kulturno -politično glasilo • ___ sve tovnih in domačih dogodkov 10. leto/žtevllka 36_________________________V Celovcu, dne 4. septembra 1958 Cena 1.50 šilinga V Ženevi zborujejo tisoči atomskih znanstvenikov o miroljubni uporabi termonuklearne energije Spoštovani gospod B.. P.! V as članek, katerega srno v slovenskem prevodu objavili v zadnji številki našega lista, je zbudil med slovenskimi bralci veliko 'pozornost. Zahvaljujemo se Vam za Vaše misli in odkrito besedo, katero ste naslovili k perečemu „koroškemu vprašanju”. Zagotavljamo Vam in Vašim somišljenikom, da vse naše delo in vse naše stremljenje velja mirnemu sožitju dveh enakopravnih narodov v deželi. Prav gotovo pa nas boste razumeli, da nekaj zaskrbljeno gledamo to bodočnost, ko beremo v „Suddeutsche Zeitung” z dne 16./17. avgusta 1958 na strani 4 o ustanovitvi VDA-ja v Miinchenu (Ve-rein fur das Deutschtum im Ausland). To organizacijo zelo dobro poznamo, saj je imela v svoji kartoteki zabeležene vse naše kulturne delavce tostran in onostran državnih meja v svojih arhivih v Stuttgartu in po kartotekah so se tekom druge svetovne vojne vršila vsa nasilja, vse represalije in izseljevanja. Slovenci na Koroškem prav gotovo v teku desetletij Vam nismo iztrgali one duše, številke ljudskih štetij, o katerih gorvorite tudi Vi, pa izpričujejo vsa druga dejstva. Mi Slovenci smo napravili pod vse, kar so je odigralo pred nedavnim časom, debelo črto. Mi smo bili, ki smo v času, ko so Irrez dvoma obstojale druge možnosti, predlagali dvojezično šolo v deželi in sicer samo tam, kjer mešano živita oba naroda. To dejstvo nalaga obema narodoma na določenem ozemlju iste dolžnosti in iste pravice. Kakor se morata v zakonu mož in žena odrekati delu svojega ,JAZA”, tako je to potrebno tudi v jezikovno mešanem ozern-Iju. To naše stališče pa bomo branili in zagovarjali povsod. Dobro pa se zavedamo, da ima večinski 7iarod številčno možnost, da nas Slovence ,,pohodi” in to po povsem demokratičnih formulah. Ker pa v mednarodnem življenju ne veljajo samo številke, marveč tudi višja moralna pravila, vsebuje tudi avstrijska državna pogodba v členu 7. posebna določila glede slovenske in hr-vatske narodne manjšine v Avstriji. Če bi naša država Avstrija, pa najsi bo vlada na Koroškem ali vlada na Dunaju, hotela reševati to važno deželno vprašanje brez Slo-vencex/, bo seve tudi sama nosila vso odgovornost. Mi Slovenci smo pripravljeni za sodelovanje in soodgovornost, ki more samo koristiti obema narodoma v deželi in naši skupni državi. Veseli nas, da smo tudi xi krogu naših nemških sodeželanov našli vsaj nekaj razumevanja. Dobro pa se zavedamo, da smo še zelo oddaljeni od razumevanja merodajnih krogov. Ne moremo prezreti dejstva, da se nemškemu' kulturnemu delu v deželi z isto vnemo posvečata cerkvena in svetna oblast v tednih ob >,l urnerseeju” ali, kakor domačini pravimo, ob Zablatniškem jezeru. Ne moremo prezreti, da na eni štrani •■gotovi” politični gospodje govorijo o „čast-nem imenu vindischarja” in na drugi stra-111 Pa beremo v Siidost-Tagespost z dne 30. vvgusta 1958 na 4. strani o nečastnosti tega naslova. Kakor velja v deželi dvojna mera pri podpiranju kulturnega dela, tako imamo ovojno mero pri našem strokovnem šolstvu. c samo, da moramo svoje strokovne šole v z 1 zevati s svojimi težko pridelanimi gro-1 lnJ'lingi, rni moramo s svojimi davki so-m-drzevati tudi tovrstne nemške šole. Ko bo Zn °^a naroda poskrbljeno z istimi dejanji, I ote?n bomo z veseljem ugotovili, da smo v ( ezeH enakopravni deželani. Vsekakor pa pomeni Vaš članek korak ' takemu položaju, kakršnega si v deželi -elirno vsi Slovenci in vsi trezni Nemci. Pretekli ponedeljek je pričelo v Ženevi eno največjih mednarodnih znanstvenih zborovanj, kar jih doslej poznamo: druga mednarodna 'konferenca o miroljubni uporabi atomsdte energije. 5000 znanstvenikov, Id se bavijo z vprašanji atomske energije bo na tej konferenci dva tedna izmenjavalo svoje izkušnje in znanje. Osrednja tema te konference je miroljubno uporabljanje vodikove jedrske energije. Francoski visoki komisar za atomsko energijo, profesor Francis Perrin, je izjavil v svojem otvoritvenem govoru, da morajo biti vlade posebno budne glede nevarnosti radioaktivnosti, kajti le na ta način bo mogoče smatrati atomsko energijo kot bodoči glavni vir energije v prid človeštvu. Zahteval je, naj končno prenehajo z vsem slepomišenjem v znanosti. Treba je doseči svetovno izmenjavo vseh spoznanj, če hočejo slednjič priti do tega, da bo med državami zavladalo spet medsebojno zaupanje. Potem se bodo države spet upale na delo, ki bo izključilo pretirano tajno oboroževanje in vse druge nevarnosti, ki so s tem v zvezi. Znanstveniki so na najboljši poti, da v teku dveh desetletij popolnoma ukrotijo vodikovo bombo. V teku te konference, na kateri je zastopanih 66 držav, bodo obravnavali 2200 znanstvenih poročil, katerih skupna "teža je 550 ton. Razni udeleženci te konoference so že izjavili, da lahko pomeni ta konferenca največjo svetovno revolucijo zaradi referatov o nadzorovani termonuklearni reakciji. Sedanja konferenca v Ženevi, ki je ne smemo zamenjati z ravnokar končano malo konferenco atomskih znanstvenikov v Ženevi pri kateri so ugotovili, da je sistem za nadzorovanje prekrškov proti morebitnemu dogovoru o prenehanju jedrskih poizkusov tehnično izvedljiv, kakor tudi ne z vsakoletnimi politično - administrativnimi plenarnimi konferencami Mednarodne atomske oblasti na Dunaju, je nadaljevanje velike znanstveno-tehnične atomske V Helsinki je prispela diplomatska delegacija iz Maroka, Ghane in Sudana ter navezala stike s finskim zunanjim ministrom Virolainenom. Kakor poroča agencija United Press International, so si člani te delegacije zadali nalogo, seznaniti finski narod z resolucijo o Alžiru, katero so sestavili na konference, ki se je vršila avgusta leta 1955 v Ženevi. Pri tej konferenci so prvič mogli znanstveniki z Vzhoda in Zahoda prosto razpravljati o atomski energiji in svojih izsledkih. To je bilo največje in najbolj zanimivo zborovanje atomskih znanstvenikov, vendar ga letošnje daleč prekaša. Letos se je konferenci pridružila še razstava najrazličnejših atomskih naprav. Letošnja atomska konferenca zato ni važna samo z znanstveno-tehničnega, marveč pravtako tudi z gospodarskega stališča. Le redkokdaj pride toliko strokovnjakov skupaj, ki pridejo v poštev kot kupci atomske opreme, merilnih naprav in celih atomskih reaktorjev in atomskih elektrarn. Letos razstavlja na tej razstavi „atomov za mir” skupno 21 držav, med njimi Združene države. Sovjetska zveza in Velika Britanija. Prva atomska konferenca je pomenila začetek atomske dobe, sedanja pa se vrši ta-korekoč že sredi te dobe. Poljska hoče bili strpna Poljski minister za vzgojo, Vladislav Bienkowsky, se je zavzel za odstranitev vseh preostankov nestrpnosti, razločevanja in fanatizma v šolah. V radijskem govoru, ki ga je imel ob začetku šolskega pouka, je izjavil, da mora iz šol izginiti vsakovrsten vpliv in da mora biti državljanom zagotovljena popolna svoboda osebnega prepričanja v demokratičnem in socialističnem vzgojnem sistemu. Zapadni opazovalci menijo, da je hotel z opazko glede nestrpnosti opozoriti na verski pouk v šolah. 24. kongres Pax Romana Pretekli ponedeljek je avstrijski minister za šolstvo, dr. H. Drimmel odprl 24. kongres svetovne katoliške organizacije ,,Pax Romana”. Kongresa se udeležuje nad tisoč katoliških intelektualcev in študentov, ki so prišli iz več kot 50 držav. Pax Romana je edina organizacija, ki jo Cerkev priznava kot zastopnico katoliških akademikov na vsem svetu. konferenci neodvisnih afriških držav v Akri. Maroški veleposlanik v Londonu, ki pripada delegaciji, je novinarjem v Helsinkih izjavil, da bi se vsa sporna vprašanja dalo enostavno rešiti, če bi postala Algerija samostojna. O B JAVA Državne realne gimnazije za Slovence Ponavljalni izpiti so 8. septembra. Začetek ob osmi uri. Sprejemni izpiti za vse 4 razrede so 9. septembra. Začetek ob osmi uri. Vpisovanje je 10. septembra v času od 14. do 16. ure. Javiti se morajo osebno vsi učenci in prinesti zadnje spričevalo. Prijave za sprejemne izpite so možne pismeno na naslov: Klagenfurt, Lerchen-feldgasse 22 ali ustno v šolski pisarni. Prijavi je treba dodati rojstni list, dokument o avstrijskem državljanstvu ter zadnje spričevalo. Uradne lire so od 1. do 6. septembra vsak dan v času od 8. do 12. Ravnateljstvo -KRATKE VESTI — NOVI ITALIJANSKI KONZUL V CELOVCU je postal g. dr. Enrico Manca di Villahermosa e Santa Croce. Njegovo u-radno področje obsega Koroško in Štajersko. Naslov italijanskega konzulata v Celovcu je: Viktringer Ring štev. 15., telefon 34-55. Uradne ure so ob delavnikih od 10. do 12.30 ure. OD 15. OKTOBRA NAPREJ TUDI ZA POTOVANJE V ITALIJO z osebnimi avtomobili, motornimi kolesi, rolerji in mopedi ne bomo več potrebovali triptikov in karnetov. Vozači zasebnih vozil bodo dobili na meji brezplačno turistične izkaznice. Kako dolgo bodo te veljavne, še niso sklenili. Popolnoma Italija ni hotela ukiniti formalnosti, ker je mnenja, da bi v tem slučaju prišlo do prevelikih zlorab turističnih kuponov za cenejši bencin. KARDINAL EUCENE TISSERANT JE PREVZEL 31. AVGUSTA PROTEKTORAT NAD SLOVEČO MARIJINO BOŽJO POTJO V MARIJINEM SELU. Za protektorja ga je napravil sveti oče papež Pij XII. Po opravljenih svečanostih v Marijinem Selu je odšel kardinal Tisserant, ki je dekan svetega kolegija, na Dunaj, kjer je prisostvoval otvoritvi 24. kongresa svetovne katoliške organizacije Pax Romana. V ponedeljek popoldne se je / letalom vrnil v Rim. KNEZOŠKOF MAKARIOS JE POZVAL ORGANIZACIJO ZDRUŽENIH NARODOV, naj posreduje v ciprškem sporu. Ma-karios in grška vlada se zavedajo, da je postal položaj na Cipru zelo resen. Po Maka-riosovem mnenju naj bi prevzeli vlogo posredovalci ali Hammarskjbld sam ali pa višji funkcionarji Organizacije Združenih narodov, ki naj bi se podali na Ciper, v Grčijo in v Turčijo, da preprečijo tragične dogodke, ki bi utegnili znova kršiti mir v tem delu sveta. SOVJETSKA ZVEZA JE PRISTALA na anglo-ameriški predlogi, naj bi 31. oktobra pričeli skupne razgovore o takojšnji in dokončni ukinitvi atomskih poizkusov. Sovjetski ministrski predsednik Hruščov je izjavil, da bi bila Ženeva najprimernejši kraj za tozadevne razgovore. V Združenih državah in-v Veliki Britaniji so zadovoljni. A-meriška komisija za atomsko energijo je sporočila, da bodo do 3L oktobra izvedli še kakih 10 poizkusov. NOVO FINSKO VLADO je končno sestavil socialni demokrat Karl August Fager-holm. V novi finski vladi so zastopniki socialnih demokratov, agrarcev, konzervativ-cev ter finske in švedske liberalne stranke. Od 200 članov finskega parlamenta jih podpira novo vlado 137. Pomorske bitke ob Kvemoju Ob južni obali Kvemoja sta bili ta teden že dve srditi pomorski bitki med komunističnimi in nacionalnimi Kitajci. Komunistična mornarica je utrpela močne izgube. Do bitke je prišlo, ker so komunistične kitajske ladje hotele obkoliti otok Kvemoj, da bi na ta način preprečile "oskrbo otoka s Formoze. Komunistično kitajsko topni- Aparat za učenje jezikov Vlada Združenih držav je poklonila grškemu letalstvu nov elektronski aparat, ki olajšuje učenje tujih jezikov. Neki ameriški strokovnjak je že prispel v Atene, da pokaže grškim pilotom, kako lahko uporabljajo ta elektronski učni pripomoček. K tečajem tujih jezikov na letalskem oporišču Tatoi pri Atenah se je prijavilo že večje število interesentov. štvo ves čas obstreljuje otok Kvemoj z namenom, da uniči pred napadom čet tamoš-nje utrdbe. Komunistična kitajska vlada je ponovno pozvala Čangkajškove čete na otoku Kvemoju, naj se vdajo. V oddaji, ki jo je imel radio Peking, so obljubili vsem, ki bi se vdali, osebno svobodo in denarne nagrade. Povedali so tudi, da je poziv k predaji sestavilo vrhovno poveljstvo komunističnih kitajskih čet na fronti v provinci Fukien. Poziv k predaji je bil naslovljen na vrhovnega poveljnika Gangkajškovih čet na Kvemoju. V tem pozivu pravijo, da kitajsko ljudstvo ne bo popustilo v svoji odločnosti, da osvobodi Formozo, Kvemoj in Matsu. Na južni obali Formoze, kjer .se vršijo skupni manevri Gangkajškovih in ameriških mornariških edinic, se je izkrcala prva edi-nica ameriške pehote, ki šteje 3.800 mož. Afrika se prebuja Politični teden Po svetu ... čudno zapletena so pota mednarodne politike. Enkrat nekaj reši, pa se ji na drugem koncu nekaj zavozla, premaga eno oviro pa se ji nagrmadi druga. Tako se ti zdi, če opazuješ današnje stanje. Žerjavica na Daljnem vzhodu, kjer si prizadeva komunistična Kitajska odstraniti Čangkajška na Formozi, in v Severni Afriki, ki je pod francosko upravo, čedalje bolj nezadovoljna, se je močno razpihnila. Alžirska osvobodilna fronta je prenesla svoje teroristično delovanje na matično francosko ozemlje v Evropi. Igra je prilično nevarna. Napetost položaja zaradi Formoze je pokazala nekakšno izolacijo Združenih držav od njihovih zapadnih zaveznikov v politiki do Daljnega vzhoda. Politika Velike Britanije se jasno razlikuje od politike Združenih držav, ker Velika Britanija priznava komunistično Kitajsko, medtem ko se je vlada Združenih držav obvezala podpirati tako v vojaškem kot v diplomatskem pogledu Čangkajška na Formozi. Pretekli teden so se vršili med Washingtonom in Londonom razgovori glede napetosti ob Formozi. Dosedaj pa ne izgleda, da bi se Veji-ka Britanija v kakšnem pogledu približala stališču Združenih držav. Prav tako se tudi kanadska vlada ne želi nobenih težav v zvezi s Formozo. To je kanadski zunanji minister jasno povedal v spodnji zbornici kanadskega parlamenta. Vkljub temu pa Združene države še pošiljajo svoje vojne ladje v preliv pri Formozi in opozarjajo komunistično Kitajsko, naj ne podcenjujejo Eisenhovverjeve obljube čangkajšku. Zadnje dni se je tudi Sovjetska zveza vmešala v ta spor in izjavila, da bo nudila kitajski ljudske republiki v boju za osvoboditev Formoze in drugih otokov, ki so pod Čangkajškovo oblastjo, ..potrebno moralno in materialno podporo. Kdorkoli bo skušal groziti kitajski ljudski republiki z napadom, ne sme pozabiti, da je Sovjetska zveza zaveznica Kitajske.” Take izjave seveda vse bolj in bolj kopičijo črne oblake na Daljnem vzhodu. # V ponedeljek so pričeli atomski znanstveniki iz 66 držav v Ženevi drugo mednarodno konferenco o miroljubni uporabi jedrske energije. Pred desetimi leti se je na tem mestu zbralo število znanstvenikov iz 73 držav, ki so po končanih sejah in pojasnjevanjih izjavili, da stoji človeštvo na pragu pravljičnega napredka. Ti znanstveniki so takrat ponovno trdili, da je znanost skupna dobrina vseh narodov in da je njen širši, nadaljni napredek odvisen od mednarodnega sodelovanja in medsebojne povezanosti vseh dežel. A kaj se je zgodilo? Namesto, da bi se v celoti posvetile človekoljubnim ciljem: gradnji atomskih elektrarn ter uporabi izotopov na raznih gospodarskih in znanstvenih področjih, so velesile pri nadaljnem napredku osvajanja te nove neizčrpne sile pričele tekmovati med seboj v oboroževanju z atomskim orožjem. No, da, to je senčna stran. Povedati pa je seveda tudi treba, da so vzlic temu tekmovanju dosegli gotove uspehe tudi v neposredni uporabi jedrske energije kot energetskega vira, kakor tudi v uporabi radioaktivnih izotopov v industriji, kmetijstvu, biologiji in medicini. Sedanja konferenca v Ženevi bo verjetno pokazala vse uspehe na področju uporabe jedrske energije v miroljubne namene. Odkritosrčna in prijatelj- 4. mednarodni kongres o vprašanjih biokemije na Dunaju Zvezni predsednik dr. Schiirf je odprl v ponedeljek v dunajski mestni hali 4. mednarodni kongres o vprašanjih biokemije. V svojem nagovoru je zvezni predsednik izjavil, da je misel, da še vedno prekašajo izsledki, ki služijo blagostanju človeštvu, druge, katerih cilj je smrt in uničevanje, pomirljiva. V prvi vrsti blagodejnih raziskovanj stoji razmeroma mlada znanost biokemije, ki je odprla moderni medicini nova pota. Tudi številne industrije so se mogle poslužiti izsledkov biokemičnih raziskav in jih sedaj ne morejo več pogrešati, če bi biokemija potrebovala še kakšne dokaze za svoje svetovnopomembno delo, so to udeleženci tega kongresa na Dunaju, katerih število gre v tisoče. ska izmenjava tozadevnih spoznanj v razvitih in gospodarsko razmeroma manj razvitih deželah bo gotovo nudila nove možnosti, da se pospeši uporaba jedrske energije v blagor vsega človeštva. ... in pri nas v Avstriji Medtem ko se pri nas v politiki v teh poletnih dneh ne dogodi dosti — saj so vsi merodajni po večini na dopustu — se je v gospodarskem pogledu minuli teden marsikaj premaknilo. S skrbjo smo beležili vesti, ki govorijo o novih podvigih cen. Da bo jeseni cena za električni tok ponovno poskočila (za nekaj so jo dvignili že s 1. avgustom), smo pisali že zadnjič. Neopaženo pa so šle na viš cene v teku poletja pred vsem v gostilnah, povprečno za 10 — do 20 odstotkov v primeri z lani. Sicer to domačini ne občutijo tako, saj te cene plačajo vendar tujci, „ki imajo itak denarja dovolj”. Vendar tako enostavna zadeva le ni, saj se pozna letos pri gotovih živilih, predvsem pri mesu, tudi v privatnih gospodinjstvih, da morajo potrošiti več denarja za prehrano družine. Kar bo nedvomno pa bolj prizadelo Vse potrošnike, zvišali so cene za sladkor od 1. septembra naprej za 4 odst. To se bo poznalo posebno zdaj jeseni, ko gospodinje vkuhavajo. Sicer je notranji minister napovedal, da bo dal preveriti upravičenost tega povišanja sladkor-jeve cene, vendar v poučenih krogih menijo, da to ne bo nič zaleglo. Producenti sladkorja navajajo namreč, da se je podražil tok in premog in še druge stvari, ki jih rabijo pri proizvodnji sladkorja in da SO se dvignile tudi plače delavcev tako, da ni mogoče shajati z dosedanjo ceno. Avstrijski šiling se je letos zopet utrdil. Nationalna banka pravi v svojem poročilu, da so se zvišale zaloge deviz in zlata in da je zunanja plačilna bilanca aktivna. Pri tem je pa vsekakor treba upoštevati, da se je zunanja trgovina zmanjšala. To prizadene predvsem težko industrijo in pa izvoz lesa. Ravno pri lesu šo cene nekoliko padle in se je izvoz nekoliko zataknil. Vendar računajo, da se bo to stanje v kratkem zboljšalo. Manjka pa gospodarstvu kapitala. Treba bi bilo predvsem v pogledu na gradbeni sektor pospešiti gradnjo elektrarn, kajti Avstrija je bogata na vodnih silah in bi električni tok — ako bi z zadostnim kapitalom bilo mogOče zgraditi potrebne elektrarne — lahko za drag denar izvažala tako italijanski kot nemški industriji, kar bi za bodoče čase prineslo lepe dohodke v tuji valuti. Da pa kljub težavam, kot smo nakazali, naš šiling stoji tako na trdnih nogah je zasluga tujskega prometa. Ta prinaša z leta v leto več dohodkov in so se dohodki tu zvišali v primeri z lani letos kar za 21 odst. Ker je ta panoga gospodarstva zelo občutljiva, je treba tu strumno gospodariti in preračunano investirati, kajti nekateri trdijo, da so se tu investicije ponekod preveč raztegnile. Vzemimo samo primer, da v Zapadni Nemčiji pride majhna (ne velika) kriza, bomo v tujskem prometu kmalu na tleh. Najprej pač vsak, če ne zasluži dosti .skrči izdatke za dopust, ki v krizi veljajo le za neki luk-sus. Na meji veljajo nove tarife za carino. Tako na primer prebivalci obmejnega pasu (zraven sliši tudi mesto Beljak) od 1. spetembra naprej plačujejo že za drugi liter vina (1 liter je prost) 10.— S carine. Na splošno je povišana carina od 9.— S na 10. S. Prebivalci izven obmejnega pasu plačujejo carino šele za tretji liter. Tisti pa, ki hodijo nakupovati v Trbiž čevlje, Volnene stvari in podobno, plačujejo od zdaj naprej tudi več carine, kajti ta se računa zdaj na podlagi vrednosti predmetov. Naše bralce bo zanimalo, da se je mudil minuli teden v Avstriji univ. prof. dr. Kurt Schuschnig bivši avstrijski kancler pred zasedbo Avstrije po Hitlerju. Dr. Schuschnig je sedaj univerzitetni profesor v Ameriki in je predaval v kloštru Kremsmunister zbranim katoliškim akademikom. Govoril je o tem, da mora tudi demokracija vzgajati vodilne glave, ki igrajo lahko vodilno vlogo v dobrem smislu. — Dolgo časa dr. Schuschnig ni smel po vojni v Avstrijo, ker ga socialisti ne marajo radi februarskih dogodkov leta 1934. Vendar zaceli čas vse rane in se zdaj nihče ni razburjal, ko je bivši kancler hodil tu, kjer je doma. Iz naroda izhajamo, za narod delajmo ... (S počitniškega sestanka akademikov in učiteljev) Sredi avgusta so se letos prvič sešli v Št. Jakobu v Rožu naši akademiki in učitelji, da posvetijo dan in pol zadevam javnega in narodnega življenja. V šoli čč. šolskih sester se je zbralo nad šestdeset duhovnikov, akademskih starešin, učiteljev in študirajočih visokošolcev. Edinstveni sestanek je potekal živahno in pestro ter zapustil v vseh vtis, da nikakor ne sme biti zadnji te vrste. Sestanek je otvoril s pozdravom sklicatelj g. prof. dr. V. Inzko in uvodno izrazil veselje nad lepim številom udeležencev. Stvarni spored je predvideval eno predavanje na predvečer in troje predavanj ter poročila za sledeči dan. Vmes vpleteno petje in družabni večer sta tvorila posrečen okvir. Sv. maša, darovana po mil. kanoniku Zech-nerju v jutro glavnega dneva, pa je bila jedro počitniškega shoda,. »Akademik in učitelj v službi naroda« Prvi je v govoru povzel besedo sivolasi starosta naših duhovnikov svetnik preč. g. Vauti Alojz iz Sel. Govoril je o narodu kot veliki družini, kateri očetuje svetno in duhovno izobraženstvo. Duhovnik, učitelj in zdravnik so inteligenca našega podeželja, njim je poverjena skrb za duhovno, duševno in telesno zdravje naroda. »Ljubite svoj narod in spoštujte njegovo govorico!” tako je zaklical predavatelj in nakazal možnosti, kako zamore inteligent dokazati svoje spoštovanje do domačega ljudstva. ,Jz naroda izhajamo, za narod delajmo!”, s tem pozivom je govornik zaključil svoja zanimiva izvajanja, ki so jih tečajniki vzeli z navdušenjem na znanje. »Duhovnik in narodna kultura« je bil naslov drugega predavanja, ki ga je podal profesor dr. Pavle Žabi at ni k. Referent je v njem nakazal odlično vlogo, ki jo v kulturni zgodovini koroškili Slovencev vršijo duhovniki. Guts-man in Jarnik stojita ob začetku, Majar, Einspieler in Slomšek vsestransko bogatijo kulturno bogastvo — Treiber, Ražun in Ehrlich posvečajo svojo skrb ljudski prosveti — Poljanec, Starc, Singer so duhovniki-kulturniki minulih desetletij. Odlična vloga duhovnikov v kulturnem življenju našega ljudstva budi čut hvaležnosti vsega naroda in je hkrati poziv na svetno inteligenco, naj sledi vzgledom duhovne inteligence. »Narodno-politični položaj« je orisal g. dr. Joško T i s c h 1 e r . Med drugim je naglasil, da je člen 7 -avstrijske ustave okvir, ki ga moramo tudi mi izpolniti z lastnim javnim in kulturnim delom. Mlajša generacija naj se nikakor ne odte-. guje obravnavanjem javnih vprašanj, starejša pa naj nikar ne popušča, četudi so trenutni izvidi realizacije ustavnega člena neznatni. Vprašanje našega šolstva je postalo danes agenda politikov, ki vnašajo v to vprašanje svoje strankarsko-politične želje. Za uresničitev ustavnih predpisov je od naše strani treba strnitve šolnikov in vseh izobražencev. Posebno našo pozornost pa zasluži slovenska gimnazija, ki je zibel bodoče naše inteligence. »Naše kulturno življenje« je pestro orisal g. prof. dr. V. Inzko z nazorno sliko naše organizirane in neorganizirane prosvete. Nakazal je mnogobrojne možnosti prosvetnega udejstvovanja v predavanjih, igrah, petju, glasbi, knjigi, radiu, naglasil je eminentni kulturni značaj osnovnega in srednjega šolstva in pokazal, kako se najavlja tudi naše leposlovno in znanstveno udejstvovanje. Govor je izzvenel v jasen poudarek kulturne volje, ki jo hoče naše ljudstvo udejstvovati tako v katoliškem kakor tudi v slovenskem smislu. Poročila Referentom in živahni diskusiji so sledila poročila iz šolskega in prosvetnega sektorja. Poročila visokošolcev so dopolnjevali referati o elementarnem našem šolstvu. Tečaj je zaključila pesem. SLOVENCI dama in po loetu V ARGENTINI Slovensko semenišče Slovensko semenišče v Adrogue, je v času svojega obstoja, 13 let, poslalo v svet 41 duhovnikov. Fakulteta je dala Slovencem 9 doktorjev teologije, 20 od teh duhovnikov pa dela danes med Slovenci. Trenutno ima semenišče 11 bogoslovcev, pridruženi Škofov zavod pa ima 28 gojencev. Verski in narodnostni pomen tega semenišča ni majhen. Slovenci že sedaj dobivajo iz njega svoje dušne pastirje in upati je, da jih bodo v bodoče še več. V AMERIKI Izšla je nova Mauserjeva knjiga Mauserjevim desetim leposlovnim knjigam, ki so delno izšle tudi pri Mohorjevi družbi v Celovcu, se je pridružila še enajsta: „Jerčevi galjoti”. Mauser je pisatelj Gorenjske in Koroške. V vseh njegovih delih se ti dve pokrajini razprostreta pred nami in pokažeta človeka tiste zemlje z vsemi svojskostmi in slikovitimi značilnostmi. V podajanju koščka domače zemlje je glavni smisel Mauserjevih knjig: oživeti in priklicati vedno /.nova le-, po podobo domačih vasi in njenih ljudi iz katerih je zraste! tudi on, ter ohraniti zdravo zavest ponosa do vsega, kar je domače. Galjoti so gorenjska povest, v kateri se prepletata dva glavna motiva: kriva prisega V prejšnjem rodu, ki se kot zločin vleče Z' vsemi posledicami skozi vso povest in ošabnost kmečkega človeka, ki je vedno prepričan v svoj prav. Povest je napeto pisana in se ponekod razvije v privlačno dramatičnost. Mauserjev jezik je klen in domač. Mauserja tudi Koroški Slovenci dobro poznamo, saj je živel dalj časa med nami. Ko se je potem preselil na ameriško stran, je nadaljeval z ustvarjanjem, kljub novemu življenju, ki je terjalo od njega večjega fizičnega napora in v še bolj ubijajočih mate-rialističnih okoliščinah. Pri vsem tem je Mauser ostal idealist, ki mu za dobro slovenske besede in imena ni nikdar nobena žrtev prevelika. In prav pred nekaj dnevi je pisatelj Karel Mauser dopolnil štirideseto leto svojega življenja. Koroški Slovenci mu prisrčno čestitamo z željo, da bi še dolgo, dolgo služil svojemu narodu s svojo lepo, kleno besedo in kakor je dejal ob štiridesetletnici sam: „ ... odgrinjal lepote doma in pokazal pravo podobo slovenskega človeka, ki je v bistvu zdrav, navezan na svojo zemljo in srečen samo doma.” Kulturni film Slovenija v Chicagu Na zadnjem sestanku chikaške Lige sb predvajali kulturni film Slovenija, ki ga je izdelalo filmsko društvo Triglav v sinhronizaciji dr. Staneta Šušteršiča, ki vodi slovensko uro v Clevelandu. V ITALIJI Veliko priznanje humoristu Na mednarodnem natečaju za humoristično literaturo v Bordigheri v Italiji je dobil drugo nagrado beograjski humorist Tihomir lljič za svojo „Zgodbo o psu”. PO 2000 ŠILINGOV STA DAROVALA jugoslovanski konzul v Celovcu Boris Trampuž in italijanski vicekonzul Cav. Bo-noldi za žrtve poplav na Koroškem, kot predstavnika konzularnih nastavljencev, ki so zbirko organizirali. ( JUGOSLAVIJA JE PROTESTIRALA PRI ALBANSKI VLADI zaradi ugrabitve 19 jugoslovanskih državljanov — med njimi je 11 otrok —, ki so se hoteli vrniti v Jugoslavijo. Albanske oblasti so odvedle te jugoslovanske državljane na neznan kraj vkljub temu, da so vsi imeli jugoslovanske dokumente v redu in se hoteli vrniti v Jugoslavijo. ARGENTINA MISLI PODRŽAVITI PETROLEJSKE VRELCE in je vlada že predložila kongresu tozadevni osnutek. Koncesije, ki so jih svoje dni dali družbama Shell in Esso, bodo vkljub temu še priznali, pač pa bo državna argentinska petrolejska družba postala z novim zakonom vrhovna oblast, ki bo sklepala pogodbe o delu z inozemskimi petrolejskimi družbami, kot tudi z domačimi. BO VSE TO RES? Ameriški general-znanstvenik prerokuje, kaj bo čez 20 let Ameriški general in predsednik „Radio Corporation oi Amerika”, D. Sarnofr, po-Ij.udno-znanstveni publicist, je napovedal, kaj vse se ima v prihodnjih dvajsetih letih zgoditi na področju tehnike in znanosti. ATOM 150 POSTAL PACIFIST. - Znali bomo pridobivati jedrsko energijo iz razmeroma cenenih surovin, kar bo zelo poceni. Lahko jo bomo praktično izkoriščali v miroljubne svrhe ne le v industriji, ampak tudi za pogon letal, ladij, avtomobilov in drugih prometnih sredstev. Direktno spreminjanje atomske energije v električno bo tudi postalo stvarnost. Atomske baterije bodo dajale energijo, potrebno za gospodinjstvo in industrijo. MOGOČNO SONCE V SKROMNIH VLOGAH. — širom po svetu bodo temeljito vpregli sončne žarke. Ukročena sončna energija bo velikega pomena za tropske in poltropske kraje, kjer je sonca na pretek, a jim manjka drugih sredstev za razvoj blagostanja. OCEANI - NAJPLODNEJŠE NJIVE PRIHODNOSTI. — Zaradi razvoja namakalne tehnike ter nadzorovanja neurij in učinkovito vprežene sončne svetlobe, pospeševanja klitja in zorenja po novih kemičnih in bioloških odkritjih,, se bodo prehrambeni viri za vse človeštvo izdatno razširili. Najplodnejše njive prihodnosti bodo ..obdelani” — oceani. Njihove kultivirane alge bodo dajale vedno dovolj hrane, ne glede na rast človeštva. Lakote ne bo več. ELEKTRON BO PODRL PREGRADE ..BABILONSKIH JEZIČNIH OVIR”. -Barvna televizija bo razpredena čez ves planet. Posamezniki bodo lahko govorili in gledali drug drugega ne glede na razdalje, razen tega bodo lahko videli sleherni kotiček zemlje v naravnih barvah. Avtomati bodo sproti prevajali en jezik v drugega ter tako podirali današnje ..babilonske jezične ovire”. POVPREČNA STAROST BO 100 LET. — Biokemija bo nudila mnoga nova zdravila zlasti za reševanje telesnih pregledov povezanih s staranjem. Tesne vezi med biologijo, kemijo in liziko bodo s pomočjo novih elektronskih in atomskih orodij omogočile vrsto izboljšav v preventivni medicini, ugotavljanju in zdravljenju bolezni. Živ-Ijenska doba človeka se bo naprej podaljševala. ELEKTRONSKI RAČUNSKI STROJI. — Začetki dobe tako imenovanih „elektron-skih možgan” so že tu. Te ..možgane” čaka velik razmah. Beleženje in računanje bodo prevzeli nase roboti, poslovne procedure, razne industrijske operacije in številne podatke IkkIo avtomatsko zbirali in analizirali. Računski stroji bodo tudi predvidevali, kako novi proizvodi ustrezajo namenom. S tem bo marsikje odveč izdelovanje prototipov. Pisanje in čitanje z veliko hitrostjo bo prav tako običajno, kot je današnje hitro računanje. GOSPODINJSTVO. - Gospodinje bodo lahko vnaprej sestavile razpored hišnih del in vse bo postopoma elektronsko opravljeno. Elektronska oprema bo lahko sama kuhala, prala, uničevala ostanke... Le še jesti bomo morali sami. RAZMAH AVTOMATIZACIJE. - že sedaj precej razvita avtomatizacija se bo povečala zaradi cenene in obilne pogonske moči. Znižali se bodo proizvodni stroški, obseg proizvodnje se bo povečal, delovni čas pa se bo skrajšal. Nedvomno bp prehod na široko avtomatizacijo odprl nova vprašanja, toda konec koncev bo osvobodil milijone ljudi napornega dela. Če bo vse to čez dvajset let res, bodo potrdili tisti, ki bodo še živeli! J/iož dleta ht kamna Ivan Meštrovic — 75-letnik Pred kratkim je obhajal svoj 75. rojstni dan veliki jugoslovanski kipar Ivan Meštro-vič, umetnik, ki je osvojil ves svet. Rodil se je v Vrhpolju kot dinarjev sin, a doraščal v Otavici pri Drnišu v Dalmaciji. Do petnajstega leta je Meštrovic pasel ovce in obdeloval s spretno roko svojo pastirsko palico, kolovrat ali pa lupine posušenih buč. Brati se je naučil na ta način, da je primerjal narodne pesmi s tiskanimi besedili. Slednjič je prišel nadarjeni mladenič v Split in od tam na Dunaj. Šestnajstletnega fanta brez šolske izobrazbe, oblečenega v dalmatinsko narodno nošo, je rektor zaradi izredne nadarjenosti takoj sprejel na akademijo za upodabljajočo umetnost. Skozi bedo in revščino ga je pot peljala iz Dunaja v Pariz in še po drugih središčih evropske umetnosti. Komaj 24-leten je že razstavljal na bien-nalu v Benetkah in v pariškem jesenskem salonu, kje je bil deležen posebne Rodino-ve pozornosti. Leta 1910 je razstavljal v dunajski Secesiji in umetnostni zgodovinar Strzsygovsky je vključil mladega Dalmatinca že v študij umetnostnih znanstvenikov. Vsa velika mesta v Evropi in Ameriki so ga pričela vabiti, naj jim pokaže svojo, umetnost. Mladenič, ki je prišel reven in ubog iz dalmatinskega Krasa, brez kiparske tra- dicije svojega naroda, brez vsakih priporočil in protekcij, je osvojil umetniške salone zapada. Kot že svetovno znanega kiparja je zatekla prva svetovna vojna Meštroviča v tujini. V tem času je dobivala tudi vedno popolnejšo obliko grandiozna koncepcija kosovskega hrama, ki jo je razstavil že v Secesiji leta 1919 in ki je poglavitno tlelo mojstrove mladostne dobe. Po prvi svetovni vojni se je mojster vrnil v domovino, a zamisli kosovskega hrama mu niso dali uresničiti. Država je odkupila kipe iz mavca in postavili so jih v poseben prostor v beograjskem muzeju. A Meštrovič je rasel daije v silaka plastične forme ob oblikovanju najglobljih človeških čustev, v prvi vrsti materinske ljubezni. Ves se je posvetil religioznemu kiparstvu in njegov Križani je „sim- —— O Otroška paraliza I. predavanje Spinalna ohromitev ali poliomyelitis ali otroška paraliza je prastara bolezen človeškega rodu. Že v svetem pismu najdemo orise telesnih iznakaz, ki jih lahko tolmačimo kot posledice otroške ohromitve. V zbirki kiparskih izdelkov muzeja v Kopenhagenu na Danskem hranijo svet kamen - iz leta 1500 pr. Kr., na katerem vidimo očeta neke egiptovske rodbine na dvoru faraonov 18. dinastije, kateri ima skrajšano in shujšano desno spodnjo okončino s kopitasto nogo. Ta hiba je nedvomno posledica v mladosti prebolele otroške paralize. Tudi na egiptov-skih mumijah so našli ostanke spinalne ohromitve. Otroška paraliza sodi med najstrašnejše šibe človeštva. Ta zahrbtna bolezen dovede do najtežjih telesnih okvar, večkrat do trajnega hiranja in včasih do mukapolne smrti. Kako važna je borba proti tej bolezni, so živa priča številni članki in poročila v dnevnem časopisju in radiu. Že leta in leta zasledujejo ljudje poročila o pojavu otroške pafalize z največjo pazljivostjo. Letoviščarji z otroki zapuščajo bliskovito kraje, v katerih se pojavijo slučaji otroške ohromitve. To ni nobeno čudo, vemo vendar, da do danes nimamo nobenega učinkovitega zdravila proti tej strašni bolezni, če kdo za njo zboli. Kdor pri tem obolenju svoje življenje reši, je lahko srečen. Odnese pa lahko tudi težke telesne okvare v obliki trajne ohlapne ohromitve okončin. Kolikokrat vidimo otroke, katerih roke in noge nimajo nobenega delazmož-nega mišičevja, tako da jih morajo zdravni-ki-ortopedi opremiti z železnimi opornicami. Pretresljive so slike pohabljenih otrok, ki pri hoji vlečejo za seboj tenke okrnele-noge, ali pa zaradi ohromelosti rok pišejo in celo rišejo in slikajo z nogami, kar je vsega občudovanja vredno. Spinalna ohromitev, imenovana tudi o-troška spinalna paraliza, ker napada po-največkrat otroke — pa tudi odraslim ne bol bolečine naše dobe”. Skoraj vso dobo med vojnama je bil rektor zagrebške umetnostne akademije, razstavljal je po vseh velikih mestih in se uveljavil prav.tako v naprednem Parizu kot v konservativnem Londonu in še neuravnovešnem New Yor-ku ali kritični Pragi. Meštroviča potem ni nihče več presegel in svet še čaka kiparja, ki ga bo dosegel. Sprejemal je najvišja odlikovanja in priznanja. Italijanska okupacija je našla Meštroviča v Splitu; odpeljali so ga v zapor. Ko so ga izpustili, se je umaknil najprej v Švico in Rim in končifro odšel v Ameriko, kjer živi še danes. Meštrovič je ustvaril nepregledno galerijo najčistejših umetnin. Poznanje tega „mo-ža dleta in kamna” je dolžnost vsakega človeka, ki hoče živeti v sedanjem kulturnem svetu. 0 bolezni sami in o železnih pljučih prizanese — je vnetje hrbteničnega mozga, po latinsko medulla spinalis — odtod pa ime spinalna ohromitev. Beseda „poliomye-litis” je gršega izvora in pomeni vnetje sive tvarine hrbteničnega mozga ali hrbtenjače — polios — siv, myelos — mozeg. Na prečnem prerezu hrbtenjače vidimo namreč v sredini okoli hrbtenjačnega kanala sivo tvarino, ki je obdana od bele mozgove tvarine. Siva tvarina kaže na prečnem prerezu sliko metuljčka z razprtimi krili, ali pa obrise črke „H”. V beli tvarini so v splošnem dovodne in prevodne živčne proge, v sivi tvarini pa skupine živčnih celic, odkoder se odcepijo obodni ali periferni živci. Iz sprednjih delov ali takozvanih sprednjih rogov sive tvarine izvirajo živci, ki oživčujejo gibalne mišice trupa in okončin. Ti sprednji rogovi sive tvarine v hrbte-njači igrajo pomembno vlogo pri okužbi s spinalno ohromitvijo. To bolezen povzroča eden najdrobnejših poznanih virusov in ta povzrbčitelj. — virus — kaže posebno afiniteto, to je kemično privlačnost za živčne celice, posebno v sprednjih rogovih hrbtnega mozga. Okužimo se skozi nos ali skozi žrelo ali pa skozi črevo potom okužene hrane, morebiti tudi s pikom mrčesa. Bolnik izloča viruse prvih 7 do 8 dni obolenja s kapljicami sluzi iz dihal, kasneje pa več tednov z blatom. Bolezen se pojavlja mnogo bolj pri otrocih kot pri odraslih. Inkubacija, to je čas od okužbe do izbruha bolezni, traja povprečno 14 dni. Začetni znaki bolezni so zelo nejasni. Začenja se z vročino in s prebavnimi motnjami. Temu sledijo močan glavobol in bolečine v sklepih, enako kot pri akutnih vnetjih možganske mrene. Po dvo do tridnevni vročini nastopijo kar iznenada ohrbmitve, ki so po svojem obsegu lahko različne. Lahko ohrome mišice ene noge, lahko obeh nog, rok in trupa. V najhujših primerih je bolnik popolnoma negi- (Nadaljevanje na 8. strani) FRAN ERJAVEC, Pariz: 204 koroški Slovenci III. del. Al Princ Karl je pisal, de se nimamo tiga bati, ker on per Gorici, Soči, Gradiši inu Palmi Novi terdno stoji. Nej le Beneške kraje imajo; bolši je za nas, de se naše lastne meje deržimo... dokler pomoč iz ogerskiga pride, de se hode pruti Mantovi jiti moglo. Lani je Francoz peršal noter do pemske inu estrajske meje, vender ga je Princ Karl potepeno čez Rajno pognal; tudi tukej ve Princ, kaj dela; imejmo za bogam najn zavupanje. — Soča, Gorica, Terst, snežniki, inu Hrušica so terdne meje.” Toda tudi nadvojvoda Karel ni mogel več rešiti položaja. Bonaparte je dne 10. III. naskočil Piavo in pognal . Amdijčfe-raAočo., dne 16. III. še sam prebrodil Tilment in tri dni nato pojaftd na boči ter2P. III. zavzel že Gorico. Voudnik je pozneje v svojem listu p,v;tl o teh bojih takole: „Preden so .pyih kraleva visokost Princ Karl h’ laški armadi peršli, je bila taista na ta kraj Tagliamemo pre-stavlena, posebno za to, de bi en -msHo p^ v J3a po- moč čakala. Na ti stopni je Princ vojsko najdel, kader je h' nji peršal. General Hohenzollern je stal z’ predno vojsko per reki Piave, inu imel povele, dokler bo mogoče, tam se deržat; le takrat bi se smel brez boja nazaj potegnit, kader bi sovražnik z’ preveliko močjo perderl. Ravno nekej popred je sovražnik uni kraj Piave per Trevizu - inu Baszanu pomoč naberal, katera mu je od doma, od Rajne, inu iz papežove dežele perhajala. Pomoč pak, na katero je Princ čakal, ni mogla ob časi dojiti, deslih je nategama hitela. Sovražnik se je tedej na svojo vekši moč zanesel, inu v’ treh razdelkih pruti generalu Hohenzollern naprej mahal; ta se potegne pruti mesti Sacile nazaj, sovražnik ga popade 12. dan Sušca; en drugi raždelik gre čez Porto bufolle, inu oče njemu za herbet priti; boj je bil dosti hud, soldat se je dobro deržal, inu sovražnik ga ni v’ beg pognal; vender je general za dobro spoznal, ponoči nazaj potegnit, de bi mu uni za herbet ne peršal; gre tedej čez Portenon v’ Valvasone nazaj, inu se boju vogne. 15. Sušca gre na to stran reke Tagliamento; Princ potegne vse soldate vkup, samo nekej kojnikov je na unim kraji ostalo. — Na 16. dan gre sovražnik od Valvasone pruti nam, inu persili kojnike na ta kraj prestopit; ker je Tagliamento plituv bil, gredo francoski kojniki čez, za njimi pak pešci. Lem kraji se začne boj ; al ker je sovražnikov veliko več bilo, so naši mogli odjenat... Princ se je deržal svojiga naprej vzetja, ne pred boj začenjat, dokler več pomoči ne pride; se je tedej pruti Gradiši, inu Gorici nazaj potegnil. Mej tem so tudi naši... per Langaro stoječi sol-datje od preveliko več francozov perjeti bili, se dobro branili, al vender bežat mogli... - Dalej piše Princ... de je armada 17. dan iz bežat mogli... — Dalej piše Princ de je armada 17. dan iz Palme nazaj šla; ta beneški ograd ni močen zadosti.... de bi se mogel deržat... Torej so kraleva visokost vojsko na ta kraj Soče inu v’ Gradiše potegnili, de so se dalej varno nazaj pomikuvat mogli; ker Soča je bila perplitva, inu se je lahko per pričeoči suši k’ nogam prebredla; tudi ni kazalo popred boja začeti, dokler ni kej več pomoči došlo. Mej tem je pomoč če dalej bliže j perhajala, inu je imela predna vojska pod genera-lam Merkandin 21. Sušca v’ Belak pridti. V’ Teistu stoje-čimu generalu Pittoni je Princ razločne povela dal, kako se ima deržat, kakor kol se perkluči.” Prišedši čez Piavo je razdelil Bonaparte svojo armado na tri dele, od katerih je prvi pod poveljstvom J o u b e r-t a prodiral na 1 irolsko, drugega je pod poveljstvom generala B e r n a r d o 11 a usmeril proti Krasu (ta je dne 23. TIL vkorakal v lest in v Idrijo, dne 31. III. pa že v Ljubljano), a tretjega je pod poveljstvom generala Ma-s s e n a napotil po dolini reke Bele v Pontabelj im v Kanalsko dolino proti Koroški. Jako značilno je, da so Fran- cozi pokazali že, ko so se prvič pojavili v naših deželah, tudi spoštovanje do našega jezika. General Bernardotte je namreč izdal že dne 29. III. iz svojega glavnega stana v Logatcu oklic na prebivalstvo tudi v slovenskem jeziku. V njem je bilo rečeno: „De francozi k’ vam gredo, 'tiemi-slio nič hudiga ne vam, ne vašimu premoženju. Oni žele, oni očio, de vi v’ miru brez straha vživate dobičke vašiga dela inu truda. To je povele poglavitniga generala Bou-naparte.. . Nebojte se za poštenje vaših žen, ali za ohra-nenje vaše vere. Mi poštujemo zaderžanje inu navade vsili ludi, zlasti vaše ... Naši soldatje bodo ojstro v’ svoji dolžnosti deržani, de ne bodo smeli nič kriviga vam sturiti, vsaki bo per ti priči z’ smertjo štrafan, kir se v’ vaše prebi-valše z’ silo vrine. Nismo enaki obdivjanim premagavcam; naše perludho zaderžanje vas bode previžalo, de mi čez nadloge, katere vojska seboj pernese, zdihujemo; mi jeh bomo loži sturili; - pridite, inu ne zapustite vaše ognjiša.” Kako hitro so Francozi napredovali in v kakšnem razsulu je morala biti avstrijska armada, nam zadostno dokazuje dejstvo, da je v trenutku, ko je pisal Vodnik, da nadvojvoda Karel „per Gorici, Soči; Gradiši... terdno stoji”, Bernardotte že zavzel Gorico, Massena pa Pontabelj in prodiral v Kanalsko dolino. To bi moral braniti, geheial Ocskay vsaj toliko časa, da bi se mogle avstrijske čete pravočasno umakniti čez Predli, a ker mu niso pravočasno dospele okrepitve preko Ziljske doline, je opustil obrambo sploh vse tako važne in po naravi utrjene Kanalske doline in bežal z velikimi izgubami skozi Trbiž prav do Podkloštra in potem še naprej na Podkoren. S tem je pa padel v vodo tudi ves Karlov načrt, ki je hotel lavno okoli Trbiža zbrati večjo vojsko, onemogočiti Hancozom vdor na Koroško in presekati za njih hrbtom tudi njihovo zvezo skozi Furlanijo s Francijo. Ako bi mogel Massena še nekoliko bolj pohiteti, bi lahko zajel še ce-16 vse tiste Avstrijce, ki so se od Gorice umikali po Soški dolini čez Predil na Trbiž. (Dalje prihodnjič) nms naMroškem Pred 50 leti med kasaškimi Slovettei „Mir”, glasilo koroških Slovencev z dne 9. maja 1908, stran 119: »Slovenska krščanskosocialna zveza” priredi vsekoroški mladeniški shod v Šmihelu nad Pliberkom dne 31. maja, kakor se je sklenilo na občnem zboru dne 12. januarja tega leta. Vsa društva, posebno voditelje vseh društev, poživljamo, da zastavijo vse moči, da bode ta shod veličastna manifestacija slovenske krščanske mladine na Koroškem. — Zveza šteje sedaj 17 društev. Dokler jih ne bo 50, moramo smatrati svojo nalogo kot neizvršeno. — Ta shod torej naj ,.Zvezo” spet okrepi ter naj privede nove vrste v nje sredo. — Slovenski mladeniči, vsi na shod dne 31. maja v Šmihel pri Pliberku!” CELOVEC Oddelek za podeljevanje gradbenih dovoljenj pri celovškem magistratu je imel v mesecu juliju posebno veliko dela. Nič manj kot 83 gradbenih dovoljenj, 40 dovoljenj za stanovanje in izkoriščanje slano1 vanjskih prostorov ter 8 dovoljenj za delitev zemljišč je bilo izdanih, 91 od teh šele |x> krajevnem ogledu. V teku teh delitev zemljišč je dobila mestna občina 555 kvadratnih metrov zemljišča zastonj v svojo last. Med omenjenimi 83 gradbenimi dovoljenji je bilo 60 novih zgradb, od teh 18 stanovanjskih, obratnih in kmetijskih poslopij, 24 garaž, 16 ograditev, 34 gradbenih povečav raznih vrst, 15 obveznosti za priključitev na kanalizacijo, en prekop, eno dvigalo in dva provizorija. Izrazitih stanovanjskih poslopij je 12, med temi dvoje poslopij splošne gradbene in stanovanjske zadruge avstrijskih državnih železnic, ki namerava zgraditi v Taurerstrasse skupno 30 stanovanj. Na listi so tudi tri večja poslopja, v katerih bodo podjetja. Pristojbin je oddelek za gradnje v mesecu juliju predpisal za 10.062.— šilingov. ŽIHPOLJE (Dan vednega češčenja in cerkveni shod) Na god Marijinega imena, to je v petek dne 12. septembra je na Žihpoljah dan vednega češčenja. Od 7. do 12. ure so sv. maše s pridigami. Popoldne se vrste molitvene ure. Ob 6. uri zvečer je večerna sveta maša s pridigo v obeh jezikih s posvetil-nimi molitvami. Priložnost za sv. spoved je ves dan dana. V nedeljo dne 14. septembra, nedelja Marijinega imena, se vrši na Žihpoljah zadnji letošnji cerkveni shod. Sv. maše s pridigami so od 7. do 11. ure. Priložnost za sv. spoved je dana od 6. ure naprej celo predpoldne. Popoldne ob pol 3. uri pete Marijine litanije in slovesen sv: blagoslov. Verni- ki od blizu in daleč ste prisrčno vabljeni na sončne Žihpolje! Dne 17. avgusta smo pokopali ob veliki udeležbi Herberta Plasch. Peljal se je s kolesom na delo na humberško žago in pri dravskem mostu je trčil v nasprotni prihajajoč avto. Težko poškodovan je obležal na cesti. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico, kjer je kmalu nato umrl. Bil je priden in miren lant, star šele 35 let. V tednih je nameraval stopiti pred oltar s svojo izvoljenko, Pložovo Frido na Doleh v Golšovski fari. Imel je blizu cerkve sezidano hišico, ki pa še ni bila čisto izgotovljena. Dne 5. avgusta je bil zopet pogreb Mihaela Čak v Dolci vesi. Že dolgo je bolehal in končno ga je smrt rešila trpljenja. Naj oba počivata v miru, ostalim pa naše sožalje. V soboto, 23, avgusta sta stopila v naši cerkvi pred oltar Valentin Travnik, doma iz Sel, stanujoč sedaj v Borovljah, in vdova Marija Has, roj. Wrath iz Golšove. Po poroki so se odpeljali na Božjo pot v Marijino Celje. Da bi bila srečna. Dne 12. avgusta imamo na Žihpoljah celodnevno češčenje in v nedeljo, 14. avgusta naše zadnje cerkveno žegnanje. Vabimo vse od blizu in daleč na naše sončne Žihpolje. ŠT. JANŽ V ROŽU Velika Šentjanžka cerkev priča, da je bila nekoč tu sloveča Marijina božja pot. Drugače bi gotovo za tako majhno faro naši predniki ne postavljali tako velike cerkve. Najstarejši farani se še spominjajo, kako so v njih mladosti še prihajale velike FARNA MLADINA V ŠT. JANŽU V ROŽU priredi v nedeljo 7. septembra ob pol 8. uri zvečer preši farno cerkvijo v Št. Janžu versko igro A. Drabosnjaka IZGUBLJENI SIN To igro igramo, da povzdignemo dan Marije v ognju, da počastimo 190-letnico rojstva Andreja Drabosnjaka, da proslavimo 50-letnico kršč.-kul-turnega dela v Št. Janžu. Iskreno vabljeni! procesije od blizu in daleč k Mariji v ognju. Stara zgodba iz turških časov namreč pravi, da ob napadu Turkov na Št. Janž milostni kip Matere božje, ni hotel zgoreti. zato so ga z meči hoteli razsekati, a tudi to se jim ni posrečilo. Na Marijinem oltarju je še sedaj ta milostni kip in tudi več starih slik.ponazoruje to zgodbo. Glavni romarski dah pri Mariji v ognju je Mala Gospojnica ali Rojstvo Marijino. Ob tej priliki je slovesna procesija z milostnim kipom po vasi ter slovesna sveta maša. Da se ohrani ta Marijin dan zares neoskrunjen, ni bilo nikdar nobenega veseljačenja ali plesa, kar se mora faranom šteti v čast. Da bi pa še bolj poudarili verski pomen takih cerkvenih praznikov, je naša mladina že v drugič pripravila primerno versko-kul-turno prireditev za ta dan in sicer lani igro: „Počeni prstan”, ki nam je prikazala mogočno varstvo višarske Marije nad onimi, ki vanjo zvesto zaupajo; letos so pa pripravili globoko versko igro ..Izgubljeni sin” in sicer kar' na prostem pred farno cerkvijo. Igro ..Izgubljeni sin” je pred 140 leti napisal koroški ljudski pisatelj Andrej Schu-ster-Drabosnjak, doma iz Drabosinje pri Kostanjah. Bil je to eden najbolj nadarjenih koroških sinov tiste dobe in nam je zapustil še več lepih iger, predvsem verske vsebine, na katere smejo biti Korošci še danes ponosni. Letos 6. maja je preteklo 190 let, odkar je bil rojen ta nadarjeni in delavni pesnik-samouk. V spomin njemu naj bo prirejena letošnja prireditev njegovega ..Izgubljenega sina” v Št. Janžu. In še eno obletnico obhajamo v Št. Janžu. Kot poročajo zapisniki in tudi žive priče, je bilo pri nas v zadnjih 50 letih živahno krščanskokulturno delo. Zato ni čuda, če je bilo pri nas ustanovljeno eno izmed prvih k rš č a n sko-p r os v e t n i h društev, ki so se leta 1908 povezala v kršč. prosvetno zvezo SLOVENSKE ODDAJE V RADIU NEDELJA, 7. septembra: 07.30-08.00 Duhovni nagovor. — S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 8. septembra: 14.00-14.45 Poročila. Objave. Pregled sporeda. - Z.a dober začetek. 18.40-18.55 Za našo vas. - TOREK, 9. septembra: 14.00—14.30 Poročila. Objave. — Morda Vas bo zanimalo. - SREDA, 10. septembra: 14.00-14.45 Poročila. Objave. - Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 11. septembra: 14.00—14.30 Poročila. Objave. — Iz koroške književne delavnice: Poletni čas odhaja čez planine. - PETEK, 12. septembra: 14.00-14.45 Poročila. Objave. — Akustični mladinski list. — SO-IIOTA, 13. septembra: 09.00—10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18.15—18.45 Vesela šoferska šola. ŽICNICA NA OBIR Pred kratkim so razpravljali v Doberli vesi župani in občinski tajniki občin Do-berla ves, Škocijan, Galicija, Žitara ves, Železna Kapla in Bela o gradnji žičnice na 2142 metrpv visoki Obir, ki je kakih 10 km oddaljen od Klopinjskega jezera. Občinski sveti bodo podrobneje obravnavali ta načrt in vprašanje svojega sodelovanja pri izvedbi tega načrta. Proračun 1959 naj omogoči gradnjo podjunske železnice V torek je bila seja koroške deželne vlade, na kateri so pod predsedstvom namestnika deželnega glavarja g. Krassniga obravnavali razna pereča vprašanja. Med drugim se je finančni referent deželne vlade, deželni poslanec g. Sima, podrobneje bavil z načrtom za pospeševanje gospodarstva na Koroškem. Predvsem je predlagal, naj pozovejo vlado, da bo čimprej odobrila gradnjo podjunske železnice in rezervirala za to potrebna finančna sredstva v državnem proračunu za leto 1959, da bodo lahko že prihodnje leto pričeli z delom. Načrt za pospeševanje gospodarstva na Koroškem, ki ga je deželni zbor soglasno sprejel in ga odobril, bodo ponovno posla- Šentjakobčani ponovijo v nedeljo, 7. septembra ob pol osmih zvečer svojo narodno zgodovinsko igro v 4 dejanjih (8 slikah) „JltikLoi%cL £žala“ Po J. Sketovi povesti dramatiziral Jakob Špicar. V GLOBASNICI na župnijskem dvorišču (V slučaju slabega vremena pa v farni dvorani) Sedeži po 10.— S, stojišča po 6.— S Čisti dobiček je namenjen Za popravilo župne cerkve v Št. Jakobu Tako imajo vsi Podjunčani izredno priliko, da vidijo enkrat rožansko tradicionalno igro v rožanskem dialektu, torej igro iz domovine Miklove Zale. Ker traja igra do polnoči in so večeri že hladni, se toplo oblecite! Vsa Podjuna — prisrčno vabljena! pozor - fiskarski škrat ga je polomi! v štev. 35-pri Stelitzu v pliberku 10 let garancije za blazine z vzmetnim jedrom - pozor - tiskarski škrat ga je polomil v štev Romale smo k Mariji na Sv. Višarje Dekleta, nekdanje gojenke naših slovenskih gospodinjskih šol, vsako leto priredimo romanje. Kakor lansko leto Marijino Celje, tako smo si letos zbrale sv. Višarje. V soboto, dne 23. avgusta opoldne smo veselo razpoložene stopile v Celovcu v naš vagon, ki nas je odpeljal proti Beljaku. Kar lepo število mas je bilo v Celovcu okrog 50, ko smo prišli do italijanske meje, je naše število naraslo na 70, ker so naša dekleta pristopala še na drugih postajah. Z nami so bile tudi č. sestre iz Št. Ruperja in Št. Jakoba ter predsednica in tajnica naše zveze. Veselo razpoloženje je vladalo med nami, kakor povsod, kjer se snidejo nekdanji sošolci. Na meji se je kljub predvidevajočih težkoč vse srečno izteklo. Še isto popoldne smo se napotile iz Žabniic proti sv. Višar-jam. Grede smo s č. sestro premišljevale križev pot. O mraku smo prispele na vrh, ravno o pravem času, da smo mogle sodelovati pri procesiji z lučkami, katera nam je prišla že nasproti. V cerkvi je imel nato č. p. Odilo nagovor, po petih litanijah pa smo trudne polegle spat, kolikor je bilo pač prostora. V nedeljo zjutraj se je zgodaj pričelo življenje. Nekatere so občudovale prekrasni sončni vzhod v gorah. Ob pol 7. uri se je darovala prva sv. maša s slovenskim petjem in pridigo č. g. p. Odila v kateri nam je nakazal, kaka je prava molitev; po- govor z Marijo. Naša molitev naj ne bo naučena, temveč naj prihaja iz srca, kakor se pogovarja otrok z materjo, tudi petje je vodil č. g. p. Odilo, kateremu smo hvaležne za lepe besede in dober nauk, ter se mu tem potom še enkrat prav iskreno zahvaljujemo. Po maši smo se posvetile brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Ob 9. uri je č. p. Odilo daroval sv. mašo po naših namenih. Pri obeh mašah so dekleta pridno sodelovale jni petju. Nato so sledile še druge maše. Ob 12. uri smo se poslovile od Marije in se nato zopet podale proti dolini. Ob 4. uri smo se odpeljali iz Žabnic proti domu. Nekatera dekleta so si domov grede ogledale v Št. Jakobu igro „Miklova Zala”. Vsa dekleta so bile zelo zadovoljne in navdušene nad tem romanjem, saj smo že domov grede sklenile ,da še gremo na Sv. Višarje, pa še v večjem številu. O Vsa dekleta, absolventke Gospodinjskih šol, so dne 21. septembra ob 2. uri popoldne vabljene na sprejem Fatimske Marije v kapeli provincialne hiše v Celovcu. Po sprejemu se bo vršila seja naše Zveze. v Celovcu. Tudi tega dogodka se naj na ta dan mladi rod s hvaležnostjo in ljubeznijo do kršč. kulturnih idealov po vzoru prednikov spominja. PODGORJE Red božjih služb na Malo Gospojnico v Podgorjah: Zvečer ob pol 7 blagoslov in spovedovanje. Na praznik: od 6. ure naprej spovedovanje; od 7. do 11. ure vsako uro sv. maše; Pri Kapelici je sv. maša s pridigo ob pol 11. uri. Vernikom bo podeljen tudi novomašniški blagoslov. TINJE V soboto, dne 30. avgusta smo spremili k’zadnjemu počitku na tinjsko pokopališče Rozo Pečar, roj. Schellander. Vseh svojih 59 let se je trudila za svoje, pomagala s pridnim delom svojim sosedom in končno podlegla zahrbtnemu raku. številni pogrebci so izkazali pokojni zadnjo čast. „Mladi tinjski prošt” mil. g. Jože Gabruč pa je opravil pogrebne obrede in se od rajne poslovil v ganljivem nagrobnem govoru. Tudi na cesti bodi vliuden in rad pomagaj! li zvezni vladi na Dunaj s prošnjo, naj ga čimprej uresniči. Namestnik deželnega glavarja, g. Krass-nig, je predlagal predložitev osnutka zakona za zaščito mater koroškemu deželnemu zboru, da ga odobri. Poročal je tudi o zadovoljivem uspehu zbirke za Avstrijski institut za raziskovanje raka. Nabrali so 476.884,14 šilingov. Namestnik dežel, glavarja, g. Ferlitsch, je pa poročal o likvidaciji škode, ki so jo napravila neurja na Koroškem v kmetijstvu in gozdarstvu in predlagal, kot najnujnejši ukrep za omiljenje izredne ilaT.ast.raff, naj za; -ostjo za douatni izvoz 20.000 ku'o-me!-ov lesa. Za dovoljenje bodo pm.-aili ministrstvo za trgovino in ok/novo, ki je pristojno za tozadevp/a dovoljenja. »■■■■■»■■■■■■■■HnHBOHBBnMB* Dijaki in dijakinje Mohorjevega doma naj pridejo v dom 10. sept. 1958 dop. (Glede izpitov velja objava na 1. strani!) Ne prej: ker se v domu še zida in popravlja. Ne pozneje: ker je 10. septembra popoldne vpisovanje v šolah. Na veselo svidenje I Vodstvo doma. Za naše kmetovalce: Varujte gozd! Dejstvo, da so pokazali posnetki iz zraka, ki so jih pred kratkim napravili ,da bi ugotovili površino gozda v Avstriji, povečanje te površine, kaj lahko zavede nepoučenega do napačnih optimističnih zaključkov. Tiskovni urad Avstrijske zveze za varstvo gozdov je v zvezi s tem sporočil naslednje: Slika, ki smo jo dobili s posnetki gozdne površine, vzbuja skrb. Edino pravilno bi bilo, da čimprej sklenejo nov zakon o gozdarstvu in pričnejo izvajati znani načrt ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga poznamo pod naslovom „Long-Term-Pro-gramm”. Žal temirni tako. Gotovi krogi se predajajo utopiji in z vso resnostjo trdijo, da so posnetki naših gozdnih površin dokazali, da se skupna površina gozdov v Avstriji ni zmanjšala, ampak celo povečala za okoli 200.000 hektarjev ali 5,5 odst. in, da zato trenutno ni treba govoriti o kakem o-grožanju gozda. V nevarnosti ni gozd, temveč samo kmetije, ki morajo stalno v preveliki meri posegati v svojo „zeleno hranilnico”. i Nihče rie taji več, da je treba našemu kmetijstvu pomagati s sodobnimi kmetijski-nii zakoni, da si opomore; zato bo tudi treba odločno skrbeti za uresničitev sanacijskih načrtov, da avstrijsko gozdarstvo spet postane zdravo in donosno. Velika je razlika med gozdno površino ■n gozdom, v katerem je drevje zrelo za sečnjo. Obrt, ki temelji na predelavi lesa, si lahko pomaga samo z debelimi drevesi, nima pa ničesar od mladega gozda in povečane gozdne površine. Kako dorastek no-vega gozda pri nas izgleda, so dovolj jasno hpričali poklicani strokovnjaki, ki so tudi odločno obsodili vsako bagateliziranje tistih nevarnosti, ki našemu gozdu grozijo. Povečano gozdno površino v Avstriji predstavlja v resnici le grmičevje, ki se je razrastlo po zapuščenih nerodovitnih pašnikih. To grmičevje pa še ni gozd in tudi ne daje nobenih koristi gozdnemu gospodarstvu. Taka je — na žalost — gola resnica. Vse prehitro se je lahko zmotiti glede tega, saj nepoučeni smatrajo tudi grmičevje, ker je pač zeleno, za gozd. Pogosto tudi ne mi-shjo ljudje na to, da gozd ni njiva, ki jo vsako leto lahko posejemo in požanjemo, ampak, da je „žetev” v gozdu možna le vsakih 100 let. Gozd, ki je le zelena površina, a ni na njej nobenega doraščajočega dre- vesa, tudi za kmeta ni nobena hranilnica več, ampak privesek, ki mu zna prej škodovati kot pa koristiti. Iz tega razloga je jasno, da ni potreben le zakon o kmetijstvu ampak tudi zakon o gozdarstvu, ki bo res upošteval potrebe in dejstva kot so. V izredno težavnih pogojih je moralo naše kmetijstvo po končani vojni nadaljevati s proizvodnjo kmetijskih pridelkov. Stroji, ki so še bili na razpolago, so bili po večini obrabljeni ali celo neuporabni; stalež živine je bil decimiran, v mnogih krajih okužen in nezmogljiv; stanovanjske hiše in gospodarska poslopja so bila potrebna nujnega popravila; polja, travniki in' pašniki pa so bili zanemarjeni. Pri vsej tej revšči-ni pa je od meseca do meseca primanjkovalo delovnih moči na kmetijah. Obnova industrije in obrti, konjunktura v zasebni in javni gradnji je cvetela in vse to je z boljšimi zaslužki privlačilo delovne moči, ki so drugače pomagale v kmetijstvu. V takšnih okoliščinah je bilo torej treba spet spraviti na noge kmetijsko proizvodnjo, jo znova organizirati; treba je bilo modernizirati kmetijske obrate in se preusmeriti dd ročnega dela na delo s strojem. Toda s kakšnimi sredstvi? Kdo naj vse to plača? Z izkupički za lastne kmetijske proizvode? Nemogoče. Od leta 1945 šepajo cene kmetijskih proizvodov za cenami ostalega gospodarstva. Dohodki zadoščajo vedno komaj le za kritje osnovnih življenjskih potreb in kvečjemu še za kritje tekočih proizvodnih stroškov. Na ta način je primanjkovalo finančnih sredstev za potrebe investicije. Ali je bilo torej kaj nenaravnega, če je moral priskočiti na pomoč gozd v takih okoliščinah? Gozd je bil „zelena hranilnica” v kateri je našel kmet kapital, ki ga je potreboval. Okrog 10 milijard šilingov je dal po vojni kmečki gozd kmetijstvu. Ta vsota bistveno presega vrednost tistega lesa, ki je med tem časom dorastel. Globoko so morali poseči kmetje v gozdni kapital in so s tem znižali ne samo premoženje, ampak tudi obresti. Zaloge starega lesa, ki so bile leta 1945 še dokaj obilne, so sedaj po večini izrabljene. Ponekod so se že spravili nad drevesa, ki za sečnjo še niso dovolj stara, samo zato, da bi krili nujno potrebo po denarju za življenjsko važne investicije. Ali bo šlo tako tudi v bodoče? Ali more biti kmečki gozd, ki je že tako V shrambo samo zdrave sadeže! Vse prepogosto zmanjšujejo donosnost naših sadnih letin različne bolezni. Del teh bolezni dobi plod že na drevesu, n. pr. kra-stavost in ono jako nevšečno monilinsko gnilobo. Taki oboleli plodovi so zmožni s'ej ko prej okužiti v sadni shrambi tudi zdrave plodove in tako napraviti škodo v Vs(‘nt sadnem skladišču. Pako obolelo sadje je poleg tega še pre-n;išalee vseh mogočih glivic plesnivosti. ki ustvarjajo mokro in suho gnilobo. Prav ta-k° pa morejo biti prenešene na vskladišče-u° sadje tudi razne bakterijske bolezni (ru-java lisavost). Sem spada tudi gleosporij-ska gniloba, ki se najavi na zunaj z ruja-vuni lisami na katerih so rdečkaste pikice. De take plodove shranimo, bodo postali grenki kot žolč in bodo okužili tudi sosed- |e plodove,...... '‘Vato' je važno, da uskladiščimo le zdrave Jodove! Če sadje otresemo in znosimo plo-u' - v košarah v klet ter jih tam iz košar resemo. ..eVeda ne moremo pričakovati, a ‘bo naše sadje A,v* 1 Petno, Mnogo obo-'nj sadja se da odkriti že pri sortiranju in 'Mat je najlaže izločiti grde, slabe plodo-e od lepih In dobrih. Seveda ni mogoče na kratko opozoriti a vse bolezni, ki jih povzročajo bakterije 1 glivice, važno pa je, da smo si na jasnem lede potrebnih ukrepov zoper te. Kako lahko preprečimo škodo v skladi- V kolikor gre za obolenja, ki so napadla plodove že na drevju, je odgovor na to vPrašanje lahak. Tako sadje je treba po ubiranju čimprej porabiti in če drugače ne gre, izrezati obolela mesta in ga predelati v marmelado. Daljše shranjevanje takega Sadja privede — če je okuženo z monilijo — do popolne izgube. Sadje, okuženo s krasta-vostjo pa bo utrpelo, če bo dalj časa obležalo, občutne izgube. Pravilo naj bo: vskladiščhno samo zdravo, lepo in neranjeno sadje. Vsaka, še tako mala ranica se bo slej ko prej okužila s kako glivico ali bakterijo, kar povzroči lahko obolenje vsega vskladišČnega sadja. V shrambi niso ničesar izgubili plodovi, ki so jih načele ose, sršeni, sadni črvi ali miši. Čimbolj bomo pazili pri sortiranju, da se nam ne izmuzne kak obolel plod med zdrave plodove, ternvečjo gotovost bomo imeli, da se nam sadje v shrambi ne bo pokvarilo! Tudi če bi storili vse omenjeno, a bi pozabili na nego prostorov v katerih ho sadje shranjeno, bi opravili le polovično delo. Shrambe za sadje morajo biti temne, hladne in zračne. Koder teh pogojev ni, je treba računati le z omejeno možnostjo shranjevanja, kajti sadje se ne bo obdržalo dobro in zdravo dolgo časa. Preden vskladiščimo sadje, je treba tozadevne prostore temeljito očistiti in zažve-plati; 4 do 8 gramov žvepla na kubični meter zadostuje. Sadje je treba vskladiščiti tako, da imamo vedno možnost pregledati vsak plod posebej. Naj še ne čudi tisti, ki bo polagal sadje na plesnive police ali v plesnive zaboje, če bodo napadk“S2djc lažne gnilobe, če zasledimo v skladišču po gotovem času večje število obolelih plodov, je neba vse sadje znova pred jati; pri tem moia brez izjeme stran vsak plod, ki izgleda sumljiv. Deske na katerih je bilo nagnito sadje, je treba izmenjati z novimi ali pa jih takoj temeljito oprati in razkužiti. c.e boste upoštevali teh nekaj splošnih nasvetov, boste lahko preprečili večjo škodo v svoji sadni shrambi in boste imeli lepo in dobro sadje tja do drugega poletja. močno razredčen, v naslednjih desetletjih sploh še hranilnica kmetije? Kako naj priskoči na pomoč, če bo sila na kmetiji, če se zgodi nesreča ali če bo treba kmetijo predati in bodo odhajajoči zahtevali vsak svoj del? Kaj bo, ko bo treba obnoviti stroje, ki so bili svojčas kupljeni z izkupički za les in če bodo potrebne nove investicije? Ali če bo posebno gorski kmet v bodoče zaradi združitve evropskih trgov primoran črpati tekoče dohodke iz svojega gozda? Naloga kmečkega gozda ni več samo ta, da je hranilnica kmetije, ne, kmečki gozd je pod silo razmer postal poizvodni činitelj kmetije kot so polje in travnik, pašnik in živina; on mora prav tako letno odrajtati svoj delež za obstoj kmetije. V svojem današnjem stanju pa gozd marsikje ni več zmožen zadostiti tem nalogam. Čim dalj časa bodo go_zd še izrabljali v tolikšni meri kot doslej, v tem manjši meri bo mogel biti ta v svoji celoti v času stiske železna rezerva kmečkega stanu in vsega naroda. Ob teh dejstvih se mora resno zamisliti vsak lastnik gozda. Moral bo napraviti po- trebne zaključke za sebe in za svoj gozd. Nadaljno izkoriščanje gozdnega kapitala mora biti ustavljeno! Vsak mora čimbolj varčevati z. lesom v svojem gozdu in skušati s skrajno gospodarstvenostjo povišati obre-stovanje gozda. Vsak gozdni posestnik naj temeljito premisli preden prime za sekiro in za žago,- če še more zagovarjati nadaljno izkoriščanje gozda pred svojimi potomci. Prav bodoči rod, ki bo moral obstojati na skupnem evropskem trgu, bo potreboval pomoč gozda najmanj tako nujno, kot je potreben te pomoči sedanji. Avsfrijski šiling krit več kot stoodstotno Iz tedenskega poročila Avstrijske nacionalne banke je razvidno, da je bil avstrijski šiling dne 23. avgusta krit z zlatom in devizami s 106,3 odstotki. V obtoku je bilo ta dan bankovcev v vrednosti 14,62 milijard šilingov, dočim je imela Nacionalna banka zlata in deviz v vrednosti 15,53 milijard šilingov. Iz ženskega sveta - med ženski svet Vodstvo gospodinjske šole v Št. Jakobu v Rožu: Koroškim dekleiom in njihovim siatšem! Najbrž vam še ni znano, da prične 1. oktobra t. 1. v zavodu slovenskih šolskih sester v Št. Jakobu v Rožu, 10-mesečna gospodinjska šola, ki traja do konca julija prihodnjega leta. Prvotno je bil določen začetek te šole 1. septembra. Na prošnjo več prosilk, pa smo pričetek šole iz stvarnih razlogov za 1 mesec preložili. Vemo namreč, da je prav septembra meseca na naših kmetijah še ogromno dela, in da bi zato marsikatero dekle, ki jo nujno potrebujejo doma,. bilo pri obisku šole ovirano. Tudi v sezonskih službah zaposlenim dekletom, bo datum 1. oktobra lažje dosegljiv. Po napornem sezonskem delu, se bodo tačas dodobra odpočile in pripravile vse potrebno za obisk šole. Lepe priložnosti, ki se nudi s to šolo našim dekletom, prednosti, koristi in važnosti te šole ni treba posebej poudarjati. Na šoli se nudi dekletom strokovna gospodinjska in gospodarska izobrazba, vzgoja duha in srca v lepem, blagoglasnem maternem jeziku, v tistem jeziku o katerem pravi naš svetniški škof Slomšek, da je najdražja dota, katero smo dolžni svojim potomcem zapustiti, torej v tistem jeziku, v katerem boste ve dekleta, kot bodoče matere, predajale lastno znanje svojim otrokom. Ves strokovni teoretični pouk utrjujejo praktične vaje, pri katerih se seznanjajo z vsemi modernimi izsledki racionalizacije in mehanizacije v gospodinjstvu in gospodarstvu. Staršem, ki jih strašijo stroški desetmesečnega šolanja, naj bo v oporo in pobudo zavest, da je izobrazba današnji mladini potrebna kot vsakdanji kruh in da je prav temeljita izobrazba prvi temeljni kamen živ-Ijenske zgradbe sreče, blagostanja in zadovoljstva njihovih hčera. Poleg gospodinjske šole začne 3. nov. 6-mesečni kmetijsko gospodinjski tečaj, kateremu je priključen še šivalni oddelek. Natančnejša pojasnila dobite pri upravi šole. Tečaj za vkuhavanje sadja in zelenjave v Št. Jakobu in Št. Rupertu Kot vsako leto bo tudi letos pri šolskih sestrah v obeh gosipodinjskih šolah tečaj za shranjevanje sadja in zelenjave. Na tečaj ste povabljena vsa dekleta in gospodinje, ki se zanimate za to umetnost. To je obenem dopolnilo k zimski šoli, ker se pač v zimskem času ne da vse videti. Tečaj začne v četrtek 11. septembra ob 8. uri zjutraj. Ob koncu, v soboto zjutraj pa zaključimo z duhovno obnovo, da si ponovno utrdimo sklepe in načrte, katere smo napravile ob času duhovnih vaj. — Pogoji isti kot druga leta! Pridite, da zopet preživimo nekaj ur v skupnem domu! Vodstvo gospodinjskih šol šolskih sester na Koroškem Možje pomagajo ženam 25 odstotkov mož pomaga ženam pri pomivanju posode. Tako je pokazala statistika. In vsi so odgovorili, da delajo to prostovoljno, brez kakršnegakoli pritiska. Zakaj? Ker je tako dnevno delo hitreje opravljeno. Ker si žele, da bi šle žene z njimi na zabave. Da se oddolže ženam za pomoč pri njihovem delu. Ker so mnenja, da mora v gospodinjstvu prispevati vsak družinski član po svojih močeh. Ker je treba dati o-trokom dober vzgled. In končno — čeprav je teh najmanj — ker jih to delo veseli. Kako snubijo na otoku Cipru ? Na otoku Cipru, ki je znan po zgodovinskih ciprskih vinih in mednarodnih zapletih, je še vedno v rabi običaj, ki je v o-stalem civiliziranem svetu izumrl: ugrab-Ijenje neveste. Ciprsko dekle se sme družiti z dečki samo do dopolnjenega sedmega leta, odtlej pa vse do slovesne zaroke ne sme spregovoriti z neoženjenim moškim niti besede. Na svatbah in drugih veselicah, kjer se shaja mladi svet, sme plesati in se družiti samo s prijateljicami in edina govorica, ki ji je dovoljena, je govorica z očmi. Ce njeni pogledi vzpodbude tega ali onega fanta, pošlje navadno ta k dekletovemu o-četu izkušenega snubača. Če očeta tudi s ponovnim snubitvami ni mogoče omajati, da bi dal mladima svoje dovoljenje, stopi snubač naravnost k dekletu in ji pošepeta, kje bo našla fantovo pisemce. Odločitev je zdaj v dekletovih rokah, če pismo vzame, je s tem skorajda privolila, da jo bo fant u-grabil. To za dekle kajpak ni lahek korak, kajti z njim si za vselej odpove bali in doti, ker ji oče ni dolžan dati ničesar. Razen tega pomeni to navadno dolgoleten spor z dekletovo družino in žalostno svatbo. Stiskalnice za sadje (Obstpressen), kakor tudi stroje za drobljenje sadja (Obstrciber) v vseh velikostih, pa tudi vse kmetijsko gospodarske stroje vam nudi najceneje firma I0HAN L0NŠEK št. Lipš, Tihoja, p. Dobrla ves V Zapadnonemški zvezni republiki so leta 1957 pripustili več kot pol milijona o-sebnih avtomobilov prometu. Če pogledamo, vidimo, da je od tega pol milijona o-sebnih avtomobilov odpadlo na kmečko prebivalstvo le celih 5,5 odst. avtomobilov, še dolgo torej nima „vsak kmet” svojega osebnega avtomobila. Pri nas v Avstriji ni nič drugače. P * | * S * /\ * M * O * R * R * * N * J * E fkuke ik tehtate sinjega Jadtam 'ot vsa mesta ob Jadranu ima tudi Split ozke ulice in visoke hiše, kar je značilno za dediščino Rimljanov. — Popoldne smo šli na. Marjan, to je hrib, s katerega se odpira prekrasen pogled na mesto, ki se v jasnem sončnem dnevu pokaže v vsej svoji veličastnosti in lepoti. Morje se razgrinja kakor velika sinja poljana. Mesto je obdano z obzidjem, ki se proti vrhu terasasto stopnjuje. Okolica pa je velik lepo negovan vrt, oziroma park. Oljčni in palmovi gaji vabijo potnika v svojo senoo, ciprese rahlo trepetajo v vetru, vmes pa se bohotijo rože stoletnice ali „aloje” in vonj oleandrov, ki so bili ravno. tokrat v najlepšem cvetu, je omamen. Tu najdeš vso cvetje in okrasno grmičje sončnega juga. Ozračje je tu nasičeno z opojnimi dišavami. Lahko bi rekli, da je tukaj narava prekosila samo sebe. Ne poje pevec zastonj „Oj divni Marjane moj, biseru južnoga mora!” Žal pa nismo bile posebno dovzetne za obučdovanje teh lepot, ker se nismo mogle otresti občutka nočnega rajanja. Moja edina misel je bila, da si poiščem miren kotiček, kamor bi lahko položila moje utrujene kosti. — Spala sem bolje kot na še tako mehki in lepi postelji. — Sonce je zahajalo, ko smo se zbirali za odhod. Pohitela sem na vrh, da se poslovim in še enkrat naužijem lepote. Slika, ki sem jo gledala mi bo ostala najlepši in nepozabni trenutek z našega potovanja. Sonce se je pomikalo proti zahodu, kakor da bi se tisoč zlatih niti vleklo preko morja. In 'ta čudovita barvitost, ki se je prelivala, mavrično vijoličasta, zelena, sinja, zlata in srebrna — ne saj tega ni mogoče izraziti z besedami, nekaj tako lepega lahko samo čutimo. Odšle smo nazaj v pristanišče, odkoder smo proti večeru odpluli naprej- proti Reki. Ta vožnja pa je bila prijetna in mirna, ter nas je bogato nagradila za vse zamujeno. Zopet smo na morju, rahlo brnijo ladijski motorji, valovi šumijo in galebi nas spremljajo. ,,Split in še posebno Marjan'pozdravljena!” — Kako težko je slovo. Večerna zarja rdi na nebu, počasi izginja obala, dokler nas ne zavije mrak v svoje temno ogrinjalo. Slonela sem ob ograji in opazovala drobno valovje pod mano, ki se Je izgubljalo v daljavi. Poleg mene stoji star -možak, ki z očesom gospodarja v lepem jutru objame svojo domačijo, opazuje čeri in obalo, pravzaprav se vidi samo še motna sivina. Pogovor se prične. Vse svoje življe- nje je preživel na morju in mnogo zanimivega je doživel. Tudi sedaj, ko že nekaj let uživa pokoj se še vedno bolje počuti na ladijskih deskah kot na suhem. Pomorščak, ki je preplul skoraj vsa morja, bil tolikokrat v nevarnostih. Videl pa je tudi mnogo lepote. Oči mu žare, ko pripoveduje in z živahnimi kretnjami poudarja svoje besede. Zdi se da hoče vsako doživetje posebej -pobožati z roko. Vprašam ga odkod ime Dalmacija? Z veseljem je hitel razlagati': Naš Jadran ima že marsikaj za seboj — videl je Kelte — onstran Splita je živelo bojevito keltsko pleme „Dalmati”, ki se je razširilo vzdolž cele obale in svoje obširno naselitveno ozemlje imenovalo „Dalmacija”. še to mi je povedal, da raste na jadranskih otokih neka rastlina, ki jo povsod drugod zaman -iščete. Na celini je izumrla — razen v okolici Splita. Bujno uspeva na otokih. To je neke vrste slak. Cvetovi so majhni — njeno grško -ime je „ospalatos”. Pravijo, da je po njej tudi Split dobil svoje ime. Sunek ladje in vrvenje -ljudi me je opozorilo, da smo že na Rabu. Žal je to samo vmesna postaja in si zato otoka ne morem ogledati. Zamudila sem tudi sončni vzhod na morju, za katerega pravijo, da je na jr lepše — nekaj božanskega. Zopet se oddaljujemo od obale otoka. Rab izginja v daljavi, sončni žarki se utapljajo preko sinje gladine. Na krovu pojejo mornarji, kako lepa harmonija je med njihovo pesmijo in okolico, praznična umirjenost nas obdaja, le morje nemirno valovi. Tokrat tudi v Senjskih vratih ni vetra, vendar so nekateri že ležali v jedilnici na trebuhih trdno verujoč, da je to še naj-cenejše sredstvo proti morebitnem bruhanju. — Pristali smo še v Crikvenici, ki mi je po svoji prikupni skromnosti izmed vseh obalnih letovišč še najbolj ugajala. Dolga srebrna črta se vleče za nami, ob ograji je polno ljudi, ki drobe kruh, katerega spretno prestrezajo gibčni delfini. Sonce pripeka, — že se vidijo obrisi obale Sušak, Reka, koničasti stolpi se dvigajo kvišku. Visoko nad Sušakom pa stoji mogočno in veličastno, kakor svetilnik - cerkev Matere božje na Trsatu, ki že sto in stoletja kraljuje, sprejema in posluša prošnje in zahvale ter z vedno enako usmiljenostjo gleda na početje in življenje svojih zemljanov, kakor tudi na razbesnelo, hrumeče valovje in na tihi večerni zaton sonca tam daleč na obzorju sinje morske poljane. v&nfr o> (jjdfaaU Človeštvo si dolgo ni bilo na jasnem o postanku, rasti in naravnem namenu gob. Hitri pojav, različne čudežne oblike in pestrost barv, vse to je dajalo gobam nekaj nadnaravnega. Še v srednjem veku so bili botaniki mnenja, da se gobe zaplodijo po odpadkih gozdnih živali, sicer pa so že narodi starega veka: Babilonci, Grki, Rimljani, Kitajci poznali več užitnih gob, kakor jih pozna današnja povprečna javnost. Gobe jim niso služile samo -za prehrano, z njimi so tudi živahno trgovali. Seneka našteva po imenih nad 10 vrst dobrih gob, ki jih še danes poznamo pod istimi latinskimi imeni. Pesnika Horac in Marcijal pa sta gobe celo opevala. Slednji je dejal: „Lahko se pogrešajo zlato in srebro ter ljubezni naslade, toda odreči se jedi iz gob, je težko.” Stari narodi se niso splašili, da bi opustili gobe, čeprav se je pripetilo razmeroma mnogo več smrtnih zastrupljenj, kakor se jih dogodi danes. Znano je, da je pesnik Evripid izgubil v enem dnevu ženo in tri otroke zaradi zastrupljenja z gobami. Prav tako sta se zastrupila papež Klemen VII in cesar Karl VI. Rimljani so posebno čislali platničarko, ki je nekoliko podobna strupeni mušnici ter so jo krstili po svojem imperatorju ,,amanita caesarea” — cesarska mušnica. Rimski vojaki so te gobe tako težko pogrešali, da so jih prinesli s seboj v okupirane pokrajine. To je naša blagva ali blagovna, tudi knez Karželj (Kaiserling) imenovana. Da pa je v srednjem veku in deloma še pred 100 leti ljudstvo zrlo na gobe s toliko bojaznijo, temu so bili krivi nekateri raziskovalci, ki so splošno svarili pred gobami. Tako našteva nemški' botanik Wein-mann v svoji botaniki iz leta 1745 večino danes čislanih gob za strupene, češ, da nalezejo strup od kač in krastač. Neki nemški zdravnik iz 18. stoletja pa je celo zapisal: „Ako so gobe najlepše pripravljene, storiš najpametneje, če jih vržeš na gnoj.” Šele v novejšem času so naravoslovci vseh naprednih narodov začeli propagando za eksploatacijo neizmernih zakladov, ki jih imajo naši gozdovi v gobah. Francozi so že pred prvo svetovno vojno dobivali vsako leto nad 300 milijonov zlatih frankov za golte; seveda so jih vzgojili največ umetno (šampinjone). Znano je, da je sama pariška okolica vzgojila v posebnih kleteh po 25.000 centov gob na mesec, a to skozi vse leto. Gobe so vsekakor najzanimivejši in najkoristnejši del naše flore. Gobarstvo je naj-cenejši, najhvaležnejši, a tudi zelo zdrav in razvedrilen šport. Kar je za strastnega lovca bogat revir, to je za pravega gobarja dobra gobja sezona, saj žanje od rane spomladi do pozne jeseni. Kdor ima odprto oko in dovzetno dušo za lepoto božje narave, se bo vedno znova divil pestrim barvam gob. Ista goba se po- 7mcU da na to sami pazijo, da se dobro umu jejo, češejo, si 'čistijo nohte in ušesa, da si perejo zobe, se v 'redu in pravilno oblačijo itd. Vselej jih povprašaj, če so se naučili, har bi se morali. Zahtevaj, da opravljajo vse te posle po možnosti sami in točno, ker so otroci zelo pogosto, posebno pri umivanju in česanju, neznansko površini. Umijejo se kar brez mila, na zobe pa radi pozabijo. Pri tistih delih pa, ki veš, da jih ne morejo opraviti sami, jirn pomagaj. Tako se bodo navadili na red in tudi kasneje, skozi vse življenje bodo tako vzgojeni otroci gotovo pazili na čistoče svojega telesa, kar je neprecenljive vrednosti tako za zdravje kot tudi za uspehe v življenju. Skrbi tudi, da hodijo otroci pravočasno počivat in da spijo vsaj 8—9 ur dnevno. Kakor hitro vstanejo, se morajo umiti in urediti. Potem pa jim daj topel zajtrk. Razen tega pa skrbi, da bodo vzeli tudi s seboj v šolo košček kruha in sadje. Redno hranjeni otroci v šoli dosti bolje sledijo in imajo Potovanje na luno (Nadaljevanje s 6. strani) NAPAD IN OBRAMBA Videti je bilo, da je s tem pripetljajem razpravljanje zaključeno. Noben drug predlog ne bi dosegel tako lepega končnega učinka. Ko pa se je razburjenje poleglo, je le še zaklical s krepkim, osornim glasom: — Zdaj, ko je govornik v tako široki meri zadovoljil fantazijo, bi bilo prav, da se loti stvari same, da ne razvija več toliko teorije, ampak pretehta praktično plat svojega potovanja. Vsi pogledi so se zaobrnili proti človeku, - Vi se je Oglasil s temi besedami. Bil je to ^rhfjjkk odločnega obraza, z bujno, po -ameriško pristriženo ibra-io Očitno jp K' orisal zmedo, ki je zajela zborovanje, da se je prčinoil do prve vrste poslušalcev. Tam je prekrižat roih? in hladnokrvno zapi-čil svoje bleščeče, izzivalne oči .v junaka na odru. Ko je povedal svojo zahtevo, je u-molknil in se ni zmenil niti za tisoče pogledov, ki so se zgrnili vanj niti za nejevoljno mrmranje, ki so ga njegove ‘besede vzbudile. Ker ni dobil še nobenega odgovora, je ponovil svojo zahtevo z istim jasnim in ostrim naglasom in dodal: — Tu smo zato, da se pomenimo o luni, ■te pa o zemlji. — Prav imate, gospod, je odgovoril Mi-chel Ardan, pri razpravljanju smo zašli nekoliko v stran. Vrnimo se k luni. — Gospod, je povzel neznanec, vi trdite, da je naš satelit obljuden. Dobro. Ampak prebivalci lune morajo živeti brez dihanja, kajti — opozarjam vas v vašo korist — da na boljše uspehe kot pa zapuščeni in neredno hranjeni. Šolskega otroka ne vpregaj preveč v domače delo. Otroci, ki redno prezgodaj vstanejo in delajo po nekaj ur še pred odhodom v šolo, ne morejo dobro napredovati, ker so preizčrpani in jim je šolska klop le prijeten telesni počitek, pri pouku pa so skoraj odsotni. Posebno moraš paziti na to pri otrocih, ki imajo popoldanski pouk. Pri njih je posebno važno, da prežive čas Vihar v travi Pokraj ceste brneče — merijo jo telefonski drogovi v sinje daljave brleče — se poigrava , z vetrom svetla, zrela trava. Kot nevidna božajoča roka bi hitela čezenj, se pripogiblje bilje šušteče, kot vodovje peneče, ki vanje stočil svoje mokrote je brezen. Čez loge, ozare, rebri in lozje trepeče vonjavnih sapic sončno glajenje. Jaz pa vrtec bom kopala, vanj bom drobnih rožk s’jala nageljček in rožmarin, da bo mladosti mi spomin. še nas pozdravlja z naših oken lepo zeleni in blago dišeči rožmarin. Tu in tam kaka mamica goji tudi še mirto. Včasih so jo gojila dekleta — za svoj- poročni venček. Ker bo kmalu treba požlahtniti naše lončnice, jih presaditi in porezati', zato se že danes pomenimo, kako je treba postreči rožmarinu in mirti, da nam bosta za nego hvaležna z bujno rastjo in cvetjem. Ali veste, da rožmarin in mirta tudi’ cvetita? Če hočemo, da bosta cvetela, potrebujeta ‘ti dve lončnici mnogo sonca. Lahko jih imamo tudi na prostem, recimo v vrtu vsajene v zemljo ali pa z lončkom vred postavljene v vrtno zemljo. Mirto lahko razmnožujemo s semenom, ki ga tvori oplojena mirta. Navadno pa se poslužujemo vršičkov. Najboljši čas za razmnoževanje z vršički je zgodnja pomiad in pozno poletje. V ta namen porežemo do do pouka tako, da se telesno preveč ne izčrpajo. Utrujen otrok je nepazljiv in pouk izgubi zanj več kot polovico svoje vrednosti. Kosilo za te otroke naj bo pripravljeno ob pravem času, da ga lahko brez razburjenja pojedo, če jim ne moreš pripraviti celotnega obeda, moraš gledati, da bo zato večerni obrok obilnejši in ne prepozen. Tudi težke jedi so za opoldansko hrano takim otrokom neprimerne, ker jim preobteže želodec. To je v glavnem tisto najvažnejše, na kar sem Te hotela opozoriti v tem pismu, ki Ti ga pišem prav nalašč sedaj, ko se otrokom. odpirajo vrata v veliki svet. Vedi, da je Tvoj otrok danes še nežen, sprejemljiv za vse dobro. Njegova duša je kot mlado drevesce, ki potrebuje opore, da se razvije ■ v močno drevo. In ta opora mu bodi Ti, mati! Tvoja prijateljica M. Zlitost svetlobe, toplote, rasti in slasti je na grudih zemlje porodilo hrepenenje, ki spaja deviško cvetenje v materno zorenje. Vetrc pride od nekod in gre bogvedi kam. Le čriček pozno v noč ne miruje tam ... So trenutki, da si človek z vso srečo in bolestjo sam. In samota je bistvo tostranstva. In dušo zasledujemo po učinku — kot viharja v travi —, ki tukaj boža, tam trga, tu objema, tod davi... Val. Polanšek 5 cm dolge poganjke z ostrim nožem, Spodnje štiri liste odstranimo. Potem vršiče vtaknemo v kozarec ali steklenico z vodo, tako dolgo, da poženejo koreninice. Potem te poganjke s koreninicami denemo v lončke. Lončke napolnimo z dobro zemljo iz tople grede (Mistbeeterde) zmešane z šoto (Torf-mulil) in drobnim peskom, če tega nimamo, pa vzamemo dobro vrtno zemljo. Mirta nared; lepo krono. Obliko lahko še izboljšamo, če vejice včasih skrajšamo (po potrebi). Če pa hočemo, da bo mirta cvetela, pa vejic ne smemo ščipati. Mirta mora biti v lončku, ki ni prevelik; v njem mora tesno rasti. Potem gotovo cveti. Za lepšo rast ji pomagamo z umetnim gnojilom, ki ga na željo dobimo v semenarni. Tudi rožmarin razmnožujemo z vršički. Med zemljo iz tople grede primešamo nekoliko ilbvice in peska (ne preveč). Rožmarin bo bujno in gosto zraščen, če bo na soncu. Pozimii pa rožmarin in mirta hočeta svetel, a hladen alti malo temperiran (topel) prostor. Pisma s.cpaspe Pred 150. leti je umrla mati nemškega pesnika Wolfganga Goetheja. Njena pisma so zaradi svoje izvirnosti in naravne modrosti najlepše kar smo podedovali med drugim od preteklosti. Gospa Goethe piše svojemu sinu 27. 10. 1807: „Veselim se življenja in ne iščern trnjev — iščem drobno veselje — če so vrata nizka, se sklonim — če morem odstraniti kamen s poti, ga odstranim — kadar je pretežak, se mu ognem — in tako najdem vsak dan nekaj, kar me razveseli — in mejnik —, vera v Boga razveseljuje moje srce in vedri obraz .. MODRI NASVETI Mirno čisto vest imej! Slab si, kadar se bojiš. S komurkoli govoriš, v lice mu odkrito glej! Ako si oblečen čedno, to je dobro in lepo, a še lepše je, če vedno tvoje srce je čisto. Kar je res — govori, kar je dobro — stori! Nesreča pri palačinki Bilo je zvečer, pri luči. Enajst Škotov je sedelo za mizo. Jedli so palačinke. Nesreča je hotela, da je bilo palačink triindvajset. Tako je vsak od njih pojedel dve, ena pa je ostala na krožniku. Grozno je imelo vsakega od njih, da bi pospravil še tisto palačinko, a jim lepo vedenje tega ni dovoljevalo. Zgodilo se je, da je v tistem hipu ugasnila luč. In slišati je bilo grozen krik. Potem se je luč spet prižgala in razsvetila sledeči prizor: tisto poslednjo palačinko je zagrabila roka enega od Škotov, v roko pa je bilo zasajenih deset vilic. * V drugi svetovni vojni je ameriška eska-drila lovcev pomotoma zašla v švicarski zračni prostor. Švicarsko protiletalsko topništvo je nemudoma opozorila tuje vsiljivce z naslednjim radijskim sporočilom: „Zašli ste na nevtralno področje!” „To nam je znano.” „Če področja nemudoma ne zapustite, bomo primorani streljati.” „To nam je znano,” so odgovorili od zgoraj. Nato so Švicarji pričeli streljati. Američani so jih opozorili: »Streljate 1000 metrov previsoko.” Švicarji: „To nam je znano.” Rožmarin in mirta površju lune ni niti najmanjše molekide zraka. Pri tej trditvi je Ardan stresel svojo levjo grivo; razumel je, da se bo zapletel s tem človekom v hud boj o bistvu vprašanja. Tudi on ga je ostro pogledal in dejal. — Tako, tako, na luni ni zraka! In kdo trdi to, če smem vprašati? — Učenjaki. —Ali res? — Da, res. — Gospod, je povzel Michel, ne da bi se hotel šaliti, vam povem, da zelo globo spoštujem učenjake, ki kajrvedo, globoko pa preziram učenjake, ki ne vedo ničesar. — Pa poznate kaj takih, ki spadajo v to drugo kategorijo? — še prav dobro. V Franciji imamo enega, ki trdi, da se da »matematično” dokazati, da ptica ne more leteti, neki drugi razvija šele teorijo o tem, da riba ni ustvarjena za življenje pod vodo. — Ne mislim takih učenjakov, gospod, in svojo trditev lahko podprem z imeni, ki jih ne boste zaviačati. — Potem pa boste spravili ubogega ne-vedneža močno v zadrego. No, pa saj se rad kaj nauči. — Zakaj se pa lotite znanstvenih vprašanj, če jih niste študirali? je precej brezobzirno vprašal neznanec. — Zakaj? je odgovoril Ardan; zato, ker je najpogumnejši človek tisti, ki ne sluti nevarnosti! Nič ne vem, to je res, ampak ravno ta moja slabost je moja moč. — Vaša slabost prehaja že v norost, je nejevoljno zakričal neznanec. — Tem bolje, je odvrnil Francoz, saj me bo moja norost privedla na luno. Barbicane in njegovi tovariši so kar z očmi požirali vsiljivca, ki jim je tako drzno skušal prekrižati' račune. Nihče ga ni po-poznal, in predsednik, ki se je pričel vznemirjati, kakšne posledice bo imela tako zaostrena debata, je svojega novega prijatelja nekam preplašeno gledal. Zborovalci so prisluhnili in postajali resno zaskrbljeni, kajti to bojevito prerekanje jih je opozorilo na nevarnosti ali pa celo na nemožnosti potovanja na luno. — Gospod, je povzel Ardanov nasprotnik, številni in nesporni razlogi nam dokazujejo, da ni okrog lune nobenega ozračja. Povedal bom kar »a priori” še tole: če je luna sploh kdaj imela ozračje, ga je morala zemlja potegniti nase. Še najbolje pa bo, če vas bom postavil pred neovrgljiva dejstva. — Le postavite me, gospod, je odgovoril Michel Ardan z dovršeno vljudnostjo in nasprotujte mi, kolikor vas je volja. — Kakor veste, je rekel neznanec, se svetlobni žarki vedno odbijajo z ravne črte, kadar gredo skozi zrak. No, in kadar zasenči luna zvezde, se njihovi žarki na robu lunine jtlošče prav nič ne skrivč. Zaradi tega je čisto jasno, da luna ni obdana z ozračjem. Vsi so pogledali Francoza, kajti če so a-stronomi to res opazili, je bil ta zaključek jzravilen. — Priznam, je odgovoril Michel Ardan, da je to vaš najtehtnejši razlog, da ne rečem edini, in kak učenjak bi vam morda ne vedel kaj odgovoriti; jaz vam rečem samo to, da ta razlog nima absolutne veljave, ker se opira na domnevo, da je kotni premer lune popolnoma določen, kar pa ne drži. Pa pustiva to, in jjovejte mi rajši moj dragi gospod, če priznate, da so na luni vulkani. — Ugasli vulkani že; žareči pa ne. — Vendar mi pustite naj verjamem — ne da bi se kaj pregrešil proti logiki — da so ti vulkani nekoč delovali! — Seveda, toda ker so sami proizvajali za gorenje potreben kisik, njihovo bruhanje nikakor ne dokazuje, da je na luni' zrak. — 'Pa pojdiva dalje, je odgovoril Michael Ardan, in pustiva ta način dokazovanja. Poglejva rajši, kaj nam jmvedo opazovanja. Opozarjam vas pa, da se bom skliceval na priznana imena. — Le sklicujte se. — Velja. Leta 1715 sta astronoma Lou-ville in Halley v času mrka 3. maja opazila neko čudno bliskanje. Po njunem mnenju so te hitre in ponovne bliske povzročile nevihte, ki so divjale v luninem ozračju. — Leta 1715 je odvrnil neznanec, sta astronoma Louville in Halley opazila v zemeljskem ozračju neke nenavadne pojave, pa sta mislila, da izvirajo iz lune. Tako so jima odgovorili drugi učenjaki in jaz se jim pridružujem. — Le naprej, je odgovoril Ardan, ki ga ni odgovor prav nič zmedel. Ali ni leta 1787 Hersčhel opazil na luninem jjovršju številne svetle točke? — Da; a čeprav si Hersčhel teh pojavov ni znal razložiti, ni iz njih sklepal, da je na luni zrak. (Dalje prihodnjič) Nedelja, 14. septembra Celovec, sejmišče, ob 14 uri E? umBavIAVI 1 televizijski aparat, hladilniki, | UICljwV kolesa in drugih 600 dobitkov Otroška paraliza (Nadaljevanje s 3. strani) ben; v drugih, lažjih primerih pa se ohromitve omejijo na posamezne ude, kakor sem že omenil. Do ohromitve mišic pride na ta način, da se seli virus, to je strup okužbe, s krvnim in mezgovim obtokom od vselišča v hrbtni mozeg in v možgane, in sicer posebno rad v sprednje rogove sive tvarine hrbtnega mozga in uniči tukaj motorične živčne celice, ki urejujejo gibanje mišic, ker vzročnik poliomielitisa — svojstven virus — razkraja predvsem živčno tkanino. Izprija-nje in zamiranje motoričnih živčnih stanic v hrbtnem mozgu sta vzrok začetne hromo-te in poznejše trajne ohromelosti ustreznih mišičnih skupin, ker uničene živčne celice ne morejo zrasti na novo. Res je, da je mogoče z različnimi postopki okvare ublažiti, vendar pa ohromelim mišicam ni mogoče povrniti neokrnjene dejavnosti, če so uničene ustrezne živčne celice. Po ohromitvi se temperatura vrne na normalo. Ohromelost se često sama od sebe lepo popravi. Najbolj se popravijo udje, ki so bili najmanj prizadeti. Če pa ohromelost ostane, se lahko njena stopnja zmanjša z raznimi ortopedskimi načini zdravljenja, to je z masažo, s telovadbo, toploto, z opremo spretnih aparatur, z elektriko, pa tudi s krvavimi operacijami. Ko zdravnik bolezen ugotovi, je treba bolnika takoj odpeljati na kužni oddelek pristojne bolnice, če mogoče z rešilnim vozom. Predmete, ki so prišli v dodko z dodč-nim bolnikom, je treba vestno in temeljito razkužiti, nič vredne stvari pa sežgati. Svojci obolelega pa si naj pridno izpirajo usta z od zdravnika predpisanimi razkuževalni-mi sredstvi, da se zavarujejo pred okužbo. Ohromitve dihalnih in požiralnih mišic se skoraj vedno končajo s smrtjo, posebno ohromitev dihalnih mišic, če bolnika ni mogoče zdraviti v posebnih aparatih, v tako imenovanih respiratorjih 'ali dihalnih napravah, katere so znane pod imenom „že-lezna pljuča”, ki so jih iznašli leta 1929 na medicinski visoki šoli Harward v Združenih državah Amerike. Železna pljuča predstavljajo velik železen valj. Vanj polože bolnika, ki mu je poliomielitis ohromil živčna dihalna 'središča v podaljšanem hrbtnem mozgu. Ko potiskajo zrak v valj, stisnejo bolniku prsni koš in trebuh. Pri tem pa stisnejo tudi pljuča, da zrak ne more vanje. Pljuča so torej stisnjena in zrak ne more vanje. Ko pa potem izsesajo zrak iz valja, je pritisk zraka zunaj valja večji kakor v valju samem, zato vdre zunanji zrak bolniku v pljuča in bolnik zadiha. Vse to se neprestano ponavlja, kakor se neprestano dviga in spušča tudi zdrava trebušna prepona. Pred iznajdbo dihalnega stroja je bil vsak bolnik Zaščitno cepljenje v Celovcu Mestni zdravstveni urad v Celovcu, Bahnhof-strasse 35, II. nadstr., vrata št. 5, sprejema za prebivalce mesta Celovca prijave za zaščitno cepljenje proti otroški paralizi ali poliomielitisu do 20. septembra tega leta. Prijave so možne vsak dan od ponedeljka do petka od 8 do 12 in od 14 do 17, ob sobotah pa v času od 8 do 11.30. Takoj pri pri-javljenju je treba plačati S 45.— za kritje lastnih stroškov zdravstvenega urada. V poštev pridejo najprej otroci in mladostniki, rojeni v času med 1. jan. 1940 in 31. decembrom 1957. Za oskrbljence (Befiirsorgte) in za družine z več kot dvema nepreskrbljenima otrokoma je cepljenje brezplačno. Cepivo je avstrijskega izvora in ga bodo dajali v treh injekcijah in sicer v oktobru, v novembru letošnjega leta in v maju prihodnjega leta. Kdaj se bodo cepljenja vršila, bo zdravstveni urad pravočasno objavil. Cepljenje je prostovoljno. Mesto Celovec pričakuje, da se bodo starši, ki se zavedajo svoje dolžnosti napram otrokom, v polnem številu poslužili te ugodne prilike in dali cepiti svoje otroke proti otroški ohromelosti. Zaščitno cepljenje je popolnoma brez vsake nevarnosti za cepljenca. Cepljenje prepreči pri oe-pljencu zanesljivo strašne ohromitve, ki pohabijo človeka že zgodaj v mladosti ali ga celo usmrtijo, če bi cepljenec slučajno zbolel modebiti v poznejšem času na otroški paralizi vkljub izvršenemu zaščitnemu cepljenju. z ohromitvijo prepone in ostalih podpornih dihalnih mišic obsojen na smrt zaradi zadušitve. Najbolje si predstavljamo delovanje dihalne naprave, ako vzamemo v roke gobo, ki jo potrebujemo za umivanje. Če jo stisnemo v pesti, iztisnemo iz nje zrak ali pa ČE AVTO SVOJ STARI PRODAJAŠ, AL’ MOTORJA ZNEBIL B’ SE RAD, BRŽ KUPCEV TI MNOGO PRIŽENE, n^Dzdnik&o” NAJMANJŠI INSERAT Čemu ste v skrbeh, če boste še dobili „Naš tednik — Kroniko” v trafiki ali pa morda pri sosedu! Izpolnite to naročilnico in naš list dobite na dom! Tu odrežite in pošljite kot tiskovino v kuverti na naš naslov (Celovec - Klagenfurt, Viktringer Ring 26)! Kot naročnik dobite naš list hitro in zanesljivol Naročilnica S tem naročam list „ Haš tednik - Keonika " Plačilne možnosti: mesečno 5.— šil. za tuzemstvo. vodo, če je mokra. Če pest počasi odpiramo, pa čutimo, kako se goba v roki širi, ker vdira v njene hiknjive zojtet zrak ali pa voda. Prav na isti način deluje dihalni aparat. Železna pljuča torej niso kakšna „plju-ča”, ampak le trebušna prepona, ker opravljajo isto delo kot prava trebušna prepona. Če bolezen trebušne prepone in podpornih mišic še ni preveč ohromila, si v železnih pljučih dihalne mišice počasi opomorejo, da zopet pravilno delajo. V tem primeru bo bolnik železna pljuča prej ali slej zapustil. Tako zdravljenje pa lahko traja tudi dalj časa, Skoro istočasno, ko so v Ameriki iznašli železna pljuča, pa je ugleden dunajski zdravnik iznašel „biomotor”, slovensko: „razgibalnik življenja”, ki je že tisočerim bolnikom širom sveta rešil življenje. Biomo-tor je aparat, ki ga pripno bolniku na trebuh, da mu, dviga in spušča trebušno pre- pono. Zelo dobro se je obnesel tudi pri reševanju utopljencev in zadušenih. Biomo-tor stane 9000 šilingov, sicer ni tako uporaben kot amerikanska železna pljuča, je pa cenejši, prenosljiv in z njim lahko ravna vsak zdravnik. ' Peliomielitis ali spina Ina ohromelost je še do nedavnega zahtevala po vsem svetu, posebno pa v Ameriki množinske smrtne slučaje, oziroma je naprtila obolelim osebam prezgodnjo lažjo ali hujšo invalidnost. V novo obdobje pa je stopilo preprečevanje poliomielitisa, ko je uspelo v zadnjih letih ameriškemu zdravniku oziroma mikrobiologu dr. Jonasu Salku v New Yorku, pripraviti cepivo, ki pomeni danes najmočnejše in edino zanesljivo sredstvo za borbo proti temu strašnemu obolenju. O Salkovem cepivu, o njegovem pridobivanju, o načinu cepljenja in o ukrepih proti poliomielitisu pa bomo razpravljali v prihodnjem predavanju. Dr. G. DROBNE ZANIMIVOSTI IZ KMETIJSTVA Finska potrebuje vsako leto 30.000 hektarjev nove obdelovalne zemlje. Celotna površina obdelane zemlje na Finskem je znašala pred drugo svetovno vojno 2,6 milijonov hektarjev, 0,7 hektarjasna prebivalca. Sovjetska zveza je dobila na podlagi mirovne pogodbe 290.000 hektarjev, zato pa so do leta 1957 napravili 260.000 zemlje za orno. Z ozirom na naraščanje finskega prebivalstva odpade trenutno 0,6 hektarja na enega prebivalca in je treba pridobiti nadaljnjih 470.000 ha obdelovalne zemlje, da dosežejo predvojno stanje. Letni porast prebivalstva pa bi še poleg tega zahteval dodatno čiščenje kakih 30.000 hektarjev gozda na leto. V ljudski republiki Kitajske so ponovno popravili zadnji zemljiški načrt. Pri tem popravku pa ne gre za osnovno spremembo agrarne politike, temveč gre za prilagoditev načrtovanja dejanskim razmeram, kot so to pokazale izkušnje, ki so jih imeli doslej. V novi obliki agrarnega načrta polagajo večjo važnost na mehanizacijo in elektrifikacijo. V novem načrtu tudi vse bolj upoštevajo gojitev oljnic in so za proizvodnjo teh napravili sedaj tudi norme kot svojČas za proizvodnjo pšenice in bombaža. ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE POSTAJA DALJŠE Zavarovalnice se iz lastnega interesa morajo zanimati za povprečno dobo človeškega življenja, kajti na tem temeljijo njihove zavarovalne pogodbe in zaslužki. Na podlagi statistik, ki so upoštevale milijone zavarovancev so ameriške zavarovalnice ugotovile, da je leta 1956 znašala povprečna življenjska doba Amerikanca 70,2 let, do-čim je bila leta 1948 samo 65,7 let. V primeri z letom 1936 žive ljudje danes deset let, v primeri z letom 1909 pa 24 let dalje. Peči, štedilnike KAKOR VSE KMETIJSKE POTREBŠČINE dobite najugodneje pri Kagenfurt. Paulitschgasse (Prosenhof) V državah bodočega skupnega evropskega trga pripada 22 odstotkov ljudi kmečkemu sloju, to je 35 milijonov duš. Največji delež v kmetijstvu živečih ljudi ima Italija z 39 odstotki svojega celotnega prebivalstva. Sledijo ji Francija z 32 odstotki. Nemška zvezna republika s 23 odstotki, Luxem-burg s 17 odstotki, Belgija z 12 odstotki in Nizozemska s 7 odstotki. Po ugotovitvah Evropskega gospodarskega sveta imajo večje deleže v evropskem območju Turčija s 76 odstotki, Grčija s 54 odstotki, Španija z 49 odstotki, Portugalska s 47 odstotki in Irska s 40 odstotki. Pod povprečjem skupnega trga so Švedska in Norveška s 18 odstotki, Švica s 16 odstotki in Velika Britanija s 6 odstotki. V Zapadnonemški zvezni republiki ; sb z uvedbo starostnega zavarovanja za kmete dosegli, da kmetje sedaj prej oddajajo posestva naslednikom. Iz poročil ministrstva za delo in socialni red v Bonnu je razvidno, da zakon o starostnem, zavarovanju knier tov vrši svojo nalogo, odkar je stopil y veljavo, se pravi, da starši sedaj prej. prepisujejo posestva, svojim, potomcem, kot so to delali pred uvedbo zakona o starostnem zavarovanju. Sejem marijadverskega goveda v Št. Vidu na Glini Prvi letošnji jesenski sejem za goVedo Ina-rijadvorskega plemena (Blondvich) se bo Vršil v petek 12. septembra v živinski lopi v št. Vidu na Glini. Pričetek sejma ob 9.30. Izredno licenciranje in razvrščanje goveda po vrednostnih razredih se bo vršilo ep dan prej, 1L septembra od <13. ure dalje. Na sejmu bo 50 bikov in. 60 močno brejih krav in telic. Vse živali so bile prej preiskane, da niso okužene z bacili bangove bolezni in jetike. Bile so tudi na prostem na paši vse poletje. Pri nakupu krav in telic nudijo kupno pomoč, če so kupljene krave in telice nadomestek za izločene reagente. Zveza nemških državljanov v Avstriji (Verband deutseber Staatsburger ir. osier-reich) sporoča, da se bo vAiio zborovanje članov v soboto ih. septembra ob 15. uri v gostilni Maurer v Celovcu, Pfarrplat/ (Lindwurmstuberl). K. Ribisel, deželni vodja. Ime: Naslov: ........................................................... (prosimo, tla točno navedete tudi poStol) Datum: (Podpis) Sončna očala - Sonnenbrlllen OPTIKER SEKERKA KLAGENFURT, lO.-OKTOBEB-STH. Vsa sadna drevesca — jabolčna do 20% cenejSa kot drugod — vam dostavi domača drevesnica ing. Marko Polzer, pd. Vazar, p. St. Veit i. Jauntal. Zanesljivo katoliško dekle za naj-modemeje opremljeno gospodinjstvo na Dunaju iščemo za september. Dobro plačilo in prijazno ravnanje. Ponudbe na upravo li-lista pod značko ,.Zanesljiva’. Naprotlaj kmetija z zelo lepo in ugodno lego južno od Drave, s posebnim sezonskim dohodkom. Več se poizve na upravi Našega tednika pod značko „Ugodna prilika". List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: ,,Naš tednik—Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.