Medvedjev: Rusija bo umaknila svoje vojaške enote iz Gruzije po prihodu opazovalcev EU / 19 Prekupčevalci v Trstu prodajali kilogram kokaina na mesec edeljo se je po Soči spustilo preko tristo navdušenih veslačev Sto let razvoja s teritorijem Skupno praznovanje stoletnice od 19, do 2 L septembra Primorski liMäiiUu BCC TOREK, 9. SEPTEMBRA 2008 Št. 214(19.304) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 m IV £ Partnerski odnos najboljša podlaga Dušan Udovič Medministrsko srečanje med Italijo in Slovenijo, ki je potekalo včeraj v Rimu, je za seboj pustilo več kot pozitiven vtis. Lahko rečemo, da so se izpolnila pričakovanja, da bo to, dejansko prvo delovno srečanje ministrov obeh držav, utrdilo medsebojne odnose in to na ravni, ki je Italija in Slovenija doslej še nista uspeli doseči. Gibalo srečanja so bila povsem konkretna vprašanja energetike, okolja, gospodarskega razvoja in infrastruktur. Pri vseh imata sosednji državi povezane interese. Pomembno je, denimo, da Italija uplinjevalnika v Tržaškem zalivu ne bo nameščala izključno na lastno pobudo, brez dogovarjanja s sosedo in to smo doslej prvič slišali. Nič manj ni pomembno, da se usklajujejo interesi in vizija prihodnosti glede prometnih infrastruktur, da obstajajo skupni pogledi na znanstveno raziskovanje, na okolje in prostor. Kot je izšlo iz besed ministrov Fratti-nija in Rupla pa je bilo v problematiko na dnevnem redu s primerno pozornostjo uvrščeno vprašanje manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji. Vse navedene teme bosta državi spremljali sistematično na nadaljnjih delovnih srečanjih, za katera je bil tudi sprejet dogovor. Glede na to, da smo bili že velikokrat priče dvostranskim srečanjem med predstavniki Italije in Slovenije, lahko tokrat rečemo, da je bilo včerajšnje zasedanje v Rimu najboljše doslej in je torej upravičeno govoriti o kakovostnem premiku. Mimo diplomatske uglajenosti je bilo namreč včeraj mogoče zaznati tisti partnerski odnos med državama, o katerem smo vedno govorili kot o nujni podlagi za uspešno sodelovanje in reševanje odprtih problemov. Seveda se nič ne dogaja slučajno, zato gre krepitev odnosov med Italijo in Slovenijo poleg objektivnih skupnih interesov pripisati dejstvu, da se ministra Frattini in Rupel pogosto srečujeta na mednarodnih forumih, pogledi Italije in Slovenije v zunanjih političnih temah in glede kriznih žarišč v svetu pa se ta trenutek še posebej ujemajo. Nedvomno pa pri tem veliko pomenita tudi ugled in prepoznavnost, ki si ju je Slovenija pridobila med nedavnim predsedovanjem Evropski uniji. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) RIM - Prvo srečanje koordinacijskega odbora italijanske in slovenske vlade Pozornost energetiki, okolju in infrastrukturam Manjšinska vprašanja so bila sestavni del pogovorov bazovica - Ob 78. obletnici ustrelitve Počastili junake Govora A. Kersevan in D. Jakomina ter pozdrav slovenskega zunanjega ministra D. Rupla BAZOVICA - Pri spomeniku na bazovski gmajni je v nedeljo popoldne potekala osrednja svečanost v okviru pobud ob 78. obletnici ustre- litve bazoviških junakov. Glavna govornika sta bila zgodovinarka Alessandra Kersevan ter duhovnik in kulturni delavec Dušan Jakomin, prisot- ne pa je nagovoril tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je bil na čelu slovenske državne delegacije. Na 6. in 7. strani RIM - V Rimu se je včeraj prvič sešel koordinacijski odbor ministrov slovenske in italijanske vlade. Ministri oziroma državni sekretarji ministrstev za zunanje zadeve, okolje in prostor, promet, šolstvo, razvoj in kmetijstvo, ki so se najprej sešli ločeno po resor-jih, so med drugim govorili o gradnji infrastrukture, okoljskih vprašanjih, vključno z gradnjo plinskih terminalov na Tržaškem, znanstvenem raziskovanju ter sodelovanju med slovenskimi in italijanskimi univerzami. Sogovorniki so se dotaknili tudi zaščite manjšin, evroregije in mednarodne politike. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je po podpisu skupne izjave poudaril, da se je jesen v slovensko-italijan-skih odnosih začela zelo dobro, z italijanskim kolegom Francom Frattinijem pa sta dejala, da se državi strinjata o večini obravnavanih tem, kjer je zaznati razhajanja, pa je mogoče prijateljsko govoriti. Na 3. strani SKS ne podpira Voukove kandidature za avstrijski parlament Na 2. strani Pokrajina Trst in Občina Trst skupaj v prid prizadetim Na 8. strani Okraševanje tržiških čezoceank zbližalo Černigoja in Spacala Na 12. strani Soška regata povezala brezmejni prostor Na 15. strani opčine - Zaključek 43. študijskih dni Draga 2008 je minila v Trubarjevem znamenju S predavanjema Zvoneta Štrublja in Igorja Grdine o Primožu Trubarju so se v nedeljo na Opčinah zaključili 43. študijski dnevi Draga 2008 na 5. strani ANGLESCINA-SPANSCINA-FRANCOSCINA-NEMSCINA-SLOVENSCINA-HRVASCINA> Dnevni in večerni jezikovni tečaji vseh stopenj Posebni tečaji za predšolske otroke, osnovnošolske otroke in srednješolsko mladino Intenzivni tečaji in konverzacija Tečaji za podjetja Pripravljalni tečaji za izpite University of Cambridge Predavatelji v materinščini Cast: upravni center in opora Trinity za Furlanijo Julijsko krajino predavateljem angleščine Sedež izpitov Trinity College London Pooblaščeni center št. 5934 TRINITY COLLEGE LOKDON Jezikovni tečaji SCU0LA PER INTERPRETI Trst, Ul. S. Francesco 6 Tel./Fax 040.371300 www.scuolaperinterpreti.it - E-mail: info@scuolaperinterpreti.it čVNI3SVAUH-VNI3SN3A01S-VNI3SI/\l3N-VNI3S03NVUd-VNI3SNVdSVNI3S319NVi 2 Torek, 9. septembra 2008 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Reka za največjo |»|§f floto na svetu Miro Kocjan Kar precej »patrie« je tudi v istrskih in kvarnerskih časnikih, mimo seveda, pogovorov med ljudmi. Izstopa, da uradni krogi, na primer prvi vladi istrske regije v Pulju, pozdravljajo stališče predsednika slovenske države Danila Turka, da je pač napočil trenutek, ko mora Slovenija odkrito pokazati, kako je dosledno pravna država. Stališče slovenskega predsednika naglašajo tudi časniki, ki pa zvečine še pravijo, da se boj v zvezi s »patrio«, to je, kdo je pravzaprav kriv, nadaljuje v smislu »stena proti steni«. Vsi so krivi in nihče. Na dlani, čeprav časniki tega ne poudarjajo pri vsaki vrstici, je mnenje, da bo to dogajanje vplivalo na bližnje volitve. Nazadnje pa se v zvezi s tem primerom pojavlja tudi kaka kolum-na, recimo Franca Jurija, da je to zgolj rezultat tudi zamotanega dela obstoječih mednarodnih evropskih in drugih institucij, ki ni daleč od odnosov, ki jih zaznamuje korupcija. Juri navaja, da je to špica »iceberga«. Vzporedno pa se le pojavljajo zapisi o sodobnejšemu odnosu med državami v Evropi, ki se le širi, kar je seveda uspeh, s stališča regionalnega razvoja pa so nepojmljive praznine. Ena izmed teh je na primer pri nas, kjer smo v Illyjevem času utemeljeno poudarjali Istro in njeno povezanost z drugimi srednje-evropskimi deželami, zdajšnja vizija pa se je žal že spustila na nivo denimo regionalne povezave med Furlanijo-Julijsko krajino, Koroško in še kakim delom na severu, o stvarni in bogati ter seveda perspektivni popolni regiji pa razmišljamo manj. Tudi istrsko časopisje kajpak piše o rimskem srečanju med italijansko in slovensko delegacijo. Naglas je mimo običajnih vprašanj kot so gospodarstvo in druga, v odnosu do manjšin. Znano je, da se je delegacija Italijanske unije sešla v Ljubljani s slovenskim zunanjim ministrom in ga seznanila z za italijansko manjšino bistvenimi vprašanji. Gre zlasti za problem rednega financiranja, manjšinskega šolstva, časnikarstva, zlasti pa naj dve državi, kljub schengenski meji, življenjsko upoštevata, da je manjšina, v tem primeru italijanska skupnost ena. Slovenski zunanji minister, s poudarkom piše italijansko časopisje v Istri, je bil odprt in optimist glede vseh teh vprašanj. Ustrezen prostor je posvečen tudi srečanju s piscem Claudiom Ma-grisom v Kopru. Roko na srce, srečanje je bilo nekako polovično, saj se je uglednemu gostu mudilo, tako da je razprava o njem, njegovih delih ter o vsem tistem, ki ga je in ga obdaja, v bistvu odpadlo. Kakorkoli, njegova izvajanja so bila dragocena, dasiravno že večkrat obelodanjena. Magris je pač ime, ki sega tako visoko, da se spet govori, da ga nameravajo predlagati za Nobelovo nagrado. V krajši razpravi po predavanju je bilo spet slišati kar je bistveno, to je, da je Ma-gris nesporno najbolj zvest tolmač nekdanjih in sedanjih razmer v tem delu Evrope. Nekako povezano s tem, pa ne samo datumsko, je novica, da bo 12 t.m. v Kopru kulturno-umetniško manifestacija »Moja Istra«. Gre za festival istrske kulture, kakor pravi Maurizio Kastelič, ki namen srečanja natančneje razlaga kot poskus, ki naj bi ga izrazili vsepovsod, v kulturnih ustanovah, na šolah, v trgovinah, na ulicah, da smo pač v Istri, »v moji Istri«. V Kopru so že spomladi imeli nekakšno tekmovanje o istrski podobi. Festival bo, trdijo, široka in pestra predstavitev vsega tistega, kar odlikuje Istro: življenje, zemlja, morje, umetnost, tradicija, posamezni preprosti domači nekdanji zgovorni predmeti, skratka domala vse. Vse to pa, je bilo sporočeno v napovedi, prenešeno v današnji čas. Istrsko življenje! V Rovinju pa smo priča zanimivi družbeno-politični novosti. Ustanovili so namreč »Svet mladih«. Med pobudniki je tudi občinski svet. Pred dnevi so imeli prvo sejo, naloga in cilj pa sta po svoje preprosta: tudi mladi naj bodo odločneje prisotni in dejavni v občinskem dogajanju, začenši s tistim v občinski upravi. Ustanovljeni svet šteje 12 članov, med njimi pa so tako dijaki in študenti, kakor delavci in drugi. Svet bo obravnaval zlasti probleme, ki specifično zadevajo mlade, v bistvu pa vso družbo: od šole, kulture, gospodarstva, komunale in drugo. Glas mladih, ki mu nameravajo redno prisluhniti, dosedaj ni prišel do izraza. Med temeljnimi cilji sveta pa je seveda krepitev sožitja. Predsednik ustanove je Aleksander Major, ki je tudi najstarejši študent na fakulteti za gospodarstvo puljske univerze. Naravno je, da je eno temeljnih življenjih problemov manjšine v Istri šola. No, vse kaže, da so bili letošnji vpisi nekoliko nižji kot prejšnja leta (okrog 3 odstotka manj na osnovnih šolah in 7 na srednjih in višjih srednjih šolah), toda rezultat je vseeno pozitiven, priznava tudi šolska oblast, saj je boljši od stanja na hrvaških šolah. Vpisi na italijanskih šolah so v bistvu opazno višji od tistih leta 1980, ko je bilo že dobesedno kritično, kakor pravi Norma Zani, odgovorna za šolstvo pri glavnem odboru Italijanske unije. Pomembno mesto pa zasluži novica, da je Rina Brumini za esej »Reški židje« odnesla prvo nagrado v ustanovi »Istria nobilissima«. Diplomirala je v Bologni, vrnila se je na Reko, kjer je bila tudi rojena, doma pa namerava razmahniti napore v kulturni dejavnosti italijanske manjšine. Naravnost presenetljivi pa so uspehi, ki jih žanje v kulturi italijanska skupnost v Umagu. Ni kar tako, če je njen sedež poimenovan po Ful-viu Tomizzi. Izjemno priznanje zasluži, mimo drugih sekcij, dramska skupina, ki jo vodi Giuseppe Rota in ki je letos spet nastopila tudi v Italiji. Posebnost umaške kulturne skupnosti je, da je povezana zlasti z mladimi in celo najmlajšimi, dobesedno celo z otroki v petih umaških vrtcih. Vse živahnejša pa je tako v Istri kakor v Kvarneru gospodarska dejavnost, zlasti tista, ki zadeva morje in kar sodi zraven. Nekateri podatki so domala senzacionalni. Na primer, da severna Latvija krepi svojo floto prav na Reki. Ta država očitno namerava biti prva v trgovski mornarici na evropskem severu. V ladjedelnici »3. maj« na Reki so zadnja leta zgradili kar deset ladij za to državo, zadnjo pa so splovili pred dnevi. Gre za »Ainazi«, dolga je blizu dvesto metrov, njena nosilnost pa znaša 51.810 ton. V Pulju pa se nadaljuje boj med »Uljanikom« in vlado, ki namerava privatizirati podjetje, vse okoliščine pa žal dosledno skriva. Puljski župan Boris Miletič je te dni napisal ostro pismo predsedniku vlade in ga opozoril, da mora rešitev nesporno zagotoviti dejavnost in zaposlovanje v tem slovitem podjetju. Ne gre pozabiti, da Uljanik obstaja že 150 let, da redno zaposluje 3500 delavcev, posredno pa kar blizu deset tisoč oseb. Pa še zadnja novost, ki zadeva morje in njene objekte. Nekdanja Titova ladja »Galeb« je že dolga leta povsem zapuščena v zalivu Martinšči-ca na Reki. Njeno stanje je kajpak čedalje slabše. No, zdi se, da se je občina Reka začela zanimati zanjo, se pravi za prodajo. Nepotrjeni glasovi namreč potrjujejo, da so na obzorju kupci, ki naj bi jo spodobno turistično uredili. Potrditve ni, zdi pa se, da so interesenti v Združenih državah, ki se spominjajo Tita in njegove politike ter omenjene ladje, s katero je kar pogosto uradno potoval. avstrija - Parlamentarne volitve konec meseca SKS ne podpira kandidature Vouka Njegovega boja za manjšinske pravice SKS v izjavi o volitvah niti ne omenja CELOVEC - Državnozborske volitve 28. septembra v Avstriji so privedle do prvega političnega razkola znotraj slovenske manjšine na Koroškem. Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS), leta 2003 ustanovljena tretja politična organizacija koroških Slovencev, kateri predseduje Bernard Sadovnik, se je v izjavi za javnost namreč jasno postavila proti Rudiju Vouku, edinemu kandidatu iz vrst slovenske manjšine, ki ima na volitvah še najbolj realne možnosti za izvolitev v državni zbor, in sicer na listi Liberalnega foruma (LIF). Upravni odbor SKS v izjavi za javnost namreč z niti besedo ne omenja vztrajnega boja slovenskega odvetnika, občinskega odbornika Enotne liste v Dobrli vasi in podpredsednika Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) za pravice koroških Slovencev, zato pa izpostavlja, da je vstop Liberalnega foruma »po povpraševanjih vprašljiv«, Vouk kot prvak koroške liste LIF-a pa da »se mora soočiti s hipoteko proti-verske drže strankine predsednice in z njeno preteklostjo v FPO.« Slednja da je hotela iz šol odstraniti v konkordatu zagotovljene križe in te zahteve do danes ni preklicala, poudarja SKS. Enotna lista (EL) in Liberalni forum sta ob takšnem stališču SKS le spomnila na dejstvo, da je na državnozborskih volitvah leta 1999 za LIF kandidiral sedanji pred- Rudi Vouk sednik SKS Bernard Sadovnik. »Tedaj očitno sedanji pomisleki SKS niso bili pomembni, tako da bi za verodostojnost organizacije bilo bolje, če bi le-ta glede držav-nozborskih volitev tako kot doslej molčala,« piše v reakciji LIF-a in EL. Izrecno podporo v svoji izjavi daje SKS Zelenim, ki »so se zmeraj zavzemali za dosledno uveljavljanje zajamčenih pravic koroških Slovencev«. Ob tem SKS poudarja, da na Koroškem tvorno sooblikuje manjšinsko politiko Zelenih slovenska predstavnica iz Velikovca Zalka Kuchling, ki da kandidira za državni zbor in je hkrati tudi podpredsednica Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Ob tem ni omenjeno, da Kuchlingova praktično nima nikakršnih možnosti za izvolitev! Glede socialdemokratov (SPO) in ljudske stranke (OVP) SKS poudarja, da rli: IT Bernard Sadovnik obe stranki nista pokazali pretirane volje za rešitev odprtih vprašanj v zvezi s topografijo, »motiv za križec pri SPO na glasovnici pa utegne biti tudi dejstvo, da je zvezna svetnica socialdemokratske stranke Ana Blatnik zavedna Slovenka in podpredsednica ZSO, za križec pri OVP pa šteje morda ob gospodarskih vzrokih tudi dejstvo, da je imel dosedanji pliberški poslanec v deželnem zboru Raimund Grilc (ki se poslavlja iz politike!) odprto uho za slovenska vprašanja.« V izjavi je omenjen še prvi kandidat Komunistične stranke (KPA), koroški Slovenec Mirko Messner, »ki dosledno zahteva uresničitev manjšinskih in človekovih pravic«, pri čemer pa SKS opozarja, da je KPA na zadnjih volitvah dobila le en odstotek vseh glasov. Ivan Lukan BOGATIMO SVOJ JEZIK Prejšnji teden sem posvetila glagoloma vedeti in znati ter poskusila vsaj v glavnih potezah začrtati razliko med pomenom enega in drugega. Omenila sem težave, ki nam jih na našem jezikovno mešanem ozemlju povzroča raba glagola vedeti in omenila, da imajo Italijani namesto naših dveh glagolov samo sapere. V Šlenčevem slovarju sem potem našla za vedeti na prvem mestu ital. glagol conoscere, šele na drugem sapere. Ko pa sem prebirala zglede, ki jih navaja, sem morala ugotoviti, da je vedeti skoraj vedno prevedel s sapere. Verjetno je postavil na prvo mesto conoscere, da bi pojasnil, kaj beseda vedeti sploh pomeni. Z njo namreč zaznamujemo nekaj, kar je v naši zavesti na osnovi naše obveščenosti ali značilnosti, do katerih smo prišli z lastnimi izkušnjami. Med temi zgledi bi lahko navedla znano dejstvo, da so kmetje po soncu vedeli, koliko je ura. Znan je rek: To ve vsak otrok, kar pomeni, da je to splošno znano. Z glagolom vedeti izražamo tudi neodločnost, poljubnost česa. Zgledi: Knjigo sem posodil, kdo ve komu; Naj naredim ne vem kaj (t. j. karkoli), ne bo jim všeč; Sadja imajo toliko, da ne vedo kam z njim. Iz sv. pi- sma je znan rek: Naj ne ve levica, kaj dela desnica. Vdanost v božjo voljo pa lahko ekspresivno izrazimo s povedjo: Tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj. Lahko pa z glagolom vedeti izrazimo tudi potrditev ali zavedanje česa, npr.: Hudo mu je bilo, vem. Ustrašil si se, zato si pobegnil, vem. Gre torej za nekaj, do česar smo prišli z lastnim razumom, na osnovi sklepanja. Enako si lahko razložimo poved: »Dežja še ne bo, če kaj vem«; to pomeni, da tako mislim in sklepam na osnovi svojih izkušenj. Celo vrsto zgledov, bi lahko naštela, kadar gre za ekspresivno, slikovito izražanje, npr.: čas mineva, da sam ne veš kako (neopazno, hitro); vem, kje ga čevelj žuli (poznam njegove napake in težave); ta človek ve, kaj hoče (dela načrtno do zastavljenega cilja); ni se vedelo, kdo pije in kdo plača (gospodarili so nepremišljeno); več glav več ve; drži se, kot da bi bil ne vem kdo (oholo, ošabno); odkar nas je doletela nesreča, noče nihče več vedeti za nas (nam noče nihče več pomagati, imeti stike z nami). Naštela sem le nekaj najbolj običajnih zgledov, kjer uporabljamo glagol vedeti. Zanimivo pa je, da bomo v sta- rejših slovenskih tekstih našli glagol vedeti (v nasprotju z našo rabo) tudi tam, kjer moramo danes rabiti glagol znati. Med njimi so: vedeti pesem, vedeti pismo na pamet, vedeti tuje jezike pa tudi ni si vedel pomagati. V vseh teh zvezah je vedeti zastarel. Danes moramo reči, da znamo pesem na pamet, da znamo tuje jezike in da si znamo pomagati, vse, kar smo pri nas vedno pravilno pisali in govorili. Zastarelo je tudi, če rečemo, da vemo za napake koga; tokrat moramo namesto vedeti reči, da poznamo napake. Prav tako bomo rekli, da poznamo navade živali. Pri Šlencu bomo našli za slov. vedeti novico, resnico v ital. j. sapere la novita, toda conoscere la verita. Potrudimo se torej ter poskusimo razumeti in upoštevati razliko med glagoloma vedeti in znati ter ju pravilno uporabljati. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Zapostavljanje slovenščine Med svojim pozdravom na letošnjih študijskih dnevih Draga 2008 je cenjeni dr. Drago Štoka govoril o tem, kako Slovenci, ki živimo zunaj meja Republike Slovenije, sledimo dogajanju v matični domovini in kako se z njo veselimo ali se z njo žalostimo. Navedel je nekaj primerov, zaradi katerih smo bili veseli, navdušeni, tudi ponosni; navedel je nekaj primerov, zaradi katerih smo bili žalostni, potrti, tudi v skrbeh. Dovolil bi si dodati sledeče: Slovenci zunaj meja matične domovine, zlasti v zamejstvu, se moramo veliko krat, prevečkrat, spopasti tudi v našem vsakdanju, z neprijetnimi, bolečimi situacijami, ko se nam ne izvaja naše temeljne pravice ali skuša že izvajane krčiti ali izbrisati. Prejšnji teden sem bil na Upravni enoti v Sežani, da uredim nekatere dokumente. Na okence zraven mene se je obrnil gospod s pozdravom: »Dober dan! Dovrei rinnovare questo ...« Uradnica je brez besed sprejela dokument in opravila postopek. Kako to zgleda v Trstu vsi tu živeči vemo: »No capiso!« Rad bi bil slišal v pozdravu gospoda dr. Štoke, da Slovence, še zlasti nas, ki živimo v zamejstvu, globoko boli v srcu in nas duši, kako prihajajo na obisk predstavniki upravnih ustanov Republike Slovenije in si tu lomijo jezik, da bi govorili italijansko. Kako nas boli v srcu in nas duši, ko n.pr. na vozovnici za avtobusno povezavo beremo »Trst - Sežana, Trieste - Sesana« - mar Sežana ni ne dvojezična občina ne nosi uradno to dvojno ime - in povrh ker je bila vozovnica tiskana v Sloveniji. Če smo bili pred kratkim razočarani nad neko turistično karto izdano v Sloveniji, na kateri krajevna imena slovenskih vasi v Italiji so bila navedena izključno v italijanski obliki, koliko bolj nas boli, ko Slovenci za lastne kraje popačijo svoja slovenska imena! Igor P. Merku / ALPE-JADRAN Torek, 9. septembra 2008 3 rim - Prvo zasedanje koordinacijskega odbora ministrov slovenske in italijanske vlade V ospredju pogovorov energetika, infrastrukture in okoljska vprašanja Delovna skupina za izgradnjo plinskih terminalov na Tržaškem - Sodelovanje pri gradnji železniških povezav - Problem vračanja umetnin RIM - V Rimu se je včeraj prvič sešel koordinacijski odbor ministrov slovenske in italijanske vlade. Ministri (na italijanski strani so bili to zunanji minister Franco Frattini, ministrica za okolje Ste-fania Prestigiacomo in kmetijski minister Luca Zaia, na slovenski pa zunanji minister Dimitrij Rupel, minister za okolje Janez Podobnik, minister za Razvoj Žiga Turk in kmetijski minister Iztok Jarc) oziroma državni sekretarji ministrstev za zunanje zadeve, okolje in prostor, promet, šolstvo, razvoj in kmetijstvo, ki so se najprej sešli ločeno po resorjih, so med drugim govorili o gradnji infrastrukture, okoljskih vprašanjih, vključno z gradnjo plinskih terminalov, znanstvenem raziskovanju ter sodelovanju med slovenskimi in italijanskimi univerzami. Sogovorniki so se dotaknili tudi zaščite manjšin (o tem poročamo ločeno),ter mednarodne politike, sta na skupni novinarski konferenci po sestanku povedala Rupel in Frattini, ki sta zasedanje vodi-la.Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je po podpisu skupne izjave poudaril, da se je jesen v slovensko-italijanskih odnosih začela zelo dobro, z italijanskim kolegom Francom Frattinijem pa sta dejala, da se državi strinjata o večini obravnavanih tem, kjer je zaznati razhajanja, pa je mogoče prijateljsko govoriti, je povedal Rupel. Italija in Slovenija sta včeraj ustanovili stalne dvostranske delovne skupine na področjih energetike, infrastrukture, prometa, kulture, znanstvenega raziskovanja, okolja in turizma, pa je povedal Frattini. Dodal je še, da bosta državi ustanovili posebno skupino strokovnjakov, ki bo urejala vprašanja, povezana z gradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Slovenski zunanji minister je izpostavil tudi vprašanje vračanja umetnin, ki jih je Italija pred drugo svetovno vojno odtujila iz Slovenije, in izrazil željo po razstavi teh umetnin v Sloveniji. Frattini je zagotovil, da bodo preverili pravni in tehnični okvir za organizacijo razstave. Fratti-ni in Rupel sta govorila tudi o pomembnih mednarodnih in evropskih vprašanjih, predvsem o razmerah v Gruziji in Rusiji, pa tudi o približevanju Srbije in drugih balkanskih držav Evropski uniji ter o Liz-bonski pogodbi. Minister Frattini je glede gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu zagotovil, da Italija na tem področju ne bo ukrepala enostransko in da se bo glede plinskih terminalov posvetovala s Slovenijo. Minister Rupel pa je ob tem povedal, da je Italija na področju gradnje dveh plinskih terminalov naredila nekaj korakov naprej in da o energiji razmišlja drugače kot prej. Zato ne izključuje niti njenega vlaganja v Nuklearno elektrarno Krško. Rupel je potrdil tudi namen Slovenije, da pristopi k izgradnji plinovoda Južni tok, ki bo Italiji zagotovil dobavo velike količine ruskega zemeljskega plina. Rupel in Frattini sta govorila tudi o Evroregiji, v zvezi s katero je Rupel zagotovil, da se je Slovenija pripravljena pogovarjati o sodelovanju na regionalni ravni, o vseh podrobnostih pa se bo treba še pogovoriti. Minister za razvoj Žiga Turk in italijanski državni podsekretar Adolfo Urso sta v ločenem pogovoru največ pozornosti namenila področju energetike. Turk je poudaril, da je gradnjo plinskih terminalov treba načrtovati tako, da se bo terminale dalo izkoristiti tudi za utekočinjenje CO2. To bo po njegovi oceni bistveni prispevek v varovanju okolja. Sogovornika sta se strinjala, da morajo prometni in energetski koridorji prerasti v razvojne osi z univerzami, inštituti in sodelovanjem na vseh področjih. Urso in Turk sta se pogovarjala tudi o gospodarskem sodelovanju med državama in spodbujanju tujih neposrednih investicij. Slovenski minister je italijanskemu sogovorniku predlagal tudi strateško povezavo med Italijo in Slovenijo za skupno delovanje na območju Zahodnega Balkana. Državni sekretar na ministrstvu za promet Peter Verlič in podsekretar italijanskega ministrstva za infrastrukturo in transport Roberto Castelli pa sta govorila o prometnem povezovanju obeh držav z železnico. Gre za predvideni železniški povezavi Trst-Divača in Koper-Divača. Dotaknila sta se tudi sodelovanja med trža- škim in koprskim pristaniščem. Podsekretar na italijanskem ministrstvu za šolstvo, visoko šolstvo in znanstveno raziskovanje Giuseppe Pizza in slovenski državni sekretar na ministrstvu za novinarski konferenci povedal Rupel, je ita- Zunanja ministra Slovenije Dimitrij Rupel (levo) in Italije Franco Frattini (desno) med včerajšnjo tiskovno konferenco po medministrskem srečanju v Rimu ansa visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Dušan Lesjak sta govorila o znanstvenem raziskovanju in sodelovanju med italijanskimi in slovenskimi univerzami. Kot je na lijanska stran izrazila zanimanje za Evro-sredozemsko univerzo v Piranu, ki naj bi povezovala visokošolske in raziskovalne ustanove v evrosredozemskem prostoru. Ministra za kmetijstvo Luca Zaia in Iztok Jarc pa sta izmenjala stališča o aktualnih vprašanj prihodnjega razvoja kmetijske politike Evropske unije. Dogovorila sta se tudi za sodelovanje pri projektih čez-mejnega sodelovanja, ribištva, inšpekcije in sejemske dejavnosti, je v sporočilu za javnost zapisalo slovensko ministrstvo za kmetijstvo. Kot sta sklenila, bosta obe ministrstvi podprli predloge čezmejnih projektov s področja kmetijstva, ki se bodo prijavili za pridobitev sredstev EU v okviru operativnega programa 2007-2013. Ministrstvi sta se tudi obvezali, da bosta intenzivneje sodelovali na področju nadzora nad ribiškimi plovili obeh držav in izmenjavi podatkov. Minister Jarc je italijanskega kolega še spomnil na odprto vprašanje slovenskih lastnikov vinogradov na italijanski strani Brd in zaprosil za možnost rešitve. Pri prihodnjem razvoju skupne kmetijske politike EU pa sta se osredotočila predvsem na vprašanji predvidene ukinitve mlečnih kvot leta 2015 in prenos sredstev z naslova neposrednih plačil v razvoj podeželja. (STA/CR) na včerajšnjem srečanju med zunanjima ministroma Manjšine sestavni del pogovorov Rupel opozoril na nezadostno finančno podporo manjšini, izvajanje zaščite, šolstvo in nasprotovanje ločevanju Slovencev na »kategorije« Odprta vprašanja manjšin in še posebej slovenske so bila sestavni del včerajšnjih pogovorov v Rimu ansa RIM - Tako kot je slovenski minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel napovedal med nedavnim srečanjem s predstavniki naše skupnosti in italijanske manjšine v Ljubljani, so bila tudi odprta vprašanja manjšin vključena v pogovore. Rupel je še zlasti poudaril problem nezadostnih finančnih sredstev za slovenske inštitucije v Italiji, ki so v težavah, ker že vrsto let dobivajo s strani italijanske države vedno enake prispevke. Ob tem je slovenski zunanji minister izrazil potrebo, da se Slovenci v Italiji ne ločujejo v različne kategorije, pri čemer je navedel oživljanje poskusov, da se Slovenci iz videmske pokrajine prikažejo kot nekakšna »slovanska ljudstva«. Nadalje se je Rupel zavzel za to, da v okviru šolskega preustroja ne pride do zmanjšanja števila osebja na slovenskih šolah v Italiji, ker bi to za manjšino predstavljalo velik problem. Minister je izrazil tudi pričakovanje, da izvajanje zaščitne zakonodaje za Slovence v Italiji ne bo doživelo zastojev. Za uresničevanje zaščite pa je tudi nujen dekret o vidni dvojezičnosti, ki bi ga moral v čim krajšem roku podpisati predsednik deželne uprave Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo. Glede italijanske manjšine v Sloveniji je Rupel dejal, da bo slovenska država še naprej pozorno skrbela za njen kulturni in vsesplošni razvoj, pripravljena pa je tudi reševati morebitna odprta vprašanja. Italijanski zunanji minister Franco Frattini je manjšinsko vprašanje označil, kot »veliko temo« in poudaril zavzetost italijanske države, da Slovencem v Italiji zagotovi zaščito in njeno izvajanje. Frat-tini je izrazil tudi zadovoljstvo zaradi odnosa Slovenije do italijanske manjšine na Koprskem. Mimo tega, kar je bilo v strnjeni obliki povedano novinarjem na tiskovni konferenci, je Frattini na srečanju ministrov omenil tudi Primorski dnevnik, za katerega se je že sam zavzel v avgustu in jamčil tudi za rešitev, ko ga je na to opozoril slovenski kolega Rupel. Slovenski zunanji minister se mu je za to na včerajšnjim srečanju zahvalil.(du) ocena predsednika fjk Tondo: Zadovoljstvo zaradi Evroregije RIM - Včerajšnjega srečanja se je udeležil tudi predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo (na posnetku), ki smo ga zaprosili za oceno. Tondo je izrazil zadoščenje, da so se ministri sosednjih držav lotili konkretnih vprašanj, v katera je povsem naravno vključena tudi dežela FJK. Zanj so izrednega pomena infrastruk-turne povezave, ki jih je treba izpeljati do konca in modernizirati, za prihodnost pa so izrednega pomena dogovarjanja med državama na področju gospodarskega razvoja in energetike. Tondo je ocenil, da je bilo vprašanje manjšin obravnavano le obrobno, zadovoljen pa je zaradi vidnega napredka zamisli o Evroregiji, v katero se je naposled vključila tudi Slovenija. Italijanska vlada bo v kratkem odobrila predlog, ki naj bi šel v parlamentarno razpravo in pospešil tudi formalno oblikovanje Evro-regije kot take. Čimprej bo uresničena, tem bolj bodo uveljavljeni razvojni interesi širokega srednjeevropskega območja, ki ga bo obsegala, je ocenil Tondo. (du) 4 Torek, 9. septembra 2008 ITALIJA revizionizem - Obrambni minister nastopil na slovesnosti ob 65-letnici obrambe Rima La Russa se je poklonil vojakom salojske republike Predsednik Napolitano pa jih je obsodil - Še polemike zaradi Alemannovih izjav RIM - Obrambni minister Ignazio La Russa je včeraj uradno počastil spomin vojakov salojske republike, češ da »so se s svojega zornega kota borili za obrambo domovine«. La Russa je to storil, govoreč na spominski slovesnosti ob 65-letnici bitke za obrambo Rima pred nemškimi četami, ki so se je udeležili tudi predsednik republike Giorgio Napolitano in rimski župan Gianni Ale-manno. Napolitano je v svojem posegu obsodil marionetno fašistično republiko, Ale-manno pa je skušal popraviti svojo nedavno izjavo, češ da fašizem ni bil »absolutno zlo«, ki je v minulih dneh že povzročila polemike. A pojdimo po vrsti. »Pregrešil bi se zoper svojo vest, ko ne bi spomnil, da so se tudi drugi uniformirani vojaki, npr. pripadniki Nemba salojske republike, s svojega subjektivnega vidika borili za obrambo domovine, ko so se v naslednjih mesecih postavili po robu izkrcanju anglo-ameriških sil,« je dejal La Russa. »Zaradi tega si zaslužijo spoštovanje vseh, ki gledajo z objektivnostjo na italijansko zgodovino, pa čeprav z različnih stališč,« je pristavil obrambni minister. Kot rečeno, je Napolitano na isti spominski svečanosti nastopil bistveno drugače. Govoreč po La Russi, je državni poglavar ministra izrecno »popravil«. Dejal je namreč, da bi se morali italijanskega odporni-štva spomniti v celoti, med drugim upoštevajoč bodisi tiste italijanske vojake, ki so po 8. septembru 1943 v uporu proti okupatorjem šli v partizane, bodisi one italijanske vojake, ki niso pristali na salojsko republiko, tako da so bili v mnogih primerih deportirani v nacistična taborišča. Sicer pa je Napolitano vse pozval k »ustavnemu patriotizmu«, poudarjajoč, da se v republiški ustavi lahko prepoznavajo vse idejne, družbene in politične komponente italijanske družbe. Kaj pa Alemanno? V preteklih dneh je sprožil val polemik, ko je med obiskom v Izraelu dejal, da zanj so bili absolutno zlo rasistični zakoni iz leta 1938, ne pa fašizem v celoti. Včeraj se je nekoliko popravil. »Za podpisanega upoštevati kompleksnost pojava totalitarizma v Italiji ter pokloniti se spominu tistih, ki so se v dobri veri borili na tej fronti, nikakor ne pomeni ne obsojati brez zadržkov nedemokratični in diktatorski razplet tistega režima,« je dejal. Zaradi izjav rimskega župana je včeraj njegov predhodnik Walter Veltroni (sicer voditelj Demokratske stranke) izstopil iz odbora za rimski muzej holokavstva. Razni predstavniki parlamentarne in zunajparlamen-tarne opozicije pa so kritizirali La Russo, češ da zavzema nesprejemljiva revizionistična stališča. Nekateri so celo zahtevali, naj se odpove položaju obrambnega ministra. Predsednik republike Giorgio Napolitano v spremstvu obrambnega ministra Ignazia La Russa pregleduje častni vod sardinskih grenadirjev na slovesnosti ob 65-letnici bitke za obrambno Rima ansa Protestniki pred ministrstvom za delo ansa šola - Ministrica med šolarji z Berlusconijevim blagoslovom Začetek pouka v Lombardiji pospremila polemika Bossi-Gelmini RIM - Ob začetku šolskega leta - prva je bila že včeraj Lom-bardija - je predsednik vlade Silvio Berlusconi naslovil na italijanske šolarje in njihove družine sporočilo, v katerem jim izraža najboljše želje z upanjem, da bi jim šola zagotovila vse, kar je potrebno za njihovo prihodnost. Dobro delo je premier zaželel tudi ministrici za izobraževanje Mariastelli Gelmini in ob tej priložnosti pohvalil njena prizadevanja za prenovo šole in za zagotavljanje kakovostnega izobraževanja. Gelminijeva se je včeraj udeležila začetka pouka v šoli Schweitzer v Segrateju pri Milanu. Učenci prvega razreda osnovne šole so jo sprejeli v uniformah s hlačami ali krilom in rdečo majico, učenci ostalih razredov pa v belih haljah. Če je začetek pouka v Lombardiji potekal skoraj idilično, pa to ne velja za vladno koalicijo, v kateri se je s šolsko ministrico sprl minister za reforme Umberto Bossi. Na turinskem prazniku Severne lige je namreč dejal, da en sam učitelj v osnovni šoli (namesto dosedanjih treh, op.ur.) sicer stane veliko manj, vendar »ministrica ve, da je treba za to, da razumeš, kaj potrebuje šola, biti vsaj učitelj«. Bossi pred šolo postavlja federalizem, vendar priznava, da je šola pomembna, zato je treba takrat, ko ni denarja, aktivirati iznajdljivost. »Če imamo enega samega učitelja in je ta slab, lahko otrokom škodi,medtem ko je v primeru več učiteljev ta nevarnost znatno manjša,« je ocenil ligaški prvak. Gelminijeva ministrskemu kolegu ni ostala dolžna: »Zgrožena sem zaradi Bossijeve umske zmešnjave, saj je sredi avgusta dejal, da so trije učitelji preveč, danes pa trdi ravno nasprotno.« EVRO 1,4214 $ -0,23 alitalia - Pogajanja med sindikati in družbo CAI Za pilote Alitalie je predlog kolektivne pogodbe nesprejemljiv RIM - »Nesprejemljiva.« S to besedo so piloti in stevardi Alitalie oziroma njihovi sindikati zavrnili predlog kolektivne pogodbe, ki jim ga je podala nova letalska družba Compagnia aerea italiana (CAI) pod vodstvom Roberta Colaninna. Za pogajalsko mizo na ministrstvu za delo je predstavnikom sindikatov Anpac, Unione piloti, Anpav, Avia in SDL predlog orisal pooblaščeni upravitelj družbe CAI Rocco Sabelli. Sindikati pilotov so prepričani, da je predlog »v celoti nesprejemljiv, saj ravno njegova zasnova, ne glede na vsebino, preprečuje nadaljevanje pogajanj«. Pilote bi taka popolnoma nova pogodba, s katero bi bili ukinjeni pogodbi letalskega osebja pri Alitalii in AirOne, »popolnoma uničila«, trdijo v sindikatu Unione piloti, medtem ko pri UGL opozarjajo, da se »pretrganje s preteklostjo ne more prevesti v odvzem dostojanstva pilotom, v zanikanje njihove strokovnosti in profesionalnosti«. Pred ministrstvom za delo se je po sestanku s sindikati zbralo okrog osemdeset protestnikov, v glavnem stevardov Alitalie, ki so nosili transparente z napisi Bolje Air France ali stečaj - ne smemo podpisati. Zaposleni so še posebno zaskrbljeni zaradi klavzule o ozemeljski mobilnosti, kar pomeni, da bodo piloti in stevardi razporejeni tja, kjer so potrebni, pri čemer bodo morali uporabljati izključno lastna vozila. Plače naj bi bile sorazmerne z opravljenim delom, pri čemer naj bi bil 25-odstotni delež vezan na produktivnost. Predstavniki vlade so sindikate pilotov pozvali k potrpljenju, obe strani pa k medsebojnemu poslušanju. »Prepričan sem, da obstajajo vsi pogoji za dosego pozitivnega rezultata, pri čemer je vlada pripravljena odigrati svojo posredovalno vlogo,« je dejal minister za socialno državo Maurizio Sacconi. Devet sindikatov letalskega osebja se je proti večeru vrnilo za pogajalsko mizo, pri čemer so sindikati pilotov zahtevali, naj se pogajanja razdelijo na tri omizja, eno za pilote, drugo za stevarde in tretje za osebje na letališčih. Na osnovi izjave rimskega civilnega sodišča o nesolventnosti Alitalie je državno pravdništvo včeraj odprlo preiskovalni dosje, v katerem pa za zdaj ni hipoteze o kazenskem prestopku in niti imen preiskovanih oseb. Pravdništvo bo skrbno pregledalo bilance Alitalie iz zadnjih desetih let, pri čemer ni izključeno, da bodo preiskovalci kot priči zaslišali komisarja Alitalie Augusta Fantozzija in advizorja operacije Fenice, sicer pooblaščenega upravitelja banke Intesa SanPaolo Corrada Passero. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 8. septembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 8.9. 5.9. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,4214 154,42 1,4247 151,54 ruski rubel 9,7271 36,168 7,4568 9,7481 36,2945 7,4561 UCII IJKCI M Ul la britanski funt 0,8072 94591 0,8093 9,4661 jVCUji\a MUHO norveška krona 7,9975 24,938 8,0065 24,822 LOKa MUI la švicarski frank estonska krona madžarski forint rtfMicrki 7 At 1,6052 15,6466 241,10 3,4720 1,5888 15,6466 241,95 3,4332 UUIIJM ¿.IUL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,5091 1 7346 1,5194 1 7608 CIVJUCUJM UUICII bolgarski lev IT\mi m^kl 1,9558 3,5908 1,9558 3,6064 IUI i iui iji\i itrv slovaška krona lit"/*\\/cki ifac 30,290 3,4528 30,281 3,4528 IILUVJM 11 LC13 latvijski lats hr37i ICKI rpa 0,7039 24199 0,7041 2,4622 Ul a ¿.lil j M l cal islandska krona ti ircKa lira 123,98 1 7359 126,07 1 7659 LUIJKCI IIIO hrvaška kuna 7,1360 7,1345 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 8. septembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,48813 LIBOR (EUR) 4,51 LIBOR (CHF) 2,25 EURIBOR (EUR) 4,515 2,81688 3,1225 3,23875 4,955 5,16875 5,335 2,7325 2,8775 3,1575 4,959 5,175 5,337 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg ^^^^^^ ■ 18.218,38 € -11,35 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 8. septembra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 29,03 INITEDIII IDriDA T3 fin +0,03 KRKA 1 1 IKA KOPER 88,68 +2,54 +0,02 -1 11 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 52,33 219,35 +1,22 TELEKOM SLOVENIJE 495,50 229,73 -0,29 -0,48 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH -AERODROM LJUBLJANA 74,51 DELO PRODAJA -rrm 1 Qfk nn +0,21 ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTD A BCM7 7") Cn .AÖ1 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 23,05 h/ll imntcct -0,52 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 69,48 27,40 +0,39 +1,41 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 628,00 375,77 -2,94 -1,17 IERME ČAIE7 ŽITO 245,30 201,89 -2,47 +1,04 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 8. septembra 2008 +2,90 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,038 6,617 1741 +0,74 +2,92 ailaniia BANCO POPOLARE BCA MPS 12,767 1821 +2,05 +3,38 BCA mpj BCA POP MILANO EDISON 6,926 +4,06 +1,33 EDISON ENEL ENI 1,328 6,09 +1,37 +3,05 FIAT FINMECCANICA 20,73 10,695 1724 +2,37 +3,20 -1 09 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENERAII 19,518 +3,78 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 22,80 4,016 +3,87 +0,00 LOTTOMATICA I MYOTTICA 3,875 21,12 1838 +3,80 +0,14 LUXO I IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,795 9816 +5,45 +2,52 +3 17 PARMALAT PIREIII e C 1,915 04581 +2,90 +1 89 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS 23,65 +2,87 SMAM RE IE GAS STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,085 8,307 1 043 +0,62 +1,90 TENARIS TERNA 16,196 2 601 +0,58 +2,47 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 15,14 +0,31 +3,23 +5 11 MNIPOL 3,844 1,721 +2,08 SOD NAFTE (159 litrov) 106,32 $ -0,02 IZBRANI BORZNI INDEKSI 8. septembra 2008 _zaključni tečaj indeks sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 7.148,04 1.605,34 115,39 -0,21 -0,10 -0,20 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, Banjaluka FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 3.466,62 1.479,59 3.044,58 1.305,09 757,05 3.312,37 17.187,29 +0,48 -0,14 +0,00 -1,05 -0,47 -0,34 +0,20 Ministrica s šolarji ob začetku pouka v Segratah ansa DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 11.484,28 2.265,84 1.264,56 1.269,131 6.263,74 5.436,30 4.340,18 3.457,18 1.427,9 3.284,12 12.624,46 20.794,27 2.143,42 14.944,97 +2,35 +0,44 +1,79 -1,01 +2,22 +3,73 +3,42 +3,19 +3,89 +3,09 +3,38 +4,32 -2,68 +3,18 / DRAGA 2008 Torek, 9. septembra 2008 5 opčine - V nedeljo popoldne zaključek 43. izvedbe študijskih dni Več Trubarja v naš čas Predavatelj Igor Grdina prepričan, da nas Primož Trubar nagovarja tudi danes dopoldne - Predavanje Zvoneta Štrublja Trubarjev lik, kot si ga prej nismo zamišljali Zanimiv referat o novi duhovni podobi Primoža Trubarja OPČINE - Primož Trubar, kot si ga prej nismo zamišljali: ne samo začetnik slovenskega knjižnega jezika in protestantski reformator, ampak vsestranski humanist, teolog, mislec, svoboden človek in svetopisemski duhovnik, ki je leta svojega življenja štel od svojega (katoliškega) duhovniškega posvečenja naprej. Tako je v nedeljskem dopoldanskem predavanju v okviru 43. študijskih dni Draga 2008 Trubarjev lik opisal izseljeniški duhovnik, teolog in raziskovalec Trubarjevega življenja in dela Zvone Štrubelj (na sliki KROMA skupaj z moderatorko Lučko Susič). Njegov referat Nova duhovna podoba Primoža Trubarja je namreč velikega Raščičana hotel zaobjeti v njegovi celoti, medtem ko se o njem pri nas večkrat razmišlja enostransko. Pri svojem izvajanju se je predavatelj, ki je med tržaškimi Slovenci prebil deset plodnih let, stalno vračal v Trst, ki je po njegovih besedah kraj Trubarjevega duhovnega rojstva, saj se je pri takratnem tržaškem škofu Petru Bo-nomu izobraževal in tu je prejel tudi duhovniško posvečenje. Trubarja je Štru-belj pravzaprav opisal kot reformatorja posebne vrste: bolj kot iz Martina Lutra je svoj idejni in duhovni naboj črpal iz del Erazma Rotterdamskega in tudi Švicarja Heinricha Bulingerja, iz česar sledi, da zanj reformacija ni bila nekaj novega, ampak vrnitev k stari veri cerkvenih očetov, kot je bila pred koncilom v Kalcedonu leta 451, pri čemer je poudarjal zlasti pomen etičnega življenja. Primož Trubar, je poudaril Štrubelj, je znal opraviti sintezo med katoliško formo mentis in idejami luteranske teologije. Prav tako je pomembna Trubarjeva strpnost, saj veliki Raščičan ni poznal ostrine Martina Lutra in je bil vezan izključno na učitelje, ki so bili bolj nagnjeni k spravljivosti. Bil pa je tudi velik vizionar in prerok in samo tako je mogel »stati inu obstati«. Zakaj pa se je Zvone Štrubelj pred časom odločil za preučevanje lika Primoža Trubarja? Motil ga je kliše, po katerem je Trubar samo oče slovenskega knjižnega jezika, zato je hotel združiti vse parcialne poglede na lik slovenskega reformatorja. Med drugim je bil tudi strokovni sodelavec pri pripravah na kasneje spodleteli projekt o televizijskem filmu o Trubarju (proizvedli bodo le dokumentarec), na nedeljskem srečanju pa je še sporočil, da bo v Rimu potekal teološki simpozij, posvečen velikemu Raščičanu. (iž) Popoldanski predavatelj Igor Grdina (desno) ob moderatorju Tomažu Simčiču íív kroma OPČINE - Nedelja je bila za udeležence 43. študijskih dni Draga 2008 ne samo zaključni, ampak predvsem Trubarjev dan. Čeprav je celotna letošnja Draga potekala v znamenju petstoletnice rojstva Primoža Trubarja (organizatorji, se pravi Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, so si za geslo izbrali Trubarjev stavek »Jest sim enu dobru vojskovanje vojskoval«, v petek pa so tudi odprli razstavo, posvečeno Trubarju), je njegov lik zagospodoval ravno v nedeljo, ko sta pod šotorom v parku Fin-žgarjevega doma na Opčinah o Primožu Trubarju in njegovem vsestranskem pomenu govorila dopoldne Zvone Štru-belj (o njegovem referatu poročamo na drugem mestu), popoldne pa zgodovinar Igor Grdina, ki je svojemu predavanju dal naslov Trubar za vse čase, s čimer je hotel poudariti, da nas Primož Trubar nagovarja v različnih zgodovinskih obdobjih, se pravi tudi danes in v prihodnje. Za Trubarja je bila bistvenega pomena neupogljiva vera, iz katere se je vse izteklo, je na začetku dejal Grdina, dalje je bil začetnik emancipacije Slovencev, pri čemer je pomenljivo, da je svoje delo posvetil vsem Slovencem, kar je dokaz, da ni izključeval. Trubar je bil tudi prvi, ki je uporabil pojem »slovenska dežela«, kar pomeni, da je mislil, da je bistveno, da obstaja neka slovenska dežela na političnem in duhovnem zemljevi- m du. Dalje je bil prvi humanistični vzornik naše slovenske misli. Kaj to pomeni za danes? Na to vprašanje je predavatelj odgovoril s poudarjanjem nekaterih dejavnikov. Prvi je zgodovinski spomin, ki je bogastvo, na katerega se Slovenci lahko sklicujemo. Drugi predstavlja opozorilo glede današnjih razmer, ko so predsodki pred slovenščino izredno močni, čeprav je to jezik Evropske unije, in se mora slovenski jezik tudi sredi Slovenije umikati kakemu drugemu jeziku pod krinko znanosti, kar ni samo nezakonito, ampak tudi nemoralno. Tudi odnos do drugega oz. drugačnega pri Trubarju ni enostranski, ampak sloni na veri v pravičnost, prav tako je Trubarjev humanizem razviden tudi iz njegovega odnosa do islama in muslimanov, v katerih je veliki Raščičan videl v prvi vrsti ljudi. Skratka, je sklenil Grdina, lik Primoža Trubarja je preobsežen in ga naša misel s težavo spravi v svoje koordinate, vsekakor pa bi bilo potrebno vnesti več Trubarja v naš čas. Grdinovo izvajanje je spodbudilo več posegov v razpravo (slednjo je mo-deriral Tomaž Simčič), od izmenjave mnenj z ministrom Milanom Zverom glede eksterne mature na slovenskih srednjih šolah (slednja je za Grdino uničila pouk slovenske književnosti, saj maturanti jemljejo v poštev le nekaj predpisanih knjig in tako ne spoznajo bogastva književnosti), do razmišljanja o ra- bi jezika, kjer je bil Grdina kritičen tudi do slovenskih diplomatov, ki se po njegovem obnašajo servilno in zapostavljajo slovenščino. Po drugi strani, je dejal, veliko težav izhaja tudi iz miselnosti, da je treba jezik ohranjati, medtem ko sam meni, da bi bilo bolje ga razvijati. Predmet razprave je bila tudi sposobnost vizije: kot je dejal zgodovinar Jože Pirjevec, je bil Trubar koncentriran na to, da bi Slovenija postala žarišče širjenja prote-stantizma na Balkan in v Italijo, na Slovenijo je torej gledal kot na možnost. Morda so tako ambicijo oz. vizijo kasneje imeli le komunisti, danes pa je ni, v času predsedovanja Evropski uniji Slovenci nismo posredovali sporočila, kaj smo, kaj hočemo biti in kakšne so naše naloge v EU. Razprava se je dotaknila tudi vprašanja zemlje oz. prodajanja nepremičnin tujcem, na kar so opozorili Zdravko Vatovec, Aldo Jovan in Boris Artač, ki so se zavzeli za tudi zakonsko zaustavitev oz. omejevanje te prodaje. Če se povrnemo k Trubarju, ta danes ne deli več kot pred sto leti, je Grdina dejal v odgovoru na vprašanje Zvoneta Štrublja, Slovenci pa še vedno nimamo na razpolago zbranih del Primoža Trubarja. Problem je po predavateljevih besedah v kapitalu: dosedanji založnik, pri katerem je potekal projekt, je namreč ugotovil, da mu to ne nese dovolj, je dejal Igor Grdina. Ivan Žerjal pred zaključnim predavanjem - Obisk visokega gosta Pozdrav ministra Zvera Zbiranje podpisov za pismo o problemih slovenskih radijskih in televizijskih oddaj RAI OPČINE - Udeležence nedeljskega popoldanskega sklepnega srečanja Drage 2008 je v imenu slovenske vlade pozdravil minister za šolstvo in šport Milan Zver, ki je Drago označil za pomembno institucijo slovenske kulture in javne besede, ki odigrava pomembno vlogo tudi danes. Zver se je tudi navezal na obletnice in dogodke, na katere je slovenski narod lahko ponosen, kot sta npr. petstoletnica rojstva Primoža Trubarja in nedavno slovensko predsedovanje Evropski uniji, dogodka, ki Slovence lahko navdajata s ponosom, da smo pripadniki naroda, ki je uspel dobiti svoj prostor v zgodovini. Zaslugo za to ima po ministrovih besedah tudi tradicija slovenskega šolstva, ki je slovenski narod očitno ohranila v razburkanem prostoru srednje Evrope. Tudi današnje okoliščine niso nič manj zanimive, je dejal Zver, in od Slovencev zahtevajo, da morajo na vseh področjih biti odlični ali vsaj nadpovprečni. Ob robu nedeljskega dogajanja je treba tudi omeniti zbiranje podpisov za pismo v zvezi s kakovostjo in dostopnostjo do slovenskih radijskih in televizijskih oddaj RAI. S tem problemu je udeležence Drage že v soboto seznanil Aleš Brecelj, ki je opozoril predvsem na vprašanje nepravilne izgovarjave, dvajsetletno zamudo pri uvedbi televizijskih oddaj, ki marsikje na ozemlju, kjer živi slovenska narodna skupnost, niso še dostopne, pa tudi na večkrat motene frekvence na nekaterih območjih. (iž) Minister Milan Zver kroma dopoldne - Maša za udeležence Škof Ravignani pozval k varovanju identitete OPČINE - Slovenci naj bomo ljubosumni varovalci svoje identitete, prav tako pa naj bomo odprti za dialog z drugimi kulturami. To je poziv, ki ga je na začetku nedeljske dopoldanske maše pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah na udeležence Drage naslovil tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. Msgr. Ravignani, ob katerem sta somaševala še dopoldanski predavatelj Zvone Štrubelj ter Janko Krištof, župnik v Selah in dekan v Šmarjeti na avstrijskem Koroškem, je drugače med pridigo poudaril pomen odgovornosti in dolžnosti slehernega kristjana, da brate, ki krivično živijo, poziva k spremembi življenja. Pri tem je opozoril, da je danes težko bližnjega opozarjati na njegove pomanjkljivosti, saj prevladuje brezbrižnost do drugih ter si nočemo prevzeti problemov in težav bliž- Škof Evgen Ravignani kroma njega, kar pa ni krepost. Evangelij uči, da se moraš z bratom, ki greši, pogovoriti oz. ga posvariti na štiri oči, iz česar sledi, da mora biti tako opominjanje delikatno, obzirno in diskretno, vprašanje pa je, ali se to danes vedno dogaja. Pri vsem tem pa je škof še poudaril dolžnost ljubezni, saj je to izpolnjevanje postave, zato je treba skrbeti za prihodnost vsakega brata po zapovedi ljubezni, je dejal msgr. Ravignani. (iž) 6 Torek, 9. septembra 2008 BAZOVICA / 78-letnica ustrelitve bazoviških junakov - Množičen poklon junakom na nede Bazovica sim Govora Alessandre Kersevan in Dušana Jakomina - Števila BAZOVICA - Bazoviški junaki pričajo o nezlomljivem odporu proti fašizmu, o prvem antifašizmu v Evropi, na vrednotah katerega sloni tudi današnja Evropska unija, Bazovica pa je simbol upora in miru ter želje Slovencev, da ohranimo lasten slovenski obraz v novi Evropi. S temi besedami je predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu Milan Pahor v nedeljo popoldne nagovoril udeležence na začetku osrednje svečanosti ob 78-letnici ustrelitve Ferda Bidovca, Zvonimira Miloša, Franja Marušiča in Alojza Valenčiča pri spomeniku na bazovski gmajni. Bazovica je za slovenske ljudi z obeh strani (nekdanje) meje še vedno magnet, kar se je lepo pokazalo tudi na letošnji osrednji svečanosti, kjer je bilo videti zastave z zvezdo in brez nje, mavrične barve miru, tigrov-ski prapor ter skavtske in taborniške kroje častne straže. Pisani množici je Milan Pahor v svojem uvodnem posegu med drugim dejal, da je pojem Bazovice umeščen v zgodovinski spomin vseh Slovencev, treba pa ga je umestiti tudi v italijanski spomin protifašizma, v sedanjem času pa je treba misliti na skupno pot slovensko-italijanskega prijateljstva in sodelovanja. Še posebej množična je bila letos prisotnost slovenske politike, od državne delegacije z ministroma Dimitrijem Ruplom in Milanom Zverom, državnim sekretarjem Zorkom Pelikanom in generalnim konzulom Jožetom Šušmeljem, pa do političnih strank (opazna je bila prisotnost predsednika opozicijske stranke Zares Gregorja Golobica). Glede ostalih naj omenimo prisotnost senatorke Tamare Blažina, poslanca Ettoreja Ro-sata, predsednika SSO Draga Štoko, tajnika SKGZ Marina Marsiča, deželnega tajnika in svetnika SSk, Damijana Terpina in Igorja Ga-brovca, deželnega svetnika Mavrične levice Igorja Kocijančiča, deželnega tajnika SIK Sto-jana Spetiča, tržaškega tajnika DS Roberta Co-solinija, župana občin Dolina in Zgonik, Ful-vio Premolin in Mirka Sardoča, devinsko-nabrežinsko odbornico Tjašo Švara ter številne druge, številčna pa je bila prisotnost predstavnikov borčevskih organizacij. Ob govorih in posegih, ki jih objavljamo na drugem mestu ter polaganju številnih vencev je treba poudariti, da sta potek svečanosti zaznamovala molk in glasba: udeleženci so namreč počastili spomin na junake z minuto molka, medtem ko so na bazovski gmajni zadonele otožne in borbene melodije v izvedbi trobentačev Janka Andolška in Jana Forausa ter združenih zborov in Pihalnega orkestra Ricmanje, ki so pod vodstvom Ivana Tavčarja slovesnost zaključili z Vstajenjem Primorske. Ivan Žerjal Bazovica je bila tudi letos magnet za slovenske ljudi kroma maša zadušnica - Bandelj hrvaški pozdrav - Murkovic Zlo je premagljivo BAZOVICA - Bazoviški junaki so se uprli zlu, ki ga je takrat poosebljal fašistični režim, in izbrali najtežjo pot. To je poudaril pesnik David Bandelj v svojem govoru pri maši zadušnici, ki je bila v soboto zvečer v župnijski cerkvi v Bazovici. Princip zla, je dejal, lahko namreč brezbrižno sprejmemo, lahko mu pomagamo, da se razširi, lahko pa se mu upremo. To pot so izbrali bazoviški fantje, ki so končali kot tragični junaki. A njihova daritev ni ostala brez smisla. Da lahko danes delamo in govorimo svobodni, se moramo zahvaliti tudi njim. Bazoviški junaki nam zato sporočajo, da je zlo premagljivo in da je vredno žrtvovati življenje, da ga premagamo. kroma Ne dopustimo zapiranja v egoizem BAZOVICA -Bazovska gmajna ni svet kraj samo za Slovence, ampak tudi za Hrvate, saj je bil eden od ustreljenih bazoviških junakov, Zvo-nimir Miloš, pripadnik tega naroda. Zato je tudi letos udeležence osrednje svečanosti nagovoril predsednik Hrvatske zajednice v Trstu Damir Murkovic, ki je poudaril predvsem pomen skupnega dela in enotnosti ter sloge in prijateljstva med Slovenci in Hrvati, s katerimi se gradijo poti in dosegajo rezultati, pri čemer je Murkovic omenil skupne napore za gradnjo Narodnega doma. Zato se je treba vprašati, kako je danes s to enotnostjo in se ne sme dopustiti zapiranja v egoizem, saj od tega nima nihče nič: »Zgodovina nas uči, da danes moramo graditi za boljši jutri! Zakaj ne bi poskusili skupaj? V slogi je moč! Zato, kot naši predniki, dajmo se tudi mi potruditi, da bodo naši otroci jutri skupaj uživali to kar bomo danes dosegli,« je zaključil Murkovic. kroma poseg ministra Rupel o skupni prihodnosti Primorske Minister Dimitrij Rupel kroma BAZOVICA - Udeležence nedeljske svečanosti je nagovoril tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je dejal, da je bila usmrtitev v Bazovici »alarm za vse domoljubne in demokratično usmerjene ljudi na Primorskem, za organizacijo TIGR in za slovensko narodnoosvobodilno gibanje pa tudi za našo generacijo, ki ji je uspelo postaviti novo državo na temelju človekovih pravic, narodne enakopravnosti, evropskih meril in demokracije.« V 78 letih, je še opozoril minister, se je spremenil svet, nekdanji sovražniki so postali prijazni sosedje ter prijatelji, člani iste družine, saj je bistvo Evropske unije kulturna raznolikost ter enotnost pri spoštovanju razlik. Po Ruplovih besedah se vsa Primorska danes povezuje in ima skupno slavno prihodnost, pri čemer se je minister tudi navezal na včerajšnje medministrsko srečanje v Rimu in omenil skupne probleme, ki enako prizadevajo Slovence in Italijane, rešitve pa koristijo vsem. »Danes smo daleč stran od nesrečnih dogodkov, ki se jih spominjamo tukaj v Bazovici,« je še dejal Rupel in dodal, da je mogoče biti odgovoren za stvari, ki so se že zgodile oz. so se resnično zgodile, ne pa za tiste, ki jih ni ali jih še ni: »Za prihodnost bomo odgovorni v prihodnosti, če bomo ubrali pravo pot. Odgovornost nam narekuje, da se odrečemo slabi preteklosti in se spoštljivo priklonimo spominu štirih bazoviških junakov,« je zaključil Rupel. rmv S petjem ob ognju taborniki kot vsako leto pričakali »usodno uro« tradicionalni pohod - Planinski odsek ŠZ Sloga Iz Bazovice na Kokoš V strnjeni koloni in z zastavami na čelu so pohodniki tik pred sklepno svečanostjo prišli k spomeniku Tudi letos so se taborniki RMV zbrali ob ognju kroma BAZOVICA - Letošnjega spominskega pohoda Bazoviški junaki, ki ga vse od leta 1980 prireja planinski odsek Športnega združenja Sloga, se je udeležilo približno 400 pohodnikov. Zastopana so bila vsa naša planinska društva, prisotni so bile delegacija z Reke, obmejna planinska društva in, kot vsako leto, številna delegacija PD Ravne na Koroškem, poleg seveda mnogih posameznikov. Pohodniki so se zbrali pri bazovskem kalu in se nato po ustaljenem scenariju podali proti Jezeru od tod ob robu doline Glinščice do Drage, preko Peska in Gročane prešli na slovensko stran in prišli do koče na Jermancu. Tu so se odpočili, predstavniki PD Sežana, ki kočo upravljajo, pa so jim ponudili čaj. Po postanku so se odpravili na vrh hriba Kokoš, od koder so se vsi skupaj spustili do kraja ustrelitve bazoviških junakov: dolga kolona pohodnikov z zastavami se je vila do strelišča na bazovski gmajni, kjer so se udeležili osrednje spominske svečanosti. Pohod ni tekmovalnega značaja, najzvestejši udeleženci pa so bili tudi letos nagrajeni s priznanji: bronasto značko prejme vsak, ki se je pohoda udeležil drugič, srebrno za štiri pohode in zlato za šest, posebno priznanje - delo umetnika Pavla Hrovatina - pa so na vrhu Kokoši ob žigosanju izkaznic dobili vsi tisti (in letos jih je bilo kar precej), ki so se pohoda udeležili desetič. Priznanje je predvideno tudi za dvajseti pohod. Letos je nagrado prejel Alfredo Kralj, in sicer med srečanjem planincev na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Tu so jim organizatorji pripravili topli prigrizek, za katerega so poskrbeli, kot že vrsto let, neutrudni kuharji Franc Čufar, Mimmo Iozza ter gospe Norma in Cvetka. (Inka) V koloni so pohodniki prišli do spomenika kroma ¿¡¿j 4 / BAZOVICA Torek, 9. septembra 2008 7 I j ski osrednji svečanosti pri spomeniku na bazovski gmajni nbol upora in miru ia prisotnost visokih predstavnikov iz Slovenije - Minuta molka in pesem alessandra kersevan dušan jakomin Italijani ne vedo več # V» • V I v» za fasistične zločine Alessandra Kersevan kroma BAZOVICA - Posledice zgodovinskega revizionizma, katerega cilj je bilo enačenje med krvniki in žrtvami, so prava manipulacija zavesti italijanskega naroda, ki se v bistvu vedno manj zaveda, kaj je bil fašizem. Značilen primer je Bazovica. Izkrivljanje zgodovine je privedlo do tega, da Bazovica za Italijane ni več simbol žrtev fašizma in nima torej antifašističnega prizvoka, ampak je v povezavi s fojbo postala simbol novega, izrazitega nacionalizma. Za vse to pa niso krivi le neofašisti, temveč tudi nekateri deli italijanske levice in antifaši-stičnega gibanja. Zato je danes nujen globok razmislek, ker postaja italijanska družba vse bolj »barbarska« in je treba v tem smislu preprečiti, da bo lahko to podlaga za nov fašizem. To je v svojem govoru naglasila zgodovinarka Alessandra Kersevan, ki je odkrito obtožila italijansko državo in samega predsednika republike Giorgia Napolitana, da sta popolnoma »pozabila« na vojne zločine, ki jih je zakrivila Italija. Kersevanova je po daljšem zgodovinskem opisu dogajanja na tem območju s posebnim poudarkom na fašistično raznarodovalno politiko odločno obsodila pravcati »black-out« v italijanski kolektivni zavesti. Ta luknja v narodni zavesti je skupaj z nekim »nacionalističnim antifašizmom« prispevala, da se je v zadnjih letih razvijal zgodovinski revizionizem, še zlasti prek trans- bazovica - Med svečanostjo Preplah zaradi požara, ki pa je bil kmalu ukročen BAZOVICA - Nedeljsko svečanost je za kratek čas prekinilo dramatično opozorilo, da se je v bližini razvnel požar. Približno sto metrov za spomenikom so plameni zajeli nekaj borovcev (na sliki KROMA) in švignili visoko v nebo, tako da je ljudi že začelo skrbeti, kaj bo. K sreči so takoj posegli gozdni čuvaji, za njimi pa še gasilci, ki so pogasili ogenj, katerega je, so nam že v nedeljo povedali predstavniki policije, najverjetneje povzročil cigaretni ogorek. »Ne bomo vsi listi enega drevesa, lahko pa smo različna drevesa enega gozda« verzalne odobritve (proti sta bili le stranki SKP ter Italijanskih komunistov, je poudarila) zakona za ustanovitev dneva spomina. Ta kratek stik v skupnem spominu je omogočil, da so najvišje državne oblasti in sam predsednik republike pozabili na vojne zločine, ki jih je zakrivila Italija, tudi tiste, ki so že mnogo let predmet študije zgodovinarjev in ki so jih zgodovinarji tudi razkrili. Med temi je npr. dejstvo, da je Italija leta 1941 napadla Jugoslavijo in da je bilo več kot 100 tisoč Jugoslanov -med temi 40 tisoč Slovencev - deportiranih, vsaj 7 tisoč civilistov pa je umrlo v koncentracijskih taboriščih. Toda italijanska država tega noče priznati in je vselej prevladala cenzura, je naglasila. Italijanska televizijska hiša RAI ni npr. nikdar predvajala angleškega dokumentarca Fascist legacy, razne italijanske vlade pa niso priznale in uradno izdale izsledkov študije mešane slovensko-italijanske zgodovinske komisije. Nasprotno, po ustanovitvi dneva spomina pod Berlusconijevo vlado je bil italijanski narod podvržen široki kampanji o fojbah in eksodusu, katere namen je bilo brisanje odgovornosti italijanske države in demonizacija Slovanov ter skratka partizanskega gibanja. To so v prvi vrsti storili politični dediči fašistov, ki pa bi bili brez prispevka nekaterih delov italijanske levice v 90. letih neuspešni, je poudarila Kersevano-va in s tem v zvezi omenila srečanje med Finijem in Violantejem, ki je bilo leta 1998 v Trstu. Ni naključje, da skušajo tudi bazoviške junake preleviti v teroriste, je še poudarila govornica, češ da so se uprli proti takratni državi in so bili zaradi tega obsojeni. Toda odlok iz leta 1944 je odredil, da so bile vse razsodbe posebnega fašističnega sodišča protizakonite. Sodobni poskusi, da se razsodbam posebnega sodišča vrne zgodovinsko legitimnost, je naglasila Kersevanova, so morda še najbolj nesramna revizioni-stična manipulacija, na osnovi katere legitimirati fašizem. Zgodovinsko izkrivljanje, kdo je bil pri Bazovici žrtev in kdo krvnik, je zgovoren primer. Dušan Jakomin kroma BAZOVICA - Dragi rojaki, dragi prijatelji! Vsakoletna množična udeležba na tej proslavi je znak, da so nam pri srcu nekateri dogodki, ki so kot posebni mejniki zaznamovali našo preteklost. Umor bazoviških junakov leta 1930 se je zgodil v času naše mladosti, ki smo jo doživljali vsak na svojem koncu. Današnji spomin nas nujno vodi do tiste črne dobe, ki je pri nas vladala celih 25 let, torej četrt stoletja. Ponavljamo vedno isto pesem? Ne. To so naši spomini, to je bilo naše trpljenje, to je bil naš strah, naša ponižanja, naša zasliševanja, uničevanje vsega, kar nam je bilo najdražje. Za vas, fantje in dekleta - ki ste sicer danes mladina, polna informacij - za vas je ta preteklost kamena ali ledena doba, nam pa ostaja v krvi in nas bo spremljala do smrti. Kar se je dogajalo, je bilo v imenu tiste zloglasne "višje kulture", v resnici pa je bilo to namerno uničevanje duše in srca slovenskega naroda. Povzročilo je ogromno praznino, ki je na duhovnem področju ne bomo mogli nikoli zapolniti. Tega seveda nismo doživljali samo mi, tudi drugje so trpeli podobno usodo. Spomin pa je potreben, ker je obenem tudi opozorilo: še danes živimo v nekih čudnih razmerah, katerih izhodišče moramo iskati kmalu po vojni, najprej v prisilnem razlaščanju naše zemlje. Vse to se je nadaljevalo do danes, ko smo še vedno pred vrsto neizpolnjenih obljub. Zgodovina nas uči in svari. V časih te težke preizkušnje sta se naša beseda in naša pesem ohranili in razvijali v cerkvi, čeprav z včasih večjo, včasih manjšo mero strpnosti, ovir in prepovedi tistih, od katerih bi tega ne pričakovali, ki si tega ne bi smeli dovoliti. Slovenski primorski duhovniki pa so ostali trdni in pogumni in ob njih skupnost pogumnih mož in žena, ki so zaradi tega tvegali veliko. Slovenski človek - laik ali celo agnostik - se je tedaj pridružil duhovnikom, jim stal ob strani, hodil poslušat slovensko besedo Jakoba Ukmarja v Škedenj. Kajti to je bila edina možnost za javno nastopanje in rabo našega jezika. Tista tragična doba nas je, paradoksno, združevala. Pisatelj France Bevk je oveko-večil primorskega duhovnika z jasno besedo in z enim likom: Kaplanom Martinom Čedermacem. Šele zadnja leta so nam zgodovinarji razkrili podrobnosti ogromnega dela primorskih duhovnikov v bran pravic posameznika, torej človeka, in naroda. Ne pozabimo na vlogo katoliškega tiska, ki je edini vseskozi vztrajal, skoraj v ilegali. Dovolite mi: ponosen sem na to slovensko primorsko Cerkev tistega tako strašnega časa. In nisem osamljen in edini ponosen nanjo! Dogodki okoli tragičnega leta 1930 so dobivali poseben pomen: Leta 1927 se je začela ilegalna dejavnost slovenske in hrvaške mladine. Leta 1928 je bil dosežen višek narodovega genocida: vse, kar je bilo nezaželeno, je režim prepovedal, ukinil, uničil. Hudo preganjanje slovenske besede se je sicer začelo že proti koncu 19.stoletja z napadi buržoaznega framasonskega liberalizma, zato moramo upoštevati kot pomemben mejnik govor duhovnika Franca Kosca v tržaškem občinskem svetu leta 1898. Koliko nas je, med nami, ki ga poznamo? Leta 1929 je bil podpisan Konkordat med fašistično Italijo in Cerkvijo, nad katerim gotovo nismo mogli biti navdušeni: vendar je primorski duhovnik ostal zvest svojemu poslanstvu! Leta 1931 je Jakob Ukmar imel v Škednju svoj znameniti govor o Krščanskem sožitju med narodi. Njegove besede so na žalost še danes aktualne. Nekako v tem času se je začelo organizirano ilegalno delo levice, posebej članov Komunistične partije. Nasilje se je stopnjevalo, leta 1941. so padli junaki 2. tržaškega procesa. Ali je potem čudno, da je šel leta 1941 naš človek v gozd, da se končno reši vsega tega? Po koncu 2. svetovne vojne je ideološka hladna vojna razdelila svet na dva bloka in tudi nas razklala na dva tabora: politika je med nas zasejala sovraštvo, medsebojno napadanje, očitanja, obsojanja, izginjali so celo ljudje. Nekateri se niso več menili za vse, kar je strašnega storil prejšnji režim, in ob pozabljanju vsega so sprožili napade na drugače misleče, začelo se je enosmerno uveljavljanje in upoštevanje izključno tega, kar je prihajalo z leve strani. Na eni in na drugi strani smo ponavljali: naši in njihovi. In še zmeraj poudarjamo to ločevanje. S časom se je ozračje umirilo, naš človek si je finančno opomogel, delavski razred je pridobival moč, tu je odigravala pomembno vlogo komunistična partija. Skupaj s sindikati je tedaj vodila odločen boj za boljše ekonomske razmere delavskega razreda in temu se je naš človek pridružil. Počasi pa smo začeli spoznavati, da ti medsebojni napadi in ta ločevanja nimajo smisla. Slovenske šole so že obnovile našo inteligenco, na ključna mesta so prihajali novi kadri, mladi izobraženci, nastajala so slovenska podjetja in slovenske ustanove, kar je pomenilo zaposlitev, prišel je celo čas skupnih političnih in kulturnih prireditev in nastopov, kjer smo bili složni, ne glede na medsebojne ideološke razlike. Marsikje po vaseh prirejajo danes nekdaj sprta društva skupne prireditve ob Slovenskem kulturnem prazniku, vaških veselicah in podobno. Vlada in Dežela sta nam napisali nekaj ugodnih zakonov, ki sicer še čakajo na svoje udejanjenje, v Trstu štejemo med Italijani vse več prijateljev in celo sodelavcev, nadvse nepričakovano je po Evropi, končno pa tudi v Italiji, v državnih medijih zablestelo ime pisatelja Borisa Pahorja. Tatjana Rojc je v slovenskem Parlamentu predlagala, naj se slovenska Vlada in vse slovenske kulturne, politične in prosvetne inštitucije zavzamejo za to, da Akademiji na Švedskem predlagajo Borisa Pahorja kot kandidata za Nobelovo nagrado za književnost in temu vabilu se pridružujemo. Trst ni več samo mesto Sabe, Sveva, Joyca, Slataperja, Tomizze, Magrisa, temveč tudi mesto Borisa Pahorja, Alojza Rebule, Miroslava Košute, Dušana Jelinčiča. Ugotavljamo tudi, da narašča število rojstev slovenskih otrok. In še, da je 23. junija pesnik Ciril Zlobec v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti na devinskem gradu odkril ploščo Alasii Gregoriju iz Sommaripe, tujcu, ki je pred 400 leti napisal prvi slovensko-italijanski slovar, za nas izjemno dragocen dokument; letos obhajamo 500 letnico rojstva Primoža Trubarja, ki si je svojo intelektualno in dušnopastir-sko formacijo pridobil prav v Trstu. Nekoliko se torej svita med in nad nami, vprašanje pa je, ali bomo tako nadaljevali in vse to izpopolnjevali in dopolnjevali. Veliko je vsekakor zamujeno. Politika nas je razdvajala, pamet nam sedaj veleva, naj se streznimo. Prevladuje želja po enotnosti, a istočasno tudi pesimizem zaradi naše stvarne situacije. Mislim na pesimizem, ko se pritožujemo, kako smo razdeljeni, vsak v svoji stranki ali društvu. Nepotreben pesimizem. Prava podoba demokratične države in družbenega ter političnega življenja je ravno v pluralizmu, kar pomeni, da je vsakomur dana pravica do lastne ideje, do lastnega mišljenja, združevanja, sploh dejavnosti, med nami pa mora prevladovati hierarhična lestvica vrednot, ki postavlja v sam vrh skupni blagor: torej skrb za šolo, Cerkev, radio, televizijo, tisk, glasbo, gledališče, banko, šport, za vse najpo-membbnejše ustanove. V tem okviru igrajo pomembno vlogo zrelost in kultura, načelnost posameznika in skupnosti. Mlademu ali sploh negotovemu človeku bi rekel: Če ne veš, kam in kako, poglej nazaj, poglej, odkod prihajaš, odkod si prišel. Človeška družba, ki jo v celoti ali v glavnem sestavljajo nenačelni ljudje, sploh ni vredna človeka. Pred kratkim smo brali besede uglednega časnikarja, ki je napisal: »Vprašanje enotnosti je stalnica v povojnem življenju slovenske manjšine, ki je strankarsko, politično in idejno zelo razvejana. To je danost, vsaka skupnost pa je zrela in tudi normalna, ko se zna poenotiti glede življenjskih vprašanj. Ne enotnost za vsako ceno, kar povzroča na koncu le težave, temveč složnost tam, kjer se da in kjer je potrebna za splošne koristi. Priložnosti za to ne manjka.« S tem se popolnoma strinjam. Da enotnost, a ne za vsako ceno, brez političnega preračunavanja ali mnenja, da smo mi sami po-trebnejši od drugih. Sprejem družbene raznolikosti je stvar demokracije, pluralizma, zrelosti naroda. Preračunana - ali od ene ali druge strani vsiljena enotnost ne bi prinesla napredka, morda le nove razpoke. Ne bomo vsi listi enega drevesa, lahko pa smo različna drevesa v istem gozdu. Odpravimo napačna čustva in dajmo prostor zgodovinarju, ki naj obravnava preteklost, vojno in predvsem povojno dobo, ki je morda najmanj raziskana in najmanj pojasnjena. To ni neka moralna želja, je nujen klic naših ljudi, naše skupnosti, ker imata med nami, o tem sem prepričan, še svoj pomen in svojo veljavo besedi poštenost in zgodovina, da se dokončno rešimo in očistimo napak iz preteklosti. Vsi enakovredni. Rad omenjam pisatelja Alojza Rebulo, ki je v romanu Noktur-no za Primorsko opisal tragedije, ki so se dogajale na našem ozemlju. Zraven Čedermaca imamo, na žalost, tudi Florijana. Šele leta 1991 smo postali Slovenci v Italiji vsi enakovredni tudi za matične oblasti, enako upoštevani. Prej vsa desetletja po vojni ni bilo tako. Veliko pa je odvisno od nas samih. Italijanska država in naša matična Slovenija naj nas podpirata v kulturni in družbeni dejavnosti, to pa še ni vse. Tu naj izstopa , tu mora izstopati vloga vsakega izmed nas, naša osebnost in narodna zavest. Bliža se čas trgatve, živa in slikovita podoba meseca septembra in sploh življenja ljudi na našem ozemlju. Trgatev je bogata tam, kjer je bilo prizadevanje, kjer sta bili skrb in vztrajnost. To so nas učili naši starši.Če ne bo med nami osebne zavzetosti in odgovornosti, čemu potem ti Bazoviški junaki, čemu vsi naši padli? Čemu te proslave? Ohranimo vsak svoj obraz, je zapisal Srečko Kosovel. Ne izneverimo se svoji osebnosti, v potrebi pa bodimo enotni in povezani. To naj nam bo vodilo za prihodnost! 8 Torek, 9. septembra 2008 ITALIJA APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 |)o) l L fax 040 772418 trst@primorski.it pokrajina - Predstavitev konvencije z občinsko upravo Delovna mesta za osebe s posebnimi potrebami Pokrajina bo financirala tečaje poklicnega izobraževanja - Za projekt 130 tisoč evrov Prispevati k zaposlovanju fizično in psihično prizadetih oseb je namen konvencije, ki sta jo sklenili pokrajinska in občinska uprava. Pokrajina Trst bo v ta namen med drugim financirala tečaje poklicnega izobraževanja in prispevala k usklajevanju razpoložljivih delovnih mest s ponudbo delovne sile. Občina Trst pa bo prek lastne službe za zaposlovanje (SIL) most med socialno-zdravstvenimi storitvami ter uradi za zaposlovanje in bo ob boku prizadetim na njihovi poti do novega delovnega mesta. Konvencijo sta predstavila včeraj pristojna pokrajinska odbornica Adele Pino in občinski odbornik Carlo Grilli, ki sta poudarila pomembnost sinergij med javnimi ustanovami na tem področju. Kot je namreč poudarila Pinova, bo dala Pokrajina na razpolago vsem socialno-zdrav-stvenim službam v tržaški pokrajini deželno financiranje, ki je predvideno za tečaje poklicnega izobraževanja pri podjetjih z namenom vključevanja prizadetih oseb v svet dela. Dogovor sta javni upravi sklenili v okviru deželnega zakona o zaposlovanju, na osnovi katerega morajo pokrajine prispevati k vključevanju prizadetih v družbo in v svet dela, je še povedala odbornica. Pokrajina Trst se je v tem smislu v sodelovanju z občinsko upravo odločila za ustanovitev stalne mreže med javnimi institucijami, ki bo znala nuditi konkretne odgovore na potrebe prizadetih oseb in potrebe podjetij. Sklenjena konvencija določa v tej luči pristojnosti oz. dolžnosti pokrajinske in občinske uprave. Zainteresirane prizadete osebe bosta v tem okviru ugotavljala pokrajinski tehnični odbor in občinska služba SIL. Pokrajina bo dalje jamčila za izvajanje projekta, določala smernice in skrbela za usklajeno delovanje udeleženih dejavnikov. Služba SIL bo, kot rečeno, most med socialno-zdravstvenimi storitvami ter uradi za zaposlovanje in bo zadolžena za tehnično izvajanje tečajev, na katerih se bodo v podjetjih usposabljale prizadete osebe. Namen projekta, za izvajanje katerega bo Občina Trst prejela financiranje 130 tisoč evrov, je namreč končna zaposlitev prizadete osebe. Prav občinska služba SIL pa bo tista, ki bo odločala o izobraževalnih poteh posameznikov in torej o njihovi morebitni zaposlitvi. A.G. karabinjerji - Na Krasu Ovadili ljubosumneža, skopuha, voznike in sitnega soseda Nabrežinski karabinjerji so prejšnji konec tedna s 40-člansko »ekipo« na Krasu izvedli okrepljen nadzor teritorija. Naleteli so na najrazličnejše prekrške in ovadili 9 ljudi. V Bazovici je karabinjerje poklical 32-letni domačin, ker mu je 48-letni Neapeljčan, stanujoč v Tržiču, grozil, da ga bo ubil. V Bazovico se je odpravil iz ljubosumja: dvojica se namreč poteguje za isto žensko. Do fizičnega spopada ni prišlo, ker so karabinjerji dospeli pravočasno. Prav tako v Bazovici pa 34-letni češki državljan ni hotel plačati kosila v gostilni ob cesti, ki vodi v Lipico. Izgovarjal se je, da nima denarja in da mora varčevati, ker gre na počitnice v Španijo. Dovolj evrov pa je le imel, saj je po posegu karabinjer-jev račun poravnal. Kroničen zastonjkar je 50-letnik iz Benetk, ki ni hotel poravnati računa v nekem proseškem lokalu. Bil je vinjen, nato pa so ugotovili, da so mu oblasti pred časom za tri leta prepovedale vstop v tržaško občino. V preteklosti je namreč redno odhajal iz tukajšnjih lokalov, ne da bi se segel v denarnico. Na openski Ul. Papaveri se je 70-letnik znesel nad sosedovo njivo. Naveličan je bil čebel, os in mrčesa, zato je njivo poškropil z zelo škodljivo sestavino proti parazitom ter jo s tem uničil. V Gropadi so karabinjerji zasegli motorni kolesi »minimoto«, s katerima sta po cesti dirkala 30-letna vaščana. Tovrstni mali motorji ne smejo na cesto, ker nimajo zavarovanja in registracije, dosegajo pa hitrost 90 km na uro. V Sesljanu so trije avtomobilisti napihali več kot gram alkohola v litru zraka. Ob dovoljenje so bili 42-letni slovenski državljan, ki je vozil porscheja, 28-letni pordenonski voznik fiata 600 in 22-letni goriški voznik fiata punto. Ovadili so tudi senegalska krošnjarja brez dovoljenja za prodajo in izgnali mladega kolumbijskega ilegalca. mamila - Karabinjerji aretirali devet ljudi Kokain za mlade Albanski državljani v Ul. Rossetti prodajali drogo razpečevalcem, slednji pa mladim porabnikom - Kilogram na mesec Tržaški karabinjerji so od konca avgusta do prejšnjega petka aretirali devet ljudi, ki so vpleteni v trgovino s kokainom; desetega člana tolpe še iščejo. Skupina mladih albanskih trgovcev je pri rojaku v Lombardiji nabavljala mamilo, ki je vsak teden potovalo v Trst, skrito v avtomobilih ali vlakih. Albanci so v nekem stanovanju v prvem nadstropju Ul. Rossetti 3 (blizu Ljudskega vrta) prodajali zelo kakovosten »beli prah« krajevnim razpečevalcem, v glavnem domačinom. Slednji so na večernih zabavah v tržaških lokalih prodajali odmerke kokaina mladim porabnikom, starim od 20 do 25 let. Možno je, pa čeprav ni dokazano, da je bilo med kupci kar nekaj univerzitetnih študentov. Vsak mesec je preko omenjene mreže prišel na trg približno kilogram kokaina. Dobavitelj, albanski državljan Valentin Kalaj, je na območju med Milanom in Varesejem prodajal drogo po 35 evrov na gram, njegovi rojaki v Ul. Rossetti pa so od razpečevalcev za vsak gram zahtevali 60 evrov. Za končne kupce je bila cena 90 evrov na gram, kar pomeni, da so vse stranke skupaj vsak mesec potrosile 90.000 evrov. Podrobnosti preiskave, ki se je začela februarja letos (koordinira jo javni tožilec Giorgio Millillo), so včeraj opisali na pokrajinskem poveljstvu karabi-njerjev v Istrski ulici. Podpolkovnik Luciano Summo, načelnik preiskovalnega oddelka karabinjerjev (na sliki Kroma z delom zaseženega blaga), je razložil, da so skupino albanskih mladeničev začeli opazovati predvsem zaradi njihovega sumljivega življenjskega sloga. Nezaposleni mladeniči so namreč pogosto kupovali nove avtomobile in redno zahajali v nočne lokale, kjer so trosili veliko denarja. Trgovanje z drogo so opravljali kar spretno, nikakor pa ne diskretno. Po nekajmesečnem opazovanju so karabinjerji pred klet v poslopju v Ul. Rossetti 3 namestili skrito kamero. Klet uporabljajo vsi stanovalci poslopja, Albanci pa so vanjo zahajali večkrat na dan. Izkazalo se je, da so tam notri, na težko dostopni odprtini nad vrati, skrivali mamilo, ki je prišlo iz Lombardije. Ko so jih obiskali razpečevalci, so se Albanci odpravil v klet, vzeli zavojčke in jih proti plačilu izročili kupcu. 28. avgusta so ka-rabinjerji vdrli v stanovanje, aretirali tri ljudi (Arjana Heto, Fatosa Temo in Klod-jana Temo) ter zaplenili 6000 evrov v gotovini, mobilne telefone in male tehtnice za merjenje doz kokaina. Slednjega so karabinjerji zasegli v kleti: v okviru preiskave so našli 250 gramov mamila. V zaporu sta se znašla tudi doba- vitelj Valentin Kalaj in Agron Tema, ki je bil zaradi pretepanja partnerja svojega bivšega dekleta že v hišnem priporu v domu Teresiano, pa še štirje Tržača-ni. Mladi L.D. in L.V. sta za zapahi, ker sta mamilo razpečevala v tržaških lokalih, M.D. in A.A. pa sta bila zadolžena za prenos kokaina iz Lombardije v Trst. Od slednje dvojice so prvega zasačili 1. julija na tržaški železniški postaji s 50 grami, drugega pa 13. julija s 110 grami kokaina, ki je bil spravljen v avtu. V vlakih so »prenašalci« skrivali mamilo pod sedežem, ob prihodu v Trst pa jim je tako v vagonu kot na postaji pomagalo kakih pet izvidnikov. Eno osebo še iščejo: podpolkovnik Summo domneva, da je obtoženec še vedno v Italiji. (af) uilp - Posvet na sedežu ENFAP Azbest že16 let prepovedan, vendar je še grozeče prisoten Občinstvo posveta o azbestu kroma Azbest in obolenja, ki jih le-ta povzroča, zdravljenje, zakonska določila in pravne bitke oz. kopičenje sodnih postopkov v zvezi z izpostavljenimi azbestu so teme, ki so žal še vedno zelo aktualne. »V naših pristaniščih so gradili ogromno število prestižnih ladij, pri tem pa so v ladjedelnicah redno in v veliki meri uporabljali azbest. V začetku 90. let njegova visoka škodljivost še ni bila uradno potrjena,« je v uvodu v včerajšnji posvet na to temo povedal odgovorni za tržaško sekcijo pokrajinskega sindikata upokojencev UILP Fabio Nemaz. Posvet je je potekal v prostorih ustanove ENFAP v Ul. Sv. Frančiška. Govorniki - predstavniki sindikata UILP, odvetniki in drugi izvedenci - se niso spuščali v podrobnosti zakonskih določil, srečanje pa je bilo za navzoče kar koristno. Zakon, ki je v Italiji prvič prepovedal uporabo azbesta, so sprejeli leta 1992 (zakon št. 257), kljub temu pa je ta nezgorljiva snov marsikje še vedno prisotna. Strokovnjaki razlagajo, da je azbest zelo škodljiv zlasti zaradi svojih drobnih in izjemno lahkih vlaken, ki ob krušenju materiala zlahka poletijo naokrog in okužijo človekova pljuča. Drobnost vlaken so včeraj nazorno opisali: v prostor, ki je širok en centimeter, lahko postavimo v vrsto 250 človeških las, 1500 najlonskih vlaken in nič manj kot 335.000 azbestnih vlaken. Senat je decembra lani sprejel osnutek zakona o ustanovitvi sklada za žrtve azbesta. Za voznika hišni pripor Tržaški sodnik za predhodne preiskave je včeraj odločil, da bo Marzio Sai, ki je v petek smrtno povozil devetletnega Poletovega kotalkarja Da-videja Bressana, odslej v hišnem priporu. 34-letni avtoprevoznik je od petka zvečer sedeč v ječi, ker je za časa nesreče vozil pod vplivom alkohola. Obtožen je nenamernega umora, vožnje pod vplivom alkohola in opustitve pomoči, a zadnjo obtožbo bi morali po mnenju njegovega zastopnika Antona Regazza umakniti. »Jasno je, da je voznik le delno kriv za dogodek,« je še dejal odvetnik. Obisk sejma MOS Slovensko deželno gospodarsko združenje sporoča, da bo v petek, 12. septembra, tradicionalni izlet na MOS za vse tržaške obrtnike, druge podjetnike in morebitne interesente. Udeleženci se bodo ob 7. uri zbrali na Trgu Oberdan in ob 7.30 na italijanski strani prehoda Fernetiči. Prijave zbirajo pri SDGZ, CNA, Confartigianatu in Zvezi indu-strijcev, zainteresirani se lahko obrnejo na tajništvo SDGZ do vključno srede, 10. t.m., in sicer na telefonske številke 040.67248.24/28/12. Skupino tržaških obrtnikov bo sprejelo vodstvo sejma oz. Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, na kar si bo mogoče ogledati sejem in se seznaniti s sedanjim trenutkom obrtništva in gospodarstva v sosednji državi. Izletniki bodo obiskali stojnico SDGZ, ki jo je tudi letos pripravila slovenska stanovska organizacija s pomočjo in pod pokroviteljstvom deželne komisije za obrt FJK (CRA FVG). Po obisku sejma je predvidena večerja v znani pivnici v Domžalah. Delovne prakse z ESS Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da do srede sprejema kandidature za delovne prakse s štipendijo Evropskega socialnega sklada, ki jih je odobrila Dežela Furlanija-Julijska krajina: referent za komunikacijo in promocijo ter referent za komunikacijo in trženje, potekali bosta na SDGZ oziroma podjetju Servis; zavarovalniški analitik ter uradnik v zavarovalniški agenciji, potekali bosta v zavarovalniški agenciji Unipol; uradnik v računovodstvu, potekala bo na Kmečki zvezi; prodajalec, potekala bo v Zadružni prodajalni na Opčinah; pomočnik načrtovalke evropskih in regionalnih projektov, potekala bo na Zadružnem centru za socialno dejavnost. Delovne prakse so odlična priložnost za postopno vključitev v delovna razmerja, saj so organizirane v sodelovanju s podjetji in ustanovami, ki želijo selekcionirati kandidate, izbranega pripravnika preizkusiti na delovnem mestu ter ga usposobiti za delo v podjetju oz. ustanovi. Delovna praksa traja 840 ur za obdobje 6 mesecev. Za vsako uro prisotnosti na delovni praksi prejme pripravnik 4,50 € štipendije. Štipendirane delovne prakse so namenjene brezposelnim oziroma osebam brez dela (med te štejemo neaktivne, študente, gospodinje), ki so dopolnili 18 let starosti, imajo stalno bivališče v FJK in izpolnjujejo še dodatne pogoje navedene v vsakem projektu posebej (glej spletno stran www.sdzpi-irsip.it/lavoro/work). Vpisati se je mogoče v tajništvu SDZPI, Ul. Ginnastica 72 (tel. 040-566360): kandidati morajo izpolniti vpisno polo, predložiti izjavo o brezposelnosti ter življenjepis v evropskem formatu. 19-letni Tržačan žrtev erotične igre V kraju Passo Segni pri Bologni so sinoči našli mrtvega 19-letnega Tržača-na, čigar natančnejša istovetnost v trenutku, ko zapiramo redakcijo, ni še znana. Kaže, da je bil žrtev erotične igre s 35-letnim partnerjem iz Trenta. Trža-čana so našli privezanega za drevo na vrtu vile, v kateri je dvojica preživljala počitnice. Po vsej verjetnosti se je zadušil. Bil je oblečen v žensko, tako da so karabinjerji, ki so posegli, prvi hip mislili, da je žrtev ženskega spola. / TRST Torek, 9. septembra 2008 9 glasbena matica - Zaključek poletnih delavnic Najmlajši udeleženci so se odlično znašli v vlogi »glasbenih ribic« šolstvo Na nekaterih šolah bo jutri prvi dan pouka Jutri bodo tudi nekatere slovenske šole na Tržaškem odprle vrata in pričakale svoje učence oziroma dijake. Tako bo v didaktičnem ravnateljstvu Dolina, kjer se bodo dejavnosti v vrtcu in osnovni šoli odvijale od 8. do 13. ure. Podobno bo v openskem didaktičnem ravnateljstvu (od 8. do 12.30). Pouk se bo jutri začel tudi na nekaterih nižjih srednjih in višjih šolah: na šoli Srečka Kosovela (od 8. do 13.30) in Sv. Cirila in Metoda (od 8. do 12.35) ter na pedagoškem in družboslovnem li-ceju Antona Martina Slomška (ob 8. uri). V četrtek pa bodo šolski prag prestopili dijakinje in dijaki DPZIO Jože Štefan (tajništvo sporoča, da je urnik izobešen na oglasni deski) ter liceja Prešeren (ob 10. uri; pouk bo trajal dve uri). Šolska maša bo ob 9. uri v sve-toivanski cerkvi. Trideset otrok od 6. do 9. leta starosti je prejšnji teden od ponedeljka do petka razvilo in vežbalo svoj glasbeni čut na poletni delavnici Glasbene matice. Vsakoletna pobuda se nadaljuje z uspehom in tržaški »ustvarjalni« teden je bil samo del niza poletnih srečanj v organizaciji vseh sedežev slovenske glasbene ustanove na deželnem območju. Po sodelovanju s festivalom kitare Kras, ki je letos krstil nov tečaj za začetnike Easy guitar, so se tematska srečanja nadaljevala s tečajem za solopevce v Špetru, ki ga je vodila Krisztina Nemeth, skupinski delavnici za otroke pa sta se odvijali v Doberdobu in v Trstu. Najmlajšim se je v obeh primerih z običajno požrtvovalnostjo in kreativnostjo posvečala koordinatorka delavnic, pedagoginja Jana Drassich s pomočjo večkratne sodelavke Jelke Bogatec za koreografski del in letos prvič tudi s sodelovanjem pianistke in pevovodje Nede Sancin. Trojica mentoric-animatork se je prejšnji teden uspešno trudila za pripravo zaključnega nastopa v dvorani Dijaškega doma. V dopoldanskih urah so se otroci ukvarjali s pevskimi in plesnimi vajami, preverjali in utrjevali so smisel za ritem, v popoldanskih urah pa so jih obiskali profesorji Glasbene matice, ki so vsakič predstavili dva instrumenta. Popoldanski prikazi raznih glasbil, njihovega zvoka in uporabe so bili zanimiv del pedagoškega programa in obenem va- Zaključni nastop v Dijaškem domu je izvenel prisrčno kroma bilo k vpisu, saj bo šola ponovila tudi letos septembrsko posebno ponudbo brezplačnih poskusnih lekcij, s katerimi morebitni učenci lahko preverijo, če jim študij izbranega instrumenta res ustreza. Pred začetkom zaključnega nastopa delavnice se je ravnatelj šole, prof. Bogdan Kralj, zahvalil vsem staršem za zaupanje in je čestital mentoricam za opravljeno delo. Tudi koordinatorke so bile letos posebno zadovoljne z rezultatom, saj so delale z disciplinirano, homogeno in navdušeno skupino, ki je ob koncu pokazala vsem staršem in prijateljem sadove celotedenskega truda. Vsebina letošnjega nastopa so bile zgodbe čarobnega morskega sveta in »glasbenih ribic«, ki se naučijo ustvariti ubrano glasbo iz začetnega hrupa. Konec predstavice je seveda nastop discipliniranega zbora Pojočih ribic iz dežele Na dnu morja, ki se zabavajo z izvajanjem priredb pesmic na morsko temo iz slovenske otroške literature, a ne zanemarjajo niti Disneyevih filmov in celo uspešnice skupine Village people. S plesnim ritmom ča-ča-ča-ja, bolj poetičnimi ali razposajenimi melodijami se je nastop veselo iztekel in si zaslužil prisrčen aplavz publike. Poučna zabava glasbenega tedna se je končala, glasbena izkušnja pa se bo za nekatere morda nadaljevala tudi po poletju v učilnicah Glasbene matice. (ROP) mira sardoč - Žalna seja »Človeku je treba zaupati, drugače se živeti ne da ...« Že drugič v dobrih dveh tednih sta se morala Slovensko stalno gledališče in njegovo zvesto občinstvo posloviti od gledališke osebnosti: po Stojanu Colji, Mira Sardoč. In spet so bile vloge spremenjene: na odru ni bilo igralke, ki bi se ob koncu predstave priklonila pred veliko dvorano tržaškega Kulturnega doma. Na odru je stal prazen žameten stol, ob njem velika črno-bela fotografija Mire Sardoč, pred katero so se zadnjič priklonili njeni kolegi, prijatelji in gledalci. Ravnatelj Tomaž Ban je podčrtal, da odhaja z njo ena največjih prič časa, ko je bilo tržaško gledališče tudi slovensko in jugoslovansko: ugledna ustanova, ki jo je matična domovina podpirala in s ponosom vabila na številna gostovanja. Gledališče, v katerem je želel delati vsak umetnik: zato sta v 50. letih vanj vstopila tudi režiser Jože Babič in igralka Mira Sardoč. Za Miro Sardoč je bil to po-vratek v kraje družinskih korenin, kateremu je ostala zvesta dolga leta. Na tržaškem in drugih odrih, a tudi na radiu in velikem platnu, je odigrala okrog dvesto vlog. Besede vseh, ki so spregovorili na včerajšnji žalni seji, pa so bolj kot gleda- liške uspehe izrisali njene človeške vrline. Za Alena Jelena, predstavnika Združenja dramskih umetnikov, je bila Mira Sardoč gledališčnica, kulturna delavka, narodna buditeljica, pedagoginja, predvsem pa oseba, prežeta s skromnostjo, ki je ostala zvesta svojim idealom. In svojemu motu: »Človeku je treba zaupati, drugače se živeti ne da.« V podobni luči se gospe Mire spominja tudi Tone Partljič, ki trenutno vodi Borštnikovo srečanje (Borštnikov prstan za življenjsko delo je Mira Sardoč prejela leta 1991). Mirandi Caharija se je v spomin zarisal predvsem Mirin nasmejani obraz, saj sta se v garderobi neštetokrat do solz nasmejali. Prijateljici je v slovo podarila poezijo Vihar pesnice Lili Novy. Zadnji je na veliki oder stopil umetniški vodja Marko Sosič in se od »drage Mire« poslovil s poetičnim zapisom, v katerem so se spomini prepletali s sanjami. Izpostavil je igralkino pokončnost, dejstvo, da se je vselej borila za avtentičnost izpovedi, a ni nikoli vračala milo za drago. Mira Sardoč je bila igralka, ki je znala poslušati in se razdajati za tržaškega človeka-njenega gledalca. (pd) univerza - Srečanje v sklopu projekta, namenjenega znanstvenim fakultetam Italija potrebuje mlade znanstvenike V zadnjih dveh letih končno zabeležili višje število vpisov, pomanjkanje nekaterih profilov pa ostaja - SISSA pripravlja poseben projekt za nadarjene in radovedne dijake Država, ki ne vlaga v znanost, nima bodočnosti: brez mladih matematikov, fizikov, kemikov, je pod vprašajem tudi njen ekonomski razvoj. S temi besedami je rektor tržaške univerze Francesco Peroni uvedel včerajšnje srečanje na tržaški univerzi. Šlo je za predstavitev dejavnosti v sklopu projekta o znanstvenih diplomah, ki so ga pred dvema letoma postavili na noge ministrstvo za univerzo in raziskovanje, državna konferenca predstojnikov znanstvenih fakultet in združenje Confindustria. Njihov cilj je bil jasen: vzbuditi v višješolskih dijakih zanimanje za znanstvene predmete. V ta namen so se povezali s šolami in skušali znanost posredovati na privlačen način tudi s prirejanjem laboratorijev). Posebno pozornost so posvetili usmerjanju in pomoči pri izbiri fakultete (na katerih redno prirejajo dneve odprtih vrat), pripravi atra-ktivnejših študijskih smeri, višjemu številu ur v laboratorijih. A tudi posredovanju informacij o zaposlitvenih možnostih;slednjih je veliko, kar je v nasprotju z javnim prepričanjem, da zagotavlja zaposlitev samo inženirska izobrazba, je še poudaril Peroni. Njegovim besedam je pritrdil predsednik mladih industrialcev Alessandro Zanetti: matematiki, kemiki, biologi lahko samo obogatijo naša podjetja, od njih pa zahtevamo usposobljenost in elastičnost ... Predstojnik fakultete za matematiko Rinaldo Rui je pojasnil, da so se prizadevanja obrestovala. Potem ko je v obdobju 1989-2000 število vpisov na matematične, kemijske in fizikalne smeri upadlo za dobrih 50%, so namreč v zadnjih dveh letih (in torej po uvedbi projekta) zabeležili od 20 do 30% porast. Z izkušnjo naj bi zato nadaljevali, funkcionar deželnega šolskega urada Bruno Seravalli pa upa, da bo v ta namen v Furlaniji-Julijski krajini kmalu zaživelo tudi novo koordinacijsko omizje. Na slednjem bo nedvomno sodelovala tudi mednarodna višješolska ustanova SISSA, njen predsednik Stefano Fantoni pa je včeraj napovedal tudi nov projekt Oltre la scuola, ki bo namenjen dijakom »z dodano vrednostjo«. Vsem tistim višješolcem, ki jih znanost zanima in bi radi bolje spoznali svet biologije, matematike, fizike, kemije ali genetike. (pd) Včerajšnje srečanje je pozdravil tudi rektor tržaške univerze Francesco Peroni kroma 10 Torek, 9. septembra 2008 ITALIJA Včeraj danes Danes, TOREK, 9. septembra 2008 JOAHIM Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 19.25 - Dolžina dneva 12.48 - Luna vzide ob 17.09 in zatone ob 1.00. Jutri, SREDA, 10. septembra 2008 OTOKAR VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,2 stopinje C, zračni tlak 1015 mb raste, veter 7 km na uro ju-go-zahodnik, vlaga 72-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,7 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. septembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek S. Var-dabasso 1 (040 766643), Žavlje 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardbasso 1, Corso Italia 14, Žavlje 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Corso Italia 14 (040 631661). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. m Kino ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 16.30, 18.10, 19.45, 21.20 »Kung fu Panda«. ARISTON - 21.00 »Once«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »X Files - Voglio crederci«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.00 »Un giorno perfetto«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Decameron Pie«; 16.00, 16.30, 17.00, 18.00, 18.30, 19.00, 20.00, 20.30, 21.15, 22.00, 22.20 »Kung Fu Panda«; 16.00, 18.45, 21.30 »Le cronache di Narnia: Il principe Ca-spian«. EXCELSIOR - 16.45, 18.30, 21.10 »Eldorado Road«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 21.00 »Pranzo di Ferragosto«. FELLINI - 16.15, 20.00 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«; 18.30, 22.15 »Denti«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La terra de-gli uomini rossi«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un giorno perfetto«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00, 19.20, 21.40 »Mamma Mia«; 17.30, 19.30, 21.30 »Potovanje v središče Zemlje«; 16.40, 19.00, 21.10 »Wall-E«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Kung fu Panda«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »X Files - Voglio crederci«; Dvorana 3: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.20 »Decameron Pie«; Dvorana 4: 16.00 »Piacere Dave«; 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Il seme della discordia«. SUPER - 22.45 »Doomsday«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.50, 18.30, 20.10, 22.00 »Kung fu Panda«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.00 »Un giorno perfetto«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.10 »X Files - Voglio crederci«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.10 »Il seme del-la discordia«; Dvorana 5: 17.30 »Le cro-nache di Narnia: Il principe Caspian«; 18.00, 21.15 »12«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA-BREŽINA sporoča da se bo pouk, na podlagi odločitve zbornih organov, v šolah in vrtcih začel v ponedeljek, 15. septembra, s sledečimi urniki. Otroški vrtci: OV Mavhinje in OV Devin od 7.45 do 12.00; OV Gabrovec in OV Na-brežina od 7.30 do 12.00. Vse osnovne šole bodo prvi teden delovale od 8.00 do 13.00 OBČINA ZGONIK sporoča, da bo od srede, 10. septembra, redno delovala služba šolskega prevoza za srednjo šolo ter od ponedeljka, 15. septembra, za osnovno šolo in otroški vrtec. Urnike bodo učenci dobili prvi dan pouka. Za razna pojasnila lahko pokličete na tel. št. 040 - 229150 (Občina Zgonik) GODBENO DRUŠTVO PROSEK sprejema vpise v Glasbeno šolo za pihala trobila in tolkala. Za informacije in vpis tel. št.: 335-7722306 (Marko) in 040251101 (Bruno) ali po e-pošti na gdp1904@libero.it. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da se pouk na osnovnih šolah in vzgojne dejavnosti v otroških vrtcih pričnejo v sredo, 10. septembra, in sicer z naslednjim urnikom: osnovne šole in otroški vrtci - od srede, 10.sep-tembra do petka, 12. septembra, od 8. do 13. ure brez kosila. Podrobnejše informacije o poteku in organizacije pouka bodo starši prejeli prvi dan pouka ob prihodu v vrtec oziroma šolo. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OP-ČINAH sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah in otroških vrtcih pričel v sredo, 10. septembra, z urnikom 8.0012.30 do 12. septembra. Od 15. do 19. septembra pa bo pouk potekal kot sledi: osnovne šole od 8. do 14.ure s kosilom (COŠ P.Tomažič pa do 16.ure); otroški vrtci jutranji urnik do 13.30 s kosilom (dodatna navodila bodo na razpolago v posameznih vrtcih prvi dan pouka). NA SEDEŽU IN ODDELKU SREDNJE ŠOLE KOSOVEL se pouk prične 10. septembra z dnevnim urnikom od 8. do 13.30 do vključno 13. septembra. S 15. septembrom bo potekal redni urnik od 8. do 14.25. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA sporoča, da se bo pouk začel v sredo 10. septembra, s sledečim urnikom: od 8.00 do 12.35. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LICEJ A.M. SLOMŠEK obvešča dijake, da je prvi dan pouka v sredo, 10.septembra, z začetkom ob 8.uri. RAVNATELJSTVO DPZIO J. ŠTEFAN obvešča, da se bo pouk začel v četrtek, 11. septembra. Kot običajno je urnik izobešen na šolski oglasni deski. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA v Trstu obvešča, da se bo pouk začel v četrtek, 11. septembra, ob 10.uri, v šolskih prostorih. Pouk bo trajal dve učni uri. Veroučitelj sporoča, da bo začetna šolska maša isti dan, ob 9.uri, v svetoi-vanski cerkvi. ZAVOD JOŽEF ŠTEFAN vabi na družabno srečanje vse bivše dijake, profesorje, sodelavce in prijatelje. Ob ugodnem vremenu 12. septembra zvečer v Treb-čah-športno igrišče. D.S.Š. IVANA CANKARJA V TRSTU sporoča, da se bo redni pouk pričel v ponedeljek, 15.septembra, ob 7.50 in zaključil ob 11.40. Starši učencev prvega razreda so vabljeni, da se prvo uro zadržijo na krajšem sestanku s profesorji. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča, da se bo pouk na osnovnih šolah začel v ponedeljek, 15. septembra, prvi teden od 8.30 do 12.30 brez kosila. Pouk v vrtcih bo tudi stekel 15. septembra, prvi teden od 8.00 do 12.30 brez kosila. Nadaljnje informacije dobijo starši na šoli, oziroma vrtcih prvi dan pouka. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SIMONA GREGORČIČA V DOLINI obvešča, da se bo pouk pričel v ponedeljek, 15. septembra, ob 7.45 in trajal do 13.30. NA SREDNJI ŠOLI IGA GRUDNA se pouk prične v ponedeljek, 15.septembra. Dnevni urnik: 7.45-13.15. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo pouk v občinskih otroških vrtcih začel kot sledi: otroški vrtec v Sesljanu z italijanskim učnim jezikom v ponedeljek, 15.septembra; otroški vrtec v Šempolaju s slovenskim učnim jezikom v ponedeljek, 15.septembra s sledečim urnikom: od ponedeljka, 15.septembra do petka, 19.septembra, od 8. do 13.ure (s kosilom); od ponedeljka, 22.sep- tembra do torka, 30.junija, od 8. do 16.ure. RAVNATELJSTVO DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 15. septembra, ob 8.uri. M Izleti LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljoša 3349772080, Igor 347-6849308. UPRAVNA SLUŽBA - SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo petek, 19. septembra, izlet v Avstrijo, in sicer v Beljak in grad Land-skron, ki se ga lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanja in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Se-sljan; tel. 040-2017383 ali 040-201389. KLUB PRIJATELJSTVA vabi 25. septembra na izlet v Ljubljano. Ogledali si bomo: razstavo o Primožu Trubarju v mestnem muzeju, Plečnikovo hišo in nekaj njegovih del. Vpisovanje do 20. septembra na tel. št.: 040-225468 (Vera) in 040-639949 (Mira). Vabljeni! ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAM IZ SV. KRIŽA vabijo v ponedeljek, 29. septembra, na romanje k Gospe Sveti in h Sv. Hemi na Krki ter na vodeni izlet na Gosposvetsko polje in ogled raznih zanimivih kulturnih spomenikov na Koroškem. Avtobus bo odpeljal s Trga Oberdan ob 6. uri, s Proseka ob 6.15, iz sv. Križa ob 6.20 in iz Sesljana ob 6.30. Stroški romanja znašajo 49,00 evrov. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220693 in 347-9322123. Vabljeni. KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toskano. Izlet, ki bo od 6. do 11. oktobra, predvideva ogled toskanskih mest, ki jih uvajamo v časovnem zaporedju obiska: Montecatini, Firenze, Siena, Volterra, Arezzo, Pescia, Collodi, Lucca in Via-reggio. Cena izleta znaša 530,00 evrov. Vpisovanja in vse morebitne informacije v uradih Kmečke zveze, tel. 040 -362941. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo dne 11. oktobra enodnevni avtobusni izlet v Rovinj in z ladjo na Lem-ski kanal. Za vpisovanja: Agraria Mila 0481-78398, gostilna Ivica 0481-78000, Miloš 380-4203829. UPRAVNA SLUŽBA ZA SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da Občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo izlet na Bled v petek, 24. oktobra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65. letom) s stalnim bivališčem v eni od navedenih občin. Za vpis in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za Socialno skrbstvo Občine Devin Nabre-žina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan, tel. št. 040/2017383-389. 0 Prireditve SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju na ogled razstave »Miniature« Giulia-na Košute in fotografij na temo »Kraške kantine« Miloša Zidariča od torka, 9.septembra do torka, 16. septembra, od 16.30 do 18.30 in v sredo, 17. septembra, od 18.30 do 20.30. SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete ter s sodelovanjem Kafe' teatra iz Ljubljane vabi v sredo, 10. septembra, ob 20.30, v Ul. Bonafata 6, na Večer pod zvezdami s satirično komedijo »Kdo vam je pa to delu?«. Nastopa Boris Kobal. V slučaju slabega vremena bo nastop v dvorani. Predprodaja vstopnic na tel. št. 3387845845 in eno uro pred pričetkom predstave. SKD TABOR vabi v četrtek, 11.septem-bra 2008, ob 20.30, v Prosvetni dom na Opčinah na predstavitev fotografije: MI: skupinska fotografija članov ob 40-le-tnici društva. Pobuda je vključena v mednarodni fotografski festival TRIESTÈFOTOGRAFIA. Večer bo obogatila pesem MoPZ Tabor pod vodstvom Mikele Šimac. PRIMORSKA POJE posvečena bazoviškim junakom v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in SKD Lipa bo v petek, 12. septembra, nastopila v Gospodarski zadrugi v Bazovici. Nastopajo PS Fantje spod Karlovice-Ilir-ska Bistrica, MoPZ Tabor-Opčine, ŽPZ DU Idrija-Idrija, ŽPS Kalina-Ilirska Bistrica, MoPZ Provox-Nova Gorica in MePZ Lipa - Bazovica. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 12.septembra ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen na odprtje likovne razstave Štefana Turka LABIRINTI. Avtorja in dela bo predstavila umetnostna kritičar-ka Nives Marvin. Glasbeni uvod Trio flavt Tamara Tretjak, Poljanka Doljak in Manja Košuta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti SKD Lipa Zveza pevskih zborov Primorske Zveza cerkvenih pevskih zborov zveza slovenske katoliške pro-svete prirejajo koncert revije Primorska poje posvečeno bazoviškim junakom v petek, 12. septembra, v Gospodarski zadrugi v Bazovici. Nastopajo PS Fantje spod Karlovice-Ilirska Bistrica, MoPZ Tabor-Opčine, MePZ Lipa-Bazovica, ŽPZ DU Idrija-Idrija, ŽPS Kalina-Ilir-ska Bistrica, ŽPZ Cerklanke-Cerkno in MoPZ Provox-Nova Gorica. SKD TABOR vabi v soboto, 13. septembra, ob 20.30, v Prosvetni dom na Op-činah, na predstavo SDD Jaka Štoka »Neskončno ljubljeni moški« (avtor De-sa Muck, režija Gregor Geč). SKD VIGRED vabi v sredo, 17. septembra, ob 20.30, na prostoru pod vrtcem v Šem-polaju na ogled komedije »Amor, Amo-re, Liebe... na trnek se lovijo ribe« v izvedbi gledališke skupine KD Brce iz Ga-brovice pri Komnu. Režija Sergej Verč. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Sesljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 21. septembra: Pietro Marcucci (slike in skulp-ture), Mileva Martelanc (keramika), Rosalba Ruzzier Macinelli (grafika) in Anita Nemarini (slike). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Do 12. oktobra bodo po skupinah predstavili svoja dela: Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). B Mali oglasi PODARIM majhne simpatične mucke. Klicati v popoldanskih ali večernih urah na tel. št. 333-9396064. IŠČEM POMOČ pri učenju grščine za celo šolsko leto. Klicati na tel. št. 3804399849. IŠČEM UČBENIKE za 3.razred šole Ž. Zois, trgovska smer. Pokličite na tel. št.: 040-215421. MALE ZLATE PRINAŠALCE (Golden Retriever) prodam ljubiteljem živali. Tel. 347-7657924. PO UGODNI CENI PRODAM motorni mlin za grozdje, malo idravlično stiskalnico (pressa), leseno kad (400 litrov), plastično kad (500 litrov) ter sod iz umetne smole (500 litrov). Tel. 040 -827130. PRODAM dnevno sobo (omara, miza in stolice) ter spalno sobo za eno osebo, vse v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Pokličite na tel. št.: 040-44631. PRODAM KNJIGO Start 1, 2 in 3 (Mac-carone, Idone, Boasso) za prvi razred trgovskega zavoda Žiga Zois. Poklicati ob uri kosila na tel. št.: 334-3190721. PRODAM peč na plin ocean v odličnem stanju cena 250,00 evrov. Tel.: 3334863968. V NAJEM dajem eno ali dvoposteljno sobo v bližini Senenega trga (piazza Fo-raggi). Tel. 040-948080. V SOBOTO, 6. septembra, smo našli šop ključev na dvorišču pred cerkvijo v Bo-ljuncu. Javiti se na tel. št. 040-228609. [H Osmice OSMICO je odprl Valter Mocor, v Lako-tišču 398. SREČKO ŠTOLFA ima odprto osmico v Saležu št.46. Tel.: 040-229439 S Poslovni oglasi AGRITURIZEM NA KRASU ZAPOSLI vestno/vestnega čistil-ko/čistilca. Vsak dan ali po dogovoru. 338-3767892 DELAVNICA V NABREŽINI, ki se ukvarja z aluminijastimi zasteklitvami in splošnim kovaštvom, zaposli delavca. Tel. 040-200329 LICEJ PREŠEREN IŠČE suplen-ta/ko za slovenščino in latinščino ter ruščino za daljše obdobje. OBČASNO POTREBUJEM pošteno vestno gospo(da) za varstvo starejše osebe (24 ur). 335-5951740 TRGOVINA JESTVIN IŠČE vajenca/ko za delo v skladišču. 347-2220095 Prispevki FRANC IN TOMAŽ FABEC vabita v Mavhinje na pristno kapljico in domač prigrizek. Tel. 040 - 299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. 040 - 229270. Vabljeni! OSMICA je v Dolini pri Marju Žerjalu. OSMICO je odprla družina Šuc, Brišči-ki 18. OSMICO je odprl v Zgoniku Milič Stanko. V spomin na dragega Tojčeta Guština daruje sin Mauro z družino 50,00 evrov za balinarsko sekcijo ŠD Sokol. V spomin na Bruna Malalana darujeta Pa-trizia in Valter Kovačič 20,00 evrov za CPZ Sv. Florijan Bani. Namesto cvetja na grob drage Rade Suban daruje Bogomila Doljak 20,00 evrov za dekliški zbor Kraški slavček. V spomin na Violetto Husu Obersnel darujeta Nada in Uča Gasperčič 20,00 evrov za Krut. V spomin na dragega Mitjo Bitežnika darujejo Žetkovi 50,00 evrov za Sklad Oton Berce. V spomin na dragega Mitjo Bitežnika darujeta Uča in Nada Berce 100,00 evrov za Sklad Oton Berce. V spomin na Bruna Malalana darujeta Milka in Rino Gatto z družino 100,00 evrov za Sklad M. Čuk, 200,00 evrov za cerkev sv. Florijana Bani. V spomin na Fulvia Businellija daruje Drago Grilanc 10,00 evrov za balinarski odsek ŠK Kras. V spomin na Bruna Malalana darujejo prijatelji: David, Corrado, Riccardo, Robi in Slavko 100,00 evrov za SKD Grad, 40,00 evrov cerkev sv. Florijana Bani. Namesto cvetja na grob Izidorja Maver-ja darujeta Silvana in Vojko Slavec 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Boljuncu. Namesto cvetja na grob Mariuccie Žer-jal darujeta Silvana in Vojko Slavec 50,00 evrov za KD Ivan Grbec iz Škednja. Ob obletnici smrti Antona Marca daruje družina 50,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na Rado Suban darujejo Boris, Tina in Saša 50,00 evrov za SKD Igo Gruden. Ob 1.obletnici smrti moža in očeta Vojka Bukavca darujeta Anna in Nikolaj 100,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na prijatelja Vojka Bukavca daruje Egon z družino 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na pokojno Vlasto Bachi daruje Nives 25,00 evrov za cerkev na Padri-čah. V spomin strica Dorčita daruje Aldo 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Boljuncu. V spomin na mamo Mileno daruje Mar-jo 100,00 evrov za mavhinjski cerkveni pevski zbor. V spomin na sestrično Mileno darujeta Štefanija in Nino 50,00 evrov za popravilo zvonov mavhinjske cerkve. V spomin na Mileno, sestro pevke Lidije, daruje mavhinjski cerkveni pevski zbor 100,00 evrov za domačo cerkev. Dorči! Hvala za vse. V tvoj spomin darujeta Sergio in Milena 20,00 evrov za domače društvo F. Prešeren. /— ft ILATEHSKd tfiui auuufGi 1 ■■ rtAIKD ITAIPLi tmnti ŽELIŠ POSTATI IGRALEC, REŽISER, TE GLEDALIŠČE MIKA? PRIDRUŽI SE NAM! STUDIO ART vabi tretje leto k vpisu v GLEDALIŠKO ŠOLO 2008-09 Začetek tečaja 1 .oktobra 2008 Prijave novih tečajnikov in potrditev dosedanjih do 29.9.2008 Pokliči na 347-7615287 ali piši na sola@teaterssg.it PRIČAKUJEMO TE! H Čestitke Draga MERIŽERJAL iz Boljun-ca. Danes praznuješ okrogla leta, to je velik dogodek, vreden spoštovanja. Lepo praznuj in uživaj ta poseben dan. To ti želijo soletniki iz Boljunca. Danes praznuje rojstni dan MERI ŽERJAL iz Boljunca. Vse najboljše ter mnogo zdravja in veselja in še veliko lepih trenutkov v krogu njene družine ji želita Vida in Marta. Danes MERI sz Zb'lunca okroglo obletnico slavi. Vse najboljše, zdravja in veselja ji želimo mi vsi. Da bi še vedno zvesta obiskovalka jutranje telovadbe ostala in se z nami dvakrat tedensko srečevala. To je voščilo vseh udeležencev telovadbe ŠD Breg. Naj se sliši, naj se zna, da v Za-boljuncu MERI okrogla leta danes ima. Še mnogo zdravih in srečnih dni ji želijo mož Bruno, Alen, Sara, Majda in Piero. Danes praznuje visoki življenjski jubilej MERI iz Boljunca. Obilo nadaljnjega zdravja in veselja ter da bi se še dosti let pridno žrtvovala za našo skupnost ti želita Marta in Pepi. V soboto sta se poročila SANDI in MARTINA. Vse najboljše jima želi Vaška skupnost Praprot. □ Obvestila TRIDESETLETNICO MATURE bomo praznovali tudi mi, bivši 5. A-jevci znanstvenega liceja France Prešeren. Za podrobnejše informacije lahko pišete na e-mail ingacarli@gmail.com ali pa pokličete na 329-1076358 (Katka) ali 339-5605221 (Gracijela). ŽENSKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi na prvo vajo v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30 v dom Alberta Sirka v Križu. AŠD PRIMOREC prireja na nogometnem igrišču v Grizi 13. in 14. septembra športni praznik. Ples s skupinama Suvenir in Tri Prašički. Delovali bodo dobro založeni kioski. KRUT obvešča, da je urad odprt s poletnim urnikom in sicer od 9. do 13. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. 25-LETNIKI POZOR! Vsi, ki smo ali bomo letos dopolnili 25 let (letniki 1983), se bomo srečali 4. oktobra na večerji. Za podrobnejše informacije lahko pišete na elektronski naslov ve-cerja83@gmail.com ali pokličete na 335-5316286. V naslednjih dneh bomo objavili tudi kraj našega srečanja. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje inrazlične stopnje predznanja. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure POPE, 10.00-14.00. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje.In-formacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. MOJA SLOVENŠČINA: začetni in nadaljevalni tečaji za Slovence in Neslovence. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: in- fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežin-skem zdravstvenem okraju (1.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure: PO-PE 10.00-14.00. SEŽANA: DRUŠTVO LJUBITELJEV BALETA KRASA IN BRKINOV SEŽANA vabi k vpisu klasičnega baleta (otroke in mlade od 5 let dalje) in jazz baleta (od 11let dalje). Vpis poteka ob torkih, sredah in četrtkih od 15. do 18. ure v Pomladni dvorani Kosovelovega doma v Sežani. Info: 00386-41524310 in 00386-41784754. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da je urad spet odprt od 16.30 do 18.00 ure. OBČINSKA KNJIŽNICA IZ NABREŽINE obvešča cenjene bralce, da bo od ponedeljka, 8. septembra, do 14. septembra zaprta za dopust, od ponedeljka 15. septembra pa bo začela delovati z zimskim urnikom in sicer ob torkih in sredah od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure, ob četrtkih pa v popoldanskem času od 14. do 17. ure. OBVESTILO VINOGRADNIKOM - Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da bodo njeni strokovnjaki začela z meritvami sladkorne stopnje grozdja in vsebnosti kislin. Prve meritve bodo: v ponedeljek, 8. septembra, od 14. do 16.ure, v kleti Roberta Ote v Boljun-cu; v četrtek, 11. septembra, od 14. do 15.ure, na Kontovelu pri vinogradniku Dušanu Križmanu. O nadaljnjih meritvah bo zveza obvestila vinogradnike v prihodnjih dneh. JUS SLIVNO, ob priliki ureditve in čiščenja starih vaških kalov, vabi vse člane na sejo, ki bo v torek, 9.septembra, ob 20.30, pri Trupčevih. SKD IGO GRUDEN začenja novo zborovsko sezono: otroški zbor sprejema otroke od 3. razreda OŠ do 2. nižje, vodi Mirko Ferlan, prva vaja bo v sredo, 10. septembra, ob 18. uri v kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Prva vaja dekliškega zbora Kraški slavček, ki ga vodi Mirko Ferlan bo v torek, 9. septembra, ob 19. uri. Prva vaja mešanega zbora Igo Gruden, ki ga vodi Mikela Šimac, bo v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30. Vabljeni stari in novi pevci. SKD VIGRED sporoča, da bo prva vaja Mladinske glasbene skupine Vigred v torek, 9.septembra, ob 19. uri, v društvenih prostorih v Šempolaju. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo na sedežu na Padričah v torek, 9.sep-tembra, ob 20.45, seja odbora in članov orkestra; v torek, 16.septembra, ob 20.45, prva vaja; v torek, 23.septembra, ob 20.45, pevska vaja na katero so vabljeni tudi novi pevci in orkestraši. MEPZ SLOVENEC-SLAVEC obvešča, da bo prva vaja v novi sezoni v sredo, 10. septembra, ob 20.30, v srenjski hiši v Borštu. OBVESTILO VINOGRADNIKOM - Kmečka zveza vabi svoje člane vinogradnike na predavanje, ki ga prireja v sredo, 10. septembra, ob 20.uri, v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio 2, na temo: trgatev, predelave grozdja in nega mošta. Predaval bo enolog Iztok Klenar. TRŽAŠKA FOLKLORNA SKUPINA IN ŽENSKA PEVSKA SKUPINA STU LEDI sporočata, da bo prva vaja v novi sezoni v sredo, 10. septembra, ob 21.uri, v centru Anton Ukmar-Miro pri Dom-ju. Pridruži se nam. MEŠANI PEVSKI ZBOR FRAN VENTU-RINI vabi na prvo vajo v novi sezoni v četrtek, 11. septembra, ob 21.uri, v domu Anton Ukmar-Miro pri Domju. Veselili se bomo tudi novih pevcev. NUMIZMATIČNO DRUŠTVO VALVASOR vabi vse člane na redno mesečno srečanje, ki bo v četrtek, 11. septembra, ob 20.30, v prostorih gostilne Veto na Opčinah. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 12. do 22. oktobra. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. MEPZ JACOBUS GALLUS bo svojo sezono pričel v petek, 12. septembra, ob TRST 20.uri, v prostorih Glasbene Matice (ul. Montorsino 2). Vaje bodo potekale dvakrat tedensko ob sredah in petkih. Vabljeni vsi, ki imajo radi petje in prijetno družbo. SK DEVIN PRIREJA TEČAJE SMUČANJA NA PLASTIČNI PROGI V NABREŽINI od septembra do decembra vsako soboto in nedeljo, od 9. do ll.ure. Prva izmena od sobote 13.septembra do 4.oktobra, oz. nedelje 14.septembra do 5. oktobra. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanje: in-fo@skdevin.it ali 338-8621592 (Janja). SKD FRANCE PREŠEREN - Skupina 3555 prireja vadbo Pilatesa, Pilatesa body tehnike ter telovadbe za hrbtenico in razgibavanje na podlagi Pilatesa. Vpisovanje in informativni sestanek v petek, 12. septembra, ob 20. uri v društveni dvorani občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu. TRŽAŠKA ANTIFAŠISTIČNA ZVEZA prireja v petek, 12. septembra, na B'lancu na Proseku »večer protifašistične solidarnosti«. Ob 19.uri je predvideno srečanje s tovariši iz študentskega kolektiva »Resistenza Universitaria« z rimske univerze La Sapienza, ki so prisiljeni, potem ko so bili pred nedavnim tarča fašističnega nasilja, zagovarjati na sodišču. Izkupiček pobude, na kateri bosta sodelovala alterrock ansambel J'accuse ter DJ ekipa tržaškega web-radia La Jazera bo namenjen kritju sodnih stroškov rimskih protifašistov. Na voljo bosta pijača in prigrizek, ob slabem vremenu pa bo srečanje v Društveni gostilni na Kon-tovelu. LJUDSKI DOM iz Podlonjerja Ul. Ma-saccio 24, vabi v soboto, 13. in nedeljo 14. septembra na tradicionalni praznik grozda. V soboto, 13. septembra ples z Le mitiche Pirie. V nedeljo, ob 19. bo nagrajevanje najlepših grozdov, sledi ples z duom Melody. V dvorani ljudskega doma je na ogled razstava ob 30-letnici odprtja ljudskega doma. CICIBANI - S tem tednom se pričenjajo treningi za cicibane (letniki 19982000) pri društvu F.C. Primorje. Treningi bodo na travnatem igrišču Er-vatti. Za podrobnejše informacije je na razpolago predsednik Primorja Roberto Zuppin, tel. št.: 329-6022707. KD PRIMAVERA-POMLAD iz Nabreži-ne prireja v nedeljo, 14. septembra, v Nabrežini celodnevni seminar na temo »Ravnotežje med možkostjo in ženskostjo«. Info: 347-4437922. NOGOMETNI KLUB KRAS obvešča, da bodo treningi letnikov 1999 - 2003 ob torkih in četrtkih na nogometnem igrišču v Repnu ob 16.30. Za informacije lahko pokličete na telefonske številke: 328-0350533 in 335-5746234. ŽPS IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 124, obvešča, da bo prva vaja v novi sezoni v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Posebno dobrodošle nove pevke! SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM V ponedeljek, 15. septembra, vpisovanje in začetek tečajev rekreativne telovadbe po že ustaljenih urnikih. Pohitite z vpisom! NATEČAJ OLJKE V BREGU - Podaljšal se je rok za oddajo fotografij za natečaj Oljke v Bregu. Do 19. septembra lahko oddate vaše fotografije v protokol Dolinske Občine. Izbrali bodo najlepše fotografije za koledar oljk 2009, med neizbranimi fotografijami pa bo druga komisija zbirala najboljše za objavo na Jadranskem koledarju. Zamudniki, priložnost ni zamujena, a se je podvojila. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da v petek, 19.septembra zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devi-nu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za šol.l. 2008/09. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v občinski knjižnici v Nabre-žini, v Uradu za šport in prosti čas, Na-brežina 102 (tel.: 040-2017376). O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 20. septembra, v popoldanskih urah, voden obisk kleti »Vi-gneti Pittaro« pri Codroipu. Poskrbljeno je za avtobusni prevoz. Za informacije in prijave kličite na tel. 3334219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). O.N.A.V. Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 20. septembra, v popoldanskih urah, voden obisk kleti VI-GNETI PITTARO pri Codroipu. Poskrbljeno je za avtobusni prevoz. Za informacije in prijave pokličite na tel. 333-4219540 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bodo treningi potekali s sledečim urnikom: na Stadionu 1. maja za začetnice iz vrtca in osnovne šole ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 za vrtec in od 18.30 do 19.30 za osnovnošolke; na Opčinah ob sredah od 16.15 do 17.15 za vrtec, od 17.15 do 18.15 za osnovnošolke in ob sobotah od 14.30 do 16. ure. Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel. št.: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek v ponedeljek, 22. septembra za začetnice ob 18. uri, za ostale skupine pa ob 19. uri na Stadionu 1. maja, in v sredo, 24. septembra ob 16.15 na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel.: 328-2733390 (Petra) ali 3385953515 (Katja). OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo 2. in 3. letnik vrtca in osnovno šolo. Prva vaja v ponedeljek, 22. septembra, ob 16. uri v društvenih prostorih v Štalci v Šempolaju. PILATES-SKD IGO GRUDEN obveš-ča,da bo vadba pričela 23. septembra. Potekala bo v društvenih prostorih po sledečem urniku: Pilates-uvajanje začetnikov ob sredah 18.30-19.30; Pilates 1 ob torkih in petkih 18.30-19.30; Pilates 2 ob torkih in petkih 19.3020.30. Za zdravo hrbtenico: ob sredah in petkih 17.30-18.30. Za pojasnila-tel.št.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva) od 10. do 12.ure ali od 18. do 20.ure. OTROŠKA PLESNA SKUPINA VIGRED (za osnovnošolce), katere mentorica je Jelka Bogatec, obvešča da bo začela z vajami v četrtek, 25. septembra, ob 16. uri. TEČAJ V BAZENU Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 5. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 26. septembra. Za informacije in prijave in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. SLOVENSKE URICE Šc Melanie Klein obvešča, da bo tečaj slovenščine za italijansko govoreče in tuje otroke, potekal od 27. septembra do 29. novembra. Za informacije in prijave info@mela-nieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. TEČAJ ZA DOJENČKE: Deželna zbornica kliničnih pedagogov in Študijski center Melanie Klein obveščata, da se bo tečaj, namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti, začel v ponedeljek, 29. septembra. Tečaj predvideva masažo in dejavnosti v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org. NEMŠČINA ZA VSAKOGAR - Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, email: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. SEČNJA 2008 /2009 NA OPČINAH -OPENSKI JUS obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da se lahko vpišejo v seznam za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30 in nato vsak naslednji torek do najkasneje 30.sep-tembra na upravnem sedežu v Prose-ški 71. ŠAGRA V PARKU GLOBOJNER pri Pa- dričah se bo odvijala do konca septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski, vsak večer glasba v živo. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo vse do 1. oktobra. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal. Najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Za informacije smo vam na razpolago na tel. št. 320-4511592 ali na spletni strani www.ricmanje.org. TEČAJ SLOVENŠČINE Šc Melanie Klein obvešča, da se bosta začetniški in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle, začela 1. in 2. oktobra. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 3284559414. Torek, 9. septembra 2008 AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj moto-rike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih, od 17.30 do 18.30, v telovadnici srednje šole na Op-činah. Tečaj bo začel 2. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bodo potekali treningi odbojke za začetnike in začetnice (letniki '97, '98, '99) ob ponedeljkih, od 14.30 do 16.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Repnu. Tečaj bo začel 2. oktobra. BESEDNI RINGARAJA Šc Melanie Klein, prireja izpopolnjevalni tečaj slovenščine za otroke, ki obiskujejo slovenske šole in želijo bogatiti svoj besedni zaklad in utrditi svojo slovenščino. Prvo srečanje bo 4. oktobra, ob 15.30, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. ^ Zapustil nas je naš predragi Leopoldo Vatovac (Poldo) Žalostno vest sporočajo žena Anica, vnukinje Marisa, Gioconda in Milli z družinami ter ostali sorodniki Pogreb bo v četrtek, 11. septembra ob 13.00 iz ulice Costalunga v cerkev sv. Martina na Proseku. Prosek, 9. septembra 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa Ob smrti Mire Sardoč velike slovenske dramske igralke in dolgoletne članice Slovenskega stalnega gledališča, nosilke Borštnikovega prstana se s spoštovanjem in hvaležnostjo klanja njenemu spominu Slovenska kulturno-gospodarska zveza Ob izgubi drage mame Dorotee izreka občuteno sožalje Borisu in Nevi bratranec Boris z družino Ob bridki izgubi žene Marjuče, neutrudne dolgoletne sodelavke, izrekamo dragemu Aljoši občuteno sožalje vsi pri pomorski agenciji LE NAVI-TRIESTE in agenciji MEDITERRANEA Z Aljošo sočustvujeta Dorica in Edi Filipčič Ob nenadni izgubi žene Mariuccie izrekamo Aljoši globoko sožalje družina Stopar Ob boleči izgubi drage žene Ma-riuccie izrekata občuteno sožalje Aljoši in sorodnikom KD in ŽPS Ivan Grbec Aljoši Žerjalu izreka občuteno sožalje bivši sodelavec Uršič Adriano z družino Sočustvujejo z Aljošo Pepko, Laura, Henrik in Miriana Dragi Mitja! Velika vrzel je nastala pri našem omizju, a z nami boš vedno ostal v prijateljskem spominu. Aleksij, Drago, Livio in Robert Ob izgubi dolgoletnega člana, odvetnika dr. Mitje Bitežnika, izrekamo občuteno sožalje ženi, g.e Maji, sestrama in ostalemu sorodstvu. Člani Zadruge Naš Kras 12 S reda, 10. septembra 2008 KULTURA / tržič - Razstavo v občinski galeriji pripravila slovenska društva iz Laškega Ladijsko okraševanje zbližalo Černigoja in Spacala Vecchiet: To področje njunega dela najmanj obdelano in v veliki meri še neznano Tako kot številni Slovenci v Laškem sta tudi Avgust Černigoj in Lojze Spacal živela z ladjedelnico. Čezoceank ali mornariških ladij sicer nista gradila, kot so jih ladjedelniški delavci, sta pa jih okraševala in opremljala. Gre za manj znano poglavje njune likovne poti v obdobju med svetovnima vojnama in v prvem povojnem času, ki ga na zgleden način osvetljuje razstava v občinski galeriji sodobne umetnosti v Tržiču. Odprli so jo v nedeljo pod večer, zaradi izvirnega prispevka treh slovenskih društev k obeleževanju stoletnice tržiške ladjedelnice, pa je imelo odprtje praznični pridih in je priklicalo publiko iz Goriške in Tržaške ter nikakor ne samo Slovence. Zaslugo nosijo društvi Jadro in Tržič ter Združenje staršev šole in vrtca v Romjanu, ki jim je šlo priznanje, da so predstavila najbolj popoln in si-nergičen predlog pobude za obeleževanje jubileja. Takšno priznanje jim je v nedeljo izrekel občinski odbornik za kulturo Gianluca Tri-vigno. Poudaril je, da je uprava ponudila vsem kulturnim sredinam v občini, naj se vključijo v praznovanja, slovenska pobuda pa je izstopala tudi zaradi veličine Černigoja in Spaca-la, ki sta s svojim delom prispevala k ugledu tržiških ladij in ladjedelnice. Zato da bo osvetlitev te strani ladjedelniške zgodovine popolna, naj omenimo še slovenske arhitekte Franja Kosovela, Zorka Laha in Henrika Ukmarja, ki so kot solastniki tržaškega arhitekturnega studia Stuard oblikovali notranjo opremo za čezoceanke in vojne ladje. Tri etape slovenskega obeleževanja ladjedelnice je v nedeljo navedla predsednica združenja romjanskih staršev Damiana Kobal. V mesecu maju pesniška zbirka, danes razstava, v oktobru okrogla miza, ki jim gre dodati še edini znani pevski poklon ladjedelnici. Starši Ensemble, ki deluje pri romjanskem društvu, je namreč za to priložnost zapel in na zgoščenko posnel pesem Umirjeno morje po besedilu pesnice Liliane Visintin, ki ga je uglas-bila Silvia Pierotti. Posneta pesem je bila glasbena podlaga nedeljskega odprtja razstave, ob začetku in koncu pa je v živo zaigral harmonikar Aljoša Saksida. K »multimedialnosti« so prispevali videoposnetki Aljoše Žerjala o Černigoju in Spacalu, ki so jih vrteli na TV zaslonu, in v stranski sobi še fotografije Mauri-zia Frullanija, ki je s svojo kamero portretiral slovenska mojstra. Razstava je pregledna in ima dokumentarno vrednost. Večinoma gre za fotografije likovnih del v različnih tehnikah, ki sta jih slovenska umetnika uresničila v ladijskih salonih. Največkrat se originali niso ohranili, saj jih je doletela usoda dotrajanih ladij. Med eksponati vsekakor izstopajo nekateri originalni osnutki, risbe in predloge, ob njih pa še štiri Černigojeva olja na platno - pokrajina Mi-ramar, žerjavi, barke in ladjedelnica - v pred- Franko Vecchiet med udeleženci dobro obiskanega odprtja tržiške razstave (desno) in ogledovanje eksponatov (spodaj) foto altran dverju galerije. Vrednost tržiške razstave je pred številnim občinstvom razkril Franko Vecchiet. Černigoj, ki je med obema starejši, je bil njegov prvi profesor umetnosti, od Spa-cala pa je podedoval preferenčni odnos z lesorezom. »Spacal predstavlja zame tudi doslednost umetnika ter svobodo in odprtost izbir na umetniškem polju,« je pristavil Vecc-hiet. Černigoj in Spacal sta bila v neprestani medsebojni polemiki, ločevali sta ju različni gledanji na umetnost. Če pa danes primerjamo njuno delo in ju obravnavamo v novi časovni perspektivi, se razdalja med njima skrči. Ravno ladijsko okraševanje pomeni stično točko med njima, zato odpira razstava pot novim razmišljanjem in ugotovitvam, saj je to področje njunega dela najmanj obdelano in v veliki meri še neznano. V prvih desetletjih minulega stoletja - tako Vecchiet - je ladijsko okra-ševanje predstavljalo za likovnike področje eksperimentiranja, novih spodbud in ustvarjanja na meji med »čisto« in uporabno umetnostjo. Trst in Tržič sta bila v špici med mesti, za katera je to veljalo, Černigoj in Spacal pa sta znala te priložnosti zgledno izkoristiti. Po zaslugi tržiške razstave bomo zato odslej njuni imeni povezovali tudi z imeni slavnih če-zoceank - Neptunia, Oceania, Saturnia, Victoria, Vulcania, Leonardo da Vinci, Raffaello, Guglielmo Marconi. Razstava v občinski galeriji sodobne umetnosti bo na ogled do 21. septembra, od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter 16. in 19. uro. (ide) piran - Likovna umetnost Podelili nagrade letošnjega slikarskega in keramičarskega ex-tempora Veliko nagrado 43. mednarodnega slikarskega ex-tempora v Piranu, ki jo podeljujejo Obalne galerije, je prejela Duša Jesih. Velika nagrada 9. mednarodnega keramičarskega ex-tempora, podeljuje jo Studio Galerija Gasspar, je šla v roke Rebecce Maeder (Švica). Dobitnike nagrad obeh likovnih manifestacij so razglasili v soboto. Kljub temu, da slika Duše Jesih povzema elemente zgodovinske abstrakcije, razkriva v sebi izrazne možnosti prenovljene geometrijske igre. Obvladuje jo red in strogost, vendar je v njeni strukturni formi moč zaznati tudi neko občutljivo lirično atmosfero, je v obrazložitvi 2000 evrov vredne nagrade zapisala žirija. Nagrado za najboljše delo v tehniki akvarela po izboru mednarodne žirije, ki jo podeljujejo Obalne galerije Piran, je prejela Joanna Zajac za likovno delo Adam in Eva. Nagrado za najboljše delo mladega avtorja, starega do 35 let, je mednarodna strokovna žirija prisodila Ireni Majdič za likovno delo Iš- čemo solinarja. Nagrado v obliki samostojne razstave v piranski galeriji Herman Pečarič prav tako podeljujejo Obalne galerije. Na slikarski ex-tempore se je prijavilo 351 udeležencev, oddanih je bilo 332 likovnih del. Za razstavo v Mestni galeriji Piran in v skladišču soli Monfort je bilo izbranih 171 umetnin,. V obrazložitvi glavne nagrade keramičarskega ex-tempora, vredne 850 evrov, je žirija med drugim zapisala: »Organska, okroglasto kapljičasta oblika keramičnega objekta Rebecce Maeder gledalca prevzame s preprostostjo izvedbe, večplastnim likovnim učinkovanjem ter interpretativno močjo«. Nagrado v obliki samostojne razstave v Galeriji Herman Pečarič za najbolj izvirno delo, ki jo podeljujejo Obalne galerije Piran, je prejela Silvia Zagni iz Italije. Sicer pa je mednarodna strokovna žirija za letošnji ex-tempore keramike izmed 96 oddanih za razstavo v Studiu galeriji Gasspar izbrala 39 del. (STA) zagreb - Mednarodni lutkovni festival Med nagrajenimi tudi Silvan Omerzu in LGL Na 41. mednarodnem festivalu gledališča lutk v Zagrebu je strokovna žirija Silvanu Omerzuju podelila nagrado za najboljšo scenografijo za predstavo Hiša Marije Pomočnice, otroška žirija pa je za najboljšo razglasila Trnjulčico v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana. Glavno nagrado »Milan Čečuk« je prejelo Gledališče lutk iz Zadra.Predstavo Hiša Marije Pomočnice je Omerzu za oder priredil po Cankarjevem romanu. Omerzu slovi po prepoznavni estetiki, ki jo določa izrazita simbolika, polna tišin, drobnih premikov in igre svetlobe. Takšna estetika se slika tudi v predstavi Hiša Marije Pomočnice, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) in Omerzujevega umetniškega društva KONJ. Predstava Hiša Marije Pomočnice je tudi na uradnem programu festivala Lutke 2008, ki ga bo letos uvedel trojček predstav - med njimi bo tudi nova Omerzuje-va predstava Narcis in Eho. Pravljica bratov Grimm o speči kra-ljični Trnjulčico, ki se je ob kolovratu zbod- la v prst in zaspala za sto let, so si v Lutkovnem gledališču Ljubljana zamislili bolj sodobno. Pod režijo predstave Trnjul-čica se podpisujeta slovaška ustvarjalca Katarina Aulitisova in Lubomir Piktor, ustanovitelja zasebnega gledališča Piki. Pravljica je navadno izmišljena zgodba, vendar je naša pravljica celo preveč resnična, je ob predstavi zapisala Aulitisova: »Tudi v resničnem svetu si mora človek zaslužiti srečo in notranjo svobodo, tudi v resničnem svetu je pot do prave ljubezni posuta s trnjem.« Glavno nagrado festivala PIF »Milan Čečuk« za najboljšo predstavo v celoti je sicer prejelo Gledališče lutk iz Zadra za predstavo Planine, ki si je prislužila še nagradi za oblikovanje luči in najboljšo animacijo, piše na spletni strani festivala. Nagrado »Tibor Sekelj« za predstavo z najbolj humanim sporočilom je letos prejelo belorusko lutkovno gledališče Brest za predstavo Holstomer ili priča o konju (Holstomer ali pravljica o konju). Predstava je dobila tudi nagrado za najboljšo glasbo. (STA) koper Gledališče Koper predstavilo sezono V Gledališču Koper so za sezono 2008/09 pripravili pet predstav, od teh eno v koprodukciji z novogoriškim Slovenskim narodnim gledališčem. Zaradi prenove prostorov bo novo sezono uvedla otroška »predstava na kamionu« Na-očnik in Očalnik, ki bo krožila po osnovnih šolah. Koprsko gledališče naj bi vrata ponovno na stežaj odprlo februarja 2009. Prva premiera iz nove ustvarjalne bere koprskega gledališča bo na sporedu jutri na Osnovni šoli Koper. Predstavo Naočnik in Očalnik, podna-slovljeno Na počitnicah v režiji hišnega režiserja Jake Ivanca, so v gledališču pripravili ob 80-letnici rojstva avtorja zgodb o tej nenavadni detektivski dvojici Leopolda Suhadolca, je dejal organizator koprskega gledališča Dragan Klarica. Posebnost predstave, namenjene otrokom, ki obiskujejo drugo oziroma tretjo triado osnovne šole, je, da so jo pripravili »na kamionu«. »V bistvu je bila to rešitev - ker nimamo dvorane, smo naš 'hendikep' spremenili v nekaj pozitivnega. S predstavo na kamionu naj bi v septembru in oktobru krožili po osnovnih šolah po Obali, pa tudi širše,« je pojasnil Klarica. Oktobra bo v piranskem gledališču Tartini zaživela še ena predstava v produkciji koprske gledališke hiše, to bo Ljubezen Ane Frank ali zgodba o človeškem dostojanstvu v režiji Ksenije Murari. Prenova gledališča naj bi bila po dogovoru med izvajalci in občino Koper predvidoma zaključena v drugi polovici januarja. Slovesno odprtje prenovljenih prostorov v gledališču po besedah Klarice načrtujejo ob kulturnem prazniku s predstavo Gospa ministrica po besedilu Branislava Nušica in v režiji Dušana Jovanovica, ki nastaja v koprodukciji s Slovenskim narodnim gledališčem (SNG) Nova Gorica. V novih prostorih gledališča bosta po februarju 2009 premiero doživeli še predstavi Znamke, nakar še Emilija po Jovanovicevem tekstu in v režiji Jake Ivanca ter Chicchi-gnola Ettora Petrolinija v režiji Borisa Cavazze. Kljub prostorski stiski so v gledališču pripravili štiri večerne abonmaje, dijaškega ter dva otroška - Mavrična ribica (za otroke od treh do pet let) in Sinji kit (za otroke od pet do deset let). Vpise abonmajev so uskladili s portoroškim Avditorijem, in sicer od 1. do vključno 22. septembra. Abonente bodo do prenove z avtobusom popeljali na ogled treh predstav. V oktobru v gledališče Tartini na predstavo Ljubezen Ane Frank ali zgodba o človeškem dostojanstvu in v Slovensko stalno gledališče v Trst na ogled predstave Samomorilec. V novembru bo sledil izlet v Mestno gledališče ljubljansko, kjer si bodo obalni ljubitelji gledališča ogledali Kabaret, v decembru pa še v SNG Nova Gorica na predstavo Dundo Maroje. V novi sezoni se bo oktobra gledališkemu ansamblu pridružila igralka Ajda Toman, ki bo nadomestila Vesno Ma-her, je še dejal Klarica. (STA) POTOPIS Torek, 9. septembra 2008 1 3 Amerika, Kalifornija... Prva, oboževana ali zasovražena, druga, del prve, zaželjena kot sončna dežela večnih počitnic. Kalifornija seveda sodi v Ameriko, pravzaprav v Združene države Amerike, vendar pa so v splošni zavesti ZDA kar Amerika, kot da bi bile druge države, npr. sosednji Kanada in Mehika, nekje drugje. Tako pač je, kot tudi poje stara tržaška ljudska Amerika, Amerika, v Ameriko hočem... (America, America, in America voio andar...) Takrat so bili sicer drugačni časi, pri nas je bilo hudo, ni bilo dela za vse, v Ameriki pa je bilo vsega v izobilju. Vsaj v očeh tedanjih revnih Evropejcev, med katerimi so bili tudi Italijani, ki sedaj radi pozabljajo, da je v italijansko zgodovino globoko vtisnjen tudi množičen pojav izseljevanja »s trebuhom za kruhom«. Časi so se spremenili. Tega se zaveš tudi, ko se danes kot radoveden turist razgleduješ po Ameriki. Tudi če začneš svoje kratko popotovanje v »zlati« Kaliforniji, ki vsekakor predstavlja sijoči obraz te velike »sestavljene« države. V prostranem Los Angelesu se je namreč začelo (in tudi sklenilo) dvotedensko odkrivanje južno-zahodnega predela ZDA, ki ga je za naš dnevnik pripravila potovalna agencija Aurora. Prva »opazovalnica« je bila nadvse prikladna: Los Angeles ali kratko LA (Američani nadvse radi vsa imena krajšajo) namreč zgovorno povzema kontradikcije, ki označujejo današnjo Ameriko. Blišč in beda. Turisti si seveda ogledujejo in strmijo predvsem nad prvo, ki jo npr. prav v LA v najbolj dobrikajoči in svetlikajoči obliki ponuja Hollywood z vsem, kar sodi zraven (ob filmskih produkcijskih centrih so to predvsem predeli sanjskih vil, nakupovalnih središč in ekskluzivnih trgovin). In prav v »deželi sanj« so se začeli naši ogledi: prvi uradni dan v ZDA je bil namreč zapisan Universal Studiosom, kjer še kaj snemajo, bolj kot filme televizijske nadaljevanke, predvsem pa so v njih uredili velikanski zabaviščni park za otroke vseh starosti. Opazna pa je tudi revščina, ali bolje upad nekdanjega standarda: v starem ali strogem centru LA (pravzaprav jih ima velemesto več, saj šteje 88 občin, tokrat govorimo o tako imenovanem downtownu) je ob čudovitih sodobnih nebotičnikih opaziti veliko zanikrnih poslopij, tudi obisk živilskih trgovin je v neuglednih središčnih ulicah poučen, ker so vse prej kot blesteče, pa tudi izbira ni prav bogata. Potem so tu še avtomobili: ob mojem prvem obisku ZDA, od tega je kar nekaj desetletij, sem začudeno buljila v ogromne avtomobile, ki so počasi, skoraj leno, vozili po širokih, ravnih cestah. Avtomobili so se tudi v mogočni Ameriki »skrčili«, veliko bolj evropski so videti, čeprav so tudi v ZDA pred evropskimi v prednosti azijski proizvajalci, italijanska prisotnost pa na tem področju skoraj ni vredna omembe. Kriza je, baby! Naš ameriški vodič Jack je zmajal z glavo in ponovil, kriza je tu. Po šoku, ki ga je povzročil tragični 11. september, so Američani doživeli nov pretres: cena goriva je tudi pri njih skokovito narasla, da jih je prisilila v omejevanje porabe. Ameriška cena je daleč od naše - veliko nižja je (po pavšalnem izračunu, ki smo ga opravili kar na avtobusu, je pri nas bencin 2,5 krat dražji), vendar pa je presegla psihološko mejo občutka varnosti oz. obvladovanja prostora. Amerika namreč ni samo »tam čez veliko lužo«, če nanjo gledamo iz evropske perspektive, ampak je tudi z miselnega vidika daleč proč od nas (povprečnih Evropejcev, namreč). »Mlada« Amerika se rada premika, »stara« Evropa se je zasedela, Amerika je nemirna, Evropa je manj prožna, Amerika se in se rada spreminja, Evropa ljubi stabilnost (v dobrem in sla- s primorskim dnevnikom po jugozahodnem predelu zda Iv ^ Breda Tudi nad nami je zablestel Hollywood, spodaj pa cestno omrežje Los Angelesa m. mucci bem). Kaj ima s tem bencin? Ameriško premikanje je treba namreč jemati dobesedno: seliti se iz kraja v kraj v ZDA ni nobena posebnost ali izrednost, »prejezditi« neskončne razdalje še manj, pa čeprav divjega Zahoda že zdavnaj ni več, ker so ga v glavnem kar sami najprej izrabili, nato uničili, da zgodbe o nekdanjih domorodcih, ponosnih indijancih, ki živijo samo še v slovitih knjigah in filmih, zaenkrat ne začnemo razpredati. V igri ni samo bencin, v igri oz. kar pod vprašajem je ameriški način življenja, »americam way of live«, ki so ga - med drugim -ponazarjale dolge vožnje v neskončnost ob glasno naviti glasbi; »premične« hiše, zaparkirane za nekaj časa, lahko samo nekaj mesecev, lahko več let, vendar brez temeljev; neomejena uporaba elektrike, v prvi vrsti za hlajenje. Predvsem pa je bil v veliki večini Američanov globoko zasidran občutek, da imajo vse, kar nujno potrebujejo za varno in svobodno življenje, kot so ga seveda pojmovali oni. Občutek varnosti je odšel z 11. septembrom, občutek svobodnega premikanja odhaja s krizo. In še nekaj je: samostojnost ali pa bolje samozadostnost. Podražitve goriva so razkrile tudi neljubo resnico, da so tudi ZDA od- visne od drugih, ne morejo se požvižgati na ves svet. To sicer drži samo deloma, saj imajo »states« dovolj rezerv (zaenkrat), vendar jih nočejo načeti. Resnici na ljubo se Američani še vedno veliko vozijo: v velemestu s pro-stranostjo in konformacijo LA je to neobhodno potrebno. Tudi naš avtobus je pod veščo roko našega »malega kavboja« veliko krožil po večpa-sovnih (tudi šest) avtocestnih povezavah in mestnih ulicah tega svojstvenega mesta. Ustrezneje ga lahko opišemo kot skupek zelo različnih mest in pa občinskih skupnosti. Včasih je že vsak predel različen od bližnjega, tako da je pravzaprav LA težko na kratko označiti. Prvič mi ni bilo všeč, tokrat se mi je zdelo veliko bolj zanimivo. Morda prav zaradi raznolikosti: takega mesta se ne naveličaš! Če živiš v pravem predelu, seveda: verjemite, da te v razpadajočih soseskah starega mestnega jedra malo stisne pri srcu, da kar zbežiš k luči. V tem primeru je to blišč bogatih predelov mesta ali pa lepota naravnega okolja: v LA sodijo npr. tudi obmorski kraji, ki so privlačni in sproščujoči (npr. Santa Monica ali Venice). Tokratno potovanje našega dnevnika in agencije Aurora je bilo prav- zaprav namenjeno prav tema dvema poloma: na eni strani velika mesta, ob LA »najlepši med lepimi na Zahodu« San Francisco, ki je po zasnovi veliko bolj evropsko mesto od LA in zato bliže našemu okusu in pogledom, in še prestolnica igralništva Las Vegas; po drugi pa naravne lepote, s katerimi so ZDA radodarno posejane. V pičlih dveh tednih, na poti smo bili od 12. do 26. maja, smo lahko prevozili le del prostrane države, vendar videli smo dovolj, da smo soglasno ugotovili: Amerika je raznolika in lepa, prav gotovo vredna obiska in to večkratnega. Zaradi razdalj, zaradi številnih zanimivosti, zaradi bolj ali manj primernega obdobja in tako dalje je nemogoče vse zaobjeti z enim obiskom, pa čeprav bi trajal neprimerno dalj od našega tokratnega. V Ameriki doživiš veliko različnega in da bi tudi nam dokazala, da je sloves o velikih kontrastih povsem upravičen, se je posebej potrudila: postregla nam je najprej z lepim, a nadpovprečno vročim vremenom, nato pa nas »ohladila« s snegom. Vse v istem zamahu, kot se za »divjo«, neukročeno državo spodobi. Takšno prispodobo Američani nadvse ljubijo, zato pa jih »vražji bencin« toliko bolj moti, ker njihovi sli po »svobodni je- ži« nadeva uzde. Američani praviloma ne želijo govoriti o denarju, predvsem o tistem, ki ga zaslužijo; vendar pa je afera o stanovanjskih kreditih načela tudi to običajno zadržanost. Sicer pa je tudi o povprečnem Američanu težko govoriti: v tistem predelu, ki smo ga mi obiskali, je prisotnost »Latinosov«, se pravi špansko govorečih priseljencev ali že v ZDA rojenih, vse zaznav-nejša. Ze slabega četrt stoletja nazaj me je pogostost španščine presenetila, vendar so jo takrat prikrivali, sedaj je, posebej v južnejšem in centralnem delu Kalifornije vse očitnejša, tako da že obstaja predlog, da bi ob angleščini tudi španščina postala uradni jezik te zvezne države. Po hotelih, restavracijah in v nekaterih trgovinah (npr. živilskih) se skoraj bolje sporazumevaš v španščini kot angleščini, čeprav težko razbereš, kako te dojemajo v enem ali drugem jeziku. Do turistov so praviloma ravnodušni, ne glede na spo-razumevalni jezik, poklicno uglajeni, ne preveč ustrežljivi in tudi ne radovedni, sploh pa ne vsiljivi. Baby, vsakdo lahko namreč kroži, kjer in kolikor se mu zljubi! (Se nadaljuje) 1 4 Torek, 9. septembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it tržič - Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel obiskal podjetje Seaway Zgled slovenske podjetnosti in doprinos k povezovanju kultur tržič Odstop odpira vrata Podjetje ob vodnem kanalu gradi delavnico za gradnjo karbonskih jadrnic in razvojni center preverjanju Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel si je v nedeljo popoldne ogledal gradbišče slovenskega podjetja Seaway, ki v Tržiču gradi proizvodno halo za velike jadrnice. Ministru sta cilje in vsebino podjetja predstavila direktor podjetja Seaway, ki ima sicer sedež na Bledu, Ja-pec Jakopin in njegov brat Jernej. Seaway je vodilno svetovno navtično razvojno podjetje in eden največjih slovenskih izvoznikov znanja; je lastnik blagovnih znamk »shipman« (jadrnice iz ogljikovih vlaken) in motornih jaht »skagen«. Jadrnica »shipman 80« je najdražji slovenski izdelek na svetovnih trgih. Podjetje Seaway ima okrog 260 sodelavcev, od tega 50 inženirjev. Sodelavci prihajajo iz šestnajst držav Evrope in ostalega sveta. Po načrtih tega podjetja je v zadnjih 25 letih nastalo v 26 državah nad 50.000 jadrnic in motornih jaht. V Tržiču je podjetje kupilo skoraj 10 hektarov zemljišča ob vodnem kanalu (na sotočju slovenskih kraških rek Lokavca, Moščenice in Timave), kjer gradi delavnico za gradnjo karbonskih jadrnic do 50 metrov dolžine in razvojni center (19 tisoč kvadratnih metrov pokritih prostorov, skupna investicija znaša okrog 25 milijonov evrov). To je največja slovenska investicija v Italiji sploh in je nastala s pomočjo slovenske manjšine v Italiji. Podjetje bo v Tržiču zaposlilo okrog 200 sodelavcev, v veliki meri iz Slovenije in iz vrst slovenske manjšine. Minister Rupel, ki si je želel gradbišče ogledati na dan pred obiskom slovenske ministrske delegacije v Italiji z namenom, da se seznani z eno najpomembnejših slovenskih gospodarskih pobud v Italiji, je bratoma Jakopin čestital za izredno podjetnost in tudi za odločitev, da so svoje podjetje umestili v okolje, kjer živi slovenska manjšina. Soglašal je z oceno direktorja podjetja Japca Jakopina, da je ta investicija pomemben prispevek k utrditvi širšega slovenskega kulturnega prostora in k uspešnemu po- Minister Rupel ter Japec in Jernej Jakopin med ogledom gradbišča foto mzz vezovanju med evropskimi regijami. Izrecno je dejal, da so te pobude lahko vzor uspešnega medsebojnega sodelovanja in prispevajo k povezovanju kultur, obenem pa vrednotijo slovensko podjetnost in učinkovitost z izredno visoko dodano vrednostjo. O tem, da ima podjetje za seboj izreden razvoj, kronan z uspehi na zahtevnem mednarodnem trgu projektiranja in izdelovanja plovil, priča predvsem okoliščina, da so številne Seawayeve barke bile deležne prestižnih mednarodnih nagrad. Ravno v Tržiču nastaja pomemben razvojni steber skupine Seaway. Če v tovarni pri Begunjah, kjer Seaway proizvaja plovila do 80 čevljev (24 metrov), ostajata inženiring in razvoj za zunanje stranke, se bo v Tržiču razvijala tehnologija tudi za druge, ne samo plovne potrebe. Načrtujejo namreč proizvodnjo vetrnic za vetrne elektrarne, za katere raste povpraševanje, proizvajalcev pa je v regiji malo. Odstop občinskega odbornika Andree Montagnanija je pretresel tržiško politično stvarnost. V mestu ladjedelnic se v zvezi z razlogi za Mon-tagnanijevo odločitev pojavljajo razne govorice, gotovo je edinole, da bivši odbornik ni zapustil »ekipe« župana Gianfranca Pizzolitta iz političnih razlogov, pač pa je motivacija za odstop strogo osebne narave. Montagnani je v teh dneh nedosegljiv; na tržiški občini nihče ne daje uradnih izjav o njegovem odstopu, sicer pa vsi poudarjajo, da je svoje od-borniško delo opravljal z veliko mero resnosti. O imenu Montagnanijevega naslednika še ni govora, župan pa je vsekakor napovedal, da bo pred imenovanjem na vrsti politično preverjanje znotraj večinske koalicije. Solidarnost Montagnaniju je včeraj izrekel občinski svetnik in obenem tajnik tržiške sekcije Stranke komunistične prenove Emiliano Zotti. »Odstop je bil osebne narave, zato pa upam, da bo kmalu rešil svoje težave,« je poudaril Zotti, ki upa tudi, da Mon-tagnanijev odstop ne bo negativno vplival na začetek političnih aktivnosti po poletnem premoru. V razpravo okrog odstopa je posegel tudi Bruno Bonetti iz vrsti stranke Italia dei valori. Po njegovih besedah se županov mandat bliža polovici, zato pa bo kmalu treba začeti razmišljati o prihodnjih volitvah. Bo-netti hkrati opozarja, da je treba k odstopu dveh odbornikov prišteti še dva občinska svetnika večine, ki ne izstopata po lojalnosti do župana. Nestabilnost uprave po besedah Bonettija vpliva na uresničevanja javnih del, zato pa predstavnik Di Pietrove stranke poziva župana, da naj čim prej poskrbi za politično preverjanje in naj strni vrste večine. gorica - Gattuso zapustil bolnišnico Bolnikom zaželel čimprejšnje okrevanje Gattuso si je včeraj dopoldne v Gradišču z roko v mavcu ogledal trening italijanske reprezentance; med 3.000 gledalci na tribunah in v družbi predsednika goriške zveze CONI Giorgia Brandolina so bili tudi priseljenci iz centra CIE, ki prihajajo večinoma iz Sudana, Gane in Nigerije bumbaca Goriško bolnišnico je včeraj dopoldne zapustil nogometaš Milana in italijanske reprezentance Rino Gattuso, ki si je v nedeljo v Gradišču zlomil levo zapestje med prijateljsko tekmo med Italijo in mladinsko ekipo Itala San Marco. Gattusa sta v nedeljo zvečer v goriški bolnišnici operirala zdravnik ortopedskega oddelka Walter Scorianz in zdravnik italijanske reprezentance Ezio Coslovich. V bolnišnici je prespal noč z nedeljo na včerajšnji dan; o svoji poškodbi je Gattuso dejal, da ni huda, hkrati pa je poudaril, da imajo drugi bolniki večje težave od njega, zato pa jim želi, da bi čim prej okrevali. gorica - SKGZ in SSO izročila priznanje Miroslavi Braini Protagonistka razcveta slovenskih goriških šol »Kakovostno rast slovenske šole v Gorici je omogočilo predvsem njeno odpiranje in sodelovanje z našimi društvi, krovnima organizacijama in starši. Zaslugo zato, da so naše vzgojne ustanove postale mikavne celo za italijanske družine, imamo vsi: priznanje, ki mi ga izročate, je ne nazadnje nagrada za naše učitelje, ki neutrudno delajo v zakulisju, zahvala pa gre tudi neučnemu osebju.« Tako je povedala bivša ravnateljica goriških slovenskih osnovnih šol in vrtcev Miroslava Braini, ki sta se ji krovni organizaciji SKGZ in SSO včeraj zahvalili za dolgoletno požrtvovalnost. Brainijevo sta - naključno na prvi dan pouka - v KB Centru sprejela pokrajinska predsednika SKGZ in SSO Livio Se-molič in Janez Povše, prisoten pa je bil tudi predsednik slovenske konzulte pri pokrajini Peter Černic. »Goriške osnovne šole, ki jih je Brai-nijeva dolgo let vodila, so bistvenega pomena za našo mladino, saj v njih dobiva prve zametke znanja in kulture. Pomembne so za Slovence, pa tudi za rastoče število mešanih in italijanskih družin,« je povedal Semolič in nadaljeval: »Vsak dan slišimo o problemu demografskega padca, na naših šolah pa beležimo vedno več vpisov in težave zaradi pomanjkanja prostorov. Pomembno vlogo pri tem razvoju je nedvomno imela Brainijeva, saj je ravnatelj "glava" šolskega sistema.« Ravnateljici, ki se je upokojila prvega septembra po 30-letni karieri, se je poklonil tudi Povše: »Brainijeva predstavlja obdobje razcveta naših šol, ki se bo nadaljevalo. Šola je v zadnjih Semolič (levo) in Povše (desno) sta se zahvalila Brainijevi bumbaca letih postala najbolj dinamično prizorišče družbenih sprememb, odprla se je okolju, zaslugo za to pa ima predvsem Brainijeva, ki je s požrtvovalnostjo vedno zagovarjala načelo, da mora biti šola "za vse','« je povedal Po-vše in izrazil prepričanje, da bo Brainijeva še naprej lahko prispevala k razvoju slovenskega šolstva. Černic je ob koncu poudaril, da sta konzulta in Brainijeva v zadnjem letu tesno sodelovali. »Ravnateljica je bila vedno prisotna. Pozorna je na primer bila do vprašanja izpopolnjevanja učiteljev, pa tudi do prostorske problematike šole na Plešivem, s katero se je konzulta veliko ukvarjala. Če bo na tem področju prišlo do premikov, bo tudi njena zasluga,« je zaključil Černic. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 9. septembra 2008 15 od solkana do podgore - Soška regata je v nedeljo priklicala 316 ljubiteljev rečnih spustov Množica razposajenih veslačev povezala brezmejni prostor » Lepo, super, enkratno!«- Najmlajši je bil štiriletni Matija, najstarejši pa njegov 78-letni dedek »Lepo, super, enkratno!« S takimi in drugačnimi pohvalami so udeleženci 23. Soške regate ocenili nedeljsko veslaško srečanje - prvo po padcu meje -, ki se ga je tudi letos udeležilo veliko število ljubiteljev rečnih spustov. Kljub temnim oblakom, ki so se zjutraj zgrinjali nad Goriško, se je pri startu v Solkanu prijavilo kar 316 ljubiteljev tovrstnih prireditev. »Če bo ali ne bo dežja, bomo na koncu vseeno mokri«, so ob vpisu ugotavljali privrženci veslanja. In res, zmočili so se vsi, zlasti tisti, ki so se po reki spustili z rafti, vreme pa se je kmalu po začetku regate zjasnilo in pripomoglo k še boljšemu razpoloženju udeležencev. Na startu pri čolnarni v Solkanu so veslači prejeli spominske majice in oštevilčene kartončke, ki so jim na cilju služil za topel obrok in za žrebanje priložnostnih nagrad. Tik pred znakom za start so srečno pot veslačem zaželeli predsednik krajevnega sveta Solkan Miha Ravnik, župan občine Nova Gorica Mirko Brulc ter odbornik za mlade in zaščito lokalnih identitet pri goriški občini Stefano Ceretta. V imenu kajakaškega kluba Šilec in društva Soške elektrarne, ki sta pobudo organizirala, sta spregovorila tudi Albin Spacal in Aldo Rupel. Vsi so si bili edini, da reka tudi po odpravi meje povezuje obe mesti, podobne prireditve pa utrjujejo sožitje in dobrososedske odnose. Vode je v nedeljo bilo več kot dovolj, tako da so čolni raznih vrst, velikosti in barv kar hitro drseli proti osem kilometrov oddaljenemu cilju v Podgori. Za 10-15 centimetrov previsoka voda je nekaj preglavic povzročala le manj veščim kajakašem in kanuistom, ki so se v težavah znašli zlasti na jezovih, tako da so morali prehode mimo brzice poiskati na bregovih Soče. Veslačem na gumenjakih pa je visoka voda kar ustrezala. Zlasti jih je premetavalo na umetnem tekmovalnem kajakaškem poligonu v Solkanu. Kot je že v navadi, je bilo tudi ob nedeljskem spustu na pretek petja, vpitja in vragolij. »Bolj stari so, bolj so otročji,« je nekdo z brega komentiral razposajenost posadk na gumenjakih ob drvenju plovil po rečnih valovih. Nekateri so se na dvourno veslanje še posebno dobro pripravili. Ena izmed posadk si je na gumenjaku namestila pravo kuhi- Štandreška posadka je na izviren način »priveslala« v dom Andreja Paglavca v Podgori (levo); na regati ni manjkalo vodnih desantov (desno) in »bitk« (spodaj) foto vip, bumbaca njo z gorilnikom in si je med vožnjo pripravljala okusne školjke in druge jedi. Na mostovih, pod katerimi so drsela plovila, se je kot običajno zbralo veliko gledalcev, ki so bodrili veslače. Le-ti so imeli na voljo tudi okrepčevalno postajo pri pevmskem mostu, za katero so skrbeli člani tamkajšnjega krajevnega sveta, glasbeni pozdrav pa jim je izrekel harmonikar Joško Leban. Sodeloval je tudi podgorski rajonski svet, ki je poskrbel za čaj na cilju pod ločniškim mostom. Družabnost z nagrajevanjem najbolj številčnih skupin je kot vsako leto potekala na dvorišču doma Andrej Paglavec v Podgori. Tam so udeležencem za vloženi trud čestitali Vili Prinčič v imenu ZSŠDI-ja, Stefano Ceret-ta, Albin Spacal, Bojan in Robert Makuc za klub Šilec ter predstavnik glavnega sponzorja Coca Cola iz Ljubljane. Pokale so prejeli KK Soške elektrarne (67 udeležencev), KD Sabotin iz Štmavra (36), KK Šilec (28), družina Belingar (13), Abrahamovci (12), Zaružna banka Doberdob-Sovodnje in družina Klanjšček (11), ZSŠDI (10) in ostale skupine. Družina Belingar iz Solkana, ki je s svojimi člani vedno prisotna na soških regatah, je prispevala tudi najmlajšega in najstarejšega udeleženca regate; najmlajši je bil štiriletni Matija, najstarejši pa njegov dedek, 78-letni Silvo Belingar. Slovak Vojto Liptak pa je prejel nagrado za udeleženca, ki je »pri-veslal« iz najbolj oddaljenega kraja. Ob koncu so izžrebali še kakih sto priložnostnih nagrad, ki so jih poklonili sponzorji. (vip) gorica - Včeraj »oživili« šole goriškega didaktičnega ravnateljstva in nižjo srednjo šolo Ivan Trinko Zvonec naznanil začetek pouka V prvem razredu nižje srednje šole Trinko drugo leto zapored tri sekcije - Danes se šolsko leto začenja v Doberdobu, Sovodnjah in na Vrhu Šolski zvonec je včeraj naznanil začetek pouka v šolah goriškega didaktičnega ravnateljstva in na nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici. Šolski prag je prestopilo 54 prvošolčkov, skupno pa je na osnovnih šolah goriškega didaktičnega ravnateljstva 279 učencev. Na osnovni šoli Oton Župančič v Gorici je prvošolč-kov 17, na osnovni šoli Fran Erjavec v Štandrežu 15, na osnovni šoli Josip Abram v Pevmi 12, na osnovni šoli Alojz Gradnik v Števerjanu 4 in na osnovni šoli Ludvik Zorzut na Plešivem 6. Prvi šolski dan so se šolarji kot običajno udeležili šolskih maš; po vaseh so potekale v vaških cerkvah, v Gorici pa so letos poskrbeli za spremembo. Zaradi sočasnega začetka pouka tudi na nižji srednji šoli Ivan Trinko je maša namesto v cerkvi sv. Ivana potekala v veži osnovne šole Oton Župančič, začela pa se je že ob 8. uri. Po maši je stekel reden pouk, ki je trajal do 13. ure. Po osnovnih šolah so včeraj pred začetkom oz. ob koncu pouka potekali sestanki, med katerimi so učitelji dali staršem potrebna navodila o potreb- Pred začetkom pouka na nižji srednji šoli Ivan Trinko (levo); prvošolčki v Ulici Brolo so včeraj prvič sedli v klopi (desno) bumbaca ščinah, zvezkih in vsem, kar bodo otroci potrebovali med poukom. V nižji srednji šoli Ivan Trinko se je pouk začel za 162 učencev; v prvem razredu jih je 61, v drugem 57, v tretjem pa 44. V prvem razredu so že drugo leto zapored beležili visoko število vpisanih, zato pa je pouk stekel v treh sekcijah. Tri sekcije imajo tudi v drugem razredu, v tretjem dve, tako da je skupno na šoli Trinko osem razredov. Včerajšnja šolska maša je potekala v cerkvi sv. Roka v Podturnu, pouk pa se je za- ključil ob 12. uri. Danes in v prihodnjih dneh bodo učenci v šoli do 12.55, v soboto pa do 12. ure. V slovenskih otroških vrtcih, ki spadajo pod okrilje goriškega ravnateljstva, bodo z didaktično dejavnostjo začeli jutri, medtem ko se danes pouk začenja na osnovnih šolah v Doberdobu, Sovodnjah in na Vrhu ter na doberdobski nižji srednji šoli. V ponedeljek, 15. septembra, se bodo didaktične dejavnosti začele še v romjanski osnovni šoli ter v slovenskih vrtcih v Doberdobu, Sovodnjah, Rupi, Romjanu in Ronkah. 1 6 Torek, 9 septembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Pahor in Brulc s predstavniki »zamejcev« in Demokratske stranke Nova strategija in nadgradnja odnosov Slovenije z manjšino Pavšič: Nismo proračunski problem, temveč petina naroda - Blažina: Stiki s SD bodo okrepljeni Predsednik Socialnih demokratov (SD) Borut Pahor se je v okviru kampanje za državnozborske volitve v Sloveniji včeraj družil z volivci na osrednjem trgu v Novi Gorici, kjer tudi kandidira. Ob tej priložnosti se je skupaj s strankarskim kolegom Mirkom Brulcem srečal s predsednikom Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) in Slovenske manjšinske koordinacije (SLOMAK) Rudijem Pavšičem ter s članoma goriške SKGZ Igorjem Komelom in Liviom Semoličem. Nekoliko kasneje so se jim pridružili še senatorka Tamara Bla-žina, deželni tajnik Demokratske stranke Bruno Zvech in člani slovenske komponente David Peterin, Štefan Čok in Majda Bratina. Pavšič se je Pahorju najprej zahvalil za podporo pisma, ki ga je poslal vsem predsednikom strank. »Opozorili smo, da so manjšine v tem novem času po vseh pomembnih dogodkih, ki so se zvrstili v zadnjih letih, dodana vrednost slovenskega prostora. Meja, ki je izginila in ki izginja tudi psihološko, postaja za vse nas velika priložnost. Predvsem za nas, ki lahko rečemo, da smo ljudje meje,« poudarja Pavšič. Kaj torej lahko novi slovenski parlament in stranke v njem postorijo v tej smeri? »Mislim da to, da nadgradimo dosedanje odnose, ki so bili v vseh osemnajstih letih pozitivni, in to tako, da bomo upoštevali nove danosti in se trudili investirati v dobrososedske odnose. Kajti: boljši kot so odnosi med Slovenijo in Italijo, večja garancija je, da so tudi odnosi do naše manjšine, kot tudi do italijanske manjšine v Sloveniji, dobri in da se bodo težave reševale bolje,« odgovarja Pavšič, ki se nadeja, da bo nova vlada temu vprašanju posvetila dovolj pozornosti. Pavšič je poudaril še misel, da na Slovence v zamejstvu ne gre gledati zgolj kot na proračunski problem Slovenije, temveč na dobro petino slovenskega naroda, ki lahko prispeva k promociji Slovenije, države, ki je v preteklih letih dokazala, da je vredna članstva v EU in sposobna država. »Kot SKGZ smo na Goriškem od vedno gojili pozitivne odnose, saj je goriški prostor lahko simbol povezovanja in sodelovanja. Žalosti pa nas, da v goriški občini zdajšnja garnitura ne čuti potrebe po močnejšem sodelovanju. Upam, da bodo sami ra- Zvech, Pahor, Blažina in Semolič (na sliki levo) ter Pavšič in Pahor med včerajšnjimi pogovori (spodaj) foto km. zumeli, da to ni prava pot, temveč da iskanje dialoga vodi v rešitve problemov, ki bodo pač vedno prisotni,« je dodal Pavšič in se še posebej zahvalil novogoriškemu županu Brulcu, sicer SD-jevemu kandidatu na novogoriškem podeželju, »ki je veliko storil za medsebojni dialog«. Pavšičevemu razmišljanju je nekaj misli dodal še Borut Pahor. Poudaril je predvsem, da so bili v Sloveniji in sosednjih državah doseženi tako vzponi kot padci glede vprašanja položaja slovenskih zamejcev, pa tudi pomembni premiki, »ki jih bo v prihodnjem mandatu treba revalorizirati tudi v luči treh pomembnih premikov, kot so vstop Slovenije v EU, evro območje in Schengen«. Toda glede definiranja novih možnosti - opozarja Pahor - doslej storjeni napor ni bil zadosten ne na italijanski ne na slovenski strani, na slednji morda še celo manj. Priložnost za prihodnje odnose s slovensko manjšino vidi prvak SD v novi strategiji, ki bi bila utemeljena v možnosti evropske multikulturnosti. Pahor, ki je tudi član predsedstva evropskih Socialnih demokratov, se je nato sestal s senatorko Tamaro Blažina in z dele- gacijo Demokratske stranke z deželnim tajnikom Zvechom na čelu. Blažinova je srečanje, na katerem je bil predvsem govor o bližajočih se slovenskih parlamentarnih volitvah, ocenila zelo pozitivno. Poudarila je že pretekle zgledne stike med strankama in podporo Pahorju na volitvah »v prepričanju in z obvezo, da po volitvah stike še bolj okrepimo«. Katja Munih Okence o internacionalizaciji »Okrepili bomo mednarodno vlogo Gorice, zato pa razmišljamo o odprtju deželnega okenca za internacionalizacijo.« Tako je včeraj v Gorici poudaril deželni odbornik za kulturo Roberto Molinaro na uvodnem srečanju poletnih tečajev »Summer Scho-ol«, ki jih prireja institut za mednarodno sociologijo ISIG. Gorica je pravi kraj za razvijanje sodelovanja z državami vzhodne in srednje Evrope, je poudaril Molinaro in pojasnil, da so številni mednarodni stiki tudi dodaten razlog za ohranjanje in razvijanje specifik in odličnosti dežele FJK. Letošnja poletna šola ISIG-a je namenjena Sredozemlju in njegovi vlogi v EU; lekcije so se začele včeraj in so v Gorico priklicale 120 študentov različnih narodnosti s področja sociologije. (vas) Izgubi se 43 odstotkov vode Vodovodi na ozemlju goriške pokrajine puščajo in izgubijo približno 43 odstotkov pitne vode. Zato je družba Irisac-qua - po besedah njenega poverjenega upravitelja Paola Lanarija - pripravila obsežen plan prenovitvenih del, na podlagi katerega se bo čez dve leti količina izgubljene vode znižala na 30-35 odstotkov, so napovedali v družbi. Po sledovih Slovencev Goriški muzej iz Nove Gorice prireja nocoj ob 20. uri na gradu Kromberk predstavitev knjige Gorica - Vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti. Prisotna bosta avtorja Erika Jazbar in Zdenko Vogrič, o njunem delu pa bosta spregovorila novinarja Jurij Paljk in Ivo Jevnikar. Pivo na prazniku okusov Na letošnjih Okusih ob meji, ki bodo od 26. do 28. septembra potekali v Gorici, bodo na svoj račun prišli ljubitelji piva. S svojimi najbolj žlahtnimi pijačami bodo namreč v mestu prisotni pivovarji iz Bavarske, Avstrije, Belgije, iz raznih krajev Nemčije, s Korzike in z Irske. Organizatorji obenem napovedujejo, da bodo tudi letos ponujali svoje specialitete francoski gostinci. Novi tečaji samoobrambe Pri goriškem društvu Sankaku se danes začenja nova sezona, ki ljubiteljem borilnih veščin ponuja več novosti. V telovadnici Stella Matutina v Gorici bo namreč mogoče vaditi tudi disciplino krav maga, ki so jo izumili v Izraelu po drugi svetovni vojni in je mešanica boksa, karateja in drugih borilnih veščin. Tečaj bosta vodila Mauro Co-ciancig in Enrico Visintin; za informacije je na voljo tel. 347-8062440. gorica-nova gorica - Pred vrati odprtje nakupovalnega centra V Qlandii tudi K-Stores Kosič Znana goriška družina trgovcev v navezi s slovenskim partnerjem odpira prodajalno z obutvijo in otroško konfekcijo V nakupovalnem centru Qlandia, ki ga v četrtek odpirajo na Grčni v Novi Gorici, si je delček prodajnih prostorov priborila tudi Gorica. Priložnost, ki jo ponuja veliko komercialno središče v bližini nekdanje meje, je daljnovidno izrabila družina Kosič, ki si je v veleblagovnici uredila trgovino z obutvijo in otroško konfekcijo. Kosiči bodo edini goriški trgovci, ki bodo prisotni v »deželi nakupov«, kjer bo potrošnike iz Slovenije in Italije vabilo preko 40 trgovin in lokalov. »Ker je odprtje pred vrati, potekajo dela za ureditev trgovine na polno paro. Prostore smo uredili v rekordnem času, saj smo v nakupovalni center vstopili pred približno petnajstimi dnevi,« je povedal Benedikt Kosič in nadaljeval: »Možnost za odprtje dejavnosti v Qlandii nam je dala naveza s slovenskim partnerjem, in sicer koprskim podjetjem, ki prodaja otroško konfekcijo italijanske znamke Idexe. Sprva namreč nismo računali na dostop v komercialni center, kjer so prostore v glavnem zasedle večje družbe. Naposled pa so upravitelji centra ocenili, da izpolnjujemo njihove kriterije kakovosti, in so nam dali to možnost.« Trgovino, ki bo razpolagala z 270 kv. metri prodajnih prostorov, so poimenovali K-Stores Kosič. »To je namreč ime družbe, ki so jo predhodno ustanovili v Sloveniji,« je pojasnil Benedikt Kosič in pristavil: »Trgovina, v kateri bo v različnih iz- menah delalo od štiri do pet oseb s slovenske strani meje, bo ponujala klasično obutev za ženske, moške in otroke ter tudi otroška oblačila. Gre za edino trgovino v Qlandii, ki jo bodo upravljali zasebni trgovci z italijanske strani meje, saj sta trgovini Oviesse in Limoni v lasti velikih družb.« Kosič je poudaril, da predstavlja vstop v Qlandio za njegovo podjetje velik izziv, ki ponuja možnost spoznavanja slovenskega tržišča. »Zaenkrat bomo testirali, kako poteka poslovanje v veleblagovnici, vendar ne izključujemo, da bi v prihodnosti dodatno razširili ponudbo na slovenskem trgu,« je dejal Kosič in dodal: »Goriško mestno središče ni še obnovljeno, zato se nam je zdelo pomembno izkoristiti priložnost, da se preizkusimo v nakupovalnem centru, ki je za goriško stvarnost dokaj velika stvar. Kar se pa tiče projektov nakupovalnih centrov v Ulici Terza Armata in na območju pokrite tržnice v Gorici pa moram priznati, da me bolj navdušuje drugi. Bojim se namreč, da je projekt veleblagovnice v Ulici Terza Armata nekoliko zastarel, ob tem pa verjamem v prihodnost komercialnih centrov v mestnih središčih.« Komercialni center Qlandia, ki meri preko 25.000 kv. metrov površin, bo odprl svoja vrata v četrtek, 11. septembra, ob 9. uri. Dogodek bo spremljalo tridnevno praznovanje z glasbo, plesom, ognjemetom in predstavami za otroke, poskrbljeno pa bo tudi za okrepčilo obiskovalcev. (Ale) Benedikt Kosič (zgoraj) in notranjost prodajalne K-Stores, ki čaka na odprtje novogoriške Qlandie fotob.k, bumbaca brda-vipavska Trgači na delu Čeprav so prve grozde v vinogradih pobrali že prejšnji teden, se je letošnja trgatev v Goriških Brdih in Vipavski dolini uradno začela včeraj. Medtem ko Brici pričakujejo količinsko enak letnik lanskemu, bodo Vipavci predvidoma pobrali četrtino manj grozdja kot lani. Kakovost pridelka je zelo dobra, ocenjujejo v briški in vipavski vinski kleti. Prve grozde so v briških in vipavskih vinogradih potrgali že prejšnji teden, in sicer za pripravo penečih vin, sta povedala vodja svetovalne službe Vinske kleti Goriška Brda Goran Jakin in prvi mož vinske kleti Agroind Vipava 1894 Joško Am-brožič. V obeh kleteh so s trgatvijo oz. odkupom grozdja uradno začeli včeraj, trajala pa naj bi mesec dni. Na Vipavskem je letnik količinsko za četrtino manjši od lanskega, saj je letos večkrat klestila toča, težave pa sta predstavljali tudi slaba oplodnja v času cvetenja in pe-ronospora. Čeprav v Brdih toča ni povzročila večjih težav, je bila zaščita trt zaradi veliko spomladanskih padavin precej draga. Kljub temu je grozdje zaenkrat zdravo, z visokimi stopnjami sladkorjev in kakovostno, zato si v septembru želijo predvsem sončnega vremena, pravita Ambrožič in Jakin. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 9. septembra 2008 17 tržič - Ob 65. obletnici ustanovitve Proletarske brigade V delavskih oblačilih so se uprli okupatorju Na Goriški fronti so se delavci iz ladjedelnice borili skupaj s partizani Brez oklevanj so po kapitulaciji Italije zagrabili za orožje in se v delavskih oblačilih odpravili v boj proti nacističnim okupatorjem in njihovim fašističnim pomaga-čem. Natanko pred 65 leti so se delavci iz tržiške ladjedelnice zapisali v zgodovino kot Proletarska brigada, prva partizanska enota v Italiji po zlomu fašizma. V Selcah so se pridružili antifašistom in delavcem iz ostalih tovarn s tržiškega območja ter se skupaj odpravili preko Doberdoba in Dola proti Vo-grskemu, kjer se je med 10. in 11. septembrom 1943 zbralo med 1.500 in 2.000 mož. To je bilo jedro italijanskega odporniškega gibanja, ki se je skupaj s slovenskimi partizani zoperstavilo okupatorju na Goriški fronti, na kateri se je borilo tudi veliko mladih iz goriškega Krasa, Vipavske doline, Štan-dreža in Brd; v boju proti bolje oboroženim Nemcem so številni fantje izgubili življenje. Borcem Proletarske brigade so se včeraj poklonili pri spomeniku, ki je pred vhodom v ladjedelniški kompleks postavljen v čast 503 slovenskim in italijanskim delavcem tržiške ladjedelnice, padlih v NOB. Ob prisotnosti sindikatov in delavcev so spregovorili predsednik tržiške sekcije VZPI-AN-PI Paolo Padovan, podžupanja Silvia Altran in pokrajinska odbornica Licia Morsolin. Venec je položila tudi delegacija partizanske organizacije s Pečin pri Reki. Govorniki so se spomnili 8. septembra leta 1943, ko so delavci zapustili ladjedelnico in druge tovarne ter se zbrali na osrednjem tržiškem trgu, dan kasneje, 9. septembra, pa so se odločili za odhod v partizane. V boj so se odpravili iz Selc, kjer je njihovemu junaštvu posvečen spomenik. Ravno v Selcah je zato sinoči potekal vrhunec partizanskega mitinga. Vanj je uvedla baklada, ki sta se je ob županih in predstavnikih občinskih uprav, ob delegacijah borčevskih sekcij, strank in sindikatov udeležila poslanec Alessandro Ma-ran in predsednik pokrajine Enrico Gherg-hetta. Pohod je spremljal doberdobski pihalni orkester Kras, slovensko občino pa je zastopal podžupan Nordio Gergolet. Sklepno dejanje obeleževanja 65. obletnice prvega vojaškega spopada Proletarske brigade bo v soboto, 13. septembra, ob 11. uri, ko bo svečanost pred spomenikom taboriščnikom pred železniško postajo v Go- Včerajšnje polaganje venca k spomeniku tržiškim delavcem, padlim v NOB (desno), in udeleženci sinočnjega spominskega pohoda v Selcah (spodaj) foto b. prinčič [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. Razstave IZ NIZA ARS NATURAE - NARAVA V SLIKI IN FOTOGRAFIJI bo v centru Gradina v Doberdobu do 14. septembra na ogled razstava slovenskega risarja Jurija Mikuletiča; ob petkih med 17. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure; vstop prost; informacije na tel. 333-4056800, inforo-gos@gmail.com. KNJIGARNA LIBRERIA EDITRICE GO-RIZIANA iz Gorice obvešča, da bo prodajna razstava Stampantica 2008 na notranjem dvorišču knjigarne na Korzu Verdi 67 na ogled še danes, 9. septembra, med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19.30. KULTURNO ZDRUŽENJE QUARTO STORMO iz Gorice bo v petek, 11. septembra, v goriški državni knjižnici v Ul. Mameli odprlo fotografsko razstavo »Amedeo d'Aosta - il Duca artigliere e aviatore«. Dan kasneje, 12. septembra, bo ob 11. uri na mi-renskem letališču potekala slovesnost s polaganjem vencev k spomeniku. OD KRASA DO MORJA je naslov razstave ob 100. obletnici tržiške ladjedelnice, na kateri so na ogled umetniška dela Avgusta Černigoja in Lojzeta Spacala, ki so krasila čezoceanske ladje; do 21. septembra od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; do 30. septembra vsak dan med 10. in 19. uro. V KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA v Novi Gorici bo do 18. septembra na ogled razstava z naslovom Najdebe-lejša drevesa Tolminske in Goriške, ki jo je pripravil Zavod za gozdove Slovenije. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.50 - 18.30 -20.10 - 20.00 »Kung fu Panda«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Un giorno perfetto«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »X Files - Voglio crederci«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 16.50 - 18.30 -20.10 - 22.00 »Kung fu panda«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Un giorno perfetto«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »X files - Voglio crederci«. banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. RAVNATELJSTVI IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA Cankar-Zois-Vega in Izobraževalnega zavoda Gregorčič-Tru-bar v Gorici obveščata, da se bo začel pouk v sredo, 10. septembra. Pouk bo trajal od 9. do 12. ure. Ob 8.30 se bodo dijaki in šolsko osebje lahko udeležili šolske maše v večnamenski sobi na zavodu Cankar. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vrtcih v Doberdobu, Sovod-njah, Rupi, Romjanu in Ronkah začel v ponedeljek, 15. septembra (prihod od 7.45 do 8.30). Pouk v osnovnih šolah v Doberdobu (7.50), Sovodnjah (8. ura) in na Vrhu (8.00) se bo začel danes, 9. septembra, v osnovni šoli v Romjanu pa 15. septembra (7.55). Od 15. do 19. septembra se bo pouk v osnovni šoli v Romjanu zaključil ob 13. uri brez kosila. Prvi dan pouka na nižji srednji šoli v Doberdobu bo v torek, 9. septembra, s pričetkom ob 7.45. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 27. septembra, enodnevni izlet v Trbovlje za obisk in srečanje članov pobratenih društev Solkan, Trbovlje in DSUG. Vpisovanje pri poverjenih do zasedbe mest na enem samem avtobusu. KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toska-no. Izlet, ki bo od 6. do 11. oktobra, predvideva ogled toskanskih mest, ki jih uvajamo v časovnem zaporedju obiska: Montecatini, Firenze, Siena, Volterra, Arezzo, Pescia, Collodi, Lucca in Viareggio. Cena izleta znaša 530,00 evrov. Vpisovanja in vse morebitne informacije v uradih Kmečke zveze, tel. 040 - 362941. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo dne 11. oktobra enodnevni avtobusni izlet v Rovinj in z ladjo na Lemski kanal. Za vpisovanje Agraria Mila 0481-78398, gostilna Ivica 048178000, Miloš 380-4203829. □ Obvestila Dvorana 4: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Il seme della discordia«. Dvorana 5: 17.30 »Le cronache di Nar-nia: Il principa Caspian«; 18.00 -21.15 »12«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL v Ul. Bro-lo v Gorici obvešča, da se v otroških vrtcih didaktična dejavnost prične v sredo, 10. septembra, za prvi letnik od 9. do 11. ure, za ostale pa po običajnem urniku vrtca do 12. ure brez kosila. GLASBENA MATICA GORICA vabi stare učence, da potrdijo vpis za šolsko leto 2008-09. Obenem vabi nove učence k vpisu za vse inštrumente. Tajništvo šole je na razpolago vsak dan (razen sobote) od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure (tel. 0481-531508). MLADINSKI DOM IZ GORICE obvešča, da bo v sredo, 10. septembra, ob 18. uri na sedežu v Ulici Don Bosco 60 v Gorici uvodno srečanje s starši letošnjih gojencev. Srečanja se lahko udeležijo tudi starši drugih otrok, ki bi želeli izvedeti kaj več o prevozih, pošol-skem pouku in ostalem delovanju ustanove. POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega li-ceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki OK VAL prireja od začetka šolskega leta dalje otroško telovadbo in miniod-bojko vsak torek in četrtek v štandre-ški telovadnici; za letnike 2002 in 2003 med 15.30 in 16.30, za letnike 19992001 med 16.30 in 17.45 in za letnike 1997-1998 med 17.45 in 19. uro; informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. 393-9294686 (Sandro Corva), 333-1439655 (Tjaša Corva) ali okval@virgilio.it. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ išče nujno sodelavce za popoldansko delo z otroki. Interesenti naj pokličejo v Dijaški dom (tel. 0481-533495). GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Tržaška Ul. - danes, 9. septembra, 17.00-18.00. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo zaradi kadrovskih problemov odprta po poletnem urniku do 12. septembra. SLOVENSKA SKUPNOST IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ sta sklenila, da nudita pomoč za čimprejšnjo sanacijo škode, ki je nastala ob hudih nalivih v Sloveniji. Najbolj prizadeta je občina Desternik, kjer je 15. avgusta divjala močna nevihta s točo, ki je poškodovala veliko večino stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, prav tako so uničene poljščine, vinogradi in sadovnjaki. V ta namen je na razpolago tekoči račun na Zadružni banki Doberdob-Sovodnje št. IT 54 F 08532 12401 000000740245 z naslovom »Pomoč prizadetim v občini Desternik -Slovenija«, na katerega lahko vsakdo daruje za pomoč oškodovanim prebivalcem občine Desternik. V ŽUPNIJSKI DVORANI V DOBERDOBU bo v četrtek, 11. septembra, ob 20. uri Valvazorjev večer. Nastopili bodo člani kulturnega društva iz Cerknice in domača ženska pevska skupina Jezero; na ogled bodo knjige Slave vojvodine kranjske v izvirniku. ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB -SOVODNJE vabi na praznovanja ob 100-letnici ustanovitve: v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici bo slavnostna akademija stoletnice v režiji Vesne Tomsič; v soboto, 20. septembra, ob 21. uri bo na prireditvenem prostoru KD Sovodnje v Sovodnjah koncert skupin Blek Pan-ters in The Maff Show; v nedeljo, 21. septembra, bo članski praznik v Sovodnjah: ob 10.30 maša v cerkvi Sv. Martina v Sovodnjah, ob 11.30 mimohod pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba do prireditvenega prostora, kjer bo koncert, ob 12.30 govor predsednika banke in nagrajevanje, ob 13. uri kosilo za člane, sledila bo zabava ob zvokih ansambla Happy Day. ŠPORTNO ZDRUŽENJE DOM iz Gorice bvešča, da ob ponedeljkih in četrtkih med 17. uro in 18.30 potekajo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici treningi košarke. Namenjeni so tako začetnikom kot otrokom, ki so se jih udeležili že lani; informacije v popoldanskih urah v Kulturnem domu (tel. 0481-33288). H Prireditve »INTERLINEA ZERO 2008 - Austria! da Auchentaller a oggi« je naslov niza večerov v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev v Gorici in v sodelovanju s kulturnim združenjem Equilibri iz Gorice: 10. septembra, ob 21. uri film »Fun-ny Games«. GORIŠKI MUZEJ prireja predstavitev knjige Gorica - Vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti; sodelovali bodo avtorja Erika Jazbar in Zdenko Vogrič ter novinarja Jurij Paljk in Ivo Jevnikar; na gradu Krom-berk danes, 9. septembra, ob 20. uri. L. Mali oglasi KAMIN ventiliran Palazzetti, v odličnem stanju, oblečen v roza-belem marmorju, uporabljen samo eno zimo, prodam po zelo ugodni ceni. Tel.: 3484735330 KUPIM KNJIGE za 1. razred klasičnega liceja (IV gimanzija) Trubar v Gorici; tel. 00386-31375412. PRODAM novo peč na drva za centralno kurjavo 30 kw znamke Unical za samo 2.000 evrov (nabavna cena 3.500 evrov). Kličite na tel št. 334-6366765. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Rodolfo Pres-si na glavnem pokopališču; 10.30, Luigia Brisco vd. Russini v kapeli splošne bolnišnice in na glavnem pokopališču; 11.00, Anna Maria Donda iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče. DANES V ŠTANDREŽU: 12.00, Rosalia Gomiscek vd. Mucci iz goriške splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče. DANES V RONKAH: 11.00, Fulvia Zecc-hetto vd. Marini (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.50, Camilla Di Pas-quale por. Mastrosimone iz bolnišnice v cerkev Sv. Ambroža in na pokopališče; 11.50, Gaetano Falcone iz bolnišnice v cerkev Sv. Ambroža in v Trst za upepelitev. DANES V ŠLOVRENCU: 15.30, Paola Carrieri por. Cristin v cerkvi in na pokopališču. Upravni in nadzorni odbor, osebje, sodelavci Narodne in študijske knjižnice in Slovenske knjižnice D. Feigla izrekajo knjižničarki MARTINI HUMAR iskreno sožalje ob bridki izgubi dragega očeta. Ob smrti dragega očeta Lojzeta Hu-marja izrekamo Martini in vsem domačim iskreno in prisrčno sožalje. SZSO-GO Dragi podpredsednici Martini Humar in svojcem iskreno sožalje ob izgubi očeta ALOJZA. Vsi pri Kinoateljeju videm - Na stadionu Friuli Vasco Rossi v petek Po dolgih pogajanjih so se organizatorji dogovorili z italijansko nogometno zvezo Niti italijanska reprezentanca ni uspela zaustaviti Vasca Rossija. V poletnih mesecih je bil videmski koncert rockerja dalj časa pod vprašajem. Italijanska nogometna zveza Figc je namreč določila, da bo prav stadion Friuli gostil jutrišnjo tekmo med Italijo in Gruzijo. To se pravi zgolj 48 ur pred Vascovim koncertom, ki bo v petek, 12. septembra, s pričetkom ob 21. uri. Po dolgih pogajanjih, v katere je bila vpletena tudi svetovna nogometna zveza Fifa, so dosegli kompromis. Glavni problem je bil ogromen oder, za postavitev katerega potrebujejo kar štiri dni. Prav velikost odra je med drugim preprečila selitev koncerta iz Vidma v Trst, saj na tržaškem stadionu Rocco ni atletske steze, na ka- tero bi postavili oder. Organizatorji koncerta so tako predlagali, da bi začeli s postavitvijo spodnjega dela odra že pred tekmo, dela bi nato na dan tekme prekinili, in jih zaključili takoj potem. Predlog so pri Fifi sprejeli, tako da bodo v Vidmu v treh dneh lahko gostili najprej italijansko nogometno reprezentanco in nato še Vasca Rossija. Slednji se je odločil za jesenski del turneje po izjemnem uspehu prvega dela turneje. Poletne koncerte si je ogledalo skupno več kot 550.000 gledalcev, polovica izmed teh je prisostvovala štirim koncertom v Rimu in Milanu. Te številke so le še nov dokaz, da Vasco neizpodbitno ostaja kralj nastopov v živo na Apeninskem polotoku. Blasco je poimenoval letošnjo turnejo Vasco.08, na njej pa promovira zlasti uspešnice z zadnjega albuma Il mondo che vorrei, ki je tudi prvi na lestvici najbolj prodajanih albumov v Italiji v letu 2008 z več kot 450.000 prodanimi izvodi. Seveda bo petkov koncert tudi priložnost za poslušanje starih uspešnic, čeprav je Vasco vedno pred težkimi izbirami, saj ima v svojem repertoarju toliko hitov, da mora na nastopih nujno omejiti število skladb. V Vidmu pričakujejo okoli 45.000 navdušenih Vas-covih oboževalcev, na preži pa so tudi sile javnega reda, ki so imele polne roke dela že v Teramu, ko so aretirali eno osebo, tri osebe zadržale in jih nato takoj izpustile, mnoge pa so zalotile z manjšimi količinami lahkih mamil. Jesenski del Vascove turneje se je namreč že začel v petek, 5. septembra s poskusnim koncertom v Teramu. Na koncertu se je zbralo 25.000 gledalcev, ki so, kot vedno, navdušeno sprejeli Vasca. Turneja se bo po koncertu v Vidmu nadaljevala v Bologni, kjer bosta, zaradi velikega zanimanja, na sporedu dva koncerta (19. in 20. septembra). Isto se bo zgodilo tudi za ostali dve etapi turneje, Bari (26. in 27. september) in Turin (4. in 5. oktober), kjer se bo turneja zaključila. Nekaj vstopnic za koncert je še na razpolago na običajnih prodajnih mestih (v Trstu na Korzu št. 6/c in v Tržiču v trgovini Agenzia Look and Go v ul. Garibaldi 64) in po internetu (na spletnih straneh www.azalea.it in www.ticketone.it). Cene: oštevilčena tribuna 57,50 € (50 € na dan koncerta), igrišče 41,40 € (36 €), stranska in neoštevilčena tribuna 39,10 € (34 €). (I.F.) ljubljana - Galerija Hest Danes odprtje Vecchietove razstave Torek, 9. septembra 2008 V Galeriji Hest v Ljubljani (Židovska ulica 8) bodo danes ob 20. uri odprli razstavo slik Franka Vecchieta. Razstavljena bodo umetnikova dela iz zadnjega obdobja. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ŠEMPOLAJ Dvorišče osnovne šole V sredo, 17. septembra ob 20.30 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 18. septembra ob 20.00 / Gledališka skupina TŠKD Urbanščica - To- ne Partljič: »Krivica boli«. Režija Boris Mahnič. Igrajo: David Hreščak, Urška Florjančič, Tamara Kljun in Miran Fur-lan. Predstavo soustvarjajo: Bojana Kralj, Erna Mahnič, Danila Gombač, Mirjam F. Franetič, Jože Franetič Jožica Ivančič, Alen Novak in Stojan Gorup. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 9. septembra ob 19.30 / Christopher Marlowe: »Edvard Drugi«. V soboto, 13. septembra ob 20.00 / Sil- viu Purcarete: »Pantagruelova svakinja«. Mala drama Danes, 9. septembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V četrtek, 11. septembra ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. GLASBA _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom V četrtek, 25. septembra ob 19.00 / Glas-beno-plesni projekt Healing Heating. PRI REDITVE KOMEN Cerkev sv. Jurija V soboto, 27. septembra ob 20.00 / Koncert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. DUTOVLJE Pomladna dvorana V soboto, 20. septembra ob 10.00 / Lutkovna predstava - Bikec Ferdinand. ■ KOGOJEVI DNEVI Nedelja, 14. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Komorni zbor Julius, Trsta. Walter Lo Nigro, zborovodja. Torek, 16. september, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Koncert za mladino - Rojstvo in razvoj orgel skozi zgodovino v glasbi in besedi: Gregor Klančič - orgle. Petek, 19. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Klavirski trio Ars Musica: Jerneja Gre-benšek - klavir, Mojca Menoni Sikur -violina in Martin Sikur - violončelo. Četrtek, 25. september ob 20.30, Kulturni dom Deskle / Spominski koncert ob deseti obletnici smrti skladatelja Marjana Gabrijelčiča - Solisti, zbor in orkester SNG Opera in Balet Ljubljana: Andrej Debevc - tenor, Mirjam Kalin - alt, Urša Žižek -sopran, Dejan Vrbančič - tenor, Zoran Po-točan - bas, Saša Čano - bas. Aleksandar Spasic - dirigent. Četrtek, 2. oktober ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Kvartet Feguš: Filip Feguš - violina, Simon Peter Feguš - violina, Andrej Feguš - viola in Jernej Feguš - violončelo. Petek, 10. oktober ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Matej Šarc - oboa in Nina Prešiček -klavir. ■ Tartini festival Piran in Slovenska Istra 23.08. - 13.09.2008. V soboto, 13. septembra ob 20.00, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Ansambel Il Terzo Suono, umetniško vodstvo Sergio Azzolini - fagot in gost Diego Cantalupi - lutnja. Na Tartini festivalu 2008 bodo tudi naslednji nastopi: Jutri, 10. septembra, Križni hodnik Mi-noritskega samostana, Piran / Jasna Nadles - flavta (Slovenija), Sergio Azzolini - fagot (Italija), Diego Cantalupi - kitara (Italija), Lavard Skou Larsen -violina (Avstrija), NN - viola in Milan Vrsajkov - vilončelo (Slovenija). LJUBLJANA Cankarjev dom V četrtek, 11. in v petek, 12. septembra ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: George Pehlivanian. V ponedeljek, 15. in v torek, 16. septembra ob 19.30, Gallusova dvorana / Giacomo Puccini: »Manon Lescaut«. Dirigent: Loris Voltolini. Vodja zbora: Martina Batič. Operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Izvedba je v italijanskem jeziku. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Bazen Bruno Bianchi: razstava »Nova slovenska fotografija - 2. predstavitev«, odprtje bo 12. septembra skupaj z razstavo »Photonic Moments«. Razstava spada v sklop tržaškega fotografskega festivala "Triestefotografia" Narodni dom: do 15. septembra je na ogled fotografska razstava »Prehaja-nja/Transizioni/Transitions«. Odprta od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00. Razstavljajo trije slovenski fotografi: Tomaž Gregorič, Branko Cve-tkovič in Bojan Salaj. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Prosvetni dom: od četrtka, 11. septembra (otvoritev ob 20.30) bo na ogled skupinska fotografska razstava članov. Pobuda je vključena v mednarodni fotografski festival "Triestefotografia". REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 12. oktobra razstavljajo svoja dela Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulp-ture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: do 12. septembra od 17.00 do 19.00 je na ogled fotografska razstava fotoklubov goriške pokrajine - 6 za eno ... razstavo. Kulturni dom: od petka, 12. septembra (otvoritev ob 18.00), do 30. septembra bo na ogled samostojna fotografska razstava Zdenka Vogriča ob njegovi 80-letnici. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. -/ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. V Galeriji pri Valetovih: do 12. oktobra bo na ogled razstava del 3. likovnega srečanja »Jasna - Brje pri Komnu 2008«. Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Slovenski etnografski muzej: od 12. septembra do 5. oktobra bo na ogled interaktivna razstava izvirnih glasbenih inštrumentov »Zvoneče mesto EVFO-NIJA«. Projekt spremlja osrednjo letošnjo razstavo »Zvoki Slovenije - Od ljudskih godcev do Avsenikov«. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. GLEDALIŠČE / ITALIJA Četrtek, 11. septembra 2008 19 zakavkazje - Zagotovilo ruskega predsednika Medvedjeva predsedujočemu EU Sarkozyju Rusija bo umaknila enote po prihodu opazovalcev EU 15. oktobra v Ženevi mednarodni pogovori o Abhaziji in Južni Osetiji, ki ju je Rusija priznala MOSKVA - Ruski predsednik Dmi-trij Medvedjev je po večurnih pogovorih s predsedujočim EU, francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyem, napovedal, da se bodo ruske sile z gruzijskega ozemlja - tudi iz separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije - umaknile po namestitvi najmanj 200 opazovalcev EU, kar naj bi se zgodilo še pred 1. oktobrom. "Videli bomo, ali jih bomo lahko v tednih po 1. oktobru v Gruzijo poslali še več," je dodal francoski predsednik po pogovorih, ki so se zavlekli na vsaj štiri ure, medtem ko je bilo po prvotnih načrtih francoskega predsedstva predvideno, da bodo trajali uro in pol. "S predsednikom Medvedjevom smo se konkretno dogovorili, da bo Rusija najkasneje v enem tednu odpravila nadzorne točke med (strateškim gruzijskim pristaniščem) Potijem in Sinakijem. V enem mesecu pa se bodo ruske enote v popolnosti umaknile z gruzijskega ozemlja, tudi iz Abhazije in Južne Osetije," je še pojasnil Sarkozy in se ruski strani zahvalil, da je pristala na natančne roke. Sarkozy, ki sta ga v okviru trojke EU na včerajšnjem obisku v Moskvi spremljala predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, je po besedah ruskega predsednika zagotovil, da Gruzija na bo sprožala nobenega novega nasilja. "Dogovorili smo se tudi za pospešitev namestitve opazovalcev na teh območjih in to v zadostnem številu, da bi nadomestili ruske mirovne sile do 1. oktobra 2008, vključno z najmanj 200 opazovalci iz EU," je povedal Medvedjev, ki je s tem pristal na precejšnje popuščanje, saj je Rusija do sedaj podpirala le krepitev obstoječe opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), katere članica je. Obenem pa je Medvedjev vztrajal, da je priznanje Abhazije in Južne Osetije s strani Rusije 26. avgusta končna in nepovratna odločitev. "To je realnost, s katero morajo računati vsi naši partnerji, tudi tisti v EU," je še zatrdil ruski predsednik, ki je dejal tudi, da je gruzijski predsednik Mi-hail Sakašvili dobil "bodisi neposredne ukaze ali tiho odobritev" od ameriških oblasti, da sproži "idiotsko akcijo" proti Južni Osetiji, kar je pripeljalo do posredovanja ruske vojske in nekajdnevnega oboroženega . "Ljudje so umrli in sedaj mora celotna Gruzija plačevati za to. Kljub temu pa naj bi se 15. oktobra po zagotovilih Sarkozya in Medvedjeva v švicarski Ženevi pričeli mednarodni pogovori o "načinih za zagotavljanje varno- sti in stabilnosti" v Abhaziji in Južni Ose-tiji, kot jih predvideva sporazum o prekinitvi ognja, ki sta ga ob posredovanju Sar-kozya sredi avgusta podpisala Medvedjev in gruzijski predsednik Mihail Sakašvili. V sporazumu sta se strani zavezali, da se ne bosta zatekali k uporabi sile, da bosta dokončno končali sovražnosti in da bosta zagotovili svoboden dostop humanitarni pomoči. Obenem se morajo gru-zijske vojaške sile vrniti tja, kjer so običajno nameščene, medtem ko se morajo ruske sile vrniti na položaje pred izbruhom sovražnosti. Sporazum predvideva tudi začetek mednarodnih pogovorov o prihodnjem statusu in pogojih trajne varnosti v Abhaziji in Južni Osetiji, čeprav je enostransko priznanje obeh pokrajin s strani Rusije v ta del vneslo precejšnje spremembe. Medvedjev je zagotovil tudi, da si Rusija želi konstruktivnih odnosov z EU, a pri tem poudaril, da so "sedaj na potezi evropski kolegi". "Ne želimo si nikakršnega poslabšanja odnosov," je bil jasen ruski predsednik. Sarkozy je zagotovil, da si EU prav tako želi partnerstvo in mir, čeprav obsoja enostransko rusko priznanje neodvisnosti obeh pokrajin. Obenem je dejal, da ne vidi nobenega razloga, da se pogajanja o novem sporazumu o partnerstvu med unijo in Rusijo, ki so se pričela na junijskem vrhu EU-Rusija ob koncu slovenskega predsedovanja povezavi, ne bi nadaljevala že oktobra, če bo Rusija seveda izpolnila vse včerajšnje zaveze. Evropski voditelji so se namreč na izrednem vrhu o konfliktu med Gruzijo in Rusijo 1. septembra odločili, da bo EU zamrznila pogajanja o novem partnerstvu z Rusijo, če ta ne bo umaknila svojih vojaških sil na položaje, ki so jih zasedale pred začetkom konflikta z Gruzijo 7. avgusta. Ob tem je Rusiji dala čas do današnjega dne. V Rusiji so takšno odločitev sprejeli z obžalovanjem. Francoski predsednik je sicer po srečanju pojasnil, da so bili pogovori naporni. "Vsega nismo uspeli razrešiti v štirih urah," je rekel, a dodal, da imajo rezultati srečanja "precejšen pomen". Evropska trojka je po obisku v Rusiji skupaj s francoskim zunanjim ministrom Bernardom Kouchnerjem odpotovala v gruzijsko prestolnico Tbilisi, kjer bodo po napovedih potrdili podporo gruzijskemu predsedniku Sakašviliju in mu poročali o rezultatih pogovorov v Moskvi. S strani gruzijske vlade so medtem prišle obtožbe, da Rusija ne odpravlja, ampak krepi nadzorne točke v bližini Potija, vpeljala pa je celo novo. Ruska vojaška le- Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in predsedujoči EU Nicolas Sarkozy med včerajšnjim srečanjem v Moskvi ansa tala naj bi tudi kršila gruzijski zračni prostor. Gruzijskih trditev opazovalci Ovse-ja še niso mogli potrditi. Gruzija sicer trdi, da je izven Abhazije in Južne Osetije na različnih nadzornih točkah po Gruziji trenutno 1470 ruskih vojakov in 230 oklepnih vozil, v obeh pokrajinah pa še 6.000. Gruzija je včeraj pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) v Haagu Rusijo obenem obtožila dolgotrajnega in nepretrganega "etničnega čiščenja" na gruzijskem ozemlju ter sodišče pozvala, naj izda odredbo o uvedbi začasnih varnostnih ukrepov, ki bodo zagotovili takojšnje končanje domnevnih zlorab nad Gruzijci in vrnitev gru-zijskih beguncev v Južno Osetijo, Abhazijo in na sosednja območja. Rusija je vse očitke Gruzije pred ICJ odločno zanikala. Ruski veleposlanik pri zvezi Nato Dmitrij Rogozin pa je včeraj izjavil, da bi lahko Rusija prekinila vse sodelovanje z Natom, če bo v svoje vrste sprejel Gruzijo. "Z moralno političnega gledišča bi sprejetje Gruzije v akcijski načrt za članstvo dajalo vtis, kot da se je Nato postavil na stran agresorja," je dejal Rogozin. Visoki predstavnik ameriške administracije je medtem izjavil, da so v Was-hingtonu prepričani, da bo Gruzija vstopila v Nato in da je rusko posredovanje v tej državi še povečalo njene možnosti za članstvo v zavezništvu. Gruzija v vstopu v severnoatlantsko zavezništvo vidi način za zagotovitev svoje varnosti pred rusko agresivno politiko. (STA) zda - Pritisk Bush zaradi Gruzije odpovedal jedrski sporazum z Rusijo WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je včeraj odpovedal sporazum iz l. 2007 z Rusijo o sodelovanju na področju civilne jedrske energije. "Predsednik namerava obvestiti kongres, da se je odpovedal svoji dosedanji zavezi glede ameriško-ruskega dogovora o civilni jedrski energiji," je v sporočilu za javnost zapisala državna sekretarka Condoleezza Rice. "To odločitev smo sprejeli z obžalovanjem," piše v izjavi, ki dodaja, da bodo sporazum znova ovrednotili v primernejšem času. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Sean McCormack je še povedal, da je bila ruska vlada o odločitvi obveščena, še preden je bila sprejeta. Odločitev ni presenetljiva glede na to, da je Bela hiša 28. avgusta sporočila, da razmišlja o odpovedi sporazumu zaradi ruskega posredovanja v Gruziji. V skladu s sporazumom bi lahko ameriška in ruska podjetja ustanavljala skupna podjetja na področju jedrske energije, državi pa bi lahko lahko izmenjevali jedrsko tehnologijo. Rusija bi poleg tega lahko predelovala izrabljeno jedrsko gorivo iz ZDA. (STA) Al Zavahiri obtožuje Iran, da sodeluje z ZDA KAIRO - Drugi mož teroristične mreže Al Kaida, Ajman al Zavahiri, je v svojem najnovejšem video posnetku Iran obtožil, da sodeluje z ameriškimi silami v Afganistanu in Iraku. Odlomke posnetka je včeraj predvajala arabska televizijska mreža Al Džazira. Al Zavahiri je Iran obtožil, da "sodeluje z Američani v okupiranem Iraku in Afganistanu", kritiziral pa ga je tudi zato, ker je priznal vladi v teh državah. Številka dve Al Kai-de je poleg tega kritiziral šiite, ker v Iraku niso razglasili svete vojne in se z orožjem uprli "križarskemu okupatorju". McCain po republikanski konvenciji vodi pred Obamo WASHINGTON - Javnomnenjska raziskava časnika USA Today kaže na prednost republikanskega kandidata za predsednika ZDA Johna McCaina pred kandidatom demokratov Barac-kom Obamo. Do preobrata je prišlo po tem, ko je McCain minuli teden presenetil z imenovanjem guvernerke Aljaske Sarah Palin za svojo podpredsedniško kandidatko. 44-letna Palinova, ki je na socialnem področju konservativna - med drugim nasprotuje splavu tudi v primeru posilstva ali incesta -, je med konvencijo stranke naelektrila volilno bazo z ostro kritiko Obame. Ta teden pa jo čaka pomemben preizkus, ko bo prvič po imenovanju imela televizijski intervju, in sicer za televizijsko mrežo ABC. Venezuela bo še letos gostila ruske vojaške ladje MOSKVA/CARACAS - Štiri ruske vojaške ladje in letalo za boj proti podmornicam bodo še letos obiskali Venezuelo, kjer naj bi potekale skupne vojaške vaje Rusije in Venezuele, so včeraj potrdili z ruskega zunanjega ministrstva. Prihod ruskih ladij je že v nedeljo na ve-nezuelski nacionalni televiziji napovedal tudi tamkajšnji predsednik Hugo Chavez. Venezuelski mediji so že pred tem sicer poročali, da naj bi vaja potekala od 10. do 14. novembra. Za obisk ruskih bojnih ladij v Karibskem morju ste se Rusija in Venezuela sicer dogovorili že ob julijskem obisku Chaveza v Moskvi. Policija priporoča obtožbo izraelskega premiera JERUZALEM - Izraelska policija je v nedeljo priporočila tožilstvu, naj premiera Ehuda Olmerta obtoži korupcije. Kot so sporočili, so zbrali dovolj dokazov, da ga obtožijo prejemanja podkupnine in dvojnega zaračunavanja judovskim institucijam za poti v tujino. Obtožbe se sicer nanašajo na čas, preden je Olmert leta2006 postal izraelski premier. (STA) zda - Finančni družbi Vlada prevzela Fannie in Freddie NEW YORK - Ameriška vlada je v nedeljo prevzela nadzor nad finančnima družbama Fannie Mae in Freddie Mac, ki sta zaradi krize na trgu hipotekarnih kreditov izgubili več deset milijard dolarjev in jima grozi stečaj. Ameriški finančni minister Henry Paulson je ob tem dejal, da se je država za prevzem nadzora nad družbama odločila, ker sta obe zelo pomembni za ZDA. Paulson je dejal, da predstavljata Fannie Mae in Freddie Mac velik del ameriškega finančnega sistema, njun stečaj oz. propad pa bi povzročil ogromne težave na finančnih trgih v ZDA in svetu. Finančne injekcije države v Fannie in Freddie, kakor omenjeni družbi imenujejo v ZDA, bodo ameriške davkoplačevalce stale več deset milijard dolarjev, vendar je Paulson opozoril, da bi lahko bile izgube - če do državne pomoči ne bo prišlo in bosta družbi propadli - še veliko večje od "nekaj deset milijard dolarjev". Poleg tega bi se s propadom omenjenih družb lahko zgodilo, da številni Američani ne bi mogli več priti do posojil, stanovanjskih, avtomobilskih, podjetniških in drugih, je dejal Paulson. Ukrep ameriške vlade je naletel na ugoden sprejem v domačih in mednarodnih finančnih krogih. Skoraj vsi pomembnejši svetovni indeksi so bili včeraj pozitivni. (STA) nemčija - Potem ko je SPD izbral protikandidata kanclerja Merklova pripravljena še naprej sodelovati s socialdemokrati Kandidat SPD za kanclerja Frank-Walter Steinmeier ansa BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel iz vrst krščanskih demokratov (CDU) se je včeraj zavezala, da bo še naprej v okviru velike koalicije sodelovala s socialdemokrati (SPD), tudi po tem, ko so ti v nedeljo dobili novega predsednika in kandidata za kanclerja na parlamentarnih volitvah prihodnje leto. SPD je v nedeljo za svojega kandidata za kanclerja in s tem glavnega tekmeca Merklove na volitvah 27. septembra 2009 izbral zunanjega ministra Franka-Walterja Steinmeierja. Obenem je prišlo tudi do menjave na vrhu stranke, in sicer bo dosedanjega predsednika SPD Kurta Becka nasledila Franz Müntefering. Merklova je kritizirala manevriranje, ki so ga ta konec tedna izvajali koalicijski socialdemokrati, in dejala, da so tovrstne spletke "nevredne" SPD in nakazujejo na "globok razkol" znotraj stranke. Kljub temu je kanclerka Stein-meierju čestitala ob nominaciji in dejala, da se že veseli "napete kampanje prihodnje leto". Tiskovni predstavnik nem- ške vlade Thomas Steg je poleg tega zatrdil, da bosta Merklova in Steinmeier, ki poleg položaja zunanjega ministra zavzema tudi položaj kanclerkinega namestnika, vse do naslednje jeseni sodelovala in opravljala svoje delo. Politični analitiki sicer opozarjajo, da bo sodelovanje med Merklovo in Steinmeierjem ter znotraj velike koalicije nasploh v mesecih pred volitvami vse bolj težavno, vodja opozicijskih liberalcev (FDP) Guido Westerwelle pa se je celo zavzel za razpis predčasnih volitev. "Nemčija si ne more privoščiti celega leta predvolilne agitacije med kanc-lerko in njenim namestnikom," je dejal. Steinmeier je bil na položaj kandidata SPD za kanclerja izbran v nedeljo na sestanku za zaprtimi vrati, na katerem je sodelovalo okoli 50 najvišjih predstavnikov stranke. Ta odločitev je bila sicer že več tednov široko pričakovana, bolj pa je presenetila odločitev Be-cka, da prepusti položaj predsednika stranke veteranu nemške socialdemo-kracije Münteferingu. (STA) 2 0 Torek, 9. septembra 2008 APrimorski r dnevnik w peking 2008 - Paraolimpijada Prva kolajna tudi za Slovenijo Dosegel jo je strelec Pinter - Tržačanka Pezzutto dobro pričela PEKING - Paraolimpijske igre v Pekingu so že v polnem tekmu, nastope v slovenskem taboru pa j z bronasto medaljo najbolj zaznamoval strelec Franc Pinter, nastopili pa so še številni drugi slovenski predstavniki. Peta je bila v suvanju krogle Tatjana Majcen Ljubič, ekipi v golbalu in sedeči odbojki pa sta dosegli drugo oziroma prvo zmago na igrah.Tatjana Majcen Ljubič je tekmovanje v suvanju krogle v kategoriji F54-F56 (v njej so v enotni konkurenci nastopile tekmovalke z različnimi invalidskimi klasifikacijami) končala na petem mestu. Začetek je bil spodbuden, saj je v prvem metu dosegla 6,27 metra, kar je bil po preračunavanju koeficientov obeh kategorij peti izid. Pri tem je tudi ostalo, saj Majcen Lju-bičeva v nadaljevanju ni presegla prve dosežene daljave.Čehinja Eva Kacanu je s 6,73 metra in 1084 točkami dosegla svetovni rekord v tej kategoriji in prepričljivo slavila. Na stadionu Ptičje gnezdo pa je nastopal še en slovenski predstavnik. Henrik Plank je v kategoriji F33/34/52 tekmoval v metu diska. Z najdaljšim metom 14,47 metra v drugi seriji in 775 točkami je zasedel končno deveto mesto. V boju za zlato je bil najboljši Latvijec Aigars Apinis, z 20,47 metra in 1097 točkami je dosegel tudi nov svetovni rekord. Uvodni paraolimpijski nastop pa je opravil tudi kolesar David Kuster. Na pekinškem velodromu je v kategoriji LC2 nastopil v zasledovalni vožnji in s časom 5:50,394 končal na desetem mestu. Podobno kot prvi dan so imeli zgoščen urnik nastopov namiznoteniški igralci. Za najbolj razburljiv razplet je poskrbela olimpijska prvakinja iz Aten Mateja Pintar. Dvoboj s Francozinjo Fanny Bertrand, staro znanko z lanskega EP v Kranjski Gori, je začela slabo in izgubila prva dva niza, nato pa se je vrnila v igro in dobila naslednje tri. Do šeste točke v zadnjem je bila Francozinja še kolikor toliko blizu, nato pa je sledila zmagovita serija Pintarjeve in končni izid 11:6. Za zanesljivo napredovanje mora Pintarjeva v skupini premagati še Av-strijko Doris Mader. Od nadaljnjega tekmovanja pa se je že poslovila Jolanda Bela-vič, ki je dvakrat izgubila. Zelo dobro je svoje nastope začela 27-letna Tržačanka Pamela Pezzutto. V svoji kategoriji se je že uvrstila v nadaljno fazo. Najprej je s 3:1 premagala Irko Einear Breathachcovo, nato pa z enakim izidom še Rusinjo Nedežp Pu-špševo. V moški konkurenci je moral Ivan Li-sac na dvoboju za osrednjo mizo v dvorani pekinške univerze priznati premoč domačemu adutu Zhao Pingu, izid je bil 0:3. NAMESTO A LIGE Jutri? Bunker sredi koruze Dimitrij KriZman Pozor... zdaj! In takoj tudi stop. Prvoligaško prvenstvo je doživelo ali preživelo uverturo ter takoj prepustilo prostor ali čas reprezentanci. Celo največji zagovorniki italijanskega žog-obrca in Marcella Lippija se strinjajo, da bi si azzurri tokrat na Cipru zaslužili nič manj kot poraz, kar je dramatična ugotovitev. Resda je nogometna mitologija prepolna rekov, kot je "danes ni več slabih nasprotnikov" in "igralci na začetku sezone niso še v formi", toda predstava Italije je bila na taki ravni, ki meji na blamažo. Vedno bolj zagoreli, vedno bolj samovšečni in tudi vedno bolj arogantni Lippi (ki že v času, ko je plenil z Juventusom ni bil najbolj simpatičen) je pravšnji odraz določenega dela italijanskega trener-stva: tistega, ki v nasprotju z Mourin-hom ne ve dobro kaj je aerobna vzdržljivost in istega, ki ima rajepole-žavanje na plaži v Viareggiu, kot vedno dobrodošlo izpopolnjevanje. A kaj, ko v Italiji v nogometu vsi vedo vse! Francoze, ki so se v 30 letih povzpeli od nogometnih eksotov do velesile, se zasmehuje; Špance je itak edino Italija uspela zaustaviti (s kakšno taktiko seveda ni pomembno); Rusi svojo bri-ljantno napadalno igro dolgujejo le temu, da so poleti v polni formi, Aršavin pa naj bi bil celo dopingiran, konec koncev je tako Rusijo letos, kot Južno Korejo pred šestimi leti, vodil Guus Hiddink! Italija bo jutri proti Gruziji igrala v Vidmu, katerega stadion sem po- šteno obdelal. Ne vem, če je v Furlani-ji koruza že požeta, ampak kakorkoli, na Friuliju bomo jutri sledili zanimivi vojaško-kmetijski uprizoritvi "Bunker sredi koruze". Pa naj zmaga srečnejši... Zame (in za večino) zelo presenetljivo je svojo nalogo z odliko opravila Slovenija, kije v soboto na Poljskem odigrala eno boljših tekem, kar jih pomnim. Toliko čistih akcij in priložnosti ni bilo niti v časih, ko so v napadu vedri-li Zahovič, Udovič in Osterc. Za zdaj ne bom še priznal, da sem se zmotil pri oceni selektorja Matjaža Keka. Njegove izjave v slogu "dali bomo vse od sebe, ker smo profesionalci" se mi ne zdijo take, da bi lahko prispevale k preobrazbi določene ekipe. Dobra predstava se mi zdi posledica dveh dejstev. Prvič, Slovenija ima kar nekaj igralcev nespornih odlik, ki igrajo celo zelo vidno vlogo v svojih ekipah v najvišji nemški in angleški ligi. Drugič, spet se je nabralo precej igralcev, ki v svojih klubih ne igra in jim je reprezentanca edini način, da dokažejo, kaj znajo in na tak način vsaj malo izboljšajo svoj status. Razni Iliči, Cesarji, ki so začetno pri Be-tisu in Olympiqueu redno igrali v udarni enajsterici, so sedaj prešli v fazo sedenja na klopi ali celo tribuni. Pogodba pa teče in ko jo bo treba obnoviti, bo kot svojčas za Rudonjo ali Kariča, edini vreden podatek v curriculumu zadnjih dveh let ravno reprezentanca. (dimkrizman@gmail.com) Na atletskem stadionu Ptičje gnezdo so se začeli boji v atletiki ansa kolesarstvo Belgijec ugnal Rebellina MADRID - Belgijski kolesar Greg Van Avermaet (Silence-Lotto) je zmagovalec devete etape dirke po Španiji. Belgijec je na 200,8 kilometrov dolgi preizkušnji od Vielle do Sabinaniga v ciljnem sprintu ugnal Davideja Rebellina (Gerolsteiner) na drugem mestu. Vodstvo v skupnem seštevku je prevzel Španec Egoi Martinez (Eu-skaltel-Euskadi), ki ima pred dru-gouvrščenim Američanom Levi-jem Leipheimerjem (Astana) enajst sekund prednosti Skupno: 1. Martinez (Špa/Euskaltel-Euskadi) 33.23:56; 2. Leipheimer (ZDA/Astana) + 0:11; 3. Contador (Špa/Astana) 0:32; 4. Valverde (Špa) 1:00; 5. Sastre (Špa) 1:38; 6. Mosquera (Špa) 2:10; 7. Anton (Špa) 2:23; 8. Moreno (Špa) 2:34; 9. van Goolen (Bel) 2:54 ;10. Gesink (Niz) 3:22; 150. Štangelj (Slo/Liquigas) 1:19:46. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Triestina Dober začetek le ni vžgal skeptičnih navijačev Triestina je v nedeljo brez velikih naprezanj premagala objektivno slabšega nasprotnika, ki si bo s sedanjo garnituro igralcev le s težavo priigral obstanek v ligi. Kljub temu, da je bil Avellino slab nasprotnik in je torej nedeljska tekma test, ki ima le delno veljavo, je Triestina pokazala velik napredek v igri in na trenutke tudi presenetila navijače. Število zgrešenih podaj je bilo namreč zelo nizko, v fazo napada pa se je občasno vključevalo tudi po šest-sedem igralcev, česar v prejšnji sezoni nismo videli. Tako Cacciatore kot Rul-lo sta rada sodelovala pri napadih Trie-stine, a tudi Cottafava je pokazal, da ni le obrambni steber. Nikakor nas ne bi presenetilo, ko bi zadnji poletni nakup v tem prvenstvu prispeval delež štirih-petih golov. O NASPROTNIKU - Avellino je v Trstu pokazal res premalo. Innocentije-vemu moštvu manjka kvalitete na sredini igrišča. Tu so bili Irpinci stalno v podrejenem položaju, preveč negotovosti pa so pokazali tudi branilci. Trener je sicer upravičeno izjavil, da lahko ekipa samo napreduje, ker so nove okrepitve imele premalo časa, da bi spoznale igro Avellina. De Zerbi in Pecorari pa kljub vsemu ne zadostujeta za obstanek. NAVIJAČI - Na tribunah je bila bolj glasna kopica navijačev Avellina kot pa domača publika, ki je bila nezadovoljna tako s cenami sezonskih kart kot s poletnimi nakupi igralcev. Sicer vsakdo ima pravico protestirati, v tem primeru pa je nezadovoljstvo navijačev težko razumljivo. Ekipa je za letošnjo B-ligo dokaj konkurenčna s Cottafavo pa je tudi obramba na mestu. Morda je društvo naredilo nekaj napak pri določitvi cen abonmajev, a se je teh napak zavedalo in spremenilo določene cene. Zavedati se je treba, da v Trstu ni nikogar, ki bi bil pripravljen trositi milijone evrov za Triestino, navsezadnje pa je, objektivno gledano, B-liga tista, v katero sodita Trst in Triestina. GOLI - Po samih petih minutah je Triestina že vodila. Allegretti je lepo podal s prve do Cottafave, ki je nemudoma poslal žogo proti sredini kazenskega prostora, kjer je ella Rocca s kratke razdalje premagal Gragnaniella. Drugi gol so Ma-ranovi varovanci dosegli v 25. minuti po kotu Allerettija. Sredi kazenskega prosto- ra je najvišje skočil Minelli in še drugič premagal nemočnega Gragnaniella. Proti koncu polčasa pa je branilec Triestine v kazenskem prostoru igral z roko, kar je sodnik kaznoval z najstrožjo kaznijo v korist gostov. Z bele točke pa je De Zerbi neusmiljeno ukanil Agazzija. Tudi v drugem polčasu je bila Triestina očutno boljši tekmec in nadaljevala z igro iz prvega dela srečanja in po desetih minutah igre je Al-legretti s silovitim strelom iz kakih 25 metrov še tretjič premagal Gragnaniella, ki je bil, kljub trem prejetim golom, eden izmed boljših Avellnovih mož. Top: Napredek v igri v primerjavi s tekmo v Bariju je bil občuten, na sredini igrišča je kraljeval Allegretti, vendar omembe vreden je zlasti nastop Anto-nellija, ki je na desnem pasu večkrat pre-igral nasprotnika in ustvaril celo vrsto nevarnih priložnosti. Zaslužil bi si tudi gol, a vratar Gragnaniello mu ni hotel dati tega zadoščenja. Flop: Avellino si je prislužil nastop v B-ligi po lanskem izpadu le zaradi stečaja Messine. Vendar Irpinci sploh nimajo konkurenčne ekipe. Zadovoljivi so le v napadu, medtem ko potrebujeta tako obramba kot vezna vrsta nekaj okrepitev. Drugače bo ponoven izpad neizbežen. Triestina - Avellino 3:1 (2:1) STRELCI: Della Rocca v 5., Minelli v 25. De Zerbi 11m v 38.; Allegretti v 10.dp. TRIESTINA (4-4-2): Agazzi 6,5; Cacciatore 6, Cottafava 6,5, Minelli 6, Rul-lo 6,5; Antonelli 7, Allegretti 7 (38.dp Pian-gerelli), Gorgone 6,5, Testini 6; Figoli 6,5 (18.dp Princivalli 6), Della Rocca 6,5 (26.dp Ardemagni). Trener: Maran. AVELLINO (4-4-1-1): Gragnaniel-lo; Gazzola, Pecorari, Defendi, Gaveglia; De Martino (8.dp Koman), Romandini, Dettori, Ciotola (21.dp Ascenzi); De Zer-bi; Pellicori. Trener: Incocciati. SODNIK: Peruzzo iz Schia 7; OPOMINI: Minelli, Ciotola, Pellicori; GLEDALCEV: 5.300. (Iztok Furlanič) Vrstni red po 2. krogu: Grosseto -6, Livorno, Triestina, Mantova, Rimini, Ascoli in Salernitana 4, Albinoleffe in Pia-cenza 3, Ancona in Bari 2, Brescia, Em-poli, Parma, Cittadella in Frosinone 1, Pisa, Sassuolo, Vicenza, Modena, Avellino 0, Treviso -2 (Albinoleffe, Parma, Brescia, Treviso, Sassuolo, Pisa, Vicenza in Empoli s tekmo manj. odbojka - Po zmagi v dodatnih kvalifikacijah proti Portugalski Slovenija spet blizu EP Na povratni tekmi jim zadostuje že osvojitev 56 točk - Dober odpor žensk proti Belorusiji MARIBOR - Z gladko zmago s 3:0 (18, 16, 22) v prvem dvoboju dodatnih kvalifikacij za uvrstitev na EP 2009 proti Portugalski, je Slovenija praktično le še korak do vnovičnega nastopa na zboru najboljših reprezentanc stare celine. Glede na to, da ni izgubila niti seta, ji na povratni tekmi zadostuje že osvojitev 56 točk. Povratna tekma bo prihodnjo nedeljo, 14. septembra, v Povoi de Varzimu na Portugalskem. Slovenija: Šabec, Vinčič, Satler 1, Šket, Pleško 6, Kamnik 8, Škorc, Jakopin, Urnaut 12, Gasparini 16, Pajenk 4, Flajs. Ženska reprezentanca Slovenija pa se je v Magilevu dobro upirala Belorusiji, a izgubila s 3:1 (-22, 21, 19, 18). Z osvojenim nizom in spoznanjem, da je mogoče proti visoki beloruski ekipi uspešno igrati, niso izgubile vseh možnosti za zgodovinsko prvo uvrstitev na sklepno fazo EP. Slovenija: Gu-štin 12, Šuler, Medved, Lipicer-Samec 16, Lenarčič, Vardič 1, Testen 5, Kočar 7, Zdovc 13, Jontes 8, Potokar, Cve-tanovič. Po kazni za Hamiltona zmaga pripadla Massi SPA FRANCORCHAMPS - Britanec Lewis Hamilton (McLaren-Mercedes), ki je zmagal na dirki voznikov formule 1 za veliko nagrado Belgije na dirkališču Spa-Francorchamps, je dobil zaradi napačnega prehitevanja tri kroge pred koncem 25 sekund pribitka, zato je zmaga pripadla Brazilcu Felipeu Massi (Ferrari). Vodstvo McLarna se je na kazen že pritožilo.Nemec Nick Heidfeld (BMW-Sauber) je napredoval na drugo mesto, Hamilton pa je nazadoval na tretje. V svetovnem prvenstvu ima sedaj Hamilton s 76 točkami le dve točki prednosti pred Masso (74). Serena Williams spet kraljuje NEW YORK - Američanka Serena Williams je zmagovalka teniškega odprtega prvenstva ZDA v New Yorku. Četrta nosilka je v finalu premagala drugopostavljeno Srbkinjo s 6:4, 7:5 in se po avgustu 2003 spet povzpela na vrh lestvice WTA. Za William-sovo je sicer bila to tretja zmaga na US Op-nu in deveti naslov na turnirjih za veliki slam. Powell 9,77 v Rietiju RIETI - Jamajčan Asafa Powell je na atletski veliki nagradi IAAF v Rietiju v predteku na 100 m zmagal z 9,77 sekunde in izenačil šesti najboljši izid vseh časov. V finalu je tekel 9,82. Ljubljančanka Marija Šestak je bila četrta v troskoku (14,59 m). Zeman že domov BEOGRAD - Crvena zvezda, beograjska nogometna ekipa, je odpustila češkega trenerja Zdeneka Zemana po seriji slabih rezultatov moštva. »Prekinitev sodelovanja je bila sporazumna,« je dejal v.d. predsednik kluba Dobrivo-je Tanasijevic. Gattuso z zlomljenim zapestjem GRADIŠČE- Gennaro Gattuso si je na treningu reprezentance zlomil zapestje pred jutrišnjo kvalifikacijsko tekmo za SP v Vidmu proti Gruziji. Milanovega vezista so že operirali v Gorici. V izbrani vrsti ga bo zamenjal No- / ŠPORT Torek, 9. septembra 2008 21 skiroll - Evropsko prvenstvu v Turinu Bogatčeva »srebrna« tudi v štafetnem sprintu V svetovnem pokalu pa ima že 128 točk prednosti - Košutova že razmišlja o prihodnji sezoni Kriška rolkarica Mateja Bogatec se z evropskega prvenstva v skirollu, ki je bil konec preteklega tedna v Turinu, vrača z dvema srebrnima kolajnama. Po 2. mestu v sobotnem šprintu je namreč kolajno enakega leska osvojila tudi v nedeljo v štafetnem šprintu v olimpijskem Pragelatu, v katerem je nastopila skupaj z Anno Rosa. Tehnično, 14 km dolgo, zelo zahtevno progo s strmim spustom, ozkim cestiščem in izredno težkim zavojem pred ciljno ravnino (zahteval je precej padcem med na tekmi moških), je vsaka tekmovalka iz dvojice prevozila trikrat. Švedska dvojica Magnus-son - Seppas ter italijanski Bogatec - Rosa in Bettineschi - Moroder so takoj po prvi predaji prevzele vodstvo (Rusinja je medtem padla) in složno ter z veliko hitrostjo rolka-le do konca, ko je med zadnjim vzponom vse skušala presenetiti v reber močnejša, a v šprintu počasnejša smučarska tekačica Karen Moroder. Vendar sta jo Magnussono-va in Bogatčeva med spustom ujeli in prehiteli, v zaključnem šprintu pa je bila nepremagljiva Švednija spet hitrejša od slovenske »azzurre« Bogatčeve. »Naredila sem vse, kar sem mogla. Tekma je bila zelo naporna bodisi zaradi težke proge bodisi zaradi visokega ritma,« je povedala zastavonoša ŠD Mladina. Štafetnega šprinta se je v ekipi Italija Zmagovalni oder: evropska prvakinja v šprintu Švedinja Magnusson med Bogatčevo (desno) in tretje uvrščeno Rusinjo Kuročkino C udeležila tudi druga Mladinina rolkarica Ana Košuta, ki je tekmovala skupaj z Da-nielo Campagnolo. Pristali sta na sedmem, zadnjem mestu. »S svojim nastopom v štafeti sem zadovoljna. Campagnolo je takoj izgubila stik z glavnino, tako da sem že po prvi predaji rolkala sama, kar je še bolj naporno kot če rolkaš v glavnini. Kar sem nadoknadila, pa je Campagnolova spet zapravila, tako da boljšega rezultata nisem mogla doseči, čeprav na koncu ni manjkalo dosti, da bi prehitela nemško tekmico,« je povedala Ana. Zanjo je nastop v Piemontu pomenil povratek v reprezentanco po enem letu od- sotnosti. »To je zdaj najpomembnejše. Kako bo naprej, še ne vem, ker je to dosti odvisno od tega, ali bom sprejeta na fakulteti za šport v Ljubljani in kako bom morebiti tam lahko trenirala. Vsekakor lahko rečem, da nameravam še nadaljevati s tekmovalnim rolkanjem,« je povedala Košutova. Štafetni šprint ni štel za točke svetovnega pokala. Do konca tega manjkata le še dve preizkušnji v Grčiji, Bogatčeva pa ima na skupni ženski lestvici s 623 točkami že 128 točk prednosti pred Rusinjo Ektovo (495). To pomeni, da ji za končno zmago, že drugo v svoji karieri, zadostuje že osvo- jitev šprinta, boljša od Ektove pa je Bogatčeva pravzaprav tudi v daljši preizkušnji v prostem slogu, ki bo v Grčiji na sporedu dan za šprintom. Končni vrstni red: 1. Švedska (Maria Magnusson/Hanna Seppas); 17:23,1; 2. Italija A (Anna Rosa/Mateja Bogatec) +3,8; 3. Italija B (Erika Bettineschi/Karin Moroder) +4,6; 4. Rusija A (Elena Ektova/Evge-nija Kuročkina) +43;4; 5. Rusija B (Valentina Kislukina/Elena Nenjukova) +46,8; 6. Nemčija (Cindy Kiessig/Carina Gillessen (Nem) 1:05,2; 7. Italija C (Daniela Carma-gnola/Ana Košuta) +1:06,2. nogomet - Drugi krog italijanskega in deželnega pokala Vsi premagani, izjema je Breg Dolinčani so v derbiju s 3:1 ugnali Zarjo Gajo - Iz boja za napredovanje v drugo fazo so že izpadle Juventina, Sovodnje, Primorec in Mladost V drugem krogu italijanskega in deželnega pokala ekipe naših društev niso postregle z izkupičkom uvodnega kroga. Edino zmago je dosegel Breg, ki je igral proti Zarji Gaji, vse ostale enajsterice pa so izgubile. Iz boja za napredovanje v drugo fazo so že izpadli Juventina, Sovodnje, Primorec in Mladost. Italijanski pokal Vse tri ekipe so bile tokrat premagane. Kras je v Miljah izgubil z 2:1: »V primerjavi s prvo tekmo je bila nedeljska predstava slabša. Nasproti smo imeli boljšega tekmeca, naša fizična pripravljenost pa je bila nezadovoljiva. Zaradi napornih treningov so igralci bili vidno utrujeni,« je pojasnil trener Alessandro Mausolino. Muggia je v prvem polčasu dosegla oba gola, po enajstmetrovki pa je Giacomi zmanjšal prednost na 2:1. Nastop repenskih igralcev v drugem polčasu pa je trenerja Musolina dokaj razočaral: »V drugem polčasu, kljub temu da smo igrali z igralcem več (izključen je bil Velner op. a.), nismo uspeli izenačiti. Imeli smo nekaj priložnosti, a jih s počasnim ritmom nismo izkoristili.« Tudi kriška Vesna je v primerjavi s prvo tekmo (premagala je San Luigi z 1:0 op.a.) igrala manj prepričljivo: »Nismo bili v najboljši formi. Najbrž je na predstavo vplival sredin nastop na turnirju,« je ugotavljal predsednik Paolo Vidoni. Prva je povedla Pro Gorizia, nato pa je hitro izenačil Venturini. V drugem polčasu pa so Goričani po napaki kriške obrambe upravičeno dosegli še drugi zadetek. Vesna je imela v nadaljevanju še nekaj priložnosti, a jih ni izkoristila. »Na sredini igrišča so še vrzeli. Pohvala pa gre vratarju Edvinu Carliju,« je zaključil Vidoni. V isti skupini je Juventina klonila z 1:0 proti San Luigiju. »Pravičen rezultat bi bil 1:1 ali 2:2, saj sta si bili ekipi enakovredni. Edini zadetek je San Luigi dosegel po naši napaki v obrambi, v nadaljevanju pa naših priložnosti nismo izkoristili,« je povedal predsednik Marko Ker-pan in dodal, da je trener tekmo izkoristil predvsem za preizkušanje vseh novih igralcev. V naslednjem krogu se bosta pomerili Juventino in Vesna. Tekma bo v soboto v Štandrežu ob 19.00. Izidi: skupina M: San Luigi - Ju-ventina 1:0 (1:0); Pro Gorizia - Vesna 2:1 (1:1), strelec: Venturini. Vrstni red: Pro Juventina (na sliki kapetan Pantuso) je v nedeljo izgubila proti San Luigiju. V naslednjem krogu pa jo čaka derbi z Vesno na domačem igrišče v Štandrežu kroma Goriza 6, Vesna, San Luigi 3, Juventina 0. Skupina N: Muggia - Kras Koimpex 2:1; Trieste Calcio - Ponziana 3:2. Vrstni red: Muggia 6, Kras Koimpex, Trieste Calcio 3, Ponziana 0. Naslednji krog: v soboto, 13. 9. ob 19.00 Juventina - Vesna; v nedeljo, 14. 9. ob 16.00: Ponziana - Kras Koimpex. Deželni pokal - 1. amaterska liga Obe naši ekipi sta že izpadli iz boja za prvo mesto, ki vodi v drugo fazo deželnega pokala. Sovodnje je v nedeljo izgubil proti Medii (6:4). Tekma je bila dvolična, saj so sovodenjci začeli zelo dobro in nadigrali nasprotnika. Po prvih 45 minutah so z dvema zadetkoma Rešiča in Portellijevo 11-metrovko povedli na 3:1: »V drugem polčasu pa smo povsem odpovedali. Mislim, da je na to vplivala naša še ne izpiljena kondicijska pripravljenost in tudi padec koncentracije. Z dvema goloma prednosti so najbrž naši igralci igrali manj prepričano in tako dopustili Medeii, da se je razigrala,« je ocenil nastop predsednik kluba Zdravko Ku-štrin. Primorec je tudi v drugem krogu zapravil priložnost za zmago, saj je vse do dveh minut pred koncem srečanja vodil z 2:1, nato pa je Costalunga dosegla dva gola. »V prvem delu smo bili mi boljši, saj smo imeli več priložnosti. Ze spet smo igrali zelo nihajoče,« je dejal predsednik Darko Kralj. Primorec je drugi gol Costalunge prejel zaradi napake v obrambi, zadnjega za končno zmago pa so gostje dosegli s strelom s 25-metrske razdalje. Izidi: skupina H - Medea - Sovodnje 6:4 (1:3), strelci: 21. Reščič, 35. Portelli (11-m), 42. Reščič, 86. M. Figelj. San Lorenzo - Varmo 2:2. Vrstni red: Medea 4, San Lorenzo, Varno 2, Sovodnje 1. Skupina N: Primorec - Costalunga 2:3 (1:1), strelci: 20. Lanza, 60. Krevatin. San Giovanni - Domio 3:1. Vrstni red: San Giovanni 6, Costalunga, Domio 3, Primorec 0. Naslednji krog (14. 9. ob 16.00): So-vodnje - Varmo, San Giovanni - Primorec. 2. amaterska liga Na zelenice sta v drugem krogu stopili le dve ekipi, Breg in Zarja Gaja, ki sta se pomerili na prvem letošnjem derbiju. Primorje v skupini Q je bilo prosto. Zmaga prvega derbija je ostala v Dolini, saj so bili Brežani pri zaključevanju akciji natančnejši, Zarja Gaja pa je naredila v obrambi preveč napak. V prvem polčasu je z igro bolj prepričala združena ekipa, ki si je priigrala tudi več priložnosti. Zarja Gaja je sicer igrala brez svojih dveh stebrov: Schiraldi je poškodovan in bo moral na operacijo kolena, tako da bo njegova odsotnost daljša, Bečaj pa je bil odsoten zaradi delovnih obveznosti. Kljub prepričljivejši predstavi gostov, je prvi gol dosegel Breg, ki je izkoristil napako vratarja in povedel na 1:0 nekaj minut pred koncem prvega polčasa. V drugem delu tekme pa se je igra razživela okoli 20. minute. Najprej je Brombara za Zarjo Gajo zgrešil 11-metrovko, v naslednjih minutah pa je Breg dvakrat zatresel mrežo, prvič z Espositom, drugič pa s Cop-polo. Breg je v obeh polčasih prikazal učinkovito in urejeno obrambo, obe ekipi pa imata še vrzeli v napadu. Po prikazani igri, ki ni bila dopadljiva, sta si bila tekmeca povsem izenačena, tako da rezultat ne odseva pravega razmerja moči. Izidi: skupina Q - Primorje prosto, Opicina - Zaule Rabuiese 3:2. Vrstni red: Primorje, Opicina 3, Zaule Rabuiese 0. Skupina R: Breg - Zarja Gaja 3:0 (1:0), strelci: 43. Zucchiati, 65. Esposito, 68. Coppola. Chiarbola - Esperia Anthares 1:0. Vrstni red: Breg, Chiarbola 4, Zarja Gaja 3, Esperia 0. Naslednji krog (14. 9. ob 16.00): Primorje - Zaule Rabuiese, Breg - Esperia Anthares, Zarja Gaja -Chiarbola. 3. amaterska liga Mladost je tudi v drugem krogu izgubila z dvema goloma razlike. Tokrat je bil Poggio, ki s Sagradom in Mosso v 3. amaterski ligi cilja v napredovanje v višjo ligo, boljši s 3:1. »V prvem polčasu smo igrali solidno in tudi povedli z golom Ma-rušiča, v nadaljevanju pa smo kot v prejšnjem krogu imeli več priložnosti, nobene pa nismo izkoristili,« je povedal trener Fabio Sambo. Altinier, ki je zamenjal Contina, je bil v končnici zaradi grobe napake izključen. Poggio je vse tri zadetke dosegel v drugem polčasu predvsem zaradi napak doberdobske obrambe. Izidi - skupina P: Poggio - Mladost 3:1 (0:1), strelec: Marušič. Pro Farra - Sagrado 1:5. Vrstni red: Sagrado, Poggio 4, Pro Farra 2, Mladost 0. Naslednji krog (14. 9. ob 16.00): Mladost - Sagrado. Cipracca h Krasu Kras je svoje vrste okrepil še z enim igralcem. Rdeč dres bo v letošnji sezoni nosil tudi mladi Matteo Cipracca (letnik 1991), ki je v minuli sezoni z Italo San Marco napredoval v C2-ligo. Marco, ki živi na Opčinah, je pripravljalno obdobje začel pri Itali, sedaj pa bo pristopil h Krasu. tenis - ITF Ciguijeva v Sarajevu dvakrat uspešna SARAJEVO - Naša najboljša te-nisačica Paola Cigui se je uvrstila v glavni del turnirja ITF v Sarajevu z nagradnim skladom 25.000 dolarjev, kar predstavlja lep uspeh. V kvalifikacijah je 19-letna gajevka, ki na svetovni lestvici zaseda 807. mesto, nastopila kot 8. nosilka. V prvem krogu je bila prosta. V drugem krogu je s 7:5, 6:3 odpravila 18-letno Srbkinjo Dragano Pojužino, včeraj pa je s 6:3, 6:4 ugnala še 17-letno Rusinjo Mario Petrovo, s čimer se je kot neposta-vljena igralka že uvrstila med 32 udeleženk glavnega turnirja. Danes ima na papirju dobre možnosti, da napreduje v naslednji krog, saj se bo pomerila s Srbkinjo Nives Pavlovič, ki na glavnem turnirju nastopa s povabilom. JADRANJE Danes pričetek Pokala primavela Danes se bodo v Cervii začele prve preizkušnje državne faze za kadete v razredu optimist. Najmlajši jadralci (letniki 1999) bodo nastopili na Pokalu Primavela. 120 najboljših kadetov letnikov 1997 in 1998 se bo pomerilo na Pokalu »del Presidente«, ostali kadeti iste starostne skupine, ki se niso uvrstili med najboljših 120, pa bodo nastopili v okviru Pokala kadetov. Na regatah, ki bodo potekale do vključno petka 12. septembra, se bodo pomerili tudi naši jadralci: Sirenini tekmovalci Pietro Osvaldini, Marta Curri in Vanja Zuliani ter pet jadralcev Čupe: Luka Carciotti, Aram Zeriali, Jana Germani, Sebastian Če-tul in Camilla Crasnich. KOŠARKA Martina Gantar iz SGT v Tržič Košarkarica Martina Gantar (letnik 1987, krilo) bo v novi športni sezoni igrala za tržiški Scame v državni B ligi. Societa Ginnastica Triesti-na, pri kateri je igrala zadnja leta v A2 in B ligi, jo je v Tržič odstopila na posodo za eno leto. Scame bo nastopil v isti skupini kot SGT in miljski Interclub, pri katerem igrata sestri Jessica in Samantha Cergol. Bivšo mladinsko državno reprezentantko Gan-tarjevo je snubil tudi matični Polet za igranje v nižji ligi (deželna B), vendar Martina se je naposled odločila, da igra še naprej na državni ravni. prireja SMUČANJE V NABREŽINI JESEN 2008 na plastični stezi z društvenimi učitelji od septembra do decembra vsako soboto in nedeljo 9.00 -11.00 Možni datumi 1. izmena sobote od 13.9. do 4.10. 1. izmena nedelje od 14.9. do 5.10. 2. izmena sobote od 11.10. do 1.11. 2. izmena nedelje od 12.10. do 2.11. 3. izmena sobote od 8.11. do 29.11. 3. izmena nedelje od 9.11. do 30.11. Možnost najema opreme Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it - 338 8621592 ali ALTERNATIVA ŠPORT, ŠTIVAN tel. 040 209873,335 8416657 www.alternativasport.com alternativasport@alternativasport.com 2 2 Torek, 9. septembra 2008 SPORT kolesarstvo - Maraton prijateljstva Ljubljana - Lonjer 20. izvedbe se je udeležilo 400 kolesarjev Za številčnost nagrada ekipi Vulkanizerstvo Šmid - Prišli so tudi iz Veneta SPORT - Lonjer » je kolesarjev tvo Šmid - Prišli so tudi iz Veneta Odkar imajo v Lonjerju velik športni center je za organizatorje vse lažje. Kosila so postregli v manj kot eni uri kroma Skoraj štiristo kolesarjev je tudi letos v veselem vzdušju prekolesarilo 92 kilometrov dolgo pot iz Podsmreke blizu Brezovice do Lonjerja. Prvi so razdaljo prevozili v nekaj več kot treh urah in dvajset minut. Zadnji so prišli s petnajst minutno zamudo a vsi so na koncu prejeli medaljo ter pašto in pijačo, ki so ju pripravili člani društva KK Adria. Novost letošnje 20. izvedbe Maratona prijateljstva je bil start. Kolesarji niso, kot doslej startali z Viča, predmestja Ljubljane, temveč iz Podsmreke, nekaj kilometrov pred Ljubljano. Organizatorji so se odločili za to izbiro, ker so nastale težave s parkiriščem na Viču, ter »ker je osebje v bifeju na startu pri Podsmreki bolj simpatično,« so še dodali so-organizator-ji Radenska KD Finančna Točka. Start je točno ob devetih dal starosta dirke Zvone Zanoškar, kateri si žal, zaradi zdravstvenih razlogov, ni mogel ogledati dirke. Vreme je bilo na začetku nekoliko oblačno a toplo. V Lonjerju pa je kolesarje pričakalo pripekajoče sonce. Nagrajena so bila najbolj številčna društva. Tako kot lani je prvo mesto pripadalo Vulkanizerstvu Šmid. Drugo je bilo društvo Radenci, tretje pa OPD Koper. Med sodelujočimi je letos nastopilo tudi pet članov društva A.S.D. Tre Torri iz Badia Polesine, blizu Roviga, s predsednikom Vincenzom Di Fonzom na čelu. Prisoten pa je bil tudi deželni predsednik združenja Udace (Unione degli ama-tori ciclismo europeo) iz Veneta, Riccar-do Dal Ben. Organizatorji so se še posebno zahvalili zvestim sponzorjem: ZSŠDI, ZKB, Agraria Močilnik in COOP Trieste. (E.B.) V znamenju makaronov, piva in prijateljstva »Mi ne bomo kuhali makaronov«. Tako naj bi komentiral Zvone Zanoškar, pobudnik Maratona, eno od prvih izvedb dirke in sicer tiste, ki je startala v Lonjer-ju in se zaključila v Ljubljani. Od takrat dalje je Maraton vedno startal iz slovenske prestolnice. Proga je tako nekoliko lažja, a vsi se s tem ne strinjajo. »Meni je bila bolj všeč pot iz Lonjerja v Ljubljano,« je zatrdil Klavdij Brajnik, ki se je Maratona udeležil šestkrat. Ideja o Maratonu pa sega v konec sedemdesetih let. Društvi KK Adria in KD Rog sta organizirali maraton iz Kokrice pri Kranju do Lonjerja, okoli 125 kilometrov. Prvi se je odvijal 26 avgusta 1979, kolesarje kolesarstvo Evropski maraton vabi Evropski kolesarski maraton je na Tržaškem že tradicionalna manifestacija. Letošnja izvedba se bo pričela v petek, 19. septembra ob 17. uri, ko bodo odprli maratonovo naselje na trgu 11. september v Barkovljah. Še istega dne bo 5. nočno kolesarjenje po mestnih ulicah Trieste Bike Night, začelo pa se bo ob 20.30. Naslednjega dne, v soboto, 20., bo ob 14. uri start gorskega kronometra Trst -Prosek. Tekma (individualna in ekipna) šteje tudi za Alep Adria Tour 2008. Popoldne bodo na svoj račun prišli najmlajši s prireditvijo Young bike 2008. Evropski maraton, ki je ne-tekmovalnega značaja, bo v nedeljo, 21. septembra. Proga med Benetkami in Trstom meri 160 kilometrov, obiskali pa bodo tudi Pordenon, Videm in Gorico. Možen je vpis na krajših razdaljah 130 in 82 km. Za vpis in informacije: tel. št. 0403721918, fax 0403477211 ter www.granfondo-deuropa.com. pa je stalno spremljal dež. Kolesarji so prevozili isto traso tudi naslednje leto, nato pa je vse zamrlo. Nekaj let kasneje sta se isti društvi in predvsem Zvone Zanoškar in Radivoj Pečar, odločila, da organizirata ne-kompetitivno dirko. Dala sta ji posrečeno ime Maraton prijateljstva. »Vsakega maratona se je udeležilo najmanj 200 kolesarjev. Vreme pa nam je bilo še precej naklonjeno,« je dodala Dorica Kresevič. »Dokler nismo v Lonjerju zgradili športnega centra, smo se morali stiskati na sedežu društva. Od leta 2000 pa razpolagamo z bolj udobnimi prostori.» Marsikatera restavracija pa bi lahko prišla v Lonjer in opazovala, kako v manj kot eni uri postrežejo s 400 kosili. Organizacija je res odlična in vse teče kot po maslu. »Za nad 400 kolesarjev in organizatorjev smo pripravili 45 kilogramov pašte in 30 kilogramov mesa.« nam je povedala Dorica Močilnik, ki skupaj z ostalimi domačinkami skrbi za hrano. »Imamo tudi paradižnikovo omako, če je kdo vege-tarjanec. V preteklosti pa se nam je že zgodilo, da smo ostali brez pašte in smo morali steči domov po dodatno zalogo. Katero pašto pa uporabljate? »Poskusili smo špagete a ni šlo. Zato smo se odločili za »penette« ki se ne prekuhajo in se ne izgubijo, kot špageti, ko jih odcedimo.« Ali je težje organizirati maraton ali marčevsko Trofejo ZSŠDI? »Brez dvoma je bolj zahteven Maraton. Marca pripravimo le kakih 100 obrokov, saj večina kolesarjev obeduje v hotelih. Danes pa smo pripravili nad 400 obrokov in v eni uri so že vsi prišli do hrane in jo pojedli,« je s ponosom povedala gospa Močilnik. Možje pa so seveda odgovorni za pijačo. »Natočili smo okoli 200 litrov piva, več litrov vode in tudi nekaj brezalkoholnih pijač,« nam je povedal Zvonko Lo- renzi, ki skupaj z ostalimi domačini skrbi bodisi za varstvo na cestah bodisi za žejo kolesarjev. »Glede nadzora cest je seveda bolj zahtevna dirka v marcu a tudi danes je bilo okoli 20, predvsem mladih članiov, ki so nadzorovali križišča,« je še dodal Lorenzi. Predsednik ZSŠDI-ja Jure Kufersin pa se je Maratona udeležil štirikrat, nekaj krat pa je opravil le polovico proge. »Najtrši del je zame od Razdrtega do Senožeč. V Postojni pa sem enkrat tudi padel. Na srečo se nisem udaril, le kolo sem zvil.« Edvin Bevk -/ □ Obvestila ODBOJKARSKA SEKCIJA AŠD BREG vabi otroke in najstnike na poskusni trening. Osnovnošolci bodo začeli z redno vadbo v torek, 16. septembra, srednješolci pa dan kasneje, v sredo 17. septembra. V sezoni 2008/09 bodo treningi miniodbojke ob torkih, od 17.00 do 18.30 in ob četrtkih, od 16.30 do 18.00. Srednješolci pa bodo vadili ob sredah, od 16.30 do 18.00 in ob četrtkih, od 18.00 do 19.30. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj motorike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 2. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bodo potekali treningi odbojke za začetnike in začetnice (letniki '97, '98, '99) ob ponedeljkih od 14.30 do 16.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Repnu. Tečaj bo začel 2. oktobra. KK BOR obvešča, da se vadba mini-košarke in začetnikov za letnike 1997, 1998, 1999 in 2000 začne v petek, 12. septembra, ob 16. uri v telovadnici v Lonjerju. Treningi bodo v Lonjerju ob torkih in petkih od 16.00 do 17.30. Za informacije in dogovor za prevoz: 339-1788940 (Stojan Corbatti). ŠZ BOR - GIMNASTIČNI ODSEK obvešča, da bo informativni sestanek v ponedeljek, 22. septembra za začetnice ob 18. uri, za ostale skupine pa ob 19. uri na Stadionu 1. maja, in v sredo, 24. septembra ob 16.15 na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 328 2733390 (Petra) ali 338 5953515 (Katja). ŠZ BOR - GIMNASTIČNI ODSEK obvešča, da bodo treningi potekali s sledečim urnikom: na Stadionu 1. maja za začetnice iz vrtca in osnovne šole ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 za vrtec in od 18.30 do 19.30 za osnovnošolke; na Opčinah ob sredah od 16.15 do 17.15 za vrtec, od 17.15 do 18.15 za osnovnošolke in ob sobotah od 14.30 do 16. ure. Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 328 2733390 (Petra) ali 338 5953515 (Katja). ASD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da bodo letos potekali tudi tečaji pom-pon plesa za mladinke (12-16 let) in članice (od 16. leta dalje). Treningi bodo v telovadnici pri Banih ob torkih in petkih od 18.30 do 20.00 za mladinke in od 20.00 do 21.30 za članice. Prvo srečanje bo v torek 16.septembra. Info na tel.št. 3497597763 Nastja. ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTO-VEL sporoča, da bo vadba v sezoni 2008/09 potekala s sledečimi urniki: minimotorika (2004-05) ob sredah 16.15-17.15 v telovadnici na Kontovelu, motorika (letniki 2001, 2002, 2003) ob ponedeljkih 16.1517.15 v telovadnici pri Briščikih, ob sredah 16.15-17-15 v občinski telovadnici v Repnu; minibasket za deklice (1998, 1999, 2000, 2001) ob ponedeljkih 17.15-18.15 pri Briščikih, ob sredah 17.15-18.15 v Repnu, ob četrtkih 16.15-17.15 pri Briščikih; minibasket za dečke (1999-2000) ob ponedeljkih 17.15-18.15 pri Briščikih, ob sredah 18.15-19.15 v Repnu, ob petkih 16.3017.30 v Repnu. Za informacije 338-5889958 (Andrej Vremec). ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča Škrate in Strele, da potekajo priprave v telovadnici na Opčinah vsak dan (razen sob. in ned.) od 18.30 do 21.00. Prisotnost je obvezna! ŠPORTNA ŠOLA TECI, SKAČI, MEČI obvešča, da se bo tečaj za otroke prvih treh razredov osnovnih šol pričel 22. septembra. Vadba bo potekala na Stadionu 1. maja s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30. TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJA na Padričah sprejema prijave za teniško šolo. Tečaji so namenjeni osnovnošolcem in so začetniški ter nadaljevalni. Tel. na št. 3898003486 - Mara. ASD CHEERDANCE MILLENIUM organizira tečaj aerobike, ki bo potekal v ponedeljkih (na Opčinah) in v četrtkih (pri Banih) od 20.15 do 21.30. Tečaj bo vodila prof. Petra Krizmančič. Prvo srečanje bo v ponedeljek 15.septembra na Opčinah, ob 20.15. Informacije na tel. št.: 346-1862697 Petra ali na info@cheer-dancemillenium.com. ŠD KONTOVEL - ODSEK RITMIČNE TELOVADBE vabi vse deklice od 2. letnika vrtca do vključno 3. razreda osnovne šole. Prvi trening bo v petek, 12. septembra ob 17.30 v telovadnici na Konto-velu. Med sezono bodo treningi ob sredah in petkih od 17.30 do 18.30. Za vse informacije 349-8020952 (Deborah) in 3385000643 (Martina).. * Prodaja novih in rabljenih vozil •Skladišče nadomestnih delov in originalne opreme •Delavnica m pooblaščena karoserija •Servis in tehnični pregled Edini pooblaščeni prodajalec za Tržaško pokrajino Ulica Flavia, 47 - TRST Tel. 040/637373 FAX 040/637545 / RADIO IN TV SPORED Torek, 9. septembra 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz 2008: violinistka Halima Igbarja 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 9.50 11.30 11.40 13.30 14.10 14.55 16.50 17.00 17.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.20 0.05 0.10 1.20 Nan.: Incantesimo Dnevnik, Cciss Aktualno: Unomattina Estate (vodita Eleonora Daniele in Luca Giu-rato) Film: La banda degli onesti (kom., It, '56, i. Toto) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: La signora in giallo Dnevnik - Gospodarstvo Nan.: Julia Nan.: Don Matteo 5 17.10 Nan.: Cotti e mangiati Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Le sorelle McLeod Nan.: Il commissario Rex Kviz: Reazione a catena 22.55 Dnevnik Kviz: La botola Variete: Miss Italia 2008 Dnevnik Dok.: Heritage Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.30 6.45 6.55 7.00 10.00 10.20 10.35 11.00 13.00 13.30 14.00 14.40 15.40 16.15 17.20 18.05 19.00 19.10 Dok.: Il Tibet dello spirito Dnevnik - Zdravje Aktualno: Quasi le sette Variete: Random Nan.: Otto semplici regole Dok.: In Italia Dnevnik, vremenska napoved in rubrike Variete: Insieme sul Due Dnevnik Aktualno: Tg2 E...state in costume, sledi Zdravje Variete: Scalo 76 Cargo Aktualno: Italia allo specchio Nan.: The District Aktualno: Ricomincio da qui Nan.: The District Dnevnik - kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti Risanke Nan.: Friends igra Jennifer Aniston 19.35 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Zrebanje lota 20.30 22.50 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 22.40 Nan.: The Nine 23.40 Nan.: Supernatural V" Rai Tre 6.00 8.05 9.05 Dnevnik - Rai News 24 vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Film: Papa' diventa nonno (kom., ZDA, '51, i. S. Tracy) 10.25 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia- mo bene estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 15.00 Variete: Trebisonda 16.30 Športna od.: Pomeriggio sportivo 17.15 Nan.: Giardini e misteri 18.10 Aktualno: Geo magazine 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nan.: Agrodolce Nad.: Un posto al sole Aktualno: Ballaro' vodi Giovanni Floris 23.20 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano 23.45 Nogomet Under 21: Hrvaška - Italija 1.30 Aktualno: S.O.S. tenibilita' ► Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska, sledi Se- condo voi Nan.: Chips Nan.: Quincy Nan.: Charlie's Angels Nan.: Febbre d'amore Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: Hunter Nan.: Carabinieri Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Film: Bandolero (western, ZDA'68, i. J. Steward) Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik - vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Ticker (akc., ZDA, '01, r. A. Pyun, i. D. Hopper) Film: Il genio della truffa (kom., ZDA, '03, r. R. Scott, i. N. Cage) 6.00 6.15 7.40 8.45 9.45 10.30 11.30 11.40 12.30 13.30 14.00 15.00 16.00 18.40 18.55 20.20 21.10 23.20 8.00 8.50 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.55 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 0.45 i Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Aktualno: Mattinocinque (vodita B. D'Urso, C. Brachino) Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Cento Vetrine Nad.: My life Nan.: Una mamma per amica Aktualno: Pomeriggiocinque (vodita B. D'Urso, C. Brachino) Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Nan.: Il sangue e la rosa Dnevnik: Speciale - Il segreto di Bernadette Nočni dnevnik O Italia 1 6.05 Nan.: Zanzibar 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky e Hutch 10.10 Nan.: Supercar 11.10 Nan.: Pacific Blue 12.25 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport 14.30 Risanke: Lupin III 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Hannah Montana 16.50 Nan.: Un genio sul divano 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Tutto in famiglia 20.05 Nan.: Camera Cafe' Celebrity Edition 20.45 Kviz: La ruota della fortuna Vip 21.15 Nan.: Medici miei 22.40 Film: Life (kom., ZDA'99, i. E. Murphy) 0.55 Športni dnevnik ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 17.00 Risanke Storie tra le righe Aktualno: Leta non conta 14.00 Dokumentarec o naravi Klasična glasba Aktualno: Automobilissima.com Aktualno: ...Nel baule dei tempi Klasična glasba Nan.: Sandokan Dok.: Auto da sogno Aktualno: Ratatouille Deželni dnevnik Film: Appesa ad un filo (dram., '93) Inf. odd.: Carnia, terra d'emozioni 2 Inf. odd.: Incontri al caffe de la Ver- siliana La 7 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Mai dire si' Aktualno: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: L'uomo che visse nel futuro (fant., VB, '60, r. G. Pal, i. R. Taylor) Nan.: Il ritorno di Missione Im-possibile Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Variete: Crozza Italia - Exsclusive vodi Maurizio Crozza 21.10 Resnicnostni show: S.O.S. Tata 22.10 Adolescenti - Istruzioni per l'uso 23.15 Nan.: Sex and the City 23.50 Dok.. La storia proibita del '900 italiano |r Slovenija 1 6.55 7.00 7.05 9.25 9.40 9.50 10.05 10.25 11.10 12.05 13.00 13.30 14.20 15.10 15.45 16.10 16.30 17.00 17.45 18.05 18.30 18.40 18.55 19.55 21.00 22.00 23.00 0.05 0.40 1.15 Kultura, sledi Odmevi 8.00, 9.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Ciciban, dober dan! Martina in ptičje strašilo Lutkovna nan.: Biseroga Igrana nan.: Podstrešje Zgodbe iz školjke Dok. serija: Osupljivi planet Večerni gost: Fran Šivic (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti Dok. odd.: Domovina Petra Klep-ca Obzorja duha Mostovi - Hidak Risana nan.: Trojčice Zlatko Zakladko Nan.: Izgubljeni zaklad Fidžija Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved Dok. feljton: No fiesta Pablo Z glavo na zabavo (pon.) Žrebanje astra Risanke Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Piramida Dok. oddaja: Poreklo Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved Dok. serija: Zgodovina komunizma 50 let televizije Dnevnik (pon.) Dnevnik zamejske Tv 6.30 7.25 8.00 11.55 18.00 18.25 18.35 19.00 20.00 20.30 21.30 22.05 23.35 13.45 14.00 14.20 15.50 16.20 17.00 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 21.00 21.30 22.15 22.30 23.00 23.45 1.20 Slovenija 2 9.30, 1.20 Zabavni infokanal Tv prodaja Otroški infokanal Izredna seja državnega zbora Slovenija danes - regionalni program Kronika osrednje Slovenije Primorska kronika Lepo leto hitro mine Dok. nan.: Podobe 20. stoletja Globus Paraolimpijske igre Dediščina Evrope It. nan.: Napad na državo Koper Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Film: Mali steklar (It., r. G. Capita- ni, i. M. Serato) Sredozemlje Pogovorimo se o... Artevisione Mladinska oddaja: Fanzine Med valovi (v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 1.00 Primorska kronika 22.15 Vsedanes - TV dnevnik, športne vesti Alpe Jadran Potopis Srečanje z... Dok. oddaja Q - trendovska oddaja (vodi L. Flego) 0.45 Vsedanes - TV dnevnik Biker Explorer Arhivski posnetki Folkest Čezmejna TV - dnevnik 0 Tv Primorka 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 17.50 Predvolilna oddaja 18.35 Epp 18.40 Planet polka 20.20 Kultura 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Futsal: super pokal 23.30 Video strani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 koledar; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D - kuhajmo z Emilijo; 12.Iz pogovorov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta Knjiga: Kazuo Ishiguro - Ostanki dneva (25. del); 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Soočenja pred volitvami; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Indie ni Indija; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Inte-lekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 4 Torek, 9. septembra V REME, ZAN IMIV O S TI PLIMOVANJE Danes: ob 1.52 najnižje -23 cm, ob 8.51 najvišje 22 cm, ob 14.43 najnižje -3 cm, ob 19.48 najvišje 20 cm. Jutri: ob 2.25 najnižje -41 cm, ob 9.03 najvišje 28 cm, ob 14.55 najnižje -10 cm, ob 20.24 najvišje 29 cm. UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah do 7, po nižinah pa 6. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V nižinskem svetu ter na obali bo prevladovalo jasno do zmerno oblačno vreme. Pojavi se lahko nekaj visoke ko-prenaste oblačnosti. V gorskem svetu bo zmerno oblačno, občasno bo nekaj več oblačnosti. Brezvetrje bo, lai kvečjemu bo pihal zelo šibak veter. (NAPOVED ZA JUTRp \ V sredo in četrtek bo precej jasno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. NOVA GORICA adriatica.net CENTER POTOVANJ, Gradnikove brigade 7. tel.: + 38110)5 333 24 li | KOPER adriatica.net CENTER POTOVANJ, Pristaniška ulica 2, tel.: + 386 1015 627 B410 | SEŽANA adriatica.net CENTER POTOVANJ, Kosovelova ulica 4 b. tel.: + 386 10)5 7341410 POTUJ PAMETNO O AdriAKcA.net CENTER POTOVANJ www.centerpotova nj.si VREME - Danes zjutraj bo dosegel vzhodne obale ZDA Orkan Ike je na poti proti Kubi nekoliko oslabel CAMAGUEY - Orkan Ike je v nedeljo pozno zvečer dosegel Kubo, medtem ko je na poti prek Haitija in Baha-mov že zahteval 319 smrtnih žrtev. Ike je Bahame prečkal kot orkan 4. stopnje, nato pa je nekoliko oslabel in Kubo dosegel z močjo tretje stopnje. Včeraj zjutraj se je oko orkana nahajalo 220 kilometrov vzhodno od Camagueya na Kubi, spremljali pa so ga vetrovi s hitrostjo do 120 kilometrov na uro. Ob prihodu na Kubo je močan veter podiral hiše in ruval drevesa, kubanske oblasti pa so že evakuirale kakih 770.000 prebivalcev. Poleg tega Ike otežuje tudi prizadevanja, da bi na naftnih ploščadih v Mehiškem zalivu znova nadoknadili zamude pri črpanju nafte, potem ko so zaradi divjanja orkana Gustav pretekli teden morali ustaviti delovanje ploščadi. Novo grožnjo zdaj predstavlja Ike, ki se proti Mehiškemu zalivu pomika s hitrostjo 20 kilometrov na uro. V ameriškem centru za spremljanje orkanov so napovedali, da bo Ike vzhodne obale ZDA predvidoma dosegel v danes zjutraj, med njegovimi "tarčami" pa naj bi i preplavljajo v kraju oa na Kubi se tudi tokrat znašla ameriška zvezna država Louisiana in mesto New Orleans. Medtem se je razvedelo, da bo orkan Gustav, ki je pustošil na prehodu iz avgusta v september, svetovno zavarovalniško panogo stal od štiri do osem milijard dolarjev. Tako ocenjujejo v švicarski pozavarovalnici Swiss Reinsurance. Kot so pred letnim srečanjem panoge, ki bo ta teden v Monaku, so zavarovalne odškodnine zaradi naravnih nesreč do konca avgusta letos za 20 odstotkov višje kot v enakem obdobju leto prej. (STA) avstraliJa - 200 do 300 metrov od obale 51-letnega deskarja vlekel morski pes SYDNEY - Avstralski deskar je za časnik Northern Star povedal, da ga je velik morski pes vlekel 50 metrov, potem ko se je zapletel v vrv, s katero je imel deskar gleženj povezan z desko. 51-letni John Morgan je ob tem dodal, da se je počutil, kot da bi ga vlekel "močan skuter". "Ravno sem zapustil val, ko sem v vodi zagledal vrtinčenje. Nato me je naenkrat povleklo nazaj," je za časnik povedal Morgan. Kot je še dodal, se je med potjo držal za desko in upal, da se bo morski pes, ki je po njegovi oceni meril okoli tri metre, osvobodil vrvi. 51-letnik, ki vodi trgovino z opremo za deskarje, je še povedal, da je do srečanja prišlo od 200 do 300 metrov od obale. "Mislim, da je bil morski pes prav tako prestrašen kot jaz," je povedal in dodal, da je zelo vesel, da se morski pes ni obrnil in ga ugriznil. Morski psi sicer v vodah okoli Avstralije predstavljajo veliko tveganje, njihovi napadi pa so precej pogosti. Na Švedskem med lovom na lose ustrelil medveda STOCKHOLM - 15-letni Filip Wikner, ki je bil minuli konec tedna skupaj z očetom na lovu na lose, je po poročanju časnika Vasterbottens-Kuriren ustrelil 210-kilogramskega medveda. Kot je povedal mladi lovec, bo obdržal njegovo kožo, meso pa bo razdelil med lovske kolege. Najstnik je pod nadzorstvom svojega očeta lovil na severu Švedske, ko je njun pes izsledil medveda. Kmalu sta ga zagledala v goščavi in se odločila, da bo Filip sprožil prvi strel. "Medved je takoj omahnil, a nato ponovno vstal," je povedal 15-letnik in dodal, da je nato njegov oče izstrelil še drugi strel. Čeprav je medved na Švedskem zaščitena žival, je švedska agencija za zaščito okolja v letošnji sezoni lova na medvede, ki se je začela 21. avgusta, za odstrel določila 233 medvedov. Doslej jih je bilo ustreljenih že 98. "Leteča" riba ameriškemu najstniku zlomila čeljust LITTLE ROCK - Medtem ko se je 15-letni Seth Russell na jezeru Chicot v ameriški zvezni državi Arkansas vozil na zračnici, ki jo je vlekel čoln, je iz vode skočila riba in ga udarila v obraz. Pri tem je posebna vrsta krapa, ki izvira iz Azije, najstniku zlomila čeljust, zaradi močnega udarca pa je tudi izgubil zavest. Kot je povedala njegova mama, se fant ničesar ne spomni. "Smejal se je, ko pa se je naslednjič zavedel, je že vstopal v bolnišnico," je povedala mama najstnika. Seth je kasneje prestal operacijo, med katero so mu več zob pritrdili z žico. Poleg tega ga še vedno boli hrbet, kar zdravniki pripisujejo udarcu ob trčenju pri zelo veliki hitrosti. Vendar pa 15-letnik ni edini, ki je doživel bližnje srečanje z "letečim" krapom, ki po besedah direktorice vodnega in ribolovnega centra na univerzi v Arkansasu Carole Engle sicer ne leti, a precej dobro skače. "V preteklih letih smo imeli nekaj klicev v zvezi z ribami, ki so ob svojih skokih povzročile poškodbe na jezeru Chicot," je pojasnila Englova. Dodala je še, da njihovi skoki postajajo problematični, sploh ker njihovo število v tem jezeru narašča. (STA)