znanje za prakso
Povr{inska z voski (I. del)

ava lesa
Avtorica Jo`ica POLANC, univ. dipl. in`., SL[ [kofja Loka
Uvod
Voski sodijo med sisteme v povr{in-ski obdelavi lesa, ki ne vsebujejo organskih topil. Stara znanja o postopkih voskanja so ‘e pozabljena, sedanja so pomanjkljiva, saj je {elakova politura za dolgo ~asa izrinila voske v ozadje. Zadnja desetletja so voske nadomestili premazi na osnovi sinte-ti~nih smol.
Voskanje je najstarej{i postopek, s katerim dose‘emo na lesu naravni sijaj. Po voskanju ostane tekstura lesa vidna in pore odprte. Voskane povr-{ine so za mnoge vrste lesa najlep{e, prijetnega vonja, plemenitega videza kakor tudi gladke in mehke na dotik.
Za voskanje so najbolj primerne mehke vrste lesa in hrast kot trda, grobo-porozna vrsta lesa. Podobno kakor z oljem obdelana povr{ina, tudi voskana povr{ina ni nikoli povsem dokon~ana.
Z leti nastane na voskani povr{ini zanimiva patina, ki je posledica stalne obrabe, brisanja, drgnjenja in drugih sprememb.
Prednosti voskovnih premazov na lesu
Les je “`iv”, organski in higroskopen material. Suh les sprejema vlago iz zraka, vla`en les vlago oddaja v zrak, ki ga obdaja. Enostavno re~emo, da “les diha”. Z umetno-smolnimi
premazi (npr. s poliuretanskimi laki) neprodu{no zapremo povr{ino lesa in onemogo~imo izmenjavo vlage med lesom in zrakom v okolici, kar vpliva na klimo v prostoru. Gradbeni materiali na naravni osnovi, kot so opeka, omet, tapete in preproge, imajo podobno kakor masivni les higroskopne lastnosti. Pri visoki zra~ni vlagi sprejemajo vlago iz zraka, ki jo nato oddajajo v suh zrak in tako uravnavajo klimo v prostoru. Voskovni in oljni premazi na lesu ne ovirajo izmenjave vlage med lesom in zrakom.
Masivni les, pri vla‘nosti okrog 10 % prevaja elektri~ni tok, ki ga v ve~ji meri prevajajo drugi gradbeni materiali na naravni osnovi. Nasprotno materiali na osnovi sinteti~nih smol, laki, ne prevajajo elektri~nega toka (izolatorji). Medtem ko se z drugimi trdimi materiali dotikamo lakiranih povr{in, se v teh povr{inah pojavi elektrostati~ni naboj. Premazi iz sinteti~nih smol skrajno slabo prevajajo elektri~ni tok, zato se elektro-stati~ni naboj ne odvaja. Na lakiranih povr{inah se nato ve‘e prah v ve~ji koli~ini. Tudi preproge iz umetnih vlaken se lahko tako mo~no “naele-ktrijo”, da ob dotoku ozemljenega prevodnika opazimo “preskok iskre”. Gradbeni biologi opozarjajo, da elektrostati~ni naboj spremeni klimo v bivalnih prostorih. Umetno spremenjena klima lahko {kodljivo vpliva
na stanovalce. Voskovni in oljni premazi zelo ugodno vplivajo na klimo v bivalnem prostoru, ker se ne “na-bijejo” s stati~no elektriko.
Priprava voskovnih premazov
^eprav lahko kupimo razne vrste pripravljenih voskov, poznavanje sestave in priprave koristi pri izbiri voskov in obdelavi lesnih povr{in. Nekateri proizvajalci voskovnih premazov izdelujejo obarvane voske. Pri obarvanih voskih moramo biti previdni, saj dobimo pri razli~ni debelini nanosa neenakomeren barvni ton. V primeru, da ‘elimo spremeniti barvni ton lesa, najprej lu‘imo lesno povr-{ino (z vodnimi lu‘ili).
Vosek za obdelavo pohi{tva je najve~-krat sestavljen iz ~ebeljega voska in karnauba** voska. Obe vrsti voska sta topni v terpentinovem* olju (ter-pentinu). Vosek lahko sestavljajo druge razli~ne vrste voskov, laneni firne‘ in dodatki za oplemenitenje v manj{ih koli~inah, kot so zeli{~ni ekstrakti in macesnova smola. Me{alno razmerje med voskom, oljem in topilom odlo~a o trdoti pripravljenega voska.
*Terpentinovo olje ( terpentin)
Vsebuje v glavnem a pinen C10 H16 , brezbarvno, vnetljivo teko~ino, ki di{i po smoli. Terpentinsko olje pridobivajo z destilacijo, iz smole razli~nih iglavcev. Terpentin dra‘i sluznico v dihalih in je {kodljiv v ve~jih koncentracijah. Plameni{~e ima pri 330C, vreli{~e pri 13 60C, maksimalna dopustna koncentracija na delovnem mestu je MAK 550 mg / m3 ali 10 0 ppm. (Fusseder, str. 37-38)
**Karnauba vosek
V primeru, da potrebujemo tr{i vosek, dodamo ~ebeljemu vosku karnauba vosek, ki se tali pri pribli‘no 810C. Karnauba vosek je zelo trd in pogosto sestavni del voskov za lo{~enje. Dodamo lahko tudi trdni parafin ali stearin, da lahko pripravljeni vosek bolje nana{amo. (Crump D., str. 74 )
Karnauba vosek je zelenkasto rumen listni izcedek brazilske karnauba palme (Copernicia cerifera). Uporabljamo ga v beljeni in neobeljeni obliki, kot dodatek drugim voskom, za izdelavo voskov in voskovnih mazil v povr{inski obdelavi pohi{tva ter stropnih in stenskih oblog. (Holz-lexikon, 1988)
ijaLeS 54(2002) 4

znanje za prakso
Pridobivanje ~ebeljega voska iz satja
^isti ~ebelji vosek lahko kupimo v kosih ali ga pridobimo iz satja, v katerem ni ve~ medu. ^e ho~emo dobiti vosek, ki bo primeren za povr{insko obdelavo lesa, talimo satje v vodni kopeli pribli‘no pri 70 do 800C tako dolgo, da se vosek uteko~ini, splava na povr{ino, kjer ga lahko odstranimo. Vosek o~istimo tako, da ga ponovno enkrat ali dvakrat segre-jemo in filtriramo skozi ~isto laneno krpo.. Med segrevanjem se zaradi nepazljivosti lahko talina vname, saj so voski lahkovnetljivi. Vosek ohladimo, da se utrdi. Nato mu dodamo pribli‘no 5 % lanenega olja, da ostane mehak.
Naravni ~ebelji vosek je rumenkaste barve. Lahko ga belimo, da postane bele barve in tr{i. ^ebelji vosek se tali pri kakih 650C.
^ebelji vosek s terpentinovim oljem
^ebelji vosek, ki ga kupimo v blokih ali kosih, nastrgamo s strgalom v stekleno posodo. Prelijemo ga s terpen-tinovim oljem in pustimo ~ez no~. Tako nastane pasta, ki jo lahko nana-{amo s ~opi~em na lesno povr{ino (Crump D, str.74).
Za pripravo voskovne raztopine raz-talimo 100 g ~ebeljega voska v vodni kopeli in nato po~asi prime{amo 1 l (liter) terpentinovega olja. Raztapljanje voska poteka v trdnem stanju,
“hladno” traja dalj ~asa. Svetle vrste lesa se obarvajo zaradi rumenega, naravnega voska. Kadar obarvanje ni za`eleno, dodamo obeljeni ali beli vosek v razmerju: 85 g belega voska, 15 do 20 g bele kolofonije* , 1 l (liter) terpentinovega olja ( Fusseder, str.85).
Politura iz ~ebeljega voska in karnauba voska
Potrebujemo 10 delov ~ebeljega voska in 1 del karnauba voska. Vosek nastrgamo s strgalom na ~ist papir in ga raztalimo v loncu z dvojnim dnom na plo{~i, ki jo ogreva elektri~ni tok. Uporabimo lahko tudi lonec za segrevanje v vodni kopeli. Taljenega voska ne smemo kuhati, ker lahko spremeni barvo. Taljenje voska traja kakih 10 minut.
Vosek odstranimo z grelne plo{~e in na 1 del raztaljenega voska prilijemo 10 delov terpentinovega olja. Med dodajanjem terpentinovega olja vosek me{amo, da postane me{anica podobna kremi.
Ko postane me{anica ravno prav viskozna in so se raztopili vsi drobci voska, vlijemo voskovno raztopino v plitvo posodo, kjer se ohladi.
Voskovno polituro lahko nana{amo {ele, ko se popolnoma ohladi. (Crump D., str.75)
*Kolofonija:
Za izdelavo kolofonije se uporabljajo balzami ve~ vrst. (V ‘ivem drevju so smole raztopljene v eteri~nih oljih kot balzami). Z destilacijo z vodno paro ali vakuumsko destilacijo oddvojimo hlapljivo terpentinsko olje. Trdni ostanek je kolofonij (angl. rosin). Kemi~no sestoji predvsem iz smolnih kislin, zlasti abietinske. Uporablja se za lepila, umetne smole, lake, kot emulgacijsko sredstvo v industriji kav~uka, za tiskarske barve, za mazanje lakov na godala (Torelli, Ti{ler, Bo‘i~ko, Naravne smole in balzami, Les {t.49, 1997, 11).
*stearin je:
1) ester glicerola in stearinske kisline, ki je ma{~obna kislina, glavna sestavina masti;
2)  zmes stearinske in palmitinske kisline, surovina za izdelavo sve~, mila idr. (Leksikon CZ, 1988)
*pepelika je kalijev karbonat, K2CO3. V preteklosti so pepeliko v velikem obsegu pridobivali z “izlu`enjem” iz lesnega pepela z vodo. Trdni, ~isti kalijev karbonat je bela, pra{kasta snov, ki na zraku hitro sprejema vlago. V vodi se dobro topi. Raztopina reagira mo~no alkalno. Uporabljamo jo kot dodatek predlu`ilom in razvijalnim lu`ilom za les iglavcev, ki jih obdelamo s predlu`ilom iz tanina ali pirogalola. Po{kodbe na ko`i o~istimo z obilo vode. Pepeliko shranjujemo v steklenih ali umetnosmolnih posodah, ki so ozna~ene s simbolom za zdravju {kodljivo snov.  (Fusseder, str 31 )
Priprava ~ebeljega voska z alkoholom
Plo{~e ~ebeljega voska prelijemo z alkoholom v razmerju 1:1. V vodni kopeli nato vse skupaj segrejemo in raztopimo.
Priprava ~ebeljega voska s stearinom in pepeliko
V vodni kopeli segrejemo in pome-{amo 20 delov stearina*, 5 delov ~e-beljega voska, 12 delov pepelike*, 2 dela trdega mila, nekaj vode in bar-vila.(Schnaus, str. 92).
Literatura:
1.    dds, das Magazin für Möbel und Ausbau, 6 / junij 2001, Eine Lanze, gebrochen für Öle und Wachse
2.   Crump D., Behandlung von Holzoberflächen, Ravensburger Buchverlag, 1995, str. 73-75
3.   Dittrich H., Oberflächenbehandlung in der Holzverarbeitung, DRW-Verlag, 1990, str 112-114
4.   Fusseder,                Wenniger,                Beck, Holzoberflächenbehandlung, Verlag Wolfgang Zimmer, Augsburg, 1986, str.31
5.   Polanc J., Povr{inska obdelava lesa z olji in oljnimi barvami, Les, {t.12, december 2001
6.   Schnaus E.,Oberflächenbehandlung alter Möbel, Ravensburger Buchverlag, 1992, str. 91-93 in 115
7.    Torelli, Ti{ler, Bo‘i~ko, Naravne smole in balzami, Les, {t. 11, 1997
8.   Weissenfeld P., Holzschutz ohne Gift ?, Okobuch Verlag, Staufen bei Freiburg, 1988, str.87 –90
onudbe in povpra{evanja - vir: GZS- infolink
[tevilka PP 13325/02 (12371)
Slovensko podjetje nudi masivno pohi{tvo,
pohi{tvo, pro~elja za pohi{tvo, stavbno
pohi{tvo, stre{na okna, pvc profile, betonske
elemente ter kovinske izdelke.
Podjetje: TIM MACLER D.O.O.
Kontaktna oseba: Toma‘ Veni{nik
Ulica:       OB @ELEZNICI 3
Po{ta:      3000 CELJE
tel.: +386 / (0)3 / 897 05 40 faks: +386 / (0)3 / 897 05 41 e-mail:   makler@siol.net
[tevilka PP 13320/01
Slovensko proizvodno podjetje nudi alu ograje, drsna, nihajna in konzolna vrata, roloje, parkirne ovire, alu vagonska okna. Nudijo tudi PVC stavbno pohi{tvo. Podjetje: ALMONT Kontaktna oseba: @ivka Vihteli~ Ulica:       PARTIZANSKA ULICA 38 Po{ta:      2310 SLOVENSKA BISTRICA
tel.:     02 / 8187 366
faks:   02 / 8181 933
e-mail: zivka.vihtelic@ almont-aluplast.si

ijaLeS 54(2002) 4
znanje za prakso

Povr{inska z voski (II. del)
ava lesa
Avtorica Jo`ica POLANC, univ. dipl. in`. SL[ [kofja Loka
Priprava ~ebeljega voska s {elakom
Potrebujemo 75 delov ~ebeljega voska, 75 delov {elaka*, 6 delov bele smole (verjetno bele kolofonije, opomba P.), ki jih raztalimo v vodni kopeli. Prime{amo 100 delov terpentinovega olja, segrejemo 400 delov alkohola in ga hitro vme{amo. (Schnaus E., str. 92).
Priprava ~ebeljega voska z lanenim firne‘em
Kovinsko posodo napolnimo pribli‘-no s 30 % ~ebeljega voska in jo segrevamo v vodni kopeli, da se vosek raz-tali. Raztaljeni vosek odstranimo iz vodne kopeli in mu dodamo pribli‘no 20 % lanenega firne‘a in 50 % balzama terpentinovega olja (ali Orangenterpena). Dodatke preme-{amo z raztaljenim voskom. Me{anico nato ohladimo.
Luske nastrganega voska lahko raztopimo v balzamu terpentinovega olja, da jih ni treba taliti. Segrevanje je nevarno, ker se terpentin lahko vname.(Weissenfeld, str. 88)
{elak je “lak-smola” `ivalskega izvora, ki jo pridobivajo iz izlo~kov “gumi-lak” u{i. To je smola za izdelavo laka, ki so jo za~eli uporabljati v 16 . stoletju. Skupnih lastnosti {elaka {e ni prekosila nobena sinteti~na smola. [elak odlikuje visoka trdota in elasti~nost. Kupimo ga v obliki listi~ev, ki se zelo lahko topijo predvsem v alkoholu, 30 do 40 % raztopina {elaka v alkoholu se imenuje {elakova politura. (Holz-lexikon, 1988)
Med pripravo voska upo{tevamo pravilo: ve~ja koli~ina raztopljenega voska pomeni tr{i voskovni balzam. Me-{alno razmerje je fleksibilno in ne moremo veliko pokvariti.
Priprava lesne povr{ine pred voskanjem
Voski so primerni za obdelavo lesnih povr{in povsod, kjer ni direktnega vpliva vode. Za posebno mo~ne mehanske obremenitve, npr. za pode, so primerni pod dolo~enimi pogoji. Odpornost voskane povr{ine proti zunanjim vplivom, zlasti proti vodi, je odvisna od vrste in od kakovosti priprave povr{in.
Pred obdelavo les skrbno obrusimo. Za doseganje bolj{e kakovosti kon~no obdelane povr{ine les najprej “omo~imo”, da se dvignejo lesna vlakna. Z gobo ali brizgalno pi{tolo nanesemo 50 do 60 g vode na m2 povr{ine. Suho povr{ino lesa obrusimo s finim brusnim sredstvom za les.
Voskanje surovega lesa ni smiselno. Odpornost “zgolj” voskane povr{ine je zelo nizka in na ve~ vrstah lesa postane povr{ina mazava in lisasta.
Samo manj obremenjene lesne povr{ine lahko obdelamo z zelo te-ko~im in zelo mehkim voskom brez temeljnega premaza. Mehki in teko-~i voski prodirajo dobro v les. Vedno
pa najprej obdelamo poskusni kos lesa.
Obi~ajno lesno povr{ino najprej obdelamo s temeljnim premazom . Dobro lahko voskamo tudi lu‘ene povr{ine, vendar ne uporabljamo lu‘il na osnovi organskih topil. Za doseganje dolo~enih barvnih u~inkov lahko voskom dodamo ustrezne pigmente.
Najbolj enostavno je, ~e povr{ino najprej obdelamo z lanenim firne-‘em. S tem zapremo pore lesa pred vodo. Laneni firne‘ nanesemo samo enkrat ali dvakrat.
Kadar so povr{ine izpostavljene mo~ni obrabi, je bolje, ~e lesno povr{ino
najprej obdelamo z razred~enim oljem ali “pololjem” za temeljni premaz ali pa z raztopino {elaka. Utrjeni temeljni sloj firne`a in olja obrusimo s silicijevokarbidnim brusnim papirjem. Pred voskanjem lahko nanesemo tanek, temeljni sloj raztopine {elaka, da les bolje zavarujemo in nekoliko zapolnimo pore. Posamezni suhi temeljni sloj {elaka na povr{ini gladko obrusimo s finim silicijevokarbidnim brusnim papirjem.
Voskanje lesne povr{ine
Voske lahko nana{amo z razli~nimi napravami za brizganje, npr. z napravo, ki deluje na brezzra~nem potisnem principu segretega uteko~injenega voska (HW 1301).
Ro~no najbolje nana{amo vosek na povr{ino in ga vtremo v les s pravo “klobko”.
Izdelava klobke:
Za notranjost klobke je najbolj primerna surova ov~ja volna ali pa vata, iz katere oblikujemo trdno jedro in ga ovijemo s krpo iz ~iste volne (ne iz umetnih vlaken). Volneno krpo ovijemo {e z ve~krat izprano laneno
ijaLeS 54(2002) 5

znanje za prakso
krpo.
Slike od 1 do 6 prikazujejo izdelavo polirne klobke. Iz vate, volne in lanene krpe izdelamo klobko (1). Osrednji del (jedro) klobke naredimo iz krepko stisnjene vate (2). Osrednji del klobke (jedro) ovijemo z volneno krpo (3). Nazadnje klobko ovijemo z laneno “izprano” krpo (4). Velikost polirne klobke je odvisna od velikosti roke in objekta, ki ga poliramo. Odve~ne dele krpe odre`emo (5). Klobko pred prvo uporabo nekoliko “splo{~imo”.( Slike Schnaus E., str. 115)
Klobko trdno primemo v roko tako, da je gladka povr{ina obrnjena navzven.
S klobko krepko vtremo vosek v les, najprej s kro‘nimi gibi, nato pa v smeri lesnih vlaken. Na povr{ini ne smemo pu{~ati preostankov voska, vso povr{ino enakomerno obdelamo.
Nanos voska su{imo, odvisno od klime v prostoru 1 do 2 dni obi~ajno pa “~ez no~”.
Suhi sloj voska nato krta~imo in gladimo z ‘imnato krta~o.
Voskano povr{ino obdelujemo in gradimo postopno tako, da nanesemo {tiri (4) do pet (5) nanosov. Vsak nanos su{imo “~ez no~” in ga nato gladimo z `imnato krta~o.
Na voskani povr{ini dose‘emo ve~ji sijaj, ~e jo poliramo z mehko krpo. Krpe ne pritiskamo mo~no na povr-{ino, da ne po{kodujemo enakomernega sloja voska. Sijaj voskane povr{ine lahko bolj povi{amo z ustreznim poliranjem kakor s {tevilom nanosov voska.
Slike od 1 do 4 prikazujejo postopek voskanja. Na fino obru{eno lesno povr{ino nanesemo olje za temeljni nanos (1). Temeljni sloj po kon~anem utrjevanju fino obrusimo (2). Nato
nanesemo vosek s klobko ali pa z mehko krpo v tankem sloju in ga vtremo v povr{ino lesa (3). Vsak sloj voska po kon~anem su{enju gladimo z ‘imasto krta~o (4). (Schnaus, str.92)
V naslednji {tevilki si boste lahko prebrali nadaljevanje in konec ~lanka.
Literatura:
1.    dds, das Magazin für Möbel und Ausbau, 6 / junij 2001, Eine Lanze, gebrochen für Öle und Wachse
2.    Crump D., Behandlung von Holzoberflächen, Ravensburger Buchverlag, 1995, str. 73-75
3.    Dittrich H., Oberflächenbehandlung in der Holzverarbeitung, DRW-Verlag, 1990, str 112-114
4.    Fusseder,                Wenniger,                Beck, Holzoberflächenbehandlung, Verlag Wolfgang Zimmer, Augsburg, 1986, str.31
5.    Polanc J., Povr{inska obdelava lesa z olji in oljnimi barvami, Les, {t.12, december 2001
6.    Schnaus E.,Oberflächenbehandlung alter Möbel, Ravensburger Buchverlag, 1992, str. 91-93 in 115
7.    Torelli, Ti{ler, Bo‘i~ko, Naravne smole in balzami, Les, {t. 11, 1997
8.    Weissenfeld P., Holzschutz ohne Gift ?, Okobuch Verlag, Staufen bei Freiburg, 1988, str.87 –90

ijaLeS 54(2002) 5
znanje za prakso
Slika 7. Primerjalni in testni model skoblji~a
Slika 8. Vpenjalni zagozdi rezila - levo je ELU, desno SK282
Le v eni stvari je morda bolj{i, to je pri vpenjalni zagozdi rezila, kjer je leta mo~nej{a, z ve~jimi zateznimi vijaki in bolj globokim varnostnim utorom (slika 8). Vendar je zaradi tega vreteno te‘je, tako da je “giroskopski” efekt pri delu ob~utno ve~ji, kar pa zopet pomeni manj varno delo ...
Sklep
Od za~etka testiranja in ves preostali ~as, ko sem se poglobil v karakteristike skoblji~a, je bil vtis nadvse ugoden.
Orodje je popolnoma uporabno za profesionalno kakor tudi za doma~o uporabo, morda celo bolj za profesionalno. Kvaliteta izdelave ga uvr{~a v kategorijo cenovno vi{jega razreda, med modele FESTO HL850 in De-Walt DW 678, verjetno pa bo (kakor tudi ve~ina drugih Iskrinih izdelkov) cenovno {e kako konkuren~en omenjenim modelom. Po~akajmo do jeseni.
Povr{inska obdelava lesa
z voski (3. del)
avtorica Jo`ica POLANC, univ. dipl. in`., SL[ [kofja Loka
Vzdr‘evanje in obnavljanje voskanih povr{in
Voskane povr{ine enostavno obnavljamo. Medtem ko moramo s po{ko-dovanih lakiranih povr{in temeljito odstraniti celoten film utrjenega laka in ponovno obdelati vso o~i{~eno po-vr{ino, lahko voskane povr{ine in po-vr{ine, ki so obdelane z oljem, brezhibno obdelamo samo na dolo~enem mestu. Na “popravljeni” povr{ini niso vidni prehodi med novim in starim premazom ter niso opazne barvne razlike na povr{ini.
Umazanijo odstranimo iz voskane povr{ine z milom, sodo - natrijevim karbonatom (Na2CO3)* - ali s ter-pentinom. Pri ~i{~enju voskovne povr{ine na hrastovem lesu in drugih vrstah lesa, ki vsebujejo ~reslovine, ne uporabljamo natrijevega karbonata, milo pa je lahko le nevtralno lesno milo (nem. Holzseife). Milnice ne smemo uporabljati za ~i{~enje furniranih povr{in, ker bi lepilni spoj lahko popustil.
Natrijev karbonat (soda) Na2CO3 Kalcinirana ali ‘gana soda ne vsebuje vode. To je bela pra{nata snov. Kristalizirana soda vsebuje vodo: Na2CO3 x 10 H2O. Sestavljena je iz brezbarvnih kristalov, ki se na suhem zraku zaradi oddajanja kristalizirane vode spremeni v kalcinirano sodo. Soda, ki ne vsebuje vode, ima dvakrat ve~jo koli~ino karbonata kakor soda, ki vsebuje vodo. Natrijev karbonat se dobro raztaplja v vodi. Raztopina ima okus po milu in reagira mo~no bazi~no. Zato se uporablja za odstranjevanje premazov in za odstranjevanje smole z lesa. Po{kodbe ko‘e in o~i zaradi natrijevega karbonata o~istimo z obilo vode. Pri vnetju o~i poi{~emo zdravni{ko pomo~. Natrijev karbonat shranjujemo v steklenih ali umet-nosmolnih posodah, ozna~en je kot zdravju {kod-ljiva snov. ( Fusseder, str. 31)
Kadar sega umazanija globlje v sloj voska ali v les, jo obrusimo ali o~isti-mo z jekleno volno. Jeklene volne ne smemo uporabiti na hrastovem lesu, ker reagira s ~reslovinami in pu{~a temne made‘e.
Vosek lahko odstranimo s povr{ine tako, da povr{ino obdelamo s terpen-tinom in jekleno volno. Pri tem nastane mazavi film voska, ki ga odstranimo s povr{ine.
Odpornost lesnih povr{in, ki so oplemenitene z voski in olji
Povzetek testov, ki so jih v realnih pogojih mizarske delavnice s “prak-ti~nimi preizkusi” izdelali na izobra-`evalnem forumu “Uporaba olj in voskov” v obrti pod okriljem Ministrstva za okolje in promet BadenWürttemberg leta 2001:
Kemi~na odpornost je slaba, zlasti proti alkalnim ~istilom in rde~emu vinu, na povr{ini nastajajo made‘i. Najbolj{o kemi~no odpornost so na testih pokazale povr{ine, obdelane z me{anico olja in voska brez dodatkov organskih topil. Na odpornost vpliva sestava premaza, posameznega proizvajalca, vendar ni premaza, ki bi bil po vseh kriterijih najbolj odporen.
Na zelo fino obru{eni povr{ini, ki smo jo polirali na visoko stopnjo sijaja, hitreje opazimo po{kodbe in motnje sijaja, podobno kakor na lakirani povr{ini.
Odpornost proti razam in praskam je bolj{a na povr{inah, ki jih obde-
Les  54(2002) 7-8
znanje za prakso
lamo z me{anico olja in voska, kakor pa v primerih, ko najprej nanesemo olje za temeljni premaz, nato pa sloje voska za kon~ni premaz. Pri nastanku raz je odlo~ilna tudi vrsta lesa, ki jo oplemenitimo z olji in voski.
Me{anice olja in voska ka‘ejo podobno odpornost proti UV ‘arkom kakor laki. V ve~ini primerov se barva spremeni. Najbolj so odporne po-vr{ine, ki jih najprej lu‘imo s pigmentnimi lu‘ili, nato pa obdelamo z olji ali voski oziroma me{anicami voskov in olj. Na lu‘enih povr{inah porumenitev ni opazna.
Trend ka‘e, da so povr{ine, ki so oplemenitene z olji, bolj odporne proti kemi~nim vplivom, voskane povr{ine pa so bolj odporne proti mehanskim vplivom. Za bru{enje lesa je najbolj ustrezna zrnatost brusnih sredstev med {t. 180 in 220.
Problematika uvajanja voskov v obrtno proizvodnjo v ZRN
Projekt zni‘evanja organskih topil v lesarski obrti, ki ga pospe{uje Ministrstvo za okolje in promet BadenWürttemberg, obsega tudi uvajanje olj in voskov v obrtno proizvodnjo.
K projektnemu delu v obliki strokovnega foruma je ministrstvo pritegnilo Center za okolje v obrti iz Freiburga. Partnerja sta bila Obrtno zdru‘enje lesarstva in umetnih snovi Baden-Württemberg in Fraunhoferski in{titut za produkcijsko tehniko in avtomatizacijo (Fraunhofer IPA) iz Stuttgarta.
Strokovni forum je obravnaval teme s podro~ja produktov, aplikacijskih tehnik, tehnik obdelave in je opravil nevtralne teste pri realnih pogojih v lesarski obrti.
Pomembne vsebine izobra‘evanja so bile med drugim: Koli~ine nanosa voskov in olj, vmesna obdelava, ma-
terialni stro{ki, vpra{anja varstva pri delu; kak{ne maske so ustrezne in katere vrste filtrov so primerne za odsesovalne naprave pa tudi ob~ut-ljivo podro~je svetovanja kupcem.
V obratovalnicah so prikazali aktualne produkte in tehni~ne mo‘nosti aplikacij: aplikacijo brizganja voskov, povr{insko obdelavo z olji in obdelavo z me{anico olja ter voska.
Nazadnje je strokovni forum izdelal priporo~ila za obdelavo povr{in z olji in voski, ki obsegajo vse pomembne to~ke, tudi posebnosti posameznega produkta, morebitne omejitve pri uporabi in ukrepe za optimizacijo. Razen tega so izdelali preglednico produktov tistih proizvajalcev, ki so sodelovali pri projektu. Priporo~ila za delo so mizarji lahko takoj dobili na internetu.
Slabosti ne odtehtajo dobrih strani voskov in olj
V povr{ine, ki jih obdelamo z voski, vlo‘imo veliko dela, posebno pri ro~-nem nana{anju in zlasti pri poliranju. Zaradi ro~nega poliranja vlo‘imo v voskane povr{ine {tirikrat ve~ dela kakor v obdelavo povr{in s sinteti~-nimi premazi. ^asi su{enja in vmesnega poliranja so po klasi~nem ro~-nem postopku dolgi, izdelava celotnega kakovostnega premaza traja dva do tri dni, pri debelih nanosih so ~asi {e dalj{i.
Brizganje voskov v obi~ajnih lakirnicah je te‘avno, saj ve~ina brizgalnih naprav ni optimalna za ta namen. Odsesovalne naprave niso varne pred ognjem in pred eksplozijo. Filtri za te naprave {e niso dolo~eni pri uporabi olj in voskov. Pri nepazljivem segrevanju se olja in voski lahko vnamejo in zagorijo.
Vrste terpentina lahko povzro~ajo
ekceme. Pri delu uporabljamo varovalne rokavice in filtre za dihala.
Kupci pohi{tva so vajeni visoke odpornosti lakiranih povr{in in niso pripravljeni ter usposobljeni za obnavljanje voskanih povr{in.
Voski ne vsebujejo organskih topil, niso {kodljivi zdravju in okolju. Na-na{anje voskov in obdelava sta sorazmerno enostavna.
Voskane lesne povr{ine ohranijo pozitivno naravno lastnost, higroskop-nost, in uravnavajo vlago v bivalnem prostoru. Ohranijo tudi sposobnost difuzije. V nasprotju z lakiranimi povr{inami se voskane povr{ine ne naelektrijo s stati~no elektriko.
Zato lesne povr{ine, ki so obdelane z voski in olji, ugodno vplivajo na klimo v bivalnih prostorih.
Voskane povr{ine so lepe, imajo izrazito teksturo, prijeten vonj in otip ter naravni sijaj.
Zakaj bi se jim odrekli v svojem domu? Voskane lesne povr{ine, npr. stropne obloge iz masivnega lesa, ustvarijo v bivalnem prostoru prijetno klimo in so zelo dekorativne. Zakaj bi jih neprodu{no zaprli, plastifi-cirali in se po neumnosti odpovedali bolj zdravemu in prijetnemu bivanju?
literatura
1.   dds, das Magazin für Möbel und Ausbau, 6 / junij 2001, Eine Lanze, gebrochen für Öle und Wachse
2.   Crump D., Behandlung von Holzoberflächen, Ravensburger Buchverlag, 1995, str. 73-75
3.   Dittrich H., Oberflächenbehandlung in der Holzverarbeitung, DRW-Verlag, 1990, str 112-114
4.   Fusseder, Wenniger, Beck, Holzoberflächenbehandlung, Verlag Wolfgang Zimmer, Augsburg, 1986, str.31
5.   Polanc J., Povr{inska obdelava lesa z olji in oljnimi barvami, Les, {t.12, december 2001
6.   Schnaus E., Oberflächenbehandlung alter Möbel, Ravensburger Buchverlag, 1992, str. 91-93 in 115
7.    Torelli, N.: Ti{ler V., Bo‘i~ko, Naravne smole in balzami, Les, {t. 11, 1997
8.   Weissenfeld P., Holzschutz ohne Gift ?, Okobuch Verlag, Staufen bei Freiburg, 1988, str.87 –90

Les 54(2002) 7-8