Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Slovenske kmetijske družbe. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto. Posamezna številka stane 80 v. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 6M K, na >/« strani 300 K, na •/, strani 150 K, na 'I, strani 100 K, na «/u strani 5» K in na Vu strani 25 K. Udom 10 % popusta. Vsaka vrsia v .Malih naznanilih" stane 2 K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družke; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. Oba*£i Donesek k zgodovinskemu razvoju živinoreje v bivši Kranjski. — Zakaj so letine vedno slabejše? — Beke za vežnjo trt — Precepitno nerodovitno sadno drevje I — Kako obrovimo hitro !n pravilno svoj vinograd? Haložani in živinoreja. — Zamenjava krone za dinarsko - kronsko novčanico. Vprašanje sladkorne industrije v Sloveniji. — Poročila in objave podružnic — Kmetijske novice. — Konjerejec: Ogledovanje in premovanje konj v Borovljah na Koroškem. — Sredstvo za uplojitev. kobil. — Konjereja v Sloveniji. — Vinarstvo in konjereja. — Razdelitev državnih žrebcev. — Premije za plemenske konje. — Star bohinjski konj. — Uradne vesti. — Inserat). Donesek k zgodovinskemu razvoju živinoreje v bivši Kranjski. . iii. (Konec tega odstavka.) V posebnem odstavku, ki je posvečen govedarstvu, piše dr. Hlubek v svoji razpravi, potem, ko je podal statistične podatke, takole: Iz tega je razvidno, da ima k'anjski kmet za polovico premalo bikov in da zato krave jalove ostajajo. To in pa dejstvo, da se goved prezgodaj prične rabiti, naredi,- da ostane majhne postave. Govedo je na Kranjskem prištevati k zelo majhni, čisto navadni deželanski pasmi in ima odraslo povprečno živo težo od 250 do 400 funtov (140 do 222 kg). Od krave se sme na leto računiti povprečno 600 bokalov (846 litrov) mleka. Oni kmetovalci, ki se pečajo v bližini večjih mest z mlekarstvom, kupujejo svoje dobre molznice na Štajerskem ali na Koroškem. Cena ene krave se suče med 20 do 40 gld., enega vola med 30 do 40 gld., ene mlade govedi med 10 in 20 gld. ter enega teleta med 3 do 5 gld. Povprečna cena ene krave je torej 30, enega delovnega vola 50, ene mlade govedi 15 in enega teleta 4 gld. Potemtakem je glavniška vrednost vse govedi na Kranjskem 6,181.260 goldinarjev. Kakor že preje povedano, je dr. Hlubek dajal krivdo veliki revščini kranjskega kmeta predvsem dejstvu, da se kmet peča veliko preveč s pridelovanjem žita, ki se mu ne izplača in pri tem popolnoma zanemarja živinorejo, ki jo smatra kot nepotrebno zlo, kateremu se seveda ne da ogniti. Odtod prihaja kranj- skega kmeta majhna ljubezen do živine, ki jo slabo oskrbuje in ž njo grdo in neusmiljeno ravna. Zato pravi dr. Hlubek na mestu, kjer opisuje takratno konjerejo, kako prav ima največji pesnik tega naroda (namreč Vodnik), ki poje glede ravnanja Kranjcev s konji: Kranjska para milo pravi: Tud bi lahko jes bil tak, Al tepejo me po glavi, Lazhni morem stati, v mrak. Kako korenito so se razmere upremenile in kako ogromen je napredek živinoreje od dr. Hlubekovih časov, pravzaprav v zadnjih 50 letih, to naj pojasnijo prihodnji tozadevni moji spisi. Gustav Pire Zakaj so letine vedno slabejše? Piše dipl. agr. A. Jamnik. (Delegacije proizvajalcev čilskeg i solitra v Ljubljani.) Kje bi se našel odgovor na to vprašanje, ni treba dosti premišljevati. Slabe letine so posledica obubožane zemlje. Zakaj? Zemlja kot taka je sredstvo, v katerem se nahajajo gotove snovi, katere vsaka rastlina potrebuje za svoj razvoj, za svojo rast, za svojo dozoritev. Z eno besedo: v zemlji se nahajajo snovi, ki jih rastlina potrebuje za svojo hrano. Ali je teh snovi, ki jim pravimo hranilne snovi, povsod in v vsaki zemlji dovolj? Ne! Z ozirom na svojo sestavo je nekdej vsaka zemlja vsebovala v sebi večji ali manjši zaklad hranilnih snovi; vsebovala je dovolj teh snovi in zato je obilno rodila. Nekdaj je bil kmet še tako srečen, da je zemljo samo obdelal, jo obsejal, na jesen pa je žel bogate pridelke. Dolgo pa to ni moglo trajati, kajti zaklad hranilnih snovi v zemlji se je leto za letom zmanjševal, dokler ni bil popolnoma izčrpan. Rastline so s svojimi koreninicami zemlji taKorekoč izpile vso „moč". Kmet je bil naposled prisiljen zemlji dodajati potrebne moči potom gnojenja. Prišla je nesrečna dolgotrajna vojna. Kmečki gospodar in vsi drugi moški, ki so imeli skrbeti, da zemlji ohranjujejo njeno hranilno moč, so morali odit. v strelske jarke, doma pa so ostale samo slabotne ženske. Zemlje ni bilo več mogoče tako dobro obdelovati kot poprej. Prišle so pa še rekvizicije živine. Kmttija je izgubila tedaj tudi živalske delovne moči in z njim obenem tiste činitelje, ki so dosedaj kmetu proizvajali gnoj, s katerim je vračala kmetija zemlji vsakoletno odvzeto moč. Uooga kmečka mati bi bila nabavila umetnih gnojil, da bi bila na ta način dajala zemlji vsaj nekak nadomestek. Toda tudi teh ni bilo. Vojna obrt je tudi te rekvirirala zase. Tako se je zemlji z vsako žetvijo jemalo njeno hranilno moč nekako na enak način, kakor če več lačnih ljudi sede k mizi in pridno zajemajo iz že itak skoraj prazne sklede. Zemlja je postala pusta, izmozgana, obubožana. Nima več potrebne moči ta izropana zemlja. Rastlina, ki rase na njej, si le s težavo pridobiva vsaj za silo nekaj hrane; njeno prehranjevanje je podobno početju onega človeka, ki je lačen, a nima drugega jesti kakor to, kar more še nastrgati ostankov iz prazne sklede. Da si kmetovalec rodovitnost svojih njiv zopet dvigne, mora že takoj sedaj začeti premišljati kako, s čim in kdaj bo začel umno gnojiti svoje njive. To raz-mišljevanje ga navede na porabo umetnih gnojil o katerih bodemo pozneje slišali kaj več. Beke za vežnjo trt. Trtnega veziva čedalje bolj primanjkuje, zato je zelo potrebno, da si ga vsak vinogradnik sam pridela. Za prvo vežnjo trt potrebujemo beke, ki jih je težko dobiti. Vsak vinogradnik naj tedaj zasadi neporabljen kraj z dobro zemljo, bodisi blizu vinograda ali" doma z bekami. Pri vinogradu se zlasti dobro za to porabijo nasipi ali bregovi, ki drže vinograd. Ako posadimo beke, se breg utrdi in dobimo obenem za trte potrebno vezivo. Beke med trte saditi ne priporočam, ker to obte-žuje delo v vinogradu in škoduje trtam. Beke sadimo kakih 80 cm do 1 m narazen v trikotu. Pri saditvi jih kaže zagnojiti s kompostom. Posebno priporočljiva za potrebe vinogradnika je siva vipavska beka, ki tudi v suhi zemlji dobro rase in daje tenke in zelo mehke šibice, tako da jih Vipavci Se celo za poletno vežnjo trt rabijo. Sadike (ključi) te vrste bek se dobe iz. državnin trtnih nasadov pri podpisanemu. B. Skalicky, Novomesto. Precepimo nerodovitno sadno drevje! Ako opazujemo jeseni kake dobre sadne letin, naše starejše sadonosnike, nam obvisi oko na posameznih drevesih, ki se odlikujejo po bujni in zdravi rasti in so obložena z lepim in žlahtnim sadjem v toliki množini, da se sklanjajo veje globoko k tlom. Skrben sadjar je moral veje podpreti, da se ne od-lom.jo vsled teže preobilega pridelka. Pri pogledu na te velikane se vzbudi v nas čut hvaležnosti uo onih naših prednikov,*ki so jih sauili in ntgovali pred davnim časom. Pač niso želi za to zemeljne slave in zgodovina ne piše o njih, toda v teh orjaških drevesih so si postavili lep in trajen spomenik, spomenik, ki nam svedoči, da so bili to možje, ki so imeli glavo in srce na pravem mestu. Pfeu kakimi 80 do 100 leti naše sadjarstvo seveda ni stalo na tej višini kakor dandanes. Marsikatera izkušnja, ki se nam dozdeva razumljiva danes samaposebi, je bila takrat še po vsem neznana. Ne smemo se torej čuditi, ako se je posadilo v onih časih zraven dobrega in rodovitntga drevja tudi mn^go takih dreves, ki ne prinašajo dosii ali pa sploh nika-kega sadja. Toda roko na srce, ne srečujemo li še v naši * prosvitljeni dobi na dan sadjarjev, katerim je smotrna izbira sadnih vrst (sort) povsem tuja stvar! Premotrijo li naši posestniki podnebne in talne razmere in razne gospodarske okoliščine, preuen napravijo nov sadovnjak? Ali izoirajo m sade tem okoliščinam najbolj prikladne in rodovitne sadne vrste ? Redki, Jako reuki so sadjarji, ki se ravnajo po teh piavinh! In ravno zato, ker se teh načel ne upošteva, imamo toliko nerodovitnega drevja, ne samo v starih, temveč zal tudi v mladin nasadih. Tako drevo pa, ki ne rodi povoljno, rase samo v našo škodo, kajti ono odjemlje hrano, zrak in svetlobo drugemu drevju, zlasti pa ovira spoaaj rastoče saaeže, travo in poljedelske rastline, da se ne morejo dobro razvijati. V našo srečo bodi povedano, da imamo izvrstno in pieprosto sredstvo, s katerim lehko napravimo nerodovitno drevo rodovitno, in to v najkrajšem času. Kako se to zgodi, oomo takoj slišali. Da razmnožujemo mlada drevesca s cepljenjem, je vsakemu znano. Ni pa menda tako znano, da lehko požiahtiijujemo tudi starejše drevje na stalnem mestu v sadouosniku. Kakor so pokazali obširni poizkus zaunjih let, se je obneslo precenjevanje vriu dobro pri nerodovitnih in takih saanih drevesih, ki v našem podnebju in zeiniji ne uspevajo. Miad sadjar pri izuiri sadnih sort navadno ni izbirčen. Zadovoljen je, ako dooi lepa, močna in zdrava drevesca. Šele po leuh, ko bi naj urevo že rodilo, spozna kolikega pomena je pravima izbira primernih vrat v sadjaistvu. S precepljevanjcm svojega drevja pa lehko doseže, da mu začne roditi redno in enakomerno že po neh ali štirih letih. Da&i tudi lenko požlahtnjujemo drevje še v visoki starosti, dosežemo vendar najlepše uspehe, ako je precepimo med dvajsttim in tridesetim letom. Drevo se nahaja v tem času v polni moči in prenese težko operacijo, povzročeno vsled požiahtnjevanja, mnogo laže, nego pozneje. Pa tudi delo samo se vrši pri miadem drevesu z manjšim trudom, nego pri visokih in obširnih kronah starejšin dreves. Za precepljevanje si moramo priskrbeti predvsem dobrih cep.cev. v to svrho narežemo meseca januarja in f.oiuarja enoletne mladice z dobio razvitimi očesi iz starejših dreves. Jako važno je, da režemo cepiče le iz rodovitnih in takih dreves, ki so že rodila. Z dobavo cepitev iz nerodovitnih in mladih, še ne rodečih dreves si vzgajamo sistematično nerodovitno drevje l Cepiče shranjujemo v zmerno vlažnem pesku v kaki nepregorki kleti, ali pa jih zakopljemo v zemljo na kakem suhem mestu v domačem vrtu. Najprimernejši fas za preceplievanje sta meseca marc in april, uorav, ko se je začel pretakati sok po drevesu. Neposredno pred cepljenjem moramo krono pomladiti. To se zgodi, ako odžagamo posamezne veje kolikor se da v bližini debla. Pomlajena krona naj dobi stožčssto (piramidalno) obliko, kar se dnseže s tem, da pustimo spodnje veje daljše nego višje, ki stoje že po svoii legi ugodnejše za drevesni soV. Glavne veje, katere moramo požlahtiiti, da dobimo pravilno krono, odžagamo na kakem gladkem mestu. Ker se debelejše veje, ki imajo več ko 10 cm v premeru, težko cepijo, jih odrežemo nad kako stransko, kvišku molečo vejico, katero izlahka požlahtnimo. Da se veje pri tem pomlajanju ne razčesnejo, jih nažagamo najpreje od spodnje in šele nato od zgornje strani. Jako staro drevje je najbolje pomladiti eno ali dve leti pred požlahtnjevanfem. M°d novo nastalimi vejami izberemo natn najprimernejše in jih preceDimo. Popreje so puščali nekatere veje neprikraišane, češ, da bodo pomagale prebavljati (nresnavljati) hrano. Pokazalo se je pa, da to ni pogrebno, v gotovih slučajih celo naravnost škodljivo. Napačno bi pa bilo, če bi vse stranske vejice na debelejših vejah gladko porezali. Drevo bi dobilo premalo listja, ki ima nalogo uporabljati po koreninah vsrkano hrano in pripravljati novo gradivo. S precepi jeva" jem začnemo spomladi pri koščičastem sadnem plemenu (črešnje, češplie, slive, breskve in marelice), nato cepimo hruške in nazadnje jablane. Glede načinov, po katerih lehko drevje prece-pimo, bodi omenjeno, da se je obneslo cepljenje v žleb, za kožo in v razkol od strani.*) V žleb požlaht-njujemo s posebnim uspehom debeleiše veje, ker povzročimo maihno rano, ki se hi(ro zaceli. Tudi cepljenje v razkol od stran', kjer ne razkoljemo veje v dva dela, temveč samo od ene strani, toliko, da Ifhko vložimo cepič, se je dobro obneslo, zlasti pri črešnjah. Najpreprostejši in tudi jako dober način je cepljenje za kožo. Ako hočemo cepiti za kožo, pa mora biti podlaga v mezgi, da se koža lehko odlušči. Na tankih vejah vložimo po enega, na debeleiš'h vejah po dva ali tri cepiče, katere prirežemo na dve očesi. Posebno moramo paziti, da bodo cepiči kvišku obrnjeni, ne pa vodoravno ali celo navzdol, ker bi se nastale žlahtne mladice v taki za rast neugodni legi slabo razvijale. Ko so cepiči vloženi, se povežejo z rafijo trdno, rane pa zamažejo s cepilnim voskom, da ne mere do spojišča vlaga in zrak. Neposredno pod cepilnim mestom se priporoča napraviti po veji navzdol z nožem dve ali tri za pedenj dolge zareze v kožo. Prerezati se sme samo koža, les mora ostati nepoškodovan! Za celjenje teh zarez bo porabilo drevo dosti gradiva in se ni bati, da bi se posušili cepiči v lastnem soku. Žlahtne mladice se v prvem letu kaj rade odlomijo, bodisi vsled vetra, ali če sedejo nanje težke ptice itd. To preprečimo z leskovimi ali vrbovimi palicami ali ločni, ki jih pritrdimo ob vejah in privezujemo nanje mladice v teku poletja. *) Na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se vrše vsako pomlad sadjarski tečaji, kjer se vežbajo udeleženci tudi praktično v preceplje^anju dreves. Tozadevna pojasnila se objavijo vsako leto v časnikih. | Čez kakih šest do osem tednov po cepljenju moramo zrahljati porezo na cepilnem mestu, da ne začne zajedati. Drugega dela v tem letu nimamo in pu9timo neovirano rasti vse žlahtne m1ad?ce, kakor tudi poganjke od stare vrste. Čim več listja razvije drevo, tem laže bo preneslo cepljenje, tem prej si bede zopet opomoglo l V pomladi drugega leta začnemo v^gaiati krono. V to svrho izberemo na vsaki veji nailepšo žlahtno mladico in vzgojimo iz nje novo vejo. Te mladice ni treba obrezovati. Skrajšamo jo nekoliko le v slučaju, če so jo napadle lani listne ušice ali je pozimi v vršičkih pozebla. Vse druge mlad ce, ki so nastale iz ostalih cepičev, obrežemo kratko na tri do štiri očesa. Te mladice pomagajo celiti rano in j:h odrežemo gladko šele potem, ko je rana na spojišču že zace'jena. Kakor že zgoraj omenjeno, smo pustili pri pomlajanju krone stranske vejice na glavnih vejah ne-prikrajšane. Te vejice, ki so od prejšnje nerodovitne vrste, moramo odstraniti. To se pa ne sme zgoditi naenkrat, kajti v tem slučaju bi se nakupičilo v drevesu preveč soka vsled delovanja korenin. Drevo bi trpelo škodo, če ne bi celo usahnilo. Da se nam to ne pripet', odstranimo letos samo eno tretjino stranskih vejic, drugo tretjino odrežemo prihodnjo pomlad in ostanek šele čez dve ali tri leta. Na ta način napravimo prehod od stare vrste k novi polagoma, ne da bi imelo to za drevo kake posledice. Drevo bo začelo v najkrajšem času zopet roditi. Nekateri imajo navado, da vložijo na enem drevesu cepiče od raznih vrst. To pa nikakor ni priporočljivo, kajti veje od nekaterih sadnih vrst rasejo buj-nejše in zadušijo one, ki so bolj slabe rasti. Vobče bomo dr segli najlepše uspehe,- ako imamo v sadonosniku le malo sadnih sort, toda te plemenite in prikladne našemu podnebju in zemlji. Spravljanje in prodaja sadja se vrši laže in enostavneje ter iz-kupimo za večje množine lepega sadja od ene sorte več, nego za ravno iste količine od raznih vrsti. Iz povedanega posnamemo, da je precepljevanje starejših dreves, ne samo jako preprosto in enostavno opravilo, temveč tudi edino sredstvo za obnovo naših zapuščenih in neracionelno zasajenih sadonosnikov. Sedaj pa na delo sadjarji, ne trpimo v naših, sadovnjakih dreves, ki malo ali ničesar ne rode ali pa so sicer rodovitna, toda prinašajo le slnbo, krmerlfavo in za prodajo nesposobno sadje. Precepimo tako drevje s primernimi žlahtnimi in dobrimi gospodarskimi vrstami, ki bodo poplačale v obilni meri naš trud in donašale dohodke še našim potomcem! Jos. Priol, strok, učitelj, Maribor. Kako obnovimo hitro in pravilno svoj vinograd ? Vsled vojnih razmer je mnogo vinogradov opešalo in jih bo treba prenoviti. Kakorhitro vidimo, da je trta opešala ali da je vinograd postal zelo redek, ne kaže drugega, kakor da mislimo na njega obnovljenje. Da izkoristimo še ?adnjo moč trte, jo pogrubamo in zagnojimo. Z gru-banjem smo seveda obsodili cepljeno ameriško trto na smrt. Kmalu se bo namreč na koreninah, nastalih iz pogrubanega žlahtnega lesa, naselila trtna uš m trto v nekaj letih uničila. Preden se pa trtna uš toliko razmnoži, da trto uniči, nam 6& pogrubana trta še nekaj dobrih letin in to smo ravno hoteli od stareea vinograda, ki "je itak-že namenjen za obnovljenje, še doseči. Ko vidimo, da se nadaljnje obdelovanje vinograda več ne izplačuje, izkrčimo (izkopamo) staro trto, zemljo okopamo in obsejemo z deteljo. Detelja nam da nekaj košnje in ker nabira zračni dušik, obogati zemljo na dušiku, katerega v naših zemljah itak najbolj primanjkuje. Drugo leto v jeseni vinograd prerigolamo (70 do 80 cm globoko), spomladi ga izplaniramo (poravnamo), razčrtamo in zasadimo s ce ljenimi trtami. Pri rigolanju ne mečemo deteljnih korenin proč, temveč jih pustimo v zemlji segniti, ker vsebujejo veliko organičnega dušika, ki pride novoposajenim trtam v prid. Takoj po krčenju zemljo prerigolati in zasaditi ni dobro, ker je zemlja preveč izpita in mora nekaj časa počivati. Tudi je nevarnost, da se na gnijočih koreninah izruvanih trt zaredi koreninska plesnoba, ki preide potem na novo trto in jo uniči. Kdor ima torej velik vinograd, naj ga obnovi v partijah (delih) po 1000 do 2000 ali več kvadratnih metrov. S tem doseže tudi to prednost, da ne bo nikoli brez pridelka. Zato je treba, da si vinogradnik svoj vinograd po pamefnem preudarku razdeli na več delov in te dele po vrsti obnovi. Preden bo zadnji del starih trt izruval, bo prvi del vinograda že zopet rodil in tako ne občuti vinogradnik toliko izpadek v trgatvi ob sočasno nastalih višjih stroških vsled ob-novljenja. Vinograd kaže na vsak način zasaditi s cepljenimi trtami, ker pride vinogradnik na ta način najhitreje do lepega in enakomernega vinograda. Ker so pa cepljene trte zelo drage in ker jih v zadostni množini še dobiti ni, naj si jih vinogradnik sam doma vzgoji. Potrebne ključe ali tudi biife (korenjake), dobimo iz kake javne (državne, društvene) ali privatne trtnice. Spomladi, prve dni meseca aprila, jih cepimo s cepiči, ki smo jih nabrali pri obrezovanju rodovitnih trt, dobrih in priporočljivih žlahtnih vrst v svojem ali v sosedovem vinogradu. Cepiče je treba spraviti v klet v vlažno žaganje ali pesek, da se ne posuše. Cepljene trte^vložimo v zaboje v vlažno žaganje in jih postavimo na gorko (v sobo kuhinjo, hlev, gorko leho itd.), kjer jih pustimo kaliti. Po preteku kakih treh tednov, ko so se cepilna mesta posameznih trt že dobro zacelila in so pričela trtna očesa odganjati, posadimo trte na prosto, in sicer ali naravnost v vinograd, ali pa na vrt, kjer naj dobro odrasejo in dajo sadike za prihodnje leto. Kakor rečeno, sadimo kaljene (stratificirane) trte lehko kar naravnost v vinograd, in sicer posebno tedaj, če ni zemlja preveč peščena, gručasta ali suha, oziroma ne preveč težka in mastna (ilovnata). K vsakemu kolu posadimo po dve trti, in sicer tako, da so njih zgornji konci (glavice) prav blizu skupaj, njih spodnji konci (nožice) pa eno ped narazen. Trte posadimo v jamice tako globoko, da stoji cepilno mesto kake tri prste nad zemljo. Pri tem trte dobro zagnojimo in če je mogoče, zalijemo. Iz zemlje vun gledajoči del trte (cepič in poganjek) zasujemo z rahlo prstjo, pomešamo z žaganjem ali ssegnitim listjem. Ako se prime samo ena trta, ostane ta pri kolju. Če se pa primete obe, vzamemo spomladi prihodnjega leta eno vun in jo presadimo drugam. Na ta način dobimo že v prvem letu zasajen in zacepljen vinograd, česar pri zelenem cepljenju nikoli ne dosežemo. Ako cepljenih trt ne rabimo takoj v prvem letu, jih posadimo doma na vrtu v 80 cm oddaljene vrste, 8 do 10 cm narazen in jih tu celo leto oskrbujemo. Drugo leto trte izkopljemo in dobro zaraščene cepljenke posadimo v vinograd. Če si pridela vinogradnik cepljenke sam, izhaja najceneje. Ker pa sploh ni mogoče, da bi javne in privatne trtnice toliko cepljenih trt pridelale, kolikor jih vinogradniki potrebujejo, je neobhodno potrebno, da se tudi pri nas vinogradniki splošno poprimejo pridelovanja cepljenih trt doma. Da se vinogradniki v tem pouče, prireja podpisani pri državni trtnici v Bršlinu pri Novem mestu vsako leto cepilne tečaje. Spisal je tudi knjigo: „Suho cepljenje in kalenje trt", ki se dobi pri Slov. kmetijski družbi. V slučaju potrebe, ako to zahteva vsaj 50 vinogradnikov, priredi podpisani cepilni tečaj tudi v drugih krajih svojega službenega okrožja. Vinogradniki, zlasti mladi kmečki sinovi, popri-mite se tega cepljenja v lastno korist! B. Skalicky, Novomesto. Haložani in živinoreja. Kaj rad se spominjam veselega življenja, ki je še vladalo med našimi Haložani pred kakimi petindvajsetimi leti, — ko je še rodila naša stara vinska trta, ko se še vinogradnikom ni bilo treba toliko pehati in truditi za pridelek kapljice rujnega vinca — za svoj obstanek. »Vinograd obdel'vati Slovenec mora znati! Kdor delal prav ne bo, naj pije pa vodo!« razlegalo se je od hriba do hriba, od kleti do kleti in poštenožidane volje so se pozno v noč poslavljali prijatelji drug od drugega, krepko si stiskajoč svoje žuljave roke. Prišla pa je nesrečna trtna uš in zraven nje cela vrsta raznih bolezni nad ljubke Haložke gorice in uničena je bila tekom nekaj let naša domača vinska trta in ž njo seveda tudi vse nekdanje pošteno-veselo življenje naših Haložanov. Z velikim trudom in težavami so pričeli stare uničene večinoma skalovite vinograde prenavljati in nasajati z novo ameriško trto. — Nastalo je na ta način sicer mnogo prav lepih, da vzornih vinogradov, a zaradi raznih težkoč pri obd.lo-vanju ameriških nasadov je ostalo osobito po Gornjih Haložah žalibog še mnogo, mnogo prejšnjih vinogradov neobdelanih. Že od daleč zapaziš te prazne krpe, na katerih rase le še kako kopinje, srbotje ali praprot. Te puste parcele leže že leta in leta nedotaknjene in nihče se ne pobriga več za to večinoma davka prosto nerodovitno pečevje. — In vendar se dado tudi te pustinje prav dobro izkoriščati, če že ne v prid vinoreje, ker manjka potrebnega denarja in delavcev, pa vsaj v prid živinoreje. — Kako potrebno in umestno bi bilo ravno za Haloze, ozir. za tam stanujoče, večinoma manj premožne prebivalce, ako bi se resneje pnprijeli umne živinoreje. Veliko laže in bolje bi se po Halozah živelo, kajti mleko, sir in m?.slo j' že približno polovica današnjega vsakdanjega živeža. Vrhutega še daje živinoreja za vinograde toliko potreben gnoi in poveča ž njim vsakoletne dohodke iz vinarstva. In takozvane krče (skopane (neo-rane) njive do bregovih) bi dajale, ako bi se primerno gnojile z dobrim hlevskim gnojem, marsikateremu z ozirom na živila izključno na Poljance navezanemu Haložanu potreben živež. V slabih vinskih leti*1, ko uniči mraz, toča ali kaka druga uima vinograde, pa mu pride denar, ki ga dobi za prodano tele ali kako večje živinče, ravno prav ter reši nesrfčneža na ta način gospodarskeea poloma. Marsikateri vinogradnik, ki je danes brez glave goveje živine, ki še niti koze prehraniti ne more. bi iehko, če bi umno porabljal svoia na videz nerodovitna, nesposobna in vsled tega še neobdelana zemljišča, imel vsaj toliko, če ne več živine, nego marsikateri posestnik na Ptujskem polju. Na kakšen način bi se pa naj to doseglo? Najhitreje, najpreprosteje in kar ie glavno, najceneje takole: Takoj v letošnji spomladi torej- koncem meseca marca ali začetka aprila posejaj od deževja premočeno (mokro) ali morebiti še s talečim se snegom pokrito zemljo (pustinjo) z esparzetnim semenom. Vse drugo pa prepusti naravi*) Prihodnje leto boš že imel vsaj eno košnjo, črez dve leti že dve ozir. tri košnje. Ta način bi bil najceneji. Če pa imaš dovolj domačih delavcev ali pa denarja za dninarje, tedaj pa daj, preden poseješ Seme, pusto zemljo precej globoko prekopati, jo raznega kopinja, trnja in praproti očistiti, seme pa z grabljami nekoliko zagrebsti. Trud se ti bo stoterno poplačal. Na ta način si torej v najkrajšem času napraviš najlepše travišče tam, kjer poprej še plevel ni mogel rasti. Predragi vinogradnik! Vem, da mi boš ugovarjal, češ, da ni mogoče, da bi rasla in uspevala na pusti in suhi pečini kdai kaka boljša trava. Treba je torej, da si ogledava to čudno rastlino nekoliko natančneje: Esparzete imamo v Evropi, severni Afriki in zmerni Aziji okoli 70 vrst. Naša esparzeta je do 60 cm visoka, večdebelna rastlina s 5 cm dolgo skupino cvetov (klasov), ter se šteje med detelje. Na mnogoštevilnih rdečkastih, grahdvim cvetan podobnih cvetih si iščejo ljubke čebelice trumoma svojo pašo Korenina je zelo močna in dolga ter sega globoko v zemljo; zaraditega ji ne škoduje ne močna vročina in tudi ne najhujša suša. Ta detelja ljubi le apneno in suho prst, ilovice nikakor ne mara, v njej ne uspeva. Rase pa prav rada tudi" tam, kjer že lucerni zemlja ne ugaja. Pokosi se, ko je v najbujnejšem cvetu in se zelena kot „prilez" pokrmi. Kot taka daje zelo veliko (5000—7500 kg na hektar) jako tečne krme. Pravijo, da je najboljša in najtečnejša izmed vseh detelj. Posebno dob"o učinkuje pokladanje mlade sveže esparzete na krave molznice. Pri vsem tem pa ima ta detelja še to dobro lastnost, da ne napne živinčet, kakor se to prav po-gostoma pripeti pri pokladanju triletne triperesne detelje. Posušena esparzeta izgubi precej na svoji dobroti, a živina jo še vendarle rajše zauživa, kakor tako drugo trdo seno. če le ni bila prestara, torej prelesnata po-košena. V vsakem slučaju je pač treba kositi, ko rastlina najlepše cvete. Kosi se pa trikrat na leto, in sicer prvikrat fr"koncem aprila. Esparzeta se razmnožuje s semenom. Prav rada se zameša med travo slabih in suhih travnikov in pašnikov in na ta način zgosti in vidno poboljša slaba *) Uspeh takega postopanja se nam zdi precej dvomljiv. Opomba uredn.) travišča. Črez 6—7 let začne z esparzeto posejano zemljišče z ozirom na svojo rodovitnost in dobroto nazadovati, esparzeta prične polaeoma hirati in se pre-vrže končno popolnoma v druge manjvredne rastline. A to samo tam, kjer se kosi in pokrmi vedno le v zelenem stanu — torej prej, ko vsaj nekai cvetov dozori. V tem slučaju ce moraio deteljišča pomlajevati, kar se zgodi naibže takole: V četrtem ali petem letu pustim na najvišjim koncu svojepa breeovitega travišča primeren kos esparzete popolnoma dozoreti. Zrela detelja se pokosi, dobro posuši in vleče z grabljami po vsem ostalem travišču. kjer se je med tem že drugič pokosilo navzdol. Tukaj se spravi v kupe in se znosi na dom. Ali se pa dobro posušena esparzeta takoj na travniku zmlati in se neočiščeno seme takoj, t. j. meseca junija' po travišču poseje. Črez štiri ali pet let se to ponovi itd. Najboljše je seveda, če se vsako leto maihen kos deteljišča pusti poDolnoma dozoreti in se ta pomladitev vsako leto ponavlja. — Če se pa kosi esparzeto šele. ko se navadno drugo seno spravlja, t. j. meseca junija, tedaj je že vsaj nekaj semena popolnoma zrelega. Pri grabljenju in nalaganju odpade zrelo semenje in sklije še isto leto Na ta način se esparzeta razmnožuje samostojno, nevidno in brez vsake človeške pomoči; deteljišče ostane vedno enako dobro, se vsako leto pomladi, osobito, ako era še od časa do časa malo pognojimo. Tako deteljišče je silno bujne rasti, ki daje «vsako leto nepričakovano velike množine krme. To nevidno pomlajenje esparzetnih travnikov je menda tudi vzrok, da se imenuje ta detelja tudi stoletna detelja ali stoletnica. Razmnoževanje te za Haloze prekoristne detelje je torej prav primitivno in poceni. Vprašanje pa je, kje dobiti seme za prvo letošnjo setev. **) Ker je to seme prav težko dobiti, bi bilo umestno, da v tej zadevi nemudoma skoči država na pomoč. Priskrbeti bi morala vinogradnikom pravočasno in seveda po primerno nizki ceni, ozir. brezplačno, potrebno množino esparzetnega semena. Obenem bi se pa naj vposlal na tozadevne občine ali pa, kar je še bolje, vsakemu posameznemu vinogradniku naročevalcu semena po en iztis kratkega pouka o veliki vrednosti, pridelovanju in uporabi te detelje, kakor turii o pomladitvi oslabel h deteljišč. Vsak posestnik zgoraj omenjenih golih parcel bo gotovo to idejo z veseljem pozdravil. Z veliko hvaležnostjo bo prevzel nakazano mu seme in ga bo tudi skrbno posejal na tozadevno zemljišče. Država bi pa storila revnim Haložanom z malenkostnimi stroški nepopisno dobroto. Na ta način bi se na eni strani vzdignila toliko potrebna živinoreja in ž njo obenem tudi Haložanom kaj priljubljena vinoreja in čebelore,a, na drugi strani bi pa pridobili Haložanski hribi na svoji lepoti, kajti prelevile bi se v najkrajšem času sedanje gole, le tu in tam s kopinjem in srbotjem obrastle pustinje v bujne zeleno-rdečkaste travnike in pašnike v korist naših Haložanov in nič manj v korist cele naše države. Janko Žunkovič, nadučitelj in posestnik. **) Seme esparzete je dandanes zelo težavno dobiti, k»r ga prideluje za izvoz edinole Nemčija. Dosedaj so pa zveze s to državo le slabe Mogoče, da se v prihodnjih mesecih v tem oziru kaj izpremeni. Slov. kmet. družba- je sicer že naročila esparzetno seme iz Nemčije, izgleda pa, da ta naročitev vcled kompenza- i cijskih zahtev te države ne to izvršena. Opomba uredništva. Zamenjava krone za dinarsko-kronsko novčanico. V ponedeljek, 16. t. m. se je začela zamenjava avstrijske krone za dinarsko-kronsko novčanico, kakor jo imenuje vladna naredba. S tem činom se hoče povleči iz prometa vse krone in jih nadomestiti z novim denarjem, ki ima prvotni znak srbskega dinarja in čez to natisnjene krone v štirikratni višini. Tako veljajo n. pr. bankovci, ki so bili tiskani za pet dinarjev, dvajset kron. S tem je vlada določila kurz krone na četrtino dinarja in prisilno ustanovila razliko med tema dvema bankovcema v izmeri 4 proti 1, s čemer je naša krona hudo udarjena in s tem tudi nje lastniki. Že prej je vlada delala na to, da ubije našo krono in na podlagi takega postopanja dvigne vrednost srbskega dinarja, ko je zahtevala za naše blaeo v tujini le tuio valuto, tuj denar, nikakor pa ne naše krone. To je bil vzrok, zakai je naša krona tako padala napram tujemu denarju, liram, frankom, dolarjem itd. S tem so pa državni finančniki storili državi prav slabo uslugo, ko so pritiskali na vrednost krone, kajti krona je, kakor vsak denar, narodno premoženje in država je pravzaprav ljudstvo. Če se pa narodu odvzame del njegovega premoženja, če se ga z zmanjševanjem vrednosti njegovega plačljivega sredstva, to je denarja, \ gospodarsko oškoduje, s tem istočasno oškoduje gospodarstvo države. Ne pa samo to. S tem postopanjem pospešuje vlada sama neznosno draginjo, povišanje cen vsem potreščinam in s tem na eni strani obubožani« ljudstva in na drugi strani pospeševanje verižn;štva in navijanja cen ter kopičenje bogastva v rokah nekaterih bogatašev. Posledica vsega tesa je, zmanjševanje gospodarske moči cele države in izgube vpliva, ki ga ima država napram drugim državam s svojo gospodarsko politiko. Kupovalna vrednost krone pri nas ni nič manjša, kakor ona dinarja v Srbiji, četudi smo jo skušali od prevrata sem kolikor mogoče unič'ti. Ravnotako ni ta nakupna vrednost krone tako različna nasproti oni lire, franka itd., kaiti v Italiji se dobi za eno liro približno toliko potrebščin, kakor pri nas za eno krono, četudi moramo mi plačevati za liro do 8 kron. Tudi v Švici in na Francoskem se dobi za frank približno toliko kolikor pri nas za krono ali vsaj v ne taki razliki, kakor moramo mi plačevati ta tuj denar. Najboljši dokaz za to pa je. da je cena enemu jajcu v New Jorku 1 dolar, kakorse čita v časopisih. Dolar stane danes pri nas do 120 kron in eno jajce stane tudi približno eno krono. Iz tega se razvidi, da je nakupna vrednost dolarja in krone približno enaka, seveda dolarja v Ameriki, krone pa v Sloveniji. Kaj se da iz teh primerov sklepati ? Da je velika razlika v vrednosti posameznih valut le umetno vzdržana in da nima podlage. Dandanes se cela svetovna valuta ravna po šviškem franku in to po borzi v Curihu. Tam je nekaj borznih Židov, ki samovoljno in umetnim potom delajo razliko med vrednostjo denarja različnih držav, da lehko sami bogatijo. Pri tem so seveda najbolj prizadete male države, ki nimajo toliko moči, da bi se uprle tem denarnim mogotcem. Pa tudi velesile, kakor Francija in Anglija trpijo pri takem zniževanju vrednosti njih denarja. To brezvestno igranje z vrednostjo denarja, oziroma z narodno - gospodarskim premoženjem posameznih držav je pa zelo nevarno in mora prej ali slej privesti do katastrofe na denarnem trgu, ki bi učinkovala pretresnjoče v svojih posledicah, to je uničenju tolikih gospodarskih vrednosti v dosledno kratkem roku, kolikor jih je uničila dolga petletna vojna. Še bolj nevarna bo ta igra za našo državo, če se bo vlada slično igrala z lastnim denarjem, kakor to sedaj skuša. Naša država je zelo bogata na vseh potrebščinah, nosebno živilih, ki jih danes nima niti ena država v Evropi dovolino. Dalie na ogromnih količinah lesa in drv, na premogu in rudah, na vodnih sil»h in raznih drneih pogojih za industrijo. Navzlic temu je n»ša valuta tako slaba, ker vlada ni znala spraviti naš denar do veliave v drug'h državah. Naša krona bi danes lehko imela vrednost italiianske lire in, še v'šio morda, če bi bila gospodarska politika nmestnejša neeo je bila. Zamenjava krone proti dinariu v izmeri 4 : 1 je popolnoma neutemeljena in pomeni hud udarec vsem državljanom bivšo Avstrije, ki smo prišli pod okrilie junaške srbske dinastije kaiti s tem ize-ubimo tri četrtine našega denaria. ne da hi si mogli ^a ostalo četrtino kuniti štirikrat toliko blaga. Če ie Češka zamenjala stare avstrijske krone 1 : 1. če je našim Ijndpm sovražna Italija dala za 1 krono 60 centezimov. če ie ravnotako sovražna Enmuniia pokupila krone 1 : 2. če je Francoska zamenjala nemške marke v Alzaciii in Loreni po predvojnem kur7u in Belgija voin< denar al pari, torej za pnako vrednost, toliko več bi lehko prirodno bogata Jugoslaviia zamenlala krone za dinar v isti vrednosti, posebno še z ozirom na to, da je bil dinar pred vojno manj vreden nego krone. Ta zamenjava j« najdalekosežnejše gospodarske važnosti za celo našo državo in bo imela usodne posledice na naše gospodarsko življenje. Ze dosedaj ie vladalo pri nas pomanjkanje plačljivih sredstev, v bodoče, ko izgine iz prometa «/4 denarja, bo to pommikanie privedlo do naihuiših poslpdic, ker se ne bo moglo kupiti niti živ-Ijenskih potrebščin. Za državo samo bo implo to posledico, da ne bo mogla dobiti zadostne množine davkov in ji bo npdostaialo srpd«tev za plačevanie svoiih obveznosti. Trgovina in kunčija, doma in z inozemstvom se ne bo mogla razviti, ker ne ho dohiti dovoli denaria v to svrho. S tem bo zastalo ali bo vsaj občntno ovirano celo gospodarsko ž;vljenje v državi na veliko škodo vseh državlianov in države same. Usodno posledico bo imelo tudi to, ker vlada ni skrbela, da se istočasno zamenja tudi star srbski dinar. S t,pm ostanemo pri starem, r1a bomo imeli v celi državi dvoje vrst denarja, ki se bo razlikoval v vrednosti. S tem bo zopet dana možnost, da bo star srbski dinar napram novemu kronskemu dinariu stopil v vrednosti, s čemer bo naša krona zopet i7gnbila. Posledice take zameniave bodo tako usodne, kakor jih morda danes še niti pojmiti ne moremo, ki iih bomo pa občutili šele čez dva, tri mesece. To narodno-gospodarsko vprašanje ie tako važno, da je ne smemo pustiti na strankarsko-politično polje, kajti tu se gre za obstoj in razvoj našega gospodarskega ž;vlienia. Vsled tega bi morale vse politične stranke bivSih avstro - ogrskih dežel brez ozira na razliko mišljenja, skupno in edinstveno nastoniti v tem vprašanju in opozoriti vlado in srbske državnike na pogubonosne posledice, ki jih bi imela ta tako krivična zamenjava za celo državo. Naše gospodarske korporaciie v Sloveniji, na Hrvaškem, v Slavoniii, Banatu. B«čki in Baraniji, v Bosni in Hercegovini in Dalmaciji so že v tem vprašanju skupno nastopile in opozorile vse politične in državne sloje, na ta pogubonosni korak, ki ga je sedanja vlada zaključila. Ce ostane pri tem koraku, bodo kmetovalci občutili ravnotako posledice, kakor jih bodo občutili drugi sloji in vsled tega je potrebno, da se tudi oni opozorijo na to, da ne bodo pozneje presenečeni. Po najnovejših vesteh je sicer zaenkrat zamenjava < kron ustavljena, a se je bati, da se bode tudi v bodoče skušalo barautati z našo krono in jo morda pozneje še hujše pritiskati. Vprašanje sladkorne industrije v Sloveniji. (Poročal kmet. svetnik V. Rohrman na tozadevni anketi dne 20. januarja t. 1.) (Dalje.) To so številke, ki jih ni bilo mogoče doseči, na konkurenčnem ozemlju. Danes bi se vse te številke podvojile. Moderno opremljene tvornice potrebujejo namreč še enkrat toliko zemlje. V naših razmerah bi potrebovale tudi še enkrat toliico posestnikov, taKO da bi šte»ilo naraslo okroglo na 8000 producentov. V zvezi z malim posestvom stoji ves komplicirani ustroj našega gospodarstva. Pri nas se goje najrazličnejše panoge in razne z njimi spojene kulture, ki s^ opirajo tako druga na drugo in ki so med seboj tako povezane, da so vetje proizvajalne prturedbe ali reforme težko izvedljive. V poštev prihajajoči kraji se pečajo na Dolenjskem razentega z vinarstvom, čegar interesi se močno križajo z interesi druge naše kmetije, in sicer zaradi pomanjkanja delovnih sil in nič manj zaradi pomanjkanja gnoja. — Pri nas po Dolenjskem manjka tistega pretežnega poljedelstva in tistega gospodarstva, kakršno nahajamo po krajih, kjer se je dosedaj vpeljala sladkorna inuustrija. Nam manjka teh pogojev, ki jih imamo na Češkem in Mo-ravskem, v Bački in Banatu, kjer se je razvila ta industrija. Naši kraji niso ne žitorodni, ne poljedelski, ampak so, če jih presojamo z gospodarskega stališča, živinorejski, po pretežno vinorounm krajin pa vinski. Pri nas ni žito glavni pridelek in glavno tržno blago, ampak vsa naša žitna produkcija je v prvi vrsti namenjena za dom in za potreoe naše živinoreje. Pu nas daje živinoreja glavne denarne dohodke. Bilanca naštga poljedelstva je pasivna. Živina in živalski izdelki so naše izvozno blago, in tako bo ostalo tudi nadalje. Pri nas bo moraio poljedelstvo še nadalje podpirati našo živinorejo in jo zalagati s svojimi pru-dukti, in sicer ne samo z različno zeleno in suho deteljo, ki jo pridelujemo po njivah in na katero se navadno misli, kaaar se govori o pridelovanju krme, ampak tudi z žitom in krompirjem, s korenstvoin in s steljo, in sicer v takem obsegu in v taki krmilni vrednosti, kakor se to z odpadki sladkornih tvornic ne da doseči.__(Dalje sledi.) POROČILA IN OBJAVE PODRUŽNIC. Št. Pavel v Savinski dolini. Dne 25. januarja t. 1. se je ustanovila v tem kraju podružnica Slov. kmet. družbe. Potrebne predpriprave je oskibel nadučitelj g. Pečar. Potovalni učitelj g. Goričan je najpreje predaval o povzdigi sadjereje v Savinjski dolini, nato je obrazložil pomen in koristi Slovenske kmetijski družb« ter potrebo, da se ustanovi podružnica. Najlepšo zahvalo za svoj trud je žel pač s tem, da je pristopilo h kmetijski družbi. 74 udov, ki so si ustanovili podružnico in izbrali odbor z načelnikom g. Julijem Sad-nikom, veleposestnikom in učiteljem. Želimo novi podružnici uspešno delovanje v konst kmetovalcev in v pro-speh kmetijstva v Savinjski dolini. Podčetrtek. Dne 8. februarja se je vršil ustanovni občni zbor podružnice Slov. kmet, družbe v Podčetrtku. Tega zborovanja se je udeležil tudi družbeni tajnik inž. Lah, ki je v pOijuuneui govoru očrtal pomen Slov. kmet. družbe in koristi, ki jih nudi svojim udom. Posebno je povdarjal važnost organizacije kmetijskega stanu, ki je jlandanes toliko važnejša, ker so že vsi drugi stanovi organizirani in nastaja vsled tega ista potreba tudi za kmetski stan. Le v organizaciji je dandanes moč. Kmetovalci se morajo združiti v stanovskih korporacijah, da lehko uspešno zagovarjajo svoje koristi nasproti drugim stanovom. Zanimanje med poslušalci, katerih je bila solska dvorana polna, je bilo vsestransko, o čemer so pričala razna vprašanja, ki so jih stavni prisotni. Ta nova podružnica šteje že nad 120 udov. Posebna zasluga za ustanovitev te podružnice gre g. nadučitelju Lovrencu, ki se je z vnemo oprijel tega za kmetsKi stan tako važnega delovanja. Požrtvovalnost takih mož jamči, ua bo podružnica v resnici delovala za koristi kmetovalcev. Drava na Koroškem. V nedeljo, 15. februarja t. 1. je bilo na Dravi sklicano zborovanje kmetovalcev, da se ustanovi podružnica Slov. kmetijske družbe za ta okraj. Udeležba je bila precejšnja, dasi je pustna nedelja manj primerna za tako prireditev. Zborovanje se je vroilo v šoii po popoldanski službi božji. Od strani diužbe se je udeležil tega zborovanja tajnik inž. Lah, ki je pojasnil pomen Slov. kmet. družbe kot edine kmetijske stanovske organizacije v Sloveniji in koristi, ki jih nudi svojim udom. Stanovska organizacija kmetovalcev je nujno potrebna, posebno v današnjih časih, ko so se že vsi drugi stanovi strnili v organizacije, ki zastopajo koristi svojin udov. Tudi kmetijska družba varuje interese kmetovalcev nasproti oblastim in drugim stanovom. Čim močnejša postane ta stanovska korporacija, tem uspesneje lehko zagovarja njih koristi. Vsled tega je potrebno, da se vsi Kmetovalci združijo v kmetijski družbi in s tem pokažejo, da se zanimajo za napredek kmetijstva in za rešitev toliko perečih vprašanj, ki so dandanes na dnevnem redu. Podružnici je pristopilo lepo število udov, ki so si potem izvolili odbor, na čelu s predsednikom g. Kotnikom, tamošnjim županom. Vabilo k občnemu zboru podružnice Slovenske kmetijske družbe na Selih pri Kamniku, ki bo 19. marca t. 1. po dopol-dansKi službi božji v mežnariji. SPORED: 1. Poročilo načelništva; 2. volitev delegata za glavni občni zbor; 3. slučajnosti. Sela, 18. februarja 1920. Vabilo k občnemu zboru podružnice Slov. kmetijske družbe v Lomu pri Tržiču, ki bo v nedeljo, 7. marca pop. ob treh v župnišču. 1. Poročil« načelnika; 2. volitev delegatov za obč. zbor SI. km. družbe: 9. slučajnosti. „ „ „_ , ' 1 Franc Govekar, t. č. tajnik. vabilo občnemu zboru podružnice SI. kmet. dr. za Savo — t Lambert, k' bo 14. marca 1920 ob treh popoldne v Lešah št. 18. SPORED: 1. Poročilo načelništva; 2. pregled računov za leto 1919; 3. volitev načelnika in odbora; 4. določitev delegata za občni zbor v Ljubljani ; 5. raznoterosti. Na Savi ob južni žel, dne 20. februarja 1920. Andrej Širaj, načelnik. Vabilo k občnemu zboru podružnice Slovenske kmetijske družbe na Vidmu ob Savi, ki bo v nedeljo, 21. marca t. 1. ob osmih zjutraj v ondotni šoli. SPORED: 1. Letno poročilo o delovanju podružnice; 2. računi za leto 1919; 3. nadomestne volitve; 4. volitev dveh odposlancev k družbenemu občnemu zboru; 5. slučajnosti.^-Udje se vabijo k obilni udeležbi. Načelnik: Tajnik: M. Planine, s. r. __J. Knapič, s. r. Vabilo k občnemu zboru podružnice Slov. kmet. družbe v Čatežu pri Vel. Loki, ki bo 14. marca 1.1. po prvi sv. maši v šoli. SPORED: 1. Poročilo načelnika; 2. letni račun; 3. slučajnosti; 4. naročilo na žveplo za žveplanje trt in pesno krmilno seme; 5. volitev delegatov za družbeni občni zbor. Jakob Brandstetter, načelnik. Vabilo k občnemu zboru podružnice Slov. kmetijske družbe na Bledu, ki bo 21. marca t. 1. ob treh popoldne v „Blej-skem Domu". SPORED: 1. Poročilo načelnika; 2. pregled računov za 1. 191!); 3. skupna naročitev umetnih gnojil; 4. volitev dveh odposlancev na občni zbor kmetijske družbe ; 4. volitev novega načelnika; 6. raznoterosti. Opomnja: Če bi ob določenem času ne bilo navzočih zadostno število udov, vršil se bo pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih udov. ^ ».^ss Bled, 19. februarja 1920. Odbor. Vabilo k občnemu zboru podružnice Slov. kmetijske družbe Škofjavas-Vojnik, ki bo v nedeljo, 14. marca t. I. zjutraj po rani službi božji v posojilničnih prostorih. SPORED: 1. Poročilo načelnika ; 2. predložitev in odobrenje računov za 1. 1919; 3. vpisovanje novih udov; 4. volitev delegatov za občni zbor kmetijske družbe; 5. posvetovanje glede skupnega naročila kmetijskih potrebščin ; 6. prosti predlogi. J. Petovšek. Vabilo k občnemu zboru podružnice Slovenske kmetijske družbe v Rogatcu, ki bo v nedeljo, 7. marca 1920 ob poldevetih v župnišču po rani službi božji. SPORED: 1 Poročilo načelnika o poslovanju v prošlem letu ; 2. poročilo tajnika o računskem zaključku za 1. 1919 ; 3. volitev dveh delegatov za občni zbor i>lov. kmet. družbe ; 4. slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti, se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor z istim sporedom, ki bo sklepal ne glede na število navzočih udov. Odbor. Vabilo k občnemu zboru podružnice Slov. kmetijske družbe pri Sv. Antonu v Slov. goricah, ki bo,25. marca 1.1. ob osmih v šoli. SPORED: 1. Poročilo; 2. letni račun; 3. volitev delegatov za občni zbor osrednje družbe. Načelništvo. Vabilo k občnemu zboru podružnice Slov. kmetijske družbe na Dobrdvi pri Kropi, ki bo v nedeljo, 7. marca po popoldanski službi božji v tamošnji šoli. SPORED: 1. Pregled računov za 1. 1919; 2. volitev odposlancev za občni zbor Slov, kmet. družbe v Ljubljani; 3. slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti, se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število navzočih udov. Dobrava pri Kropi, 23. febr. 1920. _ Janez Ješe, načelnik. Vabilo k občnemu zboru podružnice Slov. kmet. družbe v Št. Jerneju, ki bo v nedeljo, 7. marca ob polosmih zjutraj v društveni dvorani. SPORED: 1. Čitanje zapisnika ust. občnega zbora; 2. odobritev rač. zaključka za 1. J919; 3. volitev novega načelništva; 4. volitev delegatov za družbeni občni zbor; 5. kmetijski razgovori. Anton Lesjak, t. č. načelnik. Vabilo k občnemu zboru podružnice Slov. kmet. družbe Maribor in okoliš, ki bo 21. marca 1920 ob devetih dopoldne v dvorani okrajnega zastopa. SPORED: 1. Predavanje strokovnega učitelja g. Priola: Naloge našega bodočega sadjarstva; 2. viničarsko vprašanje; 3. volitev delegatov za občni zbor SI. km. družbe; 4. poročilo tajnika o delovanju podružnice ; 5. poročilo blagajnika. Vabilo k občnemu zboru podružnice Slovenske kmetijske družbe v Zavrču, ki bo v nedeljo, 14. marca 1920 po rani službi božji v stari šoli. SPORED: £ £1. Poročilo predsednika; 2. volitev odposlancev na družbeni občni zbor; 3. sprejemanje novih udov ; 4. slučajnosti. ^V slučaju nesklepčnosti, se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor z istim sporedom, ki bo sklepal ne glede na število navzočih udov. Odbor. KMETIJSKE NOVICE. Spomladanska setev — semensko Žito. Odsek za prehrano objavlja sledeče: Minula jesen ni bila povoljna za sejanje. Zaraclitega je ostala znatna po.ršina zemije, zlasti v naših južnih pokrajinah, nepo-sejana. Ker je v največjem interesu države, kakor tudi vsakega poedinega državljana, da pridemo do kar najvišjega donosa v tem letu, poživlja ministrstvo za prehrano in obnovo dežel vsa oblastva, vse kmetijske organizacije in lastnike zemljišč, da zastavijo vse sile, da se zemlja zaseja kar največ z jarim žitom in tako nadomesti, kar se je zamudilo v minuli jeseni. Ministrstvo hoče dobaviti iz aktivnih pokrajin potrebno množino semenskega žita. Žitni zavod bo izvedel dovoz tega žita in ga izročil Slovenski kmetijski družbi, da ga razdeli med kmetovalce. Naročila za semensko žito naj se tedaj pošiljajo Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani. Ravnatelj: dr. Senekovič s. r. ^ KONJEREJEC. S Uradno glasilo Samostojnega konjerejgkega odseka Slov. kmetijske družbe v Ljubljani. Uredniška priloga 4. štev. »Kmetovalca" 1. 1920. Ogledovanje in premovanje konj v Borovljah na Koroškem. Dne 7. februarja t. I. se je vršilo v Borovljah ogledovanje in premovanje plemenskih konj, katerega so se udeležili kot zastopnik deželne vlade g. dr. Ver-tačnik, zastopniki žrebčarne gg. podpolkovnik Ravnihar in živinozdravnik Šlajpah, zastopnik okr. glavsrstva g. živinozdravnik Ravtar, za konjerejski odsek I. gg. Jan in Žark, zastopnika koroških konjerejcev gg. Ko-bentar in Šaler. Na ogled in premovanje je bilo pripeljanih 41 plemenskih kobil, 1 žrebe (žrebček) ter 1 žrebec v svrho licenciranja. Mladih nepodkovanih konj se konjerejci niso upali prignati, ker so bila pota zamrznjena. Kakovost prignanih kobil je bila povprečno dobra. Po pasmi je bilo 26 noriškega plemena, ostale so bile križanci noriške in toplokrvnih pasem, povečini bivše vojaške kobile. Obdarovanih je bilo 25 kobil in en licenciran žrebec; premij je bilo izplačanih za 3020 K. . Splošni utis tega ogledovanja je bil ugoden, vendar se je jasno opazilo, da je konjereja v tem okraju med vojno in po vojni, posebno pa ob razsulu mnogo •trpela. Po končanem ogledu se je vršilo zborovanje konjerejcev in razdelitev premij. Na zborovanju so ko-< roški konjerejci izvolili g. Franc Kobetarja iz sv. Jakoba v Rožu udom konjerejskega odseka I., za njegovega „ namestnika pa g. Josipa Šalerja iz Trebinj, občina Logaves. Nato so koroški konjerejci izrazili zastopniku deželne vlade in poveljniku državne žrebčarne svoje želje glede žrebcev plemenjakov, plemenskih postaj itd. Po izjavah tamošnjih konjerejcev so potrebni žre-bci še v naslednih krajih: v Sv. Jakobu eden, v Ko-šentavrah dva, v Trebinjah pri Logavasi še eden (razen licenciranega), na Ledincah eden in v Hodišah eden. Vsi plemenjaki naj bi bili Noričani. Sredstvo za uplojitev kobil.. MarsikaSeri konjerejec pride v zadrego, ker se mu kobila, kljub 3 ali 4 kratnemu zaskočenju, noče ubrejiti. Vzroki za to so lehko mnogovrstni. — Zelo pogosto pa tiči vzrok, da se kobila ne uploji, v kislem zlemu — sluzu —, ki se nahaja na sluznici nožnic?. V tem slučaju omogočimo uplojitev na sledeč enostaven način. V 1 litru tople vode se raztopi 1 kavna žlička jedilne sode — soda-bicarbona — kakršno uživajo ljudje, ki jih peče kislina v želodcu. S to primerno toplo raztopino se izbrizga nožnica kobile. To se izvrši najlaže s pomočjo 50 do 60 cm dolgo gumijevo evjo, ki se natakne na osnažen lijak. — Konec cevi se vtakne približno za ped dolžine v nožnico kobile, tekočino — raztopino — vlije v lijak, ki se ga toliko kviško dvigne, da izteče tekočina v nožnico in jo izplakne. Nožnico kobile je izplakniti eno uro pred zasko-čenjem pri žrebcu. . K—. Konjereja v Sloveniji. . (Konec.) Tudi pri nas v Sloveniji se je o priliki premo-vanja konj pokazalo, da imajo najlepša žrebeta pač , tam, kjer se goji čista pasma, bodisi toplo- ali pa mrzlokrvna. Na mejah pa, kjer se stikajo pasemgko različni konjerejski okraji, opažamo pa prav pogosto zelo slaba žrebeta. Naša toplokrvna pasma, ki se goji na Dolenjskem, potem v brežiškem in ljutomerskem okraju ter deloma na Notranjskem, je izvrstna. Vzrejena je na podlagi radavskih žrebcev-plemenjakov, ter kobil, ki jih je pred kakimi 20 leti oddajala bivša avstrijska vlada sleherno leto iz kobilarne „Radavc" v Bnkovini in kobilarne „Piber" na Zg. Štajerskem. Lansko leto je sedanja nemško-avstrijska vlada razpustila kobilarno v Radavcu ter razprodala iz nje ves konjski material. Dasiravno nismo mogli ob tej priliki dobiti nikakih živali, bo pač mogoče s smotrnim delom povzdigniti našo konjerejo. Dobri plemenjaki, ki so v žrebčarni na Selu pri Ljubljani, se bodo pač pravilno razdelili; konjerejcem bo pa skrbeti za pravilno vzrejo žrebet. Dobro potomstvo ni odvisno le od dobrih plemenskih živali, temveč v veliki meri tudi od pravilne vzreje žrebet. 7 Predpogoji dobre konjereje so: zračni, prostorni in čisti hlevi, dobri in suhi pašniki ter prikladna krma. Preje kakortudi po porodu, je kobilo izdatno krmiti. Zelo važno je pravilno krmljenje žrebet v prvem letu, kajti nepravilno krmljenje živali v tej dobi ima marsikatere slabe posledice. Na Gorenjskem in deloma na Sp. Štajerskem gojimo mrzlokrvno noriško pasmo. Naši Noričani so gibčni, široki, v prsih globoki ter za kmetijska dela na goratih in trdih tleh dobro uporabni. Pred vojno so ta noriška žrebeta kupovali od nas Gor. Štajerci, Gor. Avstrijci in Solnogradčani. To živali so potem zredili ,na svojih izhodnih planinskih pašnikih in jih potem kot dobre plemenske živali nam za visoke vsote nazaj prodajali. Ves ta dobiček bi se lehko stekel v žep naših konjerejcev, ako bi se združili v konjerejske zadruge, ki bi skrbele za pridobitev dobrih in pravilno opremljenih pašnikov. Pozimi bi se moralo skrbeti za dobro krmljenje in gibanje na prostem, kajti na ta način se okrepi živalsko okostje in pospešuje razvoj celega telesa. V prilog naše konjereje bi bilo dobro zasnovano deželno žrebetišče, enako onemu v Osojskem pogorju na Koroškem. V slednje so pošiljali koroški kmetovalci proti malenkostni odškodnini svoja odstavljena žrebeta, kjer je bilo poskrbljeno za nadaljno vzrejo. Po preteku dveh in pol let, je dobil konjerejec iz žre-betišča dobrega plemenjaka, ki ga je potem prodal za drag denar. Na sličen način bi se lehko naša konjereja v do-glednem času povzdignila na prejšnjo višino; država pa bi si prihranila precej denarja, ki je sicer potreben za nakup žrebeev-plemenjakov v tujini. Uvidevši to konjerejsko potrebo je ustanovila državna žrebčarna malo žrebetišče, in sicer na Črnučah pri Ljubljani. V to svrho je nakupila tozadevna komisija tekom letošnjega poletja o priliki pregledovanja in premovanja kobil in žrebet po posameznih krajih ter na žrebetnih sejmih na Kranjskem in Štajerskem nekaj žrebet noriške pasme. Hlevi v to določenem poslopju so se po možnosti uredili, tako da vsaj za silo odgovarjajo potrebi. Priporočamo našim konjerejcem, da si ogledajo to napravo. Končno bi še omenil, da nekateri oskrbniki državnih in lastniki lirenciranih žrebeev teh dovolj izdatno ne krmijo, baje iz bojazni, da bi jih sicer po močnem j krmljenju, zlasti z ovsom, ne mogli uporabljati za kmetijska dela. To mnenje seveda nikakor ni utemeljeno. S takim ravnanjem slabijo naše plemenjake, in s tem povzročajo njih predčasno izločitev od plemenjenja, kar povzroča državi ogromne izdatke. Podp. Ravn;har. Vinarstvo in konjereja. Če opazujemo malo natančneje gori omenjene dve panogi, prepričali se bodemo, da je sličnost teh dveh obratov večja, kakor bi si človek na prvi pogled mislil. Pravilno vinarstvo in koniereja, ki ste danes za našega kmeta lepi dobičkanosni panogi, tvorite gotovo najpie-menitejše blagonravje. Panogi ste z ozirom na krajevne razmere zelo izbirčni in zahtevate natančnega strokovnega znanja, kakor tudi večletne izkušnje in resničnega veselja do Btvari. Bolj kakor vse druge kmetijske panoge ste vinoreja in konjereja odvisni od vzgojitelja, so celo občutljive ob menjavi službujočega osobja. Že slab hlapec ali površen viničar zadostujeta, da postane dobičkanosnost teh dveh panog za več let dvomljiva. Z ozirom na vrsto zemlje in podnebja je vinoreja še občutljivejša panoga kakor pa konjereja. Priljubljene, posebne vrste (sorte) vin lehko pridelamo le na gotovi zemlji in je nemogoče pridelati slično vino z istim okusom in cvetlico (bouquet, izgovori: buke) na drugi zemlji, akoravno si priskrbimo od kjerkoli najboljše trte iste vrste. Ako ne dovoljuje podnebje dozoritve te vrste trt, ne pomagajo njene najboljše vrline k uspehu. Laže j« to pri konjereji. Če nam primankuje doma dobre krme, si lehko priskrbimo iste od drugod. Celo kakovost zemlje za pridelovanje krme, si lehko do gotove meje izboljšamo, akoravno je težko iz slabega pašnika narediti prvovrstnega. Vplivati na podnebje, ki bi konjem tudi pozimi dovoljevalo prosto gibanje v naravi, pa je človeški umetnosti nemogoče. Moderno vinarstvo je odvisno od požlahtnjenih trsnih podlag in šele skladna zveza podlage s cepičem zagotavlja uspeh. Trsna podlaga znači pri vinoreji vztrajanje, dobro vzgajanje in trpežnost. Isto opazjmo j pri konjereji; plemenska kobila je tudi podlaga vZreji j konj. Da je prva primera resnična, nam dokazuje že beseda „matičnjak", ki jo rabimo za vrt, kjer se vzgajajo trsne podlage. Močni in razviti trsni podlagi je pripisovati isto važnost v dosego dobrega uspeha kakor plemenski kobili. Izbira cepičev v trtoreji pa je popolnoma podobna izbiri žrebeev za pleme. V tesni zvezi s tem je kakovost in zmožnost pridelka, oziroma zaroda. Od cepiča je odvisna sorta vina in s tem značaj in dobrota vina, da celo količina pridelka. Na eniinisti trsni podlagi lehko pridelamo prav dobro ali pa slabo vino, kar je odvisno od kakovosti cepičev. Pri izbiranju cepičev za cepljenje trt moramo paziti, da dobimo cepiče od trt, ki donašajo velike in zdrave letne pridelke, katere lasthosti se gotovo na zarod .podedujejo. Tako tudi ni pravilno, ako bi opazili pri žrebeu le zunanje oblike in plemenitost, temveč spoznati je treba vrline in zmožnosti njegovih prednikov, v kakšni meri se iste podedujejo na zarod. Pri konjereji pa ne zadostuje, da se spuščajo prvovrstne kobile najboljšega potomstva žrebcu, ki je svoje dobre lastnosti podedoval, temveč je treba dognati, ako žrebec tudi individualno odgovarja kobili. Tako tudi pri vinarstvu učijo izkušnje, da le gotovi cepiči odgovarjajo gotovim trsnim podlagam in bi neupoštevanje tega dgjstva privedlo gospodarja do popolnega neuspeha. Miad konj in mlado vino pa tvorita le začetek življenja, s katerim je podan temelj, iz kojega se razvija bodoči zarod, oziroma pridelek. Zato pa je treba temeljitega razumevanja, izkušnje in ljubezni do stvari, kar edino zagotavlja vinarstvu in konjereji dober uspeh. Kar je pri mlademu konju pravilna vzgoja, to je pri mlademu vinu kletarstvo. Kakor lehko postane mlad konj z najboljšo podlago in odgojo, če pride v roke slabega vzgojitelja, hlapca ali jahača, ničvredna žival, tako postane tudi mlado vino v rokah slabega kletarja slaba pijača. Iz mladega konja ali mladega vina, ki imata dobre podlage, odgojiti najboljše fn najdraže, ni rokodelstvo, temveč umetnost, ki pa ni vsakemu človeku prirojena. Človeku je potrebna za to posebna nadarjenost. Pri obeh obratih opazimo večkrat razdelitev dela; vsak vzgojitelj pa nima dovolj znanja, da vzgoji naj-plemenitejši zarod n. pr. za dirko ali drugo smotrnost; istotako tudi vsak dober vinogradnik nima dovolj zmisla za dobro kletarstvo. Zato pametni gospodarji skrbe za zmožne in strokovno naobražene naslednike. Šele spoznanje teh dejstev privede obrate obeh panog do popolnega uspeha. Če opazujemo končno življenske dobe konja in vina, vidimo, da se razteza sicer doba starosti vina daleko čez ono naših konj, vendar je doba. v kateri se izboljšuje kakovost in doseže najboljšie pri vinu kakor tudi pri konju, enaka. Prvovrstni konj dosežejo s 7. ali 8. letom svojo najlepšo starost, kakor tudi starina začne po 7. ali 8. letu na svoji dobroti in moči pešati. Naj bi se vinoreja in konjereja širom naše domovine gojile ne le v dobrobit naših rodovitnih pokrajin, temveč tudi v veselje in razvedrilo človeka. Največje veselje človeku v poznih letih sta pač dobra kapljica, in isker konj. Alfred vitez Rohsmanit. Razdelitev državnih žrebeev mrzlokrvne pasme v ozemlju Slovenije za plemensko dobo 1920. Izpremembe. V Gabepje pri Celju se premestita žrebca Belgijca 179 Salamon in 175 Mathurin iz Bukovžlaka. V MedlOfir, p. Petrovče, se premestita žrebca Noričana Balsam Gregor I. in 119 Apollcr-iz Ložnice. V Hardek pri Ormožu se premesti žrebec št. 11 Goričan, Npričan. V Sejanee pri Ormožu se premesti žrebec št. 79 Dan, Noričan. Okiajno glavarstvo Ptuj. Premije za plemenske konje so bile pri ogledovanju v Borovljah na Koroškem dne 6. februarja 1920 podeljene sledečim konjerejcem : Josip Šaler iz Trebinj za žrebca Opal I 25 ) K Z a kobile: Fran Kobentar, Sv. Jakob v Rožu 200 n Josip Janežič, Leše 200 n Janez Rulič, Kaplja 200 » Lovro Hedenik, Golžava 180 v Andrej Rac, Sveče 180 v Miha Pak, Kotmaraves 150 »i Josip Kerše, Sveče 150 » Janez Haniš Svetnaves 150 Matej Plaž, Spodnje Dole 120 » Franc Jesenko. Smeriče 120 Tomaž Muller, Potopjavas 120 n Fran Pečnik, Reka\ 100 »» Tomaž Smid, Podsihjaves" 100 » Valentin Slemič, CvetnaVes 100 n Josip Krasinik, Cvetnaves 100 M Tomaž Zupane, Vdovčjaves 80 n Valentin Blajnik, Židovlje 80 M Marija Varh, Šmarje 70 v Ivan Hochmuller, Št. Jakob 60 ff Franc Andrejčič, Bistrica 60 tt Matej Kulterer, Ročica 50 f) Fran Miškovnik, Kajzige 50 u Josip Pernoč, Mače 50 » Tomaž Lausegger, Pliberk 50 » Peter Male, Št. Janž 50 ti Skupno 3020 K. Star bohinjski konj. Prav gotovo je bila od pamtiveka v Julijskih Alpah, tedaj tudi v Bohinju in onstran Črne prsti, t. j. v gorski pokrajini Goriške prvotna konjska pasma noriška. Primerno krajevnim razmeram, in sicer z ozirom na kolikost in kakovost krme je bil seveda ta noriški konj lažji ali težji. V Tolminskem okraju so imeli prei več desetletji konja noriške pasme lahkejše oblike nego danes, ko imamo tam vsled plemenjenja s težkimi noriškimi žrebci konje znatno težje oblike. Tolminski konji so bili in so še danes na jako dobrem glasu v Italiji, kamor se izborno prodajajo pod imenom kobariški konj (cavai di Caporetto). Konjerejci tamkajšnjih krajev so mi pravili, da sedanji težki konj ni tako primern, ni za ondotne strme gore in Italijanom ni več tako všeč kakor nekdaj. Tudi v Bohinju je doma težki noriški konj, vendar je bil star bohinjski konj drugačen nego je danes. Star bohinjski konj je bil sicer velik in trpežnih močnih, toda ne predebelih kosti in je imel drobnejši vrat ter pošinjen križ. Svoječasno se iz Bohinja vun in notri' ni vozilo, ampak zaradi slabih potov samo tovorilo, zato sem jaz dolgo časa domneval, da je star bohinjski konj nastal iz križanja noriškega konja z lahkim italijanskim, kar se jim je zdelo tembolj verjetno, ker so Bohinjci tovorili čez Bačo in so torej lehko lahke italijanske žrebce ali kobile uvažali. Šele v zadnjih letih sem dognal, kako je pravzaprav nastal bohinjski konj. Že v pričetku prejšnjega stoletja smo imeli državne žrebtarske postaje in med drugimi tudi eno na Bledu. V žrebčarski postaji na Bledu pa niso imeli no-riških žrebcev, ki so jih takratni mogotci smatrali kot nekaj „gmpjnega", ampak imeli so ogrske žrebce iz državne žrebčarne v Mezohegryes. Tisti stari ogrski konji so bili sicer izborni, kakor jih danes na Ogrskem nimajo, ker so častniki-veščaki vse pokvarili, a ti žrebci vsaj trajno niso bili prikladni za križanje z no-riškim konjem. Po teh ogrskih žrebcih je dobil bohinjski konj svojo stalno obliko in je bil nekaj posebnega. Star bohinjski konj je bil živahen, imel 'je kosti iz železa in bil je kakor ustvarjen za strme in raz-drapane bohinjske planine, kjer se ni rad družil z govedo ter se je rajše pasel v visokih skalnatih konjskih vrhovih. Bil je pravi „hribolazec", ne pa pitan noričan, ki je bolj prikladen samo za nedeljske izlete na nizke gore. Star bohinjski konj se je v hribih malokdaj ponesrečil, a sedanjemu se pa pripeti mnogo nesreč. Nekdanje bohinjske pasme konj je ušel pozimi po ledeni stezi od doma čez Komarčo na Ovčarijo, sedanji bohinjski bi se na tem potu poleti desetkrat v globočino prekucnil. Premovanje konj za radovljiški okraj je bilo redno v Lescah, kamor so hodili tudi Bohinjci s svojimi konji. Daril pa Bohinjci niso odnašali, ker se niso mogli kosati s svojimi konji z debelimi s poljan. Bohinjci so se čutili zapostavljene; njim na ljubo so se začela prirejati premovanja v Bohinju. Žrebčarske < postaje v Bohinju so dobivale najtežje noričane in danes je izginil stari bohinjski konjski rod in na njegovo 'mesto je stopil pitan pincgavec, ki glede vnanjosti na premovanjih marsikatero leto poseka poljanske konje v Lescah. Če je bilo pospeševanje konjereje v Bohinju na ta način umestno, prepustim sodbi veščakov. Domačinom v Bohinju se že toži po njih stari pasmi. ^ Nekaj se pa da iz tu povedanega posneti, da se tudi s križanjem težkega konja s primernim lahkim doseže lehko kaj dobrega, ki je kraju bolj primerno, kakor pa konj, vzrejen vsled stremljenja po nečem, za kar kraj ni primern. Tudi na Češkem so še pred nekaterimi desetletji imeli težkega delovnega konja, nastalega iz križanja lehke pasme s težkim noričanom, ki so ga rabili vitezi za ježo v železnih oklopih, a prišli so domišljavi veščaki, katerim robata oblika starega češkega konja ni bila všeč ter so jo zboljševali z žrebci lepe oblike, dokler niso zatrli dobro pasmo in na nieno mesto postavili slabo. „ Gustav Pire. URADNE VESTI. Odborova seja konjerejskega odseka II. Slovenske kmetijske druibe, ki se je vršila dne 15. januarja 1920 v mariborskem »Narodnem Domu«, Navzoči: gg. Petovar, Ravnihar, Brenčič, Rajk, Turnšek, Zemlji i, Pregelj, Pirnat ter kot svetovalec vitez Rohsmanit. Predsednik je pozdravil došle odbornike, ugotovil sklepčnost seje ter prešel k dnevnemu redu, podavši zapisnik zadnje seje z dne 12. septembra 1919 ad circulandum na vpogled. Točka I.) Prečitali so se dospeli dopisi in predlogi, ki so jih navzoči vzeli v vednost, in sicer: 1.) Dopis Slovenske kmetijske družbe z dne 27. novembra 1919, štev. 3697, da se imenujeta odslej njena konjerejska odseka, in sicer oni za bivšo Kranjsko: »Konjerejski odsek I«, oni za bivšo Štajersko pa: »Konjerejski odsek II«. Območje prvega obsega Kranjsko in Borovelj-ski okraj na Koroškem kakor tudi okraje, ki so v tesni zvezi s Kranjsko, območje drugega pa Južno Štajersko, Velikovški okraj na Koroškem in Prekmurje. 2.) Predsednik je poročal, da se je vršilo dne 27. decembra 1919 zborovanje konjerejcev za Prekmurje, na katerem je bil izvoljen odbornikom odseka Jože Benko, posestnik in gostilničar v Murski soboti. Na dopis poverjeništva za kmetijstvo v Ljubljani glede nagrade lastnikom zasebnih žrebcev z dne 22. decembra 1919, štev. 6632., podal je predsednik izjavo, naj dobi vsak tak lastnik 1200 kron letno in se mu dovoli po lastnem razvidu nastaviti skočnino od 30 do 70 kron. V zadevi, ki naj bi sklepali naknadno odborniki, se je vnel živahen pogovor, v katerega so posegli odborniki: Brenčič, Tu rt še k in Ravmhar z različnimi pomiselki, oziroma predlogi, ter se je sklenilo predlagati zvišek subvencije na 3200 kron pri 30 kronski skočnini in dosegi najmanj 40 zaskočenih kobil. Dalje je omenil predsednik, da se je na zborovanju v Prekmurju sklenilo predlagati, naj se provizorično postavi za leto 1920 v plemensko postajo v Mu-ski soboti dva dobra toplokrvna žrebca za celo Prekmurje, kakor tudi, da je poverjeništvo za kmetijstvo dovolilo in nakazalo državne podpore 5000 kron za pregledovanje in premo-vanje konj v Prekmurju. Na dopis tajništva Slov. kmet. družbe o poizvedovanju primernosti p:aninskega pašnika pri Bel-h vodah za žrebeta, predlagal je predsednik ogled tega pašn.ka po strokovnjakih, k čemur je pripomnil Rohsmanit, da bi bilo mogoče dobiti pašnik v Planini, okraj Brežice, v nakup ali pa v najem. Konjerejski zadrugi Ormož in Središče pošljete sklep občnega zbora, naj se stori na pristojnem mestu primerne korake, da se ustanovi za Štajersko in Prekmurje oddeltk za državne žrebčarne, v kateri namen predlagate obe zadrugi konjeniško vojašnico v Slov. Bistrici, bivše državne žrebetišče v Račjem ali prostore v kakem drugem kraju na Štajerskem. Ta sklep je toplo podpiial odbornik Brenčič, k čemur je pripomnil podpolk vnik Ravnihar, da se zadeva že proučava v Beogradu, na kar se je sklenilo, je ne pustiti iz razvidnosti in zadrugama dati odgovor v tem zmislu. Predsednik je prosil za pooblaščenie, da se sme izjaviti na vprašanje glede militanstične uprave žrebčaren, in priporočati le tak njih ustroj, ker je drugačen nemogoč. Se je sprejelo! Nadal|e je predlagal predsednik, naj se deluje na to, da se dovoli izvoz črebekov za jugoslovansko valuto, in sicer tudi peš ne samo po železnici krez vsakršnih posebnih predpogojev. Predlog se je sprejel. Prealog žrebčarne, da bi se pri premovanjih delili tudi : a) diplome in plaketete, b) priznanice, nadalje, da se obdaruje tudi 1 in 2 le ne mrzlokrvne, toplokrvne pa : samo 1 letne, ako obetajo postati dobri plemenjaki. Se ' je sprejelo. Podpredsednika Brenčiča predlog, naj se dasta na j postajo Ptuj vsaj še dva mrzlokrvna žrebca, se je sklenilo 1 staviti vladi v odobrenje s pristavkom, naj ga upošteva, j ako kak žrebec ostane na razpolago, istotako predlog odbornika Zemljiča, naj se da enega državnega žrebca iabedru v Zgor. Koreni v oskrbo. Točka II ) Računski zaključek za leto 1919, se je odobril in dalo na predlog podpredsednika Brenčiča predsedniku odvezo za sklep računov. Točka III.) Glede organizacije konjerejcev po okrajih, je obljubil g. podpolkovnik Ravnihar, rta bo v zadevi ukrenil potrebno in dal popisati vse plemenske kobile. Točka IV.) Na predlog g. odbornika se je sklenilo, da se vrši občni zbor konjerejskega odseka en dan pred občnim zborom kmetijske družbe. Točka V.) Poročilo g. podpolkovnika Ravnikarja, da se je prestavil državni norik Castor Apus z Mute v žrebčarno, ker je baje bolan, se je vzelo na znanje s predlogom, naj se da posestniku Zagajšeku na Gortini primeren žrebec v oskrbo, ravno tako poročilo omenjenega odbornika, da je na Štajerskem priglašenih okroglo 40 žrebcev v licencovanje. Določili so se kraji: Celje, Mar bor, Pluj, Ljutomer in Slovenji gradeč za letošnje licencovanje ter po dva odbornika, katerima se ga je udeležiti v vsakem kraju. Predlog odbornika g. Turnšeka, naj se odsek obrne do kmetijske družbe s prošnjo, da ta povrne odbornikom vožnjo k licencovanju in obdarovanju se je sprejel, ravno tako predlog g. odbornika, naj se ukrene potrebno, da se stekajo zneski zaradi prestopkov, storjenih s spuščenjem nepotrjenih žrebcev v sklad konjerejskega odseka. G. pl Rohsmanit je predlagal, naj se vloži prošnjo na pristojno mesto, da se vojaške konje ne nastani v žrebetišču na Cvenu, ker je to proti interesom konjerejcev, ampak naj se take konje prestavi v Prekmurje; tudi ta predlog se je sprejel. Ker se nobeden od odbornikov ni oglasil več s kakim predlogom ali nasvetom, zaključil je g. predsednik z izrazom zahvale vsem dospelim odbornikom sejo po dveurnem zborovanju. Pirnat 1. r , Lovro Petovar, nam. zapisnikarja. predsednik. RAZNOTEROSTI- Popravo hlevov, gnojišč in «>noiničnih jam prevzame stavbno podjetje Dragotin Korošec in Drug v Braslovčah na Štajerskem. Hlevi, ki se za časa vojne niso mogli spraviti v red, »o dandanes nujno potrebni poprave. H alevredno je, če se najde tako stavbno podjetje, ki se boče pečati ▼ prvi vrsti z urejevanjem hlevov in gnojišč v tisti smeri, kakor to »ahteva umna živinoreja. G Korošec je pripravljen, si na licu meata ogledati hleve in podati primerne nasvete proti povrnitvi potnih stroškov. Priporočamo vsem živinorejcem, da se v vseh takih zadevah obračajo t a to stavbno podjetje. METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Urodno glasilo Slovenske kmetijske družbe. •Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto. Posamezna številka stane 80 v. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 600 K, na /• strani 150 K, na >/« strani 100 K, na /u strani 25 K. Udom 10 •/• popusta. Vsaka vrsta v .Malih naznanilih" stane 2 K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani,TurjaškF trg štev.3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. St. 4. Ljubljana, L marca 1920. Letnik XXXVII. ]Uala naznanila. Ca vsako besedo je naprej plačati 20 vinarjev v Šmarju ali znamkah, sicer se naznanila ne objavilo. Upravclitvo ne prevzame posredovanja. fl a m II PILE ŽAGE ORODJE " " u vse svrhe najboljše kakovosti priporoča Odon Xoutny, špecijalna trgovina jeklenih in tehničnih potrebščin v Ljubljani, Kolodvorska ulica 37. 7C zarezano ali navadno in razne cementne izdelke ima vedno v zalogi ln izdeluje iste samo iz splitskega cementa. Delavnice ceme..tmh izdelkov Tr-šan & Gorjanc, Kranj. ___2 Sadna drevesca. Večjo množino, tri- in Štiriletnih vrst lepih visoko-debelmh drevestc Jabolk; Bauman reneta, zlata reneta, štajerski mašančkar, izvirni namizni tafelni, ki se drže do junija, štajerski moštar Paier-hubert, zelo rodoviten, žalostinue itd. Hruike; večina moštnice, žlahtne pa klaoovke, napolenov-ke, rumene itd., in več sto hruSovIh pritlikavcev, požlahtnjenih češenj in češpelj dobrih -r«it vse T. itnpnl, rf»ns na farni primerna I. vrsti* 10 K komad, II. vrste 8 K komad ima naprodaj Andrej Hafner, posestn« in sadjerejec, Dorfarje it. 14, p. Škofjaloka._14 kupuje po najvišji ceni Martin Pleterski, 15 Ženske zmešane Ceiklje. _ V službo se sprejme v Ljubljano teno, zdravo in krepko dekle. Opravljati bi imelo vsa hišna dela. Hrana dobra ; plačilo po dogovoru. Ponudbe je poslati na upravništvo .Kmetovalca' pod .poštena"._25 Žitni odpadki V"0^' gačniku v Ljubljani Dunajska cesta se dote a K ri Fran Po-32 Laneno seme dobre kakovosti kupi Slovenska kmetijska družba v Ljubljani. Ponudbe brez vzorca in brez natančne navedbe cen in pogojev nimajo pomena in se ne bodo upo-števale. __33 Pošteno rodbino^Jerost^k^e^pUiavtr se razume na vinogradništvo, sprejmem za svoj vinograd na Slovenskem. Pismeno je vprašati pri Josip Zagoričnik-u, Zagreb. Sel3ka cesta 32. 35 dan za gos. Fr Stupica, trgovina z Purana žeieznlno v Ljubljani. 66 7arlmina za proizvodnju sjemenja u Zagrebu UUUrUyO si je postavila zadačom, da znanstvenim metodiina u viastitom pokušalištu prigaja nove, aklimatizirane i selekcionirane vrsti, koje u našim krajevina izvjesno više rode od domačih. Zadruga se služi pri tomu rezuitatima dosadešnjeg 10-godišhjeg iztraživanja prof. dra Bohutinskya i avenč. prof. dra Handekičn. — II koliko Zadruga još ne može da razpolaže sa vlastit m selekcijama, uvadja ona prokušane odlike svake vrsti sjemenja iz inozemstva uz jamstvo za originalnost i kakvocu sjemena. Pošto je to danas prvi zadrugarski pot-hvat te vrsti u našem kraljevstvu SHS, zaslužuje on svaku potporu sa strane gospodara._34 HaihnTiiD annn ima vedno naprodaj apne-naJUOlJSB apno niča J. Tauf r, Zagorje o>b Savi. _56 Pn7nit I Stari letniki Kmetovalca ter razni drugi I UuUI I gospodarski listi in knjige s« kupijo. Ponudbe pod „Knjige" na Kmetovalca._51 MMneUP U nrn n O sekane iz najboljše bele, ostre inilllanii nillllllts, ska,e, trde in srednje od 40 do 100 cm široke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno garancijo.iLesko»šek Anton, posestnik in kamnosek, Sv. Jurij ob južni železnici pri Celju._60 Vamoniam 700 ' prvovrstnega jabolčnika za UHilllilljaill, 12 mtr. stotov lepega krompirja, meri.ike prosa i,i 5 mernikov ječmena. Franc Majcen, Dol pri Hrastniku, 61 čistokrvne pinegavske pasme, ■i starega od 18 mesecev do dve leti." onudbe na Marjeta Pirnat, Dr;.vije št 4. pri Ljubljani._62 najfinejši iz mirne, dobe proda Ivan i Povše v Mokronogu. 63 Kupim bika, Firnež 5 — 8 metrov dolge, tudi _ 11 kratke za nove nasade. Duppditer semenski oves, 100 kg 340 kron, brez vreče po povzetju ; vreče se naj vpošljsjo. Hugo pl. Bien, Braslovče, Savinjska dolina_64 Mlail bnni čvrst, 2 leti star, navajen na delo, MIHU nUHJ, se proda. Anton Stih, Stara cerkev št. 24. in Kočevju. _65 Slamoreznico pj dogovoru.__ v dobrem stanju proda, Josio Verbid, posest. Vrhnika 7. Cena 67 Tonn nncpctlin V dobrem stanju, 50mernikov ilEJjD pOSEalVU, posetve, 4 travniki i. dr. je naproda;. Vpraša se pri Anton Znideršič, Slepšek, p. Mokronog._68 Zanesljivo dober mlinar, starejša moč, se sprejme pod ugoSnimi pogoji. Ponudae na F. S. Skrabar, Višnja gora, Dolenjsko. Neoženjeni imajo prednost. 78 Prodam l rinh vaško kladivo, 1 ovna za kole b.ti, vlitega, več mlinskih tečajev (štekljev). 4 mlinske stope, staro navadno in lito železo, vsake vrste kmetijsko kovano orodje, lastni izdelek. Niko Ahačič, fuž nar, Tržič. _69 _ Dve delili in enega fanta fe.1^ lim sprejeti v lahko kmečko službo pri Radovljici tako) ali pozneje. Kupim lovsko puško in malo repetir pištolo. Poštno ležeče : Radovljica M. Z. ___70_ Vsled napeljave električnega toka prodam dobro ohranjen mOtflP n0 bEM^, sHmfmt čmi. Kupna cena 4000 K. Fritz, po domače Podstra-žišnik, Stražište pri Vetrinju, Koroško. 71 nan plemenskih prašičev, jesencev je naprodaj rOr pri Vidu Merhar, Gamelje 8, p. Št. Vid sad Ljubljano. 72 Mldtilnirn na SePelJ> 8 tresllcem za slamo, IIIIDIIIIIIIiU staro a v popolnoma dobrem stanju, proda Jos. Cerne. Zg. Šiška 39. 73 Šest kamenitih podstavkov za,ekoce°noc proda- A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta 21. _____________74_ za k mlatilnemu stroju imam naprodaj ; kupil bi >a ele-ktrodlnamo za razsvetljavo. Janes Škrjanc, Mala stara vas, pošta Grosuplje, Dolenjsko. 75 Maitnia 'n,a vese'ie Jo Živine in zna dobro (nuJtSIJD, molzti sprejme, Oskrbništvo graščine Noviklošter pri Sv. Petru v Savinski dol nI. Plafa po dogovoru. Samec ima prednost. 76 I vagon lepih smrekovih kolov vinograde v debeiosti 5—7 cm. dolge 4—8 metrov proda za ceno po dogovoru, Josip Žužek, Velike Lašče. 77 Muči Vas glavobol? IT.r^lŽ* jevega pravega Elza fluida, in »dpravljene so bolečine ! 6 dvojnatih ali dve veliki špecijalni steklenici 27 K. Fellerjev Elza mentoini Irtnik, en komad 3 K 50 vin. Želodec Vam ni v redu? Elza-krogljic! Te »o dobre! 6 škatljic 12 K—. Pravi balzam 12 steklenic 24 K--. Prava švedska tinktur. 1 velika steklenica 12 K-—. Omot in poštnina posebej a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elzatrg št. 287, Hrvatska. (20C) Slamotresnico • (6) Slevenska 'I RMETI3SK9 DRUŽBA . KRANJSKA v je Izdala in prodaja naslednje Z™* knjl°e: Cena K 2. Fr. Stupar: Apee v kmetijstva - 60 3. Fr. Stupar: Navodilo, kake |i sestavljati perefilla s litini . —-40 k. M. Kostanjevac: 0 užltninl •d vina In meta . . . 3 — » 8. Boh. Skalick? Siljenje ali kiljenje ameriških kljufov --60 310. B. Skalickf: Kmetijske razmere na Ceikem ... 1-40 11. Guitav Pire: Poglavje e govedoreji na Kranjskem --60 18. Pridelovanje In razpefia-vanje namiznega grozdja ter zgoja trt na špallrjn. (B. Skalick^)..... : 18. • sestavljanju In setvi travnik aaianle. (W«n«erl-Turk) 2 — U. A. Sirie: Poljudno navadile 2i aer]en|e laaa .... 3— 16. Steuert-Jamnik: Sooeda Razumnika konjereja . . 2 — za PHDIZffODHlIl S3EMEN3A U ZAGREBU, Freradavičeva ulica ZO imade na zalihi: Vočaka (jabuka, krušaka, kajsija, bresaka, šljiva, trešanja, oraha, dudova), stablašlca (poluvisokih) uz cijena za I. razred K 15-—, za II. razred po K 13-— te patuljastih uz cijenu od K 8 — do K 13 — po komadu. Embalaža (pakovanje) zaračunava se posebno. — Obzirom na oteščanu zeljeznlčku otpremu preporuča se preuzeče vočaka na skladištu samom, a dalja otprema kolima ili kao brzovozna prtljaga na željeznici. (21) Uresnoga grmlja I drvlja (bukve; smreke, čempresa, bora, javora, šarolistog, divljeg kestena, jablana) uz cijenu od 10 K do 15 K po komadu, te ruža penjalica (Crimson Rambler po K 6v- komad. Sjemenja svake vrsti i to od domačih žitarica djelom od domačeg akli-matiziranog i selekcioniranog priploda, djelom od importiranih najboljih odlika, nadalje povrtnog sjemenja svake »vrsti, originalno importiranog iz Holandije, Danske, Njemačke, Češke i Austrije. Prodaje se na veliko i na malo (vrt-Ijarsklm porcijama). Pošiljke se. šalju poš-tanskim povzečem, embalaža se računi uz vlastiti trošak. Cijenicl se na zahtjev šalju ekspresnim listom. ^EL Mlarna M Ramah (Georg Graf ». Thura'sches Stahlwerk Strelteben) ustanovljena 1774. leta. (17) Gaštanj-Ravne, Koroško (Jugoslavija). Poštna postaja Guštanj, žel. postaja Prevalje. Brzojavni naslov; jeklarna Guštanj. Proizvaja: Azzalonsko in bresciansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Legirana in nelegirana topllniška jekla za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jekla za orodje, drugovrstna, za kladiva, žlebe, matrice; za dleta in nože za obdelovanje železa; za svedre, za rudo, premog in kamen; za pile, rezila vrtalna dleta itd. Legirana in nelegirana martlnova jekla za vozovne in vagonsie vzmeti: za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilni in letalni industriji; za kolesna obročja; za kose, srpe, sekire, motike. lopate itd. Izgotavlja: Vozovne osi s pušami in nakončniki; transmisijske vaike (ostrugane do 4 m, surovoko-vane do 6 m dolžine): v žlebih kovane dele za avtomobile in vagone; krogle za cementne mline itd Cementna (U) strešna opeka najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki Ivan Jelačln, LJubljana, Emonska cesta št. 2. ]. KOMOTIČ dolgol. zastopnik znane tvrdke K. in R. Ježek, Blansko, tovarna kmetijskih ln poljedelskih strojev in motorjev se priporoča. — Dobra in solidna postrežba. Ljubljana, Gradišče 3t.ll Nadalje priporočam dobro znano tovarno W E t S I A , katera izdeluje izvrstne brzoparUnlke vseh velikosti z dvojnim pocinkanim parnim kotlom, In porabno obenem za kuhanje žganja. (12) 8|krajemam naročili ■a slamorezne note. Cene po dogovoru. Ker je tovarni Ježek uvoz dovoljen ,se naročeni Mrdji lahko takoj dobe Pozor! posestniki In posredovalci iz dežele! HlOdB, smrekove, ' bukove in vsak drugo les k"pi industrijsko podjetje za inozemstvo. Prevzame in plača se na vsaki postaji. Natančne ponudbe z navedbo dimenzij in cen na (26) Anončni zavod Drago Beseljak LJubljana, Cankarjevo nabr. 5. Kmetovalci! Denarni zavodi! Gozdarske in gospodarske zadruge Berite I Lasotržci! Beri««: A. Šlvic i (9j „Poljudno navodilo za merjenje lesa" v omenjeni knjižici je poljudno popisano kak: se izračuna telesnina debel posekanega in rast? Sega drevja ter celih gozdov, kakor tudi obtesanegi in razžaganega lesa. Prldejane so vse za tako ra čunanje potrebne tabele. V knjižici se nahaja tuč popis in potrebne tabele za pravilno določanji oblik in razmerij lesu, ki se ima obtesati ali raj žagati. Kmetovalec se pouči kako na podlagi tabr izračuna prirastek v gozdu. Dalje so prldejane ta bele za določanje prostornine v ogljarskib kopal In kub. mera drv za kurjavo v prostorninskih me trlh kakor tudi popis in potrebne tabele za pri merjavo nove dolžinske, plcikivne in kubične mer. s staro mero. Cena knjigi proti predplačil za ude Slov. kmet. dražbe K 3 •—. Sfaubno podjetje Dragotin Korošec v Braslovčah naznanja, da izvršuje razne stavbe za pospeševanje živinoreje. Nov način zidanja, ki je za polovico ceneji. Železobetonske tra-verze, Prodaja razno opeko. Kdor to rabi, naj se obrne na: Korošec Dragotin, stavbno podjetje Braslovče. Štaj. '2.T Kmetovalci ? Skrbite za kar največje razširjenje »Kmetovalca"! Stremite za tem, da se ga lehko čita v vseh gostilnah i rt javnih prostorih. 25.000 nas Je že v Kmet, družbi. pa bi nas bilo lehko še enkrat več. Čim več nas bo. več bomo dosegli! a posojilnica v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6. obrestuje hranilne vloge po čistih Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica In je Imela koncem marca iQig nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezerv v8j nih zakladov. Posojila se dovoljujejo po 4 do 5°/0 Ljudska posojilnica stoli pod neposredni« driaruim nadzorstvom. Vzajemno pod~ porno društvo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Posojilo na osebni kredit : 6 •/.. Posojilo na hipoteke: 5»/i%. Mesečna odplačila. Ranžijska posojila na več let. Mali vračevalni obroki. Pisarna: Kongresni trg št. 19. Uradne ure od 8 do 12. (105) Prospekti brezplačno na razpolago. Rezervni zakladi nad 500.000 K. Hranilne vloge 3 v LJUBLJANI k Obrestuje hranilne vloge po 3 °j 10 <2> »rw vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačale posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi t čekovnim promet&m <0f jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad 4£,000.000 kron. ===== Stanje raenraili uklidov I.IOO.OOO k«>«n. ===== Rogaška slatina Tempel vrelec: Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebadanje in preosnavljanje. Styrla vrelec: Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca In čreves, najboljši pripomoček proti slabemu pre-oavljanju in teku. Proti boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen. Donatl vrelec : Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro jredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu ka-tienu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemo-roidum itd. BogaSka slatina te najbolj priljubljena In se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je Izmed vseh alkaliino-sa-liničnih rudninsko - kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša trepčiina in oživljajoča pijača; obenem pa tudi lajboljSe sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzliee. (1) Rogaška slatina 'e najboljša namizna In mineralna voda, katera : : nima nikdar slabega oknsa ali duha. Vinometre »Bernadot« — Asbes ov bombaž in prašek — Eponit Prancosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit - Ribji mehur— Špansko zemljo — Tsnin Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Stdo bicarbono — Strupa proste bat ve Itd. ima v zalogi po najnižji ceni Orogerija ANTON RUNE Ljubljana, Židovska ulica 1. g Najstarejša hranilnica v Sloveniji! KRANJSKA HRANILNICA v Ljubljani ustanovljena leta 1820 sprejema hranilne vloge proti 3 •/, obrestovanju 'in dovoljuje hipotečna posojila po 4 V/o S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo in starostna hranilnica za posle In delavce. Hranilnica je sirotinskovama in jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo. Rezervni zakladi znašajo približno S milijonov kron. Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje občekoristnih naprav in podjetij na Kranjskem. (15) Za te svrhe se je doslej darovalo 8,698.000 kron. Pismene pojiljatve je nasloviti na Kranjsko iranllnleo v Ljnbljani, Knafljeva ulica štev. 9. ogromno pošiljatev manufakture naravnost iz inozemstva je prejtla tvidka R. STERMECKI v Celju in sicer: volne, cefirja, tiskanine, etamina, batista za ženske obleke, sufena, kamgarna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilha, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blaga, kattro se prodaja zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. (27) Razentega vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek po zelo nizkih cenah, Čevlji ženski, moški in otročji vedno v velikanski izberi, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. Ilustrovani cenik zastonj. Na debelo samo v 1. nadstropju. Veletrgovina n C^fsvmor bl Cel'e 11319 razpošiljalnaK«JlClIIlEblll Slovenija.