PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. se1 ptembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 11 (13.242)
Trst, sobota, 14. januarja 1989
Po četrtkovem srečanju tajnikov vladnih strank
Kljub navidezni spravi trenja v vladni večini
Demokristjani priznavajo razhajanja, socialisti so bolj previdni republikanci in liberalci pa se bojijo, da bodo izločeni iz igre De Mita se bo danes dopoldne sestal s tajniki sindikalne zveze
DUŠAN KALC
RIM — Razburkane vode v vladni večini so se za silo umirile. Tajniki petih strank koalicije so na predsinoč-njem srečanju sklenili premirje, kar je bilo sicer pričakovati, saj v tem trenutku nima nobena stranka posebnega interesa, da bi sprožila vladno krizo. Z njo bi se morda dejansko najbolj okoristil ravno ministrski predsednik, ki pa v tej fazi raje kvečjemu mirno počaka, da jo povzročijo drugi. Če je prevladalo politično soglasje, pa še ne pomeni, da so odnosi med petimi strankami vladne večine, in zlasti med demokristjani in socialisti, dokončno razčiščeni in pomirjeni. Trenja med Craxijem in De Mito glede davčne reforme se bodo nadaljevala, zaenkrat pa je še preuranjeno sklepati, kakšen bo njihov zaključek.
Mnenja italijanskih političnih krogov o predsinočnjem poteku srečanja na vrhu v Palači Chigi so bila dokaj deljena. Opozicija sploh ne verjame,
da se je položaj v večini pomiril, pa tudi v strankah večine ne prikrivajo stvarnih težav, s katerimi se sooča vlada. Določeno zaskrbljenost je čutiti znotraj same KD. Odgovorni urednik glasila II Popolo Cabras, ki igra v tej fazi nekakšno vlogo poročevalca o političnem dogajanju znotraj vladne koalicije, je v svojem glasilu napisal, da predsinočnja razprava ni bila posvečena toliko vsebini davčnega odloka, kot zgolj političnemu vprašanju soglasja znotraj koalicije, brez katerega neko zavezništvo dejansko ne more obstajati. Ko je prišlo do izraza, da želijo socialisti doseči določene spremembe davčhega odloka v okviru parlamentarnega postopka, piše Cabras, je postalo jasno, da večina ne more pristati na takšen način razprave izven vladnih vrst, ne da bi prej točno vedela, kakšni so dejanski pogledi posameznih strank koalicije. Skratka, Cabras je s tem posredno priznal, da stvari sploh niso popolnoma jasne. Resne dvome izražajo, kljub zadovolj-
stvu ob doseženem premirju, tudi liberalci. Trojica Biondi, Costa in Martino odkrito trdijo, da premirje ni še odpravilo notranjih razprtij. Kar zadeva davčno reformo pa ugotavljajo, da bo to vprašanje zadovoljivo rešeno šele tedaj, ko bo prišlo do stvarne kontrole naraščanja stroškov za javne storitve.
Nekoliko drugačen je ton republiškega glasila. La Malfo in njegove moti in razburja dejstvo, da se neprestano govori o dvovladju Craxi - De Mita. S tem se čutijo nekoliko izrinjeni iz igre, zato svarijo pred podcenjevanjem razlogov konfliktualnosti, ki še vedno pogojujejo vladno koalicijo.
Socialisti, ki jih je De Mitova poteza sklicanja petstrankarskega vrha spravila nekoliko v zadrego, se včeraj niso veliko oglasili. Sporočili so le to, da je na delu skupina tehnikov, ki bo pripravila dokument s predlogi za spremembo vladnega davčnega odlo-ka.Dokument bo najprej proučilo vodstvo stranke, prihodnjo sredo pa naj bi
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V pričakovanju novega predsednika
Bush predstavil svoje ministre
Nova administracija se ne more ponašati z novimi imeni zato pa bo v Beli hiši doma kontinuiteta v znamenju pragmatizma
WASHINGTON Ameriški izvoljeni predsedik George Bush je dokončno izpisal seznam ministrov, ki bodo sestavljali njegovo administracijo. Na seznamu sta manjkala le še ministra za energijo in odgovorni za boj proti mamilom. Novoustanovljeno ministrstvo bo vodil bivši minister za šolstvo William Bennet, ki je navedbo svojega bodočega programa sklenil z mislijo, da bo opustil kajenje.
Mimo hudomušnih opazk, pa gre podčrtati dejstvo, da bo Busheva vlada dokaj pragmatična in povsem v duhu tradicije. Reaganov naslednik je sicer že med volilno kampanjo obljubljal, da bo nadaljeval republikansko tradicijo, nekaj glasov pa si je le pridobil, ko je pravil, kako bodo tradiciji služili novi ljudje. Če prelistamo seznam ministrov lahko brez težav ugotovimo, da je Bush ohranil nekaj Reaganovih ministrov, precej oseb, ki so si naredile kosti z Nixonom in Fordom in peščico pripadnikov tako imenovane »teksaške mafije«.
Pravi »outsider« je dejansko le bodoči šef kabineta, bivši guverner New Hampshirea John Sununu. Čez nekaj dni - točneje 20. januraja - bo v VVas-
hingtonu ostalo dejansko vse po starem, čeprav bodo isti ljudje sedeli na drugih foteljih. Sicer pa je sestava Busheve vlade zgovoren pokazatelj politične volje Reaganovega naslednika. Bush je osredotočil svojo pozornost na konservativce, ki se ne predajajo ideološkim ekstremizmom. Taki ljudje so obdajali Reagana v svoji prvi mandatni dobi, njihova prisotnost pa ni bila politično rentabilna, tako da jih je sam Reagan počasi zamenjal s sodelavci, ki bi bili Bushu krojeni po meri. Novi predsednik je to tudi preudarno dojel in jih je ohranil v administraciji, čperav jim je poveril drugačne funkcije. Pred novo preiskušnjo, ko bo Belo hišo zapustil kot podpredsednik in se vanjo vrnil kot predsednik, si je Bush privoščil nekaj dopusta.
Kaj pa Reagan? Bodočemu upokojencu so ponudili službo radijskega reporterja, ki naj bi sledil športnim dogajanjem. Za enourno oddajo enkrat tedensko bi mu odšteli 135 milijonov lir, kar je veliko, če pomislimo, da je Reagan zadnjič kometiral nogometno tekmo še preden je Hollywood zamenjal za VVashington.
Ciancimina obtožili mafijskih zločinov
PALERMO Namestnik državnega pravdnika Alberto Di Piša je včeraj obtožil bivšega palermskega župana Vita Ciancimina kriminalnih dejanj mafijskega značaja, nezakonitega ustvarjanja kapitala na tujem in davčne utaje. Preiskave in zasliševanja so trajala več kot šest let. Ciancimina so aretirali oktobra leta 1984 na podlagi pričevanja mafijskega skesanca Tommasa Buscette, vendar so ga po letu dni pogojno izpustili na svobodo. Od tedaj je Ciancimino prisilno bival v raznih krajih, po kazenski reformi pa si je za stalno bivališče izbral hotel Plaza v Rimu. Palermski sodniki bodo skupaj s Cianciminom sodili še drugim osmim obtožencem, med katerimi je tudi grof Romano, ki je v času Cianciminove občinske uprave vodil mestno smetarsko službo.
Mafijski župan si je nezakonito ustvaril za več kot šest milijard kapitala in nepremičnin, večinoma v Kanadi. Kanadski kapital je prišel na dan po golem naključju: leta 1982 so v Montrealu ubili nekega Michaela Pozza, v njegovih žepih pa je policija našla bančne papirje naslovljene na Ciancimina. Preiskovalci ne izključujejo, da so bivšemu županu pri nezakonitih poslih pomagale tudi vidnejše politične osebnosti. Tudi potem ko ni bil več župan, je Ciancimino še naprej užival velik ugled med palermskimi mafijci, do aretacije pa je skoraj redno nakazoval na svoj kanadski bančni račun po 300 milijonov lir mesečno. Njegova zadnja velika goljufija je bila »prodaja« zakupa gradbenih del za 420 ljudskih stanovanj. Ciancimino si je namreč izposloval tudi svetovalsko mesto v upravi ustanove za ljudske gradne.
Zahodnonemški vladni koaliciji se obetajo hudi časi
Kancler Kohl priznal, da je že poznal vso resnico o sporni libijski tovarni
BONN Bonska vlada je zaradi zelo verjetnega sodelovanja zahodno-nemških podjetij pri gradnji libijske tovarne v Rabti iz dneva v dan v hujših težavah. Kot znano, je kancler Kohl, ko so Američani prvič obtožili Zahodne Nemce, takrat to možnost odločno zanikal. Iz Bonna pa prihajajo vesti, ki potrjujejo domnevo, da to ni bilo tako.
Tiskovna agencija Zvezne republike Nemčije je npr. včeraj posredovala vest, da je zahodnonemška tajna služba že v drugi polovici oktobra razpolagala z neovrgljivimi dokazi, da Libijci nameravajo v tovarni v Rabti proizvajati kemično orožje.
To je včeraj brez dlak na jeziku priznal tudi glasnik bonske vlade Fried-helm Ost, ki je obenem dejal, da je bila tajna služba že takrat seznanjena s tem, da zahodnonemške tovarne sodelujejo pri izgradnji tovarne za proizvodnjo kemičnega orožja. Po mnenju glasnika pa so ti dokazi, kot tudi tisti, ki so jih Združene države Amerike 15. novembra posredovale Kohlu med njegovim obiskom v Washingtonu , pred sodiščem povsem neuporabljivi.
VVilhelm Ost pa je zanikal izjave nekaterih novinarjev, ki so dejali, da se je Kohl v VVashingtonu pretvarjal, kot da to prvič sliši. Glasnik zahodnonemške vlade je sicer pristavil, da je kancler precej jezen na ameriški tisk, ki vztrajno obsoja njegovo vlado, češ da je podcenjevala te informacije.
O celotni aferi v zadnji številki podrobno poroča tudi tednik Bunte, kjer piše, da je bilo poročilo o gradnji sporne libijske tovarne že oktobra na mizi podtajnika predsedstva vlade Schreckenbergerja.
Vse to je prisililo kanclerja Kohla, da je tudi on ob koncu priznal vpletenost zahodnonemškega podjetja Imha-usen Chemie iz Lahra pri gradnji tovarne v Rabti. Še najbolj neverjetno pa je dejstvo, da je bonska vlada temu podjetju v zadnjih desetih letih podarila 200 milijonov mark (približno 150 milijard lir) za finansiranje znanstvenih raziskav. Nedvomno bo afera zahodnonemški vladni koaliciji povzročila v naslednjih tednih še marsikatero preglavico.
Libija je izročila ZDA truplo ameriškega pilota
RIM — Med VVashingtonom in Tripolijem očitno prihaja do odjuge. ZDA so namreč odpovedale pomorske manevre ob Sidrskem zalivu, Libija pa je na to odgovorila s tem, da je s posredovanjem Vatikana vrnila truplo enega izmed dveh ameriških pilotov, ki sta umrla med bombardiranjem libijskega glavnega mesta aprila leta 1986. Z istim letalom se je v Rim vrnil tudi predstavnik Vatikana Giovanni Mar-tinelli, ki so ga libijske oblasti aretirale pred mesecem dni in brez procesa zadržale v zaporu. Vatikanski glasnik Joa-guin Navarro je včeraj dejal, da so pobudo za vrnitev trupla ameriškega pilota dale libijske oblasti že decembra in so prosile Sveto stolico za posredovanje.
Glasnik Bele hiše Mariin Fitzwater pa je bil veliko bolj hladen. Za posredovanje in pomoč se je Fitzvvater zahvalil Vatikanu in italijanski vladi. Novinarji so glasnika Bele hiše vprašali, če lahko vrnitev trupla razumemo kot libijsko željo, da bi se odnosi z ZDA le izboljšali. Dejal je, da je »Gedafi storil le humanitarno obvezo, kot že večkrat doslej, dan zatem pa je njegovim naročil teroristični atentat.« Fit-zwater je ob koncu sporočil, da ameriški zdravniki preučujejo istovetnost trupla, če bodo izvidi pozitivni, ga bo prevzela ameriška vlada.
Katastrofalna suša grozi Italiji
Tako izgleda plavajoči most na suhem Ticinu	(Telefoto AP)
TURIN Samo piemontska zimskošportna središča so zaradi letošnjega pomanjkanja snega utrpela več kot 150 milijard lir škode. Podoben položaj je v vsem alpskem loku od Ligur-skih do Julijskih Alp. Piemontski hotelirji in žičničarji so na včerajšnjem srečanju na piemontski Deželi zahtevali, da vlada proglasi Piemont za prizadeto območje. Podtajnik za turizem Luigi Rossi di Montelera je priznal, da vlada nima sredstev, da bi lahko krila take zahteve. Med drugim je nemogoče trditi, da je Piemont prizadela naravna katastrofa, ker ni snega. Kvečjemu lahko trdimo, da smo priča neuresničenim dobičkom, ki jih ne moremo uvrstiti v tako imenovani podjetniški rizik. Montelera je vseeno nakazal nekaj možnosti, s katerimi bi lahko vlada priskočila na pomoč turističnim delavcem v zimskošportnih središ-čih.Vlada bi lahko plačala obresti za NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Namiznoteniška A liga
Poraz Krasa proti Veroni
Zaostalo prvenstveno tekmo med Krasom Globtrade in lanskim prvakom, veronskim Surgelati Arena, so zmagale gostje. Srečanje sta začeli najkakovostnejši predstavnici obeh ekip: Branka Batinič in italijanska prvakinja Zampinijevi.
V treh setih so ljubitelji namiznega tenisa naravnost uživali v vseh elementih njune igre in ni bilo dvoma, da zmaga krasova predstavnica. V neenaki borbi med Obadovo in obrambno igralko Busnardovo, ki se je v zadnjem času naučila tudi napada in top spina, je bil rezultat jasen še pred pričetkom igre. Alenka pa je proti njej vseeno pokazala nekaj dopadljivih točk. Tretje srečanje, Milič - Donda, in igra dvojic sta bili ključni in odločilni tekmi. Sonji Milič v 3. setu od 16. točke dalje ni uspelo doseči novih oik, veronska dvojica pa je bila tokrat uspešnejša.
NADALJEVANJE NA 14. STRANI
Smučanje: smuk v Kitzbiihlu
Marc Girardelli ugnal vso elito
g □
Konec rallyja Pariz-Dakar
Vatanen in Lalay končna zmagovalca
□ o
Ženski smuk v Grindehvaldu
Švicarka Figini ponovno najboljša
NA 14. STRANI
Novinarja Daily Expressa porušila ugled varnostnih služb
Londonsko letališče Heathrow dostopno vsem iznajdljivcem
Spopad glede imenovanja predsednika vlade SFRJ
LONDON — Vodstvo varnostne službe največjega londonskega letališča upravičeno zardeva od sramu, saj je Daily Express objavil obsežno reportažo o tem, kako slabo deluje. Novinar Graham Dudman je namreč dokazal, da bi lahko kdorkoli namestil bombo na krov boeinga 737 ameriške družbe Pan Am. Svoje stališče je seveda utemeljil z neizpodbitnim gradivom, celo s fotografijami.
Dudman je nemreč vložil prošnjo za službo čistilca na londonskem mednarodnem letališču Heathrow. Bodočim delodajalcem je izročil svoj curriculum, v katerem je pošteno izpisal svoje osebne podatke, šolsko izobrazbo, zamolčal pa je poklic in navedel lažne reference. V treh dneh je dobil pozitivni odgovor podjetja, ki čisti notranjost letal po vsakem pristanku, ne da bi kdo preveril verodostojnost podatkov ali kakorkoli poizvedoval po bodočem uslužbencu, ki se je sicer ponašal z diplomo, a je prosil za službo po
7.000	lir na uro.
Novinar Daily Expressa je tako postal uslužbenec letališča in od takrat dalje se je lahko mirno sprehajal po notranjosti letališča samega pa tudi vseh letal, tako tistih, ki jih je moral počistiti, kot ostalih. Dudman se je slikal z izredno sumljivimi plastičnimi vrečami v rokah pred parkiranimi letali Pan Am, celo na krovu enega od teh, nihče pa naj ga ne bi povpraševal po tem, kaj dela. Načrt novinarja Daily Expressa se je nadaljeval z namestitvijo »bombe« na krovu letala Jal 402, ki je iz Londona letel v Tokio. Čistilec Dudman je nemoteno skril zavoj pod nekim sedežem in obvestil kolega Paula Rossa, ki je nemudoma kupil karto za Japonsko. Zavoj je bil še tam, sredi leta pa je Ross vzel »bombo« in prav tako nemoteno prišel do pilotske kabine, kjer bi lahko peklenski stroj mirno eksplodiral.
Po objavi reportaže je ministrstvo za prevoze odprlo preiskavo, čistilci so ostali brez razpoznavnih izkaznic, vodstvo londonskega letališča pa je navalilo na Daily Express, češ da po nepotrebnem ustvarja paniko...
LJUBLJANA — V Sloveniji je prišlo do ustanovitve Slovenske demokratične zveze, zanimiva novost pa vendar ni nič izredno posebnega, je le eden nadaljnjih korakov na vztrajni, dosledni in učinkoviti poti slovenske družbe k večjemu sodelovanju, skupnemu soodločanju, dosledni demokraciji. Svoboda tiska, združevanja, človekove pravice, svoboda dela, polemike v izredno sproščenem ozračju, vse to je že osnovna lastnost slovenske družbe, obenem pa osnovni program slovenskih komunistov. Ta proces se ne omejuje na Slovenijo, pred dnevi so v Zagrebu ustanovili Jugoslovansko zvezo, iz Bosne prihajajo vesti o novih težnjah med mladino in podobno.
Istočasno pa je razjarjena in lačna desettisočglava množica dosegla odstop in padec celotnega črnogorskega vodstva, in to po že dokaj znanem in utečenem scenariju. Prihodnji teden bo v Vojvodini izreden partijski kongres, ki naj zapečati do kraja izvedeno čistko, pravo »kulturno revolucijo« celotnega vojvodinskega vodilnega sistema. Zamenjali so več kot 7 tisoč vodilnih oseb v vojvodinskem partijskem upravnem vodstvu, predvsem v sistemu množičnega obveščanja.
Zamenjali so vse, od najvišjih funkcionarjev do ubogega in nepomembnega občinskega funk-cionarčka. V Beogradu se je pred dnevi zbralo nekaj desetin razgrajačev, ki so skušali napasti in ustrahovati dopisnike zagrebškega Vjesnika, ki naj bi bili krivi, da so pisali za srbsko vodstvo nesprejemljive članke.
Opravka imamo torej z dvema povsem drugačnima Jugoslavijama, in to vsebinsko politično, pa celo po zunanjem stilu in kulturni ravni, predvsem pa gre za dve osnovni razliki: na eni strani koncept demokracije, na drugi koncept centralističnega totalitarizma.
Istočasno sta se izoblikovala dva konkretna predloga za mandatarja nove jugoslovanske vlade: Slovenija, Hrvaška in Bosna in Hercegovina predlagajo hrvaškega gospodarstvenika in politika Anteja Markoviča; Srbija, Vojvodina, Črna gora in z odtenki Makedonija pa predsednika srbske skupščine Borisava Joviča. Očitno je, da predloga predstavljata dve diametralno nasprotni politični in gospodarski usmeritvi.
Zanimivo in verjetno bistveno je časovno vprašanje indikacije posameznih kandidatov. Staro črnogorsko vodstvo je menda omahovalo, omenjalo obe imeni, a se bolj nagibalo k Anteju Markoviču. Sedaj pa v novem začasnem vodstvu ni več omahovanj in se omenja samo še Jovič.
Doktor ekonomskih znanosti Borisav Jovič se je rodil 1928. leta, bil je generalni direktor Crve-ne zastave, veleposlanik SFRJ v Italiji, sedaj je
predsednik srbske skupščine. Tesno je povezan z Miloševičem in s sedanjim srbskim partijskim vodstvom. V Srbiji je nekako neuradno št. 2.
V zadnjem beograjskem Ninu in v včerajšnji Politiki je že kot kandidat za mandatarja povedal dve zanimivi in značilni stvari:
Prvič, novo srbsko vodstvo se izreka za stabilno Srbijo, ki je pogoj za stabilno Jugoslavijo, okrog tega se bo bila jugoslovanska diferenciacija. Kandidatura Srbije za predsednika vlade je izraz te usmeritve za stabilno Jugoslavijo, kdor pa je proti, v resnici zagovarja obstoječo nenačelno koalicijo. Srbi bodo torej s svojo zahtevo vztrajali do kraja. Kdor je proti, nasprotuje Srbiji in Jugoslaviji.
Drugič, pravi Jovič, da je treba izvesti načelo srbske ustavnosti tudi brez pristanka pokrajin. Po njegovem je to načelno vprašanje, saj nihče ne more ogrožati suverenosti »srbskega naroda«, ki lahko izvede suverenost na vsem svojem teritoriju. Sedanja ustava določa, da se lahko spremeni srbska ustava samo s pristankom obeh avtonomnih pokrajin. S čistkami v Vojvodini s to pokrajino ni težav, skupščina Kosova pa je odločno proti. Za Albance na Kosovu je to vprašanje bistveno, saj pomeni, da albanščina ne bo več uradni jezik, da pride srbska policija, srbski sodniki itd.
Bitka za mandatarja ima torej izredno zanimive in pomembne politične razsežnosti. Glede gospodarskih vprašanj pa vsaj za sedaj niso prišle do izraza velike razlike. Verbalno ne bi bilo težav, pa tudi v skupščini se nadaljuje proces sprejemanja gospodarskih zakonov, ki so tržno naravnani kot posledica nekaterih ustavnih sprememb.
Toda istočasno se je že razvnela nova polemika o bankah, posojilih in denarju, Mikuličeva vlada je namreč že izvedla načelo realnih bančnih obresti, ki temelji na stopnji inflacije in določenem bančnem zaslužku, ki naj odraža vrednost denarja. O načinu računanja obresti je možno imeti različna stališča, ni pa možno dvomiti o tem, da morajo obresti vključevati inflacijo, če se uvaja tržno gospodarstvo. V srbskem tisku pa se je že razvnela prava srednjeveško pobarvana hajka za bankirji, ki se bogate na račun delavcev, ki stradajo v podjetjih, o »zele-naših« in podobno. Srbsko gospodarstvo je očitno v čedalje večjih težavah in ukinitev realne obrestne mere bi jih zmanjšala, s tem pa seveda do kraja pokopala vsa načela o tržnem gospodarstvu in s tem tudi spet krepko zaostrila že tako strahotno inflacijo. Razlika torej najbrž obstaja tudi v ekonomski politiki, utemeljeni z realnim gospodarskim stanjem oziroma hudo krizo likvidnosti, ki jo doživlja ves jugoslovanski Ju9-	BOGO SAMSA
Na Cipru ministrski komite neuvrščenih
NIKOZIJA — Novo ozračje v mednarodnih odnosih in dogajanja na svetovnem prizorišču so novi izzivi za gibanje neuvrščenih. Nanje je treba odgovoriti na pravi način in čimbolj učinkovito, biti mora sredi dogajanj in se odločiti za pravo strategijo.
To je včeraj ob otvoritvi ministrskeg:a komiteja neuvrščenih držav v Nikoziji dejal voditelj ciprske diplomacije George Iacovou. Srečanja se je udeležilo okoli 200 delegatov iz 59 neuvrščenih držav. Devetnajst delegacij vodijo zunanji ministri, med njimi je tudi jugoslovanski zvezni sekretar Budimir Lončar.
Večina govornikov je menila, da bi moralo za to zasedanje veljati geslo akcije in sklepi. Na to je opozoril tudi Budimir Lončar, ki je pozdravil komite v imenu evropske skupine neuvrščenih. »V mednarodnih odnosih so pozitivni procesi v polnem teku: zato smo prepričani, da nastaja široka podlaga za začetek procesa, ki bi ga lahko imenovali reintegracije sveta. Neuvrščene države morajo biti v procesih v prvih vrstah. Naša naloga je zato transformirati naše akcije in jim dati nove pomene. Nujnim spremembam moramo dati nove spodbude. Prav to pa bo izpit, s katerim bomo preverili, ali smo sposobni prihodnjim dogajanjem dati novo "vsebino",« je poudaril Lončar, (dd)
Med kolavdacijo žičnice 6 mrtvih
GRENOBLE — V zimskem turističnem središču Vaujay v dolini Isere se je včeraj pripetila huda nesreča, ki je terjala šest življenj. Tehniki francoskega podjetja Sata, ki izdeluje in vzdržuje žičnice, so opravljali ko-lavdacijski ogled naprave, ki še ni bila odprta za turiste. Smučarski center Vaujay bi namreč morali otvoriti čez nekaj dni. Ko se je kabina s šestimi tehniki vzpenjala proti gornji postaji, je nenadoma obstala, se zamajala in strmoglavila v prepad kakih sto metrov globoko. Nesreče ni preživel nihče.
Že od vsega začetka je bilo jasno, da bo reševanje zelo težko. Prepad, v katerem ležijo razbitine kabine, je namreč nedostopen in tudi s helikopterji je težko priti do brezna. Poleg tega se je nesreča zgodila, ko se je že temnilo.
• Kljub navidezni
NADALJEVANJE S 1. STRANI ga razdelili drugim strankam večine ter vladnemu predsedniku. Glavne točke socialističnih zahtev zadevajo predvsem davčni odpust, davek na dodatno vrednost IVA ter določitev ukrepov proti davčnim utajam.
Veliko ostrejši je ton opozicijskih strank. Komunistični predstavnik Ingrao poudarja, da pretresajo vladno večino hude težave, ki jih ne bo lahko odpraviti. Davčna problematika je namreč močno občutena v javnosti, kar potrjuje tudi večja in složnejša angažiranost sindikatov. S tem novim vzdušjem mora delati račune tudi vladna večina. Za demopro-letarca Russa Speno pa je petstrankarski vrh dokazal, da davčna problematika dejansko ne zanima nobene od petih strank. Zato je važno, da se opozicijske sile in sindikalne organizacije ne dajo premotiti od te smešne »partije na poker«, ter da vztrajajo pri svojih zahtevah po pravični davčni politiki in pri napovedani splošni stavki.
Kar zadeva nadaljnje poteze vlade v zvezi z davčno reformo, velja poudariti, da ministrski predsednik ne izgublja časa. Že za danes dopoldne je sklical srečanje s sindikati, da bi poglobili to delikatno zadevo ter skušali poiskati rešitev, ki bi preprečila nadaljnji spopad.
e Katastrofalna suša
NADALJEVANJE S 1. STRANI
posojila, s katerimi so razširili zimskošportna središča. Prav tako bi lahko fiska-lizirala socialne dajatve. Težje je uresničljiva zahteva, da bi prizadete centre oprostili plačevanja davka IVA.
Položaj pa ni težak samo v turizmu. Agronomi napovedujejo katastrofalno sušo v severni in srednji Italiji, če ne bo v najkrajšem času razsušeno zemljo prepojil obilen dež. Že sedaj so morali novembrsko setev ponoviti, ker je suša preprečila kalitev semen. Gmotna škoda je ogromna, saj obstaja nevarnost, da bo izostal pridelek zgodnje spomladanske povrtnine.
Z namakanjem je tudi pravi križ, saj je vodostaj večine severnoitalijanskih in srednjeitalijanskih rek pod poletnim minimumom. Da pa bi bila mera polna, je zaradi nizkega pretoka voda rek tako nasičena s strupenimi kemikalijami, da je v številnih primerih neprimerna celo za namakanje.
Dolgoročne napovedi meteorologov pa ne obetajo bistvenih sprememb, saj azorski anticiklon vztraja, kot da bi bili v poletnih mesecih. Izrazitejše padavine so namreč šele nad 50 stopinjami severne širine (nad Prago in Frankfurtom), južno od te črte pa prevladuje suho vreme. Nekaj padavin bo morda v sredo, do konca prihodnjega tedna pa ne pričakujejo izrazitejših sprememb.
JANUAR 89
CCT
Certificati di Credito del Tesoro — petletni
• CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
S Petletne obveznice imajo enake finančne karakteristike, kot obveznice, ki so bile izdane 1. januarja in jih občani lahko podpišejo proti gotovini.
S Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,25% bruto, zapade 1. 7. 1989.
•	Ker se obveznice koristijo s 1. januarjem 1989 je treba ob podpisu doplačati dozorele obresti.
•	Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,50 točke.
•	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
Emisijska cena
V podpis od 17. do 18. januarja
Rok
Efektivni letni donos
bruto
neto
99,10%
5 let 13,15%	11,47%
Kuba: prva revolucija m »dvorišču« Amerike
Pred 30 leti je revolucionarni val odnesel kubanskega diktatorja Batisto.
Fidel Castro, Che Guevara in tovariši so uresničili sanje zatiranih in izkoriščenih južnoameriških narodov
FABIO GERGOLET
HAVANA — V noči med 1. in 2. januarjem leta 1958 so čete kubanskih revolucionarjev, bar-budos, kot so jih imenovali, ker so obljubili, da si ne bodo strigli laz in brili brade do končne zmage, vkorakale v Havano, tamkajšnji diktator Ful-
Mejniki v revoluciji
26. julija 1953: napad na kasarno Monca-da. Fidela Castra in njegove so aretirali;
1955: zaradi splošne amnestije so Castra izpustili iz zapora in ga izgnali v Mehiko, kjer je spoznal Che Guevaro;
decembra 1956: Guevara, Castro in 28 tovarišev se je izkrcalo na Kubi in umaknilo na Sierro Maestro;
avgusta 1958: pričel se je poslednji napad treh kolon gverilcev, ki so jih vodili Fidel, Guevara in Cieniuegos;
1. januarja 1959: diktator Batista je s posebnim letalom zbežal na Florido;
15. aprila 1961: nasprotniki revolucije so se ob podpori ZDA izkrcali v Prašičjem zalivu, vendar so jih vladne sile po krva-
predsednik John Kennedy je ukazal pomorsko blokado Kube;
7. oktobra 1967: v Boliviji so ubili Che Guevaro;
1975: z vojno misijo »Carlotta« se je pričel kubanski vojaški poseg v Angoli
1980: iz pristanišča Mariel je 127 tisoč Kubancev zapustilo otok in se odselilo na Florido.
vih spopadih premagale; 22. oktobra: ameriški
gencio Batista y Zaldivar pa je v tistih urah s posebnim letalom bežal na nekaj deset morskih milj oddaljeno Florido.
Le nekaj ur pred begom v Združene države je Batista poklical k sebi polkovnika Ramona Bar-guina, kateri je sicer pred tem že spletkaril proti njemu, in mu izročil vodstvo kubanske vlade. Bila je to zadnja odločitev bivšega narednika, sina revnega delavca na poljih sladkornega trsja, ki se je prelevil v izredno krutega diktatorja. V istih urah je Fidel Castro v kmetiji, kjer je imel svoj generalni štab, pisal poziv Kubancem, naj vsi prekrižajo roke v znak protesta proti osovraženemu režimu. Polkovnik Barguin ni imel časa, da bi užival na položaju, za katerega se je dolgo boril in je bil zaradi tega tudi več mesecev v zaporu. Uporniki so namreč že v naslednjih urah zasedli vsa strateško pomembna mesta, njegovi vojaki pa so bežali, odvrgli uniforme in se skušali pomešati med prebivalstvom, ki je že slavilo zmago revolucionarjev. Fidel je na varnem počakal še nekaj dni, 8. januarja pa je zmagoslavno vkorakal v Havano.
Kot rečeno se je boj Fidela Castra in tovarišev pričel dolgo pred tem, simbolični datum pa je 25. julija 1953. Takrat je Fidel vodil skupino kakih 150, z navadnimi puškami oboroženih, mož, ki so napadli nič manj kot vojašnico Moncada nedaleč od Santiaga, največjo utrdbo kubanske vojske na vzhodnem delu Kube. Naskok je sicer klavrno propadel, saj je preko 40 Castrovih tovarišev umrlo, ostale pa so vladne sile v tednu dni aretirale. Srečnežem, teh je bilo 50, so sodili, ostale pa so mučili do smrti. Med tistimi, ki so se rešili sta bila tudi brata Fidel in Raul Castro. Za njiju se je zavzel kubanski nadškof, saj sta oba izvirala
Na Kubi praznujejo obletnico prve uspele revolucije na ameriških tleh
(AP)
iz bogate in vplivne kubanske družine. Fidel je bil obsojen na 15 let zapora, vendar je ostal za rešetkami.le dve leti, saj je Batista sprejel splošno amnestijo, da bi s tem pred mednarodno javnostjo vsaj delno prikril krute zločine.
Fidela Castra so kubanske oblasti izgnale v Mehiko. Tam je Fidel ob koncu leta 1955 spoznal moža, ki je postal ena glavnih osebnosti v kubanski revoluciji in obenem idol tistih, ki so v Latinski Ameriki upali, da bo revolucionarni val v nekaj letih odnesel tudi druge krvave diktature. Bil je to argentinski zdravnik Ernesto Guevara. Prijateljstvo in politična angažiranost sta bila obema isti pojem, ki se je zrahljal šele v letih po revoluciji. Guevara, katerega so sicer po vsem svetu imenovali enostavno Che, je nekaj let kasneje zapustil otok in odpotoval v Bolivijo, da bi »izvozil« kubansko revolucijo tudi v to andsko deželo. Po nalogu ameriške obveščevalne službe so Guevaro v zasedi ubili oktobra 1967.
Ob koncu leta 1956 pa je bilo za kubanske revolucionarje bivanje v Mehiki vse bolj nevarno. Brata Castro, Guevara in 80 somišljenikov se je zato vkrcalo na plovilo Granma in se je po večdnevni vožnji po nevarnem Karibskem morju
izkrcalo na kubanski obali. Nekdo jih je ovadil, saj so skupino na obali čakali vojaki. Iz pasti se jih je rešilo le 12, ki so se umaknili v hribe Sierre Maestre.
V hribih je Fidel Castro pričel neverjetno borbo zoper Batisto. Vendar je njegova ideologija naletela na plodna tla, saj so zatirani in obubožani kmetje samo čakali na možnost, ki se jim je ponudila. Fidel in tovariši so pričeli z napadi na manjše skupine vojakov, sčasoma pa so postajali vse drznejši, kradli so puške, municijo, mitraljeze in težko orožje. Revolucionarjem se je pridružilo vse več kmetov, tako, da so lahko kmalu napadali tudi večje vojašnice. Partizanska taktika je bila učinkovita, nič manj pa niso bili barbudosi uspešni v propagandni dejavnosti. Castro in tovariši so si priborili prve strani na svetovnih sredstvih javnega obveščanja z ugrabitvijo avtomobilskega pilota v formuli 1 Manuela Fangia in 47 ameriških vojakov iz vojaškega oporišča v Guan-tanamu. Bodisi Fangia kot vojake so sicer kmalu izpustili. Istočasno so Castro in tovariši nizali zmage na račun propadajoče Batistove vojske, dokler ni napočila noč med 1. in 2. januarjem
1958...
Pvoletarski intemacionalizem: kubanski vojaki v pomoč Angoli
LUANDA — Zmaga proletarskega internacionalizma, Zgodovina Afrike bo odslej drugačna. Taki so bili približno naslovi na prvih straneh angolskih dnevnikov po podpisu ženevskega sporazuma med Južnoafriško republiko in Angolo, ki je postavil temelje za dekolonizacijo Namibije in odhod kubanskih vojakov iz Angole. Na Kubi so logično trdili, da je sklep sporazuma prvenstveno zasluga uspehov njihovih vojakov, šele na drugem mesto pa priznajo uspeh trdovratnega in vztrajnega dela diplomatov, spremenjenih odnosov v mednarodni skupnosti oziroma odjuga med Kremljem in Belo hišo.
Vse se je pričelo novembra leta 1975, ko je takratni angolski predsednik Agostinho Neto prosil Castra za pomoč pri boju z nasprotniki režima, ki jih je gmotno in politično podpiral režim iz Pretorie. Na Kubi so po pričakovanju odgovorili pozitivno in širokodušno, saj so njihove etnične in kulturne korenine pravzaprav v Afriki. Sicer pa je Che Guevara, pred odhodom v Bolivijo, sodeloval med borbo za osvoboditev Konga.
Po uradnih podatkih je s Kube v Angolo v teh 13 letih odpotovalo 300 tisoč vojakov in tehnikov. Trenutno je v tej jugozahodni afriški državi približno 50 tisoč vojakov, prav toliko pa je tudi civilistov, ki skrbijo za zdravstvo, gradbeništvo in izobraževanje. Koliko kubanskih vojakov je v Afriki umrlo pa uradnih podatkov ni, poznavalci pa ocenjujejo, da jih je umrlo vsaj 5 tisoč.
Če torej upoštevamo dejstvo, da na Kubi živi nekaj več kot 10 milijonov oseb, predvsem pa, da otok nima velikih finančnih možnosti, lahko trdimo, da je Fidel Castro v ta projekt vključil celotno prebivalstvo otoka; bodisi zaradi tega, ker je skoraj vsaka družina imela v Afriki enega družinskega člana, kot tudi zaradi tega, ker se je to krepko poznalo na življenjskem standardu. Razumljivo torej, da so ženevske sporazume in torej vest o umiku kubanskih vojakov iz Angole, s posebnim veseljem sprejeli prav na Kubi.
Prvih 500 Castrovih vojakov je zapustilo Angolo pred nekaj tedni, celoten vojaški kontingent pa bi se
moral umakniti do poletja leta 1991. Na Kubi sedaj zelo resno razmišljajo na družbene probleme, ki bi se lahko pojavili ob prihodu tako velikega števila ljudi. Ali se bodo lahko vojaki in civilisti po tolikih letih spet vključili v svoje okolje? Ali ne bodo
Čeprav je Ernesto Che Guevara umrl že pred dvema desetletjema, točneje 8. oktobra 1967, se o njegovi vlogi v kubanski revoluciji, predvsem pa o njegovem političnem nauku v svetu še veliko govori. Njegovo vsestransko osebnost ne moremo omejiti zgolj na gverilsko obdobje v gorah Sierre Maestre ali v tragičnem podvigu v Boliviji.
Che Guevara je bil namreč tisti revolucionar, ki je leta 1962 brez dlak na jeziku napadel birokratsko-repre-sivne metode tako imenovanih Odbo-rod za zaščito revolucije. Označil jih je, da so se v kratkem obdobju spremenili v »vseobsegajoče organizme, ki so kvečjemu sredstvo za vsiljevanje sklepov, zatočišče oportunistov,
zahtevali priznanje za trud in v Afriki izgubljena leta? Nejasno je tudi kako bodo zaposlili in našli domove tako veliki masi povratnikov. Na Kubi se seveda veliko govori tudi o družinah, ki jih je oddaljenost razdvojila in o drugih, ki so v novih pogojih nastajale.
vsekakor nekaj, kar je v nasprotju s potrebami naroda«.
Nič čudnega torej, da je bil Che Guevara prav na Kubi deležen tako različne pozornosti. O njegovem političnem nauku je bilo v zadnjih letih na otoku malo slišati, saj je bil v kričečem nasprotju s potjo, ki jo je ubrala Castrova vsakodnevna politika. Dolgo so ga obravnavali le kot očeta domovine in je kot tak ostal v namišljenem mavzoleju, daleč od vsakodnevne politične prakse in predvsem brez možnosti, da bi njegov nauk kakorkoli vplival na odločujoče politične izbire. Na Che Guevaro pa se je Fidel spomnil le pred kratkim, ko je nastopil proti novi politiki sovjetskega voditelja Gorbačova rekoč: »Tudi Che se je boril za zmago socializma, za izgradnjo novega človeka.«
Iz potrebe po devizah so Kubo odprli turistom
Vročica zelenih bankovcev
HAVANA — Svoj slavnostni govor ob 30. obletnici revolucije je Fidel Castro zaključil tako: »Ali marksizem-leninizem ali pa smrt.« Na Kubi pa se nevzdržno širi bolezen, ki so jo novinarsko poimenovali »vročica zelenih bankovcev«. Na otoku je namreč ameriški dolar tista denarna enota, ki odpira vsa vrata, tudi vrata same Kube. Iz potrebe po devizah so namreč karibski otok odprli tujim turistom, saj so si le tako zagotovili reden pritok denarja ob ugotovitvi, da cene sladkornega trsja in drugih izvoznih artiklov, na svetovnih borzah vztrajno padajo.
Nedvomno je bil to za Fidela Castra neprijeten sklep, tudi zato, ker je desetletja prepričeval Kubance, da tuji turisti prinašajo s seboj vso zlo današnjega sveta: igre na srečo, kriminal, prostitucijo. Voditelj revolucije je moral uporabiti vso svojo znano govorniško spretnost, da je lahko prepričal sodelavce v sklep, ki vsekakor precej odstopa od deklariranega. Tako je Kubo lani obiskalo 225 tisoč turistov.
Devize so Kubi namreč prepotrebne za izboljšanje ekonomske proizvodnje, ki je iz leta v leto vse šibkejša. V to so bili prisiljeni tudi zaradi tega, ker so veljaki iz Moskve sporočili, da bodo letos omejili »bratsko pomoč«, ki je lani znašala 4 milijarde dolarjev. Ta je prihajala v obliki preferenčnih cen za kubanske izvozne artikle in s cenejšo prodajo naftnih proizvodov.
Politična oporoka Che Guevare in vpliv na vsakdanjo prakso
Prekomorci na izlet v južno Italijo in v Dalmacijo
Pogled na Dubrovnik - »Trulli« - tipične stavbe v Apuliji
»Po sledovih naših prekomorcev in ogled bratskih mest ob Jadranu« je naslov spominskemu, pa tudi turističnemu potovanju, ki ga tudi letos organizira Odbor prekomorcev ZZB NOV občine Piran. Sodeluje pri organiziranju omenjenega potovanja seveda Tržaški partizanski pevski zbor, tako z udeležbo svojih, pa tudi družinskih članov ter prijateljev in somišljenikov, ki bo vodil vpisovanje za ta izlet. V petih dneh, kolikor bo trajal izlet, si bodo udeleženci ogledali nekatere najpomembnejše kraje, kjer so se ustanavljale prekomorske brigade, pa tudi kraje, kjer so slovenski fantje doživljali začetke druge svetovne vojne v t. i. »Battaglione speciale«; ogledali si bodo tudi razne pomembne turistične točke v teh krajih. Kar zadeva ladjo, s katero bodo potovali, naj povemo, da gre za ladjo Slavij a, ki je last Jadrolinije z Reke, in jo udeleženci preteklih potovanj že poznajo. Na njej bo v glavnem potekalo tudi življenje, povezano z družabnimi prireditvami, srečanji borčevskih organizacij iz Jugoslavije in Italije, pa tudi z nekajdnevnim skupnim življenjem, ki je vedno zelo lepo in prijetno.
Preden začnemo z opisom poteka celotnega potovanja, naj povemo nekaj besed o samem namenu in pomenu teh pobud, ki jih, skupno z Odborom prekomorcev ZZB NOV občine Piran, že skorajda tradicionalno prireja naš Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Res je, da gre tudi za turistično potovanje, torej za potovanje, ki nudi udeležencem ogled številnih italijanskih pa tudi jugoslovanskih mest z raznimi njihovimi značilnostmi in lepotami. Toda to ni prvenstveni namen potovanja, kot ni bil prvenstveni namen vseh preteklih potovanj, ki so bila že opravljena. Glavni namen je namreč spominskega značaja, torej povezovanje sedanjega delovanja Tržaškega partizanskega pevskega zbora s tem, kar predstavlja našo polpreteklo zgodovino, kar predstavlja zgodovino organiziranja naših slovenskih fantov v prekomorske brigade, kar predstavlja slavno epopejo vseh tistih prekomorskih enot, ki so se iz Barija podajale preko Jadranskega morja na dalmatinsko obalo, na tamkajšnje otoke in v kraje, kjer se je začela trda in odločna borba proti okupatorju, v kateri je toliko borcev tudi iz naših krajev dalo svoje življenje.
Tokratno potovanje pa gre še dlje. Udeleženci bodo namreč obiskali kraje, kjer so tisoči in tisoči slovenskih fantov, tja od Tolmina, pa vse do Istre, preživljali svoje življenje v tako'imenovanih »Battaglione speciale«, torej v vojaških oddelkih, kamor so fašistične oblasti dodelile vse tiste, ki so se jim zdeli politično sumljivi, torej ne-
varni za fašistični režim. In prav vključitev teh krajev v tokratno spominsko potovanj en daje celotni iniciativi še posebno vrednost in pomen, ki ga je treba še posebej počrtati.
Pa začnimo najprej z opisom izleta samega.
Izletniki se bodo 10. marca vkrcali na Reki na ladjo Slavij a in z njo odpluli proti Ravenni. Naj povemo, da bo izlet trajal do 16. marca.
Vožnja bo trajala vso noč, tako da bodo izletniki prispeli v Ra-venno v jutranjih urah. Ravenna je eno naj starejših, zgodovinsko zelo pomembnih mest ob Jadranu. Mesto je doživelo vlado različnih vladarjev še iz starorimskih časov dalje. Svoj največji vzpon pa je doživelo v času gotskega kraljestva v Italiji, ko je postalo tudi prestolnica. Ravenna je bila tudi prestolnica Bizanca v Italiji. Iz tega časa izhaja tudi zelo značilen arhitekturni slog, imenovan po Ravenni. V tem mestu je pokopan
tudi največji italijanski pesnik Dante Alighieri. V mestu so še zelo lep muzej, pinakoteka in knjižnica Classense, kjer so shranjeni nekateri zelo dragoceni antični teksti. Danes je Ravenna tudi pomembno središče pokrajine. Tu so veliki objekti petrokemične industrije, tu je tudi pomembno pristanišče.
Že v Ravenni se bodo organizatorji izleta sestali, skupno s sekcijo VZPI Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič pri TPPZ, s predstavniki mestnih oblasti in borčevskih organizacij.
Zvečer bodo izletniki nadaljevali potovanje z ladjo proti Pescari. 12. marca je predviden prihod v Pescaro, kjer bodo izletnike pričakali domačini, ki jim bodo omogočili organiziran ogled velikega industrijskega obrata za proizvodnjo olja. Od tod bodo izletniki z lastnimi prevoznimi sredstvi nadaljevali pot v Aguilo. To bo pomembna točka tega izleta, saj so prav v tem mestu in v bližnjih krajih preživljali prva leta druge svetovne
vojne primorski fantje v kazenskih bataljonih, ali kot smo že zapisali »Battaglioni speciali«. Tu se bodo še živeči bivši borci prekomorskih brigad srečali z domačini, morda tudi še z znanci iz tistih let bivanja v teh krajih; pevci Tržaškega partizanskega pevskega zbora pa bodo tu nastopili s krajšim programom.
Za zvečer je predviden odhod iz Pescare mimo otokov Tremiti proti‘Bariju.
13. marca bodo izletniki prišli v Bari. Mnogi udeleženci izletov Tržaškega partizanskega pevskega zbora mesto že poznajo. Gre za glavno mesto dežele Apulija, ki je predvsem pomembno kot pristanišče. Bari pa je tudi mesto s svojo bogato zgodovino. Tu sta prav gotovo najpomembnejša grad Svevo in bazilika sv. Nikole. Bari je bil v času vojne tudi kraj, odkoder so odhajali borci, združeni v raznih enotah, v boje na dalmatinsko obalo. Tu bo srečanje z borčevskimi organizacijami, z županom mesta Bari in s predstavniki Ju-
goslovanskega generalnega konzulata. Od tod se bodo udeleženci odpeljali s svojimi prevoznimi sredstvi do Gravine, kjer je velik spomenik, ki priča o ustanavljanju prekomorskih brigad in o skupnem boju slovenskih in italijanskih antifašistov proti nacifašizmu. Tu bo tudi glavno srečanje udeležencev izleta z domačini in bivšimi borci, ki bodo prišli iz številnih okoliških krajev, kjer so se pred tolikimi leti ustanavljale slovenske, oziroma jugoslovanske partizanske enote. Tu bo tudi koncert Tržaškega partizanskega zbora, kateremu bo sledil poseben sprejem na ladji Slavija.
Ponoči bodo izletniki zapustili italijansko obalo ter z ladjo odpluli proti Dubrovniku, kamor je predviden prihod 14. marca zjutraj. Dubrovnik je znan, kot eno naj lepših obmorskih mest, kot biser Jadrana. Ponaša se z dolgo in bleščečo zgodovino ter slovi v svetu, kot kulturni spomenik, ki uživa zaščito mednarodne organizacije UNESCO. Zelo znana je njegova mestna trdnjava. Poznana je njegova glavna ulica Stradun, nepozaben je sprehod po mestnem obzidju. Izredno lepe so cerkve v tem mestu, kjer so slike priznanih slikarjev, kot npr. Tiziana, Vasarija, Pordenona in drugih.
Tudi v Dubrovniku bodo izletnike pričakali predstavniki domače borčevske organizacije in tudi tu bo pevski zbor nastopil z nekaj pesmimi iz svojega obsežnega repertoarja. Istega dne zvečer se bodo izletniki vkrcali na ladjo in odpluli proti Hvaru.
Hvar, eden naj lepših jadranskih otokov, bo tudi zadnja točka tokratnega spominskega in turističnega izleta. Tu si bodo izletniki lahko ogledali razne kulturne in zgodovinske znamenitosti, zvečer pa bo na ladji že tradicionalna večerja, ki jo gostom na čast prireja kapetan ladje.
16. marca, to je v četrtek, bodo izletniki v jutranjih urah prispeli na Reko. Od tod se bodo z lastnimi prevoznimi sredstvi napotili proti domu.
Gre torej za izredno lep, a tudi vsebinsko pomemben izlet. Cena izleta je 400.000 lir. V to ceno je vračunana ladijska postrežba (prenočišče, trije obroki dnevno, kot tudi parkiranje vozil na ladji). Na ladji bodo imeli potniki na razpolago plesni salon, organizatorji pa bodo poskrbeli za družabna srečanja kulturnega in razvedrilnega značaja.
Vse informacije glede izleta lahko zainteresirani dobijo na tajništvu TPPZ Pinko Tomažič: Bazovica - Partizanski dom, Kosovelova ulica 1 - tel. št. 226446 ali 226133 (na domu tajnika zbora Stanka Vodopivca). Vsi, ki jih izlet zanima, naj pohitijo s prijava-
mi	NEVA LUKEŠ
TRST-BENETKE-BOLOGNA-RIM-MILAN-TURIN-GENOVA-VENTIMIGLIA-BARI-LECCE Odhodi iz Trsta
4.25	H/K Benetke
5.15	K Benetke §
5.50	H Benetke
6.17 B (Tergeste) Mestre-Milan-Tu-rin □
6.25	K Portogruaro § (1) (2)
6.50	E Benetke
8.12	H Benetke
8.50	E (Benetke Express) Benetke
9.50	K Benetke §
10.30	B (Marco Polo) Mestre-Rim *
12.25	H Benetke
13.45	K Portogruaro §
14.15	H Benetke
16.10	E Benetke-Milan
17.10	H Benetke
17.28 K Benetke
18.10	E Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. raz. Trst-Lecce)
18.55	K Benetke §
19.30	K Portogruaro §
19.53 E (Simplon Express) Mestre-Mi-lan-Domodossola-Pariz (pogradi 1.-2. raz. Trst-Pariz; pogradi 2. raz. Beograd-Pariz; spalniki in pogradi 2. raz. Zagreb-Pariz)
20.30	H Benetke
21.35	H Benetke-Milan-Turin-Geno-va-Ventimiglia (spalniki in pogradi 2. raz. Trst-Ventimiglia)
Zimski vozni red vlakov
Velja od 25. septembra 1988 do 27. maja 1989
23.00	E Mestre-Rim (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Trst-Rim; spalniki Moskva-Rim, razen ob torkih in četrtkih; spalniki Budimpešta-Rim samo ob torkih in četrtkih)
Prihodi v Trst
0.45 K/H Benetke §
1.50	H Benetke
6.50	K Portogruaro
7.20	H Ventimiglia-Genova-Turin-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. raz. Ventimiglia-Trst) '
7.45	K Portogruaro § (2)
8.13	E Rim-Mestre (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Rim-Trst; spalniki Rim-Moskva, razen ob četrtkih in sobotah; spalniki Rim-Budim-pešta samo ob četrtkih in sobotah)
8.50	E (Simplon Express) Pariz-Do-modossola-Milan-Mestre (pogradi 1.-2. raz. Pariz-Trst; pogradi 2. raz. Pariz-Beograd; spalniki in pogradi 2. raz. Pariz-Zagreb)
9.20	H Benetke §
10.13	E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. raz. Lecce-Trst)
11.13	H Benetke
13.05	K Portogruaro § (1) (2)
13.30	E Milan-Benetke
14.23 H Benetke
15.26	H Benetke
16.20	H Benetke §
17.50	H Benetke
19.10	H (Benetke Express) Benetke
19.55	K Portogruaro §
20.14	H Benetke
21.05	B (Marco Polo) Rim-Mestre *
21.40	B (Tergeste) Turin-Milan-Me-stre □
23.20	K Benetke 23.49 E Benetke
□ - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak
- samo 1. razred z obvezno rezervacijo
§ - samo 2. razred
(1)	- vozi samo do 22. 12. 1988; od 9. 1.
do 22. 3. 1989 in od 30. 3. do 27. 5. 1989
(2)	- ne vozi ob praznikih
TRST-OPČINE-LJUBLJANA-
ZAGREB-BEOGRAD-
BUDIMPEŠTA-MOSKVA-
ATENE
Odhodi iz Trsta
9.25 E (Simplon Express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Bu-dimpešta-Moskva (pogradi 2. raz. Pariz-Beograd; spalniki in pogradi Pariz-Zagreb; spalniki Rim-Budimpešta samo ob četrtkih in sobotah; spalniki Rim-Moskva, razen ob četrtkih in sobotah)
13.40	K Opčine-Ljubljana § (1)
18.38 H Opčine-Ljubljana § (1)
20.40	E (Benetke Express) Opčine-Ljubljana-Beograd-Skopje-Atene (spalniki in pogradi 2. raz. Benetke-Beograd; pogradi 2. raz. Benetke-Atene)
7.27
9.35
16.28
19.23
Prihodi v Trst
E (Benetke Express) Atene-Skopje-Beograd-Ljubljana-Opči-ne (spalniki in pogradi 2. raz. Beograd-Benetke; pogradi 2. raz. Atene-Benetke)
H Ljubljana-Opčine § (1)
H Ljubljana-Opčine § (1)
E (Simplon Express) Moskva-Budimpešta-Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki in pogradi 2. raz. Beograd-Pariz; spalniki in pogradi 2. raz. Zag-reb-Pariz; spalniki Budimpešta-Rim samo ob torkih in četrtkih; spalniki Moskva-Rim, razen ob torkih in četrtkih)
§ - samo 2. razred
(1) - ne vozi ob nedeljah in 3. 11., 8. in 26. 12. 1988; 6.1., 27. 3., 25. 4. in 1. 5. 1989
TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ-S ALZBURG -MUNCHEN Odhodi iz Trsta
5.55	H Videm-Trbiž §
7.05	H Videm (1)
7.50	H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Dunaj
10.35	K Videm §
12.20	H Videm-Trbiž
13.05	K Videm-Karnija §
14.05	H Videm
14.35	K Videm §
16.30	H Videm (1)
H - hitri vlak;
K - krajevni vlak; B - brzec;
E - ekspresni vlak
17.00	K Videm §
17.40	H Videm-Benetke
18.00	K Videm §
19.37 H Videm
21.05	H (Italien-Osterreich Express) Videm-T rbiž-Dunaj -Miinchen
23.15	K Gorica §
Prihodi v Trst
1.00	K Videm § (3)
6.30	K Gorica § (1)
7.00	K Videm §
7.50	H Benetke-Videm (1)
8.45	H (Osterreich-Italien Express) Miinchen-Dunaj -T rbiž-Videm
9.30	H/K Videm § (1)
10.25 H Videm
11.55	K Videm §
14.16	H Videm (1)
15.00	K Videm §
15.35	H Videm §
16.48 H Videm
17.45	K Videm §
18.50	K Videm §
19.42 H Trbiž-Videm
21.12	K Videm §
22.13	H (Gondoliere) Dunaj-Trbiž-Videm
24.00	K Videm §
§ - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob praznikih
(2)	- vozi samo na dan po prazniku
(3)	- vozi samo na dan po prazniku,
razen 26. 12. 1988; 27. 3. in 1. 5. 1989
Koroška enotna lista (KEL) za enotnost na volitvah
CELOVEC — Koroška enotna lista (KEL) bo tudi na tokratnih deželnihvolitvah nastopila skupaj s stranko zelene alternative, hkrati pa »izrecno pozdravlja razširitev volilnega združenja tudi na druge skupine, ker bo le tako mogoče učinkovito preprečiti nadaljnje naraščanje nevarnega nacionalizma, asimilacijo ter politično nasilje nad vsemi najšibkejšimi v naši družbi«. Še posebej se zavzema za enoten in skupni nastop koroških Slovencev na volitvah.
Tako je uvodoma poudarjeno v izjavi, sprejeti na občnem zboru KEL, ki se je končal v sredo pozno ponoči. Izvolili so 12 kandidatov za skupno listo. Ta naj ne bi bila le lista KEL iz zelenih, marveč razširjena tudi s kandidati iz vrst gibanja za drugačno Koroško in nasprotnikov ločevanja v šolstvu. O tem so se dogovarjali včeraj na zborovanju platforme za drugačno Koroško.
KEL se v izjavi zavzema za obvezni pouk slovenščine kot pogoj sožitja med slovensko in nemško govorečimi Korošci. Tak pouk naj bi zajemal otroške vrtce, malo šolo in obvezno šolstvo. »Čeprav je bil v avstrijskem parlamentu večinsko sprejet šolski zakon, ki omogoča ločevanje po jezikovnih kriterijih, se KEL jasno izreka proti vsaki šolski zakonodaji, ki predvideva narodno ali jezikovno ločevanje v šolskem sistemu na Koroškem.« Dalje se zavzemajo za ustanovitev Slovencem ustrezne trgovske akademije na slovenski gimnaziji, za dvojezično osnovno šolo v Celovcu in za dvojezične vrtce na celotnem dvojezičnem ozemlju.
Poudarili bi, da 7. člen avstrijske državne pogodbe tudi na Koroškem še ni izpolnjen tako, da bi bila zagotovljena obstoj in nemoten razvoj koroških Slovencev. Hkrati KEL podpira obe osrednji organizaciji koroških Slovencev v njunih prizadevanjih za priznanje in uresničevanje življenjskih interesov koroških Slovencev. Nadalje KEL zahteva pospeševanje dvojezičnosti v uradih, na delovnih mestih in v šolstvu ter zlasti preprečitev gospodarskega hiranja krajev, poseljenih s Slovenci, in zmanjšanje brezposelnosti v dvojezičnih občinah.
Za prvega na listi KEL so izvolili Eriča Kerta, učitelja iz Pliberka, o imenu drugega slovenskega kandidata pa so sklepali včeraj. Na prvem mestu skupne liste naj bi bil nemško govoreči kandidat - tudi tega pa še niso izbrali.
Na zboru so ponovno izvolili za predsednika Karla Smolleta, za podpredsednika pa Pavla Apavnika in Eriča Kerta.
JOŽE ŠIRCELJ
Pismeno vprašanje ministru Galloniju
Obiskal bo skupščino SR Slovenije
Poseg poslanca Renzullija za špetrski šolski center
Gabriele Renzulli
RIM — »Italijanski državljani, ki pripadajo slovenski manjšini v videmski pokrajini, so po 40 letih od odobritve republiške ustave še vedno brez vsakršne zaščite«. Tako se začenja pismeno vprašanje, ki ga je videmski socialistični poslanec in prvi podpisnik socialističnega zakonskega osnutka za zaščito slovenske manjšine Gabriele Renzulli naslovil na prosvetnega ministra Gallonija. Vprašanje se nanaša predvem na šolsko problematiko. »Pomanjkanje ustrezne zakonske zaščite se odraža zlasti na šolskem področju«, pravi Renzulli in dodaja, »da so bile tako v preteklosti kot še danes številne družine prisiljene vpisati svoje otroke v šole s slovenskim
učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem, če so jim hotele posredovati vzgojo v materinem jeziku«. Socialistični poslanec nato ugotavlja, da je za premostitev tega nevzdržnega položaja nastal na pobudo slovenskih organizacij Dvojezični šolski center v Špetru Slovenov z eno predšolsko lekcijo in z osnovnošolskim tečajem družinskega in zasebnega značaja.
Bistvo Renzullijevega vprašanja se nanaša prav na ta šolski center in na dejstvo, da ga šolske oblasti nočejo priznati. Špetrsko didaktično ravnateljstvo mu namreč z motivacijo, »da ni ustreznih zakonskih pogojev«, ni izdalo dovoljenja, da bi lahko deloval kot zasebna šola, videmski šolski skrbnik pa je na ugovor ravnateljstva šolskega centra legitimiral to zavrnitev, sklicujoč se med drugim na krajevni odlok št. 1297 z dne 26. aprila 1928, ki po Renzullijevem mnenju ne ustreza temu primeru. Dejanje videmskega šolskega skrbnika je zato za socialističnega poslanca nelegitimno in predstavlja primer izkoriščanja oblasti.
Te birokratske ovire je treba premostiti, pravi Renzulli v svojem vprašanju in terja od ministra ustrezen odgovor, ki naj dokončno reši vprašanje špetrskega šolskega centra. Ureditev zadeve ni pri srcu samo organizacijam slovenske manjšine v Italiji, zaključuje Renzulli, temveč tudi krajevni občinski in pokrajinski upravi, ki sta zagotovili špetrškemu šolskemu centru, da je bil za šolsko leto 1988-89 deležen s strani Evropske gospodarske skupnosti finansiranja načrta za okrepitev dejavnosti, ki so povezane z jezikovno vzgojo.	D. k.
Solimbergo pozitivno ocenil obisk Mirana Potrča v FJK
Mirana Potrča (na levi) je med obiskom v Trstu ob prisotnosti predsednika skupščine FJK Paola Solimberga (v sredi) sprejel tudi predsednik deželne vlade Adriano Biasutti (na desni)	(Foto Magajna)
TRST — »Obisk predsednika skupščine SR Slovenije — ugotavlja predsednik deželnega sveta F-JK Solimbergo — je ponovno potrdil, kako je važno, da se zakonodajni organi srečujejo in obravnavajo specifična vprašanja o sektorjih, za katera so pristojni. Poleg tega ima njegov obisk velik politični pomen, ker se je prvič zgodilo, da je tako pomemben politični predstavnik odkrito in pogumno v tujini orisal notranji položaj lastne države.«
Tako je včeraj izjavil predsednik skupščine F-JK, ki je obenem dodal, da je obisk Mirana Potrča v deželnem svetu še potrdil važnost vloge, ki jo imajo zakonodajne skupščine. Po nje-
govem mnenju je zato ^potrebno, da se v tem vedno bolj odprtem in dinamičnem srednjeevropskem prostoru (kot je F-JK poudarila tudi na zasedanju o ureditvah in priostojnostih članic delovne skupnosti Alpe-Jadran) institucionalizira sodelovanje med zakonodajnimi organi, ki se morajo večkrat izreči o vprašanjih skupnega interesa.
»Dozorel je namreč čas, da se tudi zakonodajnim skupščinam članic delovne skupnosti Alpe-Jadran prizna na institucionalni ravni njihovo delovanje. In tudi zaradi tega — je zaključil Solimbergo — sem z zadovoljstvom sprejel vabilo predsednika Potrča za obisk v slovenski skupščini.«
Bolnišnica Franja: škode je okrog deset milijard dinarjev
Dovozna pot za odstranjevanje plazu
Planinci in gorski reševalci so ob skrajnem tveganju iz barak spravili na varno vso premično dediščino
IDRIJA, LJUBLJANA — Idrijski občinski izvršni svet je na četrtkovi seji seznanil z ukrepi za odpravo posledic plazu, ki je konec minulega tedna delno zasul sotesko reke Pasice, kjer leži partizanska bolnišnica Franja. Po grobih ocenah posameznih strokovnih komisij, ki so si ogledale prizorišče te naravne nesreče, je plaz povzročil za najmanj 10 milijard dinarjev škode. Ker ta vsota presega 3 odstotke lanskega družbenega proizvoda idrijske občine, so na seji izvršnega sveta ustanovili posebno komisijo za natančno oceno škode ter potrebnih sanacijskih ukrepov in sicer po metodologiji, ki velja za pridobitev solidarnostnih sredstev.
Medtem pa soško gozdno gospodarstvo, oziroma gozdarstvo iz Idrije pripravlja dovozno pot, po kateri bo v bližino plazu pripeljala mehanizacijo, s katero naj bi že prihodnji teden za-
bodo morali obenem sanirati še vsa okoliška pobočja ter z miniranjem odstraniti približno 30 tisoč kubičnih metrov drsnih ploskev zemlje, ki še vedno ogrožajo sotesko reke Pasice, oziroma partizansko bolnišnico.
O tej nesreči je v četrtek razpravljal tudi svet za tradicije pri RO ZZB NOV Slovenije; obravnaval je poročilo o obsegu in posledicah naravne katastrofe, ki je poškodovala bolnišnico ter o poteku akcije za njeno obnovo. Izrazili' so vse priznanje planincem in gorskim reševalcem, ki so ob skrajnem tvega-
nju iz nje že spravili na varno vso premično dediščino, pa tudi vsem drugim posameznikom in ustanovam, ki so se na čelu s skupščino občine Idrija in Mestnim muzejem takoj lotili načrtovanja obsežnih del, s katerimi bi preprečili večjo škodo, omilili posledice te naravne katastrofe in končno ponovno usposobili ta edinstveni naravni, kulturni in partizanski spomenik.
Svet za tradicije je sklenil takoj
spodbuditi nabiralno akcijo za sanacijo tega pomnika človečnosti. V sporazumu z Mestnim muzejem Idrija sporoča, da lahko darovalci svoje prispevke nakažejo na tekoči račun muzeja; 52020-603-30832 z navedbo »za sanacijo partizanske bolnišnice Franja«. Hkrati pa Mestni muzej sporoča, da bo v kratkem objavil v isti namen posebno številko tekočega računa.
(šf, lb)
Brezno na Kaninu najgloblje v Jugoslaviji
KOPER — Skalarjevo brezno na Kaninu je globoko 900 metrov, je ugotovila ekipa jamarjev iz slovenskih klubov, ki se je minuli konec tedna mudila v jami. S to številko je torej padel dosedanji jugoslovanski globinski rekord 898 metrov, ki ga je imela kraška jama Brezno na Vjetrnih gorah (Durmitor).
Sprva so izmerili za enajst metrov manjšo globino, kar bi bilo manj od rekorda, po računalniškem preverjanju posameznih elementov pa so ugotovili, da gre za najglobljo znano jamo v Jugoslaviji. Pet metrov nad dno je prišel Janko Brajnik, član koprskega jamarskega društva Dimnice, tam pa mu je zmanjkalo vrvi.
Zato ni izključeno, da se brezno še nadaljuje, na kar kažejo tudi še neraziskani stranski meandri, kamor izginja voda. Koprski jamarji, ki imajo največ zaslug pri odkrivanju skrivnosti jame, nameravajo čez čas z raziskovanjem Skalarjevega brezna nadaljevati; takšne pa so najbrž tudi namere drugih jamarskih društev.
Demokracija v tovarnah Furlanije: polemika med CGIL ter KPI in UIL
Na Obali uspešno premagujejo probleme v oskrbi z vodo
VIDEM V sedanjem dokaj napetem vzdušju na sindikalni ravni, ki sta 9a »segrela« primer fiata in pa spor o davčni politiki se je Furlaniji odprl še en problem, ki je zajel sindikalni fede-faciji CGIL in UIL in KPI. Zadostovalo ]e le nekaj besed komprenzorialnega tajnika CGIL Maria Zarlija o notranji demokraciji v furlanskih tovarnah in ?e se je odprla nič kaj idilična polemika.
Do kolikšne mere je sindikalna izkaznica za delavce v furlanskih tovar-hah ovira za napredovanja? Kakšno je “zdravstveno« stanje demokracije na delovnih mestih? Vprašanji se vključujeta v širšo razpravo o primeru tuniške tovarne, oziroma o njenem mo-elu sindikalnih odnosov, o čimer se v eh dneh razpravlja na naj višjih rav-eti. Odgovori na ti vprašanji so raz-i/jUi: na eni strani CGIL, na drugi pa nj 1 in tudi UIL. Gre za različna gleda-ij!a.° osrednjem problemu za tiste po-imCne in družbene sile, ki zagovarjajo erese delavskega razreda, p*, il..fiata ni naletel na plodna tla v ftaniji. Če bi delodajalci ovirali de-
lavce s sindikalno izkaznico bi tako njihovo ravnanje takoj obsodili,« tako se je izrazil tajnik CGIL Zarli. Na njegovo izjavo je takoj reagirala KPI, sedaj pa se je ob Zarlija polemično obregnila tudi sindikalna federacija UIL. Komunisti so spomnili Zarlija, da je moral sam generalni tajnik stranke Natta že nastopiti v obrambo sindikalnih pravic delavcev v Furlaniji, kot sedaj dela Occhetto s fiatom. Sindikalna federacija UIL pa dodaja, da tudi v furlanskih tovarnah vlada »določeno« vzdušje. To se dogaja predvsem v srednje-majhnih podjetjih, kjer so delavci, ki se odpovejo sindikalni izkaznici, deležni »posebne pozornosti«. Pojav obstaja, čeprav na ne tako očiten način, tudi v večjih podjetjih, kar tudi dokazuje primer delgata UIL, ki so ga po mnenju sindikata odpustili na nezakonit način.
Zarli je sicer nekoliko omilil svoje stališče, bistva pa ni spremenil. V Furlaniji ni po njegovem mnenju nobenega podjetja, ki bi sledilo fiatovemu modelu.
KOPER — »Vodilo, da se mora obalno območje kar najbolj "osamosvojiti" v preskrbi z vodo, je bilo eno od temeljnih izhodišč pri načrtovanju razvoja vodooskrbe v tem srednjeročnem obdobju, pa tudi v obdobju do leta 2000 in naprej,« je med drugim poudaril Ivan Žigon z Rižanskega vodovoda, ko je delegatom Obalne samoupravne interesne skupnosti za vodno oskrbo predstavljal zahtevne načrte, programe za to leto.
Z okrog 30 milijardami din vrednosti je letos na Obali nedvomno najpomembnejša (vodovodna) naložba dograditev še 5,6 kilometrov magistralnega cevovoda od Rižane proti Kopru. Ta se je lani "ustavil" v Bertokih, že pred zimo pa so nadaljevali z deli in zdaj je na novem gradbišču zelo živahno. Gradbincem in monterjem je vreme naklonjeno in če se bo tako nadaljevalo, bodo vodovod dokončali v maju letos, tako kot je predvideno. Ko je Žigon govoril o naložbah, je poudaril velik pomen doslednega izpolnjevanja planov (predlanskim novo črpališče za izvirom Rižane, ki omogoča črpanje 350 litrov vode v sekundi, lani prvi del magistralnega cevovoda, ki je obalnemu omogočil dobavo dodatnih 60 litrov vode v sekundi), kar potrošniki vode na Obali že občutijo. Trenutno so namreč razmere na izvirih v Istri, od koder na obalo dobijo okrog polovico vse pitne vode, izjemno kritične in če ne bi bile izpeljane naložbe v omenjene objekte v Rižani in cevovod proti Kopru, bi danes na obalnem območju bržčas že občutili pomanjkanje vode. Tega pa danes, kljub prepolovljenosti izdatnosti vodnega
vira Gradole na Hrvaškem, od koder se po letu 1990 začenjajo omejitve pri dobavi vode, še ne občutijo.
Delegati so podprli tudi programe hidrogeoloških raziskav, s katerimi se bo povečala zanesljivost podatkov o možnosti dodatnega črpanja vode iz podzemnih akumulacij za izvirom Rižane, pripravo tehnične dokumentacije za več manjših projektov ter tudi dograjevanje vodovoda (višinskega) na območju KS Gračišče, kjer je treba dokončno realizirati projekt o zgraditvi 6 kilometrov cevovoda in 60 kubičnem rezervoarju za prebivalce oziroma potrošnike, kjer še nimajo "pravega" vodovoda.
Zadnja seja sisa za oskrbo z vodo (čeprav spet na robu sklepčnosti) je bila tudi slavnostna, saj so na njej ocenili tudi desetletno delovanje Obalne samoupravne interesne skupnosti za vodno oskrbo, podelili pa tudi 21 različnih priznanj organizacijam in posameznikom za njihov velik prispevek na področju razvoja vodooskrbe na obali. Priznanje z zlato plaketo je dobila Mirka Centa, članica obalnega IS, ki požrtvovalno dela na področju vodooskrbe od 1982. leta dalje, priznanja s srebrno plaketo so dobili Milan Vatovec, Leopold Gorjup, Viktor Lozej in Ivan Žigon, priznanja z bronasto plaketo pa Mira Stopar, Jadran Šarkanj in Stipan Forgič. Priznanja ob desetletnici skupnosti so dobili IS Skupščine obalne skupnosti, OVS Primorske, Casind Portorož ter deset posameznikov.
DUŠAN GRČA
Združenje kraških vasi predstavilo javnosti svoje načrte
Kako kulturno, športno in gospodarsko ovrednotiti bivše taborišče pri Padričah
Obrtniška in trgovinska cona, večnamenski športni center in vojni muzej: vse to bi lahko v nekaj letih zaživelo v bivšem begunskem taborišču pri Padričah. Tak je vsaj predlog Koordinacijskega združenja kraških vasi (KVKZ), se pravi organizacije, ki združuje kulturna, športna in druga društva iz Bazovice, Gropade, Padrič in Trebč ter od Banov in Ferlugov. Svoje zamisli in načrte, pa tudi svoj pravni položaj v nekdanjem taborišču, so voditelji združenja s pomočjo strokovnjakov obrazložili časnikarjem, predstavnikom javnih ustanov in drugim, ki so se včeraj dopoldne udeležili njihove tiskovne konference na tržaškem sedežu agencije ANSA.
Okvirna načrta za večnamenski športni center in za vojni muzej sta že pripravljena. Izdelala sta jih arhitekta Marino Kokorovec oziroma Giorgio Cremese, ki sta jih na tiskovni konferenci tudi predstavila. Večnamenski športni center naj bi nastal v osrednjem delu kompleksa, ki skupno meri-kar 54 tisoč kvadratnih metrov. Obsegal bi veliko pokrito igrišče za hokej na ledu (ki bi ga ob potrebi lahko razdelili v tri manjša igrišča za rokomet, tenis in drsanje), pokrit bazen, pokrito keglišče, manjšo telovadnico, okrepčevalnice, prenočišča za atlete, razna skladišča in upravne prostore. Kokorovec je poudaril, da bi vse te strukture lahko uredili v že obstoječih zgradbah, poleg krajanov pa bi se jih lahko redno posluževali prebivalci Trsta in dobršnega dela Furlanije-Julijske krajine, saj so Padriče dobro in hitro dosegljive tudi iz Tržiča in celo iz Vidma.
Načrt za večnamenski športni center je skupno z načrtom za konjušnico pri Padričah dala v prid KZKV izdelati Kraška gorska skupnost in je zdaj vložen pri deželni upravi. Kot rečeno, pa naj bi poleg športnega središča v bivšem taborišču uredili tudi vojni muzej. Gre seveda za de Henriguezo-ve zbirke, ki štejejo kakih 1.000 primerkov starega orožja in druge vojaške opreme ter kakih 25.000 knjig. Kot znano, je del tega materiala že zdaj pri Padričah, ostalo pa je razkropljeno po raznih skladiščih v mestu in drugod. Arh. Cremese je okvirno določil, da bi muzej obsegal ločene razstavne prostore za večje in manjše eksponate, kinoteko, knjižnico, konferenčno dvoranico, arhiv, skladišče, laboratorije za restavriranje in snemanje mikrofilmov, mehanično delavnico, upravne in servisne prostore. V muzeju bi bilo 10 stalno zaposlenih, občasno pa bi sodelovali tudi zunanji izvedenci. Muzej bi skupno s celotnim kompleksom, v katerem bi uredili tudi obrtniško in trgovinsko cono, upravljal konzorcij, ki bi ga poleg KZKV in morebiti drugih zasebnikov osnovale razne javne uprave in ustanove.
Tiskovna konferenca KZKV se je pričela s pozdravnim nagovorom predsednika Karla Grgiča in z uvodnim poročilom tajnika Davida Malalana. Slednji je predstavil KZKV ter nato spregovoril o nastanku bivšega begunskega taborišča in o stanju, v katerem se le-to danes nahaja. Malalan je pri tem predvsem postavil na laž trditve, ki so jih v zadnjih časih izrekli nekateri krajevni politični predstavniki in jih širila nekatera tr-
žaška občila, po katerih naj bi se KZKV protizakonito in nasilno polastilo kompleksa na škodo tržaške občinske uprave in še posebej de Henri-guezovega vojnega muzeja.
Kot je pozneje med razpravo še podrobneje pojasnil odvetnik Bogdan Berdon, je v resnici protizakonito nastalo že samo begunsko taborišče, saj so ga zgradili na zemljiščih, ki so bila svoj čas razlaščena za gradnjo pobolj-ševalnice za mladoletne, se pravi v druge namene. KZKV je vsekakor danes zakoniti posestnik kompleksa. To je naposled prišlo do izraza lanskega julija, ko je tržaška občinska uprava izgubila pravdo z njim. Malalan in Berdon pa sta poudarila, da je KZKV pripravljeno bivše taborišče redno prevzeti od formalnega lastnika, to je od države, in da je v ta namen pred nekaj dnevi vložilo prošnjo na Finančno upravo v Trstu.
Med številnimi udeleženci tiskovne konference so bili tudi predstavniki tržaške občinske uprave in predsednik Tržaške turistične ustanove Barison. Le-ta se je oglasil k besedi kot predstavnik ene izmed ustanov, ki so osnovale zdaj že razpuščeni konzorcij za upravljanje de Henriguezovega muzeja. Dejal je, da bo njegova ustanova z naklonjenostjo vzela v pretres prikazane načrte. Pristaviti velja, da se je svoj čas podobno izrazil tržaški župan Richetti. Včerajšnje tiskovne konference sta se udeležila tudi bivši upravnik de Henriguezovega muzeja Dobran in bivši muzejski čuvaj Aldo Bobek. Pred nedavnim sta osnovala odbor za varovanje de Henriguezove zapuščine, včeraj pa sta ponudila KZKV sodelovanje, (mb)
Na sliki (foto Magajna): pogled na dobro obiskano tiskovno konferenco.
Deželna odbornika Carbone in Vespasiano gosta Kraške gorske skupnosti
Kraška gorska skupnost bo v torek popoldne gostila podpredsednika deželne vlade in odbornika za prostorsko načrtovanje Gianiranca Car-boneja in njegovega kolego za turizem in vprašanja razvoja gorskih področij Carla Vespasiana. Visoka predstavnika deželne vlade bosta sodelovala na srečanju o vprašanju ureditve jusarskih zemljišč in gozdarskih služb v Furlaniji-Julijski krajini. Gre nedvomno za zanimivi in aktualni tematiki, ki od blizu zanimata ne samo pristojnosti KGS, ampak tudi naših občinskih uprav in krajevnih jusarskih odborov. Na torkovo srečanje, ki bo od 17. uri na sedežu KGS v Sesljanu, je predsednik Marino Pečenik med drugim povabil tudi župane, predsednika Pokrajine Crozzolija in načelnika deželne gozdarske službe Barocchija.
Sesljansko srečanje bo verjetno tudi priložnost za odkrito soočanje o problemih in o pristojnostih Kraške gorske skupnosti, ki že preveč let čaka na odobritev svojega statuta.
V dvorani DISPRAL pri Domju bo nocoj že tradicionalna novoletna družabna večerja z glasbo in plesom, ki jo prireja pokrajinski odbor VZPI-ANPI za svoje člane, njihove družine, aktiviste, za člane sorodnih organizacij ter za prijatelje in simpatizerje. Za informacije, kot tudi za rezervacijo še prostih miz, naj se zainteresirani obrnejo na urad VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3, tel. 730306, kot tudi pri krajevnih sekcijah.
Pristojne oblasti naj rešijo vprašanje odlagališč
Manifestacija prevoznikov po mestnih ulicah
Problematika odlagališč inertnih materialov v tržaški občini je že vrsto let odprta, saj pristojne oblasti niso poskrbele, da bi uredile primerne in dovolj velike deponije. Če pomislimo, da so prav’ na področju tržaške občine v teku velika javna gradbena dela (hitra cesta, gradnja novega štadiona, da omenimo le nekatera) in če pomislimo še na vse ostale gradnje, se lahko prav dobro zavedamo, da je osrednje odlagališče izredno potrebno. Občinska uprava je v zadnjem obdobju iskala le začasne rešitve. Trenutno deluje le deponija na desnem bregu potoka Osp, a tudi ta je že popolnoma napolnjena. Po ocenah strokovnjakov leži na gradbiščih preko 30 tisoč kubikov materialov, kar predstavlja že veliko nevarnost. V Trstu deluje na tem področju preko 150 podjetij, v glavnem le obrtnih, ki imajo na razpolago skoraj 300 vozil vseh velikosti. Jasno je torej, da je prav ta dejavnost dober vir dohodkov mnogih družin, saj so podjetja v glavnem majhna in vezana na vsakodnevne dohodke. Stanje na tržišču se je še poostrilo, ko je v prvi polovici septembra občinska uprava odločila, da smejo odlagati na levem bregu Ospa le vozila do 50 stotov nosilnosti. Na tak način so bila mnoga podjetja popolnoma izključena iz poslovanja.
Obrtna združenja (SDGZ, Associazi-one artigiani in CNA) so oklicala za včeraj splošno stavko zato, da bi pristojne oblasti opozorila na to problematiko. Zgodaj dopoldne je preko 80 vozil bilo razvrščenih v industrijski coni in se je podalo skozi mestne ulice tja do zelenjavnega trga. Delegacija združenj prevoznikov se je podala na Prefekturo, kjer jo je sprejel namestnik vladnega komisarja dr. Ravalli. Prevozniki so strnjeno prikazali stanje v občini in zaprosili za posredovanje pri odgovornih oblasteh, da se zadeva čim hitreje uredi, predstavnik Prefekture pa je zagotovil svoje posredovanje. Ista delegacija se je kasneje podala na Občino, kjer jo je sprejel odbornik za javna dela Cernitz, ki je sporočil, da bo s ponedeljkom odprto drugo odlagališče na levem bregu Ospa, kjer bodo lahko odlagali tovornjaki z nosilnostjo do 150 stotov. Žal ima to odlagališče le od 10 do 12 tisoč kubikov porabnega prostora, ki bodo po vsej verjetno napolnjeni v roku 20 dni. Kasneje naj bi bilo na razpolago novo odlagališče v Križu, kjer so bila rešena tudi vsa odprta vprašanja. Govor je bil tudi, da bo baje prišlo do odprtja nekega privatnega odlagališča, a vendar je zadeva še dokaj nerazčiščena. Skratka edina možnost, ki bi rešila problematiko za daljše obdobje, je sprejetje načrtov in izvajalnih norm za razširitev obale v Barkovljah oziroma na robu starega pristanišča. O tej pobudi se govori že dalj časa, a ni videti, da bo zadeva rešena v doglednem času. Med prevozniki nastaja bojazen, da se bodo v najkrajšem čašu ponovno znašli brez dela. (ok)
Sprevod avtoprevoznikov na Nabrežju
(foto Magajna)
Delavci nasprotujejo ”divji privatizaciji“ italijanskih luk
»Nočemo propada tržaškega pristanišča«
Italijanska pristanišča so v teh dneh v vrtincu ostrih polemik in predvsem stavkovnega gibanja, ki dejansko hromi njihovo obratovanje. Iskro za protest, ki se je iz Genove kmalu razširil po vsej državi, je prižgal minister za trgovsko mornarico Prandini, ki je pred koncem leta podpisal vrsto upravnih odlokov za korenito preureditev pristaniških dejavnosti, z novimi predpisi za manipulacijo blaga, za sklepanje tarif ter za vzpostavitev novih odnosov med raznimi pristaniškimi komponentami. Minister je skratka prižgal zeleno luč za dodatno privatizacijo pristaniškega sektorja, ki bi hočeš nočeš v nekaj letih privedla do ukinitve tako imenovanih delavskih kompanij, ki so posebno v Trstu, Genovi in v Livornu Ze desetletja, skupaj s pristaniškimi ustanovami, duše italijanskih luk. Prandinijevi odloki so trenutno' le upravnega značaja, vlada pa jih v kratkem namerava predložili tudi parlamentu, kar pomeni, da gre za izbire, ki odgovarjajo točni politični logiki.
Minister verjetno ni pričakoval, da bodo odloki sprožili med delavci tako negativne reakcije, zato bi se moral prej posvetovati s sindikati in s samimi pristaniškimi ustanovami, ki so zelo dobro seznanjene s položajem v posameznih lukah. Nekateri pa pravijo, da je Prandini dobro vedel za posledice teh odlokov in da je namerno hotel sprožiti verižne reakcije pristaniščnikov, da bo javno mnenje morda prišlo do zaključka, da se delavci branijo na "starih in preživelih okopih" in da kompanije samo trmasto vztrajajo na "ekonomskih in družbenih privilegijih". V resnici pa so ministrski odloki vsaj do sedaj povzročili le dolge stavke in skoraj popolnoma ohromili vso pristaniško dejavnost, ki je eden vitalnih sektorjev državnega gospodarstva.
Delavci in njihova sindikalna predstavništva odločno zavračajo te očitke ter podčrtujejo, da bi Prandinijevi odloki, če jih bo parlament uzakonil, povzročili hudo škodo vsemu pristaniškemu sektorju. Ne gre za obrambo nikakršnih privilegijev delavcev in njihovih kompanij, so na včerajšnji tiskovni konferenci podčrtali predstavniki CGIL, CISL in UIL,
predčasni upokojitvi več tisoč pristaniščnikov. »Če je potrebno, smo pripravljeni na nove žrtve in na nove dogovore, ne morejo pa zahtevati od nas, da si sami podpišemo smrtno obsodbo, ki bi pomenila tudi prvi korak k izumiranju javnih pristanišč«, pravijo delavci, ki dodajajo, da bo težko čez noč nadomestiti njihovo dolgoletno profesionalnost in njihove poklicne izkušnje.
Stavke so skoraj popolnoma ohromile tudi tržaško luko. »Tukaj nas ne more nihče obtožiti, da nasprotujemo soudeležbi zasebnikov pri upravljanju pristanišča, saj se je prav naša kompanija ob podpori sindikatov pred kratkim v prvi osebi angažirala pri novi delničarski družbi za vodenje pristaniških operacij, pri kateri so poleg pristaniške ustanove soudeleženi tudi zasebni špediterji in krajevni gospodarstveniki«, menijo sindikalisti, ki so z velikim zanimanjem sprejeli tudi načrt POLIS za preureditev starega pristanišča in ki je, kot znano, prvenstveno zasebna pobuda. Prandinijevi odloki po mnenju delavcev in sindikatov peljejo v novo dopolnilno blagajno in v nove predčasne upokojitve, ne da bi pri tem tržaško pristanišče kakorkoli kaj pridobilo, prav nasprotno.
Sklepi ministra za trgovsko mornarico so strnili sindikalne vrste kompanije in uslužbencev pristaniške ustanove, ki so enotno prekrižali roke. Prandini je vsekakor včeraj na pritisk stavk in razširjenega nezadovoljstva, ki vlada po vseh pristaniščih, začasno "zamrznil" svoje odloke, čeprav, kot je sam povedal, jih ne misli preklicati. "Zamrznitev" predstavlja za delavce, ki se borijo v težkih pogojih, že precejšen uspeh, sindikalne organizacije pa zelo zaskrblja molk javnega mnenja. Molči predsednik pristaniške ustanove Zanetti, molčijo krajevne uprave in tudi vodilne stranke, ki si posebno pred volitvami polnijo usta z gesli v korist pristanišča, v tem času pa glasno opozarjajo na "usodno" leto 1992, ki pa zna biti žal za našo luko leto dopolnilnih blagajn in novih množičnih upokojitev.
SANDOR TENCE
(foto Magajna)
ampak za zaščito pristanišč kot javnokoristnih ustanov. Delavci in sindikati so na vsedržavni in na krajevni ravni vedno podpirali prizadevanja za reforme in za racionalizacijo pristaniških dejavnosti, kot jasno priča dejstvo, da so pred nekaj leti, sicer z velikimi žrtvami in ob negodovanju baze, sprejeli zakon o
Na zavodu Ž. Zois spet reden pouk
Na Trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois se je včeraj po skoraj treh tednih končno začel redni pouk. Zaradi božičnih in novoletnih praznikov, nato pa še zaradi štiridnevnega protesta dijakov so bile šolske klopi ves ta čas prazne in šele včeraj so dijaki ponovno stopili v razrede.
Četrtkov razčiščevalni sestanek na Pokrajini je namreč zgladil vse spore, tako med Zavodom in pokrajinsko upravo kot med dijaki in vodstvom Zavoda. Pokrajinski upravitelji s predsednikom Crozzoli-jem na čelu so namreč še enkrat zagotovili, da bodo čim prej, se pravi pred koncem februarja, rešili vprašanje pomanjkanja upravnega osebja in zaposlili poklicnega tajnika. Ravnatelj Zavoda pa se je obvezal, da bo v tem času - že pred prihodom novih »delovnih moči« -
skušal rešiti ostale probleme, na katere so s svojim protestom opozorili dijaki.
Edina naloga predstavnikov dijakov na včerajšnjem kratkem zborovanju pred šolskim poslopjem je bila torej ta, da so povedali svojim sošolcem, kako je potekalo srečanje na Pokrajini. Nato pa so vsi dijaki končno odšli v razrede. Zaenkrat so se stvari rešile, če pa pokrajinski upravitelji ne bodo držali svojih obljub - so napovedali dijaki - bodo konec februarja uprizorili nov protest.
Če bo življenje na Trgovskem zavodu kmalu steklo kot običajno, pa bodo v prihodnjih dneh verjetno protestirali dijaki Poklicnega zavoda Jožef Stefan. Tudi oni imajo namreč veliko prostorsko stisko, ki je Pokrajina kljub gradbenim delom zadnjih let še ni popolnoma rešila.
Potrebna je širša razprava vseh zainteresiranih komponent
Bo racionalizacija šolske mreže prizadela tudi slovenske šole?
Velika zaskrbljenost na Deželi
ATT izpadla iz sklada za reindustrializacijo?
Te dni je veliko govora in pisanja o racionalizaciji šolske mreže v vsedržavnem merilu in, kar nas še posebno zanima, tudi na Tržaškem. Že oktobra lani je parlament izglasoval zakon, po katerem naj bi veljala nova pravila za delovanje ravnateljstev osnovnih in srednjih šol. Za obstoj ravnateljstva za osnovno šolo je potrebno, da ima ravnateljstvo vsaj 50 učnih mest (učitelji in vzgojiteljice). Nižja srednja šola bo obdržala svoje ravnateljstvo in bo s tem samostojna, če jo bo sestavljalo vsaj 12 razredov. Za obstoj višjih srednjih šol, upoštevajoč njihovo usmeritev, je potrebno vsaj 25 razredov. Razumljivo je, da ne bo nikoli mogoča združitev dveh zavodov različne smeri, pa čeprav bi imela manj kot 25 razredov.
Običajno izvajanje zakonov se precej zavleče in marsikdaj tudi izmaliči. Verjetno tudi zaradi tega je ministrstvo za javno šolstvo zahtevalo preteklega 21. in 22. decembra, da vsi šolski skrbniki do 5. januarja sporočijo kratkoročne in dolgoročne načrte o združevanju ali ukinjanju šol vseh vrst in stopenj.
Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst - je vključeval vprašanje združevanja ali zapiranja šol na dnevni red vseh svojih zadnjih srečanj. Na vseh diskusijah je prevladalo mnenje, da bi vsaka združitev ali ukinitev slovenske šole pomenila obubo-žanje celotne naše manjšine. V tem smislu so se njegovi predstavniki razgovarjali tudi z deželnim šolskim
skrbnikom in s predstavniki Komisije za vprašanja slovenske šole.
Na seji 21. decembra je skrbnik zagotovil, da nova navodila ne zadevajo slovenskih šol in da zato ne bo sprememb v naši šolski mreži. Ker pa je ministrstvo zahtevalo kratkoročni in dolgoročni načrt za vse šole, so prizadete tudi slovenske šole. V načrtu, ki je le predlog za dokončnega, o katerem se bodo sicer morali izreči okrajni šolski sveti, pokrajinski šolski svet, Komisija za vprašanja slovenskih šol in krajevne uprave, so zapopadena tudi slovenska ravnateljstva. Iz zelo dobro obveščenih virov izhaja, da je v osnutku načrta že s 1. 9. 89 predvidena združitev dveh didaktičnih ravnateljstev in sicer pri Sv. Jakobu in Sv. Ivanu, s 1. 9. 90 pa združitev dveh ravnateljstev obvezne nižje srednje šole Igo Gruden v Nabrežini in Fran Erjavec v Trstu. Druge spremembe niso predvidene.
Če bi združili obe omenjeni didaktični ravnateljstvi, bi novonastalo ravnateljstvo upravljalo vse slovenske osnovne šole v mestu, od Barkovelj do Sv. Ivana, Katinare in Sv. Ane. Taka poteza bi bil pravi absurd: ena sama oseba bi morala slediti vsem slovenskim mestnim šolam in to ob pomoči ene tajnice in ene uradnice! Tolaži nas misel, da naše šole dobro delujejo tudi brez stalnega nadzorstva ravnateljice.
Drugi predlog: nižji srednji šoli Gruden in Erjavec. Res, da vsaka ne
premore več kot tri razrede in da bi upravna združitev ukinila eno ravnateljstvo, pustila pa bi pri življenju obe šoli, od katerih bi ena bila v podrejenem razmerju. Vendar razdalja med eno in drugo šolo je zelo velika in ne daje možnosti bodočemu ravnatelju in še manj staršem za srečanja in razgovore.
Že 3. januarja t. 1. je zasedal šolski odbor v razširjeni sestavi, prisotni so bili tudi predstavniki ravnateljev in organizacij, ki delujejo na vzgojnem področju. Po izčrpni razpravi je bilo poudarjeno, da imajo naše šole poseben juridični status, ki jim zagotavlja obstoj, da o slovenskih šolah morajo razpravljati politiki, šolniki, starši in sindikalisti in da bo o tem potrebna razprava v širšem krogu. Prav v ta namen je bila sklicana razširjena seja enotnega šolskega odbora, ki bo v ponedeljek, 16. januarja.
Določila, ki so prišla iz Rima, imajo tudi neko omejitev. Napovedujejo ukinitve in" združitve šol, upoštevati pa morajo socialno-ekonomske razmere in ne smejo obubožati nek teritorij z odpravo obstoječe šolske službe.
V tem smislu so nastopili tudi predstavniki Sindikata slovenske šole na srečanju s šolskim skrbnikom. V prihodnjem tednu je napovedana seja Komisije za vprašanje slovenskih šol in prav na tem forumu bo tekla najbolj tehtna in prizadeta razprava.
STANKO ŠKRINJAR
Vprašanje prihodnosti škedenjskega železarskega obrata je po novoletnem zatišju — v pričakovanju novih potez rimske vlade — v zadnjih dneh znova privrelo na površje. Vode je namreč skalil komaj odobreni zakonski odlok o posegih za reindustrializacijo v oklestenem železarskem sektorju, ki tržaškemu obratu namenja le tako imenovane »ukrepe za socialno podporo« (s katerimi bodo na primer omogočene predčasne upokojitve in druge alternativne zaposlitvene rešitve). Nobenega upanja pa odlok ne daje glede možnosti državnih investicij za preus-troj škedenjskega obrata, saj napovedanih dodatnih 60 milijard iz finančnega zakona (del katerih naj bi bil namenjen tudi Trstu) enostavno priključuje enotnemu skladu za reindustrializacijo območij Ternija, Neaplja, Taranta in Genove in ga tako povečuje na celih 660 milijard lir.
Včeraj sta spričo takega razvoja dogodkov izrazila veliko zaskrbljenost tako podpredsednik deželnega odbora Carbone kot deželni odbornik za industrijo Saro. »Nimamo elementov, da bi dvomili v to, da je famoznih 20 milijard lir Trstu vseeno zagotovljenih s tako imenovano politično voljo,« je včeraj med drugim izjavil Carbone, »vendar obstaja nevarnost, da bi združitev skladov in način njihovega upravljanja, kot ga predvideva zakonski odlok, omajala to voljo. Pri tem pa je povsem na dlani, da za potrebe rein-dustrializacije Skednja po omenjenih 20 milijardah ni bil narejen več noben korak naprej in da bo zato morala znova poseči Dežela in še enkrat
Stališče univerzitetnih docentov Ferruccia Mosettija in Marie Zadro
Vrsta tehničnih opomb proti sinhrotronu na Krasu
Proti postavitvi sinhrotrona pri Bazovici sta se z odprtim pismom predsedniku deželnega odbora Adrianu Biasuttiju in sredstvom javnega obveščanja izrekla te dni tudi univerzitetna profesorja Ferruccio Mosetti in Maria Zadro. Prvi je bil vrsto let ravnatelj Eksperimentalnega geofizikalnega observatorija, oba pa poučujeta geofizikalne vede na Univerzi v Trstu.
V krajšem uvodu avtorja pisma ugotavljata, da je sklep o gradnji sinhrotrona bil sprejet z nenavadno hitrico, mimo volje državljanov in kraške skupnosti, pa tudi brez vsakršne skrbi za ohranjanje kraškega okolja. Toda mimo teh ocen sta docenta odločno proti gradnji sinhrotrona ne le pri Bazovici, pač pa na Krasu sploh, predvsem iz teh-nično-znanstvenih spoznanj. Na izbranem področju, ugotavljata Mosetti in Zadrova, je namreč značilnih kraških pojavov največ. Anomalije pri električni odpornosti tal so ugotovili že pri meritvah za gradnjo plinovoda, ki so ga prav iz teh razlogov prestavili bolj proti zahodu. Nadalje pripominjata, da so podrobne meritve za ugotavljanje podobnih
geoloških in geofizikalnih pojavov že opravili na doberdobskem področju, kjer so prvotno nameravali postaviti protosinhrotron, ki pa so ga nato iz neznanih razlogov zgradili pri Ženevi. Doberdob-sko področje je podobno bazovskemu, vendar ni znano, trdita docenta, da bi se poslužili ' dober-dobskih" izsledkov oziroma, da bi tudi na tržaškem Krasu opravili podobne analize.
Drugi tehnični argument proti sinhrotronu na Krasu je prav v zvezi z visoko električno odpornostjo terena, kar praktično onemogoča uzemljitev električne napeljave in vodov. To pomeni, da bodo v primeru neviht in neurja (kar je na Krasu pogost pojav) naprave morale prenašati izredno visoke napetosti, ob pomanjkanju električnega toka (tudi to ni na Krasu redko) pa si bodo morali pomagati z generatorji na kurivo, za katere je znano, da so veliki onesnaževalci in da povzročajo tresljaje, katerim pa bi se postavitelji pospeševal-nika hoteli na vsak način izogniti.
Glede vibracij pa docenta opozarjata, da je treba upoštevati tako tresljaje, ki jih povzroča avto-
cesta, kot vibracije bližnjih kamnolomov. Predvsem pa ne gre pozabiti, da je pod kraškim robom geološka plast, ki se še ni umirila. Da so na Krasu v teku pomembne geološke spremembe, priča več pojavov v kraških jamah in v Dolini Glinščice, pa tudi seizmološki podatki iz jame pri Briščikih. Težko je nadalje predvidevati posledice, ki so odvisne od stopnje zasneženosti Alp in naraščanja voda kraških ponikalnic.
Mosetti in Zadrova izražata nadalje veliko zaskrbljenost zaradi dodatnih in nepredvidenih gradbenih del, ki bodo potrebna prav zaradi za-krasitve terena. Ta dela in pa množitev cementnih zgradb, ugotavljata univerzitetna profesorja, bodo lahko popolnoma in nepopravljivo razdejala področje, ki med redkimi na Krasu še ohranja naraven in nedotaknjen krajinski videz. To se lahko zgodi tudi ob najbolj svečanih obljubah, opozarjata strokovnjaka in v poduk omenjata kamnolom, ki je popolnoma uničil gozd Bazzoni.
Občinski odbor sinoči sklenil da zaposli 40 novih smetarjev
Medtem ko avtonomni sindikat CI-SAS, ki v tem trenutku najodločneje zastopa interese občinskih smetarjev, napoveduje za 26. januar stavko, je občinski odbor na sinočnji seji sklenil, da bo zaposlil 40 novih smetarjev. V naspirotju z zahtevami avtonomnih sindikalistov in z nekaterimi očitno slabo tolmačenimi izjavami predstavnikov Občine, bodo torej zapolnili manj kot polovico prostih mest. Trenutno manjka namreč 111 smetarjev. Zaradi omejitev, vsebovanih v vsedržavnem davčnem odloku, ki ga je vlada odobrila tik pred novoletnimi prazniki, pa bo mogoče zaposliti samo 40 novih smetarjev.
Za nove smetarje ne bodo razpisali javnega natečaja na ta način bi se stvari namreč pretirano zavlekle — pač pa jih bodo izbrali kar z lestvic četrtega delovnega nivoja Deželnega urada za delo. Datuma, ko bodo vzeli v službo nove smetarje, sicer še niso določili, verjetno pa bodo počakali, da bodo zasebne tvrdke, ki bi morale priskočiti na pomoč občinski službi, opravile svojo nalogo in počistile nekatere mestne predele (kar bi lahko trajalo več kot mesec). Prav tu pa je treba omeniti, da občinska uprava še ni določila, katere tvrdke bodo opravile delo, ki ga smetarji v sindikalni pripravljenosti ne zmorejo. Reševanje Trsta izpod kupov smeti, ki se večajo iz dneva v dan, je torej še vedno precej daleč.
Čeprav bo Občina vzela v službo samo 40 smetarjev, pa bo vseeno skušala vsaj delno zadostiti zahtevam stavkajočih smetarjev, zlasti šoferjev smetarskih vozil. To pomeni, da jim bo priznala opravljeno delo in višjo delovno kategorijo.
Po razpravi o »smetarski« aferi je občinski odbor pregledal še celo kopico drugih vprašanj, med katerimi so deželni prispevki za športne strukture (tudi za telovadnico pri Banih) in nujne variante regulacijskemu načrtu (med katerimi je vprašanje o radiotelevizijskih antenah pri Ferlugih), ni pa sprejel nobenega sklepa.
Zadnja točka na sinočnji seji občinskega odbora pa je bilo sila aktualno in (za občane) boleče vprašanje o novi dajatvi, ki jo bomo morali izplačevati Občini. Odbor mora namreč oblikovati proračun na povsem nov način, za kar mora seveda določiti, kakšne dajatve bodo plačevali občani. Ker novoletni »dekreton« predvideva nižje prispevke za občine — Občina Trst naj bi prejela kar 18 milijard lir manj — bodo dajatve verjetno precej visoke. Občinske uprave, ki so združene v ANCI (Vsedržavno združenje italijanskih občin), bodo v kratkem protestirale proti vladni odločitvi, vendar je bodočnost davkoplačevalcev baje vse prej kot rožnata.
Rock koncert proti rasizmu
Ob 40-letnici proglasitve Splošne deklaracije o človekovih pravicah prireja združenje ACLI iz Trsta rock koncert, s katerim bi želelo opozoriti zlasti mlade na problem rasnega razlikovanja v Južni Afriki. Na koncertu bodo nastopili Andrea Guzzardi, Del-ta-tau-kai, Designers in Four roses. Prireditev bo v ponedeljek, 16. t. m., ob 18. uri. v gledališču v Ul. Ananian.
Pokrajina in Trgovinska zbornica o kamnarstvu in navtičnem turizmu
Predsednik Pokrajine Crozzoli in predsednik Trgovinske zbornice Tombesi ;ta na včerajšnjem sestanku obravnavala nekatera vprašanja, ki so tesno povezala z razvojem navtičnega turizma in kamnarskega sektorja. Deželni zakon št. 10 o decentralizaciji namreč določa nove pristojnosti pokrajinske uprave na področju gospodarskega načrtovanja, pri kateri je v prvi osebi soudeležena tudi Trgovinska zbornica.
Crozzoli je na srečanju s Tombesijem napovedal, da bo Pokrajina v kratkem dala pobudo za izdelavo načrta o razvoju in perspektivah navtičnega turizma v Ribiškem naselju v devinsko-nabrežinski občini, ki bi vključeval tudi razvojni družbeni ter urbanistični plan tega območja. V zvezi s kamnarstvom in predvsem z ovrednotenjem krajevnega marmorja pa je Crozzoli povedal, da ima Pokrajina v kratkem v načrtu organizacijo seminarja o kraški arhitekturi in o razvojnih možnostih kamnarskega sektorja.
Na univerzi seminar o reklami
Na Tržaški univerzi se bo v sredo, 18. januarja, pričel tridnevni seminar, ki bo študente seznanil s tehnikami ene najmočnejših zaveznic gospodarskega uspeha — reklame. Seminar prireja Italijansko združenje reklamnih tehnikov. Študentom bodo najpotrebnejše podatke nudili Gianfranco Viatori, Anna Anzel-lotti De Dolcetti in Franco Stua.
Večina vpisanih na ekonomsko fakulteto je že pred časom izrazila zahtevo po takšnem srečanju. Seminar bo trajal tri dni, predavanja pa se bodo pričela ob 9. uri.
Belega vlaka tudi jutri ne bo
Niti jutri ne bo belega vlaka. Tako so soglasno sklenili odgovorni tržaškega oddelka Državnih železnic in trbiške letoviščarske ustanove ob ugotovitvi, da zaželenega snega še ni bilo. Beli vlak, ki bi moral začeti voziti že prejšnjo nedeljo in ki naj bi snega željne smučarje popeljal na Nevejsko sedlo, v Ovčjo vas in v Trbiž, bo torej tudi tokrat ostal kar v Trstu.
Zamisel o Belem vlaku je v prejšnjih letih naletela na zelo dober odziv, zato ga bodo ponovno spravili na tir takoj, ko bo sneg dodobra pokril vsaj najvišje smučarske proge na Trbiškem. Napovedi meteorologov sicer niso nič kaj obetavne: kaže namreč, da vsaj v kratkem roku snega ni na vidiku. Vsekakor bo beli vlak, ko se bo sneg končno pojavil, vozil vse do 12. marca.
Vlak, ki bo odpotoval vsako nedeljo iz Trsta ob 9. uri, bo po postankih v Tržiču, Gorici in Vidmu dopotoval v Trbiž ob 9.43. Iz Trbiža bo popoldne odpotoval ob 17.13, povratek v Trst pa je predviden ob 19.59.
nadomestiti državo. Medtem pa ostaja še ena pomebna možnost, in sicer ta, da se parlamentarci zavzamejo za spremembo odloka v korist Trsta takrat, ko bo parlament klican k njegovi odobritvi.«
K odločni enotni iniciativi političnih in družbenih sil naše dežele je včeraj v svoji razčlenjeni kritični izjavi pozval tudi deželni odbornik za industrijo Ferrucio Saro, za katerega je taka iniciativa nujna za dosego potrditve vseh obvez, ki jih je v zvezi z reindustrializacijo škedenjske železarne večkrat sprejel minister za državne udeležbe Fracanzani. »V tem okviru,« nadaljuje Saro, »zbujajo skrbi tudi vesti o postopkih za predajo železarne novemu lastniku, ki beležijo velike zamude in nedopustne težave in za katere ni videti nobenih tehničnih razlogov. Pač pa je - nasprotno — opaziti pritiske, ki so v grobem nasprotju s samim vsedržavnim železarskim načrtom in ki težijo k dejanski preprečitvi pozitivne rešitve problema škedenjske železarne, tako na industrijski kot na zaposlitveni ravni.«
Vprašanje časa je bistveni element za rešitev tega problema — meni odbornik Saro — saj poleg evidentnih posledic nazadovanja industrijskega in človeškega potenciala škedenjskega obrata povzroča tudi nevarno krčenje roka (do 31. marca), ki ga je določila Evropska skupnost za dokončno predajo obratov, vsebovanih v vsedržavnem železarskem načrtu. V takem položaju pa je tudi po oceni odbornika Sara nujna ponovna politična akcija na pristojnih institucionalnih ravneh, da bi dosegli primeren zakonodajni pripomoček in iz njega sledeče upravne odloke. V tem smislu se je že začel gibati poslanec Renzulli, ki je v zvezi s problemom škedenjske železarne v neprekinjenem stiku z zakladnim ministrom Amatom, medtem ko je sam Saro v imenu deželne uprave zahteval urgentno srečanje z ministrom za državne udeležbe Fracanzanijem, katerega bi se seveda morali udeležiti tudi predstavniki sindikalnih in podjetniških organizacij.
Odbornik na terenu
Občinski odbornik Cecchini bo danes opravil ogled rajona Altura, kjer mu bodo predstavniki tamkajšnjega sosveta in delegacija prebivalcev predstavili probleme, ki tarejo to predmestno četrt. Gre predvsem za nedokončan načrt gradenj in za pomanjkanje primarnih javnih struktur, kakor tudi za močno degradacijo življenjskega okolja nasploh.
Razstava sovjetske grafike
V dvorani deželnega spomeniškega varstva (Trg Liberta 7) bodo danes ob 11. uri odprli razstavo sovjetske grafike, ki jo prireja Združenje Italija-Sov-jetska zveza v sodelovanju z zvezo umetnikov iz Moskve. Odprtja se bosta udeležila sovjetska slikarja Andrej Lopatin in Evgenij Mazievski, vsedržavni odbor Združenja Italija-SZ pa bo zastopal senator Alessandro Faedo. Razstava bo odprta do 5. februarja.
Vespist izsilil prednost avtu
Kaotični prometni vrvež v opoldanskih urah je včeraj botroval prometni nesreči, v kateri se je poškodoval 36-letni VValter Zulini iz Ul. Settefontane 14. Zulini se je okrog 13. ure odpeljal z vespo 125 s Trga Irneri (pred novim sedežem zavarovalnice Lloyd Adriat-co) in obrnil v levo proti Elizejskim poljanam. Ko je odpeljal s trga, pa je izsilil prednost fiatu uno, ki ga je vozil Giovanni Rizzo iz Ul. D Alessio 7 in je peljal v nasprotni smeri, proti mestnemu središču. Trčenje med vespo in avtomobilom je bilo neizogibno. Zulini je padel z vespe in si poškodoval obe nogi.
Rešilec Rdečega križa je ranjenca prepeljal v glavno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je Zulini zvil levo koleno, se potolkel po boku in se ranil na desnem kolenu, za kar so mu napovedali 40 dni zdravljenja. Zaenkrat se bo Zulini moral zdraviti na ortopedskem oddelku.
Ob smrti Draga Žerjala, dolgoletnega požrtvovalnega kulturnega delavca, izreka svojcem občuteno sožalje
KD Slavec
Ob izgubi požrtvovalnega pevovodje in kulturnega delavca Draga Žerjala izreka svojcem iskreno sožalje
KD J. Rapotec

SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
GOSTUJE PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
Joe Orton
Kaj je videl batler
Režija: Radoslav Doric
Danes, 14. januarja, ob 20.30 abonma RED B, E in F jutri, 15. januarja, ob 16.00 abonma RED C in G
		
gledališča		razstave
VERDI
Prihodnja opera na repertoarju je Puccinijeva MADAME BUTTERFLV, ki bo na sporedu 17. t. m., ob 20. uri (red A). Dirigent Maurizio Arena, režiser Stefano Vizioli. Glavni interpreti: sopranistka Adriana Morelli, tenorist Nazzareno An-tinori in bariton Barry Anderson.
Pri blagajni gledališča Verdi je v teku predprodaja vstopnic.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89
Nocoj ob 20.30 (red 1. sobota) bodo na sporedu Goldonijeve PRIMORSKE ZDRAHE v izvedbi Venetoteatra. Režija Gianfranco De Bosio. V abonmaju: odrezek št. 5. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti.
Danes ob 18. uri bo v gledališču sreča-nje-recital na temo "Komedije iz Chiog-gie" v sodelovanju z nekaterimi igralci Venetoteatra in s kitaristko Anno Gara-no.
V torek, 24. t. m., ob 21. uri bo na sporedu RECITAL Francesca DE GREGORIJA. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes ob 16.30 in 20.30 se bo gledališka skupina Geppyja Gleijesesa predstavila z delom LA PALLA AL PIEDE Georgea Feydeauja. Režija Armando Puglie-se. V glavnih vlogah nastopajo Arnoldo Foa, Geppy Gleijeses, Mila Vannucci in Marilu Prati.
koncerti
Dvorana "La scuola dei fabbri" - Ul.
dei Fabbri ,2 - Trst. Jutri, 15. januarja, ob 11. uri ciklus koncertov Momento di mušica (1. koncert) - GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE: Žarko Hrvatič, Jagoda Kjuder - violina, Marko Bitežnik -viola, Peter Filipčič - čelo.
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert S. ACCARDA (violina) in B. CANINA (klavir).
Danes ob 20.30 bo v dvorani v UL S. Carlo 2 koncert dua Stefano CASAC-CIA-Giuliana STECCHINA (flavta-har-fa), ki ga organizirata Krožek za kulturo in umetnost ter Glasbena mladina Italije.
razne prireditve
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 - vabi na prvi sestanek po novem letu danes, 14. januarja, ob 18.30. Predvajali bomo film DIRTV DANCING.
KUD Magnet in zadruga La Collina organizirata jutri, 15. t. m., v paviljonu P - Ul. Cilino (bivša umobolnica) - s pričetkom točno ob 20. uri recital POPOTOVANJA. Izvaja gledališka skupina Ljudje z reke. Nastopata Vlado Šav in Irena Vujanovič.
SKD Tabor - Opčine in Godbeno društvo V. Parma - Trebče vabita jutri, 15. januarja, ob 17. uri na NOVOLETNI KONCERT, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah. Sodelujejo gojenci društvene godbeniške šole, pianistka -Maria-Grazia Villella in humorist Marjan Roblek -Matevž iz Ljubljane. Dirigent Leander Pegan. Vabljeni!
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu in združenje Most vabita v ponedeljek, 16. t. m., na predavanje Tarasa Kermaunerja o neznani Majcnovi drami "BREZ SVEČE". Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici s pričetkom ob 20.30.
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava slikarja KLAVDIJA PALČIČA - risbe in grafika.
V	galeriji Cartesius bo do 19. t. m. na ogled razstava slikarke Adriane CICOG-NANI.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 - Piazza Vecchia 6 - bo do 27. t. m. odprta razstava kitajskega slikarja ZHOU ZHI WEI-JA. Urnik: 10.30 - 12.30 in 17.30 - 19.30. Ob nedeljah: 11.00 - 13.00. Zaprto ob ponedeljkih.
V	tržaški občinski galeriji bo do 20. t. m. na ogled razstava slikarja DIMINIJA. Razstava je odprta po običajnem urniku.
razna obvestila
Slike o proslavi ob 100-letnici Ciril-Metodove šole, ki jih je posnel Mario Magajna so na ogled v Tržaški knjigarni.
Pogrebno društvo iz Trebč vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 15. t. m., ob 16. uri v Župnišču.
Odbor Kraškega pusta sporoča, da bo v ponedeljek, 16. januarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah SESTANEK za vse vasi in skupine, ki mislijo sodelovati na letošnjem Kraškem pustu.
SKD Tabor - Opčine vabi na 21. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v Prosvetnem domu v torek, 17. januarja, ob 20. uri v 1. sklicanju in ob 20.30 v 2. sklicanju.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 L'orso, r. Jean Jacgues Annaud; i. medvedek La Dou-ce in medvedinja Bart, Theky Kanjo, Jack VVallace.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Chi ha incas-trato Roger Rabbit, kom., ZDA 1988; r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd.
EKCELSIOR AZZURRA - 15.30, 22.00 Red e Toby nemiciamici, Walt Dis-ney.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Fantozzi va in pensione, kom., It., r. N. Parenti, i. P. Villaggio.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Caruso Pascoski (di padre polacco), kom., It., 1988, r. in i. Francesco Nuti.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 La scar-petta e la rosa.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 II matri-monio di Lady Brenda, kom.; i. James Wilby, Anjelica Huston.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Rambo III,
pust., ZDA 1988; r. P. MacDonald; i. S. Stallone.
MIGNON - 16.30, 22.15 Donne sulVorlo di una crisi di nervi, dram., Šp. 1988, r. Pedro Almodovar; i. Carmen Maura, Antonio Banderas.
EDEN - 15.30, 22.10 Verena la furia del-la libidine, porn., D D
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 II principe cerca moglie, kom.; i. Eddie Murphy.
CAPITOL - 15.45, 22.00 La leggenda del santo bevitore, It. 1988, r. Ermanno Olmi, i. Rutger Hauer, Antony Quayle, Sandrine Dumas.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Frantic, dram., ZDA; r. R. Polanski; i. H. Ford, B. Buckley.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Corto circuito 2, kom., ZDA; r. K. Johnson; i. F. Stevens, M. McKean.
RADIO - 15.30, 21.30 Giochi bestiali nel mondo, porn., D D
Prepovedano mladini pod 14. letom D -18. letom D D
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča, da so ROKI za prošnje za vključitev v sup-lentske lestvice in za premestitev naslednji: suplence do 9. februarja 1989; premestitve - vrtci, osnovna šola in nižja srednja šola do 25. januarja, višja srednja šola do 5. februarja 1989. Ta mesec je urad SSŠ odprt z naslednjim urnikom: torek in četrtek od 11. do 12. ure, sreda in petek od 16. do 18. ure.
čestitke
V Boljuncu hišica stoji in notri naša draga mati, nona in pranona TONCA ALBERTI svoj 91. rojstni dan slavi. Da bi še vnaprej tako zdrava bila, lepe pesmi prepevala in še dosti prtičkov izdelala ji želijo hči Marija z družino in vsi, ki jo radi imajo.
Danes praznuje v Boljuncu visok življenjski jubilej, 91. rojstni dan, naša draga mama, nona in pranona TONCA. Vse najboljše, obilo zdravja in veselja ji želijo vsi njeni.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 14. januarja 1989
NEDA
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.46 - Dolžina dneva 9.04 - Luna vzide ob 10.55 in zatone ob 0.01.
Jutri, NEDELJA, 15. januarja 1989
RADISLAV
PLIMOVANJE DANES: ob 02.04 najvišje 40 cm, ob 09.04 najnižje -18 cm, ob 14.07 najvišje 1 cm, ob 19.35 najnižje -22 cm.
Naj bo
ILJA al' ILIJA
samo, da je korenjak!
Kseniji, Milku in Jerneju se pridružil je možak.
Ajda, Jure, Matija, Nastja
mali oglasi
PRODAM dvoje belih posteljic (1-5 let) s predalom in z žimnicama v zelo dobrem stanju ter dva otroška stolčka za avto skupaj ali posamezno, po ugodni ceni. Tel. 631239 do 9. ure zjutraj.
PRODAM 3-mesečnega psička. Tel. 229472 v popoldanskih urah.
PRODAM fiat 500, zadnji model v odličnem stanju. Tel. v večernih na tel. št. 225533.
FORD FIESTA 1100 L, letnik '78, v dobrem stanju, nove gume, prodam po ugodni ceni. Kličite po 20. uri na tel. št. 040/827493.
DOSTAVLJAMO na dom prvovrstne prašiče domače reje za koline, raznih tež. Kmetija Grudina, Rupa pri Sovod-njah, Čase sparse 54, tel. 0481/882343.
PRODAM golf GL 1.300, letnik 1984, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 0481/21767 ali 520898.
RENAULT 5 TL, leto 1976, prodam za 1.000.000 lir. Tel. 212823.
PRODAM elektronske orgle yamaha DX 9 po zelo ugodni ceni. Tel. 281330 v popoldanskih urah.
PRAŠIČKE za rejo ali zakol ugodno prodam. Tel. 0481/882208.
PRELEPO perzijsko preprogo ARDEBIL z redkim motivom in barvami, ca 3m x 4m prodam. Tel. 040/572665.
___________prispevki_________________
Ob 15. obletnici smrti (14. 1. 1974) dragega nonota Viktorja Misleja daruje vnuk Walter z Loredano, Heleno in Pau-lo 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Karla Kalca in Štefanijo Kalc darujejo Jelka in Betty, Zofija in Argeo 40.000 lir za KD Skala.
Ob srečanju repentabrskih 50-letnikov darujejo udeleženci 50.000 lir za popravilo cerkvenih orgel v repentabrski cerkvi, 50.000 lir za otroški pevski zbor Zvonček,
50.000	lir za KD Kraški dom in 50.000 lir za Balinarsko sekcijo Kraški dom.
V	spomin na Tamaro Petaros darujejo starši otrok openskega vrtca 165.000 lir za Sklad M. Čuk in 165.000 lir za openske skavte.
Namesto cvetja na grob Ivota Lauren-čiča darujeta družini Bogateč in Malalan
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Tamaro Petaros daruje družina Pirrone 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na očeta Ivana Počkaja daruje hči Ervina z družino 50.000 lir za ŠZ Sloga in 50.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Žarku Družini daruje Zorka Auer 25.000 lir za VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec.
Ob rojstnem dnevu pok. mame Marte Auer daruje hči Zorka 25.000 lir za VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec.
V	spomin na Žarka Družino daruje žena Vlasta 100.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec in 50.000 lir za spomenik padlim v NOB v Borštu.
Marta in Mairo Rapotec darujeta
10.000	lir za VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec.
V	spomin na Tamaro Petaros darujejo Ivana, Veronika in Gregor 15.000 lir za Sklad M. Čuk.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka
7.3	stopinje, zračni tlak 1034,4 mb raste, brezvetrje, vlaga 83-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja
8.4	stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Sandro Maglione, Ta-nia Posorieszach, Kaja Koren, Vanja Se-mec.
UMRLI SO: 80-letni Giusto Praselj, 79-letna Violetta Canciani, 85-letna Giusep-pina Pavan, 66-letna Paolina Beaco, 76-letna Nives Sigon, 81-letni Luigi Cok, 85-letna Maria Gerbi vd. Maraš, 90-letna Stefania Koschier vd. Polani, 90-letna Irene Sencich, 68-letna Bruna Segulin vd. Zorzetto, 55-letni Sergio Gaspard, 86-letna Giacomina Cociani, 81-letna Agne-se Žnidaršič vd. Giordani, 90-letna Lui-gia Debenjak vd. Princi.
OKLICI: smetar Adriano Lindi in gospodinja Anita Macinic, agent javne varnosti Emanuele Conforto in prodajalka Caterina Ielo, upokojenec Mario Colom-bini in gospodinja Assunta Spincic, uradnik Guido Botteri in železničarka Mari-lena Becherucci, optik Andrea Altieri in optik Savina Bossi, izvedenec za informatiko Abdelghani Chelli in delavka Gi-uliana Balbi, uradnik Roberto Gasso in univerzitetna študentka Konjit Seyoum, bolničar Giorgio Purger in bolničarka Oriana Basezzi, trgovec Romano Nugnes in blagajničarka Maria Cristina Trevi-san,
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. januarja 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), MILJE - Lungomare Venezia 3.
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, MILJE - Lungomare Venezia 3.
FERNETIČI - (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, MILJE - Lungomare Venezia 3. FERNETIČI - (Tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
PRODAMO čistilnico z obsežnim delovanjem, primerno za družinsko vodenje. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Čistilnica".
CVETLIČARNA nudi delo vajenki-de-lavki, po možnosti s prakso. Tel. 040/299561 v popoldanskih urah.
MIZAR - opravlja raznovrstna popravila ter obnavlja starinsko pohištvo. Tel. 228183 - ure obedov.
IŠČEM elektrikarja-inštalaterja s prakso. Tel. 229100.
3-ČLANSKA DRUŽINA išče stanovanje v okolici Opčin. Ponudbe na tel. 211815 po 17. uri.
ZEMLJIŠČE - zazidljivo za trgovsko dejavnost ali primerno zgradbo na področju Nabrežina-Sesljan kupim v gotovini. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - UI. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro "Trgovska dejavnost".
NUJNO iščem kakršnokoli zaposlitev. Tel. 208271.
ITALIJANSKO PODJETJE nujno išče v okolici Slovenije sposobno dinamično osebo s trgovskim znanjem za praktično delo in dober zaslužek. Tel. 040/573121 ob uradnih urah.
Namesto cvetja na grob Štefanije Kalc darujeta Morana in Sergij Ferluga 10.000 lir za KD Slovan in 10.000 lir za SZ Gaja.
V	spomin na Netko Cibic, Gigkota Černjavo, Tonkota Husuja in Zdravkota Kanteta daruje družina Furlan (Gabrovec 26) 100.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Ob 45. obletnici smrti Marjana Štoke darujeta sestri Dora in Ivanka z družinama 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	počastitev spomina Zdravkota Kanteta daruje Ivanka Čuk vd. Ukmar 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	isti namen daruje družina Cipollino
20.000	lir.
Namesto cvetja na grob Zdravkota Kanteta daruje Lidja Badalič 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Slavkota Danieli darujeta družini Colja in Gregori
30.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Tamare Petaros daruje družina Colja 50.000 lir za JK Čupa.
V' spomin na Antona Husuja daruje Nada Kemperle 20.000 lir za MPZ V. Mirk.
Ob 45-letnici smrti brata Marjana Štoke darujeta sestri Dora in Ivanka 50.000 lir za MPZ V. Mirk in 50.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
menjalnica
13. 1. 1989
TUJE VALUTE		FIXING BANKOVCI _ MILAN	TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST 10,—
Ameriški dolar .		. 1349,150 1335.—	Japonski jen 		10,651	
Nemška marka .		. 734,—	733,—	Švicarski frank		861,070	859,—
Francoski frank		. 215,120 214 —	Avstrijski šiling		104,517	104,—
Holandski florint .		. 650,470 648,—	Norveška krona		201,850	198,—
Belgijski frank		.	35,070	34,500	Švedska krona		215,010	212 —
Funt šterling ..		. 2392,700 2360,—	Portugalski eskudo .	8,932	8,400
Irski šterling ..		. 1963,700 1945 —	Španska peseta 		11,696	11,100
Danska krona .		. 189,820 188,—	Avstralski dolar		1169,—	mo.-
Grška drahma.		8,855	8,300	Jugoslov. dinar 		—	o^i
Kanadski dolar		.. 1124,600 1100,—	ECU		1530,250	—
					
					
Krznarstvo
PELUCCERIA CERV0
TRST — Drev. XX. septembra 16 — Telefon 767914
VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost — Modni kroji po ugodnih cenah
TRST	Ul. Mazzini 43
Tedenski pregovor:
Ni napaka, če ima sito luknje.
(libanonski)

SPOMINSKI DATUMI:
□	Pred 80 leti: 19. 1. 1909 je bilo ustanovljeno Pogrebno podporno društvo v Bazovici.
□	Pred 55 leti: 19. 1. 1934 je bilo razpuščeno Obrtnijsko in konsumno društvo v Ščedni, ki je bilo ustanovljeno 30. 10. 1898.
□	Pred 85 leti: 20. 1. 1904 je bila ustanovljena Goriška zveza gospodardskih zadrug in društev, ki je bila razpuščena 18. 1. 1928.
OSEBNOSTI:
□	16. 1. 1979 je v Ljubljani umrl šolnik in prosvetni delavec Alojzij Hreščak, ki se je rodil v Sežani 30. 4. 1886.
□	18. 1. 1979 je umrl operni pevec Danilo Merlak, ki se je rodil v Skednju 5. 9. 1921.

LJUBLJANA
Slovenska filharmonija
V	nedeljo, 15. 1., ob 11. uri: koncert Komornega ansambla Slove-nicum, solist Stanko Arnold - trobenta, dir. Uroš Lajovic (W. A. Mozart, L. Mozart).
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI v petek, 20. L, ob 19.30: koncert Simfonikov RTV Ljubljana, violinistka Jasna Maksimovič, zbor RTV Beograd, dir. Marko Munih (Atanackovič, Mozart, Cherubini)
GORICA
Auditorium
V	četrtek, 19. 1., ob 20.30: koncert Simfoničnega orkestra iz Varšave, pianist VValdemar Malicki, dir. Andrej Knap (Moniuszko, Chopin, Beethoven).
VIDEM
V	torek, 17. L, ob 20.45: II grigio (G. Gaber in S. Luporini), rež. Giorgio Gaber, nastopa Giorgio Gaber (ponovitve 18. 20. in 21. L).
Gledališče Zanon
Nocoj, 14. L, ob 21. uri: v okviru sezone Teatro Contatto - Le visioni di Mortimer, nastopa Paolo Rossi.
V	četrtek, 19. L, ob 21. uri: v okviru sezone Teatro Contatto -Ruh, Romagna piu Africa uguale, nastopa gledališka skupina Le Albe iz Ravenne (ponovitvi 20. in 21. L).
ČEDAD
Gledališče Ristori
V	nedeljo, 15. L, ob 20.30: Fiore di cactus (Barillet in Gredy), rež. Giorgio Albertazzi, nastopata Ivana Monti in Andrea Giordana.
BENETKE
Gledališče La Penice
V	nedeljo, 15. L, ob 16. uri: opera La Favorita (Gaetano Donizet-ti), dir. Gabriele Ferro, rež. Luciano Pavarotti.
• Vse možne informacije nudijo pri glavni blagajni gledališča (Čampo S. Fantin, tel. 041/5210161-5210336).
Gledališče Zanon
V sredo, 18. L, ob 21.' uri: koncert Simfoničnega orkestra iz Varšave, pianist VValdemar Malicki, dir. Andrej Knap (Moniuszko, Chopin, Beethoven).
Gledališče Goldoni
Nocoj, 14. L, ob 20.30: La vedova scaltra (Carlo Goldoni), rež. Giancarlo Cobelli, nastopa Marina Malfatti (pon. 15. 1. ob 16. uri).
V torek, 17. L, ob 20.30: Prima pagina (Ben Hacht in Charles Mac Arthur), rež. Giancarlo Sbragia, nastopa Monica Vitti (pono-
ir w r* vv6 gledališča	vitve 18., 19., 20. in 21. 1. ob 20.30, 22. 1. ob 16. uri).	
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: LJUBLJANA		skoraj disko
Opera SNG Ljubljana
Nocoj, 14. L, ob 19. uri: opera Faust (Charles Gounod), dir. Vladimir Kobler (ponovitev 21. L).
V	četrtek, 19. L, ob 19. uri: opera Figarova svatba (VVolfgang Amadeus Mozart), dir. Marko Gašperšič.
V	petek, 20. L, ob 19. uri: opera Rigoletto (Giuseppe Verdi), dir. Igor Švara.
Cankarjev dom
V	SREDNJI DVORANI nocoj, 14. L, ob 20.30: rock musical Roc-ky Horror Show (glasba in besedilo Richard O Brian), rež. Andrej Rozman-Roza (ponovitvi 15. in 18. L).
V	OKROGLI DVORANI v ponedeljek, 16. L, ob 20. uri: premiera predstave Zaprta vrata (Jean Paul Sartre), rež. Aleksander Jurc, glasba Gregor Strniša, igrajo Darja Reichman, Lučka Počkaj, Dario Varga, Primož Ekart, skupna produkcija 4. letnika AGRFT in CD (ponovitve 17., 18. in 19. L).
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 14. L, ob 19.30: Medeja (Dane Zajc), rež. Franci Križaj, gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja.
V	ponedeljek, 16. L, ob 19.30: Volčji čas ljubezni (Rudi Šeligo), rež. Meta Hočevar (ponovitvi 17. in 18. 1.).
V	petek, 20. 1., ob 19.30: Malomeščanska svatba (Bertold Brecht), rež. Edvard Miler.
MGL Ljubljana
V	ponedeljek, 16. L, ob 19.30: Marijino oznanjenje (Paul Claudel), rež. Dušan Mlakar (ponovitve 17., 20. in 21. L).
V	sredo, 18. L, ob 19.30: La discreta enamorada (Lope De Vega), rež. Vito Taufer (ponovitev 19. 1.).
Mladinsko gledališče
V	sredo, 18. 1., ob 20. uri: Dramski observatorij Zenit, nastopa Rdeči pilot.
V	petek, 20. L, ob 19.30: Balkon (Jean Genet), rež. Janez Pipan.
NOVA GORICA
PDG Nova Gorica
V	SOLKANU v torek, 17. L, ob 20. uri: Cyrano de Bergerac (Edmond Rostand), rež. Dušan Mlakar.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	ponedeljek, 16. 1., ob 20.30: Marionette che passione (Rosso San Secondo), rež. Giancarlo Sepe, Aroldo Tieri, Giuliana Lojodice in skupina La Comunita Teatrale Italiana (pon. 17. 1.).
VIDEM
Palamostre
Nocoj, 14. L, ob 20.45: Marionette che passione (Rosso San Secondo), rež. Giancarlo Sepe, nastopata Aroldo Tieri in Giuliana Lojodice s skupino La Comunita Teatrale Italiana.
DORNBERK
Nocoj, 14. L, ob 20.30: igra skupina Agropop iz Ljubljane.
HUM
Nocoj, 14. L, ob 20.30: igra skupina Gu-Gu iz Ljubljane.
BUKOVICA
V	nedeljo, 15. 1„ ob 20.30: igra skupina Faraoni iz Izole.
KOBJEGLAVA
V	petek, 20. L, ob 20.30: igra skupina Faraoni iz Izole.
ŠEMPAS
V	petek, 20. L, ob 20.30: igra skupina Šank rock iz Ljubljane.
ji:lil::!:j::::::::j:::::::!
iiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiii;:
iv
iiilliii iiiiiiiiiiiii;
:::::::::::::
iiiiiiiiiiiiiii
razstave

VIDEM
□	CENTRO FRIULANO ARTI PLASTICHE (Ul. Beato Odorico 3): razstavljajo člani Centra (vsak dan 17-19.30, ob sobotah 10-12 in 17-19.30, ob nedeljah in praznikih zaprto, do 29. 1.).
□	AL LABORATORIO DUE (Ul. Giusti): razstavlja šest slikarjev iz skupine Nuova Fabulazione (vsak dan 11-12.30 in 17.30-19.30, ob praznikih zaprto, do 4. 2.).
□	ARTE STUDIO CLOCCHIATTI (Ul. S. Francesco 15, tel. 0432/505848: Roboti Wakan Gaetana Bodanze (do 29. L).
□	MUSEO DELLA CITTA' - TORRE DI SANTA MARIA (Ul. Zanon 24): razstava starih fotografij iz vzhodnega dela Vidma na temo Od četrti do mesta (9.30-12.30 in 15-18, ob ponedeljkih in prazničnih popoldnevih zaprto, do 31. 1.).
ČENTA
□	PALAČA FRANGIPANE: Accostanze e oltranze - razstava fotografij Riccarda Toffolettija in poezij Silvia Cumpete (vsak dan 17-20, ob praznikih tudi 10-12, do 29. L).
TRBIŽ
□	OBČINSKA DVORANA KUGY: najnovejša dela Giorgia Celi-bertija (vsak dan 16-21, ob praznikih tudi 10-13, do 29. L).
BENETKE
□	PALAČA FORTUNV: Archeofon - fonografi, gramofoni in radijski sprejemniki 1888-1934 (vsak dan 9-19, pon. zaprto, do 5. 3.).
□	MUZEJ CORRER: razstava ob 100-letnici rojstva Giorgia De Chirica (vsak dan 10-18, ob torkih zaprto, še jutri 15. L).
□	CERKEV SV. JERNEJA: Carra - primitivizem, risbe v dobi 1915-1919 (vsak dan 10-19, ob ponedeljekih zaprto, do 15. 2.). MESTRE
□	RAZSTAVA DVORANA (v Ul. Einaudi): Sodobni stripi - pregled razvoja stripov v zadnjih desetih letih, razstavljena so dela
preko 30 italijanskih in tujih avtorjev (vsak dan 10-13 in 16-20, ob nedeljah zaprto, do 21. L).
LJUBLJANA
□	MESTNA GALERIJA (Mestni trg 5 - tel. 061/212896): pregledna razstava del Olafa Globočnika, otvoritev 17. 1. ob 13. uri (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto).
□	BEŽIGRAJSKA GALERIJA (Titova 61 - tel. 061/313648): slikarska razstava Nebojše Jankoviča (vsak dan 10-13 in 16-19, ob sobotah 10-13, ob nedeljah zaprto, še jutri 15. 1.).
urnik mejnih prehodov	
NA TRŽAŠKEM	
Prehodi prve kategorije:	
ŠKOFIJE	LAZARET
FERNETIČI	PESEK
BAZOVICA	
Prehodi druge kategorije:	
REPEN, OREH	- od 7. do 19. ure
KOROŠCI, ČAMPORE	- od 8. do 19. ure
MAČKOLJE, ŠEMPOLAJ	- od 8. do 19. me
SOCERB	- od 8. do 17. ure
Prehodi za dvolastnike (s prošnjo 48 ur prej):	
BOTAČ	GROČANA A in B
DRAGA	GROPADA
CEREJ	MAVHINJE
NA GORIŠKEM	
Prehodi prve kategorije:	
VRTOJBA	RDEČA HIŠA
Prehodi druge kategorije:	
MIRNIK-GOLOBRDO	- od 8. do 19. me
JENKOVO-NEBLO	- od 7. do 19. ure
PLEŠIVO	- od 8. do 19. ure
ČAST. VERSA-VIPOLŽE	- od 6. do 18. me *
ŠTEVERJAN-HUM	- od 7. do 18. me *
SOLKAN	- od 7. do 19.30
UL. SV. GABRIJELA-NOVA GORICA	- od 8. do 19. ure *	
RAFUT-PRISTAVA	- od 8. do 17. me
	ob nedeljah in praznikih zaprto
ŠEMPETER	- od 7. od 19. me
MIREN	- od 7. do 19. me
DEVETAKI-LOKVICA	- od 8. do 18. me
	ob sobotah odpirajo ob 7. uri
JAMLJE-KLARIČI	- od 8. do 19. me
* Ob nedeljah in praznikih odpirajo prehod ob 8. uri.	
Prehodi za dvolastnike:	
ŠKRLJEVO	- z obvestilom 48 ur prej
CEGLO-MEDANA	- od 8. do 17. ure
	ob nedeljah in praznikih zaprto
UKLANCI-VALERIŠČE	- od 8. do 17. ure
samo četrtek, petek in sobota, ob praznikih zaprto	
PODSABOTIN	- od 8. do 17. ure
ŠTMAVER	ob nedeljah in praznikih zaprto - z obvestilom 48 ur prej
SOLKAN 2-POLJE	- od 10. do 17. ure
ob nedeljah in praznikih zaprto PALKIŠČE MIKOLI-OPATJE SELO	- z obvestilom 48 ur prej	
NA VIDEMSKEM	
Prehodi prve kategorije:	
STUPICA (pri Špetru)	
UČJA (za Rezijo)	- od 8. do 20. me
PREDEL (pri Rabeljskem jezeru)	
FUŽINE (pri Trbižu)	
Prehodi druge kategorije v Benečiji:	
POLAVA	- od 8. do 18. me
PONTEMISECCO (pri Praprotnem)	- od 8. do 16. ure	
PONTEVITTORIO (pri Prosnidu	- od 8. do 17. me
S predhodno prošnjo: ROBEDIŠČE (pri Čeneboli)	«
PONTE KLINAZ (pri Srednjem)	
SOLARLA (pri Dreki)	
Prehodi za dvolastnike (s predhodno prošnjo):	
STOPA A in B	PODREG
OSTRUNJA	MELINA
ROVAN	FATAGNE A in B
KOSCINA	STARI MLIN
Urnik bo delno spremenjen marca.	
filmske premiere
eva fornazarič
Kaj bi on brez »njega«?
LEI, IO e LUI
Produkcija: Bernd Eichinger za Neue Constantin Film, ZRN 1988 D Scenarij in režija: Doris Dorrie □ Igrajo: Griffin Dunne (Bert Ut-tanzil, Ellen Greene (Annette Ut-tanzij
Filmska kamera se trudi, da bi nam dala občutek Manhattana in ji to sijajno uspe, pa čeprav se na zaslonu pojavljajo samo sprehajajoči se moški, ki jim s pogledom sežemo le do pasu. Drugo tudi ni bistveno, nam razlaga nemška režiserka Doris Dorrie, ki je
Griffin Dunne, arhitekt v težavah...
svojemu filmu o intimnih moških pogovorih, dala naslov Ona, jaz in on. V filmu je govor predvsem o »njem«, o spolovilu, s katerim se nekateri moški prav dobro razumejo, drugi manj, nekateri pa z njim nimajo nikakršnega dialoga.
Pri tem seveda ne gre izključno za analizo fizioloških težav predstavnikov moškega spola, pač pa za izredno inteligentno in tudi dobro napisano komedijo o »njem«, ki greni življenje 35-letnemu arhitektu. Griffin Dunne odigra vlogo Berta Uttanzija, poročenega moškega s svobodnim poklicem, ljubečo in brhko ženo ter prikupnim sinčkom. Življenje bi res lahko bila mirna reka, pa kaj, ko pride »on« do besede in s prepričljivo mimiko prepričuje Berta, naj si privošči kako avanturo, naj ne prizanese kaki lepotici, naj vendar skoči čez plot.
Satira preide v grotesko, ko odkrijemo, da sta on in »on« dejansko oba yuppie, zato se obema poznajo znaki fizično-ekonomske pohotnosti. Vse bi grabila, ne prideta pa veliko dlje od najbolj banalnih in zasluženih priznanj. Občasno pa se tudi oba izkažeta in zgodba, ki se zelo svobodno opira na delo Io e Lui Alberta Moravie, za-dobi nove in nezaslutene odtenke.
Tako je pač, v tem pa ni nič negativnega, trdi Dorriejeva, ki iz »njega« naredi simbol prijetne nepotešene anarhije. Take, ki je moškim morda manj všeč kot ženskam.
tu in tam
Od fonografa do juke boxa
Razstava z naslovom Archeofon v beneški Palači Fortuny prav gotovo spada med tiste, ki privabijo širše občinstvo. Zgovornejši je sicer podnaslov: fonografi, gramofoni in radijski sprejemniki v letih 1888 do 1934. Vse ostalo povedo razstavljeni predmeti, ki se prav gotovo lahko ponašajo z zanimivo preteklostjo.
Na razstavi je kakih sto »prednikov« zvočnih aparatov, ki so del sodobnega življenja. Prav gotovo se starejše naprave ne morejo ponašati s kvaliteto, v preteklosti pa so tudi one predstavljale zadnji modni hit. Med najbolj zanimivi »škatlami« je fonograf, ki ga je izdelal sam Edison in za katerega bi skoraj rekli, da ga je ustvarila Vernova fantazije. Prav tako se zdi produkt izredno živahne fantazije kip (indijskega porekla) s pasjo glavo, iz katere se oglašajo zvoki gramofona, v očeh pa se živali prižigata dve lučki. Na razstavi sta tudi »televizor« iz leta 1928 in »praded« sodobnega juke boxa: izbira plošče je ročna, gramofon pa dopolnjujeta ogromna odmevnika. Radijskih sprejemnikov je še in še, najbolj zanimivi pa so tisti z afttenami v obliki pajkove mreže.
Predmeti, ki so v glavnem last privatnih zbirk, bodo na ogled do 5. marca.
ZAVESE PREPROGE PREGRINJALA RJUHE ODEJE BLAZINE OPREMA ZA ZAVESE
PREŠITE ODEJE PUHOVKE
TRŽIČ
Drevored Verdi 40/42 (obvoznica)
Tel. 0481/40148	ot>». obimu. i.m

POPUST
20%
Predstavili zbornika o slovenski in furlanski kulturi
Prispevka k spoznavanju in sožitju
Izdaja novih zbornikov o slovenski kulturi na Primorskem in furlanski kulturi na Goriškem pomeni dragocen, pa čeprav morda samo delen doprinos k poznavanju naše bogate in raznolike kulturne preteklosti. Veliko zanimanje občinstva dokazuje, da to ponovno odkrivanje goriških kulturnih korenin ni le neko sterilno obujanje preteklosti, pač pa živa potreba sedanjosti. Vse bolj se uveljavlja zavest, da je Gorica izgubila del nekdanjega kulturnega bogastva. Odtod potreba po povratku h koreninam, na katerih temelji goriška specifičnost in njeno pravo bogastvo v tem delu današnje Evrope.
Iz te zavesti in potrebe se je pri Inštitutu za družbeno in versko zgodovino v Gorici pred kakim letom porodila zamisel o seminarjih, na katerih bi poglobili poznavanje slovenske, furlanske in drugih v goriškem prostoru prisotnih kultur. Gradivo z dveh sklopov predavanj so zbrali in s pomočjo pokrajinske uprave objavili v zbornikih, ki so jih pred-sinoči predstavili v deželnem avditoriju.
Nacionalizmi so bili v preteklosti vir nerazumevanja in gorja, je uvodoma ugotovil predsednik Pokrajine Gianfranco Crisci. Z objavo teh dveh publikacij je zato pokrajinska uprava hotela ubrati drugačno pot, ki preko odkrivanja kulturne raznolikosti in strpnega pluralizma goriške preteklosti vodi k boljšemu medsebojnemu poznavanju in utrjevanju sožitja med različnimi komponentami v našem prostoru.
Predsednik Inštituta za družbeno in versko zgodovino, prof. Fulvio Salimbeni, je pojasnil, da je izdaja zbornikov nadaljnji korak v večletnem raziskovalnem programu, ki ima kot cilj ponovno odkrivanje in ovrednotenje goriških kulturnih komponent. Navezal se je na Ascolija, ki mu gotovo ni manjkal italijanski nacionalni čut, vendar ob zavesti, da ta čut ne sme degenerirati v nacionalizem in da se lahko vsaka kultura bogati v odnosu z drugimi različnimi kulturami. Salimbeni je še izrekel željo, da bi publikaciji ne obležali na policah, pač pa da bi jih uporabljali v šolah, kjer se oblikuje naša bodoča družba.
Zbornik o furlanski kulturi je predstavil prof. Ra-imondo Strassoldo z Videmske univerze. Dejal je, da je v njem zbranega ogromno gradiva, ki priča o nesluteno bogati preteklosti te kulture na Goriškem. Publikacija zbuja zato v bralcu občudovanje, hkrati pa tudi zgražanja, da je enostransko, nacionalistično zgodovinopisje predolgo prikrivalo to izjemno bogastvo. Bralec občuti tudi nekaj nostalgije
Pogled na avditorij ob predsinočnji predstavitvi dveh zbornikov	(foto Visintin)
za čas, ko so Goričani govorili hkrati tri jezike, obenem pa občuti težo osiromašenja, do katerega je privedla ti. masovna kultura. Današnje izenačevanje in kulturna poplitvitev sta nam odvzela nekdanjo zavest in celo možnost razpravljanja o naših krajevnih kulturnih in političnih problemih, saj so nekoč o tem tudi navadni ljudje dosti več razpravljali kot pa danes. Izid dveh knjig, je dejal Strassoldo, je poskus preprečevanja te postopne poplitvitve. Upati je, da ne bo edini.
Prof. Pavle Merku je spregovoril o zborniku, ki prinaša šest prispevkov k poznavanju slovenske kulture na Primorskem. Študije so napisali Alojz Rebula, Branko Marušič, Lojzka Bratuž, Emilijan Cevc, Borut Uršič in Milko Rener. Gre nedvomno za pomembno delo, ki prispeva k podiranju pregrad
med tukajšnjimi kulturami in lahko italijansko govorečemu človeku osvetli del slovenskega kulturnega bogastva. V tem pogledu je torej pobuda hvalevredna. Pojasniti pa je treba, da gre za gradivo s ciklusa predavanj in da zato knjiga prinaša predvsem prispevke o slovenski literaturi in likovni umetnosti, kar pa še ni vsa slovenska kultura. Da bi bil njen obširni naslov (»La cultura slovena nel Li-torale«) upravičen, bi jo bilo treba dopolniti vsaj še s poglavji o slovenskem zgodovinopisju, o glasbi in ljudski kulturi, je dejal Merku. Tudi beseda "Litora-le" ne povsem ustreza geografski razsežnosti vsebine, ki se osredotoča predvsem na Goriško. To pa nikakor ne zmanjšuje pomena te publikacije, pač pa nalaga potrebo po nadaljevanju z njo načetega dela v širjenju poznavanja slovenske kulture v tem prostoru.
V zvezi z upepeljevalnikom KPI predlaga odstop župana
Dva ranjena v nesrečah pri Gabrjah in Marianu
Goriški komunisti zahtevajo odstop župana Scarana, ker da je v prvi osebi odgovoren za onesnaženje, ki ga je povzročil in ki ga še zmeraj povzroča upepeljevalnik. Taka zahteva se je porodila na sestanku mestnega in pokrajinskega vodstva stranke, ki so se ga udeležili tudi predstavniki sovodenj-ske sekcije KPl in deželni svetovalec Bratina.
Tajništvi stranke sta pooblastili načelnika svetovalske skupine v goriškem občinskem svetu, da predlaga županom odstop. Tako izhaja iz tiskovne-
ga poročila. Tajništvi sta nadalje pozvali predstavnike stranke v raznih telesih, da sprožijo vprašanje ugotavljanja odgovornosti in da se, spričo dejstva, da se mora objekt ustaviti in onesnaževanje prekiniti, poiščejo druge rešitve za uničevanje odpadkov in izbere druga lokacija. Posebno pobudo bodo komunisti sprožili na Pokrajini, ki je pred kratkim prevzela pristojnosti tudi na področju zaščite okolja in 'zdravja ter na področju uničevanja odpadkov.
Gosta megla je menda botrovala prometni nesreči na državni cesti med Gabrjami in Rupo, v kateri se je poškodovala 44-letna Marinella Raffin iz Tržiča, Ul. San Marco 74. Iz še nepojasnjenih vzrokov je ženska zavozila s svojim avtomobilom v obcestno drevo. V goriški splošni bolnišnici so ji zdravniki ugotovili zlom rebra in močan udarec v obraz. Ozdravela bo v 30 dneh. Gmotna škoda na avtomobilu je velika, saj je bil avto ob trčenju v drevo, skoraj povsem uničen.
Na okulističnem oddelku goriške splošne bolnišnice pa se bo mesec dni zdravil 73-letni Giuseppe Tirel iz Koprivnega, ki je v prometni nesreči v Marianu utrpel lažji pretres možganov in rane na trepalnici. Ponesrečenec se je vozil v avtomobilu 68-letnega Do-nata Morsana iz Koprivnega, ko je ta iz nepojasnjenih vzrokov izgubil nadzorstvo nad pando in trčil v ob robu ceste parkirani alfa romeo last Roberta Sartorija iz Mariana. Trčenje je bilo silovito, tako da sta obe vozili utrpeli veliko gmotno škodo.
Voznik obsojen zaradi pijanosti
Na sodišču v Gorici so včeraj pogojno in brez vpisa v kazenski list obsodili 55-letnega Armanda Zillija iz
Kozmetični salon
DANAJA
Nova Gorica - Gortanova 15 Tel. 003865/23437
—	nega obraza, vratu, dekolteja
—	trajno odstranjevanje dlačic
—	depilacija rok. nog. pazduh
—	ličenje (dnevno in večerno)
Prosvetno društvo Standrež
Dramski odsek ponovi
Nušičevo veseloigro
KAJ BODO REKLI LJUDJE...?
Danes, 14. januarja ob 20.30
v župnijski dvorani v ŠTANDREŽU
Špetra ob Soči na šest mesecevin 15 dni pripora ter plačilo 200 tisoč lir globe. Sodniki so ga spoznali za krivega vožnje v vinjenem stanju, žalitev, upiranja in povzročitve telesnih poškodb javnemu funkcionarju.
Moža so aretirali 6. januarja letos na pokrajinski cesti iz Špetra proti Gra-dežu. Zilli je bil menda precej pijan. S fiatom 127 se je zaletel v fiat ritmo, ki ga je upravljal agent goriške prometne policije Fiojenzo Pešce. Šlo je za lažje trčenje, pri katerem voznika nista bila ranjena. Na kraj je prišlo službeno vozilo karabinjerjev iz Gradišča. Krivdo so naprtili Zilliju, ki pa je bil drugačnega mnenja. Začel se je prerekati in napadel karabinjerja Maria Ca-sagrandeja, ker mu ni hotel vrniti ključev avtomobila. Casagrande se je kasneje zatekel v tržiško bolnišnico, kjer so mu izrekli prognozo okrevanja v 15 dneh. Zilliju so nataknili lisice, od naslednjega dne pa je na proces čakal v hišnem priporu.
Včeraj je sodnikom priznal, da je morda popil kak kozarec preveč in da je izrekel težke besede na račun karabinjerjev. Kar zadeva telesne poškodbe pa se ni dobro spominjal dogodka, vsekakor zagotovil, da ni bil njegov namen udariti moža postave.
Odbor staršev za ohranitev šole pri Madonnini
Pri Madonnini so ustanovili odbor staršev proti zaprtju osnovne šole Renato Serra v rajonu. Kot smo poročali je šola ena od sedmih v goriški pokrajini, v katerih v prihodnjem šolskem letu ne bodo odprli prvega razreda. Razlog je premajhno število otrok.
Odbor staršev je začel zbirati podpise pod peticijo, ki jo nameravajo poslati šolskemu ministrstvu, skrbništvu ter goriški občinski upravi. V njej se zavzemajo, da bi v njihovem rajonu ohranili šolo, pa čeprav število vpisov ne bo doseglo minimalnega števila, ki ga zakon določa za odprtje razreda. Zahtevo utemeljujejo, češ da je šola pomembno središče za življenje v rajonu, ki bi brez nje bil osiromašen, pa tudi z ugotovitvijo, da je za otroke pozitivnejše šolanje v domačem okolju in bi obiskovanje bolj oddaljenih šol imelo negativne učinke na vzgojno-izobraževalne procese.
■ V torek, 17. januarja, ob 20. uri se bo na sedežu pri športni palači v Ul. delle Grappate sestal podgorski rajonski svet. Svetovalci bodo med drugim vzeli v pretres možnost odprtja glasbene šole.
)) Banca Agricola > Kmečka banka corizia
Obveščamo cenjene stranke, da smo v teh dneh uvedli novo telefonsko centralo.
Nova telefonska številka Kmečke banke je
3871
Klicni številki ravnateljstva (32671) (87335) ostaneta nespremenjeni.
in telefaxa
KRZNARSTVO
CUIR
CHIC
POPUSTI
1	2 O % do
50%
Tržič - Ul. Rosselli 73 Tel. 0481/74054
obv. občini 11. 1. 89
PLI za zavezništvo med manjšimi laičnimi strankami
Zavezništvo z manjšimi demokratičnimi strankami, z republikanci, radikalci in gibanjem zelenih (ki niso proti vsakršnemu razvoju), je politična usmeritev, ki je izšla na nedavnem vsedržavnem kongresu liberalne stranke, uresničevali pa naj bi jo tudi na Goriškem. Tako stališče so podrobno pojasnili na torkovi skupščini članov, somišljenikov in prijateljev liberalne stranke na Goriškem. Uvodno poročilo je imel pokrajinski podtajnik Adriano Marzini, medtem ko sta o poteku in zaključkih vsedržavnega kongresa poročala Sergio Fornasir in Agostino Majo. Skupščine so se udeležili tudi nekateri vidni predstavniki manjših strank in gibanj.
Umrl je Jože Petejan najstarejši občan v Sovodnjah
feik	Voščilo, ki sem ga
bil izrekel pred osmimi leti, ko je Jože Petejan - Tej-čin praznoval devetdeset let, se žal ni uresničilo. Naj starejši sovodenj ski občan , ki bi čez dobro leto dopolnil stoletnico, je preminil. Danes popoldne ga bodo pokopali v Sovodnjah.
Jože Tej čin se je rodil v Vasi - spodnjem delu Sovodenj -14. marca 1890 v kmečki družini. V šolo je hodil k učitelju Benku, ki je uporabljal zelo "trde" vzgojne metode, vendar tudi precej uspešne, mi je pravil Jože pred nekaj leti, ko jo je pod večer še mahnil do bližnje gostilne na kvartin.
Cesarja je služil pri mornarici in sicer v Pulju. V Pulju je prebil tudi dolgih pet let prve svetovne vojne in na lastne oči videl, kako so Italijani, že po koncu sovražnosti, brez potrebe razstrelili in potopili oklopnico Viribus Unitis, ponos av-stro-ogrske mornarice.
Iz vojske se je pokojnik vrnil sredi novembra leta 19,18. Prva naloga je bila obnova porušene rojstne hiše, kamor se je kmalu zatem preselila mlada družina. Med drugo svetovno vojno se je Tej čin vključil v terensko delo in večkrat pomagal partizanskim patrolam in kurirjem preko Vipave in Soče.
Jože Petejan se je zapisal kmetovanju in trmasto vztrajal na domači zemlji. Zmeraj pa je našel dovolj časa za sodelovanje v raznih društvih. Mimogrede: bil je med vodilnimi odborniki Zavarovalnice za govejo živino. Delo na kmetiji nadaljuje sin.
razna obvestila
Planinski ples bo 28. t. m. v Kulturnem domu. Vstop samo z vabili za člane in prijatelje društva. Vabila so na razpolago do zasedbe mest v trgovini Bavcon.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Sotto il vestito nien-te 2«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 18.00-22.00 »Chi ha incastrato Ro-ger Rabbit?«.
VITTORIA 17.00-22.00 »Rambo III«. Igra S.Stallone.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 »Nick e Gino«.
EXCELSIOR 14.00-22.00 »Red e Toby -nemiciamici«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Srce za rock'n roli« . Ob 22. uri »Šampanjec za zajtrk«. Nočni kino.
ŠEMPETER 18.00 in 20.00 »Čarovnica iz Eastvvicka«.
DESKLE 19.30 »Kdo mi ubije ženo«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34 - tel. 531972 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo - Ul. E. Toti 52 - tel. 410701
_________pogrebi_____________
Danes v Gorici ob 9.30 Adelaide Cec-cotti por. Scodini iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 12. uri Elisabetta Bressan iz Tržiča v cerkev in na pokopališče v Ločniku, ob 13.40 Jožef Petejan iz splošne bolnišnice v cerkev in rta pokopališče v Sovodnjah.
t
Sporočamo, da je preminil naš dragi
Jožef Petejan
star 99 let
Pogreb bo danes, 14. t. m., ob 14. uri z obredom v cerkvi v Sovodnjah. Pogrebni sprevod bo šel ob 13.40 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici.
DRUŽINA IN SORODNIKI
Gorica, Sovodnje, 14. januarja 1989
Včeraj stavka in skupščina v Kulturnem domu
Dijaki nočejo sankcij proti uživalcem mamil
Kako je z izvajanjem zakona št. 56/87 na Goriškem
Nad dva tisoč oseb je v seznamih za zaposlovanje pri javnih ustanovah
Zakon je v bistvu dober, težave se pojavljajo v praksi. V mislih imamo državni zakon št. 56/87 in kasnejši 160/88, ki poleg drugega urejata zaposlovanje uslužbencev (do 4. funkcionalne stopnje) krajevnih in drugih javnih ustanov, ki se ne ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo. Glavni cilj zakona, ki se sicer izvaja šele nekaj mesecev, od avgusta lani, je poenostaviti in pospešiti postopek zaposlovanja pri javnih ustanovah. Z drugo besedo: za začasno ali stalno zaposlitev uslužbencev nižjih funkcionalnih stopenj morajo javne ustanove posegati po seznamih, ki jih vodijo pokrajinski uradi za delo. Nič več torej z razpisom javnega natečaja. Sposobnost in znanje kandidatov se ugotovi s preizkušnjo, selekcijo, neposredno na delovnem mestu.
Nekajmesečna praksa v izvajanja omenjenega zakona je pokazala vrsto pomanjkljivosti, ki jih niti z dobro voljo funkcionarjev urada za delo ni bilo mogoče odpraviti. Potrebna so podrobnejša določila, izboljšave zakona. Katera in v kakšni smeri se je Že pokazalo.
"Prav te dni smo nekaj novih dispozicij že prejeli iz Rima, pričakujemo pa še dodatna navodila" nam je uvodoma dejala Elsa Gaspari, vodilna funkcionarka pri pokrajinskem uradu za delo, kjer smo spraševali za izkušnje, v pozitivnem smislu in tudi za težave pri izvajanju novih norm.
Na možnost neposredne zaposlitve pri javnih ustanovah na Goriškem čaka približno 2200 oseb. 1300 v goriš-kem okrožju (vključuje Gorico in piet-najst drugih občin) in nekaj manj v tržiškem okrožju, ki vključuje devet občin. Tako izhaja iz seznamov. Upoštevati pa je treba, da se nekatera imena pojavljajo na obeh seznamih.
Prva težava je v tem, da seznami niso sestavljeni po kvalifikacijah, ampak so skupni. Tako imaš na lestvici tiste, ki reflektirajo za mesto strojepisca in druge, ki bi se radi zaposlili kot navadni delavci. Namesto kuharja, se utegne zgoditi, da ti pošljejo pometača in seveda obratno.
"Nadzorstvo nad dejanskimi delovnimi sposobnostmi in tudi študijskimi naslovi je zelo relativno. Za te podatke v glavnem izvemo posredno", pravijo v delavskem uradu.
Osnovna pogoja za vpis v ta posebni seznam sta bila doslej obvezna šolska izobrazba in pa polnoletnost (z omejeno starostno dobo). V bistvu gre za osnovna pogoja, ki veljata za zaposlovanje pri javnih ustanovah.
Lestvica je bila sestavljena na podlagi prošenj, ki so prispele do 31. decembra 1987, oziroma do 15. aprila lani, za brezposelne delavce, vpisane v dopolnilni blagajni. Lestvico občasno sproti izpopolnjujejo.
Druga pomembna težava, ki prej ovira, kakor pospešuje zaposlovanje, je dejstvo, da so lestvice splošne. Za vpis v seznam namreč, poleg brezposelnih iz naše pokrajine, lahko zaprosijo tudi kandidati iz drugih pokrajin in dežel, kjer je pomanjkanje delovnih mest bolj občuteno in kjer, kot se zdi, imajo tudi precej drugačne kriterije za določanje točk, ki so odločilne glede uvrstitve na lestvici.
"Sporočijo nam ime kandidata in njegov naslov ter število točk, ki so mu jih pripisali v njegovem okrožju. Ker nimamo nobene druge dokumentacije, ne moremo preveriti, če točkovanje dejansko odgovarja." Tako ugotavljajo pri pokrajinskem uradu za delo.
Običajno se to pozna na lestvici. Kandidati iz drugih pokrajin in dežel, zlasti z južnih predelov, običajno zberejo precej več točk, kakor brezposelni, ki imajo stalno bivališče v pokrajini. Ker je pri zaposlovanju pač treba upoštevati vrstni red, je na dlani, kakšne so posledice.
"Zadevo bi se dalo urediti že z manjšim popravkom zakona: prednost pri zaposlovanju naj bi imeli kandidati, ki imajo stalno bivališče v pokrajini", meni Giovanni Concepi, ki dela v uradu za zaposlovanje in to problematiko pozna zelo od blizu.
Bralce bo prav gotovo zanimalo, da na lestvicah prevladujejo ženske. Do-
sedanja praksa je pokazala, da je velika večina kandidatov, tudi tistih iz drugih pokrajin, pripravljena sprejeti vsakršno možnost zaposlitve, tudi začasne. Med množico pa se zmeraj najdejo tudi zbirčneži, ki čakajo na pravo priložnost. Takoimenovani poklicni brezposelni.
"Nič čudnega, če zato pri vrhu lestvice opažamo zmeraj ena in ista imena", tolmačijo zadevo pri pokrajinskem uradu za delo.
Seveda je treba ob tem pogledati tudi drugo stran medalje. Se "resnemu" kandidatu, recimo iz Neaplja, splača sprejeti začasno zaposlitev nekje na Goriškem, brez določenega jamstva za stalno namestitev? Zadeva je seveda povezana tudi z nemajhnimi stroški. Pa tudi z dodatnim delom osebja. Veliko kandidatov se zato odreče ponujenim možnostim in raje še naprej čaka na ugodni trenutek in ta pravo priložnost.
"Povedati moramo, da smo doslej, kljub hibam in pomanjkljivostim zakona, uspeli zaposliti kar lepo število oseb. Precej tudi od drugod in v večini primerov so to pridni delavci in uslužbenci, pripravljeni sprejeti tudi manj hvaležna dela, pred katerimi včasih tukajšnji brezposelni vihajo nos".
Če smo prav razumeli, je zakon v bistvu dober. V začetku je zmeraj težko. Nekajmesečna praksa je pokazala, kje so hibe in kako bi ga bilo treba popraviti, da bi res dosegali tiste cilje, ki jih je imel v mislih zakonodajalec.
"Upamo, da bodo te pomanjkljivosti čimprej odpravljene in da bodo tudi našemu uradu zagotovili primernejše pogoje delovanja. Od prostorov -predvidena je selitev v bivši vrtec v Vicolo del Mulino - do zadostnega števila osebja." V novih prostorih se bodo lahko v znatno večji meri posluževali informatike, kar na sedanjem sedežu, v Crispijevi ulici, ni mogoče. To bi pomenilo prihranek na času, ažurnejše poslovanje, hitrejše reševanje posameznih primerov. (VK)
Goriški dijaki po posameznih šolah so se včeraj različno odzvali na vabilo pokrajinske Zveze komunistične mladine Italije, da bi stavkali in se udeležili zborovanja proti zakonskemu osnutku o mamilih. Povorke po mestnem središču se je udeležilo nekaj čez sto dijakov, precej uspešnejša pa je bila skupščina v Kulturnem domu, kjer je bila velika dvorana polna in kjer so nato nadaljevali s poglabljanjem vprašanja mamil po delovnih skupinah.
Različno so se do protesta opredelili tudi slovenski dijaki: stavke se je udeležila velika večina dijakov na trgovskem zavodu Ivan Cankar in na slovenski sekciji industrijskega zavoda Galilei. Nihče ni stavkal na učiteljišču Gregorčič in trgovskem zavodu Zois, kot so nam povedali v tajništvih, medtem ko je z liceja šla na zborovanje v Kulturni dom samo delegacija predstavnikov dijakov.
Dijaki so na včerajšnji manifestaciji povedali, da se problem mamil ne rešuje s kaznovanjem mladih, ki uživajo mamila. Zato nasprotujejo zakonskemu osnutku Jervolino-Vassalli, ki na
razliko od dosedanjega zakona predvideva strožje represivne ukrepe. »Mar namerava vlada obsoditi 2 ali 3 milijone ljudi, kolikor je po previdnih ocenah uporabnikov lažjih mamil v Italiji?«, so se vprašali. Namesto strožjih kazni predlagajo sledeče: predvsem razlikovanje med lažjimi in težjimi mamili; večje informiranje, zlasti v šolah, o posledicah vsakovrstnih mamil, od opijevih derivatov do tobaka in alkohola; več sredstev za preventivne posege in za skupnosti za zdravljene narkomanov. Na krajevni ravni pa zahtevajo mladi, naj se javne uprave zavzamejo za rešitev "mladinskega vprašanja", saj je širjenje mamil tudi posledica pomanjkanja delovnih mest in struktur za združevanje mladih v prostem času.
Na skupščini so podrobneje razčlenili ta vprašanja pobudnik skupnosti Arcobaleno duhovnik Alberto De Na-dai, psiholog pri službi KZE za vprašanja mamil dr. Bruni, predstavnica ZKMI (in naj mlajša poslanka v italijanskem parlamentu) Cristina Bevilac-qua, ter goriški tajnik ZKMI Nicola Cernigoi.	(loto Marinčič)
Januar in februar - obdobje posezonskih prodaj
Takoj po novem letu so se v izložbah pojavili pisani in z mastnimi črkami natisnjeni napisi, ki vabijo na cenejši nakup vsakovrstnega blaga. Velja v glavnem za trgovine z oblačili in obutvijo. Na drugih področjih so posezonske prodaje prej izjema kakor praksa. Kot kaže smo prav te dni v najbolj živahnem obdobju prodaje zimskih oblačil. Znižane cene (neverjetni popusti) še zmeraj pritegnejo dovolj kupcev. Pravzaprav veliko, če smemo računati po gneči, ki jo je opaziti v prodajnih prostorih, kjer te dni in za dobo nekaj tednov skoraj zastonj ponujajo bogato izbiro. Marsikaj je res mogoče kupiti po nižji ceni, kakor še pred nekaj meseci, vendar je posezonska prodaja tudi možnost, da se trgovci rešijo blaga, ki že predolgo leži na policah.
Te dni smo se odpravili po trgovinah na Goriškem, da bi se pobliže seznanili z mrzličnim nakupovanjem, ki je sila podoben božičnemu tekanju iz trgovine v trgovino. Ozirali smo se po izložbah ter istočasno z matematično točnostjo preračunavali popust, ki ga je ta ali oni prodajalec odmeril vsakemu razstavljenemu kosu blaga. V nekaterih primerih nam to ni uspelo, saj je bila izložba popolnoma zavita v reklamne napise, ki so obljubljali od 30 do 50, 60 ali celo 80 odstotkov popusta. V neki trgovini smo opazili vabljiv napis 90 odstotni popust in smo si zato pazljiveje ogledali šarmantne lutke, še bolj pazljivo pa oblekce in nam je bilo kmalu povsem jasno zakaj tolikšna stopnja popusta. Blago res ni bilo po zadnji modi.
Razprodaj se na veliko poslužujejo tudi v boljših trgovinah, kjer si lahko
privoščiš plašč ali jopič le znanih italijanskih modnih kreatorjev.
Kako ocenjujejo uspeh posezonskih razprodaj trgovci. Skoraj vsi so nam potrdili, da je v teh dneh odjemalcev zelo veliko in da gredo zimska oblačila prav lepo v prodajo. Priznali so nam, da presežejo popusti 30 odstotno mejo le v primeru ko gre za lanski ali celo predlanski kroj. Pri vsem tem pa smo izvedeli, da se velika večina nakupovalcev odloča za novejše artikle, ki so sicer nekoliko dražji.
Januarsko mrzlično nakupovanje je torej nekak rep božičnega, saj so nam po mestnih trgovinah dejali, da so ob priložnosti preteklega božiča prodali približno enako količino obutve in oblačil. Na Krminskem in v bližnjem Gradišču, kjer je nekaj dobro založenih in znanih trgovin, v katere Goričani prav radi zahajajo, je položaj ne-
koliko drugačen. Med božičnimi prazniki je bila prodaja oblačil in obutev nekoliko bolj skopa v primerjavi z lanskimi leti. Morda pa je prav zato v teh dneh pravi naval na tamkajšnje butike.
Precej razprodaj imajo tudi v Tržiču.
Jugoslovanskih kupcev pa je bilo v teh dneh res malo. Nenehno drsenje dinarja in težke ekonomske razmere so veliko večino kupcev odvrnile od obiska in ugodnega nakupa .
Pri pristojnem osebju na goriškem županstvu smo se pozanimali, kako kontrolirajo posezonske prodaje, kakšna so določila. Prav letos je namreč prišlo do precejšnjih novosti.
Zimska posezonska prodaja je namreč do lanskega leta trajala največ štiri tedne, z letošnjim letom pa so na podlagj, deželnega zakona štev. 6 iz dne 18. februarja 1988 to obdobje podaljšali na šest tednov.
Druga novost je tudi v tem, da morajo prodajalci vse posezonske prodaje izpeljati med 10. januarjem in 10. marcem. Še lani je namreč pogojevala prodajno obdobje vrsta blaga, ki so ga trgovci ponujali odjemalcem. Ta predpis je v drugih pokrajinah naše dežele stopil v veljavo že pred leti, šele letos pa ga morajo upoštevati goriški trgovci.
Koliko trgovcev je v preteklih dneh zaprosilo za dovoljenje za tovrstno prodajo? Podatek je v nekem smislu presentljiv: 96
Le sedem trgovcev v Gorici pa se je letos odločilo za razprodajo svojega blaga. Tak način prodaje, ki ga lahko vsak prodajalec izpelje kadarkoli med letom in ki traja največ šest tednov, je vezan na določene pogoje, kot sta npr. prekinitev dejavnosti ali prenovitev trgovskih lokalov, (mč)
(foto Čubej)

ISCES DOBER NAKUP?
La maglia
MOŠKE IN ŽENSKE KOLEKCIJE ZIMA 88 S POPUSTI OD 20% DO 40%
PANCALDI		CARELLA			črn ik ^jiLjiLgj.		 a
NANI BON		LE BAMBOLA			(Csl KfczSiafesfelilfisfcvIil
KAFKA	TRŽIČ	VLADIM			
YVES S. LAURENT	Ul. Roma 58	CRISCA BY ESCADA			
o
b
ul. f.lli rosselli 3 - tržič
SEZONSKI
POPUSTI
Obv. občini 10. 1. 88
Slovenski
glas
v Parizu
Pogovor s prof. Jožetom Pirjevcem ob izidu trojezičnega zbornika o slovenski prisotnosti v Trstu
Pred nekaj leti je bila v Parizu velika razstava z naslovom Trouver Trieste, na kateri je bila prikazana tržaška stvarnost. Razstava je bila v več prostorih. Upoštevana so bila razna specifična področja. Priprave v Trstu so potekale več let, a že od vsega začetka je bilo jasno, da prireditelji Slovencem niso nameravali dati mesta, ki jim je pripadalo. Nekateri Slovenci, v mislih imam seveda Tržačane, so si prizadevali, da bi bila slovenska prisotnost pravilno ovrednotena in njihovo prizadevanje je tudi rodilo uspeh. Na tej razstavi, kot je poročalo naše časopisje, smo bili Slovenci tudi zastopani. Med pobudniki te akcije je bil tudi prof. Jože Pirjevec. Vprašali smo ga, kako so pravzaprav potekale vse te priprave.
Razstava je vzbudila dosti prahu in dosti diskusij v Trstu. Marsikdo z njo ni bil zadovoljen, predvsem pa smo bili upravičeno nezadovoljni Slovenci zaradi tega, ker so nas organizatorji skoraj povsem ignorirali, tako da naša stvarnost, naša problematika nikakor ni prišla do izraza. Zaradi tega smo tudi dokaj odločno protestirali, pisali smo tudi takratnemu francoskemu kulturnemu ministru Langu. Vsi naši protesti tako na lokalni kakor na internacionalni ravni so zalegli vsaj delno, tako da so nam organizirali nekaj diskusijskih večerov v Centru Pompidou. Teh večerov, na katere smo se morali pripraviti v enem mesecu, smo se udeležili nekateri kulturni delavci z referati, v katerih smo skušali prikazati našo problematiko, našo zgodovino, naš kulturni utrip.
Kakšen pa je bil odziv na teh kulturnih večerih?
Publika je bila vedno prisotna, in celo številna publika, tako da smo prišli domov dokaj zadovoljni. Nekaj odmeva je imel naš nastop tudi v tisku in smo si tako pridobili nekaj prijateljev, ki še sedaj sledijo naši stvarnosti, tako da bi rekel, da je bila naša prisotnost vendarle dragocena. Pozneje se je pojavil problem, kaj narediti s tem materialom, ki se je takrat nabral. Naši teksti so bili že prevedeni v francoščino, nekateri tudi v italijanščino. Tako se je pač porodila misel, da bi referate izdali v zborniku, kakor so različne plati razstave bile tudi predstavljene v zbornikih.
Kakšni zborniki so to?
Predvsem moramo upoštevati veliko razstavo v Centru Pompidou, to je bil po-
glavitni del, namreč razstava, ki je nosila ime Bela ladja. Bila je povsem posvečena tržaški pomorski tradiciji. Potem je bila druga razstava v starinski palači Concier-gerie, kjer je arhitekt Semerani, ki je bil glavni nosilec celotne pobude, prikazal nekakšno zgodovino Trsta. Moram reči, da je bila razstava zelo prijetna na pogled, zelo bogata, ampak na njej so bile prisotne vse komponente tržaškega mesta, od Italijanov do pravoslavnih Srbov in Grkov, židovske komponente, le slovenske komponente ni bilo, njena odstotnost je bila zelo kričeča. Potem je bila še ena razstava, posvečena znanstvenemu imaginariju, znanosti v podobah.
Imeli smo tudi razstavo knjig in tudi tukaj se nam je posrečilo organizirati slovensko sekcijo. Potem je bila razstava tržaškega filma in njegove tradicije. Za vsako področje so organizatorji izdali tudi publikacijo ali katalog.
In sedaj, dve leti kasneje, imamo zelo zajetno knjigo, ki pa ni katalog, je skoraj 200 strani obsegajoča knjiga velikega formata. Na platnici je simptomatično naslikan stolpič tržaškega županstva, z Mihcem in Jakcem, poleg tega pa znak razstave Trouver Trieste, ki je odet v slovensko trobojnico. Naslov knjige pa je Slovenski glas.
Kaj vse ste zbrali v tem zborniku?
V tem zborniku smo zbrali predvsem tiste referate, ki smo jih takrat v Parizu resnično imeli. Gre za razne pristope k naši stvarnosti; za zgodovinski pregled, za prikaz poezije pri nas, za profil Černigoja in Kogoja. V knjigi je še sociološko razmišljanje Bratine, razmišljanje profesorja Aleša Lokarja, literata Cirila Zlobca. V njej je tudi esejistično-literarni zapis Borisa Pahorja. Torej gre za nekakšno mešanico najrazličnejših pristopov, kateri po mojem v svoji celoti le podajajo nekako sliko naše stvarnosti, ne pa v vseh njenih razsežnostih. Te ambicije knjiga nima, hoče le ponuditi nekomu, ki našo stvarnost bolj malo pozna, možnost, da se ji približa, da jo razume, da zasluti, kateri problemi so tisti, ki nas najbolj žulijo, in jasno je, da je prav vprašanje odnosa med večino in manjšino v tem našem kontekstu najbolj prisotno v celotni publikaciji.
Mislim, da je zbornik dosegel cilj — prikazati našo stvarnost tujcem (nam je
V zborniku so objavljeni prispevki naslednjih avtorjev:
DARKO BRATINA MARKO KRAVOS ALEŠ LOKAR PAVLE MERKU' BORIS PAHOR KLAVDIJ PALČIČ JOŽE PIRJEVEC ATILIJ RAKAR CIRIL ZLOBEC
ni treba, saj jo dobro poznamo), saj so vsi teksti napisani ne samo v slovenščini, marveč tudi v francoščini in italijanščini.
To je točno. Predvsem so teksti napisani tako, da posredujejo nekaj informacij človeku, ki o nas malo ve ali sploh ničesar ne ve. Izhodiščna točka je torej prav v posredovanju vedenja o nas, nekaj fundamentalnega, bistvenega vedenja o nas in naši preteklosti, o vseh tistih fazah našega razvoja, skozi katere smo šli. Kot pravim, ne gre za znanstveno študijo, ki bi želela zajeti vse plati našega življenja. Rekel bi, da je to prva vizitka, ki naj bo samo uvod v spoznavanje naše stvarnosti.
Zbornik je izdala Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Komu je namenjen? Da ste ga vi izdali, pomeni, da ga boste poslali predvsem knjižnicam in raznim inštitutom?
Publikacijo mi ponujamo tudi v prodajo, kajti knjiga je le delno financirana, denar smo dobili le od Vladnega komisariata. Izšla je tako pozno tudi zaradi tega, ker je bilo izredno težko zbrati finančna sredstva, ki so potrebna za tako izdajo. Knjigo moramo pač sedaj predvsem unovčiti. Radi bi jo poslali vsem tistim dejavnikom, od političnih predstavnikov do časnikarjev, do znanstvenih inštitutov, ki se na tak ali drugačen način zanimajo za našo stvarnost. Skušal bom narediti vse, da bo ta knjiga čim bolj krožila in da se bo torej pridružila drugim publikacijam o Trstu, ki jih imajo knjižnice po svetu. Prav zaradi tega se mi je zdelo nadvse primerno, da smo napeli vse sile, da je prišlo do izida te knjige, ki naj tujcem govori o nas, ki naj bo beležka o naši prisotnosti v takajšnjem prostoru.
Ali so ob takratni manifestaciji v Parizu francoska sredstva javnega obveščanja pisala tudi o nas?
Da. Bilo je nekaj beležk o tem.
So se v tem času kakšni stiki ohranili? Se je našel kdo od tistih, ki so bili takrat prisotni, ali kdo drug, ki je o nas kaj hotel izvedeti?
Da. Nekaj stikov se je ohranilo, pretiravali bi, če bi rekli, da se jih je dosti. Vendar bi tudi pretiravali, če bi rekli, da je ta razstava imela kakšen velikanski, velik odmev ali kake posledice v internacionalni javnosti. Vendar smo takrat v nekaterih kulturnih krogih le vzbudili zanimanje za nas. Prav po tej razstavi smo navezali stike s časni-
karko vodilnega francoskega dnevnika Le Monde, ki stalno prihaja sedaj v Vilenico, in je pozneje tudi pisala o nas. Zanimali so se tudi za Kogojevo glasbo. Sam sem tudi navezal stike s francoskimi kulturnimi krogi in objavil že nekaj v Franciji itd. Torej mislim, da je nekaj tisti naš pohod v Pariz le prinesel. Upam, da bo ta publikacija obrodila še večje sadove, ki bodo dokaz naše vitalnosti. Zdi se mi, da smo mi mogoče prva manjšina v Evropi, ki se je na tako prestižen način predstavila evropskemu javnemu mnenju. In tako naši pariški dnevni niso povsem brez pomena.
Knjiga je izšla pred nekaj dnevi. Jo mislite na kak način bolj svečano predstaviti javnosti?
Da. Želel bi organizirati okroglo mizo v Trstu, na katero sem povabil ljudi iz Moskve, z Dunaja, iz Italije seveda, iz Pariza in Jugoslavije. Ta okrogla miza naj bi bila izhodišče za širšo diskusijo o manjšinah v skupni evropski hiši. Jasno je, da se ob tem pojavljajo finančni problemi, ki so še odprti, vprašanje organizacije je tudi težko, tako da nisem povsem prepričan, da se mi bo zamisel posrečila. Moja misel je, da bi ta knjiga bila povod za širše kontakte in tudi za bolj poglobljeno diskusijo o tem, kaj pomeni pravzaprav manjšina v Evropi danes, v Evropi, ki je v polnem vrenju, ko pretakanje idej in kontaktov postaja vedno bolj živahno in je tudi vprašanje manjšin vedno bolj aktualno.
Predstavitev Slovenskega glasu naj bi bila v Trstu. Mislite na kakšno podobno predstavitev kje drugje?
Da, da, seveda. Predvsem bi radi knjigo predstavili v Rimu, in sicer s pomočjo senatorja Spetiča v samem senatu. Obenem pa bi želeli iti s to knjigo po Jugoslaviji. Navezal sem že stike s Slovensko akademijo, kjer deluje sekcija za proučevanje manjšin. S pomočjo te sekcije bi potem šli tudi v Beograd, v Zagreb, v pomembna jugoslovanska središča. Treba bi bilo govoriti o tej knjigi, kajti mislim, da je problematika slovenske manjšine v Italiji premalo znana, na vsak način ni dovolj znana v Jugoslaviji. S knjigo bi želeili vzbuditi debato in s tem povečati zanimanje za našo problematiko.
Pogovor zapisal MARKO WALTRITSCH
iMplIpIpi
DEUX ENTITES IRREDUCTIBLES DE LA VILLE DE TRIESTE HIER ET AUJOURDTIUI
a convivenza ira aue gruppi ■ stesso territorio. po- "ol mlsiasi parte del mor j ^ »nferenza intemazior
>1 1986 a New Orle
CUHU simo
-oblemi simili in
-na, svoltasi
Atilij Rakar
»rtu.- ' IConse ^

istemu, s katerim se

‘rikazani primer je — in to tudi v godovinskih .razsežnostih, nenavao.
ted sle v p k Furlan.
tiče ra. .^enosti
11	X r ' ~	ted angleščino in
ran yV)D	\scmo m
W	Jjjfcor	.pa je bistvo
okab	isto. Do enakih
sikh ^ r...........
kalite de
0^


L personnalites liees direetemen* indireetement a Tecole de	^
nos connaissances et
ent de lans le

A
m
=il Qui	^
•nico dei u	yr
eonvivono su quv ,te ne e emerso, anche nem. i.cazioni storiche, risultava -Ml oiraordinariamente simile a duelih ima persona ch»
v •
r('n.


i	...
' Ale*L°Jcar TliSTlr
sangs u.a-
des dorrnees que u. x penetrer le mvstere dont au*. ville adriatique tant disputee. Mais
ES, august Černigoj
I M N DES CREATEURS «Et tu co m? L’ENVIRONNEMENT Čto CULTUREL DE TRIESTE
trni porte
MAB13 fc<?G°3,
:.^E^ENrEEVX«
UO
. v	.-v., ivaj radi
Pavle MerK^olllKa Urnberta Sabo in za i -'»vdamo, da so se v Trstu zlile «različne r;
~ mestu naselila različna ljudsti f Z>i>y-x	" ^"čar, da se v žilah
DFrr°BLEm " M Lokar	EA TPlES [E
do1-
tal
E
ki
SLOVENCI V TRSTU: ZGODOVINSKI SUBJEKT, KI GA JE TREBA SKRITI?

ine i .vn a songer a U ure Dallapiccola
tesquei>\', a representar/ d’Europe:
-miditions dans
m d’operer le
moment p
riche milieu emu- ^
Z^r>o-ic milinravitait nsv».


DVOJE NARODNOSTNIH BITNOSTI VČERAJŠNJEGA IN DANAŠNJEGA TRSTA
icee impetueus re Trieste cor ment entre jr aller a des „d, ce courant ehere - la ville dans un eonte 0^°^ et comP^exe niais pas
. nar la ele d’tm entre les enfa:
^SLOVENI A TRIESTE:
Atilij Rakar
vaivua uuun.i -icti; V
un’affermazion aAj ^
penetrate •'
contes?.
me^
■ N

UN S0GGETT0 STORILO DA «NASC0NDERE»?
Novo opazno delo primorskega pisatelja Marjana Tomšiča
Prodoren roman o ljudeh in življenju
Roman sodobnega pisatelja Marjana Tomšiča "Kafra" - knjiga je izšla pri Kmečkem glasu v Ljubljani - je lep in zaokrožen dokaz o nekakšni nevidni čudodelnosti posrečenega literarnega dela, v našem primeru zajetega izseka iz življenja izbranih ljudi in njihovih usod. In te usode so lahko zanimive, kot je zanimiva vsakršna usoda, pa vendar ne pride do čarobnega preskoka. Zgodba je lahko dramatična in napeta, pa ne pusti v bralcu nikakršnega globljega vtisa. Odlomki so lahko lirični, poetični, pa se ne vtisnejo v nikakršno doživetje. Za "dogodek romana" je očitno najnujnejša nevidna pajčevina pisateljevega duševnega tkiva, preobraženega v tisto in takšno obliko, ki uravnava potek posebnega življenja, življenja na popisanih straneh, življenja vklenjenega v zgradbo in osvobojenega ravno s pomočjo imenovane vklenjenosti.
"Kafra" je pripoved - komajda zasledimo, da se zgodba odvija nekje na Spodnjem Štajerskem, kar seveda sploh ni bistveno - o majhnem dečku Liju, ki mu komaj petletnemu umre mati Marija, pobere jo jetika, tako da ostane sam s tršatim očetom Joštom, bratom in še dvema sestrama. Deček, ki mu je pokojna mati dala ime po kitajskem junaku, močnejšem od samega zmaja, je središčna oseba romana, ki se mu od daleč, potem pa vedno intenzivneje, približuje zadnja vojna in to na razne krute načine, bistvenejše pa je dečkovo doživljanje sveta in življenja: materin pogreb, revščina socialnega dna, selitve iz bivališča v
: e
Marjan Tomšič
bivališče, izbruhi in nasilja med bratoma in sestrama, prijazno' in neprijazno dihanje okolice, sosedov in sosed - vse to v primežu zunanjih dogodkov, ki se oglasijo točno tedaj, ko bi ljudje sproščeneje zaživeli oziroma zadihali. V tem ravnotežju notranjega in zunanjega dejanja je vsebovana avtorjeva tehtnica, njegovo mirno pa vendar čuteče razumevanje oseb in seveda tudi bralca, se pravi učinkovanja umetniškega dela. Oče Jošt mora najti novo mater svojim otro-
kom, seveda tudi novo ženo, končno je to Lojzka, požrtvovalna vendar pa kar preveč stroga mlada ženska, ki je otroci dolgo časa nočejo sprejeti za svojo, mali Li pa to kaže z jokanjem, ki nima konca in pa sanjarijami, blodnjami, ki jih je podedoval od pokojne matere. Poroka je končno opravljena, vojna posega vse ostreje. Jošt se vključi v odpor, Li pa sanja in sanja, doživlja prve in niti ne tako redke erotične dogodivščine vseh vrst, medtem ko oče Jošt s svojo primarno moško silo osvaja ženske kot za stavo, seveda v viharno ogorčenje svoje nove žene.
Marjan Tomšič z blagostjo in uravnoteženostjo prefinjeno in natančno opisuje, kaj se dogaja v njegovih junakih, nizanje dogodkov pa zbuja vtis, da najprej ustvari prizor izven sebe, nato pa ga podvrže pisateljskemu peresu. Z velikim smislom za bistveno v človeku in življenju zarisuje seveda predvsem globljo dimenzijo oseb - kar je povezujoč element z bralcem - zategadelj vzpostavlja nov dogodek kot nujo novega prizora, nove življenjske situacije, istočasno pa kot princip zgradbe romana, ki se brez tovrstnih preobrazb pač hitro spremeni v neobvezujoče refleksije. Pisateljski postopek je zaradi tega objektiven in subjektiven hkrati, v medsebojnem prepletanju obeh dimenzij pa dosega živost in plastično vrvenje te prav gotovo dosti težje literarne zvrsti, kot bi si mislili na prvi pogled. Li mora hoditi v nemški vrtec, z velikim odporom, bolj ga zanimajo dekle-
ta in lastno dozorevanje, medtem ko v neposredni bližini sicer razsajajo vojna posilstva vseh vrst. Bombardiranja, talci, vse to prihaja in odhaja kot višja sila življenja, v vojnem času razvidnejša kot v navideznem miru. Lojzka zanosi, pa ji Jošt prepove imeti lastnega otroka, zato se še bolj zaostri in zakrkne, Nemci so poraženi, svoboda je tukaj, vendar so tudi srečni dogodki enake vrste za notranje življenje oseb kot nesrečni: treba se je znajti v novi situaciji, treba se je vedno boriti, vedno na novo si mora človek izboriti svoj prav in svoj smisel, svoj prostor pod soncem in nikoli pravzaprav točno ne ve, kaj je zanj res dobro in kaj ni. Jošt postane župan, pa je razdvojen zaradi nesreče, ki jo prinaša vsakršna politika njegovim znancem in prijateljem, zato končno pusti politiko in postane spet delavec. Li še vedno sanjari in na koncu mora pisatelj kar pretrgati krogotok dogodkov, ki bi se končno lahko odvijali v nedogled: iz prizora v prizor, iz enega obdobja v naslednje obdobje. Takšno je pač življenje, nemara silno podobno hlapljivi kafri, po kateri nosi knjiga naslov, prihaja in izginja, osrečuje in onesrečuje, večno je in bo preživelo naše junake, pa tudi druge ljudi. Toda življenje je tudi lepo in še kako, enkratno, slastno, boleče in osrečujoče - takšno je, kot je po avtorju pričujoča zgodba o bližnjem in oddaljenem dečku Liju.
JANEZ POVŠE
Pomembno znanstveno delo
Trubar in Južni Slovani
Dejstvo je, da o slovenskem protestantizmu in njegovem začetniku Primožu Trubarju še ni bila izrečena zadnja beseda. Proslave ob štiristoletnici prve slovenske knjige in protestantske reformacije na Slovenskem so samo še vzpodbudile nadaljnje raziskovanje tega za slovensko kulturo tako pomembnega pojava. Tak prispevek predstavlja tudi znanstvena knjiga, ki je na knjižnem trgu ne moremo prezreti. Gre za delo, ki je pod naslovom Trubar in Južni Slovani izšlo pri Državni založbi Slovenije, njen avtor pa je univerzitetni profesor dr. Janez Rotar. Knjiga prinaša dve Rotarjevi razpravi. Prva, »Trubarjev delež v južnoslovanskem biblijskem zavodu v Urac-hu« govori o tiskanju knjig, namenjenih ne samo Slovencem, temveč tudi drugim narodom na Balkanu. Druga razprava pa že z naslovom »Trubarjeva poimenovanja dežel in ljudstev« pove o čem v njej razpravlja avtor. Gre torej za Rotarjevo analizo Trubarjevega odnosa do Slovencev in do drugih Južnih Slovanov. Gre torej za logično sklepanje in sintezo ob konkretnem gradivu, ne pa za abstraktna znanstvena razmišljanja. Tako torej pomenita obe razpravi nov in tehten prispevek k literaturi o Trubarju, v posebni luči utemeljitelja prvih odnosov Slovencev do Južnih Slovanov. Razumljivo je, da prihaja zato avtor do nekaterih zaključkov, ki so tudi v nasprotju z dosedanjimi ugotovitvami, zlasti nekaterih hrvaških avtorjev. Vse pa seveda še veča pomen obeh prispevkov k slovenski protestantiki in zgodovini slovenskih začetnikov literature v odnosih do drugih sosednjih slovanskih narodov.
V prvi razpravi o delovanju biblijskega zavoda v Urachu avtor najprej analizira vse, kar je bilo doslej o njem ugotovljenega in zapisanega in dodaja
svoje nove ugotovitve. Nastanek in razvoj zavoda obsega več stopenj od leta 1555 do 1563, ko je zavod od izdajanja slovenskih knjig prešel na priprave za prevajanje iz slovenščine v hrvaščino in tiskanje knjig z glagolskimi in cirilskimi znaki. Pri tem je Trubar izhajal iz stališča, da so Slovencem in Hrvatom, ogroženim od turškega nasilja, potrebne knjige za tolažbo in spoznavanje prave vere, in to ne v starinskem težko razumljivem jeziku glagoljaških knjig, temveč v jeziku, ki ga govori ljudstvo.
Še bolj je morda zanimiva razprava o tem, kako je Trubar poimenoval naše kraje pa posamezne dežele in tod živeča ljudstva Balkana. Pomembno je pri tem avtorjevo podčrtovanje ugotovitev, da je Trubar poznal pojem »Slovenci« za ves narod z razliko od Kranjcev, ki so živeli v tedanji Kranjski. Slovenci pa naj bi bili vsi enako govoreči prebivalci v sosednjih narodnostno deljenih deželah Štajerski in Koroški. Pri vsem tem pa analizira tudi pojem »Slovani«, ki se je pojavil dokaj pozno, ki pa ga slovenski protestanti že poznajo in uvajajo. Tako je mogoče šteti Trubarja in njegove sodelavce za kulturne utemeljitelje integritete slovenskega naroda. Dokončna homogenizacija slovenščine se je izoblikovala šele precej kasneje, toda od reformacije dalje sta se razvijala iz Kranjske slovenski jezik in slovenska zavest na vse sosednje pokrajine, Goriško, severno Istro, Koroško in Južno Štajersko in nazadnje še med panonske Slovence Slovenske krajine.
Lepo opremljena, obsežna in skrbno dokumentirana izdaja ima povzetek v nemščini, pa tudi nekaj zanimivih reprodukcij starih podob in zlasti zemljevidov. Seveda predstavlja knjiga zahtevno branje. (Sl. Ru.)
Pisma velikih Slovencev v novi oddaji Radia Trst A
Takoj po novem letu je na Radiu Trst A stekel nov ciklus oddaj, ki jih pripravlja gledališki igralec Vladimir Jurc. Gre za zanimiv poskus, da bi v trinajstih postajah predstavil znamenite slovenske osebnosti in to s pogledom v njihovo korespondenco.
Te oddaje sem pripravljal skoraj dve leti, pravi Vladimir Jurc. Že dolgo je bila v meni želja, da bi ta svojevrstna pisma predstavil širšemu krogu na poseben način in mislim, da prav radio kot poseben medij to omogoča. Niti ene od trinajstih oddaj nisem delal po nekem klišeju in je zato vsaka drugačna od druge. Tudi korespondenca je lahko del literature, je celo tako izpovedna, kot ne morejo biti niti literarna dela. V bistvu pa me je pismo zmeraj zanimalo kot izdelek nekega avtorja, ki hkrati o avtorju samem največ pove. Zakaj naslov Slovensko pismo? Zato, ker je najbolj dostopno, istočasno pa kot serija zelo zanimivo. Slovensko pismo govori namreč o znamenitih Slovencih. Za oddaje same je verjetno najbolj pomembno to, kako jih realizirati. Skušal sem jih popestriti s šumi in zvoki, z glasbo in tako pričarati še okolje in okoliščine nastajanja pisem.
Mogoče bi sedaj kar navedel posamezna pisma. Najprej Kocbekova pisma Borisu Pahorju, ki so izšla v knjigi Peščena ura. Ideja se mi je porodila ob zadnjem pismu, ko se je ta korespondenca prekinila - ob Kocbekovi smrti. Vsa oddaja je tako zamišljena, kakor da naslovnik, to je Boris Pahor, prejme zadnje pismo in gre z njim na pogreb, kjer mu ob odprti jami prihajajo v spomin odlomki iz korespondence. No, vsekakor je to oddaja o iskrenem prijateljstvu. V drugi oddaji bodo Murnova pisma. Naslovil sem jo Študentova pisma. Lahko rečemo, da je bil Murn poleg literata samo še študent. Iz teh pisem prihaja na dan njegov karakter: bil je veseljak, uživač, hkrati pa tudi zelo zaznamovan. Potem so tu Grumova pisma, pisma bolanega človeka, ki uživa morfij. In tako naprej. Oddaje prinašajo nato še korespondenco Janeza Trdine, Ivana Cankarja, Frana Levstika, Vukova pisma, Mrakova, Mencingerjeva, pisma Josipa Stritarja, Mete Kušerjeve, potem je tu še Čopova korespondenca in nazadnje pisma Srečka Kosovela. Skratka, to je niz 13 oddaj, za katere mislim, da bodo dovolj zanimive. Vesel sem, da sem lahko pri njih spet sodeloval s Sergejem Verčem, s katerim se zelo dobro razumeva in da sem naletel na pripravljenost ljudi na radiu, da se tega projekta lotimo, ker mislim, da je izredno dragocen.
Vseh 13 oddaj režira Sergej Verč, sama pisma pa berejo različni igralci: Anton Petje, Tone Gogala, jaz sam, Boris Cavazza, Boris Kralj, Maja Blagovič, itd. Tako pravi Vladimir Jurc o oddajah, ki jim bo nemara vredno prisluhniti.
Izšel je v knjižnem darilu goriške Mohorjeve družbe za leto 1989
Nov snopič Primorskega slovenskega biografskega leksikona
V knjižnem darilu goriške Mohorjeve družbe za leto 1989 je tudi kot običajno, vključen tokrat že 14. snopič Primorskega slovenskega biografskega leksikona, ki ga urejuje prof. Martin Jev-nikar s sodelovanjem uredniškega odbora. V štirinajstih letih izhajanja se je nabralo že 1758 strani te pomembne publikacije, od katerih v prvi knjigi (od 1. do 7. snopiča) 606, v drugi knjigi (od 8. do 11. snopiča) 672 in doslej v tretji knjigi (od 12. do 14. snopiča) 480 strani. V tretji knjigi bo predvidoma izšel še en snopič, leksikon pa bi se moral nato zaključiti s četrto knjigo, predvidoma v naslednjih štirih-petih letih, vključno z dodatnim snopičem, ki bo vseboval gesla o izpuščenih osebnostih, dopolnilne podatke in morebitne popravke. Upoštevajoč, da je nekaj snopičev bolj drobnih (okrog 70 do 90 gesel), večina pa precej bolj obsežnih (od 220 do Preko 260 gesel) lahko računamo, da je bilo v dosedanjih štirinajstih snopičih od črke A do nedokončane črke S, obdelanih okrog 2670 gesel nanašajočih se, z redkimi italijanskimi, nemški-n~ii in drugimi tujimi imeni, na Primorskem rojene ali na Primorskem trajno ali občasno delujo-
če slovenske ljudi, ki so se s svojim delovanjem tako ali drugače zapisali v zgodovino in sedanjost Primorske kot celote, ne glede na sedanjo državno mejo. Tudi število avtorjev gesel se je od začetnih 20 v teh štirinajstih letih povzpelo na več kot sto iz vrst slovenskih intelektualcev v zamejstvu, iz osrednje Slovenije in nekaterih drugih delov Jugoslavije, iz Italije in Avstrije ter zdomstva po svetu (Argentina, ZDA itd.).
Že samo ti podatki pričajo o obsežnosti opravljenega dela, za podatki pa so seveda ure in ure potrpežljivega brskanja po arhivih, časopisih, revijah in raznih priložnostnih publikacijah, po osebnih spominih, zapiskih itd.
Štirinajsti snopič, od nadaljevanja gesla Sedej Frančišek Borgia iz prejšnjega snopiča, do nezaključenega gesla Suhadolc (Peter), obsega na 160 straneh 226 gesel, ki jih je poleg uredništva prispevalo 64 sodelavcev, od katerih 21 s Tržaškega, 12 iz Goriške, 1 iz Beneške Slovenije, 26 iz osrednje Slovenije, 2 od drugod iz Jugoslavije ter po eden iz Argentine, Pariza in Rima.
Obdelana gesla se nanašajo na najrazličnejše stroke človeškega duha in ustvarjalnosti. Kot
zanimivost naj povemo, da je v tem snopiču obdelanih kar 36 duhovnikov, skoraj vsak še z dodatnimi oznakami (pisatelj, pesnik, šolnik, zbiratelj narodnega blaga, filozof, glasbenik itd.), več kot 15 pisateljev, pesnikov in publicistov, skoraj enako število pravnikov, 30 šolnikov, okrog 20 likovnih umetnikov in prav toliko glasbenikov, 25 političnih ali drugače javno in družbeno angažiranih delavcev, 12 gledaliških igralcev, režiserjev in snovalcev, več kot 10 zdravnikov, 6 arhitektov, 10 gospodarstvenikov in kaka desetina narodnih borcev (tigrovcev, vidnejših udeležencev NOB itd.). Pogosto je težko prav pri vsakem geslu dati točno oznako dejavnosti, saj je iz branja lepo razvidno, kako se je slovenski primorski človek ob svojem poklicu največkrat razdajal za skupnost na najrazličnejših področjih narodne in družbene dejavnosti.
Glede na to, da je zbiranje in predlaganje gesel skupinsko delo uredniškega odbora in nekaterih njegovih rednih sodelavcev, je možnost, da bi kakšno od pomembnejših gesel izpadlo, razmeroma majhna, a se to kljub temu lahko pripeti, toliko bolj, ker je kriterij izbora, sodeč
po nekaterih geslih, še kar širokogruden, kar je po mojem mnenju povsem pravilno. Pripomba bi zato lahko bila le na rovaš nesorazmerne dolžine med nekaterimi gesli, kar je seveda stvar dosegljivosti podatkov ter večje ali manjše zavzetosti, natančnosti ali naklonjenost avtorjev, bi pa morala biti najbrž tudi stvar urednika oziroma njegovih uredniških posegov, kakor je očitna njegova velika skrb za jezik in temeljitost korektorskega opravila.
Tudi pričujoči 14. snopič je v izdaji Katoliškega tiskovnega društva pri Goriški Mohorjevi družbi, natisnila tiskarna Budin v Gorici. Na prvi in drugi notranji ovojnici so objavljeni seznam sodelavcev in ev. popravki iz prejšnjega snopiča.
Čeprav se leksikona poslužujejo v sprotni rabi običajno največ razni raziskovalci, časnikarji, publicisti in podobni, je tudi zanimivo branje za vsakogar, ki se želi seznaniti z našo narodno preteklostjo in sedanjostjo na Primorskem skozi dejavnost posameznih osebnosti.
JOŽE KOREN
Smuk: presenečenje v avstrijskem Kitzbiihlu
Prva zmaga Marca Girardellija
Drugi ženski smuk v Grindehvaldu
Ponovni uspeh Figinijeve
KITZBUHEL — Luksemburžan Marc Girardelli je proti vsakemu pričakovanju zmagal na »univerzi smučanja« v Kitzbiihlu, ki je gotovo najzahtevnejša proga za smuk v okviru svetovnega prvenstva. V Kitzbiihlu so včeraj popolnoma odpovedali Avstrijci, ki so bili na poiskusnih spustih daleč najboljši. Po vsej verjetnosti so avstrijski tehniki zgrešili mažo smuči, saj niso računali na rahlo sneženje v noči od srede na četrtek.
Z uspehom na Streifu se je Marc Gi-radelli na skupni lestvici znatno približal Švicarju Zurbriggnu, ki včeraj ni zbral nobene točke. Povedati pa je treba, da je švicarski as nastopil z gripo.
Ob Giradelliju se je tokrat povsem dobro izkazal Italijan Michael Mair, ki je zasedel odlično 2. mesto. Sam tek-
movalec je po spustu povedal, da je računal na končno zmago, saj je prekosil vse glavne favorite, ni pa računal na Giradellija, ki je opravil najboljši smuk v uspešni karieri. Drugo presenečenje včerajšnjega tekmovanja pa je gotovo 3. mesto mladega Avstrijca Romana Ruppa, ki je štartal s številko 43 in je doslej samo v enem primeru dosegel točke v smuku (14. mesto).
Sicer avstrijska ekipa bo imela že danes priložnost, da se revanšira in pred lastnim občinstvom doseže zmago na slovitem Streifu. Današnji smuk pa bo lahko pomenil še kako novo presenečenje in ni izključeno, da Girardelli ne ponovi včerajšnjega uspeha.
Kitzbiihlov smučarski praznik se bo zaključil jutri, v nedeljo, ko bodo vozi-
li slalom, ki bo veljal tudi za točke v kombinaciji.
Vrstni red: 1. Girardelli (Lux.) 2'01"25; 2. Mair (It.) 2'01"95; 3. Rupp (Au.) 2'02'74; 4. Mueller (Švi.) 2'02"85; 5. Alpiger (Švi.) 2'02"87; 6. VVirnsberger (Au.) 2'03"00; 7. Mahrer (Švi.) 2'03"21; 8. Resch (Au.) 2'03"26; 9. Assinger (Au.) 2'03"46; 12. Piantanida (It.) 2'03"80; 15. Runggaldier (It.) 2'03"98; 20. Ghidoni (It.); 25. Sbardelotto (It.) 36. Perathoner (It.).
Lestvica za SP: 1. Zurbriggen (Švi.) 160; 2. Girardelli (Lux.) 137; 3. Tomba (It.) 78; 4. Hoeflehner (Au.) 77; 5. Stock (Au.) in Bittner (ZRN) 69; 7. Strolz (Au.) 68; 8. VVasmeier (ZRN) 60; 9. Mueller (Švi.) 59; 10. Mair (It.) 52.
GRINDELVVALD — Premoč Švicarke Micaele Figini v smuku je tolikšna, da je v teku 24 ur ponovila uspeh iz prvega smuka v Grindelwaldu in ponovno zasedla najvišjo zmagovalno stopničko. Švicarka, ki je lani zmagala kristalni globus v tej disciplini, je tudi včeraj potrdila svojo premoč in vozila skoraj brezhibno. Edina, ki ji je neposredno ogrožala prvo mesto, je bila Francozinja Carole Merle, ki je zasedla 2. mesto in znatno izboljšala svoj položaj na skupni razpredelnici.
Italijanske predstavnice so tudi včeraj razočarale in dokazale (sicer to ne velja samo za smuk), da je »roza plaz« v popolnem razsulu. Carla Valt in Pat-rizia Zanon sta dosegli 53. in 54. mesto, Micaela Marzola pa ni zaključila smuka.
V Grindehvaldu bo danes na sporedu superveleslalom, jutri pa slalom. V obeh tekmovanjih ima Mateja Svet precejšnje možnosti, da doseže celo zmagovalne stopničke. Povejmo, da bo Svetova tokrat tekmovala tudi za točke v. kombinaciji, saj se je v sredo, prvič v sezoni, udeležila smuka in ga speljala do konca.
Vrstni red: 1. Figini (Švi.) 1'55"32; 2. Merle (Fra.) l'55"89j 3. VValliser (Švi.) 1'56"46"; 4. Gafner (Svi.) 1'56"74.
Lestvica smuka: 1. Figini (Švi.) 90; 2. VValliser (Švi.) 57; 3. Merle (Fra.) in VVallinger (Au.) 47; 5. Moesenlechner (ZRN) 33.
Lestvica za SP: 1. Schneider (Švi.) 232; 2. Maier (Au.) 118; 3. Figini (Švi.) 109; 4. Merle (Fra.) 107; 5. VValliser (Švi.) 92; 6. Svet (Jug.) 84.
Tenis: mednarodni turnir v Sydneyu
Bruno Orešar v polfinalu
Zaključil se je rally Pariz-Dakar
Vatanen in Lalay v ospredju
SYDNEY — Jugoslovan Bruno Orešar je posrbel za novo presenečenje na mednarodnem teniškem turnirju v Sydneyu. V srečanju četrtine finala je namreč s 7:5 in 6:4 premagal domačina Wallyja Masuro. Povejmo, da je Orešar v uvodnem srečanju tega turnirja premagal Šveda Nystroma, v osmini finala pa drugega Šveda, Petra Lund-grena.
V drugem srečanju četrtine finala je Oliver Delaitre (Fra.) s 7:5 in 6:3 premagal Christa Van Rensburga. V ženski konkurenci je Martina Navratilova (ZDA) z lahkoto odpravila rojakinjo Fendickovo (6:1, 6:1), Terry Phelps (ZDA) Pam Schriverjevo (ZDA) s 6:3 in 6:3- ter Hana Mandlikova (Avs.) pa Fernandezovo (ZDA) z 2:6, 7:6, 6:3.
Po zaključku turnirja v Sydneyu se bo v ponedeljek začela mednarodna preizkušnja v Melbournu, ki bo veljala za veliki slam. Kar zadeva italijanske predstavnice, Raffaella Reggi (nosilka skupine št. 13) bo v prvem srečanju igrala proti domačinki Staceyevi. Med moškimi pa bo Nargiso igral pro-
ti Richeyu Benebergu (ZDA), Gianluca Pozzi pa proti Jimu Grabbu (ZDA).
Kvalifikacije za Mundial
MASCATE — V kvalifikacijskem srečanju prve skupine azijskega dela za nogometno svetoyno prvenstvo v Italiji leta 1990 sta reprezentanci Omana in Katarja igrali neodločeno 0:0. V drugem srečanju iste skupine pa je Irak z 1:0 premagal Jordanijo. Na skupni lestvici začasno vodita Irak in Katar (3 točke), Oman ima 2 točki, Jordanija pa je brez točke.
V tretji skupini azijskega dela pa je Kuvajt premagal reprezentanco Združenih arabskih emiratov (3:2). Na lestvici te skupine vodi Kuvajt s 4 točkami, Združeni arabski emirati in Pakistan pa nimata še točke.
Ob koncu povejmo, da se bo v nedeljo v Braziliji začelo svetovno prvenstvo »Pokala Pele«. Uvodno srečanje bosta odigrali reprezentanci Argentine in Urugvaja. Italija bo stopila na igrišče v ponedeljek.
DAKAR — Finec Ari Vatanen, na peugeotu 405 turbo, in Francoz Gilles Lalay, na hondi, sta letošnja zmagovalca 11. rallyja Pariz-Dakar. Od 369 tekmovalcev, ki so 25. decembra štar-tali iz Pariza, je na cilj dospelo le 164 pilotov. Že ta podatek jasno kaže na težavnost saharskega rallyja, ki je tokrat potekal v znamenju velikih dvobojev med motociklisti ter »nerodne« odločitve vodstva peugeota, ki je z žrebom odločilo, kdo bo med Vatane-nom in Ickxom končni zmagovalec. Zgodilo se je tako, da je na včerajšnji zadnji etapi belgijski pilot, na ciljni črti, počakal na klubskega tovariša in mu prepustil prednost, kot je to velelo vodstvo francoske avtomobilske hiše.
Vatanen, ki je »Padak« zmagal že leta 1987, je peugeotu zagotovil tretjo zaporedno zmago, ki je tudi zadnja. Pri francoski avtomobilski hiši so se namreč odločili, da bodo prenehali s sodelovanjem na tej prireditvi in se raje posvetili tekmovanjem prototipov.
Med motociklisti, kot je bilo pričakovati, je zmagal Francoz Lalay, ki je
Ari Vatanen
prehitel Italijana Picca in rojaka Mo-ralesa. Dvoboj med drugo in tretjeuvr-ščenim se je sklenil v korist pilota iz Veneta, ki je do konca obdržal rahlo prednost. Povedati pa je treba, da je na letošnji izvedbi Franco Picco imel precej smole, saj je zaradi izgube smeri zapravil prvo mesto na lestvici. Lanski zmagovalec Pariza-Dakar Orioli tokrat ni blestel in se uvrstil za najboljšimi.
Ob koncu pa gre povedati, da letošnja izvedba, z razliko lanske, ni bila značilna zaradi številnih nesreč, pešala pa je v organizaciji.
AVTOMOBILISTI
Končni vrstni red: 1. Vatanen (peugeot) 26.25'40"; 2. Ickx (peugeot) po 3'44"; 3. Tambay (mitsubishi) 3.55'34"; 4. Freguelin (peugeot) 5.43’44"; 5. Tij-sterman (mitsubishi) 6.3373"'.
MOTOCIKLISTI
Končni vrstni red: 1. Lalay (honda); 2. Picco (yamaha); 3. Morales (honda); 4. Peterhansel (yamaha); 5. Neveu (ya-maha).
Nogomet: po prvem delu 3. AL - skupini L in I
Zarja izpolnila pričakovanja
Skupina L
ZARJA
S 16 osvojenimi točkami so si Ba-zovci zagotovili naslov zimskega prvaka. V šestih nastopih doma so premagali Mladost, Isonzo, Primorec in Beg-liano, remizirali z Junior Aurisino in izgubili proti Aurisini. V Bazovici so torej osvojili 9" točk, dali 10 in prejeli 5 golov. V gosteh pa so premagali le Gajo in Hermado, remizirali z Ver-meglianom, S. Andreo in Romano ter izgubili z Bregom. Osvojili so 7 točk, dali 5 in prejeli 4 gole. Skupni obračun Zarje ob prvem delu prvenstva je torej 16 točk (6 zmag, 4 remije, 2 poraza) 15 danih in 9 prejetih golov.
Zarjani so doslej imeli na razpolago le eno 11-metrovko proti Isonzu, strel Auberja pa je ubranil vratar. Prav v isti tekmi pa so Bazovci imeli tudi proti edino 11-metrovko, katero pa je ubranil vratar Racman.
Trener Šalih Softič je doslej poslal na igrišče 18 nogometašev, od katerih je kar pet igralo vse tekme.
12 tekem: Piscanc (5), Samec (1), Grgič, Fonda (1) in Auber; 11 Antonič, 9 Gotti, R. Kalc (1), Zeugna (5) in Racman; 8 M. Kalc (1); 7 Gregorič, Franco in Jerman; 5 Zagaria (1); 3 Sardi in M. Žagar; 1 Perosa.
MLADOST
Doberdobčani so v prvem delu zbrali 11 točk in končali na 10. mestu lestvice. Doma so premagali Primorec in Aurisino, remizirali z Beglianom in Vermeglianom, ter izgubili s S. Andreo in Isonzom. Zbrali so torej 6 točk, dali 8 in prejeli kar 10 golov.
V	gosteh so presenetili le Breg in Hermado ter točko iztržili Gaji, podlegli pa Zarji, Junior Aurisini in Romani. Na tujem so zbrali 5 točk, dali 5 in prejeli 7 golov. Skupni obračun Mladosti je 11 točk (4 zmage, 3 remiji, 5 porazov), 13 danih in 17 prejetih golov.
V	vrstah Mladosti smo doslej zabeležili dve izključitvi in sicer obe v derbiju z Gajo, ko sta predčasno morala zapustiti igrišče E. in H. Kobal. Doberdobčani so imeli na razpolago dve 11-metrovki (Primorec, Hermada), katere je uspešno izvedel Devetak. Proti pa so prav tako imeli dve 11-metrovki (S. Andrea, Isonzo). Omeniti moramo še, da po seriji negativnih nastopov je po porazu z Romano (12. kolo) trener Dušan Uranič podal ostavko. Nadomestil ga je Enio Barbana, ki je v Doberdobu poznan, saj je že igral v članski ekipi Mladosti tri sezone zaporedoma in sicer 76/77, 77/78 in 78/79.
Trenerja sta doslej poslala na igrišče 20 nogometašev, od katerih so bili trije stalno prisotni.
12 tekem: Zannier, Regolin in Ar-gentin (1); 11 Devetak (2), K. Ferfoglia (3), E. Kobal in H. Kobal (3); 10 Lavrenčič (1); 8 Sambo (1); 7 L. Frandolič, D. Frandolič in Zavadlav; 6 Pahor in A. Kobal; 5 Ferfoglia (2), 4 Peres; 3 Malaroda, 2 D. Gergolet in D. Lakovič, 1 Bruni. (BRUNO RUPEL)
Skupina I
Slovenske barve zastopa enajsterica Sovodenj, ki je doslej igrala s spremenljivo srečo.
Na čelu razpredelnice so tri ekipe, Moraro, Torre Tapegliano in Pro Far-
ra, ki so v trinajstih nastopih zbrale 20 točk. Najslabši napad imata postavi Azzurre in Visca, ki sta le 7-krat zatresli nasprotnikovo mrežo. Brazzane-se ima najslabšo obrambo (49 prejetih golov), tako da je zadnje mesto Krmin-čanov povsem upravičeno.
SOVODNJE
Sovodenjci si delijo po prvem delu prvenstva 9. mesto na lestvici skupaj z Aiellom, v trinajstih tekmah so zbrali 8 točk. V šestih domačih nastopih so zmagali s Sagradom, remizirali z Mo-rarom in Torre Tapeglianom, trikrat pa so potegnili krajši konec (Medea, Audax in Poggio). Dali so 6 golov, prejeli pa so jih 8.
V gosteh so naši nogometaši premagali Azzurro, izborili neodločen izid z Brazzanesejem in S. Lorenzom, poraženi pa so zapustili igrišče v Aiellu, Fossalonu, Farri in Viscu. Na tujem so Sovodenj ci dosegli šest golov, prejeli pa 11.
Skupni obračun sovodenjske enajsterice je 2 zmagi, 4 remiji in 7 porazov, 12 danih in 19 prejetih golov. V trinajstih nastopih je bil enkrat izključen Marson (s Pro Farro), ki je tudi v uvodnem srečanju z Medeo zastreljal 11-metrovko. Naj strožjo kazen je v zadnjem nastopu proti S. Lorenzu uspešno izvedel Acconcia.
Trener Spangher je poslal na igrišče 20 nogometašev, od katerih so bili vedno prisotni Gergolet, Hmeljak, Mrak, M. Fajt (1), Gulin in A. Fajt (1)72 tekem Peric (1); 11 Marson (2), Devetak; 10 Tomšič; 9 Čevdek (3); 8 Bicciato; 7 Acconcia (3); 6 Grillo; 5 Braini (1); 2 Vižintin, Pahor, Černič; 1 Mangiullo, Gomišček. (MAL)
• Kras Globtrade
Po dvojicah se je Batiničeva spopadla v zahtevni taktični igri z Bus-nardovo in zmagala. V zadnji tekmi srečanja je Sonja Milič (kljub granulomu) pokazala svojo veličino in se zoperstavila državni prvakinji Zam-pinijevi.
V prvih dveh setih ji je bila popolnoma enakovredna nasprotnica, tretjega ni zmogla. Kras je odigral kar štiri od šestih srečanj na tri sete in dal veliko dela lanskemu prvaku in s tem potrdil svojo kakovost v najmočnejši italijanski ligi.
DANES
SOBOTA, 14. JANUARJA 1989
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
16.30	v Trstu, Prvi maj: Cicibona -CUS; 20.00 v Repnu: Kontovel Electronic Shop - Intermuggia; 20.00 v Dolini: Breg Adriatherm - Ferroviario.
DEŽELNI KADETI
19.30	v Trstu, mala telovadnica športne palače: Inter 1904 - Autosandra.
NARAŠČAJNIKI
17.00	v Trstu, Prvi maj: Bor Indules -Intermuggia; 17.00 v Trst, Sv. Sergij: Lat-te Carso - Kontovel Techna.
DEČKI
15.00	na Proseku: Kontovel Techna -Barcolana.
ODBOJKA
MOŠKA C-l LIGA
20.30	v Gorici, Drevored 20. septembra: 01ympia - CUS Trst
ŽENSKA C-l LIGA
20.30	v Trstu, šola Suvich: Bor Elpro -Foče Colori Latisana
MOŠKA C-2 LIGA
19.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Cunja Avtoprevoz - Legovini Šport, 18.00 v Gradišču: Futura Torriana - Meblo Imsa.
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	na Opčinah: Sloga Koimpex -Ginnastica Spilimberghese, 20.00 v So-vodnjah : Agorest - Pieris
MOŠKA D LIGA
18.00	v Fiume Venetu: Bo Frost Fiume Veneto - Soča Sobema
ŽENSKA D LIGA
20.30	v Čenti: Banca Popolare Tarcen-to - Sokol Indules, 20.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Al Fungo Humin, 20.30 v Trstu, šola Rolli: Virtus Trst - Breg Agrar.
1. MOŠKA DIVIZIJA
15B0 v Trstu, telovadnica Monte Cen-gio: 'CUS Trst - Sloga B, 20.00 na Opčinah: Sloga Sagor A - Legovini Šport.
KRAS GLOBTRADE - SURGELATI ARENA VERONA	2:4
Batinič - Zampini 2:1 (21:15, 12:21, 21:16);
Obad - Busnardo 0:2 (8:21, 12:21); Milič - Donda 1:2 (14:21, 21:9, 16:21); Batinič, Milič - Zampini, Donda 1:2 (21:19, 17:21, 14:21);
Batinič - Busnardo 2:0 (21:19, 26:24); Milič - Zampini 1:2 (21:23, 22:20, 10:21).
SODNIKA: Angelo Zambetti (Bergamo) in Isabella Torrenti (Trst). (J. J.)
Košarka: Sharp - Filodoro
RIM V okviru televizijske oddaje »Basket in diretta«' bodo danes ob
17.30	neposredno prenašali 2. polčas anticipiranega srečanja A-2 lige Sharp - Filodoro. V študiju bosta trenerja Bucci (Enichem) in Cabrini (Braga).
2. ŽENSKA DIVIZIJA
15.30	v Trstu, šola Caprin: Club Al tura Omsa - Bor Friulexport B, 15.30 v Trstu, šola Suvich: OMA Mobili S. Giusto -Kontovel Electronic Shop, 17.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulexport A - Julia,
UNDER 18 ŽENSKE
16.00	v Trstu, mala dvoran športne palače: Julia - Sloga Koimpex
UNDER 16 ŽENSKE
16.00	v Trstu, šola Roli: Virtus - Sloga Sagor A; 15.30 v Sovodnjah: Soča Čerim-pex - Libertas Gorizia.
UNDER15 ŽENSKE
15.30	na Opčinah: Sloga Sklad Mitja Čuk B - DLF B.
JUTRI
NEDELJA, 15. JANUARJA 1989
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - Preve-nire
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
10.30	na Opčinah: Sloga Sagor - Virtus Trst
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, šola Petrarca: La Marmot-ta Volley - Breg.
UNDER 16 MOŠKI
10.30	v Repnu: Sloga - Inter 1904.
UNDER 18 ŽENSKE
11.00	v Trstu, telovadnica Monte Cen-gio: CUS - Bor Friulexport, 11.00 v Dolini: Breg - Virtus Trst.
UNDER 15 ŽENSKE
9.30	v Trstu, telovadnica Chiadino: PSP - Kontovel Electronic Shop.
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
17.30	v Trstu: Jadran - Castel San Pietro
MOŠKA D LIGA
17.30	v Ponte di Piave: Ponte di Piave - Bor Radenska.
MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA
11.00	v Gorici, telovadnica na Rojcah: Edera - Dom Gometal Simek.
DEŽELNI MLADINCI
9.00	v Trstu, telovadnica Cobolli: Libertas B - Cicibona; 11.00 v Nabrežini: Sokol - Motonavale.
DEŽELNI KADETI
11.00	v Trstu, telovadnica Caprin: Autosandra - Sokol.
DEČKI
15.00	v Trstu, »Prvi maj«: Bor Indules -Polet.
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventi-na - Natisone.
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Padričah: Gaja - Aurisina; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Breg; 14.30 na Opčinah: Sant'Andrea - Primorec; 14.30 v Medei: Medea - Sovodnje.
ROKOMET
MOŠKA C LIGA
11.00	v Zgoniku: Kras Trimac - Padana Monselice (Padova)
II
ŠPORT
Znižanje
ob
koncu
sezone
TRŽIČ - Ul. IX. junija 84 - Tel. 0481/45735
Obv. občini 10/1/89
Kmalu uresničena želja ljubiteljev motornih športov
Primotor klub za Goriško
V	soboto, 21. t. m., bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici predstavitev sekcije Primotor kluba za goriško pokrajino. S tem se bo dejansko tudi uresničila želja ljubiteljev motornih športov, ki jih je tudi na Goriškem vedno več. Ustanovitev slovenskega motokluba na Goriškem predstavlja pomemben dejavnik za vso goriško športno stvarnost.
V	ta namen se je v četrtek zvečer zbralo v Kulturnem domu v Sovod-njah lepo število navdušencev na pripravljalni seji za predstavitev sekcije. V imenu pripravljalnega odbora sta spregovorila Albert Kovic in Marko Rojec, ki sta obrazložila, kako je pravzaprav prišlo do zamisli, da bi ustanovili slovenski motoklub na Goriškem. Želja številnih mladih slovenskih motoristov po večji povezavi in izmenjavi izkušenj je botrovala vse
bolj pogostim stikom s člani Primotor kluba iz Trsta, ki so z navdušenjem ocenili možnost, da bi ustanovili avtonomno sekcijo motokluba tudi na Goriškem.
Razgibano delovanje tržaške skupine sta na široko orisala predsednik in tajnik kluba, Marjan Semec in Diego Kolarič.
Nekaj spodbudnih ocen, a istočasno vrednih najglobljega premisleka, je nakazal tudi predsednik TO ZSŠDI za Goriško Aldo Rupel. Med drugim je hotel Rupel poudariti razne možnosti organiziranega delovanja, ki se ne omejijo samo na tekmovalnost. V propagandne namene bi kazalo čimprej pripraviti razne lokalne rekreacijske prireditve, ki bi lahko »vžgale« še marsikaterega motorista, da bi se vkjučil v skupino.
(MAL)
Košarka: v nedeljo se začenja povratni del B-2 lige
Jadran doma proti močnemu nasprotniku
V nedeljo se začenja povratni del košarkarskega prvenstva B-2 lige in "modri bojevniki" verjetno nestrpno pričakujejo prihod postave Honved iz Castel San Pietra pri Bologni, ki jih je v prvem kolu povsem nepričakovano zasluženo premagala. Že tedaj smo napovedali, da bodo fantje iz San Pietra svojemu statusu novincev navkljub zamotali
štrene še marsikomu in zdi se, da se je napoved posvem uresničila. V sezoni, v kateri so trije novinci med prvimi petimi ekipami, si je Honved s prepričljivimi igrami doma in v gosteh že prislužila 20 točk, tako da je trenutno še v polnem teku za "play-off", natanko dve točki pred Jadranom.
Nekoliko čudno zveni, da so jutrišnji nasprotniki jadra-novcev opravili toliko poti, saj so lanskemu 'tretjeligaške-mu" ogrodju dodali samo centra (202 cm) Caramorija ter na trenersko klop posadili Corrada Pellanero, bivšega prvoligaškega igralca in reprezentanta. Kot kaže je včasih res zelo malo potrebno za uspeh. Po našem mnenju so sedaj razmere ugodne za postopno rast Jadranovih košarkarjev, ki so že pred tednom dni osvjili pomembno tekmo.
Če gledamo vsa dosedanja srečanja naših takoj dojamemo, da sta bili doslej prisotni dve sami zvezdi stalnici, to sta Ban in Sosič, zadnjič je imel svoj dan Manzano. Toda prav glede skupinskega deleža k zmagi, si omembo zaslužijo prav vsi tisti, ki so bili na igrišču. Odslej bo vedno potrebno, da sleherni član posadke izpolni svojo dolžnost do konca in prevzame del odgovornosti na svoja pleča. Če bo tako, potem se Jadranu ni bati za naprej. (Cancia)
Na sliki: »ogorčeni boji« z nedeljske tekme proti ekipi Dueville
V moški odbojkarski C-l ligi
01ympia - CUS Trst
V ženski odbojkarski C-l ligi
Bor Elpro: zmaga je nujna
Košarka: turnir Alpe-Adria
Visok poraz ZSŠDI
ITALA SAN M ARGO SOTECO - ZSŠDI
133:76 (63:37)
ZSŠDI: Simonič 22 (6:10), Debeljuh 3 (1:2), Gulič 2, Gregori 16 (1:4), Briščik 9 (1:7), Pettirosso 4, Pečar 9 (1:2), Rebula 8 (2:4), Starec 2 (0:1)
V	okviru kadetskega turnirja Alpe-Ad-ria je mlada reprezentanca ZSŠDI doživela v Gradežu visok poraz proti leto starejši ekipi Soteca. Domačini so si visoko prednost ustvarili že v prvem polčasu, saj je bila kvalitetna razlika med peterkama, kot kaže sam končni rezultat, precej očitna. Naše čaka v prihodnje nastop z ekipo Tolmezza in samo uspeh bo ZSŠDIprinesel napredovanje v polfinalno skupino. (Vato)
Prijateljsko srečanje Bora Indules
V	sredo je naraščajniška vrsta Bora Indules odigrala v Veroni prijateljsko srečanje z vrstniki tamkajšnjega prvoligaškega kluba Glaxo, pri katerem od lani deluje naš trener Massimo Raseni. Po poldrugi uri vseskozi zagrizene in hitre igre so prevladali domačini, ki so b;ii v fizičnem pogledu precej močnejši od borovcev. Končni izid je bil 121:101. (Cancia)
Rajko Petejan (01ympia)
Jakopičeve varovance čaka danes zelo zahtevno srečanje. Gost goriške-ga tretjeligaša bo tržaška šesterka CUS, ki si deli trenutno prvo mesto na lestvici skupaj z mestnim tekmecem
Ferro Alluminiom. Tržačani so v osmih nastopih samo enkrat zapustili poraženi igrišče, imajo pa tudi najboljši količnik v setih (23:8). Ekipa lahko torej upravičeno računa na osvojitev prvega mesta, kar je tudi cilj, ki so si ga zastavili pred pričetkom prvenstva.
Naloga Špacapana in tovarišev bo torej vse prej kot lahka. Naši igralci so v prvem letošnjem srečanju povsem razočarali v Cessaltu, kjer so v samih treh setih potegnili krajši konec. Seveda s tako bledo igro ne morejo računati na pozitiven razplet proti vodilnemu CUS. 01ympijci pa so nas že večkrat presenetili z borbenostjo in zagnanostjo, s katero so spravili v težave tudi tehnično bolj podkovane nasprotnike. Upati je, da bodo naši predstavniki tokrat zaigrali kot znajo, saj postaja stanje na lestvici nekoliko zaskrbljujoče. Pomembno pa je predvsem, da Jakopičevi fantje pridobijo ponovno zaupanje v lastne moči, saj se bodo edino na ta način lahko uspešno borili pred izpadom.
Odbojkarsko prvenstvo v ženski C-l ligi se nagiba h koncu prvega dela. Drevi bo na sporedu 10. kolo in zastopnice Bora Elpro se bodo spoprijele s šesterko Foče Colori iz Latisane. Bo-rovke niso pričele letošnjega prvenstva najbolje, saj so morale v prvih štirih nastopih prepustiti točke nasprotnicam. V domačen srečanju s Fratte-jem pa je prišlo do preobrata in potlej igrajo varovanke trenerja Korena kot prerojene. Nanizale so namreč kar tri zaporedne zmage in njihova zmagovita pot je bila prekinjena šele v mestnem derbiju z OMA Mobili S. Giusto, ko so morale dragoceni izkupiček prepustiti nasprotnicam.
Glede na nasprotnike, ki čakajo Tržačanke po nocojšnjem domačem nastopu s šesterko iz Latisane, morajo tokrat zmagati za vsako ceno, saj se potem pričenja pravi »tour de force« najprej z gostovanjem pri vodilnem in zaenkrat še nepremaganem Dolu. V povratnem delu prvenstva pridejo namreč na vrsto najprej nevarna AUSA
Pav v gosteh, Albatros doma, solidni Pav sredi Vidma ter končno La previ-dente v telovadnici šole Suvich, da bodo slovenske odbojkarice šele zadihale.
Po devetih nastopih ima Foče Colori iz Latisane samo dve točki več kot borovke. Na njihovi strani je nekoliko večja izkušenost, ker že nekaj sezon nastopajo v tej konkurenci in prav gotovo niso nič boljše od gostiteljic, če bodo seveda znale izkoristiti prednost domačega igrišča. Ob dejstvu, da bo vrsta Bora Elpro nastopila v popolni postavi so upi za uspešen nastop realni in možni. Zaigrati pa bo treba izredno zagrizeno in učinkovito brez večjih nihanj od samega začetka pa do zadnjega sodnikovega žvižga. Ne gre pozabiti, da so gostje sposobne prikazati zelo učinkovito odbojko, kot tudi razočarati. Najboljši dokaz za to našo trditev je bržkone gladek poraz v Trstu z OMA S. Giusto, ko so v treh nizih izbojevale skupnih 19 točk.
V desetem kolu deželnih odbojkarskih lig zanimivo srečanje tretjeligašev
Bor Cunja Avtoprevoz v mestnem derbiju proti Legovini Športu
SPDT
vabi svoje člane in prijatelje na nedeljski zimski sprehod po tržaški Vertikali. Zbirališče bo ob 9. uri na Gorici v Boljuncu, izlet pa vodi Lojze Abram. Sprehod se bo zaključil v prvih popoldanskih urah v Bazovici.
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da je odhod avtobusa za smučarski tečaj, ki bo jutri, 15. t. m., v For-ni di Sopra ob 5.30 iz Doline, ob 6.00 iz Boljunca in ob 6.15 iz Boršta. Priporočamo točnost!
SK DEVIN
obvešča svoje člane, da odpade smučarski izlet v Podklošter jutri, 15. januarja, zaradi pomanjkanje snega.
JACHT CLUB ČUPA JADRALNI KLUB ČUPA obvešča člane, da bo 17. REDNI OBČNI ZBOR društva v petek, 3. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v sejni dvorani osnovne šole Josip Jurčič v Devinu. Vabljeni!
Po nepričakovanem porazu v slovenskem derbiju moške C-2 lige z Meblom Imsa se zastopnikom Bora Cunja Avtoprevoz ponuja lepa priložnost, da se zvestim navijačem odddol-žijo v mestnem derbiju z Legovini Športom. Tržaški tekmec (beri Rozzol) je le bleda senca ekipe iz preteklih prvenstev. Doslej je Legovini Šport v devetih nastopih samo trikrat zmagal in je na spodnjem delu razpredelnice.
Po sobotni hladni prhi upamo, da bodo borovci odšli na igrišče s povsem drugačnim elanom in zanosom. Dve bridki razočaranji zapored bi presegli vsako mero, a bržkone ne bo nasprotnik točki že vnaprej predal. Prav gotovo se bo treba pošteno potruditi
in zaigrati brez vsakega podcenjevanje, ker nima tekmec kaj izgubiti.
Samo z zmago lahko gostitelji gojijo upanje, da se aktivno udeležijo boja za vrh lestvice, in zakaj ne, tudi za napredovanje. Odbojkarjem Mebla Imsa se ponuja drevi enkratna priložnost, da pospravijo drugi zaporedni par točk. Vrsta Torriane je z 2 točkama na predzadnjem mestu na lestvici in premagljiva, kljub dejstvu, da bo igrala pred domačimi gledalci.
Za odbojkarice Sloge Koimpexa bo domači nastop s preslabo Ginnastico iz Spilimberga skromen zalogaj. Gostje so po 9. kolu trdno na dnu lestvice ženske C-2 lige, za nameček še brez točk. Samo za spoznanje boljši je Pie-ris, ki prihaja v goste v Sovodnje k
Agorestu. Tokrat združena goriška ekipe ne sme razočarati, ker ima enkratno priložnost za osvojitev četrtega para točk. To pa je treba optimalno izkoristiti.
Med slovensko šesterko Soča Sobe-ma in Bo Frostom iz Fiume Veneta v moški D ligi ni bistvene razlike. Medtem ko imajo Brici dve točki, jih je doslej zastopnik iz Fiume Veneta zbral dve več. Srečanje bo verjetno izredno izenačeno in gostje niso brez možnosti za uspeh, če bodo zaigrali tako zagrizeno kot pred tednom dni.
Osrednja tekma 10. kola ženske D lige bo v Centi med domačo Banco Popolare in Sokolom Indulesom. Nab-režinkam je izredno veliko uslugo napravil pred tednom Al Fungo iz Hu-
mina, saj je odpravil odbojkarice iz Čente »po hitrem postopku«. Če so polovico dela že opravile Furlanke, morajo obvezno ostalo polovico narediti še Nabrežinke. Prav gotovo so varovanke trenerja Pertota tega tudi sposobne, če seveda zaigrajo tako, kot znajo.
Pred izredno težko nalogo bodo igralke Kontovela Electronic Shopa, ki bodo gostile Al Fungo. Gostje so doslej dvakrat izgubile in letos ne preveč dobre Kontovelke lahko zmagajo samo pod pogojem, da prekosijo same sebe. Vse drugače pa bo z Bregom Ag-rarjem„ki bo imel na drugi strani mreže skromni tržaški Virtus. V vseh doslej odigranih tekmah so Tržačanke odvzele nasprotnicam samo dva niza.
(G. F.)
Naše enajsterice si v nedeljo obetajo veliko bero točk
Amaterska nogometna prvenstva 1. in 2. amaterske lige se bodo počasi prevesila v svoj drugi del. Na sporedu so namreč tekme zadnjega kola Prvega dela prvenstva, kar pomeni, da bomo končno izvedeli komu bodo šli naslovi zimskih prvakov. V tretji amaterski ligi pa bodo igrali že Pari prvega povratnega kola.
1.	AMATERSKA LIGA
PRIMORJE - S. CANZIAN
Gostje, ki so lani premagali Primorje doma in v gosteh, igrajo letos uspešno na domačih tleh, bianj prepričljivo pa v gosteh. S. Canzian je doslej doma v sedmih tekmah zbral 11 točk, v gos-!eh pa je prav tako v sedmih nastopih osvojil le sliri točke. Na tujem je premagal le Ronchi ter temizirai s Portualejem in Palmanovo. Zanimivo le' da od sedemnajstih danih golov je štiri dosegi v - gosteh, od katerih enega iz avtogola ter ebega iz 11-metrovke. Primorje, ki računa, da bo Vključilo prvi del prvenstva kot lani z enakim ^levilom točk (15) zgleda, da ima tokrat priložnost, da se izkaže, ker je iz zgornjih podatkov }asno razvidno, da ekipi S. Canzian doslej v gos-e“ očitno ne gre najboljše.
2.	AMATERSKA LIGA
kras - s. marco
Ekipa S. Marca si je lani zagotovila napredo-anje, ko je osvojila prvenstvo 3. amaterske lige kupine L. Po dosedanjih izidih pa kaže, da »šok« Prestopa ni občutila, saj je trenutno s 17 točkami a tretjem mestu začasne lestvice. Moštvo, kate-0 vodi bivši trener Primorja in Krasa Milan Mi-
kuž, so letos med drugim ojačili tudi Košuta (Kras), Tognetti (Zarja) in Bruno (Vesna), vsi torej, ki dobro poznajo naše ekipe. S. Marco sicer v gosteh doslej ni preveč prepričal. Premagal je le Morsano ter igral neodločeno brez gola z Latisa-no in Varmo, Kras pa je po solidnem začetku v zadnjih nastopih (trije zaporedni porazi) dobesedno odpovedal in zdrsnil na spodnji del lestvice. Če upoštevamo, da se je lani Kras za las rešil izpada, ko je v prvem delu zbral 13 točk, je razumljivo, da je sedaj, ko jih ima 11, zmaga obvezna, neglede na to, da S. Marco, ki noče zgubiti stika z vrhom lestvice, računa vsaj na točko.
VESNA - PAVIESE
Tudi Križani igrajo z novincem v ligi. Paviese, ki je lani zanesljivo zmagal na prvenstvu 3. amaterske lige, je letos slabo začel (3 točke iz petih tekem). Nato, ko se je privadil na ligo, pa je dosegel nekaj dobrih rezultatov in trenutno je s 16 točkami na 5. mestu lestvice. Najboljši strelec ekipe je s petimi goli De Bernardo. Križani so s tem, da so se vrnili v nedeljo iz S. Marie neporaženi, potrdili, da spadajo v krog favoritov za končno zmago. Prav zaradi tega si ne bi smeli dovoliti niti delnega spodrsljaja, ker čaka tekmeca za vrh lestvice (Ruda in S. Maria) razmeroma lažja naloga. Ruda gostuje pri zadnjeuvrščeni Opicini, S. Maria pa igra v Tržiču proti predzadnjeuvr-ščenemu Fincantieriju.
(Bruno Rupel)
JUVENTINA - NATISONE
Po uspešnem gostovanju v Moši bo Juventina na zadnjem srečanju prvega dela gostila enajste-
rico Natisoneja, ki zaseda drugo mesto na razpredelnici in ima dve točki več od Štandrežcev. Pričakovati je torej, da bodo Grionovi varovanci . dali vse od sebe, saj bi v primeru zmage pristali pod sam vrh lestvice.
Srečanje bo zato izredno zanimivo, ker bodo skušali nasprotniki izsiliti vsaj neodločen izid, saj bi si morda s porazom zapravili še zadnje možnosti, da lahko dohitijo vodeči S. Nazario, ki ima štiri točke prednosti. Upati je, da bo Juventina zaigrala tudi na domačem igrišču tako učinkovito kot igra na gostovanjih, kjer je znala večkrat vsiliti nasprotniku svojo igro. (rp)
3.	AMATERSKA LIGA
MLADOST - BREG
V Doberdobu bo jutri na sporedu derbi med ekipama, ki nista v tem prvenstvu izpolnili pričakovanj. Kraševci so po obetavnem začetku zašli v hudo krizo, zamenjali so tudi trenerja, kar je morda pozitivno vplivalo na igralce, ki so v prejšnjem kolu zaigrali kot prerojeni in dosegli pomembno zmago. Prepričani smo, da bodo tudi proti Brežanom Doberdobci zaigrali zelo napadalno in skušali izbojevati drugo zaporedno prvenstveno zmago. Srečanje bo torej pokazalo ali so Kobal in tovariši prebredli krizo, Brežani pa se bodo skušali oddolžiti za poraz, ki so ga utrpeli na domačem igrišču v prvem delu prvenstva. Ekipi sta se do sedaj srečali trikrat (dvakrat v lanski sezoni, enkrat v letošnji), vse tri tekme pa so se zaključile z enakim končnim izidom: 1:0 v korist Mladosti.
MEDEA-SOVODNJE
Spangherjevi varovanci se bodo jutri podali na gostovanje v Medeo proti ekipi, ki se nahaja na sredini lestvice. V prvem delu so naši nogometaši potegnili krajši konec na domačem igrišču, priznati pa moramo, da je njihova forma v stalnem vzponu. Pravega favorita za jutrišnje srečanje ni, rahlo prednost pa imajo vsekakor domači nogometaši, saj bosta v sovodenjskih vrstah odsotna zaradi prepovedi igranja za eno kolo vezna igralca Marko Fajt in Gulin. (rp)
GAJA - AURISINA
Po porazu z Mladostjo ni več Aurisina na zgornjem delu lestvice. Zato lahko pričakujemo, da bo na Padričah dala vse od sebe, saj če ostane tudi tu praznih rok, je praktično izločena iz boja za napredovanje. Prav na tem zahtevnem nastopu imajo gajevci zaradi poškodb in izključitev (Stranščak, Starc) še vedno probleme s postavo moštva. Na srečo sta Vengust in Alfieri presedela kazen izključitve in bosta jutri na razpolago trenerju Čermelju.
S. ANDREA - PRIMOREC
Trebenci so prejšnjo nedeljo končno prebili led. Proti Junior Aurisini so prišli do prve zmage v gosteh in to je še bolj razvedrilo že itak dobro razpoloženje, ki vlada v ekipi po seriji dobrih rezultatov. Sedaj ko so se Trebenci prebili do drugega mesta, jim niso več dovoljene napake. Prav jutrišnji nasprotnik zna biti zelo nevaren, saj so letos Tržačani prekrižali račune že marsikateri ekipi. Zarja bo jutri počivala, (br)
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 1.200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno 25.000,- din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000 - din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
in tiska

Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
14. januarja 1989
Do sedaj več kot sto mrtvih in na stotine ranjenih
Iranski premier Rafsandžani obsodil spopade v Libanonu
BEJRUT — V Libanonu vzhodno od Saide se še nadaljujejo spopadi med prehranskimi islamski fundamentalisti .in pro sirskim Amalom. Gričevje v okolici mesta, ki ima izreden strateški pomen, je menda še v rokah hezbola-hov, ki že dva dni uspešno zavračajo napade, kaže pa, da boji niso več tako krvavi kot so bili pred dnevi. Opazovalci pa menijo, da je to načrtna strategija Amala, ki samo čaka, da bodo hezbolahi ostali brez municije. Med tem pa so hezbolahi v bejrutskem južnem predmestju priredili shode in manifestacije v podporo prosirskih čet.
Boje med hpzbolahi in amalovci, ki trajajo že od prejšnje nedelje, je ostro obsodil iranski ministrski predsednik Rafsandžani, ki je hkrati tudi odgovoren za iranske oborožene sile. Spopadi so doslej terjali najmanj 130 smrtnih
žrtev in 350 ranjenih, včerajšnji spopadi pa so zahtevali življenje dveh civilistov. Iranska tiskovna agencija Ima je Rafsandžanijevo obsodbo objavila takoj včeraj, nanaša pa se na tradicionalni govor med petkovo molitvijo. Nekateri predstavniki iranske diplomacije, med temi tudi Rafsandžanijev brat Mahmud, so se pretekle dni mudili v Libanonu in v Damasku, kjer so skušali vzpostaviti vsaj začasno premirje med Amalom in hezbolahi. Slednji so sicer blizu iranski politiki, vendar se vse bolj širijo glasovi, da jih sedaj podpirajo tudi teheranske radikalne frakcije. V svojem govoru je Rafsandžani izrazil sum, da so se »skrivnostni« elementi vrnili v vrste Amala in hezbolahov zato, da bi vojake ščuvali k spopadom in k še večje-
mu sovraštvu. Šef iranske diplomacije je tudi opozoril, da spopadi postopoma vodijo Šiite v pogubo, za kar so sicer tudi sami krivi. »Obe miliciji namreč trdita, da služita islamu, v resnici pa ni tako,« je dejal Rafsadžani. »Krvavi spopadi spadajo v igro Izraela in njegovih krščanskih zaveznikov oziroma naj večjih sovražnikov muslimanov.« Kot meni Rafsandžani pa jih spodbuja tudi Itak, ki podpira falangiste.
V Bejrutu v neposredni bližini mošeje Bir el Abed, ki je neke vrsta trdnjava proiranskih fundamentalistov je včeraj eksplodiral avtomobil, v katerem je bila podtaknjena bomba. Muslimanska sredstva obveščanja poročajo o številnih ranjencih in mrtvih, krščanski mediji pa trdijo, da je med žrtvami tudi neki viden predstavnik Amala, čigar imena pa ne objavljajo.
Motor pod drobnogledom
Po zadnji nesreči na boeingu 737 so tehniki postali še posebno pozorni na morebitne okvare motorjev, ki jih izdelujejo pri General Electrics	(Telefoto AP)
Trčenje vojaških letal terjalo dve žrtvi v ZRN
BONN — V Friziji je včeraj prišlo do letalske nesreče, v kateri sta umrla dva pilota britanskega letalstva RAF. Med izvajanjem letalskih manevrov sta dve zahodnonemški vojaški letali alpha-jet trčili v britanski tornado. Dinamika letalske nesreče ni še popolnoma jasna, vendar kaže, da sta po trčenju strmoglavili britansko letalo in eno od dveh alpha-je-tov, drugemu pa je uspelo kljub posledicam trčenja zasilno pristati na nekem bližnjem vojaškem letališču. Britansko letalo je vzletelo iz vojaške baze v Brugesu (Belgija), osem nemških alpha-jetov pa se je dvignilo iz baze pri Oldenburgu, na dnevnem redu pa so imeli vadenje nizkega leta.
Oba pilota britanskega tornada sta skušala do zadnjega upravljati svoje letalo in sta tako preprečila tragedijo, saj je letalo eksplodiralo le nekaj metrov proč od zaselka Hinrichsfern. Pilotu alpha-jeta pa je uspelo skočiti iz letala ter si s padalom vsaj zasilno pomagati do zemlje. Njegovo zdravstveno stanje je izredno zaskrbljujoče, saj je pri trčenju za-dobil nekaj težkih ran.
Vodomet je umazan...
... zato ga bodo morali primerno očistiti. Slavni rimski vodomet Trevi bo torej za daljši čas ostal zaprt obiskovalcem, ki ne bodo znali več kam s kovanci	(Telefoto AP)
Japonci, ki delajo preveč sanjajo o prostih sobotah
TOKIO Doba heisei, ki bo nosila Akihitovo ime, bo res potekala v znamenju manjšega zanosa do dela? Kaže, da se Japonci upirajo ritmom dela, ki so dejansko neznosni tudi za še tako neomajne »vvorkaholike«. Vzemimo na primer vprašanje kratkih tednov. Japonski javni uslužbenci, pa tudi bančniki in uradniki, imajo vsako drugo soboto dela prost dan, sicer morajo ves teden sedeti v uradu. Sedaj, pa so si izborili pravico do prostih sobot.
Japonci skratka trdijo, da bi morali uživati življenje, ki postaja čedalje bolj nevarno za živčni sistem. Leta 1986 so Japonci preživeli 2.150 ur na delovnem mestu, v istem razdobju pa so njihovi zahodnonemški »kolegi« delali 1.655 ur, Francozi 1.643 in drugi še menj. Ko bi lahko številkam dali otiplivejšo obliko, bi rekli, da imajo Japonci koledar, ki je daljši za tri ali celo štiri mesece.
Japonce menda izredno motijo šefi podjetij, ki so najbolj udarjeni na delo. Mnogi ne gredo niti na dopust, da bi lahko vodili podjetje, uslužbenci pa se zgledujejo po šefih in ne izkoriščajo dveh tednov dopusta (dveh!), ki jim pritiče na leto. Posledice tolikšne vdanosti so seveda razvidne na gospodarski bilanci, kaj pa na življenju ljudi, ki so bili v preteklosti navajeni na dveurne pripravljalne obrede pred čajankami.
Zaradi sydneyskega incidenta protestni odstop Samardžiča
SYDNEY - Znani član jugoslovanske izseljeniške skupnosti v Sydneyu Bob Samardžič je nedavno podal odstop na članstvo v odboru za pritožbe avstralskega ministrstva za emigracijo v znak protesta zaradi nepremišljene odločitve avstralske vlade, ki je pripeljala do zaprtja jugoslovanskega generalnega konzulata v Sydneyu in izgona njegovega osebja.
V pismu, ki ga je poslal zveznemu ministru za emigracijo senatorju Robertu Rayju in ki ga je objavil izseljeniški časopis Nova doba, Samadržič poudarja, da je v omenjenem državnem telesu delal od leta 1984. Po njegovem mnenju odločitev o zaprtju konzulata in izgonu osebja kaže, da sta avstralski ministrski predsednik Hawke in zunanji minister Gareth Evans postopala prenagljeno in da ni-
sta upoštevala vseh dejstev tega incidenta, kar predvsem velja za dejstvo, da so organizatorji protijugoslovanskih demonstracij, ki so povzročili incident 27. novembra lani, avstralske obveščevalne varnostne agencije Asio razglasile za vodilno teroristično organizacijo v Avstraliji.
Sedanja avstralska vlada je dezin-formirala avstralsko javnost - demonstracije so organizirali ljudje, ki so ubijali avstralske pilote med drugo svetovno vojno, pobili so tudi na milijone Židov, Srbov in Romov po vsej Jugoslaviji in Evropi. Sedanja vlada je v minulih nekaj letih dovolila vstop v državo najmanj eni osebi, ki so jo ameriške oblasti identificirale kot vojnega zločinca in voditelja teroristične organizacije, trdi Samardžič. (dd)
Sodelovanje Jugoslavije v Eureci
BEOGRAD — Jugoslavija sodeluje v okviru evropske agencije za sodelovanje na področju raziskav Eureca, v dveh projektih. Kmalu pa pričakujejo uradno potrdilo za sodelovanje še v dveh. Zagrebški inštitut Rudjer Boškovič sodeluje v ekološkem projektu Eurotrac in v programu zaščite morja Euromar. Do sredine leta pričakujejo še potrditev sodelovanja inštituta Jožef Stefan iz Ljubljane v projektu Coiossine, ki bo povezal znanstveno-tehnične informacije v Evropi in širše. Formalno odobritev pričakujejo v kratkem, saj so znanstveno gradivo že sprejeli, kot je povedal pomočnik direktorja zveznega zavoda za mednarodno znanstveno-tehnično in kulturno-prosvetno sodelovanje Mirko Peševski. Čakajo tudi na potrditev udeležbe inštituta Boris Kidrič iz Vinče v projektu Biomaterial.
Ta na videz skromna udeležba jugoslovanskih znanstve-no-raziskovalnih inštitucij v projektih Eurece pa je po besedah Peševskega čisto realna, saj je treba upoštevati jugoslovanske trenutne možnosti, še zlasti finančne, pa tudi naravo celotnega evropskega programa.
Jugoslavija ima celovito politično podporo vseh članic Eurece za udeležbo v projektih te organizacije, treba pa je
razumeti, pojasnjuje Peševski, da je za ta program tehnološkega razvoja najpomembneje, kakšne znanstvene in raziskovalne potenciale lahko ponudi vsak udeleženec ali lahko financira svoj del projekta. Jugoslovanska znanost ima v Evropi in svetu precejšen ugled, gospodarske težave pa omejujejo udeležbo. Zato so sprejeli zakon o podpori tehnološkega razvoja Jugoslavije, ki jugoslovanskim znanstvenoraziskovalnim inštitucijam omogoča udeležbo federacije v financiranju do 40 odstotkov vrednosti znanstveno preverjenih projektov.
Peševski je povedal, da so pri prvem proučevanju zanimanja jugoslovanskih inštitucij in podjetij za udeležbo v projektih Eurece lani ugotovili, da so jugoslovanska podjetja zainteresirana za udeležbo v kar 70 od 109 projektov. Kasneje v neposrednih stikih med podjetji in nosilci projektov v državah Eurece se je pokazalo, da so želje veliko večje od možnosti.
Peševski meni, da bi jugoslovanske znanstveno-razisko-valne inštitucije v skladu s trenutnimi kvalifikacijami in finančnimi možnostmi sodelovale v osmih do desetih projektih. (dd)
Boljši medblokovski odnosi tudi na dunajski konferenci
Napovedi so si domala enotne v tem, da bo dunajska Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi prihodnje dni sklenila delo. Udeleženci si tokrat niso privoščili božičnih in novoletnih počitnic. Konferenca, oziroma njeni organizmi, nenehoma zaseda od sredine oktobra. Skorajšnji konec potrjuje tudi že razposlano vabilo zunanjim ministrom držav, ki so članice Konference, se pravi vseh evropskih držav, kot tudi ZDA in Kanade.
Ob prisotnosti zunanjih ministrov naj bi namreč podpisali skupno listino, ki naj bi spet pomenila korak naprej od madridske in sedaj dunajske konference. Seveda se je zapletlo zavoljo napetosti med ZDA in Libijo (in kajpak odnosa do problematike kemičnega orožja), toda dunajski udeleženci, kot kaže, ne nameravajo vreči puške v koruzo. Konferenca o kemičnem razoro-ževanju v sosednjem Parizu naj bi tako ali drugače bila tudi vzvod za uspešno sklenitev dunajskega shoda.
Na Dunaju so vsekakor zabeležili določen napredek, ki ni ne dokončen in ne tako rekoč globalen, je pa vreden poudarka in odpira določene perspektive. Pomemben premik ugotavljajo opazovalci na primer pri ravnanju francoske delegacije (kot je znano je Francija bila tudi pobudnica konference o kemičnem razoroževanju v Parizu), ki se vedno bolj opredeljuje za stališča, ki jih strpno in konstruktivno sproti pripravljajo nevtralne in neuvrščene države Evrope, ki jih poznamo kot NN skupino.
Prav francoski delegaciji (in kajpak skupini NN) gre pripisati konec koncev uspeh, da so se udeleženci zedinili o vzporedni obravnavi problema razorožitve in zaupanja ter varnosti. Če bi še zmeraj veljalo pravilo o zaporednem ob-
ravnavanju (najprej enega, nato drugega vprašanja) bi se konferenca neizbežno zavlekla. S sedanjo metodologijo razprave pa nekako utrjujejo »celovitost« konference, na kateri naj bi se vseh bistvenih vprašanj lotili tako rekoč enakopravno.
Problem razorožitve je seveda prioriteten. Ne glede na še kar spodbudna znamenja, ki so bila ob začetku zadnje faze dunajske konference (dogovor med velesilama o jedrskih izstrelkih) kakih stvarnih rezultatov očitno ne bodo mogli zapisati, napovedujejo pa, da bo sklepni dokument vseboval »nekatere konkretne elemente«. Bržčas dozoreva tudi pri problemu tako imenovane »verifikacije« razorožitvenih ukrepov; odveč je naglasiti pomembnost novih predlogov, ki so jih dali Sovjeti v Parizu.
Pričakujejo, da bo sklepna listina v svojih bistvenih stališčih izhajala iz zadnje posebne konference Združenih narodov o razorožitvi, da se bo sklicevala na temeljne napotke lanskega svetovnega tedna razorožitve in pri vsem tem podčrtala pomen vsebolj »konkretnih« dogovorov med velesilama. Skupina NN se bržčas zavzema za formulacijo, po kateri naj bi navsezadnje evropska celina bila znanilka novega procesa miru in sodelovanja po vsem svetu.
Tudi konferenca na Dunaju naj bi potrdila, da je na svetu v bistvu konec blokovskih antagonizmov in da se pričenja, kot je bilo rečeno tudi v zadnjih dneh zasedanja Združenih narodov v Nev/ Yorku, nova doba človeškega razvoja. Še ni verodostojnih novic o tem, kako tečejo pogovori o problemih varnosti, sliši pa se, da se delegati »prilagajajo«. Pogovorov o varnosti se udeležujejo samo predstaviki blokovskih dežel potem ko so jim delegati NN skupine sporočili, da bodo sami, se pravi brez posrednikov, nemara hitreje dosegli sporazum.
Prav tako napreduje pri vprašanju človekovih pravic. Signal za premik so dali spet Sovjeti, ki v zadnjem času ne samo, da »sprejemajo« marveč so tudi pripravljeni na »tvorne razprave« o tem. Še zmeraj je žgoč predlog, da bi novo, posebo konferenco o človekovih pravicah spet imeli v kratkem v Moskvi. Znamenje napredka pri tem problemu je tudi v tem, da so Sovjeti uradno prenehali z motenjem ruskih oddaj zahodnih radijskih postaj in da so zahodni delegati to sprejeli kot »prelomno potezo« (stališče francoske delegacije).
Ob izteku dunajske Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi kaže spet reči (neoziraje se na morebitne zatikljaje v zadnjih dneh in na
morebitne škodljive učinke dogodka v Sredozemlju), da smer sprave in sodelovanja še kako ustreza tako Združenim državam kot Sovjetski zvezi. Reaganova administracija (spet neglede na dogodek z libijskima letaloma) namerava uspešno tako rekoč miroljubno skleniti svojo misijo, Gorbačov pa kajpak vztrajno orje na polju notranjih družbenih premikov.
Dunajska konferenca pa je tudi domala vzoren primer, kako nevtralne in neuvrščene dežele prizadevno prispevajo k novim odnosom. Te dežele so bile v večini primerov dragocene pobudnice novih predlogov in uspešne posrednice za odpravo zapetljajev. Njihovo vlogo bo bržčas naglasil tudi sklepni dokument, in sicer v smislu, da so nesporno gonilna sila v demokratizaciji evropskih in kajpak mednarodnih odnosov sploh. Znano je, da te dežele ne nastopajo kot neka tretja ali četrta skupina, marveč kot nosilke miroljubnih in naprednih teženj v vseh sferah konference.
Neglede na iztek konference pa bodo nekateri problemi žal ostali. Celo takšni so med njimi, ki bi se jih dalo, ob določeni še odločnejši dobri volji, rešiti razmeroma hitro. Tako bi namreč lahko pospešili sodelovanje med informativnimi sistemi, ali pa sodelovanje v izmenjavi tehnologij, vseh tistih, ki niso več tako rekoč strogo zaupne. Kapitalno vprašanje pa je še zmeraj potreba po intenzivnejši in dejansko mnogo bolj odprti gospodarski menjavi. In spet je priložnost, da se reče, da je še vedno presenetljivo zaprto in zavrto sodelovanje v kulturi. Škoda, saj bi moralo biti predhodnica vseh drugih oblik sodelovanja.
MIRO KOCJAN
Končno so si organizatorji smučarskih tekmovanj za SP lahko oddahnili: sneg je in tudi tekmovanj je celo preveč. Zvezdnik med slalomisti Pirmin Zurbriggen (na sliki) se bo ta teden udeležil smuka predvsem zaradi točk v kombinaciji, saj mu ta disciplina preveč ne leži.
Tako ta teden ne bo hujših zapletov niti s televizijskim neposrednim prenosom tekmovanj. Italijanska državna televizija bo prenašala vsa tekmovanja razen nedeljskega ženskega slaloma, vsem tekmovanjem bosta sledili prva ljubljanska mreža in Telemontecarlo, koprska televizija pa bo ponudila le prenose nekaterih tekem ali posameznih tekov. Tisti, ki se navdušujejo za smučanje predvsem iz domačih foteljev, bodo lahko pred ekrani sledili: v soboto ženskemu superveleslalomu v Grindehvaldu in moškemu smuku v Kitzbiihlu, iz istih krajev v nedeljo moškemu slalomu in ženskemu slalomu, v torek moškemu veleslalomu v Adelbodnu in prihodnji petek ženskemu smuku v Pfrontenu.
sobota 22.25 RAI 1
La rosa tatuata (dram.) gH nedelja 20.30 RAI 3
Fantastica sfida (pust.) ponedeljek 20.30 Rete4 Addio alle armi (dram.) torek 23.10 Rete4
Harold e Maude (kom.) torek 0.40 RAI 2
Messaggero d'amore (dram.) sreda 20.05 RTV-Lj 1 Že videno (dram.) četrtek 20.30 Italia 1
Firefox - Volpe dl fuoco (pust.) četrtek 22.05 RAI 3 Macbeth (dram.) petek 20.30 RAI 1
La grande fuga (vojni) petek 20.30 Rete 4
Ouesta ragazza e di tutti (dram.)
glasba
sobota 0.30 TMC
Poje Bruce Springsteen ponedeljek 22.00 RTV-Lj 1
Šest pesmi Aleksandra Lajovica torek 22.30 RAI 1
Nočni rock: Bob Marley sreda 21.50 RAI 1
Koncert Paola Conteja
šport
ponedeljek 20.30 Telefriuli
Košarka: Jollycolombani-Fantoni ponedeljek 20.30 TV-Kp Košarka NBA ponedeljek 22.30 TV-Kp torek-petek 20.30 ali 22.30 TV-Kp Tenis - Australian Open torek 20.30 Italia 1 Nogomet: Italia-ZRN sreda 12.55 RAI 1
Nogomet: Turčija-Italija četrtek 23.05 RAI 1
Košarka: Scavolini-Barcelona petek 20.30 Italia 1
Nogomet: Italija-Brazilija
sobota 22.30 RAI 2
Izvolitev idealne ženske '88 nedelja 22.10 RAI 2
Carolyn Carlson (balet) ponedeljek 16.05 RAI 3 Trst, izziv letu 2000 (dok.) petek 17.00 in 22.30 RAI 2
Imenovanje predsednika Busha
■ ITALIJANSKE TV MREŽE
8.30	Dokumentarec: Arhitektura za revne (v francoščini)
9.30	Nanizanka: II commissario Mou-lin della Polizia Giudiziaria
11.00	Gospodinjsko-družinski tednik: II mercato del sabato (1. del)
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	II mercato del sabato (2. del)
12.30	Medicinska rubrika: Check-up
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute o...
14.00	Znanstvena rubrika: Prizma 14.45 Šport: ženski superveleslalom (iz
Grindehvalda) in moški smuk (iz Kitzbuhla), odbojka
17.00	Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino
18.00	Dnevnik - vesti
18.05	Loterija in nabožna oddaja 18.20 Dok.: Senza confini
19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Stasera Lino 22.15 Dnevnik
22.25 Film: La rosa tatuata (dram., ZDA, 1955, r. Daniel Mann, i. Anna Magnani, Burt Lancaster) 0.10 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2__________________________
8.00 Aktualno: VVeekend 9.30 Dokum.: Dietro lo specchio
10.15	Filmska matineja: Charlie Chan e il drago rosso (krim., ZDA, 1945, r. Phil Rosen, i. Sidney To-ler, Benson Fong)
11.15	Medicinska rubrika: Trentatre
11.25	Nan.: Uno psicologo per tutti
11.55 Inf. oddaja: Spremenljivo jasno
12.25	SP v smučanju: moški smuk (prenos iz Kitzbuhla)
13.00	Dnevnik - ob 13.uri
13.30	Izžrebanje lotetije
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Dnevnik - O priseljencih
15.00	Turistična oddaja: Viaggiando
16.00	Inf. oddaja: Animazione
16.30	Športna rubrika: Rotosport, vmes vaterpolo in košarka
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: II caso Pisciotta (dram., 1973, r. Eriprando Visconti, i. Tony Musante, Carla Gravina)
22.15	Dnevnik - večerne vesti
22.30	Izvolitev idealne ženske '88
23.25	Dnevnik - zadnje vesti in šport
RAI 3_________________________
10.55	SP v smučanju: ženski veleslalom (iz Grindehvalda)
12.00	Variete: Magazine 3
12.55	SP v smučanju: moški smuk (prenos iz Kitzbuhla)
14.00	Deželne vesti
14.30	Deželne aktualne vesti: Italia delle Regioni
15.00	Film: Francisca (dram., 1981, r. Manoel de Oliveira, i. Teresa Menezes, Diego Doria, Mario Barroso)
18.00	Dokumentarna oddaja: Schegge
18.15 Variete: Black and blue
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.05	Zabavna oddaja: Spett.le Rai -Videolettere
20.30	Tednik o pustolovščinah in zanimivostih: Alla ricerca delVArca
23.00	Rubrika: Filmske novosti
23.05	Dnevnik - zadnje vesti
23.20 Variete: Videobox
The Boss pripoveduje o svojih uspehih
Bruce Springsteen (na sliki) se bo izpovedal nocoj ob 0.30 po TMC. Pravzaprav ne bo povedal nič novega, saj je bil intervju posnet še med turnejo ob izdaji plošče Born In The USA. Poslušali bomo tudi nekaj uspešnic s koncerta v philadelphijskem Spectrumu, ki se ga je udeležjlo 20.000 oseb. Turneja je imela izreden uspeh, Boss je redno nastopal na koncertih z 80 in več tisoči poslušalcev, v hali Spectrum pa je Dilo občinstvo po sili razmer omejeno.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE5_____________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Glitter
10.35	Kviza: Cantando Can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia,
12.35	Kvizi: II pranzo e servi-to, 13.30 Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Film: II commissario (kom., It., r. Luigi Co-mencini, i. A. Sordi
17.05	Nanizanka: Fifty Fifty
18.00	Kvizi: 18.00 O.K. II prezzo e giustol, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito
20.30	Variete: Odiens
22.45	Film: Senza famiglia nullatenenti cercano affetto (kom., It., 1972, r. Vittorio Gassman, i. Ralo Villaggio)
0.45 Nanizanke: Baretta,
1.45	Mannix, 2.45 Mas-guerade
RETE 4_______________
8.00	Nanizanke: Lou Grant, 9.00Switch
10.00	Film: Se io fossi onesto (kom.,,It., 1942, r. Carlo Ludovico Bragaglia, i. Vittorio De Sica)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Dokumentarec
15.30	Film: Viale Flamingo (dram., ZDA, 1949, r. Michael Curtiz, i. Joan Cravvford)
17.30	Nanizanki: Dalle 9 alle 5 orario continuato,
18.00	New York New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
20.30	Film: Oualcuno verra (dram., 1958, r. Vincente Minnelli, i. Shirley macLaine, Dean Martin)
23.05	Oddaja o parlamentu
23.50	Film: Lelisir damore (glas, It., 1947, r. Mario Costa, i. N. Corradi)
1.25	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja
8.15	Nanizanke: Strega per amore, 8.45 Supervic-ky, 9.15 Ralph Super-maxieroe, 10.00 Hard-castle and McCor-mick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari,
12.00	Tarzan
13.00	Otroška oddaja
14.00	Glasbena oddaja: Be Bop A Lula
15.00	Variete: Musiča e!
16.00	Otroški spored
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanke
20.30	Nan.: L incredibile Hulk, 21.30 Mac Gyver
22.30	Šport: Superstar of VVrestling
23.15	Film: Doppia immagi-ne nello spazio (fant., ZDA, 1969, r. Robert Parrish, i. Toy Thin-nes, lan Hendry)
1.30	Nanizanka: Star Trek
ODEON_______________
7.00	Nanizanki: II fantasti-co mondo di Mr. Monroe, 7.30 La fattoria dei giornifelici
8.00	Nadaljevanki: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda
10.00	Dražba
12.00	Nan.: T.H.E. Cat, 12.30 II supermercato piu pazzo del mondo
13.00	Otroška oddaja: Sugar
14.00	Rubrika: Forza Italia
15.45	Nanizanka: Doppio
gioco a San Francisco
16.30	Sugar (2,del)
19.00	Filmske novosti
19.30	Nanizanka: Week-end in giallo
20.30	Film: 12 rintocchi di terrore (krim., 1984, r. Emmett Olson, i. Roz Kelly, Kip Niven)
22.30	Nanizanki: Un salto nel buio, 23.00 I classi-ci delLerotismo
23.30	Vesti: Odeon News
2.00	Nan.: Mary Hartman
TMC_________________
7.30	Vesti: Evening News
10.50	SP v smučanju: ženski superveleslalom (iz Grindehvalda)
12.15	SP v smučanju: moški smuk (iz Kitzbuhla)
13.30	Vesti: TMC News
13.40	Rubrika: Šport Show
16.00	Aktualno: Galileo
17.00	Film: Terra bruciata (vestern, ZDA, 1953, r. Fred F. Sears, i. John Hodiak)
18.30	Ljudje in turizem
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Fuoco nel cielo (dram., ZDA, 1978, r. Jerry Jameson, i. Richard Crenna)
23.00	Film: Jackie - La ra-gazza di Greenwich village (dram., ZDA, 1971, r. Stuart Hag-man, i. Jacgueline Bis-set, Michael Sarrazin)
0.30 Glasbena oddaja: Bruce Springsteen
TELEFRIULI__________
11.15	Dražba
12.00	Nanizanka: Primus
12.30	Glasbena oddaja: Vo-glia di mušica
13.30	Šport: Šport Club
14.30	Medicinska rubrika
15.00	Risanka
15.45	Glasbena oddaja: Musič Box
18.00	Nadaljevanka: Časa Cecilia
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nan.: Paper Moon
20.30	Film: La circostanza (kom., It. 1974, r. Er-manno Olmi, i. Ada Savelli)
22.15	Opera: Tosca (Giaco-mo Puccini)
1.00	Dražba
1.30	Vesti
TELE 4_____________

1
1
SLOVENSKE MREŽE
	
RTV Ljubljana 1	RTV Koper
8.10 Matineja: Radovedni Taček -Ogled, Lonček kuhaj - Sadni napitki, 8.25 Batuj ina škatlica, 8.40 Volk in kozlički (2. del), 9.00 Periskop - Beležnica, 10.00 Zbirajmo star papir
10.50 SP v smučanju: ženski superveleslalom (iz Grindelwalda)
11.45	Otroška oddaja: Ljubo doma, kdor ga ima
12.20 SP v smučanju: moški smuk (prenog iz Kitzbiihla)
15.00 Film: Ponesrečeni bojni pohod (dram., ZDA, 1982, r. Peter H. Hunt, i. Joseph Adam)
16.30	Dnevnik
16.45	Košarka: Bosna-CZ (iz Sarajeva)
18.25	Dokumentarec: Človek in čas
19.05	Risanka, TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Naš utrip, Risanka, Žrebanje 3x3
20.30	Nadaljevanka: Čipke (3. del)
21.05	Glas. odd.: Panonski mornar
22.15 Dnevnik
22.25	Film: Ulica ogledal (krim., It., r. Giovanna Cagliardo, i. Nicole Garcia, Heinz Bennet, Milva)
12.20 SP v smučanju: moški smuk (prenos iz Kitzbiihla)
13.30	TVD Novice
13.40 Rally Pariz-Dakar (povzetek)
16.00	TVD Novice
16.10 Košarkarska rubrika: Sottoca-nestro (pon.)
18.50 TVD Novice
19.00	Športna oddaja: Juke box
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke box
20.30	Mednarodni nogomet
22.30	TVD Novice
22.45 Tednik: Sportime magazine
23.00	Moški slalom (povzetek)
RTV Ljubljana 2______________
15.25 Otroška predstava
15.30	Kako biti skupaj 16.00 Narodna glasba
18.30	Nadaljevanka: Več kot igra
19.30	Dnevnik
20.15 Film: Pot v Indijo (dram., VB 1984, 1984, r. David Lean, i. Peg-gy Ashcroft, Judy Davis)
RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva;
10.00	Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Narava ima vedno prav; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Bom naredu stazice; 14.30 Glasbeni listi; 14.45 Filmi na ekranih;
15.00	Glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Umetniški večer z Mileno Zupančič (2. odd.); 18.30 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 7.35 Prometni servis; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Jezikovni pogovori; 9.15 Sobotna matineja;
10.05	Kulturna panorama; 11.05 Javorov hudič; 12.10 Poslušalci čestitajo;
13.00	Danes ob 13.00; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Tedenski aktualni mozaik;
18.05	Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Milana Ferleža; 20.00 Radijski potret;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Zabavna glasba; 23.15 Literarni nokturno, nato Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.00 Mizica pogrni se; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Popevke primorskih ansamblov: Dajmo naši; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-7.15 Glasba in rubrike; 7.35 Jutranji variete; 7.40 Zdravo otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Sanremo včeraj in danes; 8.25 Popevka tedna,- 8.35 Zabavna oddaja; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Na prvi strani; 10.05 Disco scoop; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Knjige v izložbi; 11.43 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.00_ Glasba; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Športne vesti; 15.45 Sobotna oddaja; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasba, glasba, glasba; 14.00 Okno na Benečijo (pon.);
15.00	Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih;
20.00	Sobota zvečer.
FILMI NA MALEM EKRANU
Športni portret
Maradona
provokator
Ni dvoma, da bo jutrišnje srečanje v Neaplju Napoli-Inter derbi vsega prvega dela italijanske A lige, kot tudi ni dvoma, da bo Diego Armando Maradona, trenutno najboljši nogometaš na svetu, tudi glavni protagonist te tekme.
Sicer je bil slavni Dieguito velik protagonist že ves teden, saj je s pikrimi izjavami proti jutrišnjim tekmecem (lotil se je skoraj vseh Interjevih nogometašev, še posebno pa Mattheusa...) pripravil teren za velik spopad v tem kolu. Doslej se je argentinskemu asu ob tem prvenstvu odlično obnesla taktika, da vznemirja nasprotnike pred pomembnimi tekmami. Vprašanje pa je, če bo taka »strategija« učinkovita tudi proti Inter-ju, ki je doslej igral nadvse racionalno.
Interjev trener Giovanni Trapattoni je ves teden svaril svoje nogometaše pred provokacijami argentinskega asa. Kaže, da kar precej učinkovito. In če bo Interju jutri uspelo odnesti celo kožo tudi v Neaplju, je na dlani, da bodo Serena in tovariši imeli zelo olajšano pot do osvojitve državnega naslova.
FRANCISCA, Portugalska 1981.
V soboto, 14. januarja, ob 15. uri, na RAI 3.
Dramatični film. Portugalec Manoel de Oliveira, rojen 1908 v Oportu, se je po razgibani mladosti (šport, avtomobilizem) že od 1. 1928 posvetil filmu, najprej kot igralec, producent in scenarist, nato še kot režiser. V svoji neredni karieri je de Oliveira razvil zelo oseben vizualni slog, ki se kaže v formalnem raziskovanju njegovih dokumentarcev (Slikar in mesto, Kruh), a se še posebej udejanja v svojskem povezovanju fantastičnega in realnega v igranih filmih: Pomladanska listina (1962), Preteklost in sodobnost (1972), Satinasti čeveljčki (1985). Žal premalo znani, a prefinjeni portugalski avtor se je končno uveljavil tudi med širšo publiko filmskih ljubiteljev prav s filmom Francisca, ki vzburljivo opisuje »noro« ljubezen portugalskega pisatelja Camila Castela Branca (1826-90) in njegovega prijatelja Joseja Augusta do mlade pesnice Francisce.
Z	\
VIDEO NOTES
Oddaja:________________
Postaja: Z;.~ -	_1
Ura:__________________
\________________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE
8.30 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet (pripravil Piero Angela)
9.00 Rubrika: Canigatti & C.
10.00	Kmetijska oddaja: Zelena linija (1. del)
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15 Kmetijska oddaja: Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Toto-TV Radiocorriere
14.00	Variete: Domenica in... (vodi Marisa Laurito)
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.10 Športne vesti
19.50 Vreme in dnevnik
20.30	Film: II colpo (akcij., It. 1988, r. Sauro Scavolini, i. Fabio Testi, Lorenza Guerrieri, 1. del)
22.05 Športna nedelja (vodi Sandro Giotti)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Informativna oddaja: Knjiga, naša prijateljica
RAI 2_________________________|
8.00 Rubrika: Week end 8.30 Mladinski variete: Patatrac
10.25	SP v smučanju: moški slalom (iz Kitzbuhla)
11.25	Nan.: Uno psicologo per tutti
11.50	Rubrika: Video Week end
12.30	Informativna oddaja: Automia
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.30	Mladinski variete: Piccoli e grandi fans (vodi Sandra Milo)
15.15	Športne vesti
15.25	Piccoli e grandi fans (2. del)
15.45 Film: Buffalo Bill (pust., ZDA
1944, r. VVilliam A. VVellman.)
17.15	Variete: Chi c'e... c'e
18.20 Športne vesti, vmes smučanje
18.50	It. nogometno prvenstvo A lige 19.35 Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick
21.30	Zabavna oddaja: Videocomic 21.55 Dnevnik - nocoj
22.10	Mixer: Carolyn Carlson - Le cit-ta d'acqua (balet)
23.10	Rubrika: Protestantizem 23.40 Inf. odd.: L'aquilone
0.40 Koncert: Bluesin 88
| RAI 3_____________________________
9.00 Aktualno: Domenica sul Tre, vmes nanizanka Vita col nonno 9.50 Dnevnik - nedelja
11.30	Film: Cento uomini e una ragaz-za (glas., ZDA 1937, r. Henry Koster, i. Deanna Durbin)
12.50	Dnevnik - zadnje vesti
12.55 SP v smučanju: moški slalom, 2. tek (iz Kitzbuhla)
14.00	Deželne vesti
14.10	Variete: Va' pensiero
16.45	Film: II principe- ladro (pust., ZDA 1951, r. Rudolph Mate, i. Tony Curtis, Piper Laurie)
18.15 Atletika (iz Rovereta)
18.35 Športna rubrika: Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	It. nogometno prvenstvo B lige
20.30	Film: Fantastica sfida (kom., ZDA 1980, r. Robert Zemeckis, i. Kurt Russell, Jack VVarden)
22.20 Variete: Complimenti per la trasmissione
22.50	Filmske novosti in dnevnik
23.10	Deželni nogomet
Carolyn Carlson zaključuje baletni niz
Na RAI 2 se nocoj v okviru Mixeria zaključuje posrečen štiridelni niz baletnih oddaj, v okviru katerih so Alvin Afley, Antonio Ga-des in Roland Petit predstavili vsak po eno mesto in seveda prerez svojega dela. Zadnja je na vrsti Carolyn Carlson (na sliki), ki je po rodu Finka. Njeno mesto je torej Helsinki, zelo pri srcu pa so ji tudi Benetke, kjer je dolgo let delala. Gibala se bo zato med preteklostjo in spominom, seveda v plesnem koraku.
ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE5_____________
9.00	Nabožna oddaja
9.30	Film: II capitano Nero (pust., It. 1950, r. Poz-. zetti-Ansoldi, i. Steve Barclay)
• 11.30 Aktualno: Viaggiando
12.00	Variete: Rivediamoli
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Film: II romanzo di Mildred (dram., ZDA 1945, r. Michael Cur-tiz, i. Joan Crawford, Jack Carson)
16.30	Nanizanke: Laverne e Shirley, 17.00 Fox,
18.00	Love boat
19.45	Kviz: Tra moglie e ma-rito album
20.30	TV film: II veneziano (biog., ZDA-It.-ZRN 1986, r. Simon Lang-ton, i. Richard Chamberlain, Ornella Muti)
23.05	Nan.: Top Secret 0.05 Film: X, Y e Zi (dram., ZDA 1972, r. B. G. Hut-ton, i. Elizabeth Tay-lor, Michael Caine)
2.10	Nanizanka: Baretta
RETE 4______________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Dokumentarec
10.30	Film: II sole tornera (kom., It., 1957, r. F. Merighi, i. Nilla Pizzi)
12.15	Rubrika iz parlamenta
13.00	Nanizanka: Detective per amore
14.00	Variete: Domenica piu
17.00	Nan.: Longstreet, 18.00 New York New York,
19.00	Alfred Hit-
chcock, 19.30 Sulle strade della California
20.30	Film: Notte e di (biog., ZDA 1946, r. Michael Curtiz, i. Cary Grant, Alexis Smith)
23.00	Nanizanka: Spenser
24.00	Šport: golf
1.00	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1____________
8.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.30	Nanizanke: Boomer cane intelligente,
11.00	Automan, 12.00 I ragazzi del Computer
13.00	Šport: Grand Prix
14.00	Film: Viaggio in fondo al mare (fant., ZDA 1961, r. Irwin Allen, i. VValterPidgeon)
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Film: Asterix il gallico (ris., Fr. 1968)
19.30	Risanki: Benjamin,
20.001	Puffi
20.30	Variete: Emilio
22.20	Glasbena oddaja: Be BopALula
23.20	Film: Esperimento I.S. - il mondo si frantuma (fant., ZDA 1965, r. An-drew Marton, i. Dana Andrews)
1.10	Nan.: Star Trek
ODEON_____________
7.30	Nan.: T.H.E. Cat, 8.00 II fantastico mondo di Mr. Monroe, 8.30 La fattoria dei giorni feli-ci, 9.15 Mary Hartman
10.00	Dražba
13.00	Vesti: Odeon News
13.30	Film: Vita da marcia-piede (dram., 1985, r. George Schaefer)
15.45	Otroški variete: Štigar, vmes ris. Le miniere di Re Salomone, nan. The Bill Cosby show in Captain Power
19.00	Filmske novosti
19.30	Variete: Benny Hill Show
20.00	Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills
20.30	Film: War bus (vojni, ZDA 1986, r. Ted Kaplan, i. Ron Kirstoff, Daniel Stephen)
22.30	Film: Scuola di marina (kom., Izr.-ZDA 1985, r. Dan VVolman, i. Yftach Katzur, Zachi Noy)
24.00	Nanizanke: Salto nel buio, 0.30 T.H.E. Cat,
1.00	Mary Hartman
TMC_________________
9.55	SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek (iz Grin-delwalda)
10.25	SP v smučanju: moški slalom (iz Kitzbuhla)
11.30	Risanke
12.00	Papežev blagoslov
12.25	SP v smučanju: ženski slalom (2. tek)
12.55	SP v smučanju: moški slalom (2. tek)
14.15	Film: Psicanalista per signora (kom., It.-Fr. 1959, i. Fernandel, Syl-va Koscina)
16.00	Film: La ninfa degli antipodi (biog., ZDA
1952,'i. Esther Wil-liams)
18.00	Nanizanki: I predatori delFidolo d'oro, 19.00 Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock
21.30	Film: La terra del_desi-derio (dram., Šved. 1947, r. I. Bergman, i. Holge Lowenadler, Birger Malmsten)
23.15	Dok.: Sinji planet, 0.15 Il mistero del sole
TELEFRIULI__________
10.30	Rubrika o obrtništvu
11.00	Dražba
11.30	Nanizanka: Julia
12.00	Kmetijska rubrika: Zelena dežela
12.30	Dok.: Velike razstave
13.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
14.30	Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
16.30	Opera: Tosca (Giaco- . mo Puccini)
18.00	Rubrika: Večerjajmo skupaj
19.00	Športna oddaja
20.30	Film: Fantasmi a Roma (kom., It. 1961, r. Antonio Pietrangeli, i. Mar-cello Mastroianni, Vit-torio Gassmann)
22.30	Nanizanka: Provaci ancora Lenny
23.00	Športna oddaja 0.30 Dražba
1.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
■ SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1________________
8.00	Matineja: Živ žav (3,del)
8.45	Nad.: Zlati dež (pon.)
9.20	SP v smučanju: ženski slalom (1. tek, iz Grindelvvalda)
10.25	SP v smučanju: moški slalom (1. tek, iz Kitzbuhla)
11.15	Videomeh (1. odd.)
11.45	Ljudje in zemlja
12.20	SP v smučanju: ženski slalom (2. tek, iz Grindehvalda)
12.55	SP v smučanju: moški slalom (2. tek - prenos iz Kitzbuhla)
13.45	Videostrani
14.00	Nedeljsko popoldne: Rogla - Popova Sapka
16.30	Dnevnik
16.45	Film: Dvojec brez krmarja (dram., Avstral. 1985, r. lan Gil-mour, i. John Hargreaves)
18.25	Glasba za cicibane: Iz Andersenovih pravljic
18.45	Risanka, Mernik, Okno
19.30	Dnevnik, Vreme, Zrcalo tedna
20.20	Drama: Kliment Ohridski (Tome Arsovski, 2. del)
21.35	Smučajmo vsi
21.50	Zdravo, vmes Poročila
RTV Koper____________________
9.20	SP v smučanju: ženski slalom (prenos iz Grindehvalda)
10.30	Kronika in reportaže: Šport spektakel
12.15	SP v smučanju: moški smuk (prenos iz Kitzbuhla)
13.30	TVD Novice
13.45	Nedeljska rubrika: Noi la dome-nica (vodi Cesare Cadeo), vmes posnetki ženskega slaloma
20.20	Športna oddaja: A tutto campo -posnetki, reportaže, intervjuji komentarji iz studia (vodi Gigi Garanzini)
22.00	TV novice
RTV Ljubljana 2
10.00	Danes za jutri
13.00	Anglunipe
13,15	Športno popoldne
19.30	Dnevnik
20.05	Dok.: Epopeja rdečega križa
20.45	Včeraj, danes, jutri
21.00	Poezija
21.35	Športne reportaže
22.05	Športni pregled
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Nedeljska matineja: Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder: Carski sel; 11.00 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 11.45 Nabožna
' oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijska igra: Granello-va hiša (rež. MJrio Uršič, pon.) 15.00-
19.00	Popoldanski zbornik: šport in glasba, rezultat in komentarji z igrišč, prenosi s prireditev; 19.00 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.30,	17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra za otroke: Konjski_ jezik; 8.47 Glasbena medigra; 9.05 Še pomnite, tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Glasbena matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan;
13.20	Za naše kmetovalce; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Nedeljska humoreska; 18.00 Izbor opernih melodij;
19.00	Dnevnik; 19.30 Zabavna glasba;
19.35	Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.00	Zrcalo dneva; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Nočni program in nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Otvoritev - glasba, Sosednji kraji in ljudje, pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Van-ka in Tonka; 14.45 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00-7.15 Glasbeno prebujanje; 8.25 Popevka tedna;
8.45	Športne vesti; 9.30 Glasba; 10.00 Čudovitih sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.43 Minute z ansamblom Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Popevka tedna;
14.40	Locandina; 15.00 Glasba in športne vesti; 17.00 Oddaja o avtomobilizmu; 17.33 Made in YU; 18.00 Lestvica LP; 19.00 Glasba; 19.30 Dnevnik in športni rezultati; 20.00 Nočni spored, prenos Radia Ljubljana.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Športna nedelja; 20.00 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
RADIJSKI VAL j
na Radiu TS A
Uredništvo mladinskih oddaj Radia Trst A pripravlja v teh dneh novo, napeto nadaljevanko za mlade poslušalce. Gre za delo Carski sel (Mihael Strogov) popularnega francoskega pisatelja Julesa Verna v dramatizaciji režiserke Marjane Prepeluh (na sliki).
Ime pisatelja Julesa Verna je še danes med vrhovi dobre mladinske pripovedi. Njegovi fantastični, pustolovski in utopični romani,so polni bujne domišljije, duhovitih kombinacij in vpletanja znanosti v fantastiko, vendar avtor svojim junakom nikoli ne odvzema humanega poguma in poštenosti.
Povest Carski sel je bolj pustolovskega kot utopično-fantastičnega značaja. Pripoveduje nam o drznih junaštvih preprostih, poštenih ljudi, ki kljubujejo človeški zlobi, sablji, ognju in naravnim oviram, da izpolnijo svojo domoljubno dolžnost.
Marjana Prepeluh je po prevodu Janka Modra to priljubljeno mladinsko delo dramatizirala v petih nadaljevanjih. Z veliko spretnostjo, s katero pri svojih dramatizacijah vselej izlušči iz povesti prav to, kar je bistveno, z dobrim poznavanjem gradnje dialogov in radiofonske tehnike, je tudi tokrat napisala prijetno in napeto nadaljevanko. V njeni režiji bodo nastopili Marijan Kravos, Al da Sosič, Stojan Colja, Andrej Pisani, Tone Gogala, Drago Gorup, Anton Petje, Alojz Milič, Bogdana Bratuž in Marinka Počkaj. Prvemu nadaljevanju bodo mladi poslušalci lahko prisluhnili že danes, 15. t. m., ob 10.15 v okviru oddaj Mladinskega odra, ostala pa bodo na vrsti prihodnje nedelje ob istem času.
NOTTE E Dl’ — Night and Day — Noč in dan, ZDA 1946.
V nedeljo, 15. januarja, ob 20.30, na Rete 4.
Biografski film. Briljantni Cary Grant s svojim preizkušenim talentom pooseblja znanega ameriškega skladatelja Colea Porterja v tem konvencionalnem, hollywoodsko ožigosanem biografskem filmu. Porter je sin ugledne meščanske družine, zato se tradicionalni starši seveda zoperstavljajo njegovemu nagnjenju k lahki glasbi. Med prvo svetovno vojno nemirni glasbenik kot prostovoljec odpotuje v Evropo, kjer spozna lepo in bogato Lindo (Alexis Smith), ki mu bo po vojni dragocena sodelavka pri postavitvi uspešne glasbene revije.
Precej poenostavljeni melodramski zaplet pove malo o življenju tega blestečega imena ameriške orkestrske lahke glasbe, v glavnem je pretveza in nadstavba za filmski prikaz nekaj najuspešnejših Porterjevih skladb, od naslovne Night and Day do You're the Top My Heart belongs to Daddy.
\
VIDEO NOTES
Oddaja: •	..;....s__-.z
Posta;a: .	..- 
Ura':___________________
X_________________________J
• ITALIJANSKE TV MREŽE
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nad.: Non basta una vita
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Dok. oddaja: Kvarkov svet 14.45 Pravljica: Catalin e Catalina
15.00	Inf. oddaja: Sodobni umetniki
15.30	Športna oddaja
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
17.30	Nabožna oddaja
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sp osi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: II colpo (akcij., It. 1988, r. Sauro Scavolini, i. Fabio Testi, Lorenza Guerrieri, 2. in zadnji del)
23.00	Dnevnik in filmske novosti
23.15	Dnevnik - posebnosti dnevnika 0.10 Dnevnik - zadnje vesti
0.25 Aktualno: Dopo mezzanotte
RAI 2_________________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: La principessa Tarakanova (dram., Fr. 1938, r. M. Soldati in F. Ozep, i. Anna Magnani)
10.35	Risanka: Lo sguadrone tuttofare
10.55	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Izobr. odd.: Božanska komedija
11.35	Nan.: Uno psicologo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
15.00	Kviz: Argento e oro
17.05	Nanizanka: II mistero del Morca
17.30	Dok. oddaja: Živali sonca 18.20 Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.35	Nan.: Le strade di San Francisco
22.30	Dnevnik, nato kviz II sicario
23.00	Variete: Chiappala chiappala 23.25 Dnevnik - zadnje vesti
23.50 Glas. oddaja: International DOC 0.40 Film: Donna nel fango (dram., VB 1949, r. Anthony Asguith, i. Jean Kent, Dirk Bogarde)
RAI 3________________________
10.45	Umetnostno drsanje (iz Roseta degli Abruzzi)
11.15 Nadaljevanka: Destini
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Io inse-gno... tu impari
15.00	Informativna oddaja: Ameriška šola o narodnostnih manjšinah
15.30	Rokomet: Prato-Imola Rubiera (iz Prata)
16.05 Dokumentarec: Popotovanje po Italiji - Trst, izziv letu 2000
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Variete: Videobox
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Aktualno: Dan na preturi
21.30	Nanizanka: Max Headroom 22.20 Dnevnik - večerne vesti
22.30	Šport: Ponedeljkov proces
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti
»Po poti« uspešnih televizijskih nagrad
Ko smo prejšnji teden najavili rojstvo nove serije v poglavju zabavno-sprosčujočih oddaj, smo lahko le slutili, da se tudi v Berlusconijevem »novoletnem« loncu kuha nekaj podobnega. Po vsakdanjem nagradnem varieteju II sicario na RAI 2 se nocoj, ob (zanimivo!) približno istem času (okrog 22. ure) na Italia 1 začenja Per la strada. Kviz bo vodil Marco Balestri (na sliki), ki je odkril, kako je lahko uspešen Chiambrettijev način televizijske improvizacije.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.35	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenžia matrimoniale
15.30	Nanizanka: La časa nella prateria
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: La časa stregata (kom., It. 1982, r. Bruno Corbucci, i. Renato Pozzetto)
22.20	Nan.: Top secret
23.20	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.40 Rubrika: Premiere
0.50 Nanizanki: Mannix,
2.50	Masguerade
RETE 4______________
7.45	Nanizanki: Lou Grant,
8.45	Switch
9.45	Film: Lucrezia Borgia (dram., It.-Fr. 1952, r. Christian Jague, i. Martine Carol)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-
tando il domani, 17.00 Febbre d'amore
18.00	Nanizanka: New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle strade della California
20.30	Film: Addio alle armi (dram., ZDA 1957, r. C. Vidor, i. Rock Hudson)
23.30	Filmska rubrika: Ciak 0.15 Film:' Scobie Malone
(krim., Avstral. 1975, r. Terry Ohlsson, i. Jack Thompson)
ITALIA 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 Luomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Varieteja: Smile, 15.15 MegasaIvishow
15.25	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Nan.: Cingue ragazze e un miliardario, 21.30 La bella e la bestia
22.30	Kviz: Per la strada
23.00	Variete: Megasalvi-show
23.15	Film: Halloween - La notte delle streghe (srh., ZDA 1978, r. John Carpenter, i. Donald Pleasence)
1.00	Rubrika: Premiere
1.10	Nan.: Samurai
ODEON________________
7.00	Nanizanki: La fattoria dei giorni felici, 7.30 Mr. Monroe
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda
10.00	Rubrika: Fiori d’aran-cio
10.30	Kviz: La spesa in va-canza
11.00	Nan.: Mary Hartman
11.30	Kviz: La spesa in va-canza
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanka: Maria
16.30	Sugar... (2. del), vmes risanke in nan. The Bill Cosby Show in Captain Power
19.00	Rubrika: Fiori d’aran-cio
19.30	Benny Hill Show
20.00	Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills
20.30	Film: Thunder 2 (pust., It. 1987, r. Larry Lud-man, i. Mark Gregory)
22.30	Film: L uccello migra-tore (kom., It. 1972, r. Stefano Vanzina, i. Rossana Podesta)
0.30 Nan.: Un salto nel buio
TMC_________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Rubrika: Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: Carrie e Peter (kom., ZDA 1979, r. John A. Alonzo, i. Tony Lo Bianco)
17.45	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nadaljevanka: Potere
22.15	Aktualna oddaja: Ljudje in turizem
22.45	Vesti: TMC Nocoj
23.00	Športne vesti
TELEFRIULI__________
12.00	Nanizanka: Primus
12.30	Kronike o motorjih
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športna rubrika
20.30	Košarka A2: Jollyco-lombani-Fantoni
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Inf. oddaja: News
TELE 4______________
• SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1_______________|
8.30	Počitniški spored: 8.35 Biskvitki,
9.00	Periskop - železarna, 10.00 Kam, kje, kako med počitnicami
10.05	Nadaljevanka: Skrivni dnevnik (1. del)
11.10	Videospot, nato nad. Safari v mestu - Divje živali v Londonu
11.35	Risanka
11.45	Film: Ta ljubka zelena trava
16.10	Smučajmo vsi (pon.)
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik: Naš utrip, Zrcalo tedna, TV Mernik, Oči kritike
18.15	Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Roža, nato nadaljevanka Poleti pesem
19.05	Risanka, TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Drama: Obračunavanja (C. Ha-yes)
21.05	Aktualno: Osmi dan
21.50	Dnevnik
22.00	Glasbeni večer: Šest pesmi Op. 2 (A. Lajovic, izvaja Komorni zbor RTV Ljubljana)
22.20	Video strani
RTV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke box
16.00	TV novice
16.10	Šport spektakel: košarka in am.
football NC.AA
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Košarka: prvenstvo NBA
22.00	TVD Novice
22.15	Tednik: Sportime magazine
22.30	Tenis: Australian Open (iz Melbourna)
RTV Ljubljana 2_______________
17.45	Po brezskončnosti sveta: Sneg vulkanov Tropov
18.15	Svet športa, nato 19.30 Dnevnik
20.05	Po sledeh napredka
20.35	Umetniški večer: dok. o Edwar-du Albeeju in film Kdo se boji Virginije Woolf (dram., ZDA 1966, r. Mike Nichols, i. Elizabeth Taylor, Richard Burton)
• RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Spomini na Alberta Rejca;
8.40	Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Pisani listi: Glasbeni listi, (12.00) V ponedeljek ob 12.00, (12.40) Zborovska glasba; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah; 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Roman: Moj Kras (Slataper, i. Minu Kjuder, 3. del); 15.16 Hit Parade;
17.10	Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik (pon.) 18.30 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Naučimo se novo pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Godbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes ob 13.00;
13.30	Čestitke poslušalcev; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi na glasbenih revijah; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.03 Ansambel Zeleni val; 18.25 Zvočni signali;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.15 Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska;
8.00	Radio Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Free shop; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Iz kulturnega sveta;
18.35	Popdvke; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Almanah; 6.30 Drobci zgodovine; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica;
8.00	Sanremo; 8.25 Popevka; 8.35 Glasba; 9.30 Revival parade; 10.00 Na 1. strani; 10.05 Čudovitih 7; 10.40 Družina; 11.00 Srečanja; 11.43 Orkester Ca-sadei; 12.00 Glasba po željah; 14.00 MPV v času; 14.33 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne ob treh; 16.00 Mixage; 16.33 Zdravo otroci; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.30 Mi in vi; 19.00 Glasba; 19.50 Jutri je drug dan.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Kolaž, nato Nočna glasba.
i
FILMI NA MALEM EKRANU
Z A NT M I V O S T
Razne kategorije občudovalcev...
Prazniki so mimo, tako da lahko tudi že opravimo prve obračune, kaj so nam sploh prinesli. Radodarni Miklavž je italijanske najstnice osrečil predvsem s prihodom skupine Duranduran, ki se je v Italiji mudila prve dni decembra. Seveda ni šlo za originalno zasedbo, saj so skupino nekateri člani zapustili, novi pa so se ji pridružili. Vrh vsega pa se je tudi »božanski« Simon Le Bon predstavil nekoliko odebeljen, kar mu ob številnih srečanjih z dekleti seveda ni najbolj koristilo.
V številnih intervjujih (ob revnem decembrskem koncertnem programu so si novinarji pač morali pomagati) so Duranovci razodeli razvojno pot svojega glasbenega stila. Lepi Le Bon je pojasnil, da so v zadnji LP plošči The Big Thing preizkusili nove zvoke, ostali pa so kljub temu zvesti svojemu stilu, dodal je še, da bo v vsaki njihovi novi plošči tudi nekaj preteklosti. Nick Rhodes je še pristavil, da postaja njihova glasba z leti zrelejša, dejstvo, da so med njihovimi poslušalci pretežno najstnice, pa je odpravil s trditvijo, da si občinstva pač ne morejo izbirati sami.
Najstnice bi Duranovci lahko obravanav-li na dobrohotnejši način, saj jih nimajo vsi tako radi kot mladoletna dekleta. Te dni je iz Londona namreč prišla vest, da so neznanci vdrli v snemalni studio Duranovcev in skozi zasilni izhod odnesli elektronskega materiala in gotovine za več tisoč funtov šterlingov. Tega prav gotovo niso ušpičile zaljubljene najstnice, prej bi lahko govorili o posebni zvrsti občudovalcev...
KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF? - Who’s afraid of Virginia Wooli, ZDA 1966.
V ponedeljek, 16. januarja, ob 20.35, na RTV-Lj 2.
Dramatični film. Kdo ne pozna znamenite črne psihodrame Amerikanca Ed-warda Albeeja, ki je takoj po broadwayski premieri 1. 1963 postala klasik sodobnega gledališča? Umetniški večer na RTV-Lj 2 ponuja svojim fansom jedrnat filmski portret Edward Albee - Dramatik proti gledališču (1983, rež. Peter Adam) in nato Nicholsovo »zgodovinsko« filmsko priredbo Albeejevega teksta z odličnimi protagonisti, kot so Liz Taylor, Richard Burton, George Segal in Sandy Dennis. Gledališko-filmskemu režiserju Mikeju Nicholsu (II laureato, Comma 22) je treba priznati, da je delo prepričljivo prenesel z odra na filmski ekran in povsem priklical zatohlo vzdušje sive družinske tragedije ter kruto poigravanje med razočaranim starejšim zakonskim parom in naivno surovim mladim parom.
\
VIDEO NOTES
Oddaja:	: '	......
Postaja: _____—______
Ura: I «   : —  —-
V________________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE
111 (X
RAI 1_________________________
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nad.: Non basta una vita
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66
12.55	SP v smučanju: moški veleslalom (iz Adelbodna)
13.30	Dnevnik
14.00	Dok. oddaja: Kvarkov svet 14.45 Pravljica
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Tednik: Sever kliče Jug, Jug kliče Sever
16.00	Risanke: Cartoon clip 16.15 Mladinska oddaja: Big!
18.00	Dnevnik, nato Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Tednik: TG1 - Sette
21.20 Variete: Biberon, nato dnevnik
22.30	Nočni rock: Bob Marley
23.30	Aktualno: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Inf. oddaja: Otrok 90. let
0.45 Umet. drsanje, EP (Birmingham)
RAI 2_________________________|
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Nanizanka: Un caso per due 9.55 SP v smučanju: moški veleslalom (iz Adelbodna)
10.55	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Tečaj angleščine
11.35	Nan.: Uno psicologo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Dnevnik, nato Argento e oro
16.55	Iz parlamenta in dnevnik
17.05	Nanizanka: II mistero del Morca
18.00	Rubrika: Come noi
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik
20.30	Film: II Grinta (vestern, ZDA 1969, r. Henry Hathaway, i. John Wayne, Glen Campbell)
22.25 Dnevnik, nato kviz II sicario
22.55	Variete: Chiappala chiappala
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Glas. oddaja: International DOC 0.40 Film: Messaggero d'amore
(dram., VB 1971, r. Joseph Losey)
RAI 3_________________________
11.15	Nadaljevanka: Destini
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalni oddaji: Otroški laboratorij, 15.00 Zgodovina olivnega olja
15.30	Hokej: Trissino-Bassano (prenos iz Vicenze)
16.00	Sankanje: it. prvenstvo (iz Aoste)
16.15	Umetnostno drsanje (prenos iz Birminghama)
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Variete: Videobox
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Aktualno: Allarme in citta 21.20 Nanizanka: Schimanski sul luo-
go del delitto
22.50	Dnevnik - večerne vesti
23.00	Ekološka rubrika: Greenpeace -La nave delLarcobaleno
23.50	Dnevnik - večerne vesti 0.05 Dok. oddaja: Pred 20 leti
'v'
Stiridesetletniki s svetlo preteklostjo
Rossijeva Italija, ki slavi zmago nad Beckenbauerjevo Nemčijo, ali prav obratno: izid namreč sploh ni važen, važnejše je, da ne gre za sanje nepoboljšljivega nogometnega nostalgika, pač pa za pravo tekmo, ki ji bomo sledili nocoj ob 20.30 po Italia 1. Začenja se namreč Pokal Pelč, ki se ga lahko udeležijo le dežele, ki so vsaj enkrat osvojile svetovno prvenstvo, igralci pa morajo biti stari vsaj 34 let. Med drugimi bodo nastopili Rivelino, Breitner in Bertoni.
ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE5 .___________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.35	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nanizanki: La časa nella prateria, 16.30 Webster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. il prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Nanizanke: Dallas,
21.30	Dynasty, 22.30 Due come noi
23.20	Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.50 Rubrika: Premiere
1.00	Nanizanki: Baretta,
2.00	Mannix
RETE 4______________
7.45	Nanizanki: Lou Grant,
8.45	Svvitch
9.45	Film: La moglie di mio marito (kom., It. 1961, r. Antonio Roman, i. VValter Chiari)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-tando il domani, 17.00 Febbre damore
18.00	Nanizanka: New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
20.30	TV film: Miss Marple nei Caraibi (krim., ZDA 1983, r. Robert M. Lewis, i. Helen Hayes)
22.25	Dok. oddaja: Big Bang
23.10	Film: Harold e Maude (kom., ZDA 1971, r. Hal Ashby, i. Ruth Gordon) 0.55 Nanizanka: Vegas
ITALIA 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Varieteja: Smile, 15.15 Megasalvishow
15.25	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanke: D’Artagnan
20.30	Nogomet: za pokal Pele 1989, Italia-ZRN
22.30	Kviz: Per la strada
23.00	Variete: Megasalvi-show
23.15	Film: Halloween 2 - Il signore della morte
(srh., ZDA 1981, r. Rick Rosenthal, i. Jamie Lee Curtis)
1.00	Rubrika: Premiere
1.10	Nanizanka: Samurai
ODEON________________
7.30	Nan.: Il fantastico mondo di Mr. Monroe
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda
10.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
10.30	Kviz: La spesa in va-canza
11.00	Nan.: Mary Hartman
11.30	Kviz: La spesa in va-canza
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanka: Maria
16.00	Sugar... (2. del)
19.00	Filmske novosti
19.30	Benny Hill Show
20.00	Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills
20.30	Film: Giovani guerrie-ri (dram., ZDA 1979, r. Jonathan Kaplan, i. Matt Dillon)
22.30	Film: Distretto 13: le brigate della morte (dram., ZDA 1976, r. John Carpener, i. Austin Stocker)
0.30 Nan.: Un salto nel buio
TMC_________________
9.55	SP v smučanju: moški veleslalom, 1. tek (iz Adelbodna)
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.55	SP v smučanju: moški veleslalom (2. tek)
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: Una sera a San Francisco (krim., ZDA 1970, r. Don Medford, i. Richard Kiley)
17.45	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	EP v umetnostnem drsanju (iz Birminghama)
22.45	Aktualno: TMC nocoj
23.00	Rubrika o motorjih
23.40	Športne vesti
TELEFRIIILI__________
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nan.: Paper Moon
20.30	Športne vesti
21.30	Nanizanka: Quando arriva il giudice
22.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.30	Inf. oddaja: News
TELE 4_____________
SLOVENSKE MREŽE
V Z A R I S C U
RTV Ljubljana 1_______________|
8.10	Video strani
8.20	Počitniški spored: Videospot,
8.25	Biskvitki
8.45	Periskop: Arhiv Slovenije
9.55	SP v smučanju: moški veleslalom (prenos iz Adelbodna)
10.45	Otroški spored: Kam, kje, kako med počitnicami, 10.50 Skrivni dnevnik J. Krta (2. del), 11.40 Videospot, nato Safari v mestu -Oaze zelenja
12.05	Risanka
12.55	Moški veleslalom (2. tek)
13.45	Film: Gulliverjeva potovanja
16.30	Dnevnik
16.45	SP v smučanju: moški slalom (posnetki iz Adelbodna)
17.55	Video strani
18.00	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj - Ocvrti sir, Ex libris -Gledališče lutk
19.05	Risanka, Okno, Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Ciklon Tracy (4. del)
20.50	Mednarodna obzorja
21.50	Dnevnik
22.00	Glasbeni ropot (1. odd.)
RTV Koper_____________________
9.55	SP v smučanju: moški veleslalom, 1. tek (iz Adelbodna)
12.55	Moški veleslalom, 2. tek
13.40	TVD Novice
14.00	Tenis: Australian Open (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Šport spektakel: hokej na ledu NHL in vvrestling
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Tenis: Australian Open (posnetki iz Melbourna)
21.50	TVD novice
22.00	Rubrika: Mon-gol-fiera
22.30	Tenis: Australian Open
RTV Ljubljana 2_____________
18.45	Slovenski ljudski plesi: Notranjska, Vzhodna Primorska in ljubljansko predmestje
19.30	Dnevnik
20.05	Hokej: Olimpija-Medveščak
20.45	Zabavnoglasbena oddaja
21.45	Portret: Triptihon
• RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Naše ljube navade in razvade; 8.40 Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Pisani listi: (12.00) Svet v črno-belem (12.40) Zbori; 13.20 Glasba po željah, 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Oddaja iz Benečije; 15.00 Roman: Moj Kras (9. del); 15.11 Glasba, novice; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Slovensko pismo (rež. Sergej Verč, bere Vladimir Jurc); 18.52 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola;
8.35	Igraj kolce; 9.05 Matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Čestitke; 14.05 Znanje za jutri; 14.25 Glasbene šole;
14.40	Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.03 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Kitarist Bojan Drobež;
20.00	Slovenska zemlja; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Radijska igra: Večerja s pismom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
12.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 8.00 Radio Lj; 13.00 Danes na Radiu Kp; 13.45 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualno; 18.00 Po domače; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik;
6.00	Glasba, Almanah; 6.30 Drobci zgodovine; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Sanremo; 8.20 Naj... program; 8.35 Glasba; 9.15 Edig Galletti;
9.30	Revival parade; 10.05 Disco scoop;
10.40	Družina; 11.00 Turizem, Pismo; 11.43 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Avtomobilizem; 14.32 Popevka; 14.40 Lo-candina; 15.00 Popoldne ob treh; 16.00 Čokoladno popoldne; 16.33 Kronika in zgodovina; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj D J; 18.30 Mi in vi; 19.00 Melodije z ekrana; 19.50 Jutri je drug dan.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Mozaik; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta in Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Frassica in Arhove: istočasno, a ločeno
Prav v trenutku, ko se nam je po neverjetnem povratku popularnega kviz-variete-ja Indietro tutta zazdelo, da je dvojica skorajda neločljiva, nas kratka vest nenadno »preseneti«. Baje se bosta Nino Frassica (na sliki) in Renzo Arbore... ločila. V televizijskem smislu, seveda!
Po zadnih vesteh se namreč na hodnikih in dvoranah pripravlja pravi jesenski boj za varietejski primat. Le skopih nekaj ur po Arborejevi uradni napovedi novega varieteja, ki si ga je zamislil neutrudljivi Renzo (seveda z običajnim zaščitenim poreklom), se je na televizijskem travniku razbohotil še en cvet: tudi Nino Frassica pridno pripravlja svoj ponovni povratek na mali ekran. In, zanimivo, oba nova sporeda naj bi zapolnila jesenski čas!
Vesti pa so s podatki zelo skope. Nič še ni znanega o možni zasnovi ali o naslovih, kaj še o morebitnem poteku posameznih oddaj. V pravo meglo je še ovita tudi informacija o državni televizijski mreži, ki bo ločeno gostila razposajeni in domišljavi tv osebnosti. Niti besedice seveda o tem, kakšno vzdušje vlada sedaj med dvema junakoma. Mar se bo po skupnem »razgrajanju« v že mitičnih ponočnjaških srečanjih v nizu Ouelli della notte in po dvojnem uspehu z Indietro tutta prijateljstvo skalilo?
IL GRINTA — True Grit, ZDA 1969.
V torek, 17. januarja, ob 20.30, na RAJ 2.
Vestern. John Wayne, mitični junak neštetih kavbojskih pustolovščin (od znamenite Fordove Poštne kočije iz 1. 1939 dalje), dela tu račune s svojo že uveljavljeno podobo zadnjega junaka vesternov. Režiser Hathaway je kot pravi izvedenec tega žanra realiziral zgodbo točno po meri jeklenega Wayneja. II Grinta je bivši razbojnik Ouantrillove tolpe in bivši šerif, ki očetovsko priskoči na pomoč mladi Mattie Ross. Dekletu so umorili očeta in zato hoče maščevati njegovo smrt. Neobičajnemu paru se pridruži še mladi vladni agent, ki tudi zasleduje morilca Mattiejinega očeta.
Wayne je prepričljiv tudi v tej »jesensko« nostalgični uprizoritvi svoje posrečene maske robatega, nasilnega, a dobrosrčnega osamljenega borca, čeprav nekoliko moti njegovo pretirano poudarjanje nasilnosti...
/	A
VIDEO NOTES
Oddaja:	.____________
Postaja:.______________
Ura:___________._______
V_______________________
ITALIJANSKE TV MREŽE
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nad.: Non basta una vita
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
12.55	Nogomet: Under 21, Turčija-Ita-lija (iz Smirna)
13.45	Dnevnik
14.45	Pravljica: Calamone il legaventi
15.00	Informativni oddaji: Odprta šola,
15.30	Block Notes
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Dok. oddaja: Kvarkov večer
21.50	Glas. oddaja: Nel cuore di Amsterdam... Paolo Conte
22.50	Dnevnik
23.00	Rubrika: Filmske novosti
23.05	Športna sreda: odbojka in umetnostno drsanje
0.25 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Un ettaro di cielo (kom., It. 1958, r. Aglauco Casadio)
10.30	Risanka in rubrika Trentatre
11.05	Izobr. odd.: Božanska komedija
11.35	Nan.: Uno psicologo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Dnevnik, nato Argento e oro
15.30	Športna oddaja: Oggi šport
17.00	Dnevnik, nato risanke
17.25	Tednik o kulturi: Bellitalia
17.45	Aktualno: Lago della bilancia
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik
20.15	Rubrika: Večerni Diogenes
20.30	Film: L'ispettore Lavardin (krim., Fr. 1986, r. Claude Chabrol, i. Jean Poiret, Jean-Claude Brialy)
22.20	Dnevnik, nato kviz II sicario
22.50	Variete: Chiappala chiappala
23.15	Dnevnik, in International DOC 0.30 Film: Congiura di spie (krim., Fr.
1966, r. Edouard Molinaro)
RAI 3_________________________
11.15	Nadaljevanka: Destini
12.00	Izobraževalna oddaja: Meridiana - Passaggi (pripravlja Mariella Serafini Giannotti)
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Passaggi
15.30	Umetnostno drsanje: evropsko prvenstvo (iz Birminghama)
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Variete: Videobox
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo (urednika Grillo in Passanisi)
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Film: Vera Cruz (pust., ZDA 1954, r. Robert Aldrich, i. Gary Cooper, Burt Lancaster, 1. del)
21.15	Dnevnik - zadnje vesti
21.20	Film: Vera Cruz (2. del)
22.10	Aktualno: Fluff
23.30	Dok. oddaja: Drobci
24.00	Dnevnik - nočne vesti 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Prvo posebno sodišče za tv sporede
Izraz flutf se je v ameriškem televizijskem žargonu uveljavil kot oznaka za zelo napihnjeno, a vendar vsebinsko votlo oddajo. Andrea Barbato (na sliki), sicer voditelj nedeljskega Va' pensiero, pa si je to neobičajno besedo izbral za naslov svoje najnovejše oddaje. Fluff bo prvič na vrsti nocoj (ob 22.10 na RAI 3), osnovni namen oddaje pa je »zdrava« kritika posameznih tv sporedov in tv dogajanja nasploh. V studiu bodo seveda prisotni strokovnjaki tv sporočanja.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE5_____________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.35	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nanizanki: La časa nella prateria, 16.30 VVebster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. il prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Target - Scuola omicidi (krim., ZDA 1985, r. Arthur Penn, i. Gene Hackman, Matt Dillon)
22.40	Aktualno: Canale 5 News
23.25	Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.45 Rubrika: Premiere 0.55 Nanizanki: Barretta,
1.55	Mannix
RETE 4_____________
7.45	Nanizanki: Lou Grant, 8.45Switch
9.45	Film: Romanticismo (dram., It. 1950, r. elemente Fracassi, i. Amedeo Nazzari)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Šentie-ri, 14.30 La valle dei
pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-tando il domani, 17.00 Febbre d’amore
18.00	Nanizanka: New York
19.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
20.30	Film: Il giardino di gesso (dram., VB 1963, r. Ronald Neame, i. Deborah Kerr)
22.30	Nanizanka: Spencer
23.30	Film: Ouesta terra e la mia terra (dram., ZDA 1976, r. Hal Ashby, i. David Carradine)
ITALIA 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 Luomo dai sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Varieteja: Smile, 15.15 Megasalvishow
15.25	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Film: Toto cerca moglie (kom., It. 1950, r. Carlo Ludovico Bra-
gaglia, i. Toto, Mario Castellani)
22.10	Kviz: Per la strada
22.40	Variete: Megasalvi-show
22.55	Film: Halloween III - Il signore della notte (srh., ZDA 1982, r. Tommy Lee VVallace, i. Tom Atkins)
0.50 Rubrika: Premiere
1.00	Nanizanka: Samurai
ODEON________________
7.30	Nan.: Il fantastico mondo di Mr. Monroe
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Joalnda
10.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
10.30	Kviz: La spesa in va-canza
11.00	Nan.: Mary Hartman
11.30	Kviz: La spesa in va-canza
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del)
19.00	Rubrika: Fiori d aran-cio
19.30	Rally: Pariz-Dakar
20.00	Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills
20.30	Film: Papillon (pust., ZDA 1973, r. F. Schaf-fner, i. Steve McOue-en, Dustin Hoffman)
24.00	Nanizanke: I classici delVerotismo, 0.30 Un salto nel buio, 1.00 Mary Hartman
TMC_________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Rubrika: Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nad.: Sceriffo Lobo
15.30	EP v umetnostnem drsanju: moški (iz Birminghama)
17.45	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.25	EP v umetnostnem drsanju: pari prosto (iz Birminghama)
22.45	Aktualno: TMC nocoj
23.00	Športne vesti
TELEFRIULI___________
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nan.: Paper Moon
20.30	Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
22.30	Nad.: Francesco Berto-lazzi investigatore
23.30	Dnevnik, nato dražba
24.30	Inf. oddaja: News
TELE 4_____________
|

MODA TA HIP
■ SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1______________]
8.30	Počitniški spored: videospot,
8.35	Mačkon in njegov trop -Benči violinist, 9.00 Periskop -40-letnica Pila, 10.10 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.15 Skrivni dnevnik J. Krta (3. del)
11.30	Otroški spored: Videospot, Safari v mestu - Lov na ponirke
12.00	Risanka
12.05	Film: Cvek z zvezdico (mlad., ČSSR)
16.15	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Osmi dan, Portret -Triptihon (pon.)
18.05	Video strani
18.10	Spored za otroke in mladej Levi devžej in lutkovna igrica Ciribu
19.05	Risanka
19.15	TV Okno, Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Film tedna: Že videno (dram., Jug. 1987, r. Goran Markovič, i. Mustafa Nadarevič)
21.50	Dnevnik in Svet poroča
23.00	Video strani
RTV Koper________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji
14.00	Tenis: Australian open (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Šport spektakel: ameriški foot-ball NCAA
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Tenis: Australian Open (posnetki iz Melbourna)
22.30	Dnevnik
22.40	Nogomet: za Pokal Pele, Italia-ZRN
RTV Ljubljana 2______________
15.00	Leskovac: Evropska superliga v namiznem tenisu Jug.-ZRN
18.30	Mariborska kronika
19.00	Moja krajevna skupnost: Šentjernej
19.30	Dnevnik
20.05	Gledališka predstava: Zgrabite Sganarela (Moliere, SL G Celje)
• RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica;
8.10	Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji (pon.); 9.00 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Zdravniška posvetovalnica, 12.40 Zborovska glasba; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Na goriškem valu;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Moj Kras (10. del); 15.12 Kviz: V našem zaporu; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Literarne podobe; 18.25 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Za knjižne molje;
8.30	Instrumenti; 9.05 Matineja; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes ob 13h; 13.30 Čestitke;
14.05	Mehurčki; 14.20 Iz glasbenih šol;
14.40	Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Jazz; 18.30 Na ljudsko temo;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besede; 20.25 Naši interpreti; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz opere Veronika Deseniška; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.00	Od enih do treh, pesem tedna,
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Če bi zvoki govorili; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah in jutranji spored; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Sanremo; 8.20 Naj... program; 8.25 Popevka; 8.35 Glasba; 9.32 Dragi Luciano...; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Čudovitih sedem;
10.40	Družina; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno;
14.00	Srečanje s Kompasom; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne ob treh; 16.00 Puzzle; 16.33 Šola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bubbling;
17.33	Show business; 18.00 Dee-jay;
18.33	Noi e voi; 19.00 Lahko poslušanje; 19.50 Jutri je drug dan.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom;
21.00	Ostali Trst, nato Nočni spored.
I
||
II
FILMI NA MALEM EKRANU
Angeli so dobili krila
Da ženske osvajajo nove dimenzije, ni novost. Ob tem odkrivajo tudi nove poklice, ki so bili do pred kratkirh izključno moški resor. Zadnji hit predstavljajo ženske telesne straže ali Charlies Angels, kot jih imenujejo v stilu televizijske uspešnice. Industrije! in politiki so namreč odkrili, da so precej bolj zanesljive od moških kolegov, predvsem pa so manj sumljive.
Dekleta, ki bi se rade približale temu poklicu, morajo imeti celo vrsto vrlin: predvsem morajo biti lepe, še bolje, če so seksi, da s svojo pojavo preslepijo nasprotnika, seveda morajo biti tudi primerno izvežba-ne, kar pa lahko dosežejo s posebnimi tečaji. Taka šola je, recimo, v Turinu, in tam se dekleta naučijo raznih borilnih veščin in seveda ravnanja z vsakovrstnim orožjem. Sicer pouk na tej šoli ovija kar precejšnja tajnost, ker dekleta ne želijo razkriti vseh svojih obrambnih skrivnosti.
Popolnoma jasno je, da se bistveno razlikujejo od moških kolegov, ki se najraje poslužujejo pesti in strelnega orožja, kot nas učijo vsemogoče televizijske detektivke. Dekleta rada sežejo po neobičajnem orožju, kot so lahko pilica za nohte ali neseser za šminko. Prav gotovo pa je glavno orožje teh sodobnih angelov varuhov privlačnost, s katero zaslepijo nasprotnika toliko časa, da ga lahko spravijo na kolena.
Naši predniki so se kregali o spolu angelov. Sodobnost nam je spodbila še en mit: angelci so dobili krila (v nenebeškem smislu) in z njimi seveda tudi ženski spol.
ŽE VIDENO - DEJA VU, Več vidjeno - Deja vu, Jugoslavija 1987.
V sredo, 18. januarja, ob 20.05, na RTV-Lj 1.
Dramatični film. Junak te neobičajne filmske srhljivke je mrki, turobni Mi-hajlo, v otroštvu perspektivni pianist, zdaj pa povprečni učitelj klavirja na delavski univerzi. Mihajlo (odlični in perverzni Mustafa Nadarevič) živi vseskozi samotarsko in čudaško, dokler ne vdre v njegovo življenje prikupna inštruktorica tečaja za manekenke, plavolasa Anica Dobra. Toda njegovo strastno ljubezensko razmerje s šarmantno kolegico spremlja čuden in moreč pojav: dogodki, ki jih doživlja, se mu zdijo znani, »že videni«. Tako v njegovo zavest travmatično in čedalje siloviteje vdirajo spomini na preteklost. Markovič je učinkovito in natančno rekonstruiral vzdušje 60. in 70. let. Za to delo je bil nagrajen s puljsko veliko zlato areno, manj prepričljiv pa je njegov žanrski poskus jugoslovanske inačice psihološkega horrorja.
Z	X
VIDEO NOTES
Oddaja:	l" .it ■ -_:.i.
Postaja:_______________
Ura:______:____________
\_______________________J
ITAL	J	A	N S K E TV		MREŽE
					
RAI 1			RAI 2		RAI 3
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nad.: Non basta una vita
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Primissima
15.30	Aktualnosti: Italijanske kronike
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
18.00	Dnevnik, nato Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Herbie sbarca in Messico (pust., ZDA 1980, r. Vincent McEveety, i. Charlie Martin Smith, Števen W. Burns)
22.05	Dnevnik
22.15	Dokumentarna oddaja: Kvark
23.05	Košarka: pokal prvakov, Scavoli-ni-Barcelona (iz Pesara)
23.45 Aktualno: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Šport: umet. drsanje in jahanje
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Giarabub (vojni, It. 1942)
10.30	Risanka in rubrika Trentatre
11.05	Inf. oddaja: Mladi in najmlajši
11.35	Nan.: Uno psicologo per tutti 11.55 Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Dnevnik .- gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: II medico in diretta 18.20 Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme in dnevnik
20.30	Film: Emina (dram., It. 1987, r. Carlo Lizzani, i. Jean-Pierre Cassel, Luigi Montini, Monica Scattini)
22.05	Dnevnik in politična tribuna
22.45	Kviz: II sicario
23.05	Dnevnik - večerne vesti
23.30	Glas. oddaja: International DOC 0.25 Film: I lunghi giorni della ven-
detta (vestern, It. 1967, r. Stan Vanče, i. Giuliano Gemma)
10.40 Hokej na ledu: Fassa-Alleghe (prenos iz Trenta)
11.15 Nadaljevanka: Destini
12.00	Izobraževalna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Conoscere - Inguietudine
15.30	Namizni tenis: Italija-Madžarska (iz Spoleta)
15.45	Umetnostno drsanje: evropsko prvenstvo (iz Birminghama)
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Variete: Videobox
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso (vodi Enza Sampo)
20.30	Aktualno: Samarcanda
22.05 Film: Macbeth (dram., VB 1971, r. Roman Polanski, i. Jon Finch, Francesca Annis)
0.20 Rubrika: Filmske novosti
0.25 Dnevnik - zadnje vesti
0.40 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Scavolini iz Pesara za Pokal prvakov
Glavno srečanje kola v Jtošarkarskem Pokalu prvakov je tokrat tekma Scavolini-Barcelona. Spanci so v pokalnih bojih že pravi veterani, medtem ko je moštvo iz Pesara (na sliki: igralec Ario Costa) v Evropi pravzaprav še novinec kljub osvojitvi Pokala pokalnih prvakov iz časov Kičanoviča in Jerkova. Italijanski prvaki pa so doslej igrali res zelo uspešno, tako da bo nocojšnji dvoboj gotovo izredno zanimiv. Tekmo bo RAI 1 prenašala z začetkom ob 23.05.
ZASEBNE TV POSTAJE ■
CANALE5_____________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.35	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nanizanki: La časa nella prateria, 16.00 Webster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. 11 prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito, 20.30 TeleMike
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo show
0.20 Rubrika: Premiere 0.30 Nanizanke: Baretta,
1.30	Mannix, 2.30 Ma-sguerade
RETE 4_______________
7.45	Nanizanki: Lou Grant,
8.45	Switch
9.30	Film: II ladro di Vene-zia (pust., It. 1951, r. John Brahm, i. Maria Montez)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-tando il domani, 17.00 Febbre damore
18.00	Nanizanka: New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
20.30	Aktualno: Riflettore, vmes film Gli ultimi giorni (dram., ZDA 1985, r. Michael Lin-say-Hogg, i. Robert Carradine)
22.30	Riflettore (2. del)
23.30	Film: Oltre il giardino (kom., ZDA 1979, r. H. Ashby, i. Peter Sellers, Shirley MacLaine)
ITALIA 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Harcastle and McCormick,11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Varieteja: Smile, 15.15 Megasalvishow
15.25	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D Artagnan
20.30	Film: Firefox volpe di
fuoco (pust., ZDA 1982, r. Clint Eastwood, i. Clint Eastwood, Ronald Lacey)
22.55	Kviz: Per la strada
23.25	Variete: Megasalvi-show
23.40	Film: Amityville Pos-session (srh., ZDA 1982, r. Damiano Da-miani, i. Burt Young)
1.40	Rubrika: Premiere
1.50	Nanizanka: Samurai
ODEON________________
7.30	Nan.: Il fantastico mondo di Mr. Monroe
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda
10.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
10.30	Kviz: La spesa in va-canza
11.00	Nan.: Mary Hartman
11.30	Kviz: La spesa in va-canza
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	L'amore proibito
16.30	Sugar... (2. del)
19.00	Rubrika: Fiori d'aran-cio
19.30	Benny Hill Show
20.00	Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills
20.30	Film: Riavanti marsh! (kom., It. 1979, r. L. Sal-ce, i. Alberto Lionello)
23.00	Film: Perdutamente tuo... mi firmo Macalu-so Carmelo fu Giuseppe (kom., It. 1976, r. V. Sindoni, i. Stefano Sat-ta Flores, M. Laurito)
TMC_________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Rubrika: Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
15.30	EP v umetnostnem drsanju (iz Birminghama)
17.45	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	EP v umetnostnem drsanju: moški prosto (iz Birminghama)
22.45	Vesti: TMC nocoj
23.00	Športna oddaja: Snežni planet
23.30	Športne vesti
TELEFRIULI__________
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto Internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
20.00	Zdravstvo danes
20.30	Nadaljevanka: I pa-diglioni lontani
21.30	Dok.: L'oceano di Ca-pitan Cook
23.00	Rubrika: Večerjajmo skupaj
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.00	Inf. oddaja: News
TELE 4______________
• S L O V E N S
i
RTV Ljubljana 1	~|
8.30	Počitniški spored: Videospot, 8.35 Mačkon in njegov trop -Najdenček, 9.00 Periskop - Prekmurje, 10.05 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.10 Rastoče težave J. Krta (4. del)
11.00	Otroški spored: Videospot, Safari v mestu - Jegulje in galebi
11.35 Risanka
||	11.45 Film: Čarobna mitnica (mlad.)
16.15	Video strani
16.30	Poročila 16.45 Mozaik (pon.)
18.15	Video strani
18.20	Spored za mlade: Studio je vaš -Intermezzo za klovne
19.05	Risanka
19.15	TV okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Tednik
21.00	Nadaljevanka: Zbledeli blišč (J. P. Priestley, 4. del)
21.50 Dnevnik
22.05	Retrospektiva jug. filma: Sutjeska (Jug., 1973, r. Stipe Delič, i. Richard Burton, Ljuba Tadič)
K E MREŽE
RTV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
13.40 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji
14.00	Tenis: Australian open (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10 Šport spektakel: bezbol MLB 18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Ameriški nogomet
22.30	TVD Vsedanes
22.45 Tednik: Sportime Magazine
23.00	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.30	Tenis: Australian Open (posnetki iz Melbourna)
RTV Ljubljana 2______________
18.30	Alpe Jadran
19.00	Čas, ki živi: Čvrste korenine koroških samorastnikov
19.30	Dnevnik
20.00	Košarka: Jugoplastika-CSK
21.30	Oči kritike
22.00	Dokumentarec: Ptice na Kosovu - Rock v Prištini
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A	RADIO KOPER
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Slovenska postna premišljevanja (ponov.); 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Živeti zdravo; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah, Nediški Zvon; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Roman: Moj Kras (11. del); 15.14 Pri nas na obisku;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mešani zbor Moravšti Madrigaliste; 18.00 Srečanja: Zanimivosti iz arhiva Ciril-Me-todove šole; 18.25 Glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska, šola; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Matineja; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke; 14.05 O jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije jug. narodov; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.03 Big band RTV-Lj; 18.30 Glasbene posebnosti Argentine in Sardinije; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Ansambel Jožeta Kampiča; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer;
21.45	Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke.
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.30 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem;
18.35	Ansambli narodnozabavne glasbe; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Dobro jutro; 6.05 Almanah; 6.30 Drobci zgodovine;
6.50	Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Sanremo;
8.35	Glasba; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Disco scoop; 10.40 Družina; 11.00 Turizem; 11.43 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.33 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne ob treh; 16.00 Počitnice; 17.33 Show business; 18.00 Dee-jay; 18.30 Mi in vi; 19.00 Orkestri;
19.50	Jutri je drug dan.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30, Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Lestvica Amadeus; 16.30 Kultura oblačenja; 19.00 Horoskop; 20.30 Going, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
FILM TEDNA
Sutjeska
SUTJESKA, Jugoslavija 1973 Režija: Stipe Delič □ Scenarij: Branimir Ščepanovič □ Fotografija: Tomislav Pin-ter □ Montaža: Vuksan Luksovac □ Glasba: Mikis Teodorakis □ Igrajo: Richard Burton, Ljuba Tadič, Bata Živojino-vič, Milena Dravič, Irene Papas, Bert Sotlar, Ljubiša Samardžič V četrtek, 19.1., ob 22. uri, na RTV-Lj 1.
Partizanski film. V pregledu najpopularnejših jugoslovanskih filmov, ki so prejeli nagrado jelen, ni mogel manjkati Deličev. To je ekranizacija najtežjega partizanskega boja 1. 1943 v Sutjeski, kjer se je 20 tisoč borcev z bolniško enoto prebijalo iz okupatorskega obroča, ki je štel čez 100 tisoč vojakov. Toda, kot ugotavlja tržaški kritik Tullio Kezich, gre tu za »presenetljivo sintezo med Ždanovom in Zanuckom«. Sutjeska je Padec Berlina posnet na tak način kot Najdaljši dan, torej neizviren in razvpit hibrid sovjetskega socrealizma in hollywo-odskega spektakularnega manirizma.
Jugoslovanski partizani za ceno velikih žrtev vzdržijo pritisk silovite Hitlerjeve ofenzive in glavni protagonist hrabrega in ponosnega odpora je Tito. Producenti so za to karizmatično vlogo izbrali angleškega zvezdnika Richarda Burtona (na sliki), ne nazadnje tudi zaradi ekonomske računice, da bi film plasirali na mednarodnih tržiščih. Ob velikih zgodovinskih dogodkih vzporedno potekajo male zasebne zgodbe, ki jih podoživljajo znani jugoslovanski igralci (Zi-vojinovič, Samardžič, Sotlar, Dravičeva). V ozadju pa smo priča običajni zmesi krvi, streljanja, eksplozij, ki jih podčrtuje glasba Mikisa Teodorakisa.
i
OLTRE IL GIARDINO — Being There, ZDA 1980.
V četrtek, 19. januarja, ob 23.30, na Rete 4.
Filmska komedija. Vrtnar Chance ni v svojem življenju nikdar prestopil praga posestva, na katerem je bil zaposlen, in njegov edini stik z zunanjim svetom je predstavljala televizija. Po gospodarjevi smrti pa izgubi službo in se znajde sam ter nepripravljen pred tisočimi preizkušnjami življenja »onstran vrta«. Vendar s svojo prirojeno »vrtnarsko« modrostjo Chance (prijetni Peter Sellers) očara vsakega poslušalca, se prikupi najuglednejši washingtonski eliti, celo predsednik ZDA uporablja njegove sugestivne metafore o gojenju rastlin za reševanje svetovnih problemov... Režiser Hal Ashby je prerano umrl zadnje dni leta 1988 in Berlusconijeva mreža Rete 4 mu je takoj posvetila krajši poklon. Poleg današnjega filma sta bili na vrsti že dve Ashbyjevi deli, in sicer v torek Harold in Maud iz leta 1972 in v sredo Ouesta terra e la mia terra iz leta 1976.
r	a
VIDEO NOTES
Oddaja: , - :	■_■	____
Postaja:	. ;______
Ura- & :.-p v __. - v v'-''
X______________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE ■
RAI 1_________________________
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nad.: Non basta una vita
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Izobraževalna odd.: Leteči zmaj
16.00	Risanke: Cartoon C lip 16.15 Mladinska oddaja: Big!
17.55	Danes v parlamentu in dnevnik
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: La grande fuga (vojni, ZDA 1963, r. John Sturges, i. Ste-ve McOueen, James Garner, 1. del)
22.30	Dnevnik
22.35 Film: La grande fuga (2. del)
23.20 Variete: C'era una volta Lascia o raddoppia?
23.50 Aktualno: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik in vreme
0.15 Šport: umet. drsanje in jahanje
I RAI 2_____________________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: La donna piu bella del mondo (kom., It. 1955, r. Robert Z. Leonard, i. Gina Lollobrigida, Vittorio Gassman)
10.55	Medicinska rubrika: Trentatre 11.05 Tečaj nemščine
11.35 Nan.: Uno psicologo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
16.55	Iz parlamenta in dnevnik
17.00	Aktualno: Imenovanje predsed-
19.00
19.30	Horoskop, vreme in dnevnik 20.15 Rubrika: Večerni Diogenes
20.30	Variete: Fate il vostro gioco
22.20	Dnevnik - večerne vesti
22.30	Aktualno: II giorno di Bush
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Glas. oddaja: International DOC 0.35 Film: L'ultima odissea (dram.,
ZDA 1977, r. Jack Smight)
nika Busha (iz VVashingtona) Nan.: II brivido delVimprevisto
RAI 3
10.40
11.15
11.55
13.00
14.00 14.30
15.30
17.00
17.45
18.00
18.45
19.00
19.30
19.45
20.00
20.30 22.00 23.15
0.05
0.25
Hokej na ledu: Merano-Varese Nadaljevanka: Destini SP v smučanju: ženski smuk (iz Pfrontena)
Izobraževalna oddaja: Oggi vi proponiamo... i luoghi di Dante Deželne vesti
Izobraževalni odd.: Marija Terezija in reforme Milanske države, 15.00 Naravni park v Maremmi Umetnostno drsanje: evropsko prvenstvo (iz Birminghama) Nadaljevanka: Destini Variete: Videobox Dokumentarna oddaja: Geo Športna rubrika: Derby Vreme in dnevnik Deželne vesti Dok. oddaja: Pred 20 leti Aktualnosti: Io confesso Aktualno: Telefono giallo Dnevnik
Športna oddaja: Boks včeraj in danes - Danes Dnevnik, nato jahanje Športna oddaja: Boks včeraj in danes - Včeraj
V pričakovanju novega »prastarega« kviza
Od 2. marca dalje nam bo RAI postregla z novo verzijo »prastarega« televizijskega kviza, ali bolje »praočeta« vseh kvizov, ki so se pojavili v kasnejši dobi: vrnil se bo Lascia o radoppia, s katerim je pred kakimi tridesetimi leti zaslovel Mike Bongiorno. V pričakovanju te novosti bodo gledalcem od nocoj dalje (odslej torej ob petkih ob 22.30 na prvi italijanski mreži) na razpolago posnetki starega kviza s še mladim Mikeom in sladko Edy Campagnoli (na sliki).
ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE5_____________
8.30 Nanizanki: Una fami-• glia americana, 9.30 General Hospital 10.35 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nanizanki: La časa nella prateria, 16.00 VVebster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. 11 prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: ... altrimenti ci arrabbiamo! (kom., It. 1974, r. Marcello Fon-dato, i. Terence Hill, Bud Spencer)
22.30	Aktualnosti: Forum 23.15 Variete: Maurizio Co-
stanzo show 0.35 Rubrika: Premiere 0.45 Nanizanki: Baretta, 1.45Mannix
RETE 4_______________
7.45	Nanizanki: Lou Grant, 8.45 Switch
9.45	Film: La vendetta del corsaro (pust., It. 1951, r. Primo.Zeglio, i. Maria Montez)
11.30	Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il
mondo, 16.30 Aspet-tando il domani, 17.00 Febbre damore
18.00	Nanizanka: New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
20.30	Film: Ouesta ragazza e di tutti (dram., ZDA 1966, r. Sidney Pollack, i. Natalie Wood, Robert Redford)
22.30	Nanizanka: Spencer
23.30	Film: Daisy Miller (dram., ZDA 1974, r. Peter Bogdanovich, i. Cybil Shepherd, Barry Brown)
1.20 Nanizanka: Vegas
ITALIA 1____________
7.00 Risanke
8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55 Varieteja: Smile, 15415 Megasalvishovv
15.25 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 HappyDays
20.00	Risanka: Milly
20.30 Nogomet: za pokal Pele 1989, Italija-Bra-zilija
22.30 Kviz: Per la strada 23.00 Variete: Megasalvi-show
23.15 Film: Amityville 3-D (srh., ZDA 1984, r. Richard Fleischer, i. Tony Roberts)
1.00 Rubrika: Premiere 1.10 Nanizanka: Samurai
ODEON_______________
7.30 Nan.: Il fantastico mondo di Mr. Monroe
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda
10.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
10.30	Kviz: La spesa in va-canza
11.00	Nan.: Mary Hartman
11.30	Kviz: La spesa in va-canza
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria, 15.30 Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del)
19.00	Rubrika: Fiori d aran-cio
19.30	Benny Hill Show
20.00	Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills
20.30	Film: Ninja il guerrie-ro bionico (pust., Filip. 1987, r. Tim Ashby, i. Kelly Steve, Alan Hemmings)
22.30	Športna rubrika
0.30 Nan.: Un salto nel buio
1.00	Dražba
TMC_________________
11.00 Nan.: Daniel Boone 11.55 SP v smučanju: ženski smuk (iz Pfrontena)
13.30	Dnevnik
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	SP v umetnostnem drsanju: ženske (iz Birminghama)
17.45	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15 Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	EP v umetnostnem drsanju: prosti ples (iz Birminghama)
22.45	Aktualno: TMC nocoj
23.00	Nogometne vesti
TELEFRiULI__________
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo delSud
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto Internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Kmetijska rubrika: Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: I pa-diglioni lontani
21.45	Inf. tednik: Tigi 7
22.30	Nanizanka: Al banco della difesa
23.30	Dnevnik, nato dražba
24.30	Rubrika: Il salotto di Franca
1.30 Inf. oddaja: News
TELE 4______________

I
■ SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1_______________
8.35	Počitniški spored: Videospot,
8.40	Mačkon in njegov trop -Mravljinčar, 9.05Periskop - BiH, 10.20 Kam, kje, kako med počitnicami
11.15	Otroški spored: Videospot, Safari v mestu - Zatočišče v parku
11.45	Risanka
11.55	SP v smučanju: ženski smuk (prenos iz Pfrontena)
12.45	Film: Klovn na severnem tečaju
16.15	Videostrani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Tednik (pon.)
17.35	Naša pesem: Zborovodje vi
18.10	Spored za otroke in mlade: Drej-
ček in trije Marsovčki (3. del), Zlati dež (2. del)
19.05	Risanka, TV okno, Naše akcije
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Hokej na ledu:Jesenice-01impija
20.30> Dok.: Naš edini svet (2. del)
21.15	Nadaljevanka: Detektiva iz.Miamija (3. del)
22.15	Film: Willie in Phil (ZDA, 1980, r. Paul Mazursky, i. Michael On-tkean, Margot Kidder)
RTV Koper____________________
12.00	SP v smučanju: ženski smuk (prenos iz Pfrontena)
13.30	TVD Novice
13.40	Tenis: Australian open (pon.)
14.40	Ameriški nogomet
16.00	TVD Novice
16.10	Kronika in reportaže: Šport spektakel
18.50	Dnevnik
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Ameriški nogomet
22.30	TV novice
22.40	Košarkarska rubrika: Sottoca-nestro (ured. Luca Corsolini)
23.00	Tenis: Australian open (posnetki iz Melbourna)
RTV Ljubljana 2_____________
19.00	Videomeh (pon.)
19.30	Dnevnik
20.05	Iz koncertnih dvoran: Koncert orkestra RTV-Lj (dir. M.Munih)
22.05	En avtor en film, nato posnetek drsanja iz JRT 2
■ RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00,
14.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški portreti;
8.40	Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Pisani listi; 12.00 Ženske in politika; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Otroški kotiček: Pravljični svet v barvah; 14.30 Zapisi in glasba; 15.00 Roman: Moj Kras (12. del); 15.11 Naši kraji in ljudje; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi;
19.00	Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Radijska šola; 8.35 Mladina poje;
9.05	Glasba; 11.05 Za starejše občane;
12.10	Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Franca Puharja; 20.00 Slovencem po svetu, vmes Mladi mostovi, Oddaja za pomorščake; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Jugoton; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Zbori; 18.30 Popevke po telefonu.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica;
8.00	Sanremo včeraj in danes; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Čudovitih sedem;
10.40	Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori; 11.43 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 12.40 Pika na i; 13.00 Neposredno; 14.00 S polno paro; 14.33 Popevka tedna; 15.00 Popoldne ob treh;
16.00	Puzzle; 16.33 Tednik; 17.00 Bub-bling; 17,33 Show business; 18.00 Dee-jay; 18.33 Mi in vi; 19.00 Stari spomini;
19.50	Jutri je drug dan.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočni val.
i
I
FILMI NA MALEM EKRANU
PLOŠČA TEDNA
Oto Pestner
NAJRAJŠI SEM PRI OČKU
Minilo je že dvajset let, odkar je najpopularnejši pevec slovenske lahke glasbe Oto Pestner stopil pred studijski mikrofon. Plošča, ki je že na razpolago v vseh trgovinah, je bila posneta v Celju leta 1968. Takrat je bila barva glasu Ota Pestnerja še rahlo zastrta, saj je komaj dopolnil dvanajst let. Posnetki so vsi v originalni izvedbi in spremljava je kar svojevrstna: harmoniko igra Oto Pestner - oče, nono Anton Pestner spremlja na kontrabas, stric Roman Rajhart pa skrbi za bobne in tolkala. Sorodnikom so se pridružili še kitarist Rajko Konec ter pevke Olga, Marta in Renata.
Ploščo je izdala Dokumentarna iz Ljubljane, organizacijo je prevzel Stane Sušnik, ki je med drugim menedžer skupine New Swing Ouartet. Pesmi so v glavnem nostalgični spomini na preteklost, avtorji pa so najrazličnejši: od Schuberta (Ave Maria), preko Panzerija (Lettera a Pinocchio). pa do Bixia (Parlami d'amore Mariu, Violino Tzi-gano) in Gigliole Cinguetti (Non ho l'eta). Poleg Let's Twist Again in Red River Wal-ley sta še dve slovenski narodni: Mami, kdo je bil moj očka in Zavrti se mamica moja. Za priredbe in slovenska besedila je poskrbel J. Perčič, za aranžmaje pa člani družine Pestner. Seveda si ne moremo pričakovati, da bodo posnetki kvalitetno na višku, saj se je v 20 letih tehnologija snemanja bistveno izboljšala. Vendar pa so to prvi posnetki najmlajšega člana družine Pestner in že predstavljajo zanimiv glasbeni dokument.
Pesmi v albumu so: Najrajši sem pri očku, Jutro se svita, Ti odluči ti!, Mami, kdo je bil moj očka?, Lepše ni nikjer na svetu, Cigančkova violina, Zacvetela bo spet vsa dolina, Pravljica, Zapleši twist, Zavrti se mamica moja, Najrajši sem pri očku.
LA GRANDE FUGA — The great Escape — Veliki beg, ZDA 1963.
V petek, 20. januarja, ob 20.30, na RAI 1.
Vojni film. Skupina zavezniških oficirjev je že večkrat poskusila pobegniti iz nemških koncentracijskih taborišč, zato jih nacisti preselijo v posebno strogo zastražen lager. Trdoživi zaporniki pa se tudi tokrat ne »predajo« in še naprej mislijo na beg iz taborišč. Pod vodstvom izkušenega angleškega oficirja izdelajo podroben in iznajdljiv načrt za beg. Stražniki pa odkrijejo skrivno dejavnost oficirja in ga ustrelijo, toda ostali tovariši kljub temu uresničijo njegov načrt in bežijo v iskanju svobode.
Sturgesov klasičen vojni film odlikujeta predvsem primerno ravnovesje med napetostjo in spektaklom ter prvovrstna igralska zasedba: Steve McOueen, Richard Attenborough, Charles Bronson, James Coburn.
VIDEO NOTES
Oddaja:;   : ~. „   .■O
Postaja:_______________
Ura:______________:____
V_________________________J
V Hall of Farne rock and roli glasbe sprejmejo glasbenike komaj 25 let po objavi prve res pomembne uspešnice. No, 11. januarja zvečer so v Los Angelesu to veliko čast dočakali tudi svetovno znani umetniki, kot so Otis Redding, skupini Rolling Stones in Temptation, Stevie VVonder in Dion Dimucci. Gre za zelo strogo pravilo, ki bo, denimo, Tracy Chapman dopustilo vstop komaj leta 2014.
Znani Los Angeles Times je med glasbenimi izvedenci opravil anketo, da bi na ta način pripravil nekakšno lestvico, po kateri bi bilo razvidno, kdo med današnjimi glasbeniki lahko v prihodnosti računa na svoj vstop v Hall of Farne. Največ glasov so prejeli Michael Jackson, Prince, Peter Gabriel (na sliki) in Madonna. Spričo novega uspeha z LP ploščo Bad je Jackson dobil 99% preferenc, enako kot Prince, ki je z albumom Lovesexy dosegel izjemen uspeh.
Peter Gabriel, ki je otvoril turnejo Human Rights Now, je dobil 90% glasov, medtem ko jih je Madonna, ki je v ZDA postala že pravi simbol tamkajšnji mladini, dobila za 85 odstotkov. Med ostalimi glasbeniki, ki naj bi po anketi imeli dobre možnosti za vstop v Hall of Farne sta tudi skupini R.E.M. s 65 odstotki in Eurythmics s 25 odstotki. Zanima nas kakšne možnosti pripisujejo zgoraj omenjeni izvedenci našemu Jovanottiju...
Ureja: Nadja Kriščak Sodeluje: Damiana Ota Filmi: Kinoatelje Šport: Branko Lakovič
Glasba: Boris Devetak in Andrej Šik
Foto: AGI in AP
Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov.