Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 80. I«™» Ljubljane 8 vin.	V LjlltllM ¥ Mlet, 9. flpMfl 1914.
Leto Eli.
~ Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . , K 26-— zb en meseo ,, . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— ¡sa ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto napre) . . K 24 — za en meseo „ . . „ 2*—
V	upravi pre|eman mesečno „ 1*70
— Sobotna izdaja: =
za celo leto........ 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Enostolpna petltvrsta (72 mu): za enkrat . . . . po ¡8 v
za dvakrat......15 „
za trikrat ......13 „
za večkrat primeren popust.
Porodiš oznanila, zalivale, osmrtnice ¡11:
enosiolpua peiitvrsta po 2jvin.
Poslano: , -enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje in praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga Yoznl red
gar Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne s=s sprejemajo. — Uredniškega ieieiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero, št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 1B8.
nimamo, razen male zbirke, ki jo imamo v naši pisarni.
V	nedeljo, dne 8. sušca, so razstavo otvorili. Nastanjena jc v umetniškem paviljonu. Ta prostor jc dala mestna občina zagrebška v ta namen zastonj.
V	nedeljo, dne 8. sušca, ob 10. uri, je bila razstavna dvorana skor» polna zagrebške gospode. Bili so navzoči tudi člani abstinenčnega odseka katol. akad. društva »Domagoj«. Natanko ob desetih je vstopil v dvorano ban baron Škrlec. V lepem govoru ga je nagovoril dr. Ivan Kiseljak, začasni podpredsednik »društva apsiinenata« in vodja razstave. Ban nakratko odgovori in proglasi razstavo za otvorjeno. Nato je bil še on hrvatski nagovor; zatem jc spregovoril dr. Szalgay iz Budimpešte malo madjarsko, malo nemško in ko-nečno jc nekaj kratkih toplih pozdravnih bcsecl spregovoril zastopnik slovenske protialkoholne zveze. Ban si jc potem razstavo ogledal, istotako drugo občinstvo. Bo pa razstava permanentna, trajna, vsak dan odprta.
Cel teden potom je bilo v razstavi vsak večer protialkoholno predavanje; predavatelji so sc seveda vsak dan menjavali. Predavanja so bila čedno obiskana. Prvi večer, v nedeljo, jo poleg predavatelja dr. Popovica govoril tudi naš predsednik; razložil je zlasti svoja načela glede protialkoholne organizacije z ozirom na različna stališča, s katerih alkohol pobijamo: verskega, zdravstvenega, gospodarskega itd. Po teli različnih stališčih sc protialkoho-liki organizirajmo v različnih samostojnih organizacijah, ki pa lahko delajo vzajemno za isti cilj. Z vsemi smo lahko prijatelji; le s tistimi, ki bi pri tej akciji imeli kake protiverske tendence, s tistimi ne moremo biti in no bomo. Takih pa, upam, da med Hrvati no bo. — Poscbe jc šc govoril, kako veliko vzroka, se zoper alkohol boriti, ima duhovnik; ker na Hrvatskem jo v tem pogledu ravno nasprotno kakor pri nas. Pri nas so protialkoholno akcijo pričeli duhovniki, in zato jo nekateri proglašajo za »klerikalno«, doli jc pa ravno narobe . . .
Protialkoholno gibanje hrvatsko vodijo v prvi vrsti zdravniki. Kaj pa naši slovenski zdravniki? Nekaj prijateljev in pospeševalcev našega stremljenja imamo med njimi — čast jim in zahvala! — večina pa noče še nič vedeti o tem modernem gibanju. Dokaz »Zlata Doba«, ki so nam jo večinoma nazaj poslali.
Kako je prišlo do razstave? Inici-
jativo je dal in delo vodil inzener Dušan Birač. On je naredil načrte, podrobno izdelovali so jih pa — kaznjenci v kaznilnici v Mitrovici pod vodstvom ravnatelja dr. Kostiča.
In — čujte! — gospod Birač jc bil tako prijazen, da so je radovoljno ponudil, da tudi nam Slovencem izdela tako razstavo. On bo zopol delo vodil, izdelovali bodo pa kaznjenci v Mitrovici. Tisti umetniki, ki so prej delali denar in so zalo zaprti, bodo zdaj — da. ne pozabijo svoje umetnosti — risali alkoholno-statistične tabele. Vsa stvar nas bo stala nekaj sto, morda tisoč kron. — Ko bo gotova, bomo pa tudi prosili mestni magistrat ljubljanski, da nam cla prostor zanjo zastonj.
Zdaj pa še nekaj važnega. Ni dovolj, da imamo tako razstavo v Ljubljani. Preplaviti moramo vso domovino z našimi risbami, tabelami, reki itd. V vsaki šoli, vsakem društvu, vsakem javnem lokalu morajo viseli pred alkoholom svareče tabele, ljudstvu odpirati oči in ga bodriti na boj proti zlo-deju.
Kako sc bo to zgodilo? — Razmnožiti moramo 1o tabelo v neštetih izvodih. Povsod, kjer znajo risati, naj pre-risavajo našo sliko! Po šolah zdaj rišejo veliko; tudi po ljudskih šolah znajo večji šolarji izdelavati jako lepo reči. Namesto pa da bi delali prazno čire-čare brez smotra, naj bodo obenem, ko so učč, praktični in naj prerisavajo protialkoholne risbe. Naša učiteljska protialkoholna zveza pa bi bila poklicana, da Iii po svojem vodstvu in vseh svojih članih vodila, pospeševala in nadzorovala to delo.
Zemljo slovensko in hrvatsko moramo namreč napolniti in poplaviti kakor s spisi tako tudi s slikami in drugimi nazorih protialkoholne tendence. To bo namreč korak k našemu visokemu cilju: treznost naroda našega slo-vensko-lirvatskega.
BOSENSKO - HERCEGOVSKE ŽELEZNICE SE S § U. UVELJAVIJO.
Korespondenčni urad poroča, da so danes v uradni »Wiener Zeitung« objavi cesarjeva naredba, s katero so dovolijo zgradbe novih železnic v Bosni in v Hercegovini. Ta naredba uveljavi vladno predlogo o bosenskih železnicah, ki se je novembra državnemu zboru predložila. Vlada utemeljuje to odredbo s tem, da so nove železnico z gospodarskega in z vojaškega stališča nujno in bi se eno cclo stavbno leto izgubilo, če bi se predloga nc vzakonila-.
J*" Današnja številka obsega 6 strani
Redarjem za veliko not.
Noben stan ni izpostavljen tolikim nevarnostim, kakor rudarski. Vsaj prihajajo prav iz rudnikov naj pretresi j i-vejša poročila o požarih v jamah in drugih nesrečah. Pohabi se tudi med vsemi delavci in delavkami največ rudarjev. Kljub temu rudarji za slučaj nezgod niso bili zavarovani, kakor so zavarovani drugi delavci. Ko so koncem minulega stoletja delali postavo o delavskem nezgodnem zavarovanju, so rekli, da so rudarji za slučaj invalidnosti v svojih bratovskih skladnicah zavarovani. To je sicer res, a pri delu pohabljeni rudarji so bili le na slabšem, kakor drugo delavstvo, ker niso od bratovskih skladnic dobivali tolike odškodnine, kakor drugo delavstvo in ker priznava bratovska skladnica svojim članom preskrbnino le, čc so popolnoma za delo nesposobni, nc ozira se pa na delno nesposobnost, kakor postava o nezgodnem delavskem zavarovanju.
Rudarji so zapostavljenje upravičeno grajali in že skoraj 25 let zahtevajo, naj se za slučaj nezgod zavarujejo kakor drugo delavstvo. Tudi naše slovenske krščanske delavske organizacije so vztrajno in odločno zahtevale, naj se rudarji za slučaj nezgod zavarujejo. Vlada se je na upravičene zahteve rudarjev ozirala in se jc po dolgotrajnih razpravah v poslaniški zbornici že sprejel zakonski načrt o nezgodnem zavarovanju rudarjev. Ker se je pa medtem zasedanje državnega zbora odgodilo, gosposka zbornica pa te postave ni mogla več rešiti, je vlada zdaj sklenila, da. uveljavi nezgodno zavarovanje rudarjev s cesarsko naredbo po
§ 14.
Uradna »Wiener Zeitung« objavlja 8. t. m. tozadeven cesarjev ukaz. § 14. sicer ni priljubljen, ampak rudarji mu bodo hvaležni, da se je ž njim izvedel važen del delavske socialne zakonodaje.
Splošno se novo rudarsko zavarovanje bistveno ne razlikuje od sedanje postave o delavskem nezgodnem zavarovanju, ki določa odškodnino za tiste, ki so vsled nezgode za vsako delo nesposobni, s 60% letne plače, tistim pa, pri katerih povzroči delovršbena nezgoda delno delonezmožnost, odmeri odškodnino (rento) od 50% letne plače navzdol.
Organizatorično so zdaj delavci za slučaj nezgod zavarovani pri pokrajinskih nezgodnih zavarovalnicah, iz-vzemši železničarje, ki so zavarovani pri železniški nezgodni zavarovalnici. Rudarji ne bodo zavarovani pri pokrajinskih nezgodnih zavarovalnicah, marveč se zanje ustanovi posebna rudarska nezgodna zavarovalnica, ki bo poslovala, naslonjena na žo obstoječe bratovsko skladnice.
Glecle na nezgode same pomenja novo rudarsko zavarovanje tudi še drugi veliki napredek. Za ostalo delavstvo umeva namreč postava kot nezgodo le liste nesrečo, ki se pri delu samem pripete, nezgodna razsodišča pri-poznavajo kot nezgodo tudi tiste nesreče, ki se zgodo, ko gre delavec na delo, splošno se pa za clelovršbene nezgode niso smatrale tiste nesreče, ki so se pripetile delavcem, ko so šli z dela domov. Novo rudarsko nezgodno zavarovanje pa smatra za, delovršbene nezgode tudi tisto nesreče, ki se pripete, ko gredo delavci na delo ali pa z dela, kar je vsekakor s slališča socialne pravičnosti pozdravljati in bi bilo prav, če bi sc to načelo splošno uveljavilo.
Sedež razsodiščem določi ministrstvo. Mi opozarjamo našo državnozbor-sko delegacijo na to, cla naj so prizadeva, cla se glede na sedež razsodišča ne zgodi slovenskim rudarjem taka krivica, kakor jo slovenski delavci trpe glede na sedanje nezgodno razsodišče v Trstu.
Rudarsko nezgodno zavarovanje se izvede najkasneje 1. januarja 1915, ko so. izvedejo vse priprave, ki bodo seveda spričo ustanovitve zavoda, obse-gajočega celo Avstrijo, zelo obširne.
V ustavnem pogledu pa je zanimivo, da je to prva socialna postava, ki se je uveljavila s pomočjo § li., ki nastopa, kadar gre za to, da sc v sili izvedejo najnujnejše državne zadeve. Torej je vlada naziranja, cla spada tudi socialna delavska postavoclaja pod gotovimi pogoji mecl najvažnejše državne. potrebe. To bi bil vsekakor napredek.
ProlialkoMna razstava v Zagreru in
S OVEDCi.
(Po »Zlati Dobi«.)
Hrvatska protialkoholna organizacija je dokaj mlajša od slovenske. Pa v eni reči so nas že prehiteli in prekosili. Oni imajo že razstavo, — mi jc še
In vsi so mu brali v očeh odgovor:
»Kruh.«
Zrli so za njim ter zmajevali z glavami: toliko jih je že šlo za kruhom — niso ga našli in niso se vrnili.
Zunaj vasi se jc ustavil in se ozrl nazaj na rojstno vas.
Hišica pri hišici, nobena velika, vsaka s slamo krita, sredi med hišicami majhen potoček, kakor srebrn pas. Tam srecli vasi največja hiša in na oknu najlepši nagelj in največji rožmarin. Na koncu vasi koča, ne ena najboljših, borna, a očetova, Za vasjo polje, ne prebogato, kamenje je pogosto nasejano po njem; dalje pašniki, gozdovi in zadaj na gričku bela cerkvica in v njej varili vasi, sv. Florijan.
Iznova mu jc stisnilo grlo, še težjo mu je leglo na prsi, šc krutejc mu jc odtrgalo srca velik, velik del.
Obstal je in poslušal.
»Ali šc bije srce?«
Še je bilo, a slabo, komaj slišno, komaj čutno. Vedel je: ko zapusti domačo zemljo, bo iztrgalo srca zadnji del in njemu no bo ostalo nič, popolnoma nič. Šel bo v tujino — srce bo ostalo v rojstni vasi, v očetovi zemlji.
Šel jc dalje.
Ptice so pele po vejah; pele so: ostani! Rožice so klanjale glavice; pro-
sile so: ostani! Božajoč vetrcc jc vlekel in častitljiv javor je šuštel: ostani!
»Ne morem! — Saj tudi drugje ptice pojo in rožice cveto — in še lopšo kakor tukaj.«
Pa jo. vse zakričalo okrog njega z velikim krikom: ni ros, ni res, ni res!
Šel je dalje.
Srečal ga je sosed — mož, častitljiv po letih, mocler v besedah.
»Kam ?«
»Za kruhom.«
Mož se jc začudil.
»Za kruhom?«
Stegnil jc roko in pokazal preclsc v dolino.
»Ta zemlja ti ne daje kruha?«
V dolini polje, samo polje. Zlato žito je valovilo kakor jezero; marljive ženjice so so sklanjale globoko k tlom, klas za klasom jo padal. Neutrudne roke so znašale snopje v kopice; tu jc si al voz, že pol nadet, lam so vozili visoko nadete vozove in kozolec ob njivi je bil skoro poln. — Med žitom se je j vila bela cesta, voz je drdral po njej; daleč je bilo slišati pokanje biča in zadovoljni žvižg voznikov.
»In ta zemlja nima kruha zate?«
Molčal je in si na tihem 1 • nal: ima ga.
T»i listi hip sc jc vrnil.
LISTEK.
Vrni se.
Zgodba, ki se še ni zgodila. — E1 Rab.
Stal je srecli sobe, mlad in neizkušen. V eni roki je držal zveženj, v drugi palico in pražnje je bil oblečen.
Mali sc je stiskala v kot, in si s predpasnikom zakrivala obraz; onemoglo ihtenje je stresalo njeno telo, iz-mozgano od truda in dela. — Oče jo sedel pri peči, žuljave, razpokane roke leno v naročju; hrbet, sključen ocl let, sc je sklučil bolj in bolj; njegov obraz je bil guba pri gubi: najglobokejša guba se mu je zarezala danes. — Starejši brat se je sedel za mizo in mrko gledal predse.
On pa je stal srecli sobe; dve mlajši sestrici sta sc mu obešali za roke, svetle solzice so jima tekle po mladih licih in mu kapale na roke.
Oče pri peči je hotel nekaj reči, a dušilo ga jc v grlu in tiščalo v prsih; komaj razločno se mu jc iztrgalo iz prsi:
»Zakaj odhajaš?«
Mati je odmaknila predpasnik
»Zakaj?«
v Mora m — za kruhom !c
Brat za mizo — oče mu je bil prccl kratkim izročil posestvo — je vstal.
»Kdo te sili! Pri moji mizi bo vedno prostora, tudi zate.«
In sestrici sta vprli vanj solzne oči.
»Ostani, ostani!«
»Ne morem.«
Prestopil jc domači prag.
Tedaj mu je nekaj stisnilo grlo, kakor mora mu je leglo na prsi, kakor mrzla roka ga je zgrabilo za srce in mu ga odtrgalo velik del.
Odhajal jc. Rožmarin ga je pozdravljal z oken in nageljni so mu kimali v slovo.
Tam kjer ga je pozdravljal najlepši nagelj, je stopil k oknu.
»Odhajam — bodi zdrava!«
»Odhajaš?!«
Velik plač je vstal za nageljni.
»In kclaj se vrneš?«
»Bog ve!«
Odhajal je z rdečim nageljnom na prsih, jok ga je spremljal.
Zopet ga je mrzlo zgrabilo za srce in mu ga odtrgalo velik del.
Srečal je vaščane.
»Kam?«
»Daleč — čez morje.«
Podal jc roko temu — podal onemu in vsakemu jc bral v occK vprašanje: i »Zakaj
VPRAŠANJE O ITALIJANSKI PRAV-NI FAKULTETI.
Deputaciji krščanskih socialcev je prof Stiirgkh izjavil, da ne misli niti s § 14. niti z navadno odredbo ustanoviti laške pravne fakultete na Dunaju.
ZBORNIČNI PREDSEDNIK DR. SYLVESTER O POLOŽAJU.
V Solnogradu je govoril 7. t. m. zbornični predsednik dr. Sylvester o zadnjem državnozborskem zasedanju. Priporočal je, naj se obstrukcija tako onemogoči, da se podeli predsedniku zbornice in predsednikom odsekov večja oblast, da bo smel tudi poslance od sej izključevati. Napovedal je, da ob zasedanju delegacij v Budimpešti poizkusi vse, da doseže gladko zasedanje. Rekel je, da je skoraj potrebno, da se ustanovi nova ustavna stranka, ki naj bi preosnovala ustavo tako, da bi bil obstoj parlamenta zajamčen.
OGRSKI OPOZICIONALNI POSLANCI
NE POTUJEJO V PETERBURG.
Glasilo grofa Karolyja »Magyar Or-szag« formelno dementira govorice, da nameravajo ogrski opozicionalni poslanci potovati v Peterburg.
DEBRECINSKI NAPADALEC V SKOP-LJU NI BIL ARETIRAN.
Ogrski brzojavni urad poroča, da je v Niš odposlani načelnik detektivov Heteny brzojavil, da poročilo o aretaciji debrecinskega napadalca Cataraua v Skoplju ni istinito. Neki orožnik v Skoplju je govoril o 30.000kronski nagradi tistemu, ki Cataraua aretira. Nekdo, ki je to čul, je pa šel k avstro-ogr-skemu konzulu v Skoplju in mu javil, da biva Catarau preoblečen v Skoplju, a izkazalo se je, da je konzula nalagal. Heteny se je vrnil v Budimpešto.
PROTIAVSTRIJSKO GIBANJE V RU-MUNIJI.
Dne 7. t. m. je na javnem ljudskem shodu v Apollo-gledališču v Galacu več profesorjev govorilo o položaju Ru-munov na Sedmograškem, pop Kozma je pa govoril o cerkvenih razmerah na Ogrskem. Po shodu so bile protiavstrij-ske poulične demonstracije. V Brajli je pa govoril znani vseučiliški profesor Xenopol o Rumunih na Ogrskem. Govor je pričel z besedami: »Avstro-Ogr-ska je bila vedno smrtna sovražnica Rumunov.« Zborovalci so mu navdušeno pritrjevali.
NOVI PREDPISI O UPORABI OROŽJA V NEMČIJI.
»Nordd. Allg. Zeitung« poroča, da <e cesar Viljem potrdil nove predpise o uporabi orožja od strani vojakov in o nastopih vojakov ob notranjih nemirih. V prvi vrsti so civilne oblasti dolžne, da nastopajo proti notranjim nemirom. Če pa civilna oblast pozove vo-Lake na pomoč, postopa vojaški poveljnik samostojno, da se zopet u postavi mir. Orožje se sme rabiti le, če ostanejo ostala sredstva brezuspešna.
CESAR VILJEM ZA V RUSIJI ZAPRTE NEMŠKE AVIATIKE.
Nemški cesar Viljem je pisal ruskemu carju, naj bi se zadeva treh v Rusiji zaprtih nemških aviatikov pospešila, t. j., naj bi se zaprte aviatike iz zapora izpustilo.
ASQUITH ZOPET IZVOLJEN.
V East Fiju so dne 8. t. m. zopet izvolili za poslanca premierja Asqui-
Z jasnim čelom, lahkim srcem se je vračal. Ptice so lepše pele, rožice lepše cvetele.
Srce mu je bilo močneje in močneje, in ko je zagledal domačo vas, je glasno zavriskal.
Oj, kako krasne so se mu zazdele naenkrat strehe, kako lep mali potoček! Kako prijazno se mu je smehljala raz grič bela cerkvica!
Pri oknu z najlepšim nageljnom je drugič zavriskal — še glasneje.
Med nageljni se je prikazalo rožno lice.
»Ti?«
»Vračam se.«
»O, hvala Bogu!«
Odhajal je od okna na prsih velik, rdeč nagelj in nič manjši zelen rožmarin.
Otroci so se zbirali okrog njega in se posmehovali: glejte, vrnil se je. Va-ščanje so ga videli in se niso smejali.
Pred domačo hišo je zavriskal tretjič — najglasneje.
»Vrnil se je.«
Mali sestrici sta planili vanj in se mu obesili za roke, brat mu je krepko stisnil desnico, očetu se je skoro docela zravnal hrbet, gub na obrazu pa je izginilo najmanj polovico. In mati? Mati ga je objela in jecljala presrečna:
»Da si se le vrnil, sin — da si se le vrnil!«
(Dalje.)
tha. Protikandidata ni imel. Angleška poslaniška zbornica se je do 14. aprila odgodila.
VOLITVE NA ŠPANSKEM.
Pri volitvah v špansko zbornico je bilo izvoljenih 227 vladnih konservativcev, 12 konzervativcev, pristašev Maura, 4 Karlisti, 2 integrista, 12 regi-onalcev, 151 liberalcev, pristašev Ro-manonesa, 71 liberalcev, pristašev Pri-etosa in 30 republikancev.
Dnevne novice.
-f Sramota nemškega naroda je
graški list »Grazer Tgbl. Najhujši sovražnik Nemcev bi ne mogel nemštva tako osramočevati kot je to glasilo im-portiranih pastorjev, par srboritih re-negatov in omejenih buršev. Kar zadnje čase počenja, spominja naravnost na apaše, ki jim je vsako sredstvo dobro, da uničijo svojo žrtev. Kar kakšen Slovenec kje počne, vse se zdaj v tem listu proglaša kot. veleizdaja. Veleizda-jalci so slovenski železničarski uradniki, ker stoje na stališču, da dobivaj na slovenski zemlji kruha predvsem Slovenec, veleizdajalska je slovenska duhovščina, ker se poteguje na Kranjskem za odločno narodno politiko, ve-leizdajalci so slovenski advokati, ker zahtevajo, da občuj sodnik s Slovencem v njegovem materinem jeziku, ve-leizdajalstvo je, če se Slovenec na celovškem kolodvoru peha za karto v slovenskem jeziku, veleizdaja je tudi, če Slovenci v Kočevju žele slovenskih šol. Veleizdaja ho odzdajnaprej tudi, če se Slovenec vpričo Nemca preveč na glas vsekne, če pa ne ravno veleizdaja, pa nevaren simptom veleizdajalskili teženj ali pa vsaj poizkušen napad na nemštvo. Če bi ta sumničenja prihajala od kakih patriotičnih ljudi, bi se človeku sicer zdela smešna, pa bi se mu kvečjem smilili, toda te strupene produkte kuhajo pangermani, oboževalci Bismarcka, pristaši ideje enega samega nemškega cesarstva od Belta do Adrije. Namen teh sumničenj, ki so nemškega naroda kaj malo vredna, pa ni noben drugi, kakor Slovence tako očrniti, da bi jih kolikor mogoče manj na državna mesta nastavljali, da jih zasedejo iz vseh vetrov na Kranjsko nanešeni Nemci. Nizkotnim obrekoval-cem pri tem listu ni za državo prav nič, njihova ljubezen in zvestoba do Avstrije ni cestne fige vredna, le za to jim je, da izpodrinejo domačine in se z državnimi denarji pri nas rnaste in grejejo. Tako naj vsak tiste članke v »Tagblattu« presodi in si potem z Dantejem misli: »Guarda e passa!« To je res prepodlo, da bi se človek preveč razburjal.
+ Stranka prava v Dalmaciji zelo napreduje. Z občinsko zmago v Muču, ki je ključ Spljeta, si je osvojila ves spljetski volilni okraj. »Demokrati« in »Hrvatska stranka« sta. tekom zadnjih let izgubile skoro polovico dalmatinskih občin.
—	Diplomo častnega občanstva blejske občine je izročila včeraj depu-tacija blejske občine pod vodstvom župana R u s a deželnemu glavarju dr. šusteršiču. Diploma je umetniško izdelana. Govori, ki so se izmenjali pri tej priliki, so pokazali, kako velikega pomena so za Bled in okolico narodnogospodarske naprave deželne uprave in kako trdna vez zaupanja veže občino z deželo. Ni izključeno, da bo Bled že v letošnji sezoni električno razsvetljen.
—	Častno občanstvo. Včeraj je izročila deputacija občine Bled, obstoječa iz župana R u s a in občinskih svetovalcev S t u c h 1 y in 2 e r o v e c deželnemu odborniku dr. E v g e n L a m -petu diplomo častnega občana za zasluge, ki si jih je pridobil za občino Bled zlasti z napravo vodovoda in z deželno elektrarno. Dr. Lampe se je zahvalil za izkazano priznanje, ki ga pred vsem veseli, od strani blejske občine v sedanjih razmerah. Deputacija je profila, da bi deželni odbor podpiral občino Bled tudi nadalje, ker je v težavnih gospodarskih razmerah. Dr. Lampe je izjavil, da se bodo dela pri elektrarni pospešila. Tvrdke irnajo nalog, delo tako izvršiti, da bo mogoča dne 18. avgusta na Bledu velika razsvetljava. Stroški za električno instalacijo, kakor tudi prispevek občine za vodovod se bodo uredili potom deželne banke pod najugodnejšimi pogoji, ki so sedaj mogoči. — Diploma je umetno rezbarsko delo g. F. R o p r c t a , kiparja na Bledu. Lesen relief predstavlja grad z jezerom in otokom, v ospredju pa stoji Blejka v narodni noši. Delo je v čast domačemu umetniku.
—	Odlikovanje. Cesar je podelil župniku g. Janezu O b laku na Bledu vitežki križec Franc Jožefovega reda. Iskreno čestitamo I
—	»Dolenjske Novice«, ki so prenehale izhajati o Božiču vsled tiskarskega gibanja, začno zopet redno izhajati. Jutri pride na svitlo prva številka.
—	Zahteve poštarjev. Zastopniki deželnih poštarjev so pri goneralnem poštnem ravnatelju dr. Wagner pl. Jau-regg in pri ministrskem svetniku Ho-ferju zahtevali, naj jih uvrste v vrsto najnižjih štirih činovhih razredov po razpredelnici D. Novi poštni glavni ravnatelj dr. Wagner je izjavil, da sedanje razpredelnice za sedaj ne more izpre-meniti, a da mogoče koncem leta 1914. izda službeni red, ki se ho oziral na nekatere želje poštarjev.
—	Sestro išče. Pred kakimi 20 leti je takratni prožni delavec v Zalogu Anton Klemenčič sprejel ocl vdove Pe-zdir iz Brezovice okoli eno leto staro dekletce Marijo za svojo. Vse poizvedovanje, najti to dekletce, je brezuspešno. Župni urad M. D. v Polju je sporočil, da sta se zakonska Klemenčič Veselila, v Udmat in tudi tam umrla. O Mariji Pezdir (Klemenčič) pa ni nič znanega. Iskajoča sestra prav milo prosi, kdor bi kaj vedel o imenovani, naj blagovoli sporočiti na upravništvo »Slovenca«.
—	Velikonočna dispenzija. Opozarjamo, da se po najnovejši dispenziji sme na Veliko soboto že o d opoldne d a 1 je meso jesti.
—	Nov strokovni list. Kot oficielno glasilo kranjske in južnoštajerske zveze obrtnih zadrug je začel izhajati v Ljubljani nov strokovni list pod imenom »Obrtni Vestni k«. List izhaja mesečno dvakrat in stane polletno 5 K. Naroča se pri upravništvu v Ljubljani.
—	Na velikonočne razglednice narodne kolke »Slovenske Straže«! Narodnih kolkov »Slovenske Straže« se premalo proda. Vsaj sedaj ob Veliki noči se spomnite narodnih kolkov »Slovenske Straže« in nalepite jih na vsako velikonočno razglednico. Zahtevajte povsod narodne kolke »Slovenske Straže« jih!
en kolek 2- vinarja — naročajte
— Orožnik ustrelil tovariša. V vas
Srbska Grabska pri Gračanici v Bosni sta prišla orožnika Galan in Štefko, oba Poljaka, te dni prenočit v neko kmetsko hišo. Ko sta že ležala v postelji, sta se zaradi nekega dekleta začela prepirati. Galan se je pri tem tako razburil, da se je v postelji vzdignil, pograbil svojo na steni visečo puško in tovariša v glavo ustrelil.
—■ Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Milwaukeeju Wis. je umrl za sušico rojak Anton Pivec, doma iz mirnopeške fare na Dolenjskem. — V Elyju Minn., je umrla Koval, žena trgovca John Koval, ki je eden prvih naseljencev na Ely in je bival tukaj okoli 20 let. — V Elyju, je umrl v Shipman bolnišnici rojak Frank Vigcel za, rakom v želodcu. Bil je 55 let star. — V Ana-condi je umri rojak John Frankovich, rodom iz Nove Lipe pri Vinici na Dolenjskem. — V Calumetu je umrl v bolnišnici vsled operacije rojak Pavel Lavrenčič, rodom iz Vrha na Kranjskem. — V Skidmore je umrl Jože Zajec za želodčno boleznijo. — V Rockdale je umrl rojak Alojzij Piškur, star 45 let, bivši gostilničar. ■— V Clevelan-du je umrla Marija Marinčič, 33 let stara. Doma je iz vasi Virh pri Zatičini. — V Carbondale, Pa., je umrl v bolnišnici John Zidar za pljučnico. Pokojnik je bil doma iz fare Čatež na Dolenjskem. — V Taylor Springs je umrl rojak Marko Janžekovič, rodom iz Kras-njega vrha blizu Radovine na Dolenjskem. Star je bil 59 let. — V Jolietu je umrl 241etni rojak Martin Fir in Peter Klobučar, star 62 let, roclom iz Dragatuša na Belokranjskem.
izpred sodišča.
Vlomilca Jereb in Pavlič in policist Mandič pred dež. sodiščem. Danes dopoldne so se morali zagovarjati pred dež. sodiščem znana vlomilca Leopold Jereb in Ivan Pavlič, — nadalje c. kr. pol. stražnik Avgust Mandič, roj. leta 1882. v Ljubljani, — pleskar drž. železnice Karol Kos, roj. leta 1884. v Ljubljani, pristojen v Litiji, — Marija Mandič, roj. Podlesnik 1. 1885. v Ljubljani in Frančiška Petelin, roj 1895 v Trstu, stanujoča šele dva meseca v Ljubljani. — Prva sta obtožena tatvine pri Leopoldu Biirgerju in njegovi soprogi ,ki sta jo izvršila dne 30. sept. 1913, ostali obtoženci pa, da so shranjevali ukradeno obleko in pomagali Jerebu pri begu iz jctnišnice. Pri Biirgerju ukradene stvari so bile vredne 367 K. Obtoženec Jereb priznava, da je skupno s Pav-ličem ukradel Leopoldu Biirgerju več svilene obleke. Mancliča in Kosa že dolgo časa pozna. Prvič je prišel k Mandiču, ko je pobegnil iz prisilne delav-
niče. S Pavličem je bil pa pri Mandiču dvakrat in sicer takrat, ko sta prišla iz Opatije v Ljubljano krast. Ob tej priliki je tudi pripovedoval o svojih tatvinah. Mandiču je tudi takrat podaril neko listnico. Mandičevim je dal celo svileno obleko, sploh kar je bilo blaga. Pri Burgerju ukradeno zapestnico sta prodala. Ko je pobegnil letos iz jetniš-nice, je šel naravnost v Novo vas na Glince k Mandiču, kamor je prišel ob L uri ponoči. Prišla mu je odpret Petelinova, ki je rekla, da je sestra Mandi-čeve žene. Mandiča je prosil nato za obleko, vsaj za čevlje. Mandič so je pa branil, dati mu obleko. Nato ga je prosil, naj mu pove za naslov Kosov, kar je tudi storil. Nato je šel h Kosu in ga prosil za obleko. Toda tudi Kos se je branil, dati obleko. Ker pa je držal neke škarje v rokah, se je Kos bržkone zbal in mu končno dal neko čepico in neke stare hlače. Kos mu je nato začel natakati ruma, ker pa je menil, da ga hoče upijaniti, ni hotel piti.
Obtoženec Pavlič, ki pravi, da je po poklicu »teaterski igralec«, tudi prizna odkrito tatvino v vili pri Burgerju. Natančno opisuje, kako je zlezel v vilo in ukradel zapestnico ter nekaj drobiža. Jereb pa je rekel, naj ukrade še obleko, da ne bosta prazna hodila na Vič. Skočil, je nato še enkrat skozi okno v vilo in pograbil vso obleko, ki je bila v omari. Obleko sta nesla na Vič k Mandiču, češ naj ima kaj, ko ga pa vedno rubijo. Ko je bil prej nekoč z Jerebom pri Mandiču, se je Jereb napil in ga pričel hvaliti, kako zna izborilo krasti. To mu pa ni bilo všeč, kakor tudi ne, da hodita v posete k policaju, ker s takimi ljudmi ni »varno občevati«.
Obtoženec M a n d ič tudi priznava, da je hranil blago in tudi vedel, da je ukradeno. Vendar pa ni Jereba nikdar za kako stvar prosil. Z Jerebom je znan od otročjih let. Pravi, da se je Jereba vedno bal, ker je nosil vedno orožje s seboj. Kadar je prišel Jereb k njemu, se je vedno igral z revolverjem, tako da je bil za vsak slučaj vedno pripravljen. Ker se je bal za službo in za svojo družino, je o celi stvari molčal. Jereb in Pavlič sta mu prinesla eno obleko, svileno bluzo, dežnik, kukalo in neko listnico. Ko je Jereb ušel iz zapora, sta bila Mandič in njegova žena v neki gostilni na Glincah. Bila sta v gostilni do polnoči. Ko sta prišla v bližino doma, je skočil Jereb izza nekega plota s škarjami v rokah in ga prosil za obleko. Mandič se je branil, končno mu je povedal, kje stanuje Kos.
Obtoženec Kos izpoveduje, da je prišel ponoči Jereb trkat na okno okoli 2. ure ponoči, češ da ima nekaj povedati zaradi Mandiča. Končno je na prigovarjanje matere in žene vendar vstal in šel k oknu, da, hi videl, kdo je. Pod oknom je stal Jereb, ki ga je naprosil za obleko. Kos mu ni hotel dati obleke, ker pa so se zasvetile v njegovi roki nekake, škarje, se je ustrašil in mu dal neko čepico in nekaj stare obleke. Ker pa je takoj vedel, da je Jereb pobegnil, ga je hotel upijaniti z rumom. Jereb pa ni hotel piti. Ponudil se mu je tudi, cla bi ga skril in zaprl v šupo, a mu Jereb ni šel na limanico. Ko je Jerebu rekel, da ga bodo kmalu ujeli, je Jereb zavihtel svoje škarje in rekel: »Ne bodo me ne!« Kakor hitro je pa. Jereb odšel, se je takoj napravil in šel o dogodku povedat na policijo in tudi pristavil, da je Jerebu povedal za njegovo stanovanje bržkone Mandič.
Mandičeva soproga Marija, mati treh otrok, izpove, da sta prinesla Jereb in Pavlič obleko, ki jo pa sama ni hotela nositi, ker se je bala, da hi stvar ne prišla na dan. Zato je podarila obleko svoji sestri Petelin.
Obtoženka Frančiška P e t e 1 i n izpove, da ji je Mandičeva ponudila obleko, ko je prišla pred dvema mesecema k njej iz Trsta, kjer je bivala do tedaj pri svojih starših. Na vprašanje, zakaj je sama ne nosi, da zato ne, ker je ukradena. Nato je obtoženka vzela obleko in jo potem parkrat nosila.
Priča Leopold Bürger potrdi, da so ukradene stvari njegove.
Priča Katarina K o s, zasebnica na Glincah, mati obtoženca Kosa, izpove, kako je prišel Jereb trkat na okno. Kos se je branil odpreti, češ ako ima kdo z menoj govoriti, naj pride podnevi do 9. ure. Ko je Jereb odšel, je šel Kos zadevo takoj naznanit policiji.
Po kratkem govoru državnega pravilnika dr. Pajniča je Jereb prosil predsednika za Kosa, češ da je prišel popolnoma po nedolžnem zraven.
Sodišče je obsodilo Jereba na 6 mesecev težke ječe, poostrene z enim poslom vsak mesec; Pavliča na 3 mesece težke ječe, poostrene z enim postom vsak mesec; Avgusta Mandiča na 4 mesece ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni, všteje se
mu v kazen preiskovalni zapor; Marijo Mandič na 6 tednov ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem vsak teden; Frančiško Petelin na tri tedne ječe, Karel Kos je bil oproščen.
Mednarodni pustolovec pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Včeraj popoldne se je moral zagovarjati pred deželnim sodiščem Žid Salamon Ber-ger, roj. 24. oktobra 1885 v Zagrebu, pristojen v Dugoselo na Hrvaškem. Po poklicu je trg. pomočnik in je bil že večkrat kaznovan. Salomon Berger, če-gar oče je bil kavarnar v Zagrebu, je mednaroden pustolovec in je v letili 1912. in 1913. pod raznimi tujimi imeni osleparil več ljudi za znatne vsote. Kakor izpoveduje sam, je bil svoje dni pošten človek, toda pri vojakih sc je seznanil z neko Mažarko, ločeno ženo, ki ga je pa veljala mnogo denarja. Pomagal si je do denarja z raznimi sleparijami, vsled česar ga je zagrebško garnizijsko sodišče obsodilo na 3 mesece ječe. Od vojakov je tudi dezertiral. Vse to mu je prineslo 3 leta ječe. Ko je prestal julija meseca 1. 1911. svojo kazen, je poizkušal z raznimi službami. Toda želja po ljubezenskih doživljajih ga je kmalu zavedla na stranska pota in da bi dobil potrebni denar, si je pričel pomagati tudi sedaj z goljufijami. S svojim inteligentnim in prijaznim nastopom je znal pridobiti vstop v vsakovrstne družbe, zlasti še, ko si je nabavil uniformo ladijskega kapitana. S svojo drzno samozavestnostjo je vodil povsod ljudi za nos. Kot ladijski kapitan je nastopil zlasti na jugu. Predvsem pa je bil velik babjek in ravno ženske so ga spravile na napačna pota. Tako je n. pr. 1. 1912. v mesecu juliju sledil neki gledališki igralki iz Trsta na Češko, kjer je »napumpal« tudi vsakogar, s komur je prišel v dotiko, da je mogel živeti kot velik gospod. Salomon Berger je v daljnem sorodstvu z lastnikom dunajske tvrclke Moric Berger; napram raznim odjemalcem sc je izdajal za sina Morica Bergerja in kasiral pri njih razne zneske. Na ta način se mu je posrečilo tudi v Ljubljani pri krznarju Kassigu dobiti 31 K 61 h denarja in izvabiti tudi v Griesu pri Bo-Icanu od dveh trgovcev nekaj denarja in blaga. V raznih gostilnah in hotelih pa je nastopal kot kapitan pod raznimi imeni kot n. pr. pl. Vukič, Vukovič itd. Seveda je kot, kapitan dobil povsod zastonj stanovanje in hrano, izposodil si je tudi denar, ko pa je bilo treba plačati, je izginil kot, kafra. Prebrisani žiti se je klatil po celi Avstriji, Hrvaški, Italiji in na Francoskem. Izdajal se je za Lloydovega komisarja, pa tudi za kapitana Cošulicha od Avstro-Ameri-kane. Povsod je pocl pretvezo, da je v hipni zadregi, izvabljal od najrazličnejših ljudi denar. Tako je 1. 1912. v Pulju odnesel kavarnar ju Grgo Kaste-licu 5 K, nadpoštarju Rudolfu Nikoli-ču 50 K, rač. podčastniku Fr. Šmucu 66 K. V Pazinu si je »izposodil« pri zdravniku dr. Šebcsti 60 K, na Rabu pri zasebniku Kandia Spizo 47 K in neki Ivani Kiesiel 40 K, v Pragi pri natakarju Juriju Ferluku 15 in pri vladnem koncipistu dr. Jos. Fritzu 20 K, v Iloteboru je odnesel žel. uradniku Kocjanu pelerino in v Chrudimu nekemu drugemu žel. uradniku 13, nekemu trgovcu 20 Iv in nekemu natakarju 50 K. V Opatiji si je istega leta »izposodil« pri neki natakarici uro v vrednosti 55 kron in 4 lv denarja. V Portorosi je odnesel hotelirju Strobelu in neki natakarici 150 K. Tedaj je tudi nekemu Kurzrocku odnesel 25 Iv. V Trstu sc je izdajal za sina trgovca Antona Bašiča in si izposodil od vratarja hotela Balkan, Rudolfa Puppisa, 40 K, ki jih seveda ni vrnil, ker je preje izginil. Kot ladijski kapitan je tudi ostal v Opatiji dolžan restavraterju Karolu Zofferju 75 K. Poleg teh ima pa še mnogo drugih grehov. Berger pripoveduje, da je bila pri teh njegovih dejanjih vodnica Mažarka, s katero je bil v zvezi tudi pozneje, ko je prišel od vojakov. Pa ta Mažarka mu je bila. večkrat nezvesta. Tako ga je nekoč pustila v Pulju na cedilu z nekim častnikom 87. pešpol-ka, v Benetkah pa z nekim bersagli-jerskim poročnikom. Končno sta sc pa vedno še sprijaznila. Iz Benetk sta odpotovala v Milan, odtocl v Marziljo in Monte Carlo, od koder pa je Mažarka odšla z »egipčanskim kraljem« v Egipt. Berger je odšel iz Monte Carla v Pariz, kjer sc je predstavil nekemu uradniku avstroogrskega konzulata za konzularnega atašeja in ga »napumpal« za 120 kron. No, v Parizu pa ga je prijela pravica za vrat ter je bil obsojen na 1 leto ječe. S Francoskega so ga poslali letos meseca februarja v Ljubljano. Njegove fotografije so se razposlale prizadetim strankam, ki so vse. spoznale »kapitana«, »trgovčevega sina«, »kavalirja« itd. Na .vprašanje senatnega predsed-
nika, po kaj je prišel na svojih izletih v Ljubljano, jo odgovoril, da je prišel v Ljubljano iz Zagreba januarja 1912, in prinesel s seboj 300 K denarja. Tu ima več znancev in tudi nekega častnika 27. pešpolka. Ker pa mu je denarja zmanjkalo,, je šel poizkusit srečo k Kassigu. Obtoženca je zagovarjal ex offo zagovornik dr. Furlan, ki je povdarjal. da se obtožencu skoro ne more očitati goljufije, kajti njegova dejanja so bila jako malo zvijačna, dostikrat, celo okorna; krivi so največ ljudje, ki so bili tako neumni, da so mu dajali denar in podpirali tako njegovo lahkomiselnost. Sodišče ga je nato obsodilo na 2 in pol leti ječe. Po končani kazni ga bodo izgnali iz Avstrije ter sc bo moral zagovarjati še pred sodiščem v Ogulinu, zaradi raznih sleparij, ki jih je izvršil veliko število tudi na Hrvaškem in Ogrskem. Tako je sedaj »ka-pitanova« ladja prijadrala v miren pristan. Zapravljeno in izgubljeno življenje! —
Mlada zločinca. Včeraj sta sc morala zagovarjati pred deželnim sodiščem 1. 1.899. rojeni Baltazar Košmerlj, mesarski vajenec iz Vrhnike, in klju-čarski vajenec Ivan Šusteršič, rojen leta 1893. v Logatcu. Kot smo svoječas-no že poročali, je "Košmerlj pobegnil z doma. V Ljubljani je ukradel neki dalj-nji sorodnici 140 K, peljal sc v Logatec, odkoder je odšel z bratom soobtoženca Ivana šušteršiča v Trst, odkoder sta obiskala Ivana Šušteršiča v Bujah, kjer sc je učil pri ključavničarju Niku Fran-cinu v Bujah. Košmerlj je dal od ukradenega denarja šušteršiču 20 K. Ko je denarja zmanjkalo, se je vrnil Košmerlj na Kranjsko ter si v Brezovici pri znanem gostilničarju izposodil 60 K, češ da mora kupiti za svojega gospodarja teleta, pa mu je zmanjkalo denarja. Nato se je odpeljal zopet v Buje, kjer se je domenil s šušteršičem, da gresta na Vrhniko, kjer bosta kam vlomila, da dobita denar in da pobegneta potem v Italijo. Šušteršič je ukradel svojemu gospodarju 2 vitriha, na Vrhniki pa sta ukradla ključavničarju Le-skovcu za 27 K vitrihov. Skušala sta vlomiti na Vrhniki pri trgovcu Gram-povčanu in pri Janezu Oblaku, kar se pa ni posrečilo. Ob tej priliki so ju tudi vjeli. S seboj sta nosila tudi nabasan revolver. Obsojena sla bila vsak na devet mesecev težke ječe z enim postom in trdim ležiščem vsak mesec. Košmerlju se všteje v kazen preiskovalni zapor.
Glasno.
Operni pevec baritonist Iv. Levar
je rojen v Rakeku na Notranjskem. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Na Dunaju se je učil solopetja privatno skozi dve leti in pol pri prof. Ungerju, dalje pa na c. kr. glasbeni akademiji, katero je dovršil z odličnim uspehom. Kako so profesorji cenili njegov izredno lep bariton, se razvidi iz dejstva, da ga je ravnateljstvo oprostilo od plačevanja šolnine; povrhu pa mu še naklonilo državno štipendijo za čas njegovih študij, letnih 800 K. Po dovršenih glasbeno-akademičnili študijah je bil angažiran v Moravski Ostrovi, letos pa v Aachenu. V Moravski Ostrovi je nastopal kot prvi baritonist v 19 velikih opernih partijah. Velika priznavanja zanje letos v Aachenu, osobito kot »Votan«, »Hollander«, »Rigoletlo«, »Sebastiano«, »Falstaff«, »Rene« i. clr. Tu ga je slišal slavni dirigent, Wagnerje-vih oper Ilans Richter v vlogi Ilollan-derja. Levarjev glas mu je tako clopa-tlcl, da ga je povabil v Bayrcut, kjer je pel pred Cosimo in Siegfriedom Wag-nerjem s tako velikim uspehom, da ga je Cosima Wagnerjeva angažirala za sodelovanje pri prihodnjih slavnostnih predstavah v Bayreutu. Vse kritike hvalijo njegov razsežni, izredno polni, lepi bariton in visoko umetniško stremljenje in poglobljenje v partijo, katero ravno izvaja. Partija v Sattnerjevi »Oljki« mu zelo ugaja, ker je silno melodij ozna, izrazita in krasno dekla miraría. Največja vrlina Levarjeva — mojstrski bel canto — združen s čuv-stvenim predavanjem, obeta priti do popolno veljave pri Matičinih izvajanjih »Oljke«.
Srečko Albini: Baron Trenk. Opereta v 1reh dejanjih. Feliks Albini je Hrvat, hrvaški skladatelj, a jugoslovanski umetnik. Bil je kapelnik zagrebškega gledališča, a ko se jo ondi opera opustila, je deloval na Dunaju in v Lipskem na Nemškem. Pred petimi leti pa je bil iznova pozvan v Zagreb, kjer je danes ravnatelj hrvaške opore. V tujini si je moral pridobiti ime in slavo, da ga je priznala tudi domovina. V tujini, v Lipskem, Monakovu, Norim-berku, v Gradcu, na Dunaju in drugod so so izvajale najprej Albinijevo operete, preden so našle prijaznih tul tudi
med rojaki. Zdaj seveda je že osem let Albinijevo ime slavno ne le med Hrvati, nego tudi med Srbi in Madžari. Njegova opereta »Baron Trenk« se je pela ne le po slovanskih, nemških in madžarskih odrih, nego celo v Ameriki in Angliji. Povsod je dosegla kolosalon uspeh. Odkod ta uspeh? Albini je prinesel v opereto prvi jugoslovanske pevske in glasbene motive, hrvaško, srbske in tudi slovenske narodne napove in plese. To je v opereti novo, originalno. Morda se poreče, da jo v opereti »Baron Trenk« tudi čutiti madžarski glasbeni kolorit. Toda Hrvatje si niso od Mažarov izposodili ničesar, ker imajo v svojem značaju, v obleki, pesmi in melodiji toliko samoraslega, da dajejo še drugim svojim sosedom. Seveda sc je Albini držal običajnih operetnih fo-rem ter je dajal konccsije; moral je pa tudi ustrezati miljeju in značaju oseb na dvoru Marije Terezije ter uravnati po njih svojo glasbo. — Albinijev »Baron Trenk« je glasbeno razkošno opremljen, orkestralni in pevski del je obdelan bogato in skrbno, mestoma tako operno, da je »Barona Trenka na primer dunajska ljudska opora uprizorila z naslovom komične opere. V Ljubljani je dosegla njegova opera »Maricón« najlepši uspeh.
ŽENSKE VOLITVE V AMERIKI.
Pri državnih volitvah v Illinoisu so prvič volile ženske. V Chicagu je v volilnih imenikih 217.000 žena in 455.000 mož. Obe stranki sta razvili vse sile, da pridobe ženske volilke zase. Pri volilnem boju jo šlo za omejitev prepovedi o prodaji opojnih pijač.
Štajerske novice.
š Shodi in prireditve. Na Belo nedeljo dne 19. t. m. imata poslanca dr. Korošec in lv. Roškar sledeča shoda: Zjutraj ob 8. uri v Št. Lenartu v Slovenskih goricah v gostilni Arnuš. Obenem ima katoliško politično društvo za šentlenarški okraj svoj občni zbor. — Isti dan popoldne zborujeta poslanca v Ivanjcih pri Negovi v hiši gosp. Terstenjaka ob 3. uri. — Poslanec in deželnega glavarja namestnik clr. Janko-vič ima dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne shod na Bučah pri Kozjem v gostilni g. Baha. — Pri Sv. Bolfenku pri Središču ima Kmečka zveza dne 19. aprila po rani božji službi zborovanje na prostem (pri hiši g. Košarja), če bo pa slabo vreme, pa v gostilni g. Goričana. Govori poslanec Miha Brenčič. Isti dan popoldne po večernicah govorijo poslanci Ozmec, Moško in Brenčič na shodu K. Z. pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža. Somišljeniki, agitirajte povsod za obilno udeležbo! — Pri Sv. Petru niže Maribora bo clnc 19. t. m. važen gospodarski shod. Govori g. Pušenjak. — V Središču pa priredijo naše organizacije lepo narodno svečanost.
š 500 letnico ustoličenja korotan-skih vojvod proslave vsa mariborska narodna društva na Belo nedeljo dno 19. aprila 1914. Za to slavnost sc delajo že skoro dva, meseca priprave. Društva se ne strašijo ne truda ne naravnost ogromnih stroškov, da proslave ta zgodovinski trenutek s sijajem, ki ga Maribor do sedaj še ni videl. Spored slavnosti, lepi staroslovanski kostumi, nove kulise, predstavljajoče gosposvet-sko polje in staroslovensko mesto Branibor nas boclo v duhu povedle v one čase, ko jo slovensko ljudstvo po svojih starih obredih volilo in ustoliče-valo svoje vojvode. Naj bo ta slavnost nekak narodni praznik posvečen zgodovinskemu dnevu! Poživljamo vsa vnanja društva, da se ozirajo na 19. april, pobite takrat v Maribor, da se v naši sredi navdušijo za nadaljnjo narodno delo, si celo slavnost ogledajo in skušajo v manjšem obsegu doma prirediti kaj podobnega. Slavnost, se vrši ob pol 4. uri popoldne in bo tako zgodaj končana, da se bodo zunanji posetniki še komodno lahko odpeljali z večernimi vlaki. Z ozirom na velike stroške se je morala vstopnina znatno zvišati in znaša za fotoljske sedeže 3 K, sedeži I.—IV. vrste 2 K 50 h, V.—VIII. vrste 2 K, IX.—XII. vrsto 1 K 30 h, sedeži na galeriji 1 K. Zunanji posetniki naj vstopnice pravočasno naroče pri trgovcu Vilko Weixl, Glavni trg 22. Na naročilo brez denarja se ne ozira. Natančni spored slavnosti bomo pravočasno priobčili.
š Predavanje »Zgodovinskega društva« o ustoličenju se je moralo preložiti na četrtek dne 16. aprila t. 1. Predavanje se vrši ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Predava g. profesor Pire. Vstopnine ni. Slovenci iz Maribora in okolico, pridite polnošte-vilno!
š Slivnica pri Celju. V Slivnici sc bodo vršile dne 1 i. aprila občinske vo-
litve. Letos bo Kmečka zveza čvrsto naskočila liberalno trdnjavo. Upamo, da bodo storili naši agitatorji vse, da prodre naša lista. Torej možje, storite vsak svojo dolžnost!
š Velika nesreča ob železnici Spiel-feld — Ljutomer. Tik postaje Spielfeld pri vasi Gersdorf na levi strani Mure je dne 6. aprila zvečer ob 5. uri povozil ljutomerski vlak kočijaža Janeza Sor-gerja iz Strass v trenotku, ko je ta vozil čez progo. Voznik je bil v konja, katerega je šolal za nekega oficirja v Stras-su, tako zatopljen, da ni opazil, da mu preti smrtna nevarnost. Neki duhovnik, ki se je blizu sprehajal, je sicer na vso moč kričal, a bilo je že prepozno. Vlak je zagrabil nesrečno žrtev, odtrgal mu roki in glavo ter ga z vozom in konjem tiščal naprej. Vlak se namreč ni dal takoj ustaviti, ker proga od spilfeldskega mostu naprej močno pada. Konj sc je odtrgal, a je letel le kake četrt ure dalje, nato pa poginil. Rešil se je edino oficirski sluga, ki je pravočasno skočil z voza. Sorger zapušča nesrečno vdovo z mnogimi nepreskrbljenimi otroci.
š Zlati jubilej. G. Jos. Zidanšek jo te dni dovršil 50. semester kot profesor bogoslovja in predstojnik knezo-škofijskoga dijaškega semenišča v Mariboru. Na mnoga lota!
š Nesreča ob cesti. Iz občine Brda-Loko pri Planini se nam piše: Dne 4. aprila je šel Franc Pušnik, posestnik in trgovec v šent Juriju, po svojih opravkih. Nazaj domu grede je padel raz neki most 4 metre globoko v jarek, da je bil takoj mrtev. Nesrečnež zapušča 44 let staro vdovo z 8 še ne preskrbljenimi otroci. Za njim pa ne žaluje samo njegova družina, temuč cela fara in občina. Rajni jo bil globoko veren, vzoren gospodar.
š Pokopali so v Gradcu vseučili-škega profesorja dr. Erncsta Burnerja.
Primorske vesli.
p Istrske deželnozborske volitve.
Za splošno kurijo le laška liberalna stranka že postavila svoje kandidate, in sicer za prvvi okraj: dr. Benatti, za drugi okraj: clr. Pesante in Andrej Da-vanzo, za tretji okraj: učitelj KoreniČ. Dalje izkazuje kandidatna lista še: dr. Apolonija, clr. Corazza in dr. Dapara. — Hrvaška stranka svojih kandidatov še ni proglasila in je vsako imenovanje imen še prerano. Končno in odločilno besedo ima Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri. Društvo ima prihodnji teden odločilno sojo, v kateri so bodo postavili kandidatje. Sedanje imenovanje raznih imen so le želje raznih frakcij. Stranka kot, taka še ni izrekla končne besedo in bo storila to, kakor žo rečeno, prihodnji teden. Upati je, da sc bo društvo oziralo na željo ogromne večine katoliškega istrskega hrvaškega in slovenskega naroda!
p Umrl je v Trstu v torek zjutraj hrvatski narodnjak Milodar Matorič, c. kr. finančni uradnik. Bil je tudi odbornik društva »Strot5mayer«.
p Narodna delavska organizacija za Trst in okolico je imela v nedeljo svoj redni letni občni zbor, katerega je voclil dosedanji predsednik Stolfa. Na novo je izvoljen za predsednika neki Josip Pečar.
ji Izpred tržaške porote. V torek sc je vršila zadnja obravnava v tej sezoni. Na zatožni klopi je sedel privatni uradnik Viktor Ferrari iz Krajove v Romuniji. Obtožen je bil zločina soudeležbe ponarejanja denarja v Kajiri v Egiptu. Vsled reka porotnikov je bil obdolženec oproščen, a ker je priglasil državni pravdnik dr. Tomačič ničnostno pritožbo, je bil Ferrari pridržan v zaporu.
p Kaj je z bombno afero na Reki? Absurdna je tudi govorica, da je dr. Beusterien v tej zadevi delal po nalogu višjih; kaj takega more misliti samo oni, ki ne pozna reških političnih razmer. Ljudje namreč, ki naj bi so jim ob tej priliki položila vrv okrog vratu, nikakor ne opravičujejo take želje: Brus je čisto nedolžen, priprost bra-njevček, ki je v občinskem svetu sodeloval edino le v humanitarnih zadevali; Korošec je nenevaren kričač, ki rad sedi v delniških društvih tudi s Hrvati in Mažari, drugače je velik do-bričina in si ga v zvezi s kakšnimi atentati niti misliti ni mogočo; clr. Ba-čič jo itak izgnan z Reko in živi v Italiji — kaj mu morejo reške oblasti? Ostal bi kot najsumljivejši še Zanella; toda začasa atentata je bilo nasprot-stvo med njegovo stranko in ogrsko politično oblastjo že davno poravnano in Zanella je takrat že davno uklonil svoj tilnik pred Mažari, s katerimi so zopet najboljši prijatelji. V tem grmu torej nikakor ni zajca. Da je bil pa atentat izvršen samo navidezno, je pa tudi jasno, kajti bomba jo bila čisto nedolžna in vržena na tako mesto, kjer
absolutno nI mogla napraviti najmanjše škodo. Stvar je najbrže taka-le: Vso reč jo zasnoval Scipioni sam, zato da bi od reške obmejne policije izprošal denarja ter je on sam speljal dr. Beu-stericna, oziroma policijo na lim. Tako sodijo poučeni ljudje.
}) Pouk na prostem. S 1. majem bo otvorjena v Trstu prva šola na prostem. Pouk se bo vršil na nekem travniku blizu Ivolonje, ob progi tramvajske proge, ki vodi na Občine. Otroci ostanejo ves dan pod milim nebom. Ob 8. uri bodo odpeljani učenci s tramvajem na Kolonjo. Na prostornem pašniku se bodo učili, telovadili in igrali. Tudi obedovali bodo tamkaj. Zvečer jih pripelje tramvaj zopet v mesto. Otvorjena bodeta zaenkrat samo dva prva razreda, in sicer en deški in en dekliški. V vsakem razredu bo le 25 učencev. Šolo na prostem bodo obiskovali najšibkejši učenci, ki jih bodo izbrali šolski zdravniki iz raznih občinskih ljudskih šol. Učitelja in učiteljico nastavi magistrat. Kaj ko bi ljubljanski magistrat s šibkejšimi delavskimi otroci kaj takega poskusil?
Ljubljanske novice.
Oglase za velikonočno številko
more listova uprava sprejemati samo ti o petka zvečer.
lj K obredu umivanja nog v ljubljanski stolnici na veliki četrtek so bili letos sprejeti naslednji starčki: Jožef Kranjec iz Postojne, star 90 let; Martin Grašič iz Kranja, star 87 let; Jakob Ivo-selj iz Kamne gorice, star 86 let; Janez Zalar iz Borovnice, star 85 let; Janez Jane iz Predoselj, star 82 let; Peter Žen-ko iz Mavčič, star 81 let; Jakob Demšar iz Šenčurja pri Kranju, star 81 let; Anton Arhar iz Št. Vida nad Lj., 80 let; Janez Brezovar iz Ljubljane, star 80 let; Matej Sajovic iz Gorič, star 80 let; Peter Nadižar iz Predoselj, star 79 let; Jakob Trtnik iz Ljubljane, star 77 let; skupna starost vseh starčkov znaša 988 let.
lj šentpetersko prosvetno društvo
se udeleži z društveno zastavo velikonočne procesije pri sv. Petru. Zbirališče ob p e t i h pred Podbojem.
lj šentpetersko okrožje »Orla« se
Udeleži velikonočne procesije pri svetem Petru. Zbirališče ob š t i r i h v društvenih prostorih. Na zdar!
lj Podružnica S. D. Z. za Ljubljano in okolico se udeleži v soboto dne 11. t. m. procesije pri sv. Petru ob 5. uri popoldne. Zbirališče pred župniščem ob pol 5. uri. Trakove! Predsednik.
lj Podružnica S. D. Z. za Ljubljano in okolico priredi dne 19. t. m. (bela nedelja) v Ljudskem domu izvirno dr. Pregljevo slovensko trilogijo »Vita« (Življenje). Pri igri nastopi prvič novi salonski orkester šentpeterskega prosvetnega. društva. Vstopnice se dobe v predprodaji v Katoliški Bukvar-n in pri g. J. P o d b o j u. Čisti dobiček je namenjen Leonovemu starešinstvu.
lj Povodom smrti g. Pavla Peterce (e velecenjena rodbina darovala glasbenemu društvu »Ljubljana« velikodušen dar 100 K.
lj Ljubljana brez športnega prostora. Nogometni šport se je zadnja leta v Ljubljani razmeroma lepo razvil, dasi ga je gojila zgolj mladina, in ni dvoma, da bi Ljubljana lahko v tem oziru zavzemala odlično mesto — ne le v naši državi, marveč tudi med mesti zunaj njenih meja. Treba bi le bilo urediti in obmejiti stalno igrišče. V to svrho je edino pripraven in primeren prostor travnik poleg Lattcrmannovega drevoreda, na katerem so se že dosedaj vršile nogometne vaje in tekme. Žal pa naša mestna občina, katere last jc travnik, nima pravega zmisla za važnost modernega. športa; druga napredna mesta so to važnost že davno uvidela in skrbela za to, da imajo športni krogi primeren stalen prostor za svoje priredbe in morejo i'azstaviti vse svoje sile in zmožnosti na tem polju. V Ljubljani takega razumevanja ni; ne le, da se do-fični travnik ne ogradi in enkrat za vselej prepusti športu, marveč vidimo, kako sc pozimi na ta travnik vozijo mestne smeti, spomladi pa jc treba to nesnago zopet — z znatnimi stroški seveda — spraviti proč. Seveda nekaj spomina na smeti še vedno ostane in zato ni čudno, da se celo mladina brani vaditi na takem športnem prostoru, ,vsled česar občutno trpi red in disciplina. Pa kakor rečeno — kljub vsem tem nedostatkom se jc nogometni šport v Ljubljani začel lepo razvijati. A naše veselje je bilo kratko: nogometu jc obstanek v Ljubljani vsaj za lotos onemogočen in drugo leto sc ne ve, kako bo ►— čc bi se sploh komu ljubilo i z nova začeti. Maja meseca sc namreč vrši v Ljubljani vojaška konjska dirka z ovirami in za ta namen jc ljubljanski me-
stni magistrat odstopil navedeni travnik v Tivoliju. O tem je obvestil srednješolske klube s pozivom, da se do 16. t. m. popolnoma umaknejo s travnika, kjer bodo začeli kopati jarke in postavljati različne druge ovire za konjsko dirko. Ne dovolj toga, pride poleti v Ljubljano cirkus Charles in se ustanovi na istem travniku. Nogometni šport je torej vsaj za letos na cesti; kajti drugega primernega mesta zanj v Ljubljani ni, ker jc gotovo, da Sokol svojega prostora nogometnim klubom ne bo odstopil. Ali tu res ni mogoče drugače ukreniti? Kdo to na magistratu s o m o v o 1 j n o določa? Taka stvar mora vendar pravočasno priti pred magistralni gremij!
lj Vdovsko učiteljsko društvo jc imelo včeraj občni zbor. Učiteljski liberalni generalni štab iz »Učiteljske Tiskarne« je razpošiljal pozive, naj učiteljstvo pribiti na občni zbor, ker hočejo društvo naskočiti »klerikalci«. Navzočih je bilo nekaj nad 30 članov. To pot so se izvolili novi pregleclovalci računov. V »Učiteljsko Tiskarno« je društvo utaknilo 21.000 K vdovskega denarja.
lj Kranjski mesarji so dne 8. t. m.
zborovali v Mestnem domu v Ljubljani; navzočih je bilo do 200 mesarjev. Kozak (Ljubljana), Pucelj iz Vel. Lašč, Hafner iz Škofje Loke, Bernik iz Postojne in drugi so se v svojih govorih pritoževali nad škodo, ki jo trpe mesarji vsled tega, ker se kmetom dopušča klati živino in meso prodajati na drobno. To celo na ljubljansko mesarsko obrt tako vpliva, da se sedaj zakolje na teclen komaj po 60 do 70 volov, ko se je prej v istem času zaklalo po 80 do 90 volov. Tudi gostilničarji so začeli posegati v mesarsko obrt. Prebral se je dopis nižje avstrijske mesarske zadruge, ki naznanja započeto akcijo v varstvo mesarske obrti, kakor tudi dopis tajnika kranjske trgovske in obrtne zbornice dr. Windišerja, ki daje mesarjem napotke za postavne korake v obrambo njihove obrti. Nato izjavi zadružni inštruktor g. Steska, tla nared-ba trgovskega ministrstva z dne 21. decembra 1908. dovoljuje nemesarjem le zasilno klanje živine in pa klanje za lastne potrebe, ne pa za prodajo. Ni treba druzega, kakor da se oblasti obstoječih določb točno drže. Sprejete so bile tri resolucije na trgovinsko ministrstvo, oziroma deželno vlado, da se strožje izvaja cesarski patent z dne 20. decembra 1859. in min. odredba z dne 21. decembra 1908., oziroma da se določbe navedenega cesarskega patenta nadomeste z novimi času primernimi. K deželni vladi se pošlje deputacija. Po celi deželi se osnujejo zadruge, ki se združijo v deželni zvezi.
— Osebna vest. G. Srečko Kumar, konservatorist v Lipskem, je imenovan za kr. srbskega učitelja glasbe na moškem učiteljišču v Negotinu v Srbiji.
lj Umrli so v Ljubljani: Gustav Prah, sanitetni desetnik, 24 let. — Jo-sipina Stroj, posestnikova hči, 31 let.
—	Albina Korbar, rejenka, 13 mesecev.
—	Ana Trlep, delavka, 47 let. — Marija Černak, mestna uboga, 94 let.
lj Samoumor ljubljanskega penzi-jonista? Štajerski listi poročajo iz Maribora: V Gorenjem Dupleku so v gozdu našli obešenega nekega Ernesta Poproviča, ki je baje penzijonist v Ljubljani in je nekaj časa stanoval v nekem tukajšnjem hotelu.
Darovi.
+ »Slovenski Straži« so darovali v spomin 500 letnice vstoličenaja: Štefan Sušeč, c. kr. komisar, Dunaj, 1 K; Jos. Stfinar, Sv. Trojica na Katinari, 5 K; Janez Oblak, kaplan, Sv. Jurij ob Ščavnici, 3 K; Iv. Pečar, Dobrava, p. Jesenice, 1 K 50 vin.; Fran Radej, Maribor, 2 K; Mihael Saje, duhovni svetnik, Skaručina, 5 K; Jos. Kranjc, Loka pri Zidanem mostu, iz nabiralnika 20 K; Josip Krohne, župnik, Podsrcda, štajersko, 3 K; podružnica »Slov. Straže« Sv. Jurij ob Taboru 18 K.
Slovenska drama.
V soboto zvečer je bila prva benc-fica v škodo slovenskega gledališkega onsembla. Čital sem lansko loto nekje besedi: »Poginejo naj tisoči, da se le ohrani in živi umetnik s svojo umetnostjo!« Ali smo ob grobu slovenske Talije? Kdo ve? Naša Talija je sfinga — uganka od sezone do sezone. Ničesar več no rečem kot to: Slovenci (Ljubljančani) so postali apatični za dramo, kje pa je vzrok te apatije? Ali jc slovenski ensemble, draginja, politika ali — nemško gledališče? V soboto zvečer je vso. drlo tja. Kaj pravite, »narodnjaki«? Izidor je v nedeljo popoldne prismrčal napol razprodano hišo. Igralo se je z gulgcnhumorjem.
Občinstvo se je smejalo iz vsega srca, iz vsega grla, z vsemi močmi ... podrti postelji. — Zvečer so dali »Lcgi-jonarje«. Igra je bila dobro igrana, pričakovati pa bi bilo »opernega« obiska, da se tako izrazim. Grom je zelo lepo ustvaril svojega Nandeta, a še boljši je bil kot rokovnjač. šest je bil izboren, s svojo fino masko pa je efekt igre nič manj ko podvojil. Ugajal nam jc tudi Rak-Skrbinšek in njegova Lav-ra-Gjorgjevičeva, ki je vprvič pokazala, da zna tudi umirati. Povhe jc Ježevo figuro izborno pogodil, zakaj pa občinstvu tako ugajajo »copate«, tega no vem. Tudi druge vloge niso bile v slabih rokah. Omenim naj le Bukšeko-vo (Barba), Juvanovo (krasna maska!), Wintcrovo, Gorjupovo Micko in zbor legijonarjev, ki je dovolj izvežbano rešil svoje pevske vložke in pohode. — Včeraj smo bili zadnjič v gledališču. Nekaj čisto modernega smo videli, dramo razporoke brez krvi in strelov. »Perjanica« je za večja gledališča ustvarjeno, tehnično dobro dovršeno delo. Naj mi oprosti g. Skrbinšek, če mu rečem, da je igro zato prestavil, ker je našel v njej samega sebe v osebi Claude Leblanc. Prestava je dobra. G. Skrbinšek nas je včeraj razočaral. Ustvariti hladno in trezno mislečega, varanega »homme d'affaire à la parisienne« je težka stvar, ki zahteva ne samo umetniški talent, ampak tudi precejšnjo rutino. Daleko je prekoračil včeraj samega sebe v figuri Martina Spaka. Njemu in njegovi dobri partnerici se je zahvaliti, da dolga scena v drugem dejanju ni bila tudi dolgočasna. Igra nas je potegnila za seboj. Bil je to mogoče najdramatičnejši, najre-alnejši prizor letošnje drame (mislim dramo!). Tudi gdč. Winterova je doživela včeraj hvaležen večer. Povspela se je visoko nad »Svetinovo hčer«, in kar je za nas Slovence tako težko: približati se namreč le nekoliko naturelu romanskih ras, se mi je zdelo včeraj, da vidim en miniature ne le v eleganci, ampak tudi v nastopu Susanne Leblanc. Tega je zlasti manjkalo drugače dobri grofici Saint-Servanski (Bukše-kova), ne toliko vojvodinji Frontena-ški. G. Trampuž je debutiral. Talent ima mladi gospod, a rutine še ne. Včasi prehitro govori in postane nejasen. Radi tega morda tudi opomba v zadnji kritiki o nekem jezikovnem defektu. Henryjevi prijatelji so bili recimo sami Francozi na nemško-kranjski način. Drugih manjših vlog ni treba posebej omenjati, več ali manj so bile dobro razdeljene in igrane. Izgovarjava francoskih besedi pa je zlasti pri damah strašna. G. Skrbinšek bi moral paziti nekoliko tudi na to. Večina tega ne čuti, a komur je jezik bolj domač, ga neprijetno zadenejo različne Sizan (Suzan), Leblan (mesto Leblâ) itd. Toliko in dosti za letos. Do svidenja!	G.
Po svetu.
Mednarodni kongres socialne demokracije se vrši letos na Dunaju od 23. do 29. avgusta.
Goljufija za polovico glavnega dobitka. V Jaroslavu so zaprli ravnatelja neke posojilnice, Reicha in Kriegerja, bančnega ravnatelja Lipperja in vajenca Wijatyka. Vajenec Wijatyk je hotel pred meseci v posojilnici zastaviti neko turško srečko. Uradnik si je zabeležil številko in je rekel vajencu, naj pride popoldne. Wijatyk je medtem izvedel, da je srečka 200.000 frankov zadela. Odpotoval je z nekim eskomp-terjem na Dunaj, ki mu je dal na račun 20.000 kron, katere je vajenec na Dunaju zapravljal. Reich in Krieger sta pa izvedela, da je vajenec srečko svojemu rajnemu gospodarju ukradel. Odpotovala sta nato na Dunaj, kjer sta pridobila vajenca zase in sta dedičem rajnega mostra izplačala 100.000 K, češ, da je le to vsoto srečka zadela. Vajencu sta dala še 1000 kron, ostanek sta si pa razdelila. Dediči so pa med tem za goljufijo izvedeli in so zadevo ovadili.
2000 polejedelskih strojev zgorelo.
V Lozonezu je zgorela tvornica poljedelskih strojev. Zgorelo jc 2000 strojev.
Ubil se je vojaški aviatik Deane na letališču pri Londonu.
Svak finančnega ministra ponever-jevalec. V Parizu so zaprli svaka finančnega ministra Renaulta, ker je pone-veril četrt milijona frankov.
Zadaje vesli.
ZBOLJŠANJE MEDNARODNEGA PO-LOŽAJA? Berolin. Po zatrdilu tukajšnjih krogov se bo Rusija zdaj z notranjimi gospodarskimi vprašanji pečala, vsled česar so bo politično obzorje v Evropi znatno zjasnila
OGRI SE NE BODO SPUNTALI.
Budimpešta. Franc Košut izjavlja, da neodvisna stranka slekoprej ostane trozvezi zvesta.
DEMENTI.
Praga. Vest, da namerava poslanec Klofač politično torišče zapustiti, je napačna.
NAŠA MORNARICA.
Pulj. Novo dogotovljeni dread-nought »Princ Evgen« se postavi jutri v službo.
POIZKUS OSVOBODITI JANDRIČA?
Gradec. Tukaj pripovedujejo, da so te dni neznano osebe skušale osvoboditi februarja meseca radi vohunstva obsojenega polkovnika Aleksandra Jandriča, ki se nahaja v kaznilnici v Karlau-u. Več neznancev je te dni prišlo v neko gostilno ter so rusko med seboj šepetali. Natakarica, ki je bivala na Ruskem, jih je pa razumela. Zmenili so se, da bodo ponoči z avtomobilom prišli pred kaznilnico, napadli stražo, Jandrič, ki je o vsem vedel, bi se pa spustil z okna, kojega omrežje bi bil med tem prežagal, na zemljo. Natakarica je to naznanila, nakar so stražo pomnožili, Jandriča pa spravili v drugo celico in ga uklenili. Avtomobil je potem ponoči res prišel, a ko je videl večjo stražo, z vso naglico oddrdral. O njem in o tujcih ni nobenega sledu več,
DR. GRABIANSKI NEDOLŽEN?
Zagreb. »Obzoru« se z Dunaja po« roča, da dr. Grabianski, bivši referent za srbske stvari v zunanjem ministrstvu, ni za Srbijo vohunil, niti s srbskim poslaništvom na Dunaju občeval, marveč so mu le zamerili, ker je kot zgodovinar na prošnjo nekega belgraj-skega kolega delal zapiske iz zgodovinskega arhiva vojnega ministrstva.
HUDO OBSOJEN ČASNIKAR.
Novi Sad. Urednik »Srbstva«, Po-povič, ki je za časa balkanske vojske objavil vest, da je donavska flotila odplula pred Novi Sad, je bil zdaj obsojen na tri mesece ječe, leto dni izgube poklica in eno leto izgube državljanskih pravic.
FRANCIJA PROTI ITALIJI.
Pariz. Ker se čuje ,da se je tro* zvezna politika razširila tudi na Sredozemsko morje, je Francija Italiji odrekla posojilo, ki je je slednja te dni v Parizu hotela najeti.
ALBANSKI KAOS.
Atene. V Epiru se krvavi boji med albanskimi orožniki in grškimi četami nadaljujejo. Grški zunanji minister dr. Streit je poslal velesilam noto, v kateri jih poživlja, naj napravijo red. — Napada na Korico se je baje udeležilo 500 grških vojakov. — Dr. Streit je odpotoval v Krf, kjer ga bo sprejel cesar Viljem pruski.
VOJNI ZAKLAD NEMČIJE.
Berolin. 7. t. m.se je vojni zaklad Nemčije, ki se nahaja v »Julijevem stolpu trdnjave v Spandavu, revidiral. Našlo se je vse v redu. Zaklad znaša 120 milijonov v zlatu.
PROTI CIVILNEMU ZAKONU.
Rim. »Osservatore Romano« objavlja protest katoličanov proti nameri vlade dati civilnemu zakonu prednost pred cerkvenim.
FRANCIJA IN DANSKA.
Kodanj. Predsednik Poincare obišče po svojem obisku v Peterburgu na povratku oficielno tukajšnji dvor.
LAŠKI KAVALIR.
Zagreb. Več dijakov je sklenilo pozvati laškega poslanca Federzonija, ki je v Benetkah na nekem predavanju Hrvate in Slovence pobalinsko žalil, na dvoboj.
Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravljenju. Cena 1 K 20 h, vezano 1 K 80 h. — Človek, kateremu je bolezen zvesta spremljevalka od zibelke do groba, je prisiljen, da se leči ter si išče zdravil deloma pri zdravnikih, deloma si pa skuša sam pomagati. Cesto pomagajo tudi v najresnejšili slučajih navadna preizkušena domača zdravila, katera so uporabljali naši dedi. Navedena knjiga prinaša natančni seznamek domačih zdravil ter lahko umljiv pouk o njihovi pravilni uporabi. Kot nekako pojasnilo k tej preko-ristni knjigi, smo izdali ravnokar posebno knjižico pod naslovom:
»Zelišča v podobi« Cena 60 vin. — V tej knjižici so z naravnimi barvami naslikana vsa domača zdravilna zelišča, poleg katerih je tudi označeno, ali so samo zdravilna, ali poleg tega tudi strupena. Ker nam je namreč od vseh strani prihajalo mnogo vprašanj, kaka jc ta in druga rastlina in kje se dobi, smo s tem hoteli odpomoči zadregi naših p. t. odjemalcev. Kdor bo na podlagi te knjižice iskal kako zdravilno rastlino, katere ne pozna, bo isto brez težave spoznal in našel.