Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 93.	v LioDljaoi, v SOM 25. aprila isu.
Leto XLD.
~ Velja po pošti: —
Za celo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejemati mesečne „ 1*70
= Sobotna izdaja: ~
za celo leto...... „ T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo Inozemstvo. „ 12'—
Inserat!:
Enostolpna peUtvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Poroina oznanila. zahvale, osmrtnice Iti.:
enostolpna peUtvrsta po 20 vin.
' Poslano: .' ,.. ; enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemšl ne* delje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni rad
(tsr Uredništvo Je v Kopitarjevi ullol štev. 8/111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi ullol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. št. 7583. — Upravnlškega telefona št. 188.
Gospoda Mihora bi bilo ros dobro nekoliko poobljati!
Poslanec Metnitz: Slovenci ne govore pri sodnijah slovensko, to pa zaradi tega ne, ker se lažje izražajo v nemškem jeziku, kakor v lastnem materinem!
Mihor pravi, da slovenski otroci že z doma slovensko znajo, Metnitz pa pravi, da ne znajo!
Lemisch: Kranjci so »Messerste-cherji«. Koroška je edina dežela, kjer Slovenci in Nemci skupaj drže. Slovenci nočejo svojih otrok v nemške šole pošiljati. Zato ne bodo znali nemško, v vojski ne bodo razumeli nemške komande, posledica bo, da jih bodo sovražniki postrelili kakor zajce. Koroška ostani kakršna je; »kar je Bog združil, naj človek ne loči«.
Da, zares! Koroška je edina dežela v Avstriji, kjer se deželno prebivalstvo tako brutalizira, edina dežela, kjer postave ne veljajo, pa tudi edina dežela, kjer se govore na javnih shodih take prismodarije!
Čc so poslanci take kvasili, kako zmešanih glav so morali biti šele poslušalci!
In poslanec Lemisch je neki celo deželni odbornik. Tak mož ima v roki slovensko ljudstvo! To je oni Lemisch, Id pravi: »Ohne Juda, ohne Rom, wird gebaut Germaniens Dom.«
Ta »slovenski« shod se je zaključil z nemškonaeionalno himno »Vom Tal bis an die Gletscherwand, tön' deut-volles Lied im Kärntnerland«. Ta pa-triotični shod, na katerem so imfamno sumničili koroške Slovence veleizdaje, se jo zaključil s pesmijo: »Die Wacht am Rhein«, Slovenski kmetje, ki so jih pa s shoda ven pometali, so se odkrili in zapeli cesarsko pesem! Koroški deželni predsednik to ve. On je zastopnik pravice, postave, državnih koristi in dinastije! Ampak Fries - Skene bo po-mencal roke, zmajal z rameni in bo odgovoril zvestemu ljudstvu pred vratmi vladne palače: »Man kanu halt' nichts machen!«
Tudi Slovaki se omileio.
Živimo v zgodovinsko važni dobi. Zatirani narodi vstajajo in hočejo svojih pravic. Za Rumuui so pričeli boj proti madžarskemu nasilju tudi Slovaki. Dočim so pa Rumuni koncentrirali vse svoje moči za odločilen naskok na madžarsko nasilje, so žal slovaške bojne čete še dokaj nesolidarne. V slo-
vaškem taboru ni soglasja o najuspeš« nejših sredstvih za boj. Eni se zanašajo na Dunaj, drugi verujejo celo v dobro voljo Tiszovo, tretji zopet v čudežno moč slovanstva. Edino na pravi poti pa so nemara samo tisti, ki se zanašajo na lastno moč slovaškega naroda in na prilično razumno oporo češkega naroda.
Slovaška narodna sila je razcepljen na v razne stranke z različno smerjo. Te smeri med raznimi slovaškimi strankami so se pojavile pred nekaj dnevi na shodu požunskega stoličnega odbora. Za boljšo informacijo nesoli-darnosti slovaških prvakov naj služijo naslednji podatki z omenjenega shoda. Učitelj Bac je predlagal nezaupnico Tiszovi vladi zato, ker se je začela v gajati z narodnostmi in nato, da bi se v vseh šolah izključno v madžarščini poučevalo. Proti temu je stalni stolični odbor predlagal vladi zaupnico. Zal, da se med navzočimi Slovaki, kakor toži »Slov. Dennik« ni dosegla prava solidarnost vslod »neznosnih odnošajev med voditelji«, tako da so bili predlogi Slovakov razdeljeni. »Slov. Dennik« piše, da Juriga sploh ni smatral za ugodno, da bi bil svoje načrte podal, razen dvema ali trem svojim osebnim prijateljem, ter pripominja: »Jurigi jc stopila že slava jako v glavo, pa si domišlja, cla je on najmodrejši človek na svetu, a da so vsi drugi sami tepci. Taka megalomanija škoduje potem vsej reči.« Madžarskega fanatika je moral za njegov govor posvariti i vrhovni župan Madžar Bartol. Tudi Madžar Ko t on a, profesor na pravniški akademiji, se je oglasil k besedi:
»Naša težnja ne more biti,« je de jal, »pripraviti Slovake ob njih govorico, ob njih jezik. Narodnostno vprašanje ni samo jezikovno vprašanje. In ko bi tudi narodnosti pripravili ob njih govorico in bi oni prenehali govoriti materinščino, bi s tem še ne rešili narodnostnega vprašanja. To pričajo Irci. Tudi ko je bil zatrt njih jezik, ni umrl v njih čut in zavest narodne individualnosti, in Irci so se bojevali za svoje pravice toliko časa, da jim jc angleška vlada morala dovoliti samoupravo. Tn Alzačanje so po govorici Nemci, ali kaj se opazuje? To, da bi bili rajši pod francosko kakor pa pod nemško vlado. (Slovaški člani odbora so ploskali govorniku.) Enkrat že moramo priti k spoznanju, da je nimamo moči, n a rodnosti p o m a d ž a r i t i, in to niti gospodarske niti kulturne sile. Saj si celo močna Prusija ne ve svetovati,
Današnja številka obsega 18 strani.
iz dežele nemške inteligence.
Kakor smo že poročali, je imel preteklo nedeljo v Sinčivasi na Koroškem koroški »Bauernbund« svoje zborovanje, na katerem je sklenil, da mora ostati na Koroškem »vse tako, kakor je«.
Glas o krivičnem zapostavljanju in hlapčevskem ravnanju s koroškimi Slovenci je udaril na vse strani in celo v inozemstvu se čudijo, kako je sploh mogoče, da se z udanim in mirnim ljudstvom tako postopa, kakor postopa oblast, s Slovenci na Koroškem. Se celo puntarje in državne prevratnike skuša vlada naj poprej na miren način in z dobrohotnostjo za državno misel in idejo pridobiti in si ustvariti iz njih lojalne državljane! Na Koroškem pa vlada Slovencem, ki svoja zborovanja redoma s cesarsko pesmijo končajo, brce deli, najbrže s tem flamenom, da jih v njih patriotizmu potrjuje! Naravnost ženialna metoda!
Nemške nacionalce, kakor imajo trdo kožo, .so te reči vendar nekoliko pretresle in cla bi odvrnili, od sebe tisto slavo biričev, po kateri so zasloveli po celi Avstriji, so prišli na zelo srečno misel, namreč dokazati, da/ so koroški Slovenci i sami nad vse srečni in da smatrajo' za posebno milost božjo, da smejo živeti v tako nebeškem kraju, kakor je koroški nemškphacionalni pa-šalik.
Sklicali so tedaj nemškonacional-ni shod v SinČovas, pripeljali na stotine celovških »kmetov« in proglasili zborovanje za shod slovenskih Korošcev nemškega mišljenja. Da je stvar po nepotrebnem še bolj komično izgledala, so programatično izjavili, da nočejo imeti slovenskega imena in cla se od sedaj naprej imenujejo s ponosom »bindišarji«!
Nato je nastopilo pol ducata nem-škonacionalnih poslancev, ki so seveda vsi nastopali v imenu »koroških Slovencev« in kot zastopniki »Slovencev« pobijali slovenske zahteve po ravno-pravnosti slovenskega prebivalstva.
Nismo imeli prav posebno spoštljive sodbe o talentih nemškonacionalnih politikov na Koroškem, ampak taka duševna revščina in taka intelektualna mizerija, kakor so jo ti možje, ki vodijo koroško deželo, na tem shodu pokazali, je pa naravnost občudovanja vredna! Ljudje s tako omejenim du-....... ..■ . —• . ■ - -
^LISTEK.
P. Hristov:
Z ognjem !d mm,
V Rodopih.
Obiskal sem žalostno razvaline ljubke katoliške vasi Pokrovan, kamor smo nekdaj v srečnejših časih tako radi zahajali. Začrpele koče so bile kakor venec lastovičjih gnezd naslonjene na skalnato pobočje vzhodnih Rodopov ter so se spuščale doli proti potoku, ki šumlja v dolino k reki Arcli.
Na ozki planjavi sredi vasi so se živahno razločevali beli obrisi katoliške cerkve, zraven pa prav tako jasno belo pročelje župnišča in šole. Razen teh dveh stavb, na kateri so bili (mimogrede povedano) Pokrovanci nemalo ponosni, so bila vsa druga poslopja, tudi najpremožnejša, bolj podobna brlogom in jamam, kakor pa človeškim bivališčem. Debeli zidovi, strehe obložene s težkimi kamenitimi ploščami in na eni strani segajoče skoraj do tal, nizka in ozka vrata na. najmanj pristopni strani, sploh vse je bilo tako urejeno, da je bilo stanovanje kolikor mogoče nerodno in nepripravno.
»Pravo barbarstvo!« iioste rekli. Tudi jaz sem nekdaj tako mislil, toda
ševnim obzorjem in s tako pomanjkljivo inteligenco so v resnici popolnoma nesposobni za upravo koroške dežele! Takih otrobov in takih čenč nismo še slišali iz ust nemških nacionalnih poslancev.
Začel je poslanec Kirschner. Slovenci so na Koroškem, ne onstran Karavank. Če hočejo iti h Kranjcem, bodo gospodarsko uničeni! Koroška Korošcem! Kranjci nimajo na Koroškem ničesar iskati!
To pa to! Koroški Slovenec je gospodarsko bojkotiran, od deželne uprave ne dobi itak ničesar. Živi se od svoje roke, od svojega dela in svojega pluga, pa nc od mize nemške gospode! Koroška Korošcem! Ampak koroški Slovenec zahteva, da se tudi na Koroškem spoštujejo cesarske postave, kakor se povsod drugod! Koroška Korošcem! Dalmacija Dalmatincem! Primorska Primorcem! Gorica Goričanom! Po tej metodi Nemci na jugu kar lahko zbašejo svoje cule. Tako pravi koroška postava!
Poslanec Lučovnik, Nemci ga imenujejo »das politisehe Hascherl von Maria-Rain«: Nemščina mora biti kakor je francoščina diplomatični jezik, uradni in občevalni jezik po celi Avstriji! Sicer pa naj gredo Slovenci v Srbijo!
Velikanska večina Slovanov v monarhiji naj se torej nauči nemškega jezika, zato ker se nemškim uradnikom ne ljubi učiti se slovanskih jezikov! Ravnokar se vrši proces proti lisoč agentom, ki so spravljali avstrijske fante v Ameriko, Lučovnik pa podi kar cel narod iz monarhije. Najprej pode narode iz monarhije, če se pa oglasi kak ogorčen glas proti takemu zasra-movanju, pa zopet padejo nanj in ga proglasijo za veleizdajalca! Če Lučov-niku ni kaj prav, jo lahko pobere s Koroškega. Slovenci so pa tam doma od nekdaj in si bodo že znali sami zemljo braniti!
Poslancc Mihor: Slovenski otroci že znajo slovensko od doma, njihov materin jezik je treba samo v šoli nekoliko poobljati (behobeln), šole naj pa bodo nemške,! Če morala na Koroškem propada, so krivi tega duhovniki!
Obrnimo. Nemški otroci znajo že od doma nemško, torej ni sploh treba nobenih šol. Koroškim duhovnikom mečejo povsodi polena pod noge, širijo losvonromovsko gibanje, jim spodkopavajo ugled, kjer jim morejo, potem pa vpijejo, da so krivi oni moralne pro-palosti! Ti farizeji!
življenska izkušnja me je drugače poučila.
Stavbarstvo naših Bolgarov v Ro-dopskih gorah je logična posledica političnih razmer v prejšnjih stoletjih. Ker so turški begi (grajščaki) in glavarji Kirdžalijev (organizirani turški roparji) redno odirali svoje tlačane, podobno kakor nekateri zahodni grajščaki v srednjem veku, zato jc bilo treba že z zunanjščiho zavračati pohlepnost in nasilnost.
Treba je bilo torej strehe potlačiti in narediti poslopje kolikor mogoče težko pristopno, da turški plemič ni mogel prijahati v hišo. Zoprni pogled v vežo, do katere se je navadno prišlo po nerodni lestvi, kurje grede, ki so služile namesto stopnjic, nizki stropi, razdrapani tlak, tesne in temne sobo brez oken, vse lo je strašilo in odganjalo turškega plemiča in biriča. Mračne koče so bile enako ugodne, za čast krščanskih žena in deklet, kakor za pritajeno premoženje ponižne raje.
Če se je krščanska vas tako previdno obdala z različnimi ovirami, je kmalu prišla na slab glas v celem okraju in turški kadiji in muftiji (sodniki), begi in biriči so polagoma pozabili pot do vasi.
Pokrovan se je dolgo veselil svoje skritosti: toda rešilna osamljenost, ki
ga je toliko časa varovala vseh grozečih nesreč, ga ni mogla rešiti pred splošnim opustošenjem lanskega lota.
Ojunačena po bratomorni vojski med balkanskimi zavezniki je turška armada, lansko leto v juliju vnovič udr-la. v Tracijo, zavzela Odrin, prihrula do stare bolgarske meje ter povsod po-žigala, ropala in morila. Prestrašeni prebivalci krščanskih vasi so bežali v staro Bolgarijo. Gotovo ste že slišali o žalostnem begu katoliške vasi Ak-Bu-nar; podobno ¡?o tudi Pokrovanci zbežali v Bolgarijo, pozneje pa, ko se je nekoliko pomirilo, se jo precejšen dol vaščanov povrnil k svojim ognjiščem.
Klanje in razdejanje.
Videti je bilo. kakor da so Turki pozabili na Pokrovan. Ko so jo po miru v Bukareštu določila nova meja, po kateri je Dedeagač in Orta-Koj s Pokro-vanom in sosednimi vasmi pripadel Bolgariji, so Turki šc enkrat opustošili zapadno Tracijo, preden so jo zapustili. V septembru lota 1913. so Turki opustošili krščansko vasi okoli Pokrovan a. Pokrovanci so vnovič zbežali, toda H hribovci so tako navezani na, svojo rodno zemljo, da so sc na povabilo svojih turških sosedov mnogi zopet vrnili.
i V Pokvovanu i o namreč okoli tri-
deset turških hiš, ki so par sto korakov oddaljene od krščanskih hiš. Pokrovanci, kolikor so jih jo vrnilo, so mislili, da bodo s svojimi turškimi sosedi lahko v miru živeli kakor nekdaj. Toda prišlo je drugače.
Koncem septembra so prišli, v vas turški orožniki, za njimi pa 50 vojakov, ki so se nastanili okoli krščanskih hiš. Začelo so so preiskave. Noč in dan so preiskavah" hiše varčnih oglarjev (Pokrovanci so po večini oglarji) ter zahtevali, da izročijo svoj donar in svojo premoženje. Dne 7. oktobra so krščanske ženo in otroke zaprli v tri hiše ter jih zastražili, može, kolikor jih je ostalo (nekoliko jih jc po noči zbežalo), pa v katoliško šolo. Tri dni so bili tako zaprti in vos čas niso dobili niti grižljcja kruha. Mod tem časom so vojaki oropali vas.
Tretji dan so od zapada prišlo čete bašibozukov, ki so svoj prihod naznanjali s slrcli in divjini kričanjem. Obkolili so šolo, kjer so bili zaprti možje, in zahtevali po turška funta (okoli 10 K) od vsake glave; če no, jih bodo živo sežgali. Možje, bilo jih ji' .*>(!. so res še zložili zahtevano svoto in so mislili, da so bodo s to odkupnino rešili, a so se bridko varali.
Dne 10. oktobra so vojaki in baši-1 bozuki napadli šolo ter skozi vrata 1q
kako bi s Poljaki! Tem bolj moramo mi spoznati, da imajo narodnosti pravico gojiti svojo govorico v šolah in pospeševati svojo kulturo. (Odobravanje Slovakov.) Pozabiti ne smemo, da je Rusija baje dovolila Poljakom poljske Šole. Skrbimo, da ustrežemo upravičenim narodnostnim zahtevam, pa moremo pričakovati, da bodu z nami vse narodnosti.« (Slovaki kličejo slavo govorniku, pa tudi ostali člani odbora mu čestitajo!)
Vemo pač, da mnogo ali veČina Madžarov še ni prišla do tega spoznanja, ali beseda uglednega madžarskega profesorja mu bo pa le dobila v Madžarih dokaj somišljenikov. Samo, da bi v teh važnih in resnih časih Slovaki složno nastopili za svoje pravice. V slogi jo moč. Kaj bi ž njo lahko dosegli! žal, kakor smo zgoraj omenili, ni bilo niti na tem shodu nobenega sledu kakšne složnosti. Juriga je sicer popolnoma zavrnil učitelja Bdca, ki ne stremi za kulturo, ampak za narodno nezavestjo v Slovakih, a je sam končal svoj govor z zaupnico — Tiszovi vladi. »Našel se je v Ogrih državnik, ki je spoznal resnico, da je treba napram narodnostim odjenjati, in temu državniku, sedanjemu ministrskemu predsedniku grofu Tiszi, jaz zaupam in verujem, da ni škodljivec, ampak prijatelj ljudstva.« Naposled je Juriga podal predlog, ki poživlja vlado, naj se ne pogaja samo z Rumuni, ampak tudi s Slovaki. Dr. Neumann, zastopnik »Katoliške ljudske enote«, je poudarjal, da je deco mogoče vzgajati le v materinščini. Izjavil se je za predlog stoličnega odbora. Dr. Ivanka je izjavil proti Ju-rigi, da on nima njegovega zaupanja v Tiszo. Ker se je Tisza te dni v zbornici izjavil, da nima v mislih izdelati narodnostni zakon, je izgubil vanj vse zaupanje. Šele, kadar bo narodnostno vprašanje rešeno, bodo mogli doseči i Madžari splošno volilno pravico ter svobodo tiska in zborovanja. Nato je dr. Ivanka stavil predlog, naj se pozove ogrska zbornica, da bi rešila narodnostno vprašanje z zakonitimi naredbami, tako da bi se vsi narodi ogrske dežele spajali v bratski ljubezni v eno politično celoto na temelju popolne enakopravnosti! Župnik Trubinyi je potem povedal, da je svoje dni, ko je bil še poslanec, predložil voditeljem tedanjih vladnih, a sedaj opozicijskih madžarskih strank te - le zahteve slovaškega ljudstva:
1. V ljudskih šolah naj se poučuje v materinščini. — 2. V občinski upravi naj dobi narodna govorica svojo veljavo. — 3. Pri sodišču naj se slovaščina vsaj toliko uveljavi, da se sodnijski dopisi ljudstvu vročujejo v slovaščini. -- i. Uradniki naj poslujejo v slovaškem jeziku. Trubinyi se je sam pridružil predlogu, da se na srednjih Šolah madžarščina obvezno poučuje, a je pristavil: »Pa ne učimo se le madžarskega jezika, ampak tudi slovaškega, zakaj naše šole nimajo vendar namena vzgajati volov (Veselost), ampak razumne občane ...« Nato je bil predlog
| fanatičnega Madžara Biica odklonjen kakor tudi predlog Jurige in dr. Ivanke, sprejet pa je bil predlog stoličnega od bora.
500 kron.
»Knežji dar« tržaških Slovencev koroškim bratom.
Bratje! Ob spominu, da ste pred 500 leti zadnjič ustoličili svojoga vladarja v slovenskem jeziku, Vam pošiljamo svoj srčni pozdrav in 500 K za Vašo »Staro pravdo«.
Ob morju, v Trstu, smo zbrani otroci slovenske domovine prav iz vseh njenih krajev, zato na tej važni točki slovenske zemlje predstavljamo v malem cel slovenski narod v njegovi bit-nosti in usodi. Na tej važni točki sta se znašla oba sovražnika našega naroda in združila vso svojo moč s klicem: »Na poti si nam! Proč s teboj!«
V Trstu vidimo in občutimo grozote narodnega boja vsak dan; v tisočerih oblikah, skrito in očito, proti vsem in posamezniku se dela s takimi sredstvi in tako silo, da naj bi v naših srcih vladala smrtno - strupena misel: »Vse vaše trpljenje je zastonj! Za Vas ni vstajenja! Obupajte nad seboj in svojo tolikrat zasanjano zlato bodočnostjo na svoji rodni zemlji in morju!«
Bratje! Trpeči najbolj spozna bolečino in sočustvuje s trpljenjem svojega sotrpina. Tako mi tržaški Slovenci z Vami na Koroškem. Zato Vam ob tem slovesnem spominu izrekamo svojo prisrčno zahvalo za Vaš možat in vstrajen odpor proti tujcu. V spoznanju, da je Koroški odločno dokazati, ali imamo Slovenci toliko volje, ljubezni do samih sebe in odporne sile, da se ohranimo ali ne, smo v Trstu ob Adriji, za katero se v zadnjih ciljih gre in je zibelka naše lepše bodočnosti, narodne svobode in blagostanja, potrkali na sveto vero in svojo narodnost ljubeča srca. Za enkrat je bil naš namen samo v naglici poskusiti, ali je toliko zavesti in ljubezni v srcih naših ljudi, da v par dneh zberemo pod geslom »Za Staro pravdo« 500 K kot »knežji d a r« tržaških Slovencev koroškim bratom.
In zbrali smo jih v 4 dneh, in kar je glavno, ta denar so darovali večinoma slovenski duhovniki, delavci in posebno služkinje in katoliške organizacije. Pošiljamo vam ta letošnji prvi dar z iskreno I j o, da vzbudimo vse slovenske dekani je, vsakega našega člov.eka, ki mu je dala mati slovenski jezik inje bil v cer-kvi krščen v Kristusu brez razlike v starosti in spolu in premoženju, posebno pa kličemo našo inteligenco vseh strok in v prvi vrsti voditelje naroda in poglavarje naših občin, davtemzgodovinskem letu začnejo z novim delom, večjo ljubeznijo, jeklene j šo voljo in zvestejšo vztraj-l
n o s t j o utrjevati naš narodni ob s t a n e k in posebno vam, koroški bratje, priboriti in zagotoviti življenje vredno ljudi.
Ker vemo, da je sedaj sovražnik zbral vso svoje sile in začel glavni in odločilni boj, zato kličemo tudi mi vse brate »Na brambo domovine!«
Želimo predvsem, da vsi naši ljudje in vse naše organizacije v vsaki slovenski dekaniji še letos zberejo za izrecno koroške namene Knežji dar 500 K. Kjer je uboštvo preveliko, vsaj nekaj, a nekaj gotovo. Želimo pa tudi, da slovenski kmet letos spozna svojo nalogo v življenju našega naroda in postane tako njegov zastopnik kakor je bil njegov zastopnik na vojvodskem stolu in tak branitelj kakor so bili njegovi očetje v turških bojih. — In tako tudi ostali stanovi. Zato združimo v no vili podružnicah »Slovenske Straže« naše ljudi.
Bratje na Koroškem! Ne obupajte! Mi stojimo in pademo z vami. Hočemo se boriti za vas, ker se vi za nas. Zvestoba za zvestobo! Verujemo, da bomo združili ves narod v eno vojsko, združili stotisočero src in ljubezni in milijon rok, ki bodo v zaupanju na božjo pomoč, svojo pravico in lastno silo, v zvestem delu ohranili vas in priborili domovini slovenski našo »staro pravdo« in boljše dni.
Bog z vami in nami!
Tržaški katoliški Slovenci.
Resnica o jANMr Mm:m soclalciL
Vsenemški in drugi liberalni listi so prinesli pretekle dni vesti, da je svojčas: prejela dunajska krščansko-so-cialna stranka 400.000 kron od »Avstro-Amerikane« za razne usluge, ki jih ji je baje storil dr. Weisskirchner kot bivši trgovinski minister. Da je te vesti posnel z velikim veseljem »Slovenski Narod«, je samoobsebi umevno, kakor tudi to, da je skušal na hinavski način spraviti s to zadevo v zvezo tudi kranjsko S. L. S. Z ozirom na te napade na krščansko-socialno stranko pa prinaša dunajska »Reichspost« naslednjo izjavo nemške krščansko-socialne stranke: »Zastopniki vodstva krščansko-socialne državne stranke, kakor tudi vodstva dunajske krščansko - socialne stranke izjavljajo, da ni stranka nikdar, bodisi direktno ali indirektno dobila od paro-plovne družbe »Austro - Američana« 400.000K ali sploh kak znesek. Vse nasprotne trditve, ki so izšle v netožljivi obliki v listu »Deutsche Zeitung«, glasilu nemškega centra, in v listu »Alldeutsches Tagblatt«, so podla laž in natolcevanje in se inspiratorji ter razšir-jevalci teh vesti poživljajo, naj vsled te obdolžitve laži in natolcevanja vlože sodne tožbe. — Dunaj, 20. aprila 1914. — Princ Alojzij pl. Liechtenstein 1. r., dr. Richard Weisskirchner 1. r., dr. Albert Geßmann 1. r.« — »Reichspost«
ta, moža, brata in nazadnje še sina, edino njeno oporo, a vendar kakor Job hvali Boga in išče tolažbe v molitvi. Cela vas jo spoštuje kakor svetnico.
Tam na gnojnem kupu nepremično sedi dveletni otrok ter nas z začudenjem gleda, kako delimo moko. Njegovo golo telesce je zavito v umazano krpo, katero mu je njegova mati privezala okrog pasu.
Kakih 200 korakov od svojih sedanjih koč pa ubogi vaščani vedno gledajo žalostne razvaline rodne vasi. Ta pogled jim vedno vzbuja toliko žalostnih spominov, da se je nekoliko vašča-nov same žalosti izselilo.
Eno izmed manj bornih hiš smo izbrali, da jo bomo izpremenili v šolo. Cerkev bo sezidana na razvalinah neke boljše turške hiše, od katere stojijo še trije zidovi; sezidali bomo še četrto steno in vse pokrili s streho. Ubogi župnik je kakor njegovi župljani vse izgubil; bogat je le v potrpežljivosti. Za prevažanje stavbnega gradiva bi bilo treba vozov in vprežne živine; a tega daleč okoli ni dobiti. Turki so v vaseh pustili samo svinje, ki so zanje nečiste živali. Svinje so po požarih in strelih preplašene zbežale v gozdove, kjer so podivjale; vojaške straže so jih že več postrelile.
Položaj je torej obupen. Toda vera nas tolaži in nas bo rešila. Cerkev Kristusova je prestala še hujše viharje.
Nesreča je zelo potrla duhove, vendar ne obupujemo. Ljubezen naših srečnejših bratov bo našla sredstev, da se nam zacelijo globoke, a ozdravljive rane; Bog bo pa zacelil dušne rane.
tudi poroča, da je baron Weichs-Glon, ki ga je »Arbeiter Zeitung« spravila s to zadevo v zvezo, kakor da bi on prevzel denar za krščansko-socialno stranko, vložil proti imenovanemu listu tožbo.
dorstvo.
Časopis »Economist« je pred kratkim prinesel izkaz onih vsot, ki so jih požrle zadnje vojne ter je izračunal, cla je bilo na ta način 21.000 milijonov mark odtegnjenih od leta 1899. dalje produktivnemu trgu. Iz tega dejstva izvaja omenjeni list tudi vzroke podra-I ženja živil in drugih vsakdanjih potrebščin. Še nazornejše kot način navedenega lista o vojnih izdatkih izza burske vojne govore o ogromnih stroških svetovnega oboroževanja vsakoletni izdatki evropskih držav za vzdrževanje »oboroženega miru«. Ti vsakoletni vojni stroški v miru znašajo več kot tretjino zgoraj omenjenih skupnih izdatkov za vojne namene od burske vojne nadalje, torej vsako leto več kot tretjino one vsote, ki so jo požrle angleško - burska vojna, rusko - japonska, italijansko-turška, maroška in balkanska vojna ter vsled zadnje povzročene avstrijske in ruske mobilizacije.
Razmerje vojnih budgetov napram skupnim budgetom, oziroma med vsotami, ki odpadejo na enega prebivalca v posameznih državah iz skupnih državnih izdatkov in vojaških izdatkov, je proračunano za 1. 1914 tako-le:
	Vojaški	Državni	VojaSki
	budget v	izdatki,	izdatki,
	odstotkih	pro-	pro-
I) i'5 v a	skupnih	računani	računani
	državnih	na posa-	na posa-
	izdatkov	meznika	meznika
	O/o	K	K
Belgija. . . .	9-5	92-	9-50
Bulgarija . , .	21-5	57-50	9-90
Danska . . .	26	53-	11 —
Nemčija . . .	40	58 60	43-70
Francoska . .	31	116-	36-
Grška ....	49	93-10	45-60
Anglija. . . .	30	124--	38-40
Italija ....	35	49--	17-
Nizozemska , .	23	46 30	11-90
Avstro-Ogrska .	15	40-	14-
Rumunija. . .	14-8	59-—	950
Rusija ....	20	43-60	1060
Švedska . . .	308	47-20	14-
Švica ....	393	26-20	1280
Srbija ....	23	42-	12-
Španska . , ,	23	57-50	13-50
Turška....	36	41-60	13'-
V Avstro-Ogrski se je zvišal vojni budget v teku štirih let za 220 milijonov kron, v Nemčiji za 900 milijonov, na Francoskem za 600 milijonov, v Rusiji za 203 milijone, v Italiji za 500 milijonov in v Angliji za 84 milijonov kron.
K temu pa je treba šteti še stroške vojn od leta 1899. dalje, katerih obresti morajo narodi še danes plačevati. V državnih dolgovih Evrope se nahaja račun za ta podjetja. Leta 1908. so znašali še 1,325.875 milijonov kron, za katere je bilo treba letno plačevati 5671 milijonov kron obresti. Ta vsota se vsako leto jemlje iz tekočih izdatkov produktivnega dela. Ta dolg bo ostal pač vedno dolg, kajti nemogoče si je skoro misliti, na kak način naj bi se odplačal. Ostal bo breme narodov, katerim vsako leto požira stotine in tisoče milijonov kron. Te vsote tudi povzročajo gotovo gospodarsko depresijo. Kajti finančne posledice vojn se ne dajo lokalno omejiti. Vsaka država čuti več ali manj te posledice. To skuša dokazati tudi pruski vladni svetnik Martin z ozirom na rusko-japonsko vojno. Od početka te vojne se je celotna zmožnost konsuma Evrope zmanjšala in vsakemu objektivnemu opazovalcu gospodarskih razmer mora biti jasno, da ni daleč čas, ko bo veliki gospodarski vzlet zahodne Evrope prišel do mrtve točke. Zahodna Evropa je postala upnica Rusije. Pred vojno je bilo naloženih 12 do 14 miljard frankov v ruskih papirjih, ki so po vojni bili povprečno za 25% nižji kot pa pred vojno. Tako jc zahodna Evropa od leta 1900. izgubila najmanj 3 in pol miljarde frankov v ruskih papirjih, kot trdi vladni svetnik Martin. K temu je treba šc prišteti, da jo v glavnem pravzaprav Evropa morala plačati vojne stroške Rusije. Približno 7 miljard novih posojil jc najela Rusija od onega časa. In teh 10 in pol miljarde manjka v gospodarstvu zahodne Evrope, ne glede na druge izgube. Balkanska vojna nas uči isto, kar Avstrijci posebno dobro čutimo v praksi. Neprestano mrzlično oboroževanje jo rak-rana na socialnem in gospodarskem telesu Evrope.
Naročajte „Slovenca"!
okna streljali na zaprte može. Nekoliko mož je poskakalo skozi okna, da bi zbežali; toda vsi so bili pomorjeni. Ko so v šoli vsi možje od strelov zadeti popadali po tleh, so roparski Turki udrli v sobo ter hodili po kupih ranjenih mož in jih klali z bajoneti.
Koliju Dimov je edini še ostal živ in nam je vse pripovedoval. Po prvih strelih se je vlegel na tla. Njegovi ranjeni tovariši so popadali nanj in ga zakrili s svojimi trupli. Potem so ga Turki dvakrat prebodli z bajonetom, a imel je še toliko nadčloveškega poguma, da se ni ganil.
Tako je do večera ležal potopljen v lastni krvi in krvi tovarišev. Ponoči se je s težavo rešil izpod trupel mrtvili tovarišev ter splezal na prosto. Z veliko težavo je dospel v dolinico k potoku.
»Štiri dni,« tako je pripovedoval, »sem se plazil po polju in grmovju ter na vsakih sto korakov padal v omedle-vico; pil sem roso in jedel drenulje. Naposled so me opazili krščanski kmetje in me rešili.«
Bilo je še več drugih žrtev. Nekoliko mož so pomorili v gozdu, kamor so bili zbežali. Najstrašneje so pa mučili Atanaza Stoj lova. Vrgli so ga na tla ter ga s kolom prebodli skozi trebuh. Tako je še tri dni živel v groznih mukah. Turške žene so pripovedovale, da je ves čas molil češčenomarijo in prosil Boga odpuščanja za svoje grehe.
Ko je bila vsa vas oropana, so se zverinski bašibozuki lotili žena in deklet. Pol gole so jih kakor četo sužnjev gnali v Orta-K6j, potem pa v vas Sa-manli. Šele čez več tednov so se nesrečne revice rešile sramotnega jetra« štva.
Preden so Turki zapustili Pokro-van, so ga zažgali. Začeli so pri cerkvi. Sedaj stoji le še šest hiš z ožganimi zidovi. Šola se je podrla in pod svojimi razvalinami pokopala ožgana trupla pomorjenih krščanskih mož.
Na razvalinah.
Izmed pokrovanskih mož so se rešili samo oni, ki so zbežali s svojim župnikom Nikolajem Baždarovom in se niso dali premotiti od Turkov. To je komaj 30 mož; vsi drugi vaščani so le vdove in sirote.
To ubogo ljudstvo sem našel nastanjeno v zapuščenih turških pokrovanskih kočah, katerim so požigalci še nekoliko prizanašali. Po tri ali štiri družine so se stlačile v eno kočo. Nizke in temne sobe so po tleh pokrite s koruznimi štorži, ki so jih pobrali po opustošenem polju. To je bila skozi osem mesecev edin?, hrana ubogih prebivalcev; ako tega ne bi bilo, bi bili lakote pomrli. V kotu je kup umazanih in ožganih cunj. To so edine odeje nesrečnih siromakov. Otroci tekajo napol goli po vasi. Turki in Grki so vse oropali in pustili le nekoliko cunj, katerih ni bilo vredno pokrasti.
Ko je prišla pomlad, so začele žene in dekleta kopati po polju in sejati dragoceno koruzo, edino žito, ki ga roparji niso odnesli. Če bo Bog dal dobro letino, se bodo morebiti kako preživeli. A treba bo graditi nove hiše in kupiti še kaj semen in žita. , Razdelili smo nekoliko moke, soli ; in olja. Izstradani prebivalci so bili vsi prevzeti od tolike sreče, ki jih je doletela po osmih strašnih mesecih. Tam v nekem kotu piaka uboga vdova; videla je, kako so umorili njenega oče-
16311533
Iz koroškega vilajela.
k »Kärntnertag«. O nemško-nacio-nalnem »Kärntnertag«, ki sc je vršil minulo nedeljo pri Leitgebu v Sinčivasi, se nam poroča še sledeče: Po najmanj tritedenski agitaciji po celi deželi so nemški nacionalci zbobnali na to zborovanje najslabše elemente v svoji stranki. Zborovanje se je vršilo v znamenju celovške nemško-nacionalnc fa-kinaže. Med zborovalci smo sicer opazili tudi mnogo uradnikov in gozdarjev; iz Možice je nekdo prignal s seboj 50 delavcev, ki jim je plačal na kolodvoru v Prevaljah vozne listke. Največ pa je bilo celovških in velikovških komijev in najmanj pa kmetov, čeravno je to zborovanje sklicala nemško * nacionalna »Kmečka zveza« (Bauern-buncl). Če bi ne bilo fakinaže, ki jo je nemško - nacionalna stranka pobrala posebno po celovških ulicah in vrgla v Sinčovas, bi se bil ta njihov »Kärntnertag« kljub strastni agitaciji gotovo končal s popolnim fiaskom. Začetek zborovanja je bil napovedan ob 1. uri popoldne. A že ob 11. uri so zasedli nemški nacionalci, ki so prišli iz Celovca, skoro celo dvorano. Ko so pozneje začeli prihajati tudi Slovenci iz okolice, se jim jc zabranil vstop. Reditelji so jim naznanili, da pred tri četrt na 1. uro nihče ne sme v dvorano. In ko so ob tri četrt na eno začeli zopet zahtevati vstop, se jim je reklo, da je dvorana že prenapolnjena in da nihče več ne sme noter. Tako so ostali skoro vsi Slovenci zunaj na dvorišču. Kaj se je notri ,v dvorani govorilo in sklepalo, to ve samo Bog in nemški nacionalci, ki so čepeli v dvorani. Vhod dvorane pa je stražila več sto glav broječa celovška fakinaža, ki je neprenehoma psovala Slovence. Neki župnik je bil od enega teh fakinov od zadaj večkrat s palico udarjen po glavi. Ko je neki drugi duhovnik podal na dvorišču nekemu znanemu učitelju roko v pozdrav, je rekel neki fakin: »Jedem Dreck gibt man nicht die Hand«. Da tudi ni manjkalo psovk, kakor: »Saupfaff, geh' in die Kirche!«, »windische Landesverräter!« in drugih takih »šlagerjev« nemško-nacionalne fakinaže, se seveda razume. Končno so začeli Slovence tudi iztirati iz dvorišča. Celo nemško-nacionalnega poslanca Nageleta je zgrabila ta faki-naža in ga začela vlačiti na cesto, ker ga ni poznala. Večina Slovencev se je nato zbrala na cesti, kjer so začeli prepevati slovenske pesmi. Ko so začeli Slovenci peti cesarsko pesem, in sicer odkritih glav, je začela nemško - nacionalna druhal žvižgati in jih obmetavati s peskom in cestnim blatom. Ker so se že dopoldne tuintam slišale grožnje: »Wart, »Zadruga«, heut wirst's sehen!«, so orožniki čuvali do poznega večera poslopje slov. »Gospodarske Zadruge«, ki stoji v bližini zborovalncga prostora. To je bil torej »Kärntnertag« v Sinčivasi. Celovške »Freie Stimmen« pa pišejo, da je bilo to zborovanje velika manifestacija Nemcev in miroljubnih Slovencev za narodni mir na koroškem. Bog nas varuj takega na-narodnega miru in takih kulturo-noscev!
-f Nekaj pojasnil iz Celovca. Piše se nam: Da se pri nas v Celovcu ne bi dobile dvojezične nakaznice, ni res. ¡Vsakdo jih lahko dobi v naši narodni papirni trgovini Krščanskosoc. zveze v hotelu Trabesinger na Velikovški cesti, ravno tako pa tudi na c. kr. glavnem poštnem uradu pri oddelku, kjer se tiskovine sploh dobivajo in se oddajajo priporočena pisma. Pač pa se jih mora seveda odločno zahtevati. Seveda ne dobiš dvojezičnih tiskovin v vsaki trafiki, zato pa je tembolj neod-pustljiva malomarnost nekaterih ljudi, ki se nočejo potruditi v domačo trgovino ali pa na glavno pošto. Tudi ni res, da bi morali denarne nakaznice izpolnjevati le nemško, tudi ne v slučaju, ako je tiskovina samonemška. Treba se je pač uradniku po robu postaviti. Pritožite se v vsakem slučaju na c. kr. poštno ravnateljstvo, !ki ga imamo sedaj celo tu v Celovcu. Razume se pa, da delajte take pritožbe slovensko in ne po stari ponižni navadi v nemščini. Radi verujemo, da je res, da ne le samo nekateri preponižni in premalo odločni Korošci ne znajo pokazati zob ob priliki raznih izzivanj in žaljenj ,pri tukajšnjih c. kr. uradih, ampak da se ta malomarnost opazuje žal celo tudi pri nekaterih sem došlih Kranjcih, res pa je tudi, da se razun pri magistratu z dosledno vztrajnostjo in odločnostjo da polagoma marsikaj doseči.	»
Primorske vesli.
p Nepokornost istrske italijanske duhovščine napram lastnemu škofu. 23.
t. m. je došel v Pulj vodja istrske kršč.-socialne stranke državni poslanec Spa-daro, da bi se tu z župniki pomenil o nastopu stranke pri prihodnjih dežel-nozborskili volitvah. Kakor je »Slovenec« že poročal, je to Spadarovo akcijo sam poreško-puljski škof in monsignor dr. Pederzolli prav toplo pozdravil. Človek bi mislil, da se bo italijanska duhovščina če že ne Spadarovemu oklicu, pa vsaj škofovemu primerno odzvala. Poslanec Spadaro jc pj-išel v četrtek v Pulj in prosil puljskega župnika, da bi dal, kakor iz oklica znano, v ta namen župnijsko pisarno na razpolago. Toda čudo! Puljski župnik Pavan se je tej Spadarovi prošnji odločno uprl, češ, da se tak sestanek ne more vršiti v župnijski pisarni, kjer je on gospodar. Ker je bila vsaka prošnja brezuspešna, je moral sklicatelj sestanka oditi s svojimi sedmimi pristaši v hotel Imperial. Tu o kakšnem sestanku radi pičle udeležbe sedmih (!) duhovnikov ni moglo biti govora, kar je poslanec Spadaro z obžalovanjem sam priznal. Po kratkem razgovoru se je vseh sedem zboroval-ccv razšlo. — Ta dogodek govori več kot cele knjige. Osvetljuje nam jasno, kakšne razmere vladajo med italijansko duhovščino, izvzemši malo število častnih izjem. Dogodek nam pa tudi jasno kaže, kje je iskati vzroka, da v Istri liberalizem in socialna demokracija tako napredujeta. Vse bi bili prejo pričakovali nego to. Višja cerkvena oblast vidi sedaj na svoje lastne oči, kakšne razdrapane razmere vladajo na strani puljske italijanske duhovščine in da naši mnogokratni opomini in naše kritike od te strani niso bile denunci-jacije, za kar se jih je največkrat smatralo. Cerkvena oblast bo morala tu temeljito poseči vmes in napraviti red, da tako reši, kar se še sploh rešiti da. Glasilo puljske laško-liberalne ireden-tovske kamorc »Giornaletto« vriska danes veselja na Spadarovim neuspehom, h kateremu je največ pripomogla italijanska duhovščina, katero imenuje »n a š a duhovščina«. »Giornaletto« tudi opisuje pogovor njegovega urednika z nekim mladim italijanskim duhovnikom, ki zatrjuje, da jc vsa puljska duhovščina ogorčena nacl tem škofovim in Spadarovim korakom.
p Romanje k Gospe Sveti priredi primorska »Slov. kršč. -soc. zveza« za tržaške in goriške Slovence dne 28. in 29. junija.
p Francoski list o bojih med Slovani in Italijani v Primorju. Pariški »Temps« od 21. t. m. priobčuje dopis, ki se bavi z boji med Slovani in Italijani ob Adriji. Dopis navaja statistične podatke o številnem razmerju med Slovani in Italijani v Istri in Trstu. Omenja tudi zadnje boje na trgovski šoli Revoltella, kjer jc tekla tudi kri. Popisujoč boje za italijansko univerzo v Trstu pravi dopisnik doslovno: »Ako dobi Trst vseučilišče, bo moralo to biti jugoslovansko, a nikdar italijansko.« In dalje: »Vrši se evolucija, proti kateri so Italijani kolikor Nemci brez moči.«
p 70 letnico svojega rojstva jc praznoval dne 24. t. m. vlč. p. Kalist Medic, vsem znani in priljubljeni starček. Jubilant je bil rojen 24. aprila 1844 na Črnučah. Kot, frančiškan je vodil župnijo v Ljubljani in bil prvi gvardi-jan na Sveti gori pri Gorici. Sedaj je na Brezjah. Svoj jubilej je šel praznovat na priljubljeno Sveto goro.
p Župnijski izpit so napravili v Gorici naslednji čč. gg.: Jož. A brani, vikar v Oblokah; Ivan K u n š i č, kurat na Srpenici; Ivan Rejec, župni upravitelj v Ajdovščini (z odliko).
p Trgovina s človeškim mesom. Tržaška policija je te dni prišla na sled obsežno zasnovani trgovini s človeškim mesom. Trgovci so večinoma Grki po rodu. Ti ljudje so svoje žrtve izvabljali pod raznimi zelo mamljivimi pretvezami na grške parnike, odkoder so jih odpeljavali potem v Atene, Aleksan-drijo in Kajiro. Zlasti bogato žetev so morali imeti z nesrečnimi služkinjami. Najbržc je bilo oclpcljanih v nesrečno sužuost tudi mnogo slovenskih deklet z Goriškega in bližnjega Krasa. Trgovci in njih pomagači so uporabljali za vabo razne, zelo rafinirane metode, slikali so jim v pestrih barvah lepo, udobno bodočnost. Neizkušenim mladenkam so sugerirali po največkrat, da postanejo svetovne varijetetne šansonetke, če se puste angažirati na neki atenski variete, kjer dobe takoj za 300 K najlepše obleke, lepe dohodke in napitnino tako, da bodo lahko znatno pomagale še svojim ubogim staršem. Policijskima agentoma Josipu Požunu in Antonu Jovčieu se je prvima posrečilo zaslediti prve žrtve te nečloveške trgovi-
ne na grškem parniku »Sanios«, kamor so zapirali v kabine izvabljene deklice. Pred nekaj dnevi sta bila najprvo aretirana dva Grka, in sicer Tomaž V o -1 i s in še neki drugi, katerega ime pa se zamolčuje. — Včeraj, v petek, pa je policija aretirala glavnega agenta, nekega K r y o n i s a, čegar pravo ime pa je Nikolaj T h e o k a r, 29 let star, baje iz Tirnova na Grškem, po poklicu krojač in »gledališki agent«, pri katerem so našli neštevilno dopisnic, v katerih so se mu naznanjala razna mesta gledaliških pevk. Kryonis ali Nikolaj Theo-kar je bil aretiran v trenotku, ko je hotel stopiti na grški parnik »Samos« s svojo namišljeno soprogo, v resnici z dekletom Marijo A n k e 1 e, rojeno leta 1891. v Borovljah, katere zelo ubožni starši pa stanujejo v Trstu na Škorklji. Ubogo dekle je nenadoma zapustilo svoje starše ter slepo sledilo zvitemu Grku, ki ji je obljuboval krasno mesto pevke, čeprav A n k e 1 e niti peti ne zna.
p Otroška igrača — revolver. Otro-čiči na zračni Vrdelci pri Sv. Ivanu (Trst) so si za svojo igračo skupaj kupili revolverček, da se ž njim igrajo na Vrdelskem hribu. V petek popoldne ob 3. uri pa se je pripetila huda nesreča. Deček F. Baretto je mislil na Vrdelj-skem hribu v razdalji nekaj korakov streljati v bližnje drevo, po nesreči pa je zadel 13 letnega Ivana Francelj v levo spodnjo stran vratu. Iz slovenske tovarne mila I. S. Godina so telefonirali po rešilni voz, ki je težko ranjenega dečka odpeljal v mestno bolnišnico.
p Gradnja novih drednotov. To kar jc bilo v »Slovencu« že večkrat povdar-jano, da ogrska ladjedelnica na Reki ni niti najmanje zanesljiva, potrjuje v »Polaer Tagblattu« od četrtka tudi nek dopisnik iz mornaričnih krogov, brez-dvomno kak višji častnik. Dopisnik omenjenega lista trdi, da bi moral biti drednot »Szent. Istvan« glasom pogodbe letos julija meseca dograjen in uvrščen v eskadro, kar se pa seveda ne bo moglo zgoditi, ker bo »Szent Istvan« komaj koncem leta 1915 gotov. Podjetje. ogrske ladjedelnice se je pri gradnji »Szent Istvana« pokazalo, da. ni kos svoji nalogi in ta fakt naj bo pri oddaji gradnje novih derdnotov edino mero-dajen za našo vlado. Naši delegati pa naj jo na to opozorijo.
p Tržaški iredentist, ki ne dobi . službe v Trstu. Mladi tržaški iredentist Mario Sterle, ki je bil zaradi velcizda-je obsojen pred poroto v Celovcu v petletno ječo, a pozneje pomiloščen, potem ko se je vrnil iz zapora, ni mogel najti v Trstu nikake službe. Obrnil se je na razna italijanska takozvana obrambna društva, da mu preskrbe kako službo, a vse zaman. Konečno je po posredovanju nekega italijanskega odvetnika. našel mesto pri beneškem lističu »Gazettino di Venezia«. Sterle odpotuje v Benetke v nedeljo, dne 26. t. m. Tržaški iredentistični krogi pripravljajo za to priliko demonstracije, za katere je pa policija doznala pravočasno in je v ta namen že ukrenila obsežne varnostne odredbe proti demonstracijam.
p Kriza v reški mestni upravi. Kakor znano, cesar ni potrdil ponovne izvolitve bivšega reškega župana Za-nello. Glavni razlog te nepotrditve je dejstvo, da je prišlo med reškim guvernerjem grofom Wickenburgom do osebnega spora. Grof Wickenburg zahteva od Zanella zadoščenje v obliki, ki bi bila za tega poniževalna, česar pa ta. noče storiti. Če občinski zastop ponovno izvoli Zanello, pride brezdvomno do zopetnega razpusta in bi vlada v tem slučaju imenovala komisarja.
p Sleparske manipulacije tržaških špekulantov. Slovensko časopisje je že večkrat, opozarjalo trgovce, in zlasti one na deželi, na razne manipulacije tukajšnjih in drugih trgovskih špekulantov. Zlasti Trst je zelo oblagodarjen s takimi ljudmi. Te dni pa se je vršila pred tržaškim deželnim sodiščem kazenska, obravnava, ki je jasno osvetlila, kakšne trike uporabljajo ti ljudje, da vlove potem žrtve, ki jih potem pošteno oskubijo. Zlasti nevarni so špe-kulantje z oljem in drugim kolonialnim blagom, ki imajo posebno pozornost, na samostane, konvikte, hotele in male trgovce po deželi. Obravnava je pokazala, kako previden mora biti pri naročilu odjemalec in mali trgovec, da ne nasede takim ljudem. Trgovec odnosno odjemalec naroči n. pr. 100 kg olja, zaključek zapiše agent s 100 z 20% poviškom. Odjemalci dalje ne pazijo na besedilo naročila. Špekulant jim ponuja v ofortu s kričečimi besedami blago »franco, carinjeno ali neza-carinjeno« itd. Odjemalec podpiše naročilo, a potem dobi račun za litre mesto za kilograme in blago 20% dražje, kakor jc on naročil. Poleg lega je ogoljufan tudi pri frunkaturi. On misli, da
jn kupil blago franko prejemna postaja, a kupil je franko oddajna postaja itd. Zato treba pri takih naročilih vedno mnogo previdnosti, posebno pa pazili pri podpisovanju naročilnih listov,
p Goljuf. Jožef Pavlič, bivši finančni paznik v Trstu, pozneje kot zavarovalni uradnik oženjen v llallu na Tirolskem, doma iz Koč pri Porečah na Koroškem se je moral zagovarjati pred tržaškim sodiščem radi goljufije in zapeljevanja. Leta 1910. v jeseni se jo bil seznanil v Portorose z 12 let starejšo sobarico Fani Zanki, doma v bližini Rezna na Nemškem. Pod obljubo, da jo misli poročiti, in pod raznimi drugimi pretvezami je od nje izvabil prihrankov v skupnem znesku 2000 kron. Marca meseca 1911 je Pavlič, 281eten mladenič, iz Trsta nenadoma izginil. Zanki je podala ovadbo. Policija ga je iskala dolgo časa okrog, zlasti po Švici,
V	decembru lanskega leta pa se je šele oblastem posrečilo ga prijeti v llallu na Tirolskem. Pavlič se je bil med tem časom oženil z drugo in je bil v Hallu kot zavarovalni uradnik nastavljen pri noki življenski zavarovalnici. Kako je znal veselo živeči in denar svoje ljubljenke z drugimi deklicami trošečii Pavlič izvabljati denar, priča najbolj pismo, kjer slika njej svojo bodočnost, ko postane finančni uradnik po izviv šitvi nekakega učnega kurza na Dunaju. Pisal ji jc: »Dvorna pisarna je izdala ministerialno naredbo za paznike z boljšo šolsko izobrazbo,, da so pripu-ščeni k učnim tečajem na Dunaju, nakar lahko postanejo carinski uradniki po dobro izvršeni skušnji.« — Reviea. Zanki mu je na to pismo takoj izročila 240 kron. Ljubljenkin denar jo večinoma zapravil. Po kratki obravnavi je bil Pavlič obsojen na 15 mesecev težke ječe.
p Nova doktorica v Trstu. Tržaška namestništveno svetništvo je dovolilo gdčni. ilr. F.velini Wawicz pravico izvrševati v Trstu zdravniško prakso.
p Bilanca avstrijskega Lloyda, Upravni svet avstrijske parobrodne družbe Lloyd je v svoji seji dne 23. t, mes. sklenil, da se vrši občni zbor družbe 30. maja t. 1. Iz poročila generalnega ravnatelja dvornega svetnika Frank« furterja povzamemo, da je imel Lloyd v pretečenem letu 11,738.979 K dohodkov. Če od te svote odbijemo različna plačila za obresti in drugo, dobimo čisti dohodek v znesku 2,843.184 K proti vsoti 2,581.753 K v 1. 1912. Na dividen-dah se bo izplačal znesek 303.788 K 57 h, in sicer pride 30 K na posamezne delnice oziroma po 7 K 50 h odstotkov.
]> V kraški jami najdeno truplo. Pred kakimi d verni leli je prišel v tržaško okolico neki Bencina. Taval jc nekaj časa okoli brez cilja. Slednjič se je nastanil v neki luknji ob cesti med Rojanom in Opčino. Podnevi se ni navadno prikazal na svetlo, le ponoči je blodil po bližnjem gozdičku. Ker ni nobenemu nič žalega storil, se ljudje niso zmenili zanj. Neverjetno se nam pa zdi, da so mogle reveža v nemar pustiti oblasti, katerim je bilo gotovo znano to puščavniško življenje. V četrtek sta ga hotela obiskati dva kmeta iz okolice, Ivan Birsa in Andrej Bizjak, a reveža nista več našla živega. Njegovo truplo je ležalo na mokri slami in je začelo že gniti. Poklicali so zdravnike in sod-nijsko oblast. Mogoče je, da se je tudi sam usmrtil ali se je pa zgoclil kak zločin.
p Nesreča vsled neprevidnosti. 26*
letni Josip Godina je v petek iz revolverja streljal za poskušnjo na nekem vrtu pri cesti v Škednju. Pri tem je pa bil tako naroden in nepreviden, da je zadel po cesti mimo idočega, 141ctnega Petra Onerela. Zadet deček jc padel nezavesten na tla. Bil je takoj prepeljan v tržaško bolnišnico, kjer je bil operiran. Nahaja se kljub temu v brezupnem stanju.
p Nesreča v škedenjskih plavžih.
V	petek okoli poldneva je padel delavec Josip Skergat v plavžih v Škodnju z nekega mostička 5 m globoko in obtičal pod električnim strojem. Revež si je zlomil obe nogi. V grozovitih bolečinah je bil prepeljan v bolnišnico.
p Termoelektrična centrala v Tržiču pri Trstu bo otvorjena dne 30. tega meseca.
p Živnostenska banka, podružnica v Trstu se preseli v svoje lastno poslopje, vogal ulice Ponterosso in ulice Nuova, kjer prične poslovati 27. aprila 1914.
iiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiirMiiiiiiiiiniiiiiiitiiiunitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiii
Nabiralnike „Slov. Straže" precl psal^ega, l^i mu ljube-zen Ho obmejnih brafo? ni samo prazna beseda!
p Pevsko društvo »Adrlja« v Bar-kovljah pri Trstu priredi dne 7. junija t. 1. veliko slavnost v proslavo 25 letnice svojega obstanka. Z ozirom na to, da se vrši ta slavnost v večjem obsegu, se tem potom obrača do bratskih društev, da se pri svojih prireditvah ozirajo na ta dan.
p Parnik »Venezia«, ki je last družbe Popovich in ki vozi iz Trsta v Benetke, je dobil brezžični brzojav.
p Svarilo pred nakupovanjem inozemskih srečk. C. kr. finančno nacfzor-ništvo v Trstu svari pred nakupom holandskih srečk.. Več holandskih podjetij za srečke, med temi posebno ho-landska kreditna banka (Holländische Creditbank) v Amsterdamu se ukvarja v naši državi potom agentov s prodajanjem srečk. Imenovana banka je ena najnevarnejših sleparskih podjetij.
p Dva dni mrtev v postelji. Nekemu Henriku Čampiju je v torek slabo prišlo. Domačini so mislili, da spi, zato ga niso hoteli motiti. Prišli zdravnik je šele v četrtek popoldne konstatiral smrt.
Se neko) o vprašanju slovenskega gledališča v Ljubljani.
Iz kluba občinskih svetnikov S. L. S. v Ljubljani smo dobili naslednji dopis: Zadnji čas se je o usodi slovenskega gledališča mnogo pisalo, še več pa govorilo. Nepremišljene se nam zde opazke, ki očitajo hrvaški operi, da je 30.000 K čistega dobička odnesla iz Ljubljane. Koliko v resnici znaša čisti dobiček, nam ni znano. To pa vemo, da je domača opera imela vedno tako ogromne izgube, da je ravno vsled teh izgub zadušila sebe in žalibog tudi slovensko dramo. Nikdar nismo čuli toliko zdihovanja, kadar je kak tuj cirkus iz Ljubljane odnesel mnogo več tisočakov, kakor zdihujejo sedaj nekateri nad tem, ker hrvatska opera ni imela pri nas izgube. Z dobičkom gostovanja hrvaške opere pa nihče ne more dokazati reritabili-tete takozvane slovenske opere, če bi imela subvencije samo 20.000 K, kakor jo je imela hrvaška opera. Kratkomalo rečemo: samo z 20.000 K subvencije sami nikdar ne spravimo tega skupaj, kar smo imeli od hrvaške opere. Samo za godbo smo morali plačati mestne subvencije več, kolikor je sedaj znašala subvencija za celo hrvaško opero skupno z godbo. Ali so znane številke izdatkov prejšnjih let, ki so prvi vzrok, da je na tleh slovenska drama?
Eno naj velja: vprašanje opere naj se obravnava ločeno od vprašanja stalne slovenske drame. To stališče so zastopniki kluba obč. svetnikov S. L. S. zavzeli pri gledališki enketi. Celo kraljevski Zagreb je opetovano opustil svojo opero, da je mogel rešiti dramo. Z ozirom na to je bil klub S. L. S. tudi za to, da se gledališka komisija ne razide. Usodno je postalo vprašanje slovenskega gledališča sedaj v prvi vrsti vsled izjave župana, da mesto ne more za gledališče dati na leto več kot 15.500 K. Bankerotni Gradec bi moral svoje mestno gledališče takoj zapreti, če bi izvajal načelo župana dr. Tavčarja! Toliko pa mora vsaj biti mestu Ljubljani na slovenskem gledališču, kolikor je Gradcu na nemškem mestnem gledališču — gra-ških in ljubljanskih mestnih podpor pa pri tem niti primerjati ne upamo. In razvoj nemške gledališke umetnosti bi prav nič ne trpel, če bi Gradec zaprl svoje mestno gledališče, razvoj slovenske gledališke umetnosti pa bo trpel, če ostane slovensko gledališče v Ljubljani zaprto. V ljubljanskem občinskem svetu se poudarja sedaj lado, da se podpore, ki so bile od prejšnjega občinskega sveta kot »stalne« določene, morajo izplačati. Ali ni taka podpora tudi podpora za slovensko gledališče? Kakor čujemo, bo dežela morala poleg drugih dosedanjih rednih letnih vzdrževalnih stroškov v znesku 21.000 K plačati še za nujne poprave gledališkega poslopja letos najmanj 15.000 K — letni izdatek dežele bi bil torej že tako mnogo večji kot dosedanja mestna letna podpora 32.000 kron. Pri tem pa ni niti všteto amortiziranje kapitala, ki je v gledališkem poslopju! Če se torej pri mestu govori o letni podpori samo 15.500 K, tedaj je to nesprejemljivo stališče za rešitev slovenskega gledališča.
In končno »cenzura«! Bajka o »ccn-zuri« bi lahko enkrat nehala strašiti, ker se je to vprašanje zadnji čas primernejše uredilo, kar priznava tudi ravnatelj gospod Borštnik. Treba je, da se vprašanje slovenskega gledališča, kakor smo že poudarjali, stalno reši. Zato se nam predlog, ki je nedavno izšel od neke strani, da bi se gledališče kar dalo Klubu slovenskih gledaliških igralcev«, ne zdi posebno srečen. Ta predlog pomenja zopet le nekak hipni poizkus, priti iz zadrege, ne pomenja pa definitivne ureditve na širši, umetniški podlagi. Take predstave bi tudi občinstvu ne bile posebno simpatične, kar je občinstvo že pri »••benefičnih« predstavah dovolj dokazalo.
To nam kaže, kako bi bilo z gledališčem, ako bi gledališko vprašanje reševali na tako površni način. Iti nam je treba glob lje, treba je ustvariti nekaj, čemur bo ob činstvo res zaupalo. Apelirati na požrtvo valnost občinstva do mladih, večinoma še ne dovršenih igralcev, je samo na sebi lepo, ne pomenja pa temeljite rešitve slovenskega gledališkega vprašanja v Ljub ljani. S tako čustvenostjo se škodi v prvi vrsti igralcem, njihovemu razvoju, še bolj pa gledališču.
Naše mnenje je: treba je takoj storiti vse, da bo ravnatelj Borštnik pri hrvaškem zem. kazalištu v Zagrebu v smislu svoje pogodbe vpokojen, razloček med po kojnino in njegovo sedanjo plačo naj bi pa žrtvovala dežela. Prav je, da dežela vsaj nekaj da za Ljubljano, pri tem pa bo prispevala tudi za splošno kulturno korist, kar je v prvi vrsti dobra ureditev domače slovenske drame. Občina naj da 15.000 K za slovensko dramo, ostalih 17.000 K naj dobi za gostovanja hrv, opera. Prepričani smo, da bi tako nastalo slovensko gledališče, ki bi bilo v ponos narodu in ki bi upravičeno moglo reflektirati kot cen tralni umetniški gledališki zavod tudi na državne podpore. In ali bi se ne dalo napraviti kompromisa z »Dramatičnim društvom«, da. bi bil zopet kinematograf v deželnem gledališču, katerega čisti dohodek naj bi šel res ves za prihodnjo sezono?
Sedaj je za rešitev skrajni čas! Do 1. junija mora biti vse urejeno, če hočemo, da iz sedanje krize ne postane res smrt slovenskega gledališča, ampak da se iz sedanje krize razvije boljše in popolnejše slovensko gledališče! Kljub vsem težkočam in kljub temu, da je večina na magistratu sklenila razpustiti gledališko komisijo, klub občinskih svetovalcev S. L. S. gledališkega vprašanja ne bo vnemar pustil, llpati je, da se posreči sestaviti na vse strani sprejemljive predloge,
Gospodarstvo.
—	Tečaj za pridelovanje zelenjadi
priredi kmetijska šola na Grmu 11., 12. in 13. maja t. 1. s tem-le sporedom:
V	ponedeljek, dne 11. maja: od 2. do 4. ure popoldne: Važnost pridelovanja zelenjadi na kmetih in v okolici mest. Naprava in razdelitev vrta. Obdelovanje in gnojenje zemlje. Od 4. do 5. ure: Razkazovanje šolskega vrta. V torek, dne 12. maja: od 8. do 10. dopoldne: Naprava gorkih leh. Pridelovanje sadik in zgodnje zelenjadi v gorkih lehah in na prostem. Dobava potrebnega semena. Naročanje semena po cenikih. Kolobarjenje na vrtu in medsetve. Od 10. do 12. ure: Praktično razkazovanje na vrtu. Popoldne od 2. do 4. ure: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi za prodajo in domačo rabo. Od 4. do 6 .ure: Praktično razkazovanje.
V	s r e d o, dne 13. maja od 8. do 10. dopoldne: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi (nadaljevanje). Od 10. do 12. ure- Ohranjevanje in ukuhavanje zelenjadi za zimsko rabo. Popoldne od 2. do 5. ure: Ukuhavanje zelenjadi v sadni kuhinji (praktično). — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjske plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in za prehrano po 1 K 50 vin na dan. Podporo dobe le tisti, katerim se izrecno dovoli in ki za njo do 4. maja po dopisnici prosijo. Ker se pripusti k tečaju le omejeno število udeležencev, se je zglasiti za tečaj do 4. maja. Vabimo naše gospodinje in kmetska dekleta k obilni udeležbi !
—	Tečaj za pridelovanje krme.
Kmetijska šola na Grmu priredi dne 14. in 15. maja t. 1. dvodneven tečaj za pridelovanje krme s sledečim sporedom; V četrtek, 14. maja: od 2. do 4. popoldne: Setev detelje in trave na njivah za dvo- in večletno košnjo. Nakup potrebnega semena. Gnojenje deteljnih mešanic. Praktično razkazovanje deteljnih mešanic na šolskih njivah in v poskuševališču. V petek, dne 15. maja: od 8. do 10. ure dopoldne: Naprava novih travnikov. Najbolj važne trave. Sestava travnih zmesi. Množina potrebnega semena. Praktično razkazovanje semena in razdelitev vzorcev. Od 2. do 4. ure popoldne: Priprava zemlje in po-setev travnikov. Poprava slabih setev. Gnojenje in zboljšanje slabih in starih travnikov. Praktično razkazovanje šolskih travnikov in travniških zmesi v poskuševališču. — Kdor se želi udeležiti tega tečaja, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Kandija, Kranjsko, in sicer do 6. maja. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in po 1 K 50 h na dan za prehrano. Podporo dobi na le, kdor za njo pravočasno prosi in ki se mu je izrecno dovolila.
lj Tečaj za strojna popravila in av togensko varenje, katerega priredi Zavod za pospeševanje obrti skupno s C. kr. državno obrtno šolo, se bo radi nekaterih zadržkov otvoril ne kakor ob javljeno 27. t. m., temveč v ponedeljek, 4. maja, točno ob 9. uri dopoldne' na tukajšnji c. kr, državni obrtni šoli.
Nemška umetna obrtna razstava se vrši v Brnu in se interesenti opozarjajo nanjo.
PARLAMENTARNE ZADEVE.
V	včerajšnji popoldanski seji Poljskega kola je z enim glasom večine propadel predlog «dvornega svetnika Germana, ki je predlagal, da naj se od vlade zahteva, da v primernem trenutku imenuje dva parlamentarca za ministra. Soglasno se je pa sklenilo, da naj vlada kmalu skliče goliški deželni zbor in imenuje novega gališkega deželnega maršala. Predsedstvo Poljskega kola je o tem ministrskega predsednika grofa Stiirgkha obvestilo, ki jo Izjavil, da želji ustrože, a da se morajo Poljaki z Ukrajinci dogovoriti, da se zagotovi uspešno zasedanje. Gališki deželni maršal postane najbrže deželni poslanec Niezabitowski.
Delegati, izvoljeni po gosposki zbornici, bodo v ponedeljek ob 5. uri popoldne na Dunaju se posvetovali. Takrat zborujejo tudi delegati izvoljeni po poslaniški zbornici.
V	ponedeljek se pripelje na Dunaj tudi zbornični predsednik dr. Sylvester, da se udeleži načelstvene seje nemške narodne zveze.
Nižjeavstrijski deželni zbor jo sklican 28. aprila.
ZOPET VROČ BOJ V TRIPOLISU.
Dne 21. t. m. je odrinila iz Slonte karavana s potrebščinami za laško posadko v Marauaji. Blizu Bir-Gandula je pa karavano iz zasede napadlo 400 oborožencev. Lahi so napad vzdržali in izvedli protinapad, nakar so se utrdili. Boj se je bil celo noč do jutra 22. t. m., ko so ciošla ojačenja iz Slonte in Ma-rauae. Sovražnik je zbežal, ko je zapazil, da hite Lahi napadancem na pomoč. Vstaši so imeli 100 mrtvih, med njimi dva glavarja. Lahi so izgubili: mrtvi 13 belokožcev in 3 Eritrejci, ranjenih 29 belokožcev in 6 Eritrejcev.
VOJSKA MED MEHIKO IN ZEDINJE-NIMI DRŽAVAMI.
Mehikanski poslanik v Washing-tonu je zapustil svoje mesto in se je odpeljal v Montreal; amerikanski poslanik v Mehiki je pa odpotoval v Veracruz. O zavzetju Veracruza po Ameri-kancih se poroča iz Mehike, da so Ame-rikanci, ko so v Veracruzu izkrcali vojake, našli v mestu en sam mehikanski bataljon 600 mož. Boja so se proti Ame-rikancem tudi civilisti udeležili. Vsta-ški voditelj Zapata se je vdal Huerti. Vsi mehikanski plemiči so dali vladi svoje avtomobile na razpolago. V Veracruzu so streljali iz zasede na Ameri-cance. Hotel »Doligencia« so vzeli Ame-rikanci z navalom. V Veracruzu so iz-crcali Amerikanci 5400 mož. Streljanje je pojenjalo dne 23. t. m. ob 9. uri zvečer. Amerikanci preiskujejo hiše in razorožujejo domačine. Izkrcanim ame-kanskim vojakom se v. Veracruzu ne godi dobro, ker jim primanjkuje vode :n živeža. Admiral Badger, ki je zavzel Veracruz, je brzojavil, da naj mu nujno pošljejo pomoč, ker prodira 20.000 mož močna mehikanska armada iz Pueble proti Veracruzu. V Galvestonu nastanjenim amerikanskim četam je ukazano, da morajo takoj v Veracruz. Vojaki, 4 pehotni polki, ena baterija artiljerije in 6. konjičarski polk, skupaj 4768 mož, so že vkrcani v ladje, ki jih v Veracruz popeljejo. V glavnem mestu Mehike ni več mirno. Prebivalce se dogodki presenetili. Prostovoljci se pridno vpisujejo. Dne 24. t. m. je korakala razburjena množica po mestu in klicala: Smrt Amerikanccm! Razbili so vse amerikanske napise in izložbe. Huerta je pomilost.il vse vstaše. Caran-zove čete so na dveh točkah prekoračile severno-ameriško mejo in zasedle Laredo in Eagle-sedlo. Mehikanski kongres je soglasno sprejel zaupnico Huerti, ki je pri vseh velesilah radi postopanja Amerike protestiral. V mehi-kanskem obmejnem kraju Pietros Ne-gros so mehikanske vladne čete razdrle stroje v železniških delavnicah, nadalje železniški nasip, odstranile so tudi brzojavne aparate. Amerikanska patrulja je preprečila, da Mehikanci niso razstrelili železniškega mostu čez Rio Grande. V Ensenadi so mehikanski vojaki in prebivalci napadli Amerikan-ce. Iz San Diega so odposlali v Ense-nado oklopnico Cheyenne. Na bcrolin-ski in londonski borzi se je včeraj trdilo, da je japonsko brodovje odjadralo v Mehiko. Odbito v Londonu so te go-
vorice povzročile, da so kurzi znatno padli. Če so govorice upravičene, se ne ve, a Japonci dozdaj molče in če bi tudi govorice dementirali, ni dosti na tem, ker so znane japonske navade, da kar nameravajo, nikomur ne povejo. Kongres v Washingtonu je bil 23. t. m. zelo nezadovoljen. Humpreys in drugi so napadali Wilsona in vlado, češ, da sledi neumnost neumnosti in da so položaj tako zmedli, da je velika vojska neizogibna. Senator Lodge je pa trdil, da je prod nekaj dnevi vlada dala me-hikanskim vstašem več tisoč pušk in municijo, da bodo ž njimi zdaj Ameri-kance streljali.
Dnevne novice.
-f Cenj. naročnikom I Vsem onim naročnikom, katerim je potekla naročnina na »Slovenca« in je doslej še niso obnovili, bomo pričenši s prihodnjim tednom ustavili nadaljnje pošiljanje lista. Prosimo torej vse, da poštno-obraU iio nakažejo naročnino za naprej in morebitne zastanke, da ne bo neprijetnih zamud. Pripominjamo vnovič, da traja pošiljatev po položnici 3 do 4 dni, po nakaznici pa en do dva dni.
+ Delegacije in obstrukcija. Pod tem naslovom se peča češki list »Moravska Orlice« z zahtevo čeških radikalcev, naj Čehi zaneso obstrukcijo tudi v delegacije. List piše med drugim: »Nismo proti radi-kalizmu, če je smotren, kakor sploh nihče načelno ne more biti zoper njega; pač pa smo povsod tam zoper radikalizem, kjer mora biti vsakemu treznemu opazovalcu ]asno, da bi koristili z njim le našim nasprotnikom, nam pa bi mogel prinesti ie neuspeh in poraz. Tako stoje stvari glede obstrukcije v delegacijah. Če obstrukcija &ploh nikoli ne more doseči pozitivnih uspehov, marveč le negativne, potem velja to toliko bolj za delegacije, katerih razprave je mogoče samo zavleči, nikoli pa preprečiti. Kardinalno načelo vsake dobre politike je, nikoli ne začeti akcij, ki ne morejo dovesti do uspeha, marveč morajo končati s fiaskom. To velja tudi za slučaj, ako bi se vsi češki delegati udeleževali obstrukcije. Ta možnost je pa popolnoma izključena. Če je vodja mlacločeške stranke, dr. Kramar, izjavil, da njegova stranka obstruirá samo proti Nemcem, da je pa pripravljena državi vse dovoliti, kar le-ta potrebuje, da zadosti svojim potiebšči-nai?.— P°tem mladočeški delegati glasom te izjave ne le ne morejo in ne smejo ob-struirati, marveč morajo nasprotno celo glasovati za zahteve skupne uprave. Podobno bodo gotovo postopali tudi katoli-škonarodni delegati, ki so bili, kakor zna-ro, med vsemi češkimi strankami edini, ki niso odobravali obstrukcije v državnem zboru. Zastopniki teh strank bodo med razpravami gotovo našli dovolj prilike, da vse to obsodijo, kar je bilo proti češkemu ljudstvu obrnjenega, r- za obstrukcijo se pa prav gotovo ne bodo odločili, ker bi s tem le vodo napeljali na mline naših nasprotnikov in češkemu zastopstvu v delegacijah po nepotrebnem nakopali poraz. Češki narod pa svoje zastopnike zato pošilja v postavodajne zastope, da češko stvar uspešno zastopajo in v najslabšem slučaju vsaj toliko dosežejo, da se stališče češkega ljudstva ne poslabša in njegove koristi ne oškodujejo. To bi se pa zgodilo, ako bi nesrečno geslo »obstrukcije.< udej-stvili tudi v delegacijah. Saj izjavlja celo glasilo napredne stranke, da so češki delegati v delegacijah za obstrukcijo preslabi.«
+ Narodnost in narodnonapredna stranka. V zadnjih časih, ko se toliko govori in piše o nemški nevarnosti, se posebno »Slovenski Narod«, glasilo na-rodnonapredne stranke, dela strahovito narodnega. Vse njegovo navdušenje za slovenski narod pa ima svoj višek v tem, da blati S. L. S. in v prvi vrsti seveda njenega načelnika dr. Ivana šu-steršiča. Moža, ki je toliko kot še nobeden pred njim storil za utrditev slovenske moči v naši deželi in državi sploh, si upa to glasilo imenovati »no-toričnega nenarodnjaka«, medtem ko ga nemško časopisje z enako perfid-nostjo napada kot najnevarnejšega nasprotnika nemškega nacionalizma! Če zabavlja zoper dr. šusteršiča kak hrvatski. svobodomislec doli v kotorski luki, mu je že lahko odpustiti, več kot predrzno pa je, če se upa zabavljati glasilo one stranke, ki je bila deset let pogodbeno zvezana z Nemci, vsled česar je Nemcem v naši deželi lahko greben zrastel, da še ni čuditi, če so se danes tako oblastni. Suštoršičevo ime se no blesti pod nobeno pogodbo z Ne?nci( pač pa Tavčarjevo in Hribarjevo. Nikdar se ni dr. Šusteršič z Nemci vezal preti nikomur, pač pa je Tavčar dejal, da gre rajši z najhujšim Nemcem, kakor pa z zaničevanim slovenskim m klerikalcem« in je tako tudi delal. Nemška ošabno?! in mogočnost v kranjski deželi je Tavčarjevo delo in mo/, se je a tem še javno pobalial, češ, zveza z Nem-
ci je bilo najmodrejše delo n a r o d n o-napredne stranke. Tavčar pa še danes dela nemštvu komplimente, kjer le more; na magistratu se radi njih uva-žuje kolikor mogoče dvojezičnost, Met-nitz se hvali, da dobi od ljubljanskega magistrata nemške dopise in zadnjič se župan slovenske prestolice še navadnega polkovnika češkega polka ni upal slovensko pozdraviti, dočim jc župan Stanger v Opatiji, kamor prihaja nad 25.000 tujcev na leto, laškega kraljev-skegaministra za zunanje zadeve hrvatsko pozdravil. Vkljub temu se »Narod«, ta verna podoba Tavčarjevih idej, ne sramuje hvaliti liberalnega narodnega navdušenja, kakor ni bilo Sokolov sram stopati za s slovenskimi ko-kardami okinčanimi starostami, ki so sklenili bratsko zvezo z Nemci. Medtem ko je zveza Tavčar-Schvvegel v deželni zbornici delila slovenskemu ljudstvu ovsenjak, so sedanji zastopniki S. L. S., preganjani od vlade, denuncirani in obrekovani, z žandarji za petami, ubogo slovensko ljudstvo reševali liberalnih pijavk, mu osnovali izobraževalna in gospodarska društva, organizirali kmete, delavce in obrtnike in s tem izvršili delo osvobojcnja našega naroda na lastnih tleh. Kaj se bo glasilo starih prijateljev nemških baronov repen-čilo! Ali ima za slovenski narod pokazati kaj drugega kakor vpitje, zabavljanje in zasramovanje lastnih bratov? ¡Vi, ki z bezniškimi izrazi obmetujete vsakega Slovenca, ki ni vaše žlalite, molčite o svoji »ljubezni« za narod! Vaša mladina vam sama obrača hrbet in sanja o »jugoslovanskem nacionalizmu«, narodnonapreclna stranka, pa išče v isti sapi, ko v »Narodu« spušča bombastične narodne fraze, na drugi strani čisto javno in brez sramu zopet zveze z Nemci. Odtod skupno zabavljanje »Naroda« in njegovih bratov »Tages-pošte« in »Tagblatta« zoper S. L. S., odtod članki liberalnih poslancev v graških nemškonacionalnih listih. Je res gnjusno gledati, kako si ti nemšku-tarji natikajo narodno krinko!
Pomen Vseslovenske Ljudske Stranke. Izborno jc te dni pisala mariborska »Straža«: »Slovensko ljudstvo t veseljem po?dravlja velepomemben preporod v naši domovini in se raduje nad dejstvom, da so vendar enkrat padle meje med slovenskimi deželami, da ni najti več razločka v političnem naziranju med Slovenci, ki so umetno ločeni po raznih slovenskih kronovinah. Naša Kranjska pokaže pri vsaki priliki, s kako vnemo čuti hudo borbo slovenskih bratov na Štajerskem in Koroškem proti gospodujočemu terorizmu nemškutarstva in renegatstva, na jugu pa se raduje in tudi sodeluje pri uspešnem nastopu Slovencev proti Lahom. Kranjska, koje prebivalci v prejšnjih časih niso niti umeli narodnostnega boja ob mejnih pokrajinah, pa nam daje povsod in ob vsaki priliki novega poguma, naj ojačuje in hiti nam na pomoč pri vseh naskokih nemštva na naše narodne pravice. To nas je vse Slovence združilo v mogočno stranko, katera se zdaj lahko ponaša z uspehi svojega. delovanja. Predpogoj za to združitev je zasnovala Vseslovenska Ljudska Stranka s tem, da jc dvignila v našem ljudstvu ponos, narodno zavest in zmisel za narodno samostojnost. Neštevilni shodi, poučna predavanja, razni tečaji so vzgojili slovensko ljudstvo in mu vcepili trajno ljubezen do svoje rodne grude, ga poučili o vseh važnih gospodarskih, političnih in kulturnih vprašanjih. Narodni nasprotniki in tudi nam vedno nasprotna vlada računajo s tem dejstvom in uvidevajo, da se odslej ne bodo zamogli ustavljati pravičnim zahtevam slovenskega zastopstva, da se podelijo tudi slovenskemu narodu vse pravice, katere uživajo drugi narodi v Avstriji. Prepričani smo tudi, da moramo izvojevati vse narodne pravice, vprašanje ostane le še odprto, ali se bodo te Krivične tazmere na Slovenskem vzdrževale nekaj let več ali manj vsled odpora in hudega pritiska od strani naših nasprotnikov, Nemcev in Lahov, ki izrabljajo v dosego svojega namena proti Jugoslovanom vedno vpliv zunanje politike, vsled trozvezc z Nemčijo in Italijo. Sedanji položaj je krivičen in nenaraven ter mora dovesti do katastrofe, to čutijo Nemci že sami. V svojih časopisih jadikujejo zlasti zadnje 14 dni, kličejo vsenemštvo in renegatstvo na odpor in prosjačijo odpomoči proti vedno prodirajočemu smotrenemu delu Vseslovenske Ljudske Stranke. Nam Slovencem morajo dati takšna priznanja od nasprotne strani le novega poguma in nas spodbujati k vztrajnemu nadaljevanju po začrtani poti.«
+ Liberalno • nemške intrige. Med
¿narodnimi« dejanji liberalne stranke zavzema eno najodličnejših mest to, da je v trgovski in obrtni zbornici naskočila slovensko posest, podpredsedniško mesto, ki je bilo v rokah S. L. S., in to mesto izročila Nemcu Pammerju. Za nepotrditvijo Hribarjevo v državni železniški svet pa tudi tiče neniško-liberalne spletke. Pričakujemo od slo-
venske večine v trgovski in obrtni zbornici, da prepreči naslednji načrt najnovejšo nemško - liberalne zveze, ki se jc z nepotrditvijo Hribarjevo v eni točki žc posrečil: Namesto Hribarja naj se izvoli v državni železniški svet oseba, ki ne bo posebnega pomena, za namestnika naj se pa izvoli podpredsednik Pammer, ki bo tako tudi tu nosil veliki zvonec. To najnovejšo »koncesijo« je treba temeljito razbiti. Take koncesije si dovoljuje stranka, koje glasilo blati druge vsak dan s sumničenji glede narodnosti.
+ »Narodnjaki«. V soboto je »Slovenski Narod« v dopisu z Jesenic obžaloval, da se je Nemcem na Jesenicah storila velika krivica, ker novi občinski volilni red ne pozna virilistov in so tako nemški tovarnarji prišli ob ves svoj vpliv v občini. — Ko bi skrbeli na Koroškem Nemci tako za Slovence kakor naši liberalci za Nemce, bi se nam dobro godilo. Narodno - napredna stranka ne more pričakati trenotka, da bi zopet sedela v nemškem naročju.
+ Iz volilnega gibanja. Iz Zasavja se nam poroča, da je znani Taufer iz Zagorja 19. t. ni. povabil svoje, agitatorje na Savo k Brclajsu, ko so imeli delavci izplačilni dan. Tu je baje slovesno proglasil svojo kandidaturo za nadomestne volitve dolenjskega okraja. Beležimo kot govorico.
-f Mladeniški tabor na Šmarni gori, ki ga sklicuje šentviško okrožje Orlov, se vrši. kakor običajno, tudi letos p r v o n e d e i j o v m a j a. Na j vabimo vse brate Orle iz okolice, člane Marijinih družb in vse poštenomisleče mladeniče. Pridite, mladeniči, da se -ripo-ročimo Majnikovi Kraljici in da se pogovorimo o svojih težnjah. — Spored je sledeči: Ob 9. uri sv. maša z govorom. Po sv. maši zborovanje na Plani-nici. Nastopijo razni govorniki. Ob tej priliki se ustanovi podzveza Orlov za Ljubljano in okolico. — Tabor se vrši ob vsakem vremenu. Ob lepem vremenu naj Orli oblečejo kroj, ob slabem vremenu navadno obleko! Vsi bližnji odseki z ljubljanske strani naj pridejo, če mogoče, z zastavami in naj se zbero vsaj tlo 7. ure zjutraj v Št. Viclu nad Ljubljano pred odsekovo telovadnico. Skupen odhod na goro točno ob pol osmi uri. Odseki z gorenjske strani naj pridejo naravnost na goro. Tabora se udeleži tudi orlovska godba iz D. M. v Polju. Radi lepše ureditve naj odseki svojo udeležbo sporoče šentviškemu Orlu! — Na zdar!
-f Za romanje h Gospej Sveti in za izlete na Vrbsko jezero je na prošnjo S. K. S. Z. izposloval državni in deželni poslanec g. Fran Povše od državne železnice znatne ugodnosti. Izletniki bodo v posebnih vlakih imeli 50% znižanje voznine. Tretji razred iz Ljubljane do Gospe Svete, v Celovec in nazaj bo veljal za tja in nazaj samo i K 60 vin. Prvi vlak bo vozil iz Ljubljane 21. junija. Ta izlet, priredi ljubljansko tobačno delavstvo. Slede posebni vlaki S. K. S. Z. iz raznih delov dežele, kar se kmalu naznani.
-I- »Slovenska Straža« v Blagovici še ne spi. Liberalni listi so se veselili ob vesti, da jc podružnica »Slovensko Straže« v Blagovici zaspala. Kakor ču-jemo sedaj, je bila to spletka od neke strani, ki pa je rodila ravno nasprotni uspeh. »Slovenska Straža« je dobila danes iz Blagovice 50 K. Darovali so: Hranilnica in posojilnica 20 K, dar županstva 20 K, dar župana Franca Pu-stotnika 10 K in dar župnika J. Hart-mana 10 I\. To je pač najboljši odgovor na zavijanje liberalnega časopisja. Naj bi iz vsake župnije dobila »Slovenska Straža« tak odziv!
-j- Spomin na zadnje vstoličenje koroških vojvod dela koroškim Nemcem silne preglavice, posebno ker Slovenci nismo nanj pozabili. Za Dobernigom, dr. Wutte-jem in drugimi je priromal v nedeljskih »Štimcah« dr. Graber, da pomaga s sveta spraviti zgodovinsko resnico. Ker dosedanji poizkusi -nemških »učenjakov«' niso imeli uspeha, je ubral novo pot. Vsi ti obredi, pravi, so imeli namen, da. bi vzeli zlim duhovom, na katere so verovali v starih časih, njihovo moč nad ljudmi. Vse da je imelo ta namen, tudi da jc kmet čakal na knežjem kamnu s prekrižanimi nogami, da je potem vojvodo udaril, da, celo to, da so zažigali kresove, da so smeli nekateri, kot poročajo, kositi med obredom, da se jc vojvoda vsedel na kmetovo mesto, vse, prav vse je imelo namen zlim duhovom jemati njihovo moč nad ijudmi. »Vstoličenja« sploh ni bilo, lc za-ladi teh ljubih zlih duhov so menda hodili še pred 500 leti koroški vojvode na Go-sposvetsko polje! Vse privlečejo na pomoč, da. bi popačili in prikrili našo zgodovino, ic tega sc ogibljejo, da so Slovenci tvojemu vojvodi v svojem jeziku iz-i očali oblast in zahtevali veljavo svojemu jeziku celo pred rimskimi cesarji! Ali ni tudi la del obreda imel braniti pred zlimi duhovi, učeni nemški gospodje?, Zdi sc
nam, da bolj kot vsi drugi! Kako naj Človek smatra za znanstvenika moža, ki, kakor dr. Graber dela, takoj v uvodu očita, da uganjamo s spominom na ono lepo dobo »nationale Verhetzung«, da motimo (!?) narodni mir na Koroškem in da pripravljamo tla za jugoslovansko državo? Učenec in drug Dobernigov nam razlaga obrede pri vstoličenju! Hvala za dobro voljo! Vpijte, kolikor vam drago, zgodovine ne prevpijete, ki nam glasno kliče v spomin stare naše pravice, izgubljene vsled naše popustljivosti, glasno pa nas tudi zove na krepak odpor in čvrst boj, da si ohranimo, kar jih še imamo, in priborimo vse, ki nam gredo kot istovetnim državljanom.
-f Ostanimo doma. Z ozirom na oglas »Rafaelove družbe« o izseljevanju v Bosno in Slavonijo pravi »Gorenjec«: V slovenskih deželah je še dosti prostora, ki ni dovolj izkoriščan. Naša domovina bi lahko preživela veliko več ljudi. Naprodaj je pa teden za tednom toliko naših gruntov, da se nam zdi skoro narodni zločin, če se vabi naše ljudi za naseljevanje drugam. »Slovenski Gospodar« v zadnji številki ponuja kar 13 posestev na prodaj iz proste roke in eno po dražbi. »Domoljub« in »Mir« prinašata teden za tednom oglase za prodajo kmečkih gruntov. Ti gredo včasih za prav niče-vo ceno. »Slov. Gospodar« prinaša tale oglas: »Lepo posestvo na Pesniškem vrhu, lepa solnčna lega, hiša s štedilno kuhinjo, 4 sobe, viničarija s kletjo, tri orale vinograda z ameriškimi trtami, krme sc pridela za 20 glav govedi, travniki, njive itd., vsega, skupaj 40 oralov s 3000 sadnimi drevesi (okrog 23 ha), se proda za 27.000 K in polovica lahko še vknjižena ostane.« V ravno isti številki je na prodaj posestvo 50 oralov za ceno 16.000 K. Dokler se dobe pri nas lepa posestva za tako nizke cene, nam ni potreba hoditi iz domovine. Na Dolenjskem ponujajo ameriški slovenski listi neprenehoma posestva na prodaj. Ali bi ne bilo boljše, da bi sc organiziralo naseljevanje na domači grudi, na Koroškem in na Štajerskem, koder nam Nemci trgajo kos za kosom od naše zemlje'?! Okrepile bi se na ta način naše narodne sile na meji.« — Ta zadeva je tako važna, da je nujno potreben temeljit razgovor. »Slov. Straža« je že sprejela v delovni načrt letošnjega leta primerno ureditev tega vprašanja in upati je, tla se ji pri tem pridruži tudi »Rafaelova družba«.
+• Kranjska industrijska družba je v »Neue Freie Presse« objavila ta-le komunike: Kranjska industrijska družba konstatira, da ni nobenega sklepa upravnega sveta, vsled katerega bi družba svoj sedež na Dunaj prenesla. Ravno tako ni nobenega sklepa glede opustitve obrata družbe na Gorenjskem ali pa transferiranja obrata v Skedenj. — Iz tega se vidi, da je bilo pisanje nemško - liberalnih in slovenskih listov samo umetno uprizorjena gonja proti ureditvi deželnih financ potom deželnih doklad.
-}- Konfiskacija »Mira«. Včerajšnja številka »Mira« je bila konfiscirana. Konfisciran je del poročila o nemško-naeionalni hujskariji v Sinčivasi.
+ Pod češkim kapitalom. »Narodov« članek proti češkemu kapitalu je vzbudil različne odmeve. Tako sedaj nastajajo vprašanja: Kdo nas je spravil v sužnost češkega kapitala? Ali ne tisti Hribar, ki ga je »Narod« toliko proslavljal? Ali je bilo treba prodati samostojnost »Ljubljanske kreditne banke« zato, da si je Ivan Hribar zasigural večno predsedstvo? Slovenci smo takrat imeli dovolj kapitala za eno tako banko. Ali je tudi treba, da liberalni časopisi delajo reklamo za banko »Slavijo«, ko imamo domačo »Vzajemno zavarovalnico«, ki je soliden, domač zavod, ki no odira ljudi in jim ne odtr-guje ob času požara, izplačuje odškodnino tako, ko se je škoda dognala, zato pa ne izkazuje velikih dobičkov.
•f Nemški Mihel ob Adriji. Prijatelj našega lista nam je poslal razglednico, ki dovolj jasno kaže, kako sc Nemcem cedijo sline po Jadranskem morju. Razglednica ima to-le besedilo: Postkarte. Deutschnational-Verein für Österreich. Wem soll Adria gehören? Na obrežju Jadranskega morja stoji mlad junak, oborožen od glave do peta. Spodaj jc pa natisnjen poziv, ki velja oboroženemu nemškemu junaku: »Michel, schau nicht untätig zu! — Do Adrije brž vse Slovence germanizirati, potem pa tako razširjene nemške deželo spraviti pod prusko piklhavbo, to jo danes geslo nemških kričačev. Upamo pa, da sc jim ta srčna želja ne uresniči.
— Poletni vozni red državnih železnic. Na drugem mestu objavljamo clanes novi popolni vozni red za vse progo dolenjske železnice, vozni red za gorenjske proge pa radi pomanjkanja prostoru priobčimo prihodnjič. Za du-
nes omenjamo le glavne izpremembo na teh progah. IzLjubljaneproti Jesenicam bodo počenši s 1. majem odhajali vlaki ob ti. uri, 6. uri 51 minut,
9.	uri 9 minut, 11. uri 30 min., 3. uri 40 minut, 6. uri 30 minut iu 10. uri 1 min. zvečer, ob nedeljah pa še ob 1 uri 55 minut popoldne. Premomba obstoji v glavnem torej samo v uvedbi prvega vlaka ob 6. uri zjutraj, ki pozimi ni vozil. V Ljubljano bodo pa dohajali vlaki z Jesenic ob: 7. uri 35 minut, 9. uri 52 minut, 11. uri 16 minut, 4 uri 33 minut, 5. uri 51 minut (brzovlak) 7. uri 53 minut (iz Kranja), 8. uri 20 minut in 11. uri 31 minut ponoči. Prememha obstoji pri prvem večernem vlaku, ki prihaja odslej nekako tri četrt ure pozneje. — V K a m n i k vozijo vlaki ob 7. uri 40 minut, 11. uri 50 minut, 3. uri 12 minut, 7. uri 15 minut in ob nedeljah ob 11. uri ponoči, v Ljubljano pa prihajajo iz Kamnika ob: 6. uri 42 minut, 11. uri, 2. uri 41 minut, 6. uri 15 minut in ob nedeljah ob 10. uri 30 minut zvečer. — Iz Kranja v Tržič bo vlak odhajal ob 7. uri 10 minut, 12. uri 36 minut, 4. uri 52 minut, 7. uri 40 minut in ob nedeljah ob 11. uri ponoči, prihajal pa v Kranj iz Tržiča ob 6. url 38 minut, 9. uri 48 minut, 3. uri 11 minut, 7. uri 02 minuti in ob nedeljah ob
10.	uri 30 minut zvečer.
—	Tržiške novice. Upravni svet tr-žiške železnice jc sklenil, da bo odslej tržiški vlak hitreje vozil nego dosedaj« Bil je že skrajni čas, da se, hitrost ne* koliko pospeši. Poleg tega je sklenil, da' dobe na križki postaji lopo, v kateri bodo potniki saj ob slabem vremenu; našli zavetja. — Deželni odbor priredi 16. maja premovanje goveje živine v našem trgu. Opozarjamo že sedaj živi* norejce na to prvo premovanje v našem trgu. — Pretekli četrtek se je pri« peljal velik vojaški avtomobil, na ka» tereni je sedelo nad 20 častnikov, baje iz puljskega trdnjavskega polka. Pe* Ijali so sc čez Ljubelj.
—	Narodna siavnost v prid koroškim Slovencem v Kamniku. Tukajšnja podruž« niča »Slov. Straže« v Kamniku priredi dne 3. maja t. 1. veliko narodnoobrambno slav* nost v proslavo 500 letnice ustoličenja ko« roških vojvod na Gosposvetskem polju ob pol 4. uri popoldne v vseh prostorih hotela »Krištof« v prid koroškim Slovencem. Siavnost obeta biti zelo lepa in zanimiva. Pester vzpored nam je porok, da ne bo nikomur žal, kdor sc jc udeleži. Domače gospodične nastopijo v narodnih nošah, Poleg drugih točk. jc posebno privlačen srečolov, ki nudi lepe in bogate dobitke. Razstavljeni so v Murnikovi trgovini od 27. t. m. do sobote 2. maja. Na vzporedu je deklamacija rodoljubnih pesmi. Domači pevski zbor društva »Kamnik« zapoje par lepih, mičnih narodnih in umetnih pesmi; nastopi domači salonski orkester. Komur je mar usoda naših koroških bratov, pride k nam, da skupno pokažemo, da je usoda koroških Slovenccv skupna slovenska zadeva. Naj nihče ne zamudi, da proslavi dostojno veliki spomin na omenjeno 500-letnico. Dne 3, maja vsi v Kamnik!
—	Aigner na begu, Znani dr. Aig« ner, ki je govoril v Celovcu in Beljaku proti Lurdu, je poskusil svojo srečo v Roršaliu v Švici. Razljučeni zborovalci so pa dolitarja pognali nazaj v Mona-kovo.
—	Požar. Včeraj je pogorela v Šmart« nem pod Šmarno goro hiša posestnika Jan. Narobe. Gospodar sam se nahaja v Ameriki. Doma ni bilo nikogar in so zažgali najbrže otroci. Na pomoč prihitela gasilna društva iz Gamelj, Tacna, Vižmarjev in Rašice so požar kmalu zadušila. Pri tej priliki sc je pokazalo, da bi kak večji ogenj mogel postati za celo vas katastrofalen, ker ni dovolj vode na razpolago. Šmar-čani, kdaj boste sezidali neobhodno potrebni vodni rezervar, ker brez vode ni gašenja?
—	Gor. akad. tehn. ierialno društvo »Vesna« v Kranju se je vsled izstopa vseh članov prostovoljno razšlo,
—	Avtomobilna pošta Novo mesto—» Krško. Od 1. maja t. 1. dalje se bode oskrbovalo dnevno dvakratno prevažanje med poštnimi uradi Rudolfovo in Krško z avtomobili, poverivši isto trgovinski družbi »Globočnik & Kastelic v Krškem. Avto-mobilni vozovi bodo odhajali iz Rudolfo-vega ob 6 uri 30 minut zjutraj in ob 6. uri 45 minut popoldne, iz Krškega ob 7. uri 30 minut zjutraj in ob 3. uri 40 minut popoldne in prihajali v Krško ob 8. uri 30 minut zjutraj in ob 8. uri 45 minut zvečer, oziroma v Rudolfovo ob 9. uri 30 minut predpoldne in ob 5. uri 25 minut popoldne. — Sedanje dnevne dvakratne poštne vožnje med poštnimi uradi Rudolfovo in Krško sc opuste s koncem 30. aprila t. 1. Kurze in kartiranje na progi Rudolfovo—-Krško ležečih poštnih službenih mest in železniških pošt, ki so v zvezi s poštnimi avtomobilnimi vožnjami na tej progi, ter poštnih uradov in poštnih nabiralnic, kakor tudi krajevna dostavljanja pri postnih uradih in poštnih nabiralnicah, ki pridejo
v poštev, slednjič obhode selskih listonoš pri tozadevnih poštnih uradih se je tem povodom primerno preuredilo.
— Ujet vlomilec. Z Dvora pri Žu žemberku se nam poroča, da se je v sredo
{jopoldoe posrečilo orožnikom prijeti sum-jivega tujca, ki priznava, da je bil udeležen
6ri tatvinah na Dvoru in Vinkovem vrhu [odil je že v torek po vaseh okolu Dvora, zlasti na Podgozdu, in prosjačil. Pri tem se je delal večinoma mutastega in ni bil z nobeno drugo rečjo zadovoljen kot z de> narjem. Sedaj pravi, da je le ogledoval, kje je nameraval drugo noč vlomiti. V sredo ga je opazil gozdarski uradnik Drob-nič iz Soteske, ko je tat slonel na cestni ograji pri Grmadi in čakal najbrž svojih tovarišev. Gosp. Drobnič je sporočil to orožnikoma, ki sta bila na Dvoru. Vsedla sta se takoj na njegov voz in se peljala proti označenemu kraju. Tujca sta dobila še na istem mestu ter ga aretirala. Rekel je, da ima le enega tovariša, ki je baje že preobl ečen v ukradeno obleko in močno oborožen. Ukradene stvari da sta že vse porabila oziroma poprodala. Svilnate robce sta baje po suhi Krajini prodajala po 40 vinarjev. Prijetega vlomilca so orožniki oddali okrajnemu sodišču v Žužemberku. Baje je ubegli prisiljenec iz Gor. Avstrijskega. Če si navihanec le ni vsega izmislil, da bi orožnike speljal na napačno sled! Ljudje so radi tatvin v vednem strahu.
— Iz Črnega grabna. — Uboj. Nekdaj je bil Črni graben razupit radi rokovnja-čev. Danes pa Črni graben vznemirjajo tuji potepuhi. Dannadan jih vidiš prihajati preko Trojanskega prelaza in v nasprotni smeri, različne narodnosti, ti razcapani, zopet drugi elegantnejši. Tako se je pri-tepel 22. aprila t. I. v naše kraje France Bobck, brezposelni potepuh, rojen 28. novembra 1872 v Žurkovera dolu pri Sevnici, okraj Brežice na Štajerskem. Ta malopridnež je učinil usodepolno hudodelstvo. Ivan Lavrič, trgovec v Lukovici, ima mlin in žago v bližnji vasi Kompolje. Kot mlinar in žagor je bil pri njem delj časa uslužben 51 letni Lovrenc Osolnik, oženjen, oče peterih otrok. Mož je bil priden in delaven, lepo je skrbel za svojo rodbino, izpolnjeval je cerkvene dolžnosti in je bil obče priljubljen. Zaradi malenkostnega spora mu je gospodar odpovedal službo, katero bi bil moral dne 24. aprila zapustiti. Dne 23. aprila je šel Osolnik v Krtino, da bi bil tamkaj vzel v najem neki mlin. Ta čas pa je že Ivan Lavrič sprejel Franceta Bobka za mlinarja, dasiravno je njegova vnanjost bolj kazala na potepuha, kakor pa na mlinarja. Sicer pa bi bil Lavrič lahko tudi iz Bobkove delavske knjižice spoznal, da je le navaden »delavec«, kajti besedo »mlinar« je Bobek sam pristavil v knjižico. Sploh je iz njegovih izpričeval razvidno, da je delal le pri različnih gradnjah železnic in le po nekaj dni, o »mlinarju« pa ni ne duha ne sluha. Dne 23. aprila je Lavrič poslal Bobka v svoj mlin; Bobek je v Osolnikovi odsotnosti zaklenil mlin, vzel ključ seboj in se podal k sosedi Katarini Štrukelj. Ko je prišel Osolnik domov in zvedel, kaj se je zgodilo, jc poiskal Bobka in zahteval od njega ključ. Ker Bobek ni hotel izročiti ključa, je nastal prepir, podrla sta se na tla ter se skoro četrt ure ruvala. Ko je prišel Osolnik iz sobe, se je z besedami: »Sedaj mi je pa dal cajhen« zgrudil pred obličjem žene in peterih otrok — mrtev na tla. Bobek je šel nato v Krašnjo v gostilno, in ko so ga ljudje o Osolnikovi smrti obvestili, se je izrazil: »Naj ga hudič vzame.« Bil je potem še toliko predrzen, da je prišel k nočnemu počitku na svisli one hiše, kjer je njegova žrtev mrtva ležala in pla-kala vdova in nedolžni otročiči. Zločinca so še isto noč lukovški orožniki izsledili in odvedli v zapor na Brdo.
—	Grozen zločin se je izvršil v nedeljo dne 19. t. m. v Novem Kotu, dober streljaj od hrvaške meje. Posestnik Mi-helič, vulgo Tušek, je šel zjutraj k maši v Prežice, a so ga preko poldneva zadržali sorodniki, tako da ni prišel do noči domov. Ženo je moževa odsotnost skrbela in ga je šla iskat z njegovo 14 let staro sestro. Ko sta prišli nedaleč od doma, sta skočila iz grmovja dva lopova in ju napadla. Zahtevala sta nekaj od žene, bržkone denar, nakar jima je žena odgovorila; »To jaz sama rabim.« Moževa sestra je zbežala ter začela klicati na pomoč, ko jc videla, da sta lopova pobila ženo na tla. Hitela jc v gostilno, kjer so bili mož in drugi, ter povedala, kaj se jc zgodilo. Vsi so hiteli na lice mesta, kjer je našel mož svojo ženo umorjeno, z razbito glavo. Umor-jenka jc imela usta zamašena s cunjo. Bila je stara kakih 27 let. Zločinca sta pobegnila in ju še niso izsledili. Zločinca sta menda dva Hrvata. Umorjena Žena zapušča tri otročiče in je najmanjši star tri mesece.
—	Majniško povišanje častnikov se 'ibjavi v ponedeljek. Izpadlo bo boljše kakor zadnje povišanje meseca novembra. Veliko nadperočnikov bo za stotnike imenovanih in znaša zdaj čakalna doba nad-
poročnikov le osem let, polkovnikov 4V» do 5 let, majorjev v generalnem štabu 2] i', pri artiljeriji 3 do 3V2, pri pehoti in kava-leriji 31/; leta; za stotnike v generalnem štabu 7, v pehoti 11 do lili, P ti kavaleriji 11, pri artiljeriji 10'o do 11 let. Povišanje avditorjev je aobro, zdravnikov navadno. Generala kavalerije postaneta generalni inšpektor kavalerije grof Huvn, inšpektor deželnobrainbnc kavalerije Karel baron Kirchbach, general infanterije pa graški zborni poveljnik Emil Colerus pl. Geldern,
—	Vožua brzina osebnih vlakov na Dolenjski železnici (proga Ljubljana— Rudolfovo) se od 1. majnika t. 1. naprej poviša od 30 km na 45 km na uro. V to svrho je ravnateljstvo c. kr. državnih železnic vse odredilo, kar se je v komisijskem zapisniku z dne 23. junija 1908 za zgoraj navedeno povečanje brzine potrebnim spoznalo. Prečnice, ki se jc o njih v času od 6. do 8. aprila t. 1. vršil politični obhod, še niso napravljene, vendar se bodo vsi v poštev prihajajoči železniški prehodi od 1. majnika t. 1. naprej ob prometu osebnih vlakov nadzorovali po železniškem osobju, ki je o vlakovnem prometu zanesljivo poučeno. To se daje s tem na splošno znanje ter se občinstvo opozarja na večjo previdnost, ki je vsled povečanja brzine potrebna pri prestopanju tirov in na vestno opažanje svarilnih signalov bližajočih se vlakov.
—	Ljudsko šolstvo. Na mesto obolele učiteljice Matilde Verbič je imenovana prov. učiteljica Jožefa Znane za suplen-tinjo na ljudski šoli v Sv. Karteljevem. — Na mesto obolele učiteljice Antonije Vo-hinc-Mikota je imenovana absolv. učit, kandidatinja Angela Škerlj za suplentinjo na ljudski šoli v Cerkljah v krškem okraju. — Dež. šolski svet je odobril imenovanje izprašane otroške vrtnarice s. Vin-cencije Abram na zasebnem učiteljišču Uršulink v Škofji Loki na mesto izstopivše otroške vrtnarice s. Gabrijele Rozman.
—	Iz poljedelskega ministrstva. Cesar je imenoval sekcijskega načelnika v poljedelskem ministrstvu dr. Maksa Scheseharga za ministerialnega svetnika v poljedelskem ministrstvu.
—	C. kr. avstrijski avtomobilnl klub priredi v dneh 14. do 23. junija letos pod pokroviteljstvom Nj. c. in kr. visokosti nadvojvode Leopolda Salva-torja poskušnjo avtomobilsko dirko, takozvano »österreichische Alpenfahrt 1914«, katere proga je po kranjskem ozemlju določena sledeče: Vozila pripeljejo od Jezerskega skozi Kranj, Ljubljano, Vrhniko, Spodnji Logatec, Postojno, Št. Peter, Trnovo v Sapjane ter dalje v Matulje. — Dne 17. junija pripeljejo vozila od Trsta med Sežano in Senožečami zopet na kranjsko ozemlje ter vozijo skozi Razdrto, Vipavo, Ajdovščino, Col, Črnivrh, Godovič, Idrijo, Žiri, Terbijo, Hotavlje, škofjo ..oko, Kranj, Tržič, Sv. Ano ter čez Ljubelj na Koroško. Na prošnjo mero-dajnih krogov naj bi bilo prebivalstvo z gosti prijazno in jim v slučaju kake potrebe tudi priskočilo na pomoč. Ne bo preveč, ako poudarjamo, da naj se odlični gostje pozdravljajo izključno ",e slovensko.
—	V uredništvo »Riječkih Novin«
vstopi koncem tekočega tedna gospod dr. Rudolf Eckert, odličen »Doma-gojec«.
—	Poročil se je v Zagrebu c. kr. okrajni sodnik v Novem mestu, g. An t. Kuder z gdčno Katico Šutejevo, hčerko i veleindustrijca gospoda Iv. Šuteja v ! Zagrebu.
—	Izpremembe poštnih okrajev.
Vasi: Dobravlje, Filipčje Brdo, Križ, Šepulje, To m a. j, Utovlje, Avber, Gradi-nje, Ponikve, Raša in Grahovo Brdo, ki so spadale dosihmal v dostavljalni okraj c. kr. poštnega urada Dutovlje, spadajo odslej k c. kr. poštnemu uradu Tomaj.
—	Turisti pozorl Upravništvo meščanske korporacije v Kamniku naznanja, da je na njenih posestvih v Kamniški Bistrici prosto gibanje turistov iz gozdarskih in lovskih ozirov le na javnih in zaznamovanih potih dovoljeno in je tedaj poljubno šetanje po korporacijskih posestvih v Kamniški Bistrici tudi radi osebne varnosti strogo prepovedano. Ravno tako se tudi vnovič obiskovalce Kamniške Bistrice in Kamniških planin opozarja, da je trganje in ruvanje planinskih cvetlic in rastlin, valenje kamenja in skalovja v dolino, poškodovanje dreves in gozdnih rastlin, spuščanje psov v te krajine, kakor tudi vpitje za časa bivanja v teh pokrajinah strogo prepovedano in se bo proti vsakemu, ki bi se tem prepovedim ne pokoril, najstrožje postopalo. Vsakdo, ki je kriv navedenih prestopkov, se mora za to postavljenim zapriseženim korporacijskim organom pokoriti, ker bi se v nasprotnem slučaju izpostavil največjim neprijetnostim.
—	Novo stranko v Dalmaciji snujeta dr. Trumbič in dr. Smodlaka. V novi stranki naj bi se združile narodna, demokratična in menda tudi srbska stranka. V to stranko bi stopila tudi dr. Krstelj in dr.
Drinkovič. Stranka bi bila v narodnem oziru Srbom prijazna, v kulturnem pa liberalna; izdajala bi svoje lastno glasilo in bi v tem slučaju nehala izhajati »Narodni List« in »Sloboda«. Tako poročajo hrvatski listi.
— »In prvi bodo zadnji«, V Senožečah se zadnji čas gode neverjetne reči. Nekdanji potentat župan Garza-rolli postaja krotak. Ne samo, da uboga deželni odbor, ampak tudi občinski odbor mora zadnji čas poslušati. Tlaka je odpravljena, vitezi so na tleh in hočeš nočeš pl. Garzarolli mora peti no notah večine občinskega odbora. V nedeljo je sklical župan nenadoma občinsko sejo. Vzrok je bil ta, ker je neki posestnik pobral podpise od občinskih odbornikov za dovoljenje, da sme postaviti iz državne ceste most do svoje hiše čez cestni jarek, ki se je spomladi podrl in kateri je stal na istem mestu nad 50 let. Garzarolli je hotel nagajati posestniku in mu ni hotel dati dovoljenja. Ta se je pa obrnil do občinskih odbornikov, ki so mu dovolili. Zato je sklical občinske odbornike v nedeljo, 19. aprila 1914, k seji in jih je rahlo okregal, ker so podpisali dovoljenje, ter jih rotil, da se v prihodnje to ne sme več ponoviti. Ali misli Garzarolli, da smo občinski odborniki pod njegovo kuratelo? Se moti! Kar je bilo, je bilo! V Senožečah smo vstali!
—	Vozni listki za romarski vlak na Sveto Goro dne 24. maja se dobijo na Dobrovi pri velecenjeni gospodični Mimi Rant, v Zgornji Šiški št. 32, po domače pri Smodinu in v frančiškanskem samostanu v Ljubljani — P. Marijofil.
—	Nagrobni spomenik ga je ubil. 38 letni zidar Vincenc Virgolino je te dni v Blatogradu postavljal na pokopališču neki kameniten spomenik; pri prenašanju težkega kamna je pa njegovemu pomočniku omagala roka; spustil je kamen, ki je potegnil za sabo tudi Virgolinija in ga do smrti zmečkal.
—	Nezgodi. 301etnemu posestniku Fr. Kovaču iz Zapuž je včeraj mizarski stroj odrezal tri prste na levi roki. — Ivana Gliha, dr. Tavčarjeva služkinja na Visokem pri Poljanah, je kuhala za prešiče krmo v kotlu in se pri tem tako oparila, da je dobila znatne opekline. Oba ponesrečenca so pripeljali v ljubljansko deželno bonico.
—	šišensko prosvetno društvo priredi dne 26. maja ob pol 5. uri popoldne pri Favaju, Spodnja Šiška, Kolodvorska festa 111 redno društveno predavanje: »Cerkev in politika«, s katerim se obenem zaključi sezona. — K obilni udeležbi se vljudno vabi. Predava p. Maryofil Holeček.
—	Iščemo boljšega vpokojenca, ki hi se nastanil v krasnem kraju, če le mogoče duhovnika. Dotičnik bi dobil mnogo ugodnosti. Pojasnila daje »Slovenska Straža« v Ljubljani.
—	Krojač ali čevljar, ki bi imel veselic tudi do organizacije, dobi v večjem kraju, kjer je velika slovenska naselbina, jako ugodno stališče. Vprašanja in ponudbe na »Slovensko Stražo« v Ljubljani.
—	Službo kemika razpisuje ravnateljstvo »Kmetijsko kemičnega preiz-kušališča« v Ljubljani. Vse podrobnosti so razvidne iz današnjega oglasa.
š Zastrupiti se je poizkusila v Zagrebu 24 let stara sobarica Betika. Zidan, rodom iz Brežic. Zdravniki so ji pa rešili mlado življenje.
—	Prepovedana prodaja planink na kolodvorih. C. kr. železniško ministrstvo je prepovedalo prodajati na kolodvorih planinske cvetlice.
CESAR VILJEM SE UDELEŽI KRONANJA IN SREBRNE POROKE GRŠKEGA KRALJA.
Cesar Viljem se najbrže udeleži kronanja in srebrne poroke grškega kralja in kraljice v Atenah. Zdaj pa Aten ne obišče, ker noče delati težav grški politiki, ki meri na to, da ne vznemiri Francozov.
ANGLEŠKI KRALJ IN KRALJICA
sta 24. t. m. ob Vi na 11. uro zapustila Pariz in se odpeljala nazaj na Angleško.
Zadnje vesli.
CESARJEVA BOLEZEN.
Dunai. Sinoči so izdali zdravniki o cesarjevi bolezni sledeči bulletin: »Objektivno cesarjcvo zdravstveno stanje ni bistveno izpremenjeno. Moči, bitje i.rca in ;>petit popolnoma zadovoljivo. Cesar se je tudi včeraj eno uro izprehajal po mali galeriji, ko je sijalo solnce.« Z druge strani se poroča, da je včeraj popoldne cesar manj kašljal, da je bil dobro razpoložen in da je popoldne delal. Kmalu po 7. uri zvečer je šel počivat.
Dunaj. O cesarjevem zdravstvenem stanju poročajo; Tempera' delovanje srca in sprejemanje hrane normalno.
Katarni pojavi v bronhijah žal še vedno vztrajajo. Bronchitis kaže za-vlači j iv in počasen potek Medtem ko se je zgošcevalno sredi«če na desnem krilu pljuč razen nekaterih sledi jazkrojilo, obstoja še vedno katar v bronhijah. Čez dan se kašelj da prenesti, pojoči pa je nekoliko nuiče n. Od časa do časa se nabere izmeček v bronhijah. Bolnik se zbudi in se vsede, da se odkašlja. Temu sledi spanje, ki ga pa vedno prekinja kašelj. Dvorni svetnik Ortner in tajni svetnik Kerzl sta včeraj preiskala cesarja in konstatirala: V razširjenju katara, ki je bil včeraj bolj suh, ni nastopila nobena bistvena izprememba. Srce deluje normalno. Zdravniki ne uporabljajo za sedaj nobenih zdravil. Zdravniki se zadovoljujejo s postavljanjem posod z vodnimi parami v spalni sobi in v sobi, kjer cesar dela, da se olajša kašelj in izmeček zrahlja. Najboljša therapija je sedaj lepo vreme.
Dunaj. (Kor. urad.) O stanju cesarja se danes oficielno poroča; »Noč je bila v toliko boljša, ker je bil spanec v prvi polovici^ dober in se je le malo prekinjal. V drugi polovici pa je spanec čestokrat motil kašelj. Apetit, stanje moči in splošni počutek kakor včeraj,
Dunaj. Privatno je izvedel naš dopis« nik sledeče: Cesar je danes zjutraj vstal že ob 4. uri in odšel v svojo delovno sobo. Zajutrek je zaužil z dobrim apetitom ter nato reševal akte. Ob 7. uri je prišel k njemu telesni zdravnik tajni svetnik Kerzl k jutranji viziti.
Dunaj. Po vseh tukajšnjih cerkvah so včeraj darovali sv. maše v spomin 601et-riice cesarjeve poroke z umorjeno cesa-;ico Elizabeto.
GROF BERCHTOLB NI NIČESAR KONCEDIRAL.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Rim. Di San Giuliano in grot Bcrch« told se nista glede avstrijske notranje politike napram Italijanom konkretno absolutno ničesar domenila, ker je grof Berchtold to a limine odklonil. Nas zunanji minister je z zunanjim aranžmajem sestanka v Opatiji svojemu kolegu namenoma pokazal, da so laška pritožbe neopravičene, ker je velika večina primorskega prebivalstva slovanska. Tukajšnji nacionalisti, ki to že vedo, so zavoljo tega močno potrti. Avstrijska vlada je dala baje tudi čutiti, da se ji iredenlovski govor Colaiannija v zbornici ni dopadel, temmanj, ker ga ni noben minister zavrnil. Pa tudi drugi ne ponehajoči nacionalistični pojavi v Italiji avstrijski vladi niso nikakor všeč, kakor se tu dobro ve.
GEZA FEJERVARY NA SMRTNI PO-STELJI.
Dunaj. Bolezen gardnega kapitana Geza Fejervaryja se je zelo poslabšala in se jc bati katastrofe..
VELIKI KNEZ KONSTANTINOVIČ PRIDE NA ČEŠKO.
Plezn. Češko gledališče bo vprizo-rilo dramo »Kralj judov«, ki jo je spisal veliki knez Konstantin Konstantino-vič, ki pride meseca julija v Plzen, da osebno prisostvuje uprizoritvi svoje drame.
HRVATSKA NARODNA ZAVEST.
Zagreb. Dne 30. aprila se priprav» Ija tu tako svečana proslava spomina na Zrinskega in Fankopana, kakor do-zdaj še nikoli. Vsa društva, tudi Sokol in akademiki, odkorakajo ob 8. zjutraj k sveti maši v frančiškansko cerkev. V veliki dvorani Sokola bo svečana akademija; zvečer pa pred^ava v deželnem gledišču.
IMENOVANJE.
Dunaj. Dvorni svetnik dr. Robert Zwierzina je imenovan za borznega komisarja.
NADOMESTNA VOLITEV NA HRVAT* SKEM.
Zagreb. V Vrginmostu je soglasno izvoljen znani srbski redovnik Valeri-jan Pribičevič, svoječasni glavni obtoženec v velesrbskem procesu.
ZAGREBŠKI NADŠKOF UMIRA.
Zagreb. Nadškof dr. Posilovič leži v zadnjih vzdihih. Bolnik je brez sve-sti in nokogar ne pozna. Temperatura je tako visoka, da ni nobenega upanja več. Storile so se že vse priprave za slučaj smrti. Došlo je nešteto brzojavk, ker je bil včeraj osemdesetletni rojstni dan bolnika. Nadškof današnjega dneve ne vsej priliki ne preživi.
ZA VOJAKE REZERVISTE.
Dunaj. Vojno ministrstvo je izdalo poseben odlok, v katerem se natanko določa, koliko in katerih orožnih vaj naj se oproste oni vojaki rezervisti, ki so bili poklicani v letih 1912 in 1913 k izjemnemu aktivnemu službovanju in k delni dopolnitvi armado. Natan nej-še določbe vojneg mainistrstva priobčimo v ponedeljek.
VOHUNSKE AFERE. Praga. »Češke Slovo« poroča, da so 15. t. m. v Preravi, 17. t. m. pa v Pragi dva češka tehnika aretirali, ker sta bila osumljena, da sta vohunila. V Preravi aretirani tehnik je fotografiral preravski kolodvor, praški tehnik pa je v ta namen posodil fotografski aparat, — V Striju so aretirali rtotnika 33. deželriobrambnega polka viteza pi. Horodyski,' Izročili so ga garnizij-skemu sodišču v Przemyslu. Vojaške oblasti zadevo zaupno obravnavajo,
POŠTNI URADNIKI IN IZVEDBENA DOLOČILA K SLUŽBENI PRAGMA-TIKI.
Dunaj. Zastopniki društva poštno-prometnih uradnikov z vzprejemnim izpitom za državno poštno službo, poštni oficiali Mairlechner, Mraz, Schmid in poštni asistent Lerner, so bili v četrtek pri sekcijskem šefu v finančnem ministrstvu, vitezu Galeckiju, ter mu predložili spomenico o svojih željah. Deputacija je obrazložila stališče poštnih uradnikov napram izvedbenim določbam o službeni pragmatiki. Poštni oficijal Mairlechner je opozarjal na to, da se v slučaju, ako se ne računa normalna službena doba od napravljenega izpita za državno poštno službo, mora všteti praktikantska službena doba, ker so tozadevni odloki trgovinskega ministrstva bivšim poštnim manipulacij skim diumistom po dovršeni inteligentni skušnji omogočali doseči 11. činovni razred kot praktikant ali pa manipulacijski diurnist. Za vštetje predslužbene dobe si je ta skupina uradnikov pridobila posebne pravice. Sekcijski šef Galecki je izjavil, da ne more dati nobenih zagotovil, da pa bo predloženi memorandum uporabil za svoje informacije in ga predložil odseku.
CERKVENA VEST.
Rim. Hrvat O. Jerolim Mileta, re-'da frančiškanskega iz Šibenika, je imenovan za. konsulatorja Svete kongre-gacije obredov.
LAŠKI ŠVIHA.
Benetke. V »Gazetti di Venezia« izjavlja nacionalni poslanec grof Foscari: Socialistični poslanec Todeschini jc bil v Trstu špicelj državne policije. Todeschi-nija poživlja, da naj ga radi obrekovanja toži.
ZDRUŽENE DRŽAVE NAPOVEDO MEHIKI VOJNO.
Washigton. Predsednik Wilson je izjavil, da sc bo usoda Mehike odločila dane s. Wilson bo namreč predlagal kongresu, naj dovoli formalno vojno napoved Mehiki. Dosedaj so bili koraki 'Združenih držav naperjeni edino le. proti Huerti. Ker so se pa s Huer t o združili tudi vstaši, je treba oficielno nastopiti sedaj proti Mehiki. — Iz Veracruza se je odpeljalo 12.000 beguncev na krovih nemških in angleških parnikov.
BOJ MED STAVKUJOČIMI DELAVCI IN VOJAKI.
New York. V južnem Coloradu je prišlo do boja med stavkujočimi delavci in vojaki, katere so delavci obmetavali s kamni. Stavkujoči delavci so ustavili dva vojaška vlaka.
IZPREMEMBE V SRBSKEM MINISTRSTVU.
Belgrad. Poročajo, da bo prevzel finančno ministrstvo Paču, čegar naloga bi bila preskrbeti Srbiji potrebna posojila, nakar bi odstopil in bi mu sledil kot finančni minister poslanec Ninčič. Zunanji minister bo postal Ve-snič ali pa eetinjski poslanik. Pašič bo obdržal ministrsko predsedstvo.
UKRADENA TORPEDOVKA.
Pariz. Neki mornariški vojak v Toulonu je izpovedal o tatvini torpe-dovke »Saigne«, da je priplul v luko nek vlačilni parnik s predpisanimi lučmi, ki je pripel torpedovko z vrini nase ter jo odpeljal. Da se ni nikdo proti-vil, jc vzrok ta, ker se je mislilo, da je parnik odpeljal torpedovko po naročilu mornariških oblasti.
GRČIJA DOSEGLA VSE, KAR JE HOTELA.
Atene. Vclevlasti so zagotovile Grški popolno enakopravnost grških prebivalcev v Albaniji kakor tudi na otokih Imbros, Tenedos in Castellorizo. Obenem so velesile izjavile, da se nevtralizira Krfski kanal. Dovoli se obmejna regulacija v pokrajini Argyro-kastra. Tudi bodo velesile postavile svoj vpliv, da se ne moti grška suvereniteta na Egejskih otokih. Z ozirom na to bo Venizelos takoj izdal povelje, naj grške čete za puste Epir, kakor hitro so izvedejo določila velevlusti.
TRŽAŠKI AVIATIK WIDMER PRED PAPEŽEM.
Rim. Tržaški aviatik Ivan Widmer, ki je poletel iz Trsta ,v Rim, jc poletel
predvčerajšnjim večkrat okoli Vatikana, pri čemer je Sv. Oče z velikim zanimanjem opazoval aviatika v zraku.
ZOPET NESREČA V ŠKEDENJSKIH PLAVŽIH.
Trst. Malo pred poldnem je padel 34 letni hrvatski delavec Jože Škergat raz pet metrov visoki mostič, od koder je sipal materijal v žlebove topline peči, na električni, pod mostičem postavljeni stroj, ki mu je grozno zmečkal obe roki. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico.
VEZUV BLJUJE.
Neapelj. Vezuv bljuje. Ognjenikov stožec se trese vsled eksplozij v notranjosti. Glavno žrelo je zasuto. Napetost narašča. Ognjenik meče iz sebe kamenje.
GRŠKA ZAPUSTI JUŽNO ALBANIJO.
Atene. Venizelos je odgovoril na noto velevlasti, da bodo grške čete zapustile v najkrajšem času južno Albanijo.
Roparji v župnišču. V Nordkirchnu Vestfalsko, sta dva roparja napadla v župnišču in oropala 70 let starega župnika Kirckdoffa. Oskrbnico, ki je župniku hitela na pomoč, sta s streli iz revolverjev ranila. Roparja sta ušla.
Računski narednik 13.000 kron pone-veril. V Achocu pri Lanoku so aretirali i ačunskega narednika, ker je poneveril 13,000 kron.
Novo cepljenje proti diiteriji. Na kongresu za notranjo medicino je poročal tajni svetnik Behring o svoji novi metodi cepljenja proti difteriji, ki se je baje dobro obnesla.
Stavke. V Rigi stavka v Provotnikovi Ivornici 12.000 delavcev. Iz Bilbaa se pa poroča, da nameravajo stavkati mornarji španske trgovske mornarice.
Ponesrečeni zakoplovec Pitschman je, kakor poročajo z Dunaja, včeraj ob 1. uri popoldne umrl.
Ljubljanske novice.
lj Pred tretjim proizvajanjem Satt-nerjeve kantate »Oljki« v nedeljo, dne 26. aprila, točno ob 5. uri p o p o 1-d n e bo pela gospa II e r m s d o r f -Bili nova štiri pesmi: a) Hummel: Alelujal; b) dr. Gojmir Krek: Misli; c) dr. Gojmir Krek: Intermezzo; č) Anton Lajovic: Pesem o tkalcu; g. operni pevec Ivan L e v a r pa poje: a) Anton Lajovic: Bujni vetri v polju; b) Anton Lajovic: Mesec v izbi; c) Fran Gerbič: Kam?; č) dr. Gojmir Krek: Pogodba; e) Emil Hochreiter: Najslajša služba! Od teh 9 slovenskih izvirnih modernih skladb se 6 pesmi sploh prvikrat javno izvaja.
lj Slovenski profesor odičen z vi-težkim križcem Franc Jožefovega reda. Pretekli četrtek, ob 11. uri dopoldne, je c. kr. 1. državna gimnazija v Ljubljani praznovala izreden čin cesarske milosti. V šolski kapelici (ta dan spremenjeni v avlo), ozaljšani s cesarjevo podobo in zelenjem, se je vršila slavnost, na tistem kraju, odkoder je slavljenec, premil. g. kanonik dr. Ivan Svetina, skozi celih 32 let, polno človeško dobo, vsako nedeljo, vsak praznik zbrani viš-jegimnazijski mladini neumorno govoril besede večnega življenja. Vsa slavnost je imela prisrčen, vesel, slovesen značaj. Ob 11. uri je imela nižja gimnazija prosto, višja pa se je zbrala praznično oblečena v gori imenovani avli. Ondi je pričakoval tudi ves učiteljski zbor I. državne gimnazije svojega bivšega člana in seniorja, ki ima zdaj biti tako visoko odlikovan. Kmalu po 11. uri je prišel v častnem spremstvu. Višjegimnazijski pevski zbor ga je najprej pozdravil z znano prigodni-co »Naš slavljenec«. Nato je izpregovo-ril prvo besedo g. c. kr. dvorni svetnik in deželni šolski nadzornik Fr. Hubad, začenši s Horacijevimi besedami: »In-teger vitae scelcrsique purus . . .« Povedal je v svojem jedrnatem nagovoru, da je slavljenec res vitez v vsakem ozi-ru: bil je ieta 1878. na bojnem polju v Bosni, kjer je neustrašeno tvegal življenje za cesarja in Avstrijo, pa tudi v svoji službi vedno impavidus, junak, temeljito izobražen v bogoslovni in svetni vedi, plemenitega, res viteškega mišljenja. Tak mož pač zasluži to veliko odlikovanje. Po teh uvodnih besedah je g. dvorni svetnik pripel slav-1 j ene u blesteči križec na prsi. Bil je res slovesen trenutek: na eni strani so bile. priče tega vznesenega čina gg. stolni kanoniki ljubljanski Tom. Kaj-diž, dr. Ferdo Čekal in dr. Josip Gruden kot zastopniki knezoškofa in cerkvene oblasti, na drugi strani pa poleg g. dvornega svetnika dva gg. gimnazijska ravnatelja: dr. L. Požar in A. Štri-t0f ter — kakor rečeno — ves učiteljski zbor. Po pripetju križca pa je gosp. dvorni svetnik nagovoril zbrano mla-
dino, naj tudi ona tako vestno izpolnjuje svoje dolžnosti, kakor današnji slavljenec, njen bivši profesor, pa bo gotovo enkrat srečna. — Nato je odli-kovanca pozdravil g. dr. Požar kot ravnatelj zavoda, na katerem je gosp. dr, Svetina prebil res dolgo dobo službovanja. Poudaril je v svojem navdušeno sprejetem govoru zlasti to misel, da je delovanje srednješolskega profesorja sicer prikrito javnosti, a se tem globlje zaseka v srce mladini, ki celo življenje najbolj pomni svoja gimnazijska leta, zlasti pa delovanje takega mar-kantnega moža kakor je naš slavljenec. S to odliko je izredno počaščen zavod, počeščen pa je tudi slovenski profesor. — Kot odposlanec g. knezoškofa je zdaj nagovoril odičenca gosp. stolni kanonik dr. Gruden, nadzornik za ve-ronauk na naših gimnazijah, nagovoril ga je kratko, a prisrčno: izpolnjevale da so se na g. profesorju besede sv. Janeza Zlatoustega, ki jih v brevirju či-tamo v dan 27. avgusta, kako namreč carigrajski patriarh višje od slikarja in kiparja čisla vzgojitelja, ki ume upodabljati v Kristusu značaj mladega človeka; čestital mu je pa tudi kot eden izmed učencev starejše generacije v svojem in v imenu po vsem svetu razkropljenih bivših učencev slavljenče-vih. — Učit. zbor je zastopal sedanji senior g. prof. L. Lederlias, ki je lepo omenil vseh blagih lastnosti, za katere je g. kanonik prejel odlikovanje, ter tudi krepko označil izrednost slavno-sti, kajti samo trije slovenski profesorji so dosedaj prejeli — kar on ve — to odliko in torej: honores, quo rariores, eo honorificentiores! — V imenu II. državne gimnazije, ki je takorekoč izšla iz I., je prišel čestitat g. ravnatelj Štritof: imel je čast, lepo vrsto let skupaj službovati s slavljenccm in odblizu opazovati njegove vrline; a šele zdaj, ko stoji na čelu velikega zavoda, ve ceniti moža take avtoritete, take železne volje, kakor je g. častni kanonik. — Zdaj, ko je bil g. doktor pozdravljen od vseh oblasti in blizu mu stoječih korporacij, se je približala pa tudi mladina, ki je v dolgi vrsti njegovih učencev zadnja imela priliko, poslušati njegove nauke o Bogu in prirodi, dogmatiko in matematiko. Zlasti ta čestitka, to slovo je bilo genljivo. — Za vse izraze vdanosti in čestitanja se je g. slavljenec na koncu zahvalil. Važne so zadnje besede vsakega važnega moža v zgodovini. G. kanonik je zbrani mladini kot zadnji opomin in naročilo rekel te-Ie' besede sv. Pavla: »Deum ti-mete, regem honorificate, fraternita-tem diligite!« (»Boga se bojte, vladarja spoštujte in med seboj, se kot bratje ljubite!«) Res, veličasten sklep ob koncu trudapolnega, a plodonosnega delovanja! — Še ena beseda je bila potrebna: g. dvorni svetnik je bil v cesarjevem imenu pripel podeljeni red, cesarja so sc spominjali vsi govorniki, a čuje se, da temu milemu vladarju zdaj ni dobro... Zato je h koncu gospod ravnatelj dr. Požar izrekel željo, ki je bila živa v srcu vseh, naj nam Bog šc ohrani premodrega vladarja, tega najmogočnejšega varuha evropskega miru. Z navdušenim trojnim živio-klicem in s petjem cesarske pesmi se je ta notranja šolska slavnost res slavnostno končala. Končno so po oficialnem delu še posamezni člani učiteljskega zbora čestitali g. odlikovancu, zlasti g. prof. dr. Jak. Žmavc kot predsednik društva slovenskih profesorjev. Nato se je novi vitez Franc Jožefovega reda odpeljal v spremstvu g. kanonika dr. Grudna, in avla se je razšla. — Vsem tem lepim čestitkam se pridružujemo tudi mi; veselimo se, da je naš presvitli cesar odlikoval moža, ki je ves čas neutrudno in neustrašeno deloval v cerkvi in šoli, za Boga in slovensko domovino, prej pri Ciril-Metodovi družbi, zdaj pri »Slovenski. Straži«. Naj bi nosil to visoko odliko še dolgo, dolgo vrsto let!
lj Vincencijeva družba ima jutri svoj redni občni sestanek v Marijani-šču. Ob tri četrt na šest litanije v kapeli, potem zborovanje v dvorani. Nagovor je prevzel P. Kasijan Zemljak.
lj Društvo »Pripravniški Dom« ima jutri, v nedeljo, ob pol 12. uri občni zbor v Katoliški Tiskarni, I. nadstr.
lj Strelski klub. Danes točno ob 8. uri zvečer se vrši občni zbor in tekmovalno streljanje. — Odbor.
lj Družba sv. Petra Klaverja. Jutri, na praznik Matere božje dobrega sveta, bo v uršulinski cerkvi ob 5. uri popoldne govor, h kateremu se prijazno vabijo vsi misijonski prijatelji.
lj Gosp. inženir Vladimir Remec je imenovan nadkomisarjem pri obrtnem pospeševalnemu uradu v Ljubljani, in sicer v VIII. činovnem razredu drž. uradnikov.
lj Ureditev ljubljanskega Pratra. — Oškodovanje mesine občine. V ljubljanskem Pratru je sedaj kakih deset lop z različnimi »zanimivostmi«, Bach-
meierjev kinematograf ima veliko pri-« vlačno silo. Te dni je prišel v Ljublja-no tudi neki cirkus, ki pa svojega taborišča ni postavil na mestnem svetu ob Lattermannovem drevoredu, ampak na privatnem prostoru ob Miklošičevi cesti. Radi tega je v včerajšnji seji ma-gistratnega gremija interpeliral občin-., ski svetnik Ivan Štefe, češ, da je dovolj, ako imamo šunder na enem prostoru, torej nikakor ne gre, da bi tako potujoče priredbe izbirale prostore po celem mestu in v večernih urah z rov potom in piskanjem nadlegovale ob3 činstvo na raznih krajih mesta. Tudi se mestno občino oškoduje, ako se dovoli predstave na drugem kot na mestnem svetu. Sklenjeno je bilo, da se take priredbe smejo odslej vršiti le na mestnem svetu in samo na enem dolo-< čenem mestu. Prav bi sevc bilo, da bi se dobil za to kak mestni prostor, ki bi ne bil ob najlepših ljubljanskih sprehajališčih. Naj bi iz občinstva prišli tozadevni nasveti. Pri tej priliki je na vprašanje izjavil v tej zadevi poslujoči mestni uradnik, da je doslej vsak cirkus plačeval po 2 K na dan, sedaj se mu pa računa po 4 Iv na dan. Danes smo pogledali v tozadevni zakon občinskih taks in opazili, da bi se moralo pobirati po 6 kron na dan. (»Za dovolitev predstav in razstav v večjih raz-stavnicah ali v cirkusu po 3 gold na dan.«) Tako malomarnost, površnost in neznanje uradnikov oškoduje mestno občino za znatno vsoto denarja! Pozi-' varno župana, da tozadevno takoj n at pravi red!
lj Obrtne zadeve. Tvrdki Buzzolini je magistratni gremij dovolil prostore, kjer je sedai tvrdka Cascio in mlekar-« na v Lilingerjevi ulici. — Lauterjevo barako v Prisojni ulici sc odkupi. — Katarini Ivovič sc dovoli zgradbo nove barake na Ažmanovem svetu, dasi zadruga gostilničarjev ugovarja. Poroča so pa, da sosed Scagnctti noče odstopiti od svojih zahtev, vsled česar jc upati, da se sklep magistratne večine, ki je tako navdušena za zgradbo barak po Ljubljani, ne bo mogel izvršili. — Potrdijo se sklepi glede obrtniških koncesij, ki so bili sklenjeni v zadnji tajni seji občinskega sveta. — Mesarju Adol-fu Babniku se dovoli stojnico v Šolskem drevoredu, Katarini Ercen sc dovoli prevzetje stojnice na Cesarja Jožefa trgu, prošnje za razne nove stojnice na Vodnikovem trgu sc pa odklo^ nijo.	.	'
lj Stavbinske zadeve. Magistratni gremij je dovolil trgovcu Fr. Drofeni^ ku postaviti na Mestnem trgu na prostoru dosedanje prodajalne F. Sotivan sin veliko novo trgovsko hišo po novem načrtu arhitekta Schmidingerja. -—i, Jožef Šepic. zgradi ob trgu Tabor poleg Habichtove hiše dvonadstropno hišo. Dovoli se ji betonski tratoar. — Fr. Kurent, policijski nadstražnik zgradi eno-nadstropno hišo pri Opekarski cesti ob Jeranovi ulici. — Miroslavu Urbar su, posestniku v Komenskega ulici štj 14, se dovoli zgradba novega pritličnega poslopja za prekajevalsko obrt. —l Antonu Degenghiju se dovoli nova štaketna ograja ob Mariji Tereziji cesti. Dovoli se mu poraba preurejenih prostorov ob Šelenburgovi ulici za go-j stilniško obrt, porabo novo napravljen nih prostorov se pa ne dovoli.
lj Podrnžnica »Slomškove zveze« za Ljubljano in okolico priredi v četrtek, dne 30. t. m., izlet v Zagorje oh Savi. — Iz Ljubljane gremo z vlakom zjutraj ob pol osmih. Kdor se namerava udeležiti, pa se. še ni oglasil, naj to zaradi kosila stori nemudoma. Opozarjam, da se sme pouk, ki bi ga kdo takrat moral imeti, prestaviti na drug dan, samo nadomestiti je treba. — Ker si bomo na tem izletu ogledali steklai1-no, apnenice in premogokop, jc pač želeti, da sc udeleže p. n. člani kai! najobilnejše mogoče. — Predsednik.
lj Avstrijska krščanska tobačna de« lavska zveza, skupina Ljubljana, vabi na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 27. aprila 1914, takoj po delu v tvornici v Ljudskem domu. — Spored: Poročilo načelstva; poročilo tajnice; poročilo blagajničarke; volitve. — Na zboru govorita poslanca dr^ Krek in Gostinčar. — Odbor.
lj Utopljenega vpokoj enega sluga Briskoleta so potegnili pri Fužinah iz vode.
lj Zanimiva kazenska obravnava.
Danes sc jc moral pred kazenskim sodiščem zagovarjati znani Marija - Jožef Cerar, s katerim so se dnevni listi ob zanimivem odkritju njegovega moškega spola toliko bavili. Državno pravdništvo ga je tožilo vsled pregre« ška po § 67. voj. zak„ češ da sc je z zvijačnimi spletkami izdajal za žensko in se na ta način odteenil dolžnosti naborne stave. Predsednik sodnega dvora nadsvetnik Vcdernjak ga je nagovoril: No, koliko časa pa je, kar ste bili zadnjič tukaj ? Ste pa kot fant veliko bolj fest kakor prej kot punca. Obtožb
nec se je zagovarjal, da je s 14. leti »poznal, da je fant. Ko je pa očetu potožil, ga je ta z vrvjo pošteno namlatil in mu strogo prepovedal o tem še kdaj kaj ziniti. Po očetovi smrti je materi tožil, da mu jc neprijetno kot punci, na tudi ta ni hotela o tem ničesar vedeti, da bi se pokazal sin naenkrat kot fant, zlasti ker je imela same sinove in nobene hčerke. Pripovedoval je, da je jokal, ko so se fantje vriskajo odpravljali na nabor, tako mu jc bilo hudo. Da bi se v domačem kraju izdal kot moški, ga je bilo preveč sram, kot dekletu mu je bilo težko, zato je odšel v Ameriko, kjer so ga, kakor znano, spoznali. Sodišče je Jožefa Cerarja oprostilo, ker se o kakih zvijačnih spletkah ni moglo prepričati, fant je pač le nehote prišel v krilo in potem je bilo res težko iti v krilu na nabor.
lj Finančna straža se je pritožila, da je uniforma mestnih stražnikov precej podobna finančni straži. Magi-stratni gremij je sklenil, da morajo mestni tržni stražniki imeti odslej pod vratom polumesec.
lj Kopališča za vojake ne bo več pri Pasjem brodu. Novo kopališče za vojake bo odslej pri Malem Grabnu za hišo Helene Kosmač št. 14.
lj če se v Ljubljani škarpe podirajo in so ljudje v nevarnosti. Poročali smo, da se je v Streliški ulici podrla škarpa ob Drelsovi hiši in so skale priletele ob spodnjo hišo s tako silo, da je v hiši nekaj razpok. Če bi bila takrat kaka oseba na dvorišču, bi bila mrtva. To se je na magistrat takoj naznanilo, magistratna komisija je pa prišla tje šele po preteku treh tednov. Med tem je bila za ljudi vsak dan nevarnost, da se še več skalovja podsuje. Na tozadevno interpelacijo v včerajšnji seji magistratnega gremija jc bilo odgovorjeno, »da se ni prav razumelo,« mislili da so, xda se je gorenja škarpa podrla,« ko je dr. Rupniku po treh tednih javil zadevo uradnik, ki je naznanilo sprejel, je odredil takoj komisijo. Zanimivo je za razmere na magistratu, da se nihče ni potrudil iti vsaj pogledat, kaj se je zgodilo. Če bi to kdo storil, bi takoj opazil nevarnost. Priporočamo občinstvu, da z ozirom na tako ne-čuveno komoditeto in površnost nekate- ih magistratnih organov, naznanila vedno pismeno vlaga, da se bo to površnost lažje pregnalo. S popravo podrte škarpe se takoj prične. Polovico stroškov plača mestna občina.
lj Vojaška godba igra jutri ob pol 12. uri dopoldne v »Zvezdi«.
lj Ravnateljstvo kmetijsko-kemič-nega preizkuševališča za Kranjsko nas prosi objaviti, da trajajo uradne ure na preizkuševališču počenši s ponedeljkom dne 27. aprila t. 1. od 8. ure zjutraj pa do 2. ure popoldne, kar naj blagovolijo stranke uvaževati.
lj Vabilo na VI. redni občni zbor »Obče koristne zadruge za stavbe in stanovanja v L j u b-1 j a n i«, r. z. z o. z., ki se vrši v ponedeljek, dne 27. aprila 1914 ob 8. uri zvečer v zgornjih restavracijskih prostorih pri »Roži«. Dnevni red: 1. Poslovno poročilo načelstva za leto 1913. 2. Poročilo nadzorstva o pregledovanju poslovanja in računskega sklepa za 1. 1913. 3. Sklepanje o porabi poslovnega prebitka. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Izprememba hišnega reda. G. Slučajnosti. — "S* Ljubljani, dne 15. marca 1914. — Načelstvo.
lj Nezgoda. Marija Leskovic, služkinja na Sv. Petra cesti, je padla na stopnicah in si zlomila nogo. Prepeljali so jo v deželno bolnico.
p Aretirana je bila v četrtek na glavni tržaški pošti pri poštnoležečem uradu 181etna Frančiška Lutmann iz Ljubljane, ker je ukradla 200 K vredni šivalni stroj.
— Majnikov semenj za kože se bo vršil v ponedeljek, 4. majnika t. 1., in sicer kakor navadno v skladiščih tvrdke »B a 1 k a n«, trg., sped. in kom. del. dr. na Dunajski cesti št. 33.
Prehlajenja in kašelj
Vsak ve, kako težko se je iznebiti prehlajenja in kašlja. V takih časih priporočamo rabo Scottove emulzije ribjega olja, ki jo nadaljujte toliko časa, dokler se ne počutite zopet dovolj sveži in močni. Blagodejen vpliv Scottove emulzije ribjega olja, posebno tudi njen kašelj lajšajoči učinek se kmalu pokaže in napredek opazi. Mnogi, ki trpe že leta na posledicah prehlajenja in kašlja, so zadobili s Scottovo emulzijo novo moč in svežost.
Scottova emulzija ribjega olja je tako okusna in lahko-prebavjliva, da jo radi jemljejo odrasli in otroci.	4
Cena originalni steklenici K 2'50. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor poiljo SO vin. t znamkoh na Scott &• Bowno, G. m b. H., Dunaj VII., in »o sklicuje no ta časopis, do-iravi se mu ona posiijHfev polom lekarne rn posknšnjo.
IZJAVA.
Slovenski Narod< z dne 18. aprila 1914, št. 87, in z dne 20. aprila 1914, št. 90, me sumniči, kakor da bi jaz kaj poneveril pri občini. Dopisnik jc in ostane ničvreden človek in javni obrekovalec, dokler ne prekliče nesramne laži v gori omenjenih številkah. Če sem pa jaz le en vinar občini poneveril in mi to dokaže, dobi takoj pri podpisanem 1000 K nagrade.
Če se hoče o tem prepričati, so mu v občinski pisarni vse knjige na vpogled.
Deželni revizor jc dne 5. apriia 1914 javno pri občinski seji rekel, da so računi in knjige v redu, in na to tudi ni nobeden ugovarjal.
Ako ima dotični dopisnik kaj časti v sebi, naj se podpiše, na osebnosti in hudobije se jaz ne oziram. Vsakega, ki bo govoril, da sem jaz kaj poneveril občini, bom izročil sodišču. Vsakega, kdor bi kaj takega slišal govoriti, pa prosim, naj to takoj naznani, da obrekovalca gotovo tožim.
Anton čebulj,
župan na Jesenicah.
1418
Izjava.
Podpisani Fr. Ks. Stare sem na slavnostnem zborovanju deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani dne 30. junija 191.3 v svojem govoru ostro kritiziral vodstvo delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu; očital sem zavarovalnici pri-stranost in zapravljivost.
Imel sem pri tem pred očmi skrajno nezadovoljnost delavcev in podjetnikov na Kranjskem, da je sedež zavarovalnice v Trstu ter hotel opozoriti javnost in kompetentne faktorje na našo zahtevo, da se ustanovi posebna zavarovalnica ali pa podružnica iste s sedežem v Ljubljani.
Cisto gotovo je, da so združene za Kranjsko prebivalstvo posebno neprilike s tem, da nimamo zavarovalnice s sedežem v Ljubljani. Priznam pa, da na tem dejstvu, da nimamo na Kranjskem zavarovalnice s sedežem v Ljubljani, vodstvo delavsko zavarovalnice v Trstu ni ničesar zakrivilo, marveč da jo temu kriva vlada, ki našim tolikrat izraženim željam in zahtevam po ustanovitvi delavske zavarovalnice, oziroma podružnice isto s sedežem v Ljubljani, do sedaj še ni ustregla.
Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu je v svoji kazenski zadevi proti meni pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, U III 367/13, predložila obširen spis, v katerem je celo svoje poslovanje natančno pojasnila in označila.
Na podlagi teh pojasnil sem se prepričal, da je vse poslovanje delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu popolnomo pravilno, da postopa ista zlasti enako proti Slovencem, kakor proti Italijanom, da so torej moje obdolžitve v govoru, katerega sem imel dne 30. junija 1913 na slavnostnem zborovanju deželno zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani neutemeljene, vsledčeaar iste lojalno preklicujem.
V Ljubljani, dne 25. aprila 1914.
Franc Ksav. Stare i.r.
GLASRA.
a) za praznik prvega svetega obhajila.
Premrl St. Jutro prvega sv. obhajila, enoglasno z orglami. Part 10 vin.
Foerster Anton, 10 evharističnih pesmi za mešan zbor. Partitura 2 K, glasovi po 40 vin.
Hribar p. Angelik, obliajilne pesmi za mešan zbor. Part 2 K, gl. po 40 vin.
Grum Ant. 10 obhajilnih pesmi za mešan zbor. Part 1 K.
Kimovec dr. Franc. Srce Jezusovo, vse hvale najbolj vredno. 21 pesmi na čast presv. Srcu Jezusovemu za mešan zbor. Partitura 2 K 40 vin., glasovi po 50 vin.
Hribar p. Angelik-Premrl. Slava Brezmadežni. (Druga izdaja.) Broš. 1 K 20 vin/, vez. 1 K 80 vin.
Faist dr. Anton. 12 pesmi za razne praznike za mešan zbor. Op. 20. Part. 2 K, glasovi po 25 vin.
hi Za prihod knezoškofa (ob priliki bir-movanja in kanonične viziiacije).
Foerster Ani. 3 Ecce sacerdos magnus. Nova izdaja. (Dva za mešan in en za moški zbor). Part 60 vin.
Hladnik Ig. Op. 37. Ecce sacerdos magnus za mešan zbor. Part. 1 K.
Lavtižar Josip. Op. 4. 3 Ecce sacerdos magnus. (Št. 1 enoglasno, št. 2 dvo-glasno, št. 3 četveroglasno za mešan zbor in orgle. Part. 40 vin. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Naravna
najbogatejši alkalični (natron litijev) kislec na Češkem. — Izborna dietetična namizna pijača. O vrednosti „Bilinske" izvolite vprašati hišnega zdravnika.	624
in modno blago za gospode iu gospo dobe zasebniki najbolje iz prvovrstne izvozno hiše 84
iUKNA
= Prokop Skorkovsk£ & sin =
RN/v\p®L€Cw
'Velika izbora. — Vzorec na zahtevo franko. Na 2elJo ItoSem diti laku) ligataviii gtiptika oblake.
Bližajo se srečni časi za one cenjene čitatclje, ki na podlagi današnje priloge glavnega zastopstva srečkov-noga oddelka Češke inclustrialne banke v Ljubljani (zastopnik za »Slovensko Stražo« g. Valentin Urbančič, Ljubljana) naroče izborilo skupino 5 srečk na 62 mesečnih obrokov po 5 K 25 vin., oziroma skupino treh srečk na 62 mesečnih obrokov po 3 K 25 vin., kajti že en sam glavni dobitek jim odvzame skrb za bodočnost, dočim se jim v srečnem slučaju zamorejo pripetiti tudi še nadaljni dobitki. Mesečni obroki za te izborno izbrane srečke, ki imajo svojo trajno denarno vrednost, so zares nizko nastavljeni, vsled česar je vsakomur, ki hoče na varen način poskusiti svojo srečo s srečkami, dana k temu izvan-redno ugodna prilika. Ker izhaja ponudba od velike in zanesljive slovanske banke, jo priporočamo.
Črevesni katari imajo za posledico dolgotrajna zaprtja, za katerih odstranitev treba vporabiti energična sredstva. Naravna »Franc Jožefova« gren-čica se v takih slučajih mnogokrat tudi tako uporablja, da se jo vliva v čreva. Vsebina ene steklenice izplakne brez krčev mastnik, povzroči močnejša gibanja in se v kratkem času izpraznijo čreva brez ovir. Uradno spričevalo mestne bolnice v Westboro v severnoameriški državi Massachusetts dokazuje, da se je naravna Franc Jožefova voda tudi v nekem slučaju najbolj trdovratnega zaprtja, ki se ni dalo z nobenim drugim sredstvom odstraniti, uporabila z najbolj zadovoljivim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drožerijah in prodajalnah rudninskih voda. 39
Opozarjamo na prireditev brezplačnega učnega tečaja ter razstave umetnih vezenin tvrdke Singer Ko., delniške družbe šivalnih strojev v Ljubljani. Natančnejše v današnjem inseratu.
Nova zaloga pohištva »Javor« se je ravnokar otvorila na Rimski cesti št. 16, kjer se bo postreglo s solidnim, domačim izdelkom po izvanredno nizki ceni. Slavnemu občinstvu se torej to podjetje toplo priporoča.
Ali naj otroke branimo naravno ali u-metno ? Samo naravno, ako je materi le količkaj mogoče. Šele v sili in osobito ob času odstavljanja pride v poštev umetni hranilni preparat, ta pa mora biti potem tudi res dober, da jamči za zdrav in krepak dojenčev razvoj. Edino znano in od vsakega zdravnika nasvetovano hranilno sredstvo je Nestlé-jeva moka za otroke, ki so dobi v vsaki lekarni ali drogeriji po K 1,80 za škatljo. Poskušnje zastonj pri Henri Nestlé, Dunaj, I., Biberstrase. 5 k
Komur ne ugaia zrnata ; kava, temu se priporota
Kathreinerieva ' Kneippova sladna kava.
KafhreEnerïeva le
zdravju popolnoma neškodljiva ter ima pri 8em popolni okiss zrnate kave.
Pri nakupu le paiitl na dobro zaprto MgljanKno zavolnino • sliko iupnlka Uneippa.—Odprto, nateh-lanofclagonlnlkollpminl Kathralner,
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 25. aprila 1914.
Pšenica za maj 1914.....12'98
Pšenica za oktober 1914 . . .	1P73
Rž za oktober........9'13
Oves za oktober.......7'95
Koruza za maj 1914.....690
Koruza za julij 1914.....7'06

Me?to vsakega posebnega naznanila.
f
V globoki žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno-ljubljeni soprog, oče, sin, brat, svak, gospod
Janko Mramor
železniški postajenačelnlk
včeraj po daljši, zelo mučni bolezni, v 34. letu starosti, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo dne 26. t. m. ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ortnek-Ljubljana, 25. aprila 1914. 1412	Žalujoči rodbini
Mramor in Slapničar.
I. Slov. pogr. zavod Jos. Turk.
Zahvala.
Povodom velike, nenadomestne izgube, ki nas je zadela s smrtjo naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge ozir. matere, gospe
nam je bilo v veliko uteho iskreno sočustvovanje, ki se nam je izkazovalo v teh bridkih urah.	1410
Prosimo, naj se izvoli sprejeti za vse to naša najglobokejša zahvala.
Rodbina Ivankovich.
Vsem sorodnikom, znancem, duhovnim sobratom, priporočam v molitev svojo blago teto
Marijo Klopčič
katero bomo danes ob 4. uri popoldne položili k večnemu počitku.
Železniki, 25. aprila 1914.
Josip Klopčič
kaplan na Trebelnem,



• •• » i\©neipijcnt
večletno odvetniško prakso in substitucgsko pravico želi premeni ti službo. — Več se poizve pri
upravništvu „Slovenca" pod štev. 1375.
1423 3
Z|SI$
Za zgradbo
železobetoiskega mostu pri Sv. lanezu ob Boh. jezeru
na 58.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo posameznih enotnih cen proračuna naj se predlože do 18. maja 1.1. ob 11. uri dopoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, ki morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe mostu pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik gradbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5 c/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni, zlasti v komunalnih zadolž-nicah ali zastavnih pismih kranjsko deželno banke.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah, kjer se tudi dobijo proti plačilu K 6 70.
Od dežeSitega odbora kranjskega-
V Ljubljani, dne 21. aprila 1914.
Idrijske novice.
i Občinske volitve bodo meseca junija. Županstvo jih sicer še ni razglasilo, pač pa dobivajo posestnice to-le priporočilo: »Vaše blagorodje! Velecenjena gospa! Meseca junija t. 1. se bodo zopet vršile volitve za mestni zastop. Za zmago pri teh volitvah se bodo potegovale vse stranke v Idriji, tako seveda tudi naša delavska, ki je zadnja tri leta odločevala v občini z našim županom na čelu. Vsi pošteni občani priznajo, da se je v teh treh letih delalo v občini brezstrankarsko za vse občane enako in posebno pa za tiste, ki so bili prejšnja leta od strani občine brez pcmoči, to seveda so bili okoliški posestniki in posestnice. Vse se v treh letih ne da storiti, kar se prej v dvajsetih in še več letih ni hotelo, to bo vsak priznal. Kar pa se zadnja tri leta ni storilo, se bo storilo v bodoče, če se izvoli vnovič nepristranski občinski odbor in neprenapetega župana. Tako kot je bilo zadnje tri leta vsakomur in kjerkoli dovoljeno svoje težnje izraziti brez vsake ponižnosti in nalaganja časti, tako bo tudi v bodoče, ako se pripomore delavski politiki do veljave. Zato Vam prilagamo eno pooblastilo za te volitve, katero blagovolite Vi kot volilka in dve priči podpisati ter isto nazaj nam zanesljivo do 26. aprila vrniti. S prošnjo, da boste to storila v Vašo in splošno delavsko korist, se Vam že naprej zahvaljujemo ter belje-žimo spoštovanjem Ivan Štravs 1. r. župan.« — Zanimivo je, da želi župan od volilk imeti pooblastila, preden je razpisal volitve. Nič manj ni zanimivo, da se v oklicu tako skrbno izogiblje župan izraza »socialno-demokraška stranka«, ampak pozna le »delavsko« stranko, kateri pa se ne poda to ime, ker jo je videti večkrat na strani naprednjakov, nego tovari-šev-delavcev S. L. S., katere zastopniki se niso samo ponašali z imenom »delavske« stranke, ampak so res tvorili delavno stranko, o čemer se bomo pa tako še po-stranke, o čemer sc bomo pa tako še pogovorili na kakem shodu. Ker župan naznanja v svojem oklicu, da se bodo potegovale vse stranke ob volitvah, torej tudi naša Slovenska Ljudska Stranka, opozarjamo volilke, naj oddajo svoja pooblastila le našim zaupnikom. — Proračun za lekoče leto, ugotovljen od deželnega odbora, »Narodovemu poročevalcu ni všeč. Mi pa'smo tega mnenja, da so 64% do-klade dosti visoke. Županstvo naj bi bilo tem dokladam primerno določilo ppstav-kc, za nujnejše potrebe več, za druge manj. Saj smo tudi lani izhajali in še prebitek izkazujejo računi, dasi se je mnogo gradilo in se ni skoparilo pri revežih in podporah. Odločba deželnega odbora: Za napravo stranskih napeljav itd., za zasebnike pa imajo ti sami skrbeti in nositi stroške, je bila nujno potrebna tako za županstvo kakor za zasebnike. Sedaj ve vsakdo mejo. Kar služi javnosti, preskrbuje občina, kar pa rabi posameznik, oskrbi si sam.
i Napreden rekurzovec nima sreče. Liberalce vsaka pritožba zbode.. Te dni se je zvedelo, da se jeze samo iz nevošč-Ijivosti, ker imajo sami še pri pritožbah smolo. Tako so že prišli ob moč. So pa tudi duhovite njih pritožbe, kar se jc zopet pokazalo pred kratkim. Šolski odbor obrtno-nadaljevalnc šole je sklenil, da sc vpelje s prihodnjim šolskim letom vero-nauk, kakor jc bilo že zadnjič poročano. Nekemu napredno-svobodomiselnemu duhu to ni bilo všeč. Pritoži se proti temu sklepu, češ, da je neveljaven. Utemelji svojo trditev se tem, da ne velja nič sklepanje, ker je glasoval tudi šolski ravnatelj, ki ima sarpo posvetovalen, ne pa odločilen glas. Šrnent, kaj bo zc'aj? Novo sejo moramo sklicati, ta že ve, kako je. In skoro bi bilo prišlo do tega. V skrajnem času se vendar nekdo domisli, naj se pogleda v pravilnik obrtno-nadaljevalne šole. Pa so pogledali in strmeč brali, da jih je napredni rekurzovec — vede ali nevede — »mistificiral«, po domače, potegnil, zakaj v izvirnem pravilniku so brali črno na belem, da ima v Idriji vodja obrtno-nadaljevalne šoje ne samo posvetovalen glas, ampak tudi »besehliessende Stimmc«. Pa skoro so že nasedli. Morda naprednjaki polagoma še doženejo, kdo »mistificira- po »Narodu«. To je gotovo kak narodno-napreden rekurzovec, ki v teh mistifikacijah protestira proti delu svojih somišljenikov.
i Pojasnilo. Zadnje čase so se ustanovila politična društva z imenom »Svoboda «. Pevsko društvo Svoboda« v Idriji, ki obstoja že delj časa, pa jc popolnoma nepolitično. Da bi se ga ne zamenjavalo s političnimi društvi enakega imena, je sklenilo na zadnjem občnem zboru, da izpre-meni svoje ime in se sedaj imenuje »Pevsko društvo Idrija«, kar naj blagovoli vzeti na znanje slavno občinstvo kakor tudi bratska društva.
C3CZ3CZ3C3 CZJCZ3 DD
Pristopajte k „Jugoslovanski Strokovni Zvezi"!
»i zdravijo	(Hrvatsko)
PrOtlll	Pojasnila ln
____revmatlzem	d»L0XKe
X - V ^ ISCUaS	olja zastonj.
r
liLOBtfKE
Za pomlad!
ti,

kravate in vse druge potrebščine za gospode in dečke kupite ugodno v special. modni trgovini
h
Ljubljana, Franca Jožefa c. 3,
Specialiteta K 20-
_ \ F. L. Popper čevlji \
za gospode in gospe eo nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti
£ V
Naprodaj samo pri
JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 5.
\
Goiserskl čevlji za turiste, htgijeničnl čevlji za otroke

Cena: 12-50	2938(52) Cena; 16-50
oooooooa Dobro blago se samo hvali! □□□□□□□□
G F II ID AQFK' v2'aševalec glasovir-• I • J U !y/lJLl\ jev in trgovec glasbil
.. Ljubljana, Poljanska cesta štev. 13. =====
Zaloga prvovrstnih glasovlrjev, planin, harmonijev, gosli, kitar, tamburlc, clter, harmonik itd. Najboljše strune „VVEICHOLD" In druge, ter vse potrebščine giasbll. Jamčim pismeno 10 let. Zavod za vglašetanje ter popravila glasovlrjev in vsega glasbenega orodja.
1	Najcenejša posojevalnica.
Vglašujem v »Glasbeni Matici", „Mladiki" in drugim slovenskim zavodom. — Svarim pred samouki in neizkazanimi baje-strokov-njaki, kateri inštrumente samo pokvarijo. — Edini samostojni strokovnjak za vglaševanje ter popravila vseh glasbenih instrumentov je na Kranjskem koncesionirana tvrdka G. F. jURASEK.
,%«cr. fLM • *».«'«.« • :• ».»sem;«»»».*.«

Tovori
Po^orf
Aajirpežnejše kritje sedanjosti je in ostane
Zaliloški sfrilj
: preizkušen še nad 60 let. )\do* hoče imeti dobro : in trpežno streh 3, naj se obrne na tvrdko l(rban i leteber nasi, Zalilo g, pošta	lm
Zahtevajte v^tree.'	..rr. -.^s-r^
Zahtevajte vzorce:
».-• • t »«• •-■»,.♦. »:.»..»	.1 .M M.«.M..«. • •.»-» •;.».». M M.«.» « ».»..• «.♦.-• « • « «1 «,« «, ♦ »

..............w .
gumijeuš pcdpetniltf
Nedosežni po elasticiteti lahkosti
trpežnosti	sea
Glavna zaloga: ANT. KRISPER, Ljubljana
Manuf akturna traovina
„pri Valvazorju"
Stari trHU M\M Stari tri št. 4
Zaloga, sukna, volnenega in raznega perilnega blaga, tkanine, cvilha, brisalk, prtov, servetov, preprog, zastorov, garnitur, svilnatih in volnenih šerp in raznih robcev itd.
„Pri ValVazorju"
Zaloga perila, čepic; obuvala, nogavice, rokavice, srajce, jopice, hlače.
JSloVosti modemih
bluz, spodnjih kril, predpasnikov. Našitki, gumbe, trakovi, čipke, svila, baržun, stezniki, kravate, hlačniki, torbice, mila, dišave, krtače.
Dežniki in paliee.
Splošne porabe za krojače in šivilje.
Hajnižje eene.
751
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
LJUB LJA NA MARIJ E TE R E: i ZIJE CESTA $r.I* NOVI SVET NAS PROTI KO Ll Z E J A Ž A H H TEVAJTE PRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO ,
CO — QJ
o<«—. rrr co ca
CD	.
s = ü CO	co
Ck> CO 3
g -s a
co i—>
es m


Trsi, Via Farneto št.28.
za pomladansko in poletno sezono tgi4. Kupon. 3*10 metp. dolg, za t J
kompletno moško obleko i kupon 15 kron
(suknjo, hlače, telov- 1 kupon 17 kron nik)zadostno, stane le 1 kupon 20 kron
Kupon za orno salonsko obleko K 20'-, kakor tudi blago za površniko, turistovsko obloku, svileni katngani in blago za dnmsk» obloke, pošilja po tovarniški- coni kot redna iu solidna, dobroznana
zaloga tovarniškega sukna
Slegel-Imfiiof Brno, Morava.
Vzorci Zastonj ln franko. Vsloil direktnega naročila blnc« pri tvrdki sdog»l« Iutbr.t lz tovarne imajo zasebniki mnogo prod* nonti. \ ■ l'>d velikega bla^ovno^i prometa vodno
n.iivn.-.iA izbira nov»etu i-vt-žr^a blaga. 3talse, najnižjo oene. Tudi najmanj;,n naročila sc izvi>o natHkrbnoie, natančno po vzorcu.	43S

» * * ».M.M.M M M * *
jj	pri Reki ob Jadranskem morju.
j Edino morsko kopališče Jadranskega morja s 3u0 metrov» morje štriefio obale z najfinejšim peskom po tkh,
Natančni prospekti in pojasnila pri zdraviliški komisiji.
MS ~JX .M.iDilSl. klimatično zdravilišče in morsko kopališče
are parniške vožnje z Reke.	925
EldoracLo za slabotne otroke!
■ J J -t.MJtjr •	j». »..« M
r.« tti#.»_» J-» m m. k m.*j».u*-»	■»


«Mi

aw/o denarja Rupite Našemu čečRu lično oBleRo	„
S£ofi
£ju6íjana, <&reó škofijo si. J.
QoniR na zafifevo Brez p lačno. n5;

Pri nakupu različnega manufakturnega blaga, se blagovolite obrniti na ivrdko
A' $ £ Sfaberné,
Mastni trg 10.
Aa debelo in drobno) obstoji od leta 1883.	čredno nhke cene/
Nam zo urejevanje sploinlh ranih zsde«
J. Rozman, Kranj
L Denarni promet: Izposlovanjo posojil v vseh oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupi-larno-varno nalaganje. — Ranžiranje insol-vene. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. II. Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke, tli. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic.
264
IV.	Promet z nepremičninami in podjetji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V.	Tehnično • komercijelne zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. - Oprema celih delavnic. Instalacije. Načrti in proračuni.
VI.	Strokovni nasveU v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago.
Žalni klobuki	podrti SCllOU
Stuchly -Jy(asch^e
Ljubljana, Židovska ulica štev. 3.
Priporoča cen j. damam tu in na dojeli svojo bogato zalogo vseh vrst damskih in otroških klobukov po znano nizkih cenah. Cene bres • ■ konkurence.	. .
f
VELIKANSKA ZflLOQfl OBLEK za oosrODE IM DEČKE j
d KQNC LJUBLJANA 99

BOQATA ZALOQA BLAQA ZA NAROČILA
PO MERI.

PRIZNANO N/UFINEJSA IZYR5ITEY!

A _ A A A
NAJNIŽJE CENE! CENIKI NA RAZPOLAQO.
A «h A A 4
LA. ITKiCTaI9WMJ3IX

L
Od več gospodov župnikov se priporoča monter
Damijan Jerman iz Tržiča
na Gorenjskem, kot dober in zaupljiv
obešalec zvonov.
On to delo dobro razume. Sme se mu zaupati tesarsko in kovaško delo obenem, tudi načrt za obešanje zvonov in vbrano zvonenje. Izurjen je tudi v popravljanju starih zvonov v železju in lesu. Cena nikakor ni pretirana, da se mu lakko izroči delo z mirno vestjo.	1013
...........................................................................................................................................................................
ALFONZ BREZNIK IHg I
LJubljana, Kongresni trg 35. (Nasproti nunske cerkve.) Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica
KLAVIRJEV IN HHRmOHIJEV
vm
na jugu Avstrije. — Velikanska zaloga vsega
glasbenega orodja, strun in mnzikalij. EDIIU ZHLOŽIHK dvornih
-....... .. in komornih tvornic: Bfi-
sendorfer, HBIzI fl Heltzmann, FBrster, Ehrbar, Ge-
briider Stingl, Rud. Stelzhammer, Czapka, Lauberger & Gloss, Hoimann in Hofberg (amerik. harmoniji).	1033
Obroki oa K 16,— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah. Ogleite si klavirjo z angleško ponavljajočo mehaniko. 10 letna postavno obvozna garancija. Najemnina najnižja. Zamena najugodnejša. Oglaševanje ter popravila strokovno in cono. Ker imam zgoraj navedene prvo fa-bnkato lzkljndno le Jaz za Kranjsko v zalogi, svarim prod nakupom falzifl-katov m navideznega „pofelna" pri kričadih, ki se drznejo govoriti o „dobrem blago", daei nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalogi.
DIWTIf If If lEf II lllllll || I mi Ifllllf mi limtlll llllllllllllilmiiiig iimiiif i liltlllllllllllttITIIITIII i lltlf tlltlltflilll
družba za življenjsko in rentno zavarovanje na Dunaju
generalni zastop v Gradcu, Herronsasse 18, in ¡¡lavni zastop za Kranjsko beop. GriiM in Fran flumann v Ljubljani prevzemala
vseh vrst življenska in rentna zavarovanja.
Svetovne police družbe so v smislu liberalnih zavarovalnih pogojev že po kratkem obstanku neizpodbitne in nepropadne z avtomatičnim podaljšanjem in ob skromni dodatni premiji
obrnejo tudi
vojni riziko In invalidnostno sozavarovanje,
katero zadnje zavarovanje za slučaj invalidnosti poleg ustavitve plačevanja premije tudi še garantira za ves čas trajanja zavarovanja prejemanje rente v visokosti 10 odstotkov zavarovane glavnice. — Od 1. januarja leta 1911. na novo uvedeni ..J0	dnbt^bo dividendni načrt C. zagotavlja zavarovancu družbe izdatno UUclti^LiU UODlCKa.
ki se v polici sami v največjem delu garantira. — Pojasnila dajo neobvezno in brezplačno generalni zastop v Gradca ter glavna zastopstva v Ljubljani, višji nadzornik Leopold Grttnfeld in Fran Aumann, v Celovcu in Mariboru ter vsi gg. inšpektorji in agenti.
Stanje zavarovanj koncem 1913 čez 600 milijonov kron
Aktiv.....koncem 1913 čez 200 milijonov kron
Izplačil .... koncem 1913 čez 400 milijonov kron
808
* Osebe, ki imajo zveze v boljših krogih, se vabijo da prevzemo naše zastopstvo.
•.» jijrji.j-.3t. xoKmxwaJkJEmamxMjRJKa	.«..íjjj^IM
Hitra postrežba! Ugodni plačilni pogoji. Najboljše reference!
3820
Bolinder
za vsaki obrat in vsaki kraj pripravni, enostavni, ceni, ekonomični, stoječi In ležeči, na mestu stoječi ali pa prenosljivi.
Bolinder družba za izdelovanje stro* jev, Dunaj IX., Porzellangasse št. 18.
Ustanovljeno v letu 1842.
Brata Eberl
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena 'n stavbena pleskarja
Ljubljana, Miklošičeva cesto
Nasproti hotela Union
Telefon 154. Telefon 154.
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-ema)l za pode, zid, železo in drugo.
Firncž iz pristnega lanenega olja.
za pohištvo in druge predmete
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	1132
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
.. !	Predmete in potrebščine
Lake angleške za kočije, lake ■ za žgalno in briljantno
slikanje.
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska deia
Igriška ulica 6, Gradišče.
iz Kranjske nore.
V »Slovenskem Narodu« dne 11. aprila je nekdo skrpucal odgovor na našo notico v »Slovencu« z dne 4. aprila. Pravi, da ni mislil odgovoriti, pa bi bilo res boljše, da bi bil molčal. Je namreč skoraj vsaka vrstica neresnična. Ne moremo si pa vendar misliti, da bi verovali, da v Kranjski gori ni liberalcev, saj so sami pisali pred nekaj leti, »da Kranjska gora je in ostane napredna«. Neresnica je: Župan ni dobil ob prevzetju 1863 kron, pač pa 1088 kron 27 vin., torej 774 K 73 vin. manj; poleg tega je bilo pa treba od omenjene vsote izplačati še krajnemu šolskemu svetu 760 K 70 vin. Torej, ker ste tak matematik, pa izračunajte, koliko je župan Peterman v istini od Vas gotovine prevzel. Druga neresnica: Celo vrsto let sem so dobivali tukajšnji župani letne remuneracije 360 K, ravno tako tudi Vi, kakor izkazuje blagajniški dnevnik občine Kranjska gora, če tudi t o ni neresnica, kar ste sami zapisali. Torej kje je onih 300 odstotkov plače več, ki jih je dobil »klerikalni« župan Peterman več kakor Vi? Tretjič predbacivate županu Petermanu, da je tudi on potrdil leta 1910 Vaše račune. Ali tudi to ni resnica, kajti odborniki Peterman, Pintar in Oman niso podpisali takrat Vaših računov ter celo dali v zapisnik, da nočejo nositi za te račune nobene odgovornosti, ali bilo je vse glas vpijočega v puščavi. Dr. Tičar je imel namreč takrat večino odbornikov za seboj, kakor jih ima še sedaj. Dalje ni resnica, da je prejel Peterman 700 kron za popravo potov in ta denar obdržal v občinski blagajni, kajti ves ta denar se je porabil v ta namen, pač pa ne samo za popravo poti, katera drži proti Pišnici v dr. Tičarjev Dom na Vršiču, ampak za popravo vseh občinskih potov, mostov itd. Vsega skupaj se je porabilo 828 K 52 vin., torej več kakor pa je dobil župan od okrajnega cestnega odbora. Sicer pa na vsa usta povemo, da se je načelnik okrajnega cestnega odbora pred pričami izjavil, da se nahaja v cestnem odboru član, ki meče polena pod noge in ovira, da kranjskogorska. občina ne dobi podpore. Kdo je tisti?
naravna
alkalična kislina
osueiujoca pijana
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarih, obistnih in mehum h boleznih, katero
priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiraino sredsiuo
pri karlovovarijskem in drugih kopeiiških zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	I (VI.
Izvirek: Giessftubi Saiaerbnams,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseli lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kasfner-u, Peter Lass-nlku in Andrel Šarabonu, Ljubljana. U
Ovratnike «in»
priporoča Josipina Podhraišeh
Ljubljana, čevljarska ulica štev. 2 ( — Naročila po pošti se izvrše točno. —'
Išče se
šofer za Gorenjsko
7inQžeu slovenskega in nemškega jeziku. Dopisi pod šifro »E 1376« na upravo „Slovenca" do 21). t. m.
Na izbiro pošilja tudi na deželo krasne
krila, kostume, domače obleke, mctlerci, perilo in __vsako modno blago.
ZclosSnk* M. Krištolif-Butar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša.
»	Noprekosljiva v	3730
otrolkih oblekcah In krstni opravi.
"" "»Hü JIOaKIJit II
BLUZE:
f f
i
šivalni stroji so neprekosljivi v trajnosti in za vsestransko uporabo
šivalne stroje dobite le v naših prodajal-§ @ @ nalt z „S" izveskom
delniška družba = šivalnih strojev
Ljubljana, Sv. Petra cesta 4. |j Kranj, Glavni trg št. 119. -- tt Novomesto, Glavni trg št. 45. |
Kočevje, Glavni trg št. 79. ®
j §
m a» m H M
(poprej Henrik Korn)
pokrivalec streli in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov
Ljubljana, Poljansko cesia 8.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
t-cemenlni!
z izbočno in ploščnato opeko, lesno »cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Prniačnnl brezplačno in poštnine prosto.
_20
M m	Mih wai
Proda se lepa
enonadsfropna hiša
z zidanim gospodarskim poslopjem, z velikim sadnim in zelenjadnim vrtom in nekoliko polja, ležeča v prijaznem trgu blizu Celja ob državni cesti. Primerna tudi za vsako obrt. Cena izredno nizka. Poizvedbe na naslov: Jos. Bizjak, orožniški
stražmojster, Vojnik pri Celju.
1361
Telefon 145.
679
Tovarna za kovinsko blago in zuonoHunica
JJLZER&KO., Dunajsko Novomesto,
se priporoča za nabavo zvonov, melod. in harmon. zvonila
vsake velikosti in glasu Jamstvo za določen m poln glaf, najčistejšo vglasitev in najboljši materija!. Stojala za zvo-'	novo iz Kovanega za-
novo
leza ali lesa. Lahkotno zvone njo, najboljši način teka. Nagia
izvršitev najnižje cene. Ugodni plačilni pogoji. Stari nerabni •zvonovi se sprejmo v prelitjc, ravnot.iko se izdeluiejo železna stojala najboljše konstrukcije z dolgoletnim jamstvom. Proračuni in prospekti vsak ča3 zastonj in franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pri-ztiaina pisma.
najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
Obstoji že nad 38 let. 3022
ANA HOFBAUER
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Wolfova ul. 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-hlne, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih conah, ter so prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje staro obleke ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoč hitro In najpoštonejio postrežbo, proal, da ae pri naročilih izvoli ozirati na prvo domaoo tvrdko.
Hnton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta 14.
se priporoča si. občinstvu za mnogobrojen poset zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstno duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52
1362
10 minut od dolenjskega kolodvora pri veliki cesti, a že v ljubljanski okolici, se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Takoj se plača 1000 K, ostanek v obrokih plačljivih vsaj v 6 letih. V bližini hiše je tudi stavbni prostor na prodaj. Posebno pripravna je hiša za upokojence, pa tudi za šivilje, krojače ali črevljarje. Pojasnila daje pismeno ali ustno A. B., Ljubljana, Kladezna ulica 5.
Vam plačam, ako Vam moj uiiičcvalee „RIA-PH 1V1AZILO" ne odpravi Vaših kurjih očes bra-' c: davic In trde kože v treh dneh brez bolečin. Cena lončku z jamstvenim pismom K 1-—, 3 lončki K 2-50. Na stotino pohvalnih in priznalnih pisem.	3642
Kemeny, Kascbuu (Kassa) I.
Poštni predal 12/163, Ogrsko.
V Gorici se proda nova enonadsiropna
blizu drž. kolodvora, obsegajoča: 2 stanovanji po 2 solii in l kuhinjo, v pritličju je prostor za prodajalno ali delavnico, v podstrešju je napravljeno stanovanje s 4 sobami in kuhinjo, je prostorna klet, velik vrt, dvorišče, drvarnica in pralnica. Velika ugodnost za kupca, ker ostane lahko polovica kupnino vknjižene pri hipotečni banki lo po 4'/2°/o. Naslov pove uprava pod št. 1321. (Znamka.)
Prvo cisto slovan. konališce na Jadranu
(lastnik A. Tudor)
na otoku Krku (Veglia) v Istri. Izvrstna kuhinja. Nikake zdraviliške takse. Hotel ima krasno lego, oddaljen je samo 20 korakov od morja nasproti kopališča. Nova, moderna zgradba, preskrbljena z izborno pitno vodo. Pred hotelom krasna terasa. Z Reko vsakodnevna purobrodna zveza.
Vsa pojasnila daje zastonj in brezplačno lastnik hoteia.	1105
CBSBBi=r?9e=553tea.-..-i.S9S-

UZORCE FRIMKO
modnega blaga kakor
batista, platna platnenega in bombažastegn blaga razpošilja V. J. Havliček & brat Lažne Pod8brady, češko. — Pišite takoj.
Mpj svak
1377
/idol/ Lceb,
uradni\ vzajemne zavarovalnice v Ljubljani
se tem potom resno opominja, naj neha Žaljivo govorili o moji osebi, ker bi bil sicer s^oji duhovski časti dolžan, ga sodnijsko zasledovali.
¿ran Jndof,
župnik J-avorsk /ia javorji pri Litiji, 22. aprila 1914.
Hnfooiatäcna pass za podgane

ti . za miši K -.40, ujamo brez nadzorstvu »io 4u komadov v oni noči, no zapusto nika-koga duha in bo zopot samo nastavijo. Past za ščurko .Ecllptje', ujame na
tisočo ščurkov v eni noči, iV K 2*40. — Povsod najboljši uspobi.	Razpošilja po povzutju
J. Schüller, Dunaj III., Krieglerg. 6, II.
1188 Mnogo pohvalnih in priznalnih piso. m
1148
Modne
1914 Mire in ripse 1911
z elegantnimi svilenimi efekti, atlas, batiste, lanen, in bombaž, konafase, rjuhe, platno, damaste, žepne robce, brisače, modrotisk, lnlete, kotenine, blago za dame in gospode, blago za modroce in druge tkanino razpošilja slovita krščanska tvrdka
lirnohll Marnlt r°čna tkalnica št. 45, v Bistrem jdlilMlll Mm, pri Novemmestu ob Met., Češko.
Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo,—18 m. ostankov ceiirja, prvo vrste, močn. za srajce in bluzo, razdelj. po 3 metre za 10 K nefranko, ali 36 metrov za 20 K franko. — 40 m ostankovcefirja, kanafasa, delena itd. lepo sortirano, prve vrste za 20 K, najfin. vrste za 25 I£ franko po povzetju.
To morate brati! Najboljši dokaz moje solidne tvrdke: Naročeno blago prejela, hvala za uslugo. Oi) priliki bom zopet naročila, ker vidim, da dobro postrežete. Spoštovanjem Franica Knap, naduči-teljeva soproga, Vrabce. — V letu 1914 nad 500 takih priznalnic od Slovencev! Dopisuje se slovensko.
Lastnikom
z vodno gonilno močjo, ki si žele nabaviti trpežne klešče za nateg ene ali več klinj, se priporoča
A. Tomšič, kovač
Verd, p. Vrhnika.
Nizke cene. — Trpežen izdelek. Cenik je na razpolago. 1220
. m . * . "f" » > '"» •;.-» » « »-«.
-» » ■«'K ■"».»»:*'» .
, • . ... . . • • ..J • " - * ' •

Edina prlmorolta tovnara dvokoles
„Tribuna"
Gorica, Tržaška al. 26, prej pivovarna Gorjup.
Velika ekspertna zaloga civokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. itd. 1100
F. BHTJEl
Gorica, Stolna ulica štev. 2-4.
Prodaja na obrolte.	Ceniki franko.
XXXXXXXXXXXXXXXX
X X K K X X K X X X X X X K K X K X
Sestra
umi! ar
v uršulinskem samostanu na Dunaju (VVahring), se iskreno zahvaljuje, ker je bila pri uporabi tinkture za želodec lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani, Dunajska cesta, rešena težke želodčne bolezni. Steklenica 20 vin.
Naročila sprejema lekarna
€.Piccoli, Liubllana.
XXXXXXXXXXXXXXXX
X X X X X X X X X X X X X X X X X X
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to strogo spadajoče blago dobite najceneje v specialni irgovini
A $ S&bernč
Velika izbirat	^estm trg tO	Solldna Posircjsba
Izšel je z novostmi in najnižjimi cenami nov lepi	%6
'I
Kdor kaj želi kupiti, naj ga hitro naroči, je tudi po pošti gratis.
Prešernova ulica štev. 1.
iJ
trgovina z železnino
Ljubljana.
priporoča svojo izbrano zalogo
brzoparilnikov za krmo, sesalk za gnojnico, vodnih sesalk, kovanja za stavbinsko stroko, orodja vseh vrst, kopalnih banj, železnega pohištva, vrtnih miz in stolov, štedilnikov, kakor tudi vseh predmetov, spa-dajočih v to stroko. Najnižje cene!
jj
66
v Host
i gospodarskim poslopjem, svinjaki, ledenico, vrtno lopo in basiuom je
ceno na prrniij.
V hiši so jaki pripravni gostilniški prostori, več sob in lokal za trgovino. K posestvu pripada lep vrt, 2 njivi 5 travnikov in 3 gozdovi. Hiša je oddaljena od postaje Žirovnica komaj kakih 8 minut in radi zdrave lege zelo pripravna za letovišče, vsled tega bi se sobe poleti lahko po ugodni ceni oddale.
Pojasnila daje Posojilnica v Radovljici.	1371

delniške zavarovalne družbe
in delniških »i--as—i^«	...........-i-- j-sl-«
zavarovalnic „I*hmW».hiw i.. „.
Franco Hongroise" sprejema vsakovrstno zavarovanje na človeško življenje, rente in dote, zoper škodo po ognju, toči, tatinskem vlomu, nezgodam na transportu, poškodovanju steklovine itd. - „Nationale" in „Dunajska" pa proti nezgodam in za dolžnosti iz jamstev.
Zavarovanja po najmodernejših načinih.	Premije najceneje.
Glavni zasiop za Kranjsko Ljubljana, Marije Terezije cesia 16
zastopnik Fr. Petrič.
WffffWffHff***'
SÄ
[¿T' iiï-î.
15®*
sf* îiï^
¡H
I V
m
¡Si
Iii'
ftï-1
m
ÈK
S*
S*
Hraniln. kmečkih občin v Ljubljani
ima svoje prostore v hiši „Zadružne Zveze", Dunajska cesta 38 nasproti „Bavarskemu dvoru" v bližini mitnice sprejema in obrestuje hranilne vloge po
0
Rentni davek plačuje lz svojega. Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar ter se obrestovanje ne prekine.
Oskrbi sama devinkulacije in vinkulacije. Zunanjim vlagateljem so za pošiljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Za varnost naloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zavod, v katerega nalagajo tudi c. kr. sodišča denar mladoletnih.
Hranilnica kmečkih občin je regulativna hranilnica in je nje poslovanje pod nadzorstvom cesarskega komisarja kot zastopnika c. kr. deželne vlade v Ljubljani.
Daje posojila na zemljišča, občinam in korporacijam na amortizacijo na vsak poljuben način, dalje na menice in vrednostne papirje.	471
Keilova bela glazura za umivalne mize 90 vin. Keilova voščena pasta za parkete 90 vinarjev.
Keilov zlat lak za okvirje 40 vinarjev.---
Keilov lak za slamnike v vseh barvah.---
Keiiova pasta za čevlje 30 vin. se dobi vedno pri
Leskovec & Meden, Lubliana.
najboljša prevleka za mehek pod.
Škofja Loka: Matej Zigon- Kočevje: Fran Loy. Idrija: Valentin Lapajne. Kranj: Franc Dolenz. Radovljica: Oton Homann. Novo mesto: I. Picek. Kamnik: I. Petek. Črnomelj: Anton Zurc. Brežice ob Savi: Uršič & Lipej. Zagorje: R. E. Mihelčič.
¡g 11
1
m
Največja izbira švicarske vezenine!
Dobro platno in tkanino
za perilo, posteljne garniture, nevestine opreme, zanesljivo dobre kvalitete se kupi pri:
irc*u
lastnica Jadviga Šare,
Lfubljana. Šelenburgova. ulica 5. Ljubljana.
|i§m Kompletne nevestine opreme od K 380-- dalje.

(prej Zumer)
=: daje se za poletno sezono s prvim majem t. I. -
"v listjem.
Zadnji termin je do 26. t. m. — Nadalje lepa
letoviška stanovanja
mlin, žaga, mizarstvo, sploh vsa industrijalna podjetja.
Pojasnila daje hranilnica in posojilnica v Gorjah
1369
m
Priporoča za pomladansko In letno sezono doile za damske obleke, bluze, kostume, v bombazastem.	A ... ... . .....■	Domače podjetje. Domače podjetje. Janko Češnik, Ljubljana Lingarjeva ulica. Stritarjeva ulica. Opozarjam na svofo veliko zalogo perllnega blaga v bombažu, kakor v zajamčeno pristnem platnu v vsaki poljubni šlrjavi. Različne preproge: Jute, Kokos, Linoleum, Tapestri. a . - ---	»Raznovrstnega-
			modnega blaga za .... gospode. ""
			Vzorci na ogled na
svllnenem In volne-			raznolaqo In pošt-
—- nemblaso.			- nine nrostl. -
a. i			■mv1
Štev. B III 1922/6 ex 1914.
1345 Dežela: Kranjska.
Finančne straže oddelek:
V svrho izvršila v § 17. zakona z dne 2. februarja 1914, drž. zak. št. 40 o davku na peneča vina odrejenega naknadnega obdavčenja penečega vina je c. kr. finančno ministrstvo v sporazumu s c. kr. trgovinskim ministrstvom in z železniškim ministrstvom izdalo z razpisom z dne 24. marca 1914, drž. zak. št. 72 določbe, ki se v naslednjem objavljajo v izvlečku: i
A. Naknadni davek.
Peneče vino, ki se nahaja dne 1. maja 1914 v ozemlju, kjer velja ta zakon, izven tvornic za peneča vina ali pa izven carinskih skladišč, je podvrženo naknadnemu davku.
Med naknadnemu davku podvržena vina se prištevajo vsa vina (grozdna vina), sadna vina (vina iz sadja in jagod), vino in sadno vino vsebujoče pijače z več kakor enim volunskim procentom alkoholnosti, iz katerih, ko se steklenica odpre, ogljikova kislina med šumenjem uhaja.
Oproščeno naknadnega davka je peneče vino v posesti načelnikov gospodarstva, ki ne prodajajo penečih vin in jih tudi ne točijo, če ne presega vsa zaloga v celih steklenicah ali pa na cele steklenice pre-računjeno 10 komadov; pri večjih zalogah je pa podvreči vso množino naknadnemu davku.
Naknadni davek znaša:
Od vsake steklenice, ki ima prostornine od več kakor 425 kubičnih centimetrov do 850 kubičnih centimetrov (cela steklenica) 80 vin., če je pa napravljeno peneče vino iz sadnega vina in se da to dokazati, 20 vin.;
od vsake steklenice, ki ima prostornine od več kakor 230 do 425 kubičnih centimetrov (polovična steklenica) polovico, od manjših steklenic četrtino davčne postavke za celo steklenico.
Pri steklenicah, ki imajo večjo prostornino kakor 850 kubičnih centimetrov, se računa za vsakih nadaljnjih, četudi samo pričetih 230 kubičnih centimetrov prostornine no eno četrtino davčne postavke za celo steklenico.
Vse peneče vino vsebujoče posode se smatrajo za steklenice v zmislu zakona o davku od penečih vin.
B. Prijava.
Kdor poseduje ¿alogo naknadnemu davku podvrženega penečega vina, je zavezan prijaviti najkasneje do 4. m a -j a 1914 število steklenic, vrsto penečega vina (grozdno ali sadno peneče vino), nadalje kraj in prostore, kjer ga hrani, pismeno v dveh izvodih po spodaj prideja-nem vzorcu pri onem oddelku finančne straže (ekspozituri), v čegar okolišu se nahaja prijavi podvržena zaloga. Tiskovine za te prijave se dobivajo brezplačno pri vsakem oddelku finančne straže in pri vsakej ekspozituri finančne straže, iz-vzemši ekspoziture finančne straže na glavnem kolodvoru v Ljubljani.
Ako bi bila naknadnemu davku podvržena peneča vina tekom prvih štirih dni meseca maja 1914 na potu, zavezan je podati prijavo in plačati naknadni davek prejemnik blaga, ki ima podati prijavo najkasneje 48 ur potem, ko je dospela pošiljatev.
Ako se opusti predpisana prijava za naknadno obdavčenje ali ako je uradno ugotovljeno število steklenic za več kakor 5 odstotkov večje, kakor naznanjeno, kaznuje se to s štiri- do osemkratnim zneskom prikrajšanju izpostavljenega naknadnega davka.
Druge nepravilnosti pri prijavi se kaznujejo z redovnimi kaznimi od 4 do 100 K.
Železniška in parobrodna podjetja (iz-vzemši pomorska, v kolikor ne gre za tu-zemske parobrode, ki uživajo olajšave pri prometu), kakor tudi c. kr. poštni zavod $o zavezani vsako pošiljatev penečega vina, ki so jo prevzeli pred 1. majem 1914 v
prevažanje do prejemnika v ozemlju, kjer velja ta zakon, pa je do tega dne še niso izročili stranki, takoj ko dospe na oddajno postajo, naznaniti oddelku finančne straže, v čegar okolišu je ta postaja.
V tej prijavi (poštnine prosti) mora biti navedeno ime oddajnika in prejemnika ter kosmata teža pošiljatve.
C. Uradno obravnavanje.
Naloga finančnih organov, pri katerih so bile podane prijave zalog, je, prepričati se najprvo o popolnosti prijave, even-tuelno odrediti izpopolnitev in na to brez odloga ugotoviti zalogo.
Osebe, ki peneča vina prodajajo ali točijo, morajo najkasnejedo4. maja 1914, vsekako pa predno oddajo ali odmaše steklenice, prilepiti davčne znake in se torej pravočasno preskrbeti z davčnimi znaki.
Kot davčni znaki se uporabljajo bar-veno tiskani, na zadnji strani z lepljivim sredstvom opremljeni papirnati trakovi. Prirejeni so davčni znaki za cele, polovične in četrtinske steklenice, različno za peneča vina iz grozdja in za peneča vina iz sadja. Za peneča vina iz grozdja je porabljati te-le davčne znake:
a)	za cele steklenice, davek 80 vin., rdeč natisek;
b)	za polovične steklenice, davek 40 vin., moder natisek;
c)	za četrtinske steklenice, davek 20 vin., črn natisek.
Za peneča vina iz sadja:
a)	za cele steklenice, davek 20 vin., zelen natisek;
b)	za polovične steklenice, davek 10 vin., oranžen natisek.
c)	za četrtinske steklenice, davek 5 v., r u j a v.
Davčni znaki se previdno prilepijo čez zgornji del etikete okrog steklenice; pri tem mora ležati najmanj polovična dolgost traka neposredno na steklu.
Za plačitev davka od penečega vina se sme za steklenice omenjenih velikosti porabljati samo en davčni znak; za večje steklenice je uporabljati več davčnih znakov, Davčni znaki morajo ostati na steklenicah tako dolgo, da se te odpro.
Potrebni davčni znaki se dobivajo pri c. kr. finančni deželni blagajni v Ljubljani. Ako se ti davčni znaki ne plačajo in prevzamejo iz roke v roko pri tej finančni blagajni, vplačati je pripadajoči znesek v poštno hranilničnem prometu. V ta namen se je posluževati zelenih poštnih položnic c. kr. finančne deželne blagajne v Ljubljani, ki se oddajajo strankam brezplačno pri oddelkih (.ekspoziturah) c. kr. finačne straže na Kranjskem. Ti oddelki (ekspoziture) finančne straže bodo šle strankam primerno na roko tudi pri izpolnjevanju poštnih položnic, na katerih mora biti označen namen položitve ter vrsta in število zahtevanih davčnih znakov. C. kr, finančna deželna blagajna v Ljubljani bo strankam doposlala naročene davčne znake, čim jej dospe poročilo poštno-hranil-ničnega urada, da se je položitev izvršila.
Pri osebah, ki ne prodajajo in tudi ne točijo penečih vin, ima finančni organ na podlagi ugotovljene zaloge določiti davčne znake za peneča vina in davčni znesek, ako niso bile zaloge že primerno opremljene z davčnimi znaki. Izvid, pripadajoči znesek naknadnega davka in c. kr. finančna deželna blagajna, pri kateri je vplačati naknadni davek, se vpiše v oba izvoda prijave; en izvod s poštno položnico prevzame stranka in je zavezana naknadni davek takoj plačati neposredno ali pa potom poštno - hranilničnega prometa pri c. kr. finančni deželni blagajni v Ljubljani, ki jej po vplačitvi izroči ali pa dopošlje pripadajoče davčne znake. Stranka je zavezana davčne znake na steklenice prilepiti; za med tem že porabljene steklenice se morajo davčni znaki uničiti.
Pr i ja va
o njegovih zalogah naknadnemu davku podvrženih penečih vin:
Kraj, kjar se hranijo peneča vina
Kr;
'¡ca
Podrobnejša označba prostorov, v katerih so spravljena peneča vina
Vrsta
(Peneča vina iz grozdja ali sadja)
Število komadov
Vi	Vi	'/4		
steklenic				
penečega vina, ki jih ima stranka v zalogi
-4-I—5
6
8
Pripomba
dne
maja 1914,
(Podpis stranke in označba značaja in poklica.)
C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani.
Msaho slovensko županstvo naročeno na „Slovenca"!
S'r",'.t
r/r.i'-irarepgrtar to?•	j	B

vlll^r i« Tehnična pisarna. Naprava vseh v stav-
beno stroko spadajočih načrtov
stavbeno podjetje
illllll IlUilf
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Kolodvorska ulica 8.
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč. Sploh se sprejemajo vsa v to stroko spadajoča naročila. i487

ProstovoUn
se bode vršila v četrtek, petek in soboto dne 30, aprila, 1. in 2. maja 1.1. v Spodnji
Šiški št, 89, v steklenem salonu „Prve kamnite mize pri Vodn'ku" od pol 9. ure zjutraj naprej. Prodajala se bode

kakor: porcelan, ure, slike, okviri, knjige, različni rogovi, orožje, pohištvo i. t. d. in sicer proti takojšnemu plačilu in odstranitvi kupljenih predmetov.	1379
1388
Razpis.
Kn?*pr = li: kemijsko preskušališče za Kranjsko v Ljubljani ;	oj
z visokošolsko tehniško naobrazbo kot pomožnega asistenta, ocinosno znanstvenega pomočnika.
Služba je začasna in vsak čas odpovedna. Znanje slovenskega ali pa enega slovanskih jezikov je neobhodno potrebno.
Na veleslavni deželni odbor kranjski naslovljene in z dokazili o sposobnosti opremljene ponudbe je z navedbo zahtevane mesečne plačo vložiti pri podpisanem ravnateljstvu do 7. maja 1.1.
V Ljubljani, dne 23. aprila 1914.
Rovnoleljsivo kmellisko - KemijsKsoa prrnmm u Kranjsko.
llavnatelj: Ing. chera. J. Turk.
Kantina Corazza
Levade (.Istra)
belo, Črno in šiljer lastnega pridelka se pošilja po jako ugodni ceni. Za pristnost so jamči.
se oddasti takoj oziroma prazno z majem. — Več se izve pri Davorinu Rovšek-u, fotografu, Kolodvorska ulica 32 a.	1332
oli državni cesti se proda. Pripravilo za letoviščarje ker se nahaja v bližini Ljubljane in železniške postaje. Naslov pri upravi „Slovenca" pod štev 1305.
V najem se išče za maj ali avgust
z ene
na Starem trgu, Sv. Petra cesti, Prešernovi ulici ali na Vodnikovem trgu. Obširneje ponudbe z navedbo cene pod »Stalna stranka 1285« na upravništvo „Slovenca".	1258
Na prodaj sla dve docela prenovljeni
• v <&> n «Vi
blizu Ljubljane in železnice. Vsaka ima po 3 sobe klet in vodovod. Lepa lega, kraj miren in zdrav. Vpraša se pri Fr. Jerko, čmuče, p. Ježica. 1218
Posestvo, gostilna naprodaj!
Na Gorenjskem, v lepem mestu (zdravilišče) je naprodaj hiša, v kateri je že mnogo let dobroidoča gostilna. Zraven pripadajo tudi gospodarska poslopja, velik travnik, nekaj njiv in gozdne parcele. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 1304. (Znamka za odgovor.)
• ;• .. t •
Mostne,
živinske in druge
tehtnice
se dobe nujceueje in najsolidnc.jti pri do-mafi tvrdki
stavbno in umetno ključavničarstvo v Celju. — Ceniki na razpolago, brezplačno 1200	in franko.
pripravno tudi za eno žensko, v zelo prometnem kraju Savinjske doline, se da z vrtom in njivo pod zelo ugodnimi pogoji takoj v najem. Vprašanje je nasloviti pod »Bodočnost« na upravništvo „Slovenca".	1312
, SANATORIUM • EMONA I
ZA- NOTRANJE -IN-KffitURGtCNE -BOLEZNI. • PORODNIŠNICA.
J LJUBLJANA • Kome nske ga-ulica- 4' sef-ZDR/^:FRIWRU-D& FR. DERGANC
planinski, kopan, čist, ojstrozrnat, za zidarska in betonska dela, dobavlja po ugodni ceni Domicelj & Belle, Eakek. Na Notranjsko in Primorsko so železniške voznine nizne in ugodne.	1184
PozorI
Na „Poslano" v Vašem listu z dne 20. t. ni. št. 88 moram pojasniti, da tudi jaz prodajam sedaj špiritne drože po kron 1-° za kg in to še celo v Ljubljani in okolici na dom postavljeno, katere so preje stale samo K P — . Te vrste špiritne drože izdeluje 24 tovarn I. vrste; to so mater-čine, žitne drože pa edino le ena in to je veletovarna Max Springer na Dunaju, katere so gospodom pekarjem kakor strokovnjakom dobro znane, in te vrste drož moram le jaz svojim odjemalcem ponuditi in to po K 1-40, za kg ne pa druga izde-lavnica drož tu, katera ni v resnici — v zvezi tovarn drož na Dunaju katere so sploh povišale cene drož.
Pri poštni pošiljatvi stanejo špiritne drože franko poštnine samo K 1 30, torej še vedno ugodnejša cena, kakor ista konkurenčne ponudbe.
Priporočam se cenj. odjemalcem za obilna naročila ter jamčim za dobro in točno postrežbo in bilježim z velespoštovanjem
'"""""""•""■""..................................nimm........
Maks Zaloker.
Ljubi]»,
Židovska ulica št. 5.
Predtiskarija najnovejših vzorcev za vezene obleke in blnze.
1223
X2
to ni bilo in ne bode. Resiiica pa je, ako bobovi kavi mojo izvrstno žitno kavo primesite, dobile krasen, izvanredno fini zajutrek in ravno za polovico ceneji, kajti moja najfinejša žitna kava stane 5 kg samo K 3'50 v lepi vrečici vsake poštnine prosto in vrhu tega dobite v dar še dve lepi, prav koristni darili. Ako niste z mojo žitno kavo zadovoljni, povrnem denar. Naročite si takoj, a le pri
KTicln« Schttnfeld pri Bečovu • IlSlCl (Češko).	1186
iitHMiuuiiiiiiiimii
i.üi!iima:iimiMi;;i!iiilm^mmiiiiiiiii;u!Hni!:immniin imimnwwi
Kneza Auersperga radioaktivno kopališče
ce na Kranjskem
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38° C, ki daje nad 30,000 bi radioaktivne vode na dan. Velika kopališča, posebne in močv rne kopeli. Elektroterapija, masaža, s komfortom opremljene sobe, izvršiue restavracije. — Indikacije: revmatizem, protln, nevralgija (lsbias), 5 nevrastenija, histeria, ženske bolezni itd. Prospekte daje kopališko ravnateljstvo. Sezona od 1. maja do 1. oktobra.	1288
:iii:ii.nni::mmiMiiiiiifmiii:
Klobuki
¡¿-i I
najmodernejše oblike in sss^ barve vsake cene.
Cilindri, čepice kravate
vedno najnovejši vzorci in barve.
Rokavice
iz usnja in sukanca Ia kakovosti.
Srajce 1013
beie in barv. vsake izvršbe.
Palice, dežniki, nogavice, žepni robci, naramnice itd.
Modna in športna trgo% ina
P. Magdič
Ljubljana, Franca Jožefa c.
I
nasproti glavne pošte.

I Pozor stavbeniki!
Pozor občinstvo! I
izsotovuene Štedilnike
I	CiS^T solidno, domače delo prodaja po jako nizkih cenah I
5	i
j	.Rudolf Greyer, Ljubljana I
|	ključavničarski mojster, Cesta na Rudolfovo železnico lO. i
'	Priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, stopniščne in balkonske =
|	ograje, rastlinjake itd. ter vsa popravila. 1133 | ....................................................................................................................................................................................
JPova lil mil
v Ljubljani blizu Trnovske cerkve se radi pre-selitve ceno proda, kje pove upravništvo „Slo. venca".	jo87
G 0R C EI/Ä
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X

LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA ŠMVN0VI SVET NASPROTI K01IZEJA ZAH: TEVAJTE PRVI StOV.CENIK BREZPLAČNO
Lep portal za prodajalno
z vhodom in izložbenim oknom se zaradi prezidava ceno proda. Tržaška cesta ¿3.	1383
1 .	■
Dobro upeljana
mizarska obrt
s posestvom in vso opravo se radi družinskih rai-mer zelo ugodno takoj proda; dela je za leto dni naprej, tako da je izključena vsaka izguba. De-naija je treba le 5—6000 kron. Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 1380. (Znamka.)
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bin Iti
V Solkanu pri Gorici na glavnem trgu in najlepši legi je na prodaj hiša z velikim številom sob in_ gospodarskih prostorov pokojnega Antona, Mozetiča z renomirano gostilno, prostornim vrtom in vinogradom zraven. Kdor želi to priložnost v svojo srečo porabiti, naj se blagovoli oglasiti pri posestniku Ivann Oblokar-ju v Solkanu. 1248
AbsoSvenf trnovska šole išče službo
prakfikanfa.
Zmožen e slovenščine in nemščine, slovenske ia nemške stenogralije ter strojepisja« .Nastop taKoj. Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 1373,
:, .««acon»'as-»-mifimaliifif
Zahtevajte
različne vzorce za ženske iu moške obleke iz
Prve gorenjske
razpošiljalnice
Ivan Savnik, Kranj, Gorenjsko št. 152.
fino, sočno šunko (gnjat), kranjske klobase, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emendolski sir ter sladko čajno surovo maslo priporoča
tvrdka J. BUZZOLINI, Ljubljana,
Stritarjeva ulica.
Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do največje množine po najnižji ceni.	-587
Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih Iga}
vijev
je v zalogi lastne tovarne
fim MOZIMH k m UOBLIflM Kfl BREGU.

Cene za gospode........K 14.-, 17—, 20 —
„ „ dame........... 12—, 15-, 18'-
w „ dečke 36/3o.......* 10—, 12--
. .	št.	¡a-:« sb--^i_ m—m
„ „ otroKe.........k	-6— -fz s —
Garantirana kakovost po teh cenati. Cenejše vrste oii kron 150 naprej.