Posamezna številka 30 vinarje*. Slev. 183. iT UMM, t goneaenek. dne 12. avisla isti. Leto XLVL as Velja po poŠti: s sa oelo leto naprej.. K 50-— ea eo mesee „ .. „ 4.50 za Nemčijo oeloletno. „ 65-— ia oitaloInozemstvo. „ BO- V Ljubljani na dom Za oelo leto napre].. K 48-— ia en meseo „ .. K 4-— V opravi prejeman mattfino „ 3-50 s Sobotna Izdaja:s Za oelo leto.....K 10-— aa Nemčijo celoletno. „ 12-— zaostalo Inozemstvo. „ 15 — Enostolpna petitvrsta (59 mm široka ln 3 mm visoka ali n|« prostor) aa enkrat . . . . po 50 t aa dva- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru. Ob sobotah dvojni tarli Poslano: i- Enostolpna petitvrsta K 1' Izhaja vsak dan Izvzemši ne« delfe ln praznike, ob 3. nrl pop. Redna letna priloga vozni red Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/in. Rokopisi ae ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sa sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 50. = Političen Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 8. — Račun poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Dpravnlškega tolefona št 50. Trst. »Glas S. H. S.« je priobčil dopis baje iz Ljubljane, v katerem napada tržaške politike, posebno dr. Rybafa, kjer mu očita, da dela »oportunistično« politiko, ker je že »opetovano vodil deputacije pred namestnika Fries-Skeneta.« Ta naivna politika da se je pokazala zlasti na poslancu G., katerega je uljudnost namestnikova tako omamila, da ga je (namestnika) v posebnem članku predstavljal kot največjega prijatelja primorskih Slovanov. Dr. Rybaf odgovarja na ta napad v »Edinosti«. Če mora voditi deputacije k namestniku, se izgovarja dr. Rybar, je k temu kot poslanec prisiljen po svojih volilcih in potrebah. Lepo se glasijp besede: delajmo le načelno politiko in prevzemajmo tudi začasno trpljenje nase, a praksa je drugačna, ker ljudstvo zahteva žalibog intervencij. Dr. Ry-baf omenja pri tej priliki zlasti naše šolsko vprašanje in pa okolnost, da je on od vseh slovanskih primorskih poslancev edini, ki se še nahaja v deželi in vrhu tega na sedežu deželnih oblasti in je naravnost ob-legovan ne samo od svojih volilcev, ampak k njemu se zatekajo ljudje tudi iz Goriškega, Istre in Krasa. V opravičilo opor-tunistične politike in kot zgled navaja dr. Rybaf tudi intervencije čeških najradikal-nejših poslancev pri Seidlerju — ima torej dobro družbo. Kar se tiče upravičenosti te takozvane oportunistične politike — sicer pa, ali je intervencija v takih slučajih že oportunistična politika? — so seveda mnenja različna. So, ki jo odobravajo, je pa tudi mnogo radikalcev, ki jo obsojajo. Med tržaškimi Slovenci so v tem oziru mnenja deljena in mnogi bi hoteli, da se dela le načelna politika. O tem, ali je ta politika sedaj na mestu ali ne, se da sicer razpravljati, vendar so po našem mnenju razlogi, s katerimi opravičuje clr. Ry-baf svojo »opotunistično« politiko tako tehtni, da se nam zdi, da je neoportuno, sedaj javno o tem pisati, in da jc bilo treba zle volje, da se obsodi. Stališče narodnega voditelja res ni lahko, upoštevati mora dejanske razmere in želje ter zahteve ljudstva. Naše ljudstvo je globoko doumelo jugoslovansko idejo, ali vendar ima tudi svoje neodložljive potrebe in v teh se obrača na poslanca in zahteva pomoči, in zato mislimo, da se dr. Rybaru ne bo težko opravičiti pred svojimi volilci. Nespodbit-no dejstvo je pa tudi, da je ta »oportunistična politika« v zadnjih letih tržaškim Slovencem prinesla koristi. In ravno sedaj, pred koncem svetovne vojske in preden se začno mirovna pogajanja, moramo hiteti, da se tržaško slovenstvo zave in okrepi. Z eno besedo, skrbeti moramo, da Trst dobi tisto lice, ki mu gre po naravnem razvoju, In če vodi k temu cilju razen samopomoči »oportunistična« politika kot največ uspeha obetajoča pot, moramo tudi po tej poti hoditi, ker nas vodi k skupnemu, zadnjemu cilju — k Jugoslaviji. Povod temu napadu je dala po dr. RybaFevem mnenju zamera Ljubljančanov, ker Tržačani niso hoteli pristopiti k J. D. S. Dr. Rybaf odklanja ta pristop k J. D. S., rekoč, da je v Trstu vedno vladala sloga v narodnih vrstah; pa naj bi jo sedaj podrli, ker so nekdanji ljubljanski »naprednjaki« čutili potrebo, da se prekrstijo v jugoslovanske »demokrate«, ker »misli-li dopisnik v svoji nebotični naivnosti, da bi se bili tudi tržaški duhovniki s svojimi privrženci priklopih k J. D. S. Bil bi greh, če bi se bili dali zavesti po glasovih iz Ljubljane, ker bi bili s tem odbili od sebe tiste tržaške narodne elemente, ki nc prisegajo na liberalen program, a so vendar pripravljeni za sodelovanje na narodnem delu pod vodstvom društva »Edinost«, — Stališče, na katero se je s temi besedami postavil voditelj tržaških Slovencev, je edino pravilno in času primerno. Jugoslavija je ona platforma, na kateri so se našli vsi tržaški Slovenci brez razlike svetovnega naziranja; tudi oni, ki so dosedaj marsikaj obsojali pri »Edinosti«, Ker jc dr, Rvhnr na nekem sestanku izjavil, da jc odbor društva »Edinost« odklonil poziv J, D. S. k pristopu in da se čudi, kako so sel in ko je rekel, da bi društvo »Edinost« smatralo za »casus belli«, če bi J. D. S. hotela na Tržaškem agitirati in se organizirati, ker bi se s tem zanetil le prepir, tedaj pač lahko vsi brez pridržka priznavajo politično društvo »Edinost, vodstvo in politiko in mu zaupajo. Si na« »Neuc Lemberger Zeitung« poroča: Pred nekaj dnevi se je vršilo skupno posvetovanje poljskih, čeških in jugoslovanskih poslancev. Pri tej priliki je bila podpisana skupna izjava glede solidarnosti slovanskih avstrijskih narodov, ki sc glasi: »Združeni v veliki zahtevi po samoodlo-čevanju narodov, sledeč želji po neodvisnosti in svobodi in ukazu bratske solidarnosti, dalje prepričani, da dosežemo svoj skupen cilj le na podlagi skupnega dela, so sklenili zastopniki Poljakov, Čeho-Slo-vakov, Jugoslovanov postaviti v momentu svetovnega prevrata stalno, trajno in ne-razdružno zvezo slovanskih narodov.« DoHroctelno društva Jaše srce". V začetku junija t, 1. so prinesli naši dnevniki vest, da se je v Ljubljani sestavil »slovenski odbor v pomoč stradajo čim otrokom« iz zastopnikov vseh treh strank. Ta pripravljalni odbor je danes vložil pri c. kr. deželni vladi pravila velikega, na najširši podlagi zasnovanega dobrodelnega društva »Naše srce«, ki ima namen v teh bednih časih ohraniti vsaj ostanke našega naroda, v kolikor še ni izkrvavel, predvsem našo nado, našo mladino. Novemu društvu je bilo vzor češko dobrodelno društvo, ki se je v zadnjem času, med vojno, osnovalo v Pragi ^Češko srdce-, in pa »SHS, odbor žena za siročad« v aZgrebu. Naše srcc . bo del velike jugoslovanske dobrodelne akcije ter v tesnem stiku s hrvatskim zgoraj imenovanim odborom. Ponpiralo bo bedne rojake, predvsem stradajočo mladino. Zbiralo bo prispevke v denarju in živilih. Nato že zdaj opozarjamo našo javnost, predvrem naše kmetsko ljudstvo, da že zdaj kaj odloči v ta namen. Razmerje »Našega srca«, do vseh dosedanjih dobrodelnih društev po Slovenskem bomo pojasnili v velikem oklicu na ves narod. Na-čclstvo pripravljrlnega odbora. Prosimo vse naše liste, da bi to našo objavo blagovolili ponatisniti. rISHIB l GUISK Pišejo nam: V zadnjem »pismu« pač ni hotel dopisnik obrekovati, a v repliki mu dober prijatelj tako odgovarja, da sem šele sedaj videl, koliko je dopisnik zamolčal. Barake niti omenil n* in bi tucli sedaj ne mislili nanjo, če bi ne stala v odgovoru. Poznam barako — v najhujšem decembcr-skem mrazu sem je bil deležen nekoliko višje v gorah, kot je goriška ravan in vem, da naše ljudstvo in naši možje že štiri leta nimajo drugega zavetišča pod božjim nebom. Pa bi se kar tako naenkrat zgrozili pred domom, ki krije dve tretjini goriškega ljudstva! Baraka, to je vendar dom bodočega goriškega rodu, kajti hiše ne bodo zrastlc čez noč, in gosposka — preden bo gosposka uredila — svoje akte! Oprave ni! Koliko oprave pa je potreba za dva človeka? Odkar sem videl moža jesti me-nažo na koščeni mizi, na lastnih kolenih, vem, koliko je človeku potreba. Jaz vem samo eno: ljudstvo si želi svojih dušnih pastirjev, ljudstvo potrebuje, nujno potrebuje svetovalcev in zaščitnikov, ki žive v njegovi sredi noč in dan in nc samo ekskurendo. Kdaj je smel častnik v zaledje, ker ni imel v fronti kritja?! In račun v repliki je žalibog resničen, a je na-jemniško pobarvan, kajti pomisliti je treba vendar, »da se je velika večina že vrnila«. Da, velika večina vrši že v brezprimerni požrtvovalnosti svojo dolžnost, ki je še večja in težja vsled oskrbovanj ekskurendo, a zdaj gre za to, da se pokaže brez izjeme spet oni močni, za sveto stvar navdušeni misijonski heroizem, ki ga naša goriška duhovščina nikdar ni zatajila. Zalo, bratje moji, ki vam je dano in smete, uvažujle dobo, ko gre ljudstvu za biti in ne biti; vsak med nami mora biti pripravljen na skrajnejše žrtve za sveto stvar, vsak, in ne samo duhovščina, ki je na Goriškem žc itak vse žrtvovala, nekateri cclo zdravje in življenje. Toda neoporečno je, da se potrebe vidijo šele na licu mesta, da sc organizacija proti tujim vplivom, bodisi verskim, moralnim in narodnim, organizacija za povzdigo Goriške, organizacija proti tujemu kapitalu, gladu in pomanjkanju more vršiti lc na licu mesta, med narodom samim. Treba jc prave orijentacijc vseh slojev in stanov na podlagi obstoječih razmer in pogojev, treba je bratske ljubezni in očetovske skrbi za naše ljudstvo. »Ni mogoče« ni slovenska beseda v teli dneh. Samo por lesen Mažarski ouoci ob istrski obali. Lovran, 10. avg. Mažarski otroci so postali sedaj predmet, o katerem piše vse 'oi-np^trt n vr fril^lr r\ Irnl-Tir nrfrdfO Orfrst'1 listi dobe in staknejo vesti — kje, ne vemo — katere povečujejo in razširjajo, samo da blatijo in mažejo domače prebivalstvo v Opatiji in Lovranu. Sedaj so se zopet izmislili o nekih nevarnostih, ki prete beli moki pod domačim prebivalstvom. Res je, da ljudstvo žc lep čas ni videlo bele moke, a tudi črne ne, a da bi skušalo oropati moko, ki je namenjena otrokom, to smo izvedeli šele po časopisih. Da bi ljudstvo dobilo vsaj to malo živeža, kar mu gre, za to se ne zmeni nihče. Da ljudstvo strada, to vedo predobro in priznajo, ker se boje, da bi si sedaj ljudstvo ne pomagalo samo. Zato jc seveda potrebna vojaška striža, katere pa dosedaj še nismo videli. Ko bi ljudstvo imelo dovolj živeža, nc bi pošiljalo svojih otrok na prehrano na Hrvatsko. Kako morejo torej zahtevati od njega, da daje tujini otrokom živeža? Uradno poročilo pravi, »da so se pripetile v Opatiji in Lovranu glede stanovanja in prehrane neprilike«. Za stanovanja se pač ne morejo pritoževati, sr.j imajo najlepše vile. Kaka bodo stanovanja, kaki bodo vrtovi po njihovem odhodu, to je drugo vprašanje, in to naj si gospoda ogleda sama. Prilo;"b je dovolj. In neprilike! Kake? Povejmo odkrito: par nesreč je bilo, ker se oni, katerim je poverjene, nadzorstvo otrok in bi morali skrbeti za red, sprehajajo in se za vse prej brigajo, samo za svoje dolžnosti nc. Tudi glede živeža in prehrane naj se trkajo na lastna prsa. Svetovali bi jim, naj pazijo raje nase in na osebe, k* upravljajo vso stvar, ter ne dolže domačinov brez zadostnega vzorca. Razmere so sedaj take, da bi bilo za nas in za otroke bolje, ko bi bili ostali na Ogrskem. — Od vodstva pa zahtevamo, da poskrbi, da bodo otroci oblečeni dostojno in da se bodo obnašali povsem tako, kot se spodobi prvič tujcu in drugič otrokom. Nadzorstvo naj bo tako, da se ne bodo otroci klatili po tujih vrtovih ter kradli sadje, kakor se jim poljubi. Na ta način, kot so pričeli delati sedaj, očividno izzivajo ljudstvo in žele, da pride do kakih neprilik. Naj bi te besede zadostovale! Maribor, dne 10. avgusta. Tovarna olja v Framu pri Mariboru je nedavno temu poslala več sodov finega jedilnega olja na neko tovarno, ki bi bila imela olje porabiti v tehnične namene. Radi tega tratenja tako dragocenega in pa redkega človeškega živila je poslanec Pi-šek tudi interpeliral v državnem zboru, dočim se je prehranjevalni urad okrajnega glavarstva v Mariboru celo ojunačil, da je olje zaplenil. Tedaj pa se je zgodil neču-ven škandal, da je centrala za olje in mast na Dunaju pozvala okrajno glavarstvo na odgovor, kako se upa kaj takega storitil Značilno za gospodarstvo le centrale je, da pusti pošiljati olje iz Frama na Dunaj, dočim pošilja po drugi strani zopet olje z Dunaja na jug! To se pravi naravnost zapravljanje premogovnega materijala. Koliko voz, premoga, lokomotiv itd. se na ta način porabi brez potrebe, to tembolj, ker tako ne gospodari le centrala za olje ir mast, temveč tudi vse druge centrale. Tako objavlja štajerska podružnica vojnoprometnega urada za žito sledeče: Vojnopromelni urad za žito je ukrenil vse potrebno, da bi zagotovil preskrbo moke in kruha od 11. avgusta v zakoniti izmeri, Potrebne množine žita in moke so bile za pokritje 14 dnevne deželne potrebščine zagotovljene na Ogrskem in Hrvatskem. Dosedaj pa šc ni prišlo nič, kar treba pripisati največ odpovedi prevoznega aparata. Tako treba omeniti, da pošiljatev 25 vagonov moke, ki jc bila oddana dne 27. in 29. julija v Budimpešti, še danes ni dospela na Štajersko. Pri tej odpovedi železniškega prevažanja, ki sc vzlic uplivanju na vseh merodajnih mestih in vzlic dejanski pomoči prometnega inšpektorata ne dajo odstraniti, vojnoprometni urad za žito ni v stanu, da bi zadostil svoji dolžnosti glede preskrbe prebivalstva. Obžalovati jc, da sedaj, ko se nc more več govoriti o b''CTiorfoinem pomanjkanju blaga, prebi- valstvo ne more dobiti svojega vsakdanjega kruha. Ako ne bi bila imela v zadnjih dneh nabava v lastni deželi razveseljive uspehe, bi bila dežela ostala sploh brez kruha.« Vojnoprometni urad za žito se opravičuje s prometnimi težkočami, toda tem težkočam bi se moglo po velikem delu od-pomoči, ko bi se v deželi pridelano žito porabilo le v deželi. Toda naše žito se pošilja na Dunaj, a mi naj čakamo na poši-ljatve iz Ogrske in Hrvatske. Bojizlialiiaoi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 10. avgusta. Uradno: Na benečanski gorski bojni črti so se razvili včeraj zopet večji pehotni boji. V najzgodnejših jutranjih urah so čete sporazuma med Canovo in Schlagnom po silnem ognjenem udarcu napadle. Sovražna naskakovalna krdela smo povsod vrgli s težkimi izgtibami za nje. Kjer se jim je za-fcasno posrečilo, da so sc ustalila v naših Ičrtah, smo jih pregnali s protisunkom ob hrabrem odporu naših čet so se ravnotako izjalovili vsi poizkusi sovražnika, da se razširi v ozemlju Asalone. Na ostalih delih bojne črte artiljerijski Ogenj in praske straž. Albanija. Nobenih posebnih do- <{odkov. Dunaj, 11. avgusta. Uradno: Ententne čete so ponovile včeraj zjutraj na visoki planoti Sedmih občin svoje udarcem podobne napade. Bojišče se je razširilo od Canova do prostora Col del Rosso. Sovražnik je imel zelo težkih izgub in smo ga v ljutem borenju povsod vrgli. Ujeli smo Angležev, Francozov in Italijanov. Med hrabrimi branilci gre posebni delež na doseženem uspehu ogrskim polkom št. 82, 101 in 138. Sicer se niso zgodili nobeni važni dogodki ne na italijanski fronti in tudi ne v Albaniji. Načelnik generalnega štaba. Italijansko poročilo. 10. avgusta. Naše, francoske in angleške čete so v Judikariji in na Asiaški visoki planoti z uspehom izvajale drzne napade na sovražne črte. Izbrani oddelki so presenetili 8. avgusta sovražno postojanko na južnih slemenih Dosso del Morta, ubili so nekaj sovražnikov in kljub zapiralnemu ognju topništva in dohodu ojačb ugrabili 21 ujetnikov. Angleški oddelki so ponoči 9. avgusta s podporo našega topništva pre-dirjali sovražne utrdbe nad Canovem in Asiagom na osmih točkah, zadali so posadki težke izgube in se vrnili v svoje črte s 374 ugrabljenimi ujetniki, 10 častnikov je bilo med njimi, z 10 strojnicami, 4 metalci bomb, nekaterimi mulami in z bojnim ma-terijalom. V prvih urah 9. t. m. so vdrle francoske čete v glavno sovražno postojanko Monte Sisemola, vpadle so globoko vanjo, uničile velik del posadke in prisilile ostanek, da se je udal; ujeli so 5 častnikov in 243 mož in ugrabili 1 jarkm top in 8 strojnic. Vzhodno od tam se je posrečilo našim oddelkom, da so iz postojank Monte di Valbella, Col del Rossa in Col del Eela na več točkah preplezali močno branjena mesta sovražnih črt, zadajali branilcem v silnem ročnem metežu težke izgube in ujeli 2 častnika ter 57 mož. Naše in izgube naših zaveznikov so ostale nizke, dasi je bil protiučinek sovražne ar-tiljerije in strojnic silen. V zračnih bojih mo sestrelili včeraj dve letali. Italija zahteva pomoči Italijanov. Milan, 9. avgusta. »Corriere della Sera« je objavil uvodnik, v katerem opozarja na nove nevarnosti, ki groze italijanski fronti po avstrijski armadi in izvaja: Zaveznikom veleva dolžnost, da odpošljejo primerni del rezervne armade Italiji v obrambo. Italija ni bila dozdaj deležna primernega deleža ameriške pomoči, ker se je zanemarjala v tem oziru propaganda za našo reč, pač pa je vsled spretnega in neutrudljivega smelenja Tardieuja Francija bogato črpala iz ameriških pomočnih vrel-fev. Bilko na Francoskem. NEMŠKO URADNO POROČILO, Berlin, 10. avgusta. Uradno: Bojna skupina kraljeviča Ru-p e r t a. Sovražnik je med Ysero in Ancro živahno deloval. Na mnogih mestih navede-ae fronte je nastopal sovražnik s sunki in c delnimi napadi, ki smo jih odbili pred našimi črtami in v pobližnjem ognju Angleži in Francozi so včeraj uporabljajoč močne rezerve, nadaljevali svoje napade oa celi bojni fronti med Ancro in Avro. Na obeh straneh Somme in zadaj za cesto Foucaucourt-Villers Bretogneux smo vrgli s protisunki sovražnika, ki je imel velike izgube. Sovražnik je pridobival tal v središču bojne črte čez Rozieres in Hangest. Naši protinapadi so ga ustavili zahodno ^d Libonsa in vzhodno od črte Rozieres- Orvillers. Ponoči smo umaknili čete, ki bo se borile ob Avri in ob potoku Don, v zadaj ležeče postojanke pri Montdidierju. Močne delne napade Francozov smo odbili v naših črtah, jugozahodno od Mont-didierja. Nad bojiščem smo sestrelili 32 sovražnih letal. Poročnik Lowenhardt je priboril svoji 52. in 53., poročnik Udet avoje 46., 47. in 48., stotnik Bertholt svoji 41. in 42., poročnik baron pl. Richthofen svoji 36. in 37., poročnik Billik svoji 30. in 31., poročnik Bolle svojo 29., poročnik Koen-neke svoje 26., 27. in 28., poročnik Neu-mann svojo 20. zračno zmago. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. Od časa do časa je oživelo streljanje ob Aisni in Vesli. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 10. avgusta zvečer. Uradno: Bitka se je vršila od Ancre do Oise. Sovražni napadi so omagali pred našimi črtami. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 11. avgusta. Uradno: Vojna skupina kraljeviča R u p e r t a. Pomnoženo bojevanje med Ysero in Ancro je podnevi ponebavalo, zvečer je na več točkah zopet oživilo. Močnejše sunke sovražnika smo odbili na obeh straneh Lyse. Na bojišču je razširil sovražnik svoje napade do Oise. Med Ancro in Som-mo so omagali pred našimi črtami. Sovražna pehota po svojih neuspehih 9. avgusta južno od Somme ni delovala. Močni sovražni delni napadi pri Rainecourtu in proti Lihonsu so omagali v našem ognju in v protisunku. Glavna sila včerajšnjega napada je bila namerjena proti naši bojni črti med Lihonsom in Avro. Vzhodno od Rosieresa in na obeh straneh ceste Ami-ens-Rone smo odbili večkrat ponovljene sovražne napade. V živahnem boju proti sovražni premoči in proti nastopu oklop-nih voz v množicah se je tudi tu popolnoma uveljavila neomajljiva napadalna moč naše pebote. Naval sovražnika je večkrat omagal že v ognju našega topništva. Pred odsekom ene same divizije leži nad 40 sestreljenih oklopnih voz. Med Avro in Oiso je pričel sovražnik po silni artiljerijski pripravi z močnimi napadi na naše stare postojanke od Mont-didierja do Antheula. Naših novih bojnih črt, o katerih smo poročali včeraj, vzhodno od Montdidierja ni mogel doseči. Naši zadnji oddelki so sprejeli sovražnika v naših starih postojankah z močnim ognjem in so se nato umaknili v boju čez črto La-boissiere - Hainvillers - Ricquebourg-Ma -rest. Letalci so nad bojiščem zelo živahno delovali. Sestrelili smo zopet 23 sovražnih letal in 1 pritrjen zrakoplov. Poročnik Kroll je priboril svojo 33., poročnik Velt-jens svoji 24. in 25., poročnik Laumann svoje 21., 22. in 23., poročnik Auffarth svojo 21. zračno zmago. Vojna skupina nemškega cesarjeviča. Ob Vesli smo odbili sovražne napade med Fisnesom in Courlendonom. V Cham-pagni zahodno od ceste Somme-Py-Souain so se bili delni boji, v katerih smo ujeli ujetnikov. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 11. avgusta zvečer. Uradno: Ob bojevni fronti med Ancro in Oiso so se ponesrečili močni sovražni napadi. Prvi glavni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Francosko poročilo. 10, avgusta popoldne. Francoske čete, ki so operirale na desnem krilu angleških sil, so nadaljevale sinoči in ponoči preganjanje, Francozi so napredovali vzhodno od Arvillersa, osvojili so Davenescourt, ki leži južno od Montdidierja; z napadom med Avecourtom in Le Fretayem so osvojili Rybescourt in Assainvillers in dosegli Faverolles. 10. avgusta zvečer. Na bojišču ob Avri smo ves dan z uspehom nadaljevali naše napade. V našo oblast je zapadel Montdidier, katerega smo z vzhoda in s severa zajeli. Število ugrabljenih ujetnikov v treh bojnih dneh presega 8000. Med ogromnim orodjem, ki ga je popustil sovražnik, smo našli do zdaj 200 topov, Američansko poročilo. 10. avgusta zvečer. Iz odsekov, ki jih drže naše čete zasedene, se ni o nobenem važnem dogodku poročalo. Angleško poročilo. London, 9. avgusta. (K. u.) Uradno: Zavezniki so ujeli včeraj 14.000 ujetnikov. 10, avgusta zvečer. Število ujetnikov, ki so jih ugrabili zavezniki od 8. avgusta, presega 24.000. 10. avgusta. Admiraliteta poroča: Oddelki kraljevskih zračnih sil so opazovali včeraj, kako se jc potopil nemški rušilec osem mHj severozahodno od Zeebriigge. Rušiica ie najbrže potopila angleška mina. Na sovražne iskale« min, ki so delali pri Zeebriigge, so vrgla angleška letala veliko bomb. Clemenceau napoveduje generalno ofenzivo. Baselj, 10, avgusta. Clemenceau napoveduje v »L' homme libre«, da namerava ententa jeseni izvesti generalni napad, predvsem se pa mora misliti na to, da se konča sedanja bitka. Lloyd George o bitkah ob Marn! in oh Sommi. London, 10. avgusta. (K. u, Reuter.) Ministrski predsednik Lloyd George je govoril v Newportu govor, v katerem je govoril o uspehih, ki so jih dosegli zavezniki na azhodni fronti. Rekel je, da se mora velik del uspeha pripisati enotnemu vrhovnemu poveljstvu. Dosežena zmaga je bila velika, zapletena operacija, v kateri so predstavljali svoje vloge Angleži, Francozi in Američani. Enotno poveljstvo nam je omogočilo, da smo priborili zmago ob Marni in drugo zmago ob Sommi. Zdaj se nam godi prav dobro, toda preveč prevzetni zato ne smemo biti. Boj še ni končan. Dežela se mora zanašati na svojo odločnost in na svojo srčnost in mora še naprej izpolnjevati svojo vlogo v dolgem boju. Lloyd George je govoril nato o težko-čah pri delu, rekel je: Težave povzroča okolnost, ker primanjkuje premoga. Anglija rabi premoga, Francija in Italija rabita premoga. Na Balkanu. Bolgarsko uradno poročilo. Sofija, 8. avgusta. Uradno: Vzhodno od Prespa jezera so naše napadalne čete kljub silnemu sovražnemu odporu vdrle v francoske jarke južno od Peristerja in pri Crveni Steni, kjer so ujeli francoskih ujetnikov. Močni angleški oddelki so vzhodno od Vardarja dvakrat poskušali ujeti našo stražo pri kraju Mačkovo. Sovražni monitorji so obstreljevali iz Orfanskega zaliva brezuspešno naše postojanke ob izlivu Strume. Polel iz flngli-e v Egipl. London, 10. avgusta. (K. u.) Reuter poroča uradno, da sta dva častnika kraljevskih zračnih sil z navadnim službenim letalom preletela pot iz Anglije v Egipt. Preletela sta nad 2000 milj. Lloyd George govoril. London, 9. avgusta. (K. u.) Reuterjev urad poroča: V Neathu je govoril Lloyd George govor, v katerem je izvajal: Grajali so, češ da sodim optimistično o smeri, ki sem jo zavzel. Ne verjamem, da sem preoptimistično sodil. Vedel sem, da se borimo za pravico in da nam bo Bog pravičnosti pomagal. Sovražnik je narod, ki je govoril in sanjal o vojski. Božje solnee bo sijalo nam vsem, kadar bomo dosegli resnični mir. Pravico imamo, da po včerajšnji zmagi upamo. Prišli bodo morebiti še temni dnevi, a kljub temu ohranimo močnega duha. Kadar se bo ta zmaga dosegla, se ne bo nič razkosalo in ne bo nobenega plemena več. Pri poznejši slavnostni pojedini je rekel Lloyd George: Novo stvarje-nje sveta zahteva velikih žrtev. Novi svet bo pa ravno tako velik, kakor žrtve, iz katerih je izšel. Dogodki v Rusiji. Angleški oklic ruskemu ljudstvu. Amsterdam, 10. avgusta. (Reuter.) Angleški zastopniki v Vladivostoku, Mur-manu in Arhangelsku so objavili sledeči oklic angleške vlade ruskemu ljudstvu: Prihajamo kot prijatelji ,ki Vam hočejo pomagati, da se rešite razkosanja in uničbe po Nemčiji, ki se ji hoče, da podjarmi vaše ljudstvo in izrabi velika po-močna sredstva vaše dežele v svoje lastne namene. Toda mi vam najslovesnejše izjavljamo, da si ne pridržimo pedi vaše dežele, ko so stopile naše čete na ruska tla. Obžalujemo državljansko vojsko, ki je zanesla med Vas neslogo in spor, ker olajšuje nemške osvojevalne načrte; toda naš namen ni, da Vam vsilimo kak političen sistem. Usoda Rusije je v rokah ruskega ljudstva. Ruski narod odločaj o svoji vladni obliki in o končni rešitvi svojih socialnih vprašanj. Narodi Rusije! Gre za Vaš obstoj kot samostojni narod. Svobodščinam, ki ste si jih pridobili z revolucijo, grozi od železne pesti Nemčije uničba. Zbirajte se okoli prapora svobode in neodvisnosti, ki smo -jo mi, ki smo še vedno vaši zavezniki, razvili v vaši sredi in ki zagotavlja zmagoslavje tistim velikim načelom, brez katerega nista mogoča trajen mir in prava svoboda na svetu. Narodi Rusije! Nc zasledujemo lc namena, da ustavimo nemške pripojitve; oridobiti hočemo marveč vaši uničeni in trpeči deželi gospodarskih olajšav. Nekaj, česar potrebujete, smo že storili, a še več mora slediti. Želimo, da podpiramo razvoj industrij, in naravnih pomočnih vrelcev vaše dežele, ne da jih hočemo izko-riščevati zase. Želimo, da se obnovi zame-njavanje blaga, da boste mogli zavzeti mesto, ki vam gre med svobodnimi narodi sveta. Narodi Rusije I Združite se z nami v obrambo vaših svobodščinl Ena želja nas preveva, da vidimo Rusijo močno in svobodno in potem se bomo umaknili in opazovali, kao bo ruski narod ustvarjal svojo usodo po svojih lastnih, večkrat izraženih željah. Uradno bojno poročilo sovjeta. Moskva, 8. avgusta. (K. u. Agentura.) Sovražniki sovjeta so streljali pri Orši na nemško-rusko komisijo, ko je določevala demarkacijsko črto. Na fronti Povorino-Caricin so uničili kozaki dve vrsti daleč železniško progo. Kozaki so zasedli Sta-nico Rasdoskajo. Na zahodnem Uralu smo odbili sovražne napade. Pri Duhovnickaji vzhodno od Hvalinska se je poskušal sovražnik izkrcati s parnika. Med bojem so naši uničili parnik in vzeli Duhovnickajo. Sovražniki so popustili 150 mrtvecev. Zaplenili smo 3 strojnice, eno vojno kuhinjo, en avtomobil in en voz naložen s patroni. Na vzhodni češko-slovaški fronti smo vzeli v smeri proti Permu umikalnico med postajama Sarga in Savik. Blizu postaje Kusino so prešle naše črte na napad in sc vzele postajo Otko. Blizu postaj Pišmins-kaje in Grjasnovsaje je obkolil sovražnik dele naših čet, ki so pa prebile in zavzele postojanko pri Irhitu. Boji s Čeho-SlovakL Stockholm, 11. avgusta. Vojni komisarijat je poročal, da so protirevolucijske čete, katere so nedavno zasedle mesto Jaroslav, pregnali od tam zopet na desni breg Volge. Na fronti proti Čeho-Slova-kom ob Volgi so priborile čete sovjeta veliko zmago in se jim je posrečilo, da so zasedle Sisran, Bugoelmo in Stavropol. Moskva, 8. avgusta, (K. u. Agentura.) Na mednarodnem shodu v Moskvi je izjavil zastopnik komunističnih Čeho-Slova-kov: V Rusiji niso samo zloglasni Čeho-Slovaki, ki se vojskujejo proti vladi sovjeta, marveč tudi komunistični Čeho-Slo-vaki, ki se zavzemajo za sovjet. Ves svet znaj, da nočejo imeti komunistični Čeho-Slovaki nič skupnega z drugimi Čeho-Slo-vaki, belimi gardisti in najemniki kapitalizma. Oklic vlade v severni Rnsifl. Berlin, 11. avgusta. Iz Arhangelska se javlja: Vlada na severu je izdala prebivalstvu oklic, ki izvaja: Moč boljševikov je padla. V Brestu Litovskem so izdali deželo. Ker postavne sile v Rusiji zdaj manjka, smo prevzeli nalogo vlade dežele na severu. Prebivalstvu naznanjamo, da je od danes naprej vlada dežele na severu odoovorna članom konstituante in zastopnikom zemstva. Svoji oblasti se bo odpovedala, kakor hitro dobi Rusija vladno oblast. Vlada zasleduje sledeči smoter: 1. Obnovitev Rusije. 2. Obrambo dežele na severu in celega naroda proti kršitvam Nemčije in Finske. 3. Zopetno združitev od Rusije odtrganih narodov. 4. Obnovitev postavnega reda in politične ter verske svobode. 5. Obnovitev pravice delavcev v deželi severa. 6. Obramba koristi delav. cev v soglasju z gospodarskimi koristi. 7. Odprava lakote. Vlada računa na Američane in na zaveznike, da izboljšajo njen položaj. Papež za carico. Lugano, 11. avgusta, (K, u.) »Osser-vatore Romano« poroča, da je tudi papež posredoval za to, da zapustita bivša carica Aleksandra in njena hči Rusijo. Angleški generalni konzul v Moskvi aretiran, — Rusija nesposobna za novo vojsko. — Ljenin o vojnem stanju med Rusijo in entento. — Ekspedicija entente v Sibiriji, Angleška vlada je obveščena, da so boljševiki zaprli v Moskvi angleškega konzula Lockharta, ker so ustrelili v Arhangelsku člane boljševiških oblasti. Angleška vlada je prosila, naj Lockharta izpuste. — Bivši ruski minister Tirmijašev izjavlja v pariškem »Intrasingentu«, da se mu ne zdi mogoče, da prične Rusija novo vojsko; Rusija nima armade in jo tudi tako kmalu ne bo imela. Puste naj jo pri miru in naj delajo na to, da se doseže splošni mir. — Reuter javlja: Ameriški konzid v Moskvi je obvestil državni oddelek o Lje-ninovem izreku na zadnjem zboru sovje-tov v Moskvi, da obstoja vojno stanje med rusko vlado in entento. Zveznim konzulom je na tozadevno vprašanje izjavil Či-čerin: Ta izjava naj se ne tolmači kot vojna napoved, marveč za obrambno stanje, ki je podobno stanju, kakršno je obstojalo svoj čas glede na Nemčijo. — Jedro ameriških sil v Sibiriji bosta tvorila dva polka, ki služita zdaj na Filipinskih otokih. Ameriški ekspediciji v Sibiriji bo poveljeval generahii major Graves. Ekspediciji entente v Sibiriji bo poveljeval general Kikuzo Oiani, Spopadi Fincev z Angleži. — Volitev kralja Finske. Helsingiors, 10. avgusta. (Kor. urad.) Neki list poroča, da stoji oddelek finskih rdečih gardistov, do 300 mož, pod vodstvom angleških častnikov, blizu finske meje, 50 km severno od Tuhte. Bili so se manjši spopadi s finskimi mejnimi četami. Z druge strani se potrjuje, da so se bojne sile zaveznikov približale Petrozavodsku in ga vzele. Helsingiors, 10. avgusta. (Kor. urad.) Izredno zasedanje deželnega zbora, da izvolijo kralja, je sklicano že za 27. avgust, Francoski konzul v Moskvi aretiran. Pariz, 10. avgusta. (Kor. ur.) »Temps« poroča, da so aretirali v Moskvi boljševiki francoskega generalnega konzula Gre-narda, načelnika francoske vojaške komisije Lavergneja in Grenardovega sotrudni-ka Macona. Ultimat krajnega zemstva v Vladivostoku. Vladivostok, 8. avgusta. (Kor. urad.) Reuter: Krajevno zemstvo je stavilo konzularnemu zboru ultimat, s katerim zahteva, naj se precej izženc iz obalne dežele Seneral Horvat in grozi, da preneha svoje elovanje, če se to ne zgodi. Premestitev nemškega poslaništva iz Moskve v Pskov. Berlin, 10. avgusta. (K. u.) Wolff: Poslaništvo v Moskvi je vsled razvoja dogodkov v nevarnosti; posebno vsled strankarske oficielne izjave socialnih revolucionarjev o uporabi terorja kot bojnega sredstva se je sklenilo, naj se premesti nem-iko poslaništvo iz Moskve v Pskov. Za-braniti hočejo tako pripetljaje, ki se jim v sedanjih razmerah skoraj ni mogoče pri najboljši volji izogniti in ki so sposobni, da lahko ogrožajo razmere med Nemčijo in republiko sovjetov. Berlin, 10. avgusta. (K. u.) Wolff poroča: Dr. Helfferich je naznanil vladi republike sovjetov, da je sklenil odrediti začasno preselitev poslaništva skupno s člani poslaništva na manj ogroženi kraj. Le-gacijski svetovalec dr. Retzler je odpotoval s člani poslaništva pred vsem v Petrograd. Ker je pa položaj v Petrogradu podoben položaju v Moskvi, se je cesarskemu poslaništvu naročilo, naj se nastani v Pskovu, kamor odpotuje čez Helsingfors in Reval, ker je direktnan zveza med Psko-vom in Petrogradom prekinjena. Politične novice. -j- Občinski odbor v Osilnici je vzel znani okrožnici in resolucijo deželnega odbora na znanje in se je izjavil, da neomajno vstraja na majniški deklaraciji in odklanja vsako drugo stališče, naj pride odkoderkoli. Dostavil pa je: Ideja se da ubiti samo z nasprotno idejo. Ideja za združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov je vzbujena in se ne da več ustaviti. Ako je ne izvršimo mi, je največja nevarnost, da jo izvršijo naši sovražniki. Zato je vele-izdajalec vsak, kdor se temu združenju orotivi, Vsled tega se prosi deželni odbor, Ja se i on pridruži majniški deklaraciji. + Krajevni odbor S. L. S. se je ustanovil včeraj, dne 11. t. m., v Vodicah. Tamkajšnje ljudstvo je enodušno v taboru S. L. S. -f Gornjesavinjska dolina. Dne 25. t. m. ob 3. uri popoldne se vrši pri Sv. Frančišku v gostilni g. Natlačena, p. d. Marti-novca, shod, na katerem poroča poslanec dr, Verstovšek, Savinjčani vsi na shod! + Mažari in Bosna. »Glas S. H. S,« je prinesel pred kratkim iz Sarajeva do- Eis, kako poziva pravoslavni metropolit etica k sebi Srbe in jih nagovarja, naj delajo med ljudstvom Bosne in Hercegovine na to, da se izjavi za direktno pridru-Sitev Bosne in Hercegovine z Ogrsko. Pripovedoval jim je, kako bi bilo treba ustanoviti tri liste (srbskega, hrvatskega in tnohamedanskega), a denarja da je dovolj. Sedaj prihaja iz Sarajeva vest, da so kupili Mažari tiskarno, ker hočejo ustanoviti tri liste. Tiskarna nadškofa Stadlerja, v kateri se tiska »Hrvatski Dnevnik« je prodana za 255.000 K. — Pred kratkim M bili vprašani mladi mohamedanci, kaj mislijo o državnopravnem položaju Bosne tn Hercegovine. Sarajevski odvetnik dr. Halidbeo Hrasnica je izjavil v njihovem tmenu, da stoji na stališču narodnega sdinstva Slovencev, Hrvatov in Srbov. Za leboj ima vso mohamedansko inteligenco. -f- Češki tednik v Berlinu. Kakor poroča »Zeit«, bo pričel izhajati v Berlinu Ješki tednik. Na čelu te akcije stoji glavni urednik »Vossische Zeitung« dr. Redlich, ti je preučeval v Avstriji slovansko vpra-ianje. Češki politiki niso s to akcijo v no-»eni zvezi. -j- Mirovni predlog Nemčije odklo-ijen. »Kolnische Volkszeitung« objavlja »oročilo turinske »Stampe« iz Rima: ?onnino bo obvestil ostale ministre, cla je lonujala Nemčija Wilsonu mir, toda en-*nta je stavljeni predlog odklonila. -f Času primerna bolgarska bajka. Našinec« Doroča; Bolgarski dnevnik | »Mir«, ki stoji zelo blizu vladi Malinova, je priobčil sledečo bajko: Beg je prigovarjal kmetom: »Pojdimo skupno na medveda, da ga ubijemo.« Kmetje se branijo: »Saj mi nimamo ovac, nam krvoločni medved ne škoduje.« Beg jim obljublja: »Pri lovu na medveda ubijemo še kakšno drugo žival ter si razdelimo meso in kožo.« »Nimamo čevljev, nc smodnika ...« » Vse, vse vam dam!« Kmetje gredo na medveda, ustrelijo ga, zraven pa še nekaj zajcev in srno. Kmetje hočejo deliti lovski plen. »Počakajte,« jim zakliče beg in dvigne roko, »moramo napraviti račun.« In računa: Toliko in toliko stane obutev, katero je dal kmetom, toliko smodnik, toda treba je še prišteti hrano: kruh, sir in čebulo. Ulovljene živali ne morejo pokriti vsega dolga. Zato si jih beg obdrži in kmetje mu ostanejo še nekaj dolžni. »To pa je res lepo,« mrmrajo vznemirjeni kmetje, »zato, ker smo ubili medveda, nismo ničesar zaslužili?« Beg je slišal njihovo mrmranje in pravi: »Dolg je dolg, a vi ste sužnji. Z Bogom!« A kmetje so se pomirili, ker jih je beg proglasil za sužnje. Dolg je dolg. -f Brazilija pošlje v Malo Azijo 200 tisoč mož. Kakor poroča »Frankfurter Zeitung«, je izjavil predsednik Brazilije Jorge Mitre, da je pripravljena Brazilija poslati na bojišče v Mezopotamijo in Palestino 200.000 mož močno armado. Angleška armada bi bila s tem na teh bojiščih razbremenjena in bi mogla nastopiti uspešnejše na zahodnem evropskem bojišču, Braziljske čete so vsled klimatičnih razmer kakor nalašč za malo-azijsko fronto. Braziljska vlada pričakuje tozadevnega odgovora od koalicije. Dnevne novice. — Mažarski otroci v Opatiji-Voloski. »Tagespost« prinaša popravek župana Opatije-Voloskega dr. Stanzerja, v katerem popravlja brzojavko, ki jo je prejel imenovani list iz Budimpešte, in pravi, da ni res, da je ljudstvo sovražno razpoloženo nasproti mažarskim otrokom in da je oplenilo vagon z živili, namenjenega za otroke, pač pa je res to, da kompetentni faktorji svoje obljube, ki so jo dali o priliki prihoda mažarskih otrok, da bodo za-sigurali tudi prehrano prebivalst."-. še do danes niso izpolnili. — Umrl je v Elbasanu v Albaniji dne 28. junija t. 1. za malarijo črnovojnik Leopold Pipan, posestnik in podžupan na Ustju pri Vipavi, star 38 let. Dočim mu je smrt dve leti na laški fronti prizanašala, ga je pobrala, ko je služil kot pomožni orožnik v zaledju. — Češki pisatelj izgnan iz Reke. Češki pisatelj Jaroslav Kvapil se je mudil več dni v Cirkvenici v Hrvatskem Primorju. V petek je prišel na Reko z namenom, da odpotuje na Dunaj, ali ga je na kolodvoru ustavila reška državna policija in ga odpeljala na policijo. Tu so mu naznanili, da je izgnan iz Reke in vseh (!) dežel krone sv. Štefana. Kvapil je moral takoj odpotovati iz Reke in je nadaljeval svojo pot proti. Dunaju. — Popravek. C. kr. gendarmerijsko poveljstvo št. 12 v Ljubljani pošilja sledeči popravek v smislu § 19. tiskovnega zakona z dne 23. julija 1918 pod napisom »Pobirali so perilo. Ni res, da bi bili c. kr. orožniki šli sleparskim nabiralcem na lim in ravno tako ni res, da bi bil s sleparji hodil tudi nekdo, ki je bil za orožnika preoblečen. Res pa je, da je orožništvo, kakor v vsej deželi, tudi v selški dolini po višjem naročilu sprejemalo prostovoljno darovano perilo, namenjeno v domovino se vračajočim, in potem to perilo z natančnimi zaznamki proti prejemnim potrdilom oddajalo osrednjemu odboru v Ljubljani. Gavanski m. d. V Ljubljani, dne 11. avgusta 1918. — Smrtni padec na lovu. Z Jesenic poročajo: Železniški adjunkt g. Smital z Moravskega, ki jc bil tu na substituciji, je na lovu padel čez pet metrov visoko skalo in ostal na mestu mrtev. Truplo bodo clanes prepeljali na Moravsko. Ponesrečeni zapušča vdovo in dva otročička, — Vagon sena zgorel. Včeraj, v nedeljo, je pričel goreti na progi med Verdom in Logatcem vagon sena. Najbrž ga je užgala iskra iz lokomotive. Vagon so pripeljali na postajo Verd, kjer je gorel s plamenom še pozno v noč. Čudno je, da ni nihče gasil, ker bi sc dal vsaj vagon sam deloma rešiti, — Prepozen odgovor. Vrhovno vojaško sodišče na Dunaju jc sprejelo ničnostno pritožbo proti smrtni obsodbi, s katero je bil svoječasno v Senju v Dalmaciji obsojen na smrt in ustreljen Onizim Popovič iz Kni na. Ustrelili so ga in kot veleizda-jalca pokopali. Pozneje so dognali, da je bil po krivem obsojen, zato mu je šla vojaška godba na grob igrat, sedaj je sprejeta tudi ničnostna pritožba proti prvi obsodbi, ki je imela za posledico ustrelitev. Zavarovalni oddelek c. kr. avstrijskega vojaškega zaklada za vdove in sirote je izdal spis o vojnem posojilu, ki obsega najprej vrsto izjav odličnih osebnosti v pomenu podpisovanja vojnih posojil in vojno-posojilnih zavarovanj. Drugi oddelek govori o nalogah in delovanju zavarovalnega oddelka: zadnji oddelek objavlja mnogo-brojna zahvalna pisma. Vojno zavarovanje je doslej podprlo skoraj en milijon družin po vojakih, vdovam in sirotam po umrlih in padlih vojakih je do sedaj bilo izplačanih preko 30 milijonov kron. Nadalje se je doslej sklenilo mnogo nad 500.000 vojnih zavarovanj za preko 800 milijonov kron; izven tega je brez ozira na zavarovanje bilo nabranih preko 250 milijonov kron podpisov vojnega posojila. Skupno je vojaški zaklad za vdove in sirote pomnožil uspeh podpisov avstrijskih vojnih posojil za več nego eno miljardo kron. Tudi potom vojnoposojilnih zavarovani je bilo preskrbljenih nad 100.000 vojaških družin za primer, da padejo njihovi reditelji v vojski. Zavarovanje vojaških sirot, s katerim bo v kratkem času preskrbljenih na tisoče sirot, je poklicano, tvoriti nekoč sklepni kamen vojaškega zaklada za vdove in sirote. Iz zahvalnih pisem, ki so natisnjena v knjižici, je razvidno, da se zavarovanje izvršuje v uprav socialnem duhu in v blagor ljudstva in da se v premnogih slučajih izplačajo vsote, ki presegajo pogodbene obveznosti. Iz nekega drugega poročila istega zaklada je razvidno, da so samo podpisi vključno dosedanje uspehe pri VIII. vojnem posojilu na podlagi vojno-posojilnih zavarovanj presegli znesek 1100 milijonov kron in da je bilo doslej po zakladu za vdove in sirote do-prinešenih k skupnemu uspehu avstrijskih vojnih posojil nad 1700 milijonov kron, Uspeh podpisovanja po zakladu se bo še znatno stopnjeval, ker se v smislu pooblastila c. kr. poštno-hranilničnega urada priglasi iz skupnih nabiranj kakor tudi zavarovanja vojnega posojila še nadalje sprejemajo. Tudi vsak nadaljni podpis in vsako zavarovanje vojnega posojila pri vojaškem zakladu za vdove in sirote zviša s polnim podpisanim oziroma zavarovanim, zneskom skupni uspeh vonega posojila. — Natančnejša ustmena in pismena pojasnila o vojnem in vojnoposojilnem zavarovanju dajejo in predloge sprejemajo deželni zavarovalni oddelek za Kranjsko v Ljubljani, Frančevo nabrežje 1, I. nadstr., okrajni zavarovalni oddelki v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje 1, I. nadstr.), Logatcu, Postojni, Radovljici in Rudolfovem in njih pooblaščeni zastopniki. MubSjanske ^OTice« lj Odlikovana je bila gdč. Vera Gregorič, hči primarija dr, V. Gregoriča v Ljubljani z zlatim križem na traku hrabrostne svetinje za njeno požrtvovalno službovanje kot strežnica v vojaški bolnici. lj Poroči! se je danes g, Alojzij Mi-chitsch, adjunkt juž. železnice, z gdč. Ano Drovenikovo. lj Vincencijeva konferenca Selo-Mo-ste-Vodmat ima 14. t. m, sejo cb 8, uri zvečer v Novi šoli v Vodmatu. Vsi gg. delavni člani in članice, članice Elizabetne konference so uljudno vabljeni, da se zanesljivo vdeleže. lj Umrli so v Ljubljani: Gudula Jc-sc'henagg, častnikova vdova, 91 let. — Ma-| rija Kmetič, služkinja, 56 let. — Josip Fa-| tur, dninar, 47 let. — Frančiška Kovačič, i hiralka, 46 let. — Matilda Backer, elek-l trotehnikova soproga, 67 let. ,— Alojzij lavtar, krojač, 24 iet. — Josipina Lexan-der. vdova davčnega pristava, 72 let. — Rudolf Rajniš, gojenec Marijanišča, 11 let. — Antonija Troha, tov. delavka, 31 let. — Marija Premk, tob. delavka, 40 let. — Marija Semen, soproga magistratnega svetnika, 39 let. — Ivana Češnovar, zasebnica, 74 let. — Janko Samotorčan, železničarjev sin, 12 let. — Friderik Schatzer, sin železniškega poduradnika, 13 mesecev. — Justina Potokar, premogarjeva hči, 5 let. — Marjana Petrič, cerkovnikova hči, 36 let. — Ivan Paternoš, uradnikov sin, 7 inc-secev. — Sofija Pintar, hči tovarniškega delavca, 7 let. lj Poročilo z ljubljanske fronte. Po večdnevni pripravi so včeraj ljubljanski oddelki napravili ofenzivne sunke na razne strani. Glavni sunek se je izvršil v sme- i ri proti severu. Večina čet se jc ustavila ; na Posavju in sc razdelila po raznih gostilnah; glavni stan se je ustalil pri Alešu. Oddelek, kateremu se jc posrečilo prodreti čez Domžale tja gori do Krašnje, se je moral vrniti brez plena, ker je kamniški pre-hranjevalni inšpektor Rojko dan poprej po vseh mlinih pobral žito in ga na vozovih odpeljal. Vsi oddelki so se vrnili polnošte-vilno, dasi nekateri z znatno zamudo. -Nekatere stranke poskušajo vedno nanovo z naskoki na deželno vlado, ki naj bi izsilili od nje rešitev zaostalih aktov in drugih nujnih zadev. Ob vztrajnem in juna-šk em odporu nekaterih uradnikov deželne vlade, so se doslej vsi taki poskusi izjalovili. Vrli branilci se zaklepajo v svoje sobe in stranke odhajajo brez uspeha ter z veliko zgubo časa, — Znatna sovražna krdela so sinoči na južnem kolodvoru skušala izsilili vozne listke za gorenjski vlak. V bojih, ki so se nato razvili, se je zlasti odlikoval službujoči policijski stražnik s svojim ofenzivnim nastopom, kateremu se je posrečilo vreči naskakujoča krdela v njihove prejšnje postojanke. Izborno razpoloženje ofenzivnega stražnika označuje dejstvo, da je sredi najljutešega boja imel dovolj poguma za klice: »Proklele barabe!« — »Verfluchtes Ksindel!« — V soboto zvečer je podvzel sovražnik posebno drzen poskus nedovoljene propagande. Na dveh s slovenskimi barvami okrašenih vo-zeh je peljal visoko naloženo balo, skušajoč s tem našim ljubljanskim samskim če> tam vzbuditi razpoloženje za možitev. Ni nam treba še posebej omenjati, da se bo ta smešni poskus propagande spričo splošno občutnega pomanjkanja ženinov temeljito izjalovil. — Posrečilo se nam je odkriti slučaj posebno drzne špionaže. V nekem hotelu jc družba gospodov ves večer govorila nemški, hoteč s tem vzbuditi vtis posebne odličnosti in državne zvestobe. Ko smo zadevo natančnejše preiskali, smo zanesljivo dognali, da so vsi dotični čistokrvni jugoslovanski veleizdajalci. — Da nas oslabi, se je sovražnik poslužil sredstva, ki je vse obsodbe vredno. Po ljubljanski fronti sistematično razširja špansko bolezen. Upravičeno se domneva, da jo je spustil z aeroplanov pri svojem zadnjem poletu na Dunaj; a skrbi in vneti delavnosti deželnega odbora kranjskega se bo brezdvomno posrečilo, da v bodoče take napade na hrezbrambno prebivalstvo prepreči. lj Revizija strank, ki prejemajo izkaznice za živila. Ker se je izselilo iz Ljubljane precejšnje število strank in dijakov, ne da bi jih stranke ali hišni gospodarji odgla-sili, se bo vršila v kratkem revizija vseh strank, ki so vpisane pri krušnih komisijah. Razen tega se bodo izdale hišnemu gospodarju nove legitimacije za vso stranke, ki stanujejo v hiši. Gg. hišni go. spodarji se opozarjajo na tozadevni razglas, ki se objavi v kratkem v tukajšnji! dnevnikih. Posveta. pr Pravoslavje. Spisal dr. F. Grivec. Cena 3 K. — Eno najlepših poglavij je one o ruski cerkvi. Treba ga je brati in uživati. Tu spoznamo naravo ruske duše ter vso veliko tragiko, v katero je po pravo< slavju zašla. Kako lepa je karakteristika srbske cerkve in srbskega naroda. Dr, Src-brnič. pr Muzej Nikole Zrinjskega, V Sigelu so ustanovili Mažari društvo, ki naj postavi spomenik hrvatskemu junaku Nikoli Zranjskemu, uredi muzej slik, orožja in drugih predmetov, ki so bili v zvezi z Nikolajem Zrinjskim in njegovimi sigetskimi junaki; razen tega bodo obnovili tudi si-getsko trdnjavo. G^&odarsfce novice. g Za obiskovalce semnja v Lipskem, Železniško ministrstvo dovoljuje obiskovalcem semnja v Lipskem (Leipziger Messe) na avstrijskih progah 50 odstotno znižanje, če imajo zelene izkaznicc sejm-sega urada. Za znižanje na nemških progah jc te izkaznice poslal sejinski urad (Messamt) vsem, ki so pravočasno prijavili obisk semnja. Kdor nima zelene izkaznice, si jo mora, kolikor še dopušča čast preskrbeti neposredno pri sejmskem uradu v Lipskem. Aprovsz&diia. a Prodaja kumar. Mestna aprovizacija bo prodajala jutri, v torek, zjutraj na stojnici za Mahrovo hišo kumare po 80 v kilogram. Kupi lahko vsak. a Prodaja praških k'obas po znižani ccni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v torek, dne 13. t. m. popoldne v vojni prodajalni v Gosposki ulici strankam z zeleno izkaznico B od št. 801 clo 900. Vsaka oseba dobi 1 četrt kilograma, kilogram stane 6 kron. a Razdelitev krompirja v občini Moste >e vrši v torek, dne 13. avgusta in siccr od 8. do 12, ure št. 1 do 600, od 2. do 4. ure &t. 701 do 1000. Vsaka stranka naj sc zgla-si s številko. Pridejo naj pravočasno, ker sc r.a zamudnike ne bo oziralo. Vsaka oseba prejme 5 kg. 1 kg stane 1 K. Razdelitev se vrši iz skladišča pri Mauscrju. Izključeni so železničarji in vsi tisti, ki so sadili krompir. a Mast za 11!. in IV. uradniško sku-(hso. Stranke III. in IV, uradniške skupine j rejmejo mast v torek, dne 13. t. m., dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: TU. uradniška skupina: od 8. do pol 9. št. 1 do 60, od pol 9. do 9. štev. 61 do 120, od 9. do pol 10. št. 121 do konca. — IV. uradniška skupina od pol 10. do 10. št. 1 do 50, od 10. do pol 11. št. 61 do 120, od pol 11. do 11, Št. 121 do konca. Mast dobe vsi pripadniki teh skupin. Stranka dobi za vsako osebo 20 dkg masti, kilogram stane 25 K. Izkazati sc jc pri nakupu masti z rumeno izkaznico za mast (odreže se kupon za mesec avgust). Nastavljenci južne železnice morajo prinesti nakupno knjižico in nastavljenci državne železnice svojo železniško legitimacijo. Brez teh nakazil ne dobi nihče masti. a Mast za I. in II. uradniško skupino. Stranke 1. in II. uradniške skupine prejmejo mast v torek, dne 13. t. m., popol- dne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: I. uradniška skupina ocl 1. do pol 2 št. 1 do 70, od pol 2. clo 2. št. 71 do 140, od 2. do pol 3. št. 141 do 210, od pol 3. do 3. št. 211 do 280, od 3. do pol 4. št. 281 do 350, od pol 4. do 4. št. 351 do 420, od 4. do pol 5. št. 421 do konca. — II. uradniška skupina: ocl pol 5. do 5. št. 1 do 90, od 5. do pol 6. št. 91 do konca. Mast dobe vsi pripadniki teh dveh skupin. Stranka dobi za vsako osebo 20 dekagramov masti, kilogram stane 20 K. Pri nakupu masti se je izkazati z rumeno izkaznico za mast (odreže sc kupon za mesec avgust). Nastavljenci južne železnice morajo prinesti s seboj nakupno knjižico in nastavljenci državne železnice svojo že. lezniško legitimacijo. Brez teh nakazil n« dobi nihče masti. iifsiijjta Zgubilo se je v Društvenem domu na Črnučah pri Krekovi slavnosti par uhanov, pas, broška, vse za k narodni noši. Prosi se, naj pošten najditelj takoj naznani ali pa vrne na upravo tega lista proti nagradi. Najdena je bila v soboto zvečer pred mestnim magistratom denarnica z manjšo vsoto denarja, katero dobi izgubitelj nazaj v mestni stražnici. jar- KDO VE. l je sc nahaja sedaj korporal IVAN KOFERD1N iz Kringe v Istri, ki jc bil ujet i znancem pretresujočo vest, da je na-| ša nad vse ljubljena mamica, gospa dne 9. t. m, v 50. letu starosti, po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice sc bo vršil v nedeljo, 11. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Predobro mamico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Kranj, dne 9. avgusta 1918. Franc Lukovšek, stolpni urar, soprog. Ivanka, Justi, Franci, Adalbert, otroci. 2813 Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo iz najstarejše in največje tovarne za barve. Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago. Razpošiljam ssmo I. vrste v sledečih barvah: črna, modra, temno zelena, rdeča, temno rdeča, vijolčasta, siva, rujava in rumena. — Da se napravi temno modra, se da polovico črne, polovico modre. Na zahtevo slovensko navodilo. 100 zavojev 50 kron. 500 zavojev po 45 K za 100 zavojev. 1000 zavojev po 40 K za 100 zavojev. Poštnine prosto pošilja 2757 ;©!ii Vmssaka. Vsako množino rabljenih, dobro ohranjenih, rabljivih 2753 v velikosti od 60 do 700 litrov KUPI ANICA TRAUN, LJUBLJANA, BLEIWEISOVA CESTA 20. Razpisuje sc mesto mk» v Dolenjem Logatcu je razpisana. Nastop 1, septembra 1918. 2571 i! U tOBijiP Hoinsi. Frags, 58. Havličkovo nam. 32. 2685 Več vagonov ima naprodaj 2631 VALENTIN URBANČIČ, Ljubljana. :: Oddajajo se samo celi vagoni I :: s 4—6 delavci se išče za Koroško, Akor- dno delo, lep gozd v bližini večjega kraja ob železnici. Z moko in mastjo jih preskrbi podjetništvo. — Vprašanja na upravo »Slovenca« pod štev. 2625, IŠČE SE 2792 S in za eno ali dve jar* PETNAJSTLETNI UČENKI. — Prispeva se deloma tudi v naturalijah. Ponudbe naj se blagovolijo nasloviti pod: Ljubljana, poštni predal 165. RAVNATELJSTVO VELEPOSESTVA RASINJA blizu Koprivnice na Hrvatskem išče dve ftleisJici za huhinjo in starejšo 2788 gospodarim sa graščino Od deklic mora biti ena porabna za finejša kuhinjska dela. Mesečna plača 35 K s celo oskrbo. Nastop službe čimpreje. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo veleposestva. ŠSirš prašičke po šest tednov stare, zamenjam IfST za BREJO KRAVO. -»L Lesce št. 50 (Gorenjsko). 2795 _fSF~ KUPI ali ZAMENJA SE za živila dobro ohranjen znamka »Remington«, »Adler« ali »Un-derwood«. — Ponudbe na naslov: IVAN NOVAK, Št. Vid, p. Lukovica. 2777 Pismene ponudbe na naslov: »Živinorejska zveza«, Homec, p, Radomlje. 2735 24 oralov zaraščenega z bukvami, nekaj tudi smerek in hrastov. Drv se lahko takoj poseka za 1000 sež-njev. — Dalje prodam več i n landaver. Prodam se sprejmeta pri tvrdki I. I. NAGLAS v LJUBLJANI. Za tri odrasle otroke iščem liim ki je tudi pripravljena opravljati lahka hišna dela. Plača po dogovoru. Nastop 1. septembra. — SPREJME SE ffl SS ® L J® Mm ©Si & 13. i ki je samostojna in ki opravlja vsa hišna dela, Plača po dogovoru. Nastop takoj ali pozneje. — Naslov: 2672 v. scagnetti, stavbenik, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6, I. nad. Kupi so dobro ohranjen vsake vrste. Ponudbe na upravništvo Slovenca pod št. 2780. Na prodaj imam večjo množino belega sortiranega Umetni razfStednlce v veliki izbiri (trgovci dobe popust) črnske Knjige, sfrngnicg (Zigarettenhiilsen) i. t. d., priporoča Bna Cadež, Ljubljana trgovina s papirjem in galanterijo Kolodvorska ulica štev. 35 (poleg go stilne »pri Tišlerju«), Istotam se kupijo za trgovino. Pozor! Karamele, mente, bonbone v dozah, fondant-kocke, mentol, monza, bonbone kolumbija in drugo priporoča na debelo G. DARBO, LJUBLJANA, Mestni trg štev. 13. Istotam se dobijo prazni zaboji. Prodam ali zamenjam za moko novo iz finega sukna, porabno za vsako civilno obleko, obstoječo iz: suknje, uniform-suknjiča, telovnika in hlač. — Naslov pove upravništvo »Slovenca, pod šifro »Uniiorma 2765«. Priporočamo tvrdko Jos. Peteline v Ljubljani Tovarniška zaloga šivalnih strojev, njih posameznih delov, igel in olja ter potrebščin za šivilje in drugega galanterijskega blaga. Šivalni stroji raznih sistemov in oprem na razpolago, še garantirano staro blago. Sv. Petra nasip št. 7, blizu frančiškanskega mostu levo ob vodi, tretja hiša. Spregme se ki je večč pri konjih in poljskem detu Sprejme se event. tudi oženjen z malo družino, ki se mu da tudi stanovanje. IVAN OGRIN, Ljubljana, Gmbarjevo nabrežje šlev. 8. GARJE srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža. 1212 :a težko vožnjo in tudi en vagon Ponudbe pod naslovom »vino 2825« na upravo »Slovenca«. ifei iia« Kupim pa rabljene ilm sfrsle LOVRO REBOLJ, KRANJ. KUPIM oziroma JST" DAM ŽIVILA za šiugaisai stroj m mupšm® ggfilD Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod št. 2815. ^fSJRl B hvaleJlnlh t odjemalcev potrdijo, da uničevalec koreniti „Riabal«am" v treh dneh brez bolečin odpravi kurja ooeja, bredaviee, trdo kožo. Uspeh IznjamCtnl Cena 3 K, 3 lončki 7 K, 6 lonCkov 10 K. Posip, prašek „lta" odstrnnja naglo pot na rokah In'nogah. Cena K 2-50, 3 škn-tlje 6 K. Krema „Glroe" omc!i£a razpokane roke. Cena 6 K, 3 lončki MoM najlrdov. revmntiž. bolečine, ko je2e\'°^S vse odreklo, In pri v—*— otllh zobeh. Ce ni uspeha, denar naznl. Cena 3 K, 3 puJice 7 K, 6 puSic 10 K, Niknk. okam. zobovjn, ne neprijet. dulial Snežno bele zobe da ,Xlrl3', zobna tekočina. Takoj. us-peh. Cena 3 K, 5 stekl 7 K. KEMENY, Kasohau (Kassa) 1. postni predal I2-C-30, Ogrsko. lilo Bil It Albin feemen, magistratni svetnik, javlja potrtega srca v svojem in svojih otrok Pije, Albina in Majde imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njegova nad vso ljubljena soproga in predobra skrbna ninr.tic.a, gospa Marija Semen roj. Franz v nedeljo dne 11. avgusta ti. ob 5. uri zjutraj po daljši mučni, udano prenašani bolezni, previdena s tolažili sv. vere 39. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bo v torek dne 13. avg. 1918 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta štv. 13 na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra. — Prosi se tihega sožalja. V Ljubljani, dne 11. avgusta 1918. ■M^nm—mama— Wjmj liS IlSaSi M 1 WM V NAJEM SE ODDA na Dolenjskem, v zelo rodovitnem kraju, pod zelo ugodnimi okoliščinami. Odda se za več let z eventuelno prcdpravico do nakupa v poznejšem času. Obenem sc želi v zameno vzeti v najem ali malo posestvo, ali vsaj hišica z vrtom, ali stanovanje na deželi (če ni drugače, tudi v mestu), najrajše na deželi — na južnem Štajerskem ali v bližini Ljubljane. Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod št. 2816. Občinska uprava v Dekanih, Istra, sprejme takoj v službo pomožno pisarniško moško s plačo po dogovoru. — Zahteva se: 1. Avstrijsko državljanstvo. 2. Starost nad 18 let. 3. Znanje slovenskega in drugega deželnega jezika. 4. Znanje knjigovodstva in strojepisja 5. Dokaz o dovršenih študijah in dosedanjem zaposlenju. 6. Zdrava telesna sestava. Opremljene prošnje je vposlati do 25. avgusta upravitelju Rudolfu Kregau v Kopru, Istra. KRAJEVNA OBČINA DEKANI, dne 6. avgusta 1918. Dne 18. avgusta 1918 popoldne ob 4 uri sc bode dala v najem (stara šola) v Mošnjah dražbenim potom za dobo 3 let. Hiša stoji tik farne cerkve, ima 3 stanov, sobe, kuhinjo, shrambo, klet in eno veliko sobo za prodajalno, kjer se žc veliko let izvršuje dobro idoča trgovina z mešanim blagom. Poleg hiše je drvarnica in velik vrt za zelenjavo. Interesenti se vabijo. Natančni pogoji se dobč pri županstvu Mošnje, okr. Radovljica- 2811 IŠČE SLUŽBE v kaki večji manufakturnl trgovini. Najraje v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Trgovslrf sotrudnik 24«. 2783 se sprejme v trajno delo. — MODNI SALON ROZI FABčIč, LJUBLJANA, Rimska cesta št. 6. 2805 Ue£ ioSavcev n sprejme KOLINSKA TOVARNA KAVNIH PRIMESI v Ljubljani. "kupim Kupim ro&ii strni Ea v dobrem stanju. — Ponudbe pod naslovom »Stroj za lubje 2762« na upravo »Slovenca«. za betonsko stavbo sprejme proti dobremu plačilu TOVARNA POLLAK V KRANJU. v mestu ali v okolici. — Ponudbe na upravo lista pod šifro; »HIŠA« 2817. "kupim ' v novomeški okolici. Cenj. ponudbe so prosi na upravo lista pod šifro: J. V. 2818, izgubila sta~se prodaja v večji množini tvrdko A. KUŠLAN, LJUBLJANA, Karlovska ccsta štev. 15. j vstarosli 7 in 14 let. — Kdor kaj vč o ; njih, naj sporoči njihovi materi v Vevčah j šlev. 23 pri Devici Mariji v Polju pri ; Ljubljani. 2796 SPREJME SE TAKOJ dobavlja slovenska tvrdka ANTON Z. FINŽGAR, VARAŽDIN (Hrvatsko). PRODA SE pet let star, lep močan ©0(90(90©©©©©©© Okrožni zdravnik v Kamniku ir. JiL Dereani je na dopustu do 27. avg. 1.1. ©©©©©©©©©©©©© Poizve se pri FRANC KUNAVER, Dol-nice 1, p. Šl. Vid nad Ljubljano. 2814 ki žele posredovalca pri nakupu hiš ali zemljišč -:: V GORICI, ::- naj se blagovolijo obrniti na naslov: g. Štefan Loveršič, posredovalec, Gorica, Via Sabotino štev. 27. Vodi se točno in zadovoljivo posredovanje. 2782 kateri tudi vodi obenem električno lu8, pri FLORIJANU GAJŠKU V LOKI PRI ŽUSMU. — Starejši imajo prednost. — Plača po dogovoru. 2783 II. redna skupščina »Zxer.v jugoslovanskih hranilnic« se vrši 25, avgusta 1918, cb 3. uri popoldnO v posvetovalnici »Mestne hranilnice ljubljanske«, Prešernova ulica št, 3, s sledečim redom: 1. Poročilo o dosedanjem delovanju zveze. 2. Poročilo o računih prošlih let in o pro- računu za prihodnje leto. 3. Volitev odbora, namestnikov in dveh' preglcdovalccv računov. 4. Raznoterosti. 2810 ZA ODBOR »ZVEZE«: Predsednik Ubald pl. Trnkoczy.