.i Jt-Z f Let Not The Light Of Freedom 8e Extinguished! Ameri A lisfc j'l ati* ^ E'tUi t {ii Vii'r*-i J X-V- L> f '.r'jt-', h uE Ameriška Domovina SSfving m Ohio and Nationwide, over 200,000 American Slovenians vol. 98 - No. 31 (USPS 024100) AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 1, 1996 ISSN Number 0164-68X 60C Joe, Josephine Ambrosic celebrate 50th July 7th marked the 50th Wedding anniversary of Joseph and Josephine Orazem) Ambrosic with a 2-00 noon Mass of thanks-ghdng 5^. Vitus Church in Cleveland. Program pamphlets were Passed out at the church en-rance. These were prepared y Jeanette Polomsky, Prin-ClPal of St. Vitus School. The church was decorated ln gold by our dear friend 0sePh Petrie. The main altar 'Vas graced with two gold Candelabra’s and two gold jjases. These were a gift to e church about 40 years Dh° ^ ^eat^ °C Jose-lne s parents, Joseph and rances Orazem. The choir of “Fantje na off j1’ under the leadership ohn Srsen sang beautiful ^lections both in English ,, Slovenian during the entire Mass. bm^e,r Son J056?!1 Am-th Sr>C rea<^ Cirst part of we EPistle. The second half j0fS rea(i by their grandson n Jason Ambrosic. A Wond l0V'n8 h°miIy f°r this Kiv er^U* occasion was en by the celebrant of the h«SS’ Castor, Rev. Joseph a°2nar. Re^SS*St'n® at t^le ^ass was ffj '-^’utor Tome, life-long C p0f the family, and Vict Richard Evans. Rev. re8r ,r Cimperman sent his atuf\S E°r being unable to % k t*1C ^ass’ kut j0'n cepfj^PPy group at the re- Wererayers °f the faithful lOad the'r nephew Dr0.. 0ricl Novak. In these prayei tive"sers Ih® deceased rela-espe •VVere remembered and Wh0 a? *y t^le'r son John Hfe. the age of 29 lost his ^ cancer. PreSR„f °ffertory gifts were Vbroed by Miss Angela Ai^hr S!C’ hdrs. Patricia ^aUseSlC’ and ^rs‘ E)ol°res blessings were ^stor C UE°n them by their ^ closing of the ^ad a ev‘ Joseph Boznar r°tti x,COn8ratulatory letter Srd? ReV- ®‘shoP A-ul|y, couiHVec’ wh0, regret' jCh notattend- iff MaSslately following . eld at ’ a reception was %se Sterie’s Country here about 250 Josephine and Joe Ambrosic guests were graciously received with love by Joseph and Josephine. Prayers before the meal were given by Rev. Joseph Boznar. A very delicious family-style meal was then served. Tables were beautifully decorated with glass bowls containing white flowers draped with gold beads by Gene Drobnič. At each place setting was a gold miniature chalice filled with mints. These were made by our dear friend Albina Pozelnik. Words cannot fully describe how much all their efforts meant to us in making the tables so lovely. A toast was given by their son, Joseph Ambrosic. Joseph spoke of his and his brother’s youth. He recalled sharing the love and guidance of their parents. Joseph expressed the joy felt by his parents because so many relatives and friends came to celebrate this special day with them. John Jason (grandson) paid tribute to his grandparents and enjoyed the special part he had in their celebration. Jason felt the presence of his dad in spirit and thanked his grandparents for the loving part they had in raising him from his infancy. Josephine spoke on behalf of her husband and was so grateful that the Good Lord allowed them to ceJe-brate their 50^ anniversary. She thanked all her relatives and friends for attending and especially her nephew Norbert and wife, Jean Novak, who came from Houston, Texas. She also was grateful to Chester and Georgia Quellhorst (Pat Ambrosic’s parents) who came from Dayton, Ohio. The day consisted of fond memories, music and laughter. We enjoyed the sing-along. The pamphlets were prepared by Jožefa Strauss and Lillian Železnik who led us in the singing. At the entrance Josephine’s wedding dress was on display. It was designed by the late Anna Jaksic (owner of Grdina’s Bridal Shoppe), and mother of Genevieve Drobnič. At a separate table, trimmed in gold, were the wedding pictures of 50 years ago. Also featured there was a beautiful cake trimmed in gold made by our friend Ann Tomsick. A special thank you to John Tomsick for the video tapes he made of the e e event in church as well as at the reception. Joseph and Josephine will both remember the love and kindness extended to them on this their special day. With love, God bless you all. Marie Orazem Editor’s Note: To the prestigious and well-loved 50th Wedding Anniversary celebrants Joseph and Josie Ambrosic: Best wishes for many more years of health and happiness, and may God watch over you with His loving care. Pollen Report If you are one of the many individuals who suffer from hay fever, you may begin the old sneezing routine again in August. Allergist Parrish Garver, MD, director of the Academy of Medicine of Cleveland’s free, 24-hour Pollen Line, will provide daily reports on the density of ragweed from Aug. 1 thru Oct. 15. Call (216) 520-1050, Slovenia seeks to recover its Yugoslav-held money on the equivalent percentage of former Yugoslav debt. However, the Serbian government is believed to have used Yugoslav reserves held abroad to buy weapons for the war in Bosnia. Beogradska’s Cyprus branch flourished after hundreds of Serbian companies set up off-shore operations on the island in order to get around UN sanctions against the rump Yugoslavia. However, when the UN sanctions were extended to freezing Yugoslav assets held abroad, many Serbian-owned companies shut down and the bank sacked all but a handful of its staff. One banker said that even if the ex-Yugoslav foreign exchange reserves on Cyprus had been left intact, they were likely to have been transferred to another offshore haven before the clamp down on Serbian offshore operations in Cyprus. At Slovenefest XV in Enon Valley, Pa., on Sunday, July 14, accordion pioneer and Cleveland resident Lou Trebar was honored at the SNPJ Recreation Center. Past and present members of the Pecon orchestras (the old Johnny Pecon band and the new Jeff Pecon Band), are, front row, It ft to right, Mirk Yama, Lou Sadar, Lou Trebar, and Jeff Pecon Paul Yanchar (who, along with Lou, played for both groups), and Ralph Dclligatti. ^ (Phbtp by Tony Grdina) By Karen Hope in Athens Financial Times Slovenia has launched an attempt to recover its share of former Yugoslavia’s foreign exchange reserves by claiming $650m it says was transferred by the central bank to a Yugoslav offshore bank in Cyprus. In response to the Slovenian claim, a Cypriot court has temporarily frozen deposits of the former central bank held by Beogradska Banka’s offshore branch in Nicosia, pending a hearing next week. Beogradska Banks rejected the claim, saying it concerned funds of the National Bank of Yugoslavia, the former central bank, “and not funds or accounts of Beogradska Banka.” Slovenia would be entitled to claim some 18 per cent of former Yugoslavia’s foreign currency holdings after reaching agreement last month with the London Club of commercial banks to take AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 1, 1996 2 Jim’s Journal By Jim Debevec Some people look at the sketch located at the top of this column and wonder how old I am. Well, when I go into a restaurant and order a three-minute egg, they make me pay in advance. I go back so many years I remember when women had to wear something on their head when they entered a Catholic church. When they didn’t bring a hat, they would pull out a beautiful scarf or borrow a handkerchief from a man to lay on top of their perfect hairstyle. A lot of people ask why men like to stand around with their hands in their pockets. The answer is, it’s easier than lying down with their hands in their pockets. No - really - the solution is like why do people climb mountains. “Because it’s there,” is the common response. That answer was first pronounced by Sir Edmund Hillary after he had become the first person to climb Mr. Everest. He’s no relation to the other Hillary who climbed to the White House. Therefore, the reason men like to stand around with their hands in their pockets is because the pockets are there. Although nowadays the pockets, have become somewhat tighter. Today, if a woman wants to borrow a handkerchief, there probably won’t be one available because the men’s pockets are too tight for the hanky. Sailors don’t have that problem. Just ask former seamen Tony Grdina, Bob Mills or Joe Baškovič. There are no pockets in a sailor’s uniform. So, you may ask, where did he carry his wallet (or cigarettes) when he hit the beach (went into town). That’s a secret; you’ll have to ask them.- Speaking of secrets, a very famous tailor who was so successful he opened a chain of men’s clothing stores was once asked, “What is the secret to your success.” The tailor replied, “Make the pants last.” This was during the depression and when wearing dungarees (jeans to you landlubbers) wasn’t fashionable at semi-formal events such as running to the store to pick up a carton of skim milk or loaf of whole-wheat bread). Every morning the tailor would pull out a small scrap of paper from his pocket and read it carefully, put it away then begin his work. When he retired, he put the message which outlined the secret of his success in a safe deposit box. After his death, relatives and friends were anxious to find out how the tailor, “Made the pants last.” On the worn-thin piece of paper was a hand-scribbled sentence written with a pencil. It read, “Make the coat first.” All kidding aside, many Slovenians were involved in the garment industry. Just last week a friend of ours was recalling how she made the pockets for men’s pants. She was paid 9 cents a pocket. Another lady recalled how she began her career by sticking all those pins in new Arrow shirts. You know the ones we mean. Every time you start taking those pins out of a new shirt, you can usually find 90% of them, but there’s always a couple hidden somewhere that you can’t find until you put the shirt on then you find to your discomfort that it’s sticking you in your arm. Some are hidden so cleverly, you don’t discover them until you’re at a formal occasion such as Sunday Mass, and you start to 50% Savings 7 day Cancun vacation now only $590.30 per person for Club International 2 bedroom ocean front condo, including round trip air and ground transportation. Contact Kathy Guard now to book this special. ; 22078 Lake i^HiiuA IM Shore Blvd., ... yivi-ioo Condo Connection Euclid, OH 44123t).'Kiiin<>lEl)CL[D TRAVEL 216 - 261-1050 800-659-2662 squirm. Everybody sitting around you thinks the sermon about repenting for your sins has hit home. But it’s really one of the pins. Richman Brothers in Cleveland employed many Slovenians. Some went on to other companies where they sewed seat covers by hand for Cadillacs and other fine GM products. Many Slovenians did quite well at Richman Brothers and contributed to their reputation of making quality clothing. Some of their products are still seen today, such as the St. Vitus Catholic War Veterans’ blue blazers which they proudly wear at most of their events. Speaking of Hillary Rodham Clinton, the White House sent us numerous photographs today of the First Lady with a number of children in Slovakia. They said they would like to see the pictures in our paper. I guess even the White House staffers still don’t know the difference between Slovenia and Slovakia. Maybe every Slovenian in America will have to call the White House again next June 25^ and remind them Slovenia was formerly a part of Yugoslavia not Czechoslovakia. Such is life. Maybe the next time Hillary visits Slovakia someone should hand her a road map so she can take it home and show her staff where she’s been. Or better yet, invite her and Chelsea to Slovenia to see the beautiful Slovenian Alps. Maybe they could name their pet dog “Triglav.” The dead might as well try to speak to the living as the old to the young. -Willa Gather Take it from me, marriage isn’t a word—it’s a sentence. -King Vidor If I could drop dead right now, I’d be the happiest man alive. -Yogi Berra 100 WORDS MORE OR LESS Jolxn IMtercina SLOVENIAN WINS SILVER ! How sweet it is to see a fellow Slovenian, ANDRAŽ VEHOVAR win Slovenians first medal at the Atlanta’* Olympic Games. Sunday, July 28, 1996, Vehovar won a silver medal in the K-l Slalom. Congrats are in order to Andraž I Date of birth: march ^t l911 Hometown: Ljubljana, Slovenia Sport: Wild Water Canoeing Event: K1 Canoe/Kayak, Slalom: Men's Kayak Single HI Hi Slovcnia| SLO) i&bk Medalists FIX. Oliver VEHOVAR, Andra/ BROKER. Thomas- GemtanvIGERI OUR GAME PAYS YOU MILLIONS EVEN IF YOU CAN'T PITCH, HIT OR All it takes to win Super Lotto is luck! And with at least four million at stake every Wednesday and Saturday, isn 't it worth a buck to try your luck? FIELD fhe Ohio t otter* Commissi >r is an equal opportunity employer and service provider Some of the Collinwood High School Class of 1940 whoop- (Photo by Alberta) ing it up at their monthly class reunion at Albie’s Place. _Dr. Zenon A. Klos 531-7700 I j Emergencies Dental Insurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair COMPLETE DENTAL CARE FACILITY 848 E. 185 St. (between Shore Carpel A Fun Serve«*) BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 Between Chardon & E. 222nd St. — Euclid, Ohio ost students hold class re-for the silver, golden, r even diamond jubilee. °®e classes hold their re- “nion every year. But the ^Mittwood High School Class of 1940, holds re-union every month! embers meet at Albie’s Ce every third Tuesday of the month. a year in June the former adilw now grovvn UP s> celebrated their 55th 12s frsary- Anywhere from j,. . .0vvn to 40 people have ‘ctpated in these events. ”rriet'mes classmates and Vear S ta^e *ong tr*Ps- ^'s bus — ^outheastem Trails take them to Peak aud pP7. c uiein lo reaK Stat ak m uPPer ^ew York ber ^ "'’U be held Septem- Th iugs jre, are no oflScial meet-of k 1 Is just a pleasant way auj^fP^ up acquaintances HirtK^^^P8, There may be 0cCa • 3y or 2 °r a special deuta|0n ^Ut *s on|y 'nc'‘ Th to j^^ole idea, according Otte 0f ^nrroa Hodanovac, Ot^Ube 1 6 m°re entbnsiastic Set t rs ana top ’ SteeP*e Ohio. WnHnCr ^ 1 P "1' ^ Julie li^naLb:ginsa,3bj' sion.lni1ie5’ dance and admis-tw510-00- Tickets from ^31-9569 °r Can Ralph at cARST-NAGY Memorials 15425 Waterloo Rd. ( 481-2237 Slov.’■Serving the ^iiSJl^iiCommunitv^ In Memory Please find enclosed a check for $50.00 for renewal for another year to the wonderful English / Slovenian newspaper and $20.00 in memory of our dear parents (In-laws and Grandparents) Mike and Anna Spisich, who loved receiving and reading the “Ameriška Domovina. Frank, Gerri, Amy and Frankie Spisich Wickliffe, Ohio Donation Thanks to Joe Jereb Construction Ltd., of Etobicoke, Ontario, Canada who donated $50.00 the Ameriška Domovina. Interesting Enclosed is $35.00 for another year’s subscription including $5.00 for printing expenses. Thank you for a most enjoyable paper. —Mary Mora Forest City, Pa. Fairport Retirees Plan Picnic The annual Fairport Retiree’s Picnic will be held on Wednesday, Aug. 7, from 1 to 7 p.m., at the V.F.W. Hall, 540 East St. (new location). All musicians are welcome to join the Jam Session. IN LOVING MEMORY OF THE SEVENTH ANNIVERSARY ADOLPH RUPE Who Died Aug. 5, 1989 Your memory is our keepsake With that we'll never part; God has you in His keeping. We have you in our heart. Sadly missed by Stella and his in-laws and many friends. Willoughby, Ohio, Aug. 1, 1996. 35 CUH6 Tumat Hum Since 1905 4154 CLARK AVENUE, WILLOUGHBY, OHIO 44094 PHONE: (216) 942-1122 The Thistl®. Network of Family Owned Funeral Home* MAJOR & MINOR AUTO REPAIRS FOREIGN & DOMESTIC STATE EMISSIONS INSPECTIONS FRONT END ALIGNMENT © nrrruFNCF CO SERVICE AFPROVfD AUTOMOTIVE RTPAIt Joe Zigman, owner Holy Land Pilgrimage Father Richard Evans will be conducting a pilgrimage to the Holy Land next December 4-11th, An information meet ing for the pilgrimage will be held on Monday evening, Aug. 12th at 7:45 p.m. in Monaghan Hall at St. Charles Bor-romeo Church, 5891 Ridge Road. Mr. James Adair of Regina Travel and Father Evans will present slides and talk about the upcoming trip. Anyone who is interested in this pilgrimage, may wish to attend the informational meeting. St. Mary’s Seniors Meet St. Mary’s (Collinwood) Seniors will hold their meeting on Tuesday, Aug. 6 at 1:30 p.m. in the school cafeteria. The speaker at this meeting will be Karen Ca-poni, Senior Choice marketing representative for Aetna Life Insurance. Membership is open to persons 55 years and over to former and present parishioners of St. Mary’s. A social will follow the meeting. —Jennie Schultz The man who goes up in a balloon does not feel as if he were ascending; he only sees the earth sinking deeper below him. 432-1114 Ann’s Dressmaking and Alterations Tues.-Sat.: 1 i a.m. -.6 p.m. (Same Day Serviče) Weddings, Special Occas'ns 6027 St. Clair Ave., Cleve. Golub Funeral Homes 4703 Superior Ave. -17010 Lake Shore Blvd 391-0357 “Service To Render A More Perfect Tribute” IN LO VING MEMOR Y OF OUR MOTHER AND GRANDMOTHER 1st Anniversary Agnes Trebar (nee Peterlin) died Aug. 1,1995 We think of her in silence. No eyes can see us weep; but still within our aching hearts Her memory we-keep. Survivors: Son: Lou Grandchildren: Louis, Donald, Ann & Robert 22595 LAKE SHORE BLVD EUCLID. OHIO TaUphon* 731.4259 Gregory M. Danaher Embalmer & Funeral Director AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 1, 1996 AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 1, 1996 8 **************** DID YOU KNOW Slovenia... JOSEPH ZELLE ******************* Prelate Dr. Franc Rode was honored by France as Knight of the State Order. The high honor was conferred him by the president of France, Jacques Chirac. It was given to Rev. Rode in recog lition of his work with Cardinal Popard, president of the Papal Council for Culture. O, sin-cerest congratulations to another fine Slovenian. With the coming of elections, perhaps this Fall, there are already 21 parties contesting for election. More are expected as the elections approach. Long time professor and priest. Dr. Tone Pozar died at the age of 84. He taught in a local seminary. Funeral was held at the parish church in Pivka, formerly Št. Peter na Krasu. May he rest in peace! Sculptor of the bronze doors for the Cathedral in Ljubljana was Tone Demšar. Slovenian contributors of St. Vitus and St. Mary Churches donated more than $34,000 toward the fund for the project. Both Pastors, Fathers BoŽnar and Kumše, spearheaded the drive. Stane Kuhar of the Slovenian American Council reported on the success of the campaign. The doors were completed in time for Pope John Paul ITs first visit to Slovenia last May. The July issue of Ognjišče has a very fascinating and extensive article with beautiful illustrations of the 150 anniversary of the first Slovenian steam locomotive. Believe it or not but Slovenia was the fifth country in the world to have a railroad. This year the annual Baraga pilgrimage will be to Toronto. As usual, Father Victor Tome, vice-postulator for the cause of Bishop Baraga in America, will lead the group. The bus of pilgrims will leave Saturday morning, August 31 at 8 a.m. from St. Mary’s church in Collinwood. The bus will return Monday evening. Sept. 2, at about 9:30 p.m. Another bus of the Retirees of Slovenska Pristava and the Slomšek Circle will leave from St. Christine’s church in Euclid on Saturday morning at 7 a.m. Mr. Frank Urankar is in charge of that bus. For further . information please call Frances Ne-manich at 261-4728; or Frank Urankar at 531-8982. The petty economies of the rich are just as amazing as the silly extravagances of the poor. —William Feather Slovenian Senior Wins Swimming Gold Medals Clevelander Anton Cerer added to his stature as one of the leading senior swimmers in the world, winning five gold medals and breaking five world records in his age class in the Masters Championships in Sheffield, England. Cerer, 79, won the 200-meter breaststroke in 4:00.73; the 100 butterfly in 1:52.37; the 200 butterfly in 4:12.40; the 200 individual medley in 3:47.18 and the 400 individual medley in 8:16.33. Under international rules, Cerer competed in the 80-and-over category, since he turns 80 this year. In the 1992 Masters at Indianapolis, Cerer won six gold medals in the 75-79 age category, setting three world records. Cerer, a native of Slovenia who came to America in 1956, was an assistant coach with the Cleveland State University swim team last season. The retired machine operator is on a two-month vacation in Slovenia. St. Mary’s Picnic & other bits of wisdom St. Mary’s (Collinwood) Parish Picnic will be held on Sunday, Aug. 18 at Slovenska Pristava recreation area in Harpersfield, Ohio. The day will begin with a 12 noon Mass. A chicken/roast beef dinner will be served following Mass. Advance tickets are $9.00 for adults and $4.00 for children under 12. Call the parish for tickets 761-7740. Dinner tickets will also be available on the day of the picnic for $10.00 for adults and $5.00 for children. Other food and liquid refreshments will be available all day. Music will be provided by “Veseli Godci.” Games, parade and baseball. Alumni Banquet St. Mary’s Alumni 6^ annual reunion and banquet will be held on Sunday, Sept. 29th. The event will commence with Mass at 12 noon in the church followed by dinner in the school cafeteria. All profits from the $15.00 dinner tickets will be donated to the -.upkeep of St. Mary’s School. Bells of St. Marys The three bronze bells that hang in St. Mary’s Church tower were blessed on September 15, 1957 by Bishop Gregory Rozman. Voinovich greets Olympic visitors Ohio Governor George V. Voinovich sent the following letter to the Slovenian House in Atlanta Georgia: “I am pleased and honored to extend my warmest greetings to the staff and visitors to the “Slovenska Hiša ” opening in Atlanta for the Centennial Olympic Games. The Slovenska Hiša will provide an important showcase for the Slovenian Olympic Team and it will create an opportunity for the world to learn about Slovenia and the Slovenian-American community. “I would like to extend greetings to the Slovenian Olympic team and welcome them to the United States. You should be commended for your hard work and dedication that has brought you halfway around the world to compete in the Olympic Games as a free and independent country. “You have the special honor to represent your country in Atlanta and I would like to wish you the best of luck. A special welcome is extended to dignitaries, government officials, and special guests, especially Leon Štukelj, the oldest living Olympic gold medal recipient. You are a legend and a role model for all young athletes. Sponsors for the bells were Mr. and Mrs. Joseph Novak, Mr. and Mrs. Louis Izanc, and Mr. and Mrs. Lawrence Pavšek. The largest bell is dedicated to St. Mary of the Assumption. The medium bell is dedicated to St. Joseph; and the small bell is dedicated to St. Ann. Slovenian School The first Slovenian School at St. Mary’s was an outcome of the Confraternity of Christine Doctrine. In the very beginning the prayers, learned in the Catechism classes, were memorized in English and Slovenian. As time went on, Slovenian grammar, reading, writing and drama were taught to the children of the immigrants arriving in this country. It is due to the Slovenian Churches that the second generation speaks the language of their parents. In the 1930s, the interest in the Slovenian School at St. Mary’s died out. However, after the Second World War, with the displaced persons settling in the parish, the Slovenian School again came to life at St. Mary’s on June 24, 1953. Today, although the Slovenian language is not formally taught as part of the regular curriculum in the school, the St. Mary’s Slovenian school remains a viable organization still teaching Slovenian ‘to the children on Saturdays. The president is Maria Sedmak. Joey Tomsick Band plays at Cuyahoga Valley Pack a picnic dinner, grab a blanket or lawn chair, and bring yoUr family for an evening of entertainment under the stars as the Cuyahoga Valley Summer Series presents the Joey Tomsick Orchestra at 7:30 p.m. Aug. 9 in Cuyahoga Valley National Recreation Area. The performance will be held at the CVNRA Special Events Site, located on Riverview Road, four miles south of State Route 303. Call 216-524-1497 or 1-800-445-9667 for more information. Kristin Roberts enters medical college Ann Kristoffs granddaughter Kristin Marie Roberts is venturing into a medical career. She recently was admitted into the University medical College of medicine in Cincinnati, Ohio. Presently, she is employed at the Federal Reserve Bank in research. She will terminate that post shortly. Kristin is the daughter of Doris Hodgson, who is Ann’s daughter as well as the late Frank Kristoff. Nice it’s all in the family. Good luck Kristin; we are confident you will reach your lofty goal. INTERNATIONAL PROGRAM 1560 on Your A.M. Dial on WATJ Your Host Mario Kavcic American and International Selections Saturdays at Noon . .. 1560 WATJ • Box 776 • Chardon, Ohio 44024 (216) 286-1560 • 1-800-946-1560 Fax (216) 286-2727 “I would like to offer a special greeting and congratulations to all the volunteers and to Louis Lobe who has worked hard to achieve the Slovenska Hiša s success. You are to be corn-mended for your effort and dedication to the promotion of Slovenia and Slovenian culture and enterprise. It was through your efforts that the Slovenska Hiša has achieved national attention. Srečno! "AS IS" SALE '81 Cougar 4 oooa $39S^ '86 Escort 2 door $S9S_ '87 Lynx zd000 *595^ '88 Ford Festiva $88S_ '86 Cougar XR7 $89S '88 Mercury Tracer *985 '86 Celebrity 4 Deo« >995 '88 Tempo *1095 '86 Ranger Super Ca® *1195^ '82 Cadillac Fleetwood *1295 '88 Taurfls *129S '87 Aerostar * 1885, '88 Ford Crown Victorj3 ‘1995 '88 Grand Marquis ^ *1995. '89 Mercury Trao^r *4990 ... llPp §fa?I5I»opE, FOR Freedom AND Justice /K' Ameriška Domovina SE AMERICAN IN SPIRIT SLOVENIAN FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024T00) Thursday, August 1, 1996 Vesti iz Slovenije Brigiti Bukovec ušla zlata kolajna le za stotinko sekunde, prejela pa srebrno kolajno za drugo mesto v teku 100 m z ovirami — Andraž Vehovar tudi ima srebrno kolajno Naš posnetek sicer prikazuje Brigito Bukovec v trenutku zmage na atletskem mitingu v Ljubljani 26. maja letos, vendar je včeraj na olimpijskih igrah v Atlanti dosegla srebrno medaljo v teku 100 m z ovirami in je le za stotinko sekunde zaostala za zmagovalko Ljudmilo Engkvist iz Švedske. Izid je bil tako tesen, da Engkvistova sprva ni vedela, da je zmagala. Kot poroča današnji New York Times, je Engkvistova tik po teku vprašala Bukovčevo, katera je zmagala, in je Brigita Bukovec odgovorila: »Ti si.« Sicer sta tekmovalki že stari znanki, saj je na atletskem mitingu junija letos v Franciji Bukovčeva tudi končala na drugem mestu v istem teku, zmagala pa je Engkvistova. Tek na 100 m z ovirami je bil nekajkrat predvajen na NBC televiziji, ki sicer izredno močno poudarja dosežke in tudi ne-dosežke ameriških športnikov. Televizija je bila pač pozorna zato, ker je na tem teku sodelovala neka ameriška tekmovalka, ki tokrat ni uspela. Po teku sta tako Bukovčeva kot Engkvistova nosili vsaka svojo državno zastavo po stadionu, Bukovčeva seveda slovensko. Preteklo nedeljo pa si je srebrno kolajno osvojil kajakaš Andraž Vehovar in sicer v kategoriji »Men’s Whitewater Single Slalom Kayak«. Več o Vehovarju vključno z njegovo fotografijo v angleškem delu. Za manj kot sekundo je zgrešil bronasto kolajno v veslanju Iztok Cop, na četrtem mestu sta končala druga dva veslača, v streljanju je Pa Rajmond Debevec dosegel šesto mesto. Igre se bližajo svojemu koncu. 0 podpori srednjeevropskim in ^Vropskim državam pri vključitv ^ eva še poteka v zveznem kong btorata oba domova kongresa < ezi s tem v vseh podrobnostih, am* a.n^tvo Slovenije poziva neka k* er*^ke rojake, naj naslavljajo ^ngresnike in senatorje, da bi t Slo Za*C.on končno sprejeli in to z v venije v prednostno kategorijo ao ^0t Poročala Slovenska sko^3, ^*oven>ja skupno s Ce drž m ^ac^arsko sedaj v posebni ]e av’ ^ naj bi jim Združene držav (jn 0m°č iz svojega vojaškega skl a^e^v milijonov dolarjev. P< izrecno pri tej zadevi poudarjale Češko, Poljsko in Madžarsko, v ta krog prednostnih držav je torej zdaj prišla tudi Slovenija. Akcija pisanja pisem s strani nekaterih vidm: ših ah v ameriški družbi vplivnejših am ških rojakov kongresnikom ima namen pomagati, da bi Slovenija to prednost obdržala. Za eventuelno članstvo v Natu se zanimajo skoro vse vzhodnoevropske in srednjeevropske države, ki so izišle v zadnjih letih iz komunističnega obdobje (ene bolj, druge manj). Doslej je bila Slovenija v kategoriji držav, ki bi morale predvidoma dalj časa čakati na vključitev v Nato. V tej »drugi« kategoriji, to tudi v okviru zakonskega osnutka, ki ga obravnavala te dni zvezni kongres, so še Hrvaška, Moldavija, Albanija, Romunija, Bolgarija, Slovaška, Estonija, Latvija in Litvo. Za druge države na tem območju, kot so npr. Zvezna republika Jugoslavija, Makedonija in Bosna in Hercegovina, o morebitnem članstvu v Natu se niti ne govori. °v' zunanji minister Davorin Kračun že na delu nem ^eteMi teden se je po delov-vrnii Sku v Bruslju v Slovenijo rin i/10^ zunanji minister Davo-ha PoPrejSnj° sredo Je jem u Pr' Kranju pripravil spre-ditiraa c*'p^ornate iz tujine, akre-je, ^ v Sloveniji. Povedal jim Usiuer-.SC Z nie80vo izvolitvijo tike n' uV sl°venske zunanje poli-Pog0ve .° sPremenila. Na sliki se arla z poslanikom ZDA. Iz Clevelanda in okolice Upokojenci Slov. pristave— Klub upokojencev Slovenske pristave vabi na svoj letni piknik, ki bo to nedeljo na SP. Sv. mašo bo ob 12.30 daroval č.g. Franc Urbanija, sledilo bo kosilo. Klub bo počastil zaslužna člana go. Francko in g. Jožeta Kristanc. Lepo vabljeni! Belokranjski klub vabi— V nedeljo, 11. avgusta, bo na Slovenski pristavi letni piknik Belokranjskega kluba. Sv. maša bo darovana ob 12. uri, sledilo bo kosilo. Za ples in zabavo bo igral Stan Mejač orkester. Belokranjci vas lepo vabijo, da na piknik pridete. Župnijski piknik— Župnija Marije Vnebovzete ima svoj letni piknik v nedeljo, 18. avgusta, na Slovenski pristavi. Sv. maša bo darovana ob 12. uri, sledilo bo kosilo, za razvedrilo bo igral nov ansambel Veseli Godci. Nakaznice za kosilo (pečen piščanec in pečenka) so po $9 in jih dobite v župnišču. Za otroke so po $4. Na dan piknika bodo po $10 oz. $5. V župnišču lahko dobite tudi srečke za žrebanje. Federacija upokojencev— V sredo, 21. avgusta, ima pa Federacija slovenskih upokojenskih klubov svoj piknik in sicer na farmi SNPJ v Kirtlan-du. Kuharica bo ga. Julka Zalar, kosilo bodo začeli dehti ob Ih pop., godba bo igrala od 3h dalje. Kosilo stane $10, za nakaznice in več informacij pa pokličite Ralpha na 731-9569. Krofi— Oltarno društvo fare Sv. Vida bo imelo prodajo krofov v soboto, 10. avgusta, od 8h zj. dalje, v društveni sobi. Novi grobovi - Anna Malich Umrla je 95 let stara Anna Malich, rojena Olovec, vdova po Louisu, mati Ann DiNun-zio, Helen Stark, R. Michaela in že pok. Louisa ml., 14-krat stara mati, 8-krat prastara mati, sestra že pok. Matthewa Žabkarja, dva brata in štiri sestre že pok. v Sloveniji. Pogreb je bil 31. julija s sv. mašo v cerkvi sv. Frančiška Asiškega in pokopom na Vernih duš pokopališču. Julija Stojetz Umrla je 82 let stara Julia Stojetz, rojena Madley, vdova po Josephu, mati Roberta in Sharon Sedmak, 8-krat stara mati, 3-krat'prastara mati, sestra Ethel Novish. Pogreb bo 3. avgusta iz Cosic zavoda na 28890 Chardon Rd. v cerkev sv. Marije Magdalene ob 9.30 in od tam na Vernih duš pokopališče. Ure kropljenja bodo jutri, 2. avg., pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Potujte s Korotanom— Pevski zbor Korotan vabi, da se zboru pridružite in potujete z njim v Washington, D.C. Pevke in pevci Korotana se bodo namreč udeležili in sodelovali pri slovesnosti ob priliki srebrnega jubileja slovenske kapele v baziliki Brezmadežnega spočetja. O tem praznovanju je bil v prejšnji AD dopis Cirila Mejača, za vsa pojasnila v zvezi s Korotanovim potovanjem pa pokličite gdč. Rezko Jarem na 216/486-4343. Romarjem v Lemont— Romanje v Lemont bo 10. ih 11. avgusta. Odhod avtobusa bo točno ob 6.30 zjutraj, že prijavljene romarje bo čakal na parkališču pri Sv. Kristini. Ob 7h bo pobral romarje na St. Clair Ave. nasproti Baragovega doma. Bodite točni. V Rožmanov sklad— Za pomoč pri vzdrževanju študentov v Mohorjevih domovih so darovali $30 g. Louis Gerkman iz Windsorja, Kan., $10 pa g. Matevž Tominec in žena, to v spomin na Ančko Oberstar, ki je pred tedni preminula v Waukeganu, 111. Za darove se lepo zahvaljuje po v. J. Prosen. Zanimiva nova knjiga— Izšla je bogato ilustrirana knjiga »Poslednji let — The Final Flight«, avtorja sta mladi clevelandski rojak Stan Krulc ml. in g. Stane Stražar, bivši urednik domžalskega tednika Slamnik. Več o tej knjigi bomo objavili prihodnji teden, o njej pa lahko veliko berete že danes v angleškem delu. Tekst je slovenski na desni polovici strani, angleški pa na levi. Tako je knjiga primerna tudi za tiste, ki slovenščine ne obvladajo. Ponavljamo iz angleškega dela, da stane knjiga $20 US + $2 za poštnino, dobi se pa pri soavtorju Stan Krulc, 375 Beechwood Dr., Willowick, OH 44095, ah pa lahko pokličete na tel. (216) 585-0112. Knjigo močno priporočamo, avtorjema pa čestitamo! Obiski— Obveščeni smo, da bodo naše mesto v naslednjih mesecih obiskali kar številni slovenski politiki, ti iz vrst tkim. »pomladnih« strank. Slovenija je pač v predvolilnem obdobju, čeprav točen datum volitev še ni bil določen. Še vedno v zmoti— Na urednika slov. dela je v torek prišla debela kuverta, poslana iz Bele hiše. Kot piše lastnik v angleškem delu, so bile krasne, barvne fotografije predsednikove žene Hillary s teksti nekaj njenih nagovorov v Času, ko je bila na obisku — Slovaške. Pojasnilo o pomoti je že bilo odposlano. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave, Cleveland, OH 44103-1627 Telephone: 216/431-0628 — Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $30 na leto za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 na leto (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $160 letno SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent foreign currency $ 1 60 per year airmail to Slovenia Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1627 Published every Thursday morning No. 31 Thursday, August 1, 1996 Blaž Potočnik - podravnatelj slovenske sobotne šole v Torontu Pogovor: Za tesnejše vezi s Slovenijo LJUBLJANA — Že več let nas poleti obiščejo slovenski maturantje iz Argentine. Letos so se jim prvič pridružili še »sošolci« iz Kanade, pod vodstvom Blaža Potočnika. Njihov program je zelo natrpan, a vseeno nam je v poznih večernih urah uspelo imeti pogovor z Blažem Potočnikom, enim najdejavnejših kulturnih delavcev v slovenski skupnosti v Kanadi. • Kako ste se odločili za solo petje? Že kot šestleten deček sem imel izredno veselje do petja. V prvem razredu sem sodeloval pri otroškem zboru, kasneje pa sem študiral pod taktirko znanega koroškega skladatelja Luka Kramolca, profesorja na klasični gimnaziji. Pri njem sem veliko pridobil, zlasti ljubezen do koroških pesmi. Xo sem emigriral v Kanado, sem že leta 1949 sodeloval pri novem pevskem zboru, ki gaje vodil duhovnik prof. Mirko Rener, po mojem mnenju, eden največjih slovenskih skladateljev v emigraciji. Veliko zaslug za moje solo petje ima ravno on. Vselej sem imel veliko veselja do klasične glasbe, saj sem na dijaškem stojišču videl skoraj vse opere, ki so jih uprizo rili v Ljubljani. To me je navdušilo, da sem se potem odločil za solo petje in bi s tem tudi nadaljeval, če ne bi izbruhnila druga svetovna vojna. V tistem času si se moral odločiti za partizane, domobrance ali Todt. Odločil sem se za pošteno stran in na tej strani tudi ostal. • Kdaj ste odšli iz Slovenije? Maja leta 1945 sem zapustil domovino, tri leta sem bil v Spitalu, leta 1948 pa sem odšel v Kanado. • Kako ste v Kanadi nadaljevali s petjem? • Kako ste v Kanadi nadaljevali s petjem? Skoraj enajst let sem bil statist pri Metropolitanski operi iz New Yorka, ko je vsako leto tri tedne gostovala v Torontu. Sodeloval sem v različnih manjših vlogah. Izdal sem tri plošče, eno od njih z Vilmo Bukovčevo, dolgoletno primadono ljubljanske Opere, ko je leta 1979 prišla na obisk v Toronto. Ko je prišla drugič leta 1984, pa sva skupaj pripravila koncert cerkvene glasbe. Zadnja leta vadim pri prof. Jožetu Osani, ki je dolga leta živel v Argentini, leta 1971 pa se je preselil v Kanado, kjer je prevzel vodstvo našega zbora. V štiridesetih letih petja sem sodeloval pri porokah, kjer sem pel različne himne. Pred letom in pol sem se temu odpovedal, ker sem že prekoračil sedemdeset let. Veliko pa še pojem na pogrebnih mašah, ker pesmi niso tako zahtevne. Denarni prispevek, ki ga ponavadi poklonijo orglarju in pevcu, pošljem Škofovim zavodom sv. Stanislava, ker \em, da ga potrebujejo za obnovo te ustanove, ki je gotovo med najpomembnejšimi v Sloveniji. Lani sem poklonil vsoto, ki sem jo prejel na podelitvi Tišlerjeve nagrade v C ’lovcu, trem cerkvam na Koroškem — Koroška mi je bila vedno pri srcu — in trem cerkvam v Sloveniji. Če le morem, pomagam... • Poleg petja ste se posvetili tudi vzgoji... Leta 1961 sem ustanovil prvo slovensko Skavtsko skupino v severni Ameriki. Naredil sem približno trinajst tečajev za skavte, da sem se ustrezno usposobil za to delo, za katerega sem potem prejel ka- ■ dalje na str. 12) Dr. JOŽE VELIKONJA Bellevue, Washington Moj komentar k Žigonovemu uvodniku AD je 11. julija objavila kot uvodnik komentar Zvoneta Žigona pod naslovom »Najprej identiteta, potem...«, ponatis iz Slovenca od 6. julija 1996. Uvodnik je bil natisnjen brez urednikovih pripomb. Zapisek poudarja odnose med matično Slovenijo in izseljensko skupnostjo. Ob tem nakaže gledanje, ki sem ga pogosto srečal v Sloveniji, a je za ljudi slovenskega rodu po svetu nesprejemljivo. Najprej številke: »da zunaj meja slovenske države živi kar petina pripadnikov našega naroda, torej okoli pol milijona«. Kdo so ti ljudje? Gotovo slovenski rojaki na Tržaškem in Goriškem, na Koroškem in v Porabju. Koliko je teh? Sto-tisoč? Ali naj jih štejemo med izseljence? V komentarju je zapisano, da »Izseljen(ec) je tisti, ki živi v tuji državi«. Ti zamejci na Primorskem in Koroškem se niso izselili; čeprav živijo v državi, ki je za administrativno Slovenijo tuja, ni pa zanje. Da grem dalje: kdo drugi naj bi bil še vštet v tega pol milijona? Vsi izseljenci, ki so sicer bili rojeni v Sloveniji, pa naj meje kakorkoli začrtamo, in so iz tega sveta izselili? Če sprejmemo kot izhodno številko, da se je v stoletju in pol izselilo iz slovenskega ozemlja pol milijona ljudi, je od teh izseljencev morda še živih po svetu sto tisoč; verjetno precej manj. Med temi je deset tisoč v Združenih državah, sedem tisoč v Kanadi, nekaj podobnega v Avstraliji in Argentini. Ali jih je sto tisoč v Nemčiji in Avstriji? Nekaj tisoč v Angliji? Začnimo s seštevanjem. Druge številke bi seveda dobili, če bi šteli vse ljudi slovenskega rodu za mejami Slovenije in po svetu. Po večini to niso izseljenci, marveč njihovi potomci. Zanje je vprašanje identitete bolj zapleteno, ker gre za zavest osebne pripadnosti po eni strani, po drugi za biološko potomstvo. Po biološki dednosti bi moralo biti po svetu več kot dva milijona judi slovenskega pokolenja. Koliko jih je, da se tega slovenskega rodu zavedajo? V Združenih državah je 124,437 oseb leta 1990 priznalo to po-kolenje. Po demografskih študijah sklepamo, da je v Združenih državah pol milijona ljudi slovenskega rodu (krvi). To pomeni, da 375 tisoč ljudi slovenske krvi v Združenih državah tega svojega izvora ne pozna ali ne prizna. Ali jih smemo šteti za Slovence, za slovenske izseljence, ali samo slovenske rojake? Podobno bi bilo treba pretehtati številke o argentinskih Slovencih, aii naj govorimo o pet tisoč izseljencih, ali o 30 tisočih, ki svoj slovenski rod priznavajo, ali o 10G tisoč ljudi slovenskega pokolenja. • Že nekajkrat sem opozarjal na nepravilnost govorjenja o »dveh domovinah«, o rabi besed kot »izseljenec«, »Slove- nec«, »slovenski rojak«, »izseljenska skupnost«, »domovina«, »tujina« za pojave, ki nikakor ne krijejo teh pojmov. V današnji Sloveniji te izraze uporabljajo precej površno in s tem ustvarjajo zmedo, namesto da bi gradili dosledno jasnost. V Žigonovega pol milijona so verjetno všteti tudi moji v Ameriki rojeni otroci. Vendar ti niso izseljenci. V stikih s slovenskimi izobraženci po svetu pogosto zadevam na nejasnosti definicij in na svobodoljubno žongliranje z neutemeljenimi številkami. Kot privatnik ima vsakdo svobodo pisati o tem kakorkoli. Vendar nejasnost povzroča zmedo. Slovensko izseljenstvo boleha najprej na nezadostni definiciji lastne identitete in na vseh posledicah, ki iz tega izhajajo. Žigon in tudi Ameriška domovina sta z objavo zapiska k tej zmedi pripomogla. Politične diferenciacije so sicer pogosto postavljene v ospredje, a so v današnjem svetu vedno manj pomembne. V tem današnja Slovenija in njene ustanove grešijo, ker postavlja v ospredje malo pomembne drobnarije, se nanje naslanja in ob tem prezre mnogo tehtnejše probleme. Slovenska emigracija, to je izseljenci, »ki so bili rojeni v Sloveniji«, se stara. Najmlajši med njimi so tisti, ki so si našli prostor nekje v Evropi in so danes stari od 40 do 50 let. Zunaj po svetu spadam jaz med »mladi rod«, čeprav sem že nekaj let upokojenec. Dokler se bodo slovenske ustanove, ki se ukvarjajo z izseljenci, naslanjale na v Sloveniji rojene izseljence, bodo podobne borčevskim organizacijam, ki se borijo za privilegije preživelcev nekdanje zgodovine.- S tem se ne ustvarja ali gradi neka slovenska zavest y svetu. Obe organizaciji, ki pripravljata letna srečanja za Slovence iz izseljenstva, sta anahronizem, ki naj ohranja neko nostalgično sentimentalnost podeželske folklore in ob tem omogoča nekaj posameznikom, da se s tem okoristijo. Za ljudi slovenskega rodu po svetu sta malo pomembni. • Iz preproste demografske analize - nekaj sem o tem pisal za Slovenski koledar 1995 - je jasno, da je v pol milijona ljudi, ki naj bi jih šteli kot »Slovence po svetu« morda deset odstotkov pravih izseljencev. Vsi drugi so le njihovi potomci. Večina teh ne govori, bere, ali piše slovensko. Ali naj jih zato izločimo? Za raziskovalce, ki sedijo v pisarnah v Ljubljani ali Mariboru, so to izkoreninjenci, ki so nekako zapustili »mater Slovenijo« in se prodali tujemu svetu »večinske kulture«. Zato je tako težko resno razpravljati, ker se sklicujejo na formulirane kategorije, ki jih v konkretnem svetu ni ali pa so nepomembne. Slovenija je domovina le za tiste izseljence, ki so se izselili iz Slovenije. Že to, ali pod pojmom Slovenije razumemo administrativno republiko ali kaj drugega, ustvarja negotovost. Primorski Slovenci v Buenos Airesu so morali biti v stiku z italijanskimi predstavništvi - in so še danes - in jim je bilo jugoslovansko poslaništvo, in danes slovensko - predstavništvo neke države, katere de niso nikdar bili. Govoriti o dveh domovinah je zelo tvegano, ker ne gre za formalno dvojno domovin-stvo, ampak za zavestno pri' padnost dvem domovinam-Zaradi nerodnega ali neumnega poseganja današnjih administratorjev Slovenije, rn1® marsikateri slovenski roja danes samo eno domovino, to je Združene države, Kanado, Argentino in podobno. V to kategorijo je mene potisnia zakonodaja današnje »demokratične Slovenije«. Marsikdo bi se moral v današnji sloveti ski republiki ob tem zgroziti-• Poljaki so že davno prenehali uporabljati izraz: izseljenci. V uradnih in strokovni krogih so uvedli izraz: ljudje poljskega pokolenja. Zato la ko govorijo o 15 milijonih svo jih ljudi v Združenih državah in je zato zelo širok krog lju 1 dobrodošel pri njihovih sreča njih, ker vključuje tudi P°' tomce Poljakov, ki so se izse lili sredi prejšnjega stoletja-Vse to razpravljanje bi bi ° nepomembno, če ne bi v dana šnji Sloveniji s pravnimi od o čitvami ne ustvarjali številnih kategorij, vsaka od njih s svoj stvenimi pravicami: Slovenci« slovenski državljani - Slovenci« slovenski državljani-nesloven ci; zamejski Slovenci - tu^c.’ Slovenski izseljenci - držaa^ Ijani Slovenije (predvsem Argentini); Slovenci izseljene' nedržavljani (med katere sp _ dam); slovenski rojaki, ki^1 e jo na »tujem«, in še dm kategorije. . Današnja »uradna ja« malo napravi, da bi PT bila vse ljudi slovens rodu. »Identiteta«, o ka govori Žigon, je le važna vr nota, vendar ni tako enos ^ na kot jo v svojem zaP‘ ^ predstavlja. O tem piše111 desetletja. in Jaz in tisoči meni p°d0 smo v današnji Sloveniji t^ in je za nas žaljivo, da na* * , jejo med »naše na tujih ^ Vprašanje dveh domovin« ^ ših in ne-naših, domačih • ^ jih bi morali razčistiti. ^ vsaj mi zunaj v svetu, . ^ je slovenska identiteta J vedeli, pri čem smo. SLOVENSKO SKUPNOST PODPJ111^ iPrijateVs Phafiflffli1 kt. Clair Avc. & E. 6* yll^ IZDAJAMO TUDI ZA RAČUN POMOČI P** OHIO. — AID KOR AG PRESCRIPTig^gsj^^ INTERVJU / INŽ. HILARIJ ROLIH Novi glas, Trst-Gorica Prodor v ameriško elito Pripravil ERIK DOLHAR Inženir Hilarij Rolih je tržaški Slovenec, ki že dolga leta živi v New Yorku, kjer je s trdim delom prodrl v samo ameriško elito. Ni samo zelo uspešen v poslih, ampak je tudi politično in družbeno zelo aktiven; ima pomembno vlogo znotraj republikanske stranke, je blagajnik ene izmed Konferenc Ameriškega slovenskega kongresa in zelo aktiven v življenju ameriških Slovencev. Poleg tega je zvest naročnik in bralec našega tednika. Poleti najde vefkrat čas za obisk svojih domačih v Trstu, oz. v Barkovljah, od koder je žena, gospa Zorka Pertot. To je bila za nas tudi enkratna priložnost, da smo se z njim pogovorili. Gospod inženir, bi «• lahko naj-P^j predstavili našim bralcem? R°jen sem v Tr-stu leta 1932. Leta 1956 sem diplomi-ra| iz pomorskega ‘nženirstva na tr-^ki univerzi. SePtembra mese-ca istega leta sem se poročil z Zorko nerl°tovo in sva Iebruarja 1957 ^potovala v -Oružene države Al«erike. Vas je Z,vlJenjskapotZa- nesla preko oceana? Položaj v Trstu S™ * M Pre- č ugoden. Ne ko*110 !0: Je čas, je,56;*6 bulija vrnila v Trst in trŽaShnil° Upanje v Svobodno sko ozemlje. Odločil sem, iŠčp^! 8rem v ZDA» kot da delo kje v Italiji ali dru- no ’'n Sem takoj dobil prilož- roči,2ap°Slitve na sv°jem Pod' pro; ,Pr* najstarejši družbi za G vl tlranJe iudij, t.j. George ker ar'P‘ ^am sem tudi ostal, Ve '° vedn« imeli zelo zanimi-Proiet?er?alne in Pomorske vede) He', Ne da bi se tega za- rai 4o ie am v 'St* ^rm‘ s*i°" cem fredvsetn mlajšim bralko KnZ 0^d‘> kako lahko nek-prodre« v tujem svetu? ^jprei1^’ 1da treba imeti labko T°br0 izobrazb°. kar bite vsi prStU in Sloveniii d°- v ♦ ♦ % 4 7* X oitevsi ' 1U aiovemji do-imeti v' i 0tem je treba seveda ?a resnn--m biti PriPravljeni v Ameriki-različnr. v popolnoma b0|; ‘“|'*JSni'8a. “i ic ^PriČan1 h'1 V Trstu> sem hil 'ovni d^’.da se v Ameriki de- xakarječln0n?0kr08l7-ure’ Hiviš v m *ek prost- Posebno 8a mesta b ?n* kakega vdike-lmaš Dol: kot je New York, n?0 uro dolgo pot xeV-Vre "PraV toliko za vrni-Življenjei‘Ct1 S1 domall-l2ur; V Je t0rej težko. t’°sti za nr’klpa je ve|iko mož-Ce kriPeh na vseh področ-ak°j Pravo0 de,a resno- dobi eiakojDHPOtinnitežko>da s;snan ,n da se uve- 0 Slovenc JenjU- imamo veli- di|n° tudi v kn-^JC bll° Zapi' di3 Society flgl’ kl i° ie ure- C' SI°Vene Stu- {>s in ih m° among Slo-^do je Vnited Sta(es Kd0 med Slovenci v ZDA). V tej knjigi so imena 450 Slovencev, ki so bili zelo uspešni. Slišal sem, da nameravajo prihodnje leto ponatisniti to knjigo. Imeli bodo nad 500 profesionalcev, ki zasedajo dobra mesta v državi. Mladi Slovenci so uspeli in tako bi lahko vsak mlad, ki bi prišel v Ameriko, tudi uspel, tudi če nima potrpljenja in ne misli živeti v Ameriki. Kot sem rekel, Amerika ne nudi toliko zabave, ampak veliko možnosti, ker je država ogromna in zelo industrializirana. Nekdo lahko takoj dobi zaposlitev in si lahko tudi zelo hitro uredi življenje. Jeseni bodo v Vaši državi predsedniške volitve. Kot vplivni član republikanske stranke kaj predvidevate, da se bo zgodilo? Mislim, da bo na teh volitvah zmagala republikanska stranka, ker je bil predsednik Clinton zadnjič izvoljen s 43% glasov, ker so bile tri stranke, tako da je zmagal z manjšino. Sedaj je gotovo zelo aktiven in pred volitvami prevzema veliko republikanskih idej, tako da bi kdo lahko skoraj rekel, da je bolj republikanec kot demokrat. Prepričan sem, da bodo republikanci zmagali, ker so za zmanjšanje davkov in za strožje nadzorstvo programov, ki v resnici ne pomagajo ljudem, temveč veliko stanejo državo in nimajo tistega uspeha, kot bi si lahko človek na začetku pričakoval. Mislim, da je za državo najbolj pomembno, da zares organizira življenje, tako da vsakdo, kdor želi delati, delo tudi dobi. Vlada ne more skrbeti za vsako osebo posebej in reševati problemov za vse. Da je življenje težko, ni nobenega dvoma, treba pa je urediti pravila igre. V Ameriki je veliko ljudi druge in tretje generacije, ki dobivajo državno podporo, kar ni dobro ne zanje ne za državo. Kot sem rekel, se iz filozofskih razlogov čutim republikanec, kakšenkrat pa volim tudi za demokrate, predvsem če je pri krajevnih volitvah kandidat pošten in zagotavlja zavzemanje za boljšo prihodnost svojega okolja. Vi ste tudi član Svetovnega slovenskega kongresa in imate zelo zanimivo izkušnjo v Sloveniji tik pred osamosvojitvijo. Bi nam jo razkrili? Junija 1991 smo tik pred začetkom vojne prišli z dr. Langom in drugimi slovenskimi predstavniki 'iz Pennsylvanije v Slovenijo. Tu smo bili 27. junija, ko je Slovenski kongres začel zasedati. Prisostvovali smo torej začetku vojne v Sloveniji in smo bili takrat gotovo vsi zelo v skrbeh, kako se bo stvar iztekla. Katera je pravzaprav današnja vloga Slovenskega svetovnega kongresa? Trenutno ima ta organizacija 14 konferenc po svetu, med katerimi je naš Ameriški slovenski kongres, ki smo ga ustanovili komaj leta 1993 in ima danes več kot sto članov o vsej Ameriki. Organiziramo sekcije po raznih zveznih državah, glavni odbor se sestaja vsaka tri leta, medtem ko. so seje izvršnega odbora približno štirikrat na leto. Te seje skušamo imeti širom po Ameriki, saj smo že zasedali v Indianapolisu, Clevelandu, Bethlehemu v Pennsylvaniji, skušamo pa jih imeti tudi v drugih državah, recimo v Virginiji, Kaliforniji, Illinoisu itd. Dokazati želimo, da se Ameriški slovenski kongres razlikuje od vseh ostalih številnih slovenskih organizacij v Združenih državah po tem, ker si prizadeva, da bi združeval vse Slovence v ZDA, tako da bi imeli organizacijo, ki se lahko torej zanima in brani interese Slovencev tako v Ameriki kot v zamejstvu in Sloveniji. Pred kratkim smo posredovali, ko je Italija ovirala pristop Slovenije k Evropski uniji. Naslovili smo pisma na vse člane Evropske skupnosti in jim skušali razložiti, zakaj mi-slimo, da je italijansko stališče zgrešeno. Vemo, da so nekatere delegacije naš protest tudi vzele v poštev. Cilj Ameriškega slovenskega kongresa je torej, da opozarja na ogromno delo, ki so ga Slovenci opravili v Ameriki, in da se organiziramo tako, da se lahko vsi spoznamo med sabo, posebno tisti, ki imamo isti poklic. V Ameriki je npr. več kot 50 zdravnikov slovenskega pokolenja, ki se bodo v (dalje na str. 12) »Funkcija olimpijskega atašeja v Atlanti - presneto resna stvar!« Poslovnež Louis Lobe, slovenski Američan iz Atlante, na olimpiadi predstavlja Slovenijo kot olimpijski ataše Poldrugi mesec noč in dan v olimpijski vasi — Slovenci so slabi poslovni partnerji »Louis Lobe je prijeten možakar,« tako so mi razložili že pred odhodom iz Slovenije. In tudi prvi vtis na letališču v Atlanti se je povsem ujemal s tem: kakih petinštirideset let, nekoliko okrogel in ves čas nasmejan. Že v prvi minuti mi je naročil: »Pa tikaj me, sej tukaj v Ameriki se itak vsi tikamo«. In povedal je, da govori slovensko »bolj teku, bolj pol na half«, ampak se trudi in naj ga kar popravljam. Louis je po očetu druga, po materi pa že tretja generacija ameriških Slovencev in doma so govorili predvsem angleško. Našega jezika se je naučil nekako spotoma v Sloveniji, ko je v srednjih letih končno začel zares odkrivati svoje korenine in se vsak konec poletja vračati v Zagradec ob Krki, kraj svojih prednikov, tam se v očetovi rojstni hiši še vedno zbirajo njegovi številni strici in tete in množica drugih sorodnikov. Ko je bil otrok, je bila na njegovi strani sveta skorajda sramota ne biti čisti Američan. Zdaj je seveda drugače: imeti sorodstvo na drugi strani sveta, govoriti neki čuden jezik, vedno znova odhajati čez ocean in biti tam napol doma..., to je danes v Ameriki nekako ... eksotično. Louisov oče Hinko, doktor prava, je prišel čez lužo leta 1949, potem ko je kot vojak starojugoslovanske armade preživel pet let pod Nemci, Italijani in nazadnje še pod komunisti po različnih zaporih. Na smučeh se je sredi zime prebil v Avstrijo in od tod nadaljeval pot na zahod. Mama Berta Eršte pa se je že rodila v Ameriki. Tri otroke sta imela. Louis je magistriral iz mednarodnega finančništva, delal tri leta v banki in potoval po svetu, se s službo petkrat selil po Združenih državah in se na koncu z ženo in dvema zdaj že skoraj odraslima otrokoma ustalil v Atlanti, na jugovzhodu velike dežele. Danes je poslovnež z nekaj podjetji in stopetdesetimi zaposlenimi. Veliko dela s pripravami Louis je v Atlanti tudi slovenski olimpijski ataše! In kako je prišel do te funkcije? »Že leta 1989, ko sem izvedel, da si je Atlanta priborila olimpijske igre, sem se med obiskom v Sloveniji ponudil olimpijskemu komiteju, češ, da sem tam doma in če bi me kdaj potrebovali. Sam ne vem, kdaj so mi ponudili uradno funkcijo atašeja. Sprejel sem jo, pa nisem niti natančno vedel, kaj to pomeni, še manj, koliko dela bo s tem.« Sediva v njegovi pisarni na obrobju Atlante, kaže mi dopise in račune in nekako zagrenjen postaja. Previdno izbira besede, noče, da bi ga kdor koli narobe razumel. »Čeprav je funkcija povsem prostovoljna, častna in zato neplačana, mi je takrat veliko pomenila. Jasno, poleg domoljubnih sem imel z njo tudi svoje poslovne interese. Predstavljal sem si, da mi bo pomagala pri sklepanju stikov v Slo- veniji, zdelo se mi je najbolj normalno, da bi svoje delo razširil tudi v deželo prednikov. Toda najprej sem bil razočaran pri tem. Slovenci ste čudoviti ljudje — in grozljivi poslovni partnerji! Vsi pogovori so se slej ko prej končali nekako v stilu ‘Ja, ja, Louis, ti kar uredi vse in vloži denar, dobiček si bova pa že delila’. Upal sem, da bo drugače z olimpijskim sodelovanjem, pa sem se zmotil tudi pri tem. Sam ne vem, kdaj sem postal deklica za vse, kar ima v tem delu sveta slovenski pečat.« Noč in dan v olimpijski vasi »Ne štejem več, koliko denarja, časa, živcev in poslov v mojih firmah mi je že šlo po vodi,« mi razlaga. »Samo pred igrami in med njimi bom mesec in pol, noč in dan preživel v olimpijski vasi. Nekajkrat sem že rekel ‘ne grem se več’, pa me vedno znova prepričajo. In imajo prav, res ne morem. Ne morem zaradi Slovencev in še manj zaradi samega sebe. Nočem zamuditi življenjske priložnosti, da sem aktivni del tako pomembnega dogodka, kot so Olimpijske igre in ker hočem dokazati, da- sem kot Američan pripravljen veliko storiti za domovino svojih prednikov. Rad bi, da bi bili moji sorodniki na oni strani sveta ponosni name. Predvsem pa se temu ne morem odreči, .ker je funkcija olimpijskega atašeja, uradnega predstavnika neke države, v današnji Atlanti presneto resna stvar. Za vse življenje bi imel madež na poslovni karieri. Slovenci bodo odšli — madež pa bi ostal.« In po olimpiadi? Luj napol resno sicer trdi, da so igre le biznis za odvetnike in prodajalce značk, šport pa je pri tem bolj postranska stvar — resno delo je to, presneto resno in naporno. »Po olimpiadi vsaj en mesec -ne bom hotel videti nikogar. Sel bom na Karibe, na najbolj osamljenega otočka in bom počival, samo počival. Tudi v Slovenijo, na redno letno srečanje sorodnikov v Zagradcu, letos verjetno ne bom šel.« In vendar je prav to navezanost na ljudi na drugi strani sveta ves čas čutiti v njegovem govorjenju. Ko se z balonom Slovenija odpravljamo na olimpijska prizorišča, ki bodo v kratkem postala središča sveta, se vkrca z veliko tablo z napisom: Živijo Zagradec! Ame-riškeim znancem na trdnih tleh pa z nalezljivim navdušenjem (dalje na str. 12) Za tesnejše vezi s Slovenijo... (nadaljevanje $ str. 10) nadsko državno priznanje. V Srednji vasi pri Bohinju tabori približno petdeset naših skavtov. V soboto, 26. julija, sem v župnijskem domu v Bohinju, na prošnjo naših skavtov, sodeloval na dnevu odprtih vrat kot ustanovitelj in starosta slovenskih skavtov iz Kanade. • Vendar v teh dneh vodite slovenske maturante iz Kanade... Da. V Slovenijo sem prišel z 20 mladci in mladenkami, ki so končali slovensko sobotno šolo v Torontu oziroma sedem razredov osnovne šole in še en razred, ki ga imenujemo Credit Course Class. Kdor opravi sedem razredov slovenske sobotne šole, dobi diplomo, s katero se lahko vpiše na Credit Course Class. S tem zadnjim tečajem si pridobi državno diplomo o znanju slovenskega jezika. Za to priznanje smo se tako rekoč bojevali več kot štirideset let. Pred petimi leti nam ga je uspelo dobiti, zdaj pa si prizadevamo, da ga bomo obdržali. • Ali število učencev upada? Število učencev zelo upada. To je žalostna ugotovitev. Nekateri starši, rojeni že v Kanadi, so premalo zavedni, slovenščina jim ni pomemben jezik. Če starši doma ne govorijo Olimpijski ataše... (nadaljevanje s str. 11) razlaga o čudoviti deželici na oni strani sveta in o starih ba-buškah z rutami na glavi, ki so vse po vrsti njegove tete, še najbolj pa seveda teta Dana. In takrat kar nekako pozabi, da ima prav v tisti deželici tudi nekaj zamer. Da, s tamkajšnjimi ljudmi je vse užitek, čudoviti so. Le biznisa ni. Zvone Šeruga Delo. 22. julija 1996 V BLAG SPOMIN 15. OBLETNICE SMRTI očeta in starega očeta J? '4 * ,4r ir . * 3'jpfc LUKA KUHAR Umrl 6. avgusta 1981. Sonce naj na trato sije, kjer počivaš dragi Ti. Duša pa naj srečo uživa, tam v rajski večnosti. *2H' ■»\ ' slovensko, otroci hitro pozabijo, kar so se naučili. Pred desetimi leti smo v slovenski sobotni šoli imeli skoraj 240 otrok, lani pa približno 90. Zato sem lani obiskal dr. Petra Venclja, ministra za Slovence po svetu, in predlagal, da bi tudi naši maturantje prišli v Slovenijo na obisk, kot že dalj časa prihajajo maturantje iz Argentine. Obljubil mi je pomoč in tako se je zgodilo, da smo letos prvič tu. • Ali Slovenija podpira slovensko sobotno šolo v Kanadi? Ne. Slovenska sobotna šola je sad dobre volje slovenskih staršev. Vpisnina za enega otroka stane osemdeset dolarjev, za dva otroka iz iste družine pa devetdeset dolarjev. • Kako gledate na Slovenijo? Zal mi je, da v novi državi Sloveniji ni več iskrenosti in poštenosti. Vse preveč je zakulisnega dela, vse preveč je zavisti. Ne vem, če smo bili v prejšnjih stoletjih Slovenci tako zavistni ljudje. Mislim, da smo bili vsa stoletja dober in pošten, veren narod. Petinštiridesetletno vladanje komunizma je mnogim pokvarilo značaj, če smem povedati iskreno. S prijatelji iz Toronta in Clevelanda obžalujem tudi to, da SKD, SLS in SDS, ki jih imamo za naše stranke, ne morejo najti skupnega cilja, da bi se združile v eno močno stranko. Premalo poznam položaj v Sloveniji, a vseeno mislim, da je to mogoče. Devetdeset odstotkov slovenske emigracije si to želi. Vse tri stranke so si zelo podobne, a vsaka premalo zaupa drugi. Mislim, da bi tako bili na kulturnem, političnem in gospodarskem področju veliko bolj uspešni. Želim si, da bi vse tri stranke tesneje in odkriteje sodelovale druga z drugo. Želimo si tesnejših vezi med emigracijo in slovensko vlado. In tudi to, da bi nam ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar in dr. Anton Stres, vodja slovenskih lazaristov, pošiljala zavedne slovenske duhovnike, s posebnim posluhom za mladino. • Ali mislite, da je slovenska emigracija bolj enotna? V emigraciji je enotna le - politična emigracija in del ekonomske emigracije. Tisti, ki so ves čas sodelovali s Slovensko izseljensko matico in jugoslovanskim poslaništvom, se ravnajo po vetru in jim ne moreš zaupati. Pogovor pripravil Pavel Fajdiga Slovenec, 27.7.1996, Po obisku »Triglava« iz Slovenije: Zahvala CLEVELAND, O. - Nekaj časa je že minilo, od kar smo se poslovili od plesne skupine Triglav iz Slovenije. Skupina Triglav je nastopila v Clevelandu, Torontu, na Župnijski farmi pri Boltonu v Kanadi in v Slovenskem domu v Indianapolisu. Povsod so bili gostom nastopi Triglava zelo všeč. Po nastopih so se plesalci in godbeniki pomešali med publiko in s poživeli celotno zabavo. Člani Triglava so bili zelo zadovoljni z gostitelji, ki so jih vzeli pod streho, tako v Clevelandu kot v Torontu in Indianapolisu. Odbor Slovenski pristave, ki je obisk sponzoriral, se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri organiziranju nastopov in bivanju gostov v ZDA in Kanadi Posebna zahvala velja sledečin osebam: Mary Ann Vogel, Janezu Nemcu, Tinetu Ribiču, Jožetu Žaliku, Heleni Vodopivec in ostam pomočnicam v kuhinji, Stanetu Mrvi, Franku Kogovšku, Srečotu Gaserju, Mariji Leben, dr. Mateju Roesmannu, Jožetu Cererju in ostalim točajem; za oglaševanje Ameriški domovini, Glasilu KSKJ, župnikom obeh slovenskih župnij, slovenskim radijskim oddajam; za brezplačno oglaševanje Slovenski radijski družini in Tonyju Petkovšku. Hvala tudi Pavletu Lavrishi. In še zahvala Marši-čevim za zvočno opremo, in nekdanjim Alpincem za pomoč pri igranju za ples. Posebna zahvala gre tudi nekaterim našim podjetnikom in gostilnam, ki so pogostile goste iz Slovenije: Slovenian Country House, Harbor Inn, Ann’s Family Restaurant in F&H Grinding. Obisk v Kanadi je bil zanimiv. Jaz in brat Tine sva vozila vsak en kombi (van), moja in Tinetova žena sta pa vozili tkim. »pick-up« tovornjak z vso prtljago. Da smo se imeli dobro gre zahvala ge. Emi Pogačar, g. Andreju Pahulje in ge. Nevenki. Ogledali smo si Toronto z vrha CN stolpa, obiskali smo cerkev Marije Pomagaj ter še Dom Lipa, zavetišče za ostarele v Torontu. »Boglonaj« vsem družinam, ki so prenočevale naše goste iz Slovenije. Vožnja v Indianapolis iz Kanade je bila precej dolga. Pozno zvečer smo se pripeljali k Slovenskemu domu. Tam so nas z veseljem sprejeli naši rojaki in spet odpeljali naše goste k družinam. Drugi dan smo si ogledali mesto in svetovno slovito avtomobilsko dirkališče Indy 500. Zvečer (torej, 25. junija) je bil nastop v Slovenskem domu pri polni dvorani. Žalujoči: Lojzi, Frančišek, Stane, Bogomir — sinovi Metka, Marcy — snahi , Uršula Marija — vnukinja Marko, Niko, Benjamin in Andrej — vnuki in ostalo sorodstvo v Argentini, Ameriki in Sloveniji. Cleveland, Ohio, 1. avgusta 1996. Vladimir M. Rus Attorney ■ Odvetnik 6411 St. Clair (Slovenian National Home) 391-4000 Prodor v ameriško elito... (nadaljevanje s s(r. 11) kratkem organizirali v klub, morda pa bodo to storile še kake druge skupine. V New Yorku bomo začeli iskati vse dokumente, ki pričajo o prihodu Slovencev v Ameriko. Na podlagi seznamov potnikov na prekooceanskih ladjah, ki so odplule npr. iz Trsta v New York, bomo dobili vsakoletne informacije o tem, koliko Slovencev je v resnici prišlo v ZDA. Podrobneje bomo torej zvedeli, kako je ta migracijski proces potekal, ker se večkrat misli, da so ljudje prišli le iz Avstro-ogrske, Madžarske, Italije in od drugod. Imamo torej veliko projektov. Seveda pa se zanimamo tudi za to, kakšen je položaj slovenske manjšine v Italiji in Avstriji, ter skušamo najti pravi način, kako pomagati tem našim bratom. Menimo tudi, da je danes zelo pomembno prizadevanje, da bi tudi beneški Slovenci imeli priznane svoje pravice. Katere so Vaše najpomembnejše bodoče pobude? Bralce Novega glasa bo verjetno zanimalo, da bomo septembra letos praznovali 80-letnico slovenske cerkve v Manhattanu na St. Mark’s Place, na 8. cesti med 1. in 2. avenijo; cerkev je bila zgrajena leta 1916. Za prihodnje leto pa so vsi načrti že pripravljeni, da bi arhitekt Lacrosse in moj sin Peter lahko preuredila celo cerkev. Septembra letos bomo obhajali to zelo pomembno obletnico, ko bodo prišli tudi škofje in člani slovenske vlade. Poudariti moram, da je slovenska vlada z lepim darilom pomagala pri preureditvi in obnovitvi te cerkve. Cerkev je še vedno zelo aktivna, saj imamo vsako tretjo nedeljo v mesecu prosvetne ure. Poleg tega vsako leto organiziramo festival, ki se ga redno udeležuje kakih 450 ljudi. Danes pa je v cerkvi tudi Slovenski kulturni center, kjer smo imeli razstave nekaterih umetnikov iz Slovenije in Amerike, imamo pa tudi lepe nastope pevskih zborov iz Slovenije in gledališke predstave. Skratka je cerkev zelo aktivna. Organizirali smo tudi smučarski teden, ki ga imamo izmenoma v Vermontu in New Yorku. Udeležuje se ga kakih 160-180 ljudi iz ZDA, Kanade in Slovenije, tako da imamo na koncu tudi mednarodno Gledalci so bili navdušeni in so plesalce nagrajevali z burnim aplavzom po vsaki točki. Zelo smo hvaležni za vso ustrežljivost in pozornost Paulu Barbariču, Stefanu Fonu, Jerneju Watsonu in vsem ostalim članom slovenske skupnosti v Indianapolisu. Končno, najlepša hvala vsem obiskovalcem, ki ste se v tako lepem številu udeležili obeh prireditev v Clevelandu, saj brez vas bi bil ves naš trud zastonj. tekmo. Že tretje leto smo konec marca in na začetku aprila priredili tekmo tudi v Colora-du in Utahu, kamor je prišlo približno 80 ljudi, od teh jih je bilo 12 iz Slovenije, 14 iz Kanade, ostali pa so bili iz raznih ameriških zveznih držav. Za nas je cerkev torej res center, kjer se lahko redno srečujemo in organiziramo vse te razne prireditve. Nazadnje bi Vas prosili ZA oceno našega časopisa in za pozdrav bralcem... Imam vse številke Novega glasa, medtem ko sem prej nekaj časa dobival Novi list in Katoliški glas. Novi glas je res nekaj posebnega in ima zelo zanimive članke. Čudim se, da je tudi papir tako dober, saj mislim, da je najboljši papir v ZDA. Branje Novega glasa je seveda za nas izredno zanimivo, saj nam predstavlja stik s slovensko manjšino v Italiji-Probleme poznamo, je pa vedno lepo imeti vse pravilno razloženo in povedano. Prav je, da časnik objavlja ne samo članke o politiki, temveč tudi o športu, kulturi, ekonomiji itd. Mislim, da je časopis zelo dobro urejevan in da morajo biti naši uredniki res zadovoljni. NOVI GLAS Leto I, št. 28, 18. julija 1996 Skupna letalska vaja zunaj Natovega območja Ljubljana - Od 22. do 26. juh" ja je bila prva skupna letalska vojaška vaja (Cooperative Chance ’96) nekaterih Natovih članic in Partnerstva za mir zunaj območja Nata. Vaje v madžarskem letalskem opori' šču Szolnok se je udeležilo 25 držav, med njimi tudi Slovenija. Z vajo so na Natovem zdm ženem zračnem poveljstvu za Srednjo Evropo začeli tudi na tem področju razvijati »intero-perabilnost« zračnih enot, se posebej na štabni ravni. bodo oblikovali skupni šta več držav pod Natovim vo stvom, ki bo vodil skupno na črtovane polete. S.Ž. (Delo, 19.7-1996) Anton M. lavrisha Attorney-at-LaW (Odvetnik) 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Complete Legal Services Visit Our Slovene Amerik11 Auto Repair Shop! NOTTINGHAM BODY & FRAME Frame Straightening Collision Repair Painting 19425 St. Clair Avenue lei. 481-133? Michael Bukovec, O^n^_____ Milan Ribič jANEZ MARKEŠ MAG, št. 23., 12. junija 1996 Dr. Vekoslav Grmič: Zlom rdečega škofa Ljubljana — Kadar se je v zadnjih dveh desetletjih v javnosti oglasil škof dr. Vekoslav Grmič, se je v razmerju med oblastjo in Cerkvijo praviloma nekaj dogajalo. Tokrat se je oglasil v zvezi s Papeievim obiskom in javnosti povedal, da ga je Slovenska cer-kev enostransko ideološko spolitizirala: papetevi govori naj bi bili vsebinsko namreč oblikovani v Ljubljani, poudarjali naj bi samo ..negativne vidike polpreteklosti — to, je poudaril, ne prispeva k pomiritvi in spravi. Idejna podobnost. Skrb Mariborskega naslovnega ško-a se v svoji dikciji skorajda Povsem ujema z duhom poslovnega govora, ki ga je bil v s|°vo od papeža na maribor-7em letališču prebral predsednik države Milan Kučan. Ta Je tedaj močno zaostril pozicije Prav pri vprašanju zgodovina >n sprave — v govoru ga je aJ °lj skrbelo obračanje na-ZaJ v preteklost. Po Prvih odmevih je bilo °goČe sklepati, da oblast s r® sednikom na čelu od pa-e evega obiska ni dobila toli-°> kot je pričakovala, še več, a se je ljudstvo ob obisku ob-a alo netipično in nepredvid-v j°' je za vsako oblast se-u ..a razlog za paniko, saj ni-ob ' ne ve’ k^dj se to lahko ‘ne proti njej; če je taka no2lca (skoraj pol milijona Ce k V re^eren^nem okviru tj r Ve> je vsako javno nega-2 00 °lcvalificiranje komuni-D ak|to je Papež seveda storil) ai em Preživetja, zatorej najvišje stopnje. Po V *!0t soc'alist. Grmič je lgg8a v Mariboru leta bi n ^je8°vo imenovanje naj drž 0rnen*j° zametek dialoga z tjgnaVno ‘n nekakšne demokra-Po 6 prakse in Grmič, ki je bil Da Prepričanju socialist, sicer naj bTv?i Č1°Vek in d°8matik> ^ n primerna osebnost. ga sm‘slu ga je za svoje- dr ^ddnika predlagal škof sa^ .aksimilijan Držečnik, aDni *SlyCer izredno mehka in ve°,tlčna duša. Po Grmiče- začelelni?n0vaniu so se stvari 8ačni luči8nm^ kaZat' V dru' bon c '' Dlal°g se je čedalje z obifreminjal v kolaboracijo 8osteietj°J Grmiča so vse po-ČiČem Vldevali z Mitjem Ribi- kl( S2n^anpm Predsednikom Poijtjx kateremu je izročal deiai ^ poroeila- Ribičič si je ^nes^301116 zabeležke, ki še C,kazujdj0 njuno plo- Al! °Vanje- vider S'rva i2Poved. Ko je Se je’zTx, daleč so šle zadeve, Aleksič 6 °8lašati dr. Jakob S'Cer Da' Pro^esor biblicistike, «asU) k rfktor v semenišču v Qrmij d'l tam Vekoslav (v Petde,u3 je V tistem času Ne nriHlet.lh) za sodelo- *Je DriH . . ^ za soaeio- Vendar en i?.,.ivala bogoslovce, V" eni 7 '1 d povečini dogo- ievalcemeksiČem in so iz‘ m Pripovedovali, kar so se bili poprej dogovorili z njim. Eden od teh dvojnih agentov, je povedal Aleksič, je na udbi videl Grmiča in mu o tem poročal. Rektor naj bi reagiral precej odločno in Grmiču zagrozil, da ga bo vrgel iz semenišča, vendar se je končalo z obljubo slednjega, da tega ne bo več počel. Dr. Jakob Aleksič mu je verjel. Pozneje je to v različnih krogih obžaloval. Aleksič je priznal, da je naredil usodno napako, ker teh spoznanj ni zaupal odgovornim in tako preprečil Grmičevega imenovanja za mariborskega pomožnega škofa. Kar ni storil pri prvem imenovanju, je storil po smrti škofa Maksimilijana Držečnika. Odpravil se je v Rim in tam nadrejenim razkril Gr-mičevo prijateljevanje s komunistično oblastjo, ko, kako de-nuncira in analizira za oblast interne cerkvene zadeve. Povedal je, da je to počel že nekdaj, pa mu je v naivnosti verjel, da se bo držal obljube in tega ne bo več počel. Analiza iz prve roke. Vekoslav Grmič zdaj poudarja, da so njegovo imenovanje preprečili »tisti, ki so leta 1945 zbežali čez mejo«, vendar so nam različni zanesljivi viri potrdili usodnost Aleksičevega pričevanja. Leta 1978 je Grmič Ribičiču posredoval analizo Slovenske cerkve: k prevladi v Cerkvi naj bi težili konservativni krogi, ki so sicer teološko progresivni, vendar politično agresivni. Podrobno je analiziral tudi Janeza Pavla II., ki je bil izvoljen oktobra 1978. Konec 1979 je Ribičiču povedal, da je Wojtyla papež, ki se predvsem ukvarja s politiko in manj s teološkimi vprašanji, da je triumfalist, da pa se do komunizma in do socializma neposredno ne opredeljuje negativno. 1980. je bil za ljubljanskega nadškofa imenovan dr. Alojzij Šuštar, konec istega leta pa je bil namesto Vekoslava Grmiča v Mariboru imenovan dr. MALI OGLASI FOR RENT Modern 3 room apt., next to Slovene Home for the Aged, off Neff Rd. Call 531-5754 or 951-3087. (x) £ele Funeral Home memorial chapel LOCATED AT 1S2 Street Phone 481-3118 Fatnil J; owned and operated since 1908 Franc Kramberger. Grmičevi zavezniki so tedaj zaklenili mariborsko cerkev, da novi škof ni mogel vanjo. Grmič je bil užaljen, ogorčen, prav tako Ribičič, ki je bil odgovoren za nadaljnje vzdrževanje stikov z Grmičem. Povabili naj bi ga v versko komisijo in mu ponudili pomoč pri »eksistenčnih in ostalih vprašanjih«. Že tedaj, torej leta 1980, so začeli v partiji razmišljati o tem, kaj storiti, če bi papež zaprosil za obisk Slovenije. Znamenje in Kučan. Grmič in oblast, s katero je kolabori-ral, sta skušala razbiti tudi intelektualni krog ob reviji Znamenje. V uredniškem odboru je najti imena, kot so Stanko Cajnkar, Emilijan Cevc, Stane Gabrovec, Peter Kovačič-Per-šin idr. Glavni urednik Znamenja je bil Franc Rode, zdaj eden najvišjih uradnikov na vatikanskem »ministrstvu« za kulturo. Položaj se je zaostril 1973., ko je zdajšnji beograjski nadškof dr. Franc Perko za uvodnik napisal članek Sožitje ali svetovnonazorski šovinizem, v katerem je polemiziral z referatom, v katerem je partijski funkcionar Milan Kučan ugotavljal, da mora šola temeljiti na marksističnem znanstvenem pogledu na svet. »Kot je ateistična znanost, je ateistična tudi šola,« je dejal še novembra 1972. Očital je, da je premajhna »pozornost ZK do razmer na področju vzgoje in izobraževanju imela za posledico tudi stihijno kadrovsko politiko in zanemarjanje moralnopolitičnih kriterijev ter družbene in idejne naravnanosti ljudi, ki so prihajali v ta poklic«. Te izjave človeka, ki je papežu med zdajšnjim obiskom zatrjeval, da so vse mogoče korenine krščanske, sporočila svetega očeta pa najbolj resnična resničnost časa, so tedaj Franca Perka spodbudile, da je v Znamenju napisal nekaj gorkih. Kučan ga je poklical na zagovor, ga zasliševal štiri ure, na koncu pa so ga vrgli iz SZDL, v katero je bil vključen po dogovoru s svojimi predstojniki, kar naj bi bila gesta dobre volje. Znamenje je bilo pod čedalje večjim pritiskom, naenkrat je začelo zmanjkovati sredstev, dolgovi v tiskarni so se povečevali, denarja za izplačilo honorarjev ni bilo. Intelektualni krog se je začel cepiti. Podobno kot Demos v Dolskem so se sodelavci Znamenja sredi sedemdesetih let dobili v neki gostilni na Gomilskem. Dr. Vladimir Truhlar, sicer veliki mislec, je tam izpostavil dejstvo, da jih je »Grmič prodal komunistom«. Vnela seje razprava, končalo pa se je tako, da je Znamenje po tem dogodku začelo zgubljati sodelavce in pomen. Dr. Franc Rode je kot glavni urednik odstopil. Moralni zlom. Osebnost dr. Vekoslava Grmiča je povezana SONCE O pomlad sladka, ko toplo sonce sije in žarke zlate na dušo mojo lije, in veter lahki cvetje vse zaziblje, da srce moje mi utriplje divje. O sonce zlato, bogato si, za srce moje življenje si. O sonce, o sonce zlato, bogato si za vse ljudi. — SONJA s progresivnim vrenjem med katoliškimi intelektualci s konca šestdesetih let. Ti so Grmiča razumeli kot možnost za dialog, saj državi ni bilo mogoče v nedogled zategovati vprašanj razrednega sovraštva. Vekoslav Grmič je bil inteligenten, izobražen, v sorazmerno okosteneli cerkveni strukturi je predstavljal novi val. Grmiča je vseskozi spremljal svojevrsten paradoks. Medijsko je bil vedno predstavljen kot naprednjak, tako gaje razumela tudi okolica. Vendar je bil v teologiji kot profesor neverjetno konservativen dogmatik, nič manj kot rimski Ratzinger, ki je veljal za nekakšnega varuha pravovernosti. Grmič je v teoriji ostal pri epistemološki ortodoksni doktrini, nikoli ni prav sprejel jezikovnega preobrata v filozofiji, prav tako se ni nikoli spoprijel z najsodobnejšimi spoznanji antropologije in simbolnih sistemov. Za naprednjaka je zadostovalo, da je bil socialist in da je sodeloval s komunistično o-blastjo. Za njegove prijatelje tudi to ni bilo moteče, dokler niso ugotovili, da tega ne dela iz čistega idejnega prepričanja, temveč zelo konkretno sprejema partijske naloge in za Ribičiča (SZDL) opravlja analize osebnosti svojih kolegov in nadrejenih. Ugotovili so, da tu ne gre več za problem drugačnega prepričanja, temveč za problem temeljne osebnostne morale. Grmič je postal tisti duhov-nik, ki je prevzel formalne funkcije v SZDL, ki se je nedvoumno izrekal na politični ravni, ki je bil soavtor političnih zgodovinskih učbenikov. Postal je najbolj spolitiziran duhovnik v Sloveniji, ki je zdaj nesamokritično izjavil, da je bil papežev obisk spolitiziran. 1989. je oblast dovolila poluradno praznovanje božiča. Grmič je bil tedaj član verske komisije pri SZDL in je edini nasprotoval takemu praznovanju božiča. O tem mso se z njim želeli pogovoriti o-sebno, pa je avtorja zapisa zavrnil, češ da ne odobrava Ma-ga in da zanj ne želi dajati nobenih izjav. Referenca. Dr. Grmič je bil k papeževemu obisku povabljen. Po naših informacijah je za povabilo celo prosil oziroma dal vedeti, da bi bilo lepo, če ne bi bil izpuščen. V Cerkvi so to razumeli kot gesto dobre volje in kot možnost za spravo med »sobrati«. Način obtožbe o politizaciji obiska je presenetil vse. V kontekstu dogajanj se zato krepijo ugibanja o vlogi Grmičeve intervencije. Vsekakor pa je mogoče reči, da je doslej Vekoslav Grmič za nekdanjo komunistično oblast predstavljal obvezno referenco znotraj Cerkve, na katero se je potem sklicevala, češ saj tako mislijo tudi naprednejši krogi v vaših vrstah. Nobenega razloga ni, da ne bi bilo mogoče njegove zdajšnje intervencije razumeti v tem kontekstu. Njegovo kritiko je torej mogoče razumeti kot referenco za vse nadaljnje napade na Cerkev v obdobju po papeževem obisku v Sloveniji. To pa je zelo prikladno za minimalizi-ranje učinkov obiska, na katerega se je partija pripravljala že leta 1980. Cerkev se bo pri tem vedno znašla v precepu, torej pred odločitvijo. Tudi če opusti vse povezave s strankami (pomladi), se po doktrini ne bo mogla izogniti sodb o komunizmu in liberalnem kapitalizmu, saj kapital označuje za vzvod kakovosti družbenih razmerij in ne za možnost bogatenja take ali drugačne elite. Na tej točki je po doktrini Cerkve vsaka oblast ogrožena, toliko bolj slovenska, ki vlada prav na presečišču komunizma in grobega liberalnega kapitalizma. Gre za svetovne in globalne procese, v katere je Slovenija objektivno vpeta, še bolj pa za specifičen slovenski problem »raztelesenja« malega človeka v tranziciji, za katerega se bo Cerkev morala potegniti, če hoče slediti svoji doktrini, in zaradi česar bo nujno deležna etikete o politizaciji. Zato je vprašanje nasledstva zdajšnjega nadškofa dr. Aloj- _ zija Šuštarja bistvenega pomena za usodo Cerkve in (civilne) družbe, saj se zdaj vzpostavljajo razmerja za nadaljnjega pol stoletja. Predvsem od teh odločitev bo odvisna moč in vloga »sindikatov« znotraj Cerkve, pri katerih, kot kaže, igra osrednjo vlogo prav škof dr. Vekoslav Grmič. (KONEC) OB 5. OBLETNICI NEODVISNOSTI SLOVENIJE Intervju: Dr. Janez Drnovšek DEJAN PUŠENJAK (Delo, 22.6.1996) • Glede na predsednikovanje nekdanji Jugoslaviji ste imeli v letih 1990 in 1991 med slovenskimi politiki najbrž največ neposrednih izkušenj z urejanjem odnosov na ravni federacije in poznali ste največ generalov oziroma odločujočih posameznikov v takratni JLA. Lahko presodile, če z današnjo distanco pogledate na ta čas, ali je bilo razmeroma težko predvideti njihove odločitve in ravnanje ali ne? Res sem dobro poznal politike na najvišji ravni, tudi generale, iz tistega leta, ko sem bil predsednik predsedstva in vrhovni komandant. Skupaj z logiko položaja je bilo njihovo ravnanje dokaj predvidljivo, čeprav so bile tiste situacije včasih tako mejne in napete, da ni bilo mogoče zmeraj predvideti, kako bodo generali ravnali ali kdaj se bo srbska politika spet odločila za kakšno prevratniško potezo. Nekatere med njimi je bilo možno pričakovati, ne pa zmeraj povsem natančno napovedati, zato so bile napetosti in ugibanja, zlasti o tem, ali bo JLA naredila kakšno dramatično potezo, denimo izvedla vojaški puč v Sloveniji ali na Hrvaškem, navzoče ves čas. To je bilo namreč ključno vprašanje, okoli katerega se je vse vrtelo. • Ali vas je katera njihova poteza posebej presenetila oziroma ali ste katero narobe napovedali? Ne. Mislim, da sem kar točno napovedoval vse njihove poteze, čeprav me je pozneje vseeno presenetila odločitev za intervencijo JLA v Sloveniji. Vmes je bilo sicer že nekaj premora, ko nismo več hodili v Beograd, ko je bilo zvezno predsedstvo v blokadi in ni zasedalo, in ko je Slovenija razglasila samostojnost. Že prej smo se o tem pogajali, tako z JLA kot z drugimi republikami, tudi s Srbi, da Slovenija pač gre in ali je mogoče to izpeljati mirno. Bili smo zelo blizu takšnim dogovorom, zato je bila intervencija JLA s tega vidika nekoliko presenetljiva. Odstopila je od pričakovanj, pa tudi racionalnega razloga ni imela. Ni koristila JLA niti Srbiji, ampak je še najbolj koristila Sloveniji, ki se je tudi zaradi nje hitreje osamosvojila. Poleg tega je bila razmeroma kratka, hitra in po njej je spet nastopilo stanje, ki smo ga že dosegli, se pravi pogajanja o odhodu JLA iz Slovenije in odhodu Slovenije iz nekdanje Jugoslavije. Po intervenciji smo se vrnili na tisto linijo, na kateri smo bili že eno leto prej in o čemer smo se že pogajali. Ampak to je najbrž mogoče razložiti tudi s tem, da so generali morda želeli potolažiti svojo vest in da so naredili tisto, kar so mislili, da je bilo treba narediti za ohranitev Jugoslavije. Se pra- vi, poskusili so zadržati Slovenijo, po drugi strani pa so bile na strani generalov navzoče tudi emocije. Težko pa je napovedati vedenje, kadar so poleg čiste logike in razlogov v dogajanje vključene tudi emocije. V tem primeru je bilo to očitno pomešano. • Ali so vam v omenjenih pogajanjih kdaj dali jasno vedeti, da bo vojska posredovala v Sloveniji? S tem so večkrat grozili, tudi na sejah zveznega predsedstva ali po njih. Ko smo z generali razpravljali o teh vprašanjih, so ves čas načrtno igrali na to možnost in psihološko pritiskali, tudi name. To je bilo njihovo orožje, vendar večkrat, so smo bili v tako kriznih in napetih situacijah na sejah predsedstva SFRJ, daje manjkal samo še milimeter do tega, da se sproži vojaška intervencija, nam je to uspelo preprečiti in zadržati. Generali so kljub vsemu želeli imeti formalno pokritje za vojaško intervencijo, in sicer predsedstva kot vrhovnega komandanta. V nasprotnem bi bil to vojaški puč, ki ga tujina seveda ne bi priznala. Tako se je ves čas vrtelo okoli tega, ali jim bo uspelo dobiti večino v predsedstvu oziroma ali nam jih bo uspelo zablokirati. Srbi so ves čas pritiskali na to, da vojska udari v Sloveniji in na Hrvaškem, z drugimi pa sem to ves čas poskušal preprečevati. • Ali ste s z Bogičem Bogiče-vičem, predstavnikom Bosne in Hercegovine v nekdanjem zveznem predsedstvu, kdaj pozneje pogovarjali o tistem najbolj napetem glasovanju, ko se je odločalo o intervenciji armade? Z Bogičevičem sem večkrat govoril pred tem in tudi po tisti marčevski seji, ko je bil njegov glas zelo pomemben pri tem, da je predsedstvo zavrnilo predlog vojske po mobilizaciji in intervenciji. Mislim, da se je takšno stališče pri njem izoblikovalo že prej, postopno, skozi dogajanja in tudi skozi našo komunikacijo, ko se je opredelil za bolj demokratično, evropsko pot. Mislim, da se v kritičnem trenutku zato ni mogel odločiti, naj se da zeleno luč za uporabo sile. Realnost, ki smo seje vsi zavedali, je bila, da če enkrat začne delovati logika vojske in sile, je to težko ustaviti. Pri tem so se obotavljali tudi generali. Tega niso hoteli narediti na svojo roko in so želeli pokritje predsedstva, saj je bila to seveda zelo težka odločitev in tudi velika odgovornost. Zato me je pravzaprav nekoliko presenetilo to, da so se v vakuumu, ko predsedstvo ni delovalo, generali vendarle odločili za intervencijo, in to očitno pod okriljem zvezne vlade, ki pa formalno le ni bila vrhovni komandant in ni imela teh pristojnosti. Takrat smo iz logike pogajanj in mirnega reševanja prešli v logiko vojne in takrat se je vojna v nekdanji Jugoslaviji dejansko tudi začela. Prej je bilo za vsakogar, ki je sedel za mizo v predsedstvu ali za kakšno drugo pogajalsko mizo, kljub vsemu nepojmljivo, da bo jutri začel streljati na nekoga, s katerim se je do včeraj pogovarjal in tudi skupaj živel. Do takrat smo namreč še upali in poskušali, da bi položaj v Jugoslaviji razpletli podobno kot v Sovjetski zvezi, brez vojne. • Ali morda veste, kaj zdaj počne Bogič Bogičevič? Vem. Občasno slišim kaj o njem, v teh letih pa se je oglasil tudi v Ljubljani. Mislim, da se zdaj spet vključuje v politično življenje v Bosni in Hercegovini in da bo s tamkajšnjo socialdemokratsko stranko verjetno sodeloval na volitvah, ki jih pripravljajo. Njegova družina pa živi v Sloveniji. • Ali še s kom od politikov iz tistega časa vzdržujete stike? Ne. V teh letih sem nekajkrat srečal le Bogičeviča. Vasil Tupurkovski se je, mislim da enkrat, oglasil v Sloveniji v funkciji predsednika makedonskega olimpijskega komiteja. V začetku sem enkrat ali dvakrat srečal hrvaškega predstavnika in nekaj časa tudi predsednika hrvaškega sabora Stipeta Mesiča, drugih pa ne. Od srbskega dela predsedstva v tem času nisem srečal nikogar. • Ali je bila kdaj na ravni federacije opravljena analiza o morebitni vojni v nekdanji Jugoslaviji? Analiza kot taka bi bila težko opravljena, ker smo akterji imeli popolnoma nasprotne interese. Analizo je imela JLA in jo je tudi predložila, najbrž pa so jo imele tudi druge službe, le da so za nekatere povedali, nekatere pa opravili za sebe. • Ali do vas kot predsednika predsedstva SFRJ ni prišla večina takšnih analiz? Ne. To se je opravljalo zelo selektivno in nikoli nisem vedel, kakšne analize so te službe dejansko delale in kakšne informacije so imele, s kakšnimi informacijami pa so pri drugih želele sprožiti določen način vedenja, največkrat tak, ki bi bil njim po godu. Še pred volitvami v Sloveniji v Sloveniji, ko sem bil še predsednik predsedstva, je JLA dala predsedstvu oceno, da bo, če bodo volitve izpeljane in če bodo stvari šle tako naprej, državljanska vojna v Jugoslaviji. To je JLA skušala preprečiti, zato je pritisnila na predsedstvo, da bi se preprečile tudi volitve v Sloveniji. • Kako se spominjate začetka vojne v Sloveniji? Navsezgodaj zjutraj me je zbudil varnostnik in mi povedal, da gredo tanki. Poklical sem Kučana in mi je to potrdil, potem pa sem takoj odšel na predsedstvo; tam sem praktično preživel vseh nadalnjih deset dni, ker smo imeli stalno zasedanje slovenskega vod-(dalje na str. 16) Evropski vizionarni lik iz Amenke Jože Vodlan razstavlja Vladimir Gajšek Izseljenski ameriški Slovenec in uspešni slikar Jože Vodlan je predstavil v ljubljanski Galeriji Krka opus svojih evropskih in ameriških likovnih snovanj. Jože Vodlan je končal likovno akademijo v Linzu leta 1963, se ukvarjal z restavratorskimi deli, nato se je preselil v ZDA, kjer je sodeloval s kiparjem Francetom Goršetom in akademskim slikarjem Mirkom Zupančičem ter ustanovil umetniški klub Lok. Ta umetniški klub se je v Ameriki odlično uveljavil in žel razstavne uspehe. Nič manjše tudi slikar Jože Vodlan, ki se je ob svojem slikarskem umetništvu ukvarjal še z dizajniranjem za velika in zahtevna ameriška podjetja, pri tem je pokazal vso estetiko ekonomsko-propagandnega tipa. Tako deluje slikar Jože Vodlan že od svojega dvajsetega leta, ko je leta 1958 že študijsko snoval svoja likovna dela, v letu 1966 je končal tudi njujorško School of Visual Arts - prehodil je različne faze, od akademskega realizma do geometrizirane abstrakcije ter ekspresivnosti. O Vodlanovem slikarstvu je zapisala dr. Jožica Jeraj med drugim takole: »Vodlanove slike so praznične, vzbujajo mir, odsevajo zemeljsko, galaktično, psihično, globoko čustveno razpoloženje. Njegove slike so brez naslova, prepuščene so gledalcu, da si sam ustvari vizijo in čustveno doživetje. V Vodlanovih slikah odkrivamo vedno nove vizije, ki so nastale v umetnikovem podzavestnem, vzvišenem, ustvarjalnem zamaknjenju.« Tokratna razstava (Op. ur. AD: Odprtje razstave je bilo 11. julija, odprta bo do 11. septembra) v celoti potrjuje Vodlanovo slikarsko vizionar-nost, ki se izraža z občutljivim okusom za barvo in črto, s pretanjenim posluhom za kompozicijo in slikarski u-stvarjalni gon. Tako je gledalec po svoje navezan na te slike s tistim značilnim slovenskim občutjem, ki ga je mogoče dojeti tudi v poimpresionistični in ekspresivni maniri. Tudi Damjana Simončič je zapisala o Vodlanovem slikarskem učinkovanju: »Slika zaživi takrat, ko ne vidimo več materiala, ko pred našimi očmi postane prozorna, brezmejna, prepuščena gledalčevi vizini in domišljiji. In takrat nastopi trenutek resnice, ko globoko v sebi začutimo isto z umetnikom. Zaradi te resnice smo prišli na razstavo.« Umetniška večpomenska resnica odkriva v sebi enost umetnikove ustvarjalne volje in njegovega izraza, torej njegovo osebno celovitost. Z vedenjskega umetniškega vzorca lahko sklepamo, da se stopi gledalec z Vodlanovimi slikami res na način umetniške imanentne resnice, vendar hkrati s svojim pogledom tudi po svoje uresničuje sliko. Temu se reče ljubljanski galeriji Krka resničenje vidne likovne umetnosti. Brez pogleda bi bila namreč likovna umetnina v sebi slepa in nedojeta. V esteti-zaciji pogleda pa se zgodi, da zaživi umetnina v gledalcu z živo močjo in mu vzbuja lepa podoživetja. Na odprtju razstave je strokovno spregovoril o Vodlanovem slikarstvu dr. Mirko Ju-teršek, ki je poudaril, da spada Vodlan v sam vrh slovenskega slikarstva, žal pa Slovenija še ne premore galerije sodobnih umetnosti, ki bi programsko vključila dela Zorana Mušiča, Lojzeta Špacapana, Franceta Goršeta, Bare Remec, Vena Pilona, Jožeta Vodlana in drugih likovnih ustvarjalcev, saj so vsi tovrstni znameniti likovniki prepuščeni le posameznim likovniškim akcijam in »svojim«, največkrat slovenskim krajevnim galerijam, ne Pa slovenski zbranosti. Vodlanovo razstavo je označil Mirko Juteršek kot pregib' dno, saj predstavlja avtor svoje potrete, akte in ekspresij6 ter svoje abstraktne podobe v sklenjenem slikarskem 2iv Ijenjskem opusu, je pa ves čas evropski slikar, ki korenini v evropskem in slovenskem 1 kovnem izročilu, čeprav živi v ZDA. To slikarsko evropejstvo določa Jožeta Vodlana v njegovi bogati razstavi, na ka teri ni ničesar preveč ne Pre malo. Kolikor živi slovensko slikarstvo v ameriškem kultur nem in razstavnem okolju> uveljavlja kulturnega in stvarjalnega duha na medce linskih ravneh in povezava > širši razmah slikarskega vi 6 nja v Vodlanovih ustvarjala’ fazah pokaže, da je bil avto^ razstave ves čas zvest same sebi in svojemu lastnem umetniškem izrazu, da se prepuščal naključjem zunam ^ modnih zapovedovanj in ^ tem potrdil lastno umetni samostojno osebnost. Slikarski vernissage je P°v y' zoval kulturni organ‘zat°^.a. Krki in široko kulturni anim tor Boris Česen, ki se je s , karjem tudi javno P0®0^ je ga z vprašanji izzval, ^ umetniki Jože Vodlan P dal, kje tiči ključ do uS^vfle priznanja in tudi P°s ^ uspešnosti: v vztrajnem m nehnem ustvarjalnem de ^ nju, ko je treba zatisni’1.®’^ zbrati in dati vse sile sli s stvari in slehernemu PoS katerim se ukvarjaš. A Boris Česen je Pre, tudi slikarjevo družino m t bino, njihovo življenjsk^e. ter v imenu laškega tra Hrastelja izročil sli ženi lep šopek, odzvala Pa lJ1, tudi Krka z bogatim šop ^ Sam slikar Jože Vodlan^ .e na koncu predstavil,ta. gasOv prebral svojo pesmico iz preselitve v ZDA, ko je P^K delal ob stroju kot Pr‘ ea0 stroja in je bil izčrpan, ‘^oji pa je poudaril, da je P° ^o' kristjan in da je varjal Sloveniio imJ^111-(daljc na sir. ,5) Nagrada Vstajenje - odmeva iz zda Intervju: Dr. Janez Drnovšek Prpri An _____ , .... /n 71 meseci je AD P°ročala ° podelitvi nagrade Vstajenja 'Podeljuje jo Društvo slovenskih izobražencev v Italiji) profesorjema Radu Lenčku iz New Yorka in Jožetu Velikonji iz Seattla in cer za knjigo Kdo je kdo slovenskega izvora v ZDA. Dr. Lenček aslovil zahvalno pismo odboru, tako je storil tudi dr. Veliko-ja. Uredništvo tržaško-goriškega Mladika je teksta pisem objavi-ov svoji številki 5-6 (1996). Ponatisnemo odstavek iz uredniškega (str 7(7^° ‘n nat° °be pismi’ kot sta izišli v omenjeni Mladiki r' °8)‘ Ur. AD v Tn^irŠe dodamo’ da sta dobitnika poklonila denarno nagrado ha v UdVeh mil‘jonov lir> ki Jo je nudila Zadružna kraška ban-.Novenskemu visokošolskemu skladu Sergij Tončič v Trstu, da a ° Pdspevala k študijskemu in raziskovalnemu delu naših odih v zamejstvu, kjer sta prva povojna leta oba poučevala.«. Zahvala odboru nagrade knjižnicam in institutom po svetu. S tem sem to poglavje dela zaključil. Prav danes mi je telefoniral Rado iz New Yorka, pred odhodom v Ljubljano na predstavitev njegove knjige. Morda pride tudi v Trst. V Gorici bosta z Nino na Kostanjevici praznovala 50-letnico poroke. Da je res že toliko časa od tedaj? Ob pregledovanju starih časopisov in zapiskov - končno se moram reSiti skladovnic ostarelih papirjev - me je prizadela pripomba, ki jo je nekje zapisal Josip Tavčar o tržaški šoli, da ni mogel dobiti mesta, ker so vse pobrali Baragovi begunci. Ponovno sem tudi zadel na njegov pogovor v Naših razgledih (30. avgusta 1974) o gledališču v Trstu, kjer dodaja, kako je »tudi moral služiti vsakdanji kruhek kot profesor na Trgovski akademiji«. Ali se je do danes kaj spremenilo, v tem namreč, da je opažena vsa delavnost, ki ni slonela na podpori Ljubljane? Opisana kot pozitivna graditev svobodnega kulturnega življenja? Stalno slovensko gledališče v Trstu je nihalo, kakor je nihala finančna podpora iz Ljubljane - in kasneje iz Rima. Kaj pa vse drugo delo? Breme je slonelo na Vas, ki ste v Trstu ostali. Mi smo od daleč lahko samo upali, da ne boste klonili. Obenem pa spremljali osmrtnice. Koliko »Baragovih beguncev« je dočakalo svoje osemdesetletnice? Koliko talentov se je razteplo po svetu, ko bi v Trstu lahko gradili! Nekaj nam se je posrečilo postaviti se na noge, večina se je izčrpala v trdoti tujega sveta. Imena, imena, imena... Zakaj je bilo tega treba? Današnji tolmači pa klepečejo, kot da je šlo za drobne nevšečnosti, ne za celotna člove- Vstajenje Obvestilo o nagradi sem do-“ 12 Ljubljane, iz glavne pi-nie Slovenske tiskovne agen- wVže 3' aprila zjutraj ob P«! P« našem času. Se isti la Sem P05*3! kopijo obvesti-vinUredn*u »Ameriške domo-e<< dr. Rudolfu M. Suslu v vimVe!and’kjerje bil° z njego-n komentarjem objavljeno 2e naslednji dan. nr: OVo**te> da se za podeljeno ru ,nan^e na-*ini knjigi - Odbo-dpi^onanstvena ‘n literarna Se • VstAJENJE v Trstu - za-Za Ptnjntelja Jožeta Veli-”1° najlepše zahvalim. idei ^ P°udarim> da je vodilna reJ3.”3^83 wHO’S WHO-ja Po ! rati živ|jenje in delo rodi mezntkov slovenskega $V0j V ^nteriki, ki se zavedajo slansf8a Profesionalnega pola dp' 3 'n de*a v novem svetu ajp(J?!Va’ da s svojim delom v tor J 1 družbi Postajajo faktu Venske prisotnosti v sve- Veli? d°dam- da z Jožetom Dost i°nj0 cerdva Vašo pozor- je ZabvaJii^am Zanj° najtople-va d" aljuJeva- Ob tem čuti- vensk SVaŠe vedno delček sl°-katp.p tržaške skupnosti, iz uere ^a izšla. Hvala lepa. Rado Lenček If aPrila 1996 CohMar,i"' rodn?!* stajenje« posebno ^k°vano°;ker !e tudi nePri' ledefinirat ste nekako ^ ste lau/’ kaj ie književnost, n° kriiigo ° Precen->evali naji- poznaš. tudi obesam kdarkončano- Ra- ška življenja. Take misli me . ^ljas spremljajo ob iskanju podat- ,nkrat ne 3 sporo^da- Tega kov o Slovencih po svetu. Vsa-^Je Se Vedn^atleravam' ®°*e" kega uspeha in vsakega novega Prosni„°’ ° kljub ponov- imena sem vesel. Ob tem pa ne ‘>i Se ajOČih-(-)po drugi li^*6 obračaaradl naše knjige ;Sm *aj0 ljudi z najraz- (nadaljevanje s str. 14) stva. Vmes je bilo veliko predvsem telefonskih komunikacij s svetom, pa tudi z generali v Beogradu, na primer z Veljkom Kadijevičem, o premirju in o tem, naj ustavijo letalske napade na Slovenijo, ki so jih povsem resno pripravljali. Precej je bilo tudi komunikacij s tujimi državniki: po telefonu sem jih obveščal o položaju v Sloveniji in jih prosil za intervencije v mednarodnih organih. Mislim, da so bile te komunikacije precej učinkovite. • Se vam je zdelo, da so evropski politiki tudi takrat ohranjali distanco, ki so jo napovedovali pred osamosvojitvijo, češ da ne bodo priznali Slovenije? Ne. V politiki je zmeraj tako, da ko je nekaj zelo aktualnega, in takrat je bila vojna v Sloveniji v središču svetovne pozornosti, se politiki radi ukvarjajo s tem. Bili so zadovoljni, da so imeli informacije in predloge iz prve roke, s katerimi so lahko nastopali naprej. Bili so izjemno zainteresirani in iz tega je izšlo tudi precej zelo koristnih aktivnosti in podpor. Na primer z Delorsom, predsednikom evropske komisije, sva govorila pred in celo med zasedanjem komisije in vrha takratne Evropske skupnosti, ker me je sproti, še med samo sejo, spraševal za mnenje, ko je ES zavzemala svoja stališča in ukrepe, kar je pozneje vodilo k brionskim sporazumom. V tem času sem za nekaj ur skočil na srečanje z Vranitzkim na Dunaj, v Bern in podobno. Takrat so mi v slovenskem vodstvu predlagali, da bi zapustil Slovenijo in koordiniral aktivnosti s tujimi politiki, vendar se mi je zdelo, da je, dokler telefoni delajo, bolj koristno ostati na prizorišču dogajanj in od tukaj komunicirati s tujino. • Ali mislite, da bi še pred pogajanji na Brionih kdo z gotovostjo lahko napovedal, da bo Slovenija mednarodno priznana? Takrat je bilo to zelo težko, saj je bil ob veliki negotovosti prvi korak ta, kako uspešno končati vojno. Bilo pa je izjemno pomembno tudi hitro končati vojno, vsekakor prej, preden pride do večjih razdejanj in množičnih napadov. Mislim, da je ključni dosežek ta, da nam je dejansko (J1'1* inf0Vr!LraŠan-ii’ kot da bi 'll0rem aC1^Sko P'sarno. Jlm rade volje l pfed 1 2adnJ,h izvod lov večjim morem pozabiti vseh imen podobno talentiranih, ki bremena niso prenesli in so v svetu opešali. Tudi taki, ki niso, gredo v leta. Malo je takih, da ne odnehajo. Moji zajzvestejši stiki so z Bogdanom Novakom in Radom Lenčkom. Oba še polna načrtov. (...) Rade volje prepustim milijon v dobre namene v Trstu, vendar prav zdajle ne vem, kje bi bil milijon najbolj koristen. V kratkem bom to sporočil Tebi ali Mavru. Končno: Nagrada, ki ste jo nama podelili, je najbolj dragoceno darilo, ki sem ga kdajkoli dobil. Nisem gotov, da se zavedate, kaj mi pomeni. Je kot stisk prijateljske roke, ki nič ne zahteva in nič ne pričakuje, stisk roke, ki jo nerad izpustiš. Da bi držal za vedno. Preko devet časovnih pasov. Tvoj Jože Velikonja uspelo to ustaviti in da ni bilo novega, večjega spopada, čeprav je bil zelo možen. Tudi svojo vlogo vidim predvsem v preprečevanju tega, da bi se vojna razširila in postala veliko hujša. Čeprav mislim, da bi se na koncu končala s podobnim izidom, kot seje, bi Slovenija lahko imela veliko več žrtev in razdejanja. V trenutku, ko so bili spopadi ustavljeni in ko je bila dosežena ustavitev ognja na Brionih, sem se osredotočil na naslednji korak — kako doseči popoln umik JLA iz Slovenije. Jasno je bilo, da bo mednarodno priznanje le še vprašanje časa, če se JLA umakne iz Slovenije in če bo Slovenija nadzorovala svoje ozemlje v celoti. S tem je bila namreč dosežena dejanska suverenost in to je bilo ključno vprašanje. Zelo pomembno je bilo tudi to narediti čim hitreje, da bi se vtis uspešne slovenske obrambe obdržal v mednarodni javnosti, da bi se obdržale mednarodne simpatije in da bi čim prej dobili dejanske elemente samostojnosti. * S kom iz takratnega Demosovega vodstva ste se takrat največ srečevali? Nisem se srečeval s posameznimi politiki, ampak na skupnih sejah razširjenega slovenskega predsedstva in političnega vrha, kjer sem sodeloval. Mislim, da je bila prva takšna seja takoj po koncu mojega predsedniškega mandata in takoj po volitvah v Sloveniji. Ko se je konstituirala nova oblast, smo imeli tudi prvi skupni sestanek, potem pa smo imeli občasne skupne seje, na katerih so sodelovali predsednik parlamenta dr. Bučar, predsednik vlade Peterle, član predsedstva Oman in drugi. Na teh sejah smo skupno ugotavljali položaj v Sloveniji in Jugoslaviji, različne nevarnosti, ki so grozile Sloveniji, analizirali morebitne ukrepe in krizne situacije, večkrat sem na seje pripotoval naravnost iz Beograda in se po njih spet vrnil in podobno. Mislim, da je takrat slovensko vodstvo dobro funkcioniralo in da ni bilo — oziroma vsaj jaz jih nisem videl — napetosti v komunikacijah. Vse je bilo podrejeno enemu cilju. • Ali ste imeli občutek, da so takratni Demosovi politiki z nezaupanjem sprejemali tako imenovane beograjske kadre? Za druge ne vem, zase pa nisem imel takšnega občutka. Očitno so me drugače obravnavali. Konec koncev sem kot prvi izšel iz svobodnih volitev v Sloveniji, kjer so najbrž tudi oni volili zame. Reči moram, da so me takrat obravnavali s precejšnjo podporo in simpatijo. Spomnim se, da me je takrat, ko mi je potekel enoletni predsedniški mandat, novi parlament sprejel z aplavzom kot priznanjem tega, kar sem delal kot predsednik predsedstva SFRJ. Reči moram, daje bil tudi pozneje ta odnos naj- večkrat bolj odprt in nekon-flikten kot s kakšnimi predstavniki prejšnjega establiš-menta. • Ali menite, da so v zadnjih petih letih nastale v Evropi bistvene spremembe glede na položaj Slovenije? Mislim, da je v teh petih letih Slovenija utrdila svoj položaj. Včasih je videti, kot da je to samo po sebi umevno, vendar ni. V nekatere mednarodne institucije se resda ni zelo težko uvrstiti kot nova država, marsikje pa je to velik problem. V tem času je nastalo sorazmerno veliko držav, zlasti z razpadom Sovjetske zveze, pa tudi Jugoslavije, Slovenija pa se je v konkurenci novih držav nekdanje vzhodne in srednje Evrope še najbolje uveljavila. Čeprav smo nekoliko pozneje začeli, še posebno v primerjavi z višegrajsko skupino. Češka, Slovaška, Madžarska in Poljska so imele izrazito podporo Zahoda že na začetku, takoj po padcu berlinskega zidu, ko je bila Slovenija še vedno vpletena v jugoslovansko krizo. Mislim pa, da smo to zamudo nadomestili. Kot prvi smo postali članica Sveta Evrope, kar se mi zdi zelo pomembno, in mislim, da smo zdaj na prvem tiru za Evropsko unijo in Nato. V zadnjih petih letih se je Slovenija gospodarsko dokazala in niti to nikakor ni bilo samoumevno. Spomnim se velikih razprav doma in v tujini pred osamosvojitvijo o tem, ali je Slovenija sploh sposobna preživeti kot samostojna država. Marsikdo je menil, da ni, ker je preveč povezana z Jugoslavijo in odvisna od jugoslovanskega trga, da bo osamosvojitev pomenila gospodarsko katastrofo in podobno. Slovenija pa je, bolje, kot so vsi pričakovali, dokazala, da lahko gospodarsko preživi in da je lahko uspešna.. • Kaj je delal Artur med vojno v Sloveniji? (Op. ur. AD: Artur je Denovškov pes.) Arturja takrat še ni bilo. Rodil se je neposredno po vojni, avgusta 1991. in torej nekako pooseblja obdobje osamosvojitve. Z mano je namreč ves čas od samostojnosti naše države. Jože Vodlan... (nadaljevanje s str. 14) sveta kot svojo ljubljeno domovino. Na odprtju retrospektivne razstave slikarja Jožeta Vodla-na so bili navzoči dr. Valentin Inzko z družino, avstrijski ambasador v Sarajevu, kulturni predstavniki avstrijskega Linza in obiskovalci iz različnih slovenskih krajev. Retrospektivna razstava Jožeta Vodlana potrjuje slikarjevo samobitnost, umetniško prepričljivost in po stopnjah osebnega slikarskega izraza prehojeno estetsko in razvidno POt. Slovenec, 24.7.1996 Misijonska srečanja in pomenki 1142. Odlično uspeli piknik MZA Cleveland. Lepo vreme tako v Clevelandu kot v Milwaukeeju je oba piknika 14. julija blagoslovilo z veliko udeležbo rojakov ki ljubijo slovenske misij ske garače in so zasidrani v veri. Boga poznajo, ljubijo in mu služijo z osebnimi žrtvam, za uboge, ki jih povečini ne bodo nikdar srečali na tem svetu. Predsednica ga. Marica iv-" riševa vsako leto sama v AD objavi zahvalo za uspeh piknika. Blagajnik Rudi Knez, ki je poslal izčrpno finančno poročilo za današnjo objavo v naših MSIP, je poudaril lepo udeležbo ob krasnem vremenu, začenši s sv. mašo na Orlovem vrhu ob 12h in petimi lav-retanskimi litanijami ob petih popoldne, ko so se g. Urbaniji iz Argentine pridružili še dr. Pavel Krajnik iz Loraina, g. Jože Černe od Marije Vnebov-zete in župnik Jože Božnar od fare sv. Vida. Dohodki piknika $11,773.05 iz tehle postavk: $4098.25 (hrana in pijača $2941; pecivo $365.90; bingo $272.25; ročna dela $196; nabirka pri sv. maši $144; čevapčiči $142; cvetje $37). Srečolov $1,000. Darovi $3760. Bogoslovska akcija $2550 (imena objavljamo med darovi). Darovi za sv. maše (intenci-je) $365. Izdatkov je bilo $920 (vključeni sta kuhinja in pijača): Najemnina Pristave $400 in za čiščenje Pristave $100. Članska izkaznica Pristave za MZA za eno leto $20. Dovoljenje za točenje pijače $75. Kuhinja $325. Čistega vloženo na banki za letošnjo pomoč v raznih oblikah našim misijonarjem je bilo $10,853.25. Darovali so skupaj $6310 (darove v različne namene $3760 in za bogoslovsko akcijo $2550) naslednji rojaki: $1200 gdč. Mary Ann Mlinar ($1000 za njena dva podpirana bogoslovca, v Sloveniji in misijonih; $100 za Karmeličanke v Sori in $100, kjer je najbolj potrebno). $1000 gdč. Zofi Kosem, R.N. ($400 bogoslovska pomoč; $500 za vse v misijonih in $100 za begunce v ljubljanski nadškofiji). $400 za bogoslovsko pomoč v Ljubljani družina Lojzeta in Štefke Jarem. Po $300: bogoslovska letna pomoč MZA Cleveland; družina Viktorja in Minke Kmetič. Po $200: G. in ga. Albin Lipoid; družina Vilija in Rele Zadnikar. $150 družina Antona in Marice Lavriša k bogoslovski letni pomoči. $130 družina Viktorja in Nežke Tominec ($100 za misijone in $30 kot druga polovica letošnje članarine za Prijatelje Radia Ognjišča (odslej PRO). $120 družina Matthewa in Stani Grdadolnika (za bogoslovca $100 in za vse $20). Po $100: družina Franka in Mare Hren (od dobitka $100); ga. Regina Doles, hčerka rajne sodelavke ge. Karoline Kucher, v materin spomin, za lačne otroke; družina Mirota in Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046 Moderni pogrebni zavod. Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VASI ŽELJI! Mari Celestina; ga. Francka Hočevar; Neimenovana družina; družina Rudija in Anice Knez; Rudi Knez ml.; Stanko in Monika Knez iz Houstona, Texas; ponovno neimenovana družina; ga. Frances Kosem; pionirka Paula Adamič. Po $60: Ga Mira Kosem; družina Lojzeta in Štefke Jarem za enoletno članarino 1996 PRO v Ljubljani. Po $50: družina Antona in Marice Lavriša; ga. Marija Marolt; ga. Pepca Tominc; Frank Urankar; družina Vinka in Mary Vrhovnik; ga. Kati Jereb; Anica Žudič; Marija Kobal; ga. Nevia Avžlahar; družina Lawrencea in Ivanke Rozman; ga. Ivanka Kete, za misijonarja Jankota Slabeta; družina Viktorja in Antonije Lamovec. Po $40: ga. Verona Horvat (v spomin rajnega pionirja Franka Pustotnika); Ivanka Košir; Marija Plečnik. Po $30: družina Franka in Jelke Kuhel; Ivan Cugelj ( + mama); dr. Mate Roesmann. Po $25: družina Edija in Angele Cupar; Slavka Žitnik; Olga Drenik (od dobitka $50). Po 20: ga. Ana Tomc; Neimenovana; Julka Smole; Štefanija Vidmar; Gustel Dragar; družina Toneta in Marije Kocjan; Mari Miklavčič; Julka Mejač; Ivana Hirschegger; Malka Gregorc; Minka Kmetič; Anton Žakelj; družina Marjana in Fanike Strancar; Mary Križman (za lačne otroke); Ana Medved; družina Johna in Mary Petrič. Po $10: Tone Lavriša ml.; Stane Janežič. Naj vsem, ki so letos spet pri- primogli k lepemu uspehu MZA piknika Začetnik vseh darov, Bog sam, povrača vsak dan po njihovih potrebah. Vodstvu MZA Cleveland in vsem pionirskim dušam, ki tako zvesto sklenejo roke, kadarkoli Božji Misijonar od njih to pričakuje, najiskrenejša zahvala. V molitev posebej priporočamo pionirja Mirota Celesti- OUR GAME PAYS YOU M I L L I O N S EVEN IF YOU CAN'T PITCH, HIT OR FIELD All it takes to win Super Lotto is luck! And with at least four million at stake every Wednesday and Saturday, isn 't it worth a buck to try your luck? 0 Feel Lucky Today? The Ohio Lottery Commission is en equal opportunity employer and service provider „ 1 1 no, rajno Karlo Kucher in vse naše bolne med dolgoltenimi sodelavci in pionirkami. Družini Matthewa Grdadolnika za poravnavo naročnine Ameriške domovine, za misijonarja Francisa Rebola na Tajvanu, posebna zahvala. Prva številka res krasno pripravljene revije za Prijatelje Radia Ognjišča je prišla in sem jo vsem članom tega leta 1996 razposlal Ker so meni poslali 50 izvodov, nisem bil gotov, če so poslali vsakemu članu na njegov naslov tokrat. V Sloveniji imajo dosedaj že 6000 članov PRO, med nami 22. Pomagajmo jim, da sami postanemo člani PRO! O pozitivnem delu RO slišimo same pohvale. Rev. Charles Wolbang CM St. Joseph’s Seminary 65 Mapleton Rd. P.O. Box 807 Plainsboro, NJ 08536-0807 Telefon: 609-520-8839 Fax: 609-452-2851 KOLEDAR AVGUST 4. — Klub upokojencev Slovenske pristave priredi piknik na SP. 10. in 11. — Zveza Oltarnih društev in Slomškov krožek imata romanje k Mariji Pomagaj v Lemontu. 11. — Belokranjski klub ima piknik na Slovenski pristavi. Sv. maša ob 12h opoldne, sledi kosilo. Za zabavo igra Stane Mejačev orkester. 18. — Društvo Triglav, Milwaukee, priredi drugi piknik, v Triglavskem parku. 18. — Ameriška Dobrodelna Zveza ima Družinski dan piknik na svojem letovišču v Le-royu. 24. — Pevski zbor Korotan priredi vrtno veselico, z večerjo in plesom, na Slovenski pristavi. Za ples igra ansambel Staneta Mejača. SEPTEMBER 8. — Oltarno društvo Sv. Vida ima svoje letno kosilo v avditoriju. Serviranje od 11.30 do 1. pop. 14. — Fantje na vasi imajo koncert v SND na St. Clair Ave. Pričetek ob 7h zv. 15. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 22. — Društvo DSPB sponzorira romanje k Materi božji v Frank, Ohio. Sv. maša ob 12h, druge pobožnosti ob 2h pop. 27.-29. — Praznovanje 80. obletnice ustanovitve župnije sv. Cirila v New Yorku. 29. — Društvo Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev, v Triglavskem parku. OKTOBER ' 6. — Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti ima kosilo v šolski dvorani. Serviranje od 11. do 1. pop. 13. — Klub upokojencev Slovenske pristave pripravi koline na SP. 20. — Občni zbor Slovenske pristave. 26. — Štajerski in Prekmurski klub priredi martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. NOVEMBER 2. _ Zbor Glasbena Matica ima letni koncert v SND na St. Clair Ave. 3. — Ameriška Dobrodelna Zveza obhaja 86. obletnico ustanovitve z večerjo in Pe som v SND na St. Clair Aye. 9. — Belokranjski klub pr*^e di martinovanje v SND na *• Clair Ave. 9. — Pevski zbor Jadran in>a jesenski koncert s plesom v SDD na Waterloo Rd. Večerja od 5.30 do 6.30, koncert ob 7h. Sledi ples. MALI OGLASI FOR SALE Open Sunday, July 28, 2 t° 801 Bayridge, off Willow«* Dr. 3 bdrm brick ranch. Full fin. basement, 2-car garage-Theresa Manjas Coldwell Banker Hunter Re»W Voice Mail: 979-5332 or 551-2701 70 Acres - Home w/2-car ga*' Bldg, with 13 stalls ^ Indoor arena - in Geneva ate Theresa Manjas Voice Mail: 979-5332 or 551-2701 ^33) FOR SALE Collin wood. Brick 4 & 4 « 2-car garage. P05*1 financing. 285-892^-^ ble. owner For Sale - Pali*«"*? ; By famous Slovene a Gaspari, Slapernik, 0p- also 1 by Croatian artist danovič. Call or write ^ Mihevc Shoneman, 10® ^ penter’s Way, K 302, .y land, FL 33809. Phone;.0.33) 859-7874. 1 INTERNATIONAL PROGRAM 1560 on Your A.M. Dial on WATJ Your Host Mario Kaucic American and International Selections Saturdays at Noon . . . 1560 WATJ • Box 776 • Chardon, Ohio (216) 286-1560 • 1-800-946-1560 Fax (216) 286-2727 44024