St. 255 K oktobra 1925, Posamezna številka 20 cent. Letnik L Izhaja, izvzemat po, A-&išk«ga it. 20. L pisma »€ n* spj Prof. F. Peric.Vio*y znala za iiickc ^(j-^^d Zrn. inorematvo me»( »V, zjutraj. Uredništvo: ulica sv. Frančiška laj se p'"* « ireo.'ištvu. Nefrarsi." i »e ne vr pnosl. Ti [50, pol leta L 3«.— in srftAt»^MSSJ Telefon uradni«* " .it 11-59. Posamezne itevilke v Trstu in okolici po 20 cenL — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.—. Ogtasl naročnina in reklamacije se poiiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulW* sv. Frančiška Asiikega Ste v. 20- t. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Ob dneh zgodovinskih obletnic Na koncu oospremmh besed, ki smo fih LnTčerki povodom obletnice pohoda rekli, da so dnevi koncem napi na Rim, smo in sati v teh dneh, kako in v koliki meri se jim poplačujejo ogromne žrtve, ki jih je požrla ta katastrofa. Tudi italijanski narod mora delati in dela tozadevni račun. In njegove velike žrtve se mu poplačujejo ________* mnn V vfrain u rvrTTaae- v zasluženi obilni meri. Vztrajna prizade vanja fašistovske vlade, da se Italiji trajno zagotove vsi sadovi, ki jih more donesti oktobra in začetkom novembra tudi brez, zmaga so vredna brez vsakega dvoma naj-ozira na epizodo fašistovskega pohoda zgo- j večjega pri znanj a. Zgodo vinska zmota pa je, dovin^ko važni in pomembni, ker padajo v da ise med te sadove hoče šteti tudi asimi-.vadnic svetovne iacjja neit albanskih narodov, ki so bili Italiji po „svetovni vojni. Ta to dobo zaključni dogodki zadnje sveto vojne. . . , t Včeraj se je proslavil omenjem pohod na Rim s šumnimi prireditvami in veselicami ob zvokih koračnic, znarnlk navduse- n,VudiZ:aaSsa^o obletnica. Vsi ti dnevi so tudi za naše ljudstvo polni važnih zgodovinskih spominov, ki se nam vzbuja,o v celoti ob teh zvokih zmagoslavja. Nova doba v zgodovini našega ljudstva se je začela prav v teh dneh pred sedmimi leti. Postali smo s svojim ozemljem del notve povojne italijanske države. Vsi spomini, združeni s to veliko spremembo, vstajajo pred nami v jasnih oblikah. Ravno tako pa nam sili z neodoljivo silo v spomin tudi vse tisto, kar se je zgodilo po zasedbi m aneksiji glede nas in našega položaja, posebno pa vse tisto, kar bi se ne bilo smelo zgoditi Marsikdo si najbrže imsh, da so vesele in poskočne koračnice, ki se raz tekajo te dni, za nas in naš narodni obsto v drvavi pogrebne žalostmke. Marsikdo bi to tudi želel. Slišali in čitali smo večkrat besede ki so z nedvomne jasnostjo govorile da se aneksija nas in našega ozemlja ima smatrati kakor začetek konca našega nerodnega življenja. Mi smo ponovno odklonili in odklanjamo tudi danes tako na-ziranje ki je v neizprosnem navzkrizju z bistvenimi elementi prav onega nacijona-Hzma. v imenu katerega se proglaša in «uleineljuje>». Polemiziranje pa bi pometmo le izgubo časa. Zato naj omenimo le dejstvo da nas sili prav tako razpoloženje, kakor se poraja iz gori omenjenega naznanja da mislimo v teh dnevih velikih obletnic predvsem na zgodovinsko bilanco našega narodnega življenja. . , . Ko je koncem oktobra leta 1922 izbruhnila fašistovska revolucija, je bila podana v tem iistu izjava, da se bo naše ljudstvo enako pokorilo novi vladi, kakor se je pokorilo prejšnjim. Obenem smo izrazili tudi zaupanje, da se bodo prav pod novo močno vlado tem lažje reševala in rešila najnujnejša gospodarska, politična in kulturna vprašanja novih pokrajin. Bilanca, posebno pa ob letošnji tretji obletnici, nam kaze, da smo s vdajali prelepim upom. Mi smo videli važnost in nujnost vprašanj rešitve našega manjšinskega položaja v državi. Želeli smo rešitev, is katero bi nam bilo zajamčeno ne samo Itako miloščinsko životarenje, temveč neomejeno narodno-kulturno živijenje. To naše pričakovanje in to naše stališče sta bili najboljši dokaz, da smo dejanski in ne samo z besedami priznali spremembe, ki nam jih je prinesla aneksija. Naše politično geislo ni torej bilo ono znano načelo: quanto peggio tanto meglio. Dogodki, ki so sledili posebno od fašistovske revolucije dalje, pa dokazujejo neizpodbitno, da gre vlada preko vseh vprašanj, ki se tičejo jedra našega problema. Tat dejstvo dela bilanco našega narodnega življenja zares žalostno in pasivno. Toda vprašanje se da postaviti tudi z nasprotnega stališča, to je s stališča večine. Ali se more ta večina potrkati bahavo na prsi, češ: moja bilanca (glede novih pokrajin) je sijajno aktivna?! Ali je aktivna postavka dejstvo, da se je izvršila pod novo vlado nova upravna preureditev novih pokrajin z namenom, da se čim prej doseže popolna asimilacija drugorodcev, kakor se je to uradno izjavile?! AH je aktivna postavka dejstvo. da se je poitalijančila naša narodna šola in s tem otežilo izobraževanje ljudstva?! Ali je aktivna pofstavka dejstvo, da ■se je s prepovedjo našega jezika v sodni dvorani skrajno otežil položaj naših ljudi, ki si morajo iskati pravico?! Ta tri dejstva tvorijo le nago ogrodje celotnega sistema, političnega in upravnega, s katerim je nova vlada odgovorila na izraz našega zaupanja v oktobru leta 1922., ko smo se zanašali, da bo mogla nova močna vlada presojati naše vprašanje z višjih vidikov. Mi smo trdno prepričani, da ves ta sistem ne samo ni aktivna postavka, marveč da predstavlja težko pasivo v bilanci naših pokrajin. Dejstvo, ki ga ne more nihče tajiti, pred katerim si je zastonj zatiskati oči, je namreč, da se je ustvaril posebno v zadnjih letih nezaželjen položaj. Na eni strani imamo večino ki gre na dnevni red preko manjšine, kakor da bi je ne bilo, na drugi strani so pa drugorodci, ki to razpoloženje vidijo, ga čutijo in napenjajo vse svoje sile, da dosežejo tudi zase vsaj eno točko na obširnem sporedu javnega življe-. nja v novih pokrajinah. Kdor bi trdil da položaj ni v svojem bistvu tak bi bil slep, ali bi hotel varati samega sebe. Kdor bi trdil, da je tak položaj ugoden, bi kazal, da se ni od dogodkov, katerih obletnica se cbhaja te dni, prav nič naučil, da so šle mimo njega vse °ne globoke spremembe, ki so nastale po svetovni vojni v naziranju in duše vnos ti narodov. Obletnica zaključka svetovne vojne pa ni ob'etnica zgodovinske bilance samo za nas kot podrejeno narodno manjšino, temveč tudi za vse one narode in države sploh, Kriza francoske vlade Painleve bo sestavil novo vlado? PARIZ, 28. Včeraj zvečer se je predsednik republike Doumergue delj časa posvetoval z vodilnimi politiki. Herriot, Mafc-vy in Berenger so izjavili predsedniku, da ------, — ------ . . mere spričo sedanjih okolščin le Padnlev6 Dru»tva narodov je bila otvorjena ob 11. 9e#iaviti novo vlado. Tudi predsednik ra- GrSKo-bolgnrski spor lil svet Društvo narodov Nasprotujoče si vesti o sporu PARIZ, 28. Včerajšnja javna seja Sveta un Predsednik Bricad je povabil zastopnika Grčije in Bolgarije, naj se izjavita o izvoru konflikta in dovodila Svetu, da ugotovi odgovornost. _ priključeni Italiji po.svetovni vojni. ±aj Grški delegat je sporočil, da je grška zrineta se žalEbog, proglaša in naglasa po Klada pripravljena sprejet® posredovalni javnih glasiilih :n drugje ter ob raznih prHprediog Romunije, po katerem maj bi se likah. Propovedniki tega «načela* se ne za- vse sovražnosti ustavile Bnand je vzel to i - * " -- - *— - 1—s*-.*- i|zjavo na znanje, vendar pa je imel pomisleke. Zdi se, kakor da bi hotela Grčija delati za hrbtom proti sklepom Sveta. Društva narodov, vendar pa upa, da bo grška vlada odgovorila ter se udala sklepom Sveta. r. . Bolgarski delegat je prečrtal nato otici-jelen dokument, v katerem se ugotavlja, da so Grki namenoma začeti' s sovražnostmi. Izjavil je tudi, da Bolgari nimajo grškega ozemlja zasedenega, Postopanje Grčije se da tem manj opravičiti, ker je Bolgarija razorožena dežela *n je razorožitev 6 ..... - « - J-*---edla. vedajo, da prihajajo s tem v kričeče protislovje z največjimi možmi, v katerih^ je utelešen genij italijanskega naroda. Mi pa to jasno vidimo. In to nas vzpodbuja v naši botrtri proti tej zmoti. To naglašamo še s posebnim poudarkom v teh dnevih važnih zgodovinskih obletinc in praznikov. Ne zmota, temveč resnica, in njene sestre pravica, lepota in dobrota izravnavajo nasprotja med narodi in jih « asimilirajo » v harmonično družbo- skupnih idealov. Nove orijentacije opoziciionainih skupin Nove skupine A ven ti na RIM, 28. Prihodnji teden se bodo sestale razne skupine opozicijonalnega bloka ter sklepale o svojem nadaljnjem postopanju. Za v petek, 6. novembra, je napovedan sestanek unitarskih socijalistov. V Rimu se pričakuje tudi povratek avv. Spatara za sklicanje popolarske parlamentarne skupine. Čim se bo povrnil v Riim Amen-ck>La — piše «Agenzia delia Capitale» — se bo sestalo vodstvo uniondsrtov. Po sestankih vseh teh skupin bo sklican — in to se bo zgodilo po 15. novembra — izvršilni odbor opozicijonalnega bloka. V opo-zicijonalniih krogih se mnogo govori o stališčih, ki ju bodo zavzeli unitatrci in unionisti napram sedanjemu političnemu položaju. Zadnje dnr novembra se bo še sestala parlamentarna skupina opozicijonalnih liberalcev pod predsedstvom Saiandre. Večkrat že se je govorilo o pogajanjih za, združenje raznih demokracij v eno edino italijansko demokratsko stranko. Besedilo programa tega bloka — tako poroča gori imenovana agencija — je že sestavita komisija, katere člani so sen. Abbiate, Araendola, Guglielmo Ferrero, Salvatorel-li, sen. Sforza, avv. Pappafava ter prof. Vmciguerra. Ta program da je bil predložen posameznim demokratskim frakcijam, ki so potem predlagale gotove spremembe. Dokument izredne politične važnosti bo objavljen po povratku Amendole. Medtem pa se zdi skoro izključeno, da bi se moglo pritti do združenja vseh demokratov v eno stranko, in revija «Stato de-mocrati'co» zanikuje že, da bi se pogajanja nadaljevala med posameznimi demokratskimi skupinami, ki temveč že mesece čakajo na odgovor unionistov. THe namreč niso še izrazili svojega mnenja o programu za združitev vseh demokratskih skupin. Na zadnjem sestanku v MMarni so namreč demokratični socijalci in radikali zahtevali, da bi morala biiti nova stranka stranka levice, čemur so se pa unionisti odločno uprli, češ da se za sedaj nočejo kompromitirati na ta način. Glede nadaljnjega postopanja ostalih aiventinskih skupin zatrjuje «Agenzia Na-zionale», da bodo te-le morale pač skupno nastopati na manifestacijah čisto političnega značaja tako v parlamentu kakor izven njega. Vendar pa se bodo posamezne skupine postavljale na posebna stališča, kakor bodo pač ta poslednja boilje odgovarjala njihovim značilnostim. V tem oziru se mnogo govori o ustavnem in protiustavnem blidku. V resnici se bodo pre ori en tirale aventinske skupine na popolnoma drugačen način. Republikanci in maksimali«ti bodo stvorili skupno fronto, medtem ko najbrže ne bodo mogle cistale takoimeno-vane ustavne stranke nastopati popolnoma enotno. Dve novi aretaciji radi florentinskih dogodkov FERENZE, 28. Včeraj sta bila po nalogu sodnije aretirana neka Sborgi in Del Chiaro. Oba sta obtožena, dia sta sodelovala pri krvavih dogodkih od 3. oktobra. Pri Del Chiaru je bilo najdenih več dragocenosti iz slonove kosti, katere so bile ukradene prri opustošenju neke trgovine takih reči. Zvišanje števila brezposelnih RIM, 28. Statistični podatki dokazujejo, da je število brezposelnih znašalo 30. septembra 82.764, od teh je bilo 62.586 moških in 20.178 žensk. Napram prejšnjemu mesecu avgustu (72.211) je število brezposelnih zraistlo za 10.553. Deloma je treba pa ta prirastek pripisati' dejstvu, da vsebujejo številke za september tudi brezposelne tržaške pokrajine, Reke \ in Istre, medtem ko se je v prejšnjih mesecih v tem oziru upoštevalo le tržaško občino ter okraja Opatijo in Volosko. Sarajevo brez vode SARAJEVO, 28. Včeraj je počila v mestu vodovodna cev. Sarajevo je bilo vso noč in danes dopoldne zaradi te nezgode . . -----------* brez vode, del mesta pa tudi ni imel elek- kl so se udeležili voine. Vsi se moraio vura- trične razsvetljave. po ne uil leski pogodbi dejansko izv Končno je bolgarski delegat sporočil, da predlaga njegova vlada prvič, naj bi posebna komisija Društva narodov odšla na kraj konflikta, drugič odškodnino za usmrćene in materijalno Škodo, kakor tucB sankcije napram krivcem. Tretjič takojšnjo izpustitev ujetnikov. Grški delegat je s .svoje strani prečita! oficijelno listino, v kateri s* vsa krivda za spor pripisuje Bolgariji. Ponovi! je sankcijske zahteve grške vlade. Chamberlam je spravil nato grškega delegata neko$ko v zadrego, ker ga je v ironičnem tonu pozval, naj mu sporoči, kako daleč stoje Grki na bolgarskem ozemlju in kako daleč ®o prišli Bolgari na grško ozemlje. On vprašuje to radi tega, ker so po njegovih informacijah Grka vkorakali 8 malj daleč v Bolgarijo, Bolgari pa so napredovali na Grško le 5 do 50 m. Grški- delegat je zatrjeval, da se Bolgari ne nahajajo 50, temveč 500 m daleč na grškem ozemlju, Grki pa 10 km daleč v Bolgariji. Po tej iz-iavi grškega delegata je biJla javna seja zaključena m sklicana prihodnja za danes ob 11. uri dopoldne. SOFIJA, 28. Listom poročajo iz Gju-maje, da je grška artiierija včeraj predpol-dne prenehala obstreljevati bolgarske obmejne kraje. Grška pehota in konjenica prodirajo proti Melniku, kjer so zbrani neznatni bolgarski oddelki in macedonske revolucionarne tolpe. Grškil generali izjavljajo, da niso prejeli iz Aten še nikakih navodil za izpraznitev bolgarskega ozemlja in se raditega držijo prvotnih ukazov. ć SOFIJA, 28. Bolgarska brzojavna agencija pravi, da so Grki včeraj med 12. in 13. uro streljali s strojnicami v smeri proti Petriču. Istočasno je grška artiierija bombardirala vais Petrovo. Okolu 1. ure ponoči so Grki otvorili ogenj na bolgarsko obmejno sliažnico št. 5. BEOGRAD, 28. (Izv.) Po vesteh iz Aten so se na fronti pri D emir-Kapu sestali grški in bolgarski štabni oficirji, ki so proto-kolarično ugotovila, da so se bolgarske čete ob pričetku obmejnih napadov nahajale na bolgarskem ozemlju. Dr, Ičif o grMgarski sporo Seja ministrskega sveta BEOGRAD, 28. (Izv.) Današnja seja Narodne skupščine se je pričela ob 10. uri dopoldne. Zunanji' minister dr. Ninčič je odgovorjal na interpelacijo demokratskega poslanca Grge AndjeLinovića glede stališča jugoslavenske vlade napram dogodkom ob grško-bolgarski meji. Ninčić je izjavil zbornici, da morate bolgarska in grška vlada mata viti sovražnosti tekom 24 ur po navodilih Sveta Društva narodov. Grško-bolgarski spor ne bo imel dalekosežnih posledic. Kot socedinja obeh prizadetih držav bo Jugoslavija zavzela primerno stališče in bo paxtjiiv!o motrila nadaljnji razvoj spora. Nato je prešla zbornica na razpravo glede invalidskega zakona. Govoril je zajedničar dr. Bazala. Seja se je zaključila ob 1. uri popoldne. Popoldne je ministrski svet imel sejo. Bavil se je z zunanjimi m notranjimi državnimi vprasanp. Po seji niso hoteli ministri podati novinarjem nikakih izjav. Žitni pridelek ▼ sovjetski Rusiji MOSKVA, 28. Kaikor pravijo uradni statistični podatki, bo letošnja letina v ZSSR radi neugodnega vremena slabša od lanske. Država je medtem nakupila med kmeti 2 miliijona in pol ton letošnjega žita. Radi srednjih cen oddajajo kmeti prav neradi velike množine žita in pričakujejo, da bodo žitne cene poskočile. V mesecu avgustu se je izvozilo v inozemstvo 115 tisoč, v mesecu septembru pa 309 tisoč ton žita. SkrzynsW obKče Prago VARŠAVA, 28. Glasom zanesljivih informacij ise Skrzynaki poda v kratkem v Prago. Včeraj popoldne pa je «Kur jer Warszawski)» objavil vest, da bo Skrzynski odpotoval v Prago šele koncem decembra. Njegovo potovanje bo v zvezi z ratifikacijo dogovorov, ki so bili sklenjeni med Poljsko in Čehoslovagkok dirkalnega kluba Cazals bo podal danes Doumergueu enako izjavo. Painleve, ki bo prejel mandat za sestavo nove vlade, bo skušal čimprej rešiti krizo. «Matim» pravi, da bo Painleve pritegnil v novo vlado levičarje radikalne stranke. Portfelj vojnega ministra bo cbdržal zase; v svrho oddaje portfelja finančnega ministra pa se bo danes razgevarjal z nekaterimi člani zbornice in senata. «Journal» pravi', da je Herriot mnenja, da se sestava nove vlade mora poveriti Painleve ju. Painleve pa želi, da bi sestavil Herriot novo vlado. Mnogo govorijo tudi o Briandu; toda ta je iizjavil, da si nikakor ne želi mesta ministrskega predsednika. Senatorji menijo, da bo kriza dolgo trajala. Padanje francoskega franka PRAQA, 27. Na mednarodnih deviznih tržiščih je danes ves čas vladala velika panika radi rapidnega in katastrofalnega padca francoskega franka. Deviza Pariz je bila z velikimi težavami na borzah sprejeta. Velika je bila ponudka, toda povpraševanje po franku minimalno. Že ob začetku otvoritve borz je deviza Pariz bila za 2% nižja kakor preteklo soboto in opoldne celo za 4 %. V francoskih finančnih krogih vlada popolna nejasnost o bodočih akcijah finančnega ministra Caiiliauxa, katerega položaj je zelo omajan. Nekateri finančniki primerjajo kriteo francoskega franka oni« ki jo je doživela avstrijska krona leta 1922 poleti in nemška marka leta 1923. tudi poleti. V Londonu je včeraj opoldne nazadoval frank za 121.50, to je najnižji tečaj franka v Londonu od marca l. 1924., New-Yorku je padel tečaj pod 4.6 za dolar. V finančnli'h krogih prevladuje prepričanje, da vporabijo ameriški finančniki vsa sredstva, da vržejo frank in s tem izvedejo pritisk za ureditev francoskih dolgov Ameriki. Amerikanci na drugi strani opozarjajo na stabilnost belgijskega franka in litalijanfske lire, kateri valuti Amerika podpira, ker ste obe državi uredile po amerikanskih zahtevah svoje plačilne obveznosti napram Ameriki. Francoski frank je celo padel pod tečaj lire, dočim belgijski fnaink že za 15% višje notira od francoskega. DUNAj, 27. V smislu sklepa francoskega mimrisstrskega sveta je bila popoldne na inozemskih borzah izvršena intervencija na korist francoskega franka s pomočjo bančne tvrdke Lazar Frerres. Intervencija je imela uspeh in zvečer se je frank dvignil za 8%. Nia ta način so se izenačile dopoldanske izgube z večernim dvigom franka. Priprave za izpraznitev Koelnal Odprava vojaške kontrolne komisije v Nemčiji*? PARIZ, 28. Poslaniška konferenca je imela včeraj dopoldne sejo, katere se je udeležil tudi maršal Foch. Izdan je bil sledeči komunike: Konferenca je razpravljala o noti nemške vlade z dne 23. t. m. ter zaprosila medza-vezniski vojaški odbor v Versai'llesu, da poroča o vojaških vprašanjih, ki jih navaja nota. Poslaniška konferenca je na drugi strani začela proučevati ukrepe, ki bi jih bilo treba izvesti, čim bi! bilo mogoče določiti termin za izpraznitev kolinskega ozemlja, in sicer posebno z vprašanjem razdelitve čet v ozemlju, ki naj ostane še zasedeno. BERLIN, 28. «Tag» poroča iz krogov medzavezniške vojaške kontrolne komisije, da bo poslaniška konferenca v kratkem sklepala o odpravi vojaške kontrole v Nemčiji, kar naj bi ise zgodilo še pred 1. decembra. _ Izid švicarskih volitav Napredovanje levičarskih strank BAZEL, 28. Nedeljske volitve izkazujejo znaten napredek levičarskih strank. V državnem svetu bodo imeli na podlagi nedeljskega žzida radikalni demokrati 59, li*-,beralni demokrati 7, socijalna skupina 4, politični konservativci 42, kmetje 30, socijalni demokrati 49, komunisti 3 in divjaki 4 sedeže. _ Kraljev odhod na zagrebško umetnostno -zgodovinsko razstavo BEOGRAD, 28. (Izv.) Danes je kralj sprejel v avdijenci jugoslovenskega poslanika pri Vattikanu g. Smodlako. Jutri se bo v zunanjem ministrstvu vršila glede konkordata z Vatikanom seja. Ob 23. uri je kralj odpotoval v Zagreb, kamor dospe jutri opoldne. Obiskal bo umetnostno-zgodovinsko razstavo. Obisk se drži uradno tajno, ker kralj ne želi sprejema. Krojač zaklal svojo hčerko s Škarjami RIM, 28. «Tribuna» poroča, da je v Boc-ciglieriju pri Cosenzi v Kalabriji krojač Enrico Greco po ostrem sporu večkrat ranil svojo 20-letno hčerko s škarjami ter jo na ta način umoril. Greco je skušal zbežati, a je bil še pravočasno prijet. Veliko feleznlika nesreiav Ameriki 20 mrtvih in 25 ranjenih NEW-YORK, 28. V bližini vasi Victoria^ 50 km od Memfiaa je ekspresni vlak Flo-rida-Kansas City skočil s tira in zdrknil v deset metrov globok prepad. Večina potnikov je spala, ko se je prigodila nesreča. 20 oseb je mrtvih in 25 ranjenih. Silno neurje v Pnlermu Dve osebi mrtvi PALERMO, 28. Včeraj je začel nad mestom padati silen dež, ki je trajal 10 ur. Zvečer so bile vse mestne ulice pod vodo, tako da se je moral ves promet ustaviti. Potniki, ki so prispeli v Palermo z vlaki, so morali radi splošne poplave ostati v vagonih. Voda je med drugim vdrla v tiskarno Sandron, eno največjih podjeti-j v Palermu, v katerem je bilo zaposlenih 300 delavcev. Tiskarna je bila popolnoma zrušena. Neki kočijaž in neka ženska sta ostala po tem neurju mrtva. Škoda se ceni na več milijonov lir. Na mestu nesreče vršijo gasilci in vojaštvo pomožna dela. Italijansko-ameriška pogajanja WASHINGTON, 28. V pondeljek se bo sestala ameriška komisija za konsolidacijo vojnih dolgov, ki bo proučila spise, tičoče se italijanskega dolga. Vesti o predstojećih pogajanjih med Italijo in Združenimi državami glede italijanskega monopola na tobak se zanikuje jo. Pregled dela prvega izvoljenega parlamenta v Čehoslovaški Povodom razhoda prvih izvoljenih zakonodavnih zbornic v Č eho si o vaški podaja agencija Ceps iz peresa odličnega strokovnjaka na zakomodavnem polju kratek pregled zakonodavnega dela poslanske zbornice. Prva nje naloga je bila ustanovitev lastne uprave, prežete z republikanskim duhom in demokratsko zavestjo; sposobno vršenje kulturne in socijalne funkcije moderne države. Biflo je treba poedine stranke in široke vrste prevesti iz bivšega prot^ avstrijskega tabora v tabor državotvornih elementov. Ker je opozicija v Čehoslovaški raznomarodna, ne samo taktično, ampak tudi v načelu in popolnoma nesposobna za kak skupni program in delo, so morale državotvorno delo sprejeti vse velike če-hoislorvaške stranke, ki so imele dovolj političnega samoodrekanja, neobhodno potrebnega za to. Narodna skupščina je posvečala svojo pažnjo predvsem financijelnim vprašanjem, ker se je zavedala, da je zdrava finančna politika podlaga države. V Čehoslovaški so se kmalu opažale nevarne posledice inflacije. Finančna politika se je pravorasno potrudila za stabilizacijo valute. Dovedla je narodno gospodarstvo brez velikih težav do ozdravljajoče deflacijske krize in je končno zagotovila državi ravnovesje in celo aktiven, proračun. Pri tem se je hitro ■izvršil povratek legijonarjev v domovino z daljnega Vzhoda. Storilo se je vse, kar je bilo možno za ublaženje stanovanjske krize in doseglo se je zboljšanje eksistence državnih nameščencev. Danes je s konsolidacijo inozemskih državnih dolgov in popolno obnovo državnega kredita na svetovnem tržišču dovršeno delo finančne varnosti, tako, da se čehoslovaška republika postavlja v vrsto finančno najstabilnejših tn najzdravejših evropskih držav. Gospodarska in trgovska politika si je prizadevala, da se vse produktivne s:le naroda podpirajo in razvijajo z uspehom, za kar je najboljši dokaz stalno aktivna bilanca čehoslo vaške inozemske trgovine. Čehoslovaška republika je že izšla iz pro-vizornega sistema kompenzacijskih dogovorov z inozemstvom in sklepa sedaj edino le redne trgovske pogodbe na podlagi najvišjih pogodnosti. Carinska politika zagotavlja čehcislovaški industriji produktivne in izvozne olajšave, a poljedelstvu zaščito in odgovarjajočo nagrado dela. Prometna mreža je dovršena posebno v Slovaški in Pcdkarpatski Rusiji; pota so urejena primerno modernim potrebam avtomobilskega obrata, telegrafska in telefoniska mreža je tudi znatno razširjena. Dodelana so pristanišča in usrtanovile so se parobrodske družbe za izredno važni rečni promet. Izkoristile so se vse pogodnosti, ki jih nudijo mirovne pogodbe za promet ts primorjem. Pogajanja za ustanovitev čehosloivaške zone v Hamburgu se bližajo zaključku in z Italijo so sklenjeni posebno ugodni dogovori za promet prekoi Trsta. Čehoslovaško blago se izvaža danes pod lastnimi barvami ne samo na vseh velikih rekah srednje Evrope, marveč tudi po morski gladini. Važen uspeh je dosegla čehoslovaška republika v svoji socijalni politiki. Eden njenih zakonodavnih činov je bila uvedba S-urnega dela in v času delovanja sedaj razpusčene skupščine je doseglo socijalno politično delo svoj višek z ustanovitvijo razseznega sistema za socijalno zavarovanje, ki se ne nanaša samo na delavstvo v ožjem smislu besede, ampak tudi na samostalne delavoe. Veliko socijalno delo je bila v Čehoslovaški tudi agrarna reforma. Anahroni^em fevdalnih veleposestev z vsemi fidejko-misnimi zaščitami je izginil; latifundije so se razdelile in so prešle v roke malega in srednjega stanu. S tem je poleg čina socijal- « EDINOST* V Trstu, dne 29. oktobra 1925. ne pravičnosti izvršena tudi pomembna gospodarska reforma na korist povečanja poljedelske produkcije. V kulturnem pogledu je bilo pred vsem potrebno popravljati pogreške, ki jih je nad čehoslovaškim narodom zagrešil stari režim tako v nekdaj avstrijskih deželah, kakor tudS in posebno v Slovaški, podrejeni madžarizacifi. V oblastih manjšin in v zanemarjenih vzhodnih krajih je spopolnje-njena narodna prosveta od temelja; srednje in strokovne šole so se zelo pomnožile; ustanovili sta se vseučilišči: Masarykovo v Brnu, Komenskega v Bratislavi. Poleg tega Husova evangelska fakulteta v Pragi in visoka veterinarska in poljedelska šola v Brnu, kakor tudi trgomka v Pragi. Posebna pažnja se je obračaia narodni vzgoji. Prosvetno delo, posebno* knjižarstvo in zaščita spomenikov, se je na novo organizirala. Ena najvažnejših nalog mlade države je bila izpopolnitev redne vojske. V času nemira, nastalega po prevratu, se ni mogla aamisliti mlada država brez potrebnega obrambenega aparata. Čehosiovaška republika. se je takoj od začetka popolnoma zavedala in ni dala povoda za kak dvom na tem, da je vojska tudi samo za obrambo in da mora biti pfcd lastne moči državljanstva, nikakor pa tuje telo, oddaljeno od življenja in volje naroda. S te strani je biio potrebno ustvariti povsem nov organizem, neodvisen od avstrijske prošlosii. zares narodno-demokratsko vojsko, pri tem pa tehnično enako opremljeno in z enakim sposobnostmi kakor jrh je imela prejšnja [voijska. Vojna uprava sit je pri tem vedno prizadevala, da plačilne moči državljanov ne bodo obremenjene in da vojaška dolžnost ne bo ovirala naravnega razvoja gospodarskih tsil Stroški za vojsko so bili od leta 1921. toliko absolutno, kolikor relativno zmanjšani in nadejati se je, da se bo do sedanji obrambni sistem mogel v dogledne m času zame niti s sistemom milice, predpisane z ustavo. Na sedanjem razvoju inozemskega položaja ima čehoslova.^k^ politika tucH časten in pozitiven delež. Vodstvo čehoslovaške v nanje poiitike je stremela cd prvega začetka k cilju, ki je končno dosežen z dogovori v Locarnu: pomirjenje velikih evropskih narodov, ustanovitev stvarnega edinstvenega Društva narodov, v katerem bi bila zagotovljena varnost vseh njegovih članov na podlagi mednarodnega pravnega reda in pravične sodne rešitve vseh spornih vprašanj. Ideja sodelovanja je izražena v Mali antanti, v čeho-slovaško-francoskem dogovoru, v nedavnem dogovoru s Poljsko, Vsa čehosJovaška istremljenja so šla za tem, da se dosežejo korektni in čim bolj prijateljski odnošaji z drugimi sosedi. Čehoslo-vaška vnanja politika ostaja zvesta naravnim zavezniškim odnosa jem, a simpatizira tudi z mednarodnim sporazumom. Ne vlada, ne vladajoče stranke niso nikoli prikrivale mnenja, da dogradba države še ni dovršena. Vodilni krogi so uver-jeni, dai je v Čehoslovaški izključno strankarska vlada nemožna. VESTI Prastara oite polni na Rim Včeraj se je vršila v Trstu napovedana svečana proslava tretje obletnice fašistov-stkega pohoda na Rim. Milica je bila v ta namen mobilizirana. Tržaški župan je izdal povodom tega praznika proglas, v katerem združuje v eno celoto včerajšnje svečanosti is prazniki, ki bodo sledili te dni do državnega praznika zmage (4. novembra) ter poziva Tržačane, naj se udeležijo teh spominskih slavnosti. Proslava sama se je vršila po določenem redu. Ob 10.30 je bila izročena pri Sv. Sm0 dobri Evropejci, toda »odimo, da bi bila uro pred odhodom. Cilj bo postavljen na Op-Evropa manjša, če bi ne imela Francija v nji — tistega mesta, ki ji pri«toja.» Te besede — pravi Pierre Bernus — kažejo pravost in popolnost značaja Ernesta Denis-a, dobrega pa*rijota in dobrega Evropejca obenem. Ernest Denis je bil poklican, da vodi «Ligo pravic narodov*. Leta 1916. je odstopil in s tem je izginilo udruženje, ki je sicer malo časa delovalo, katerega delo pa je bilo vendar koristno v zadnijh dveh letih pred vojno. Erpest Denis pa je bil tudi vesten motrilec dogodkov na slovanskem jugu. Na.podlagi opazovanj na licu mesta je v srjajmih publika-kacijah poučeval evropsko javnost o narodnih in političnih razmerah na Balkanu in je z bi-strostio svojega velikega uma in svojo gorečo ljubezniio ro pravice do svo>e smrti reklamiral svobodo in suverenost slovanskih narodov na Balkanu, Za pravico in svobodo narodov je dopuščal tudi vojno, ali ravno zato je bil apostol bodočega miru v Evropi, Kajti njegov temeljni nauk je bil, «£a le pravica vsem narodom more trajno zagotoviti mir ▼ Evropi. Druitvene vesti — Slov. akad. društvo »Balkan*. Danes sestanek s predavanjem. — Odbor. — Predavanje, V petek 30. t. m. ob 8, uri zv. bo v otr. vrtcu pri sv. Ivanu predavanje: Predaval bo strokovnjak o negovanju dojenčka. 2ene in dekleta, ne zamudite te prilike in pridite vse! — M. d. «Sporta* - Skedenj, Danes točno ob 19. uri sestanek s predavanjem. — Odbor. — M. d. «Tabor» - Sežana. Ker je tov. predavatelj' obolel, odpade napovedano predavanje. — Z. M. D. — M. d. «Grad» - Bane-Koo*oneL Kakor že javljeno se bo vršil danes zvečer točno ob 8. važen skupni sestanek. Ker so na dnevnem redu važne tođce, je prisotnost vseh članov obvezna. Vabljeni so tudi prijatelji društva. L L., blag. ki želi natančnejših informacij, naj se obrne na omenjeni odsek pri Zadružni Zvezi v Trstu, ul. S. Francesco 16, I. Da se zadeva, ki je za kmetsko ljudstvo posebnega pomena, natančnejše obrazloži, bodo sklicani sestanki prizadetih posestnikov. deilh borec za prauiee narodov Nedavno s»o odkrili v n;egovem rojstnem mestu, v Nimesu v Franciji, spomenik možu, ki in, s tem resničen apostol miru. Bil je to Ernest Denis, veliki fnanco&ki patrijot, primer prosvit- ______, _ ljenega Evropejca, slaven zgodovinar in —. Jirstu nova zastava prvi kohorti 58. legije kot borec za pravico narodov — velik prija-državne milice. Ob 12.50 se je vreila krat-jtcli slovanskih narodov srednje Evrope, ka slovesnost v državni zavarovalnici proti Ernest Denis je že pred vojoo z deli svojega nezgodam v ul Coroneo 21., kjer je bila.unia dosledno in prepričevalno vršil to svojo odkrita spominska pJošča. i f^^o nalogo izleti pa je bil v letih d t/ u -» • 1912.—1916. na čelu organizacie, ki si te »a- S^Tjt nalogo brarnbe pravic aarodo^ govori s>o buli objavljeni v «MeseČnih zvezkih; lige za pravico narodov«. SPORT činah. 12. Dirkač, ki bi aku&al krajšati progo, bo diskvalificiran ter kaznovan poleg tega z denarno globo. 13. Ravnotako se bo niskvalificiral dirkač, ki ne podpiše čitljivo kontrolnih listkov, četudi lahko dokaže,* da je prevozil celo progo. 14. S. U., organizator dirke, ne prevzame nobene odgovornosti za evemtuelne incidente, ki lahko doletijo posameznega dirkača, niti ne za škodo povzročeno tretjim osebam Vsak vozi torej na lastno odgovornost. 15. Predstojeći pravilnik se spopolnjuje s pravilnikom U. V. I. IZ MEDNARODNEGA ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA Nogomet: Mednarodne nogometne tekme; Nemčija - Švica 4 : 0, Angleška - Irsko staje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Okreval bo v 4—5 tednih. — Neroden kolesar. Včeraj predpoldii« ^ prišla iskat .pomoči aa rešilno postajo 25-letna Angela Capon, »tanujoča v ul. JF. Serero frt. 27. 2ensrka, ki je bila opraskana po rokah i« obrazu, je povedala, da se je v ul F. Srrero, ko je šla s svojim 11 -mesečnim sinčkom po cesti, zaletel v njo* neki neroden kole«&r in je podrl. Tudi otrok je zadobil k sreči le ne-znatne praake, — Po krivdi neznanega neprevidnega kol«--sarja se je moral včeraj opoldne zateči v mestno bolnišnico tudi 43-Ietni carinski uradnih Fran Sicherianz, stanujoč v ul. Udine št. 36. Ko se je Scherianz gne 26. t. m. vračal zvečer domov iz 2avelj, ga je v bližini železniške postaje pri Sv, Soboti podrl neki kolesar, ki jc vozil brez luči. Pri padcu se je Scherianz pobil po glavi, toda ,ker rana navidezno m bila n«-varna, ni šel k zdravniku. Pozneje pa ga je 0 : 0, Holandija - Danska 4:2. — Renatih barv- Smoči okolr prihodnji teden v Padovi. V nedeljo bo! 17,45 je izbruhnil v tovarni oljnatih barv Gioc-igrala s četo sestavljeno »samo iz Otfrov, ki!5hino Veneziani v Carboli zg. št 384 požar, četah. igrajo za prvenstvo v italijanskih Tekma bo gotovo zelo zanimiva. Težka Atletika: Francoz Cadine je potolkel svoj prejšnji rekord dviganja teže s tal. Dosegel je kg 271. b. p. Iti bi bil malone docela upepelil tovarnišv — Športno Udruženje. Danes ob 20.30 seja CSV v prostorih v. Fabio Filza. Prosim točnost m navzočnost vseh. — Predsednik. «Adria» - «Ob*or» 1(1. Branitel;č teh dveh sta.ndartov nudijo vsaj do danes naši publiki še največ športnega užitka Res te sioer, da je nedeljska tekma tupa tam nudila tudi momente, ki so bili vse prej kot spor ini, a na splošno je ta tekma zadostila pričakovanj«. Tehnično je «Adriaa precej nadvladovala *Obzor», le tu pa tam so se njeni napadi trgali, nekoliko radi terena, nekoliko radi večnih varijacij v i»ti. Napadalna vrsta «CH>zora» se odlikuje po ostrih, močnih poslopje. OjJenr; j« izbruhnil v oddelku za kuhanje lanenega olja; iz dveh velikih kotlov e jz neznanih vzrokov prikipelo olje, se izlilo v peči in zagorelo z vel kim plamenom. Kakor bi trenil, je začelo goreti tudi olje v kotih in v par minutah je ogenj zavzel iako veliki' — S. k, «Val» - Barkovije. Seja odbora se obseg, da mu uslužbenci tovarne, čeprav o bo vršila ta teden izjemoma v četrtek ob 9.;takoj lotili gašenja, niso bili kos O do?" ku zvečer v navadnih prostorih. Istočasno ob-ve- j je bilo nemudoma obveščeno povelistv., ie-ščam, da se bodo vršile od sedaj dalje odbo- stnih gasilcev, ki je odooslalo na !icc >csta rove seTe samo za Člane odbora ter bodo gg. 'dva oddelka ognjegascev pod vodstveni po-Člani tehničnih komisij od slučaja do slučaja ročnika Uxa. Radi velike količine lahko gi»r-po potrebi posebej pozvani. — Predsednik. j liivega materijala sc ie ogen medtem razširil. — «Val» - hazena. Danes trening ob 2.30 Gasilci so imeli precej težaven posel, a b:li so popoldne n? igrišču I mu kos. Tekom dobre ure je bil ogenj že moč- , ' -.t . j - i . . ;no omejen, okoli 19. ure pa ie bil že pocol- _ «Val» - nogomet. Vsi igralci, ki Fid«,^ udušen Kljub temu je poiar povrroči! v poštev za prvenstvene tekme prostih klu-; veUio škodc z^relo jc kikif & strchv, bov, na. Si pravočasno oskrbe 2 fotografi,! -ki|velske , kje;so bili katU M ^^ olja. naj jih jzroče do 4. novembra načelniku teh- . • i/- nične komisij«, oziroma trainerju. is tržaškega življenja in uničena je bila tudi velika količina lanenega olja in drugih surovin, ki se rabijo pri izdelovanju barv. Škodo se ceni na približno 150.000 lir. _ , Pri gašenju je pomagal tudi oddelek četni- — Žrtev avtomofala. Včera, popoldne okoli kov fa&slovske milice, ki se je vračal od pro-16. ure ,e zasebni avto, ki ga je vodil 18- 3lave obletnice fašistovskega pohoda na Rim.. leLni Josip Covassin iz Mogliano pri Benetkah,; Miličarii so prenašali sode olja iz goreče lope ki se je vračal iz našega mesta, k,er je v. na varnc posi.u se je 22-letni četnik Ma- družbi nekaterih znancev prisostvoval faši-: ri|an Facchin iz Skednja precej tež.ko pošk -stovskim slavnos-tim, v domaČi kraj, podrl na dovai; počila mu je trebušna mrena, rad česar _ Greti 7-letno Marijo Petrina, stanujočo v ul. je v mestrk) bolnišnico. Okreval bo. aito strelih, a je še tudi raztrgana. Obe četi sta i Seminario št. 2. Deidica je hotela preko ceste ne nast0pij0 kake komplikacije, v dveh tednih ojačali obrambo, oziroma vrsto baifov. Adria ravno v hipu, ko je pridrvel avto, ki jo je j --- je imela v centerhalfu Meneghettija, «Obzor» tako hudo treščil na tla, da si je revica zlo- _ Krvav pretep med sefmomavci v Kania- Schillana in Antončiča v backu (Schillan je mila na .kompliciran način desno nogo v »teg-; na^ Predvčerajšnjim je bil v Kanfanaru se-znana pojava v vrstah «Stella»). Razvidno je i nu. Šofer je pobral svojo žrtev in jo prepeljal menj za živino, katerega je obiskalo tudi pre J* __ ! a •• IaI 4 « /%. »i K. 41 oli Ma S «r m rx r4 n rt /\1 ni K r» Polr nmri m.Af O 1 Q '___! _ SI -_.il _ 1 ----„i___"_ i .. M _^ aIj'aI'.aa Pj zbirati na trgu Uniita milica in kmalu po treh se je začela parada z defiliranjem. Po paradi se je otvorii sprevod, ki se je na-! ~Ta ^ bi]a usta,novljena v pariiu dve potil k gledališču Rossetti, kjer se je vršilo Jeti pred svetovno vojno. Možije, ki so se zdru- ob 5. urt slavnostno zborovanie. Kot slavnosten govorniik je nastopil fašistovski pr vak prof. Masi. žili v te; skupini, so se dobro zavedali težikoč take naloge, vedeli pa so obenem, da — če se ta naloga ne reš:< povoljno — mora neogibno Hiše so bile v srediiču mesta okrašene do usodne vojne in so v-tej smeri pouče- T * . . t . »i- vali evronsko javnost. Kakor so bih nasprotni z zastavami Istotako so i^vesiL zastove i prenapetcimi nacijon^izmUi istotako so m tudi inozemski konzulaa. Zvečer med b m; MSj)Ioiniki tistega pacifizma, ki bi hotel radi 1, uro so napravili skvadristt in baLiiia; m-ru žrtvovati pravičnost v varljivi veni, da s obhod po im-stu. Proslava se je iz vršila j tem ohranja mir. brez incidentov. ! Na ustanovnem sestanku gori ometn-jene Lige —------! v letu 1912, je imel E-rnest Denis velik govor, m trs« mM listov f Psoiizio l1^:™ ie orisai protfram nove4a udruženla VT -1 ■ 1 r> J- * t T.___i,- ^l.-Mi nismo nikaki pacifisti. Vendar ne bi Nemški t*sk v Pcadii-ju [na Trentmskem); lahke^a STCa vstoi>a; Priznavamo pa, je zadele te dni prava katastrofa. V zad- j da ^ vQ^a y goiovih siučajih opravičena. Če dneh so prenehali izhajati kar iri)e posian^tii noč in oblast zaiiralce-r. je nfonim tamka^nji nemški listi. Fred tedni je bil; žrtvam v dolžaont, da se branijo. Tedaj je ustavljen briksenski Iht «Brixener Nach-: vo:na sveta, a treba e zastaviti vse, da se richten» Pretekli teden pa sta prenehala prepreči, da ne zmaga krivica... V ta namen oba boceci&ka Hsta fn sicer «Bozener Nach- ^ odprta le ena pot: da se poravnajo krivič- ... .j. 'ino5U. ki morato v gotovi u« neogibno dovesti nehtenv- m tuch našim citateijem znani ^ & ^ - • Der Land&roaim», kateri se je imenoval, dokler ime «Tirol» še ni* bilo prepovedano, *Der Tircler». Pred čas cm smo poročali, da je bi! «Der Landsmann dvakrat posvarjen. Izdajatelji lista so prosili naio za potrditev novega odgovornega urednika. Prošnja je ostala dolge ča'?a brez odgovora, a te dni so do- do vojae. Vsako nasilje ima v sebi kal spora. Če si prizadevamo, r'a se ustvari bol; člove-čanaki in bolj; pravičen svet, zmanjšujemo možnost silnih izbruhov. Top ne bo več gjavni argument narodov in plemen, čim prisfli vest vsakogar k spoStovamju pmvic rsakogari To splošno vest hočemo ustvariti in razvijati, to ie namen naše Lige. To smatramo za svojo dolžno&t, saj. smo dediči francoske revolucije.« V skladu s temi svojimi nazori ;e Ernest da se je v tej tekmi šio za biti ali nciv mestno bolnišnico, kjer bo Petr nova morala ; Cejšnje število kmetov iz tamošne okolice. Po poj?v v kakih pet tednov varovati posteljo. j sejmu so se nekateri kmet>e zbrali v gostilni, — Nesreča pri delu, V tovarni strojev «Sta-1 ker so popivali do večera. Ko so bili vsi več bilimento tecnico triestino» pri Sv. Andreju ali manj vinjeni, je prišlo med niimi do prese je včeraj zjutraj ponesrečil 43-letni livar pira, ki se je razvil v srdit pretep. V divjem Mihael Marc, stanujoč v ul. Cristoforo Co- metežu je bil eden izmed pretepačev razparal lombo št. 6. Ko je s pomočjo šikripca dvigal! svojemu nasprotniku, kinelu Martinu Solda-težko železno cev, se je vrv nenadoma utrgala i tiču iz Nove vasi pri Sv. Lovrencu, trebuh v cev je padla na Marca, ki je obležal hudo po- dolžini 15 cm, — Orožniki so napravili konec škodovan; zlomilo mu je par reber na levi pretepu, aretirali nekatere pretepače in postrani prs in levo nogo v stopalu. Siromak skrbeli, da je bil ranjenec prepeljan v bolniš-}e dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne po- nico v Pulo. m v u . t1 . _ , j _ • I V 0«>>IUUU v IvUl A 9 *| **Mi u^bVAii bil? izdajatelji odlok, da se novi odgovorni. Deni5 ^petovano opozarjal na potrebo, da se urednik ne prizna. Radi lega je moral «Uer v politiko uvede demokratsko načelo ter je zahteval, naj se^etode diplomacije iz- prizna Landsmann» prenehati z izhajanjem, ker brez odgovornega urednika, ki mora fc&i potrjen od prefekture, ne sme iziti noben fet. _ £sntra!na mlžKsrna v Trstu in n&l! mlekarji premenijo. V letu 1913. in v prvi polovici "leta 1914. se je Liga za obrambo pravic narodov razvijala ter razširila svo.e akcije. Njena naloga je bila dvojna. Na eni sirani naj bi se izključili vplivi šovinističnih elementov., zahteve omejenega enostranskega nacijonalizma. Na drugi strani pa naj Liga nastopa proti absolutnim in terorističnim duhovom, ki naprav-l;a;o iz pravic narodov neki nezmiselni razd«-valn. nauk, >lu dovaia — če se krivo porablja — do cepljenja narodov, ali pa do ustvarjanja ogromn.it držav z namenom, ki razdeva na- Akctja, ki jo je pričela tržaška mestna občina za osnovanje centralne mlekarne, Id bi imela oskrbovati mesto z dobrim fta o __ zdravim mlekcm, je še le v pevejih. Mesto rodne organe v prilog strašnim gibanjem, kasamo s* ni na jasnem, ati naj samo oSnnie kršno je n. pr. pangermanizem. tako mlekarno ali pa naj bi bila mlekarna j f Reti se more, da je Liga vedno vztrajala na , K . 'n^tt _ tej pravi crti, a to te bila zasluga modrosti in okovana na zadnizm podlag s Sodek>T. | ^^^ nje pr€dSednika. V vsaki seji se mu je posrečilo, d aje zmagalo stališče treznosti niem mlekarn po dežeK, ki oddajajo svoje mleko v Trst. Gotovo pa je, da do take mlekarne pride in da bo z otvoritvijo centralne mlekarne prepovedano prinašanje mleka v Trst v majhnih množinah kakor tudi prodaja po nbcah in po hišah. Ker bodo s tako prepovedjo prizadeti ▼ prvi vrsti (kmetovalci tržaške bližnje in daljne okolice, je že sedaj potrebno ukreniti vse. da prepoved sedanjega dovažania In razprodajanja mleka na drobno po hišah nafde kmetsko ljudstvo pripravljeno hi da bo brez zlih gospodarskih posledic. Treba je pričet« z ustanavljanjem mlekarskih zadrug tam, kjer so potrebne, za zbiranje mleka Jn za njegovo odvažanje v Trsi. Pri Zadružni Zvezi, pri kateri so že včlanjene vse mlekarne tržaške in istrske pokrajine, se je osnoval odsek sestavljen iz zastopnikov lnteresiranih gospodarskih or-ganfzicij. ki ima namen se pečati s tem .vprašanjem in ukrenit vse potrebno, da ne bodo interesi našega kmetskega mleko-proi7vafa;>c»čega ljudstva prikrajšani. Ni teref na mestu cikdio razbtrrienie. Vsakdo, Francoski poblicist Pierre Bemus omenja v «Prager Presse» kako je v čestih razgovorih s pokojnim borcem za pravice narodov spoznaval raznovrstne kakovosti njegove in iz»-redno pravilnost njegove sodbe. Ernest Denis je n, pr, izjavljal, da je češko vprašanje posebno spojeno s programom Lige. Menil ie: «Ali po naravnem nagonu njihovega duha, ali po sili razmer, v .katenih so živeli, so Čehi vedno daiali svojim zahtevam splošen značaj. Stvar, ki so jo branili, ni bila le njihova lastna stvar, marveč stvar vseh zatiranih in tlačenih narodov. Njih partikularizem se ne giblje v ozkih mejah njih dežele, čeprav bi jih osebne simpatije in n ih neposredni interesi silili, da bi iskali naklonjenost petrograjske vlade, vendar odklanjajo neumestne ostrine moskovskih nacionalistov.* <*Mir ;e — je dejal — ideal, toda ne sme se kupiti s pretiranimi .koncesiami. Mi hočemo učiti vsakega človeka, naj spoštuje pravico drugega, da pa zahteva tudi spoštovanje svojih pravici Nauk. naj se ne upiramo zlobi, se nam zdi žalosten ne le zato, ker vzpodbuja tirane, marveč tudi zato, ker uničuje vse energije. Hočemo služiti stvari človečanstva, toda nočemo ji žrtvovati domovine. Mislimo, da ni nepotrebno govoriti o ljubezni do domovine. biti. Menon, katerega zopetni «Adrije» znači znatno ojačenje napada, je tudi ta dan imel čast zabiti edini čisti goal dneva (28. min. v prvem času). Tekma, napeta že v prvem polčasu, se je v drugem spremenila v boj moža proti možu, v skrajno hitrem, skoro d vjera tempu. Vrbec, Meneghetti, Počkaj, Kocjančič »o igrali vse za vae, pri «Obzoru» ro im odgovarjali v istem smiaki Tominc, Skok, Loperfido, Livieri. Sodnik izkfuči Žer-jala, «Adria» igra z desetimi možmi. Ima tudi to smolo», da ji sodn'k prisodi v celi tekmi dva kazenska strela. Prvega je streljal Tominc in skušal presenetiti Nadajo s srednje visokim. ostrim stranskim strelom, a ga je zgrešil, drug* kazenki strel v 9. min. je prehitel Nadajo v «plougeon-u» in prebil vrata. Goal! Razmerje kotov 5:3 za «Adrijo». Ni mogoče konstatirati, kdo je boljše igral; na vsak način pa zamoremo pohvaliti oba vratarja. — Sodil je g. Sancin. Pedanten in delikaten. — Publike precej. Supporters nc-sportni, div:i. -Adria« je igrala v sledeči sestavi: Nadaia-Po6ka% KocjanČiČ-Menegfcetti, Stolfa, 2er al-Sušan, Košuta II, Vrbec, Menon, Mahne «Obzor» ie postavi! sledečo četo: Germsn-An'ončič, Schillan-JLoperfido, Skok, CaPiga-ris, Zadnik, Tominc, Livieri, BuSin in Drngo-vič. S* DIRKA ZA PRVENSTVO JULIJSKE KRAJINE. Športno Udruženje priredi v nedeljo, .rtne S. novembra t. I, cestno kolesarsko dirko za Prvenstvo Julijske Krasne. Vpisovanje k dirki se zaključi nepreklicno dne 5. novembra ob 8. uri zvečer. Prijave sprejema gosp. Mirko Pavlovič, Trst, «1. Luci o Papiriano j^tev. 6. Opozarjajo se diskača, da se prijave dbšle po navedenem roku ne bodo upoštevale. Za dirko velja spoda, navedeni pravilnik, spopolnjen s pravilnikom inranim po U. V. I. Dirka se vrii na 110 km dolgi progi, radi Česar bo v Apdovtč ni postavljeno okrepčevališče. PRAVILNIK 1. Športno Udruženje organizira za nedeljo, dne 8. 11. 25 cestno l«rfeaai»ko dirko za «eh' aiw> bi b la nieŽova mimika enaka se gotovo udeleži tuiI z lepimi in dobro predna-štva so spremljali jjokojnico k zadnjemu po- §animj pevskimi točkami, dalje goriškega man-čitku ter ji zapeli ob obrtem grobu v slovo -pretresljivo žalostinko. Bodi domača zemljica lahka zavednemu dekletu! — Crnice na Vipavskem. Tukajšnje «Bralno in pevsko društvo- je v nedeljo, 18. t. m., uprizorilo na dvorišču g. Albina Slamiča Hor-stovo veseloigro ^Nebesa na zemlji«. Prostor dolinističnega krožka, ki ;,e med odmeri in tekom prizorov poživljal celo prireditev. Po končani prireditvi je društvo nudilo svojim članom kratko zabavo s petjem in godbo, za kar se moramo znova zahvaliti miindol.n:-stičnemu krožku. _ Želimo, da se zavedni Crn čani kaj kmal^ za take prireditve je bil kot nalašč. V prihod- ZOpet pokažejo na odru s kako bol:$o prire-nje bi le želeli, da bi društvo ne zakasnilo, ditvijo in z boljšim gmotnim uspehom kot tato liko z uprizoritvijo, kajti bilo bi se bati, da fcrat Sicer pa je bil uspeh že sedaj lasKav. na« tekom tretjega dejanja ne dohiti tema in; z njo seveda še pre> večerni hiad, ki se ga pa že lahko imenuje mraz. Igra kot taka ni bogve kako globoka. Zadnje čase pa se ]/e začela uveljavljati ptt-ece^ j>ol podeželskih odrih. Med prvimi je bilo Drama- z tično društvo v Gorici, ki je to veseloigro uprizorilo . Morda zato, ker je njemu lej>o — Idrija. {Praznovanje obletnice pohoda na Rim). - Tudi Idrija si je nadela v nedeljo svečano l;ce z zastavami, sf bile obešene oken. Po mestu so bili nalepljeni lepaklf ki so vabili k praznovanju. En plakat je pa naznanjal, da bo ob 11. un imel v dvorani hotela Didič» slavnostni govor prof. Lavalotti, ka uspela, je našla toliko zanimanja. Poudariti pa \.s- poznamo po članku Ven z bar moram, da igra ni za vsak podeželski oder,, ^ Malo p. deveteri ;.e dospelo pe« n, M£a„v riio; 2. je že «r. be£ Uk.. da io .e ^ ^o^T^ Ob ince.rt^ ena,t razumelo «. ^edalci. ...... vršil sprejem; njej na Čeh ie bil idrii- A/- --® . . :,«raI vršil spr Igro je režiral Josip Živec, kije tudi 'S lki fašK> s SVQJO ^^ in napisom . vlogo Balona. Ne bom govoril o ^^^ 1'erta^ Sledili so jim oni iz Tribuše. P^d ho-že dobro poznamo z odra^ v Irg. dom . .; lelom SQ se zbraIi vs{ povabljenci. zastopn.Ki niti moram pa da »o f Zrvca j ^ vojaštva, uradniki in šole. Ob četrt na dva- isto vlogo že mnogo bolje^ ^ ; „aist se nrin.-li^ slavnostni govorn k v sprem- gotovi svojih nastopov. Tega pa ni icnv igralec sam, ampak režiser, oziroma onŠp:cijent, i vsi v dvorano. v, m i ki ne oošilja o pravem času igralca na oder. V dvorani je bila obešena slika Mussohnya Scenerija in maske so bile dobre. Tudi jez'k' in govorniška miza. Na levo so stopili mn-je bil dober, !e tu in tam j« kakemu igralcu čarji z zasUvami in zastopnik občane z me-u^o na domačo govorico. Omeniti pa je treba,Istno zastavo, na desni pa so bili šolarji z ave-da je bil šepetalec najhrie ie radi prevelikega! ma zastavama( vseh skupaj 105). Omenim naj ____^imm nr^lacon ^ i A* e« it» t udi ostanek našega zavooo. 11. Udno« bo dan točno oo 1'I. zjuiTaf. I^v «« r------------^ -------? 7 .--T--,„j: n,»anpi na^erfn kači se bodo morali predstaviti n« startu eno navdušenja v prvem dejanju preglasen, a se je ' še to. da se je tudi ostanek našer,a V Trstu, dne 29. oktobra 1925. t£jj!NOSr» -udeležil proslave korporativno z g. ravnate- prirejalo slične koncerte ter nudilo goriškemu v I 1 nknlflrt«. »aa! A o 1 nfiarfs u m p t n i ć.k £>se izjavljajo nezadovoljne z nacir mu podtikajo razne stvari, če se govori, da j nom nabavljanja mleka. smo «purgirali» kakega ničvrednega duhov-i Glede pristnosti mleka bi biilo pripomniti nika. • t • 1 • konsumentu v odgovor, da so številke na- Nato se je dotaknil Slovanov. Izjavil je,> d njegovih zastopnikih v tem po- da fašizem ni nasproten slov. jeziku, .zahtevajo £ vsak način pretirane. Za letnih pa, da drugorodc! poznato državni jezik. Cil , f*eaxi.... v , > t- Lšizma je ustvariti enotno ljudstvo v okviru. 11 milnonov hr za katere na, bi^bilo pri Italije Fašizem ni nasproten ljudstvu, ampak! krajšanc prebivalstvo Trsta, bi nioralo biti samo voditeljem, ki delajo umazane špekula- j prilfao 23% vode (-najcenejše sredstvo] — .T , , j , - memo v poštev uporabo ter:h delo dobro poznaj. osebo 0.163 I (komaj 1/6 1), kakor jo na- Končno je še rekel, da prerokuje,o neka-p^00 * k ' , , v teri fašizmu slab konec, a faš.zem dela, dela; vaja statisuKa ueiavsiuu^ iu*u». in koraka proti zavzetju svefa. Trstu. tedaf bs moralo *meti prodajano Sledile so nato častftke govorniku od vseh'mleko povprečno celo 35% vode, kar Di strani, Naio se je razvil sprevod do podpre-1 pa ±e pri današnji kontroli izključeno, fekture z godbo na čelu. Šli so nato mi ličarji, j Nikakor pa ne smemo pozabiti, da je tu 9 po številu, s tremi zastavami, in za njimi. preprodajalcev. Preprodajalci se pa ostali somišljeniki m nesomišljemki. fckazojeio. itak vedno in povsod tako pri — I01 ^a, (Stanje ljudske šole.) V našem li-i falsificiranju kakor pri cenah blaga. Pri-stu smo že večkrat poročali o zadevi naše j mniti e _ tudi, da bi »Se ona svota itak ljudske in meščanske šole katere se hoče se- , F smatrati za popolnoma izgubljeno dai p o po nom a iznebiti rudnik, ki jo je ze t oh- ,uustt * vr m • ® tat- ico stoletij vzdrževal, ter [0 naprtiti mestni ob- za mesto Trst kajti vec ali manj se sploh Čini Kakor prednji občinski svet tako tudi I vsak izkupiček našega kmetovalca pre> ait sedan občinski komisar uvideva, kako kata- slej vrne zonet v ipesto; na pr. v otoftki strofalne posledice bi imelo to novo breme za; -kupa obleke, perila itd., davkov, upera-©bčinske finance ter se trudi z vso vnemo, da ^e prometnih sredstev itd. Saj ne prefcra- bi se zadeva uredila na način, da bi se manj - - '' * *------ i—*-- ko mogoče obremenjal občinski proračun. — Kakor znano, ravno vsled tega danes ljudska šcia pravno ne pripada ne rudniku ne mestni občina i; prvi se je hoče otresti, drugi je noče mo, če trdimo, da ni mesto ono, katero preživlja deželo-kmeta, ampak naspretrao': dežela je ona, ki ga m ga še dolgo bo pre- oucinai; pivi se je nvt-e vncou, j ... , ,__• „ sprešeti. V takem kritičnem stanu se je začet-j Da bi bila preuredba octnos.no OTganiza kom tega meseca otvoril pouk na naši ljud- r *-----'-1-------- ^ " " ski in meščanski šoli. Razmere pa se do danes še niso prav nič zboljšale, ampak je stanje tako kakor pač more biti v takih razmerah. In io stani« ;ve skra:no žalostno! Kmalu bo me-pcc dni odkar se je otvoril pouk, in še ni nastav 1 jenih dovolj učnh moči, stare izvrstne učne moči pa so biie prestavliene v neznatne kra-je. Natveč;ega pomena pa £e poman.,kan\-iezni ne tičijo vedno le v živilih. Glede načina preskrbovanja Tnsta z mlekom st mora biti naš poljedelec vedno svest ha 1z^^rJLrtii^žrit tekla voda celo v razrede. En Tazred je dal j bitni blažji ak strožja uKrepa. na Travniku napovedan: koncert tržaških mojstrov. JPo prvotnih naznanilih bi se bil moral vršiti koncert v gledališču, v poslednjem hipu pa )e bilo razglašeno, da se bo vriil v dvorani *Vittoria». Na sporedu «o bili Oierubini znega večera. Koliko časa, koliko truda si bo prihranila, ko ji bo zadolstovaho za oddajo mleka k večjemu par sto korakov do pobiralnice. Koliko več časa bo lahko posvečala domačemu ognjišču! Neprecenljive Be ethoven, Debus«y in Grieg, katerih dela so' vrednosti bo nega, katero bo potem lahko Podali tržaški mojstri z njim lastno precizno- i »osvetila vzgoji svodih otrok. Seveda bo •tjo in umevanjem, za kar so želi pri — ial — moral tudi oče gospodar tu pa tam zatisniti jie ravno mnogoštevilnem občinstvu burno po-! Jj y g j q " v Goriško glasbo-l ubeče občinstvo je iz srca Na* pr™**?*™ posledice organizacije hvaležno društvu prijateljev glasbe za izredni .^sega zivinore^ pn oddap mleka s kate-umetniški užitek, ki mu ga je nudilo s tem,; regakc»l5 stališča, vidimo, da morejo biti da ie pozva o tržaške mcjs're v Gorico —J ^anj vedno le ugodne. Uspeh je sicer odda-Sploina želja e bila, da bi društvo pogosto Ijen, priznapno, kakor pač vsak uspeh v VSAKOVRSTNO POHIŠTVO, novo in iz druge roke, se prodaja po najoiajih cenah v Gorici, Via Duomo 4, pod veliko cerkvijo. 1537 BLAGAJNA Werthheimer, dobro ohranjena, se proda. Šorli Jožel, Sv. Lucija._1538 POSESTVO v Levcu šrt. 2 ob glavni cesti 4 km od mesta Celje, Štajersko, obstoječe iz hiše, skedenaj in, gospodarsko poslopje 4 svinjaki vred, ter. 18 oralov zemljišča, se proda. Glede kupnine daje pojasnila Š-teian Potočnik v Hrenovi št. 19, pošta Vojnik pri Celju, Jugoslavija,_1534 Velika skiadifža *« - POHIŠTVA - dunajskega, navadnega in luksuznega v velikanski izberi in po konkur. cenah Na debelo Na drobno R. CAMPONOVO T«l. 793 - Vlalt XX Seltcmbre 39 TRSV poljedelski panogi, toda zato je pa bolj gotov in tudi lepši. Delati moramo sicer naglo .a previdno, kajti naš konkurent je že na ociti. Zmagali bomo le z organizacijo; v tej je naša moč! A. Čok. KLETARSTVO Duh in okus vina po slabi posodi Ta v krška napaka se pri na« pogosto dogaja. Tudi letos sem sli&ai več vinogradnikov se pritoževati, da je dobilo vina slab duh ali okus. Tega je krivo le slabo ravnanje z vinskimi sodi. Ako prazen sod takoj ne zažveplamo in če ga pustimo več časa tako ležati, tse razvajajo v njem glivice, ki razkrajajo les. Vino, ki je napolnjeno v take po&ode brez skrbnega saiaženja, dobi! slab duh in okus. Enako dobi vino slab duh, j če ga spravljamo v zatohle kleti, kjer sej nahajajo slabo dišeče tvarine, kakor n. pr. zelje, krompir ali trhel les. Kako odpravimo iz vina siab duh Takoj ko opazimo pri vinu to napako, ga moramo pretočiti v drugo diodbro, snažne in zažveplano posodo. Prezračenje in žvep-lanie vina povzroča, da slab duh vsaj deloma izpuhti iz vina. Drugo sredstvo je čiščenje vina. Čiščenje vina bo navadno zadostovalo, Če ima vibo duh po pustem sodu. Če je pa duh močnejši in če samo čiščenje z želatino ne pomaga, je treba vzeti tako tvarino, ki potegne taji duh nase. V to svrho rabimo navadno raistftnsko ati živalsko oglje, ki pa mora biti že prečiščeno in pripravljeno za. to svrho. Tako oglje, ki ga imenujemo vinski epooit, ga ima v Trstu Tržaška kmetijska družba. Za odpravljanje tujega duha iz vina vzamemo navadilo od 20 dot 200 gramov tega praška na 1 hi vina. To je odvasno, kolikor je vino pokvarjeno. Zato je treba vedno prej napraviti po»kušnicH z malim v večjih kozarcih. Ko smo ptotekusili, koliko praška je potrebno, se množina praška odtehta in nato zmeša v manjši množim v3na v škafu. Ko je dobro premešano, nastane v škafu črna tekočina, katero se vlije v sod in dobro premeša. Mešanje je treba kakih 5—6 dni vsak dan po enkrat ponoviti, da se sredstvo prehitro ne usede. V tem času potegne t; prašek duh nase. Sedaj pa je treba skrbeti, da se ta prašek iz vina odstrani, kar opravimo s čaščenjem n. pr. z želatino. Kako »se vino čisti z želatino, bomo opasali v nedeljski «Edinosti». Ko se je to izvršilo, namreč vino učistilo, ga pretočimo v drug nekoliko zažveplan sod. KRČNE KAPLJICE izborno sredstvo za uredbo želodca in proti želodčnim bolečinam in, krčam. Dobiva se v lekarni Castelianovich, All'Alabarda, Trst, Via Giuiiani. _1479 HIŠA z vrtom in travnikom v Sežani, bliztu kolodvora, pripravna za letovišče. Cena po dogovoru. Pojasnila daje Štolla, Via Boccac— cio 11. 1535 GOSPODIČNA, mlada, prijetne zunanjosti, vsestransko svobodna, ki si želi ljubezni in življenja, najde neusahljiv vir svojih hrepenenj *in željjž. Tanost Častno zaamčena. Dopise pod šifro «L'esperance» na upravo «Edinosti». 1536 PRIZMATIČNE daljnoglede kupuje Giusto Hirsch, optik, via Mazzini 36, Trst. 1481 KDOR ŽELI KUPITI v Jugoslaviji KAKRŠNOKOLI POSESTVO, naj piše in priloži L 3 na naslov: F. CVEK, KAMNIK, Jugoslavija. 1498 PRODAJALKA, popolnoma izvežbana v trgovini mešanega blaga, se spTejme. Zmožn-a tudi italijanščine ima prednost. Ant. Križaj, Ajdovščina. 1529 MLEKARJA, sposobnega za vodstvo velik«, moderne mlekarne, išče Trgovsko-kmetijsko društvo v Trstu, Via Raffineria 4. 1531 i Velika zaloga nemških iti čeških slamoreznic 719 8. 10. 12 col z verigo in brez iste, vsi nadomestni deli kakor noži, zobna kolesa, vedno v zalogi. — Prodaja tudi na obroke. • Križe — Postoina Pravimo Vam samo to: Predno kupite 4K> csleile si iuMg Izisert pr! M. STE1NER Via GePDfl 15 in 17 ViaGeppalS in 1? BABICA, avtori*irana sprejema'noseče. Govori slovensko. Slavec, via GiuKa 29. 64 KRČMAR s soprogo, brez otrok, se i^če. Potrebna je kavcija, dobra izvelbanost v go-stilničarski stroki ter poznane okoliša Sv. Jakob. Prednost imajo upokojenci. Nastop takoj. Naslov pove upravništvo. 1525 PROTI izpadanju las se dobi v lekarni v II. B stric.' izkušeno sredstvo kakor tudi barve za osivele lase. 1461 BABICA, avtorizirana, diplomirana sprejema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica) lastna vila, telefon 20164. 1277 sprejema vsak dan na sveji kliniki v Postojni N&iraiiia bolezni in operacija ŽARKI X. (733 Nakupite si obleko 720 pri tvrdki «« Trst, Corso V. E. 26 vfs-a-vls ZastavSjalnice Bogata izbera blaga, izgotovljenih oblek, paletots, dežnih pla-ščev, usnjatih jop, vse lastnega izdelka Govori se slovensko, nemško in rusko. Dalje na IV. s rani S potrtim srcem javljamo vsem, da nadvse ljubljeni POSEKAJ ALOJZIJ je nas danes ob 8.30 zjutraj, previden s svetimi sakramenti, 37 let star, preminul. Pogreb se bo vršil v petek, dne 30. t. m. c4> dopoldne izpred sanatorija Sv. Juata - Corso V. E. III. Gorica, 28. okt. 1925. Eić>ilija roj, Domalek, soproga; Marija vd. Pavle Uč, Ana por. Picfc, Pierioa, Angela por. Nagelj, sestre in. ostali sorodniki. so podvrženi črevesnim parastom. Kljub vsej higijeni otroka se le redko kedaj cnemogočfi prenašanje jajc potom umazanih rek v usta od kodeT ista prihajajo v želodec, kjer se iz njih stvoriio parasiti. Posebno sredstvo, ki izločuje take posledic«, k2 so večkrat skrajno nevarne, je čokoladni bonbon ARR1BA proti gHstam, ki je izdelan iz najfinejše mlečne čokolade Čokoladni bonbon ARRIBA proti gttsfam se dobiva v vseh prodajalnah po L 1.— v zelenih zavitkih. Pazite na ume ARRIBA. PODLISTEK E PHLILIPS OPPENHEIM: Um M Prevel France Magajna- «Se li smem v tem slučaju,» je prosil, «p v takem stanju si iz~ bere tako nevarno vožnjo po morju, kot je ta?» «To je mendta njegova stvar, ali ne?» je rekla suho. »Seveda,* je pritrdil njen tovariš. «Seveda! «Take opazke bi na;brž ne smel napraviti. Vsekakor mene bolezni zelo zanimajo. Sam sem nesrečen, ker sem tako slabotnega zdravja, in moja bolehno«t me mnogo ovira.» Ona ga je radovedno opazovala. »Imate najbrže slabe živce, kaj ne?» je vprašala. ^Strašno slabe,» je pritrdil. »in venoar.s je nadaljevala, opazujoč ga zagonetno, «ste napravili to nenavadno pot skozi zrak, da v-amcie parnik. Takega podjetja se nervozni l;-udje navadno ne lotijo radi.* «Š!o je za »tavo,* ji je pojasnjeval zaupno. -Samo kader gre za Ito, da se deb: ali izgubi kaka stava, pozabim na svoe živce. Sicer sem pa imel v tistem hipu nepremagljivo željo po odhodu. Svoje občutke, ka+eurifa sem se seveda zavedal, se« skušal kolikor mogoče potlačiti. Moram pa priznati, de mi je to pustolovstvo zopet strasoo pretreslo žhrc«.» «Ali je za vas res tako strašno važno, da bosi e prihodnji teden v Londonu?« «Vojni urad mi je to posebno narednije zatrdil. «Pridružim se bojnim vrstam, takoj ko dospem.a -Ali mislite,* je vprašala po kratkem molku, «da vam bo vojaški stan bolj ugajal kakor diplomacija? Jaz ne vem pravzaprav, kako naj označim vaše delo. Spominjam se samo, da so mi pekli, ko so mi vas predstavili, da imate nekaj opraviti s tajno službo.* Naslanjala sta se na ograjo parnika in ona je radovedno opazovala njegov dolgi, upadli obraz njegova usta iti njegove oči, ki so se skrbno skrivale za velikimi zelenimi očali. Izgledal je, kakor da se je postaral, odkar sta se pred letom snečala v Washingtonu. «Da vam povem resnico*, je rekel, »svojega dela sem se prece; naveličal Saj veste, kako je, ako človek ne zjame ne ribe ne ptiča. Dovršil sem tečaj za sistematično opazovanje v Scotland Yardu, mislim pa, da aem malo prepočasnega uma za tako delo, ki mu pravijo tukaj tajna služba.* : »Amerika vam ni nudila mnogo prilik, kaj? »Pogodili ste,» je odgovoril. «Na svojem kon tinentu sem bolj doma, V Ameriki sploli ne obstoji taka tajna služba, kot jo mi umevamo. človek se najde v neprestanem sodelovanju s policijskimi inšpektorji in s takimi 1/tidtti:, ki ne razumejo njegovega stališča Vsekakor pa, je zaključil, «ako imam kaj talentov, nisem mogel v Washingtonu priti z n.-^mi v ospredje. Ne verujem, da je bil dragi, stari Sir Richand1 niti najmanj žalosten, ko sem odhajal. »In zdaj mislite, da vam bo novi poklic ugajal?* ■»•Vojaški poklic? Moral se bom na prej malo izvežbati in potem bom videl. Zverinsko ostudno delo izvršuje vojaslvo dandanes. Jaz se ne upiram, če postopajo z menoj surovo do neke mere, vendar mislim, da bi pri tem morali na vsak način upoštevati mnenje mojega zdravnika.* Ona se .je zvonko zasmejala. «fVeste,» je rekla, jaz si vas nikakor ne morem predstavljati na bojnem polju v Franci :.> «Da vam priznam resnico, jaz sam si ne morem predstavljali tega,> je pr zn?l odkritosrčno. »Pripovedovanja, 'ki sem jih slišal glede pomanjkanja vsake telesne udobnosti, so r; ravnost strašne. Toda, je nadaljeval, 'kakor d;i bi se spomnil na nekaj drugega, «jaz si ne rr.c-em misliti, kako more vaS boln k po tako težki operaciji ležati na ta'ko neudobnih pos kot so na parniku. Moje mnenje ie, da pomorsko družbo naravuost sramotno, d naje iako strašne postelnjake. Vse kosti bolele danes zjutraj.* ah, za nm me -EDINOST. V trstu, dne 29. Oktobra 1«/K>. Omenjamo pa, da to sredstvo odvzame vinu tudi več ali manj barve, zato se rabi vinski e poni t večinoma le za bela vina,. Za odpravo tujega duha iz vina imamo tuoi še druga sredstva. N. pr. prekipevanje vina, kar se lahko izvrši jeseni, da se vino nai^e na pecijane tropine. Ko začne vino na tropinah močne kipeti, se nalije v sod. Nato se iztisnejo še ostale tropine in do^ dajo vinu v sod. R. C. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU Centrala: ulica Torre bianca 19, podružnica -uL Ražiineria št. 7, Telef, 44-39 ima v zalogi: Semena: špinače širokolistnate po L 6.50 kg, moioviica, rukle, salatine, ječmen šestovrstnik, zgodnji nižki grah, redkvice, čebulček in razna druga poljska in vrtna semena. Dete! e: lucerno in domačo ali triletno deteljo. Trave; laško ljulko, klasnxo, travniško bil- nico mačji rep. Krme: Orehove tropine omlete in v kosih, sezansove tropine, otrobi, laneno seme in koruzno moko po L 132.— za 100 kg. Umetna gnojila: superfosfat, kalijevo sol in amonijev sulfat. Kmetice stroje: slamoreznrce z in Ifrez verig, orala in razno drugo ročno orod.e. Bistilin, zdravilo za na spolovilih obolelo živino. Ptičjo krmo: konoplje, luščen oves, sveti ko itd Amerikansko lepivo za sadno drevje: Tree Sticki. Med. Naravni cvetlični med na debelo in drobno. Vinogradniške in kletarske potrebščine: Ki- pelne vehe, umetne giiv.ee, kit za sode, špansko zemlio, zamaške in vehe itd. SLAMOREZNICE. Tržaška kmetijska družba v Trstu naznanja, da &o dospele slamoreznice znamke «Mayfarth» št. 4 in št. 18 z verigami, katere se nahajajo v naših zalogah v ulici Torre bianca št. 19 in v ulici Raffineria Št. 7. Naročnike vabimo, da jih čim prej dvignejo. Nova naročila sprejemamo v naš! centrali ulica Torre bianca št. 19. Razpis daril v pospeševanje sadjarstva na Goriškem. Kr. izredna komisija za upravo furlanske pokrajine razglaša sledeče: 1. Sporazumno s pokrajinsko sadjere^s-ko eadrugo se razpisuiejo darila za lastnike in najemn ke zemljišč na Goriškem, ki so napravili ali ki bodo napravili sadovnjake v dobi od jeseni 1925 do jeseni 1926. Za sadovnjak se smatra nasad enovrstnih sadnih dreves (vj prvih let h dovoljeno, da se med sadnimi; vrstami prideluje/o tudi primerne zeTnate rast-j line), ki naj Ima po svoji obsežnosti, po ome- ■ jenem številu sadn h plemen in vrst po pri-; mernih obdelovalnih načinih in po množini \ in kakovosti pridelka najpr'kladnejše lastnosti,1 da se pridelajo z majhnimi obdelovalnimi! stroški in soodnosno s krajevnimi razmerami j velike množine bodisi za kupčijo v notranjosti, i bodisi za izvoz ali za obrtno izkoriščanje prikladnega sadja. 2. Za-ta darila morejo tekmovati le sadjarji,; ki so zasadili z breskvami, marelicami, hru-! skami ali jabolkami vsaj 1000 ma v griču ali; eno furlansko njivo {3ĆOO m*) v ravani Število vrst posameznih sadnih plemen mora biti ne le zelo omejeno, marveč tudi odbrano s kupčijsko razsodnostjo, to je izmed onih, i po katerih je največje popraševanje za notra-j ;nji konsum ali za izvoz ali za obrt in ki so naj-j pri-k'adnejše za krajevne razmere. Kmetovalcem, ki nameravajo tekmovati za darila, bo dajal tozadevne nasvete in navodila in bo na zahtevo brezplačno pregledal ra licu mesta nasade sad arsko-vinarski oddelek ^kmetijskega urada v Gorici, Via Trieste 43. Tekmovalci za ta darila bodo imeli pred-; nost pri nakazovanju sadnih dreves, ki jih bo razdeljeval po znižani cen! odbor za pospeševanje sadjarstva na Goriškem. 3. Za to tekmovanje je na razpolago 10.000 lir, ki se bodo najbrže zvišale z morebitnimi prispevki drugih čniteliev. Posamezna darila !bodo znašala od 200 do 2000 Hr. Pri podeljevanju daril se bodo jemale v po-siev posebne krajevne razmere. 4. Kdor namerava tekmovati za ta darila, mora predložiti furlanski pokrajinski upravi v Vidmu potom sadjarsko-vinarskega oddelka kmetijskega urada v Gorici (Via Trieste 43) najkasneje do 31. decembra 1926 prošn.o, v kateri mora navesti: a) Občino in kraj, v kateiera se nahaja sadovnjak; b) kdaj je bil izvršen nasad; c) plemena in vrste sadnih dreves; e) druge morebitne podatke o sadovnjaku; d) natančen podpis in naslov tekmovalca. 5. Nasade bo pregledala posebna komisija, k: jo imenuje pokrajinska uprava in ki bo sklep?la nepreklicno. V Viditre dne 6. oktobra 1925, Predsednik Giao di Caporiacco. mo to število, bi moralo že izpisanemu številu pripisati nadaljnih 24 nifei.) Odkod pa izvira ta naravnost ogifoanna množina toplo te 7 Najbolj pa enostaven bi bil odgovor: Solnce je bilo nekdaj na katerikoli način močno segreto in sedaj izžarjuje vase vsrkano toploto. Na sebi ne bi imela taka razlaga nobenega protislovja. Poudarjati pa moramo, da bi se Solnce vsled tega ohlajalo in sicer vsaj za dve stopinji na leto, ako bi bi!o vse iz vode, če bi bilo stvorjeno iz drugih snovi celo za 4 do 8 stopinj. Solnce bi se vsled tega kaj hitro popolnoma ohladilo in že po poteku nekaj tisočletij bi popolnoma ugasnilo. Morda pa se vnšijo o ogromnem obsegu na Solncu procesi, ki so enaki gorenju na Zemlji, kjer se združijo gotove snovi s kisikom, pri čemur se razvija toplotna energija. Tudi ta razlaga ne more držati, ikaj»ti tudi če bi bilo Solnce iz najboljšega kuriva in iz čistega kisika, bi vsa njegova masa zgorela že v dveh tisočletjih. In solnce iehta vendar približno 2000 kvatriljonov ton (vsaka tona po 1000 kilogramov), 1 kg najboljšega kuriva pa daje več nego 8000 kilogramsk h kalorij. Nekoliko boljša je razlaga, ki jo je dal Robert Mayer. Na Solnčno površje pada ogromno število meteorov, to so razmeroma majhna •telesca, ki izvirajo bržkone od -drugih nebes-n h teles, in ki pridejo tupa tam tudi v območje Zemlje in so tedaj zaznatna kot «utrinki». Če se že v Zemeljskem ozračju tako močnp segrejejo da zažarijo in po taki nastali toploti večinoma celo razpršijo, mora biti toplota, ki nastane pri njih padcu na Solnce neprimerno večja, kajti priletela bi nanje s hitrostjo 560 k lometrov na sekundo. Ni izključeno, da nastane vsa? cel Solnčne toplote na ta način. Da bi pa vsa Solnčna energija tako nastala, je izključeno, kajfti v enem stoletju bi bila masa v .o potrebnih meteorov eaaJea masi Zemlje, kar bi se moralo vsekakor zaznati. Razun tega pa bi v takem slučaju padalo tudi na Zemljo toliko meteorov, da bi na njej radi ta,ko nastale toplote bilo vse življenje onemogočeno. Neprimerno bolj verjetna je razlaga na podlagi takozvane kontra'kc i j sfk e teorij«. Prvi jo je postavil Helmholtz, nadaljeval jo je poleg drugih Lord Kelvin, zaključil pa jo je Emden Solnce se kakor naša Zemlja čim dalje bolj ohlaja. Pri tem se Solnce naravno krči. Po navedeni teoriji bi pri temi nastajala toplota, kakor se je to ugotovilo pri ohlajanju in istočasnem zgoščevanju plinov. Da dosežemo potrebno toploto, bi se SolnCni premer vsako leto skrčil za 50 metrov. Da bi mi z našimi sredstvi ugotovli tako spremembo, bi moralo preteči vsaj 15.000 let. Za razlago sera j nastaja oče toplote bi teorija docela zadostovala. Nikakor pa ni zadovoljiva, ako j"0 hočemo uporabni za vso že preteklo dobo, skozi katero je Solnce enako močno sijalo kakor danes. Kajti itudi ako gremo nazaj do časov, 'ko se je Solnce začelo razvijati iz ogromne meglene krogije, bi ugotovili šele 12, ali k večjemu 25 milijonov let kot starost Solnca. To pa je v najfau.Šem nasprotju z dejistvom, da zahteva že razlaga nekaterih geo'ošflcih in nrtueralošikih pojavov na Zemlji več sto, da več! tisočmilijonako starost za Zemeljsko skorjo. In Zemlja je vendar le otrok Solnca, Ko so odkrili radioaktivne snove., je bilo naravno, da so videli v teh prečudežnih pojavih tudi rešitev problema, odkod izvira Solnčna toplota. Radioaktivne snovi so ikaikorr znano, jprvine, ki same og sebe razpadajo in se pretvarjajo v druge lažje prvin«. Pri tem razkrajanju pa se razvija stalno toplota, ki je neodvisna od temperature (telesa. Tako razvije ena najbolj aktivnih snovi, radij, razmeroma veliko množino toplote, namreč vsak gram po 122 gjramski kaloriji na uro. Zadostovalo bt, da bi bil nekaj več kakor masonski del vse Solnčne mase radij in Solnce bi neprestano lahko izžarjevalo potrebno toploto. Toda tudi radij ni večen. V teku 1750 iet se prvotna moo-ž na zmanjša .na polovico, v teku nadaljnih 1750 l«t na četrtino in tako dalje in v razmeroma kratkem času bi bil ta toplotni vir docela izčrpan. Tudi ako bi mesto radija upoštevali drugo man) fvtro ratoadajočo snov, ne bi bil uspeh boljši. Praoče vseh racUio-aktivnth snovi, uran, se n. pr. skrči na polovico le v 5000 mi-ljonov lert, Cas bi bil zadosten za razlago Soln-čnega top'otnega žarenja, nikakor pa ne b: zadostovala po njegovem razpadanju nastajajoča toplota, tudi v prim-eru ne, da bi bilo vse Solnce samo uran. Po novejših nazorih fizike pa ni razlkro; omejen na radioaktivne snovi, verjetno je, rm v razvojni dobi, v ikakoršni se nahaja tudi Solr*-ce, razpadajo tudi druge snovi, morda celo v vec» XRST _ Via Ghega 9 v bližini centralnega kolodvora. Obiščite jo In primerjajte! 733 k itrU:onov kilogramskih kalorij^ Da napiše-1 cije. Ozki in ^olgi jeziki pomenijo brzsdano pro- Gostilna PR1NČIŽ prenočišča GORICA — Via N. Sauro 18.