Albin Spreitz: Pota k poznavaniu človeka. Temeljito poznavanje duševnili svoj- stev goiencev in staršev istili je učitelju , ?eprecenljiva opora za uspešno vzgojo ln pouk. — Tega spoznanja si vzgojitelj .^e Pridobiva zgoli iz proučavania raznih PSiholoških in pedagoških knjig in v ob- Cevanju z mladino in starši. Psihologija "as poučuje le o splošnem razvoju in ^Plošnih svojstvih duše. Zamore nam da- Xl.le splošne smernice. — W. Wundt pra- y. sath nekje • Če ]v si sestavil kakšen pre- 'Valec drugega planeta p,o opisih v raz- vjn psiholoških knjigah podobo in ustroj . Moveške duše, bi moral, če bi nas zem- »ne videl, priti nujno do zaključka. da ^govarjajo vsa tako raznoliko opisana •ojstva prebivalcem zopet drugih pla- etov! — Eksperimentalna psihologija, ¦ttere oče je imenovani dušeslovec, dela izvH iz3emo> ^er se °Pira na eksaktno veaene poizkuse in se poslužuje metod ravoslovnega raziskavanja. A tudi ta Vss ne zadovoljuje docela. — Osnova Kda poznavania ie samospoznanje! %Whsamega seb-e dobro poznava v naiti «t ^u.vstvi^' značaju, temperamentu 'ahk ^emm popolnoma nesamoljubno, Ko sklepa do gotove meje po analo- giji o svojem sočloveku. A kakšna spec_- | ke pisave. iz koje se lahko brez globljc- iična raznolikost je že med dvema človekoma istega stanu, naroda in okolice! -¦ ga študi.ia satno / irotovo vaio in razuninostjo napravi sodba o piscu. Vidi se, čc Že od pamtiveka so poizkuševali naiti jje pisava velika, mala, zaokrožena, ko- sredstva, ki bi omogočala ložje spoznavanje duševnih svojstev sočloveka. — Fiziognomika uporablja zunanje dele te lesa, -ssobito obraz za presojo duševnih ničasta, vezana, nevezana, ravnočrtna. debela itd. Te poteze se morajo ponavIjati v več ali nianj vseh črkah in pisin. — Posebna znamenja zahtevajo temeln- svojstev. 2e Aristotel je pisal o tem neko tejši študij. Ta znamenja (z) obstojajo raznolikih oblikah posameznih malih in razpravo. Priporočal je primerjanje člo- veških z živalskimi potezami. Napisal je trditev, če je človek inalo sličen s svo- jim obrazom lisici, levu, ptiei roparici i. dr., poseduje tudi slične duševne lastno- sti. — Še danes so med-narodoai obra- ajeni izreki, kakor: ima zvit obraz kot li- siea, saj je ravno takšea, ali njegova su- rovost se že oddaleč pozna, saj izgleda (brez ozira na druge črke iste pisave.) kot kakšen voik itd.Ua ta hipoteza ne za- '.  Ce ima pisec res tozadevno značajno po- dene vselej pravo, je očividno, zato se (  tezo. sledi šclo iz prinierian.ia in sestavc ne bomo o njej dalje razgovarjali, dasi- '  vsel: različnih potez pisave. — Torej po- velikih črk, olepšav, črt itd. Opažovali se mora, če se ta znamenja. vselej v isti obliki ponavljajo ali vsaj mnogokrat. V tem slučaja izražajo trajne in določae lastnosti, v drugem samo mimoidoče nastroje. Vsaka posebna oblika črk ima svo.i poseben pomen ia istega le za-se prav je nekaj življenske resnice na vsem tem. — Tudi Gallova frenologija, t. j. ' nauk, ki uči, da so duševne zmožnosti in duševne lastnosti razporejene vidno na J možganih in so isti vsled razvitka ozir. : nedostatka gotovih du^ševnih kakovosti : posebno ali nič v gotovem delu razviti, vsled česar dobi tudi lobanja gotovo karakteristiko, ni zadela pravo. Piderit opozarja v svoji knjigi ,,Mimik und Ph>siognomik" (Detinold 18^6), da se za presojo dušne kakovosti uporabnih fiziognomičnih znakov na trdnih kostnih oblikab ne najde, temveč edinole aa tistili obraznih clelih, ki stoje pod vplivom duševnega dela, torej na gibljivih mišicali. Tu velja stavek: mimične, po strasteli in nastrojih (= Stimimingen) povzror.ene poteze postajajo sčasoma potoai večkratnega ponovila trajne, obsiojajoče liziognomične poteze. Po tem načelu je zgnalil Piderit svoj sistem racijonelac tiziognoinike in dokazal izvor in pomen posameznih potez na čelu, ustnal1., licu, nosu itd. (N. pr. melanholija in žalost zastre oči, zamegli pogled, misli učenjaka odsevajo iz zgrbančenega iu vzbokanega čela itd.) Toda tudi k temu je pripomniti, da lahko te poteze navajajo človeka k krivim sklepoia, ker zavisi postanck takšnih potez tudi lahko od b<>lczni, poklica i. dr. Tudi pisatelji se za psihološko presojo poslužujejo fiziognoniike in karakterističnib znakov čutov, udov in stasa, tudi hoje. Saj pravi n. pr. Ivaa Cankar: ,,Tistega se boj, ki mrko gleda in počasi hodi!" — Nadaljna znan stvena osnova za dosego spoznavanja človeka in to brez bridkih izkušenj in mnogoletnega, neumornega opazovanja je graiologija, disciplina, ki na podlagi neprisiljenega in nepotvorjenega rokopisa razglablja svojstva ljudi. To znanost c'i n^kdaj, še pred nekaterimi deceniii " splošnem sniatrali za takšno špekulacijo kot vedeževanje in podobno. — Ko so pa jeli učenjaki, kakor iizijolog Preyer, italijanski psihiater Cezare Lombroso, nadalje Miohon, Henze, Mayer, Crepieux, Jamin, Sclnvicdland, W. Langenbrucli i. dr. več raziskovati upravičenost presoje .karakterja po rokopisu in znanstveno izgraditi to nekdanjo dvomljivo vedo. so stopili tudi drugi znanstveniki iz prejSnje rezerve in danes je grafologija neoporeč na pomožna veda psihologije. — Intuitivno je spoznal vrednost grafologije za presojo značaja že Shakespeare, ko je dejal: Givc me a \voman's bandvvriting, And i will ?ive vou her cbaralit_er;znamenje, da je bila vednost po rokopisu occnjevati značaj, že poznana. Tudi Goethe in Leibniz sta pripoznavala njeno vrednost. Preyer je s poizkusi dognal, da so karakteristični znaki pisave enega človcka isti, če piše pisec z desno ali levo roko in z desno ali levo nogo! (Slednje m. ta način, če vtakne med prsti nog pisalo.) Veščemu gratologu je lahkota, spoznati istega pisca, če piše z roko all s prsti noge! Dokaz, da je vsaka pisava le vedno odtis (~ reileks) možganskega dela in njegove dirigence! Pisava odseva takorekoč splosno stanje ali tudi menjavo pojavov mišljenja in čutenja v mož ganih in živcih. Od različnega stanja možgan in živcev zavisijo neprostovoljne, nam nezavedne kretnje mišic. Iste predpisujejo karakteristične oblike in znake hoji, obraznemu izrazu in pisavi. Tudi nepoznavalci grafologije sodijo čisto pravilno v grobih potezah o svojstvih pisca. Saj ie skorajvsak količka.ipaineten človek zraožen, da presoja, ali znači ta ali ona pisava pisčevo naobrazbo ali ne, površnost, okornost roke, razburljivost, premišljenost in skrbnost ter t. d. — Znanstveno diagnozo je pa zmožna podati le sistematična grafologija, ki raziskuje pisavo po treh vidikih. A. Po splošnem vtisu in splošnih znamenjih. B. Po posebnih znamenjih. Iz sestave A -!- B slede rezultante. Pod splošnimi znamenji razumejo grafologi tiste karakteristične poteze ne- vzaniemo: posamezne poteze kažejo ly posameznc značajne lastnosti. Vsa sploš na znamenja s posebnimi skupaj in prav odtehtana. — rezultate — podajo šele pravo sliko značaja pisca. — V naslednjein hočcm podati nekaj izsledkov grafologije, v kolikor sem zmožen brez faksimilov. Kdor se hoče poglobiti v to znanost. kar je zelo važno, ker je velik donos k individualni pšibologiji, naj si nabavi ,,grafološke študije" Cezare Lom brosa, nadalje Preverja, W. Langenbrucba i. dr. — ' Pisava in nje pomen: Ravnočrtna; Trdnost značaja, ne vpogljivost. Navkrebna: vnetost, samoljubnost, upaaje, radost. Navzdol: žalost, slabo razpoloženj i, bojazljivost. Zvalovljena: diplomatičae spretnosti, duševna elasticiteta. Velika: ponos, plemeinost, distingviranost. Mala: aialenkostnost, bistroumnost. Meču podobna: bistroumnost, zvi jačnost. Na koncu večje postajajoča: preprostost, naivnost. Nitasta: (z nečitljivimi zadnjimi črkami.) zaijrtost, nezaupljivost. Vertikalna: značajaost, mrzla pamet. Na desno nagnjena: sprejemljivost za vnanje vtiske. občutljivost. Na levo nagnjena: vzdržljivost; pretvorba. Pravi čuti se prikrivajo. Zaokrožene kurve: dobrohotnost, srčna dobrota, slabejša volja. Koničaste, kotne kurve: Ostrost, trmcglavost, trdnost. Široka pisava z velikimi razdalii: na.rn.ien.'ic k zapravliivosti. Ozka, vsak prostor izpolnjena pisava: Varčaost, ljubezen do posesti. Osnovne in druge črte fine in tanke: Nežnost, plastičnost volje. S težkimi osnovnimi črtami: Energija, zavest o resnosti zvanja. Črte široke: materielno uživanje. Črte tanke: manjkanje energije Crte zelo dolge: živahnost. Črte kratke: trdnost, gotovost. Črte nad črkami: (n. pr. nad d ali f) nagon do vladanja. Črke nevezane: Intuicija. idejno bogčii-tvo, hitra asociacija. Črke vse vezane: logično mišljenje. Enakomerno vezane in ločene: razven originelnih misli tudi logično mišljenje. Tipografične tiskane in številčne oblike: učenost, smisel za umetnost. Lepi originalni loki in zanke: umetniška elegaaca, fantazija. Pretirani loki: afektiranost, ekscentriciteta. Maajkanje vsakih lokov: preprostost, treznost. Velike črke zelo veliko pisane: mritozija. Podpis s piko: samoopazovanje, nezaupljivost. Podpis z ravno črto: samozavest. Podpis z raznimi loki: afektiranost, samoljubje in samoobčudovanje. To so posamezne presoje. Kakor smo že prej ornenili, se morajo med seboj odtehtavati splošn* in. posebna znamenja in sinteza obojih da šele rezultanto. — Vprašajmo se le še, kakšen pomen pripisiijmo grafologiji z ozirom na vzgojo in pouk. 1. Mislim, da ni potrebno posebno še povdariti, da je graiološko znanje učitelju in vzgojitelju naroda za spoznavo in pravilno presojo duševnih svojstev ljudi in mladine velike vrednosti. 2. Študirajmo neprisiljeno in naravno pisavo naše šolske mladine, posebno iste na višji stopnji osnovne šole po gra ioloških izsledkih. — Pripominjamo: 5etudi še niso učenci dovršene osebnosti, in je njihova pisava, kar jc naravno, še ali manj v kali obstoječe duševne svojstvenosti že vendar iz nje. 3. Naj pišejo učenci višje stopnje recimo 1—2 vrsti naravno, neprisiljeno .-— jNa učitelju je potem, da uporablja sedaj svojo graiološko znanje za pravilno prcsojo duševne kakovosti svojih gojenccv in da s pravim spoznanjem skuša razmahniti to, kar je dobro in zatreti že v kali, kar je slabo! j,i1|I1:i[j—-— J \S Aljlll W V 4* frJAKJ t_ Ą C^« IVU 1 J Vh* X* fc^— %A. T ll\'f fcT^ v razvoju, se zrcalijo že vse, seve še več