Mjh


Naročnino mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljsko izd«ju celoletno 96 Din, za inozemstvo I20t)in
Uredništvo je v Kopitar jevi ul. 6/111
Teletom uredništva: dnevna služba 20=50 — nočna «196. 2<w4 id 2050
COVENE.C
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.54'J z n uiserate; Saraievo štv. 7563, Zagreb štv ><>.011, Praea-Dunaj 24.797
Uprava. Kopitarjeva 6. telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan eiutraj. razen pondeljka in dneva po prazniku
Na'prej varnost!
Naravno je, da govorniki na ženevski tribuni predlagajo za razorožitev načrte, glede katerih menijo, da bodo najbolj zavarovali interese njihovih držav. Kakor se nam zdi to egoistično in malo idealno, je vendar v interesu resničnega miru, za katerim stremi razoroževanje, po vsem pravilno. Prav tej okolnosti, da namreč vsak delegat predloži načrt, od katerega si največ obeta za svojo državo, se moramo zahvaliti, da je Ženeva danes zrcalo, v katerem se odbija slika resničnega hotenja in stremljenja posameznih narodov, pa naj bo to moralno upravičeno ali ne; saj mora diplomat računati z dejanskim položajem, katerega s svojo sodbo o njega moralni upravičenosti ali neupravičenosti ne more spremeniti. Tako je razorožitveni konferenci danes dana možnost, da gradi na realni podlagi in ne polaga temeljev za bodočo razorožitev na peščena tla. Bržkone se stavba ne bo dvignila innojo iznad temeljev, toda ti bodo sloneli na trdnih tleh kompromisov med posameznimi delegati, na katere bodo ti prostovoljno pristali, v kolikor ne tedo ti kompromisi ogrožali resničnih interesov njihovih držav; tako ne bodo temelji bodoče razorožitve sloneli morda na meglenih iu navidezno idealnih sanjah o razorožitvi, ki ne bi računala z dejanskim jx>ložajem jx>samez-ne države v odnosu do druge in z resničnim razpoloženjem naroda napram narodu. Kaj ko bi v Ženevi vsi delegati tako govorili kakor Litvinov, ko bi vsi zapeli slavo splošni razorožitvi do zadnjega moža in navrh še podpisali zadeven protokol iz najfinejšega pergamenta? Njihove lepe govore bi gotovo bedno delavstvo in uradništvo pozdravilo z burnim ploskanjem v hipnem navdušenju, ne da bi šlo stvari globlje — in prav zato je Litvinov (ako govoril — in po podpisu takšnega protokola bi države nadaljevale s pogumnim tekmovanjem v oboroževanju.
Zato je bolje, da so prišli delegati ua dan s svojimi resničnimi željami in nameni. Američani so povedali, da so odločno za odpravo podmornic, ker jih ne rabijo, saj nikdo ne misli na napad njihove obale in njihovim oklopr.icam so podmornice nevarne; svojim linijskim ladjam se pa ne morejo odpovedati, ker jih rabijo na visokem morju. John Simon je v imenu Anglije zahteval odpravo podmornic, ker so Angleži še vedno pod vtisom »elike škode, ki so jo prizadele njihovi mornarici aemške podmornice, in nedavnih podmorskih katastrof. Italijani So se tudi zavzeli za odpravo podmornic, ker lahko samo nekaj podmornic, ki jih lahko vzdržuje tudi šibkejša država, katera si ne more privoščiti križark in oklopnic, zapre pot v Dalmacijo. Grandi je tudi dejal, da je treba tudi (jlede razorožitve uveljaviti popolno enakopravnost med državami in je pri tem mislil na Nemčijo, ki stremi za to enakopravnostjo in bi oborožena postala nevarna Franciji, tekmovalki Italije; g. Grandi je tudi računal na odziv, ki ga bodo izzvale nlrgove besede pri nemških fašistih. Prav tako je dr. Briining zahteval razorožitev tudi drugih držav v smislu versailleske pogodbe, ki pravi, da je razorožitev Nemčije prvi korak k splošni razorožitvi. Francozi sedaj vedo, da hoče Nemčija z Versail-lesom v boj proti Versaillesu«, kakor piše neki nemški list, s členom o razorožitvi v versailleski pogodbi, v boj proti določbam, s katerimi je bila Nemčija razoro.iena in tudi teritorialno okrnjena. In da so Francija in njene zaveznice postavile zahtevo, da se prej zagotovi državam z okrepitvijo Zveze narodov varnost in da je šele potem lno-geča razorožitev, da so svetu jasno povedale, da se brez orožja ne čutijo varne pred večnimi grožnjami z revanšo in zahtevami po reviziji meja, je gotovo bilo v interesu uspeha razorožitvene konference.
Zahteve posameznih držav so zdaj jasno postavljene in s tem je dana motnost za pogajanja in kompromise, ki jim bodo sledili. Že danes se vidijo na obzorju obrisi treh blokov, ki vstajajo' v Ženevi: Nemčija, Italija in Rusija, ki operirajo proti Franciji z geslom najprej razorožitev in sicer popolna, potem šele varnost«, na drugi strani Anglija in Amerika, ki zagovarjata omejitev oboroževanja, a sta proti novim obvezam napram Zvezi narodov, in končno Francija s svojimi zaveznicami Belgijo, Poljsko, Jugoslavijo, Češkoslovaško in Romunijo ler Japonska, ki zahtevajo jamstvo za varnost, in sicer v tem, da se da oborožena sila Zvezi narodov; jjotem bi šele bilo mo- ;; goee govoriti o razorožitvi. Za razpoloženje med narodi proti vojni je značilno, da se v nekaterih točkah strinjajo predlogi vseh držav. Vse države so za izločitev kemične vojne (s plini in bacili), za odpravo težke artiljerije in proti bombardira-f.iu civilnega prebivalsiva, bodisi s topovi, bodisi / letal. Odpravo podmornic zahtevajo Anglija, Amerika in Italija.
Zanimivo je, da se razen Litvinova doslej nikdo ni upal govorili proti francoskemu predlogu. Američani so se ga izognili. Angleži in celo Italijani so pripravljeni proučiti ga »z vsem zanimanjem.. Podpirali ga bodo Belgijci, Poljaki in zdaj je vrsta na Cehoslovakih, Jugoslovanih in Romunih, da sc zavzamejo zanj. G. Marinkovič je dopisniku »Tempsa že izjavil, da je Jugoslavija v tem pogledu na strani Francije. Kakor rečeno, se proti francoskemu predlogu ni upal nihče nastopiti, niti Italijani ne, razen revolucionarnih boljševikov, kolikor zadeva ta predlog okrepitev Zveze narodov, ki naj bi se izvršila s tem, da se ji stavi na razpolago mednarodna vojna policija. To je znamenje, da je Tardieu zadel v sredo. Kdo v Evropi — Anglija sc nikdar ni hotela uavezati na Zvezo narodov in Amerika ni niti nje članica — ki mu je res mir pri srcu, si ne želi močne mednarodne ustanove, ki naj bi reševala mednarodne spore j mirnn 'n- akn Ireba. buli s silo nrisilila napadalca.
Volilna reforma v Franciji
Poraz levičarskega kartela
Pariz, 12. Iebr. tg. V splošni razburjenosti sc je mogla preteklo noč končati splošna razprava o francoskem proračunu v poslanski zbornici šele ob 1.30 zjutraj, pri čemer je Laval zahteval zaupnico, katero jo dosegel z 253 proti 201 glasu. Ob 7 zvečer so radikali zahtevali, da se proračunski predlog vrne finančni komisiji. Laval je proti temu zahteval zaupnico in zelo strastna razprava je trajala do polnoči, ko se je imelo glasovati o zaupnici. Nekoliko pred polnočjo se je z 215 proti 201 glasu sklenilo, da se glasovanje odgodi do jutri. Laval je to • jutrišnjo sejo zahteval 5 minut pred polnočjo in poleni zmagal v hudi besedni bitki. Nato je poslanec Mandel zahteval, da se takoj začne debata o volilni reformi, za katero je bila prav za prav sklicana nočna seja. Herriot je očital vladni večini, da je spravila poslansko zbornico v nasilen položaj. Na vsak način se hoče z vsemi sredstvi izsiliti vo-
lilno reformo. Vlada igra pri tem dvoumno vlogo, ker se niti ne desintoresira, niti ne izjavi, da soglaša s svojo večino. S lo volilno reformo pa se sicer ne bo doseglo nič drugega, kakor, da se bo razrušila sredina in Francija razklala v dve skupini: v kartel desnice in v kartel levice, kar pa jc nemogoč sistem. — Levica se bo dalje borila za obrambo splošne volilne pravice, smatra pa razpravo sedaj za končano. Po tem končnem apelu, ki so ga na vseh klopeh opozicije burno pozdravljali, so vsi poslanci levice zapustili razpravno dvorano. V njihovi odsotnosti je bil potem volilni načrt poslanca Mandela sprejet v obliki, kakor jo je predlagal poslanec Dutastas, namreč, da že pri prvi volitvi zadostuje večina 40% glasov, če teh 40% glasov znaša vsaj eno četrtino vseh volilnih upravičencev.
Pariz, 12. febr. ž. Danes popoldne ob 3 je po-
tekla že 28. ura, odkar zbornica stalno zaseda. Na dnevnem redu jo volivnu relorma, okoli katere se bije borba med desnico in levico. Levičarska stranka hoče na vsak način preprečiti sprejetje retorme, i kakor jo je predložila desnica. Laval, ki jo imel j danes več diplomatskih obiskov, jo zgodaj zjutraj 1 zapustil bourbonsko palačo. Bil je iiopolnoina' i &• črpan in se je moral za današnje delo nekoliko od-jiočili. Med zasedanjem je prišlo do burnih scen med levičarji in desničarji. Nekateri so predba-civali, da se parlament onečaščuje s tem, ker nekateri poslanci spijo po klopeh. Kljub temu jia jc ob 10 dopoldne prišlo do prvega glasovanja. Sprejet je bil predlog desničarske stranke, po katerem sc ponovna volitev narodnih poslancev ukine. Kot izvoljen narodni poslanec se smatra oni kandidat, ki je pri prvih volitvah prejel skupaj največ glasov, najmanj pa 25% od vseh oddanih glasov skupno.
Svečana proslava 10letnice Pija XI.
Rini, 12. februarja, tg. Današnja proslava 10letnice papeža Pija XI. se je v.šila zelo sijajno. Že v zgodnjih jutranjih urah se je polnila prostorna veličastna cerkev sv. Petra z množicami 30.000 povabljenih, ki se je vsipala skozi široko odprta vrata, med njimi pa so bili vsi, ki imajo pomemben čin in ime v vatikanskem, kakor tudi v posvetnem Rimu. Švicarska garda je v svečani unifo mi brez hrupa delala red V slovesno razsvetljeni cerkvi, v kateri je gorelo brez števila električnih žarnic, se je njih luč odbijala od ogromnih 111 amornih stebrov, ki so bili [»kriti s škrlatnim brokatom, ob vonju mire in kadila, se je oglasila inprovizi-rana godba srebrnih trompet s slavnostnim kora-lom: »Ti si Peter'', nakar se je sveti oče na prestolu pojavil v cerkvi v spremstvu švicarske garde, papeških orožnikov in vatikanske duhovščine. Svečano godbo orgelj pa je preglasilo burno ploskanje ogromne množice, ki je pozdravljala prihod papeža. Slovesno sv. mašo je opravil ka.dinal Locatelli. Ko jc bila maša končana, se je pojavil sv. oče ob zvonenju na podiu pred mikrofonom, kjer je govoril po radiu vsemu svetu. Nato so se zopet oglasile fanfare. Papež je v slovesnem spre- •
vodu zapustil cerkev ob neprestanem pozdravljanju in ploskanju nepreglednih množic, ki so klicale živel papež.
Proslava v Belgradu
Belgrad, 12. Iebr, 1. Danes na obletnico kronanja papeža Pija XI. je bil v poslopju nunciature svečan sprejem. Vse dopoldne so prihajali razni predstavniki inozemskih držav, da se poklonijo nunciju in preko njega papežu. Naša vlada je prav tako čestitala nunciju Pellegrinettiju. Drugi gostje so se vpisali v knjigo, ki je bila odprta v nuncia-turi. Popoldne je bil slavnostni sprejem, ki se je razvil v družabno manifestacijo. Toliko gostov je namreč j>rišlo iz vseh krogov prestolice. Goste jo sprejemal nuncij sam in ga. dr. šumanova v dolžnosti hišne gospodinje. Na njenih prsih se je blestel križec ;-Pro ecclesia et pontifice«. Med gosli so b'li vsi v Belgradu akreditirani ministri inozemskih držav, njihove soproge ter visoka belgrajska družba. Zapazilo so je tudi znatno Stovilo Slovencev. Sprejem je trajal do 7 zvečer.
Mir pred viharjem
Plemenita iniciativa francoskega misijonarja
Plemenita inicijativa francoskega misijonarja.
London, 12. febr. Okoli Šanghaja vlada v trenutku popoln mir, ki pa prebivalstva, katero je bilo sedaj vajeno zaspati ob grmenju topov in padanju bomb, ne veseli, ker dobro ve, da mu bo mogoče že v nekaj urah sledil strahovit vihar.
Iz Japonske je namreč te dni dospela divizija 20.000 mož pehote in artiljerije kakor tudi veliko število letal v svrho bombardiranja in poizvedovanja. Z njimi je prišlo tudi več vojnih ladij, tako da število japonskih vojnih edinic, ki so usidrane v ustju Jangcekjanga in reke Vangpu, do-spega 40. Zanimivo je, da vodijo te ladje po ustju Jangcekjanga kitajski piloti.
Kitajci so tudi delavci, katere so Japonci najeli, da utrdijo svojo linijo ob trdnjavi Vusung in ob obali Vangpuja, ob katerem leži Sanghaj. Kitajski delavci so zgradili platforme za topove in inilraljeze, kakor tudi okope in pa žične ovire. Med tem pa so japonski poizvedovalni letalci letali nad kitajskimi linijami za severnim kolodvorom in so vse kitajske pozicije fotografirali, ne da bi bili nadlegovanj, ker kitajski protiletalski topovi nimajo nobenega učinka.
Kitajska armada tudi ne razpolaga z zadostnim številom letal, ker aparati, kateri so bili naznanjeni, niso prišli. V kitajskih vojnih skladiščih vlada namreč običajni veliki nered. Pač pa je kitajska armada, ki šteje baje 50.000 mo, zelo navdušena in pripravljena, da brani Šanghaj do zadnjega moža. Borba za Sanghaj bo vsekakor tragična, zakaj, dasi Japonci popolnoma molčijo o svojih namerah, nikomur ni neznano, da pripravljajo strahovit napad.
Dokaz za to je tudi, da so dali Japonci evakuirati japonsko predmestje Šanghaja Hongkev, in da so tam zgradili celo mesto sanitetnih barak.
Po iniciativi francoskega misijonarja p. Jac-quiuota in s pomočjo inozemskih konzulov se hitro evakuira kitajsko mesto Čapej. P. Jacquinot, ki že dolgo dela v tem predmestju revežev, se je podal k vrhovnemu poveljniku japonskih čet, admiralu Nomuri, katerega je prosil, naj pristane na premirje, dokler ne bodo iz Capeja evakuirane vse
ženske in vsi otroci. Zakaj moški so itak vsi ali pobiti od bomb ali pa so ušli. Japonski admiral je v lo takoj privolil in patra pohvalil za njegovo človekoljubno iniciativo. Zdaj se nahajajo v Čapeju mednarodne čete in prostovoljci, ki hitro izpraznju-jejo mesto z avtomobili. Prizori so tako ginljivi. da vzbujajo splošno pomilovanje. Evakuiral se je tudi nemški kolegij v trdnjavi Vusung. V Vusungu, ki bo moral prvi vzdržati naval sovražnika, jc ostal samo še en človek, to je bivši angleški mornariški oficir Dawis, 80 letni starček, ki ima v Vusungu že 20 let malo gostilno. Dasi so ga zapustili vsi domači in sta ostala pri njem samo dva psa, je izjavil, da se da raje pokopati pod razvalinami, kakor da bi zapustil svojo hišico.
Včeraj opolnoči so dospela v kitajsko linijo nova ojačenja iz Nankinga, obenem pa so se izkrcale nove japonske čete na raznih točkah ustja Jangcekjanga in Vangpua.
Sanghaj, 12. febr. ž. Japonske čete so danes nadaljevale ostro borbo okrog trdnjave Vusung. Kitajci z veliko naglico kopljejo rove in gradijo poljske utrdbe na ozemlju med Vnsungoin in Šang-hajem, da bi Japoncem nudili močan odpor v slučaju, če bi morali zapustiti trdnjavo.
*
Ženeva, 12. februarja, tg. Ker je danes potekel rok, do katerega mo.a kitajska vlada v smislu čl. 15 pakta Zveze narodov predlagati, da se skliče izredna plenarna seja Zveze narodov v svrho razprave o konfliktu v vzhodni Aziji, je kitajska delegacija po naročilu svoje vlade vložila danes ta predlog. P. aktično ta kitajski korak seveda še ne pomeni, da se bo sestal plenum Zveze narodov, pomen tega koraka Kitajske pa je v prvi vrsti v tem, da si je Kitajska s tem zavarovala pravni rok. Poleg tega pa pomeni ta kitajski korak velik pritisk na Svet Zveze narodov, ker bo Kitajska v bodoče, če bi Svel Zveze naiodov stvar zavlačeval, vedno lahko zopet ponavljala svoj pravočasno vloženi predlog in s tem vprašanje konflikta v vzhodni Aziji preložila iz Sveta Zveze narodov na plenum Zveze narodov.
da odneha? Francija in njene zaveznice so vselej iskale varnost v širši mednarodni organizaciji, v sodelovanju vseh narodov, ki naj bi ga omogočila tudi Briandova Panevropa.
Francoska teza, da jc treba narodom prej zagotoviti varnost in da bo šele potem mogoče govorili o razorožitvi, je na mestu in je utemeljena v različnosti zemljepisnega položaja, gospodarske strukture in tehničnega napredka narodov ter tudi v različnosti duševnega razpoloženja in teženj posameznih narodov. Zagotovimo narodom najprej varnost, razorožimo jih najprej duhovno, da se bodo odpovedali napadalnim namenom, potern pride razorožitev sama po sebi! »Ako se moralna razo-
rožitev ne izvrši pred materijalno, se bo mednarodna negotovost še povečala; kajti omejitev oboroževanja daje državam, ki hočejo vzeli, ogromno prednost pred tistimi, katerim hočejo vzeli,« piše dr. Ludvik Bauer, avtor knjige »Vojna je za jutri . lil koliko držav je okoli nas, ki bi rade jemale, ki proglašajo zahtevo po reviziji meja nc zato, da bi nam vrnile to kar je bilo naše, temveč da bi nam vzele še kar je naše? Prav je napisal F8rster v svoji reviji »Die Zeik: »Splošna razorožitev, izvedena po istern kopitu, ne more nikdar upošte-vati neskončne in resnične neenakosti duševnega razpoloženja med narodi in bi že danes mnogo bolj pospešila vojno, kakor utrdila mir.
Gospodarska konferenca nastedstvenih držav
Belgrad. 12. febr. I. Iz Budimpešte uam poročajo: Včeraj se je pričelo tukaj zasedanje gospodarske konferenco, katera se vrši pod pokroviteljstvom madjarsko sekcijo panevropske unije. Konferenci prisostvujejo poleg Madjarov tudi ugledno osebnosti iz Jugoslavije, Romunije, Češkoslovaške, Poljske in Avstrije. Ta konferenca je bila sklicana na iniciativo znanih madjarskih borcev za gospodarsko sodelovanje srednjeevropskih držav, iu sicer bivšega predsednika madjarske vlade Štefana Friedricha in bivšega državnega tajniku Ul i m i rja Hantosa. Na konferenci se bo pretresalo vprašanje za čim ožje gospodarsko sodelovanje držav naslednic bivše avstro-ogrske monarhije. Da bi konferenca dosegla popolneje svoj cilj in da bi politični vpliv nc bil prevelik, se vršijo seje te konference lajno. S seje se do sedaj še ni zvedelo ničesar podrobnega. Konlerenca se bo nadaljevala po mali prekinitvi v Budimpešti 22. februarja v lirnu.
Mušanov v Himu
Rim, 12. februarja. Včeraj jc sprejel Mussolini predsednika bolgarskega ministrskega eveta g. Mušanova in se jc z njim dolgo in prisrčno razgovarjal. Zvečer je ministrstvo za zunanje zadeve priredilo Mušanovu slovesno večerjo, na kateri je bilo navzočih več ministrov, diplomatov in visokih bolgarskih dostojanstven kov.
Mušanov je {.prejel ob tej priliki italijanske žurnaliste, katerim je izva al sledeče: »Spoznal sem vprvič šefa italijanske vlade in sem od tega po-seta prišel zelo zadovoljen. Govorila sva med drugim o ženevski konferenci in o svetovni gospodarski krizi, katera je glavno vprašanje, ki zanima politike vseh držav. Naš razgovor se je sukal tudi okoli težav, ki jih preživlja Bolgarija, in o borbi, ki jo vodimo proti neugodnemu gospodarskemu stanju države.« Kar sc tiče zunanjih odnošajev Bolgarije, posebno pa njenih odnošajev do ostalih balkanskih držav, je izvajal Mušanov, da stremi poli-tila Bolgarije le za mirom. Vsekakor oa so odnošaji med Bolgarijo in Italijo zelo prsrčni.
Mušanov je bil sprejet tudi od kralja.
Edina zvesta zaveznika Italije
Budimpešta, 12. februarja. Madjarski list široko komentirajo govor Grandija na razorožitveni konferenci. ->Nemzeti Ujsag piše, da je med duhom Grandijevega govora in duhom versaillske ir trianonske pogodbe razlika, globoka kakor brez-dno. Čisto prav ima Grandi, čc poudarja, da sc morajo najbolj razorožiti one države, ki razpolagajo z največjo vojaško močjo, ker se imajo te najmanj bati svojih sosedov. Tista sigurnost, katero zahteva Francija kot predpogoj, preden se razoroži, se bo dosegla šele, ko bo razo-oži tev oostala fakt. Govor Grandija pomeni obrambo vseh, ki 60 ponižani in trpijo krivico.
Sofija, 12. februarja. Oficiozna »La Bulgarie^ komentira potovanje šefa vlade Mušanova v Rim in pravi, da je namen tega poseta v prvi vrsti ta, da bo Italija izvedela od bolgarskega ministrskega predsednika težko stanje Bolgarije. Bolgarija nc dvomi o tem, da bo Italija z vsemi silami podprla upravičene zahteve Bolga-ije pred mednarodnim forumom. Prijateljstvo med Italijo in Bolgarijo je že tako zelo preizkušeno, da jc njuno politično sodelovanje postalo konstanten fak-lor mednarodno ga političnega položaja v Evropi.
Anglija želi s Cerkvijo dobrih odnošaie v
London, 12. febr. AA. Kraljevska komisija, ki je preiskala zadnje dogodke na Malti, jo objnvtfn svoje poročilo. V komisiji so lord Askvvitli, sir Walter Egerton in grof de Salis. Komisiji', priporoča obnovo maltske ustave in čimprejšnje volitve. Dalje priporoča, naj bodo volitve popolnoma svobodne.
Poročilo se bavi nu dolgo in široko s sporom k cerkvijo iu precej ostro kritizira ministrskega predsednika lorda Stricklonda.
•Times jiravi, du so v poročilu najvažnejši predlogi, ki priporočajo obnovo ustave iu pomnjenje z Vatikunom. Lisi nadaljuje, da ne bi bilo prav, če bi moralo maltsko prebivalstvo trpeti zaradi nepomirljivosti politikov. Prav tako bi bilo obžalovati, če bi domači prepiri med maltskim prebivalstvom preprečili sporazum med imperijalno vlado in katoliško cerkvijo.
V znamenju treh
Ženeva, februarja Opa zujoč s časnikarske tribune ženevski koncil, se človeku začno vsiljevati čudna fuvstva. Je to p ava ponovitev Napoleonovega Tilsila, ko si je tu po Au»lerlit?.u in Jeni omislil pravo komedijo, » katero je mislil, da bo ogoljufal svojega so-delif.v Ev rope Aleksandra i. Ves parter se je pu-sejai s kralji vse Evrope, no glede, da li so nosili v žepu tisočletne rodovnike ali pa ša prav pred desetimi leti neplačane račune pariških peric. Vkljub temu svojega carskega tovariša takrat ni prep.ičal •/ dogmo, tla je edino on sposoben vtisnili Evropi nov pojciii -uvt'< euoili. Slopetdesot okseeloiv. ministrskih predsednikov in ministrov tvori pred predsednikom tlendersonom pravi sijajni vrhunec dosedanje politike, ki neslišno poje čudno himno svoje kompozicije; smo člani največjega v.bo.ovanjn lega svela, kar jih je zgodovina videla; v imenu nam delegirane suverenosti rešujemo demokracijo, ki nam je pripomogla do jio-^esti te suverenosti. Včasih se nam vsili, dali našemu položaju poboinejV lic« ; toda z malo sub-tilnosti in elegance je opravičilu vesti hitro zadoščeno; m i r bi ne bil diplomatska vrednota, ko bi ne imel svoje mitologije.
čudovita je tn čuvstvenosi, ki se vsiljuje iz inehkobno razsvetljenega parte ja. Elegantni Litvinov bi moral zamenjati svoj sedež z italijanskim ministrom Orandijem, ki je po zunanjosti mnogo bolj proletarski nego šef ruske diplomacije, ki stalno le čita. čila kup časopisov z radijskimi slušalkami na ušesih. Sokolnikov in Lunačarskij se zastonj trudita začeti vsaj za trenotek malo razgovora. Kronanim delegatom načeluje indijski -ultan Aglia Kan, ki je pa vkljub svoji proslulosti bogastva tako čisto sam, mogoče zato, ker ima stalno prekratke hlače in umazane čevlje. So to moderni Hamleti, ki se najbrž v srcu vprašujejo: •Zakaj, potem ko nisem hotel lega sto.iti, sem vendarle storil? Moderni Prometeji, ki so se prepasali s fraki in zavozlali v zlate verige. Diplomacija bi ne bila diplomacija, ko bi ne bila dramatična.
I*.
Glavno debalo je otvoril angleški zunanji minister sir John Simon. Uve.lurne besede Hen-dersonove raznašajo po dvorani zvočniki, ki njegov bas izpreminjajo v pravo grom en je s Sinaja. Prva gesta tiste tradicionalne angleške politične iinosti je njegova globoka poklonilna gesta spe-akerju Hendr sonu, ki ga je pri zadnjih volitvah politično zadavil, toda Anglež je predsednik zbora in s svojo gesto je Anglež vsem ostalim vsilil isto gesto.
Kadar Simon govori, uporablja mirne, enakomerne geste. Levemu zamahu roke sledi goiovo desni in ko v prividu razsvetljave ne.vozno zava-lovi pleša in se preko pečlh oči zazna izraz ust, takrat je še le možno s pravim elementom poslušati njegov govor.
Pred velikim vsevišnjim bitjem smo vsi čla-rtj človeškega plemena enako nepopolni in nerodni. Jaz -eni najboljši londonski advokat, moj bližnji je gentleman in moj klijent, od čigar jiošte-nih iu krivičnih nezgod živini. Čc sem čustveno lazpoložen, mi je ves svet ljub in drag; loda Bog me varuj smrtnega greha, da so nad koga dvignem in v gotovem trenotku svoji domovini ali domovini svojega bližnjega zaželim položaj nad-države — superetat . Če pri kom ojiazim to teženje, ni farizejstvo, če se ironično nasmehnem (kako fin je la ironični nasmeh sira Johna Simona). Vi veste, kako so Cronnvell, Elizabeta, Pitt,
Disrflell, Gladstone ustvarjali to naSo politiko, ki je v skladu s civilizacijo in kulturo angleškega naroda. Edina molilna gesta, evo je... In Sir John Simon je razširil in vzvulovul z rokami: sijajna surrealistična vizija treh jileš hkrati: sir John Simon drži na vsaki dlani polovico zemeljske oble.
Anglija je zavzela meslo advokata ene tožeče stranke. Manjka obtoženec in advokat nasprotne stranke.
lf.
Gospod Andre Tardieu mu je sledil na tribuni. Elegantna pojavu skoraj že šestdesetletuika, ki bi -mu jih človek prisodil štirideset. Aroganten nastop, ki v pariškem parlamentu tako preganja opozicijo. Visoko, samozavestno čelo in gladka bela jireča. :,demier erl de Pariš -. Namesto vlrtu-oza na političnem violončelu pojava drzneža, ki pričenja z evangelijem francoske Iradicionalm: vljudnosti. Gesta rok mu nikdar ne vzvalujo nad glavo in kadili- deklamira najusodnejše dele svojega brezkoneoplnega govora, so mu roke izzivajoče prekrižane na prsih; saj Francozi celo v cerkvi molijo in meditirajo s prekrižanimj rokami.
Toda v ženevi Tardieu ni molil, ker Francoz ne moli, kjer ni katolicizma — po francosko univerzalizma, in ne smatra za svetišče k; a j, kjer so prešerni diplomatski ikonoklasti vsega sveta preizkusili sposobnosti svojih diplomatskih per-versitet,
Evropo smo usl varili s svojimi Marati, Robespieiri in Dantoni. Pred 150 Ieli smo pogodili, ustv uriti iz evropske brezpravne raje tij> moderne demokratske države. Rešitev Evrope nam .ie na srcu; p odložili smo načrt evropske unije. Podjiirajmo vse, kar je v svojem humanizmu univerzalno. Društvo narodov tone; ustvarimo iz njega naddržavo. Potem smo pripravljeni, storiti vse za mir — tudi vojno!
Kratek liričen apel za solidarnost, prsti so mu prešerno zaplesali, kakor da je vsak prst po ena baletka.
Advokat nasprotne stranke je zapustil tribuno.
111.
Brezuspešne intrige Grandija
v Ženevi
nanjega ministra Grandija nu mednarodni konferenci za razorožitev jo postalo čislo jnsno, da prizadevanja Italije v Ženevi ne gredo za tem, da bi se dosegla razorožitev, ampak izključno za tem, da bi se za kriuko paktu Društva narodov oslabila politična pozicija Francije. Italija bi sprejela redukcijo svoje današnje oborožitve le, co bi bilu Francija prisiljena zmanjšali svoj.' vojne obrambne sile na lak nivo, da bi znašale manj, nego italijansko in nemško skupaj. Jasno je, da bi bila pod temi pogoji vsaka razorožitev izključena, ker bi ne pomenila nobene razorožitve, ampak samo oslabitev Francije v revanšne namene Nemčije iu da bi mogla Italija doseči pariteto na morju, razbitje male antante in povečanje svoje afriške posesti, česar ,-icer od Francije absolutno ne more doseči.
Zelo se opaža ludi. kako zastopnik Italije v Ženevi snubi ruskega komisarju za zunanjo zadeve Litviuova, S lem ima Grandi očividno namen, da bi stvori la .skupina, obstoječa iz Anglijo, Italijo,
Amerike, Nemčije, Sovjetske Rusije in vseh tako zvanih poraženih iu nevtralnih držav, katera naj bi solidarno nastopala proti Franciji, Poljski, Jugoslaviji, Romuniji, Češkoslovaški, baltiškim državam in Japonski.
Zanimivo je, da je imel Grandi tozadevno dolg razgovor luili s šefom japonske delegacije. Kakor
se v poučenih diplomatskih krogih govori, bo skušal Grandi pridobili .Jajionce za italijansko tezo. obljubljajoč Japoiiski posredovanje Italije v konfliktu na Daljnem vzhodu, tako napram Rusiji kakor napram Ameriki. Italija od Japonske za plačilo ni le usluge ne zahteva ničesar drugega, kakor, — privolitev v eventuelno pridobitev kakšne teritorialne iu gospodarske koncesije na Daljnem vzhodu. Ni znano seveda, kaj je japonski diplomat na Io odgovoril, če pa smemo verjeti poučenim krogom, sc Granilijii doslej ni posrečilo pridobiti za enotno iiroliframo-ko fronto ne Anglije ne Amerike. pa ludi ne Japonccv in Rusije.
Seja skupščine
Uzakonjenje gospodarskega sveta
Dr.. Briining je žel največji aplavz, ko je jiri-Mopil na tribuno. Čudovita pojava civilnega kardinala, ko se je Že p: i prvih korakih pregrešil nad svoji m prestolom, ko je v svojem rod in gol u zbrzel nad tribuno. Toda pojava je še bolj duhovniška, ko mu v definitivni, mirni pozi glava izgine v črnini fraka in mu pleša v luči reflektorjev" vljudno belo zašije, kakor da je iz m a morja. Da bo pozicija obtoženca — tožitolja še bolj paradoksni dr. Briining govori, kakor da je nu prižnicl in izgovarja besede, kakor da je vsaka izmed njih podprla z nevidnimi citati iz evangelija.
Enakost, dogma demokracije, se lomi v svojem osišču. Versajski pravdorek zahtev« rekurza v Ženevi. Svoboda, druga dogma demokracije, ruši temelje polovice evropske . buržuazije. B.at-stvo, tretja dogma demokracije', je nemogoče brez nadnaravnih milosti. Zato ni neumestno, če v tem templju, javno apeliram na Boga. Jaz sem zadnji, ki oficijiram v imenu nemške demokracije;..
Možno jc načeti po tem govo u debafo o tožencu, ki se je postavil v vlogo obtožitelja. če se ženevski koncil ne izpremeni v semenj, kjer bo vsakdo hotel svojo robo čim bolje prodati, potem je upati, da to vprašanje razjasni in Evropo reši. Velika katarza diplomacije v znaku trojstva — fra-masonskega ali krščanskega?	—rj—
Grčija dobi posojilo
Venizelov uspeh
Atene, 12. iebr. A A. Od povratka predsednica vlade g. Venizela je prebivalstvo innogo pričakovalo in zato so ga prvi mah sprejeli z velikanskim navdušenjem. Toda kmalu nato se je v vseh krogih opazilo neko razočacanjc zaradi negotovosti, ki je zavladala glede uspehov, katere naj bi g. Venizelos dosegel s svojim potovanjem v inozemstvo. To razočaranje se je posebno jjokazalo jx> objavi uradnega komunikeja s seje ministrskega sveta, ki se je vršila pod predsedstvom g. Venizela. Komunike pravi, da bodo rezultati pogajanj, ki jih je imel g. Venizelos, znani šele po prihodu odposlancev angleške in francoske narodne banke.
Po poročilih, ki jih objavljajo vladni listi, o katerih sodijo, da so dobro poučeni, se je pred-
lzda'anje zdravniških spričeval
Belgrad, 12. febr. A A. Minister za socijalno politik.. in narodno zdravje je predpisal pravilnik o obliki, v ebini in načinu izdajanja zdravniških izpričeval po čl. 30 zakona o zdravnikih.
Zdravniki. ki imajo pravico vršiti zasebno zdravniško prakso po odredbah zakona o zdravnikih. imajo f tem tudi pravico izdajati zdravniška spričevalu preiskanim ljudem glede njihovega zdravja ali bolezni. Pod pojem bolezni spadajo tudi rane vseh vrst.
Zdravniki -o dolžni v svoji zasebni praksi voditi -egister o vsaki preiskani osebi, ki so ji izdali zdraviliško spričevalo o zdravju ali bolezni,'in morajo ua vsakem izpričovalu napisati dotično številko svojega regi.-ura.
Zdravniška -pričevala se izdajajo samo v državnem jeziku, bili morajo jasna in razumljiva, medicinski in tehnični izrazi v latinščini se zapišejo v oklepaju šele po domačih besedah. Zdravnikov podpis mora bili popolnoma čitljiv, drugače pa je treba i.o originalnem podpisu čitljivo zabeležili zdravnikovo ime v oklepaju.
če kdo od zdravnika zahteva izpričevalo o tem, da je bolan in kakšno bolezen ima, ga zdravnik preišče in ugotovi, ali jo bolezen akutna, suhakutna ali kronična. pa i Od i, ali ima preiskanec hkrati še kaki. drugo bolezen in v kakšni stopnji.
Izdajanje zdravniških spričeval po uradni dolž-nosii po. odredbah zakona in na zahtevo javnih oblasti in ustanov vrše pristojni zdravniki v državni, bciiovinciki in občinski službi, vsak na svojem področju. To slore ali v obliki uradnega zapisnika pri javni oblasti ali ustanovi ali pn v obliki obrazca irnviiišlsega izpričevala po tem pravilniku — kakor pač oblati i ali ustanove to žele.
sedniku vlade g. Venizelu posrečilo dobiti kol prednjem na račun novega jjosojila 2 in pol milijona funtov. Vse posojilo bi znašalo okoli 10. milijonov funtov in bi se izplačalo v obrokih v nekaj letih.
Po poročilih istih vladnih listov so finančni krogi v Parizu in v Londonu pristali ne samo na omenjeni predujem 2 in pol milijona funtov, nego tudi na to, da bi Grčija za nekaj časa odgodila plačevanje amortizacij, ki dosezajo vsoto 1100 milijonov drahem. Listi, ki podpirajo Venizelovo politiko, naglašajo, da je Grčija lahko zadovoljna s takimi uspehi pogajanj, ki jih je vodil g. Venizelos v inozemstvu. Opozicijski listi pa mislijo, da bodo ti uspehi samo začasno zboljšali grški finančni položaj, situacija pa bo v bistvu ostala ista.
Zdravniki, ki se bavijo z zasebno prakso, smejo in morajo v nujnih primerih izdati tudi uradna zdravniška izpričevala v kraju svojega stalnega bivanja. _
Vsi zdravniki, ki imajo zasebno prakso, smejo izdajati zdravniška spričevalu samo na predpisanem obrazcu, ki ga zdravniške zbornice dado na-lisnili zu svoje področje, in sicer najkasneje mesec dni po razglasitvi tega pravilnika.
Zdravniki Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih podružnic, zdravniki Bratovskih skladnic, železniških in humani ta rnfli fondov ler podobnih uradov in ustanov za zavarovanje pred boleznijo, nesrečo, invalidnostjo, smrtjo i. dr., izdajajo uradna zdravniška izpričevala na svojem področju, ki je odrejen za (e urade.
Zdravnik, ki se pregreši zoper odredbe loga pravilnika, bo kaznovan po veljavnih zakonskih predpisih na ložbo zasebnikov, če pa o lom doaia katera oblast, na njen predlog po uradni dolžnosti.
Ta pravilnik stopi v veljavo 15 dni po razglasu v Službenih novinah.
Avstrijska carina na ž'to
Dunaj, 12. febr. AA. Korbiro poroči: Glavni parlamentarni odbor je odobril novo uredbo vlade, ki sc z njo zniža uvozna carina na rž s 4 na 2 /lati kroni, uvozna carina na pšenico pa zviša s 4 na 5 zlatih kron.
Dunajska vremenska napoved: Jutri zjutraj bo So hud mraz, podnevi pa je pričakovati na vzhodu Alp nekoliko milejše vreme, s severa se bo pooblačilo in v severnih Alpah bo zopel ponekod nekoliko snega.
Zagrebška vremenska napoved: Solnčno. toda hladno.
Belgrad, 12. febr. 1. Dane« dopoldne se je nadaljevala seja narodne skujiččiiie. Predsedoval je zopet predsednik dr. Kosta Kumanudi. Po pre-čitauju zapisnika včerajšnje seje in nekaterih prošenj in pritožb, ki prihajajo čedalje pogosteje na naslov narodne skupščine, je bila prečitana prva interpelacija narodnega poslanca Mite Dimitrije-vifa glede znane afere v resavskih rudnikih. V re->avskili rudnikih so so namreč dogujale stvari, ki
cdrašuo bile v obraz pravici. Lastnik teh rudnikov jo Belgrajčan Nikola Jočič in sin. Rudniki so zaposlovali okrog tisoč delavcev, ki so delali mesece in mesece podjetniku skoraj zastonj. Ves zaslužek so dobili namreč delavci izplačan v bonih, katerih niso mogli nikjer drugje vnovčili, kakor samo v konsumih in gostilnah, ki so bile zopet last istega podjetuika. Ob loj priliki moramo omeniti, da ju bilo zaposlenih v ti h rudnikih precej Slovencev, ki so ravno tako delili žalostno usodo s srbskimi trpini.
V interpelaciji sprašuje Dimitrijevič ministra za gozdove in rudnike, čc mu je znan ta slučaj, ki se odločno protivi čl. 119 rudarskega zakona. Predlaga, naj bi se sestavila komisijska anketa, ki bi afero do dobra proučila. Minister za gozdove in rudnike dr. Stanko Šibenik mu je nalo odgovoril, da je komisija iz ministrstva že napravila natančno preiskavo in ugotovila, da je resnično izplačeval podjetnik Jocič svoje delavce v bonih, in Sicer do decembra lanskega leta. Ugotovljeno je tudi, da iio bili z boni plačani tudi oni delavci, kj. so bili radi odpovedi odpuščeni z dela. Minister dr. šibenik je že dal iniciativo za anketo, v katero naj bi prišli: odposlanec gozdnega, odposlanec notranjega in odposlanec socialnega ministrstva ler zastopniki Delavske zbornice, vendar notranje ministrstvo na to anketo ni pristalo in zato. torej do njo nI prišlo. Ministrstvo za gozdove in rudnike pa je kaznovalo podjetnika z največjo kaznijo, ki jo rudarski zakon dopušča, ter odredilo, da naj se boni takoj odstranijo iz prometa. Kakor se je informiral, je notranje ministrstvo, ki jc ludi to zadevo pretresalo, izročilo vse akte te afere kazenskemu sodišču.
Na to izjavo g. ministra je poslanec Dimitrijevič odgovoril sledeče: »Zelo sem zadovoljen i odgovorom g. ministra in sem prepričan, tla jc akcija ministrstva dobro vplivala na mase delavstva. Moram pa ob tej priliki naglasiti, da jc bil i: res K. ;novan z največjo kaznijo, ki jo rv!.(t.vifleva rudarski zakon, in ta kazen znaša ločno 301) Diu. Ta zakon jo že star preko 25 let in bi bilo dobro, da se napravi malo revizijo radi takih stvari. Ostanem pri svojem predlogu,« je nadaljeval Dimitrijevič, »da bi bili v anketni komisiji, ki bi te stvari pregledala, ludi zastopniki Delavske zbornice. Poleni šele bo dobila anketa večji efekt.?;
Nalo jo prešel predsednik na dnevni red: nadaljevanje debate o gospodarskem svetu.
Poslanec Milutin Pešič je predlagal v svojem govoru, naj bi bili v svetu zastopani močneje kmetje, in sicer iz vsake banovine po dva, in pa še po en trgovec, obrtnik, induslrijec ni delavec. Nato se jo zavzemal za redukcijo uradništva z malimi kvalifikacijami in zlasti ženskega uradništva. V nadaljnjem govoru je izvajal: »Ta vlada* jc hvala Bogu, očistila korupcijo, loda v Privilegirani izvozni družbi se je zopet pojavila korupcija. V tej družbi so sami banklrotirani trgovcih
Za njim je govoril dr. Šurmin, ki je odklanjal stališče manjšine (dr. AngjelinoviČ) in izjavil, da se pridružuje večinskemu predlogu, češ da lii nikak separatist.
Nato jo govoril poslanec Aleksander Dodič.
Važnejši jo bil govor poslanca Miloša Drago-viJSa, ki je med drugim izvajal sledeče: ;;G. dr. AngjelinoviČ je nastopil v svojih zahtevah po mojem mnenju popolnoma iskreno. Dr. AngjelinoviČ in njegovo delo sla brezhibna tako v narodnem pogledu kakor tudi v političnem, toda * •— je rekel — - to mora tudi dr. AngjelinoviČ sam priznali, da je bila zahteva vseli vlad in vseh režimov, posebno pu režima od G. januarja, pravilno delo, ki ureja notranjost države v korist naroda.e
Nalo je govoril Dragovič, kako komentirajo postopanje Angjelinoviča tuji listi, jn citira italijanski list »11 Kegimo fascisfa-, kateri jo v svoji številki od 31. jauuarja prinesel pod naslovom »Politična situacija v Jugoslaviji , da je jugoslovanska narodna skupščina začela z delom in da je ob priliki imenovanja članov skupščinskega finančnega odbora prišlo do prepirov, v katerih .so poslanci izrazili željo, da vlada vodi bolj natančno račun o njihovih predlogih. Razen tega je gotova skupina poslancev, med katerimi je tudi bivši jugoslovanski poslanik na Dunaju dr. AngjelinoviČ predložil vladi šliri interpelacijo.
Dr. AngjelinoviČ: Hvala vam, ker ste lo objavili.«
Dr. Dragovič nadaljuje: - V prvi interpelaciji se zahteva od pravosodnega ministrstva, da ukine cenzuro. V drugi so zahteva od notranjega ministra informacije o dijaških demonstracijah. V tretji interpelaciji protestira proti žitnemu monopolu. V četrti pa zahteva, da se dovoli svobodno akcijo sokolskim društvom.
Po tem govoru je vstal dr. AngjelinoviČ, ki je izjavil sledeče: Moram reagirati ua ta dva govora. Najprej na govor strokovnjaka dr. šurmina, ki je bil v odboru najprej za mišljenje, ki sem ga opravičil kot svoje mnenje. On je med tem pod vtisom besed in časopisov ter i>od vtisom besed g. poročevalca večine, kateri je na splošen način dokazoval, da se s tem oddvojeuiin mišljenjem pride v prepir oziroma v nasprotje z državnim edinstvom. On je pod vtisom tuli besed, du odbije od sebe težak suin, svoj jiodpis preklical. Gospodje jaz svojega pod-liisa ne bom nikdar umaknil, pu magari, če bi prišel v navzkriž z državnim edinstvom.
Dragovič: Tega vam nihče ne pripisuje!-Gospodje,- nadaljuje AngjelinoviČ, ;s tega mesta sploh ne bom protestiral jiroli takim insinu-ncljutii. Imenujem se AngjelinoviČ in jaz |ireko tega preidem. (io*pod kolega Dragovič je rekel, dn so moja vprašanja, a no interpelacije, objavljene v II Regimo fascista , iu s tem indirektno, a lahko rečeni direktno, mene obtožuje. Pravi, da je to objavljeno po moji krivdi.
>To ni točno, je rekel Dragovič.
AngjelinoviČ pa je nadaljeval: -....ali p« z mojim sodelovanjem. Meni je neznano in no jieni, Kako so ta vprašanja prišla v italijansko časopisje. Mi vemo, kaj ta vprašanja pomenijo. Jaz sein to vprašanje glede dijaških demonstracij Iznosel iu rekel, da trajajo demonstracije že dva meseca, narodna skupščina pu da o lem ni nič informirana. Iznesel sem tudi vprašanja o sokolski organizaciji, žitnem režimu in cenzuri.«
Nato je govoril dr. Todor Dodič In poslanec Marjanec.
I'o teli govorih je trgovinski minister dr. Kramer odgov oril na nekatere govore in predloge, ki so v leku diskusije jiadli v narodni skupščini, in pravi, da je dr. Šurmin predložil, da se § S spremeni v loliko, da mora člane gospodarskega sveta postavljali no vlada oziroma predsednik po zaslišanju ministrskega svela, ampak da bi jih imenovala vlada z ukazom Nj. V. kralja.
»Jaz mislim.; je rekel dr. AngjelinoviČ, :>da bi bila lo dobra ideja.
Dr. Kramer: :. Dr. šurmin jo dal konkreten predlog in v imenu kraljevske vlade moram izjaviti, da predlog sprejmem.':
Po teh govorih in po besedah dr. Kramerja je bila zaključena nadaljnja diskusija o vprašanju uzakonjonja gospodarskega sveta. Poloni so prešli na glasovanje glede načelnosti. Glasovalo se jo imenoma. Vsega skupaj je glasovalo 210 poslancev, in sicer 214 z da, in 2 z ne.
Po tem glasovanju jo predsednik otvoril de-bato o posameznostih. Poročevalec večino d.. Avra-movič je nalo prečila! paragraf za paragrafom novega zakona in skupščina jih jo sprejemala soglasno z vstajanjem in sedanjem.
Mraz in viharji
_ K»m, 11. febr. ž. V neapeljskem zalivu divji, si rasen vihar. Ladje plovejo z velikimi težavam:' iu zamudami. Danes je prispela v luko prekooee-auska ladja : Roma , ki je imela zadnja dva dneva ležko potovanje. Pred Gibraltarjem jo jo zajel strahovit vihar in je med potniki zavladala panika. Na ladji : Aquitania , ki je zašla pri otoku Kreti v vihar, je bil ubit neki mornar, več pa jo bilo težko ranjenih.
Budimpešta, 11. febr. ž. Zadnja dva dneva je padlo jio vsej Madjarski veliko snega. V nekaterih krajih ga je zapadlo čez meter. Promet jo zastal. Vlaki prihajajo z dve- do triurnimi zamudami. V Budimpešti jo včeraj snežilo vso popoldne in je bil mestni promel skoroda ustavljen. Okrog 2000 delavcev jo z velikimi napori odmetalo sneg iu vposlavilo pon0vno promet.
Zagreb, 12. febr. ž. Snoči jo odpoloval /. brzini vlakom škof Rafael Rodič v Belgrad, ki so je mudil v Zagrebu štiri dni, in ga je pri loj priliki prosil odbor za prihodnji evharistični kongres, da prevzame pokroviteljstvo nad romanjem, ker se bo ludi sam udeležil tega kongresa v Dublinu. .škof Rodič je pokroviteljstvo sjirejel. Rodič se jo vrnil v Belgrad zaradi proslave jubileju papeža Pija XI. ter se bo v prihodnjih dneh zojiol vrnil v Zagreb, da bo prisostvoval ožji konferenci opiskopala.
Lep uspeh slovenskega umetnika
Ljubljana, 12. februarja.
Ko je lani mladi slovenski umetnik Miha Maleš odhajal na Hrvatsko, dn tam renovira in z umetniškimi slikami opremi eno cerkev, smo to zabeležili z željo, da bi Maleš dcsegel velik uspeli. Ta res ni izostal in ugotoviti moremo, da si je Maleš s tem delom ustvaril velik sloves, tako med Slovenci kakor tudi med Hrvati. V februarski Mladiki" je priobčil naš uvaževani estet dr. Karel Do-bida zelo laskav članek o Malešu. zlasti o njegovem delu v cerkvi v Cirkveni, »Mladika« je pa tudi priobčila sliko iz cerkve v Cirkveni. Zagrebški Ju-,^rnji list«, ki ji' v umetnostnem oziru dobro informiran, pa poroča dne ti. februarja v večjem članku iz Bjelovarja o obnovi te cerkve. Članek se sklicuje med drugim na »Mladiko«, iz katere očitno navaja mnogo podatkov o življenju in umetniškem delu Mihe Maleša. Cirkvena, kjer je Maleš renoviral cerkev, je bila nekoč celo kraljevo svobodno mesto, seveda so njene pravice kmalu usahnile, vsekakor pa je ostala zgodovinsko važen kraj. Kakor je ^Slovenec« že napovedal, je Maleš upodobil v cerkvi vse znamenitejše hrvatske Matere božje. Izdelal je šest načrtov Marijinih slik za okna. ki so čez tri metre visoka. »Jutarnji list« priobčuje sliko Matere Božje iz zagrebških Kampnitih vrat, ene najznamenitejših hrvatskih Marijinih božjih poti. »Slike so izdelanp sicer v sodobnem duhu, vendar pa po izvirnih slikah teh Mater božjih. Za dekora-
cijo je uporabil Maleš pisano ljudsko oraamentiko z vezeninami dotičnih krajev, odkoder je podoba Marije. Okna so izdelana po vseh pravilih, ki predpisujejo svojstveni značaj slikanih oken.c
Sedaj dela Maleš načrte za stenske freske (Kraljica angelov, Marijino vnebovzetje itd.). Te freske so velike po 0 do 8 metrov. Preuredil bo tudi vso notranjost cerkve in renoviral vse oltarje ter napravil dva nova. Sedaj ima v delu novo obhajimo mizo. V načrtu ima tudi vse nove oltarne slike. Vsa cerkev je posvečena Mariji. Freske na stropu so že gotove in jih je umetnik izgotovil že lani. Te slike predstavljajo predpodobe Marije, kakor Ju-dito, Estero, Abigail itd. Letošnje poletje bo poslika! Se nadaljnje stene.
»Jutarnji list - pravi o delu Mihe Maleša: »Kar zob časa razdira iti kar je treba na novo ustvariti, izroči najboljšemu mojstru, ne pa posili mojstru, ki ti napravi delo brez vrednosti. Cerkev v Cirkveni je našla v Slovencu Mihi Malešu umetnika, ki bo v resnici ustvaril pravo umetnino naše dob e«. K temu laskavemu priznanju, ki irihaja s hrvatske strani, je treba Malešu v resnici e čestitati. Članek v »Jutarnjem listu« se konča s citatom iz članka v »Mladiki«: »Naši cerkveni sti-rešine morajo vedeti, da imamo tudi mi doma ljudi, ki znajo ua umetniški način izvršiti taka dela. Maleš je zavrgel moderna gesla in prstal s m svoj. povsem slovenski umetnik, ki je ziastel iz naše slovenske grude.«
jfc
Šefe hanovinskega sveta
Ljubljana, 12. februarja 1932.
(iospod ban je ob 9.15 otvoril dopoldansko sejo. Zapisnik je tiil odobren.
K vprašanju naših cest. o katerem so člani b. s. razpravljali obširno včeraj, je dodal vladni svetnik v p. g. Oton Detela še dve prošnji za kranjski okraj.
Regulacija Savinje
Potem ko je viš. fin. tajnik g. Božič prečital partijo 41 v proračunu tehničnega oddelka, t. j. o liidrotehničnih delih, se je razvila obširnejša debata o nujnosti regulacije Savinje.
G. Goričar Matija: Izredno važno je vprašanje vzdrževanja regulacije Savinje. Zadnje čase se je ta reka v tem pogledu zelo zanemarila in povzroča zaradi tega čedalje večjo škodo. — G. Piki Fran, posestnik in gostilničar v Gotovljah, je nadaljeval izvajanja g. Goričarja z očrtom razdiralnega dela neregulirane Savinje v njegovem okolišu. Tu je Savinja ob poplavah odnesla že več kilometrov nasipov. — Dr. G o r i č a n Alojz, župan in odvetnik v Celju, je podrobneje očrtal katastrofalne posledice, ki nastanejo v Celju in okolici zaradi nevzdr-ževanja regulacije Savinje v gornjem delu. V zadnjih letih se je struga Savinje poplitvila zaradi te-
ga skoro za 1 m. Ob vsaki povodnji reka ogroža lelje in kraje pod Celjem. Vsakokrat ocenijo škodo na več milijonov dinarjev. Regulacija Savinje je neodložljiva. Z deli bi začeli lahko že letos, čeprav je proračun za vsa dela predviden v znesku 26,000.000 Din. Prispevati bi morali država, banovina, občine iu interesenti za dokončno izvršitev vseh del Važno pa je, da se z deli prične čimprej. Interesirana je na tem vprašanju tudi železniška aprava, ki bi prispevala stroške za obnovo železniških mostov.
Pojasnilo načelnika ing. Krajca.
Načelnik tehničnega oddelka ing. Kraje je ■a izvajanja o posledicah neregulirane Savinje izjavil, da je tehničnemu oddelku dobro znano stanje Savinje in potreba regulacije te reke. Za vsa regulačna dela pri banovini pa je imel tehnični oddelek na razpolago le 315.000 Din. Tehnični oddelek je za nekatere reke izvršil načrte in pričel izvrševati potrebna dela, toda nadaljevati in dokončati jih ni mogel zaradi pomanjkanja sredstev. Posrečilo so je dobiti posebej le za regulacijo Drave 318.000 Din in so se s tem denarjem ta dela ludi dovršila. Sredi meseca februarja je pa že določen sestanek komisije za ogled Savinje na licu mesta. Po tem ogledu bo banska uprava takoj odposlala, zadevne načrte ministrstvu gradbe v odobren je, nakar se bodo vršila tudi posvetovanja o načinu financiranja teh del.
Regulacija Save, Mure in drugih rek
P f e i f a r Jožko, posestnik v Krškem, je nato opozoril tudi na potrebo regulacije Save in Krke, ki povzročita vsako leto na banovinskih cestah mnogo škode. Nato je prečital prošnjo krškega prebivalstva glede onečiščenja Save.
Načelnik ing. Kraje daje pojasnilo o regulaciji Save pri Kresnicah. Načrti so že izdelani, proračunski znesek je 1.5 niilj. Din. Banska uprava je že prosila gradbeno ministrstvo za odobritev načrtov in za primerno državno podporo, čemur pa za enkrat še ni bilo ugodeno. Ta regulacijska dela
se niso mogla izvršiti, ker ni bilo sredstev na razpolago.
Skuhala Franc, posestnik in župan v Križev-cih govori o regulaciji Mure.
Nsčelnik ing. Kraje odgovarja tole: Mura se regulira iz državnih sredstev. Dela se vrše v dveh pravcih. Prvi pas obsega tok reke do državne meje. Za ta dela je bilo lani votiranih 1.4 milj. Din, za tok v notranjost pa samo 600.000 Din. Ti zneski so seve nezadostni in zato se je gradbeno vodstvo obrnilo na zainteresirane občine, kjer pa ni bilo zadostnega odziva. Regulacijski načrti za Ščavnico pa so v delu in bodo do maja gotovi.
B a b n i k Valentin, župan na Glincah pri St. Vidu opozarja na regulacijo Save od Tacna do Sv. Jakoba.
Načelnik ing. Kraje pojasni, da so regulacijska •lela pri Tacnu že v teku.
Janžekovič Ivan. posestnik v Košakih opozarja na razpadanje nasipov ob Pesnici pri Mariboru.
Šolar Franc, posestnik v Zlatoličju govori podrobno o regulaciji Drave ua Ptujskem polju.
Kurent Alojzij, župnik v Leskovcu se pridružuje izvajanjem g. Pfeifarja.
Obersnel želi izvedeti, kaj se je napravilo za regulacijo rek v gornjem toku Save.
Načelnik ing. Kraje odgovarja, da načrti za regulacijo gornjega toka Save ne obstojajo, pač pa obstoja načrt za regulacijo Save pri Javorniku. Ministrstvu je bila odposlana prošnja za tozadevno podporo, vendnr banska uprava še nima rešPvo. Dokler so ne izvrši regulacija Save pri Javorniku, ni niti misliti na graditev mostu, ker bi ga prva povodenj odnesla.
Litrop prosi, naj so brez ozira na to, du mora skrbeti za reko Muro kot obmejno re*ko država* <iu podpora za regulacijo, kajti prebivalci se morajo zaradi poplave dostikrat celo izseliti.
Načelnik Kraje pravi, da se jc prepričal, da se regulacija Mure vrši tam, kjer jc najbolj potrebno. Plače delavcev so nizke, ker je treba gledati pač na to, da se izvrši čim več regulacij, del.
Na tozadevno vprašanje pravi podban dr. 1'irk-majer, da bo ptujski vodovod dobival vodo verjetno iz tamošnjih vrelcev, kar pa nc izključuje možnosti realizacije vodovoda s Pohorja v nekatere vasi Dravskega polja. Potrebno1 je, da vzamejo zadevo v roke lokalni faktorji, ki morajo preskrbeti polovico sredstev, nakar jih bo podprla država in banovina.
Viš. fin. tajnik Božič čita 42. part. tehničnega proračuna o raznih gradbenih izdatkih. Ta postavka znaša 1,390.000 Din. Načelnik ing. Kraje je pojasnil vse tri pozicije te partije. Navedel je poslopja, katera mora tehnični oddelek vzdrževati. To so banovinska poslopja in najeta zasebna ali državna poslopja. Podporo za vpostavitev železniških postaj dobe občine, ki s svojimi sredstvi ne morejo dovršiti novih postaj. Za sondaže, strokovne preglede in nepredvidene izdatke je določenih 250 lisoč dinarjev. Sondaže so zlasti potrebne pred pri-četkom novih gradenj.
Govorili so še razni gospodje in izražali svoje prošnje glede krajevnih potreb.
Na popoldanski seji pa je prišla na vrsto razprava o proračunu oddelka za socialno politiko in narodno zdravje.
Socialna politika in narodno zdravje
Popoldanska seja.
Ban jc otvoril popoldansko sejo ob pol 16, nakar jc delovodja dr. Scnekovič prečital zapisnik dopoldanske seje. Zapisnik je bil nato odobren.
Načelnrk oddelka za socialno politiko in narodno zdravje dr. D o 1 š a k je podal obširen referat oddelka za socialno politiko in narodno zdravje. V poročilu navada s-tanje naših bolnišnic, višino potreb, poroča o higienski akciji ter navaja potrebe bodočega proračuna. Drugi del poročila zavzema socialno politiko, v katerem navaja stanje brezposelnosti, osvetljuje akciio za zgradbo malih stanovanj, započeto po oblastnem odboru, ler druga pereča socialna vprašanja.
Veliki zameti na
Sušak, 11. febr.
Po včerajšnjem metežu se je ozračje davi umirilo, a popoldne je zopet pričelo mesti. V Gorskem Kotaru je mraza 10 stopinj. Včerajšnja burja je nanesla velike žamete. Na progi Zagrnb-Sušak leži pri Srpskih Moravicah okrog 60 cm snega. Med Šk Ijevim in Bakrom je razsajala strašna burja, ki je bila najhujša okrog Sv. Barbare. Tod je promet ua lokalni železnici z Bakrom bil včeraj ustavljen, davi pa zopet odprt
Zagreb, 11. febr.
Na splitski progi je včerajšnja bu.ja nanesla velike žamete. Pri Zrmanji so bili zameti do 1.20 metra visoki, dolgi pa kar po 20 metrov. Vlaki s svojimi plugi niso bili kos tem ogromnim sneženim masam. Zaradi tega je v Zrmanji obtičal zagrebški večerni b zovlak. Tam je tudi obtičal splitski osebni vlak. Zagrebški brzovlak se je moral vrniti v Zagreb, po splitski osebni vlak pa so poslali dva stroja, da bi vlak izvlekla iz žametov. Toda tudi ta dva stroja sta pri Malovanu obtičala v snegu. Ker je burja divjala vso noč, ni bilo mogoče misliti ne nn lešitev osebnega plaka ne na osvoboditev obeh strojev S tem je bil na vsej progi promet ustavljen. Davi je odšel iz Knimi na pomoč motorni snežni plug, ki pa je tudi obtičal blizu postaje Zrmanje. Po enournem napornem delu so motorni plug rešili, nakar sta bili rešeni tudi obe lokomotivi. Med Ogulinom in Ru-dopoljem je podrugi meter snega, žametov pa Iu ni.
V	Sisku je zapadlo en nieler snega.
Vinkovci, 11. febr.
Vsa slavonska ravan je pokrita z debelim snegom. Ponekod so tudi globoki zameti, vsled česar je promet z vozmi nemogoč. Vlaki imajo velike zamude. Na progi Senta-Bečkerek sta trčila dva vlaka.
Sarajevo, 11. febr.
V	Sarajevu je padlo pol metra snega. Vlaki imajo zamude. Promet na cesti Sarajevo-Višegrad
| in Sarajevo-Mostar je zaprt. V hribovitih krajih Bosne jo nad en meter snega, po dolinah pa nad pol metra. Za promet so nevarni številni zameti.
Zameti tudi v naših hribih
Sv. Rupert nad Laškim, 11. februarja.
Ponoči 9. februarja in celi 10. februar je divjala tukaj snežena burja; snega jc padlo do 1 m; ne-številni zameti pa imajo enežene kupe do 2 in še več metrov visocine. Pri tem je pritiskal hud mraz do —11 stopinj. Vse poti in ceste so v hribih tako zametene, da je vsak promet izključen. Šole praznujejo, ker noben otrok ne upa v visoki sneg. — ; Mrzli sever je podil snežinke s tako silo, da so vsa ! podstrešja, kjer imajo strehe iz opeke, polna snega; samo slamnate strehe so odbile sneženi naval.
Požar na pepelnico
Ribnica, 11. februarja.
Na pepelnico ob pol 5 zjutraj nas je zbudila sirena tovarne. Vsa dolina je bila rdeče ožarjena, ko je gorela hiša Matije Drobnica, po domače Kališčarjevega. Ljudje so takoj prihiteli, da bi rešili, kar je bilo moč. A bilo je prepozno, ker napol zidana hiša je bila namah vsa v plnmenih. Gospodar in žena sta si rešila golo življenje. Pri njih pa je stanoval z družino Franc Gorše, katerega jo doletela ista usoda. V mrzlem sneženem jutru so ljudje begali okoli v samih spodnjih oblekah, obupani do skrajnosti.
Marljivi gospodar si je bil s trdim delom pred letom postavil zunaj trga lično hišico, danes pa zre na kup razvalin. Ogenj je nastal na dosedaj šo nc-; pojasnjen način. Govori se, da najbrž radi pepela, Ui i «o ga shranjevali nekje za hišo. Rešili pa so hišo i komaj štiri metre oddaljenega Janeza Zrnela. Za-! slugo za to imajo gasilci iz Goričevasi, ki so stopili I s svojo inotorko takoj v akcijo. K sreči jc imel Zrnel poln vodnjak vode in to jc pripomoglo, da ni
Z devetimi križi čil in čvrst
Maribor, 12. februarja.
Gospod Valentin Sckliffer, posestnik in bivši dolgoletni župan sosednje občine Krčevina pri Mariboru, obhaja jutri, v soboto 13. februarja, svoj 90. rojstni dan. Hojen je bil jubilant 13. februarja 1,843 v Feldbachu na Štajerskem. Vojake je služil celih 12 lel v avstrijski armadi. Udeležil se jo znane bilke pri Kraljevem Gradcu in ve pripo
vedovati razne zanimive epizode iz tiste dobe. Ko je zadostil vojaški službi, je dobil službo pri južni železnici in tam služil celih 32 let pri prometu. Kot železniški nadsprevodnik je stopil v pokoj in ee posvetil javnemu življenju ter si v Krčevini vzorno uredil svoje gospodarstvo, katero jo kupil 1. 1877 Leta 1878 je bil Schšiffer prvokrat izvoljen v krče-vinski občinski odbor in je nato 17 let županova! tej lepi okoliški občini. Dolga leta je bil tudi član okrajnega zastopa v Mariboru. Zavzemal je tudi razna druga odlična mesta: v šolskem odboru občine in okraja, sodni izvedenec itd.
Dasiravno Nemec po rodu, vendar se je mož kmalu prilagodil našim slovenskim krajem ter ga lahko mirne duše štejemo med lojalne Nemce. G. Schiiffer šc tudi danes uživa veliko zaupanje med občani in v okolici, kar dokazuje, da ga je občina Krčevina imenovala pred dvema letoma za častnega občana. Schiiffer nosi tudi več drugih visokih odlikovanj. Dasiravno ima mož že devet križev, vendar je še razmeroma čvrst in čil in še pride tudi večkrat peš v Maribor. V soboto priredi občinski odbor krčevinski slavljencu, dolgoletnemu županu, posebno slovesnost. V nedelio, 14. februarja, pa se zberejo slavljenčevi sorodniki in prijatelji v baziliki Matere Milosti, kjer bo ob 10 služba božja zn srečo stnvljenca. Sodelujejo razna društva. Tudi naše čestitke!
Brer'V
Znano je, da obstoji akcija nn napravo novih bronastih zvonov v Marijinem svePšcu. Dosrdai «o se razposlale samo pismene prošnje in ni bil se nihče pooblaščen osebno pobirati pris"evke v la namen. Da se ne obdo vrSMe k-dte -Icr b>>, rpoznr-jamo ljudstvo, naj ne naseda raznim elementom, k bodo pori pretvezo da pob'rajo za zvonove, col u-fali in pobirali denar morda s pon r^jminv dokumenti in to zlasti po Dolenjskem in štajersk m — Čuli smo. da ie pred kr.Mkim Tujsko-promotnn društvo dobilo obvestilo od ljubljanske direkcije drž. žcleznic, da na osnovi tozadevne n iredbc ne more dovoljevati dvojnih nazivov prstni in pos>lxjn'iš\ pač pa le v primerih, ko jc radi razlikovanja civkn glasečih se postajnih nazivov dvoien naziv pogreben. Vložila se je namreč prošnja in to na vs«strar-sko pobudo in zaMevo. naj bi se po»tnja'iš?p imenovalo O t o č e - B re z j c. Pričakovali smo. da *c bo železniška direkcija kolikor toPko oz'rn'o na stotisoče romarjev (ca 200 000 letno), da bi spr je!n naprošen naziv. Toliko v vednost vsetn. ki so to akcijo podpirali. Prav bi bilo, da napravijo mero-dajn faktorji nadallne potrebne kernke ter urg rajo v lem oziru nn višji inštanci. — Ko Uvod v pr d-prirave za veliko sidiarsko in vrtnarsko razstavo, ki se bo vršila aimisla oz. septembra meseca na Brezjah, se bo vršilo to nedeljo popoldne prav zanimivo predavanje. Predaval bo g. Lovše.
danes tudi on na ccsti. Hiša in premičnine so bile zavarovane, a kaj ko po navadi zavarovalnina ne krije škode, ki jo prizadeti utrpijo. Pri tej priliki, ko so prizadeli vredni obžalovanja in nujne pomoči, se pn le dobi jo pri nas vedno tudi jeziki, ki naj-žaloslnejšo priliko uporabijo za neumestne šale. Tako se je tudi v tem slučaju nek Ribničan iz okolice izrazil, ko jo šel zjutraj od doma: »Danes, ko jc pepelnica, pa tržanje kurijo, da bodo imeli gospod dovolj pepela, da jim ga potresejo na glavo.-Knj hočemo, Inki so naši Ribničanjc, dn vse v šalo obrnejo.
Fran Šuklje:
Cesar Franc Jožef I.
(Dalje.)
Naravno, da je z razpustom državnega zbora bilo obenem uničeno celo njegovo delo, dokončani načrt ustave. Obenem pa se je razglasila od 4. marca datirana oktroirana ustava. Ta je bila sicer zgrajena na dokaj svobodoljubni podlagi, toda kaj zalo. saj je imela ostati vedno le na potrpežljivem papirju ter nikoli ne stopiti v praktično življenje.
Kako se je upravičeval ta ustavni udar? S to pretvezo, da je ustavodajni državni zbor svoje dni bi! dobil nalogo, izdelati načrt le za avstrijske dežele, ne pa za Ogrsko in njene pritikline. Oktroirana ustava pa naj velja za celo državo, nc iz-vzemši Ogrske.
A z Ogrsko ui šlo lako gladko! Sicer sla maršal W i n d i s c h g r ti t z in J c 1 a č i č sprva naglo prodirala na Ogrskem, zmagala v manjših bitkah, ■:elo Budimpešto zasedla, toda naenkrat se je sreča obrnila, VVindischgr&tz, sicer osebno hraber, se nikakor ni izkazal kot strateg in kmalu je cesarska vojska se morala umikati ter celo l'ui;mpešto izprazniti. Na Windischgratzovo vojskovanje je vplivalo tudi njegovo prijateljsko razmerje do ogrskih magnatov, ki se večinoma uiso oklenili Kosstitho-vega rndikalizma. Stari knez Windiscligriitz ni nameraval biti zgolj vojak, temveč zasledovati je hotel tudi svoje politične namene, kateri so pa bili čestokrat v jasnem protislovju z onimi njegovega svaka, tedaj vsemogočnega Feliksa Schvvarzenber-ga. \Vindischgrfitz je nameraval nadvlado v državi zopet priboriti p 1 e m e n i t a š e m , dočim je Sclnvarzenberg, dasi sam potomec prve plemenita-Ške rodbine javno in jasno nnglašal duševno nezmožnost avstrijske aristokracije. In zgodilo se ie.
kar bi šest mesecev preje vsakdo bil proglasil za izključeno: proslavljeni »rešitelj« prestola, feld-maršal knez VVindisehgriitz, nekaj mesecev opremljen z diktatorsko oblastjo, je bil že 12. aprila 1849 odstavljen od poveljništva na Ogrskem.
Veliko nezadovoljstva med graničarskimi polki, ki so formirali zelo izdaten del avstrijske vojske ter kar oboževali svojega voditelja bana J e -lačiča, povzročilo je dejstvo, da se je nasledni-štvo v vrhovnem vodstvu cesarske armade poverilo Virtemberžanu baronu VV e 1 d e n u. Preveč jc bilo Slovana v hrvatskem banu in ognjeviti graničar je užival preveliko popularnost, da bi mu mogel svoje zaupanje poveriti nemško misleči mladi cesar.
Toda tudi W e 1 <1 e n ni mogel ustaviti zmago-nosnega pokreta revolucijonarne ogrske vojske in niti sijajno italijanske zmage 83 letnega maršala Kadeč, k eg a niso mogle zajeziti ogrske poplave. Vočigled grozeče ogrske nevarnosti ni preostajalo cesarju Francu Jožefu nič drugega, nego da je navzlic svojemu ponosu in samoljubju moral zaprositi ruskega carja pomoči proti ogrskim puntarjem. In Nikolaj i. se kar nič ni branil, odzvati sc temu pozivu. Svojo armado je imel pripravljeno, brez obotavljanja je zaukazai maršalu P a s k i e v i č u, da je s 150.000 možmi udri nn Ogrsko.
Takemu nasprotniku seveda Ogrska niti od daleč ni bila kos, tem manj ker je z zapada pritisnil nnjzmožnejši, obenem pa najkrutejši izmed Radeo kyjevih generalov, glasoviti baron Haynnu. Daljša obramba proti taki premoči ni bila mogoč«. Avstrijcem se Madjari niso marali udati, tako se jc Artur G S r g e y pri V i 1 a g o s u 13. avg. 1849 predal brezpogojno Rusom. Z njim še okoli 30.000 mož, ostanek madjarske uporne armade. Še pred kapitulacijo je ogrski »gouverner« Lajoš K o s s u t h zbežal preko Dunava pod turško oblast, toda ogrske kronske insignije, med njimi posvečeno krono sv Štefana je zakopal še na ogrskem ozemlju pri Or-Sovi. In tu ne smemo pozabili, dn je nn Ogrskem
bil pripoznan kraljem le oni. ki je bil kronan s to »sveto« krono!
Postojmo sedaj za trenutek! Ogrska vojska se jo udala Rusom in kapitulacija pri Vilagosu se jo izvršila. Zmagovalci so bili Rusi in maršal Paskie-vič je mogel po vsej pravici brjojnviti svojemu čaru: »Vi sto zmagali. Ogrska leži pred Vašimi nogami in vojne je konec! Toda Rus je bil le zavez nik avstrijskega cesarja, ujetnikov nt mogel obdržati. izročiti jih je moral njihovemu vladarju!
H a v n a u je prejel neomejeno oblast nad Ogrsko, že ko jc prevzel poveljništvo na Ogrskem. Mož menda ni bil prav pri zdravi pameti. Po svojem izviru je bil nezakonski sin hesenskegn vkurflirsla in baronice Lindenthal; vstopi vsi v avstrijsko armado je sčasoma poslal general in korni poveljnik, navzlic temu, da je vsled svojega divjega temperamenta je imel vedno hude praske s svojimi višjimi. Na italijanskem bojišču jc zaslovel po kruti energiji, s katero si je osvojil uporno meslo Ure-šijo. Grozna usoda cvetoče Brešije mu jc pridobila naslov »brešijanski tiger-. Sedaj je kar besnel jeze, ker se Ogri niso uda II njemu nego osovraženim Rusom. Pred vojni sod jc postavil ujete ogrske generale in Častnike in zopet so se ponovili na ogrski zemlji krvavi prizori, kakor so se 1. 1087. odigrali pod cesarjem Leopoldom I. in njegovimi krvoločnimi generali a In Caraffn. 9. oktobra 1849 je bilo po vojnem sodu v Arndu obešenih 13 ogrskih generalov! »Mučeniki iz Aradal« Zadnji izmed obešencev, rodom pravoslavni Srb, general D n m -jan 16, je stopil hladnokrvno pod vešala z dovtl-pom na ustih: »Čudno, danes sem zadnji pred smrtjo, ko sem vendar bil vajen biti prvi k
A 110 dovolj! Od 175 ujetih ogrskih častnikov je bilo 281 na smrt obsojenih. Istina je, da so bili vsi pomlloščenl. toda zapadli so ječi, prisodilo se jim Je do 20 let težko ječet A tudi ostalim oficirjem se ni prizanašalo.
Tudi prvi predsednik ustavnega ministrstva
j grot Lajos Batthyany jo bil 6. okt. 1849 v Budimpešti usmrčen, navzlic temu, da niti obtožnica i mu ni mogla očitati nobenega kaznjivega dejanja, i \i čudo tedaj, da se je javno mnenje po celi Evropi j zgražalo nad takimi grozodejstvi!
Nastane vprašanje, kaj pa 19 letni cesar? Saj je mladina vedno lažje pristopna človeškemu usmi-i ljenju, zakaj tedaj ni on zabranil živinskemu H a y-j n a u . da je zadošča) sadističnemu svojemu nagotii; i ter s svojim krutim divjanjem pred vsem svetom j omadeževal avstrijskega vladarja? Suho dejstvo jc, i da je pri posvetovanju, ali se naj potrdijo krvave j razsodbe vojaških sodišč, Franc Jožef osebno pri-i trdil mnenju svojega političnega vzgojitelja kneza ! Feliksa S c h w a r z e n b e r ga, češ neizprosna
1 strogost je na Ogrskem absolutno potrebna. Po j svoji naravi jo liil Franc Jožef trd, ni se zavedal j lepih besed, ki jih jc izustil sam veliki Napoleon:
II ) a quelque cliose qui vant niieux cjuc hair. e' est pardonner!« »Je neka stvar, ki več vredi nego sovražiti, to je odpuščati!«
Kak položaj za cesarskega mladeniča 1. 1850.! Po hudih bojih jc habsburška dinastija, katero so malo prej žc metali med mrtvece, ukrotila vstajo na Dunaju, premagala uporne Italijano in njih zaveznika piemonteškegn kralja, končno v krvi zadu Sila ogrsko revolucijo. Silno je vzrastel mednarodni ugled avstrijske monarhije. Sedaj jo bil trenotek, ko bi uvideven vladar mogel obnovili staro državo ter jo postaviti na naravno podlago, osigurati bodočnost vladarske hiše. A spoznati je trebalo dejanski položaj, da se je v novi dobi Avstrija dala vladati lo s federalizmom. Pot je bila prosta, nobene ovire ni bilo z nobeno strani, avstrijsko vprašanje, problem donavskih združenih držav se bi dal rešiti brez težav in odporov. Toda Franc Jožef je bil nepristopen zahtevam zgodovinske realnosti ter je rajši sanjaril o veličini svojih prednikov, ki j so kakor Karel V. (1519—1550) gospodarili na I Nemškem in v Italiji!
Maribor
Ljubljana
Kako ie bito lani na trgu
Ljubljana, 12. februarja.
Ljubljanskemu trgu pripisujejo nekateri manjšo važnost glede gibanja cen živilom, drugi pa ve jo, kakor pa to v resnici zasluži... Res je, da je ljubljanski irg konzumno zelo močan in da morejo okoliški kmetje na njem prodali skoraj vse svoje poljske pridelke, če ni prehude konkurence i i oddaljenejših krajev, Vendar pa je nedvomno, da ljubljanski trg sam nc more vplivati na cene '.vini, ki se pač ravnajo po svetovnem trgu. Zanimive so zaradi tega ugotovitve, ki jih je napravilo tržno nadzorstvo v svojem letnem poročilu za 1. 1931.
Poročilo najprej ugotavlja, da je bil lani ljubljanski trg izjemno dobro založen, ker so pač kmetje bili prisiljeni prodajati svo:e pridelke v še večjih množinah, pa ludi prometne razmere so se znatno zboljšale, zlasti zaradi avtobusov. Poročilo samozavestno ugotavlja, da je lani Ljubljana po cenah in kvaliteti živil prednjačila vsem drugim mestom v državi. No, k tej trditvi bi se dale napraviti tudi kakšne kritične opazke.
Ljubljanski živilski trg je poslal premajhen in je bilo pravilno, da se je živilski trg povečal tudi na Cankarjevo nabrež'e do Ribjega trga, na del Sv. Petra nasipa in na prostor pred Jugoslovansko tiskarno. Tržni dnevi so bili seveda najbolj živahui v prvih polovicah mesecev. Tržno nadzorstvo je sialno vršilo oglede prodajalen in obratov z živili in je izvedlo več širokopoteznih kontrol.
Ugotoviti je treba, da so bile cene najbolj primerne tistim živilom, ki jih kmet direktno do-važa sam na trg. Zalo je bilo naoravljenih mnogo poskusov, da se prekupci po možnosti izločijo.
Sadje.
Lani je bilo malo domačih če.ipelj na trgu, Med tem ko so jih imeli v Zag-cbu naših dovolj. Kmet je raje prodal češplje prekupcu. kakor da bi v Ljubljani na irgu iztržil sam zanje več. Malo
Krm'te strada:očc ptice!
Debela snežena plast, ki je zadnje dni pokrila naša polja, vrtove, ceste in dvorišča, je odvzela našim ljubkim pticam sleherno možnost, poiskali si vsaj nekoliko skromnega živeža. Vse premruženc in sestradane se potikajo |>o zasneženih krajih, obsojeno v strašno smrt vsled mraza in gladu.
Dobri ljudje! Sponmite se v teh dneh svojih malih prijateljic, ki so vam od rane pomladi do pozne jeseni jasnih; vaše žalostne ure s svojim ljubkim petjem! Skrbni gospodarji! Bodite hvaležni njim. ki vam leto za letom varujejo vaša polja in vrtove pred škodljivim mrčesom! Izk-žite jim svojo hvaležnost s leni, da jih sedaj rešite gladu iu smrti!
Vaše mize -o često polne drobtinic, ki jih za-vržeto v smeti; dajte jih stradajočim pticam! Ko sedite v toplih sobah iu opazujete skozi zamrzlc šipe hladno zimsko naravo in vidite na stotine stra-dajočih, žrtvujle majhen dur revicain, ki vam bodo n svojo hvaležnostjo bogato povrnilo vašo maji(|o Irtev !
Usmiljeni ljudje! Ne puščajte krmilnih bisic .praznih, niti ne polnite jih z odpadki, katerih ptice ne morejo použiti. Ne puščajte v krmilnih hišicah raznega papirja, ker ga veter maje iu s leni odganja ptici. Kjer ni krmilnih hišic, ostivljajto hrano nu mestih, kjer ni snega in so zato pticam dostopna.
Ljudje, Imejte sočutje z njimi, ki stradajo in od gladu In mraza umirajo.
ftloveutko drnltvo za varstvo živali v Ljubljani.
Ka' ho danes
Diama: Vzrok.« Red B.
Opira: Carmen,« Red E, Gostuje gospa An-Cica Mitrovič iz Zagreba.
Kino Kodeljevo: Ob 8 zvočni kolorirani film >20.0o0 milj pod mor jem .
Ljudski kino Vif-Glincc: Ob 8 Sim Madatne Saiis Gene .
Nočno službo imajo lekarre: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesla 78 in
mr. Hočevar, Celovška cesta 34 (Ljubljana VIL). *
0 Družba sv. Vinceneija Pavelskega v Ljubljani. Ljubljanske Vincencijeve konference praznujejo družbeni praznik (prva r>ostiia nedelja) prihodnjo nedeljo, t. .i. 14. t. m. Ob zjutraj bo v marijaniški kapeli sv. maša; popoldne bo po lita-nijah ob pol t v Marijanišču občno zborovanje. Vsi delavni člani konferenc se nujno vabijo, da se sv. maše in zborovanj jTohiošlevilno udeleže. Iskreno so povabljeni tudi dobrotniki in prijatelji Vincencijeve družbe!
© Izpreniemba posesti. Kakor cujemo iz zanesljivih virov je nekdanje Tomažičevo posestvo
Kulturn* obzornik
»MLADIKA« ZA FEBRUAR
prinaša članek Franceta Sleleta o slovenski akropoli. Prol. Jože Plečnik je napravil načrt, po katerem bi se ljubljanski grad preuredil v muzej itd., tako da bi tvoril slovensko akropolo. O tem načrtu piše izčrpno dr. Stole ter jiojasnjujo namen arhitekta tudi z risbami.
O mesojedih in rastlinojedih piše dr. Janez Plečnik, o prepadih Pavel Kunaver. Franjo ČiČek nudaljuje .-voj članek o PoSteli na Pohorju.
V ilustrativnem pogledu je zvezek posvečen slikarju Mihi Malesu, o katerem piše dr. Karel Dubida zanimivo studijo.
Pesi m je prispeval Janez Pucelj In Tine De-heljak je objavil prevod pesnitve Kochanovvskega: '<" vsi, ki vladate...
Poleg nadaljevanj (Bevk: Veliki Tomaž, Tim-morinan-: Triptiliou o sv. Treh kraljih. Minclov: Ivo so hrasti šumeli) vsebuje leposlovni del pri-spevke Mare llusove: Beli teloh in Viktorja Smole ja: Pred cerkvijo — Ča9 se je ustavil.
Begalo in peslro je kakor vselej drobnejše poučno in zabavno Čtivo.
Mladika se čezdalje bolj razvija v reprezentativen list, ki hoče slovenski družini nudili v čim preprostejši in razumljivi obliki vse, kar je važnega za napredek kulture. Ponosni smemo in mo-ramo bili na Mladiko ; list zasluži, da ga vsak Slovenec naroči.
»VIGRED« ZA FEBRUAR objavlja Lonec povesti Narteja Vclikoiije: Tončka. — .f. K. piše v aforistični obliki o veri in o pri-•navijetiosU. — Sledi članek o ženi v komunistični
je bilo tudi domačega grozdja, razen belokrajn-skega in nekaj štajerskega, čeprav bi kmetje za grozdje več iztržili kakor pa za vino. Agilne kmetijske zadruge bi bilo tukaj na mestu. Oslalega sadja je bilo dovolj, razen zgodnjega, kakor breskev in marelic, kar je pač povzročila neugodna pomlad.
Zelenjave in soCivje
ie Ljubljana dobivala po večini iz domačih krajev, le malo iz južnih. Poljski pridelki so imeli zaradi poletne suše še precej primerno ceno, razen fižola. Jajc jc bilo na trgu ogromna množina, ker jc bil šibek izvoz, Spomladi je bilo zaradi suše malo gob, jeseni pa ogromno.
Kruhu je dotočila cene oblast in tržno nadzorstvo jc pazilo, da se je kruh prodajal točno po tej ceni in določeni kvaliteti.
O vprašanju cene mesu so naši bralci dobro poučeni. Končno se je le posrečilo, da so mesarji znižali cene na primerno višino.
Rib in rakov je bilo lani na trgu malo, čemur jc pač kriv sistem zakupov vod. Rakov iz domačih krajev žal sploh ni bilo. Tudi cene morskim ribam so bile zelo visoke.
Mleko in mlečni izdelki so bili lani zaradi stroge kontrole znatno boljše kvaliletc kakor prejšnja lela. 2eleti bi bilo, da bi tržno nadzorstvo gledalo na to, da se izključijo pri dobavi mleka Ljubljani vsi prekupčevalci z mlekom, ki poberejo največji dobiček.
Lani je ljubljansko tržno nadzorstvo pobralo 216.000 Din iržnine, 109.000 Din prostornine in 16C0 Din glob, skupno torei 328.000 Din, Tržno nadzorstvo jc pregledalo 1805 vzorcev živil, od katerih ie bilo 429 neprimernih. Lani jc bilo na trgu zaplenjenega 16 litrov mleka, 17 in pol kg masla in smetane, 29 kosov peciva, 30 kg kislega zelja, 97 kg sadja, 12 kg karfijol, 50 kg klobas, 53 rakov samic, 13 neprimernih mlečnih posod, 77 kg rib, 2 divja zajca in 31 kg gob.
KINO KODE L) EVO Tclef 31-62
Nocoj ob 8., jutri ob'/?6. iu 8., v pondeljek ob 8. zvočni kolorirani film
20.000 mili pod morjem
Vstopnina samo Din s, G. 5 in 4.
obstoječe iz hišo st. 7 in 9 na Duuujski cesti ter ob še treh ulicah ležečega vrtu kupil g. ing. Dukič od dosedanjega lastnika trgovca g. Zalte. Poslednji si je obdržal primerno veliko stavbišče ua vogalu Dunajske cesto iu Puharjeve ulice, na katerem namerava pozneje ob regulaciji Dunajske ceste zgradili za sebe trgovsko hišo. Kupnimi za ves kom-pleks nikakor ni bila pretirana, katere pa iz poslovnih ozirov ne objavimo. — S tem poslom v zvozi, je g. ing. Dukič kupil tudi od knjigoveza g. Turka temu lastno tretjino hiše št. 5 na Dunajski cesli; kupil bi bil tudi od ostalih dveh lastnikov, vendar ta dva Se nista voljna prodati. Podle-Ije inž. Dukiča namerava na vogalu Gajeve in Dunajske ceste zgraditi ob regulaciji obeh cest večnadstropno stavbo
0 Veliki plakati, nalepljeni po Ljubljaui, naznanjajo, da se bo v rili v petek 10. februarja v uiiionski dvorani drugi simfonični koncert opernega orkestra v letošnji sezoni. Gledališka uprava žo drugo sezono prireja simfonične konce r"* z ubranim sporedom. Glavni Korpus simfoničnega orkestra je naš izvrstni in zelo produktivni operni orkester, pomagata mu v godalih Orkestralno društvo Glasbeno Matice in gojenci Držnvuegn kon-servatorija. Koncertni program, ki je prvovrsten, je naštudiral ravnatelj g. Polič. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
• i Lutkarski odsek sCeskoslovenskč Olice v Ljubljani« bo priredil julri ob 10 v Narodnem domu jiredstavo. Igrala so bo »Naša pravljica«, katera bo nudila v krasni in |)Opo!noin:i novi inscenaciji otrokom prijeten pouk in obenem zabavo. Vabimo Marše, da tudi pridejo z otroki pogledat.
O Podriižnira pekovskih pomočnikov v Ljubljani ima v nedeljo. 11. Iebruarja t. L, ob pol 10 dopoldne v mali dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom, članstvo se naproša, da se polnoštevilno in točno udeleži občnega zbo u.
0 Tramvaj pomaga, če je avto v zadregi. Nekaj komičnega, nekaj skoro neverjetnega se j" pripetilo včeraj opoldne na Starem Irgu. Pc Sta em trgu je priropotal ledaj ogromni poštni avbtnobil. Avtobus se je s težavo rinil po ulici, naenkrat pa Je pred Trdinovo trgovino obstal. Pa to ne zaradi snega, ki je bil na Starem trgu že skidan tenmf zaradi defekta, kar pri takem vozilu ni liič čudnega. Šofer nikakor ni mogel pognati motorja. Kar pa je najhujše, je bilo lo, da se je avtobus ustavil
Rusiji. — Matko Krevh nadaljuje svojo novelo: Pastir. — Venceslav Winkler jc priobčil »Večerno pesem . — Pepca D. prispeva zanimivo »resnično pravljico o gospe Mariji, ki jo dobro poznajo naše gospodinje po njenih kuharskih receptih. —- O socialnem delu holandske žene pišo Gerra van den Boogaard. — Fraajo Neubai«/ je zastopan s pesmijo »Nevesti . Anton Jeglič liiše o posmrtnin-skem zavarovanju »Karitas . — Nadaljuje se novela M. Herberta: Ljubljen biti... Ha. piše o cerkveni obleki in cerkvenem perilu. — Nazadnje objavlja • Vigred- še članek o naši tovarniški in ročni delavki. — Pod zaglavjein Naši pomenkk nadaljuje gospa Selma svojo rubriko odgovorov nu vprašanja Vigreduic, gospodinjskim vprašanjem je posvečen kotiček »Naš Rožni dom pozimi' , zaglavji »Doma in drugod ter Dobre knjige zaključujeta zvezek.
»BOGOLJUB« ZA FEBRUAR
prinaša na uvodnem mestu pismo lnvantmskegn škofa dr. Andreja Karlina Bogoljubu- za 30letni jubilej. Desetletnici kronanja Nj. svetosti papeža Pija XI. jo posvečen pretežni del le številke, jirav v smislu škofovega voščila. Dr. Fr. Jaklič piše pod naslovom Skala, ki se ne bo zrušila , dr. Aleš Ušeničnik: Pij XI. za delavce-- (o okrožnici Herum novarum ), p. Mavricij Teraš■ Kako živi in kaj dela sv. Oče — J. Kalmi predlaga: . Vezilo za god Očetu«.
Gregor Mali je prispeval pesem: Moja radost — Vital Vodušek piše o sveti daritvi — L, Golobič pa razmišljanja vredno - Klasje .
J. Langerholza delo »Pri Mariji sc nadaljuje v kotičku »Na Marijinih potih , pod zaglavjein \a cilju- se nadaljuje povest Franca Weiserju v j>re-vodu J. Jagodica: »Luč z gora (Iz življenja mladega fanta). — Pestra in bogata kakor vedno je rubrika »Iz živlienia cerkve, in on ..Po Mariji k Jezusu«,
LI Jubilej uglednega mariborskega obrtnika. 25-letnico obrii prestavlja le dni znani mariborski obrtnik g. Franc Hohujec, častni predsednik mariborsko mesarske zadruge, dolgoleten član občinskega svelu, član zbornice TOI ter odličen predstavnik in pubornik interesov obrtniškega slami. To dni mu jo izročila mesarska zadruga kol priznanje /.a njegove zasluge častno diplomo. G. Ilohnjee si jo /, lastnim in težkim delom ustvaril tekom obstoja svojo obrli lopo življensko eksistenco ter so udol-stvovnl tudi v javnem življenju, Solklnost, razsodnost in. poštenost sla mu stekli v javnem kakor ludi v privatnem življenju mnogo priznanju in prijateljstva. Želimo, da bi v enako srečnih okoliščinah <<v-čakal šo 50-iutnlco svojega udejstvovanja v obrtniškem in javnem življenju ter mu k 25-lolniei iskreno časlitamo.
□	lO-lolnim Katoliške ointadiue. K jutrašnji proslavi 10-leluice Katoliške omladiiie v Mariboru se zbirajo vsa društva ob četrt na 8 zjutraj na samostanskem hodniku, odkoder gredo z zastavami v cerkev ler počakajo provzvišeliega škofa dr. And-p-ju Karlina, ki opravi zahvalno sv. opravilo radi odsotnosti pomožnega škofa dr. Tomažiča. — Prosimo za točno in številno udeležbo 1 Vse drugo se. vrši po žo objavljenem sporedu, samo nocojšnja bakljada in sprevod po mestu mora žal radi vremenskih nc-prilik odpasli.
□	Pereče komunalne zadeve pred občinskim svetom. Dnevni red prihodnje občinske seje, ki se bo vršila dne 18. t. m., vsebuje obravnavanje nekaterih važnih komunalnih zadev, ki bodo zanimale vso javnost. Tako se bodo oddajala dela in vožnje za leto 1932, razpravljalo se bo o odstejm prostorov kina Apolo narodnemu gledališču, proSnja Splošne delavske zveze, da se ustanovi za občinske delavce poseben pokojninski fond, vprašanje brezplačnih -službenih legitimacij za avtobusne vožnje, gradba javnega stranišča pred kolodvorom, zaposlitev brezposelnih pri gradnji ceste na Kalva-rijo, popravljanje cest v mestu in kanalizaciji za-padnega dela mesta ob Ljudskem vrtu, subvencija za ustanovitev poslovalnic Zavoda za pospeševanje obrti zbornico TOI. Dalje jc napravilo društvo hišnih posestnikov vlogo, da se mestno prebivalstvo oprosti ljudskega dela, oziroma odkupnine za ku-luk, mariborski lesni trgovci 60 zaprosili za .''.nižanje davščine na blagovni promet za les, Tusko-prometna zveza pa je vložila prošnjo za izjavo o krajevni potrebi za koncesijo knjigarne. Kot eno najvažnejših bo na sporedu tudi vprašanje preureditve mestnega kopališča. Dnevni red je v splošnem zelo obširen ter obsega nič manj kot 150 točk.
□	Opozorilo davkoplačevalcem. Mariborska davčna uprava razgisša' Davkoplačevalci, ki še niso poravnali dospelih davkov za prvo Četrtletje 1932, se opozarjajo, da poteče skrajni rok za plačilo dne 15. iebruarja. Po tem roku se bode proti zamudnikom takci uvedlo izvršilno postopanje.
□	Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden lekarna Alojzija Siraka Pri Angel-varuhu- na Aleksandrovi cesti 33.
O Dijaška mladina nastopi. Glasbeno dru-šitvo na tukajšnji klasični gimnaziji, ki ga vodijo sami študentje, priredi v sredo dne 17. t. m. v veliki kazinski dvorani akademijo s pričetkom ob 20.
sredi ccste ua tramvajski progi, tako da niso mogli naprej ue vozovi in ne tramvaji. Tedaj se je tramvaj usmilil ubogega avtomobila. Z debelo verigo ? i postili in tramvajski uslužbenci privezali avtomobil mi tramvaj, ki je res pogumno zvlekel avtomobil dalje. Prav do garaže pa tramvaj seveda avtomobila ni mogel potegnili, ker do tja ne vodijo tračnice, s katerih tramvaj ue sme in ne more. Vendar pa je tramvaj opravil glavno delo, namreč, da io polomljeni avtomobil spravil s tramvajske proge in obenem iz ozke ulice, tako da ni bilo več jiroinetno ovire. Prizor, ko jo tramvaj vlekel avtomobil, so ljudje spremljali z živahnim komentiranjem in s primernim navdušenjem.
0 Gledališka predstava t Rokodelskem domu. Jutri vprizori Društvo rokodelskih pomočnikov na odru Rokodelskega doma novo ljudsko igro »Gruda umira . Igro je spisal prof. dr. Ivan Dornik. Dejanje igre je izredno zanimivo in slika težko življenje kmeta, ki ga zapuščajo otroci. Vsa vsebina vzbuja veliko zanimanje in bo s svojo btažilno vsebino povsod jako dobro vplivala. Predprodaja vstopnic bo danes od G—8 zvečer in jutri od 10—12 dopoldne v Rokodelskem domu, Komenskegu ulica 12. Pričtek jutri ob pol 8 zvečer,
0 Sneg. Ker je čez noč zapadel nov sneg. so ga tudi včeraj ves d/n orali po ljubljanskih ulicah in cestah. Oralo je 10 plugov. Sneg jo tudi včeraj kidalo okoli 400 delavcev, med katerimi je bilo 153 brezposelnih, ki so bili najeti že v sredo zjutraj. Sneg pa je odvažalo s cest tudi včeraj 100 voz. V mestnem proračunu je za kidanje snega določenih 400.000 Din. ki pa bodo kmalu izčrpani. Vsak dan izda namreč mespia občina za kidanje snega sedaj 45.000 Din.
0 Reven dijak iskreno prosi dobre ljudi za brezplučno stanovanje, da bo mogel nadaljevati svoje študije. Pripravljen je pozneje povrniti. Naslov pove uredništvo.
»Bogoljub., ki je skrbno urejevali ter prinaša tudi krasne slike, je najboljši slovenski nabožni lisi. Nizka letna naročnina (ua umetniškem papirju Din 30, na navadnem Din 20) omogoča nabavo tudi najrevnejšemu. Sezite po »Bogoljubu !
»ARHITEKTURA«, zvezek 2 iu 3
Razkošna revija, ki naj pri nas nadomesti zlasti nemški imjiort in ki naj poda podobo jugoslovanske arhitekture, jc po izrednem uspehu svoje prve številke nadaljevala prav tako učinkovito in presenetljivo svoje pionirsko delo.
V drugem zvezku piše ing. nrch. N. Dobrovič članek »U odbrami savremenog gruditeljstva , arch. Josip Pičman: »Projekat Umjelničkog doma> 11 Zagrebu . — Ing. arch. Vlad. Hubic: Palača Delavsko zbornice v Ljubljani . — Ing. arch. Stanislav Rohrman: »Projekt koncertne zgradbe, za Beograd .
—	Arcli. D. Sili i 1 jan i č in arch. Mate Baylon: »Zgradil za nadleštva i stanove u Metkovlču . — Ing. arch. Herman lius: »Zavodne cerkve -. — Ing. arcli. Falur, Kos, Platner: Gostilna pod Šmarno goroe.
—	Ing. arcli. Rado Kregar: Vila Rotlner v Mariboru . — Arch. Jože Mesar: »Vita J. M. A. v Ljubljani .
Vsi članki so bogato ilustrirani, prav tako tudi v Irrlji številki, katera vsebuje sledeče prispevke:
Ing. arcli. Juraj Dcnzler: Zavjelna crkva sv. Anlunii u Zagrebu . — Ing. nrch. Rado Kregar: : Naša sodobna arhitektura . — Arch. Mate Bay-Inn: »Osnovna Škota sa 12 razreda za niušku i žen-sku decu u Sarajevu, Nemanja ulica . — Arch. Niko Armanda: Projekt hotela u Splitu-. — Arch. B. Makshnovič: Vila za jednu porodlctt 1111 Voždovcu (Beograd) . — Ing, arch. Nikoln Dobrovič: »Kur-salou 11,a Pila m a 11 Dubrovniku-. — Konkurzni rodovi zn nozoriSnu zgradu u Novoin Sadu. — Ing. areh. Franc Čoln in Josip Pelrak: lligijeiiski zavod u banja luči . — ing. arch. J. M, Kodi: Skico
Na dnevnem redu so pevske in orkestralne točke Prijatelji mladine vljudno vablieni!
□	Tam za helnuvsko graščino... Življenje na ; skakalnici zu Betnuvskiin gradom je postalo sila j živahno. Ves mariborski dllcarski svel se sedaj ; zbira lam okrog ler občuduje one junake, ki se
upajo spust iti s hude strmine ter zaplavali po zra-( ku, du potem pri dolelu padajo z večjo ali manjšo srečo. Kajti vidi .se šele sedaj, da je skakalnica bila j zn Maribor nujna potreba, ker so naši sicer vrli j smučarji do malih izjem v skakanju pravzap.nv I šele začetniki. Treba bo dolgotrajnega treninga, da so usposobijo za borbo v prvenstvenih tekmah, kjer poleg teka na progi odločuje ludi skok na skakalnici. Tekmovalci, ki se bodo udeležili lokom za prvenstvo Maribora prihodnjo nedeljo 21. t. 111., sedaj pridno trenirajo tudi 110 skukalnici. Prvenstvene tekmo obetajo postati radi ugodi\h snežnih razmer in prijuv inozemskih, zlasti avstrijskih prvakov, nič manjša senzacija, kakor so bilo tekme za državno prvenstvo.
J Občni zbor zadruge »Pohorska železnica« bi so imel vršiti v četrtek zvečer v hotelu »Orelr. Zbralo se je dokaj interesentov in predstavnikov javnega ter gospodarskega življenja, toda občni zbor se ni mogel vršili, ker niso bile jioslovne knjige predloženo pravočasno v revizijo. Občni zbor jo bil radi lega preložen ter se bo vršil v istih prostorih dno 1. marca 1082.
□	SSK Maraton. ZS. odsek. Skupnega izleta v Rimski vrelec lie bo. V nedeljo ob pol 13 zbirališče pred Zadružno gosp. banko za odhod v šl. Peter k tekmi šentpetrskih fantov.
[J Doma ostanejo tudi zimski športniki člani SPD, oziroma podali se bodo na Pohorje, mesto na Mczirsko planino, kamor so bili za nedeljo namenjeni. Snega je namreč sedaj lud ina Pohorju v izobilju, da ga ni treba drugod izkati. SPD priredi v soboto izlet do Klopnega vrha, v nedeljo pa se podajo izletniki na Rogijo in od tam po krasnih »sušili <lo Mislinja .Omenjena turu je ena najlepših, kur jih premore naše Pohorje.
□	Občni zbor strelske družine v Mariboru se je vršil v četrtek zvečer v hotelu Zamorec. Z bor o-'vanje je bilo dobro obiskano. Obravnavali sta ae po volitvah dve važni točki in sicer osamosvojitev Ma-raborske družine, ki je bila doslej združena z obl-isi-niiu odborom ter Ustanovitev lastnega strelišču zu Tremi ribniki, ker je garnizijsko preveč oddaljeno. Sklenilo se je poslali v Ljubljano na jesenske strelsko tekme ekipo ."1 najboljših strelcev mariborske družine. Pri volitvah je bil izvoljen za novega predsednika poveljnik 45. pp. polkovnik Luiic, za podpredsednika pa dr. Vnulinik in za učitelja sir Ija-nia major Djokič, dočim jo ostali odbor ostal jiri starem.
□	Pregled mo'ornih vozil mestu Maribora, ki bi se moral vršiti danes, je radi neprimernega vremena preložen 1111 poznejši čas.
[lj Radi snežnih žametov so ostali včeraj mestni avtobusi, hi vozijo tla progah Maribor—Celje in .Maribor—Ptuj doma v garažah. — Če b?do ccste očiščene, sc bo tekom današnjega dne reden promcl zopet ujjostavil.
D Oblastna strelska drurlna ima svoj redni letni občni zbor jutri, v nedeljo ob 9 dopoldne r kavarni Jadran.
□	Mariborska podjetnost. Vprašanje zgrad-njc Švicarije na Kalvariji je že stara zadeva, ki se ob vsaki priliki načenja. Gosp. Pire Franjo, vneti mariborski pobornik vegetarijanske misli, se seda-) poteguje za koicesijo glede švicarije, kjer bi spre* hajalci na Kalvarijo dobili pozimi in poleti okrep-čila vsake \«nste. Gosp. Pire namerava organizirati tudi razstavo sadežev, za kar se opaža v krogih številnih mariborskih vegetarijancev živahno zanimanje,
□	Z avtom ▼ žclumilkc zatvornice. Zaitvor-
nice na železniškem prelazu na TržaJki cesti so bile že čestokra! cilj raznih avtomobilov ter beleži kronika nez iod baš na tem mestu mnogo nesreč. Nekaj sličnousodnega bi se skoro pripetilo v noči na petek, ko se jo neki osebni avto, v katerem so bc nahajali štirje moški, z vso silo zaletel v zaprto zatvornico ter jo prelomil preko sredine na dve polovici. Pri trčenju so imeli avtomobilisti srečo, da so se zdrobile le svetiljkc in šipe na avtomobilu, dočim so osebe oslalc nepoškodovane. Med vozači in prihiteiim železniškim čuvanjem sc je razvnelo ostro prerekanje, nakar jc šofer odpePal z veliko brzino dalje proti Teznu, toda navzlic temu sc jc posrečilo uslužbciicu čuvajnice zapomniti si številko voza. Nezgodo, ki bi sc bila za slučaj, da jc progo pasiral v trenutku trčenja vlak, končala gotovo z usodno nesrečo, je zakrivil najbrže silovit snežni melež, ki jc zelo oviral prosli pregled.
□	Vprašanje podganje zalege pred občinskim svetom. Podganja zalega sc je v Mariboru tako razpasla, da ie postalo vse skupaj naravnost pereč problem, ki tvori v okviru ooročila četrtega odseka posebno točko obravnavanja.
□	»sreča radi polcdlce. Na dvorišču hiše v Krekovi ulici 0 je padln včeraj na ledenih ileli 70-letna zisebnica Marija Herman ter si zlomita nogo v členku leve noge. Rešilni oddelek jo je prepeljal v bolnišnico.
za oceanografsko-biološki institut u Splitu . — Arch. Mate Baj-lon: .Uprava tramvaja i čekaonica u Sti-rajevu . — Ing. arch. Glanz Vinko: »Grobnica dr. Gregorja Žerjava v Ljubljaui . — Sledijo odlomki iz knjige: Mesar-SpinČIČ: • Stanovanje— Posebna rubrika je otvorjena v 3. zvezku za praktične nauke (Nova risalna tehnika — Kopija brez tuša itd.).
Prekrasni zvezki ..Arhitekture so tiskani na najfinejšem umetniškem papirju, opreniu v tiskarskem iu ilustrativnem pogledu je naravnost presenetljivi!, zlasti ako vpoštevumo, da je cena za to publikacijo izredno nizka (letna naročnina 120 Din, posamezna številka 15 Din), torej velja komaj či-trtino tistega zneska, ki ga zahtevajo na pr. podobno nemške publikacije.
Dočim je urejeval prvi dve številki g. dr, Hajko Ložar, je s tretjo prevzel odgovorno in tehnično uredništvo lisla g. arch. Jože Mesar. Iniciativnost uredništvu je razvidna iz pestre in zanimive vsebine lista, ki se hoče uveljaviti ne le pri strokovnjakih, marveč ludi pri laikih, ki imajo kaj smisia za zgradbo hiš ter za njih sodobno opremo. Objekti. ki služijo najraznovrstnejšlm namenom, so izčrpno obravnavani; javna jioslopja, kakor šole, gledališča, dvorane, hoteli, znanstveni in zdravstveni instituti, cerkve, poleg zasebnih hiš in drugih zanimivih arhitektonskih problemov — reči »mamo, da iz Arhitekture, spoznamo gradbeno delavnost v Jugoslaviji na tako lep način, da ue bo le strokovnjake mikalo hraniti zvezke Arhitekture*, marveč tudi vsakogar, ki ima veselje do lepega in naprednega.
★
Desetletnici sanaforija 11:1 Golniku je posvečena 4—0 številka »Zdravniškega vrstniku . Prispevali so dr. R. Neubauer, Franc čeplak, dr. Fr. Rudšel. dr. Tomaž Furlan, dr. J. Prodan, dr. Pavla Čerue.
Dnevna kronika
Koledar
Sobota, 13. febvuarja: Katarina Ričijska, de-vicai Gregor!) I!,, papež; Benigcn, mučenec.
Osebne vesti
Disciplinsko sodišče pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani. Pravosodni minister je imenoval v disciplinsko sodišče pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani za luio 1032 sledeče gospode: /a predsednika dr. liogino, preda, višjega dež. sodišča. za podpredsedniku podpreds. višjega dež, sodišča, ki še ni imenovan, zn drugega podpredsednika sodniku apelacijskega sodišča Iv. Vrančlčn, za člani; sodnike apelacijskega sodišča Alberta Levičnlka, dr. Erika Eberln, za namestnike pa Jožefa Janšo, Antona Lujovica in dr. Aljozija (hodnika.
= Diplomiral Je včeraj na filozofski fakulteti Aleksandrove univerze iz filozofije in zgodovine južnoslovanske književnosti gospod Alojzij Pe-te r 1 i n -13 a t o g, učitelj v Kamniku. — Iskreno častilamo!
Poročil i^e je v Murski Soboti g. Jožko Časa r iz Bogojiue, uradnik pri elektrotehničnem pedjelju Gabršček v Ljubljani, z gdčno Maruško Vogrinčič iz Murske Soboto. Bilo srečno!
Ostale vesti
—	Varujmo domača imena. Pod tem naslovom je prinesel »Slov. - z dne 10. t. ui. št. 33 spisek, v katerem pišo g. dopisnik Prevaljčnn: »Pri nas so jc spioli ohranilo dokaj jezikovnih starin, med temi tudi pridevniška pripona —j, —ja, —je- itd. Naj dodam temu poročilu, da se je ohranilo isto tudi v Beli Krajini. Že v svoji knjižici: Zgodovina adlešič-ke fare na Belokranjskem, ki je izšla 1. 1887., sem omenil na str. 7 tole: »Bolj nenavadni so pridevniki u. pr. bratovljev (brotovlji), sinovljev (slnov-lji), babi ji; še bolj pa pri osebuih imenih Fabeč, Jožeč, Pereč = Fabetov, Jožctov, Peretov.: Naj dodam še Nandeč, Stankoč = Nandetov, Stankotov.
'A žena Nandeča je Nandečka, Stankoča Stankočka. — Naj omenil pri tej priliki še, da je prinesel pred nekaj leti »Slov. • spis, v katerem jo razlagal belokranjski priimek Bajuk napačno. Kaj jo torej belokr. Bajuk? Isto kar slov. Pajek. V Adlešičili pravijo pajku pajok (kar ima ludi Plet. slovar po Miklošiču) in pajuk. P pa se. je omehčal v b, kakor n. pr. bljuvati = pljuvati, škebetati — šklepetati i. dr. in tako je naslalo ime bajuk m. pajuk. — Morda tudi ne bo odveč, če navedem tu še tri kočevsko priimke, ki so slovenskega izvora. Gliebe = gliva. Lobe = Ljubi (nn Bedtiju pri Adlešičili pravijo loba, lobica za ljuba, ljubica), 'vVittino =: Vidina. Priimek Vidina se nahaja v viuiški in pre-loški župniji. In kaj jo vidlna? Morda fem. za videč. — J. K.
—	Mentruperško pevsko okrožje priredi v nedeljo dno 14. febr. ob 8 popoldne v dvorani kalol. prosv. društva v Mokronogu koncert z večinoma ljubljanskim programom, h kateremu vljudno vabi vse ljubitelje naše lepe slovenske umetne in narodne pesmi.
— Razpisane službe. U mska uprava dravske banoviuo v Ljubljani razpisujo šest mest gradbenih tehnikov — banovinskih uradniških pripravnikov IX. položajne skupino pri okiajnili načel-štvili v področju dravsko banovine. Prosilci za lo mestu morajo vložiti prošnjo najkasneje do 27. februarja pri bonski upravi v Ljubljani,
14. dražba
»Divje kože«
se vrši 21. nt* rca na vclcscjmu.
Kože pošljite na naslov DIVJA KOŽA -
Ljubljana, Volesejetn.
Najavljeno je mnogo inozemskih kupcev.
—	Vremensko poročilo ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani po stanju 12. februarja ob fi zjutraj: Biislricn-Ouhiujsko jezero —14, jasno, snegu 05 cm, Bled-jezero —15, oblačno, snega 75 centimetrov, Brežice —11, sneži, snega (jO cm, Celjo —8, sneži, snega 20 cm, Dravograd-Mežn —12, oblačno, snega 10 cm, Jesenice —12. oblačno, snega 48 centimetrov, Kamnik —9, jasno, snega 25 cm, Kiunjska gora —15, jasno, snega (JO cm, Kočevje —10, oblačno, snega 30 cm, Kotoriba —tO, sneži, snega 20 cm, Ljubljana g. k. —10, snega 30 cm, Ljutomer —8, sneži, veter, snega 19 cm, Maribor g. k. —12, sneži, snega 35 cm, Novo mesto —7, sneži, snega 70 cm, šl. Janž na Dolenjskem —10, sneži, snega 40 cm, Tržič —11, oblačno, snega 42 cm, Rakek —U, burja, snega 50 cm. — Lokalni promet je splošno v redu, samo vlak št. 030 jo imel 92 minut zamude. Vlak šl. 017 jo imel zaradi burje in žametov na Krasu 83 minut zamude, bizi vlak jc imel 190 minut zamude, večerni brzi vlak za Belgrad šl. 5 53 minut, nočni vlak O.S 120 minut, SO 104 minut, nočni brzi vlak za Dunaj št. 003 pu 01 minut zamude.
—	Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranjo zadeve jo prepovedano uvažati v našo državo in razširjali v njej časojiis »Makedonski pregled«, ki izhaja v Sofiji, dalje molitvonik -Novena Azaz Kilenkuapi Ajtatossag, ki ga je spisal Karol Sentivani v madžarskem jeziku, knjigo Otto von Hubsburg , ki je izšla na Dunaju izjiod peresa jd. Borgnianna in koledar »Hivalski list i Danica hrvatska od Ivana Kre-šiča iu je izšel v Ne\vyorku.
—	Razpis. Prva pehotna podčastniška šola »Kralja Aleksandra I v Belgradu in četrta pehotna podčastniška šola Kraljice Marijo- v Zagrebu bosta sp:ejeli lotos večjo število gojencev. 1'ogojl za sprejem so razvidni iz »Služb, lista , št. 4 od lelos, ki jo interesentom na vpogled pri pristojnem poveljstvu vojnega okrožja in na vseh orožnišklh postajah. Prošnjo jo predložiti za prvo navedeno Solo najkasneje do I. maja, za sprejem v šolo v Zagrebu )>a do 20. aprila t. I,
—	Snmoumor na blejskem otoku. V petek zjutraj so našli v mali kapelici pri velikih stojmi!-cah na blejskem otoku mrtvega s prerezanim vratom 24 letnega Rudolfa Goršičn, rodom i< Krškega. Ix jiisina, ki so ga našli pri njem, je sklepati, da so jo nesrečnežu najbrž omraČil um. lzpil je najprej steklenico lizola in v strahu, da bi ne zadostovalo, si jc prerezal še vrat in izkrvavel. Truplo je bilo prepeljano nu blejsko jiokopalilče iu bo tam po obdukciji pokopano.
— Drzen vlom v zagrebško trafiko. V noči od sredo na četrtek so neznani tatovi vlomili v trafiko Marijo Bivec ua Jolačlčeveni trgu v Zagrebu in odnesli bogat plen. Vlomilci so jirišli tik pred polnočjo skozi okno v notranjost trafike. Ko so spravili skupaj svoj plen, so splezali čez dvoriščni zid na streho neke hiše v Gajevi ulic! in od lam skočili na cesto. Prebivalce te hiše je prebudil ropot, ki so ga povzročali vlomilci. Ko so videli, /a kaj gre, So Inkoj začeli zasledovati tatove, ki jo hitro bežali. Med begom je eden vlondlccv
padel. Pri tem mu Jo pndel ii rok zavitek, ki ga jo pustil ležati na cesti. V tem zavitku jo bilo cigaret za 035 Din. Trafikantinjn Jo oškodovana za 145.000 Din. Tatovi so odnosli: različno vrste tobaka v vrednosti 29.500 Din, cigaret za 28.001) Din, kolkov za 44.000 Din, moničnih vzorcev za 32.000 Din, pisalnega papirja za 5000 Din in 0200 Din v gotovini. Policiji so doBlej šo ni posrečilo, da bi izsledila vlomilce.
— Pomorske zvezo t inozemstvom. Poro-plovno društvo »Oceaniac bo kakor prejšnja lota tudi letos skrbelo za redne paroplovne trgovske proge iz naših piistanišč do pristanišč Sredozemskega morju In Kanarskih otokov. Prva proga jo direktna trgovska proga s Sušaka in Splitu ter jiogojno iz Dubrovnika in Šlbcnika do Marseilla, Barcelone, Alicunto, Valencije in Alžir. Ladje, ki bodo vozile lta tej progi, se bodo tja in nazaj gredo po potrebi ustavile ludi v nekaterih francoskih in italijanskih pristaniščih. Druga proga vežo naša pristanišča z Multo, Alžlrom, Oranoin, Casablanco, Tenerifo in Las Palmasom, na povratlut pa se bodo ladje te proge ustavile v Trstu in Benetkah. Tretja redna proga jo Jadrau-Sredozemsko morje-španija-Maroko.
—	Nemške vzporednice na osjeških ljudskih šolah so po odredbi ministrstva za prosveto opuščene, ker jo obisk premajhen. Vsi trije oddelki na treh osjeških ljudskih šolah štejejo skupno samo 18 učencev.
—	Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josef«-grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se uporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Josei«-voda posebno pri porodnicah z izbornim uspehom. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Roparski napad na pravoslavnega duhovnika. V stanovanje pravoslavnega duhovnika Iliča v Orahovici pri Osjeku so eno zadnjih noči vd> li štirje maskirani roparji. Ko so stopili v sobo, v kateri je bil duhovnik, so potegnili samokrese in zahtevali, naj jim duhovnik izroči ves denar, llič so je od strahu onesvestil. Njegova sestra in dekla, ki sta bili v sosednji sobi, sta aluimirali sosede, nakar so roparji zbežali.
—	Brata ubil s sekiro. V vasi Krmlne pri Banja Luki je bil izvršen strašen zločin. Brata Stanko in Dujo Blagojevič sta se sprla za mal kos zemlje. Stanko je zakričal: »Ali s! ti moj, ali jo zemlja moju! Izbiraj!,: To jo večkrat ponovil. Ker mu Dujo ni odgovoril, je Stanko zgrabil zn sekiro in z besedami: »Ce ne daš, pa umtl!< udaril s sekiro brata po prsih. Dujo se je zgrudil nn tla vos krvav. Ker Je So kazal znake življenja, ga jo Stanko šo enkrat udaril po glavi in ga na mestu usmrtil. Stanka so orožniki zapili.
—	Knjiga o lepem vedenju, spisal U banu s. Tretja zelo pomnožena in izpopolnjena izdaja, Ljubljana 1032, 388 strani. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Elegantno vezana 04 Din, broš. 50 Din. — Od prejšnjih izdaj se nova razlikuje predvsem v tem, da uvodoma no prinaša onih navodil leprga vedenja, ki pomenijo najelemon-larnejša načela omike in olike, katera so danes po delu cerkve, šolo in prosvetnih d.uStev ter naravnega kulturnega napredka prešla že v meso in kri. Nova izdaja jo prilngodenit do podrobnosti novim razmeram našega du ovnega in materialnega življenja. Posveča veliko sk b obveznostim, Ki jih ima dandanašnji meščanski človek do tiove družbo; novo je pravilo pismenega občevanja, t) knjigi govorimo še obširnejšo.
Kroni
Danes ob pol o /večer uprizori Ljudski oder iz Ljubljane Maks Halbejevo dramo -Reka«. Drama jc vseskozi skrajno napeta; izbruhi čustev iu zatajevanih strasti razkrivajo globine značajev, ki nastopajo. Zlasti učinkujejo ostra nasprotja, ki privedejo do katastrofe. Vzporedno z družinsko žalo-igro se kakor simbolično odigrava rešitev na reki Visli. Igra je napisana v živem tempu ter se odlikuje po dinamičnosti vsega dejanja. Zanimanje za to uprizoritev je veliko, zato opozarjamo vse, da si vstopnice preskrbe /e v predprodaji. Igra se v celoti ponovi jutri ob 3 pop. v Smartiiiskem domu, na kar posebno okoličane opozarjamo.
Novo mesto
Nestroyeva »Utopljenca« na odru Prosv. doma. V Prosvetnem domu stno po večjem številu lepili in zelo obiskanih skioptičtuh jircdavauj, preteklo nedeljo, dne 7. t. m., videli Nestroyjevo veseloigro Utopljenca . Pisatelj je porabil za komični zapletljaj motiv, ki je kaj vsakdanji in po-gost. pri njem vendarle na jiGseben način obdelan: da se namreč zaradi ničvredne ženske dva tckmeca spopadeta. Enemu gre zares, drugemu za pustolovsko šalo. Pri ruvanju se z balkona prevrneta oba v vodo ter drug za drugega utoneta, v resnici se pa oba rešita. Zatečeta se v strahu pred orožniki h kmetu Buči, ki s svojo nečakinjo Katrico rešuje sitno zadevo. Ni pa igra brez jedra. Prav očitno se kaže v njej »zvesto« prijateljstvo in nesebična * ljubezen« na eni strani, na drugi pa resnična, lepa, zmagovita ljubezen. Režiral je g. Stanko Potokar in postavil prav zanimive tipe na oder. Igranje je bilo |w njegovi zamisli enotno ubrano in tempo zelo dober. Gledalcem je seveda najbolj ugajal Buča, ki ga je imenitno odigral g. prof. ing. Ahsec. Štefana si je pridržal režiser sam ter ga igral prijetno, zlasti je ugajal poleg lepe igre njegov glas. Tri prijatelje« so podali prav posrečeno gg. Misjak, Pelko in Šaul. Le letanje za Katrico v zadnjem dejanju jc bilo malce pretirano. Smola (g. Cigler) je bil tudi prav dober. Zlasti v igri z Bučo jc bil zelo komičen. 2enski vlogi sta imeli gdč. Deša Pickova — Vodetovo, gdč. Kosova pa Katrico. Obema sta se vlogi lepo prilegali iu sta občinstvu ugajali. Veseloigra je še vedno najdražja večini novomeškega ob&nstva, ki hoče veselja in smeha. Tokrat ie popolnoma prišlo na svoj račun. Dvorana, ki je bila v nedeljo in na pustni torek, ko so predstavo ponovili, skoro polna, se je tresla od smeha. Režiser in igralci so bili za svoj trud s priznanjem bogato nagrajeni. Predstave v Prosv. domu so pač vredne obiska in priznanja.
Jesenice
Prejeli smo: Sklicujoč sc tin tiskovni zakon se pozivate, da v smislu istega priobčite na istem me-slu in z istimi črkami, netočno poročilo, ki sle ga priobčili v št. 27. z dno 8. februarja 1932, pod naslovom Jesenice, volitve obratnih zaupnikov itd. in sicer: 1. Ni res, da jo dobila lista 1. 910 glasov. 2. Ros pa jo, da je dobila lista I. 907 glasov. — Za: Suvez Metalsklh Radnika Jugoslavije podružnica Jesenice — podpis nečitljiv.
Štefan Falež - obsojen na smrt
Žalosten konec »obmejnega strahu"
Z nestrpnostjo je pričakovala zlasti širša okolica Maribora razprave proli Štefanu Faležu, ki se je vršila danos dopoldne pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Falež si jo s svojimi zločini^ zlasti pa ■/. bestijnlnim roparskim umorom na Gačniku pri Jarenini stekel med probivakstvom »sloves,; zločinca velikega formata in vso so Jo oddahnilo, ko jo končno padel v roko pravici. Oseba zločinca dovolj osvetljuje vrsta njegovih zlodel, ki jili navaja obširna obtožnica. Zagovarjati se je mo-| ral radi 14 zločinov In sicer so to: štiri tatvino, tri I vlomilo tatvino, šest posilstev in roparskih napadov in zaključek njegovo zločinske karijere — roparski umor. O vseh teh zločinih smo žo obširneje pisali. Iz njih iu i/, številnih predka/.ni jo razvidno, da je postal Falež že v svojih zgodnjih letih zločinec, nevaren za javno varnost in družabni mir. V sVojein zločinskem nagonu jo izvršil on zločin za drugim iz najnižjih nagibov. Kazni niso imelo nobenega vpliva nanj, temveč jc, kttkor da se nI nič zgodilo, nadaljeval svoja kaznjiva dejanja, so ni nikoli zbal posledic ter so jih tudi nikdar ni keaal. Ko bi ne bil padel radi lastne nerodnosti v roke pravico, kdo ve, kake zločine bi še bil izvršil. Ta1'o pa je bila zaključena njegova zločinska življenjska pot z naravnost grozovitim
roparskim umorom v Gačniku,
, ki jc svoječasno sila razburil obmejno prebivalstvo, i Zločin je bil izvršen v noči na 28. avgust nad po-sestnico Julijano lleričevo v Gačniku pri Jarenini. i Storilec jo vlomil pri zadnjih vratih v njeno hišo, 1 usmrtil lleričevo med temi vrati iu nato zavlekel truplo kakih 50 m vstran od hiše v sadenosnik. Zatem jo prebrskal cclo notranjost hišo, ker jo
Predsednik senata dr. Tcmbak.
iskal denar, si odrezal končno kos svinjetlne, ki j jc bila v loncu /, zaseko ler izginil v temi. Umor so ! opazili drugo jutro že na vse zgodaj kosci. Takoj
so je pričela preiskava, ki jo prvotno krenila na napačno stran. Zaprlo so namreč zakonca Bnhman, ki sta pa dosledno zatrjevala svojo nedolžno?', dasi jo naletel sum na mnogo okrepitve v indicljnli. ki .so govorile proti aretirani j-. K sreči pa jo b;ln pritrgnjenu k preiskovi mariborska policija, ki jc poslala na lice mosta daktiloskojia. Ta jc m šol d --liro porabilo sled zločinčevega prstnega odtisi na predalu omare v snbi usmrčeiie, katero j" mori'ec odpiral, ko jc iskal denar. Na podlagi loga odtisa so ugotovil«, da jo izvršil zločin ftiu Falež. ki I jc bil radi številnih z'odel žo zabeležen v kroioki j mariborske policije; ker je žo pred lelj izvr3'l vlcmno tatvino v islo hišo, jo bili njegova krivda tem bolj oči vidna, saj so niti bile I ko razni • re pri j lleričevl dobro znane. Bahmann sla bi'a nato izpuščena na svobodo, za Faložem pn se ie prče'o mrzlično zasledovanje, kateremu «e jo odtegnil z naglim begom če/, mejo v Avstrijo. Ko so mu pn ludi lam p1 -I da tla prevroča jo je pobrisal zopet v uašo krajo, kjer je bil 23 septembra aretiran od orožnikov v Zavrču. Trenutno sicer c rožplki Se niso vedeli, kakega roparia imajo v prsteh, spoznal ga je pa poveljnik oroŽtdSke postaje v Pragerskem. Falež je nato na sodišču priznal vso svoje zločine po vrsti. O roparskem umoru Jtdi.inn« Jteričeve v Gačnikn je izpovedal n:\sledujp podrobnosti: Sklenil i" prvotno izvršiti vlom v hišo Heričeve, ker jo vedel, da mora bili precej pcfičnn ženska. Imel pa
Državni pravdnik dr. Zorjan.
je iiri tem namen ludi s silo odstranili vsako oviro, ki hi ga motila pri njegovem poslu in radi toga se je oborožil s težkim železnim teležnikom, katerega je našel pri hlevu. Ko jo pričel zadnja vrata na hiši odpirati, se je gospodinja prebudila ter stopila iz hiše s sekiro v rokah. V tem trenutku jo je udaril s teležnikom z vso silo po glavi, da so je zvrnila kakor posekana po tleh. Na tleh ležečo jo še par-j krat udaril po temenu. Nato je truplo zavlekel v sadono8uik in ga vrgel v grabo. Nato jo prebrskal celo notranjost hišo vse omaro in jioslelje, toda pričakovanega zaklada ni našel. Zadovoljili se je moral samo z okoli 180 Din gotovine, slaro moško suknjo in kosom mesa. Potem s" je podal v bog ter se zakril v Avstriji, kjer so bilo tamošnje oblasti že obveščene o zločinu ler bi ga orožniki v neki obmejni vasi kmalu aretirali ravno v trenutku, ko se Je bril. Z napol obrilim obrazom jo moral bežati in pričelo so je zanj mučno Življenje, ko so je moral skrivati, kakor zver pred lovci. Ko jo bil zajel, ni pokazal nobenega strahu pred usodo, ki ga čaka. č isto mirno je priznal vse zločine in z nasmeškom prijiovedoval podrobnosti o krvavem dejanju v
Gačniku. Tudi v ječi v preiskovalnem zaporu ga vest nikakor ni mučita. tr<ial so jo v svojo usodo ter so jo nekoč celo izrazil, du su bili njegovi zločini samo igra z usodo. Nekateri zaigrajo nu igralnicah vse svoje premoženje, on pa jo zai-mil svojimi zločini življenje...
Današnja razprava
Za današnjo razpravo je vladalo izredno zanimanje ter jc bila velika razpravna dvorana v prvem nadstropju čisto nabita občinstva, posebno okoličanov. Sodni dvor so tvorili predsednik senata dr. 1'ombak, prisedniki dr. Lenart, Kolšek. Zcmljič in dr. Čemer; obtožbo jc zastopal državni pravdnik dr. Zorjan, obtoženca pa je zagovat j al odvetnik dr. Stajnko.
Falež joče.
Razprava se je pričela točno ob 0 dopoldne. Obloženi Falež je stopil v dvorano v spremstvu paznika, dokaj čedno oblečen, toda bledega obraza in ves plašen. Na prvi pogled ne izdaja zakrknjenega zločinca, kakor ga predstavljajo njegova dela. Prečitanje obširne obtožnice, katero je prebral državni pravdnik in katera navaja podrobno nj.'-gova zlodela, gu je čisto strlo, da jc ob koncu nenadoma izbruhnil v [ok ter se komai znašel, ko ga je poklical predsednik, naj pripoveduje še enkrat potek svojega žalostnega življenja.
Faleževa življenjska povest
jc po njegovem pripovedovanju, prekinjenem čc-stoma z jokom in Hitenjem, pokazala žalostno sliko izgubljenega človeka, ki morda v svojem bistvu ni rojen za zločinca. Skrajno je delamržeu in nikjer ni mogel vztrajati pri daljšem delti. Kot glavni vzrok vsega zla bi bilo po njegovem pripovedovanju iskati v vojaškem begunstvu. Odslužil je vojake že v Avstriji it. nato šc eno leto v naši državi. Ko so ga hoteli po prestani daljši ječi, v katero je bil obsojen radi tatvin iu ropa, zopet vtakniti v vojaško suknjo, je pobegnil in radi tega ni mogel dobiti delavske knjižice iu brez tc ui bilo tudi de-la. Pri zasliševanju priznava nekatere slučaje povsem odkrito, druge pa trdovratno taji ter se izgovarja, da so ga orožniki pri prvem zasliševanju na licu zločina k priznanju prisilili. Pri zločinih, katere je priznal, se spušča v podrobnosti ter se točno spominja vseh okolščin, ki so ga navedle, da je kradel ali ropal. Glavni moliv vsega tega je bilo pa pomanjkanje in obup, dela ni dobil nikjer, toda jesti jc moral.
Kako je izvršil umor licričevc v Gačniku, jc orisal v vseli podrobnostih ter navedel pri tem nekatere nove momente, ki sc razlikujejo od njegovih prvotnih izpovedb. K lleričevi ga je zopet privede! gald. Ko se je skušal prebiti čez mejo. je v Pesnici prišel zvečer lačen k neki hiši, da bi zaprosil jesti, toda prepodili so ga luidi psi. Takrat se ic spcmnil, da jc v bližini julijami Heričeva. pri kateri so um bile razmere dobro znane še od časa, ko je vlomil pri pokojni sestri ubite Julijttne. Vedel jc, da je starka gluha ter izmučena spi po težkem poljskem delu, zato je upal, da ga :ic bo cula. Okrog 10 z>»jOer je prišel do njene liisc. Zadnja vrata, ki vodiio v klet, so
Morilec Falež.
bila samo priprla ler so sc takoj udala pritisku železnega teležnika, katerega je |>obral pri hlevu, da bi z njim odprl vrata. Ker je slišal prej pod oknom, da starka trdno spi v prednji sobi, se je potihoma splazil po štirih skozi ta vrata, od lit je prišel v kuhinjo ter naprej v vežo, kjer je začutil ob steni majhna vratca. Segel je skozi ter našel lonec z zaseko. iz/katere si je odrezal kos svinjine. Nato se je splazil naprej v sobo, poleg katere je v sosednji spala Heričeva. Tilioina jc odprl predale na omari, pa ni bilo ničesar. Več sreče je imel pri postelji, kjer običavajo kmetje hraniti denar. Pod vzglavnikom ic našel kuverto, v kateri so se čutili bankovci. Spravil ie v žep najdeno kuverto ter segel po drugi omari, ki je bila zaklenjena. Ko je poskušal odpreti predal, jc zuružilo iu radi tega sc je Heričeva prebudila. Ves v strahu se je stisnil v kot, kier jc visela suknja, katero si je prisvojil in jo oblekel. Nalo se jc priliulil ter čakal, da se bo kje v hiši kaj zganilo, hotel je pobegniti skozi okno, pa ni bilo mogoče. Ker pa' je bilo vse tiho, se je ojutiagl ter stopil skozi vrata, za katerimi pa ga je že čakala Heričeva s sekiro v roki. Ko se je pojavil pri vratih, jc zamahnil.i, loda zadela ga jc samo s toporiščen čez ramena. V temi jc uuaril dvakrat proti napadalcu s teležnikom, ne vedoč koga ima pred seboj. Ko je skušal nato planiti sko?i vež na vrata na prosto, je zopet zagledal sklonjeno postavo s sekiro, ki je zaklicala: »Peter, tukaj je. Takrat je zamahnil z vso močjo proti tej postavi, ne vedoč, da je to Heričeva. Ko se je osvestil, je ležala žrtev na tleli, še živa ter klicala tia pomoč. Hotel ji jc pomagati, kakor sam zalrjuje, stopil je v vežo po vodo, pa je ni našel. Nato jo jc zavlekel nekaj korakov pmfi od hiše, potem pa ga jc obšel strah ter je pobegnil.
Zasliševanje prič,
ki so bile pozvane v dvorano po Faleževl izpovedi, je bilo dolgotrajno ter je v celot i potrdilo vse, kar ie očitala zločincu obtožnica. Trajalo je vse dopoldne ter so bile zaslišane cclo priče iz Avstrijo, katere je Falež napadel za časa svojega skrivanja okrog Gradca. Deloma sc jc zasliševanje vršilo tajno, ko se je razpravljalo o zločinstvili posilstva.
Smrtna obsodba
Za^isavanje prič je trajalo do 13, nakar je bila dopoldanska razprava prekinjena. Popoldne se jc pričela razprava ob pol 15 z govorom državnega jiravdnika in zagovornika, nakar so sc umaknili sodniki k tričetrturnemu posvetovanju. Sodba je bila izrečena ob IS ter se jc glasila na smrt na vešalih. Faleža je smrtna sodba vidno po-trla, a kinaiu se jc zavedel ter izjavil, da je ne sprejme.
Pot jezuitskega znanstvenika
na Alasko
Bolezen
Ustreljeni japonski minister Inosukn Inouje. V Tokiju je pred par dnevi neznani atentator ustre- ' lil bivšega finančnega ministra Inouje menda iz i političnih vzrokov.
P. Bernard J. Hubbard S. J., ravnatelj geološkega oddelka na univerzi sv. Klare v Kaliforniji, je preteklo zimo odšel na Alasko, da bi filmal slike iz življenja misijonarjev v teh arktičnih krajih. Da bi naredil res resničen film, je porabil edino možno sredstvo: storil je to, kar delajo misijonarji. Sam je pripovedoval dogodke s svoje poti v predavanju, ki ga je na dan vseli svetili imel na radijski postaji oo. Pavlistov v Nevvvorku.
Priprave
P. Hubbard je odšel iz Newyorka decembra 1930. Prepotovati je moral 6500 km v seroplanu in 2500 km v pasjih saneh, povrh
vsi strinjajo v tem, da dobrega potnika ne za drži nobeno vreme, naj bo še tako ostro. 30" pod ničlo... idealna temperatura! Sneg tvori trdno skorjo, psi so živahni in tudi potnika je očarala izredna lepota arktičnih noči. Sedaj je čas najlepših prizorov, veličastnega severnega sija; kadar s premrlimi ustnicami zažvižgam, da poženem pse in mi odgovore s hrupnim tekom po škripajočem snegu, čutim neizrekljivo poezijo ob pogledu na fantastične barve teh skrivnostnih nebnih obokov.
Ko pa vprega pride do kaltaškega prehoda, postane pot res težavna, ker je bilo 10 cm debelo novega snega, ki ga je bilo otajalo gorko vreme, 5° nad ničlo. Zaradi težkega bremena so se sani globoko vdirale v sneg in tudi ubogi psi so se komaj premikali: nenreslano se je bilo treba ustavljati. Potem se je še sneg prijel psom za noge, da jim je drselo. Treba je bilo še dvakrat bolj paziti: vsem psom sem odstranil z nog kepe zledenelega snega, kai je zahtevalo mnogo truda in previdnosti. Pohva lini se lahko, da nisem izgubil niti enega psa in da sem z vsemi srečno prišel do cilja. Stari misijonarji so tako pot poskusili tolikokrat, zato sem sam moral storiti isto, ker som tiotel posneti slike iz njihovega življenja.
Toda sneg na kaltaškem prehodu je postajal vedno neugodnejši. Psi so omagali in niso inogli več naprej. Ce sem hotel dalje, mi ni kazalo drugega, kot da si navežem krplje. Res sem jih navezal in se postavil ua čelo malega spremstva in tlačil sneg ter tako delal pot, da so po njej mogli tudi psi. Tako sem šel
Martin u Zagreb — Martin iz Zagreba... Levo: Predsednik nemške vlade B iining v Ženevi v razgovoru s predsednikom mednarodne razorožitvene konference Ilendersonom, voditeljem angleške delavske stranke; desno: Brttningov sprejem v Be.linu.
aprila, vsak dan imel srečo da sem lahko zmotil brevir in daroval sv. mašo.
Med Eskimi
Pri Unalakleetu, na bregu Nortonskega zaliva, se pot cepi v dve smeri; ena vodi na sever proti Nomeu, druga pa se spušča proti Sv. Mihaelu: jaz moram k Sv. Mihaelu. Ivan Sipri, eskimski katehist p. Lonneuxa, S. J., mi-
drugod na svojih potovanjih. Iz notranjosti svojili širnih step so prišle v Akulurak na saneh kar cele eskimske družine, da so se mogle udeležiti obredov velikega tedna. Sicer so že misijonarji šli v vse vasi, da bi vsi lahko opravili svoje velikonočne dolžnosti, vendar se je tem Eskimom zdelo vredno truda, oditi na pet do šest dni dolgo pot, da so spet lahko prejeli sv. obhajilo na velikonočni dan. Tu je vera živa kot med kristjani prvih stoletij.
Edgar \Vallace, angleški pisatelj kriminalnih romanov, je umrl v Kaliforniji.
pa še dobrih 550 km peš s 50 kg težkim bremenom na hrbtu, da je dospel do velikega ala-škega vulkana Aniakchoka, ko je še deloval po izbruhu v preteklem letu.
Č. p. McElmeel, ki je bil nekdaj moj tovariš na univerzi sv. Klare, sedaj pa je misijonar med Indijanci v Nulatu na Alaski, mi je preskrbel sani in 13 psov za vprego in mi je prišel nad 650 km daleč nasproti, prav do Nenane. Bil sem v zalivu Sewardu, kjer se ustavijo veliki parniki in kjer se začne alaš..a železnica, in sem pričakoval poziva p. McEl-n: ela, da odrinem na pot. Končno pride nekoga večera pričakovani telegram, ki pa ni bil prav nič bodrilen: Pričakujem vas s sanmi in , tišjo vprego v Nenani. Vaša pot bo strašna. \"a Yukonu danes zjutraj 60° pod ničlo. Mc Glmeel.
Pot je bila res strašna. Zime v Alaski še nisem prej poskusil, bil pa sem tam poleti, ko sem raziskoval ledenike in vulkane. Pse sem [Mrahljal takrat samo za prenašanje prtljage, nisem pa imel pojma, kako naj ravnam z njimi, ico so vpreženi v sani. Zato pa je bil pater Mc Elmeel izkušen mož in me je o uporabi pasje vprege popolnoma poučil, ko me je spremljal do Nulata.
Nulato je vas, ki leži na severnem bregu Yukona okoli 160 km od Nortonske ožine v Beringovem morju. Ima kakih 250 prebivalcev in je že pol stoletja eden najvažnejših jezuitskih misijonov na Alaski. Tam sem našel p. Prangea S. J., ki mi je bil znan že z univerze v Innsbrucku. Pri njem sem ostal dva tedna, da sem dovršil zadnje priprave.
V saneh na snega
Nato sem odpotoval ob Yukonovem teku Čisto sam v smeri proti Beringovemu morju. Pri indijanski vasi Kaltaku pa se reka v velikem loku obrne proti jugu, zato sem se od nje ločil in šel naprej v smeri proti Unalakleetu, da bi od tam preko zamrznjenega Nortonskega zaliva dospel k sv. Mihaelu, drugemu jezuitskemu misijonskemu središču. Hribovita in gozdnata pokrajina okoli Ivaltaka je vedno nevarna. Povrh pa je kot nalašč vso noč pred mojim prihodom snežilo. Toda če je zima neugodna za polet aeroplanov preko Alaske, se
Pot, ki me je pripeljala iz Akuluraka spet k Yukonu in ob njem k Sv. Križu, me tlači kot mora, ki se je bojim spominjati. Strašna nalezljiva influenca je opustošila to pokrajino, ki je popolnoma ločena od ostale Alaske. Hodil sem skozi vasi mrtvih in umirajočih. Kar sem mogel, sem storil za bolne, dokler nisem zbolel tudi sam. Med domačini si nisem mogel najti vodnika. Bežati sem moral sam. Kot "da so mi dobri psi tedaj hoteli povrniti mojo skrb zanje na dolgi in težavni poti, so me kljub pomladnemu tajanju v štirih dneh pripeljali do cilja. Dnevno so naredili nekaj nad 80 km. Svojim očem nisem mogel verjeti, ko sem na obzorju zapazil Sv. Križ, najlepši misijon v Alaski. V hipnem veselju se nisem mogel vzdržati, da ne bi pogladil vsakega psa posebej, da bi jim tako povedal, da so na tajajočem se snegu zmagali v res pravem teku na življenje in smrt. Naše potovanje je trajalo tri mesece; naj bi bilo še tri dni... pa bi ga ne mogli skončati.«	(Fides)..
Defovanie društva „ltalia redentatf
Trst, 11. februarja, ž. Italijansko propagandno društvo »Italia redenta«, ki razvija živo akcijo za italijanizacijo Julijske krajine in južne Tirolske, je objavila poročilo o svojem delu v preteklem letu, iz katerega se vidi, da je v njenih zavetiščih 11.440 otrok. Teh zavetišč je 234 in se delijo takole: na Julijsko pokrajino jih odpade 9, na Udine 9 s 332 gojenci, v Gorici 48 z 234 gojenci, v Trstu 22 z 996 gojenci in v Istri 50 zavetišč z 2000 gojenci. V reški pokrajini pa se nahaja 19 takih zavetišč s 735 gojenci. Društvo »Italia redenta« fi-nansira italijanska vlada. V preteklem letu je dal predsednik Mussolini 1,300.000 lir, finančno ministrstvo 900.000 lir, prosvetno ministrstvo 713.000 lir, notranje ministrstvo 45.000 lir in ministrstvo za promet 20.000 lir. Skupno je znašala podpora 1,199.258 lir. Predsednica društva je vojvodinja od Aoste.
Zakaj pravimo človeku, ki ga obsodijo — ubogi grešnik?
»Ker se zelo redko zgodi, da bi bil obsojen kak bogati grešnik.«
Fotoamaterji! Povečave
od Vaših negativov Vam strokovno lepo in poreni napravi
iotoodd. Jugostocanske knjigarne
Letalo za 30.000 dinarjev. Nemške tvornice so pričele izdelovati mnla letala za dve osebi, ki dosežejo hitrost 125- 130 kilometrov na uro. Pojava teh letal je vzbudila veliko pozornost med ljudmi, ki imajo toliko sredstev, da si lahko privoščijo take vožnja
200 letnica rojstva Washingtona. 22. februarja bodo slavili 200 letnico rojstva NVashingtona, prvega predsednika Združenih ameriških d žav. Dasiravno rojen Anglež je nastopil proti londonski vladi in stopil na čelo gibanja za osamosvojitev Amerike. V začetku se je njegova borba proti mogočni Angliji zdela smešno predrzna — danes je vzgled vsem narodom, ponižanim in razžaljenim... Na sliki: Washington in njegova rojstna hiša.
Ve! ka noč v eskimski vasi
Veliko noč sem obhajal v Akuluraku, v čisto eskimski deželi. Nekateri moderni raziskovalci, ki jim je več na tem, da se ljudje čudijo, kot da bi zvedeli resnico, pravijo, da so Eskimi sirovi in propali in da pri njih ni najti sledu srčne omike. Gotovo je dobili tudi med njimi — kot povsod, tudi v najbolj modernih velikih mestih — nemoralnih, slabih in propalili ljudi. Reči pa moram, da so bili vsi Eskimi, ki sem jih na svoji dolgi poti to zimo srečal, mirni in vljudni, da vsi žive zelo visoko moralno in versko življenje; lahko rečem, boljše in lepše življenje, kot pa sem ga našel
Dunajčanka Frici Burger. ki ima največ nade zi prvenstvo v drsanju na svetovni olimpijadi zini skegn športa v Lake Placide.
kaj hotel sem dobro poskrbeti za zveste živali; zdelo se mi je kot da bi razumele mojo skrb zanje. Ko sem jih jemal v roke, da bi jih nesel na pripravljeno mesto, pa se je njih mrzli gobec dotaknil mojega lica, se mi je zdelo, da ! me hvaležno poljubljajo. Potem je bilo treba še hrane: psom sem razdelil nekaj kosov lo-sosovega mesa; tudi sani sem pojedel nekaj lososovega mesa in nekaj drugih stvari, ki so mi jih dobre sestre sv. Ane spravile ua dno i moje potne torbe; k sreči sem dobi! v svoji i termo-steklenici še nekaj kapljic čaja. Potem vzamem svojo kožuhovinasto vrečo, jo raztegnem po snegu, zlezem vanjo kolikor moči globoko, potem potegnem njene okraje čez glavo, i jih s sapo, ki na koži zmrzne, strdini in pustim j !e majhno luknjico, da more skozi njo zrak, 1 ne pa gorkota.
Nebo se je ponoči zjasnilo, sneg je zamrznil in ob zori sem lahko nadaljeval svojo pol. Vpregel sem pse, počil z bičem, in v manj kot v pol uri sem bil v zavetišču, ki do njega prejšnji večer v nočni temi nisem ruogel. Medtem, ko so psi počivali, sem naredil ogenj, pripravil prenosni oltar, in opravil sv. daritev v veliki snežni puščavi. Povedati moram, da sem ' vso svojo pot, ki je trajala od januarja do srede
naprej kakih 15 km. Tedaj se je začeli vedno bolj mračiti. Do najbližjega zavetišča nisem več mogel. Pripraviti sem se moral, da prebi-jem noč na prostem.
Ponoči na sne&u
Izpregel sem pse, pohodil sneg in pripravil za vsakega majhen prostor pod drevjem in jih namestil. To mi je vzelo kaki dve uri. Za-
sjionarja pri Sv. Mihaelu, je prinesel pošto v Unalakleet; potovala bova skupaj. Mož mi bo dragocen vodnik na nevarnem ledu Beringo-vega morja do otoka Sv. Mihaela.
V notranjosti je bil suh mraz, sneg je bil kot droben prah. Proti mrazu so zadostovali habit, čevlji iz jelen je kože ter eskimski plašč. Tukaj pa bi v vlažnem morskem mrazu in neprijetnem snegu gotovo zmrznil, če ne bi oblekel čez svojo volneno obleko hlač in čevljev iz tjulnove in plašča iz karibujeve kože. K sreči je bilo vreme lepo ves čas najinega potovanja.
Tudi podpredsednik KEZ aretiran
Maribor, 12. *bruarja.
Nad 201) prijav strank, ki se čutijo oškodovane, jc prejelo doslej mariborsko sodišče v zadevi Kmetijsko eksportne zadruge. Danes sta prispela i/. Ljubljane zavarovalna strokovnjaka ravnatelj Zvonko Žolger in dr. Lajovic ter sla pričela z revizijo knjig. Tudi je bil danes pridržan v sodnem caporu podpredsednik zadruge Jakob Kronvogel iz Pobrežju.
Zaključek šiepanjske drame
Ljubljana, 12. februarja.
Pred sodnike malega senata je danes ob 11,£0 stopil 27 leten, prav dostojno opravljen Josip J a n -«a r, doma iz Gtiberja pri Trebeljeveni, po poklicu slrojui mazač v mestni elektrarni. Njegova simpatična zunanjost kaže, da ni hudoben človek, marveč soliden, marljiv in trezen mož, ki poseduje v Stopanji vasi hišico, vredno okoli 70.0C0 Din. Državni tožilec je proti njemu dvignil težko obtožbo zaradi zlcčinstva zoper življenje in telo po § 178, t. 11 k. z. ali po starem zaradi uboja.
Bilo je lani julija. Štepanjski gasilci so priredili veselico pri Briclju na Planirju. Veselica je mirno končala, toda okoli pol 2 zjutraj so se zunaj gostilne pri mostu čez Gruberjev prekop med fanti razvili prepiri jn pretepi. Nastala je pravcata bitka. Obtoženi Josip Jančar in njegov spremljevalec sta bila nepričakovano napadena od dveh, ki sta na nju navalila z nožem in kamni. Josip Jančar je v skrajni nevarnosti potegnil revolver, ustrelil prvič v zrak, a nato proti napadalcu, ki je bil zadet v želodec. Obstreljeni je bil France Škraba, hlapec pri posestniku Janezu Valenlinfciču. Prepeljan v bolnišnico jo škraba umrl, ker je bila poškodba smrtnonevariia.
:>Jaz sem bil v nedeljo 12. julija, se je zagovarjal obtoženi Jože, »v službi do polnoči. Potem sem prišel v Bricljevo gostilno, kjer sem večerjal. Okoli pol 2 sem se hotel vrniti domov. Na cosli kakih 12 korakov od ograje sem bil napaden cd dveli oseb. Udarjen sem bil v glavo. Zaklical som njima: Pustita me! Bom streljal!" Odgovor jc bil: - Kaj boš streljal, hudiča! Udrihala sta še bolj. V silobranu je prijel za revolver in streljal. S težavo pa se je rešil v gostilno nazaj, ker je za njim tekel Škrabov tovariš, i i 11 je popolnoma trezen.
Obloženčev spremljevalec France Bokavšek je opisal, kako se je napad izvršil in pristavil: ..Sam sem so ustrašil. Bila je temo. Nikamor ni mogel. Posebno divji je bil večji napadalec,« Glavna razbremenilna priča Rudolf Avbelj, ki je od bližine opazoval dogodek, je natanko pojasnil vse faze napada. Videl je, da je imel ustreljeni Škraba v rokah i nož in da je prvi navalil nanj. Ustreljeni je kričal: : Le po ujemi' Ostale priče l/copold Vrbino, Antonija Ahacič, Anton Valentiiičio in Ivan Bricelj so izpovedali razne, manj bistveno okOlnosti. iz spisov izhaja, da je bil ustreljeni Škraba izredno močan, pravi hrust in visok 182 cm.
Spori
Obtoženi Jančar oproščen
Državni tožilec je predlagal obsodbo v smislu obtožbe, branitelj pa jo poudarjal, da jo obtoženec ravnal v opravičenem silobranu. Senat je Josipa Jančarja popolnoma oprostil. Kazpravi je prisostvovalo več Štepanjcev. Mali senai so tvorili gg.: Anton Mladič kot predsednik, a koi sesodnika Ivan Kralj iu Jakob Jerman. Državni ložilee dr. Felln-«h«r je prijavil revizijo proti sodbi.
Celje
jgr Podzvezna Slalom tekma. Kakor smo že javili, se vrši v nedeljo 14. t. m. na Celjski koči prva podsavezna Slalom tekma. Snežne razmere so sedaj po zadnjem snegu na Celjski koči naravnost idealne. Na trdi opdlagi leži dobrih 40 cm novega snega. Izgledi za nedeljsko tekmo so naravnost sijajni. Predpriprave so v polnem leku. Prijavilo se je mnogo smučarjev iz Maribora, Šoštanja. Celja in še drugih krajev.
jZ Umrl je včeraj, v petek 12. t. m. zjutraj doma na očetovem stanovanju v Ipavčevi ulici lo Koleno Franc, sin državnega pekarskega mojstra.
■©■ Nogometna tekma v korist brezposelnim. — Pred nekaj dnevi smo poročali, da priredi Med-klubski odbor LNP v nedeljo 14. t. m. dve nogometni tekmi v korist brezposelnim. V zvezi s tem poročilom nas je naprosil MO za objavo, da se je tekma morala preložili na kasnejši čas. čim bodo razmere na zelenem polju bolj ugodne. Kdaj se bo prireditev vršila, o tem bomo še pravočasno poročali.
ZIMSKA OLIMP1JADA V LAKE PLAC1D.
Prvič imajo letos Američani priliko izvesti največjo športno prireditev - ollmpijudo. Toda po vesteh, ki prihajajo iz Amerike, tam precej čudno pojmujejo olimpijado. Pritožbo so na dnevnem redu skoro pri vsakem večjem tekmovanju. Toda olimpijado so bilo dosedaj vselej tako organiziraue, da se tekmovalci na sodniški zbor niso mogli pritoževati. Nn tretji olimpijadi so pa protesti na dnevnem redu. Ako ne bi bili Norvežani športno dobro vzgojeni m disciplinirani, bi gotovo tekmovanje zapustili. Le radi športne solidarnosti vztrajajo. Po zadnjih vesteh, ki smo jih prejeli, je končno ludi občinstvo protestiralo proli nemogočim sodnikom. Pri hockev tekmi med Ameriko in Nemčijo ja sodnik lako favoriziral domače moštvo, da je bil celo od Američanov izžvižgan. Ameriško moštvo jo igralo izredno ostro, kar jo seveda sodnik mirno dopustil, šelo, ko jo občinstvo burno protestiralo, jo pneel bolje sodili. Kadi vseh teb incidentov in pa, ker tudi vremo ui najbolj ugodno, zimske olim-pijade Američani najbrž ne bodo več prirejali
Že včeraj smo poročali o tekmah v umetnem drsanju. Mladi Dunajčan Schafer jo prvič postal olimpijski prvak. Svetovno prvenstvo si je priboril že dvakrat. Priboril si jo svetovno prvenstvo, no da bi naletel na svojega najmočnejšega nasprotnika, Graffstrtima, Priznati moramo Schtiferju, da ni on odklanjal srečanja s silnim Švedom, pač pa jo ravno GraffslrOm bil tisti, ki se je izogibal. V Lake Placid sta pa končno le naletela eden na drugega. Izid tekmovanja je vse poznavulce drsalnega športa presenetil. Vsem je znano, da je ravno v šolskem drsanju Graffstr8m nepremagljiv. To pot je pa v šolskem drsanju podlegel, zato je bil veliko boljši v prostem drsanju. Iz teh dveh dejstev sklepamo, da je moral biti Graffstrom zelo nervozen; to ga jo najbrž pokopalo. Po zadnjih vesteh, ki smo jih prejeli, smo zvedeli, da je Šved že pri prvi figuri zgubil ravnotežje in padel. Naravno, da je la nesreča nanj močno vplivala. Mladi Schafer je naravno sedaj postal tudi v Ameriki zelo popularen.
Veliko presenečenje so priredili smučarji. Pravljica o nepremagljivosti Norvežanov se je izkazala kot neresnična. V teku na 18km so bili favoriti potolčeni. Nn cilj je prispel prvi Utterstrom (Švedska) v času 1:28:07, drugi jo bil \Vikslrom. tretji Saarinen (finska), četrti Lappiilaiuen (Finska) iu šele peli Norvežan Rudstadstuen iu Sesfi GrSttumsbraateu. Večkratnemu zmagovalcu ua evropskih tekmah je postalo med tekmovanjem slabo, iii le ko so je okrepčal, je mogel tekmo nadaljevati. Počival je pri okrepčevalnici in s lem zamudil toliko časa, da jo prispel šele. šesti na eili. Sploh so se. pri tem teku veliko bolje odrezali Švedi in Finci kot Norvežani. Zato so pn Norvežani pri skokih dokazali, da nimajo konkurence. Na vseh tekmovanjih, ki so jih imeli v Ameriki, so zasedli prva mesta. Prodnjačila seveda brata Birger in Sigmund Ruud. Kaj bo na olimpijski skakalnici, bomo še videli.
HOCKEV TEKME TUDI V LJUBLJANI.
Zadnje čase srbsko časopisje veliko razpravlja o pSenicnam režimu v naši državi, kar jo dokaz, da je to vprašanje sedaj uktuolilO.
Iz zadnjih glasov posnemamo par značilnih odstavkov. Tako piše v zadnjem Narodnem blagostanju dr. V. Bajkie: Smatra se, du znaša lotu i kotizuin pšenico pri mig 120,000 vagonov. To pomeni. da so melje 10.000 vagonov mesečno. Toda v prvih štirih mesecih tako v ušurskilr kol trgovskih mlinih ni bilo zmletih niti 20.000 vagonov, )	■•■►>'. * . r ■ . r • ) -
lik . IV t , ,	,[ k. „ Iv, >rv 11 u, v » ' , '	,
Zelo majhno jo število producentov, ki so prejeli ceno, ki jim jo je garantirala država. Takoj prvih la dni po uzakonjen ju so je začel padec. cen. Država je trpela tako, da jo prejela manj diferenco od mlinov, kakor je bilo potrebno v primeri s lem, kolikor je bilo faktično zmleto. Toda konzunient plačuje kruh po 4 Din. Danes prejema produeent povprečno 100-120 Din za 100 kg pšenice, država jo plačuje po 160 Din. V,\tl»\ Vjr /», \
» .hfj »•>	**	' v ""	1	»
» ..... * 'i
- ?V} Y V*ii .K*.	.K i,, 'kI
r'' ' ' Nato navaja pisec primere iz francoske zakonodaje. (Prim. N. II. z dne 6. febr.)
V Politiki od 0. februarja piše dr. Emil Palic i o problemu žita. Bilanca sistema kaže. »da je sedaj i
# režim
izvozni presežek ceniti na 0 -7 milj. mol. slo to v, doslej 51.5 milj. Predvideni, od države zahtevani obrtni kapital v znesku loO milj. Din je bil po večan za 100%, pH ni zadosten. Dolgovanje znaša nad 200 milj. Din za blago, ki ie bilo pn-vzelo, za katero 80',',i ni bilo ničesar pl«č:iiie».\ Večji >le| blaga leži neprodan v inozemstvu, pri tis-ku tam cone in povzroča stroške v skladiščih. Izguba 200 milj., ki je bila predvidena za izvedbo predloženega sistema, jo žo nastala in je hilo do sloj prodanih 2 milj. met. stolov. Za nadaljnjih I do 5 milj. mol. stotov bo ziitišalu 350- IT>n milj., ker jo predvideni dohodek od piofcrenclalo vprašanj v pravem smislu besede.
Tudi Trgovski glasnik . ugledno glasilo srbskih gospodarskih krogov objavlja v svoji številki od 0. Februarja uvodnik, v katerem so pod naslovom Vprašanje pšeničnega režima poru z. dosedanjimi rezultati. Članek končuje sledečo: v vsakem slučaju so težkoče, na katero smo naleteli v teku dosedanjega dela, dovolj veliko, da pokažejo
Igro, o kateri smo žo pisali v našem listu, in ki bi se morala imenovali prav za prav Tempo- , bomo imeli priliko gledati jutri v Ljubljani. Ljub-I Ijanska Ilirija , ki jo v državi prva pričela gojiii
10	lepo panogo športa, je povabila Beljafnno, da pridejo v Ljubljano in pokažejo kako se hookey igra. Ilirija ima moštvo, ki goji to panogo športa, toda niso še imeli priliko tekmovati z nasprotnikom, ki goji hockey že več let. V Beljaku in Celovcu, kjer so vremenske prilike, kar ledu liče, veliko boljše ko v Liubljani. igrajo hockey že več let. Njih moštva prištevajo med najboljša v Avstriji. Jutrišnja tekma, ki so bo najbrž vršila ob
11	dopoldne na drsališču Ilirije, bo golovo zelo zanimiva.
SKAKALNE TEKME V LJUBLJANI.
Jutri popoldne o 15 bo SK Ljubljana priredil na svoji skakalnici pri Rakovniku propagandne, skakalne tekme. Ob tej priliki bo tudi svečana otvoritev skakalnice, ki na to čaka že ravno dve leti. Na novo zapadel sneg ie omogočil otvoritev. Ljubljančani bodo imeli priliko, videti, ue da bi | so morali voziti na Gorenjsko, skakalne tekme. Na-i stopili bodo naši uujboPši skakalci. Zato vabimo, I da si lo prireditev vsakdo ogleda.
Slovenske gorice
Sv. Rupert v Slov. goricah. Pokopali smo
Katarino Krnmbi rger, bivšo veleposeslnieo v Go-eovi. Bila je najstarejša žena daleč naokrog; saj je dosegla visoko in častitljivo starost 05 let. Bila je vzor slovenske matere in žene, vseskozi članica tretjega reda, katerega zastava jo jo spremljala na njeni poslednji poti. Žalni sprevod so vodili štirje duhovniki, zu rakvijo je stopala množica sorodnikov iu znancev blage pokojnice. Njeno srce jo bilo usmiljeno Iu reveži so imeli v njej blago podpornico iu dobrolnieo. Ob njenem grobu žalujeta zlesti sin Franc, vzoren veleposestnik v Go-eovi, ter hčerka, ki jo je oskrbovala v dolgi bolezni. Blago in plemenito pokojnino ohranimo v trajnem spominu; Žalujočim naše globoko sožalje.
Sv. Benedikt. Vso n-okoli veliki zameti, dn ne moremo skoraj nikamor. Vpra- uiemo se v leh težkih časih, kako bo letos v. našim bornim življenjem. Ali bo kmalu boljši ..? - Slovenca iu sicer sobotnega z nedeljskima prilogama prodajajo tudi v naši fari. Segajte no katoliškem dnevniku, ki p InaSn razne zanimivosti iz domovine iu tujine, Cena 2 dinarja.
Ljubljanico rftedalsšče
DRAMA
Začetek cb 20
Sobota. 13, februarja: VZROK. Red 13. Nedelja, 14. februarju ob 15: JURČEK. Izven. Znižano cene. Mladinska predstava. - Ob 20: DVE NEVESTI. Izven. Znižano cene.
OPERA
Začetek ob 20
Sobi ta. 13. februarja: CARMEN. Red E. Gostuje
ga, Ančieo Mitrovič iz Zagreba. Nedelji). 14. februarja ob 15: DEŽELA SMEHLJAJA. Izven znižano cene. - Ob 20: TOSCA. Gostuje Marij Šimenc. Izven. Znižane cene.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Sobota. 18. februarja ob 20: RADIKALNA KUBA. Prvič. Gostovanje g. Josipa Daneša člana ljubljanske drame. Nedelj«, 14. februarja ob 15: GROTESKA SEDANJOSTI . — Ob 20: RADIKALNA KURA . Gostovanje g. Josipa Daucša.	'
Radio
froprtvml Radio-H Jtthl^nma »
Sobota. 13. februarja: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče. 17.00 Mladinska ura. 18.00 Viktor Pirnal: Žumberaški uskoki. 18.30 Dr. M. Dular: Krize današnjega stoletja. 19.00 Ga. Ort-haber: Angleščina. 19.30 Dr. Gogala: Mladina, šola. organizacija. 20.00 Klavirski koncert go. Šmalc-švajgerjeve. 20.45 Samospevi gdč. Kosovnic. 21.15 Cifro s spremljevanjem kitare (Grela in Milan Justin). 22.00 Čas in poročila. 22.15 Salon, kvintet. | Nedelja, 14. iebeuarja: 9 Ing. Zupane: Pra-! šičjereja. — 9 E-.peranl-rka ura. Levstik: Martin Krpan (gosp. J. Koz'evčar). — 9,30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 P. dr. R. Tomiroec: Osebnosti velikega tedna, — 10,30 Dr, V. Bohinec: Ognjeniki zemlje. — 11 Salonski kvintet. — 12 Čas, poročila, I plošče. — 15,15 Dekliška ura: Žena v prvih časih j krščanstva (gdč, A. Lebar). — 15.45 Citra&ki trio iz Trbovelj. —- 16.45 Zadsva Kai^cr, igra sentja-| k obiski oder. — .20 Cesar Frank: Simfonija D-mol : (plošče); uvodna beseda, — 20.45 Duetni večer ge.
Bernot-Golobove in gdč, Mezetove. — 21.45 Po-j rojilo o rezultatih ex-perimcntalnc f&.n. i.tuJije. — 22,15 Salonski kvintet.
Dragi programi >
Nedelja, 14, februarja, Belgrad: 12.05 Narodne melodije. — 12.30 Ra-dio-orkester. — 20.15 Koncert pev-skega zbora »Abraševič«. — 21.05 Pes'er program, — 21.35 Klavirski koncert. — 22.35 Ruske ciganske pesmi.
—	23X5 Jazz. — Zagreb: 11 Bogoslužje. — 70.30 Violinski koncert. — 21.45 Plesna glasba. — Buda-pest: 14 Radio-orkester. — 19,30 Večerni koncert.
—	20.45 Radio-orkester. — 22 Lahka plesna glasba. — Dunaj: 11 Simfonični koncert. —- 12.15 Zabavna glasba. — 20 »Sveti plamen«, drama. — 22 Večerna glasba. — Rim: 10.15 Nabožna glasba. — 12.30 Instrumentalni koncert. — 21 Večer francoske glasbe. -— Milan: 20.15 Pestra glasba. — 21 Prenos iz gledališča. — Stuttgart: 12.30 Zborovno petje. — 21 Koncert. — 21,30 »Siegfried «, opera.
—	23 Komorna glasba, — Berlin: 20 Wagncrjev j večer. — 0.30 Plesna glasba. — Barcelona: 17.30 I Operni prenos. — 21 Plošče, — Praga: 19 Poljudni j večer. — 19,30 Melodije. — Toulouse: 19.45 Koncert vojaške godbe. — 20.15 Operetna glasba. — 20.30 Simfonična glasba. — 22.15 Koncert vojaške godbe. —- Langenberg: 11.30 Koncert. — 13 Opoldanski koncert. — 20 Koncert orkestra. — Trsi: 12.30 Operni koncert. — 19.10 Radio-kvintel, — 21 Operni prenos.
Fuzija v italijanskem denarstvu
Te dni se je vršila v Milanu seja upravnega odbora Bancn Čommorciaie italiana, kjer je bilo sklenjeno, znižati dividemlo od 12 ua 8%, dokaz, kako jo zajela splošna gospodarska kriza to največjo italijansko banko.
Pri vsem tem je treba upoštevati, da je banka oddala luni brez izgube zase ogromen portfelj vrednostnih papirjev v znesku 4 milijard lir na družbo Sofindit (Soe. Finanziaria industriale italiana), kajti država je prevzela izgubo pri portfelju v znesku 1 milijarde lir. Iz vsega tega sledi, da so morale biti izgube banke prav znatne. Pripominjamo, da so znašala tuja sredstva ic največje italijanske banko konec leia 1930 8366 milj. lir pri glavnici 700 milj. lir. Kakor znano, jo spadala v njen interesni krog tudi Hrvatska banka v Zagrebu, katero večino delniško glavnice je imela (glavnica 20 milj. Din).
Nadalje, je bilo sklenjeno, tla so milanska banka fuzionira z istoimensko tržaško banko, kater" večina delnic je bila žo itak v rokah milanskega zavoda. Te je namreč prevzela lela 1029 ob priliki krize Brunnerjevega koncema. Tržaška banka jo tedaj opustila podružnice v-stari Italiji. Posebno nalogo je imel zavod glede trgovskih iu (lenarili Odnosajev z balkanskimi državami zaradi zvez tržaškega pristanišča. Tržaška banka je bila ustanovljena leta 1859, ko jo bil promet v Trstu v polnem razmahu. Imela je v Trstu dve menjalnici, podružnice v Gorici in Trento ter 7 agenlur večinoma tia Primorskem. Predsednik njenega ek-še.kutivnega odbora je bi znani italijanski finančnik Giuseppe Toeplitz, ki je bil takozvani admini-strateur-delegue (član upravnega odbora in glavni ravnatelj). Tržaška banka jc imela glavnice ,100 milj. lir, ter na koncu 1030 leta 273 milj. upnikov (sredi leta 1931 pa 233) milj,, ker ima milanski zavod v svojih rokah že ilak večino delnic tržaškega zavoda, ne bodo izdane nobene nove delnice, pač pa izvedeno samo knjigovodsko.
Tako je Trst izgubil sedaj poleg paroplovnih družb še svojo največjo banko in gospodarsko popolnoma prešel v roke italijanskega kapitala iz
starih italijanskih pokrajin.
*
Francosko zakladne rezerve. Ko je lela 1928 Poincare pripravil znamenito stabilizacijo franka, so bili nekateri davki zelo zvišani, deloma celo uvedeni novi. Ugodno posledice so sc pojavile kmaiu v velikem donosu državnih dohodkov in državna blagajna je dobila velike blagajniške rezerve, ki so šle v milijarde frankov (konec leta 1929 so jih cenili na 15 milijard frankov, od tega pri Banque de France 5 milijard). Od ledaj pa so te rezervo začelo padati, ker se jo položaj francoskih državnih financ zaradi krizo poslabšal. Sedaj znašajo blagajniška sredstva (po stanju 31. dec. 1931) nekaj nad dve milijardi frankov, ostalo pn so razna posojila, torej večinoma dolgoročna. Dve milijardi je država posodila raznim podjetjem in bankam, ki so zašle v težkoče. Terjatve uasled-stvenim državam pa znašajo: Poljska 213 milj. frankov, Jugoslavija 2G5 milj. frankov in Madjar-ska 354 milj. frankov, skupno lorej 832 milj. frankov brez češkoslovaški ga posojila, ki je sedaj prod parlamentom.
Dunajski pomladni sejem. V zadnjih dneh so se raznesli glasovi; da je dunajski sejem v nevarnosti zaradi avstrijskih deviznih določb. Vodstvo dunajskega velčsejmo pa ugotavlja, da so bo dunajski sejem vršil "od 13. do 20. marca 1932, kakor navadno, torej takoj po tipskem velesejmu.
Vpisi v zadružni register: Blejska sanacijska zadruga 113 LV. Ju, r. z. z o. z. (načelnik Vovk Ant.); Dom učiteljic, r. z. z o. z., Ljubljana (n ič. Vode Angela); Kreditna zadruga za preskrbo stanovanj, r. z. z o. z., Ljubljana (nač. Logar Anton); Mizarska zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z., Ljubljana -Trnovo (nač. Podobnik Ivan); Mlimirska zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z. (načel. Zormnn Metod); Podporna zadruga državnih policijskih nameščencev iu upokojencev Dravske banovine v Ljubljani, r. '/.. z o. z. (načelnik Počkar Bernard); Vzajemna perutninarskn zadruga v Ljubljani, r. z. /. o. /,. (načelnik Vrhover Ladislav); Zadruga za rejo živali plemenite kožuhovine, r. z. z o. z., Ljubljana (načelnik Zadnikar Jakob); Kmetijska strojna zadruga v Retečah pri Škof.ii Loki, r. /. z o. z.; Mlekarska zadruga v Savodnju nad školjo Loko, r. /.. £ o. z. 1 (nač. Debelak Tomaž); Prva delavska pekarna v Zagrebu, podružnica v Ljubljani, r. z. z o. z.
Borzef
11. februarja 1932.
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji v glavnem iieizpromoiijeni. Promet je bil znaten, posebno v devizi Ne\vytirk in jo vse zaključeno devize dala Narodna banka. Privatnega blaga skoraj ui več. Nadalje je bil danes med valutami zabeležen tečaj 7.90 bi. za avstrijski šiling.
Ljubljana. Amsterdam 22(55.19 2270.55. Berlin 1383.60—1844,40, Bruselj 788.10-787.13, Curih 1096.15—1101.(iS, London 192.82-194.42, Novv.vork 5594.35— 5622.01, Pariz 221.32 -222.34, Proga 106.27 do 107.13, Trst 201.10-293.50.
Zagreb. Amsterdam 2265.19—227(1.55, Bruselj 783.19 — 787.1'tl, London 192.82 — 104.42, Milan 291.10—293.50, Newyork kabel 5616.35- -5041.01, ček 5594.35-5622.61, Pariz -21.22—222.3-!, Praga 166.27 —107.13, Curih 1096.1H - 1101.65. -- Skupni promet brez kompenzacij 1,5 milj Diu
Belgrad. Amsterdam 2265.19—2276.57, Berlin 1338.60-1314.00, Bruselj 783.10-788.13, Curih 1096,15—1101.65, London 192—191, Nevvyork 5554.35-5621.65, Pariz 221.22-222.11, Praga 16(5.27 - 107.13, Trst 291.50-293.50, Madrid 138,10 de
Curih. lir:hjrud 9.05, Pariz 20.1850, London 17.60, No\vyork 512,37, Bruselj 71.45, Milan 26.60 Madrid 40.25, Amsterdam 200.65, Berlin 121.80 Stockholm 99, Oslo 96, Kopenhagen 97.25, Sofija 3.71, Praga 15.17. Varšava 57,15, Atene 6.50, Carigrad 2.42, Bukarešta 3.05, Helsingfors 7.80.
Dunaj. Dinar nolira (valula) 12.50.
Vredno tni papirji
Tendenca jo bila danes v glavnem neizpremenjena, ravno tako tudi tečaji. Promet je bil lako znaten kol včeraj. Bolgrajska borza izkazuje tale promet: vojna škoda prometna 500 kom in 7% pos. Drž. hip. banko 1000 dol. Na zagrebški borzi jo bil promet naslednji: vojna škoda 700 kom., bogi. obv. 25.000, 7 % lilor 1000 dol. in obv Drž hip. banko 1000 dol.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 55.50 bi.. 7'!,', Bler. pos. 47,50 bi., Stavbna 10 den.. Ruše 125 den.
Zagreb. Drž. nap.: agrarji 28—31, voj. škoda ar. kasa 249.50—250 (219, 250.50), 2 "I" "ic. ("16) 3. 213-211 (211), 7. 230- 245; 12. 285 den.." Bler. pos 52.50—53.75, 7",; Bler. pos. 46- 16.50 (16 16.25, 47), 1% pos. Drž. hip. b 17—10, 1;"/, be-d obv. 39-41 (40).	" '
Belgrad. Narodna banka 4900—5000, inv. pos. 58.50 den., vojna škoda 250 251 (250), (5% bogi. obv. 41.75 42.50, 7% Bler. pos. 40.50 den, 7% pos. DHB z. 49.50.
Dunaj. Wiener Bankverein 11,50, Escompleges 113, Munclus 103, Alpine 13,50, Trboveljska 38.45!
Žitni trg
Novi Sad. Koruza bč. gar. kval. 70-71, bč. okol. Sombor 71—72, bč. marec, april, maj 77.5 do 80, ban, gar. kval. 09--70, srem. gar. kval. 71—72, srem. gar. kval. par., šid 73—74. — Vse ostalo je nespremenjeno. Tendenca nespremenjena. Promet: 20 vagonov.
Budimpešta. Tendenca oslabljena, v rži čvrsta. Promet tih. I'kuni ca: marec 11.77—12, zaklj. 11.77—11.78; maj 12.61 — 12.88, zaklj. 12.61- 12.62 JU: marec 13.70—13.90. zaklj. 13,72- 13.75: inai 11.50— M.67, zaklj. 1-1.58—14.60. Koruza: mai It iO do 14.60, Zaklj. 14.35-11.40.
VVinnipeg (zač. tečaji). Pšenica maj 61.375. julij (55.75, oktober 67 25.
Osem dni v nezavesti. Dno .'. t. m. jo bil napaden v Mali vasi Janez Demšek, posestnikov sin. ponoči od nekih fantov. Napadalec, ga jo udaril petkrat v. ročico po glavi, da loži že osem dni v nezavesti. Napadalec jo zbežal in ga orožniki zaenkrat še niso motili najti.
Popravljamo. V : Slovencu z dno 9. I. m. smo poročali o obsodbi, ki jo bila razglašena prod ptujskim okrožnim sodiščem nad osmimi osebami radi prestopka, o katerem smo svojčas že poročali. V poročilo se je vrinila neljuba pomola ter se razsodba pravilno glasi: Obsojeni •) bili lvau Golob, Anton Golob, Peter Ribič, Anton Posek vsak na t mesec zapora, ker so bili oboroženi, oproščeni p.-t so bili Anton Uodošck, Ivan Ehart, Franc, RodoSek : iu Anton Ehnrt, ker pri njih niso našli orožja, I G- »tilničarska zadru?a za Ptuj in okolic« je I imela dne II I. m. svoj občni zbor v prostorih I Narodnega doma. Predsedoval je zadružni načelnik Mahorič. Navzoč je bil ludi zvozili tajnik IV-| tebi iz M«ribo.a. Zadruga šteje 190 članov; glasom poročila o računskem zaključku za loto 1931, /.naša premoženje zadruge 29.164.89 Din in sicer ,e naraslo premoženje v let n J031 za 1286 Din. Preračun zn leto 1032 so odobri, člana inu se določi nn 60 Din letno. Zelo zanimivo in stvarno je bilo poročilo zveznega tajnika Poletna o delovanju z vi -zo. o anketah in raznih intervencijah na pristojnih mestih. Tolmačil je novi obrtni zakon, ki stopi 9. marca t. I. v veljavo, in zakon o vinu ter d jal pojasnila o raznih taksah in pristojbinah, ninvt-šnjočih so II,I gostihllčarsko obrt. Zborov .dri so njegovo poročilo ler točna poročilu vzeli v. živahnim odobravanjem nn znanje. Pri slučajnostih so se slišale razne pritožbe 1111 naslov nekaterih nr>ei-nov in bodo zadrug« v tem oziru napravila potrebne korake pri pristojnih obluslvih. Izvršila s nato slavnostna izročitev diplom nekaterim starim gostilničarjem, ki izvršujejo goslilničarsko obri nad 35 let in sicer so odlikovana Dascii. Mm n-ko, Vallč, Goljat in Zel.
Nezgoda. Janez Novak, posestniški sin iz Ma.jšperka, jo sekal v gozdu drevje. Po nesreči 11111 jo p;i lem izpodleteia sekira in ga ranila aa i nogi tako hudo, da so ga morali odpremili v 'litijsko bolnišnico,
Trbovlje
Ponesrečil se je delavec O elin Anton. Ko nc je vračal iz nočne službe domov, mu jc pri kopalnici na Polaju na tračnici spodrsnilo i 1 je tako n. srečno padel, da si jc zlomil dve rebri. Prepei;rii so ga v bolnišnico, kjer se zdravi.
Smučarska tekma. Jutri, v nedeljo, priredi smučarski odsek SPD smučarsko propagandno tekmo v okolišu trga Trbovelj. Start in cilj je cb devetih dopoldne pri Ličarju.
O vzgoji mladine bo predavanje za čla»::cc ženskega društva v ncdelia popoldne ob 3 v Društvenem domu. Mlade materi; posebno vabljene!
Vsaka beseda 50parali prostor drobne vrstice 150Din. Naimanjši 2tiesek5Din Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Zaoqlase >troqo litovskega in reklamnega znafaia vsaka vrstica 2Di*r?
Na|man|ši znesek 10Oin.Pristojbina za šifro 2Din V>akoqia> treba plačati pri naročilu Na pismena vprašaja odgovanamo te.čejepriloiena z.namka.Ček račun L|ubljana 10349 -
Službe iščejo
Beseda samo 50 par Službo išče
trgovska pomočnica začetnica v trgovini z mešanim blagom v mestu ali na deželi. - Ponudbe na upravo pod zn. »Vestna« št. 1754.
Usnjarne!
Zastopstvo manjše usnjarne s komisijskim skladiščem za Savsko banovino iščem. Poseben interes za boks in ševret v barvah. Cenj. ponudbe na Matija Wolf, Ludbreg - Savska banovina.
I!
Ilužbodobe
Beseda samo 50 par Vajenec
za krznarsko obrt se takoj sprejme. Naslov pove uprava »SI.« pod št. 1647.
Učenec
se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Vprašati v Mariboru, Vetrinjska 6.
Dobro šiviljo
■ščem na dom. - Gostilna Fatur, Podrožnik, Večna pot 7.
Zastopniki
s finim in uglajenim nastopom, zmožni nemščine v govoru in pisavi, prvovrstne moči, se sprejmejo pod zelo ugodnimi pogoji od vel. inozemske družbe za prodajo kemičnih in tehničnih potrebščin za čevljarsko in usnjarsko industrijo. Prednost imajo strokovno naobraženi in ki so v tej stroki že potovali. - Ponudbe v nemškem jeziku pod značko: »Chemisch-technische Industrie« št. 1778 na upravo »Slovenca«.
Šivalka
slamnikov, izkušena moč, se sprejme. - Ponudbe in zahteve na upravo »Slovenca« pod zn. »Šivalka« št. 1737.
Fanta
zdravega, poštenih kmet-skih staršev, sprejmem za vajenca mesarske obrti. -Anton Škerjanc, mesar -Opekarska 38, Ljubljana.
Čamernikova
šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36.
Prva oblast koncesioni-rana Prospekt št 16 zastonj. Pišite ponj! Sprejem učencev vsaki čas.
Beseda samo 50 par Do 150.000 Din
vloži trgovec v večje podjetje na vknjižbo proti odgovarjajočem zaposle-nju. Ponudbe pod »Polna varnost« št. 1734 na upr. »Slovenca«.
Beseda samo 50 par Lepo stanovanje
solnčno, eno- in dvosobno, poceni oddam blizu tramvaja, Udmat. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1671.
Gospodična
se sprejme na stanovanje in hrano. Borstner, Maribor, Koroška cesta 26/1.
Opremljeno sobo
takoj oddam. - Gostilna Fatur, Podrožnik, Večna pot 7.
Instrukcijo
išče primorski akademik brez sredstev; eventuelno za hrano ali stanovanje. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Akademik« št. 1787.
Beseda samo 50 par
Oddam lokal
in tri prostore na prometni točki, pripraven za vsako obrt, kakor šiviljo, pletiljo, krojača, čevljar-ali kaj sličnega. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1676.
M.mM KUPEC
tudi ne kupi v njemu neznani trgovini. Malenkostne stvari — mogoče, večjih nikoli!
pa pride tudi k Vam, če se poslu-žite priporočila, ki ga Vam dajo
nnši mali oglasi
Pogostokrat in vedno znova preizkušeni I
Beseda samo 50 par Novozgrajena hiša
z novo pekarno naprodaj. Odda se event. tudi v najem. — Hiša je v najbolj prometnem okraju. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1553.
Beseda samo 50 par
Šivilja
za perilo sprejme gospodične v večerni in dnevni pouk. Vodnikova ulica 11.
Parcela
naprodaj v Vrhovčevi ulici, druga poleg kavarne Krapš. Cena po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Parcela 1932/1503«.
Gostilno v Mariboru
enonadstropno, dobroido-čo, proda za 200.000 Din Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30.
Posestva ali hiše
od 35,000 Din naprej prodaja Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30.
t Vsemogočni je poklical k Sebi danes ob pol 10, po težki bolezni, večkrat prevideno s tolažili svete vere, v 74. letu starosti, našo drago mamo, staro mamo, teto in taščo, gospo
Marjeto Žargaj
katero spremimo na zadnji poti v soboto ob 3 popoldne k večnemu počitku na Žale v Kamniku.
Duplica pri Kamniku, dne 11. februarja 1932.
Žalujoče rodbine 2URGAJ, OKORN st„ OKORN ml.
in MARINŠEK ter ostalo sorodstvo.
Prodam žago
venecijanko in mlin na vodni pogon, vse v najboljšem stanju, - Zraven stanovanje in ca. 10 johov njiv in travnikov. -Promet velik, lega ugodna v bližini dveh trgov. Naprodaj tudi več gozda v neposredni bližini žage. Vprašanje pod zn. »Dobro obrestovanje« št. 1765 na upravo »Slovenca«.
Beseda samo 50 par Klavir
se lahko vadi dnevno. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1713.
Pianino aH harmonij
dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dalmacija« št, 1641.
»1 i I I 1»
Beseda samo 50 par 40 kož
brezhibnih, od odraslih plavcev, neustrojene, ponudite društvu »Zivalica«, Ljubljana, Sv. Petra c. 60.
Srečke delnice, obligaciie
kupuie Uprava -Merkur« Liubliana — Šelenburgova ulica 6. II. nadstr.
m
Beseda samo 50 par
Cepljene trte
60 par komad — nudi Alojz Grabar, p. Juršinci pri Ptuju.
Velika izbira
barhentov in flanel po zelo nizkih cenah v trgovini O. Šlibar, Ljubljana, Stari trg 21.
Čevlji
nt ob'oke TEMPO«, Gledališka ul.
št. 4 (nasproti opere).
Najcenejši nakup
HGNFEKCI3A, MODfi
A. PRESKER
Sv, Petra cesta št. 14.
Vino
izboren lastni pridelek se prodaja na odplačilo kavcije zmožni zanesljivi osebi, katera ima osebno pravico. Ponudbe z referencami na upravo »Slovenca« pod št. 1691.
RESTAVRACIJO NA MORJU z vsem inventarjem in palmovim ga|em, kopališčem in 1 opremlj. sobo. da v najem za 18.000 Din letno in hrano za 2 osebi. Potrebna gotovina 23.000 Din. Sezona od 15. 111. V poštev pridejo samo strokovnjaki z dobro kuhinjo. Osebna pravica ni potrebna Lastnik pen-siona »S u p e t a r« , Srebrno kod Dubrovnika
Več vagonov
pa tudi posamezno poceni naprodaj v plože rezan suh orehov, jesenov, hru-šev, javorjev, jevšev in česnov les. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Suh les« št. 1784.
Ne duha ne sluiio ni m
o kurjih očesih in debeli koži, ako jih tri dni zaporedoma zjutraj in zvečer le malo namažete s
CLAVETYL CREMO
Cena zavitku 8 Din. Proizvaja jo stara leta 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna V Bartulič, Zagreb Jelačičev trg 20.
	Naročajte
	VSLOmCA
	j najcenejši slovenski dnevnik


Čevljarski mojstri!
Levoročni stroj (linksarm) »Singer«, skoro nov, prodam za vsako ceno. - Sp. Šiška, Medvedova ul. 28, vprašati v trgovini.
^neci^ered^
Beseda samo 50 par
OvessnKonizo
kanite najceneje crl tTrdk
A. VOLK. LJUBLJANA
Veleireovma « htom Besi leva cesta «i4
Nogavice
rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene. samo pri
PETKLINC-u
Ljubi ana. ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom GLAVEN |e mast
Prva partija spalnic dovršena. Elegantno, solidno, poceni! 30 % znižane cene pohištvu. Vabiva na ogled
ERMAM & ARHAR
ST. VID N UUBUJANO
ObčvM zbor
KREKOVE POSOJILNICE R. Z. Z N. Z. V MARIBORU, Meljska cesta 10, se bo vršil 29, februarja 1932 ob 18 v Zadružnih prostorih, Meljska cesta 10. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1931.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva
4.	Slučajnosti,
V slučaju nesklepčnosti se bo vršil čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih ali zastopanih zadružnikov. Načelstvo.
Vezani
»ILUSTRIRANI SLOVENEC«
letnik 1931
jc že na razpolago v naši upravi za ceno Din 90.— po pošti 10 Din več.
Dobite v lekarnah, dro-
gerijab ali naravnost it « .	- •• a
tvornice in glavnega skla- f* OtOOlTiCltCfU l disfa
M. tlRIMJAH
lehnrnar -• m»ah
Varujte se potvorb
Vse fotopotrebščine dobite v
Jugosiovanski knjigarni
v Ljubljani
Zahtevajte cenikf
K najvišjemu Učeniku se je preselil 11. februarja gospod
Ivan Magerl
prvi ravnatelj jeseniške meščanske šole.
Truplo blagega pokojnika izročimo zemlji v soboto 13. t. m. ob 3 popoldne. Srčno blagi tovariš nam ostane v trajnem spominu. Jesenice, dne 12. februarja 1932.
UPRAVNI ODBOR DRŽ, MEŠČ. ŠOLE NA JESENICAH
,!f v. . \
•M ca
KO —
= ^ S
> -J >
acc
Tj
-S
it —J N o
SCi:
M —
e>i 2:
— N --
a —« §
jQ V?
J S 3
* -ž;«
3 Zj
E
®
, a
ŠS d
i*. -Q
Ig.
— ON a. o
t* 2
.O
©
■ » 00 ~ ZL -> J
H S -e = -©
ift-
k So " —
j. > r;
s
Dr. Joža Lovrenčič:
Anali izumrlega naroda
Human iz drugega stoletja pr Kr.
102
proti
rc O TI
1 I c J 1 a sc c
« 5
o _
scsls 3
r i
■N N ^
Js V N
U* c1
i g a
S -J
- 5 1
5! O »
o J/ ■•
> J* ? . ti t e! - 2 i
ž
■S <n I
= 5 n
s« r •5 r
— "S N _ > «
C M >
S"
IS- i
Kralj, kralj!« so klicali in dvigali roke njemu in ga prosili, naj jih varuje in brani.
»Kaj je s kraljico, vprašam! Odgovorite!« je ponovil kralj in se sklonil vrancu do vratu, da bi ujel hitreje odgovor, ki ga je napeto pričakoval, da so ga bile same oči, s katerimi bi rad kar že naprej z obrazov bral, kaj mu povedo.
»Kraljica ... kraljica Sevna je ... zanetila dvorec ... in ko se je ... še sama ... vnela, je ... kakor divja bežala na obzidje... in se goreča... vrgla nizdol v globočino morskih valov... Ogenj z dvorca je zajel vse gradišče in Rimljani so pustili ruševine in derejo naprej. Nekaj jih prodira ob morju, drugi so se pa zagnali v notranjost Istre ... Pomagaj, kralj, zberi vojsko in preženi sovražnika!« so povedali, kar so vedeli Avesičani, in prosili kralja pomoči.
»O, mati!... Gorje, gorje!____« je jeknil kralj,
se naslonil vrancu na glavo in zaihtel. Samo trenutek ga je zrušila bridkost in že se je premagal, dvignil odločno glavo in poklical Sura.
Suro, ki je bil v ozadju, je pognal svojega belca do kraljevega vranca.
Suro,« mu je velel kralj, »Odjezdi takoj v Si,i-kansko gradišče, povej kraljici, kaj se je zgodilo, in pripelji Karne, kolikor je pripravljenih! Drugi naj so • udi kar hitro pripravijo in naj jih privede kateri izmed velmož za nami! Kraljica naj ostane v gradišču!«
Suro je zaokrenil konja in ga pognal, da sc iskremu belcu niso videle noge; kakor misel sta izginila za ovinek in v zeleni les ...
»Mi pa,« se je obrnil kralj do velmož, »na vzhodno stran in v notranjost dežele, da prehitimo prodirajoče legije in jih zaustavimo!«
In kralj in velmožje so krenili iz Avesike, kjer so se jim pridružili vsi mladci in možje do sivih las, in brzeli so proti jutru in se niso ustavili, dokler niso prišli do vilenice ob lokvi, koder se je izgubljala reka, mati mogočnega Timava.
Ob vilenici je bilo naroda, da se je trlo. Iz vseh ogroženih krajev je pribežal, da bi našel v veliki podzemeljski votlini varno zavetišče.
Ko je narod zagledal kralja, prihajajočega z velmožmi in četo Avesičanov, ki sc je bila spotoma pomnožila v močna krdela, sc je radostno zavzel in zbeganosti in potrtosti jc bilo konec.
-Pozdravljen kralj!«
»Čakali smo te, kralj!«
Reši nas, reši zemljo, ki jo v šir in vzdolž pustošijo in plenijo rimski volčje!«
»Izberi nas in vodi nas, kralj, da udarimo nanje!«
»Istra je naša zemlja in Rimljanu moramo dokazati, da nima v njej ničesar iskati nego smrt, ako si jo želi!«
Bolest in gnev sta bila v besedah in klicih in še upanje, da bi bili v rodni zemlji tudi proti dvema vojskama sovražnikov dovolj močni.
Kralj je razjahal konja in stopil med množico. Okoli njega so se zgrnili oboroženi mladci in možje in dvigali meče in sekire in ščite in kopja in sulice in kije in jih vihteli.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cefc.
»Pripravljeni smo, kralj! V posameznih gradiščih nas je bilo premalo, da bi se mogli ustavljati in braniti. Zato smo prišli in se i zbrali tu ob vilenici, kakor je bilo rečeno. Sedaj nas je dovolj in ti si med nami in s teboj najboljši, najpogumnejši, najhrabrejši velmožje!«
»Ne bojimo se več!« »Udarimo!«
»Udarimo, udarimo in prepodimo grabežljive, nenasitne volkove tako, da jih mine sla po naši zemlji!«
Kralj se je posvetoval z velmožmi in ker so menili, da so le še prešibki, je poslal k Liburnom in Ja-pidom in Letovicem sle s poročilom o nevarnosti in jih je prosil, naj bi poslali pomoč.
Ko je to uredil in je množica še vedno vzklikala in čakala, da jo odpelje kralj takoj nad Rimljane, je spregovoril:
»Č^sar smo se bali, se je zgodilo. Sovražnik, ki smo ga leto in dan zadrževali v zemlji Karnov in ga tudi kajkrat premagali, je nenadoma vdrl v našo ozemlje, da si ga podjarmi, da nas zasužnji. Svobodni, o narod, smo živeli doslej v svobodni zemlji in svobodni hočemo ostati! Kakor nc bi mogli živeti brez vsakdanjega kruha, tako nam ni življenja brez svobode, najdragocenejše dediščine naših očetov. Za njo vas popeljem v boj in če bi za svobodo zemlje naše morali žrtvovati življenje, žrtvovali ga bomo, da bodo otroci naši in vnuki naši do poznih rodov svobodni gospodarji v svobodni zemlji blagrovali naš spomin!
»Živi, kralj Epulo!«
»Vodi nas, udarimo!«
»Udarimo, da ne bo prepozno!«
Izfi»iateli: l»an Rako»ec-
Urednik: Franc Kremžar.