Posamezna številka stane 60 vinarjev.
3§. Mli.	isrfta. iai 9. decestea «TO,	54 Molk.

JrtK^a ««fetefe Ja ?sljs;i paltefete i» r Steeds« t ¿saižSjanjint os dan sa celo leto 24 K, 90) ¡ete 13 8 fc» m teW iet« S K. —	3awea JvgptiMJfc BS,- Marofeiea m poiBJa «a?
^«BBflShw «Sfewrass&ega' ISaipaflsiJ«* t MmJSmjs», tisi is iopoKS?« d« «žjjoiedl. — Odje „KsiaKSHga lhfawes®* fifesSwa* ieMnjo iici povsiaa aarčMm»* — P««sasal flsij t!a»e|a, & 4 tirni 4Q «fe., a« i? staasfs i»*8a, «nMfttoat KeraUi eate Sto.*, — Scžopt«! m ne «mbjo. —	R^uStes mil Ste», i, i$rs(«s!» saražnino, fenenite ia rsMa»®«!*»
.-ri««žs 9« frfaSsi« r-ii rastft^^wifiittite Jea Rssiprai 149. «spreta« oglase primera* pajrasL ¥ aMeSra» „Maii ztrnarifo* ste* S» mate S3 »iit — SaaeraS? m sfrc?«wafo de «srka «p«i*.«i
Pfezaajvt^ relftaHMSJe ga	ssrsss®.
List ljudstvu v
Pomota ali — zlobnost.
S* so šteli pri Glavnem volilnem odboru v Ma-sibarc #fesove strank, se je vrinila skrajno nezasli-£*na „pomota" v to seštevanje. Imenitni računarji so „zmotili" naši stranki v škodo vedoma ali nevedo-®a — tega ne vemo — za celih 1794 glasov, kar je imelo sa posledico, da so se liberalni listi silno raz-tčselili iz^ftfbe našega osmega poslanca. Dobili smo v resnici 28.938 glasov, našteli so jih pa le 27.144. —
V> Beograda prihajajo zelo resna poročila. Mi- i atsirsivo se posvetuje in sklepa, kakšna bodi notra- ' «ia vpvava naše države: ali bo imelo ljudstvo kaj f pravice ali ne, ali bomo imeli centralizem ali samo - ] pravo	,
Naš voditelj dr. Korošec je podal pismene pred | loge in kdor jih je čital, je moral reči: to je edini j pravilni način ureditve naše države, ker se ljudstvo 5 res samo upravlja. Proti njemu so nastopili demokra £>e. fei hočejo centralizem in uradniško vlado. Pose -bei jie nastopil dr. Kukovec in se izrekel proti temu, «ist bi ljudstvo dobilo pravice in za centralizem in n-i\t-i niš ko vlado.	%
Najvažnejše v njegovi izjavi pa je, da naglaša, \ *a hožejo centralizem in uradniško, ne od ljudstva iz j voljeno in ljudstvu odgovorno vlado tudi Samostojni «i Naaodni socijalisti. Ta izjava je velevažna, kajti $ dvoje je mogoče: 1. ali je dr. Kukovec imel pooblasti s Vi, odnosno dogovor, da je tako izjavil, 2. ali pa se \ je naravnost v ministrstvu zlagal..
. Ml povdarjamo jasno in glasno: Samostojna ie ■ Sa v volilni boj z geslom: „Proč od Srbov", doktor | Korošec nas je prodal Srbom, mi hočemo biti sami i gospodarji s svojimi zadevami. Ako je sedaj vodstvo Samostojne dalo pravico, da se izjavlja v njenem i -ir<ena dr. Kukovec za uradniško vlado, za centrali -ram in proti ljudski vladi, potem je zgrešila nad ljudstvom laž in prevaro, kakoršne politična zgodovina Slovencev ne pozna. Mi ne moremo verjeti, da se je aeodila ta prevara, zato javno vprašamo vodstvo Samostojne: „Ima dr. Kukovec, kot vodja protikmetske, meltianske liberalne stranke pravico, da se izjavlja In ril v imenu Samostojne za ogabni centralizem in
Tozadevno je poslal poslanec dr. Hohnjec dne 5. t. m. ministru Draškoviču protestno brzojavko, v kateri je zahteval takojšnjo revizijo štetja. Številko revidirajo že pridno in bomo brezdvomno, doživeli še marsikaj zanimivega. Po naših' prvotnih in natančnih računih nam gre na Štajerskem 8 mandatov in ne 7. Svoj 5. mandat bo morala pustiti splavati po vodi Samostojna, ki dobi samo 4 poslance.
tirokratizem?M Dvoličnosti ne bomo trpeli in r kratkem bo grmelo po naši domovini, kakor Še nikoli, a-ko mislite, da boste varali ljudstvo.
In Narodni sccijalci? Kje je vaša neodvisnost od onih elementov, katerih koruptnosti in škodljivo -sli niste zamogli dovolj ostro obsojati? Hočete Še naprej korupcijo In proiekeijo, ker se oglaša reprezen-innt stranke, ki je kriva najslabše državne uprave?!
Obračamo se do vsoh resnih, pametfiih in ice*-zaorr.idečih, naj dobro in pazno zasledujejo- kretanja v politiki tam doli v Beogradu. Bodimo bdeči, da "as no prevar i jo!
Izgovor zakrknjenih liberalcev: klerikalci hočejo samoup*v>>o, ker njim paše, pač prav nič ro velja .n le duševni revčeki so zmožni taki rovoriL Mi hočemo samoupravo in pametno gosSiiitarsko in politi f no ireditev države zaradi ijiiustva; ker vemo, da jo le no ta način aiosoč napr dek ;n blagostanje, s tem pa zadovoljnost ljudi in moč dir*av3, Ze pred volitvami nismo nikoli sami odločevat;, &a<ii| smo tudi le relativno najmočnejša stranka. In če bodo drugi pri nas boljše politično gospodarili, bodo vladali oni, ko bomo mi imeli zaupanje ljudstva pa bomo gospodarili mi.
Jasnosti hočemo mi. jasnosti in doslednosti hoče ljudstvo.
Mb dela sa roSad® duša in
teto i
Razne politične strank? se še sedaj niso streznile iz volilnega meteža in proslavljajo po svojem časopisju svoje zmage, četudi so političoo smrtai po -
razi kot n. pr. pri liberalcih. Glede naše Ljudske stranke in Kmetske zveze smo že pribili dejstvo, da •;no ostali kljub šesteremu političnemu nasprotstva tudi po končanih volitvah najmočnejša in vodilna stranka našega krščanskonarodno zavednega slovenskega ljudstva vseh slojev in stanov.
Kot resno delavna stranka se ne bomo zaganjali v razbrzdane, neistinite zmagokliee naših političnih nasprotnikov, ampak bomo uprli svoj narodno de lavni pogled nazaj na ono mesto, kjer smo prekinili naše izobraževalno delo, za nekaj mescev vstopa 15 volilno borbo.
Ako se ozremo malo nazaj na vrste naših vrlih v volitveni borbi hvalevredno preizkušenih mladin -škili organizacij, si moramo kot zmagoslavna stran-« ka življenja ter bodočnosti poklicati v spomin naša programatično geslo: Naprej z našo dobro mladina sa krščansko narodnimi, kulturnimi ter gospodarskimi cilji! Vse naše mladinske organizacije, ki so bito v vroči volilni borbi za izvojevanje zmage našemu p« štenemu in naš narod rešilnemu programu, morama popeljati nazaj za surovo volilno fronto, da se oddahnejo na duši in telesu.
Duševni povolitveni oddih naših mladinskih organizacij bodi oživljenje izobraževalnega dela v prebiranju našega časopisja, dobrih knjig, v prirejanju podučnih predavanj, porazgovorov itd. Saj ravno ta volilni boj nam je dokazal, koliko pravih ljudskih govornikov za naše politično delovanje so nam dala naša izobraževalna društva, ki so se poživila v kratla povojni dobi. Bodimo nverjeni, ako bomo z vso vne -mo in navdušenostjo nadaljevali prebujo duha naše duševno zdrave kmetske mladine, bodo pri prihodnili volitvah nastopili že lahko na celi politično bojni črti naši kmetski fantje in možje, katere so izšolale domače univerze naših bralnih društev, orlovskih ian-tovskih večerov, Mladeniških in Dekliških zvez. Za ideal mladinske izobrazbe nas mora navdušili zavesi da je naša Ljudska stranka, oziroma Kmetska zveza doslej edina skrbela za duševno vzgojo, napredek in procvit našega kmetskega ljudstva,
Liberalci, samostojni in socijalisti nimajo pokazati niti enega izobraževalnega društva, niti ene mla dinske organizacije na deželi, ampak ostanejo tudi po volitvah pred duševnim rešetom ljudske hujskanje, praznih obljub in podpihovanja žrjavice občnega ne-zadovolja.
Edino na zastavah Ljudske stranke in Kmetske
s^o izgubili svoje vojvode. Od tedaj nam vladal m pel nemški bič.
Zdaj smo svobodni, Bogu čast in slava! In u * je J; njeni smo, združeni trije bratje. Da se pu sklenjena vez ne zrahlja, je treba ljubezni. In trehu je previdnosti in modrosti. Ko bi bilo i prve i druge več- Morda manjka celo bolj druge nego pr
V srce boli človeka, ki ljubi našo novo domovino in ji želi vse najboljše, najsijajnejši razvitek m prospeh, ako vidi, kako se množijo neprevidnosti in nepremišljenosti, ki bi mogle to vez zrahljati. Kako na, krepi to vez, če naročijo naši in hrvatski zdravniki pri bratih Cehih sestavine zdravil, da bi jih na novo ustanovljena tovarna — pri Karlovcu nekje bo najbrže — predelala v toli potrebna zdravila, in jim, Cehi res bratsko ustreženo, a jim naša carinska u-p~ava zaračuni kar 200.000 K carine?! Toliko carine, da bo stala steklenica sirolina, ki so nam jo dali; Cehi za 7 K, pri nas — 70 K! Ali so v Jugoslaviji zdravila tak luksus? Kako naj krepi to vez, če carinska oblast gazo, nežno tkanino, ki služi za obve* zo ranam in je zdravnikom dan na dan potrebna kot vsakdanji kruh, na moji zavrne, češ, to je luksuzno blago! Ali
so ti ljudje še pri zdravi pameti ? In ča siare cevi za centralno kurjavo v kaki bolnišnici že pri carinami v Mariboru pol leta, bolniki pa od mraza — umirajo!
Bratie, pri milosti božji, nikar tako! Uničujete n«šo državo, lahkomiselno jo trgate na kosce.
Najbolj goreča naša molitev na praznik našega ujedinjenja je bila, je danes in bo še: daj nebo naši državi modrih krmarjev!
Ali jih po nedeljskih volitvah smemo nričako« vati?!	j
Druga obletnica ujedkijenja
V sredo je praznovala Jugoslavija drugo obletnico našega ujedinjenja. Dne 1. decembra 1918 ob 8. t»ri zvečer se je namreč posebno odposlanstvo Narodnega veča ali zastopništva v Zagrebu, ki je bilo tedaj najvišja oblast za Hrvate in Slovence, poklonilo v Belgradu regentu Aleksandru ter zaprosilo, da naj aprejme Srbija pod svoje okrilje tudi Hrvate in Slovence, in naj on v imenu Njegovega Veličanstva kra-ija Petra svečano proglasi slovesno končno ujedinje-nje ali združenje troimenega. naroda: Srbov, Hrvalov Sc Slovencev.
Zakaj so pač naši in hrvatski zastopniki storili te važni zgodovinski korak? Zato, ker so uvideli, kar smo čutili mi vsi,ki smo Bili priče, kako so stegali: ¿ahi, Nemci in Madžari svoje zemljelačne roke po po naši domovini, da je naša rešitev in naša moč e-dmole v združenju, v edinosti; v needinosti, v raz-jofcpljenosti naš narodni pogin.
Saj nas uči isto zgodovina.
Domovina naših pradedov so bile neizmerne sedanje ruske stepe severno od Karpatov med Vislo, Drneprom, Desno in Zapadno Dvino. Od tam so se ra^liip mogočne čete proti jugu, severu in zapadu . Piadedje Jugoslovanov so zasedli balkanski polotok, in so jih Grki imenovali Sklnvenoi, Rimljani Venede. Ker so bili tedaj še edini, so bili tudi močni in so s {ako mladoniško močo in silo butali ob vrata bizantinskega eesirstva, da se 'e zlasti za vlade učenega !n mogočnega cesarja Justinijana I. (527—50,^ in He-raklija (610-641) tresel pred njimi sam Carigrad, ki
so ga opetova.no oblegali, deloma v zvezi z Avari in Perzi, katere so naši pradedje na svojih šajkah prevažali čez Bospor, morsko ožino pri Carigradu.
Dalje nam sporoča učiteljica narodov — ko bi bila učiteljica tudi nam — zgodovina, kako zmagovito so se borili in bili severni (Cehi) in južni Slovani pod kraljem Samom (023—658), čigar kraljestvo je segalo od srednje Labe in gorenje Visle na Češkem do Save^in Kolpe na jugu, zoper Franke in Avare. --Frankovski kralj Dagobert je iz strahu pred Slovani poklical celo Longobarde na pomoč. Pa mu tudi to ni pomagalo, Franki so bili pri Vogitisburgu na zapad-ni češki meji od združenih Slovanov popolnoma po -biti L 630.
V 9. stoletju je združil veliki Ljudevit Posavski (8i0—823) Slovence, Hrvate in Srbe pod svojim krepkim žezlom. Od našega Triglava in naše Soč6 doli do srbskega Timoka se je razprostiralo njegovo kraljestvo. In zopet se je sijajno pokazalo, kakšna moč je v združenju. Da bi si Franki podvrgli močno utr-jeiii Sisek, središče Ljudovitove oblasti, so pošiljali nadenj vedno nove vojne trume. Ko se je I. 822 po-ir.ikala že deseta vojska iz Italije proti Sisku, se je Ljudevit vendar zbal, \la njegove hrabre čete, ki so že tolikokrat kljubovale številnim sovražnim trumam, to-liiv. premoči ne bodo kos. Umaknil s'! je iz Siska na jng k Srbom, hoteč pri njih počakati ugodnejše prilike za boi. Na nesrečo Jugoslovanov ga ie v primorski Hrvatski nenadoma dohitela prezgodn'a smrt. In zdaj ni b'lo več moža, ki hi s <wvo močno osebnostjo diiižil Jugoslovane in se ustavljal Frankom. Zlasti S.Vvenci smo po smrti Ljndevitovi hudo trpeli. Naši plemiči so izgubili posesfva, ki so jih Pranki darovati nemškim gro'om in se ie teh že tedaj zapioddo poino v naši domovini. V Karantanlii (na Koroškem)
Jasnosti hočemo!
Stria 2
SLOVENSKI 6©SP»SAS.
9. decembra
zveze rikrajo že neka» desetletij stare svetinje, ki pri iaio oeli Sloveniji, da smo mi edina ona blagodejna ssranka, ki se je trudila na vso moč, da duševno pre kvasi temelj naroda — mladino.
Kar je krščansko narodne in duševno nepo-fcvarjene mladine, je v našem taboru in s to moramo sedaj po volitvah naprej, da bodo znanja žejne mlade duše dobivale dovolj duševne hrane ter izobraz -b*
Zavedajmo se dejstva, da sloni moč in vekna zmaga naše stranke na izobraženi mladini, iz katero nam bodo vzrasli pozneje ne politično omahljive trsti-ke, omaje prgišče samostojne plesnjive koruze, am _ pak skale, katerih ne bodo premaknile še tako blesteče obljube naših nasprotnikov*
Po končanih volitvah pa hočemo naši vrli mla-diai ponuditi tudi čašo telesnega oddiha, katerega bo lahko zajemala iz prirejanj telovadbe, predstav, ve setic, petja itd.
Vsem našim mladinoljubom, pa tudi mladini sami kličemo sedaj po končanih volitvah: Pozabimo na volitveno razburkanost ter podivjanost in lotimo se zopet mirne dušne paše in pošlene telesne zabave!
Stari prijatelj in voditelj naše Kraetske mladi -ne — „Slov. Gospodar" bi zopet rad odprl oni mirno izobraževalni predalček, ki je naslovljen: Mladinska organizacija.
Slovenska, jkmetska, krščanska mladina^ izobra ževalni nabiralnik „Slov. Gospodarja" ti je zopet odprt, glej, da boš spuščala vanj svoja poročila, želje in navodila, da bosta zvedela tudi tvoj krajevno oddaljeni brat in sestra, kaj počneš, kako se giblješ, i-zobrazuješ, napreduješ, veseliš in tudi telesno vež -baS.
Uredništvo „Gospodarja" bi rado po volitvah doseglo toliko, da bi bil kotiček mladinske organizacije našega lista vedno poln duševnih cvetk utrganih na vrtu izobrazbe In zabave res od kmetsko fantovskih in dekliških rok in spuščen v uredniški nabiralnik v svrho skrbno urejene poveže v šopek, katerega bi potem ponudil „Gospodar" vsak teden svojim čita-teijem z zavestjo: pod naslovom „Mladinska organizacija" Je objavljen duševni plod naše slovenske štajerske mladine!
Torej na delo za vežbo, napredek in procvit mladokmetskih duš in teles, saj smo stranka notranje zdravega življenja in še enkrat večje bodočnosti!
politični ojied.
Jugoslavija. Dr. Vesničeva beograjska vlada ostane tako dolgo, dokler se ne snide novo -izvoijena konštituanta. — Beograjski ministrski svet se je pečal zadnje dni z vprašanjem o načrtu naše nove ustave, ki bo predložen ustavotvorni skupščini,
—	Od novoizvoljenih poslancev se bo zahtevala pri -sega v roke kralju in na narodno edinstvenost. Vsak fjoslanec. ki bi se protivil tej prisegi, ali stavil kak pomislek, izgubi svoj mandat. — V političnih krogih' se veliko' govori in piše, da bo naš prihodnji ministrski predsednik radikalni starosta Nikola Pašič, ki bo edini znal imeti toliko vpliva na razne stranke, da bo spravil vladi večino v konštituanti, V konštituanti bo le tedaj večina, ako bo glasovala za kak predlog eden poslanec več nego polovica vseh poslancev, katerih bo vseh skupaj 419. Ustavodajni skupščini bodo pred sedorvali poleg predsednika še 3 podpredsedniki in 9 tajnikov. — Vse politike vznemirja vprašanje: Kaj bo storil in kako se bo zadržal napram konštituanti Radič in njegova stranka, ki je dobila 50 poslancev?
—	Pričakovati je, da bodo tudi vse nove kmetske stranke glasovale za ustavo in take zakone, ki nagla šajo edinstvenost države.
Italija. Vezana po mirovni pogodbi z Jugoslavijo je začela Italija z blokado Reke, da prisili d'Annunzia na odhod iz mesta,. Iz italijanskega parlamenta so poslali na 'Reko tudi nekaj poslancev, ki bodo skušali d'Annunzia pregovoriti, da se pokori mirovni pogodbi z lepa in ostavii Reko brez prelivanja bratske krvi;
Avstrija. Avstrijska republika je soglasno sprejeta v Zvezo narodov.
Madžarska. V Ogrskem parlamentu so določili, da postane Madžarska samosltojna kraljevina. Madžari bi radi posadili na svoj kraljevi prestol eks-cesarja Karla, a tega ne pusti ententa, radi tega bo menda zakraljeval nad Ogrsko nadvojvoda Jožef.
Grška. Na Grškem so imeli ljudsko glasovanje, v katerem se je izreklo grško ljudstvo z ogromno večino za kralja Konštatina, ki se vrne v grško glavno mesto Atene že baje prihodnjo nedeljo.
Rusija. Boljševiki so čisto uničili ukrajin -sko armado in pregnali iz Ukrajine vlado. Sedaj vladajo v Ukrajini skrajno žalostne razmere, ker. se kmetsko ukrajinsko ljudstvo buni napram boljševiški strahovladi. — Splošna slika o Rusiji je zelo žalostna. O ruski industriji ali poljedelstvu ni skoro niti govora. Povsod nered, nasilje in splošna lakota.
Tedenske novice.
Božična številka „Gospodarja" izide z božično prilogo
Naračiikom „Glasnika najsv. Src" se naznanja, da se zaradi neke tehniške ovire k 12. številki položnice niso priložile, 4a pa pridejo gotovo s 1. številko prihodnjega lata. Upravni-štvo „Glasnika".
Depataoija žHpaaov obdravskih občim je bila Rroiatti Mm marMaiaik aMastarik * LjuMjaai,
da posreduje v zadevi posestev ob Dravi in poprave obrežnih obrabnih naprav. Zapani so dobili povsod povoljna zagotovila, da se bodo želje in zahteve njihovih občanov uvaževale. Deputaoijo županov v Ljubljano je spremljal dosedanji narodni poslanec prof. I* Jfesaojafctf
Himen. V frančiškanski cerkvi v Mariboru se je poročil g. Martin Cvilak, trgovec in gostilničar iz Jarenine z g. Josipino Wresner, roj. Lilek, veleposestnico iz Svečine. Bilo srečno I
Poročil se je dne 20. novembra gospod Anton Brenčič, trgovec z železnino v Ptuju s trgovčevo hčerko gospodično Ivanko Riegelbaner. Čestitamo!
Liberalni minister dr. Kukovec se je izrazil po končanih volitvah vpričo ministrskega sveta v Beograda, da je Samostojna samo krilo demokratov (liberalcev) in bo podpirala centralistične težnje in zahteve demokratov. To dr. Kokovečevo izjavo zanikajo sedaj Samostojneži v svojem glasila in v „Jugoslaviji", češ, da dr. Kukovec ni bil pooblaščen podati v imenu Samostojne tozadevne izjave o skupnem parlaman-taričnem nastopu demokratov in samostojnežev. Staroliberalno glasilo „Slov. Narod" prinaša z ozirom na preklic samostojnih o njihovi zvezi z demokrati sledeče: Z ožirom na to izjavo (Samostojnih) ugotavljamo, da je tudi „Beograjski Dnevnik" dne 1" t. m. poročal, da je Samostojna službeno obvestila vlado, da sprejema kot svoj program demokratske zajednice in da tudi glede državne organizacije sprejema točke iz programa demokratske zajednice. Tako „Narod" in sedaj naj presodi vsak sam, ako niso samostojni prvaki in poslanci: Ur^k, Mrmolja in Drofenik res centra -listi in največji kmetski škodljivci?
Kvorum za ustavotvorni parlament bo znašal potom poslovnika za konstituanto enega poslanca več nego polovico. Konštituanta bo štela začasno 417 poslancev in k tem še jih pride po izpraznenju po Italijanih zasedenega dalmatinskega ozemlja 10 in bo v tem slučaja dosežen kvorum z 215 poslanci.
Voditelji samostojnežev so"itneli pretekli teden v Ljubljani veliko posvetovanje: Na katero stranko bi se naj naslonili v ustavodajni skupščini.
Vsem Slovencem dobro znana Postojna na Kranjskem, katero so nam ugrabili Lahi po mirovni pogodbi z Italijo, postane takozvana mednarodna postaja na progi Trst-Ljubljana.
Mariborska porota prične v pondeljek, 13. t. m. in je za to zasedanje razpisano že nad 20 razprav, katerim jih bo pa sledilo še več.
Tečaj za gospodarske zadruge v Celju v hotelu „Beli vol" od 13. do 17. t. m. Začetek dne 13. decembra ob 8. uri zjutraj. V, tečaju se bo praktično pou -če\aIo o knjigovodstvu gospodarskih zadrug ter se bode sestavil računski zaključek. Razun tega se bo predavalo o vprašanjih, katera so važna za gospod, zadruge. Prvi dan predpoldne o ustroju in delovanju gospodarskih' zadrug, popoldan o najvažnejših določbah pravil in zadružnega zakona. Drugi dan dopoldan o skupnem nakupu potrebščin, popoldan o skupni prodaji tržnih pridelkov. Tretji dan o delovanju in sej(ah načelstva, popoldan o delovanju in sejah nadzorstva. Četrti dan o občnih zborih, popoldan o naj -važnejših trgovskih in tarifaričnih predpisih- Peti dan (naenjen za člane načelstva in nadzorstva gos -podarskih zadrug) se bo razpravljalo o blagovnih centralah ter natančno razložil računski zaključek in ponovilo vse, kar je potrebno članom načelstva in nadzorstva znati. Ta dan je namenjen medsebojnemu pora zgovoru glede vseh skušenj, katere so gospodars -ke zadruge dosedaj napravile. Tečaja se naj udeleži od vsake gospodarske zadruge vsaj poslovodja, ozir. knjigovodja, zadnji dan pa vsi oni člani načelstva in nadzorstva, ki marljivo sodelujejo pri zadrugah.
Tihotapstvo v Avstrijo. Tihotapstev iz Jugoslavije v Avstrijo na naši severni meji noče biti ne konca ne kraja. V noči od pretekle sobote na nedeljo je neki Ferš iz Kamnice s pomočjo dveh drugih krepkih mož nad Kamnico ustavil dva tihotapca, katera sta nameravala spraviti 7 konj iz Jugoslavije v Avstrijo. Tihotapca sta zbežala, zadevo pa javili oblasti. V isti noči sta videli dve ženski, da so gnali štiri tihotapci več kakor 10 konj po Kamniški grabi tje gori proti Sv. Križu in dalje v Avstrijo. Ker tihotapci Nemce v Avstriji tako pridno zalagajo z živili, se ni čuditi, ako raste Nemcem v Avstriji greben, pri nas pa se pojavlja vedno več tistega malovrednega avstrijskega papirnatega denarja!
Milijonske tatvine na ljubljanski glavni pošti. Ljubljanski policiji se je posrečilo spraviti j>od ključ sedmorico mlajših poštnih uradnikov, ki so bili nameščeni na glavni pošti v Ljubljani, Njih poštna služba je obstojala že dalje časa v tem, da so prežali na pisma iz Amerike, v katerih so pošiljali amerikanski Slovenci dolarje svojcem v domovino. Ta pisma so od pirali in valutno visoko stoječi amerikanski dolarji so na stotine romali v tatinske žepe teh uradni -kov, ki so zapravljali ukradeni denar s popivanjem r ciražbi lahkoživih žensk, Ze zaprti poštni tatovi, sani mlajši aradnft«, s« p« vačini priaaali sraja tatia-
ska dejanja. Dosedanja preiskava je aogaala, ia so pakradli dolgo roki pravice prikriti uzmoviöt dal ar -ste vrednosti nad en milijon naših kron. Tatan Se niso obsojeni, pa če tudi bodo, vendar jim ms bo vzeli kaj, ker so pokradeni denar že lahkožiraa zapravili.
Smrt vzornega Slovenca. V Borovljah na Koroškem so dne 16. t. m. izročili materi zemlji vzornega Slovenca, puškarja Antona Pečovnik, sina znanega rodoljuba Antona Peeovnika is: Lučke vasi. Rajni, četudi dolgo vrsto let živeč v tujini, je ostal do svojega zadnjega zdihljeja zvest sin katoliške cerkve in slovenskega naroda. Bil je izboren pevec ter tudi v lovskih kro gih zelo čislan. Njegov sijajni pogreb, katerega se je od bbzu in daleč, še celo iz daljnega Du-naja vdeležilo ogromno število njegovih iskrenih prijateljev in znancev, je pričal v priljubljenosti katero je rajni vžival. Vzornemu možm svetila večna luč!
Koliko naših Slovencev je odtrganih od Jugoslavije? Pod tujedržavnim robstvom se nahaja 809.000 Jugoslovanov. Na Štajerskem in Koroškem smo morali prepustiti sužno3ti Nemške Avstrije 130.000 Slovencev, Madžari še tlačij« v od njih zasedenem dein Prekmurja in v Zaloški županiji 20.000 Slovencev. Lahi pa so nam odtrgali 659.000 bratov ter sester in sicer: v Reziji in Furlaniji 56.000, na Goriškem 154.000, na Kranjskem 83.000, na Koroškem 2000, v Trstu 70.000, v Istri 260.000, v Zadru 7000, na otoku Lastova 1500, na Reki 25.000. Dobra tretjina vseh Slovencev, katerih je vseh komaj poldrugi milijon, še čaka odrešenja izpod tujčeve pete.
Nova trgavina v Celja. Bivšo Matičevo trgovino s špecerijo in kolonijalnim blagom sta prevzela in novo uredila narodna trgovca gg. Alojz Prece in Jernej Plahuta. Tako je prešla zopet ena nemška trgovina v narodne roke. Naše či-tatelje opozarjamo na današnji oglas.
Godba invalidov. Invalidski oddelek poverje-ništva za socijalno skrb v Ljubljani namerava osnovati v nekem invalidskem zavoda godbo, za začetek na pihala. Kakor je znano, je ravno invalidom po zavodih slično razvedrilo nad vse potrebno; poleg tega bi pa to tudi njihov gmotni položaj mnogo izboljšalo. Tadi se vedno pri-glašajo invalidi, ki bi se radi učili godbe. Zato bi bil nujno potreben invalid, ki je v godbi teoretično in praktično j tolikofizvežban, da bi bil sposoben voditi tak orkester. Nagrada mu je zagotovljena. Tozadevne prošnje je nasloviti na Poverjeništvo za socijalno skrb, Invalidski oddelek v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica.
Novo bolezen, ki ima znake azijatske knge so zanesli iz azijskih krajev na Francosko. Tej novi kužni bolezni so nadjali ime: Bolezen št. 9.
Mednarodna železniška konferenca se bo vršila prihodnji mesec v Bernu (Švica). Našo državo bota zastopala tam A. Panič, načelnik v mini-starstvu saobračaja in J. Jovanovič, prometni referent. V glavnem bo konferenca razpravljala o ureditvi mednarodnega železniškega prometa, posebno pa o ureditvi poletnega voznega reda.
~ Wrangjöva Vojska V Jugoslaviji. Ruski'"gene"-ral Wrangl je doživel v zadnjih bojih težke poraz©; njegova armada se je razkropila. 22.000 vojakov te armade je na potu v Jugoslavijo, kjer bodo ostali kot ubežniki in se jih bo prehranjevalo na račun angleške vlade Italijanom pa to ni ljubo; zato je zahteval zunanji minister grof Sforza razorožitev ruske armade, ki pride v Jugoslavijo. Lloyd George je odgovoril, da je razorožitev Wranglove vojske stvar Jugoslavije.
Za Kmetsko zvezo so darovali: J. Musi, župnik, Vitanje 100 K; Jožef Fidler, Hotunje, Ponikva ob juž. žel. 40 K; Karol Arlič, mestni kaplan, Brežice 400 K; Franc Klemenčič, Godenarci, Mala nedelja, povodom blagoslovljanja križa pri Jožefu in Ani Belak nabral 90 K; Lenartič, Maribor 20 Hfij Janez Petan, Artiče 40 K; Krajevna organizacija KZ, Sv. Lovrenc na Pohorju 150 K; Kmetska zveza v Mozirju 100 K; Matko Krevh, kaplan, Sv. Peter pri Mariboru 10 K; občani občine Litmerk zbrali po županu Jožefu Habjanič 240 K; dr. Alojzij Bratko-vič, odvetnik Slovenjgradec 100 K; Hranilnioa in posojilnica v Smartnem na Pohorju 100 K: Jos. Debora ü. dekan Ljubno 668 K; dr. Jančič, župnik, Sv, Pfe-ter v Sav. dolini 480 K; Zličar Franc, Sent Juri ob juž. žel. nabral 180 K; Franc Hrasteli, kaplan, Dobrna nabrano na gostiji Antona Podvršana in Terezij Višner 200 K; Franc Krajnc, Sv. Bolfenk v Slov gor. nabral 70 K; Franc Pečnik, župnik, Podgorje pri Slovenjgradcu 34 K; Josip Rep, Logarovcl pri Križevcih, nabral pri volilnem shodu pri Sv. Križu 200 K; Janko Peki v Policah, Gornja Radgona 20 K; Matevž Deželak, Sv. Miklavž nad Laškim, nabrano na gostiji Franca Knez in Amalije Deželak v Ložah 135 K; Kmetska zveza v Gornji Ponikvi p. Zalea 324 K; Franc Bezjak v Samožanih, Sv. Marjeta p j MaSkaajai aabral mad Samožanai 92 K; Kmetska zva
áaeembra 1920.
SLOVENSKI©•SP®»A1
:m v »aju 110 K; na shodu KZ na Starieesti pri Ljutoa»»ru nabral A. Ivimler 83 K; Janez Goričan, ž»pnft. Spitalič 100 K: Franc Schreiner, župnik,
rn Ilj jm Velenju 228 K; Makso Glaser, Selnica ob »ravi išA K; Peter Kuder, Griže pri Celju 50 K; 3fcnrad Kager, pasar in zlatar v Celju 40 K; Ferd. Fšundec, župnik Sv. Bolienk v Slov. gor., nabrano a a gostiji Franca Krajnc in Lize Simonič 140 K; ffraaoška Močnik, Sv. Anton v Slov. gor., nabrala aa gostiji Markovič-Kegl 140 K 20 v; Fr, Bratušek, župaik, Svetinje 300 K; Alojzij Jerič, orožn. stražn. v. p., Počehova pri Mariboru 20 K; Janez Svarc, F v. Boiteuk v Slov. gor. 59 K; Kmetska zveza, Nazarje 274 K; Dekliški odsek v St. Jurju ob Taboru so darovale za volilni sklad spet 50 K. Prej so darovale 1096 K; Peklar Matija, Sv. Jakob v Slov. gor. !100 K; Kari Knuplež, Sv. Jakob v Slov. gor. 60 K; Ljadevit Mer.c, Sv. Andraž v Halozah 50 K; Sehu-<5ani ob Muri 58 K; Janez Serbinek, posestnik, Svetina 80 K; Florijan Globovnik, Kebelj 20 K; Dekliški odsek v St Jurju ob Taboru 50 K; Kmetska zve-sa Braslovče 140 K; kaplan Vesenjak v Ormožu nabral 980 K; župnik Matej Strakl, Sv. Peter pri Mariboru 80 K; Gospa Tischler, Sv. Peter ,pri Mariboru 29; aa shodu Kmetske zveze v Seli pri Ptuju nabrali zborovalci 240 K; Na gostiji Orla Franca Ko-ser ia Marije Mesarec pri Sv. Martinu p. d. Vurber-ger nabrali 80 K.
flarodno gospodarsko.
Zvepieaoaonsna aH kalifornijska brozga/
V	Ameriki rabijo kmetovalci že več let žveplovoapneno brozgo z velikim uspehom proti raznim boleznim ia škodljivcem sadnega drevja in vinske trte. M novejšem času se porabi v i sli namen in z dobrim «cinkom mnogo tega sredstva tudi v Evropi. Posebno priporočajo vinarski strokovnjaki mazanje trt predno lirično odganjati, ker učinkuje žveplovoapnena brozga proti plesnobi na trti prav dobro zlasti, če se spo polnjuje to delo s poletnim zatiranjem te bolezni.
Žveplovoapnena brozga se pripravlja s kuhanjem apna in žvepla na vodi. Ona ima rdečkasto do šemnorujavo barvo. Zveplove spojine so v zvezi z apnom učinkujoči del te brozge,
Zveplovoapneno brozgo je shraniti v dobro zar prtih, lončenih, steklenih, kositrastih, železnih ali lesenih posodah, ker se na zraku rada pokvari. Bakrene posode pa razjeda.
Zveplovoapneno brozgo rabimo lahko v času, ko miruje narava in so izkušnje dognale, da }e posebno umestno mazanje trt in drevja neposredno predno odžene popje.
V	tem slučaju se meša ta brozga tik pred rabo iz dva do trikratno množino vode. S čopičem ali okoli palice ovito capo namažemo. skrbno vse nadzemelj-tske dele trte ali drevja. Kamor se ne doseže z roko, se lahko tudi škropi s škropilnico, vendar je to takoj po uporabi temelji o očistiti, ker žveplovoapnena brozga razjeda bakreno posodo. Dobe se pa že tudi škro plinioe, ki so znotraj pocinjene ali iz take kovine, kateri žveplovoapnena brozga ne Škoduje, ki so pa rab-fijive tudi za navadno škropljenje z bakreno galico.
Ker pri nekaterih boleznih in škodljivcih ne za dostuje, da jih zatiramo samo v času rasti, ampak iudi tedaj, ko narava miruje, je mazanje z žveplovoapneno brozgo v zgoraj opisanem času zelo priporočljivo. Kajti na ta način uničujemo zalego kiseljaka, ki razdeja spomladi trtni cvet in povzročuje poleti gnitje jagod, zatiramo razne vrste trsnih' pršic in listnih uši, kaparje ter druge škodljivce iz vrst živalstva.
Žveplovoapnena brozga pa ni samo izborno sre-<s*vo proti raznim škodljivcem, airipak ona uničuje ¿«di razne glivične bolezni, posebno vse vrste ples -sobe (ali pepela), predvsem trtno plesnobo ali oidij, ka prezimuje svoje zimske trose in podgobje na eno-ietaah trtnih mladikah ter v trtnem očju.
Poleg poletnega zatiranja oidija se priporoča Mazanje trt z zveplovoapneno brozgo po opisanem na Sinu posebno onim vinogradnikom, katerim je oidij vzlic žvepljanja in škropljenja z raznimi pripomočki «ni&k v pretočenih letih velik del trgatve.
Za mazanje enega orala vinograda se rabi o -koli 100 litrov že za rabo pripravljene, to je s tri -krnino množino vode zredčene brozge.
Žveplovoapnena brozga se pa rabi tudi v poležem času kot zelo uspešno sredstvo proti raznim bo leznim in zajedavcem sadnega drevja. Škropi se drevje pred in po cvetenju in če treba 2 do 3 tedne pozneje še enkrat.
Za škropljenje v poletnem času pa je treba žveplovoapneno brozgo močno z vodo zredčiti in sicer za «porabo pri pečkastem sadju s 25 do 30 kratno, pri boščačnicah s 30 do 50 kratno množino vode.
Ce se je kje škropilo poleti v vinogradih z žve-jsfovoapneno brozgo proti oidiju in s kakim uspehom ijoS ni znano; umestne bi pa bile tudi tozadevne po-skušnje. Ker je pa trsno mladje precej občutljivo, bo fireba pri takih poskušnjah žveplovoapneno brozgo zaedčšli najmanj s 40 do 50 kratno množino vode.
Škropiti se ne sme v prevročem dnevnem času, ker j« žveplovoapnena brozga precej jedka. Zato je tadi priporočljivo si pri opravku z žveplovoapneno brozgo namazati roke z vazelino ali kakim oljem.
Za naše kraja je pa predvsem važno mazanje irt proti plesnobi eden do dva tedna preje, kakor se priča« očje uapenjati. Se bolje je mazati dvakrat in prieer takoj po režnji ter pred krstenjem; vendar Je Ia naeaaje pred brstenjem važnejši, ker je bolj u-tftrijir* fcato so naj izvrši vsaj to. Maže se celo trta 94 vrha do tal. Da g« delo izvrši temeljiteje, je
pri režnji ostrgati vso slaro skorjo; odrezano rožjo je pa znositi iz vinograda in sežgali.
Ker dobi namazani les svetlosivo barvo, je delo lahko nadzirati.
Pripomniti je, da se je opazovalo, da odganjajo namazani trsi dosti pozneje, kakor nenamazani: ra-ditega so tudi bolj varni pred pomladno pozebo. Ze to dejstvo za se govori za mazanje.
V inozemstvu se že bavi več tovarn z izdelovanjem in prodajo žveplovoapnene brozge. Ker je pa do bava iz inozemstva polna ovir in pripravljanje brozge doma sitno, se je odiočila domača tvrdka z žvep-lcvimi izdelki Anton Jurca v Ptuju, da bo izdelovala žveplovoapneno brozgo na veliko in jo bo oddajala v obliki goste tekočine, katero bo treba samo po zgo -raj opisanem načinu pred rabo zredčiti z vodo.
1 "kilogram žveplovoapnene brozge bode stal brez posode od tovarne v Ptuju 4 K 50 v. Da si bo znala tvrdka uravnati količino izdelka, ki naj bi bil kolikormogoče vedno svež, sprejema naročila že se -daj. Sebi in tvrclki ugodi oni, ki pošlje obenem z naročilom tudi primerno posodo.
Vinarski inštruktor Zupane, «ve - " •-■«•"'t--™«»'"*
$ i Nov premogovnik v Jngosla ijL V Bukinju pri Tuzli so našli bogat premogovnik, v katerem se je našlo kvalitativno izborni premog. Z eksplo-atacijo se je pričelo; ako bo obrat urejen, bo dajal ta rndnik po mnenju strokovnjakov po 200 vagonov dnevno.
Fodrižef.je železnic v Avstriji, Avstrijska vlaj da je sklenila zvišati od 15. decembra napre-železniški blagovni tarif za 50%.
Jngoslovansko-italijaaska trgovska zbornica. Zastopniki največjih rimskih trgovskih in industrijskih družb so sklenili na svojem posvetovanju ustanovitev jugoslovansko italjanske trgovske zbornice.
Italija je povišala poštne tarife in sicer pri navadnih pismih za 50 centezimov, pri dopisnicah za 25, taksa za rekomandiranje pisem znaša 150 centezimov. Pri zavojih zahteva italijanska pošta za 3 kg 5 lir, za 5 kg pa 8 lir.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatc-u vlada glede hmebske kupčije popolno mrtvilo. PopraŠevanja po hmelju ni skoraj nobenega in so bile cene za tuj hmelj, ki so se gibale med 4800-4900 K za 50 kilo -gramov, samo na papirju. Kot vzrok se navaja velika. kurzna razlika in sprememba med valutami raz -nih držav.
Poljedelske stroje raznih vrst, kot: vitla, rala-tilnice, žitne čistilne mliae, sadrie in grozdne mline, stiskalnice, pluge, reporezniee itd. ima v zalogi Iv. Hajny, Maribor, Aleksandrova cesta 45, .Več o tem v ins9ratnem delu lista.
Dísp's!.
Št. Janž na Dravskem polju. Potihnil je volilni boj. Saj smo imeli tri kandidate iz naše župnije: Dobnik Štefan in Kirbiš Janez pri Samostojni, Fran Sehnšek pri NSS. Volilni boj; je v nekem oziru kori-sien, on bistri pojme, vzbuja zanimanje za javne zadeve, odkriva srca, značaje, če se vrši stvarno, dostojno, s poštenimi sredstvi. Zalibog pri samostojnih tega ni najti. Odkar obstoji ta stranka, dela z lažjo, hujskanjem, obrekovanjem, hinavščino. Poročalo se je že. kake debele laži si je dovolil mariborski tajnik Samostojne, „samostojni resnicoljub" Schnuderl tukaj na shodu 15. 8. 1920. Kak „značaj" mora imeti ta mež, da upa javno tako lagati. A njemu je morala lež že preiti v meso in kri, ker ga ni nič sram. Pa tudi samostojci, njegovi pristaši, so mu glede „res -nicoljubnosti" zelo podobni, ker so že prej, posebno pa še v volilnem boju niega pridno posnemali z lažmi, hujskarijami in obrekovanji. Koliko so najneum-nejših laži govorili o dr. Korošcu, a ničesar niso dokazali. Poštenim ljudem dobro ime krasti, v tem so mojstri. To so pokazali posebno zdaj. Na svojih shodih po vaseh so nakopičili cele kupe — neresnic. G. kandidat Dobnik, mlinar, napol-advokat itd., je trdil, da je bila Kmetska zveza proj proti agrarni reformi (razdelitvi veleposestev), zdaj je sicer za to, toda ona zahteva, da se škofijska posestva ne smejo razdeliti. To je oboje laž. Kmetska zveza ni bila nikdar proti agrarni reformi, ampak je vedno zahtevala, da se ž njimi ravno tako ravna, kakor z drugimi veleposest-vi. Res pa je, da so škofje že 1. 1918 sami ponudili vladi svoja posestva, da jih razdeli. To je resnica , kar pa je g. Dobnik trdil svojim poslušalcem, pa ni rr G. Dobnik, jurist in napoladvokat, povejte nam, kako se imenuje človek, ki vedoma izpove kot resnica kar ni res? Ni Častno za izobraženega človeka , ako z neresnico hujska zoper škofe, cerkev in našo krščansko stranko. Ali se tako izpolnuje točka 7 pravil Samostojne, ali se tako ščiti verski čut? Dobnik je trdil, kakor da bi dr. Korošec povišai davke, pa vsakemu, ki malo razume vladanje, je znano, da je davke povišal liberalni finančni minister. Dr. Korošec pa je zahteval, da pridejo davki pred drž. zbor, kakor bi bilo edino prav. in se tam obravnavajo. Finančni minister tega ni hotel, potem pa je dr. Korošec dosegel znižanje nekaterih' davkov. Liberalni finančni minister je povišal davke, dr. Korošec torej ni kriv, da so se davki povečali, pač pa je njegova - luga, da se nekateri novi davki niso vpeljali, a dragi pa se znižali. Csdno s« nam zdi, da g. Debaik
irtido napada dr. Korošca, ne pa liberalca dr. vca, ki je ravno tako podpisal dotično predlog». Sani1: dr. Kukovec niti zinil ni, da bi se davki znižali, ampak je bil zadovoljen s povišanjem davkov, dr. A. Korošec pa je storil, kar je bilo mogoče; če ne bi ou nastopil, bi imeli še večje davke. Tako je resnica. A zakaj niste, g. Dobnik, napadli tudi dr. Kukovca, ki ni imel nič zoper višje davke? Ali samo zato ne, ker je liberalec? Kako je to, da samostojni govorniki napadate samo dr, Korošca in krščanske kmete, libe -r.iicev pa nikdar? Ali ni to dokaz, da ste z liberalci v najbližji žlahti ? Saj se razumemo: vrana vrani oči ne izkljuje. G, Dobniku tudi ni prav, da so se naši poslanci zavzeli za vojake, ki so v Srbiji trpeli vsied slabe hrane itd. in da so dosegli, da imajo zdaj bolj-š, hrano, da so dobili obleko itd. „Zakaj se ti gospodi, ki imajo nadvlado, niso prej pobrigali zanje, se jo razjezil g. kandidat. Resnica pa je, da naši poslanci nimajo nadvlade, ampak liberalni, drugih poslancev je lCkrat več kot naših; resnica je nadalje, da so se takoj pobrigali, kakor so izvedeli, kaj naši vr aki tam trpijo. Menda vendar ne bote zahtevali , d> bi morali biti naši poslanci vsevedni! Zakaj pa se ne kregate nad liberalnimi poslanci, ki niso nič storili za naše vojake, ampak njihovi časniki so napadali in zmerjali poslance Kmetske zveze, ker so se potegnili za revne vojake? Seveda: vrana vrani oči ne izkljuje. G. Dobnik je po advokatsko obdeloval dr. Korošca, nič dobrega on ne najde na njem. Med drugimi napakami ima tudi to, da nič ne dela. Resnica pa in splošno znano je, da je dr. Korošec nad vse delaven mož, kamorkoli ga postaviš. V njegovem ministrstvu se mora delati, kakor v nobenem drugem , tc vejo in priznavajo vsi, vladar in drugi, samo g. Dobnik je drugačnega prepričanja. Ce bi vsi ministri (ako pridno delali, kakor dr. Korošec, bi že mnogo boljše bilo v državi, kakor je. Se več takih in piv d ibnih trditev so samostojni govorniki izrekli. Bodi za danes dovolj. Samo za smeh in kratek čas še naj navedem par neumnih čenč, ki se morejo poroditi samo v samostojnih možganih in samo od takih verovati. n. pr. da ne bote tam volili, kjer je rdeči križ, to pomeni vojsko, ali: * Ko bomo samostojni vlado v roke dob'li, bomo lahko naredili, da pridemo ped N. Avstrijo; drugi samostojnež je iravil: kad a" so duhovniki vladali, so žive ljuu' pokapali drugi js trdi; če zmaga Kmetska zveza, bodo duhovn>'u župa-n, in sodniki ter okrajni glavarji; če bo kdo kravo prodal, bo moral polovico cene dati duhovniku itd . Take in podobne bedastoče si med seboj pripovedujejo, s takimi satanskimi lažmi hujskajo ljudi, zlast! mladino, žalibog marsikoga premotijo. Usmilijo se nam ti zaslepljeni revčeki, ki jim Samostojna daje tako duševno hrano. Tako izobrazbo bo ona širila?! Zdaj se ne čudimo, da zavlada surovost in pokvarjenost povsod, kjerkoli se ta stranka vgnezdi, ki jo je rodila laž in jo laž in hinavščina vzdržuje.
fe e Dobrna Izid volitev je bil pri~nas: SLS 215, Samostojna 51, vsi drugi skupaj 28 glasov. Na sprotniki so strastno agitirali. Njihov duševni vodja, kateremu pa manjka veliko dobrega du-ba, ima zdaj priložnost lepo svoto plačati naši stranki, ker se je zaklel, da bo dal za vsaki glas, ki ga mi dobimo nad sto tisoč kron. Mi bi do bili okoli 300 glasov, ako bi bili naši šentjoški sosedi bolj zavedni, toda ti so ostali doma. Kri ve pa so razmere, saj niso ti skoraj 20 let imeli urejenega dušoskrbja in šolstva. Občudovanja vredni so pa naši vrli možje in fantje. Delali so za sestanke in shode, skrbeli za mnogobroj no udeležbo, bilo je vendar včasih na takem se stanku iz vasi po 40—50 poslušalcev. Hval.i tem vrlim delavcem za katoliško narodno delo Resnica ostane, da je najboljše agitacijsko sredstvo poduk in politična izobražba, Našim na sprotnikom, kakor nekdanjim štajercijancem pa manjka vsaka politična razsodnost. Red je bil izboren pri volitvah. Veselje pa je pri nas in navdušenje nad zmago med dobro mislečimi pri srčno. Vodja SKS Nr. 2 je nas zatožil — ka kor kak šolarček svojega tovariša tožari pri učitelju za vsako figo, — češ, da smo se pregrešili zoper volilne §§. Pribito pa naj bo, da on sam ni smel voliti, ker je prišel navskriž s §§
Lnče v Sav, dol. Marsikdo bisi mislil, da v naši planinski vasi vse počiva in spi, ali temu je na-Tobe. Tudi pri nas se gibljemo. Dne 14. novembra se >e ustanovilo pevsko društvo „Raduha". Pevski zbor obeta biti jako močen, ker že takoj prvi dan se je pri-idasilo mnogo fantov in mož, ki imajo veliko navdušenje in veselje do ubranega petja, s katerim hoče društvo razveseliti naše planinsko ljudsivo» Slava, zavednim možem in fantom! Le tako naprej!
Sv. Peter pod Sv. gorami. Dne 29. novembra je umrl po kratki bolezni Karol Stadler, kmet v Dek-manci star 75 let. Za njim žaluje cela fara in vsi „ ki so ga poznali. Pokojni je bil namreč skrben gospodar, veren kristjan, mož plemenitega srca in bla-trega značaja, kakoršnih bi dandanes več potrebovali. Sovražnika ni poznal, vsakemu je rad priskočil na pomoč, kjerkoli je mogel in zato ga je vse spoštovalo in ljubilo. Zaradi njegove Ijubeznjivosti in prijaznosti so ga navadno vsi znanci klicali stric Karol, Težko ga pogrešamo vsi, zlasti pa domači, katere» aai Bog tolaži. Dobremu stricu Karolu pa naj sveti račia luč.
^v*.» 4.
8 LO VE FS K: T GOSPODAR.
9 desefmhr» tffl®
V CELJU
Bljisdno naznanjava, da sva prevzela in popolnoma novo opremila bivšo trgovino g. Matiča,
katero bova vodila pod firmo
FR1BCE & F^UÄMUTÄ
CELJE, ALEKSANDROVA (ppej Kolodvorska) ULICA i«. 7
T zalogi imava popolnoma sveže, ravnokar došlo špecerijsko in koloaijalno blago, kakor ¿016	tudi vse vrste delikates.
Sospstfiija« za Božič g
priporoči?» po najnižjih cenah rodne, cibbbe, grosdiče, mjmdeijü, xoiics, fije, vse trste di&ve, pristen domu« točen med itd.---
^AnLunn*	VB«h ireHäasH pri-
" Cerkvene mu
daiovščiisl. ----
ČEMBALA: SPLIT
PODRUŽNICE: MARIBOR --- ZAGREB --- NOVI SAD
Afifijacija: Zadružna banka Reka, Zadružna štedionica Trst
osaovail «IAVMICA mil. K
uMfaii irmiMit ii iii>i Mi^^BB^aMtaBšaiaMeMM
BAN&GVHi ODDELEK: Bavi se z vsemi bančnimi posli. Obavija izplačila na vsa tnzemska
in inozemska tržišča pod najugodnejšimi pogoji. BLA60VMI ODDELEK: Kupuje in prodaja na veliko vse domače in prekomorske proizvode. mmlmi Kupuje in prodaja na veliko vse domače in prekcmorske proizvode. UL06£l Sprejema denar na v ložo i žiro ic tekoče račune ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji.
PODRUŽNICA MARIBOR
GOSPOSKA euca št 20 (Pirehanova biža) prfe s pcstettitfcnt im V tažsfcra 1920.

ZAHVALA.
Vsem, ki so spremili v nedeljo, 21. nov. ca zadaji poti našega preljubega nepozabnega moža, očeta, starega očeta, svaka, strica, gosp.
Mihaela Cepin
bivšega posestnika ia vecletnegA žmjama
bodi tem potom iirečena najprisrčnejša zahvala.
Posebno ee Se zahvaljujemo preč. go-tp. dekana Tomažiča iz Kozjega za prelepe to-lažljive zadnje pozdrave ob odprtem groba.
Pilštanj, Slovenjgradee, Kočevje, Pod-sreda, listopada lfe20.
loos	Rodbina Čepfnova ia Haeur.
jala naznanila. |
mm i
šUmmtom s
^jnmm ii i"" m mmmmmmm———
Pekarno
sile ugiduimi pogoji, se da v sajam. Jak») Zutano, posestnik t Žičah, peí ta S'. Duh-Lože. 965
Ra h la telkft> ¡plemenska ILO» Id 6 l«» j4&t». ae zamenja sa zelo «eikega konja t Sibižki nHci 9, Maribor. 667
f V °*je!B 86 da * i WAU1 i hfjoviaa in «oatfl-
aa na rečna, Da deželi Izve m
aa uprcvni&tva.
OBLEKO-"
?íiprMto tu cajfineji». Toe bo ia ssUdao delo. Dobro blago. Ceneje
x»kor kjerkoli, ramo pri: 1LOJZIJ 4.RBEIT&R, Maribor, DraTska slica 51 15, (prt starem
Petrotejska bib
ike s »abojom, plačamo po 63 5	i
„ josamesoe po 20 K, vsaka ieSe«-	[
" aiSka postaja. 8«*er & Kom.. Ljn-	;
. 4l)aaa.	877	\
j Perutnino, £ ti
, kapnje vsak is,a po najboljših Ana*o h tuimk Vljeas Abt, Melje [ Maribor.	991
; Ii r. n» tl. 41 rabljeno fcmeij-	i
{	«U sito Bušitao Teli-	S
kost 6—10 m» Podatki s naved-	j ko oene pol Silro „sažilnica 97«f*
■> opravo lista.	978	i
kupi i vsako ;
maoiteo veletrgovina Aatoa Ko- i leae r Celja, kilognm po 10 K. 977
Vinski kamen
«;
Prctokolirana tvrdka
IVAN HAJNY MARIBOR
Ateks&itcl*cftfa cesta 45
nasproti glavnemu kolodvoru, priporoča cenjenim posefnikom svojo veliko zalogo samo prvovrstnih
poljedelskih slrol@¥
kot: vitle, mlatilnice za rožni ptgoo, na vit?) iitnv ¿istilte nilur, trije je al> ritre edbiral nike, slaniorezniee, ¡ivrstur sadte mine, grozdne d lit«, stisk» It ire, končno roMaije veiie ia tudi manj*», iiprreznice, DniieizalK p'rg*, gcoiničre irjieilf«. ijvistie poHukane brco par i i tj i ke v velikosti 60 d« 180 I, iclrriie kotle, stalne in ptev»iu.i(>ie Botofje tri Šivalna stroja. Priporoism tudi icrstiie mle^De ctDtriluge tli «t-ptritirje. Orkitm fihniorcznr oote ter popravila vsakuv^stnib stroj' v. Po^iežl t t fu» in »clii r» Na (.ifvi. vpitinuja dajem odgovor.
Solldol In msrlllvt zett^fnikl se ipre|»wt|o v vrefc krajih.
i—aag—»i
Služba i
Služba organista
in oerko>nika je raipigaoa t Rušah Nas op 1. jan. 192 . Vač ae izve pri iapnijizeia ar&da t Ratab	»92
organista iueerkor-«,u«Mil sika v Majáberga ste razpisani, prednost.
Iščem
Rokodelsi im )0
i>76
vintcarjd
A.. Breao'a'k v Vojuika pri Celja iUe sa svu) vinograd »inirarja, ki se ra<nme na araeri tanski nasad Rodiins brez manh otrok ima prednost. Ima prosta itanovauje drva in ne^tj njiv. Plača letna ali ia<!' a ^atautneje po dogo-vo-a.	10;il
siužkin a ïrrt:
dru/a h ^n» dfl» s- pri mali dru-tin proti dobri pUii «pr.j.ua. Le pridaa, pofeteua m «. daljiimi a iri-^evhli naj ae pi nndi pri Josipa P t-ié v Reiei ob P»ki. M)00
Mi/Sirski učenec
se «prejme, fclaiibcr.

Ur huno va ulica 26.
Državna razredna
»TE
Prvo irebanie 3 m 4.
1921
108.668 srečk - 50 000 dobitkov S emii
od 60.000 do 600.000 dinarjev a« 240.000 do 2,400.000 K (dva milijona štiristotlBOČ kron).
tfsaka druga sreika mora dobiti!
Izplačevanja vseh dobitkov brez odbitka.
M sil fobM v srečnem slu aiu
DINARJEV
(ea milijon), sli KRON
(sLiri stilijone), nadalje: 600.000-
______ , 50.000-
40.000'
nadalje: 600.000-—, 400.000—, 200.(XX>—, 150.000"-, 100.000 —, 80 000*— 70 000 -, 80.000-—, 50.000--, 50.000 —, dva po -, 5 po 30.000-—, 13 po 20-000-—
QIKA8JE7
------- —, 70 000 —
50.000— •
DINARJEV
odwsno 2,440.000 —, 1,600.000 000 000-—, 400.000—, 320.000 ~	—(XX
v —, fti* j™	—, iu I o p
>•— KRON itd. bv&m odbitka Cena srečk za vsak razred:
mono-, 800.000 -, 320.000-, 280 000--, 200 nno— dv» on
Vi srečka		V, srečke
Din. 48'-		Dia. 24'—
ali K 192- —		aU K 96- -
		
Vi srečke		Vs srečke
Din. 12*-		Din. 6- -
aU K 48 -		ali E 24'-
Točno m hitro izplačevanje vseh dobitkov
zajamčeno t
Naročila iz cala iržav« naj sa poUlejo po pa (t aa&azaici pooulaš&eai glavni kolektnri
Medjunarodna banke
o. o.
oddelek nizred ^a loterije
G«jeva 8 £i GREB Gajeva 8
Najveftia izbera številk.	97s