DELEGATSKA VPRASANJA IN ODGOVORI 9. seja zbora KS. 26. 2. 1987 KS HINKO SMREKAR: Vprašanje v zvezi z urbanistično ureditvijo predela S-l Odgovor: Stanje v zvezi s prostorskimi ureditvenimi pogoji za plansko celoto Š-l se je medtem že precej spremenilo. Prostorsko uredi-tveni pogoji za plansko celoto Š-\ so namreč že naročeni in jih izdelujejo na ZIL, TOZD Urbanizem. Predviden rok za oddajo izdelanega osnutka je 15. 9. 1987. Že v tem času bo izdelovalec sodeloval s krajevno skupnostjo, možnost vplivanja na prostorske ureditvene pogoje pa bodo imeli krajani tudi v času javne razgrni-tve, ki bo predvidoma v jeseni letos. Objekt Celovška 68. kjcr Žito prodaja kruh in mlečne izdelke in jc v zelo slabem stanju. spada (udi v območje planske celote Š-l. za katcro so v izdelavi prostorski ureditveni pogoji. Za večjo preureditev objekta je možno naročiti lokacijsko doku-mentacijo takoj, da se bo izdelovala hkrati s prostorskimi ureditvc-nimi pogoji. Odgovor pripravil: Komite za urejanje prostora KS HINKO SMREKAR: Vprašanje v zvezi z rekonslrukcijo stadiona ŽŠD Ljubljana Odgovor: Pristop k rekonstrukciji športnega parka je bil že v I. 1985 v okviru športnega društva in TKS-Šiška. v Ljubljani ni bilo nobenth sodobnih atletskih naprav in je bilo edino večje mesto, ki še ni imelo steze prevlečene z umetno maso. Ravno tako ni bilo nobcnih prostorov, ki bi omogočili neprekinjeno cclolctno vadbo atletov. Z dodclitvijo izvedbe Balkanskih atletskih iger Ljubljani v novembru 1985 se je pospešilo z dcli in odločitvijo o pristopu celotni rekonstrukciji stadiona. Pri presoji potreb po prostorih v obstoječi tribuni, je bilo ugotovljeno, da tribuna zaradi svojega slabcga stanja, stara je bila 33 let, ne prenese večjih posegov, , odnosno bi njena rekonstrukcija zahtevala prevelika sredstva. V smislu zimske vadbe pa nc bi pridobili ničesar. Zato je organizacijski odbor BAI-ja, ob predhodncm širšem posvetovanju prinesel odločitev, da se stara tribuna podre in namesto nje zgradi nova. V zasnovi je bilo rešeno, da se pod tribuno zgradi šeststezno tekališče, v aneksu k tribuni pa tudi dvorana za skoke in ostale dejavnosti. S tem bi v Ljubljani pridobili sodobcn objekt, ki bi skupaj z zunanjo areno nudil možnosti za sodoben in celoleten trening atletov in ostalih športnikov, ki take prostore potrebujejo. Pri rekonstrukciji so bila izvedena dela: - glavni stadion; vse atletskc naprave z umetno maso, sanitarna objekta, vzhodna tribuna, zemeljska nasipa severne in južne tri-bune, travnatc površine, zgrajene so vse potrebne instalacije in odvodnjavanje. - pomožni stadion - stezc in ostale naprave iz ugaskov, travnata površina, in poligon ?a vojaški mnogoboj. - glavna tribuna - z sedeži za 2800 gledalcev, reporterskimi kabinami, garderobe z sanitarijami in najnujnejši pomožni prostor. Pod tribuno je v dokončanju šeststezno tekališče v celi dolžini tribune z možnostmi treninga moči. Zastavljcn je tudi severni aneks, v katerem naj bi bila dvorana za skoke in ostale športc. - okolica - urejeni so minimalni parkirni prostori in potrebna kanalizacija, ter ostale instalacije. Celoten pristop je bil zasnovan zaradi pomanjkanja časa in sredstev v fazo, ki je omogočila izvedbo Balkanskih atletskih iger in v fazo po igrah, v kateri bi nujno potrebna dela tudi zaključili. Za dokončanje je predvideno že: - priključna in toplolna postaja s priključkom na KEL - prevleka z umetno maso tekališča pod tribuno - dokončanje že zastavljene dvorane v severnem priziUku - ureditev južnega trikolnika (miniinalna zemeljska dela). Nabavljena je bila tudi nujno potrebna oprema za izvedbo iger in oprema potrebna za treninge v zaprtih prostorih. Akcija finansiranja je bila zasnovana v dogovoru z Občino Šiška, mestom Ljubljana in organizacijskim odborom. Tako je mesto Ljubljana sodelovalo: SIS za komunalo pri izvcdbi komunalnih naprav. SIS za ceste z asfaltiranjem podloge stezc in ostalimi deli SIS za energetiko (priključna in toplotna postaja) zg,prispevek v denarni obliki "250 mio din Občina Štška: - preko prispevkov delovnih organizacij ali v materialih ali uslugah Organizacijski odbor: - v dogovoru s Komitejem »Planica«, odnosno z SZS iz sredstev od odstopljenega prometnega davka 590 mio din - v dogovoru z organ. komitejem »UNIVERZIADE« iz Zagreba iz odstopljenega prometnega davka 500 mio din Za premostitev plačil SCT-ju, smo preko SCT-ja pridobili krcdit: Od SKB Ljubljana , , 300 mio din in os DPS IS SRS , 300 mio din TKS mesta in občine sta prispevala srcdstva za nabavo opreme. Izvajanje del smo zaupali SCT Ljubljana, ki je dela izvedcl na splošno zadovoljstvo in v roku, da stno lahko izvedli Balkanske atlctskc igrc. Nadzor pa jc bil zaupan ŽG-Zavod za investicije. Posle investitorja pa jc opravljal Zavod TIVOLl. Predračunske vrednosti dcl (v mio din): Objekt Pred. vred.Vred. opr. del Razlika Glavni stadion 596 596 Glavna tribuna 1200 1106 94 Pomožni stadion 66 66 - Infrastruktura . 147 147 Projektna dok. 44 44 - Severni prizidck - dvorana 550 54 496 Utnetna masa na tekališču in v dvorani 80 - 80 Ureditev južnega trikotnika 40 - 40 SKUPAJ: ' 2720 : 2(H3 710 IzvršenoplačiloSCT-ju: 1620 mio din Razlika: 393 mio din Še potrebna sredstva za dokončanje del: Dolg SCT-ju za opravljena dela 393 mio din Vrednost nedokončanih del 710 mio din Vrnitev kredita IS SRS (sredstev DPS) 300 mio din SKUPAJ: 1403 mio din Gledc na to da je organizacijski odbor, imcnovan za izvedbo atletskih balkanskih iger opravil svojo nalogo že v I. 1986 in da dokončanje objekta zahteva drugačcn pristop, predlagamo da sc imenuje nov odbor in da gradnja objekta dobi ustrezno mesto v načrtih DPS mesta Ljubljane in ob soglasju vseh ljubljanskih občin. Naša narnera je predvsem poravnati nastale obveznosti za izvr-šena dela s tem pa tudi razbremeniti Zavod Halo TIVOLI obvcz-nosti investitorja. Nadaljevanje. odnosno dokončanje del je pove-zano z dogovorom v Ljubljani da se tako potreben objekt dokonča in usposobi za vadbo in tckmovanja. Potrditev kaj to pomeni v Ljubljani, dokazuje njegova celo-dnevna zasedenost z mladino in njihova navdušenost nad zgrajc-nimi napravami. Zaradi kontinuitete smo nekatcri člani organiza-cijskega odbora pripravljeni sodclovati tudi pri dokončanju ob-jekta. za Odbor odgovor pripravil Milan Jerman 11. sejezbora KS, 5. 5. 1987 KS HINKO SMREKAR Vprašanje; oz. zahteva za izdelavo pravilnika za točkovanje stanovanj Odgovor: Krajevna skupnost Hinka Smrekarja je postavila zahtevo, da občinski organi sprejmejo ustrezem pravilnik, s katerim se bo urejalo tako točkovanje stanovanj kot splošni problem preprečeva-nja prekomernega hrupa. Podobno delegatsko vprašanje je bilo postavljeno na seji skup-ščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Šiška. Odgovor na vprašanje je podal Mestni komite za urbanizem in varstvo okolja dne 10. 2. 1987. Ker se stanje od takrat ni spremenilo objavljamo njihov odgovor. Zakon o varstvu zraka (Ur. 1. SRS. št. 13/75 in 35/79) ter Zakon o varstvu pred hrupom (Uradni list SRS, št. 15/76) opredeljujeta, da lahko občine poleg ukrepov določenih z zakonoma sprejemajo še druge ukrepe varstva zraka oziroma določijo območja, ki morajo biti posebej zavarovana (območja zdravstvenih. vzgojno-,izobraževalnih ustanov itd.). Na podlagi določb 52. člena statuta Skupščine mesta Ljubljana (Uradni list SRS, št. 13/86) uresničujejo delovni ljudje in občani skupne interese varstva in izboljševanja okolja v mestu Ljubljana. Skupščina mesta Ljubljana je sprejela v letu 1981 novelirani Odlok o varstvu zraka na območju mesta Ljubljana (Uradni list SRS, št. 17/81) vletu 1986paokvirniprogramvarovanjainizboljšcvanja okolja v Ijubljanskih občinah za obdobje 1986-90 (delegatsko gradivo št. 3/1986). Sprejem odloka o varstvu pred hrupom ni v programu Skupščine mesta Ljubljane predvsem zaradi pomanjkanja strokovnih osnov. Ocena pogojev in možnosti za uresničevanje odloka vklučuje naslednje naloge: Analizo obremenitev območij s hrupom, analizo razvojnih načrtov območij analizo skladnosti emisij s predpisi, prognozo imisij na osnovi razvojnih načrtov, analizo skladnosti zazidalnih načrtov z obstoječim stanjem, prognozo obremenitev hrupa, analizo arhitektonskih režilev znotraj zazidalncga načrta. analizo možnih ukrepov glede na prioritetni red kot ga predvideva Odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa, oblikovanje časov-nega programa ukrepov ter vzpostavitev kontrole nad njihovim izvajanjem, analizo odzivnosti prebivalstva na obstoječe stanje. Zadnja kompleksna Studija je bila na območju mesta Ljubljane opravljena v letu 1975. V praksi se vprašanje določitev posebej zavarovanih območij postavlja predvsem zaradi komentarja k Pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81) objavljenem v Pri-ročniku za gospodarjenje s hišami v družbeni lastnini (Republiški komite za Varstvo okolja in urejanje prostora in Zveza stanovanj-skih skupnosti — oktober 1981) z naslednjo vsebino: »postavki (varstvo zraka in hrupa) se lahko upoštevata le v primeri, če so taka pbmočja določena z odlokom občinske skupščine«. Po naši oceni navedeni komentar k Pravilniku ni skladen s citiranima zakonoma o varstvu zraka in varstva pred hrupom, saj po obeh zakonih skupščine občine oz. skupščine mesta Ljubljana niso zavezane, da morajo sprejeti odlok o varstvu zraka oziroma o varstvu pied hrupom, ampak so podane samo zakonske možnosti, da občime same ocenijo ali so podani pogoji za sprejem takega odloka. Komite predlaga, da se ob novelaciji Pravilnika sprejme druga-čen komentar k metodologiji ocenjevanja negativnih vplivov za rabo stanovanja. Ker med viri hrupa izrazito prevladuje cestni promet je mogoče na podlagi ocen in prognoz prometa ter že opravljenih meritev izdelati poenostavljeno metodologijo za toč-kovanje po obrazcu VS/2. Izdelava takšne metodologije lahko temelji na določbah 3. člena Odloka o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega oko-Ija ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80). Mestni komite za urbanizem in varstvo okolja bo pobudo za spremembo komentarja k Pravilniku o merilih in načinu za ugotav-ljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkova-. nja posredoval takoj. Odgovor pripravil: Mestni komite za urbanizem in varslvo okolja KS MEDVODE Vprašanje v zvezi s pluženjem cest na njihovem območju Odgovor: Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Komunalne gradnje v Medvodah pluži ceste, ki so tretirane kot mestne ulice kolektiv-nega pomena. Ker sami nimamo zadostnih kapacitet. vsako leto sklenemo pogodbp o pluženju s KS Medvode, ki s svojimi kmeti kooperanti dokaj dobro opravljajo zimsko službo na tem področju. Za ostale ceste (lokalne, regionalne) skrbi CP Ljubljana enota v Domžalah. Glede ne izredno neugodne vremenske razmere v letošnji zimi verjetno res niso bile te ceste tako hitro in kvalitetno splužene, kot bi si občani Medvod želeli, zato predlagamo, da se KS Medvode poveže s CP Ljubljana - enota v Domžale, da tudi z njimi sklene ustrezno pogodbo in poišče v svoji KS kooperante, ki bi v takih primerih priskočili na pomoč. Odgovor pripravilo: Komunalno podjetje Ljubljana TOZD komunalne gradnje KS MEDVODE Vprašanje v zvezi s sanacijo ceste Medno-Medvode Odgovor: Glede ureditve klanca v Medvodah na magistralni cesti vam sporočano, da je predvideni začetek del v juliju, rok izvedbe pa je ocenjen na 1 mesec. Odgovor pripravil: SOZD Združena cestna podjetja Slovenije - Tehnični sektor KS DR. PETRA DRŽAJA: Vprašanje oz. zahteva za infonnacijo o poteku objekta Celovška 103 Odgovor: V zvezi gornjega vprašanja, vam posredujemo informacijo, da dela napredujejo s stalnim neposrednim sodelovanjem predstavni-kom hišne samouprave. V zadnje času smo odstranili vse nevarpe dele fasadnih plošč, ki so povzročali neposredno nevarnost za stanovalce in mimoidoče. Istočasno je bila opravljena laboratorij-ska raziskava stanja plošč in sidrišč. Podano je strokovno mnenje in predlog nadaljnega ravnanja, glede dokončne sanacije. Gradisov centralni laboratori v zaključku analize prcdlaga kol edino smoterno in dokončno rešetev, obnovo celotne fasade. Tak poseg je pogojen z velikimi finančnimi sredstvi, zato predvide-vamo, da bo nastal problem plačita etažnih lastnikov. Za obnovo fasade smo v smislu zadnjega strokovnega predloga, naročili ustrezne predračune da bi lahko seznanili hišho samou-pravo, še predvsem etažne lastnike o višini njihovih deležev. Postavljeni zaščitni oder ostane montiran do dokončne odločitve glede sanacije, zaradi dodatne varnosti. Odgovor pripravilo: Stanovanjsko podjetje I.jubljana Enota Siška 12. seja zbora KS, 28. 5. 1987 KS PODUTIK Vprašanje v zvezi i vzdrževanjem spomenikov Odgovor: V skladu s samoupravnim sporazumom o prevzemu skrbi za varstvo, vzdrževanje in obnavljanje spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične izgradnje, je za vzdrževalno delo in urejanje okolice spomenikov odgovorna KS. Samoupravni sporazum je bil podpisan tudi na seji skupščine KS Podutik dne 13. 12. 1984(odborobveščenznjihovimdopisomšt. 74/84-7zdne 24. 12. 1984); predpostavljamo, da so delegati seznanjeni z nje-govo vsebino. V skladu s 5. in 6. členom omenjenega samoupravnega spora-zuma je KS dolžna poiskati skrbnike (morda šole, delovne organi-zacije, posameznike) ter z njimi skleniti dogovor o izvajanju skrbi nad spomeniki in o urejanju okolice ter za to delo zagotoviti potrebna finančna sredstva, v kolikor skrb ni brezplačna. Sam Odbor podpisnikov pa je dolžan skrbeti za spomenike le v najožjem smislu (obnova črk, brušenje, popravljanje razpok in podobno), kar pomeni, da je dolžan priskrbeti in financirati le kamnoseška in zidarska dela. V zvezi s tem naj pripomnimo. da so spomeniki na območju KS Podutik popravljeni in le na spomeniku kurirju M. Mravljetu so po programu dela Odbora za leto 1987 predvideni večji posegi (brušenje plošče, obnova črk). Odgovor pripravil: Komite za družbene dejavnosti KS SMLEDNIK: Vprašanje v zvezi s pomanjkanjem pitne vode Odgovor: V zvezi z delegatskim vprašanjem KS Zbilje, ki ga je delegacija te krajevne skupnosti posredovala na 11. seji zbora KS dne 5. 5. 1987 posredujemo naslednje pojasnilo oz. odgovor. Ojačanje vodovoda Smlednik je v planu Komunalne skupnosti Ljubljanskih občin 1986-1990. Predlog za ojačanje vodovoda Smlednik je izdelan pri SCT TOZD Projekt Ljubljana. Za hitro izboljšanje preskrbe s pitno vodo na območju Smlednika in ostalih naselij na območju občine Ljubljana-Šiška oskrbovanih iz obsav-skega vodovoda je predvidena navezava na deleže zajete vode iz vodnjakov pod Svetjem v Medvodah. V izdelavi je tehnična doku-mentacija za vodovod Svetje — Smlednik. KOGP Kranj, TOZD VODOVOD-KANALIZACIJA si bo tudi v bodoče prizadeval, da bo oskrba občanov s pitno vodo tudi v obdobju do realizacije ojačitve vodovoda za Smlednik iz vodnja-kov pod Svetjem čim boljša. Realen rok za začetek izgradnje ojačitve vodovoda Smlednik je leto 1988 vsled pridobitve dokumentacije. V primeru, da bi dela lahko izvajali na priglasitev del bi dela lahko izvajali že v letu 1987. Odgovor pripravil: Komile za urejanje prostora KS VAŠE-GORIČANE Vprašanje v zvezi z obratovalnim časom trgovine v Goričanah Odgovor: TOZD prodaja na drobno ima na območju občine Ljubljana-Šiška 15 prodajaln, od tega 13 prodajaln za preskrbo z živili, eno prodajalno tehnične stroke in eno tekstilno prodajalno. Izmed prodajaln, kjer se občani oskrbujejo z živili pa imamo 10 samopo-strežnih prodajaln in 3 prodajalne s klasičnim načinom prodaje. V tehprodajalnahjezaposlenih98delavcev(14. 7. 1987),odtega97 žensk. Na delo iz drugih občin se vozi 33 delavcev. Lani smo imeli na tem območju 102 delavca. Starostna struktura zaposlenih v teh prodajalnah je sledeča: - do 20 let starosti - 12 delavcev - nad 20 do 30 let starosti - 50 delavcev - nad 30 do 40 let - 11 delavcev - nad 40 let - 15 delavcev. V drugi polovici leta 1980 ter do julija 1987, je prenehalo z delom 14 delavk in sicer: 12 prodajalk in 2 delavki, ki pa sta imeli že vrsto let prakse na delih prodajalke. V delovno razmerje pa smo sprejeli: 3 prodajalke, 1 delavko z lesno šolo, 2 delavki z admini-strativno šolo, 1 z gostinsko in 6 s končano osnovno šolo, skupaj torej 13. (Razlika v številu je na račun premeščanja delavk iz prodajaln z drugih območij). Pomanjkanje trgovskih delavcev traja že nekaj časa, kar je raz-vidno tudi iz pogostih objav prostih del in nalog v časopisih. Tudi naša DO redno objavlja potrebe, vendar je odziv zelo slab. Priliv s šol se je z usmcrjenim izobraževanjem zelo zmanjšal, kljub temu, da redno razpisujemo štipendije. Vzroke za nezanimanje za trgovski poklic in odhajanje trgov-skega kadra izven trgovinske dejavnosti lahko poleg nizkih oseb-nih dohodkov, iščemo predvsem v pogojih dela (teža dela, izmen-sko delo, podaljševanje delovnika nad 7 ur ipd.). Fizični napori v ptodajatnah niso majhni, saj je potrebno blago, ki pride do potrošnika kar nekajkrat preložiti, pri čemer pa so bremena težka tudi nad 50 kg. Zaboji s pijačami (radenska, pivo, vino), potrošnja v poletnih mesecih pa je velika. Pri delu na izmenah lahko ugotovimo, da delavci morajo opra-viti več popoldanskega dela, kot dopoldanskega. Prostih sobot nimajo oz. jih imajo zelo malo. Poleg tega tudi ni kolektivnih dopustov pred prazniki. Dnevna delovna obveznost se podaljšuje, tako da zaposleni večkrat ne vedo, kdaj bodo lahko odšli domov. Prikrajšani so tudi za 30-minutni odmor, kar pa ljudem ni neznano in se zato neradi odločajo za delo v trgovini. Če pa neka delovna organizacija nima potrebnega števila delav-cev, mora zmanjševati obseg proizvodnje, v našem primeru obra-tovalni čas. V to smo prisiljeni, saj ne moremo od delavcev zahtevati, da bi delali preko meja, ki jih predpisuje zakon. Da bi se stanje čimprej izboljšalo se poslužujemo tudi ukrepov, ki se bodo v bodočnosti izkazali za ne najboljše. Zaposlujemo namreč tudi Ijudi, ki nimajo ustrezne izobrazbe oz. niso usposob-ljeni za delo v trgovini, kar je tudi vse pogostejši vzrok za negodo-vanja oz. pritožbe kupcev. Vse to pa nas je nujno pripeljalo do tega, da moramo skrajševati obratovalni čas v prodajalnah. Za tako nepopularen ukrep smo se na območju občine Ljubljana-Šiška odločili šele, ko iz Škofje Loke nismo uspeli zagotoviti ustrezne premestitve delavcev. Tudi v Škofji Loki smo bili namreč prisiljeni dve prodajalni zapreti. V vseh primerih skrajševanja obratovalnega časa, tako tudi v Goričanah, srao najprej razgovarjali s predstavniki KS in pri večini tudi naleteli na razumevanje in ustrezna soglasja. Vsi so se stri-njali, da je bolje, da trgovina začasno posluje s skrajšanim delov-nim časom, ki sicer ni čisto v skladu z odlokom, ki ureja obrato-valni čas prodajaln, kakor pa da bi jo zaprli. Da je stanje kritično je razvidno iz tega, da samo v naši DO oz. TOZD trnutno manjka 30 prodajalcev za nemoteno poslovanje. V KS Goričane pa žal naših težav niso pripravljeni razumeti, kar je razvidno tudi iz delegatskega vprašanja, kjer nam celo očitajo, da pred leti nismo poskrbeli za parkirni prostor pred prodajalno. Žal je to delno res, saj za vsako parkirno mesto, katerega lastnik je njihov krajan, nismo bili pripravljeni plačati parkirnino v taki viSini, kot je bila za to določena na urejenih javnih parkirnih prostorih v samem centru Ljubljane. Očitno nam torej krajani Goričan očitajo indolenten odnos, sami pa se tudi niso bili sposobni dogovoriti z lastnikom zemljišča za sprejemljivejšo rešitev v zvezi s parkirnimi prostori. Smatramo, da je tak odnos do trgovine, še posebej pa do trgovine z osnovno preskrbo, katere položaj vam je znan, vse prepogost in da se na tem področju žal nič ne spremeni. Od nas se vedno samo zahteva. Od tega, da delamo po enakih ekonomskih kriterijih kot ostali, do tega, da imamo prodajalne tudi v krajih, kjer ni ekonomskega interesa, in da delamo oz. imamo prodajalne odprte tudi, ko ni prometa. Pa še bi lahko naštevali. Nihče pa ne pomisli, da je to osnovna preskrba, da je to del našega življenja, in da je potrebno tudi težave, ki so v zvezi s tem, skupno reševati in najti optimalne rešitve ter da je to skrb vseh nas in ne samo trgovcev. Kolikor časa bomo stvari reševali na ta način, mi ne vidimo rešitve iz težav, v kakršnih se sedaj nahajamo. Če bomo od delavcev v trgovini zahtevali več kot zmorejo in če jim ne bomo zagotovili enakih pravic kot ostalim zaposlenim v delovnih organt- zacijah, potem bo pomanjkanje le-teh še večje. To pa po drugi strani pomeni slabšanje že sedaj slabega stanja v trgovini. Upamo, da boste iz navedenega delegaciji KS Goričane lahko dali ustrezna pojasnila. Z naše strani pa vam zagotavljamo, da bomo storili vse, da bodo prodajalne na vašem območju čimprej zopet normalno odprtc. Odgovor pripravila: ABC Pomurka-Loka KS SMLEDNIK Vprašanje v zvezi s stanovald v stari osnovni šoli Odgovor: Naš referent za stanovanjske zadeve si je dne 30. 7. 1987. ogle-dal staro smledniško šolo, vendar ni nikogar od stanovalcev našel v njej. Verjetno so bili vsi v službi. Istega dne popoldne je zaslišal Maliča Dušana, zaposlenega v Razvojnem institutu Iskre. Ta je povedal, da poleg njega slanuje v šoli še Lalič Smail. Naš referent za stanovanjske zadeve bo zaslišal še njega ter nato obema izdat odločbi o izselitvi iz šole. Odgovor pripravili Komite za urejanje prostora KS SMLEDNIK Vprašanje v zvezi s popravUom cesle Jeprca-Kamnik Odgovor: Obnova navedene ceste R-314 Smlednik-Vodice je bila po metodologiji prioritete med 228 odseki na R cestah na 98 mestu. Žal letošnji plan upošteva le nerealizirana dela iz leta 1986 tako, da navedene ureditve ceste ni v letošnjem planu. Odgovor pripravil SOZD Združena cestna podjetja Slovenije — Tehnični sektor 10. skupno zasedanje zborov, 3. 6.1987 Konf. delegacij št. 10 - DONIT Na delegatsko vprašanje uveljavljanja osnovnega zdravstvenega varstva v Siški glede dvakratnih plačil obveznosti do tistih DO, ki imajo obratne ambulante, bi bilo smotrnejše poslati vprašanje občinskemu SiS-u za zdravstvo. Primer dvakratnega plačila: DO Donit je sklenila pogodbo kot čista neposredna menjava dela z TOZD-om Šiška za zobozdravstveno obratno ambulanto, ker so kadrovski normativi za populacijo občine Šiška izpolnjeni. Najnovejša informacija je, da se bo upoštevalo število zaposle-nih v delovnih organizacijah, ki imajo že obratne ambulante, kot velevajo kadrovski in populacijski normativi po »zelcni knjigi«. Odgovor pripravili: Zdravstveni dom Ljubljana TOZD osnovnega zdrav. varstva Siška 13. seja zbora KS, 25. 6. 1987 KS PODUTIK: Vprašanje v zvezi z nezakonito gradnjo hiše na Straški vrh Odgovor: Dne 6. 5. 1987 je urbanistični inšpektor Vavpetič opravil inšpekcijski ogled in ugotovil, da gre za nedovoljeno gradnjo pergole. Investitorju je izdal odločbo o ustavitvi gradnje pod št. 350-405/87 - 6/VJ z dne 11. 5. 1987. Z isto odločbo mu je bilo naloženo, da mora v roku 30 dni zaprositi za izdajo urbanističnega potrdila. Dne 11. 5. 1987 je bil zoper investitorja tudi podan predlog pri sodniku za prekrške. Po vročitvi odločbe o ustavitvi gradnjc je inšpektor opravil ponoven pregled dne 11. 6. 1987 in ugotovil, da je investitor z gradnjo nadaljeval, zato mu je dne 12. 6. 1987 izdal odločbo o odstranitvi pergole. Investitor se je na odločbo o odstranitvi pritožil pismeno na Republiški urbanistični inšpektorat, ustno na zapisnik pri urbanistični inšpekciji MUIS in pismeno na načelnika inšpekcijskih služb, ter pritožbe še dopolnil dne 13. 7. 1987. Celotna zadeva je dne 2. 7. 1987 odstopljena Republiški urbanistični inšpekciji v pristojno reševanje. V času trajanja postopka ni bil zabeležen noben telefonski klic v navedeni zadevi. Odgovor pripravda: Mestna uprava za inšpekcijske službc KS HINKO SMREKAR Predlog za podaljšanje proge MPP - št. 18 do glavne železniške postaje ODGOVOR: Delegatsko vpraSanje KS Hinko Smrekar je na svoji 8. seji obravnavala konferenca vodij delegacij za skupščino Komunalne skupnosti ljubljanskih občin, za občino Ljubljana-Šiška, dne 23. 6. 1987 ter pri tem zavzela naslednje stališče: - potrebno je preučiti pobudo KS Hinko Smrekar in tovarne Lek vključno z vsemi OZD v tej industrijski coni o možnosti drugačne avtobusne proge št. 18 ter podati ustrezno obrazložitev, zakaj ni v programu za leto 1987 vključena investicija za podaljša-nje proge 3 Rudnik-Litostroj v industrijsko cono do Iskre. V kolikor te naloge ni možno realizirati v letošnjem letu, jo je potrebno uvrstiti v program za leto 1988. Odgovor pripravil: Komite za urejanje prostora KS ZGORNJA ŠIŠKA Razlastitev gospodarskega poslopja na Vodnikovi 65 Odgovor: Po zakonu o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS št. 5/80) o predlogu za razlasti-tev odloči premoženjskopravni organ občine (ta čas se nahaja v komiteju za urejanje prostora), pod pogojem, da je ugotovljen splošni interes in da ima razlastitveni upravičenec dokaz, da so zagotovljena sredstva za plačilo odškodnine v višini cenitve sodno zapriseženega cenilca. Predlog za razlastitev lahko vloži poleg drugih tudi družbeno politična skupnost, krajevna skupnost ali samoupravna interesna skupnost, če nepremičnino potrebuje za svojo dejavnost. ' " V kolikor ima kateri od navedenih sredstva za plačilo odškod-nine, lahko vloži predlog za razlastitev. Ker je javni pravobraniiec zakoniti zastopnik družbcno politične skupnosti in krajevne skup-nosti pred sodišči in drugimi organi glede njihovih premoženjskih pravic in koristi, bo tak predlog na pobudo oziroma zahtevo zaintetesiranih vložil javni pravobranilec. Odgovor podal: Komite za urejanje prostora KS VAŠE-GORIČANE - Vprašanje oz. zahteva za vzpostavitev cesle od Colorja do Goričan v prvotno stanje Odgovor: Obveščamo vas, da je cesta od Colorja v Preski do Goričan vzpostavljena v prvotno stanje od 7. 7. 1987 dalje. Kompletni odsek ceste je asfaltiran na mestih posega oziroma poškodb. Odgovor podal: Vodovod - Kanalizacija Kranj KS dr. PETRA DRŽAJA Vprašanje v zvezi z odgovori na del. upr. v zvezi z namembnostjo prostora Cel. 135-143 Odgovor: Na delegatsko vprašanje smo vam dvakrat odgovorili, da je zemljišče namenjeno gradnji 122 garažnih mest, kar drži če pogle-damo veljavni zazidalni načrt. Ko pa smo sestavljali tretji odgovor smo si pridobili mnenje ZIL-a, TOZD Urejanje in dopis LEK-a Krajevni skupnosti Dr. P. Držaja z dne 16. 7. 1985 in na osnovi tega iskali še podatke v družbenem planu občine ter ugotovili, da je res, da na tem območju LEK predvideva alternativno lokacijo za poslovni objekt in sicer TOZD Kozmetika, ki naj bi se gradil v letu 1988. Poudarjamo pa, da bo treba na osnovi določil družbenega plana korigirati veljavni zazidalni načrt. Vse odgovore je pripravil Koderman Marjan, uslužbenec Komi-teja za urejanje prostora. Odgovor podal: Komite za urejanje prostora KS MEDVODE Vprašanje: Kako je z revalorizacijo amortizacije? Krajevna skupnost namreč amortizacijo izloča samo v višini kakršno zagotavlja pro-račun. Odgovor: Skupščina občine Ljubljana Šiška je na zasedanju dne 25. junija 1987 sprejela odlok o spremembah odloka o proračunu občine Ljubljana-Šiška za leto 1987. V obrazložitvi k omenjenemu odloku je izrecno povedano, da skladno z tretjim odstavkom 68. čl. Zakona o amortizaciji družbe-nih sredstev (Ur. 1. SFRJ št. 72/86) iz sredstev proračuna nismo zagotovili sredstva amortizacije za gradbene objekte, ki se uporab-ljajo za opravljanje pisarniškega dela. Na podlagi ugotovitvenega sklepa Izvršnega sveta, Raterega je sprejel na 77. seji dne 29. 6. 1987 o razporeditvi sredstev prora-čuna za delovanje delegatskega sistema in krajevne samouprave za leto 1987 smo upoštevali obračunano amortizacijo za opremo v vaši krajevni skupnosti po predračunu amortizacije za leto 1987 in 1.818.424. Ta znesek smo revalorizirali za 13,671 % skladno z določili Zakona o celotnem prihodku in dohodku (Ur. I. SFRJ št. 72/86 in 42/87) in pravilnika o načinu obračunavanja revaloriza-cije sredstev (Ur. 1. SFRJ št. 42/87). Odstotek revalorizacije amortizacije je iz I. trimesečja tega leta. V naslednjih rebalansih proračuna bomo upoštevali nove revalorizacijske stopnje v tem letu. Želimo vas opozoriti, da ste skladno z navedenim zakonom o amortizaciji in zakonom o celotnem prihodku in dohodku dolžni obračunavati amortizacijo za gradbene objekte, ki se ne uporab-Ijajo za opravljanje pisarniškega dela. Tako obračunano amortiza-cijo pa lahko krijete iz drugih prihodkov krajevne skupnosti (sesta-vina najemnine je tudi amortizacija). Tako obračunano in izločeno amortizacijo na žiro računu krajevne skupnosti pa ne smete upora-biti v letu 1987 na podlagi intervencijskega zakona o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za negospodarske in neproizvodne investicije v letu 1987 (Ur. 1. SFRJ št. 12/87). Odgovor podala: Služba za proračun in finance KS MEDVODE Vprašanje v zvezi s plačilom nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Odgovor 62. člen Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS 18/84) določa, da nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča morajo plačevati neposredni uporabniki zemljišča oziroma stavbe ali dcla stavbe (imetniki pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka, druge samou-pravne organizacije in skupnosti pa iz svojih prihodkov. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se zbira na računu Skiada stavbnih zemljišč in ne v proračunu občine kot je postav-ljeno delegatsko vprašanje KS Medvode. Odgovor podala: Uprava za družbene prihodke 14. seja zbora KS, 16. 7.1987 KS PODUTIK Vprašanje v zvezi s popravilom mostu na Podutiški cesti Odgovor: Popravilo mostu na Podutiški cesti financiramo iz sredstev ele-mentarja pri Skupnosti za ceste Slovenije. Tako Skupnost za ceste Ljubljana kot tudi delegati so skušali že večkrat uvrstiti tudi ta objekt v letni finančni načrt Skupnosti za ceste Slovenije, vendar ga v letošnjem še ni bilo možno uvrstiti. Odgovor podala: SkupnosJ za ceste Ljubljana KS PODUTIK Vprašanje v zvezi z izgradnjo trgovine v Podutiku Odgovor: Komite za urejanje prostora skupno z IS vodi razgovore z Emono Merkur - TOZD maloprodaja glede gradnje samopostrežne trgo-vine na dosedanji lokaciji objekta Podutiška 161. Lokacija je trenutno v fazi preverjanja glede prostorsko-obliko-valskega vidika, s Samoupravno stanovanjso skupnostjo pa se je začel postopek za pridobitev nadomestnega stanovanja za stano-vanjski del obiekta , Odgovor pripravil:' _ Komite za urejanje prostora ' KS ZGORNJA ŠIŠKA Vprašanje v zvezi i asfaltiranjem ceste Pod hribom Odgovor: Cesta Pod hribom je načrtovana v srednjeročnem planu KSLO 1986-1990. Prioriteta modernizacije ceste je odvisna od ureditve-nih pogojev občine Šiška in njenega upravnega dovoljenja v skladu z zakonom o cestah in komunalni dejavnosti ter soglasij DO komunalnih dejavnosti mesta Ljubljane. V letu 1987 bo sprejet PUP občine Šiška, ki bo zajel tudi to področje. Modernizacija ceste Pod hribom bo vključena v plan izgradnje KSLO za leto 1988 kot prva prioriteta in se bo financirala v skladu s piavilnikom. Poleg ceste Pod hribom so vključene v plan še Bizjanova, Za vasjo rn Pulovčeva ulica. Odgovor pripravila: Komunalna skupnosl Ijubljanskih občin KS VAŠE - GORIČANE Vprašanje: »Zanima nas kdaj bodo ponovno postavljeni ustrezni prometni znaki ob makadamski cesti Medvode-Goričane - vzdolž reke Sore.« Odgovor: Mestni komite za komunalno gospodaistvo, promet in zvere je posredoval zahtevo krajevne skupnosti za ponovno postavitev podrtih cestno-prometnih znakov na cesti ob Sori Komunalnemu podjetju Ljubljana, TOZD Javna razsvetljava. Znaki bodo postavljeni najkasneje do 15. 9. 1987. Odgovor pripravil: Mestni komile za komunalno gospodarstvo, promet in zveze KS EDVARD KARDEU Vprašanje v zvezi z odvozom smeti - nabavo kontejnerjev - ponovno Odgovor: Uvedba rednega odvoza kom. odpadkov se je za območje Kra-jevne skupnosti E. Kardelj pričela 1978 leta in sicer z vrečkami. Glede na to, da se je že pred tem za odlaganje komunalnih odpadkov na mestnem predelu pričelo s pomočjo tipskih kovinskih posod (kontejnerji) prostornine 500, 700 ali 900 litrov, kasneje pa tudi 240 litrov, je ta oprema predstavljala trajnejšo rešitev za odlaganje kom. odp., kakor tudi posodobitev vrst in prostornine posod in s tem v zvezi posodobitev vozil, ki tako dosežejo znatno večjo učinkovitost v sistemu transporta kom. odpadkov. Raciona-lizacija oz. ekonotnika je še zlasti nujna, glede na dejstvo, da se povprečna transportna razdalja odvoza odpadkov s širitvijo mesta iz leta v leto povečuje. Na osnovi te ugotovitve, ki sledijo dosež-kom razvoja v svetu na tem področju, je Skupščina mesta Ljub-Ijana, kot pristojna za izdajanje tozadevnih mestnih predpisov sprejela že leta 1981 odlok in ga 1985 dopolnila tako, da veljajo za odlaganje odpadkov vrečke samo še eno (1) leto po uveljavitvi navedenega predpisa, to pomeni do konca leta 1986. Da bi bilo krajanom omogočeno nabavljati tipske smetnjake, kar se da racionalno glede na njihovo prostornino, ki zadostuje za skupino hiš, je naša temeljna organizacija izdelala za krajevne skupnosti (vaši KS je bil naveden program dostavljen v mesecu juniju 1987) predlog programa zbirnih mest - lokacije smetnjakov z navodilom za zbiranje finančnih sredstev za nabavo smetnjakov po navedenem programu. Nabava smetnjakov je zadeva oz. skrb povzročiteljev odpadkov, ali uporabnikov teh storitev, vzdževanje pa je na skrbi po trenutno veljavnem Odloku Komunalne delovne organizacije oz. njene temeljne organizacije, ki opravlja storitve odvoza odpadkov. Pri izdelavi programa zbirnih mest za veljavne tipske smetnjake smo se ravnali po stanju in tehničnih možnosti poti in cest na vašem območju, saj je, kakor sami ugotavljate v vprašanju, komu- nalnemu voziiu nemogoče ubirati pota, ki so bodisi preozka aij premalo utrjena. Zato so lokacije smetnjakov predvidene tam, kamor do sedaj odlagate vrečke ob dnevih odvoza. Kar zadeva ceno smetnjakov in sistetn obračunavanja storitev odvoza, lahko dodamo to, da naša temeljna organizacija ne nabavlja in ne morc prodajati smetnjake, ker ne more in ni registrirana za ta opravila, osnova za obračun storitev odvoza, ki je nr stanovanjske ali poslovne površine, pa predstavlja optimalno osnovo oz. mero za obračun teh storitev. Ta osnova za obračun je v veljavi že od leta 1957. ko se je ta dejavnost komunalnega gospodarslva uvrstila v individuaino komunalno dejavnost. Na območju Ijubljanskih občin je domala stoodstotno pokrit odvoz odpadkov s tipskimi posodami in bo predvidoma v letoš-njem letu ukinjen neznaten del območja, kjer se še uporabljajo vrečke. Kolikor nam je znano, je bila podana pobuda za ohranitev vrečk od Občine Ljubljana-Center, vendar je bilo pretežno mnenje proti tej pobudi. Menimo, da smo na postavljeno delegatsko vprašanje, ki se nanaša na navedeno problematiko v celoti odgovorili. Odgovor pripravilo: Komunalno podjetje Ljubljana KS GUNCUE - M. VIŽMARJE Vprašanjc: Kdaj bodo začele delovati čistilne naprave OO DONIT in COLOR Odgovor: V DO Donit deluje sežigatna tiaprava za sežiganje odpadnih plinov iz proizvodnje tehničnih laminatov že od leta 1982 in to uspešno. Delovanje sežigalne naprave je tekoče regisCrirano, tako da imamo vse izpade natančno zabeležene. Tako vam lahko posre-dujemo tudi podatke, npr. za zadnje tri mesece in sicer: v maju mesecu smo obratovali neprekinjeno, brez zastoja, v juniju smo imeli enourni zastoj in sicer 1. 6. 1987 zaradi izpada električne napetosti, v juliju mesecu ponovno nismo imeli zastojev. Tudi samo kvaliteto izgorevanja sproti preverjamo z občasnim jemanjem vzorcev dimnih plinov, katere analiziramo v lastnih laboratorijih. Prepričani smo, da delavci Donita tako že pet let uspešno reSujemo vprašanje ozračja v Medvodah. Sežigalno napravo ter njeno delovanje smo pripravljeni delega-ciji KS Gamelje - Male Vižmarje tudi pokazati, če nas bodo obiskali. Odgovor pripravila: DODONIT 1. DO Color ima v Medvodah dve lokaciji: y Medvodah -Komandanta Staneta 4 in v Preski pri Medvodah - Škofjeloška 50. 2. Na lokaciji Medvode 31 m visok dimnik odvaja dimne pline iz kotlovnice le v zimskih mesecih - \ kurilni sezoni, saj kotlovnica, ki obratuje na lahko kurilno olje, služi le za ogrevanje prostorov. Po Ur. 1. SRS 17/8] smo dolžni spremijati sesiavo in koncentracijo dimnih plinov, kar tudi redno izvajamo. Meritve iz decembra 1986, ki jih je opravil Zavod za varstvo pri delu dokazujejo, da iz dimnika izhajajo dimni plini v dovoljeni koncentraciji. 3. Na lokaciji Preska iz kotlovnice odvajamo pline iz 2 dimni-kov, vsak z višino cca 22 m. Kotlovnica od leta 1980 obratuje na zemeljski plin, ki je ekološko veliko ugodnejši kot kurilno olje. Ekološke meritve, ki jih prilagamo, dokazujejo, da so koncentra-cije v dovoijenih mejah. Upamo, da vas bo obrazložitev in fotokopija strokovne ocene glede izpušnih plinov iz naših ditnnikov prepričala, da smrad, ki prihaja iz gorenjske smeri, ne izhaja iz dimnikov DO Color. Obrazložitve in zapisnik o meritvah je prejela KS. So v arhivu Sekretariata Skupščine. Odgovor pripravila: DO COLOR Izhaja od leta 1964 namesto ObCinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Siška. Naslov: »Javna tribuna«, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, soba 405 - Gradivo pripravil za tisk: Sekretariat skupščine občine Ljubljana-Šiška - Tisk: Tiskarna ČGP Delo, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za inJormacije izvršnega sveta SRS št. 421/1/72 z dne 26.9.1977 je Javna tribuna oproščena prometnega davka.