naj
rimors
nevm
Leto XIII - št. 232 (3767)
TRST, nedelja 29. septembra 1957
Cena 30 lir
SVETOVNA BANKA
in mednarodni denarni sklad
V ponedeljek so v Wa-shingtonu svečano o-tvorili dvanajsto zasedanje svetovne banke in mednarodnega monetarnega fonda. Na zasedanju Je sodelovalo 64 držav članic obeh mednarodnih u-stanov in delegati štirih držav — Tunizije, Maroka, Malezije in Libije — ki so zaprosile za sprejem.
Zasedanje obeh mednarodnih finančnih organizmov je izredno pomembno, faj pride na njem do izraza svetovni finančni po-mžaj in delegati tudi ocenijo gospodarsko stanje najvažnejših držav za raz-voj svetovnega gospodarstva.
Svetovna banka se namreč ukvarja z izdajanjem dolgoročnih posojil za gospodarski dvig vseh držav na svetu, pri čemer zlasti Upoštevajo zaostala podreja. Mednarodni denarni sklad pa naj bi prispe-Yal k rešitvi valutnih vprašanj tako, da članice tega fonda laže dobe tujo Potrebno valuto in na ta način premoste težave svo-JJh plačilnih bilanc.
Oglejmo si nekatere poučne in zanimive podatke Poročila, ki je bilo podano na omenjenem zasedanju.
Svetovna banka je v zadnjem poslovnem letu (od V1- julija 1956 do 30. junija 1957) izdala 20 novih Posojil 15 državam v skupni vrednosti 388 milijonov dolarjev. Skupno je torej ta banka izdala od svoje Ustanovitve 170 posojil 45 državam v vrednosti 3,1 milijard dolarjev. Banka J® imela čistega dobička ."6 milijonov dolarjev in 17 milijonov dolarjev je do-mla kot 1-odstotno posebno komisijsko nagrado za vsa Posojila. Rezerve znašajo sedaj 289 milijonov dolarjev.
Zanimivi so podatki o 'Posojilih, ki jih je ta ban-k.a odobrila Italiji, V obravnavanem razdobju je Panka namreč odobrila 1*53 milijonov dolarjev. Zadnja Posojila so bila dodeljena: “2.5 milijona dolarjev za Izvršitev hidroelektričnega kompleksa v Sardiniji, 24 milijonov so razdelili s pomočjo «Blagajne za Jug« med desetimi industrijskimi podjetji in ostanek za gradnjo treh hidroelektrič-mh naprav v Italiji in e-ne termoelektrarne na Siciliji.
Jugoslavija je dobila do-sedaj dve posojili v skupki vrednosti 58 milijonov dolarjev, ker so porabili Za izgradnjo elektrarn, raz-y°j kmetijstva, industrije m Prometa.
V zvezi z delovanjem te "Unke sta zanimiva še dva druga podatka: večina podojil, ki jih je banka odobrila, je bila porabljena za Pakup raznih surovin, strojev in druge opreme. ~d tega so porabili: v ZDA “■3 odst., odobrenih vsot, \ Nemčiji 18,7 odst. in v veliki Britaniji 11 odst.
Poročilo o delovanju te Panke pa po drugi strani Judi poudarja, da še niko-u ni prišlo do tako velikih investicij med državami, kar je nujno privedlo tudi
do povečanja državnih dolgov drugim državam. Računajo, da dosegajo ti dolgoročni dolgovi 23 milijard dolarjev, kar je približno dvakrat več kot so znašali pred desetimi leti. Vendar tega naravnost fantastičnega naraščanja dolgov ni mogoče negativno oceniti, saj odraža hiter povojni gospodarski razvoj, ki je omogočil državam podpisanje novih posojil za to, da nadalje razvijejo svoje gospodarske zmogljivosti.
V tem okviru, kot je razvidno iz gornjih podatkov, je svetovna banka prinesla pomembne delež za dosego čim hitrejšega svetovnega gospodarskega razvoja. Vendar pa so na mestu tudi kritike, da bi banka morala posvetiti več paž-nje zaostalim državam, ki nimajo lastnega kapitala in jih finansirajo po najugodnejših pogojih brez vsakega vmešavanja zunanje politike.
Nič manj pomembni niso tudi zaključki poročila o mednarodnem denarnem skladu, ki ima za nalogo, da skrbi za takojšnja likvidna sredstva in torej izdaja le kratkoročna in kvečjemu srednjeročna posojila. Delovanje tega fonda, ki je bilo v prejšnjih letih manj pomembno, je bilo lani izredno intenzivno, kar je direktna posledica sueške krize. 16 držav je v lanskem poslovnem letu dvignilo 1100 milijonov dolarjev in 15 milijonov kanadskih dolarjev.
Poročilo ne omenja zadnjih pomembnih valutnih dogodkov in med njimi devalvacije franka in angleških denarnih ukrepov, vendar pa obširno govori o valu inflacije, ki je zajel številne države. Po teh ugotovitvah naj bi krivdo za tak položaj nosile nekatere države, ki so s prehitrim ritmom razvijale svoje gospodarstvo. Rešitev vidi poročilo samo v znižanju državnih investicij in privatne potrošnje.
Zlasti pa je pomembna ugotovitev, da samo ZDA in Zahodna Nemčija razpolagata s pomembnimi rezervami valute' in zlata in lahko vplivata na plačilne bilance drugih držav.
V tej zvezi so značilne izjave ameriškega zakladnega tajnika Roberta Andersona, ki jih je izrekel na prvem zasedanju, da bodo morale v bodoče države računati predvsem na privatne investicije, «ker ameriških davkoplačevalcev ni mogoče bolj o-bremeniti«.
Očitno gre torej za poizkus razdelitve finančnega vpliva med Ameriko in Nemčijo, kar kaže, da je
naletelo na ugoden odziv z nemške strani. Nemčija je tako uradno sporočila, da bodo vložili 75 milijonov dolarjev v svetovno banko.
Osrednje vprašanje zasedanj obeh mednarodnih institucij pa so predstavljala denarna vprašanja odnosno odnosi med raznimi valutami in stalni inflacijski pritisk. Delegati Francije in Anglije (dveh držav, kjer so take težnje najbolj pereče) so sicer s precejšnjo resnostjo trdili, da bodo njih zadnji valutni ukrepi privedli do stabilizacije in zagotavljali, da ne nameravajo izpre-meniti tečajev. Vendar ta zagotovila niso povsem prepričljiva, saj je kurz angleškega funta ves čas med zasedanjem stalno padal.
Ta pojav so razlagali s špekulacijami zaradi glasov, da bo Nemčija reval-virala marko in se bo tako bistveno izpremenil odnos do funta. Nedvomno pa ne gre samo za špekulativne posege, i,emveč za stvarni odnos dveh gospodarstev, pri katerem so Nemci močnejši, kar občutno vpliva na svetovni gospodarski položaj. Na zasedanju tega vprašanja niso mogli dokončno rešiti, čeprav so dosegli nekatere pozitivne rezultate in je tako med drugim nemški predstavnik dr. Luedger Westrick zagotovil, da ni niti govora o iz-preminjanjU paritete nemške marke.
Vprašanje inflacijskega pritiska je torej še vedno zelo resno in ga ne bo mogoče rešiti brez vztrajnih naporov vseh držav. To vprašanje je pereče tudi v Italiji, saj so v okviru tega mednarodnega zasedanja italijanski gospodarski listi poudarjali, da se zniža vrednost italijanske lire vsako leto za približno pet odstotkov.
Na zaključnem zasedanju, ki je bilo v petek, so delegati imenovali za predsednika svetovne banke belgijskega ministra za finance Henri Lieberta in za predsednika svetovnega monetarnega fonda častnega guvernerja belgijske narodne banke Maurice Frereja. Prihodnje zasedanje obeh mednarodnih u-stanov bo v septembru 1958 v New Delhiju v Indiji.
Taki prizori, kakršnega vidimo na sliki, se v južnih državah ZDA pogostoma ponavljajo- Zagrizeni nasprotniki priznanja enakopravnosti črncem so zlasti te dni, ko so se odprle šole, še poostrili svojo gonjo proti črncem, da jim onemogočijo vstop v javne šole. V državi Arkansas, kjer vlada guverner Faubus, je prišlo do velikih neredov in naphdov na črnce, tako da je moral predsednik Eisenhower poslati tja tisoč padalcev, ki so zaščitili črnce in jim omogočili, da pod njihovo zaščito prisostvujejo pouku v šoli. Zagrizeni rasisti ne odjenjajo in celo grozijo z ukinitvijo javnih šol v državi Arkansas. V Georgiji pa so
cčlo zažgali univerzo Albany, ki je namenjena črncem-
Eisenhovver	ponovno
odgovornosti	za	nered
v
Črnski dijaki hodijo v šolo še vedno v spremstvu vojakov - Faubus pripravlja tla za ukinitev javnih šol in njih spremembo v zasebne V - J
Tržaški občinski komisar: «To je torej tista nagnita melona! • • •»
LITTLE ROCK, 28. — Čeprav se je v Little Rocku samem ozračje pomirilo in hodijo črnski dijaki v spremstvu zveznih čet redno v šolo, pa se odmev tamkajšnjih dogodkov vedno bolj širi. Vse kaže, da gre za resen spor, ki bo imel hude posledice med ameriškim javnim mnenjem. Razen tega pa je treba tudi upoštevati), da so ti dogodki povzročili zgražanje po vsem svetu, saj so razgalili slabosti toliko opevane demokracije, ki se ZDA tako rade sklicujejo nanjo in tudi «izvažajo» v inozemstvo, ki je pa doma ne znajo ali ne marajo uresničiti. Tudi rasist Faubus, guverner Arkansasa, se noče ukloniti in še naprej hujska.
Danes je predsednik Eisen-hower poslal demokratičnemu senatorju Richardu Rus-sellu brzojavko, y kateri pravi, da bi se zdelo, da je «pristal na anarhijo«, če ne bi bil ukazal zveznim četam, naj poskrbe za to, da se v liceju v Little Rocku mirno uvede plemenska integracija. S to brzojavko je Eisenhovver odgovoril na ostre kritike senatorja Rus-sella, ki je poslal predsedniku brzojavko glede intervencije zveznih čet v Little Rocku in glede njihovih metod. Russell je v svoji brzojavki primerjal dejavnost teh
čet hitlerjevskim «Sturm Ab-teilungen«. Glede te obtožbe je Eisenhovver izjavil: ((Medtem ko so nacisti uporabljali vojaško silo, da bi uresničili ambicije in smotre neusmiljenega diktatorja, se je v tem primeru uporabljala sila v zaščito ustanov svobodne vlade.«
Predsednik je nadalje izjavil, da če ne bi napravil tega ukrepa, bi prišlo do cepljenja enotnosti Združenih držav. Pri tem je še dejal: »Prepričan sem, da, če bi bili uporabili policijske sile v Arkansasu v podporo ukazom vrhovnega sodišča, ne pa za njih preprečevanje, se ne bi dogodila vsa nadaljnja nasilja, niti ne bi nihče tako odkrito kršil sklepov zveznega sodišča in zakonov. Ko neka država v poskusu, da bi onemogočila ukaze zveznega sodišča, spodbuja množice ekstremistov, naj ukazov tega sodišča ne spoštujejo, in ko neka država odkloni uporabo svojih policijskih sil za zaščito oseb, ki mirno izvajajo svoje pravice, sloneče na ustavi in na ukazih zveznega sodišča, je dolžnost predsednika ZDA, da osebno poskrbi, da se varnost teh oseb zaščiti.«
Kar se tiče obtožb senatorja Russella v zvezi z metodami, ki so jih uporabljale zyezne čete v Little Ro-
cku, je Eisenhovver rekel, da vodijo glede tega preiskavo ter da bo minister za vojsko Brucker osebno poročal o tem senatorju Russellu. V svoji brzojavki je Eisenhovver tudi izjavil: ((Malokdaj v svojem življenju sem se čutil tako užaloščenega kakor takrat, ko mi je moja službena dolžnost narekovala, da zaukažem uporabo čet znotraj meja zvezne države, da zagotovim uveljavljanje sklepov zveznega sodišča.«
Guverner Faubus je danes sprejel 12o mater belih dijakov liceja v Little Rocku. Matere so zahtevale, da se licej zapre. Navidezno ni sprejel Faubus še nobene obveznosti, saj je neka mati po razgovoru izjavila novinarjem: ((Vsekakor, ali guverner zapre ali ne šolo, je še vedno dovolj drugih šol v Georgiji in v Misisipiju.«
Po drugi strani pa je Faubus izjavil novinarjem, da bi mu zapora liceja vsekakor prijala. V zvezi z brzojavko, ki jo je poslal Eisenhoiver senatorju Russellu iz Georgije in v kateri je posredno tudi njega obtoževal, je Faubus rekel:	«Konec
koncev skuša vsakdo, ki je v težavah, najti nekega grešnega kozla.« Kasneje je Faubus izjavil, da proučuje razne ukrepe, ki bi lahko rešili vso zadevo in med temi
ukrepi bi utegnilo biti tudi sklicanje izrednega zasedanja kongresa države Arkansas. Kar se tiče možnosti prekinitve šolskega leta v liceju, je Faubus dejal, da bi podprl takšen ukrep, če bi s tem dobile državne in šolske oblasti Arkansasa zopet nad njim nadzorstvo. Faubus je dodal, da bi lahko krajevne oblasti zaprle šolo iz ražn.h razlogov, kot na primer zaradi epidemij, nevarnosti zrušitve poslopja, nevarnosti požarov itd. Toda v praksi ne gre za to, marveč za ((okupacijo« poslopja.
V zvezi s sklicanjem kongresa Arkansasa, ki naj bi na primer razpravljal o ukinitvi podpore šolam, kjer se vrši integracija, ali o spre-menitvi vseh javnih šol v zasebne, pa je guverner rekel, da ni sprejel še nobenega sklepa ter da ne bi hotel napraviti korakov, ki bi zavirali napredek, ki ga je dosegel Arkansas. Vsekakor, je rekel Faubus, zvezno sodstvo ne bi moglo zanikati veljavnosti takšnega izrednega zasedanja kongresa v Arkansasu, niti veljavnosti njegovih sklepov.
Uresničenje plemenske integracije pa se ne tiče samo Little Rocka, saj je še mnogo krajev zveznih držav, kjer je še niso izvedli, kar kaže, da so zakoni na pa-
pirju ena stvar, stvarnost; pa> druga. Na podlagi statistik o šolstvu na jugu, je razvidno,' da so v 24 odst. šol južnih' šolskih okolišev .izločili•: ali izločajo plemensko ločitev^ Na vsem jugu so 9004 šolskv okoliši, V 6001 okolišu vprašanje integracije sploh ne obstaja, ker pripadajo učenci' samo enemu plemenu. V ostalih 3003 okoliših, kjer je prebivalstvo mešano, so plemensko ločitev odpravili samo v 704 okoliših. Računajo^ da v teh okoliših hodi 104 tisoč 200 črnskih dijakov pouku skupno z belimi d) jaki in učenci, medtem k znaša skupno število črnskih dijakov in učencev 350.000 Se pred štirimi leti niso v južnih državah ZDA pustili niti enega črnskega učenca hoditi v šole, ki jih oblikujejo belci.
Senator John Sher^an Cooper, predstavnik Kentu* ekyja, je v razgovoru s francoskimi novinarji dejal,da bodo Eisenhovverjevi ukrepi nedvomno naleteli na odoi bravanje večine ameriškega ljudstva. Rekel je nadalje, da predstavlja državo, ki ja “na meji« in ki pripada pd svojem značaju jugu; kljuh temu pa meni, da se ne smd nikjer pristajati na plemeni sko diskriminacijo, ki jd
(Nadaljevanje na 8. stranil
Aktualni
portreti
Nemiki general HANS SPEIDEL, na obisku v Londonu, pregleduje častno četo na vojaški akademiji v Sandhurtu
YMA SUMAC, slovita pevka iz Peruja, se je končno pobotala z možem in bo prišla z njira in sinom prihodnjega oktobra v Italijo
Dr. VVINSTON PRIČE, ki Je nedavno izjavil, da je odkril virus, ki povzroča prehlad, hkrati pa tudi cepivo, ki nas bo obvarovalo te tako razširjene nevšečnosti
Neki londonskiy tednik Je nedavno objavil vest, da se je princesa MARGARETA zaročila s svojim dolgoletnim sprem Ijevaicem, Billyjem VVsi lacem; le-ta pa Je vest demantiral
GUENTHEH HASSEL BACK je eden od šestih mornarjev, ki so preživeli potopitev nemške šol •ke ladje »Pamir*. Rešila ga je ameriška ladja obalne straže »Absecon*
Sedem dni v svetu
Javni govori in pomenki pri obedih
Morda je pozornost bralcev na splošno bolj obrnjena drugam Kakor v Neto York, kjer pravkar zaseda *mednarodni parlament», t. j, glavna skupščina OZN. Res je, mnogo je vprašanj, ki zanimajo pozornega bralca, vsestranskih vprašanj, kakor na primer preganjanje črncev v ZDA, potopitev šolske ladje »Pamir«, azijska gripa, Saudovi razgovori v Damasku, vojna v Alžiru in prizadevanje francoske vlade, kako bi u-stvarila videz, da *skrbi za blaginjp« alžirskega ljudstva. In še mnogo drugih. Vendar pa je zasedanje skupščine OZN zdaleč najvažnejši dogodek, ker so tam zbrani delegati 82 držav članic te organizacije; prišlo je tud- veliko število zunanjih ministrov. Nekateri so samo prebrali svoj propagandni govor v skupščini in odšli, so pa drugi toliko bolj aktivni in si resno prizadevajo, da bi svet rešili strahu pred vojno in ustvarili ozračje mednarodnega zaupanja in sodelovanja. Šemo v okviru zboljšanja mednarodnih odnosov in utrditve miru bo mogoče reševati številna nelahka vprašanja, ki so pred skupščino, je. poudaril jugoslovanski državni tajnik Koča Popovič, ko je obrazložil stališče Jugoslavije do perečih mednarodnih vprašanj, Zagotovil je tudi, da bo Jugoslavija tudi v bodoče dajala vsestransko ncdporo OZN.
Zelo aktivna je tudi indijska delegacija. Predložila je že tri različne resolucije * zvezi z razorožitvijo, ki najbolj skrbi vse delegacije in je najnujnejše vprašanje, o katerem bo razpravljal politični odbor, Od vseh odborov skupščine je ta odbor najvažnejši, ker pred njim obravnavajo najbolj aktualna vprašanja, Tu bodo razpravljali o indijskih in drugih resolucijah v zvezi z razorožitvijo.
V prvi resoluciji zahteva Indija, naj se brezpogojno in brez časovne omejitve ustavijo vse jedrske eksplozije. V drugi resoluciji predlaga razširitev razorožitvenega odbora in njegovega pododbora. Tretja resolucija pa je najvažnejša in lahko rečemo, da je nekako nadomestilo zu zahodni načrt, ki so ga bili predložili na londonski konferenci. Indija zahteva nujno ustavitev oboroževalne tekme. Vstavi naj se proizvodnja jedrskih snovi, sedanje zaloge pa naj se namenijo miroljubni uporabi Prepove naj se proizvodnja in izvoz atom'kega orožja, že izgotovljeno pa naj se demontira. Vse to bi nadzorovali s sistemom kopenske, letalske in pomorske inšpekcije. Vse države naj bi prostovoljno predložile skupščini v pregled voje obrambne proračune, razorožitveni odbor naj bi prevzel skrb za izvajanje vseh predlaganih ukrepov. Skupščina pa naj bi sklicala posebno zasedanje o razorožitvi.
Sovjetski delegat Kuznecov pa je v petek na tiskovni konferenci predlagal razoro-žitveno konferenco »na najvišji ravni«. Izjavil je tudi, da bi po njegovem mnenju sestanek med maršalom Zu-kovom in ameriškim obrambnim ministrom Wilsonom bil «koristen».
Za splošno debato v glavni skupščini ne vlada sicer tolikšno zanimanje, ker gre tu bolj za splošno obrazložitev stališča posameznih držav, ne-
' . -----------------
Te dni je obiskala Sirij mirala Kotova. Na sliki
o skupina sovjetskih bojnih ladij pod poveljstvom ad-vidimo predsednika sirske republike Kuatlija, ki pregleduje častno stražo sovjetskih kadetov-
katerim pa le za propagandne efekte. Pravo delo se bo začelo — kakor rečeno — šele v posameznih odborih. Toda že sedaj vlada " Neui Yor-ku živahno delovanje. Pri številnih obiskih in banketih, ki jih prirejajo voditelji posameznih delegacij, se razpletajo misli pri kupici šampanj-ca. Razgovori so «neuradni» in tako se lahko marsikaj reče; lahko pade misel kar tako tza poizkušnjo» in mnogokrat se prav na takih razgovorih doseže podlaga za
poznejši sporazum. In na teh razgovorih ima te dni prednost razorožitev, nato pa Al-žir, Ciper in Srednji vzhod. Čuti se, da se je ozračje nekoliko pomirilo. Razveseljivo je pri tem, da so se velesile to pot takoj sporazumele o ponovni izvolitvi Haminar-skjoelda za glavnega tajnika za druga štiri leta. Izvoljen je bil soglasno v Varnostnem svetu in skoraj soglasno v skupščini. Upati je, da bo le prevlade', duh zaupanja in sodelovanja in da oo sedanje zasedanje obrodilo mnogo dobrega, čeprav ne bo manjkalo morda tudi trenutnih povratkov k hladni vojni.
Neuspeh «doktrine>
V zvezi s Srednjim vzhodom se je te dni dogodilo nekaj, kar bi do pred kratkim težko pričakovali. Kralj Saud, ki se je zdravil v Zahodni Nemčiji, je svoje zdravljenje p-ekinil in je prišel na o-bisk v Damask namesto v Beirut, kamor je imel priti. Tod-’, kar je pravzaprav velikega pomena in važnosti za položaj na Srednjem vzhodu, je dejstvo, da je v Damask prišel tudi predsednik iraške vlado Javdat, Med Sirijo in Irakom so se odnosi precej ohladili, odkar je Irak stopil v bagdadski pakt, in so bili skoraj napeti, ko se je nedavno začela ameriška in angleška gonja proti Siriji.
V Damasku se je kralj Saud razgovarjal s predsednikom sirske republike Kuat-lijem in tudi z Javdatom. Vsi trije so imeli tudi skupne r izgovore. Poleg tega je v Damask P‘išel tudi predstavnik libanonske vlade, ki je prinesel Saudu zagotovilo, da Libanon ne odobrava pritiska na S’rijo. Po končanih razgovorih je Javdat izjavil, da ni potrebno nobeno uradno poročilo o razgovorih, da bi
:
Prejšnji teden se je med nevihto, ki je besnela na Atlantskem oceanu, potopila šolska ladja pomorske akademije v Hamburgu «Pamir«. Na ladji je bilo 35 članov posadke in 52 kadetov. Od vseh so rešili samo pet ljudi; ostali so utonili. Ladja se je vračala iz Brazilije in je blizu Azorskih otokov naletela na orkan, ki je divjal s hitrostjo 130 kilometrov na uro
«dokazali izboljšanje odnosov med Sirijo in Irakom«. Saud pa je dal daljšo izjavo, v kateri je poudaril svojo solidarnost s Sirijo in poudaril, da bi sleherni napad na Sirijo pomenil tudi napad na Saudovo Arabijo. Pripravljen je ~’edno braniti sleherni napad im Sirijo ali na katero koli drugo arabsko državo, pa naj ta napad pride od ko-
derkoli Izjavil je *ndi, da se je prepričal, da Siriia ne o-groza svojih sosedov -n da brani le svojo neodvisnost.
Glede obiska Javdato v Damasku poudarjajo v Kairu, da je to politična in diplomatska zmaga Sirije, ki je S“daj utrdila svoj mednarodni položaj. Egiptovski tisk pi~
(Nadaljevanje na 8. strani)
Prispevek k zbližanju
3-6 štev. «Umane» posvečena Jugoslaviji
Tržaška politična in kulturna revija «Umana», ki jo izdaja prof. Aurelia Gruber-Benco, je posvetila svojo 5.-.6. številko Jugoslaviji, kakor že prej eno Grčiji in e-no Avstriji.
Pobuda, ki izhaja iz tržaških italijanskih naprednejših kulturnih krogov okrog te revije, ustreza nedvomno občuteni potrebi po čim ob-jektivnejšem spoznavanju predvsem naših sosednih držav in narodov, s katerimi ima Trst tudi najneposred-nejše gospodarske in občečloveške stike. Potreba po takem spoznavanju je sicer temeljni pogoj tudi za izvajanje do včeraj usodne ((nacionalistične« politike italijanskih državnikov proti življenjskim koristim jugoslovan-skh narodov, kar je temeljilo na zastarelih pojmih o nekem namišljenem poslanstvu I-talije na Balkanskem polotoku (koncepcija, ki je zlasti po poslednjih tragičnih izkušnjah izgubila precej na svoji vitalnosti — tako da jo zasledimo le tu pa tam v nekaterem skrajno desničarskem časopisju, v odgovornih političnih krogih pa jo smatrajo za povsem zastarelo in neuporabno); pobuda «Umane» pa izhaja iz povsem nasprotnega naziranja; čim, boljše spoznavanje svojih sosedov, njihove zgodovine in sedanje gospodarske, socialne, politične in kulturne stvarnosti in dejavnosti, da'bi tako prispevali k čim uspešnejšemu premagovanju nedvomnih ovir, ki še obstajajo na poti vedno tesnejšega zbliževanja med njimi, kar naj nas postopno privede čim bliže rešitvi še tistih odprtih vprašanj,
M	ki zavirajo plodno sodelova-
S I	1 B	nje im vedno bolj prijatelj-
1\	II j	ske odnošaje med njimi. In
IV	II	vprav v tem je pozitivni
JA	14	značaj te hvalevredne pobu-
JL \	jfcgj,	de revije lUmaoa«.
V tej številki nam poleg drugega Riecardo Gessi prikaže na kratko politično zgodovino Jugoslavije od njenega nastanka do danes in razvoj njenega gospodarstva v povojni dobi; Jovan Djor-djevič govori o demokratičnem socialističnem značaju jugoslovanske države, medtem ko Alberto Berti seznanja čitatelje z značilnostmi jugoslovanskega komunalnega sistema; L. Trifunovič in Boško Babovič prispevata krajša sestavka o mladih slikarjih, oziroma o jugoslovanski kulturni ravni v številkah; literarni del revije vsebuje v prevodu po eno Nazorjevo, Balotinovo in Krleževo poezijo, Krležev V Drezdenu (Mister Wu-San-Pei se zanima za srbo-hrvatsko vprašanje), dr. Janka Ježa Profil Ivana Cankarja, odlomek iz Cankarjevih Hlapcev, Annemarie Farna o stari vaški arhitekturi med Slovani, Romea Colognattija o jugoslovanskih jezikih, Elije Crise o italijanskih prevodih v Jugoslaviji in E. D. Rustie TraineProfil sr-bohrvatske književnosti (po Cronijevi Zgodovini srbohrvatske književnosti).
Začetek je vsekakor vzpodbuden: upamo, da bodo prihodnje številke «Umana» priobčile nadaljnje, nekatere že napovedane prispevke, ki naj postopno izpolnjujejo to občutno vrzel v tržaškem italijanskem kulturnem življenju.
■(■((■(((■(((((((■(((((((((((((■((((((((((((•(((((((((((((•■(((((((((((■(((((■((((((((((■((((■((((■(((((((((((■(■(((((»»(((((((■((((■■(((■((((((((((((((■(((■((•■(((IIMIKIIIlUllllllllKIIIIIIIIMIIUdlNIlIndlllllllllMindlHIUIIIIIiIllinilllllHIlKlIlKMIlullllliiiiiiiillililiinillll
BAJE JE BLAGA, NI JE PA MOČ USTAVITI
Po
vse
sledi «azijske gripe» od Sangaja do Trsta
.v.v/.v.v.v.v.v.v
Visoki komisariat za higijeno in zdravstvo v
Rimu se ni dovolj pomujal za cepivo - V Jugoslaviji se je pojavila pozneje, v Sloveniji pa računajo, da bodo jesenski meseci mnogo hujši od dosedanjih
WVWtfWVWVW.WWWWWWWWWWWWWVWWWWWaW.VJV.*^WWAVWW.WWWWWWWWW)
.VAW.-AV/J.V.V.V.'AVV.W.V.V.V.'.V.V.%V.'.V
■—JApn
K
ADET0WN
Azijska gripa; zakaj azijska in kako? Azijska gripa se imenuje zato, ker prihaja iz Azije, sicer pa nosi virus, ki jo povzroča, ime «A Singapur 1957». Pravzaprav bi bilo to ime nekoliko zgrešeno. Virus, ki povzroča a-zijsko gripo, spaaa zares v vrsto virusov A, Singapur 1957 pa so mu nadeli zato, ker so ga izločili letos maja v Singapuru. Toda že štiri mesece prej je i«ti virus delal zgago v Sangaju, kjer ga v tej obliki prvič zcsledimo. Kot vsaka neprijetna stvar pa se je epidtmija gripe, k' jo povzroča virus «A Singapur 1957» naglo razširila. Ze v aprilu jo srečamo na For-mozi in na Japonskem. Naslednji mesec že v Indiji, Pakistanu, Avstraliji in na Filipinih ter se v isiem času s prvimi primeri te bolezni spozna tudi že Evropa in to v Rotterdamu.
Vse do tu se Evropa sko-ro ni ukvarjala z njo. Bila je pač daleč in ji zato še ni pretila neposredna nevarnost. Ker pa je epidemija zavzela posebno v Indiji velik razmah in začela prodirati tako proti vzhodu kot proti zapahu, smo se tudi Evropejci začeli z njo nekoliko intenzivneje ukvarjati, vendar ne dovolj. Sedanje razmere glede ustreznega cepiva proti tej bolezni dokazujejo, da so se oblasti vse premalo pozanimale, da bi ji zavrle ali celo preprečile pot. Zato nima nobena evropska država še zda.eč zadostnih ko”čin cepiva in še cepivo, ki je na razpplago,
je sorazmerno malo učinkovito, Italijanska ustanova ACIS (Visoki komisariat za nigieno in zdravstvo) je po starem pravilu poverila izdelavo kakršnega koli sredstva proti azijski gripi farmacevtskim ustanovam, ki so se premalo pomujale in zato ni nič čudnega, da je danes toliko kritik na njegov račun, pa čeprav je tudi res, da pri izdelovanju novih zdravil pogosto ne gre vse od rok.
Do tu smo spremljali širjenje epidemije do maja. V juniju .pa se je njen obseg tako razširil, da je zajela že vse celine. V juniju jo srečamo že v Severni Ameriki, tako na zapadu v San Franciscu, kot na vzhodu v New Yorku, ter tudi od Paname skozi Brazilijo, Cile in Argentino po vsej Južni Ameriki. Verujejo, da je k naglemu širjenju pripomogel pomorski promet, kar je povsem umevno. Za to govori tudi dejstvo, da se je v 1-stem mesecu pojavila tudi v Capetownu v Južni Afriki in se od tod razširila tudi v sredino Afrike, vse do Konga. V istem mesecu jo zasledimo že drugič v Evropi in sicer v Southamptonu na Angleškem Hkrati z njeno potjo po morju, je uzij-ska gripa ubrala pot tudi po suhem; srečamo jo tedaj že v Sovjetski zvezi in sicer najprej v Moskvi ter v Mali Aziji, v Meki.
Kakšno je trenutno stanje sedanjega epidemičnega vala v svetu? Najprej bomo spregovorili o Italiji, nato
o Jugoslaviji in končno še nekaj podatkov od drugod. Visoki komisar za higieno in zdravstvo senator Mott je v svojem poročilu v parlamentu in senatu v petek zvečer poročal, da je epidemija najbolj razširjena v Južni Italiji, nato nekoliko manj v Srednji, dočim je najmanj razširjena v Severni Italiji (ki je baje na pragu močnejšega vala). Senator Mott je tudi povedal, kako stojimo s cepivom. V farmacevtskih zavodih izdelujejo’ za sedaj 120.000 doz polivalentnega cepiva, kar potrjuje to, kar smo že prej rekli; da se ((odgovorni« zares niso preveč pomujali. Zato pa nas Mott tolaži, da bomo dobili iz Avstralije, kjer je epidemija že mimo, 200.000 doz cepiva, ki pa bo skupno z domačim namenjeno predvsem tistim javnim delavcem, zaravnikom, bolničarjem, železničarjem itd., ki imajo opravka z bolniki in občinstvom. Dvajset odstotkov pa bo namenjenih lekarnam v prosto prodajo.
Kaj pa trenutno število bolnikov? Preveč bi bilo številk. iiejstvo je, da je ponekod, kot na primer v Fog-gi bolnih za azijsko gripo kar 25—30 odstotkov prebivalcev, oziroma od 160 do 200 tisoč ljudi. V Pescari na pr. govore o tisočih, samo za Grotone pa o 6000 bolnv kih Močno razsaja epidemija tudi na Sardiniji, kjer je v občini Golfo Degli Aranei v postelji dobra polovica vseh občanov, v Bariju pa je od začetka epidemije do
danes zbolelo že nad 30.000 ljudi. Kako razširjena je e-pidemija, nam govori tudi dejstvo, da so « Rimu,, Mb ianu, Bariju, Turinu, Neaplju in še v sedmih večjih i-' t=lijanskih mestih odložili začetek pouka na vseh šolah na sredo ali celo konec oktobra.
Kaj pa Jugoslavija? Začnimo po republikah. V Sloveniji se je bolezen v večjem obsegu pojavila po 20. septembru Doslej so imeli komaj kakih tisoč primerov, vendar menijo, da jih je bilo najmanj dva ali štirikrat več. V Ljubljani že računajo, da bi začasno prekinili pouk v posameznih razredih šol. V Mariboru pu so nekatere internate že zaprli. Hkrati pa računajo, da nevarnost gripe šele prihaja, posebno v jesenskih mesecih, Na Hrvaškem so jo tudi zabeležili povsod. V Za-greou opravijo zdravniki do 3500 pregledov na dan, v Splitu pa so doslej zabeležili že okrog 6500 «uradnih» primerov bolezni. V Osijeku, Slavonskem Brodu in še v nekaterih krajih so začasno zaprli šole
Makedonija, ki je bila prva na vrsti, ima največ o-pravka z njo. V Skoplju in skopljanskem okraju ter skoraj v vsej Makedoniji so
j prekinili pouk za deset dni. V Stipu, kjer so imeli kar 4000 primerov, so prepovedali tudi kino predstave in
večja zborovanja.
Za Srhijp velja, ^da je največ bolnih v Beogradu — o-krog 13.000, drugod pa tudi že močno razsaja in v Smederevu so zaprli vse šole. ker je 80 odst. dijakov bolnih. V Bosni in Hercegovini nosi neprijetno prvenstvo Zenica z 8600 primeri, nato Travnik, Tuzla in Banja Luka. Kot zadnja je Crna gora, lrer se je gripa že prikazala, in to najprej v Ni'k-šiču.
Za Avstralijo smo že rekli, da je že mimo. V Ameriki pa se je v preteklem tednu število obolelih podvojilo, 'tako da jih imajo sedaj okoli 250.000. Zato pa so doslej razdelili že 10 milijonov doz cepiva In imenovali poseben zdravniški svet. Na Angleškem pa pričakujejo glavni val epidemije šele na zimo in zato pravijo, da so srečni oni, ki so jo preboleli že do sedaj, se pravi v boljših vremenskih pogojih, ko so komplikacije z bronhialnimi in s pljučnimi boleznimi redkei-še. Na Švedsko pa so prinesli eDidemični val vojaki NATO. ki so imeli pred kratkim vaje.
Ribarič [vari
IMPORT ♦ E X P O R T
VSKH V US I LESA IN TRDIH LOBI V
TRST — ULICA F. CKISP1 14 - TEL. 93-502 ULICA UELLE MII.IZIE II — TEL. 96-510
ALI VEŠ...
—da bodo v nekaj letih v Češkoslovaški izginili vsi telefonski in telegrafski stebrp ker bodo vse telefonske * telegrafske linije speljali P zemljo.
— da ameriško zunanje ministrstvo — kljub tolikim kritikam — še vedno nadaljuje s postavljanjem svojih «dolarskih diplomatskih pred• stavnikov« kot so Američani sami nazvali nekatere ameriške veleposlanike, ki *• * velikimi podporami vladni stranki pribore kako diplomatsko mesto v tujini. Tak je tudi novi ameriški veleposlanik na Ceylonu mister Mat-ivell H. Gluclc, ki je zelo pe':čen, ki pa se je odpravljal na svoje službeno mesto tako nepripravljen, da ni ve-del niti, kako se izgovarja ime ceijlonskega prepii era-Tako vsaj je te dni pisal a-meriš ki tisk. Da pr Mativell Gluck ni znal izgovoriti tega imena, ni nič čudno, saj ima ceglonski premier zares nevsakdanje ime — Solomon West Ridgeuiei Dias Bandara-nike — kar ni tako lahko ** zapomniti, posebno ne Amen-čanom, ki imajo radi skrajšana imena.
— da je predvčerajšnjim u‘ mrl v kraju Carcavelos pr1 Lizboni nadvojvoda Josip Franc Habsburški, ki je bil vnuk avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Star je bil 6D let in v Carcavelosu je žive! od leta 1948.
— da Francozi očitajo A-meričanom, da se nimajo Ital vtikati v njihove alžirske za-deve, ker da naj se raje spomnijo, kaj so oni počeli nekoč z Indijanci. Američani Pa so v odgovor na to odgovorili s podatki, ki pravijo, da je bilo ob odkritju Amerike okoli 800 tisoč Indijancev, da se je nato njihovo število v začetku preteklega stoletja zmanjšalo na približno 300 tisoč, čemur da so l"rl' ve medsebojne plemenske borbe in izseljevanje v Mehiko, da pa jih je sedaj ze spet 400 tisoč. Da jih ni vec, pa so po njihovem krivi sami 'ndijanci, ki se sproti a-similirajo z ostalim prebivalstvom. Ni da bi dajali P°’ vsem prav Američanom, toda Francozi so si izbrali zares slab argument.
— da je pred dnevi devetleten deček treščil iz drvečega motornega vlaka, ki 3e vozil na progi med Mariborom in Ljubljano in ne le stal živ. ampak povsem nepoškodovan. Dečka je oče Pe' ljal iz Ptuja v Ljubljano na zdravniški pregled. Med dvema postajama pa so se pri brzini 80 km na uro vrata odprla in deček je padel 'z vlaka. Ko so vlak ustavili *n se vrnili na kraj nesreče, videli dečka, kako beži V smeri bližnje postaje. Ujel' so ga in vprašali, kam namerava? Odgovoril jim je, da je hitel na postajo, da. bi mu postajenačelnik omogočil čimprejšnjo zvezo z Ljubljano, kan.jr je šel oče. Z očetom sta se še isti večer vrnil3 domov, in sicer takoj, ko s° ga v Ljubljani zdravniško
pregledali.
— da mso niti na Angleškem prijazno sprejeli bivšega Hitlerjevega generala Speidla, ki je kot poveljnik suhozemskih sil atlantskega pakta prišel na uradni obi*k i London. Nasprotno, bivš1 bojevniki so ga dočakali 2 napisi: «Speidel, vrni se domov!« Ni kaj reči, še prevec so bili gostoljubni...
— da živi v kraju Leska Makedoniji 118 let stara že ska. Kljub vsej starosti I je še čila in kadar le mol gre v njivo ali na vrt. Svo dolgo življenje pripisuje * mu, da je vse življenje je la hrano, ki jo je kuhala slatinski vodi. Ko so ji Pr< kratkim ob njenem 118. roj! nem dnevu voščili zdrevja življenja še za nadaljnjih 3 let, je odgovorila: «Ne tolik dragi, dovolj mi bo še P.‘ deset«
ZARADI ODSTOPA TRGOVINE SE NADALJUJE
POPOLNA RAZPRODAJA
POD CENAMI
LESTENCI - SVETILKE
vseh vrst
Ferruccio Prešel
ULICA PAGANINI 6 - TRST
Danes vstop na razstavo od 10. do 12. ure
KONČNO PRIZNANJE VELIKEMU MOŽU, PRVEMU ALPINISTU V VZHODNIH ALPAH
TMTIl ST1\1 so v Hanalii odkrili spomenik
Preteklo nedeljo je bila v kanalu pri Gorici zelo značilna in izredno pomembna slavnost. Ob 110-letnici smrti je veliki mož, Valentin Stanič,
* Postavitvijo spomenika sreni trga končno dobil kulturno priznanje za svoje delo tuni v domačih krajih.
Niti na misel mi ne pride, Oa bi očital, kako kulturno nemarnost ali nehvaležnost “taničevim bližjim rojakom 12 Srednje Soške doline ali morda goriškim in sploh vsem Primorskim Slovencem, ki jim Jo, pripadla ta naloga. Ker, Priznati je treba, da vsa Slovenija tega izrednega moža j" nikdar pozabila. Vedno se Jo o njem pisalo, posebno v Planinski literaturi, in takoj Po pryj svetovni vojni je bi-a po njem imenovana ena najlepših planinskih koč v triglavskem pogorju: Staničeva koča. In ako so Nemci pre-ooj točno ocenili v mnogih Planinskih strokovnih sestavam njegovo delo in pomen, Jo Pa med prvimi zvezki lepe knjižne zbirke Planinske zve-fo Slovenije V Ljubljani že mm izšla lepa, samostojna, j1 Jomu posvečena knjiga: Va-Stanič, prvi alpinist v vzhodnih Alpah.
prvo svetovno vojno, f°.je mogočno narodno pre-oujevalno gibanje komaj do-“Ogl° vso širino vseh ljudskih Plasti, še ni bilo časa. da bi ali tudi kulturno v globino — jOJ sam naj viš ji pesniški duh 'morja Simon Gregorčič ni tjtegnil dobiti najskromnejše-°a spomenika. Po vojni pa bili pod fašizmom razbiti obstoječi starejši spomeni-i kulturne preteklosti. Po arodno-osvobodilni vojni je mia dežela v ruševinah in ob stoletnici Staničeve smrti, ]e-a 1947, so bili najbolj razgibani časi, ko se je odloča-a usoda na razne zasedbene cone« in države razdeljene v pokrajine. Usoda Staničeve °~Je domovine je bila tudi u-jPPa njegove kulutrne dedi-•eine.
In vendar je bil Valentin ? anič velik duh evropskega ormata, ki ga pozna ves izo-razeni alpinistični svet, po-ebno nemški poleg slovenskega. Njegovo ime ni ostalo le
* slovenskih kulturnih mejah
Vrti 9’ Pr- imeni Valentina odnika, prvega slovenskega Pesnika, aii škofa A. M.
omška, štajerskega narod-'leKa buditelja, katerih sodobnik in duhovni vrstnik je
Cerovškov Balant, kakor so »a imenovali v domači vasici,
* le rodil v Bodrežu pri Ka-v.?*u ob Soči kot sin trdnega w6ta\ k' Sa je dal študirat
aJPrej na Trbiž in v Celo-tfF'. Bliže od Gorice ni bilo i?i> in vse so bile takrat pod jjarijo Terezijo in Jožefom '••.V dobi najhujše germani-in0^6’ nemške. Srednjo šolo n bogosiovje pa je dovršil v ~°lnogradu, kjer je okušal se težave in stiske revnega Slovenskega študenta. Toda Prekrasni alpski vrhovi bliž-jjl® okolice so mu dali vzpod-, udo za planinstvo, kolikor J® .ni imel z doma, ki ga ni 'ec zapustil. Dasi bogoslovec, a Je posebno zanimal za naravoslovne vede in je kmalu Postal asistent profesorja za matematiko na takratni salzburški univerzi. Z globokim, a tedanjo dobo značilnim romantičnim občudovanjem priročnih lepot ter z žilavo, pristno kmečko trmoglavostjo J« Prelezel in preplezal, največkrat sam, bližnje alpske Vrhove, ki takrat seveda nele niso imeli zaznamovanih, ampak tudi ne zavarovanih poti. visoka pregrada predsodkov, vraževernosti jih je ločila od takratnega človeštva.
Najboljši poznavalec in njegov življenjepisec dr. Arnošt fo?'e3 je napisal o njem: 'Stanič je eden najpomembnejših alpinistov vseh čase v. "■ot alpinist je človek svetovnega formata, za svojo dobo vodilni in edinstveni samoho-d®c, ki se po tveganosti vzpo-nov, Po udarni zamisli in uo-fdmni izvedbi svojih olanm-'tin načrtov lahko primerja
* najvidnejšimi predstavniki 2a sto let kasnejših genera-r*J • ■. Ta mož je zavestno 'h športno gojil alpinistiko v ^asn. ko so bile za njegove vrstnike in sodobnike gore ■jraj strahu in groze, torišče uuhov. nesreč* m smrti.s
Kot alpinist takega kova je priplezal Stanič sam, sploh kot prvi turist, na Visoki Goehl (2518 m) v okolici Salzburga, prvi pa je bil tudi na znani gori Watzmann (2714 m), prvi na Hochstau-fenu itd. Zato nf čudno, da mu je že omenjeni univerzitetni profesor pri prvi taki planinski odpravi na Veliki Klek (Grossglockner) poveril vsa prva naravoslovna merjenja na tem vrhu, kamor je takrat zmogel le še kak domači vodnik. Stanič je 6:1 torej prvi turist r,a tem veličastnem vrhu, to mu priznava vsa mednarodna alpinistična literatura. Toda on ni le kot prvi prišel na vrb. temveč je sam poskrbel tudi za vsa opazovanja in tako dal znanstvenikom na razpolago merjenja, ki so držala za celo stoletje.
Vest o končni zmagi nad Velikim Klekojr je bila za tiste čase ogromna senzacija. Stanič je izmeril višino Yeli-kega Kleka z 11.982 pariški-
mi čevlji, kar je za tiste čase izvrsten rezultat, t. j, 3761 metrov. Današnji precizni a-parati so mu našli še 37 metrov več.
Bilo je to 1. 1800 in naslednje leto se je Stanič spet napotil tja, da je izpolnil svoja merjenja s prof. Schieggom, ki seveda ni ziezel na vrh.
Na vrhove torej Stanič ni lezel le kot alpinist, športnik, marveč vedno otovorjen z merilnimi aparati, zraven pa je zbiral planinske rastline, saj je osnoval, kot prvi. v Nunnbergu pri Solnogradu, kjer je bil nekaj mesecev ka-pian, «alpinetums. znanstveni vrt alpskih rastlin. Svoje vzpone, smeri in opazovanja je vedno točno opisoval in priobčeval takrat v salzburškem «Intelligenzblatitu»; slovenskih časopisov takrat še ni bilo, ko so prav takrat že zo-tonili prvi letnik: Vodnikovih «Lublanskih novica.
Vendar pa Staniča ni zdržalo v tujini, med Nemci. Se 1. 1802 se je vrnil v domovino, praznoval novo maše v Kanalu ter šel kaplanovat na Banjščice k Sv. Duhu.
Tu se je začelo njegovo p ros vet 1 j ensko, slovensko buditeljsko delo med rojaki. O-snoval je vaško šolo, za katero je lastnoročno obtesal šolske klopi. Kmete je učil pisanja in čitanja, umnega kmetovanja in jih sam zdravil. Iz Gorice je pritovoril malo ročno tiskarno v — ...o-šu; ceste še ni bilo takrat pl Soški dolini. Pisal je in pes-nikoval slovenske zabavne in nabožne pesmi ter jih sam tiskal in razširjal. Isto je nadaljeval v bližnjem Ročinju, kamor je bil premeščen nekaj let kasneje; in še v večjem obsegu, ko je postal kanonik in se preselil v Gorico. Slovensko besedo je gojil v cerkvi. v šoli in v tiskanih pesniških zbirkah. Tako je izdal leta 1822 «Pesme za kmete m mlade ljudi«, prvo slovensko knjigo, izdano v Gorici. Zatem je sledila vrsta drugih slovenskih molitvenikov, zbirk nabožnih in posvetnih pesmi, izvirnih in prevedenih iz nemščine. Kljub izgubam pri izdajanju in zalaganju knjig m odnehal. Obratno, kmalu je osnoval celo lastno knjigarno, ki je bila prva slovenska knjigarna v Gorici.
O Staničevi široki umski razgledanosti priča okolnost,
da je že zelo zgodaj zavrnil vse stare slovenske abecede ter takoj prevzel sedanjo našo gajico, ali kakor so jo takrat imenovali, «ilirsko» ali «hrvaško» abecedo, To mu je seveda nakopalo policijska sumničenja o ((panslavizmu«.
Ko je leta 1836 A. M. Slomšek obiskal Staniča v Gorici, in ga je ta spremil v Oglej, kjer je bilo še živo izročilo o sv. Mohorju, sta moža pač že takrat govorila o potrebi izdajanja in širjenja poljudnih slovenskih knjig, in o družbi, ki naj bi to opravljala. Vendar Stanič ni več doživel uresničenja zamisli o družbi sv. Mohorja (1. 1853).
Staničevo vztrajno prizadevanje za slovensko šolo je i-melo toliko več uspeha, ko je bil imenovan za višjega šolskega nadzornika za Goriško. Zelo globoko je zaoralo njegovo vzgojno prizadevanje,
saj so med njegovimi učenci Matej Cigale, prevajalec sv. pisma, ter skladatelja Matej Hladnik in Kocjančič. Zadnji je bil tudi pred 90 leti ustanovitelj Čitalnice v Kanalu, na zemlji, ki jo: je preoral Stanič. Zato je dvakrat upravičeno, da se je preteklo nedeljo z odkritjem spomenika alpinistu in goriškemu buditelju Staniču proslavljala tudi 90-letnica ustanovitve Čitalnice v Kanalu ob istočasnem odkritju spominske plošče skladatelju Kocjančiču.
Da je Stanič v domovini nadaljeval s planinarjenjem, je komaj treba omenjati. Med prvimi je zlezel na Triglav, 10 let za Vodnikom (1808), na Mangrt. na Kanin in že prej na Frestreljenik itd.
Vedno pa je bil Stanič globoko socialno čuteč ter velik človekoljub. Njegovo delo je ustanovitev gluhonemnice v Gorici. Spoštovanje do kme-
ta in njegovega dela je snov marsikatere Staničeve pesmice. , Tudi praktično je hotel pomagati. Že od 1. 1822 je bil odbornik Goriške kmetijske družbe. Zatem pa je ustanovil društvo proti trpinčenju živali, prvo te vrste v vsej Avstriji.
Značilna za to Staničevo duhovnost in ostroumnost so njegova opažanja, ki jih je zapisal v svojih potopisih, n, pr. o poti na Triglav, kjer piše med drugim: ((Nedaleč od vasi Bača sem zapustil dolino Idrijce in sem šel ob potoku Bača navzgor v hribe. Kmalu opazim na nasprotnem bregu precej ljudi; vprašam jih, kaj je; povedo mi, da je. padla krava raz breg in se ubila. «Hm,» sem si mislil, «torej je tudi to res, kar sem že večkrat izkusil, ^a imajo ljudje več sočutja, če pogine govedo, kakor če človek umrje,«
Ta veliki mož je torej preteklo nedeljo končno dobil svoj spomenik. Ožja domovina se mu je oddolžila za njegovo veliko delo ter se s tem tudi postavila med kulturne narode, ko ne pozablja svojih velikih mož, med temi tudi JJtaniča, ki si ga pogosto prilaščajo — Nemci, vsaj kot alpinista. Veliko delo tega moža pa istočasno priča že o davni evropski kulturni ravni tudi te naše ožje domovine.
Med dolgo vrsto zastopnikov krajevnih in okrajnih oblasti, dolgo vrsto prosvetnih 'društev s svojimi pevskimi zbori iz Soške doline, zastopniki Planinske zveze Slovenije in soških planinskih društev, je bilo seveda pri odkritju Staničevega spomenika tudi zastopstvo tržaškega planinskega društva.
ZORKO JELINČIČ
Krvnikove sekire v muzeju na gradu sv.
Pod njimi prva trobljasta puška-
Justa.
BBHlillSBIillBl^aeiliBBBlilllBBBBglSI^BBHHliEBlIgliaaBBBHa^
I	GRAD	SV.	JUSTA	IMA	VEDNO	I
® [■) s®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®® s®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®
Bolj kot svojim posebnostim dolguje grad svojo privlačnost zelo posrečeni legi
Pri obisku številnih muzejev. ki se nahajajo v središču našega mesta, smo srečevali le redke obiskovalce. Tega pa ne moremo trditi o muzeju na gradu sv. Justa. Dan za dnem se ob strmih, z bršljanom obraslih, zidovih te starodavne trdnjave u-stavljajo številni avtobusi in mnogi avtomobili, iz katerih se množice izletnikov preko dvižnega mostu napotijo na prostor, ki ga obdaja grajsko obzidje.
Kakor hitro prestopiš vhod te trdnjave, boš v preddvoru ugledal starinski top, ki se je nekdaj nahajal v Fuen-fenibergovem gradu pri Bo-Ijuncu. Iz tega prostora se lahko prek stopnišča po-vzipnež na zaokroženo ploščad, kjer ti postrežejo s ka-
vo, ali pa zaviješ na desno ter prideš skozi obokani prehod na prostrano grajsko dvorišče. A še predivo stopiš na ta veliki prostor, katerega z vseh strani omejujejo grajski^ zidovi, lahko v nekdanji čuvajnici spoznaš še dva topa iz davne preteklosti ter številne helebarde.
Kapela sv. Jurija •Skozi vrata na desni stopimo v temačno kapelo sv. Jurija. Stene kapele, ki je bila zgrajena leta 1471, niso poživljene s freskami. Preprosti obok loči prezbiterij od ostalega prostora. Ko se ozreš proti gotskemu stropu prezbiterija, vidiš, da je sestavljen iz štirih polj, ki so z značilnimi rebri medsebojno povezana. Tam, kjer se rebra stikajo, pa je kameni-
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOIOOOOOOOOOOOOO
1 PRISPEVEK H KULTURNIM VEZEM MED TRSTOM IN MARIBOROM 1
0000000000000000000000)000000000000000000000000000000000000000000000000000000000
Nastop	tržaških
pred	mariborskim
MARIBOR, septembra. Go-' tovo je srečno naključje, če te pot skozi Maribor privede prav na dan dogodka, ki je pomemben za kulturno življenje glavnega mesta severne slovenske domovine in ki je istočasno tudi odraz kulturnih stikov Maribora s Trstom. Mislim namreč na večer opernih arij orkestra in solistov mariborske opere, ki je bil v sredo 18. t. m. in na katerem so sodelovali tržaškemu kulturnemu občinstvu (in ne samo slovenskemu) znani umetniki kot dirigent Jakov Cipci, solista Ondina Otta in Ettore Geri ter mlajša in zato manj znana Ada Sardoš, poleg teh pa še Mileva Pertotova, hčerka našega znanega javnega prosvetnega delavca in zborovodje Milana Pertota. Razen Jakova Cipcija. ki že nekaj le* uspešno vodi orkester mariborske opere in filharmonije (Po odhodu iz Trsta je bil najprej nekaj let pri ljubljanski in nato pri reški operi), so vsi imenovani nanovo angažirani člani mariborske opere, ki je na ta način znatno okrepila svoj — za manjše mesto nadpovprečno kvalitetni domači kader solistov-pevcev. Poleg imenovanih so na koncertu nastopili namreč še naslednji člani opere:	Nada	Zr.imškova,
Dragica Sadnik, Oskar Zornik (iz Novega Sada), Boško Lukeš (brat člana našega SNG Joška Lukeša) in Miro Gregorin.
Koncert je spadal v okvir prireditev «1. mariborske kulturne revije«, ki so si jo organizatorji zamislili kot odslej naprej stalno, mariborskemu gospodarskemu tednu vzporedno kulturno manifestacijo domačih u-metnostnih ustanov in organizacij. Prav za to priložnost je bila tudi otvorjena prenovljena velika Unionska dvorana, ki bo v prihodnje služila kot torišče vseh večjih umetnostnih in kulturno-prosvetnih manifestacij (razen seveda gledaliških in o-pernih). Poleg večera opernih arij je bil v okviru letošnje revije tudi simfonični koncert filharmoničnega orkestra s sodelovanjem pianista dr. Romana Klasinca (ki je koncertiral tudi že v Trstu v Avditoriju), koncert
E lesnega orkestra Radia jubljane pod vodstvom Bojana Adamiča (kdo v Trstu se ga ne spominja?) in nastop ((ambasadorja slovenske umetne in narodne pesmi« doma in v svetu — Slovenskega okteta iz Ljubljane.
Za večer opernih arij. ki je nudil vodstvu mariborske i opere lepo priložnost za
0000000000000000000000300000000000000000
Sopranistki Ondina Otta in Ada Sardoš ter basist Ettore Geri - novi člani mariborske Opere
0000000000000000000000300000000000000000
sovnih variacijah poslastica. Pri vsej matematično čisti intonančnosti pa je njen glas topel in mil, božajoč. Bes, vodstvu mariborske opere je treba samo čestitati, da si je zagotovil pevko tako velikih kvalitet.
Presenetljivo velik uspeh je dosegla mlada Ada Sardoš, ki je komaj zapustila konservatorij in za katero je mariborski angažma prvi v njeni karieri, ki obeta biti sodeč po njenem mariborskem nastopu — zelo uspešna. Njen sopran je močan, skoraj bi lahko rekel — dramatičen. Lepo je barvan posebno v nižjih legah in dobro izšolan. Ko si bo pridobila potrebno rutino, ji tudi najtežje partiture ne bodo delale težav. V italijanščini je pela arijo iz I. dejanja Verdijeve «Aide» in arijo iz III. dejanja Giordanove opere «Andre Chenier«. Občinstvo jo je toplo sprejelo in nagradilo z obilnim ploskanjem.
Simpatično se je predstavil tudi Ettore Gori. katerega se bodo naši čitatelji spomnili iz kantate «Jefteje-va prisega« v izvedbi zbora in orkestra naše Glasbene Matice, kjer je nastopil kot solist. Gori ima za seboj že angažma na Reki, kjer je nastopal v pretekli sezoni. Njegov buffo bas doni polno in skupno z njegovo fizično po-javo in mimiko ustvarja kar najprimernejšega kreatorja komičnih vlog. plastično je podal arijo Collina iz IV. dejanja Puccinijeve opere «Boheme» in arijo Don Ba-silia iz Rossinijevega ((Seviljskega brivca«. Tudi njega so poslušalci bogato nagradili s ploskanjem.
Milena Pertotova je še zelo mlada. Ima lahek sopran lepe barve, intonančno čist in skrbno šolan, vendar seveda še premalo izrazit. Zapela je arijo Suzane iz Mozartove ((Figarove svatbe« in arijo Rozine iz Rossinijevega ((Seviljskega brivca«, bo-Mje prvo kot drugo. Pod ve-fčo in skrbno roko se bo nedvomno razvila v odlično operno pevko, toda njeni nastopni koraki ne smejo biti prenagljeni.
> Ostali del programa so iz-
Ondina Otta '
predstavitev svojih novih članov ter za nekak uvod v novo operno sezono, ki se bo začela oktobra, je vladalo v Mariboru za naše pojme kar neverjetno zanimanje, na kar je poleg prirojene ljubezni mariborske javnosti za glas-go nedvomno vplivala v prvi vrsti prisotnost renomiranih tržaških pevcev z Qndino Otto na čelu. Prostorna dvorana je bila že dan prej razprodana m kljub prizadevanju mi ni uspelo dobiti boljšega prostora od — stojišča. Toda ni mi bilo žal. da sem skoraj tri ure stal stisnjen med pozornimi in discipliniranimi poslušalci. Večer je bil namreč v vsakem oziru visoko kvaliteten in edina kritična pripomba bi veljala kvečjemu za dvorano, ki se mi je zdela premalo akustična, vsaj za njen zadnji del.
Levji delež uspena je seveda požela naša simpatična sopranistka Ondina Otta, ki je s svojim kristalno čistim in visoko kultiviranim glasom, posebej pa še s svojim prikupnim nastopom, namah osvojila Mariborčane, katerih viharni aplavz se kar ni mogel poleči. Ondina je zapela arijo grofice iz III. dejanja Mozartove ((Figarove svatbe« in arijo Norine iz II. dejanja Donizettijeve opere «Don Pa-squale«. Ko jo poslušaš, i-maš vtis, kot da se poigrava na vseh stopnjah svoje razsežne skale od najnižjih do naj višjih tonov, da so ji prehodi v. vseh mogočih gla-
vajali že prej navedeni domači pevci. Sopranistka žšrimškova je zapela arijo Kerubina iz ((Figarove svatbe«. altistka Dragica Sadni-kova arijo Ar.ucene iz Verdijevega ((Trubadurja« in ha-banero iz Bizetove aCarmen« skupno z Zornikom pa duet iz «Aide», baritonist Miro Gregorin Pa je zapel arijo iz IV. dejanja ((Figarove svatbe« in rondo Mefista iz Gounodovega ((Fausta«, tenorist Oskar Zornik arijo iz I. dejanja «Aide» in iz I. dejanja «Andre Chenier«, tenorist Boško Lukeš pa je skupna s sopranistko Zrimškovo nastopil v duetu iz Puccinijeve ((Madame Butterfly».
Vsi ti so pevci, ki bodo lahko uspešno nastopali v vseh pomembnejših vlogah. Glasovno mi je najbolj u-gajala altistka Sadnikova, Zornik je nastopil očitno in-disponiran (prehlajen), Boško Lukeš pa bo z večjo sproščenostjo, prav gotovo še lepo uveljavil svoj nežni lirični tenor. Naj ob tej priložnosti omenim, da naš Joško in Boško nista edina člana Lukeševe družine, ki sta se posvetila umetniški karieri. Tudi njuna sestra Helena je namreč priznana harfistka, članica opernega in filharmoničnega orkestra.
Orkester sem namenoma prihranil za konec, ker zasluži poglavje zase. Priznati moram, da je pomenil zame skoraj 100-članski godbeni korpus nemajhno presenečenje in res si je težko zamisliti. kako da zmore razmeroma mali in povrhu še pretežno industrijski Maribor tako številčen in obenem tudi tako kvaliteten orkester s skoraj popolno zasedbo t* vseh instrumentalnih skupinah. Pod vodstvom izkušenega dirigenta Jakova Cipcija je muziciral dognano, inter-pretacijsiko brezhibno, kot spremljevolec solistov pa diskretno in občuteno. Obžalujem lahko samo, da ni razen uverture k Svarovi operi «Slovo od mladosti« samostojno zaigral še kakšno drugo uverturo ali intermezzo, v katerem bi njegove kvalitete, pa tudi interpretacijske sposobnosti odličnega dirigenta Cipcija lahko prišle še popolneje do izraza. Ne glede na to pa veljajo tako za soliste kot tudi za orkester in njegovega vodjo Mariboru vse naše čestitke, tržaškim članom opere pa naše želje za kar največji uspeh, ki bo samo še bolj utrdil kulturne stike naših dveh mest v splošno korist našega kulturnega razvoja.
JOŽE KOREN
ta plošča z začetnicami znanega reka cesarja Friderika III.. namreč A.E.I.O U. Te črke pomenijo besede «Au-striae Est Imperium Qrbi Universo«.
Ime Friderika III. je tesno povezano s tržaško zgodovino. On je dal 1470. leta u-kaz za gradnjo tržaškega gradu, ki je bil 1. 1381 skoraj popolnoma porušen. Takrat je namreč akvilejski patriarh kot zaveznik Geno-vežamov proti Benečanom zasedel naše mesto.
Na oltarju kapelice sv. Jurija je triptih iz Carpaccio-ve šole (Vittore Carpaccio, pribl. 1455-1526). Na srednji sliki triptina vidiš mater božjo, ki drži v desni roki katedralo sv. Justa, v levi pa malo helebardo. Po tem lahko sklepamo, da je bil triptih izdelan izključno za naše mesto.
Dva lesena kipa iz 16. stoletja krasita steni, ki sta na obeh straneh oltarja. Nasproti vhoda v kapelico je še en lesen kip iz 15. stoletja
Poieg oltarnega triptiha lahko v kapelici spoznamo še dve starinski podobi iz začetka 16. stoletja. To sta sliki matere božje z detetom. Ena je bila ustvarjena v šoli slikarja Palma il Vecchio (1480-1528), drugo pa je u-podobil Domenico Capriolo (1494-1528). ,
Opozoriti moram tudi na krasen kameniti gotski tabernakelj. ki je vzidan poleg vrat, katera vodijo na grajsko dvorišče. Ta ni pripadal kapelici tržaškega gradu, temveč so ga semkaj prenesli iz starega mesta.
Stopnišče
Pojdimo sedaj v gornje nadstropje! Pot nas vodi po dvokrilnem stopnišču, katerega stene so okrašene s helebardami in veliko oljno podobo. Te helebarde so nekdaj uporabljali pri slovesnostih, izdelane pa so bile v 15., 16. in 17. stoletju. Oljno pokrajinsko sliko je u-stvaril Marc0 Ricci iz Bel-luna (1679-1729).
Beneška dvorana
Vrh stopnišča pridemo skozi krasno rezbarjene vratne okvire v beneško dvorano. Na njenih stenah so številne podobe. Vidimo ((Alegorijo pomladi«, ki jo je naslikal Salvator Rosa (1615-1673). z dvema pokrajinskima slikama je predstavljen Giuseppe Bernardino Bison (1762-1844), v štirih beneških pej-sažih pa spoznamo umetnost Carla Grubasa iz Benet« (1840-1870). Mesto na laguni sta upodobila tudi Ippolito Caffi (1809-1866) ter Tran-
qui]lo Orsi. Slednji, rojen 1791 v Mantovi, je v letu 1835 upodabljal tudi v našem mestu. Umrl je v Benetkah leta 1844.
Strop te dvorane je lesen in bogato okrašen. Ob stenah pa sp štiri rezbarjene lesene skrinje.
Caprinova dvorana
Iz beneške sobe pridemo v velikansko dvorano, ki se i-menuje po znanem tržaškem zgodovinarju Caprinu (1843-1904). Vse to, kar v tem prostoru vidimo, je nekdaj krasilo Caprinovo stanovanje. Velika vrata, skozi katera smo prišli iz beneške dvorane, se predstavljajo kot mogočen leseni portal, na kate-
Na steni pa nas z oljne podobe strogo gleda beneški dož Nicola Contarini (Nico-laus Cantareno).
Po ozkih stopnicah pridemo v najvišje nadstropje tržaškega gradu, ^najdemo se v širokem, dolgem hodniku, katerega okna so obrnjena proti morju. V smeri stopnic gremo prav na kraj hodnika, ki nas vodi v stanovanje cesarskih «kapetanov». Tu so ti veljaki prebivali prav do leta 1700. Menda pa si je v tem prostoru tudi beneški «podesta» Fra-ncesco Cappello (1508) ustvaril svoj dom.
Kapetanova soba se nahaja v prvem nadstropji^ stol-
V predsobi kapetanovega stanovanja je ognjišče, znotraj obloženo z ornamentalnimi keramičnimi ploščicami. Ob krajeh ga pa krasi bogato rezbarjena lesena plastika.
Orožarna Vzdolž hodnika je na obeh stenah razstavljeno najrazličnejše orožje. V grajski o-rožarni spoznamo, s čim so nekdaj vojaki napadali in kako so se branili pred, nasprotnikom. Videl boš vse mogoče puške raznih dob: tako puške na trobljo, kakor tudi znamenite arabske puške. Potem se tu vrste pištole in različni samostreli. Ker nekdaj vojaki niso imeli
" -
Starinski top iz gradu Fuenfenberg pri Boljuncu.
Italijanski oklep iz 16. stolet j a-
rega straneh sta dva iz lesa oblikovana stebra, ki nas spominjata na Berninijevo stavbarsko umetnost. Nad vrati pa ugledamo bronasti emblem v obliki želve. Nasproti vhoda v Caprinovo dvorano je posnetek starinskega prestola. S stene, ki se dviga izza prestola, se spuščata dve zastavi beneške republike. Prav nad prestolom Pa je na steni pritrjeno veliko starinsko usnje, na katero je naslikan tržaški grb.
Sredi Caprinove dvorane je dolga miza, okoli nje pa so razvrščeni stoli z visokimi naslanjači. Qb stenah u-gledaš pozlačene lesene skrinje iz 16. stoletja ter veliki leseni poprsji, v katerih sta upodobljena dva beneška doža. Nekaj zanimivega o-paziš v kipu bradatega doža. Ako se postaviš tik ob steno ter ga v primerni razdalji ogleduješ od leve strani, boš v bradi odkril profil človeške glave. Ni znano, kdo se skriva v doževi bradi. Mogoče je kipar na ta način ovekovečil samega sebe. Na eni od skrinj pa je leseni kip iz 17. stoletja, ki nam prikazuje sv. Jurija na konju, ko je ubil zmaja.
Na zidovih je obešenih pet flamskih stenskih preprog, na katerih so upodobljeni lovski prizori. Te vezene slike so bile ustvarjene v 16. stoletju. Poleg teh pa vidimo na steni Caprinove dvorane še dve olji. Nista znana njih avtorja. Zdi ,se, da je eno teh slik upodobil Pie-tro Vecchia, druga pa spominja na slog velikega francoskega slikarja Nicolasa Poussina (1594-1665), ki je v Italiji prebil več kot polovico svojega življenja.
Mogočen je strop te dvorane. Ob krajeh je prekrit s krasno rezbarjeno leseno oblogo, ki obdaja velikansko podobo, na kateri je neznani slikar alegorično prikazal triumf Benetk. S tehniko, po kateri se odlikuje Paolo Ve-ronese, je bila ustvarjena o-krog 1630.
Skozi mala vrata pridemo iz Caprinove dvorane v tesni prostor, v katerem se blešči svetli kovinski oklep. Ta je kopija oklepa italijanskih vojščakov iz 16. stoletja. V meč je vrezan grb njegovega lastnika grofa Tuerkheima.
Kapetanovo stanovanje
Pa tržaškega gradu. Tu vidiš pisalno mizo iz temnega lesa, delo ferrarskih umetniških mizarjev 16. stoletja. Na njej je zvonec, v tintnik pa je namočeno gosje pero. Iz te dobe so tudi stol, in ostalo pohištvo. Nedaleč od rez-barjenih skrinj vidimo pult, s katerega je kapetan čital svoje proglase. Ugledal boš tudi dva naslanjača. Na njuno usnjeno prevleko je vtisnjen škofovski grb. Ne manjka niti globus, katerega je Viljem Janszoon Blean izdelal 1. 1599. Prav v kotu z lesenim stropom prekrite kapetanove sobe se nahaja kip sv: ,®erSija, obdan s sulicami in helebardami raznih oblik. Ta kip je neznani italijanski umetnik izoblikoval v 16. stoletju.
Razne slike krase stene kapetanove sobe. Naj poleg starinskih nabožnih podob o-memm portreta dveh veljakov iz 14. stoletja. Na enem platnu je upodobljen tržaški škof Ulrico de Portis, na drugem pa tržaški podesta Filippo de Portis.
A poleg umetnin Je v tej sobi precej orožja: bogato o-krašen samostrel, številni meči z ravnim in valovitim rezilom. bodala, pa tudi mnoge čelade.
na razpolago izgotovljenih nabojev, so morali smodnik nositi s seboj. Na tržaškem gradu lahko vidiš umetniško okrašene rogove za hranjenje smodnika. Posebna zanimivost je rog iz slonove kosti, v katerega je urezana mitološka slika. Rog je bavarskega izvora, izdelan pa je bil v 16. stoletju. Posebnost je tudi nadalje veliko ohišje brodnika, vloženo v o-kovje iz pozlačenega srebra (18. stol.).
Bogato je tudi zastopano hladno orožje. Helebarde iz 15., 16. in 17. stoletja so vseh mogočih, oblik in ne najdeš ene, ki bi bila podobna drugi. Poleg helebard so postavljene vse mogoče sulice, bodala raznih velikosti, dalmatinski meči in ladijske sekirice.
Tesno pa ti postane prt srcu. ko ugledaš težke verige, v katere so nekdaj vkovali ujetnike. A še bolj te pretrese, ko se približaš sekiram raznih oblik, s katerim je neizprosni rabelj sekal glave na smrt obsojenih...
Se pogled na čelade ter o-klepe srednjeveških vojščakov — in ogled orožarne ti> žaškega gradu je pri kraju.
Mp
:■•
Bivalna miza iz 16. stoletja.
m
m
mi) %
tu
s
H.
i
P1*1w^S«IOTKBIfe'iSSS>
Pf
? A
1- Ženska iz prazgodovinske dobe 2. Egipčanska	moda	okoli	1000	let
pred na im štetjem
3- Moda v Grčiji med 5. in 4- stoletjem pred našim štetjem
4- Moda v Rimu ob začetku našega štetja
5. Bizantinska moda v 11- stoletju
6- Zgodnja renesansa —• Burgundska moda — konec	srednjega	veka
1375 do 1490
7- Viteška bojna oprema v 16. stol
8- Moda v Španiji med 1550—1650
9- Rokoko 1730-1790
10. Direktor in empire 1790—1815 11- Bidermeer 1820—1840 12. Gorenjska narodna noša
13- Moda 1906—1908
14- Prve ko-ialnc obleke 15. Moda 1942
16- Moda 1946
17. New I.ooek	1948
18- A-linija 1955
19. Moda 1957
20- Kopalna obleka danes
Slike je narisala Rclly Dular
turni dtkkA,
Ta —. igjerppma — jq1 ameriška. Izmislili so si-j* na Angleškem. Londonski časopis «Daily Sketch« Je objavil neke vrste loterijo takole:
VELIKA NAGRADA! Na-šim C j ta te I je tn smo pripravili veliko presenečenje. Vsak lahko zadene glavni dobitek — mota, ki bo izpolnil sleherno željo in ki bo na razpolago 48 ur. Pogoj: Zahteva ne sme biti ne nemoralna ne protizakonita! Zadostuje v 50 besedah utemeljiti potrebo po pomoči tega moža.s
In že so začela prihajati na uredništvo omenjenega lista pisma. Vsak dan jih je bilo cele kupe. V uredništvu so morali pomnožiti osebje, ki je ta pisma odpiralo in urejalo, prav tako je morala storiti tudi bližnja pošta. Zanimanja je torej bilo zadosti, še preveč.
A sedaj pa še najti primernega moža. Kje najti takega moža, ki naj bi bil vsaj nekoliko podoben tistemu, kakršnega je obljubljal časopis? Na majhen o-glas, da ase išče moška oseba z lepim nastopom, izobražena in da zna opravljati vsa	domača, hišna in še	druga	dela. Tudi	se mora znajti v vsakem	polo-
žaju», je prejelo uredništvo sledeče pismo:
»Vzemite mene. Imenujem se Chris	Powell, imam 49 let
in sem	bil major. Izkušen
sem na različnih področjih, imam mnogo poguma, lep nastop in monokel. Znam kopali dojenčka in ga dati lnlat, •-gram šah in na balalajko, na karte in vsakovrstne druge rr či. Do sedaj sem bil uradnik v Suezu, sedaj pa sem brez posla. Ako ne bi znal	delati, ni
me že zdavnaj rzel	vrag. To-
da jaz, kot star vojak, se ne vdam kar tako. Prav nič me ne mika že sedaj z nosom zemljo podpirati. Preizkusite me in prepričan sem, da bosle zadovoljni!«
Glavni ravnatelj je dvomeče migal z glavo. Zdelo se mu je vse preveč hvalisavo. Le kako naj bi takle gentleman. zmogel kaj takega! Ne, to ni mogoče! Prav gotovo je kak bahač in širokoust-než. Sicer pa bo še najbolje si tega moža ogledati. In so ga povabili.
Ko je nekaj dni	zatem stopil v	sprejemno sobo visok	in izbrano	oblečen
gospod ter se ravnateljevi tajnici predstavil, ga je premerila s pogledom od vrha do tal. Bila je na moč začudena. »Saj je prav tak kot Gary Cooper! še skoraj lepši Je!»
Prav tako dober vtis je napravil tudi na ravnatelja. Medtem se je že tudi po drugih sobah raznesel glas o tem možu. Vse je prihitelo v sprejemno sobo, zlasti ženski svet. Res je simpatičen! Visok je 1,85 m in tehta 79 kg, a v ustih ima neprestano pipo. Chris Powell je v resnici mož, kakršnega si more ženska edinole v sanjah pričarati.
Kar takoj so se domenili in Chr!s Povvell je podpisal pogodbo, s katero se obvezuje za dobo treh mesecev biti na razpolago po 48 ur bralcem «Daily Sket-cha», katere določi uredništvo, in jim izpolniti vsako željo in naročilo, ki ne nasprotuje moralnim ln civilnim zakonom. Za svoje delo prejema mesečno okoli 250.000 lir.
A preden so ga «dali v promet«, so ga preizkusili s praktičnim delom in z vsemi testi sodobne psihoanalize.
In šele potem je «Daily Sketch« objavil naslednje sporočilo:
»Želite si kar hočete! Chris bo napravil, kar bo mogoče, da le ni protizakonito in ne moralno.
Je morda vaša tašča zmaj?
Chris jo bo ukrotil.
Je vaša teta nepričakovano prišla na obisk v London?
Chris ji bo razkazal Hyde Park in Piccadilly.
Hodi vasa hčerka zvečer ven z mladim moškim, ki se vam ne zdi zanjo primerna družba? Pošljite jo na spre-hod s Chrisom in nikdar več ne bo mislila na tistega mladeniča!«
Bivši major Chris Powell je moral delati vse. Bil je hišna pomočnica in vodič tujcev, vrtnar in jahalni učitelj, detektiv in družabnik, bolniški strežnik in otroška negovalka. V vsakem poslu si je znal pomagati, povsod se je izkazal. Vsako delo je opravil tako, kot da ne bi svoj živ dan nič drugega delal kot tisto.
Prva dobitnica je bila neka stara gospa, vdova. Živela je v svoji hišici na deželi. Takole je pisala:
«živim popolnoma sama v hišici, ki je po zadnjih poplavah vsa zamazana od blata. Blato je na dvorišču in vrtu, v kleti in v veži. Ne morem več v takem živeti. Sama si ne morem najeti nikogar, ki bi mi to počistil, a sin, ki je na Cipru, mi tudi ne more pomagati. Zelo bi bila srečna, če bi mi poslali za dva dni tega majorja.«
In ga je dobila. Major Powell je prišel, ogleaal si je vse ter se takoj lotil dela. Popravil je vrtno ograjo in jo pobarval, uredil je vrtne gredice, očistil okna, po-ribal pod v sobah, pospravil v kleti in zloi.il drva ter izdrl psu trn iz tace. Ves čas pa se je šalil in bil dobre volje. S solzami v očeh se je stara gospa poslavljala od njega, ko je po dveh dneh trdega dela odhajal. Dolgo mu je mahala z robcem, a pes je tako pretresljivo tulil, da ga je bilo kar žalostno poslušati.
Druga dobitnica je bila mala deklica. «Naša mamica je po prepiru z očkom odšla od nas in naju s sestrico pustila sami. A ne jaz ne sestrica ne veva, kaj naj bi sedaj storili!«
Ko se je pojavil Chris v stanovanju, kjer ie bila ta mala dobitnica, so vse težave kar nenadoma izginile. Kot staremu znancu mu je deklica povedala, kak« le oilo z mamo. in še marsikaj
Jv; krilil potrpežljivost! Slonova in tudi majorjeva A major res zna ravnati z otroki in tudi z živalmi
Patricija «kolovrati» s svojim dobit-kom-majorj em po Parizu
drugega. Najprej je šel Iskat mamico. Kot kak detektiv jo je kmalu iztaknil. Potem pa ji je dolgo prigovarjal, da bi se vrnila. Sedem ur je trajalo to prigovarjanje. In ko se je nazadnje le omehčala, jo je lepo spremil domov. Lahko si mislimo, kakšno je biio snidenje med mamico in njenima hčerkama! Ker pa še ni poteklo 48 ur, je Chris pomagal deklici napraviti domačo nalogo, popravil je strto kotalko in polomljen otro-šlci voziček, nazadnje pa je še peljal dekletce v živalski vrv.
Tretja dobitnica je bila zopet neka mala deklica. Oče in mati sta tako na-nagloma zbolela, da sta morala leči, a nikogar ni bilo, ki bi znal kaj postreči. In Chris Povvell je prišel in je moral biti najprej kuhar, potem bolniški strežnik, a nazadnje še otroška negovalka.
četrta naloga pa je bila zanj brez dvoma najbolj zanimiva >n najprijetnejša. Spremljati je moral 20-letno Patricijo Mills v Pariz. Patricija je name ščenka v neki trgovini in njena največja želja je bila iti v Pariz. Takole je pisala:
»Silno rada bi vsaj enkrat v življenju kolovratila po Parizu z možem, ki bi mi pokazal take reči, ki jih ne zna vsakdo, ki bi mi pripovedoval o tem mestu in o življenju v njem in ki bi bil hkrati gentleman.>
Tako prostodušno, odkritosrčno, preprosto in brez ovinkov >e to napisala. Zato so ji tudi ustregli.
Major Povvell in Patricija sta odpotovala v soboto navsezgodaj. Dva dni v francoski prestolnici! Na stroške «Dai-ly Sketcha», se razume. Peljal Jo je najprej na Eiffelov stolp, potem sta si o-gledala še mnogo drugih zanimivosti. Toliko imenitnega je znal Chris povedati o Parizu! Nazadnje sta šla celo v znameniti nočni lokal «Moulin Rouge«. Vendar pa ni bila Patricija toliko navdušena nad sporedom in glasbo v tem zabavišču, kot nad prijetnim kramljanjem svojega spremljevalca. Kot bi mignil je minila noč. A prot! jutru jima je prišel naproti Patricijin zaročenec. Ni vzdrzal doma. Bil je ljubosumen na majorja. In jo je primahal za njima. In tako so zadnje ure v Parizu prebili v troje. Dlje ko je bil Patricijin zaročenec v majorjevi družbi bolj mu je postajal simpatičen, a ljubosumnost je kar izginila iz njegovega srca. Ko so se poslavljali, je rekel, da še nidkar ni videl tako simpatičnega in prijetnega moža.
Pa tudi ženske so bile nekoliko vznemirjene, ko so zvedele za to potovanje v Pariz. Večina je kar pričakovala, da se bo nekaj zgodilo, da se ta rec ne more kar tako enostavno končati. Tako mlado dekle in tak mož! Kaj pa mislite! Gotovo, da ne more biti kar tako... In močno so bile vse razočarane, ko se ni nič zgodilo, zlasti pa še potem ko so
čyle za mnenje Chrisove žene, ki živi : v Brightonu in mora' biti sedaj, ko je Chris vezan na službo v Londonu, sama v svojem domu. «Na Chrisa se popolnoma zanesem. Vem, da mu ženske niso prav nič nevarne. Njegova vepka strast so konji.«
Zelo ljubezniva in na moč očarljiva je gospa Powell. Izobražena je in resna ter skrbno negovana. V kratkem pričakuje otroka. Svojega moža ceni, ga ljubi in mu zaupa ter ve, da je tega zaupanja tudi vreden.
Dan za dnevom prihajajo celi kupi pisem, v katerih različni ljudje vseh slojev in starosti, moški in ženske, izražajo željo, da bi jim poslali majorja Chrisa.
Neka deklica z avstralskega otoka Tasmanija je pisala, da bi rada bila med izbranimi zaradi tega, «da bi vsaj enkrat videla pravega angleškega gent-lemana«. Neki Irec je izrazil željo, da bi mu Chris pomagal, da bi se na kak način iznebil tašče, a neka 80-letna Du-najčanka bi rada skupno z njim v raketnem letalu prebila zvočni zid.
«Vse napravim, kar je mogoče in dovoljeno,* pravi na take želje bivši major.
Pogodba z :<Daily Sketchom* bo kmalu potekla. Jo bo hotel major Powell obnoviti? Kdo ve? Pravijo, da je že dobil od ameriške televizijske družbe na moč vabljivo ponudbo. In najbrž jo bo sprejel. Vsaj tako je namignila njegova žena.
Torej so ga že zavohali Amerikanci! Saj ni čudno, ko pa je pokazal take sposobnosti.
Chris Powell se ne plaši prihodnosti. Zna prijeti za vsako delo. Ne sramuje se nobenega opravila, nobeno ni zanj ne umazano ne «nizko». Tak je pravi gentleman!
ZVIŠIN
«Debela Berta»
«Debela Berta» je bil top. Do sedaj največji top napravljen na svetu, ki je služil Nemcem med prvo svetovno vojno, da so iz velike razdalje čez sto kilometrov daleč obstreljevali Pariz.
Tudi «Debela Bertas ni Nemcem pomagala, da bi zmagali v prvi svetovni vojni, ostal pa je ta ogromni top za dolgo časa simbol največje nemške jeklarske industrije — Kruppovega cesarstva. Gustav KruP je namreč ta veliki top imenoval po svoji ženi Berti Krupp.
Berta Krupp je pred nekaj dnevi umrla stara 71 let. Z njo je šla v grob ena izmed najpomembnejših in najvplivnejših žensk našega stoletja, čeprav javnosti ni bila ta' ko znana.
Oče Berte, Friderich Alfred, je bil o določenem smislu čuden Krupp, saj je večino časa porabil v svoji vili v Capri ju za zbiranje botaničnega herbarija. Kljub temu pa je z vsakim dnevom postajal bogatejši, sflJ so njegovi generalni direktorji skr beli za razširitev podjetja, katerega je ustanovil njegov ded in razširil oče Alfred, ki je do svoje smrti 1897. leta prodal 24.567 topov velikega kalibra enaindvajsetim raz ličnim državam. Petnajst let kasneje je umrl tudi Friderich Alfred, ki je zapustil vse premoženje (v podjetju Krupp je takrat delalo 43.000 delavcev), svoji edini plavolasi šestnajstletni hčerki Berti.
Generalni direktorji so sicer še vedno širili podjetje, vendar je podjetje Krupp P stalo preveč pomembno za nemško cesarstvo, da bi ga prepustil popolnoma v rokah mladega dekleta. Poroka Berte je postala
BERTA KRUPP
zato državna zadeva in se je zanjo 1**® 1906 zanimal nič manj kot nemški cesar-
Berta se je poročila — menda iz čista ljubezni — z mladim diplomatom, ki je bil akreditiran v Vatikanu. Ob poroki je Bal’ ser določil, da se bo mož Gustav von Boh-Ten uhčT von Halbach odslej tudi imenoval Krupp, s čimer je bilo nadaljevanje tega rodu zagotovljeno.
Nadaljevalo pa se je tudi v vedno večjem tempu izdelovanje topov, ki so Nemcem tako dobro služili v prvi svetovni vojni. Nadaljnja zgodba je enostavna. Berta je imela osem sinov, vedno je podpira la gibanja, ki so vodila do čim hitrejšega **' delovanja topov in drugega orožja. Tako j* tudi doživela, da se je njen mož že P° prvi svetovni vojni znašel v zaporu kot vojni zločinec. Doživela pa je tudi, da s° ga predčasno izpustili in da so tovarn* Krupp zopet pričele izdelovati topove "7 vendar tokrat ne več za cesarja, temV*‘ za Fuehrerja. kateremu je Kruppov kapital pomagal na oblast.
Po drugi svetovni vojni se je znašel v zaporu njen sin, ki je bil prav tako vojn1 zločinec. In zgodba se je začuda ponovila-Sina so predčasno izpustili (še sedaj nt jasno zakaj in kako se je to moglo zgod iti)’ imetje vrnili in podjetje Krupp je spet med najmočnejšimi na svetu ter trdi, da hi Nemci lahko izdelovali boljše topove, tanke, raketne izstrelke itd. kot ga dobavljal0 Amerikanci za novo nemško vojsko.
Prav temu sinu Alfriedu Kruppu se i* sedaj v Kanadi primeril kaj čuden dogodek-Kanadski delavci so namreč protestirali proti njegovemu obisku m postapili Prfd tovarne posebne straže. Mladi Krupp pa 1* izjavil, da se mn je prvič zgodilo nekaj takega. To je' nedvomno res in zlasti velja za razdobje druge svetovne vojne, ko 1° bilo poleg vsakega Kruppovega podjetja koncentracijsko taborišče in se jetniki, ki 80 v teh podjetjih delali, res niso upali stavkati.
| EDGAR Al.L AN	POE	Q
1 DVOJNI UMOR V ULICI MORGUE
eNenavaden dvojni umor. — Davi o-krog treh je prebivalce četrti St. Roch vrgla iz spanja vrsta strašnih krikov, ki so očividno prihajali iz četrtega nadstropja hiše v Ulici Morgue, za katero vedo, da v njej prebivata le gospa L'E-spanatje in njena hči gospodična Camil-le L'Espanaye. Po kratkem zadržku, ki ga je povzročil brezuspešen poskus, da bi prišli v hišo na običajen način, so vlomili vrata s pomočjo železne palice; v vežo je vdrlo osem ali deset sosedov in dva orožnika. Takrat so kriki prenehali, toda ko je skupina hitela po spodnjem stopnišču, so slišali še dva ali več razburjenih glasov v hudem prepiru — zdelo se je, da prihajajo iz zgornjih prostorov. Ko so dospeli do druge ploščadi med stopnicami, so umolknili tudi ti glasovi, in slišati ni bilo ničesar več. Skupina se je razkropila, da bi posamezniki preiskali prostor za prostorom. Ko so prišli do velike sobe v zadnjem delu četrtega nadstropja (vrata, ki so bila zaklenjena z notranje strani, so s silo odprli), se jim je nudil prizor, ki je navdal prisotne bolj z osuplostjo kot pa z grozo,
V sobi je vladal divji nered, pohištvo
je bilo razbito in razmetano po vseh ko-tih. Tu je bila ena sama postelja, V0" steljnina pa je bila potegnjena z nje ln razmetana po tleh sredi sobe. Na enem stolu je ležala okrvavljena britev. ognjišču je bilo dvoje ali troje aolgih U1 debelih kodrov, s krvjo poškropljenih vih človeških las, ki so bili očividno l2" puljeni s korenom vred. Na tleh so ležat1 štirje napoleondori, uhan s topazom, tri velike srebrne žlice, tri manjše iz nove' ga srebra in dve torbi s skoraj štiri tisot zlatimi franki. Predali pisalne mize, ^ je stala v enem izmed kotov, so bili odprti in verjetno oplenjeni, dasi je bilo v njih še mnogo predmetov. Pod postelj' nino (ne pod posteljo) so našli majhno železno blagajno. Bila je odprta in kljn^ je tičal v ključavnici. Vsebovala je le nekaj starih pisem in drugih papirjev brez posebne važnosti.
O gospe L’Espanaye ni bilo videti nobenih sledov, ker pa so opazili na ognji' šču velike količine saj, so preiskali dim' nik in (grozno je to poročati) privleč od tam truplo njene hčerke z glavo navzdol, bilo je stlačeno skozi ozko odprti' no precej daleč navzgor. Truplo je bU°
modni	pomenki
Kako dosežemo pravo eleganco
. * d°v°lj nova obleka, da bl bila ženska eley.::itna. Prava eleganca ne terja dragocenih oblekt plaščev in naki-pač pa zahteva, da so v skladu vse stvari, ki jih z novo obleko ali plaščem nosimo.
Evo nekaj nasvetov, ki jih Predpisuje letošnja jesenska ln zimska moda: K rjavi ob-*cki ali kostimu nosimo klo-barvno torbico in čev-je. Ovratna ruta ni potreb-
*a, pač pa lahko okrasimo izrez obleke z ogrlico v barvi obleke. Pas na obleki in *°stimu naj bo tudi iz istega blaga.
K plavemu plašču ali obleki •padajo črna torbica, črni: čevlji, klobuk in rokavice, čevlji in torbica so lahko in-temhosive barve, kar je Ic-*°s Še prav posebno moder-Nova barvna kombinacija Je tudi plava in zelena bar-Va, toda privošči si jo lahko sam o ona, ki ima sicer dosti drugih plaščev in oblek. Ggr-^’c« in pas sta lahko prav *ak0 črna, ali siva.
Temnozelen plašč in obleko krasimo s čevlji, torbico in r«to svetlnrjnve ali peščene barve. Klobuk je lahko zelene ali pa prav tako peščene ve. Tudi sem spada dolga °0rlica.
K sivi obleki spadajo po le-t?Šnji modi tudi sivi čevlii. *'t>a torbica, siv plašč in kvečjemu plav klobuk in plav dež-Zelo po mod i bo jesen-*ki ali zimslci plašč, okrašen
IttlltllliiHtiiiiiiiiiiiiiiiiuttitllllllllllllillllll
Ludvik xiv. kot pesnik
Nekoč je Ludvik XIV, na "Prehodu po vrtovih Versail-naletel na dvornega pesnika.
«Kaj pravite o slabih ver-*'h. ki sem jih pravkar napili?« je vprašal kralj svojega Pesnika in mu ponudil zvitek P*pirja z modrim trakom.
"Veličanstvo,« je mirno odgovori] pesnik, ko je prebral v*rze, »vam pa ni nič nemo-Hoče. Očiten dokaz je tu: ho-*eh ste napisati nekaj slabih Verzov, pa vam je to uspelo!#
SCHUMANN IN VVAGNER
Potem ko sta se VVagner in Schumann prvič srečala in go. Vorila, je rekel VVagner svojemu prijatelju:
"Schumann mi je všeč, le to P)e moti, da kar naprej mol-®\ kakor da nima jez;:a.»
Schumann pa je rekel: »Prijeten človek je tale VVagner. vendar toliko govori, da sploh prideš do besede,«
z velikim krznenim ovratnikom sive barve.
Rdeča obleka ne dovoljuje dosti barvnih kombinacij. K njej lahko nosimo samo črne čevlje in prav tako črno torbico in plašč. Letošnja moda sicer dopušča kombinacijo s svetlopeščeno barvo, katere naj bo pas pri obleki, ali pa rokavice. Vendar je to po našem zelo tvegan poskus.
Tudi k svetlozeleni obleki je težko najti primerno barvo. Najlepše bo, če bomo nosile k takšni obleki tudi čevlje iste barve, ali pa črne čevlje. Lahko si sicer dovolimo majhno spremembo v torbici m pasu svetlorumene barve, toda če bo ta res zelo nežna.
Oranžno in rumeno obleko, ki sta .etos zelo v modi, lahko izpopolnimo samo z mehko rjavo barvo. V tej barvi so lahko torbica, pas, rokavice in čevlji.
Na splošno pa bodo v letoš-| nji jesenski modi prevladovale temnopastelne barve, ki su sicer zelo lepe, a zahtevajo, da jih s kakršnokoli malenkostjo poživimo. Najbolje bomo tc storile z oorlico, ki je letos še prav posebno v modi.
Saj se še spominjate, da smo vas v enem naših poletnih modnih pomenkov opozorile na to modno novost. No, to ni bila samo poletna novost, temveč je novost tudi jesenske in zimske mode. Ogrlice so napravljene iz vseh mogočih umetnih kamnov ali pa umetnih biserov. Najmodernejše so take, ki so sestavljene iz raznobarvnih kamnov ter jih lahko ovijemo tudi večkrat okrog vratu. S takimi ogrlicami okrasimo izrezane, pa tudi povsem zaprte obleke, da le nimajo ovratnika.
Zelo moderne so letošnjo jesen volnene pletene obleke, kot tudi vse mogoče pletene bluze, a o tern vam bomo govorile prihodnjič.
—ca.
KRIŽANKA
p
i
■p
m
m
Besede pomenijo:
VOD- VNO: 1. specialisti v svoji stroki, 11 oboroženi spremljevalec japonskega ple miča, 17, prameni, 18. stara španska denarna enota (množina), 19. vrsta zabavišča. 21. del telesa, 22. otok pred Neapljem, 23. nadevam konju vprežno opremo, 24 znak za galij, 25. pesmi, 26. otroci, 27. nacionalen, 28. filmski režiser, 29. osebni zaimek, 30. pretekel, končan, 31 moško i-me, 32. žensko le, 33. slovenski kipar, 34. čin v vojski, 35. rimski vojskovodja, ki je bil sedemkrat konzul in je premagal Jogurto, 36, kdor skuša neko stvar podati poljudno in jo tako približati ljudem. 37. v obliki toka, tekoč, 38 spa-jalen, družilen, 39. tičoč se države, 40. majhen otok nedaleč od Šibenika, 41. geometrijski lik, 46. del posode, 47. vrsta stenske preproge, 48. del avtomobila, 50. rajski vrt, 51. majhen prehlad, 52. vrtim, vrtinčim. mesim, 53. kratica za starejši, 54. odmev, odziv, 55. odkrit pri samem dejanju, 56. kot pijača užiten, 57. vzročni podredni veznik, 58. števnik, 59. navodilo, 60. pripadnik bele rase, 61. moško ime, 62. zaveten, miren, 63. mož, ki se ukvarja s pisavo, 64. estonsko mesto, 65, odpornosten, čvr-
stoten, 66. jemati, oddajati o-rožje.
NAVPIČNO; 1. naprava, v katero vtakne jezdec nogo, 2 skupine, črede, 3. vodne živali, 4. pritok Volge, 5. oziralni zaimek. 6. vštet, 7. država v Aziji, 8, anglosaška merska e nota, 9. veznik, 10. kot 5. navp. 11. ruska naprava za kuhanje čaja, 12. Mencingerjev roman, 13. moško ime, 14. kemična prvina in zelo iskana rudnina. 15. eden izmed bajeslovnih u stanoviteljev Rima, 16. znak za prvino ustacij, 19. posoda za krmljenje živali, 20. ki mu dovajamo vodo, pijačo, 22. vrednoten, redovalen, 23. vojaški gojenec, 24. točaj bogov v grški mitologiji, 26, geološka doba, 27. agresiven, 28. vra-žarski, coprniški, 30. vložen, vrisan v mapo, 31. predlog. 32. nakapljam, 33. pripadnik nekdanjega ruskega plemena (po-manj.), 34. oziralni zaimek, 35. ženilen, poročilen, 36. cvetno-prašen, 37. pri nas ob poteh pogosta rastlina, njene zrele klase podajajo pticam pevkam, 38. s krmljenjem dopitan. 39 ločilni števnik, 41. bolno strasten, 42. bedast, naiven, 43. ne pogost, 44. zunanja podoba snovi, 45, števnik, 47. vrsta zaščitne obutve, 49 zvočni udarci od orožja, posamezne sprožitve (pušk, topov), 51. poln tekočine, pijan, 52. iz-
VEUAVEN OD 30. SEPTEMBRA DO 6. OKTOBRA
Oven (od 21. 3. do 20. 4.) želja se vam bo izpolnila. V tem tednu boste doživeli nekaj veselih trenutkov. toda tudi	žalosten	dogodek, ki Vas
bo	močno	presunil. Pismo. času. Bodite
preudannejši.
Bik (od 21. 4. do
20. 5.) Nepričakovano srečanje vam bo koristilo, ker boste zvedeli podrobnosti neke zadeve, ki vas že
Lev (od 23. 7. do
22.	8.)	Ugodne
perspektive za zaroko ali celo poroko. Premostili boste nekaj zaprek, ki so
Lokostrelec (od 22. 11. do 21. 12.)
Ves teden kaže dobro, predvsem na ljubezensikem področju. Nekaj nevšečnosti pre-
delovalec toaletne potrebščine, 53. gornji dom, 55. zaradi tega, 56. že desetletja znana tovarna čevljev v Tržiču. 57. e-na najbolj razširjenih pijač na svetu, 59. predlog, 60. hiter, 61, slovenski skladatelj, 62. znak za kemično prvino cirkonij, 63. dalmatinska vpra-ša’nica, 64. kvartaški izraz.
REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO:	1. storitev,
8. inkvizitorji. 19. Polibij, 21-neomikana, 22. ro, 24. jmpo-ten, 26. slabo ta, 27. ri, 28. Ivo, 30. vanadij, 32. imena, 33. por, 34. tisa, 36. mil, 37. žep, 39. Ila, 40. komi, 41. arena, 43. Kamil, 45. komaj, 46. rabati, 48. Bavarec, 50. kabina, 51. meniti, 53. latinim, 55. Nika,
57. načaram, 59. ikonoduli, 62. ep, 64. salonit, 66. Asirija, 67. pa, 68. lov, 70. nikakor, 72. tkani, 73. der. 74. Iran, 76. jem, 77. Lar, 79. Ive, 80. seti, 81. kolomaiz, 83. lezem, 85. ajdovec, 87. akuten, 88. vedo-mec, 90. izvori, 91. nakadim, 92. koridor, 93. Zenon.
NAVPIČNO:	J.	Stritar. 2.
op., 3. rop. 4. ilov, 5. tipam, 6. ebonit, 7. Vi tal, 9. NN, 10. kes, 11. voli. 12. imami. 13. zibeli, 14. ikona. 15. tata, 16. ona, 17. Ra. 18. Ilirija, 20. jed, 23. oviram, 25. nižava, 27. Romana, 29. oseben, 31. jemati, 33. pomiki, 35. ananas, 38. pi-rika, 40. kobila, 42. Atičan, 43. Kalmik. 44. lenost, 45. kanuji, 47. Italijani, 49. ciniki, 52. Ire-kez, 54. Morava, 56. pelikan,
58. Anam, 60, dineji, 61. Cari-cin, 63. poroka, 65 Toledo 67, petero, 69. Valuk, 71. Razor, 73. devon, 75. nota. 78. remi, 80. sove, 82. med, 83. lek, 84. med, 86. DZ Z, 89. co.
NNNUt<IIMIIIIHHMIIIII||t||||ffM*lHf||||||||||lll
Za smeh
se vam postavile v zadnjem hodnega značaja na de-lov-strpnejsi in nem področju. Potovanje a-
li obisk.
Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Pesimizem ni na mestu. Za dežjem pride vedno sonce, in tega nikar ne po-
Kozorog (od 22. 12. do 20. 1.) Načrt, s katerim se ukvarjate ze dalj časa, bo v tem tednu uresničen, če boste upošte-
dalj časa teži. Srečna dneva zabite. Ugoden trenutek bo vali tudi nasvete svojih pri-
ponedeljek in sobota.
Dvojčka (od 21. 5. do 20. 6.) Naleteli boste na neko težavo, ki bo predvsem e-konomskega značaja. Napeti boste morali vse sile, da bo
Vodnar (od
poplačal vse dosedanje skrbi jateljev. Pismo sorodnika
in težave.
Tehtnica (od 23.
9. do 22. 10.) V
okviru družine boste preživeli nekaj srečnih u-ric. Ne spuščajte se v/ diskusije, ki
fr
ste lahko zapreko uspešno vam lahko kdaj pozneje sa-
premostili.
Rak (od 21. 6. do 22. 7.) Zaradi vašega zadržanja povzroča*?, žalost v srcu ljubljene osebe. Ne pozabite. da se ljubezen meri tudi pri malenkostih in ne samo pri velikih stvareh.
mo škodijo. Pismo.
Škorpijon (od 23. 10. do 21.	11.)
Znašli se boste v položaju, iz katerega boste izšli kot zmagovalci. Neko srce moč-
21.
Ni a bo-tednu nekaj dogodkov, ki pa se bodo za vas srečno končali. Srečen dan nedelja.
Ribe (od 20. 2. do 20.	3.)	Ne
verjemite obljubam. Spomnite se na pregovor, ki pravi:	«Volk
dlako menja, ko-
neje bije za vas. Prisluhnite, že pa ne.» Ne upoštevajte
torda vam ne bo žal.
nasvetov in delajte po svoji glavi.
TRISTAN BERNARD IN MATEMATIKA
Pisatelji so sedeli pri čaju. Nekdo je dejal, da je Pascal v mladih letih reševal geometrijske naloge samo zato, da bi ga ne bolela glava.
«Z mano je bilo povsem nasprotno,« je dejal Bernard. «V dijaških letih sem se po navadi skušal rešiti geometrijskih nalog s tem, da sem hlinil glavobol.«
DOBER ODGOVOR
Ameriški milijonar Rott-schield je nekega jutra opazil, da je prišel njegov pisar na delo šele ob devetih.
«Kdaj pa vstajate?« ga je vprašal Rottschield.
«Ob osmih.« je mirno od govoril uradnik.
#Kaj? Ob osmih? Jaz, ki sem Rottschield, spim do šestih.#
«Razumljivo! Vi hočete že ob šestih zjutraj živeti v za vesti, da ste Rottschield, zame pa je dovolj, če se zavem šele ob osmih, da sem vaš revni pisar «
Pika
• V'
pise
Saj sem znala, da se bo Ficko užalil, ko ri mojo pismo uzel, a ne od njega. Kaj se iz govarja, da more on-ka kašen bit za delouca, in da samo zato se noče učit. Ko da delouc ne bi mogel znat nič, in da so samo ta zabiti delouci! In kaj pravi, da grejo samo zato u gim-nazjo, da bojo nalahko živeli brez delat. Je zabit, a? Ko-kar da bi blo samo tisto delo, če se dela ses šapo in koso, ses kladvom in svedrom! Anka ses tinto in pisalnim strojem in ses glavo je delo. Ja, ta Ficko zabiti!
Kako se on boji prit na svetlo in- se postavit na dvoboj. Same besede so ga, in strah in bojazen! Kaj ima opravit ustava in Učenica pri tistem dvoboju. In zakaj bi se bal udarit tacga, kateri dela vreme? Če ga ne dela pravilno, se ga more prijet-Ma to je za Fickata samo iz govor, zato ko se boji. Ma sem zvedla, da so rekli, da naj nečko pride, da mu bojo dali en c bec. Zato se boji	in trepeče.	A	se	vse
glih	hvali, kako	da	se	on
nobenga ne boji. Reva!
Zdaj so začeli ses njegovim imenom' anka druge za-špotavat. In še tašne pobožne osebe, ko kar so pri katoliškem glasu! Ce ne bo Ficka malček bol spoštaval njih, je bolše, da se res	ne	pri
kaže	na gimnazjo. Bi	mu	sla-
bo se godilo.
In prot) bi blo, da bi šlo dosti otrok slovenskega izvora u slovensko gimnazjo, ko tako forte uprašavajo če je kašen slovenski dijak končal Vre hodit v šolo, da ga bojo u zeli v službo, anka po ta nartavečjih botegah na kor-Su. So vre začneli oni delat tečaje za slovensko slovnico in pravopis za od njih ko-meše. Pravjo da zastran tega', ko imajo jorte dosti slovenskih klijentov. Anka jaz bom prašala za tako službo. Je tako lepo in interesantno.
Moj papa je rekel, da je komisar ko kašna diktatura in da ima monopol na komuni, zato ko lahko dela kar se zmisli in da je bolše, če so volitve, zato da župan vse eno ne more tako po soji glavi delat. Anka če so sleparske volitve so bolše, ko nobene. Je rekel naš papa. da se je vidlo to glih pri že-panu, ko je mogel vele proč, kadar je začel nekaj m tat zase in brez da bi vprašal odbor in soetnike. Altro k? tisto ko je povedal Ficko! Moj papa zna, ko se popo-varja samo ses visokimi in ses /initni osebami. Ma ja, kaj bo tak, ko je ficko znal!
Se tako grozno veselim, ko bom šla na bendi mo h teti in stricu! Imajo tolko trt m grozdja in se lahko nečko zoba. Pridejo anka drugi pomagat in je veselo. Pravjo, da morjo začet trgat, če ne pobendemajo kašni ezuli. Teta je rekla, da mislijo, da so trte in vse kar zrase, od njih, in pravjo, da so mogli tam vse pustit. Ma so jim vre plačali in anka bi lahko ostali na svojem domu. Zato bojo vre bendemali.
Te prisrčno pozdravlja
TODA NAS LAHKO ZASLEDUJEJO PO KOPNEM. Č.EDRAU PO JSKALAH TO N/ PREVEC PRUETNO,A
IZKORISTIMO TA POSTANEK, DAŠE NEKOLIKO ODPO
,
COEMO/GEZDVE.
s
ijegov instikt ran z vi so
£no uro kaspeje, ko £e uri spijo
1-. Tom nemirno - 'Skuje u. .
se v naivec/1 tišini spuščali Indijanci...
W^o/nqeS/\ Tnu pravi, do'* te bliia nevarno
Tomov krik je zbudil„ Bdeče st*
KOZOŽJUJ
\PAZI?EZITE ME,
o lice m preprečil 'znenaden napad
*)0-43
SKOČI V ČOLN)
Hirpo ME Ž.ITE, DBUGAČE SMO USI 12-K,rz M/n BELJENI
NE MO-V / OEM HI ,
TRETE t
[JAZ BOM
/N/Dl
US/ U A HITRO
ONCUA /
N \ PREVEČ J/R
VMOČMEJE 2 I VESLI / PUŠČICE
Preden je večini Indijancev uspelo sp/eaai; na obrez}*, ro se osti
■fmpvzir-i /i vkrcali v čoln —
NAG SE DOSE-
KEJO.l
SAMO TAkSNAŠ/ no-\f.lN ČE BI ^ TEPEC, KOT\UARI&l \NC BILO
toma, bi bil/ tod/ Af/ '
JE POLKOV- so 1/57 , NIK JE L A H-IM QT\y/J KO/ZDA L 7V AZ O /
STANKO',
%
INadaljevanje prihodnjič>
&e čisto toplo. Pri preiskavi so ugotovili mnogo poškodb, ki so brez dvoma nasta-le pri tem, ko je bilo truplo s silo stlačeno navzgor in potegnjeno zopet nazaj. Na obrazu je bilo več grdih prask, na Orlu pa temne podplutbe in globoke: za-Tvze nohtov, kakor da bi bila pokojnica zadavljena.
Po natančni preiskavi vseh kotičkov niše, pri čemer pa niso odkrili ničesar novega, je skupina prišla na malo, tlakovano dvorišče za poslopjem, tam pa je iežalo truplo stare gospe s tako popolnoma prerezanim vratom, da se je odtrgala glava, ko so truplo poskušali dvigniti. Telo in glava sta bila strahotno razmrcvarjena; posebno telo je bilo komajda. še podobno človeškemu.
Mislimo, da o tej grozni skrivnosti nišo doslej odkrili niti najmanjšega sledu.*
Časopis je naslednjega dne objavil še te dodatne podrobnosti:
«Tragedija v Vici Morgue. — V zvezi 1 to neobičajno in strasno zadevo so zaslišali več oseb. Vendar je to, kar so od njih. izvedeli, ne razsvetljuje. V naslednjem navajamo ves material z zaslišanja prič.
Pauline Duborg. perica, priča, da je loznala obe pokojnici ze tri leta, ker ji-na je ves ta čas prala. Zdelo se ji je. ta sta bili stara gospa in njena hčerka > dobrih odnosih in zelo navezani druga ta drugo. Bili sta odličnt plačnici. O na ■inu in navadah njunega življenja ne bi nagla povedati ničesar. Misli, da se je »ospa L. preživljala s prerokovanjem.
Govorili so, da hrani denar. Ko je prihajala po perilo ali ga odnašala domov, ni nikoli s~ečala v hiši nobene tuje osebe. Gotovo ve, da niso imeli služinčadi. Zdi se ji, da ni bilo v poslopju pohištva nikjer drugje, kot v četrtem nadstropju.
Pierre Moreau, trafikant, priča, da je imel skoraj štiri leta navado prodajati manjše količine tobaka za kajenje in njuhanje gospe L’Espanaye. Rojen je bil v soseščini in je tam stalno živel. Pokojnica in njena hčerka sta več ko šest let prebivali v hiši, kjer so našli trupli. Prej je tam stanoval draguljar, ki je dajal zgornje prostore v najem rd.zličnim osebam. Hiša je bila last gospe L., ki je postala nezadovoljna, ker je njen zakupnik zlorabljal prostore. Zato se je vselila sama in ni hotela dati nobene sobe več v najem. Stara gospa je bila nekoliko otročja. Priča je v teh šestih letih videla hčer kakih petkrat ali šestkrat. Obe sta živeli kar pretirano osamljeni -bili sta na glasu, da imata denar. Med sosedi je slišal, je dejal, da gospa prerokuje bodočnost - tega pa ni verjel. Nikoli ni videl stopili v hišo žive duše razen stare gospe in njene hčerke, enkrat ali dvakrat nekega nosača in kakih o-sem- ali desetkrat nekega zdravnika.
številne druge osebe, sosedje, so pričali isto. Nikogar, ki bi to hišo često o-biskoval, niso poznali. Tudi ni bilo znano, ali še kje žive kakšni prijatelji gospe in njene hčerke. Naoknice oken na pročelju so bile le redkokdaj odprte. Na zadnji strani hiše pa so bile sploh ved-
no zaprte, razen na veliki sobi v četrtem nadstropju. Hiša je bila se čisto dobra in niti ne prestara.
Orožnik Isidore Muset priča, da so ga poklicali v hišo okrog treh zjutraj in da je našel pri hišnih vratih kakih dvajset do trideset oseb, ki so st prizadevale nasilno vstopiti. Končno je sam šiloma odprl vrata z bajonetom, ne pa z železno palico. Pri odpiranju ni imel težav zaradi tega, ker so bila vrata dvokrilna in niso bila zaskočena niti spodaj niti zgoraj. Kriki so se nadaljevali tako dolgo, dokler niso vlomili vrat, potem pa so nenadoma utihnili. Zdelo se je, da kriči oseba (ali več oseb) v agoniji; kriki so bili jasni in zategnjeni, nikakor ne kratki in hitri. Priča je prva pohitela po stopnicah. Ko so prispeli do prve ploščadi med stopnicami, je zaslišal dva glasova v burnem in silnem prepiru. E-den je bil robat, drugi bolj rezek, zelo čuden glas. Pri prvem je mogel razločiti nekaj besed, bile so v francoščini. Prepričan je, da ni bil ženski glas. Mogel je razločiti besedi *sacre* in «diable». Rezki glas je moral biti glas kakega tujca. Ne more reči z gotovostjo, ali je bil i moški ali zenski. Govorice ni razumel, misli pa, da je bila španska. Stanje sobe in trupel je priča opisala enako, kot smo ga opisali že včeraj.
Henri Duval, sosed, po poklicu zlatar, priča, da je bil v skupini, ki je prva prestopila prag hiše. V splošnem potrjuje Musetovo pričevanje. Ko so vdrli v hišo, so vrata sfet zaprli, da bi zadržali mno-
žico, ki se je kljub pozni uri zelo hitro zbirala na ulici. Ta priča misli, da je bil rezki glas glas Italijana. Prepričan je, da ni bila francoščina. Ni pa čisto gotov, ali je bil moški glas ali ne. Možno je tudi, da je bil ženski. Ne pozna italijanščine. Besed ni mogel razločiti, vendar se mu zaradi melodike dozdeva, da je bil govornik Italijan. Sam je bil znan z gospo L. in z njeno hčerjo. Z obema se je često pogovarjal. Zanesljivo ve. da rezki glas ni bil glas pokojnic.
Odenheimer, restavrater, se je prostovoljno odločil za pričanje. Ker ne govori francosko, so ga zaslišali s pomočjo tolmača. Rojen je v Amsterdamu. Šel je mimo hiše in slišal kričanje, ki je trajalo več minut. Bili so zategli in glasni strašni in razburljivi kriki. Sam je med prvimi vstopil v poslopje. Podkrepil je v vseh točkah prejšnje navedbe, razen v eni. Mislil je, da je bil rezki glas glas Francoza. Ni mogel razločiti izgovorjenih besed. Bile so glasne in nagle, neenakomerne, izgovorjene očividno v strahu ali pa v jezi. Glas ni bil toliko rezek kot surov. Robati glas je večkrat izgovoril «sacre>, tdiable» in enkrat *mon Dieu».
Jules Mignaud, bankir družbe Mignaud in sinovi, iz Ulice Deloraine, je Mignaud starejši. Gospa L’Espanaye je imela nekaj premoženja. V njegovi banki je odprla račun spomladi leta ... (pred osmimi leti). Pogosto je vlagala manjše vsote. Dvignila ni ničesar vse do treh dni pred svojo smrtjo, ko se je oglasila
¥
osebno zaradi vsote štirih tisoč frankov. To vsoto so ji izplačali V zlatu; denar pa ji je uslužbenec ponesel na dom.
Adolphe Lebon, uslužbenec pri Ml-gnaudu in sinovih, priča, da je omenjenega dne okrog poldne spremil gospo L’Espanaye do njenega bivališča s štiri tisoč franki v dveh torbah. Ko so se vrata odprla, se je pojavila gospodična L. in vzela iz njegovih rok eno torbo, stara gospa pa mu je odvzela še drugo. Uslužbenec se je poklonil in molče odšel. Takrat ni videl na ulici nikogar; to je namreč stranska ulica in zelo samotna.
William Bird, krojač, priča, da je bil v skupini, ki je stopila v hišo. Po rodu je Anglež. V Parizu živi že dve leti. Bil je med prvimi, ki so se povzpeli po stopnicah. Slišal je oba prepirajoča se glasova. Robati glas je bil glas Francoza. Razločil je več besed, pa se jih sedaj ne more vseh spomniti. Slišal je razločno «sacre> in *mon Dieu*. Za trenutek je nastal ropot, kot bi se borilo več oseb. Rezki glas je bil zelo močan; močnejši od robatega. Za gotovo ve, da ni govoril angleško. Zdi se mu, da je bilo nemško. Možno je, da je bil ženski glas. Ne razume nemščine.
Štirje od omenjenih prič, ki so jih poklicali, so pričali, da so bila vrata sobe, v kateri so našli truplo gospodične L., zaklenjena od znotraj, ko je skujHna prispela do njih. Bilo je čisto tiho, brez stokov ali kakršnihkoli šumov. Ko so vlomili vrata, niso opazili nikogar. Okna
zadnje in prednje sobe so bila zaprta in čvrsto zapahnjena od znotraj. Vrata med obema sobama so bila prav tako zaprta, vendar ne zaklenjena. Vrata iz prednje sobe na hodnik so bila zaklenjena, ključ je tičal na notranji strani. Mala pročelna soba v četrtem nadstropju v začetku hodnika je bila nezaklenjena, vrata priprta. Ta soba je bila natrpana s starimi posteljami, kovčki in podobnim. Vse so pazljivo pregledali in preiskali. Niti centimetra prostora ni bilo nikjer v hiši, ki ga ne bi bili pazljivo pretaknili. Skozi dimnike so vlačili omela navzgor in navzdol. Hiša je štirinadstropna s podstrešnimi sobami. Slepa vrata na strehi so bila zelo skrbno zabita — zdi se, da jih niso odpirali več let. čas, ki je pretekel med trenutkom, ko so zaslišali prepirajoča se glasova, do vloma sobnih vrat, so priče različno ocenile. Nekateri so omenili tri minute, drugi pa celo pet. Vrata so s težavo odprli.
Alfonzo Garcio, lastnik pogrebnega zavoda, priča, da prebiva v Ulici Morgue. Po rodu je Španec. Je eden od skupine, ki je vdrla v hišo. Po stopnicah se ni povzpel. Je živčen in plašen zaradi pre-stanega razburjenja. Slišal je glasova, ki sta se prepirala. Robati glas je bil glas Francoza. Ni mogel razločiti, kaj je govoril. Rezki glas je bil glas Angleža — v to je prepričan. Ne razume angleščine, toda sodi po melodiki.
(Nadaljevanje prihodnjič)
$
i
m
t
i
*
%
!
Vrtine vitra): Najvišja temperatura 20, najnižja 12,9, zračni tlak 1014,7, vlaga 73 odst., morje mirno, temperatura morja 20,8.
Vreme danes: Pretežno jasno z delnimi pooblačit vami.
Tržaški dnevni
Danes, NEDELJA, 29. septembra
M liha el, Miško Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 17.51. Dolžina dneva 11.51. Luna vzide ob 12.23 in zatone ob 21.49. Jutri, PONEDELJEK, 30. »ep*. Hieronim, Grozda na
V petek na vladnem generalnem komisariatu
V
Zupani prikazali Palamari probleme svojih občin
Slo je predvsem za vprašanje SELAD, dvojezičnih napisov in vprašanje bolniškega zavarovanja kmetov
Vladni generalni komisar dr. Palamara je v petek sprejel župane devinsko-nabrežinske, zgoniške, repentaborske in miljske občine, kateri so mu prikazali nekatere najvažnejše probleme, ki težijo njihove občine. Tako so župani predvsem načeli vprašanje SELAD. saj se bliža zima in z njo večja brezposelnost. Tako je devinsko-nabrežinski župan tov Dušan Furlan poudaril, da je v taj občini nad 400 brezposelnih i« da občina nima nobene možnosti, da bi jih zaposlila, saj je vsepovsod občutiti močno krizo. Podoben položaj je tudi v ostalih občinah, zaradi česar bi bilo nujno potrebno okrepiti delovanje ustanove SELAD.
Glede tega je vladni komisar zagotovil vso možno podporo in dejal, naj mu županj dostavijo načrte najnujnejših del v posameznih občinah, poleg tega pa še načrte za bodoča dela. Na osnovi teh načrtov bo nato primerno ukrepal.
Drugo vprašanje, ki so ga župani postavili, je bilo vpra-
li, da ta zakon, ki je v Italiji veljaven že precej časa, še ni bil raztegnjen na naše ozemlje, čeprav bi bilo to nujno in koristno. Vladni komisar je odgovoril, da je treba to vprašanje obravnavati predvsem s finančne plati, češ da je na našem področju premalo upravičencev in bi večina prispevkov kmetovalcev kot tudi državnih prispevkov šla v glavnem za stroške administracije. Zato je mnenja, da bi bilo treba najti rešitev v tem, da bi se ustanovil nekak konzorcij med tržaškim področjem in sosednjimi pokrajinami, kjer je kmečki živelj močneje zastopan.
Glede vprašanja dvojezičnih napisov, predvsem onih, ki označujejo imena vasi in kažipotov pa je vladni komisar dejal, da se londonski memorandum na našem področju v bistvu izvaja, vendar pa je treba upoštevati tudi recipro- )tom-citeto in je glede tega omenil, da so v bivši coni B kažipoti samo v slovenščini. Na pripombo, da župani odgovarjajo oziroma tolmačijo želje
šanje bolniške blagajne za i prebivalstva svojih občin, in kmetovalce. Tako so poudari-| da se jih vprašanje recipro-
MiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiMiiiniinnniHiiimiinHiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiii
Končane predkongresne skupščine PSDI
Večina izvoljenih pripada levičarski struji
Ta struja ima 25 delegatov, sredinsko-levičarska 12, medtem ko so saragatovci dobili samo 7 delegatov
Pretekli teden so se zaključile predkongresne skupščine, na katerih so izvolili delegate za prihodnji pokrajinski kongres PSDI, ki bo 10., 11., 12. in 13. t.m. v Trstu. Izvoljenih je bilo skupno 42 delegatov, in sicer 23 pripadnikov levičarske struje «Unita sociali-sta# (Zagari), 12 sredinsko-levičarske struje «Autonomia socialista# (Matteotti) in 7 desničarske struje »Centro# (Saragat). Predkongresne skupščine so bile zelo živahne, saj se je na njih razvila precej ostra borba med -tremi strujami za izvolitev delegatov, ki bodo na kongresu odločili _ o nadaljnji politični liniji tržaške socialdemokratske stranke
Iz omenjenega števila izvoljenih delegatov je razvidno, da je levičarska struja, ki jo vodijo sedanji tajnik tržaške federacije prof. Lonza ter člana vodstva Cesare in Pittoni, dobila absolutno večino. Sa-ragatova desničarska struja pa je popolnoma propadla, in kot je razvidno iz števila delegatov, nima več med tržaškimi socialdemokrati nobenega vpliva. Levičarsko strujo podpira zlasti mladinska organizacija, ki je že pred leti začela voditi odkrito levičarsko politiko in je mnogo pripomogla, da so bili Saragatovci poraženi. Menimo pa, da sta bila glavna vzroka uveljavitve leve struje predvsem njena politika socialistične združitve s
pomembna, ker dokazuje, da je članstvo PSDI usmerjeno na izvajanje politike socialistične enotnosti.
Sestanek odbora trgovinske zbornice
V petek se je sestal izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice, ki j« .med drugim, protestiral v zveii z odhuriom potniške ladje »Ausonia# iz Benetk in ne* iz Trshi. NAtd- je predsednik zbornice poročal o obisku in razgovorih, Ki so jih imeli predstavniki zbornice na Dunaju in v Zagrebu, kjer so prisostvovali mednarodnima velesejmoma.
citete ne tiče, je vladni komisar dejal, da bo to vprašanje po vsej verjetnosti upoštevano na zasedanju mešane italijansko-jugoslovanske komisije, ki se bo sestala verjetno oktobra.
Končno so župani prikazali vladnemu komisarju vprašanje škode, ki so jo utrpeli kmetovalci zaradi majskega mraza in slane. Namesto da bi oblasti kmetom priskočile na pomoč, se je zgodilo to, da so predlagali v letošnjih občinskih proračunih zvišanje davkov na zemljišča in zemljiške dohodke. Repentaborski župan pa je omenil še vprašanje strelišča nad Velikim Repnom, ki ga ima v skoraj stalni posesti vojaščina in je tako kmetom vsak dan prizadejana velika škoda. Palamara je v tej zvezi predlagal, naj stopi župan v stik z odgovornim vojaškim poveljni- «#-----------------
Pred protestno stavko gradbenih delavcev
Zveza obrtnikov je sporočila sindikalnim organizacijam, da se strinja z razširitvijo nove vsedržavne delovne pogodbe za delavce gradbene stroke tudi na naše področje. Spričo tega bo v torek sestanek med predstavniki omenje. ne zveze in sindikalnimi zastopniki, ki se bodo dokončno dogovorili o tej zadevi.
Kakor je znano pa se je proti uveljaviti omenjene delovne pogodbe postavila Zveza malih in srednjih industrij-cev. Zaradi tega so sindikalni predstavniki zahtevali sestanek na uradu za delo. ki bo jutri dopoldne.
Včeraj se je sestal izvršni odbor zveze gradbenih delavcev, ki je po izčrpni razpravi pooblastil tajništvo omenjene zveze, naj se s sorodno sindikalno organizacijo dogovori o protestni stavki delavcev gradbene stroke na našem področju
•—«»——
Včeraj dopoldne na Pomorski postaji
Slavnostna otvoritev S. kongresa o reklami
Na včerajšnjem zasedanju sta govorila poslanca Pin-tus in Tremelloni - Program naslednjih zasedanj
Včeraj je bilo precej dela za bolničarje in zdravnike pa tudi za policijske agente in karabinjerje, ki so morali v razne kraje mesta, kjer so zabeležili več kot 12 prometnih nezgod. Najhujša se je pripetila v večernih urah na Opčinah 28-letnemu Ladislavu Guštinu s Cola št. 26. Guštin je hotel obiskati sestro, stanujočo na Opčinah in se je odpravil tja s svojo vespo. V trenutku ko je hotel zaviti z Narodne ulice v stransko pot pa je prišlo do trčenja z avtom.
Nesrečnega Guština so zaradi hudega udarca na glavi odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na II. kirurškem oddelku. Njegovo sta-
immiiiiiHMimmuiimiimiiiimHiimiiiHiniuniiiiniiiiMiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiininiiiHiiifiHmniiiiiiiimiinamniiiniiiiMimiinnmittimiim
<Aurelia» v Avstralijo
jVečraj popoldhe je odplula iz Trsta potniška ladja «Aure-lia», na katero se je vkrcalo
843 izseljencev namenjenih v Avstralijo. Med izseljenci je bilo 532 madžarskih beguncev in 309 Avstrijcev. Na Malti se bo vikrcalo še 310 izseljencev. Ladja bo prilula v Melbourne 131. oktobra.
V veliki preurejeni dvorani pomorske postaje so včeraj dopoldne ob 11. uri svečano otvorili peti kongres o reklami. po otvoritvi so bili prisotni najvišji tržaški predstavniki oblasti in ugledni predstavniki gospodarskega življenja.
Popoldne ob 15. uri so kon-gresisti pričeli z delom in sta bila prebrana dva zelo zanimiva referata. Poslanec dr. Mariano Pintus je tako poudaril, da je treba v okviru desetletnega načrta za gospodarski razvoj (načrt Vanom) nujno organizirati odnose med državno upravo in javnim mnenjem. Zato je treba urediti potrebne instrumente za informacije, odnose z občinstvom, propagando itd, V ta namen se predlaga ustanovitev posebnega ministrstva za socialno vzgojo, ki bi lahko na upravni osnovi poenotilo vse sektorje za informacije. Istočasno bi bilo treba tudi ustvariti center za publiciteto, ki naj bi sodeloval s centrom za dokumentacijo, ki deluje v okviru predsedstva vlade. V tem okviru bi bila potrebna izdaja posebne publikacije, ki bi nudila vesti o razvoju in izpolnjevanju načrta.
Poslanec prof. Roberto Tre-
melloni, ki je istočasno tudi predsednik italijanskega inštituta za »Public Relations« (odnosi z občinstvom), pa je dejal, da obstajajo vedno večje možnosti predvidevanja, kaj se bo zgodilo v bodočnosti in da prav načrt Vanoni predstavlja vrsto shem in predvidevanj o bodočem razvoju gospodarstva.
Pri tem razvoju ima reklama izredno važno mesto zato, da bo industrija lahko premagala tujo konkurenco in se uveljavila na novem obširnem trgu. Izdatki za reklamo se bodo s tem razvojem potrojili, kar bo postavilo pred delavce tega področja nove izredno važne naloge.
Zvečer so v okviru kongresa otvorili v prostorih ameriškega kulturnega krožka v Ul. Galatti 1 reklamne razstave, ki jih je organizirala USIS. Današnji program kongresa pa predvideva tri referate na dopoldanskem zasedanju, ki se bo pričelo ob 10. uri in nadaljnje tri referate na popoldanskem zasedanju, ki se bo pričelo ob 15.30. V ponedeljek dopoldne pa bodo od 9.30 predvajali v kinu Excelsior reklamne filme. Vstop na predvajanje teh filmov je za občinstvo prost.
iiiiiiiiuiuiiiNiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimmniiiiimuiimiiimntiiiiiiiiiimiiiHiaiMi
Včeraj kar 12 prometnih nesreč
Huda nesreča mladeniča ki je z vespo trčil v avto
Zaradi udarca v glavo se zdravniki o njegovem zdravstvenem stanju niso izrekli - Ostale nesreče
Izpred kazenskega sodišča
Upravnik «Pastificio Triestino# zavrača vse obtožbe razen ene
Priznal je le, da je izdal nepokrite čeke, vendar samo z namenom, da reši tovarno dokončnega poloma
Včeraj zjutraj se je pred
kazenskim sodiščem nadaljevala razprava proti Albinu Pertotu iz Ul. Belpoggio, ki je cbtožen, da je z malomarnim PSI in odkrita opozicija pro- j upravljanjem tovarne »Pastifi-ti klerikalizaciji javnega živ- rlo Triestino# zakrivil več miljenja, ki jo je ta struja za- jjjonsko pasivnost in s tem
čela izvajati že ob lanskih u-pravnih volitvah.
Zaradi tega je bilo sedanje vodstvo PSDI, ki je v rokah leve struje, tarča ostrih napadov reakcionarnega tiska in Krščanske demokracije. Tako eni kot drugi so hoteli na vsak način vplivati na predkongresne skupščine članov PSDI, da bi se uveljavila desničarska Saragatova struja. KD je v tem času vodila odkrito propagando proti levičarski skupini. Zato je uveljavitev te skupine na volitvah
ša ZVU hotela imenovati za upravnega komisarja. Tega imenovanja pa ni hotel sprejeti, ker bi s tem akcionisti ne imel) nobene besede več pri delovanju. Pristal pa je na imenovanje za odgovornega upravnika, ker so imeli člani in solastniki tako vso pravico nadzorovanja njegovega upravljanja.
Tovarna je po Pertotovem mnenju šla v stečaj zaradi tehničnih pomanjkljivosti, zaradi iracionalne razdelitve
tudi stečaj podjetja.
Albino pertot, ki je že leto dni v zaporu, se je včeraj začel zagovarjati in je zavrgel vse obtožbe razen zadnje, to je, da je izdal nepokrite čeke.
To je mož priznal, a je dejal, _________ ______________
da je to storil z namenom in j strojev in tudi zaradi velike-v upanju, da reši tovarno pred | ga števila delavcev. V dokaz končnim, nepopravljivim po- za te trditve je navedel dej-lomom.	|	stvo, da je druga krajevna
Uvodoma je obtoženi uprav- ' tovarna imela enako produk-nik podjetja opisal zgodovino | cijo kot oni, pa čeprav je za-tovarne od 1951. leta, to je j poslevala komaj polovico o-od dneva, ko je on prevzel j sebja. S tem načinom dela je Ker je imela tovarna tovarna utrpela letno okoli
Dogodki tedna
upravo.
delegatov za‘kongres tembolj : 20.000.000 Ur pasive, ga je b 1 v-| 7.000.000 lir izgube. Da bi po-
I ložaj popravil, je predlagal
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuni   mn  ........... ulcrepe za izenačenje bilance
in nakup novih modernih strojev, s katerimi bi lahko dosegli dobičkanosno produkcijo.
Priznal je, da so bili letni proračuni pasivni, vendar to ni bilo vidno, ker je za poravnavo pasivnosti uporabljal rezervni fond. To v upravnem smislu ne pomeni n'ti zakrivati ali zamolčati slabega finančnega stanja niti ponarejevati. Da je bil njegov način korekten, naj bi dokazala razpredelnica, ki jo je predložil sodišču, iz katere je razvidno, da je v letih njegovega upravljanja znatno znižal dolgove, in sicer pni upnikih od preko 104 milijonov (17.3.1951 leta) na 23 milijonov (20.6.1956), v bankah pa od 38.000.000 na 46.000 lir.
Pertot je nato izjavil, da se mu je 1955. leta posrečilo izenačiti proračun in tedaj je hotel delno z odpustom osebja, delno z racionalnim delom preiti na izboljšanje produkcije. D° bobrih rezultatov je
Prefekturni komisar na tržaški občini
Pretekli teden je prispel iz Mantove v Trst podprefe kt Guido Mattucci, ki je bil imenovan za prefekturnega komisarja tržaške občine. Dr. Mattuccija zelo cenijo kot sposobnega upravnega funkcionarja Pravijo, da se je v svoji karieri državnega uslužbenca zlasti posvetil vprašanjem krajevnih ustanov. Torej pravi mož, da «napravi red# v tržaški občinski upravi. Toda dr. Mattucci ne pozna posebnih tržaških vprašanj, ker se nt z njimi nikoli niti posredno ukvarjal. Po mnenju nekaterih krogov, ki nasprotujejo *politiziranju občinske uprave#, je to za občinskega komisarja velika prednost. Ti krogi menijo, da se mu ne bo treba ukvarjati s takšnimi vprašanji, ki so zrušili dosedanji občinski svet. Zato bo dr. Mattucci lahko mirno »reševal# upravne zadeve, ki nimajo nič skupnega s politiko.
Mi pa smo mnenja, da mo-
rajo biti javne uprave v rokah izvoljenih predstavnikov in ne v rokah ljudi, ki pri vsej svoji dobri volji ne morejo upravljati mesta v korist prebivalstva. Državni funkcionar je vprežen v oj-nice pravil in zakonov osrednje birokracije, ki je bila in je še vedno največji nasprotnik krajevne avtonomije. Drugače se dr. Mattucci tudi ne more rožnati. Zato u-pajmo, da bo komisarska čimprej izginila in da bodo omogočili, da si prebivalstvo v najkrajšem (asu izvoli nov občinski svet.
S prihodom komisarja pa je zapustil občino tudi bivši župan Bartoli. To je morda edina pozitivna stran komisarske uprave. Bartoli je zapustil svoj županski stolček zelo nerad. Za to nesrečo, ki ga je zadela, je v preteklih dneh potočil precej, tvojih znamenitih solza, ker se je sam prepričal, da se za vedno poslavlja od občine, ki jo je upravljal proti volji večine prebivalstva.
1 prišel tudi s prodajanjem moke, ki bi morala biti porablje-, na izključno v Trstu, v Italijo i m z uvozom iz Italije cenej-| še vrste. To seveda vedno s privoljenjem pristojnega organa.
Akcionisti so hoteli celo prodati ali dati v najem tovarno, vendar so se vsa po-
gajanja končala brezuspešno. Zato so mu predlagali, da bi tudi on pristopil s svojim kapitalom. Pridal je svojih 47 milijonov, ker je bilo na vidiku nekaj izboljšanj; z neko tovarno so se dogovorili za zamenjavo strojev in je prišlo tudi do sporazuma za odpust 35 odstotkov delovnega osebja. S tem so dosegli aktivo 20.000.000 letno, ki so jih uporabili za sanacijo finančnega položaja.
Pertot se je hotel nadalje otresti obtožb, da je kupoval material po višjih cenah in prodajal po nižjih. To ni res, je trdil, kar dokazuje dejstvo, da je zaradi te nepopustljivosti izgubil dobre odjemalce, kot so Delavske zadruge, ECA in Tržaški Lloyd, ki so našli blago po nižjih cenah v Furlaniji. Kar se tiče neekonomskih pogodb o izdelovanju testenih v izključno korist nekaterih upnikov, je Pertot indirektno priznal, da se je to resnično dogajalo, vendar le zato, ker je sklenil pogodbo za produkcijo 200 stotov blaga v upanju, da se bo vrnil čas, ko bo lahko delal z dobičkom.
Na vprašanje tožilca zakaj ni sklical občni zbor akcioni-stov že 1954. leta, ko je bila pasivnost precejšnja, saj je moral rabiti celo rezervni fond, je Pertot odgovoril, da tedaj ni imelo smisla, ker je bil proračun izenačen. Rezervni fond služi namreč kot jamstvo za izenačenje pasivnosti in kritja dolgov in ker se ni dotaknil glavnice podjetja (samo v tem primeru, pravi obtoženec, bi moral prositi dovoljenje akeioniste in sklicati občni zbor) je bilo njegovo delovanje legalno.
Sodišče je po zaslišanju Per-tota odložilo razpravo na torek, ko bo obtožencu prav gotovo postavilo nekaj vprašanj v pojasnilo na izjave, ki jih je dal včeraj. Carla Fio-rettija, ki bi se moral zagovarjati skupno s Pertotom v zvezi z izdelovanjem testenin, pa ni moglo zaslišati, ker je bolan in odsoten. Zato se bo pri razsodbi sklicevalo na izjave, ki jih je že dal v preiskovalnem delu procesa.
nje je tako resno, da so zdravniki skoraj obupali nad njegovim življenjem.
Žrtev precej čudne... prometne nezgode je postal tudi Josip Pegan iz Ul. Scala Santa, katerega so morali sprejeti s prognozo okrevanja v 15 ali 20 dneh na ortopedskem oddelku. Mož je izjavil, da je spal na pločniku za avtobusno postajo, ko je preko njegove roke šlo kolo prikolice težkega nemškega tovornika, ki je vozil proti glavnemu vhodu starega pristanišča.
Do razmeroma hude nezgode je prišlo tudi na Senenem trgu, kjer je Antonio Longo podrl na tla 54-letno Giovan-no Scamperle por. Loperfido iz Ul. Settefontane. Zaradi podobne nezgode je morala v bolnišnico tudi Giuseppina Ur-lini iz Ul. Valmaura, ki je ostala s prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh na II. kirurškem oddelku.
S prognozo okrevanja v 30 dneh pa so včeraj okoli 18. ure sprejeli 56-letnega Antona Skargata iz Padrič št. 30. Skargat, ki ima zlomljeno lopatico, se je v poznih popoldanskih urah zaletel pri Devinu v avto.
 o--------
Ukrep ravnatelja tramvajske službe
Novi ravnatelj tramvajske službe pri Acegatu dr. Uma-ri je včeraj sporočil sindikalnim zastopnikom, da je črtal vse kazni uslužbencem zaradi disciplinskih prekrškov. Prav tako bodo arhivirali vse postopke glede odpustitve z dela zaradi disciplinskih ukrepov, toda pod pogojem da bodo prizadeti vsaj šest mesecev dobro opravljali svojo službo.
Kar daš za «Dijaško Maticos, daš za bodočnost svojega naroda.
LOTERIJA					
BENETKE	57	89	30	87	75
BARI	11	30	44	38	12
CAGLIARI	1	40	55	29	7
FLORENCA	26	16	46	18	83
GENOVA	47	79	7	89	36
MILAN	35	32	7	24	65
NEAPELJ	53	39	55	7	38
PALERMO	60	71	52	40	24
RIM	47	72	23	1	76
TURIN	47	74	85	37	27
r a						
NEDELJSKA	SLUŽBA		LEKARN		
Benussi, Ul. Cavana 11; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Pic-ciola. Ul. Oriani 2; Pizzul-Cigno-la, Korzo Ital la 14; Ravasitvi, Trg Liberta 6; Alla Salute, Ul. Giulla 1; Vemari, Trg Valmaura 10.
—_«»------
NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembra Dr. Codermatz, Ul. Tor s. Ple-ro 2; De Colle, Ul. P. Revoltella 42; Depangher, Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanetti, Testa d’oro, Ul Mazzini 43; Harabaglla v Bar kovljah In Nicoli v Skednju.
85-letnica Justine Colja
Jutri bo praznovala v krogu svojih dragih 85-letnico svojega rojstva Justina Colja rojena Trobec, stara mati narodnega heroja Pinka Tomažiča in njegove sestre Danice.
Ko ji je bilo 20 let, se je poročila z Josipom Coljo ter preživela dolgo let na kmetiji c Škrbini pri Komnu. Imela sta 12 otrok, od katerih je živih še 9.
Čeprav ji življenjska pot ni bila posuta s cvetjem, je vedno ohranila vedrega duha in je še danes izredno žilava ter bistrega uma. Vsi v Škrbini vedo povedati, da je eno. no Tonačeva* bila nadvse pridna gospodinja ter narodno zavedna tudi v najhujših Časih zatiranja. Fašistična doba in nasilna smrt njenih ljub. Ijenih vnukov sta ji zagrenila mnogo let njenega delavnega življenja.
Čestitkam sorodnikov, pri-jateljev in znancev se pridružuje tudi uredništvo «Primor. skega dnevnikov, ki želi svoji zvesti čitateljici, da bi doživela še mnogo vedrih let, katerih je bila v preteklosti tako kruto oropana.
00 VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 28, septembra 1957 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 15 oseb, poroke pa ni bilo nobene.
UMRLI SO: 83-letna Domenica Bressan vd. Clede, 75-letna Ida Jelusieh por. Veliicogna, 67-letni Glacinto Del Savio, 73-letni Gio-varnni Guidi, 58-letnl Luciano Vido, 44-letni Eugenio Pieretti, 31-letna Vera Coini por. Capodarco, 72-letni Canuto Murghich, 64-!et-nii Andirej Debeljak, 69-letna Giuseppina Urlieh vd. VViedervvohl, 48-letna Maria Zuliani por. Range, 81-letna Maria Zecchini vd. Girardelli, 80-letna Helena Novak vd. Domančič, 82-letna Emilia Trevisan vd. Zoratti, 81-letni Mi. chele Veochiet.
OKLICI: nogometaš Mario Gio-vannini in gospodinja Giovanni-na Memoli, agent CP Stefano Ro. so ne in vezilja Nella Russignan, Oarlo Della Piane in Grazia Mac-chioro, kovač Umberto Eomara in gospodinja Maria Giulia Pa-scjualetto, finančni stražar Pa. squale Autiero in gospodinja E-ster d’Antieillo, Paolo Petrucco in Lina Zoffi, uradnik Alberto Naef in učiteljica Gabriella Pittoni, agent javne varnosti Orfeo Cesa-rino Ziliotto in pletilja Pierina Francesca Bacis, kapitan Sergio Tulilo Furlani in uradnica Giu-liana Luigiina Demichelis, šofer Pierino Sellan in gospodinja Silvia Salvador, karabinjer Alfonso Tommaso Carluccio in prodajalka tobaka Grazia Pantalea Pacel-la, inštalater Mario Del Greco in gcspediinja Jolanda Michelazzi, težak Ferdinande Gostisa in delavka Bruna Ozbich, delavec Giuseppe Antonini in gospodinja Norma Salich, inženir Luciano Accettulli in gospodinja Lucia Navarra, profesor Nelson Euge-ne Murrin in šivilja Antonia Mladi, šofer Arduino Prodan in gospodinja Bianca Gardi na, posestnik Ermanno Hausbrandt in gospodinja Nidia Rossaldi, uradnik Ennio Coccolo in gospodinja Gra-ziella Bartoli, agent CP Bruno Melozzi in uradnica Licia Ferri-gno, šofer Franco Amdrini in gospodinja Lidia Degrassi, uradnik Luciano Taccheo in doktorica le-posl. Maria Gragia Seppilli, poštni agent Lucio Belletti in prodajalka Maria Gioia Allegretlo, električar Bruno Baianzin in šivilja Lidia Tome, pomorščak En-zo Bennari in advokatka Mirella Greco, čevljar Carlo Omari in gospodinja Anna Casali, natakar Walter Babuder in gospe-,'nja Maddalena Merolillo, kmet Angelo Farna in gospodinja Nerina Bembič, narednik am. voj. Gary M ah Ion Brenton im gospodinja Tranquilla Gorella, električar Elio UrbineMi in šivilja Marisa Marsič, mehanik Corinno Cocetti in gospodinja Marija Stepančič, natakar Giorgio Blanch in gospodinja Maria Colmani, prodajalec Sergej Jaklič in prodajalka Fatma Di Giuseppe, vrtnar Giuseppe Moiiner in čistilka Carme-la Filiippi, pomorščak Antonio Gugliani in gospodinja Lina Pao-letti, urejevalec izližb Adriano Candido in prodajalka Ana Marija Prelc.
*
Včeraj nas je za vedno zapustil naš dragi
Andrej Debeljak
Pogreb nepozabnega pokoj, nika bo danes ob 10.45 iz kapele glavne bolnišnice.
Žalujoča soproga Frančiška in hčerki Albina ter Marija (odsotna)
Trst, 29.9.1957.
27. t. m. nas je za vedno zapustil naš dragi oče. stan oče in stric
MIHAEL VEKJET
star 81 let
Po pogrebu »poročajo žalostno vest hčerke, zeti in vsi ostati sorodnilki, ki se iskreno zahvaljujejo vsem onim, ki so na kakršenkoli način počastili po kojnikov spomin ter z njimi sočustvovali.
Žalujoče družine Vekjet, Klumpester Ciacchi in Canciam
SNG
v TRSTU
DANES, 29. septembra
ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
Branislav Nušič
«ŽALUJOČI
OSTALI*
komedija v treh dejanjih
V torek, 1. okt. ob 20. uri v Izoli — B. Nušič »Žalujoči ostali«; v sredo, 2. okt. ob 20. uri v Piranu — B. Nušič szalujoči ostali«; v sredo, 2. okt. ob 20. uri v Izoli — J. Steinbeck «Zivi plamen«; v četrtek, 3. okt. ob 20. uri v Piranu - J. Steinbeck ■Živi plamen«; v četrtek, 3. okt. ob 16. in ob 20. uri v Kopru — B. Nušič »Žalujoči ostali«.
( Šolske vesti )
Ravnateljstvo drž. nižje industrijske strokovne šole v Trstu
(Rojan, Ul. Montorslno št. 8) sporoča, da se prične šolsko leto 1957-1958 v ponedeljek dne 7. oktobra t. 1. Šolska maša po v soboto dne 5. oktobra t. 1. ob 9.30. Učenci in učenke naj se zberejo ob 9.15 pred šolo, od koder odidejo skupno- v rojansko župno cerkev.
[ RAIMA OBVESTILA J
Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Danes redni sestanek v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., od 10. do 12. ure. Dospele so novosti, ki se bodo deliile med vse redne člane.
DAROVI IN PHISPBVK1J
Namesto cvetja na grob mami dr. Mašere darujejo družine Berger Buf on in Kukanja 20.000 lir za Dijaško Matico.
RADIO
NEDELJA, 29. septembra 1937 THS1 POSTAJ A A
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Domači odmevi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Hindemitlr. Komorna glasba za komorni orkester; 9.45 Lahke melodije; 11.00 Priljubljene melodije; 11.30 Faure: Fantazija za klavir in orkester; 11.45 Dunajski valčki; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.45 Melodije iz operet; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Brahms: Tragična uvertura, on, 81; 15.15 Odmevi iz Južne Amerike; 15.35 Slavni violinisti; 16.00 Melodije iz fiimov; 16.20 Čambi-ni: Kvartet v Duduru; 16.40 Orkester Armando Sciascia; 17.00 Slovenski zbori; 17.20 Weber: Simfonija št. 1 v C-duru, op. 19; 17.42 Plesna čajanka; 18.22 Čajkovski: Otožna serenada v b-molu, op. 26; 18.30 Lahki orkestri; 19.00 Gershwin; Rapsodija v modrem; 19.15 Polke im mazurke;
19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport;
20.30 Mozart: »Don Juan#, opera v 2 dej.; I. dej.; 22.05 Večerne melodije; 22.30 Ravel:	Mama goska; 22.52 Večerni ples; 23.30 Glasba za lahko noč.
i n s i t.
9.45 Iz Debussyjevih nokturnov; 14.15 Poje Eva Nova, spremlja orkester Nicelli; 14.30 Operna glasba; 15.30 Glasbeni variete- 16.30 Igra orkester Franca Russa; 17.00 Reportaža z nogometne tekme; 18.00 Simfonični koncert; 21.00 Glasbeni mozaik; 21.45 Branje iz Dantejevega Pekla, I. spev; 22.45 Koncert čelista Andreja Navarre in pianistke Jacqueline Dussol; 23.30 Plesna glasba.
KOPER
Poročila v Italijanščini:	6.30
12.30.	16.30.	17.30.	19.15, 23.00.
Poročila v slovenšfclnl:	/30,
13.30. 15.00
8.00 Kmetijska oddaja;	8.30 Spored lahke glasbe; 9.00 Oddaja za beneške Slovence.
9.20 Ubald Vrabec:	«Tri
dobe#, izvaja orkester Slovenske filharmonije, dirigira Bogo Leskovic.
9.45-10.15 Spored iz Ljubljane; 10.15 Slovenske narodne motive izvaja na harmoniki Rajmund Hrovat; 10.30 Sosedni kraji in ljudje: «V Boljuncu ob trgatvi#; 10.45 Glasbena medigra; 11.00 Operni koncert; 13.30-14.00 Spored iz Ljubljane; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Poje moški zbor s Proseka-Kontovela p. v. Milana Pertota; 15.30 Nedeljski popoldanski koncert; 16.00-19.00 Spored iz Ljubljane; 19.25 Lahka glasba; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč.
■SLOVENIJA 327.1 m. 262,1 m. 212,4 m Poročila: a.oo, B.uo, 7.oo, 8.00. 10.00,	»3.00,	15.00,	17.00.	19.30
22.00
7.35 Zabavna ruleta; 8.30 Mladinska radijska igra — Markuš Polder: Peter in rdeči avto; 9.00 «Po domačih livadah#; 9.45 Se pomnite, tovariši... — Karel Makuc: »Beg iz groba#, »Neizraženo sožalje#; 10.15 Pisana vrsta znanih skladb; 11.15 Opoldanski glasbeni spored; 12.00 Zabavna revija; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
16.00 Milenko Šober; Podvodni ribolov; 16.30 Glasbeni mozaik, 17.30 Radijska igra — Fran Žižek: Goldoni; 18.25 Zaplešiva, babica!- 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Zavrtimo naš glasbeni globus!:
21.00 Športna nedelja; 21.15 Jugoslovanska simfonična glasba; 22.15 «V planinski koči# (vesele in poskočne igrajo majhni ansambli).
•TELEVIZIJA
10.15 Oddaja za kmetovalce;
15.00 Športno popoldne; 21.00 Te-lematch; 22.25 Napolitanske popevke; 23.10 Nedelja v športu.
[ K i M O “)
Excelslor. 15.00: »Bleščeča ljubezen#. Cinemascope. G. Grant, D. Kerr.
Feriice. 15.00: »Sanje v predalu#, L. Masseri, C. Greco. Nazionale. 14.00: »Vojna in mir#. Po romanu L. Tolstoja. Parter 350 lir.
Filodrammatico, 14.30:	»Daljna
obzorja#, A. Ladd. VVarner-scope.
Grattacielo. 14.00: «Babica Sabel-la», S. Koščina, R. Salvatori Rascel.
Supercinema. 14.30: »Divja leta#. Metroscope. J. Cagney, W. Pid-geon.
Arcobaleno. 13.30: »Sončni otok#, J. Mason, J. Fontaine. Cinemascope.
Astra Rojan. 15.00: «Mešana kri#,
A. Gardner, S. Granger. Capitol. 14.00: »Princesa Sissi#.
Veliko odkritje leta:	Romy
Schneider. Ljubezenska zgodba. Cristallo. 14.30: »Dvojica iz Te-xasa», W. Holden, G. Ford, C. Trevor.
Alabarda. 14.00: »Rififi#, J. Ser-vais, C. Mohner.
Ariston. 14.00: «Kongres se zabava#. Zabavni glasbeni film. Johanna Matz, Rudolf Prack. Aurora. 13.45: «Tam zgoraj me nekdo ljubi#, P. Nevvmon, A. M. Pierangeli.
Garibaldi. 14.30: »Na jugu nič novega#. Technkolor. A. Lane, N. Taranto, F. Bertini, Billi, Riva.
Armonia. 14.00: «Cloveški plen#, R. VVidmark. Cinemascope. Ideale. 16.00: »Zemlja proti letečim krožnikom#.
Impero. 15.00: «Paradiž na zemlji#, režiser L. Emmer.
Italia. 14.00: »Guendalina#. Film o mladosti in ljubezni. Jacque-line Sassard.
Moderno. 14.00: »Očetje in sinovi#, Vittorio De Sica, M. Mast roianni.
San Marco. 16.00: «Piknik». Cinemascope, tecbmicolor. W Holden, K. Novak.
Savona. 14.00; «Akclja Normandija#, R. Taylor.
Viale. 14.00: «Duša in meso#, Deborah Kerr, Robert Mttchum Vltt. Veneito. 14.00: «11 ragazzo sul delfino#, Alan Ladd, Soplv-a Loren.
Belvedere. 14.00:	«Hazarder».
Technicolor. D. Paget in D. Robertson.
Marconi. 16.00: »Avtostop#. Cinemascope. J. Allyson.
Massimo. 14.00: «Odongo». Cinemascope. Technicolor. R. Fle-ming in Mac Donald Carey. Novo cine. 14.30: «Zdravnik na odprtem morju#. Technicolor.
B. Bardot in D. Bogarde. Odeon. 14.00: »Cas počitme#, G.
Ralli, V. De Sica.
Radio. 14.30: «Največja ljubezen na svetu#.
Secolo Sv. lian. 15.00: «Zena * reke#, S. Loren.
KINO NA PROSTEM Arena dei fiori. 20.00: «Železno krilo#, K Hepburn, Bob Hope. Paradiso. 20.00 in 22.00: »Pustolovščina na dveru#.
Valmaura. 19.30 in 21.30: «Ožinskl skobci#. Rock Hudson.
C
MALI OOLASI
MAGAZZINI FELICE, Trst, 01. Carducci 41 (nasproti pokritega trga, telef. 90-513). Prodajamo: srajce, hlače, spodnje hlače, ro-kavice, bele jopiče za natakarje in mesarje. Velika izbira delovnih oblek. Vse po najnižjih cenah.
VESPE, AVTOMOBILE, KOLESA in ŠIVALNE STROJE nove
ln rabljene si oglejte brez obveznosti, različne nadomestne dele in razna darila z vsemi potrebnimi Hstmami, odpremlj® najhitreje m daje vsa potrebna pojasnila tvr. Beltram, Trst, Ul. Valdirivo 3. tel. 36-991.
KOLESA, znižana cena 7-000 h r. Motorna kolesa 44.000 Ur, PJ*1* tja kolesa - darilne pakete brez faktorja MARCON, UL. PIETA 3, Trst.
PRODAM kuhinjo in spatoieo.
Sara Davis 57.
ISCEM VAJENCA za trgovino
jestvin, naslov na upravi «Pr,m-dnevnika#, Ul. sv. Frančiška #°-
ISCEM VAJENKO za krojačnico,
Vrdelska cesta 31.
Tapetniška delavnica
MARIO PAHOH
Specializirana v opremljanju dnevnih sob w drugih prostorov TRST - Ul. Slataper 21 tel. 41-812 Filialka: Ul. S. Anasta-sio 12, tel. 61-218
«UNI0N»
Svetovno znana / varovalnlca od lei 1828 je v TRSTI UL GHEGA 8 - * tel. 27512 - 35939 Prokurator p 4 vo-'
VESPE MOTOCIKLE Avtomobil-Fiat 1100 LAMBKETTE
rabljene PRODAM izredna prilika
Po naročilu izvažam v INOZEMSTVO — tudi kolesa —
LORENZI,
Trst, Ul. S. Lazzaro 1" Tel. 24-245
PRAVKAR DOSPELO:
Knittel: AMADEUS, pol-platno	L	1.180
W Scott: QUENTIN DR-WARD	L	700
S. Novak: ŽIVALI moje PRIJATELJICE L 250 T., Seliškar: INDIJANCI in GUSARJI	L 450
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Tr»t > Dl. Nr. Frančiška ** Telefon 87-888
PRVE JESEDSKE POŠILJKE
ZA MOŠKE IN DEČKE s
Jopiči, hlače, obleke, površniki. dežni plašči, mont-gomery. pletenine, srajce in blago na meter
ZA ŽENSKE IN DEKLICE;
Tailleur, 7/8, obleke, krila, jesenski plošči, montgo-mery, dežni plošči, halje, pletenine in perilo
VEDNO PO NAJNiŽJiH CENAH
Konfekcija Tkanine Dežni plašči
MOŠKI ODDELEK: Korzo Garibaldi 5 ODDELEK ZA ZENSKE IN OTROKE;
Largo Barriera vecchia 1
Ulago najSoljSe ulite po na/niiiih cenah o Tl Mul
Vse ZCL Šolo ti nudi	TRZAŠ	K	A	KNJIGARN
Gorica bo le imela prosto cono
Tudi poslanska komisija za se je ugodno izrekla
trgovino
Dokončno besedo o podaljšanju zakona bo imela komisija za finance
pri poslanski zbornici
Goriška trgovinska zborni-* je prejela iz Rima obvesti-o, da se je tudi komisija za “govino, industrijo in turizem Prt poslanski zbornici izre-k o- prid ,zakonskega osnut-; *,■ ** 8a je 10. julija spre-J * *. senatna komisija in .. *aterim se podaljšuje ve-Mn°S* proste eone za Gorico. Med počitnicami se komi-■je poslanske zbornice niso sestajale, zaradi tega tudi ni °uo mogoče izvedeti ničesar nadaljnjih postopkih odgovornih forumov glede zakona , J*10®'' coni, ki bo zapadel »oneem decembra letos in za aterega podaljšanje je vla-®ia pred razpravo v senat-1 *°misiji v Gorici razumlji-
0 napetost. Kot znano je od-^.v.Rim posebna delegacija »eriskih občinskih svetovalcev,
t so pri svojih političnih zastopstvih in na sestanku sa-.. senatne komisije posredovali, da je prišlo do odobri-ve zakonskega osnutka, s kart«?1111 s?> ne samo podaljšuje 'evanje proste cone. marec bodo v novem zakonu tu-
1 nekatere nove olajšave v »»•t Gorice. Po odobritvi v natu je seveda na vrsti po-anska zbornica; kot smo zgo-
raj omenili se je komisija za trgovino in industrijo že izrekla. sedaj pa bo morala dokončno, to je odločilno besedo o novem zakonu povedati še komisija za finance pri poslanski zbornici, o čemer pa skoro ne moremo več dvomiti. S tem bo torej za dobo nadaljnih 9 let zajamčen obstoj in delovanje proste co. ne v Gorici, ki je kljub nekaterim pomanjkljivostim le koristila splošnemu gospodarskemu razvoju našega mesta in občine
 *»------
Obsežen dnevni red prihodnje občinske seje
V Ljudskem vrtu na Korzu Verdi je že vse pripravljeno za šagro grozdja, ki bo trajala ves dan. Ta praznik žlaht. nega jesenskega sadu je postal že tradicija v goriški pokrajini; preteklo nedeljo so ga slavili v Krminu, kjer so organizirali tudi sprevod alegoričnih vozov, to nedeljo pa bodo slavili Goričani in Trži-čani.
Dopoldne ob 10. se bo v
Ljudskem vrtu začel program folklornih plesov in simfonične glasbe, ki se bo nadaljeval tudi popoldne od 16. ure dalje. V parku so namestili tudi lične kioske, ki bodo obiskovalcem nudili grozdje po najbolj dostopni ceni.
Goriški prefekt je ob priliki izdal tudi poseben dekret, s katerim se dovoljuje vsem goriškim prodajalcem sadja in zelenjave, da imajo svoje lokale lahko odprte ves dan.
 «»-------
Pictro Mastramonaco novi predsednik CUG
V petek zvečer so imeli goriški visokošolci redni letni občni zbor, na katerem so po podanih poročilih prejšnjega izvršilnega odbora izvolili nov odbor, ki bo urejal delovanje goriškega visokošolskega krožka v prihodnjem šolskem letu. Za predsednika je bil izvoljen Pietro Mastramonaco, za blagajnika Gianni Marra, za tajnika Enzo Turel, poleg teh pa še pet drugih članov odbora.
Ob lepem jesenskem prazniku
DANES ŠAGRA grozdja	v	Ljud
Kot smo že javili bo prihodnja, izredna seja občinskega sveta v sredo 2. oktobra ob 18. uri. Na dnevnem redu je nič manj kakor 32 točk. V glavnem so upravnega značaja, toda zaradi tega nič manjše važnosti. Poleg njih pa bodo na vrsti še odobritve ukrepov občinskega odbora in razprava o nekaterih interpelacijah občinskih svetovalcev, o katerih vsebini pa javnost še ni bila obveščena. Velik del seje bodo svetovalci potrošili za razpravo o šolskih gradnjah v naši občini m to na osnovi zakona od 9. avgusta 1954. Nato bodo morali sklepati o najemu posojila 44 milijonov lir za kritje primanjkljaja občinskega obračuna za leto 1956. Pomenili se bodo o nekaterih javnih delih, kot je namestitev svetilk na Travniku, na bloku pri Rdeči hiši, v Ul. sv. Justa in cestnih delih pri Ma. donnini, pri novem mostu v Podgori itd. Občinski svet bo moral nadalje izvoliti svojega predstavnika v odbor INA-Casj, ki dodeljuje stanovanja brezdomcem. Na seji bo prišlo tudi do ostavke občinskega odbornika Corsija in namestitve novega v osebi Gio-vannija Podbersiga.
— -«»-----
Motociklist zavozil v staro ženico
Včeraj popoldne je na Korzu Italia neznani motociklist
II
opisi iz naših krajev
PROSEK
•^ekam
gatev
težko čakamo na tr-
posebno, ker bo, če se
h ■ yr.lne vmes kakšna nesreča vi, .P°	Niže	ležeči
‘°Srddi bodo dali nekoliko 'ec kot	«-=	1=«-	<-
u,--- viže ležeči, ki jih je ju v- nekai zadržal v zasto-
stani.lnofradniki s0 se na se" nku dogovorili, da začnejo
Ta r?a*vii° 4. in 5. oktobra.
ten	1	se i’m 2Cli prime-
tiiii ker bo P° njihovem mne-
]osj.®r°2dje takrat v polni zre-
j P’sali smo že o stanju na-tak v bre£- Dosegli smo žnt° a <lteme,jito izboljšanje«, hie	bl	pleskali hišo pred
četn*'111 razpadom, Kaj naj re. ne? 2a *a ukrep naše obči-n Ali ni to norčevanje z 4j i®* gospodarskimi intere-j ' ‘d to celo tik pred trgatvi-^ • bamo z lopato, in to celo t,.’v,kaj dneh, se pot ne da
Protir1]’- pa n,aj gre za pot u Grljanu ali v Podstrane.
ski 6 bomo v Precejšnji stu
jn aa krmo. Zaradi tega je
no , Ae večje povpraševanje
otrobih. Kmetijska nabav-
,, ln Prodajna zadruga v Tr-
. tGl. U Foscolo) nudi otro-
v	42	lir kg z vrečo
Pra«l •	nie Pa P« 40- Pn-
v avljena je dostaviti otrobe v.ecJi količini v vsako vas, d ce se kmetje medsebojno st Sovorijo, kam naj jih ^0-d .Vl- Za našo vas vrši za sela, posel posestnik Grila °- štev- 123, ki daje pojasni. v,.,In je na razpolago tud: 'Jfnjim vasem . Namesto čakalnice PPsni
promet
za avto-bomo kmalu
če s*aščičarno. Ne vemo pa, i “o ta nadomestila v dežju *trehlrBZU po^nlkom potrebno
diG*ren?° naSlo proti zimi. Tu-ta čas bomo morali s pri “ni izkoristiti, in sicer s čim loih sm°trnim in umnim de-
Vpa
predavanj m®tijski veče
in umnim ta namen želimo čim-m če mogoče, večerni tečaj.
KRIZ
tvfe mnogo se govori o trga-v • l^obra volja pove, da ne pat ° *e^os Prali hlastln, am-Pot po'ne ln zdrave grozde. . emtakem ho pijača dobra, str s-rpn' moramo biti. boli jj. Pol od nekaterih, ki jim tmma vrednost vina in se jim d' s trgatvijo. Večina vi-
nogradnikov pa je drugačnega mnenja in pravijo, da bo gostilna v Ljudskem domu tudi v bodoče odkupila domače vino. A ona želi postreči gostom s pijačo, ki naj bo njej in vinogradnikom v čast in ponos Ker je torej več dni kot klobas, ne računajmo napačno. Kdor vse leto vsestransko, torej tudi ob trgatvi, skrbi za kakovosten pridelek, se ne more v računu ušteti. Ce smo tako ravnali doslej, ravnajmo toliko bolj letos in v bodoče
SAMOTORICA
Nekoč so rekli, da je riasa vis malo odročna. Menda je bilo več vasi precej odročnih, ker niso imele dobrih poti. Naše poti niso med najlepšimi, a so v primeri z nekdanjimi zelo dobre. Kaže pa, da bo naš kraj bolj zaslovel. Zaslugo za to bo imel zgodovinski Sv. Lenart, ki mu arheološka in turistična ustanova posvečata vedno več zanimanja. Kot slišimo, bodo obnovili srednjeveško cerkvico, zgradili razgledišče in uredili pot do vrha. Ce bodo dosledno brskali okrog tega hri. ba, bodo nedvomno iztaknili še marsikaj iz predzgodovinske dobe Dolgo je ostalo sosedom (in celo nekaterim domačinom), neznano ,da imamo, v vasi godbo — orkester. Na zadnji pevski prireditvi v Praprotu pa so se plesalci in drugi prepričali, da je orkester nekaj resnega in kaže razvojne možnosti. Želimo, da bi imel uspeh in bi se čimbolj spo-polnil •
SLIVNO
Nekatere vaške potrebe smo že večkrat javno poudarili. To pa premalo zaleže. Zato je bi. lo potrebno in pravilno, da nas je predzadnji petek obiskal naš župan in smo mu mogli to na sestanku bolj podrobno prikazati, kako je z našimi potmi, z vodno zadevo, razsvetljavo i.e. Nismo tako zakotna vas, saj smo malone na turističnem področju. Vsakomur je naša vas všeč, nikomur pa ne ugajajo naše po. ti, pa naj pride k nam od koderkoli. Zupan je pokazal za te potrebe zanimanje 'n razumevanje tei nam čimbolj podrobno objasnil, kako je z
občinsko upravo. Prepričani smo, da je bil sestanek uspešen. Stvari bo le v korist, če se bomo z njim večkrat sestali
Naša jugozapadna lega je obvarovala naše trte pred hujšo pozebo, ki je letos pobrala v naši občini (razen v Trnovci in v nabrežinskih bregih) polovico vinskega pridelka, pri nas pa kakšno petino. To zgubo pa ne bomo toliko občutili, ker je grozdje lepo, zdravo in dobro zrelo. Trgati bomo začeli s 1. oktobrom.
Se pred pol stoletja smo tudi mi hranili dragocene spomine v obliki stare obleke, o-preme. posode itd vsega, kar je nazorno izpričalo kulturo naših prednamcev. Nismo pa znali, tega narodnega blaga ceniti. Tu pa tam pa je le še kakšen kos tega blaga. Tako je očuvala Terčonova hiša £>-krog 250 let staro skrinjo in jo tudi obnovila, To je vredno priznanja.
SOVODNJE
Naša posojilnica, ki jo vodi tov. Andrej Pipan, je zabeležila v letošnjem letu velik napredek. Še nikoli v svojih 49 letih obstoja nismo zaoeležih tolikšnega napredka Kot letos. Zabeležili smo kar za o milijonov vlog. Obenem je Dilo tudi za kakšne 4 milijone dvigov. Vsi. ki so denar vzeli iz posojilnice. so ga koristno porabili. Obnovili so posestva, ali pa si kupili stroje, s katerimi si bodo izboljšali gospodarski položaj.
Od devetih posojilnic, ki spadajo pod Gorico (Ločnik. Vil-lesse. Fara. Sovodnje, Doberdob. Turjak in Štarancan) je po številu vlog na prvem mestu Villesse, ki so predlanskim proslavljale 50. obletnico obstoja; na drugem mestu je Ločnik, ki je imel 50. obletnice letos, na tretjem pa Sovodnje, ki bodo proslavljale 50-letnico prihodnje leto.
JA ZRINE
Preden električna družba SELVEG napelje elektriko v vas. hoče ze vnaprej imeti jamstvo, da bodo vaščani napeljali elektriko v svoje hiše in da bodo skratka postali njeni «odjemalci». Tako se je zgodilo tudi z Jamljani. Družba je pripravljena napeljati elektriko v Jamlje, seveda pa zahteva. da si jo vaščani napeljejo tudi v hiše. S tem name-
nom je prejšnjo nedeljo ob-
iskgl vaščane vaški zastopnik v občinskem svetu v Steverja-nu. Vsi so se obvezali, da bodo napeljali elektriko v hiše, čim bodo vod potegnili v vas. Vaščani samo upajo, da bodo v kratkem odstranjene vse o-vire in da bi lahko leščerbe, s katerimi se svetijo, čimprej zamenjali z električnimi svetilkami. Tako bo razen nekaterih zaselkov po Dolu Jazbine zadnja vas na Goriškem, v kateri bo petrolejka izgubil,?, domovinsko pravico.
DORERDOR
Odkar smo prejeli nakazilo v zvesku 469.000 lir, urejanje poštnega poslopja v katerem bomo namestili tudi namesti-Iveni urad, zelo naglo napreduje in oo verjetno končano v polovici oktobra. Županstvo del ni zaupalo nobenemu podjetju. ampak je samo vklenilo pogodbo s skupino zidarjev, kar bo stalo veliko manj kot če bi se domenilo s podjetjem.
Občinska uprava je napravila vse potrebno, da bo v poštnem uradu telefonska govorilnica .n telegraf, da ljudem, ki bi raldi odposlali telegram. ne bo treba hoditi v Ronke ali v Tržič. Javno telefonsko govorilnico bodo namestili tudi v gostilni v bližini orožniške vojašnice v Jamljah. S tem bo v marsičem ustreženo prebivalstvu naše občine, ki upravičeno zahteva, da se mu nudijo usluge, ki so neob-hodno potrebne v sedanjem napredku.
JAMLJE
Prejšnji teden je bilo nekaj naših kmetovalcev na županstvu, kjer so jih seznanili z o-mejitvami. katerim so podvrženi lastniki zemljišč, nad katerimi je speljan daljnovod. V Jamljah je bilo z novim daljnovodom prizadetih večje število kmetovalcev; najbolj med vsemi pa Josip Frandolič, pi. domače Cesar, kateremu je e-lektrična družba izplačala za povzročno škodo 11.000 lir. Prizadeti kmetovalci bodo morali pustiti družbi na razpolago poid daljnovodom pas, širok 13 m Na njem ne smejo rasti višja drevesa kot 4 m. Ne smejo kopati nobenih jam, še manj pa da bi na tem pasu gradili hiše. Te parcele se prodajo z vsem. prej navedenimi obremenitvami.
zavozil v 77-letno Lauro Bar-toccrii iz Ul. Brigata Casale. ko je prečkala cesto. Starka je padla na cestni tlak in se močno ranila v čelo. Z rešilnim avtom Zelenega križa so jo odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer bo ostala dalj časa na zdravljenju.
* * *
Obisk Gorice se je za 28-letnega Josipa Markončiča iz Kojskega včeraj slabo zaključil. Mladeniča je v Ul. sv. Justa v Podgori povozil neznani avtomobilist. Pri nezgodi je Markončič prejel poškodbe po levi roki, vendar je po pomoči, ki so mu jo nudili v bolnišnici, 'ahko odšel domov
Dogodki
tedna
Občinska dejavnost
Pretekli teden se je občinski odbor sestal dvakrat, pokrajinski pa enkrat. V občinskem odboru so razpravljali o številnih upravnih vprašanjih, določili so tudi prvo sejo občinskega sveta, ki bo v sredo in sklenili med drugim organizirati tudi v našem mestu {(Vljudnostni teden«, da bi prevzgojili številne vozače, ki jim tudi policijske globe ne zaležejo, da bi omejili hitrost vožnje in zmanjšali ropot, ki ga povzročajo meščanom.
Veliko časa bodo občinski svetovalci morali posvetiti načrtom novih šolskih gradenj v mestu, ki jih bo občinska u-prava izvedla na osnovi zakona z dne 9. avgusta 1954. leta.
164 primerov azijske gripe
Azijska gripa je zajela tudi goriško pokrajino; do včeraj je pokrajinski zdravnik Monta-gna zabeležil 164 primerov te bolezni, ki se je razpasla ne samo v mestu, marveč tudi v okolici, predvsem v furianskih vaseh. Vsi primeri so bili doslej le lažjega značaja m upati je. da ne bo pri nobenem bolniku prišlo do komplikacij. Vsekakor je najbolje, da se vsakdo, ki občuti prve znake te bolezni, o katerih smo v našem listu pisali že večkrat, taikoj posvetuje z zdravnikom. ki mu bo lahiko najbolje svetoval, kako se. zdraviti
Zaskrbljenost delavcev zaradi znižanja delovnega časa
Po zmanjšanju delovnega časa 400 delavcem v bAFOG, suspenziji 10 delavcev v tovarni Mocchiut v Gradiški in napovedi o znižanju uslužbenih v SOLVAV, se je med delavci pojavila upravičena zaskrbljenost nad nadaljnjim ukrepa, njem ravnateljstvev podjetij. Zaradi tega sta ta teden obiskala goriškega prefekta tudi tajnik Delavske zbornice Grassi in sindikalist Cervais. Pred-očila sta mu nastali položaj in opisala ‘ stanje; prefekt se je za zadevo pozanimal.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Soranzo na Korzu Verd' 17, tel. 78-79; do 12. ure pa je odprt? lekarna v vili sv. Justa, Korzo Italia št. 102, tel. 31-52.
<{».—.
KINO -
CORSO. 14.00: «Otok sonca«,
• J. Mason, J. Fontaine, v c-nemascopu in v barvah.
VERDI. 14.30:	»Skoraj zaseb-
na tajnica«, K. Hepnurn, S. Tracy, v cinemascopu in v barvah.
VITTORIA. 15.00:	»Creature
del male«, E. Costantine, J Greco, v cinemascopu in v barvah.
CENTRALE. 15.00: «1 filibu-stieri della finanza«, R. Tay-lor. cinemascope.
MODERNO. 15.00: »Sevastopol ali smrt«.
Športni dnevnik
Lahkoatletski dvoboj na tržaškem stadionu
Švedska-Italija 57:38 po devetih disciplinah
Švedski atleti so dosegli 7 zmag, italijanski pa dve ■ Nov državni rekord Baraldija na 1500 m
Pred okrog 2000 gledalci se je včeraj začel na tržaškem občinskem stadionu dvoboj atletskih reprezentanc Italije in Švedske. Dvoboju so prisostvovali predstavniki oblasti ter švedski .n italijanski šport, ni funkcionarji. Po nastopnem defileju obeh moštev, po od:-granju himen in po izmenjavi cvetja in daril med kapetanoma. se je takoj začel odvijati program, ki pa se je zaradi ne ravno perfektne organizacije nekoliko zavlekel. Po predhodnem sporazumu je prišlo tud, do sprememb. Tek na 3000 m z ovirami so črtali, tek na 110 m z ovirami pa so preložili na danes.
Po prvih devetih disciplinah včerajšnjega dne vodijo švedski atleti s 57:38 točkami. Čeprav so gostje veljali že pred začetkom za favorite dvoboj?, je razlika v njihovo korist po prvem dnevu večja kot se je pričakovalo. Italijanski atleti so odpovedali predvsem v metu kopja in v teku na 400 m. V zameno za razmeroma slabe rezultate v skoraj vseh disciplinah, pa je Baraldi dosegel v teku na 1500 m nov državni rekord s časom 3’45"7, ki je za 2”1 boljši od starega, ki je pripadal Baraidiju. Baraldi, ki je prišel na cilj sicer šele tretji, se ima za nov rekord zahvaliti Švedoma, ki sta
ga rdliono vlekla.
Zelo zanimiva je bila borb? v metu kopja med Šveaom Smidingom in Italijanom C. Lievorejem ko Šved je dosegel prvo mesto šele v svojem zadnjem metu. Podobno borbo sta vodila v troskoku Gatti in E-riksson, v kateri je bil Italijan za 1 cm uspešnejši. V skoku v višino sta Italijana kmalu odnehala in borbo sta nadalje, vala samo Šveda do 1,95. Viš:. no 1.99 je Pettersson preskočil v prvem poskusu, višino 2,02 v drugem, višino 2.05 pa zopet v prvem poskusu. Pri višin; 2,08 je letvico podrl v konkurenci trikrat, nato pa še enkrat izven konkurence.
Od devetih disciplin na programu prvega dne, so Šved; osvojili 7 prvih mest, Italijani pa dve:
Tehnični rezultati:
Kladivo: 1. Asplund (S) 58.4* m; 2. Giovanetti (I) 55.61; 3. Noren (Š) 54.46 ; 4. La Lisci« (I) 47.74.
Višina:	1. Pettersson (S)
2,05 m; 2. Dahi (Š) 1.95; 3. Cor-dovani (I) 1,90; 4. Martini (I) 1.90.
40« m: I. Johnsson (S) 47”8;
2. Lombardo (I) 48”; 3. Pet-tersson (S) 48’5;	4.	Fattorin;
(I) 48”7.
1500 m: 1. Waern (S) 3’42”6; 2. Ericsson (Š) 3'44"6; 3. Ba-
•(•iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHittiiiiiiiiittimiiiiiiiMiiiutiiiiiiiimiMiiiiiiiiiHitimtimitititiiMiiiiiMiM
Zaključek šahovskega festivala v Portorožu
Gligorič zmagovalec glavnega turnirja
Med ženskami zmagovalki Rakičeva in Cirovičeva Lep uspeh moštva Izole
raldi (I) 3'45"7 (nov rekord); 4. Rizzo tl) 3'54”6.
100 m: 1. Berrutti (I) 10"5;
2. Malmroos (Š) 10"8; 3. West-lund (Š) 10”8: 4. Cazzola (I) 10”9.
Kopje: 1. J. Smiding (S) 72,13;	2. Carlo Lievore (1)
71.63; 3. Giuseppe Lievore (I) 68.24:	4, P. A. Bergiund (S)
66.88.
Troskok: 1. Gatti (I) 15.08,
2. Eriksson (Š) 15.07; 3. Cava1-li (I) 14.98: 4. Norman (š) '4.89.
10.000 m: 1. Ashlund (S) 30 28”4; 2. Perrone (I) 30'45'8; Olsson (Š) 31 "12” 8, 4 Costa (I) 31 '27”4.
4x400 m. 1. Švedska (B raenn-stroem. Lindgren, Jonsson, Pettersson) 3’13; 2. Italija (Fat-torini. Calamari, Morale. Sca-vo) 3T4.
NOGOMET
Demisije v FIGC
RIM. 28. — Zaradi nesoglasij s predsednikom FIGC (Italijanske nogometne zveze) ing. Barassijem. so danes podali o stavke naslednji člani zveznega sveta: dr. Pasquale (podpredsednik FIGC). Ronzio (podpredsednik FIGC). Neo. martini. Bonelli in Bovilacqua.
Teniško prvenstvo Italije
Merlo in Sirola prekinila v 5. selu
Lazzarino ponovno prvakinja
RIM, 28. — Finale posameznikov za teniško prvenstvo Italije med Merlom in Sirolo je bil zelo razburljiv in je brl zaradi nastopa teme prekinjen pri stanju- v setih 12:10, 2:6, 4:6. 6:3. 6:5 za Sirolo. Igro bosta nasprotnika nadaljevala jutri ob 11. dopoldne.
Prvenstvo med žensKami je ponovno osvojila Silvana Lazzarino, ki je v finalu s težavo premagala starejšo Bellanijevo z rezultatom 1:6. 6:1, 1C:8. Bel-lanijeva je v 3. setu vodila že s 5:2.
PARIZ, 28. — Končna lestvi- . ca svetovnega prvenstva v sablji:
1. Parvlovvski (Polj.) 5 zmag; 2. Karpati (Madž.) 4 zmage, 17 zadetkov; 3. Mende!enyi (Madžarska) 4 (20);	4. Lefevre
(Fr.) 3 (24), 5. Horvath (Madž.)
3 (24).	_	__________
oneovurm ureoenr STANISLAV HENKO Tiska TiskarsV /»vod ZTT • Trit
KINOPROSEK-KONTOVEl
predvaja danes 29. t. m. ob 17. uri METRO barvni film:
«Tako govori srce»
Igrajo. Jose B en er. Mer. le Oberon in Walter Pidgeon
Tum na
PORTOROŽ. 28. — Nocoj so v Portorožu zaključili četrti mednarodni šahovski festival. Slovesni razglasitvi zmagovalcev	in	razdelitvi nagrad	so
prisostvovali " tudi zastopniki oblasti in množičnih organizacij.	Na	turnirju	mojstrov	in
kandidatov je prepričljivo zmagal državni prvak velemojster Gligorič, ki je osvojil šest točk. (100“,,). Na drugo mesto so se plasirali s štirimi točkami:	Puc, Janoševič, Stupica,
Ciocaltea in Branicki. Tretje mesto si delita s 3 in pol točkami ing. Vidmar in Grkič. če trto	mesto pa s 3	točkami Tomovič,	Vukovič,	Ivkovič	in
Longer. Zmagovalec Gligorič je prejel jirvo nagrado motorno kolo tovarne »Tomos« drugi zmagovalci pa so dobili denarne nagrade.
Na mednarodnem že-nskem turnirju sta osvojili prvo mesto Rakičeva, in Cirovečeva s 4 in pol točkami, drugo mesto si dele s štirimi točkami Vu-kovičeva, Jovanovičeva in Ko-kanovičeva. Na tretjem mestu sta s 3 in pol točkami 2uge: in Vincenijakova. na četrtem mestu pa so kar štiri Slovenke in sicer: prvakinja Primorke Štiharjeva, ter Albrehtova, Korenova in Dvorža-kova.
Na moštvenem lurmrju je zmagal v A skupini mariborski Železničar, drugo mesto je osvojila beograjska «Crvena zveada«, tretje mesto Križevci, četrto mesto pa skupina angleških študentov Oxforda and Cambridge, itd.
V B skupini je zasedel prvo mesto Zrenjanin, drugi je bil Lušk. (ljubljanski univerzitetni sahovski klub), tretja Izola. četrti pa ljubljanski ((Železničar« I. moštvo, itd. V C skupini je zmagal Prebolt, drugi je bil Zemun 2, tretji Zre-nja-nin 2, četrti Senta, itd. V D skupini pa je zasedel prvo mesto podje 1TM Beograd, drug je bil Jadran Zagreb, tretji Ventilator Zagreb, četrti Št. Peter Slavinska dolina, itd. nikov za teniško prvenstvo Ita-ga festivala je preseglo Vse prejšnje prireditve, saj se je zbralo nad 400 šahistov i-n sa-histk, to je 60 več kot lani. Portorožu so obeta prihodnje leto razen petega festivala še
ena pomembna prireditev. Ka. kor smo neuradno obveščeni, bodo igrali prihodnje leto v Portorožu medconski turnir za svetovno prvenstvo.
PLAVANJE — MLADINCI
Kalija-Jug. 41:25 po prvem dnevu
RIM. 28. — Po prvem dnevu plavalnega dvoboja mladinskih reprezentanc Italije in Jugoslavije. vodi Italija s 41:25 toc-kord; 2. Koncilija (J) I'23"5; 3 uspesen samo Brinovec na 1500 m, v vseh ostalih disciplinah na programu pa so zmagali Italijani, ki so dosegli tudi dva nova absolutna državna rekorda: Benekova na 109 m metuljček in Lazzari na 200 m prsno. .
Rezultati:
100 m prosto — ženske: 1.
Valle (I) 1'08”8; 2. Martinelh (I) 1'08”4; 3. Zeier (J) 1T0”4; 4. Mežnar (J) 1'11”.
100 m prosto — moški: 1. Pe-rcndiiu (I) 58”9; 2. VolčanšeK (J) 58”9; 3. Ridolfi (i) 1’01"; 4. Jelačič (J) E01”3.
100 m metuljček — ženske: 1. Benek (I) 1'21’T (nov rekord: 2. Koncilja (J) 1'23"5: 3. Horvat (J) 1'25”2;	4.	Spada-
vecehia (I) 1’26"2.
200 m prsno - moški: 1. I.az-zari (1) 2’42"6 (nov reaord); 2. Masperi (I) 2'46”6; 3. Pelc (J) 2'50’'; 4. Zrimšek (J) 2’51"6.
100 m hrbtno — ženske: 1. Faidiga (I) 1T8"7; 2. Androso-ni (I) IT9*4; 3. Pilič (J) 1'21"6 4. Siapič (J) 1’22”9.
1500 m prosto:	1. Brinovec
(J) 19’57’T,	2. R. Ciacci (I)
20T2”W; 3. Kičovič (J) 20'15"5; 4. P. Ciacci (I) 20’34”2.
Skoki — moški: 1. Messa (I) 132,53 točk; 2. Košniok (J) 119.95: 3. Vrtočnik (J) 106.6/; 4. Ferrara (I) 91.65.
Šiafeta 4x100 prosto ženske: 1. Jugoslavija 4'46”6 (nov jug rekord); 2. Italija 4’47’'2.
Štafeta 4x100 mešano moški: 1. Italija 4'30"3; 2. Jugoslavija 4'35"3.
predvaja danes 29. t. m. z začetkom ob 19. uri TECHNICOLOR film:
«Čudovito je biti mladi»
* y
i
Igraj« :	JOHN	MILL	S.	JEREMV	SPENSER,
CECIL PARKER in D O ROTH Y BROMILEY
L< »JZ
KRAIGHER
Koman
KONTROLOR ŠKR0BAR r.
Ko je šrul izginil, mi je odleglo. Onadva se mi nista zdela toliko nevarna.
In res sta se takoj nato presedla z Zelenkovko in Zaliko k naši mizi.
Ivan jima hitro razloži, da bi prenapeti šrul skoraj gotovo ne Imel kje mešetariti, ko bi ne znal slovenski. On torej samo zato ni butelj, ker je rojen med Slovenci. — In kje bi bila onadva	— Borovič	in Ceh -- ko	bi ne znala našega je-
Zlka, ko bi	ne bila	—	kar	priznajta	naj! — pravcata Slo-
venca?!
Zlasti Ceh je hitel prikimavati. Meni se je zdelo, da že ko-hiaj čaka, kako bi se napil za najine denarje.
Pozno je	že bilo,	ko	sva	korakala	med brajdami navzdol.
Prijatelj	Ivan se	je	bil	nekoliko	preintimno poslovil od
lepe Malike. Otroške Čehove oči, za katerimi je ležala cela gora prihuljene hudobnosti, so gledale tako sovražno, da sem se vedno mislil nanje.
In res — konec prvega vinograda prileti poleno v mojo rahlo. Hitro skočiva naprej v temnejšo senco, še nekajkrat je frčalo poleno mimo, ne da bi zadelo.
»Imaš nabit revolver?« vzklikne Rupnik glasno. «Tja stre-Uaj! Čakaj, naj se zgane!«
Ko sva že daleč spodaj, zunaj vse nevarnosti, prasne v smeh in začne vame siliti:
«Tak pokaži no revolver! Kje pa ga imaš? Kje imaš mo-nlno cev, 5 katero si pregnal sovražnika? — Pa vsaj orožni
list pokaži, ti prevejanec!«
Bila sva oba neoborožena in on si je precej domišljeval na svojo rešilno zvijačo.
A ti nemškutarčki — šrul, Ceh in Borovič — Werbnig, Mezgec, Spitz — pod žandarsko patronanco — ti so bili izšli iz nemške šole štajercijanstva, so se bili nasrkali kulturne nemške misli — in njih duše, bujnocvetoče, z Nemci spravljene, zdaj pričajo zoper očete, ki so hoteli iztrebiti, kar je nemškega. In z njimi priča oni nemški šolarček od Sv. Jedrti, ki je pred nekaj meseci v pocestnem boju z dečki iz slovenske (pravzaprav utrakvistične) šole jedrške zabodel svojega slovenskega nasprotnika z nožem v hrbet.
Ko greva skozi pomočniški trg, se nenadoma domislim — saj sem se ga bil tudi nekoliko nasrkal — pa skočim čez Kožarjev plot in splezam oprezno po brajdi gor — do Cilikinega okna. Natrgam si nekaj nageljnov — in se vrnem previdno.
Ivan gleda vame kakor v čudo božje — sele na bregu se mu vrne sapa, da prasne v svoj krohot, ki mu iznova lomi trebuh, zvija ude in krčevito stresa lica...
2e doma, pri mojih hišnih vratih, se skloni k mojemu ušesu:
«Ali misliš, da sem res raztrgal Pučku frankfurtarsko zastavo? — Kaj še! Kaj še! Vraga sem raztrgal!«
S prskajočim smehom se izgubi po trgu...
XIV.
Primicije so v teh krajih prave ljudske slavnosti.
Veselic, besed, koncertov, gledaliških prireditev — vsega tega tukaj skoraj ni. Elite je premalo — komaj za Silvestrovo in za predpustni plesek; če pa klerikalci prirede veselico za kmečko ljudstvo, se vrši v nedeljo po večernicah in je komaj zabavnejša od njih. Tudi pridige ne manjka in igrice so skopljene. Pravzaprav ni niti škoda, da so tako strašansko redke, ker okusa in umetniškega čuta ne vzbujajo ljudem. In tudi nisem videl, da bi jih porabljali za vnemanje narodnostnih čustev in bojnega navdušenja proti Nemcem. Izjema je edini mohorški kaplan Jozm, pri katerem je pa tudi narodnost le sredstvo, ker pravi cilj mu je seveda absolutna premoč cerkve.
Kmetje so tu sebično trezni, skoraj topi. Pridelkov in blaga imajo v izobilju, a denarja malo; zato imajo novci takšno vrednost zanje, da jih ne mečejo od'sebe po nemarnem in brez velike sile. Težko si jih pridobe, ker nimajo zadrug m urejenega izvoza. Pridelke in pijačo kopičijo doma, več kakor bi jim bilo treba za vsakdanjo rabo. Skromno je njih življenje, mirno in brezbrižno; večinoma si ne privoščijo posebnih užitkov in lahkomiselnost je greh. Zato pa se odškodijo ob pripravnih prilikah. Ob košnji in ob žetvi, ob mlatitvi ln trgatvi in tako dalje, kadarkoli je več delavcev pri hiši, se morajo šibiti mize pod gibanicami in kvasenicami, pod svinino iz ogromnih kibel in pod ročkami novine in starine, jabolčnika ali mošta. Kadar je leto sadovno in je dosti kukle, jo pijejo namesto vode; zgodilo se je tudi, da so ob požaru gasili s kuklo, ker je bilo zmanjkalo vode. Saj ne vedo, kam s pijačo! Ko bi obrodila vsako leto, bi se že oglasil tujec zanjo; ker pa jih osreči sadje komaj vsako drugo leto — in še to neredno — jo imajo za priboljšek od boga in jo posrkajo z družino.
Po krčmah veseljačijo samo nemškutarji, notorični pijanci in zapravljivci. Kmet si privošči ob nedeljah izprehod v svoj vrh, kjer se napije v kleti vina, jabolčnice ali mošta, tega, kar še pač ima. če nanese prilika, se ga nadela, z ženo in otroci, s fanti in deklinami; a po navadi se zadovolji s kozarčkom in gre trezen spat, Kdor bi ga pa hotel napojiti — za napitnino, likof ali kar si bodi - se mora čuditi, koliko lahko po zre na dušek ali dva. Kakor bi si spravljal v zalogo, da gre prežvekovat užitek. Tu mu pač ni treba varčevati, ker ne zapravlja svojega.
Ljudje so verni in zelo pobožni. Ni jih menda krajev, kjer bi vladali tako strogi nazori in taka ozkosrčnost, kakor v teh goricah. Zgražanje, obsojanje in obrekovanje je brezmejno in neusmiljeno. Zato pa izbruhnejo nagoni in strasti kakor di-namitne eksplozije. Sovražnosti vzplamtevajo do najsrditejših preganjanj z jezikom in orožjem, biričem in sodnikom. Starci postajajo nasilni in hotljivi, starke furije. Razporoke so na dnevnem redu kot nikjer drugod med Slovenci.
(Nadaljevanje sledi)
* ZA ŠOLO
TRDNA elegantna ekonomična
obutev
o
v
on d a
TRST - Largo Barriera Vecchia 5
C E S I E V SKRBEH
s čim se boste okrasili na letošnjih prireditvah, stopite v
PARFUMERIJO
D0RY
v GO.RICI, Ul. Garibaldi !
V zalogi boste našli tudi dragocene gumbe, idrijske čipke, obenem pa vam bodo pokazali nov« kozmetične izdelke n iruga lepotilna sredstva.
TRST, nedelja 29. septembra 1957
Leto XIII. - Št. 232 (3767)
Wm1*
Cena 30 lir
Tel. 94-638, 93.808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL.. MONTECCHI it. 6 II nad. — TELEFON HJil IN 84-63* — poStnt predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. s. Pellico 1-11.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 ln od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za isak mm višine v Strini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-up-avo! 120. osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vzak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celolet. a 4900 lir. FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 . Z - 375 - izdata založništvo tržaškega tiska O. ZOZ-Trsl
Nenni in Togliatti kritizirata odvisnost Pripovedovanje brodolomcev s «Pamirja» italijanske zunanje politike od Amerike o grozotni tragediji, ki so jo doživeli
Obstoj vlade bo zopet v nevarnosti, ko bodo razpravljali o proračunu zunanjega ministrstva - Zaključek zasedanja CK KPI - Bivši maršal Messe zahteva še več kreditov za vojsko
tOd našega dopisnika) j
RIM, 28. — Danes se je se- | stal samo senat, ki je nadaljeval razpravo o proračuna |
popolnoma odvisna od ameriškega zunanjega ministrstva. Nenni pravi; da se pravzaprav ne bi smeli vznemirjati nad i tem, da je bilo malo oprav-
m*rve{ r^B nad tem.
govorili so razni senatorji,	I
med katerimi tud; bivši mar-	'
šal Messe, ki se je pritoževal, da je proračun za vojsko prenizek, čeprav znaša kar petino vseh izdatkov. Messe je tudi rekel, da ni oborožitev
dovolj sodobna ter da je pre- ,	....ji.u	n
malo oficirjev. Vsakdo
Predsednik vlade Zoli ki	P	pred	P^^icami	slovesno
odpotuje vs^ko soboti? v Flo-	' obliU‘lil'	da	pridejo	agrarne
renco, kakor je odpotoval vsa-
I da bi se dalo mnogo več sto-| riti, če ne bi vedno čakali na , odobritev državnega depart-\ mana ZDA. Dalje pravi Nen-! ni, da smo priča enakemu za-i stoju tudi v notranji politiki, ! pri čemer omenja razpravo o
ko soboto njegov predhodnik Segni na Sardinijo, se je danes razgovarjal s Scelbo in s Feljo. S scelbo se je razgovarjal o možnosti predčasnih volitev in o predlogu Scelbe, naj bi poslali parlament na počitnice, kar pa pomeni račun brez krčmarja, saj spada to v pristojnost predsednika republike. Pella pa je Zoliju poročal o svojem potovanju v ZDA in Francijo. Pella bo poročal o tem tudi prihodnji torek na seji vlade, po nepotrjenih vesteh naj bi Zolj priporočil Pelli, naj s svojim ravnanjem čim bolj pomiri zago-"vognike skrajnega atlantizma, da bi se preveč ne razburili spričo bližnjega razpravljanja o proračunu zunanjega ministrstva.
Po uspelem glasovanju o proračunu notranjega ministrstva čaka namreč vlado razpravljanje o proračunu zunanjega ministrstva, kar tudi
pogodbe takoj na vrsto v parlamentu.
Danes je predsednik Gron-chi sprejel zunanjega ministra F-eilo in notranjega ministra Tambronija.
Danes se je tudi zaključilo zasedanje centralnega komiteja KPI. Glavni odgovor je imel Togliatti, ki je poudaril, da se je v zadnjem času mednarodni politični položaj zopet poslabšal zlasti zaradi vmešavanja ZDA na Srednjem vzhodu in zaradi neuspeha pri pogajanjih o razorožitvi v Londonu. Poslabšanju položaja je prispevala tudi Adenauer-i jeva zmaga. Nihče ne zanika, da je treba doseči združitev Nemčije, toda to je stvar Nemcev samih. Glede zunanje politike je Togliatti dejal, da je podrejena politiki ZDA. Ce se hočejo doseči uspehi v zunanji politiki, je treba, čeprav v okviru NATO, odreči solidarnost Franciji v Alžiru, odkloniti Eisenhowerjevo doktrino, se približati vsem afriškim
najbrž ne pojde tako gladko. | jn azijskim državam ter vzpo-Dosedanja zunanja politika staviti redne odnose s Kitaj-nafinreč ni mogla zadovoljilo sko.
niti zagovornikov atlantizma niti zagovornikov bolj neodvisne politike. Pri tem pa je treba tudi upoštevati, da napadejo liberalci in desnj socialdemokrati gedanjo zunanjo politiko samo zato, ker jim je žal po centrističnih stolčkih. po drugi strani pa se ho-
Glede notranjega položaja je Togliatti rekel, da se je že začela p, edvolilna doba in da sta jasno opredeljeni samo dve stališči; to je stališče Krščanske demokracije, ki hoče doseči absolutno večino, in stališče KPI, k: opozarja na nevarnost demokristjanskega
če predsednik Zoli tudi iz raz- i monopola in ga seuša prepre-pravljanja o proračunu zuna- j čiti. To pa ne pomeni, da njega ministrstva izmazati z | zahteva KPI zase monopol v grožnjami, da bi utegnila kri- , opoziciji; nasprotne, KPI želi za vlade anticipirati volitve, | doseči čim širšp združitev kejr ve, da tega nihče ne ma- , vseh demokratičnih sil. da se ra, V ta namen je tudi de-'uprejo klerikalnemu monojo-mokhstjanski «Popolo» pihnil \ lu. Zal pa v opozicijskih strin-v zrak svoj poskusni balon- | kah vladata zmeda in nego-ček s tem, da je pisal, da : tovost. Glede PSI je Togliatti proučujejo, kako bi zima vpli- rekel, da komunisti ne naspro-vala na dotok volivcev.	tujejo,	da bi se neki se*-or
Jutri bo Nenni objavil v delavskega gibanja bolj pri-»Avantiju* članek, v katerem bližal vladajoči stranki, kakor obsoja neresno polemiko o zu- bi KPI lahko storila. Toda to n|nji politiki, ki je v resnici | mora ustrezati dejanski spre-
membi politične usmeritve vladajoče stranke in služili za dosego demokratičnih smotrov delavskega razreda.
Na zasedanju centralnega komiteja KPI so končno sprejeli resolucijo, ki odobrava Longovo poročilo o potovanju delegacije KPI v Sovjetsko Zvezo, in resolucijo, ki odobrava poročilo Amendole o dejavnosti stranke in o pripravah za volitve.
Danes se je glavni odbor avtonomnega sindikata osnovne šole izrekel za napoved skupne stavke v oktobru, če vlada ne sprejme zahtev profesorjev in učiteljev.
27. oktobra bodo v nekaterih občinah v Južni Italiji, v pokrajini Sondrio in v piemontskem mestu Vercelli u-pravne volitve.
A. P.
." -  « » . —
Izjava saudske vlade o razgovorih v Siriji
GEDDA, 28. — Vlada Sau-dove Arabije je objavila uradno izjavo, v kateri pravi, da je obisik kralja Sauda v Damasku «zmaga in uspeh za vse Arabce*. Izjava dodaja, da je Saud prišel v sirsko prestolnico v trenutku, «ko je pred a-rabskimi narr,di težka preizkušnja*. Dalje pravi izjava, da je kralj Saud zapustil Damask zadovoljen z rezultati, ki jih je dosegel pri razgovorih s predsednikom Kuatlijem v kc-rist arabske enotnosti. Na koncu pravi izjava, da se kralj Saud še dalje trudi, da združi araoske naiode.
V Bagdadu pa je kralj Fei-sal sprejel danes predsednika 'vlade Javdata, ki mu je poročal o svojih razgovorih v Bei-rutu in Damasku s kraljem Saudom ter z libanonskimi in sirskimi predstavniki. Zatem je Javdat sklical sejo vlade in poročal o svojih razgovorih. Sprejel je nato ameriškega poslanika v Bagdadu.
Predsednik sirske vlade Sa-bri Asali pa ,je. JUstu «A1 Ha-dara* v zvezi z razgovori s kraljem Saudom izjavil: »Razgovori kralja Sauda s sirskimi voditelji so imeli znaten uspeh, ker so dokazali vsemu svetu arabsko solidarnost in trdnost arabskega nacionalizma. Sau-dova izjava prinaša popolno podporo stališču Sirije prot' vsaki zaroti ali napadu, katerih bi postala žrtev. Kralj Saud
ne bo štedil z napori, da ščiti Sirijo pred slehernim mogočim napadom, ki bo veljal, kakor da bi bil naperjen proti vsem Arabcem.*
Kralj Saud si prizadeva tudi, da bi poravnal spor med Sirijo in Jordanijo. Danes je odpravnik poslov Saudove A-rabije obiskal kralja Huseina v Amanu in mu izročil Saudo-vo pismo, s katerim ta ponu ja posredovanje za spravo med Jordanijo in Sirijo. Nesoglasja med tema dvema državama
Sinoči je pet brodolomcev prispelo s posebnim letalom v Hamburg
CASABLANCA, 28. — A-meriška ladja «Geiger», ki je sprejela na krov pet od šestih brodolomcev nemške šolske ladje «Pamir», ki se je potopila blizu Azorskih otokov, je priplula danes zjutraj v Casablanco.
Pet brodolomcev je kmalu popoldne o-npotovaio s posebnim letalom, v Frankfurt, kamor so prispeli okoli 21. ure. Od tu so odpotovali v Hamburg. Šesti brodolomec pa je na francoski ladji «Antilles».
Prihod ladje »Geiger* v Casablanco so pozdravni z žvižganjem siren. Kmalu zatem se je na ladji zbralo veliko šte-
...............ir,	j - i vilo novinarjev, fotografov in
niso se izginila. Prav danes je filmskih operaterjev. V obed-
predstavnLc sirskega zunanje ga ministrstva sporočil, da je jordanska vojaška policija 24. septembra aretirala nekatere funkcionarje urada sirskega vojaškega atašeja v Amanu ter jih prisilila, da podpišejo dokument, s katerim se obvezujejo, da bodo zapustili jordansko ozemlje. Jordanijo so zapustili 26. septembra. Sirski ddpravnik poslov v Amanu je protestiral pri jordanski v!ad;.
nici ladje so priredili tiskovno konferenco, ki je trajala 15 minut. V imenu vseh brodolomcev je govoril najstarejši, 24-letni Karl Otto Dummer, ki je bil kuhar na ladji.
Povedal je da je kapitan ladje dal ukaz, naj se spustijo jadra, ko je silen orkan zajel ladjo. Bilo pa je prepozno in zato so začeli jadra rezati z noži. Ladja se je začela nagibati. Dobili so ukaz, naj si o-
pasijo rešilne pasove in »a krovu ni bilo nobene panike. Zdelo se je, da gre za običajne vaje. Poskusili so spustiti v morje rešilne čolne, to pa ni bilo mogoče, ker se je ladja močno nagnila. Medtem je veter odnesel rešilne čolne v morje in kmalu nato se je ladja prevrnila. Radiotelegrafist je bil v stiku s štirimi ali petimi ladjami in je oddal klic na pomoč. Ko se je ladja začela prevračati, so vsi padli v morje drug na drugega. V tem trenutku jih je mnogo utonilo.
Povedal je nato, da so se skušali s plavanjem oddaljiti od prevrnjene ladje, toda veter je potiskal ladjo proii njim. Nenadoma so valovi iad jo pogoltnih. Brodolomci so bili razdeljeni v morju v majhne skupine po 10 ali 15 mož, ki so se oprijemale razbitin. O-n je bil v skupini 15 mož. Ko so bili v vodi že približno eno uro, so opazili prazen rešilni čoln. Toda šele čez eno uro se jim je posrečilo priplavati do njega, a tedaj jih je ostalo samo še deset. Coln je bil napol razbit. Prvo noč sta umrla zaradi izčrpanja še dva
iiiiiiiiiiiiniiitiiiumiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiimiiumiiiiiiiminitlliittliiiliiiititiiiiiiiiiiiiintuiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHifiiiiiiiliiiiiiiiiit
Gaitskell	obtož
da	votHinllacionistično	politiko
Načrt štirih točk za borbo proti inflaciji . Nemčija ne bi smela več kopičiti zlata in bi morala več potrošiti
LONDON. 28 ki ga je imel donu nekaj dni pred začetkom konference laburistične stranke. je Hlugh Gaitskell obsodil politiko konservativne vlade in jo označil za inilacionistič-no, proti,sindikalno in pristransko glede finančnih interesov. Dejal je, da bi nove velitve znova pripeljale na oblast laburiste.
Gaitskell je še posebno kritiziral zvišanje obrestne mere od 5 na 7 odstotkov in pripomnil, da je to zvišanje neumestno, drago in neupravičeno ter ne bo rešilo gospodarskega vprašanja Anglije. Posledica tega bo. aa Doao imeli večje stroške majhni poslovni ljudje, tisti, ki si hočejo kupiti hišo ali pa indu-strijci. Se hujša posledica pa bo povečanje brezposelnosti. Pripomnil je, da skuša vlada naprtiti sindikatom odgovornost za zvišanje mezd in del
— V govoru, [ odgovornosti za inflacijo. Do-nocoj v Lon- dal je, da velike koncesije bogatejšim davkoplačevalcem še bolj omogočajo inflacijo kakor pa mezdne zahteve.
latern je Gaitskell izjavil, da se bodo plačila, ki jih bo morala vlada izvršiti za obresti, zvišala za okoli sto milijonov šterlingov letno, okoli 5o milijonov šterlingov več pa bo treba plačati v tujini. Zaradi tega bo Anglija potrebovala še več tuje valute.
Predlagal je zatem načrt štirih točk: I. zahodnonemški vladi bi morali reči, da mora prenehati s kopičenjem zlata ter mora dajati posojila ali pa trošiti več. 2. Ojačiti bi morali nadzorstvo nad operacijami s tujo valuto. 3. Mednarodni zavodi, ki so se ustanovili po drugi svetovni vojni, da odpomorejo inflaciji, bi morali imeti možnost, da res izpolnijo svoje naloge. Morali bi imeti možnost, dajati večje
iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiniiiiiiitiiii
(Nadaljevanje z 2 strani)
še, da je Javdat prišel v Da-i.iask, da sirski vladi zagotovi, da je Irak na njeni stra ni. Ob sk Sauda in Javdata dokazuje neuspeh ameiiškega df'žavi zga tajnika Dullesa in E,senhowerjeve doktrine. Ze si napoveduje bližnji sestanek Dullesa s sirskim zunanjim ministrom Bitarjem. E-giptovski predsednik Naser pa je v intervjuju ameriški agenc.ji «Associated Press» ppv.ovil, da je vedno pripravljen obnovili dobre odr ose z ZDi.. Ce bi Eisenhotv^r želel, je pripravljen sestati se z njim Ponovno je tudi poudaril svojo solidarnost s Sirijo. Vsekakor je rezultat razgovorov v Damasku razveseljivo dejstvo, ki kaže, da so Arabci spoznali, kaj zanje pomedi Elsenhotverjeva doktrina, iti da je za ohranitev njih neodvisnosti potrebna predvsem solidarnost rn sodelovanje me'1 njimi, da se skup..o zavarujejo pred vsemi ki iztezaj/. roke na to področje.
Skr!) za «b!agin]o» aizirsAega ljudstva
Po kompromisu upri okrogli mizi«, o katerem smo pisali prejšnjo nedeljo, si je pourges Muunourg ves teden prizadeval, da bi dosegel o-d obritev svojega s/okvirnega fakonaa za Alžir. Toda že fned razpravo v skupščinski komisiji so se pokazala nova nasprotja med skupinami. Tudi tisti, ki so kompromis pri okrogli mizi sprejeli, so ga hoteli znova ovreči in so skušali doseči nov «kompromis za kompromisu. Zato je Bourges Maunourg . spravil pred skupščino prvotni načrt, p katerem so se sporazumeli pri «okrogli mizi*. Začela se je razprava o posameznih členih zakona. Toda začeli so kar deževati predlogi za spremembe, ki bi zakonu odvzele to, kar je bistvenega. Bourges Maunourg je kratko in malo prekinil razpravo in postaihl vprašanje zaupnice na prvotno kompromisno besedilo Med razpravo in po lem sklepu predsednika vlade je prišlo v skupščini do burnih incidentov. Sele z glasovanjem je skupščina sklenila, da bo glasovanje o zaupnici v ponedeljek. Kako se bo iztekla stvar s tem zakonom, je tetko reči. Za levico je ’zakon vse premalo, za desnico pa je mnogo preveč. Alžir-ci, ki jih ni nihče nič vprašal, pa izjavljajo, da je za-<kon, ki naj bi jim po zatrjevanju Pariza prinesel «blaginjo in enakopravnost», pravo zasmehovanje in zanje nesprejemljiv, ker izhaja iz
7 dni v svetu
predpostavke, da je Alžir sestavni del Francije.
V zvezi s tem naj omenimo še pogajanja za dobave orožja Tuniziji. Tunizijski predstavniki se pogajajo v Wa■ shingtonu in Rimu. Tunizijski predsednik Burgiba je izjavil, da bo Tunizija orožje dobila in ji bo služilo za obrambo neodvisnost i. Francija pa seveda z nezaupanjem gleda na to, ker se boji, da to orožje bi prišlo v roke Alžircem. V petek se je francoski zunanji minister Pineau sestal v Parizu z italijanskim zunanjim ministrom Pello. Govorila sta o italijanskih dobavah orožja Tuniziji. Čeprav uradno poudarjajo, da je sestanek dokazal prisrčno prijateljstvo in atlantsko solidarnost obeh držav, pripominjajo v dobra ob. veščenim krogih, da je francoski minister protestiral proti nameram italijanske vlade. Francoska vlada je protestira la tudi pri ostalih vladah atlantskega pakta, zlasti pa pri ameriškem zunanjem ministrstvu.
Vse to kaže, da je francoska vlada v velikih škripcih spričo bližnje razprave o Alziru v OZN. Rada bi v Neto York prišla vsaj s tistim skrpucalom, kakor je «okvirni zakonu, da bi «dokazala dobro voljo«. Toda ta zakon ni več tisti, kakršnega je Pineau na suoji turneji po Južni Ameriki m v Washingtonu zagovarjal, ko je iskal zaveznike v tem vpra. šanju Vse kaže, da niti ameriško stališče ni je »dokončna izkristalizirano, zlasti po ne uspehu, ki ga je na Srednjem vzhodu doživela »Eisenhotvr.r-jeva doktrina».
Obiskovanje Sole pod zaščito orožja
Little Rock, kar bi po naše pomenilo »mala skala«, je ime majhnega mesta, ki je prestolnica države Arkansas v ZDA To ime se zadnje tedne pogosto pojavlja po časopisih zaradi »upora« tamkajšnje ja guvernerja Faubusa proti odločbi zveznega vrhovnega sodišča, da se mora v šolah ukiniti rasna diskriminacijo in dovoliti črncem obiskovanje vseh javnih šol. Položaj je tako resen, da ga na severu prikazujejo kot najhujšo amerI-jko notranjo krizo od zaključka državljanske vojne. Poročila neivt/orških listov o divjih napadih skrajnežev na črnce podrobno opisujejo teror, ki tam vlada. Predsednik Eisen-
hoiver je bil prisiljen pod pritiskom dogodkov odločno nastopiti. (Pa saj ne bo več kandidiral za predsednika!). Pozval je guvernerja, naj napravi konec takemu divjanju. Na splošno prevladuje mnenje, da so dogodki v Little Rocku začetek strateškega načrta južnih politikov, katerega namen je... merjenje sil. Guverner države Arkansas je izkoristil krajevne policijske sile, katerim poveljuje in je preprečil črnskim otrokom prihod v šolo z izgovorom, da deluje n mejah ustavnih pooblastil, zato da «zaščiti javni red*. Načrt je uspel, ker je to odjeknilo kot poziv na organiziran odpor in na nerede, do katerih je prišlo, takoj ko so čmski otroci skušali priti v šolo, Guverner se je nato pokoril ukazu zveznih oblasti, naj umakne policijo izpred šole. Toda ker je bil medtem razburkal duhove, je odprl pot rasistom za organizirano gonjo na črnski živeli iti je s tem omogočil konservativnim silam na jugu, da uporabljajo stari argument: ker ukinitev segregacije. povzroča nerede, je najbolje, da ostane vse pri starem.
Toda zvezne oblasti se niso vdale. Poslale so v Little Rock tisoč padalcev in sfede-ralizirale« drugih tisoč policistov države Arkansas. Vojaštvo je zasedlo vse strateške kraje v mestu, obkolilo šolo in s svojimi vozili pripeljalo v šolo črnske otroke. Tako hodijo črnski otroci že nekaj dni v šolo pod zaščito orožja. Oboroženi vojaki so razmeščeni tudi po hodnikih šole in v razredih samih. Rasisti pa ne odjenjajo in so zahtevali sklicanje krajevnega parlamenta, ki naj izglasuje ukinitev javnih šol. Guverner Faubus je izjavil, da «sicer temu nasprotuje, a ne izključuje take možnosti«. Neredom v Little Rocku 'so sledili neredi v drugih državah na jugu. Te dni so podivjani rasisti napadali črnce tudi v Filadelfiji in Oaklandu. V Georgiji pa so zažgali črnsko univerzo v Al-bany. Guverner Faubus je izjavil, da »se je vdal spričo sile«, očital pa je Eisenhouier. ju, da uporablja... «hitlerjevske metode«. Kakšne pa naj bi bile njegove metode??!
Ameriški črnci so politično brezpravni, zlasti v osmih južnih državah, Te so Alabama, Arkansas, Georgija, Louisiana, Misisipi, Južna Karolina, Virginija m Teksas, V teh
osmih državah živi sedaj 3.750.000 črnskih volilnih u-pravičencev. Toda do sedaj se je registriralo le 850.000 črncev, kar je komaj 33 odstotkov, toda niti vsem ni bil dovoljen dostop na volišče. V državi Misisipi je bilo samo 4 odstotke črncev registriranih, toda volitev se je udeležil le en odstotek. Temu je vzrok dejstvo, da rasisti stalno strahujejo črnce. Pred nekaj tedni je kongres spreiel zakon o državljanskih pravicah za črnce v južnih državah Zakon ne daje črncem popolne enakopravnosti, vendar pa je «bolje kot nič*. Rasisti pa trdijo, da novi zakon ni ustaven, zlasti kar se tiče volilne pravice, in da imajo posamezne države izključno pravico pri določanju, kdo sme in kdo ne sme na volišče; novi zakon pa jim odreka to pravico. Toda ta zakon ne nudi, kakor rečeno, črncem vseh pravic in je le nekako zasilno skrpucalo, ki o-mogoča južnim državam v marsikaterem primeru, da gu izigrajo. Vprašanje enakih pravic za črnce z novim zakonom nikakor ni rešeno, ker se pojavlja tudi v mnogih sebemih mestih, v katera se trumoma naseljujejo črnske družine, da si poiščejo dela, boljši zaslužek in boljše življenje, Zato bo pot do državljanskih pravic na jugu še dolga, kakor je težavno tudi uveljavljanje pravice integracije v šolah Prihodnost bo pokazala, ali bo Eisenhoioer znal in hotel premagati močan odpor južnih guvernerjev, ki so pretekli teden sklicali konferenco in zahtevali z njim sestanek, na katerem bodo «protestirali proti kršitvi pravic posameznih držav«, kar vsekakor spada v okvir že omenjenega strateškega načrta, Eisenhoioer je sestanek določil za torek. Vsekakor ne bo smel popustiti, če noče, da bi se ugled ZDA v svetu še bolj omajal.
Zoli se je izognil krizi
Italijanska vlada se je še enkrat izognila nevarnosti krize. Čeprav ne razpolaga z večino glasov, saj jo podpirajo razen demokristjanov samo še Covellijevi monarhisti, je dobila pri glasovanju o proračunu notranjega ministrstva v poslanski zbornici večino■ Res je treba pripisati to azijski gripi, ki se je lotila predvsem levičarskih poslancev, toda vse kaže, da so se nekateri poslanci obnašali po fran. cosko, ker pač sedaj nobena stranka ne mara vladne krize. Vse imajo namreč pri tem posebne interese glede bližnje volilne kampanje. Koliko časa bo to trajalo, se še ne ve in ni izključeno, da lahko vla-
da pade pri glasovanju o proračunu zunanjega ministrstva,
Pretekli teden sta zasedala poslanska zbornica in senat. V poslanski zbornici je bila posebno ostra debata glede dogodkov v San Donaciju in v Apuliji sploh. Notranji minister Tambroni je pač zagovarjal policijo, ki «ima vedno prav» že izza časov zedinjenja Italije. Saj se je tako dogajalo tudi za časa Scelbe; razlika je le v tem, da zna Tambroni vse te stvari razložiti bolj z mirnimi in tudi milimi besedami, kar pa bistva ne spremeni. Opozicijo pa je še najbolj razburila Tambro-nijeva izjava. «da ne bo dopuščal zlorabe svobode». To bi bila seveda samo fraza, ampak pomisliti je treba, da se bližajo volitve ter da si demokristjani, ki imajo oblast v rokah, lahko razlagajo to »zlorabo« kar po svoje, to je samovoljno.
Kako se pojmuje svoboda, se je pokazalo tudi te dni. Čeprav zakon prepoveduje apologijo fašizma, hodijo fašisti kar v črnih srajcah »romat« na grob bivšega dučeja in se gredo tam fašiste, kar po stari navadi• pojejo svoje himne, vzklikajo' stara gesla, pozdravljalo s stegnjenimi rokami in izzivajo prebivalstvo v Roma-gni. Policija komaj migne z mezincem, ali pa sploh ne migne Zato so hoteli antifašisti in bivši partizani raznih struj prirediti v F or liju protestno zborovanje, toda kve-stor ga je prepovedal, Tu se jasno vidi, kako je lahko razlagati »svobodo« vsai na dva načina, Prepoved so sicer utemeljili z običajnim izgovorom »javnega reda«, toda ta red kršijo predvsem fašisti, ki izzivajo ljudstvo.
V začetku tedna se je začela med sami demokristjani polemika glede zunanje politike, to je med tistimi, ki zagovarjajo skrajni atlantizem, m tistimi, ki bi hoteli ubirati malce bolj samostojna pota. Toda zdi se, da ta polemika sploh ne bo rodila sadov. Pella je namreč na svojem obisku v ZDA in tudi po povratku ves čas poudarjal, da ni izven atlantskega pakta nobene druge poti in če je omenil potrebo sporazuma v Sredozemlju, ni s tem prišel nič navzkriž z Ameriko, ki se je zadnje dni tudi glede Sirije nekoliko premislila in se kaže spravljivejšo. Tudi glede Alžira se zdi, da bodo Italijani konec koncev le podprli Francoze.
Končno naj še omenimo, da se že vse stranke pripravijo na volitve ter da ne bo zato najbrž z agrarnimi pogodbami in z deželno ureditvijo v tej mandatni dobi parlamenta še nič. Demokristjani se nočejo zameriti nikomur, kei bi radi lovili povsod glasove,
kredite. 4. Potrebno je učinkovito načrtovanje na področju šterlinga, zato da se preprečijo v celoti večji izdatki, kakor jih to področje zmore.
Eisenhower obtožuje Faubusa
(Nadaljevanje z 2. strani) vedno žalostno dejstvo. Nato pa se je pritožil, da v Evropi ne morejo pravilno razumeti in oceniti določenih dogodkov. Pri tem pa je rekel ,da ne mara na noben način opravičiti tega, kar se je zgodilo v ZDA. Vsekakor pa se po njegovem mnenju v ZDA z vsemi silami trudijo, da bi zagotovili enakopravnost vseh ljudi ne glede na pieme ali barvo, in sicer bolj kot kjerkoli drugje na svetu.
Pri tem je pripomnil:	«V
nobeni drugi državi na svetu ne živijo skupaj v tako velikem obsegu tako različna plemena kot v ZDA. P0 drugi strani je diskriminacija omejena na del države, kjer je niti ne odobravajo vsi prebivalci. Končno se ta diskriminacija ne vrši po navodilih vlade ter je v nasprotju z zakoni in z zvezno politiko.* Seveda je hotei prikazati senator ZDA kar v najlepši luči, ker ve, kako po vsem svetu obsojajo preganjanje črncev in kako je to škodljivo a. meriškemu ugledu.
V Hollywoodu je odbor 15 filmskih producentov, režiserjev in igralcev zbral 1250 dolarjev in jih poslal v New Orleans, da bi podprl skrajni poskus za rešitev življenja črncu Cliftonu Poretu iz Lui-siahe, ki je bil obsojen na smrt in katerega smrtno kazen bi morali izvršit: v ponedeljek. Poreta so obsodili pred štirimi leti v Luisiani pod obtožbo posilstva, toda večina je prepričana, da je nedolžen.
brodolomca. Njih trupla so vrgli v merje. Strašno jih je mučila žeja. Prvi dan so pojedli nekaj iz konzerv, ki so jih našli v čolnu. Naslednjega dne pa so bili prešibki, da bi lahko z noži odprli škatle. Drugi dan popoldne sta umrla druga dva brodolomca. Popila sta preveč morske vode. čeprav so jim ostali skušali to preprečiti. «V nekem trenutku, je nadaljeval Dummer, je edei od nas rekel: Vrnil se bom na «Pamir», da se napijem. Takoj zatem je skočil v morje. Sledil mu je drugi. Plavala sta nekaj časa in nato izginila pod vodo. Tudi mi, ki smo ostali v čolnu, smo bili v omotici. Imt-li smo privide: eden je vide' letalo, drugi ladjo, tretji motorni čoln. Eden od nas je hotel s plavanjem priti v Anglijo.
Toda večkrat smo videli tudi prave ladje, a nihče nas ni opazil. Včasih so se čolnu približali morski psi, toda nismo se jih bali. Večkrat, ko smo opazili na valovih kak rešilni pas, smo skočili v morje, da vidimo, ali so v njem rakete za signale.* Kako so potekli zaldnji trenutki, ni znal povedati, ker so bili vsi kakor v nekakem polsnu. Šesti tovariš je skočil v morje malo prej, preden se je prikazala ladja, ki jih je rešila. Ko so videli ladjo «Saxon», ko se približuje, je eden od njih imel se toliko moči, da je zavpil in mahal s kosom platna.
Na ladji «Saxon» in nato na ladji «Geiger» so brodolomce hranili z mlekom, dokler se niso opomogli. Ko so jih reševali, so bili tako izčrpani, da so le trije z veliko težavo lahko sami šli po lestvi iz vrvi na ladjo, druga dva so morali dvigniti skupno z motornim čolnom. Takoj po tiskovni konferenci so brodolomce odpeljali na letališče, od koder so odpotovali v domovino. Ob 23.50 so prispeli na hamburško letališče, kjerjih je sprejela o-gromna množica. Vsi so se nato sestali s člani svoje družine. Jutri jih bodo pomorska oblasti zaslišale o okoliščinah, v katerih se ie ladja potopila.
Razgovor Popovic-Figl
o
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Po vesteh iz New Yorku so člani jugoslovanske delegacije na zasedanju glavne skupščine OZN imeli te dni več sestankov z voditelji inozemskih delegacij. Vodja jugoslovanske delegacije Koča Popovič je bil gost na kosilu sovjetskega zunanjega ministra Gromika; skupno s stalnim jugoslovanskim zastopnikom pri OZN Brilejem je bil Koča Popovič gost na kosilu pri avstrijskem zunanjem ministru Leopoldu Figlu.’ Popovič, Brilej in podtajnik Priča pa so bili gostje na kosilu pri grškem zunanjem ministru Averovu.
Ageacija Tanjug javlja, da so se na omenjenih sestankih razgovarjali o vprašanjih, ki so na dnevnem redu sedanjega zasedanja glavne skupščine. V beograjskih krogih pa so mnenja, da sta se Koča Popovič in avstrijski zunanji minister Figi razgovarjala tudi o položaju, ki bi nastal za jugoslovansko nacionalno manjšino pri sprejemu novega zakona o šolstvu v Avstriji.
B. B.
 <»-------
LONDON, 28. — V britanskih vladnih krogih izjavljajo, da britanska vlada ni naklonjena konferenoi «na najvišji ravni* med velikimi državami o razorožitvi, kakor je včeraj predlagal sovjetski delegat Kuznjecov.
Mehanična delavnica in črpalka bencina A Gl P
Simič Mari)
OPČINE Narodna ulica 48 Telefon 21-322 PREDSTAVNIŠTVO MOTOCIKLOV NAJBOLJŠIH ZNAMK:	»CIMATT1«, «LYGIE» lN »VICTORIAu
IN KOLES/ (STE ZNAMKE.
Dobite tudi nadomestne dele za motorje in kolesa. — Vse po konkurenčnih cenah.
TRST Ul. Moreri 7 Telefon št. 28 373
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi r inozemstvo
k»motoT*	LI L L O
PARILLA alfredo
TRIESTE-TRST, VIA A. CACCIA 3-10, TEL 96032
Motorji (PAHlLLAn. vNSLI* »MOTOBla
Bogata izbira koles in nadomestnih delov
SPECIALNE CENE ZA IZVOZ
MOTOM 48 GGM
DOBAVE ZA MOTORJE
MOSCHION & FRISOR1
DELFINI) 160 CCM
Zastopnik: MOTO GILEHA
MOTOM ITAMANA
Čudoviti motorček, ki vas pelje povsod.
Prodaja motorje in avte dobra priložnost
PRITIKLINE in nadomestni deli za vse motorje-
ZNiZANE CENE
TRST, Ul Valdirivo 36 in Ul. XXX. Ottobre 11 - Tel. 23-475
UVAŽA: Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material
TRST. UL. CICFKONE I, Tel. 38-136, 37-725; i elegr.; IMPEXPORT - TKIESTE
1ZVAZA:
tekstil, kolonialno blago in raznovrstno stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
KMETJE VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
TRST, Ul. Milano 18
TELEF. 35-169
katera vam nudi po najnižjih cenah navadne in Hidravlične stiskalnice (preše) grozdne mline navadne in na električni pogon ter razno vinsko posodo: kakor bren-tače. brente, škafe, ter vse potrebno za trgatev
KMETJE
poslužujte se
v Trstu. Ul. U. Dosculo 1 (blizu Trga Garibaldi)
Podružnice: Trst, Ul. Fla-via 23, in v Miljah.
KMETIJSKE ZADRUGE
Nudi vam prvovrstna semena, orodje vseh vrst, preše ter druge kmetijske potrebščine in suha drva za zimo, vse po najnižjih cenah.
AUTOVIE CARSICHE
19.45.
13.50
19.45
9 50.
17.30.
18 D5
PKOGA TRST. B 4ZU V K. A PADK1CE GkOPADA • THEBCE
Udhodi s postaje Trg l.iberta tn Stara mitnica OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 8.15 9 30, 10.15, ]1„ 12., 1310.
14., 15., 16., 16.50. 17.30., 18.. 18 50. 19.50. 20.40, 22 40.
OB PRAZNIKIH: ob 7.25 . 8.39 10., 11.. 12 30. 13.10 13.50.
14.30. 15., 15.30. 16. 16 30 17.. 17.30. 18. 18.30, 19.i
20.30. 22.30	24.
PROGA 1'KSl BLOK FKNETIC1 Odhod s Trga l.iberta OB DELAVNIKIH: ob /.30, 10.15. 13.10, 15, 18.55 OB PRAZNIKIH: oo 7.25. 8.30, 10. 11 12.30 13.10.
14.30. 15, 15.30 16 16.30 17	17.30	18	18.30	19,
20.30. Ti 30 Odhod s hnctičev
OB DEi.AVNKIH. ou 8.20 10.50	,4.05.	15.40	18.55
OB PRAZNIKIH, ob 8 9.10 10.50	'1.40	13.20	14.	14.20
15.15, :u.30	15.50.	16.20	1650 17 35 'h 18 50 111.20
20.20. 30.50 21.45 23.10
PROGA TRSI BLOK PFbEK Odhod i Trga Liherta OB	DELAVNIKIH;	ob	7.45	13.10
OB PRAZNIKIH: ob 1130 IV 30 Odhod s Peska OB	DELAVNIKIH:	ob	8.20	13.50
OB PRAZNIKIH: ob 12.05 18 05
PKOGA TRST KOZINA HEhPEI.JE
Odhod s Trga Liberla ob 7.30 tn 13 10 h Herpelj ob 9. uri tn 14.30 Vožnie vsako soboto
PROGA TRST DOM.IO BOUUNFl DOLINA PHEBENKO Odhod s l igu Sture rnitnlet OB	DELAVNIKIH:	ob	6 35	7.25,	10.20	12 05	13.05.*
16.35	17.05,* 18.05 18 35	19	20 20 45- 22 35
OB	PRAZNIKIH:	ob 9.05	10.35	12,35*	14 35	16 05	17 05
18.15. 19.35 20.40 22 05
N. B * Samo ti	avtobusi	vozijo do	Prebpnega	drug',
se ustavijo v Dolini
PKOGA TRSI DOM.IO K1CMAN.JE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB	DELAVNIKIH:	ob 7.35	1035	12.20	1335	1805	19 20,
OB	PRAZNIKIH:	ob 9.35	14.05	16 20	19 35	22 50.
PROGA TRST ADAMIČ MACKOVIJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB	DELAVNIKIH:	oh	11.	13 30
OB PRAZNIKIH:	ob 13.	22 So
PROGA TRST OSP MACKOVLJE Odhodi s Trga	l.ibertd
OB DELAVNIKIH- ob 18.15 OB PRAZNIKIH:	ob 18.30
PKOGA THST PODLONJEH LON.IEK Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH; ob 6.20.6.40*» 7., 7.22** 7 40 8.07** 8.25, 8.52, 9.02, 9.30**, 9.40,10 15,	10.30*.	11 02,	11.20**
11.40, 12.02, 12.20, 12.40, 13„ 13.20*»	13.40	14 15*	14 45*
15.16*	15.45*. 16.,	16.20	16.40	17.	17.20,	17.40**	l®-
18.30**.	18.50	19.20**	19 40 20.05** 20.30 20.52. 21-1°'
21.40, 22.15*	22.45*.	23.20
OB PRAZNIKIH;	ob 8., 8.31,	9.01,	9.31,	10.01,	10-S1’
11.01, 11.42, 12., nato odhodi vsakih 15 minut.
* Odhodi s Trga S.	Francesco
** Ti avtobusi vozijo	do Lonjerja ostali	se	ustavljajo	v Podlonjerju
Opravljamo prevoze	blaga za tretje	z	lahkimi in
težkimi kamioni ter	avtocisternami	tudi	v ifl°'
zemstvo- Za informacije kličite telejonski številki 36-794 in 55-373-