.^'Morski DNEvnIK 13' maiaZinati v Trstu ^£«nse^ si, od iS 0Gorenii Trebu-d° 1 m*- SePtembra 1944 "SlovenMa 1945 v tiskarni pfi Idriji P°d Vojskim Pa v osvl° 8 ma'a 1945 ki6r je j7..bolenem Trstu, ka' Bil ie prt Zadnia š,evi|-ll::arisk nK,'rt'tlskani Par' su^nieni Evropi14 * - TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 225 (14.055) Trst, četrtek, 7. novembra 1991 Govor bo tudi o Jugoslaviji Danes začetek vrha o strateški prenovi NATO r ^ ^ — Vrh Severnoatlanstskega pakta, kate-2 ?a uradni začetek bo danes, se je formalno bil vueraj s prihodom prvih delegacij in z „ 'uerutnimi pogovori. Rim je zaradi tega do-co h S P0P°^noma spremenil videz, širšo okoli-^ jUtsla Sheraton in poslopja, kjer bo potekal ka P09ov°rov nadzoruje deset tisoč policistov, rabinjerjev in finančnih stražnikov, taio Prvimi ie v Rim pripotoval generalni tap-" Manfred Woerner, ki ga je na le- lscu Ciampino pričakala ministrica za socialen varStV° Rosa Russo Jervolino. V Palači Chi-H ' kler je goste sprejemal predsednik Andreot-1 Pa so se sredi popoldneva začela prva srečala. Poleg Woernerja so v Rimu tudi holandski j 111161 Ruud Lubbers, španski premier Gonza-Se ,ln grški ministrski predsednik Mitsotakis, ki le z Andreottijem pogovarjal tudi o jugoslo-tpri 1 To vprašanje bo jutri na dnevnem Kohl V^a' V Italiji se že nahaja nemški kancler Don' k.1 Pa se ie včeraj ustavil v Monzi, kjer se hudi prometni nesreči zdravi njegov sin. eliko pričakovanje je včeraj vladalo tudi za Vru]evrstn° dobrodošlico, ki jo je udeležneem muf lzrekla vlada. V rimski operi so nalašč za Ph predvajali Verdijevo opero Rigoletto. Jugoslovanska kriza naj bi se preselila v stekleno palačo OZN Franjo Tudjman se je zavzel za poseg ameriške šeste flote V soboto naj bi v Beograd prispeli James Bakery Boris Bankin in Hans van den Broek - Dietrich Genscher ponovno za priznanje Slovenije in Hrvaške ZAGREB — Hrvaški predsednik Franjo Tudjman je na včerajšnji tiskovni konferenci v Zagrebu izjavil, da bi za konec vojnega spopada, ki že tri mesece divja na Hrvaškem, bil odločilnega pomena poseg ameriške šeste flote. O tem je Tudjman govoril po vprašanju enega od novinarjev, kaj pričakuje, da bi storil Washington. Franjo Tudjman je še poudaril, »da rešitve brez ZDA, ki so najmočnejša država na svetu, ni mogoče pričakovati.« Povedal je tudi, da je to željo že posredoval bivšemu ameriškemu državnemu sekretarju Cyrusu Van-ceu, ki pa si zdaj kot posebni odposlanec generalnega sekretarja OZN Pereza De Cuellarja prizadeva za rešitev jugoslovanske krize. Predsednik Hrvaške pa je spregovoril tudi o poteku zasedanja v Haagu in poudaril, da je Hrvaška predlagala, naj predvsem Srbija takoj in brez pogojev sprejme prekinitev ognja, kar naj bi privedlo tudi do prekinitve vseh vojaških aktivnosti na kopnem, morju in v zraku na teritoriju Hrvaške in preprečilo nadaljnje razporejanje vojaških enot na hr- vaških mejah. Hrvaška je izrazila tudi pripravljenost, da deblokira vse vojašnice. Ob tem naj bi prišlo tudi do popolnega umika zvezne vojske s hrvaškega teritorija, ta umik pa naj bi po hrvaškem predlogu potekal pod nadzorom tristranske komisije, ki bi jo sestavljali predstavniki Hrvaške in zvezne vojske ter opazovalci ES. Če bi do tega res prišlo, je Hrvaška po Tudjmanovih besedah tudi pripravljena posticipirati na 10. december odločitev, da ima zvezne enote za okupacijsko vojsko. Čeprav so se v Haagu dogovorili že za enajsto prekinitev ognja, pa tudi ta ni zdržala dlje kot vse prejšnje. Boji so se že po nekaj urah nadaljevali z nezmanjšano silo, vse to pa je pospešilo nekatere glasove, naj bi se s krizo začela ukvarjati tudi Organizacija združenih narodov. O tem se je včeraj govorilo v Beogradu, razlog za angažiranje OZN pa naj bi bil v tem, da naj lord Carrington ne bi nameraval sklicati nadaljevanja konference v Haagu, dokler ne bo prišlo do dejanske prekinitve ognja. Do preselitve sedeža obravnavanja jugoslovanske krize naj bi prišlo med nekaterimi obiski na najvišji ravni. Tako naj bi že v soboto v Beograd prispeli ameriški državni sekretar James Baker, sovjetski zunanji minister Boris Pankin in predsedujoči v ES, nizozemski zunanji minister Hans van den Broek. Za posredovanje OZN se je zavzel tudi nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher. V intervjuju za nemški radio je dejal, da bi morali združeni narodi takoj sprejeti ukrepe proti Srbiji in jugoslovanski zvezni vojski. Poudaril je, da je varnostni svet edini organ, ki lahko sprejme gospodarske sankcije, ki veljajo za vse države in so »zato mnogo bolj učinkovite kot pa tiste, ki jih lahko sprejme Evropska skupnost.« Genscher je še dejal, da je treba tudi takoj priznati tiste jugoslovanske republike, ki to želijo, če bo jutri v Rimu prišlo do prekinitve pogajanj, ki jih vodi lord Carrington. Za Genscherja je namreč nesprejemljivo, »da si Srbija lasti pravico, da ona odloča o tem, kdo lahko postane neodvisen.« Armada stopnjuje svoje napade v Slavoniji, Baniji in pri Dubrovniku Obup vinkovško-vukovarskih branilcev kriv za bombardiranje mest v Vojvodini ^OCRAD, ZAGREB Informativna služ-pre , OVo®adskega korpusa je sporočila, da je Padi Sltl°^nTiri nekai Pred polnočjo na Apatin in r 0 p granat. V sporočilu dodajajo, da žrtev ljerienIGrhh ni bilo in da so bile granate izstre-0Sij , s topniških položajev jugovzhodno od Preri Apatinu sta se dopoldne mudila ret). fhh.hik srbske vlade Dragutin Zelenovič in p0 k llski minister za kmetijstvo Veljko Simin. rQ?u®se|cIah Zelenoviča se bo srbska vlada spojeno Z jugosIovansko armado o novih de-ha srh i ' tako da hi preprečili nove napade siren ska mesta. V Šidu so včeraj okoli 13. ure toevmmč oznanile splošno nevarnost pred me lskiin napadom. Obrambno poveljstvo lani r a6 n» dobilo podatke, da se na pod-ki n acllIskih sporočil pripravljajo novi topniš-včerfP9^1 hrvaških sil na Šid. V Šidu se je TaujJ muchla tudi misija Evropske skupnosti, op 9 sP°roča, da so morali tudi evropski so Se |Va7a včeraj za nekaj časa v zaklonišča in Vojnik tllC° na kraiu samem prepričali o pravih razmerah v tem sremskem mestu. Pok- rajinski center za obveščanje v Novem Sadu je včeraj sporočil, da so nekaj čez 13. uro napadli sremsko vas Ilinci, dobrih 20 kilometrov jugovzhodno od Šida. V petnajstih minutah je na to vas padlo 15 granat, ki so jih kot poroča Tanjug najverjetneje izstrelili. Iz sosednje hrvaške vasi Nijemci podatkov o morebitnih žrtvah in škodi in vasi Ilinci še ni. Te vesti je hrvaško »vrhovništvo« najodločneje zanikalo, češ da so srbske trditve lažne, ker zbor narodne garde nima orožja, ki bi lahko bombardiralo vojvodinska mesta. V Zagrebu izjavljajo, da hočeta Srbija in armadno vodstvo s takimi vestmi doseči, da bi tudi Hrvaško prizadele gospodarske sankcije. Take trditve so v popolnem nasprotju z vestmi, ki so jih za ljubljansko televizijo posredovali branilci Vin-kovcev in Vukovarja, ki so prevzeli odgovornost za bombardiranje Šida. Glede na razdajjo (35 kilometrov) je popolnoma jasno, da je Šid na skrajni meji dometa njihovih havbic, prav tako Apatin. To navsezadnje ni niti čudno, saj se predvsem branilci Vukovarja čutijo zapuščene in Zagrebu očitajo, da ni storil zanje ničesar. Na vukovarsko-vinkovškem bojišču se tako po podatkih Tanjuga, kot Hine tudi včeraj nadaljevali srditi spopadi. Hina poroča, da je sovražnik prodiral proti mestu iz naselja Lužac, a so ga odbili. Vukovar oblegajo že 75 dni, iz mesta pa nenehno prihajajo pozivi za pomoč. V tamkajšnji bolnišnici, ki je zaradi nenehnih napadov že povsem zravnana z zemljo, je več kot 350 ranjencev. Tudi Vinkovce napada agresor z vsem orožjem, srditi spopadi potekajo predvsem na območju naselij Nušter, Marinci, Bogdanovci. Po podatkih Tanjuga v samem Vukovarju potekajo ulični spopadi. Enote armade skušajo še razširiti območje, s katerim so presekali komunikacije med Vukovarjem in Borovim naseljem in sedaj nadzorujejo široko območje med obema mestoma vse do Donave. Na tem območju so se elitni brigadi armade pridružile tudi enote novosadskega korpusa. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Sprejet zakonski osnutek za italijanske begunce skp^ Predsedstvo ministr-7,9a sveta je na včerajšnjem aSRe,daniu v Palači Chigi pod nrr^Se,dstvom ministrskega drn Sednika Andreottija med za t?1^1. na Predlog ministrice in ahJane v tujini Boniverjeve tnHSamf9a Andreottija sprejelo viri! zakonski osnutek, ki pred-r,- . va nekatere ukrepe v ko-mart,"Pripadnikov italijanske Vn:Jslne' ki bi morali zaradi J Va Hrvaškem zapustiti SvO]e domove. (je °drohneje ti ukrepi predvi-lipn, lzhai° izrednih dovo-J za bivanje za čas do enega leta, možnost uvrstitve na redne sezname iskalcev zaposlitve na uradih za delo, kot tudi dovoljenje za opravljanje trgovske ali obrtniške dejavnosti. V zakonskem osnutku je tudi zapisano, da naj bi imeli pripadniki italijanske manjšine iz Jugoslavije tudi možnost vpisa na šole vseh vrst in stopenj v Italiji, priznali pa naj bi jim tudi vse dosežene študijske naslove. Zakonski osnutek naj bi imel retroaktivno veljavo in naj bi se vse te olajšave začele upoštevati že od 1. septembra 1991 dalje. V Ljubljani generalni konzulat ZRN BONN — Nemško zunanje ministrstvo je včeraj sporočilo, da bo Zvezna republika Nemčija v Ljubljani odprla generalni konzulat. Generalni konzulat v slovenski prestolnici in nemška konzularna misija v Zagrebu bosta po sklepu zunanjega ministra Genscherja spremenjeni v veleposlaništvi takoj po priznanju Slovenije in Hrvaške. Agencija France Press ob tem dodaja, da v dobro obveščenih krogih v Bonnu pravijo, da je to prvi korak k priznanju Slovenije in Hrvaške. To potrjuje tudi včerajšnji poseg kanclerja Kohla v bundestagu, ki je obljubil, da se bo nemška vlada vsestransko zavzela, da bi skupaj z drugimi državami čimprej priznali Slovenijo in Hrvaško. Goriški župan Antonio Scarano napoveduje odstop NA 8. STRANI □ □ □ Vlada odložila odobritev odloka za Trst in Gorico NA 5. STRANI Srečanje gledališč kamenček Utopije MARIJ ČUK Umor se je razkril kot nedoumljivi, skrivnostni red in zakon votlega sveta, kot drugo ime za civilizacijo. Ta grozljiva ugotovitev je v Biichnerjevem »V o jeku« (uprizoritev, nagrajeno na letošnjem Borštnikovem srečanju, si bomo lahko ogledali v soboto v okviru Srečanja gledališč Alpe-Jadran) in se kot madež krvi, ki se nikoli ne strdi, nikdar zamejen ocean, zliva v naš čas in ga barva z uničenjem, sovraštvom, smrtjo. Kot da bi šlo za prekletstvo človeštva, ki mora na negotovem splavu pluti prav po morju krvi v iskanju... V iskanju česa? Pravi srh spreleta kožo, če človek pomisli na bivanje s temnega gledišča in ugotovi, da je naša zgodovina pravzaprav utemeljena na bitkah in vojnah, na osvajanju in sužnje-nju, na vsiljevanju takega reda, ki vzpostavlja neenakost, neenakopravnost, večine in manjšine. Listamo zgodovinske knjige in najbrž bomo na vsaki strani našli junake, ki so svoje »junaštvo« utemeljevali na uboju drugega. Od antike sem eno samo žrtje živega mesa, nasilje in obramba pred njim, zavojevanje in upor, kot da bi vsa zgodovina živela v Strniševih »Ljudožercih« ali Zajčevem »Vorancu«. Nedoumljiva je vsa ta morija, okinčana z Lažjo retorike in praznega besedičenja, v kateri se človek kot moralna entiteta kaže majhen, nemočen, pravzaprav neznaten v svojem stremljenju k resnici, v svojem naporu, da bi živel resnično univerzalno življenje, osvobojen vsakršnih omejitev in verig, v sozvočju s tisto Utopi- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Vse večja strankarska dinamika na slovenski politični sceni Sedanja vladna koalicija Demos v krizi Raziskave nakazujejo možnost novih večin Kriza UUnita: novinarjem in tiskarjem ( grozijo odpusti LJUBLJANA — Vodstvo Demosa je v torek spet zasedalo pozno v noč, toda tokrat ni prišlo do pravega zaključka. Predsednik Jože Pučnik je ob koncu seje povedal, da je Demos v krizi, toda še vedno obstaja. Pojasnil je, da se niso dogovorili o »novi koalicijski pogodbi«, ki naj bi uveljavila znotraj koalicije nekakšen sistem demokratičnega centralizma in z njim zagotovila vladi in njenim zakonskim predlogom trdno parlamentarno večino. V bistvu je šlo za sporni zakon o lastninjenju, kateremu oporeka Ruplov del nekdanje Slovenske demokratične zveze, ki je prav tako nasprotoval vnaprej določenemu sistemu odobravanja vladnih zakonov. Po torkovi seji Demosovega vodstva je vlada bistveno ošibljena, vendar zaenkrat še ne brez večine. O vsem teh problemih bo Demos podrobneje spet razpravljal v petek in soboto v Poljčah, zaključki pa bodo predstavljeni v soboto na tiskovni konferenci. Na seji bo govor tudi o vrednosti tolarja, novi slovenski valuti, ki jo je že zajel inflacijski val, zaradi česar vlada pripravlja skupaj s slovensko narodno banko vrsto restriktivnih monetarnih ukrepov. Vroča, polemična in ostra debata znotraj Demosa odraža povsem novo razmerje sil, ki se je oblikovalo znotraj slovenskega političnega prostora po razkolu v Slovenski demokratični zvezi, ki se je razdelila na Ruplovo centristično demokratsko krilo in desnosredinsko Pirnatovo nacionalistično krilo. Vzporedno s tem so se seveda začele razprave v celotni paleti slovenskih strank. Presentljiva pa je bila predvsem reakcija javnega mnenja. O tem govorita dve raziskavi osrednjega slovenskega dnevnika Delo, ki je vprašalo ljudi, za koga bi volili ta trenutek. Odgovori vzorčne raziskave, ki upošteva vso populacijo so naslednji: Peterletovi krščanski demokrati 18%, Ruplovi demokrati 15,8%, Ribičičevi prenovitelji 13,5%, Školčevi liberalni demokrati 13,3%, Plutovi zeleni 10%, Pučnikovi socialdemokrati 6,4%, Žak-Ijevi socialisti 4%, Pirnatovi slovenski demokrati 1,8%, Močnikovi socialdemokratski unionisti 0,6%, Gogoljevi kranjski liberalci 0,3%, za nobenega od zgoraj navedenih 0,9%, ne bi šel na volitve 6,8%, ne ve 6,6%. Spraševale! so nekoliko vztrajali pri zahtevi, da se anketiranec odloči za nek odgovor, zato je tudi tako malo vzdržanih, ali onih, ki ne bi šli na volitve. To pa je tudi edina resnejša pripomba k rezultatom raziskave. Druga telefonska raziskava pa zadeva sposobnost sedanje Peterletove vlade, da rešuje gospodarsko krizo. Vladi, in torej njeni sposobnosti, zaupa komaj 28,5% anketirancev, ne verjame ji kar 44%, ni se odločilo, oziroma ne ve, 27,5%. Iz tega izhajajo nekatere ugotovitve. Predvsem izreden uspeh Ruplove stranke, ki odraža tudi reorganizacijo stranke na »vrhu« in na »terenu« in priliv novih članov. Stranka uživa izredno slovensko medijsko pozornost, kar ji tudi očita njen tekmec Pirnat, ki je očitno medijsklo neprivlačen. Toda izid je nesporen. Na kongresu SDZ se je govorilo, da so za Ruplom voditelji, intelektualci, s Pirnatom pa baza. Že takrat so bile take ocene dvomljive, sedaj pa so se izkazale kot povsem netočne. Ne samo, da je velika večina stranke prestopila na Ruplovo stran, okrog nje se zbira mnogo novih sredinsko usmerjenih ljudi. Pirnat je, po rezultatih raziskave sodeč, poražen. Tudi ob upoštevanju vpliva medijev je razlika, ki jo nakazuje anketa, prevelika, da bi o tem lahko dvomili. Toda istočasno anketa nakazuje usiha- nje glasov za vso desnico. Peterle s svojimi krščanskimi demokrati in Oman s kmečko - ljudsko stranko bi zbrala točno 20 odstotkov glasov, na zadnjih volitvah sta prejela okrog 25 odstotkov. In upali so celo na možnost še izdatnejše relativne ali celo absolutne večine. Ustanovili so nekaj sto celic po vaseh in krajih, razpolagajo z lastnim dnevnikom Slovencem, predvsem pa je Peterle predsednik vlade, ki je uresničila osamosvojitev Slovenije. Po rezultatu raziskave pa ostale sredinske stranke, prenoviteljska in socialistična levica niso bistveno ošibljene. Na papirju bi po rezultatu ankete možna nova večina. Sredinske stranke bi imele okrog 44 odstotkov glasov. Za trdno vlado bi bila torej potrebna podpora še socialistov in prenoviteljev, ki bi bila lahko ali dogovorjena, ali objektivna, na vsak način pa od »zunaj«. Dejansko pa so stvari politično še vedno zelo zapletene iz mnogih razlogov, predvsem pa strankarskega. Obe centristični liberalno usmerjeni stranki, Ruplovi demokrati in Školčevi demokratski liberalci, sta sicer zelo sorodni, vendar sta si narazen glede nekaterih bistvenih vprašanj. Rupel s svojimi ministri ustvarja trdno slovensko državo, urejeno s trdnimi mejami, Školčeva stranka pa je stranka popolne odprtosti, določene povezanosti celo s pregrešnim Jugom, stranka demilitarizacije, priznavanja državljanstva za vse, ki so sodelovali na referendumu itd. Razlike so vsebinske in zade- vajo samo imena morebitnega predsednika ali ministrov. Podobno je s prenovitelji, ki se seveda krepko zavzemajo za padec demokristjanske oblasti, vprašanje pa je, kako in na kakšen način bi sodelovali v koalieji, ki jih skuša na vse načine poriniti na skrajno levo, nekako v nekdanje komunistične vode, medtem ko so bili prav oni pobudniki in največji protagonisti slovenske pomladi. Ob nekaterih vprašanjih pa obstaja širše soglasje. Predvsem o ustavi, ki naj bi bila sprejeta do božiča in o kriterijih za zakon o privatizaciji. Tu bo očitno prišlo do širšega konsenza levega centra brez pregrad. To pa je že znanilec ali vladnih sprememb ali novih volitev. BOGO SAMSA RIM — Novinarji dnevnika Unita so oklicali tridnevno stav ^ ker se ne strinjajo z načrtom preureditev časopisa, ki 9a '■ predložilo podjetje. Načrt Pre•- - 1,1 skavtov od 11. do 16. leta sta-lokrat se je na Pordenonskem skav{* V sbupini kakih tridesetih ^udii (FranUtb slovenski skavti iz Trsta SR) in6*00 Biancuzzi tn Martin So-ivo'Gorice (Aleksij Soban in ga j ot,č) ter dva Mohoričeva kole-itaijjg iPbljane. Tabor je priredila ^GEsci5^9 skavtska organizacija V; v kateri so bili med drugi- Že v petek so se reševalcem v iskalni akciji pridružili tudi prostovoljci, njihovo število pa je v nedeljo naraslo že na 250. Med temi je bilo tudi kar najmanj osemdeset Slovencev iz Trsta, Gorice in iz Slovenije. Možnosti, da bi bil Mohorič, sicer kaplan župnije S. Jakoba iz Ljubljane, še živ, so seveda skoraj ničelne. Kot nam je povedal eden od udeležencev tabora in reševalec Martin Sosič se je jezuit na pot podal brez hrane in čeprav je bil dobro opremljen (s sabo je imel tudi spalno vrečo), si je težko predstav- ljati, da je lahko preživel noči. Dvakrat je namreč ponoči temperatura zdrknila do minus šest stopinj! Kaj pa se mu je lahko pripetilo, šele ugibajo, kajti Mohorič je bil izkušen planinec. Upoštevajo tudi možnost, da je bil žrtev lovske krogle, saj se je na območju Valcelline prav v četrtek začela jesenska lovska sezona. Kakorkoli že, delo reševalcev zelo otežujeta gozdnata narava in skalovje. Kljub temu pa nameravajo prostovoljci akcijo ponoviti tudi ta konec tedna. (ak) Pomoč Ronk pobrateni slovenski občini Metliki Nova pošiljka za begunce TRŽIČ - Pobratenje med občinama Ronke in Metlika je spet obrodilo konkretne rezultate. Iz Ronk je namreč v Metliko včeraj odpotoval že drugi tovornjak z živili in osnovnimi potrebščinami, ki jih je zbralo ronsko prebivalstvo, namenjena pa so hrvaškim beguncem, ki so se množično naselili v slovensko mestece, saj jih je tam več kot tisoč. Akcijo so sprožili, potem ko so ronske upravitelje za pomoč zaprosili njihovi kolegi iz Metlike. Z novo pošiljko pomoči je v Metliko odpotoval tudi ronški odbornik za socialne službe Fonta-not. Skupno so v Ronkah in v neposredni okolici zbrali za dvajset ton materiala, v celoti pa ga bodo Metličanom izročili s tretjo pošiljko, ki jo bodo pripravili konec meseca. Slovenski svetovni kongres za konkretne povezovalne aktivnosti na vseh ravneh Zasedanje Glavnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa, ki je potekalo 2. in 3. novembra v Celju, je bilo pravzaprav prvo veliko srečanje predstavnikov kar 15 držav, od Avstralije do Združenih držav Amerike, ki se je odvijalo v normalnih pogojih brez neposrednih vojaških in vojnih nevarnosti. V vzdušju izjemne gostoljubnosti in pozornosti celjskih gostiteljev je zaradi tega Glavni odbor opravil velik korak naprej v smeri osrednjih nalog tega pomembnega svetovnega gibanja za slovenstvo v vseh dimenzijah te besede. Ugotovljeno je bilo, da so dogodki zadnjih časov pripeljali do izjemno ugodne situacije Republike Slovenije in njenega boja za neodvisnost in mednarodno priznanje, zato je čas, da se Svetovni kongres loti resnično konkretnih povezovalnih aktivnosti, potem ko je v izdatni meri opravil svojo moralno in osveščevalno funkcijo v prelomnih in dramatičnih trenutkih. K temu obratu je uvodoma v svojem poročilu pozval predsednik Bojan Brezigar, po katerem naj ta organizacija ne bi bila sama sebi namen; naj ne bi bila tribuna dialektike o naši zgodovini, niti ne prizorišče občasnih srečanj, pač pa možnost docela neposrednega sodelovanja in povezovanja oziroma promocija Slovenije po svetu na gospodarskem, turističnem, kulturnem, znanstvenem in vseh drugih področjih. Ali kakor je izjavila Spomenka Hribar, predsednica Konference za Slovenijo, gradimo slovensko državo in istočasno svetovno slovenstvo, ne pa kakšne zamejene domačijskosti in raznežene folklore. Svetovni slovenski kongres se istočasno odreka vsakršni krovnosti, pač pa želi na vse mogoče načine vzpodbujati sodelovanje vseh vrst. S svojim glasilom »Slovenski svet« naj bi zajel vse člane po svetu, razvijal naj bi svoja geografska področja po načelu kvalitete in ne enosmerne množičnosti, predvsem pa naj bi od tega trenutka dalje razvil učinkovite poteze povezovanja in sodelovnaja. V tej točki velja posebej opozoriti na pripravo poslovno-poklicnega imenika Slovencev po svetu. Dalje na srečanje slovenskih turističnih operaterjev širom po svetu, ki se bo odvijalo ob naslednjem zasedanju Glavnega odbora ter bi spravilo za isto mizo hotelirje, prevoznike oziroma turistične delavce vseh zvrsti in pod- ročij. Predvsem pa je odločilna in dalekoročna pobuda na področju gospodarstva, kjer je na iniciativo Avstralsko-slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa nastala zamisel o »Mednarodnem združenju slovenskih razvojnih partnerjev«, ki bo imelo sedež v Ljubljani ter bo poskušalo povezati čim več gospodarskih in ban-čniških dejavnikov v Republiki Sloveniji, v zamejstvu, po Evropi in po vseh celinah sveta. Operativni direktor tega združenja dr. Boris Cizelj naj bi v pripravljenih srečanjih v okviru Svetovnega slovenskega kongresa obiskal tudi naše področje oziroma Trst, Gorico in po potrebi tudi Benečijo, pojasnil že izdelane načrte oziroma z vzvratnimi informacijami razširil kompetence te zanimive organizacije. Ustanovna listina govori, naj bi bilo »Združenje institucionalizirana svetovna mreža poslovnežev, izvedencev, strokovnjakov in drugih zainteresiranih Slovencev in prijateljev Slovenije, ki imajo vpliv v poslovnem svetu in katerih izkušnje, znanje, stiki in kapital bodo vzpodbujali in krepili sodelovanje v obojestransko korist in s tem pomagali pri nadaljnjem razvoju Republike Slovenije«. Podobno naj bi v prihodnosti vzpostavili povezovalne projekte tudi na področju znanosti, kulture in, kot rečeno, na naslednjem zasedanju Glavnega odbora tudi turističnih subjektov iz celega sveta.Sicer bo Svetovni slovenksi kongres pripravil vso potrebno dokumentacijo, da bi postal posvetovalni član OZN, še naprej bo po svojih najboljših močeh prispeval k mednarodnemu priznanju Republike Slovenije; s posebno resolucijo bo seznanil vlade in javnost območij, v katerih delujejo Konference, s problematiko knežjega kamna, ki je s strani nasprotnih sil v Avstriji vzbudila negativne reakcije - kočno je simbol Svetovnega slovenskega kongrea ravno knežji kamen, ki se je sedaj pojavil na slovenskih plačilnih bonih; prav tako pa bo s posebno resolucijo seznanil mednarodno javnost s problematiko zračnega prostora oziroma družbe Adria-Airways. Ne nazadnje se bo tudi zavzemal za čim učinkovitejšo obliko ustreznih organov za Slovence po svetu znotraj vlade Republike Slovenije, obliko, ki nikakor ne bi smela biti manj uspešna od trenutnega odgovarjajočega ministrstva. Janez Povše Podali špetrski Beneški galeriji Ijšana razstava Paola Albanija «eštETER SLOVENOV — V Bete zn ?aienIJ v Špetru se nadalju-njjQ ^va razstava Paola Alba-ezWi >5‘^ vocomuniste«. Samo v takem v dušju čelne konfrontacije rodnostne mržnje lahko upaja volilni uspeh, ker bi se ^ jj. predstavili kot zagovorniki ita janstva Trsta. . To je past, ki jo nastavi]0^ zlasti Slovencem in v katero Slovenci ne smemo ujeti- žA . bodo meseci, ki nas ločujejo spomladanskih političnih v0^ m zelo trdi, ker se bodo misovS ^ provokacije najbrž stalno P0.nj Ijale. Potrebni bodo zelo mi ^ živci in trezno presojanje, da desničarskim skrajnežem ajia , načrt ne uspel. V primeru ZpaT ' ka jim ni uspelo, saj so mis0 ' tudi zaradi mirne in dostojanst ^ ne reakcije Slovencev, s sV°lho početjem izzvali splošno obsod , tudi takih sil, ki so še ^0.Nali nedavnim molčale. In če bi * tržaški sodnik (na to se je šal naslov članka) še osmešil K slanca Parigija tako, da bi 9a sodil, naj lastnoročno P°Pr%' škodo, ki jo je povzročil na zgoniške šole, bi ugledu mis°. 2 zadal zelo hud udarec, saj 0 ^ njim razorožil tudi vse tisi6, skušajo graditi svojo političn0 pešnost samo na prikaznih P^ teklosti, pri tem pa pozablja]0^ resnični interes in na perspem celotne tržaške skupnosti. V. T' Odložili odobritev odloka o gospodarskih podporah naši in goriški pokrajini Ministrski svet je včeraj nepričakovano odložil odobritev ekreta o izrednih podporah Predvsem v obliki davčnih in dančnih olajšav) tržaški in Soriški pokrajini ter nekate-. hn občinam na Videmskem, ki Ph je prizadela kriza v nekda-J Jugoslaviji. Vlada bo ta po-jhemben odlok, če ne bo prišlo 0 novih zapletov, obravnava-a na prihodnji seji, ki bo naj-rž sredi prihodnjega tedna. Vložitev gre pripisati zamu-s katero je predsednik de-rolnega odbora Biasutti zaradi udih zastojev v rimskem pro-metu (mesto je bilo zaradi za-edanja NATO dejansko bloki-ano) prišel na ministrsko sejo, jnogoče pa se za tem skrivajo dni nekatere druge težave, orjetno politične narave. Ka-orkoli že, se je vlada uradno ?. vezala, da bo o tem razprav-lala in sklepala na svojem pri-dodnjem zasedanju. “Zamuda, s katero sem prišel a vladno sejo, morda res ne Podstavlja tako negativnega a°godka, saj imamo sedaj na azpolago še nekaj dni, da bo j^črtovani sklep res odgovarjal našim potrebam«, je včeraj-^ni° odložitev komentiral Predsednik Dežele, ki se je vsekakor sestal s podtajnikom pri predsedstvu vlade Cristofo-rijem. Biasuttije Andreottije-vemu sodelavcu rekel, da predstavlja poenoteni vladni dekret edino in najboljše sredstvo za odobritev teh podpor, odlok pa bo moral po njegovem tudi podaljšati veljavo dosedanjega normativa o neobdavčenem bencinu za obmejno območje Furlanije—Julijske krajine. Pred prihodnjo vladno sejo bo vsekakor Cristofori sklical tehnični sestanek na katerem bodo poglobili vsa še odprta vprašanja in se sporazumeli za točno besedilo tega toliko pričakovanega odloka. Tega sestanka naj bi se udeležili tudi predstavniki gospodarskih in finančnih ministrstev. Biasutti je vladnega zastopnika tudi seznanil s hudo finančno krizo, ki pesti tržaški Center za teoretsko fiziko in hkrati zahteval (že obljubljena) dodatna finančna sredstva za gradnjo sinhrotrona pri Bazovici. Proti nepričakovani odložitvi odobritve zgoraj omenjenega dekreta je sinoči ostro protestirala Trgovinska zbornica. Budin in Kalčeva kritična do Richettija in tudi do Crozzolija DSL: tržaški župan demagoško izkorišča zakon o razvoju Krasa Tržaški župan demagoško izkorišča znani deželni predlog za razvoj Krasa, skuša »dohitevati« desnico in se izneverja znanemu sporazumu o protivrednostih za sinhrotron, ki ga je tudi on svojčas formalno podpisal. Demokratična stranka levice postavlja na zatožno klopno klop Richettija in delno tudi predsednika Pokrajine Crozzolija zaradi njunih izjav med torkovo avdicijo v deželni komisiji, ki se ukvarja s tem zelo pomembnim osnutkom. S tem, da je rekel, da smo Slovenci že dobili 24 milijard lir za naše kulturne ustanove, je župan jasno osvojil stališča tistih (desnice in Liste), ki razglašajo na vse vetrove, da predstavlja ta predlog neke vrste politično darilo za našo manjšino. Richetti je tudi prepričan, da bo deželna uprava kmalu odobrila zakon, ki bo Občino Trst izključil iz ozemeljskih pristojnosti Kraške gorske skupnosti. Svetovalec DSL Budin v daljši tiskovni noti podčrtuje, da je nesprejemljivo in hkrati politično nepošteno, da nekateri izrabljajo konkretne probleme v politične in celo v strankarske namene. Pri tem ne presenečajo stališča Liste za Trst in MSI, močno pa čudijo stališča, ki sta jih na omenjeni avdiciji zagovarjala Crozzoli in Richetti. Slovenski predstavnik Occhettove stranke ugotavlja, da je župan med podpisniki sporazuma o sinhrotronu, ki predvideva tudi serijo konkretnih posegov za ublažitev negativnih učinkov in posledic, ki jih bo ta objekt imel za kraški teritorij. »Ves svet je razumel, da imajo tako velike strukture lahko zelo negativne posledice za teritorij, če jih ne spremljajo vzporedni ukrepi. In to je bil tudi smisel tistega dogovora«, podčrtuje še Budin, ki obtožuje Richettija, da se sedaj grobo izneverja tem obvezam. Ali se morda boji reakcij desničarskih kro- gov ali pa se njegovo zadržanje uvršča v predvolilni boj znotraj Krščanske demokracije? Budin tudi zavrača županovo stališče glede KGS in glede hipoteze, da bi ta ustanova namenila ves denar iz tega zakona slovenski narodnostni skupnosti. »Župan, ki se prepušča lahkim prerokbam in skuša na razne načine preprečiti odobritev tega zakona, bi naredil večjo uslugo, če bi prispeval svoj delež pri zaščiti avtonomije naše dežele, ki je poklicana, da samostojno ukrepa o usodi gorskih skupnosti«, zaključuje svojo izjavo deželni predstavnik DSL, ki poziva Richettija, naj spoštuje sprejete dogovore in obveze, »tudi zato, ker je v mestu že preveč tistih, ki so mnenja, da v Trstu ni mogoče ničesar koristnega narediti«. V zvezi s postopkom za odobritev deželnega zakona o Krasu in z županovo avdicijo v pristojni deželni komisiji se je včeraj oglasila tudi občinska svetovalka DSL Anamarija Kalc. V vprašanju, ki ga je naslovila občinski upravi, ugotavlja med drugim, da občani italijanske in slovenske narodnosti, ki živijo na tržaškem Krasu, že dolgo časa opozarjajo Občino na številne nerešene upravne in druge probleme tega območja. Ta zapostavljenost jasno prihaja do izraza tudi v občinskih proračunih in v razvojnih načrtih. Kalčeva poziva Richettija, naj nemudoma revidira svoja nesprejemljiva stališča o tem deželnem zakonu, saj v nasprotnem primeru tvega, da bo ostal res zapisan v zgodovini kot prvi tržaški župan, ki se je prostovoljno odrekel finančnim prispevkom deželne uprave. Hkrati pa ga tudi poziva, ker je že omenil deželni ukrep za podpore slovenskim kulturnim ustanovam, naj se zavzame, da bo ta zakon res služil namenom in ciljem, zaradi katerih je bil odobren. Deželni predstavniki KD rešitev Centra za fiziko (jg^ceraj sta se tržaški poslanec Coloni in skupina okrščanskih deželnih svetovalcev ločeno zavzela J^broditev finančne krize, v kateri se je znašel Col ar°dni center za teoretsko fiziko v Miramaru. skp°r! Posegel pri predsedniku komisije poslan-ga zoornice za zunanje zadeve Flaminiu Piccoliju in s P^al, naj da čimprej na dnevni red odobritev atnrLaZUma med Italijo, Mednarodno agencijo za nar energijo (AIEA) in Organizacije združenih $kf. °V za znanost in kulturo (UNESCO) o miramar-njg111 <“entru za fiziko. Piccoli se je obvezal, da bo t 9ova komisija zadevo obravnavala 12. novembra, J’istega dne kot poslanska komisija za proračun. Ser, zadevi pa so včeraj naslovili vprašanje na pred-tovr.^ Požele Biasuttija demokrščanski deželni sve-Dominici, Vattovani, Calandruccio in Donag- tovalci ?io. v njem so pohvalili deželni odbor, ki je izrazil Hg-.--Ijenost, da bi zajamčil miramarskemu centru fi-So Cn° kritje do rešitve na državni ravni, Biasuttija pa 0(jPii zelo uspešen tudi v dramatičnih vlo-tie2aV ^^mu Upor na Cainu je poosebil opolzkega in Hlapljivega človeka, za nastop v Wilderjevem Pla-Hh ffreha je skoraj osvojil oskarja. Njegov morda sPor)0tTlernbnejši lik pa je bil družinski oče, ki se je Mnr1^.1113^ 2 vzgojo treh otrok v ameriški nanizanki n trije otroci. (s sv°ji karieri je Fred McMurray nastopil v 40 Ht i ^ara(li njegove postave (visok je bil 190 cm, satlea‘ Pa kg) so bile vloge, ki jih je odigral napi-P° rneripodal pa jih je zelo profesionalno. Ali se Ferrara vrača k Rai? RIM - Kot že marsikateri zvezdnik je možno, a se bo tudi novinar in socialistični evroparla-^entarec Giuliano Ferrara vrnil v okrilje Rai. ako vsaj trdi tednik Epoca, ki poudarja, da naj se Ferrara že pogajal s tretjo mrežo, ki jo Vodi Angelo Guglielmi; v Po napovedih tednika naj bi Ferrara sodelo-al s Santorom v neki oddaji »Pes in mačka«, Pfdobni tisti, ki bi jo imela Italia 1, če bi Santo-r, PUšel k tej mreži. Vzrok za vrnitev Ferrare k , ai pa naj bi bil predvsem gmotnega značaja, er se baje novinar ni uspel dogovoriti s Finin-estom glede honorarja. sklad mitje čuka jelka Cvelbar Kam s prizadetim otrokom? Mnogim staršem se zdi, da je za otroka, ki ga bremenijo večje in doživljen-ske hibe, najbolj varno in najbolje doma. Tako prepričanje pa je varljivo, kajti tudi prizadeti otrok je človek in kot tak potreben družbe. V nemškem mestecu živi duševno prizadeta Kristina, ki je starši niso hoteli dati v nobeno obliko domskega varstva. Toda, ko je bila stara devet let, so kljub začetnemu nasprotovanju spremenili mnenje. Zakaj? »Sicer bi odpovedala ona ali mi,« sta ugotovila starša, ki imata, še tri druge otroke. Kristina je najmlajša hči, ostali bratje in sestre so od nje starejši deset, pet in dve leti. Nosečnost je bila, kakor vse ostale, brez problema. Ko je bila Kristina dojenček, je zelo malo jokala. Sedela in shodila je nekoliko kasneje kot ostali otroci, vendar tudi po mnenju zdravnika to ni pomenilo večjega zaskrbljujočega odklona. Toda pri treh letih se je znala igrati le z rečmi, ki so se pustile vrteti, vse ostalo je pustila lepo pri miru. Vedno se je tudi pokrivala z odejico, ki jo je povsod vlačila s seboj. Ob teh čudnih pojavih jo je zdravnik pregledal in ugotovil, da je otrok prizadet. Sledili so klinični specialistični pregledi in diagnoza: ni organskih poškodb, težke pa so motnje v dojemanju. Pri petih letih se je vrnila Kristina v bolnišnico, ker si je zgrizla ustnice do krvi in si hudo opraskala roke in noge. Diagnoza je potrdila, da ni organskih poškodb, da so velike težave pri dojemanju in da je avtoagresivna. Deklica se je šušljajoče in počasi naučila govoriti pri šestih letih. S sedmimi leti je začela obiskovati posebno šolo za duševno prizadete otroke. V tej šoli se je hitro učila in dosegla dober uspeh. Dve leti so bili starši rešeni dodatnih skrbi. Računali so, da jim bo lahko pomagala pri delu v obrtni delavnici. Toda pri devetih letih so morali Kristino zopet odpeljati v bolnišnico zaradi hudih ran, ki si jih je sama prizadejala z ugrizi in praskami v šoli, kjer je hotela obgrizti tudi sošolca v momentu učiteljeve odsotnosti. Iz bolnišnice so jo odpustili le nekaj dni pred božičem: telesne rane so se ji pozdravile, težave z dojemanjem pa so bile vse večje. Starši so našli po dolgem iskanju možnost za terapijo v bolniškem oddelku doma za duševno prizadete. Tam je ostala devet mesecev. V začetku je po šestdesetkrat tedensko napadala sebe ali druge. Ob koncu terapije se je število agresij zmanjšalo na 23. Terapevti so si razlagali z dejstvom, da je končno Kristina imela svoj ustaljeni red in se je sama začela zavedati meja, ki jih je morala sprejemati. Staršem so svetovali, naj nadaljujejo s takim načinom vzgoje. Toda oni so menili, da je to nemogoče v družini, kakršna je njihova, v kateri starši delajo, otroci pa hodijo vsak v svojo šolo in vsaka izmed teh šol ima svoj urnik. Kristina poleg tega ponoči ne spi, do dveh ali treh ponoči znaša svoje stvari pod odejo, ki jo venomer vlači s seboj, oče je z njo do takrat, ob pol sedmih pa morajo vsi že vstati, kajti kmalu za tem pride šolabus in ura za v službo. V šola-busu so se vsi otroci bali Kristine, zato so starši začeli razmišljati, kako bi jo sami vozili v posebno šolo. Šolska psihologinja jim je svetovala, naj Kristino dajo v dom. Toda starši so se temu odločno uprli. Ko pa je morala mama v bolnišnico in je oče ostal sam s Kristino, je prvič spoznal, da bi verjetno za Kristino v domu mogli poskrbeti lepše, kakor so to bili sposobni storiti domači. Oče je pomislil, da tega ne bi storil takoj ampak šele takrat, ko bi bila Kristina stara 16 ali 17 let, toda šolska psihologinja je takoj zavrnila take misli. »Če tega ne storite takoj, boste vi omagali ali si bo Kristina prizadela kaj nepopravljivega.« Svetovala jim je tudi dom v bližini Niirenberga in jih napotila, naj siga najprej ogledajo. Ob prvem srečanju z osebjem, staršema ni šlo najbolje: mati se je ves čas borila s solzami, oče pa je postavljal vprašanja drugo za drugim. Ob odgovorih na ta vprašanja sta se starša pomirila: Kristina bo hodila v šolo, čeprav je že prerasla šolsko dobo, starši bodo lahko prišli na obisk, kadarkoli bodo želeli, glede na njihovo finančno stanje bodo pri strošku 158 DEM (približno 118.500 lir) dnevno, prispevali le en del, ostalo bo prispevalo socialno skrbstvo. Po dolgem pogovoru so Kristinini starši obiskali dom, veliki park okoli njega, bazen, kapelico, šolo, halo, šolski vrt, delavnice in dnevne prostore. V vrtnariji sta kupila rastline za lastni vrst. Mati se je začudila, ko tam ni videla prizadetih. »Ali jim je vstop sploh dovoljen?« Ravnatelj doma pa jo je le vprašal, ali je kje opazila kak pregradni zid. (Nadaljevanje sledi) MESEČNA NAJEMNINA — uporaba 24 ur 200.000 lir MESEČNA NAJEMNINA — za uslužbence 100.000 lir DNEVNA TARIFA — od 8. do 20. ure 8.000 lir 1. URA PARKIRANJA -- za prvo uro 1.200 lir VSAKIH NADALJNJIH 15 minut 500 lir INFORMACIJE TRST Ul. Udine Tel. 418519 C današnji televizijski in radijski sporedi V RAI i____________ 6.55 Ottocento (6. del) IOts T(ktualno: Unomattina ROS ?,troška oddaja Aktualno: Raiuno Tuni- U.55 vi® variete: Piacere Raiuno, I3.25 T9165 (12.30) kratke vesti I330 Temenska napoved Hoo Hne.vnik - tri minute 14.30 d r^ete: Piacere Raiuno l5.os “hreti: Fausto Melotti Aktualnosti: Primissima, 16 05 C5'30 Cronache italiane 1?35 ^ladinski variete: Big! 17.55 Odprti prostor I8.05 X Parlamentu in vesti I® 40 Xariet^: Fantastico bis Kvarkov svet (vodi Pie- ’9.40 ai An9ela) 20.40 Aunanah in dnevnik 'Im: Indomabile ((pust., Avstral. 1988, r. Geoff Burrowes, i. RAI 2 RAI 3 r. Tom Bur- 2220 }inson' Sigrid Thomton) 2245 ^okumenti: Zeus 2Too Ptnevnik J^an.: Poliziotti in citta -24oo X11 a Pištola per Ike 0.30 n evnik in vreme 0.40 p aaes v Parlamentu l 0(> PUmkar0p0ln0Či • .um. Cmgue ore in contanti (kom., VB-It. 961, r. Mario Zampi) 6.00 Nanizanke in risanke 9.00 Dok.: In memoria di Piede Grosso 10.00 Film: II caso del Dr. Ga-illand (dram., Fr. 1975, i. Annie Girardot) 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Gospodarstvo, rubrika Nonsolonero in vreme 13.50 Nad.: Ouando si ama, 14.50 Santa Barbara 15.30 Film: II lupo della Sila (dram., It. 1949) 17.05 Vesti in iz Parlamenta 17.15 Nanizanka: Hill Street 18.05 Glasba: Rock cafe 18.15 Športne vesti 18.35 Nanizanka: II commis-sario Koster, nato vreme 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: Zio Adolfo in arte Fiihrer (kom., It. 1978, r. Castellano-Pipolo, i. A. Celentano) 22.10 Nan.: Hunter 23.00 Pegaz in nočni dnevnik 23.30 Košarka: Philips Mila-no-Juventude Badalona 0.15 Vreme, vesti, horoskop 0.20 Glasba: Rock cafe 0.25 Film: Ipcress (krim., ZDA 1965) 11.00 Avtomobilizem: hitrostna vožnja za športna vozila, 11.30 hokej 12.00 Krožek ob 12 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.45 Šola se obnavlja 15.45 Košarka: Bari-Parma (IP ženske) 16.10 Rubriki: Pianeta calcio, 16.30 Biči & Bike 17.00 Nan.: Vita col nonno 17.45 La rassegna: pregled tujega tiska in televizije 18.00 Dok.oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piti 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Aktualno: S.O.S. contro la strage dei bambini in Brasile (vodi D. Raffai) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Nogomet: Porto-Totten-ham za pokal UEFA 0.45 Dnevnik in vreme 1.10 Filmske novosti 1.20 Variete: Fuori orario Lir TV Slovenija 1 TV Koper 8.50 9.00 11.30 12.00 13.30 15.15 15.45 16.45 16.50 17.05 17.35 18.40 19.10 19.20 19.30 20.05 20.55 21.55 22.15 22.30 23.50 Video strani Mozaik (pon.), vmes nad. Moja družina in ostale živali, 9.30 oddaja za otroke Ne jejte slik, 10.30 Kako nastanejo fosili, 10.45 Napravimo terarij, 10.50 Nekoč je bilo življenje - Nevroni Mostovi Nad.: Nikoli več Poročila Mozaik. Mostovi Sova (pon.), vmes nad. Kalni izvir Poslovne informacije Poročila in kronika Mozaik (pon.), dok. Po sledeh napredka V četrtek ob 17.30 Spored za otroke in mlade: nad. Telovadka Risanka in TV okno Dobro je vedeti Dnevnik in vreme Nad.: Ljubezen in sovraštvo (Kanada) Tednik Dnevnik, vreme Poslovna borza Sova, vmes nan. Taksi in nad. Kalni izvir, nato Jazz, blues... Video strani 13.00 Športna oddaja 14.30 Otroška oddaja 15.30 Nad.: Rayanovi 16.00 Nan.: Agente Pepper 17.00 Dok.: Cinema 7.30 Nan.: Buck Rogers 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.25 Video agenda 19.30 Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanke Super Classic Show in dok. Romanticizem 20.30 Nadaljevaka: Rayanovi 20.50 TV razprava 21.30 Nan.: Agente Pepper 22.20 Dnevnik 22.30 Tutti frutti juke box rir TV Slovenija 2 9.00 Program HTV 17.10 Euroritem (8. del) 17.30 Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Žarišče 20.30 Dokumentarec: Klasični dosežki v oblikovanju 20.55 Mali koncert: Ana Kavčič (flavta) 21.00 Svet na zaslonu 21.30 Drama: Lacko in Krefli 23.00 Program HTV in Yutel RETE 4 ITALIA 1 ODEON 8.30 čKtUalno: Na prvi strani 9.O5 p.an'2anka: Arnold hm: n Barbaro e la geis- U.5o X9. Vl2: II pranzo e servito 1240 Can1iClaudioLippi) 12.45 v9nale5News vanete: Non e la RAI 14.30 av^* Fnrica Bonaccorti) ktualno: Forum (vodi K»a dalla Chiesa), 15.00 Apenzm matrimoniale, I5.55 v . Ti ama parliamone 16.00 r,yiZ: ®aciando baciando 18.00 ^roški variete izi. OK il prezzo e giu-0' 18.00 Baciando baci-, n?°' 18-55 La ruota del-‘a tortuna, 19.45 II gioco ei 9 (vodi Gerry Scotti), vmes (19.40) News variete: Striscia la noti- * ^ ivoai tje »rs.............. 20.40 K,- i.. 1Z: Telemike (vodi 23.00 \/Ike Bongiorno) Variete: Maurizio Co-tanzo Show, vmes (24.00 1.05 van9le5News zianet;e: Striscia la noti- 1 20 M9ni7anka: New York 20r NewYork N°čni spored 8.00 Buongiorno amica 8.05 Nadaljevanke: Gosi gira il mondo, 8.30 La valle dei pini, 9.15 Valeria, 10.00 Stellina 10.55 Kviz: Čari genitori 11.50 Otroški variete 13.40 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.45 Nadaljevanke: Sentieri (i. C.T. Evans), 14.45 Se-nora, 15.15 Vendetta di una donna, 15.50 Cristal, 16.30 General Hospital, 17.05 Febbre d'amore 17.50 TV 4 Vesti 18.00 Aktualno: 0’eravamo tanto amati 18.25 Kviz: Il gioco delle cop-pie 19.00 Risanke: Il libro della giungla 19.35 Nad.: Primavera 20.30 Film: Il presidio - Scena di un crimine (krim., ZDA 1988, r. Peter Hy-ams, i. Sean Connery) 22.30 Nan.: Avvocati a Los Angeles - Giustizia e fatta 23.40 Film: La gente mormora (kom., ZDA 1951, i. Cary Grant, Finlay Currie) 1.40 Spored non stop 6.25 Vreme in Odprti studio 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Odprti studio 9.05 Nanizanke: SuperVicky - Difetti di fabbricazione, 9.30 Chips - Il guartiere, 10.30 Magnum P.L - Qua-ranfanni dopo 11.30 Odprti studio 11.45 Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari) 13.45 Nan.: Don Tonino e la časa dei veleni (i. Andrea Roncato, G. Sammarchi) 16.30 Nan.: Il mio amico Ultra-man, 17.30 A-Team - Fin-che morte non ci separi (i. George Peppard) 18.00 Variete: Mondo Gabib-bo, nato vreme 18.30 Odprti studio 19.00 Varieteja: Primadonna (vodi Eva Robins), 20.00 Benny HillShow 20.30 Nan.: Classe di ferro 2 -Una vacanza in Florida (i. A. Pappalardo) 22.00 Nogomet: Zurich-Milan (prijateljska tekma), sledi vremenska napoved 0.30 Odprti studio in šport 1.05 Nočni spored 13.00 15.30 17.00 18.30 19.30 20.00 20.30 22.00 22.30 Risanke Film: Scandali al mare (kom., It. 1961, r. Marino Girolami, i. Carlo Dap-porto, Biče Valori) Film: Per te ho ucciso (dram., ZDA 1948, r. Norman Poster, i. Burt Lan-caster, Joan Fontaine) Znanstveno-informativ-na oddaja: Beyond 2000 Risanke Variete: Fiori di zucca Film: Sogni di gloria (dram., 1987, r. Rod Nills-son, i. Bruce Dern) Variete: Fiori di zucca Film: Luomo dagli occhi di ghiaccio (krim., 1971, r. A. De Martino, i. Antonio Sabato) Sternberg, i. Gary Cooper, Marlene Dietrich) 16.45 Rubrika: Ženska TV 18.20 Dok.:YesIdo 18.35 Kviz: Arriva la banda 19.45 Kviz: Telelotto (vodi Raf-faele Pišu) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Kviz: No Zapping, vmes film Nightkill (krim., ZDA 1983, r. Ted Post, i. Jaclyn Smith, Robert Mitchum) 22.40 Variete: Pesta di comple-anno (vodi G. Cinguetti) 23.45 Vesti: TMC News 0.05 tenis: Big Four 2.00 Aktualno: CNN News TELEFRIULI TMC 8.30 9.00 11.00 11.45 13.00 14.00 14.35 15.00 Dok.: Prijateljska narava Nan.: Sceriffo Lobo, 10.00 I giorni di Brian Nad.: Vite rubate Nan.: A pranzo con Wil-ma, 12.30 Doris Day Show Dnevnik in šport Variete: Ottovolante Risanke: Snack Film: Marocco (dram., ZDA 1930, r. Josef von 10.45 Telefriuli non stop 15.30 Nan.: Barney Miller 16.00 Risanke 18.00 Nad.: La padroncina 19.00 Večerne vesti 19.30 Posebna odd.: EXPO' 20.00 Rubrika: Belo & Črno TV film: La stella di Calcutta (biog., 2. del) 22.45 Nočne vesti 23.15 Rubrika o športu 23.45 Rubrika o motorjih TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naš vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželi: kronika; 8.10 Vojna je obrt, kruta in eg; istična; 8.40 Orkestri; 9.00 Evergreen 9.30 To je življenje; 9.40 Dvajset min: z...; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncei 11.30 Izbor humoresk: Dober nasvel 11.40 Priljubljene melodije; 12.00 Skoz tančico molka; 12.20 Lahka glasba; 12.4; Revija ZCPZ: MPZ Novega Sv. Antone, 12.50 Orkestri; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Arhipelag Goli; 15.40 Orkestri; 16.00 Mi in glasba: Missa ad imi tationem Pater noster JGallus); 17.00 Kul turna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.15 Iz naših sporedov; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Zabavna glasba; 8.15 Obvestila in glasba; 8.30 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do trinajstih; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Čestitke poslušalcev in glasba; 17.00 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.0 , Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija: 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Počitniški vrtiljak; 19.00 Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, nasveti in priporočila; 11.00 Osebnosti iz gledališkega sveta; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Komedijant; 16.00-17.30 Sanje o počitnicah; 17.35 Jazz; 17.50 Poletni koncert; 18.00 Alphabet Street; 18.30 Souve-nir dTtaly; 19.00 Lepe, najlepše. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja - Dobro jutro z Majdo; 17.30 The story of... ; 21.00 Radio ga ga. V tem primeru ne bo odobren proračun in bomo čez nekaj mesecev šli na predčasne občinske volitve Goriška občinska uprava je na robu krize. Župan je včeraj ponoči ob 1.20 takoj po glasovanju, s katerim je občinski svet z 19 glasovi proti 17 zavrnil gradnjo šole-vojašnice za finančne stražnike na letališču, nemudoma sklical občinski odbor in napovedal svoj odstop. Napoved sicer nima formalne veljave in že včeraj popoldne je Sca-rano na sestanku z občinskim in pokrajinskim tajnikom KD Matteiem in Grionom nekoliko omilil stališče. V strankinem sporočilu za tisk namreč piše, da bo z odstopom počakal nekaj dni, da se stvari razčistijo v vodstvu stranke. Upoštevati je treba, da bi takojšnji odstop v tem trenutku neizbežno privedel do komisarske uprave, razpusta občinskega sveta in predčasnih volitev. Odstop župana (in torej celotne uprave) bi namreč onemogočil odobritev občinskega proračuna. Če proračun ne bo odobren v roku 20 dni od pisnega opomina prefekture (prvotni rok je namreč že potekel 31. oktobra), torej do konca meseca, bo imenovanje komisarja z vsemi posledicami neizbežno. Scarano je bil še včeraj dopoldne trdno odločen, da se umakne. Grion in Mattei sta mu popoldne izrekla solidarnost KD in ga »prosila, naj jutri (danes za bralce, op. ur.) še ne predloži formalnega odstopnega pisma, ampak naj počaka na odločitve strankinih organov«, kot piše v sporočilu za tisk. Tajnika sta tudi ožigosala obnašanje dela občinskih svetovalcev KD in drugih strank večine in napovedala, da odslej takih obnašanj ne bodo več prenašali. Iz teh uradnih virov bi se dalo sklepati, da bo Scarano "zamrznil" odstop do nadaljnjih odločitev stranke in najbrž tudi do odobritve proračuna. Povedati pa je treba tudi nekoliko drugačno vest, ki smo jo izvedeli iz zaupnih, vendar zanesljivih virov. Župan naj bi z odstopnim pismom počakal samo še danes - kot sicer piše v navedenem stavku iz uradnega sporočila KD - in po seji občinskega odbora, ki naj bi ga sklical nocoj, že jutri oddal občinskemu tajniku odstopno izjavo. Sledil bi razpust občinske uprave, komisar bi odobril proračun (ki ga je občinski odbor že pripravil in prehodno odobril) in nato upravljal občino do predčasnih volitev. Scarano pa naj bi si od stranke zagotovil podporo za kandidaturo na prihodnjih deželnih volitvah. Kako se bodo stvari iztekle, bomo še videli. Zanesljivo pa lahko pričakujemo »pomembne odločitve že v prihodnjih 2-3 dneh«, kot nam je pomenljivo dejal sam Scarano sinoči tik pred predavanjem v nekem mestnem kulturnem krožku, kjer je govoril, kako si zamišlja Gorico proti letu 2.000. Povod za politično krizo na čelu uprave je bilo, kot rečeno, glasovanje o resoluciji proti namestitvi šole za finančne stražnike na letališču. Problem je dokaj znan, saj se o njem govori že mesece in je bil skupaj z bolnišnico in zahodno obvoznico eno od glavnih vprašanj, okrog katerih se je v občinskem svetu oblikovala široka "transverzalna" fronta proti Scaranu in njegovemu načinu upravljanja občine. V tej fronti se je znašla tretjina KD in precej svetovalcev drugih strank večine. Glede bolnišnice je pred nekaj tedni obveljala kompromisna rešitev, ki je začasno rešila upravo, tokrat pa nasprotniki gradnje financarske šole na letališču niso pristali na kompromis. Kot je pojasnil predložitelj resolucije Cocianni (KD), so - tudi iz spoštovanja do volje več kot 10 tisoč podpisnikov peticije proti tej gradnji - čutili moralno dolžnost, da ne dopustijo nikakršnega posega na letališču. Cocianni, in z njim večji del nasprotnikov gradnje, je sicer pojasnil, da načelno ne nasprotuje šoli za financarje v Gorici, vendar pod pogojem, da se izbere druga lokacija namesto letališča. Argumentov je bilo dosti, od ohranitve in razvoja letaliških dejavnosti, do varovanja zelenih površin in zgodovinskega spomina, do predloga, naj se morebitna prisotnost več kot tisoč tečajnikov in inštruktorjev razporedi v mestu (še najbolje v kaki opuščeni vojašnici) in se tako omogoči njihova vključitev v tukajšnje družbeno tkivo. Zlasti odbornik Fornasir in Bratina (DSL) sta odločno kritizirala župana tudi zato, ker se ni zoperstavil "goljufiji okrog vojaške tajnosti", katere edini namen je ta, da se gradnja visili z vrha in se občini odvzamejo njene pristojnosti odločanja. Z druge strani so zagovorniki gradnje -predvsem župan, podžupan Del Ben, celotna PSI in večji del KD - trdili, da je šolo mogoče sezidati edinole na letališču, saj ni drugih dovolj prostornih območij. Njena re- alizacija naj bi ne škodovala ohranit^ : talskih dejavnosti, a tudi če bi delno o ^ la letališče, je njena ekonomska kod5^ mesto tolikšna, da je šolo treba vS' ekak«f nCptlP0 sezidati. Glede tega se je Scarano os ^ izpostavil, ko je dejal, da se je sam ze u leta 1984 zavzel v Rimu in da je na.Lv možnih ravneh pritiskal, da bi šola prlS ^ Gorico in s tem prinesla milijardno pot .j. njo v korist tukajšnjih trgovskih ter sto venih dejavnosti. . p Tretje stališče so zagovarjali zel6*1.1' so se edini izrekli proti financarski šoli sploh, ne na letališču ne drugje v G° ^ To zato, ker je pri nas že preveč kasarn,^ težko pogojujejo družbeno in politično mesta, ne prinašajo velikih ekonomskm ^ risti, temveč celo zavirajo razvoj ' drU?li gospodarskih dejavnosti, je dejal Fl0re,e. Kljub temu stališču pa sta svetovalca z® nih pri glasovanju podprla resolucijo ( • del, ki pravi naj se šola zgradi v Go vendar ne na letališču) in tako odloči pripomogla k njeni odobritvi. ^ Za resolucijo je, kot rečeno, glasoval0 stovalcev 16 svetovalcev KD z odb° > SSK pLDf svetovalcev (6 svetovalcev KD z ^, kom Fornasirjem, 4 DSL, 2 zelena, 2 Sb tudi odbornik Breščak - in po 1 PRI. * — 5 pS1' PSDI. Proti jih je glasovalo 17 (10 KD, - ^ 1 PSDI in 1 MSI - vključno z županom večino odbora). Župan je dal celo Porl0nji, glasovanje, vendar se izid ni sprem6 Zato je ob 1.15 prekinil sejo občinsk6^ sveta, nemudoma sklical odbornike in J sporočil, da odstopa. Izjava odbora za letališče in prve politične reakcije Opredelitev občinskega sveta proti gradnji šole za finančne stražnike na letališču je včeraj že izzvala razne reakcije in izjave. V imenu odbora za ohranitev in razvoj letališča, ki je zbral okrog 10 tisoč podpisov proti gradnji šole na letališkem območju, se je oglasil odv. Luigi Genovese in dal priznanje občinskemu svetu za dale-kovidne izbire, ki jih je opravil glede razvoja letališča. V izjavi se zahvaljuje 19 svetovalcem, ki so "pogumno in dosledno" zagovarjali stališča odbora proti šoli. Genovese tudi meni, da je potrebna še naprej aktivnost odbora, da ne bi z vrha vsiljene odločitve s pomočjo kakih vojaških tajnosti šle preko demokratično izražene volje ljudi in njihovih predstavnikov. Politične posledice glasovanja v občinskem svetu pa skrbijo občinskega svetovalca PSI Pinija, ki očita krščanski demokraciji, da je zaradi internih razkolov prizadela škodo vsej mestni skupnosti. Pini kaže razumevanje za Scaranovo reakcijo z napovedjo odstopa, vendar opozarja na posledice tega koraka. Preprečiti je treba, trdi socialistični predstavnik, komisarsko upravo in razpust občinskega sveta, do katerega bi prišlo, če ne bo v predvidenem roku odobren občinski proračun. Zato poziva Scarana in odbor k čutu odgovornosti, da se omogoči odobritev proračuna, šele nato pa naj se razčistijo odprta politična vprašanja. Prav tako v zvezi s financarsko šolo pa se nadaljuje tudi polemika med združenjem trgovcev in sekcijo WWF. Predsednik Ascom Ro-vis je s pismom odgovoril na očitke glede podpore, ki jo trgovci nudijo projektu za šolo. Rovis trdi, da v nedavnem pismu trgovcem ni ničesar očital sekciji WWF, njene predstavnike pa poziva naj se bolje informirajo preden koga obtožijo zaradi nekorektnosti. Vrsta spremnih prireditev ob gledališkem festivalu Drevi ob 19.30 se bo v Solkanu z uprizoritvijo dela Pierra de Ma-rivauxa "Zmagoslavje ljubezni" v izvedbi PDG Nova Gorica pričel gledališki festival Alpe Jadran. Trajal bo do 15. novembra in bo ponudil izbor kvalitetnih predstav skupin iz srednjeevropskega prostora. Prireditelji so tudi poskrbeli za številne spremne pobude. Tako bodo drevi ob 18. uri odprli v galeriji Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici razstavo o elektrarnah, mlinih, žagah in vodovodih, v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu pa bodo istočasno odprli razstavo risb Tomaža Kržišnika. Jutri bo ob 17. uri nastopil na ploščadi pred KD v Novi Gorici goriški pihalni orkester z majoretno skupino, v galeriji Meblo pa bodo ob 18. uri odprli razstavo del Jožeta Šubica. Ob 20. uri bo v galeriji Bažato v Šempetru dražba del goriških umetnikov z obeh strani meje za pomoč Dubrovniku. Sledili bodo še ogled razstave Zorana Mušiča in gradu na Dobrovem (v ponedeljek, 11. t.m.) in ogledi nekaterih galerij in razstav v Štanjelu, Lipici, na Sveti gori in drugod. V Novi Gorici predstavitev knjige o Soški fronti Drevi ob 18. uri bodo v prostorih oddelka za mladino in odrasle Goriške knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici predstavili domoznansko monografijo dr. Vasje Klavore "Plavi križ", Soška fronta -Bovec 1915-1917. Novo knjigo bosta predstavila ravnatelj založbe Lipa, Jože Hočevar ter zgodovinar in kustos Drago Sedmak. Pokrovitelj večera je gostinsko podjetje HIT iz Nove Gorice. SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL vabi jutri, 8. novembra, ob 18.30 na zanimivo predavanje z diapozitivi PO SLEDEH SOŠKE FRONTE V JULIJSKIH ALPAH Predaval bo dipl. geograf Marko Simič SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1991/92 še sledeče tečaje v Gorici: - Začetniški tečaj ruščine (60 ur) - Tečaj za fiskalno ažurniranje pri vodenju malih obratov (40 ur) SDZPI nadalje obvešča, da je prostih še nekaj mest na tečaju per-sonal computinga (torek-četrtek 18.00-20.30). Prijave in informacije do 8. novembra na sedežu zavoda, Ul. della Croce 3, tel. 81826. Učenci in malčki so se zabavali ob igri o čarovniških vragolijah Goriški otroci so teden pričeli v prijetnem vzdušju. V ponedeljek in torek so se namreč našim najmljašim predstavili čarovnik Gregor, čarovnici Minka in Epipanja, maček Slavko in še nekateri drugi člani zabavne igre "Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak". Na odru goriškega Kulturnega doma so namreč igralci Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice kar dvakrat uprizorili mladinsko igro Ferija Lainščka. Gledališko srečanje je naletelo na ugoden odziv, saj so se najprej osnovnošolci nato še malčki otroških vrtcev sproščeno zabavali ob vragolijah pravljičnih oseb. Delo je režiral Andrej Stojan. Na sliki (foto Čubej): čarovnik Gregor med torkovo predstavo v Kulturnem domu. Predavanje o jamarstvu O kraških podzemskih lepotah bo drevi ob 18. uri govor v sejni dvorani jezikovnega liceja d'Aqui-leia v Ul. Seminario 7. Večer prireja rajonski svet za mestno središče v sodelovanju s kraškim raziskovalnim centrom "C. Sep-penhofer". Predaval bo Maurizio Tavagnutti. Sledili bosta še dve četrtkovi srečanji 14. oziroma 21. t.m., ko bodo spregovorili o Braziliji in o zgodovini jamarstva v naši deželi. Jutri občni zbor KŠD Vipava Kulturno in športno društvo Vipava vabi vse člane, prijatelje in vaščane, da se udeležijo Občnega zbora jutri, 8. novembra, ob 20.30 v drugem sklicanju, ki bo v gostišču "Rubijski Grad " (pri Bruno tu) v Rubijah. ■ Drugo številko revije "Ricer-ca, territorio e sviluppo", ki jo izdaja univerzitetni konzorcij, bodo predstavili danes ob 17.30 v pokrajinski sejni dvorani. Revijo vodi Piero Fortuna, tiska pa založništvo Aviani. Nova številka obravnava probleme informatike. razna obvestila KD Briški grič vabi drevi ob 20- e na Bukovje, kjer bosta člana jj 75 Anamarija in Ladi Češčut Pr jj diapozitive s potovanja po MehiK Gvatemali. KD Jezero priredi v soboto. ^ vembra, ob 20. uri martinovanje v činski telovadnici v Doberdobu. ' ve v trgovini pri Mili. . 0. KD Oton Župančič prireja maX g0-vanje v Štandrežu v soboto, 9. n° .j bra. Vpisovanje in informacij® ^ Marti Zorn, tel. 21407 med 12- in LliU. PŠD Naš prapor priredi marb®'^. nje 16. novembra pri kmečkem mu Radikon. Prijave sprejema An Primožič (tel. 34623) do 10. no velim kino Gorica ^ VITTORIA 20.00-22.00 »II mur® gomma«. CORSO 17.30-22.00 »Johnny Ste®® no«. VERDI 17.30-22.00 »Thelma e LoUise< Tržič COMUNALE Zaprto. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 20.00 »Prid1, vidiš raj«. ■ SVOBODA (Šempeter) 20.00 »° kdo to govori II«. DESKLE 19.30 »Kratko srečanje. DEŽURNA LEKARNA V GORlC‘ Bassi Thea — Raštel 52 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČA Občinska lekarna št. 1 (C°® n.l) ul. Terenziana 26 — tel. 4 da tel pogrebi Danes ob 9.30 Marija Graune v Žvanut iz bolnišnice Janeza od jjjpa. cerkev sv. Ivana in na glavno P0^ j iz lišče, ob 11. uri pater Vittorio n bolnišnice Janeza od Boga v pri sv. Ani in na glavno P0^0? heO’ ob 12.30 Maria Udoviči, vd. R°c p0j-iz splošne bolnišnice v cerkev n ^ j5 cah in na glavno pokopališče, 0 jCe Ludmilla Nardin iz splošne bom v Gradež. t Zapustila nas je naša drag8 Marija Grauner por. Žvanut Pogreb bo danes ob 9.30 jz JIJU ^ veže bolnišnice Janeza od ® ^0pa-cerkev sv. Ivana in na glavno p lišče. saB- Žalujoči mož Franjo, v.nU*redrnetno eadar in otipljiva stvarnost, nam sugerira neko zu-prisotnost večnosti in minljivosti. n0str;se skoro nikdar ne odtrga od realne predmet-ike ' v nezavednem polju psihičnega doživetja stji^1111^0 globoko individualnih znakov, ki jih v kov lrani instrukturirani iz niza ikonografskih zna-9Ure Slrdetizira in analizira v atmosfero krajine - fi- sv0jjenski akt kot prepoznavni avtorjev znak nam v io v d astični senzualni bujnosti postane univerzalna j^plošna podoba ženskosti, vzvišena oda člove-0eo Ke9a etosa in prevodnica avtorjevega dinamič-r>arn-Vvtalizma- de nosilka izraza, kjer se kot v imagi-Pocte ^Ustvenl oazl razsvetljujejo sanje in prividi sp0 avesti' izkušnje in spomini v halucinatorno lano lahkotno erotično igro. V tem osebnem motivu, vkomponiranem v poetično zasnovnem in premišljenem prostoru in v enačenju s slikovito občutenimi pejsaži v istrsko kamnito vodnem naravnem reliefu, upodobljenih v njihovi notranji resničnosti in originalnosti, postane svetlobna energija tisti element, ki na slikarski ploskvi ustvarja barvno tkivo in ves njegov razkošni kromatski spekter, kar pogojuje napetost, dinamičnost in globino kompozicije. Barva kot najbolj sugestivni segment Apollonijevih del ostane nosilka čustvenih in simbolnih sporočilnosti in opredeljuje tudi v tem smislu avtorjevo zavezanost primorskemu umetnostnemu krogu. Zlitja in prelivanja barvnih tonalitet, harmonično upodobljenih tudi v kontrastu hladnih in toplih odtenkov, nas s svojo čutno in čustveno impozan-tnostjo ter simbolno sporočilnostjo pripeljejo do vživetja z identiteto umetnine. In kot izvrsten kolorist je Apollonio tudi v grafiki uspel pričarati te barvne učinke in v sožitju s ploskovno izraznostjo dosegel mojstrsko raven. Ti grafični listi so kot miniature in hkrati priprava, čeprav avtor vzporedno in enakovredno s slikarstvom ustvarja v tem mediju, za vehementno in sproščeno slikanje na monumentalnih platnih in so zavoljo nenavadno bogatih kolorističnih učinkov kar slikarsko pojmovane. Vsekakor nam celoten likovni opus: slike, grafike, risbe, ilustracije, tapiserije, id., predstavljajo avtorjev duhovni avtoportret; portret njegove intimne, senzibilnosti, vitalnosti, intelekta in zrelega umetnostnega nazora; globine in labirintne razsežnosti individuma, ki mu je dano, da z izvirnim likovnim jezikom kulti-riva in plemeniti našo bolečo vsakdanjost. NIVES MARVIN Trio Solenghi, M ar c he si ni, Lopez v Rossettiju Vrtoglavi ritem komičnosti 1V zače svoje"8,^11 Ie bil Trio« — to je naslov novega spektakla, ki ga do nedelje gostuje gledališče Rossetti v okviru ghi, j3ledališke sezone. Pravzaprav je to priložnost za srečanje z znanimi televizijskimi obrazi, triom Solen-se seda3-10*165*11*' Lopez, ki si je v letih prislužil sloves izrazito komične skupine. Ta komedijska neposrednost , 1 Prenaša z odra v dvorano preko zaokrožene zgodbe, ki je popoprana še z mnogimi skeči in gagi, kar 9 edalce od smeha dviga na noge in pripravlja do nenehnega ploskanja in vsesplošnega odobravanja. V knjižni zbirki »Znamenja« Postmodernizem v mladem slovenskem pripovedništvu Pri mariborskih »Obzorjih« je kot 110. zvezek zbirke »Znamenja« izšla knjižica Toma Virka z naslovom Postmoderna in »mlada slovenska proza«. Kljub majhnemu obsegu gre za ambiciozno za-tavljen projekt, za katerega bi lahko kvečejmu pogojno zatrdili, da je obnova in povzetek Virkovih revialnih recenzij, kritik in esejev minulih let. Avtor nas v prvem delu seznani s pojavom »mlade slovenske proze«, okrajšano MSP, drugi del pa izzveni v analizo postmoderne in zlasti postmodernizma v literturi. Paratak-tična struktura naslova se ohrani tudi na vsebinski ravni: prvi in drugi del študije se ne prežameta, ampak ostaneta vsak sebi kakor olje in voda, tako, da v drugem delu komaj kaj zasledimo o MSP. To seveda ni nič slabega, le naslov pač kaže razumeti tako, kot bi namesto veznika »in« stala vejica ali morda celo pika: »Postmoderna. ' Mlada slovenska proza"«. V prvem, deskriptivno-analitič-nem delu, Virk obdela glavne avtorje, ki po »splošnem« mnenju sodijo v MSP, pri tem pa se ne drži strogo generacijskega načela, ampak sproti pojasnjuje najmanjše skupne imenovalce tega sicer divergentnega pisateljskega rodu. Tako obdela Blatnika, Frančiča, Moroviča, Zabela, pokojnega Boštjana Seliškarja, Kleča, Žabota, Gačnikovo, Janija Virka, Lain-ščka, Njatinovo, Bratoža, Lenardiča in spodaj podpisanega. Na gradivu Virk utemelji tri skupne poteze MSP, ki so po njegovem mnenju: mehčanje subjekta, difuzno razpršeni smisel (zajet z metaforo labirinta ali še bolje rizoma) in Verwindung (v smislu prebole-vanja) metafizike. Kot prva celovitejša analiza določenega literarnega pojava je Virkova knjiga z ene strani v neugodnem, z druge pa v ugodnem položaju. Velik del teh piscev je izdal šele po eno knjigo, kar je premalo za temeljit vpogled v njihove poetike; vsi bodo bolj ali manj korenito razvijali svoja ustvarjalna načela. Tovrstna razprava zato nujno ostaja sinhron prerez brez možnosti literarno-zgodovinske umestitve. Vendar je kot prva celovitejša obdelava MSP nedvomno tista knjiga, mimo katere ne bo smela nobena kasnejša analiza MSP. Bolj zanimiv je drugi del Virkove razprave, ker je pretežno filo-zofsko-teoretičen in zato bralca spodbuja k razmisleku in k ugovorom. Ko pravim »spodbuja«, mislim dobesedno. Tomo Virk s svojo metodo in pristopom namreč odkrito zavrača iskanje »dejstev« in »resnice«, pač pa se zavzema za demokratičen dialog in enakovrednost mnenj. Iz arzenala postmodernih teorij mu je, kot kaže, najbližja italijanska »mehka misel« v najširšem pomenu (ne le Vattimo, ampak že Heidegger), vendar mu tudi drugi teoretiki postmoderne od Hassana Jožeta Felca svet drugačnih oseb NnG ^eIc: v znamenju lipicanca (roman), rodil leta 1941 v Spodnji v Idriji, nato strT/sl °prema Rudi Skočir, lipa, Koper 1991, tdi0Ž® Felc se je spec; ,. 1 študij medicine v Ljubljani, kjer je rifni u ^lral Psihiatrijo. Zaposlen je v psihiat-Cahca«01n^C^ v knjiga »V znamenju lipi- sko dp]*33 ?? niegovo peto samostojno pisatelj-^ladosr literatura ga je pritegnila že v rani ko ulu -1, *ai mu uredniki objavijo prve pesmi razihišlje • 0 Lomaj enajst let. Njegovo prozo, lahv„ ,ianJa, strokovne članke, ocene in eseje slovenskih revi- !ahko K n''a' s*-roLovne članke, ocene ^aL- Zlftem0 domala v vseh slovensi UreclnjJ'5*1 le °Pazen njegov prispevek pri Ije, ki jp°u^niu slovenske liberalne revije Kap-ur , a Pred dvajsetimi leti na silo zatrta, ^anjani edn3a';Va Pa 50 bili celo policijsko pre- »ml*1 »v ■*oie ro znamenju lipicanca« je posebne Podajati an' skuša skozi literarno govorico tov, kj ..zgocibe in usode posameznih pacien-zdravniši/1 6 Psihiater spoznaval pri svojem em poklicu. Felc se k tej temi vedno vrača, kar ga uvršča na svojstveno mesto med slovenskimi književniki; glavna preokupacija rijegove literature so v bistvu vedno (tudi) problemi psihiatrije, to je odnosi med norostjo in normalnostjo, ki jih nadgrajuje z razmišljanji o družbi, življenju, veri, sreči, ljubezni... vse skupaj pa uspe prav prepričljivo zaokrožiti v berljivo, dokaj realistično zgodbo. Iz Felčevih besedil pronicajo visoke etične in humanistične norme, katerih najvišji zakon je (krščanska) ljubezen. Pogosto se zgodbe zapletajo tudi po politični plati; v železnih časih samoupravnega socializma je namreč prav tajna služba UDBA prenekaterega »sistemskega sovražnika« prignala na rob blaznosti. Zanimiv je tudi Felčev slog, kjer se prepletata obe osebnosti - pisateljska, ki hrepeni po zgodbah, po umetnosti ter poklicna, zdravniška, bolj pragmatična, ki hrepeni po reševanju zapletenih duševnih stisk pacientov. Tako nastane literarna zvrst, za katero bi težko našli ime (izraz »zdravniška literatura« preveč asoci-ra na šund romane), saj se giblje na meji osebnega zdravnikovega razmišljanja in fikcije. Pred nami se torej odpira nenavaden svet drugačnih, psihotičnih oseb razpetih med zahtevami tako imenovane normalne družbe in silami bolezenskih odklonov, ki jih nosijo v sebi. Prag med tema dvema stanjema je v knjigi sicer vidno razmerjen, toda nikjer ni označen -kot bi nemara od zdravnika pričakovali - z vrednostnimi merili. Še več, razmerja so relati-vizirana in velikokrat je prisoten dvom o kriterijih in normah. Junaki živijo svoje specifično življenje v grobi interakciji z »normalno« okolico, ki jih pogosto neusmiljeno odklanja, tako grobo in nerazumevajoče, da se stiska le še poglobi. Pričujoča pripoved fragmentarno govori o življenju večih oseb, kot vezno tkivo pa se ponuja metafora lipicanca, ki naj bi označeval hrepenenje slehernega človeka po popolni lepoti, hrepenenje po absolutnih kategorijah in idealitetah. Toda svet se neusmiljeno vrti v krutih kolesnicah, kjer je prostora za upanje in sanje prav malo, in usoda glavnega junaka se tragično konča. JOŽEK ŠTUCIN do Lyotarda in od Lodgea do Ha-bermasa niso tuji. Od slovenskih mislecev se tu in tam nasloni na Tineta in Spomenko Hribar in na žal preskromnega Igorja Zabela, pa tudi na spise Aleša Debeljaka. V skladu z »mehkim mišljenjem« se skuša Virk izviti skušnjavam racionalizacije, logocen-trizma, argumentacije in metafizične dediščine vpbče. Nasproti tej postavlja procese dekonstruk-cije, diferenciacije, protislovnosti in nedoločljivosti. Vseskozi pa se zaveda, da je postmoderni projekt pravzaprav Uroboros, ki grize lastni rep. Vse temeljne zapovedi postmodernega se za zdaj namreč kažejo kot nepopolne, začasne in protislovne. Dekonstrukcija, nedo-ločljivost, protislovnost so navidez v nasprtoju z razumsko argumentacijo, vendar jih zlahka vprežemo v njeno službo. Prgišče primerov: postopek »reductio ad absurdum« sicer privede do protislovja, a nič drugega kot oblika logične argumentacije. Lyotardov »konec velikih zgodb« ni nič drugega kot še ena »velika zgodba«. Problematizacija razsvetljenskega projekta (in sleherna problematizacija) ni nič drugega kot racionalen proces, ujet v neskončno zanko spodbijanja samega sebe. Svojo deklarirano brezbrižnost do argumentacije nova paradigma sama spodjeda, ko jo vedno znova utemeljuje in argumentira (argumentira celo, zakaj ji argumentacija ni potreba). Ali, na literarnem področju: postmoderni bralec naj bi dekordiral tekst »po katerem koli ključu hoče« - a kaj je ta napotek drugega kot bralni ključ? Postmodernističnih del naj bi ne vodila utrjena pravila, dela sproti postavljajo pravila: a že s tem, da se štejejo v literaturo, pristajajo na pravila umetnosti kot institucije in na ustaljeno razmerje avtor-delo-bralec. Skratka, metafizika v postmodernem kontekstu še kar brca, je; kot pravi sam Virk, »nekaj, kar ostaja v nas kot sled bolezni ali kot bolečina.« Zato se tudi sama Virkova knjiga otepa z determinizmom in dokončnostjo. Čeprav se trudi ostati odprte (mehke) glave kot dojenček, ostaja namen na programski ravni. Dejansko pa vztrajno drsi v nepredvidne trditve o »edinem« izhodu (str. 75), o »poslednji« dizi-luziji (str. 87), o »koncu« tega in onega, o tem, da smo končno odrešeni (str. 67) »vseh« predsodkov glede racionalnosti, ki da je »dospela na svoj konec, ki je razkril njeno resnico: resnico trhle veje oz. jalovega poganjka« (str. 102) in se je racionalizem »sesul sam vase« (str. 50). Kot da bi nova paradigma bila sinonim »konca« in samo zdajci ali pa vsak hip novi ljudje v vrlem novem svetu, z novo vizijo, ki ni odvisna od raznih predpostavk metafizike, zgodovine in drugih vprašljivih podlag. Žal seveda nismo odrešeni predsodkov; ves kontekst postmoderne bržčas še zdaleč ni tako revolucionaren in kataklizmičen, kot se predstavlja. Predvsem še vedno, kljub frazam o pluralizmu mnenj, močno zapada površnemu posploševanju, ki je čisti nasledek razsvetljenske racionalizacije. Govoriti o mehčanju zgodovinskega je kočljivo ravno v trenutku, ko se Slovenci prvič podpišejo v knjigo svetovne zgodovine z lastnim imenom in priimkom, ne več kot »locum tenentes« ali kot legati nadslovenskih formacij. Govoriti o disenzu, mehčanju subjekta in zamiranju borbenih ideologij v kontekstu balkanskih spopadov, lombardskih lig in islamskega fundamentalizma je anahronistično ali vsaj prenagljeno. Zlasti zato, ker se močni nacionalizmi pojavljajo tudi v tim. razvitih državah. Zdi se mi, da "smrt" transcendence žal sploh ne vodi v prostost, v neobremenjeni subjekt, nasprotno, zdaj si izgubljeni subjekt išče opore v še bolj mračnih silah šovinizma, retrogradnega fundamentalizma in sa-moupravičajočega nasilja. (se nadaljuje) ALEKSA ŠUŠULIČ V včerajšnji povratni tekmi osmine finala nogometnega pokala prvakov je Sampdoria brez potrebe trepeti Italijanska moštva uspešna DDIfAI DD\/Al^n\/ POKAL PRVAKOV SAMPDORIA - HONVED 3:1 (2:0) STRELCI: Lombardo v 9', Vialli v 26' in 46’, Pari (avtogol) v 65' SAMPDORIA: Pagliuca, Nannini (od 61' Lanna), Orlando, Pari, Vierchowod, Katanec (od 62' Invemizzi), Lombardo, Cerezo, Vialli, Mancini, Silas. HONVED BUDIMPEŠTA: Qulyas, Csabi, Plokai, Cseh (od 76' Csenver-kai), Kovacs, Csehi (od 46' Halmai), Urbanyi, Berczy, Pisont, Vincze, Neg-rau. SODNIK: Larsson (Švedska). GLEDALCEV: 30.000. GENOVA — Italijanski prvaki Sampdorie so se z dokajšnjo težavo uvrstili v nadaljnje kolo, in to v glavnem po lastni krivdi. Vse je namreč kazalo, da se bodo varovanci trenerja Boškova zanesljivo kvalificirali, saj so že po 46. minutah vodili kar s 3:0 in tako nadoknadili spodrsljaj iz Budimpešte, kjer so nerodno izgubili z 1:2. V 65. minuti pa je Pari nerodno premagal svojega vratarja in spravil v dvom uvrstitev svoje ekipe. Domači gledalci so morali tako trepetaje pričakati sodnikov končni žvižg, da so si lahko oddahnili. Gostje so namreč v zadnjih minutah sprožili kar nekaj nevarnih napadov in večkrat tudi ogrozili vratarja Pagliuco. Sampdorii je torej vendarle uspelo premostiti to kolo. Na dlani je, da Boš-kovovo moštvo ni v najboljši formi, saj tudi v državnem prvenstvu ne igra najbolje in sreča je, da je v pokalu v tem kolu naletelo na razmeroma »lahkega« nasprotnika. - In še zadnja sinočnja vest: Sampdoria se bo najverjetneje odrekla slovenskemu nogometašu Srečku Katancu in ga bo zamenjala z Robertom Jarnijem, članom splitskega Hajduka. Boško v želi nogometaša tipa Dossene, ki bi »pokrival« levi del igrišča. POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV ROMA - ILVES TAMPERE 5:2 (3:0) STRELCI: Mattila (avtogol) v 1', Riz-zitelli v 2', Di Mauro v 14', Carnevale v 48' in 76', Czakon v 80' in 89'. ROMA: Cervone, De Marchi, Carbo-ni, Bonacina, Aldair, Nela, Haessler, Gianluca Vialli Di Mauro, Rizzitelli (v 60' Salzano), Giannini, Muzzi (v 16' Carnevale). ILVESČ Moilanen, Makela, M. Aal-tonen, Korsumaki, Tsheljakov, Mattila, Juntonen, J. Aaltonen, Hjelm (v 60' Monnukka), Ojala (v 44' Moro), Czakon. SODNIK: Agius (Malta); GLEDALCEV: 24.910. RIM — Tekma se je v bistvu končala, še predno se je začela: že po dveh minutah je namreč Roma vodila z 2:0 proti skromnim finskim amaterjem, ki so se pred 15 dnevi sicer izkazali s svojo požrtvovalnostjo in telesno pripravljenostjo, vendar, kot je dejal trener Bianchi, so igralci Rome tedaj previdno »umikali« noge. Sinoči je pela drugačna pesem. Nesrečni Finci so si že v 1. minuti zabili avtogol, v 2. minuti, kar je morda svojevrsten rekord, pa je Rizzitelli spet premagal gostujočega vratarja. Odtlej za Bianchijevo moštvo ni bilo več težav. Maurijev gol in dva zadetka Carnevaleja so tekmo spremenili v nekakšen praznik, ki ga tudi zadetka gostov nista mogla pokvariti. Roma se bo sedaj lahko precej mirno posvetila prvenstvenim srečanjem, saj se bodo pokalni napori nadaljevali šele marca prihodnje leto. Vsekakor mora kaj spremeniti v vezni vrsti, sicer zna spet imeti težave. POKAL UEFA DINAMO - GENOA 2:2 (0:1) STRELCI: Matei v 7' (avtogol); Agu-ilera v 53'; Gerstenmaier v 68’; Cristea v 89'. DINAMO BUKAREŠTA: Stelea, Kadar (v 60’ Atomulosei), Selimesey, Matei, Cristea, Cheregi, Munteanu, Gerstenmaier, Moga, C. Rana (v 46’ Mina-escu), Demollari. GENOA: Braglia, Torrente, Branco, Eranio, Caricola, Signorini, Ruotolo, Bortolazzi, Aguilera, Skuravy, Onorati. SODNIK: Ray Lewis. KOTI: 12:3 za Dinamo. OPOMIN: Signorini, Gerstenmaier, Cheregi, Salimesey. GLEDALCEV: 12 tisoč. BUKAREŠTA — Po tekmi se ni v taboru Genoe praktično nihče veselil. Trener Bagnoli je bil kar jezen, saj je dejal, da bi morala njegova ekipa v tem dvojnem srečanju doseči kakih 20* zadetkov, ne pa jih prejeti kar tri. Bagnoli ima po svoje prav. Genoa je bila tudi na povratnem srečanju v Bukarešti dosti boljši nasprotnik in bi morala zmagati brez problemov. Poleg tega je vodila skoraj do konca srečanja z dvema goloma razlike, vendar je nato v obrambi tako popustila, da so nasprotniki zaradi nepazljivosti izenačili. Vsekakor ima Genoa na tem srečanju mnogo zaslug. Že od začetka se ni zaprla v obrambo, temveč je odgovarjala na vsak napad, to pa se ji je očitno obrestovalo. Vsi nogometaši Genoe so igrali na zadovoljivi ravni, vendar pa jih ti dve tekmi ne smeta uspavati. Nasprotniki bodo v nadaljevanju pokala UEFA dosti trši in solidnejhši od res skromnih Romunov, ki niso nikoli ogrozili kvalifikacije Genoe v osmino finala tega prestižnega tekmovanja. BOAVISTA - TORINO 0:0 BOAVISTA: Pudar, Sousa, Samuel, Barny, Mendes (v 59' Jaime), Tavares. (v 32' Cobra),.Casaca, Nogueira, Richy, Joao Pinto, Edward. TORINO: Marchegiani, Bruno, An-noni, Fusi, Benedetti (v 88' Venturin), Cravero, Scifo, Lentini, Bresciani (v 88' Sordo), Martin Vasguez, Mussi. POKAL PIT > o < Osmina finala 1. tekma 2. tekma kval— Goteborg (Šve.) - Panathinaikos (Gr.) 0:2 2:2 Panathinai. Sparta Praga (ČSFR) - Marseille (Fr.) . 2:3 2:1 Sparta Anderlecht (Bel.) - Eindhoven (Niz.) 0:0 2:0 Anderlecht Sampdoria (It.) - Honved Budim. (Madž.) 1:2 3:1 Sampdoria Brondby (Dan.) - Dinamo Kijev (SZ) 1:1 0:1 Dinamo Kaiserslautern (Nem.) - Barcelona (Šp.) 0:2 3:1 Barcelona Arsenat (Angl.) - Bentica (Port.) 1:1 1:3 Bentica Apollon (Ciper) - C. zvezda (Jug.) 1:3 0:2 C. zvezda POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV Osmina finala 1. tekma 2. tekma kval- ^ Porto (Port.) - Tottenham (Angl.) 1:3 danes Manchester (Ang.) - Atletico Madrid (Šp.) 0:3 1:1 Atletico Bruges (Bel.) - Katovice (Polj.) 1:0 3:0 Bruges Roma (It.) - llves Tampere (Fin.) 1:1 5:2 Roma Feyenoord (Niz.) - Sion (Švi.) 0:0 5:3 Feyenoord Ferencvaros (Madž.) - VVerder (Nem.) 2:3 0:1 VVerder Monaco (Fr.) - Norrkoping (Šve.) 2:1 1:0 Monaco Banik (CSFR) - Galatasaray (Tur.) 1:0 2:1 Galatasaray POKAL UEFA Šestnajstina finala 1. tekma 2. tekma kval. Bayern Munchen (Nem.) - Kopenhagen (Dan.) 2:6 1:0 Kopenhagen Dinamo Moskva (SZ) - Cannes (Fr.) 1:0 1:1 Dinamo Real Madrid (Šp.) - Utrecht (Niz.) 3:1 1:0 Real Madrid Eintracht (Nem.) - Gand (Bel.) 0:0 0:1 Gand Glasgow (Ško.) - Neuchatel Xamax (Švi.) 1:5 1:0 Neuchatel Stuttgart (Nem.) - Osasuna (Šp.) 0:0 3:2 Osasuna Boavista Oporto (Port.) - Torino (It.) 0:2 0:0 Torino Trabzonspor (Tur.) - Lion' (Fr.) 4:3 4:1 Trabzonspor Tirol (Av.) - Paok Solun (Gr.) 2:0 2:0 Tirol Liverpool (Angl.) - Auxerre (Fr.) 0:2 3:0 Liverppol Torpedo M. (SZ) - Sigma Olomouc (CSFR) 0:2 danes Steaua Bukarešta (Rom.) - Gijon (Šp.) 2:2 danes Dinamo Bukarešta (Rom.) - Genoa (It.) 1:3 2:2 Genoa AEK Atene (Gr.) - Spartak Moskva (SZ) 0:0 2:1 AEK Atene CSKA Sofija (Bol.) - Flamburg (Nem.) 0:2 1:4 Hamburg Ajax (Niz.) - Rot VVeiis Erfurt (Nem.) 2:1 3:0 Ajax , ^ SODNIK: Karlsson (Šve.); OPOMIN: Sousa, Lentini, Nogueira, Jaime; RDEČI KARTON: Lentini v 43' zaradi dvojnega opomina; GLEDALCEV: približno 15 tisoč. OPORTO — Torinu je uspel podvig. Po domačem uogdnem izidu z 2:0 so Turinčani odnesli celo kožo tudi s težkega gostovanja v Oportu in se tako uvrstili v nadaljnje kolo. Njihova naloga pa je bila vse prej kot lahka, saj. so že v prvem polčasu ostali v desetih, saj si je Lentini v 43. min. prislužil rdeči karton zaradi dvojnega prekrška. Kljub temu pa so varovanci trenerja Sinoči v kvalifikacijskih tekmah v raznih evropskih klubskih košarkarskih pokalih Nepričakovan spodrsljaj Phonole iz Caserte [ONOLA - OLVMPIOIIF Q7-m9 in nctaii čo _i __ > .., . . „ , _ PHONOLA - OLYMPIQUE 97:102 (39:55) PHONOLA CASERTA: Thompson 17, Gentile 20, Esposito 12, Dell' Ag-nello 15, Fazzi 3, Brembilla 2, Donado-ni 10, Avent 18, Rizzo, Tufano. CASERTA — V 2. kolu tega pokala je Phonola presenetljivo izgubila s francoskim prvakom 01ympiqueom, pri katerem so kar trije igralci dosegli več kot 20 točk (Smith 27, Occansay 28 in Adams 20). Italijanskim košarkar-sjem je bil usoden predvsem prvi polčas, saj niso uspeli zaustavljati napade gostov, ki so dosegli kar 55 točk. V nadaljevanju so gostitelji sicer močno reagiraloi, niso pa uspeli nadoknaditi zamujeno in tako so po drugem kolu še vedno praznih rok. Bolonjski Knorr bo danes gostoval v Estoniji, kjer juriša na drugo zaporedno zmago, čeprav bodo morali Zdovc in ostali še kako paziti predvsem na bivšega sovjetskega reprezentanta Sokka. DANAŠNJI SPORED Slobodna Dalmacija Split - Makabi Tel Aviv (Izr.) v La Coruni; Kalev Talim (Est.) - Knorr Bologna (It.); Barcelona (Šp.) - Cibona Zagreb (Hrv.). LESTVICA Cibona, Barcelona, 01ympique, Makabi in Knorr 2; Slobodna Dalmacija, Phonola in Kalev. SKUPINA B Osrednje srečanje tega kola v B skupini bo nedvomno v Milanu, kjer bo domači Philips igral proti Jouven-tutu iz Badalone. Obe ekipi sta tudi med glavnimi favoriti za osvojtev končnega naslova. DANAŠNJI SPORED: Philips Milan (It.) - Jouventut Badalon (Šp.); Real Madrid (Šp.) - Aris Solun (Gr.); Partizan Beograd (Jug.) - Maes Pils Mahneš (Bel.); Bayer Leverkussen (Nem.) -Commodore Den Helder (Niz.). LESTVICA Philips, Jouventut, Aris in Partizan 2; Malines, Real Madrid, Den Helder in Bayer 0. KORAČEV POKAL Peristeri (Gr.) - Bosna Sarajevo (Jug.) 84:84, 85:81. Kval.: Peristeri. H Messaggero Rim (It.) - Reims (Fr.) 72:54, 94:71. Kval. II Messaggero. Vojvodina Novi Sad (Jug.) - Panat-hinaikos (Gr.) 77:74, 68:81. Kval.: Panat-hinaikos. Clear Cantu (It.) - Pasabache Istam-bul (Tur.) 72:80, 81:67. Kval.: Clear. Scavolini Pesaro (It.) - TVG Treves (Nem.) 115:69, 109:69. Kval. Scavolini. POKAL RONCHETTI Puglia Bari (It.) - Panathinaikos Atene (Gr.) 85:81; 92:87. Kval. Puglia. Conad Cesena (It.) - Eix En Proven-ce (Fr.) 77:61; 80:39. Kval.: Conad. ADL Vicenza (It.) 75:52; 88:58. Kval.: Vicenza. Enichem Priolo (It.) - Brisaspor (Tur.) 11:43; 2. tekma danes. Orchies Valenciennes (Fr.) - Ježica Ljubljana (Slovenija) 77:65; 79:90. Kval.: Orchies. PVSK (Madž.) - Jedinstvo Tuzla (Jug.) 77:68; 77:78. Kval.: PVSK. Odbojkarji Mediolanuma premagali Sidis MILAN — V zaostalem srečanju 6. kola italijanske odbojkarske A-l lige je Mediolanum doma premagal moštvo Sidis iz Falconare s 3:1 (15:9, 11:15, 15:13, 15:3). J. Afrika po 32 letih spet na OI JOHANNESBURG — Južnoafriški olimpijski odbor je uradno potrdil, da je sprejel vabilo mednarodnega olimpijskega odbora, da se udeleži iger prihodnje leto v Barceloni. Južna Afrika se tako po 32 letih vrača na olimpijsko prizorišče. Zaradi svoje rasistične politike je namreč na OI zadnjič nastopila leta 1960 v Rimu. Deset let kasneje so jo izključili iz olimpijskega odbora, preteklega julija pa je spet postala njegov član po reformah, ki jih je uvedel predsednik De Klerk in po ukinitvi apartheida. Na igrah bodo vsekakor nastopili le v tistih disciplinah, v katerih so dosegli popolno rasno integracijo. Avstralija obtožuje nemški »Der Spiegel« SYDNEY — Ni bilo treba dolgo čakati na avstralsko reakcijo o domnevnem izsiljevanju članov mednarodnega olimpijskega odbora, v kar naj bi bili vpleteni prav Avstralci in o čemer je pisal nemški Der Spiegel. Predsednik avstralskega olimpijskega odbora Kevan Gosper, ki je obenem podpredsednik MOK, je zagrozil s tožbo proti Der Spieglu in zahteval, da obtožbe prekliče. Der Spiegel je namreč zapisal, da sta Gosper in glavni tajnik avstralskega olimpijskega odbora Coles mednarodnemu olimpijskemu odboru iztrgala obljubo, da bodo igre leta 2.000 dodelili Syd-neyu, sicer bodo objavili imena 18 članov MOK, ki naj bi v zameno za razne ugodnosti (denar, štipendije, itd.) glasovali za Atlanto kot sedež iger leta 1996. Disciplinski ukrepi MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je tokrat vzela v poštev le srečanja v B ligi in pokalnih tekmah. V B ligi je bil za dve koli diskvalificirana Guerra (Ta-ranto), za eno pa Mazzarano (Ancona), Di Fabio (Piacenza), Giusti in Monaco (Lucchese), Rossini (Udinese), Rizzolo (Palermo), Turirni in Ferazzoli (Taran-to), Catena (Cosenza). V zvezi s tekmami za italijanski pokal bo dve koli počival Julio Cesar (Juventus), po eno pa Bianchezi (Atalanta), Francini (Napeli), Agostini (Parma), Fortunato in Lo-seto (Bari). Omenjeni igralci bodo kazen prestali v pokalnih tekmah. Smučar Zurbriggen včeraj v Trstu Mondonica stisnili zobe, ohranili in* ne živce in prisili gostitelje na neoo čen izid brez gola. r Junak srečanja je bil gotov vra.^, Torina Marcheggiani, ki se je zares * kazal s številnimi posegi. Naj o*1161^ mo še, da so ga domači gledalci, k* bili za njegovimi vrati, zadeli v 9^aVg s petardo. Marcheggiani pa je športn vztrajal na svojem mestu. ..j. Igra je bila »raztrgana«, nedopaoJ^ va, nogometaši obeh ekip pa *zre i0 živčni, tako da prekrškov ni manjka in švedski sodnik Karlsson je le s teZ vo izpeljal srečanje do konca. obvestila _ SKBRDINA . a priredi zimovanje v Hotelu Plan)3 ,j Rogli od 21. do 28. decembra. Možj*0 .s smučanja tudi z učitelji, bazen, |e ter ostala rekreacija. Izredno d°t>rl k goji za družine. Vse potrebne 1®^!% cije v Prosvetnem domu na Opc* jutri, 8. t. m., od 18. do 21. ure, 9-,0 od 16. do 21. ure ter 10. t. m. ot*. ' »e 19. ure ob priliki sejma smučar opreme. ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi vse šahiste na 9. zamejsko san ^ sko prvenstvo ZSŠDI, veljavno za memorial prof. Zlatka Jelinčiča. V1'' stvo se bo začelo v soboto, 9. nov . bra, ob 17. uri v Gregorčičevi ^vor4i v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. na«| nadaljevalo pa na Opčinah 16- *®t. novembra. Vpisovanje tik pred prl kom turnirja. Vabljeni! PLANINSKA ODSEKA ŠZ SLOGA in SK DEVIN nohod v neznano in martinovanje ob *— w planinski koči na Sviščakih (Iliriirj, Bistrica). Odhod iz Bazovice ob 8- , Prijave in informacije V. Stopar I 226283) in B. Škerk (tel.200236). Vanu ni člani in simpatizerji. SK BRDINA ..o. priredi SEJEM RABLJENE SMUcrt a SKE OPREME v Prosvetnem d0®1 . v Opčinah jutri, 8. 11., od 18. do 21- L. soboto, 9. 11., od 16. do 21. ure; v ® 8. Ijo, 10. 11., od 10. do 19. ure. Spr®)6' v nje opreme danes od 18. do 21- ®‘ isi prostorih kluba, Proseška ulica v jutri od 17. ure dalje med sejmo Prosvetnem domu. SK DEVIN - ŠD SOKOL ani j. prirejata 16., 17. in 18. t. m. v dvora j Gruden v Nabrežini 89 (v bližini Trga sv. Roka) TRADICIuj)' ,. NI SEJEM NOVE IN RABLJENE S*v ČARKSE OPREME. ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK priredi sejem rabljene smu^ ^ opreme v telovadnici v Dolini* UP ^ sprejemajo 8. in 9. t. m. od l9' A-lda-ure in 10. t. m. od 10. do 12. ure- r ^ ja opreme pa bo 16. t. m. od 15-ure, 17. t. m. od 10. do 12. in od* ■ 18. ure ter 18. t. m. od 17. do „j. Na sejmu boste dobili tudi vsa P®1 la v zvezi z zimovanjem. Vabljen* ŠPORTNA ŠOLA TRST . tur- sporoča, da se bo letošnji šahovs _ejn nir za osnovnošolce začel v B° 0i) športnem centru v soboto, 9. L 1S' n,ET KOTALKARSKA SEKCIJA ŠD obvešča, da se nadaljujejo vpisov ^ za kotalkarski tečaj. Interesent* * ^ javijo na kotalkališču ŠD P®1®1 dan od 17.00 do 20.00 (tel. 21175»J- organizirata v nedeljo, 10. trn^PjU v P Bistrica). Odhod iz Bazovice ob— ^ Včeraj je obiskal Trst eden največjih smučarjev vseh časov, Švicar Pirmin Zurbriggen. Slednji je prenehal s tekmovanji komaj pred letom dni, sedaj pa propagira neko firmo športnih artiklov. Prav zato je bil včeraj v Trstu in med drugim rade volje podpisoval avtograme (foto Davorin Križmančič) iV, a četrtem zamejskem balinarskem prvenstvu za dvojice Vlicheli in Sullini tokrat najboljša stvo 7 ° zameisko balinarsko prven-PreiJv.j ^vojice se je zaključilo po tekoči evaniih- P° številnih uspehih v sezoni se je Sokol ovenčal tudi v °kviru Športne šole Trst Šahovski turnir Vali So^0t° se bo letošnja tekmo-č6Ka sezona Športne šole Trst za-vtst s ®ahom, kot je to navada že se i°a' ' t*sti osnovnošolci, ki ig,. aca ukvarjajo s to kraljevsko Bot' 56 ^0C*0 15. zbrali v b0j0Vein športnem centru, kjer niprT° potegnili Prvo poteze letoš-kola turniria- Odigrali bodo tri sti •' Prav luko po tri bodo na vr-telrf6 11- in 7. 12., ko se bo movanje končalo, pršuti kakršnekoli napoved r6(j začetkom tekmovanja je iz-njP 0 ložko, saj se šahovsko zna-do iposameznih igralcev od leta le 6la zelo spreminja. Gotovo je l'h sodimo po prejšnjih le- pa'..ubo tudi tokrat posamezne 0ste1le napete in boj za točke tosr ' 'l® tekmovalne zavze- tua;1 l16 bo manjkalo. To je pa 1 Slavno, (boj) z naslovom zamejskih prvakov v dvojicah. Pertotovi varovanci so ponovno potrdili, da jim v zamejskem okolju zaenkrat noben nasprotnik ne more do živega. Letošnja težko ponovljiva sezona bo ostala v društvenih analih zapisana res z zlatimi črkami, zlasti če pomislimo, da se je Sokol šele letos vpisal v balinarsko federacijo UBI-FBI. Pred kratkim pa je omenjena zveza dobila še enega slovenskega predstavnika, in sicer padriško-gropajsko Gajo. Dvodnevnega tekmovanja v Domu pristaniških delavcev se je s pomočjo požrtvovalnih članov balinarske komisije pri ZSŠDI udeležilo rekordno število dvojic in sicer 46 predstavnikov 11 zamejskih društev. Največ ekip (6) sta prijavila Sokol in Kras, najmanj (le eno) pa Mak iz štandreža. Nova zamejska prvaka sta povsem zasluženo postala Milan Micheli in Virgilio Sullini, ki sta tako nasledila paru Krasa Elio Skupek-Simoneta. To je že drugič, da se nabrežinski bližalec ponaša z zamejskim naslovom, saj ga je skupaj z M. Ušajem osvojil že pred dvema letoma. Preseneča pa vse večji doprinos 70-letnega Sullinija, ki trenutno preživlja svojo drugo balinarsko mladost. Zmagovalca sta bila v soboto dejansko nezgrešljiva, njuno nalogo pa je v uvodnem nastopu olajšal tudi nasprotnik, saj se jima je moral Dolgan (Zarja) zaradi odsotnosti soigralca kar sam zoperstaviti. Njuna realna moč pa je prišla do izraza v čertfinalu, ko sta z zgovornim 11:3 izločila lanska prvaka. Že tedaj je bilo povsem jasno, da jima letošnji naslov ne more več uiti, tudi zato, ker je bila v nedeljo konkurenca občutno slabša. Preseneča tudi uvrstitev v finale dvojice Nabrežine v postavi Abrami-Catonar, ki sta največji podvig opravila v polfinalu, ko sta po vodstvu enega izmed favoritov (I. Kalc-Nesich) s 5:0 z neustavljivim finišem zaslužila mesto v velikem finalu. Daleč največje presenečenje pa sta pripravili Krasovi dvojici Janko in Eligio Kante ter Pie-ri-Busilelli. Predvsem slednjima se je za las izmuznila uvrstitev v polfinale, vseeno pa sta obe dvojici bistveno pri-pomoglji, da je Kras Elio že tretjič v štirih izvedbah izkazal za najuspešnejše društvo, saj je uvrstil kar tri postave med prvo osmerico. Izidi: POLFINALE: Micheli, Sullini - Carli, Capitanio 11:3; Abrami, Catonar - I. Kalc, Nesich 11:5; FINALE: Micheli, Sullini - Abrami, Catonar 11:4. KONČNI VRSTNI RED: 1. Sokol (Micheli, Sullini), 2. Nabrežina (Abrami, Catonar), 3. Gaja (I. Kalc, Nesich), 4. Polet (Carli, Capitanio), 5. Kras Elio (Pieri, Businelli), 6. Kras Elio (Janko in Eligio Kante), 7. Primorje (Bertuzzi, Palmisano), 8. Kras Elio (Skupek, Si-moneta). (Z.S.) naše ekipe v mladinskih nogometnih ligah na goričkem s s naraščajniki STrc10 ,TS) - JUVENTINA 3:1 (0:0) (ll.m) ELEC za Juventino: Ferfolja Blori • ^TINA: Pavio, Scimone, Todde, h>b pn' ^arber' Trampuš, Brumatti, P. bt0si ^golet, Ferfolja, Ripa (Gallo, Am-Šlo |aoletti' Černigoj), kater' 6 za Pravo prvenstveno tekmo, v je n0lS*a 0be ekipi dobro igrali. Vzdušje pov Varil negotovi sodnik s številnimi Venti 01 .nerazumljivimi odločitvami. Ju-ko jg110 oškodoval že takoj na začetku, til j) navadnega prekrška izklju- ^ergoleta. Naši so se znašli kot so hoctfč. ^nemu Porazu Pa se niso mogli tud; n * Poleg vsega je Juventina imela donlaV:ecei smole, saj je pri stanju 2:1 za t° c , me zastreljala enajstmetrovko, in p^dvakrat, ker jo je sodnik ukazal grai^l^Pj® srečanje bo Juventina odi-Bij; t-m. ob 10.30 na stadionu v Ul. Mili v Gorici proti Muggesani iz ^ ‘MPeter Gergolet) S^OCCKESE - SOVODNJE6:0 (4:0) Tojg.-.GDNJE: Peric, Pahor, Ozbot, PerWCl P*sk, Gergolet, Devetak, Rassu, iolPrinčie' Figeli- taiC6v • 6 S° hrez štirih svojih ig- vla(j0 ln nasprotnik je razumljivo prepoj 31 ze od svega začetka. V drugem Prej •U pa mu je pomagal še sodnik: naj-SoJ6 P°hazal rdeči karton kapetanu tektuj6^ Gere^takularen. V glavnem jih ne o začel v petek, ne9a frnr,ra' °k 21- uri s filmom zna-^ic°da ,C}?Slieya režiserja Robertsa “P Pericoloso sporgersi« (Nagniti se je nevarno), v katerem je prikazano športno plezanje Catherine Destivelle v znaneniti soteski Verdun. Sledil bo »Capitan Crochet« s prikazovanjem plezarije v znameniti Yose-mite Valley s Philippejem Planker-jem, nato pa še kratkometražni film »Totem«. »Festival« se bo nadaljeval v sredo, 13.11., ob 21. uri z dologometražnim filmom tirolskega režiserja Louisa Trenkerja »11 figliol prodigo«. Naslednjega dne (spet ob 21. uri) bo srečanje z domačo kinematografijo, pri katerem bodo sodelovali tudi predstavniki Videoest. Pregled filmov se bo slavnostno zaključil 22.11. z dvema krat-kometražnima filmoma znanega švicarskega alpinista-snemalca-režiserja Fulvia Damianija in sicer »Cumbre« -Patagonija z Marcom Pedrinijem in »Oltre la vetta«. Na večeru bo prisoten sam Fulvio Mariani, ki bo obrazložil svojo kinematografijo in kako je prišel do nje. Alpinismo goriziano: sto številk Odlična revija Odlična goriška planinska in alpinistična revija Alpinismo goriziano, ki jo vsaka dva meseca objavlja goriška sekcija CAI in katero so ustanovili daljnega leta 1983 in ima torej 108 let, je pred kratkim praznovala svojevrsten jubilej: stoto številko! Revijo omenjamo iz dveh bistvenih razlogov: je na visoki kvalitetni ravni, obenem pa je edina italijanska revija, ki je glasilo kake sekcija CAI, ki obravnava slovensko problematiko na dokaj odprt in objektiven način (med drugim so' dosledno pisane vse strešice). Seveda se taka izbira obrestuje, /Upinismo goriziano j gj BŠBaaafegaam. ~» saj z revijo sodeluje in občasno v njej objavlja cela vrsta slovenskih planincev in alpinistov iz zamejstva in matične domovine. To naklonjenost do Slovencev lahko opazimo že z naslovnice (na sliki), na kateri se nam (na fotografiji Carla Tavagnuttija) prikazuje Triglav z Ve-lega polja v vsej svoji mogočnosti. V uvodniku odgovorni urednik in »duša« revije Luigi Medeot razlaga, kako je doživljal teh zadnjih 16 let vodenja revije in v kakšnem duhu so to revijo ustvarjali. Gualtiero Simo-netti v članku z naslovom »Delo, glasba, gore in... rastline« opisuje obširen literarni opus Juliusa Kugyja, bivši predsednik Planinske zveze Slovenije Miha Potočnik (članek je prevedel Vlado Klemše) pa objavlja članek z zgovornim naslovom »Poznal sem Tumo«. Ne pozabljajo niti na Emilia Comi-cija, nekaj sestavkov pa je posvečenih bližnji preteklosti, tako alpinistični kot širše zgodovinski. Zelo lep in odkrito kritičen (v italijanskih tržaških planinskih in alpinističnih krogih je dvignil mnogo prahu) je sestavek Tržačana Sergia Serre z nekoliko enigmatičnem naslovom »O tržaškem alpinizmu, ali o amaniti cesarei in živih fosilov«. Končno je nekdo, ki je natočil čistega vina! V rubriki Dnevnik je opisan »Sprehod po Kriških podih«, nato pa so objavljene fotografije s slovenskih Julijcev iz leta 1923 in 1924. Revija torej zasluži pohvalo zaradi svoje kvalitete, kritičnosti, kar pa je za nas najvažnejše, objektivnosti. Predavanje o Krasu Po veliki odmevnosti in splošni pozitivni oceni prvega predavanja o slikovitih krajih Japonske, njenih prebivalcih in njihovem načinu življenja in verovanja, ki ga je prejšnji četrtek imel dr. Roberto Ive, pripravlja SPDT sedaj že drugo predavanje v letošnji sezoni. Tokrat bo naš gost prof. Bogdan Kladnik iz Ljubljane. Predstavil se bo s predavanjem z naslovom »Terra mistica«, o vseh mogočih zanimivostih, lepotah in tvorbah slovenskega in hrvaškega Krasa, ki jih sami še zelo malo poznamo, čeprav živimo v vsakdanjem stiku s tem prečudovitim svetom, ki nas obdaja. »Terra mistica« je tudi naslov Kladnikove knjige o Krasu, ki bo prišla v javnost še ta mesec. Ponuja se nam torej priložnost, da pobliže spoznamo naravne lepote kraškega sveta, zato SPDT vabi vse svoje člane in prijatelje v četrtek, 14. novembra, ob 20.30, v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20, kjer nam bo v sliki in besedi predavatelj Bogdan Kladnik odkrival tajne kraškega sveta. Martinovanje ali zaključni izlet Jesen se že preveša v zimo in že je pritisnil ' mraz, čeprav nekoliko prezgodaj. Čas je torej za zaključni izlet v letu in za družabnost ob pečenem kostanju in kozarcu novega vina. SPDT prireja zato zadnje letošnje, že tradicionalno srečanje svojih članov in stalnih udeležencev izletov. Odbor se je potrudil, da bo izlet prijeten in da se bo vse zaključilo z veselem razpoloženju. Udeleženci se bodo zbrali v nedeljo, 17. novembra, ob 9.30 pred Prešernovim gledališčem v Boljuncu in od tam pol ure kasneje krenili v dolino Glinščice. Prireditelji so izkoristili to priložnost in združili izlet s položitvijo venca pod tablo na Jugovih stenah, ki spominja na padle tržaške planince. Sicer bo kratka svečanost nekaj dni po tradicionalnem polaganju vencev, vendar je to prilika, da se pod spominskim obeležjem zbere večje število planincev. Izpod Jugovih sten bodo izletniki zatem krenili preko Čela na pot nad Krogljami, potem nad Dolino in od tam v Mačkolje, kjer se bodo zbrali v gozdičku, v primeru slabega vremena pa v srenjski hiši, kjer jih bodo pričakali člani podružnice SPDT »Zlata krona« s pečenim kostanjem in pristno domačo kapljico. Skupno bo za približno tri ure hoje in obeta se lep, ne preveč zahteven sprehod, zato so vabljeni vsi pridni hodci. (L.A.) | Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročni-jj na 264.000 lir; v Sloveniji številka 15 SLI dnevna; j mesečna naročnina 300 SLI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za Slovenijo: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik dnevnik četrtek, 7. novembra 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772*1' GORICA - Drevored 24 maggio 1 go Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/53293° ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Umrlega založniškega magnata bodo najbrž pokopali v nedeljo v Jeruzalemu Maxwell umrl zaradi srčnega napada Velikanski dolgovi njegovih podjetij LONDON - Po vsej verjetnosti bodo britanskega založniškega magnata Roberta Maxwella, ki je v še v nepojasnjenih okoliščinah utonil v torek popoldne v morju pri kanarskem otoku Tenerife, pokopali v nedeljo v Jeruzalemu. Zato si družina umrlega založnika na vse načine prizadeva, da bi španske sodnomedicinske oblasti čim hitreje izvedle avtopsijo in dovolile pravočasen prevoz pokojnika do Izraela. Čeprav glede vzroka smrti za zdaj še ni uradnih podatkov, pa naj bi prvi izvidi avtopsije pokazali, da na truplu ni bilo nikakršnih znakov nasilja in da naj bi Max-well umrl zaradi srčnega napada, ko je padel s svoje jahte v morje. Takoj po Maxwellovi smrti so se ponovno pojavile govorice, po katerih naj bi bil britanski založnik povezan z izraelsko tajno službo Mossad, po trditvah bivšega izraelskega vohuna Ari Ben Menašeja pa naj bi bil vpleten tudi v pranje denarja, ki so ga iztržili s prodajo orožja Iranu v času, ko je veljal embargo OZN. Koliko je resnice v teh trditvah, bo najbrž pokazal čas, vendar pa je zanesljivo, da se je Maxwellov založniški imperij začel utapljati v dolgovih. Tako naj bi samo družba Maxwell Communi-cation Corporation imela približno 2.700 milijard lir dolgov, toda po podatkih včerajšnjega Financial Timesa naj bi skupni dolg Max-wellovega imperija z vsemi manjšimi privatnimi podjetji znašal več kot 6.000 milijard lir. Na slikah AP: Maxwellova jahta Lady Ghislaine in veliki naslov v Daily Mirroju, ki govori o »možu, ki je rešil ta časopis«. Ali Moskva res prodaja Lenina za težke devize? MOSKVA — Newyorška reri* Forbes je z velikim P°ucid° in avgusta pravo zatišje. v ■ obdobju je bilo sicer tudi n tovrstnih nesreč, vendar brez tnih žrtev in večinom med Pr^rl)-žanjem od enega plesišča do gega zlasti med Rimijem, P, vo no, Forlijem in Ferraro. Obdei .... odroD1 podatkov je omogočilo P°^r0 poročilo tajnika Vsedržavn y združenja zdravnikov za PrVP Le moč Ubalda Mengozzija. Pod muc uuaiua iviengozzija- x >G"“varn0 »obsodb0* anglikanske cerkve, ker £ trok vpliva na otroke. Iz rok va^b morate vzeti vse Barbie in (manjša britanska različica) ter igrače, ki otroke »prerano Pa 0 v v svet odraslih«. To je zap*53 . :0 študiji »Vsi smo božji otroci«. ^ je včeraj objavila anglikanska ^ kev. Po tej študiji vse PreV®,C asie® živi v svetu osamelosti, v odr svetu materializma, sPolnOS„lredu- Ija in okultizma, ki jim ga P°gV;je, jejo neprimerne igrače. r prp plošče in obleke. Cerkev je P L,a. čana, da je treba otroštvo zavat: ju ti pred zapeljivostjo sP0!n0Rarbie hedonizma. Prav zato obsoja in tudi pustolovske igre, in tudi neprimerne knjige- videoigre