Lete XXXVII. Inserati:-- Enostolpna petltvrBta (72 mm): za enkrat......po 15 v za dvakrat...... 13 » za trikrat.....» 10 » za več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih noticah stana enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popust. --Izhaja: ===== vsafe dan, Izvzemši nedeljo in praznike, ob 5. ari popoldne. lew. tflo - Velja po pošti: = i oolo leto naprej . K 26'— ,a pol leta » , » 13*— ?,a četrt » » , » 6*50 7.a ac meseo » . » 2*20 za Nemčijo oeloletno » 29*— za ostalo inozomstvo » 35'— s V upravništvu: == Za oelo leto naprej . K 22'40 za pol leta » . » 11*20 za čotrt » » . » 5*60 za en meseo » . » 1*90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne štev. 10 v. asr Urednifitvo je v Kopitarjevih ulioali štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = UpravniStvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. - = Sprejema naročnino, inserato in reklamacije. Upravniskega telefona štev. 188. - J®" Današnja številka obsega 4 stran!. lellkraM Shod »Kmečke zveze« za Belokraji-no se je prav častno in ob ogromni udeležbi vršil pretečeno nedeljo, dne 2. maja, v Podzemlju. Od vseli strani sosednih vasi so prihiteli kmetje z veselim obrazom in vidnim zanimanjem za napredek in organizacijo. Brez vabil in brez vsake agitacije se je zbralo nad 200 mož po prvi maši pred lepo podzemeljsko cerkvijo. Na shod je prišel tudi vrli okrajni glavar iz Ccr-nomlja, g. Domicelj. Zborovanje jc otvoril tajnik S. L. S. dr. Val. Rožic, pozdravil vse navzoče ter jim v kratkih besedah razložil namen in pomen shoda. Na predlog dr. Rožiča sc je soglasno izvolil za predsednika zborovanju vrli gribeljski župan, poverjenik »Kmečke zveze«, gospod Zeljko, ki sc jc v lepih besedah zahvalil za to čast, prevzel predsedstvo ter v lepem nagovoru pozdravil vse navzoče, posebno poslanca Matjašiča in dr. Rožiča, pozival navzoče, naj pazljivo^ sledijo govorom in izvajanjem obeh govornikov, nakar podeli besedo posl. g. Matjašiču. O. Matjašič je kot deželni poslanec izvajal sledeče: Predragi rojaki volivci! Prišel sem med vas, cla se vam zahvalim za to čast, ker ste me izvolili svojim poslancem Obljubim vam, da se bom vedno trudil in d<\'a! za belokranjske kmečke koristi. Govornik je nadalje govoril o delovanju deželnega zbora v zadnjem zimskem zasedanju. Posebno natančno in jasno je zbranim kmetom razložil spremembo občinskega reda in volivnega reda, cestni in lovski zakon. Na željo lističa »Belokranj-ca« je navzočim razjasnil določno in jasno desetmiljonsko posojilo deželnega zbora. Rekel je: Ako nimamo denarja, ne moremo napraviti dobrih cest, prepotrebnih vodovodov in vodnjakov, ne moremo napraviti drugih melioracij, kakor zboljšanje pašnikov, travnikov, uravnavo voda, hudournikov, rek itd. In če nimamo dobrih občil, dobrih sredstev za povzdigo našega gospodarstva in kmetijstva sploh, tudi ne moremo napredovati in dobivati denarja v deželo. Vsi navzoči kmetje so z živahnim pritrjevanjem sledili vsem govorni-kovim izvajanjem in so z vidno zadovolj-nostjo vzeli na znanje poročilo svojega vrlega poslanca Matjašiča. Živahni živio-klici so sledili njegovemu govoru. Nato podeli g. župan Željko besedo tajniku S. L. S. dr. Rožiču iz Ljubljane. Tajnik dr. Ro- žič je skoro v enournem govoru razvil program »Kmečkih zvez«, razložil njih pomen in namen v gospodarskem, izobraževalnem in političnem cziru. Posebno je poudarjal preveliko važnost »Kmečke zveze« za Belokrajino, ker tukaj ima ravno »Kmečka zveza« prelepo nalogo, da jih gospodarsko izobrazi in jih združi v eno močno, nepremagljivo gospodarsko organizacijo, kajti Belokrajina je lepa, bogata in z naravnimi krasotami obdarjena deželica, samo gospodarsko je precej zanemarjena. Z ustanavljanjem različnih gospodarskih zadrug sc bo polagoma mnogo doseglo in izboljšalo na gospodarskem polju. Govornik omenja med drugim preveliko potrebo ustanovitve vinarske zadruge za Belokrajino, ki bi skušala razprodati dobro pristno belokranjsko vino. Letos imajo še vse polno vina in trta zopet dobro kaže — a z vinom ne morejo nikamor. Zato Belokranjcem železnico, drugače se bodo vtopilii v vinu. In tukaj bode ravno zadružništvo močno pomagalo kmetom. Govornik govori dalje o državnem zboru; omenja olajšanje vojaške službe in odpravo zadnjih dveh orožnih vaj in pomoč rezervistom. Razlaga pomen kmetijskih tečajev in potrebo kmetijskega pouka pri vojakih. Govornik razloži natanko melioracijski zakon in s primeri pojasni deželno posojilo, ki bo neprecenljive vrednosti, ravno za Belokrajino, ki bo dobila s tem posojilom vodovod, ceste in druge koristne naprave. Končno se še pomudi pri socialnih demokratih, ki kmeta dolže draginje, ki pa še za en vinar ni podražil mesa ne meščanu, ne uradniku, ne delavcu, pač pa to delajo združeni židje, veliki tr-govci-kapitalisti, ki so združeni v svojih trustih in kartelih. — Zato kliče kmetom: Z združenimi močmi si osnujte zadrug in trdno držite skupaj kot en mož. — Zbrani kmetje so živahno pritrjevali govorniku in se mu z veselim obrazom zahvaljevali za podučile besede. Rekli so: Zdaj pa že nekaj več znamo, l.e pridite šc med nas, ker smo poduka potrebni. Govornik je obljubil, da še pride rad in z veseljem med Belokranjce. — Po govoru so posamezni kmetje gospodarji izražali svoje želje, katere so si zapisali g. okrajni glavar, poslanec in tajnik S. L. S. Nato jc predsednik zborovanja, g. župan Zeljko, povzel besedo, se zahvalil govornikoma za trud in g. okrajnemu glavarju, da je počastil shod s svojo prijazno navzočnostjo. Kmetje so veselih obrazov zapuščali zborovališče in se živahno pomenkovaje podali na svoje domove, z upanjem in navdušenjem v srcu, da se z vso vnemo oprimejo S. L. S. in njene prelepe gospodarske organizacije. Danes sc je odpeljal cesar v Budimpešto. Sprejemal bo ogrske državnike, da se informira o položaju in razreši »krizo«. Pripravljajo se velike stvari. Obstoja pa tudi velika nevarnost. Sedanja ogrska vlada je bila sestavljena iz treh strank: neodvisne, ustavne in ljudske. Podlaga Wcckerlovi vladi je bil nekak kompromis med dualistiškimi načeli, katera predstavljati 1867-stranki, ustavna in ljudska, in med principi Košu-tovcev, ki imajo na svoji zastavi zapisano leto 1848. Nasproti kroni pa je bila ta vlada vezana po posebnem paktu, kojega glavna naloga je biia, da se izvede splošna in enaka volivna pravica in sc ne urgira-jo vojaška vprašanja. Razdeljene uloge. Zdaj pa se vse to maje. Košutovci nočejo več koalicijske vlade, ampak neodvisno. Položaj smatrajo za ugoden in upajo, da kralja pregovorijo. Uloge so si tako-le razdelili: Justh zahteva neodvisno banko in koncesije na vojaškem polju. Weckerle gre h kralju in izjavi, da nc more več vladati, ker neodvisniki zahtevajo reči, ki jih ni v paktu. Obenem naj kralju nasvetuje, da poveri vlado popolnoma Košutovcem — ti bodo že nekoliko ' odnehali od »ljudskih zahtev«, če jih kralj posadi na mehke ministrske stolce. In res! Danes se že razširja sledeča ministrska lista: Košut, predsednik; Justh za notranje zadeve: Weckerle za finance; za nauk Hoitsy; za honvede Mofmann; za justico Hollo; za železnice Bat-t h y a n y; za poljedelstvo M e z o f f y, a latere Zichy; Kmety, Papp, Thoth, Nagy in Bartoky pa državni tajniki. Razun Weckerla in Zichyja pač »lepa družba«! Najbolj kompromitirani ljudje, prvi judje in agenti se ponujajo kralju za najvišja mesta v državi. Program pa obetajo sledeči: Podlaga leto 1867. Bančno vprašanje se odgodi do leta 1917. Zato pa mora tudi kralj kaj koncedirati in se ima z njim napraviti nov pakt. »Lepa družba« kaj dobro računa. Kralj bo namreč kategorično zahteval predvsem izvedbo volivne reforme. To pa jc Košutovcem čisto prav; oni hočejo namreč do- biti vlado v roke ravno sedaj, ko treba reformo izvesti! Volivno reformo bodo Košutovci izpeljali. Kako, že vedo. Imenovali bodo samo svoje pristaše za nadžupane, se polastili vsega upravnega aparata in potem ni kaj, da ne bi se volivna »reforma« izvedla tako, da bo Košutovcem prav. Avstrija. Vsi avstrijski listi, tudi liberalni, rote v tem trenotku krono, naj se ne da od Ko-šutovcev zopet pregovoriti. Krona mora dobiti trdne garancije, da se volivna reforma izpelje po pravici in sc mora ustaviti poizkusom neodvisnikov storiti z novim paktom zopet korak naprej do programa puntarja Lajos Košuta. Veliko nad stavi javnost na prestolonaslednika Franca Ferdinanda. »Kolni-sehe Zeitung« javlja, da je prestolonaslednik Weckerlu v avdijenci povedal mnogo bridkih resnic ;in se ostro izjavil proti vsakršnim koncesijam. Naša vlada bo to vest sicer utajila, vendar ni dvoma, da prestolonaslednik Mažarom zelo gleda na prste. Največ pa smemo in moramo pričakovati ter zahtevati od avstrijskega parlamenta in vlade, da sc zlomi Košutovska oligarhija. Veliko je zdaj tudi odvisno od Hrvatov, ki so svojčas podpirali. Košutov-ce proti kroni, danes pa so menda drugačnih misli, ko vidijo na zagrebškem procesu in vedno rastočem pomažarje-vanju Hrvaške, kam so prišli. V prvi vrsti pa ima zdaj naša viada čas premišljevati, ali je ugodno zanjo in za monarhijo, da prezira Slovar"., posebno Jugoslovane... MMlstrsM svet. Novi davki in sanacija deželnih financ. D u n a j, 3. maja. Danes se je vršil ministrski svet. Vlada je sklenila zahtevati od zbornicc, da votira v prvi vrsti vse one predloge, ki merijo na to, da sc povečajo državni dohodki. Ti predlogi so: 1. Državni davek na pivo. 2. Davek na špirit. 3. Sanacija in kontrola deželnih financ. Vlada upa, da bodo ti zakonski predlogi vsi po preteku enega tedna po> prvem branju izročeni 52-članskemu posebnemu odseku. Predloge o aneksiji Bosne vlada ne bo urgirala, ker sc 1. hoče ozirati na Ogre, ki so zlasti zdaj zelo občutljivi, 2. pa je zunanji položaj itak razjasnjen. Da bi zbornica rešila redno proračun za 1909., nihče nc misli. Račune o izdatkih za , rs** Mani h. f 4. maja 1884. Dne 4. maja je minulo 25 let odkar je umrl ustanovitelj Marijanišča, imenovani knezoškof ljubljanski dr. Jan. Gogala. Pokojnik zasluži v polni meri, da se ga ob tej žalni obletnici spominjamo. Pred nami se pojavi mož, kakoršnih nam je domovina le malo podarila. Mož učenjak, pedagog, duhoven po Srcu božjem, mogočen v besedi, še večji pa po svojih delili. Starejši med nami se ga še živo spominjamo kot svojega profesorja na gimnaziji v Ljubljani, kjer je mnogo let vzorno deloval, čislan in sooštovan z nekim svetim strahom od učencev in tovarišev profesorjev. Nepozabna so nam njegova klasična predavanja. Bil je redkobeseden. Pa vsaka njegova beseda je bila premišljena, tehtna in je padla kakor kamen vselej na pravo mesto. Opominjal je malokdaj, dovolj nam je bil njegov rcsno-mil Pogled. S svojim bistro-jasnim očesom jc obvladal z največjo lahkoto najtočnejši red v šoli. V zboru profesorjev je bila njegova beseda odločevalna. Kot vzgojitelj se je držal načela, da naj se mladina vzgaja kolikor mogoče samostojno, vzgoji- telj posegaj vmes le tedaj, kadar je to neobhodno potrebno in sicer na način, s katerim jih pridobiva za dobro stvar. Takega se je kazal vedno tudi kot vodje', v Alojzijevišču in v bogoslovnem semenišču. Huda želodčna bolezen ga je v Aloj-znici mučila dolgo vrsto let. Ko je nekako čudežno ozdravil, tedaj je tudi nekako čudežno vsplamtelo njegovo življenje zadnjih let. Vsa živa ljubezen do Boga in do bližnjega, ki se jc celo življenje nabirala v tem plemenitem srcu, je oživela in z vso silo hitela na dan. Tedaj je razvil pokojnik svoje karitativno delovanje v službi revežev iu zlasti osirotele mladine. Oživela jc pod njegovim vplivom družba sv. Vincencija, ki skrbi za gmotne in duševne potrebe ubogih; prav posebno pa mu je bilo v mislih zavetišče za sirote. Takrat sc jc rodila v glavi dr. Gogali misel, da treba v Ljubljani zgraditi tak zavod. In tedaj se je postavil temeljni kamen za Marijanišče. Imeli so denarja 11 goldinarjev, ko so se prvikrat zbrali v posvet ustanovitev Marijanišča. Toda pokojni Gogala, ki je takrat že bolj v nebesih živel, nego na zemlji ter računal bolj z božjo pomočjo, nego s človeško, se tega ni ostrašil. Vso stvar je izročil v naročje Marije pomočnice ter se s svojimi prijatelji in somišljeniki lotil tega božjega dela. Kot Vincencijcv brat ie pokojni Gogala obiskaval uboge po Ljubljani. Na takem potu je prišel tudi v hišico ua Poljanski ccsti, kjer sedaj stoji Marijanišče. Ogledal si jc ob tej priliki v službi ubogih lep prostor, ki se mu jc zdel kakor na'ašč pripraven za zavetišče. S pomočjo dobrih in s časnim imetjem obdarovanih prijateljev in dobrotnikov, v prvi vrsti duhovnov, posrečilo se mu je, da jc to stavbišče kupil. Kmalu nato jc bilo v tej zasilni hišici zbranih kakih trideset sirotnih dečlov pod nadzorstvom usmiljenih sestra. Vzgajali so se v hiši; v šolo pa so hodili ven v mestne šole. Viden blagoslov je vladal nad bogoljubnim delom pokojnikovim. Vse kar je imel svojega, jc Gogala daroval v ta namen; celo na obleki nekdaj tako skrbno opravljenega gospoda se mu je videlo, da se mora zase zadovoljiti Ic z najpotrebnejšim. Ta zgled njegove nesebične, požrtvovalne ljubezni do zapuščene sirot-čadi jc vnemal kakor iskra tudi srca drugih gospej in gospodov, ki so tekmovali ž njim, kdo bo več podaril, kdo več nabral za zgradbo Marijanišča. Tako se je zgradil sedanji srednji del tega zavoda. Ustanovila se jc ljudska trirazrednica v zavodu samem, vzgoja in pouk gojencev pa je bil izročen šolskim sestram, ki so prihitele iz. Maribora v Ljubljano. Tista leta si vsaki dan lahko srečal na Poljanski ccsti pokojnega dr. Gogala. ki jc pohajal zavod. Tako vsestransko delovanje pokojnikovo ni moglo ostati svetu prikrito iu zato je po smrti knezoškofa ljubljanskega dr. Pogačarja, bil dr. Gogala imenovan za njegovega naslednika, žal, da ga je to od- likovanje 'našlo na smrtni postelji. Zaslug je bilo dovolj, trpljenja in skrbi dovolj, zato mu Bog ni hotel naložiti na rame še bremena škofovske službe. Umrl je dne 4. maja leta 1884. Plakali so na njegovem grobu vsi, ki so poznali njegove vrline, vzlasti pa so se solzili za svojim dobrim očetom ubogi reveži in sirotni dečki. Na smrtni postelji še mu jc bilo Marijanišče in njegov razvoj posebno pri srcu. Priporočal je zadevo vzlasti pokojnemu proštu dr. Jarcu, ki jc za njim prevzel vodstvo te dobrodelne naprave. Spodbujal jc prijatelje, naj nc opešajo pri tem mladinoljubnem delu, kateremu jc zagotovljena pomoč od Boga. V pokojnem dr. Lampetu, svojem učencu, jc našel dr. Gogala črez nekaj let sebe vrednega naslednika. Tudi ta plemeniti mladinoljub je daroval vse svoje obilne sile v prospeh Marijanišča ter jc poleg prelata Smrckarja iu pl. Laschan-a največ storil, da je vzrasel zavod, ki hrani pod svojo streho blizu 200 gojencev. Vedno pa sc kaže, da jc zavod premajhen. da bi mogel vsestransko ustrezati sedanjim razmeram in potrebam. Zato sc je žc dolgo gojila želja, zavod razširiti. Iu letos, uprav ob 25-lctnici smrti pokojnega dr. Gogala, jc sklenil upravni svet Vinccncijeve družbe prizidati ob Poljanski cesti k dosedanji zgradbi nov trakt /a približno 120 gojencev, tako ua bo v razširjenem zavodu imelo prostora 300 tfo- Bosno predloži vlada delegacijam, zbornici pa šele jeseni. V tekočem zasedanju pride vrsta še na trgovinsko pogodbo z Rmnenijo in zakon o lokalnih železnicah. v Turčiji. Brez prave vlade! — Obešanic. — Rc-volta v Carigradu. — Odkritja. — Splošna negotovost. Le apati.ii in mrtvilu, ki označujeta široke mase v turškem cesarstvu, se je zahvaliti, da sc brezvladje, ki zdaj ondi brezdvomuo »vlada«, ne prelevi in javi v popolni anarhiji. »Kizmet!«, pravi moslim in s tem jc zanj staro- in niladoturško gibanje položeno ad aeta. Mladoturki nočejo ali ne morejo sestaviti vlade. Sultan Mohamed V. jc potrdi! prejšnjega vezirja Tevfik-pašo in šejk-ul-izlama, Zia Eddin efiendija ter ostale ministre in dostojanstvenike. Mladoturki menda s tem niso zadovoljni in od kabineta zahtevajo, da se kmalu zbornici predstavi ter naznani svoj program. Zakaj mladoturki nočejo sami sestaviti kabineta, ni znano; najbrž se jim zdi boljše, vladati brez odgovornosti za kulisami. To pa jih bo brezdvomno pokopalo, kajti na bajonete se nihče dolgo ne more opirati tin zanesti. Mladoturki so v tako negotovem položaju, da se boje celo novega sultana Mohameda V. Zato urgirajo revizijo ustave, češ. novi sultan se zna premisliti. Mogoče jim proklamacija, Itati-hamajun, ki ga jc Mohamed V. izdal 1. maja, ne ugaja, ker se kaže v njem prevelika inicijativa. Na vsak način so ti mladoturki prav čudne vrste »ustavniki«. V Carigradu so mladoturki začeli zdaj z obešanjem. Da niso popolnoma gospodarji, kaže to, da so eksekucije izvršili tajno, predvsem pa to, da so se v Carigradu uprli pomorščaki, in da je upor, kakor se zdaj izve, trajal več dni in so ga morali s topovi udušiti. iz Albanije prihajajo tudi kritične vesti. Albanci nočejo priznati novega sultana, niti njegovih uradnikov in od Mahomeda V. zahtevajo, da vpostavi sveti šeriat. Zapodili so večino uradnikov. Tudi klanja v Mali Aziji utegnejo imeti slabe posledice, ker so ondotni vojaki nezanesljivi, mladoturških pa ne morejo poslati iz Carigrada stran delat mir in red, ko pa v Evropi vre. Zelo neprevidno je od mladoturkov posebno to, da preganjajo svobodo tiska. Vojno (!) sodišče je namreč suspendiralo list »Ikdam«. Kam bodo s to politiko nasilja. ki je v nasprotju z njihovimi lastnimi načeli, prišto, ni težko uganiti. Nekaj tolažbe pa mladoturki vendar imajo. Prvi evnuh Abd ul Hamidov, Nadir-aga, je namreč veliko obtežilnega za svojega bivšega gospodarja izpovedal. Zaroto je koval posebno albanski vodja Izmail Kemal, ki se zdaj mirno sprehaja po Atenah. Nadir-aga je mladoturkom izdal tudi korespondenco bivšega sultana z nekim evropskim vladarjem, ki je baje silno kompromitujoča. V kleteh Jildizovih pa so našli toliko denarja in vrednostnih papirjev, da jc vlada odpovedala nameravano posojilo 300.000 funtov v zlatu pri »Otomanski« in »Nemški banki«. Mladoturki menda nameravajo tudi Mohameda V. v kratkem odstaviti. Nekaj jim ni prav. Disciplinacija sledi discipli-naciji. Tako sta odstavljena tudi kajma-katn v Novipazarju in general Jussu od erzerumskega zbora. Gospodje so zelo nervozni. Prišli so do vlade neizkušeni idealisti, ne poznavajoči zapletenega rne- jencev. Nekoliko več kakor 11 goldinarjev, s katerimi je Marijanišče pričel dr. Gogala, imamo sicer stavbenega fonda, vendar bomo morali graditi novo stavbo v zaupanju na božjo previdnost in na podporo prijateljev naše, vzgoje in varstva tako potrebne mladine, ker bodo stroški za zgradbo znašali blizu ,3(10.000 kron. Ne vem, ali smo tako slepi in topi, ali pa tako predrzni, da se ne splašimo pred to velikansko svoto. Jaz sem sicer dolgo omahoval, dolgo se pripravljal, pa spodbujali so me prijatelji in mladinoljubi in mi dajali poguma tako splošno, da bi se mi zdelo napačno še dalje čakati s prepotrebno zgradbo. Oprtili si bomo seveda ogromno dolga, toda prepričan sem, da bomo z božjo pomočjo zmagovali vsakoletne obresti in amortizacijo, ako ostanejo prijatelji naše mladine zvesti Marijanišču kakor so nam bili dosedaj skozi 28 let. Trdno nado gojimo, da bomo tudi mi v ljubavi do mladine tekmovali z našimi predniki, ki so praznih rok, a src polnih ljubezni do Boga in bližnjega zgradili tak lep dom krščanske mladinske ljubezni. — Duh pokojnega dr. Gogala, kateremu v spomin 25-letnice njegove smrti so zapisane te besede, zdi sc, da veje nad nami in nad našim podjetjem. On nas bodri, on nas vnema, zato pa na delo, na zaslužno, prepotrebno delo naprej! Ljubljana, 4. maja 1909. hanizma turške uprave. Ponavlja se zgodovina vsake revolucije. V interesu miru in nacionalnega razvoja mnogoterih narodov v osmanskem ccsarstvu je želeti, da sc razmere kmalu konsolidirajo. PROTI ČEŠKIM RADIKALCEM. P r a g a , 3. maja. Klofačevci so bili tako gotovi, da zmaga pri državnozbor-skih nadomestnih volitvah v Pragi njihov kandidat, da so napravili Črno krsto z napisom: »Tu počiva dr. Metelka«. Zmagal pa je mladočeh Metelka in sicer s pomočjo socialnih demokratov, ki so napovedali Klofačevccm boj do noža. AVSTRIJSKO-NEMŠKA ZVEZA. Dunaj, 3. maja. Tu bodo nemškega cesarja in cesar co, ki se v kratkem vrneta >iz Krfa ter potujeta skozi Pulj ali Trst (mimo Ljubljane) n:.'. Dunaj, izredno slovesno sprejeli. Cesar Franc Jožef bo sprejel Viljema II. na kolodvoru z vsemi nadvojvodi. PROTISRBSKI PROCES V ZAGREBU. Odgoden nujni predlog dr. Masarykov. — Aretacija cksduhovnika Schlegla, — Priče. D u n a j, 3. maja. »Slovanska Jednota« je nujni predlog prof. Masaryka glede na protisrbski proces v Zagrebu odgodila. Zagreb, 3. maja. Tu so zaprli so-urednika »Pokreta«, Toni Schlegla. Preje se jc izvršila pri njem hišna preiskava. Toni Schlegl jc Masaryku dajal podatke glede na proces. Toni Schlegl jc bil svoj čas vojaški kurat, potem pa odpadel od vere in jc sedaj eden najhujših »svobodomiselnih« agitatorjev. Državni pravdnik ga postavi pred sodišče, menda zaradi Inijskanja proti javni oblasti. Schlegl je Masarylui brzojavil, da je vlada pričo Schmidt najela in jo za njene izpovedbe plačuje. Zagreb, 3. maja. Priča Kuzma Sri-ča iz Vrginmosta izpove, da so Srbi splošno govorili, da je Hrvaška , srbska zemlja in da bo zavladal v njej kralj Peter. Agitatorji so bili Pribičevič, Oreščanin in Lukač. Sinu njegovemu da so v šoli ubijali v glavo, da je Srb. — Predsednik opominja branitelje, da ne stavijo pričam nepotrebna vprašanja (kakšnega političnega mišljenja so, kaj bero itd.), ker bo drugače proti njim postopal. — Obtoženci taje. — Priča odgovori, da je ljudi, ki so trdili, da bo v Hrvaški zavladal kralj Peter, vpra-, šal, kdo jih je tega naučil, pa so rekli, da Pribičevič, Oreščanin in Lukač. — Orož-; niški stražmojster Adam Conkič izpove,' isto kakor prejšnja priča. Dostavi šc, da so Srbi Hrvate tako sovražili, da so jdrlo mnogo nagrobnih spomenikov. — Ttdi drugod v Ohio je napravil vihar velikansko Škodo, tako da jo cenijo na najmanj milijon dotirjcv. Kakih 50 ljudi je bilo več ali man? ranjenih. Zverinski deček. V Opelousas, La., v Ameriki je ostavila mačeha dvanajstletnega dečka Toni Godireya doma z nalogom, naj pazi na mlajše njene otroke. To je dečka nepopisno vjezilo in tako je najmlajšega otroka vrgel med prešiče v svinjak, dočim je oba druga otroka napadel s sekiro in ju smrtno ranil. Ko se je mati zvečer vrnila domov, jc našla najmlajšega otroka pri prešičih ,kateri so mu od-grizli roke in noge. Rokovice iz podganjih kožic. V Londonu se industrija rokovic, ki so izdelane iz podganjih kožic, vedno bolj razširja in so samo tekom lanskega, leta izdelali za 200.000 dolarjev takih rokovic. Iste kože se rabijo tudi za vezanje knjig, za okvire slik in slične predmete. Siromašncjši sloji ljudstva se sedaj marljivo bavijo z lovom na podgane in skoraj vsak tak lovec zasluži na dan po 90 centov. Štrajk zdravnikov v Budjejevlcah je končan; okrajna bolniška blagajna je privolila v vse zahteve zdravnikov. 40.000 litrov rujavih hroščev so uničili šolski otroci v Korneuburgu. Magistrat je namreč razpisal nagrado 4 stotink za vsak liter hroščev in mladina se je po-žurila, da jih zasluži. Koliko koristi imajo pri tem razni nasadi? Boj za nevesto. Iz Pittsburga v Ameriki poročajo: V Manifoldu, bližnjem pre-mogarskem mestecu, se je vršil boj, v katerem jc bilo šest oseb ranjenih, dve od njih smrtno. Ti ljudje so vsi snubili neko Lizzie Mozcka. Da prepreči razpor, je oče dekličin predlagal, naj odloči žreb. To se je zgodilo in premogar Chcnzo jc bil srečnež. Žal, da se njegovi tekmeci niso nogi i s tem pomiriti, nastal je boj z bodali m revolverji, in vsi snubači so bili bolj ili manj ranjeni. itaest ta umetnost. " * Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Sed!mayerjeve izdaje. Sestavil Anton D okle r. Ljubljana 1909. Opozar-janfo na ravnokar izišli slovarček k Ovi-du, ki je izboren pripomoček za gimnazijce. Slovarček je tako urejen, da podaja slovar k posameznim pesmim, torej jako praktično. — Cena 1 K 90 vin. — Dobi sc v »Katoliški Bukvami« v Ljubjanl. * Slike sv. očeta in prevzvišenega ktaezoškola Antona Bonaventure se dobe v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Velikost 55 V-l X 45 V->. — Cena 14 K, z okvirjem vred 20 K. Ti TRGOVSKI POMOČNIKI IN DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 4. maja. Zbornica nadaljuje debato o trg. pomočniškem zakonu. Včeraj jc nem'ški krščanski socialec Schmidt predlagal, naj bi v mestih, ki imajo nad 25.000 prebivalcev opoludne imeli trgovski pomočniki odmora eno uro in pol. v mestih, ki imajo manj prebivalstva kot 25.000 pa eno uro. Kršč,. socialcc Bau-chinger je predlagal, cla morajo trg. pomočniki po svojem dnevnem delu imeti 11-urni nepretrgani počitek. Dunaj, 4. maja. V današnji seji je drž. zbornica končala debato o delavnem času v trgovinah ter je v drugem in tretjem branju sprejela zalkon. Sprejet je bil manjšinski predlog, da naj imajo trg. pomočniki po delu 11-urni nepretrgani počitek ter predlog odseka, ki določa opoldanski odmor, ako imajo trg. pomočniki hrano izven trgovčeve hiše z uro, ako na trgovčevem domu pa 1 urni odmor. Sprejeta ie bila tudi točka, kedaj morajo biti trgovine zaprte. Vprašanje je, če bo gosposka zbornica temu zakonu pritrdila. Nato je zbornica pričela debato o vladnih finančnih načrtih. CESAR V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 4. maja. Cesar ostane tu do prihodnjega torka. Vsak dan sprejme dva ali tri ogrske politike. Radi dohoda nemškega cesarja na Dunaj bo rešena ogrska križa skoro gotovo še-le v drugi polovici meseca maja. SPREMEMBA V ANGLEŠKI ORIENTNI POLITIKI. London, 4. maja. Po svojem povratku v London bo kralj Edvard cla! svoji diplomaciji važne instrukcije o orientski politiki. Kralj Edvard je za časa svojega bivanja v Italiji dobil važno obvestilo, da se pripravljajo v politiki turške države važne izpremembe. MIR V MALI AZIJI? Carigrad, 4. maja. Vali iz Adane poroča, da se jc položaj izboljšal. Tudi v Mersini je mir. Poveljniki tu ih ladij so valija obiskali in mu čestitali, da je vpo-stavil red. NEVARNA ZNAMENJA V CARIGRADU. Carigrad, 4. maja. Med nižjim ljudstvom se opaža neko gibanje proti novim oblastnikom. Zdi se, da ne odobrava krvavih sodb. Mladoturki nikomur ne zaupajo. Carigrad, 4. maja. Baje hočejo razpustiti parlament, cla sc rešijo vseh težav. Menda neke velesile tudi posredujejo za Abd ul Hamida in za ostale ujetnike. Novi sultan še ni slovesno investiran, vsled česar se mu tuji diplomati tudi še niso predstavili. Carigrad, 4. maja. Korespondenca, ki so jo našli v Jildicu, poha'a cd cesarja Vi!-iema II. Abd ul Hamid je Viljemu obljubil velike politične in finančne koncesije, ako mu pomaga vreči mladoturke. NEMIRI V ALBANIJI. Carigrad, 4. maa. Staroturški nemiri so se pojavili menda zgolj v Valoni, kamor je odšlo vojaštvo. Vendar pa se je tudi v Argirokastru pojavilo novemu režimu nasprotno gibanje. V Santi Ouaranta je prišlo do spopadov med Turki in kristjani. BREZVLADJE V TURČIJI. Carigrad, 4. maja. Ministrstvo bo jutri demisioniralo in prevzame vlado najbrž Hilmi-paša. Drugi pravijo, da hočejo mladoturki imenovati državne podtajnike. ki bi bili vzeti iz srede poslancev in bi tvorili nekake nadzornike ministrov. Zelo treba dvomiti, da bi sc našli ministri, ki bi hoteli pod temi pogoji delati._ TKŽA E 013 IN 13, Cene veljajo za 50 leg. Budimpešta 4. maja Pšenica za maj.......14 12 Pšenica za oktober 1. 1909. . , . 1186 Rž za april I. 1909..............9 36 Uves ia april...........7 55 Koruza za maj 1. 1909............7 67 J----f« «)AAi BBSIH®''. smrzr- ■mKKROSnnEsaninBZBiKnanMU is dospelo in ii. m lita MMim il l f-iii li iiiis i Ogromaa zalega šprteili in modnih ebl k, površnikov, posameaiiili Mac in modnih telovnikov za gospode. ====== Velika izbera prasnili plasčev sa dame. =----Ctiie zmerno nizke]! gospode um...... -Tfrrrrvnrr: t ^IIIIII? " , Mestni trg 5. H tU' Delniška družba. sdru&enlli Žalec in Laško OOSSi^ -Ml. v (črno pivo a h nionakovsko). — Zaloga Spodsija Šiška (telefon št. 137). PeSHjatve na dom •prefesna restavrater »»Nar^taga doiins" g. MffžS^nfiSs. (Telefon St. 82.) KMagatnatBasagcsa Ihti sTetisjfl: Ssrli«, Paril, :is3. ram« f. i (M* ij£r dobra V:-;i ifi račun.kiztiaclobrošivati, želi dobiti prim.službe v kaki pisarni, prodajalni ali pa kot pomoč gospodinji pri kaki boljši rodbini. Naslov pri upravi lista. 1241 2-1 1 J t. LŽl isiaožf L^asiS se sprejmejo za novo podjetje. Lahko delo, dober zaslužek. Zglasiti se je osebno na Privozu št. 3 v Ljubljani. 1225 3-1 v . se sprejmo takoj in v ž||||P |H 1212 trajno delo. 3-1 ViSina n. morjiia 306*2 m, ers.1. zra£ui tlak 7i>S*0 mrti Čis ops-covcujs Q. z vež. 7. zjutr. 2. pop Stani« bero- metra v mm 73? S Temperatur« Cilti 11 Nebo i-: "• 1 5 6 j sr. jvzli. del. jasno | oblačno I 0 0 33 5 | 5'3 | sl. jvzh. 32 5 11 0 sr. svzh. dež Srednja včerajšnja temp, 6 S , norm. 12 4 M B!»sil? IfiiimsMsi? SsftUpffa m lllll, SilMiillS pr^&bHlI se priporoča sa sra»ž**wje ws»fea-vpsfnSh obl!©!!« Std. Cene primerno nizke. Delo solidno in se tekom tedna izvrši. SgrsjsinsSnlCG 7.0 LfuUjsns pri I HnsiII-n, fefOjacuj cesta 30. 620 30—1 Ik I ©tj p H di* 0 N M ra I ^ K te! W i M m tm, m d k 1 o S 16/5 221 V konkurzno maso Rudolfa Zore-ta, bivšega trgovca na Jesenicah, spadajoče, dosedaj šc nc izterjane terjatve v skupnem znesku 11823*15 K se bodo brez jamstva mase za njih resničnost in izterljivost potom javne dražbe proti takojšnjemu plačilu na roke oskrbnika mase dr. M. Pirca prodale pri deželnem sodišču v Ljubljani v razpravni dvorani št. 123. dne So majurika mm dopoldne ob 10. uri in sicer tudi pod nominalno vrednostjo. V Ljubljani, dne 50. aprila 1909. 1213 2-1 «BT. ' _ Dr. M. Pire s. r. upravitelj konkuzne mase. Na^n^ip m ta a%> & ui Vb--i Si u S3g ^ 1 M , s podpisani usojajo si tem poton\ izreči jayno zahvalo svojim zagovornikom, gospodom dr. Tjribarju, dr. ^o^alju, dr. jNfo-vaku, dr. pegami, dr. Svigeljnu in dr. £ominšeku za njil\ požrtvovalni in n\ožatt naslop pri obravnavi radi snemanja tabel od 19.—27. aprila 1.1. 1250 1—1 Voclušek. Tratnik, ^ohrmann, Windi-scher, J){iklavc, Lotrič, Podržaj, £5/, Orsheki š$ukovn'k', tfranjc, Ta t ur, Jfrapeš, jeglič, Cerar, JLvvšin, Sk°f> JLeben, JLucin. (SssesjragsK m®mwm> mmBJSD obstoječe iz treh sob, kuhinje in drugih pri-tiklin se odda v 3. nadstropju, Židovske ulice štev. 1, za avgustov termin. — Vpraša se v 1. nadstropju. 1247 3-1 Ešče se za deželo ~ 11 B pMilf5^! m mm Upniki odbor konkurzne mase FiIRNR PLETEESKY, trgovca v Ljub- ' srednje starosti, katera zna dobro kuhati, likati Ijasii, Pogačarjev trg štev. 1 sklenil jc v svoji seji dne 20. aprila 1.1. vse v konkurzno in šivati. — Naslov se izve v upravništvu. ® n Ril*'' Jif RP- : maso Frana Pleterskij spadajoče trgovsko blago in opravo, nahajajočo se v prostorih « 1251 3—1 titoiAMr ^(.^ofU »&a*3ucMB ue|j|iraiu i);att'aaji!j ad 2. manufakturno blago............12202 » S4 v. v krasnem kraju na Gorenjskem, Ponudniki, ki reflektujejo na tc predmete, stavijo naj svoje ponudbe pismeno v ! 6H||a popolnoma opremljena se da za llllll lil II ie IS lili t,,VCr,U 2 ~ I |||| Se2o„o v „ajem, even.ue.no « fi® M Ml ||| proda. - Prosi se, da se pošiljajo Do&rsta za človeštvo. 1220 Nikikesa zobobola veš. ^ ^ bv. autoj«i j v z&m ponudbe na upravništvo tega lista, Vse na upravitelja konkurzne mase dr. Kari Trillerja, odvetnika v Ljubljani ter objednem pod „F. M. 23". podrobnosti pove popis, ki je ' vpošljejo kot varščine za premičnine ad 1. 37 K 79 v in ad 2. 775 K 19 v, kjer dobijo _______ 1249 3-1 pridejan vsaki steklenici. CENE. STEKLENICI 1 K (50 v. tudi vsa nadaljna pojasnila ter dovoljenje za pregled predmetov. Upravitcljstvo konkurzne | ^ . . . mase pridržuje si pravico sprejeti ali pa odkloniti najvišji ponudek tekom osmih dnij po isee se lepa meolovana odborovi seji, sklicani v svrho odobritev ponudb. Ccnilni zapisnik se lahko vpogleda pri deželnem sodišču v pisarni g. konkurznega Dobiva se v lekarnah gg. TrnKcczg, komisarja ali pa pri konkurzem upravitelju dr. Kari Trilierju, odvetniku v Ljubljani. Bohinc, Maijer, PiccoH, v drožeriji j „ _ Kane in v vseb. večjih trgovinah. | Upravitelj konkurzne mase dr. Kari Triller odvetnik v Ljubljani, Dalmatinove ulice štev. 7. bolj v sredini mesta, fiaslov pove upravništvo „Slovenea". 1249 i_i nas USTANOVLJENO LETA 1837. Pohištvo setiriepecp.0 Mi 1.1 cL Enmimrme m razicošee ženltoe opreme v eaf- s _ e '.J ^ ^ o *»v <9 o __ vL T^ 0 TiT 7_ ^ Tj ^ "51 ®71 >1__TR _ «&__-gj « o souoisieisi 111 pl priporoča promese na sprejema v3© priporoča promfise na 8 ražua i^r je ©foresfiMSe po čis521i ^ - DteJailšSca efla^ulca - | 3°/° zem. kred. srečke II. U550, žrebanje 5.me]a glav. dob.K G0.000 1 4%og. hipot.srečke ^ K 4 — žrebanja 15. maja glav. dob. K 70.000 * _ R