Gibanje učiteljske omladine. —uč 14. sestanek učiteiiskega naraščaja v Mariboru se je vršil 18. aprila 1925 v dekliški ineš5anski šoli v Cankarjevi ulici, kjer itna svode prostore Pedagoški krožek. Gospa ravnateljica Stupica je z največjo Ijubeznivostjo ugodila naši prošnji tn na ve5er sestanka osebno poskrbela, da je bit za nas pripravljen prostor poleg sobe Pedagoškega krožka. Najtopleje se ji zahvaljujemo za gostoljubje. Vodja našega odseka je storil prav, da je naprosil predsednika Pedagoškega krožka, g. pnol. Šiliha. da bi nas upeljal v delo krožka in nam zlasti raiztolmačil pomen in uporabo aparatov, ki se jih poslužuje eksperimentalna psiholiogija, in jih ima krožek. G. prof. Šilih se ie z veseljem odzval povabilu, omenil pa je. da želi, preden napravi poizkuse z aparati, izpregovoriti nekoliko o eksperimetitalni p s i h o 1 o g ij i. Ob njegovem govoru smo uživali. V spretno sestavljeni. razumljivi abliki nam je govoril o tei p io t i p s i h o 1 o g i j e. Takoj uvodoma je poudarjal, da ni to nobena nova psihotogija, ampak je eksperiment. psihologijai le ena izmed poti, ki se je poslužuje psihologija, da čim najuspešneje vrši svojo nalogo in pride do najboljsih rezultatov. Govoril je o raizvoju psihologije, o raztiLh strujaih. Kakor filozofija je tudi psihologija do novejših 5asov izvajala osnovne nauke za duševne pojave iz metafizike. Ko pa so prirodoznanstvene vede opirale svoje sklepe na induktivna opazovanja. se je začela tudi psibologija znanstveno urejati in usmerjati. Na Angleškem so najprej poizkusili postatviti duševno živIjenje na osnovo izkustva in opazovanja. Zlasti J. Locke in Hume veljata kot zacetnika empirične ali izkustvene psibologije. D. Hume izvaja vse duševno življenje iz preprostih vtisov, ki jih ureja po asocijacijskih zakonih. Herbart je hotel celo matematično preračunati pravila duševnega življenja. Fecbner inato v svoji Psihofiziki preiskuje razmerje med^ dražljaji in ob5utki — ter }ih smatra kot" posebno poglavje fizike. Pojavi se struja. ki povdarja sorodnost duševnih pojaviov s fizijologičnimi in komčno na>stopi Wundt, ki združi mehanična in fi•zijološka stremljenja preijšnjih dbb, povdarja zlasti 5ustva in voljo in njihov vpliv na predstave — veže torej nekaj novega z ostalim, že zavestnim ter naziva to apercepcijsko psihologijo. Tako se je torej razvijala psihdogija od prvotne metafizične do psihologije (predstav) razuma intelektualne, psihol. 6uvstva ali emocijonalna in psiboil. volje ali vo_untaristi6ne do majniovejše psihologije pojačenega samoopazovanja na eksperimentalni podlagi. Za vse struje je navedel predjavatel-i predlstavnilkei _z prejšnje in najnovejše dobe. Nato je govoril o nalogah psihologije; opis dušev. funkcii in razlaga, o obsegu in izhodi- šču: normalna, aiiormalna psihol., psihol. otroka. Tumlirtz: Einiiihrung in die Jugendkunde, psihol. živali in psihol. individualnih diferenc. Nato je prešel k upoiabi: psihotehnika in pedagoška psihologija, ter je govoril o virih in metodi. 1. Opafcovanje samega sebe. 2. Telesni spremlaevalni pojavi, ki so zakonito zvezani z duševnimi. 3. Objektivni psiliični tvori: šege, običaji, vera itd. 4. Biografije, karakteristična pesniška dela i. dr. M e t o d a se ravna po 'predmetu, zmožnostih in s poizkusnimj osebami. Opazujemo samega sebe ali isto5asno z mišljenjem ali povratnio, retrospektivno. Zbiranje enakovrstnih opaaovani, slučaSnih ugotovitev. Duševne prikaze natančno opišemo. In kon5no je govoril g. pnof. Šilih še o potih, ki se jih poslužuje psihol_-gi.a: 1. Vprašanja, precizna, o prikazih, ki jih je lahko dognati, je staviti zanesljivim osebani. 2. Eksperiment. ponavljaftje je vedno mogoče, se dado variirati, razne miožnosti opazovanja. Eksperimenti so: 1. psihofizični, kažejo na razinerje med dušo in telesora, paraielizem ali vzporednost, 2. eksperimeint izratžanja ob občutkih ugodja neugodja, 3. eksperiment dela. miotori6no senzori5no glede na spomin, 4. reakcijski eksp. asocijacija, abstrakcija. eksp. najkompiliciran-jših duševnih funkcij, 5. opazovanje saimega sebe; miselna pot. Na naslednjem sestanku nam je obljubil g. prof. Šilih, da bo praktično izvajal nekatere najvažnejše eksperimenite. Tov. predsednica je zelo spretno vodiila ta sestanek in se ie g. predavatelju v imenu vseh prav prisrčno zalhvalila. Navzočih je bilo nad 60 tovarišev in tovariišic, ki so z viharnim ploskanjem izratžali zadovo-ljstvo nad predavanjem. Prihodnji sestanek bo 2. maja istotam. 25. aprila pa se peljemo vsi v Ljubljano obiskait naše tovariše. Na svidenje! — Zapisnikarja.