PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 77 (13.308)
Trst, sobota, 1. aprila 1989
Nova polemika med vlado, finančno komisijo in nekaterimi strankami večine
Ministrski svet še nima predlogov kako bo vlada krila davčni grabež
Amato se sklicuje na proračun za leto 1990, drugi menijo, da bi bila taka rešitev protiustavna - Lansko leto je bilo v zadnjem gospodarskem desetletju najuspešnejše
RIM — Ministrski svet tudi včeraj ni rešil vprašanja, kako namerava kriti luknjo davčnega grabeža. Med vlado in predsednikom senatne finančne komisije, demokristjanom Ninom Cristo-forijem, se je vnela polemika. Ministrski svet je včeraj zjutraj soglašal glede pravilnosti kritja, ki ga predvideva februarski veliki odlok in ki se nanaša na finančni zakon za leto 1990. V resnici pa gre za breme, na katerega vpliva inflacija, zato ga ni mogoče opredeliti »a priori«. Tako vsaj trdi zakladni minister Amato. Predsednik finančne komisije pa je to odločitev označil za neustavno, »kajti,« meni Cristofori, »vlada mora predstaviti oblike kritja (tako predvideva ustava), saj bo sicer finančna komisija, katere velikanska večina podpira vrnitev denarja, ki ga je vlada vnovčila z davčnim grabežem, predstavila svoje načrte.« Neodvisni levičar Bassanini opozarja, da je navajanje finančnega proračuna 1990 neumestno, saj predvideva kritje davčnega grabeža že proračun za leto 1988, in to v primeru, če bi inflacija presegla 4%.
Najbolj polemičen je socialist Franco Piro, ki se nikakor ne strinja s Cristoforijem. »Ugotavljamo, da je De Mitova vlada deležna vedno ostrejših kritik s strani uglednih predstavnikov KD,« pravi, »in zdi se, kot bi se kongres te stranke še nadaljeval. Medtem pa finančna komisija obdeluje finančni zakon.« Polemika se torej širi, vlada, finančna komisija, demokristjani in socialisti
pa vse bolj nasprotujejo drug drugemu. Vse to se dogaja le dan potem, ko je De Mita pozval vladno večino, naj se čimprej dogovori in odobri februarski finančni odlok.
S finančnega vidika je poleg davčnega grabeža pomembno tudi Fanfanijevo in Amatovo poročilo o gospodarskem položaju v letu 1988, ki je bilo v zadnjem desetletju daleč najuspešnejše. Notranji bruto proizvod je narasel za 3,9 odstotka (leto prej za 3,7 odst.); zaposlitvena raven se je povečala (prvič po letu 1980 se je zaposlitev povečala tudi v industrij), brezposelnost ni zabeležila večjih odklonov. Tem sicer pozitivnim podatkom pa je treba prišteti tudi nekaj negativnih številk, in sicer inflacija, ki se je vse leto 88 držala 5% se je že v februarju letošnjega leta pre-' maknila na 6,3 odstotka. Plačilna bilanca je zabeležila 1.733 milijard primanjkljaja, prav tako se je krepko povečal javni primanjkljaj: od 437 tisoč milijard se je dvignil na 552 tisoč milijard.
Ministrski svet pa je ponovno predložil odlok v zvezo s svetovnim nogometnim prvenstvom, ki bo v Italiji prihodnje leto. Vsota, ki jo je pred časom določil bo nespremenjena, pač pa je umaknil prispevek, ki je bil prvotno namenjen gradnji podzemske železnice v Turinu. Ministrski svet je med drugim ponovno potrdil odlok o 15-odstotni dokladi brezposelnim
G. R.
Marca je inflacija dosegla 6,4 odstotka
RIM — Marca so se cene na drobno zvišale za 0,5 odstotka. Poviški so znatno manjši od poviškov, ki jih je državni statistični zavod Istat zabeležil februarja. Takrat so se stroški uradniških in delavskih družin povišali za 0,8 odstotka.
Kljub manjšemu povišku pa je letna inflacija spet narasla in sicer na 6,4 odst., kar bo vplivalo tudi na premično lestvico in majske plače. Marca so se najbolj povišale cene javnih storitev (6,7%), višji so bili stanovanjski stroški (6,5%) in cena hrane 6,1%.
V Jugoslaviji 400 odst.
BEOGRAD — Žal so se napovedi uresničile. Cene na drobno so se v Jugoslaviji marca v primerjavi z istim mesecem lani dvignile za 397,5 odstotka. Po poročilu zavoda za statistiko so v primerjavi s februarjem narasle za 18,5 odstotka, v primerjavi z decembrom pa za 66,2 odstotka.
Na listi marčevskih podražitev so predvsem prehrambeni izdelki, katerih cene so se od lani povečale za 412 odstotkov, industrijski izdelki so se podražili za 400, kmetijski pridelki za 388,5 odstotka.
O Sereni odločajo sodniki
TURIN — O bodočnosti male Filipinke Serene Cruz bo odločala skupina štirih oseb, dva sodnika, psihiater in socialna delavka, ki so včeraj zasedali v sodniški sobi turinskega sodišča za mladoletnike.
Predsednik turinskega sodišča Losa-na, sodnica De Marco, psihiater An-dreoli in socialna delavka, ki trenutno skrbi za 3-letno Sereno, so stopili v sodniško sobo ob 15. uri, zapustili pa so jo po osmih zvečer, ne da bi prišli do kakega otipljivega zaključka. Danes se bodo ponovno sestali, do ponedeljka pa bi morali že izoblikovati vsebino razsodbe. Sodniki bodo morali vsekakor odločati o tem, ali bo smela Serena ostati v družini Giubergia, ki bi jo v tem primeru legalno pohče-rila, ali bo morala v zavod in jo bo lahko pohčerila kaka druga družina.
Zasedanje je presenetilo tudi odvetnike družine Giubergia, saj so se sodniki okvirno že zmenili, da bodo pričeli razpravljati šele na začetku prihodnjega tedna, hitrejši tempo pa je najbrž narekoval poseg psihiatra An-dreolija, ki je pred nekaj dnevi obiskal malo Sereno.
Psihiater je namreč sporočil, da Serena dokaj pasivno sprejema vse, kar se dogaja okoli nje, to pa je lahko pokazatelj duševne apatije, ki je lahko zelo nevarna. Andreoli je tudi opozoril sodnike, da je Sereno globoko pretresla ločitev od »brata« Nasaria, s katerim je preživela 14 mesecev.
JLA za politični pluralizem v okviru obstoječe ustave
BEOGRAD — Včeraj se je ponovno sestalo predsedstvo Ziy in sklenilo, da bo kongres letošnjega decembra. Se vedno pa se niso odločili, ali ga bodo imenovali "redni" ali "izredni"; o nazivu bo odločal centralni komite, ki se bo sestal 14. aprila. Dogovorili pa so se za vse podrobnosti o pripravah in ustanovili posebni pripravljalni odbor. Predvsem pa so sklenili, da bodo delegate izbirali po istem ključu, kot so jih na zadnjem kongresu, torej po en delegat na 10.000 članov ZKJ in po trideset za vsako republiko in 15 za vsako avtonomno pokrajino. S tem so zavrnili Miloševičev predlog, da bi po načelu izrednega kongresa imel vsak član partije po en glas, s čimer bi si Srbija zagotovila skoro avtomatično večino.
V teh dneh je zasedal tudi partijski vodilni organ JLA, ki se je zavzel za nedeljivost države in za politični pluralizem v okviru obstoječe ustave. Nekateri tuji opazovalci in zlasti italijanski tisk je to stališče komunistov v JLA razglasil kot ponovno vmešavanje armade in celo kot poskus prevzema oblasti po poljskem vzorcu.
Iz dobro obveščenih virov v Ljubljani in v Beogradu pa so nam potrdili, da gre za popolnoma nasprotno stališče. Armada po eni strani podpira politični pluralizem, seveda v ustavnih okvirih, po drugi pa je odločno proti nacionalistični nestrpnosti in nikakor noče biti vpletena v nacionalne spore. Jasno stališče JLA je že prišlo do izraza pri zadnjem glasovanju v predsedstvu, ko je proti Miloševiču podprla Suvarja.
B. S.
Kosovo na robu bankrota
PRIŠTINAv— Včeraj je na Kosovu bilo mirno. Številni tuji dopisniki in policisti so mnenja, da se bo danes spet nekaj zgodilo, saj bo osma obletnica prvih izgredov iz 1981. leta. Namestnik tajnika za notranje zadeve na Kosovu Rajko Calovič je na tiskovni konferenci zanikal vesti o številnih mrtvih, češ da so škodljive. Po njegovem mnenju je med zadnjimi manifestacijami izgubilo življenje dva miličnika in 22 Albancev, s strelnim orožjem so bili ranjeni še trije miličniki, devet jih je bilo huje, 112 pa lažje ranjenih. Huje ali manj hudo je bilo poškodovanih 98 demonstrantov.
Kosovska skupščina je odobrila proračun v višini 1.073 milijard dinarjev. Od tega zaslužijo sami 309 milijard, ali 28,8 odstotka, vse drugo pa je prispevek federacije.
B. S.
V SZ bodo okrni stroške za vojsko
MOSKVA — Sovjetska zveza bo morala v kratkem spet na volišča. Na pristop k drugemu krogu volitev pa bi lahko vplivala tudi nova poteza sovjetske vlade, ki se je odločila, da bo korenito spremenila način služenja vojaškega roka.
Po novem odloku, ki je bil menda že sprejet, čeprav ni bil še objavljen, naj bi bili univerzitetni študentje oproščeni služenja vojaškega roka v času, ko se redno posvečajo študiju. Od druge svetovne vojne do začetka afganistanske krize je veljalo pravilo, da se morajo študentje popolnoma posvečati študiju, ko je Sovjetska zveza pričela pošiljati svoje vojake v Afganistan, pa so morali študentje zapustiti fakulteto po prvem letniku. Služenje vojaškega roka traja v Sovjetski zvezi dve do tri leta, posebne statistike pa so dokazale, da se je kar 40 odstotkov študentov-vojakov odreklo diplomi.
Mihail Gorbačov je že decembra lani na zasedanju OZN najavil, da bo sovjetsko vojsko okrnil za 12 odstotkov, kar pomeni za približno 500 tisoč vojakov. Sovjetsko rdečo armado sestavlja približno 5 milijonov vojakov, od teh pa je le milijon profesionalcev. Vsako leto gre na nabor približno 2 milijona ljudi, zato je Gorbačov izjavil, da bo skrajšal tudi obdobje, ki ga mora sovjetski državljan nameniti služenju vojaščine.
Manj vojakov in krajša vojaščina sta posega, ki se skladata s krčenjem konvencionalnega orožja ter z zmanjšanjem vojaškega proračuna za 25 odstotkov. Prihranke namerava vlada preusmeriti na trgovski sektor, kjer povzroča primanjkovanje artiklov širše porabe veliko negodovanj.
Sinoči slovesen začetek revije Primorska poje
NOVA GORICA — Prišel je čas, ko vsa Primorska zapoje. Sinoči se je v Kulturnem domu v Novi Gorici slovesno pričela jubilejna 20. revija pevskih zborov Primorska poje. Na reviji, ki jo prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske, bo letos sodelovalo skupno 130 pevskih zborov in več tisoč pevcev iz vsega obmejnega prostora.
To so številke, ki dokazujejo, da je prireditev v teh dveh desetletjih prerasla v množično gibanje, kakršno težko najdemo kje drugje po svetu, je po uvodnem pozdravu predsednika novogoriške ZKO Danila Štekarja sinoči dejal predsednik Združenja primorskih pevskih zborov Rudi Šimac. Revija združuje z mejo ločene Primorce, pesem je vez med vsemi Slovenci in hkrati
posrednik pri spletanju novih prijateljstev med pevci in številnimi ljubitelji zborovskega petja. »V dvajsetih letih je zraslo močno drevo, ki korenini v našem kulturnem izročilu in se napaja v izredni požrtvovalnosti in privrženosti petju,« je zaključil Šimac.
Na sinočnjem slovesnem koncertu so nastopili nekateri med najkvalitetnejšimi zbori na letošnji prireditvi: Komorni mešani zbor Postojna, oktet Vrtnica iz Nove Gorice, Zgornjevipavski mešani pevski zbor iz Podnanosa, Komorni mešani zbor iz Nove Gorice ter mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj.
Že nocoj (ob 20.30) bosta v okviru revije Primorska poje koncerta v dvorani Vivaldi v Tržiču ter v Izoli, jutri pa (ob 17.00) v Nabrežini in Šmarjah, (mm)
Stoletnica pariške Jeklene dame
V Parizu slavijo. Eiffelov stolp, ali kot so ga ob rojstvu imenovali Jeklena dama, ima okroglih 100 let. Ing. Eiffel je stolp zgradil pred natanko 100 leti, ob svetovni razstavi, ki je bila leta 1889 v Parizu. V francoskem glavnem mestu pa je bila, ker je bila pač 100-letnica francoske revolucije. Marsikdo se je takrat zgražal nad drzno konstrukcijo, ki pa je z leti postala simbol najbolj svetovljanskega mesta na svetu	(Telefoto AP)
Imenovali so ga za prvega predsednika palestinske države
Arafatovi diplomatski uspehi skrbijo jeruzalemsko vlado
TUNIS — Izvršni odbor palestinskega narodnega sveta je sinoči proglasil Jasera Arafata za prvega predsednika palestinske države, ki so jo proglasili v Alžiru 15. novembra lani. Včerajšnji sklep bo nedvomno še bolj utrdil Arafatovo vlogo na bližnjevzhodnem prizorišču. Izraelskemu premieru Šamirju bo sedaj še težje zagovarjati tezo, da Arafat ne zastopa Palestincev temveč le »neko teroristično organizacijo«.
Za razliko od Šamirja, ki je v sedanji diplomatski predofenzivi doživel nekaj porazov, je Arafat v teh dneh požel številne uspehe. Bogat spored pogovorov med PLO in predstavniki Busheve administracije, ob spremenjenem zadržanju Bonna in nepričakovanem sklepu Ottawe, da naveže stike s PLO, zgovorno dokazujejo, da se nekaj kuha. Kaj, še ni povsem jasno, a že samo dejstvo, da je moral Šamir poslati v ZDA na zahtevo VVashingtona svojega vladnega tajnika Ru-binsteina, dokazuje, da predsednik Bush postopoma spreminja svoje zadržanje do Izraela. Ru-binstein bi moral namreč pred Šamirjevim obiskom ameriškim sogovornikom prikazati glavne značilnosti Šamirovega mirovnega načrta. Ameriška administracija je namreč že dala vedeti, da bo zahtevala umik izraelske vojske z zasedenih ozemelj, ali vsaj obvezo Izraela, da bo omilil represijo proti Palestincem. Ob tem pa je zanimivo,
da z Rubinsteinom ni odpotoval v Washington načelnik vojaške obveščevalne službe general Amnon Šahak, ki naj bi ZDA seznanil o povezavah PLO s teroristi, ker so Američani dali vedeti, da ga ne potrebujejo.
Samir predlaga namreč upravne volitve na zasedenih ozemljih, pristaja celo na izvolitev predstavnikov, ki podpirajo PLO, a le pod pogojem, da Palestinci prenehajo z intifado. Šele potem bi lahko popustili vojaško-policijski pritisk v Cisjordaniji in Gazi.
Prav včeraj pa se je višji odbor intifade v Tunisu sestal z Arafatom. Na srečanju so sklenili, da bodo ameriške in evropske zdravnike, ki so bili na zasedenih ozemljih, prosili, naj objavijo svoja poročila o nehumanem ravnanju okupacijskih sil s civilnim prebivalstvom. Prav tako bodo navezali stike s strokovnjaki za mednarodno pravo, da bi vprašanje izraelske prisotnosti in kršenja mednarodnih konvencij sprožili pred mednarodnimi pravnimi forumi.
Kot običajno ob Arafatovih političnih in diplomatskih uspehi pa skušajo njemu nasprotne sile sedaj zaplesti ves položaj. Dva pripadnika prosirske Habaševe Ljudske fronte za osvoboditev Palestine sta včeraj skušala prebiti se na izraelsko ozemlje, a sta padla pod streli proizrael-ske libanonske vojske v tamponskem pasu.
Martin Fleischmann v Ženevi v ZDA pa nov primer fuzije
ŽENEVA — Medtem ko je Martin Fleischmann v Evropskem centru za jedrske raziskave (CERN) v Ženevi fizikom razlagal poizkus, ki je omogočil »hladno« jedrsko fuzijo, je iz ZDA prispela presenetljiva vest, da je podoben podvig uspel Stevenu Jonesu, raziskovalcu mormonske univerze v Utahu. Med včerajšnjo predstavitvijo pred kolegi Columbia University v New Yorku pa je Jones navedel, da je v svojih poizkusih zabeležil precej manj energije, kot to navajata Fleischmann in Pons.
Ob tem postaja torej precej bolj razumljivo, zakaj sta Fleischmann in Pons tako neobičajno razglasila svoje odkritje. Fleischmann pa je bil tudi včeraj v Ženevi izredno previden, tako da je bil marsikdo razočaran, saj v bistvu ni povedal nič novega. Po vsem sodeč bo treba torej še počakati, da bodo ta poskus uresničili fiziki in šele nato bomo gotovi, da je hladna jedrska fuzija možna.
Na sliki (telefoto AP): jedrski fizik Rubbia in Martin Fleischmann
Molk je za Albance trenutno edini odpor
PRIŠTINA — Dvodnevno bivanje v Prištini je bilo polno razburjenj, tesnobe in dramatičnega stopnjevanja zaskrbljenosti. Na zunaj je sicer vse mirno, nikjer več ne vidiš ne tankov, ne topov, ne vojaške opreme. Albanci molčijo, toda molk je zlovešč. Ulice so na prvi pogled takšne kot sicer, toda napol prazne, in to v mestu, kjer vse poteka zunaj, na cesti.
Zakaj je nenadoma postalo mirno, kaj se je zgodilo? Odgovor seveda ni dosegljiv iz uradnih sredstev obveščanja. Ta sistem je povsem odpovedal. Prištinski radio in TV ponavljata znane trditve, ne povesta pa skoraj nič novega.
Prek prijateljev, ki sem si jih pridobil že med prejšnjimi obiski, pa se albanska zadržanost le zmehča in na dan privrejo zanimive informacije.
Najprej, zakaj je po toliko razburljivih dnevih mirno?
Odgovor navaja dva razloga.
Predvsem so Albanci pokopavali svoje mrtve. Tiste, ki so bili ubiti "uradno", ki so jih prepeljali v mrtvašnice in za katerimi so bili žalni obredi v albanščini, kot narekuje njihov verski običaj. Pa tudi one, ki niso nikjer registrirani, ker so jih pravi čas skrili. Koliko je teh mrtvih, nihče ne ve. Menda so šteli v teh dneh krste, pa tudi s tega vira ni točnih podatkov. Albanski - že omenjeni - vir pravi, da se po nekaterih ocenah skupno število bliža stotim mrtvim. Toda tudi po tem viru je to nepreverjen podatek.
To je prvi razlog, sam po sebi grozljiv. Albanci se namreč bojijo, da bi identificirali njihove mrtve, ki so očitno sodelovali v demonstracijah. Prepričani so namreč, da bo sledila represija, ki bo zajela vse družinske člane. Ne morem oceniti, ali ta trditev drži, toda albanski sogovornik je o tem trdno prepričan in navaja konkretne primere, katerih pa seveda ni mogoče preveriti.
Naslednji razlog je v taktiki odpora. Sedaj je namreč potreben predah, ni več mogoče pehati množice proti številnim miličnikom in še zlasti proti tistim, ki streljajo v ljudi.
Kakšna bo nova taktika, seveda ne morem zvedeti, nihče o tem noče spregovoriti niti besede.
Toda strateška odločitev velike večine Albancev je jasna: so za Jugoslavijo, za sedanjo Jugoslavijo s Titovo ustavo. So pa odrinjeni v kot in jim ne ostaja nobena druga pot kot odpor.
Predvsem mi odločno zagotavljajo, da niso povezani z Albanijo, in še posebej, da niso za priključitev k tej državi. Trditev je razumna in njihova argumentacija prepričljiva. Kljub vsemu (tankom, represiji itd.) je v Albaniji še huje. Dobro poznajo razmere: strahoten pritisk, ukinitev vseh cerkva. Na Kosovu se kljub izrednem stanju lahko svobodno giblješ, v Albaniji je potrebna dovolilnica za pot iz vasi v vas.
Toda represalije na Kosovu so sedaj izredno ostre. Specialni oddelki streljajo v ljudi.
Za Jugoslavijo je ogromna večina Albancev na Kosovu. Med njimi seveda obstajajo razlike in ljudje so različnih mnenj o oblikah odpora. Nekateri zagovarjajo pasiven odpor, drugi so za ostrejši in celo za oborožen odpor. Za Albanijo se ogreva majhna peščica, morda nekaj deset
ljudi, ki so povezani z albanskimi organizacijami. V demonstracijah ta linija ni prišla do izraza.
Sogovornik mi omenja "beso", ki so jo dali, da bodo prenehali z vsemi plemenskimi in drugimi spori in da se ne bodo vdali, dokler ne dosežejo enakopravnosti.
Kakšna je po njihovem mnenju možna hitra in mirna rešitev?
Vidijo jo samo v političnem razgovoru med enakopravnimi. Sedaj je dovolj, da kak Albanec izreče na sestanku dvom o srbski ustavi, in že sledi obtožba, da je kontrarevolucionar, naslednji dan pa so na vrsti represalije. V nekaterih primerih aretacija, v drugih odvzem potnega lista, odpust iz službe, težave na delavnem mestu. Zato molčijo, molčijo, ker morajo molčati. To je njihov edini trenutni izhod.
Potrebna bi bila politična osebnost jugoslovanske orientacije, ki bi lahko združila ljudi in premostila težave. V skrajnosti bi privolili tudi v srbsko ustavo, toda v svobodnem razgovoru in z nekaterimi bistvenimi popravki.
Razgovor postaja pretrgan, ni več logično povezan. »Kako je z Vllasijem?« je moje naslednje vprašanje, »bi lahko pomenil povezavo?«
»Vllasiju nismo zaupali, mislili smo, da je na drugi strani. Toda sedaj si je pridobil izreden ugled in postal izredno priljubljen. Morda bi lahko bil vezni člen, saj ni ničesar zagrešil in ga bodo težko obsodili.«
Očitno je, da so Albanci v zelo hudih težavah, da so potisnjeni v kot. Slišal sem slikovito primerjavo z miško, ki je pohlevna živalca, toda ko jo potisneš v kot, tudi ona ugrizne. Odpor se je pričel in se bo nadaljeval.
Kakšne bodo te oblike, je težko reči, toda prvi albanski streli so bili selektivni: prvi strel je ubil albanskega miličnika, ki je bil komandir milice v albanski vasi. Drugi strel je zadel srbskega miličnika, ki je bil izredno aktiven že 1981. leta in znan zaradi aktivnega udejstvovanja v svojem kraju od leta 1981. So bile to že odločitve in namerni streli?
Drugih strelov iz albanskega orožja menda ni bilo. Tako vsaj trde nekateri Albanci, uradne verzije o tem pa so bolj skope.
Poudariti je treba, da JLA ni doslej v nobenem primeru in na noben način posredovala. Tanki in druga vojaška mehanizacija so se umaknili iz obljudenih krajev.
Vojake JLA v popolni bojni opremi, vendar mirno sedeče v travi, sem videl samo na meji med Srbijo in Albanijo. Razlog sem slišal ponovno »iz dobro obveščenih virov«. Meje ne stražijo, da bi preprečili izhod Albancev, temveč zato, da ne bi prišlo do kazenskega pohoda iz Srbije na Kosovo. Ta del izrednih ukrepov naj bi torej pomenil obrazložitev uradne terminologije predsedstva SFRJ, da je treba preprečiti »direktno konfrontacijo obeh nacionalnosti«.
To je seveda le ena plat medalje. Zanimiva pa so tudi stališča dobro obveščenih Srbov, pri katerih ni treba skrivati ne imen ne priimkov in o čemer bo govor v prihodnjem dopisu.
BOGO SAMSA
V nedeljo bodo izbirali med Bulcem in Drnovškom
LJUBLJANA — V Sloveniji bodo v nedeljo volili. Volitve bodo tajne, neposredne, za zdaj jih še ne bo izpeljala država, temveč SZDL v obliki javnega izražanja, dejansko pa bodo prve neposredne volitve po vojni. Volilci se morajo odločiti med Markom Bulcem in Janezom Drnovškom, ki sta kandidata za predsedstvo SFRJ, kjer bo izvoljeni kandidat 15. maja prevzel mesto predsednika jugoslovanske republike.
Kandidacijski postopek je bil zapleten, vendar do kraja demokratičen, kot bo demokratičen tudi nedeljski volilni postopek. Volišča bodo odprli ob 7. uri zjutraj in zaprli ob 19. uri. Ponoči bodo šteli glasove. Uradno bodo sporočili izid najkasneje do 18. ure v ponedeljek.
Bol kot praznik?
V Črni gori nočejo
TITOGRAD — Člani odbora RK SZDL Črne gore za vprašanja vere niso podprli pobude sveta RK SZDL Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi, po katerem naj bi božič razglasili za dela prost dan. Jugoslovanska ustava pa tudi ustrezni predpisi v republikah in pokrajinah vsebujejo odredbe, ki v celoti zagotavljajo svobodo vere in veroizpovedi, z ustreznimi zakonskimi predpisi pa je urejeno tudi opravljanje verskih poslov in obredov. Člani odbora so upoštevali vsa ta dejstva in ocenili, da ni razloga, da bi v Jugoslaviji verski praznik razglasili za dela prost dan. Še toliko bolj, ker gre za državo z več verami, na ta način pa bi se seveda sprožilo vprašanje praznikov ostalih verskih skupnosti.
Volilni boj je bil izredno živahen in vse napovedi so si edine, da ni do kraja odločen, čeprav nekoliko prevladuje Marko Bulc, ki je predsednik slovenske gospodarske zbornice in že uveljavljen ter splošno znan politik. Veliko vlogo so imeli mediji, kjer sta se oba kandidata predstavila s svojimi programi in se je po mnenju nekaterih opazovalcev Drnovšek dobro odrezal. Za kroniko: v nekaterih kioskih po Ljubljani so se pojavili plakati z napisom "Volili bomo Drnovška". Vendar se zaradi kosovskih dogodkov, zaostrenih mednacionalnih odnosov in nevarnosti tudi za SR Slovenijo večajo možnosti za Bulca, kot že uveljavljenega slovenskega politika, ki ima tudi velike izkušnje v Beogradu.
B. S.
Islamski skrajneži prevzeli odgovornost za umor v Bruslju
BEJRUT — Ilegalno fundamentalis-tično gibanje Džund el Hak (Ljudski borci) je posredovalo zahodnobejrut-skemu dnevniku An nahar tipkano sporočilo, s katerim je prevzelo odgovornost za umor bruseljskega imama Abdulaha al Ahdala in knjižničarja bruseljske mošeje Salerna Bahrija.
Libanonski fundamentalisti so tesno povezani z Iranci, v sporočilu pa piše, da so umorili Ahdala in Bahrija, ker sta »izkoriščala svoj položaj« na samem vrhu islamske skupnosti v Bruslju, »da sta nemoteno opravljala svoje protiislamske posle«.
Skupina Džund el Hak je maja lani prevzela odgovornost tudi za ugrabitev belgijskega zdravnika Jana Cool-ska. Na imama Ahdala pa so se najbrž spravili, ker je pred kratkim izjavil, da podpira obsodbo Satanskih stihov, ne pa fatve (smrtne obsodbe), ki jo je izrekel ajatulah Homeini.
1. APRIL 89
Certificati di Credito del Tesoro — petletni
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca d’Italia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
•	Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,50% bruto, zapade 1. 10. 1989.
•	Naslednji kuponi bodo enaki dopri-
V podpis od 3.
Emisijska cena	Rok
97,75%	5 let
nosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,50 točke.
•	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
do 6. aprila
Efektivni letni donos bruto	neto
14,10%	12,30%

Vznemirljiva vest v krajevnih časopisih
V ameriškem oporišču v Arianu naj bi bilo 25 atomskih bomb
Po uradnih dokumentih ZDA in raziskavah inštitutov
Visok jubilej matajurskega župnika
Don Pasquale Gujon danes 80-letnik
PORDENON — V Avianu v neposredni bližini Pordenona je že dolgo let ameriška letalska baza. Velikokrat v časopisih beremo, da je to baza NATO pakta in da jo skupno upravljajo ameriški in italijanski letalci, marsikdaj pa v javnost prihajajo drugačne vesti. Pred mnogimi leti, ko je še divjala vojna v Vietnamu, so nekateri trdili, da so iz Aviana ameriška letala večkrat poletela v smeri Vietnama. V tem furlanskem kraju naj bi bilo takrat počivališče za utrujene ameriške pilote, bojna letala pa so tehniki pregledali in popravili.
Vsako leto tu prirejajo veliko letalsko parado, ki ji prisostvuje po več sto tisoč ljudi, saj tako Italijani kot Američani prikažejo veščine akrobatskih skupin, a tudi najnovejše dosežke vojaške letalske tehnike. Na te parade pridejo tudi letala nekaterih drugih držav Severnoatlantskega pakta.
V neposredni bližini Aviana so zrasle nove vasi in naselja lepih hiš, v katerih bivajo družine ameriških letalcev in civilistov, ki živijo v tej vojaški bazi. Vse te ameriške družine veliko prispevajo h gospodarstvu teh
Zahvala
uslužbencev
Občine
Devin-
Nabrežina
TRST — Uslužbenci Občine Devin-Nabrežina se iskreno zahvaljujejo občinski upravi oz. županu Brezigarju za ugoden sprejem njihove zahteve za dodelitev doklade za dvojezičnost, ki jo, kot znano, predvideva 60. člen odloka predsednika republike št. 268 z dne 13. 5. 1987.
Za uspešen sprejem te pomembne zahteve občinskih uslužbencev, ki poslujejo v jezikovno mešanih občinah, je nedvomno odločilno pripomogla resolucija, izglasovana z bučnim aplavzom na zadnjem pokrajinskem kongresu "lipove vejice". Osvojeno je bilo tudi priporočilo omenjene resolucije, da bo komisija (kateri bo verjetno predsedoval sam pov. minister Maccani-co), preverjala znanje slovenščine, samo če bo uradnik znal v ednini sklanjati samostalnik lipa.
V teku so tudi pogajanja s sindikalnimi predstavniki, da bi omenjena doklada bila prosta kakršnekoli davčne obveznosti.
predelov. Poznavalci trdijo, da gre za milijarde, pa čeprav Američani največ blaga kupujejo v lastnih trgovinah znotraj vojaške baze. Vendar pa je treba vedeti, da ameriške družine plačujejo zelo visoke stanarine v številnih malih hišicah na podeželju med Pordenonom in Avia-nom. Podobno se dogaja tudi v drugih krajih Italije, kjer so ameriške vojašnice in baze.
Z vojaško bazo pa vsi niso zadovoljni. Marsikdaj so pacifisti demonstrirali v neposredni bližini te vojaške baze. Prišlo je tudi do konfliktov s policijskimi silami, saj jih te niso pustile do baze.
Pred kratkim so nekateri časopisi objavili vznemirljive vesti, da imajo Američani v svoji bazi v Avianu 25 atomskih bomb. Vest o tem je najprej objavil tednik Avvenimenti. Objavil je seznam ameriških vojaških baz v Italiji ter tudi zapisal, koliko atomskega orožja imajo.
Pred kratkim je vest povzel tudi nov dnevnik Corriere di Pordenone, ki ga tiskajo v tiskarni tržaškega Piccola in ki enako kot ta sodi v založniško hišo Monti. V pordenonskem
TRST — V četrtek je zasedal v Devinu deželni svet Slovenske skupnosti, ki je obravnaval aktualna politična vprašanja, evropske volitve in bližnji strankin deželni kongres. Sejo je vodil deželni predsednik SSk Marjan Terpin, ki je poudaril pomen 6. deželnega kongresa SSk, ki bo v nedeljo, 7. maja, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu pod geslom ' Iz lastnih korenin v Evropo".
Deželni tajnik Ivo Jevnikar je obširno poročal o dosedanjih pogajanjih za sestavo skupne manjšinske liste za evropske volitve, ki bodo 18. junija. Po poglobljeni razpravi je deželni svet, je rečeno v tiskovnem poročilu strankinega deželnega tajništva, soglasno potrdil izbiro aktivnega nastopanja na evropskih volitvah v koaliciji s strankami narodnih manjšin.
Na zasedanju deželnega sveta SSk je tajnik izrazil veliko obžalovanje zaradi tragičnih in krvavih dogodkov na Kosovu. V nadaljevanju je Jevnikar obsodil nasilno reševanje nacionalnih konfliktov, deželni svet SSk pa je ponovno izrazil zaskrbljenost zaradi zaostrovanja položaja v Jugoslaviji, ponovnih napadov na Slovenijo in centralističnih stališč.
Člani deželnega sveta so tudi
dnevniku so čez celo prvo stran dali masten naslov "Bombe nuc-leari, 25 ad Aviano".
V	tem članku pišejo, da je v Furlaniji in v Venetu shranjenih precej ("ragguardevole nume-ro") atomskih bomb. V pokrajini Pordenon je doslej veljalo o tem prepričanje še zlasti potem, ko je bil objavljen poseben dosje. V pordenonskem dnevniku še piše, da so podatki v listu Avvenimenti iz uradnih dokumentov vlade ZDA in raziskav priznanih inštitutov. Iz teh podatkov izhaja, da naj bi bilo v Avianu shranjenih 25 atomskih bomb, v stalni pripravljenosti pa je skupina bombnikov Tornado. V neposredni bližini, v Cordovadu, je sedež oddelka raket Nike-Her-kules s skladiščem atomskih konic.
V	časopisu so še objavljeni podatki o drugih vojaških edini-cah, tako ameriških kot italijanskih, ki so v sklopu sil Severnoatlantskega pakta.
Objava teh podatkov, tako pišejo v dnevniku Corriere di Pordenone, doslej ni vzbudila nobenih komentarjev, pa čeprav je vest o skladišču atomskih bomb zelo vznemirljiva. (mw)
razpravljali o odgovoru, je še rečeno v tiskovnem poročilu, ki ga je treba dati protislovenski kampanji, ki se razrašča predvsem na Tržaškem, medtem ko je minister Maccanico v bistvu zatajil svoje obljube in zagotovila o hitri sestavi vladnega osnutka zaščitnega zakona. Deželni svet SSk je glede lokacije sinhrotrona ponovno poudaril, da je izbira Bazovice politično vprašanje, saj se je izkazalo, da je tehnično sprejemljiva tudi lokacija znotraj področja za znanstvene raziskave.
Tombesi predsednik Unioncamere
TRST — V četrtek je prišlo do letne zamenjave predsedstva deželne Unioncamere. Na osnovi kriterija o rotaciji, ki je bil že prej določen, je predsedniško mesto Unioncamere prevzel predsednik tržaške Trgovinske zbornice posl. Giorgio Tombesi, ki je nadomestil dr. Bevilacguo. Kot prvo dejanje svojega mandata je posl. Tombesi predlagal skupščini vrsto sprememb statuta Unioncamere, na osnovi katerih bo imel ta organizem večje pristojnosti glede koordinacije pobud v tujini. Skupščina Unioncamere je Tombe-sijev predlog sprejela soglasno.
»S to knjigo hočem razpihati žerjavico, ki še nekoliko tli pod pepelom, v upanju, da bodo drugi še bolje razpravljali o teh vprašanjih, da ne bosta izgubljena ponos in ljubezen do svobode, ki so nam ju zapustili predniki.« Ta stavek, ki ga je napisal v posvetilu svoji knjigi o Ljudeh Nadiških dolin, odslikava osebnost Pasguala Gu-jona, matajurskega župnika, ki danes slavi 80 let. Blag in dobrodušen, je Pasguale Gujon obenem tudi odločen in neuklonljiv v vseh važnih stvareh.
Rojen v kmečki družini Jožefa Gujona in Marije Struchil, Pasguale Gujon sodi v vrste tistih beneških duhovnikov, ki so se vzgajali ob beneškem buditelju Ivanu Trinku in njegovem zvestem sodelavcu Antoniu Cuffolu. Zato ne preseneča, da se je tudi sam razvil v pravega Čedermaca in je kot pristni sin Benečije zvesto služil rojstni zemlji in njenim ljudem tudi v časih, ko biti Slovenec ni bilo lahko in ko je zaradi tega tvegal zapor.
Po osnovni šoli v Tarčetu, Štob-lanku in Ažli se je mladi Pasguale najprej vpisal na licej v Videm, kjer je doštudiral tudi bogoslovje. Leta 1933 je bil posvečen v duhovnika in 25. julija istega leta je daroval svojo prvo mašo. Usoda je hotela, da se je že ob tej prvi duš-nopastirski izkušnji moral spoprijeti s kruto stvarnostjo tistih časov. Na njegovi prvi maši je imel Anton Banchig SJ zadnjo uradno slovensko pridigo, ker je fašizem prepovedal uporabo slovenščine tudi v cerkvah.
Po nekajletnem kaplanovanju v Mažerolah je postal župnik na Matajurju, najvišji fari v Benečiji. Predan svojemu poslanstvu in svojim ljudem je Pasguale Gujon z bolestjo v srcu gledal, kako so bili prisiljeni v tujino, da bi si s trdim delom prislužili manj tenko rezino kruha. Tistim, ki so ostajali pa je skušal pomagati na razne načine in tudi v ohranjanju narodnih korenin. Kljub prepovedi je v cerkvi učil verouk v slovenskem jeziku in vodil dva cerkvena zbora, ki sta pela pretežno slovenske nabožne pesmi. Leta 1939 pa je hotel tudi organizirati večerno šolo za odrasle, toda oblasti mu tega niso dovo-
lile, ker so se zbale njegovega vpliva in njegovih pedagoških metod.
Med vojno, v skladu s svojim predvojnim delom, Pasguale Gujon ni okleval v opredelitvi: pomagal je tistim, ki so se borili za svobodo in za boljšo prihodnost. Slovenskim in italijanskim partizanom je posredoval informacije, ki jih je slišal po radiu, skrbel je, da so bili padli partizani dostojno pokopani. Po hudi bitki med Nemci in partizani na Matajurju (padlo je 31 partizanov) je poskrbel, da so bili vsi partizani dostojno pokopani, obenem pa zbral o vsakem točne podatke tako podrobno, da so jih po vojni svojci lahko prepoznali in so jih prenesli v domače kraje. Za to mu je Anpi leta 1974 podelil garibaldinsko kolajno za zasluge v odporniškem gibanju. V tistem času je gospod Gujon pomagal pri zbiranju sredstev za spomenik padlim v osvobodilnem boju, pred tem pa je zbral denar in omogočil gradnjo kapelice na vrhu beneškega očaka Matajurja.
Po smrti Ivana Trinka, ki ga je obiskoval v bližnjem Trčmunu, je Pasguale Gujon začutil, da mora tudi sam nekaj povedati o svojem ljudstvu. Začel je zbirati podatke o zgodovini Nadiških dolin in tako je leta 1974 nastala knjiga Le genti delle Valli del Natisone, ki je bila objavljena v slovenščini kot podlistek Primorskega dnevnika. Veliko je o svojih ljudeh pisal v krajevnih listih in sodeloval pri Domu. V svoji knjigi in spisih je Pasguale Gujon dokazoval, da so beneški Slovenci svobodno ljudstvo in da so se avtonomno upravljali skoraj tisoč let. Na to je opozoril tudi leta 1975 v svojem govoru na Kamenici ob odkritju ka-mna-spomenika, ki opozarja na beneške »sosednje« in »banke«.
S svojim zgledom in delom je Pasguale Gujon nedvomno prispeval k temu, da se je razpihala žerjavica slovenstva v Beneški Sloveniji. In če je danes Benečija drugačna, dovolj samozavestna, da sama postavlja svoje zahteve in kuje načrte za prihodnost, je tudi njegova zasluga. Zato mu iz srca voščimo: na mnoga leta, gospod župnik.
SSk o vprašanju zaščite manjšine
»Maccanico v bistvu zatajil svoje obljube in zagotovila«
Zitm pogreb na Dunaju: monarhistični spektakel?
DUNAJ — Ob pogrebu zadnje avstrijske cesarice in ogrske kraljice Zite Habsburške, ki bo danes na Dunaju, se bo po oceni organizatorjev v dunajskem središču zbralo 400.000 ljudi, torej trikrat več, kot se jih je zbralo ob lanskem papeževem obisku. Pogreb, ki se ga bodo ob številnih kronanih glavah udeležili tudi avstrijski politiki, delegacije iz nekdanjih delov cesarstva, pa bo prav tako izreden dogodek za množične medije.
Po navedbah organizatorjev se je prijavilo že 600 novinarjev z vsega sveta, številne - med njimi tudi štiri japonske - televizijske hiše bodo poslale svoje ekipe, avstrijska televizija pa bo sobotne slovesnosti in pogrebni sprevod, ki se bo vil od Štefanove katedrale do kapucinske, torej cesarske grobnice od 15. do 19.15, neposredno prenašala na drugem programu. Komentiral bo znameniti Hugo Por-tisch.
Glede na številne udeležence in bogati habsburški protokol bo danes resnično marsikaj videti - od Predstavnikov še vladajočih evropskih katoliških rodbin (Belgija, Španija, Monako, Liechtenstein in Luksemburg) ter številnih zastopnikov evropske uristokracije, do oddelkov tirolskih strelcev, ki bodo na zadnji poti spremljali poslednjo avstrijsko cesarico. V nekdanjem cesarskem Schdnbrunnu so že Pripravili pogrebno kočijo (2,4 tone), ki so jo zadnji-
krat uporabili 30. novembra 1916, ko so pokopali cesarja Franca Jožefa, protokolarne težave pa so nastale z vranci, ki naj bi jo vlekli. Teh naj bi bilo po izročilu osem, prav tako pa protokol predpisuje, da morajo konji biti iz češkega Kladruba. Zaradi prometnih zadev pa bo vrancev šest.
Eich Feigl, ki je poleg v Miinchnu živeče slovenske zgodovinarke Tamare Griesser-Pečar (Tamara Griesser-Pečar: Žita - resnica o zadnji evropski cesarici) najbolj znani Zitin biograf, ob tem zapletu z vranci zelo poudarja, da so bile češkoslovaške oblasti pripravljene pomagati. Organizatorji pogrebnih slovesnosti, ki nasploh poudarjajo večnacional-nost monarhije in nacionalnost Habsburžanov posebej tudi omenjajo, da bo v Štefanovi katedrali priprošnja za umrlo cesarico v vseh jezikih monarhije, seveda tudi v slovenščini. Pogreba se bo udeležila tudi posebna delegacija iz Trsta in Gorice. Erich Feigl pa prav tako pravi, da bodo na pogrebnih slavnostih predstavniki koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov.
Nekaj zapletov pa je doslej bilo le v zvezi s političnimi in drugimi predstavniki države, ki naj bi se udeležili pogreba. Pogreb seveda ni državni in stroške zanj bo nosila družina Habsburg. Kljub temu se ga bodo udeležili številni predstavniki Ljudske stranke (OVP) s predsednikom Aloisom
Mockom na čelu. Še zlasti mladinska organizacija socialistične stranke (SPO) pa na Žito - ki se ni nikoli odrekla prestolu in je šele 1982., po 40 letih izgnanstva in po posredovanju španskega kralja Juana Carlosa pri tedanjem socialističnem kanclerju Kretskem, lahko spet obiskala Avstrijo - gleda nekoliko drugače. Zaradi protestov mladih socialistov, češ da se bo Zitin pogreb izrodil v monarhistični spektakel, je obrambni minister Robert Lichal (OVP) spremenil svojo prvotno odločitev, po kateri naj bi pogreb spremljal tudi častni oddelek avstrijske vojske. Zato so v čisto avstrijskem slogu našli kompromis: 20 častnikov bo sicer stopalo za sprevodom, vendar posamično. Dunajskega socialističnega župana Helmuta Zilka mladinski protesti njegove stranke niso omajali, zato se bo udeležil pogreba. Iz urada socialističnega kanclerja Franza Vranitzkega, kjer so najprej povedali, da se bo kancler, če bo le mogoče, udeležil slovesnosti, pa so potem sporočili, da bo Vranitzky danes na uradnem obisku na Portugalskem. Kljub protestom pa bo danes v Štefanovi katedrali namesto državne vendarle zadonela cesarska himna »Bog obvarij, bog ohrani nam cesarja Avstrije. Modro naj nam gospodari s svete vere pomočjo. S habsburškim bo žezlom vedno sreča mirna Avstrije..:«.
BOJAN GROBOVŠEK
Mladim
raziskovalcem
nagrade
Philips
PADOVA — V torek 4. aprila bodo v Padovi podelili priznanja tvrdke Philips mladim raziskovalcem in iznajditeljem. Omenjena tvrdka svetovnega slovesa razpisuje že dolgo vrsto let natečaj med mladimi raziskovalci med 12. in 20. letom starosti. Tokrat bodo v Padovi nagrade podelili mladim iz pokrajin Gorica, Padova, Pordenon, Trst, Trento, Treviso, Videm in Benetke.
Iz naših krajev bodo nagrajeni: David Corenica iz Milj (obiskuje 5. razred višje srednje šole za kemične izvedence); Romina Gabur-ro iz Doline (obiskuje 3. razred nižje srednje šole); Andrea Valassi iz Gorice, univerzitetni študent.
Po razveljavitvi odstopov mljskih občinskih svetovalcev opozicije
Skupščina KZE bo veijetno v torek končno izvolila nov upravni odbor
Po treh odložitvah bi se 4. aprila morala končno sestati skupščina Krajevne zdravstvene enote in izvoliti novi upravni odbor. Da do tega ni prišlo že prej, je bilo v prvi vrsti krivo čakanje na sklep Pokrajinskega nadzornega odbora, ki je moral odločati v zvezi z miljsko občinsko upravo in torej o zakonitem predstavništvu milj-skih svetovalcev v skupščini KZE (od katerih jih sedem sodi v sedanjo večino KZE). Juridično je njihov status sedaj urejen, vendar nad usodo skupščine KZE in nove večine lebdi še en Damoklejev meč, in sicer zelo verjetna možnost, da župan Mutton vloži priziv na Deželno upravno sodišče, v katerem bi lahko zahteval tudi suspenzijo sklepa pokrajinskega nadzornega odbora. Sedanji upravni odbor (v katerem so po odstopu predstavnikov LpT ostali še zastopniki KD, PSI in SSk) je na predsinočnji seji sicer tudi soglasno sprejel sklep, da vloži priziv na Deželno upravno sodišče proti omejevalnemu izvršilnemu načrtu, ki ga je za tržaško KZE sprejela Dežela, vendar to ne bi smelo hromiti zdravstvenega upravljanja. Vedno bolj pa se širijo tudi glasovi, po katerih bi zaradi vse te zmede, pa tudi v pričakovanju ponovne reorganizacije KZE in avtonomije bolnišnic, dežela imenovala komisarja.
Da normalna upravna dejavnost lahko kljub prizivom nadaljuje svojo pot, potrjuje predstavnik SSk Miro Opelt, ki je bil prvi pobudnik za priziv KZE. Kaj pa glede nove večine, bo SSk ostala v njej? »Zaenkrat ni nobenih iz-gledov, saj doslej ni prišlo do nobenega kontakta s tajništvi večinskih strank. Sklep o prizivu na upravno sodišče sem sprejel, ker je to bil moj
predlog in se zato nisem mogel vzdržati. 31. marec je bil zadnji rok za njegovo predložitev, z njim pa smo dali novemu odboru možnost, da se bori proti klestenju stroškov, ki bi najbolj prizadelo ostareli del prebivalstva in preventivno zdravstvo. Zato sem na seji poudaril, da je treba poostriti nadzorstvo in varstvene ukrepe na vseh področjih, ki so potencialno nevarna za okolje: torej metanovod, naftovod, obalno skladišče Monteshell, območje za znanstvene raziskave, vključno s sinhrotronom,« nam je povedal Opelt. Kaj pa meni o neupravljivosti javnega zdravstva? »Stanje ni dobro, vendar veliko zadnjih protestov je v bistvu sad interesov posameznikov, ki se ne ozirajo na druge in se hočejo predvsem zavarovati pred novim odborom. Stanje je težko upravljivo, vendar je pričakovati, da bo čez dve leti - če se nič ne spremeni - naravnost dramatično. Računati je namreč treba, da bo Dežela, ob uvajanju vsedržavnih standardov, še dodatno klestila število osebja. Če medtem ne bodo urejene teritorialne in preventivne službe (predvsem za ostarele), bo res hudo.«
Tudi dosedanji podpredsednik upravnega odbora, demokristjan Pan-gher, je prepričan, da bo na seji 4. aprila izvoljen nov odbor. O tem bodo vsekakor razpravljali predstavniki petstrankarske koalicije, ki bi se morali sestati danes. »Nov odbor bo izvoljen, razen v primeru da se ne zbere neka nova večina, ki se ne strinja s prisotnostjo miljskih svetovalcev. Vendar bi to bila prava nasilna akcija,« nam je povedal Pangher. Sam se ne misli ponovno kandidirati, na njegovo mesto pa se šušlja, da bo predvidoma
izvoljen demokristjan Vigini. Za predsedniško mesto, ki po dogovorih "pripada" socialistom (katerih predstavnikov nam včeraj žal ni uspelo dobiti), pa sta najresnejša kandidata sindikalist Todero in bivši miljski podžupan Rossini. O izbiri LpT, če misli vstopiti v večino, pa bo po Pangherjevem njegovem mogoče izvedeti prav na napovedani skupščini. Pomebno vlogo ima bržkone odsotnost Gambassinija, ki se je zaradi hude srčne bolezni umaknil s političnega prizorišča. O neupravljivosti pa Pagher sodi, da velja le za nekatere zdravstvene branše, najhujši udarec pa ga je zadala Dežela s kles-tenjem, ki gre mimo zmogljivosti tržaške KZE.
Komunisti so kajpak veliko bolj ostri v oceni sedanjega stanja. Mauri-zo Pessato: »Položaj je kritičen predvsem zaradi pomanjkljivega načrtovanja KZE, neprimernih izbir Dežele in nenazadnje zaradi vrzeli v vodstvenih organih KZE. Kot primer naj povem, da en sam funkcionar krije kar štiri mesta: je zdravstveni koordinator KZE, vodja specialistične oskrbe, zdravstveni nadzornik in zdravstveni vodja katinarske bolnišnice. Perspektive, ki bi lahko preprečile padanje kvalitete zdravstvenih storitev, vidimo komunisti predvsem v politični volji po rešitvi štirih osnovnih vozlov: razpis natečajev za nova delovna mesta, imenovanje vodstvenih funkcionarjev, ukrepi za oskrbo ostarelih in uresničevanje teritorialnih služb. Brez slednjih ni upati, da se bodo bolnišnice postopoma praznile, kar pomeni tudi nižanje stroškov. Na žalost pa morajo z novimi ukrepi bolniki plačevati prispevek za neučinkovitost!«	tvl. F.
Danes stopijo v veljavo novi »ticketi«
Koliko bo treba odšteti za zdravstvene storitve
Čeprav je danes prvi april, pa na žalost ne gre za prvoaprilsko šalo. Danes bo namreč stopil v veljavo zakonski odlok, s katerim je vlada sklenila, da so vsi državljani dolžni prispevati za zdravstveno oskrbo, tako za posamezne specialistične preglede in storitve kot za zdravljenje v bolnišnici. Zdravstveno oskrbo bomo od danes plačevali torej tudi neposredno s tako imenovanimi "ticketi", in ne samo z davki. Kot je znano, je vlada določila precej visoke vsote, ki bodo hudo prizadele predvsem upokojence in odvisne delavce. Če smo že v preteklosti plačevali tickete za zdravila in za posamezne ambulantne zdravstvene storitve, pa bomo odslej morali odšteti precej težke denarce tudi za hospitalizacijo, kar predstavlja pravzaprav novost tega zakonskega odloka (prav ta novost pa bo najbolj prizadela starejše občane, ki navadno imajo nizke dohodke, a so tudi najbolj potrebni zdravstvene oskrbe, zlasti v bolnišnicah).
Za posamezne specialistične storitve in za preglede bomo odslej morali odšteti sledeče denarne vsote: vsak izvid nas bo stal tisoč lir, rentgenski pregled bo stal 10 tisoč lir, rentgenski posnetek cele čeljusti bo stal 30 tisoč lir, 20 tisoč lir pa nas bo stala ekografija. Za specialistične preglede, za storitve nuklearne medicine, za radioimunološke izvide, za deset zdravljenj s fizioterapijo bomo morali odšteti 15 tisoč lir. Kar 25 tisoč lir pa nas bodo stali specialistični pregledi z dodatnimi storitvami. Za vsak dan bivanja v
javnih bolnišnicah bo treba odšteti 10 tisoč lir, za hospitalizacijo v zasebnih klinikah pa 15 tisoč lir na dan.
Tickete bo treba plačati predhodno (se pravi preden bomo deležni zdravstvene oskrbe) na bančnih zavodih, ki imajo konvencijo s tržaško Krajevno zdravstveno enoto. To so agencije banke Antoniana di Padova e Trieste s sedeži na Borznem trgu 11, v Ul. del Lavatoio 1, v Istrski ulici 5, v Ul. Giulia 94, na Trgu Ospedale 4, v Ul. Mazzini 3/a v Miljah in v katinarski bolnišnici, in nabrežinska ter openska Kmečka in obrtniška hranilnica. Tickete je mogoče plačati tudi po pošti. Ob rezervaciji zdravstvene storitve bo vsak oskrbovanec prejel namreč formular za plačilo v banki ali poštni formular. Prispevke pa je nazadnje mogoče plačati pri bančnih okencih v uradih SAUB v ulicah Nordio 15, Ghiberti 4, Vespucci 7/1, Puccini 50, pri bančnih okencih glavne bolnišnice v Ul. Stupa-rich 1 (drugo nadstropje), pri okencih katinarske bolnišnice in v laboratoriju za klinične izvide v Ul. La-marmora 13.
Če se bo pacient zdravil v glavni in katinarski bolnišnici ter v bolnišnicah Santorio in pri Magdaleni, pa bo ob sprejemu v bolnišnico podpisal dokument, s katerim se bo obvezal, da bo ob vrnitvi na dom poravnal stroške. Tickete za hospitalizacijo pa bo mogoče plačati samo na sedežih že omenjenih bančnih zavodov (in ne v uradih SAUB ali v bolnišnicah).
Ostra Brancatijeva ocena o upravljanju tržaške KZE
V zvezi s sklepom o prizivu na Deželno upravno sodišče, ki ga je upravni odbor KZE sprejel na predsinočnji seji, je deželni odbornik za zdravstvo Brancati reagiral včeraj z zelo ostrim tiskovnim sporočilom. Glede kriterijev za določanje števila bolnišniških ležišč in osebja, ki jih je upravni odbor navedel kot razlog za priziv, Brancati strupeno pripominja, da so se pred njihovim dokončnim sprejetjem funkcionarji Dežele večkrat srečali s tehniki in upravitelji (predsednik, podpredsednik) tržaške KZE ter da je na teh srečanjih prišlo do rešitev, s katerimi so se globalno vsi strinjali. V tej luči, pripominja Brancati, je torej sklep upravnega odbora nedosleden in nerazumljiv.
Izbiro kriterijev pa odbornik takole pojasnjuje. Število postelj in kriterije za njihovo dodelitev določa deželni zakon, s katerim je bil sprejet deželni zdravstveni načrt. Te kriterije je Dežela upoštevala za vse krajevne zdravstvene enote, za tržaško pa je obveljalo bolj ugodno tolmačenje zaradi velikega števila ostarelih ljudi. Glede števila osebja pa Brancati poudarja, da izvršilni načrt predvideva 35 novih zdravniških mest (od katerih šest za primarije), 7 novih mest za osebje z univerzitetno, nemedicinsko izobrazbo, 139
Na pobudo občin Dolina, Sežana in Koper
Danes in jutri odprta meja
Občine Dolina, Sežana in Koper sporočajo, da bo danes in jutri odprta meja v Dolini Glinščice od 9. do 18. ure. Obiskovalci se bodo lahko prosto sprehodili po krožni poti odprte meje Boljunec - Beka - Socerb - Prebeneg - Boljunec. S priložnostno nalepko markirana steza poteka skoraj v celoti po gozdovih. Delovale bodo tudi okrepčevalnice.
Kot običajno prireditelji odprte meje priporočajo obiskovalcem, naj imajo pri sebi osebni dokument in samo nujno opremo.
Današnji spored predvideva udeležbo predstavnikov oblasti in nastop šolske mladine na tradicionalni zdravici k mirnemu sožitju, jutri ob 15. uri pa bo v Botaču promenadni koncert godbe na pihala iz Ricmanj pod vodstvom dirigenta Ennija Krizanovskega.
Ob tej priložnosti se bosta danes srečala tržaški škof Lorenzo Bellomi in koprski škof Metod Pirih, ki se bosta po maši v cerkvici na Pečah pridružila v Botaču ostalim udeležencem odprte meje.
novih mest za zdravstveno osebje (bolničarji, zdravstveni tehniki itd.) in 325 mest za pomožne bolničarje, ki naj bi bili zaposleni za oskrbo bolnikov. Temu je sledilo znižanje števila upravnega osebja, rezultat številk pa govori o globalnem zvišanju za 13 mest. Gre torej v bistvu za proces rekvalifikacije osebja, kar naj bi zajamčilo učinkovitejše delovanje zdravstvenih storitev, trdi Brancati. Dežela je prišla do teh odločitev po poglobljenem in natančnem iskanju najboljših rešitev, do katerih se je vsekakor morala dokopati v težkih finančnih razmerah, saj se vsak dan bori za zagotavljanje nujnih sredstev za funkcioniranje zdravstvenega sistema.
»Zato ne moremo mimo ugotovitve,« zaključuje svoje tiskovno sporočilo odbornik Brancati, »da je tržaška KZE imela od samega začetka najvišje stroške na prebivalca, kljub temu pa ni niti v minimalni meri poskrbela, da bi se približala vsedržavnim standardom, kot so to storile, sicer v različni meri, druge krajevne zdravstvene enote v deželi in otroška bolnišnica Burlo Garofolo. Tržaška KZE je s časom še povečala obstoječi razkorak in s tem pokazala, da njeno upravljanje ni v skladu z zakonskimi in programskimi smernicami.«
Težke naloge za komisarsko upravo de Henriquezovega vojnega muzeja
»Prevzemam res zelo zahtevno nalogo. Muzejske zbirke so hudo zanemarjene in sploh ni mogoče govoriti o muzeju kot o nečem že obstoječem. Treba ga bo pravzaprav šele osnovati in zdaj bi ne vedel niti natančneje povedati, kje in s kakšnimi sredstvi.« Tako nam je povedal bivši tržaški kvestor dr. Vittorio Bartolini, ki bo za eno leto kot komisar upravljal de Henriguezov vojni muzej. Na to mesto ga je imenoval tržaški prefekt Eustac-hio De Felice, potem ko se je ob koncu lanskega leta razpustil konzorcij za upravljanje muzeja, ki so ga bile ustanovile Občina Trst, Pokrajina Trst, Dežela Furlanija-Julijska krajina in Avtonomna tržaška turistična in leto-viščarska ustanova.
Dr. Bartolini bo letos slavil svoj 70. življenjski jubilej. Rodil se je namreč leta 1919 v Portoferraiu na otoku Elbi. Po diplomi iz prava v Milanu je stopil v državno varnostno službo. Kot policijski funkcionar je služboval v številnih mestih severne in srednje Italije. V Trst je prvič prišel leta 1954 in tu tudi od tedaj živi s svojo družino. Tržaški kvestor je bil v letih 1980-83, kariero pa je zaključil leto pozneje kot bolonjski kvestor.
»Z muzeji se nisem nikoli ukvarjal in za de Henriguezove zbirke sem do pred nekaj tedni komajda vedel,« nam je povedal dr. Bartolini. »Šele v teh
Dr. Vittorio Bartolini
dneh sem si jih prvič pobliže ogledal. Mesto komisarja sem sprejel izključno zato, ker kot dolgoletni služabnik države preprosto nisem mogel zavrniti vabila, ki mi ga je v tem smislu naslovil tržaški prefekt.« Odlok o imenovanju dr. Bartolinija za komisarja je tržaški prefekt izdal 3. marca 1989. Komisarski mandat bo trajal eno leto, kar ni veliko, če pomislimo na naloge, ki naj bi jih v tem času komisar opravil.
Ob »ekološkem dnevu« padriške Gozdne zadruge
Slovenski in italijanski šolaiji na Globojnerju
Včeraj zjutraj se je v parku Globojnerju pri Padričah zbralo preko 200 otrok, ki obiskujejo otroške vrtce, osnovne in nižje srednje šole, tako s slovenskim kot tudi z italijanskim učnim jezikom. Priložnost za srečanje je bil že tradicionalni ekološki dan, ki ga Gozdna zadruga iz Padrič prireja vsako leto 21. marca, letos pa je bilo zaradi slabega vremena preloženo za deset dni. Otroci so ob strokovni pomoči gozdarjev presadili kakih 220 hrastovih sadik.
Področja, kjer so presajale posamezne šole, bodo po teh tudi poimenovane, tako da bodo učenci lahko v prihodnjih mesecih in letih spremljali rast dreves, ki so jih sami presadili. Gozdna zadruga je navadno prirejala ekološki dan s sodelovanjem osnovne šole "Karel Destovnik-Kajuh" iz Padrič in Gropade, letos pa se je odločila za širše zasnovano pobudo, in je zato povabila tudi slovenske in italijanske šole iz drugih vzhodnokraških vasi in iz Trsta, ki so se vabilu rade volje odzvale. Pred samim presajanjem je dr. Vremec predstavnik tržaške Občine, otrokom razložil namen te pobude in
jim v teoriji nakazal, s kakšno nalogo se bodo spoprijeli. Naj še povemo, da sta bila prisotna še Marino Pečenik, predsednik Kraške gorske skupnosti,
(foto Križmančič)
in dr. Barocchi, načelnik gozdnih čuvajev Dežele Furlanije-Julijske krajine, k^ so med drugim tudi darovali hrastove sadike.
Ena njegovih osnovnih nalog bi morala biti popis oziroma katalogizacija in hkrati zaščita de Henriguezovih zbirk. Že to pa predstavlja ogromno delo. De Henriguezova zapuščina je namreč zdaj raztresena na različnih mestih in nihče niti natančno ne ve, kaj vse obsega. Šlo naj bi za približno tisoč kosov orožja in drugega vojaškega materiala ter za kakih 25 tisoč knjig in dokumentov. Knjige in drobnejši material so nakopičeni v skladiščih v Ul. Gambini 10-12 v Trstu ter v Narodni ulici 196 na Opčinah (se pravi v bivši klavnici), težko orožje in sploh material večjih razsežnosti pa leži v bivšem begunskem taborišču pri Padričah.
»Ves ta material sem si podrobneje ogledal v teh dneh in reči moram, da je res hudo zanemarjen,« nam je povedal novoimenovani komisar. Kako je to mogoče? Ali ne gre za zbirke, ki jih Trstu zavida svet, kot je že marsikdo povedal in zapisal? Kako je mogoče, da za njihovo ovrednotenje in še prej za njihovo ohranitev ni nihče nič pomembnejšega ukrenil praktično vse od smrti Diega de Henrigueza, od katere bo 2. maja letos poteklo natanko 15 let? Kaj je v vseh teh letih delal konzorcij za upravljanje de Henriguezove zapuščine? Komu je treba pripisati odgovornost, da konzorcij ni kaj več napravil? Vsa ta in podobna vprašanja smo zaman zastavljali dr. Barto-liniju. Nanja je odgovarjal s preprostim »Ne vem«, kar je spričo vsega povedanega tudi razumljivo, vendar jasno je, da vprašanja ostajajo odprta in da bo prej ali slej nanja moral kdo izčrpneje odgovoriti.
Mogoče bodo za nekatere odgovore poskrbele celo sodne oblasti. Novembra 1987 je namreč tedanji namestnik državnega pravdnika v Trstu Claudio Coassin uvedel preiskavo proti predsedniku upravnega konzorcija muzeja Giottu d'Angelu in proti muzejskemu čuvaju Aldu Bobku, potem ko so se razširile govorice, da je prišlo do čudnih prekupčevanj oziroma izmenjav muzejskega materiala. Kolikor nam je znano, je zadeva zdaj v rokah preiskovalnega sodnika Guida Patriarchija. Seveda smo tudi o tem pobarali dr. Bartolinija, saj v odloku o njegovem imenovanju za komisarja piše, da bo moral poskrbeti tudi za »čimprejšnjo rešitev odprtih sodnih sporov«. Vendar bivši tržaški kvestor nam ni znal kaj posebnega povedati o nakazani zadevi, kakor tudi ne o sporu med tržaško občinsko upravo in Koordinacijskim združenjem kraških vasi glede uporabljanja bivšega begunskega taborišča pri Padričah, kjer bi lahko muzej imel svoj dokončni sedež.
»Mislim, da bo probleme mogoče lažje rešiti s pogovori in pogajanji kot pred sodnikom,« nam je povedal komisar. To metodo namerava ubrati tudi pri izdelovanju načrta o tem, kdo naj v bodoče upravlja vojni muzej. In spomnimo naj, da je Koordinacijsko združenje kraških vasi pred nedavnim objavilo tudi svoj predlog o bodoči ureditvi muzeja.
Množično in občuteno protestno zborovanje v bazovski kinodvorani
Lokacija sinhrotrona pri Bazovici je politična izbira in ji je zato treba politično ugovarjati
Drevesa na T8 posvetili spominu Chica Mendesa
Resolucija
udeležencev
zborovanja
Občinske in deželne oblasti vztrajajo pri izvajanju postopka za dokončno namestitev svetlobnega generatorja na območju z oznako T8 pri Bazovici kljub protestom slovenske narodnostne skupnosti, krajevnega prebivalstva, naravovarstvenikov ter kljub nasprotnim izjavam in trditvam uglednih predstavnikov političnega, kulturnega in znanstvenega življenja. Neumestnost te izbire utemeljuje vrsta znanih razlogov, s katerimi so javnost in pristojni organi že zdavnaj seznanjeni: izbira bi občutno prizadela naravno okolje ter življenje in dejavnosti slovenske narodnostne skupnosti.
Odločitev o gradnji sinhrotrona pri Bazovici je primer slabega in zastarelega načina upravljanja teritorija. Toliko bolj je neupravičena, če upoštevamo številne dokaze, ki utemeljujejo izvedljivost objekta na območju ARI znotraj Centra za raziskave, kot je bilo prvotno predvideno.
Tudi izbira območja ARI bi imela negativne posledice naravnega, družbenega in kulturnega značaja, vendar bi bile znatno manjše.
Glede na to, da sinhrotron lahko nudi pomemben prispevek družbenemu in gospodarskemu vzponu Trsta in pokrajine, je zato slovenska narodnostna skupnost že pristala, da se zasede velik del ozemlja med Bani in Padričami za potrebe Centra za raziskave.
Zato smo mnenja, da pogojujejo izbiro območja T8 ne samo tehnični, ampak predvsem politični vzroki. Jasno je, da se s tem želijo povsem arogantno vsiliti slovenski manjšini določene izbire, ne da bi bile pri tem upoštevane njene potrebe in interesi. Tudi dejstvo, da je pred kratkim občinska uprava odklonila rabo slovenskega jezika pri ugovorih občanov glede postopka za namestitev sinhrotrona je še dodatni dokaz nekorektnega postopanja.
Dogajanje v zvezi s sinhrotro-nom je zgovoren primer nepravič-nega in diskriminacijskega odnosa javnih oblasti do slovenskega prebivalstva. Tak odnos je še toliko bolj nesprejemljiv, če upoštevamo neupravičene zamude in stalna odlašanja glede odobritve pravičnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.
Prav tako je nesprejemljivo vztrajanje pri taki politiki teritorija, ki zanemarja že zdavnaj priznane potrebe po zaščiti okolja.
Zaradi vseh omenjenih razlogov ponovno izpričujemo svoje nasprotovanje izbiri območja T8 za izgradnjo sinhrotrona in pozivamo, da se uveljavi drugačen in nov odnos do teritorija, naravnega okolja in krajevnega prebivalstva. Obenem zahtevamo priznanje in spoštovanje dostojanstva in pravic slovenske manjšine, kar je Predpogoj, da bi Trst res postal moderno in evropsko mesto.
Z odobritvijo resolucije, ki jo objavljamo na uvodnem mestu, se je v kinodvorani v Bazovici pozno sinoči zaključilo protestno zborovanje proti namestitvi sinhrotrona na območju T8 v bližini te vasi. Zborovanje so priredili Koordinacijsko združenje kraških vasi, Kmečka zveza in Slovenska kulturno-gospodarska zveza, udeležili pa so se ga predstavniki slovenskih organizacij, nekaterih političnih strank, naravovarstvenih ter drugih združenj in še zlasti številni domačini, saj je bila dvorana, ki premore kakih 150 sedežev, povsem polna.
Udeležence je v imenu prirediteljev pozdravil podpredsednik KZKV Mirjam Žagar, nato pa so z odra govorili predsednik KZKV Karlo Grgič, tajnik KZ Edi Bukavec in predsednik pokrajinskega odbora SKGZ Suadam Kapic. Grgič je obnovil dogodke, ki so se v zvezi s sinhrotronom zvrstili po lanskem novembru, po zadnjem podobnem zborovanju v Bazovici. Omenil je razne akcije, ki so bile v tem času izvedene proti gradnji svetlobnega generatorja na bazovski gmajni, podrobneje pa je poročal o zadržanju oblasti do tega vprašanja. Omenil je deželno upravo, ki do zadeve še ni zavzela dokončnega stališča; tržaško občinsko upravo, ki je ponovno zavrnila nekatere pripombe k urbanistični ureditvi Centra za razsikave samo zato, ker so bile napisane v slovenščini; predvsem pa rajonski svet za Vzhodni Kras, ki je pod novim socialističnim predsedstvom in z odločilnim glasom MSI prvič v svoji zgodovini pristal na lokacijo T8.
Bukavec je obnovil stališče, ki ga do sinhrotrona zavzemamo Slovenci (ali vsaj večina Slovencev) že od vsega začetka. Poudaril je, da smo za splošni in
Ohromljeno delo v uradu za davek IVA
Nevzdržno stanje v pokrajinskem uradu za davek IVA se je poslabšalo do skrajnosti: uslužbenci so se včeraj namreč zbrali na skupščini, ki so jo sklicali sindikati CG1L, CISL, UIL in Salfi, in soglasno sklenili, da ne bodo nudili nobenih storitev. V stavbi, kjer naj bi opravljali delo, že od oktobra ni ogrevanja, stopnišče ni razsvetljeno, dvigalo ne deluje, zraven tega pa so 22. marca prekinili dobavo vode. Prva posledica skupščine je bila, da včeraj niso mogli opraviti prijav IVA številni davkoplačevalci, ki jim je rok za plačilo zapadel 31. marca.
Na skupščini so tudi sklenili, da se bodo še naprej držali drugih sklepov, sprejetih na zadnji skupščini. To pomeni, da se bo od 3. aprila dalje osebje dalo na razpolago finančnemu intendantu, seveda potem, ko bo v uradu za davek IVA dokumentiralo prisotnost na delu. Istočasno bodo uslužbenci odposlali pristojnim organom prijavo zaradi neustreznega higi-ensko-zdravstvenega okoja, če pa tudi to ne bo zaleglo, bo osebje prisiljeno sprožiti radikalnejše oblike sindikalnega boja, kot je oklic splošne stavke celotnega osebja.
še posebej znanstveni napredek naših krajev, kot dokazuje tudi dejstvo, da smo žrtvovali zemljo, na kateri je zrasel Center za raziskave pri. Padričah. Kot je bilo potrjeno na nedavnem srečanju v Rimu med ministrom za okolje Ruffolom, nobelovcem Rubbio in predstavniki Svetovnega sklada za naravo (WWF), pa bi bilo v mejah tega Centra tehnično mogoče zgraditi tudi sinhrotron, le da bi bili stroški nekoliko višji. Prav zato je treba po mnenju tajnika KZ poudariti, da je vztrajanje pri lokaciji T8 politična izbira, ki zavestno ne upošteva potreb naravnega in družbenega okolja.
Kako velik pomen ima teritorij za obstoj in razvoj slovenske narodnostne skupnosti na Tržaškem in sploh v Furlaniji-Julijski krajini, je bila osrednja točka, ki jo je potem razvil Kapic. Poudaril je, da gre za načelno vprašanje, ki bi ga moral okvirno rešiti za-
Skupina 85, ki je že junija lani počastila stoletnico Slataperjevega rojstva, je sinoči povabila v Trst Slataperjeve prevajalce v slovenščino, nemščino in hrvaščino ter na ta način ponudila svojemu občinstvu možnost, da spozna, kako drugi narodi gledajo na tega znamenitega tržaškega pisatelja, ki je zaradi svoje zgodnje smrti pustil za sabo še nedozorelo, a kljub temu močno obarvano literarno zapuščino. V dvorani Baroncini so sinoči spregovorili Nedeljko Fabrio, ki je pred štirimi leti prevedel Moj Kras v hrvaščino, Marko Kravos (njegov prevod v slovenščini je letos izšel pri ZTT), Primus Heinz Kucher, ki je Moj Kras prevedel za dunajsko založbo Pro Media, ter urednik celovške založbe Wieser, pri kateri je izšel drugi nemški prevod Mojega Krasa izpod peresa Use Pollackove (avtorica prevoda se večera ni mogla udeležiti).
Uvodni poseg je imel profesor romanistike na ljubljanski univerzi Franco Juri, ki je orisal Slataperjevo večkulturno dušo (sam Slataper začne svoj lirični roman s pripovedovanjem o svojih raznolikih narodnostnih izvorih, od hrvaškega do moravskega, nemškega itd.). Po Jurijevem mnenju je Slataper, kljub svojim prizadevanjem za italijanstvo Trsta, podzavestno Slovan, kar pride na dan šele ob stiku s Krasom. Tu odkrije namreč svojo najpristnejšo pesniško žilico, ki ima izredne sorodnosti z "apnenčasto" Kosovelovo liriko (kar je izvrstno izpo-
kon o globalni zaščiti. Opozoril je, da Dežela še vedno ni priredila konference o tržaškem teritoriju, ki jo je bila že pred leti obljubila, in da je zdaj poverila izdelovanje načrta za Kraški park Pokrajini, in ne Kraški gorski skupnosti, kot bi bilo naravno.
Po treh uvodnih poročilih se je razvila razprava, v katero so posegli senator Spetič, deželna svetovalca Budin in Brezigar, občinska svetovalca Lokar in Gallicova, predstavnika WWF zakonca Marvin, predsednik Pokrajinskega združenja rejcev Križmančič, odv. Berdon ter predstavnika Tržaškega gibanja Parovel in Černigojeva. Naposled so udeleženci sprejeli resolucijo in sklep, da je treba akcije proti gradnji sinhrotrona pri Bazovici dosledno in vztrajno nadaljevati.
Na sliki (foto Križmančič) sinočnje zborovanje v Bazovici.
stavil Kravos s svojim prevodom Mojega Krasa). »Eklektično literarno delo, kakršno je Slataperjev Moj Kras,« je dejal Juri, »postane izziv, pred katerim je treba izbirati.« Slataper je torej z nekega vidika primoran izbrati eno od tolikih duš. »Ni torej naključje,« je še dejal Juri, »da so se s Slataperjem spoprijeli avtorji kot sta tržaški Slovenec Kravos in Fabrio, Hrvat daljnega italijanskega porekla.«
Prevajalci so nato orisali, kako so prišli v stik s Slataperjem. Vse je očarala
Pred protestnim zborovanjem v kinodvorani je včeraj pod večer bila v Bazovici še ena demonstracija proti gradnji sinhrotrona v bližini te vasi. Na pobudo Kmečke zveze, gibanja Srednjeevropska omika, Tržaške skupine za zaščito narave, zelenih z znakom marjetice, Italie nostre, Zveze za okolje, Revolucionarne komunistične zveze, Tržaškega gibanja, Radia Opčine, Slovenske skupnosti, Koordinacijskega združenja kraških vasi in Svetovnega sklada za naravo so drevesa na območju T8, na katerem naj bi zgradili stroj, slovesno posvetili znanemu brazilskemu naravovarstveniku Chicu Mendesu.
Demonstranti so se zbrali pred poveljstvom gozdnih čuvajev v vasi in nato v sprevodu krenili proti območju T8. Bilo jih je več desetin in nosili so velik transparent z dvojezičnim napisom »Chico Mendes, posvečamo ti T8«. Na kraju, na katerem naj bi zrasel stroj, so prisotnim spregovorili predstavnica Skupine za zaščito okolja Claudia Cemigoi, predsednica tržaške sekcije Svetovnega sklada za naravo (WWF) Lia Brauti in občinski svetovalec SSk Aleš Lokar.
Černigojeva je orisala lik brazilskega naravovarstvenika, ki je svojo ljubezen do Amazonije plačal z življenjem. Brautijeva je podrobneje orisala akcije, ki jih je zlasti njena organizacija izvedla za premestitev sinhrotrona na območje ARI znotraj starih meja Centra za raziskave pri Padričah. Lokar pa je kritiziral zadržanje, ki so ga pristojne oblasti zavzele do tega vprašanja, zlasti tržaška občinska uprava, ki bi po njegovem morala upoštevati korist vseh in ne le interesov nekaterih posameznikov ali manjših skupin.
predvsem to sožitje, čeprav težavno in problematično, med več kulturami. Fab-ria je priklicala Slataperjeva "hrvaškost", Kuchera medkulturni dialog, Hartingerja pa preseganje političnih meja, ki ne morejo vsebovati domovine. Nazadnje je Kravos dejal, da je bil Slataper, ki je za določen del tržaških prebivalcev simbolj italijanstva našega mesta, neke vrste izziv in tudi poskus, da bi Slovencem vrnili avtorja, ki je bil tudi Slovan.
Na sliki (foto Križmančič) z leve: Har-tinger, Kucher, Juri, Kravos in Fabrio.
Sinoči v priredbi Skupine 85
Izziv Slataperjeve večkulturne duše v očeh njegovih prevajalcev
V Bohinju od srede zjutraj pogrešajo tržaškega gosta
Sinoči v škedenjski železarni
Smrtna nesreča na delovnem mestu
Od srede zjutraj pogrešajo v hotelu Jezero v Bohinju tržaškega gosta Michele-la Paizo, ki je odšel tja na krajše smučarske počitnice z ženo Lidio Lazzaroni. Smučati se sicer 48-letna tržaška zakonca nista mogla, ker v bohinjskem kotu Pač ni dovolj snega, vendar sta nameravala kljub temu preživeti prijeten teden v gorskem okolju.
Michele Paiza, ki sicer ni hribolazec, Se je v sredo zjutraj vseeno odločil za sprehod v naravo. Ženi baje ni povedal,
kam je namenjen, saj kraja mimo smučarskih stez ne poznata, vendar pa v hotelu pravijo, da je menda rekel, da bo šel na sprehod proti Triglavskim jezerom. In to je bilo tudi vse, kar je bilo do sinoči mogoče izvedeti v Bohinju.
Lidia Lazzaroni je v sredo moža čakala ves dan in ko ga niti zvečer ni bilo nazaj, je razumljivo sprožila alarm. Miličniki postaje v Bohinjski Bistrici in člani krajevne gorske reševalne službe so se takoj lotili iskanja, ki pa do sinoči ni
dalo prav nobenih rezultatov. Michele Paiza je zaposlen pri Italcantieri in je po besedah njegove svakinje precej impulzivna oseba. Tako svakinja kot žena sta nam sinoči po telefonu potrdili, da ni bil vajen hoje po hribih. Bližina Triglavskega narodnega parka pa ga je verjetno prepričala, da se je odločil za izlet v gore. Najbližja pot do Triglavskih jezer vodi čez strmo Komarčo, ki se vzpenja ob slapu Savice in neizurjeni hodec porabi do cilja vsaj pet ur. Kadar je pot vlažna, je lahko tudi zelo nevarna, dovolj je le majhna neprevidnost in človek zdrsne v kakih osemsto metrov globok prepad.
Vsekakor reševalci, ki so tudi včeraj do teme s pomočjo helikopterja prečesavali okolico, niso našli nobenega sledu za izginulim. Medtem so tudi vzpostavili stike s tržaškimi prostovoljnimi reševalci in z alpinisti združenja CAI. Akcijo bodo nadaljevali danes ob svitu, medtem ko Lidia Lazzaroni razumljivo razburjena čaka v Bohinju v upanju, da se je mož le izgubil in da se bo zdaj zdaj prikazal na hotelskih vratih.
Tik pred zaključkom redakcije smo sinoči izvedeli, da je v škedenjski železarni prišlo do tragične nesreče na delu, v kateri je umrl 46-letni Sergio Porcelli iz Ul. Collio 6. Porcelli, ki je z dvema kolegoma skušal popraviti velik ventil, iz katerega je uhajal ogljikov oksid, je verjetno umrl prav zaradi zastrupitve. Na potrdilo o smrti so zdravniki napisali, da se je Porcelliju ustavilo srce in da je imel v krvi precejšnjo količino strupenega ogljikovega oksida. Na njegovem truplu, na čelu, pod očesom in na kolenu pa so našli tudi sledove udarcev.
Kot smo uspeli izvedeti pozno sinoči (ko je policija končno uradno potrdila vest), se je Porcelli okrog 20. ure odpravil z dvema kolegoma k ventilu, ki ga je bilo potrebno popraviti. Vsi trije delavci so si nadeli maske, povezane z jeklenkami s kisikom. Med delom so večkrat zamenjali jeklenke, ker se je kisik precej hitro porabil. Ko so menjavali jek-
lenke, pa so verjetno vdihovali plin, s katerim je bil nasičen prostor.
Nekaj po 21. uri so delavci končali popravilo in so se že odpravljali v slačilnice, ko se je zgodila tragedija. Porcelli je med potjo nepričakovano padel in udaril z glavo ob tla, kjer je negibno obležal. Verjetno ga je plin tako omamil, da je izgubil zavest. Njegova tovariša sta ga skušala priklicati k zavesti, vendar Porcelli ni dajal več znakov življenja. Tudi prizadevanja bolničarjev škedenjske železarne so bila zaman, v glavni bolnišnici pa so zdravniki lahko samo potrdili njegovo smrt.
Med popravljanjem ventila se je lažje ponesrečil tudi Porcellijev 42-letni kolega Livio Guerra iz Ul. Pa-renzan 7, ki je prav tako vdihaval ogljikov oksid. Guerra, katerega so sprejeli na zdravljenje na oddelek za urgentno medicino, pa si bo opomogel že v petih dneh. Tretji delavec se ni poškodoval.
Izdalo ju je sumljivo obnašanje
Agenti letečega oddelka so v četrtek aretirali 21-letnega jugoslovanskega državljana Slavka Jovičiča iz Vrnjačke Banje pod obtožbo, da je skušal okrasti avtobusne potnike. Jovičič se je okrog 17. ure s 36-letnim sodržavljanom Filipom vasičem iz Grahača sumljivo sprehajal po Goldonijevem trgu. Agenti so ju videli, kako sta se prerivala med ljudmi, večkrat stopila na avtobuse, ki so se Ustavljali pri postajališču, ter kmalu nato izstopala iz njih.
Ko sta Jovičič in Vasič izstopila iz enega od avtobusov, so ju agenti naposled obkolili in odvedli na kvesturo. Med osebno preiskavo sicer niso našli denarja, tujih dokumentov ali denarnic, vendar so Jovičiča, ki je že imel opravka s Pravico, odvedli v Coroneo, Vasica pa so izročili uradu za tujce.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Hugo von Hofmannsthal
SLEHERNIK
Režija Mario Uršič
PONOVITVI
danes, 1. aprila, ob 20.30 - ABONMA RED B - prva sobota jutri, 2. aprila, ob 16.00 - ABONMA RED C - prva nedelja
POD POKROVITELJSTVOM
DEŽELE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE v sodelovanju s SKD IGO GRUDEN
PRIMORSKA POJE 89
jutri, 2. aprila 1989, ob 17. uri
OBČINSKA TELOVADNICA V NABREŽINI
NASTOPAJO:
—	Ženski zbor KUD JANKO PREMRL-VOJKO iz Spodnje Idrije
—	Moški zbor KRAS iz Opatjega sela
—	Mešani zbor RDEČA ZVEZDA iz Saleža
—	Dekliški zbor VOLČE
—	Moški zbor NOVI SV. ANTON iz Trsta
—	TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR iz Trsta
_________gledališča______________
KULTURNI DOM
Slovensko stalno gledališče bo pono-vilodanes, 1. aprila, ob 20.30 delo Huga von Hofmannstahla SLEHERNIK v režiji Maria Uršiča. ABONMA RED B.
Ponovitve do 9. aprila.
VERDI
Jutri ob 15. uri (red D) zadnja ponovitev opere PARSIFAL Richarda Wagnerja. Dirigent Spiros Argiris, režija Giancarlo Menotti.
Prihodnji torek ob 20. uri (red A) premiera Verdijeve opere TRAVIATA. Dirigent Angelo Campori, režija Giulio Cha-zalettes. V glavnih vlogah nastopajo Fio-rella Pediconi, Franco Farina in Alessan-dro Cassis.
Ponovitve si sledijo od 7. do 29. aprila.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red prost) bo Teatro Stabile iz Bočna ponovil delo Margaret-he von Trotte SVINČENA LETA. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 4. do 16. aprila bo gledališče iz Genove predstavilo Gastoneja Moschina v Molierovem delu ŠOLA ZA ŽENE. Režija Gianfranco De Bosio. V abonmaju odrezek št. 10. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes, 1. aprila, ob 20.30 bo na sporedu premiera dela L. Pirandella TUTTO PER BENE z G. Tedeschijem in G. Fen-zijem.
razne prireditve
SKD Tabor - Opčine Prosvetni dom OB 45-LETNICI USTRELITVE 71 TALCEV bo jutri, 2. aprila, ob 16.30 ponovitev spleta besede, pesmi in glasbe TO PEVČEVO SRCE JE. Spored oblikujejo MPZ in ŽPZ Tabor, recitatorji, koledniki in glasbeniki. Zamisel Olga Lupine.
PD Mačkolje vabi jutri, 2. aprila, v srenjsko hišo v Mačkolje, kjer bo ob 18. uri nastopila dramska skupina PD Štan-drež z Nusičevo igro KAJ BODO REKLI LJUDJE.
V ponedeljek, 3. aprila, bo predaval v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 mladi poslanec Južnotirolske ljudske stranke dr. Michl Ebner O POLOŽAJU NEMŠKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI NA JUŽNEM TIROLSKEM. Predavanje, ki se bo začelo ob 20.15, prirejata Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček in Društvo slovenskih izobražencev.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v sredo, 5. aprila, predavanje slovenskega astronoma dr. Pavla Zlobca O SONČNI AKTIVNOSTI. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30.
Danes, 1. aprila, prireja Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, predstavitev Hoffmastalovega SLEHERNIKA. Sledi skupen ogled gledališke predstave.
Amaterski oder Jaka Štoka s Prose-ka-Kontovela uprizori veseloigro LOČITEV J. Tavčarja jutri 2. aprila, ob 18. uri v Bazovici.
izleti
SPDT vabi člane na pohod po Vertikali od Briščkov, mimo Volnika do Zagradca. Pohod bo jutri, 2. aprila, in bo združen z markacijsko akcijo. Zbirališče je v Briščkih ob 9. uri pri trgovini PAPI ŠPORT. Izlet vodi Peter Suhadolc.
KD F. Prešeren iz Boljunca
vabi na gostovanje dramske skupine iz Sovodenj s kriminalno komedijo Roberta Thomasa
8 ŽENSK
ki bo jutri, 2. aprila, ob 17.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 1. aprila 1989
HUGO
Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 19.33 - Dolžina dneva 12.48 - Luna vzide ob 4.28 in zatone ob 13.35.
Jutri, NEDELJA, 2. aprila 1989
GOJMIR
PLIMOVANJE DANES: ob 2.01 najnižje -7 cm, ob 7.04 najvišje 17 cm, ob 13.36 najnižje -39 cm, ob 20.25 najvišje 37 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,8 stopinje, zračni tlak 1023,6 mb, rahlo pada, brezvetrje, vlaga 85-odstotna, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 11,9 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Martina La Blanca, Stella Maria Carlucci, Antonella Giunta, Elisa Roitz.
UMRLI SO: 71-letni Salvatore Chiep-pa, 79-letni Giovanni Peressoni, 88-letna Giovanna Giurgevich vd. Purich, 84-letni Enrico Violin, 92-letna Maddalena Kor-dun vd. Makovec, 72-letni Massimiliano Bisiacchi, 86-letna Concetta Campanile vd. Parenzan.
OKLICI: delavec Živorad Zdravkovič in gospodinja Ružiča Kukič, uradnik Franco Maier in uradnica Clara Spetti, zidar Bruno Andreotti in prodajalka Monica Lonza, elektrikar Michele Compag-nolo in uradnica Maria Cristina Ferraz-zo, mehanik Filippo Mastrovito in gospodinja Grazia Sorgon, uradnik Marino Bamobi in odontotehnik Livia Cescutti, delavec Nicola Modugno in uradnica Lina Pillepich, elektronski tehnik Massi-mo Buccolieri in uradnica Stefania Mar-turiello, odontotehnik Davide Cvietissa in delavka Mirella Borghi, uslužbenec Vincenzo Trisobno in vzgojiteljica Maria Arčona Domenica Aventaggio, ekonomist Leonardo Felli in ekonomistka Francesca Cornelli, slaščičar Paolo Buri in študentka Tiziana Martini, uradnik Renato Senica in uradnica Klaudia Hermine Krizek, agent JV Luigi Calore in uradnica Maria Teresa Miconi, elektro-mehanik Davide Dionisio in šolnica Barbara Zecchini, carinski funkcionar Mar-cello Da Ponte in carinska funkcionarka Rosanna Giulio, podčastnik Donato D'A-versa in uradnica Antonella Cattaruzza, delavec Massimo Callegaris in brezposelna Romina Berne, finančni stražnik Nicolantonio de Palma in univerzitetna docentka Maria Estibaliz Beneitez Nieto, uradnik Roberto Basso in poklicna bolničarka Patriza Primosi, delavec Francesco Console in gospodinja Elisa Capparelli, obrtnik Giuliano Zamarin in uradnica Eufemia Benussi, uradnik Fabiano For-nasari in uradnica Daniela Tonca, odvetnik Raffaele De Mitri in odvetniški pripravnik Cinzia De Ciantis, uradnik Gab-rio Dilissano in uradnica Maria Iliogian-naki, šofer Luca Scarazzato in uradnica Daniela Covolan, zdravnik Klaus Lebert in univerzitetna študentka Cristina Cris-ciani.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od torka, 28. marca, do sobote, 1. aprila 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
pod pokroviteljstvom občine ZGONIK
vabi na
/. TROFEJO SMEHA
HUMORISTI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
Nastopajo: KARST BROTHERS, VERČ - KOBAL, MOPED SHOW, JAKA ŠRAUFCIGER, TONI KARJOLA
Jutri, 2. aprila, ob 17.32 v športno - kulturnem centru v Zgoniku.
Vstopnina:
Delavci, dijaki, invalidi, upokojenci. 350.000 lir
Krema...zastonj!
ors
-nevo
Otečeno zodrugo
_________mali oglasi_______________
OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Šempo-laju.
OSMICO je odprl Edvardo Tul v Mačko-Ijah - Križpot.
OSMICO je odprl Alojz Milič v Repnu št. 49. Toči belo vino in teran.
OSMICA je odprta pri Frandoli, Slivno 25.
FANT s slabim znanjem italijanskega jezika išče zaposlitev v Trstu ali okolici. Tel. 003866/58618.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije angleščine in nemščine. Tel. 229234.
IZGUBILA sta se psa, tribarvni seter in nemški ptičar rjave barve z belo liso na glavi. Poštenega najditelja prosimo, da telefonira na št. 232141.
V DALMACIJI blizu Primoštena dajemo v najem stanovanje za dve in štiri osebe od junija do septembra. Informacije tel. 821225 (delovni umik - Silvia).
Draga
KLARA in SANDRO!
Vsi mali in veliki skavti in skavtinje vama kličejo: naj Bog živi vaju in vajine potomce!
čestitke
Bruni in Mauru se je pridružila mala MALINA. Srečnima staršema iskreno čestitata družini Sancin in Starec.
Dne 23. marca sta se poročila profesor DE LUISA in PAVLA. Mnogo sreče in zdravja jima želijo vsi dijaki.
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 3. aprila, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil violončelist R. FILIPPINI.
Glasbena matica - Trst, koncertna sezona 1988/89 v sredo, 5. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu APZ FRANCE PREŠEREN, dirigent Tomaž Faganel. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela slikar BOJAN GORENC.
V	galeriji Cartesius je na ogled do 13. aprila razstava grafičnih del 24 slikarjev.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bodo danes, 1. aprila, ob 18. uri odprli razstavo slikarke Silve FONDE. Razstava bo odprta do 14. aprila 1989.
V	galeriji Minerva - Ul. S. Michele 5 - bodo danes ob 17. uri odprli razstavo slikarja Furia BOMBENA. Razstava bo trajala do 10. aprila.
razna obvestila
Sekcija VZPI-ANPI z Opčin priredi jutri, 2. aprila, ob 15. uri na strelišču na Opčinah SLOVESNO POČASTITEV 45. OBLETNICE JUNAŠKE SMRTI 71 TALCEV. Slovesnosti bo prisostvoval edini preživeli tovariš Stevo Rodič.
V okviru odprte meje v Dolini Glinščice bosta tržaški škof Bellomi in koprski škof Pirih darovala sv. mašo v cerkvici na Pečah danes, 1. aprila, ob 10. uri.
Slovenska dobrodelna društva, SLO-KAD in Slovenska Vincencijeva konferenca obveščajo starše, da te dni po šolah vpisujejo otroke za počitniški koloniji v Dragi in Comegliansu. Starši naj ne odlašajo in čimprej otroke vpišejo na šolah.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 Una donna in carriera, ZDA 1989, r. Mike Nichols, i. Melanie Griffith, Sigourney Weaver.
EKCELSIOR - 18.15, 22.15 I gemelli, ko-mič., i. Schwarzenegger, De Vito.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 21.45 Sa-laam Bombay!, dram., Indij. 1988, r. Mira Nair, i. Shafic Syed, R. Vadav.
NAZIONALE I - 16.10, 21.40 Francesco, dram., It. 1988, r. L. Cavani, i. M. Rour-kc
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 La chiesa, šrh., r. M. Soavi, i. H. Ouarshie, B. Cu-pisti, □□
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 La bella addormentata nel bosco, ris., prod. Walt Disney.
NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 L’opera al nero, dram., Fr./It. 1988, r. A. Delvaux, i. G. M. Volontč.
GRATTACIELO - 17.15, 22.00 Rain Man - L’uomo della pioggia, dram., r. B. Levinson, i. T. Cruise, D. Hoffman.
MIGNON - 16.30, 22.15 Sotto accusa, dram., r. J. Kaplan, i. J. Poster, K. McGillis, □ □
EDEN - 15.30, 22.10 Taboo 2 perversioni in famiglia, pom., □ □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Cock-tail, r. Roger Donaldson, i. Tom Cruise, Bryan Brown, Elisabeth Shue.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Chi ha incastra-to Roger Rabbit, kom., r. R. Zemeckis, i. B. Hoskins, C. Lloyd.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 L'Orso, pust., Fr. 1989, r. Jean Jacgues Annaud, i. medvedek La Douce in medvedinja Bart, Theky Kanjo, Jack Wallace.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Suspect - Pre-sunto colpevole, srh., ZDA 1988, r. P. Yates, i. Cher, D. Quaid, J. Mahoney.
RADIO - 15.30, 21.30 Miss Maniiicent, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □□
___________prispevki_________________
Ob 8. obletnici smrti v spomin na drago ženo in mamo Cvetko Benčič darujejo mož Vinko ter hčerki Lili in Nadja z družinama 100.000 lir za Krajevno skupnost Hrpelje za vzdrževanje pokopališča.
Ob 12. obletnici smrti pok. mame Zofije Pečar por. Čok darujeta hčerki Vida in Bianka 50.000 lir obnovo bolnice Franje.
Namesto cvetja na grob našega nepozabnega Žitomira Terčelja damje družina 200.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade, 100.000 lir za Slovensko skupnost, 100.000 lir za Glasbeno matico in
50.000	lir za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na Angela Doljaka damjeta Vlasta in Srečko z družino 30.000 li za obnovo bolnice Franje.
V	počastitev spomina dragega moža in očeta Josipa Petarosa damjeta dmžini Petaros in Rojc 100.000 lir za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na prof. Žitomira Terčelja damje R. Pavlica 25.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na prerani grob Žitomira Terčelja daruje Marica Legiša
100.000	lir za Glasbeno matico in 50.000 lir za devinski zbor Fantje izpod Grmade.
Namesto cvetja na grob prof. Žitomira Terčelja daruje družina Igo Legiša
100.000	lir za Glasbeno matico in 100.000 lir za Slovensko skupnost.
Milka Rsnjakova (Padriče) daruje
15.000	lir za Skupnost dmžina Opčine. Nilde damje 24.000 lir za Skupnost
družina Opčine.
Ob 1. obletnici smrti svaka Pepija Miliča damjeta Jelka in Marta z dmžinama
50.000	lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na drago mamo daruje Renata z družino 20.000 lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na sina Borisa ob 22. obletnici smrti in na moža Pepija Renzija ob 5. obletnici smrti daruje Zofija Renzi
100.000	lir za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Ludmile Kravos damje Tončka Sosič 50.000 lir za SKD Tabor.
Nabiralna akcija pri Zvezi borcev Bo-Ijunec za obnovo bolnice Franje: družina Ota (Boljunec 77) 10.000 lir, Marija Mihelčič (Boljunec 115) 10.000 lir, Sergij in Alda Sancin (Boljunec 228) 20.000 lir, Ida in Edvin Žerjal (Boljunec 333) 10.000 lir, Dora in Aldo Zorzut (Boljunec 272) 10.000 lir, Just Švara (Boljunec 130) 10.000 lir, Elide in Marčelo Prodan (Boljunec 437)
10.000	lir, Marija Čurman (Boljunec 60)
10.000	lir, Berto in Magda Žerjal (Boljunec 400) 30.000 lir, Mira Maver (Boljunec 254) 30.000 lir, Nada in Roza Žerjal (Boljunec 106) 20.000 lir, Štefi in Marjo Bratina (Boljunec 378) 10.000 lir, Valter In-glessi (Boljunec 203) 10.000 lir, dmžina Gregori (Boljunec 445) 10.000 lir, Marjo in Alma Ota (Boljunec 357) 30.000 lir, Danilo Zahar (Zabrežec 48) 20.000 lir, Miljo Zobec (Boljunec 153) 20.000 lir, Ivan Fab-ris (Ricmanje 159) 40.000 lir, Dorči Maver (Boljunec 198) 10.000 lir, Peter Kermac (Krmenka 264) 10.000 lir, družina Bruno Žerjal (297) 50.000 lir, Boris Kocjan (Boljunec) 50.000 lir, Josip Ota (Boljunec 170) 30.000 lir, Boris Bandi (Boljunec 307)
100.000	lir, sekcija VZPI (Boljunec 182)
400.000	lir, Walter Mauri (Boljunec 18)
20.000	lir, Paolo Santin (Ul. Flavia 70)
5.000	lir, Pietro Purinani (Boršt) 10.000 lir, Anton Ražem (Dolina 229) 10.000 lir, družina Žerjal (Boljunec 305) 15.000 lir, Anton Kozina (Boljunec) 20.000 lir, Stanko Korošec (Boljunec 504) 50.000 lir, Bazilij Hrvatič (Log 174) 10.000 lir, Marjan Mon-tanja (Boljunec 86) 5.000 lir, Edi Germani (Dolina 356) 10.000 lir, Corrado Dobrizina (Boršt 148) 20.000 lir, Stano Žerjal (Boljunec 110) 20.000 lir, Angelo Pečenik (Boljunec 260) 5.000 lir, Karlo Žerjal (Boljunec 222) 30.000 lir, dr. Carmelo Mauri (Boljunec 403) 15.000 lir, Ricardo Romag-noli 5.000 lir, Joško Bolčič (Boljunec 382)
15.000	lir, Bruno 3.000 lir ter Emilijo Žerjal (Boljunec 446) 20.000 lir.
ČRNE PUDLJE šampionskih staršev z rodovnikom prodam. Tel. 003861/553605.
KRAS. V Trnovci prodamo lepo gradbeno zemljišče, sredi zelenja, idealna lega, sonce, mir, gozd, cesta ob meji, luč, voda, telefon. Tel. 040/62686 ob delavnikih od 12. do 13. ure.
VZGOJITELJICA nudi pomoč pri otrocih. Tel. 003865/23066.
RAZNE STVARI iz kristala po ugodni ceni prodam. Ponudbe na tel. 226618.
ITALIJANSKO PODJETJE nujno išče v Sloveniji sposobno, dinamično osebo, veščo prodaje, za praktično delo in dober zaslužek. Tel. 381483 od 15. do 16. ure vsak dan.
Prispevajte
Tekoči računi za »Bolnico Franjo«
♦	Tržaška kreditna banka - Trst: 5377/35
♦	Hranilnica na Opčinah: 7503
♦	Hranilnica v Nabrežini: 128801/82
♦	Kmečka banka - Gorica: 38921
♦	Hranilnica v Doberdobu: 13820173
♦	Hranilnica v Sovodnjah: 3910312
ZA VAŠO POROKO...
»FOTOGRAFIJA« EGON
Po želji tudi VIDEO
Oglasite se pravočasno Telefon 766-649 TRST, UL Oriani 2 (Barriera)
menjalnica				31. 3. 1989	
TUJE VALUTE	FIXING MII.AN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar .		 1387,850 1380,—		Japonski jen 		10,463	10,20
Nemška marka .		 733,290	731,50	Švicarski frank		836,650	834,—
Francoski frank		 217,—	215,50	Avstrijski šiling		104,209	103,80
Holandski florint ... 650,310		648,—	Norveška krona		201,890	200,—
Belgijski frank		 35,030	34,500	Švedska krona		216,060	213,50
Funt šterling ..		 2345,700 2320,—		Portugalski eskudo .	8,893	8,400
Irski šterling ..		 1958,300 1940,—		Španska peseta 		11,777	11,300
Danska krona .		 188,510	186,—	Avstralski dolar		1135,100 1090,—	
Grška drahma .		 8,679	8,200	Jugoslov. dinar 		—	0,145
Kanadski dolar		 1159,700 1130.—		ECU		1526,500	—
					
					
na tri obdobja: najprej sanja o ljubezni, potem se ji vdaja in nazadnje jo objokuje.
(nemški)
Spominski datumi:
□	Pred 45 leti: 2. 4. 1944 je bil atentat sabotažnega oddelka IX. korpusa na kinodvorano na Opčinah. Že naslednji dan so na cesti ustrelili 71 talcev.
□	Pred 45 leti: 5. 4. 1944 je bila ustanovljena v Srednjem Lokovcu pri Čepovanu brigada Triestina d'Assalto - Garibaldi.
□	Pred 70 leti: 6. 4. 1919 je bila v Trstu deželna konferenca slovensko-hrvatskih socialistov Julijske krajine. Sprejela je sklep o odcepitvi od JSDS in ustanovitvi samostojne organizacije na ozemlju, ki ga je zasedala italijanska vojska.
□	Pred 65 leti: 6. 4. 1924 sta bila na parlamentarnih volitvah izvoljena na Slovanski listi Engelbert Besednjak in Josip Vilfan, na listi Komunistične stranke pa Jože Srebrnič.
Osebnosti:
□	3. 4. 1904 se je pri Sv. Ivanu rodil kulturni in politični delavec Rudolf Marc, ki je umrl 24. 1. 1977 prav tako pri Sv. Ivanu.
□	3. 4. 1864 se je v Rihenberku rodil publicist in prevajalec Ljudevit Furlani, ki je umrl 24. 6. 1913 v kraju Hove v Angliji.
□	6. 4. 1889 se je v Trstu rodil profesor, organizator slovenskih šol po vojni in pisec šolskih knjig Rudolf Perhavc, ki je umrl 24. 12. 1967 prav tako v Trstu.
LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
Nocoj, 1. 4., ob 19. uri: opera Carmen (Georges Bizet), dir. Lovrenc Arnič (ponovitvi 6. in 8. 4.).
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 1. 4., ob 19.30: Komedija zmešnjav (William Shakespeare), rež. Zvone Šedlbauer (ponovitvi 6. in 7. 4.).
V	ponedeljek, 3. 4., ob 19.30: Zid, jezero (Dušan Jovanovič), rež. Dušan Jovanovič (ponovitev 5. 4.).
Mala drama
Nocoj, 1. 4., ob 20. uri: Zalezujoč Godota (Drago Jančar), rež. Marko Sosič, (zadnji ponovitvi letošnje sezone 6. in 7. 4.).
V	sredo, 5. 4., ob 20. uri: premiera predstave V prelomu poldneva (Paul Claudel), rež. Barbara Hieng (ponovitev 8. 4.).
MGL Ljubljana
Nocoj, 1. 4., ob 19.30: Marijino oznanjenje (Paul Claudel), rež. Dušan Mlakar.
V	četrtek, 6. 4., ob 19.30: jiredpremiera predstave Dama s kamelijami (A. Dumas - Ž. Petan), rež. Žarko Petan (premiera 7. 4.).
NOVA GORICA PDG Nova Gorica
V	SOLKANU v sredo, 5. 4., ob 20. uri: Mandragola (Niccolo Machiavelli), rež. Georgij Paro (ponovitvi 6. in 7. 4.).
VIDEM
Gledališče Zanon
V	četrtek, 6. 4., ob 21. uri: v okviru Teatro Contatto - La storia della mušica - vol. 3, gostuje Banda Osiris (ponovitvi 7. in 8. 4.).
LJUBLJANA Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI v petek, 7. 4., ob 20. uri: koncert Simfonikov RTV Ljubljana, pianistka^ Dubravka Tomšič-Srebotnjak, dir. Arnold Katz (Stibilj, Grieg, Šnitke).
SLOVENSKI GLASBENI DNEVI Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI v ponedeljek, 3. 4., ob 20. uri: koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, sopranistka Olga Gracelj, mezzosopranistka Eva Novšak-Houška, tenorist Jurij Reja, basist Ivan Sancin, sodeluje zbor Consortium musicum (zborovodja Mirko Cuderman), dir. Marko Munih (Ajdič, Globokar, Lipovšek).
Slovenska filharmonija
V	torek, 4. 4., ob 19.30: koncert violinista Tomaža Lorenza in pianistke Alenke Šček-Lorenu (Rojko, Jež-Bezavšček, Strmčnik, Svete, A. Strajnar, Golob).
V	torek, 4. 4., ob 22. uri: koncert dua Milko Lazar - klaviature in Emil Sprunk - trombon.
V	sredo, 5. 4., ob 20. uri: koncert Novega ljubljanskega godalnega kvarteta, sodelujeta John Edward Kelly - saksofon in Bojan Gorišek - klavir.
V	četrtek, 6. 4., ob 20. uri: Slovenska ljudska pesem - s Komornim zborom RTV-Lj, dir. Mirko Cuderman (Adamič, Dev, Gabrijelčič, Hubad, Kernjak, Mirk, Srebotnjak, Tomc, Vrabec, Vrem-šak).
PORTOROŽ
Avditorij
Nocoj, 1. 4.,'ob 20. uri: koncert Komornega ansambla Slove-nicum, solista Maks Strmčnik - orgle in Aleksander Milošev -viola, dir. Uroš Lajovic (Haydn, Mozart).
GORICA
Auditorium
V	nedeljo, 2. 4., ob 11. uri: koncert dua Ervin Kropfitsch -klavir in Miloš Mlejnik - violončelo (Bach, Debussy, Beethoven).
VIDEM
Palasport Carnera
V	ponedeljek, 10. 4., ob 21. uri: nastopa Miles Davis.
MESTRE
Gledališče Toniolo
Nocoj, 1. 4., ob 20.30: koncert Orkestra La Penice, dir. Daniele Gatti (Schubert, Webern, Reger, Scherchen, Mahler; ponovitev 2. 4. ob 16. uri v beneškem gledališču La Penice).
SLOVENJ GRADEC Kulturni dom (Francetova 5)
Danes, 1. 4., ob 9.30: otroška tragikomedija Vesela hiša (Ste-van Pešič), Narodno pozorište Toša Jovanovič iz Zrenjanina.
Danes, 1. 4., ob 11.30: Cirkus, odrasla skupina gledališča Lutke čez cesto iz Kranja.
Danes, 1. 4., ob 12.30: Ne, človek nima prav (Michael Fore-man-Vaska Trobec), otroška skupina gledališča Lutke čez cesto.
Danes, 1. 4., ob 15. uri: Zaigrajmo z lutkami (Zlatko Krilič), Lutkovno gledališče Ljubljana.
• Vsak dan od 10. do 22. ure bo v hotelu Kompas (Glavni trg 38) Videoklub s predvajanjem posnetkov odigranih predstav.
GORICA Kulturni dom
Nocoj, 1. 4., ob 21. uri: kabaretni večer ZIZI iz Pariza.
V	ponedeljek, 3. 4., ob 20.30: Osem žensk (Robert Thomas), rež. Emil Aberšek, nastopa Dramska skupina iz Sovodenj.
V	torek, 4. 4., ob 20.30: koncert APZ France Prešeren iz Kranja.
V	četrtek, 6. 4., ob 20.30: Gorica Kinema '89 - film Nozze in Galilea (rež. Michel Khleifi).
V	soboto, 8. 4., ob 20.30: revija pevskih zborov Primorska poje.
• Upravni odbor Kulturnega doma Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Informacije: tel. 0481/33288 (Kulturni dom, Ul. Brass 20, 34170 GORICA).
DORNBERK
Nocoj, 1. 4., ob 20.30: igra skupina Bazar iz Kopra.
HUM
Nocoj, 1. 4., ob 20.30: igra skupina Avtomobili iz Nove Gorice.
BUKOVICA
V	nedeljo, 2. 4., ob 20.30: igra skupina Nočni skok iz Kopra.
KOBJEGLAVA
V	petek, 7. 4., ob 20.30: igra skupina Avtomobili iz Nove Gorice.
ŠEMPAS
V	petek, 7. 4., ob 20.30: igra skupina Agropop iz Ljubljane.
urnik mejnih prehodov	
NA TRŽAŠKEM	
Prehodi prve kategorije:	
ŠKOFIJE	LAZARET
FERNETIČI	PESEK
BAZOVICA	
Prehodi druge kategorije:	
REPEN, ŠEMPOLAJ, SOCERB	- od 7. do 20. ure
OREH	- od 6. do 21. ure
MAČKOLJE	- od 7. do 21. ure
KOROŠCI, ČAMPORE	- od 7. do 20. ure
Prehodi za dvolastnike (s prošnjo 48 ur prej):	
BOTAČ	GROČANA A in B
DRAGA	GROPADA
CEREJ	MAVHINJE
NA GORIŠKEM	
Prehodi prve kategorije:	
VRTOJBA	RDEČA HIŠA
Prehodi druge kategorije:	
MIRNIK-GOLOBRDO	- od 7. do 19. ure
JENKOVO-NEBLO	- od 7. do 19. ure
PLEŠIVO	- od 7. do 20. ure
ČAST. VERSA-VIPOLŽE	- od 6. do 19. ure ’
ŠTEVERJAN-HUM	- od 7. do 19. ure '
SOLKAN	- od 7. do 19.30
UL. SV. GABRIJELA-NOVA GORICA	- od 7. do 19. ure	
RAFUT-PRISTAVA	- od 8. do 18. ure
	ob nedeljah in praznikih zaprto
ŠEMPETER	- od 7. od 20. ure
MIREN	- od 7. do 19. ure
DEVETAKI-LOKVICA	- od 8. do 19. ure
	ob sobotah odpirajo ob 7. uri
JAMLJE-KLARIČI	- od 7. do 20. ure
‘ Ob nedeljah in praznikih odpirajo prehod ob 8. uri.	
Prehodi za dvolastnike:	
ŠKRLJEVO	- z obvestilom 48 ur prej
CEGLO-MEDANA	- od 8. do 20. ure
	ob nedeljah in praznikih zaprto
V KLANCU-VALERIŠČE	- od 7. do 19. ure
	ob nedeljah in praznikih zaprto
PODSABOTIN	- od 7. do 18. ure
	ob nedeljah in praznikih zaprto
ŠTMAVER	- z obvestilom 48 ur prej
SOLKAN 2-POLJE	- od 8. do 18. ure
	ob nedeljah in praznikih zaprto
PALKISCE MIKOLI-OPATJE SELO - z obvestilom 48 ur prej	
NA VIDEMSKEM	
Prehodi prve kategorije:	
STUPICA (pri Špetru)	
UČJA (za Rezijo)	- od 8. do 20. ure
PREDEL (pri Rabeljskem jezeru)	
FUŽINE (pri Trbižu)	
Prehodi druge kategorije v Benečiji:	
POLAVA	- od 8. do 19. ure
PONTEMISECCO (pri Praprotnem)	- od 8. do 19. ure	
PONTEVITTORIO (pri Prosnidu)	- od 8. do 18. ure
ROBEDIŠČE (pri Čeneboli) - od	9. do 17. ure
S predhodno prošnjo:	
PONTE KLINAZ (pri Srednjem)	
SOLARIA (pri Dreki)	
Prehodi za dvolastnike (s predhodno prošnjo):	
STOPA A in B	PODREG
OSTRUNJA	MELINA
ROVAN	FATAGNE A in B
KOSCINA	STARI MLIN
Urnik za prehode na Tržaškem in Goriškem se bo delno spre-	
menil maja, za prehode na Videmskem pa septembra.	
filmske premiere
eva fornazarič
tu in tam
vojmir tavčar
Rain Man: hladen kot tihožitje
Rain Man je kot slika, ki nam daje zvesto podobo naslikanih predmetov. Spominja na tihožitje, ko je tudi pramen svetlobe na grozdni jagodi prav tak, kot je v naravi. Nekatere take slike so lepe, prave umetnine, nekatere prav tako skrbno izdelane pa so kičaste. Kje je meja med okusnim in heokusnim? Kje razpolovnica med prijetnim in vsiljenim?
Če vzamemo primer Rain Mana bomo takoj ugotovili, Ca gre za brezhiben film, s katerim je režiser Levinson
dokazal, da je zelo sposoben, v katerem je Tom Cruise odigral sijajno epizodno vlogo in se je izkazal Dustin Hoffman. Štirje oskarji so pokazali, s kakšnim veseljem je večina ameriških filmskih delavcev sprejela Rain Mana.
Film je seveda nadpovprečen, vendar vzbuja v gledalcu razdvojene občutke, še posebno, če gledalec primerja Rain Mana z drugimi Hoffmanovimi, Cruisovimi in Levinsonovi-mi filmi. Pričnimo kar pri Hoffmanu, ki je sicer prejel oskarja za film Kramer proti Kramerju, a se je res izkazal v filmih Midnight Cowboy, Tootsie, Smrt trgovskega potnika. Tokrat je prekosil samega sebe in si nadel kožo avtističnega moškega srednjih let, ki se prvič sreča z mlajšim in briljantnim bratom, ko je polovico svojega življenja preždel v bolnišnici, kjer ga imajo za handikapiranca, čeprav je izredno briljanten v matematiki. Actorš Studio ni imel boljšega učenca od Hoffmana, če izvzamemo morda Roberta De Nira. Dustin se je tako vživel v vlogo, da je ta izginila, na ekranu pa gledamo pravega bolnika. Vse to nas očara, a nas ne gane.
Hladna je tudi režija Barryja Levinsona. Hladna, a prav tako brezhibna. Težko bi mu očitali, da je kje zašel s poti človeškega razumevanja težke duševne stiske psihično bolnega človeka, ne moremo pa pozabiti, da je Levinson podpisal nadvse občuteno režijo filma Good Mornig, Vietnam!. Levinson pa je tudi avtor filmov Diner, Young Sherlock Holmes in Tin Man, ki so prav gotovo pustili sled v novejši ameriški filmski zgodovini.
Celo Tom Cruise, ki si je pravkar zaslužil zlato malino za najslabši film leta (Cocktail očitno ni navdušil Američanov), je sposoben globljih interpretacij. Tokrat delno moti ponovitev dvoboja med mladim filmskim tigrčkom in preizkušenim hollywoodskim lisjakom. Pred tem je moral Cruise igrati bilijard z Nevvmanom, tokrat podpira soloigro Dusti-na Hoffmana. Njega je vsaj delno škoda, saj je njegova interpretacija prodajalca italijanskih luksuznih avtomobilov (lamborghini) solidna in vredna naše pozornosti.
Kot dulcis in fundo še vloga Valerie Golino, ki igra Tomovo zaročenko. Ko je ne bi bilo, bi je nihče ne pogrešal, še najmanj pa italijanski gledalci, ki bodo morali prisluhniti samodubliranju v rimskem narečju.
Cesarjeva vrtnarska žilica
Medtem ko bo danes v dunajski Štefanovi katedrali donela cesarska himna »Bog obvarij, bog ohrani nam cesarja Avstrije. Modro naj nam gospodari s svete vere pomočjo...« in bodo kronane in nekronane evropske glave pospremile na zadnji poti poslednjo avstrijsko cesarico Žito, bodo na gradu Artstetten na Tirolskem otvarjali svojevrstno razstavo, posvečeno članom habsburške dinastije v neobičajni vlogi vrtnarjev in botanikov.
»Zeleni svet Habsburžanov« je ime razstavi, ki priča o znantnem prispevku nekaterih pripadnikov cesarske dinastije razvoju botanike in vrtnarstva. Tako je, recimo, Maksimilijan I. izoblikoval zelo zanimiva pravila o ureditvi vrtov, Ferdinand I. in Maksimilijan II. sta se zavzemala za vzgojo eksotičnih rastlin in sta imela precejšnjo zaslugo, da se je ta sektor razvil, Marija Terezija pa je omogočila prvo znanstveno odpravo avstrijskega cesarstva na Antilske otoke.
Ob razstavi, ki priča o vrtnarski in botanični zavzetosti Habsburžanov, pa so prireditelji pripravili tudi drugo z naslovom »Od Mayerlinga do Sarajeva«. Razstava bo odprta do 2. novembra.
Morda je le naključje hotelo, da je pogreb cesarice Zite sovpadel z odprtjem razstave na gradu Artstetten, vsekakor pa dogodka, ki bosta nedvomno pritegnila pozornost medijev (pravijo, da je na Dunaj prispelo 600 posebnih poročevalcev) priča o posebnem vzdušju in o posebnem odnosu do ne preveč oddaljene srednjeevropske preteklosti. In to ne samo v državah, kot je Avstrija, ki je povsem razumljivo zelo navezana na to svojo preteklost, saj je bila v tistih časih dejanski »ombillicus mundi«, pač pa tudi v državah, v katerih bi bili morali preboleti »čar« kronanih glav. Očividci pravijo, da je bil med nedavnim obiskom predstavnikov evropskega parlamenta na Madžarskem deležen največje pozornosti (s sliko na prvih straneh časopisov) poslanec Oton Habsburški.
Koristne telefonske številke			
NUJNI POSEGI		GASILCI	
Karabinjerji	112	Trst	115
Policija	113	Gorica	22222
PRVA POMOČ V BOLNICAH		Tržič Videm	410222 297161
Gorica Tržič	83991 482181	KARABINJERJI Trst	744935
Krmin	60124	Gorica	82044
Čedad	731377	Tržič	410276
ZELENI KRIŽ		Čedad	730405
Gorica	31111	PROMETNA POLICIJA	
RDEČI KRIŽ		Trst Gorica	422222 22333
Trst	768888	Tržič	410100
Tržič	482000	Čedad	731142
Standreška društva ustanovila odbor za boj proti onesnaževanju okolja
V Kulturnem domu 28. aprila
Podpis listine o sodelovanju med bivšimi borci Gorice in Reke
Fronta proti upepeljevalniku se širi. V Štandrežu je bil predsinoči dobro obiskan vaški posvet, ki ga ja sklical novoustanovljeni Odbor štandreških društev in organizacij za zaščito okolja. V odboru sodelujejo, je povedal njegov predstavnik Erik Bensa, vsa štandreška kulturna in športna društva, kmečka in druge organizacije: KD Oton Župančič, PD Štandrež, športna društva Juventina, Val, Velox, balinarski klub Mak, Kmečko društvo, sekcija VZPI in štandreški skavti. Odbor bo deloval enotno brez vsakršnega političnega ali nazorskega razlikovanja, v interesu vsega prebivalstva, da se zagotovi zdravje občanov in zaščita okolja. Najbolj pereč je danes problem upepeljevalnika, ki po edinih doslej razpoložljivih podatkih sprošča v okolico dioksin in druge tako za prebivalstvo kot za okolje škodljive snovi. Podobno kot v Sovodnjah, kjer podoben odbor deluje že približno eno leto, so se zato tudi v Štandrežu odločili, da nastopijo enotno z zahtevo, naj se upepeljevalnik, ki stoji na območju Štandreža, čimprej zapre.
Bensa je povedal, da namerava odbor spodbujati občutljivost javnosti do teh vprašanj, hkrati pa izvajati kon-
kretne pobude za zmanjšanje posledic oz. preprečevanje onesnaževanja. Napovedal je, da se bo štandreški odbor pridružil akciji za nabiranje podpisov z zahtevo po takojšnjem zaprtju upepeljevalnika. V ta namen so že pripravili posebne pole, ki jih bodo nato s podpisi čim večjega števila prebivalcev posredovali predsedniku deželne vlade in pristojnemu deželnemu odborniku, goriškemu prefektu, županu, predsedniku Pokrajine in predsedniku upravnega odbora KZE. Navedli so štiri zahteve: 1) spremembo deželnega načrta in novo lokacijo naprave za uničevanje odpadkov v goriški pokrajini; 2) hitro realizacijo primerne naprave na področju, ki naj bo oddaljeno od hiš; 3) dokončno zaprtje sedanjega upepeljevalnika v Štandrežu; 4) stalno in sistematično nadzorovanje onesnaženega področja.
Na štandreškem posvetu so sodelovali tudi predstavniki sorodnega sovo-denjskega odbora, v imenu katerega je Bogdan Butkovič predstavil stanje glede upepeljevalnika in dosedanje pobude, da bi dosegli njegovo zaprtje. Med drugim je povedal, da je odbor zbral že okrog tisoč podpisov v podporo zahtevi za zaprtje objekta.
Predsednik rajonskega sveta Ressi je ugotovil, da je problem okolja v Štandrežu zelo pereč. Z odločnim nasprotovanjem rajonske skupščine in prebivalstva so zaenkrat uspeli preprečiti nevarnost, da bi pri vasi odprli onesnažujočo livarno. Prav tako odločno namerava Štandrež nastopiti tudi za zaprtje upepeljevalnika, ki je danes brez dvoma glavni vir onesnaževanja. Pohvalil je mlade, ki so prevzeli nase breme akcije in opozoril še na druge probleme v zvezi z varstvom okolja, na primer na nedovoljeno odlaganje smeti na bregu Soče.
Povsem v sozvočju so bili še drugi posegi, med temi tudi poseg Damjana Paulina, predstavnika PD Štandrež sicer pa občinskega svetovalca v Gorici. Apeliral je k akciji, saj je ugotovil, da je tak upepeljevalnik, kakršen je danes, treba zapreti. Obenem je predlagal pritisk na pokrajinsko upravo, ki je pristojna za izbiro lokacije nove naprave za uničevanje odpadkov.
Prve podpise so zbrali že predsinoči, v prihodnjih dneh pa jih bodo predstavniki društev zbirali po vasi.
V Kulturnem domu v Gorici bo 28. aprila 3. miting prijateljstva in sodelovanja, ki ga pripravljata združenje VZP1-ANPI in SKGZ. Prireditve so bodo vrstile v popoldanskih in večernih urah. Nastopil bo tudi Tržaški partizanski pevski zbor.
Na omenjeni prireditvi, kjer bodo množično sodelovali tudi bivši partizanski borci iz Nove Gorice in Reke, bodo predstavniki občinskega odbora VZPI-ANPI in Občinskega odbora SUBNOR z Reke podpisali Listino o prijateljstvu in sodelovanju. Pobudo za to je dal mestni odbor VZPI-ANPI v Gorici, ki je osnutek besedila že razposlal vsem sekcijam v pokrajini, ki bodo pobudo nedvomno podprle.
Besedilo listine, ki bo v italijanskem, slovenskem in hrvaškem jeziku se sklicuje na dosedanje sodelovanje med bivšimi antifašističnimi borci in potrjuje voljo po nadaljnjem sodelovanju s ciljem utrjevanja miru in enakopravnega sporazumevanja med narodi.
Borci se v listini obvezujejo, da bodo delovali za širjenje in zmago kulture miru, za celovit razvoj manj-šinjskih skupnosti, ki živijo v okviru vsake države, ob doslednem spoštovanju njihovih pravic. Priznavanje in spoštovanje teh pravic je osnovni izraz
demokracije in obenem pogoj za nadaljnji razvoj odnosov med republiko Italijo in SFRJ.
Bivši borci se v listini nadalje obvezujejo za razširitev sodelovanja med organizacijami Gorice in Reke na področju kulture, športa, gospodarstva in tudi drugih dejavnosti.
Razsodišče za pravice bolnikov
Razsodišče za pravice bolnikov -sekcija za goriško pokrajino - obvešča, da so člani razsodišča, od danes dalje, na razpolago ob ponedeljkih od 11. do 12. ure, torkih od 17. do 18. ure, sredah od 19. do 20. ure in petkih od 17. do 18. ure in sicer na sedežu v bolnišnici v Tržiču v Ulici Rossini.
Rajonska sveta
V torek, 4. aprila, ob 20. uri se bo sestal rajonski svet v Podgori. Poleg drugih zadev bodo razpravljali o poteku slovesnosti ob 24. aprilu.
V torek je napovedana tudi seja rajonskega sveta za Podturn in Sv. Ano.
Po predavanju o atracinu na vrsti biološko kmetijstvo
Prisotnost herbicidov in posebej nevarnega atracina v pitni vodi na Goriškem, predvsem na območju Krmina se zmanjšuje. To pomeni, da se je v kmetijstvu pri nas prenehala uporaba snovi, ki zastruplja vodo in povzroča v človeku nevarnost rakastih obolenj, ne pomeni pa, da zdravstveni in drugi Javni organi lahko zmanjšajo nadzor-
Zi<D
ROBERT THOMAS
OSEM ŽENSK
kriminalna komedija
Izvaja
DRAMSKA SKUPINA KULTURNEGA DRUŠTVA SOVODNJE
V ponedeljek, 3. aprila,
ob 20.30
v goriškem Kulturnem domu
stvo nad uporabo kemičnih in drugih strupenih sredstev v kmetijstvu. Poleg atracina se namreč uporabljajo tudi druge potencialno nevarne snovi, katerih posledic morda še ne občutimo, najbrž pa jih bodo že v bližnji prihodnosti. To sta na javnem informativnem sestanku, ki so ga priredili zeleni v Krminu, povedala funkcionarja videmske KZE št. 7 Renato Nardini in dr. Giorgio Ferigo. Srečanju je sledilo precejšnje število občanov, toda med njimi skoraj ni bilo kmetov. Pobudniki večera so negativno ocenili to odsotnost in ugotavljajo, da kmetov nihče noče postavljati na zatožno klop, potrebna pa je tudi njihova aktivnejša zavzetost, da se omeji in postopoma odpravi nevarnost, ki jo danes povzroča nenadzorovana uporaba škodljivih in nevarnih kemikalij.
Sklop predavanj o teh vprašanjih se bo v krminski občinski dvorani nadaljeval v ponedeljek, 3. aprila, ob 20.30. Deželni svetovalec Zelene liste Fede-rico Rossi in predstavnik kmetijske zadruge Cerignicule iz Humina Gian-ni Gubiani bosta predstavila osnutek deželnega zakona o pospeševanju in orejanju biološkega kmetijstva v deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Poldrugi dan ni nihče opazil avta s truploma v reki
Dva mrtva pod mostom čez Idrijco
Vse kaže, da se več kot 24 ur ni nihče zavedal srhljive prometne nesreče, ki se je najbrž že v noči od srede na četrtek pripetila na mostu čez Idrijco na državni cesti med Gorico in Vidmom in v kateri sta umrli dve osebi. Citroen CX 2000 z goriško registracijo je po domnevah krminskih karabinjerjev, ki vodijo preiskavo, malo pred mostom prihajajoč iz goriške smeri zadel ob stopnico zelene grede na križišču med dvema državnima cestama. Očitno je hitrost bila prevelika, saj je avto nato zbil tablo na meji med goriško in videmsko pokrajino, prebil guar-drail in zgrmel v strugo Idrijce tik pod mostom. Nihče ni prisostvoval nesreči. Kljub tisočem vozil, ki vsak dan vozijo po zelo prometni cesti, tudi v četrtek ves dan ni nihče opazil avtomobila pod mostom. Tako so šele uslužbenci državnega podjetja za ceste, ki so šli včeraj dopoldne popravit guardrail, avto z dvema truploma v strugi Idrijce, tik pod mostom.
Citroen, ki je ležal na strehi v nekaj manj kot meter globoki vodi, so okrog poldne goriški gasilci dvignili s pomočjo žerjava in iz njega potegnili trupli dveh moških. Ena od dveh žrtev je voznik in lastnik avtomobila 39-letni Bruno Ometlo iz Gorice, Ul. delle Monache 13. Za ugotovitev istovetnosti drugega je bilo včeraj treba počakati do večera, saj pri truplu niso našli osebnih dokumentov. Kaže, da gre za 30-letnega Luciana Grabrielcica, Ul. Gar-zarolli 161/A, ki so ga starši pogrešali od srede zvečer.
Dežurni zdravnik v Krminu je, potem ko so okrog 13. ure povlekli trupli iz avtomobila, ugotovil, da sta voznik in sopotnik umrla po vsej verjetnosti zaradi utojpitve vsaj 24 ur prej, kar potrjuje domnevo, da se je nesreča pripetila v noči od srede na četrtek. Karabinjerji iz Krmina skušajo točneje določiti kdaj in kako je prišlo do tragične nesreče.
Včeraj se je v Gorici pričel proces zaradi afere o vozniških dovoljenjih
Loterije prinesle trgovcem nesrečo
Približno dvajset trgovcev v Tržiču bo najbrž moralo plačati precejšnjo denarno kazen zaradi prekrškov, ki naj bi jih storili ob razpisu raznih iger na srečo. Sankcije znašajo od najmanj 100 tisoč do največ milijona lir.
V številnih trgovinah so pred velikonočnimi prazniki namreč običajnim kupcem izdajali srečke in obljubljali bogate nagrade, največkrat v obliki orjaškega čokoladnega jajca, oziroma drugih "prazničnih" dobitkov. Take loterije v domači režiji so v praksi tudi drugod, menda pa je treba zaprositi za posebno dovoljenje in vse skupaj izpeljati ob spoštovanju predpisov in pod budnim nadzorstvom financarjev.
Pred goriškim okrožnim kazenskim sodiščem se je včeraj pričel proces proti enaintridesetim obtožencem zaradi podkupovanja, združevanja z zločinskimi nameni in lažnih izjav v listinah. Gre za sodni postopek v zvezi s "kupovanjem" vozniških dovoljenj. Kazniva dejanja, zaradi katerih se je tolikšna množica osumljencev znašla na zatožni klopi, naj bi se odvijala pred petimi, oziroma šestimi leti v Gorici, zadeva pa je prišla na dan šele marca 1985, ko se je zaključila preiskava, ki so jo vodili funkcionarji prometne policije. Takrat so priprli dvanajst oseb.
Eden od obtožencev Amedeo Centi-ni je medtem umrl.
Med glavnimi obtoženci so trije nekdanji uslužbenci Urada za motorizacijo Fernando Previdi iz Rima ter Tržačana Giorgio Bacchia in Giorgio Hvastia.
V dokumentaciji, ki se zahteva za izdajo vozniških dovoljenj naj bi namreč izjavljali neresnične stvari. Kandidate za vozniško dovoljenje naj bi preprosto ocenili za sposobne, ne da bi preverili njihovo znanje. Nadalje sta med obtoženci brata Vittorio in Pi-etro Paolo Filipucci, lastnika avtošole
v Gorici. Združevanje z zločinskimi nameni pripisujejo tudi drugim petim obtožencem, Enzu in Pieru Beltrameju iz Pradamana, Marinu Barbacettu iz Ravascletta, Alcidu Vecchietu iz Koprivnega in Gianfrancu Braidottu iz Gorice. Omenjeni naj bi pridobivali kliente, z drugo besedo, opravljali naj bi vlogo mešetarja. Vsi drugi obtoženci pa naj bi bili podkupovale!, to je tisti, ki naj bi s plačilom določene vsote prišli na lahek način do vozniškega dovoljenja.
Ob tem velja povedati, da je ob množici obtožencev število prič neverjetno skromno: trge funkcionarji prometne policije in dva funkcionarja Urada za civilno motorizacijo.
Na včerajšnji prvi obravnavi, ki se je pričela sredi dopoldneva, nadaljevala pa tudi popoldne, proces bo kot se zdi trajal precej dolgo, je bila prisotna približno polovica obtožencev.
Pač pa je bilo v dvorani za goriške razmere neobičajno veliko zagovornikov, ki so seveda takoj po prebranju obtožnice in potem ko je bil oddvojen postopek proti Robertu Bacchiju (je namreč v bolnišnici) predložili celo vrsto instanc. Večina je osporavala veljavnost preiskovalnega postopka in opozorila na vrsto nepravilnosti, ki naj bi jih ob tem zagrešili. Eden od zagovornikov (odv. Bernot) pa je predlagal naj bi proces prekinili in zadevo predali upravnemu sodišču. Vozniška dovoljenja, ki naj bi jih obtoženci pridobili s podkupovanjem namreč so še zmeraj veljavna.
Sodišče je zavrnilo vse ugovore in proces se je nadaljeval. Do poznih popoldanskih ur so zaslišali vse v sodni dvorani prisotne obtožence (nekateri se namreč sojenja niso udeležili). Proces so nato prekinili in sklenili, da se bo nadaljeval 11. aprila.
razna obvestila
Družba se dobi danes, 1. aprila, ob 20.30 v gostilni pod Štmavrom (Koštabo-na).
Kulturni dom Gorica vabi v sredo, 5. t. m., ob 20.30 na predvajanje videokasete o prireditvi ob 8. marcu. Na večeru bodo na razpolago tudi fotografije s prireditve.
Mladinski odsek in lotoodsek KD Jezero vabita v ponedeljek, 3. t. m., ob 20.30 na predvajanje diapozitivov Marka Jarca o Peruju, ki bo na društvenem sedežu v Doberdobu.
Ženski odsek KD Jezero v Doberod-
bu priredi v sredo, 5. t. m., ob 20.30 na sedežu predavanje o menopavzi. Predava dr. Metka Rous-Jug.
KD Danica na Vrhu prireja v petek, 7. t. m., ob 20.30 v središču Danica predvajanje diapozitivov alpinista Petra Podgornika.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Una donna in carri-era«.
VERDI 17.15-22.00 »Rain man - L'uomo della pioggia«.
VITTORIA 16.45-22.00 »Chi ha incastrato Roger Rabbitt?«.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 »Sorgo rosso«. EXCELSIOR 16.00-22.00 »Home boy«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna — Ul. San Michele -tel. 21074
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale - Trg Republike 26 - tel. 410341
__________pogrebi_____________
Danes v Gorici ob 11. uri Antonietta Vretenar iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 12.30 Lojzka Petrovčič vdova Ferjančič iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče.
Opel Corsa Swing Strast, ki se takoj vname že pri 2S0.000 lirah na mesec
Zelo težko se je upreti fantastičnemu avtomobilu Corsa Swing, ki je tako poskočen, okreten in varčen. Pustite se zapeljati njegovemu svežemu videzu in izrednim kupnim pogojem: 6 milijonov brezobrestnega posojila, ki ga boste vrnili v 24 mesečnih obrokih po 250.000 lir.
Soc. BOATO
SEDEŽ:	TRŽIČ - Largo dell'Anconetta 1 - Tel. (0481) 74176 - 74177
FILIALA: GORICA - Korzo Italia 63/b - Tel. (0481) 87174
“7 OPEL -©-
Do 30. 4. 1989
Ob odobritvi resolucije za rabo slovenščine
Razprava o narodnostnih pravicah v goriškem pokrajinskem svetu
Do odobritve dveh pomembnih resolucij o rabi slovenščine in furlanšči-ne v pokrajinskem svetu je predsinoči prišlo po dolgi razpravi, v katero so tudi po večkrat posegli predstavniki vseh strank. Zlasti ob predlogu za spremembo pravilnika, ki naj dovoli rabo slovenskega in furlanskega jezika v najvišjem izvoljenem telesu na Goriškem, je razprava presegla specifično vsebino predloga in celovito zajela manjšinsko vprašanje, način njegovega reševanja ter problematiko odnosov na narodnostno mešanem ozemlju.
Svetovalka Aleksandra Devetak, ki je kot prva podpisnica vložila predlog resolucije že 3. novembra lani, je uvodoma predstavila pomen in vsebino tega predloga. Nanj je, kot smo svoj-čas poročali, predsednik Crisci pisno odgovoril že konec meseca januarja. Do predloga je takrat, kljub zagotovilom o pozornosti in odprtosti pokrajinske uprave do teh vprašanj, zavzel v bistvu odklonilno stališče. Navajal je troje ugotovitev: 1) da je pravilnik sklop norm, ki jih je svojčas odobril pokrajinski svet za urejanje svojega delovanja; 2) da so norme v skladu z Republiško ustavo in državnimi zakoni, ki urejajo delovanje krajevnih uprav; 3) da so podobne predloge že odobrili na Tržaški pokrajini in v nekaterih Občinah, pa jih je zavrnil nadzorni organ, ker so v nasprotju z obstoječo zakonodajo. Crisci je zato zaključeval, da uvedba slovenščine v izvoljenih telesih ni mogoča, vse dokler ne bo izglasovan državni zaščitni zakon.
Devetakova je ovrgla predsednikovo argumentiranje. Predvsem nihče ne prepoveduje pokrajinskemu svetu, da spremeni svojčas odobreni pravilnik; nadalje tudi po spremembi bi pravilnik ne bil v nasprotju z Ustavo in zakoni, pač pa bi se končno uresničila določila Ustave, ki obvezujejo k zaščiti manjšin; tretjič, neuspeh podobnih poskusov v preteklosti ni razlog, da ne bi spet poskusili in tako tudi opozorili javnost na potrebo po reševanju manjšinskega vprašanja, saj molk in pasivnost samo prepuščata manevrski prostor nacionalističnim silam.
V razpravo je prvi posegel načelnik PSI Saccavini. Dejal je, da njegova stranka soglaša z vsebino predloga, toda ne z načinom reševanja problema. Gre za demagoško potezo, saj bi spremembo pravilnika gotovo zavrnil Deželni nadzorni odbor. Sprememba pravilnika bi zato bila zgolj dokaz dobre volje brez konkretnega učinka, medtem ko Slovenci potrebujejo konkretne ukrepe. Predvsem zaščitni zakon, glede katerega so v PSI zaskrbljeni, ker postopek stoji. Zaradi vsega tega je Saccavini napovedal, da se
bodo trije predstavniki PSI pri glasovanju vzdržali.
Predstavnik SSk Spazzapan je kritiziral to stališče in ugotovil, da se je zadržanje PSI od prejšnjega mandata, ko je na Saccavinijevem mestu sedel slovenski predstavnik, spremenilo na slabše. Navedeni izgovori ne držijo, saj bi izglasovanje predloga bilo v vsakem primeru pomembno politično dejanje, ki s svojo vsebino anticipira zakonsko zaščito. Duh predloga presega njegovo specifično vsebino: ne gre zgolj za popravek pravilnika, pač pa za pravico manjšine do lastne identitete.
Načelnik KD Bergamin je prebral daljšo izjavo, v kateri je dejal, da se KD zavzema za "realistično in uravnovešeno zaščito", brez zapiranja na načelne premise in izsiljevanja, zaradi katerih bi se lahko kdo čutil oškodovan ali diskriminiran. KD meni, da je dozorel čas, da vlada pripravi svoj osnutek zaščitnega zakona, ki naj upošteva tako predloge raznih strank kot zaključke Cassandrove komisije. Zakon ne bi smel vsiljevati nekih objektivnih zaščitnih avtomatizmov, pač pa prepustiti subjetivni aktivnosti posameznikov in skupnosti možnost aktiviranja zaščitnih mehanizmov. KD je zaskrbljena zaradi nekaterih skrajnostnih in pretiranih zahtev. Tudi pričujoči predlog KPI pomeni zaskrbljujoč beg naprej, ki utegne ogroziti doslej doseženo strpnost in povzročiti ostre reakcije in nasprotja. Zato je KD proti predlogu resolucije.
Povsem drugačne misli je izrekel predstavnik zelene liste Fiorelli, ki se je navezal na nadškofa Attemsa, da je poudaril pomen večjezičnosti v goriškem prostoru. Tega pomena v Rimu ne bodo mogli razumeti, če se tukajšnje politične sile ne zavzamejo za povratek k nekdanjemu kulturnemu sožitju, ki je značilno za goriško preteklost in predpostavlja priznanje vseh tukaj govorjenih jezikov. Stališče Pokrajine, ki je gotovo dosti bolj reprezentativna kot pa razne nacionalistične skupine, ki so v zadnjem času romale k ministru Maccanicu, bi pomenilo tudi pomemben politični poseg do rimskih oblasti. Fiorelli je še pozval predstavnika SSk Spazzapana, naj se v odboru zavzame za uresničitev manjših, vendar konkretnih pobud, kot je na primer nujno potrebna zaposlitev prevajalca na Pokrajini ali organizacija tečaja slovenščine za pokrajinske svetovalce.
Predstavnik PSDI Bressan je kot Furlan dejal, da ne nasprotuje uvedbi slovenščine, pod pogojem, da se enaka pravica prizna tudi furlanskim svetovalcem, kar so pobudniki resolucije sprejeli in vnesli popravek v besedilo.
Po posegu misovca Cosme, ki je seveda postregel s svojim gledanjem na zgodovino in vprašanje zaščite manjšine, je daljši poseg imel še načelnik KPI Salomoni. Krščansko demokracijo je opozoril, da ji podleganje zaprtim nacionalističnim stališčem ne bo koristilo: nedavne volitve na Koroškem in v Nemčiji dokazujejo, da se s temi argumenti okorišča skrajna desnica, sredinske stranke pa na tem terenu izgubljajo volilce. Ovrgel je tudi ugovore PSI, češ da je predlog neučinkovit, ker ga bo itak zavrnil nadzorni organ: prvič, gre za resolucijo, ki obvezuje k nečemu upravo in torej sploh ne potrebuje odobritve nadzornega organa, poleg tega pa gre za problem z izrazitim političnim pomenom, ki presega zgolj konkretno vprašanje spremembe pravilnika. Salomoni je še spregovoril o prebujanju manjšin po vsej Evropi in dejal, da ne moremo pozdravljati kot pozitiven pojav prebujanja narodov in demokratizacije v Sovjetski zvezi, če istočasno tukaj teptamo pravice Slovencev. Nacionalno vprašanje je danes v Evropi eno bistvenih vprašanj demokracije: Evropski parlament je pred dvema letoma pozval države članice k zaščiti manjšin in izrecno predvidel rabo manjšinskih jezikov v delovanju krajevnih uprav na področjih, kjer živijo manjšine. Goriška pokrajina zato ne sme izgubiti priložnosti, da dokaže, da je v sozvočju z demokratičnimi procesi, ki se danes uveljavljajo v Evropi. Pozval je tudi predsednika Criscija, naj v primeru odobritve pošlje resolucijo v vednost predsednikom vlade, poslanske zbornice in senata.
Dolgi razpravi so sledile glasovalne izjave, v katerih so predstavniki posameznih strank v bistvu potrdili že prej izrečena stališča in nato glasovanje, ki obvezuje upravo, naj poskrbi za uvedbo rabe slovenščine in furlanščine v pokrajinskem svetu, (mm)
Drevi Primorska poje v Tržiču Čez teden dni pa v Gorici
Sinoči se je v Kulturnem domu v Novi Gorici pričela jubilejna, dvajseta revija pevskih zborov Primorska poje, ki jo prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske. Nad 130 prijavljenih skupin, ki se bodo do 22. aprila zvrstile v raznih krajih obmejnega prostora, dokazuje pomembnost prireditve, ki je med najbolj množičnimi na Slovenskem, gotovo pa najpomembnejša na Primorskem. Da bi primerno, tako vsebinsko kakor organizacijsko, obeležili dvajsetletnico revije, so prireditelji vnesli v spored več novosti, s katerimi so hoteli dati še večji poudarek manifestaciji, ki združuje več tisoč ljubiteljev petja in glasbe. Tako so na sinočnjem uvodnem in obenem slovesnem koncertu v Novi Gorici nastopile po mnenju organizatorjev najboljše skupine s posebnim sporedom. Podobno bo tudi na sklepnem večeru, 22. aprila, v Trstu. Koncert v Trstu bo neposredno prenašala tudi ljubljanska televizija in tako omogočila vsem gledalcem in poslušalcem v Sloveniji, da se pobli-že seznanijo in ocenijo našo zborovsko prireditev.
Po sinočnjem slavnostnem koncertu se bo že danes začela serija pevskih večerov. Drevi bosta na vrsti dva koncerta, v Tržiču in Izoli. Tržiš-ka prireditev, (ob 20.30), ki jo prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in Javno večnamensko kulturno središče v Ronkah, je postala že tradicionalna v Laškem in je ob vsaki izvedbi privabila veliko ljubiteljev petja. Najprej sta koncerta bila v kinodvorani Excelsior, kasneje v občinskem gledališču, lani v dvorani glasbene šole Vivaldi v Tržiču. V isti dvorani se bo odvijala tudi nocoj. Zaradi udeležbe kakovostnih skupin si prireditelji nadejajo, da bodo tudi danes zvečer Slovenci v Laškem številčno prišli na koncert in s tem izpričali željo po takih pobudah, ki jih je v zadnjih letih vse več.
Na tržiškem koncertu Primorska poje se bo najprej predstavil dekliški zbor Soča iz Kanala, ki ga vodi D. Žorž. Za njim pa bodo nastopili še
mešani pevski zbor Pod lipo iz Bar-nasa (N. Specogna), moški pevski zbor ZŠAM iz Idrije (B. Kosmač), ženski pevski zbor Jože Pahor iz Sežane (E. Prinčič), moški pevski zbor E. Gri-on iz Tržiča (F. Fragiacomo) ter moški pevski zbor V. Vodnik iz Doline (B. Kralj).
Ob tem velja povedati, da bo drugi koncert Primorske poje na Goriškem že naslednjo soboto, 8. aprila, in sicer v goriškem Kulturnem domu. Ob tej priložnosti se bodo predstavili moški zbor Skala iz Gabrij, mešani pevski zbor Lijak z Vogrskega, moški pevski zbor Fantje izpod Grmade iz Devina, mešani pevski zbor Topničar s Trnovega, ženski učiteljski pevski zbor iz Tolmina ter mešani pevski zbor Ivan Rijavec iz Idrije.
Na reviji Primorska poje sodelujejo še številne druge goriške skupine. To so mešani pevski zbor KD A. Paglavec in KD Podgora [Kobjeglava, 9. 4.), mešani zbor Oton Župančič iz Štan-dreža (Izola, 1. 4.), moški zbor Jezero (Bovec, 15. 4.), moški zbor iz štmavra (Šmarje pri Kopru, 2. 4), mešani pevski zbor Rupa-Peč (Branik, 8. 4.), mešani pevski zbor Štandrež (Kobjeglava, 9. 4.) itd.
KULTURNI
DOM
Oil
GLASBENA
MATICA
GORICA
Akademski pevski zbor
FRANCE PREŠEREN
Kranj
Solisti: Ana Erman, sopran Andraž Hauptman, klavir Damijan Močnik, harmonij
Dirigent: Tomaž Faganel Kulturni dom - Gorica Torek, 4. aprila 1989 ob 20.30
Bilanca 88
Kabaret v Kulturnem domu Nastopa mimik Zizi Laurenti
Po uspešni drugi izvedbi Pajk s sho-'va se ljubiteljem smeha, razvedrila in dobre volje obeta podobna prireditev, ki bo danes ob 21.00 v veliki dvorani Kulturnega doma. Na kabaretnem večeru bo nastopil in nas popeljal v svet smeha naše gore list, sedaj francoski kabaretist in showmann Gigi Lauren-b-Zizija. Gre za enega najbolj znanih kabaretistov na svetu, ki se je izšolal v Znani pariški šoli Marcela Marluxa in Luisa de Funesa, ki sta našemu občin-stvu dobro znana, saj smo ju večkrat Sledali v raznih filmih ali na televizijcih oddajah.
Da bo Zizi gost goriškega Kulturne-9a doma je prišlo čisto po naključju. Kabaretist je namreč osebni prijatelj Priznanega goriškega umetnika Zorana Mušiča, ki živi in dela v Franciji. Ob priložnosti Laurentijevega nastopa v Benetkah (jutri v Lidu) je slovenski Ckar omogočil, da se bo kabaretist Predstavil tudi goriškemu občinstvu.
Da bi kaj več izvedeli o njegovi hmetniški poti, smo Laurentija vpraša-1 za krajši pogovor včeraj zjutraj, ko Sl je ob Mušiču (verjetno mu bo upra-va doma pripravila razstavo) ogledal Prostore Kulturnega doma.
Gigi Laurenti se je rodil v slovenski družini v Ločniku. Kot deček pa se je z družino izselil v Francijo, kjer je oče dobil zaposlitev. Že kot mladenič je pokazal velike sposobnosti za humor in mimiko. Zato se je, kljub nasprotovanju staršev odločil, da bo obiskoval Marluxovo-de Funesovo šolo, kjer se je izkazal za enega najboljših slušateljev. Kaj kmalu ob navdušenju publike, ga je tudi kritika začela jemati resno. Tudi ocene se se začele spreminjati in so danes že prav laskave. Danes Gigi Laurenti sodi v sam vrh svetovnega kabareta in dovolj je da povemo, da je bil doslej že trikrat nagrajen na priznanem festivalu v Lausanni, ki za humorista velja isto kot oscar za filmskega igralca. Njegovi nastopi v Franciji in širom po svetu so številni. Med zadnjimi bi gotovo omenili tistega v Washingtonu, ki so ga pripravili ob imenovanju Buscha za predsednika ZDA.
Goriškemu občinstvu se bo kabaretist predstavil kot imitator in mimik nekaterih najbolj uglednih svetovnih osebnosti. Sicer ni izključeno, da ne bo posnemal tudi nekatere krajevne osebnosti, saj se je med obiskom v Kulturnem domu vneto zanimal za župana in nekatere naše slovenske veljake.
Večer kabareta z Gigijem Laurenti-jem se bo pričel ob 20.30. Povejmo, da bo izkupiček večera šel v sklad Mitje Čuka.
Na sliki: Gigi Laurenti-Zizi.
Razstava fotografij
V razstavni galeriji v Foljanu bodo jutri ob 11. uri odprli razstavo fotografij Nicola Lorusso. Prireja jo Javno večnamensko kulturno središče iz Ronk, odprta pa bo do 21. aprila. Pretežni del razstavljenih fotografij prikazuje pokrajino, oziroma okolje, odtod tudi ime razstave.
Upravni svet bančnega zavoda Cassa di Risparmio di Gorizia je odobril bilanco za leto 1988 (158. poslovno leto).
Bilanco je pregledala Coopers & Lybrand in izkazuje sledeče podatke:
v milijardah lir		primerjava 87/88
Neposredne vloge klientov	1.054	+ 4,61%
Upravljana sredstva	324	+ 31,24%
Skupne vloge	1.618	+ 11,82%
Ekonomske naložbe	1.052	+ 18,67%
Skupne naložbe	1.459	+ 8,79%
Premoženje in rizični skladi	171	+ 10,94%
Čisti dobiček	6,6	+ 10,00%
UPRAVNI SVET
Predsednik:
dr. Antonio TRIPANI
Podpredsednik:
Sergio MEDEOT
Svetovalci:
Cesare FUMO knjig. Piero MUCELLI Vittorio OLIVA Dario OUVIERI Giuseppe PECORARI dr. Flavio Adriano PETRUZ Luigi VISENTIN
NADZORNI ODBOR:
prof. Antonio BISIACH ind. iz. Renzo PAGOTTO Gianfranco TROMBETTA
UPRAVITELJI:
dr. Antonio TRIPANI Sergio MEDEOT vel. kom. Dario CIOLI dr. Giovanni RONCONE dr. Franco PODDA
GLAVNA DIREKCIJA Glavni direktor:
dr. Franco PODDA
Namestnik glavnega direktorja:
knjig. Giuseppe BLEDIG
CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA
Goriška hranilnica
banka od leta 1831
Naj bo morje ponovno tudi naše
Na tem koščku zemlje med Barkov-Ijami in izlivom Timave, kjer se Kras strmo spušča proti morju, so naši predniki kaj kmalu zaorali premce svojih čolnov v sinjino Jadranskega morja, da bi si z žulji svojih rok prislužili borni zaslužek. Ob obali, globoko pod kraškimi vasmi, so požrtvovalne roke zgradile zasilne pristane, skladišča za mreže in ribiški pribor. Ribištvo je bilo dolga leta le dodatna dejavnost, ki je nekoliko omilila revni pridelek na skopi kraški zemlji. Kdaj so naši predniki postali pravi ribiči, kljub temu da niso popolnoma opustili obdelovanje skope zemlje, ni jasno, navsezadnje ni niti tako važno. Pomembnejše je spoznanje, da je bil ta košček zemlje več kot tisoč let slovenski, da so ob morju tega strmega brega v morje spuščali svoje mreže slovenski ribiči.
Danes je vse to le spomin. Kdor pa je z morja zadnjič videl naš breg konec petdesetih let, bi se danes nedvomno zgrozil. Kje so tisti s trto porasli poštni, pa brništra sredi skal. Vse to je danes le spomin, gradivo za zgodovinarje in etnologe. Tu ne bi navajali razlogov in vzrokov, zakaj smo skoraj v celoti izgubili lastništvo nad našim bregom. Po toči zvoniti je prepozno. Lastništva nad našim bregom ne bomo pridobili, morja pa ne utesnjuje lastninska pravica, tu smo lahko ponovno prisotni. Če je bilo nekoč morje grenka ledina za ribiča, ki si je lomil roke ob veslih in mrežah, je sedaj postalo pribežališče tistih, ki se hočejo v samoti in v neposrednem stiku z naravo razbremeniti tegob sodobnega življenja in v zdravem športnem duhu pomeriti svoje sposobnosti na regatah.
Pri tem igrata nadvse pomembno vlogo naši dve športni pomorski društvi Čupa in Sirena. Že pred njunim nastopom smo imeli Slovenci nedeljske in dopustniške kapitane, ki pa so bili anonimni »uporabniki« in ki so se skoraj utapljali v rastoči italijanski navtiki. Da se je naša beseda ponovno razlegala na obali in pomolih, je bilo prepuščeno večji ali manjši nacionalni zavzetosti posameznika, krog ljubiteljev morja pa se je le počasi širil. Šele društvi sta s svojo vzgojno-pedagoško dejavnostjo združili in prebudili ta speči potencial, tako da je tudi širša italijanska javnost zaznala našo prisotnost na morju. V nekaj letih sta pritegnili več sto članov, vzgojili eno generacijo jadralcev.
Med mladimi, ki so se naučili prvih veščin jadranja, pa je pg našem mnenju vse preveč osipa. Že res, da vrhunske rezultate dosežejo le redki jadralno nadarjeni, če pa je naša naloga razširiti slovensko prisotnost na Jadranu, nas ne bi smeli motiti povprečni jadralci, treba jih je le spodbujati, da ne vržejo puške v koruzo, da športni agonizem zamenjajo z zdravo rekreacijo. Tu ne bi navajali objektivnih vzrokov tega osipa, mislimo pa, da je precej krivde tudi v zgrešenem odnosu, ki ga ima naša širša zamejska javnost do navtike. Še vedno se nismo znebili zgrešenega psevdolevičarskega koncepta, da je navtika šport in rekreacija petičnežev, kot taka naj bi bila torej tuja našim zdravim naprednim silam in je torej ni treba širiti. Kolikokrat smo slišali očitek, da je tudi navtična rubrika odveč, da bi bilo koristneje pisati o vrtičkarstvu, o biološki hrani, celo o vzdrževanju kraških vodnjakov, naših »Štirn«. Kljub temu da bi morali imeti tudi take rubrike, pa takih posplošenih očitkov ne sprejemajo, saj si prav to želijo tisti, ki bi nas najraje ogradili na kamnitem Krasu, ker jih z našo besedo in celo prisotnostjo motimo tako v mestu kot na morju.
Že res, da je skrajno težko spremeniti globoko zakoreninjeno miselnost, češ da je morje za gospodo, zemlja pa za navadne ljudi. Malo je naših vasi, ki so čustveno in miselno vezane na morje, saj so to le Barkovlje, Kontovel in Križ. Ribičem iz Nabrežine in s Proseka namreč ni uspelo spremeniti miselnosti vasi, prav tako ne Škedenj-cem. Naloga torej ne bo lahka. Če pa bomo dosegli, da bodo na morje ne-navezani starši svojim otrokom dovolili pomorsko udejstvovanje, bo to nedvomno velik uspeh. In prav v tem sta Čupa in Sirena že napravili ogromno, uspehi pa bi bili lahko še večji, če bi tudi na drugih mestih bolj sistematično gojili pomorsko kulturo. Znamenja, ki jih zaznavamo v našem zamejstvu, so obetavna, saj je novim srednjim generacijam tuj odpor, ki so ga imeli kmetje do morja in ribičev. Ce pomislimo na zavzetost pri ustanavljanju Sirene in udarniškem delu za izgradnjo društvenega sedeža ob sedanji zavzetosti politikov in gospodarstvenikov, da se ohrani Čupa v Sesljanskem zalivu, lahko upravičeno trdimo, da poti ni nazaj, da je ta kos morja ponovno tudi naš.
Ob šestnajstletnem uspešnem delovanju našega prvega jadralnega društva
JK Cupa resno pristopa k težkim izzivom turistične ureditve Sesljanskega žuliva
Lanskoletni posnetek z Jesenskega pokala	, (Foto Križmančič)
Pred šestnajstimi leti smo z mešanimi občutki spremljali rojstvo jadralnega kluba Čupa v Sesljanu. Zadovoljni smo bili, da se s tem utrjuje slovenska prisotnost na tem delu tržaške obale, delno pa smo bili razočarani, ker je dajala netiva tistim, ki trdijo, da je navtika elitna dejaynost.
Danes po šestnajstih letih tiste »gosposke« Čupe ni več, saj je premostila začetno fazo in zrasla v razvejani jadralni klub, ki dobršen del svojih naporov posveča vzgoji novih jadralnih kadrov in delu z mladino. Še vedno pa ji ni uspelo dokončno izbrisati svojega »ustanovnega izvirnega greha«. Še vedno so ljudje delno nezaupljivi do Čupe. To nezaupljivost pa bi morali končno odpraviti. Pri tem mora tudi naš dnevnik odigrati svojo vlogo. Seveda pa je to predvsem vloga odbora in članov Čupe. Ko do Čupe ne bo več niti podzavestnih predsodkov, bo klub lažje kos težkim izzivom, ki ga še čakajo. V mislih imamo predvsem težka pogajanja s Finsepolom, ki naj bi Čupi zagotovil stalni sedež, primerno število privezov in parkirišč. Pomanjkanje stalnega družbenega sedeža je navsezadnje tudi botrovalo »izvirnemu grehu«, saj ustanoviteljem ni bilo jasno, ali bodo lahko svojo dejavnost razširili tudi na mladino.
Ko smo pred dnevi prisostvovali razširjeni odborovi seji, smo se lahko prepričali, da se Čupa ob tesnem sodelovanju s sorodnim italijanskim klubom Pietas Julia resno pripravlja na izziv, ki ga predstavlja ureditev Sesljanskega zaliva. Lastništvo ne bo darovalo ničesar, tudi dejavnost Čupe se mora uskladiti v njegove dolgoročne načrte. Čupa mora torej še okrepiti svojo športno dejavnost in računati, da bo morala prej ali slej nuditi storitve tudi turističnemu kompleksu in ne samo lastnim članom. Če bo_ torej vsestransko živela, se ji ni treba bati za prihodnost. Že med sedanjimi težavnimi pogajanji s Finsepolom pa mora zakoličiti svoj življenjski prostor, saj bo v bodoče vsaka sprememba izredno težavna. Naša skupnost ji mora torej stati ob strani, kot ji že dalj časa stojita ob strani nabrežinska občinska uprava in župan Bojan Brezigar. Vsakomur mora biti jasno, da se bo z uveljavitvijo Čupe uveljavila tudi naša zamejska skupnost.
Samoniklost slovenskih ribičev
se izraža
Na naši strani smo do sedaj pisali o gucu, ščifi in paseri, tako da se moramo danes oddolžiti prastari čupi, po kateri je dobil ime sesljanski jadralni klub. Čupa je za evropska morja povsem neobičajen čoln, saj je iztesan iz enega samega debla lahkega lesa, kot se to še danes dogaja pri primitivnih ljudstvih. Deblaki, kot prvijo takim čolnom, pa so neprimerni za plovbo po odprtem morju. V Polineziji so nestabilnost takih čolnov odpravili z dodatnim bočnim plovnim deblom. Pri naših čupah, ki so bile dolge od 5 do 7 metrov, široke pa približno 60 centimetrov, so se odločili za dinamično rešitev. Približno meter od krme je bil prečno pritrjen tram, na njem pa so bili palci za vesla. Ta so bila do šest metrov dolga, tako da je z njimi ribič lahko lovil ravnotežje tudi v vzvalova-nem morju. Meter od premca je bil drugi palec (»forkla«), na katerem je bilo pritrjeno tri metre dolgo pomožno veslo.
Iz tega je že razvidno, da sta bila v čupi le dva ribiča, navadno oče in sin. Medtem ko je eden spuščal ali dvigoval mrežo, je drugi stal ob veslu. Povsem razumljivo je taka dinamična stabilnost zadostovala za normalne vremenske pogoje, v razburkanem morju pa je bila čupa nebogljeno plovilo. Prav zato se naši ribiči niso podali na odprto morje. Pluli in ribarili so le ob obali, tako da so lahko pravočasno zaveslali h kopnemu, ko se je vreme poslabšalo.
Zakaj so se naši ribiči odločili za tako obliko ribiškega čolna še ni pojasnjeno. Bržkone je bila Čupa neke vrste prastar »relikt« rečnega ali jezerskega čolna, ki so ga naši predniki prikrojili za plovbo po morju. Boki so bili namreč ravni in precej višji kot pri rečnih čolnih, premec pa je bil visok in oster.
tudi v prastari čupi
■■■■
Čupa Martinčevih iz Nabrežine
Čupini skipperji se vedno bolj uveljavljajo
Regate kajutnih jadrnic so vse od ustanovitve bile neke vrste paradni konj JK Čupa. Prepoved Italijanske jadralne zveze (FIV), da bi kajutne jadrnice tekmovale z ratingom AOR, pa so marsikateremu jadralcu odtujile regate. Navsezadnje je treba tudi upoštevati, da imajo člani Čupe kakih 70 kajutnih jadrnic, od teh so le štiri prave regatne jadrnice, kljub temu pa kar 15 jadrnic redno tekmuje v enajstem regatnem območju. Zelo zgovoren je podatek, da je na Jesenskem pokalu (Coppa d Autunno) tekmovalo za Čupine barve kar 22 posadk.
Ob tem pa ne smemo pozabiti na posadke, ki tekmujejo na tujih jadrnicah. V mislih imamo predvsem skipperja Aleksa Bezina, ki je z jadrnico Ippodromo di Montebello dosegel izvrstne uspehe na številnih regatah izven XI. cone. Omeniti moramo tudi Borisa Grilanca, ki je z jadrnico Loreley dosegel absolutno tretje mesto na regati Romanti-ca, v svoji kategoriji pa je bil tretji na regati Milje-Porto-rož-Milje.
Prav tako je spodbuden podatek, da so se jadralci Čupe lani udeležili 15 regat, od teh so bile štiri regate veljavne za consko prvenstvo, ki se ga je udeležilo 12 posadk JK Čupa. Med njimi je bil najboljši Vinko Ferfolja, ki je že na spomladanskem pokalu (Coppa Primavera) v Miljah osvojil prvo mesto, na regati za trofejo Tržaškega zaliva (Golfo di Trieste) je bil drugi, medtem ko je bil na regati Magnetna
roža (Rosa dei venti) prvi v svoji kategoriji. Tu je treba še omeniti Daria Bensija, ki je s svojim Telohom že tretjič zasedel prvo mesto v svoji kategoriji na regati Dveh gradov (Due Castelli) in drugo mesto na Jesenskem pokalu (Coppa d'Autunno). Tretji med kajutnimi jadralci je bil Paolo Milič, ki je bil prvi na regati mesta Tržiča (Citta di Monfalcone) in drugi na regati Magnetna roža. Četrti je bil Rolich z Majo, peta pa je bila Skabarjeva Marianna, ki je bila z mladinsko posadko druga Čupina posadka na cilju.
Ob tem moramo pohvaliti tiste lastnike kajutnih jadrnic, ki omogočajo mladini, da se na njihovih jadrnicah seznani z zahtevnejšimi jadralnimi veščinami. Seveda se zavedamo težav in sitnosti, a prepričani smo, da take oblike sodelovanja in vzgajanja novih jadralnih kadrov še utrjujejo vezi in sodelovanje med člani.
Prijateljske in klubske vezi pa pridejo do izraza tudi med poletnimi dopusti. Navsezadnje ni od muh, če je bila konec lanskega julija na otoku Ižu večerja, na kateri se je srečalo 20 članov Čupe. Ob tem ne bo odveč poudariti, da je Čupa v svoje vrste pritegnila tudi Goričane, ki imajo v Sesljanu ducat jadrnic. V jadralnem klubu so seveda dobrodošli tudi tisti, ki so le lastniki motornih čolnov ali gliserjev, saj je lahko tudi njihov prispevek nadvse koristen. Navsezadnje so v Čupi tudi člani, ki nimajo lastnega plovila, a so vseeno vsestransko aktivni pri klubskem življenju.
Prvenstvena naloga mladine v JK Čupa: novi jadralci
»Mladost je norost, skače čez reko, tam kjer je most!«, pravi prastari pregovor, ki skuša mladini naprtiti nerazsodnost in pomanjkanje čuta odgovornosti. V pogovoru z odgovornimi v mladinskem odseku JK Čupa pa smo se lahko prepričali, da ljudsko modrost krojijo predvsem starejši.
Mladina je z jadralno dejavnostjo začela pred šestimi leti. Začetne težave so kaj kmalu prebrodili, tako da se je mladinska sekcija pred štirimi leti uveljavila in da je danes nadvse aktivni člen v dejavnosti JK Čupa.
Največjo skrb posvečajo vzgoji novih jadralnih kadrov, tako da so imeli lani šest začetniških tečajev za optimiste in jadralne deske. Kljub splošnemu upadanju števila otrok se je desetdnevnih tečajev pod vodstvom Davida Poljšaka udeležilo 26 otrok starih od 6 do 10 let. Tri enotedenske tečaje za jadralne deske se je udeležilo 16 mladincev, vodil pa jih je Niko Kojanec ob pomoči Davida Piciga in Franceta Fabca. Ob tem naj navedemo, da ima Čupa 18 optimistov, društvenih jadralnih desk pa 11.
Nekaj manj je jadrnic s premično kobilico, in sicer dve evropi, dva laserja, dve jadrnici 420 in ena zasebna 470. Mladinci imajo na razpolago kot pomožna plovila tri gumenjake, dva sta dar družbe SACAT, eden pa openske hranilnice in posojilnice. Omeniti je treba še kombi in dve avtomobilski prikolici za prevoz jadrnic.
Tu ne bi navajali uspehov in morebitnih neuspehov, poudariti pa moramo, da je vsaka regata vezana na trud in požrtvovalnost širokega kroga ljudi, vključno staršev, ki s svojim posrednim in neposrednim doprinosom omogočajo mladini, da se uveljavlja.
Prav po zaslugi mladih in najmlajših je Čupa pridobila na ugledu v očeh ostalih klubov in od Italijanske jadralne zveze bora XI. cone. To je nedvomno zgovoren dokaz, da se delo z mladimi končno obrestuje.
Priprave na lansko sezono pa so se začele že oktobra 1987 s suhim treningom v telovadnici, januarja in februarja so se jadralci udeležili tehničnih priprav XI. cone v Tržiču. Od marca pa do pozne jeseni so pod vodstvom Davida Poljšaka in Igorja Rogatca imeli redne nedeljske treninge v Sesljanskem zalivu, tako da so skupno sodelovali na enaindvajsetih regatah in približno 100 treningih.
Stran uredil in napisal
VOJKO COLJA
Lacanova predavanja o Shakespearovem junaku
Kaj je resnična Hamletova želja?
V zbirki Analecta je kot posebna številka revije Problemi izšla knjižica, ki prinaša sedem Lacanovih predavanj o Hamletu. Besedila so povzeta s seminarja "Želja in njena interpretacija", ki ga je Lacan imel v Parizu leta 1958-59. Ta podatek, ki nam pomaga delo časovno umestiti, ni odveč; leto pozneje se je namreč Lacan lotil seminarja z naslovom "Etika psihoanalize", ki je prav tako dostope^ v slovenskem prevodu, in nekako zaključuje prvo fazo lacanovske teorije. Znano je, da je v šestdesetih letih in še pozneje, v sedemdesetih, Lacan svoj nauk v marsičem spreminjal, vnašal nove elemente, obračal poudarke, toda že njegova zgodnja dela nosijo v sebi nastavke za pozneje izpeljane konsekvence. Prav to velja za oba seminarja. Tudi njuna časovna razporeditev ni naključna. Do etike, te temeljne subjektove razsežnosti, se bo Lacan približal preko človeške želje. In tako, kot se bo na seminarju o etiki na centralnem mestu pojavila podoba Antigone, tako zavzema v razpravljanju o želji in njeni interpretaciji osrednje mesto Hamlet.
Naključno? Prav gotovo ne. Enigma Hamletove želje je že od nekdaj vzburjala literate, esejiste, filozofe, analitike... skratka, vse po vrsti. Lahko rečemo, da se človeštvo od Shakespearja dalje ni prenehalo spraševati, kaj in kako stojijo stvari pri Hamletu. Očitno je v tem delu navzoče nekaj, kar bralca oz. gledalca zaveže k vprašanju, strmeč nad tem, kaj vendar ta norec hamletovski dela, da ne more maščevati očeta, zaradi česar delo po pravici prištevamo k največjim storitvam moderne Evrope.
Znano je tudi, da je Shakespeare Hamleta napisal takoj po smrti svojega očeta, leta 1601 in da se je Shakes-pearjev zgodaj umrli sin imenoval Hamlet. Celotna drama je bila najbrž napisana pod vplivom resnega, osebnega občutenja, ne glede na to, da je tekst prepoln ironije in hudomušnih domislic.
Lacan se potemtakem loteva teme, ki je že na vse konce razvlečena in prežvečena. Kaj nam novega pove o njej? Najprej je treba omeniti splošno značilnost, da se navzlic Lacanovi profesionalni psihoanalitični formaciji njegova besedila ne kažejo kot nekakšna analiza Shakespearja, njegovih motivov pri pisanju drame, prekrite globinske psihologije in podobno. Lacanov približek literarnemu delu je tudi v primeru Hamleta obeležen s prav posebnim slogom, ki je značilen za Lacanova dela. Glede Hamleta pa, ki zaživi pred nami kot živa oseba, ni mogoče drugače, kakor pričeti tam, kjer začnejo vsi.
Naj na grobo povzamemo vsebino: zgodil se je zločin! Novi vladar Klavdij je zastrupil lastnega brata, kralja in Hamletovega očeta ter se poročil z njegovo (Hamletovo) materjo. Ponoči
se očetov duh prikaže Hamletu in mu naroči, naj se maščuje nasproti takemu grozodejstvu.
Hamletu je naloga jasna. Zločinskega strica, ki si zdaj, nezaslišano!, deli prestol in materino spalnico, mora umoriti. Maščevati mora očeta. V to dejanje Hamlet ne dvomi, prepričan je, da umor zahteva sam pravični zakon. In vendar, Hamlet tega ne more in ne more storiti. Vsakič, ko je že na tem, da bi lahko sprožil dejanje, ga nekaj zaustavi, kot bi bil blokiran. Svoje dejanje odlaga v neskončnost. Lacan bo velik del pozornosti osredotočil okrog tega odlaganja. Znano je namreč, da Shakespeare že v prvem dejanju vzpostavi kompletno sceno; stvari so jasne, bralec ve, kaj se mora zgoditi. Tudi Hamlet ve. Toda, skozi vsa naslednja štiri dejanja se bo odvijalo eno samo zapleteno odlaganje. Hamlet se obnaša kot obseden; za dejanje, ki ga mora opraviti, ni nikoli pravšnji čas. Odlaganje je ena izmed bistvenih dimenzij njegove tragedije, pravi Lacan. Toda kaj resnično hoče, kaj je njegova želja? Tu ne smemo pozabiti na Ofelijo, Hamletovo ljubljeno dekle, katere ljubezni se bo naposled odpovedal. Da, Hamlet gre celo tako daleč, da bo v imenu posvetitve svoji nalogi zapustil dekle - s tem, pravi Lacan, je njegove želje resnično konec. Hamlet bo odslej nekdo, ki - kot pravijo ženice - ne ve, kaj hoče. Postal je torej, bi lahko dodali, resničen človek.
Ali kdo ga drži pokonci, kdo daje eksistenco njegovi biti, kdo ga z vso potrebno dvoumnostjo usmerja pri delovanju, da na tistem čisto zadnjem koncu, ko je že tudi sam smrtno ranjen, vendarle opravi potrebno maščevanje? Kdo je ta Drugi, ki je resnica
Hamletovega početja? Lacanov odgovor je jasen - mati!
»Bodite pozorni na to, da ima Hamlet opraviti z neko željo, ki se je ves čas otepa. Ta želja še zdaleč ni njegova. To ni njegova želja po materi, to je želja njegove matere.«
Z navidez majhno spremembo poudarka Lacan tako rekoč obme klasično ojdipsko sceno. Pri Hamletu so stvari drugače postavljene kot pri Kralju Ojdipu. Seveda lahko rečemo, da si Hamlet prav tako želi matere in se pomalem identificira s Klavdijem, zaradi česar se sam pri sebi občuti krivega. Toda opraviti imamo z bistveno razliko: Ojdip deluje, ne da bi se zavedal pravega stanja stvari, Hamlet pa nasprotno ve! Poleg tega smo dejali, da nima več svoje želje, marveč je njegova želja postala želja Drugega, matere. Od tod Lacan nadaljuje z analizo drame, poslužujoč se pojmov fantazme (individualne konstrukcije realnosti), ter objekta želje, ki bosta v poznejšem obdobju Lacanove teorije doživela še podrobnejšo obdelavo. Kot vsakdo, ki je vsaj malo 'požnofal' psihoanalizo, prav dobro ve, igra pri teh zadevah pomembno vlogo t.i. kastracija (simbolna seveda, da ne bo strahu!).
»Zakaj Hamletova roka zastane? Prav gotovo ne zaradi strahu, temveč zaradi tega, ker ve, da mora tolči po nečem drugem in ne po tem, kar je tu.« Tesnoba namesto strahu? Mogoče!
In kaj naj bi bila ta skrivnostna "stvar"? Tega bralcem ne bomo razkrili, priporočimo pa jim lahko Lacanov spis o Hamletu, ki je poleg sladokusno začaranega branja tudi zgleden primer (parcialen!) obravnave literarnega dela.
IGOR ŠKAMPERLE
Skice Mdaria Jakca
' >
Božidar Jakac, eden največjih slovenskih slikarjev in portretistov, je s svojo roko upodobil tudi istrske motive
Nadvse uspešno leto Cankarjevega doma
Plansko-analitska služba Cankarjevega doma je pred nekaj dnevi objavila podatke o delovanju te osrednje kulturne in kongresne ustanove v lanskem letu. Iz gradiva izhaja, da je tudi leto 1988 bilo nadvse uspešno, tako po kvaliteti in številu prireditev, kot tudi s poslovnega vidika.
Kar se tiče kulturno-umetniškega programa je bilo v organizaciji Cankarjevega doma v lanskem letu 741 prireditev, to je 19 več kot leto prej, obiskovalcev teh prireditev pa 284.341, kar je 2.789 manj kot leta 1987. Največ obiskovalcev, in sicer 160.925 (v letu 87 149.981), je bilo na 238 glasbenih prireditvah; od teh so 34 bili abonmajski koncerti Slovenske filharmonije (poslušalo jih je 36.650 obiskovalcev), 8 pa koncerti Simfonikov RTV - Ljubljana s 8.650 obiskovalci. Zasedenost dvoran je med koncertnimi prireditvami bila 75-odstotna.
Gledališki program je na 66 (leto prej 105) predstavah spremljalo 10.594 gledalcev (leta 1987
22.501). Na 227 kulturno-vzgojnih prireditvah je sodelovalo 47.248 obiskovalcev (leta 87 50.203), 29 razstav s spremnimi prireditvami si je ogledalo približno 22 tisoč obiskovalcev. Filmskih predstav pa si je ogledalo 35.374 obiskovalcev (leta 1987 pa 30.445). Poleg tega je Cankarjev dom posredoval po Sloveniji, drugih republikah in tujini 134 prireditev kulturno-umetniškega programa. Najpomembnejše prireditve v letu 1988, tako po programski plati kot tudi glede odzivnosti pri publiki, so bile uprizoritev opere Boris Godunov M. Mu-sorskega, gostovanje španskega baleta Paco Rome-ro, gostovanje Državnega opernega in baletnega gledališča iz Minska, nastop Državnega plesnega folklornega ansambla iz Minska, predvajanje glas-beno-plesne pravljice Pikec Ferdinand, večer pantomime Tišina, smejemo se, Jazz festival 88, komorni in orgelski koncerti s tujimi izvajalci, poletna violinska in pevska šola in prvi prodajni gleda-
liški festival Jugoslavija s svetom. V okviru kongresne dejavnosti Cankarjevega doma je bilo 136 (leto prej 158) kongresnih prireditev s 50.220 udeleženci (leta 1987 53.420) izven Cankarjevega doma pa še 6 prireditev s 1.560 udeleženci. Kongresna dejavnost se je lani še bolj usmerila v kompleksno organizacijo večjih mednarodnih kongresov, ki so finančno najbolj donosni.
Leto 1988 je bilo za Cankarjev dom poslovno uspešno, saj je od celotnega prihodka v višini 12.428 milijonov, 3.909 milijonov bilo čistega dobička.
Med posebno uspelimi prireditvami iz zadnjega časa sodi nedvomno koncert pianista Iva Pogo-reliča v sredo, 29. marca. V nabito polni Veliki dvorani je Pogorelič izvajal Rapsodijo op. 79 št. 1 H-mol in Rapsodijo op. 79 št. 2 G-mol J. Brahmsa, Sonato v H-molu S. 178 F. Liszta in 24 preludijev op. 28 F. Chopina.	L VOGRIČ
Na ozemljih močne »družbene nestabilnosti« so prebivalci priče in obenem junaki pojava, ki bi ga najlaže opredelili z naštevanjem: to je'menjava režimov, ideologij, kultur, nemalokrat celo narodov. Vse našteto pa prebivalstvu tovrstnih področij krati eno osnovnih pravic vsakega človeka: pravico do kontinuitete, kot jo imenuje Or-tega y Gasset, oziroma pravico do nadgrajevanja že zgrajenega. Najvidnejše posledice takšnih okoliščin so breztemeljnost, izkoreninjenost, breztradicionalnost, pomanjkanje zgodovinske (samo)zavesti; na teh neustaljenih ozemljih ljudje - in cela ljudstva - skratka nimajo fiksnega tlorisa in zato ne vedo, kaj je nostal-ghia. Gre v preprostih besedah za tragedijo človeka, ki se ne more navezati na kak časopis, ker se časopisi prehitro menjavajo; ki se ne more spomniti vonja svoje prve ljubezni, ker njenega parfuma ni več dobiti, saj je novi režim tovarno zaprl; ki se ne more vrniti v svoj rojstni kraj, ker se ta kraj zdaj drugače imenuje (pa naj se je spremenil krajevni jezik ali zgolj toponim).
S tem niti zdaleč nočem reči, da je stalnost nekakšna transcendentna vrednota sine qua non. Hočem pa reči, da je za človekovo srečo Potrebno oboje - napredek in dediščina, novost in tradicija. Na primeru šolstva, natančneje latinskega pouka v slovenskih srednjih šolah prikazuje to problematiko zbornik Bojana Baskarja Latinščine, prosim: latinščina in njeno izganjanje na Slovenskem, ki je konec prejšnjega leta izšel pri ljubljanski Knjižnici revolucionarne teorije - KRT.
Brošura je resnici na ljubo - dasi avtor trdi nasprotno - anamneza neke agonije, agonije latinskega pouka, ki je odločilni udarec prejel 28. januarja 1975 z okrožnico zavoda za šolstvo SRS, ki je naročila osnovnim šolam, naj novih latin-skih oddelkov ne odpirajo, dotedanje pa razpustijo. Obrazložitev: v teh oddelkih so se združevali učenci staršev intelektualcev z urejenimi družinskimi razmerami, zato so oddelki prerasli v selekcionirane skupine, kjer ni otrok nekvalificiranih delavcev. Takšna zunanja diferenciacija Pa kajpak ni v skladu s samoupravno socialistično angažirano šolo.
Pri argumentaciji je navzoča nekakšna premaknjena logika, ki jo zasledimo tudi pri vseh dotedanjih argumentacijah za vse dotedanje udarce klasičnim jezikom. Splošni vzorec tega razmisleka gre takole: se v norišnicah zbira preveč norcev? Ukinimo norišnice pa tudi norcev ne bo več! So jetnišnice postale prava shajališča tolovajev? Ukinimo jetnišnice pa tudi kriminala
ne bo! Se pri latinščini sestaja elita? Ukinimo latinščino in zbogom, elita!
Prav veliko besed o tej logiki verjetno ne kaže izgubljati. Pomembnejše je neko drugo vprašanje. To vprašanje, ob katerem se razmišljajoči bralec pričujočega zbornika še močneje zdrzne - ne brez grenkobe v ustih - pa je, zakaj je tudi pri obrambi latinščine vseskozi navzoč en in isti obrazec že vsaj izza leta 1849. Kakor je pri nasprotnikih klasičnega jezikoslovja opaziti že poldrugo stoletje eno in isto premaknjeno logiko v trditvah o odvečnosti klasičnih jezikov, tako so tudi zagovori klasičnih starinoslovcev že poldrugo stoletje zgolj variacija na večno temo. Še danes, denimo, najdemo med obveznim čtivom za prvi letnik klasične filologije na ljubljanski filozofski fakulteti tudi neki kompendij argumentov, nekakšno apologijo antike v malem, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 1925, izvirnik pa je datiran celo z letnico 1903! Da ne bom govoril tjavdan, bodi dovolj, če navedem par takšnih tipičnih zagovorov; denimo argument o nenadkriljivi primernosti študija klasičnih jezikov za splošno logično (formalno) gramatično izobrazbo ali pa argument o tem, da klasično jezikoslovje sploh ne potrebuje obrambe, ker mole sua stat. Ni dvoma, sama antika res mole sua stat - za klasično filologijo pa je to mnogo bolj tvegano trditi. Kot sleherna znanost se mora tudi klasična filologija boriti za svoj prostor na soncu, dokazovati mora svojo zažele-nost za vsak nov rod posebej (že filološki očak Anton Sovre je zapisal: »Danes moramo navajati za upravičenost klasičnega študija pač tehtnejše razloge.«). V knjigi si lahko preberemo malone heretično misel Valentina Kalana: »Zato niti klasični filolog ne more več molče prek svojih predpostavk o psihologiji, kulturi, družbi in o družbenih razmerjih. Družbene znanosti morajo eksplicirati svoje predpostavke in postulate ter potrditi veljavnost svojega interpretacijskega modela na posameznih primerih.« In dalje, »kaotično stanje zahteva od klasičnih študij tematizacijo lastne krize in vzpostavitev nove teoretske in konceptualne strogosti«. Dejstvo je, da se je morala tudi ptolemejska astronomija upravičevati skozi zgodovino, pa naj to zveni še tako
stalinistično. Ko tega ni več zmogla, jo je nadomestil Kopernikov nauk. Darko Novakovič v zagrebškem zborniku Ali še potrebujemo filologijo? (1986) priznava, da nas kompleksnost življenja v sodobni družbi preprosto prisiljuje, da se odrečemo nekaterim ljubim tradicionalnim znanjem. Poudariti velja, da tu ne gre za »preseganje« sistemov, ki bi bili »zastareli« - Evklidova Stoicheia ne bo kljub Lobačevskemu, Bolyaiu in Riemannu nikoli presežena - ampak za poprej omenjeno pravico do nadgrajevanja, to je pravico, da prejeta spoznanja razvijamo in dopolnjujemo.
Enako je na področju duhovnih ved: Aristotelova Poetika je sicer lahko temeljni tekst vsakršne literarne teorije - nikakor pa zavoljo tega literarna veda ni pri Aristotelu za vekomaj obstala!
S klasično filologijo je zadeva malce drugačna. Od vseh ostalih ved se loči že po tem, da je korpus njenega ukvarjanja torzo - je torej pomanjkljivo ohranjen ter časovno in količinsko (v grobem) omejen. Druga razlika je ta, da je klasična filologija najstarejša veda, predvsem pa veda, ki je že zelo zgodaj dosegla zadovoljivo znanstveno raven in kot taka ostala dolga stoletja zgled kritične in skrupolozne metode. Bi lahko spričo teh dveh značilnosti tvegali še tretjo: da se je namreč klasična filologija že izpela, da torej stagnira in da smo priče njenemu zatonu? Težko. Mislim, da je moč v današnji dobi partikularizacij in »zatona velikih zgodb« videti ravno prenavljajočo silo, ki bo masivna področja - pa naj gre za politične sisteme, ideologije, znanosti ali umetnosti - razbila v celo množico manjših, razdrobljenih in bolj specializiranih interesov. Zaton velikih zgodb ne pomeni nujno, da bo drevo umrlo, pomeni lahko tudi, da bo pognalo plodove, iz semen pa bodo zrasle mladike. Pač odvisno od drevesa.
V praksi bi to pomenilo, da bi se filologija oplodila in prenovila (čas bi že bil) z dognanji sodobnih slovničarjev od Chomskega naprej, z dognanji literarne in umetnostne sociologije, z dognanji strukturalizma, poststrukturalizma, zgodovine idej, semiologije in drugih brezštevilnih ved, ki so v naši dobi doživele silovit razmah. Iz ene same orjaške klasične filologije se
lahko odpro tisočere poti sodobnejšim prijemom, raziskavam, teoretičnim refleksijam. Treba pa je pogledati dejstvom v oči in reči, da je prav monumentalna preteklost same klasične filologije tista cokla, ki je vedi vse doslej preprečevala, da bi se izvila iz lastnih okvirov (redke izjeme, kot je knjiga E. R. Curtiusa, potrjujejo pravilo). »Klasična filologija ne ve za metodološki škandal že več kot eno stoletje, od Wilamowitzovega napada na Nietzschejevo Rojstvo tragedije (1872),« pravi omenjeni Darko Novakovič. Kakšna osebnost mora biti učenjak, da si bo upal pretrgati z dvatisočletno zapovedjo, češ da je moč antiko tolmačiti le iz antike same? Vsekakor nadpovprečna osebnost, nemara kar Nietzschejevega kalibra, torej tolikšne duhovne moči, da bo znal tako zaobseči meje filološke miselnosti kot zajadrati dionizičnim obnebjem naproti. In takih filologov, priznajmo si, na Slovenskem - pa tudi v svetu - ni bilo veliko, če pa so bili, so bržkone končali tako kot Nietzsche: izobčeni iz filološke srenje. To pa v dobršni meri po krivdi razmer, namreč 1. majhnosti in 2. realso-cializma, v katerih je slovenska klasična filologija prisiljena vegetirati. Kot imanentna vednost o preteklosti in o zgodovinskem samozavedanju je bila namreč vselej trn v peti vladajočih grupacij (te so praviloma začasne in zgodovinsko pogojene, zato zgodovine ne marajo). Naravna samoobramba filologije je v tem, da se po eni strani vrača prav k zgodovini in v kanoniziranih načelih išče zatočišče, po drugi pa, potisnjena v geto, teži k izomorfnosti in istovetnosti vseh članov geta. Zato je (zdaj že pol stoletja star) stavek Rajka Ložarja »tudi stare avtorje je mogoče zelo moderno obravnavati« ostal le črka na papirju. Seveda pa v takih razmerah klasična filologija kot znanost nima ravno širokih perspektiv,- kdor se vztrajno ozira nazaj, mora računati s tem, da ne bo videl, kam stopa.
Zapis lahko sklenemo z besedami iz uvoda pričujoče knjigo:
»Za ksenofobno pamet je kajpada nezaslišno, da lepe čase naše klasične gimnazije uvrščamo v obodbje med letoma 1849 in 1914. Čemu naše gimnazije, ko pa so se Slovenci ves tisti čas brez uspeha borili za slovenski učni jezik v njej in ostalih šolah? Latinščina, ki ni materni jezik nikogar od živečih, je kar dobra pomoč pri relativizaciji tistega absolutnega, značilno slovenskega radikalnega gledanja, ki zavrača vso svojo zgodovino, kolikor se ni dogajala v maternem jeziku. (...) To, da so se Slovenci učili mrtvih jezikov v tujem jeziku, je zanimivejši pojav, kot če bi se jih učili v maternem jeziku.« (A. S.)
Ob obilici ponudbe in promocijskih pobud
Resnost in strokovnost pogoj za okusno opremljanje doma
Kako opremiti novi ali prenovljeni dom? To vprašanje si je najbrž zastavil vsakdo, ki se je odločil, da kupi ali najame novo stanovanje ali prenovi tistega, v katerem biva. In ob tem vprašanju se je vsakdo znašel še pred vrsto drugih dilem: sodobno ali stilno pohištvo, ali pa usklajen kompromis med obema? In če bi novo pohištvo popestrili s kakšno omaro, mizo ali naslonjačem iz starinarne ali iz babičine zapuščine?
Ob urejanju doma je problemov in dilem nič koliko, vse pa so povezane zlasti s tem, koliko ima človek pod palcem ob pripombi seveda, da visoka cena še ni jamstvo za okus. Človek si običajno iz zagate pomaga sam tudi tako, da začetne izbire postopno popravlja in dopolnjuje na osnovi izkušenj. Zaenkrat ni še veliko takih, ki bi si privoščili opremljevalca ali arhitekta še zlasti pri izbiri opreme ne. Kvečjemu ljudje prisluhnejo nasvetu prodajalca ali pa znanca, v katerega imajo posebno zaupanje.
Opremljanje doma nedvomno ni lahka stvar, še zlasti če naj dom
odslikava osebnost lastnika in naj ne bo samo anonimno zatočišče, kjer stanovalec samo obeduje in prespi, skorajda hotel brez vsakršne osebnostne poteze. Iskanje primernih rešitev ni lahko, ker je treba uskladiti lastne potrebe z razsežnostjo stanovanja, okus z denarno zmogljivostjo. In če naj bo dom prijeten kraj, v katerem se stanovalec počuti res doma, v katerem svobodno zadiha in rad živi, je strokovna pomoč v izbirah lahko le v oporo, vendar ne more in ne sme imeti odločilne besede. Težko je namreč, da bi opremljevalec ali arhitekt do tolikšne mere dojela osebnost lastnika, da bi mu lahko opremila stanovanje povsem po njegovi meri. Njuna pomoč je potrebna v iskanju primernih tehničnih rešitev, ne sme pa dušiti osebnosti lastnika.
Dom mora biti nedvomno funkcionalen, topel in prijeten pa je le, če mu je stanovalec znal vtisniti pečat svoje osebnosti in mu je »vdahnil« nekaj domačnosti. In to ni lahko, ker zahteva veliko truda, časa in iznajdljivosti in seveda
tudi okusa. Najbolj preprosta rešitev je nakupiti vse pohištvo pri enem samem prodajalcu, ker bo v tem primeru cena najbolj ugodna. Oprema pa bo veliko bolj ustrezna, če si človek vzame dovolj časa in opremlja dom počasi, brez sile in s skrbnim izbiranjem vsakega koščka pohištva. To zahteva veliko več truda, rezultat pa ne bo izostal in zadoščenje bo tem večje. Saj ni vseeno obedovati v hladni jedilnici ali pa v jedilnici, ki je bila opremljena s skrbno ljubeznijo. In tudi klepet je veliko prijetnejši v topli dnevni sobi, ki jo lahko obogati tudi prasketanje polen v kaminu kot pa v anonimnem salonu.
Zagata v izbiri je velika tudi zaradi obilice ponudbe in zaradi obilice promocijskih ponudb, s katerimi prodajalci skušajo pridobiti kupca. Za koga naj se človek odloči? Kriterij za izbiranje je jasen: za tistega, ki jamči največjo resnost in strokovnost. V tem primeru bo morda začetni izdatek nekoliko višji, vendar večji strošek se bo s časom nedvomno obrestoval.
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395
V trgovini SELVA ARREDA-MENTI v Tržiču imajo novo kuhinjsko pohištvo, ki zadovoljuje najzahtevnejše kliente. Izdelano je po najstrožjih merilih, iz najboljših materialov in z najmodernejšo tehnologijo.
SELVA ARREDAMENTI je stalno na razpolago kupcem pri dobavi pohištva: v lastnih mizarskih delavnicah lahko adaptirajo katerokoli pohištvo po naročilu kupca.
RITOSSd
NOVOST: steklena zavesa
Steklena zavesa je izredno enostaven in učinkovit sistem za zaščito pred svetlobo. Na notranji strani minimalno zmanjšuje svetlobo (največ za 12%) in tako ščiti pred neposredno sončno svetlobo. Na zunanji strani pa daje videz ogledala in s tem omogoča številne zanimive arhitektonske možnosti. S stekleno zaveso niso več potrebni dragi zunanji sistemi za odboj svetlobe ali notranje zavese z vsemi problemi s čiščenjem. Je primerna za urade, hale, izložbe in kjer je potrebna zaščita pred soncem.
Steklena zavesa je postavljena v notranjost dvojnega stekla in ne zahteva vzdrževanja. Pozimi do +13°C pridobiva toploto; poleti, ko se temperatura dvigne nad +15°C, pa toploto oddaja. S tem omogoča energetski prihranek.
Na podlagi naših stalnih raziskav in poizkusov je ljubljanska Univerza smatrala za primerno, da uporabljajo steklene zavese tudi na vozilih, kot so avtobusi, vlaki itd.
TRST - MILJE - UL. CADUTI SUL LAVORO 1 - TEL.: 040/232243 - 232244
KERAMIČNE PLOŠČICE
OPREMA ZA KOPALNICE
SANITARIJE
KAMINI
LESNI POD
LES
VAŠI POROČNI SEZNAMI
Kristali Sirca
kristal - porcelan - kuhinjska oprema lestenci - darilni predmeti
PORCELAN: HUTSCHENREUTHER - ARZBERG - LE PERLE - MANCIOLI (porcelan za kuho) - PORTMEIRION
KRISTAL: SEVRES - BOEMIA - CENEDESE
Vsakemu poročnemu paru poklonimo posebno darilo
TRST - Stara istrska cesta 2 (nasproti nog. stadiona)
Oglase pripravil
_____publiest
oglasni oddelek
telefon: (040) 7796688
fM PAHOR
TRŽIČ
Ul. Grado 76 - Industrijska cona - Tel.: 0481/712012
MONTAŽNE HIŠE
GRADBENO PODJETJE
■■■ ■■■ ■■ ■
■■■ ■ ■■■
maral«
Boršt 140 - TRST - Tel. 228245
PRODAJA - Boljunec 76
odobren načrt za 9 montažnih hiš u Nabrežini
PODGORNIK&C.
<5TRH II
SISTEMI In ČISTILA
na visoki tehnološki ravni za čiščenje steklenih površin in tal
TRST — Ul. Udine 12 — Tel.: 416472
Zastopnik TASKI za Furlanijo - Julijsko krajino
TASKI
Tvojemu mestu zagotovljena varnost
posebne varnostne naprave 1
Cdl(Sg®D%8g][fe]DTM3
VARNOSTNE NAPRAVE
BLINDIRANA VRATA IN TREZORJI
-	AVTOMATSKA VHODNA VRATA
-	TELEFONSKE NAPRAVE
PODJETJE REGISTRIRANO IMO
3. STOPNJE
TRST - UL. SV. FRANČIŠKA 48 - Tel. 764573 - 764379 - 755793
Pozitivni obračun lanskega poslovanja
Hranilnica v Vidmu smelo gleda v prihodnost
Na Pomorski postaji letos napovedanih veliko srečanj
Trst je kot kongresni center na četrtem mestu v Italiji
Velikokrat smo v našem dnevniku poudarjali, da kongresna dejavnost prinaša delo in zaslužek specializiranim tvrdkam, gostincem in hotelirjem. Turistično gledano je kongresna dejavnost ena najbolj donosnih na tem področju v svetu. V vseh večjih hotelih so uredili kongresne dvorane z napravami za simultano prevajanje in vsem drugim kar je s tem v zvezi. Hotele, ki so običajno v turistično pomembnih krajih, na tak način uspejo napolniti z gosti tudi takrat, ko ni v dotičnem kraju polna sezona.
Tak primer imajo v Gradežu, kjer so, odkar so pred nekaj leti zgradili kongresno dvorano, priredili tako spomladi kot na jesen veliko kongresov.
Podobno je v Trstu. Pomorska postaja je svojčas bila skoro že opuščena. Pa so jo preuredili in v njej je več dvoran, ki služijo ne le enodnevnim zborovanjem tudi kongresnega značaja, marveč vse leto tudi večjim kongresom mednarodnega odmeva. Kongresni center nameravajo zgraditi tudi v Sesljanskem zalivu.
Kongresna dejavnost na Pomorski postaji je dala kisika tudi tržaškim hotelom in gostiščem. Sicer pa je v Trstu premalo hotelov. Le nekateri teh so boljše kategorije, takšne, v katerih lahko prespijo kongresniki, ki so običajno vajeni imeti na voljo sobe v hotelih višje kategorije.
Na Pomorski postaji v Trstu so doslej imeli veliko kongresov. Predlanskim je tu bilo vseh prireditev 122, lani pa že 147. Od teh je bilo 34 kongresov italijanskega ali mednarodnega značaja v letu 1987, že 44 v lanskem letu. Izračunali so, da je na vseh teh predlanskim sodelovalo 19.000 oseb, lani pa že 23.000 (tem številom je
seveda treba dodati obiskovalce nekaterih razstav, ki so bile v teh prostorih. Samo razstavo antikvariata si je lani ogledalo 37.500 ljudi).
V letu 1987 je v Trstu bilo vsega skupaj 23 mednarodnih kongresov, od teh jih je kar 16 bilo na Pomorski postaji.
Trst se je tako uvrstil na četrto mesto v Italiji kar se prirejanja kongresov tiče. Pred Trstom so le Milan, Benetke in Rim. Firence zaostajajo.
Na Pomorski postaji imajo že izdelan program letošnjih pomembnejših kongresnih prireditev. Na sporedu so
v vseh mesecih z izjemo avgusta. Na sporedu so številni italijanski ter mednarodni zdravniški kongresi, gospodarski, ekološki, sindikalni.
Vsem tem se bodo sproti pridružili še drugi krajevnega značaja.
Iz podatkov Tržaške trgovinske zbornice izhaja, da so v Trstu še druge kongresne dvorane. Te so na Tržaškem velesejmu, v hotelu Excelsior Palače, v hotelu Adriatico Palače v Gr-Ijanu, v hotelu Europa pod Nabrežino, ter še v nekaterih drugih hotelih ter palačah tržaških ustanov. Vendar v večini slednjih lahko sprejmejo manjše število kongresistov.
VIDEM — Videmsko-pordenon-ska hranilnica posluje na zelo širokem območju dveh furlanskih pokrajin. V zadnjem času je svoje delo razširila tudi navzven, odprla je eno podružnico v Trstu, drugo pa v Portogruaru. S to so prodrli v deželo Veneta, kamor nameravajo še vnaprej prodirati, saj bodo že letos odprli podružnice v nekaterih krajih te dežele. Prav tako letos bodo odprli še eno podružnico v Trstu, saj se je prva zelo dobro obnesla.
V	lanskem poslovnem letu so zbrali 2.492 milijard lir denarja, kar je za 464 milijard lir in 17 odstotkov več kot leto prej. Čisti dobiček lanskega poslovnega leta je
11.740.000.	000 lir. Od teh bodo
2.750.000.	000 dali v dobrodelne namene. S tem denarjem bodo sicer kot že doslej, podpirali v glavnem pobude za ovrednotenje furlanske kulturne dediščine.
Lanski obračun sta novinarjem obrazložila predsednik upravnega sveta hranilnice odv. Antonio Co-melli ter generalni direktor Gian-carlo Castellani.
Bolj kot o poslovnih številkah, ki so sicer zelo pomembne, je bil na tiskovni konferenci govor o bodočem delovanju te videmsko-porde-nonske hranilnice ter bančništva nasploh. Vedno bolj se približuje leto 1992, ko bo v Evropi prišlo do svobodne menjave denarja. Takrat bodo tuje banke preplavile sedanje državne meje članic Evropske skupnosti.
V	Italiji se vse to opaža, saj nemške, angleške in francoske banke So že prisotne na italijanskem tržišču, tudi na tak način, da so pokupile delnice marsikatere italijanske banke. Čez kako leto pa se bodo te
banke, ki so zelo agresivne, pojavile tudi na italijanskem trgu.
Istočasno tudi italijanske banke iščejo nova tržišča znotraj države. V samem Vidmu so v zadnjem letu nekatere banke iz osrednje Italije odprle svoje podružnice. Druge bodo to naredile v najkrajšem času. Zelo očitno je, da je videmsko tržišče zanje zanimivo. Govor je, da bo tudi mogočna nemška Deutsche Bank odprla podružnico v Vidmu. Tu že poslujeta reprezentačna urada dveh avstrijskih bank.
Kaj je privedlo italijanske banke, da so prodrle v Furlanijo? Očitno velike mase denarja, ki so tu krožile v času popotresne obnove kot tudi denarja, ki prihaja v obtok na Tržaškem in Goriškem iz skladov raznih zakonov za industrijsko prenovo. Prav zaradi tega je FJK na prvem mestu v državi kar se tiče kosmatega dohodka. Zaradi tega postaja vedno bolj neverjetno, da bi prišel še dodatni denar iz skladov morebitnega zakona za obmejna območja kot iz skladov EGS za nerazvite.
Govor pa je bil tudi o združevanju italijanskih bank, konkretno hranilnic. Vsak od njih ima v svojem okolju korenine. Kako torej priti do združitve? V izdelavi je zakon, ki bi to omogočal, tako da bi vsaka hranilnica ohranila del samostojnosti, operativno pa bi se združila s sorodnimi kreditnimi podjetij. V Furlaniji-Julijski krajini pa so v tem težave, kajti tako v Trstu kot v Gorici žele ohraniti svojo avtonomijo. Zaradi tega imajo Videmčani bolj konkretne pogovore z nekaterimi hranilnicami v Venetu.
MARKO WALTRITSCH
Lep dobiček za državno blagajno
Skoraj 2 milijona obiskovalcev vil igralnicah v Avstriji
V	vseh krajih, kjer so igralnice, imajo od tega veliko gospodarsko korist. V Italiji so hazardne igre dovoljene le v nekaterih središčih, v katera so prihajali in prihajajo turisti. Igralnice so zaradi tega v Benetkah, Saint Vincentu, San Remu in Taormini. V drugih turističnih krajih igralnic ni, pa čeprav so si župani, politiki in gospodarstveniki za to dolga leta prizadevali. Podobne zahteve so prihajale in še prihajajo tudi iz raznih krajev naše dežele, iz Trsta, Gradeža in Lignana. A vse je zaman.
V	državah, ki obkrožajo Italijo pa je vse polno igralnic. Veliko jih je v Franciji, na Ažurni obali, igralnice so v Švici, igralnice so v Avstriji in Jugoslaviji. V tej državi v igralnice vstopijo lahko le tuji državljani. Najbrž najbolj obiskana je danes igralnica v Novi Gorici, dolgo let je prednjačila tista v Portorožu.
V	Avstriji je bila leta 1967 ustanovljena družba, ki je dobila koncesijo za odprtje igralnic. Danes so v enajstih krajih te republike: v Bad-nu, v Badgasteinu, v Bregenzu, v Gradcu, v Kitzbiihlu, v KIeinwalser-talu, v Linzu, v Salzburgu, v Seefel-du, ob Vrbskem jezeru in na Dunaju.
Igralnice so torej v glavnih mes-tih in v turističnih krajih. V letu 1987 so v avstrijskih igralnicah >meli 1.834.973 obiskovalcev. Od teh Uh je 630.264 bilo iz tujine.
Največ obiskovalcev imajo v Badnu in v Bregenzu, z več kot
300.000	obiskovalci. Na tretjem mes-lu je igralnica v Gradcu, ki je v letu 1987 imela 212.064 obiskovalcev.
V	Gradcu so predlanskim imeli tudi 22.240 obiskovalcev iz tujine. t4ed temi so prednjačili Jugoslova-
ni. Teh je bilo kar 7.879, v odstotkih 35,1. Na drugem mestu so bili zahodni Nemci, na tretjem Italijani, na četrtem Arabci.
Mesta, v katerih so igralnice imajo od tega ne le dobiček zaradi prihoda obiskovalcev, domačih in tujih, ki prespijo v hotelih, marveč tudi davčni dobiček. Večino čistega izkupička, nad 70 odstotkov dobi avstrijska državna uprava. Približno dvajset odstotkov dobi mestna občina, v kateri je igralnica, nekaj manj kot deset odstotkov pa ozemeljsko pristojna deželna uprava.
V Gradcu je igralnica v pičlih treh mesecih leta 1984 (igralnico so odprli 20. oktobra tistega leta) plačala skoro 14 milijonov šilingov davka, leta 1985 so plačali 82 milijonov, naslednje leto 96 milijonov, v letu 1987 pa nekaj nad 101 milijon šilingov davka. 20 milijonov je šlo mestu Gradcu, 7 milijonov štajerski deželni vladi, skoro 74 milijonov pa v državno blagajno.
Da je igralnica v Gradcu zadovoljila upravitelje, dokazuje že dejstvo, da so se že lotili graditi nove prostore, saj so sedanji postali pretesni.
V Riminiju sejem za plesišča
Na sejmu SIB v Riminiju bodo od 10. do 13. aprila na ogled naprave za plesišča in diskoklube. Razstavljalcev bo 420. Sejem bo letos že sedmič. Razstavljale! bodo iz petnajstih držav. Prireditelji pričakujejo, da bo na sejmišče prišlo 12.000 obiskovalcev, ki jih bo zanimalo, kako bodo morali opremiti zabavišča prihodnosti.
Najverjetnejši kupec je deželna uprava
Palačo Tržaškega Lloyda bodo skoraj gotovo prodali
»Palača Tržaškega Lloyda je zares zelo častitljiva, vezana na tradicijo našega podjetja, vendar prevelika in prerazkošna za naše današnje potrebe«, je novinarjem povedal poverjeni upravitelj te družbe Tommaso Ricci. Ti so od njega hoteli izvedeti kaj bolj konkretnega v zvezi z govoricami, ki v Trstu krožijo že več mesecev, da bo ta družba palačo na Trgu Unita prodala deželni upravi Furlanije-Julijske krajine. V palači je svojčas, ko je Tržaški Lloyd imel tudi potniške ladje, delalo nad tisoč uslužbencev. Dandanes jih je v njej le 200.
Za nakup palače se zanima Deželna uprava. Na tak način bi na istem trgu bili sedeži vladnega predstavništva, deželne vlade in tržaške občine. V zvezi s tem je Ricci povedal, da niso na Deželi o tem še dokončno sklepali, da pa so tudi nekateri drugi, ki bi želeli kupiti to palačo. Omenil je, da so to bančna podjetja. V drugem kraju mesta IRI gradi sodobno palačo, v kateri naj bi namestili pisarne pomorskih družb. »V tisto novo palačo pa ne bomo šli«, je še povedal Ricci, »če prej ne prodamo palače na Trgu Unitš«.
Tržaški Lloyd si ne more privoščiti, da bi vzdrževal dveh palač. Še do nedavnega je bil govor, da se ta družba, ki sodi v sklop državnega koncerna Finmare, nahaja v težavah, enako kot druge državne pomorske družbe. V zadnjem času pa stvari gredo na boljše. Specializirali so se v prevozih blaga v kontejnerjih na progah Evropa-Daljni Vzhod. Povezali so se v neke večje mednarodne skupine, ki skrbijo za prevoz blaga
na teh progah. Nabavili so novo ladjo "Nuova Lloydiana" o splavitvi katere smo poročali včeraj. Še letos bodo naročili štiri podobne ladje za prevoz kontejnerjev. V italijanskih ladjedelnicah bodo poleg teh novih štirih gradili še druge podobne ladje.
Tržaška družba sedaj razpolaga z 36 ladjami. Pet jih sodi v lastno floto, druge pa so last drugih in jih imajo v najemu. V glavnem uporabljajo pristanišče v Genovi.
Kitajska je novo perpektivno tržišče za tržaško družbo. Medtem ko
so še do pred nekaj leti kontejnerje namenjene Kitajski raztovarjali z ladij v Hong-Kongu, so se Kitajci sedaj odločili, da opravljajo sami to delo v svojih pristaniščih. Kitajsko tržišče je zelo perspektivno, kajti gospodarstvo se tam razvija z zelo hitrim tempom, prav tako trgovinska menjava s tujino.
V prihodnjih letih bo več ladij plulo po širnih morjih z zastavo Tržaškega Lloyda. Ladje bodo prevažale tisoče ton tovora v tisočih kontejnerjev. Na ladjah pa bo zaposlenih zelo malo mornarjev, saj je na teh ladjah danes vse avtomatizirano.
Produkcijo bo treba zmanjšati
t3 ENTE FIERA UDINE ESPOSIZIONi
Preveč vina v evropskih državah
9,4	milijonov hektarjev je v svetu posejanih s trtami. Več kot polovica teh zemljišč je v Evropi. Znotraj Evropske Skupnosti je Španija na prvem mestu z 1,5 milijona hektar-Sledi ji Italija s približno enim milijonom hektarjev, t, ,1.° toliko jih ima tudi Francija. Začudo večjo površino od “alije in Francije ima posejano s trtami Sovjetska zveza in S1cer 1,3 milijona.
... Italijani pa so na prvem mestu v svetu kar se produkcije Jce' 76 milijonov hektolitrov v letu 1987. Da je temu tako najdemo razlog v dejstvu, da skoro povsod drugod omejujejo proizvodnjo grozdja na hektar. O tem se v Italiji govori e na področjih z zaščitenim poreklom. Teh pa je bolj malo.
naši deželi so skoro povsod taka področja. Zaradi tega so dražja2 ^ur an*je'3uIijske krajine bolj kvalitetna, zato tudi
Strokovnjaki računajo, da so lani v Italiji pridelali le 60 ujonov hektolitrov vina. Letina je bila slabša od prejšnje.
V največ krajih pa so zaradi tega imeli boljšo kvaliteto. Manjša se potrošnja vina v Italiji. Še pred kakim letom so izračunali, da ga vsak Italijan letno popije 80 litrov letno. Sedaj mu jih zadošča 60 litrov.
V	Evropski skupnosti pridelajo več vina kolikor ga porabijo. V letu 1987 je bila produkcija vina v Evropi kar za 133 milijonov hektolitrov večja od porabe v državah Evropske skupnosti. Kam s tolikšnim vinom? Evropska skupnost je zaradi tega sklenila, da drastično zmanjša prispevke vinogradnikom.
V	vsaki državi skrbijo za izboljšanje kvalitete. Če je vino dobro bo tudi prodaja uspešna. Zaradi tega vinogradniki v naših krajih nimajo velikih težav s prodajo vina. To pa le v primeru da je vino zares kvalitetno. Že kar precej jih je, še zlasti iz briškega in vzhodnofurlanskega območja, ki prodajajo svoja vina v inozemstvo.
1./9. APRILA 1989 SEJMIŠČE CORMOR
HOBBY ŠPORT PROSTI ČAS
ALPE
ADRIA
VZHOD
Urnik sobota/nedelja od 10. do 23.
Urnik ob delavnikih od 16. do 22.
Danes v anticipiranih tekmah italijanske nogometne A lige
Napoli - Juve in Atalanta - Milan
NEAPELJ — V Neaplju trdijo, da jih tekma ne zanima, saj so njihove misli usmerjene na polfinalni spopad pokala UEFA proti Bayernu. Prvenstvena tekma proti Juventusu še zdaleč ni tako važna, kot sta bili nedavni srečanji proti isti ekipi v okviru pokala UEFA, tega pa se zaveda tudi trener Bianchi, ki svari svoje igralce pred pomanjkanjem koncentracije. Napoli bo danes brez nekaterih ključnih igralcev, med katerimi je tudi Marado-na, ki je še poškodvan. Prav tako je poškodovan tudi bivši igralec Triesti-ne Romano, Francini in Careca pa še nista povsem okrevala. Nastopil pa bo Alemao.
Tekma se bo začela ob 15.30, sodnik bo Agnolin, verjetni postavi pa sta sledeči:
NAPOLI: Giuliani, Ferrara, Francini, Fusi, Corradini, Renica, Crippa, De Napoli, Careca, Alemao, Carnevale.
JUVENTUS: Tacconi, Favero, Napoli, De Agostini, Bruno, Tricella, Ma-rocchi, Barros, Altobelli, Zavarov, La-udrup.
Anticipirana tekma v Bergamu med domačo »čudežno« Atalanto in Milanom bo prav gotovo zanimiva, saj se bo Sacchijeva vrsta pomerila z ekipo, ki jo je že premagala v prvem delu prvenstva. Prav s tistim domačim porazom se je začela kriza Gullita in tovarišev, iz katere se še niso izvlekli. Sedaj Milan »životari« v zgornjem delu lestvice, vendar je že izgubil vsako upanje, da lahko poseže v boj za državni naslov. Milan bo igral v skoraj popolni postavi, saj so Rijkaard ter Maldini in Donadoni, ki sta se lažje poškodovala na nedavni tekmi državne reprezentance proti Romuniji, povsem okrevali. Tako bo manjkal le diskvalificiran Ancelotti, kar pa je seveda hud hendikap za Sacchijevo vrsto.
Jasno je, da pri Milanu mislijo predvsem na polfinalno tekmo pokala evropskih prvakov proti Real Madridu. Tako Real kot Milan zelo resno računata na zmago v tej prestižni evropski konkurenci, uspeh pa bi bil za Milan le uteha za državni naslov, ki se mu je
že izmuznil in ki bo po vsej verjetnosti »zaplaval« na drugi breg lombardskega velemesta - k Interju.
Verjetni postavi današnjega srečanja Milan - Atalanta (sodil bo Di Cola iz Avezzana) sta naslednji:
ATALANTA: Ferron, Contratto, Pas-ciullo, Fortunato, Barcella, Progna, Bo-nacina, Prytz, Evair, Nicolini, Esposito.
MILAN: G. Galli, Tassotti, Maldini, Colombo, Costacurta, Baresi, Donadoni, Rijkaard, Van Basten, Gullit, Evani.
Dinamo kaznovan
BEOGRAD — Zaradi incidentov na tekmi Dinamo - Partizan je disciplinska komisija jugoslovanske nogometne zveze Dinamu naložila 3 milijone dinarjev kazni, sodnik Mamič in delegat Starčevič pa sta bila suspendirana in proti njima je bil uveden disciplinski postopek. Za odločitev je glasovalo 5 članov komisije, medtem ko je Pro-tič menil, da bi morali Dinamu prepovedati, da eno tekmo odigra na domačem igrišču, a ne zaradi društva samega, temveč njegovih navijačev.
Po diskvalifikaciji Guignardove
Mateji še bron s SP
BEOGRAD — Jugoslovanski smučarki Mateji Svet bosta s svetovnega prvenstva v Vailu ostali dve kolajni. Poleg zlatega odličja v slalomu ji bo namreč pripadel še bron iz veleslaloma. Tako je včeraj izjavila glasnica mednarodne smučarske zveze Sonia Reichen, ki je pojasnila, da so na dveh posebnih testih ugotovili, da je bila dobitnica bronaste kolajne Christelle Guignard »pozitivna« na antidoping kontroli.
»Presenečena sem,« je dejala Mateja Svet, ki je trenutno v nekem švicarskem centru, kjer testira smučke Elan. »Bila sem prepričana,« je nadaljevala Svetova, »da se kaj takega v smučarskem športu ne dogaja. Seveda bom srečna, če bom dobila medaljo, a še zdaleč ne tako, kot če bi jo osvojila v Vailu.«
S svoje strani je Guignardova povedala, da je povsem nedolžna in da bo to skušala tudi dokazati. Dodala je, da je po dveh slalomih bila utrujena in da so ji dva dni pred veleslalo-
mom dali tableti. Francoska smučarska zveza je izjavila, da so na doping kontroli našli »niketamid«, ki deluje kot poživilo, vendar je bila količina tako majhna, da proti Guignardovi ne bvodo ukrepali. Tableti naj bi po trditvah francoske zveze Giuignardo-va vzela na nasvet zdravnika.
Rok Petrovič opustil smučanje
LJUBLJANA — Rok Petrovič, eden od najboljših jugoslovanskih smučarjev, zmagovalec svetovnega pokala v slalomu leta 1986, je smučke obesil na klin. Kot je sporočila smučarska zveza Jugoslavije, se je Petrovič odločil za ta korak zaradi študija. Pismeno je namreč obvestil smučarsko zvezo, da ne more več usklajevati aktivnega ukvarjanja s športom na reprezentančnem nivoju z obvezami, ki jih ima na fakulteti. Petrovič je sedaj na služenju vojaškega roka.
Sinoči je bilo na sporedu žrebanje
Jutri v Sappadi zamejsko smučarsko prvenstvo
Sinoči so v Trstu žrebali startni vrstni red tekmovalcev, ki se bodo udeležili jutrišnjega 9. smučarskega prvenstva v Cimi Sappadi. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri in sicer na eni višjih prog, kamor se pride z vlečnico »Cima Undici«.
Skupno se je vpisalo 173 smučarjev v predstavništvu šestih društev in sicer: Brdina, Breg, Mladina, SK Devin, SPDT in SPDG, ki se že nekaj let ni udeleževalo prvenstva. Slednje tokrat prirejajo požrtvovalni smučarski delavci SK Devin, organizacijo pa izmenično nudijo društva, ki se v zamejstvu bavijo s smučanjem. Lani je to storilo SPDT, letos pa je na vrsti SK Devin.
Tekmovanje bo v veleslalomu, na sporedu pa bosta dva spusta. Prvega se bodo udeležili vsi tekmovanci. Na podlagi slednjega bodo nato sestavili popolne lestvice po društvih in po kategorijah. Na drugem spustu pa se bo pomerilo najboljših 24 uvrščenih na absolutni lestvici v moški in ženski konkurenci. Zamejski prvak bo tisti, ki bo imel najboljši čas v seštevku obeh spustov. Po zadnjih informacijah je sneg dober, skoraj idealen za tako tekmovanje, ki pa bo v vsakem primeru, tudi če vreme ne bo najboljše. Nagrajevanje bo po zaključku tekmovanja. Nekatera društva bodo ob tej priliki priredila avtobusne izlete.
Na drevišnjem gostovanju pri Malagutiju
Jadranovci poskušajo narediti »čudež«
Bo "modrim bojevnikom" tokrat uspelo, kar jim navadno uspeva? Ena izmed stalnic v zgodovini naše izbrane košarkarske vrste je prav gotovo vitalnost, ki jo jadranovci kažejo v sila neugodnih okoliščinah. Na prvi pogled bi moralo biti gostovanje v San Lazzaru brezupno, kajti Jadran gre v medvedji brlog prvouvrščenega moštva, ki vrhu tega verjetno predvaja najlepšo košarko letošnje lige, če se to lahko izraža z neko vrednostjo, ki se nanaša na poprečni učinek Malagutija skozi vse letošnje prvenstvo.
Jadranovci so sredi svojih najhujših kriznih obdobij (tako se je pač dogajalo, čeprav so tega krivi predvsem opazovalci in tudi mi se iz te kaše ne izvzemamo) vedno našli pravo pot do rešitve v izredno težavnih situacijah, ko jim nihče ni izrekel velikega zaupanja. Seveda, trenutno stanje je k sreči popolnoma drugačno. V tem trenutku ni govora o kakih kriznih situacijah, kajti zadnji mesec so jadranovci pokazali znaten napredek, tako glede uspešnosti v igri kot tudi glede splošne forme.
Nedvomno pa bi se zmaga sredi San Laz-zara zelo prilegla predvsem kot velika motivacija v teh zadnjih ligaških bojih. Da so taki podvigi možni, so jadranovci dokazali že v Oderzu, ko so takrat prvouvrščenemu domačemu moštvu nasuli »porcijo« 26 košev. Preveč bi bilo upati, da bodo prav enak podvig ponovili tudi v mestecu blizu Bologne, toda nič nam ne preprečuje, da bi se tokrat nadejali napol nepredvidenega uspeha proti prvemu na lestvici, četudi z zelo nizko končno razliko. (Cancia)
Kadetski turnir Alpe-Jadran
Borbeni srečanji
Včeraj sta bili v repenski telovadnici srečanji polfinalnega kadetskega turnirja Alpe -Jadran, ki ga prireja Jadran. V prvi tekmi je selekcija Ljubljane premagala Virtus iz Padove z 61:58 (30:27), v drugi pa je Don Bosco pregazil zagrebško Cibono s 95:68 (54:33).
Današnji spored je sledeč: 10.30: Cibona -selekcija Ljubljane; 16.30: Cibona - Virtus Padova; 18.00 Don Bosco - selekcija Ljubljane.
Drew je spet poškodovan
PESARO — Po vsej verjetnosti bo moral košarkarski prvoligaš Scavolini odigrati svoje zadnje tri tekme prvega dela prvenstva brez svojega Američana Larryja Drewa. Igralec je namreč še vedno poškodovan, saj si je pred kratkim pretegnil mišico na stegnu.
Davvkins v Italiji
MILAN — Eden »velikih« ameriške košarkarske profesionalne lige NBA, Darryl Daw-kins, se trenutno mudi v Turinu, kjer je na preizkušnji pri turinskemu prvoligašu Ipifi-mu. Visoki košarkar (210 cm) bi si namreč želel igrati v Italiji.
Dirka tris
MILAN — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 11-18-16. Dobitnikov je bilo 229, prejeli pa bodo po 5.313.680 lir. Nagradni fond je znašal skoraj milijardo in 800 milijonov lir.
Kvalifikacije za namiznoteniško DP
Obadova in Štoka v Terniju
Trener NTO Matjaž Šercer bo spremljal predstavnika Krasa Globtrade Alenko Obad in Borisa Štoko v Terni na 3. državni turnir tretjekategorni-kov. Turnir je zadnja preizkušnja v okviru kvalifikacij za državno prvenstvo, na katerem imajo pravico do nastopa igralci, ki so uvrščeni od 1. do 16. mesta po seštevku rezultatov vseh treh turnirjev.
Alenka Obad ima vse možnosti, da ji to uspe. Na prvem turnirju v Monte-catiniju se je namreč uvrstila med prvo osmerico. Nadaljnje točke za državno prvenstvo pa je osvojila v Chia-variju z uvrstitvijo med prvih 16 igralk. Z nekaj začetne sreče pri žrebu, zlasti pa z dobro igro, bo Alenka nedvomno potrdila svoje igralske kvalitete in si odprla vrata za nastop na najvišji ravni v državnem okviru.
Boris Štoka je na zadnjem turnirju dosegel prodoren uspeh. V konkurenci 220 udeležencev - deželnih tretjeka-tegornikov - se je uvrstil med prvih 16 in s tem prešel iz 3. deželne v 3. državno kategorijo. Nastop v Terniju mu bo osnova za programiranje forme, ki bi jo moral pokazati v prvenstvu C lige v finalni tekmi za prestop v višjo ligo.
(J. J.)
V rokometni C ligi krasovci proti Libertasu
Danes (v soboto) se bo v 4. povratnem kolu rokometne C lige ob 17.00 v
Zgoniku Kras Trimac pomeril s tržaškim Libertasom, ki je doslej igral s spremeljivo srečo (dosegel je nekaj nepričakovanih zmag a tudi doživel nekaj visokih porazov), in se trenutno še kar trdno drži srednjih mest lestvice. V prvem delu prvenstva so krasovci proti Libertasu v Trstu igrali neodločeno 23:23, danes pa seveda nameravajo osvojiti obe točki, ki bi njihovemu položaju na lestvici nedvomno koristili. Če bodo naši rokometaši zaigrali z ritmom in borbenostjo, ki sta jih odlikovali v Nemčiji, bo Libertasu prav gotovo trda predla. (Pjotr)
Novogoriški smučarji so se spet izkazali
Na Voglu je bil slalom za republiško prvenstvo Slovenije za mlajše pionirje in pionirke, na katerem so nastopili vsi najboljši mladi slovenski smučarji. Znova so velik uspeh dosegli predstavniki smučarskega kluba iz Nove Gorice, saj je Tomaž Šuligoj zasedel drugo mesto, Sašo Merljak pa je bil osmi. Med dekleti je Mateji Mozetič pripadlo šesto mesto, Mojci Mikuž pa enaintrideseto.
Tomaž Šuligoj je bil izbran tudi v jugoslovansko pionirsko reprezentanco, ki bo nastopila na Abetoneju na velikem mednarodnem pionirskem tekmovanju, poimenovano »Ostržek na smučeh«. (E. Čurlič)
Jutri v Trstu »Vivicitta«
Jutri bo v Trstu 6. izvedba tekmovanja imenovanega "Vivicitta", ki ga organizira športna zveza UISP. Posebnost tega tekmovanja je v tem, da bo potekalo istočasno še v drugih 33 italijanskih mestih ter 11 tujih prestolnicah, med katerimi sta tudi New York in letos prvič Moskva. Ob koncu vseh tekem bodo sestavili skupno lestvico, ki bo dala končnega zmagovalca, tako v moški kot v ženski konkurenci. Prav zato je to tekmovanje edinstveno na svetu in vključitev našega mesta ima toliko večji pomen.
Za organizacijo tržaškega tekmovanja bo šesto leto zaporedoma poskrbel krožek pristaniških delavcev, tehnični podatki pa so naslednji: start bo ob 10.30 pred domom pristaniških delavcev, proga pa je naslednja: Miramarski drevored, Rojan, ulice Udine, Rittmayer, Ghega, Roma, Korzo Italija, Trg Stare mitnice, Ul. Madonnina, Sv. Jakob, Istrska ulica, ulice Orsera, Capodistria, Svevo, D'Alviano, Elizejske poljane ter Trg Unita, kjer bo cilj. Ta proga je dolga 12 km, amaterji pa bodo tekmovali na 4 km dolgi progi. Vpisovanja so v teku v domu pristaniščnikov, Trg Duca degli Abruzzi 3, zamudniki pa se lahko vpišjo direktno na Trgu Unita. Startnina znaša 5000 lir in, poleg startne številke pa se dobi še majčko ter razni propagandni material, obenem pa se je organizator povezal s centrom AGMEN in ob vpisu za prostovoljni prispevek ponuja lepo litografijo našega mesta.
Jutri ponovno amaterska nogometna prvenstva (ob 15.30)
Za marsikoga že odločilno
Po dveh tednih počitka se bodo jutri nadaljevala amaterska nogometna prvenstva prve in druge lige. Do konca manjka še sedem kol, kar pomeni, da bo prvenstev konec okrog 14. maja. Zaključni del se vsekakor obeta zelo zanimiv, ker bodo ekipe skušale nadoknaditi zamujeno. Prvenstvo v 3. amaterski ligi pa bo (z nekaj izjem) še prekinjeno. Po tritedenskem premoru pa se bo tudi to prvenstvo redno nadaljevalo prihodnjo nedeljo.
1.	AMATERSKA LIGA
PRIMORJE - PORTUALE
Zaradi dogodkov, ki so se pripetili na proseškem igrišču med in po zaostali tekmi s San Canzianom (22. februarja), bo Primorje tokrat igralo v Bazovici, ker so mu prepovedali igranje na lastnem terenu. To pa ni edina novost. Med dvotedenskim premorom je pri Primorju prišlo tudi do zamenjave trenerja. Barnabo je nadomestil Gianni Di Benedetto, bivši igralec Primorja, ki je v članski ekipi skupno nastopil 101-krat in dosegel 20 golov. Zamenjava trenerja je botrovala seriji negativnih nastopov ekipe, ki je po solidnem prvem delu prvenstva (13 točk) v nadaljevanju povsem odpovedala: v osmih nastopih in zaostali tekmi s San Canzianom je namreč zbrala le 4 točke. Odpovedala je zlasti obramba, ki je prejela kar 13 golov, a tudi napadalci se niso prav nič izkazali, saj je od treh danih golov eden padel iz avtogola. Tako je Primorje zdrsnilo na predzadnje mesto lestvice, katerega si deli prav z jutrišnjim tekmecem. Sicer je tudi Portuale letos precej razočaral svoje navijače. Po lanskem izpadu iz promocijske lige so vsi upali na boljše rezultate. Že v prvem delu prvenstva pa so Tržačani zbrali le 10 točk, a v nadaljevanju (8 tekem) so premagali le šibko Porcio in izbojevali 5 remijev. Izid dvoboja v Bazovici bo praktično odločal o usodi obeh ekip. Neodločen izid bi malo koristil eni kot drugi, zato obe računata na zmago. V teh odločilnih dvobojih pa imajo veliko vlogo navijači in zato smo prepričani, da se jih bo veliko zbralo ob robu bazoviškega pravokotnika.
2.	AMATERSKA LIGA
MORTEGLIANO - KRAS
Čeprav je nasprotnik Krasa novinec lige (lani je osvojil prvenstvo 3. amaterske lige, skupina G), se je letos dobro odrezal, saj si je teoretično že zagotovil obstanek v ligi. Trenutno je s 25 točkami na 6. mestu lestvice. V zadnjih nastopih pa je Mortegliano nekoliko popustil. V petih tekmah je iztržil štiri neodločene izide, pri tem pa moramo upoštevati, da je v tem zaključnem delu prvenstva začel vključevati v ekipo mlade nogometaše, da bi preveril njihove moči za prihodnjo sezono. To dokazuje, da ekipa, ki nima problemov z lestvico, lahko igra bolj sproščeno, torej povsem na sprotno od Krasa, ki krvavo potrebuje točke za obstanek v ligi. Krasovci, ki si s Poce-nio delijo predzadnje mesto na lestvici, morajo jutri osvojiti vsaj točko, če hočejo še upati na rešitev.
PIERIS - VESNA
Križani igrajo z ekipo, ki je lani izpadla iz prve amaterske lige, in je letos startala med favoriti. Pieris pa ni izpolnil pričakovanj, čeprav se je proti koncu prvega dela prvenstva je s serijo štirih zaporednih zmag približal vrhu lestvice. Trenutno je na 6. mestu s 24 točkami, kar pomeni, da je odrezan od boja za napredovanje, a varen je tudi pred izpadom. Križani pa so kljub nepredvidenemu porazu s Sta-ranzanom še vedno na zgornjem delu lestvice. Trenutno imajo točki manj od vodilnega Fiumicella, ki jutri gosti šibki Architrave in točko manj od drugouvrščeno Rudo, ki bo igrala v Por-pettu. Oba nasprotnika torej nimata težke naloge, Vesna pa bi tudi z remijem izpolnila pričakovanja.
JUVENTINA - SAN LUIGI
Za Štandrežce se je začel odločilni del prvenstva, v katerem bodo pokazali, če zmorejo psihološki pritisk, ki se nedvomno polasti ekipe, ki je na vrhu razpredelnice in se poteguje za napredovanje.
Današnji nasprotnik Juventine na Baiamontiju je moštvo San Luigija, ki se trdnovratno bori proti izpadu. Zato ni računati, da bodo imeli Standrežci
pred sabo poprečno ekipo, s katero bodo zlahka opravili, nasprotno. Že od vsega začetka bo treba igrati borbeno in odločno ter čimprej doseči prednost.
Na ta način bodo Grionovi varovanci vknjižili nov par točk in ni rečeno, da bodo vsi zasledovalci storili isto, s čimer bi si Juventina zagotovila še večjo prednost.
3.	AMATERSKA LIGA
SOVODNJE - POGGIO
Sovodenjska enajsterica bo jutri sprejela v goste soseda, Poggio iz Zdravščine, ki je v začetku prvenstva veliko obetal in bil celo v vodstvu. Zatem pa je po nepotrebnem apravili več točk in sedaj je na 4. mestu s 6 točkami zaostanka za vodilno dvojico.
Srečanje proti eni najmočnejših ekip prvenstva bo za Sovodenj ce dobra preizkušnja, da preverijo svojo trenutno formo, ki je vsekakor boljša kot v začetku.
Prijateljsko srečanje med Sovodnjami in Biljami
V prijateljskem nogometnem srečanju so se v Sovodnjah pomerili mladi nogometaši iz Bilj in domačini. Igrali so 3-krat po pol ure. Gostujoči nogometaši so bili veliko boljši in so predstavili zelo dobro in lepo igro. Tako so povsem nadigrali mlade Sovodenjce in končni rezultat je bil kar 13:1 za Bilje. To pa je tudi preslaba napoved za današnji start Sovodenj v drugem delu prvenstva cicibanov. (E. Čurlič)
Selektor nogometne komisije pri ZSŠDI sklical trening
Selektor nogometne komisije pri ZSŠDI Vremec sklicuje v ponedeljek, 3. aprila, ob 17.30 na igrišču nogomet-neg[a kluba Kras, ki je dal na razpolago igrišče v Repnu, skupni trening naslednjih igralcev Brega, Primorja in Zarje:
BREG: Ferluga, Lavrica, Švab, Calzi, Mauri, Štrajn.
PRIMORJE: Franza, Pahor, Štolfa, Sardoč, Savi, Gruden, Trampuž.
ZARJA: Plehan, Tilli, Reja, Krašovec, Castellano, Umek, Vrmec in Blasom
Vsi igralci naj imajo s seboj športno opremo.
Drevi doma s Cessaltom
Oljmpia s točkama do obstanka v ligi
»Juriš na štirinajsto točko.« Tako bi lahko označili prizadevanja goriške 01ympie, ki bi si z zmago v eni od preostalih treh srečanj zagotovila obstanek v odbojkarski C-l ligi. Položaj Goričanov je namreč tak, da morajo nujno osvojiti najmanj še en par točk. Tekmeca San Giustina in Bassano bosta do konca sezone le s težavo še prišla do točk, toda zaradi slabšega količnika v setih imajo Jakopičevi varovanci zdaj najslabši izhodiščni položaj.
San Giustina bo drevi igrala v gosteh proti ekipi Nova Gens, v prihodnjem kolu bo doma srečala vodilni Povoletto, v zadnjem pa bo počivala. Bassano, ki v tem kolu ne igra, bo naslednje srečanje igral proti drugouvrščenemu Ferru, v zadnji tekmi pa se bo pomeril proti Povolettu. 01ympiina nasprotnika v zadnjih dveh kolih sta tržaški CUS in Vivil.
01ympia bi lahko torej proslavila obstanek že drevi, ko bo na domačih tleh igrala proti Cessal-tu, ki je res na 4. mestu razpredelnice, a brez možnosti v boju za napredovanje. Srečanje za Goričane ne bo lahko, mnogo pa lahko k uspehu pripomorejo gledalci, ki so res številni, a včasih premalo glasni.
Bor Elpro z zmago do obstanka
Za miren konec sezone
Odbojkarice Bora Elpro bodo že četrtič zapored igrale na domačih tleh in naskakovale peto zaporedno zmago, s katero bi se nemara dokončno izvlekle iz boja za obstanek v ligi.
Drevi se bodo pomerile z Vivilom iz Ville Vicentine, ki je v tem povratnem delu sezone zelo uspešen, saj je dosegel že šest zmag (plave pa pet) in je celo premagal vodilni moštvi Feltre in Dolo, izgubil pa le z OMA in Cervignanom. Dobil je tudi zadnjih pet dovobjev, čeprav je bil v tekmi z zadnjeuvrščenim Frattejem na robu pravega poloma, saj je zgubljal 2:1 v nizih in 11:3, preden je zmagal s 3:2. Sicer pa je Vivil štartal kot eden favoritov v ligi, a ima zdaj zaradi slabega prvega dela na lestvici enako število točk od borovk. Obeta se torej zelo zanimiv dvoboj med ekipama, ki sta sodeč po rezultatih v dobri formi in si želita osvojiti še zadnji potrebni točki za obstanek.
Na sliki: napad Vidalijeve med povratno tekmo z OMA
Za naše šesterke v deželnih odbojkarskih ligah
Bo obračun tokrat boljši?
V	deželnih odbojkarskih ligah manjkata do konca sezone še skoraj dva meseca, odslej pa ne bo več nobenih odmorov in do 13. maja bodo ekipe opravile sedem zaporednih nastopov. Upati je, da bo drevišnje 20. kolo za naše šesterke bolj uspešno od prejšnjega, ko smo beležili le eno zmago.
V	moški C-2 ligi bodo borovci igrali v Sacileju. S tamkajšnjim Cima Truci-olarijem delijo 4. mesto. Naši fantje so po vrsti porazov v bistvu arhivirali sanje o napredovanju, zdaj se lahko borijo le še za visoko končno uvrstitev, menda prav za 4. mesto. V tem pogledu je drevišnje srečanje eno odločilnih. Združena ekipa Meblo Imsa bo igrala v Čedadu proti vodilnemu ASFJR. Brožičevi fantje imajo objektivno gledano 10 odstotkov možnosti za zmago, a prepričani smo, da bodo v Čedadu dali vse od sebe, kot se jim redno dogaja, ko igrajo z močnejšimi.
Pred enako težkim gostovanjem je v ženski C-2 ligi Sloga Koimpex. Ottica Tommasini je izgubila doslej samo v Tržiču in čeprav bi si proti slogašicam lahko celo privoščila poraz, ne da bi zato okrnila svoje zmagovite poti, na domačih tleh verjetno ne razmišlja o kakih spodrsljajih. Za slogašice bo sicer bolj pomemben prihodnji domači
nastop s Prato, tokrat lahko pojdejo v Cordenons z zavestjo, da pravzaprav nimajo kaj izgubiti, čeprav bi bili točki zlata vredni. Agorestu se v srečanju s Fontanafreddo obeta manj mikaven nastop, saj nasprotnik ne sodi v vrh lestvice, toda treba bo igrati zbrano, ker Furlanke niso slabe. Združena ekipa si je že nekajkrat privoščila nepotreben spodrsljaj in svojim gledalcem -kljub vrsti lepih zmag - še marsikaj dolguje.
Soča Sobema bo v gosteh z ekipo Pallavolo Trieste sklenila svoj triptih srečanj s tržaškimi šesterkami. Ta ni bil najbolj uspešen, saj je pomenil zastoj v vzpenjajoči se formi sočanov. Položaj na lestvici je tako znova bolj kritičen. Drevišnji nasprotnik ima 26 točk, je torej povsem na varnem, mogoče tudi ni kaj prida motiviran, kar bi seveda povečalo možnosti sočanov.
V ženski D ligi imajo vse naše ekipe že za sabo oba odmora in bodo torej do konca stalno na igrišču. Po nepričakovanem porazu v Huminu vsebuje gostovanje Sokola Indules v Pordenonu proti mladi ekipi Promovolley nekaj več napetosti, čeprav je na dlani, da bodo Nabrežinke z dobro igro s tekmecem zlahka opravile, tudi zato, ker so se že enkrat spekle in to je bilo
zanje mogoče celo dobrodošlo svarilo, da si morajo napredovanje šele priboriti. Kontovelke bodo gostile ekipo Lavoratore Fiera iz Martignacca, ki ima na lestvici točki več, a tudi dve tekmi več. Glede na to, da se na dnu Fincantieri vzpenja, je zmaga za Hrovatinove varovanke sila potrebna. Nekako isto velja tudi za Brežanke, ki bodo sicer gostile mnogo močnejšega nasprotnika, namreč huminskega Al Funga. Če nasprotnice še upajo na napredovanje, bo ekipi iz dolinske občine trda predla, v nasprotnem primeru je podvig možen.
Deželni finale under 18
Naši za 3. mesto
V Vidmu bo jutri sklepni del deželnega odbojkarskega finala under 18. Za naslov prvaka se bosta potegovali moštvi VBU iz Vidma in CUS iz Trsta, v malem finalu pa si bosta stali nasproti ekipi Pordenona in Vala Našega prapora Imsa. Naša ekipa je bila žrtev neugodnega žreba, saj se je v polfinalu pomerila s premočnim VBU. Jutri imajo fantje priložnost, da z zmago osvojijo 3. mesto, z igro pa dokažejo, da bi si zaslužili drugo.
Ili			domači šport -
DANES
SOBOTA, 1. APRILA 1989
ODBOJKA
MOŠKA C-l LIGA
20.30	v Gorici, Drevored 20. septembra: 01ympia - Cessalto
ŽENSKA C-l LIGA
20.30	v Trstu, šola Suvich: Bor Elpro -Vivil
MOŠKA C-2 LIGA
20.30	v Sacileju, Ul. Piccin: Cima Tru-ciolari - Bor Cunja Avtoprevoz; 20.30 v Čedadu, Ul. Tombe Romane: ASFJR Čedad - Meblo Imsa
ŽENSKA C-2 LIGA
20.00	v Sovodnjah: Agorest - Virtus Fontanafredda; 20.30 v Cordenonsu, Ul. Avellaneda: Ottica Tommasini - Sloga Koimpex
MOŠKA D LIGA
18.00	v Trstu, šola Morpurgo: Pallavolo TS - Soča Sobema
ŽENSKA D LIGA
17.30	v Dolini: Breg Agrar - Al Fungoi
20.30	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Lavoratore Fiera; 20.30 v Pordenonu, Tržaški drevored: Promovolley -Sokol Indules
1.	MOŠKA DIVIZIJA
18.00	na Opčinah: Sloga B - La Mar-motta
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
16.00	v,Trstu, šola Volta: DLF - Sloga Sagor
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
18.00	v Trstu, šola Čampi Elisi: Sant'-Andrea - Sokol Indules
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
18.00	v San Lazzaru, Ul. Kennedy: Ma-laguti - Jadran
PROMOCIJSKA LIGA
19.00	v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Scolgietto; 20.00 v Dolini: Breg Adriat-herm - CUS Trst; 20.00 v Repnu: Kontovel Electronic Shop - Libertas; 20.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom Gome-tal Simek - Fortitudol. MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v Miljah: Intermuggia - Bor; 18.30 v Trstu, šola Da Vinci: Barcolana A - Cicibona
MLADINCI
19.30	v Trstu, Ul. Visinada: Inter 1904 -Sokol
DRŽAVNI KADETI
18.00	v Trstu, Ul. Frescobaldi: Stefanel - Jadran Farco
NARAŠČAJNIKI
17.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Kontovel Electronic Shop; 16.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom - Corridoni
DEČKI
19.30	v Trstu, Ul. Forlanini: Ricreatori -Kontovel Electronic Shop
NOGOMET
UNDER 18
15.00	v Miljah: Fortitudo - Vesna; 15.00 Na Opčinah, Otroško naselje:Chiarbola -Primorje; 15.00 v Dolini: Breg - Supercaf-fe
NAJMLAJŠI
16.00	v Gorici, Stražice: Azzurra - Ju-ventina Ass. Carnica
CICIBANI
15.00	v Šlovrencu ob Soči: Isontina -Sovodnje; 15.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - SanfAnna; 15.30 na Proseku: Primorje - Fulgor; 15.45 v Trstu, Ul. Centi: Fani - Breg; 15.45 v Trstu, pri Sv. Alojziju: S. Luigi Vivai Busž B - Bor
ROKOMET
MOŠKA C LIGA
17.00	v Zgoniku: Kras Trimac - Libertas
JUTRI
NEDELJA, 2. APRILA 1989
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Bazovici: Primorje - Portuale
2.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Morteglianu: Mortegliano -Kras; 15.30 v Pierisu: Pieris - Vesna; 15.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - San Luigi Vivai Busa
3.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Sovodnjah: Sovodnje - Poggio
NARAŠČAJNIKI
8.30	v Miljah: Fortitudo - Breg
NAJMLAJŠI
10.45	v Trstu, igrišče Campanell: Cam-panelle - Breg; 12.15 na Proseku: Primorje - Portuale; 13.30 v Trstu, Ul. Flavia: Giarizzole - Zarja Adriaimpex
ZAČETNIKI
10.30	v Tržiču: Monfalcone - Mladost Trattoria al Lago; 11.15 v Dolini: Costa-lunga - Primorje; 12.00 v Trstu, igrišče Campanell: Altura - Zarja Adriaimpex
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
17.30	v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Beretich
1. MOŠKA DIVIZIJA
9.00	v Dolini: Breg - Kontovel; 15.00 v Trstu, šola Morpurgo: Basket TS - Sokol
MLADINCI
9.00	v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Latte Carso
DEŽELNI KADETI
15.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Sokol
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Trstu, Vrdelska cesta 23: Libertas - Polet Furlani
ODBOJKA
1.	MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - Sloga Sagor
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	v Dolini: Breg - Julia; 11.30 v Trstu, Kjadin: DLF - Bor Friulexport A
UNDER 18 MOŠKI
DEŽELNI FINALE
16.00	v Pordenonu: nastopa Val Naš prapor Imsa
UNDER 16 MOŠKI
11.00	v Sovodnjah: Soča Čerimpex -Inter 1904 Trst; 11.00 v Trstu, Zandonai: Pallavolo Trst - Sloga
UNDER 16 ŽENSKE
9.30	v Trstu, šola Visintini: Club Altura Omse - Sloga Sklad Mitja Čuk
UNDER 15 ŽENSKE
10.00	v Miljah, Ul. d'Annunzio: Zaule Rabuiese - Kontovel Electronic Shop
REKREACIJSKI ODSEK ŠK KRAS prireja tečaja tenisa za začetnike ter nadaljevalnega. Vpisovanje in informacije do 10. aprila v tajništvu ŠK centra v Zgoniku ob ponedeljkih od 19. do 20. ure.
SK DEVIN
obvešča, da je odhod avtobusa za Sap-pado jutri, 2. aprila, po naslednjem urniku: ob 5.45 z Opčin, ob 5.50 z Proseka, ob 5.55 iz Križa, ob 6. uri iz Nabrežine, ob 6.10 iz Sesljana in ob 6.15 iz Devina.
JAMARSKI ODSEK SPDT obvešča, da bo priredil jamarski tečaj. Interesenti, ki so že dopolnili 18. leto starosti, lahko dobijo vse informacije po tel. št. 810053 ob delavnikih med
13.45	in 14.00.
Smučarsko prvenstvo slovenskih šol vseh stopenj lepo uspelo
Vse je kazalo, da letošnjega že 8. smučarskega prvenstva slovenskih šol ne bo. Dokaj neobičajna zima za prijatelje smučanja ni bila najbolj radodarna. Prvi sneg je namreč zapadel v času, ko se sezona v bistvu nagiba h koncu. Zato je imel organizator letošnjega tekmovanja v veleslalomu - licej France Prešeren iz Trsta - veliko težav pri izbiri termina, saj so se vrstila tekmovanja na Zoncolanu neprekinjeno vsak dan. Kljub poznemu terminu pa je merjenje moči skoraj dvesto naših dijakov izredno dobro uspelo. Tekmovanje na dveh veleslalomskih progah, za osnovnošolce na eni, za ostale pa na drugi, je potekalo brez zastojev, progi sta razmeroma dobro zdržali, čeprav je bila temperatura zelo visoka in (kar je prav gotovo najbolj važno) ni bilo nobenih poškodb.
Tekmovalke in tekmovalci so bili porazdeljeni v pet ženskih in moških kategorij - prvi trije razredi in zadnja dva razreda osnovne šole so tekmovali ločeno, srednješolci so nastopili v eni starostni kategoriji, višješolci pa so bili spet razdeljeni na dve skupini: 1. in 2. razred ter 3., 4. in 5. razred.
Za konec lahko rečeno, da se je tekmovanje končalo z velikim zadovoljstvom vseh, od tekmovalcev do njihovih spremljevalcev in ne nazadnje tudi organizatorja, ki je bil bržkone tudi najbolje nagrajen za vloženi trud pri pripravi tako zahtevnega tekmovanja.
Pri sestavi lestvic šol je bil upoštevan po en najboljši čas v moški in ženski konkurenci. Med osnovnimi šolami je premočno slavil France Bevk z Opčin, med nižjimi srednjimi šolami je bil uspešen šentjakobski Ivan Cankar, med višjimi pa Žiga Zois. V ženski konkurenci je dosegla absolutni najboljši čas »kosovelovka« Valentina Suber, (čeprav je šele nižjesred-nješolka), med moškimi pa je bil najhitrejši Erik Vodopivec od zavodaJožef Stefan.
OSNOVNA ŠOLA
ŽENSKA KATEGORIJA A 1. Karin Mezgec (RIB) 40"58; 2. Fjo-na Mezgec (RIB) 41"62; 3. Anja Štre-kelj (BEVK) 43"23; 4. Neda Sancin (PREŽ) 45"33; 5. Nastja Milič (ŠIR) 46"31; 6. Ivana Flego (ŠIR) 47"46, 7. Maša Štranj (BEVK) 53'73; 8. Elisa Frandolič (RIB) 55"80; 9. Tina Furlani (B.JUN) 56"52; 10. Mara Rogelja (ŽUP) 57 T2; 11. Tjaša Trampuš (GRUD) T03"57; 12. Vanja Milič (GOR) 1T7"90. Diskvalificirane 4; niso startale 4. MOŠKA KATEGORIJA A 1. Daniel Leone (RIB) 49"92; 2. Matej Škerl (l.MAJ) 54"84. Diskvalificirani 4; niso startali 4.
ŽENSKA KATEGORIJA B 1. Jasmina Štrekelj (BEVK) 39"27; 2. Martina Kufersin (Bevk) 39"55; 3. Tjaša Gruden (RIB) 45T6; 4. Erika Race (BEVK) 46"59; 5. Alja Hrvatič (GRB) 48"38; 6. Nina Kocjančič (BEVK) 49"34;
Poljanka Dolhar (B.JUN) 50"80; 8. Tanja Zadnik (BEVK) 52"47; 9. Karin Gabrovec (GRUD) 53"36; 10. Alenka Pertot (FIN) 53'69; 11. Irina Perosa (RIB) 57 TO; 12. Mara Bogateč (ŽUP) T00"06. Niso startale 7.
MOŠKA KATEGORIJA B 1. Aleš Plesničar (BEVK) 37"82; 2. Gabriele Talotti (KET) 41"36; 3. Fabio Germani (BEVK) 42'T9; 4. Aljoša Paulina (GRUD) 43"61; 5. Goran Čuk (PREŽ) 44"65; 6. Ivan Furlani JB.JUN) 44"75; 7. Samo Kocjančič (PREŽ) 45"66; 8. Alex Blasina (l.MAJ) 45'68 in Robert Debeliš (GR-ST) 45"68; 10. Iztok Purlanič (GR-ST) 46"03; 11. Peter Ber-gagna (ŽUP) 46,,41; 12. Robert Scerni (FIN) 46"46; 13. Luka Peric (BEVK) 4?''89; 14. Dean Jagodic (FIN) 49”28; 15. David Slama (PREŽ) 50'46; 16. Fe-gor Lovriha (PREŽ) 50' 94; 17. David Šušteršič (GRUD) 58"82; 18. Matija Spinazzola (1. MAJ) 1'02"21. Diskvalifi-ciran 1; niso startali 5.
(LEGENDA: RIB = Ribičič; PREŽ = Prežihov Voranc; ŠIR_ = Širok; B.JUN = Bazoviški junaki; ŽUP = Župančič; GRU = Gruden; GOR = Gorazd; GRB = Grbec; FIN = Finžgar)
NIŽJA SREDNJA ŠOLA ŽENSKE
1. Valentina Šuber (KOS) 44 '45; 2. Tanja Pitacco (CAN) 47 '07; 3. Klavdija Ferluga (KOS) 49"H; 4. Tanja Kosmač (GRE) 51"02; 5. Ulyana Pettirosso (GRE) 52"26; 6. Heidi Sigoni (CAN) 52"36; 7. Lara Prašelj (LEV) 54"02; 8. Rada Roici (CAN) 56"68; 9. Tanja Spacal (KOS) 56"77; 10. Tamara Tretjak (LEV) 58"07; 11. Erika Bezin (LEV) 58 T3; 12. Irina Vitez (ERJ) 59'06; 13. Gerta Meucci (ERJ) 59 "13; 14. Tatjana Dolhar (ERJ) 59'"38; 15. Breda Čok (CM) 1'00"64; 16. Sara Perini (KOS) 1'03"35; 17. Erika Kraljič (GRE) 1'03"58; 18. Nicoletta Kralj (LEV) 1'06 '39; 19. Vesna Capellini (CAN) 1T3"28; 20. Katja Omari (ERJ) 1T9"24.
MOŠKI
1. Christian Volpi (CAN) 43"83; 2. Andrea Fabris (CM) 44"03; 3. Marko Hmeljak (LEV-K) 48"95; 4. Tomaž Le-
giša (LEV-K) 49"26; 5. Borut Plesničar (KOS) 49"76; 6. Robert Volčič (KOS) 51 "25; 7. Matej Širca (LEV) 51"38; 8. Jan Budin (LEV) 51"51; 9. Alex Prašelj (LEV—K) 52"37; 10. Igor Rolich (CAN) 53"89; 11. Michele Metullio (ERJ) 54'50; 12. Erik Tence (LEV- K) 54'63; 13. Mitja Emili (LEV) 55"44; 14. Marko Emili (LEV) 55'"88; 15. Gabriele Franco (CM) 57"21; 16. Andrej Canziani (GRE) 57"70; 17. Vasja Gregorič (CAN) 58'31; 18. Devan Grgič (KOS) 1'00'"08; 19. Rodney Koren (GRE) 1'00 "62; 20. Mitja Vodopivec (GRE) 1’06"80; 21. Marko Metlika (CM) 1T0"53; 22. Samo Miot (KOS) T10 "85. Ni dospel 1; ni startal 1. (LEGENDA: KOS = Kosovel; CAN = Cankar; GRE = Gregorčič; LEV = Levstik; LEV—K = Levstik Križ; ERJ = Erjavec; CM = Ciril Metod)
VIŠJA SREDNJA ŠOLA
ŽENSKE KATEGORIJA A
1. Sarah Sossi (ZOIS) 44'"67; 2. Gabrijela Pieri (ZOIS) 45"23; 3. Jagoda Skerk (PRE) 45"33; 4. Alenka Sore (ZOIS-GO) 54'41; 5. Manica Canara (ZOIS-GO) 56"71; 6. Neva Devetak
(GAL) T02"94. Diskvalificirani 2; niso startale 5.
MOŠKI KATEGORIJA A _ 1. David Taučer (STE) 43"06; 2. Igor Žerjal (STE) 43 "22; 3. Daniele Toscano (PRE) 45'"34; 4. Marco Šuber (ZOIS) 45 "40; 5. Andrej Volpi (ZOIS) 46"20; 6. Miran Guštin (PRE) 46 "82; 7. Matej Pe-čanec (ZOIS-GO) 47"75; 8. Marko Tomšič (GAL) 49 H; 9. Robert Peric (TRU) 5T90; 10. Damjan Gulli (ZOIS) 52 "15; 11. Mitja Lavrica (ZOIS) 53"'20; 12. Aleš Feri (TRU) 53 "40; 14. Peter Braini (CAN) 54 "02; 15. Robert Mikluš (ZOIS-GO) 54 "51; 16. Andrej Pavatich (STE) 56'"21; 17. Andrej Ferfolja (GAL) 56"81; 18. David Kravina (ROIS -GO) 100"96; 19. Massimo Šuligoj (CAN) T03 "95; 20. Manuel Kovic (GAL) 1 "04"89; 21. Erik Zavadlal (GAL) 1’05"61; 22. Jurij Prešeren (ZOIS-GO) 1'06"82. Ni dospel 1; nista startala 2.
ŽENSKE KATEGORIJA B
1. Jasmin Rudež (PRE) 48 T5; 2. Helena Volpi (PRE) 50"53; 3. Majda Janežič (STE) 50'"97; 4. Anka Kuzmin (TRU) 54"’08; 5. Emy Baucon (TRU) 55"71; 6. Lilijana Bezin (ZOIS) 58"44; 7. Monica
Šušmelj (STE) 58'"71; 8. Ingrid Pintar (TRU) 58 "98; 9. Mara Gergolet (TRU) 59"40; 10. Katarina Cossutta (STE) 1'00'54; 11. Loredna Cibini (CAN) 1"00""61; 12. Elisabetta Popovič (STE) T30 "62. Diskvalicifirani 2; ni startala 1. MOŠKI KATEGORIJA B 1. Erik Vodopivec (STE) 40'89; 2. Samo Kokorovec (ZOIS) 41"42; 3. Sandi Škerk (STE) 44' 14; 4. Primož Klanjšček (GAL) 45”73; 5. Miran Zobec (ZOIS) 46 ”60; 6. Mitja Feri (GAL) 47 "89; 7. Mauro Franza (ZOIS) 48 "00; 8. Marjan Vogrič (ZOIS-GO) 48"20; 9. Vasja Leghissa (SLO) 49"58; 10. Marko Tomšič (ZOIS-GO) 50 "04; 11. Bogdan Ciglič (CAN) 50 "56; 12. Adriano Ferfolja (GAL) 50'"77; 13. Silvan Škorjanc (CAN) 59 "17. Diskvalificirana 2; ni dospel 1; niso startali 4.
(LEGENDA: STE = Stefan; PRE = Prešeren; GAL = Galilei; TRU = Trubar; CAN = Cankar GO; SLO = Slomšek)
Lestvice po šolah
OSNOVNE ŠOLE
1. Bevk 1"17"09; 2. Ribičič 1'29"78; 3. Prežihov Voranc T29 "98; 4. Bazoviški junaki 1'35"55; 5. Gruden 1"36"97; 6. Finžgar 1'40"15; 7, Župančič 1'43 "53; 8. Širok 1'48"52; 9. Grbec 1'50 '59; 10. Kette 1'59"26; 11. Gregorič-Stepančič 2'03 "58; 12. Gorazd 2'20"U.
NIŽJE SREDNJE ŠOLE 1. Cankar Trst T30"90; 2. Kosovel Opčine T34"21; 3. Ciril Metod Trst T44"67; 4. Levstik Prosek 1'45 "40; 5. Gregorčič Dolina 1'48"72, 6. Erjavec Trst T53 "56; 7. Levstik Križ 2'08 "19.
VIŠJE SREDNJE ŠOLE 1. Zois Trst T26 "09; 2. Prešeren Trst T30 "67; 3. Stefan Trst 1'31'86; 4. Zois Gorica 1"42"16; 5. Trubar Gorica T45 "98; 6. Galilei Gorica 1'48"'67; 7. Cankar Gorica T5T77; 8. Slomšek Trst 2'20"20.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
1. aprila 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Štrena De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja 1^	dB
in tiska IT ^ ^
ZTT
Trst
alijanst
isopisn
zveze časopisni založnikov FIEG
Prva naloga priprave svobodnih in demokratičnih volitev
S prihodom odposlanca OZN v Namibijo začetek procesa njene osamosvojitve
NAIROBI — Včeraj je prišel v namibijsko glavno mesto Windhoek posebni odposlanec generalnega sekretarja OZN za Namibijo finski diplomat Martti Ahtisaari. V Windhoeku je Ahtisaarija sprejela večtisočglava množica, na čelu z generalnim administratorjem zadnje afriške kolonije Louisom Pienaarjem. Včeraj opolnoči se je začel enoletni proces namibijske neodvisnosti, oziroma uresničevanje resolucije varnostnega sveta številka 435 iz leta 1978.
Martti Ahtisaari bo kot posebni odposlanec v tem prehodnem obdobju skrbel za pripravo volitev v ustavodajno skupščino, ki naj bi bile novembra, za spoštovanje volilne zakonodaje (le-to morajo šele oblikovati), za to, da bodo volitve potekale svobodno in pošteno in ne nazadnje tudi za umik južnoafriških čet iz Namibije. Že sedaj je jasno, da proces namibijske neodvisnosti ne bo lahek, da ne bo potekal brez zapletov in političnih ter drugačnih zatikanj, ki jih je že mogoče slutiti.
O tem vsaj posredno priča demonstrativna poteza predstavnikov najvplivnejše namibijske politične organizacije, ljudske organizacije jugozahodne Afrike (SWAPO), ki se niso hoteli udeležiti slovesnega sprejema posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN. Prav tako se ne nameravajo udeležiti današnjih slovesnosti, s katerimi bodo v Windhoeku simbolično obeležili začetek težko pričakovanega
procesa namibijske neodvisnosti, ki je bila 74 let pod južnoafriško kolonialno upravo (od leta 1946 protizakonito, ko je svetovna organizacija zavrnila priključitev Namibije Južni Afriki, kar je štiri leta kasneje potrdilo mednarodno haaško razsodišče, ki je južnoafriško administracijo razglasilo kot nezakonito).
V	krogih SWAPO zadnje demonstrativne poteze pojasnjujejo, češ da ob simboličnem datumu, prvem aprilu ne morejo sodelovati na zabavnih in podobnih manifestativnih prireditvah, ker je "neodvisnost Namibije izbojevana s krvjo naših tovarišev" (mišljeni so predvsem gverilci osvobodilne organizacije SWAPO, namibijske ljudske osvobodilne vojske, PLAN). Namesto tega bodo pripadniki SWAPO organizirali posebno zborovanje v naj večjem črnskem predmestju Katatura, kakšnih pet kilometrov iz Windhoeka.
V	svetovni organizaciji so napovedali, da bo Martti Ahtisaari prihodnji teden začel pogovor z začasnim generalnim administratorjem Namibije Louisom Pienaarjem, ki ga je v Windhoeku ustoličila Pretoria. Kolikor je mogoče zvedeti bo predvsem govor o oblikovanju volilne zakonodaje, s katero hočejo pod kontrolo OZN organizirati neposredne in svobodne volitve. Ravno glede teh volitev pa se je že
razvnela prava propagandna vojna med SWAPO in Pretorio, kajti namibijsko emancipacijsko gibanje Pretorii očita, da hoče volitve izpeljati tako, da bi si z njenimi rezultati zavarovala svoje gospodarske in politične interese v zadnji afriški koloniji. Poleg tega je res, da bo volilni proces, pomembna prvina na poti do neodvisnosti, precej bolj zapleten tudi zato, ker je v Namibiji kar okrog 40 političnih strank in frakcij. Čeprav prevladuje večinsko mnenje, da bo volilno zmago požel SWAPO, bržkone ni mogoče izključiti različnih zapletov.
Ne glede na propagandno vojno med Pretorio in SWAPO, ki bo prav verjetno še dolgotrajna in srdita, so na obeh straneh sporočili, da od jutri naprej velja prekinitev ognja med gverilci SWAPO in južnoafriško okupacijsko vojsko. Po drugi strani so se v Pretorii odločili za na prvi pogled presenetljivo spravljivo potezo: Organizacijo afriške entonosti (OAE) in še posebej šest članic tako imenovanih prifrontnih držav so povabili, naj odprejo predstavništva v Wind-hoeku, da se bodo na lastne oči prepričali o iskrenih namenih Južne Afrike glede uresničevanja resolucije številka 435 oziroma namibijske neodvisnosti. Kaj se v resnici skriva za to južnoafriško potezo, pa se bo v prihodnjih (najmanj verjetnih) zapletih v Namibiji in okrog nje verjetno kmalu pokazalo.
AVGUST PUDGAR
Krivec aljaške katastrofe ostal brez službe
VALDEZ (ALJASKA) — Komandanta petrolejske ladje, ki je na Aljaski povzročil najhujšo ekološko katastrofo, kar jih pomnijo ZDA, je petrolejska družba Exxon odslovila. Preteklost komandanta Josepha Hazelwooda ni ravno neoporečna, večkrat se je prekršil zaradi alkoholizma, vendar to ni bistveni problem družbe Exxon. Tudi 24. marca, ko je ladja trčila v čer in se močno poškodovala, je bil komandant hudo pijan in je spal v svoji kabini. Velikanko je upravljal mlad oficir, ki sploh ni bil pooblaščen za upravljanje krmila. Kar se Hazehvooda tiče, pa so zdravniki še devet ur po nesreči, ko so mu odvzeli kri za analizo, v njej zasledili 0,16 miligrama alkohola, kar krepko presega dovoljeno mero (0,04 miligrama).
Predsednik družbe Exxon je na tiskovni konferenci sporočil, da sploh ni bil seznanjen s komandantovo odvisnostjo od alkohola. Šele ko je prišlo do nesreče so mu povedali, da se je Hazelvvood že nekajkrat zdravil, vendar skrajno neuspešno. Plast nafte, ki se je zlila v morje obsega sedaj že 1.200 kvadratnih kilometrov in se stalno širi.
Pamdla Bordes žrtev nesreče
LONDON Pamella Bordes, ki je zaslovela zaradi politično-erotičnega škandala, je bila menda »žrtev strašne prometne nesreče«. Po pisanju bulvarskih listov Daily Mail in Daily Star naj bi nesreča popolnoma skazila obraz brhke Pamelle, ki se je otresla londonske sivine s počitnicami na otoku Bali.
Do nasreče naj bi prišlo na začetku tedna. Pamella je bila na motorju z nekim prijateljem. Vozila sta nekje sredi džungle, ko je Pamello, ki je bila _brez varnostne čelade, vrglo z zadnjega sedeža.
Pri padcu se je porezala na obrazu in si zlomila roko. Sedaj jo menda zdravijo v bolnišnici v Denpasarju, kaj več pa vedo povedati le novinarji britanskih listov.
Dve smrti in več zastrupitev zaradi nevarnega herbicida
NEAPELJ — Neustrezna uporaba herbicidov je v Ciccianu, majhnem središču blizu Neaplja, terjala že dve življenji, druga dva člana iste družine pa sta v smrtni nevarnosti. V raznih bolnišnicah pa se zaradi zastrupitve s herbicidom paraguat zdravi še devet ljudi.
Gradbenik Santolo Camerino je nepričakovano umrl na veliko noč, njegova tašča Jolanda De Stefano pa je umrla že dva tedna prej. Obe smrti so povzročili zelo podobni simptomi, in sicer težave z dihanjem, ledvicami in jetri. Podobne težave pa so prav v tistih dneh čutili tudi drugi člani številne družine Camerino, to pa je pri zdravnikih vzbudilo pozornost. Na njih so zato opravili vse potrebne analize, pri vseh pa so v krvi in seču našli
sledove nevarnega strupa, ki ga vsebujejo nekateri herbicidi. Delavci neapeljske zdravstvene enote so v naslednjih dneh pregledali vrt in njive v okolici hiše Camerinovih in ugotovili, da so le-ti zelo »radodarno« škropili sadje in zelenjavo s paraguatom. Zupan iz Cicciana je takoj odredil zaplembo herbicida v vseh krajevnih trgovinah, iz previdnosti pa je poslal na zdravniški pregled še kakih 150 prebivalcev, ki živijo v okolici imetja družine Camerino.
Strokovnjaki uvrščajo paraguat med strupe prve vrste, kar pomeni, da ga kmetje lahko uporabljajo le, če imajo za to ustrezno dovoljenje. Skoraj povsod pa je mogoče ta herbicid kupiti brez vsakršne težave.
Zhu Juwang se bo lahko vrnil v Italijo Kitajske oblasti so končno izdale vizum
RIM — Gospa Patrizia Riccardi bo lahko rodila svojega drugega otroka v prisotnosti očeta. Vest ne bi bila tako presenetljiva, če bi gospa ne bila poročena z bivšim kitajskim diplomatikom Zhujem Juwangom, ki so ga kitajske oblasti zadržale v Pekingu štirinajst mesecev.
Patrizia Riccardi je v prejšnjih mesecih že večkrat zaman poskušala, da bi po diplomatskih poteh dosegla, da se njen mož vrne domov. Do včeraj pa je Peking odločno zavračal možnost, da bi lahko prevajalec Zhu Juwang zapustil svojo domovino in se vrnil k družini, ki živi v Italiji. Po kitajskem zakoniku ne smejo člani diplomatskih misij sklepati zakonov s tujimi državljani. Prav zaradi tega se je Zhu Juwang odrekel svoji službi in izbral srečo v zakonskem življenju z italijansko zdravnico.
Februarja lani so ga kitajske oblasti poklicale v Peking, ko je Juwang prestopil kitajsko mejo pa so mu vzeli potni list in mu niso hoteli izročiti vizuma za odhod iz države. Gospa Patrizia je odločno reagirala, pred dnevi pa je segla še po skrajnem ukrepu: svoj kamper je parkirala pred rimskim sedežem kitajske ambasade in prisegla, da bo otroka rodila kar v prikolici, če ji Kitajska ne bo »vrnila« moža.
Očitno je bila to najbolj učinkovita poteza, saj je gospa Riccardi včeraj zvedela, da bo njen mož končno pripotoval v Rim v nedeljo ali ponedeljek. Gospa je prepričana, da bo tokrat res lahko objela moža, saj ji je telefoniral s sedeža italijanskega konzulata v Šanghaju. Včeraj naj bi Zhu Ju-wang šel tudi v Peking, kjer naj bi mu oblasti končno vrnile potni list in izročile vse potrebne dokumente. Bivši kitajski prevajalec pri OZN ima pri sebi tudi letalsko karto za polet Swissair Peking-Rim. Tiskovnim agencijam je izjavil, da ga želi uporabiti čim prej.
Sabine in steklenice sodavice
Kdo se še spominja, kako so pred leti servirali špricer v naših gostilnah? Nalili so najprej zajetno mero vina, nakar so brizgnili v kozarec prst ali dva sodavice iz posebnih steklenic, ki jih vidimo v ozadju. Mimogrede, v ospredju je Sabine Dragomiresco iz Berlina	(AP)
Gospa Patrizia Riccardi se poslavlja od policistov, ki jih je spoznala, ko je živela v kamperju pred kitajskim veleposlaništvom	(Telefoto AP)
Protesti ob kratenju človekovih pravic v Romuniji
BUKAREŠTA - »Zaradi posvetovanj o Irancosko-romunskih odnosih« so oblasti v Bukarešti odpoklicale svojega veleposlanika v Parizu Petreja Gigeo. Romunski sklep sledi podobnemu ukrepu, ki ga je francoska vlada sprejela pred dvema tednoma.
Francoski zunanji minister Roland Dumas je namreč odpoklical svojega veleposlanika zaradi »težkih razhajanj« med državama ob vprašanju spoštovanja človekovih pravic.
Polemika pa ni izbruhnila šele v teh dneh, saj so iz podobnih razlogov pred štirimi leti odpovedali obisk predsednika Mitterranda v Bukarešti. Zadnje čase pa so kritike predsednika Mitterranda in francoske vlade na ra-
čun kratenja človekovih pravic v Romuniji povzročile ostre reakcije Bukarešte. Francozi so se namreč zavzeli za usodo disidentke Doine Cornee in drugih šestih visokih romunskih funkcionarjev, ki so v odprtem pismu romunskemu voditelju Ceausescuju, kritizirali prisilno izseljevanje romunskih in madžarskih kmetov v okviru nove kmetijske politike romunskih oblasti.
Skupina je sedaj v zaporu, romunske oblasti pa so začele preganjati tudi njihove svojce. Vsak protest in zahtevo Zahoda je Romunija do sedaj zavrnila kot »nesprejemljivo vmešavanje v njene notranje zadeve«. Romunski zunanji minister loan Totu je na
dunajski Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi celo izjavil, da njegova vlada spoštuje le tiste člene helsinške listine, ki niso v nasprotju z njenimi zakoni. -
Nič čudno torej, da poleg Francije obsojajo romunsko politiko skoraj vse zahodnoevropske države. Najglasnejše so pri tem Zvezna republika Nemčija, Belgija in Velika Britanija. Bukarešta je grobo odgovorila tudi na pozive Komisije Evropske skupnosti. To seveda negativno vpliva na trgovinsko izmenjavo Romunije z Zahodno Evropo. Da pa bi bila mera polna, je Romunija tarča tudi ameriških kritik, tako da je izgubila posebno prednostno trgovinsko klavzulo.
In tudi letošnja košarkarska srečanja za Pokal prvakov se nagibajo naglo h koncu. Prvi dve tekmi bosta v torek v Miinchnu: ob 18. uri se bosta v prvi polfinalni tekmi srečali ekipi Makabi iz Tel Aviva in Aris iz Soluna (na sliki med spopadom s Scavolinijem), dve uri kasneje pa Jugoplastika iz Splita in Barcelona. V četrtek je na vrsti finale: prav tako ob 18. uri za tretje mesto, ob 20. uri pa za prvo mesto. Vse tekme bo prenašala koprska televizija, srečanje Jugoplastika-Barcelona pa tudi druga ljubljanska mreža.
sobota 22.55 RTV-LJ 1
Gospa z Beverly Hillsa (dram.) sobota 0.20 RAI 1 Metropolis (fant.) nedelja 20.30 RAI 1 La finestra sul cortile (krim.) ponedeljek 9.00 RAI 2 Muppet Film (anim.) torek 20.30 RAI 2 Amadeus (biog.) sreda 20.30 RAI 3
La mia droga si chiama Julie (dram.) sreda 20.30 Odeon Piccoli fuochi (dram.) četrtek 20.30 Rete 4
Tutti gli uomini del presidente(dram.)| četrtek 22.05 RTV-Lj 1 V žrelu življenja (dram.) petek 20.30 Rete 4 Chinatown (krim.)
glasba
sobota 10.55 RAI 3
Koncert z dir. Lorinom Maazlom nedelja 15.30 RAI 2 Koncert Roberta Vecchionija torek 22.00 RTV-Lj 1 Chet Baker Trio četrtek 20.25 RAI 2
Koncert: Frank, Liza in Sammy četrtek 23.10 RAI 1 Poklon Mozartu
šport
sobota 20.30 Italia 1
Nogomet: Barcelona-Real Madrid torek 18.00 TV-Kp Košarka: Makabi-Aris torek 20.00 TV-Kp Košarka: Jugoplastika-Barcelona sreda 20.25 RAI 1, 23.00 TMC Nogomet: evropski pokali četrtek 18.00 in 20.00 TV-Kp Košarka: finale Pokala prvakov petek 16.00 TV-Kp Tenis: ČSSR-ZRN petek 20.30 TV-Kp
Tenis: Jugoslavija-Španija
ali
ponedeljek 22.35 RTV-Lj 1 Opera mobile (dok.)


I
lin
ITALIJANSKE TV MREŽE •
RAI 1________________________
8.30	Tečaj francoskega jezika
9.00 Dok.: Francoske dežele
9.30	Nadaljevanka: II commisario Moulin della polizia giudiziaria
11.00	Gospodinjsko-družinski tednik: II mercato del sabato
11.55 Vreme in dnevnik
12.30	Medicinska rubrika: Check-up
13.30	Dnevnik
14.00	Znanstvena rubrika: Prizma
14.45 Šport: atletika (iz Pavie) in gimnastika (iz Firenc)
16.30	Risanka: Albertone
17.00	Otroški variete: II sabato dello zecchino
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05 Izžrebanje loterije
18.10	Nabožna oddaja
18.20 Variete: Buona fortuna
19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Europa Europa
23.00	Dnevnik - nocoj
23.10	Dnevnik - posebnosti
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Film: Metropolis (fant., NDR, 1924/84, r. Firtz Lang, i. Brigitte Helm, Alfred Abel)
RAI 2__________________________
8.00	Aktualno: Week end
9.00	Dok.: Dietro lo specchio 9.30 Aktualno: Evropski dnevi
10.15	Medicinska rubrika: Trentatre
10.25	Filmska matineja: La tigre verde (krim., ZDA 1937, r. N. Poster, i. Peter Lorre, Virginia Field)
11.25	Nan.: Uno psicologo per tutti 11.55 Inf. oddaja: Spremenljivo jasno
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Šport, vreme in loterija
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - O priseljencih
15.00	Turistična oddaja: Viaggiando
16.00	Dokumentarec: A... come bue -La nascita dellalfabeto
16.30	Športna rubrika: Rotosport, vmes gimnastika, košarka
18.45	Nanizanka: Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Diabolicamente tua (dram., Fr. 1967, r. Julien Duvivier, i. Senta Berger, Alain Delon)
22.05	Dnevnik - nocoj 22.20 Aktualno: Rosa & Chic
23.05	Športne vesti, vmes namizni tenis in golf
RAI 3___________________
10.55	Koncert z dir. Lorinom Maaz-lom, Francoski državni orkester (Berlioz - iz Romea in Julije)
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.30	Italijanske dežele
15.00	Dokumentarec: Drobci
15.30	Šport: sinhronizirano plavanje (iz Savone), 16.30 vaterpolo (iz Siracuse)
17.00	Variete: Videobox
17.55	yariete: Dancemania '88
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualno: Specialmente sul Tre
20.30	Tednik o pustolovščinah in zanimivostih: Alla ricerca delFArca (vodi Mino Damato)
23.30	Video fragmenti: Black and blue
24.00	Filmske novosti
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
Hector Berlioz v Maazlovi izvedbi
Glasbeni vikend se začenja s slavnim dirigentom Lorinom Ma-azlom Ina sliki) in Francoskim državnim orkestrom, ki nam bosta danes jna RAI 3 ob 10.55) ponudila odlomke iz Romea in Julije Hectorja Berlioza: Kraljica Mab, Scherzo, Ljubezenska scena, Romeova smrt, Romeo sam, Praznik v družini Capuleti. Berlioz predstavlja v glasbeni literaturi mejnik, saj je s svojimi drznimi načrti podžigal sodobnike, imel pa je tudi izreden smisel za orkestralni zvok.
ZASEBNE TV POSTAJE •
CANALE5______________
8.30	Nanizanka: Una fami-glia americana
9.30	Šport: Golf
10.30	Kviza: Cantando Can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia
12.35	Kvizi: II pranzo e servi-to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Film: Rosolino Paterno soldato... (kom., It. 1970, r. Nanni Loy, i. Nino Manfredi, Jason Robards jr., Pater Falk)
18.00	Kvizi: O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito
20.25 Aktualno: Radio Lon-dra
20.30	Variete: Odiens
22.35	Nanizanka: Cover up
23.35	Šport: boks
0.35 Nan.: Baretta, 1.30 Mannix, 2.25 SWAT
RETE 4_______________
7.50 Nanizanki: Lou Grant, 8.45 Svvitch
9.45 Film: II cavaliere della croce (biog., Mehika 1948, r. Jose Diaz Mo-pales, i, Rafael Devan, Maruca Presno)
11.30	Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper
13.30	Dokumentarci
15.30	Film: 38. parallelo -missione compiuta (vojni, ZDA 1959, r. Le-wis Millestone, i. Gre-gory Pečk, Harry Gu-ardino)
17.30	Nanizanki: L'ora di Hitchcock, 18.35 General Hospital
19.30	Aktualni oddaji: Sette giorni nel mondo, 20.00 Dentro la notizia
20.30	Film: II segreto degli Incas (pust., ZDA 1954, r. Jerry Hoper, i. Charlton Heston, Ni-cole Maurey)
22.30	Inf. oddaja: Israele - I , rabbini e il potere
23.00 Iz parlamenta
23.45 Deželni tednik
23.55 Film: L'ultima fuga (dram., VB 1971, r. R. O. Fleischer, i. Geroge C. Scott)
1.45 Nanizanka: Missione impossibile - Ritorno a časa
2.40 Film: Fuga da Zahrain (pust., ZDA 1962, r. Ronald Neame, i. Yul Brynner, Sal Mineo)
ITALIA 1___________
7.00 Risanke
8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervičky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao ' Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
15.00	Variete: Musiča e!
16.00	Otroški spored: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Chiara e gli altri,
19.30	Happy Days
20.00 Risanka: D'Artagnan
20.30	Nogomet: Barcellona-Real Madrid
22.30	Šport: Superstars of VVrestling
23.05 Variete: La notte dei promo
ODEON_______________
7.30 Nadaljevanke: Arthur re dei britanni, 8.00 Signore e padrone, 9.00 Marcia nunziale
10.00	Filmske novosti
10.15	Aktualno: II Leonardo
\10.45 Filmske novosti
11.00	Dražba
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Rubrika: Forza Italia
15.30	Film: Febbre d'estate (kom., ZDA 1987, r. William Webb, i. Tom Eplin, Leif Garrett)
17.30	Sugar (2. del), vmes risanke in nanizanka Heidi
19.00	Filmske novosti
19.30	Zabavna oddaja: Ben-ny Hill Show
20.30	Film: II prode Anselmo e il suo scudiero (kom., It. 1973, r. Bruno Cor-bucci, i. Alighiero Noschese, Enrico Montesano)
22.45	Nanizanka: Un salto nel buio
23.15	Vesti, nato rubrika Top motori
23.45	TV Film: Lyndon B. Johnson - i primi anni (dram., ZDA, r. Peter Werner, i. Randy Qua-id, Patti Lupoone)
TMC________________
7.30 Vesti: Evening News 11.00 Rubrika: Megawatt 11.15 Risanke
13.00	Dnevnik - danes
13.10 Rubrika: Šport Show
16.00	Turistična oddaja
16.30	Aktualno: Podelitev oscarjev 89 (pon.)
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Citty Citty Bang Bang (glas., VB 1968, r. Ken Hughes, i. Dick Van Dyke, Gert Frobe)
22.30	TV Film: Una signora per bene (krim., ZDA 1977, r. Buzz Kulik, i. John Rubinstein, Lana Wood)
0.20 Koncert Toma Robinsona: Back in the old country
TELEFRIULI__________
11.30	Nanizanki: Mio figlio Dominic, 12.00 Barrie-re
12.30	Glasbena oddaja
13.00	Dnevnik
13.25 Rubrike: Quick, Šport club, Zdravstvo danes
15.00	Glasbena oddaja
18.00	Nad.: Časa Cecilia
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Aktualno: Ekonomija in politika
20.30	Film: Amore a cingue stelle (kom., It. 1987, i. Mariangela Melato, Marcello Mastroianni)
22.00	Komedija: La vedova scaltra (i. Valeria Mo-riconi)
24.00	Dnevnik, nato dražba 1.00 Informativna oddaja
TELE 4______________
1
• SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1______________|
8.10 Matineja: Radovedni Taček -Riba, 8.20 Lonček kuhaj - Mlečna kaša, 8.25 lutke Srečni princ 8.55 Po lovčevih stopinjah 9.20 Ex libris: O sadjereji
10.20	Nadaljevanka: Sozvezdje bele murve (2.del)
10.50 Glasbena oddaja: Otroci glasbe
11.15	Mednarodna obzorja (pon.)
14.15	Posvečenu Chaplinu: nad. Neznani Chaplin - Moja najsrečnejša leta (1. del) in film Festival Charlieja Chaplina
16.30	Dnevnik
16.45 Spored za otroke in mlade: ZBIS - Vrček se razbije
17.00 DP v košarki
18.30	Dokumentarec: O političnosti in ideologiji mladih
19.05 Risanka, TV Okno
19.30	Dnevnik, vreme, Naš utrip
20.20	Žrebanje 3x3
20.30	Nadaljevanka: Kri in orhideje
21.15	Križ kraž, 22.45 Dnevnik
22.55 Film: Gospa z Beverly Flillsa (dram., ZDA 1986, r. H.Hart, i. Fave Dunaway, Luis Jourdan)
| RTV Koper_________________________
13.30	TVD Novice
13.40 Rubrika: Sottocanestro
14.30	SP v hokeju: Italija-Norveška
16.00	TVD Novice
16.10 Teniški turnir Lipton International (posnetki)
18.50 TVD Novice
19.00	Športna oddaja: Juke box
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke box
20.30	Teniški turnir Lipton International - ženski finale (prenos), vmes TVD Novice
RTV Ljubljana 2______________
18.10 Predstava za otroke 19.00 Kako biti skupaj 19.30 Dnevnik
20.15 Film: Pobeg v zmago (vojni, ZDA 1981, r. John Huston, i, Syl-vester Stallone, Michael Caine, Pele)
22.05 Zabavna glasba: Avtomobili 22.20 Športna sobota 22.40 Dokumentarna oddaja: Ob obletnici smrti Branka Čopiča
■ RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 12.40 Okteti Primorske v Ricma-njih; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Glas od Rezije;
14.30	Glasbeni listi; 14.45 Filmi na ekranih; 15.00 Zabavnoglasbeni program;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Umetniški večer; 18.30 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 7.35 Promet; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Jezikovni pogovori; 9.15 Sobotna matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Pa po lojtrci dol...; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13.00; 14.40 Radijski Merkur-ček; 15.15 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Od melodije do melodije;
17.00	Tedenski mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Z ansamblom Tomaža Kozlevčarja; 20.00 Vsaka vas ima svoj glas; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski skladatelji zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Lestvica popevk primorskih ansamblov: Dajmo naši;
18.35	Glasbena starinarnica; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro, otroci!; 8.25 Pesem tedna;
8.35	Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Narečna oddaja in knjižne novosti;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Športna oddaja; 15.45 Glasba za prijeten konec tedna; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasba, glasba, glasba; 14.00 Okno na Benečijo (pon.);
15.00	Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih;
20.00	Sobota zvečer.
FILMI NA MALEM EKRANU
RADIJSKI VAL
Zanimivosti naše dežele
Od današnjega poldneva se bodo poslušalci Radia Trst A lahko vsako soboto naslajali ob novi oddaji z naslovom Poti, zanimivosti in lepote naše dežele. Na začetku je bilo predvidenih približno 12 oddaj, zdi pa se, da naša dežela nikakor ni skopa z naravnimi in drugimi lepotami, tako bo treba niz zelo verjetno razširiti še za ducat oddaj.
Ta 20-minutna sobotna srečanja si je zamislila Marjuča Offizia, ki jo marsikdo pozna kot urednico številnih in prijetnih, predvsem glasbenih oddaj. Popotovanje se bo danes začelo kar v mestu: prvi bo tako na vrsti ogled starega dela Trsta, ki ga velikokrat v naglici »prehitimo«, ne da bi se zavedali, koliko zanimivosti lahko ponudi pozornemu opazovalcu.
Križarjenje po deželi se bo prihodnjo soboto (vedno ob 12. uri) nadaljevalo v Miljah, ki za svojo podobo malega mesta skrivajo izredno zgodovinsko bogastvo in številne posebnosti. Pot nas bo nato popeljala po Bregu in vaseh dolinske občine, nato v Skedenj in po kraški planoti. Po sprehodu vzdolž tržaške obale se nam bo predstavila Goriška pokrajina. Zatem se bomo popeljali po Čedadu in okolici, predvidene pa so še oddaje z zgodovinskimi, zemljepisnimi in krajevnimi opisi Nadiške, Terske, Rezijanske in Kanalske doline.
NEZNANI CHAPLIN — Unknown Chaplin (1. del), VB 1982.
V soboto, 1. aprila, ob 14.15, na RTV-Lj 1.
Komični dokumentarec. S tem znamenitim dokumentarcem o Charlesu Chaplinu in njegovi filmsko-režiserski metodi otvarja ljubljanska televizija obširen ciklus burlesk. Niz bo vse do poletja predstavil že znane šaljive »improvizacije« in priljubljene obraze Busterja Keatona, Stana Laurela in Oliverja Hardyja, bratov Marx, Jerryja Lewisa. Angleška filmska strokovnjaka Kevin Brownlow in David Gill sta s filološkim pikolovstvom in obenem veliko ljubeznijo rešila iz zaprašenih kinotečnih skladišč nemalo sekvenc, ki jih Chaplin zaradi najrazličnejših razlogov ni uporabil v dokončnih verzijah svojih komik. Prvi del njune filmsko-arheološke študije o Charlotu nam bo pričaral enkratni »odpadni« material iz dveletja 1916-17, ko je sloviti tragikomični potepuh snemal svoje burleske za družbo Mutual.
/	\
VIDEO NOTES
Oddaja:................
Postaja:	___
ITALIJANSKE TV MREŽE
8.30 Dok. oddaja: Kvarkov svet 9.00 Rubrika: Canigatti & C.
10.00	Kmetijska oddaja: Zelena linija (l.del)
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15 Kmetijska oddaja: Zelena linija (2.del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto-TV Radiocorriere
14.00	Variete: Domenica in...
14.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
17.20	Športne vesti
18.10 Športne vesti: 90. minuta
18.35 Domenica in... (zaključek)
19.50 Vreme in dnevnik
20.30	Film: La finestra sul cortile (krim., ZDA 1954, r. Alfred Hitchcock, i. James Stewart, Grace Kelly)
22.20	Športna nedelja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 0.35 Šport: golf (iz Cagliarija) in biljard (iz Sarnana)
RAI 2_________________________
8.00 Aktualno: Week end 8.30 Variete: Patatrac
10.20	Film: La morte invisibile (krim., ZDA 1938, r. William Nigh, i. Boris Karloff, Grant Withers)
11.45	Rubrika: Video week end
12.25	Informativna oddaja: Automia
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Variete: Piccoli e grandi fans
15.30	Koncert: Roberto Vecchioni
16.45	Športne vesti: 45. minuta
16.25	Film: Sogno di un prigioniero (fant., ZDA 1935, r. H. Hathaway, i. Gary Cooper, Ann Harding)
17.55 Šport: atletika (iz Rima), motokros (iz Faenze) in kolesarstvo
18.50 It. nogometno prvenstvo A lige
19.35 Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Gledališče Eduarda De Filippa: enodejanka Gennareniello
22.05 Dnevnik - nocoj
22.20	Dokumentarna oddaja: Mixer
23.30	Rubrika: Protestantizem
24.00	Inf. oddaja: Leteči zmaj 1.00 Glas. oddaja: Bluesin 88
RAI 3_________________________
9.00 Aktualno: Domenica sul Tre, vmes nanizanka Vita col nonno 9.50 Dnevnik - nedelja
11.30	Variete: Mai dire mai
13.05 Šport: karting (iz Jesola)
13.35	Dokumentarna oddaja: Drobci
14.00	Deželne vesti
14.10 Zabavna oddaja: Walter Chiari -Storia di un altro italiano
15.15 Variete: Va' pensiero (vodita An-drea Barbato in Oliviero Beha)
17.40	Nanizanka: Professione pericolo
18.35	Športna rubrika: Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.45	Deželne vesti
20.00	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
20.30	Film: Django (vestern, It. 1966, r. Sergio Corbucci, i. Franco Nero, Jose Bodalo, Loredana Nusciak)
22.00	Aktualna oddaja: Camice bianco (vodi Donatella Raffai; 2. in zadnji del)
22.30	Dokumentarna oddaja: Drobci
22.40	Rubrika: Filmske novosti
22.45	Dnevnik - zadnje vesti
23.00	Deželne športne vesti
Bi rad spoznal Vecchionijevo Milady?
S 45-minutnim koncertom se nam danes (ob 15.30 na RAI 2) predstavlja Roberto Vecchioni (na sliki). Italijanski kantavtor sodi med angažirane predstavnike lahke glasbe, njegove pesmi so nežne, otožne, včasih pa uspejo biti tudi agresivne, čeprav se nikoli ne prelevijo v značilno glasbeno agresivnost nekaterih rockerjev. Vecchioni se rad predaja nekakšni otožnosti tudi pri pisanju besedil. Ze jutri pa se bo kantavtor predstavil še v International DOC Clubu.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
_____CANALE 5____________
8.45	Nabožna oddaja
9.30	Aktualno: Block notes
10.30	Nanizanka: I Jefferson
11.00	Aktualno: II girasole,
11.30	Le 7 bellezze
12.00	Variete: Rivediamoli
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Film: Quel certo non so che (kom., ZDA 1963, r. Norman Jewi-son, i. Doris Day)
17.00	Nanizanki: Fox, 18.00 Love Boat
19.00	Kviza: La ruota della fortuna, 19.45 Tra
i moglie e marito album
20.30	TV film: Ti presento un'amica (It. 1987, r. Francesco Massaro, i. Michele Placido, Giu-liana De Sio, 1. del)
22.30	Nanizanka: Top secret
23.30	Aktualnosti: Italija sprašuje
0.15 Šport: golf
1.15	Nanizanke: Baretta,
2.05	Mannix
RETE 4_____________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Dokumentarci
10.45	Nan.: Mississippi
11.45	Rubrika iz parlamenta
12.30	Dok. oddaja: Big bang
13.15	Nan.: Arabesgue
14.15	Filmske novosti: Ciak
15.00	15.30 Film: Le piace
Brahms (kom., ZDA 1961, r. Anatole Livak, i. Ingrid Bergman, Yves Montand)
17.30	Nanizanka: L'ora di Hitchcoock
18.30	Film: Bella affettuosa illibata cercasi (kom., ZDA 1958, r. Joseph Anthony, i. Anthony Perkins, Shirley Mac Laine)
20.30	Film: Angelica e il Gran Sultano (pust., It.-Fr. 1968, r. Bernard Borderie, i. Robert Hossein, Michele Mercier)
22.35	Film: In tre sul Lucky Lady (pust., ZDA 1975, r. Stanley Donen, i. Liza Minnelli)
1.55	Nanizanka: Missione impossibile
ITALIA t____________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.30	Nanizanki: Boomer cane intelligente
11.00	Dok.: Jonathan
12.00	Aktualno: Nessundor-ma
12.50	Šport: Grand Prix
14.00	Nanizanke: Chiara e gli altri, 15.00 I Robinson, 15.30 Denise
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Risanke: Animated classic, 19.00 Siamo fatti cosi, 19.30 Gli amici cercafamiglia,
19.45	Benjamin, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: Emilio
22.20	Športna oddaja: Su-
perstars of Wrestling
1.00	Nanizanka: Star Trek
ODEON_____________
8.30	Nanizanka: Arthur re dei britanni
9.00	Filmske novosti
9.15	Nanizanka: THE Cat
9.45	Filmske novosti
10.00	Dražba
13.00	Vesti: Odeon News
13.30	Nadaljevanka: La storia di Maria
15.30	Film: La prima volta (kom., ZDA 1982, r. Noel Nosseck, i. Susan Anspach)
17.30	Otroški variete: Sugar, vmes risanka
19.00	Filmske novosti
19.30	Glasbena oddaja: Caf-fe Italia
20.30	Film: Fiori nell attico (krim., ZDA 1987, r. Jeffrey Bloom, i. Louise Fletcher, Victoria Tennant)
22.30	Film: La guerra dei mutanti (fant., ZDA 1987, r. Tim Kincaid, i. Mary Fahey)
24.00	Nan.: NightHeat
1.00	Film: La saga dei pio-nieri (vestern, ZDA 1947, r. Joseph Kane)
TMC__________________
10.00	Aktualno: Megawatt
11.55	Papežev blagoslov
12.15	Aktualno: A tutfoggi
13.00	TV film: Coppia di regine (vestern, ZDA
1978,	i. K. Lloyd)
14.30	Film: Arriva il campio-
ne (kom., Fr. 1938, r. Pi-erre Colombier, i. Li-sette Lanvin)
16.10	Film: Due pazzi da no-vanta (pust., ZDA,
1979,	r. Minshall-Li-sonbee, i. Sam Di Bel-lo)
18.00	Nan.: I predatori delll-dolo d oro, 19.00 Au-tostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nan.: Matlock
21.30	Film: Il bacio delLas-sassino (dram., ZDA 1955, r. Stanley Kub-rick, i. Frank Silvera)
22.45	Dok.: Sinji planet
TELEFRIULI__________
10.00	Dražba
10.30	Nanizanka: Barriere
11.00	Glasbena oddaja
11.30	Nanizanka: Mio figlio Dominic
12.00	Kmetijska oddaja: Re-gione verde
12.30	Dok.: Velike razstave
13.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
14.30	Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
16.30	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan, 17.15 Nella časa di Flam-bards
18.00	Rubrika: Večerjajmo skupaj
19.00	Športne vesti
20.30	Film: Breve sonata (kom., It. 1985, r. Mar-cello Fondato, i. Na-tasha Hovey)
22.30	Nan.: Dick Turpin
23.00	Športne vesti
1.00	Inf. oddaja:News
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
if
i-iii
I!
11
SLOVENSKE MREŽE •
RTV Ljubljana 1
9.00	Poročila
9.15	Otroška matineja: Živ Žav, 10.00 Lolek in bolek
10.10	Nadaljevanki: Safari (6. del),
10.45	Kri in orhideje (4. del)
11.30	Poročila
11.40	Ansambli: Bratje iz Oplotnice
12.10	Kmetijska oddaja
13.10	Film: Pobeg v zmago (vojni, ZDA 1981, r. John Huston, i. Syl-vester Stallone, pon.)
15.00	Poročila
15.10	Glasbena oddaja: Radenci 89
15.45	Prisluhnimo tišini (pon.)
16.30	Dnevnik
16.45	Film: Gospa Bovary (dram., ZDA 1949, r. Vincente Minnelli, i. Jennifer Jones, James Mason)
18.35	Poročila
18.45	Risanka, Mernik, TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	TV drama: Gosposko življenje Stipa Zvonarova (Ivan Kozarac-Branko Svilokos, r. Branko Šmit)
21.25	Žrebanje: Podarim dobim
22.55	Dnevnik
I RTV Koper_________________________
11.00	Športna oddaja: Juke Box
11.30	Šport spektakel (pon.)
13.30	TVD Novice
13.40	Nedeljska rubrika: Noi la dome-nica, vmes (15.00) kolesarstvo -Dirka po Flamski in košarka NCAA
20.20	Športna rubrika: A tutto campo -posnetki, reportaže, intervjuji iz stuia (vodi Gigi Garanzini)
22.00	TVD Novice
22.10	Tenis: turnir Lipton, moški finale (iz Key Biscayna)
RTV Ljubljana 2_____________
10.00	Danes za jutri
13.00	Športno popoldne
19.00	Dokumentarna oddaja: Da ne bi bolelo - Dosegljivi strupi
19.30	Dnevnik
20.05	Dokumentarec: Cousteaujevo ponovno odkrivanje sveta -Nova Zelandija
21.00	Skica za portret: Senghor
21.35	Reportaža z nogometnih tekem
22.00	Športni pregled
RADIO • RADIO • RADIO ■
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Glasbeni listi; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu;
9.45	Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Nedeljska matineja: Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder: Tina v Laž-deželi (Evelina Umek); 11.00 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Pisna pričevanja slovenskih umetnikov: Ljubezenska pisma Stanka Vuaka (pripoveduje Tone Gogala, pon.); 14.40-19.00 Nedeljski popoldanski zbornik: šport in glasba, rezultati, komentarji in intervjuji, zanimivosti, prenosi s kulturnih prireditev;
19.20	Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Veseli tobogan;
9.05	Še pomnite, tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Glasbena matineja;
10.35	Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Loj-trca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Radijska igra; 18.05 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Žrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji in zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanka in Tonka; 14.45 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov;
19.00	Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.50	Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.35 Glasba; 7.40 Vse o radiu; 8.00 Sanremske popevke; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.30 Dragi Lu-ciano; 10.00 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Aktualno: Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo, 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in šport; 17.33 Made in JU; 18.00 Najnovejše plošče;
19.00	Glasba non stop in športna nedelja; 20.00 Prenos Radia Lj.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Športna nedelja; 20.00 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
PLOŠČA TEDNA
Wolf
SIDA TWIST
Najprej naj povem, da so Ljubljančani pridobili še en snemalni studio, in sicer v prostorih Cankarjevega doma. Zaradi nižjih cen in sorazmerno dobre kvalitete se mnogi glasbeniki poslužujejo le tega objekta, obenem pa ima studio tonskega mojstra, ki se je nadpovprečno izkazal še posebno v Wolfovem zadnjem delu. Imenuje se Silvester Žnidaršič-Rambo. Tako ima tudi Ljubljana svojega Ramba!
V teh novih prostorih je znani Božidar Wol-fand - Wolf za prijatelje, ki si navadno sam piše tako glasbo kot tekste, posnel Sida Twist. Wolf se je tudi tokrat držal stare navade: fansom se namreč predstavlja v tipični pop varianti, z dobro preštudirano melodijo, ponekod pa s tradicionalnim twistom in hard rockom. Glavne vrline te zelo poslušane kasete so prijetna besedila in dober glas. Tistim, ki jim je melodični pop všeč, svetujem, da si nabavijo zadnje Wolfovo delo, saj vsebuje nekaj res izrednih balad, kot so Sanjam te, Ne odhajaj, Mama...
Zelo dobro izzveni besedilo tudi pri zadnji nekoliko bolj melanholični pesmi, ki je v bistvu parodija znane Goffinove melodije Nothing's Gonna Change My Love Fot You. Ljubitelji agresivnejšega rocka naj prisluhnejo pesmi Ne budi me. Zagotavljam, da bodo zadovoljni.
Pesmi na kaseti so: Zdaj je čas, Sanjam te, Ne budi me, Ne odhajaj, Sida Tv/ist, Mama, Prva ljubezen, Verjemi mi, Moja mala princesa, Nikoli več zaljubil se ne bom.
i
SOGNO Dl UN PRIGIONIERO — Peter Ibbetson, ZDA 1935.
V nedeljo, 2. aprila, ob 16.25, na RAI 2.
Fantastični film. Gary Cooper je znan zlasti po svojih pustolovskih in akcijskih vlogah {Narednik York, Komu zvoni, Vera Cruz), vendar v vseh teh značilnih »korenjaških« interpretacijah pride na dan tudi njegova tenkočutna in sramežljiva narava. To se dogaja v znamenitem sentimentalnem filmu režiserja Henryja Hathawaya, ki je bil posebno priljubljen francoskim surrealistom. Peter Ibbetson (Gary Cooper) ljubi Mary (Ann Harding) že od otroških let, potem ju krutost življenja loči, a kljub vsem preizkušnjam (zaporu, bolezni, smrti) si bosta ljubimca ostala zvesta. Njuna »nora ljubezen« premaga vse: danosti življenja in samo smrt. To je pretresljivo in hkrati očarljivo sporočilo Hathawayskega Petra Ibbetsona, ki se je uvrstil v zgodovino filma kot eno najlepših del o ljubezni.
K	A
VIDEO NOTES
Oddaja:_____________________
Postaja: O.	O"''Vi:;::...:';,..'.
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1_________________________
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Amo non amo
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
11.00	Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Risanka: Albertone
15.30	Športni ponedeljek
16.00	Risanka, nato mlad. oddaja Big!
17.30	Nabožna oddaja
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Zabavna oddaja: Zuppa e noc-cioline (1. del)
19.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: La donna che visse due volte (srh., ZDA 1958, r. Alfred Hitchcock, i. Kirn Novak)
22.40	Aktualno: Linea diretta 23.10 Dnevnik in filmske novosti 23.25 Informativna rubrika: Cinema!
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Aktualno: Dopo mezzanotte
| RAI 2_____________________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Ecco il film dei Muppet (fant., ZDA 1981, r. J. Frawley, i. Elliot Gould, Madeleine Kahn)
10.30	Inf. oddaja: Sorgente di vita 10.55 Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Izobr. odd.: Božanska komedija
11.35	Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, vreme in Diogenes
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro, vmes šport
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Dok. oddaja: La ruota
18.30	Športne vesti, nato nan. Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick
21.35	Aktualna oddaja: La macchina della verita
22.35	Dnevnik in International DOC
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Dok. oddaja: La ruota
1.15 Film: II sangue e la rosa (dram., Fr. 1960, r. Roger Vadim, i. Mel Ferrer, Elsa Martinelli)
| RAI 3___________________________
11.15	Šport: smučanje (iz Moene)
11.30	Šport: mednarodni miting v plavanju (iz Trenta)
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Lo zibaldone del lunedi (vodi Pietro Formentini)
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Otroško vesolje
15.30	Šport: atletika - mednarodni kros (iz Lozza di Cadore)
16.05 Videobox
16.40 Dokumentarna oddaja: Potovanje po Italiji
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.15	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Videobox
20.30	Aktualno: Dan na preturi
21.45	Aktualnosti: lo confesso 22.20 Dnevnik - nocoj
22.30	Šport: Ponedeljkov proces
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Odslej vsak teden od ponedeljka do petka
Kilometrske nadaljevanke so neusmi^eno preplavile tudi državne tv mreže. Tako se danes (ob 19.05) na RAI 1 začne soap opera, ki ji je doslej že uspelo prilepiti na male zaslone ameriške in francoske ekranomane. Popularna, več kot tisočdelna tv nadaljevanka se poimenuje po kalifornijskem letovišču Santa Barbara. »Izumitelja« serije pa sta Bridget in Jerome Dobson, ki sta svojo zamisel uresničila še z dvema pisateljema in (celo!) osmimi scenografi.
• ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5_____________
8.30 Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.30 VVebster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito
20.25 Aktualno: Radio Lon-dra
20.30	TV film: Ti presento un amica (It., 1987 r. Francesco Massaro, i. Michele Placido, Giu-liana De Sio, 2. del)
22.00	Nanizanka: To Secret
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.30 Rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Baretta, 1.35 Mannix
RETE 4______________
7.50	Nanizanki: Lou Grant, 8.50 Switch
9.50	Film: Le magnifiche sette (kom., It. 1961, r. Marino Girolami, i. Sandra Mondaini)
11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nadaljevanka: Febbre damore
18.35 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Aliče
20.00 Aktualno: Dentro la notizia
20.30	Film: Il prigioniero della miniera (vestern, ZDA 1954, r. Henry Hathaway, i. Gary Cooper, Susan Hayward)
22.25 Film: Obiettivo Brass (krim., ZDA 1973, r. John Hough, i. Sophia Loren)
0.30 Nanizanka: Missione impossibile
1.30 Dokumentarec: Male-sia magica
ITAUA 1_____________
7.00 Risanke
8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30 Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30 Film: Che fine ha fatto Toto baby? (kom., It. 1964, r. Ottavio Alessi, i. Toto, Pietro De Vicoj 22.10 Nan.: I-taliani 22.40 Variete: Dibattito
23.00	Rock opolnoči: Leo-nard Cohen
24.00	Rubrika: Premiere 0.10 Nanizanke: Troppo
forte, 0.40 Giudice di notte, 1.10 Kung-fu
ODEON________________
8.00 Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale
9.30 Nan.: Good times
10.00	Fiori d arancio
10.15	Nanizanka: Arthur re dei britanni
10.45 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale
12.15	Nan.: Good times
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria, 15.30 Amore proibito
16.30	Sugar (2. del), vmes risanke in nan. Heidi
19.00	Rubrika, nato risanka
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: Guerriero ameri-cano (pust., ZDA 1985, r. Sam Firstenberg, i. Michael Dudikoff)
22.30	Film: Vacanze bollenti per quei pazzi pazzi porcelloni (kom., ZDA 1986, r. Mark Griffiths, i. Brad Zataut)
0.30 Nanizanka: Un salto nel buio
TMC__________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasbena oddaja: Clip clip
15.00	Nanizanka: I viaggia-tori del tempo
16.00	Film: Triplo gioco (pust., ZDA 1986, r. David Greene, i. Ted Wass)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nadaljevanka: Potere
22.15	Aktualno: Turizem
22.45	Vesti: TMC nocoj
23.00	Športne vesti
TELEFRIULI__________
11.30	Nanizanke: La guerra di Tom Grattan, 12.00 Barriere
12.30	Kronike o motorjih
13.30	Nan.: Dick Turpin
14.00	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športna rubrika 21.15 Košarka: Annabella-
Fantoni
23.30	Dnevnik
0.30 Inf. oddaja: News
TELE 4______________
1
I
ZANIMIVOST
<■ SLOVENSKE MREŽE
I
1
RTV Ljubljana 1________________|
10.10 Mozaik. Utrip, Zrcalo tedna, TV Mernik, Oči kritike
11.25 Posvetovalnica za starše: Dosegljivi strupi
11.55 Film: Obljuba (dram., ZDA 1987, r. David Green, i. Mark Harmon, Diana Scarvvid)
16.15	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45 Mozaik. Utrip, Zrcalo tedna, Posvetovalnica za starše, Oči kritike (pon.)
18.15	Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Voz
18.35	Nadaljevanka: Sozvezdje bele murve (4. del)
19.05	Risanka, TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV Drama: Zarota in izdaja (Ra-divoj Cvetičanin, r. Sava Mr-mak, i. Marko Todorovič)
21.40 Aktualno: Osmi dan
22.20	Dnevnik
22.35	Film: Opera mobile (dok., r. Filip Robar-Dorin)
23.00 Video strani
RTV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
13.40 Športna oddaja: Juke Box
14.10	Tenis: turnir Lipton (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Nanizanka: The Mod Sguad
17.00	Film: I tre fuorilegge (vestern, ZDA 1956, r. Sam Newfield)
18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika: Settegiorni
20.30	Hokej na ledu: Italija-Švica
21.15	Košarka NBA Today: Dallas Ma-vericks-Boston Celtics
23.00	TVD Novice
23.15	Tednik: Sportime magazine
23.30	Nočni boks
RTV Ljubljana 2
17.45 Po brezkončnosti sveta: Afrika
18.15	Svet športa, 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče
21.35 Po sledeh napredka 21.05 Dokument.: Camel Trophy 21.35 Svet na zaslonu
22.15	Videogodba
■ RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.35 Pisani listi: Glasbeni listi,
12.00	Ne prezrimo: Pogovori o doktorskih razpravah, (12.40) Okteti Primorske v Ricmanjih; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarska problematika;
15.00	Epska pesnitev: Odiseja (Homer, 32. del); 15.15 Kupujem-prodajam z Vesno, Mladi in dermatolog, Svetujemo vam; 17.00 Mi in glasba: Orkester SF, dir. E. Kavalieratos (Villa-Lobos);
18.00	Kmetijski tednik; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Naučimo se novo pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Minute z zabavnimi orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.02 Enajsta šola-, 14.20 Iz glasbenih revij; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Pihalne godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Free shop; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Kulturni svet; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revi-val; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Za vsakogar; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Mixage; 16.33 Zdravo, otroci; 17.00 Bubbling; 17.33 Show bu-siness; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Kolaž, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Juha in lešniki
Zamislimo si, da bi na istem odru nastopali Charlie Chaplin, Buster Keaton, Stan Laurel in Oliver Hardy, Chico in Harpo Marx. Naenkrat bi bilo vsega preveč: smeha, zabave in humorja. In prav to nam pripravljajo uredniki oddaje z neobičajnim naslovom Juha in lešniki, ki bo na sporedu RAI 1 vsak večer od ponedeljka do petka ob 18.05.
Našteti komiki se prav zares vsi skupaj pojavljajo v špici oddaje, nje in še vrsto drugih, znanih in manj znanih junakov ameriškega komičnega filma od leta 1914 do prve svetovne vojne pa bomo lahko občudovali v oddajah, ki bodo zasnovane tematsko in katerih skupni imenovalec bodo gagi, ob njih pa se bodo zvrstile vsemogoče osebnosti, od predsednikov do športnih asov, od gangsterjev do pionirjev v vsemogočih zgodovinskih trenutkih, od prohibicije do depresije, od zlate mrzlice do grožnje svetovne vojne. Lahko bi rekli, da bo vsebina oddaj politični spektakel ali spektakelska politika. Seveda ne bo manjkalo glasbe, spremljevalne in avtorske.
Medtem imajo organizatorji nekaj težav s proslavljanjem 100-letnice Chaplinovega rojstva aprila v Veveyu. Zanimivo bi bilo videti, kako bi Chaplin »komentiral« tako svečanost...
LA DONNA CHE VISSE DUE VOLTE — Vertigo — Vrtinec, ZDA 1958.
V ponedeljek, 3. aprila, ob 20.30, na RAI 1.
Filmska srhljivka. Dobri, stari, navsezadnje vedno presenetljivi Alfred Hitchcock! Ta teden so na sporedu italijanskih TV mrež - v veselje vseh Hitchcockovih fansov - kar trije klasiki nespornega »mojstra srhljivke«. Včeraj (v nedeljo), ob 20.30, na RAI 1 La finestra sul cortile iz leta 1958, (protagonista sta James Stewart in Grace Kelly), danes (v ponedeljek) Vrtinec in v sredo, ob 22.30, na Rete 4 Notorius iz leta 1946 s Carryjem Grantom in Ingrid Bergmanovo. Protagonista Vrtinca pa sta zamorjeni, a trdovratni bivši policaj James Stewart in dvoumna lepotica Kirn Novak, ki »živi dvakrat«, kot namiguje italijanski naslov, kar pomeni, da pooseblja dve različni ženski osebnosti. Stewart se zaljubi v žensko, ki umre po njegovi krivdi, in si ne da miru, dokler ne spozna dekleta, ki je na las podobno pokojnici...
\
VIDEO NOTES
Oddaja: _______________
Postaja:_______________
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1_________________________
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Tednik: Sever kliče Jug...
16.00	Risanke, nato mlad. oddaja Big!
17.55	Danes v parlamentu in dnevnik
18.05	Zabavna oddaja: Zuppa e noc-cioline (2. del)
19.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Tednik: TG 1 - Sette
21.20	Variete: Sulla cresta delFonda
22.20	Aktualno: Linea diretta 22.50 Dnevnik
23.00	Aktualno: Verso 1'Europa (1. del)
23.30	Aktualno: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik
0.15 Informativna oddaja: Otroci in pravice v Evropi
RAI 2_________________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: I violenti di Rio Bravo (pust., ZRN 1961, r. R. Siodmak, i. Lex Kerker, Gerard Barray)
10.55	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Tečaj ruščine
11.35 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45 Dnevnik, nato Argento e oro
16.55	Iz parlamenta in dnevnik
17.05	Aktualnosti: II piacere di abitare
18.00	Rubrika: Come noi
18.30	Športne vesti, nato nan. Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Amadeus (biog., ZDA 1984, r. Miloš Forman, i. Tom Hulce, Fahrid Murray Abraham)
23.05	Dnevnik - nocoj
23.30	International DOC Club
0.20 Rubrika: Filmske novosti
0.25 Film: II cielo pub attendere (fant., ZDA 1943, r. Ernest Lu-bitch, i. Gene Tierney, Don Ameche)
RAI 3________________________
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Človek in okolje
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalni oddaji: Block notes, 15.00 Ambientevivo
15.30	Šport: hokej, Novara-Monza (iz Novare)
16.00	Rokomet: Imola-Rimini, nato Or-tigia-Cividin
17.00	Videobox
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.15	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: lo confesso
20.30	Film: Cavalcarono insieme (vestern, ZDA 1960, r. John Ford, i. Richard VVidmark, Shirley Jones)
22.15	Dnevnik - večerne vesti
22.20 Dokumentarna oddaja: Drobci
23.00	Ekološka rubrika: Greenpeace -La nave delLarcobaleno
23.50 Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Vrhunski jazz Cheta Bakerja leto po smrti
Prva ljubljanska tv mreža bo nocoj po dolgem času razveselila ljubitelje dobrega in klasičnega jazza. V okviru oddaje Jazz na ekranu (ob 22. uri) jim bo namreč postregla s slavnim trobentarjem Chetom Baker jem in njegovim Triom. Chet Baker (na sliki iz leta 1975) je dosegel slavo leta
1950, ko je igral s skupino Gerryja Mulli-gana. Bil je ugleden predstavnik tako imenovanega cool jazza, umrl pa je lani maja med turnejo po Nizozemski. Baje od vplivom mamil je padel z okna v rugem nadstropju hotela, v katerem je stanoval.
ZASEBNE TV POSTAJE ■
CANALE 5____________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana
9.30	Dokumentarec: Sofia e gli altri amori
10.00	Nanizanka: Pey-ton Plače
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nanizanka: La časa nella prateria
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito
20.25 Radio Londra
20.30	Nartizanki: Dallas,
21.30	Dynasty
22.30	Aktualno: Le rovinafa-miglie
23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.45 Rubrika: Premiere 1.00 Nanizanki: Baretta, 1.55Mannix
RETE 4_______________
7.50	Nanizanki: Lou Grant, 8.50 Svvitch
9.50	Film: Riso tragico (dram., VB 1954, r. Herbert Wilcox)
11.30	Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il
mondo, 16.15 Aspettando il domani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nad.: Febbre damore
18.35	Nanizanki: General Hospital, 19.30 Aliče
20.00 Aktualno: Dentro la notizia
20.30 Film: E' una sporca faccenda, tenente Parker (krim., ZDA 1973, r. John Sturges, i. John Wayne, Eddie Albert)
22.35	Film: Non stuzzicate i cowboys che dormono (vestern, ZDA 1970, r. Gene Kelly, i. James Stewart, Henry Fonda)
0.30 Nanizanka: Missione impossibile
1.30 Dokumentarec: No-vanta notti in giro per il mondo (r. Mino Loy)
ITALIA 1___________
7.00 Risanke
8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30 Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D’Artagnan
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3 C
21.30	Variete: Candid Ca-mera Show
22.30	Nan.: I-taliani
23.00	Variete: Dibattito 23.20 Aktualno: Nessundor-
ma
0.05 Rubrika: Premiere 0.15 Nanizanke: Troppo forte, 0.45 Giudice di notte, 1.15 Kung-fu
ODEON_______________
8.00 Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nan.: Good times
10.00	Filmske novosti
10.15	Nanizanka: Arthur re dei britanni
10.45 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale
12.15	Nan.: Good times
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria, 15.30 Amore proibito
16.30	Sugar (2. del)
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: Febbre da caval-lo (kom., It. 1976, r. Steno, i. E. Montesano)
22.30	Film: Scusi, lei e normale (kom., It. 1979, r. Umberto Lenzi)
TMC________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45 Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nanizanka: I viaggia-tori del tempo
16.00	Film: L'allegra fattoria (glas., ZDA 1950, i. J. Garland, G. Kelly)
18.00	Aktualno: Tv donna
.19.15 Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Che cosa hai fat-to guando siamo ri-masti al buio? (kom., ZDA 1968, r. Hy Aver-back.i. Doris Day)
22.10 Aktualno: A come Eros
22.50 Vesti: TMC nocoj
23.00	Motorji in šport
I TELEFRIULI______________
11.30	Nan.: Barriere
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
12.30	Dok. o rastlinah
13.00	Dnevnik
13.30	Nan : Dick Turpin
14.00	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika: O obrtništvu
20.30	Športne vesti
21.30	Nanizanka: Gli ultimi cingue minuti
23.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
0.30 Dnevnik, nato dražbi
TELE 4______________
■ SLOVENSKE	MREŽE ■
	
RTV Ljubljana 1	RTV Koper
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Otrok in šola: Ali sem dovolj radoveden
10.45	Naravoslovje: Živalstvo na morskem dnu
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Video strani
16.15	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Šolska TV, Otrok in šola: Ali sem dovolj radoveden
17.20	Tečaj angleščine (pon.)
17.40	Video strani
17.45	Spored za otroke in mlade: Čiru-le čarule - Čarobna vrvica (1. del), Po sledi ptice Dodo
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Naslednica (VB, r. Don Sharp, i. Jenny Segarove, Stephen Collins)
21.05	Aktualno: Dinar
21.50	Dnevik
22.00	Jazz na enkranu: Chet Baker Trio
22.45	Video strani
13.30	TVD Novice
13.40	Košarka NBA Today (pon.)
15.00	Hokej na ledu: Italija-Francija
18.00	Košarka: za Pokal prvakov, Ma-kabi-Aris
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Košarka: za Pokal prvakov, Ju-goplastika-Barcelona
21.30	TVD Novice
21.45	Tednik: Sportime magazine
22.00	Rubrika: Mon-gol-fiera
22.30	Košarka NCAA
24.00	Nočni boks
RTV Ljubljana 2______________
19.00	Naša pesem (15. oddaja)
19.30	Dnevnik, Loto, Žarišče
20.20	Košarka: Jugoplastika-Barcelona (iz Miinchna)
21.30	Umetniški večer: Erich Von Stroheim, vmes filma Človek, ki ste ga z užitkom sovražili (dok., VB 1979, r. P. Montgomery) in Pohlep (dram., ZDA 1923, r. E. Von Stroheim, i. Zasu Pitts)
RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila,- 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Poezija pred opero; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi,
12.00	Ko študent na rajžo gre, 12.40 Srečanje oktetov v Ricmanjih; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Iz Benečije; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (33. del); 15.15 Hit parade: Pot do glasbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Igra: Ko bi čutila, kako ves gorim (Pirandello); 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola;
8.35	Igraj kolce; 9.05 Matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo,- 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.02 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbene šole; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Atija Sossa; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska; 21.05 Od premiere do premiere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
12.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radiu Kp: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno; 18.00 Glasbene šole; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik;
6.00	Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni program; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna;
8.35	Mi in vi; 9.32 Revival parade;
10.00	Pregled dnevnega tiska; 10.05 Disco scoop; 10.40 Družinsko vesolje;
11.00	Turizem; 11.30 Pismo iz...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 O avtomobilizmu; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Glasbena oddaja; 16.33 Kronika in zgodovina; 17.00 Bubbling;
17.33	Show business; 18.00 Prijatelj DJ;
18.33	Mi in vi; 19.00 Filmska glasba;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Mozaik; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta in Nočna glasba.
1
I
FILMI NA MALEM EKRANU
FILM TEDNA
AMADEUS, ZDA 1984.
Režija: Miloš Forman □ Scenarij: Peter Shaffer □ Fotogralija: Miroslav Ondri-cek □ Scenografija: Patrizia Von Bran-denstein, Karel Cerny □ Montaža: Nena Dane vic □ Glasba: Wolfgang Amadeus Mozart (dir. Neville Marriner) □ Igrajo: Fahrid Murray Abraham, Tom Hulce, Elisabeth Berridge, Roy Dotrice, Jeffrey Jones
V torek, 4. aprila, ob 20.30, na RAI 2.
Biografski film. Češko-ameriški režiser Miloš Forman se je s tem visokoproračun-skim filmom po 16 letih spet vrnil v domovino, ki jo je zapustil leta 1968 ob vdoru ruskih tankov. Avtor češke uspešnice Ljubezni plavolaske ter poznejših ameriških del Let nad kukavičjim gnezdom in Lasje je namreč posnel to veličastno, baročno in hkrati ironično filmsko-glasbeno biografijo Wolfganga Amadeusa Mozarta prav na Češkem, med drugim v praškem Tyl Teatru, kjer je bil prvič uprizorjen Don Juan.
Forman je na podlagi scenarija Angleža Petra Shafferja izklesal čisto novo podobo velikega Salzburžana v osebi prešernega, mladostno navihanega in lahkomiselnega Toma Hulcea, ki se s svojim nepozabnim kozjim smehom podi po cesarskih sobanah in živi vseskozi neresno. Kot »namišljenega« antagonista mu je postavil uradnega dvornega glasbenika, nenadarjenega in povprečnega Antonia Salierija. Zahrbtni Italijan (odlični Fahrid Murray Abraham), ki edini povsem razume Amadeusov genij in ga iz slepe zavisti privede celo do smrti, je pravi (negativni) junak te subjektivne Shaffer-Formanove uprizoritve Mozartovega življenja. Vsestransko razkošni spektakel je navdušil Ameriško filmsko akademijo, ki ga je nagradila z osmimi oskarji, in ljubitelje Mozartove glasbe po vsem svetu.
IL CIELO PUO' ATTENDERE — Heaven Can Weit — Nebesa lahko počakajo, ZDA 1943.
V torek, 4. aprila, ob 0.25, na RAI 2.
Fantastični film. Veliki hollywoodski karakterist Don Ameche pooseblja nepoboljšljivega Don Juana, ki se ob koncu življenja znajde pred Peklom. Tu začne pripovedovati hudiču-vratarju po vrsti vse svoje ljubezenske pustolovščine. Veliki ženskar se je sicer oženil z očarljivo Gene Tierney, a ta ga je zapustila, ker je še naprej stikal za tujimi krili. Tudi ko sta se spet pobotala, je še vedno rad občudoval lepotice na ulici. Tako se je znašel pred Peklom... Evropejec Ernst Lubitsch se je uveljavil v Hollywoodu kot občutljiv in prefinjen pripovedovalec briljantnih komedij, od Vesele vdove do Ninočke. Prav po njegovi barviti in duhoviti komediji Nebesa lahko počakajo je 1978 režiser in producent Warren Beatty posnel uspešno remake delo z istim naslovom.
/	"N
VIDEO NOTES
Oddaja:,,.-.-.........
Postaja:	-----—-_. 
ITALIJANSKE TV MREŽE ■
RA» 1_________________________
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Informativni oddaji: Odprta šola, 15.30 Novecento
16.00	Risanke, nato mlad. oddaja Big!
17.55	Iz parlamenta in dnevnik
18.05	Zabavna oddaja: Zuppa e noc-cioline (3. del)
19.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.25 Nogomet: evropski pokali
22.15 Aktualno: Linea diretta 22.45 Dnevnik in filmske novosti
23.00	Dok. oddaja: Itala - Raid Peking-Pariz (vodi Carlo Nesti)
23.30	Podelitev nagrade Diego Fabbri
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Aktualno: Dopo mezzanotte
RAI 2_________________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Aggrappato ad un albero, in bilico su un precipizio, a stra-piombo sul mare... (kom., Fr. 1973, r. S. Korber, i. G. Chaplin)
10.30	Risanka in rubrika Trentatre 11.05 Izobr. odd.: Božanska komedija 11.35 Varieteja: Aspettando mezzo-
giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nanizanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro, vmes šport
17.25	Dok. oddaja: Lepa Italija
17.45	Aktualno: L'ago della bilancia
18.30	Športne vesti, nato nan. Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Ciclone sulla Giamaica (pust., ZDA 1965, r. Alexander Mackendrick, i. Anthony Ouinn)
22.15	Dnevnik - nocoj
22.25	International DOC Club
23.15	Dnevnik - zadnje vesti 23.40 Aktualno: Uomini e affari
0.25 Film: Gargon (dram., Fr. 1983, r. Claude Sautet, i. Yves Montand)
| RAI 3___________________________
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarna oddaja: Passaggi
15.30	Šport: ameriški football - prvenstvena tekma
16.00	Dokumentarna oddaja: Drobci -Bob Dylan 1977
17.00	Videobox
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Folco Ouilici)
18.15	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby (pripravlja Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: lo confesso (vodi Enza Sampo)
20.30	Film: La mia droga si chiama Julie (dram., Fr. 1969, r. Frangois Truffaut, i. Jean-Paul Belmondo, Catherine Denevue)
22.05 Dnevnik - večerne vesti
22.15	Aktualno: Fluff (vodi Andrea Barbato)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Dok. oddaja: Pred 20 leti
0 lepi zunanjosti in novinarskem uspehu
Andrea Barbato tna sliki) se bo v današnji oddaji iz niza Fluff (ob 22.15 na RAI 3) lotil znamenitega in uspešnega Arborejevega »proizvoda«, večernega International DOC Cluba namreč. Tokrat bo torej kritično Barbatovo oko analiziralo eno izmed boljših oddaj, ki so se zadnje čase uveljavile na tv zaslonih. Nocojšnji gostje pa bodo razpravljali o vplivu estetske zunanjosti na uspesno uveljavljanje tv novinarjev, seveda s primerjavo med stanjem v ZDA in Italiji.
ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE5______________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.30 VVebster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Radio Londra
20.30	Film: Duello al sole (vestern, ZDA 1946, r. King Vidor, i. Jennifer Jones, Gregory Pečk)
23.05	Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.35 Rubrika: Premiere 0.45 Nanizanke: Baretta, 1.40Mannix
RETE 4______________
8.00	Nanizanke: Lou Grant,
9.00	Switch
10.00	Film: Mai ti scordero (kom., It. 1954, r. Giuseppe Guarino, i. Paolo Carlini)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Šentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani
16.45	Nanizanka: California
17.00	Nad.: Febbre d'amore
18.35	Nanizanki: General
Hospital, 19.30 Aliče
20.00	Dentro la notizia
20.30	Film: Baciala per me (kom., ZDA 1957, r. S. Donen, i. Cary Grant, Jayne Mansfield)
22.30	Film: Notorius! (krim., ZDA 1946, r. Alfred Hitchcock, i. Cary Grant, Ingrid Bergman)
0.30 Nanizanka: Missione impossibile
1.30	Film: Amarsi un po (kom., It. 1984, r. Carlo Vanzina, i. Claudio Amendola, Tahnee Welch)
ITALIA 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uomo dai sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Nanizanke: Chiara e gli altri, 21.30 I Robinson, 22.00 Denise
22.30	Nan.: I-taliani
23.00	Variete: Dibattito!
23.20	Nan.: Crime Story 0.20 Rubrika: Premiere 0.30 Nan.: Troppo forte,
1.00	Giudice di notte,
1.30	Kung-fu
ODEON_______________
8.00	Nadaljevanki: Signore e padrone, 9.00 Marcia nuziale
9.30	Nanizanki: Good ti-mes, 10.15 Arthur re dei britanni
10.45	Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale
12.15	Nan.: Good times
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del), vmes nanizanka Heidi
19.00	Fiori d'arancio
19.30	Risanka
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: Piccoli fuochi (dram., It. 1985, r. Peter Del Monte, i. Valeria Golino, Dino Jaksic)
22.30	Film: Storia di una mo-naca di clausura (dram., It. 1974, r. Do-menico Paolella, i. Catherine Spaak, Ele-onora Giorgi)
0.30 Nanizanka: Un salto nel buio
TMC________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: ClipClip
15.00	Nanizanka: I viaggia-tori del tempo
16.00	Film: La spia che non fece ritorno (krim., ZDA 1966, i. Robert Vaughn)
18.00	Aktualno: Tv donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film:	Monsignore
(dram., ZDA 1982, r. Frank Perry, i. Chris-topher Reeve, Genevi-eve Bujold)
22.45	Aktualno: TMC nocoj
23.00	Nogomet: evropski pokali
TELEFRIULI_________
13.30	Rubrika o kolesarstvu
14.30	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
20.30	Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
22.30	Nadaljevanka: Quer pasticciaccio brutto de via Merulana
23.30	Dnevnik
24.00	Dnevnik, nato dražba 0.30 Inf. oddaja: News
TELE 4_____________

ŠPORTNI PORTRET
!
■ SLOVENSKE MREŽE
RTV ljubijana 1_______________|
10.00	Video strani
10.10	Mozaik: Osmi dan, 10.50 Svet na zaslonu
11.30	Dokumentarni niz: Camel Trop-hy, Kanarski otoki - Tenerife (pon.)
12.00	Video strani
16.15	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Osmi dan, Svet na zaslonu (pon.)
18.05	Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: ZBIS - Nana, mala opica (J. Ribičič), lutkovni niz Srečni princ (Oskar Wilde), glasbena pravljica Ježek potepinček
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film tedna: Komisarka (dram., SZ 1968, r. A. Askoldov, i. Nona Mordjukova, Rolan Bikov)
21.50	Dnevnik
22.10	Pregled aktualnih dogodkov: Svet poroča
23.10	Video strani
1 RTV Koper________________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke-box
14.10	Rubrika: Mon-gol-fiera
14.40	Košarka: Pokal prvakov (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Nanizanka: The Mod Sguad
17.00	Film: La rivincita di Ivanhoe (pust., It. 1965, r. Amerigo Anton)
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: Lucy Show
20.30	Mednarodni nogomet
22.15	TVD Novice
22.30	Tednik: Sportime magazine
22.45	Nogomet: klubski evropski pokal (posnetki)
RTV Ljubljana 2______________
18.30	Iz studia Maribor
19.00	Dokumentarec: Rojstvo človeka - Turčija
19.30	Dnevnik
20.05	Aktualna oddaja: Žarišče
20.35	Športna sreda
22.35	Poskusni satelitski programi
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica;
8.10	Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.00 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, beležka; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Mladinski zbori; 13.20 Glasba po željah, Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (34. del); 15.15 Neopravičena ura; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Kratke, izmišljene in druge zgodbe Bojana Štiha (pon.); 18.19 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Za knjižne molje;
8.30	Instrumenti; 9.05 Matineja; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Čestitke; 14.02 Mehurčki; 14.20 Iz dela GMS;
14.40	Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz;
18.30	Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovske skladbe; 20.25 Z našimi interpreti: fagotist Božidar Tumpej; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz opere Matija Gubec; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika;
7.30	Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana;
13.00	Od enih do treh in pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in dnevni horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje;
11.00	Srečanja; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke poslušalcev; 14.00 Kompasovi napotki; 14.33 Pesem tedna;
15.00	Popoldanski spored; 16.00 Puzzle;
16.33	Šola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bub-bling; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom;
21.00	Ostali Trst, nato Nočni spored.
FILMI NA MALEM EKRANU
Hugo Sanches
Šest pokalov prvakov, dva pokala UEFA, en medcelinski pokal, poleg cele vrste državnih naslovov: to je vizitka, s katero se bo Real Madrid, najprestižnejši evropski nogometni klub, danes v prvi polfinalni tekmi pokala prvakov predstavil Berlusconijevemu Milanu, ki se tudi lahko ponaša z dvema pokaloma prvakov, dvema pokaloma pokalnih prvakov, medcelinskim pokalom, pokalom Mitropa. Seveda bi tekma sodila v finale, a žreb je bil neizprosen, kot je bil neizprosen Real v dosedanjih srečanjih z italijanskimi moštvi, ki so v 13 tekmah kar 11-krat potegnila krajši konec (le Inter se lahko pohvali, da je dvakrat zmagal, leta '64 in '66). Naj se Real in Milan srečata v polfinalu ali v finalu, nobenega dvoma ni, da se bodo težke milijarde stekle v društvene blagajne enega in drugega.
Real je v svojih vrstah skoraj vedno imel sam cvet mojstrov z žogo in tudi sedaj ima nekaj prestižnih imen. Eno teh je 31-letni Mehikanec Hugo Sanchez, ki je pri Realu od leta 1985, pred tem pa je igral za Atleti-co iz Madrida. Za Sanchesov sloves ima veliko zaslug jugoslovanski trener Milutinovič, ki ga je vključil v mehiško državno reprezentanco. Reprezentanco je prav Milutinovič vodil na zadnjem svetovnem prvenstvu. Sanchez je gotovo eden najprodornejših napadalcev na svetu, čeprav doslej pri raznih anketah ni imel veliko sreče. Za njegovo kakovost jamči njegovo dolgoletno sodelovanje z Realom, tako da si lahko obetamo iskrive dvoboje z Gullitom, Van Bas-tnom, Rijkaardom in ostalimi.
Danes bosta poleg Milana zaposlena še Sampdoria v pokalu pokalnih prvakov proti Malinesu in Napoli v pokalu UEFA proti Bayernu.
KOMISARKA — Komissar, SZ 1968.
V sredo, 5. aprila, ob 20.05, na RTV-LJ 1.
Dramatični film. Sovjetski režiser Aleksander Askoldov izpostavlja s svojo črno belo dramo nenavadno izpoveden izsek iz državljanske vojne po oktobrski revoluciji. Njegova ne-junakinja, komisarka Klavdija Vavilova (Nona Mordjukova), je stroga, neustrašna in ne posebno lepa, vojak, ki slepo verjame v idejo revolucije. Nepričakovana nosečnost pa jo docela spremeni, še posebej, ko pride v stik z revno židovsko družino, pri kateri čaka na porod. Ko se ji rodi otrok, doume, da je to življenje lepše kot žrtvovanje, življenje za revolucijo in domovino. A to spoznanje je žal prepozno. Film Askoldova je zaradi svoje nekonformis-tične teme čakal 20 let v »bunkerju«, preden ga je glasnost Gorbačova vrnila javnosti, na Berlinskem festivalu 1988 pa je bil nagrajen s srebrnim medvedom.
Z	\
VIDEO NOTES
Oddaja:...............
Postaja: ..............
ITALI J ANSKE TV MREŽE
RAI 1__________________________
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Aktualnosti: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanske kronike
16.00	Risanke, nato mlad. oddaja Big!
17.55	Danes v parlamentu in dnevnik
18.05	Zabavna oddaja: Zuppa e noc-cioline (4. del)
19.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Kviz: Lascia o raddoppia
22.30	Aktualno: Linea diretta
23.00	Dnevnik
23.10 Koncert: Poklon Mozartu (Wie-ner Philharmoniker, dir. N. Har-noncourt)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Aktualno: Dopo mezzanotte
| RAI 2_____________________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Clandestina a Tahiti (dram., Fr. 1958, r. Ralph Habit, i. Martine Carol)
10.40 Risanka in rubrika Trentatre
11.05	Dok. oddaja: Diario di un villag-gio Masai
11.35 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, vreme in Diogenes
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro 16.55 Iz parlamenta in dnevnik
17.05	Nan.: II brivido delTimprevisto
17.30	Rubrika: II medico in diretta
18.30	Športne vesti, nato nan. Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.25 Koncert: Frank, Liza in Sammy
(iz milanskega Palatrussardija)
23.05	Dnevnik - zadnje vesti
23.30	Aktualno: L'ago della bilancia 0.10 Rubrika: Filmske novosti
0.15 Film: Lamante tascabile (kom., Fr. 1978, r. Bernard Queysanne, i. Mimsy Farmer, Pascal Sellier)
RAI 3
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Srečanje s filmom doma, vmes film II ratto delle Sabine (r. Mario Bonnard)
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Telestoria
15.30	SP v hokeju na ledu: Italija-Ja-ponska (iz Osla)
16.30	Variete: Dadaumpa
17.00	Glasbena oddaja: Black and Blue
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.15 Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: lo confesso
20.30	Aktualno: Samarcanda, ob koncu večerni dnevnik
22.30	Dokumentarna oddaja: Drobci -Dobrodošel, Pippo Baudo!
23.30	Rubrika: Filmske novosti
23.35 Dnevnik - zadnje vesti
23.50 Film: Che bella vita (kom., ZDA 1937, r. Mitchell Leisen, i. Jean Arthur, Ray Milland)
Kaj sploh je in kako deluje naš spomin?
Na drugi italijanski televizijski mreži se nadaljuje tedensko srečanje z zdravstvenimi vprašanji, na katere odgovarja Cristiana Del Melle (na sliki). Danes, ob 17.30 na RAI 2, bo zdravnica spregovorila o spominu, o njegovem delovanju in o raznih mnemoničnih tehnikah za »upravljanje« te človekove lastnosti. Na vprašanja tv gledalcev, ki bodo poklicali telefonsko številko 06/8262, bosta neposredno odgovarjala Gerald Edelman in Israel Rosenfield.
ZASEBNE TV POSTAJE •
CANALE5_____________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.30 Webster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Radio Londra
20.30	Kviz: TeleMike
23.05	Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.35 Rubrika: Premiere 0.45 Nanizanki: Baretta,
1.40	Mannix
RETE 4______________
7.45	Nanizanki: Lou Grant,
8.45	Switch
9.45	Film: Magnifico av-venturiero (pust., Fr.-It. 1963, r. Riccardo Freda, i. Brett Ashley, Claudia Mori)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nad.: Febbre d amore
18.35	Nanizanki: General
Hospital, 19.30 Aliče
20.00	Dentro la notizia
20.30	Film: Tutti gli uomini del presidente (dram., ZDA 1976, r. Alan J. Pakula, i. Robert Red-ford, Dustin Hoffman)
23.05	Rubrika: Ciak
23.50	Film: La zingara di Alex (kom., ZDA 1976, r. John Korty, i. Jack Lemmon, Genevieve Bujold)
1.45	Nanizanka: Missione impossibile
ITALIA 1____________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Harcastle and McCormick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D'Artagnan
20.30	Film:	Top secret!
(kom., ZDA 1984, r. Jer-ry Zucker, i. Val Kil-mer, Lucy Gutteridge)
22.15	Nan.: I-taliani
22.45	Variete: Dibattito!
23.05	Dokumentarna oddaja: Jonathan 0.05 Rubrika: Premiere 0.15 Nanizanke: Troppo forte, 0.45 Giudice di notte, 1.15 Kung-fu
OPEON_______________
8.00	Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale
9.30	Nan.: Good times
10.00	Fiori d'arancio
10.15	Nanizanka: Arthur re dei britanni
10.45	Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 marcia nuziale
12.15	Nan.: Good times
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Otroški variete: Sugar, vmes nanizanka Heidi
19.00	Risanke
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: Vigilante (krim., ZDA 1982, i. Robert Forster, Fred VVilliam-son)
22.30	Film: Milano calibro 9 1 (dram., It. 1972, r. Fer-
nando Di Leo, i. Gasto-ne Moschin)
TMC__________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nanizanka: I viaggia-tori del tempo
16.00	Film: Capita tutto a me (kom., Fr. 1985, r. Francis Perrin, i. Vero-nigue Genest)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Posta grossa da
Dodge City (vestern, ZDA 1966, r. Fielder Cook, i. Henry Fonda)
22.15	Vesti: TMC nocoj
23.00	Šport: Snežni planet
23.45	Športne vesti
TELEFRIULI_________
12.00	Rubriki: Il salotto di Franca, 12.30 Trentatre
13.00	Dnevnik
13.30	Nan.: Dick Turpin
14.00	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrike: Ouick, 19.35 Dan za dnem, 20.00 Zdravstvo danes
20.30	TV film: L ombra nera del Vesuvio (dram., It. 1986, 1. del)
21.30	Dokumentarec: Islam
22.55	Rubrika: Večerjajmo
skupaj
24.00	Rubrika: Sprint
24.00	Dnevnik, nato dražba
2.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELE 4_____________
SLOVENSKE MREŽE
V ŽARIŠČU
RTV Ljubljana 1	|	| RTV Koper
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Šolska TV: Kiparske tehnike - Modeliranje in odlivanje, Arhitektura slovenskih pokrajin (pon.)
11.10	Po sledeh napredka: Računalnik - nov zdravnikov pomočnik
16.15	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Šolska TV, Kiparske tehnike, Arhitektura slovenskih pokrajin (pon.)
17.45	Po sledeh napredka (pon.)
18.20	Spored za otroke in mlade: zabavna oddaja Otroci glasbe, O palčkih nimamo pojma
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik, vreme, Tednik
21.00	Nadaljevanka: Kajnov nasmeh (r. Marcel Moussy, 1. del)
21.55	Dnevnik
22.05	Retrospektiva jug. filma: V žrelu življenja (dram., Jug. 1984, r. Rajko Grlič, i. Gorica Popovič, Bo-gan Diklič)
23.35	Video strani
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke Box
14.10	Hokej na ledu: Italija-Japonska
16.00	TVD novice
16.10	Nanizanka: The Mod Sguad
17.00	Film: Ora X - Pattuglia suicida (vojni, It. 1969, r. G. Quartarano)
18.00	Košarka: finale za 3. mesto Pokala prvakov (iz Miinchna)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Košarka: finale za 1. mesto Pokala prvakov (iz Miinchna)
21.15	Rubrika: Mon-gol-fiera
22.00	TVD novice
22.15	Rubrika: Sportime magazine
22.30	Nogomet: klubski evropski pokal (posnetki)
24.00	Nočni boks
RTV Ljubljana 2
19.00	Čas, ki živi: Zatišje pred nevihto
19.30	Dnevnik
20.05	Žarišče, Mostovi
20.35	Mostovi, 21.45 Oči kritike
21.45	Kulturna oddaja: Pogledi
RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Trst, mesto znanosti; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Portret Urbana Kodra;
12.40	Mladinski zbori Zoltana Kodaly-ja; 13.20 Glasba po željah, Nediški zvon; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (35. del); 15.15 Domača delavnica; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Srečanja: In exi-lium, dekan Viktor Kos piše župnijsko kroniko; 18.25 Glasba; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 11.05 Naš gost;
11.30	Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke; 14.02 O jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Big band RTV-Lj; 18.30 Ljudske pesmi; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Franca Puharja; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer;
21.45	Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba po željah; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Radio Lj; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh, vmes pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem;
19.00	Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.50	Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Lucia-no; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert;
16.00	Dopust v YU; 17.33 Show busi-ness; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi;
19.00	Glasba; 20.00 Zaključek.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Lestvica Amadeus; 16.30 Kultura oblačenja; 19.00 Horoskop; 20.30 Going, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
TUTTI GLI UOMINI DEL PRESIDENTE — AH the PresidenPs Men — Vsi predsednikovi možje, ZDA 1976.
V četrtek, 6. aprila, ob 20.30, na Rete 4.
Politična drama. Vsi predsednikovi možje je tudi naslov zelo uspešne reportaže Carla Bernsteina in Boba Woodwarda, v kateri znana novinarja Washington Posta opisujeta, kako sta razkrila največji ameriški politični škandal. Bernstein in Woodward sta slučajno začela raziskovati ozadje nenavadnega vloma v palačo Watergate, kjer je imel sedež volilni odbor Demokratske stranke. Po spletu neverjetnih okoliščin in nesumljivih zvez sta razkrinkala vrsto protizakonitih špekulacij, za katere so bili odgovorni najvišji vladni forumi, do samega (republikanskega) predsednika ZDA Nixona, ki je bil prisiljen odstopiti. Režiser Alan J. Pakula je z odločilnim prispevkom protagonistov Dustina Hoffmana in Roberta Redforda uprizoril kar se da realistično značilno ameriško politično dramo.
I
Frank, Liza in Sammy
Glasbeni dogodek leta bo danes zaživel tudi na malem ekranu. Nocoj, ob 20.25 na RAI 2, bodo namreč neposredno iz milanskega Paltrussardija zapeli Frank Sinatra (na sliki), Liza Minnelli in Sammy Davis Jr. Predstavili se bodo najprej posamezno, nato skupaj, koncert pa bodo baje zaključili z znano Afew York New York.
The Ultimate Event, tako se glasi naslov koncerta, združuje tri velikane ameriške lahke glasbe. Marca lani je bila turneja zamišljena kot niz poslovilnih koncertov trojice Sinatra-Davis-Martin, po četrtem koncertu pa je Dean Martin onemoglo odstopil in zamenjala ga je Liza Minnelli. Milanski koncert ugledne trojice si bo vredno ogledati po tv, saj bo to edina priložnost, ko bodo Frank, Liza in Sammy nastopili v Italiji. Obenem se s tem koncertom začenja evropska turneja trojice, ki je po nastopu septembra v Atlanti prepotovala že Avstralijo in Japonsko.
Organizatorji so se pohvalili, da je bilo od 9.000 razpoložljivih vstopnic prodanih že 6.500. Cena niha od 450.000 lir za dragoceni sedež v parterju do 50.000 lir za skromnejše mesto na balkonu. Zdi pa se, da cene italijanskega koncerta še niso najdražje. V Koe-benhavnu so namreč že vnaprej odrekli nastop, ker se nihče ni odločil za skoraj milijonsko vstopnico. V Parizu bo treba za dobro mesto odšteti celo 2.200.000 lir, v Goe-teborgu pa 900 dolarjev.
/	X
VIDEO NOTES
Oddaja: ——-_______________——
Postaja: __________________
■ ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1__________________________|
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Dok. oddaja: Leteči zmaj
16.00	Risanka, nato mlad. oddaja Big!
17.55	Danes v parlamentu in dnevnik
18.05	Zabavna oddaja: Zuppa e noc-cioline (5. del)
19.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: L incredibile avventura (pust., ZDA 1963, r. Fletcher Markie, i. Emile Genest)
21.50 Aktualno: Linea diretta 22.20 Dnevnik
22.30	Glasbena oddaja: Nočni rock
23.00	Variete: L Italia che corre 23.45 Aktualno: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Inf. odd.: Otroški laboratorij
RAi 2_________________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Avventura a Capri (kom., It. 1958, r. Giuseppe Lipartiti, i. Maurizio Arena, Nino Taranto)
10.25 Risanka: Clorofilla dal cielo blu
10.55	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Tečaj nemščine
11.35 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, vreme in Diogenes
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro, vmes šport
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nan.: II brivido delllmprevisto
17.30	Rubrika o zdravju in estetiki
18.30	Športne vesti, nato nan. Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Variete: Serata d onore (vodi Pippo Baudo)
22.45	Dnevnik - nocoj
22.55	Dnevnik - posebnosti dnevnika
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Film: II mosaico del crimine (krim., VB 1968, r. James Gold-stone, i. Harry Guardino)
RAi 3________________________
12.00	Izobraževalna oddaja: Vabilo v gledališče - Voci di dentro (E. De Filippo, i. Eduardo in Luca De Filippo)
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobr. oddaja: Aladinova svetilka
15.30	Film: LTncendio di Chicago (dram., ZDA 1938, r. Henry King, i. Tyrone Power, Aliče Faye)
17.05 Glasbena oddaja: Black and blue
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.15	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: lo confesso
20.30	Aktualno: Duello - Odpraviti vojaški rok? (sodelujeta Umberto Cappuzzo in Gianni Cuperlo)
22.10 Dnevnik - večerne vesti
22.15	Film: Arriva un cavaliere libero e selvaggio (vestern, ZDA 1979, r. Alan J. Pakula, i. James Caan, Jane Fonda)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Tudi Lou Reed v nocojšnjem Nočnem rocku
Nočni rock, uspešna glasbena rubrika na prvi italijanski tv mreži, se je tokrat premaknila na petkov večer. V nocojšnji oddaji (ob 22.30 na RAI 1) se bo predstavil ameriški pevec, avtor in kitarist Lou Reed (slika nam ga prikazuje sredi 70. let). Poleg njegove videozgod-be so predvideni tudi intervjuji in še neobjavljeni posnetki iz New Vorka. Chico Buargue de Hollanda pa bo spregovoril o političnih problemih Brazilije in o uničevanju amazonskih gozdov.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5_____________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.30 Webster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Aktualno: Radio Lon-dra
20.30	Variete: II principe az-zurro
22.35	Aktualnosti: Forum
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.45 Rubrika: Premiere 0.55 Nanizanki: Baretta, 1.50Mannix
RETE 4______________
7.50	Nanizanki: Lou Grant,
8.50	Svvitch
9.50	Film: La banda degli otto (pust., Šp. 1962, r. Tullio De Micheli, i. Cesare Ouezadas, Pul-garcito)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Šentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il
mondo, 16.20 Aspettando il domani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nad.: Febbre d’amore
18.35	Nanizanki: General
Hospital, 19.30 Aliče
20.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
20.30	Film:	Chinatown
(krim., ZDA 1974, r. Roman Polansky, i. Jack Nicholson, Faye Du-naway)
23.05	Film: Leone Fultimo (dram., VB 1970, r. John Boorman, i.'Mar-cello Mastroianni, Bil-lie Whitelaw)
1.05	Nanizanka: Missione impossibile
2.05	Film: Le avventure di Cartouche (pust., It. 1954, r. Gianni Ver-nuccio, i. Richard Ba-sehart)
ITALIA 1___________
7.00	Risanke	,
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Sup$rmaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke i
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Film: Al Bar dello Šport (kom., It. 1983, r. Francesco Massaro, i. Lino Banfi, Jerry Cala)
22.25	Nan.: I-taliani
22.55	Variete: Dibattito!
23.15	Šport: Grand Prix 0.25 Rubrika: Premiere 0.35 Nanizanke: Troppo forte, 1.05 Giudice di notte, 1.35 Kung-fu
OPEON________________
8.00	Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale
9.30	Nan.: Good times
10.00	Filmske novosti
10.15	Nanizanka: Arthur re
dei britanni
10.45	Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del), vmes nanizanka Heidi
19.00	Rubrika: Fiori d'aran-cio
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: L orca assassina (dram., ZDA 1977, r. Michael Anderson, i. Richard Harris, Char-lotte Rampling)
22.30	Športna rubrika
24.00	Nan.: Night Heat
TMC________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Dnevnik
14.00	Športne vesti
14.30	Glasbena oddaja: Clip Clip
15.00	Nanizanka: Viaggiato-ri del tempo
16.00	Film: Ouesta notte o mai (kom., ZDA 1957, r. Robert Wise, i. Jean Simmons)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Tornando a časa (dram., ZDA 1978, r. Al Ashby, i. Jon Voight, Jane Fonda)
22.40	Nogometne vesti
23.15	Vesti: TMC nocoj
23.30	Nogometne vesti
TELEFRIULI__________
13.30	Nan.: Dick Turpin
15.00	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Kmetijska rubrika: Zelena dežela
20.30	TV film: L ombra nera del Vesuvio (dram., It. 1986,2. del)
22.30	Tednik: Tigi 7
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Rubrika: Il salotto di
Franca, nato dražba
1.30	Informativna oddaja: Nevvsdal mondo
TELE 4_____________
OSEBNOST TEDNA
SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1_______________|
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Tednik, Mostovi
11.00	Nadaljevanka: Kajnov nasmeh (pon. 1: dela)
12.25	Video strani
16.15	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Tednik, Mostovi (pon.)
18.05	Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: lutkovni niz Zverinice iz Rezije (Milko Matičetov)
18.30	Nadaljevanka: Safari (7. del)
19.00	Risanka
19.10	TV Okno, "Naše akcije
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Dokumentarna oddaja: Podvodna odkritja - Najstarejša ladja (4. del)
20.50	Nanizanka: Detektiva iz Miamija (14. del)
21.50	Dnevnik
22.00	Film: V vročici noči (krim., ZDA 1967, r. Norman Jawison, i. Sid-ney Poitier, Rod Steiger, Warren Oates)
23.50	Video strani
RTV Koper______________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke box
14.10	Rubrika: Mon-gol-fiera
14.40	Košarka: finale Pokala prvakov (posnetki, pon.)
16.00	Tenis: za Davisov pokal ČSSR-ZRN (prenos iz Prage), vmes TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika: Sportime magazine
20.30	Tenis: za Davisov pokal Jugosla-vija-Španija (iz Splita)
22.30	TVD novice
22.45	Rubrika: Sottocanestro
23.45	Hokej na ledu: Italija-Danska (povzetki)
RTV Ljubljana 2_______________
15.00	Tenis za Davisov pokal, Jugosla-vija-Španija (prenos iz Splita)
19.30	Dnevnik
20.00	TV abonma: Simfoniki RTV Ljubljana (dir. Andrew Schenk, pianistka Dubravka Tomšič; Grieg, Sibelius; prenos iz CD)
RADIO • RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Iz zaprašene delavnice; 8.40 Glasbeni listi, Beležka;
10.00	Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Slovensko povojno posništvo; 12.40 Mladinski zbori Zoltana Kodalyja; 13.20 Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Halo, kdo tam?; 14.30 Zapisi in glasba; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (33. del); 15.15 Pogovori z Jožijem; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi;
19.20	Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Radijska šola; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski^ nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Zabavna glasba; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Vodomet melodij;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska; 8.00 Radio Lj ; 13.00 Mladi val; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Zbori; 18.30 Zborovska pesem; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.50	Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.35 Družina; 11.00 Notranjepolitična oddaja; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna;
15.00	Popoldanski spored; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Iz kulturnega sveta; 17.00 Bubbling; 17.33 Show Business; 18.00 Prijatelj D J; 18.33 Mi in vi;
19.00	Spomini; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočni val.
FILMI NA MALEM EKRANU
I
I
Super Pippo?
Za trenutek je tudi sam mislil, da mu ne bo uspelo. Zato si je močno oddahnil, ko so se duri RAI tudi zanj spet odprle in so mu vrhovi javne televizijske ustanove odpustili »izdajstvo«. Grenka izkušnja pa je pustila marsikatero posledico in Pippo Baudo, ki je bil za časa Fantastica priljubljeni Super Pippo, se je zdel marsikateremu opazovalcu otožen in nekoliko postaran navzlic nasmešku, s katerim je na tiskovni konferenci predstavil svoj novi variete Serata d onore.
Oddaja, s katero se Baudo spet predstavlja publiki RAI, je za javno televizijsko hišo že tradicionalna in sodi v ciklus spomladanskih varietejev. V Baudovi zamisli pa je bila nekoliko spremenjena, saj bo vsak od osmih večerov (toliko je namreč predvidenih oddaj) temeljil na dveh protagonistih italijanskega dogajanja. Vabilu na otvoritveni večer sta se odzvala Celentano in Jo-vanotti, nato bo vrsta na Montanelliju in Anni Oxa, na Ornelli Vanoni in Ginu Paoli-ju, na Gianniju Morandiju in Renzu Arbo-reju ter na drugih zvezdnikih s prav tako zvenečimi imeni.
Ali bo s pomočjo teh zvezdnikov Super Pippo spet samozavestno poletel nebesom in slavi naproti? Po mnenju nekaterih komentatorjev bo Baudu podvig uspel, po mnenju drugih pa mu pristrižene peruti ne bodo več zrasle tako močne in bohotne kot so bile nekoč.
V VROČICI NOČI — In the Heat of the Night, ZDA 1967.
V petek, 7. aprila, ob 22.00, na RTV-Lj 1.
Filmska detektivka. Na jugu ZDA, v mestecu Sparta, nekdo 'umori belega krajevnega mogotca. Za umor je takoj osumljen temnopolti elegantnež (Sidney Poitier), ki je v resnici velemestni policaj. Tako mora krajevni šerif, belec Rod Steiger, z njim sodelovati pri preiskavi zapletenega zločina. Diametralno nasprotni osebnosti, naravnani šerif in vase zaprti policaj, se po začetnem obotavljanju dobro razumeta in postaneta prijatelja. Medtem pa se stopnjuje napetost razburjenih duhov v rasistično nastrojenem mestecu... Režiser Norman Jewison, ki je vešč spektakla (Jesus Christ Superstar), je dobro ohranil ravnotežje med individualno in kolektivno razsežnostjo pripovedi, v kateri se uglašeno spajata žanrska zgradba (detektivka) in izostrena filmska tema (rasizem).
K	T
VIDEO NOTES
Oddaja:________________
Postaja: ______________


Ponedeljkov rock opolnoči bo ta teden posvečen svojevrstni osebnosti svetovnega rock prizorišča, in sicer poetu rock glasbe Leonardu Cohenu, ki se je pred kratkim znova pojavil v javnosti z veliko ploščo Lm Your Man in s produciranjem LP plošče pevke Jennifer VVarnes. Ogled ponedeljkove oddaje bo priložnost, da ob intervjujih in še neobjavljenih dokumentih spoznamo tega izrednega kanadskega umetnika.
53-letni Leonard Cohen je v svoji dolgi karieri napisal osem knjig poezij, dva zelo uspešna romana (The Favourite Game in Beautiful Losers) in izdal deset velikih plošč. O svojih pisateljskih izkušnjah zna povedati na zelo preprost način: »Ogledal sem si koncert pevke Judy Collins in sem takoj pomislil, da je pisanje pesmi veliko preprostejše. In tega sem se zato tudi lotil.«
Cohen preživlja nekaj mesecev na leto v samostanu v New Mexicu, kjer se uči discipline zen: »Nadaljujem s študijem, čeprav ne bom od tega odnesel ničesar. Toda hrana je dobra in tam poznam tudi starca, s katerim se občasno napijeva.« Tako pravi umetnik, ki ga mnogi imajo za filozofa, a se sam s to definicijo ne strinja: »Med svoje vrline prištevam tudi to, da ne razumem filozofskega jezika... Za koga so bila ta dela sploh napisana? Morda le za tiste, ki so neizmerno inteligentnejši od mene.«
Ureja: Nadja Kriščak Sodeluje: Damiana Ota Filmi: Kinoatelje Šport: Danilo Bizjak
Glasba: Boris Devetak in Andrej Šik
Foto: Križmančič, RTV, AGI in AP
Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.