Kakšno čast jeimelSobek Javorcaž. Poljaki »pisal Kazimir Przerwa-Tetmajer; preložil Al. Benkovič. On pa je stal med Ijudmi, kakor oslepel od iskreče svetlobe solnca, ki je tam za zidom tonilo za robom zemIje. Častnik mu je olajšan in miren potrkal z roko po rami in rekel: »Vrl dečko!« Ljudjp so vzklikali nad neverjetno urnostjo in še bolj nad tpm, da je Sobek skočil nazaj na dvorišče jofnišnice. On pa ni slišal nič. Nazadnje je šele slišal besede: »A!i že do^go sedi?« »Mesec dni.« »Ali je dosti dobil?« »Dvajset let?« »Pa ni pobegnil?!« ^ Sobek se je ozrl na tistega, ki je govoril. Majhen, mofolcast fanl^ oblpčen, kakor se nosijo okrog Gdova, je gledal nanj z bledimi očmi in z izrazom nenavadno posmehljivega strmenja; Glodal je nanj kakor na človeka, ki sp. mu mora vsak cuditi zaradi njegove neuranosit in ki ga Človek zara<ii te nezaslišane neumnosti ne more drugačo kot zaničp^ati. Sob©k Javorcaž je mozolčastega fanta pofledal v r>či. Gorali so Sobka obstopili, vsi, ki so bili na Višniču. »Sobpk! Vrl deoko si!« »Tega bi no bil storil niti rajnki K<»la Gornji.« »Kdo drugi tudi ne!« »Sam castnik je odprl usta za hip.« »Morda ti zafo odpu^ti nekaj let.« »Kaj takega tu še nlhie ni vklel.« »Kako bi neki?« »Ali so kje taki Ijudje, kot smo mi? Kaj?« »Hej! Nikjer jih ni takih, kot smo mi s Podhala.« »Ej! Nihče izmed nas ni kos Sobku!« Obstopili so Sobka. Bilo jih je pet ali šest, sami zločinci in razbojniki. Ponosni so bili na Sobka. »Ej, to bi bila banda, mi pa on!« je rekel košceliski razbojnik drugemu Koščeliščanu. »Ej, res bi bila, pa kakšna!« »Mislil sem, da so pri nas v Koščeliskah najvrlejši fantje.« »Ej, tudi drugod jih je kaj. Saj tudi Janošik ni bil iz Koščelisk, marveč nekje s Spiža.« »Kaj boste vi, Košreliščani? Kaj pa Matej iz Zakopanih?! In Mi,'alkov Jendrek?« »In novobilski Va!pk? Podžižni iz Bjalke? . . .« »Hej! V Koščeliskah pa je le . . .« Biia je temna noč. Vsi so spali. Čeprav si oči izpatineš, ne vidiš drugega kot črne sence na nebu, sveta sploh ne vidiš. Dež je kar rjul, bilo je grozno. Tema je v celici; Sobek je videl samo dvoje oM pobabljenega fanta iz Gdova. Mučile so ga, kamor se je obrnil, gledale so ga srepo, izrazito, stalno. Sobka jih je bilo sram; zdaj se jih ]e celo bal. Fant je sedel v drugem krilu. na koncu poslopja, in ie zdaj res spal na prični z zatisnjenimi očmi. Oči pa so skori zid in coz dvorišče gipdalp Sobku v dušo. Ta se je Urči'a in zvijala pod njih pogledi, skrivala se je, a ni mogia uteči. Nozdrvi, ki so žp dibale prosti zrak s sveta. oči, ki so že gledale prek obzidja v svet, kakor da so dobile zobe in grizle in trgale Sobkovo dušo. Dve bledi, izraziti, srepi zenici fanta iz Gdova sta se vbadali v njegovo dušo čezdalje globoče. Bil je gori! Na zidu! . . . Samo en skok! . . . Še veter bi ga ne bil dohitel! Zdaj bi bil že čez ogrsko mejo! Sobku se je zdelo, kakor bi mu nekaj žviŽTalo okoli ušes, kakor njegova lastna cjupaga, krožeča mu veselo okrog glave v blaznih vrtincih s polno siio. Tam nekje v lesu pod Srednjim vrhom ali pod Dzjumbirora sede njegovi bratje tovariši, skrčeni kakor risi. Do'golasi velikan Jan Sliva iz Vihodne, Jendrek Migac iz Bustrika, Joško Papež izpod Bele gore, Joško Stanik iz Koščelisk, Lorenc Gavranjec iz Pospadov . . . Tam 8ede okrog ognja in pojo polglasno grozepolno rokovnjaško karačnico. Pojo pesem, o kateri nihče ne ve, kdaj in kdo jo je zložil, ob kateri smreke trepetajo in se bude orli, speči na vejah, ter v temi šume s peruti, oslepeli, jezni, preplašpni. Tam pojo, a ni ga, ki bi jim pri tem iarrai na gosli. kajti on, Sobek Javorcaž je bil takrat na Višnifu. Na Višniču — on, o katerem so dečaki govorili: »Divjega kozla laže s pestjo zgrabiš za parklje, nego bi ujel Sobka Javorcaža.« Pred očmi so mu zamigljalp gore, prišio je kakor nenadna toča spomladi, ki se utrga s skalovja. Tu zelpni cela dolina, tam voda igra v jezercu, tain meketajo bele ovce, žvenkljajo kraguljčki in mpdni zvoncki — vse zveni, zvoni in se giblje po po^janah. Tam jm>:o pastirji. tam pastirice, tam in tam katera zavriska z višinp: »Jutiuhubu!« Tam ji zopet odgovarja pastir izpod reri: »Ho'a-ho!« Tam na gosli in kob/p*), na vrbove pišoalke. na dolge. daleč glaseče se trobe igrajo pastirji, ovfarji in vo^arji. V pianinski koči plapola ogenj, pastir pleše in bije s petami, da *) Nekaka lira s tremi strunami. — Op. prel. fekre lete pod streho. S peto bije ob glino, vtlačeno v tla, poje in vriska, — za steno pa mu odgovarja iz kota devojka. Iskre se krešejo proti stropu, gosli vresče, kakor bi : sami vragovi rojili v njih. Tam jeseni ženske tro lan na gumnu, prepevajo dolge, zaljubljene pesmi, v zimi pa v tkalski kolibi. Stari go.spodarji pušijo iz pip, pripovedujejo pripovedke in rešujejo uboge duše v vicah. Volkovi vijo sem od gozda, psi jim odgovarjajo od koč. Nenadoma nastane v noči vrišč, «:viljenje, stokanje, obupno meketanje, obupni kriki in klid: volkovi so se bili p>rikradU natihem. raztrgali psa, med ^redo dero. Šele čez nekaj časa se prikažp kdo: ta z gorečim polenom, ta z železnimi vilami, nekateri s cjupago,drugi s pu&ko in cepcem, s čimer kdo more — na pomoč sosedu! Bitka. Sosedovi psi, tisti, ki so bolj predrzni, tisti veliki, liptovski, z ostnatimi ovratniki navaljuje-io na volkove, cppci grnie, cjupage zvene. Še ženske pomagajo: ta *s polenom, ta s smo'nato trsko, ta s svetiljko sveti skozi vrata aii skozi okno. Tu je možak volka prebodel z vilami, ga dvignil in treščil ob tla, tam volk drugemu skače za vra-t, pes pa volka napada od zadaj, popada gi za vrat in mu meso trga s hrbta. Razrit, pohojen sne^. pobiti volkovi, zadavljpni psi. nekai raTijenih ljudi — nad gorami pa tiha, zvezdnata noč, le od daleč se sliši tuljenje, čez nekaj časa pa po korah zopet brne tka]ske statve, tam in tam zopet zapoje kak?na Zosja ali Marisja. Poje tenko, visoko, vabece, da se v človeku srce trga in trepeče. Trga se in trepeče tudi srce v Sobku Javorcažu. Bil ;e prost, lahko bi bil prost! En &kok in bil bi tam. Takrat se je zdelo Sobku Javorcažu, da bi lahko skočil od Višniča do obmejnih Karpatov in od Tater do Liptovske gore! . . . Takrat se mu je zdelo, da bi splaval, po zraku švignil preko oblaka, s katerim je prepeto nebo . . Takrat . . . Z zobmi je popadel mrežo in jo pričel gristi. Krvave pene so mu jele tiščati iz ranjenih ust. Udaril je z glavo ob mrežo, da se mu je koža razcesnila ob njej in mu je kri zalila lase . . . z rokami je stresal mrežo. »Torej kakor orpl sem tu! Zaprli ste me!« je sepetal. »Pa bi bil lahko prišel odtod. Lahko bi bil pobegnil! Vse bi bil mogel!« Besen, blazen obup je Sobku upognil hrbtenico, mu napel pleča, stisnil prsi — in mreža je poeila. Uprl se je, sunil — iztrgal jo je iz okna. Za hip je obnemogel. Zdelo se mu je, da mu skozi okno v celico lete vse Tatre in vsi oblaki neba. Sobek je pogledal doli. Bilo je za dve nadstropji visoko, spodaj tlakovano dvorišče jetnišn'ce. Zdelo se mu je, da je kamenje pod njegovim oknom oživelo, da ga čaka živo in mirno. Streslo ga je. Obup, koprnenje, veselje, blaznost se je, pričela v njem boriti s strabom. Te]o, pred kratkiin še razbesnelo, steklo, se je pričelo tresti, zadrževati dušo, jo vezati. Sobek se je nagnil skozi okno. In glej čudo! Vse: gore, tovariai, rodni kraj — vse se je zopet prire'0 umikati v no?no tpmo, izginjati čezdalje bolj . . . Preslrašil se je, silno prestrašil. Takrat so se blpde. do zasmehovanja preplašene oči pohabl.ienega dpčaka i7 Gdova zasvetiie Javorcažu naravnnst v obraz. Hej! . . . Dvignil je glavo, sp vzpel z rokami, izprožil noge... skocil . . . — in se ubil! Tako cast je imel! Kako so vzeli Vojtka Hronjca. Poljski spisal K. Przerwa-Tetmajer; preložil Al. Benkovič. Jakec Hucjanski je, kar mu je sapa dala, hitel navkreber in govoril sam pri sebi: »To mu pa povem! Na mojo vero, da mu povem!« Jakec Huojanski je bil štirinajst let star in je dobro vedel, da se tega, da Vojtek Hronjec, ki je ušel od vojakov, biva pri njih, nikomur ne sme povedati, prav tako pa je dobro vedel, da je to, da Kasja Penckovska, Vojtkova ljubica, v krčmi pleše s fanti, treba povedati Vojtku. Zato je na vso sapo hitel navkreber in ponavljal: »To mu pa povem! Na mojo vero, da mu povem!« Hitel je pa tudi zato navkreber, ker se je silno ba! medveda, ki je sinoči ovce klal v dolini. Gozda je bilo konec, smrpke so postajale redkejše, vse naokoli je bilo oblito z mesečino. »No! Zdaj sem pa že tam!« je rekei Jakpc. Potem je pričel ogovarjati pse: »Na, na, na!« ti pa so spoznali njpgov glas in mu lajajoč pritekli nasproti. Ker sp mu je Varuj, visok kakor tele, zaletel pod noge, ga je Jakpc zajabal, ga zgrabil za ovratnik in tako na psu, ki j* grozno lajal, prišelpred pastirsko koco. >;Uren pa si!« mu je rekel ovcar. »Ali si vse pri- nesel?« ..... Jakec je vzel h torbe tabak, užigalice m zganje. »To je vse, kar ste naročili.« »Tu imaš«, je rekel ovčar in mu dal velik bakren «5e- trtak Ta hip pa se jp dvignil Vojtek Hronjec, ki je ležal ob <='oni na rp-?ni, segel za pas in mu dal srebrno dvajsetico * Materjo božjo. (^alje pribodnjii.)