Pismo iz Trsta. Škedeujsko vodstvo. Poleg italijanskih učiteljev sta bila, kakor sem zadnjič omenjal, imenovana tudi voditeljema na slov. šolah dosedanja začasna voditelja: Josip G o r k i č za Bazovico in Vinko T r ob e c za Trebče. Slovensko javnost pa zanima mnogo bolj, kako se je rešilo vprašanje škedenjskega vodstva. V Škedenju je mešana šola ital.-slov. Pravzaprav je to slov. šola z ital. vzporednicami, ker so na slov. šoli ustanovili vzporedne ital. razrede: Do sedaj je bilo mesto voditelja nekako posestno stanje Slovencev. Prvi vodja mešane šole je bil blagopokojni Oenčur, odličen Slovenec; a za zadnjega, g. Soviča, bi se Italijani prav lepo zahvalili, ako bi ga jim hoteli prištevati. Za to šolo bi bilo pač umestno, da bi se zavzeli ter zahtevali Slovenca. Ker so slov. učitelji dobro vedeli, da tržaška vlada ne bo imela nobene moči, da bi zahtevala ločitev ital. vzporeduic, kakor to zahteva moderna pedagogike in kar je predlagalo slov. učiteljstvo v posebni resoluciji, izročeni vladi, so napravili nekateri slov. učitelji izpit iz italijanščine. — Ko je magistrat videl, da so slovenski učitelji napravili to potezo, ga je začelo skrbeti, kaj bo. Iskali so v vseh mogočih luknjah, a ni bilo dobiti Italijana, ki bi imel najmanjši papir — kakor ga je imel upokojeni voditelj Tavčar (čisto ital. ime) — kjer bi stalo zapisano, da sliši slovensko govoriti. Končno so vendarle dobili dva, ki sta obljubila, da napravita izpit. Podala sta se k izkušnji in — padla. Kaj zdaj ? Mestni svet se je vendarle izvil in odlašal imenovanje, ne da bi vlada mignila s prstom. Enemu teh dveh žalostnih junakov je dala 200 K podpore, da si nakupi slov. knjig in se gre v počitnicah na Kianjsko učit slovenščine. Ko se je vrnil, je znal toliko kot prej. Šel k izkušnji in jo — prebil. Da je bilo to mogoče, nam morda pojasni sledeče: Novi škedenjski voditelj Križan je odkrit klerikalec in osebni prijatelj škofa Nagla. Na nobeni klerikalni prireditvi ga ni maiijkalo. Pesnil je pod imenom ,,Ozociattou nabožne prigodnice. V svojem domu ima brezštevilno lestencev, podobie in kapelic, da se mora Brezje skriti pred Djim. Že par let je hodil o Božiču in Veliki noči po cerkvah napravljat jaslice in božji grob. Tak mož pač z labkoto napravi izpit na vsaki c. kr. šoli v dobi ,,liberalnega" Marchetovega ministrovanja. Ta slučaj nam ne kaže samo moči klerikalcev tudi že v Trstu, ampak nam tudi slika, koliko je vredno Venizianovo Iiberalstvo. Kak klerikalec je Križan, je njemu, nevrednemu članu rimske-framasonske lože in osebnemu prijatelju velikega orijenta dobro znano; a nemalo ga ni oviralo, da mu je poveril tako važno šolo in s tem odjedel Šlovencu mesto. Dostaviti moram, da oba slovenska kompetenta nista morda iz F. ali Gr. kalibra temveč mirna — morda še preveč — in krotka nasproti magistratu, a nista našla milosti. Oglejmo si sedaj še moralo ,,klerikalca" Križana. V mestu je bil meščanski učitelj z dobro plačo, lepo ftodočnostjo in nobeno odgovornostjo. Sedaj ima manj dohodkov, dela čez glavo in veliko odgovornost, a ni se poraišljal ne trenutek, da je odjedel rnčsto Slovencu-kolegi. Oe je morda gospod P. zapisan za Iiberalca, pa gospod K. nima gotovo tega madeža. Koliko se on muči' s cerkvenim petjem, orglanjem v raznih cerkvah, a vendar ni našel milosti. Zakaj vse to? Le edino za to, ker je klerikaleem ,,suprenia lex: ,,Škoduj bližnjemu!" in ker hodita Venizeanov liberalizem in Naglov klerikalizem tesno objeta, kadar gre proti Slovanom.