m PHIHOHSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE »v. 87 (2397) Prenehati je treba s propagando potvarjanja resnice o položaju na STO, ki veča apetite tistih, ki so že enkrat vrgli naše mesto in ves seet v katastrofo, ter jim onemogočiti izvajanje hitlerjanskHi izvršenih dejstev. Poštnina plačana v gotovini Spedizione ln abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 11. aprila 1953 Cena 20 lir dosežen popoln sporazum ^zamenjavi bolnih in ranjenih ujetnikov Uanes »praša • ?poraz“,n P°dPisali - Mam 11 obrazložnje svoje stališče o splošni rešitvi II t0*n^1 ujetnikov in zanikuje obstoj ujetnikov, ki se nočejo vrniti domov tkijo -Cnem "d,1“ru Organizacije zdroženih narodov se ameriški in drugi delegati pro-pravljanju o korejskem vprašanju, ker bi to oviralo pogajanja v Panmuniomu panmunjom, 10. se zvezni danes so — Tudi Srat ,• —1 Častniki !a sklenili da 7^anmunjomu “ kmenjavi L sP°razum "Ktnikov bolmb ‘n ranjenih traj. Podpisali jutri zju- deleSati so KelltlStaVnikom zvez^- ^'nika d i 3 °sebno Pismo na. za P^mir-t° na _a. ,am i*a naslovlje. ielegaciiBMe ka zavezniške ^čtem i generala Harrisona. *lal gPn.J.e general Daniel pogovora nU Clarku besedilo kov, ki • ,zaineniavi ujetni-,tavlienB j dokončno seje je diTS ziutrai. Poseda je ois Daniel sporočil, *Um odobril ta spora- častniki, ki so u*4e krai’ kier bodo šumeli Zaneniali- 50 sc v- Določili bodo 1 obeh stra unsan v Panmunjo- traja u.» Veže M,^eh straneh ce'Ste, spo- dva ko en vn S'’a oddaljena manj !erence °meter od kraja kon- ^Unsanu rvV°T Že PriPraviIi v {^lokoreisK?1 60 ameriških in ‘ant 2 J 'b vojaških ambu. k jih bodo6 KHnje Ujetnlk°V’ °rojCi 4 Kitajci in severni PriŠln V kratkem Wr°vSe 30 ambulant. ^dajal^i/ radio je medtem '9la nL S*dUo Pisma 'gene- ^a bi s. a- Pismo izjavlja, ■6v vPra^m°rala sPiošna reši- ,!Vfšiti v nJa vojnih ujetnikov strani vV®h Presledkih; 1. Su So bl m°rali po prene- 9se Ujetn , azn°sti takoj vrniti Sov j' e’ k- Se želijo vrniti ?’ ^rŽavi' 12ro^iti kaki nevtral. i? Vrhiti jUie^n’ke’ ki se noče. Suje. omov. Pismo se na. 'tani n; ( kitajsko-korejske V ui Znaiw, da bi bili toki ivd domn kl - "e želijo Sanjo V' ^ato ne obstaja 'Siaoi; zatr)evane prisilne l staljss ^aslanjajoč se na ,6i>a *: , Pondarjamo. da je jkltiijjp ^ kitajsko-korejske »Sv ki ker se bojijo vrniti se 12vaiar* S° ustrahovali kat: ' nanie pritisk, izro. a azložit e.vtraini državi in z S se niVl]°’ k* d° bomo mi b. kar t,°rai° osvoboditi stra. Pra°-dov°W°. da se do-hja . raVlčno j,._ repat- rešitev •T* . lacije». 0 le vprasa- nov^°P°*na obrazložitev Svetnik Predlogov. Glede n Predi ukrepov za izvedbo .f9v'jati °Sov b° mogoče razumnim jd, sklepati samo na « tri im. ss,ov obeh stra-j.avhiki orenčni mizi. Pred-t Si nt? 6,1 5trani se bodo Vnosih1 "a P°dlagi e' Snja S v Tokiu so fi°V° DisJ? da^e današnje Nam »Cvm° generalu Harriso-'devati bližnjo obno- vitev pogajanj za premirje, Mogoče je, da pride do ustavitve ognja konec aprila ali prve dni maja. Seveda so v krogih poveljstva OZN zelo rezervirani. Dejstvo, da general Nam II zanikuje, da bi bili taki ujetniki, ki si ne želijo povratka v domovino, kaže po mnenju tokijskih opazovalcev na sklep generala Nam Ila, da se bo držal določb ženevskih dogovorov .(ki ne predvidevajo različnih vrst ujetnikov) ter njegovo željo, da od. krito ne prizna tako važne koncesije. Razen tega hoče Nam II poudariti važnost svo. jih koncesij v upanju, da bo svoj čas dobil druge koncesije od poveljstva OZN, ko bodo v Panmunjomu razpravljali o vprašanju ujetnikov s splošne, ga vidika. Glede nevtralne države, ki naj bi prevzela v zaščito ujetnike, ki si ne želijo domov, do. mnevajo v krogih OZN v Tokiu ,da bi bilo lahko sporazumeti se glede Indije, medtem ko Američani prav gotovo ne bi pristali na morebitni kitaj-sko-korejski predlog, naj se v ta namen določi Sovjetska zveza Po doseženem sporazumu bodo Kitajci in severni Korejci vrnili 685 bolnih in ranjenih ujetnikov, poveljstvo sil Združenih narodov pa okrog 5800. Sporazum o izmenjavi obsega naslednjih 10 točk: 1. Repatriacijo bodo izvedli na področju Panmunjoma; 2. izvedli jo bodo v še nedoločenem številu dni po podpisu sporazuma. (Severni izjavljajo, da v desetih dneh, če bo sporazum podpisan v soboto, in poveljstvo sil OZN je izjavilo, da bi na to pristalo. Tako bi se začela izmenjava 21. aprila); 3. dnevno bodo repatriivali 100 ujetnikov, ki jih imajo severni, in 600 ujetnikov, ki jih imajo Združeni narodi; 4. ujetnike bodo izročali v skupinah po 25; 5. pri tem si bodo izmenjali podpisane prejemnice; 6. izdali bodo varnostne ukrepe, da bodo lahko ujetniki potovali brez nevarnosti pred napadom; 7- število ljudi na področju Panmunjoma mora biti med izmenjavo omejeno na 300 oseb za vsako stran, da bi preprečili gnečo; 8. vojaško policijo bosta obe strani okrepili med repatriacijo od 15 na 30 stražnikov; 9. nadaljnje upravne podrobnosti bodo izdelali pozneje; 10. repatriacijo je zaključiti v dvajsetih dneh. V New Yorku je politični odbor OZN nadaljeval razpravljanje o poljskem «mirovnem predlogu«. Ameriški delegat Ernest Gross je zavrnil poljsko resolucijo glede korejskega vprašanja in je izjavil,, da ne vidi nič novega ter je pripomnil, da zahteva za prenehanje sovražnosti na Koreji ni veljavna, ker do prenehanja sovražnosti lahko pride samo v okviru premirja, ki bi rešilo vprašanje ujetnikov. Dodal je, da je. treba iskanje premirja prepustiti delegatom v Panmunjomu, in je nadaljeval: »Imeli bomo zopet zaupanje v obljube sovjetske vlade, ko bo ta izpolnila obveznosti, ki jih je podpisala v preteklosti«. Za tem je Gro&s zavrnil oni del poljske resolucije, ki se nanaša na podpis pakta med petimi velesilami, na ratifikacijo ženevskega protokola o bakteriološki vojni in na sprejem ukrepov za prepoved atomske- ga orožja. Na koncu je Gross označil tezo o paktu med petimi velesilami kot propagandistično potezo ter je dejal; «Svet ne potrebuje novih mirovnih paktov, pač pa novih mirovnih dejanj«. Tudi belgijski delegat Lan-genhove je izjavil, da politični odbor ne bi smel tvegati, da bi oviral pogajanja v Panmunjomu, s tem da bi načel razpravljanje o korejskem vprašanju. Po kratkem govoru francoskega delegata Hoppenota, ki je izjavil, da se tako važno razpravljanje ne sme prehitro zaključiti, je bilo delo odbora odloženo na ponedeljek zjutraj. VOHUNSKA ORGANIZACIJA odkrita v Zahodni Nemčiji Aretirali so 35 članov organizacije, ki je zbirala vohunske podatke za sovjetske oblasti BONN, 10. — Podpredsednik Zahodne Nemčije Franz Blue-cher je danes sporočil, da so aretirali 35 članov neke sovjetske organizacije, ki je bila finansirana iz vzhodnega Berlina ter je zbirala vojaške, politične in gospodarske podatke v Zahodni Nemčiji že od leta 1951. Na tiskovni konferenci je Bluecher izjavil, da je policija začela voditi preiskavo o tej organizaciji že septembra 1952, ko je bil aretiran neki Ludwig Weiss. ki je veljal za agenta za ministrstvo trgovine Vzhodne Nemčije. Na podlagi dokumentov, ki so jih našli pri aretaciji Weissa, so lahko prišli na sled vsej vohunski organizaciji. Skupno so izdali 43 zapornih povelj, toda samo 35 osumljencev so do sedaj lahko aretirali. Aretacije je odredilo zvezno sodišče v Karlsruhe. Bluecher je izjavil, da se je vohunska organizacija skrivala pod imenom «Zavod za gospodarsko - politična raziskovanja«. V delovanje te organizacije so vmešani minister za varnost v Vzhodni Nemčiji Wilhelm Zaisser, namestnik zunanjega ministrstva berlinske vlade Anton Ackermann in dva druga funkcionarja Organizacija je imela šest uradov. Štirje od teh so služili za zbiranje podatkov, dva pa za pošiljanje teh podatkov sovjetskim oblastem. Na isli tiskovni konferenci je podtajnik v zunanjem ministrstvu Egidi govoril o primeru generala Remerja, ki je zbežal v Kairo. Remer, ki je bil obsojen na zaporno kazen, je dobil odlog za nastop kazni iz zdravstvenih razlogov. Ta odlog pa je izkoristil in zbežal v Egipt. Hammarskioeld je včeraj prisegel kot novi glavni tajnik Združenih narodov O potvarjanju d tržaškega dopisnika „Timesa Prisrčni pozdravi posameznih delegatov - lovi tajnik poudarja, da bo njegovo delo temeljilo na spoštovanju določb in načel listine OZUf Gasperi ni točno po- NEW YORK, 10. — Novi glavni tajnijj Dag Hammar-skjoeld je danes prevzel svoje novo mesto. Glavni skupščini OZN ga je predstavil dosedanji tajnik .Trygve Lie, ki zapušča svoje mesto po sedmih letih. Hammarskjoeld je prisegel pred predsednikom glavne skupščine Pearsonom, da bo vestno izvrševal svojo nalogo kot »mednarodni civilni funk. cionar Organizacije združenih narodov«. Po prisegi in potem ko ga je glavn, tajnik Trygve Lie predstavil sedmim podpredsed. nikom skupščine in predsednikom posameznih odborov OZN. se je vsedel k predsedniški mizi. Nato je predsednik skupščine Pearson izrekel dobrodošli, co Hammarskjoeldu v imenu skupščine in obljubil novemu tajniku podporo organizacije pri njegovem delu za mir in napredek. Govoril je nato Hammar-skojeld, ki je med drugim dejal: «Prevzamem svoje novo mesto z odločno voljo, da bom posvetil vse svoje napore delu Združenih narodov, da dose-treba jej0 svoje visoke smotre. Sem tu, da služim vam vsem. S tem računam na vaše razumevanje, na vaše sodelovanje in na vašo dobro voljo. Želim načeti vsa vprašanja s širokimi pogledi; Vi boste morali presojati moje delo in opozarjati me, če bom zgrešil. Naše delo je delo sprave in realističnega Adenauerjevih razgovorih ^državnimi voditelji ZDA Hai,cier tiskal je včeraj odpotoval v San Francisco, kasneje pa bo tudi Kanado - Adenauer o pogarskem vprašanju in o ^ z ZSSR . Protest nemške socialne demokratične stranke V6rob los^ ’ 10- ~ Danes Pa 3e PrePričan, da bo o tem vs, kabcler zah°dnonem. vprašanju mogoče govoriti s V iz W Vdenauer odpoto- Poljsko, če bo prišlo do dejan-(9tlc>Sco lnJ*tona v San skega popuščanja mednarodne napetosti. Kancler ,rob i«'«"’ ~ Dane5 vsi kahcler , , zahodnonem. v Adenauer odpoto- -*co ashin6tona v San 'Vashingtonu se h '^1 s er štiri dni razgo- ^etJ*m^daednikom Els^- arneri-, . z drugimi visoki. , ’m‘ osebnostmi. OseL^^vom , bo s svojim v °biskai Ste^e Petnaist tj«. A, Nk naivečia mesta Cal° devet° 4° • potovanie bo L o ^ni» v tem času ;s^^?cisca °biskai ‘o k’ °ston orn*ia), Chi- k° 0(iPoto,ln, W York' Na- c b*ka dmv *anado' ki- ■aWi J dni ustavil v Ot- isti iz Washingto. ^auer tiskovno Ner!?61 Aden, dejat8 kateri )e med da niso točne j dla®al plebiscit ‘kio pa °' da bi imel se mu zdi ovi p0‘tebn, >9> t^f’ Parlament, bost?°st’ da s dnih volitvah, tNo*SVc'ieea 6 lzreče 0 bodoč. <>, ,a ozemlja». «Ni UteJ’ «da h nadaljeval Ade-n ‘pa imenuje to dušenje «brigh-ter prospects« — in to ne po merilu nekih «dušegubky>, temveč po kulturnem in civiliziranem «zahodnem merilu«, Tako razume dopisnik poluradnega glasila londonskega «Foreign Officea« tisto merilo, po katerem je bila sestavljena atlantska listina med najhujšimi grozodejstvi tistih, ki so prišli iz drobovja one «italijanske katoliške civilizacij e«, ki jo, kot se zdi, dopisnik «Timesa» tako visoko ceni; to je tisto merilo, po katerem je sestavljena ustanovna listina Združenih narodov, resolucija o človečanskih pravicah, nekatere demokratične določbe mirovne pogodbe in toliko in toliko podobnih lepih reči, ki so za nas Slovence «sanja brez slehernega upanja za uresničenje» — hkrati pa alepša perspektivam, za Italijane pa «zrak, ki ga dihajo« In glejte: kljub temu, da se tako dušimo brez zraka, in živimo v «sanjah», se nas katoliška italijanska civilizacija strašno uboji«. To bojazen opisuje, vedno po zahodnem merilu, dopisnik takole: ultalijanom se zdijo vse te zahteve le skromen začetek. Boje se, da bi Slovenci vsako kulturno koncesijo izkoristili, da bi z njo dokazali, da je Trst slovensko mesto in da bi kmalu sledile politične zahteve. Morda ta strah ni popolnoma neutemeljen. V čakalnici celovškega nadškofa, — v prostorih, ki bi jih težko mogli sumiti, da dajejo zavetišče uradni jugoslovanski propagandi — je naš dopisnik pred kratkim videl slovenski koledar, ki ga je izdala neka slovenska katoliška organizacija na Koroškem. Podobe v tej publikaciji kažejo razne tržaške razglede. Pod neko podobo tržaškega pristanišča je zapisano: „Pristanišče je okno v svet. Slovenci imajo takšno okno v Trstu”.« Poldrugi milijon Slovencev oziroma 17 milijonov Jugoslovanov dovoljuje italijanski manjšini uporabo njenega jezika, ker ima to za na■ ravno, kot je naravno vdihavanje zraka, medtem ko se 48 milijonov Italijanov boji tega slovenskega dihanja, ki mora biti zanje usanja» in po zahodnem merilu «lepša perspektiva«. (Večjo neumnost smo doslej brali le v predvčerajšnjem uvodnem članku tržaške strani uUnitd», ki nas zmerja s fašisti, ker da Italijane v coni B zatiramo. Obe neumnosti —• uTimeso-va» in ona v uUnitd» — pa imata isti cilj — izobličiti resnico o razmerah na STO v korist De Gasperijevih imperialističnih ciljev.) Toda poslušajte dalje! Vse te naše neuresničljive sanje, ki nam jih tako milostno dovolijo sanjati po uzahodncm Protest švedske vlade pri turški vladi STOCKHOLM, 10. — Predstavnik švedskega zunanjega ministrstva 'je sporočil, da je njegova vlada protestirala pri turški vladi zaradi aretacije poveljnika švedske ladje «Na. boland«, ki je pred dnevi za-dela turško podmornico v Dar. danelah, ki se je zaradi tega potopila. Švedska vlada zahteva od turške vlade, naj izpusti kapitana na častno besedo, ali pa naj ga drži na njegovi ladji pod nadzorstvom crrf ° te^a nesPreiemljivega predloga o preseljevanju na olvJ je nova protijugoslovanska gonja - Jugoslavija pričakuje pobudo za rešitev drugih vprašanj od italijanske vlade (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Komentar dopisnika londonskega »Timesa« in njegov predlog za reši-tev tržaškega vprašanja je sprožil novo protijugoslovansko gonjo v Italiji — ugotavljajo v Beogradu. Ta predlog je dal jmvod šovinističnemu listu »Giornale di Trieste«, da nastopi z zahtevo po plebiscitu od Trsta do Reke in ZadTa. Pisanje »Giornale di Trieste« hoče vnašati zmedo v jugoslo-vansko-itaOijanske odnose, poudarja nocojšnja «Borba», ki hkrati ugotavlja, da je Jugoslavija že večkrat uradno in neuradno dala pobudo za rešitev tržaškega vprašanja. Na predlog jugoslovanske vlade o skupni upravi je Italija odgovorila s tristransko deklaracijo, zatem s predlogom o tako imenovani etnični liniji in končno z zahtevo o takojšnjem plebiscitu. Jugoslavija je pristala na plebiscit, toda šele, ko se popravijo storjene krivice Slovencem. Rim je odbil te predloge in vztraja na takojšnjem plebiscitu in etnični liniji. Toda plebiscit in etnična linija — ugotavlja «Borba» — nista nič drugega kot samo varianta tristranske deklaracije, od katere italijanska vlada trdovratno noče odstopiti im ki jo Jugoslavija zaradi njene nepravičnosti ne more priznati. »Borba« zatem ugotavlja, da je Jugoslavija v želji, da se ustvarijo pogoji za medsebojno sodelovanje predlagala rešitev drugih vprašanj, kot so vrnitev jugoslovanskih kulturnih spomenikov, ureditev imo-vinskih vprašanj iz mirovne pogodbe, ureditev italijansko-jugoslovanske meje, vprašanje goriškega vodovoda in sporazum o ribolovu italijanskih ribičev v jugoslovanskih vodah. To so vprašanja, ki niso vezana na problem STO. «Iniciativo italijanske vlade za rešitev teh vprašanj bi jugoslovanska javnost pozdravi- la — ugotavlja «Borba». Rešitev spornih vprašanj med Jugoslavijo in Italijo bi odprla perspektive za široko sodelovanje mecfobema državama na vseh področjih, in tudi na področju medsebojne varnosti. «Borba» zaključuje, da je popolnoma gotovo, da bi Jugoslavija v primeru italijanske iniciative pokazala popolno razumevanje za enakopravne razgovore in razumno rešitev spornih vprašanj. Danes se je v Beogradu končal četrti kongres SZDL Srbije. V diskusiji je govoril med drugim tudi Moša Pijade, ki je obravnaval novo uredbo o i-movinskih odnosih na podeželju. V svojem govoru je poudaril, da bo država napravila vse, da bi zagotovila kmetom tak položaj in tako bodočnost, kakršno z vsemi pravicami pričakujejo od socialistične države. Na kongresu so sprejeli resolucijo o bodočih zalogah Zve- Družbeni plan Ljubljane znaša 17 milijard din bruto produkta LJUBLJANA, 10. — Danes popoldne je bilo v Ljubljani skupno zasedanje mestnega ljudskega odbora in zbora proizvajalcev mesta Ljubljane. Med drugim so razpravljali o družbenem planu in proračunu za 1953. leto. Predloženi družbeni plan predvideva | skupni družbeni brutoprodukt v višini 17 milijard dinarjev, kar je za približno 2 milijardi več kot preteklo leto. Družbeni brutoprodukt se bo povišal predvsem zaradi povečanja industrije, predvsem kovinske. Zbora sta prav tako razpravljala o proračunu mesta Ljubljane, ki znaša eno milijardo 347 milijonov dinarjev. ze ter izbrali glavni odibor SZDL na čplu s predsednikom Petrom Stamboličem in sekretarjem Dušanom Petrovičem. Nocoj je prispela v Beograd delegacija grških in turških borcev in invalidov, ki bo deset dni na prijateljskem obisku v Jugoslaviji. Na železniški postaji so jih sprejeli zastopniki organizacije Zveze borcev in Zveze invalidov Jugoslavije. Jugoslavija bo poslala svojega opazovalca na sestanek strokovnjakov evropskih držav, na katerem bodo razpravljali o možnosti razširitve trgovinske izmeniave med zahodnimi in vzhodnimi evropskimi državami. Sestanek se bo začel 13. aprila v Ženevi. Kakor je znano, je jugoslovanska delegacija na osmem rednem zasedanju evropske gospodarske komisije izjavila, da se Jugoslavija ne bo udeležila razgovorov, ker meni, da ti ne bodo privedli do resnejših in trajnejših rezultatov. B. B. BEOGRAD. 10- — Generalni sekretar centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije I-van Božičevič je odpotoval danes zvečer na obisk v Veliko Britanijo. Kot jugoslovanski zastopnik bo prisostvoval kongresu Trade Unionov Škotske, ki bo od 15. do 18. aprila. Eden bo jutri operiran LONDON, 10. — Zunanje ministrstvo javlja, da bo Anthony Eden operiran v nedeljo. Dalje javljajo, da bo minister brez listnice Selwyn Lloyd nadomeščal Edena na zasedanju sveta ministrov atlantskega pakta, ki bo y kratkem v Parizu. merilu«, ta ulepša perspektiva» in ta italijanska bojazen in strah (ki ne prihaja samo od jugoslovanske uradne propagande, temveč celo iz čakalnice celovškega nadškofa, ki pravkar organizira nov način germanizacije Slovencev na Koroškem), vse to nedovoljeno, a za življenje prepotrebno dihanje zraka, to naše stoletno dušenje — ko je vse to dipisnik v svoji re-torti dobro premešal s svojim «appalling» siromaštvom in nepobeljenimi hišami in zaprtimi oknicami ter kamnitim krasom v coni B, je prišel do edino zveličavne formule za rešitev tržaškega vprašanja. O njej pravi: «Vse to vodi k pomanjkanju zaupanja«. Naravno je namreč, da mi ne zaupamo tistemu, ki nam ne dovoljuje dihati! To pa je ZVU v imenu italijanske katoliške civilizacije, s škofom Santi-nom, fašističnimi zakoni (ki v coni B ne veljajo več in je najbrž zato od tam pobegnila italijanska inteligenca, kar jc imelo za posledico «appal-ling« siromaštvo in kamniti kras!) in rimskimi funkcionarji od Vitellija do Micelija! Kdo bi mogel zaupati tistemu, ki ga davi? Toda, zakaj ne zaupajo Jugoslovanom, ki razumejo svečano podpisane izjave o človečanskih pravicah v tistem pravem zahod-. i.em smislu najboljših in najplemenitejših duhov človeštva — zakaj tisti, ki diha, ne zaupa tistemu, ki ga pusti dihati? V tem je vprašanje! A kdor pozna tržaške razmere, bo odgovoril: ni res, da gre za nezaupanje! Dokaz so tudi zadnje volitve, na katerih so oni, ki so si medsebojno zaupali, dosegli skoraj polovico glasov. Ce pa bi ZVU vodilg vsaj nepristransko politiko in ne bi podpirala agentov rimskega imperializma, jim popuščala in jih hrabrila ter jim z volilnim zakonom omogočala pičlo volilno zmago, potem bi bile volitve dokazale, da je takšnih v Trstu ogromna večina! Toda poslušajmo dalje «Ti-mesopega« alkimista: «Ce bi sedanje stanje še trajalo, bi popolnoma zastrupilo ozračje in bi onemogočilo vsako bodoče sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo«. Zato predlaga dopisnik naj se prebivalstvo preseli, za tiste pa, ki se ne bi hoteli preseliti — pa nobenih manjšinskih pravic. Po hitlerjansko torej! Ker pa je prisotnost angleških in ameriških čet luksuz — to se pravi, da morajo priti v Trst italijanske neluksuzne čete — bosta Italija in Jugoslavija prisiljeni sesti čim prej za zeleno mizo — da se dogovorita zaradi preseljevanja! Ne, ne gre za nezaupanje. Se manj pa za zastrupljeno ozračje! Gre za zelo enostavno in naravno stvar: da nas pustite dihati kakor Jugoslavija pusti dihati italijansko manjšino. Gre za to, da ta preskromna zahteva, zaradi katere smo žrtvovali nadčloveške žrtve ni in ne more biti neuresničljiva sanja. Gre za to, da nam se končno tudi urne, kar nam je bilo pokradeno. In slednjič gre za to, da takšni ugledni svetovni časopisi, kakršen je londonski «Times», končno prenehajo podžigati nenasitne apetite tistih, ki so že enkrat povzročili svetovno klanje s propagiranjem takšnih kriminalnih neumnosti, kakršna je tista, da je namreč nevarno, da bo poldrugmilijonski narod požrl petdesetmilijon-skega, če bo slednji prvemu dovolil vsaj — dihati. Ta in takšna propaganda, ki nujno vodi do predlaganja hitler-janskega reševanja mednarodnih vprašanj — pa naj si bo to preseljevanje ali pa enostransko izvršeno dejstvo vojaške okupacije našega mesta po tisti vojski, ki mu je že enkrat prinesla katastrofo — je tisto, kar dejansko zastruplja ozračje. In če kdaj — jo prav danes nihče na svetu ne potrebuje! Razen morda onih, ki želijo, da bi se kjer koli zopet nekaj zamešalo in zakrvavelo, potem ko so s ponovnim prihodom v Panmunjom doživeli poraz. Mi pa se bomo kljub varanju angleške javnosti s takimi članki, kakršnega smo opisali včeraj in danes, še nadalje borili, da bi mogli čim prej — zadihati, zavedajoč se, da ne sanjamo, ampak da je samo v trdem in trdovratnem boju naša resnična lepša perspektiva. PRIMORSKI DNEVNIK 11, aprila 1955 Slab poznatelj ljudi, ki pričakuje iskrene hvaležnosti za storjene dobrote! I. MENCINGER MM žir" - l LJ M i Danes, sobota U- aPrlla Sonce vzideLS>.^ -toneu?a san;.. Slavcev greh. Kot znano, so svetovalci LSS v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu predložili resolucijo, v kateri je spričo odstopa Palutana in imenovanja novega conskega predsednika v osebi dr. Micelija, poudarjena ugotovitev, da so bila s tem kršena osnovna demokratična načela in duh mirovne pogodbe, ki zahtevajo, da pet let po podpisu mirovne pogodbe in 8 let po končani vojni tudi na našem ozemlju končno preneha oblastveno imenovanje zastopnikov civilne uprave in da je bilo s tem tudi kršeno načelo enakopravnosti tu živečih narodov. Zaradi tega je v resoluciji izražena zahteva, da se tudi glede conskega predsednika in njegovega namestnika uveljavi načelo volilno-sti in da se v skladu z veljavnim ukazom ZVU št. 11 iz l. 1945 omogoči Slovencem sorazmerno zastopstvo v con- Zelo malo je 10 lir! To je namreč najnižja članarina »Dijaške Matice®. Torej ni treba mnogih žrtev, da postanete stalen podpornik revnega slovenskega dijaka. Zato ne bo nikogar, ki bi v nedeljo odklonil podpis pristopnice v članstvo itDijaške Matice«. ikem odboru. Proti vsebini resolucije ni lilo v občinskem svetu no belih načelnih ugovorov in so e z njeno upravičenostjo stri-ijali predstavniki vseh poli-ičnih skupin s kominformi-:ti vred. Vendar pa se je ob-•inski svet soglasno strinjal : predlogom kominformistič-iega svetovalca Abdona Slav-:a, da bi resolucija pridobi-a’na veljavi, če bi jo sestalili skupno tudi sveti ostalih ilovtnskih občin in morda udi miljske in da naj se v a namen skličejo vsi župa-li imenovanih občin tržaškega področja. Ko smo o tem poročali v lašem dnevniku, smo se gle-ie na to, da poznamo prak-io tržaškega komijormistič-lega vodstva, tiprauičeno jprašali, če je kominformi-;tični svetovalec postavil svoj iredlog na lastno iniciativo. 7 primeru, da je temu tako, ;mo izrazili bojazen zanj in lejali, da bo pač bližnja pri-todnost morala pokazati, ka-jo je s tem predlogom. Pri em smo se namreč spomnili ta podoben primer s kom-.nformističnim županom do-inske občine Lovrihom, ko ]ih je dobil od svoje tržaške lentrale po glavi, kiojod 'JiOJjo g oppoj njs -Ji A af as ES6I ei-ude '01 aua POROČILI SO SE: elektrome-hani-k Casimiro Mayovsky in gospodinja Maria Milič, uradni-k Carlo Talocchi in šivilja Pierina Slati-ch, železničar Bruno Bogatez in uradnica Bruna Depangher državni uslužb. E. Louis Latham in gospodinja Ida Briglio, kaplar amer. vojske T,. Yerr.y Sweat in gospodinja Liliana Pippan, mehanik Luciano Gradenigo in gospodinja Filomena Pauluzzi, električar Mario Pradal in gospodinja Maria Grassi. UMRLI SO: 68-!etni Angelo Zoccolo, 63-letnl Silvio Maranza-na, 57-letni Raffaele Leo, 72-letni Agostino Postir, 7-letna Rita Lan-zolla, 64-letni Carlo Calzi, 64-let-na Anna Blazina vd. Fidel. M ali oglasi PRAZNO 4 do 5-sobno stanovanje ali vilo kupim. Ponudbe na upravo našega lista. SLOVENSKO GLEDALIŠČE KOPER PREMIERA torek 14. aprila 1953 ob 20. uri PONOVITEV sreda 15, aprila 1953 , ob 20. url KLABUND - 2UPANCIC SI Kitajska dejanjih igra (petih v štirih slikah) Režija: IGOR ELAN — Scena: inž. arh. VIKTOR VtOLKA — Scenska glasba: VLADIMIR LOVEC OSEBE: Ciang-Haitag-Marga Fi-lec; gospa Ciang, njena mati — Lojzka Gabrovec; Ciamg-Ling, njen brat — Ivo Bušnar; Tong, vodnik — Evgen Frelih; princ Pao — Viljem Tomšič; mandarin Ma — Janez Maršek; njegova žena — Stana Mlakar; Cao, tajnik pri sodišču — En nest Zega; Cu-Cu, višji sodnik — Oskar Venturini; babica — Majda Skrbinšek; prvi kulij1 — Lojze Usenik; drugi kulij — Svobodan Koren; pesnik — Igor Felan. Vojaki, sodni uradniki, dete. Godi se: Prvo dejanje v čajnici, drugo na vrtu in na verandi pri Maju, tretje na sodišču, četrto v cesarski palači. Razsvetljava: Zmago Slavec. Kostimi: Mija Jarčeva. Sepetalec: Sedlar Lojzka. Inspicient: Loj-ze Usenik. Ples sestavil Hiti Slavko. Prosvetno društvo »IVAN VOJKO« s Proseka - Kontovela PONOVI na belo nedeljo, 12. aprila 1953 ob 20. uri v dvorani na Kcmtovelu spevoigro narodnih in ponarodelih pesmi v dveh slikah “LOJTBflA“ Scenarij je napisal in režira Lojze Cijak, zbral, priredil in dirigira Viktor Čermelj. ‘Sodelujejo solisti, orkester in mešani pevski zbor «Ivan Vojko«, ki izvaja nekaj novih pesmi. Naročnina Primorskega dnevnika < za JUGOSLAVIJO 10- posamezna številka din mesečna naročnina din 210.— Naročila sprejema Agencija dem. inoz. tiska Ljubljana, Trg Revolucije 19. Poštni predal 198 — Tel. 20-009. Naročnino Vplačajte na tek. rač. št. 606-T-892 KORISTNI PREDLOGI V DEVINSKO-NABREŽINSKEM OBČINSKEM SVETU SESLJAM IN OKOLICA pred turistično sezono Razširitev ceste od postaje do Sesljana - Razsvetlitev ceste Vi-Savlje - Sesljan - Imenovanje ulic. - Postavitev zemljevida itd. Rcssetti. 16.00: »Krila W>^fardson, Ann Todd,. RalP"1 Dinah Sher‘dan- rol!as, Jo-ExceIsior. 16-30: stanwy* seph Cotten. Barbara bu Loius Colhern. . nhoe», RO- Nazionale. 15.30: «Iva Taylot, bert Taylor, Elisab«« Joan Fontaine. ro6Ja». Fenice. 16.30:' «NOTir«.* terS, Velik kamen na nogo Med delom na račun SELAD v Ul. sv. Mihaela je 51-letne-mu težaku Antonu Pečarju, stanujočemu v Gropadi, padel na nogo velik kamen, ki mu je povzročil poškodbo. Pečar se je takoj po nezgodi z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico, kjer so mu samo nudili prvo pomoč, kajti zdrav, niki so mu k sreči ugotovili samo laijo poškodbo, podplutbo na desni nogi katera bo po vsej verjetnosti, če seveda ne nastopijo komplikacije, izgini, la že v teku 8 dni. Po prvi pomoči so Pečarja poslali domov, kjer se bo moral sam zdraviti. Članek o turistični valorizaciji našega podeželja, ki je bil pred nedavnim objavljen v našem dnevniku, je naletel na ugoden odmev- Na torkovi seji občinskega sveta v Nabrežini je svetovalec tov. Viktor Skof kritično analiziral razmere v Sesljanu, ki je pravzaprav e-den izmed redkih krajev na našem področju, kjer so danes možnosti za čim večji razmah turizma. Tudi v občinskem proračunu se pozna vloga Sesljana, saj odpade precejšnji del dohodkov prav na račun se-sljanskih javnih obratov, v katerih se bolj kot domačini poslužujejo Tržačani in tujci. Kljub temu, da so koristi, ki izhajajo iz turističnega razvoja Sesljana občutne in otipljive se je devinsko-nabrežinska občina za stvar premalo pozanimala, niti toliko ne, da bi kdajkoli resno načela to vprašanje in ga skušala v okviru možnosti rešiti. Prepustimo besedo tov. Škofu, ki je dejal: »Sesljan je glavni turistični center naše občine. Da je kraj kot letovišče priljubljen, dokazuje dejstvo, da so skoraj vse sobe že sedaj oddane tujcem, predvsem Nemcem in Avstrijcem, ki znajo ceniti lepoto naše obale in našega morja. Toda s tem še ni rečeno, da smo napravili našo dolžnost. Ce hočemo privabljati tujce, moramo paziti na vse malenkosti in storiti vse, da se bodo turisti kar najholje počutili. Predvsem pa moramo skrbeti, da bo vas kar najlepše urejena in je prav dolžnost občine, da za to skrbi. Toda poglejmo, kakšno je dejansko stanje. Tehnični urad nam je z novozgrajenimi stav- bami pokvaril vso zunanjo e-stetiko. Hiše se zidajo nenačrtno ene so obrnjene proti severu druge proti jugu, ene zopet s pročeljem proti cesti, druge pa v nasprotno stran. Izgovor, da ni bilo regulacijskega načrta, ne drži, kajti pred izdajo dovoljenja »za zidanje, bi morala priti na mesto komisija, ki bi morala upoštevati splošne in ne samo koristi prizadetih. Poseben nered je v novem naselju proti Devinu in proti Vi-žovljam. Tudi ceste ne odgovarjajo zahtevam turistično razvitega kraja. 2elezniško ravnateljstvo je spoznalo pomen turistične cone in je odredilo da se pred postajo v Sesljanu uredijo vfto-vi. Delo je v polnem teku. Morda bo tudi občinska uprava kaj napravila s tistimi 500 tisoč lirami, ki so določene za ureditev trga pred postajo. Cesta od postaje proti Sesljanu je obupna: ozka, vijugasta, slabo ograjena. Morala pa bi biti ravna in široka, s pločnikom, zasajena z drevesi, pod katerimi naj bi bila tu pa tam kakšna kamnita klop. Nekateri posestniki b{ radi sezidali ob cesti nov Zid, a tega ne morejo storiti, ker ne vedo, če bo in kako bo cesta razširjena. Tehnični urad naj zaradi tega napravi ustrezni načrt, tako da se bodo prebivalci znali ravnati. Pred poldrugim letom je občina zgradila na novi cesti v Sesljanu približno 200 m dolg vodovod. Vendar jarek še do sedaj n'i pokrit in je prav čudno, da se ni nihče še ponesrečil, predvsem kakšen kolesar. Cas bi bil, da se jarek planira in asfaltira. Nova cesta, ki je ■&'‘cohen, Shell« Scott Brandy. ' Filodrammatico. ,UU» jeffrtf Arcobaleno. 16.00: I*jj'nHay'?ar4 lezno masko«, LWL,ni f» Patricia Medina. Ba ^ ved-Astra Rojan. 16-30' pabr!zi, lac no Pariz«, A- } Barvni film. , taa»,jz Ariston. 16.°°. «Rdeč3 ^ Wayne, Montgomery ni film. „ Arraonia. 15.15: P. $ njaštvom», A- Kerin * d itr Aurora. 16.00: jem«. Gene Kell^ iSf> “SVSSii ‘IS «“*', sneman v Trstu- dsednkJ*Ltf. Impero. 16.00: ny ® John Derek, Anton* SOBOTA, 11. rt™*! JUGOSLOVANA CONE VK Kc . 254.6 m ali g,o^ 7.00 Poročila, hjjj, l3.*Ur narodne. I3 30^ ka glasba. 14.20 Liter, di. 14.40 Domači mladni motivi v | Q fvforJ ^ f Steinbech »Sadovi J popetf* dana sobota: ritem. -„te / in revija. 22.0073 Glasba za bote. 23.10 '-‘“'JLins. 23.30 Zadnja poro«1 TU »V ' :c.seK ^ 306,1 m ah 98 l2?W 11.30 Zabavna 8^5 Ža ^ ljube in dejstva. 12» uvi9^' nekaj. 13-?°,3%aKun< pevski duet 13.J meK*5ia nik. 13.40 .La!*« g Klavirski J a«- stra9fr 18.15 Richard =Kes cr'PeC ba. lo.ia ■ „ru--, cert za oboo m j g. 15 Glasba iz baletov, glasba. 20.00 Wf> rtnaiie. pl glasovi. 2°:30,„ f«ntaZ'ij 2*.,. 20.40 Raifod'-1! malo $ Malo za šal° ,,rrŽ>3jfLl. 1 Koncert zbora parmo*115 21.50 Glasba na n $1^ V Vieuxtem.ps: Konce M ,,0» Priljubljene m|ipoinočn» černi Ples. 23.32 r T B * Konc‘r! 11.30 Čajkovski; orKest'W£ molu za klavir patrida ^tu, Igra violinistka ra flelliJ 1?,30 »Ljubezen j* u&j trodejanka ver ■327,1 m, au«.* 0rKc?j f 12.00 OP°1,d£U 13.1® , Kult^/® poroc;"'iKoV?‘jW spored, lz.sv jezi jad bavna glasba' itev). M' pregovori $roči1*-glasba. 22.w bavna glasba. 22* 18. in ,9J apbiuA \tx& V STANJ0, branik dohnb0* pggTOjN Vpisov! -aiUe še o«2- RgiiU SPLIT OD rt ZA8fef Vpisovan^t- (J1, „j‘ ExPf®f6/- feKulj<' f° ^ apf’ ^morski dnevnik 3 11. aprila 1953 Makedonija je izgubila enega svojih največjih sinov Umrl je Dmitar lflahev nit??1.3 P^dpoldne j ..Dne 7 llho in mi™3,T ^“Pomne je *voje oči l a vedn° stisnil ^oslovanskih nstanrthVldnejfih ,ci°nariev starih revolu. Se njesovn vPtPttar Vlahov. tBa 2rlienje je bii° 10 socialne « za nacionalne ®akedonskeearar°ej ne samo *Sa sin je bi! m a-’ kate' ganskih narirt vec Jug(> .Dmitar Vlahn na sploh' i8e 8 novem? se je rodil Sak»šu malb« 1878- leta v ,J'iske M^kirtn^m mestecu E-Ni velike„ °niJe’ ki ie dalo 'iudskega w rnakedonskega ?°ien fe hn Goca Delčeva. !*ni, ki L »Ir napredni dru-°,Sv°bodilnem s°delovala v . doju makedon- V'fr?,ar°da. ^ vse^nifi ^ ^labov dokon-?ie. maturiral zazi:ede gimna-Sv°j univ? -4 ]e v Solunu. ?eel v Nem? -4"1 študij ie £°8čal na ??1]l ln Švici, do-ll se je ?a J?. v Sofiji. Fosve. ?ije p; študiju fizike in ke-?°bil me?“vrseni fakulteti je Innu. Profesorja v So- Dmitar tnfi!dn^ mladosti je > LVpah°v, kot sin tlače-fbčutii vso ,°"Skega ljudstva L8 “dločil ?620 tujega jarma, k*e svoip 5,Je' da bo stavil b°rbi 2a *?e na razpolago h°vine in ditev svoje do-^ridružii ,sv°jega ljudstva. ev°lucinr.o le makedonskemu ?U ie stal ?em-u gibanju, ki t V' V fiibao"3 C6lu Goce Del' H f*l S sv„ 3-U se ie kmalu iz. JS, j,, ?® neutrudljivim Kmalu ip J0 in inteligen-i? nega v.« - .P9atal član cen-?1*. Pii .m'teja te organiza-f®r?iteja wclan centralnega ° J® V L,ddl.v latih 1903-1904. >» slavo ’ k,° se ie organizi-?skednoti.a_ dmdenska vstaja t le =vir6“ ljudstva, v ka-|^bila Vstaj110 sodel°val- Ko a na najbolj bru-zadušena, je bil Sr^,1? “o s s. vlahov leta 1904 skup. . . oP y>.i . z uut onup. S1-t-^olinv? sto makedonski. p t°blasU aretiran od tur- l£°r« se-■ je-bil izpuščen iz 'hed slo"Še-boli posvetil ? rojak; Y°llmi makedonski-Priotak' bi v njih zbudil °tsko zavest ter jih orga- niziral v odporu proti nasilnemu turškemu režimu. Vsled svojega poguma je kmalu postal zelo popularen med makedonskim ljudstvom. Leta 1908 je bil Vlahov izvo. Ijen za člana turškega parla-menta v Carigradu. Med štiri, mi makedonskimi poslanci v turškem parlamentu je bil on edini socialist. Izvoljen je bil v solunskem okrožju. Kot po-slanec je razvil široko politično aktivnost in je vselej ščitil interese delavskega razreda, kakor tudi vsega makedonskega naroda. Dmitar Vlahov je bil eden najbolj vidnih voditeljev ljudske federativne stranke, ki se je bila ustanovila kot legalna stranka iz levega krila Notranje makedonske revolucionarne organizacije. V vrstah ljud. ske federativne stranke je Via. hov sodeloval ter se boril skupno z Janetom Sandanskim, Hristom Cernotojevom, Dobrim Daskalovom. Hristom Jankovom, Katardžjevom in drugimi revolucionarji. Eotem ko se je Ljudska federativna stranka razšla, je pristopil k socialistični federaciji v Solunu, ki se je bila vključila v drugo internacionalo. Svoje re. volucionarno delo je Viahov nadaljeval tudi po prvi svetov, ni vojni. Tačas je stalno živel v emigraciji, v Franciji, Avstriji, Švici in drugih deželah, od koder je skupaj s Caulovom organiziral in združeval ma-kedonske napredne sile za bor. bo proti balkanskim hegemo-nističnim silam, za skupno bor. bo balkanskih narodov za o-svoboditev izpod monarhofaši-stičnega režima. Leta 1924 je ustanovil časopis ((Balkanska federacija«. O-sebno ga je urejeval do leta 1A932. Leta 1925 se je u.stano-vila Združena notranja make-donska revolucionarna organi, zacija, ki je bila že od svoje ustanovitve trn v očesu bolgarskim monarhofašistom na čelu z bolgarskim dvorom. Leti so naperili vse svoje sile proti tej organizaciji, zavedajoč se, da predstavlja eno najresnejših zaprek na njihovi po. ti, da bi si popolnoma podre, dili ter zasužnjili Makedonijo. Kot dosleden revolucionar se je Dmitar Vlahov skupno z ostaiimi naprednimi voditelji makedonskega narodnega osvobodilnega gibanja brez oklevanja dvignil ter načel borbo proti Ferdinandovim in Borisovim eksponentom, nosilcem bolgarske osvajaške politike v Makedoniji ter njihovemu nasledniku Vanču Mi-hajlovu. O tej borbi je Dmitar Vlahov pisal tudi v svoji knjigi «Izdajaci makedonske stvari«, ki jo je bila izdala Združena VMRO in je bila natisnjena v francoskem, bolgarskem in turškem jeziku. Tudi kasneje, ko je od leta 1935 živel v Sovjetski zvezi, je Dmitar Vlahov nadaljeval z borbo proti reakciji, za osvo- boditev svojega in tudi vseh ostalih tlačenih in izkoriščanih narodov. Zvest svoji revolucionarni preteklosti in borbi, je iz vsega srca pozdravil in odobraval tudi osvobodilno borbo jugoslovanskih narodov ter je že od vsega začetka bil eden njenih najvidnejših zagovornikov. Na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu 1943. leta je bil Vlahov izvoljen v predsed-ništvo tega organa. Leta 1944 je prišel v Jugoslavijo in postal član KPJ, medtem ko je prej, od leta 1925 do 1944, bil član Bolgarske delavske partije. V svobodni Makedoniji je on videl ostvarjene vse tiste ideale, ki so se zanje borili ne samo on, marveč vsa dolga vrsta starejših in mlajših makedonskih revolucionarjev. To mu je dalo vso potrebno moč in energijo, da se ji lahko v najširši meri posvetil ustvarjalnemu delu za korist makedonskega in ostalih narodov Jugoslavije. Vse od leta 1945 je bil Dmitar Vlahov ljudski poslanec v Zvezni skupščini in Narodnem sobranju Makedonije. Leta 1945 je odšel kot član jugoslovanske delegacije na zasedanje Organizacije združenih narodov v ZDA, kjer je prišel v stik z mnogimi makedonskimi izseljenci, ki žive v Ameriki. Prav tako je bil tudi član jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu. Kot dolgoletni predsednik Ljudske fronte Makedonije je Dmitar Vlahov posvetil največjo skrb krepitvi moralnopolitične enotnosti makedonskega ljudstva, kakor tudi krepitvi bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov, smatrajoč prav to za najboljše jamstvo socialistične Jugoslavije. Na petem kongresu KPJ je bil Dmitar Vlahov na osebni predlog tov. Tita izvoljen za člana revizijske komisije CK KPJ. Ob priliki napada In-formbiroja na Jugoslavijo, je Dmitar takoj spregledal prave namene moskovskih imperialistov in njihovih hlapcev v Bolgariji ter v ostalih satelitskih deželah. Zato se je odločno postavil po robu novim zasužnjevalcem makedonskega in ostalih jugoslovanskih narodov. V vrsti svojih člankov in govorov je razkrinkal vso podlost in prave namene Stalina in Cervenkova. V borbi proti informbirojev-skim zasužnjevalcem, je Dmitar Vlahov ostal neomajen vse do svoje smrti. ^)0«WW.v. X? •ssejs«- S?. "Jate '<••• Na sliki vidimo pomorskega inženirja Kingsleya A. Cudjoe, ki se je strokovno specializiral v Veliki Britaniji m sedaj do-končuje doma na afriški Zlati Otoli svoje £L« razstavil na britanskem industrijskem velesejmu SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE JE GOSTOVALO NA REKI IN V PULI Popoldne smo naprosili muzejskega direktorja Bačiča, da nam je odprl zbirke pod gradom in nam razkazal važnejše predmete. Izvedeli smo, da so bežeči imperialisti zavlekli ob svojem umiku mnogo predmetov v Benetke kjer naj počakajo eodrešitves, da se z njimi vrnejo. Jugoslavija zahteva vrnitev teh predmetov po določilih mirovne pogodbe. Sedanja zbirka se dopolnjuje iz skladišča predmetov, za katere prej ni bilo prostora, in iz nakupov. Mnogo je starinskih najdb, napisnih kamnov, izklesanih grobnic in nekaj zanimivih mozaikov. Med redkostmi sta zanimiva bog in boginja plodnosti. Važne so najdbe, ki potrjujejo, da so se Slovani naselili v Istri že v 6. in 7. stol. n. št., ne deset stoletij pozneje, kakor se zaman trudijo dokazovati neresni italijanski raziskovalci. Zvečer je bila predstava Goetzeve «Dedinje» ob živahnem zanimanju občinstva, ki je dramo poznalo iz filma. Akustika pulskcga gledališča ni najbolj posrečena; kljub temu se je občinstvo od slike do slike globlje vživljalo v dejanje in izražalo svoje priznanje z naraščajočim ploskanjem. V nedeljo 5. aprila je bil izlet na Brionske otoke. «Bit če jriškot, je menil golorok mornar, ko smo silili na krov. Dobro je pihalo pod sivimi oblaki, a razgled po obalah in otokih nam je bil važnejši od popihov. Kmalu smo pristali pri glavni naselbini večjega otoka. Krenili smo med gaji, travniki in vilami v južno smer, mimo cvetočega lovora, širokih pinij in pod košatimi grad-ni. Morske zajede so tipale do naše ceste ter se znova odmikale. Narava je tiho snovala v pomladnem brstenju. Ob cesti je nekje počivala v nožiču mrtva srnica, ki jo je v goščavi dohitela smrt od bolezni ali od sovražnega ugriza. V velikem loku smo zavili nazaj proti izhodišču. V skalnati vdolbini se je stiskala sredi smokvovih debel in SREDI PTUJSKEGA POLJA BO ZRASLA NAJVEČJA TOVARNA ALUMINIJA V JUGOSLAVIJI ”” V STRNIŠČU CEZ L PROIZVEDLI BODO PRVO TONO ALUMINIJA Sredi Ptujskega polja gradijo že šesto leto največjo jugoslovansko tovarno glinice in aluminija. Sredi med borovci in jelkami se očrtujejo obrisi obsežnih tovarniških objektov, nad katerimi kraljuje 142 m visok tovarniški dimnik, drugi po višini v Evropi. Z železniške postaje Strnišče—tovarna so speljani industrijski tiri, ki prepletajo prostor med posameznimi objekti v skupni dol. žini 30 km. Po objektih in med objekti hiti z delom čez 1000 de. lavcev tovarne in gradbenega podjetja »Gradisa«, ki je prevzelo vsa, tudi najtežja gradbena dela v tej tovarni. Kljub vsem tem dejstvom, da je to naše gradbišče eno najbolj aktivnih in da delo ta-JSp., rekoč ni niti en dan docela zastalo, pa vstaja pred javnostjo vprašanje, kaj je s Stmiščem, se pravi, z njegovo dovršitvijo in končno, z začetkom njegovega obratova. nja? Kdaj bomo dobili iz tega kombinata prve tone glinice iz čistega aluminija? Eno drži; prva ovira, da Strnišče še danes ni v pogonu, je bila gospodarska blokada Sovjetske zveze in njenih satelitskih držav. Vsi zaključki, sklenjeni v teh državah, zlasti v Madžarski, so bili čez noč stornirani. Treba se je bilo orientirati na Zahod in poiska. ti v Zahodni Evropi nove dobavitelje. Brez dvoma se je pri tem izgubilo mnogo na ča. su, ker so dobave najrazličnej. ših strojev in naprav prišle na gradbišča z zakasnitvijo. Druga ovira je bila lanskoletna suša, ki je porazno vplivala na švicarski turisti in iredenta da se je turizem v I sami Švicarji o svojem ob-lo razvoju jugoslovanskega tu- Slavin “ v v?18 Po iL iCel razviiafi Pred" 'Jltii. -p Kphcani prvi svetovni i “'skovan cas so turisti najbolj in gj°vali ? »eV?i?: Po tej zadnji voj- a P0ViLlSt6VUo ^ sa^o al°, to pa zavaljujoč '.Predvsem Dalmacijo ej zadnji voj-obiskovalcev S. Ir? !arjst'čnim zanimivo-151 T J: itrpg T'h Jugoslavija nudi ii81 ®bh?U turistu v največ jbpatil 'wrnarveč tudi zaradi jih danes goje do u8*’ in - narodov vsi po- vsinapredni ljudje eve-;tj° ni,?1 Poznajo ter občudu-^inn j. težko, toda nadvse n bo’ ki i° Le uekoč v'5 Pa nacifašistom. da-.Proti ruskim imperia-,u s? t znova prebujajoče-8|i. Wi 'ztnu. Velikanski u-?°slovai, ?° si ga pridobili ju-?ePriii?fki. ijudJe kot 'najbolj fttSo j- \n dosledni borci za ,*Atva ■ spiošni napredek člo-* 8°. ti,Ju mad drugim, kot re-INosla,-- dv’:gnil zanimanje za ?£i° k°t tako, za nje-:‘Odne lepote in ostale rtrv??' *z ,eta v leto se Jle sn„ obiskovalcev ki jo Iti tJznati. predvsem pa vi-Mi«i .fovorlti z njenimi Ji, ki’. .m' čudovitimi ljud-Mi ,(!°.si. znali za ceno naj-Njo „asj*'h žrtev izvojevati S oraa odo’ na kateri da-.Mea VS0 svoi° bodočnost ? so -Vijo' ■ -.___________________ 8iia s’ T® h'la tudi večja sku-.Ije~ti so do ju-ke meje potovali sko- m soU,.?e?tetimi obiskovalci, . 4vh„ ?n)i čas obiskali Jugo- tj Jv"’ ati kjer se jih imeli pri- k,t'«m?l?lovanski avtobusi, s Ha; , 1 se odpeljali naprej. JSn0e °h tej priliki ukrenil, p?l0ril tržaški župan stai ^aiem ° tistk k' aa že ' ^ trn? ,,menu Jugoslavija »°Pade neka vrsta epi- - -..ann - 3® VeČ 3U 8 liha??.?®.1? časopisja. In kdo? ,-Znano t-' ?atii ? histerije, li *a, si3 Z Sebi 'e količkaj po-'st® nehJTogel ka3. da ne '8veBar?b°1e Primerjal Barto-že^0fcl'cno ,a ob tej priliki ?ask ,ct>o Prijaznostjo jim tistih 3e zvodništvo ta- »ki‘ p°tem ko se šo i hi] --h najnovejši vlo-taoa?v’carii .ni5 obnesel, in hetS^Vemu , iab njegovemu tal, a'> nar, .V1ianju oči od-WD8,8a tr??-?k si. globoko u-hjvi8 kaj ‘ri^ka iredenta ni !'s n8 ii je b' naknadno, *®st?a račun w -v krvi- stre' 8ttn?v v Ji,?’V,ania švicarskih hsta ihh kle^°s nekaj o- črn 'lVeb kot je n. pr. ®iric. asju /E1 kruhu in sivem Vvrie' 'na?d\5ta nanje, na 5 W110St r»r^re ’ učinkovali 8ič ? Sosn??iZno- Seveda si ne bodo prav i?vwse enirL,raarveč se bodo Vj.ftlev t0 pnt v očeh S !ilve i.Jzkazali Q sl??? pa bo gotovo S11Sati, kaj pravijo za nepo- isku v Jugoslaviji ter o vtisih, ki so si jih tamkaj nabrali. Dr. Max Gafner, državni svetnik švicarske vlade, in predsednik švicarske turistične zveze, je n. pr. v pogovoru z nekim jugoslovanskim novinarjem nekajkrat poudaril, kako da je nadvse zadovoljen tako s sprejemom, ki so ga bili deležni, kakor tudi s postrežbo ter na sploh z vsem, kar fio bili doživeli v času svojega bivanja v Jugoslaviji. Posebno ni mogel prehvaliti prirodnih lepot jugoslovanskega severno jadranskega Primorja, ki da mu bodo ostale za vedno neizbrisno v spominu. Ob tej priliki je dr. Gafner tudi obljubil, da bo v kratkem ponovno obiskal Jugoslavijo s svojo družino. Tako kot dr. Gafner so se izrazili tudi vsi ostali švicarski gostje. Zanimivo je, da je tudi na njih izredno močno učinkovala kamnita dalmatinska o-bala, tako da so se izrazili, da je težko najti nekaj tako mogočnega in obenem krasnega. Izlet, ki so ga bili priredili iz Opatije na Rab, je pokazal da niso prišli na obisk v Jugoslavijo samo zaradi njenih naravnih lepot, marveč predvsem, da bi spoznali jugoslovanske’ ljudi, ki so o njih že toliko čuli. Med drugim je omenjeni jugoslovanski novinar govoril tudi z gospodom Jaeggijem ki je izjavil, da ga je nadvse presenetila izredna pazljivost in prisrčnost vseh jugoslovanskih ljudi, koder kolj so hodili. Pohvalno se je izrazil tudi o ureditvi jugoslovanskih gostinskih obratov in o postrežbi še posebej. Gospod Dueli pa nikakor ni mogel prehvaliti kako lepo da je urejena Opatija še posebno njeni pro-strani parki in sprehajališče. Prav tako je bil gospod Dueli prijetno presenečen, ko so se s parnikom vozili mimo Reke in mu je oko naenkrat obstalo na napravah ladjedelnice «Tretji maj«, kajti kot se je izrazil nikoli bi si ne bil mislil, da 'ima Jugoslavija že tako razvito lad-jedelniško industrijo, V zvezi s tržaškim incidentom pa je dr. Dueli zagotovil da vsled tega prav gotovo ne bodo trpele dobre turistične zveze med Jugoslavijo in Švico Tudi gospoda Ramseier in Kaslelberg, predstavnika švi carskega turističnega urada ni? sta našla glede svojih vtisni in doživetij v Jugoslaviji “ru gih besed, kot sta jih tozadevno ze izrazila gospoda Dueli in Jaeggi. Pristavila pa sta da je uspeh potovanja razvt' den ze iz tega, ker je bilo IS? o Drltožb ^ nekaterfh pritožb glede S:p”SLa“ti tak0 neznatno, da sploh nj mogoče govoriti n resnejših reklamacijah »e pohvalno izrazila kakih Tudi rizma, ki da je od lanskega leta, ki sta prvič obiskala Jugoslavijo, ogromno napredoval-Zanimiva je tudi izjava gospoda Kastelberga, ki pravi, da je prav gotovo najlepše priznanje jugoslovanskemu turizmu od njihove strani že samo dejstvo, da si je švicarski turistični urad sploh upal poslati v Jugoslavijo tako številno skupino turistov, kar bi bilo tvegano celo za najbolj razvito turistično deželo. Švicarski gostje so tudi opozorili na nekatere pomanjkljivosti in napake, ki bi jih bilo treba odpraviti, da bi se mogel jugoslovanski turizem še bolj nemoteno razvijati. Izjavili so, da bi na vsak način bi-bilo zelo pametno, če bi se odpravile nekatere predolgovezne formalnosti ob priliki carin- skega pregleda na meji, če bi se poenostavile nekatere formalnosti pri izdajanju vizumov in še nekaj takih malenkosti. Brez dvoma bodo pristojne jugoslovanske ustanove upoštevale te prijateljske nasvete ter napravile vse, da bi se vsestransko in v največji meri zadovoljilo željam in potrebam tako švicarskih kot tudi vseh ostalih turistov, ki v čedalje večjem številu obiskujejo Jugoslavijo, pa čeprav to kakemu gospodu Bartoliju in njemu podobnim nikakor ni všeč. Izjave in pohvale, ki so jih bili švicarski gostje izrekli na račun Jugoslavije in njenega ljudstva, kakor tudi glede postrežbe, ki so jo bili deležni in razvedrila, pa sama po sebi najbolj zgovorno demantirajo «strašno zgodbo o črnem kruhu in sivem dolgočasju«. jugoslovansko zunanjetrgovin. sko bilanco in s tem tudi občutno zmanjšala dotok inozem. skih deviz. Tako je lani ostalo na primer za tovarne kar 27 večjih pogodb nerealiziranih kar je predstavljalo približno 800 milijonov deviznih dinarjev. Tako so iz lanskoletnih do. bav izpadle razne transportne naprave, mlini in drobilci, pro-stozračne naprave, turbine, čr. palke, avtoklave in razni drugi material za opremo tovarne. Tako je morala tovarna določene roke za dobavo podaljševati in bodo lahko šele letos v aprilu izplačali opremo, ki so jo razne inozemske tvrdke pripravile za Strnišče že proti koncu lanskega leta. V tej zve. zi je tudi vprašanje zaposlitve nove delovne sile, ki bi jo to. varna zaposlila z dobavo teh strojev za transportna in montažna ter druga dela. Predvideno je bilo, da zaposli tovarna do konca aprila novih 300 delavcev, proti koncu leta pa še nadaljnjih 100, nakar bi šla s celotno delovno silo (okrog 1150 delavcev) že lahko v prvo fazo svojega obratovanja, to je s proizvodnjo glinice in dvo. rano za elektrolizo aluminija. Letos so izgledi za dokončanje prve faze Strnišča nekoliko povoljnejši. y državnem planu je določeno za Strnišče 4 mili. jarde 600 milijonov dinarjev, Najtežje vprašanje se pojav. Ija glede nabave opreme iz ino. zemstva. Strnišče bo sicer par. ticipiralo na nedavno sklenjeni pogodbi o posojilu,, ki ga daje Jugoslaviji Mednarodna banka za obnoVo (druga tran. ša) s 3 in pol milijoni dolarjev, kar pa predstavlja po tečajni vrednosti približno 300 milijonov dinarjev manj, kot je tovarna planirala uvoza o-preme iz inozemstva. Malo verjetnosti je, da bi tovarni pri sklepanju poslov z inozem. skimi tvrdkami uspelo za toli. ko prihraniti na cenah, čeprav ji je lani uspelo s smotrnim iskanjem povoljnejših cen in pogojev prihraniti okrog 300 milijonov deviznih dinarjev. Letos mora namreč tovarna dobiti razne stroje in strojne naprave od inozemskih tvrdk, ki so v svetu skoraj brezkon-kurenčne in zaradi tega lahko vzdrže- brez vsakega popuščanja pri svojih ponudenih cenah. Eden izmed drugih vzrokov, da so se dela v Stmišču zakasnila, je bilo lani tudi občut. no pomanjkanje cementa. Tako je «Gradis» v glavnem zaradi cementa zakasnil z gradbenimi deli za polna dva meseca. Dogotovitev prve faze Strnišča je sedaj odvisna v glavnem od tega, kdaj bo lahko to. varna mogla pričeti uporabljati devizna sredstva, ki so ji dana na razpolago. Ce bo prišla do njih ob pravem času, to se pravi v začetku aprila in bodo pošiljke opreme redno dotekale, bo šlo Strnišče v po. gon s tovarno glinice že s 1. ja. nuarjem 1954, medtem ko bi pričeli z elektrolizo aluminija zaradi električne energije, ki je odvisna še od izpupolnitve naših hidrocentral na Dravi in z normalnim obratovanjem vi. nodolske hidrocentrale, s 1. a-prilom prihodnjega leta. Za prvi poskusni pogon za pridobivanje glinice pa bo mo. rala tovarna predhodno, to je najkasneje do meseca oktobra letos, nabaviti naslednje, količine materiala; 32.000 ton boksita, 7.000 vode in 70.000 ton premoga, poleg raznih drugih potrebnih kemikalij. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da se boksitna ruda lahko prevaža samo v toplih mesecih in da so potrebne tudi priprave za začetek obratovanja. Ce tovar. na v tem času ne bo dobila po. trebnih kreditov, se bo po vsej verjetnosti moral začetek obratovanja zopet za nekaj mesecev odložiti. Glede redne dobave boksita je Strnišče že delj časa v pogajanjih z najbolj znanimi boksitnimi rudniki v Bosanski Krupi, pri Mostarju, v Rovinju, Drnišu in Sinju Za proizvodnjo glinice oz. aiumi- Med poukom v angleški šoli za usposobaljanje bojevnikov, ki so v zadnji svetovni vojni izgubili vid. 0DL0MER IZ K VRHOVNEGA KOMISARJA ŠPANSKE REPUBLIKANSKE VOJSKE ZAČENJA Sl E IZDAJSTVO KREMLJA 4. _ ge zadnje vprašanje, tovariš Gorjev. Vi kot vojak lahko odgovorite nanj, — In sicer? Ah se v tem trenutku lahko odstrani nevarnost, da bi Nemčija napadla Sovjetsko zvezo? — Brez dvoma — je odločno odgovoril Gorjev. — Naš vojni potencial je mnogo večji od nemškega. V tako važnem orožju, kot je zrakoplov-stvo, smo mi dvakrat močnejši... * # # Zelo sem bil zmeden. Tedaj mi je bilo težko doumeti ves obseg podle igre Sovjetske zveze. Niti Gorjev niti jaz nisva tedaj vedela, da je v času, ko so kot grom v nevihtah na oceanu odmevale v ušesih Stalinove bombastične besede- «Stvar španskega ljudstva’ ni samo stvar Spancev, ampak stvar vsega naprednega in progresivnega človeštva« Kremelj, odgovarjajoč francoski vladi na vprašanje, kakšno bo stališče SZ, ce bo Francija ogrožena zato,ker nu-dimadridski vladi pomoč,javil: «Francosko-sovjetski pakt iz leta 1935 nas obvezuje, da v primeru, ko je ena od naših dveh držav napadena od tretje sile druga drugi pomaga, toda ne v primeru vojne, ki bi bila posledica vmešavanja ene od naših dveh držav v razmere neke tretje države« Ko obsojamo Francijo in samega Leona Bluma, ker si je izmislila «nevmešavanje», se moramo vprašati, ali ni morda Stalinova machiavelistična politika ustvarila to spako, ki je zadušila španski narod.’ Naslednjega dne sem se ponovno srečal z Gorjevim v njegovem štabu, ki je bil pri vrhovnem štabu naše vojske. Z njim je bil Mihael Kolj co v J ki je bil v tem času glavni urednik moskovske «Pravde» iti je komaj prišel v Madrid. Gorjev me je prijazno predstavil Koljcovu. — Kdaj bo prispelo orožje? — sem tovariško vprašal Kolj-cova, — Ah! ...to vendar vsakdo ve!... Logično je, da bi moralo biti že tukaj. — To trdim tudi jaz. Bo prispelo... bo prispelo — je rekel Gorjev in žulil svojo havano. Predpostavljam, da nihče od nas nima interesa, da Španija postane nova Abesinija — je poudaril Koljcov. Nikakor — je potrdil Gorjev — Ce ne pohitimo... — sem dodal. Ne, ta dva človeka nista bila ((imperialistična« agenta nista bila »ljudska sovražnika«, nista bila niti nemška j niti japonska «špijona».Ta dva človeka je Stalin ubil, ker sta bila zvesta španskemu ljudstvu, ubil ju je, ker sta že pred nami uvidela umazano igro Kremlja v Španiji; pobil ju je, ker sta zahtevala orožje, kot smo ga mi zahtevali, ker sta zahtevala vojni material, ki bi nam omogočil zmago, ker nista razumela zavlačevanja m odlašanja, ubil ju je, ker sta videla, kako se izgubljajo bitke, ki bi jih bili lahko dobili, če bi dobili več sovjetske pomoči; ubil ju je, ker ju je ganila kri in trpljenje španskega ljudstva; ubil ju je, ker sta protestirala; ko sta videla kakovost in količino orožja, ki nam ga je dobavljala Moskva, ubil ju je, ker sta bila prava revolucionarja... Enemu mračnemu elementu med prvimi sovjetskimi zavezniki, Kulinu, vrhovnemu voditelju ekipe »svetnikov« je Stalin vendarle prizanesel. Ali je to bil le slučaj? Preveč neverjeten bi bil, ko se vendar ve, da je likvidiral celo ruske prevajalce, ki so spremljali to skupino sovjetskih častnikov. Stalin je umoril te ljudi, ker so bili žive priče njegove prevarantske in_ antisocialistične igre v Španiji, ker so videli, kako ZSSR sedi za isto mizo, za katero so se mednarodni hazarderji igrali z usodo španskega naroda. Človek velike ((socialistične« laži je postavil špansko vpra- . kot polovica španske državne šanje jasno in enostavno: z I rezerve. 6 novembra je špan-žrtvovanjem španskega ljud- j sko zlato dospelo v Moskvo. 6. stva se rine Hitler proti Za- j novembra so topovi upornega padu, daleč od meja ZSSR. S i generala Mole grmeli pred potiskanjem Hitlerja proti Za- j vrati Madrida. Sovražno zra-padu, se bo povečal strah pre- koplovstvo je neovirano ob-strašenih voditeljev Francije streljevalo naše milicionarje... in Anglije in s tem bodo Hitler in Mussolini sta poslala prisiljeni biti bolj pokorni Francu te avione, ne da bi ZSSR... Da bi razvil to umaza- vnaprej zahtevala od njega no igro, predhodnico nemško- niti eno pezeto... Ko se je sovjetskega pakta, je bilo po- i španska vojna končala, je Sta-trebno, da vojna v Španiji j lin, kot je to napravil že prej traja določeno dobo. J s prvimi vojnimi «svetniki», Hitra zmaga španskega ljud- očistil svojo državo vseh ne-stva ni bila v Stalinovem in- prijetnih prič napada na špan-teresu, ker je njegova špeku- ske državne rezerve. Ustrelil lantska igra z Nemčijo zahte- je komisarja za finance Grin-vala časa. Zaradi tega ni Sta- ka, v Sibiriji je pokopal di- lin pomagal španskemu ljudstvu tedaj, ko so bili pogoji za hitro zmago republike po-voljni. ### Na morju sta se srečali dve ladji: ladja, ki je potovala iz rektorja Gosbanke Margilisa, pomočnika direktorja Kagana in mnoge druge. Ko se je vojna v Španiji končala, je Stalin, namesto da bi velikanski ostanek španske rezerve dal na razpolago republikanski Rusije v republikansko Špani- : vladi v emigraciji, da bi nada-jo s skoraj povsem praznim j Ijevala borbo proti Francove-trupom in ladja, ki je iz Kar- , mu režimu, mirno začel pro-tagene plula proti Odesi s j dajati špansko zlato. Rusija se 7.800 zaboji španskega zlata, je nenadoma spremenila v eno Kremeljski hazarderji niso' od glavnih držav izvoznic imeli zaupanja. Rezerva španske države je v letu 1936 znašala 2.258,569.908 zlatih pezet (70 odst. v zlatih funtih šter-lingih). Da bi nam Rusi začeli pošiljati orožje, so zahtevali 510 milijonov 79.592 gramov zlata, kar je bilo vredno emigraciji. 1.581,642,100 zlatih pezet, več | KONEC zlata. Se do danes ni Sovjetska zveza napravila obračuna in niti ga ne želi napraviti. Se do danes — in je že 13 let od tega — ne želi priznati niti ene republikanske vlade v nija ustreza po dosedanjih poskusih še najbolj boksitna ruda iz Bosanske Krupe, ker vsebuje tudi najmanj silicija (komaj 4 odst.), zatem pa boksit iz okolice Rovinja (okrog 5 odst.). Strnišče bo uporabljalo za proizvodnjo samo rdeči boksit. Glede’ boksitne rude se nam nehote vsiljuje vprašanje, kaj je s slovenskim boksitom, saj so že Nemci v času okupacije nameravali odpreti blizu Na-zarja proti Mozirju boksitni rudnik in ugotavljali, da so na tem mestu bogate žile te rude. Prav tako so boksitna nahajališča tudi na drugih mestih Slovenije (n. pr. na Dolenjskem in Notranjskem v kraških predelih). Stvar geološkega zavoda je, da ta, že ugotovljena nahajališča preišče in po svojih strokovnjakih ugotovi, koliko je rude in ali bi bilo gospodarsko smotrno pričeti z odkopavanjem. Gre namreč za rešitev vprašanja visokih prevoznih stroškov, ki jih bo moralo Strnišče nositi s prevozom ogromnih količin boksita iz Bosne. Prav proizvodni stroški pa so tisti element, ki zadaja naši bodoči tovarni aluminija največje skrbi. Te skrbi so namreč toliko bolj utemeljene, ker cene aluminija na svetovnih tržiščih stalno padajo. Tako je n. pr. danes cena aluminija v Montrealu (ZDA) padla že na 440 dolarjev za tono, medtem ko drži Avstrija ceno svojemu aluminiju pa 550, Nemčija pa na 500 dolarjev za tono. Tudi kalkulacija naše proizvodnje ne bo mogla iti niže od avstrijske oz. nemške cene. Pri tem gre pri nas za izredno visoke stroške za električno energijo, ker zahteva Elektrogospodarstvo Slovenije od Strnišča za tok ceno 3,65 din za kWh. S tem bi obremenili proizvodne stroške za tono aluminija z več kot 30 odst., medtem ko znašajo stroški za električni tok v ZDA komaj 14 odst. Najnižja postavka v kalkulaciji Strnišča je delovna sila s 6 odst. (v ZDA okrog 24 odst.). Druga resna težava pri proizvodnji našega aluminija bo redna dobava kriolita in anod-ne mase, ki vstopata v proizvodni proces kot važna elementa. Kriolit in anodno maso drže v Ameriki v svojih rokah ZDA, v Evropi pa tihi aluminijski koncern Srednje Evrope, v katerem sodelujejo Švica, Avstrija, Francija in Zah. Nemčija. Zaradi tega je Strnišče že stopilo v pogovore z avstrijskim podjetjem v Rraunau - Reinshoffe, da bi mu dobavljalo te potrebne e-lemente v zameno za glinico, ki jo Strnišče v prvi fazi svojega obratovanja vse ne bo moglo izkoriščati za proizvodnjo čistega aluminija. Pogovori še niso končani, ker bo končno moral dati za take in podobne kompenzacijske posle odobritev še Zvezni sekretariat za zadeve narodnega gospodarstva. Ze iz dosedanjih pogovorov, ki so bili na Dunaju, pa se vidi, da so Avstrijci za tak aranžma . zelo zainteresirani To bi bili v kratkem najbolj pereči problemi, pred katerimi stoji danes tovarna glinice in aluminija v Strnišču. Povoljna rešitev teh vprašanj, ki ni toliko odvisna od samega vodstva in kolektiva te tovarne, kakor predvsem od najodgovornejših gospodarskih organov v državi, pa bo omogočila, da bomo že v začetku prihodnjega leta imeli na našem trgu prve tone glinice in aluminija iz tega industrijskega giganta. - C - vej družina jelenov raznih starosti, od priletnih rogovi-larjev do plašnega mladiča. V širokem zamreženem prostoru je stalo nekaj pavic in dva dolgorepa pava. Z broda je že vabil klic, naj se vrnemo, in kmalu smo rezali razgibane valove nazaj proti Puli. Ta in oni je razpredal misli o kotičkih, ki bi si jih izbral za oddih, če bi mu ga ponudili na Brionih Popoldne je bilo treba že misliti na vrnitev. Zuečer je gledališče vrvelo še bolj ko prejšnji večer. Prihajali so ljubitelji Krleževega dela «Gospoda Glembajeni«, ki so želeli videti Leona (Nakrsta) in njegovega očeta (Modesta Sancina) v tržaški slovenski ustvaritvi. Za Pulo je bila ta znamenita drama nova, ker je Narodno kazal ište v svojih petih sezonah še ni igralo. Prvo dejanje je občinstvo pritegnilo, drugo je gledalce prikovalo na njih mesta, tretje je sprožilo ploskanje, ki se dolgo ni poleglo. Na odru zbranemu osebju je spregovoril v imenu Sveta za kulturo in pulske uprave upravnik Para-vič, izražajoč toplo zahvalo in priznanje in poudarjajoč važnost takih bratskih gostovanj. Tehtne misli so bile nanizane okoli jedra, da so si mnoga kulturna vprašanja v Puli in Trstu precej podobna in bi bilo zato želeti, da se rešujejo skladno. Izrazil je željo, da bi se usode tržaških Slovencev izboljšale v smislu načel, kakršna širi Jugoslavija po svojih obmejnih pasovih. V svoji zahvali sem se pridružil njegovemu mnenju in dodal, da bi bilo tržaškim Slovencem v posebno zadoščenje, če bi mogli pozdraviti pulske igralce v svoji sredi ter uresničiti med Pulo in Trstom stalnejše kulturne stike na jugu in severu nekdaj tako tožne, danes pa tako naglo napredujoče Istre, V prisrčnem ozračju so se zbrali tržaški in pulski igralci po predstavi v lepih prostorih pri Narodnem trgu, obnavljali znanstva in sklepali nova prijateljstva, pretresali so skupne gledališke zadeve in izkušnje in snovali načrte za nadaljnje delo. Razlegla se je slovenska in hrvatska pesem, partizanski motivi so budili sponiihe na skupne napore v narodnoosvobodilni borbi, ki je privedla osvoboditelje do najjužnejše točke Istre, da ostanejo tu na budni straži zoper zlohotne tuje naklepe. Neradi smo se razhajali, ko se je ura pomaknila čez dve po polnoč i. Stopili smo še v gostišče Miramar, nato pa odšli z več pulskimi tovariši po obali in skozi nasade, mimo ladij jugoslovanske mornarice na levi in belkasto svetlikajoče se arene na desni, proti postaji. Slovenska pesem je odmevala v pomladno noč. Bliža se ura odhoda. Urejamo si prostore. Pulski tovariši krožijo med nami. Stiskamo si roke med zadnjimi naročili in priporočili, ki se nadaljujejo še skozi okna, ko se vlak že zgane. Odmikamo se iz glavnega mesta Istre na sever, v noč proti Vodnjanu in čutimo, da nas je to gostovanje na Reki in v Puli obogatilo, vlilo nam je novo odločnost in voljo, da nadajujemo kulturno ustvarjanje v skladu s prostim naravnim razvojem naših zapadnih bratov in rojakov. Mimo Pazina dremljemo novemu jutru naproti, ki se neopazno poraja iz noči. Cvetoče češnje nam mahajo do oken. Proga zavije proti Buzetu. Sonce obsega gozdiče, trate, polja, vasice in gmajne. Dedijerova knjiga tJosip Broz Tito« mi ne da miru. Gledam slike, prelistavam poglavja, zaglabljam se v podrobnosti, v usode nove Jugoslavije, ki je osvobodila svoje narode do Jadrana, do Soče, Nadiže in Bele in. se še danes neutrudno bori za boljše usodo najzahodnejših Slovanov. Ce ti Slovani zaradi tujega pohlepa še ne morejo biti prosti in neodvisni, imajo vendarle pravico, da so s svojimi brati združeni duhovno in kulturno. Jugoslavija uči s svojim živim zgledom na vzhodu in zahodu, kako je treba delati za pravi mir in za resnično bratstvo med narodi. S tako znova potrjeno vero smo se vrnili čez Divačo in Sežano v Trst. ANDREJ BUDAL Miniafurne alomsha pel! iz Mia v oiiralu ea milanskem velesejmu V paviljonu britanskega ministrstva za dobave na milanskem velesejmu, ki bo od 12. do 29. aprila, bo razstavljen rniniaturni model atomske peči britanskega atomskega centra v Hanvellu. ki bo v polnem obratu. Model bo visok 2 metra 70 in dolg 4 metre 20. Na modelu bodo gostje lahko opazovali, kako se kemične prvine spreminjajo v radioaktivne izotope. Vidni bodo tudi grafitni bloki in uranove palice, ki sestavljajo glavni notranji ustroj peči. H lwj Vremenska napoved za danes: napovedujejo še vedno pretežno oblačno vreme s krajevnimi padavinami. Možne so tudi delne razjasnitve. Temperatura še vedno nekoliko pada. Včerajšnja najvišja temperatura- v Trstu je bila 15.8 stopinje; najnižja 12.8 stopinje. TRST* eobota 11. aprila 19SS PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.30: Morja široka cesta. — Trst II.: 21-30: .^oaceVOT-jj;eve «Tržaški zvon». — Trst I-: 22.00: Prvo dejanja opere ni V.eS. skrivnost r meznikov. M' Goriški nedeljski šport To nedeljo bomo imeli v Gorici zanimiv športni program. Na igrišču Telovadne zveze bomo gledali ob 11. uri prvenstveno košarkarsko tekmo med Neapljem in Gorizia-no. Goričani so se v teh dveh tednih počitka pripravili na to važno tekmo, ki bo odločila o njihovem obstoju v A-ligi. Goričanom manjka za gotovo rešitev ena sama točka, torej jim je zadostno izenačenje. Tudi nogometaši bodo imeli danes svoj užitek. Na občinskem stadionu bo popoldne tekma med Pro Gorizio in Pon. ziano iz Trsta. Na igrišču v Sovodnjah bo ob 15.30 zanimiva tekma med slovenskimi akademiki iz Trsta in Gorice. Ne moremo delati prognoz o izidu tekme, ker se ti dve moštvi prvič sre. čata. Goriški akademiki imajo že nekako sestavljeno moštvo, ker so igrali pretekli teden proti srednješolski reprezen. tanci; ta tekma pa se je končala z njihovim porazom in niti ne prav majhnim. Sicer napo. vedujejo, da bo za to tekmo ekipa izpopolnjena. Bomo videli, kakšno ekipo bodo posta, vili na igrišče Tržačani; pravijo, da se na to tekmo vestno pripravljajo. Na tekmo so vab. ljeni vsi ljubitelji nogometa. Juventina pa bo jutri igrala na zunanjem igrišču v Spilim, bergu. Po zadnjih zmagah se je položaj Juventine še bolj u. trdil, vendar ni še gotov. Se pet tekem nas loči do konca prvenstva. Juventina ima sedaj 23 točk. Za njo so v lestvici še Slovrenc (22), Romans (21), Cordenons (20), Casarsa (19), Sanvitese (18) in Moša (15). Štiri zadnjeplasirane ekipe se bodo morale umakniti iz tega prvenstva. Razumljivo je, da bo sedaj borba za rešitev zanimiva. Tekma v Spilimbergu je za Juventino precej težka. Na igrišču v Spilimbergu so pustila kožo že precej močna moštva, nasprotno pa je Juventina pokazala v zadnjih tekmah, da je odlična ekipa. Upajmo, da si bodo znali Juventinci jutri pridobiti dve točki in si u. trditi položaj. Ostale važne tekme te nedelje so: Sacile-se (prvak) - Slovrenc, Cordenons . Itala, Moša - Cormone-se in Romans . Sanvitese. Juventina B, ki tekmuje v prvenstvu drugega razreda, bo to nedeljo počivala. Plavalna prir? v Genovi t r GENOVA, 10- sil" v V „1 avali5*0 \\r zvečer bo na P‘ ^dn« jo do d’Albaro med ga ^ valno tekmovanje, udeležilo tudi v .jpu “ j„ jih plavalcev, med Ja„y cozi Bozon, Lusi , lein Distinguin, Nemca^ G;ei« Ditzinger ter DaI1^portI,i.l novi, manjkata bj[a in Eminente, P« ^ pU^ na elita francoskeg ga športa. Od italijanskmed bodo nastopil i te - Romani m Gasp Fioc-Oa valke Calligeri . g0jari> ^ chio, Francoleth, ,oi i0 riosi, Parodiji detti. ----- SPORT^d oR J ® * ..priM0* i2 (. s«.»Ssss V ssjsr—* Tako mislim0 Atalanta-Fi°rent‘na Lazio-Como Milan-Juventus Napoli-Bologn* Palermo-Pro Sampdoria-B0 Spal-Novara Torino-Triestm* Udinese- inter Brescia-Ceno* Marzotto-Mon** Padova-Legna° ia Arsenaltaja” .(ana Siracusa-Sa A,eSs. Sauibenedet 1 t* 1* 1 1 1 1 ** 1 2* 2 1 i l V sePtC"lllrUmednaKatar I d” -s« na Kubi vej*"'V SefS hovski tur ’]eg }j8d j8 se°a ' e>. Barcze, " lfia Nemca bigte slovanske ^jča. dererja m Odeovornl urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. - Telefon Številka 93-808 In 44-638. - Poštni predal 502 UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St, 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 ln od 15-18 — Tel. 73-38 — Ceri« oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul. S. Pellico l-II. Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. f,st NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod [noZ^^gZ. Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratični p. Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunal ni banki v Ljubljani 606 - t . 892 — Izdaja Založništvo tržaškcK3