GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA MAREC 1977 ŠTEVILKA 3 - LETO 5 40-LETNICE USTANOVNEGA KONGRESA KPS NA CE-BINAH, 40-LETNICI PRIHODA TOVARIŠA TITA NA CELO NASE PARTIJE IN NJEGOVE 85-LETNICE Tako, kot se po celi Jugoslaviji vsi delovni ljudje pripravljajo na proslave zgodovinskih mejnikov v naši prehojeni poti, tako bomo tudi v naši občini dostojno proslavili vse tiste dogodke, ki so vezani na delovanje članov komunistične partije v naši občini, pred vojno in med narodno osvobodilno vojno. Čebine, kraj nad Trbovljami, kjer je bila pred 40 leti ustanovljena komunistična partija Slovenije pomeni za naše delovne ljudi brez dvoma velik mejnik pri organiziranju delavstva. Litijski proletariat je bil pred drugo svetovno vojno razmeroma mlad, komaj odtrgan od kmečke zemlje, brez večjih izkušenj v borbi za delavske pravice, kot tak je potreboval pomoč izkušenih delavskih voditeljev. Vodstva političnih strank, ki so delovale na območju Litije tik pred vojno, so , bila predvsem klerikalno ali nacionalistično usmerjena in so de-lavsko-kmečke množice poznale le ob volitvah, ko so potrebovale glasove. Ob zlomu stare Jugoslavije so se v Litiji in okolici pojavile skupine zavednih občanov, ki so se odzvali pozivu KPS, ki je edina od vseh političnih strank organizirala oborožen odpor proti okupatorju. Kot član CK KPS je bil na naš teren poslan Lojze Hohkraut, rudar iz Trbovelj, ičije vse te skupine povezal v osvobodilne fronte na območju naše,občine od jeseni leta 1941 do svoje prerane smrti 31.5. 1942. leta, ko je padel na Cvetežu pri Vačah. Letos poteka 35 let od njegove junaške smrti. Dogovorili smo se, da bomo na mestu, kjer je padel in kjer smo leta 1970 postavili spomenik, organizirali pohod mladine in občanov naše občine, kjer bomo še enkrat obudili spomin na velikega revolucionarja in borca za delavske pravice. Osrednja proslava ob jubileju naše partije pa bo v Gabrovki 24. aprila. Ta dan bomo odkrili spominsko obeležje, kjer je novembra 1941. leta padel predvojni komunist Maks Henigman. Skupino partizanov je vodil Miha Marinko. V načrtu so imeli likvidacijo nemške postojanke na Dolah, z namenom, da preprečijo izseljevanje Slovencev iz obmejnega področja. Akcija ni uspela, ker so bili izdani. Pred napadom so organizirali mitinge po vaseh. Ti mitingi so pa vzbudili pri ljudeh zaupanje v zmago in povzročili še večji odpor proti okupatorju. Ob odkritju spomenika L. Hohkrautu leta 1970 na Cvetežu Poleg teh proslav pa bodo še proslave v krajevnih skupnostih, šolah in večjih delovnih organizacijah. 21. maja bomo v sodelovanju z bivšimi kurirji in vezisti odkrili spominsko obeležje na mejnem prehodu na Debečah pri Javorju. Spomenik bo delo znanega partizanskega pisatelja Toneta Svetine. 28. maja pa bomo proslavili 35-let-nico velike borbe II. druge odredov na Jančah, kjer bo prav tako odkri- to obeležje vseh borb na teritoriju Janč. Družbenopolitične organizacije občine vabijo vse naše delovne ljudi, da se proslav udeležijo v polnem številu in s tem potrdimo pripadnost in pripravljenost braniti naš samoupravi.! socializem pred slehernim, ki bi ga ogrožal. S. V. UREDNIKOV STOLPEC Mamica — najlepša beseda Želje najmlajših so najiskre-nejše in najtoplejše. Takole pa so poželeli svojim mamicam prvošolčki ob 8. marcu njihovem prazniku: - Mamico imam rada. Jutri ji bom dala rožice. Je zelo dobra. Včasih ji pobrišem posodo. Kupila ji bom vazo. Urška - Mamica me ima rada, jaz jo imam tudi rad Miha - Mamici bom kupil darilo. Matjaž - Je moja, Ladi - Podaril ji bom rože. Robi - Mamico imam rada. Za praznik ji bom prinesla rože. Podarila ji bom fen. Kupila ji bom lepo sliko. Danica - V soboto ali nedeljo ji pripravim zajtrk. Za 8. marec ji bom kupil rože. Peter - Mamica je pridna. Frenk SE DOSTI MOŽNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE Izhajajoč iz ugotovitve, da je potrebno zaposlovanje preusmeriti iz ekstenzivnosti v intenzivno zaposlovanje, se je izoblikovala koncepcija usmerjenega zaposlovanja, ki naj bi potekalo skladno z rastjo produktivnosti dela, upoštevajoč kadrovske vire in možnosti zagotavljanja primernega življenjskega standarda zaposlenih delavcev. Pri izvajanju aktivne politike zaposlovanja, deluje skupnost za zaposlovanje kot usklajevalec med ponudbo in povpraševanjem po delavcih. Rezerve delovne sile so povsod, ne le na področju naše občine močno izčrpane in smo v situaciji, da smo odvisni le od tekočega priliva delavcev. Potrebe po kadrih so večje od možnosti kritja teh potreb. Prav zaradi VPRAŠANJE 0DG0V0 Prihodnjič, 7. aprila od 10. do 12. ure na temo KAKO PRITI DO STANOVANJA? in druga stanovanjska problematika Na vprašanja občanov bodo odgovarjali strokovnjaki s področja stanovanjske problematike. Pokličite telefonsko številko 88 007 in takoj boste dobili ustrezen odgovor. Pričeli s predavanj Prve dni februarja so se zaključili trije seminarji, kijih je Klub samoupravljalcev organiziral v Lesni industriji, Predilnici in TOZD Usnjarna Šmartno. V devetih predavanjih so se slušatelji seznanili z zakonom o združenem delu, v program pa so bile vključene tudi nekatere teme, ki so aktualne v naši občini. Kako pravilna je bila odločitev v klubu samoupravljalcev, da se predavanja približajo delovnemu mestu, kaže udeležba. Seminarje je obiskovalo preko 170 slušateljev, ki so s predavanj odhajali zadovoljni, saj so od njih odnesli marsikaj novega. Tekom meseca marca in aprila bodo potekala predavanja tudi za ostale delavce iz drugih delovnih organizacij. Zakon o združenem delu bo treba hitreje uresničevati v praksi, takšna predavanja pa so prilika, da se seznanimo z njegovo vsebino. L, K. J tega moramo z generacijskim prilivom kar najbolj smotrno ravnati in načrtovati. Zaposlovanje sicer v letošnjem letu poteka bolj umirjeno, potrebe po nepriučenih delavcih se zmanjšujejo, naraščajo pa potrebe po strokovnih delavcih. Iz zbranih podatkov o prostih delovnih mestih bodo naše delovne organizacije v naslednjih 2 mesecih potrebovale sledeče število delavcev: Predilnica Litija 20 Ž nad 18 let za delo v izmenah, IUV obrat Šmartno 3 M delavce za delo v izmenah, Gradmetal Litija 5 M gradbenih delavcev. Kovina Šmartno 2 delavca, Mizarstvo Litija 1 M delavca, Od kvalificiranih delavcev potrebujemo mizarje (20), ključavničarje, vodovodne instalaterje, tesarje, zidarje, natakarje, kleparje. S srednjo, višjo, visoko šolo potrebujemo: ekonomske tehnike, lesarske tehnike, administrativne tehnike, višje upravne delavce, pravnike, ekonomiste, gradbene inženirje. Ob takem pomanjkanju kadrov pa že vrsto let ugotavljamo, da prehod učencev iz osnovnih šol v poklicne in srednje šole ni usklajen z družbenimi potrebami v občini, kljub vsestranskem informiranju. Pri skupnosti za zaposlovanje imamo dokaj dobro razvito službo poklicnega usmerjanja in svetujemo učencem in njihovim staršem pri poklicni odločitvi v skladu z učenčevimi sposobnostmi, spretnostmi, nagnjenji in veseljem do posameznega poklica. Dostikrat to svetovanje ni dovolj učinkovito, zakaj končna odločitev o izbiri poklica je največkrat odvisna od Dalje na 2. strani Samo denar Vprašanja občanov na temo „Komunalna vprašanja" v okviru rubrike „ Vprašanje -odgovor" v našem listu so se tokrat nanašala predvsem na dvoje perečih vprašanj: Smeti in javna razsvetljava. Najprej nekaj o prvem vprašanju. Vprašanja občanov bi nepoznavalcem Litije (in okolice) dala slutiti, da je Litija najčistejše mesto v deželi Vsak telefonski klic na to temo je namreč vseboval naslednja vprašanja: Zakaj toliko smeti? Zakaj jih ne odvažamo? Kdo je odgovoren za smeti? Kdo nadzoruje odlaganje smeti? Itd. Očitno nas smeti zelo motijo. Kot da smo pripravljeni storiti vse, da ne bi bilo niti najmanjših smeti v mestu. Resnica pa je v tem, da ne trpimo smeti v SVOJEM okolju. Tam, kjer živimo in še nekaj metrov naokoli Če so pa pri sosedu ali v drugi ulici, pa nič zato. Sploh pa nas ne motijo na drugem koncu mesta. Ali niso zato vprašanja kot „zakaj je toliko smeti" že kar malce smešna? Vsi si torej želimo POVSOD čisto okolje, za čistočo pa v glavnem skrbimo samo v SVOJI okolici. Zato ti dajem občan, v razmislek tole misel: če že ne moreš s svojo pametjo urejati problema varstva celotnega okolja (zrak, vode...) rešuj vsaj tisto, kar lahko. Daj smeti tja, kamor spadajo. Jutri jih namreč lahko nekdo prinese tudi pred tvoj prag. Glede javnih odlagališč smeti pa tole: pristojni naj poiščejo takšne lokacije za smetišča, da bo godrnjalo čim manj občanov. Ker godrnjali bodo, pa kjerkoli naj bi že bilo. Razen, če ga postavimo v sosednjo občino. In drugo? Ni denarja za javno razsvetljavo, naj bi bil odgovor občanom na vprašanja, zakaj ne gore luči. Ni denarja za označitev cestnih prehodov. Če bo denar, bo tudi novo smetišče, smo slišali Ali je res samo denar? Gotovo da ne. Predvsem je važna organizacija. Da se ve, kdo kaj dela, oziroma, da vsak dela tisto, kar mu gre. Ne pa, da TOZD Gradmetal, ki so mu predmet poslovanja predvsem gradnje, opravlja še dejavnost, kot so pogrebne storitve, skrb za smeti, vzdrževanje komunalnih naprav itd. Menda je vsakomur jasno, da sta za tako različni dejavnosti potrebni tudi dve OZD. Komunalno dejwnost bi bilo potemtakem potrebno spraviti v okvir samostojne OZD, pa naj bo to TOZD ali delovna organizacija. Da se bo vedelo, kaj kdo dela in kaj ne dela. Torej tudi organizacija ne samo denar. Dobra organizacija pa je tudi pogoj za dobro delo in tudi za bolj poceni delo. Tako napravimo, pa nam bodo luči na javni razsvetljavi morda gorele tudi za manj denarja. Ali bo postajališče v Renkah ukinjeno? Železniško gospodarstvo Ljubljana je obvestilo občino Litija, da namerava v obdobju 1978/1979 ukiniti železniško postajališče Renke. S prehodom na novi sistem APB (avtomatski progovni blok) mora biti urejen izven-nivojski izstop potnikov na perone. Predvideni stroški bi znašali ca. 2 milijardi S din. Postajališče je sedaj tudi odjavnica, ki pa po izgradnji APB sistema odpade. Izvršni svet Skupščine občine Občani KS Polšnik menijo, da mora postajališče ostati. Cas pa bi že bfl, Litija je o obvestilu razpravljal da bi bilo postajališče sodobno urejeno, ne pa daje v vagonu. na svoji seji 10. 2. 1977. Ugotov- ljeno je, da mesečno prodajo na tej postaji ca. 800-900 kart, da vstopa ca. 30 ljudi dnevno na vlak, da pa se občani poslužujejo tudi avtobusnih zvez. Po zasavski cesti vozijo avtobusi vsaki dve uri v obe smeri. Izvršni svet je zaprosil za mnenje Krajevno skupnost Polšnik. Z objavo v glasilu pa želimo o zadevi obvestiti vse prizadete občane, da svoje mnenje sporočijo Krajevni skupnosti Polšnik, ali skupščini občine Litija. Oddelek za gospodarstvo SO Litija Naša dolžnost je, da se ob prazniku žena spomnimo tudi žen, mater in deklet, ki so v najtežjih dneh okupacije, v letih 1941 — 1945, v velikem narodno-osvobodilnem boju in ljudski revoluciji, darovale največ, kar so premogle, svoje življenje. Seznam teh žrtev zajema imena padlih bork, političnih aktivistk in njihovih sodelavk, umrlih in ubitih inteniirank, umrlih in ubitih v neposrednem nasilju okupatorja in njihovih pomagačev. Zajema celotno področje litijskega okrožja, razdeljeno po okrajih. Naj se opravičim, če je kakšno ime izpuščeno, pomanjkljivo ali nepravilno in prav zato prosim za popravke in dopolnitve. Izčrpnost in resničnost teh podatkov je namenjena za gradivo nove knjige o narodno-osvobodilnem boju na Litijskem, ki ga zbiramo, o čemer je ta časopis že poročal. Obračam se na njihove soborce, svojce in znance za dopolnitev osebnih podatkov in podatkov o njihovem delovanju v NOB, okoliščinah, času in kraju njihove smrti. Podatke pošljite na naslov: Občinska konferenca SZDL, komisija za zgodovino NOB Litija, Trg na Stavbah 1. OKRAJ KRESNICE: BRATUM Marija, rojena 16. 9. 1906, Goliše, kmetica in gospodinja, poročena in mati 7 otrok, sežgana na svojem domu skupaj s 6 otroki dne 30. 11. 1944. Zločin naredili nemški vojaki, vlasovci in domobranci. Skupaj z njo so zgorele hčere: Mici, rojena 6. 11. 1920 Zofija, rojena 28. 2. 1928 Ivanka, rojena 17.8. 1930 BRATUN Jožefa, rojena 1895, Kresniški vrh, kmetica-gospodinja, zažgana 30. 11. 1944 doma na Kresniškem vrhu. Zločin naredili nemški vojaki, vlasovci in domobranci. BRATUN Marija, rojena 1884, Kresniški vrh, kmetica-gospodi-nja, zažgali na njenem domu kot njeno sestro Jožefo. BENČIČ Marija, rojena 16. 5. 1928 v Kresnicah, v NO V od 28. 1. 1943, ubita v nesreči 24. 10. 1944 v NOV. BOKAL Pavla, rojena 16. 7. 1926, Kresniške poljane,v NOV od 28. 2. 1943, padla na Menini planini, dne 8. 2. 1945 kot sekretarka SKOJ. HVALA Angela, rojena 27. 4. 1891 na Miklavžu, kmetica-gospo-dinja, sežgana na svojem domu v Mali nogi nad Jevnico dne 29. 11. 1944. Zločin naredili nemški vojaki, vlasovci in domobranci, potem, ko so jo privezali k peči, polili z benzinom ter zažgali. ILOVAR Ivana, rojena 1915 v Duplici pri Kamniku, kmetica in gospodinja, 1LOVAR-ŠKODA Frančiška, rojena 1911 v Gozd-Reka, vse tri zažgali Nemci in domobranci na njihovem domu Gozd-Reka dne 4. 1. 1945. JANČAR Frančiška, rojena ? , gospodinja, zažgana na Kresniškem vrhu, dne 1. 12. 1944 od Nemcev, vlasovcev in domobrancev. KOBILŠEK Angela, rojena 1927 v Goliše, gospodinjska pomočnica, ustreljena od Nemcev za Savo pri Kresniških poljanah, dne 30. 11. 1944. LEMUT Frančiška, rojena ? , kmečka delavka, Miklavž, ustreljena od Nemcev na njivi, dne 18. 7. 1944. LAVRIČ Alojzija, rojena 1902 v Štangi, preužitkarica, ustreljena od Nemcev v Besnici, dne ? 1944. MASELI Angela, rojena ? , otrok, ubita pri bombardiranju železniške postaje Laze dan ? LAJOVIČ Frančiška, rojena 1899 v Mali nogi nad Jevnico, gospodinja v Kresniškem vrhu, zažgali Nemci, vlasovci in domobranci na njenem domu dne 30. 11. 1944. MOHAR Antonija, rojena 1923 v Kresnicah, gospodinjska pomočnica, zažgali Nemci na Malih selih pri Vačah, dne 22. 12. 1944. PEN1K Marija, rojena 1921, šivilja iz Kresnic, ubita od domobrancev na Kresniškem vrhu, dne 13. 12. 1944, bila je mladinska aktivistka na terenu Kresnice. SETNIČAR Fani, rojena 1919 v Golišah, gospodinja, zažgali Nemci na njenem domu, dne ? . OKRAJ Litija: BEDENIKOVIČ Olga, rojena 1926 v Litiji, samska, frizerka, v NOV od 5. 10. 1943 v Šlandrovi brigadi, padla v boju z Nemci in belogardisti na Pšajnovičih pri Tuhinju dne 1. 12. 1943. DAMJAN Amalija, rojena 1888 v Podšentjurju, samska, delavka, aretirana 11. 3. 1943 in odpeljana v Begunje, kjer je bila ubita, dne ? GRADIŠE Sonja, rojena 24. 6. 1924 v Litiji, samska, dijakinja, ubita v Ravensbriicku, dne ? MOŽINA Ivanka, rojena 24. 1. 1924 v Tenetišah, samska, šivilja, v NOV od 15. 1. 1944, mladinska aktivistka na terenu okraja Litija, in sekretar SKOJ, padla 5. 1. 1945 pri Bitičah. MUZGA Milka, rojena 1922, Si-tarjevec, samska, šivilja, ubita pri bombardiranju Litije, dne ? PETELINSEK Mira, rojena 1922, samska, uradnica, v NOV od 1944 v Dolenjskem odredu, ujeta od domobrancev in zaklana 28. 12. 1944. PIVEC lvica, rojena ? 1937, Konj, ubita od Nemcev dne 20. 9. 1944. ROŽUN Ana, rojena 25. 7. 1911, Podšentjur, samska, šivilja, v NOV od 1944, ujeta od umirajočih se četnikov in ubita 10. 5. 1945 v Mislinski dolini. UČAKAR Jožefa - Grozdana, rojena 18. 3. 1925 v Litiji, samska, predilka, v NOV od 21. 6. 1943 v Šlandrovi brigadi, padla v boju z Nemci v Jakov dolu pri Vranskem 17. 5. 1944. OKRAJ MORAVČE CIRIL Pavla, rojena ? , Miklavž, kmetica in gospodinja, poročena, zaradi sodelovanja z OF aretirana in ustreljena za Savo pri Dolskem skupaj z možem, konec leta 1944. GROŠELJ Ivana, rojena ? , kmetica in gospodinja, zaradi sodelovanja z OF aretirana od Nemcev in ustreljena 1944? JANEŽIČ Terezija, rojena ? , Zgornje Koseze pri Moravčah, vdova, kmetica in gospodinja, mati treh otrok, pri njih je bila kurirska postaja TV 2 S, po izdaji so doma- čijo napadli Nemci in jo ubili skupaj s sinom Rajkom, bratom Jernejem in še enim partizanom, dne 7. 9. 1943. MAJCE Francka, rojena ? , Drtija pri Moravčah, padla 1943, 7 ? ( MARTINČIČ Frančiška, rojena 1924 v Slivni, samska, delavka, v NOV od 1944, ujeta in ustreljena 29. 12. 1944 na Vačah. NAPOKOJ Vojka, rojena 18. 8. 1922 v Moravčah, samska, študentka, v NOV od 19. 3. 1944, padla v boju z Nemci na Zeleni travi nad Zagorjem, dne 1. 5. 1944, kot sekretarka mladine okrožja Revirje. VESEL Frančiška, rojena ? , gospodinja, Hrastnik pod Limbar-sko goro, zažgana na svojem domu dne 22. 8. 1942. OKRAJ ŠMARTNO: KOSTANJ EVEC Angela, rojena 1922 v Polšnik - Preveg, umrla v taborišču 1945? GOLOBAR Marija, rojena ? , Šmartno ? ? ? ? . PETJE Marija - Vida, rojena 11. 3. 1922, Zavrstnik, samska, trgovska pomočnica, v NOV od 15. 1. 1944, mladinska aktivistka na okrožju Litija in okrožju Ljutomer, kjer je bila težko ranjena, ujeta ter ustreljena aprila 1945. PIŠEK Anica, rojena 1923 v Kostrevnici, samska, gospodinjska pomočnica, ubita od črne roke v Kostrevnici, dne 1. 12. 1945. PIVEC Cecilija, rojena 1. 5. 1902 v Leskovici, predilniška delavka, samska, v NOV od 14. 11. 1943, padla nekje pri Ilirski Bistrici? . VINKLER Alojzija, rojena 15. 4. 1940 Stara gora, ubita ob bombardiranju Italijanov, dne 26. 10. 1942. OKRAJ VACE-ŠENTLAMBERT: GARANTINI Amalija, rojena 11.7. 1897 Vače, ???. JUVANČIČ Frančiška, rojena ? , Klanec nad Vačami ? OBREZA Pavla, rojena 8. 1. 1913, ubita ob bombardiranju Vač 26. 2. 1945 REBOLJ Francka, rojena ? , Mala sela, kmečka delavka, ubita in zažgana 21. 12. 1944 doma na Malih selih. OSOLNIK Marija, rojena 1920 na Slivni, samska, delavka, v NOV od 1944, ujeta in ubita 29. 12. 1944 na Vačah. OSOLNIK Neža, rojena 1922 na Slivni, samska, delavka, v NOV od 1943, ujeta in ustreljena 29. 12. 1944. Mladinske delovne akcije Na osnovi izhodišč v družbenem dogovoru o organiziranosti mladinskih delovnih akcij v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980 potekajo že od konca lanskih priprav na letošnje mladinske delovne akcne. V razpravi je že predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih obveznostih in način združevanja dela in sredstev, uporabe sredstev za pripravjo in izvedbo mladinskih delovnih akcij v SR Sloveniji v letu 1977, s katerim se bodo podpisniki obvezali za odvajanje določenega dela sredstev v občine, v katerih bodo od S. junija do 30. avgusta letos potekale mladinske delovne akcije. Mladin- ugotavljamo, ko ocenjujemo rezultate prostovoljnega dela, pa naj si bo mladih ali vseh občanov v preteklem obdobju. Za leto 1977 je OK ZSMS Litija v svoj letni program vključila več enodnevnih delovnih akcij, kjer bomo mladi s svojim delom prispevali svoj delež k hitrejšemu realiziranju srednjeročnega razvoja občine. Omeniti moram tudi večdnevno mladinsko delovno akcijo na cesti Štangarske poljane — Obol-no. katero skupaj z OK ZSMS Grosuplje vključujemo v svoj program že tretje leto zapored, za realizacijo le-te pa nam je med drugim zmanjkalo finančnih sredstev. Mlade in složne roke veliko naredijo ske delovne akcge bodo letos v glavnem na istih področjih kot lani, in sicer: v občini Tolmin^ — zvezna delovna akcija Posočje 77, občina Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah - zvezna delovna akcija Kozjansko 77, v občinah Novo mesto in Kočevje ter predvidoma Trebnje in Grosuplje - akcija Suha krajina 77, v občinah Sežana in Ilirska Bistrica akcija Brkini 77, v občini Ptuj — akcija Slovenske Gorice 77, v občini Nova Gorica akcija Kožbana 77, v občini Murska Sobota pa bo letos prvič organizirana akcija Goričko 77 v republiškem merilu. Skupno bo torej letos v Sloveniji organiziranih pet republiških akcij in dve delovni akcgi zveznega merila. Na vseh naštetih bo sodelovalo okrog 3900 brigadirjev v okviru 69 brigad, od tega bo okrog 900 brigadirjev iz drugih socialističnih republik in pokrajin. Brigadirji bodo pomagali pri gradnji cest, vodovodov, napeljavi telefonskega omrežja, v Posočju pa tudipri obnovi porušenih vasi. Štiri brigade Rdečega križa bodo pomagale patronaznim službam, anketarji bodo ugotavljali starostno in socialno strukturo prebivalstva na zaostalih področjih, organizirali bodo vrtec..... Zvezna pionirska brigada na Kozjanskem in pionirska brigada na Brkinih se bosta s svojim delom vključili v program teh akcij in prav tako tudi zvezna taborniška brigada na Kozjanskem. Brigada družbenih organizacij in društev bo letos sodelovala na akciji Suha Krajina 77. Približno 900 slovenskih brigadirjev v trinajstih brigadah se bo udeležilo zveznih akcij v drugih socialističnih republikah in pokrajinah, in sicer: v SR Srbiji akcij Avtocesta 77, Djerdap 77 in Beograd 77, v SR, Hrvatski akcij Sava 77 in Sisak 77, v SR Bosni in Hercegovini akcij Plačkovica 77 in Mariovo 77, v SAP Vojvodina akcije Palic 77 in akcije v SAP Kosovo. Poleg tega bodo po občinah organizirane tudi lokalne delovne akcije, s katerimi bodo mladi pomagali pri gradnji infrastrukturnih objektov in drugih objektov družbenega standarda. Prav tako ne gre pozabiti na vse tiste mladinke in mladince ter vse druge občane, ki bodo sodelovali na udarniških popoldnevih in republiških in zveznih akcijah v Sloveniji. Organizatorji brigad, ki so letos vse Občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije, morajo zagotoviti udeležbo vseh struktur mladih na mladinskih delovnih akcijah po naslednjem ključu: 45 odstotkov dijakov, 45 odstotkov delavcev in 10 odstotkov studentov in ostalih, od tega pa naj bo 25 odstotkov deklet. Izmene bodo na slovenskih akcijah tudi letos trajale po 21 dni, med dvema izmenama pa bo enodnevni razmik, zaradi možnosti za kar najboljšo pripravo brigadirskih naselij za sprejem novih brigadirjev. Akcije bodo potekale od 2. 6., ko pričnejo z delom prve izmene pa do 28. 8., ko zaključijo z delom zadnje, to je četrte izmene. Prav je, da ob tej priliki omenimo tudi akcije, ki bodo organizirane na področju naše občine. Nedvomno je, da so mladinske delovne akcije resnično dokazale svojo družbeno pomembnost in potrebnost, kar Sklepi RK ZSMS nas tudi obvezujejo, da vsaka od Osnovnih organizacij ZSMS v teku leta organizira vsaj eno enodnevno delovno akcijo, s katero naj mladi v svoji KS sodelujejo pri uresničevanju razvojnih planov **■ Š.J. Nadaljevanje s 1. strani zrele presoje in včasih tudi od (ne) možnosti učenca in njegovih staršev. Nemalokrat so poklicne odločitve prezahtevne, zgodi pa se tudi da so prenizke glede na učenčeve sposobnosti. Vse te poklicne odločitve pa moramo po drugi strani uskladiti s potrebami gospodarstva, saj vemo, da bi vsak našel samega sebe v celi vrsti poklicev. Tako potrebe našega gospodarstva narekujejo v letošnjem letu predvsem potrebe po sledečih poklicih: mizarje, vodov, instalaterje, monterje central, kurjav, tesarje, strojne ključavničarje, kleparje, krojilce usnjene konfekcije, krznarje, zidarje, elektroinštalaterje, prodajalce. Potrebne informacije o prostih delovnih in učnih mestih dobijo občani pri skupnosti za zaposlovanje. Naj mimogrede omenimo še štipendiranje. Zaradi razmeroma visokega števila štipendistov je bilo potrebno zožiti krog štipendistov. Štipendiranje je sedaj predvsem v rokah združenega dela - v kadrovskem štipendiranju. S preudarno štipendijsko politiko bomo kar najbolj racionalno šolali bodoče kadre v skladu z našimi potrebami. Štipendiranje naj postane bolj ekonomska kot socialna kategorija. Le tako bomo dosegli cilj, da bomo pridobili in zadržali najsposobnejše. Skupna komisija za štipendiranje v naši občini že pripravlja razpis štipendij v novem šolskem letu 1977/78. Kadrovsko štipendiranje temelji na realnih potrebah gospodarstva in prav tako štipendiranje bo narekovalo v bodoče vpise v ustrezne šole. p q vpk\sa\.ii<; - oih.ovoii komunalna vprašanja KOMUNALNA VPRAŠANJA NAJBOLJ 2ULIJO OBČANE. VELIKO JE ŠE NEREŠENEGA. ZELJE SO VELIKE. NAJVEČKRAT SE USTAVI PRI DENARJU. ALI JE RES SAMO DENAR VZROK NEKATERIM PROBLEMOM? VPRAŠANJA OBČANOV EN ODGOVORI SO POTEKALI TAKOLE: „Kdo v Litgi skrbi za vzdrževanje športnih objektov? Klubi imajo namreč premalo sredstev za to." „Športne objekte vzdržujejo tisti, kijih uporabljajo, to je športni klubi. Sredstva dobijo od telesnokulturne skupnosti. V programih za komunalno dejavnost ni sredstev za vzdrževanje športnih igrišč." „Kdaj bomo občani Kresnic sklepali pogodbe za urejanje komunalnih naprav in koliko bo treba plačati? " „Ko bodo izdelani načrti za komunalne naprave v Kresnicah, bo znana tudi višina prispevka." „Na cesti v Fraproščah so tolikšne luknje, da se ne da hoditi ne voziti. Kdo je odgovoren za vzdrževanje te ceste in kdaj se bo stanje popravilo? " • Največ vprašanj so občani postavili glede javne razsvetljave. Ulice, ceste in naselja so nerazsvetljena. Oglašali so se- občani iz Šmartna, Rozmanovega trga, Jerebove ulice, Ceste Zasavskega bataljona, Graške ceste, itd. Vsi so postavljali enaka vprašanja: „Zakaj luči javne razsvetljave ne gorijo? " Odgovori so se nanašali v glavnem na naslednja pojasnila: ni denarja, 1/3 sredstev je izključenih, ker ni sredstev za tokovino, in v pripravi je samoupravni sporazum o financiranju skupnih komunalnih naprav, ki bo to problematiko rešil. „Letos bodo izdelani načrti za ureditev vseh komunalnih vprašanj v Praproščah (poti, javna razsvetljava, kanalizacija ...), v naslednjem letu pa bodo ti problemi rudi rešeni." „Od Mlinarja proti Praproščam je vsepovsod ogromno raznih odpadkov, ki morda že ogrožajo vodo. Kaj seda tu storiti? " „Problem javite inšpekcijskim službam na občini." „Alipristojni kaj ukrepajo proti motoristom, ki po litijskih ulicah ob katerikoli uri povzročajo neznosen hrup? " „To so predvsem mladoletniki. Sodnik za prekrške jih kaznuje predvsem z opomini. Miličniki sicer ukrepajo v okviru svojih pristojnosti, skupščina občine pa bi lahko dala sodniku za prekrške priporočilo, da se ustrezno kaznuje tudi starše. Vozniki koles s pomožnim motorjem morajo po zakonu imeti izpit iz znanja cest-no-prometnfli predpisov (teoretični del izpita). Pri AMD Litija potekajo tečaji za te izpite. Po 1. juliju bodo miličniki proti voznikom, ki ne bodo imeli izpita, ustrezno ukrepali." Na vprašanja občanov so odgovarjali: — Lado Cerar, načelnik oddelka za gospodarstvo pri SO — Jože Godec, sekretar Komunalne skupnosti — Viki Šešok, direktor TOZD Gradmetal Litija — Franc Kokalj, vodja operativno-komunalne dejavnosti pri TOZD Gradmetal — Franc Mali, načelnik za notranje zadeve pri SO — Polde Širok, komandir PM „ V Litiji in Šmartnem je vsepovsod ogromno odpadkov, ki nam niso v čast. Ali so občani tako nevzgojeni,. ali jih nihče ne odstranjuje? " „V Liliji in Šmartnem odvažamo posode za smeti 2 do 3 krat tedensko. Če je onesnaženo tudi okolje, je to predvsem stvar odnosa občanov do okolja, v katerem živijo." „Kolikšen vpliv imajo občani v Krajevni skupnosti na politiko trošenja sredstev zbranih iz prispevka za mestno zemljišče? " „Programi KS se obravnavajo na zborih občanov, svetih KS in drugih oblikah. Odločitve se sprejemajo v temeljni enoti za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč pri komunalni skupnosti, v kateri imajo vse KS svoje delegate." „Kje bo v Litiji nova bencinska črpalka in kdaj bo pričela obratovati? " „Nova črpalka bo nasproti Kegljišča ob avto-pralnici. Gradnja se bo pričeta junija, dokončana pa bo do konca leta. Investitor je Istra-benz." , „Nasproti Praprošč je smetišče, ki tamkajšnje občane zelo motu Predvsem smrad, dim in mrčes. Pojavljajo se tudi podgane. Ali ho kdaj ta problem rešen? " »Smetišče bodo zasuli še letos, ko bomo določili novo lokacijo za smetišče, pridobili gradbeno dovoljenje in sredstva za ureditev novega smetišča." „Občani KS Litija - levi breg so proti lokaciji za smetišče med Praproščami in Graško Dobravo. Tudi svet KS se s predlagano lokacijo ne strinja. Ali bo mnenje občanov in sveta KS glede na njihovo ustavno vlogo upoštevano? " ^Lokacijsko dovoljenje za smetišče še ni izdano. Čakamo še na mnenje komisije za varstvo okolja pri SO. Vsi ostali, razen KS so dali soglasje za to lokacijo. Pri izdaji dovoljenja ni nujno, da se upošteva mnenje KS. KS se bo lahko v primeru nasprotne rešitve pritožila." „Občani Grbina smo v neenakopravnem položaju z ostalimi občani Graditelji hiš so plačali vse prispevke, pa še vedno plačujemo ceno gradbenega toka in ne gospodinjskega, čeprav imamo vso dokumentacijo o vselitvi v hiše. Ob- ljubljeno je bilo, da bo v marcu zgrajena trafo postaja. Kako daleč je z gradnjo trafo postaje? " „Projekt je v izdelavi. Manjkajo samo še soglasja lastnikov zemljišč, po katerih bodo potekali kabli. Pričakujemo, da bomo v 14 dneh pridobili vsa soglasja in pričeli z gradnjo trafo postaje, ki bo zgrajena do jeseni." „Ali ne bi bilo boljše, če bi bila v križišču pri „Turku" prednostna Graška cesta, kije veliko bolj prometna? " „Graška cesta je prednostna samo začasno, zaradi avtobusa, da ne bi prihajalo do nesreč. Ko bo zgrajena cesta proti novi šoli, bo prednostna Graška cesta." „Zakaj dovolimo graditeljem hiš ob Graški cesti, da zasipavajo cestne jarke in si mora nato . voda iskati pot po cestišču? " „Problem bomo pregledali in ustrezno ukrepali." „Kdaj bo asfaltirana cesta od Litije preko Ponovič do Save? " „Z deli naj bi pričeli letos, v najslabšem primeru pa drugo leto. Zavisi od možnosti pridobivanja kreditov." „ V resoluciji o izvajanju srednjeročnega družbenega plana za leto 1977, ki je objavljena v „Glasilu občanov" v februarju, piše, da je treba pri modernizaciji cest upoštevati minimalne pogoje, ki jih zahteva varnost cestnega prometa in da imajo prednost tiste ceste, na katerih je organiziran prevoz delavcev na delo in šoloobveznih otrok. Kateri so ti minimalni pogoji, kdo jih določa in zakaj nimajo prednosti tudi tiste ceste, po katerih prevoza delavcev in šolo-obveznili otrok sicer ni, potreben pa bi bil? " „Minimalni pogoji so določeni z občinskim odlokom. Pripravlja se revizija tega odloka Glavna ovira za zakasnitev revizije so sredstva. Krajevne skupnosti namreč predlagajo vse ceste za modernizacijo. Za konkretno cesto je potrebno stvari tudi konkretno reševati. Občani v KS bodo imeli vse možnosti, da vplivajo na besedilo oz. vsebino odloka, ki bo revidiran v letošnjem letu." „Kdo opravlja posle komunalne inšpekcije? " „Kljub razpisom se ni nihče javil na to delovno mesto. Pogoje v naslednjem razpisu smo nekoliko spremenili, in upamo, da se bo kdo javil." „Kdaj bo urejena kanalizacija na Graški ce sti? Pojavljajo se že pomisleki o onesnaževanju vode zaradi tega." „Izdelava projektov je v letošnjem planu, do realizacije izdelave kanalizacije za celotno naselje ob Graški cesti ob progi pa bo prišlo v naslednjem letu." „Kdaj bo asfaltirana cesta od Šmartna do konca Zavrstnika? Ali bo asfalt tudi naprej do Štangarskih Poljan? " „V pianu rep. skupnosti za ceste bo asfaltiranje ceste od Šmartna do Zavrstnika izvedeno do konca leta 1980. Asfaltiranje ceste naprej do Štangarskih Poljan v srednjeročnem planu republiške skupnosti za ceste ni predvideno." „Kdaj bo križišče v Litiji med mostom in nadvozom semaforizirano? " „Letos." „Blizu Mizarstva v Litiji zažigajo smeti in obstaja velika nevarnost požara. Občani pripeljejo smeti in jih zažigajo. Kdo kontrolira te požige? Nekajkrat so morali že delavci Mizarstva pogasiti smeti " „Požig smeti kontrolira Gradmetal, ki tja odvaža smeti. Občani, ki sami požigajo smeti, bi morali počakati do dokončne ugasitve. Sicer pa bo kmalu izbrana nova lokacija za smetišče." „Zakaj so prehodi za pešce v Litiji slabo označeni? " „V pripravi je samoupravni sporazum o financiranju skupnih komunalnih naprav, kamor spada tudi označevanje cestnih prehodov. Na ta način bomo tudi ta problem lažje reševali." Občanka M. V. nam je zastavila tudi vprašanje, ki ni spadalo v področje komunale. Ker je vprašanje zanimivo, smo se potrudili dobiti odgovor. Vprašanje je bilo naslednje: „Po katerem predpisu mora mati za otroka že dalj časa pred sprejemom v varstvo vplačevati določen zadosti visok znesek in to vsak mesec do vstopa otroka v vrtec? " Odgovor VVZ: po pravilniku o plačevanju oskrbnin v VVZ Litija je to možno. Doslej smo imeli en takšen primer, v enem primeru pa so starši takšno plačilo odklonili. Mnenje skupnosti VVZ SRS: če je otrok v vrtec samo vpisan, takšno plačilo ni umestno. Če pa je že sprejet, pa je v zares izjemnih primerih takšno obliko plačevanja režijskih stroškov možno izvajati. V Ljubljani to velja za tri mesece. ,^4li je kos zelenice ob cesti pred staro občino sploh potreben, če je pa cesta tam tako ozka, da se še avtomobili komaj srečujejo? " „Predlog je na mestu in ga bomo skušali realizirati." Nekateri vozniki po litijskih ulicah dobesedno divjajo. Zakaj ni na nekaterih cestah npr. od nadvoza proti Graški Dobravi in Gra-binski hitrost omejena na 40 ali 50 km/h? " „Znake za omejitev hitrosti na 40 km/h bomo postavili pri nadvozu in na drugih cestah, na katerih je to potrebno. NaGrabinski cesti je še znak za omejitev hitrosti na 50 km/h. V Litiji že letos semafori Bodo pri določitvi lokacije za novo smetišče upoštevane tudi želje občanov KS Litija - Levi breg? f r DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA Z novo ustavo SFRJ in ustavami republik in pokrajin je konstituirana nova po mnogočem specifična in izvirna institucija za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Ta nova ustavna institucija je družbeni pravobranilec samoupravljanja. Samoupravne pravice delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, samoupravnih in drugih skupnostih so pod posebnim varstvom. Družbeno zaščito teh pravic opravljajo skupščine družbeno političnih skupnosti in organi kot so: sodišče, ustavno sodišče, javni tožilec in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Naloga družbenega pravobranilca samoupravljanja je tem boj pomembna, ker ne deluje po klasičnih metodah in s sredstvi, ki jih običajno uporabljajo državni organi. V funkciji družbenega pravobranilca samoupravljanja je predvsem naglašen družbeni in samoupravni značaj ter njegova direktna povezanost v vsaki konkretni akciji z delovnimi ljudmi, občani, z njihovimi samoupravnimi organi, organi samoupravne kontrole, z_družbenopolitičnimi organizacijami in s skupščinami družbeno političnih skupnosti. Dejavnost družbenega pravobranilca samoupravljanja se odraža predvsem v raznih intervencijah v delovnih organizacijah in drugje, skratka povsod tam, kjer so samoupravni odnosi skaljeni oziroma niso v skladu z ustavo, zakonom in samoupravnim splošnim aktom. Prizadevanja družbenega pravobranilca samo- upravljanja so usmerjena v to, da se nesamo-upravni odnosi odpravijo in da se zaščiti družbena lastnina. V svoji praksi se družbeni pravobranilec samoupravljanja poslužuje raznih metod vse od svetovanja, opozoril, predlogov oziroma pobud, razgovorov, udeležbe pred sodiščem združenega dela, sodelovanja z javnim tožilcem, službo družbenega knjigovodstva ipd. Zaradi uresničevanja svoje funkcije ima družbeni pravobranilec samoupravljanja pravico vpogleda v dejavnost organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, organov družbenopolitičnih skupnosti, organizacij in društev, kakor tudi pravico, da od njih zahteva njihove samoupravne akte in druge potrebne podatke ter obvestila. Družbeni pravobranilec samoupravljanja s sedežem v Ljubljani, Celovška 185 je pristojen za občine Ljubljana-Center, Ljub(jana-Šiška, Ljub-ljana-Vic-Rudnik, Ljubljana-Moste-Polje, Grosuplje in Litijo. S svojim delom je pričel že v maju 1976. Ker je litijska občina oddaljena je imel družbeni pravobranilec samoupravljanja prav zaradi oddaljenosti manj stikov z našimi delavci in občani. Zavedajoč se tega dejstva smo se z družbenim pravobranilcem samoupravljanja dogovorili, da bi se vsakih štirinajst dni osebno zgla-sil v Litiji, s čimer bo olajšan stik med delovnimi ljudmi in njim. Prvič bo družbeni pravobranilec samoupravlja-' nja pričel z delom 30. III. 1977 ob 14. uri v prostorih Sindikalnega sveta v Litiji. IZOBRAŽEVANJE DELEGATOV: KAJ JE SAMOUPRAVNI SPORAZUM IN KAJ DRUŽBENI DOGOVOR? J Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje sta novi instituciji, ki soju določili že ustavni amandmaji iz leta 1971 za urejanje medsebojnih razmerij samoupravnih organizacij in skupnosti Pripeljali naj bi k nadaljnji socialistični preobrazbi družbe v procesu odmiranja države. Ustava določa bistvo in funkcijo teh aktov pri samoupravnem urejanju medsebojnih razmerij delovnih ljudi, usklajevanje interesov ter urejanje odnosov širšega družbenega pomena. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti, samoupravni interesni skupnosti in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v mejah svojih pravic s SAMOUPRAVNIM SPORAZUMOM: usklajujejo svoje interese v družbeni delitvi dela, združujejo dela in sredstva, ustanavljajo delovne in druge organizacije združenega dela, banke, določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebni dohodek in urejajo druge zadeve skupnega pomena. Pobudo in predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma ima pravico dati sindikat. Samoupravno sporazumevanjev in družbeno dogovarjanje vzpodbujajo tudi skupščine družbenopolitične skupnosti, ki lahko predpišejo, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za sporazumevanje in dogovarjanje. Samoupravni sporazum sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi. Če pa se SS nanaša na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev, je v temeljni organizaciji združenega dela oz.y drugi samoupravni organizaciji sporazum sprejet, če se z njim strinja večina delavcev. Ustava daje varstvo vsem tistim organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam ter skupnostim, ki v samoupravnem sporazumevanju niso sodelovale tako, da jim daje pravico, če menijo, da so prizadete njihove pravice ali interesi, ki temeljijo na zakonu, da lahko začnejo postopek za ponovno obravnavanje samoupravnega sporazuma. Z DRUŽBENIM DOGOVOROM organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna zdru- ženja, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, organi družbenopolitične skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena. Tudi družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi. Razlika med obema aktoma je zlasti v subjektih, kijih sklepajo in v vsebini urejanja. Z družbenim dogovorom se v praksi največkrat urejajo širši družbenoekonomski odnosi, na podlagi katerih urejajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti s samoupravnimi sporazumi medsebojna razmerja in druge zadeve, ki se lahko urejajo s samoupravnimi sporazumi. Samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki ga sklenejo ali k njemu pristopijo. Omejitev veljavnosti teh aktov na podpisnike je razumljiva, saj bi sicer ne mogli govoriti o sporazumu ali dogovoru, ki predstavlja popolno soglasje. To pa omogoča, da se določeni subjekti, ki ne sklenejo sporazuma oz. dogovora izognejo obveznostim, ki so družbeno utemeljene. To je tudi ena od razlik v primerjavi teh aktov z zakoni in drugimi predpisivki so splošno obvezni. V takih primerih pa je mogoče sicer samoupravne obveznosti predpisati z zakonom za vse tiste, ki samoupravnega sporazuma ali družbenega dogovora niso podpisali oziroma k njemu pristopili, Ustava določa, da se z zakonom lahko predpišejo načela postopka za sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, da so pri sklepanju udeleženci enakopravni in, da je postopek javen. V kratki praksi po sprejemu ustavnih amandmajev iz leta 1971 seje sporazumevanje in dogovarjanje silno razmahnilo, udeleženci ju uporabljajo za urejanje različnih razmerij in zadev; najdaljšo tradicijo imajo samoupravni sporazumi o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. B. Nefat r DELEGATOM Delegatom sporočamo, da bodo zbori skupščine občine Litija zasedali predvidoma v začetku druge polovice meseca aprila. Obravnavali bodo poleg gradiva, ki ga objavljamo v tej številki, tudi realizacijo srednjeročnega programa občine Litija, o programu stanovanjske izgradnje, poročilo in program dela upravnih organov, poročila o delu sodišča združenega dela, javnega tožilstva, sodnika za prekrške, informacijo o pripravah na volitve itd. Vodje delegacij prosimo, da ob prejemu gradiva za sejo skličejo delegacije, vabijo na seje predstavnike družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov ter druge zainteresirane. Sporočamo, da se na seji delegacije dogovorite o postavljanju delegatskih vprašanj, ter jih lahko pismeno posredujete že pred sejo občinske skupščine. O kraju in času sestanka delegacij nas - sekretariat skupščine - redno obveščajte. B. Nefat V___; SAMOUPRAVNI SPORAZUM o urejanju nalog in dolžnosti pri gradnji zdravstvenega doma v Litiji in ambulante v Gabrovki Na osnovi družbenega dogovora o uresničevanju planskih nalog na področju družbenih dejavnosti v občini Litija z dne 5. novembra 1976 in stališč zborov občinske skupščine Litija, sprejeta na seji dne 14. in 15. februarja 1977, so skupnost za izgradnjo vzgojno-izobraževalnih objektov občine Litija, delovna organizacija zdravstveni dom Domžale -TOZD zdravstveno varstvo Litija in občinska zdravstvena skupnost Litija sklenile: SAMOUPRAVNJ SPORAZUM O UREJANJU NALOG IN DOLŽNOSTI PRI GRADNJI ZDRAVSTVENEGA DOMA V LITIJI IN AMBULANTE V GABROVKI S tem sporazumom se urejajo naloge in dolžnosti posamezne udeleženke tega sporazuma. Ker izhaja gradnja omenjenih dveh objektov iz programa občinskega samoprispevka, izglasovan ega dne 22, novembra 1976 na referendumu za povečanje občinskega samoprispevka iz 1 % na 2 %, uvedenega za čas od 1. 1. 1977 do 30. 6. 1980. leta, so udeleženke sporazuma soglasne, da vse naloge izvaja skupnost za uresničevanje programa občinskega samoprispevka. Skupnost je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom dne 3. marca 1975, z namenom, da skrbi za izvajanje programa občinskega samoprispevka, ki je bil izglasovan 17. 11. 1974 in uveden za obdobje od 1. 7. 1975 do 30. 6. 1980. leta. Udeleženke so soglasne, da se s samoupravnim sporazumom uredijo vprašanja glede: — izvajanja nalog programa občinskega samoprispevka, — delegiranja delegatov v organe te skupnosti, — obveznosti za združevanje sredstev do sofinanciranja gradnje teh objektov, — sistema obveščanja občanov o delu skupnosti in izvajanju programa občinskega samoprispevka (najmanj 2 x letno v Glasilu občanov), — letnega finančnega načrta in zaključnega računa skupnosti ter vodenja in spremljanja dotokov sredstev. V 9. členu sporazuma je navedeno, da se po končani gradnji in pridobljenem uporabnem dovoljenju izvrši prenos pravice uporabe brez obveznosti plačila na TOZD Zdravstveno varstvo Litjja. To so osnovne značilnosti samoupravnega sporazuma o urejanju nalog in dolžnosti pri gradnji zdravstvenega doma v Litiji in ambulante v Gabrovki PREGLED STIPENDIRANJA V OBČINI LITIJA Uresničevanje štipendijske politike v letu 1976/77 pe: vse S sprejetjem enotnega družbenega dogovora o št i ndijski politiki v SR Sloveniji postaja štipendiranje ■ bolj sestavni del kadrovske politike iranje tako v TOZD, samoupravnih interesnih skupnostih, kot tudi v ostalih celicah našega družbenega življenja. Osnovni namen sprejetega družbenega dogovora je bil, da se omogoči šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah čim večjemu številu mladine, predvsem pa mladine iz delavskih in kmečkih družin, pa tudi ostalih, ki nimajo dovolj sredstev za nemoten potek šolanja. Družbeni dogovor in sprejeti samoupravni sporazum o štipendiranju v občini Litija postavljata kot temelj štipendiranja kadrovsko stipendiranje, predvsem z namenom, da se učenec oziroma študent cim prej poveže z združenim delom. Združevanje sredstev na ravni občine naj bi bila le oblika pomoči tistim, ki kadrovskih štipendij ne morejo dobiti in tistim, ki jim kadrovske štipendije ne zagotavljajo popolne socialne varnosti. V naši občini smo v preteklem letu štipendirali 133 štipendistov na srednjih in visokih šolah, iz združenih sredstev pa je skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma podelila tudi 201 razliko. Skupno smo za stipendiranje porabili 1,812.963,90 din, in to iz združenih sredstev na ravni občine. Glede na leto 1975 so se sredstva za štipendije na ravni občine povečala za 29 %, saj so bila porabljena sredstva v letu 1975 1,401.609,85 din. Skupna komisija tekoče spremlja združevanje sredstev za štipendije in pri tem ugotavlja, da podpisniki samoupravnega sporazuma v naši občini tekoče odvajajo obveznosti. V prilogi tega poročila je prikazano stanje štipendiranja tako v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, kot tudi stanje štipendistov iz združenih sredstev. Kadrovsko štipendijo je po zbranih podatkih prejemalo 225 štipendistov v poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah. V šolskem letu 1976/77 pa iz združenih sredstev prejema pomoč 52 učencev na srednjih šolah in 18_na višjih in visokih šolah. Skupno torej v naši občini štipendiramo 295 učencev in študentov. V letu 1975 smo v občini štipendirali približno enako število mladine v procesu šolanja (293), kar kaže, da se je število štipendistov ustalilo. Pri štipendiranju iz združenih sredstev na ravni občine, je v preteklem letu prihajalo do večjih težav. Postavljena merila, ki so regulirala pravico do štipendije iz združenih sredstev, so bila koncem leta 1975 preširoko^ postavljena, zato se je na razpise javilo veliko večje število kandidatov za štipendijo, kot pa je bilo na razpolago sredstev. Ker je sredstev za vse primanjkovalo, je prihajalo do zastojev pri izplačilih štipendij, zato je morala skupna komisija na ravni republike z administrativnimi ukrepi med šolskim letom zmanjševati število štipendistov iz združenih Čeprav družbeni dogovor predvideva izplačevanje štipendij skozi vse leto, dijaki in študenti v času šolskih počitnic niso prejemali enako visoke štipendije kot prej. Zaostril se je odnos do tistih dijakov in OZD oz. SIS poklicne študentov, ki ne izpolnjujejo točno šolskih obveznosti. Še težja situacija pa je nastala v začetku letošnjega šolskega leta, ko je bilo potrebno drastično zožiti krog štipendistov, jih diferencirati na suficitar-ne in deficitarne poklice, kar je vse imelo za posledico, da so štipendijo iz združenih sredstev izgubili tudi nekateri, ki jim je bila v začetku šolskega leta dodeljena. Skupna komisija v naši občini se že pripravlja za razpis štipendij v novem šolskem letu 1977/78. Nismo daleč od resnice, če trdimo, daje pomoč pri šolanju v obliki štipendije zdaj v rokah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti, t. j., v kadrovskem štipendiranju. Združena sredstva na ravni občine so namreč omejena, iz tega naslova je v SR Sloveniji mogoče podeliti le 20.000 do 25.000 štipendij. Kadrovsko štipendiranje temelji na realnih potrebah gospodarstva in njihovih kadrovskih planih, zato je tudi kadrovsko stipendiranje tista regulativa, ki bo narekovala kapaciteto vpisa v to ali drugo šolo oziroma fakulteto. Vsi dejavniki, sodelujoči pri štipendjjski politiki, bi se tega dejstva morali zavedati, če hočemo doseči, da se bo mladina odločala za tiste poklice, ki jih gospodarstvo potrebuje, za tiste poklice, ki bodo omogočali zaposlovanje takoj potem, ko bo dijak ali študent zapustil šolske klopi. Skupna komisija nekatere podpisnike samoupravnega sporazuma o štipendiranju opozarja tudi na dejstvo, da že od ustanovitve dalje niso razpisovali nobenih kadrovskih štipendij za srednje, višje in visoke šole. Dejstvo pa je, da so praviloma rezultati v takih delovnih organizacijah iz leta v leto nezadovoljivi in bi bila ustrezna kadrovska zasedba odgovornih delovnih mest dobrodošla, z drugimi besedami, s pomočjo znanja, pridobljenega v strokovnih šolah, bi bilo mogoče dosegati bohše poslovne rezultate. Zato naj v takšnih delovnih kolektivih izdelajo srednjeročne programe potreb po kadrih in se tudi odločajo za razpis kadrovskih štipendij. Izdelani pro grami kadrov bodo koristili tudi skupni komisiji podpisnic samoupravnega sporazuma, ki se bo lažje odločala za podeljevanje štipendij tistim smerem šolanja, za katere je gospodarstvo v srednjeročnem in daijšem obdobju zainteresirano. PREGLED ŠTIPENDIRANJA PO OZD IN SIS OBČINE LITIJA - zajeti so učenci v gospodarstvu, štipendisti srednjih, višjih in visokih šol - stanje februar 1977 1. Predilnica Litija 2. Lesna industrija Litija 3. IUV-TOZD Usnjarna 4. Mercator Ljubljana 5. Kovina Šmartno 6. Mizarstvo Litija 7. Skupščine občine Litija 8. Komite obč. konf. ZKS Litija 9. GG Ljubljana-obrat Litja 10. Izobraževalne skupnosti 11. Skupnost otroškega varst. 12. KZ G abrovka-Dole / 13. Industrija apna Kresnice 14. GOP Komunala Litija 15. GIP Beton Zasavje Skupaj: Upoštevani niso podatki Splošne mizarske delavnice Gabrovka, ker nismo uspeli dobiti podatkov. II. PREGLED ŠTIPENDIRANJA IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV OBČINE LITIJA a) Štipendije 3 49 b) Razlike 34 51 Skupaj: 37 100 VSE SKUPAJ: 154 178 ZAKLJUČNI RAČUN SKLADA ZA ŠTIPENDIJE OBČINE LITIJA ZA LETO 1976 srednje višje skupaj - visoke 7 13 4 24 11 8 4 23 26 9 0 35 29 0 0 29 7 1 0 8 1 0 0 1 0 2 3~ 5 0 1 0 1 0 1 0 1 0 29 19 48 0 7 0 7 6 4 0 10 4 1 0 s 24 2 . 0 26 2 0 0 2 117 78 30 225 18 24 42 72 Opis I. DOHODKI 1. Prenos sredstev iz leta 1975 2. Dotok sredstev v tek. letu sredstva del. organi/., in SIS 3. Solidarnostno prelivanje 4. Ostali nepredvideni dohodki Skupaj: II. IZDATKI 1. Funkcionalni izdatki sklada 2. Izdatki za administracijo - bančni stroški - ostali nepredvideni stroški Skupaj: III. SALDO 31/12-1976 LITIJA, 1/3-1977 Plan 76 112.668,80 1,138.062,20 1,583.429,00 2,834.160,00 2,829.160,00 2.000,00 3.000,00 2,834.160,00 70 109 179 404 Realizacija 112.668,80 1,127.050,00 569.235,00 4.010,10 1,812.963,90 1,804.280,00 4.411,80 4.226,50 1,812.963,90 45,60 SKUPNA KOMISIJA PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA SREDNJEROČNI PROGRAM GEODETSKIH DEL V OBČINI LITIJA za obdobje 1976-1980 (Kratka obrazložitev) Srednjeročni program geodetskih del za obdobje 1976-1980 je prvi večletni program, ki zagotavlja sistematično izvajanje geodetskih del v občini Litija. Izvajanje tega srednjeročnega programa predstavlja kvalitetno - novo obliko družbenega usmerjanja geodetskih del. To pa je tudi v skladu s sprejetimi republiškimi zakoni in drugimi predpisi, ki posredno ali neposredno nalagajo geodetski službi številne naloge, ki jih je možno opraviti le z dobro organiziranim delom v okviru srednjeročnih programov. Z ustavnimi spremembami so še bolj določene naloge prostorskega planiranja, urejanja in evidentiranja kar je izraženo tudi v nedavno sprejetih zakonih o temeljni geodetski izmeri, zemljiškem katastru, katastru komunalnihnaprav in pravkar sprejetem zakonu o geodetski službi. Ti zakoni nalagajo občini preko geogetske službe izdelavo in vzdrževanje naslednjih evidenc: — vzdrževanje mreže temeljnih geodetskih točk, - izdelavo in vzdrževanje zbirnega katastra komunalnih naprav, — izdelavo in vzdrževanje temeljnih topografskih načrtov v večjih in manjših merilih (1 : 10000 in 1 : 5000), - vzdrževanje zemljiškega katastra, vodenje mej- nega ugotovitvenega postopka ter razgrnitev podatkov zemhiško-katastrske izmere in katastrske klasifikacije zemljišč ob novi izmeri, reambulaciji ali reviziji katastra. — nastavitev in vzdrževanje regionalne prostorske dokumentacije. Z navedeno geodetsko zakonodajo pa niso urejena vsa področja geodetske dejavnosti, temveč samo izdelava in vzdrževanje tistih geodetskih evidenc, ki so splošnega družbenega interesa. Za te evidence veh'a, da je njihov pomen tako širok, da se njihova izdelava ne more prepustiti posameznim naročnikom, temveč seje družba odločila, da jih za-gotavlja kot splošno dobrino preKo organizirane geodetske službe. Pri uvrščanju posameznih konkretnih nalog v program geodetskih del 1976-1980 je upoštevano: — realne možnosti družbe za izvedbo programa glede na finančne možnosti — dosedanja relativna zaostalost geodetske službe zaradi nezadostne družbene skrbi v preteklosti. — usklajevanje geodetskih del z drugimi sosednimi, oziroma mejnimi občinami. Izhajajoč iz analize stanja in programov izkoriščanja prostora ob upoštevanju sedanjega stanja, je sestavljen predlagani operativni program geodetskih del za obdobje 1976-1980. GEODETSKA UPRAVA OBVESTILO OBČANOM Predpisani so novi in za celotno ozemhe SFRJ veljavni alarmni znaki za: nevarnost zračnega napada, jedrsko-biološke ali kemične nevarnosti, požarne nevarnosti, nevarnosti ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, znak za prenehanje vseh vrst nevarnosti. V skladu s tem se alarmni znaki dajejo s sirenami, zvočniki, z drugimi ustreznimi akustičnuni" ini elek-z obvestili prek radiodifuznih in razgfasnih postaj, z tronskimi sredstvi, in sicer v naslednjih primerih. i./ i--60'-* k/v\/\/\/\J Zavijajoč zvok siren a trajanjem 6o sekund ZRAČNA HSVAliMOdT 2./ 90' k/v k/O K/0 Zavijajoč zvok siren s presledki v 3kupnem trajanju 9o sekund^ ( tri zavijajoča zvoka po 2o sekund in dva presledka med posameznimi zvoki po 15 sekund ), JEDRSKO BIOlCtKO KEMIČNA ( I; B K ) NEVARNOST *- 90.- * «"H~- ta"-* FOŽAF.NA fiEVAKr.OdT EnakoraerM zvok 3 presledki v skupnem trajanju 9o 3ekund^ (tri zvoke po 2o sekund, s dva presledka med posameznimi zvoki po 15 sekund). 4./ 60 NEVARNOST NARAVNIH NEZGOD IN DRUGIH HUDIH NESREČ Kombinacija enakomernih in ssa-vijajočih zvokov v skupnem trajanju 'jO sekund ( dva enakomerna zvoka po 2o sekund in en zavijajoči zvok meduze omenjena zvoka 2o sekund), -60"-- 5./ PRENEHANJE NEVARNOSTI L Enakomerni zvok v trajanju 6o sekund• ./ Za preizkušanje siren,, velja znak, ki je enak znaku o prenehanju vseh vrst nevarnosti, torej bo sekundni enakomerni zvočni zna k. VSAKO SOBOTO OB 12.00 URI Znak za prenehanje nevarnosti se daje ob pre--nehanju nevarnosti zračnega napada, če potreba narekuje, pa tudi po naravni ali drugi nevarnosti.. V kraju, kjer ni siren, naj se uporabljajo vse druge zvočne naprave, vendar je treba pri tem upoštevati dolžino znakov, ki so navedeni. Za dajanje alarmnih znakov ne veh'ajo omejitve iz 2. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Ur. list SRS 15/76). Znaki za začetek ali konec dela, za počitek med delovnim časom in v drugih primerih se ne smejo dajati z napravami, ki so namenjene za dajanje alarmnih znakov. Za take primere naj se uporabljajo druge naprave in pripomočki, primerni za splošno obveščanje v okviru delovne in druge organizacije. Za izvajanje vaj, zlasti civilne zaščite se uporabljajo znaki za alarmiranje, ki so določeni po pravilniku o službi OJOA. Za uporabo navedenih znakov je potrebno pred izvajanjemv vaj pravočasno obvestiti prebivalstvo o dnevu in času uporabe določenih znakov ter z namenom uporabe. Prebivalstvo obveščati prek sredstev javnega obveščanja ali na drug krajevno primeren način. Na podlagi 15. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 183. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) in veljavne urbanistične dokumentacije za občino Litija je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 94. seji dne 4. 3.1977 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev zazidalnih načrtov Javno se razgrne: a) predlog dopolnitve zazidalnega načrta za Cesto Dušana Kvedra v Litiji sprejetega z odlokom Skupščine občine Litija (Uradni list SRS, št. 30-689/71 in št. 16-469/73) — določitev lokacij — izpolnitev vrzeli za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, garaž in otroških igrišč, b) predlog spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za Grbin — Litijska dobrava, sprejetega z odlokom Skupščine občine Litija (Uradni list SRS, št._30-689/71) — določitev sprememb lokacije za gradnjo individualnih stanovanjskih his na pobočju nad Grbinsko cesto in ob Partizanski poti (vzhod), c) predlog sprememb zazidalnega načrta za Litijo — desni breg, sprejetega z odlokom Skupščine občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70 in 23-1157/75) — spremembe lokacij za blokovno gradnjo pod Grbinsko cesto. II. Predlogi bodo javno razgrnjeni od dneva te objave v Uradnem listu SRS do vključno 30. dne po objavi in sicer vsak dan razen ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 8. do 14. ure v prostorih Skupščine občine Litija in Urbanistične službe TOZD Grad-metala Litija, ob sredah pa še od 14. do 16. ure v prostorih Skupščine občine Litija. Obenem bodo kopije poslane svetom krajevnih skupnosti Litija - desni in levi breg. Občani lahko dajejo pripombe na predloge pri Urbanistični službi ali Oddelku za gospodarstvo Skupščine občine Litija. III. Rok za pripombe je 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Stane HROVAT IZ STANOVANJSKE SKUPNOSTI 1. V zadnji številki Glasilo občanov je bil objavh'en izvleček iz odloka o hišnem redu. Določilo točke 11. člena 24. se v celoti črta in se pravilno glasi: „Sušiti perilo podnevi na balkonih ali oknih ter terasah, ki so vidni z ulice ali druge prometne površine, če ima stanovanjski objekt namenske prostore za sušenje perila (sušilnice perila, podstrešja)". Vse tiste hišne svete, kateri še niso dostavili spiske vseh stanovalcev v posameznih stanovanjih v stanovanjskem objektu prosimo, da to storijo še ta mesec. V stanovanjski soseski Rozmanov trg bo v juniju in septembru letos zgrajeno 60 novih stanovanj. Vse zainteresirane občane in delovne organizacije obveščamo, da so stanovanja še na razpolago in da lahko pri strokovni službi stanovanjske skupnosti dobijo vse informacije o nakupu stanovanj in giraž v objektih. SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE LITIJA in SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA STANOVANJSKE IN KOMUNALNE SKUPNOSTI razpisujeta prosto delovno mesto 1. TAJNIKA — Samoupravne komunalne skupnosti in razglašata prosto delovno mesto 2. NADZORNIKA INVESTICIJ - organizator - svetovalec v skupni strokovni službi stanovanjske in komunalne skupnosti. POGOJI: pod 1.: srednja ali višja šolska izobrazba s 5 oz. 3 leti delovnih izkušenj: Ob izpolnjevanju drugih pogojev imajo prednost kandidati gradbene ali upravne smeri in z več leti delovne prakse, pod 2.: srednja, višja ali visoka šolska izobrazba gradbene smeri s 5 leti prakse in opravljenim strokovnim izpitom. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti organizacijske sposobnosti in morajo biti družbenopolitično aktivni in moralno neoporečni. Pismene ponudbe skupaj s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati v 15 dneh od objave na naslov: Strokovna služba stanovanjske-komunalne skupnosti Litija, Rozmanov trg 28. NASTOP SLUŽBE PO DOGOVORU. Vse informacije lahko dobite telefonsko 061-88-004. r OBVESTILO: Sporočamo, da se za material, odvzet pri rudniku Si-tarjevec, plača prispevek krajevni skupnosti Litija, d. b.. Prispevek pobira in daje dovoljenje za odvzem: tov. Muzga Lado, Sitarjevška 43, Litija. KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA Valvazorjev trg 3 objavlja po sklepu odbora za medsebojna razmerja delavcev naslednje prosto delovno mesto SALDAKONTIST Pogoji: srednja ekonomska šola, praksa zaželena Poseben pogoj za zasedbo delovnega mesta je 3-mesečno poskusno delo. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe sprejema Kmetijska zadruga Litija, Valvazorjev trg 3 — tajništvo. V počastitev rojstnega dne MARŠALA TITA organizira Društvo upokojencev in Zveza združenj borcev NOV občine Litija štiridnevni IZLET PO POTEH NAŠE REVOLUCIJE. Odhod 6. maja 1977 ob 4. uri zjutraj, povratek 9. maja 1977 zvečer. Obiskali bomo: Banja Luko, Jajce, Sarajevo, Tjentište (Sutjeska), Bilečo, Dubrovnik, Podgorico, Split, Šibenik, Zadar, po liski magistrali proti Karlovcu. Cena za posameznika je I. 220 din. V tej ceni so trije polpenzioni t. j. prenočišče, večerja in zajtrk. Rok prijave 20. april 1977. Prijave sprejema Društvo upokojencev Litija, Brodarska 6, vsako sredo in petek od 8. do II. ure. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine Litija objavlja prosta delovna mesta: 1. načelnika oddelka za gospodarstvo, 2. gradbenega in cestnega inšpektorja, 3. urbanističnega in komunalnega inšpektorja Poleg splošnih pogojev, ki jih določata zakon o združenem delu (Ur. I. SFRJ 53/76) in družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin (Ur. I. SRS 25/75), morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - pod 1. visoka izobrazba družbenoekonomske, tehnične, upravno pravne smeri, 5 let delovnih izkušenj, - pod 2. visoka ali višja "izobrazba gradbene smeri, 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, -pod 3. gradbeni tehnik, 5 let delovnih izkušenj. Za vse kandidate velja kot pogoj moralnopolitična neoporečnost. Ponudbe bo sprejemala komisija 15 dni po objavi razpisa na naslov: Skupščina občine Litija — komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve. OBVESTILO Obveščamo vse lastnike psov na območju občine Litija, da bo obvezno cepljenje psov proti pasji steklini po na«' rr» razporedu: Ješče - Adamlje 13 Vel. Kostrevnica 14 21.4.1977 ura Moravče - Javorski Pil 8 Moravče - trgovina 8,30 Gabrovka - trgovina 9 Tihaboj - Jerič 10,30 Brezovo — Rismondo 11,00 Dole-Povše 11,30 Dobovica - Povše 13,00 Gradišče - Oblak 14,00 22. 4. 1977 ura Vel. Preska - Nograšek 8 Polšnik - Majcen 9 Prevek - Košir 10 Konjšica - gostilna 11 Renke - cest. baza 12 Tepe - Poznajelšek 12,30 Sp. Log - gostilna 13,00 Sava - Berdajs 14,00 Ponoviče - grad 15,00 Litija - Grbin amb. 16-17 ZAMUDNIKI 25. 4. 1977 Gabrovka ob 9. uri, Dole ob 11. uri, Polšnik ob 13. uri, Litija Grbin - amb. od 16. do 17. ure. Cepljenje je obvezno za vse pse stare nad 3 mesece. Stroške cepljenja lastnik plača ob cepljenju. Proti kršiteljem odredbe o obveznem cepljenju psov proti pasji steklini bo uveden kazenski postopek (Ur. 1. SRS, št. 31/76, člen 8 in SRS 15/67). Necepljene pse bodo pokončali. VETERINARSKI INŠPEKTOR: Tine Maček, dipl. vet., 1. r. 18.4. 1977 ura Litija - gost. Kovač ■7- Zg. Log - Brvar 8 Sp. Hotič - Dernovšek 8,30 Vače - trgovina 9,30 Vernek — C erar 10,30 Ribče - Lovše 11,00 , Kresniške P. 12,30 Kresnice - trgovina 14,00 19.4. 1977 ura Litija - amb. Grbin 7 Zavrstnik - gostilna 8 Štang. Poljane - trgovina 8,30 Velika Štanga - gostilna 9,30 Reka-G ozd -štucarj evina 11,00 Cerovica - Zavrl 13,30 Zg. Jablanica - Baje 14,00 20. 4. 1977 ura Šmartno - klavnica 7 Vintarjevec — Hauptman 8 Vrata - Gorišek 9 Sobrače — Fajdiga 10 Primskovo - Kopačija 11 r OPOZORILO OPOZARJAMO VSE OBČAl\ , .»A JE PREPOVEDANO VSAKO POŽIGANJE LEDINE, ODPADKOV IN TRAVlSČA NA OBMOČJU, KJER OGENJ LAHKO OGROZI GOZD ALI UNIČI KORISTNO RASTLINJE. KDOR OPAZI SLUČAJNI POŽAR, MORA TAKOJ PRIČETI Z GAŠENJEM, CE PA UVIDI, DA SAM POŽARA NE BO MOGEL POGASITI ALI GA OMEJITI, MORA TAKOJ OBVESTITI NAJBLIŽJO GASILSKO ENOTO ALI POSTAJO MILICE. PRI TEM MU MORA POMAGATI VSAK, KI RAZPOLAGA S KAKRŠNIMKOLI SREDSTVOM ZA ZVEZE. OBČINSKA POŽARNA INŠPEKCIJA t MA miAlfl lit .1111 kH% 1 ■ .llrf^ i i PROGRAMI KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZA LETO 1977 KOMUNALNA DEJAVNOST Krajevna skupnost Opis 1 2 Skupaj sredstva Prisp. KS 1'risp. obCanov Dole PolSnik Gabrovka Šmartno Jablan. Dolina Velika Stan ga Vintarjevec Jevnica Vače Ribče Ilotić Kresnice Kostrevnica Primskovo Litija - d. b. Stangarske Poljane Sava posipanje ceste Kos tanje vica -G radišče dograditev vodovod. Ježe Dole nabava ludrantov na I 5 vasi oporni /id Vel. Goba cesta Uibež -Velika Goba TP Stnnica cesta Pasjek Polšnik Sopota cesta Konjsćica Dolanci Hribi Cesta Gradišče Man volj avtobusna postaja PolSnik, Pasjek, Preska, Rcnke Poprav, zidu PolSnik cesta -asfalt Gabrovka- Litija cesta Rezek -Gornje Ravne vodovod Gabrovka cesta Litija -Šmartno obrač. avtobusa asfalt, oe sta Breg Jablanica del vodovod Breg cesta Račica Stanga cesta St. Poljane Stanga vodovod pokopališče fasada ureditev cesta Krznar-Simon-čič avtobusno postajal. asfalt Jevnica Kresniš. Poljane razširitev mostu Jevnica novi most čez potok Jevniščica cesta Jevnica -GoliSe del cesta Podbukev -Široka set cesta Vače HotiĆ cesta Klanec- Slivna vodovod Vače avtobusna postaja Hotič Vače post. avtobus vodovod javna razsvetljava asfalLceste v nas. Kresnice vodovod cesta Bajernik-Kostrevnica vodovod Jezni vrh vodovod Poljane cesta Veliki vrh obnova el. omrežja posip ceste gramoz cesta Sava Litija kanalizacija Sava javn. raz. Sp. Log REKAPITULACIJA: SKUPAJ Skupaj elektrika vodovod ceste avtobusno postajališče oporni zidovi avl. obračal, ured. pokop, kanalizacija gradnja mostu SKUPAJ: komunala ostalo: kult.,tcl. kultura Skupaj program KS 250.000 90.000 S 5.000 350.000 50.000 250.000 1,045.000 150.000 100.000 1)0.000 15.000 70.0000 .195.000 2,500.000 200.000 1,500.000 4,200.000 700.000 100.000 800.000 500.000 1,000.000 1,500.000 8.000 30.000 110.000 20.000 168.000 800.000 10.000 810.000 660.000 70.000 14.000 300.000 1,044.000 600.000 800.000 130.000 140.000 50.000 1,720.000 26.000 300.000 120.000 420.000 3.000.000 820.000 3,820 000 2,250.000 100.000 150.000 250.000 150.000 140.000 20.000 160.000 2,000.000 20.000 40.000 2.060.000 20.818.000 550.000 4,265.000 15,328.000 101.000 420.000 100.000 20.000 20.000 14.000 20,818.000 20,818.000 1,821.000 22,639.000 1 00.000 loo.ooo 20.000 5.000 25.000 300.000 400.000 4.000 4.000 50.000 5001» 20.000 20.000 S99.000 120.000 300.000 170.000 5.000 4.000 599.000 ostali prisp. 50.000 100.000 200.000 30.000 50.000 IOS.OO0 50.000 30.000 10.000 20.000 60.000 80.000 100.000 100.000 2,300.000 100.000 200. (XX) 200.000 500.000 500.000 1,000.000 4.000 50.000 20.000 74.000 50.000 50.000 1 20.000 10.000 200.000 330.000 50.000 230.000 80.000 70.000 25.000 455.000 13.000 120.000 120.000 1,300.000 1,300.000 2,000.000 70.000 70.000 120.000 60.000 60.000 1,000.000 20.000 1,020.000 7,172.000 300.000 690.000 6,084.000 1 48.000 20.000 20.000 10.000 7,172.000 1.200.000 3,500.000 500.000 500.000 500.000 500.000 599.000 7,172.000 540.000 570.000 570.000 1,250.000 1,250.000 40.000 40.000 7,085.000 90.000 1,755.000 5,240.000 7,085.000 7,085.000 pričakuje * zdr. sredstva 2M.000 200.000 100.000 50.000 30.000 50.000 230.000 4.000 30.000 («.000 94.000 300.000 300.000 100.000 100.000 50.000 50.000 25.000 125.000 13.000 450.000 450.000 250.000 30.000 30.000 30.000 40.000 20.000 60.000 300.000 300.000 2,182.000 40.000 90.000 1,964.000 38.000 50.000 2.182.000 2.182.000 nepokrito opomba S 9 90.000 350.000 440.000 zav. Triglav /av. Triglav elem. nezgode el. Trbovlje občina GG 200.000 200.000 100.000 100.000 150.000 150.000 RSC+krcditi elem. ne/gode kredit LB kred. kom. sk. vročitev kom. skupnost Gradmetal plaz gramoz razgovor 450.000 Gradmetal 10.000 460.000 kredit 70.000 70.000 450.000 kredit 70.000 kredit 520.000 uredi z 300.000 Gradmetal 300.000 Slov. ceste ost. pod. 820.000 obč. kred. 820.000 elektro 700.000 20.000 720.000 3,780.000 1,430.000 1,870.000 10.000 350.000 100.000 20.000 3,780.000 3,780.000 krediti vodna skup. ali k/S 149.000 240.000 825.000 30.000 577.000 748.000 7,412.000 7,910.000 2,212.000 4,357.000 KULTURA, TELESNA KULTURA, ŠOLSTVO IN CIVILNA ZAŠČITA Krajevna skupnost 1 Dole PolSnik Gabrovka Šmartno JablaniSka dolina Velika Stanga Vjntarjevec Jevnica Vače Ribče I loti Kresnice Sava Stai.garske Poljane Kl KAPITI 1 ACTJA Opis 2 adaptacija dvorane športno igrišče nogometno igrišče gasilska oprema (»opravilo dvorane igrišče za nogomet Športni dom nogometno igrišče adaptacija prosv. doma gasilski dom, soba za tenis oprema za gasilski dom obnova dvorane Šolsko posiopje z dvorano gasilski dom nogometno igriSče gasilski dom nogometno igrišče igrišče gasilski dom -oprema gradnja gasilskega doma kultura telesna kult. šolstvo civilna zaščita Skupaj sredstva 80,000 150.000 230.000 20.000 30.000 50.000 40.000 20.000 60.000 550.000 25.000 25.000 10.000 5.000 15.000 120 000 150.000 55.000 205 000 6,000 40.000 46 000 250.000 15.000 30.000 45 000 21X3.000 265. (XXI 1,046.000 I 50.000 360.000 1.821.000 Prisp. KS 20.000 84.000 104.000 10.000 10.000 10.000 10.000 15.000 Prisp. občanov 10.000 20.000 30.000 10.000 10.000 20.000 5.000 10.000 ostali prisp. 40.000 66.000 126.000 10.000 10.000 13.000 13.000 500,000 pričakuje* zdr. sredstva nepokrito opomba KUD sklad za vzg. TTKS ZKPO 30.000 17.000 10.000 27.000 kredit 20.000 vloga TTKS 10.000 10.000 35.000 35,000 3.000 I 7.000 20.000 110,000 45.000 10.000 84.000 158.000 20.000 149.000 72.000 240,000 20.000 20.000 3.000 13.000 16.000 140.000 7 5.000 719,000 33.000 825.000 30.000 30.000 10.000 5.000 15.000 120.000 150.000 150.000 15.000 30.000 45.000 200.000 137,000 55.000 150.000 235.000 577.000 vloga gasi. zveze iazgovor s KS razgovor z int. skup. TTKS civ. zaSčila gasil, zveza PROGRAMI KRAJEVNIH SKUPNOSTI, ki niso prikazani v tabelah: 1. KS DOLE '— elektrifikacija: finančna in tehnična ureditev do-kumentacge za TP Kostanjevico in TP Hude Ravne — komunala: tehnična in finančna ureditev sanaege zidu na pokopališču Velika goba 2. KS POLSNI K — elektrifikacija: tehnična in finančna dokumentacija za TP Polšnik in TP Šumnik — komunala: popravilo stavbe Ku in pošte Polšnik, uredi upravhalec stavbe izvesti razlastitev in odkup kamnoloma 3. KS GABROVKA — civilna zaščita: pripraviti dokumentacijo in financiranje za gradnjo gasilskega doma v Gabrovki — komunala: komisijska ugotovitev na plazu v Orešju in Gor. Ravne regulacija reke Pustov mlin — urediti z Vodno skupnostjo Ljubljanica-Sava do 1/5-1977 pripraviti načrte za čistilno napravo — otroško varstvo: KS se naj poveže s skupnostjo otroškega varstva in reši problem začasnega in trajnega varstva otrok 4. KS VINTARJ EVEC — elektrifikacija: urediti tehnično in finančno dokumentacijo za TP Podroje in NNO za Debeče (4 hiše brez elektrike) 5. KS VELIKA ŠTANGA — elektrifikacija: uredit i. tehnično in finančno dokumentacijo za TP Mala Štanga in TP Račica — socialaj urediti probleme socialnega stanja nekaterih občanov oziroma družin 6. KS JABLANISKA DOLINA — elektrifikacija: urediti tehnično in finančno dokumentacijo za TP Cerovica — komunala: ureditev ceste Gradišče-Mamolj skupaj s KS Polšnik in izobraževalno skupnostjo ureditev ceste in prevoza učencev na relaciji Bukovica • Cerovica Dolgo brdo skupaj z izobraževalno skupnostjo 7. KS ŠMARTNO — komunala: ureditev glede javne razsvetljave ureditev cest do kino dvorane in vrtca (Delavska univerza, skupnost otroškega varstva, komunalna skupnost) 8. KS JEVNICA — komunala: vzdrževanje dostopa na most preko Save - uredi komunalna skupnost zazidava družb, stanov, objektov — dopolnitev zazidalnega načrta uredi občina — šolstvo: nujna adaptacija šole, KS se poveže z izobraževalno skupnostjo 9. KSVAČE — elektrifikacija: ureditev tehnične in finančne dokumentacije za TP Boltjja — PTT: montaža PTT centrale, prostore v novem gasilskem domu 10. KS RIBČE — otroško varstvo: ugotovitev potreb in poskati rešitev otroškega vrtca - komunala: namestitev ogledala v Verneku - Cestno podjetje Ljubljana - trgovina: zagotoviti prostor v šoli in se dogovoriti s KZ Litija ali „Mercatorjem" 11. KS HOTIČ - trgovina: skupno z mlečno zbiralnico zagotoviti prostor za trgovino - uredi KS in KZ Litija - šolstvo: TIS ugotovi, ali bo šola v bodoče ostala ali je predvidena ukinitev - komunala: ureditev priključka na republiško cesto iz separacije. KS uredi z „Gradmetalom" 12. KS KRESNICE - PTT: zagotoviti prostor in urediti s PTT podjetjem zaradi gradnje poste in poštne centrale 13. KS PRIMSKOVO - civilna zaščita: pripraviti dokumentacijo in financiranje gradnje gasilskega doma v Ješčah - elektrifikacija: urediti tehnično in finančno dokumentacijo za TP Razbure, TP Kopačija in TP Mišji dol - komunala: nekrite stroške iz leta 1976 za cesto Ko-pačija- Kostrevnica poravna komunalna skupnost iz sredstev za leto 1977 cesta Kopač|ja—Poljane—Gabrovka — sklicati razgovor KS Primskovo, KS Gabrovka, občina in komunalna skupnost, da se pripravi plan za nadaljnje delo na cesti Poljane—Vinji vrh-Kopačija opraviti komisijski ogled zaradi plazov 14. KS KOSTREVNICA • - vodovod: Mala Kostrevnica (32 hiš) prouči naj se možnost priključka na vodovod Litija ali Kostrevnica ter izdelati načrt 15. KS SAVA - gasilstvo: proučiti možnost adaptacije ali prodaje sedanjega gasilskega doma in prizidka k Zadružnem domu, KS skupaj z občinsko gasilsko zvezo - vodovod: vse stroške za novo naselje v Sp. Logu krijejo graditelji novih stanovanjskih hiš - komunala: zazidalni načrt uredi občina - trgovina: zaradi zelo slabe založenosti in postrežbe je potrebno opraviti razgovor s KZ Litija - PTT: urediti s PTT podjetjem zaradi namestitve centrale, prostor je KS izpraznila že v septembru 1975 16. KS STANGARSKE POLJANE - gasilstvo: začetek gradnje in financiranje urediti z občinsko gasilsko zvezo - komunala: avtobusna postajališča v Štangarskih poljanah in Reka Gozdu, v tem letu zagotoviti zemljišče - sociala: zagotovitev sredstev za pomoč nekaterim socialno šibkim družinam KS LITIJA - levi breg KS LITIJA - desni breg KS ŠMARTNO organizirati poseben razgovor glede izvajanja del skupno s komunalno skupnostjo OPOMBA: Vse krajevne skupnosti planirajo tudi potrebe za civilno zaščito in bodo vse_ KS te naloge reševale v skladu s planom civilne zaščite pri občini. Kratke iz Šmartna PREPOTREBNO OBRAČALIŠČE - Med učenci šmarske osnovne šole je več kot polovica vozačev, ki čakajo na šolski avtobus na treh različnih krajih, vendar povsod na odprti cesti. V načrtuje gradnja obračališča pri šoli, kjer bi bila tudi čakalna postaja za vse avtobuse, to pa bi bilo za šolarje dosti bolj vamo kot sedaj. Na istem mestu bi obračal tudi lokalni avtobus, ki sedaj to „počne" 27-krat dnevno sredi naselja in s tem povzroča zaporo vseh treh vpadnih cest. USPEŠNO SODELOVANJE — Šmarska osnovna šola in Lesna industrija Litija uspešno sodelujeta na kulturnem po- dročju. Lani so šolarji prvič izvedli kulturni program delavkam omenjene delovne organizacije ob dnevu žena, letos pa so znova nastopili, tokrat v novem obratu družbene prehrane v Zagorici. DEVETA PEVSKA REVIJA - Šmartno se pripravlja na IX. revijo Zasavske pevske skupnosti ki bo 23. aprila v Zadružnem domu. Nastopili bodo pevski zbori iz vseh štirih zasavskih občin, pokroviteljstvo nad prireditvijo pa je prevzela IUV - TOZD „Usnjama" Šmartno. Boris Žužek Obračun in vzpodbuda AMD LITIJA, SEKCIJA DOLE PRI LITIJI "Potrebe iz zdtuzcmli sredstev za KS (e niso usklajene Avto moto društvo Litija tvorijo tri sekcije: Lilija, Dole pri Litiji in Gabrovka. Prav sedaj je čas, ko bodo vse tri sekcije pregledale rezultate dela v minulem letu in si zadale nove naloge za prihodnje. Na zboru sekcije 6. 3. 1977 na Dolah, ki se ga je udeležilo 25 od skupno 99 članov, so kritično pretehtali minulo delo in si zadali nov konkreten plan. In kakšen je obračun? V februarju in marcu 1976 so organizirali tečaj cestno prometnih predpisov, ki se ga je udeležilo 33 kandidatov za bodoče voznike A in B kategorije ali kmetijskih traktorjev in tečaj prve pomoči poškodovanim v prometu, ki se ga je udeležilo 29 slušateljev. Vsako leto prvega maja priredijo prvomajsko povorko motoriziranih krajanov. 27. junija so organizirali drugi avto rallv Dole 76. Ob lepem in sončnem vremenu se je rallva udeležilo 22 avtomobilistov. Sama prireditev pa je bila za krajane prijetno doživetje. Po rallvu je bil šoferski ples pri lovski koči. Priredili so tudi več izletov, tako v Krško z ogledom speedway dirk, na Kum, na Lisco in na Kozjansko. Kako pa v naprej? — Predvsem morajo več skrbi posvetiti preventivi in vzgoji v cestnem prometu, — organizirati tečaje cestno prometnih predpisov za voznike koles z motorjem in kmetijskih traktorjev, — še naprej gojiti tradicionalne prireditve, kot so prvomajska povorka in avto ralh/, — prirejati izlete z ogledi športnih prireditev, — pridobiti čim več novih članov in jih vključiti v organizirano delo, — sodelovati z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v kraju in z osnovno šolo. Člani sekcij pa so izrazili tudi željo, da bi sodelovali pri obnovi kultumo-prosvetnega doma ter ga tako ob raznih prireditvah lahko uporabljali za svoje potrebe. Želijo, da bi krajevna skupnost Dole njihovo pomoč z razumevanjem sprejela pod navedenimi pogoji. Sekciji Dole, ki obstaja že deseto leto, želim, da bi še naprej tako uspešno delovala na svojem področju. I. S. 41 BORBA ZA POKAL OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA Letos poteka tekmovanje za pokal Občinskega sindikalnega sveta že drugič. Organizira in vodi ga Kegljaški klub Litija preko svojih tekmovalcev. Že lansko leto smo opazili, daje tekmovanje privlačno tako za nastopajoče kot za gledalce, ki vsak petek in torek navijajo za svoje ekipe. Disciplina 4 x 100 lučajev mešano omogoča nastop tudi kondicijsko slabše pripravljenim članom ekip. Lansko leto se je udeležilo tekem 12 ekip in okrog 80 tekmovalcev. Kot zanimivost naj povem, da so v ekipah sodelovale tudi ženske, ki po rezultatih niso zaostajale za svojimi moškimi kolegi Sistem „vsak z vsakim" zahteva od prijavljenih ekip podrejanje časovnemu razporedu, dobra stvar tega sistema pa je, da poteka tekmovanje kontinuirano v razdobju treh mesecev. Lansko leto, ko smo pričeli s tekmovanjem, ga je marsikdo zamenjaval s tekmovanjem v okviru DPI. Pojasnim naj, da poteka tekmovanje, ki šteje za DŠI, po skrajšanem sistemu. Letošnje leto je prijavljenih 14 ekip: Kovina, Mercator, Centro-merkur, Usnjarna II, Gostinsko podjetje Litija, Usnjarna I, Gradmetal, Predilnica II, Samoupravna stanovanjska skupnost, Pre-sad, IAK, Predilnica I, OŠ Gabrovka, Lesna industrija Litija in Mizarstvo Litija. Žal nismo mogli več upoštevati želja nekaterih ekip, ki so se želele prijaviti za tekmovanje po preteku prijavnega roka, ker bi nam to povzročilo kopico organizacijskih težav in spremembo raz- poreda tekmovanja. Računamo, da bo v 13 kolih nastopilo okrog 80-100 tekmovalcev, kar je že lep prispevek rekreativni dejavnosti delovnih ljudi. Stroške za steznino (80 din srečanje) nosijo ekipe same, člani KK Litija pa brezplačno vodijo posamezna srečanja in celotno organizacijo v zvezi s tekmovanjem. Na koncu naj omenim, da je lansko leto po ogorčeni borbi s Predilnico I. zmagala ekipa Lesne industrije Litija in prejela prehodni pokal. Letos je favoritov za prvo mesto več: Predilnica L, Lesna industrija Litija, Usnjarna L, Gradmetal. Najresnejši kandidat pa je vsekakor najbolj izenačena ekipa Predilnice I. ^ r Obvestilo V Glasilu občanov smo vas obvestili, daje od 1. februarja 1977dalje organizirana pravna pomoč v okviru uprave občinske skupščine, in to: — vsak torek od 15. do 18. ure v občinski upravi skupščine občine Litija, Parmova ul. 9, soba št. 5. Pravno pomoč nudi občanom odvetnik odvetniške pisarne lic Jože iz Ljubljane. Občinsko sodišče I. iz Ljubljane ima po programu določene uradne dneve na upravi občinske skupščine Litija: — vsak prvi ponedeljek v mesecu in — v sredo — štirinajst dni po prvem ponedeljku Uradne ure so od 8. do 12. in v sredo od 8. do 16. ure. PREGLED URADNIH DNI: - februar ponedeljek 7. 2. - sreda 23. 2. - 17. - marec ponedeljek 7. 3. - sreda 23. 3. - 21. - april ponedeljek 4.4. sreda 20.4. - 19. - maj ponedeljek 9. 5. - sreda 25. 5. - 23. - junij ponedeljek 6. 6. - sreda 22. 6. - 21. -julij ponedeljek 11. 7. sreda 27. 7. Prosimo, da to upoštevate. 1.8. 1977 8. 1977 5.9. 1977 9.1977 3. 10. 1977 10.1977 7. 11. 1977 11. 1977 5. 12.1977 12.1977 SKUPŠČINA OBČINE LITIJA t. OBVESTILO: Krajevna skupnost Litija d. b. želi zaposliti tajnika. Delo bi trajalo dvakrat tedensko po štiri ure, honorar bi določili po dogovoru. Interesente prosimo, da pošljejo svoje vloge na naslov: Krajevna skupnost Litija, d. b., Rozmanov trg, Litija. OBVESTILO Občinske družbenopolitične organizacije obveščajo, da je sejna soba družbenopolitičnih organizacij nad banko (terasa) ponovno uporabna. Sejna soba ima 49 sedežev. Uporabniki sejne sobe naj uporabo sobe sporočajo Občinski konferenci SZDL Litija, tel. 88-153. Najemnina za enkratno uporabo je 100 din. KMETIJSKI KOTIČEK Uspela akcija Letošnjo zimsko sezono je bil pri zadrugi organiziran seminar za kmečke žene. Obsegel je predavanja o pridelovanju in spravilu krme, pomen kontrole proizvodnosti krav, uporabno križanje v govedoreji, plodnostne motnje pri kravah, uporaba herbicidov in ostalih zaščitnih sredstev. Seminarja seje udeleževalo od 80 do 100 kmetic. Kmetije, člani zadruge in delav- Spored sta popestrili dve recita-ci so v soboto, 26. februarja, na torki in harmonikašica. Vse štiri zboru ki se ga je udeležilo 226 članov, potrdili zaključni račun za preteklo leto in sprejeli plan za letošnje leto. Ob tej priliki so kmetice za zaključek seminarja pripravile in uspešno izvedle tekmovanje o znanju s področja higienskega pridobivanja mleka. Tekmovalo je 12 kmetic s 4-iz proizvodnih okolišev. ZA PROIZVODNI OKOLIŠ KOSTREVNICA SO TEKMOVALE: 1. Golob Marija, Dvor 2. Sirk Viktorija, Lupinica 3. Repina Marija, Dvor ZA PROIZVODNI OKOLIŠ LITIJA: 1. Pajk Marija, Tenetiše 2. Štok Magda, Breg 3. Zaje Marija, Litija ZA PROIZVODNI OKOLIŠ POLŠNIK: 1. Grišar Marija, Stranski vrh 2. Poznajelšek Marija, Tepe 3. Voje Mira, Tepe ZA PROIZVODNI OKOLIŠ VAČE: 1. Avbelj Slavka, Bitiče 2. Planinšek Marinka, Ržiše 3. Škarja Francka, Slivna ekipe so bile v znanju precej izenačene, tako da so morale odgovarjati še na dodatna vprašanja v 4. težavnostni stopnji, ki so šele odločila o izidu. Prvo mesto je tako osvojila ekipa s Polšnika, drugo in tretje mesto pa ekipi iz Vač in Litije. Na koncu sporeda in tekmovanja je tov. Vinko Košmrlj podelil nagrade, ki jih je prispevala Občinska skupnost. Obseg znanja o higienskem pridobivanju mleka je precej obširen in zahteven in je danes, ko se naše kmetije usmerjajo v takšno proizvodnjo mleka, tudi nujno potreben vsaki kmetici. Če mleko ne dosega higienskega minimuma, je cena zanj do 40 % nižja kot sicer. Nadalje se tudi vedno več kmetij opremlja za strojno molžo, ki zahteva popolnoma nove prijeme in organizacijo dela, tehnično znanje in podobno. Tekmovalke same so izjavile, da so se ob pripravi na tekmovanje mnogo naučile, kar jim bo koristilo pri delu v praksi. S podobnimi prireditvami in seminarji bomo še nadaljevali, saj ugotavljamo, da je kmečka žena proizvajalka, ki ima ob gospodinjstvu materinstvu in delu na kmetiji najmanj možnosti za strokovno izpopolnjevanje in družbeno uveljavljanje. KZ Litija NOVICE IZ KULTURE KONCERTI IN RAZSTAVA - V petek, 4. marca, sta izvedla pianist Aci Betoncelj in klarinetist Igor Karlin v litijski in šmar-ski šoli dva koncerta za učence višjih razredov. Istega dne popoldne sta nastopila še v Valva-zorjevi knjižnici na gradu Bo-genšperku, kjer je bila po pri- ~ reditvi otvoritev razstave fotografij, ki prikazujejo kmečko okolje in njegovega človeka; marsikaj od vsega tega, kar nam prikazuje razstava, bo čez nekaj let ostalo le še na fotografiji. Pripravila jo je arhitektka Marija Cerar, sodelavka litijske urbanistične službe, odprta pa bo do 25. marca. SAMOSPEVI — Zadnjo nedeljo v marcu bo na Bogenšperku koncert samospevov Janka Slimška, ki jih bodo ob klavirski spremljavi pianistke Zdenke Čudnove izvedli priznani operni solisti Vanda Gerlo-vičeva, Sonja Hočevarjeva, Marcel Ostaševski in Ladko Korošec, recitiral pa bo igralec Mestnega gledališča Saša Miklavc. Po koncertu bodo odprli razstavo akademskega slikarja Leopolda Hočevarja iz Trbovelj. OBČNI ZBOR . - Sindikalni pihalni orkester je izvedel sredi marca redni občni zbor. Na njem je pregledal svoje delo v zadnjih dveh letih. Samo v letu 1976 je imel 54 javnih nastopov in 86 skupnih vaj. Trenutno šteje 43 članov, med njimi je 5 godbenic. Kot edini tovrstni ansambel v občini ima zelo široko področje delovanja, tarejo pa ga tudi mnogi problemi, o katerih boste lahko zvedeli kaj več v naslednji številki glasila. OBVESTILO: Svet KS Litija d. b. je skupaj s predstavniki Samoupravne komunalne skupnosti razpravljal o članku, ki ga je Samoupravna komunalna skupnost objavila v prejšnji številki Glasila občanov kot odgovor na delegatsko vprašanje glede ureditve Šmarskejn Sitar— jevške ceste: zaraai izredno pomembne problematike pri realizaciji lokalnega samoprispevka občanov ob Šmarski in Sitarjevški cesti bosta za naslednjo številko glasila IO Samoupravne stanovanjske skupnosti in svet KS Litija d. b. pripravila daljši članek, ki bo z omenjeno problematiko podrobneje seznanjal vse prizadete občane. V. Obvestilo vsem upravičencem preživnin v/ • Vse občane, ki imajo pravico do preživnine, opozarjamo na novost v novem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Kaj je preživnina? Preživnina je prispevek za preživljanje otrok, ki ga mora plačevati tisti roditelj, ki ne živi z otrokom skupaj. To so predvsem očetje nezakonskih otrok ali pa razvezani starši. Preživnino so pa dolžni plačevati tudi sinovi in hčere za svoje ostarele starše, če le-ti nimajo dovolj sredstev za preživljanje. S 1. 1. 1977 je začel ve- ljati nov zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki piinaša v 132. členu pomembno novost. Določa, da se bodo vse sodno določene preživnine povišale za toliko odstotkov kot bo uradno ugotovljeno povečanje življenjskih stroškov. Odločbo o novi ugotovljeni višini preživnine bo izdal pristojni organ Občinske skupnosti socialnega skrbstva po uradni dolžnosti. Zato pozivamo vse upravičence na področju občine Litija, da se javijo pri strokovni službi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija, Ponoviška 2/1, v uradnih dneh ponedeljek, sreda in petek od 8,—12. ure, razen ob sredah od 8.-12.in 14.-17. ure. S seboj naj prinesejo vso dokumentacijo, ki jo imajo v zvezi s plačevanjem preživnine. Upravičenci do preživnine, ki imajo stalno bivališče v drugi občini, lahko uredijo preživnino na pristojnem centru za socialno delo oziroma strokovni službi Skupnosti socialnega skrbstva svoje občine. BODICE — najbolj pogost odgovor pri akciji „Vprašanje — odgovor" je: „letos bomo izdelali načrte, drugo leto pa naredili." DRUGO leto pa bodo DRUGI tovariši rekli isto ... — nekdo na občini je obljubil, da bo telovadnica pri novi šoli gotova do 29. novembra. Najbrž je mislil letošnjega ... — na izobraževalni skupnosti je že toliko zaposlenih, da bi bili lahko že razred . . . — če kdo reče „karneval v Litiji je treba ukiniti", misli najbrž na svoje neumnosti . . . — na preteklem karnevalu je pisalo tudi „svinjarija je, svinjine pa ni". Če bi bilo obratno, bi marsikdo ostal brez dela .. . — morda bi bilo dobro organizirati razstavo nekaterih delegatov, da bi jih občani vsaj enkrat videli . . . — iz zaupnih virov sem zvedel, da 1. aprila v Litiji ne bo nikomur odvzeto vozniško dovoljenje . .. KOLIKŠNI SO NAŠI OD? Če primerjamo rast poprečno izplačanega OD na zaposlenega v republiki vidimo, daje v gospodarstvu v letu 1976 porastel za 15 % in znašal 3.932 din, v negospodarstvu za 11 % in 4.789 din na zaposlenega, v poprečju skupaj gospodarstvo in negospodarstvo za 12 % ali 4.068 din na zaposlenega. V občini Litija je bil poprečni izplačani OD na zaposlenega v letu 1975 naslednji: v gospodarstvu 3.109 din, v negospodarstvu 4.053 din — poprečje 3.200 din. V letu 1976 je poprečni izplačani OD v gospodarstvu porasel za 12 % in znašal 3.605, v negospodarstvu za 12 % in znašal 4.702 din, torej se je poprečni OD v gospodarstvu in negospodarstvu povečal za 12 % in znašal 3.735 din ter smo pod republiškim poprečjem za 8 %. glasiloobčanov Ustanovitelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Slavko Urbič, Lojze Kotar, Mojca Lebin-ger, Zofka Hauptman, Branka Nefat in Miro Kaplja Prilogo glasila urejajo: Branka Nefat (glavni in odgovorni urednik), Ruža Urbane, Mari Merzelj, Karlo Lemu t in Miro Vidic Predsednik časopisnega sveta: Slavko Pungerčar Tehnično urejanje in priprava za 'tisk: BEP-Ljub-panski dnevnik. Tisk: Ljudska pravica Nasiov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p. p. 6 Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. Zima se poslavlja in spet začenjamo z nedeljskimi izleti. Predlagamo vam, da obiščete Ostrež. 841 m visok vrh leži približno 2 km od Polš-nika. Če se boste odločili, da se na Ostrež povzpnete peš prav iz doline in ne s Polšnika, kamor se lahko pripeljete z avtomobilom, vam svetujemo naslednji varianti: 1. Renke-Ravne-Ostrež—Pre-veg— Polšnik, 2. Breg-Gradišče-Mamolj-Polš-nik—Ostrež—Renke. Izhodišče za prvo pot so Renke. Vas stoji na desnem bregu Save ob zasavski cesti. Pot iz Renk na vrh Ostreža je označena z belo-rdečimi planinskimi markacijami, saj tu poteka Badjurova krožna pot. Pot se odcepi s kolovoza na desno in se strmo dviga proti vasi Ravne. Iz Renk dosežemo Ravne v eni uri. Od Ravn do vrha Ostreža je približno tričetrt ure hoje. Zadnji del poti je precej strm. Z vrha se spustimo do Prevega, kjer je pri Koširjevih (Preveg 3) žig Ba-djurove krožne poti in vpisna knjiga. Od tu pelje kolovozna pot do Polšnika. Za počitek se lahko odločite v gostilni Juvan. Za povratek si lahko izberete isto pot; še prej pa boste doma, če se boste spustili v dolino po cesti ali po bližnjici kar s Polšnika. Do zasavske ceste, kjer je avtobusno postajališče, je 6 km. Če se odločite za daljši izlet, vam svetujemo drugo varianto. Hoje bo približno 6 ur. Z Brega se preko Gradišča povzpnemo na MamoIj, od tam na Polšnik in potem na Ostrež. Vračamo se po markirani poti skozi Ravne v Renke. Pot z Brega na Ma-molj ni markirana. Če zaide te, je najbolje, da za pot povprašate domačine. Na prve planinske oznake naletimo, ko se naši poti pridruži Badjurova krožna pot, ki pripelje z Velike Preske. Markacije nas potem spremljajo vso pot do Polšnika in Ostreža. M.R. »^^iiiiiKi^i Skupina mladih planincev — v ozadju Ostrež Obvestilo GRADBENI ODBOR ZA TV PRETVORNIK V LITIJI OBVEŠČA OBČANE, DA JE MOŽNO OD SREDE, 23. 3. 1977, NAPREJ PREKO PRETVORNIKA NA SITARJEV-CU SPREMLJATI TUDI PROGRAM TV ZAGREB I NA KANALU 45 NA UHF PODROČJU. GRADBENI ODBOR ŽELI OBČANOM DOBER SPREJEM IN JIH OBVEŠČA, DA BO Z NJIHOVIM SODELOVANJEM NA SITARJEVCU DELOVAL TUDI V NAPREJ IN SKUŠAL OB TV PRETVORNIKU UREDITI PRIJETNO SHAJALIŠČE OBČANOV. ZAKAJ TAKO? Nam je predobro?