Left» til., šiev. 108. V Celftt* softs ola due 17. septemfcra 1921. Foštnina plačana v gotovini. Slfine cdoletnc 1*0 K. mcscCuo 10 K. — Oglasi za v^dk nim wl>\ne slplppa i K. 20 v. Reklama raed tekstom, osmrtnice in rchvdc K 1-50 — P^FLBneZD,a št&vll&a Ltcne K 1*20 izHaja vsaK screK, čelrtek in sotooto. II UretitSlŠlVO Strossmajerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 53. UpravnfstYO Strossmsjcrjeva ul. št. 1. prltliCje. Telefon St. 65 RaCun kr. poStnega čekovnega iirada St. 10.066. Vprsišanje naše valid*. Časopisje cele države sc zadnjo case obširno bavi s vprašanjem, kjs lcži vzrok da naša valuta na svetovnem trgn neprc- stano pada, da moramo dati za 1 dolar krog 200. za eno liro krog 10 K itd. Z vprašaiijcm se bavijo najrazličnejše go- spodarske organizacije, se bavijo finan- čni krogi in tudi finančno ministrstvo. Vzroke iščejo raziii krogi v razlie- nih einjenicah. Politiki vladnili strank dc- loina v divjem liujskanju opozicijc proti državi, v komunističnih ekscesili zadnjili mesecev (atentati itd.), politiki opozicij- skih strank zopet vale vso krivcio seveda na sedanjo vlado in stranke. ki to vlarto podpirajo. Oospodarski krogi se eudijo, da pri našem vendar zelo obsežnem izvozii na- ša valuta ne le ne more kvišku, ampak da vedno pada. Zlasti sc eudijo dejstvn, da stoji kurz italijanskc novčanice na- pram nasi tako visuko. dasi ie vendar sploSno znano. da teče dan za dnem na stotine vagonov živine in drugega bhi.ua v Italijo in da has zaradi ten transportov za nase domuee potrebe ni dobiti trans- portnih sredsiev. Ko snio se vozili na se- jem v Ljubljano. smo videli skoro celo progo natlaeeno z vl.aki, ki so vozili ra- zno blago iz naše države v Italijo. Prugi zopet pravijo, da je nasa tr- üovska bilanca vkljub velikemu izvozn še vedno pasivna, kcr uvažamo od zti- naj š€ vedno preyec nepotrebnega blaga, zlasti luksusa, v našo državo in s tern slabimo gospodarsko silo r.aše države. Zopet tlrtigi z vso težo argumentov dolžiJD razne banene in drugc špekulante. da samo zaradi svojih dobičkov pri pro- tiaji tujih valut na umeten način tišče k tlom našo valuto, predpostavljafoč svoje zasebne in interese raznih bančnih zavo- dov intercsom naroda in države. Vidcti je torej, da se naša javnost resno bavi s kritjčnim vprašanjsm slabe- ga stanja naše vaiute in pričakovati jc, da pridejo poklicani činitelji na nodlagi po- zitivnih rezultatov vseh teh Taziskavanj do konkretnih sklepov. ki bodo omogb- čili, da bo nasa valuta na svetovnem tr- gu zavzela ono mesto. ki ji pripada z o- zJTom na gospodarsko moč naše državc. Due 13. tm. se je vršila v Zagrebu enketa, kateri je prisostvovalo yeliko štc- vik> gospodarskih in finančnih strokov- n>ako\ ter zastopnikov trgovine in indu- strije. Bila ie obsežna debata in končno se je sk'lenila skdeča resolucija: Zastopniki pridobitnih slojev, zbrani na sestanku v dvorani trgovinsk.e in o- brtni^ke 7bomice v Zagrebu dne 13. sept. ADOl; ijilh LR: Pred otvoritvonovo gle'dalkake sozone v Celju. (Nagovor na sestanku članstva »Dramativ- nega druStva« 12. septembra.) Pogresam, da si nismo še vedno na jasnem o oni skupnosti, ki nas druži V Ijubezni za naše gladaliäCe. Ta ljubezen je vstvarila že maihen kro^ prijateljev, ki je znan po Celju kot »ljudje od teatra«. Pokazati Vam ho- Lem, da naj se ne smatra to veliko prijateljstvo kot nekaka posebnost ali izbruh mladostne napetosti, tenvveč da sloni na jasnih ciljih, ki strerne za tern, ustvariti ravno v našem lepem Celju Popolno nmetniško dovršeno gledališče. Početki slovenske gledališke igre clatirajo približno 130 let nazaj, ko so poceli Slovenci skromno poskušati v starem stanovskem gledališču v Ljub- Ijani. V letu i848. je pričela Čitalnica prirejati redne predstave. Pozneje je kranjska dežela te predstave podprla s ' z žui(->>.iw ^ivUajo, kako pada kurz naše novčaiiice, s čemur se dovaja na eni stra- ni ves naš gospodarski svet v obupno stanje, a na ürugi strani se s teni povzro- ča draginja, ki duši v naši državi vsc slo- je cnako- Tcmu stanju niso vzrok saino neurejenc razmere, ki Icžc v vodenju državnega gospodarstva. v državnein p:no. vaue s strogiin zaporom. banke so zapro. Osebe, ki iztiliotapijo valuto iz naše dr- žave, bodo kaznovane po prekein sodu s smrtjo. Uvoz luksuznih predmetov se o- nemogoči z novimi tariii. tarife za izvoz se zinanjšajo«. To seveda še ni vsc K uajneuiu o- zdravljenju našili valutnih razmer treba šj marsikaj: povzdiga produkeije in po- večanje izvoza, propaganda naše držav^ v inozemstvu proti neresničncmu opiso- vaiiju naših razmer, in končno trda pest proti vsem onim notranjim sovražnikom. ki s svojim demagoštvom zastrupljajo nase razmere. Začetek je tu. /dravlienje je nn pot ii.___________________ Po Ijiibijanskem" velikem sejmu. Celje. 13. sept- 480 razstavljakev, nad 120.000 obi- skovalcev, za nad 600.000 K kupčij: go- to vo efekt. kakor ga je pač malokdo pri- čakoval od prve takšne prireditve v naši državi, omejene povrh predvsem na raz- stavljalce iz Slovenije. Ljubljanski veliki sejem ie bil veli- častna revija naše gospodarske süc. Po- kazal je zlasti ogrowni naš napredek v veliki trgovini in industriji izza prevrata. Ce si pasival po-samezne pavilione. res nisi vedel, ali naj bolj občuduješ razvoj naše stavbarske ali železne in kovinske industrije; občudovaje si ^ledal proizvo- de naš-e lesne industrije, poljedejske stro- je, avtomobiJe in druse Droizvode naSe strojne industrije; obnidoval si našo us- njarsko in kemično industrijo, občudoval industriio tekstilnega blaga. perila in modnega blaga; poslušal si veličastne glasove zvonov iz naših domačih livarn; divil si se izdelkom naše kamnoseške, pa- pirne, tiskarske, mizarske, glasbene, ke- ramične, vrvarske, slamnikaTske in urar- ske industrije, naših tovarn za umetno opeko, tovarn za čbelarske potrebščine. rovarn za sadne in mesne konzerve, in- dnstrije likerjev, konjaka. minerdnih voU; gledal si primitivn-o in vendar vzorno na- šo domačo industrijo preje in tkaninL% ve- z^nin. čipk, zastorov in piegrinjal; obeu- doval si izum ruskega inženirja Bogatir- jeva: Stedilnik, glede katerega pravijo, da bi povzročil, če bi se upeljal v celi dTžavi da bi se v vsei kraljsvini porabilo za kuhanje samo toliko drv. kolikor jih danes porabi samo Beograd; z zadivlje- njem in zavistjo si gledal krasno hišico v Isto trnjevo pot je morala hoditi Taüja pri nas v Calju. Jarem sitzenj- stva ni dopušča! pri nas Slovencih kitlturnega razmaha in vladajoča go- spoda, vedno si v svesti, da je vladati neizobniženernu narodu dosti lažje kot izobrnženemu, je s paznim očesom za- branjeval baš gledališki umetnosti vsak razvoj. Šele ko je Slovencem v Celju vzrastel Narodni dorn, je bil dan prvi početek prirejanja gledaliških predstav. S prevratorn smo stopili v tem pogledu velik korak napr^j. Dobili smo prejSnje nemi5ko, t. j. mestno gleda- lišče in dani so vsi pogoji za dosego naših ciljev. Treba samo vstrajne in trdne volje, požrtvovalnosti in nese- bične ljubezni. Tudi te Ijuoezni sem na5el med Vami, s katerinti me veže menda ravno radi gledališča toliko pri- jateljstvo in ravno radi tega verujem v dosego naših ciljev tako gotovo, kakor verujem v Va5e prijatelistvo. Ne born Vam opisoval pretekle sezone z raznimi zapetljaji in razpet- j Ijaji. Večina Vas najvažnejše dotjodke itak pozna. Relativno se je igralo dosti iuüiyi.ijiv.iii mush uj/.. i\i'«jlja iid. ild. Kdo bijnogeJ v kratkih besodali na- s-teti vse, kar je videl in od česar doslej najmanj za polovico predmetov ni v•>[. da jih imamo v Jttgoslaviji? j Nasa industrija iz bivše Stujerske, [ zlasti še iz Celja, je bila na sejmti odiieno I zastopana; srecal si tarn starino Rebeka ; /. njegovimi tehtnicami; videl si izdelke ' tvrdke Cinal, izdelke lesne industrije in ! parne zage Ivana Caterja, izdelke vele- j žganjarne R. DJehl, izdelke državne cin- kanie: razstavila je tehnična in clcktro- tehniena velctrgovina Karl FlorjanČič, j Kanuioseška industrijska družba; zaloska j tovarna g. Koserja iz Celja je pokazala ; svoje nove patentne šolske tablice, zelo : pTaktičen izum; odlično je bila zastopana tovarna šamotne in dinas- opeke Karl Pertinač; prvi mestni mlin je razstavil I svoje mlevske izdelke; F. Turin svok pe- : rilno modrilo, A. Westen svojo emajlno ! posodo. Videl si dalje razstavljene izdel- ke usnjarn Woschnagg (ŠoŠtanj), Laurich (Konjice), Pototschnig (Slov. Gradec) in Berg (A^aribor), tvornice keksov V. Biz- >aka (Rog. Slatina). vina in šampanjec Fr. Čučeka (Ptuj), Bouvierja (Gor. Rad- gona) ter vina najrazličnejših vinograd- , nikov in vinarskih zadrug, izdelke glaso- ; virjev. orgel tvrdke Brand] (Maribor). :i- ni3tne inline Jos. Cretnika (Sv. Jurij ob j. z.), pivo delniške družbe v Laškem itd. : Zakaj smo sc nekoliko podrobneje ¦ pomndili pri naštevanju? Z^ato, ker se marsikomu izmed onih. ki niso bili na sejmu, godi tako. kakor se je godilo nam, ; da smo videli veliko več, nego smo pri- čakovali. ' Ko sem ic dni govori! z nekim obrt- tiikom, mi pravi: letos snomladi sem po- t treboval šamotno opeko. Vpraševal sem na razne strani, če imamo kako tvrdko ¦ doma. Končno sem naročil z ogrotnnimi stroški iz Češke. Na Ijubljanskem sejmu I pa sem videl krasno šamotno opeko iz ' tvorntee, ki io imamo skoro pred nosom v Storah. $e značilnejši je že v časopisju o- menjeni šhiCaj nekesra mariborskega tr- ' ffovca. ki ie doslei naročal neko vrsto I blaga iz inozemstva. na sejmu ie pa vide\, j da ima za isto blago tovarno v Mariborti — tudi pTed nosom. | 2e iz teh kratkih podatkov ie razvi- j 'den ogTomni pomen ljubljanskega sejma. Navezalo s^ je tisočero novih vezi našc domače produkeije z, našim domačim tr- govstvom in preko tega s konzumenti. To je najzdTavejša podlaga naSega narodno- gospodarskega razvoja. obenem tudi va- žen clement in sigurno jamstvo za po- dobro, četudi ne tako dobro, kakor bi se moralo. Danes oznanjajo na vseh ogalih veliki beli lepaki novo sezono 1921/22 in prijatelji, ki ste se potrudili preči- tati ta oglas pazno, ste videli, da si je dramatično druStvo stavilo veliko, na videz protežko nalogo. Ne malo dela, prernisljevanja in tihih skrbi tiči za tem lepakorn, a eno odseva iz njega: To, kar smo zapisali, hočemo tudi izvrši ti. Ali se ni še nikdo izmed Vas navzočih na tihem vprašal: Zakaj pa toliko dela, skrbi, zakaj pa naj igramo, kakšne koristi imamo, imamo-li za svoje delo tudi plačilo, zadoščenje? Na vse to bi Vam odgo- voril kratko. Pred precejšnjimi leti me je pri- iütelj v nekem obmejnem mestu po- vabil, da sodeluiem v itrri »NemSki ne znajo«. Priznam, da sem večkrat na tihem gojil željo, igrati, kakor igrajo drugi, a manjkalo mi je prilike za to. Evo jo! Z velikim veneljom sem doigrai svojih osemnajšt besed. Ver- jemite mi, da sem bil prepričan, da je Stran 2. »NOVA D 0 » A :: ••t».*v. 103 globljeiije nasega ujedinjenja nreko go- spodarskega življcnja tudt na nolitiei!. ii> kniturnem poljti. Z razvojem in razmahom domačc in- dustrije pada potreba uvoza. razbreme- nja 'se naša dosiej še pasivna trjcov- ska bilanca, ki se pričenja bližati ravno- težju in .— aktivnosti. Zc na sejmii ski en jene kupoije, ki znašaio skoro tričetrt milijarde. so sigiir- no jamstvo za oživljenje nasc domače in— 'dustrije in obrti, za zvišanje naše produk- cije, za intenzivno zaposlenje našega da- mačega delavstva. za razmah našega iz- voza tudi industrijskih izdelkov. in s tern za dviganje našc valnte. Z veseljem, ponosoni in zadoseeiii-.'in lahko gledamo Slovenci na to nrvo prire- ditev te vrste v naši državi. Ne dvomiino. da bodo sledila tudi druga pokrajinska glavna mesta naSe državo. Vsakolctni ljubljanski veliki sejem pa tnora ostati trajna hištitucija. se mora večati in spo- polnjevati od leta do leta in nc dvoniimo. 'da se bo razvila ta inštitucija tekom let tako, da se bo lahko brez strahu postnv- ljala ob stran najveejim svetoynmi prire- ditvam te vrste. Palisißne westi* Stojan Protič prične s 1. oktobrom izdajati svoje glasilo »Radikal«. Te dni namerava izdati proglas na pristaše stranke. Glede vesti o združltvi Samo- stojne kmetijske stranke z radlkaino stranko, katero vest srr.o tudi mi ob- javili, izjavlja minister Pucelj (Clan SKS), da o tem ni govora. SKS je agrarna stranka, kateresocijalnoekonornski pro- gram jo loči od drugih strank. V po- litičnih vpraSanjih, ki imajo za cllj ureditev razmer in povzdigo blagostanja v državi, pa pojde SKS skupno z ra- dikalci in demokrati, ki imajo v tem pogledu isti program. Italijansko - jugosiovenska po- godba o ribarstvu je bila 11. tm. pod- pisana. Ustanovi se permanentna me- Sana komisija za nadziranje ribolova v Jadranu. Pogodba o ribarenju z reško državico se bo sklenila šele, ko bo imela Reka svojo zakonito vlado. Madžarska nasilja v Baraiiji se nadaljujejo. V Baji so Hortyjevi banditi vinskega trgovca Jovanoviča do smrti pretepli, posestnika Vlado Gjukiča pa obesili. V Pečuhu so pričeli zapirati rudarje. Obstoji nevarnost, da pečujski premogovnik v kratkem neha delovati. Naša vlada je vse ukrenila, da si za- sigura dovoz premoga iz Pečuha. I tali ja zmagala v aibanskem vprašanju proti Jugoslavs. Že izza balkanske vojne so znane intrige Italije proti Srbiji glede razmejitve med Albanijo in Srbijo. Že takrat je prodrlo 1. 1913 na londonski konferenci sta- lišče Italije ter so se določile meje, ki so značile politično in gospodarsko za Srbiio težko oškodovanje. Mirovna kon- ferer.ca v Parizu ie istotako na pritisk Italije odločila, da ostanejo v veljavi I. tQt3 določene meje med Aibanijo in Jugoslavijo. Naša vlada je zaveznikom obširno dokazala, da so sstrategičnega in gospodarskega stališča te meje ne- mogoče, ker značijo trajno vznemirje- nje naše države s strani albanskih roparjev. Tudi je naše vojaštvo zasedlo pokrajine preko te črte do tja, do ka- vse občinstvo samo mene gledalo. Menda sem bil vporaben, zato sem dobu pri drugi prireditvi že večjo viogo, ki ie znašala, če se ne motim, 25 strani in zopc-t, verjemite mi, da rnsern imel časa premišljati, ali me gleaa občinstvo ali ne, temveč sem posia imel sam s seboj, kako bom vstvaril to, kar režiser od mene za- hteva. (grati sem morai mladega sina bogatih starišev, ki je v zapravlj-anju m uživanju našel svoj življenski ideal. Verjemite mi zopet, da sem pretuhtal noc'i in iskal člove^a, ki bi bil temu podoben, da bi ga enostavno kopiral, Vidice tore], tako sem se razvijal jaz. Najprej sem igra'. radi tega, da bi me občinstvo giedalo in da se občinstvu pokažem, nato pa sem uvidel, da ho- Čerr. vstvarjati. Ono koprranje \e bil pač samo prehoct k v^tvarjanju. Do- mnevanje.občinstva in Se ceio kritike, da se hoče igralec kazati občinstvu ia vživati slavo, smatram za. Čisto na- paciio, ker sem priSel do zakliučka, da lgralec, posebno pa mi v Celju, ki igramo brez v:^^'?'1 i'^^resa. hočemo vstvarjati. mor n^ša v'ada zahteva meje \z var- "ostnih ozirov. Sedaj pa poročajo iz Parira. da je ltali:a pri Franciji in A:> giiji tudi tokrat prodrla s svojim sta- liščem in žo se baje pripravlja nota velesil, v kateri bcdo zahtevale, da na^a v'.ada izprazni vse ozemlje, ki ji ne pripada v A'baniii po mirovni pogodbi. Značilna je povrh Se druga vest, ki prihaja iz Beogracn, da je biv.^i ar- navtski major Ghi!:\ bUo dobro, du sc poslužujejo moderniii liktod. ki zalikvn mzornost in ki napravi predavanja vab- ljiva in zanimiva. V ta namen bi bili kra- rti1 naučni izleti in ekskurzije. ki bi gotov, teoretična predavanja spopolnilc. Poseb- no velja to za teme iz tehnike in naravo- slovja. Potrebne so tudi nairazličnejšc sltke. karte, bUtistikc itd. Program je sestavljen sledeče: 19. septembra. »Francoska revolnci- ja«. Predava vladni svetnik g. Em. Lilek. 26. septembra. »Potovan.ie po sveto- ynsm prostoni« (iz astronomije). Preda- va g. nadučitelj Bizjak. 3. oktobra » O ilirskeni pokretu«. Predava g. prof. Rajh. 10. oktobra. »O aktualnih vprašanjih iz zdravilstva (I. del)«. Predava g. dr. Schwab. 17. oktobra. »Tema iz kemije^ (na- slov bo pravoöasno naznanjen). Predava g. ravnateli Serainik. 24. .oktobra. »Zgodovina novinar- stva«. Predava g- urednik V. Spindler. 31. oktobra. »Telesna vzgoja mladi- ne«. Predava g. dr. Dereani. 7. noveTrtbra. »Vodne sile z ozirom PODPISUJTE NOVO DRZAVNO 7% POSOJILO! ynMcyiTE hobm /ip>kabhh t»; baiam i Zato je prvi predpogoj igralca, da se v svoje vloge kakor tudi v igre uživi, da vzljubi podeljene mu vloge in da išče na svoji vlogi izrazitih potez, ki naj predočujejo karakterne slike zna- čaja, ki ga hoče imeti pisatelj. Razvoj umetnosti je iznašel dosti umetnih ¦ pripomočkov, ki pomagajo do detajlov, ustvariti celega junaka, to so maske in obleka. Vse drugo kot izgovorjava, kretnje in izraz obraza pa zahtevaio študij igralčevih. Da dosti pripomore k uspehu tehnična stran vprizoritve, je treba med posameznimi nositelji vlog ene igre gotove organizacije. Tu [e re- žiser, inspicijent, sutler in Garderober. Vsak ima svojo važno nalogo. Režiser naj bo tisti, ki je pregledal ža davno pred uprizoritvijo ce!o predstavo vduhu, se zamislil v posamezne vioge in ki naj ne bo strog komandant ostaüh igralcev, temveč naj jim bo prijateij- ski svetovalec. Vsak opomin iz nje- govih ust mora imeti uspeh ir. nikdo naj ga v njegovern načrtu ne moti- Dober reviser naj bo dober psiholog in. ob en em diplomat da pogodi z ene strani pravo razdelitev vfog, z druge na zmanjkanje premoga«. Predava vlad- iii svetnik g. F3aebler. 14. novembra. »O solnenili urah«. Predava g. prof- Kožuh. 21. novembra. Rczervirano. 28. novembra. «Nastanek Jugoslo- venske glasbe«. Predava g. učileli Ciril Pregelj. 7. deccml.'i'a. »0 soeijalizniu«. Pre- dava odvctui.ški kandidat g. Rudolf Dobo- višek. (To prcdavanie iz.ien^jin-t ni v pondcljek. 12. decembra. »Tema iz oedagogike« (naslov bo pravočasno naznanieii). Pre- dava g. nadtičitelj Bizjak. 19. decembra. »O prchranix. Predava g. dr. Rajsp. 27. decembra- »Pregled zgodovinc tehnike«. Predava stud. tech. tov. F-rha- tič. (To predavanje izieinoma ui v pondc- ljek). 2. januarja. »O bacilih in bakterijah«. Predava g. dr. Rak. (Hventualni drugi del se bo predaval v Oetrtek 5. jan.) 9. januarja. »Prvi početki sloveiiske politične zgodovinc«. Predava g. upravi- telj Iv. Prekoršek. 16. januarja. »O aktualnili vprašanjili iz zdravilstva (II. del)«. Predava g. dr. Schwab. 23. januarja. »O Daiiteju — ob nje- govi 600 letnici«. Predava g. profesor Krainc. 30. januarja. »Tema iz narodnoga go- spodarstva«. (Naslov se še obiavi). Pre- dava g. ravnatelj Lcšničar. f). s'ebruarja. Rezervirano. 13. februarja. «Iz jugoslovenske geo- grafije«. Predava vladni svetnik g. Fin. Lilek. 20. februarja. »Tema iz narodnega gospodarstva«. naslov in predavatelj se §e objavita. 27. februarja in 6. marca. Naslov in predavatelj se še objavita 13. marca. «O Cankaria':. Preuav:: '-¦:. učitelj Roš. 20. marca. »Tema iz uarodnc^a go- spodarstva«. (Naslov se šc objavi). '' dava g. dr. BožiC. 27.marc:i. Tcvu. ••¦: o.-cJ:iv?."ilj sc ^1 objavita. 3. aprila. »O komunalnem zdrav- stvu«. Predava g. dr. Dereani. Predavanja za 10., 17. in 24. aprila in predavatelji se še objavijo. t.maja. »Propaganda dela«-(Marx in Engels: 8 iir delaj telcsno, 8 ur dclaj dusevno. 8 ur počivaj!). line predavatelia se še objavi. 7. maja. »O zgodovini kluba napred- nih slovcnskih akadomikov v Celju — posebno z ozirom na klubovo kuiturno delovanje«. Predava jurist tov. Roš. Na željo delavske siiidikalnc organi- zacije v Celju se bodo predavanja najbrž vršila tudi še celi maj in jjTinij. Julij se bo pa posvetil propagandi za smis?l narave t. j. teoretičnim oredavanjem bi sledili ne- deljski izleti. Ker je slednje namenjeno v prvi vrsti delavcem, bi bilo želeti, da se zainteresira za stvar podružnica Slov. planinskega društva v Celiu in pa cen- trala v Ljubljani — da pošliejo predava- telje ter da načrt in organizacijo te pro- pagande čimprej poSljejo vodstvu Ijtid- strani pa zopet. da zadosti po mogo- čnosti posameznim Željam poedinih igralcev. Vsi igralci ne morejo «grati v eni in isti igri glavue vloge, zato pa ni zasluga nositeija giavne vloge niti za gram večja od one zadnjega sluge, ki molče postav, na mizo taso s lcro- žniki. Oba sta rr.orala vstvarjati in do- godilo se je že, d.a je on;, ki je pre- natal molče tase, res vstvaril, nositelj giavne vloge pa je omamljen vsled Ie zavzetih Javorik vara) saneg;! st?bes pozabil na vstvarjanj<* in svoj part samo efektno izb'ebetal. Psijatelji, kjer je ljubezen, nai ne bo sovraŠtvs. Sleherno pa rodi ne- spametno iiubosumje, ki zopßt vbija vsako deio. Nikdo izmed nas naj ne gleda nt preteklost, nikdo naj se radi svoiih zaslu,» ne trka na prsi, temvec vsi,'War nas je tukaj, pa brez izjeme vsi, uprimo 'poglede v bodočnost in kakor strnjaha falanga poid.mo na delo da dovrSimo to, kar nam ozna- nja 'lepak na celjskih oglih. Glejmo, da spravirno to sezono na viSek kul- ture. Mislim, da je najl:p5e delo kul- tJrno -ie'o in da se mi mlnjši člani. skega vseučilišča v vpogled. Oospoda, ki se strokovno bavi ^kafc.- snim predmetom, se prosijo. v slučajii. da se je preziio naprositi jih (posebno g:<. profesorji in učitelji!), da se javijo za ka- kšno predavanje. Prosi se za naslov tč- me, ime predavatelja in pa oribližuo čas — hi to čimpreje. da se more definitivno sestaviti letošnji program. Predavatelji se prosijo. da se čiin najtoeneie držj pro- grama ter da samo v najnujncjših sluča- jih odpovedo — ali pravočasno (najmanj 10 dni prej!) — svoja predavanja ev. za- menjajo. Originalna in izboruo uspela predavanja se bodo po mogočnosti v ob- liki brošur tiskala — na kar g^. predava- telje poscbej opozarjamo. Prosijo s na- dalje gg. predavatelji, da po inogočnosti oskrbe za svoja predavanja uotrebne sli- ke, table in aparate — čim dobi klub do- voljno podpor kupi skioptikon in ga po- stavi \- službo ljudskega vseučilišča. Ob- činstvo, podpri »Klifb naprednih slov. a- kademikov v Celju z denarnimi prispev- ki in klijigami v njegovem kulturnem de- lu! Naj rodi njegova letosnja 13- letnica obilen sad! — Gg. predavatelji naj do konca tega meseca. dokler so akadamiki še tu, javijo ev. svoje potrebe za preda- vanja — ali direktno klubu. — ali pa pre- ko vodstva ljudskega vseučilišča — da jim po mogočnosti preskrbi potrebne a~ parate, table ltd. v kolikor bi gg. preda- vateljem samim to ne bilo mogoče. V posnemauje se priporocti organi- zacija propaganda delavskih sindikalnili organizacij za ljudsko vseučilišče v Ce- lju: po tvornicah kroži poziv delavske- ga tajništva ua stalni obisk predavanj; vsak izmed delavcev. ki se zanima za ta predavania. se s svojim podpisom zave- že, da bo stalno obiskoval m'edavanja. 0 uspehu 5e poročamo. Kakšen sistem propagande imajo ostali — ne vemo. Ze- lo pa pogrešamo udeležbo sokolstva in njega kulturnega odseka. Upamo. da bo brez njegove oficijelne udclezbc na iniov- mativnem sestanku. vseeno s svojo pro- f>:»^-MiHo v ^okolskih vrstah pomnožH o- 1 in] iniasKCRa vstrtTCWAca ik> S\ (MJii tiaiuiJ. Pozivajo se vse udeleženj oiganiza- cije, da vodijo statistiko o posečanjn pre- davanj po svrojih članih. Ker ie precejšen del našega trgov- stva ostal brez glob!.;« splosne izobraz- be; vsled razdrapanih avstrijskth raz- mer — se pozivajo gg. trgovci na obisk predavanj. Prav posebno se poziva na- se delavstvo, da tudi ono postane vsaj deloma deležno duševne svobode in izo- brazbe, ki jo uživa omikanec. Vstop je brezplačen — ter se tudi prostovaljni pri- spevld ne bodo Dobirali! OtvorUveno predavanje »Ljud-- skega «seuČfHSča v Cetfu« v poti- deljeir !9. ttn.. ob pol 20. ur) v sisal- nf.cf meä^anske 5oie. Predava vladtrf ;3vetni'lr. g Em. V-i** ° francostd Letoön!» seiiju naäega mestnega «rieilallSCa obeta biti vsekakor naj- boljša, Kakor ie razvideti iz repevto- arnega .tačrta» se je izbira iger v vsaki ?iko želimo d«*lati na kulturnem polju, samo v Lledali?.Lu lahko udejstvujerno, ker dru^o smer prepuščamo atarejSirn, ki so močnejSi od nar. — Orsgi ! Marsikak mrzli večer bo freba tain preživeti, marsikateri zabavi se odreči, dosti sitnili potov, dosti ckrbi za obleko bo treba, veliko uče- nja in iitudiranja, tu pa tarn celo jeze in nevolje, toda ko pride trenutek, ko stojim 7-d kuliso, v zadnjem trenulku fie pofrledam v iztoCnico, ko "n >n- Spiciicnt >ie nestrpno kima iz kota, ta- krat, prijaieiP, se Prisma už.ce.k. To ie ploCilo igralca, ki is tako točno, da U ne more nuditi noben drug delo- dajaJpc — In plaCilo naj bo tudi, ko je v gledališču napeta lišina, ko se mi je posrečilo izvabiti pri gledalcih s kreiranjern iipa solze in ihtenje, ali pa pa salve smelia v znak, da sem po- godii vstvariti tisto, kar sem hotel. Vsem Vam — jaz n'sem egoist — privoSčim to iz vsega srea, pridite si po plačilo, pojdite z nami in bodite naši I Stev. 108. »NOVA DOB A« Stran3. smeri posrečila. Javlja se nam tudi, da bode gostovalo tekom sezije več slovtiiiskih umetnikov kakor gg. Da- nilo, Skrbinšek, Rogoz in drugi. Go- spa BorStnikova bode gostovala v StrindberRovc-m »Smrtni pies«. Za go- stovanja v operetah se vrše pogajanja. ObČinstvo se opozarja, c!a oddaja Dram. druStvo lože in sedeže v abo- nement (g. Pfeifer, Ljublj. Icred. banka). Strogo ločltev Solskih okollšev je — kakor sino 2e poiočali — skle- nil okrajni tfolski svet celjski. Na pod- lagi tega sklepa se ne smejo spreje- mati v nu'stne osnovue sole otroci iz okolice. Vsled slablli stanovanskih ra- /mer pa stanuje v okolici veliko uraduikov, trgovcev iid., ki izvršujejo svoj poklic v mestu. Kor bi morali vsi svoje hčerke dati v vzgojo Sol- skiru sestram, ki edine imajo dekliško osnovno Solo /a okolico, je nastalo med temi siar^i razumljivo razburjenje. Zato je niestno županstvo sporazumno z okr. Solskim nadzcrstvom odločilo, da se hferke lakih staršev tudi :>e v naprc-j sprejmejo v mesino dekliško osnovno solo. Kolo ju^oslov. sesler v Celju vabi m.ijno za nedeljo 1S. tin. ob 10. "H dopoldne v malo dvorano Naro- tlnega doina vse one članicc k posve- tovanju, ki hočejo sodelovati pri sre- (volovu 25. tin. v prid bednim slo\\ aUademikom in ubogi deci rnskih be- guncev. Obljubilo se je v la nanien la precej originelnili dobitkov in prire (titffv obeia lep uspeli. In ta mora bili. Premnogo slov. akademikov rnora po trnjevi poii pomanjkanja stremeti k v.yojeniu illju in naSa ljubezen jini morn vsaj lu-koliko pomagati, da no obnt'inorejo, pwlno ga doseZojo. in ruskt begunci? J'1 Se Ireba slikati bedo loh nesrečnežev, ki so zapuslili vse, ihi r;\*;ijo življenje?! Izgubili ?.o /omljü, ki jih je rcdlla in mnoKO o- trok že uh'sece in mesece ni pokusilo nih;ka- Manjka jini obleke, obuvala stanovanj — in zima se bliža. Verno, da naSe ekronsne inoči ne bodo od- lvtruni|(» vr<>. j'Tozne bede, ampak o!aj- Sajmo jo vsaj, kolikor moremo. Kor bo prirediW zahtevrt.la dosti iruda, je ireba pridneg,'i sodelovanja. Naj se nobena ne orUcgue. Ideja sestrstva \i ralena v Ko!u se mora vtelesiti, se- siersko rnora mo pomagr.ti, kolikor moremo in kjor na-i potrebujojo. Zato prosi- in upa oubor na ninogobrojno udelf'zbo. 4 milijone kron drž. posojila je podpisala Jn?.no3taierska hnmilnir;, v Celju. NesreČa. Nogo xlomil si je od vetnik dr. Gvidon Sernec pri padcu v bli^ini hiSe svojegft očeta. Iinenovaiije. Pri carinarni v Celju je irntnovan Kosia Vi'selirtovic v.a ca- rinika 111. razreda. Splošui pregled irivslitiov v Colju. Temeljem »Uredbe o sploSnem |ireg!edu invaiidov« 7, due 27. jun. 1921, I. br. 15 580 so vr.?>i tekom tega leta sp!o§ni pregled invalidov in sicer za niestno občino celjsko due 25, 26. in ev. 27. liovembra (za zamudnike pa 28. in 29. novembra t, I.) to^no cb 8. mi zjutraj pri komandi vojnega okrožja v Celju (pritliČje). Vsi v ob- rnočju mes'iie občine celjske bivajoči invalidi, kakor vsi oni, ki mislijo, da imajo pravico biti proglaSen! vojnfm, odnosno vojaškim invalidom, brez ozira na čin, ki so ga imeli v vojski, ki so, bodisi na bojiSču ali v zaledju, v Lijetniatvu ali za časa vojne, ali v niirnem času vises vojai^ko službo ~- brez lastne krivde — vsaj delorna po- '¦tali nesposobni : 1. vsled ranitev, 2. vsled bolezni in 3. vsled poslabSanja onih puškodb in bo!e?:ni, ki so jih imeli pred naštopom vojaške slu^be, vojne in mirnodobske, se pozivajo, da se zglase v svrho izpolnitve toza (jevnili zasliSalnili pol na mestnem magistraln reljskem (soba ?.tev. 5) od 20. sept do IS. okt. t. 1. in sicer rued l): 12. uro predpoldne. V to svrho je na vpogled seboj prinesti vse vojaSk«* dükiimenfe, s katerimi se dokaž> slii- žbovanje v vojski lor vsled i/.vrše- v«n]a vojaSke" službe utrpljono inva- I'onost. Taki dokumenti ro: I. Uve- j'(J|1ie (potrdilo) o slDžbovanjn v vojski in o izstopu i/ vojske; 2. nverenje vojaSke zdravnjSke komisije ; 3. re Senje I- stopnega invalidskoga socliSfa ali nadpregledne komisije o pri/nani invalidski pokojnini (izid napregleda'); 4. stari plafilni nalog ali knjizira o podeljprii invalidsl:i pokojnini; 5. razne vojaške legitimacije, vojaški predbe- ležni list, vojaška domobrariska ali črnovojniška izkaznica, razni dekreti itd. Urnria je v celjski javni bolnici 48-letna saniska zasebnica Jožefa Kuder 7. Glavnega trga, ki se ji je kakor smo 2e poročali prevrnila posoda z gcsečini Žpiritom; vnela se ji je cbleka, pri Čemur je zadobila težke opekline. Moška podružnica Sv. Cirlla in Metoda v Celju je sprejela od ne- imenovanega klijei'ta & notarja Ba?»a v Celju znesek po 200 K, za kar so odbor prisrčno zahvaljuje. LjubHeljl gro/dja. 19-Ielni Anton in 13-lotni Milan Skalovnik, H-letna Marija PokelSek in H-letna Terezija Trailer, vsi iz Oaberja, so "si 12. tm. privošČili kroß 40 kg grozdja v Raknschevem vinogrndu; policija jih je nretirala. Vlorn in tatyina. Due f». tm. je bilo vlomljeno v stanovanje M. Kren za Kresijo St. 1. Vlomilec jo pokradel pcrila in obleke zn okrog 6000 kron. Osmnljena jo bila v ist! hiSi stanujoča brezposelna sluzkinja Ivana Kletten- hammer iz Gössa pri Oradcu in II. tm, nretirana. Sprva je tajila, kasneje pa priznala. Pri njej so naSli Se ukra- denega blaga za krog 200O 1(. Drugo je prodala starinarjem in Rozi Rosar na kralja Petra cesti. T;.ilico je policija izročila dr^avnemu pravdnii5tvn o/.iro- ni;i v y.apore okro?.nega sodišča. 2a DIja&ko kuhinjo v Celju sta darovala: g. ho Petrak si. 200 K in g. Ivan Jicha, kavrutiar mesto venc» g. Kovačiču 100 K. n^iinr hruni j)i sarn:i dr. HoŽiča. Srebrs.o clg;arctuü dozo / vgra viranitti napisom »Mitrovicn^ je 1l.tm. pred kavarno Mvropa izgubil major v rezervi in .-i-^-»- n;, Hl.-jgoviii g. Milan Tadič. Sti'no G:«iweii«ie« Danes v pt-tek, juiri in v nedeijo gala-film -z :.. d n j i pniomec Prnderby:i j it v,-,; vlogi linrknnn Izpred celjske porote» Cclj,', 14. sept. Uboja stare niaiere obio^eni Gust. SlopSek je btl oproiSčon od obtožbe nboja, kei1 so sicer razno okolnosti govorile za njegovo krivdo, ni pa bila ta od nobene price pozitivno potrjena. Z^.radi dveh rnalih tatvin je bil obsojen na 10 dni zaponi. ' Celje, 14. sepl. V tajni razpravi je bil ßoltazar Pristovfiek radi posilstva obsojen na dve leti leZke jefe. Celj.', 15. «ept. 23-letni pos. sin Ferdinand Znoj iz Verač (okraj Kozje) je obtozen, da je 29. junija II. z bajonetom v giavo zabodel svoje svaka Petra Kolenca in g-a ubi!. Razprava je pokazala, da se Znoj in Kolenc nista posebno marala. Zlasti je baje Znoja jezilo, ker so sta- ri5i dali neki vinograd Kolencu. Na Potrov dan je Kolenc siavil svoj god. PriSlo je med obema do prepira. Ko- lenc, ki je bil silno močan, je 2e v sobi tiščal Znoja ob steno, ta pa rnu je vendar zbežal na prosto. Kolenc je letel za njim in ga še zunaj dvakrat. vrgel ob tla. Ko se mu je Znoj drugič izmnznil, je Kolenca sunil z bajonetom v glavo. Kolenc je kmalu izdihnil. Znoj so zagovaria s silobranom- Porotniki so zagovom verjeli in spoznali Znoja krivim prekoraienja silobrana. Dob! je osem mesecev težke jeCe. Celje, 15. sept. Zadnja obravnava v tern zasedan- jn, ki je trajalo samo 4 dni, se je vr- ?.ila proti Neži Srednik, delavki v Sv. Petrn pod Sv. Gorami, zaradi tat- vin okrog- 90.000 K pri svojih delo dajalcih. Oblo^enka dejanje prizna, za govarja se z veliko bedo. Obsojena je bila na eno leto težke jece. Sokolstvo. Nalečaj jugoslov. StareSinstvo Jugoslovenskega So- kolskega Saveza razpisuje ?.t\ I. jngo- slovtnski vsesokolski zlet v l.jnbljani leta 1Q22. sledei'i nat.čaj : I. Za naČil lepaka, ki naj bo približno 120 cm Sirok in soraztnerno dolg. Nagradi.za načrt lepaka, izdelan v barvnh in v po manjSani obliki, 1A prave velikoPili, c.1:i (l»>l«i!piii po 1000 D in J,00 D. II. načrt za. 6 razglednic sokolske ideine vsebine, nagrada za vsako raz- glednico po 500 D. Vse načrte, ki jih ho ocenila po- sebna komisija, je poslati na naslov : .lug. Sok. Savez v Ljnbljani, Narodni dom, najkasneje do 15. oktobra 1921. Stares'ins! vo Saveza si pridrži pravico načrte, ki ne bodo nagrajeni, odknpiti. StareSinslvo Jug. Sok. Saveza. D 0 p i s i* - Slovenjgradec. Dne 25. t. m. se vrsijo za davčm" okraj Slovenjgradec, to je za okraje SoStanj, Slovenjgrader, Marenberg in Prevalje volitve cenilne homisije za osebno-dohodninski davek. Volilno pravico imajo ne samo moški, ampak tndi i?enske. Za te volitve so so od kmelskili in trgovskih organizacij doloüili sledeči kandidati: Za iilane : Peter Mravljak, posestnik v Vuhredu; Ivan Senica, trgovec v Soštanju ; Jakob VrcCko, posestuik in trgovec v Sloven j gradcu. /a namestnike : Konrad Ir.^ič, posestnik v Mislinji ; Jakob Volk, kro- jažki mojster v So?Stanju; Franc La- hovnik, posestnik v Prevaljah. Pu^čavnlk 7. Velke Kape nam pi:u> : UrSka me \a tako navduSila, da sem tudi ja/. naslavil nekega dne svoj daljnogk'd in daljnosluh. V Slovenj- graden sem videl Se napis (nekoliko zamazan sicer!) »Buchhandlung«. Tarn blizn sc;in videl. pred hiSo sedeli me- sarico Ulbing-, ki je pristojna v Po- dravlje in katere moX je v Avstriji. Kaj neki 5e ona vedno dekt tu? — Kaj pa to ? ^KiistihynclGniidige !« čuiein na daljiiosluh iz Gollove restavracije. Na daljnogled pa vidim, da so na5i Slovenci, ki tja zahajajo, tako pasje- ponižni. Blizn brivnire vidim tri slo- venske zupane, ki so se čudili, da si je gor«p:t Goli ob priliki llribarjevega f3anketa otl «ilovenske gostilničarke s-liko -fcralja Petra in Al^k^^rtir^ izposodila. Lepa re? ! Iz ftnarskegft ok raj a. (P i s m o p u 5 č -a v n i k a n a R i\ h n i g o r i.) Vem, da_ ste že mislili, gospod urednik, da som žo v večnost odSol. Stvar pa je sledeila : Volitev v ustavotvorno sknp- i'icino sem se iidelt'/JI tndi jaz in sem po svoii rnoči tudi drugim sveloval, n.-ij volijo deniükrtite a// pa Samostojno, kar so me tudi delorna ubogalf. S tem sem pa priSel pri naSem prepirljivem gospodu Franceku v zamero. Ko sem lctos bil za Velikonoč pri spovedi, mi je spovednik zato, ker nisem po kle- rikalnem rcceptu volil, naložil za po- koro, da moram z romarskim vlakoni na božjo pot k Mariji pomagaj na BiT-zje. Seveda sem tudi to storil in sem v. drugimi romarji vred poromal ua Brezje. Pa to Vam je bilo romanje. Pred večerom, ko smo priäli na Brezje, je imel prJdigo neki gospod Hohnjec, icupnik \7. Čadrama. Pridiga r.e mi je zpIo djpadla in je bila zelo primema za romarje na tako važnem romarskem prostoru. Drugi dan je imel v cerkvi pridigo ?e znani nam politični srbo ritnež GomilSek. Kak^na je bila nje- gova pridiga, si lahko mislite, Če sli- gite ime Gomi'Sek. Z ljuto jezo se je zaganjiil v demokrate in samostojneže, če5 vsega gorja so imenovani krivi, in da nas ge vse hujSe caky, če se ne bodenio spametovali. Tudi je pozival rovnarje, naj Mariji pomagaj obljubijo, da bojo pri prihodnjih volitvah glaso- vali vsi brez izjeme z SLS. Za Go- milfikom je imel zunaj cerkve bolj političnemu shodu podoben govor neki Vračko ali kako se že imenuje, župnik iz Sent 11 ja v Slov. goricah. Med dru- ^imi hujskarijami je tudi zaklical ro- niarjeni, da jih bo M-irija žapustila in da so vse prošnje zastonj, ako ne ob- ljubijo, da bojo pri prihodnjih volitvah volili SLS. No poslušalci so lepo dru^ •/.'a drugim, kakor poprej v cerkvi, tako po/.neje zunaj zapnS^ali govornike. SliSalo st? je ir.ed ljudsivom godrnjanje, da je Cudno, da vlada nima moči, taka poliliüna romanja prepovedati in enkrat za vsplej klcrilcalnim farbariiam na- praviti konec. Kaj sem si jaz niislil, si lahko sami mislite. - - Tudi pri nas ni več tako kakor je Se bilo pred sedmimi leti, ko so Se rajnki g. ZdolSek Župnikovali pri nas. Sejali so mir med župljani, a zdaj pa je prepir in so- vraStvo. In laki se irnenujejo Kristusove nanieslnik«? Res veliki čudež, da jih Krislus z bičem ne napodi iz tempeljna božjega. Vlada pa naj poskrb«, da se bodo niladi politikujo'i g-ospndeki pri memo podučili, kako morajo svojo versko dolžnost izpolnjevati. Resnično moramo reči: »Ft libera nos a malo«. Sv. Stefan blizu Šmarja. Kleri kalci si že ne upajo shodov drugače sklicavati, kakor da pridejo govomiki ob nedeljah, ko gre ljudstvo k maSi. Tako je tudi pri nas prišel neki kaplan Krajnc v nedeljo dne 4. t. m. Ker se pa imenovani'mučenik »Slov. Gospo- darja« Se dobro spominja nekaterih far in zrakoplovstva skozi duri in močnih brc, pride pa k nam brez obvestila. Mogoče 5e oblastva za ta shod ne vejo, ker je na§ ži.tpnik raz leco tako iz strahu oznanil, da se vrši po ma§i pred cerkvi jo shod in sicer kar na prostem. Kvasil je samo take stvari, katere 2e vemo iz časopisov. Ako bi bil shod napovedan poprej, bi se bili z gospodekom nekoliko pomenili. Nje- gove obljube pa bodejo strčale za Pu^enjakovimj. Pika. Žetalc. Oolgo se Vam nisem oglasil. Pa tudi res nisem utegnil. Dela imarno čez glavo. Zato Vam Sele danes poročam o božji poti pri romarski cerkvi Marije tolažnice prvo nedeljo po Veliki mas"i. Priäel je tja tudi neki čarovnik ali atlet in je kazal razne umetnosti. SkuSal je svojo moč na ljudeh in izjavil, da se njega nič ne prime. Tako je prišlo drugi dan zvečer do tepeža, v katerem so Žetalanci atleta tako pretepli z drvmi, da se ga je močno prijelo. Pa tudi med seboj so se tako »prezračili«, da jim dolgo ne bo treba v toplice. Čarovnik bo pa pomnil božjo pot. — SuSo smo imeli grozno : otava, fižol, repa, koruza, ko- renje vse je trpelo silno, drevje je prazno, povrh smo imeli Se točo. Obetajo se nam lepi časi. Odkod bomo jemali za davke, za obleko, obuvalo -- in živež? Živino bi pa morali na- pol zastonj dajati ; krme pa ni in pro dati treba. Agrarna reforma se pa iz- vr5uje pri nas na ta način, da so se drva v Windischgraetzovih gozdih po- dražila. Siromak jih ne more kupiti. Veliko siromakov imamo, ki ne mo- rejo kupiii ne žive^a ne drv. To je *uduo, da bolj ne kradejo. Za 1 kg moke je treba delati par dni, za en predpasnik ne zasluži'5 eel teden. Go- spode poslance prosimo, naj pridejo k nam pogledat! — O lepi storiji ob priliki likofa po žegnanju v tukajšnji kaplaniji pa raje molčim, ker vem, da vam ni zanjo. Žalostno je le, da nam daje duhovščina tako slab vzgled. Več Vam zna povedati kapucin iz Celja. Oglasite se pri njem! Zdravo! Dnevna kronika. Zlgosanje kart In domln. Po točki 26. čl. 83. taksnega in pristoj- binskega pravilnika z dne 20. julija 1921, št. 10 760, Uradni list z dne 30. avgusta 1921, St. 268, kos 104, se imajo vse enote (igre) kvart in domin, kar se jih nahaja dne 1. septembra 1921 v državi, iznova žigosati in raz- lika v taksi 10 (desel) dinarjev se mora plačati najkasneje do 1. oktobra 1921 Za okraja Celje in Vransko bo izvrše- val to žigosanje davčni urad v Celju. Lastniki kvart in domin morajo v svrho žigosanja donesti pismeno ne- kolkovano prijavo, v kateri imajo na vesti, koliko že rabljenih in koliko še nerabljenih iger kvart in domin done- sejo v FJgosanje. Prijave je napraviti posebej za že rabljene in posebej za še nerabljene kvarte in domine. Taksa 10 (deser.) dinarjev se doplačuje le za one kvarte, na katerih se pozna stari žig, in za domine le glede katerih Sf vidi na skrinjici dosedanja taksa, dru~ gače je plačati celo takso po tar. br. 236 začasnega zakona o dr2. trošarini, taksah in pristojbinah / dne 27. junija 1921. Pokrajlnski namesinlk g. Ivan Hrlbar je priSe! z dopusta in 15. tm. zopet prevzel vodstvo pokrajinske upr.ave. Vpokojen je na lastno proSnjo bivSi hrvatski podban dr. Teod. BoSnjak. Kogres jugoslov. ženstva se vrfii 20. okt. tl. v Ljubljana. Novinarji za državno posojllo. ZagrebŠKa sekcija jugoslov. novinar- skega udruženja je sklenila podpisati od penzijskega fonda 250.000 kron za državno investicijsko posojilo. Za ruske begunce se v srnislu sklepa ministrskega sveta v Beogradu 7. dne 14. t. ni. ne smejo zahtevati in ne izdati nobeni novi krediti več. Kom- petentna ministrstva lahko uporabljajo Stian A. »NOVA DODA« Stev. 108. ruske begunce Wranglove armade za delo pri gradnji železnic in dnigih državnih del. Patrijotizem invalidov. Invalidi v Zemunu so pod naslovom »Donos sle- pih« podpisali 25.000 dinarjev držav- iißga posojila. Unirl je v sredo 14. tm. v Ljub- Ijani g. Ivan Taufer, posestnik in last- nik opekarne v Zagorju, izredno de- laven Sokol in član Demokratske stranke. Dne 16. tm. so ga pokopali v Zagorju. Blag mu spomin! 600 letnica smrti velikega pe- snika. Dne 14. tm. je minilo 600 let, kar je v Raveni (v Italiji) umrl naj- večji italijanski pesnik Dante Alighieri, čegar veličastna pesnitev »Božanska komedija« je znana po celem svetu. Rojen je bil meseca maja 1265 leta v Florenci. Prosveta. Čitanke za nižje razrede srednjih Ro), to je za 1.11. in 111. razred, priredil viSji Šolski nadzornik Josip Wester, i/idejo v nekaj dneh. Čltanka za 4. razred izide saj do božiča. Na to opozarjamo, da si ne bodo nakupili učenci starih neporabnih čitank. — SJov. Čltanka za viSje razrede sred- njih sol, sestavil s sodelovanjem dr. Janka Bezjaka in dr. Antona Breznika dr. Ivan Grafenauer, I. del (za V. raz- red) je pa že izšla v zalogi Jugoslov. knjigarne. Lično vezana knjiga velja 21 dinarjev. Pokrajinska uprava od- delek za prosveto in vere je odobrila knjigo dne 4. avgusta 1921, §t. 3936. — Srednješolske učiie knjige: Ob začetku šolskega leta izidejo poleg či- taiik za prve štiri gimnazijske razrede v zalogi Jugoslovanske knjigarne tudi še sledeče učne knjige: Prof. Reisner, Fizika za višje razrede srednjih Sol ; Prof, dr. Sturm, Francoska vadnica za I. Ictnik ; Stroj, Liturgika; Stroj, Zgo- dovina kat. cerkve ; Prof. dr. Šarabon, Oospodarska geografija ; Prof. Sodnik, Logaritmi. Ta izdaja Logaritem bo imela predvsem to prednost, da bo ob- segala obširen uvod z natančnimi po~ datki o uporabi loRaritmicnih tabel. Statlstiko našega šolstva je iz- dalo ministrstvo za prosveto. V Šolskem letu 1919/20 je bilo v celi kraljevini 5974 ljud.skih «Sol z 12.458 učitelji. Gimnnzij v letu 1919/20 je bilo 134 z 3658 učitelji in 52.482 učenci, realk 5 z 138 učitelji in 3154 učenci, učiteljišč 32 7. 433 uCitelji in 5630 učenci, me- SCanskih šol 52 z 335 učitelji in 4892 nčenci (v Srbiii in Črnigori jih ni), Itgovskih sol 29 z 272 učitelji in 3910 učenci (v Črnigori in Dalmaciji jih ni); dalle 3 vseučilišča (Beograd, Zagreb, Ljubljana) pravna fakulteta v Snbotiri in filozofska v Skoplju. Vrh Razglednika. Izšle ste dve šte- villvi te nove revije, ki poleg pesmi in druge leposlovue tvarine prinasa tudi mnogo poljudnoznanstvenega gradiva. Sodba o xeviji je zelo različna: eni jo po- vzdigujajo v nebesa, drugi se zaničljivo namrdujejo. Dobre volie izdajateliu ne moremo odrekati. Se spregovorimo. Narodno gospodarstvo. VinogradnikiE Kaj nas u6i Ljubljanski veBeki sejem 1 Pri ravnokar končanem vinskem sejmu povodotn ljubijanskega velikega ¦sejma od 3. do 12. s.?pt. se je izkazalo, da konzumenti, krčrnarji in Irgovci z vinoin iščejo v prvi vrsti le kvalitetna boljSa vina in plačujejo za taka ne- primerno visoke cene. Posebno v Beo- gradu, Zagrebu in Ljubliani je povpra- Sevanje za prvovrstnimi kvalitetnimi vini naravnost ogromno. Vinogradniki ! Letošnie leto nam obeta sicer izborno kapljico. Dajmo, izrabimo ugodno konjunkturo in pride- lajmo čimvečje množine kvalitetnih vin ! Pred vsem, ne znčnimo prorano s trgatvi jo'! Če bo treba in če se je bati prevelikih zpub, podbirajmo raje po enkrat, dvakrat pred glavno trgatvo. Poberimo, če je treba, tudi posamezne rane sorte poprej, a z glav- no trgatvo pa počakajmo majmanj do Terezijinega ! Sortirajmo in izbirajmo grozdje pri glavni trgatvi ! Vsak tudi najmanjSi vinogradnik lahko pridela prvovrstno kvalitetno vino, če boljSe i-rozdne vrste zase potrga in spreša. Bolno, po oidijii all kateri drugi bolez- ni napadeno grozdje, potern zeleno, v zrelosti zaostalo ali grozdje zelo pozno zorečih domačih grozdnih vrst ali manj dozorelo grozdje spoil od prebogato obloženega trsja, konečno gnilo grozdje je pri tern izločiti, to se pravi na trsu pustiti in šele nazadnje potrgati in po- sebej sprešati. To zadnje daje s pod- birino dobro domačo pijačo, kazi pa neverjetno kvaliteto, če ga ne izločimo pri glavni trgatvi. Manjši posestniki, pri katerih se ne izplača posebej prešati pri glavni trgatvi izločenega slabega grozdja, ga 'lahko pri Četrtem prela- ganju (pri četrtem delu) dodenejo košu in spravijo mo5t, ki nateče odslej na- prej, kot manj vreden, posebej. Srednji in večji vinogradniki pa pridelajte čimveč sortniji vin ! Potrgajte posamezne grozdne vrste tudi v me-, šanih vinogradih posebej in sprešajte jih posebej, ravnaje se vedno po gori očrtanih navodilih, kar se tiče časa in postopanja pri trgatvi. Na la naCin bi se lahko pridelalo najinanj tri četrtine od celoletnega vinskega pridelka kvalitetno vino v vrednosti najmanj 50°0 več, kakor jo navadno vino, ki ga pridelanio in za katera je le težko najti odjemalce. Le- tos se ceni celotna vinska produkcija na Štajerskem na pribli^no 400.000 h! v vrednosti okroglo 800 milijonov kron. Če se pa ravnamo po zgoraj navcde- nih navodilih, sedvignev rednostproduk- cije za nadaljnih 300 milj. kron, to je poviSek nad ene tretjino skupne vred- nosti, ki se iahko dosei^e samo z ne- koliko več in smotrenega dela. Zatoraj, vinogradniki ! Zvišajmo viednoRt letoSnjega vinskega pridelka! A. Puklavec. Pomanjkanje stanovanj po mestih in trgih! Vse slovensko časopisje se napro- Sa, brez razlike političnih strank, da sledeči članek objavi: S pomočjo Angleške banke na Dunaju, s katero vodim pogajanja, na- meravam ustanoviti posebno stavbeno podjetje za zgradbo stanovanjskih hi- §ic po najnovejSih sistemih raznih iz- umiteljev, kateri so izumili cenei^e stavbne konstrukcije, po vseh mestih in trgih Slovenije. Predno pa morem taUšno pogodbo zaključiti, moram v<-- deti mnenje javnosti. Htšice bi se gradile za eno, dve ali več družin, posamezno ali koloni- jalno, konštrukcija hiäe naizbiroin željo intcresentov. Hišice se bodo gradile po odobrenju načrta od strani knpca, ter se bodo na podlagi stavbonih pra- vil in na podlagi odobrenegastavbenega načrta prodale kupcu, kateri založi pri kupčiji znesek, kar stane parcela in 30% stavbenih stroSkov, 70% pa po dovršenem delu. V svrho tega prosim javnost, da pri mojem nameravanem podjttju so- deluje s tern, da mi že sedai vsak na- znani, kje bi se dale nakupiti stovbene parcele, in interesirane kupce prosim obvestila, kateri bi bili pripravljeni stanovanjske hišice na podlagi parcel in stavbenih načrtov kupiti. Šele v slučajn, da bi javnost inoj sklep podpirala, sklenem pogodbo z Angleško banko, in podjotje začne po- tem v smisin mojega poročila takoj delov?.ti. Korošec Dragotln, slavbeno podjetje, Rraslovče. II M E L J. XIX. brzoiavno tržno poročllo. Žatec, 12. sept. 1921. Zelo mirno, brez kupčije, cene le nominalne. XX. brzojavno tr/no poročllo. Žatec, 14. sept. 1921. Skoraj bre . kup- čije, za piima bbgo stare cene, za dm go blago cene popustile. Zagrebški trg s poijskimi pri- delkl dne 14. tin.: pSenica 1085-1095 K, koruza 875—885 K, Oves 785—795 K, rž 900—910 K, beli fižol 950 K, ječmen (srbski) 970 K, moka St, 0 z vrei*ami 16.60 K. — Cene postavno vagon Zagreb. Današnje tržiSče je bilo brez živahnega prometa. Mllijonski kredit kmetijskim za- drugam in kmetom. Poljcdelsko mi- nisterstvo je izvedlo revizijo naredbe o velikih kredltlh v znesku 120 ml lijonov dinarjev, narnenjenih kmetij- skim zadrugam in posamnim poljodel cem. Revizija je bila izvedena na pred- log vseh naielnikov poljedelskega mi- nistrstva. Veliki kredit bo razdeljer. na slodeči način: 1. 20 mUljonov za pod pore kmetom in vasem, kl so trpell 2kodo vsled po?.ar)a ali povortnjl. 2. 50 milijonov kot posojilo ktuetom, organlzlranim v kmetijskih zadrugab, 3. 50 milijonov neorganizlranim kmetom. Posojilni krediti se bodo da- jali pod zelo ugoduimi pogoji. Predaja iglastega lesa pri go- spodarskem odseku pokrajinske uprave v Sarajevu, določena za dan 17, sept, t. 1., je preložena na dan 17. oktob. 11. Predmetni oglas je interesentom v pi- sarni trgovske in obrtniške zbcrnice v Ljublani na vpogled. Cene masti stalno naraščajo. Da- nes stane Ze zopet nad 70 K in v Beogradu že pričakujejo nadaljni skok cene na 50 din. Tudi v Ljubljana cena masti stalno raste. Da je 1o navijanje cene masti neupravičeno, lahko uvidi vsakdo. Zato je nujno potrebno, da se pod vsako ceno prepreči. Uvoz inozemskega blaga se bo vsled stalnega padanja na5e valute znatno omejil. Bovza 15. soL>texnfc>r»L& Bc'Ograd : Valute: dolar 58, Icji 52, levi 57.50, marke 54, ayslr. K-rone. 4. devize: London 227, Pariz 428, Solun 280, Dunaj 3.67, Berlin 55.50, Praga 77, Milan 257. efckti: Narodna banka SHS 2735. Cur Mi: Berlin 5.35, Newyork 5,81, London 21.48, Pariz 40.10, Milan 24.4% Praga 6.95, Budimpešta 1.15, Zagreb 2.40, BukareSta 4,75, Varšava 0.H, Dnnaj 0., da je udruženje (sindikalna oi\o;ani- zacija ali druga) izprcmenilo svoj iiamen, dopn.^en z zakonom. ali da se je pričolo tajn^ ali javno baviti z drtiffimi nedopu- ^čertimi ali protizakonitimi a^itacijami ali pos'li, razpusti tako udnizen.ie. Zoper to odločbo o razpustu udru- žer.ja imajo njeKovi zakoniti predstavnik! prsvico pritožbe v treh dneh na prvo- stopno sodišče. Zoper odločbo nrvostop- net:a sodišea se sme v istem ro-kii vložiti pritožba na kasacijsko sodisče. Zakoniti predstavniki tako razptiSč^- ntgi. udruzenia se kaznujejo za nedofiu- ščer.vj delovanje z zaporom najmanj ene- Sa »eta in v denarju s 5000 dinarji. kolikor ne dre za težje kaznivo deknje- fKonec prih.) Lastnica in izdajate'iica: Zvezna tlskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Spiadler. Tiska: Zverna tUkarna v Celju. Diplom, leisfflituiistinja daje lekcije petja, glasovirja, de- klamacije in frar.coSčine.— Benj. Ipav- 982 čeva l:!. 16/1. 1—1 Mlad pomočnik, priden, poster. \r. lepega vedenja se takoj sppejme v trgovino Anton 979 Cvetko, PcdCetrtek. 2-1 Mebioutina soba se išfce. Ponudbe pod»Dobro plačilo« 980 na jpravo lista. ~ 3—L 983 3—1 Strojepisje po sistemu deset prstov poučuj® g. Fani Blechinger, Celje, Levstikova ul. 1. Pridnega učenca iz dobre hiše sprejme M. Berdajs, Ma- ribor, trgovina z mešanim blagom in semen. Hrana in stanovanje v hiši. Stanovanje v sredini mesta, obstoječe iz ene ve- like sobe in kuhinje, najemnina K 60 mesečno. se zamenja s stan ovan- jem, v mestu z dvema sobama in ku- hinjo. Pouiidbe na • »stanovanje 11« 984 poštno ležeče, Celje. 1—1 nap podaj! Vozovi Koleaelni, enovprežns polpo- kriii, lovski woa(Kutschirwagen) in laiidav^? pri Ivan Sfr^elec-u^ 985 Celje, Samostanska ul. 2. 2-1 Pridnega 988 3-1 pomočnika ki bi bi! tudi porabljen za skladišče, sprejme veletrgovina M. BERDAJS, Maribor. Hrana in stanovanje v hiSi. Zimo cenejša pri Ivan Strelec-u, Celje, Samostanska ul. 2, kjer se izvršujejo tudi vsa tapetarska dela. Iff • • A • » Licitacija več vozov konjskega gnoja v bivši vojni bolnici (nasproti liote- la Zamorc, Ljuljanska cesta) vrši se 17. septembra ob 14, uri (2. uri popoldne). interesenti se vabijo, da se udeležijo te licitacije. 987 1—1 Komanda mesta Celje. Jetika! Specialist za pljučne bo- lezni Dr. Pečnik ordinira v torek in petek : 11—12 in 2—4 lire v Mariboru, Razlagova ul. 21. Vse druge dni pa Št. Jurij ob juž. ž. Dijak želi poučevati v svrho hrane iz »Srbo- hrvaščine«. Natančne poizvedbe v upra- vi Nove Dobe. 1—1 Skoraj now glasovir (Heitzman - Konzertflügel) s povpreč- nimi strunami se proda za 25.000 kron pri oskrbništvu »Kraljev vrelec« Kostrivnica - Podplat pri Rogatcu. 1-1 I. MS sin, Ljubljana Dunajska cesta st. 15 priporoča svojo bogato zalogo iigalniii strojev 1348 za rodbino in obrt. 12-12 Fisalni stroji ßdler za rodbino in obrt. Stroji za pletenjc (Strickmaschinen) fiozna kolEsa Styrla, Diirkopp. WaKearad. Ceniki zastonj in franko. § Obi. konc. posredovalnica za promot % ö z realitetami 148 50—34 © | Anton P. Arzenšek % © Celje, Kralja Petra cesta St. 22. | § posreduje pri prodaji kakor tudi pri § § nakUpU h1if vilf graici„f xemm g ö Ijisc, industrij. podjetij itd. ve- 0 q stno in pod ugodnimi pogoji. x ; CELJE, Speoerijska trgowina 2 nadebeloin drobno. 1286 52-50 ¦ Ilse šolsbe y potrebsiine kupite najb^lje pri 3ÜNK0 B0VH9, CELJE, Kralja Petra c. 31. 944 10—5 CENE ZMERNE1 inBihn in modna TRGOVINA lH PA JH Oe3je9 Ki*alja Petr\a c. 4 • se prlporoCn za - ° mnogobroSnloblBk ^ V zalogl vse nove so« - koiske potrebSclne f s IPOSTREŽBA TOČNA9 Registr, blagajna dobro ohranjena, se prods. Vpraia se v trgovini MILAN HOČEVAR CELJE 978 21 Zvezna liskarna v Celju je na novo urejena in izpopol- njena z najmodernejšimi črkami in stroji ter je vsled tega v stanu vsako v stroko spadajoče delo najhitreje in strogo po strokovnih pravilih izgotoviti Izdeluje vse tiskovine kakor: časopisje, trgovske, šoiske in uradniške tiskovine, knjige, cenike itd. do najumetnejšega barvnega tiska. Najbolje VnÜCfAVA7nipa izvršuje hitro in solidno knjigoveška dela urejena AUJlgUHCZUlUja od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Strain 6. »NOVA DOHA« Stev. 103. POSOJILNICA U CELJU Ustanovljena v lastni let» 188O. palaci MARODSII DOM Eden najstarejšib slovensUb denarnih zavodov. Rezemrni fondi in vrsdnost last lih hiL otz K 7,0Ctt.Q30. Sprejema hranilne vloge na vložne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekočem računu. Qtvarja trgovske in obrhie kredite. Financira industrij- OiEbOiQiO ska podjetja. Obavlja vse denarne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplačno. ithOtDHDiiDi f Stanje hranilnih vlog čez K 37,000.000, Reghrtrov. kredifna in sfjavbena **w /V AlVlikTV W^4Pfe.*atJff«a Sprejem» hpanitroe vioge in jih ^ugaiom.rav. mm I^aIS» WWI (AMI l%l B llllfwl" •&¦¦••*•«* P« af^flLII O| ^ ffu»*repričajle se samt» da kUBtt» naicenefše! naisoltdneiše! ObltdHQ! za gospode in dečke, SURliO : najfinejSe vrste za gospode in dame in vse krolašRe potrebičlne Pri tvrdki IVAN MASTNA«, Celje, Kralja Petia cesta St. 15, Celje. 5—3 istotam se izdelufefo oble^e po napo veiši modi. - Izvršilev točna in soiiana. fliifn ^e'avr|'ca [ Teles. St. IOtTI d. z o. z. Gosposka ul. 16 Celje, Ljubljanska c. Specijalna de)avnica za popravila avtomobiiov ir. preciziiskih strojev. — Zaloga vseh vrst potrebščir, 1575 kakor bencina, pneumatike, avto-olja itd. 52—59] Oglejfe si maiiitf afet urne trgo vino Celje - Gaberje št. 16, nasprod Yojasnlci prestoloDaslednika Alexandra Prlporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debaio> Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, Šifonin raznovrstno manufakturno blago. [ Trgovina z galanterijskim, modnim in norimberškirn I blagom ter kranjskimi izdelki po najnižjih cenah I Tor Celjw, na Kli^aljai, P»etx»» cesti« j [ 206 Zasoga cigaretnega papirja in stročnic. 50-33 J U Qj IfejT© si oane ravno iz inozemstva no vodošlega blaga, fer so bodete takoj preprioali, danajceneje kupite v velßt8*govini R. Stermecki, Ce^je. | wn^— Jadranska l>a.ixlx:a, . „ . „ „ M ,, m ^mm ___ ^ • __ Opatija. Sarajevo, Split, Sibenik, BcoöPad, Dubrov^Bk, Koto.-, Uran,, jT* ^ 1 J ^gft zadar, Zagreb, T^Sts Wie«. Ljubljana, Mai^boi», Metkovic9 ^1""^ ^™^ "^ JP .. _ . pod naiiigodnejštmi pogofl. CQ in rfruge vie ye pod najuqoo________________ ___