Št. 69 (16.414) leto LV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 vtiskam! 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izš1^ zadnja številka. Bil je edini tiskani partizarv’ 'NIK v zasužnjeni Evropi.	____
TR^ -LV’ -	' .	: V%3CD.f r
v r-‘	-------
• • \\-'x' f—48i532958 •• •	'	'/90_______.____________
<HTiail: redakcila@primorski.it
POŠTNINA PLA^AKa V GOTOVINI
Spedizione in ai^unamento postale 45% ' EVRA	Alt 2, comma m, legge 662^6 - Filiale di Trieste
EUROSAVA TRIESTE TEL. 040/6724411
SREDA, 24. MARCA 1999
KOSOVO / PO NEUSPEHU AMERIŠKEGA POSREDNIKA RICHARDA HOLBROOKEA
NATO ukazal napad
Sklep je sporočil generalni sekretar Solana, po zasedanju sveta NATO s posrednikom Holbrookom Raketni napad lahko sprožijo vsak trenutek - Primakov odpovedal obisk v ZDA
Beseda
orožju
Vojko Coua
Po mesecih groženj bo gorela zveza Nato ukrepa-° in vojaško poseči na Ko-s°yu, ker bi v nasprotnem Primem izgubila vso verodostojnost. Prvi napad bo, k°t kaže, omejen na nekaj j^mievrimih raket. Sledil krajši premor in šele |»ato bo prišlo do pravega falskega napada. Kaj bo podtem storil jugoslovan-ski predsednik Miloševič, ni jasno. Nekateri trdijo, da caka le na ta raketni na-
pad, da bi končno pod prisilo podpisal sporazum o avtonomiji za Kosovo. Pred °Cmi Srbov ne bi torej izpadel kot izdajalec, temveč "°t skrben predsednik, ki Skusa srbskemu narodu Preprečiti dodatno gorje Pravih letalskih napadov.
. Slobodan Miloševič pa je tako nepredvidljiv, da bi lahko sprejel Natov letal-ski izziv, ker ima dobro Protiletalsko obrambo in Ker teren ni najboljši za le-alske akcije. Bržkone tudi tpa, da mu bo ob strani slala Rusija in mu vsestransko pomagala.
sekakor je lahko vsako-{nnr jasno, da je sedanjega Kočljivega stanja kriva rvropa, ker ni mignila niti ® Prstom, ko je Miloševič Kosovu odvzel avtonomijo. Kosovo se je spremenilo v ettega zadnjih primerov aPartheida na našem pla-Ketn. Kosovski Albanci so to Se kar potrpežljivi, da toliko let mirno pre-Kasali tako stanje. Končno Pa je kaka nepomembna kaplja sodu izbila dno in Pojavila se je Osvobodilna ojska Kosova. Srbski od-Sovor je bil grozljiv. PriCa rrro bili stari strategiji "Požgane zemlje«, pri kate-je seveda najbolj trpelo lvilno prebivalstvo. Ko so tj? vrata Evrope zaceli Kati kosovski begunci, se o. Izropa končno zganila.
Koraj eno leto je iskala Politično in diplomatsko • cipteV’ a ie P1™ tem zgrešila , J, saj so srbske sile na-a jevale s svojimi akcija-rn se sploh niso zmenile n Srožnje in opomine. Do prvega premika je prišlo, Oe®0 posegle ZDA in ^eKako prisilile obe strani a prekinitev sovražnosti, oko Srbi kot tudi Albanci tg, Se za to niso zmenili, a ,? 'la so se spopadi na-,j |?Vali. Evropa je upala, boi -n S konferenco v Ram-oilletu rešila spor. To se j, godilo, kasneje je al-
sPo S^a slran podpisala gjj T.^um o Kosovu, a ne svet j ^er ki to bilo izdaja Kai6 kosovske zemlje, zi-6 srbske državnosti.
BRUSELJ - Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana (na sliki) je sinoči, malo pred 23.30, po seju vrhovnega sveta zveze na tiskovni konferenci sporočil, da je ukazal napad na ZRJ Jugoslavijo. Solana je dejal, da je vojaško zavezništvo to odločitev sprejelo, ker ZR Jugoslavija ni sprejela mirovnega sporazuma in je v zadnjioh dneh zaostrila vojaške napade na civiliste na Kosovu. Namen tega napada je, po Solanovih besedah, podpora prizadevanjem za mir na Kosovu. Generalni sekretar zveze NATO je izrecno zanikal, da bi šlo za napad na Jugoslavijo kot tako in je poudaril, da lahko ZRJ v kateremkoli trenutku sporoči, da pristane na mirovni sporazum in bo v tem primeru zveza NATO nemudoma prekinila napad. »Upam, da bo prevladal razum,« je ob tem dodal Solana. Generalni sekretar zavezništva je še povedal, da je zveza sprejela odločitev enotno, ker je prepričana, da mora z vojaškim posegom zaustaviti nasilje in preprečiti humanitarno katastrofo. Dodal je še, da se zaveda tveganja, ki ga ta akcija pomeni, brezbrižnost pa bi pomenila hujše tveganje. Svojo
kratko izjavo je Solana končal s sporočilom, da imajo sedaj besedo vojaki, ki bodo avtonomno odločali, kdaj in kako bodo na-padh jugoslovanske vojaške objekte.
Do te odločitve je prišlo, potem ko ameriški posrednik Richard Holbrooke ni prepričal Miloševiča, da podpiše sporazum o Kosovu. Raketni napad na srbske položaje se torej lahko začne vsak trenutek. Ge ta ne bo prepričal Miloševiča, bodo sledila letalska bombardiranja. Srbski parlament je včeraj odločno povedal, da ne bo tujim vojakom dovolil prihod na Kosovo. V uporni pokrajini se medtem boji še stopnjujejo. Izredno zaskrbljeni so v Makedoniji in v Albaniji, ker se bojijo morebitnega srbskega maščevanja.
Sicer pa bi znala odločitev zadobiti širše mednarodne razsežnosti. Ruski premier Primakov je včeraj, ko je bil že nad Atlantikom, odpovedal obisk v ZDA. Sinoči so se v Berlinu sestali Schroder, Chirac in Blair, D’Alema pa je malo pred polnočjo prispel v vladno palačo, odkoder spremlja razvoj dogajanj.
Na 9. strani
Italijanska vlada spet v težavah, kerCossuttovSIK nasprotuje napadu
RIM - Itahjanska vlada se je ponovno znašla na prepihu, ker nekateri koalicijski partnerji predvsem Cossuttovi Italijanski komunisti nasprotujejo vojaškemu posegu proti Srbiji in se zavzemajo za mirovne sile Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki bi s privoljenjem Jugoslavije in z mandatom Varnostnega sveta OZN zagotovila mir in preprečila nesmiselen pokol. Predsednik vlade DAlema je včeraj izjavil, da se morajo do zadnjega truditi za dosego miru, če pa se bo vojna nadaljevala bo Italija storila svojo dolžnost. Proti posegu so tudi Zeleni, ki pa ne bodo glasovali proti uporabi italijanskih oporišč.
Na 9. strani
Srbska ofenziva je povzročila nov val beguncev, ki bežijo pred srbskimi silami
NEW YORK, ŽENEVA - Visoki komisariat OZN za begunce (Unhcr) je sporočil, da je v soboto in nedeljo zaradi srbske ofenzive svoje domove zapustilo 25.000 prebivalcev Kosova. Unhcr poroča tudi o požganih hišah in obupnih razmerah, v katerih živijo begunci skupaj s tistimi, M so jih sprejeli na svoje domove. Unhcr izraža mnenje, da bo uničevanje hiš ter sredstev za preživljanje, preprečilo vrnitev ljudi v vasi, iz katerih so biti pregnani. Generalni sekretar Koti Annan in Unhcr delita zaskrbljenost zaradi širjenja nasilja proti civilnemu prebivalstvu, Unhcr pa bo z nevladnimi partnerji nadaljevala s pomagati civilnemu prebivalstvu.
Na 9. strani
BERLIN / DANES IN JUTRI
Predsedstvo evrokomisije in Agenda 2000 na vrtni EU
BRUSELJ - Voditelji Evropske unije bodo danes in jutri na vrhunskem zasedanju v Berlinu skušali doseči dogovor o Agendi 2000, paketu notranjih reform EU, s katerimi se petnajsterica v prvi vrsti pripravlja na sprejem novih članic. Voditelji bodo načeli tudi vprašanje naslednika Jacquesa San-terja, ki je prejšnji teden zaradi močno kritičnega poročila neodvisnih izvedencev o korupciji v Bruslju, skupaj z ostalimi člani komisije odstopil. Glavni kandidat za novega predsednika je zaenkrat bivši italijanski premier Romano Prodi. Na 10. strani
Kitajski predsednik Temin na nagovoru z D’Alemo
RIM - Včeraj se je zaključil uradni del obiska kitajskega predsednika Jianga Zemina v Italiji, ki bo še danes na zasebnem obisku v Milanu. Ze-min, ki so ga mladinci Nacionalnega zavezništva izžvižgali na Kapitelu, je bil na daljšem pogovoru s predsednikom vlade Massimom D’Alemo, sestal pa se je tudi s predsednikom indu-strijcev Fosso.
Na 10. strani
Haider ne straši koroških Slovencev
CELOVEC - Vodja avstrijskih svobodnjakov Jorg Haider za koroške Slovence »ni več strašilo«. Tako sta koroškim sredstvom javnega obveščanja povedala zastopnika osrednjih organizacij koroških Slovencev Marjan Sturm (ZSO) in Nanti Olip (NSKS). Začetno zaskrbljenost po zmagi desničarskega populista na deželnozbor-skih volitvah je nadomestil pragmatični odnos. Sturm, ki je tudi predsednik sosveta za koroške Slovence, je napovedal, da bo Haiderja povabil v sosvet, če bo izvoljen za glavarja.
Na 3. strani
Sestanek o volitvah v dolinski občini
TRST - Junijske upravne volitve v dolinski občini so bile predmet sestanka pokrajinskih predstavnikov leve sredine, ki ga je sklical senator Oljke Fulvio Camerini. Srečanje je bilo čisto posvetovalnega značaja, Camerini je bil sicer le njegov formalni sklicatelj, do sestanka pa naj bi konkretno prišlo na pobudo pokrajinskih tajnikov LD Stelia Spadara in Ljudske stranke Franca Richettija.
Na volitve se pripravljajo tudi v repentabrski in v zgoniški ebčini.
Na 4.strani
Spadaro: S Finijem nič o Slovencih
TRST - »S Finijem se nisem pogovarjal o novem predsedniku tržaškega pristanišča in niti o parlamentarnem postopku zakona za zaščito slovenske manjšine«. Pokrajinski tajnik levih demokratov Spadaro v bistvu zanika pisanje italijanskega tržaškega dnevnika, ki je napisal, da se je s Finijem pogovarjal predvsem o novem predsedniku pristanišča in o Slovencih.
Zelo kritično stališče do srečanja Spadaro-Fini je zavzela Stranka italijanskih in slovenskih komunistov.
Na S.strani
Še brez naCrta za kosovske begunce
TRST - Vse kaže, da še niso pripravili načrta za primer, ko bi zaradi poslabšanja že tako dramatičnih razmer na Kosovem privalile nove trume beguncev iz te nesrečne balkanske dežele. Verjetno ni težko poredvidevati, da bi tudi prek italijansko-slovenske meje pribežali številni be-guncis Kosova (danes jih je v Trstu že okrog 200), vendar se še niso spoprijeli s problemom morebitnega sprejemnega centra. O tem bodo predstavniki humanitarnih organizacij razpravljali jutri. Na5 stranj
Zdravstvo razburja goriško javnost
GORICA - Bodočnost zdravstva vse bolj razburja goriško javnost. Z dežele pronicajo neuradne vesti o sklepu pogodbe za odkup bolnišnice Janeza od Boga z namenom, da bi splošno bolnišnico selili v manjše in neprimerno poslopje. Oljka je včeraj opozorila župana, da ga sklep občinskega sveta obezuje, da se zoperstavi tej nameri. Zeleni, rajonski sveti in Odbor za bolnišnico pa nameravajo v drugačni obliki ponovno predlagati zavrnjene referendume in se poslužiti drugih sredstev pritiska občanov proti selitvi bolnišnice.
Na 11. strani
V kiticah o zaščiti, Trstu in Kosovu
Ace Mermolja
So tedni, ko moram iskati teme za Ogledala v skritih predalih domišljije in tedni, ko je argumentov preveč. Ta teden je eden izmed tistih, ki ponuja veC argumentov in se zato lahko lotim Ogledala v kiticah.
Prvo kitico bon namenil zaščitnemu zakonu. Zal ne morem postreči z neobjavljenimi informacijami, dejstvo pa je, da odpirajo sedanje negotovosti prostor sporom in razhajanjem. Nedorečenost je najboljši teren za vsakovrstne manevre. Ko pišem imam pred sabo Članke o osnutku deklaracije o zaščitnem zakonu, ki jo je v Ljubljani izoblikovala komisija za odnose s Slovenci po svetu. Dokončno deklaracijo naj bi izoblikoval državni zbor Slovenije, kaj se bo tam zgodilo pa ne vem. Iz poročanja časopisov mi je jasno, da se tako v Sloveniji kot v manjšini ponovno izostrujeta dve stališči. Eno je trda pozicija do Italije. Hvalica je kot provokacijo, baje samo kot provokacijo, predlagal možnost, da bi v zameno za nesprejemanje zajamčenega zastopstva v Italiji odvzeli zajamčeno mesto italijanskemu poslancu v Sloveniji. Tudi predlog o internacionalizaciji manjšinskega vprašanja govori o esk-tremni potezi v odnosu do nasprotnika, s katerim ni možno dvostransko pogajanje. Takšni in podobni predlogi težijo k izostro-vanju odnosov med Slovenijo in Italijo, služijo pa tudi za domače, slovensko, obračunavanje med desno opozicijo in Drnovškovo vladno koalicijo. V takšnih vrtincih postanejo manjšine jabolko spora in hrbet, po katerem poje gorjača. Vsaj doslej je bilo tako. Politika kazni ni v manjšinskem primeru nikoli uspešna.
Podobna kontrapozicija se lahko izostri tudi v manjšini, kjer bo levica tarCa očitkov, da je s svojim popuščanjem kriva za neizglasovani ali pa neuspešen zakon. Po ostrih polemikah o multikulturnosti, o srečanju Fini-Violante in Narodnem domu je sedanja nejasnost lahko povod za ponovno konfrontacijo v manjšini. Zato mislim, da je treba ločiti diskretnost diplomacije od javne razprave. Levica je prav v javni razpravi šibka ali odsotna, vsaj znotraj manjšine je tako. Ker sem sam na levi in ker sem zagovarjal (to delam še vedno) multikulturne načrte, vonjam, ob upanju na zakon, tudi dim ognjev za žrtvenega kozla. Na koncu bo levica kriva, Ce ne bo zakona, kriva pa bo tudi za njegovo vsebino, Ce zakon bo. Glede vročih točk so različna mnenja legitimna in ne opravičujejo težkih očitkov. O zajamčenem zastopstvu in teritorialni zaščiti imam na primer svoja mnenja, ki bi zahtevala daljšo razlago. Predlog, da bi država določila, kje so Slovenci in
kje ne, je po eni strani močan, po drugi pa šibak. Zdi se mi zelo načelen, obenem pa prikriva strah glede naše, slovenske sposobnosti, da se upremo asimilaciji. Uradne oznake namreC ne preprečujejo asimilacije ali etničnih sprememb na teritoriju. Za to je potreben globok kulturen in mentaliteten skok, ki ga ne zagotavlja noben zakon. V nekaterih slovenskih vaseh in v sami devinsko-na-brežinski občini so se stvari radikalno spremenile kljub dvojezičnim smerokazom in celo izkaznicam. Zato se mi ne zdi neumno, da zakon omogoča »samoupravo« prisotnosti. Slovenci bomo živi tam, kjer bomo in ne tam, kjer bodo določali dekreti, Čeprav je vidna in uradno priznana prisotnost bistvena. Pot do nje pa ni le ena. Skupno izražena volja občanov, da Slovenci so, se mi zdi močnejša od dekreta, ki so ga utemeljili mednarodni sporazumi; torej oportunost in ne volja ljudi biti skupaj. Vendar ni to jedro trenutnega problema. Srž vprašanja je v nerazčiščenih stališčih znotraj vladne koalicije. Da je to tako, smo zaslutili kmalu po zmagi Oljke. V Trstu so na primer nekateri stari demokršCan-ski veljaki ob zaščiti vihali nos. Nacionalni in nacionalistični predsodki so prečni in to na obeh straneh. Sedaj je vžigalica v rokah večine: narodne in parlamentarne. Pot do zakona predpostavlja predhodno opredelitev vseh. Zdi se mi, da je to smer, na kateri je treba delati, kar ne pomeni odpovedovanja dostojni ravni zaščite. Zato menim, da mora biti politična levica na krajevni in državni ravni moCno prisotna tako v diplomaciji kot v javnoti. Prisotnost pomeni tudi kritiko do lastnih partnerjev, predvsem ko si jo le ti zaslužijo. Konec koncev Slovenci nimamo zaščite zaradi demokršCan-skega ceptra in ne zaradi skrajne desnice. Prisotnost v javnem mnenju in jasnost stališč sta bistveni zato, da se ne uveljavi podoba, kako levica pakrtira preko do-stoje meje.
Drugo vprašanje, ki me je prizadelo kot občana, je sedanja bitka za Trst. Čeprav me vedno manj stvari čudi, sem bil osupljen ob sliki o razporeditvi oblasti v Trstu, ki jo je objavil tržaški dnevnik II Piccolo. V sredini grafikona je bilo ime senatorja Giulia Camberja. Tržaški politik je prehodil veliko stopnic oblastnikov: od Craxija do Berlusconija. Zato ima danes v Trstu fevd, ki šteje mnogo pomembnih funkcij v državnih strukturah in tistih z državno soudeležbo. Predsednik tržaške pokrajine Codarin in predsednik Trgovske zbornie Donaggio sta na primer tako okinCa-na z raznimi funkcijami, da sta kot božični drevesci. Lobiju, ki mu naCeljuje Camber, se je v teh dneh ostro zoperstavil tržaški žu-
pan Illy, ki lahko raCuna na podjetnike in industrijce, ki nsprotujejo politiki zaprtja in državnih subvencij. Recimo, da je to resnično liberalni Trst, ki se zoperstavlja Trstu bogatih državnih revirjev. Bitka je postala javna v trenutku, ko se je zastavilo vprašanje, kdo naj bi vodil tržaško pristanišče. Zal se moram tu strinjati z novinarjem Paolom Rumi-zem, ki oCita levici, da je bila odsotna pri tako pomembnih stvareh. Do kolikšne mere je bila resnično odsotna, ne vem. Lahko pa zapišem, da se je italijanska levica na vladi znašla pred veliko travmo, ki je kriva za marsikatero neodločnost. Po eni strani mora računati na moCna pogojevanja in zavore. SooCati se mora, kar je najtežje, z lastno kulturo, ki se je izoblikovala v opoziciji do oblasti. Politična zmaga in biti na vladi sta dejstvi, ki predpostavljata oblast. Kljub temu, da ima vsaka oblast v sebi dozo iracionalnoti in krutosti, moč ni nujno razumna, ni neizbežno, da je slaba. Brez oblati in moCi ne oblikuješ in ne spreminjaš. Celo pri umetnikih se reCe, da jim je zmanjkala ustvarjalna moC in da ne obvladajo več lastne stroke. Oblast ima svoje mehanizme, temme rove, blatna močvirja in predpostavlja bitke. Med temi rovi se je levica znašla pred najostrejšimi zidovi, nasproto-vaji in tudi pred lastnimi strahovi. Ne Čudim se, da lažje in učinkovitejše napada Illy kot drugi. Postideo-loški svet potrebuje različne vojne tehnike od tradicionalnega razrednega spopada. Tudi v miru je politika svet ostrih robov in zo-bov. Ni samo to, vendar je tudi to. Menim, da bi se morala levica s temi dejstvi odkrito soočati, kar ne pomeni, da zbrska iz spomina stare priročnike iz realso-ciasticnih držav, kjer je bila tehnika oblasti izpiljena, brutalna in vendar poražena.
Tretje vprašanje, ki nam je blizu je kriza na Kosovu. Slovencem je toliko bolj pri srcu, ker nam pomeni eno izmed zadnjih kriz, ki jih je povzročil razpad Jugoslavije. Ko je slednja (Jugoslavija) še bila, se je veliko govorilo o tem, da se bo država pričela sesuvati s krizo na Kosovu. Bistvo seveda ni, kdo je bil prvi in kdo bo zadnji. Resnica je, da je Miloševič ustvaril totalitarno politiko, ki potrebuje za lastno preživetje vojno. Albanci na Kosovu sanjajo že desetletja svojo avtonomijo in lastno državo. Ob morebitnem posegu Nata bo v Italiji počila polemika prav na levi. Meni pa se zdi še vedno veljavno staro levičarsko (od Lenina do Kade 1 j a) načelo, da imajo narodi pravico do samoodločbe. Pravica ostaja tudi mimo razmišljanj o tem, kako se v sodobnem svetu bogati združujejo, revni pa ločujejo. Življenskih modelov nima nihče pravice vi-sljevati.
Kulturni »dodatek« Vabilu na kosilo
SPETER - V Benečiji se je uspešno iztekel tudi tretji »kulturni konec tedna«, ki ga je vzporedno s pomladanskim kulinaričnim Vabilom na kosilo organiziral Studijski center Nediža skupaj z Združenjem beneških umetnikov in pokroviteljstvom Občine Speter.
Tako so v petek v prostorih špetrskega dijaškega doma otvorih mednarodno razstavo o ilustrirani pravljici z natečaja Na krilih metuljev, Bordano 98. Sobotno jutro je bilo namenjeno otrošKemu laboratoriju risank, popoldne pa sta profesorja Pavel PetriCiC in Domenico Cerroni Cadoresi predstavila knjigo La voce delle urane o pesniku Dinu Menichiniju (zgoraj).
Prvi pomladanski dan v nedeljo je bil kot nalašč za voden obisk pomembnega arheološkega najdišča Zavetišče v BjarCu, ki se nahaja nedaleč od Spetra. Obisk je potekal v jutranjih urah (spodaj) v sodelovanju s furlanskim jamarskim in hidrološkim društvom, popoldan pa je bilo nagrajevanje natečaja Cvetoče okolje, Cisto okolje, za katerega je dala pobudo špetrska občinska uprava, (du)
V Sežani zadnja pot Angele Udovič Gec
SEŽANA - Včeraj dopoldne smo se na sežanskem pokopališču poslovili od Angele UdoviC-Gec, tržaške protifašistke in pr-voborke-spomeničarke, akrtivistke naro-doosvobodilnega gibanja, partizanke in vseskozi aktivne žene. Dočakala je visoko starost 92 let, saj se je rodila 20. julija 1907 v narodno zavedni slovenski delavski družini.
Mladost je preživela v rodnem okolišu in zaposlila v priložnostnih delih. Potem ko se je mož z begom v Jugoslavijo izognil vpoklicu v italijansko vojsko in odhodu v Abesi-nijo, mu je v emigracijo sledila še sama. Z možem sta od leta 1935 do 1937 v zelo težkih pogojih živela v Zagrebu in se povezovala s slovenskimi in istrskimi emigranti. V Zagreb se je pred njima zatekel tudi An-gelcin brat Joško, eden vodilnih skojevcev. Pomagala mu je pri zbiranju »rdele pomoči« za španske prostovoljce.
Poleti 1941 se je Angela z otrokom, ki se ji je medtem rodil, vrnila v Trst na kratek obisk k staršem, toda kvestura ji je onemogočila povratek k možu v Zagreb z odvzemom potnega lista, češ da ga ji ne morejo vrniti, ker da je njen brat Franc, ki je bil vpleten v Tomažičev proces, »ubijalec«. Tako se je Angela vključila v ilegalno delo v Trstu in okolici in se istega leta udeležila tudi prvega sestanka tržaških aktivistk-anti-fašistk, ki ga je vodil eden od organizatorjev OF, Franc Hvalic-Balte. To je bilo obdobje posebno živahne dejavnosti za širjenje narodnoosvobodilnega gibanja in Angela se je vsa predala delu kljub pogostim aretacijam in mučnim zasliševanjem.
Januarja 1943 je njen brat Joško z ilegalnim imenom Nino, padel v spopadu s kve-sturini na Ul. Ginnastica, Angela pa je bila po ponovni aretaciji iz jezuitskih zaporov odgnana v taborišče Fraschette pri Alatriju
v pokrajini Frosinone. Iz taborišča se je vrnila šele sredi septembra 1943 in se po nekaj dneh pridružila partizanom na območju Istre in se udeležila ševilnih bitk. Po nalogu Okrožnega odbora AFŽ se je vrnila na aktivistino delo v Trst. Območje njenega delovanja se je raztezalo od Sv. Ivana, Lonjerja in Katinare do Trebe, Padric, Gro-pade in Bazovice. Tudi po njeni prizadevnosti so povsod nastajale nove organizacije AFŽ in OF, udeleževala se je vseh po- < membnih zborovanj in akcij. Pomagala je tudi RdeCemu križu pri zbiranju sanitetne in druge pomoči za partizane.
Prav tako aktivna je bila Angela tudi po osvoboditvi kot Članica Glavnega odbora AFŽ za Trst in Glavnega odbora Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje. Svobodo je dihala s polnimi pljuči, vedno pripravljena za pomoC kjer je bilo treba, vedno nasmejana in dobro razpoložena. Srečavali smo jo skupaj z možem na domala vseh manifestacijah in prireditvah.
Zadnjih deset let je skupno z možem živela v domu za ostarele v Sežani. Pred leti ji je mož umrl, potem pa so bremena leta zaCela vedno bolj težiti tudi njo in koCno je našla svoj poslednji počitek ob možu na sežanski poljani večnega miru.
Ob odprtem grobu se je od Angele v imenu Združenja aktivistov OF v Trstu, katerega je bila ustanovni elan in dolgo let Članica Glavnega odbora, poslovil Jože Koren, s slovenskim borčevskim in državnim praporom so jo na zadnji poti spremljali predstavniki ZZB Sežane, ki so skupno s predstavniki iz Trsta držali ob krsti Častno stražo, svojci in lepo število pogrebcev iz vrst medvojne generacije. Z Angelo UdoviC-Gec je odšel še eden iz žal vedno redkejše vrste svetlih in Čistih likov tržaškega narodnoosvobodilnega gibanja, (j.k.)
TRST / JUTRI NA POMORSKI POSTAJI
CELOVEC / MARJAN STURM IN NANTI OLIP
Seja »glavnih stanov« o prihodnosti dežele
Temelj za razpravo bo raziskava zavoda Cnel
»Haider ni več slrašilo zn koroške Slovence«
Če bo Haider izvoljen za glavarja, ga bo Sturm povabil na sejo sosveta za Slovence
TRST - Svet in družba sta se korenito spremeni-a °d leta 1963, ko je bila Ustanovljena Avtonomna dežela Furlanija-Julij ska Kajina. Prav tako koreni-to se je spremenila stvar-Uost v FJK. Kako se lotiti Prihodnosti in s kakšni-Uri prijemi načrtovati Prehod v tretje tisočletje )e Problem, ki ne zadeva Sarno poklicne politike, rrnpak zahteva kolektivni Prispeveh vseh družbenih sil.
Ta ugotovitev je bila za Predsednika deželnega odbora Roberta Antonio-Ueja (levo) izhodišče za izmišljanje, ki vključuje ^se deželne dejavnike in i bo jutri imela javni de-outni dan na takoiemno-vani deželnih glavnih stanovih. Debata se je začela Pred časom s posveto-
vanji, intervjuji in anketami, ki sodijo v poročilo, ki bo temelj četrtkove debate. Poročilo bo na razpolago udeležencem, zainteresirani pa ga lahko dobijo tudi na internetu na deželni spletni strani
(www.regione.fvg.it).
Antonione je dejal, da se posvetovanje ne bo končalo s četrtkovo debato, ampak se bo nadaljevalo, ker je Dežela podpisala z zavodom Cnel protokol, ki predvdideva
neke vrste permanentno posvetovanje.
Seja deželnih stanov bo na tržaški pomorski postaji. Začela se bo ob 9.30 s poročilom predsednika deželnega sveta Antonia Martinija (desno) , podpredsednika Cnela Silvana Verone-seja in Antonioneja. Nato bo predstavljena sinteza poročila, katerim bodo sledili prispevki socialnih poartnerjev in organizacij civilne družbe, vmes pa poročila ekonomistov Renata Brunette, Lea Zaniera in Enza Rullanija, direktorja revije Limes Lucia Caracciola in urbanosta Pierluigija Grandinettija.
Zaključke bosta povzela Antonione in predsednik Cnela Giuseppe De Rita.
_______RIM / SPADARO O SREČANJU Z VODJO NZ__________
»S Finijem nisem govoril o Slovencih«
»Do sestanka je v bistvu prišlo po naključju« - Nobenega sporazumu o pristanišču
»Tajnik tižaških ID prehiteva na desni<
TRST - »z Gianfran-Finijem (desno) se lsem pogovarjal o no-^ein predsedniku tr-askega pristanišča in ni-0 parlamentarnem po-1°pku zakona za zaščito mvenske manjšine«, ukrajinski tajnik levih ernokratov Stelio Spa-aro (levo) v bistvu za-pisanje italijanskega iškega dnevnika, ki je apisal, da se je krajevni °ditelj Veltronijeve ^ ranke s Finijem pogo-arjal predvsem o novem [fadsednikn pristanišča, Slovencih in o položaju ^ italijansko-slovenski
^ Rim sem prišel na sedanje vsedržavnega °dstva LD, ko me je po-v auec Nacionalnega za-eznistva Roberto Menia Qp°icas Spadarov dijak, med pavzo pova-na neformalni razgo-L ko sva po naključju
kaT9^3 Poslanca Finija, s erun sem se nekaj mi-Vsl Pogovarjal na sedežu L[a . rZavnega vodstva *0rialnega zavGzništ-dar narn ie povedal Spa-sr6(?' Y tako zastavljanem
1:
nri le8a, ampak normal-
(Jj Caniu s Finijem ne vi-re(j®lc Posebnega in iz-
UimS°0Cenie med politič-Ui a nasprotnikoma, ki Vsa,a, vec sovražnika.
StaliSCihiefn0Stal na ST°iih in Ipogovoru Fim-
Spadaro je prisostvoval tudi Menia) in na splošno tudi v tem tajnik LD ne vič nič škandaloznega in nenormalnega.
Za zakon za zaščito slovenske manjšine so pristojni drugi organi, začenši s parlamentom. Javnost pozna moja stališča o tem vprašanju, nam je še povedal Spa-daro, ki je, kot rečeno, zanikal, da bi s Finijem obravnavala tudi kočljivo problematiko novega predsednika tržaške pristaniške ustanove in tozadevne polemike. Nobenih skupnih stališč LD-NZ proti senatorju Giu-liu Camberju, kot natolcujejo nekateri tržaški krogi.
Kaj pa ste potem v resnici govorili z Menio in Finijem, smo vprašali Spadaro. V bistvu sva se z vodjo NZ v glavnem le pozdravila in edini problem, o katerem sva se na kratko zaustavila je bilo znano tržaško soočenje med Finijem in predsednikom poslanske zbornice Lucianom Violantejem v Verdijevem gledališču, o katerem je minilo eno leto. Soglašala sva, da je bilo takratno soočenje potrebno in koristno. Nič več in nič manj, nam je o rimskem srečanju s Finijem povedal še tajnik Levih demokratov.
TRST - V zvezi z rimskim srečanjem med vsedržavnim tajnikom Nacionalnega zavezništva in tržaškim tajnikom LD nam je Stojan Spetič za Stranko italijanskih in slovenskih komunistov poslal naslednje sporočilo:
»Z velikim začudenjem in zaskrbljenostjo smo prebrali vest o rimskem srečanju med prof. Steliom Spadarom in Gianfrancom Finijem na sedežu Nacionalnega zavezništva. Teme pogovora naj bi zadevale razmere na Tržaškem. Težko se je znebiti vtisa, da so bile pravice Slovencev v tem okviru le ”drobiž“ za poravnavo morebitnih računov. Kako naj si sicer razlagamo zastoj v obravnavi zaščitnega zakona, če ne prav z ugotovitvijo, da omenjena stran trmasto išče na skrajni desnici soglasje, ki ji ga le-ta ne more nuditi, saj bi se izneverila svojim koreninam vsaj v tolikšni meri, kakor drugi lastni preteklosti.
Kakorkoli že, morebitni dogovori s Finijem obvezujejo samo profesorja Spadara in njegove somišljenike, nikakor ne levičarjev in demokratov, ki se v naših krajih zavzemajo za omikano sožitje in enakopravnost med narodi.
Bližnjic za prehitevanje na desni ni. Zakon o pravicah Slovencev bo sprejet, če bo imel soglasje levosredinskih strank. Kdor misli, da je s tem v zvezi možno soglasje Finija in Menie, očitno računa
na ”Blažev-žegen“, s katerim bi Slovenci res ne vedeli, kaj početi.
Stranka slovenskih in italijanskih komunistov bo na vseh ravneh nadaljevala z zavzemanjem, da bi postopek sprejemanja zaščitnega zakona spravila z mrtvega tira na osnovi dogovora v okviru levosredinske koalicije in upa, da jo bodo naši ljudje v tem podprli.«
CELOVEC - Začetno zaskrbljenost med političnimi predstavniki koroških Slovencev po Flaiderjevem zmagoslavju na deželnozbor-skih volitvah 7. marca je očitno nadomestil pragmatizem. Vsaj predsednika obeh osrednjih političnih organizaciji koroških Slovencev, Marjan Sturm (ZSO) in Nanti Olip (NSKS), sta v pogovoru s koroškimi mediji izjavila, da vodja svobodnjakov med koroškimi Slovenci ne velja več za »strašilo«. Slovenska narodna manjšina tudi v primeru njegove izvolitve za novega deželnega glavarja gleda v prihodnost »brez velikega strahu«.
Predsednik ZSO je za naš list dostavil, »da Slovenci ne bodo avantgarda v boju proti Haiderju«. »Najprej bomo počakali ter upali, ker smo vsi postali pametnejši«, je dejal predsednik ZSO. Kot predsednik sosveta za koroške Slovence pa je Sturm napovedal, da bo Haiderja, če bo le-ta izvoljen za deželnega glavarja, skupaj z njegovima namestnikoma povabil na sejo sosveta, »da bi z njimi resno razpravljali o težnjah slovenske manjšine na Koroškem«.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip je menil, da bo Haiderjeva manjšinska politika še posebej pod drobnogledom mednarodne javnosti, tako da si ni treba delati preveč skrbi. »Ge bo Haider postal dežel-
DEŽELNI SVET / POSEG SINDIKATOV
Krešenje mnenj o reformi krajevnih javnih prevozov
TRST - Deželni svet je včeraj začel obravnavo zakonskega osnutka, ki dopolnjuje, spreminja in pojasnjuje deželni zakon št. 20 iz leta 1997 o krajevnih javnih prevozih. Pred tem pa so predsednik deželnega odbora Roberto Antonione, predsednik deželnega sveta Antonio Martini ter načelniki vseh skupin v deželnem svetu sprejeli predstavnike sindikatov prevoznikov FILT-CGIL, FIT-CISL, UILTRASPORTI, UGL in RdB, ki so prav minuli ponedeljek izvedli stavko, da bi opozorili na svoje zahteve v zvezi reformo deželne zakonodaje o krajevnih javnih prevozih.
Predstavniki sindikatov so na srečanju povedali, da ne nasprotujejo temeljni zasnovi deželnega zakona št. 20/1997, ki sprejema evropski normativ o ukinitvi monopolov na področju krajevnih javnih prevozov. Zavzeli pa so se zato, da bi deželni zakon v Furlaniji-Julijski krajini podobno kot druge deželne zakonodaje v Italiji zajamčil zaposlitveno raven ter določila vsedržavne in dopolnilnih delovnih pogodb.
Kot rečeno, pa je po srečanju s sindikati deželni svet včeraj popoldne začel obravnavo zadevnega zakonskega osnutka. Predstavila sta ga poročevalca večine Ferruccio Saro (FI) in Sergio Ritossa (NZ), poročevalca manjšine Mario Puiatti (Zeleni-SDI) in Fe-derica Seganti (SL) ter drugi predstavniki opozicijskih strank pa so ga ostro kritizirali. Svetovalec LD Giorgio Matassi je dejal, da zakonski osnutek ne rešuje odprtih vprašanj, in to tudi zato, ker je plod kompromisov znotraj večine.
Deželni svet bo nadaljeval obravnavo zakonskega ukrepa danes. Predvidena je replika deželnega odbora na splošno razpravo, nakar se bo začela obravnava po členih.
ni glavar, si ne morem predstavljati, da bi prišlo do novih napetosti med narodnostnima skupnostima v deželi«, je poudaril Olip za včerajšnji »Kleine Zei-tung«.
Bolj zaskrbljeno ocenjujejo Haiderjev morebitni prihod na čelo koroške deželne vlade slovenski (in tudi nemško govoreči) kulturni ustvarjalci: mednarodno priznani umetnik Valentin Oman je na primer napovedal, da v času Haiderjevega glavarstva zagotovo ne bo razstavljal na Koroškem, kot je to že prakticiral v letih 1990/91, ko je Haider tudi imel v rokah krmilo deželne vlade. Tudi drugi (neslovenski)
umetniki na Koroškem in izven nje so napovedali ali celo že izvedli bojkot kulturnih prireditev, na katerih bo prisoten Haider sam ali kdo od njegovih namestnikov, npr. Interesna skupnost koroških avtorjev in avtoric.
Kot smo poročali, bo deželni zbor na svoji prvi seji 8. aprila skušal izvoliti novega deželnega glavarja. Haider ima sicer najboljše karte od vsaj dveh (morda celo treh) kandidatov, njegova izvolitev pa je možna samo z aktivno oz. pasivno podporo večine poslancev Ljudske stranke. Socialdemokrati so namreč napovedali, da za Haiderja nikakor ne bodo glasovali.
Ivan Lukan
NOVICE
3. oktobra volitve v avstrijski parlament
DUNAJ - Volitve v avstrijski parlament bodo 3. oktobra letos, sta potrdila avstrijski kancler Viktor Klima in podkancler ter zunanji minister VVolfgang Schuessel.
Datum volitev so javnosti sporočili potem, ko so avstrijski voditelji javno napovedali znižanje davka na dohodek za 17 milijard šilingov v prihodnjem letu.
Davčno reformo naj bi v kratkem potrdil tudi parlament. (STA/APA/AFP)
Dvanajstkra vlomil v avstrijsko gostilno
GRADEC- Slovenski državljan Stefan V. (38) je dvanajstkrat vlomil v neko gostilno v avstrijski Radgoni, nato pa je vsakokrat pobegnil preko bližnje meje. Kot so sporočile pristojne oblasti za avstrijsko Štajersko, so storilca v ponedeljek prijeli v Ženkovcih (Zelting).
Stefan V. je bil v omenjeni gostilni nekoč zaposlen, zato je zelo dobro poznal okoliš. Vlome je izvajal od maja do decembra lani, pri tem pa ga je večkrat posnela nadzorna kamera in so ga identificirali. Storilec, ki je odnesel blago v vrednosti približno 30.000 šilingov, je kaznivo dejanje priznal. (STA/APA)
Janko Ferk podpredsednik Društva koroških pisateljev
CELOVEC - Na rednem občnem zboru Društva koroških pisateljev je bil vnovič izvoljen za podpredsednika slovenski pisatelj Janko Ferk, za predsednika pa Giinther Kanzian. V osemčlanskem predsedstvu je kot drugi Slovenec še Andrej Kokot. Fiedsedstvo društva, ki šteje 37 aktivnih članov, je bilo izvoljeno za dobo dveh let. (I.L.)
Umrl urednik koroške kulturne revije »Most«
CELOVEC - Po dolgi bolezni je v 60. letu starosh umrl profesor Ernst Gayer, glavni urednik deželne kulturne revije »Die Brucke« (Most). Z Gayerjem so izgubili predvsem mladi umetniki pravega mecena, saj jim je z deželno kulturno revijo nudil možnost uveljavitve v širši javnosti. Nenazanje pa je bil tudi cenjen tudi zaradi svoje odprtosh do dvojezične kulturne podobe na Koroškem. (I.L.)
Krščanska kulturna zveza na internetu
CELOVEC - Krščanska kulturna zveze (KKZ), ena od obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev, je odslej prisotna tudi v internetu (http://www.kkz.at/). Za korak »v splet« se je organizacija odločila na izrednem občnem zboru konec tedna v Celovcu, na katerem so bili predstavljeni tudi prvi izsledki pred letom dni začetega reformnega procesa »KKZ 2000«. Predsednik KKZ Janko Zerzer je ob tem poudaril, da gre za proces obnove, ki ga želi organizacija skupaj s sodelavci izvesti temeljito in ob strokovni spremljavi mednarodno priznanih strokovnjakov. Obnova naj bi zajela tako program organizacije, finance, odnose do društev in drugih ustanov, profil nastavljenih ter kulturni marketing, kamor spada tudi prisotnost v internetu. (I.L.)
POLITIKA / POBUDA SEN.CAMERINIJA
Dolina: seja leve sredine o volitvah
V kratkem sestanek na krajevni ravni
Junijske upravne volitve v dolinski občini so bile predmet sestanka pokrajinskih predstavnikov leve sredine, ki ga je sklical senator Oljke Fulvio Ca-merini (na sliki) . Srečanje je bilo izrazito posvetovalnega značaja, Camerini je bil sicer le njegov formalni sklicatelj, do sestanka pa naj bi konkretno prišlo na pobudo pokrajinskih tajnikov LD Stelia Spa-dara in Ljudske stranke Franca Richettija. Poleg njiju in Camerinija so na pogovoru sodelovali še Peter Močnik (SSk), Jacopo Venier (SIK), Alessandro Gilleri (socialisti), Gianfranco Cla-ri (dolinsko gibanje za Oljko) ter še predstavnika Zelene liste. Na se-
stanek niso povabili Stranke komunistične prenove, ki je sestavni del dolinske večinske koalicije in ki je bila na zadnjih volitvah prva stranka v tej občini.
Ljudska stranka, gibanje za Oljko in zeleni
NOVICE
Danes podelitev Tončičevih nagrad
V	Gregorčičevi dvorani bo danes ob 19. uri slovesnost, na kateri bodo podelih Tončiče ve nagrade za leto ’98. Nagrada nosi ime po uglednem tržaškem pravniku in javnem delavcu odv. Franetu Tončiču, ki je tudi ustanovil istoimenski sklad. Na tokratni razpis odbora sklada se je odzvalo trinajst mladih diplomirancev, ki so diplomsko nalogo zagovarjah v akademskem letu ’96/’97. Komisija, ki ji predseduje prof. Marko Kravos, je ugotovila, da so številna predložena dela na visoki kakovostni ravni, s komisijo pa je sodeloval širok krog strokovnjakov, ki so pregledali naloge s specifičnih področjih.
SSG in slovensko glasbeno šolstvo na TV Koper
V	okviru italijanskih programov koprskega televizijskega študija bo drevi ob 21. govor o Slovenskem stalnem gledališču in slovenskih glasbenih centrih v Italiji. Pogovor v študiju, ki bo trajal od 21. do 22. ure bo vodil Maurizio Bekar, njegovi sogovorniki pa bodo podpredsednik SSG Livio Valencie, ravnatelj gledališča Marko Sosič, predsednik Glasbene matice Drago Stoka in predsednik goriškega centra »Emil Komel«. V oddaji iz niza Meridiani bo glede nadaljnje usode eminentnih kulturnih centrov naglasen tudi pomen odobritve zaščitnega zakona.
bi očitno na nek naCin hoteli pokrajinsko izkušnjo leve sredine »izvoziti« v Dolino, kjer je pred štirimi leti prevladala koalicija »Skupaj-Insieme« (SKP, DSL, SSk, Demokratski forum in odbor za Dolgo krono). V dolinski občinski stvarnosti pa želijo tamkajšnje stranke in politične komponente same odločati o programih, koalicijah in seveda o kandidatih. Na tržaškem srečanju so se vsekakor domenili, da bodo v kratkem podobni sestanek organizirali v dolinski občini z lokalnimi političnimi predstavniki.
Za dolinske volitve so, kot vidimo, že v teku pogovori in pogajanja, Čeprav bodo odločitve, kot vedno, padle v zadnjih dneh pred uradnim začetkom volilne kampanje, to se pravi v začetku maja. Dolinski sekciji Slovenske skupnosti in Komunistične prenove sta že odkrito pokazali pripravljenost za obnovitev dosedanje napredne koalicije z županskim kandidatom Borisom Pangercem, ostala dva partnerja (Stranka komunistov in levi demokrati) pa se o tem nista še jasno izrekla.
V repentabrski občini bo vodilna napredna lista, razen presenečenj v zadnjem trenutku, znova za Zupana kandidirala Aleksija Križmana. V Zgoniku pa tamkajšnje napredno zavezništvo še ni izbralo svojega županskega kandidata ali kandidatke.
TRST / OBČINSKI SVET
Preprečiti beg večjih tvrdk iz našega mesta
Osvojena resolucija Močnika
Kot smo že poročali v včerajšnji številki našega dnevnika, je tržaški občinski svet na svoji ponedeljkovi seji odobril smernice za izdelavo regulacijskega naCrta za tržaško pristanišče. Načrt bo izdelala pristaniška oblast", pri tem pa se bo morala držati smernic tržaške občine, ki je za zadevo skupno z deželo pristojna z urbanističnega vidika. Smernice se zavzemajo za vsestransko okrepitev novega pristanišča, za postopno preureditev starega pristanišča v turistični pristan in hkrati za razvoj terciarnih dejavnosti na njegovem kopenskem delu. V bistvu gre za temeljne usmeritve projekta Trst prihodnosti (»Trieste futu-ra«), zato ni Čudno, da smernic niso podprli predstavniki desnosredinske opozicije.
Ge je to bil glavni sklep predsinoCnje seje tržaškega občinskega sveta, pa seveda ni bil edini. Svetovalci so med drugim dokončno odobrili podrobnostni regulacijski naCrt za hipermarket Supercoop v Car-boli, nove tarife za izredne storitve občinske policije v korist privatnikom, kot je spremstvo izrednih prevozov ipd. V zadnjem delu seje pa je občinski svet obravnaval vrsto resolucij, ki so jih predložili posamezni občinski svetovalci.
Med slednjimi zasluži posebno pozornost resolucija, ki jo je kot prvi podpisnik predstavil svetovalec Peter MoCnik (Oljka-SSk). Zanjo je dal povod preustroj zavaro-
valnic Generali in Lloyd Adriatico, vsled katerega se je njuno operativno vodstvo dejansko izselilo iz Trsta, kar je imelo za posledico pravo emo-ragijo visoko usposobljenih kadrov.
Močnikova resolucija, ki so jo podpisali tudi predstavniki skoraj vseh drugih skupin v občinskem svetu, obvezuje župana in odbor, naj posežeta pri vodstvih omenjenih in drugih podobnih podjetij, da bi po možnosti okrepila svojo prisotnost v našem mestu in ne iz njega bežala. Resolucijo je župan Illy osvojil, kakor je tudi osvojil nekatere resolucije. načelnika skupine Oljke Giorgia De Rose o raznih problemih teritorija.
KAMPANJA ZA REFERENDUM
Levi demokrati: zmaga »da« bo okrepila bipolarnost
Italijanska politična tranzicija traja že preveC let in mora sedaj končati svojo pot. Deželni tajnik levih demokratov Alessandro Maran je prepričan, da predstavlja bližnji aprilski referendum konkretno priložnost za uvedbo bipolarnega političnega sistema, ki sicer ne sme izbrisati pluralizma. Maran poziva volilce, da 18. aprila glasujejo »da«, saj bi po njegovem odprava proporCnega dela mandatov za poslansko zbornico prispevala tudi k okrepitvi stabilnosti v naši državi.
Zelena lista za »da«
Z razliko od somišljenikov na vsedržavni ravni se je tržaška Zelena lista opredelila za »da« na referendumu o volilnem sistemu za poslansko zbornico. Čeprav to stališče ogroža sam obstoj stranke zelenih, piše v tiskovnem sporočilu, smo prepričani, da bi morebitna zmaga pristašev ljudskega glasovanja prenovila italijanski politični sistem, kot se je svojcas zgodilo z neposredno izvolitvijo predsednikov pokrajin in Zupanov.
Stališča odbora za »ne«
Pokrajinski odbor za »ne« na aprilskem referendumu meni, da morebitna zmaga »da« ne bo razčistila oziroma rešila vseh najbolj kočljivih problemov, s katerim se sooča italijanski politični sistem. Nekateri problemi se bodo nasprotno še zaostrili, plebiscitarno pojmovanje demokracije pa bo pri volilcih v bistvu še bolj okrepilo nezaupanje v institucije in v politične stranke. Od tod poziv volilcem, naj 18. aprila glasujejo »ne« oziroma, naj celo bojkotirajo referendum.
Bo v Trstu zrasel tudi center za znanstveno divulgacijo?
V	okviru 9. vsedržavnega tedna znanstvene in tehnološke kulture so v Trstu stekle raznovrstne pobude. Padriški znanstveni park je priredil niz sreCanj po nekaterih tržaških višjih srednjih šolah, da bi predstavil razvejano raziskovalno dejavnost na Tržaškem. Na šoloobvezne uCence in dijake pa se obrača pobuda Laboratorija za znanstveni imaginarij, ki bo danes in jutri na svojem novem sedežu v Grljanu (Nabrežje Maksimilijana in Karlote 15) priredil zanje posebne »sprehode po vesolju«.
V	sklop pobud ob tednu znanstvene in tehnološke kulture sodi tudi predavanje na temo »Paranormalno in znanost«, ki bo na sporedu jutri (25. t.m.) z začetkom ob 14.30 v zborni dvorani zgradbe CII Nove univerze v Ul. Giorgieri 1. Predaval bo dr. Steno Ferluga od Astronomskega oddelka
tržaške univerze, ki je tudi predsednik Italijanskega odbora za kontrolo trditev o paranormalnem (CICAP).
Prav gotovo pa bo niz prireditev v tednu znanstvene in tehnološke kulture v Trstu dosegel višek v petek, 26. t.m., ko bo v avditoriumu Muzeja Re-voltella posvet o projektu, da bi v Trstu ustanovili Science center, se pravi središče za znanstveno divulgacijo, kakršna že delujejo ponekod po Italiji in Evropi.
Posvet se bo pričel ob 9.30 s prispevki predstavnikov raznih že delujočih centrov za divulgacijo znanstvene kulture, v drugem delu pa bo govor prav o možnosti, da bi v Trstu odprli takšen center. Govoril bo med drugim prof. Paolo Budinich, ki je duša te pobude, svojo prisotnost pa je napovedal tudi minister za znanost in tehnologijo Antonino Cuffaro.
TOVORNJAK JO JE OPLAZIL
DEŽELA / POSEG SINDIKATOV
Pobuda za mlade Skupaj v kino
V okvir pobud, ki jih mladim ponuja občinsko od-bomištvo za vzgojo, mladinska vprašanja in enake možnosti v sodelovanju z gledališčem Miela in krajevnim uradom Agisa, sodijo tudi filmske predstave. Filmski niz se bo nadaljeval jutri, ko bodo v kinodvorani Ariston predvajali film Deep impact, predstavi ob 15.30 in 17.45 sta namenjeni mladim, ki zahajajo v občinske rekreatorije, ob 20. uri pa si bodo film, vedno zastonj, ogledali dijaki tržaških šol.
Srečanje s P. Di Piazzo
Jutri zveCer bo v okviru Pogovorov v kavarni srečanje s Pierluigijem Di Piazzo, ki deluje v centru Balducci v furlanskem kraju Zugliano. Organizator jutrišnjega srečanja v kavarni San Marco je združenje za kulturni voluntariat - študijski center »Niccolo Tommaseo«, pripravil pa jo je Edoardo Kanzian, ki bo večer tudi povezoval. Poleg pogovora, ki se ga bodo udeležili še Stefano Sodaro (ACLI), fizika Faheem Hussain in Stefano Fontano, pisca Pino Roveredo in Claudio Grisancich, devin-sko-nabrežinski župan Marino Vocci in novinarka Marina Silvestri Ferrari, je predviden tudi glasbe-no-gledališki program.
Poklon siru R. Francisu Burtonu
Italijansko-britansko kulturno združenje prireja jutri ob 18. uri v dvorani glavnega sedeža zavarovalnice RAS spominsko srečanje o siru Richardu Francisu Burtonu, ki je ob koncu prejšnjega stoletja živel v Trstu kot konzul Velike Britanije. Umrl je v Trstu leta 1890 po 18. letih bivanja in dela v mestu, v katerih je veliko pisal na razne teme, zbral je tudi veliko publikacij, saj je njegova knjižnica štela kar osem tisoC knjig.
Nosečnica v pridržani prognozi
Nesreča se je pripetila prav na vhodu v bolnišnico »Burlo«
Na začetku aprila »vrti« o Tovarni velikih motorjev
Bila je namenjena v otroško bolnišnico, ko jo je tovornjak zadel ob nogo in je nerodno padla na tla, po pregledu so si zdravniki pridržali prognozo. NesreCa se je pripetila prav na vhodu v bolnišnico v Istrski ulici. Tedaj je velik tovornjak, ki ga je upravljal 23-letni Z.D. iz Pocenie v videmski pokrajini, skušal zapeljati skozi vhod, moral je dostaviti tovor utekočinjenega kisika. Na vhodu se je tedaj znašla 21-letna V.L. iz Milj, ki se je odpravila v Burlo na pregled, na ekografijo. Med manevrom je šofer verjetno ni opazil, tovornjak jo je oplazil ob nogo, tako da se je znašla na tleh. Nemudoma so ji priskočili na pomoč, prognozo pa so si verjetno pridržali prav zaradi njene nosečnosti.
Nesreča pri delu
Uslužbenec podjetja »Cartubi« Can-tieri Navali na pomolu Fratelli Bandie-ra, 63-letni Stelio Grandi, se je predsi-noCnjim ponesrečil pri delu, poškodoval si je roko, zaradi Cesar se bo moral zdraviti mesec dni. Do nesreče je prišlo, ko je Grandi s stiskalnico upogibal manjše jeklene plošCe (5x3 cm): desna roka mu je ostala v stiskalnici, pri čemer mu je skoraj odtrgalo štiri členke. Nemudoma so ga odpeljali v glavno bolnišnico, policija pa je o vzrokih nezgode in morebitnih odgovornostih uvedla preiskavo.
Vandalski tatovi v muzeju Revoltella
Vandalski tatovi, ki so vdrli v muzej Revoltella, so ukradli sokola, ki je bil na 205 cm visokem bronastem kipu, delu angleškega kiparja Georgeja Si-mondsa (1843-1929). Kip, poimenovan »Sokolar« (An voi«) je v pritličju muzeja Revoltella, kjer so dhekcija in uradi, vhod je na UL San Giorgio 3. Vandalskega početja so se zavedeli v ponedeljek. Domnevajo, da so neznanci ali neznanec izkoristili nedeljo, ko je veliko obiskovalcev, in se je kdo vtihotapil v urade. Sokola, ki je slonel na sokolarjev! roki, je odtrgal s silo, saj so noge delno ostale na kipu. Zbežal je skozi izhod v Ul. San Giorgio. S primerom se ukvarjajo agenti letečega oddelka. Početje si težko razlagajo, saj tržna vrednost kipa ni posebno velika.
Kip sokolarja je v muzeju Revoltella že od leta 1927 in je druga verzija 3 metre velikega bronastega dela, ki je v newyorškem Central Parku. Prikazuje mladeniča v srednjeveških oblačilih, ki na roki drži sokola, ki se pripravlja na vzlet, saj ima razširjene peruti. Kip v New Yorku ocenjujejo kot najveeje Si-mondsovo umetnino, o kateri obstaja vec manjših kopij.
Deželna uprava namerava v kratkem sklicati sestanek vseh zainteresiranih strani za temeljit pregl6« položaja Tovarne velikih motorjev iz Boljunca. Sestanek bo predvidoma v prvih dneh aprila, nanj pa bo deželna uprava povabila predstavnike dosedanje lastnice družbe Fincantieri in nove lastnice finske družbe VVartsila, ki je pred nedavnim prevzela poj poln nadzor nad lastništvom tovarne, kakor tudi predstavnike sindikatov, tržaškega združenja indu-strijcev in tržaške občinske uprave.
Vest je objavil deželni odbornik za industrijo Set-gio Dressi, ko je včeraj dopoldne med sejo deželnega sveta sprejel tržaške voditelje sindikatov kovinarjev CGIL, CISL in UIL Antonia Saulleja, Sergia Pisana h1 Livia Ceppija. Do sestanka je prišlo na pobudo sindikatov, ki so hoteli preveriti, kako je z uresniC6' vanjem sklepov, ki so bili sprejeti na januarkem vrhu na ministrstvu za industrijo v Rimu oziroma v še sta rejših dogovorih in sporazumih.
Predstavniki CGIL, CISL in UIL so na srečanju z odbornikom Dressijem izrazili svojo zaskrbljeno® zaradi počasnosti uresničevanja oziroma celo neure snicevanja vrste sprejetih obvez. Tako je še vedn odprto vprašanje osnovanja konzorcija podjetij, kate, remu naj bi družba Fincantieri dala v zakup vsaj d svojih naročil. Zaskrbljenost pa vzbuja tudi padam števila naročil pri Tovarni velikih motorjev.
Na srečanju med sindikati in deželnim odbor nikom je tekla beseda tudi o možnosti okrepn dejavnosti v bivšem arzenalu sv. Marka v Trstu. L> ^ strani sta se strinjali glede potrebe, da bi z upravljanje doka družba Fincantieri dobila nove p slovne partnerje.

SPOPAD / DONAGGIO NA VEC FRONTAH
BEGUNCI / PRED ZAOSTRITVIJO
NOVICE
Bitka tudi v zvezi trgovcev
Ni mu uspelo vsiliti ponovne izvolitve
Še brez načrta za primer navala s Kosova
Jutri zasedanje koordinacije
Na Čelu Trgovinske zbornice bo Se do Prihodnjega leta Adalberto Donaggio, ki Predseduje tudi Združenju trgovcev, rudi v vidiku bitke za obnovitev vodst-Va Trgovinske zbornice se te dni vodi sPopad za predsedstvo Združenja trgov-Cev: Donaggio bi namreč rad bil potrjen v hetje na vrhu najpomembnejše mest-ae stanovske organizacije, v okviru ka-ere so lastniki trgovin odločno najmoc-nejša komponenta in tokrat niso najbolj Naklonjeni dosedanjemu predsedniku, ^ako nasprotujejo spremembi statuta, s • atero bi Donaggio lahko v tretje vodil °rganizacijo: na predvčerajšnji skupšCi-se ni predstavilo zadostvno Število lanov, da bi izglasovali Donaggiov Predlog spremembe statuta, ki bi omo-g°Cal tretjo izvolitev, tako da sploh ni reCeno, da mu bo lahko nemoteno ostal Pri oblasti po dosedanjih 8 letih predsedstva.
Tudi na Trgovinski zbornici bi se-uanji predsednik lahko bil na prepihu, ga ne bi potrdilo vodtsvo, ki bo iz-v°ljeno prihodnjega februarja. 22 zastopnikov bodo tokrat imenovali po novih
kriterijih, ki morajo spoštovati število članov posameznih stanovskih združenj in celo število zaposlenih v podjetjih, tako da sploh ni rečeno, da bodo spet prevladale skupine, ki so podprle izvolitev Donaggia. V resnici je to bolj zastopstvo politicno-poslovno-špekulantskega lobbyja kot pa predstavništvo realnih gospodarskih in proizvajalnih interesov Trsta, kot dokazuje tudi bitka za predsedsto Pristaniške oblasti, ki se je zadnje dni samo utišala, ne pa končal.
Trenje med Adalbertom Donaggiom in Riccardom Illyjem, ki je še najbolj prišlo do izraza med zadnjimi volitvami za tržaškega župana, na katerih je zastopnik Pola svoboščin bil poražen in z njim tudi politiCno-klanovska organizacija, ki je dolgo let vedrila na Tržaškem. Spopad za vodstvo Zveze trgovcev, Trgovinske zbornice, Pristaniške oblasti zadeva torej samo navidezno razvojne perspektive tukajšnjega gospodarstva in zaposlitve, v resnici pa gre za boj za oblast v trenutku, ko bi Trst rabil jasne strategije kot še nikoli poprej.
Nepripravljenost v primeru morebitnega navala beguncev s Kosova, Ce bi se vojaški spopad še zaostril in internacionaliziral, je pri nas popolna. Predvčerajšnjim se je razširila zgrešena vest, po kateri naj bi tržaška prefektura nameravala urediti pri Valmauri začasno taborišče: v resnici civilna zaščita razpolaga pri Trgu Giarizzole s skladiščem Šotorov, rulotk in drugih potrebščin za emergenCne posege. Tudi ta material bi lahko izkoristili v primeru navala velikih obsežnosti, vendar ni določeno, kje bi namestili zacasn bivališča. Sploh kaže, da še preučujejo odgovor na zahtevo ministrstva za notranje zadeve, naj predhodno določijo ok-
virne rešitve za primer dramatičnega poslabšanja razmer na Balkanu in vala beguncev, ki bi mu sledil. »Vsekakor upamo, da se bo vse uredilo brez nasilja in da ne bo treba nobenih posebnih centrov,« so nam včeraj dejali na prefekturi, ali drugače povedano »zaupajmo v običajno sreCno zvezdo.«
Jutri dopoldne se bo sestala stalna koordinacija o pribežnikih in beguncih, ki združuje vrsto humanitarnih organizacij, strank, sindikatov, pa tudi posameznikov, ki se ukvarjajo s tem problemom. Zasedanje bo v sedežu Cgil z začetkom ob 11.30, na dnevnem redu pa bodo predlogi za emergenCne posege, pa tudi za ureditev problema dosedanjih beguncev.
Ustanovni občni zbor deželne KZ
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI / VČERAJ PREDSTAVITEV
Vodič o židovski prisotnosti v naši deželi
Gre za zanimivo in s fotografijami bogato opremljeno publikacijo založbe Marsilio
Tržaško in goriško vodstvo Kmečke zveze ^a se dogovorili, da Nata organizacijama Neželni značaj. Usta-Novrti občni zbor dežel-N® KZ bo jutri, 25. t.m., nn 20.30 v razstavni N°rani Kraške zadružne barike na Opčinah. KZ sPoroca, da je osnutek Vatuta na razpolago Vsern odbornikom na Sedežu zveze. Seja je Rednega pomena za s'°vensko kmetijstvo v ^aoiejstvu. Ob tej pri-Qžnosti bomo raz-Ptavljali tudi o pripra-ah na letošnji izredni aPcni zbor tržaške KZ.
Dežela FJK je z vidika židovske prisotnosti še posebej zanimiva, saj so se pomenljiva znamenja ohranila v kar 54 krajih, največ in najbolj pomembna pa so v Trstu. To je uvodna ugotovitev urednikov vodica Friuli Venezia Giulia - Itinerari ebraici (FJK - Zidovski itinerariji), ki je z lansko letnico izšel pri beneškem založniku Marsilio. Zanimivo in s fotografijami bogato opremljeno publikacijo so vCeraj predstavili v Muzeju tržaške židovske skupnosti (f. KROMA). Predstavitve so se udeležili predsednik Zveze italijanskih židovskih skupnosti Amos Luzzato, predsednik deželnega odbora FJK Roberto Antonione, tržaški rabin Umberto Piperno, predsednik muzeja Claudio de Polo in uredniki publikacije. V vodiCu so kraji razvrščeni po abecednem redu, najobsežnejše poglavje pa pripada Trstu, ob italijanskem pa je na volju tudi angleški vodic.
NA ROJANSKI ŠOLI BAZOVIŠKIH JUNAKOV
Učenci so tekmovali v matematiki
je ' Petek, 19. marca t z udeležilo tekmovanj a Evropski matematici enguru 102 učence -plovnih sol s Tržaškeg.
Niovanja, ki ga že v q° at v Sloveniji prire ^'Stvo matematikov, i Se °v in astronomov, s tud' °S Prv*c udeleži
v. zamejski osno’ Ce/0^' UCenci tretj: Sn rt*h in petih razrede reševali po 10 nalog , eZno logično vsebin er se v Sloveniji za sed So^s^a obveznost kg.Trini letom starosti, Hj P Pa s šestim, so org sta atorii upoštevali 1 Sq °stno razliko tako, c tla) aS* rietješolci reševe
Četrt™ ,Za ,dru8i razrei . os°lci in petošolci \
ret.P in Četrti razre resitev nalog so ime vecirazP°lag0 dve ur iti Pa i6 naloge resi cei aaia že po eni uri a naj0 Prej- Pri reševan Ur, 8,ucenci niso sme peljati tablic in ž
računalnikov, pa ti
Preti
di vsebina nalog je bila vse do začetka tekmovanja v tajnosti (v zapečatenih ovojnicah).
Pred tekmovanjem je udeležence prisrčno pozdravila nadzornica zamejskih Sol v zamejstvu Lučka Barej-Križman, pedagoška svetovalka slovenskih šol v zamejstvu Andreja Duhovnik-Antoni, ravnateljica Marina Castellani in njena namestnica Novela Benedetti.
Rezultati tekmovanja so bili naslednji: od 32 učenčev tretjih razredov je 7 prejelo Vegovo priznanje.
Ravnateljstvo Dolina: Milan Ota in Ivano Va-scotto; ravnateljstvo Nabrežina: Gaja Varisco; ravnateljstvo Opčine: Dezso Vajitho; ravnateljstvo Sv. Ivan: Emanuele Rizzi.
Od 70 Četrtošolcev in petošolcev je prejelo Vegovo priznanje 21 učencev. Ravnateljstvo Dolina: Davide Lissiach in
Maximilian Paruta; ravnateljstvo Nabrežina: Martin Kocman, Federica Micussi, Veronika Milic, Veronika Pegan, Martin Peric, Marina Piculin.
Ravnateljstvo Opčine: lija Bufon, Vasilij Kante, Niki Meriggioli, Andreja Skerlavaj, Ryan Starc, Jernej Scek, Alex Vitez, Alenka Versa in Sara Zu-panCiC. Ravnateljstvo Sv.
Ivan: Nina Corbatti, Martina Ferro Casagrande, Mojca Pertot, in Alessio Sgarro.
Za uspešno izvedbo te-movanja je bilo potrebno tesno sodelovanje med zavodom R Slovenije za šolstvo in Didaktičnem ravnateljstvom pri Sv. Ivanu, ki je letos prevzelo organizacijo te hvalevredne pobude. NajveC Časa
in truda sta v to prireditev vložili did. ravn. Marina Castellani, nam. ravnateljice Novela Carli, posredniško vlogo med Zavodom R Slovenije za šolstvo in svetoivanskim ravnateljstvom pa je izpeljala pedag. svetovalka Andreja Duhovnik-Antoni.
Za učiteljstvo Vojkd Trampuš
Od danes v TK Galeriji razstava Slovenska domača in umetnostna obrt
Danes bodo v Tržaški knjigarni odprli razstavo z naslovom Slovenska domaCa in umetnostna obrt ob veliki noCi. Razstava je posvečena ustvarjanju spretnih človeških rok. Marsikateri rokodelec je znal v predmete vtisniti poseben peCat, tako so navadni rokodelski izdelki večkrat do potankosti premišljeni, da Cimbolje opravijo delo, kateremu so namenjeni in so tudi estetsko prijetni. Taki predmeti so nam danes, ko živimo v dobi plastike in hitrega ritma, prijeten spomin na Cas, ko nas ura ni vedno preganjala. Oko se odpočije, ko si jih ogledamo, srce se razveseli, ko se jih dotaknemo. Razen tega imajo ti izdelki tudi kulturno vrednost, ker so del naše zgodovine, so znak naših očetov in njihovega dela. Danes nam ti predmeti ne rabijo za delo, ali za preživetje. Strinjamo pa se vsekakor, da je prijetno streti orehe z lepim ročno izdelanim lesenim tolkaCem na lesenem pladnju, ali imeti šopek cvetic v glinasti, lepo okrašeni posodi. Izdelki domače obrti so narejeni iz človeku prijetnih materialov, kot so les, glina, bieje ali lan. Ob veliki noči so to lahko umetniško okrašeni pirhi iz Bele Krajine, vezeni prti, butarice ali na Krasu znane »palme«.
Ti in še mnogi drugi izdelki in predmeti, kot so izredni pirhi J. Groma iz Stare Vrhnike, unikatne lesene sklede Janeza Goloba, idrijske Čipke, ribniška suha roba in Se in Se, bodo na ogled na razstavi, ki jo danes, ob 18.30, odpira v Tržaški knjigami znani slovenski etnolog prof. Janez Bogataj. Razstava je bila postavljena s sodelovanjem gospe Jelke Štern, razstavljeni predmeti pa so tako iz naših krajev kot iz širšega območja Slovenije. Za tiste, ki bi radi izvirno in prijetno darilo za veliko noC so seveda tudi naprodaj. Tako lahko sebe ali znance razveselite z okrašenimi pirhi, butaricami, leseno robo, Čipkami ali »palmami«, pa s kakim drugim izdelkom, ki bo razvedril dušo in oko.	Igor Starc
Flajbanove nagrade
Slovensko dobrodelno društvo bo podelilo Flajbanove nagrade in študijske podpore za akademsko leto 1998-99 v petek, 26. marca t. 1., ob 18. uri na svojem sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 46,1. nadstropje.
Witz Orchestra pri Studencu
Nocoj bo v gostilni pri Studencu v Dolini nastopila slavna Witz Orchestra: slavna pa zato, ker gre pravzaprav za sestav, ki se je že pred leti uveljavil na širšem prizorišču in se tudi televizijsko predstavil mednarodnemu gledalstvu. Od prvotnega orkestra deluje danes Številčno nekoliko skrčena skupina, ki pa se ni odrekla značilnemu ironicno-humoristicnemu glasbenemu prijemu, na osnovi katerega Witz Orchestra od vsega začetka zanje odobravanje občinstva in zato uspeh. Začetek koncertnega srečanja bo predvidoma ob 21. uri. Prav tako v večernih urah bo jutri, 25. t. m., v gostilni pri Studencu igral Balkan Babau Cirkus Orkestar: spet gre za koncertno-družabnostno ponudbo, ki odstopa od običajnega, tokrat pa sega po melodijah in ritmih, ki so značilni za širši balkanski prostor. Skupina mladih tržaških glasbenikov se je v dolinski gostilni predstavila že prejšnji teden, jutri zvečer pa se s ponovnim nastopom ponuja še nova priložnost za prijetno srečanje s prijatelji in z glasbo, (dam)
Pesem s Tolminskega v soboto v Gropadi
V soboto je bil v prostorih Zadruge v Gropadi večer slovenske pesmi. Gostje večera so bili pevci Moškega pevskega zbora Podljubinj, ki so svoj veCer poimenovali »Pesem s Tolminskega«. In prav to pesem so pevci pod vodstvom Metoda Bajta podali poslušalcem Gropade. Goste, ki so bili prvič v Gropadi, so s pesmijo »Pozdravljeni« sprejeli elani Mešanega pevskega zbora Skala, ki ga vodi Herman Antonie. Nato je pevcem v pozdrav spregovoril tajnik društva Aleksander Mužina, ki je poudaril pomen medsebojnih sreCanj. VeCer seveda ni minil brez lepe družabnosti, na kateri so se pevci obeh zborov in tudi ostali med seboj bolje spoznali in si med drugim obljubili, da se bodo Cimprej srečali na podobnem večeru na Tolminskem. N.L.
Spodbudna vest iz bolnišnice
Iz katinarske bolnišnice, kjer se zdravita druga dva ponesrečenca v nedeljski nezgodi, 22-letni Robert VolCiC in 24-letni Samo Miot, je sinoči prišla razveseljiva vest. Samo Miot, ki je bil najhuje poškodovan, se je prebudil iz anestezije in je nekaj besed spregovoril z domačimi, ki so mu vseskozi ob strani. Zdravniki so sicer še zelo previdni, bolnik je ostal v sobi za oživljanje, vendar je sprememba z dnevom prej ohrabrujoča. Z velikim navdušenjem so jo sprejeli tudi mladeničevi prijatelji, ki so stalno v bolnišnici.
DSI / VEČER O STANKU VUKU IN NJEGOVEM DELU
V DIJAŠKEM DOMU SREČKO KOSOVEL _
Predstavitev knjige Pomlad pod Krasom
O knjigi sto govorila Tomaž Pavšič in Marko Vuk
10. marca je poteklo 55 let od strašnega in do danes nepojasnjenega umora Stanka Vuka in njegove žene Danice Tomažič, do katerega je prišlo v njunem stanovanju v ul. Rossetti. V počastitev spomina na ta dogodek, ki predstavlja eno najtemnejših strani naše polpretekle zgodovine, je Društvo slovenskih izobražencev posvetilo svoj redni ponedeljkov večer 22. t.m. predstavitvi knji-
ge Pomlad pod Krasom. Delo, ki je pred kratkim izšlo pri založbi Obzorja v Mariboru, je v marsičem ponatis zbranih del Stanka Vuka, ki so izšla leta 1959 z naslovom Zemlja na zahodu. Vsekakor sta urednik založbe Andrej Brvar, predvsem pa Katarina Šalamun, ki je tudi napisala študijo (ponatisnili so tudi študijo Lina Legiše), dela v zbirki vsebinsko drugače razporedila, od tod pa tudi drugačen naslov, Pomlad pod Krasom, kot se glasi ena od pesmi Stanka Vuka. Izdajo knjige je podprlo ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, del-
Jutri zvečer bosta ZSKD in openska župnijska skupnost priredili koncert Moškega zbora Zveze pevskih društev pordenonske pokrajine pod taktirko Giorgia Mazzucata, s katerimi bo sodeloval tudi recitator Carlo Pontesilli. Pordenonska skupina gostuje v openski cerkvi Sv. Jerneja z delom "Pas-sio secundum Johan-nem" (Pasijon Sv. Janeza) italijanskega skladatelja in organista France-sca Corteccie (1502-1571); ta veCdelna skladba je sicer nastala leta 1527, muzikologi pa so jo šele pred nedavnim spet odkrili. Corteccia je napisal svojo "Passio" za recitatorja in štiriglasni moški zbor; kjer ni glasbe, je biblijsko besedilo prevedeno v takratno firenško italijanščino, svojo glasbo je skladatelj
no pa tudi občina Miren-Kostanjevica. Knjiga je bila že uspešno predstavljena na proslavi praznika slovenske kulture, ki je bila 26. februarja letos na Mirenskem gradu.
Številnemu občinstvu sta o knjigi in liku Stanka Vuka spregovorila prof. Tomaž Pavšič, sicer bivši konzul Republike Slovenije v Trstu (na veCem je bil prisoten tudi konzul RS v Trstu Zorko Pe-
likan), in Marino Vuk, umetnostni zgodovinar in kustos v Goriškem muzeju na gradu Kromberk,
oblikoval na latinski besedi.
Moški zbor Zveze pevskih društev pordenonske pokrajine je vokalna skupina, ki jo sestavljajo predvsem zborovodje in pevci skupin, včlanjenih v pokrajinsko Zvezo italijanskih pevskih društev (Unione societa corali italiane) zahodne Furlanije. Na koncu petletnega izpopolnjevalnega teCaja, posvečenega interpretaciji moškega polifonega zborovskega petja, ki ga je vodil preminuli Piergiorgio Righe-le, so se pevci odločili, da se lotijo zahtevnejših načrtov, med katere sodi tudi Pasijon Corteccie. Decembra 1997 so povabili k sodelovanju priznanega italijanskega dirigenta Giorgia Mazzucata. Slednji je pedagog državnega konservatorija iz Roviga. Nastopa bodisi
sicer pa neCak Stanka Vuka. Knjiga Pomlad pod Krasom šteje 245 strani, v njej pa si lahko preberemo 39 pesmi, nepopoln ciklus Križev pot, 17 Črtic in 35 pisem. Prof. Tomaž Pavšič pa je dejal, da ima tržaška predstavitev Vukovih del poglaviten pomen, saj ima slovenski Trst v Stanku Vuku svojega idealnega predstavnika, mučenika in someščana, ki je med drugim načrtoval, kakšno naj bi bilo kulturno življenje v Trstu po vojni. Bralec knjige bo odkril v Stanku Vuku tenkočutnega človeka, katerega slog je oblikovala prav pisana lepota njegovih krajev in njegovega okolja. Odkril pa bo tudi - in to v Vukovih pismih - pričevanje zvestobe idealom in načelom.
Med krajšo razpravo -med katero je prišlo na dan nekaj osebnih pričevanj o Stanku Vuku, njegovi ženi Danici in Finku Tomažiču - je bil tudi govor o še vedno nepojasnjenih okoliščinah, v katerih je prišlo do umora zakoncev Vuk. Vsekakor je lik Stanka Vuka (ki je bil v Mirnu, njegovem rojstnem kraju, vedno
kot zborovodja ansambla Polifonico Citta di Rovi-go bodisi kot pevec različnih vokalnih skupin (Insieme vocale Citta di Rovigo, Nova Schola Gregoriana pod vodstvom Alberta Turca, Col-legium vocale Nova Ars Cantandi pod vodstvom Giovannija Acciaija). Z zbori Polifonico Citta di Rovigo in Piccoli Cantori di S. Bortolo je dosegel številne prve uvrstitve na državnih ( 1. 1978, 1979, 1984, 1986, 1989, 1994) in mednarodnih tekmovanjih (1. 1988 in 1990). Leta 1990 je na prestižnem mednarodnem tekmovanju v Arezzu prejel mestno Veliko nagrado "F. Corti" kot posebno nagrado za najboljšo izvedbo madrigalov.
Koncert bo torej v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah jutri 25.t.m. ob 20.30.
cenjen kljub negativnemu odnosu s strani prejšnjega režima) zasenčil očeta, Antona Vuka, ki je bil vsekakor pomembnejša osebnost v slovenski primorski antifašistični ilegalni organizaciji t.i. goriske sredine. Tudi o »sredincih« je bil doslej malo povedanega. Dalje ge je govorilo tudi o posebni lepoti in pomenu Vukovih pisem ženi Danici (eno pismo je na sinočnjem večeru prebral Livij Valencie), ki so nekaj enkratnega v slovenski književnosti. Vsekakor je dokumentacija o delu Stanka Vuka v glavnem znana. Ge bi še kaj prišlo na dan, bi verjetno ne spremenilo podobe, ki se je izoblikovala, (iž)
Škof Grmič v petek gost openske knjižnice P. Tomažič
V petek, 26. marca, bo po nekaj letih spet gost knjižnice Pinko Tomažič in tovariši naslovni škof dr. Vekoslav Grmič. Srečanje bo ob priložnosti izida njegove knjige. »Ne pozabimo«, 19. po vrsti, ki je izšla junija lani ob avtorjevi 75-letnici in 30-letnici njegovega škofovskega posvečenja. Kot lahko preberemo v uvodu - Knjigi na pot izpod peresa dr. Marjana Žnidariča »dr. Vekoslava Grmiča danes upravičeno štejemo med vodilne slovenske teologe, humaniste, filozofe in epike. Je eden prvih in naj odločnejših zagovornikov dialoga med cerkvijo in državo, ki je bil po strahotnem razkolu med drugo svetovno vojno in po dogajanjih na slovenskih tleh v prvem obdobju po njej, pa tudi v Času samoupravnega socializma tako nujno potreben. Začel je postavljati in uresničevati nove nazorske in duhovne temelje narodnega življenja in sožitja različno mislecih. Grmič je eden tistih slovenskih mislecev, ki je odločilno sodeloval pri ustvarjanju temeljev demokracije slovenske družbe in je skozi daljše obdobje razkrajal enoumje in utiral pot pluralizmu. Zato je danes še toliko bolj odločen pri opozarjanju na nevarnost ponovne kle-rikalizacije slovenske Rimsko-katoliške cerkve, kakršne smo že bili priča tik pred drugo svetovno vojno v ljubljanski škofiji in je bila glavni vzrok za neslavni in bratomorni spopad na delu slovenskega ozemlja v letih 1941 -1945«. VeCer bodo obogatile uvodne misli zgodovinarja, prof. Jožeta Pirjevca.
Prispevek openskih žensk
Zveza žena Italije - UDI z Opčin je bila dolga leta prisotna v domačem openskem družbenem življenju, saj so njene odbornice s svojim delom prispevale k rasti domala vseh naprednih organizacij, tako političnih kot kulturnih. V zadnjih letih so skrb za ohranitev pomena 8. marca, kakor tudi za pobude o ženski problematiki prevzele pevke ŽPZ Tabor. Tako je Z2I-UDI z OpCin sklenila svojo organizirano prisotnost in razdelila prispevke, ki jih je po dolgih letih delovanja nabrala. Dodelile so 500.000 lir za SKD Tabor, 200.000 lir za 2PZ Tabor, 300.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši, 500.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI OpCine, 400.000 lir za Dom Brdina in 200.000 lir za Krožek Ob pečini - La Rupe.
OPČINE / JUTRI V CERKVI SV. JERNEJA
Zbor iz Pordenona s Pasijonom
Izvedba srednjeveške skladbe pod vodstvom G. Mazzucata
Sohe otrok ob žalni seji za Rudijem Budo
V nedeljo smrtno ponesrečeni mladenič je bil tudi med najmanjšimi zelo priljubljen
V Dijaškem domu, kjer je bil pet mesecev, so se včeraj popoldne na žalni seji, ki so jo poimenovali »Minuta zbranosti za Rudija«, zbrali gojenci, učno in drugo osebje, prijatelji, med katerimi so bili njegovi znanci in prijatelji oporečniki, počastili so spomin na mladeniča, ki se je vsem priljubil, še posebno osnovnošolcem, s katerimi je veliko delal. Marsikomu so se oci orosile, nekaterim otrokom so se ulile solze, ko so se zaceli razhajati po besedah ravnateljice Sonje Babic, ki je obudila spomin na mladega Rudija Budo, kateremu je usoda v nedeljo zjutraj nedaleč od Bazovice v prometni nesreči pretrgala nit življenja.
Babičeva je med drugim dejala, da »z žalostjo in sočutjem v srcih izrekamo mami, oCetu, bratu in vsem ostalim njegovim dragim iskreno in globoko občuteno sožalje.
»Rudija smo spoznali že kot malega dečka, ko je obiskoval naše kolonije.
»Petega novembra lani je pričel pri nas služiti vojaški rok kot oporečnik. Tako so se stkale niti toplih Človeških odnosov, posebno z našimi najmlajšimi in mladostniki iz službe "Ptički brez gnezda”.
»Spoštljiv, resen in odgovoren je svoje delo opravljal do polnoči v soboto 20. marca.
Samo Cez 5 m je njegovo mlado življenje v trenutku ugasnilo.
»Vsem nam, ki smo pet mesecev preživeli z njim skoraj vsak dan 6 ur, je zelo hudo.
■ Vsi gostje doma, osnovnošolci, srednje in visješolci, Študentje, mladi iz službe "Ptički brez gnezda”, vzgojitelji, oporečniki, zunanji sodelavci, gospodinje in uprava, smo se zbrali, da bi se v minutah zbranosti poklonili spominu Rudija in se od njega vsak v svojem srcu poslovili.«
O	veliki priljubljenosti med najmlajšimi pričajo tudi iskrene otroške besede, s katerimi so želeli »na svoj naCin počastiti spo-
min našega prijatelja, oporečnika Rudija.«
»Rudi je prišel delat v Dijaški dom pred božičem. On nas je prišel vedno iskat s kombijem v šolo. Rudi me je dostikrat držal na kolenih, zato ga imam rada,« je zapisala Jasna.
»Tudi mene je peljal v Dijaški dom učitelj Rudi. On nas je vedno učil menjat "marce”. Včasih se' je ustavil v trgovini in nam kupil gume. Zame je
bil zelo dober,« se je spomnila Ayesha.
»Rudi se je igral z nami na nogomet in na košarko, bil je zelo dober igralec-Vsakič je dal bomboncke. Rudi je bil zelo dober z nami. Nam bo manjkal,« je z otroško pisavo izpričala Jasmin.
V Dijaškem domu so včeraj zaceli podpisovati žalno knjigo, ki j° bodo izročili staršem nesrečnega Bude.
V SPOMIN
Na Proseku so se poslovili od Zofke Blazina Kapun
Veliko domačinov, pa tudi znancev in prebivalcev okoliških krajev je prejšnjo soboto ob igranju žalostink proseške godbe pospremilo na zadnji poti Zofko Kapun roj. Blazina, zavedno in pošteno vsestransko aktivistko, ki je v temačnem obdobju naše zgodovine dala svoj velik doprinos za boljši jutri.
Pokojnica se je rodila v Gabrovcu 23.3.1914. Poročila se je s ProseCanom Francem Kapunom, kateremu je povila tri otroke. Prvi, Ivan, je kmalu umrl, nato pa sta prišla še hčerka Miranda in sin Edi. Kot vse naše družine so tudi pri Kapunovih na Proseku okusili grenkobe druge svetovne vojne. Pokojnica je kot aktivistka vstopila v OF decembra 1942 in bila Članica vse do razpusta. Bila je tudi obvešCevalka, partizanska kuharica, dolgoletna predsednica AF2 in raznašalka Primorskega dnevnika. Zaradi aktivnega sodelovanja in dela je bila 25. novembra 1949 v Kopru odlikovana z medaljo »Zasluge za narod«.
Po osvoboditvi je vedno rada priskočila na po-moC vaškim organizacijam, Čeprav ji težki in zahtevni poklic gostilničarke ni dopuščal veliko prostega Časa. VeC let je z družino upravljala Društveno gostilno na Proseku, nato je vodila še gostilni pri Devetih se-
i pri Konjičku, i Proseku, Sest let ravljala tudi go-ri Blažinovih v ah. Zaradi te sti je bila Zofka l daleC naokrog, ;m kot odlična . Bila je zelo p°' i hvaležna, Ce so dobro počutili v ih obratih, ki jih Ijala. Ko si je v letih konCno prt' rekoliko oddiha, obiskovala prire-
in predstave,
v gledališče in, i je zdravje do' sledila rekreacij' Dudam KRUT-a v u.
je bila razgledana njena z vso vaško tjo, smo lahko vinski novemberski
> Proseku, ko j6 podajala
množica ijj ja na zadnj1 še dodaten iljubljenost1
m orisal BrtJ' -bor Vasili)
en aKuvu-
partizansko
lih«. Zalo :ev se prl' idništvo ^
rimorskega i katerega je
ItoEMEK® BMUMD (BjIMUBOI
DUŠAN JOVANOVIČ
klinika kozargkv
v nedeljo, v ponedeljek, v torek, v sredo, v četrtek,
Režija Dušan Jovanovič -
28.	marca,	ob 16. uri RED C
29.	marca,	ob 20.30 RED A in F
30.	marca.	ob 20.30 RED B
31.	marca,	ob 20.30 RED D
1. aprila,	ob 20.30 RED E
v občinskem gledališču v BOLJUNCU Za nedeljsko predstavo je SSG poskrbelo za avtobuse, katerih se lahko poslužijo naši abonenti. Avtobusa bosta odpeljala z Opčin (trg ob tramvajski postaji) in s Trga Oberdan, ob 15. Ur>, z odhodom iz Bolj unča ob 18.30.	v
Vsem obiskovalcem in abonentom bo SSG ponudilo kupon za pijačo.
Vabimo Vas na odprtje razstave .
Slovenska domača in umetnostna obrt ob Veliki noči
Razstavo bo odprl prof. JANEZ BOGATAJ danes, 24. marca, ob 18.30
V Tržaški knjigami, Trst, Ul. sv. Frančiška 20
VČERAJ-DANES
Danes, SREDA,
24.	marca 1999
DRAZISLAV
Sonce vzide ob 6.01 in Salone ob 18.22 - Dolžina dneva 12.21 - Luna vzide 10.48 in zatone ob 1.13
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 040 639749).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Jutri, ČETRTEK,
25.	marca 1999 BREDA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura Zraka 11 stopinj, zračni Itak 1011 mb raste, veter vzhodnik severo-vzhod-ttik 23 km na uro, burja s snnki do 61 km'na uro, vlaga 39-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Nicole ^arna, Daniele Pieve, Ti-®a Kralj, Lisa Cattaruzzi, Irancesca Zolli, Simone renace.
. Umrli so: 49-letna Ti-2lana Kobec, 21-letni Ni-C()la Chessa, 73-letna Da-tjtla Bazec, 89-letni Ro-nolfo Isler, 68-letni Anto-Marchib, 72-letni Uiovanni Gargottich, 89-e,tni Bruno Dagri, 72-let-
Savino Švara, 34-letna Sandra Orlando.
LEKARNE
Od ponedeljka, 22., do s°bote, 27. marca 1999 Normalen urnik lekarn 'jm 8.30 do 13.00 in od 16 00 do 19.30 Lekarne odprte tudi 0(113.00 do 16.00
°40
Ul. Ginnastica 44 (tel
764943), Trg Val-
maura 11 (tel. 040 812308).
, Opčine - Nanoški trg 3 ;lel- 040 213718) - s Predhodnim telefonskim P°zivom in z nujnim re-Ceptom.
Lekarne odprte tudi
19.30	do 20.30
X, Ul. Ginnastica 44, Trg Valrr	-	-	* 1 2 * * * - 6
ba i!
maura 1, Trg Sv. Jako-
r. Opčine - Nanoški trg 3 ' el- 040' 213718) - s Redhodnim telefonskim 90zivom in z nujnim re-CePtom.
prireja tečaj
Besedila, tabele IN 'nternet na pc
trajanje 70 ur
Psovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Lrsfu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360.
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
KINO
ARISTON -	15.30,
17.45,	20.00,	22.15
»Shakespeare in love«, r. John Madden, i. Gwyneth Paltrovv, Joseph Fiennes.
ENCELSIOR - 18.05, 20.10, 22.15 »Arlington road - Lbnganno«, i. Tim Robbins, Jeff Bridges.
ENCELSIOR AZZUR-RA - 18.10, 20.05, 22.00 »Train de vie«, r. Radu Mihaileanu.
AMBASCIATORI -
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »Patch Adams«, i. Robin VVilliams.
GIOTTO MULTISALA
1	(Ulica Giotto 8) - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »La vita e bella«, r. - i. Roberto Benigni.
GIOTTO MULTISALA
2	- 16.30, 18.00 »Babe va in citta«; 20.30, 22.15 »Lu-cignolo«, i. Massimo Cec-cherini, Claudia Gerini.
NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La farne e la sete«, r.-i. Antonio Albanese.
NAZIONALE 2 - 15.45,
18.45,	21.45 »Salvate il soldato Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon.
NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »New Rose Hotel«, r. Abel Ferrara. i. Asia Argento, VVillem Dafoe.
NAZIONALE 4 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »La fi-glia di un soldato non piange mai« i. Kris Kri-stofferson in Barbara Her-shney.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Una giornata por-ca« Prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	15.30,
18.30, 21.30 »Vi presento Joe Black«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins.
ALCIONE -	18.30,
20.15, 22.00 »Love etc«, r. Mari on Vernoux, (v francoščini).
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD
SERGIJ TONČIČ - TRST
vabi
danes, 24. marca 1999, ob 19. uri, v Gregorčičevo dvorano, v ul. sv. Frančiška 20,
na slovesno podelitev
NAGRADE
DR. FRANE TONČIČ 1998
hi PRIREDITVE
ŽUPNIJA BAZOVICA in SLOMŠKOV DOM vabita na PRAZNIK STARSEV danes, 24. marca. Ob 18. uri bo sv. maša ter blagoslov staršev in otrok. Nagrajeni bodo spisi osnovnošolskih otrok o družini. Nastopila bosta pevska zbora: OPZ Kraški cvet iz Trebč in Slomšek. Sledilo bo družabno srečanje.
PASIJON PO JANEZU
(Francesco Corteccia 1502 - 1571) - Zveza slovenskih kulturnih društev in Župnijska skupnost sv. Jerneja vabita na edinstven koncertni večer v izvedbi Moškega zbora U.S.C.I. Združenja italijanskih pevskih zborov iz Pordenona pod vodstvom Gior-gia Mazuccata in recitatorja Carla Pontesillija, ki bo jutri, v četrtek, 25. marca t.L, ob 20.30 v župnijski cerkvi na Opčinah. Pri uresničitvi gostovanja sodeluje tudi Zadružna kraška banka.
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI
-	Na srečanju v petek, 26. marca 1999, ob 20. uri, bo gost DR. VEKOSLAV GRMIČ, avtor knjige, ki je izšla ob njegovi 75-let-nici in ob 30-letnici njegovega škofovskega posvečenja: NE POZABIMO
-	Pomniki naj ostanejo zapisani v naših srcih. Uvodna beseda prof. Jože Pirjevec. Vabljeni!
PD SLOVENEC vabi v soboto, 27. 3., ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na ogled komedije Cveta Golarja v treh dejanjih DVE NEVESTI, v izvedbi dramske skupine TELOH od pobratenega kulturnega društva Ivan Cankar iz Tabora v Savinjski dolini. Sodeluje MePZ Slove-nec-Slavec.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE, ZVEZA CERKVENIH SLOVENSKIH ZBOROV, Center za kulturne raziskave Bardo, prisrčno vabijo na koncert mednarodne revije PRIMORSKA POJE ’99 v nedeljo, 28. marca 1999, ob 16. uri v cerkvi Sv. Florjana v Zavarim (Terska dolina).
MEŠANI PEVSKI ZBOR OTON ŽUPANČIČ iz Standreža bo 28. marca nastopil na reviji Primorska poje v Terski dolini. Na razpolago bo avtobus. Prijave pri Katji (0481-21475) in Ivani (0481-21057) ob uri kosila.
KD IVAN GRBEC -Skedenjska ulica 124 -vabi v nedeljo, 28. marca 1999 ob 17. uri v društveno dvorano, na predstavitev lepljenke MI SMO Z ROUT DOMA -Al’ s puško al’ solato, branili bomo našo zemljo zlato. Režija Drago Gorup. Gostovalo bo KD Rovte-Kolonkovec. Vabljeni!
ZAMEJSKI KVINTET
prireja ZAMEJSKI VEČER, v nedeljo, 28. marca 1999, ob 18.30 v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Nastopajo:
Godbeno društvo Prosek, oktet Odmevi, plesna skupina Show Chance in Zamejski kvintet. Režija: Igor Malalan. Napovedovalec:	Danjel
Malalan.Vstop prost.
SKD TABOR - OPČINE - Prosvetni dom -Openska	glasbena
srečanja - Pomladna sezona ’99. Prvi koncert bo v nedeljo, 28. marca, ob 18. uri. Nastopa Slovenski sekstet klarinetov (spored: M. Eychenne, R. Loucher in J. Brahms); Dario Savron - marimba in vibrafon (spored: F.P. Tedesco, C.O. Musser, D. Friedman, R. VViener, A. Miyoshi in K. Abe).
GLASBENA MATICA TRST - Koncertna sezona 98/99 - GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE in Sijavuš Gadžijev -klavir. Na sporedu Sonc, Dvorak in Šostakovič. V torek, 30. marca ob 20.30 v Deutscher Hilfsverein.
^3 OBVESTILA
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
sporoča, da morajo društva, ki so bila deležna deželnega prispevka (v smislu D. Z. št. 46 iz leta ’91 in nadaljnje spremembe), najkasneje do 31. marca 1999 oddati deželnim uradom seznam faktur in potrdil v utemeljitev odobrenega prispevka za leto 1998. Uradi ZSKD so vam na razpolago za katerokoli pojasnilo. Podrobnejše informacije in pomoč lahko dobijo društva na sedežu ZSKD jutri, v četrtek, 25. 3., od 18. do 20. ure.
ŽUPNIJA V NABREŽINI vabi danes, 24. marca, ob 20. uri v župnijsko dvorano na mesečno konferenco. G. Dušan Jakomin bo predaval o temi:	Anton Martin
Slomšek, prvi naš svetnik in narodni buditelj. Sledil bo razgovor in družabnost z nastopom dueta Karina-Aljoša. Vabljeni!
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ vabi danes, 24. marca, ob 19. uri, v Gregorčičevo dvorano v ulici sv. Frančiška 20, na podelitev Nagrade Dr. Frane Tončič 1998. Za nagrado je tekmovalo 14 diplomskih del. Imena dobitnika nagrade in posebnih pohval bodo razglasili na srečanju.
MOSP (Ul. Donozetti 3) vabi vse ljubitelje angleščine in dobrih filmov na ogled naslednjega filma serije Learning Engli-sh With Films. Jutri, v četrtek, 25. t.m., bo na sporedu DARK CITY (i. Kiefer Sutherland, Wil-liam Hurt, Jennifer Con-nelly). Začetek ob 20 uri.
DOLINSKA SEKCIJA LEVIH DEMOKRATOV priredi v petek, 26. marca, ob 20.30 v sejni dvorani Občine Dolina, odprto srečanje na temo: REFORMA KRAJEVNIH UPRAV, ZAŠČITNI ZAKON IN DRUGA AKTUALNA VPRAŠANJA. Razpravo bosta uvedla podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin in poslanec Antonio Di Bi-sceglie.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO bo
podelilo Flajbanove nagrade in študijske podpore za akademsko leto 1998-99 v petek, 26. marca t.L, ob 18. uri na svojem sedežu v Trstu, Ul.Mazzini 46.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 vabi v soboto, 27. marca, na predavanje o GRAFO-LOGIJI. Govoril bo psiholog in diplomirani grafolog Andrej Zaghet. Začetek ob 18.30.
SKD VIGRED vabi na ogled razstave velikonočnih pirhov in vezenih izdelkov, v petek, 26., v soboto, 27. in v nedeljo 28. marca, od 17. do 20. ure. V nedeljo od 11. do 12.30 in od 17. do 20. ure, v društvenih prostorih v Sempolaju.
SLOVENSKE JASLI,
Ul. Paolo Veronese - Obveščamo, da bodo do 26. marca, od 16. do 17. ure, odprta vrata za vse, ki bi nas radi obiskali.
MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti) vabijo na VVEEK-END SEMINAR ANGLEŠČINE (Con-versation skills) z angleškim predavateljem Mr. Paulom Morrisom. Seminar bo potekal od
26.	do 28. marca v Klancu pri Kozini, v organizaciji Mavričnega mosta mladih. Pozor! Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami - na uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od pon. do pet. od 9. do 17. ure (tel. št. 040-370846).
MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti) vabijo na VVEEK-END KUHARSKI TEČAJ s kuharskim mojstrom Erikom Gomezlom. Seminar bo potekal od 26. do 28. marca v Klancu pri Kozini v organizaciji Mavričnega mosta mladih. Pozor! Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami - na uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od pon. do pet. od 9. do 17. ure (tel. št. 040-370846).
DRUŠTVO ZA NEGOVANJE RODOLJUBNIH TRADICIJ ORGANIZACIJE TIGR Primorske, ki bo dopoldne zasedalo v Bazovici, vabi domačine in širšo javnost, da se v soboto, 27. marca, ob 14. uri udeležijo komemoracije ob spomeniku žrtev I. tržaškega procesa na ba-zovski gmajni. Na sporedu bosta krajši nagovor in polaganje venca.
SKD PRIMORSKO vabi na ogled diapozitivov QUEBEC - LJUDJE IN NARAVA, ki jih bo prikazala biologinja Damjana Ota v soboto, 27. marca, ob 20. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na ogled fotografske razstave o Soški fronti: LJUDLJE IN OZEMLJE 1915-1918. Razstava bo odprta do 28. marca ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob nedeljah, od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Izven urnika je ogled možen po dogovoru na tel. št. 040-228422 v "popoldanskih urah.
SOS, SOS, SOS, študentje in visjesolci! Ti je PROSTOVOLJNO DELO pri srcu? Veliko oseb je, ki potrebuje piomoč in spremstvo. Pridruži se nam in pošlji dopis v rokopisu s svojimi osnovnimi podatki in zanimanji na Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Cicerone 8, 34133 Trst.
E3 ČESTITKE
Kolegice drugega kuharskega tečaja z učiteljico Vesno iskreno čestitajo mamici Franki in očku ob rojstvu malega DANJELA.
IZLET V EGIPT
Za potovanje s Primorskim dnevnikom v Egipt, od 18. do 25. aprila je v drugi skupini na razpolago še nekaj prostih mest. Morebitne interesente vabimo, da se za vpis zglasijo v potovalnem uradu AU-RORA, v Ul. Milano 20, ali da telefonirajo na štev. 040-631300.
	
gg	IZLETI
DRUŽBA UPOKOJENCEV repentabrske in zgo-niške občine organizira enodnevni izlet 17. aprila 1999 po lepih krajih Štajerske. Kdor se hoče izleta udeležiti, naj pokliče na tel. 040-327229.
KRUT prireja počitnice na Malem Lošinju od
23.6.	do 3.7., v Poreču (Materada) od 27.6. do
17.7.	v dveh izmenah, v Verudeli (Pulj) od 1.7. do
19.7.	v dveh izmenah in v Ribnem od 18.7. do 25.7. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. st. 040-360072.
KRD DOM BRISCIKI
obvešča, da je še nekaj prostih mest za štiridnevni izlet na Dunaj, od 15. do 18. julija 1999. Informacije dobite na tel. št. 040-327062, od 19. do 21. ure.
PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGE
vabita svoje člane in prijatelje na spomladanski izlet v dolino Glinščice in okolico. Dobimo se v nedeljo, 28. t.m., v Bazovici, ob 9. uri. Hoje je približno 3 ure in pol.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
URAD NA OPČINAH
potrebuje dinamično osebo za delo v pisarni. Po dogovoru zaslužek in način dela. Lahko tudi začetnik/ca. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »HONORARNO«.
NEGUJEM starejše osebe, 24 ur na 24. Tel. na št. 0038'6-67-31229.
ODDAM v najem na Krmenki stanovanje primerno za urad. Tel. 040-824381.
MOUNTAIN-BIKE za
8/10-letnega dečka, po ugodni ceni prodam. Tel. 040-228382.
PRODAM junico s teličkom. Tel. 040-226402, ob uri obedov.
PRODAM FIAT TIPO 1600 v odličnem stanju. Tel. 040-229224 v večernih urah.
GOSPA srednjih let išče delo kot hišna pomočnica. Tel. 0038667-54674 (Slavica).
AKACIJEVE kole za vinograd prodajamo. Tel. 040-420604 v večernih urah.
FIAT 126 Bis, rdeče barve, letnik '89, 31.000 km, v dobrem stanju, prodam za 1.600.000 lir. Tel. St. 040-281280.
IŠČEMO OSEBO za privatne lekcije iz nemščine. Tel. št. 040/213078.
PRODAM MOTOCIKEL malagutti fifty ful CX, 4 predstave, modre barve, v dobrem stanju. Cena 300.000 lir. Tel. 040-299335.
PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja. Vabljeni!
OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50.
OSMICA je odprta pri Drejču Ferfolji v Doberdobu. Točimo belo in črno vino in nudimo domač prigrizek.
OSMICO je odprl Berto Tonkič v Doberdobu,
Tržaška ulica 25. Ponuja vino in domač prigrizek.
OSMICO ima Ivan Antonič, Cerovlje 34. Toči črno in belo vino.
KMEČKI TURIZEM je odprl Milič v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. 040-229383.
KMEČKI TURIZEM Živec v Koludrovci je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229279.
KMEČKI TURIZEM Ostrouška, Zagradec, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Nudi tople jedi in domače vino. Alex in Antonella se priporočata za obisk.
KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253.
PRISPEVKI
V	spomin na Zofko Blazina vd. Kapun darujeta Luciano in Anica Buka-vec 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Zofko Blazina vd. Kapun darujejo Uči, Ada in Livijo
3.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Zofko Blazina vd. Kapun darujeta Gina in Edi Kemperle
30.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
Popravek: V spomin na Zofko Blazina vd. Kapun darujeta Adelina in Tojo
20.000	lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Cizo Bu-setti daruje Lina Košuta
10.000	lir za SD Vesna. Namesto cvetja na grob
Salvine Gherbassi darujeta družini Nivee in Zofije Tul 30.000 lir za SKD Primorsko Mačkolje.
Namesto cvetja na grob Darka Obada daruje Štefanija Rebula vd. Pieri
50.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Darka Obada darujeta družini Rebula in Pacor
100.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na drago Nadjo Gojča daruje Anica
50.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
t
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama in nona
Juština Sosič vd. Malalan
Pogreb bo v petek, 26. marca, ob 12.20, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo hčere Vilma, Laura in Sandra z družinami
Opčine, 24. marca 1999
Žalovanju se pridružujejo
družine Frisari, Dionis ter Gianni in Marinella Lanza
Osebno prizadeti se pridružujemo žalovanju družine.
Enzo in Giuliana Di Sciascio
Ob izgubi drage none izrekamo Vasiliju Kocijančiču in svojcem iskreno sožalje
SD Kontovel
PRIMORSKA POJE
Dva od tokratnih petih koncertov sta bila posvečena sakralni glasbi
Na goriški konec je prejšnji petek prispela peterica zborov iz Trsta, Slovenije in z Reke. Kljub svečani izdaji Primorske poje se je v Kulturnem domu v Gorici zbralo dokaj skromno število gledalcev, ki pa so pevcem odmerili topel sprejem. V imenu organizatorjev je zbrane pozdravil Silvan Semolič, ki se je tudi spomnil na pred nedavnim preminulo pevo-vodkinjo Paulino Komelovo.
Koncert je uvedel moški kvintet Ventus iz Vipave pod umetniškim vodstvom Vlaste Lokar-LavrenCiC. Kvintet je svoj spored poklonil manj poznanim skladbam Stanka Premrla, ki so zazvenele povsem blagoglasno in dodelano. Popolnoma različen spored je sestavil dekliški zbor Mavrica iz Postojne, ki ga vodi Jelka Bajec. Dekleta so svoj tretji nastop na reviji namreč posvetila priredbam tujih skladateljev.
V bolj tradicionalno slovensko zborovsko umetnost, ki rada sega po priredbah narodnih motivov, pa se je usmeril Mešani pevski zbor Žaga pod vodstvom Rada Vršiča, ki je svoj krstni nastop doživel šele leta 1996.
Preko petdeset let pa deluje Mešani zbor Bazovica z Reke, ki ga vodi Franjo Brav-dica. Zbor, ki ga sestavljajo tako slovenski kot hrvaški pevci, je goriški publiki poleg priredb narodnih pesmi predstavil dve kompoziciji, ki jih je na besedili Slavka Arbitra uglasbil Josip Kaplan.
Koncert je sklenil Mešani zbor Jacobus Gallus iz Trsta pod vodstvom Janka Bana. Priznana in pogosto nagrajena vokalna skupina je svoj nastop otvorila ravno z odlično interpretacijo moteta skladatelja, po katerem je imenovana, preostali del pa posvetila ustvarjalnosti tržaških skladateljev Pavleta Merkuja in Ignacija Ote. Zbor Gallus je požel zavidljiv uspeh in se ploskanju zahvalil s poskočnim do-
datkom iz istrske ljudske zakladnice.
V Ilirski Bistrici so v petek prisluhnili samo petim od šestih najavljenih zborov, mešani zbor društva upokojencev iz Postojne je namreč svoj nastop odpovedal.
Pred dokaj polno dvorano Doma na Vidmu se je kot prva in prvič na reviji predstavila Vokalna skupina Chorus 97 iz Mirna. Umetniški vodja in hkrati ustanovitelj pevskega sestava je Anton KlanCiC. Za svojo krstno predstavitev na reviji so izbrali pesmi Ferda Juvanca, Ubalda Vrabca, Antona Klančiča in Pavla Kernjaka, njihova interpretacija je bila izvrsten uvod v petkov koncert. Sledili so: Mešani zbor Planinska roža iz Kobarida z zborovodkinjo Mirjano Čebokli - Antih, Mešani zbor Maestral iz Kopra pod vodstvom Maje Cetin in Moški zbor Provox iz Nove Gorice, ki ga vodi Pavel Pahor. Za zaključek revije v velikem slogu je poskrbel Mešani zbor Postojna, ki ga zadnji dve leti vodi Matej Penko.
Enajsti koncert letošnje revije »Primorska poje« je potekal v soboto v Kulturnem centru »Srečko Kosovel« v Sežani. Pred razmeroma skromno zasedenim zato pa toliko bolj hvaležnim avditorijem so od prijavljenih šestih nastopili le štirje pevski zbori. Pevce in občinstvo v dvorani sta pozdravila Davorin Terčon, poslanec Državnega zbora ter Rudi Simac predsednik Združenja pevskih zborov Primorske, program pa je povezovala Minka Kos.
Najbolj prepričljiv je bil v Sežani nastop mešanega pevskega zbora »Brnistra«, Kulturnega društva »Samo« iz Bertokov. Zbor šteje 33 mladih pevcev, večinoma študentov, ki prihajajo na vaje iz celotne slovenske Istre. Pod vodstvom mu-
zikalnega zborovodje Marka Kocjančiča so predstavili dinamičen in lepo oblikovan program.
Na začetku smo poslušali dva moška zbora. Predstavila sta se s priredbami ljudskih pesmi in standarnimi »uspešnicami« skladateljev polpreteklega obdobja. Moški zbor »Kazimir Nanut« iz Kanala je prepeval pod vodstvom Klemena Nanuta, »Franc Zgonik« iz Banika pa je vodil Marij Pavlica.
Revijo v Sežani je sklenil mešani zbor »Fran Venturini« od Domja, pod vodstvom zborovodje Davida Žerjala. Komornost zasedbe (sedem ženskih in osem moških glasov) pa ni bila povsem kos sicer smelo zastavljenemu programu, ki je obsegal pesmi Leskovarja, Venturinija, Merkuja, Foersterja in Rent-za.
Revije v Sežani se zaradi neuskladitve nastopa in lastnih obveznosti ni udeležil ženski komorni zbor Glasbene matice - Trst, iz neznanega razloga pa mešani zbor »Oton Zupančič« iz Stan-dreža.
Eden od dveh koncertov, ki ju letošnja revija Primorska poje namenjena nabožni glasbi, je bil v nedeljo v cekr-vi sv. Jerneja na Opčinah. To je cerkev, ki je znana po dobri akustiki, ravno pravšnji za dober občutek pri petju in dober vtis pri po-
-	slušanju. Tudi tokrat je polna cerkev poslušalcev pozorno sledila nastopom treh vokalnih skupin in treh zborov, ki so dali reviji res dober umetniški pečat.
Revijo je uvedla znana in uveljavljena
. vokalna skupina Su-mus iz Ajdovščine, katere vodja je Miran Rustja; na orgle je spremljal Janko Harej.
Njene izvedbe so poglobljene in muzikalične, sad premišljene priprave - in tudi načrtne programske usmerjenosti, saj je skupina v sedanjem postnem Času izvajala same postne pesmi. Kot druga je nastopila vokal-
-	na skupina Ročinj. Čeprav je nastala šele pred kratkim, je pokazala veliko neposrednost in zbranost pri podajanju, kar ji bo s stalnim petjem omogočilo še boljšo ubranost. Skupino vodi Mojca Jerončič, ki vliva v interpretacijo prisrčnost in milino, posebno še, ko sama zapoje solo. Naslednja vokalna skupina Sovodenjska dekleta, ki jo vodi Sonja Pelicon, je predstavila zahteven program v katerem so bile kar štiri skladbe Goričana Stanka Jeri-cija. Podala jih je spremišlje-no in s pravo komorno ubranostjo, z lepo izpeljanimi frazami in z jasnimi glasovi. Nato se je predstavil mešani
SteiAl
/ I
zbor Godovič ob orgelski spremljavi Martine Pišljar; zbor poje neposredno in prepričano in se pozorno odziva na jasne in zgovorne gibe Tanje Lapajne BenCiC, ki premišljeno oblikuje interpretacije. Lepo presenečenje revije je bil tudi mešani zbor Laetitia iz Ajdovščine, ki ga vodi Vlasta Lokar Lavrenčič; zbor samih mladih pevcev z lepo ubrnaim zvokom in svežim pevskim zanosom, ki pozorno sledi interpretacij-skim namigom, lepo oblikuje fraze in ustvarja učinkovite dinamične rezlike. Ob koncu je nastopil mešani zbor Lojze Bratuž iz Gorice, ki ga vodi Stojan Kuret; zbor je edini pel na koru in na orgle ga je spremljala Mirjam Furlan. Klasicistično zasnovano Latinsko mašo Pobožni vzdihi Avgusta Armina Lebana je izvajal stilno dognano, uglajeno in z elegantnim frazi-ranjem, pri Čemer je prišla lepo do izraza pozornost in ubranost posmeznih glasovnih skupin pri izpeljavi enoglasnih, dvoglasnih in troglasnih prehodov.
Prireditev Primorska poje je v nedeljo razveseljevala prebivalce Drežnice, a tudi mnoge goste iz zame j-
‘ • V '
stva, ki so pospremili svoje pevce v prelepo vasico pod Krnom. V tamkajšnji cerkvi Srca Jezusovega je nastopilo šest zanimivih in dokaj kvalitetnih pevskih skupin, ki so zbranim poslušalcem izvedle pretežno sakralen program. Poslušalce sta najbolj navdušila Mešani zbor Resonet iz Trsta in Goriški oktet Vrtnica iz Nove Gorice. Aleksandra Pertot iz pevcev obeh pevskih ansamblov - pri prvem je zborovodkinja, Novogoričanom pa je umetniški vodja - zna zvabiti kultiviran, v vseh pogledih prijeten in ubran zborovski zvok, ki navduši tudi zahtevnejšega poslušalca.
Poleg Tržačanov in Novogoričanov so se na drež-’ niškem koncertu, ki je bil vsekakor eden boljših v zadnjih letih na Tolminskem, uspešno predstavili še Dekliški vokalni tercet Ver laetum, ki ga vodi Ros-sana Paliaga, Tržaški oktet z umetniškim vodjem Danilom Čadežem, Mešani zbor RdeCa zvezda iz Saleža, ki mu dirigira zborovodja Rado Milic in Mešani zbor Šmihel z zborovodkinjo Damjano Morel.
P.E.
Na slikah: zgoraj posnetek z goriškega koncerta, levo pa z nedeljksga na Opčinah.
Šarmantna teta
Valeria Valeri je že vrsto let priljubljena gostja abonmajske sezone gledališča La Contrada v tržaški dvorani Cristallo z briljantnimi, hudomušno porogljivimi komedijami, katerih glavni cilj je razvedriti gledalce. S takim namenom se je vrnila tudi letos, in sicer s knjižno uspešnico, z angleškega humorja polnim romanom Grahama Greena Travelling with My Aunt z italijanskim naslovom In viaggio con la zia (Na popotovanju s teto) v res posrečeni priredbi.
Romana iz leta 1969, po katerem je bil posnet tudi film, se verjetno marsikdo še dobro spominja: pripovedovalec je upokojeni banCni uradnik Henry Pulling, ki mimo živi v londonski predmestni hiši. Njegovo življenje in tudi miselnost se radikalno spremenita, potem ko na materinem grobu spozna teto Augusto: radoživa in še vedno šarmantna sedemdesetletna gospa ga najprej zvabi v svoje stanovanje, nato na potovanje v Istambul in konCno v Juž-
no Ameriko, pri tem ga vplete v celo vrsto poslov, ki so v nasprotju z marsikaterim zakonom, vendar to naredi z nadvse elegantno in lahkotno amoralnostjo. Polagoma Henry spozna tetino burno in lahkoživo preteklost, za katero pa sedanjost nikakor ne zaostaja, in postopoma odkrije, da je popolnoma na njeni strani.
Greenov roman je za oder priredil Giles Havergal, v italijanski jezik sta besedilo prevedla Alessan-
dra Serra in Maria Teresa Petruzzi, medtem ko ga je Valeria Valeri še dodatno priredila. Dogajanje se odvija pred oCmi gledalcev skozi Henryjevo pripovedovanje in prikazom najzanimiveših prizorov. Patrick Rossi Castaldi, ki mu Valeria Valeri že vrsto let zaupa režijo svojih predstav, je komediji vtisnil živahen in tekoC ritem ter z ironijo prežet humor, ki zvesto odraža Greenov slog. Valeria Valeri (na sliki) je zabavna in prepričljiva v vlogi življenja polne in izkušene tete Auguste; enako zabaven in prepričljiv je Mauro Marino v vlogi najprej naivnega in kasneje prebrisanega nečaka Henryja. James Sampson je tetin veliko mlajši temnopolti ljubimec, medtem ko Paola Bonesi in Maurizio Mar-chetti upodabljata številne osebe, s katerim imata opraviti teta in neCak. Izredno funkcionalno sceno in posrečene kostume si je zamislil Andrea Viotti; za scensko glasbo sta poskrbela Maurizio in Luciano Francisci.	(bov)
»Čudežna« violina P. Bermana na petem koncertu Hitovih muz
Le redki poslušalci v svetovnem merilu imajo možnost slišati »Čudežno« violino izdelovalca Guarnierija. Peti koncert v programu letošnjih Hitovih muz 19. marca nam je v viteški dvorani gradu Dobrovo ponudil to izjemno glasbeno doživetje, ponudil pa tudi enkratno srečanje z dvema vrhunskima umetnikoma, ki brez dvoma predstavljata pojem ruske glasbene kulture.
Boris Bekhterev, ki sodi med blesteča imena ruske pianistične šole in Pavel Berman, ki daje pomemben pečat tradiciji ruske violinske šole, sta bila gosta večera in s svojo virtuozno igro in inštrumentom, izdelanim leta 1736, ki ga je violinistu podarila fundacija »Nippon« iz Tokia, oblikovala vrhunec v ponudbi koncertov sedme sezone Hitovih muz.
V izrazito resnobnem odločnem, sunkovitem, trdem interpretacijskem kredu sta zazvenela hitra stavka (Alle-gro) uvodne Sonate št. 4 v c-molu, BWV 1017 velikega baročnega mojstra J.S. Bacha, v mnogo bolj romantično uglašeni struni pa oba počasnejša stavka (Largo, Adagio) skladbe. Kon-trastnost, ki jo je v izvedbo vnašal Pa-
vel Berman in je razkrivala nekoliko manj dopadljivo estetsko prepričanje violinista, je umirjala in uravnovešala nevsiljiva, a učinkovita in stilno prepričljiva pianistika Borisa Bekhtereva.
Priljubljena Sonata v F-duru, op. 24 (»La Primavera«) L. van Beethovna je pod virtuoznimi prsti Bermana zaživela kot lirična, melanholična glasbena umetnina, ki ji je sveži vonj pomladi prej vdahnil pianist kot pa violinist.
Očarljivi ton violinista in njegova občudujoča tehnika, ki sta v prvih dveh skladbah še ostajala zadržana (in prikrita) v okvirih interpretove
resnobnosti in hladnosti, sta v drugem delu veCera zažarela v vsem sijaju. Dovršena, temperamentna, im tenzivna, strastna, skratka popolna umetniška dogodivščina je označila izvedbe del R. Schumanna (Sonata št. 1 v a-molu. op. 105), J. Brahmsa (Madžarski plesi št. 2 v d-, molu, št-9 v e-molu, št. 5 v A-duru) in P. de Sarasatea (Španski napevi, op. 20)> izvedbe, v katerih sta ruska glasbenika nastopila kot neločljiva družabnika v svojem vrhunskem poust' varjalnem poslanstvu.
Tatjana Gregoric
KOSOVO / NEUSPEH POLITICNO-DIPLOMATSKIH NAPOROV
Holbrooke ni dosegel sporazuma, beseda je sedaj prepuščena orožju
Do napada lahko pride vsak trenutek - Trenutno najbolj zaskrbljeni v Makedoniji in v Albaniji
BEOGRAD, VVASHING-TON, BRUSELJ - S svojo nepopustljivostjo je jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič izničil diplomatske napore ameriškega posrednika Richarda Holbrookea, ki se je z Miloševičem kar trikrat zaman sestal. Diplomatski neuspeh odpira sedaj pot vojaškim akcijam zveze Nato, ki bi se lahko začele Vsak trenutek, saj so načrti že pripravljeni.
»Nismo storili nobenega koraka in Miloševič ni sprejel mirovnega sporazuma za Kosovo,« je novinarjem izjavil Holbrooke. Natov vojaški stroj je že pripravljen, tako da bi z ladij izstrelili manevrirne rakete, letališča na Apeninskem polotoku pa so v največji Pripravljenosti, tako da
lahko vsak trenutek sprožijo napad.
»Vsak cilj zveze Nato je dobra tarča pa naj se nahaja na morju, v Bosni in v državah, ki bodo pomagale pri napadu,« je predvčerajšnjim opozoril neki jugoslovanski vir.
»Pred svojim povratkom v VVashington se bom v Bruslju pogovarjal še z vrhom zveze Nato«, je povedal Holbrooke. Ameriški posrednik je navedel, da je z Miloševičem razpravljal predvsem o dveh točkah, in sicer o koncu srbske ofenzive na Kosovu in o privoljenju, da na Kosovu namestijo mirovne šiite zveze Nato. Glede obeh vprašanj posrednik ni dobil pozitivnega odgovora. Vsekakor pa je Holbrooke navedel, da bodo mednarodni posredniki v stikih z
Beogradom tudi v primeru napada zveze Nato. Ob tem opazovalci navajajo, da ne Nato in ne Miloševič se ne morejo umakniti s svojih stahšč, ker bi izgubi-b svojo verodostojnost.
Srbski parlament je med včerajšnjim zasedanjem jasno povedal, da ne pristaja na prisotnost tujih sil na Kosovu. »Za Kosovo se bomo borili do zadnjega moža,« so izjavljali predstavniki čudne beograjske koalicije, ki gre od Miloše-vičevih sociabstov, do skrajnih komunistov Miloše-vičeve žene Mire Markovič, ultranacionalističnih radikalcev Vojislava Šešlja in monarhistov Vuka Draškoviča. Napad zveze Nato bi torej še dodatno homogeniziral srbske poh-tične sile, saj je tudi za nepomembno opozicijo Ko-
Holbrooke na pogovoru z novinarji po srečanju z Miloševičem (AR)
sovo predragoceno, da bi nanjo stopib tuji vojaki.
Položaj pa je skrajno napet, saj je ruski premier Primakov včeraj na Irskem odpovedal svoj obisk v ZDA. Moskva je namreč mnenja, da bi bili napadi na Kosovo v nasprotju z mednarodnim pravom in jasna agresija. Moskva bo zahtevala izreno zasedanje Varnostnega sveta OZN. Ruski zunanji minister Igfor Ivanov pa je dodal, da mora imeti napadena država vsa sredstva, da se lahko brani, kar pomeni, da bo Rusija enostransko preklicala embargo za dobavo orožja ZR Jugoslaviji.
Po besedah ameriškega predsednika Billa Clintona je Nato enoten. Po njegovem ZDA potrebujejo trdno Evropo in je zato poseg na Kosovu neizbežen. Televizijska mreža CNN je sinoči sporočila, da je Pentagon že začel vzvratno štetje za napad, do katerega bi lahko prišlo vsak trenutek.
Morebitnega srbskega maščevanja se najbolj bojijo v Makedoniji in v Albaniji. Skopje ni v stanju, da bi se samo obranilo pred morebitnimi srbskimi napadi. V podobnem stanju je tudi Albanija, ki je včeraj ukazala aktivirati vse svoje bunkerje. Da gre zares, priča tudi dejstvo, da so skoraj vse zahodne letalske družbe za nedoločen čas prekinile polete proti Beogradu. Zapiranje zahodnih veleposlaništev je še dodaten dokaz skorajšnjega napada. Medtem se na Kosovu stopnjujejo spopadi in če lahko verjamemo srbskim grožnjam, bodo predvsem kosovski civilisti drago plačah morebiten napad zveze Nato.
Samo v dveh dneh zbežalo s svojih domov 25 tisoč oseb
NEW YORK, ŽENEVA - Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (Unhcr) je sporočil, da je v soboto in nedeljo zaradi srbske ofenzive svoje domove zapustilo 25.000 prebivalcev Kosova. Unhcr poroča tudi o požganih hišah in obupnih razmerah, v katerih živijo begunci skupaj s tistimi, ki so jih sprejeti na svoje domove. Unhcr izraža mnenje, da bo uničevanje hiš ter sredstev za preživljanje, preprečilo vrnitev ljudi v vasi, iz katerih so biti pregnani. Generalni sekretar Koti Annan in Unhcr delita zaskrbljenost zaradi širjenja nasilja proti civilnemu prebivalstvu, agencija pa zagotavlja, da bo s svojimi nevladnimi partnerji nadaljevala s pomočjo civilnemu prebivalstvu tudi v teh nevarnih razmerah.
Generalni sekretar OZN Koti Annan je obenem izrazil globoko zaskrbljenost zaradi širjenja nasilja na Kosovu in jugoslovanske oblasti pozval, naj ustavijo vojaško ofenzivo. Annan je dejal, da ga še posebej skrbi humanitarni položaj na Kosovu, ki se je zaradi ofenzive ju-
goslovanske vojske resno poslabšal. Odgovorne na jugoslovanski strani je pozval, naj takoj prenehajo z etnično motiviranim nasiljem, samovoljo, poboji, ugrabitvami in bombnimi napadi. Poleg 269.000 beguncev v zahodni Evropi in sosednjih državah se je število razseljenih oseb na Kosovu zdaj povzpelo na 235.000. Skupaj torej pol milijona ljudi.
Varnostne sile poleg preganjanja ljudi požigajo hiše in uničujejo sredstva za preživljanje. Gre torej za klasično strategijo »požgane zemlje«, s katero poskušajo srbske sile izgnati civilno prebivalstvo z obširnih območij, tako da bi Osvobodilni vojski Kosova odvzeli podporo civilnega prebivalstva. Taka strategija, ki so jih uporabile tako nacistične kot fašistične sile v drugi svetovni vojni, se je izkazala kot neučinkovito, ker je še povečala enote osvobodilnih gibanj.
Na stiki (telefoto AP): iz napadenega Trstenika so otroci namenjeni v varnejši Golovac
V Bakuju ustavili tovorno letalo, na krovu je imelo mige za ZRJ?
BAKU, MOSKVA - Azerbajdžanske oblasti so 18. marca na letališču v Bakuju pridržale orjaško rusko tovorno letalo tipa Ruslan, v katerem je bilo pet vojaških letal, namenjenih v ZR Jugoslavijo, je za francosko tiskovno agencijo ATP včeraj potrdil visoki azerbajdžanski predstavnik. Svetovalec predsednika države za zunanjo politiko Vafa Gulizade je še povedal, da preiskava Poteka in da so lovci mig-21 in mig-26 še vedno v Azerbajdžanu.
Rusko zunanje ministrstvo je seveda zanikalo trditve Azerbajdžana, da so prejšnji teden v Bakuju ustaviti letalo z orožjem za Juigoslavijo. Kot je izujavil predstavnik za tisk ruskega zu-nanjega ministrstva Vladimir Rahmanin, je bil tovor last Kazahstana, namenjen pa je bil na Slovaško.
Po tem posegu so tudi azerbajdžanske oblasti spremenile svoje stališče in so priznale, da ni dokazov, da bi bil tovor ruskega izvora. Prav tako so navedli, da ne vejo, kam je bilo namenje-rro. Neki azerbajdžanski funkcionar pa je za tiskovno agencijo Itar-Tass izjavil, da letalo ni bilo teanienjeno v Slovaško temveč v Južno Korejo, '-'a bi bil zaplet še večji, je isti vir navedel, da v tovornem letalu ni migov, temveč le kosi letal. Aakaj je bilo na krovu letala 30 vojakov pa niso
Pojasnili.
ITALIJA / KO POSTAJA VOJAŠKI NAPAD SKORAJ NEIZBE2EN
Italijanska vlada v težavah, ker m kohezije glede vojaškega posega
Proti posegu Cossuttovi komunisti, opozicijo pa bo podprla vojaški poseg
RIM - Italijanska vlada se je ponovno znašla na prepihu, ker nekateri koalicijski partnerji predvsem Cossuttovi Italijanski komunisti nasprotujejo vojaškemu posegu proti Srbiji in se zavzemajo za mirovne sile Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki bi s privoljenjem Jugoslavije in z mandatom Varnostnega sveta OZN zagotovila mir in preprečila nesmiselen pokol. »Ne bi hotel, da bi ob koncu posakusa strmoglavljenja Miloševiča zmanjšali kohezijo italijanske vlade,« je dejal podtajnik pri zunanjem ministrstvu Paolo Guerri-ni, ki je član Cossuttove stranke. Po njegovem bombardiranje ne bi koristilo in bi dovedlo do vojne v osrčju Evrope. Guerrini je šel še dlje saj je zatrdil, da je to zasebna vojna ZDA. V primeru pa da zveza Nato res hoče mir, naj enako poseže v korist Kurdov in Palestincev.
Številni parlamentarci pa so
včeraj zahtevati od vlade, da v parlamentu pojasni svoje stališče do kosovske krize in morebitnega vojaškega posega. Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro pa je včeraj na vprašanje, ali lahko za morebitne akcije zveze Nato odloči sama vlada, ali pa se mora o tem razjasniti parlament, resko odgovoril, da obstajajo mednarodni sporazumi. »Ko je neka vlada sprejela obvezo, če jo je sprejela globalno, jo mora tudi spoštovati,« je še dodal italijanski predsednik. Po njegovem so že zapihale vojne sape, a Italija mora storiti vse, kar je v njeni moči, ker vojna ne koristi nikomur. Scalfaro je navedel, kako se je pogovarjal z osebami, ki so mu opisale vojno med Etiopijo in Eritrejo, in se je pri tem vprašal, kako je mogoče, da se ljudje ubi-vajo, tako*da na koncu brez sil sedejo za mizo in se končno pogajajo. Po Scalfarovih besedah pa se nahajamo v barki, kjer nič ne pomenijo odločitve posameznika.
Prej ati slej pa pride do položaja, ko ni mogoče več nič storiti in je vojna neizbežna, to se je zgodilo tako v prvi kot v drugi svetovni vojni.
»Italija je pripravljena sodelovati v akciji, za katero se je odločila in jo naredila operativno zveza Nato v primeru, da Srbija ne prekine svojih napadov proti kosovskim Albancem in torej ne sprejme sporazuma konference v Rambouille-tu,« je včeraj izjavil italijanski obrambni minister Carlo Scogna-migtio. Dodal je tudi, da bo Italija spoštovala svoje obveze in zavezništva. Ge bo v parlamentu kdo zastavil vprašanja in resolucije, ki bi biti v nasprotju s stališčem vlade, naj jih kar postavi, saj smo v demokraciji. Scognamiglio je povedal, da je z britanskim in s francoskim kolegom, še zadnjič pozval Miloševiča, naj spoštuje pravila mednarodne skupnosti. Italijanski zunanji minister pa je moral priznati, da iz ure v uro postaja vojaški
poseg bolj verjeten. Načelnik Levih demokratov v poslanski zbornici Fabio Mussi je navedel, da so nesprejemljivi pozivi vlade, naj stoji pri oknu in gleda na grozote. Italija ima že na svoji vesti del Bosne, tako da sedaj ne smemo zapirati oči.
Vodja gibanja Forza Italia Silvio Berlusconi je včeraj izjavil, da je vlada ponovno v težavah ob vprašanju zunanje politike. Vlada bi po njegovem lahko celo izgubila svojo večino. Vsekakor je napovedal, da bo njegova stranka podprla vojaški poseg, ki je včasih neobho-den pri preprečevanju genocida, pri tem je poudaril, da mora zveza Nato storiti svojo dolžnost, ker bo le tako preprečila genocid.
Da tokrat gre zares, potrjuje tudi vest, da so na obali pri kraju Torre Cintola, kakih pet kilometrov od Monopotija namestiti protiletalno raketno baterijo, ki se nahaja le 250 metrov od nekega tzrističnega objekta.
RIM/OBISK KITAJSKEGA PREDSEDNIKA ZEMINA
0 sodelovanju, pa tudi o pravicah
Mladinci NZ glasno kontestirali kitajskega predstavnika
NOVICE
Vlada bo posegla v zvezi s stavkami
RIM - Minister za javne službe Angelo Piazza pravi, da so razmere zaradi raznih stavk na področju prevozov zelo težke, pri Čemer je pojasnil, da se vlada sooča z vprašanjem posegov, ki naj bi Čimbolj omilili nevšečnosti uporabnikov. Po njegovem mnenju pri stavkah zadnjih dni ni vse v skladu z zakonotn.
Minister Piazza je Se napovedal, da je vlada izdelala zakonski osnutek, ki ga bodo izročili parlamentu in ki naj bi predstavljal pravilno ravnotežje med pravico do stavke na eni strani ter zaščito pravic uporabnikov.
Strela usodna 1 Metnemu dekletu
CASERTA - Zjutraj je bilo vreme lepo, sijalo je sonce, naenkrat se je pooblačilo, nevihta je skupino študentov presenetila v parku burbonske kraljeve palaCe v Caser-ti, stekli so proti vhodu, ko pa so bili samo sto metrov daleC, je silovito zabliskalo in zagrmelo. Na tleh je obležala 16-letna Monica Salerno, nič ni pomagalo prizadevanje učnega osebja in kolegic, s katerimi je prišla na ogled palaCe. Obvestili so policijo, pripeljal je reši-lec, dekletu pa življenja niso rešili. Strela je poškodovala še 16-letno Rosanno lannelli, ki so jo zaradi odrgnin na glavi zadržali na opazovanju, medtem ko so prav toliko stari Eleni Orrico nudili pomoč zaradi Soka.
RIM - Včeraj se je odvil drugi dan uradnega dela obiska kitajskega predsednika Jianga Zemina v Italiji: kosil je s predsednikom italijanske vlade Massimom D’Alemo, sestal pa se je tudi s predsednikom industrijcev Fosso.
Predsednika Jianga Zemina so sprejeli tudi v občinski palači na Kapitelu, kjer se je zadržal približno pol ure. Ob izhodu je kitajskega predsednika pričakala skupina pripadnikov mladinskega gibanja Nacionalnega zavezništva, ki ga je izžvižgalo in ga opsovalo z morilcem zaradi kršenja osnovnih človekovih pravic in svoboščin na Kitajskem..
Zemin se je nato sestal s predsednikom D’Alemo v ugledni palači Mada-ma. Po dveurnem srečanju predsednika nista
dala nobene izjave o vsebini razgovorov, zunanji minister Dini pa je priznal, da se je »razgovor iztekel zelo dobro.« Sledilo je kosilo, ki so se ga udeležili tudi ugledni italijanski podjetniki ter modni kreatorji.
V uradnem zaključnem sporočilu je Dilema naglasil tradicionalne dobre odnose med državama in poudaril, da bo Italija kot članica Evropske unije in skupine G8 podprla kitajska prizadevanja, da se vključi v mednarodna tržišča in v tok globalnega gospodarskega sodelovanja. Dilema je pohvalil kitajski napredek v tej smeri, kar bo pripomoglo tudi k u-veljavljanju pravičnejše mednarodne ureditve in večjega spoštovanja človekovih, političnih, civilnih in verskih pravic. Glede slednjih je D’Alew-ma izrazil upanje, da bodo vzpostavili redne odnose med Kitajsko in Vatikanom. Govor je bil tudi o krizi na Kosovem, glede katere se stališča razhajajo, skupna točka kitajske in italijanske strani pa je, naj pokrajina ostane v okviru Srbije vendar z veliko avtonomijo.
Uradni del Zeminove-ga obiska v Italiji, ki je bil predvsem usmerjen k vzpostavljanju solidnejših gospodarskih odnosov, se je zaključil sinoči, ko je odletel iz Rima na zasebni ogled Milana, od koder se bo vrnil na Kitajsko.
Na sliki (telefoto AP): premieru D’Alemi in predsedniku Zeminu se je iz parka vile Madama nudil čudovit razgled na večno mesto.
Di Pietro: Z Borrellijevim odhodom ni konec »čistih rok«
MILAN - S slovesom Francesca Saveria Borrellija ni konec »sezone Čistih rok«. Tako trdi bivši javni tožilec Antonio Di Pietro v svoji rubriki na tedniku »Oggi«, ki pravi, da je pac vse odvisno od zornega kota, s katerega gledamo na sezono »Čistih rok«. Če imamo v mislih učinkovito in odločno preiskavo, ki se je začela z aretacijo Maria Chiese in se okrog njega razvila, je te sezone že zdavnaj konec, veliko tistih, ki so jo začeli, pa je svoje prizadevanje drago plačalo. Če pa imamo v mislih nekaj splošnega, pravi še Di Pietro, razne preiskave, ki so jih proti javni upravi zagrešili državni in drugi javni uslužbenci, se sezona nadaljuje kot prej in kot vedno: takih prekrškov tudi danes ne manjka v državi.
Tudi duhovnik zahteva več policije
PIOLTELLO (MILAN) - »Potrebna je okrepitev policije, tukaj ni več življenja. To bom povedal ob pogrebu.« Celo župnik iz Pioltella, don Ercole, je sprožil alarm, potem ko so roparji zadušili 58-letnega lastnika bara, Salvatoreja Cordovana, že 16. žrtev od začetka leta na področju Milana. Med žrtvami so tudi lastnik trgovine, tobakame in prodajalne časopisov. Morda pa je umor Cordovana zbil sodu dno, ljudje pripo-vedjejo o obupnih razmerah, saj živijo v dejansko obleganem naselju okrog 12 kilometrov od Milana. Pravijo, da zvečer ne morejo z doma, na vsakem križišču je skupina 20, 30 oseb, tujcev, ki pijejo in kričijo, nihče se jim ne približa. Spijo v avtomobilih ali v sobah, ki jih imajo v podnajemu, tudi v desetih so v istem prostoru. Že navsezgodaj jih najdemo v barih, nič ne delajo, vozijo pa se v velikih avtomobilih. Župnik Ercole ob tem pripominja, da je veliko tudi takih, ki zjutraj ne postopajo po barih, temveč pošteno delajo. Ne gre za rasizem, dodaja don Ercole, današnja jeza ni posledica zadnjega umora, saj se razmere slabšajo že dolge mesece.
BENETKE / HUD NAPAD NA LD
Berlusconi v ofenzivi, da bi rešil Deirutrija
BENETKE - »Ce neka stranka odloči, da se izreče za aretacijo Marcelin DelPUtrija, je njena odločitev samo sad političnih predsodkov. Taka odločitev bi bila tudi neizpodbiten dokaz, da obstaja neka politična povezava med tisto stranko in delom sodstva, skratka tisti del sodstva bi potrdil, da je politična podružnica KPI, DSL in sedaj LD.« Silvio Berlusconi, ki je bil včeraj na obisku v Mestrah, je v obrambi svojega prijatelja in dolgoletnega sodelavca ter poslanca Forza Italia Marcella DelPUtrija prešel v ostro protiofenzivo. DelPUtrija palermsko državno tožilstvo namreč dolži sodelovanja z mafijo in poskusa preprečevanja sodne preiskave ter pogojevanja skesancev, zaradi tega pa je zahtevalo od parlamenta avtorizacijo, da DelPUtrija aretira.
O zadevi se bo v prihodnjih dneh izrekel jamstveni odbor poslanske zbornice, nato pa bo morala dokončno odločiti poslanska zbornica. Berlusconi pa je v obrambi DelPUtrija napadel tako ostro kot še nikoli doslej. Niti v primeru Cesareja Previti ja »ba-ražni ogenj« voditelja FI ni bil tako oster.
Berlusconija je odločno zavrnil Carlo Leoni, ki je odgovoren za pravosodje pri Levih demokratih. Napad Silvia Berlusconija je po njegovem mnenju »nezaslišan in zelo hud«, toda Levi demokrati ne bodo popustili poskusom ustrahovanja. Po Leonijevi oceni gradivo, ki ga je palermsko tožilstvo poslalo zbornici, jasno kaže, da ni v delu tožilstva nobenega namena, da bi preganjali DelPUtrija. In o tem se pravzaprav mora izreči parlament.
Za aretacijo bo glasovala Severna liga, medtem ko je Ljudska stranka napovedala, da bo prepustila poslancem, naj glasujejo po vesti.
BERLIN / DANES IN JUTRI VRH EVROPSKE UNIJE |
Santerjev naslednik in Agenda 2000
Z Agendo 2000 bodo določili zgornjo mejo porabe - Prodi najresnejši kandidat
BRUSELJ - Voditelji Evropske unije bodo danes in jutri na vrhunskem zasedanju v Berlinu skušali doseči dogovor o Agendi 2000, paketu notranjih reform EU, s katerimi se petnajsterica v prvi vrsti pripravlja na sprejem novih članic. Voditelji bodo načeli tudi vprašanje naslednika Jacquesa San-terja, ki je prejšnji teden zaradi močno kritičnega poročila neodvisnih izvedencev o korupciji v Bruslju, skupaj z ostalimi člani komisije odstopil.
Nemško predsedstvo sicer zagotavlja, da bo vrhunsko zasedanje prednostno posvečeno dogovarjanju o reformah. Z dogovorom o Agendi 2000 bo petnajsterica, tako nemški kancler Gerhard Sch-roeder, državljanom poslala jasen signal, da Unija kljub krizi, nastali po odstopu komisije, polno deluje. Z Agendo 2000 bo petnajsterica določila zgornjo mejo porabe za obdobje od leta 2000 do 2006 in v tem okviru izvedla reforme načina plačevanja v skupni proračun, skladov za financiranje manj razvitih regij in držav ter skupne kmetijske politike.
Skupna poraba EU bo v sedemletnem obdobju od 2000 do 2006 najverjetneje znašala okrog 600 milijard evrov. O reformi enega treh ključnih področij, skupnega kmetijstva, so članice načelni dogovor že dosegle, čeprav v vseh pogledih stališč niso uskladile, medtem ko prihodnji način financiranja EU in reforma skladov za revnejše regije in države ostajata odprti vprašanji.
Nedvomno bodo članice najtežje poiskale skupno stališče do reforme načina plačevanja v skupni proračun. Pogajanja o tem področju so bila doslej zaznamovana z zahtevami Nemčije, največje plačnice v proračun EU, po zmanjšanju svojih prispevkov oziroma po "pravičnejši porazdelitvi" denarnega bremena med vse članice. Nemčija v blagajno EU plačuje 60 odstotkov sredstev; vanjo prispeva 11 milijard evrov več kot iz nje prejme.
Vzporedno z nemškimi prizadevanji, ki jih močno podpirajo ostale velike neto plačnice, se je vnovič odprlo vprašanje pravice Velike Britanije do "popusta" pri plačevanju v skupno blagajno. Ker je v proračun na prebivalca plačevala več kot bogatejše članice povezave, si je država pravico do vsakoletnega povračila denarja iz skupne blagajne izborila leta 1984 in za zdaj ni pokazala razumevanja za pozive ostalih članic, naj se mu odpove ali privoli v manjši "popust".
Odprto vprašanje je tudi reforma skladov, iz katerih denar dobivajo manj razvite regije in države EU. Reforma predvideva omejevanje sredstev v ta namen, s čimer se ne strinjajo države kot so Portugalska, Španija, Grčija in Irska, ki jim sedanji sistem nudi več ugodnosti kot načrtovane spremembe.
Agenda 2000 zajema tudi financiranje širitve EU - predlog po zagotovilih nemškega predsedstva ni sporen, je pa del celotnega paketa in bo dokončno potrjen takrat, ko bo petnajsterica dorekla vse predvidene reforme. Glede na Agendo 2000 bodo vse kandidatke skupaj v obdobju od leta 2000 do 2006 dobile skupaj 21 milijard evrov pomoči.
Kot omenjeno, bo druga velika tema berlinskega vrha "iskanje" novega predsednika Evropske komisije. Nekatere članice ne izključujejo možnosti, da bi voditelji že v Berlinu dosegli dogovor o Santerjevem nasledniku. V nasprotnem primeru je nemško pred-
sedstvo v ta namen pripravljeno sklicati dodaten vrh.
Razprave o novem predsedniku Evropske komisije so se sicer že začele. Glede na signale iz prestolnic EU je med najresnejšimi kandidati za položaj nekdanji italijanski premier Romano Prodi (na sliki) . Ta kandidaturo sprejema pod pogojem, da ne bo imenovan le za preostanek Santerjevega mandata, do začetka prihodnjega leta, temveč za poln petletni mandat.
Prodija je nedavno kot dobrega kandidata za novega predsednika Evropske komisije označil tudi španski zunanji minister Abel Ma-tutes. Španska naklonjenost Prodiju vzbuja nemalo pozornosti, predvsem glede na dejstvo, da so v igri za najvišji položaj v Evropski komisiji tudi španski kandidati, v prvi vrsti generalni sekretar zveze NATO Javier Solana. Ovira, ki So-lanin položaj šibi, je dejstvo, da bo na voljo konec aprila, po vrhunskem zasedanju zveze NATO v VVashingtonu, medtem ko se petnajsterica nagiba k hitri rešitvi nastale krize.
Med možnimi Santerjevimi nasledniki se omenja tudi nizozemski premier Wim Kok, vendar ta naj ne bi imel tako dobrih možnosti kot Prodi. Petnajsterica izbira kandidata iz južne članice, poleg tega pa naj bi bilo malo verjetno, da bi potem, ko Nizozemec Wim Duisen-berg vodi Evropsko centralno banko, ta članica dobila tudi vodilni položaj na Evropski komisiji.
Če se ho petnajsterica o novem predsedniku Evropske komisije hitro uskladila, bo parlament predvideno soglasje k imenovanju podal na majskem zasedanju, vendar najbrž le za vodenje komisije do preostanka mandata ekipe v odstopu, ki poteče na začetku prihodnjega leta. Po junijskih volitvah v Evropski parlament bodo evropski poslanci verjetno znova potrjevali izbranega Santerjevega naslednika, tokrat za petletni mandat, ki bo začel teči januarja leta 2000. Proceduro bodo voditelji članic unije dorekli v Berlinu.
Berlin ni bil naključno izbran za prizorišče vrhunskega zasedanja, na katerem naj bi petnajsterica sprejela pomembne odločitve za prihodnje tisočletje. Nemalo izbira Berlina, kamor se bosta iz Bonna v nekaj mesecih selila nemška vlada in parlament, pomeni tudi vrnitev mesta na mednarodno politično prizorišče. Berlin je nemška prestolnica znova postal leta 1990, ko sta se vnovič združili obe Nemčiji, odločitev, da bo postal sedež zveznih institucij pa je bila sprejeta leto dni kasneje.
Mihela Zupančič / STA
ZDRAVSTVO / PO ZAVRNITVI REFERENDUMOV
ZDRAVSTVO / STALIŠČE OLJKE
NOVICE
Občani naj bi se vsekakor izrekli
Vrsto novih predlogov zo posvetovonje in pritisk mestne jovnosti no občinsko uprovo
Valenti mora spoštovati sklep občinskega sveta
Selitve bolnišnice ne sme sprejeti
Na zavrnitev pobude za trojni občinski referendum o lokaciji in financiranju goriske bolnišnice ter čezmejnem sodelovanju bodo pobudniki odgovorih s celo vrsto novih instrumentov, ki jih občinski statut dopušča, zato da bi se go-riški občani lahko izrekli o tako vprašanju, ki se neposredno tiče slehernega med njimi. O tem je bil govor sinoči na javni skupščini v pokrajinski sejni dvorani, ki so se je poleg predstavnikov Zelenih udeležili predsedniki Štirih rajonskih svetov (Center, Stražice, Podgora in Locnik), nekaj svetovalcev drugih rajonov, predstavništvo Odbora za zaščito bolnišnice in nekaj drugih občanov, med katerimi tudi občinski svetovalec NZ Rando.
Na vprašanja, kaj narediti, potem ko so garanti na občini zavrnili referendumska vprašanja, Ceš da ti problemi niso v pristojnosti občine, je v imenu pobudnikov pokrajinski svetovalec Renato Fiorelli iznesel vrsto novih predlogov. Prva dva zadevata ponovno predložitev istih referendumskih vprašanj, tokrat z dvotretjinsko podporo vsaj petih rajo-snkih svetov ali, prav tako z dvotretjinsko večino v občinskem svetu. Po tej poti bi se menda izognili garantom. Tretji predlog zadeva spremembo občinskega statuta, da se končno tudi v Gorici udejani možnost referenduma, ki jo danes ozko tolmačenje predpisov onemogoča.
Četrti predlog se nanaša na možnost iz člena
75 občinskega statuta, da občani (od 16. leta starosti in tudi nerezidenti, Ce živijo ali delajo v Gorici) z vsaj 200 overovljenimi podpisi vložijo občinski upravi formalne predloge. V tem primeru bi predlogi glede bolnišnice sovpadali z vsebino referendumov. V poštev so vzeli še dve možnosti: sklic javne skupščine za posvetovanje z občani, ki jo predvideva statut, in to da bi referendume, ki so jih zavrnili garanti, izvedli samostojno v sodelovanju z rajonskimi sveti, morda že 18. aprila.
Udeleženci srečanja so načelno soglašali z vsemi temi oblikami pritiska in posvetovanja z občani. Formalizirali naj bi jih v prihodnjih dneh.
Načelnik svetovalske skupine Oljke v občinskem svetu Ario Rupeni je včeraj na tiskovni konferenci javno posvaril župana Valentija, naj spoštuje sklep občinskega sveta proti selitvi splošne bolnišnice. Ne-glede na to, da ga je predlagala opozicija, je sklep izglasovala večina svetovalcev, Mar obvezuje župana v političnem, upravnem in kazenskem oziru.
Rupeni, njegov namestnik Crocetti, občinski tajnik LD Salomoni in koordinator Oljke Mic-coli so zaskrbljeni, ker Valenti molči in pasivno sprejema odločitve deželne uprave, ki hoče vsiliti selitev splošne bolnišnice v poslopje bolnišnice Janeza od Boga. »S športno prispodobo bi to pomenilo nazadovanje goriškega zdravstva v nižjo ligo«, je dejal Rupeni.»Valenti naj zato neha skrivati glavo v pesek stranke Forza Italia in naj tudi v odnosu do svojega prijatelja Romolija na deželi dosledno zagovarja opredelitev proti selitvi, za
IZLET V EGIPT
Za potovanje s Primorskim dnevnikom v Egipt, od 1 8. do 25. aprila je v drugi skupini na razpolago še nekaj prostih mest. Morebitne interesente vabimo, da se za vpis zglasijo v potovalnem uradu AU-RORA, v Ul. Milano 20 ali da telefonirajo na štev. 040-631300.
katero se je jasno odločil občinski svet.«Salomoni je s tem v zvezi pozval župana ^institucionalni lojalnosti«do občinskega sveta.
Rupeni je neposredno pozval tudi deželno upravo, naj spoštuje voljo goriškega občinskega sveta in veCime mestne javnosti, da se splošne bolnišnica obdrži na lokaciji v Ul. Vittorio Venete, kjer naj se z razpoložljivimi sredstvi obnovi sedanji kompleks. Pristavil je tudi, da bi bilo treba odnose z deželno upravo rekontruirati na osnovi večjega dostojanstva, ne pa da občina ve-nomer»s klobukom v roki«prosjaci deželne veljake za miloščino. Kot zgled je dal dogajanje na državni ravni, kjer državni organi in dežele prepuščajo vse veC pristojnosti krajevnim uprava, naša dežela s posebnim statutom pa je glede tega še skrajno centralistična.
Predstavniki Oljke so se na tiskovni konferenci dotaknili tudi problema volitev občanovega pravobranilca, potem ko je uradnemu kandidatu večinske koalicije že šestkrat spodletela izvolitev. Oljka zahteva, da se umaknejo vse kandidatura in da skušajo stranke veCinbe in opozicije najti dogovor o uglednem in za to funkcijo primernem kandidatu. Dosledno s to opredelitvijo je kandidat Oljke Marino Marin že umaknil svojo kandidaturo. Podoben korak pričakujejo tudi s strani večine, da se končno omogoči premostitev pat pozicije, ki je v škodo občanov.
Ali se je dežela že dogovorila za odkup Janeza od Boga?
Po nepotrjenih vendar dokaj verodostojnih Časopisnih vesteh, ki jih je včeraj objavil krajevni videmski dnevnik, naj bi dežela v bistvu že dosegla sporazum z verskim redom usmiljenih bratov za odkup poslopja goriške bolnišnice Janeza od Boga. Časopis, ki je navadno dobro informiran o dogajanju v upravah v rokah desne sredine, kot sta deželna in občinska uprava v Gorici, navaja, da naj bi odkupna vrednost znašala približno 28 milijard lir. Formalno ta vsota ne bi bila v celoti namenjena nakupu poslopja. V njej naj bi bil vštet tudi prispevek (govori se o približno 7 milijardah lir), ki bi ga dežela dala usmiljenim bratom za prestrukturiranje nekdanje bolnišnice in danes doma za ostarele sv. Ju-
sta, ki je prav tako last verskega reda. Poleg tega naj bi približno 4 ali 5 miliard bilo namenjenih kritju izgub zasebne bolnišnice -Janeza od Boga v tekočem letu zaradi preklica prejšnjih pogodb z javnim zdravstvom.
Znak, da utegnejo biti vesti o sporazumu za odkup utemeljene, je v napovedi, da se bosta v petek popoldne napovedane seje konference županov z Goriške udeležila tudi deželna odbornika za finance Ettore Romoli in za zdravstvo Al do Ariis. Zlasti slednji je že nekajkrat odklonil vabila na konferenco z utemeljitvijo, da bo prišel na sejo šele, ko bo imel kaj dokončnega povedati, zato je dokaj utemeljeno pričakovanje za vesti, ki naj bi jih sporočil v petek.
POLITIKA / KONGRES
Novo vodstvo SIK
Tajnik L. Fella, v vodstvu tudi D. Primožič
Stranka itali komunistov (SIK Doto imela v Grai vi pokrajinski k okviru priprav n ni kongres, ki bc Siju od 9. do 11. razpravi, ki jo je val Bruno Mai vzeli v pretres < Politična vprai vl°go stranke, slednje so poud J-a stranka ni le i ki se je odcepil, t t° povsem nova gaCna stranka, ’ stavljajo nekdanj niki KPI in tudi 2enske, ki so nos gacnih izkušenj le’ da bi to bila n franka, pozorn C1alnih in drugil na°v najbolj og Oelov družbe. C 1 bila vladna ktar pa ne stranka»v vladi« stranka, ki zna c ,a Probleme in družbe a tudi poi arne in ures
rešitve zanje. Skratka, so poudarili, SIK hočejo soustvarjati politiko in ne zgolj propagando.
Glede bližnjih upravnih volitev so se zavzeli, da bi na krajevni in državni ravni prišlo do skupnih levosredinskih koalicij proti nevarnosti desnice.
Člani so nazadnje soglasno odobrili kongresne zaključke in izvolili novo vodstvo. Pokrajinski tajnik je Lucio Fella iz TržiCa, v vodstvu so še Paolo Del Ponte, D ari o Ledri, Damjan Primožič (iz Gorice), Michela Bas-sanese, Franca Coccolo, Sergio Ivanov, Bruno Ma-rizza, Italo Medeot (Gradišče), Aurelio Burgo, Giuliana Munari (Tržič), Franco Pelos (Vileš). Nadzorniki so Mario Ga-lasso, Giancarlo Maraž (Gorica) in Elisabetta To-masin (Ronke), za delegata na državnem kongresu pa je bil izvoljen Gianear-lo Maraž.
OBČINA / AFERA ZA SLUŽBO
Občinski tajnik ovadil svetovalca Fona Italia
Goriški občinski tajnik Paolo Gini je prijavil sodstvu občinskega svetovalca Forza Italia Micheleja Punterija, ki naj bi v funkciji občinskega svetovalca pritiskal nanj in na druge občinske funkcionarje, da bi jih prisilil k nelegitimnemu dejanju. Punteri naj bi zahteval zase eno od treh mest upravnega funkcionarja na občini, za katera je bil razpisan javni natečaj. Sam je bil prvi na lestvici kandidatov za zaposlitev z nekega prejšnjega natečaja, pri čemer pa tajnik trdi, da lestvica ni ustrezala poklicnemu profilu, za katerega je bil razpisan natečaj.
Gini se je za ovadbo odločil, potem ko je sam Punteri dal zadevo v javnost, Ceš da je doživel krivico. Pri tem je svetovalec FI navedel, da je že pred izvedbo natečaja napisal v zapečateno in s priporočeno pošiljko odposlano pismo imena bodočih
zmagovalcev. V pismu je menda dokaz, da so v določenih krogih je že pred natečajem dobro vedeli, kdo bo zmagovalec. Punteri ugotavlja, da so te metode slabše kot v ti. »prvi republiki«, na kar tajnik Gini odgovarja, da bi prav v prvi republiki tajnik in funkcionarji morda klonili njegovim pritiskom, medtem ko so v tem primeru dokazali samostojnost in korektnost.
Kakorkoli že, gre zadevo Cimprej razjasniti. Nemoralno in tudi kaznivo bi namreč bilo, Ce bo dokazano, dejstvo, da je občinski svetovalec zlorabil funkcijo, da bi si zagotovil delovno mesto na občini. Po drugi strani pa gre stotinam mladih, ki zaman iščejo službo na javnih natečajih, tudi povedati, kako je mogoče -Ce se je to dejansko zgodilo - že pred izvedbo natečaja toCno napovedati imena vseh treh zmagovalcev.
Novsedež filopolološke opazovalnice
Opazovalnica za rastlinske bolezni se je včeraj vselila v prenovljene prostore novega sedeža v Ul. Roma 12, kjer bo deloval laboratorij in diagnostična enota. Krajše slovesnosti se je v predstavništvu deželne uprave udeležil odbornik Romoli. Načelnik fitopato-loške opazovalnice, ki je bila v Gorici ustanovljena že leta 1947, Claudio Fab-bro je podčrtal pomembnost te službe, ki letno opravi veC kot 2 tisoC pregledov na rastlinah in pridelkih v tranzitu Cez mejo v Gorici kot tudi skozi tržiško pristanišče in ronško letališče. Fabbro je podčrtal občutno izboljšanje sodelovanja s Slovenijo po letu 1991.
Gorica kinema: jutri prvenec mlade iranske režiserke
Jutri ob 20.45 se nadaljuje filmska sezona Gorica ki-nema, ki jo organizira Kinoatelje v Kulturnem domu. Na sporedu je iranski film»La Mela«osemnaj-stletne režiserke Samire Makhmalbaf. Film se odlikuje po preprostosti dramskega zapleta, po lahkem humorju in predvsem humanosti, ki jo je zelo težko zaslediti v ameriških filmih.
Deklici sta bili 11 let zaprti v hiši, končno jima je dana možnost priti ven in igrati se z drugimi otroki. Čeprav so njune socialne sheme alterirane, se bosta vključili v življenje. Najbolj preseneča ugotovitev, da je filmska pripoved povzeta po resničnem dogodku in da igralci igrajo same sebe. Prihodnji Četrtek, 1. aprila, bo na sporedu angleška komedija»Martha, Frank, Daniel in Laurence«z Josephom Fiennejem; 8. aprila španski film»Tango«, Carlosa Saure, -15. aprila»Velvet Goldmine«, na meji med filmom in musicalom, in 29. aprila ko-medija»Train de vie«, Rada Mihaileana.
Publikacija o Coroninijevi kulturni zapuščini
Fundacija Coronini je poskrbela za izdajo publikacije, v kateri je predstavljeno kulturno bogastvo, ki ga je pokojni grof Coronini zapustil mestu. Knjigo bodo predstavili jutri ob 18. uri v Državni knjižnici. Govorila bosta predsednik Fundacije Coronini Valenti in predsednik Fundacije Goriške hranilnice Obizzi.
Rajonski svet v Štandrežu
Predsednik rajonskega sveta v Štandrežu Marjan Brescia je sklical rajosnke svetovalce na sejo nocoj ob 20.30. Prisoten bo tudi občinski odbornik za storitve Mauro Bordin. Govor bo o vprašanjih, ki zadevajo varstvo okolja in urejanje zelenih površin.
KINO ^ OBVESTILA
GORICA
vnroRiA 1 18.20-20.10-
22.00 »La farne e la sete«. I. Antonio Albanese.
VTITORIA 3 18.40-20.30-22.20 »Lucignolo«. I. Massi-mo Ceccherini.
CORSO Rdeča dvorana: 17.30-20.00-22.15 »La vita e bella«. I. Roberto Benigni.
Modra dvorana: 17.45-20.00-22.15 »Patch Adams«. I. Robin VVilliams.
Rumena dvorana: 17.30-19.45-22.00 »Arlington Road«. I. Jeff Bridges in Tim Robbins.
TR2IC
EKCELSIOR 17.45-20.00-22.15 »Shakespeare in love«. I. Gvvineth Paltrow.
S PRIREDITVE
KD SOVODNJE vabi v nedeljo, 28. marca, ob 17.30 na otroško predstavo Pomlad so naše mame. V Kulturnem domu v Sovodnjah bodo nastopili: otroški zbor Rupa-Pec, mladinski zbor Vrh sv. Mihaela, Ciciklub - Sovodnje in otroški zbor Vesna s Križa.
MePZ OTON ZUPANČIČ iz Standreža bo 28. marca nastopil na reviji Primorska poje v Terski dolini. Na razpolago bo avtobus. Prijave pri Katji (tel. 0481-21475) in Ivani (0481-21057) ob uri kosila.
SLOVENSKI DIJAŠKI
DOM S. Gregorčiča v Gorici vabi v petek, 26. marca, ob 18. uri na Pomladni dan. S pesmijo, igro in sliko bodo novi letni Cas pozdravili otroci dijaškega doma.
ZDRUŽENJE KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja od 19. do 26. junija križarjenje po Egejskem morju (Korčula, Delfi, Santo-rini, Mikonos, Rodos, Pirej). Vpisovanje do 26. t.m.: Enri-co Cecchini (tel. 0481-78380) in Jožef Ferletic (0481-78103) v veCemih urah.
SEKCIJE VZPI/ANPI v občini Doberdob prirejajo 8. aprila izlet v Marzabotto. Prijave in pojasnila pri Mili do 25. marca.
SPDG sklicuje v petek, 26. marca, redni letni občni zbor društva v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Prvi sklic je ob 20. uri, drugi ob 20.30.
KC LOJZE BRATUŽ obvešča, da je bila predstava Martin Krpan, napovedana
26.	t.m. v okviru Goriškega vrtiljaka, prenesena na 31. marca ob 10.30.
DRUŠTVO KRVODAJALCEV in KD SOVODNJE prirejata v soboto,
27.	marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah hitri tečaj izdelovanja papirnatega cvetja. Vodili ga bosta izvedenki iz Ilirske Bistrice. Pojasnila: Marinka (tel. 0481/882043) in Zlatka (tel. 0481/882032).
KRUT priredi 10-dnevne počitnice na Malem Lošinju od 23.6. do 3.7., v PoreCu -Zelena laguna od 27.6. do 17.7. (v dveh izmenah) in v Puh od 1.7. do 19.7. (dve izmeni) ter 7-dnevne počitnice v Ribnem od 18.7. do 25.7.99. Informacije in vpisovanje pri Anamariji, tel. 0481-531644.
PD STANDREŽ vabi v nedeljo, 28. marca, na ogled veCeme uprizoritve (ob 20. uri) Škofjeloškega pasijona v Škofji Loki. Avtobus odpelje ob 15. uri s slovenske strani mejnega prehoda v Rožni dolini. Prijave sprejemata Joana Nanut in Tiziana Zavadlav (tel. 0481-533177).
; :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, Ul. Garza-rolli 154, tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg republike 16, tel, 410341.
POGREBI
DANES: 10.15, Domeni-co Di Gioia iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Beglianu; 11.30, Maria Furlan vd. Mi-locco iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
HZ
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
ITALIJA / ISTATOVI PODATKI ZA JANUAR
Industrijska poizvodnja upada, zaposifev stagnira, brezposelnost rasle
Rekordno znižonje januarske proizvodnje: -3,5 v primerjavi z januarjem 1998
RIM - Industrijska proizvodnja upada, zpo-selnost zastaja, na jugu države pa je brezposelnost vedno bolj dramatična. Nic kaj pozitivna slika italijanskega gospodarstva izhaja iz januarskih podatkov, ki jih je včeraj objavil statistični urad Istat.
V primerjavi z lanskim januarjem je industrijska proizvodnja upadla za 3, 5 odstotka, vendar je glede na dejstvo, da je januarja bil en delovni dan manj kot lani, je srednja dnevna proizvodnja v bistvu stabilna, točneje, napredovala je za 0, 3 odstotka na celoletni osnovi. Vsekakor je januarski padec proizvodnje za 3, 5 odstoka naj-veCji v zadnjem obdobju (glej priloženo tabelo). Če upoštevamo celoletno proizvodnjo, pa lansko leto beleži porast 1, 9 odstotka, torej 0, 2 odst. veC
Gibanje proizvodnje	
v Italiji	
Mesec	Rast(%)
Januar 1998	+3,6
Februar	+4,0
Marec	+11,0
April	+0,8
Maj	-0,3
Junij	+4,7
Julij	+1,2
Avgust	+1,2
September	+1,2
Oktober	-3,9
November	+2,5
December	-3,0
Januar 1999	-3,5
od tega, kar je kazalo po dosedanjih analizah.
Nazadovanje so januarja zabeležili vsi osnovni proizvajalni sektorji: proizvodnja vozil je upadla za 9, 4%, strojev za 5, 8%, sektor gume in plastike za 9%, kemični sektor in proizvodnja sin-
tetičnih vlaken za 8, 3%, proizvodnja kovin za 8, 2%, tkanin in oblačil za 7, 1%, obutev za 5, 9%, lesnih proizvodov pa za 5, 7%, Napredek beležijo samo v založništvu in proizvodnji papirja (+11, 3%), plina, vode in elektrike (+2, 2%) in naftnih derivatov (+0, 5%).
Januarja letos je bilo 203 tisoč zaposlenih veC kot januarja lani, kar pomeni enoodstotno napredovanje. Medtem ko so v srednji in severni Italiji beležili 1, 3 odstotni napredek, je zaposlenost na jugu države stagnirala z neznatnim napredkom 0, 3 odstotka. Skupna brezposelnost je znašala 12, 4 odstotka zaposlenih in je narasla za 0, 2 odstotka v primerjavi z januarjem 1998. Medtem ko je brezposelnost na severu rahlo nazadovala, se je na jugu še povečala.
_________PARIZ / KONCENTRACIJE________
Francoski ponudnik luksuznih izdelkov LMNH naskakuje Guccijevo modno hišo
Napoved zmanjšanja proizvodnje nafte je že dvignila cene bencina
DUNAJ - Napovedi Organizacije držav izvoznic nafte (OPEČ) o zmanjševanju proizvodnje nafte za 2,6 odstotka so se že pokazale na cenah bencina v ZDA in drugod po svetu. Včerajšnja uradna potrditev zmanjševanja proizvodnje pa bo po napovedih strokovnjakov cene potisnila še više.
OPEČ naj bi danes odobril zmanjševanje proizvodnje nafte, ki bo skupaj znašalo 2, 1 milijona sodčkov dnevno. Države OPEČ bodo proizvodnjo zmanjšale za 1, 72 milijona sodčkov dnevno, države nečlanice, med njimi Mehika, Rusija, Norveška in Oman, pa naj bi proizvodnjo oklestile še za 388.000 sodčkov dnevno. S tem skušajo proizvajalke cene nafte znova dvigniti z najnižjih vrednosti v zadnjih 12 letih. Nenadni dvigi cen goriva so po mnenju analitikov neposredna posledica načrtovanega zvišanja cen nafte.
Dogovor o zmanjševanju cen nafte so tri največje Članice OPEČ Saudska Arabija, Iran in Venezuela sklenile pred dvema tednoma skupaj z Mehiko in Alžirijo. Neposredna posledica dogovora pa je bilo zvišanje cene nafte za tri dolarje na sodček, Čemur so takoj sledili tudi v rafinerijah. Kot pravijo ameriški analitiki, se je namreč cena vseh vrst bencina na bencinskih Črpalkah v ZDA dvignila po 2, 25 centa na liter. Gre za najveCjo podražitev po iraškem napadu Kuvajta leta 1990. Podražitvi cen bencina pa naj bi poleg napovedanega zmanjševanja botrovalo tudi približevanje pomladi na severni polobli, saj se ljudje v tem Času več vozijo z avtomobili. Kot napovedujejo strokovnjaki, naj bi se cena bencina v bodoče zviševala po slab cent na liter za vsak dolar podražitve cene sodčka nafte.
Edina ovira napovedanega zmanjševanja proizvodnje nafte je nasprotovanje Iraka. Amer Moham-med Rasheed, iraški minister za energetiko, je namreč v nedavnem poročilu napovedal, da bodo od Saudske Arabije, ki je OPEC-ova najvecja proizvajalka nafte, zahtevali zmanjšanje proizvodnje na raven iz Časa pred zalivsko vojno. Takrat je namreč Saudska Arabija svojo proizvodnjo krepko povečala, saj je prevzela tudi tržni delež Iraka, ki so mu Združeni narodi s sankcijami prepovedali izvoz nafte. Saudska Arabija bo po prvih napovedih svojo proizvodnjo zmanjšala za 585.000 sodčkov dnevno, kar je vec kot katerakoli druga Članica OPEC-a. Iraški minister pa zahteva zmanjšanje za dodatnih 1, 1 milijona sodčkov dnevno. Trenutno proizvedejo v Saudski Arabiji vec kot osem milijonov sodčkov nafte dnevno. (STA7AP)
PARIZ - Največji svetovni ponudnik luksuznih izdelkov LVMH Moet Hen-nessy Loius Vuitton namerava v svoje kremplje dobiti tudi večinski delež vodilne italijanske družbe na področju mode Gucci. Predsednik družbe Bernard Arnault že 15 let v svoje mreže zapreda vodilna imena s področja mode, kozmetike in alkoholnih pijač.
Arnauld je v svoj poslovni imperij z neusmiljenimi poslovnimi potezami pripeljal znamke Christian Dior, Gi-venchy, Veuve Cliquot in Louis Vuitton.
V minulih dveh mesecih je LVMH za nakup 34-odstotnega deleža Guccija namenil 1, 4 milijarde dolarjev, pred dnevi pa je francoski milijarder Fran-cosi Pinault za 2, -9 milijarde dolarjev kupil 40-odstotni lastninski delež družbe. To je razbesnelo Arnaulda, ki
je vložil tožbo o neveljavnosti Pinaul-tovega nakupa, sam pa je za odkup celotnega deleža Guccija ponudil 7, 86 milijarde dolarjev. LMVH zanima Gucci predvsem zaradi velikega potenciala rasti, ki je le deloma izkoriščen.
Družba Gucci je v lanskem zadnjem Četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem leta 1997 zabeležila 31, 8-od-stotno povečanje čistega dobička, ki je dosegel 66, 3 milijona dolarjev. Obseg prodaje je v tem obdobju zrasel za 17, 2 odstotka na 301, 8 milijonov dolarjev. Leta 1997 je prodaja družbe znašala 975 milijonov dolarjev.
Cisti dobiček LMVH je lani padel za 29 odstotkov na 1, 45 milijarde mark, prihodek pa je padel za pet odstotkov na 14, 5 milijarde mark. Leta 1997 je prodaja LMVH znašala 8, 6 milijarde dolarjev. (STA/AP)
______DOLINA / PREJŠNJO SREDO NEPALEC OD ŽUPANSTVA_
Družina Tedesco odprla nov discount
Prejšnjo sredo je množica kupcev in prijateljev iz Brega napolnila Discount Tedesco v Dolini (blizu županstva) ob otvoritvi povsem obnovljenega prodajalnega objekta. Brata Robert in Aleksander Tedesco sta z očetom Vladimirom ter soprogama Eleno in Michelo (na sliki) predstavila novo namembnost stavbe, kjer je bila do pred leti delavnica proizvodnje aluminijaste zasteklitve njunega strica Lucijana Žerjala, ki se je preselil v bližnjo obrtno cono.
Na 210 kvadratnih metrih površine je razstavljena velika ponudba jestvinskih artiklov, pijač, zamrznjenih jedi, mlečnih izdelkov in drugega drobnega blaga za dom. Na debelo se prodajajo delikatese (salame itd.) in siri. Z razliko od sličnih prodajnih struktur so v Discountu Tedesco na razpolago še domači in krajevni artikli kot sir Tabor, Radenska, slovenska piva ipd.
Brata Tedesco pa bosta še naprej ohranila za potrebe krajevnega prebivalstva jestvinski market v zgodovinskem jedru Doline, ki ima veC kot 30-letno tradicijo družinskega vodenja (od leta 1981
so imeli trgovino v poslopju, kjer je sedaj discount). V nov obrat si nadejata priklicati številne odjemalce iz bližnje Slovenije in Istre, ki bi sicer šli drugam v tržaško pokrajino in še dlje v Furlanijo.
Po tradicionalnem blagoslovu vaškega župnika Rafaela Slejka so Čestitali k uspehu nove pobude dinamičnih bratov župan Pangerc in drugi dolinski upravitelji, predsednik PeCenik, predsednik trgovcev Mezgec in kolegi iz trgovskih vrst pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, saj je Robi Tedesco odbornik sekcije trgovine na drobno pri SDGZ, kjer zastopa kategorijo jestviniCarjev.
Zadnji Cas smo bili priča še drugim obnovitvam in širitvam jestvinskih dejavnosti na Tržaškem, prav med elani Združenja, od Nabrežine do Fer-netiCev, do Boljunca in samega Trsta, kar zgovorno kaže na smel in pogumen pristop lokalnih podjetnikov, ki odgovarjajo pozitivno in z dejstvi vsem novim izzivom preustroja distribucijskega sistema in Čedalje večji seg-mentaciji trga.
TEČAJNICE
I F l/l? D- T OJM :
I EVRO= 1.936,27 URE
		
23. MAREC 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ 	J	
VALUTA	23.03.	22.03.
ameriški dolar	1,0896	1,0864
japonski jen	128,94	128,00
grška drahma	322,30	321,55
danska krona	7,4315	7,4317
švedska krona	8,9320	8,9325
britanski funt	0,67060	0,66770
norveška krona	8,4435	8,4445
češka krona	38,303	38,142
ciprska lira	0,57964	0,57954
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	254,12	253,25
poljski zlot	4,2888	4,2805
slovenski tolar	190,5601	190,4427
švicarski frank	1,5945	1,5966
kanadski dolar	1,6415	1,6426
avstralski dolar	1,7044	1,7174
novozelandski dolar	2,0221	2,0381
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
23. MAREC 1999
VALUTA
NAKUP/PRODAJA 1 EVRO
portugalski escudo
nizozemski gulden
belgijski in luksemburški frank
francoski frank
nemška marka
finska marka
španska pezeta
avstrijski šiling
irski funt
italijanska lira
200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27
EVRO
KJOIMLC VMLUIC	NAKUP	PRODAJA
ameriški dolar	1,0970	1,0798
britanski funt	0,6746	0,6613
švicarski frank	1,6116	1,5786
danska krona	7,5708	7,2852
norveška krona	8,6159	8,2297
švedska krona	9,1213	8,6851
kanadski dolar	1,6677	1,6063
grška drahma	337,90	294,13
japonski jen	133,37	125,30
avstralski dolar	1,7920	1,6740
slovenski tolar	193,72	188,90
hrvaška kuna	8,0719	7,3104
češka krona	45,052	36,552
slovaška krona	55,35	44,028
madžarski florint	298,04	242,15
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Zadruga zo.z.
TRST
						
23. MAREC 1999	EVRO			URE	I		
VALUTA	nakup	prodaja		nakup		prodaja
ameriški dolar	1,0972		1,0783	1765		1796
britanski funt	0,6788		1,6621	2852		2924
kanadski dolar	1,6625		1,6217	1165		1194
japonski jen švicarski frank	131,0303 1,6089	127,5316 1,5803		14,78 1203		15,18 1225
norveška krona	8,5702		8,3361	226		232
švedska krona	9,0700		8,8424	213		219
grška drahma danska krona	326,9174 7,5638	317,8488 7,3450		5,92 256		6,09 263.6
avstralski dolar	1,7360		1,6919	1115		1144
slovenski tolar	193,627	189,8303		10,00		10,20
hrvaška kuna	8,067		7,45	240		260
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA			EVRO		LIRE	
nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank avstrijski šiling finska marka španska pezeta portugalski eskudo irski funt lira			1,95583 6,55957 2,20371 40,3399 13,7603 5,94573 166,386 200,482 0,787564 1936,27		989,998 295,182 878,641 47,998 140,741 325,657 11,637 9,658 2458,555	
MILANSKI BORZNI TRG
23. MAREC 1999		INDEKS MIB 30: -7,88% J	
delnica	cena € var. %	delnica	cena € var. %
ALITALIA	3,173 -0,40	ITALGAS	4,637 -1,65
ALLEANZA	10,987 -1,08	MEDIASET	8,788 -1,81
COMIT	7,665 -0,35	MEDIOBANCA	13,096 -Ul
BCADI ROMA	1,490 -2,99	MEDIOLANUM	6,308 -2,12
FIDEURAM	5,452 -2,34	MONTEDISON	0,988 3,42
INTESA	5,461 -3,12	OLIVETTI	2,845 +0,67
BENETTON	1,624 -	PARMALAT	1,401 -
COMPART	0,808 -	PIRELLISPA	2,650 -1,04
EDISON	9,180 -1,56	RAS	10,002 -1,24
ENI	5,755 -1,75	ROLO BOA 1473	22,360 -0,57
FIAT	2,936 -2,29	SAIPEM	3,641	-
FINMECCANICA	0,973 -1,78	SAN PAOLO IMI	14,721 -3,12
GENERALI	38,180 -0,72	TIM	5,929 -0,78
HDP	0,662 -	TELECOM ITA	9,145 -0,70
INA	2,682 +2,05	UNICREDIT	4,960 -2,66^
			
		■ ljubljanska banka	
		^ Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana	
KOŠARKA / EVROPSKA LIGA
Teamsystem nadigral Real
Kinder po je izgubil v Orthezu
Teamsystem - Real Madrid 90:63 (54:24)
TEAMSVSTEM BOLOGNA: Mulaomerovid 23 (3:3, 5:6), Jarič 8 (2:3, 0:3), Pilutti 3 (1:4 za 3T), Fudka 13 (4:5, 1:1), Damiao 5 (2:5), Myers 16 (3:4, 2:4), Gay 8 (3:3), KamiSovas 12 (3:5, 2:5), Betts (0:1), Citta-dini 2 (1:1).
REAL MADRID: Angulo 3 (1:5, 0:1), Struelens 17 (6:8, 1:1), Beard 10 (4:7, 0:2), Lasa 3 (0:1, 1:3), Santos 8 (1:1, 0:3), Herreros 6 (1:5, 0:2), Luyk 2 (1:5, 0:2), Martin 2, Garcia 5 (1:4,1:4), Bueno 7 (3:5).
SODNIKA:	Dorizon
(Francija) in Rems (Slovenija). PM: TeamSystem 15:17, Real Madrid 18:25. SKOKI: TeamSystem 36, Real Madrid 27. TRI TOČKE:	TeamSystem
H:23, Real Madrid 3:18.
BOLOGNA - Skansijev Teamsystem je spet dokazal po zanesljivi zmagi nad Panathinaikosom, da je glavni favorit za letošnji naslov evropskega prvaka. Bolonjcani so anmreč sinodi kar nadigrali solidni Real Madrid, ki je bil proti Pucki in soigralcem brez modi. Gostitelji so si priigrali zmago že v prvih 15 minutah, ko so dosegli kar 40 todk in pustili zapre-Pašdene goste na 18 točkah. 2e tedaj je bilo tekme dejansko konec. Vaa ekipa je igrala izredno zbrano in samozavestno. Mulaomerovid je v prvih 9 minutah dosegel kar 19 todk.
Pau Orthez - Kinder Bologna 67:59 (36:36)
OSTALA IZIDA: 01ym-Piakos - Villeurbanne 70:57; Zaljgiris - Efes Pilsen 69:68.
POKAL SAPORTA
Benetton - BuduCnost 76:60 (48:35)
BENETTON TREVISO: Sidola 7 (2:4, 1:3), Jofresa,
Sekunda 9 (3:5, 1:2), Pittis 4 (1:6, 0:1), Marconato (0:2), Bonora 8 (2:6, 1:1), Rebrača 18 (4:8). VVilliams 21 (5:6, 2:7), Schmidt 9 (2/2 za 3T),. Di Spalatro.
BUDUCNOST: Sdepano-vid 7 (1:3, 1:4), Pajovid 6 (0:4 za 3T), Boskovid 2 (1:1, 0:2), Radnjid 2 (0:1, 0:1), Ostojid, Vukdevid 19 (4:6, 2:4), Radunovid 7 (1:2), Bu-latovid 15 (5:7, 1:3), Topa-lovid 2 (1:2), Ceranid.
PM: Benetton 21:32, BuduCnost 22:28. PON: Radunovid (33), Topalovid (35). TRI TOČKE: Benetton 7:16. BuduCnost 4:18. SKOKI: Benetton 33, BuduCnost 26.
TREVISO - V prvi polfinalni tekmi pokala SapCor-ta je Benetton iz Trevisa po pričakovanju premagal BuduCnost. Povratna tekma bo 30. t.m.
Italijansko prvenstvo: Pepsi presenetil
Sinodi so igrali prve tekme osmine finala končnice italijanskega košarkarskega prvenstva. Že včeraj je prišlo do presenečenj. Termal iz Imole je namreč zmagal v Cantuju, še bolj presenetljiv pa je uspeh Pepsija iz Riminija v Reggio Emilii. Milanski Sony je zmagal brez težav in uspešna je bila tudi rimska Pompea, čeprav je presednik kluba Giorgio Corbelli dal ostavko in je odstavljenega trenerja Bianchinija zamenjal Calvani.
Izidi prvih tekem: Polti Cantu - Termal Imola 69:76; Sony Milan - Miiller Verona 80:74; Pompea Rim - Ducato Siena 80:79; Zucchetti Reggio Emilia - Pepsi Rimini 86:89. Druge tekme bodo jutri. V Četrtfinale se uvrsti ekipa, ki osvoji dve zmagi.
Predolimpijska jadralna regata v Barceloni: Arianna Bogateč odlična četrta
Naša najboljša jadralka Arianna Bogateč je na predolimpijski regati v Barceloni dosegla še en prodoren uspeh.
Sirenina jadralka je na tej regati, ki je bila od 18. do 21. t.m. v Barceloni, v zelo močni konkurenci, prisotne so bile skoraj vse najboljše prestavnice v razredu europa na svetu, osvojila odlično Četrto mesto. Poleg domačinke Helen Montille, ki je tudi osvojila prvo mesto, sta bili prisotni še svetovni prvakinji, Nizozemki Caroline Bmwer in Margret Matthijsse. Naša predstavnica je spet potrdila dobro formo in le za las zgrešila zmagovalni oder.
Tekmovalke so imele precej težav z mrzlim vremenom, veter pa je bil srednje jakosti. Zaradi brezvetrja pa en dan je tekmovanje odpadlo.
Vrstni red
1. Helen Montilla (Španija, posamezne uvrstitve: 4., 1., 3., 1., 4., 5.) 13; 2. Caroline Brouvver (Nizozemska) 15; 3. Margret Matthijsse (Nizozemska) 17; 4. Arianna Bogateč (Italija, Sirena, posamezne uvrstitve: 2., 6., 10., 2., 3., 9.) 22; 5. Vanessa Al-meida (Španija) 25; 6. Nejss Garriga (Španija) 27; 7. Marie Nathalie (Francija) 34; 8. Maria Coleman (Irska) 39; 9. Abby Mason (Nova Zelandija) 42; 10. Doris VVetzel (Nemčija) 43; 11. Nicolas Laurence (Francija) 43; 12. Katerina Giooakoumidou (Grčija) 50.
NOGOMET / ZBOR »AZZURROV«
Zoff ima težave s postavo
Več poškodovanih - Pretirane polemike glede sodnikov
FIRENCE - Italijanski zvezni trener Dino Zoff je bil za za dvojni nastop reprezentance proti Danski in Belorusiji prisiljen, zaradi poškodb in bolezni, vpoklicati veC »novih« nogoemtašev.
Seznam poškodovanih je kar zajeten. Ti so: Albertini, Vieri, Peruzzi in Toldo.
Zoff je ostal kar brez dveh vratarjev, tako da je v reprezentanci spet Marchegiani.
Poškodovanega Vierija bo nadomestil Romin napadalec Delvecchio. Na sredini igrišča bosta odsotna Albertini in Di Matteo. Na vezni liniji bodo tako Zoffu na razpolago: Conte, Bachini in Gianni-chedda (Udinese) ter Romina igralca Di Francesco in Di Biagio. V obrambi se bosta vrnila »Spanca« Michele Serena in Panucci.Včeraj je Zoff spregovoril tudi glede stalnih pritožb na raCun sodnikov.
Zoff je jasno dejal, da ne bo dovolil nikomur od reprezentantov vsakršne polemike na in izven igrišča.
Na sliki AP: Conte in trener Zoff.
KOLESARSTVO
M. Pantani prvi v cilju
BARCELONA - Italijanski kolesar Marco Pantani je osvojil drugo etapo sedemdnevne mednarodne kolesarske dirke po Kataloniji (Llo-ret de Mar - Castelllo d’Empuries, 169 km). Pantani, ki je bil na tej gorski etapi nesporni favorit za zmago, je v sprintu premagal Četverico kolesarjev, ki so z njim pobegnili.
Drugo mesto je osvojil Nizozemec Boo-gerd, ki je že slavil na dirki Pariz - Nica, tretji je bil Danec Moeller, Četrti Italijan VVladimir Belli, peti pa Kolu-mibjec Botero, ki je tako tudi prevzel vodstvo na skupni lestvici.
ŠPORT NA KOROŠKEM
BALINANJE / ZIMSKO PRVENSTVO
Zmaga ŠK Dob
Odbojkarji sedaj na 2. mestu
Slavje Nabrežine pred Poletom
Nabrežino! so osvojili prvo in tretje mesto - Gajevci četrti
CELOVEC - Odbojkarji SK Zadruga Dob so v 4. krogu kvalifikacije za obstanek v 1. Zvezni ligi slavili pomembno zmago. Pod vodstvom novega trenerja-igralca Pridala je •Rostvo, ki se je pred dnevi ločilo od dolgo-letnega trenerja Slovenca Bojana Ivartnika, v §°steh premagalo ekipo Gleisdorfa s 3:1 (-^9. 24, 21, 19). Dob je zdaj drugi na šestme-sbii lestvici, kar bi na koncu kvalifikacije zadostovalo za obstanek v ligi. Na sporedu je Se Sest tekem. (I.L.)
SAK v koroškem derbiju '9ral neodločeno 2:2
CELOVEC - Nogometaši Slovenskega metskega kluba (SAK) so vigredni del prvenstva v regionalni ligi-sredina (Koroška, tajerska, Zgornja Avstrija) začeli z neod-°cenim rezultatom. V koroškem derbiju so p?.,0Vanci trenerja-igralca Dinka Vrabca v uberku iztržili zaslužen remi 2:2. Pliberk je P° 30 minutah vodil z 2:0, toda Vrabac z za-etkom v 40. minuti in VVolfgang Eberhard i sta slovenskim nogometašem le še reši-tocko. Tekma je bila izredno borbena kar Potrjuje tudi izključitev kar štirih igralcev. SA^Ce sta morala zapustita po dva igralca se ' ^Jrem°mvic in Roy) in Pliberka. SAK le s pridobitvijo točke izboljšal na 8. me-0 na 14-mestni lestvici. (I.L.)
V Domu pristaniških delavcev Ervatti se je pred kratkim odvijalo tradicionalno slovensko zimsko balinarsko prvenstvo trojk. Prijavilo se je 24 ekip. Največ ekip sta vpisala Gaja in Polet (po štiri), po tri Kras in Kraški dom, po dve Primorje, Zarja, Nabrežina in Sokol, po eno pa Sovodnje in Mak.
Najbolje se je dorezala Nabrežina, ki je spravila v končnico turnirja obe svoji ekipi, od katerih si je ena priborila prvo mesto, in to zasluženo, v postavi: Sergio Negrini, Luciano SardoC in Danilo Milani. Drugouvrščeni Polet pa je nastopil v naslednji postavi: Gigi Stefančič, Carisio Belic in Bordon. Tretje mesto je zopet pripadlo Nabrežini v postavi: Emil Penko, Emil Košuta in Albino Leban, Četrto mesto pa Gaja: Ondina TinCiC, Radivoj Vrše in Pino Naturah Te štiri ekipe so bile na-
grajene z zlatimi medaljami, pohvale pa so bile deležne vse ostale ekipe, posebno pa tiste od 4. do 8. mesta, in sicer: petouvršCeni Sokol v postavi: Milan Micheli, Adriano Stanissa, Andrej SpetiC; šestouvršCeno Primorje: Danilo ZuziC, Marino Sibelja, Eligio Pelicon; sed-mouvrsceni Kraški dom: Milan Škabar, Egon Skerk, Stanko Škabar ter osmou-vršCeno Primorje: VValter Ferluga, Nevio Coverlizza, Milko Rupel.
Pred nagrajevanjem je v nagovoru v slovenskem in italijanskem jeziku predstavnik balinarske komisije pri ZSSDI Egon Skerk povedal naslednje: »Pripetilo se je prvič, po tolikih letih, da je je bila izvedba zimskega balinarskega tekmovanja vprašljiva, tako naša kot pri-stanišCnikov. No, in konCno se je vse sreCno končalo. S tem turnirjem izkoriščamo priložnost, da otvorimo no-
vo sezono 1999. Pred nami imamo že slovensko zamejsko balinarsko prvenstvo pod okriljem Združenja, ki se bo zaCelo maja meseca, razne mednarodne turnirje, Poletu pa, ki bo nastopal v italijanskem pokrajinskem prvenstvu C lige, želimo mnogo uspeha in tako tudi ostalim klubom ali sekcijam pri raznih pobudah.«.
Turnir so izvedli v treh večerih, in sicer 16., 17. in 18. t.m.. Vsak večer sta napredovali po dve ekipi, tako da so za petek ostale samo štiri ekipe. Potekal je v prijateljskem vzdušju, razen enega srečanja, na katerem je prišlo do nesporazuma. Mnogo tekem je bilo izenačenih. Pri podelitvi zlatih medalj prvim štirim uvrščenim ekipam je sodeloval predstavnik Sokola Stanko Kojanec, ki je Čestital nagrajencem. Ob tej priložnosti so se spomnili preminulega balinarja in elana Na-
NOVICE
Danes odločitev o tekmi Jugoslavija ■ Hrvaška
ŽENEVA - Evropska nogoemtna zveza UEFA je odločitev o igranju kvalifikacijskih tekme me djugo-slavijo in Hrvaško ter med Makedonijo in Severno Irsko preložila na danes. Tekmi v Beogradu in Skopju bi morali biti v soboto, možno pa je, da ju bodo preložili na kasnejši datum, najverjeteneje na konec aprila, ali pa ju bodo igrali na nevtralnem igrišču. Vprašljiva je tudi tekma med Jugoslavijo in Makedonijo, ki bi morala biti 31. t.m.. UEFA je že predstavila tekmo med Rusijo in Andoro iz Vla-dikavkaza v Mosvko.
Samaranch na zagovor zaradi gospodarskih prestopkov
BARCELONA - Španski pravosodni organi so proti predsedniku Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Juanu Antoniu Samaranchu sprožih preiskovalni postopek zaradi domnevnega sodelovanja pri gospodarskih prestopkih. Samaranch je že moral odgovarjati na vprašanja nadzornega sveta v španskem kemijskem holdingu Ercros, kjer je prišlo do nepravilnosti, v katere naj bi bil vpleten tudi predsednik MOK, zaslišanje pred sodiščem pa je napovedano za 9. april.
V afero je vpleten tudi predsednikov sin Juan Antonio Samaranch Salisach, ki je že bil zaslišan, njegov oce pa se je doslej spretno izogibal sodnemu postopku. Dolgoletni prvi mož MOK je v dokumente celo zapisal naslov svoje pisarne v Lausanni in ne naslov svojega stanovanja v Barceloni, s tem pa uspešno zadrževal začetek postopka.
Castellini tudi uradno novi Interjev trener
MILAN - Interjevo vodstvo je včeraj uradno sporočilo, da je novi trener ekipe Luciano Castellini, ki je doslej vadil vratarje. Castellini bo nadomsetil Lu-cesca, ki je po »sramotnem« nedeljskem porazu proti Sampdorii dal ostavko, in bo skušal Cim bolj Častno izpeljati letošnjo nesrečno sezono do konca. Očitno povsem drugačno vzdušje vlada pri Laziu, kjer so podaljšali pogodbo tenerju Erikssonu za drugi dve leti.
Poraz Moye, zmaga Samprasa, ki je znova prvi na ATP
KEY BISCAVNE - Francoz Sebastien Grosjean je v osmini finala teniškega tumirja v Key Biscaynu na Floridi (4, 447 milijona ameriških dolarjev nagradnega sklada) premagal prvega nosilca Spanca Carlosa Moyo s 3:6, 6:4 in 7:6 (11:9). Moya je moral prepustiti prvo mesto na teniški lestvici ATP, ki ga je zasedel prejšnji teden, Američanu Petu Samprasu. Sampras je po osemdesetih minutah izločil Spanca Alberta Costo s 6:4 in 6:4 in se uvrstil v Četrtfinale.
Rodmanov tisoč in en način za tehnično napako
DALLAS - Po vrnitvi Dennisa Rodmana na parkete severnoameriške košarkarske lige NBA losangeleški jezemiki (z njim) spet zmagujejo. Tokrat so slavili v Dallasu, sicer bolj ali manj brez "Črva", ki si je s poljubljanjem proti nasprotnikovi klopi prislužil tehnično napako. Na koncu je zbral 17 skokov, njegov moštveni "kolega" Shaquille 0‘Neal pa je dosegel devet skokov in 25 točk, kar je bilo dovolj za domače "plahe" teheke. Zmagovalno serijo nadaljujejo tudi rakete iz Houstona. Hakeem Olajuvvon se je tokrat izkazal še prav posebej, saj je kraljem iz Sa-cramenta dal kar 32 točk, kar je največ v letošnji sezoni. V Indiani je blestel Reggie Miller.
Grant Hackett izboljšal najstarejši plavalni rekord
BRISBANE - Grant Hackett je na avstralskem državnem prvenstvu v Brisbaneju izboljšal najstarejši plavalni svetovni rekord. V prvi predaji štafete 4 X 200 metrov je na 200 metrov prosto plaval 1:46, 67. Italijan Giorgio Lamberti je prejšnji rekord (1:46, 69) dosegel 15. avgusta 1989 v Bonnu.
Berežnaja in Šikarulidze vodita med pari na SP
HELSINKI - Rusa Jelena Berežnaja in Anton Sikaru-lidze vodita po kratkem programu med pari na svetovnem prcvenstvu (SP) v umetnostnem drsanju v Helsinkih. Druga sta Kitajca Xue Shen in Hongbo Zhao, tretja pa sta Poljaka Dorota Zagorska in Ma-riusz Siudek.
Obvestila
SD POLET sklicuje v petek, 26. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju redni letni OBČNI ZBOR. in sicer v dvorani Zadružne kraske banke na Opčinah. Dnevni red je naslednji: 1. poročilo upravnega odbora, 2. poročila odgovornih za sekcije, 3. blagajniško poročilo, 4. poročilo nadzornega odbora, 5. razprava. Vljudno vabljeni!
PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGE vabita svoje elane in prijatelje na spomladanski izlet v dolino Glinščice in okolico. Dobimo se v nedeljo, 28. t.m., v Bazovici, ob-9. uri. Hoje je približno 3 ure in pol.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Do 28. marca bo Teatro e Societa izvajalo »Hol-lywood, portret zvezdnika«. Režija Giuseppe Patroni Griffi. Predstave: danes, 24. marca ob 16.00, v Četrtek, 25., v petek, 26. in v soboto, 27. marca ob 20.30, v nedeljo, 28. marca ob 16.00.
Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada
Gledališče Cristallo
Do 28. marca, Graham Greene »Na potovanju s teto«. Režija Patrick Rossi Gastaldi. Predstave: danes, 24., 25., 26. in 27. marca ob 20.30, 28. marca ob 16.30.
Kinodvorana Alcione (Ul. Madonizza 4)
Danes, 24. marca zadnji film v francoskem originalu: Marion Vernoux »Love etc«.
KD Ivan Grbec
Vabi v nedeljo, 28. marca ob 17. uri v društveno dvorano, na predstavitev lepljenke »Mi smo z Rout doma«, gostovalo bo KD Route Kolonko-vec.
Gledališče Miela
Niz novega nemškega filma
Danes, 24. marca ob 18.00 »Die kandidaten«, ob
20.00	»Lola corre«.
V	Četrtek, 25. marca ob 18.00 »Das leben ist ei-ne baustelle«, ob 20.00 »The great love affair -The Computer and its«.
V	petek, 26. marca ob 18.00 »Made in Germany - Vierzig jahr vvunderbarer westen«, ob 20.00 »Peccato che sia maschio«.
BOUUNEC
Občinsko gledališče »F. Prešeren«
Danes, 24. marca (red I) in v četrtek, 25. marca (red C) ob 16.00 ponovitev Jovanovičeve alko komedije »Klinika kozarcky«.
GORICA Kulturni dom
Kinoatelje predstavlja »Pomlad 1999«. V četrtek, 25. marca ob 20.45 »Jabolko«. Režija Sami-ra Makhmalbaf.
Kulturni center »Lojze Bratuž«
V	sredo, 31. marca, ob 10.30 bo gostovalo Moje gledališče iz Ljubljane z igro Martin Krpan.
LATISANA
Gledališče Odeon
V	sklopu prireditve »Komično glredalisce -danes« se bodo vrstile vedno ob 21.00 naslednje predstave: 7. aprila »Bella di notte e racchia di giorno« Luciane Lizzetto, 20. aprila »Ma che bella serata« skupine Gruppo scalda:
sole, 4. maja »Serata di cabaret« in 18. maja »Le mucche hanno tanta pazienza« skupine Papu.
TRŽIČ
Občinsko gledališče Tržič
V	Četrtek, 25. in v petek 26. marca ob 20.30 bo predstava Edvvarda Albee »Chi ha paura di Virginia Wolf?«.
______________SLOVENIJA__________________
NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče
Danes, 24. marca ob 10.00 - N. Simon: »Jetnik druge avenije«.
V	Četrtek, 25. marca ob 10.30 - P. Barnes: »Ni tako slabo kot izgleda«.
PORTOROŽ
Avditorij
V	soboto, 27. marca, ob 20.30 bo nasporedu gledališka predstava Jeana Geneta »Služkinji« v priredbi Narodnega doma iz Maribora.
V	nedeljo, 28. marca, ob 16.00 bo na sporedu otroška predstava Melite Osojnik »Take mačje, take mišje«.
LJUBLJANA
Mestno Gledališče
Jutri, 25. in 31. marca ob 19.30, Evgene Ionesco, »Zavratne igre«.
Danes, 24., 27. in 29. marca ob 19.30, VVilliam Shakespeare »Antonij in Kleopatra«.
V	petek, 26. marca ob 19.30, Curth Flatovv, »Mož, ki si ne upa«.
V	torek, 30. marca ob 18.00, Ivan Cankar, »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«.
KRANJ
Prešernovo gledališče
V	petek, 26. marca ob 19.30 gostuje SSG iz Trsta s predstavo Alana Ayckbourna »Polovične resnice« v režiji Vladimira Jurca.
_______________KOROŠKA___________________
CELOVEC
Mestno gledališče
Dne., 26. in 27. marca ob 19.30 - Gianni, Ginetta in ostali (komedija) - L. VVertmuller).
Danes, 24., 25., 26., 27., 29., 30. in 31. marca ob
20.00	- na studijskem odru: »VVolken, Heim -Oblaki, dom - (v nemCSini in slovenščini).
25. in 30. marca ob 19.30 - Prebujanje pomladi -Frank VVedekind, otroška tragedija.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
V	torek, 30. marca ob 20.30, bo na sporedu premiera baletne predstave »Les dialogues des Car-melites« Francisa Poulenca. Ponovitve bodo dne 31. marca ob 20.30; v petek 2., 6., 7. in 8. aprila ob 20.30 ter 10. aprila ob 17.00 in 11. aprila ob 16.00. Vstopnice bodo v predprodaji ob 20. marca pri blagajni gledališča.
Dvorana Tripcovich
V	nedeljo, 28. marca, ob 21.00 bo v sklopu operne in baletne sezone Gledališča Verdi na sporedu balet v dveh delih »Štirje letni Časi - serenade«.
Dvorana Deutscher Hilfsverein
6. abonmajski koncert Glasbene matice bo v torek, 30. marca, ob 20.30. Nastopil bo Godalni kvartet Glasbene matice s sodelovanjem pianista Sijavusa Gadžijeva. Na sporedu Sonc, Dvorak in Šostakovič.
Bar »II pošto delle fragole«
(Ul. de Pastrovich 4)
V	petek, 26. marca ob 21.30 nastop skupine »Histericnj« iz Ljubljane.
Pivnica Forst
V	soboto, 27. marca, ob 21.30, nastop skupine »Kraški ovčarji«.
OPČINE
Župnijska cerkev sv. Jerneja
V	Četrtek, 25. marca ob 20.30, »Pasijon po Janezu« (Francesco Corteccia 1502 - 1571) v izvedbi Moškega zbora U.S.C.I. - Združenja pevskih zborov iz Pordenona pod vodstvom Giorgia Ma-zuccata in recitatorja Carla Pontesillija.
Prosvetni dom
Začetek pomladne sezone ’99 Openskih glasbenih srečanj bo v nedeljo 28. marca, ob 18.00. Nastopili bodo: Slovenski sekstet klarinetov (spored: M. Eychenne, R. Loucher in J. Brahms); Dario Savron - marimba in vibrafon (spored: F.P. Tedesco, C. O. Musser, D. Friedmann.l R. VViener, A. Miyoshi in K. Abe).
GORICA Kulturni dom
V	sredo, 31. marca ob 20.30, bo v priredbi Kulturne zadruge »Maja«, nastop hrvaškega pevca Gorana Kuzminaca.
TREVISO
Palaverde
V	Četrtek, 25. marca bo nastopil Zucchero.
V	ponedeljek, 12. aprila bo nastopil Franco Bat-tiato.
______________SLOVENIJA________________
KOPER
Palača Gravisi-Barbabianca (Gallusova 2)
Društvo prijateljev glasbe iz Kopra priredi v torek, 30. marca ob 20.00, veCer bodo oblikovali Mirjam Brozina, klavir, Mitja Žerjal, saksofon in Zoltan Peter, klavir.
SEŽANA
Kulturni center »Srečka Kosovela«
2. Mednarodni festival kitare. V torek, 30. marca ob 20.00 VVilliam Anderson; v Četrtek, 15. aprila ob 20.00 Adriano Del Sal; v Četrtek, 29. aprila ob 20.00 Zoran Dukič in v Četrtek, 13. maja ob 20.00 koncert izbranih učenčev kitare primorskih glasbenih Sol.
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
Dne 27. marca ob 19.30 klasični balet, Peter Iljic Čajkovski, »Trnuljčica«. Dirigent Aleksandar Spasič.
Cankarjev dom
V	nedeljo, 28. marca ob 19.30, letni koncert APZ Tone Tomšič. Dirigent Stojan Kuret.
V	torek, 30. marca ob 20.00, plesna predstava »Romeo in Julija«.
_____________KOROŠKA________________
CELOVEC Mestno gledališče
Danes, 24. ih 31. marca ob 19.30 - Schreber (opera v 8 slikah - Peter Androch).«
PRIMORSKA
POJE
PORTOROŽ - Avditorij - petek, 26. morco ob 20.00 ŠKOFIJE - Kulturni dom - sobota, 27. marca ob 20.00 TRST - Marijin dom, Ul. Risorta - sobota, 27. marca ob 20.30 ČEPOVAN - Gasilski dom - nedelja, 28. marca ob 17.00 ZAVARH - Terska dolina - cerkev sv. Florjana, 28. marca ob 16.00 DOBROVO - Grad Dobrovo - petek, 9. aprila ob 20.00 BREZOVICA - Kulturni dom - sobota, 10. aprila ob 20.00 TRENTA - Infocenter TNP - nedelja, 11. aprila ob 17.00 SV. ANTON - Kulturni dom - nedelja, 11. aprila ob 17.00 TRST - Marijin dom Sv. Ivan - nedelja, 11. aprila ob 17.00 GORICA - KC lojze Bratuž - petek, 16. aprila ob 20.30 RENČE - Kulturni dom -16. aprila ob 20.00 SELO - Kulturni dom -17. aprila ob 20.00 BOUUNEC - OG F. Prešeren - sobota, 17. aprila ob 20.30 POSTOJNA - Postojnska jama - nedelja, 18. aprila ob 17.00
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Postna paiaCa na Trgu Vittorio Veneto: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Revoltella: do Velike noči bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure.
Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 3. aprila Šesto »Srečanje umetnikov«.
Lipanje Puntin Arte contemporanea: razstava z naslovom Atlante furlanskega umetnika Paola Toffotuttija. Razstava bo odprta do 14. aprila. A.R.A.C. Ljudski vrt (Ul. Giulia 2): od 25. marca do 5. aprila bo razstavljal Roberto Biasiol. Urnik: vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00.
Palača Costanzi: do 16. maja odprta razstava Anita Pittoni, umetniške cunjice. Gre za celovit prikaz dejavnosti Anite Pittoni; razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
Rižarna: od 2. aprila do 16 maja bo odprta fotografska razstava Erich Hartmann »II silenzio dei campi«.
V	prostorih bivše konjušnice Miramarskega gradu: od 26. marca do 30. junija bo na ogled fotografska razstava Josefa Koudelka.
GRUAN
Principe di Metternich: do 31. marca bo slikarska razstava »Colori nella Baia«.
GORICA
Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: do 31. marca od 9.30 do 18.00 od 1. aprila dalje pa od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
V	Galeriji Kulturnega doma (Ul. Brass 20) bo do četrtka, 25. marca razstavljal slovenski slikar
Boris Zaplatila iz Ljubljane. Razstava je odprta ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do
18.00	ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
Galerija ARS: v prostorih Katoliške knjigarne na Travniku, razstavlja akademska slikarka Anka Krasna.
Kulturni center Lojze Bratuž: v petek, 26. marca ob 18.00 bo otvoritev razstave Safeta Zeca.
VIDEM
Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Muzej Correr: od 27. marca do 9. maja bo na ogled razstava »Avventurine« Massima Nordia. Razstava je do 31. marca odprta od 9. do 17. ure, ter do 9. maja od 9. do 19. ure.
______________SLOVENIJA________________
KOPER
Galerija Loža: tematska razstava, Pregelj Stupica, Bernard - vprašanje kontinuitete slovenskega slikarstva.
Galerija Meduza Koper: od 26. marca do 22. aprila bo pregledna razstava Franceta Miheliča.
PIRAN
Mestna galerija: tematska razstava, Pregelj Stupica, Bernard - vprašanje kontinuitete slovenskega slikarstva.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028.
SOCERB
Grad: stalna prodajna razstava.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
Razstavišče Stolp na vratih: do konca marca razstavlja akademski slikar Ivan Rob. Informacije na tel. 00386-67-79112.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija Starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
Grad Kromberk: do 5. aprila razstava slik, pastelov in risb Karla Plestenjaka.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih
13.00	- 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
NOVA GORICA
Rotunda Primorskega dramskega gledališča:
do 31. marca na ogled razstava računalniških grafik z naslovom »Obrazi Krasa« Bogdana Sobana.
MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana MuSiCa je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
SNEŽNIK
Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Modeme galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Galerija Tivoli - Galerija Cankarjevega doma:
do 28. marca slikarska razstava »Akt na Slovenskem«.
Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki j0 je pripravil Bruno Volpi Lisjak je na ogled d° 28. marca. Od 6. aprila do 2. maja pa bo razstava v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi.
4
RAI 3
slovenski
program
2a Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Goriške razglednice: Standrež TV dnevnik
® RAI 1
6.00
6.30
6.50
Euronevvs
Dnevnik
Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodita An-tonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00.
9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo
Film: La mia vita comin-tia in Malesia (vojni, VB ’56, i. Peter Finch, Virginia McKenna)
Dnevnik
Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nan.: II tocco di un angelc (i. Rosa Downey) Dok.: Kvarkov svet -Afriški sloni
Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Irene Ferri), vmes nan. Zorro, 17.00 mladinski dnevnik GT, nato nan. Lassie
Danes v parlamentu Aktualna odd:. Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli), vmes (18.00) dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Cralo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Aktualno: II fatto Kviz: Navigator Nan.: Komisar Rex (i. G. Burkhard)
Aktualno: Zenske na razpotju Dnevnik
Dokumenti: NekoC je bila Rusija (vodi Arrigo Levi) Nočni dnevnik, zapisnik
RAI 2
	Varjete za najmlajše
	Nan.: Blossom
	Nad.: Santa Barbara
	Tg2 - Medicina 33
	Vreme, dnevnik
	Variete: I fatti vostri -Vase zadeve
	Dnevnik
	Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje
	Variete: Ci vediamo in TV
	Aktualno: Ljubim živali
	Aktualna odd. v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila
	Vreme, dnevnik, šport
	Sereno variabile
	Nan.: Kamaleon Jarod
	Variete: Loto ob 8-ih
	Večerni dnevnik
	Nan.: Un prete tra noi 2 (i. M. Dapporto, R. Garro-ne, Julia Brendler)
	Aktualno: Pinocchio
	Izžrebanje lota
	Dnevnik, Neon knjige, v parlamentu, vreme
	TV film: Mio figlio e vivo (thriller, ZDA ’94)
	Brezdelje utruja?
	Sanremo Compilation
RAI 3
6.00
8.30
10.00
12.00
13.00
14.00 14.40
15.00
15.50
17.00
18.30
19.00
19.55
20.00
20.50
22.30
22.55 0.00 0.30
-6.30-7.00-7.30-8.00
dnevnik
Media/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Lenima
Film: Operazione Crepes Suzette (krim., ZDA '70, i. J. Andrevvs)
Dnevnik, šport, 12.25 T3 Evropa
Aktualno: Tisoč in ena Italija, 13.15 Telesogni Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1, 14.50 Tgr - Leonardo Variete: La melavisione - Pravljice in risanke Športno popoldne Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.:	Ellen, 20.30
Friends
Aktualna odd.: Mi manda Raitre (vodi P. Marrazzo) Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Sfide Aktualno: Onda anomala Dnevnik, kultura, vreme
© RETE 4
ITAUA 1
IT Slovenija 1 {r Slovenija 2
6.00
8.25
8.50
11.30 11.40
13.30
14.00
15.00
16.00
18.00
18.55
19.30
20.35
22.40
0.50
1.10
Nad.: Un volto, due don-ne, 6.50 Renzo in Lucia Nan.: Pregled tiska Nad.: Aroma de cafe, 9.45 Huracan, 10.45 Feb-bre d’ amore Dnevnik
Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Adorabile infedele (biog., ZDA ’59, r. H. King, i. G. Pečk, D. Kerr) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto
Dnevnik in vreme Nan.: Colombo Film: Codice Magnum (krim., ZDA ’86, i. A. Schvvarzenegger)
Film:! re della spiaggia (kom., ZDA ’90, i. C.T. Hovvell, P. Horton) Pregled tiska Film: Resurrezione (’58)
|sj CANALE5
6.00
8.00
8.45
10.00
11.25
13.00
13.30
13.45
14.50
16.25
17.30
18.30
20.00
20.30
21.00
23.30
1.00
1.30
2.00
3.00
Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna oddaja: Vivere bene benessere (vodi Maria Teresa Ruta)
Variete: Maurizio Costan-zo Show
Nan.: Komisar Scali (i. M. Chiklis), 12.30 Normo Fe-lice (i. Gino Bramieri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful, 14.20 Vivere (i. Fabio Mazzari, Fiorenza Marchegiani) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi)
Nan.: Ciao dottore Aktualna odd.: Verissimo (vodi C. Paradi)
Variete: Passaparola (vodi Claudio Lippi)
Dnevnik
Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gerry Scotti in Gene Gnocchi) Aktualna odd.: Coppie -Pari (vodi Maria De Filippi)
Variete: Maurizio Costan-zo Show Nočni dnevnik Striscia la notizia Laboratorio 5 Vivere bene
6.10
9.20
10.15
12.20
13.00
13.30
14.00 14.20
15.30 16.00
17.30
18.30 18.55
19.00
20.00 20.40
23.10
0.10
1.55
Nan.: Ocean Girl, nato otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: Chips
Film: Nadine - Un amore a prava di proiettile (kom., ZDA ’87, i. Kim Basinger) Šport, 12.25 Odprti studio
Nan.: V osmih pod eno
streho
Risanke
Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! (vodi Tamara Dona)
Nan.: Gli amici del cuore Variete za najmlajše in risanke
Nan.: Baywatch Odprti studio Šport
Nan.: Družina tretjega tipa, 19.30 Tata Glasb, oddaja: Sarabanda Aktualno: P.I.M. - Italijanska nagrada za glasbo (vodi Serena Dandi-ni)
Variete: Barracuda (vodi Daniele Luttazzi)
Odprti studio, šport, 0.55 Rally in racing Film: La spada normanna (pust., It. 71)
# TELE 4
	16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
	Film: 11 club dei 39
	Vendetta di una donna
	Aktualna oddaja
	Osebnosti in mnenja
	Gospodarstvo
	Zoom Gorica
	11 supplemento
	Zoom Gorica
	Made in Italy
	Film.
($) MONTECARLO
19.45, 22.50, 0.45 Dnev-nik, 12.30, 20.10 Šport IfjlOI Nan.: II Santo
M Film: La rivolta (kom., I ZDA ’50, i. C. Grant)
M Variete: Tappeto volante y Aktualno: Giocamondo RiBl Film: Le montagne della luna (pust., ZDA ’89)
Film: Resurrection
0.25
12.15
Vremenska panorama TV prodaja Tedenski izbor:
Sprehodi v naravo: Ptice spomladi 9.45 nad. Dobri duh iz Avstralije (11. del) Risanka
Tedenski izbor: Dogodivščine iz živalskega vrta
TV konferenca Nan.: Župnik ne samo za deset tednov (VB, 3. ep.) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor : Obzorja duha, 14.45 Ljudje in zemlja, 15.35 Pomp Mozaik
Kviz: Male sive celice Obzornik, vreme, Šport Službeni vhod Dobrodošli doma Risanka
Dnevnik, vreme, Šport Film: Sedmi pečat - Sijaj -Shine (Avstralija 1996, r. Scott Hocks, i. Geoffrey Rush, Noah Taylor) Odmevi, vreme, kultura Šport, marketing Osmi dan
Koncert orkestra Slovenske filharmonije: Alpska simfonija (R. Strauss) Službeni vhod
9.00
10.25
10.30
11.25
15.15
15.45
17.30
18.05
19.00
19.30
20.00
22.30
Vremenska panorama Napovedniki Tedenski izbor Nadaljevanka: Steeforto-vi (Fr., zadnji del) Euronevvs TV prodaja
Film: Wetherby (VB 1985, r. David Hare, i. Vanessa redgrave, lan Holm, Judi Dench)
Po Sloveniji
Nanizanka: Angel, varuh moj (ZDA, i. Roma Daw-ney, Della Reese, John Dye, 21. epizoda)
TV igrica: Kolo sreče Videoring s Tino SP v umetnostnem drsanju: Pari
Film: Country Life -Življenje na deželi (Avstralija 1995, r. Michael Blakemore, i. Sam Neil, Greta Scacchi, John Har-greaves)
iC Koper
	i		Euronevvs
			Gugalnica
			Slovenski magazin
	TV PRIMORKA		Alpe Jadran Globus
			Pogovorimo se o...
			Program v slovenskem je-
	15.40 Videostrani		ziku: Zenski pol
m?	Videospot dneva		Primorska kronika
	5 let TV Primorka		Tv dnevnik, Šport
	Vse o vrtnarstvu		Otroška odd.: Gugalnica
	Glasba: Pop rock svet		Sredozemlje
	Oddaja za zamejce v Ita-		Dok. odd.: Formula 1
	liji: Med Sočo in Nadižo		Aktualno: Meridiani
	V mojem košku je pa...		Vsedanes - TV dnevnik
	Dnevnik, vreme, iz tiska		SP v umetnostnem dr-
	Dovolite, nasmejmo se		sanju
	5 let TV Primorka		Vsedanes - TV dnevnik,
	Zdravje in mi		vreme
	Pogovor z: Borut Pahor		
	Zapiko veC		
	Dnevnik TV Primorka		
Radio Trst A
8-00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, l9'00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vBtes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-nil<a; 8.10 Slovenski obzornik; 9.15 Odprta knji-9d: Po očetovih stopinjah (2. Petan, r. M. Pre-Pčluh, 13. del); 9.30 Potpuri; 10.10 Koncert 0Perne glasbe; 11.00 Sredina kramljanja s S. Verčem; 12.40 MPZ D. Kette; 13.20 Glasba za Vse okuse; 13.30 Za smeh in.dobro voljo; 14.00 deželna kronika; 14.10 Z Goriškega; 15.00 ^°ck party; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: KS Chromas; 18.00 Literarne podobe: 20 leta v pismih S. Kosove-a (N. Pertot); 18.30 Slov. lahka glasba; 18.45 'kera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
^ ■30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8'30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; |0.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; ^•30 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
6'30. 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 1-;oci|a; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; !rQnjik; 7.30 O KG obveščajo; 8.00 I lska, vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 ^iedar; 9.50 Na rešetu; 11.00 Aktt .•00 Kviz in glasb, želje: Daj, pove
DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Glasb, kronika; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dobro jutro; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 Kulturna srečanjar;
11.45	7 popevk; 13.00 L' una blu; 14.45 Taki smo bili; 16.00 Ob 4-ih; 18.00 Dance clas-sics; 18.45 Igra; 19.25 Sigla single; 20.00 RK.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,9.00,10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus;
9.45	Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci;
20.00	Glasb, utrip; 21.05 Festival Evroradia: VS Tenores Goine iz Sardinije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.: 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10,00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost izbira glasbo, Kulturne drobtinice; 14.45 Expres;
15.30	DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Glasbena odd. J. VVebra.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja;
11.05	Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Konec tisočletja; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 18.30 Sodobna umetnost; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost;
20.00	Poslušajte 2X; 21.00 V ateljeju skladatelja; 22.05 Svetovna reportaža; 22.25 Sredina serenada; 23.00 Jazz session; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna: Primorski obzornik; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Priimki dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Tret
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H. tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
VREME IN ZANIMIVOSTI
/■
. SHEDISCE
16
Sreda, 24. marca 1999
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
SREDIŠČE
HLADNA	SREDIŠČE ANT1-
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
6
66
6^6
xiry[ci[A
VREMENSKA SLIKA
Nad Alpami in osrednjim Sredozemljem je šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka nad naše r 6^ kraje s sverozahodnimi vetrovi toplejši in suh zrak.
1010 1000
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
V POSLOVALNICAH NOVE TRŽAŠKE KREDITNE BANKE LAHKO POSTANETE UPORABNIK TELEFONSKIH STORITEV INFOSTRADA.
Postati uporabnik storitev Infostrada nove telefonske družbe v Italiji, je vedno lažje. Danes lahko zelo enostavno to storijo tudi vse stranke Nove Tržaške kreditne banke in bank Bančne skupine Banca Antoveneta v eni od naših 620 podružnic. V vsaki poslovalnici lahko
postanete novi naročnik, kar vam bo omogočilo avtomatično možnost uporabe vseh ugodnosti, ki vam jih namenja družba Infostrada Ne bo vam treba plačati naročnine in stroškov za vzpostavitev povezave. Plačali boste
le toliko, kolikor porabite, na način, ki vam najbolj ustreza s kreditno kartico ali s tekočim računom. Z družbo Infostrada lahko prihranite do 50% pri medkrajevnih in mednarodnih telefonskih pogovorih ter pri klicih
na vsak mobilni telefon. Cene so izjemno ugodne, ko kličete na območje svoje dežele. Ob sobotah lahko telefonirate po prazničnih tarifah.
Infostrada, Bančna skupina Banka Antoveneta in Nova Tržaška kreditna banka varčevati je še bolj enostavno.

N
Sl BANCA ANTONIANA POPOLARE VENETA
nuova banca di credito di trieste BCTKB nova tržaška kreditna banka
G R U P P O
OLIVETTI