NO. 82 Ameriška Domovina AM€RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGC ONLY anTčfc i, g; National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 26, 1960 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R Ruski delavec slremi po boljiem življenju Novi grobovi Marko Klokocki Pogreb pokojnega Marka Klokocki bo jutri zjutraj ob 8:15 iz Delavstvo zahteva izboljšanje jos. Žele in Sinovi pogreb, za-svojega položaja, pa tudi voda na 6502 St. Clair Ave. v boljšo oskrbo trga S potreb- cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob ščinami vsakdanje rabe. j devetih, nato na Kalvarijo. Po-MOSKVA, ZSSR. — Tuji di- koini Je bil ^lan Društva Fran-plomatje so počasi zvedeli v ce Prešern št. 17 SDZ. Moskvi, da je komunistični re- | Anfon Smith žim imel v pretekli zimi težave V North Olmstead je med o-z delavci V nekaterih tovarnah gledom svojega zemljišča zadet je baje prišlo celo do štrajkov, od' srčne kapi preminul 74 let tako na primer v jeklarnah v stari Anton Smith s 7000 Whit Kazahstanu. Delavci niso samo ney Ave., kjer je s soprogo vo-tožili o nizkih plačah, zato pa o dil grocerijo. Tukaj zapušča so-visokih delovnih normah, bolj progo Thereso, roj. Jursek, do-jih je zabolelo dejstvo, da niti s ma iz Medvedjeka, fara Sv. Tro-svojimi malimi dohodki niso mo- jiCa, sina Anthonya A., 4 vnuke gli kupiti hrane, ker je sploh ni jn več drugih sorodnikov. Rojen bilo dosti na trgih. Do nemirov je bd v Rasboru, kjer zapušča je piišlo tudi v zapadno-sibir- brata Franka in sestro Heleno, skem industrijskem središču Tukaj je bival 51 let in je bil za-Kamerovo. Tam je še celo pri- poslen do VpokojitVe kot krojač Vojna uprava začela kupovali laike leke ŠTEV. LIX — VOL LJX SYNGMAN RHEE OBLJUBIL KONČNO NOVE VOLITVE manjkovalo od časa do časa mle- pri Joseph & Fiess Co. Bil je ka in mlečnih izdelkov. Pomanj- član Društva Cleveland št. 126 kanje industrijskega blaga je pa :SNpj in Društva Carniola Tent fcil resen pojav. Delavci so zelo nezadovoljni z novo regulacijo plač. Kot je znano, je režim vpeljal v nekaterih industrijskih panogah 42-ur-ni delovni teden. Temu primerno je bilo treba preračunati plače in mezde na uro. Preračune-vanje so uradniki opravili na ta način) da sedaj zaslužijo delavci manj kot preje, norme so pa dobili povečane. Nezadovoljstvo vlada tudi med boljše plačanimi strokovnimi de- 1288 TM. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob devetih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. , Ursula Budic Včeraj je umrla v St. Vincent Charity bolnišnici 76 let stara Ursula Budic, roj. Čuk, z 1048 E. 71 St., doma v Dol. Logatcu, od koder je prišla v to deželo 1. 1906. Pokojna je bila od 1. 1953, ko ji je umrl soprog Frank, vdova. Bila je mati Franka, Jose- lavci in višjim uradništvom. ' Phine PaPes> Angele, Mollie Vsem tem je Hruščev znižal prejemke, češ da pade preveč v oči, ako zaslužijo 3-5krat več kot navadni delavci. Razsipanje denarja pri vojakih ne pozna meje WASHINGTON, D. C. — Zna-rn senator Douglas je kot predsednik skupneka kongresnega^ gospodarskega odbora dognal, da Uprava naših zalog sploh ne zna gospodariti. V njenih rokah se Uahaja na skladiščih na stotisoče Predmetov, ki cenijo njihovo Kkupno nabavno vrednost nad skoraj 14 bilijonov dol. Zaloge je treba pogosto obnavljati, ker resnično, včasih pa tudi samo na videz zastarijo. Kar ne sPada več v vojaške zaloge, bi se Birk (njen mož ima trgovino s pohištvom na Superior Ave. in E. 55 St.), Alberta in Helen Candon, 12-krat stara mati in sestra Ivane Frank (v Jugoslaviji). Pokojna je bila članica Oltarnega društva sv. Vida, Jutranje zvezde br. 137 ABZ in društva No. 98 W.C. Pogreb bo v petek zj. ob 8:15 iz Grdinovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vi- pobegnila proti Kubi Delavski voditelj Hoffa zasluži $72,000 na telo | WASHINGTON, D. C. — Po ----- novem delavskem zakonu mora- Zdravila so kupili od italijan- 1° uniJe in njihova vodstva ob-skega podjetja, ker jih je javiti v letnih obračunih, kako ponudilo za polovico cene- trošijo denar, ki ga dobijo od je od domačih podjetij. umjskega delavstva. WASHINGTON, D. C. N»-^ sa vojna uprava je razpisala lici- portni,h delavcev dobil letno tacijo za precejšnjo množino $22)ooo kot ravnatelj lokalne uni-zdravil in povabila nanjo tudi je v Detroitu, poleg tega pa še l,Je ovame' c,,aSeePr!: f.0:0" .k!t..™:"alelL?entr.alr “ViBi „„ v ^ ga vodstva unij transportnih delavcev. la najnižja ponudba znane laške tovarne. Njene cene so bile za več kot 50'/( nižje od najnižje ameriške ponudbe. Vojna uprava je zdravila kupila v Italiji, kar je seveda rodilo ogorčene proteste ameriške farmacevtske industrije. Za znani Kefauverjev senatni pod- Charlton Heston, ki je rekel svo-.0.n u Pye‘-S^JeCe?e 23 Zdr'a- lim Prijateljem v prestolici, da bi moral Kongres z zakonom Sestanek— Ženske naj ne bi smele igrati tenisa? WASHINGTON, D.( C. - Takih misli je filmski zvednik vila, bo to kost, ki jo bo pošteno oglodal. spolu Papanova sreča — Papa, srečo imaš. — Kako to? — Celo leto mi ne bo treba kupovati novih šolskih knjig, ker sem padel. prepovedati ženskemu igranje tenisa. Utemeljitev: “Ali igrajo tenis Iz Clevelanda in okolice Na pritisk Združenih držav je predsednik Južne Koreje Syngman Rhee pristal na nove volitve in | Pripravljalni odbor za nakup svojo umaknitev iz javnega življenja, “če je | Slovenske pristave ima nocoj ob taka volja naroda.” — Narod se veseli zmage, osmih v Slov. domu na Holmes m nove svobode. jAve. svoj redni sestanek. Vsi SEOUL, J. K. — Železna volja in nepopustljivost 85 let zadušnice— 3ga predsednika Syngmana Rhee je na ameriški pritisk] jutri ob 7:.ju t klonila pred zahtevo javnosti. Rhee je v posebni izjavi pre- 'rjlc Vnebovzete sv maša za nok ni ”d “r^či llK V NifV* in SMk. tŽeJ0- ] Antona Kersmana ^obletrd- naroa v resnici to hoče. Ni napovedal, kdaj m kako bo vo-Li ^..ij 'jo naroda ugotovil, vendar ta veselo slavi svojo zmago tako ' v prestolnici kot po drugih večjih središčih dežele. Množice so se začele znova zbirati in obstojala je nevarnost novih krvavih nemirov, ko se je Rhee na ameriški pritisk odločil za popuščanje. Po objavi novih volitev so množice začele slaviti zmago, med tem ko se je vojaštvo večinoma umaknilo iz mesta, policija pa se je držala ob tako slabo, da ni igranje z njimi Istrani, ko so množice rušile nobena zabava več, ali zmagajo Rheejeve spomenike in oplenile j ivus v igri, ksr se pa ne da prenesti.” skupina črncev Le koliko nasprotnic si bo pridobil s to izjavo! Spopad črnih in belih Jutri ob 11:30 bo v cerjtvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha Kozel ob 11. obletnici smrti. Jutri ob 8:15 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Helen Zupančič ob 1. obletnici Morska roparja pobegnila na Kubo dom njegovega pomočnika, pod predsednika Lee Ki-Ponga. Narodna skupščina in demonstranti na ulicah zahtevajo takojšen in brezpogojen Rhee-a. Rhee je preteklo soboto odsto- Pri poskusu prodreti na do- smrtj slej za bele rezervirani pro- v boIn:- : • štor ob Mehiškem zalivu je I John sluga z 18309 Marcella pnslo do ostre borbe med r>H „ o. Aiov;c i ; v . , , . na. je v bt. Alexis bolnišnici m ernci m belci v Biloxi, Miss.1 . , ’ ! se bo moral nemara dati ope- B1LOXI, Miss. — Ko je večja rirati. Obiski so dovoljeni, skušala prodreti Zadnja črta— na doslej za bele rezervirani I Pretekli teden je sodišče pro-morski breg, je prišlo do ostrih dalo nepremičnine pok. Rudolfa spopadov, tekom katerih je bilo Kordiša, slovenskega rojaka z 11 oseb ranjenih s streli iz pušk. Ridpath Ave. v Collimvoodu, ki ostal nepristranski predsednik republike nad vsemi strankami. Lopova sta ustrelila lastnika male jahte, zložila njene potnike na samoten otok in pobegnila proti Kubi. NASSAU, Bahami. — Britan-' rešili na breg samotnega nepo-ske oblasti so zaslišale 18 let seljenega otoka. Z znamenji za staro Barbaro Tables in pet dru- Pom°č v stiski sla privabila do Opozicija s tem ni bila zadovolj- gih Amerikancev ki jih je pri- v -blrani krožečo jahto, ki na, zahteval•> je njefipv odstop peljalo na »uho pomorsko letalo “ i° ‘fT*1 “ '** "*'> d"SeS'a' z bližine samotnega otoka, kjer vov se je povzpel na jahWin u_ sta jih pustila morska razbojni- strelil njenega lastnika in kapica. Ta sta ustrelila lastnika ma- ta na, ko ta ni maral dalje k bre-le jahte Muriel UL, pognala po- gu, da bi vzel na krov tovariša močnika njenega kapitana in šti- in ženo. odstop prijetih je bilo 17 črncev in dva je bil 1. 1958 umorjen. Imovino belca. Oblasti sc zaradi napeto- v skupni vrednosti okoli $90,000 sti, do katere je prišlo po vdoru so razdelili med preostale so-pil kot predsednik vladajoče li-( črncev na breg, kjer so se ko- rodnike. Zapuščino je urejal od-beralne stranke in izjavil, da bo 'pali belci, zaprle vse gostilne in vetnik Robert M. Debevec v da ob devetih, nato na Kalvarijo. Truplo bo položeno na ri potnike ter celo ženo enega izmed obeh na breg, nato pa z Laška politična kriza ne more z mrtve točke $30,000 vredno jahto. Razbojnika sta bila Alvina mrtvaški oder v sredo ob dveh Tables in Billy Ray Sees, ki ju pop. iščejo v Teksasu, Louisiani in Alabami zaradi nekritih čekov. Dobra definicija za javne S takim čekom sta kupila 17. a- prila letos večji motorni čoln za $3,000. Čoln se je razbil ob mor- Razbojnika sta izkrcala na sa- RIM, It. — Bivši ministrski motni Elbow Key, kakih 120 milj predsednik Fanfani je po osem-okoli južno od Miami, Ela., Barbaro dnevnih naporih, da sestavi no-Tables, ki trdi sama, da je žena vo laško vlado, vrnil mandat Alvina, kapitanovega pomočmi- predsedniku Gronchiju. Njego-ka in štiri potnike, obvestila na vo akcijo so zavrli desničarji v njihovo prošnjo o tem preko ra- krščhnsko-demokratski stranki, dia obalno stražo ZDA, nato pa ki so kar odkrito namigavali, da proračune WASHINGTON, D. C. — Našel jo je sedanji ravnatelj prora- jskih čereh in oba lopova ter Bar-čunskega urada Stans, ki je ze-i bara Tables, žena Alvina, so se lo duhovit človek. Javen pro- ........ —----- dalo velikokrat prabiti v drugih ra^un je označil kot znanost, ka- voljnost na vse interesente. Do- Podjetjih federalne administrate, toda vojaška uprava tega ttoče delati. Dala bi lahko pošt-hi upravi do milijona jardov blaga za popravljanje poštnih vreč, Pa ga ne da; ga je rajše podarila državam. Nekateri uradi federalne administracije bi bili radi dobili °d vojaštva zastarele stroje, ki se dajo vporabljati pri gradnji ce-sta. Niso jih dobili, vojaška dprava je stroje rajše prodala kot “odvečno” blago za smešna hizke cene. Douglas je naračunal, da tako 2gubi vojaška uprava po nepotrebnem 2-3 bilijone dol. na leto. Bodi previden in pazljiv, pa a» boš izzognil marsikateri ne-»reči! SHOWCI .M Vremenski prerok pravi: Oblačno, dež in nevihte, hlad-n°. Najvišja temperatura 60. ko pravično razdeliti nezado-[ bro je povedal! prodajalne alkoholnih pijač in imenu odvetniške pisarne Paul pozvale ljudi, naj se drže doma. Hribar. Letoviško mesto Biloxi ima Pozdravi iz Kalifornije— kakih 50,000 prebivalcev 9n I Mr. in Mrs. Frank Novak s pan mesta je izjavil, da bi rad Chardon Rd. pošiljata pozdra-dejr.l, da je vse mimo, da pa se ve prijateljem iz Sante Monice, boji, da se je šele začelo. Po nje- Calif, govern je bil poskus načrtno Rokoborba— pripravljen in so pri njegovi iz- | V četrtek ob 8:30 zv. se bosta vedbi sodelovale skupine črn- v Areni pomerila para Lavton-cev, ki so prišle iz Alabame, Brazil in brato Tolos. Poleg te Louisiane in vseh delov Missis- glavne zanimivosti bo seveda ;e sippija. Sod. Merrick in Kinder za umerjeno tolmačenje CLEVELAND, O. — Sodnika jo ubrala proti Kubi. Ameriški bo prišlo do razcepa stranke, ako Probate Courta Frank Mer- dv °hl0- je Koreji potreben voditelj z državljane, v katerih družine je ------0------ močno roko. Zato je Syngmana udarila nesreča duševne bolez- y0:na mornarica bi rada le rahlo opominjala, naj bolj ni.” Takih družin je v državi -i . . spoštuje načela svobodne demo. okoli 260,000. ' , SPra™? V8a raketna 0P°- kracije. Sedaj so jo korejski | v pismu poudarjata sodnika, rigca na pontone nemiri prisilili, da je opustila da more državni zdravstveni od- WASHINGTON, D. C. — Voj. stališče omahovanja in odlaga-j delek določilo o plačevanju na mornarica je napravila načrt, nja. ki ga je na zunaj krila z vzdrževalnine “ukiniti ali pa ki naj pomeni počasno odmiranje spremeniti.” Guvernerjevo sta- vseh oporišč na suhem. Dala je I šče, da je država dolžna pobra- zgraditi mali ponton in nanj ti vso zaostalo vzdrževalnine za montirati raketo s trdim gori-pol stoletja, kjer ji je to le mo- vom. Raketo so z uspehom iz-goče, zavračata kot napačno tol- strelih. S poskusi bodo nadalje- mačenje zakona. vab> ______0______ j Zagovorniki pontonskih opo- 1# ■ i. ■ i rišč že vidijo plavati po morju l\uO Di 58 Z njO! pontone z raketami kot na primer velike ledene gore. Ra-NEW YORK, N. Y. - Polici- kete na njih bodo pa\hko iz_ ja je priznala, da je morala po- streljevali kar na elektronski slati pomoč dvema policajema, način. Oporišča bi bila prime- znano krilatico o nevmešavanju v notranje zadeve tuje države. Povedala je predsedniku Syng-manu v Obraz, da mora bolj vpo-števati politično svobodo in jo dati tudi opoziciji. Kako bo to vplivalo na 85 let starega politika, je težko reči. Mož je že navajen, da računa na ameriško omahljivost in se ne bo rad uklonil ameriškim nasvetom, ki jih je dobil veliko prepozno. Je Ra pri tem še druga plat zvona: vsi levičarji po vsem svetu dolžijo Ameriko, da je zopet pomagala politiku z diktatorskimi navadami do oblasti in da se ga se-, daj ne upa znebiti. ki sta zaradi razgrajanja skuša- j-omj, po cenj bj jjh lahko raz-la prijeti neko 21 let staro de- trosili po vseh morjih. Kar je kle, pa ju je ta tako pretepla narobe pri tem načrtu, je samo in zdelala, da ji sama nista bila to, da bi lahko tudi Rusi napra-več kos. ' , vili isto. r »MEHIŠKA DOMOVINA, APRIL 26, 1960 Ameriška Domovina A-/VI E RIG/% l%l—H o m 611 ™t. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and lat week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA t ga Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za S mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 8 meeece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATESi United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $400 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for 3 months Friday edition $3.00 for one year podarstvom lahko shajali tudi s sedanjim osebjem. Upajmo, da se bodo zedinili na pameten znesek, saj razlika res ni velika, znaša komaj dobre 4%. Največ denarja bo šlo v preiskovanje možnosti, da pošljemo s satelitom tudi prvega potnika v vsemirje. Takoj za stroški za takega satelita pridejo stroški za nove pogonske stroje, ki naj poganjajo satelite v vsemirje. Na tem področju smo v začetku nekaj zaostali za Rusi, sedaj jih skušamo čim preje dohiteti. Strokovnjaki pravijo, da je treba imeti samo denar, pa bodo nove pogonske stroje imeli hitro pod streho. Vse te težave in spori ne zabrišejo verjetnosti, da bomo imeli že v par letih toliko satelitov, ki bodo krožili okoli zemlje, da jih navaden človek ne bo mogel niti prešteti. S svojimi fotografskimi aparati bodo odkrili vse polno tajn, tudi vojaških. Bodo pa obe,nem pomenili tudi strašno nevarnost za naš rod; na vsakega satelita se da namreč montirati tudi atomska ali vodikova bomba. Kaj pa, ako mehanizem satelita odpove in se satelit obrne proti zemlji, pri tem pa bomba eksplodira? To je tisto, kar resno moti naš optimizem nad doseženimi uspehi. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio. No. 82 Tues., April 26, 1960 Amerika osvaja vesolje Naš današnji svet je tako zavarovan v politiko, šport in čenče, da je čisto prezrl izredne uspehe, ki sta jih dosegli ameriška znanost in tehnika pri osvajanju vesolja. In vendar so to uspehi, ki bodo kmalu imeli več vpliva na naše vsakdanje življenje kot vse drugo, kar smatramo za važno v vsakdanjem življenju. Pred dobrim mesecem je Amerika poslala okoli solnca prvega umetnega satelita. Od zemlje, se je že oddaljil na milijone milj, pa vendar radio-postaje še zmeraj ujamejo njegove signale, ki pomenijo dragocena odkritja za našo znanost. Nihče ni računal, da bodo njegovi instrumenti ostali toliko časa pri življenju. Vsi so mislili, da bodo zgubili stik z njim. Satelit, znan pod imenom “Pionir V.” se je nad pričakovanje dobro obnesel. i( (t Prvemu satelitu je sledil drugi pod imenom “Tiros I.’ Njegova naloga obstoja v tem, da kroži okoli zemlje in registrira vse pojave na nebu okoli zmelje, ki bi lahko imeli pomen za vremenske spremembe. Satelit pošilja na zemljo izredno jasne fotografske posnetke, ki pridejo prav vsem zemeljskim vremenskim postajam. Kako velik je njegov pomen za vremenske postaje, dokazuje slučaj v južnem delu Tihega oceana. Tiros I. je tam odkril veliko nabiranje oblakov, ki so imeli vsi tako obliko kot da so napovedovalci novega orkana tam doli blizu Avstralije,. Naše vremenske postaje so na to takoj opozorile avstralske, ki so se za poročila toplo zahvalile, kajti same od sebe niso prišle na to, da siravno nimajo slabih vremenskih instrumentov. Te dni je naša narodna obramba poslala v vesolje novega satelita pod imenom Transit 1-B. Ima namen, da pomaga ladjam in letalom, kadar so daleč od suhe zemlje in jim manjka vsake opore za orijentacijo. Je torej neke- vrste svetilnik v vesolju. S svojimi instrumenti bo dajal ladjam na visokem morju podatke, ki bodo lahko z njimi tudi v temi in megli točno izračunali, kje so in v kateri smeri plovejo. Je tako obsežen, da se bo dal pri ugodnih vremenskih razmerah videti celo s prostim očesom. Poskus s tem satelitom, ki kroži okoli zemlje, se je kar dobro posrečil. Odpovedal je samo v tem, da ne kroži okoli zemlje v tisti višini, ki so jo kalkulirali. Kroži okoli zemlje v višini 233 do 479 milj, nekaj manj, kot so računali. Radi tega ne deluje nič slabše, le njegova življenska doba bo krajša. Mislili so, da bo ostal pri življenju okoli pet let, sedaj mu prisojajo samo kakih 16 mesecev. Sicer pa to ni nič hudega. Instrumenti, ki so v njem, so preskušeni na delovanje tekom nekoliko mesecev. Sedaj delajo nove instrumente, pri čemur bodo porabili skušnje s prvim svetilnikom na nebu. Med tem bodo seveda sestavili nove satelite z zboljšanimi instrumenti. Vojna mornarica računa, da bo imela že 1. 1962 stalno štiri vremenske satelite v vesolju, ki bodo krožili okoli zemlje v različnih smereh, tako da bo mogoče vsak trenutek napraviti popolno karto vremenskih razmer po vsem svetu. S tem poskusi s zemeljskimi sateliti še niso končani. V načrtu imajo še celo vrsto novih satelitov, ki bodo opremljeni s takimi instrumenti, ki bodo odgovarjali postavljenim ciljem. Poleg tega vneto sestavljajo raketo, ki naj bi dosegla luno. Poslati raketo na luno ne bi bilo ravno preveč težko. Težje je vprašanje spraviti v raketo take instrumente, ki bi dajali podatke o tem, kaj se godi na luni. In končno: še zmeraj je največ interesa za tisto raketo, ki bo prva nesla živega človeka v vesolje. Ni še blizu tisti dan; toda to znanstvenikov in tehnikov ne moti, da ne bi bili pridno pri delu. Ako primerjamo naše uspehe z ruskimi, se ni treba prav nič sramovati vkljub vsem sputnikom in lunikom. Amerika je doslej poslala 17 umetnih “nebesnih teles” v vesolje, Rusija samo štiri. Od ameriških jih je še osem pri življenju, od ruskih pa samo eden, namreč tisti, ki je poslal na zemljo slike z druge plati lune. Ko bodo v vesolju vsi naši štirje vremenski sateliti, bodo ladje in letala lahko vsako poldrugo uro ugotovile, kje se nahajajo. Sateliti bodo namreč mogli obleteti zemeljsko oblo v približno 90 minutah. Tovariš Hruščev se je še pred nedavnim šalil z ameriškimi “pomarančami,” ki letajo v vsemirju. Amerika mu je preskrbela zabavo, da jih lahko vidi zmeraj več, dočim njemu samemu preti nevarnost, da ne bo mogel občudovati niti ene domače. Zato so ruski strokovnjaki začeli že davno govoriti zelo oprezno, kadar so primerjali svoje uspehe z ameriškimi. Imajo prav; od naših “pomaranč” se lahko več naučijo kot Amerika od njihove. Med tem se v Kongresu prepirajo, ali je naše raziska-vanie vesolja res tako slabo, kot trdi kritika. Eisenhower je zahteval za preiskavanje 915 milijonov dolarjev, v Kongresu mu hočejo dati 40 milijonov manj ker pravijo, da je v nekaterih uradih in labo-ratorjih nastavljenih preveč ljudi in da bi s pametnim gos- Mnenja in vesti IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA Piše Andrej ček rYY'llYxYYYYYYYYxxx YYYYYYYY Y^frixxxrYxYxjEYYjr^ Duluth, Minn. — Zadnje ted- podjetniki in družbe velika na^ ne so se cule vesti, da namera-j ročila za gradnje novih hiš ir va kanadska jeklarska firma, ki drugih raznih stavb. ji načeluje znani clevelandski industrialist in bankir Cyrus Eaton, zgraditi tu v Duluthu je*-klarsko tovarno. Da se je firma odločila za tak načrt, pravi vest, da je povod nižja cena naravnemu plinu v Združenih državah, kakor pa v Kanadi. Razlika je tako visoka, da sega skoro do 25% kar stane obrat v Kanadi. To je pa že velika razlika in skoro tolikšna, kolikor proizvodnja rude sama stane. Pri čiščenju rude in topljenju se računa, da se pri polnem obratu porabi dnevno do 30 milijonov kubičnih čevljev plina. Ves ta plin, če pride do tega, da se bodo končno odločili za graditev nove jeklarne v Duluthu, kakor omenja vest, bo prihajal po ceveh iz južnih delov Združenih Prav je tako. Prebivalstvo raste in se množi in vsak dan je več ust za hraniti, je torej prav, da bo več dela in zaslužka. * TEŽAVE Z GOLJUFI, UZ MOVIČI in “KEJHAMI”. — Na Wall Streetu v New Yorku so pred nedavnim poročali, da je neki “Wall Streetski” posredovalec (broker), baje strokovnjak v poznanju elektroničnih raznih trgovskih in uradniških strojev in varnostnih blagajn. To se pravi, da je znal in razumel odpirati in odklepati varnostne zaklepe b 1 a gajniških vrat. To je bil baje neki Hade-rer, kakor se poroča v tisku. Delal je pa za Walston & Co. osem let in tam so pronašli, da je nekam izginilo tekom osem let nič manj kakor okrog $270,000, drftav, kot iz Kansasa, Oklaho- Dolgo časa je vzelo, da so zapa-me in severnega dela države žili, da iz velikih Žakljev nekaj Texas. | izginja. Klijenti družbe baje ni- Plin torej igra važno vlogo so nič zgubili. Baderer je nekaj večinoma v vseh industrijah. In že nazaj plačal, nekaj pa se bo, če pomislimo, kako visoke količine ga porabimo za vse razne kurjave, kot kuhanje, gretje stanovanj in tudi v raznih industrijah in zdaj zgleda, da ga bomo mogoče nudili še Kanadi, morajo biti zaloge plina v zemlji ogromne in neizčrpne. Dan za dnem, uro za uro se neprestano črpa plin in od nekod prihajajo nove zaloge, da ga ne zmanjka, kar in kolikor ga zahtevajo in, použijejo razne potrebe? Mati Zemlja je res čudovita, da se razne njene “kašče” nikdar ne izpraznijo! * VEČ DELA IN VEČ PROMETA obljubljajo po našem o-krožju. Ako pride do le nekaj vsega tega, kar napovedujejo in obljubljajo, da se bo v tem letu začelo graditi tod okrog, potem je pred nami vsestranska lepa bodočnost. Več dela bomo imeli, več businessa in če bo tako, tudi več zaslužka in denarja. Ko bi mogli to našo ledeno Minnesoto še malo bolj proti jugu potisniti, pa bi bili vsi, mladi in stari, še bolj zadovoljni. Treba bi bilo manj kosmatih “kučem” (kap) in kožuhov ter manj bi stalo gretje naših stanovanj, v katerih moramo kuriti skoro devet mesecev v letu. Morda pridemo še do vsega tega. Saj imamo na svetu kunštne ljudi, ki noč in dan tuhtajo, kako bi to in ono izboljšali. V uradu Oliver Iron Mining Division, ki je last U.S. Steel korporacije, se čujejo govorice, da bodo zgradili blizu Coleraine novo tovarno za izbiranje in či ščenje rude, predno gre naprej v druge procese v druge kraje. Pri obratu bo treba kakih 100 delavcev, pravi vest. Delo bo bolj sezonsko, kakih osem mesecev v letu. Tudi po drugih krajih napovedujejo graditve raznih delavnic in tovaren po državi Minnesota. Istotako imajo stavbinski če se bo dalo in če bo dovolj dolgo dihal. Če mu je oblast zato določila kake “počitnice”, pa doslej še nisem nikjer bral. Morda bodo o tem še poročali. — V našem St. Louis okraju imajo pa gospodarske težave okrajni jetnišnici. Tožijo, da jih preveč stane zdravniška oskrba kaznjencev. Pravijo, da zdrav' niška in bolniška oskrba kaznjenca stane okrog $16.50 dnev no. To zato, ker zdravniki ne “tipajo M" zastonj, zdravil pa tudi nikjer ne “Šenkujejo”, am pak vse po določilu, kolikor novcev, toliko postrežbe. Ker pa okrajni urad potem pošlje račw ne za tako postrežbo krajem in mestom, od kjer pridejo zločin ci, se pri nas v Duluthu jezijo, da to stane vse preveč. Taki računi se težko plačajo in pravijo, da okrajni urad namerava od' povedati del okrajne ječe mestu Duluthu. V tem slučaju in če bi prišlo do kaj takega, bomo morali v Duluthu si postaviti last no “kejho”, kar pa seveda tudi ne bo zastonj in brez težav. — Doli v Chicagu imajo zad nje čase težave s policisti in so dobili v ta namen posebnega “specialista” iz države Kalifornije, da jih zdaj “muštra” uči, kako se morajo policisti ob našati, da si zaslužjo pridevek da so “fejst fantje”. V velikem New Yorku, v katerega obale butajo zeleni valovi Atlantika, so imeli pred kratkim pa “karpetu” pred rihto nekega F.J. Loughrana, radi neke zarote, ali kako bi ?e rekli taki “bolezni”. Stvar je bila pred krajno poroto Kings okraja tam so govorili, da je bil obto ženec Loughran v zvezi z mesarji, ki da so podkupovali preglednike tehtnic (vag), na kate rih so ljudem tehtali in prodajali meso. Vse to menda zato, da so pregledniki malo miž.E kadar so mesarji meso vagali in če ni bila ravno natančno teža na vagi zadostna in prava. Porota je o tem razpravljala, premišljevala kako velik in kake sorte greh je to, če se dene malo manj na tehtnico, računa pa za polno tehtano mero. Nazadnje so pa prišli do zaključka, da se Loughrana oprosti in tako So napravili in zadeve je konec. Vidite, vsepovsod so težave in sitnosti in kar dobro je, da ni na svetu še hujše kakor je, bi dejal moj znanec gori v Chis-lolmu, ki je prišel na svet v Ribnici in bil krščen pod zvonom sv. Štefana. NA AMERIŠKEM JUGU NASTAJA NOV “BALKAN”.— Ko je v prvi svetovni vojni neki naš rojak pomagali “brisati” Nemce tam ob Reni, je pokojni Woodrow Wilson, (Bog mu daj dobro!), ker male narode on ni sovražil, se potegoval ?a pravice malih narodov, med katerimi so bili tudi Jugoslovani. Wilson je nekajkrat odprto naglasil, da mali narodi naj sami odločijo, kam hočejo spadati, ali če jočejo in želijo hoditi svoja lastna pota. Nemci so ga kajpada zato napadali. Tudi povprečen kulturni Anglež, niti Francoz, nista vedela dosti o slovanskih narodih. Ko je nekdo vprašal, kaj pa je to Balkan, kaka deže-a in kaki ljudje? Kdo so Mon-tenigries? Vsi so napeli posluh, kakšen bo odgovor. In tisti, ki je preje nekaj pikrih povedal na račun Balkana, je odgovoril: “Balkan je neki tvor na trebuhu Evrope. Kopica mešanih narodov, in kar eden izmed njih odobruje, drugi podira. Kadar eden reče, da je nekaj belo, drugi trdi, da je črno.” Tako pred kakimi 43 leti. In zdaj? Dosti boljše sodbe svet nima o Balkanu. Kaže to, kako in koliko so povprečni ljudje “civiliziranega zapada” poučeni o raznih narodnostih in o položaju na Balkanu. Lahko bi se povedalo zapadnjakom par pikrih na ta račun. A kaj bi zaleglo? Bila bi le potrata časa. Toda časi se spreminjajo in to spreminjanje se vrsti nekako po reku: danes meni — jutri tebi! Ali so zapadnjaki brez takih “političnih tvorov”, kakršne je včasih in jih morda še danes nudi Balkan? Na to naj bi zapadnjaki dali pravičen in pošten odgovor! Industrijsko gorilno ena bistvenih in olje je nem uradu. Vsak urad v celem osnovno po- j sistemu neprestano in vsak čas trebnih surovin v modernem go- ve, koliko olja je v vsakem tan-spodarstvu. Redne dobave tega ku in v ceveh. olja so bistvene važnosti v vojni še bolj kot v miru. Mehanizirane edinice oboroženih sil morajo imeti olje povsod, kamor pridejo, takoj in redno, sicer so dragoceni stroji brez vrednosti. Vrhovna komanda severno-at- I antskih obrambnih sil v Evropi j kot enotno organizirana mreža je sedaj zgradila cevovod; olja brez ozira na državne in carin-preko Evrope, kar jo je svobod- ske meje, brez ozira na politične in druge spremembe z eno samo Petrolejski vodi preko svobodne Evrope Daši služi vojaškim namenom, je cela naprava civilna'. Generalni ravnatelj je neposredno odgovoren vojaškemu zastopniku NATO in civilnemu odboru. Glavni urad ja blizu Versail-les-a. Od tam teče ves sistem ne in v vsaki deželi je skladišče, oziroma ogromen tank za olje, ki je pripravljeno za porabo. V decembru leta 1952 je se-verno-atlantski svet odobril tehnični in finančni načrt. V osmih etih vztrajnega dela je nastala cevovodna: mreža preko evropskega kontinenta in v vsaki državi tanki. To je gotovo najbolj kompliciran in najbolj na širo-to zasnovan sistem cevovodov na svetu. Je ogromno podjetje, ti sedaj mirno posluje preko vseh državnih in carinskih meja za vse oborožene sile severnoatlantske obrambne zveze na evropskem ’kontinentu. Cevovod je dolg preko 3,000 milj, tanki drže milijon ton gorivnega olja in ves sistem je zvezan z mnogimi evropskimi lukami, letališči, železnicami in kanali, da bo lahko služil vsem vrstam oboroženih sil, kadar bo treba. Sedaj dobavlja edinkam NATO gorivo za jet aparate in bencin za motorje. Značilno je, da lahko po istih ceveh točijo gorivo dveh vrst. Pod močnfm zračnim pritiskom pošljejo najprej ene, potem druge vrste olje po ceveh. Predno gre vsako olje v svoje tanke, se očisti. Premeri cevi so različni, od 12 do 4 inč. Naj ožje cevi oskrbujejo posamezna letališča. Cevovod lezi v zemlji Belgije, Francije, Nemčije, Luxenburga in Nizozemske. Uporabljajo ga poleg teh še tudi Kanada, Velika Britanija in Združene države. V upravi celega sistema je zaposlenih nad tisoč ljudi. Uradi so v Nizozemski, Belgiji, dva v Nemčiji in trije v Franciji. Vsak urad je v neprestani, mehanično urejeni zvezi s teleti-skom, ki obvešča vse urade in vse točilne postaje na področ- nalogo, da bo v vseh delih ozemlja določena količina industrijskega olja na razpolago za vsak slučaj in vsako potrebo. Vrhovni urad daje lahko ukaze tja do zadnje točilnice neposredno in je v neprestani zvezi z vsemi vojaškimi poveljstvi vseh držav, ki sistem uporabljajo. Celotna naprava je veljala 200 milijonov dolarjev. Prispevalo je k gradbi 15 držav, ki so članice NATO, vsaka po določeni udeležbi, ki je bila dogovorjena. Letni proračun podjetja je okoli 5 milijonov dolarjev. Ta proračun krijejo države, ki sistem uporabljajo vsaka v sorazmerju s svojo uporabo. NATO ima poleg te največje naprave še posebne cevovode v Grčiji, Danski, Italiji, Norveški in Turčiji. Ta podjetja seveda delajo vsako zase, imajo vsako svojo finančno in operacijsko o-snovo, le služijo istemu namenu: obrambi svobodne Evrope. Centralno-evropski cevovod je gotovo presenetljiv zgled mednarodnega sodelovanja za skupno obrambo. Pet držav dopušča, da teče industrijsko gorivo po njihovi zemlji brez njihove lastne kontrole, brez carine, v mirnem in vojnem času. Osem držav se poslužuje tega skupnega podjetja v vojni in miru. Med temi državami sta tudi Francija in Nemčija. Ali ni že to podjetje samo silno jamstvo, da med temi državami nikdar več vojske ne bo? Tg70V0I'v — ^ T3- rrsnrfp iu vsakega urada. Vsa obvestila Vse doh južno od Rio Grande v y centralnem nadzor_ je zdaj en sam ‘političen tvor”— ali če hočete en sam “Balkan”! In ta “Ameriški Balkan” postaja večji in večji “politični tvor” (bula). “Ameriški Balkan” je ves poln takih tvorov. V Argentini je počil tak tvor pred par leti. Tak tvor “zori” še v drugih krajih. Zadnje čase se v njem zbira in kar rdeči na Kubi. Odkod pa ti tvori prihajajo in radi česa nastajajo? To bi bilo važno vedeti! Brez nekega vzroka ni nobene stvari. Nobenega dogodka. “Balkani” taki ali taki, dokler bodo kje na svetu, bodo v vsakem kraju po svoje ugovarjali in vpili in zahtevali zase to, kar jim gre in kar drugi vsepovsod zahtevajo zase in isto uživajo. Vsak hoče svoj kos kruha, pa naj spada v ta ali oni “Balkan”. i Žalostna usoda nezakonskih vojnih sirot v Zapadni Nemčiji BONN, Nem. — Okupacija Nemčije je pustila nemškemu narodu žalosten spomin: 72,000 nezakonskih otrok, ki so njihovi očetje vojaki okupacijskih armad. Ti “očetje” se samo izjemoma menijo za svoj naraščaj, prepuščajo to skrb kar materam. Najslabše se pri tem obnašajo črni očetje, ki jih je 6,-000. V tej skupini je tudi 1,500 nezakonskih otrok, ki so njihovi očetje ameriški črnci, ki se ne Častilke msgr. Bazniku k 254etnici mašnišiva Cleveland, O. — Pretekli četrtek je bil naš župnik č. g. Louis Baznik imenovan od papeža Janeza XXIII. za njegovega hišnega prelata z naslovom monsig-narja. To je velika čast, h kateri našemu župniku iskreno čestitamo. Danes, 26. aprila, praznuje msgr. L. Baznik 25-letnico svojega mašništva. Vsi farani sv. Vida, pa tudi rojaki v drugih slovenskih župnijah, ki msgr. Baznika poznajo, se veselijo z njim tega pomembnega dne. Ker ste tako naši, saj ste zrast-li v naši naselbini, nam je Vaše praznovanje toliko bolj pri srcu. Bog Vas je poklical iz naše naselbine med svoje zveste služabnike in Vas postavil za pastirja domači župniji. Da je Vaše delo uspešno, priča velika udeležba pri sv. mašah v nedeljah in v brigaj0! zanje- Ti otroci ravno dejavnikih, pa tudi vel.ka ude- 2akonžujejo ljudske šole. ležbapri vseh drugih verskih iml? Nevarnost pobožnostih. Cerkev, sola, zup- ^ „ napaina pota, nišče vse je lepo urejeno, vse/ „ ..meSane otro. prenovljeno. Nova moderna te-^,, k. ^ M mara Da lovadmca m arna ■ vorana z realll te 0troke, so ustanovile vsem kar spada k njej je vedno protestantovske do- zasedena. Vse to kaze, da so r . .. Vaši napori rodili sadove in ‘■rojielne organizacije skupna uspehe. Ker Vam je pri srcu na- dobrode na rus va, i naj predek tare tako v duhovnem bij° za teh 1,500 otrok, da se bo-kot v gospodarskem oziru, smo do kaj izučili, pns i ° P03/ Vam farani hvaležni in Vas spo- nega kruha in našli 0 ° Je> 1 štujemo. Ponosni smo na Vas! jih ne do zaničevalo. Do ro. e Ko prejemate čestitke od da- nim društvom gredo na roke tu leč in bhzu, dovolite, da se tudi di delavske unije, podjetniš e članice Oltarnega društva pri- organizacije in mladinska dru družimo Vašemu praznovanju štva. in Vam prisrčno častitamo. Naj Vas ljubi Bog še mnogo let ohrani med nami, naj Vam da zdravja in moči, da boste tudi v bodoče z isto energijo opravljali svojo duhovno službo v dobrobit in zveličanje Vam v oskrbo izročenih duš. Sprejmite častiti jubilant duhovni šopek povezan s srebrnimi nitmi Očenašov in Zdravih Marij, ki ga Vam članice poklanjamo v dar. Mary Marinko za Olt. društvo. Lahka pomoč Na platnu v nabito polnem kinu se pojavi napis: “Prosimo dame, naj odlože klobuke.” Nobena dama klobuka ne odloži. Drugi dan se je glasil napis-“Vse dame morajo odložiti klobuke.” Zopet se nobena ne zmeni za napis. Tretji dan se je pa glasil napis: “Starejšim damam je dovoljeno imeti klobuke na glavi.” In takoj so jih vse odložile. XMERI5KX DOMOVINA, 'te- /lMERI$k/l Domovi IVA ■/1* /VI- E R IE/% Ul— HO IVI E AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Dr. Jakob Kolarič, bivši župnik, piše Cenjeni gospod urednik! Na Veliki petek sem prejel drugo pošiljko “Ameriške Domovine.” Kanadski prilogi dne 29. mar-Ca '3te priobčili dva dopisa iz To-r°nta. K prvemu nimam kaj pri-Pottiniti, k drugemu pa bi rad neko pojasnilo. Zdi se mi, a so bralci imeli vtis, da so me Predstojniki odpoklicali iz To-larila ali da sem bil celo ikazen-s ° Premeščen. Zato Vas, dragi §°spod urednik, lepo prosim, da ^ objavili moje poslovilne bese-e- ki sem jih govoril svojim Nekdanjim župljanom v nedeljo, ^arca, na koncu postne pri-^ S to objavo bodo razprše-morebitni morebit-t1 ^vomi, ki bi se lahko polastili §a ali onega bralca, ki je pre- ral gornji.dopis. Ko sem končal postno pridigo, Sem takole nadaljeval: Mislim, da je bil to za vselej V torek zvečer zapustim Toronto. Zakaj to storim? Utrujenost, izčrpanost in še marsikaj, kar sem povedal kardinalu in predstojnikom. Tudi mlad nisem več. Poleg tega sem v življenju imel tri operacije. Vse to'ni moglo ostati brez posledic. Tisti, ki ste z menoj tukaj od početka, veste tudi dobro, kaj vise je bilo v tem času. Pokojni škof Gregorij je dejal, ko je bila cerkev dograjena: “Bog je Kolariča blagoslovil za njegovo trpljenje!” To pove veliko, prav za prav vse. Tudi potem, ko je bila cerkev gotova, trpljenja ni manjkalo. Posebno težko je bilo v postu 1. 1955. Tudi to ni moglo ostati brez posledic za moje zdravje. Škofa Gregorija sem nekoč prosil, naj mi nekaj napiše za ZacMji govor, ki ste ga slišali iz'spomin. Na Marijino podobico, ki ust. Nocoj preneham bi- 1 jo še Vedno nosim v brevirju, mi ^ župnik. Razloge, zakaj to je napisal tele besede: “Meni pa k°m- Omenim naj samo nekaj s križem našega Gospoda-Jezusa stori Kb sem navedel predstojni- B°g ne daj> da bi se hvalil, razen Stvari v kratko pojasnilo. Kristusa, s katerim je meni svet ®klep, da prosim za razreši-"križan in jaz svetu” - Nato pa je pripisal se besede iz istega apostola: “Pojdimo torej k njemu ven in nosimo njegovo lev, , sem naredil 8. decembra skega leta, ravno na enajsto etnico mojega prihoda med ^l0T nki nCe v Toronto in na peto q etnico, kar je pokojni škof dr. egorij Rožman opravil prvo daritev v tej vaši cerkvi. /slednjo nedeljo sem se v tem ePu še potrdil. , 116 19. decembra sem podal Racino °stavka ^Mta tako od strani mojega.sem preslaboten, da bi se mogel ^dstojništva kakor od strani' z njimi hvaliti. Tako sem šibak, sramoto” (Hebr 13, 13). To mi je pokojni .škof napisal na praznik žalostne Matere božje, 15. sept. 1950. Gotovo je vedel, da me čaka v Torontu še nmogo križev. Te njegove besede so se ures-pismeno ostavko. Ta1 ničevale nad menoj: križev je je bila naslednji dan, hilo dosti vsa ta leta. žal, da , Jegove Eminence McGuic kardinala !da se ml je križ dela, ponižanj in igana. i nehvaležnosti zazdel pretežak s sem čakal skoraj dva me-'in ssm prosil, da mi ga odvza-^sem se 16. februarja t. 1. mejo. ocil, da znova zaprosim za: Gotovo grem naproti novim rešitev. Predstojnik mi je 1 križem. Vem pa, da me bo pod-4*kli četrtek telefonično spo- ^ pirala vaša molitev, da bom to, bil naložen tukaj. Za slovo samo eno besedo vzpodbude: Ostanite zvesti Bogu, zvesti sveti Cerkvi, trdno stojte v veri. Ljubite Marijo, zlasti našo Marijo Pomagaj, ki jo imate tukaj v svoji cerkvi. Ljubite pa tudi to svojo cerkev in svojo žup. nijo. Čuvajte to, kar ste s svo- TORONTO, Ont. Kanadsko jimi žrtvami zgradili. podjetje, eden izmed začetnikov Hvala vam vsem, ki ste me jrn vodnikov v industriji gume j^ podpirali pri delu z denarnimi | omagalo pod težo tekme na do-žrtvami in z molitvijo. Hvala ,mabem rn loj'6111 lrgu in sklenilo vam tudi za pogum in bodrila, ki | us*a’vdr obrat. Gutta Percha and da nisem že Bubber Ltd., nekdaj največje podjetje industrije gume v Kanadi, je zaradi naraščajočih cen doma in zaradu‘hude konkuren- ste mi jih dajali, prej obnemogel. Prosim tudi odpuščanja za vse slabe zglede, pohujšanje in žalitve. Vest mi pravi, da krivice cs> ostalo zadnji dve leti brez Domače industrijsko podjetje prenehalo! Znano podjetje Gutta Percha and Rubber, Ltd., ki je bilo ustanovljeno pred 77 leti ter je preživelo vse težke krize, je moralo ustaviti obrat, ker njegovi izdelki niso mogli vzdržati tekme na trgu. je po nekaj letih presledka sin Eric. V letih po prvi svetovni vojni je podjetje zaposljevalo od 1,200 do 1,300 oseb. Izdelovalo je razne mehanične izdelke iz gume za avtomobile in drugo. Ne da bi bilo treba kdajkoli ustaviti delo, je podjetje srečno prestalo krizo tridesetih let. da se danes lahko pošlo-]kar me še čaka v življenju, možu i °^ svoie župnije in svojih ' gel vdaneje nositi tam, kjer bom, i- Janov. In to sedaj storim.! nego sem prenašal križ, ki mi je vim FMBAIIS - MORSE Jeleyizjjskj aparati - električni in plinski štedilniki - hladilniki - pralni ‘roji . električni sesalniki in gladilniki - so naj-boljši, ker dajejo kup-u dolgotrajno garancijo in hitro postrežbo ter najsolianejše cene. !che nas v svojem materinem jeziku. ~Ce želite kaj kupiti potl.lat‘> pridemo neobvezno na vaš-dom. Pri nas lahko kupite tudi str fV0 za kuhinje, spalne sobe, kavče, preproge, šivalne in pisalne tvrdko t6r drU8e hi*ne potrebščine. Obračajte se z zaupanjem na DOMET Typewriter ani Sewing Machine Go. ° Clair Ave. West Toronto, Ontario s Tel. LE 5-7269 e P^Poroča: M. KOLED1N k (Prodajamo Avsenikove in druge gramofonske plošče) nisem nikdar nikomur delal pa sodite, ali sem jo kdaj sam trpel ali ne. , Priznam, da je na meni veliko slabosti, tudi velikih napak. Kadar sem bil zelo izčrpan in nervozen, takrat sem tega in onega tudi žalil. A hudobije in hinavščine v meni nikdar ni bilo. Bili ste tako obzirni, da mi mojih napak niste očitali. Le en očitek sem tuintam slišal: Predobri ste. Zato pa pometajo z vami. Ker mi je tudi moj nadškof in kardinal nekoč to rekel, bo menda to res. Najbolj me je bolela nehvaležnost, posebno nekaterih med tistimi, za katere sem največ storil. Pa naj bo danes tudi to darovano Mariji Pomagaj in pozabljeno! Sedaj bom zadnjikrat za vas opravil sv. maše. Prosil bom Boga in Marijo Pomagaj, naj bedita nad vami, nad vašimi družinami, nad vašimi otroki, nad celo župnijo. 1000 kanadskih delavcev bilo brez posla 91, kar je že zelo blizu višku brezposelnosti, ki smo ga imeli pred dvemi leti, ko je bilo na vsakih 1,000 delavcev brez posla 100. Opozicija je označila vprašanje brezposelnosti za najvažnejše od vseh v deželi, prej ali slej mu bo morala tudi zvezna vlada posvetiti vso pozornost, če se položaj ne bo izboljšal brez nje. Trenutno je bilo v deželi 566,-000 brezposelnih, 11,000 več kot sredi februarja in 41,000' več kot pred enim letom. Kanadčan glavni pomočnik vodnika S. J. RIM, It. — Very Rev. John L. Swain je bil koncem tedna imenovan za generalnega vikarja Družbe Jezusove (S. J.), jezuitskega reda. Generalni vikar je prvi pomočnik in namestnik generala reda Very Rev. Jan B. Janssens. Imenovanje Kanadčana na tako visoko in važno mesto najodličnejšega vseh redov Katoliške cerkve razlagajo kot znak naraščanja vpliva severno-ameriške-ga kontinenta v katoliškem svetu. Se selimo Prodamo pohištvo za sprejemno sobo, jedilnico in za 2 spalnici. Tudi Frigidaire, peč in stroje za vrt. Na 13517 Cedar Ave. -(83) Zadnja želja Ko je stal na smrt obsojeni morilec James W. Rodgers v Draperu, Utah, pred puškami vršilcev sodbe, je odgovoril na vprašanje, kaj je njegova želja: “Neprobojni telovnik-” HOUSES FOR SALE BY OWNER priced for quick sale, single frame Colonial, three bedrooms on 17120 Talford Rd. $16,500. Call between 9 and 5 PR. 1-5025. (82) HELP WANTED — MALE Različno stališče unij v Z. D. A. in v Kanadi MONTREAL, Que. — Vodnik unije jeklarskega delavstva Združenih držav MacDonald je izjavil v navzočnosti kanadskih tovarišev mnenje, da za delavske unije ni koristno, če iso pretesno povezane s političnimi strankami, ker nastane nevarnost, da pridejo pod njihovo nadzorstvo in izgube svojo neodvisnost. Vodstvo unije kanadskih jeklarjev je drugačnega mnenja. Sklenilo je ustvariti skupno Co-operative Commonwealth Fe. deration novo delavsko stranko, ki naj bi boljše in odločnejše branila koristi delavstva v deželi. Vodniki kanadskih jeklarjev izjavo McDonalda niso bili posebno zadovoljni, nekdo od njih je povedal kar naravnost, naj ne vtika nosu v stvari, ki se njega ne tičejo. Canadian Labor Congress, ki je v načelu sklenil ob sodelovanju CCP ustanoviti novo stranko, se je* v pogledu politike začel nagibati k stališču unij v Vel. Britaniji. Te imajo dejansko skoro popolnoma pod svojim vplivom angleško Delavsko stranko, one odločajo o načelnih vprašanjih, one ji preskr- bijo glavna finančna sredstva in one odločaj u pri volit vi strankinega vodstva. Ameriško delavstvo se v načelu noče izjaviti za nobeno stranko, pritiska pa na vse, da vključijo v svoje volivne programe njegove želje in predloge. Priznati je treba, da je tekom zadnjih desetletij na ta način dosti doseglo. ------o------ Zunanji minister razlaga vprašanje izgona OTTAWA. — Zunanji minister Green je preko radia pretekli teden razložil vprašanje izgona onih nedržavljanov, ki so prišli v deželo na temelju viz za obisk, pa nato zaprosili za dovoljenje za stalno naselitev. Povedal je, da so predpisi za dovolitev tsalne naselitve v deželi precej strožji od onih za izdajo vize za obisk dežele. Ko se oni, ki so prišli na temelju vize za obisk, javijo za stalno naselitev, so podvrženi vsem zahtevam predpisov za podelitev dovoljenja za stalno naselitev v deželi. Pri tem se lahko dogodi, da neka oseba, ki je že v deželi na obisku, ne izpolnjuje zahtev določenih za stalno vselitev. V tem slučaju ji seveda dovoljenja za stalno naselitev v deželi ne dajo in oseba mora oditi tja, od koder je prišla. Tak slučaj se je dogodil 33 let stari Ireni Rebrin, predavateljici v slovanskem oddelku University of B. C. v Vancouver j u< Rebrin je_rojena na Kitajskem od ruskih staršev in je prišla v Kanado iz Brazilije 1. 1958. že v ja- Planer Mili Operator „ Must be experienced with large work. Production Experts Snc. 4259 E. 49 ST. South of Harvard VU. 3-3220 (84) FOREMAN Pohištvo naprodaj Hladilnik, štedilnik, kuhinjska miza s štirimi stoli, v dobrem stanju, na 1048 E. 71 St. zadaj, tel. UT 1-6927, do 7. ure zvečer. —(84)i V fari sv. Vida DVODRU2INSKA — $11,900 E. 60 St., blizu Glass Ave., trd les, aluminijasta zimska okna, lesena hiša, 4-4, v dobrem stanju. GRIMES REALTY 1186 E. 79 St. UT 1-0323 REALTOR IV l-87o8 V fari Marije Vnebovzete Dobra prilika, 6-sobna Colonial hiša, blizu šole, transporta-cije in trgovin. 3 čiste spalnice. V zelo dobrem stanju. Samo $16,800. Lastnik je kupil drugo hišo. Se sprejme pametno ponudbo. Oglejte takoj. PAGE REALTY GO. 455 E. 200 ST. KE 1-1030 Vprašajte za JOHN LAURICH (83) Soba se odda Soba se odda za moškega, ki dela, sprednja soba, spodaj. Na 1027 E. 61 St. HE 1-6671. —(82) Food Market naprodaj Mesnica, sušilnica, grocerij-ska trgovina, vino in pivo za ven, vse živežne potrebščine. Lepa prilika za dobrega mesarja. Se proda poceni na 4110 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. -(82) Experience in job shop work, must have knowledge of feeds and speeds and have actual experience in operating various types machines. Good opportunity for right man. Production Experts tec. 4259 E. 49 ST. South of Harvard VU. 3-3220 (84) Moški dobijo delo Zidarja iščejo Zidar dobi delo. Kliče naj UT 1-9947. (82) Ženske dobijo delo Gospodinja Lahko hišno delo, kuhanje. Lep dom. Četrtek in nedeljo prosta. Mora govoriti angleško. Na Rapid Transit. Dobra plača. SK 2-2575. (83) Naprodaj 2 dvodružinski leseni hiši, po 7 in 4 sob ena, plinski furnez, polna klet in podstrešje, druga ima 5-5 sob, cirkularni grelci, asfalt dovoz in nove garaže. Na 1089 E. 71 St. EX 1-8219. (82) ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio PITTSBURGH, PA. BUSINESS SERVICE Established Slovak Speaking Man SELL MUTUAL FUNDS PART TIME FULL TIME Expert Training—Leads Furnished ARTHUR and COMPANY Mutual Funds Specialist^ Oliver Building AT. 1-5678 (83) IŠČE SE Izkušena kuharica za delni čas. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (X) MALI OGLASI Na Ncff Rd. Blizu cerkve, 5-sobna enodružinska hiša v zelo dobrem stanju, lep velik lot, garaža. Se lahko takoj vselite. Lastnik hoče ponudbo. V slovenski naselbini, mesni ca, dobro obstoječa, dober promet. Lastnik gre v pokoj. Proda po zelo zmerni ceni. Imamo tudi več raznovrstnih hiš v lepih naselbinah in lote. Knific Realty 820 E. 185. St. TV 1-7540 (26, 28 apr) Sobe — oleandri 4 sobe se oddajo, plin in elektrika vključenat $55. Tudi oleandri naprodaj istotam na 1415 E. 51 St. EX 1-9668. (84) .. KADAR STE PREHLAJENI! .. pridite k nam! Imamo izborno domače zdravilo proti KAŠLJU in prehladu! NE ČAKAJTE, ampak pridite takoj, ko se prehlad pojavi! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila spreiemamo in razpošiljamo tudi po pošti! V BLAG SPOMIN TRIINTRIDESETE OBLETNICE SMRTI BLAGOPOKOJNEGA OČETA Joseph Klemenčič ki je v Bogu zaspal 26. aprila 1927 Dragi in ljubljeni oče. V globoki žalosti klečimo na Tvojem grobu in, potrtega srca iščemo Tvojih blagih spominov. Ob tužni obletnici sniva-nja ob Tvoji ljubljeni soprogi in naši pokojni materi. Vama kličemo: Mir Vama bodi do svidenja' nad zvezdami. Žalujoči: OTROCI Cleveland, Ohio, 26. aprila 1960. AMERIŠKA DOMOVINA, “Rajši bi se zabodla s to-le ig- ta in jih je — njegova zmagovi-'rine sobe in je strmeč zagledal s lo, kakor da bi vzela moškega, ta čistost mu je telo izpremeni- silo odpahnjena vrata, ki so le-' ki ga ne ljubim. Toda — jaz la v jeklo in železo — dvignil s ?ala na tleh, in svojo hčerko, ki I ljubim nekoga.” tečajev, da so zaloputnila na tla je ležala na preprogi in se joka- Vsaka beseda je bila kakor'. . . Kakor Samson iz Gaze je la. Pred njim pa je korakal petje in vroča kakor majniško neranjen, dočim je onemu žen- štajerski meščanski sin, ki je s solnce. Toda njegova ljubljen- ska zlomila junaško moč, stopil, svojim perjastim klobukom za-5? ka, čista in mrzla kakor sneg, ven in je zapustil najlepšo žen- deval ob strop stopnišča in je ?? je bila tako daleč. Lev se je sko Transilvanije. Nihče drugi zmagujoče žvenketal z mečem Kaj ste storili, gospod, odpahni-li ste vrata?” Henrik se je obrnil, zmagovi- to so se mu bliskale črne oči, ko je rekel mongolskemu pogla' varju: “Da, vrata so odpahnjena. MAZZETTIi Junakinja iz Štajral “To bi nam morali povedati meš? — gledat.” oni, ki so ga poznali, toda vsi so že pomrli. Marsikako dobro postavo je dal, seveda tudi kakšno krivično vmes, morda prav zato, ker je pretiraval v kreposti.” Princezinjine oči so se vsesale v Henrikove pobešene. “Še nekaj bi rada vprašala!” je šepetala. Nakrat je počivala njena bela roka na njegovi. Henrik jo je hitro umaknil ter je o-pazujoč deklico dvignil oči. Henrik je opazil, da je čudovito lepa; toda lepša je ona, ki je tako ljubko sedela pod ja- splazil k njegovim nogam. Kne- bi je ne zapustil nepremagan 5 žja hči, čije lepota in mladost ga kakor jo je zapustil Henrik, je začela očarovati, je nasloni- * * * la svojo čudovito lepo glavico Iz gornjega nadstropja sta hi- ob svojem krepkem boku. Ha, kaj se je zgodilo? Je-li razžalil princezinjo? “Stotnik Hendel!” je zaklical AVE AFELV “Razumem.” Starec se je na niegove Prsi> da so n3eni las' tro Prišla doli Štefan Gabor in grof. “Zakaj odhajate, gospod? splazil ven. Služabnici sta šepe- liki razbel3en svilnat plašč Izet paša, slišala sta tresk iz Hotel sem videti Vaše strelce! tajj " | plavali okoli njega, “vitez,” je tečajev vrženih vrat. Grof Šte- Druzijanna se je sedaj dvig- prosiIa’ “iaz Vas |tan ve, da je štajerski stotnik nila z blazine ter je vrgla na-1 To ie bila hudičeva ura. Prin- pri njegovi hčeri, on ve, da go-zaj svoje čudovito lepe lase, kar cezin.ia ie bila Negova poslan- ri zanj, in upa, da bo ta ljubezen ji je s prsi padla na tla dolga ,ka- Grozno je pihal ognjen hu- prinesla mnogo Hendelnovih zlata igla. |dič, Henrik je bil ves omoten od milijonov v njegovo prazno za- “Mamica!” je zaklicala proti rož- °mamljivo dišečib cvetlic kladnico. •• ^ zastoru, “prinesi - žte veš kaj!” in vihrajočih kodrastih las • • • I Ce Sa JJubl 1" ce Sa b°ce ime-Henrik se je sklonil k tlom, Pred očmi mladega junaka je ti, naj štajerski meščanski sin pobral zlati nakit ter ji ga je po- Sevala soba . . . videl je samo natakne svoj prstan na njen i slonokoščenobarveni obraz kra- prst. Knez je dober, kralj je Izza temnega zastora je stopi- 1jevske deklice’ ki mu obeta 13u-,dober’ toda še boljše je zlato v la stara Ženska, oblečena kakor bezen- ^bezen, po kateri tako teh negotovih časih. blano, tako genljivo sklanjala j Tatarke> in je držala v rokah koPrni njegovo mlado srce glavo k bolnemu bratcu in je z zlato taS0) na katerj je stal vin- že 30 se ovile njene mehke r°-lilijastobelo roko s svilo pisala vrč in modra čaša ,ke okoli njegovega vratu, m ka- v sveta oblačila . . . lepša, ti-j Princczinja se 1e dvi i]a z kor senca je izaa svilnatega pol-sočkrat lepša. 'divana (er e nalila vjna v fažo mraka praskala ostudna roka Ponosno in trdo je vprašal: krvavorde6' ie teklo vino kre: stare Tatarke, na blazini in ode- “Kaj bi še radi vprašali?” Ti- j . . ’ . ji tam na postelji so počivali ce- ho je mrmral lev in je s svojim _e Smehljajoč se jo je prin b kupi roz. raskavim jezikom lizal njegov cezinja ponudila Henriku in mu! Henrik je bil v zadregi, ki je čevelj. Princezinja se je sme- je laskav0j sladko rekla; .bila hujša kakor junaška moč .. _ —i— v,„i,o^n,io , , , lin' moškost; obupajoč se je iz- Na Vase zdravje, gospod stot- , v , .... , , _T -r, kusal oprostiti njenih rok, kate- mk. Veliki, slavni moz! Bog . , , , ,T , . _ , . , rih sladkost ga ie hotela omami- Vas ohrani . . . Zakaj se obo- .. . ,, ti, ona pa se je ovna okoli nje- ugriznil . . . toda kaj sem hote- av Ja e- 15 ruP- ^ Igovih prsi in je v najvročejši la vprašati, je-li res, kar pravi Raztegnil je roko, hitra ježa klicala: “Ne izpustim pridigar Firdo Pal, da Kalvin in silno težki vzduh, ki je bil v ^ ne Opustim te ” In glej . . . ves svoj živ dan ni poljubil no- sobi, sta ga užejala. Urno je iz- v sviinatem mraku, kjer je mi-bene žennske?” Pd- 'gala ostudna starka je zagledal “To bo pač samo slaba šala,” Naenkrat se je na divanu, kjer iu5) v iu£i pa steber, ob stebru je rekel stotnik, “saj je bil ven- bi bila lahko sedela Lizika med je stala snežnobela deklica in se dar poročen, in svojo ženo je njim in njo — pojavil majhen, je jokala. Za nedolžnost trpi in pač kdaj poljubil.” j smrtnonevaren rogat hudič. Švi- prosj Boga, in on-----------naj se Kar tresla se je od ljubezni gml je iz čaše plemenitega to- tu vda grehu v podobi deklice in zamaknjenosti pri tej besedi: kajca. Princezinja je z rpehko jn naj mačkici da za igračo svo-kako lepo zveni v njegovih us- roko držlala za zlato iglo, nagni- jQ nedolžnost? tih' Ah pa še vedno tako trd, la se je proti Henriku in je rekla: Betlen je obstal na pragu hče- AVINGS • 13 fail ISSth Strast 2S000 Euclid Avanu* 6233 St. Clair Avana* Cleveland. Ohio Mullally Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANTNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-941> jala in je s prstom pokazala nanj. “Jej, glejte, kako rad Vas ima zirzi-birzi, sicer ne mara za nobenega, marsikoga je. že Petinšestdeset let nudi KSKJ Ijuheznjivc bratsko pomoč svojim elanom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA tarry your f 'V NOT AN OVERLOAD! m "C.:-: ^ Glasujie PHOTS Nepoirebnim Novim Davkom, ki fih predlaga Clevelandski Šolski Odbor! ZAKAJ BI OBREMENILI SVOJ DOM IN DRUŽINO Z VELIKIM DAVČNIM POVIŠKOM, KO SO ŠE VEDNO PRAZNE ŠOLSKE SOBE V CLEVELANDU! tako resen. “Toda, milostiva,” je rekel, “oprostite, jaz tratim tu svoj čas, če Vaš oče ne bo že kmalu zgoraj gotov s Turkom, pojdem.” “Oh, saj bo takoj gotov! Prosim, prosim, ne hodite! Palika!” je z bliskavimi, napoštevnimi očmi skrivnostno pogledala starega pridigarja, “pojdi — razu- CHICAGO. ILL. Dve spalni sobi vsaka s svojim vhodom, prenovljeni in opremljeni, se oddasta v slovenski naselbini blizu cerkve sv. Štefana v Chicagu. Vprašajte pri: Leskovar Realty, 2032 CHICAGO, ILL. FEMALE HELP WANTED REGISTERED NURSES WANTED Tedaj ga je prešinila sveta moč. “Štefana ” je zaklical. Kakor strela z jasnega neba ga je moč tega imena prebudila iz o-motice grešne ljubezni in mamečih cvetlic, pahnil je od sebe sladko postavo, ki se je ovijala okoli njega . . . “Gorje mi, gorje mi ” je glasno zaplakala, on pa je s krasnim, krepkim korakom stopil čez puhajočega le- tak va ter 3e mimo zvodnic, ki sta in the Hospital Unit of the Orient prestrašeno kričali, stopil k vra-State Institution, 7 miles south of j;0m_ Toda vrata so bila zaprta, Grove Ciity. | ... ... , .. SALARIES $315 to $400 per Month, pridigar jih je svoji lepi gospo-Higher salaries possible depending dinji na ljubo od zunaj zaklenil. on qualification. Write or call Personnel Office ORIENT STATE INSTITUTE ORIENT, OHIO Henrik se je oziral po sobi naokoli, kraljevska hči se jp pred hladnimi pogledi njegovih prezirajočih oči ihteč zarila v turške (82) preproge; nato se je uprl v vra- Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od &500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. t Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. Glasujte PROTI šolskim obdavčenjem Cleveland Federation of Realty Interests Henry DuLaurence, President Apartment and Home Owner’s Association Karl Duldner, Exec. Sec’y - „ . . .. - . f OBLAK FURNITURE CO. 6612 ST. CLAIR AVE. HE 1-2978 POHIŠTVO IN POPOLNA OPREMA ZA DOM Z vsakim nakupom dobite zelene Eagle znamke Odprto dnevno do 8. ure zvečer razen v sredo do 1. pop. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cen«. 1891 I960 BUSINESS OPPORTUNITY REGISTERED NURSES W. Cermak Rd., Chicago 8, 111,,1 General duty. Immediate openings tel ’ Virginia 7-6679. for 120 bed hospital, southern Wyo- ming community of 12,000. Liberal personnel policies. 40 hour week. Starting salary $310 with a charge TAVERN & RESTAURANT - S.W. of $23 for ful1 maintenance. Addi-Side. Transfer corner. Estbl. 28 yrs. tional $10 Per month for eveninS By owner. Fixtures, property and and nišht duty with regular in' building. New electric kitchen. 7 rm. creases. Also SURGICAL NURSES (84) Starting salary $320 plus $5 per call after 5 p.m. Nurses home re- apt. upstairs. By appt. only. VI 7-8196. LAUNDERETTE distriet. Est. 8 yrs. 20 washers, 4 dryers. Pressure pump. Bendix1 equipment. Includes cleaning and1 shirt service. FI 3-7273. Heavv business cently redecorated and refurnished. Wire, write, or call Director of Nurses. MEMORIAL HOSPITAL Rock Springs, Wyom. (83) ! (84) HELP WANTED MALE WERE YOU THINKING OF MAKING A CHANGE? If you have these qualifications and feel the need for change . . . we are interested Immediate opening for MECHANICAL INSPECTOR Experienced checking close tolerance small mechanical parts of instrument quality. Knowledge of all types inspection equip, essential. Must have own tools, permanent position. Many company benefits including paid insurance program. For INTERVIEW after 4:30 p.m. daily or Sajt. Phone MR. F, BIBER, VA 6-3030 All information will be held confidential. SIMPON OPTICAL 00. 3200 W. CARROLL : (84) NE GRE! — Kažipot kaže navzgor za “nebeško pot” čisto pravilno, toda avto ne more na njo in je obstal pred zidom. Slika je bila posneta v San Francisco, Calif. NAZNANILO IN ZAHVALA . Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl ljubljeni soprog in skrbni oče FRANK LIPOLD ki je previden s svetimi zakramenti zaspal v Gospodu 7. marca 1960. Pokojni je bil rojen 20. marca 1891 v vasi Varje na Primorskem, Jugoslavija. Pogreb se je vršil iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo je opravil Msgr. Louis B. Baznik, nakar je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku. Na tem mestu se iskreno zahvalimo Rev. Jošt Martelancu, ki je pokojnika previdel s sv. zakramenti, ter ga tako pripravil za vstop v srečno večnost. Dalje se zahvalimo Msgr. Louis B. Bazniku za opravljeno sv. mašo za-dušnico ter za spremstvo trupla pokojnika iz pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija. Prav iskrena hvala obema gospodoma. Iskrena hvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti pokojnega ter vsem, ki so darovali za sv. maše, kakor tudi za avtomobile ter za kropitev pokojnega, ko je počival na mrtvaškem odru. Zahvala društvu Ilirska Vila št. 137 ARZ, kakor tudi društvu sv. Nikola št. 14 HBZ ter vsem, ki so' nam kaj pomagali ob tej žalostni in grenki uri. Zahvala pogrebnemu zavodu Jos. Žele in Sinovi za ureditev pogreba. Končno zahvala vsem, ki so nam kaj pomagali v bolezni in smrti pokojnega. A Ti, ljubljeni soprog in skrbni oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda; duši Tvoji blagi Pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Naj Te dobri Bog poplača za vse Tvoje trpljenje in skrbi, ki si ga doprinesel za nas z večnim veseljem v družbi izvoljenih; dotlej Pa z Bogom in na svidenje nad zvezdami. Tvoji žalujoči: FRANCES' LIPOLD, soproga, FRANIK, ALBIN, ANTHONY in WILLIAM, sinovi, LUCIA, poročena GLAVAČ, ANA, poročena FRATIANI, 1 vnuki in vnukinje. Cleveland, 26. aprila 1960.