T.*r«*'
JgrU&tm «i, n. 4, J, uvt~ i*. ToieJan Satana*. ft. st«. OTJ. >• »kuja t J«r!M5Čri H. pritliJjt. «mmo. TaJa. t. 24. SHS paitiMoakml ar ona it«. U.78T.
»OTEKa
Maribor, Četrtek 22. septembra 1921
K dogodkom v Murski Soboti.
Maribor, 2l. septembra.
*. y pondeljek so se v Murski Soboti •uigrali dogodki, ki nimajo zgolj krajevnega pomena. Dogodke smo na kratko ppisali v včerajšnji številki. Skupine na-fcuisjtanih prekmurskih kmetov, so obkrožilo Mursko Soboto, da demonstriralo pred razmejitveno komisijo za Mad-23.1 sko. Naše orožništvo • je moralo zapreti dohode v mesto. Ko so pa navalili anj a gorjačami in revolverji, je nasto-
vSi u°JaŠtvo in “Malo salve v zrak. — vkljub temu so nekateri kmetje vdrli v ;esto in v družbi s sobočkinii madžaro-nt demonstrirali za Madžare.
ozornost naše javnosti se je obrnila rl , ur^c- Pokrajina, ki ni preveč F PUlarna. Odrezana je od sveta ter ■lup svoji rodovitnosti in lepoti na glasu m... "r°yenska Sibirija«. Dogodki v so došli nepričakovano, & 'a.t v zaleaju je bilo redkokomu zna-« -a imamo naše meje, negotove, celo pgrozene meje!
v Prekmurju še živi madžaronski
jhiU. Tega ni treba tajiti. Celo tisočletje
ta del slovenskega naroda pod vpli-
r°m Madžarov. Zadnja desetletja se je
pršila med Prekmurci sistematična mad-
f3.rjzaci.ia. V šolah, uradih, z vsemi sred-
P VI- Kdo se bo čudil, da prekmurski Slo-
^enee nj razvj| lastne narodne zavesti.
)e Po vel’ki večini smatra! Madžarsko
Sil SV°'*<: domovino? Narodno zavest goji
i n^suje narodno razumništvo. Prek-
irskikniet je bi! sam. Sinovi so se mu
vzgajali v madžarskih'šolah in s prezi-
' y)OS*y’sa1’ »Prosto« govorico svojih
L/i t k1 udarjen človek s’ je zaže-
'^bure. Madžari so ga vedeli zasle-
nas’,.na^ književnosti, našem na-
taaH- n' 5^al.	1°	so skrbeli »gospo-
rani«.
kr<»^l,^Stv0 ^rez ^'vc narodne zavesti in nar®drie inteligence je doživelo pro-sM,- . mogočne Madžarske. Jugo-kn.ar?- S0 pr'^ ^ez Muro in zasedli te dinln <• Cr*e’ so i° določili pariški r-f,uePripravljeno, neuko ljud-Žarin-vCi x° ^a. radikalna izprememba. žird-f i so v Prekmurju divjali raad-Osvobodilni^ koraki ju-Ci<sf i' ’ V0Ja^ya po širokih grofovskih jd„y so Vzbujali senzacijo, tuiutamnav-Wrn(. Je>f^Kmalu so se začele ljudem od-doinov°Co ^po^navali so že obrise pr/ivc
*eyMedtc«\ 5,0 Madžari pošiljali agente ^ak°r kmet na pogorišču, so hbHc.i m' ?!' 1)0 razvalinah madžarske Ih!? vn tu ,rati svoje ostanke. Pripravah	se	ie	P°kazalo
i>t nn i nor ,nr}Padu na Dolnjo Lendavo n! v b,iži»‘ Murskega Sre-in'm ’ -	1?° Se spopr'ieli naši orožniki
»madzarsk. provokatorji. Oblasti so za-”rw par spijonov.
V Budimpešti so iZclajali list ,Domo.
1. t' ' !e !-SCl,VV Pr°kmurskcm narečji7' ™^arsk,m5 ^kami, kakor jih SS	12 1>rej5,dih Sol. List je v
llSfUCm .t,onu porocaI 0 "asi državi, foS frptidrZavue odstavke iz naših •tov I	1 drl!R1,a scparatističnih H-
Mdinh ^a,il Madžare. Ta list se je Pril oblastveni prepovedi širil po ’ rokmurju.
^iir "'V p vp,iva na ljudstvo ima 'dnhoy-Kah.m 0,v,ečini jo madžarskega duha. ^ottlisSi, !?v*einH 1° Podreiena som-•Sskih hn SC0,a !” vzgojena v mad-Cil, .oslo.vn‘l1 zavodih. Večina duhaš, drž',viJe-iJavno demonstrirala proti državnih' nrn °-t je p°kazalo zlasti ob
C f ?■ Tudi oni* M so i™?'
vo sri ‘ic Ull1evanja za našo držaje	n,cs?“ umolknili. Ljudstvo
. ’	1 11111. kdo po.ve k,'u\dobrega,
Vi
Razmejitveno delo v Prekmurju,
Varaždin, 20. sept. V • razmfejitve-ni komisiji, ki ima svoj. sedež v, Varaždinu, zastopajo Anglijo polkovnik Crce (kot predsednik), Francijo polkovni!;' Marinina, Italijo polkovnik Valvašccri; Japonsko polkovnik. .Tamagora, Krhljevirio Srbov, Hrvatov in Slovencev : polkovnik Vojih Čolak-Antič, Madžarsko, pa polkovnik Vassel. Komisija je pričela določati lfiejo za Prekmurje, zatem pa pridejo na vrsto Medjimurjc, Baranja, Bačka in Banat. — Del prekmurske moje. namreč od Radgone 16 km proti severu, ob stari štaier-sko-madžarski meji do Sv. Ane na Igu ter od tani proti severovzhodu do točke.
ki je 2 kni vzhodno od kraja Toke, določi še mariborska razmejitvena komisija. — Med Sv. Ano in Toki so štiri sporne vasi, o katerih so časniki' poročali, da so jih naše oblasti izpraznile, kar pa se je izkazalo kot neresnično in sc je demontiralo. Varaždinska razmejitvena komisija prične svoje delo pri Toki (Toka sama je prisojena Nemški Avstriji), kjer se začne meja ž Madžarsko. Člani razmejitvene komisije so si že ogledali cejo razvodje med Rabo in’ Muro ob Srednjem bregu (-104 m nad morjem) in vrlm Sv. Katarine (356 m nad morjfem).
Madžarski dementi o fouršk« republiki.
ker .ie Friedrich kakor je znano, na poziv itiadžarske vlade že davno zapustil za-padno Madžarsko in biva odslej v, Budimpešti ter je tudi poslanec Lingaeuer odpotoval v Budimpešto, in sicer k zasedanju narodne skupščine, ki se prične .V četrtek.
LDU Budimpešta, 20. sept. Madžarski korespondenčni’ urad poroča: Vesti dunajskega časopisja o proglasitvi za-padnomadžarske republike so nravtako izmišljena kakor tudi‘večkrat demontirana vest o mobilizaciji na Madžarskem: Poročila, ki se tičejo poslancev Friedricha in Lindaueija so očime izmišljotine.
polkovnik Fischer, ki B^SJad, jc bil dar.. -
Številka: 213.
Protidraginjska stavka v Avstriji.
LDU D n n a j, 20. septembra. Kakor poročajo listi, stavkajo doslej nameščenci Vzhodne, Južne in Zanadne železnice. Poizkusi, da se pritegnejo k stavki tudi uslužbenci drugih železnic, so ostali brez uspeha. Mestoma, zlasti pri Severni že-
leznici je došlo do vznemirjevalnih' pri-1 zorov. Stavkajoči .železničarji prirejajo danes zborovanja, da zavzamejo stališče k včerajšnjim sklepom, ministrskega sveta.
Albanska grozodejstva naa Grki.
LDU Beograd, 20. septembra. — Presbiro poroča iz Aten: Najnovejše vesti iz severnega Epira' poročajo o strašnih zločinih albanske vladb nad Oj ki. Albanski župan v ICornici je poizkušal izsilili od grškega prebivalstva izjavo, da naj iz Koricc ižtira grškega metropolita.
- Med grškim prebivalstvom in njegovim
• svečeništvom je onemogočeno vsako ob-
• čeyanjc. Te dni je bilo odvedenih iz obči-
- ni mnogo Grkov. lugoslovenski konzul
- je ponovno protestirai proti tem nasil-i stvora.
'	::.>a	c	...	•’	•
Državna konferenca muslimanov.
LDU Beograd, 20. sept. Dne 6. oktobra bo v Sarajevu državna konferenca muslimanov. Takrat sc bo uredilo vprašanje glede spora, ki je nastal med
Položaj irskega vprašanja.
LDU London, 20. sept. »Dailv Chronicle« imenuje'zadnje pismo de Va-Iere Llovdu Georgeu jasen dokument. Obstaja rosen povod za bojazen, da se konferenca, ki si jq Anglija tako zelo želi, uc bo mogla vršiti.
LDU L o n d o n. 20. sept. De Valera je v odgovoru na pismo Lloyda Georgea vprašal, ali ima to pismo namen, zahtevati uklonitev ali pomenja povabilo ii konferenci, ki bo za obe strani svobodna hi brez prejudica. ako se ne doseže sporazum. De Valera je izjavil nadalie, da sprejme povabilo, ako je bilo poslednje nameravano. Irski odposlanci bodo vedno pripravljeni, da se pogajajo z angleško ,vIado.	,	,	,
Razprava proti napadalcem na dr.
•	MetlKHča.
LDU Split, 20. sept. Napadalci na pokrajinskega namestuika dr. Metličlča v. Zadru so bili te dni obsojeni, in sicer dva izmed njih na dva tedna..eden pa na en teden zapora. Vsa sodna razprava pa je bila navadna komedija. Ko je med razpravo zastopnik napadenega dr. Metliči-ča imel govor v hrvatskern jeziku, so začeli prisotni Italijani razgrajati, tako^da je moral dati predsednik dvorano izprazniti. Ob tej priliki so klicali demonstranti: »Živio D,Annunzio! Doli r. Jugoslavijo!«
Ameriški polkovnik FNčhar pri Bašiču.
Beograd. 20. s<-m- •••v'-,'. '	:-v;
polkovnik Fischer, ki *
Beograd, jc bil danes .	:	r-
zastopnik? levice in desnice. Ta konferenca sc v vseh političnih krogih pričakuje z velikim zanimanjem.
skem predsedniku Pašiču. Nocoj jc odpotoval v Bukarešto.
Fuzija zetnaljsklli zadrug.
LDU B e o g r a d, 20. sept. Beograjski savez zcmljoradničkih zadrug se je združil z zagreškim savezom srbskih že-maljskih zadruga. Pogajanja za združitev obeh savezov so se vodila že delj časa, vendar pa sc iz tehničnih razlogov, dose-daj niso mogla dokončati.
,r Pravosodni minister v Splitu.
- LDU Split, 20. sept. Davi jc minister za pravosodje, dr. GjuričičI posetil tukajšnje sodišče. Na pozdrav predsednika okrožnega sodišča, Silobrčiča, jc g. minister v svojem odgovoru poudarjal važnost sodniškega poklica ter izjavil, da je ,v ministrskem svetu že ukrenil korake. da se sodniki po vsej državi izenačijo ,Vi plačah.
Imenovanje in premestitev sodnega osobja.
LDUB e o g r a d, 20. sept. V ministrstvu za pravosodje jc podpisanih več u-kazov o imenovanju in prestavitvi sodnega osobja. .
Pravilnik za izdajanje potnic. '
Beograd. 20. septembra. Ministrstvo za notranje stvari je izdelalo in dalo natisnit pravilnik za izdajanje potnih listov! za inozemstvo. ■
Ameriško darilo za sirote.
LDU Beograd. 20. sept. Rozalija Morton i’ Newyorka je podarila društvu beograjskih zdravnic 100.000 dinarjev, za
lepega o novi državi. Na mesto tega j« slišalo razvnete strankarje, ki so mu govorili v isti sapi o veri in o avtonomiji^ Ker ni avtonomije, je v nevarnosti vera.
Prekmurje ima poslanca g. Klekla, ki izdaja list »Novine«. Ta list je pisal o naši državi samo tedaj, kadar je lomil kopje zaradi neizpolnjenih klerikalnih zahtev. Niti z eno besedo ni povdaril, da je država eno. stranke drugo. Ni se zavedal svoje dolžnosti, da bi poleg kritike — če je sploh primerna za njegov obseg — prinašal tudi patrijotično čtivo in na ta način paraleliziral madžarsk hujkan.fc.
Naše oblasti so bite preveč popustljive. V Prekmurje so došli mnogi uradniki in učitelji, ki niso razumeli psihologije Prekmurca. Niso se zavedali, da so na odgovornejšem, mestu kakor kje y, zaledju. Da se zahteva od njih več nbgo drugod: Kulturnega in politično-vzgoje-valnega dela ni bilo. Ne trdimo, da ni bilo raznih težkoč, ki so marsikomu ubile veselje in: voljo, toda v splošnem se je storilo veliko premalo. Madžarski agitatorji so vedeli Spretno ferabiti za svoje namene vsako napako in slabost na naši strani. Oblasti so prijemale bivše mad-žarone z rokavicami, zlasti če so bili pod zaščito naivnega nosi. g. Klekla.
Madžarske , meje so vznemirjene. Nedaleč od naše meje leži Monošter (Si. Gothard). glavni stan madžarskih usta> sev. Samo našemu vojaškemu ugledu se je zahvaliti, da niso tolpe že .vdrle čez demarkacijo. Medzavezniška komisija potuje čez Prekmurje, da sl ogleda meje, Ta moment so hoteli izrabiti madžarski zaupniki, in so. nahujskal: neuke kipete. Ti demonstranti nikakor ne predstavljajo večine, vsaj sedaj še ne. Toda treba je šamo vzbudit= ijudem strah in negotovost, pa se bo,sesulo, vse,' kar jc bilo tekom dveh let zgrajenega. Mislimo, da bj lahko naše. oblasti preprečile sobočke dogodke, če bi posvečale več skrbi madžarski propagandi. Na naši slovenski in-' tellgenci, hi živi v Prekmurju, leže težke naloge in precejšen del odgovornosti. --Pondeljkovi streli naj bodo zadnje svarilo, da.živimo na meji. Mejno ljudstvo je sprednja straža naše države in zato ga moramo ojačiti, vcepiti mu s podrobnim delom več samozavesti in narodnega po-nosa. Naš zunanje- in notranjepolitični položaj jc preresen, da bi smeli prezreti podobne signale. Treba jc, da jih sliši vsa slovenska javnost in obrača več pozornosti oddaljenemu obmejnemu Prekmurju. Madžarom, ki še vedno sanjajo o našem Prekmurju, pa povemo: Nem, n e m. šoba! — (Ne, ne, nikdar!).
Zanimivo pismo.
N% deželi, m«seca septembra,'
* Velecenjeni gospod urednik! V Mari* boru nisem bil znan in tamkajšnje razmere sem poznal samo iz časopisja, zato sem si predstavljal to mesto kot kraj narodnega pokreta, kot zibel, kjer rastejo in se vzgajajo naši najboljši možje bodočnosti. Te dni pa me je malo vslcd opravka, največ pa iz radovednosti pripeljala pot .v Vaše mesto. Došef sem z vlakom ob 10. uri. Na kolodvoru sem zaprosil nekega postreščka, da mi pokaže kak hotel, kjer bi lahko položil svojo trudno glavo. To je tudi res storil in napotil sem se naravnost proti njemu. Na moje klicanje se je prikazala sobarica, a na vprašanje, če jc morda še kaka soba prazna jc brez nadaljnega zaloputnila vrata, a med njenimi koraki, ko je odha-i jala sem slišal »Nihtcu bekomen!« Čeprav, ne znam nemško, sem vendar razumel, kaj hoče povedat/, saj sem pri soldatih slišal dosti »tajčpohrusten«. Ni me vznemirjalo, da bi bil pri njenem spretnem zapiranju vrat pred menoj kmalu izgubil . moj nos svojo kožo, a tembolj me ie pe-
k^Tn.N17	-,bck9ineu]«.Črt«
Stran %
WMfbWT22. seplettfbra T95t
drugili sobaricah nisem poizkusil svoje sreče, bal sem se, da bi se mojemu orlovskemu nosu vendarle lahko prigodila kaka nesreča. Pa tudi jezil se nisem, saj sem vedel, da sedanje stanovanjske krize ne bi zaraoglo rešiti na mah niti Njegovo Veličanstvo. Pričel sem torej pro-menirati, kakor druga gospoda, seveda v svojih težkih okovanih čevljih, hoteč se še navžiti lepega Maribora. Promeniral sem seveda sam. »Kis d’hond« in podobnega sem slišal na vseh straneh obilo, kakor včasih na kakem našem semnju. iTo me je zbegalo in nenadoma sem se prestrašil, če nisem morda na moji dolgi .vožnji zašel za nekaj postaj predaleč M — Nemško Avstrijo. Misli! sem že iti na kolodvoisko pročelje pogeciat, kako se imenuje to mesto. Bal sem se tudi, da ne bi zagk-dal kje kako pikiha^ io, ko vendar rv.rrn imel potnega lista za inozemstvo. Ogledal sem se torej krog sebe ter na veliko .veselje opazil jugoslovensko častniško šajkačo. Urno sem jo umeril proti gospodu, ki jo je nosil, trdno prepričan, da zamore biti edino on moj rešitelj. iToda, oh! Ko stojim pred njim, vidim, da vodi pod roko mlado gospodično in obenem slišim tudi še »Gnedges Frajlajn!« Hitro sem stopil za par korakov v stran, toda joj, bil sem ji menda stopil na nežno nožico, kajti že me je bila dohitela psovka »Baurntrampl«, isti hip pa je že vihrala nad menoj palica njene slabše polovice in iz regimenta nemških psovk sem razumel končno vendarle eno »šlogen«. [Vedel sem torej, da me hoče pretepsti, toda gorjače vendar nisem dvignil, kajti petelinu se ne spodobi, da so postavlja na tujem gnojišču. Dolgo sem še gledal z začudenimi očmi na te svabčar-ske promenadne pare, potem pa sem se žalosten in truden napotil dalje. Na oglu neke ulice sem nenadoma opazil dva pobalina, ki sta se solzila veselja ter kazala s prstom name: »Zist an bauerntrampl!« Oblila me je rudečica, toda zopet sem gel mirno dalje. Po slovenskih napisih sem se bil vendarle overil, da sem res v Mariboru. Tako sem prišel y park, kakor sem izvedel drugi dan. Sedel sem na neko klop ter poslušal. Slišal sem veliko „od vseh strani, razumel pa nič. Tudi vi-ide! sem različne stvari, česar Vam pa, ar. urednik ne povem. Bila je že ena ura po polnoči, toda v vsem tem času nisem Idi slišal Še niti ene slovenske besede. JSkoro bi se bil razjokal; v tem razpoloženju sem končno zaspal. Drugo jutro «sem se zbudil, ko je bilo solncc že na »vzhodu, ali da Vam povem resnico — zbudil me je stražnik. Vesel, da slišim končno besedo v materinem jeziku, sem mu povedal po vrsti vse dogodke prejšnjega dne. Malo se je smejal, končno pa 3e priznal, da ni vse tako, kakor bi moralo biti. Sel sem v mesto, kjer so bile trgovine Že odprte. Vstopil sem v eno, dru-£0, tretjo, toda povsod isto. O, da vsaj ne bi bi! prisiljen poslušat! tako spake-dranega jezika mojih prednikov. Z menoj (so govorili v slovenščini, kakršna se je govorila 300 let pred M. Pohlinom, med seboj pa seveda ,v blaženi ŠvabSčini. Končno sem sc s trudom obrnil, misleč sam pri sebi: Le rabite vi Švabi svoje blago sami, jaz bom pa raje sejal lan in redi! ovce. Dokler rte bom dobil v; svo-
jem jeziku to kar rabim, naj mi da moja zemlja sama hrano in obleko. S prvim vlakom sem se odpeljal domov. Ti Maribor pa, ki si središče slovenske zemlje, bodi tudi središče slovenskega narodnega pokreta! To ti želi slovenski kmetski
srn.
bila. Zato sem prišla M Maribor, w upanju, da dobim vsaj v rojstnem mestu zaščito in zaslužka. Toda... Nekaj slik sem bila razstavila že yi trgovinah Weixl in Wolf.« Komentarja ni treba. Fani Marčič stanuje m hotelu pri »Zamorcu«, :
" Tvrdka Štefan Koter.
To je zanimivo pismo, V katerem nam je opisal slovenski kmečki sin svoje vtise, ki jih je dobil v. Mariboru tekom niti ne enega celega dne. Marsikaj je pretirano, toda tudi marsikaj žalibog res. Zato to zanimivo pismo priobčujemo ter priporočamo osobito našim mestnim mlačne-žem, da si ga prečitajo ter tako spoznajo, kako misli o njih preprost, zaveden slovenski deželan.	.
Revolucija.
(Konec.)
Tudi samomori vsled ljubezni niso bili redka prikazen, šaj jo guillotina vsak dan kosila mlada življenja, odtrgana s prsi mladih ljubimk. Ženo so tudi umirale na guillotihi, a na predvečer smrti so se odigravali v ječi razni legitimni in nelegitimni ljubezenski prizori. V ječah, ki so bile prenapolnjene, jo .vladal strašen nemoral. Zenske so si pod vsako ceno prizadevale, da bi postale nosečo, samo da bi se rešile guillotlne. Fououibt-Tinviile tudi v, takih slučajih ni poznal usmiljenja in je obsodil na smrt vsako ženo, o kateri zdravniki niso mogli dati natančnega Iz vetja.
Francoska revolucija html nudi Še nekoliko markantnih znamenj. Najprej odstraniti vse, kar spominja na preteklost! Retrospektiva je Za Vsaki režim nevarna. Spomeniki so padali kakor Iskre. Kraljevske grobnico so bllc.opiistošeiic. Imena mest in ulic so »o neprestano Izpreminjala. Voltaire, Rousseau, Guillaiimc, Tell, Rahelah. Marat, Enakost, Bratstvo, Svoboda, Enakopravnost, Razumnost, Hrabrost itd. sama simbolika. Ni treba posebej naglašati, da tak.v- «-..1, <six*cifično
Prva obrtna razstava v Mariboru,
Tvrdka Henrik Oman, '
:	Kotlarska	delavnica.
Tvrdka je bila ustanovljena feta 1910. V Gražu, odkoder se je preselila I. 1920. v Maribor. Od 26. julija 1914. do otvoritve v Mariboru f. 1920. tvrdka sploh'ni obratovala, ker je bil njen lastnik skupaj s 6 pomočnik! poklican k vojakom. Že tekom tega prvega leta obstoja sc je podjetje razveseljivo razvilo ter Ima trdne zveze osobrto z Vojvodino, Srbijo in Slavonijo. Tvrdka Izdeluje žganjarske kotle, kotle za vkuhavo, za meso itd., kuhinjsko posodo vseh dimenzij, vakuum-aparate, dvojne kotle za tovarne marmelade, aparate za destlliranje, sterilizl-ranje, sušenje, aparate za bolnice In univerze, opreme za pivovarne, žganjarne, kanditne tovarne, kopališča, dalje kotlo-vinaste in železne žlebove, fazadne dele itd., na kar sprejema naročila vsake množine. Podjetje je razstavilo razen na sedanji razstavi svoje izdelke tudi že 1. 1913. na razstav! gornještajerske obrti, kjer je bilo .tudi odlikovano. A; ■■■>,
** ' Fani Marčič.
, / Umetna siticarica. * ,
Obrtne razstave se je vdeležila s svojimi osnutki za reklamne plakate tudi sli-karica Fani Marčič, ki je po slikah, ki jih Je razstavila v izložbah raznih mariborskih trgovin, že več ali manj znana našemu občinstvu. O svojem življenju In delovanju nam je napisala sama sledečo kratko toda značilno autobiografijo: »Proti volji staršev sem postala slikari-ca. Vedela sem sicer, da bode moja u-metniška pot posuta z ostrim kamenjem, toda ljubezen do slikarstva je bila večja nego strah pred vsem, kar je imelo priti. Šla sem na Dunaj — in nisem se motila — moje slutnje so se uresničile. Mati skrb je bila moja najzvestejša prijateljica, ostro kamenje moja pot. Tako sem prebila štiri leta pri profesorju Streičher-ju, dveinpolietna pri profesorju Malingerju v umetniško-obrtni šoli ter eno leto pri profesorju Kohnil. Pozneje se je vendar nekoliko spremenilo. Pota so se ugladlla m moje srce jc zahrepenelo po solnčnih krajih juga. Podala sem se v Ljubljano, kjer sem prosila pri italijanski delegaciji vizum za Italijo, katerega pa nisem do-
znamenje revolucije, ker je poznala podobne pojave tudi caristična Rusija. Vse, kar je spominjalo na kralja, se je brisalo, celo na igralnih kartah; tudi šahovski kralj je dobil drugo ime, Celo ime »šah« je bilo prepovedano, ker šah pomeni —-poglavar. V koledarju je nastala prava pravcata revolucija. Imena, ki nosijo na sebi le najmanjše znamenje, da so aristokratskega porekla, so bila ukinjena. Tako je sam vojvoda Filip Orleanski prosil za dovoljenje, da se prekrsti v Fillpa-Egajitč (Enakost). Nek državljan jc bi! zaslišan pred revolucijskim tribunalom. Ko so ga vprašali, kako se piše, je povedal svoje ime: De Salnt-Cjnr. »Nimamo več plemstva!« so ga zavrnili sodniki. »Tedaj se pa pišem Saint (sveti) Cyr. »Vlado popov in svetnikov jc konec!« »No, pa se pišem Cyr« (ime nekdanjega kralja). — »Vse, kar jo kraljevskega, jo za ,vedno odpravljeno.« — »Dobro, potemtakem nimam imena, ampak sem abstrakcija, pa me ne morete soditi, ker ni zakona, po katerem bi lahko obsodili abstrakcijo.« Sodišče je bilo presenečeno nad to duhovitostjo in je obtoženca odpustilo s svarilom: »Občan Abstrakcija, Izberi sl drugo, republikansko ime, da ne^šjsumjjiv;!*
Umetna mizarska delavnica.
Tvrdka, ki ima svojo 'delavnico M Dravski ulici št. 8. se je vdeležila razstave pod št. 56, kjer je razstavila krasno spalnico. Mojster g. Koter ima dolgoletno prakso, katero si je pridobil v mnogih delavnicah inozemstva, kakor na Dunaju, Berlinu, Ženevi, Curihu in Mona-kovem, kjer je svoje izdelke izložil tudi ua lovski razstavi. Mojsterski izpit je napravil pred monakovsko obrtno zbornico ter se po končani vojni povrnil v, domovino, kjer je odprl svojo sedanjo delavnico. kjer izdeluje vseh vrst pohištvo do najmodernejše in umetniške izvedbe. Načrte si ogleda vsak lahko brezplačno.
Obrtnik! Iz bivše Kranjske obiščejo razstavo v nedeljo 25. t. m. Iz Ljubljane se odpeljejo ob 5*25 zjutraj.
Obrtnike- razstavljalce opozarja mo Še enkrat, da nam dopošljejo inse rate za nedeljsko številko 1
Hrvatski obrtniki iz Zagreba na Obrtni razstavi v Mariboru. Dne 25. t. m. obiščejo mariborsko razstavo obrtniki iz Zagreba. Obisk organizacij Sa veza brvatskih obrtnika v Zagrebu. Od bajajo v soboto 24. t. m. ob 4. url popoldne iz Zagreba in se vračajo v ne deljo zvečer. TV
Notranja in zunanja politika.
4 Italija tn Intervencija mate an< tante na Madžarskem. Italija je na konferenci veleposlanikov najodločneje nasprotovala Intervenciji male antante na Madžarskem, v kar sta Anglija in Franclje že bili privolili. Sledeča ciljem svoje egoistične politike, je postala Italija nekaka zaščitnica Madžarske pred malo antanto. Naraščajoča moč male antante, osobito slovanskih držav, je interesom Italije nevarna; predvsem se boji terito-rijalnega zbližanja Jugoslavije in Češkoslovaške. Madžarski diplomati, vedoč, da Italija ni z malo antanto, so nastopili s orožjem proti izvedbi trianonske mirovne pogodbe. Da pa bi za vsako ceno onemogočila intervencijo male antante, je Italija sama ponudila in pospešila svojo intervencijo. To je ono temno ozadje italijanske intervencije, ki nosi značaj zaščite, ne pa kazni za Madžarsko. Italijanska politika stremi očivldno za tem, da napravi iz Madžarske Albanijo v srednji Evropi, s katero lahko potem manevrira na naših mejah, kakor je pač bolj v prilog njeni zakulisni politiki. V političnih krogih upajo, da se Italiji ta nakana ne bo posrečila in da bo velika antanta na naši strani. Vsekakor je Italija komplicirala nov madžarski in srednjeevropski problem, s katerim hoče mali antanti vezati roke. Da so mali antanti res vezane roke, priča jasno nota dr.
Revolucija je imela vpliv tudi na modo. Rdeča barva jc bila znamenje svobode, a moške hlače so bile trobojne. Zenska moda je pozneje posnemala antično nošnjo. Da se kar najbolj pokaže enakost, je fantalin nagovarjal sivolasega starčka s »ti«, tako tudi služkinja svojo gospo. Ko je kdo pisal ministru, je začel tako-Ic; Občan, prOsim Te, daj mi...« Dramska literatura je bila bogata po kvantiteti, po kvaliteti pa povprečna. Revolucijski misticizem je tudi šel v klasje (zlasti verski misticizem žensk, katerih duševhost je znatno labil-rtejša kakor pri moških). Tipičen slučaj verske paranoje Je bila neka S uze tka La Brousse, ki se je napotila celo v Rim ozdravljat bolnike, a jo je papež zaprl. V političnih stvareh in ženskih zahtevah se je odlikovala gospa Olynnpe dc Gouges, ki je proklamlrala: »če ima žepa pravico Stopit! na moriččc, tedaj ima tudi pravico, da sc sliši njen glas z govorniškega odra!« Sicer so bile ženske v omenjenih septem-borskih strahotah hudobnejše kakor moški. To je zgodovinsko dejstvo! Zenske so se ob tej priliki pokazale kot prave pravcate krvoločne pošasti. Toda na drugi strani so bile zveste novemu režimu. Ko *A<Lse septembra 1. 1791, .vršili nabori z
Beneia, ki jo je poslal konferenci veleposlanikov. Vse to potrjuje tudi izjava italijanskega poslanika v Budimpešti, Castagnette, ki je napram novinarjem izjavil: »Italija hoče s svojim na videz strogim postopanjem obvarovati Madžarsko pred nemarnostjo, katera ji preti, ce se izpolni trianonska mirovna pogodba. Isto dokazuje tudi izjava avstrijskega kanclerja Schoberja, ki je francoskim novinarjem na Dunaju izjavil: ,Mala antanta je pripravljena na intervencijo na Madžarskem, toda Italija ne trpi, da bi sena njeni meji ustvaril velik slovanski blok in bo poskušala z vsemi sredstvi, da prepreči to intervencijo.*
* Blokada Madžarske. Po vesteh iz Londona so sklenili zavezniki blokado Madžarske za slučaj, da takoj ne preda Zapadne Ogrske. Če bi ostala blokada brezuspešna, bo nastopilo vojaštvo.
* Opozicija na Madžarskem? K* kor poroča .Jutarnji List*, je nastopim v notranji madžarski borbi nova skupki* Andrassyjeve stranke, ki hoče za vsako ceno zrušiti ministra za poljedelstvo. v slučaju, da bi se potegnil zanj ministrski predsednik grof Bethlen, je ta skup**13 pripravljena, da zrhši tudi celo vlado* Ministrski predsednik se trudi, da z oz*' rom na težki zunanji položaj, če le h10* goče, prepreči krizo vlade.
®®®®®®®®®B®®®®fi
Vsak državljan je dol" žan podpisati državno posojila!
®®®®®0®®®®B®®®?
f Zanimivosti.
Narodna himna brez besedila. — Gorccl gora. — Z avtomobilom skozi Saharo, ''j Mačka ustavila dva vlaka, —- RuS* kruh.	i
Kakor znano, španska narodna him«a nima besedila ter se radi tega ne mora peti, ampak samb svirati. Toda tudi Spa* njolci hočejo peti. Zato je dal špansk* kralj Alfonz pesniku Marquinu nalog, daj jim zloži narodno himno. Vse napeto , ka na pesnikovo delo,	1
V Avstraliji sc nahaja gora, kateri imenujejo domačini »Vingen«, kar pon*^ ni goreči les. Gora je znana Evropejce*11 od I. 1825., ko so jo hoteli lovci prekopi čitl, a vsled prevelike vročine, ki po*1.!) iz njene zemlje, tega niso mogli. Mis^ se je spočetka, da je vulkan. Učenjaki P" so dognali, da se nahajajo v gor! ogro**1' ne plasti premoga. Skozi razpokline p zemlj! je prišel premog v dotlko z &K kom ter se vsled tega vžgal. Računajo* po prostoru, ki jc dosedaj že izgorel, r! ta gora že 2520 let. Vročina presek na nekaterih mestih nad 100 stopinj-
Francosko ministrstvo za kolonije ^ merava odpremiti ekspedicijo z avtotf*^ bili skozi Saharsko puščavo. Vožnja bo začela pri Tugurtu ter končala Prl Timbuktu. Ekspedicija bo bstojala iz 1
revolucijsko vojsko, matere niso hoto*® dati svojih sinov; ko 60 pa slišale patru11 tične govore, so jih samo podile od don*“J
češ, lepše je umreti v svobodi nego ŽN® pod oblastjo tirana. Tudi v protirevolnf“i skem taboru so ženske prevzele vaz*1
vlogo. Voditelji revolucije so imeli m*105^ častilcev med ženskim svetom. Krva Marat je vzbudil v Ženskah najnežtieF občutke, a elegantni ln parfumiranl K® bespierre je bil za Žensko domišljiji "‘s
kor kraljevič v pravljici. Blazna Kar°‘ir\ Corday je ubila Marata pod vp»v° dnevne vaške literature in je bila na, da je storila dobro delo. Cecilfc £ naud je iz nepojasnjenih vzrokov P0S c£j sila atentat na Robespiereja. Sicer so -' žene med revolucijo strašno mašče'\^ nad svojimi ljubimci: denunclrale s0 pred revolucijskim tribunalom. To v5el10 nje jo naravno, Če uvažlmo, da imajo z
v takih razmerah večjo sugestivnost jačjo emocijo.	_	,	cj.
Kako naj zdravimo nervozo ffv0nrC-> jo? Odgovor na to je samo eden* s i ventivnimi sredstvi. V prvi vrsti N ,0 da se dajo vlade v politiki voditi Vc od načel socijalne pravičnost’
Jtanibor, 22. septembra _____________________
Avtomobilov. Avtomobili so za to pot posebej opremljeni, tako, 'da se ne morejo Pogrezniti v pesek. Vsak avtomobil .vozi s seboj primerno količino benzina za 2500 km dolgo pot. Na avtomobilih sc nahajajo za eventualno obrambo tudi strojne puške. Ekspedicijo spremlja razen Mehanikov po en geolog, novinar filmski operater. Računa se, da bodo rabili ^a to pot okrog 14 dni. Dosedaj ni uspela se. nobena slična ekspedicija,
čuden železniški slučaj se je pripetil jia progi med Vintimille in Savone. Nekoliko sto metrov pred postajo Albenga se ie moral osebni vlak ustaviti; signal Je kazal, da proga ni prosta. V istem času je prišel tudi tovorni vlak iz nasprotje strani. Tudi ta se je videč znak: stoj! "stavil. Vlakovodji pa se je Ie malo čucl-
zdelo, ker je moral tako dolgo čakati. ®el je torej pogledat k signalu, da-li je lVse v redu. In res je najdel med tračni-Catni mrtvo mačko, ki je ovirala, da sc S1snal ni mogel obrniti. Čim je odstranil "jačko, sc je signal obrnil in proga je bila prosta. Na postaji pa so že mislili, da sc je zgodila nesreča, ker tako dolgo ni Mo obeh vlakov.
. V Moskvi so našli nov način pečenja, kruha. Zrnje se ne zmelje, temveč se namoči v vodi. Ko je dobro premočeno, se ,12 "jega napravi testo ter peče kakor Musi kruli. Na ta način pripravljen kruh, "c le, da ima 50 odst. več hranilnih sno-• ]> kot kruh iz moke, ostane tudi 30 dni ®°Polnoma svež, ter se ne pokvari. Nek Muajski strokovnjak trdi, da so na ta na-
Že pred 30 leti poskušali peči kruli na r"naju, toda poizkus se ni obnesel. Kruh 3e veliko težje prebavljiv, ter tudi okus M Prija našemu želodcu.
Dnevna kronika.
/ Spremembe v osobju. Višji vinski nadzornik Fran Matjašič je preučen od oddelka za kmetijstvo v Ljubljani v Ptuj, peometer Vilko Minatti P? je premeščen iz Ptuja v Konjice, rier mu je poverjeno vodstvo evidentnega zemljarinskega urada,
/ — Naši kmetje v Srbiji. Klerikalci hudujejo nad Kmetijsko družbo, ki priredila _ izlet slovenskih kmetov v «rbijo. V nizkotnem tonu skušajo njiho-Va glasila osmešiti to potovanje in ga Ia2upiti kot strankarski manever. Seveda Se jim to posreči le pri njihovih starih Pristaših, ki so itak navajeni samo ki-Rlati, ne pa misliti z lastno glavo* Mi Vemo, da klerikalno gospodo jezi, če Sre kmet po svetu, da si ogleda tuje £raje in spozna, kako žive ljudje drugod. Posedaj so kmeta vodili samo na roganja; odslej pa bo razsodnejši kmet jholil v domači cerkvi, po svetu pa se bo napotil, da si razširi obzorje. Razumemo, da klerikalce boli kmetsko potovanje v Srbijo. Saj vsa klerikalna „avto* botnistična" modrost tiči v tem, da ljudstvo prepričajo, da Srb in Slovenec ne spadata skupaj. Naši slovenski kmetje, ."■! znajo politično misliti neglede na Upnikovo mnenje, so se na tem potovanju prepričali, kako ozke vezi družijo srbskega kmeta s slovenskim, da imata bba iste interese in da ju veže prava bratska ljubezen. Prisrčen sprejem, ki so ga priredili Srbi našim kmetom, je samo v klerikalnih očeh strankarski manever'; •jjfbi kakor-tudi slovenski kmetje pa vedo, da «o ti obiski več kakor strankarska solidarnost: da je to pronicanje pravega [pgoslovenstva v narodno dušo! Tudi *wetoni klerikalnega mišljenja je bila jkna prilika, da se pridružijo potovanju. Sključeno ie, da bi jih Kmetijska družba Obijala. Toda klerikalcem že zdavnaj 8tntdi vse, kar je srbsko.
— Slovenski kmet. Iti se je udeležil
Potovanja slovenskih kmetov v Srbijo, ha m je poslal krasen opis dogodkov in bhsov, ki jih je dobil na tein potovanju, ^pisbotno objavili v nekaj dneh, nakar sedaj opozarjamo nase čitatelje.
— Popravilo naših lokomotiv in "gonov. Koncem tega meseca se od-
,'0<i;ie v Budimpešto v popravilo večje javilo naših lokomotiv in vagonov. Kre->t za to je že odobren. Izgfeda torej, se bo naš promet v kratkem zopet boljšal.
— Madžarski izgredi v Pucincih. Puciacih v Prekmurju so madžaroni
,T A
v pondeljek napadli naše orožnike ter jih spočetka pregnali. Kmalu pa so orožniki dobili premoč ter pomnoženi z vojaštvom razgnali rogovileže ter aretirali več kolovodij, katere so odpeljali v Mursko Soboto.
— Razmejitvena komisija v Prekmurju. Razmejitvena komisija je v pondeljek in torek obiskala več obmejnih naših in madžarskih vasi, Prebivalci so izrabili to priliko ter v naših vaseh demonstrirali za Madžarsko, v madžarskih pa za Jugoslavijo! Za Madžarsko so demonstrirali tudi prebivalci Velikih Dolenjcev, fare brata klerikalnega poslanca Klekla, ki je bil, kakor znano, več časa interniran na Madžarskem. Značilno! Demonstrante so po odhodu komisije naši orožniki razgnali ter kolovodje aretirali in jim tudi odvzeli madžarske zastave.
— Podravska Podružnica S.P.D. izreka izkreno zahvalo vse gospem, gospodičnam in gospodom, ki so po-žrtovalno sodelovali pri planinski veselice v Rušah dne 7. avgusta. Ruše, 20. sept. 1921. Preds.: Davorin Lesjak.
Mariborske vesti.
Maribor, 21. septembra.
m Izrabljanje narodnosti. Te dni
smo dobili že več pritožb, da tieka narodna tvrdka prodaja razne predmete dražje nego druga, nemška. Zaenkrat javnih napadov še ne bomo objavili, mislimo pa, da zahteva poštenje vsakega slovenskega trgovca, da, če že apelira na kupce z narodnega stališča, da pri njem kupujejo, skrbi tudi za to, da blago ni pri njem dražje nego pri Nemcu. Izrabljanje narodnosti v svrho odiranja j c eden najpodlejših pojavov.
m Okoliško učiteljstvo nam je poslalo sledeči dopis: Mariborske šole tožijo o prenapolnjenosti razredov. In vendar se še z vnemo potegujejo za okoliške učence, da celo za takšne, ki se ne izkažejo s predpisano odjavnico. Samostanska šola se na ta predpis sploh ne ozira, zato pa šolsko vodstvo išči, kam hodijo njegovi učenci.: Prav tako se nemške šole prav nič ne drže- predpisa, da je treba staiišem dokumentarično dokazati, da so pristnega nemškega pokolje-nja. S tem se " zapostavlja naš jezik po Šolah in se širi nemškutarija tudi po okolici. Škodo pa imajo le otroci, ki se bodo — nevešči državnega jezika — zastonj potegovali ža javne in zasebne službe.
m Premeščanja. Višji kmetijski nadzornik Anton ’ Strekelj je premeščen iz Ljubljaue v Maribor. Nadalje je premeščen od policijskega ravnateljstva v Ljubljani k policijskemu komisarijatu v Mariboru policijski kanclist Ciril Bremec.
m Dar dijaški kuhinji v Mariboru. Soodnjepolskavski, dijaki so darovali Dijaški kuhinji v Mariboru K 1000-— kot čisti dobiček od prirejene igre. Iskrena hvala!
m Tuberkulozna liga, sekcija Maribor se ustanovi v najkrajšem času v Mariboru. Ze sedaj opozarjamo vsa kulturna in prosvetna društva, kakor tudi vse politične stranke brez razlike ter vse merodajne faktorje na ustanovni občni zbor, ki se vrši v pondeljek 26. t. m. ob 18. nri zvečer v posvetovalnici okrajnega glavarstva. Glede na pomen te ustanove in njene idealne cilje pričakujemo, da se vsi merodajni faktorji odzovejo klicu ustanoviteljev. Ustanovitev sekcije v Mariboru bo obenem priprava za ustanovitev Lige za celo našo državo od Mure do Vardarja. Imena ustanoviteljev jamčijo, da bo akcija zasledovala res najvišje cilje člo-večanstva.
m »N. 0.“ Sestanek B. odseka N. O. danes v sredo ob 20. uri v peklu Narodnega doma.
m Pr! zaroki neimenovanega rodoljuba se je nabralo za skoro pozabljeno Ciril-Metodovo družbo 370 K. Srčna hvala.
m Tatvina. Ernestu Eignerju iz Ruš, uslužbenemu na Fali, je bilo na Aleksandrovi cesti Št. 14 ukradeno kole, vredno 3000 kron.
m Našla se je zaponka, Dob! se
pri policiji.
m Kavarna ,,Jadran*. Danes koncert prvovrstnega salonskega orkestra.
BU RP
m Občinsko sodišče za pobijanje draginje pri mestnem magistratu v Mariboru je s svojim sklepom dne 17. t. m. odredilo, da se sme od 22. septembra 1921 dalje prodajati kruh samo na vago in po maksimalni ceni. Drobno pecivo mora imeti strogo določeno ceno.
m Dijaška kuhinja v Mariboru ima svoj letošnji občni zbor prihodnjo sredo, 28. f. m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Odbor iskreno vabi vse ude k obilni vdeležbi.
in Velika kavarna. Danes zvečer koncert' prvovrstne salonske godbe prof. Ivnbička	;v /	: t. -	1253
Davkoplačevalci!
Trgovci, industrijalci, .obrtniki i. t. d., dne 25. t. m, se vršijo prvič volitve v davčno komisijo. Da se za bodoče nobenemu davkoplačevalcu, ne bodo storile kake krivice pri obdačenju, je neobhodno potrebno, da si izvolite može, ki uživajo splošno zaupanje. Tudi je Vaša dolžnost, da greste brezpogojne? volit, sicer bodo prišli v komisijo ljudje, ki so Vaši nasprotniki. Posledice davčnega predpisa si boste potem pripisali sami. Zato vsi dne 25. t. m. volit. Vsak voli-lec naj se izkaže z davčno knjižico ali z drugo davčno polo. fSkupna kandidatni lista se razglasi pravočasno.
Narodno gledališče.
Dramatična šola Nar. gledališča v Alariboru. Pouk dramatične šole se vrši danes, v sredo, dne 21, t. m. ob 19. uri (7. uri zvečer) v mali dvorani nar. gledališča (poleg velike dvorane v I. nadstr.).
Gledališki zbor. Vsi oni gospodje in dame, ki so bili pri preizkušnji za zbor, naj be javijo jutri, v četrtek, dne 22. t. m. ob pol 8.' uri v gornjih prostorih narodnega gledališča.
Sokolstvo.
o Sokolska žalna proslava v spomin kralju Petru Velikemu Osvoboditelju, ki se Vrši dne 22. t, m, ob pol 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma, je obvezna za vse Člane, članice in naraščaj, v civilni obleki z znakom. Odbor.
Šport. :
; Maribor kontra Rapid. 1. S. S. K. Maribor jo premagal SV Rapid na celi črti, Moribbrova rezerva pa ;je premagalo. rezervo Roipida «3:1 (in ne 4 j T, kot in-teli sodnik, ki jo pozabil končati tekmovanje). Igro jo vodil g. Kosi, ki je pokazal popolno nezmožnost. Taki sodniki so našemu športu samo v kvar. Ob pol'17. uri so je pričela-glavna borba. dnovaj Šport var cinigmig kontra I. S. S, K. Sc pred kratkim lahki nasprotnik »Raipida«, se jo zelo naglo povzpel ter reprozentira danes v Mariboru merodajno kvaliteto. V nedeljski prvenstveni tekmi jo pokazal »Maribor«, da se zaveda težke nalogo, ki jo je prevzel. Po precej lahkomišljenih nastopih, in-postavah moštva pri zadnjih prijateljskih tekmah jo v zadnjem trenutku zavladala treznost. Postava moštrfa nam izkazuje zopet zanesljive in izkušeno športnike; Glazer goal Skraber—Pa-valec, backi, Safran—Staubcr—Maru-Sik krilci in Lenassi—Skalak—Vauda —Vogrinec—Vračko, kot napadalci. Sportvareinigung »Rapid«, zavedajoč se, da stoji pred najvažnejšim momentom celo sezone, jo postavila svojo najboljšo odenajstorioo, saj »Ro,pidu« pomeni vsako zgubljeno prvenstvo eno stalno krvavečo rano več. Naloga »Ra-pida«, ohraniti svojim ljudem mladino, edino zaslombo in vso bodočnost, s tem da mladino popelje na. zrak in svetlo, jo druži in ji daje telesno in posredno tudi duševno vzgojo, je nemalo navezana na, zunanje, učinkujočo in v slučaju prvenstva celo demonstrativne uspehe. S toga vidika gledane prvenstvene tekme, pri katerih se občuduje skrajna bojevitost in žilavoat »Rapidovega« moštva, r.c morejo gledalca presenetiti Iz teli neporečnili vrlin je »Rapid« vsakemu nasprotniku lahko nevaren, četudi ga mogočo nasprotnik tehnično v marsičem nadkriljujo. V tem znamenju »ta si minulo nodeljo merila mo-
Stran &
či: v prvenstveni tekmi »Maribor« in »Rapid«. Ob ,pol 17. uri je dal sodnik znamenje k pričetku. »Maribor« jo prevzel žogo ter takoj ostro prodrl. Napad je končal v autn. »Maribor« je lahko pritiskal ob .vztrajno obrano »Rapida«. Po lahkem protinapadu »Rapida« ”jq prodrl »Maribor« vnovič ter dosegel po krasnem strelu prvi goal in s tem vodstvo. »Rapid« se je po malem presene-* čanju kmalu zavedel ter pričel priti-skata na »Mariborova« vrata, dokler ni1 {postavil rezultat na I : 1. »Maribor« je potisnil nasprotnika zopet v obrano, ter dosegel znava vodstvo. Kljub stalni lahki premoči »Maribora« je »Ra,pid« izjednačil igro zopet, in določil rezultat polčasa s tem na 2 : 2. Tile .pred koncem prvega polčasa je izključil sodnik enega igralca »Rapida« v,sled faula in sicer znanega, nediscipliniranega Ferka starejšega. V drugem polčasu se je pov-spel »Rapid« do svoje najboljše .forme,; a napad na napad, sta uničevala mariborska branilca. Rapidovi napadalci so kazali resno voljo odločiti tekmo za se, toda zopet jih ni pustila obrana do strela, tako tla si po daljšem pritiskanju na goal niso pripravili niti e-ne »priložnosti«. Po odločnem vpadu, vseh krilcev »Maribora« do obrane se je zopet spravila lastna napadalna črta v tek proti »Rapidovemu« goalu. »Maribor« je odločno napadal, dokler ni dosegel 3 goal. Rapid ae odgovoril na to z ostrimi protinapadi, toda brez u-Npeha. »Maribor« si. je prisvojil zapet' žogo ter jo po lepih’ napadih znova spravi! v mrežo »Rapida«. Sedaj je bila tekma odločena. Sicer je še poizkušal »Rapid« prodreti, toda z dvomljivimi izgloda. »Maribor« so jo zopet čistil in v tem je izpadel »Rapid« ter dosegel zase goal 3:4! Igra. se je živahno razvijala. y t ein je popuščal »Rapid«, m-frujiiosf In prevzela posebno krilce^ »Maribor« je 'diktiral tempo in dosegel* še 5 goal. V »Rapddu« so se opažale pomanjkljivosti, taiko, da je težko ohranil odprto igro, a. še so se menjavali napadi, ki pa jiii je že zaustavila sodniku-va piščalka v off-sidu. V sredi polja jej končalo tekmovanje, »Maribor« je zasluženo zmagal S 5 : 3 (2 : 2). Koti 4 : 2 za »Maribor«. Največja zahvala za kra-san potek najobčutljivejše prvenstvene mariborsko tekme gre tokrat ljubljanskemu sodniku g. Vodišku, ki je s sil-’ no sigurnostjo in s popolnim odločevali j etn vodil igro res nepristransko Jus prvorazredno, obvladal vso igralce ter sl s toni zasigural zaupanje in priznanje vseh' stvarno sodečih krogov. Občinstvo, ki. se ga, je nabralo nad tisoč j je z vel/ko napetostjo sledilo tej odločilni borbi tet ob vsaki, priliki z viharnim aplavzom obsulo igralce. R.Š.’
 ..... i	■	.»i.ni«ii.«.*..*m.»m i ..i....	..m	■
Gospodarstvo.
Notranje in zunanje državno posojilo*
Da vse naše gospodarstvo ni zdravo, nam kaže borzni termometer ,v ino«om -stvu, kjer notira, naša krona že manj kot tri centime švimrskega franka.
Neprestano padanje našega denarja. na inozemskem denarnem trgu je. prisililo rassmišljaiti našo politike os sredstvih temeljitega izboljšanja celoi-nega našega državnega gospodarstva* Odločili so so za veliko notranjo in šej za večjo zunanjo posojilo, ki bi služilo vi prvi vrsti .najpM.rebnejšim investicijam prometnega značaja.
O našem posojilu ali o takozvanem »notranjem posojilu« smo že pisali. Posojilo garantirajo banke in sicer po natančno določenem pokrajinskem ključu. Hrvati, bodo prispevali k zahtevanim dvom mili jarda, m s 53 odštel -ki, Slovenija s 20 odstotki, Srbija s 37 odstotki itd. Zadolžnico, ki jih tiskajo v Zagrebu, bodo banko razpečavale med hranilnice in upati je, da so bo zraven naših denarnih zavodov našlo, tudi dovolj ostalih kupcev državnih za-, dolžnic. Država bo plačevala 7 odstotne obresti, poleg tega pa ima kupe« tako obveznice možnost, da dobi v slučaju potrebe v Narodni banki na njo 80 odstotkov posojila.
Obrestna mera je tore.) dovolj visoka, lombardna tudi — želeti jo le, da dobijo nove obveznice trdno zaupanje med našimi, gospodarskimi kipgi.
Kakor je iz celega načina posojila* razvidno, jo danes gotovo, da bo država, dobila tudi potrebni dve ■ milijardi kron notranjega, posojila. Ravno sičdaj
K>ri jemanju posojila moramo opozarjar *i merodajne kroge, da naj se ne pokri-;va, ž njim rednih Iždatkav, katero naj feržava’ kfcije 'z davčnimi in dragimi Jrtržavoitni. dohodki, ampak iuvj se državno -posojilo mvesttm v naprave, ki Ibodo nosile 7 in še več odstotne obresti. (Posojilo nag prinese državnemu, gospo-darat.vn v teku let še velik dobiček. Talko jemanje posojila potom ni satno koristno za državo samo, ampak bo i„ori-ktilo vsled iBibdaM^® valu+e vsakomur
posebej.	.	.	„	r.
Z dvema milijardama kron pa dišavi še ni pamagano. Kato išče država ^posojilo tudi v inozemstvu. Tam pa mce mnogo več in sicer okroglo oOO milijonov frankov v zlatu, kur znači po Reklam ji knrzni vrednosti 15 milijard Iv.
To ogromno vsoto, za katero bo 'treba, plačevati letno z ozirom na goto-> vo jako nizek emisijski kurz zadolžnic ibližu milijardo kron obresti, hoče jiora-•hati država po izjavi finančnega mini-■stra za prometne investicije, v prvi tr-^i za. zgradbo velike železnice, ki bi ‘spa jala. Beograd z morjem, potem pa »a. plačevmno starega državnega dolga v fiinoBseimstvu in aa plačevanje dolga Pti (Narodni banki, kar pomeni nic vee xn strič manj, kakor da hoče porabiti zna-fitmi idel to vsote za kritje tekočih stroš-
^Vsoga skupaj bo imej država dobila v svode blagajne, ako so ji posreči za-•kVjnčiti posojilo v inozeonsvtu, 17 mdi-vjard kron. Co bo država, strogo ločila rertoe državne iada.tke od izrednih m-hvesticij in če bo pokrivala, rednb stroš-ke n. pr. plače m nrtidništvo, m vzdv-. Pervanje vojatSo itd. z rednimi: dohodki. |ja dtavikov, potem bi ostalo vse podojilo za investicije na. razpolago in tak državni dolg, kateremu odgovarjajo z •njegovo pomočjo ustvarjene plodono-*«ne zgradbe in naprave, no ho nilcak dolg v navadnem pomenu besede, ker Ibo dolgu odgovarjala njegova protivrednost, am pak bo za državo samo ko-
' riston.	.	..
Končno lin ftreba. začeti in vztrajno ■nadaljevati e reorgajuizacijo našega davčnega in finančnega, sistema, ki bo omogočal v kolikor kratkem času doseči, ravnotežje v državnih dohodkih iu državnih izdatkih. Ko ho to dopženo, potem se nam ni treba, več bati kaita-strofailnih padcev dinarja na svetovnih držiščih, pa tudi ne bo treba, jemati posojil pri Narodni banki za državno gospodarstvo, kar bo pomenilo prvi korak ife samamji našega gospodarstva.
(»Jugoslovanska borza«.)
g Dobava 10.000 Kg pšenične moke. 'Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani je naznanila, trgovski in o-brtniški zbornici v Ljubljani, da se bo 24. septembra. 1.1. dopoldne v intendan-turi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani sklenila pismena, direktna pogod-,ba z najpovolnejšim poniudnikom za dobavo 10.000 kg fino pšenične moke št. 0. Intenesentje naj vpošljejo pismene ponudbe kolkovamo s kolkom za 2 dinarja, ali pa naj stavijo ustmeno ponudbe. Moka se prevzame franko vagon ki ima železniške tračnice. Izročitev najkasneje 14 dni po odobren ju. Kavcija 5 odstotna. Pogoji so na. vpegled pri komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
g Izvoz žita iz Komunske. Uoinunska vlada je dovolila, prost izvoz žita l ažen pšeuiee, za, katero sc mora. plačati izvozna carina. Na izvoz odpade Romuniji okoli 40 tisoč vagonov pšenice. Izvoz sena in slame je popolnoma prepovedan. Cena živini .vsled suše, ki je uni-'ila krmo, pada.
g Veliki semenj v Bukarešti sc je otvoril dno 11. septembra ter bo trajal do 2. oktobra.
Ernest Eckstoin:	19
Afrodita.
Ponian. Preveli Rulan.
(Dalje.)
Oblekel .ic svojo najboljšo obleko ter odšel na arhontov dvor. Vratar, katerega ic arhont že obvestil, da pride umetnik, ga ie uljudno peljal k enemu izmed krasno opravljenih sužnjev, ki so stali naokoli! po dvorišču androriitide. Akontija je gosposko razkošje veličastnega dvorišča čisto omamilo. Po zunanjosti stavbe, kolikor se ie videla iz ulice, niti od daleč ni slutil le-
pote notranjih prostorov. Na visokih, : krasnih jonskih stebrih pred vrati sob, v > <aterih so bila stanovanja, se je videla dvorana, okrašena z umetnimi deli plastike in slikarstva. Na desni strani v sredini lodnika je bila arhontova delavnica, isto-tako umetniško delo arhitektonike, okrašeno v. razkošnim,pohištvom.
Posebej v to določen deček je Akontija že prijavil. Na levi strani za zastrtimi vratmi je ugledal onega človeka, ki. ga je prvi dan po svojem priliodu srečal na trgu. Haridiin jc sedel prekrižanih nog na mehkem, s škrlatom prevlečenem stolu. Glavo je naslanjal na desno roko ter motril mladega kiparja s pogledom, nakar ga je z gosposkim namigom pozdravil.
Zraven njega, naslonjen ob stol je stal objestni veseljak, ki gajeAkontij spoznal na cesti — KonOn, najbogatejši med mladimi Milečani; o njem je vse mesto govorilo, da bo arhontov zet. In v. resnici je bil Konon, navzlic svoje burne preteklosti Haridinut ljub. Haridimu jc ugajala Konouova vladeželjnost in ponos: razen tega pa se je razumel v državnih stvareh mnogo bolje, kakor bi se bilo pričakovalo. V zadnjem,času sc je Konon vedno bolj bližal arhontu. Ni imel sicer nobenega posla, a lio malem je pomagal arkontu ter ga zastopal, koder jc to bilo .dovoljeno; vedel je, da jc to najboljša pot do srca državnika, ki jc bil zelo častihlepen, a sčasom že postajal malo len.
Ko jc Akontij vstopil, sc je Konon, ki sc je sicer znal obvladati, zdrznil. Nikdar se ni zmenil za to, kar se o njem govori, a sedaj mu je bilo neprijetno, da so med človekom, za katerega hčer je prosil in umetnikom, ki sc je razvil iz onega, neznanega tujca s jevromske ceste, nastopili nekaki odnošaji. Razen tega se je pojavilo še ogorčenje na nasprotnika. Preteč je gledal kiparja, kakor da bi mu hotel reči: »Dobro te poznam!* Ozrl se je na Haridima, se hladno poslovil tor odšel.
Akontij ni opazil niti njegovih pretenj, niti njegovega odhoda. Njegove poglede jc očarala postava, tako čarobna, tako krasna, da niti spoštovanje do polavarja mesta ni moglo preprečiti njegovega plahega začudenja.
Na levi nekoliko ,v ozadju je stala de-vojka, ki jc morala biti po vsem tem, kar je Akontij do sedaj slišal, Kipida, najlcp-ša med hčerkami .velikega Mileta. .Ionska halja z rokavi, nad pasom nabrana v lepe gube, jc ovijala njeno krasno postavo. Čez ledja in grudi ji je visel živoni-san piplojdon, neke vrste plašč, ki je zakrival, a ob enem izdajal čarobne črte nje nega stasa. Bujno plavi lasje so bili na tilniku zviti v umetni Klopčič. Na temenu so bili vpleteni modri traki. Lice, vsaka posamezna črta izvanredno lepa, je bilo 'naravnost nebeško, je spajalo lepoto z : nemoteno žensko nežnostjo, in bilo isto-| Časno živahno in milostno.
] Akontij je stal nekoliko trenutkov ka-jkor začaran pred utelešenim svojim idc-; alom, o katerem je vedno sanjal...
) Ce jc Afrodita zapustila višine Olim-jpa ter prišla med zemljane, da smehljaje deli srečo, tedaj jc bivala gotovo v, arn-■ brozijškem telesu te prekrasne devojke.
| Kipidina lepota je mladega umetnika [popolnoma očarala. Prvič v svojem življenju je čutil moč prave, goreče Ijubez-, ni, ki je nenadoma zaplamtela v njego-| vem f^cu. Ta ljubezen mu jc nekako te-jžiln člr.šo in ‘srce, navdala ga je čudna • bol, katere pa bi za vse bogastvo na sve-I tu ne zamenjal. Akontiju se ie dozdeva-' lo, da je v teh trenutkih od prvega pog-i leda Kipide, pa do prvih besed Haridima,
| doživel več kakor vsa dolga leta.
! Haridiinove besede so bile |)olne hva-| le iu priznanja, a.v, tem blaženo-sladkem razpoloženju prve ljubezni so mu bile zoprne. Uljudna dobrohotnost, ki'mu jo .ie izkazoval. Haridim, njegova pohvala, vse je samo tem bolj pričalo o širokem breznu med njim in arhontoviin sijajnim dvorom. Ponižno, skoraj sključeno je pustil. da se razlije arhontova milost nad njim, kakor da jc to kazen.
»Ko boš ustvaril in izvršil svoje pri-! liodnje delo,« je nadaljeval Haridim, »mi to sporoči. Ce bo delo pripravno, ga nameravam namestiti v sobah svoje hčerke Kipide, a prcdno.se še narod nagleda in načudi tvojemu delu, kakor je to bilo pri pastirki.«	-. ,
Akontij se je poklonil.
Sedaj sc je oglasila tudi Kipida;
zvok njenega glasu je bil kakor balzam na mladeničevo ražpaljcno srce.
»Ustvari torej delo,« je rekla 'ljubko, »nad kakoršnim sc lahko raduje tudi mlada deva, — ne preveč, resno in tužno. Vi umetniki, kadar vam gre delo izpod rok, često pridete na uporno in silno: roka, ki'je še včeraj dovrševala Ivo, predstavlja jutri silnega Kentavra.«
»Vladika,« je dejal Akontij, ter položi! roko na srce: »zadovoljen boš!«
■resnoer,-;«. septemora
.'•Tako. sedaj pa. pojdi k blagajniku.-« ga je Haridim uljudno odslovil, .
. Akontij je odšel. Skoraj bi. bil pozabil pozdraviti. Ravnodušno je sprejel deuri ter sc vrnil v, svoje stanovanje, klor 39 neprenehoma razmišljal pozno v noc.
(Dalje prilte
Glavni urednik: R a d 1 v o | Rehar. Odgovorili urednik : R ti d o i t O z i ni.
iala oznanila
Velika zaloga
modernih moških, dečjih In otroških oblek, Površnike,
zimske suknje,	H71'S-1
raglane,
kratke zimske suknje in modne hlače priporoča za nizke cene
Franc Overim
Maribor, Aleksandrova cesta 28*
Sprotno slrajepisko ev. stcuo-ijrafinjo isfe za takoj odvet. pisarna dr. 'Uifltirj*. Aleksandrova cesta 11.	1141	3—3
Zakonski par brez otrok i mesto hišnika. Ponudbe um upravo lista pod- št. 1467. 1167 2—1
Proda sc. šofersko obleko iz gumija. 2 deževna, pla.-fa, en par tuiistovskih čevljev, eno zimsko suknjo, en trak. Naslov v upravi. . 1465 2—1
Kompletna pllš-garnitura sr
ceno proda. Sodnijska ulica 86-JIJ, vrala 8.	1.470
Kupi se stanovanje s pohištvom t. 2—3 sobami. Ponudbena utiravo lista pod „Stuno-vanje«.'	1464 2—2
Gramofon .-■> po reni proda. Studenoi, Aleksandrova cesta 37 pritličje.
Jetika! Šptcijalisl z*, pljučne bolezni dr. Pečnik ordimra v torek in' p e ek o J 11. do 12. in od 14. do 16. uro v Mariboru, Razlagova ulica St. 21 Vse druge dni Št. Jurij . ob juž. žel.	104(5
Podpirajte slovenske tvrdke
OGLAS
V intendantskem skladišču v Mariboru so " prodaj večje količine
raznih sodov (burad), odpadkov od pinta, str*^® lepenke, kartonažne lepenke, cunj od vreč, j tega stekla, posode od ploščevine In to: od Pe' troleja, dvopeka (kanUe) in mesnih konzerv (kutija/‘
Pozivajo s? interesenti, da slavijo pismene f1] ustmene ponudbe do 3. oktobra t. 1. 10.1 ure v tendantskem slagalištu v Mariboru, kjer se bode 2» ključila pogodba z najpovoljnejšim ponudnikom. 4 Kaucija 10% od ponujene cene. - • ■v . ^ Ponudbe kolkpvatt z 2 dinarja.	•.
Navedeni materijal je na vpogled dne 1. oktbbt' Ob 9. uri v intendantskem slagališču v Mariboru. J
Velika izbira sukna, perila,
odej, gotovih oblek, dežnikov, posteljno perje itd.
po znižanih etnah eo prodaja pri
J. TRPIN, Maribor
Glavni trg St. 17. 1357 10-9
Moderne notranje opreme sob, salonov, • pisarn itd. — Portali in stavbena dela.
Soudeležen na I. obrtni razstavi, oddelek H in III stoj. 36 in 50
Emajlni laki. Pravi firnež. Barva za poda.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-wei!3), stjojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v  ........ to stroko spadajoči predmeti. 3337 .....
^NIERAKL“-lak za pode. ,5MERAKL“-linoIeum lak za pode, „MERAKL“-ema]lni lak. „MERAKL.“-bruno5ine.    Ceniki se začasno ne razpošiljajo! ............
Tiskat Mariborska tiskarna d. d
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij .Tabor