l^t Gorenjski časnik od leta 1947 ^yJlt^v Prvi pbedhodnik tednix Gorenjec leta 1900 TOREK, 30. JANUARJA 2007 Leto LX, št. 9, cena 1,21 EUR» 290 SIT, 19 HRK Odcovorka urednica: Mariia Volčjak Časopis izhaja ob torkih m ob petkih naklada: 22.000 IZVODOV nt'uli'.c.o rv n ts k j (» la s-si Jelko Kacin dobil Na sobotnem kongresu LDS se je zgodilo pričakovano: jelko Kacin z 253 glasovi od 376 navzočih delegatov ostaja predsednik opozicijske stranke. Dan ica Zavrl ž UBIr prepoznava v ciljih, kot so prihodnosti. Ali se bodo iz- ........................................................................uspešno gospodarstvo, soci- stopi iz doslej najmočnejše ubijana • Tisti, ki se ne stri- ahia pravičnost in ohranjeno opozicijske stranke glede na ajo s politiko stranke in naravno okolje, Kacin sam je tretjino, ki ne soglaša s Kad- enim vodenjem, so jo za- predlagal, naj bo glasovanje novim vodenjem, še nadalje- puscili že pred kongresom, o zaupnid tajno, in izteklo se vali, je težko napovedati. Ka- tako tudi njen nekdanji pod- je tako. da sta njegovo nadaij- dn pravi, da v stranko vsto- predsednik Matej Lahovnik, nje predsedovanje stranki pajo novi ljudje s svežimi nekateri pa v Času kongresa, podprli dve tretjini vseh dele- idejami, 2 dosedanjimi izsto- denimo Slavko Gaber, Miha gatov na kongresu. Ta rezul- pi si ne dela skrbi, niti z mož- Kozinc in Milan M. Cvikl, slednji je bil eden redkih, ki je s svojo kritiko nastopil tudi med razpravljava na sobotnem kongresu. Večinoma pa so razprave na njem izzvenele v podporo predsedniku lelku Kacinu in stranki, Id mora postati vsebinska alternativa vkdi in se tat je sprejel kot zavezo, da k širok nostjo» da ljudje, ki so zapustili LDS, ustanovijo svojo sodelovanju povabi hog ljudi, ki ^0 sooblikovali program stranke. Dejal j e, da j e bilo na kongresu čutiti veliko pozitivne energije in pripravljenosti, da se biti uspešni, se moramo i stranka dokaže v oČeh javno- ukvarjati s tem in ne s špeku-sti ter lažje in hitreje odgo- ladjami» kdaj bo nastala kaka varia na izzive sedanjosti in stranka," odgovarja Kadn. stranko. "LDS je opozidjska stranka, od katere se pričakuje, da bo nadzirala vlado in njeno delovanje. Če želimo Predsednik LDS jelko Kadn in podpredsednica Zdenka Cerar sta dobila zaupnico. 4 s zdravje(Q^lepota Danes v Gorenjskem glas Kdor v torek nakupuje se mu obrestuje! Mcrcaroriev odajalnah Bcautiq kalt è % 4 * * 10% popust tìa vrcdtìosr nakupa naslednjega C(>rka> ko lahko kupon izkorisiirel* ' ]<;u un ^ kii|hjnoni U V, ki sniL rorck prcinicii; oh n.ikiipu \ va^incMi I IMI O LVK2 ^t I i ^li vcCi pr^loiiicnxNlcJn(i (n\tk na Ula^jnt vrni lnC.i|iickolKincgo>|^»diii|>ki^ n.tkup.i 1/ Aifc>uptuiiiinc^ \nusUiiA ni iviincnjcn privmiri ch^hjm m vmiMto^iiint poUjvtiVikoni in nc vdjii^^ irnihiLu. mobi kartice inohilnih posine vrednot meo* srečka, sti/ovmce« kolckc m pri njkupili sc^ kui it^h p.ikcrov ti^bacnih iT^dkov* Akcijj nt svijj v Mt^rCiUorivvih liinKi/nlh pm^.inUMli prodajalnah ifudnusti I M O D I A N A maxi diskont VINTERSPORT C/5 CORENjSKA Štirje novi programi Corenjsite srednje iole bodo zd pri* hodnje šolsko leto razpisale 2.598 vpi$nkh m«st, lani $0 )jh 2.640. Uien« ci se bodo lahko odloČili tüdi za enega od $tifih novih programov, med drugim bodo na sfednji b!oUhnÌ§kÌ Soli izobraževali ludi peke in sfaSči- i GORENJSKA Smučišče živi^ last nerešena oblina Trilč bo zaradi neurejenega Ustniitva smuàìii na Zelenicr vrnila Kompasu MTS» Upravljavec RTC Zfr lenica bo moral skleniti now pogod« bo z dejanskimi lastniki* Pred Mei* njo zimo so obrrovili restavracijo In kupili féptalni stroL 4 i KRONIKA i Šturm izbral i Matejo Jereb * : Pravosodni minister Lovro Šturm i Z9 predsednico okrajnega sodiiča v : Kranju imer>oval Matejo jereb, dose^ : danjo podpredsednico fega sodiS£a. : Ministrova edle^ilev ni presenetljiva, : saj je imenovanje jerebove mincstru : predlagal tudi sodni svet. EKONOMIjA Flycom na kritih znanja sta h I ima sedeiv Mo* r Žirovnlcie so vtem mesecu v javnosti najpogosteje omenjali kot izbranega podizvajalca AMZS za he- ikoptersko nujne medicinsko po* moč. Njegova glavna dejavnost je ikoptersko pregledovanje daljno^ 17 VREME Danes in jutri bopreteino jasno, v četrtek chčasno zmerno dkično. VgDrah bo pihal zmeren severozahodfùk. ki bo v sredo oslabel. Jutri: pretG:no jasno co OJ Uì m V f 2 POLITIK äanica .za vri (g)g-da5.si GORENJSKI GLAS torek, JO. ianuana 2007 KRATKE NOVICE II Kranj Lahovnikov odstop razočaral Ko je minuli četrtek iz LDS izstopit Matej Lahovnik, do lanskih lokafnih volitev podpredsednik stranke, se je o tem dejanju Izrekel tudi Gorenjski pokrajinski odbor LDS. Slednji po-slančev izstop iz stranke In poslanke skupine LDS obžaluje. Z njim smo ves čas korektno sodelovali ter mu dajali vso potrebno podporo za dobro delo posla nske pisarne. Zato nas je zstop presenetil in razočaral, " so zapisali v sporočilu za javnost, ki ga je podpisal predsednik pokrajinskega odbora Anton Hrovatič. "Dejstvo je, da se na parlamentarnih volitvah predvsem glasuje za stranko, manj pa za konkretno osebo. Na volitvah so volivci volili za program, vizijo in ideje Liberalne demokracije Slovenije, s katero se Matej Lahovnik ne identificira več, zato pričakujemo, da bo prepustil svoj mandat v Državnem zboru RS naslednjemu kandidatu z gorenjske liste LDS. Prepričani smo, da bi s tem pokazal spoštovanje do interesov iri volje tistih volivk in volivcev, ki so leta 2004 obkrožil) listo LDS in s tem poleg Mateja Lahovnika ie vse druge kandidate na tej listi. " Anton HorvatiČ nam je v soboto na kongresu povedal, da je tak sklep v petek potrdil izvršni od- bor gorenjskega pokrajinskega odbora LDS. D. Ž. LjuegANA Med najboljšimi poslanci v Evropi Ljudmila Novak Evropska liga Ženeva je oblikovala seznam najboljših poslancev Evropskega parlamenta iz vsake države Evropske unije za leto 2006, preden sta k skupnosti pristopili Bolgarija in Ro- munlja. Od slovenskih poslancev Evropskega parlamenta je na seznamu najboljših Ljudmila Novak, doma iz okolice Moravč, članica in podpredsednica stranke NSi, poslanka v skupini Evropske ljudske stranke. Dejavniki, ki so vplivali na izbor, so bili splošna dejavnost poslanca, prispevek interesov lastne države in prispevek razumevanju in sodelovanju v Evropi. zagotavljanju miru, demokraciji, D. Ž. arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme IVAN GRASIČ iz Podnarta. KOTIČEK ZA NAROČNIKE POVEJTE SOSEDOM, PRIJATEUEM, ZNANCEM Na Gorenjskem glasu smo ponosni na vsakega našega naročnika in z veseljem pričakujemo vse, ki se še odločajo, da bi to postali. V teh dneh se ponuja idealna priložnost, da se na Gorenjski glas naročite, saj boste s tem avtomatično sodelovali v "lovu" na 3.000. novega naročnika, ki smo mu pripravili zares bogato nagrado - darilni bon turistične agenci* je za dve osebi v vrednosti dvakrat po 104,32 EUR (2 x 25.000 SIT)! To pa 5e ni vse, saj ne bo nagrajen le 3.000. novi naročnik, pač pa bo prav tako lepo nagrajenih tudi pet novih naročnikov pred njim in po njem. Če oklevate, ali bi si je, ki ga prinaša naročniško razmerje na Go- privoščili renjski glas, je zdaj zagotovo pravi trenutek, da se nam pridružite. Poleg tega, da je vsak naš naročnik deležen 20- do 23-odstotnega popusta, boste morda prav vi postali srečn 3.000. novi naročnik ali pa vsaj eden izmed desetih, ki bodo prejeli lepo nagrado. Zaupajte sosedom, sorodiikom, prija« teljem, znancem in jih seznanite z enkratno priložnostjo! Štejejo vse naročnine: pridobljene prek Klicnega centra slepih in slabovidnih, po poŠti, elektronski pošti, telefonu ali na naierr okencu na Zoisovi i v Kraniu. IZID ŽREBANJA ZA ZGOŠČENKO Prejeli smo kar precej dopisnic za zgoščenko "Viktorija", žreb pa je določil, da jo prejmejo: Francka Pivk, Svetinova 5, Jesenice; Marija Lužan, Šorlijeva 3, Kranj; Olga Končan, Stara cesta 2S, Cerklje; Magda Osterman, ČeSnjevek 36, Cerklje; Angelca DreŠar, Dobruša 9, Vodice. Nagrajenkam bomo zgoščenko poslali po pošti. naprej Kacinom Jelko Kacin ima po kongresu dvetretjinsko zaupanje članov LDS, nekateri vidnejši člani stranke pa so iz nje izstopili. Danica Zavrl Žlebir O razpletu kongresa smo ..............................................................................za komentar poprosili neka- Ljubljana • Sobotni kongres tere gorenjske delegate. Sta- LDS, na katerem je bila naj- ne Štraus, Kranj: "Ocenju- večje pozornosti deležna za- jem, da je predsednik Kadn upnica predsedniku Jelko z dvetretjinsko zaupnico Kacinu, se je za slednjega Članstva dobil večinsko stri- dobro iztekel. Dobil je dve- njanje v stranki, kar mu daje tretjinsko podporo delega- solidno podlago, da stranko tov, zaupnica je bila izglaso- konsolidira in U nadaljuje vana tudi podpredsednici delo. Ta kongres bi moral Zdenki Cerar, za drugega ljudem, kritičnim do stran-podpredsednika pa je bil iz- ke, dati odgovor, da ima Ka-voljen Duàan Keber. Volili ein zaupanje članstva, in boso tudi svet stranke in potr- Češ nočeš ga bodo morali 2 dili nekatere programske do- priznati za svojega predsed- kumente in resolucije. nika in z njim delati v smeri Jelko Kacin z vodjo poslanskega kluba LDS Tonetom Ro|X>m Osrednji dokument je bil konsolidadje in pojavljanja v manifest LDS z naslovom slovenskem političnem medijih kotiral Se nižje, kot mi je žal. Od moje druščine. Za svobodo posameznika, za prostoru tako. kot smo si ga je dejansko kazalo. Za na- ki znotraj LDS igra po« blaginjo vseh, sprejeli pa so zamislili vnašem programu, daljnje delo pa mislim, da bo membno vlogo, ni nihče od- še resolucijo o odnosu med in na način, da moramo od- precej pomembno, kako se stopil, vsi stojimo za idejo, državo in verskimi skup- ^ govoriti na izzive, ki jih pred bo predsednik znal posvetiti da je treba stranko organiza- nostmi, deklaracijo o podpo- nas postavlja Janševa vlada." delu na lokalnih ravneh. Po- cijsko, kadrovsko, operativ- ri javnemu zdravstvu in izja- Dodaja še, da v Kranju niso litika se ne dela samo v me- no spraviti v življenje. Za to A o vo o visokem šolstvu. Raz- beležili izstopov iz stranke, stu, tudi na vasi." prav, ki bi se razhajale s se- "Odstopil je le v Kranju izvo- danjo vodstveno linijo LDS, Ijeni poslanec Matej Lahov- na kongresu skorajda ni bilo nik, kar obžalujemo, ker je slišati, razen Milana M. Cvi* bil dober poslanec, v prihod- nam je šlo." Srečo Vemig, Bled: "Izid je bil pričakovan, razni dvomi pa predvsem plod orga-Viktor Žakdj, Žiri: "Rezul- niziranega medijskega delo- Rezultat je pričakovan kla, ki je prebral pred nedav- nosti sem ga videl še v kakih tat je pričakovan. Tisti, ki so vanja, ki ni šlo v smeri, da bi nim poslano pismo vodstvu drugih vlogah. Ne poznam sodili, da bo drugače, so bili odražalo objektivno razpo-stranke. Začel ga je z beseda- pomislekov, ki so ga privedli ali slabo informirani ali pa loženje LDS in njenih sim- patizerjev. Izid je le potrdil, da zlasti Članstvo LDS iz vse mi: "Lahko se zgodi, da Ja- do odstopa in izstopa, ven- so nosili v sebi neko drugo nez Janša na volitvah 2008 dar njegovo odločitev spo- željo. Kdor pa liberalno de- ne bo zmagal, lahko pa se štujem in upam, da bomo v mokracijo pozna od znotraj, Slovenije verjame v opcijo, tudi zgodi, da LDS tedaj ne prihodnje lahko še kdaj so- kakor jo poznam tudi jaz, pa ki trenutno vodi LDS. Zelo bo med zmagovalci." Prepri« delovali." je natančno vedel, kako bo to visoko podporo je dobil čan je, da LDS ni kos razvojnim izzivom Slovenije. Milan Rejc, Bled: "Mislim, teklo in da^bomo danes potr- predsednik Jelko Kacin, da je bil razplet pričakovan dili predsednika in podpred- podpredsednica Zdenka Ce- LDS je že pred kongre- in napovedovan in mene sednico, da bomo dobili še rar pa naravnost fantastično, som izgubila vrsto uglednih osebno ni niti presenetil. podpredsednika in svet LD S. To potrjuje, da imamo na imen, zaradi česar si njen Predsednik Kacin je bil me- Upam, da travma, ki je traja« čelu stranke dober, sposo- predsednik Jelko Kacin ne dijsko zelo izpostavljen, po- la nekaj tednov zaradi zna- ben kader, m verjamem, da dela posebnih skrbi, saj pra- vedano je bilo, da je precej nih stvari, ugasne in da bodo se bodo presegla notranja vi, da v času, ko gre stranki odgovoren za to. da je stran- tisti, ki meriijo, da ne morejo nesoglasja, stranka pa v po- najtežje. vanjo vstopajo novi ka tam, kjer pač je, in mož- biti del te druščine, ubrali polnoma novem utripu Šla iudje. no, da je zaradi tega tudi v neko svojo, drugo pot, za kar naprej. li mesto Kranj potrebuje nov hotel? Matevž Pintar da mesto Kranj potrebuje vijati EKO turizem z bogato govorili še na nekaj kratkih nov hotel, več kot petina naravno dediščino, manj kot vprašanj, kako lahko izbolj- Kranj • V tokratni raziskavi meni, da Kranj novega hote- ena desetina sodelujočih je šamo časopis. Hkrati ponu- javnega mnenja nas je zanimalo, ali mesto Kranj potrebuje nov hotel in kakSne vrste turizma bi morala razvijati kranjska občina. la ne potrebuje. Dve petini izbrala izletniški turizem in jamo možnost tudi drugim sodelujočih menila, da bi 3,6 odstotka kongresni turi- bralcem te rubrike, ki še ni- morala kranjska občina raz* vijati mestni turizem z boga- zem. Kot vedno bomo tudi to- ste naročniki časopisa, da nas pokličete na telefon v to kulturno dediščino, petina krat vsem, s katerimi smo se Klicni center slepih (517-00- Na anketo sta odgovorila športni turizem, 16,1 odstot- dogovorili za ponoven klic, v 00) in se na časopis naročite 1.302 vprašana. Dobri dve ka anketiranih meni, da bi Klicnem centru slepih hva- ali si pri nas naroČite zastonj tretjini anketiranih menita, morala kranjska občina raz- ležni, če nam boste takrat od- štiri številke časopisa. Al» nrnto Kranj potrebuje nov NE VEM 8.1% NE !U.7% DA N • U02 Kakinevr^le tun7«m bi morala rasvijiti kranjska oUtna? ne vem 6.i% EKO turizem % športni tuHzem me$tnrturl?«m 40.6% i2letni$k tufi2«m tü^iiem H m 1t02 i «I v GORENJSKI GLAS torek, 30. januarja 2007 GORENJSKA info (§>g'g^s. si 3 Politiki, diplomati in gospodarstveni so se v soboto na Pokljuki pomerili v teku na smučeh. Najhitrejši je bil poslanec in nekdanji minister Janez Drobnič. ma ja b e rtonce li Rudno polje • Pokljuška pld* nota je v soboto gostila 15. smučarski tek politikov, diplomatov in gospodarstvenikov. Organizator] a prireditve, katere namen je predvsem dniženje, sta ŠD Strelica in TD Tržič, gonilna sila pa Vinko Graši6 Na startu je bilo letos manj tekmovalcev kot prejšnja leta, skupaj 48, največ iz gospodarstva. Najboljši čas je zabeležil poslanec Janez DrobniČ, Id ima, odkar ni več minister, več časa za šport, kar je bilo tudi videti, saj je po tekmi v kar hitrem lempu še dolgo krožil po po- mota bi bila, Če za zahvalo za No, ajmohta letos potem ni med gospodarstvenicami pa kjjuških progah. V kategoriji njihov trud ne bi bilo zraven bilo, so pa bili vsi zadovoljiu Daniiela Rus iz KU Logatca Peterk politikov do 50 let je za seboj domačega župana." tudi s pasuljem iz kuhinje in zobozdravnica Jafi^a Sajo- pustil Boruta Sajovica, po- Med politiki nad 50 let je slovenske vojske. V ostalih vic. Tesno je bilo med gospo- slanca in župana Tržiča, ki je zmagal poslanec Tomaž Ste- kat^orijah so zmagali Še: di- darstveniki. V kategoriji do bil že v boljši formi kol tokrat: "Ce človek vsak dan be: "Na tekmo sem prišel za- plomatinja nad 50 let Henry 50 let je s skupno drugim Ča» radi druženja in dobre hra- de Frahan iz belgijskega ve- som slavil Franc Pučnik iz dela 14, 16 ur, se posledice ne, saj gospodinje iz Loma leposlaništva, do 50 let Lee- Gozdnega gospodarstva nekje morajo poznati. Tek- vsako leto skuhajo ta prav aj- na Tuulikki Jerančič iz fin- Bled, med gospodarstveniki me sem se udeležil, ker jo moht z zelišči, zraven pa so skega veleposlaništva, ki je nad 50 let pa Pavel jamnikiz pripravljajo Tržičani, in sra- žganci. To je zakon tukaj." bila daleč najhitrejša ženska. Iskre d. d., skupno tretji. Novo mestno središče no je gradbeno dovoljenje za obnovo komunalne infrastrukture, pripravljajo geodetsko odmero in cenitev območja. Do konca marca Z oživitvijo območja Fiproma v stečaju bodo Jesenice dobile novo mestno naj bi od podjetja v stečaju središče. Projekt je vreden 21 milijonov evrov. Urša Pfttrnel odkupih zemljišče, nato pa naj bi pričeli posodabljati komunalno infrastrukturo, ta prejšnji teden predstavili središče, razvojni center, ekološko sanacijo in zuna- jesenice • "Ko bo to območje urejeno, bodo Jesenice zares občinskim svetnikom. Kot je povedal Bregant, je Občina že ustanovila kon- muzejski kompleks in tržni- njo ureditev. Kot je poudaril ca. Severni del območja pa arhitekt Peter Ličen, bo bo namenjen gospodarskim prostor, ki je bil doslej sme- postale evropsko mesto!" S zorcij po načelu javno-za- družbam. Po besedah vodje tišče preteklosti, tako postal temi besedami je podžupan sebnega partnerstva • v oddelka za gospodarstvo na novo središče mesta, napol- Jesenic Boris Bregant pred- njem je poleg Občine Še Občini Jesenice Bože Kovač njeno 2 novimi dejavnost- stavil projekt revitalizacije enajst gospodarskih družb • je projekt vreden 21 milijo- mi. Župan Tomaž Tom območja Flprom, ki zadnjih ki bo poskrbel za regenera- nov evrov, zanj bodo skušali Mencinger pa je poudaril, deset let po stečaju podjetja cijo, revitalizacijo in ekolo- zagotoviti čim večji delež so- da "smo lahko veseli in po- Fiprom žalostno propada. Ško sanacijo območja. Po financiranja. Izdelana je že nosni, da dobivamo del me- Na Občini Jesenice že pri- načrtih naj bi v južnem delu arhitekturna zasnova ob- sta z vsebino in statusom, ki pravljajo projekte oživitve, ki območja so jih na seji obònskega sve- knjižnica, prostor dobile močja (predstavil jo je arhi» ga Jesenice doslej niso ime- izobraževalno tekt Peter Učen), pridobije- Prisluhnil bo mnenju odborov Preddvorski župan Miran Zadnikar je po imenovanju teles občinskega sveta predlagal, naj čim prej začnejo delati. Najprej bo na vrsti proračun. toče. Župan Miran Zadnikar je dal pobude, naj čim prej skličejo odbore. Prisluhnil bo smernicam za sestavo proračuna. Zupan Miran Zadnikar je predstavil prizadevanja za rešitev najbolj žgoče težave. Stoian Saje Tatjana Kavčič (predsedni- ter Ana Bolka (šolstvo, šport Občina je od 1. januarja ...................................... ca). Vida Studen in Mile in kultura). Na čelu sveta za 2007 v celoti lastnik Energe- Preddvor • Tretja seja občin- Spehar, Strinjali so se, da javno varnost je Slavko Pre- tike Preddvor. Kaže, da bo skega sveta v Preddvoru je bodo šestčlanske odbore vo- zelj^ sveta za preventivo in morala zaradi odpisa dolga s potrdila, da je praksa pred- dili Janez Polajnar (pre- vzgojo v cestnem prometu strani avstrijskega partnerja hodne uskladitve mnenj do- moženjsko-pravne zadeve), Bojan Lavrinšek. sveta upo- v projekm daljinskega ogre- bra. Svetniki so brez težav Miro Roblek (delo, zdrav- rabnikov javnih dobrin An-potrdili sestavo delovnih te- stvo, socialno in otroško var- tonija Kociper in komisije za vanja plačati od 292 do 438 tisoč evrov davka. Da bi se les, saj so se že prej dogovo- stvo}, Janez Snedec (ureja- priznanja Občine Preddvor izognili podobni težavi, rili za nekatere zamenjave, nje prostora, gospodarska Frančiška Rozman. Občino bodo pred potrditvijo dogo-Statutarno komisijo sestav- infrastruktura), Ciril Zupin bosta zastopala Ana Bolka in vora o prenosu opreme za kotlovnico na Energetiko prosili za soglasje Davčne uprave RS. Ijajo Danilo Elcar (predsednik)» Ana Bolka in Stanislav (malo gospodarstvo in turizem), Stanislav Berga nt Danilo Ekar v svetu šole, Miro Roblek pa v svetu Bei^ant, nadzorni odbor pa (kmetijstvo in gozdarstvo) Doma starejših občanov Po- Štirje novi programi V gorenjskih srednjih šolah bodo imeli prihodnji dijaki na voljo 2598 vpisnih mest. Mateia Rant me vpisnih 31 odstotkov dija- ..............................................................................kov). V programih srednjega Kranj • Za 19.521 učencev, Id poklicnega izobraževanja je letos končujejo osnovno šolo tako kot lani razpisanih 792 (lani jih je bilo 20.984), bo v srednjih Šolah na oziroma 30,5 odstotka vpis- vol)o nih mest. Za vpis v te pro-25.439 vpisnih mest {lani grame se je v lanskem šol- 26.446). skem letu odločilo 26,9 od- Gorenjske srednje Šole so stotka dijakov. V programih za prihodnje šolsko leto sku- nižjega poklicnega izobraže- paj razpisale 259S vpisnih vanja pa je razpisanih sto mest (lani 2640). V gimna- mest {lani 140). kar pomeni 2ijskih programih bo pri- 3,8 odstotka vpisnih mest. hodnjim dijakom na voljo Lani se je v te programe vpi- S90 vpisnih mest (lani 929), kar predstavlja 34,3 odstotka vseh razpisnih mest. V lanskem Šolskem salo 2,6 odstotka dijakov. V Srednji biotehniški šoli Kranj bodo na ravni srednjega poklicnega izobraževanja letu je bilo v te programe prihodnje šolsko leto izobra- vpisanih 39.5 odstotka dija- ževali tudi peke in slaščičar-kov. V splošnih gimnazijah je. Česar doslej na Gorenj-je tako ko v lanskem šol- skem še ni bilo. V Srednji skem letu razpisanih 560 poklicni in strokovni šoli vpisnih mest, v strokovnih Kranj pa bodo izvajali nov gimnazijah pa 330 {360). V program iž^'ajalec suhomon- programih srednjega stro- tažne gradnje. Poleg tega kovnega in tehniškega izo- bodo po novem izobraževali braževanja bo na voljo 816 tudi gradbene tehnike na mest (lani 788) oziroma 31,4 ravni srednjega tehniškega odstotka vseh razpisanih in strokovnega izobraževa- mest (lani je bilo v te progra- nja. Z v«)|avno smučarsko karto dobite popust v toplicah »EHebnistherme Warmbad« Beljak. www. 31 aenderec k. at kmrt*»^K&ttomprf: * IPASSTKAVJEt Krsnlilcm^ora imaiGj/ni.cfL rü 'ic^ie^Afć in r^ avtocesti pred Kim pntfprDOi« pri M skipass ftAVEL t».04-SA6 IS JI. Zdptofk, Danica Zavri Žlebfr, Suzdna P. KovaČČ, Štdan Žarfi, Mat^a Rdnt: stalni soddavci: asna Paladin» Marjeta Smolnikar, Matjaž Gregon£, Miha Naglič, Mitena Mildavd^ Simon Šubic Maja Bertoncelj, Igor Žerjav 00 U KOVNA ZASNOVA |eme| Stritar, Tnakel THHNIČNI UREDNIK C rsga Fiajn ik nik FCTOCRAFIJA Tina Dokl.Corazd Kavčič. LEKTORICA Ma rjeta Vozlič VO DjA OGLASN EGA TRŽENjA Mateia Žvižai C0RCN)SK( CLAS je regisinrana blagovna fn storitvena xnamks pod 977i9&i pri Uradu RS za tntciekibisino lastnino. UstaneviKlj in i2đajai«fj: Corvnj&ici gla$, d.o.o, Kranj / Oirekterica; Mari;a V«l{jak / Nasfov: Zoisova i, 4090 Kranj f T«!,: 04/201 42 00» hx: 04/201 42 13, ^TTiiA- knfo^g'glas si: mali oglasi in osmrtnic«: t«k: 04/S01 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne u ret vsak delovni dan od 7. öo 15. ure / Co'enjski glas je polte^nik. iahaja ob iorbih In peikth, v nakladi ta.000 izvodov / Redne prilog»' Moja Corenjskd, Letopg I Tisk: SET. d.d., Ljubljana / Naro^ciina* tel.: 04/701 42 41 / Cena irvoda-1.21 EUft / $1T, ]etna naiočnina: 127.OS C'-'R / 30446,25 SiT: Cene v Sit so preračunane po tečaju nnenjave y EÜ& |e 2J9. S40 SkT, Pedni pU^fiiVi imajo 20 % poputla, pekleini 20% popusta. »(nI % popusta: v cene j« vračunan C>DV po siopnji S.j nar^fnina se upoiteva od tekoče itevilk« časopisa do pi&nega preklica, ki velja od sažetka naslednje^ obračunskega obdobfa / Oglasne sioritve: po cemkur oelasno trženje, tel ■ 04/ 201 42 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS 30. januarja 2007 Stoletnica Ivana Sajovic Za visok jubilej so ji domači na okno razobesili sto balonov. "Teta je dobrega zdravja, le leta se poznajo/' je povedala nečakinja Ema Koseli. « J Suzana P. KovačiČ k njej na posteljo, hoditi veČ ....................................... ne more zaradi oslabelih Kranj • Ivana Sajovic s Ceste nog, in z njo pokramljam. na KlancunaPrimskovem je Teta je dobrega zdravja, le 11. januarja slavila 100. rojst- leta se )Ì poznajo." Za visok ni dan. Slavljenki so v petek osebni jubilej so ji doinatì prišli voSčit tudi župan Damijan Perne, predsednik Krajevne skupnosti Prim- na okno razobesili sto balonov in se posladkali s torto. Težkega dela je bila Ivana skovo Drago Štefe in pred- Sajovic navajena od otročkih stavnika organizacije ga križa Ivica Pelko ti Kem let na Mlaki pri Kranju, kjer je kot trinajsti otrok v družini pomagala na kmetiji; pri Na jesen življenja za gospo Nunarjevih se je reklo po do- Ivano skrbi nečakinja Ema mače. Življenje je bilo v voj- Koselj. O teti je povedala: "S nih časih težko, vendar je teto živiva v isti soseski in do büa Ivana ves čas optimistka. svojega 96. leta je še sama Od leta 1945 do upokojitve je prišla vsak dan k meni na ko- delala v kranjski Gumici, silo. Ves Čas je bila aktivna, "Teta je bOa vedno tako pri- vedno je bila za vice in zelo jazna," je povedala Koselje- rada je rekla: 'Ur'ca zamujena ne vrne se nobena.' Še va. Tudi otroci jo imajo zelo radi in njeno sobo krasi veli- vedno se vsak večer usedem ko risbic njenih pranečakov. Od leve: Janez Kern^ Ivana Sajovic, Damijan Perne in Drago Šte^ jSSENlCE Nov nadzorni odbor občine Na Jesenicah so dobili nov sedemčlanski nadzorni odbor občjne. Po sklepu občinskega sveta bodo v njem Darja Radič, Ernest Pušnik, Janez Poljšak, Rajko Skubic, Simona Štravs, Voiko Otovič tn Miian Baloh. U. P. lipbled Razpisujemo Dr&sta delovna mesta: PRODAJALEC/KA stavbnega pohištva In pohištva v prodajnih salonih r>d 6(ddu tn v Kranju Od kandidatov pnćakuj^r^o: - ustrezno izobrazbo za opravljarije del Ckd raz^^sanem delovnem mestu - najmanj 1 leto delovnih izkušenj pri proc^ji» - znanje tujega jezika (angleščina ali nemščina) Prednost prf izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo izkušnje na področju proödje stavbnega pohištva in pohištva. Pričakujemo urejene, komunikativne, odločne in delavne osebe, ki jih delo v prodaji veseli. Delo obsega prodajo stavbne9a pohištva (notranjih In vhodnih vral), pohištva 12 masivnega le&a. svetovanje strankam In pomoč pri nakupu. Nudimo delo v urejeni delovni sredini, zanimivo in dinamično delo, možnost dodatnega »zobraževanja in napredovanja, stimulativno nagrajevanje na podlagi dosežene prodaje. Kandidati/ke naj pisne prijave z opisom dosedanjih izkušenj in potrdili o izpolnjevanju pogojev pošljejo 8 dni po objavi na naslov: LIP Bled d. d-, Rečiška 61 A, 4260 Bled. s pripisom "razpis - prodajalec'. Informacije tel. 04/579 52 22. Anton Koncilia. Smučišče živi, last nerešena Občina Tržič bo vrnila Kompasu MTS smučišče na V soboto so prvič zavrteli žičnice. enici, ker ni urejeno lastništvo Stojan Sate niča, ki upravlja tamkajšnje ....................................... smučišče, bo moraia skleniti Tržič, Ljubelj • Pred tednom novo pogodbo z dejanskimi dni so se v Ljubljani sestali lastniki, " je pojasnila Melib predstavniki družbe Kom- Nik^ iz pravne službe Obči-pas MTS in Občine Tržič. ne Tržič. Pogovarjali so se o smudšfu Zelenica, katerega so leta 1997 dobili v last in posest da " Drug problem je, Kompas ne priznava vlaganj Občine Tržič v smučišče. Od domačini. Pogodba se je na- leta 1999 do leta zoo6 je obnašala na prenos žičniških čina za to namenila bUzu 92 naprav, zemljišče pa bi pre- milijonov tolarjev (prek 383 nesli ob izvedbi parcelacije. tisoč evrov). Oni menijo, da Slabost takratnega dogo- gre za stroške vzdrževanja. vora je bila, da občina ni Kijub razočaranju, ker so imela dovolila, na podlagi lastniki drugi, se nam zdijo katerega bi se lahko vpisala kot lastnica smučišča. Seda- vlaganja v Zelenico smisel- Silvo Godnov {desno} rn strojnik Igor Melkič ob teptale« na, Smučišče je preživelo. Za nji direktor Aleksander Je- naprej bomo skušali poma- Kakšna bo usoda smučiš- da so 27. ianuarja končno reb je jasno povedal, da gati lastniku in upravljavcu ča, bi želel vedeti predvsem pognali naprave. Kot je po-Kompas ne namerava niko- pri pridobivanju sredstev za direktor RTC Zelenica Ja- vedal vodja smudšča Silvo TOur brezplačno prenesti razvoj. Od lani bo za vzdile- nez Šmid. Prejšnji teden Godnov, so dobro pripravili treh parcel pod žičnicami. vanje Zelenice izplačanih še dejal, da so pred letošnjo proge pod spodnio sedežni- Po njihovem mnenju jih 1.6 milijona tolarjev (6677 skoraj deset let stara posod- evrov), z letošnjim proraču- zinnsko sezono poskrbeli za redna vzdrževalna dela na co in ob vlečnicah Ciciban in Plana. Tam je okrog pol ba ne zavezuje k ničemur. nom pa naj bi zagotovili za ta žičnicah. Obnovili so tudi metra snega, za smuko na Zato smo se dogovorili, da se namen dobrih 35.000 evrov. restavraciio in sanitarije na plazu pa bi ga potrebovali še ta pogodba sporazumno raz- O razvezi pogodbe s Kompa- postaji Vrtača ter kupili nov enkrat toliko. Ob novih stro- veže. Na podlagi primopre- som in razvoju smučišča se dajnega zapisnika bomo žič- bo občinski svet odločal po teptalni stroj in snežne sani. Žal so zaman Čakali na jih je pohvalil tudi opremljenost bifeia na Zelenici s tele- niške naprave in zemljišča koncu smučarske sezone/' je sneg, deset zaposlenih pa je vizijo, da bodo obiskovalci vrnili v posest družbi Kom- povedal Borut Sajovic, župan bilo brez dela. Izpad dohod- lahko spremljali športne do- pas MTS, Družba RTC Zele- Občine Tržič. ka je velik, zato so vsi veseli, godke Umaknili predlog proračuna (LDS), ki je oütal, da si je neformalna Bohinjski občinski svet je v četrtek s seje umaknil predlog proračuna za eto 2007, ker še niso imenovana delovna telesa občine, ki morajo najprej obravnavati proračunske dokumente. Dan ica Zavb l ž lebi r hlepno razdelila vsa mesta v komisijah, razen dveh pa izključila vse predloge LDS. V nobeni od komisij pa tudi ni Dušana Joviča (Lista za razvoj podeželja), ki bi moral kot strokovnjak za kmetij- ne bi bilo prav, da bi odlok o predlogi za komisije, razen sko dejavrkost in biti po Vuč- ....................................... proračunu pozneje razvelja- za dve, nepopolni Komisija kovem mnenju vsaj v komi- Bohinjska Bistrica - Da se je vilo ustavno sodišče (Dušan za mandama vprašanja, vo- siji za kmetijstvo. Ker se je z uvrstitvijo predloga prora- VuČko)indajenamestužu- litve in imenovanja se je "fantomska koalicija" (v njej čuna prenaglil, je župan panov predle^ o sklicu izred- znašla v zadregi, zato je žu- so poleg županove Liste za Franc Kramar doumel sam ne seje, kjer bi imenovali ko- pan Franc Kramar predlagal Bohinj tudi vsi drugi, razen in na seji opozoril na pro- misije ter jim pred sklicem prekinitev redne seje, hiter LDS in Joviča) tako.razdelila blem, Id lahko nastane zara- prihodnje seje predlog pro- sestanek svetniških skupin, oblast, je VuČko odstopil od di kršenja poslovnika. Sam raùma ponudili v obravnavo ki naj predlagajo imena, kandidature za predsednika te pomembne točke dnevnega reda, ki jo mora po treh (lože Cvetek). Na dnevnem redu tokrat- mesedh od začetka mandata ne seje je bilo tudi imenova- nato pa naj predlagatelj z statutarne komisije, Janez njimi znova nastopi na ob- Rozman (tudi LDS) iz man-činskem svetu. Svetniki so datne komisije, Dušan Jovič predložiti v obravnavo, ni že- nje nadzornega odbora, ob- kompromisnemu predlogu pa je med odločanjem o se- lel umakniti z dnevnega Činske volilne komisije in pritrdili, češ da se z imeno- stavi komisij začasno zapu- reda. Svetniki pa so vendarle razumeli namig in se večinoma zavzeli za ujnik. Po- delovnih teles občine, kjer pa se je tudi zapletlo. Primož Cvetek je namreč vanji mudi zaradi obravnave stìl sejo. Vučko je opozoril proračuna. Ko je mandatna tudi na napačno sestavo vo-komisija po polurnem od- lilne komisije, ki mora biti udarili so, naj ne bo že na za- umaknil soglasje h kandida- moru predložila imena, politično pluralna, zaradi Če-četku mandata nepravilnosti turi za enega teh organov, je bil do predlogov še pose- sar so svetniki odločanje o (Dušan Jovič), poleg tega pa poleg tega pa so bili tudi bej kritičen Dušan VuČko njej preložili na prihodnjič. Kmalu bodo odkupovali zemljišča delan tudi katastrski elaborat, v katerem bodo oprede-jena zemljišča, ki jih bo tie-ba odkupiti za gradnjo ceste, ne Šenčur. Za izvajalca loka- med projektantom, izdelo- in njihovi lastniki. Na občini ....................................... cijskega načrta za regional- valcem lokacijskega načrta Šenčur zato pričakujemo, da Šenčur - Postopki pri izdela- no cesto Britof-H ote maže je Domplanom, investitorjem bo država oziroma direkcija vi lokacijskega načrta za re- bilo tako že konec lanskega Direkdjo RS za ceste in obči- za ceste čim prej začela od- gionalno cesto Britof • Hote- leta izbrano kranjsko podjet- no, ki vodi postopek izdelave kupovati zemljišča, občina Simon Šubic maže in projektov za gradnjo manjkajočega odseka ce- Domplan, ki je pred kratkim tudi že podpisalo LN, pregledali smernice za Šenčur pa ji je pri tej nalogi pripravo lokacijskega načrta, ponudila pomoč pri dogo ste potekajo normalno, je pogodbo- Prejšnji teden so ki so jih dali pristojni soglas- varjanjih z lastniki zem-pojasnil Aleš Puhar iz obči- na usklajevalnem sestanku jedajald. "V kratkem bo iz- Ijišč," je še pojasnil Puhar. GORENJSKI GUS torek, 30. januarja 2007 GORENJSKA ■ 5 Povsem v* v v novo smucisce Tako so menili številni smučarji na smučišču Stari vrh. V mislih so imeli novo sedežnico in nove proge. BoSttan Bogataj Stari vrh • "Do Birta so nas peljali 2 avtobusom, nato pa smo tmuče in opremo dali na ramo in se peš itz jarčje Brdo povzpeli na Stari vrh. Zvečer so nam predavali te- ^ orijo in obnaSanje na smučišču, čez dan pa smo dvakrat več kot uro štanfali na vrh in se spustili do Žgaj-narja," se je smučanja leta 1934 v soboto spomnil Lojze Bradeško. V več kot 50 letih se je na Starem vrhu marsikaj spremenilo, številni smučarji, ki so to soboto zapolnili smučišče, pa so vneto razpravljali o novi Šestsedežnici, nadmorski višini smučišča in pripravi prog. "Precej truda Smučišče Stari vrh so v miriullh dneh zasuli obiskovalci, željni smuke. Nova šestsedeznica smo morali vložiti, saj je snežna odeja zelo rahla in proge še niso najbolje ureje- ogrevanimi sedeži je bila še dodatni motiv za obisk tega smučišča. / fo^o: t^b E>okt V soboto dopoldne so šte- rekonstrukcije potoka» preu- smukih ko je prišlo zelo veli- ne. Kljub temu sem vesel, da vilni smučarji lahko smuča- redili smo tudi smučišče in ko smučarjev. Takrat so smo končno lahko odprli, " li zastonj, kar ne kaže na pndobili nove proge, za noč-nam je povedal direktor pretirano radodarnost smu- no smuko smo postavili do-Smučarsko turističnega cen- organizatorji ponudili tudi simbolično ceno vozovnic čarske družbe, ampak prej datno osvetlitev, uredili smo in za priboljšek še golaž, tra Stari vrh Matej Demšar, na porodne krče ob zagonu parkirišča. Najbolj po- Odprtja so se udeležili tudi Proge se razprostirajo od Številnih novih investicij. membna pa je seveda posta-$80 do 1210 metrov nadmor- Zaradi večkratne preobre- vltev nove šestsedežnice, ki ske višine. Poleg približno 80 centimetrov naravnega snega, ki je zapadel prejšnji teden, so smučišče vseskozi dos ne že vali s kompaktnim snegom. menitve omrežja sistema za prodajo kart so se odloČili» da smučarje spustijo na smuko kar brez vozovnic. "Veliko novega imamo, od prometni minister Janez Božič ter župana Igor smo jo že nestrpno pričako- Draksler in Milan Čadež iz vali, " o novostih, vrednih občin Škof^a Loka in Gore-več kot pet milijonov evrov, nja vas-Poljane. Občini ima- pravi Demšar. Novo napravo so prvič po- spodnje postaje, blagajn do gnali že v petek na nočni ta največ zaslug za investicijo, hkrati pa sta tudi največji lastnici smučišča. Čestitke za jubilej Tone Škarja iz Kamnika je ta mesec praznova 70-letnic0. Še vedno rad zahaja v gore, predvsem pa piše o njih. Stojan Saje V Kamniku se je zgodaj ..............................................................................vključil v vrste alpinistov in Kranj - Sredi januarja 2007 opravil vrsto zahtevnih vzpo- je dopolnil 70 let življenja nov v domačih in tujih go- Tone Škarpa, dolgoletni pod- rah. Bil je tudi udeleženec al- predsednik Planinske zveze pinističnih odprav v tuja gor- Slovenije in načelnik Komi- stva, uspešen organizator in Tone Žkarja, 70«letnlk sije za odprave v tuja gorstva, vodja odprav. Leta 1974 je zbiranju pomoči v domovini za organizacijo naših odprav, prav tako pa je zaslužen za podporo šolanju gorskih vodnikov v Nepalu. Doma je dolgo deloval v vrstah Gorske reševalne službe, sodeloval pri organizaciji raznih prireditev in storil Še marsikaj koristnega za naše gomištvo. Znan je kot avtor in soavtor vrste gomiških knjig. Njegovo delo Stene mojega ži^djenja je nekakšen alpinistični življenjepis zanimive osebnosti, ki je pustila vidne sledi v naši gor niš ki zgodovi ni. Z urednikom Pla- Ob jubileju so mu čestitali prvič vodil odpravo na Kang- skoraj ni bilo več alpinistične ninske založbe se že dogo- tudi predsednik P2S Franc bačen. Pet let pozneje je bil odprave v Himalajo, s katero varja za dopolnjeno izdajo te Ekar in zaposleni v strokovni zaslužen tudi za uspeh naše ne bi odšel na pot tudi Škar- knjige, obenem pa končuje službi PZS. odprave na Everestu. Odtlej ' [a. Tone je veliko naredil pri knjigo o Kangčendzengi. Loki bodo premešali upravo organizacijskih enot, potrjen brez razprave. Do uveljavitve bo treba počakati še na objavo v uradnem Hstu, Bošttan Bogataj zacijo zaradi bolj uČinkovi- jektu urejanja povodja Sor, nato bodo morali sprejeti lega izvajanja nalog, ki jih o gradnji in pripravi pro jek- Še novo sistematizacijo. Skofja Loka - Župan Igor bo imela občinska uprava Draksler je na zadnji seji občinskega sveta svetnikom v potrditev po hitrem postopku predlagal odlok o organizaciji in delovnem v prihodnjem mandatu-Tako župan Igor Draksler v predlogu odloka, za Gorenjski glflj pa je povedal: "Občinska uprava bo imela tov na cestnem področju in opremljanju novih "Pričakujem predvsem prerazporeditev ljudi znotraj stavbnih zemljišč- To so občinske uprave, na nekaj zahtevni organizacijski in delovnih mest pa bomo finančni projekti, kjer je morah sprejeti nove ljudi, treba porazdeliti tudi odgo- saj potrebujemo strokov- področju občinske uprave po novem več oddelkov, vomost-" občine Škof)a Loka. Z njo razlog pa gre iskati v zelo Župan Draksler je potr- želi racionalizirati delo in zahtevnih projektih, ki so dil, da je bil odlok, ki po no- njake s specifičnim znanjem, ki jih je težko pridobiti celo v državnem meri- posodobiti notranjo organi- pred nami. Govorim o pro- vem določa osem notranjih lu," pravi Igor Draksler. Terme Snovik so okolju prijazne V termah so prejeli cerlifikat sistema kakovosti ISO 14001 in odločbo, da ima njihova voda zdravi ne učinke. Jasna Paiadin hinjske doline so spoznah ..............................................................................tudi krajani, ki poudarjajo, Snovik • Na peti rojstni dan da je v okolici tega turistične- neprekinjenega delovanja, ki ga središča lepo živeti, zato ga beležijo od odprtja in de- bodo razvo) tudi naprej pod- lovanja pokritega termalne- pirali, v termah pa so zelo ve- ga bazena leta 2002, so v seli tudi priznanja stroke, ki jim je podelila že drugi certifikat kakovosti. Pred dvema Termah Snovik pripravili slovesnost, tó jo je zaznamovalo prejetje dveh visokih letoma so dosegli predpisane priznanj, ki sta potrdili, da je standarde odnosu do zaposlenim pod vod.'vtvom strank, tokratni certifikat si- direktorja Ivana Hribarja v stema kakovosti ISO 14001 teh kratkih letih uspelo nare- pa je zagotovilo, da "terme diti nekaj izjemnih korakov. pri svojem delu uporabljajo "Za nami so leta aktivnega procese, delovne tehnike, deb, ki so nas pripeljala do materiale, proizvode in ener- velikih lispehov - pokriti ter- gije, ki preprečujejo onesna- maini bazeni, wellness in ževanje, in nenehno izbolj- apartmaji z več kot 220 ležiš« šujejo svoj odnos do okolja," Či, v katerih so lani prespali obiskovalci iz 43 dilav. A nis- kakor je povedala Ana Priba- kovič 2 Instituta za kakovost mo le gradili, ampak smo se in meroslovje, ki je priznanje trudili vzpostaviti tudi dober direktorju izročila skupaj z kolektiv, postaviti temelje za naprej in graditi na kakovosti. Zavezali smo se tudi državnim sekretarjem Ministrstva za okolje Markom Starmanom. V Snoviku pa ni temu, da bomo okolju prijaz- blagodejno le naravno okolje, ne terme, eneigetsko varčne ampak so večletne analize in učinkovite," je povedal di- nedavno potrdile dolgoletna rektor in opisal investicije v predvidevanja in govoricedo-obnovljive vire in okolju pri- mačinov, da je snoviška voda jazne energente. Že pred tre- tudi zdravilna. Odločba mimi leti so zgradili toplotno čr- nistrstva za zdravje namreč palko voda-voda in vakuum- potrjuje,da jevodavSnoviku ske cevne kolektorje, v krat- primerna za pitje, rekreacijo kem pa se bo celotno apart- in zdravstveno-terapevtske majsko naselje začelo ogre- namene, saj ima zdravilne vati na lesno biomaso. Priza- učinke pri zdravljenju želod-devanja term za Čisto okolje čnih težav, kožnih bolezni in in ohranjanje celotne Tu« poškodb. Kran) Prenovljena lekarna na Planini Lekarna na Planini v Kranju je bila zaprta v času prenove, od 23. oktobra do 4. decembra 2006, uradno pa so prenovljene prostore na Ì33 kvadratnih metrih površine odprli v petek. Lekarna je odprta 14. let, že vseskozi so imefi željo po povečanju prostorov, saj je lekarna zaradi velikega Števila prebivalcev v okolici dobro obiskana. "Priložnost za razširitev se je ponudila, ko so izpraznili lokal poleg lekarne. V vseh teh letih se je razširila naša dejavnost odslej bomo imeli več možnosti tudi za predstavitve izdelkov In druge dogodke," je povedala ValČr Kljun> vodja lekarne na Planini, ki deluje v okviru javnega zavoda (JZ) Gorenjske lekarne. V prenovo je investiralo podjetje Salus, gre pa za javno-zasebno partnerstvo. Slovesnosti ob uradnem odprtju so se udeležili župan Damijan Perne, direktorica jZ Gorenjske lekarne Romana Rakovec in direktor podjetja Salus Marko Rupret. S. K. Zaposlene v lekarni, od leve: ValČi Kljun, Valerija Kuster, Tatjana Marian, Damjana SoMič Finžgar in Irena Dobnikar > 6 ééèé :: litiii t::: : t Vilm a, stanovnik ®g-glas. si GORENISKI GtAS torek, 30. januarja 2007 GORENtSKI SEMAFOR ODBOJKA Srednjeevropska liga, tekma 16. kroga: OK Autocommerce : OK Karlovac 3 : o (17, 21 ^ 19). Rezultati ^renjskih ltgažev-i. DOL za moške: Astec Triglav t Caiex-MIr 3 r 2 (24, • 18, • 22, 20,11), Caldt Kamnik : Marchio! Prvačina 3 M (- 28.17, 28, 21). V vodstvu je Salonit Arihovo (41) pred Calex-Mirom (35). Caldt Kamnik {22) je na 5. mestu, Astec Triglav (19) pa na Šestem, najpomembnejše v boju za obstanek pa je, da se je razlika do sedmega Logatca povečala na 6 točk. 1. DOL za ienske: Luka Koper : Jesenice Bled 3 : o (20,14.19), tekma med Broiine Kamnik In HIT Novo Gorico pa je bila prestavljena. Čeprav Ima HIT Nova Gorica dve tekmi manj, je še vedno pred Sloving VItalom, oba pa imata 41 toČk. Broiine Kamnik [lo) je na 7. mestu, Jesenice Bled (5) pa na osmem. 2. DOL moški: Beltinci : Temno Lubnik o : 3 (-19, • 23, • 24), Prlgo Brezovica : Telemach Žirovnica 2 :3 (23, - 22, 22, - 23, -18). Kljub porazu je v zanesljivem vodstvu Olimpija (29) pred Svitom (24). Termo Lubnik (20) je na 5. mestu. Telemach Žirovnica (17) pa je le mesto za Škofjeločani. 2. DOL ženske: Kajuh Šoštanj : ŽOK Partizan Šk. Loka o : 3 (• 12, • 16, • 19). Za prvo mesto se borita le še vodilni MTD ŽOK {36) in dru- gouvrščene Prevalje (34). ŽOK Partizan Šk. Loka (24) se je povzpela na peto mesto. 3. DOL moški : Krka (i t UKO Kropa 0:3, Prva^lna : Kamnik il o : 3, Astec Triglav II : MOK Kočevje 3: 2. Letos nepremagljiv VC Portorož (33} Ima že 8 to^k prednosti pred Kamnikom II. UKO Kropa (23) se je povzpel na 4. mesto, Astec Triglav II (19) pa je 6. mestu. 3. DOL ženske: Bohinj : Eurokabel Neptun o : 3, Triglav Kranj : Bled 3 : o, Tabor Ljubljana : Pizzeria Morena 3 : 2. V vodstvu je Sloving Vital il (34) pred HiT Nova Gorica II (30). Triglav Kranj (20) je na 7. mestu, Pizzeria Morena (15) je na devetem mestu, Bled (3) In Bohinj {o) pa sta na mestih n in 12. B. M. KEGLJANJE Rezuftati 11. kroga v slovenskih ligah: T. A • ženske: Eta : Triglav 6 : 2 (32^ : 3075). Vodi MIroteks, 22 točk, 4. Triglav 10 točk. 1. 6 • ženske: Ljubelj : Avla team 7 :1 (3278 : 3077). Pn/I Korotan, i8 točk, 8. Ljubelj 8 točk, 2. Ilga-ženske, 8. krog: Koper : Medvode 6:2 (3170:3004). Medvode šeste, 4 točke. 1. A • moški: Prorteus Liv ; Triglav 3 : 5 (3536 : 3559), Slllko : Kon/lce 6 : 2 (3479 : 3313). Vodi Konstruktor, 22 točk, 3, Triglav, 14, 4. Slllko 12 točk. i. B -moški: Ljubelj : Iskra 6 : 2 {3437: 3263), CalcIt : Izola 7 : i (3411:3227), Gorica : Midro 5.5 ' 2.5 (3479 • 34S2).Vodf Korotar, 19 točk, 5. Hidro 11, 7. Caldt, S. Ljubelj, oba 9 točk. 2. liga • moški; Št Jurij : Termo Poiet 2 : 6 (3178 : 3303), Slavlja Štojs : Jesenice 7 :1 (3359 : 3243), Simon jenko : Lokomotiva 4:4 (3268 :3233). 1. Termo Polet, 18, 3. Jesenice 16, 8. Simon Jenko 7 točk. 3. liga - moški: Ljubeti-2 : Delo 6 ; 2 (3288 : 3128), Proteus-2 : Triglav-2 3-5 (3340:3347). Lj. Slovan : Jesenlce-2 8 : o (3542:3121), Bela Krajina : Coma 7 :1 (3320: 3091), Železniki : Calclt'2 7 : 1 (3255:3113). Bela krajina lnTriglav-2,17,5. Coma, 6. Ljubelj- 2, oba po n, 7. Železniki, 10, 9. Calclt-2, 7.10. (esenlce-2, 5 točk. Gorenjska liga, 10. krog: Železniki-2 : Triglav Boris mizarstvo 2 ; 6 (3190 : 3239), Kranjska Gora : Ljubelj-3 6 : 2 (3155:2936), Foto BobnarAdergas:TermoPolet-2 6:2(3i58 : 3006}. Vodi Foto Bobnar Adergas,'16, 2 Triglav Boris mizarstvo, 14, 3. Kranjska Gora, 13, 4- Železniki io, 5. Termo Polet 2, 6. Ljubelj brez točk. M. F. ROKOMET Driavrio prvenstvo za ženske, 12. krog: škofja Loka KSI : Izola 36 : 29 (22 :15). D. Ž. KOŠARKA 15. kr^ košarkarske lige UPC Telemach: Kraški zidar : Loka kava 62:70.19. krog košarkarske lige NLB: Zadar : Helios 83 : 85. 1. ženska košarkarska liga: Konjice Special Ribič : Hit Kranjska Gora 69: 91, Domžale : Kozmetika Afrodita 70:57, AJM: Odeja 75:67. D. i JurčIč&Co., d. o. o. Bodo vi je 9a 4220 Škofia Loka Zaposlimo DISPONENTA (m/ž) v logistiki za področje mednarodne špedicije za Srednjo In Zahodno Evropo Pogoji: - končana V., VI. ali VII. stopnja Izobrazbe ustrezne smeri • aktivno znanje angleškega in nemškega jezika • obvladovanje računalniških programov Windows, Word in Exel Pisne prijave sprejemamo do 15. februarja 2007 na naslov: Jurčič 8l Co., d.o.o., Mlakarjeva 111, 4208 Šenčur. Dodatne Informacije po tel. 041 /642 672 gospod Dolenec, ob delavnikih od 15. ure do 20. ure. Jelene nadziral tekmeca Tekmo v klasiki slovenskega pokala v smučarskih tekih sta dobila 8laž Jelene in Ana Šimenc. Mata Bertonceli najbolje pripravljen. S tekom ..............................................................................ne morem biti zadovoljen, re- Rudno polje • Na Pokljuki je zultat pa je, kot je. V Sloveniji bik konec tedna prava zimska med Člani ni vdik'e konkuren- idila. Dočakali so jo naši smu- ce," je povedal Blaž |e}enc, ki je čarski tekaä, ki so se v organi- sicer z letošnjo sezono zadovo- zadji TSK Merkur Kranj po- Ijen: "Pokazal se je napredek, merili v tekmi slovenskega po- ^ede na prejšnje sezone. Je pa kala. Na stanu ni bilo naših naj- to nora sezona, kerje tako malo boljših, saj so bile Petra MajdiČ, snega, tako da ni bila najbolj Barbara Jezeršek, Vesna Fab- umirjena-" felenc je sicer član jan in Katja Vlšnar na tekmah B-reprezentance in trenira pod svetovnega pokala v Estoniji, vodstvom Vbdimir)a KoroDce- Nove točke je osvojila le Majdi- vi&. Za naslednje tdone, ta ko- čeva. Na Pokljuki ni bilo tudi nectedna,kobonasporeàidr- Maje Benedičič in Nejca Ero- žavno prvenstvo, se bo priprav- daija. Prvi fevorit je bil tako še Ijal na Pokljuki. Med ženskami ne 23-letni tekač Merkurja Blaž je bila na petkilometrski preiz- Jelenc Mlake pri Kranju, ki je v kušnji najhitrejša Ana Šimenc kiasični preizkušnji na 10 kilometrov za dobrih deset sekund (Valkarlon Logatec) pred Anjo Erten (Bled), mlado tekačico, premagal edin^ konkurenta ki je bila na letošnjih igrah mla-Jureta Tršaija (Valkarton Loga- dih Alpe-Jadran dvakrat zlata: v tec). eldpnem sprintu skupaj z Evo 'Tršar je startal pol minute SeverRus(Valkarton),ki jebila pred mano in bolj kot ne sem na Pokljuki 3., in posamezno v Blaž jelene na Pokljuki ni imel velike konkurence in je !e nadziral tekmo, saj nisem bil klasiki na pet kilometrov, prišel do nove zmage za slovenski pokal. / F01&: t^^» Oik Kranjski klubi za // v« ZIVO // športno zvezo Na sestanku predstavnikov športnih društev In klubov Mestne občine Kranj je bila soglasno sprejeta pobuda za ustanovitev Zveze športnih društev Kranj. Jože Iavornik športa v Mestni obäni Kranj v skladu z inflacijo. Glede na za obdobje 2000-2006 so inflacijo bi morala biti letos druge objekte en Kranja, Od Kranj - V skladu z novim Za- sprejeli več sklepov, vse z že- višina dotadj 803.706 evrov. rej treba sistem razdeljeva- konom o društvih morajo Ijo, da se izboljša financira- Prav pa bi bilo, da bi v prora- klubi, če se želijo združiti v nje 144 športnih organizacij, čunu zagotovili sredstva tudi Zvezo, sprejeti sklep o tem Zaradi padca (50 odstotkov) za obnovo kritičnih objek- dejanju na seji svojih skup- realne vrednosti dotadj diuš- tov. ščin. Pobudniki so sprejeli tvom in klubom v zadnjih Prevetriti bo treba tudi priporočilo športnim organi- sedmih letih so bili predstav- Pravilnik za sofinanciranje nja "brezplačnih ur" s strani občinskega uradnika za šport. Zaradi "mrtve" Športne Kranj mma zacijam, da se odločijo za niki društev enotni, da se športnih programov v MOK, športne institudje, ki bi po- vkljudtev v Zvezo do 45. "mar- mora postavka "Dotacije da bo bolj pregleden in razum- vezovala in zastopala skupne ca 2007. Odbor za ustanovi- društvom in klubom" v pro- Ijiv, predvsem pa pravičnejši športiuh društev tev Zveze športnih organiza- računu MOK za leto 3007 pri razdelitvi sredstev. Vsem klubov v odnosu do organov dj Kranj pa bo do 10. febru- ustrezno povečati, sicer se klubom naj se delijo sred« in uprave MOK. Enoten na- arja pripravil osnutek Statuta bo izvajalcem programa stva po enakih merilih. V do- stop vseh Športnih organiza- osrednje športne organizad- športa še naprej delala velika tacijah klubom morajo biti dj v MOK je zato pogoj, da je v MOK. krivica. Vsem drugim prora- upoštevana sredstva ne gle- Kranj v prihodni Na osnovi analize finand- čunskim porabnikom so se de na to, ali klub koristi cen- doval na področju, ki vklju» ranja izvajalcev programa namreč sredstva povečevala traine objekte ali pa je vezan čuje največ prebivalcev. Zlati cepin za slovensko navezo Stojah Saje Kranj • Prestižna alpinistična nagrada zlati cepin, ki so jo gori Ćomolhari (7326 m) na meji med Tibetom in Butanom, ki je a^pel Prezlju in Lo rendću. Tako so Slovena od- minuli petek šestnajstič po- nesli obe nagradi. Marko Pre- delili v Grenoblu, je od petih zelj iz Kamnika pa je postal nominiranih vzponov pripa* prvi alpinist na svetu z dva- dla dosežku naveze Marko kratno zmago. Leta 1991 je Prezelj • Boris Lorendč iz Slo- namreč prejel zlati cepin ob venije. Publika je sicer oceni- Andreju Štremilju za prven- la, da je najboljši naš alpinist stveni vzpon po južnem ste- PavJe Kozjek, ki je lani opravil bru Kangčenzer^ (84^7 m}, prvi enodnevni solo prven- Spomnimo naj, da so ga pred stveni vzpon na osemtisočak dnevi razglasili za najboljšega Čo 0}u. Mednarodna skupi- alpinista v Sloverùji. Na sliki: m sodnikov je menila, da več Marko Prezelj in predsednik štejeprvenstvenialpskivzpon PZS Franc Ekar na razglasitvi po severozahodnem stebru v v Ljubljani. GORENJSKI GLAS torek, 30. januarja 2007 x: ém vüma.stancimik^g'^as.si 7 Nataša • V Nataia Kejžar se je že pred časom poslovila od tekmovalnega plavanja, v soboto pa je za radovljiški klub Žito Corenjka vseeno nastopila v štafeti trenerjev in spremljevalcev na tekmovanju Dr. Fig v Kranju. Danica Zavrl Žlebir Kranj • Skupaj s Cirilom GIo-bočnikom, direktorjem slovenskih plavalnih reprezentanc, ter trenerjema Matejem Globočnikom in Gašperjem Nočem je dosegla drugo mesto. V tem tekmovanju sicer zunaj konkurence je zmagala štafeta piavaJ-nega kluba Primorje z Reke, za katero sta nastopila ne- nadkriljivi, a sedaj tudi že bivši plavalec Miloš Milosevic» svetovni rekorder na 50 m delfin, in hrvaški repre- zentant Mladina. Tretje mesto je pripadlo ljubljanskemu klubu Olimpija, za katerega je plaval nekdaj odlični Jure Bučar, štafetni nastop Mednarodni plavalni miting Dr. Fig je za najmlajše plavalce prvo tekmovanje. /Fet«:Tm« Doki odraslih je bil na mednarodnem tekmovanju Dr. Fig za Klub je bil že deveto leto pri- Kamnik, Triglav in Zvezda mestom na 50 m prosto, Ana-najmlajše plavalke in plaval- reditelj tekmovanja, ki se ga je Kranj ter Žito Gorenjka Ra- mari Pavlič (Triglav) s y meče v Kranju zgolj za zabavno letos udeležilo 419 plavaUc in dovdjica. so imeli na tdanova- stom med deklicami A na 50 popestritev sicer resnega tek- plavalcev iz 26 klubov treh dr- nju moäio zastopstvo. Po me- m prosto, Mina Kašca {Žito movanja. Kljub temu pa veli- žav, Hrvaške, Srbije in Slove- daljah pa so posegli: Rok Pin- Gorenjka) s 1. mestom na 50 ko pove o slovesu otroškega nije. Iz plavalk, starih do deset, lar (Tti^v) s 5. mestom na 50 mdelfin.z2.mestomna5om plavalnega mitinga, če se ga m plavalcev, starih do dvanajst m prsno in na 50 m hrbtno, prosto, 2. mestom na 50 m udeležujejo svetovni rekorderji, nosÜd medalj in diuga let se utegnejo razviti še imenitni tekmovalci, ki bodo Katjuša Stanek (Triglav) 2 2. hrbtno in 3. mestom na 100 m mestom na 50 m prsno in 2. mestom na 100 m mešano, mešano. V štafeti 8 x 50 m mešano je zmagala ekipa do- ugledna imena iz sveta pia- uspešno sledili tako velikim vanja, je po tekmi dejal direk- imenom, kotso Nataša Kejžar, Miha Kovač (Cerkno) s i. me- mač€^ kluba Triglav pred Fu-tor Plavalnega kluba Triglav jure Bučar in Miloš Miloševic. stom na 50 m delfin, 2. me- žinarjem Ravne in Olimpijo iz Kranj Viki Cilenšek. Gorenjski klubi, Cerkno, stom na 100 m mešano in 2. Ljubljane. HOKEJ Jesenice Ova poraza za konec tedna Minuli konec tedna za jeseniške hokejiste v avstrijski ligi EBEL ni bil preveč srečen. V petek, ko so gostovali v Salzburgu, so s tamkajšnjim moštvom Red 6ull, sicer prvim na lestvici avstrijske lige, tekmo tesno izgubili z rezultatom 3:2 (0:0, i : i, 2 : i). Drugo pomembno tekmo v tirolskem Innsbrucku so z nasprotnikom, ki je na [estvici za dve točki zaostajal za moštvom Acroni-ja in je poleg Vienna Capitals neposreden konkurent v izločilnih bojih, železarji izgubili $7 :1 (2 : o, i : o, 4: i). Na lestvici sta Ac-roni in Innsbruck sedaj izenačena z 31 točkami, za uvrstitev v polfinale pa morajo Jeseničani prehiteti tudi Dunajčane. Naslednja tekma bo februarja s celovškim KAC-om. D. Ž. DESKANJE NA 5NECU Torino Medalji z univerzijade še za deskarja Zadnje dn; univerzijade vTorinu sta se že osvojenim odličjem za slovenske športnike pridružili še dve. Osvojila sta ju deskarja Rok Marguč in Žan Košir, pn/f zlato in drugi srebrno v paralelnem veleslalomu. Slovenska ekipa se vrača iz Torina z desetimi medaljami, zlato, petimi srebrnimi in Štirimi bronastimi. D. 2, KOŠARKA Škofja Loka, Domžale Ločani in Domžalčani že jutri Ta teden košarkarje v ligi UPC Telemach čakajo tekme 16. kroga. Ze jutri, v sredo, bo ekipa Loka kaveTCC gostila Ceo-plin Slovan, tekma v dvorani na Podnu pa se bo začela ob 20. uri. Heiios bo prav tako jutri, z začetkom tekme ob 19. uri, gostil Koper. Triglav bo tekmo z ekipo Mislel Postojnska jama odigral v soboto ob 20.15 v dvorani na Planini. V. S. PLAVANJE LjUßMANA Potrjena reprezentanca za Melbourne Na svetovno prvensNo, marca v Melbournu potujejo nasled- nlji gorenjski plavalci: Emil Tahirovlč (Merit Triglav Kranj), Anja Klinar, Sara fsakovič, Monika Močnik Luka Turk in Nika Kozamernik (vsi Žito Corenjka Radovljica). O. 2. ŠPORTNO PLEZANJE Šenčur Skavti v plezalni steni v nedeljo je Triglavski steg iz Kranja v športni dvorani v Šenčurju tretjič organiziral skavtsko tekmo v Športnem plezanju - Oprimkanje 2007, na kateri je sodelovalo rekordnih dvanajst stegov. V tekmovanju trojic je pri izvidnikih in vodnicah zmagala ekipa Apfel Štrudelj iz Kranja, pri popot- ^ nikih in popotnicah pa Kamenčki iz Kamnika. Ločan MIha Lavtar je bil najboljši med perspektivci, Jakob Pejić iz 8ovca pa med zagnanci. ProfijI so se pomerili na najtežjih smereh, za katere sta poskrbela Anže Štremfelj in Maja Vidmar; med moškimi je slavil Kranjčan Luka Boneš, med ženskami pa Marija Štremfelj. Tako kot prejšnja leta so pripravili tudi delavnice, ki so jih vodili Marija Štremfelj, Andrej Velkavrh, Martina Čufar ter Natalija Cros. S. Š. ^tej k btit^ftj ktkovMii iivljartja prispeva (v4i kurttA« plf«. Ncvg «ditivirano kun (rio olje OMV fulurPlus stand prav (oliko kot ekvtr« lahko kurilno oljs, vandar lagotavija v«fC loplore. lnov«iivna reétive skupino OMV odalaj ludt vva&*m 0omu,Z« woiilo pekličfU na bra2pla£ne tat«fOA»ko Utvitko m 23». Već kot gibanj«. OMV i j 8 Simon .suhic@g-glas.si GORENJSKI GLAS torek, 30. januarja 2007 Oproščena obtožb Kazenski postopek o finančnih nepravilnostih v smučarskem klubu Triglav je končan, odškodninska tožba Že traja. SiMOM SuBic škem smučarskem centru ..............................................................................Reit im Winkl zase, ženo Kranj • Sodni senat okrožne- Marjeto (tajnico kJubaj, čla- ga sodišča v Kranju je v pe- na upravnega odbora DuSa- tek zaradi pomanjkanja do- na SenČarja in njegovo kazov oprostil nekdanjega ženo Evo. blagajnika smučarskega klu- Javomik je bil sicer zado- ba Triglav Alojza Omejca in voljen, ker je bil oproščen Jožeta Javomika, ki je pred- zanj nesmiselnih obtožb, za sednik kranjskega kiuba že katere pa naj bi bil po njego- celih 55 let- Obtožena sta bila vem odgovoren prav soobto- zlorabe svojih položajev v ženi Omejc. Zoper Omejca klubu in protipravne prido- je namreč Triglav že leta bitve premoženjske koristi. 1997 vložil prijavo zaradi Omejca je obtožba breme- suma, da je klub v letih od nUa, da naj bi v letih 1992 do 1992 do 1997 oškodoval za 1997 kot blagajnik kluba z približno 12 milijonov tolar- neupravičenim dvigovanjem jev (50 tisoč evrovj, ki naj bi gotovine, pisanjem fiktivnih jih zapravil za opremljanje potnih nal(^ov in naročilnic svoje hiŠe, nakup oblačil za sebi in svoji družini iieupra- svojo družino, gostinske sto- vičeno pridobil najmanj 691 ritve in podobno. tisoč tolarjev (2856 evrov) premoženjske koristi. Zaradi počasnosti sodnih mlinov je večina dejanj že Javornika pa so obtoževa- zdavnaj zastarala (Še preostali, da je bil za tako početje la bi v marcu letos), zato pa kot predsednik kluba odgo- na okrajnem sodišču v Kra- voren, prav tako pa so mu nfu še vedno teče odškod- očitali, da naj bi marca ninska tožba, ki jo je smu- 1997 na podlagi fiktivnih Čaiski klub Triglav vložil zo- pobiih nalogov 5 klubskimi per svojega nekdanjega bla-sredstvi izplačal j^i tisoč gajnika Alojza Omejca, sicer tolarjev (1629 evrov) in jih direktorja tovarne Zvezda v porabil za letovanje v nem- Kranju. KRATKE NOVICE b leg oš V iskanju sodeloval tudi helikopter Kristana nje Žetine, ki na] bi se Izgubil na Blegolu, so v petek in so-boto vključili tudi helikopter, vendar gorski reševalci in policisti niso našli nobenih sledi ne za Marjanom ne za njegovim nemškim ovčarjem Reksom. jesenice Z nožem nad moža v nedeljo popoldne sta se na jesenlcah sprla izvenzakonska partnerja, besedni spor pa je kmalu prerasel v prerivanje in fizično obračunavanje. Med pretepom je 34-letna partnerica pograbila kuhinjski nož in z njim zabodla dve leti mlajšega partnerja v roko. Pri tem ga je huje poškodovala, saj ga je porezala na pregibu komolca. Reševalci so poškodovanega moškega odpeljali v Spiošno bolnico na Jesenicah, medtem ko bodo policisti zoper osumljenko podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Kranju. RAtx>vg fCA Trije vozniki so napihali v soboto med 18, in 24. uro so policisti na območju Radovljice izvajali poostren nadzor po metodologiji Promil. Ustavili in kontrolirali so 207 voznikov, od katerih so trije vozili pod vplivom alkohola. Dvema voznikoma, ki občutno preveč pogledala v kozarec, so začasno odvzeli vozniški dovoljenji» eden pa je vozil brez vozniškega dovoljenja. Osmim voznikom so izrekli globe za druge kršitve cestno prometnih predpisov, šestim pa so Izrekli zgolj opozorila za manjše prekrške. Možjak>ca Odnesel televizor Policisti so bili v soboto obveščeni, da je neznani storilec prejšnji teden vlomil v vikend na Možjanci. Vlomilec je lastnika oškodoval za približno tisoč evrov, saj je odnesel televizijski sprejemnik. s.S. Sturm izbral ŠtL •m je za predsednico okrajnega sodišča v Kranju imenova Matejo Jereb, dosedanjo podpredsednico tega sodišča. Sodni svet je izrazil pozitivno mnenje tudi o okrožni sodnici Sonji Teržan. é ft« Simon Šubic upokojitve prejšnje predsed- ..................nice Marije Bešter, Kranj - Nova predsednica Kot je znano, se je na javni Okrajnega sodišča v Kranju poziv sodnikom k vložitvi je dosedanja podpredsedni- kandidatur za prosto mesto ca tega sodišča Mateja Jereb. predsednika Okrajnega so-Minister za pravosodje Lov- dišča v Kranju, ki ^e bil objavio Šturm je odiočbo o nje- Ijen že 30. septembra 2005, nem imenovanju izdal 18. prijavilo pet kandidatk poleg januarja. Ministrova odloči- Jereìjove še Nevenka Hafner tev ni presenetljiva, saj je Kopač in Polonca Herman imenovanje Jerebove minis- (vse tri okrajne sodnice v tru Šturmu predlagal tudi Kranju) ter Son^ Teržan in sodni svet. Bolj nerazumlji- Marjeta Dvornik (obe okrož- vo je dejstvo, da je bilo treba ni sodnici v Kranju). na imenovanje nove pred- Sodni svet je svoj predlog sednice okrajnega sodišča v za novo predsednico sodišča ^^^^^^ rc.o: cor«d sodnico Matejo Jereb, pri čemer je dal prednost slednji. Jerebova je bila za sodni svet najprimernejša zaradi dosedanjih izkušenj na področju vodenja in opravljanja sodniške službe ter dobrega poznavanja razmer na Okrajnem sodišču v Kranju. "Minister za pravosodje se je s predlogom sodnega sveta strinjal, saj je Mateja Jereb tudi na pogovoru z ministrom prepričljivo pokazala na možnost odprave sodnih zaostankov na Okrajnem sodišču v Kranju," je pojasnila Kranju, ki je medtem že po- pravosodnemu ministru po- da za predsednico imenuje Mojca HardI, predstavnica stalo pravnomočno, čakati slal šele 11. decembra lani. bodisi okrožno sodnico So- za odnose z javnostjo na mi- skoraj leto in pol, vse od Ministru je tako predlagal, njo Teržan bodisi okrajno ni str stvu za pravosodje. KRIMINAL Vir maš e Skozi okno v hišo v soboto popoldne je nekdo vlomil v stanovanjski hiši v Vir- mašah, tako da je navrl okni in ju odprl. Policija poroča, da je skrbno pregledal vse prostore, nato pa odnesel veČ zlatega nakita, fotoaparat in denar. Oba lastnika je oškodoval za približno i.3oc evrov. SftEONjE BlTNjE, BuKOVŠĆICA Kradla med pogreboma Neznani storilec je v petek popoldne prišel na parkirni prostor pri pokopališču v Srednjih ßitnjah, ko je tam potekal pogreb. S silo je vlomil v tri osebna vozila in si prilastil različne predmete in denar. Nastalo je za okoli 4.300 evrov ško- de. Isto popoldne je nekdo vlomil tudi v osebna vozila na parkirišču pri pokopališču v 8ukovščici, kjer je prav tako potekal pogreb. Tam si je nepridiprav prilastil denar in druge različne predmete. Povzročil je za okoli 700 evrov gmotne škode. Tržič Ujeta pri delu Trziški policisti so v noči na petek prijeli 20-letnega Kranjčana in tri leta starejšega Jeseničana^ ker ju sumijo, da sta vlamljala v avtomobile. Policisti so ob 2.50 na parkirnem prostoru v Bistrici pri Tržiču opazili dvojico, ki je ravno vlo« mila v osebni avto. Kranjčana jim je uspelo prijeti na kraju vloma, Jeseničan pa je pobegnil z avtomobilom, vendar so ga kasneje kranjski policisti ustavili na Kokrici v Kranju. Osumljena naj bi te noči v Bistrici pri Tržiču vlomila v najmanj dva avtomobila. S. S. C9Sto fvprftiia TiUf 112, 4370 Jesenice, tet. St. 04/5S68 000 Splošna bolnišnica Jesenice razpisuje naslednje prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VGOjA UPRAVNO GOSPODARSKEGA S£KTOR)A |m/ž) Kandidati rn o rajo izpolnjevati naslednje pogoje: • najmanj univerzitetna Izobrazba pravne ali družboslovne usmeritve 4S mesecev de izkušenj v poklicu Od kandidatov pričakujemo, da bodo prijavi na razpis v pisni obliki priložili vizijo razvoja in vodenja sektorja, usklajeno s smer- nicami poslovanja SBj, ki jo bodo predstavili bodočim sodelavcem na javni predstavitvi. Izbrani kandidati bodo na delovno mesto s posebnim! pooblastili in odgovornostmi imenovani za mandatno obdobje 4 let z možnostjo ponovnega imenovanja. V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Vaše cenjene ponudbe pričakujemo v roku 15 dni od objave na rra- slov: Splošna bolnišnica Jesenice, Cesta maršala Trta na» 4270 jesenke s pripisom "ZA RAZPISNO KOMISIJO UGS • N£ ODPIRAJ*. Predhodno nas lahko pokličete na tel. št. SS6S-414.0 izboru vas bomo obvestili v 30 dneh po izbiri. iwooiH&uiv «aeucf, 4 v Ü T«, i« Gorenjska RADIO Z A R A 96 MHz O V F D N AMBICIOZNI, KOMUNIKATIVNI, KREATIVNI, . . . ■COMPRI fIlOP Iščemo sodelavce Kom DOS MT5 d.d. P^OŽCIKOVO A, 1000 i|ubl|Qno vabi k sodelovariju In zaposli riovo sodelavca/ki za KOMPAS SHOP trgovino. Pridružite se ekipi na področju prodaje, svetovan a in vodenja izmene v visokostondordni trgovini: KOMPAS SHOP RATEČE (mejni prehod Rateče) •prodaja kozmetike "vodenje izmene Pričokujemo angažiran pristop do dela s stronkami, nove iae|e ustrezno izobrozbo, znorje slovenskego jeziico in jezika sosednje države, zoželene pa so ludi delovne izkušnje. Oalovno razmerje bo sklenjeno za določen Čas enega leta (možnost podaljsanjo) in trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z življenjepisom, opisom dosedanjih izkušenj Ìp potrdili o izpolnjevaniu pogojev poiljile na 9orrìjÌ naslov v rolcu 8 dni od objave. w V/W. ko m p a s-m ts. 5 i ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE • PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM (m/ž) «.■nivuto 0702 07, AVIMT, P(BSIWtä»A3, 6000 KOOCR f*» ?tOt07.aiU)CIKIWiJ.00Q.Ul.l.AVGlßn 9.UWU rt« o?D?07.SUMhURINE.(LO0.KGUUC I.U CUM f«« 000. lOMAĆfVO I.LU& UMA rVOo K 0207, OGKX. D O 0. POOfttČA & UAVCICE OB. / 8S1 lU rW0O 2T 02.07, eVG. O 0,0. SAVSKA 16,KftANJ tW «r 300(07, K-GfUO.D.OO. KRMCA 36, 2G GCR- JC roà« 30,0)07, XOPLA, OaO. POOfttCCVA 7S. SK LOKA t** O?O}.O7,$Ui^JUPilCW0tiM«OSP, »OTNA piuutNOio, TR2IČ N)k 02 0?Q7; AOECCĐ H R. 000. TRDINOVA 9, uueuANA rW Od 30J)107: AVTO PARIKEFI, O 0.0, & 2ELE2AR-JfV 27, JESf NKt « 02 02 O?; CSS. STAAA LOKA 31. SK LOKA I« «3 1702 or, ÌAL£H SONJAH SP. HUJE 23,KJUNJ W « 2102 07. XREATA, 000, OOftEKt&KA 39, HA KiO « « 030207. KUAALT EUMHA &P. TRSOJE 39. AMJ tW O) 3001 07. UTTISC JW SP. AUCWO 47, JlCUZM^ K) tok «s 090? 07, UAHPOWEfl, 0j),0, KCMOSka U. KfWil n» «C 240207, PHERJIi (X00. OOBJE 3, <>0LIAH£ NAĐ$H.10K0 n»0D 0602 07; SUBOVlPOkOZ^EHOTA KRAHJ, H VAONOVA 4, KAAMJ f» » 06024J7. vmojue, O.OO, KVMJSKA V Ofi WrBimff liUc leh 30,0107: JELOVICA. D,0, HRIB 1, PUDOVQR m. me, m» •t* «> raoio?, npr, 00,0, alì>- SM43,L£5C£ oSMimue lofii i» 00. IKO?07, KLADIVAR i\a\. t> 0. wOü&THUeKA 2. aRi nOUA n* M 0UKd7, MCKATA. 00 O. TOUACTVD i.LAieLlANA TQW Mr 2M 2A aOlU M «et; reà dO 30 0107: K^äMO, 0 O O. KRMU a. I30KC W0 ffinai MI «IBU^dE 3702,07 JAN SP.tILLE 23, KRAHJ IDOVVUMK-ION tt'300107. LE P EM lA O 0. SLAP a, rtóC m t9mn m 0207. SUJKANCVIC RASIH SP. Mvoiéa m^^ jesEPiS a» 30,0107. jclovica. e d. hrb 1, moovoA nk (to 30 otot; jq oesfin, ocie 73, KRM: m OD 1*0207, «»X00£.P4AVMC,WytfCA s, fAAVCtCS ■M tek m 2<,020r. oesgh oaau«^, 000. bl tksra va st. bl domava V* 10 02 07, DOM OPREMA. 01^0. HA PUM^LP 77. m » 14(c,07, jie oesttm, o 0 0. KRMiCA a, 26 rji luucimtu, c* 00 24 0207. logar tkad£, odo, mofwu^'a 99, islöjr matom n* ob'06j32 07: «ms • füqkt, o 0,0. beguue i.beou nje t««3 080?07:kla£i(var 2|rl od. industrijska 2. « Oe: 300107. HCKUA. 0 0. C MA OKMCLO 7. HK KID « 4« 0302 07; U^ÌM mWCSP. C KA OHd] 2t TA X n* D^0^ 07. US ^AL 0 O O, GR4KIVSE11, TRU i* dO, DZ 02 07; NRQ, DO, otim ifi, ŽELEaiKI ff* da 92,02 07. SLE: O O 0. & HDRiCA U, jeSSCE muMft lok Vf. 10,02 07; 8VC, 00,D. SAVSKA 16. KRAfU mm IB nun ■ wiw;(h KA. 00. SUU* B, TH2£ W do, ?4 02,07, MARKSJ SASWA SP. BR£2J£ 7B, BREZJE t«« 17J)2A7,QljKXiW^MnM,00O,PR£0littt ?2.PQLWCNA£ISK LOKO n* W 02 STmmnjfS, 000. C Ì&I2Mti I, jssoice MnB»r*(»«0207JNTEC11V,tiOO.lJUeuW' 9: K)«rj5nn, doo. obrat s» ^ nUL 2A£MCA 70.2AMCA U&NOl ra; r« ce u 02 07, je OCSKÌN. D D 0. KRMCA 73«k:c GOfUE SnDJOTBI ic*đ3 OG QZ07. Ahls • aiGHT, 00 0. efGUhJE 1, B£G1> MJE I» dO 020207; IN'EC TIV, 0,00. LJAJAHSKA 24A, WHI rt4e 0$.0207; KUOTAR Dfi. HCKfiTnjSKA UL rt « 24 0207; lOCM) TRAliE. D o 0. PiLAKAAlEVA 99, äCNCM rt « 07A2 07, MEŽHAR FRANC S^. C fU LDN3 ? i, nV žtC rt4e 030207; MK TTK O O O, MM SVB 9. k iOKA aannHi: n 40- 0207, n • m, o o,o„ prvima 3 »Mit EEnVfB BanDII;rt4a 060207:nP>;DI9OlYCOM,SR LDW.OOO. POUVtE 76, POÜWE MAD SX LOKO UDOiSI, ttN <10 04 02 07: UlOES IHTTRNATIONAL dO«.?m2MAl4.UieUANA nuu. « 2102 07. KREATA. O D O, GOReNptSXA C 39, NAKLO m. Ki uuiffTtt rt a» »0107, l f coies oo> Kk OflrtTMC IUI Dfl. HL fFIC^ltfm; rt M 0602 D7. JCKD4i, DDO.C UARäALA DIA 51, JESS ICE DVL OtL akäHIUIDtTU roi( da 24 02 07, GENIUSNET 000, STAGNE 19,TR2I( latr, OTL A TDSnUfE TO» rt oa 09 02 07. T9(5TILNA roVARNA ZVODA SA^ C «6,KRAHJ HA. al Wtferi; rt 00 UOiO? APOMUDD.Jg BRKk J30A. 4210 eaWK IML n. lUVKL rt aa 020207. ZAVDO ZA jPOir KRAJU RBjmzWtSKA C. 37, »SUM m. WRDNKI rwk m. urtMIV d IBL « da 300107, Qg ŽFUZklKi OTOK) I3,2£LGNK1 m Mnv m&X. rt 40 020207.SR SOiA SmibviSKA & 3 rAUO nnc rt 4B: 030? 07 0?Q KRAMj a JESEMK& C. UARSalA TnA 76, jes£»«£ rak 4d 03,02 07, DZG KRMJ ZD Blfa ZO dOHNj MU OIKSKAC 1 BLED m OEiTJUi PiaCME; rt 03 O? 07.020 KRAM, ZO mM BLUSKA C ia TV^lC K piaiaiE re reuiu rtđa 100207,070 KRAfO,ZD BLED.ZDeOHIPif, MU- OIMSKAC 1,8LS rt«L 1002,07, 0?GKIWU 2B IW»VLIC^ KOPAU C 7. RAOMJCA Prosi obrav9) Za delo V komerciali (prodaja, n^Mv?) zaposlkno novega sodelavca z v«^ all visoko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeh. Ker delamo v avtomobilski par>og^ so izkušnje na tehničnem področju zelo zaželene. Zs delo na pr^ stem delovnem mestu ie obvezno al-^vno zrun/e nenike* ga jezika Zaposlitev je v začetku za določen čas, i mož- nost)o zaposiftve za r>edoiočen T^chnoplast, d. o* o*. Sleiska Dobrava 124,4273 Bejska Dobrava, pnjave zbiramo do 2. 200?. Tehnolog m/z (Blejska Dobrava) Delo na področju tehnologije v proizvodnji termoplastov je usmefieno v tehnološko pjipravo dela za obstc^eče proie^ te v proiz/odnji, sodelowìje pri reševanju tehr>ok)ékih t^ žav pn brčkanju tennopiastov, tehrvsfoeko sodelovanje prt razvojnih projektih in sodelovanje pri preizkusin novth izd^ kov, Techn^^iast, d. o o*. Sirska Dobriiva 124, 4273 Blejska Dobrava, prijave ä:^iramo do 25. 2. 2007. R«zKalec m/i (Blejske Dobrava) Za delo v orodiami na C NC rezkalnem stroju za]>ostimo rezKalca za (zdravo sestavnih dek>v za proizvodna orodja za biizganie temnoplastov. Delo je samostojno in v timu so^ delavce^ v orodjarni PnčaKuiemo sodelavca z delovnimi kušnjarn pri delu v orodjarni m s CNC rezkalnimr stroji. PrU čaku|^T>o Komunikativnega sodelavca z delovnimi tzkua- njami pri delu v orodjarni In s CNC t« Technoplast, v« zbiramo do 4. 2. 2007. Komercialist v zunanji trgovini m/ž (Kranj) Od kar>dKlata pričakujemo, un^e^etno czobiazbo dipl> miran ekonomćst oz. visoka ekor>ornsko-komerciafrđ smer, dobro znanje angleškega in nemškega jezika, organizactf ske sposobnosti, komunikativnost, sposobnost voder\Ja manjih skupin, poznavanje orodij MS Offlce, zazalene e- kusnje v zunanji trgovini, Agromehanfka, d. d., Hrasta 52a. 4000 Krani. pniave zbuamo do B. 2.2007 MO|E DELO, Spletni marketing, d.o.o. Proleterska 4,1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 S20 58 19 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 * 50D> NA: www.moi ede lo.com. ir>fo<^moiedeto.com delih in nalogah, òe mende, da lahko opravljate tudi najza- htcvTKijša misar^ka deka v proižvodnj, vas vabimo, da rtam pošljete ponijdbo z va&ml dosedanjimi izkuériami, So Zaposlimo sodelavca/sodelavKo 2a področje račonovod' s^/a in financ v oddelku za lA^janje programskih rešitev. Pričakujemo vtijo ali visoko Izobrazbo ekonomi amen. racurìalr^ièko izobraženost In poznavanje SRS. Opal, d. o. o., Sveti Duh 274. 4220 Ško^ Loka, prijave zbiramo do 10. 2. 2007. Elektriker monter-servlMr m/ž (Domžale ter delo na terenu po S^enijl ) Elektnkaila monter^ • serviserja avtomatskih vrat. ograi, cestnih zapornic, zaposlimo za nedok}čen čas. Poboji' ustrezna czobrazba eleKiro smart, vozniški arM kategorije 8. organiziranost, pozrtp^ odnos do strank in sodelsi.'oev, Deiovrte izKuànje so zaželene M^a^profii. d. o. o., Jarška cesta 30.1230 Domžale, pnjave zbiramo do 9. 2. 2007 Mizar m/ž (Medvode) Iščemo kandkSate s primemo eobrazbo lesarski tehnik ozi-roma KV mizar; 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj na podobnih Vodja lesarske proizvodnje in operative m/i (Škofja Loka) Prič^ujemo: vt. ali Vil, stopnjo izobrazbe lessj^e ali gradbene smeri. S let delovnih (skušenj, snan^ angleškega in nemškega jezika, vozniški izpit 8-kat, Oelo bo zajemalo vodenje in nadzor proizvodnje, vodenje projektov... Detovno razmeiie C»omo skienSi a določen čas • t leto z možnost* jo podališania za nedobčen čas. NiKjimo: pnjetno delovno okoi|e. stimulativno plačiks,., Legoles. d, d,. Kidričeva 56, 4220SkoQa Loka. pnjave zbiramo do 15. 2. 2007. Montažer klima naprav in kamera naprav m/ž (teren po Sloveniji) Za daljši čas zeiimo zaposliti montažerja na terenu z Izkušnjami ter ustreznim izobrazbenim profilom. Zaželene dek)-vne zkušnje s področja montaže na terenu, pripraven! pa smo prtučitt ludi delavca, ki izkaže zanimanje za sodelovanje za dalfšj čas Potrebna vestncät. rednosi in delavnost pri opravljanju delovnih r^ak>g. Redna zaposMsv z redrum dohodke^ In stimulativnim plačilom. Jantar Trade, d. o. o.. Brcznikova 16, 1280 DOMŽALE, prtjove žbrramo dO 15, 2. 2007 rr razvijalec (IT Devetoper) m/z (Šfco^ Loka) Iščemo dva IT Devek>(>er3a oziroma razvijalca širšega spektra. Pogoji so: n^nimalno pr^akovana znanja Delp^l, ŠOL. zaželena spretnost prt grafičnem oblikov^Ju, razvoj v .NET . poznavanje razvoja web storitev in poznavanje Ras- ha. Kaderpotrebujemoza razvoj projektov za luilno(Afnka, Evropa), Ponujamo zaposlitev za nedok>čen čas s 3- mesečnim poskusnim delom (polni delovnlk), IPLüS druž- bazainformaNko.d.O.o.. Kidnčevacesta75,4220Škof* ja Loka. prijave zbiramo do i &. 2. 200?. Sodelavec za tehnično podporo multimedijskih 3Pr^ Sttev m/ž 4K/anj) Pričakujemo: poznavanj področja muKrmedrje s poudarkom na video af^^ijah in prcno^j vìdea preko IP omrežij, načrto^onie, projeldiranje in izgradnja iniormactjskih tn lel^ave zi^ira. modo 16. 2, 2007. \ 3. t r t 2 0 8 KI KI ŠS8 v« w« 0 "S i--S ^ S 3 •S i 'S P f Ž wt K i cn 'S 3 ? 3 o» r» ^ o ^ * s S^w.. 3 n I i 5S |3i S S 5 /D 9sr: ? 3 s 3 Z Ci 35 O O- O se ^ ^ b« ^ Ui e Ui W W v* o v« e w< v» o UA < o < < 5E " ~ 5 3 3. ^ A _ 3 1=1 S "5. VI ^ as? o 3 3 a ? < S- v O 3 % 6 I« C? 3 ft* a tt 3 S il è KJ fti O S* O ^ 7 s ^ < ž til-is ' 3 ^ A Z S« ^ S« ^ o i fs^ I l'I ^f Isli s » o S' g E "O 3* O 1% 3 tu % C 5 ^ o* 3 iO O N •o w =. Ä 3 2 SJ o KI« A N si 2.9 p! I 5 - Uirf ^ p N IS « ^ o Cb O M r O S. ® Ä S-?- o 1 "žs-S ss S „ 2 — ftj _ ^ ni o ^ 5 y o'S S o LO < r* ff fc = CT CD OD O SS M š M M M M ^ O ^ S ^ ^ Ol ^ A 3 i: ^ ùà o ž S 3 S S" 2 g* 3 1 m ^ 3 rN Ù} 7 O M i ? ^ J- ev & O g Q, o 3 O O i t I O* O Q. O tO O l/l 'S 'S s* s 4 o» 2 i KJ W ki k; Ki o A 5 s-2 « s ^ e a ^ 3 • $ & S m 5. ^ C • 9 sa K; i T g' 3 0 g □J O fV fD 3 ft i/k o» 3 O & rt> o 3 o* 3 ? o 5 ^ 6f 3 3 2 "rS' ffi 3 2 0 Sr o 3 3 «S ? i K ^^ n« rt /p 5 S iJk iO a"? Ä < O 3 O ru C Ol s S' o s ~ is* VI as F fti ft S ? S s > r\ u O l/t ft £ 3 3 Ki O» Š ss KP aj A g" 3 SI A 'I 3 n o 3. lA O Ö s 3 ^ - o 1 n. O- O a Ä « Oj r-i 4 s f9 C ^^ t O a ^ s* ùy m S-S ft) — a ^ Ol o § li - P o' — ni 3 s 3 s i iS 3 3 n ro 5-o 5 £ g •o - i? Si" 3 OV «J? ^ W KI m » O O o o • o* o, O Ä fb O S srälS rS« 3 & = C » I M ^ z 09 A M ^ ^ i/i Ln O» M S < a Ö /o o 3 S A S o f^ ^^ 4 S»* o o« O 'S •P' O-S. ^ ^ 9 0 8 u W VI z 5 s- O, <9 S S È ^ rU S 3 f« 3 A S 2 ^ Aà W O» ^ i M S ' ^ DJ a OJ fi) n I u C Ki k. » t M 3 < S. öl 2 3 ^ 2 S H H S o N w « i i. 3 AJ 3 o ^ - . C. i 3 3 3 O ^ .-• < Ol 3 ž» 'S SI • 5" 57 — o p-g 5 "D ss: a ® i® 3 ?B 3 P 'O S o o - — 3 n 3 o lilfli lil« a JC. O s ftr 3 a « o /t ro O »T3 m ^ 3 re' Z IVI ^ O o v. Ü 3 5 S. ~ > ssr —• . • DJ O* Z > os 5 O. S » o o S S i A 3 A » ^ « A S 3 3 o S Ki Ki Ln Kj ^ r- 3 5 _ Oi IV v ^ o- » ^ a 9 fti ^ LA g 8 8 S • • u t M VI ? < S KJ KJ Kj Vi F « « 1' ? sr S 9 P /t MB 3 S « 5 3 3 0 « 3 g 0 M èL 9 a d 0 ^ 9 M ^ O VI 9 ^ s S. LO KJ •C W-I -mi Cf $ KJ 3 s« ♦ ^ s s ? s ? 4 M ^ ' A C g- ' sr aJS ^ * o % A a iS B- < ^ Ù f^ /V © IK A rs^ «rf 9 ^ /Ei 9 o s IJ^ v 3 *rB 9 0 » ^ 1 0 «0 3 S iiM 0 * « K» < s iO m 9 9 i 1 * 0 Si M te 9 sr 9 * 3 • 3 8 R' Vi« 0 S VA 5 I" 8 s 5 5 3 S I rr ^ ^^ s «iM 0« . S š: è è S t. S S M K» 9 4 .ff —^ ^ « M u O tu S: i« Ss^r« ^ ^ 9 W VI Si iA 0 O a i'i Ä. J*' K u 3 ^ v« 3 0 S' 1 «o L« g 4A JS.EJ' o »a eo 3 e- rS. o a C & S s hi A a ' a ^ d: S e o s S' i ? ^ Ä 5 s s 2r Ä iS » kA 3 Ki * KJ S % O ^ Ol ^ A g" — a cr'-^'"®' OBO'* s'* wMK^Sai S 9 "Ol U w^^.•iFa 1'Li 3" A SiiJiiS I S Ki A a X ^ S ^ 2 ^ M a u» • ^ a o 9t 2 s?© as s s s KJ a e 3 A C2 Ä iS X s . » « ^ S' Ä f SI s 8 o e «■4 ^ s p a gS ti iS 3 i I« ^ C s ^ O. ^ S^ 5 B 5 ^ S^ ? • rsi « a o A S s «v s-?»' 3 v* ^ « K S 1. J Ki ^ M f^ éT 9 0 ^ K* S. i. S g e 9 «K Vt 3 ^ ^ Z s nt ^ P" ^ K» O« A» W 2 e 5' ®'S. P S* ^ i 1 flj S ^ 3 a> »-VI a- s g« s ' ^ ^ A « ? " 3 ru Ki g S » CA T i è s Äfe O» 25- 2.3 « S lit A o« o •si A S š. O! «A g Ui KJ 3 ^ M Ui M I* ^ 1 S a 2 9 Ki Ki M Ki ^ O ^ S O liA O è Qd ^ ^^ Ä fi ^ < ^ f^ PO« ! 3 k ^ O o ^ = o =s. A s = i ^^ ^ Ot o. t S^ ^ ^ ^ & S. f l^i -f? s s KJ KI « 5 s 3 Ji f Sifts-"" 5 sr S'.»' i S 3 S s 2 in 9 S - S'? la - 3 A A g. Ki S S ^ a g A Ä ^ ^ ^ afg-ä 5 s 3-8; ^ Z S« . w « ^ r \ lü OJ li 0 1 KJ 8 ^ ^ 8 S rJ C» M ^ « ^ S KJ S. 3 3 S v> Al A ^ I L/l^ ' S fKif 3 S r ^ ^ ^ ^ S rsj S?-? s'S 5 35 ^ K & S ^ O «i» S O M g i ^ S" s e o 9 ^ to r» « kA « rs/ Ol Ck» s Si = i DJ ^ ^ - S ® $ fcf g g,^ 2 ^ ? s « ^ ^ p ^ Ù. o» o 9 o « S m KJ ž - ' ? S" 1S z K^ s ^ »J te S 9 S 3 S! a 5 fD O S K. O/ ® r^ a ^ . š 5 p- 5 ... ^ Ö 9 C s ^ 2 3 a 3 S s O * A C. *u i SiJIS ^ O g-ls S:!! ISgviS v" v ^ N O O -à ^ .. e 9 ^ « 3\ I s^l^p r ^ e 3 2 w 2 A. ^ 'S Ä s B n ^ ^ ^ o ^ ^ O^ * s ^ C» ^ I i isT Ad « rsj rsi J KJ fW K^ S 'O W w ^ s s 01 -9 9 ». s 11 5 ^ A A S Ki S*?" ^ J S 3 S £ fHj 3 ~ 0 ^ a-' S ^^ S * fH r^ a ^ ^ * G* ^ S 9 lavili S ^ ^ ti ^ -ssg A A I • ♦ 2 cZ* ^ » g g- * • - 8 S ^ —A . KJ . S r> • S « g b S'® f a 3 o ? s« S'ftSff? =•2 M S7 2|:Sg3f ?: e li/t li I C ST S • 4 g § <2 5 « § 9 ^ fm ^ o I ^ o 5 s 3 w ? S g g S 9 ^ ^ S^ 03 C 3 ^ s X & A Od Ol o a r a ^ tf S - » S ^ 2 » s I Ss^* ä = s s s r-g - •• " /9 A QJ g i' - ^ i- 2 o g" A s ^ ^ ^ a 5 S 3 ? ^ g « s A fiC č - R § iŠ'SS $ ^ ' s Vi » rci s — s « 1 g y o g u S. K' o 8 ^S« ^ M* OJ O A C ^ ^ 5 « 2 io C I 4 I ^ & ^ Ki 9 ^ A Jfellli ^ SS JSSB- Ki sa Ki' ^ io t)^ ^ o o S ^ f»? S g o us ! =i|l«il ^ KJ pr S ćtl t S A ^ M KJ g 2 9 Ki s-s i. a s S i^« r« 9 a 9 % _ 3 3 < £ ^ S ^ rt ^ ^ i - 'S = ♦ • s* ^ g KJ rv O ♦ 3 I« Ss- s 3 3. il S 5 S- I M S* 3 I i « r« s 81 - _, _. s s 3 I'» o^^iS'SS'S-S'ä_______ i fill I p 2 '' _ ^ 3 ^ 2 Sn^ÄaS. ^^ fi> rft 5 t» o 2 n K* KI A S ± . 5 S g-L^ « ^ a. ^ o. g, >« jp S s- ftj 3 n ^ « S3 §:gtw.ts ^ž-sil šg A kJl 3 £ CiJ v^ g C. S S* S- s ' 9 f^ ^ « M «tf » ^ 1 t Q k I SSg-| 3 ^ Ir B I : 1 S i >» s 2. ^ ^ -— ^ ^ f 7 o § 5 ; i-u ~ » E /p S ^ tt • • Q g a: s ___^ (v «e F a -g 2. g- 8 s A s sr ^ a» it» — S S. S . Ö ^ s S' s S Ä ^ = s I i"? §!§: t J 2 « « ^ é ^ ft I - s SK^tEss P^gSšSII o s 8 3 3 o ^ ia fel 9 ^ ^ s- 2 I^SsS 8e ^B" I S sr IM ^ 2 3 S* 2 U K 1 I « A ^ ipA 7 T ^ S v CT O ^ s* ^ ^ ^ r^ * Zé £• 8 i E J ? ? i ? Ki UJ ^ ar Ui P-S S.S 5 J» S a 5-T S V ^ ^ ^ a. ^ fe ^ S w : * o ^ O 3 àC « z Ta' C ® I» -I fJ^llIliJil ^ * S S gli O » g o K^ Ki ua Ki o Oì 'Si e i o ro « Qj äL en 8 i I f ? U'S' « £ S. b ^ B < —KJ ^ o ** ^ A 3 3 ^ • - »H a « r- f -• s s» i. 1 ? ? S tf s! £ hi ^^ i ^ s À * 2 • a 35 e> < o a M ^ ^ ^ - • ^ ^ • 2r » ^ U e ? • 8^ i - s&l ! 3 S,^ 2 a S 3 ? II J a Ä ^ ^ » i KI s: - « I UI M ^ ^ w M 5 I s HI a.s L WS il s- Ss C & ? r^ 9 OJ ^ & i Sag; li^ o o ž K a ^ S*!® ca 2 ari -I g- ^ a- a 3 e' ^ SN C'è šsig v. ''i-g-s^Sf-i-ggsE'l « 3 ^ « 4 « 9 : « M O a n 4 AJ lin 5 S S. b "" Zè ^ ^ ^ 3 I A ? Ä s 1 ii^ - 5 ? S«'* Ol Q ^ ^ — »oj S^ Il^^^gji^® «é S A LM 3 M« O» ft/ s-3 «aus . A £r C J, I ^ IJ a S » • s» 5p KI B ^ = a- VI _ ^ ^ Ä _ « X t m fi^ »! : « ^ o ^ 5 J ^ 2 M R ä-9-r >1 a«.!^ s o C a S ^ e w ^ K ^ Ul 3 : ^ & ^ » ^ . Ki C ^ w « ^ ^ ^ ^ o ^ ® ff * ? ^ Od S" A g* S e S. Ä s Si ? 57 VI ^ ~ ^ KJ ft M r» Ö s. 8 _ S^sr ä ^ M 3 KJ O C ^ 3 s alg srs s K» Lh 5*3 Z s ^ k 3 u ^ 9 i i 5 S v-l i • è M f i*; 3 t ^ ____VI ^ a : ij M a* -o s 2 . s > s ff ^ I s sf I s K s? "S Si KJ ^ T Ä 3 ^ ^ — s. w* s. -a ^ u> 7 a Li 1 a. i 11 9 O» ^ § ^ 9 gs||Ss ^riil^- 3. C w I ills « ^ ^ ^ ^ O ^ s. s i S 3 v. * & ^ ? s" KJ e s K^ 3 -•S'5- s y è h» r- s a® LI a. -5; ^ 'O • te i- r g viÄf ^ ^ z f ^o SJS . ^Ar^'Psi'W i 5 ? -< - b Ö ? - g A ^ > M S S ^ s % Q « VI ; o 3^ ® v! ff tsJ b ^ s § ^ S LA : Qj o a n Of ! i. i ^ Ji i* Ä- ^ r: ® b fiA 9 e * e iT r^ V B S v ^ • ^ ^jr « ß a £ § §. s ^ K. : 1 3 X ^ M. s S o V Di cu ^ 'S- s. s « In s • *- v» o ai 2 3 ^ ä 3 j bis —f ^ >S ^ ^fe 8 i ^ VI S 5 e C- 3 s ^ « i 5.3 .. ^ s » 3. a SL ^ i « I VI GG Ki V O 7D > -O O n T) o o » > o K O » > □ Ul m s i a o < S s < o: 8 e a o ž s < i i 00 < ♦ • I a g JI? ; ^ rt s % 4 i 5 0 1 s ^ Al E e 1 e 00 8 g^ » 9 fU •g C S g oj a. z-i B 2 S S ? ^ ? -11S ^ ^ SS S.ä&g-SSjS S^ ig s-S Š « » Al g ^ 5 w S ^ lA 1 QJ m S « I gl » St i.« 5 5*0 Ä s Ä S^Ä .'S «/1 iliSü^f.ssit?. s I." 2 2 I. S S > O o e « ^ ^ »iNtCÄ^'r^ o.i S 2 S. £ S n o m i J "g 5 t: ;S.2 ? £ ^ O $ ^ fS ^ * O O ssr Ä a NJ ^ O ii^ P- O -g Z g 5 2 Ž gs?-?-» 5'S lA ^ ^ — — » ♦ Si ^s è ^^ C ro e t J N O rs, e »rt e »N g «A g S-g C -S ^a • ^ ^ — s ^ • a o % ^ R ^ ♦ t ^ ^ ^ m • i ♦ ps. AJ ^ àj^ I.U o i« & lA :S _ ^ I A o v ^SSsS £ s ^ cd A «lA A 2 ^ ^ M • w — * ^ • a S3 Cd itili i'V 5:2 T ^ r4 « ^ lA ÉÌÌI51 I missini: ^ A SS^Offl s ff'N ob »I : S ® ® s ^ e 2 ? s-rgS ^ •li s ^ "S g-i #2 5« : O a a — sč 2 ^ » i sJ g O» • ^ • .i- ^ ® ® iL J- ^ ^ ^ se?» ^ ~ 4 ^ I« ^ C O »riXlA^^S^^fi O NS ^ • — ^ ^ 8 rJ « S C J. ^ -lili E Si e £ ^ OJ ^ ^ gj o i« « ĆJ s^ž '^S f S a.^^S^ ^fr ^^ s tf ♦ ^ fM ^^ ^ A ^ ^S to* Hs C «'vCe A g B C g S^SMOgS ra E _ g fvj ^ £ « r s i a A o — ^ s ^ » ^ ioR - v o ® S-SiS M -S z C s- 1-1255 Ig«"» ^ Ä É 5 13 M rn lA O ^ ^ iH O SS r: ^ tri 6 e n3 XXsASSdera a evp» s X - a- s iSi^SS iSS^^ ♦ 4 4* • 4 • sf — 4 L^ lA« ^ m S^^or^m X co IQ S^A ^ * * ^ «J 5 6 S 12 .S. » ^ Ä * « f« o ^. O e :.f ž S sls e i aiS S «s Ò g-à l'I ž I s&liii Z sc^ a Ä ^ p o C e £ §;£S Q S t: ^ e hC .0 v i g É ^ M ^ ZL ^ s- v s s. = Ì3 fO S -i — O ^ B S ^ A g -s - » JS s «J ^ ^ 2 'i.e-iA _ » -s —, 5 7 ^ r^ e ^^ -5-.s e CL. ^ ^ ^ ^ s t Ä s 'N Ä 2 5 2 Si? 5 š Is s 5 s =1 . . s jS O C 9 v* ol z e 9 n n s ^ o/ Ä E E 1 OJ a a o s O z S S S ^ ^ I J® 5 3 gg g-g -nS > ^ m > S w ^ A s £ s O IlipSNtI |i: ^ oj 17 E è iS fO Èli O % i« ^ ^ u^ ^ ^ — «J ^ s 2 s 5 s--i ^ ® ? ^ s šS « o š s ^ ^ a > ? i^SJ||I sS S- C S « . a ^ € i J? sg^g; 3 M 0/ £ e äj S Ä 5^38 JS •8 a s s Ä s 21Š. Ad ^ É ^ ^ ^ é e ^ ^ ^ 8.1 "J? lA « « g i S o •S S S ^ s ^ os «B « ^ «* ! ! s i s Ni £ S s ^ s « š ^ C Ä C KI QJ «A m «J ti ^ S = Š I ^ lA £ • Sr s ^^ ^^Msilllfliss ""Sl-sllll S-J-ii "i ^ f^ * E 15 ff rti S Q 'S ti 8 S. E rg Al ^ S V & e " 9S S g£ s fi à I I - B » 'ö « « S G A S « S S E o /v ^^ 5 O % ^ o ''"-•ili lA it C M M ^ £5 S^ • te C « «D o £ ^ SI £ ^^ O illlllli C ^ ^ J» « « rs^iiäiil ''.il g ss n s o 3 m Q .S -S Š s^s 2 «i m 115 " C ^ 5 je 'S o ^ »H ^ ?B C £ t; ^ 9 E a: 5 - s fc ? - Q .82. ft 6 ^ _ « « é » « X « ^ K <0 ^ o š -als 3 3 vt v^ ^ 6 s S ^ e » g S 1 'S S ^ > » ^^ ^ = i s sg s ^ e 2 .s ^ ; g r'C «»^o ojcS o ^ SaS ć ^ ■ % J SsS m B •ä S M I« illlliJil 2 i .a ^ a ^ .S* g ig '««-ss I« — ® 9 S s-SPgg« S ^ t/« ^ ^ a fo a/ Ai a 5 5 5 ^ IS Aé »M « JI ^ S ««v 19 B ss? Ssglsi-^ s;:? C äS^lIg S ^ g s ? ^ B ^ ^ ^ ^ _ . S S^-S-®"-® « g s »T 5 .a iif = s ' »S i ä i e C s « • ♦ I I Ä ♦ ♦ * * t I w b 4 s e a i .a « ^ 'S s ^ ^ s ii^Ss jsiS^ sligS Iti? S ^ . r ^ E 3 f^ 'C m ^ M = ». o ^ ^ V « C ^ ro C ♦ fi ^ S. S ^ -B- i SSS Ä S SSS * n » • n» ^ ^ o • rC » 5 J ft h « i* S. ii ŠJ • m !C rt a-8 = rs g t-« 1 » C I a. £S S -S ja mi ^ S 2 ^ B g SLg ig s: g « I - 2 s s II. Ms ^ v> 5 ^ M J K ^ ^ M J a - 2 s s S > ff ^ S S S S rsj ^ ^ ^ S « -j?. m z C s s & ^ ^ > ^ ^ ^ V* S & ^ g s s " s s ® - JS s ^ ^s •5 r^ 'S S v Ste? đi^ co ^ w * Ivj s 9 f9 S a > 0 é 0 = al 8 E ^ S a ^^ Ä 5 5 ts S^ « ^ o? m & € I r a» 4A ^ /A S S AJ & ^ O C^ ^ ^ t^ ^ ^ 9 ^ e'S 3 s ■ s ft 22 i » ^ u C ^ T3 Ä ^ O. ^ t g ^ ' g. 15 s i š ? . _ a s t ^ 9B s ^ % ll« I «K • « ^L ^ * S • A C ^ S S r4 ^ ^t^ v -3 s ■lA i« 4 5 O S è S ? 2 te B Nd S & 2 5 ® sulššll .il--- d/ ^ s £ 5 ss - s Is-I g e o gj ^ g il|fII i i lA £ o! fHi Al ^ ^ W lA 9 . ^ 8 ^ > ^ o 5 ' O^ A ^ s i «M 00 E & E s s. i té é fccšsi '•-«.-Ji'® ± é » « é A m J^.fintllii s?®gg^s 0 7 s g si^i:; i i UH A 'S 5 12 n r^ O i S »A S» ^li^-llil O g Ci ^ ^ ^ ^c^ a è * s _ E CM lA ^ ^ 'S « s'S ^ä'Sß s-« o' ^ «A £ s • S s ^ § s m AJ f zžs ^ ^ A ; T ^ 25 g s E ìa s ^ ii aj ^ 5 a t g è S S ^ m s A ^ .Si 1 s s? E A ^ 3 m n £ t e n I € 13 . -s 3 s - - s p -S 5 i 5 6 ^ 3 S & ^ m P ^ 9 ' » T € ^ 2 » Su 2 00 Q «A ^ M ^ m s g s s s ? ' »o O/ g tA I & A aj : 5 g d ® d « s.£ S.J «A S 2 i| g e J C C ^ 1 S ^ iS « C Ä Al § fl hi o o o o m S S & 4 • ii« ^ Al ^ ^ ^ " JS S ^ ^ o ^ A ^ .J- » 22 S ^ A A S« E^ e ^ — o ^ ^ ^ ^ ^ O S OP/ § 3 7 ^ « ä S a • E ^ ^ « 2 ^ 5 » s ^ v^ ^ ^ 2 ^ ^ ^ ts e ^ ^ ± s ^ .. fi » Ä C s ^ S 5 4 A rs /o e e E 3 s lì a ^ 3 m s ov ^ ^ ^ o Ä E v> a S2 o 2- -"lists g g A ^ ^ ^ C ^ s s s > & A ^s _ e E a o 'S? ^ ^ /A iA ^ ^ ^ - 00 5 ^ ä • ^ iÄ o ^ o 00 ^ ss X ^ ^ «'S 3 SSO/« o/ s-g a sr.ja g 4« M ^ s Si i d/ G JS ^ 9 A E s & 4 s ^ lA 2 M l^lllllsllil rs e □iS u a« 'M ^ i HI t 3 I 3 o £ o re a/ E < £ S dJ N/l 3 ; I lì «111 < CÖ n s? E £ s ^ srl s si -"I £ E. ■ "ss i 5 i i N 2 «A /o i « «I es - a C o ^ /o Ts o ^ T3 13 s lil "is oc^ 5 s o fi s C s C 5 £ ? s 5 s 's ^ m lA G t g g iA S A . s i? • Or S O 5 ^ rQ ^ ^ E -o E ^ A ^ ^ B O ^ lA iA S a T. I S g' A ^ "8 3 = £ ir ^ C £ v s « ^ E E ft 5 J 5 « ^ S S o «n «n ^ Ì ^ tn O «A •n gg^ O 3 ^ 9 F» ^ Aft Al 2f E s ui -1 C -D O ft ftl O. C •lit 2 £ "R -C — (0 A9 re E >9 £ (Q TJ JS E OJ C o «e i» £ •O m 9 C C II la i M o g o ^ ijll 'C ffl ? -O CL aÄ 2 đj >3 1 < 9 Ù} 2 S g . € oj 4J O S >0 V j:? •I •O <0 2 6 G ^ i i a "5 o< i g A e O S * fl» o 5. S « ro O e t: 4 lA m UJ o M LA SS5 •M ^ K H/) C — C n o d> ^ V a > 9 C g s 0 i. 1 f^ z M lA lA lA Éà s -i S s s .s S s -s ^ «^s J Ä ^ e S ^ ^ ^ G ^ ^ ^ 'Èèit > s £ Sj2 ^ ■§ i i g C 11 IS C C o. _ o Ö ^ " z o « •o -o o ^ a Oh. iA d 0> g 2 g t « g^-i-a™ Ž = 5 o I- - -o i Ž S «A £ Ol O. •S e^ S C ^ rC M m S m 9 ^ ? » > * » » g g s :: lA g N S M A« M : ^ ^ lA lA ^ ^ ^ SSS » «B os I' CC 4A US 8. Of HA I' _ C t S U 9 5.5 5 ^ « s 3 -o «o £ m £ o e ^ e " fl- JS à KI C -O — • o a o e 41 & C C «o 3 o C s o. v i" s £ o v £ £ E s i ^ S. s 2"-' S S S rà S O > S i-s lA C 3 N § O •o s a Is (O t« ga 'M C' > > 3 è o JS S s I 0 •o 1 I C s-^s 1.2 ie^l S ' •o ^ ^ o. " " a ? £ I I a o* 0 1 É ^ « ^ » M m 3 'S a 3 3 s ® " "gtiiJ Ä S5 ' s = « /t ^ S ft u, g 3 ÙI 5 i' S ^ ^ CS 5 k 'S 3 re la KJ on f^ o o — o - ? 3 s ^ff o- 3 rn T ÄI Qj /t 5- ^«ìbI-IS Q, « ft, v ^ fi ^ i.I? I? g 4>l 3 LA a S s ^ w • • • s hmè M s è viviooeoooe -S ie i ^ 9 ^ 9 3 «S * S rB o; S a <0 S p ' A s. ^ - £ s* L^ * a. ft- o. • - 3 a - tf - K. • • - ^ 3 g:^ = L>M K y g g 2 * £ S. r^
S" ^ ^ . o»' s »o s SS." Of £ □ N^ V* K M AJ a ft <0 ST N CL Ö s 0 n Š ^ rt 9 a: rt » I 2 « 0 ar 1 O n 3 5 S ^ ^ Ol {T O « ?D o fb L/t 3 n fij 0.(0 o. ùi M Ctf 3 0> 3 n Cu O < Ii ^ -C ^ g ^ C 3 2 — r6 57 <6 ft • C r o- < -D 3 I I (A Ol tt CL I 3 « O IÙ «g 3 ..g Ö o si s fD < r% 2 "2 ^ Ì-&8.2 = o m C S rw ev k« 3 Ö = i* 3 O fti s ? 3 S- ? 5 S a s ° 3 tt' < A rv 3 ^ ^ fti O a. T « o 0* o 9 M O Lhj « 7 Ki K> KI M a cn s Ö a ife 3S C i ^ g e • « 0 v 0 S g S 0 d» 1 s. n 'S' s 1 0 1 < Q 0 e 4 •g 0 ^ s S M 3 * 4 S 3 » 5 S LH U» 3- a ùf ^^ - 8 K» 5 VI K/ s? « s 3 g i- 3 OJ « g è s- I « £ ? O 1% C 2 • 01 O D. 3 « ši ro S S 2 er it ip šil 3 H rc O ^ " O p "p R CT S M A 7 Q NI A S 0 1 * 3 Z v I O KJ M « is hO O» eo » * s s KJ 3 f« S 99 • 4 i s o O rg fSJ • y> KI Vi VT a cL ^ A £ 0 ^ s* VI 0 et ^ 3 1 (T 9 M Oi KI 5 g. Vf M M i/1 C O^ ^ ^ « 31 « 2 fiiT O» O : g- « 00 ? o š ° § S S A Ü) Ifl sn a « - -g i CA O. 2 3 I « s e -g •g ' ud U S M K» KI KI S 3 ai Ä 3 K» io v. g a s ^ C o 3 ^ = 2 ^ * 8 a o 9 ^ ? tt- rr & w — 3 z ^ S Ä v Ol Ä 3 V S ^ O v • I 3 v ^ s L/1 ^ S •o i 2 •s il T* fi» < ÙJ p 3 ft' in i/l 0 Ki « tti ž 0 ft •g ri« 0 S- ^ Q 0 •g ÙJ £ -a 3 § < _ "D n D. ^ a» o o» 2. q «O S" 3 5 § S S-1 5 3 S zS. ^ /d oj CL* —_ "O ÙJ C O. Šf 2 ÜV rù 'S S'o. o o S3 - O 3 S —• I _ o & Q 5.S I» 0 1 OP 21 I % C 2 Ä O-rt rt ^ 3 C 3 ^ 3 O fij £ Ù/ NJ o» a § Aà 11 ^ U aj 3 /p 3 ^ 2 r» I = S ^ o 3 KJ C" ^ s ^ & 2 2 3 I« s m Ki a M A VI KI ^ 9 ^ äs; S 9 ŠS s*^ ^ - 5 v»; o W ^ ^ 9 ^ ' & M o* s:s lös 1J M 0 1 M- s s. s^ s ? s % &- s? ♦ ♦ • -gtlsisiilll 5 Si 9 ta < S ^ ® a 'S NJ 5;-5 ft '» S: A g- ^ ^ V Sili? ~ S- jS S I ; - a ^ S ^ v v^ a ^ ^ ^^ < 9 ^ ^^ ^ KJ i r a 5: tì. -«5- ^ i - hi S 5 ar KI» ~ 3 ^rfiTT' rt ^ J • 2 ^s 3 s s a 3 I i" — V) w I? a A t i» H fij ^ s 23 3 s 3 ^ • ? e s« s- s^gSi,- s oec\<^ s B § 2| s ^ ® =r KI ^ ^ ^ ^ ^ 9 * ^ Jf ^ 3 ^ ^ Ul i ^ S.5 a » f« s s r 2 . 3 v. = ^ ^ s sr,^ ^ a» ^ i Ä 7» • g I g « S-'fi' as«;« • 'S' M ? (v & « 3 S; S. 0 w 1 3 4 oj § § t Ul g. a. W ^ o ^ «« ^ ^ s?« li s* GG KJ « a 5 J 1 i 3 ] 7 s < i A H 9< y-s a IS- - t - 'Ji a w • I & VI VI o ^ ■ ^ Ö VI ftl £ ii i I ^ 3 C ^ s ? ^ ^ v^ v^ iS ie 3 « z « o A o ^ Vi ^ > Ki K^ V) I« ^ ^ ^ ^ ^ O P s S lA ^ KJ I s s Ä ž s ♦ llllil! . r-L •• ti té O/ o^ Ckà •ÜgSf ^ssf g^^ VI ^ sr y ^ i ^ , o^ 67 •S* I Od IV 5 s o s K/ •B Si S. S « 2 ^ ^ ^ ~ • ^ « _i
— 2? B /B vi ^ &£ S S' t o. 4 ap Ai^ « % S* « £ ^ s ? ? § S- ^ s Ä ® s M Ö s -S^o- liS v?! « p^ •K A Ck^ a vi o^ w ki S 3 ^Š 2 w _ ^ o • s ^ ♦ ^ ^ C 5 L« i o a ^ A « - « ? Ö ^ 3 k ph* ^ ^ ^ ki la » ^ s. ^ ^ • - — < i w S'TS a-io^i» s o Li ^ o Si KJ un ^ ^ ^ t ^ v> V> S a* A ^ ^ •r i i i a. o 3 ^ " 'S s s s Od L1 s ^•sjs^Y^f i' « a 3 S o 5 ^^ 3 5 SsS^ 2 s-s Si« s Ä 9 ® ^ ^ • ^ ^ IL H s i' Oi IC S. ü S. i » Vi < & rv « Ul 9 o ^ & = ^ VI ^ ^ 3 w A ^ o LA sj y fv ^ Ä s s 9 /D 5* Ä ^ Kl • ff a ^ © m o 9 A' s Cr A 0 S' 1 e Sif J?' K Ol 3 A ^ u^ SO fi* 5 S sr 2 as S 2 ? o« ? ^ ^ ^ ^ K ^ A V) § * W ^ M vi k e pg lillliflii' S^- g.« ^^ o o ™ 9 ftS^^Sp.^ »'S" s Šsliflli A K^ ^ 2.25- a Vi ^ ^ l-H ^ * ^ O ^ ^ Ul aj wiobjwll 7 = = T a «o V* ^ SL ? ^ — ? • V A L^ 3 cu Ul 4 £ Vi « ^ i C 5 ^ llOMwa l^XSS B ^rs i 3 St fp 9 ^^ C S « > A ^ » « I O I O w M V> s ? 9 2 Ki é » P 5 Ul < vr S 2 fsg 3 3 Q 9 Nd ^ VI « Ad ^ I s — fb 3 CM s^ 3 : KJ a v> s 5 s-5 g A fS. — Ki K- T A A sf o VI vS M ^ o VI S C a ^ ^ i ' Sv ? « . e S. ^ ^ ^ K S VI • a« I ij. Ul U^ Ul Ul S VI i ^ « C Ö — i-i ^ a a ' ^ & S 5 5 S ^ ^ i s s s VI fi •g 'S ss 3 KI : ^ Ul ^ s ^ « 8 ST 3 9 A ^ K/ Q M I-b: 2-5; s-£ i. g Ul VI w yi a v KI « ä " S-- ^ a VI S . » K^ Ul « ^ IT 2 VI M Ul ^ o. cc s J- V) Oi Vi i 3 ^ O & VI a i ig u Z A ^^ ^ 7 v • 2 g ET ^ s s. s. a, i Ssi^S-a § ft Ul «-#) v A. ^ K 3 ^ a .-g Uj i; 7 ? at ai M I o ? 2 M O a M s. o 9 f'B' fN sr » gg »SoL.-O^ì^s. s S«*' S S^sSttzs »S ^ K - £ i 3 a ' K/ s v» 2? Ü SS " K ^ M/ 3 v« Ul ^ o aKg-f 3 fsl^Kssssi GG Ul NJ s > » š o o D C » O o > S O s 8 s > C UÜ IM ( un a 8 a < 2 5 < s i 6 I a 8 i ce I < s 8 ce rsj oo «évi ^ o. JI' e A A a, » t.. £ Ž s s s - s S fi g S "'s ♦ ^ m t 9 M ^ M ra H s ^^ LA O .^gititilljsSS I r-SS^o^ö-LS-g g ^ S : m m o ^ C ^ i« « 9 e dj 3 JIS Ov> ^ ? " T® 2 o Sf 'S s:: Is^'^s ^ e s s Ä e a i' w ^ ^ ^ O i ^ • ^ ^ ^ iiH • g fi ^ o ^ ® 3 aiJ« 5 tstms^^ • • * « • • ^ 4 s iS l^g S I S o ff^ - M. ^^ »W 9 SJ 6 * _ s ti Af AJ - - 8 - « " ~ F Ä Ä ^^ t ^ ^ v ^ % o ^ s f ^ T8 ^ i M I e .5 u^ 'S S ^ 3 i ♦ V C e 3 S 2 «N Ö O O/ g ^ ^ ^ J ^siži' ? 5 5 Sš no ^ Ö _ ^ » |s i I s 5 s 'S s ^ I 2 è ^^^ ^^ « : IT> «A S? S. « Š 6 ^ 5 ^ 'S s m m g olisfiS & s s .s s J»^ 3 s «eisassjii^-iliiigg^ c: ^ ^ B 8 s gi i in s o 5 e S o 11 fi: A« iS tsl^s .2.S e o's ÄÄ"® i = 2 ^ • * I« •3-a e fi 'if-.S ilflijlsj 2a- = f ì'-s^saf I ti £3 šfsfs S » Hpäfli lp ! Bäa " ili^iii » « ^ M E & s Š S ^ e CD S ^ ^ e s s ^ o 'S . ^ £ e E a. A •°sf i.ajSS 3 M ? fi ^ gj ^ & i 1 s S s o g.« g s 5 J? « •!> C lil I-'' « 4A e ^ ^ S IS« Si « o O I ^ Jt Sees o w _ .e Jie Js s " 5 J? fi ^ g Si -s i. E Sr rv. Si « @ ^ .t J, O O C i, ^ O ' «5 s a ^ «v^ d ^S^^Ssaoq^^s ES CQ^r^S E ~ •• ^ -g lA Oi s e ^ ♦ ♦ — • le V ^ Z 'S S » NO O a _ E > »N — _ 6 «US fS s s 6 S o m £ QJ «A rn a s M o ^ 9 «fi ^ ^ fi ^ 2 * S E Z ^ ? t; - - - ^ a. ^ Ö s o gm g feg — ^ js 1 § a ^ Ä s -g «N J 5 2 S - I 's I ^ Ä e S5 ^ S E 9 C 0^ S u o. gCö.j. S.»-»- e'SttS ■ ' es--? gs^a I s ^ * M OJ » 9 s s « ? > ö ^ w ^ ^ ^ dj M aj ^ «s e s^ £ tt « ^ * e ^ 9 o C ^ ^ ^ JS e ^ ^ S •1 e Ä S 8.- S ±S ^ g:^® _ sisf^ss--!« n Šrs 5 e ^ -=.5 - ^ dl i« ^ ^ V .. O « w X . T- r^ w lA > 8 ^ Si S 2 v> w rM es S. Ss « -s ^ «r-s e ^ & "f 's! s. t 3 ^ m g' a 1 i q 2 S s s % £ WS C. s o e — C «* a w>t S £ 2 g - ^ m I? ^ 'S iA V 1 « « fi i IA i g iA S -s ^ 'E Bj V E O«' S S .ä 2 S ^^ A ^^^^_ « « ? SfJ C . S O •s i« ^ ^ é ^ .3 2 i € S o 9 — O 9 S * s ^ s o o ^ o 3 fi « d ^ S» • ^ 9 fi s ^ ^ C & 3 ^ ^ m 3 A 5 ra I » o 5 r« .Si ^ JsS 2 S. 3 V S a. 2 S '»I O Ž O 1 eo S .S 2 ^ S.*" 5 5 S "S ftll ^ C s •J s e 3-1 M lu - « S 2 fi .ü® £ S i g*- - • - - 9 v M OJ ® S2 Si« M 5 -s o ^ « ♦ s i-ftS? ® J g :§2 s t I 5S IgS 2 E-gl wSS = " - ^ s s » OJ 5 S iN Ä tS ^ vj 6 9 s 1 s : ^ 5 I g s fd O rO s-« s fO Si s fe*^ gs = o« « E <5 4 ^ V M M M ^ ^ > X S iN C ''i Cr j3 ^ ^ ♦ » ? 2 " s ? e g O O 2 ^ * ^ 5 ^ ä Ä ^ $ d; è s o A '^.JS S^Ss' i éS g i ..a« d £ i «/1 »s: « iA S C 5 1 E ^ A • w a I s-s O V ^^ • X J ^ • S 2 N 9 tS ^ ?! «II- g ^ a ~-2« ^ S Ž > S* "g "E s C ? o ^ e s ^ o - 1, - BrNoÄo R ^ g lllž g »a «o » a -g i. ^ S. g a S e 4 a® ~ B o fil^ iS « « ^ S ^ ^ A ^ A ^ i S! ?! -S S ^ M C E S g S g: £ £ ^ S r« 9 S ^ iL issjirS e a * 22 I ^ Ci e C ^ rs 12 a g -5 M Ž- J o« M M Ži 25 g g fN lA •g - i SS?:;;« J ? ti ^ js i 2S2i . « Si S Ä 5 «= O S S d^ o ^ ^ ^ & o O O 3 a > i ts ^^ .s « (ä s; 2 ^ 4 g ■tlllllš^l^ llll? 9 ^ 9 C ^ o rr g .a. fe " 2 « S 5 $ i 5 C ^ 9 dJ « S A X 3 I e Q v M 8 ^ ^ ^ © f ? § 2 J S t: 2 ^ i iA 9 f ^ * 8 g^ V^ F it S Ä "i 5 3; * ^ * s ^ dj r a t š-ti ^ ® JS IA lA g Ä -a o A o g V> ♦ 'S ft issl-gt: lig ^ ^ J2 -B < ^ S 2 a S ? 'S i Jg s IA d o ^ » ^ lA In »ti lA "d o ^ nisè I ? e 5 s irt ,. 2 S «I J2 S W S I 1.2 flj iA a jsl iS sag ^ V 2 ^ ^ S ^ 11 i s M C B ^ S e S & if ^ T .3s _ d rn ^ 4N » Z fs .9. libisi I §f i-IJi I -Ta saSSs" - -® rvj rsi m DO C « ^ O ^ « IA ». - g r, S Ò 4 V« f S: w: o M S 2 a s £ S S É s ^ ^ 2 s M» ^ V S e o .Ät: g ^ A m O/ S s: ^ ^ S JS lA d« ? .r s g o/ ^ »3 S " m e > ^ • tn S I« 2 ^^ NJ Psi 'C 5 r S - ^ - S J Sfig Ari 1 = ^ -s S £ I-O... £ ^ s S-SS iP lA S ^ đ S CJ «1 /N i ^ s m S fd C — « 2 |S e ^ e «A 5 r iA ^ ~ ^ M SA 7 rs o ^ ^ ^ Z « s cc ^ 9 g A B E o S K 'S S r 5 O S ^ « vi ^^ S • ^ ^ s ^ ^^ a un Al » ß 2 £ Sf 5 2 aš I Ì J 3 >> 5 V s S Ä Ss S.-Ä -g m ? S S ^ s d^ Ä ^ s Ä ^ ® fc »ItÄT! t iN ^ s —« s aa . s ^ t^ ^ to 9 QJ ^^ A ^ PI b r« ^ F ^ ^ g r «d s .s 21 v S s J ^ »Ä* ^ ^ P^ ^ V •S ^ p; a r QJ 9 Al e & S Z IA M M g i.'? : & S § d« M O b^i ^ Né ^ O 9 ^ O IA y> ^ 9 ♦ ^ > v rM 3 » fO ,2 f S » 5 S ^ _ s: s. s; i s 5 X o ^ s __dJ .2 J «e I , Ji; 5 ? S"» ^ £ t/ ^ ^ "ž o o . E E g =• E S E S S 9 o & i I s M M S s 3 g •že e s s s s S' g E ' g « S ^ •a un 5 $ S 5 IA IA S M IS' s è 0 (G I S i s 5 ^ o ^ 2 41 o: lU u "O •Ö o i? s TI ■ ^ "9 O •v C « a-D £ o 3 ß Q iS JI ffi O S 6 0S £ S I m la C •M = ^ 4A a" C o « Si. O' g .Sk _ ft « o tu M Ä-0 > 0^*0 -o dj •5 jg «i £ fti 15 • f ^ 5* g o ot > Q. 3 o o i «9 j: o g 2 C N 2 "8'S iZ i -o Ü o TJ >0 •5 m rtf-S » "g m O V S CA Š S S I «A Ari C» C r<4 ^ ^ ^ Ji •H ^ g Is & S u^ ^ O f- IA A^ ^ M M ^ ^ ^ iT E 4A V E I fi i« d^ g C S ^ s 5 s s rs » S d/ e 1 m a e VI 4 fH S. S S £ e E 3 E iT s ? :s r g s s I'S 5 r E s. i« C 4 a ^ ^ ^ ^ S ^ X r^ f^ X IN g S QJ 9 E iT 0; S. T T JI i I « ti « «e O » ^ S S •g « -S Sv» ICA ^ 2 ^ ft— .s i. s: X 3 I O ^ £ H v ^ o o E •l'i s I II o o M HA O lA fO »C g iA 4A A) S S SS g 4 » s d «Q P £ v •3; 2 o o > -o o ts ^ ro o ^ 5 ^ S £ 3 E S 8 fi Oi i KI e ÌÉ « 4; NA A 5 < 19 Z 6 N Ü iS C tS n I ^^ I o C fS ^ a ® -S o P o ^ C € « 01 "I S ^ S T5 S r: ^ rs € «« S S3 t = s S e --UÜ.-S ss Os tit I s = ? « '51 s i ^ t .é-l tt % ^ Jn S LS L^ S E :: s ss f» fH r<4 Ai A4 Ai ' Ì3 a« •S. JÜ & i§5 : .a (d a e Q. S =» . ž ^llf 5. & or Eg rs « ^ g "H 2 _ m Q ^ S JS Si 5 Ifi Id £ Ari S C E C» •SJ s - 7 ^ S M ,3s C • y * »i s g-:§ v "C • s 8 i T « 3 S 3 v ® i Is s g. d«» fi g J S tt 'T s CL O P « C ic ^ ^ e ä« S. NJ gggg^ggggfigg s 3 s. 0 - 5 2 ^ o ^pfSiijSs KJ M rr s ^ ^ sš s 2- e ^ «A iS lA ' w 5-J 2 i/> ^ ® 5 . J- 2 .i - krt Ä Ä 3 s I« E 5 ^ & tr. A ^ cu U »fC IA S ^ g 2 » 9 * ♦ » IA IA 4A iA S «M IA g « iA IA 9 ^ O V iA O m ^ «A * * * I « f e OD ^ ^ » » ^ S i ^ Ad Ad lA M *W V-i s ■ II N 5: a> O I-g i §1 ^ N ^ E i •= -S o « C (C D O ti O <9 - N O Si s O^ 01 E > O' o Ji s ««s Q. o O C " S O v •D •O » t <11 ^ 00 C ^ a ^ S ^ s •5' 5zr Sog š S ^ a a N m iA "i S iA ^ » I I S ! L KJ KJ M ^ ^ ^ & s» 5 i •5 3 M« 1 « f i 2. ^ js. s A e ? I § S PN « t 3 ¥ Š » k: ^ o ft^ s A K w u 3 o S |SJ i 9 v I 3 w ^ o 2 s s K. p g-p (A — m N "U o A O Q/ I* Ä O s* S 5 C ■ RT OJ I ^ O -o o g O" ft a 'C 3 •0 0 F (A 0 C N O. 3 0' g S rt ü 3 0 0 0 & 0 < lA 0* « 0 0. ro Ol 0 ß > s± o v» 6» H P O S 3 3 u ^ e M M kj M lA 3 r© 3 : i s M KJ lifH 3 c^ - iJ S S S F ^^ s. o» s s ^ s g- 3 fH 2 3 B <9 t«^ fa A 3 m a g» 9 S s; % v 3 § Ss rt 5 Ol >• w g i s 0 U N rv 7 aj O K Ol & O 3 s KI» Vi Vi A d è 3 rt S S g > K 5 s s 0 s g S » 3 . W Š o, è v» Ki M M M S ar § IS s g M ^ s 01 N 2r 3» O 3 /D 3 s ft s O O o ^ N 7 §1 = A O) IS Si lA C O t3 O £ S •C < » ^ . 5 ' O i2 Š Ä o sr s i I - 9 » ^ "SI IV 3 < ' C s o s 2:1 o a S N P O. (T kC Ol 3 T5 ^ ' Di g* o^il Or 0 « s; 1 T3 OP 3 2. 5 01 a Rg-i v» 3 o 2. i 3 S P -0 zS-o 9 P n 2:5 • < ^ cv ft O ^ d. » 3 © ^ Q M O Ä wv a o i-S s isi Ut O" sr ^ < < v» o * > •o I 3 Oi £U C". O. 3 2. Q S S CLI < vO 01 B i Š s rt s ff 3 D S 0 a C 1 i ^ Q. rn-O Sr-5 O« N a ft O S 8- = $ S o !?. a. C» > Ul ? g 5 > —♦ ffl i 3 — C d tU •/! ^ ID 3 C 3 rD •'S § o -o a. = £.11 = o sa CU Ol I? a' ST Oj 0? •B 1- sr fP 2 O tt 3 « a f ° Iff rt ft VM ^ iT • p ? % ^ SI M S 1 w v^ 0 ? s 3 a a» V f S 3 rt g «.A C & & £ 4 g. QJ » 3 7 S S OS Ä 2 E v ÙI 3 ^ g sr i 5 S II (A S o ST'O OJ 3 S I? a« 2 3 rb kj 3 2 3 A 5 6 Of O 2 Ä & O' 3 o s ^ ^ fD I» O i A N O» ^ Ut O S 3 i a. T' ft S^ ft 2r ft V e % ft « re If J- 9 a a s s. IT 3r 5 C S ft -'S N C ft 3 £ c ft O M «r ^ A ^ Ob S! M ^ fij ® N« ifš S « . a « 23i g iPflifsilll "'s. ÄS csffell- hj ^ K/ Slallislllfesää O F §5 = 2 3 a o VI s A* _ Ä a 5- g_ 3 =: ? ^ 2 9 ^ O 5 S 3 2 e ^ k A fSJ •s g. ÌA4 rft CS 2 'S LJ^ OJ ^ « eo » « «s f w w VI « s p LJ Wl Zj ^ 8 e Q X 3 Ä. J S Sr 3 rt ^^ . ^ SSft •5 s s & H s 0. Co ^ % » • g 3 0 » S è . s- g O £ m S C; S AJ i s S* Im w 5 e o s I (T A 9 Oi 5 S. Is« A 3 J o NJ « Si fs^ M » liH ^ M K; ^ M li^ «Aè VI vr O Kj 3* r^ ^ ^ S « i s ? £ ^ f3 I 5 S ^ O o o ^ 3 <9 ^ 5* S ft « CO M 0 VI e VI S e 6S LA 5 ^ 3. QJ Ov A« fN i ft rt s- OJ M M Š 9 ^ A SifS?^ |5|ftB|r« s s*' 3 2. i illlflllllfii I u A. .s M (A 3 cn £ 2 3 2 3 ar S ft rn C M U^ M S & VI 2 g sg M VI U lA S. aj ® a- LAJ S 3 K E7 C OJ 3 A 3 11: C 2 3 S 3 3 kj è v m 0 ? 3 •g' g ^ s M< 61* > « rt II A A O« ^ S M sr.s a. . hJ £ —«a ^ 3 ^ 3 ^ tsf I _ ». o. ^ -T* I i S S. OV » ^ VI ii U W 4A d ^ % 3 •• S V^ ^ s Vi iÄ * 2 o» o t/« s s KJ A a« e ^ O 9 ^ • 3 SL s p ^ O ^^ s o ^ cu e ^ e^ 1=1 3 ^ ^ ^ 5 o S. 3 « ^ sr, 2! \/1 3 ej m ^ ^ ^ /D •vfe GG KJ KJ KJ B- 8 1 & I S s. ^ o • ^ sr a 3 OJ C : S « g ^ S. » 3 9* ^ 5 s jr » ^ « Ä C ^ fB A ? ^ C n C s ß. s -s* s ft^ flj v 3 VI ^ ias LA C S ^ Oh M I Ä i 'V EP s a « a VI Vi* 2* t e< ^ii IS--;? S 2 S ^ S ' — e S S ? B'« ^ « S a cf - 'S a» ^ o •• " ^ — i* * ^ s s-i fti^ ^ A s • w — ^ VI T B T VI ^ « • ^ - • ^ ^ M » s < r^ £ S. o » 3 o ss M M W rv o o gS 3? 3 5; ? )C S'' Kg S M • 1 ft M g 0 rt S £ 1' i* s S" 0 rv £ s ^ ^ ^ rt Z iifti 0 0 Ai f * 4 w 3 ft) š 0- K' 4 S P 9 O KI e K* S s;;! o ss 85g o 2 ^ ^ 2 n; ® « hu 2 ^ ® 2 - ^ o C |i i* š s sa i i - ' O ft ^ w tt ' = ® r: « VI C« s SŽ A ' a! 2 ^ 9 /a 5 t S-S: 2 E-S SctvSS s sr e rvđ Si sto S o ^ o • b g g M^» O» LA S * m ^ ^^ — •a ä * cc s ^ 2 ss t fi 51 a s^p- y 3 : s .v. 3 3 p ? . S! Uri itf < «L C 2. s 5 1 5 a» Ä ^ Ä ^ 9 ^ S' 3 a Oé J S mm^' ^ A A V^ ^ft o Ä ^ : o ^ A M ^ SS a, oSTrwÄ. = s m ^ « b ^ M e a S o ^ y^ o o 2 s S i o S. ; ? I ^ S ? ».-S« ? - £ T I fD < a o^ M s ^ illii ISl-i O ^ T * O ? 3 ùf ^ v^ w ^ s. r ? s » C- O 2 l'I s h- 5 g. Ö ^ S- ;; 2 3 ^ ^ 'V X« W IS »N 99 ^^^ VI ^ 2 g s ^Zg t "TS* ^ £ 3 ^ O* ^ ? • S S Z 2 o s 55 3 § i r^st^is &' fttf C ^ X & O O s s K« ro w i - o te^ f ^ » O « H A § Sl isinag iiPlIlllä^ii S' s o •• Ä CO ^ » O ^ rv f öSfl^i » g g i, f. K** »r ^ - 2 OJ __ s a, S t s ^ ^ « a « ^ J t*« rv K> S"' O M t ^S sr •g ^ ^ S ^ S hJ 11' I 11 r» Sr S ^ r?^ P ^ VI s s3 — ^ ^ « ^^ 2 ^ 3 s < I I o Pu S« A S. C 5- P-5' 3-3 < v% O 2 s* M 3 _ i Šs 3 ^ a. 'S rb ^ S I ^ C I ^ r O I ^ M - • ~ i-isls^s f C2 o ^ ^ w a ^ s o ^ a ^ rt ^ W \ ^ S f 3 s-š g a: ? z ff 8 s s C s C ^ C 2 a Ä ^ ^ s ^ ^ 5 o VI • ^ . o s N o S LA 2 i ini ^ • — 3 Al S! ? ?? « A ^ a A VI S i a ^^ pj ?3 ^S ' II « o ♦ ♦ S ^ 3 S ^ a a «^sr 2 ? a S^l s s - O ^ ^ ^ gl fs-s. _ 2 ^ - I -..^g-g.^ ^ ^ Ji-*?? B f S ; &yS § Ss ^- Z i 2 »Sog S. a K. 3 S Ä ^ A Arf 3 s g.2 ff Z. 11 5 5 »» Iflilt kA ^ ^ U^ KJ M 9 •g 3 : g s S 5 a M —sr ^ s* = « ca K^n S.S73S Lig S ^ S Q ^ J §•§2 Si. g S 3 - N M KI 3 g. ® ? is ? K» g i; ^ s SlJStl = S .3 M m s hj ^ 5 5 ^js. a S* - a g » • ^ ^ ^ V^ ki s e «»I ^Z S- Es K I 2 ^ 5 5 « O JD SS. kl o £ 9 ^ t^ —. o ä s Vi £ VI ^ ' S S i J-^* 3 ur 3 ^ ^ M A lA 3 - 31 v> ^ S v^ ^ 9 Ä : S w3 ap — e fSJ ? 3 a — A M 9 9 S a- ^ s^k S 2 s . w ^ _ 3 : 5 a ftj ^ . ? ff Cu M A VI 7 3 Ob« ^ 1 k a a« kjT^ a. 9 gJS^-g z S $ ft 2 o - 9 3 2 T ft S 3 s 3 ^ 9 s < 6 - g. » • k; p* I* s à^sS-l s« ^ $ S ; S ^ Sr ^ ^ VI < ^ ^ s s ^ ^ S ® o & ff ar ^ 09 O * Lft « Vi S. ^ ^^ S 5 kj ^ • l'SöulS g S-f-g - s s 5 J- ^ ^ 'S* ® 2 o-.a. ih ec e KI r ifl.®»?- É9 S S 1:3 3: VI 2 s a* ^ * 'S Si i ^ lllMggr J 11 s 5 Ä g-Ä i ofe g-s. ♦ ^ ^ i 3 f I M ^ S ti ^^^ « M I« ^ V^ 3 rsj Im ^ 2 e 3 I O 3 (V ^ tt v. ^ ^ Ä ^ VI ^ O i š.- ;; M KJ iss^ < O« S ^ àA ^^ ci^ 5 VI « ^ LA 1S3 S - KI LA rnj M .ffi g 5.3 SS-S^ ? A r» ki : ^ o e 3 M ' s IT. a» ® ä Sa J fa a .... _ . . ^ ^ — v. CP S w ^ s èsi» s;- I a- I ^ S ^^ ^^ < = 3 Ä—S^oi» ? 5 — » s:^ 9 y S * T T o. « ft K o 9 A LR SM 3 0 1 ro ^ i 3 3 i rs ^ ^ C* ^ i oca A 3 a i u« ^ 3 C-e ? 'S _ ^ M » g 3 I« & Ä, S r Is S-'S-SC 3 < - se = K« VI s w tS & o ^ v. U 5 » 2 3 a VI UI o « /ti s ^ -i ~ ^ Ü « 2 -É • VI ^ 5 ^ • - VI . . r» u Urf e < * KI ? O 3 3 3 ff - ii f^ La Sss gs-s < i B ^ » ^ Sf vr S » s o A. » s- s. ^ g S S s. ; g- « rt a 3 — Ki a C » Ki p VI M fH rt g Cd- «g S- v io ^ S C S. ^ s: — ^ o ^ rt - ^ S' S S 3 rt v^ e rt 2? rt 3 S. rt » o' 3 Qj VI 2 j. s KJ rt O fi 9 O 5 ^ y • K -sr g NJ ^^ Pis a« < rt Ä. » S 3 9 ^ S Ù 3 « ^ Ö g 2' i Ö S 3 X s« ^ wi O 3: ^ A s ^ 2* tcrgàc-Sili ^ X ^ ^Srt^* » 1 KJ ^ M O O d VI S y cs^ KJ ä; ^ g 2 viOKi3 3-rg: « v ^ CS 3 5 fv KI ^ S S VI ^ « ^ ^ ^ . 3 O NÜA. Ä Ss KJ rt £ ? KJ S 2' M w rt o È w s ^ ^ ^ us & rt JS5: £ o ^ 5 = i LA AJ po a S Ä ^ rt ^^ rt " s KI ~ = S a 5. ^ L^ ^ ^ O S. 7 : Nj ^ w « Z « S M 3 o gSS _^ rt^ a. Li Lj z I rt § _ ^ GG KJ -o O 70 > ■O m O D O n 8 > S O o > n- > a 8 cc 9 < 8 CL 5 □ s o Q O VI < cc 8 rM rsi 00 « I« A s o W 2 ^ o I« .a « J/ Ä ^ S i!S ^ '^JS — B t* § J • ^ Ä s s « 8 D ^g s j •W "O " ^ — e s s s j£ s e e e - 1 a -s C. S e ^ in m . ^ 'C» ' C 9 B Sjülil 6 ÌÉ-8 v> Ä ^ 3 ^ a: IN ^ * «J S: JI NJ ^ ^ A « g 1- J —/H _ ^ r^ £ ^ ^ Jfi o "" " • "S S « ^ ^ o S , > S _ 2 Ä > > ® ^ 5 O ^ 6 ^ ^ ^ iA V 2 ^ ^ > ~ u^ - C S rS ^ Ä -6 2 ^ __ s ^ s- « ^ ! ' , . 2 s 0 » t 0 S IA IA « IN « IA E * fO t .6 E v IA € * IA 0 i .s ^ ri «A — «KS 2 M «A ^ J« s ^ 9 9 issd':'!!; C £$ mm i __ ^ Ml v — A a?i'§-2 s = E " as ai ±1 ^ ^ v> SI 'S lA 7 Ž a 7 o 6 S OJ CS rv »M 9 «S/ ^ ii 7 . K sa ' M ^ s i ž ft" 3 = sIj ? ^ ^ S ^ A t -g £ a 2 ^ S S rv V g PO M ^ .afe-s s S 9 i fe«^ ■A ^^ S ^ ^ "H «2 A .s. 'S ^ d O m ^ s = ^ ^ C ro v iS ^ B ^ v> s ® Ä rJ g. 2 S: i ___ -3 5 e 9 f c; _ S ^ ^ M A ^^ ^ s r m B e - 2 -a.« _ » v « SK « ^ £ g-gs is-gš^s S S s ^ ^ iss^s ««I f« o-žlf lis::;! a s ii-^ % -iS jS isi^ m o 2 ^ ^ & 5 »o nS m S ^ g s 5 -C o .S o» S ^ E S S 1 C t ri g'^ P S S ^ E S.ž •C — ^ 5 i'-S S E S _ o^*«. ^ ^ ^ ^ ^ ^ Si/s * CM 5 C- iislslS s g . Si. s — ž « ^ .s v A «J ^ z v sssr: s ^ 3 • "2 ® a 2 Sgl g^ « ^ M iA f^ O 0/ lA S s fo m S e ^ ^ la sfinii O ^ I? r9 ^ O « ^ «f o Si ^ m V E ^ S i 3 S piv S* ^ S a> Ol g ^ ^ ^ m lA s s 3 ^ is '-S E i S -s iss I m s i o s^^s-l-Sgi s s v ^ fs s M s i- s < » 4 lA ra iN A ^ A CA ^ V S 6 O! 2 2 S. M > a J-W h; gd » O ar E ĆJ "-sl lllfilf i 5 S « C s 'Z "SS »s o _ in 2 — v. VI > E 9 2 m lA o o s v « o ^ 9 > - v^ É A ^ o ^ i^i 3 sS » i-if S. Ir fi r «ri? llfltlflli^l^^-^-üis aa^-c - p-ff-ff I» j^jsj-^ iA fOa 2 — ^ "li tr A h « £ : 9 ^ ^ e C ^ ^ e « ^ E -S .a .SL fp ft il !plil iM as rti M A ^ a s » e a ^ s rO w ^ tSisI;^ sä s:;® dj « oO^ ^Ui - -f I- •C v J s. •a ^ Aj & E 2 — ^ o e 3 lalJ S s S ^ ^ O ^ « ^ Q d p S ar S I"? S ffi J a ^ «v 'O 9 ^ ^ m •o » ^ * £ ** i 'S « ® K I - A ^ ~ B S e a S ^ J S ^ E a r 5 - i s-s «J ^ s ^ s Ä o _ o =» ^ a — sil I « fi rs « 7 j S S C e & 3j e 9 'C £ s s LA JS J? a, E @ g J g g g ® M s i- & ^ « .E V e i-s ^ OJ E e OJ ^ SA vn 2 JX & O lA S 2 S fi 9 ^ • lA W ^ »S N > s E s ES « s s S E öS :: s ^ % e 'fi e rM a nj 4/ S Ä S S »> 5 ^ = ^ ^ Ä 5 $ ^ © 8 - - ^ O ^ s: g^« S ^-lillpls «s 2 s 2 « 1 S 9 & 9 ^ S S z 'S.S z 2 s w ^ Al % % ♦ » O' .iS s 3. II li-IHll .sa is >1 ij^ i-ss ' s i «o s r J 1 5 «i S S, 5^8 «A ^ e g • & s z I • ^^ « t « ^ ff S J s frj'lsi-^ _ i * J Ol ihA ^ «M C i 8 s Ò z à -o > •;5 ■ is^ «A cu r« ^ •O ft S S ^ «f^ : ^^ v e B ^ i o • aa ém fSd s'-s « IS' 1isä'«^ ^ ^ è » S ~ s rS g s« S e 'S s C v o ^ « m S s 2 2 .ag;!!! 2 - i 'S'^S a-S j; •o iN Ä Ä e ^ S « iS S.8 i-15 A > a« S^gSi'S» F S E « «A ^ rsj ^ S gS •X 'S ^ v E « g t SSA ž ss s^ sS So ♦ ^ V S fO O LA k e O ur» 8 «SS sSSfgs s? o- Qj m i £ E fO EO ^ o ^ oS^gSsoC: ^ » ^ " O ^ ^ * . t« IN ^ e g ^ ^^ M I« ^ 5 « ^ 6 ^ E IV^ « 'S S ^ ^ ® € iN tS = = C o s » sS 5.1-2 o. £ ^ 2-Ž S. > S "i «'s-® SI s fis E s S O 7 ^ s JS iL ^ ^ Ä 5 Ä p ^ T ^ lA ^ ^ o ^ Ol "Th-S s ' s e Ä C ^ tf'S z J® 8^ S i '-If S aj 85 ^ S «i «s « i" I«! S.2 K I s? fill J i il v o ^ S ® C ^ s s s ^ «« »s C è O e Or r^ « S E o 9M ^ lA 8 O 'S = ril 2.S s c! £ ^ s ž e S S d/ Re^ Ee» ssS^ ss;-. «S E oc» k; S S ^ s 8 5 -g ^ 3 Q 9 CU fN g ^ 2 e e o 3 s t 8 z t»? i E S,a 5i2 s 6 ^ ^ ST S ^ ' .i-3 fc a s i 2 o» m Ä S i M g S SS « « ^ IN 315 f .S 2 ^ R 8S » ® ÌÉ S ix é ^ i ii"' .'-t 8 l'i? 28 è s ? G <3 ft. ? 'S ^ S llliSill^^ m lA o • I S 5 ^ « 8 « Ä dS g-z £ I'« ^ n E : m lA Z S t? i E S iti." •a ^ « IÄ ä ♦ —; e £ Ol M 5 E 'Š fTJ 3 . i o » tA U t^8: iS S g re cj t I iN -O S SS ^ C rM 00 «s O J? t o ^ ^ g _ .— t ' g & I ^ g fA dj £ » «J a. S & ^ ra E E _ nv T5 IO S ' • .A Ä ^ ^ ^ .a Js2 c ~ ^ . o 4a ilž'is'š ^ 9 la la la o ^ 9 o^ ^ 4 or « »' s isl 8 M ^ ^ W N .5 «S 4/ C « äf O ^ 'S S ^ : ^ 2 • e V E ^ o .s^.k ^ S : s a St re w ^ ^ _ _ ^ * « lA € 3 ce S^ ^ ra o A m A OS O S ^ ^ o e r i ^ S S i« O' 9 m g I g « m ^ E aj filiale ^ ; IA Arf « SES t dj S A 2 K. N ^ M =s| s ^ S ^ S g m -s M - i- iA M> S O » ss? iA « Se 8? » H ID ^ ^ N < g I Ji « fc, o p I ^ S. I M i £ re (O C o m S O ^ ^ > lA a « Ä Sog "O «3 S «N ^ o o S! Eä ^ P a^ i krt lA E ^ Sf « HJ 8 ^ S V ÄJ a Ari 'S » ♦ g ^ S ^IB S g a g C js ^^ E « «A a .2 •S ^ ^ i« i -Š '5 £ S 115 S i gli « 2 s. § E CS .a m ili- e Al S A ^ a» « 11 a> ~ S s e 3 fi 3 « 5 S 15 ^ Tj <5 8 8 S S Sìa O M O M iA ^ ^ * » * • • * S S 8 m m m A« m sa IA V> ^ m E g. èA ^ ^ JS ^ 8 8 « « » OJ & N vS C O E •R 5 g t « « -rf £ S 5 S g S S.'S •o i) ^ —, u* tt/ s Aé rsi 5 lo £ drf s £ V> 0 1 ÈÈ s i« 3 ^ ro S £ _ ^ .a B Ä if-äf l-fsl S P ^ H- A lA » IA V ~ £ e s. 2 I a^ a o v^ »f a > ^ C A g s. Ä o ^ o •8 ^ 1 eS i $ s «A m 7 IN IN $ S I I I 4 < > » gg s s s 8 8 A^ lA £ S S ^ IA 4A ^ e te £ «d S v S ^ 4A « S •N «So/ fO ^ «A A ^ > d/ IA ih% C • ^ > a> O « o s. • s "g 8 il I I E > N S CL^S m g N m Mrt ■e — « "O o. 3 f S ? Si o TX E a/ C Q; •o o; s v £ s a a = i s gsi Isa CL o; CL <9 A^ si UJ > LA S 5-= S.S s ♦Si ' 'I 5 JI o s K E ùì 2 SÜl € SII ^ C s s ' M ^ ^ « 5 .2. ß o •« 3 g a C ^ d, S? •S S o . o J? o/ & 8 8 s C C S Or IA IA S d •s« "I 8. i« e- & k ^ ro g C ^ a s* s 9. ^ 's rt} € E o E ^ S 9 (A g. ^ ^^ vi i« 9 S s « g 4A i ki ' E « OJ o m Zà fèt ^ Ž 4n IA 2 l/l V » i O ;r N Ol m 5 a s ^ — E s ^ cx o s CL. m .a N 8 C 'S o ^ « 5 u ^ •C o ss. E ft -ö o. 2 8 5! ao > -lil 0*2 C Ä o s ^ lo N O' a rN IN s o ^ % o . fl o .£ tJ ^ ^ H S ^ S M E ra ro lili? D O o. ' »rt • (O re £ .ai. w o. Ö i g-ä! E ge ^ "K "O i as« .L 3 « C i o -a re £ 3 e _ fti C «I t r: S. A AJ rs Ai 8 S a iA V ^ i« (NI t ^ & ^ UA IA » IN lA O» ^ ij I 2. S. IA aé 8 us IC ..s e S 5 8 o ^ Ol ^ ^ £ 8 8 8 aÌ 8 IA F* ^ I O IA J ^ ^ IA Ai m r S ^ % s ^ cS ^ ^ a 8 s E S 9 o i i S.1 s g 1>É rN g S S C ifl «z 8 IA E ? o/ lAIAlAlAMM^sA^ ^ 9 ^ IA e 5 ^ ^ ^ ^ ^ M iD C^ C^ ^ PN o 5 Jas i S.Ä s. ^ iA £ o. £ o A nS?!?? 8 Oi O^ ^ s JS o^ o 8 C .J» f i > O «A , iA «>» À • /i Kl •• M LA S o s* s J «.-s s. ti • ft A I 3 7 3 s s- 3 « 3 •g « se « sD « ^ ^ ^ M M o M iA li^ e M o B w i/1 M M é SA W IS^ KJ S 4 i* S s "g 5 I« S •S K \ s. s s Ol f s ft ß £ r? « o* F a. S in n S 3 Ä. 2 a = 5--g M ST ^ g o = 3 v? Vi * 0 v% Sä hj VI ff ^ S'g i k i/1 S 5"'S 5 ? s Vi S M i ^ s 9 g /to 2 o* 'S •8 a 3 A o S 3 : s g- ft^ O s g 5 3 0 0 & a. « « 0 Š Š 3 SSS i/1 w L>É g A 3 Si ft^ £ ^ e ^ šS- s g s* Ol L/l al s & 2 , » A A. VA ? a ^ §•5 o o ii s o o* I - ^ I I e T' n D O lA O • M ' J O N I & C o 3 3 Ö IT P 3 ^ 5 cw g » f^ S o» o 3 O m » iA • N 1» n. 2 hJ Ki cS S •R a- o o' n K « s % Sß ùf VI 3 Sr o IO Kl Kl a o s 3 3 KJ a. ù» 3 r» O Q. st ^ © § o 3 3 3 Ol 3 « 3 3 I 9 ^ i: 5 5 3 2 s A 0 ft S "sr 3 'i" < < 0 "rt ft 3 a. ft tu a 3 & š N ù> rv ^ < kl S & _ <6 ft g« 2 tt £ rt ÖJ A 1 = li O C - a. 3 O M (A a is Ol 3 SS 2r Ö ^ Ä C » ? S( 3 r» •O S Ä CkJ ET cv S 3 § ? S o 5 ft m - s* o % ft a g-SL 3 ES S > ? » ft p^ KI C 3 e ^ 9 W 3 § g & • IV 4 0 ET « w in ? i/1 ^. f 1? g C cv rp —• g. C 3 0 IV /v = IV IV A 0 9 g 0 0 S' 0 o» « i « 5 i. 3 A S A & c ^ ^ . ^ i' s s § A it^ • S 3 è« s. B. as^ ^ ^ 9 ^ -- Ä. 3 ? ^ o ^ »SJ ^ 3 o a s ^ 2 9 ^^ ^ d^fiSs ft ^ ^ < « 0 A t 0 « 1 0 • 0 s s ^ 3 1 t • M ■ 0 f 4 g- S 5 te 0 * ? S 3 (V S* iS- « Š A S p A S w Ut < if wi a O S •g x> VH 0 s SB o '-ft 2? C 3 Q. _ Ùt B» =• 3 ft t/t W ft < 3. a S ž » CT « •3 o rv g" ä ft o ol <0 o - 3* 3 2 sr * " ® s o ft ft v s a p V 2? lIPs tipi II?! Ki Ki M k/1 i/1 M Ki i/1 S g hA S ^älllillti'S K ff a» ft ft ^ a ft 10 4 O ar S Ol 'S •O O o t ^ < = • Ä ' cu -'i f s - ® K_i ^B» o p ^ ^ * e ö ^ a C ^ - Ä Kj ST -O 3 s o ' é v* ^ K 5: a« "i i " s sr .n S È M Ln è ^ 3 il S i sr 3 S i-s - 3 3 S.1 I. C S. ? a 5T 8» K W ^ fP sn« ^ S & ti S A g* L/l I l_n L>v Ki * KI C ^ i- ^ a 3 S. V9 Ki tA ^ VK S 'S S š. K ^ i 9 3 {S A S IÙ » -0 t = 1 II s I glissi O S 5 t < 3 ■o S 3 il" g 3 J 3 =. k I ft 9 C/l Ü1 M W VI e S S. S « Wt « S « k I • * M M M S A A ^ S' a e 4 I « L If^ US Ol Ž ^ s ~ .. i. = s 12 2 lin 2» S r>« ♦ S ^ K S a* 3 S % 3 I g. er 3 A tt^ S S A SV* OJ u« 5 : i « 2 Aà I S S. Ö M O/ m» 3 rv • 0 VI a » J? 3 a/ a « 5 V rp 3 ^ A * gr 3 0 « 3 9 f' A . ♦ r- » ^ s ? ggl!^ ^ Oi • ' A Ki è i/1 Ä S- ^ 3 S in r« fll S ^ 3 = ^ A ^ » ^ 3 È- U a w 3 ^ S S i/1 O iA 3 2 Ol s 8.1 o 3 lA O 2 3 ^ IS » » S' o s. s » s o rta 3 Ž as 2 3 o CL i J (T Mr 3 o 3 OJ t «.-g. _ rc r4 2. ^ O T ùf (h s ^ % 3 flJ 5J. sr... ^ s ft 9- z S O Ol » ss Ki liA O 3 i/l s lo ! 3 A S. a A 3 ^ S ^ a A e a/ fiy ■rt A ■V S' A iA S ? 3 ^ ^ i/> 2 O ^ ^ Al ® 2 8 ob S ki Ul W1 9 ^ K« cn 3 •v » s 3 5 3 ® C £ g M a « ^ o ^ ^ s 5* ? I ^ S < S- ^ ^ S c; à i ^ M S 5 O u o. g n J S a 9 ^ rti L^ 9 9 A Ss ' ^ s 2. KI S C A -s-g-à 1 yi « s ^ * ^ » 3 2 s* » o-g s u s I e 5 ST s » a Q S Ol - - s u S* ^ I 3 o« NJ to KJ ft^ 9 2 ST rrt ^ 7 9 -5 1 àà ^ v» g ^ 3? s ^ o; o s: ^ § sigili s* CSKS't^ s ^ O ^ ? O ^ flu A Si ^ o A — te o w 3 a.O R i. C^^SCSLO 5s2 I ^ v Bi» I- i-s' s f- s' M ^ Cb S g s • ?" ^ y ft s iS g -r: ® w 3 3 3 ; s. ^ ^ M ^ 9 ^ « ^ 2 Qi e A M C VI rt « « KI Vi C« s S S ? « S S*» 3 « « K if 3 C 3 4 ^ 5 w É ^^ VI □T 9 in « 5 M S gg %JJ isj I ž 2 9 9 9 & O ^ a » w S ff^ ' C 9 ST^ & f^ ^ S CL ä L K. ^ 2. i ^ i ^ S J. S - < r <9 < lA ^ A O» 3 w S ^ ^»"S'&E'S » s «»VJ A a 5 ^ ^ ^ VI ^ in ^ V P C % C I ^ o 9 & te ^ S * K 9 « ^ O ^ C ® w 9 8 3 Ä - |s S'-Ffe^s I |. ^ CM w « s, ti g g Ci t: KI ■'S & » 3. . i » g S:-:! » i srg-*^?.-' S co a 3 È 2 ~ 9 'i . A L^ « 5 3 ^ » C 9 X a ^ 3 - ® a i ^ 9 lA« * s Ki St r d 9 3 K C 005« wi a ^ PS' ^ ? s ^ 9 ^ a i:!:?'ss 5 ? T g ?i U Ä.9 2 - S' ptž a /D S- e? st i/l A PLI KlKiTT 7 W W fr S ^ « Os » M 1 ^ I o g^g s? S S ä B So — 1«g^f1^ 7 S < S s> 3 5 S. S S. ^ S: Ki S- 4 » ^ 9 9 K ^ /p r^ «M i?- gf^ k. 9 V CM K# o i è 5 r^ V ù^ O ~ «S'È « ' • o 9 S^ 9? ? » ^ S & /NM S 9 » Si m KI £ t « ä ^ K o- y « SL U ^ 0 ^ 9 ^ o» o 2 w ^ W 9 s 3 I« 9 Li*e VI £ S . S K^ ki U in V% S. S 9 * £ «S* S ^ ^ s, s ^ A ^ s &S 9^ Li*^ ^ S S 8 S* s s VI ^ r^ ^ ^ ^ Ct Ì g» M _ S^fi:« s Sl-S^? s: ? ? sr « B J® :r. r» a S g M s- hJ ^ o s ss-B» a rb s S S •S <% 5 S fSI s Ö 5' i S s: S. ^ ^ Si S S g g f A <0 Cu 3 a n. 5 O 3 KJ Sifi 1= - • ^ S gifSi'ti'Ägr P 9 A ^ uS t s ^ in ^ a ^ r« 2. • g — s * ^ ^ ^ t> SPS t 5" ® ff « te % S!? ? 9 ^ 4 A e S. S ^ 9 i. s s S. J^ S ^ s* ^ i I I «o? fi O » ® £ CT ^ —^ gliifls^?! ligii^r Jtr?!«-= ^llil^srSi g S-Ä*® «A 9 ^ ^ ^ ^ o M A a m £ VI a a/ v* m il p-CS 2 h'IS È J, a. ss o. > in a w « I s v v 3 fi A z^ ff" VI ff s - s ^^ s s 5 3 a. 3 /9 -Se IS- Vi O A. « A B s-sr SS i V^ » * v ^ v> 5 • o • i^s Itili «s V> Vi Vi Vi e o 3 3 sr. 3 < ^ A 3 ^ •g r- 2 : - = a Vi 3 iv w S 3 2 ® a iS» S* l^g g-f? ^Illlls s « 3 ^ S^ ^ S ^ _ ti O m ^ S = g* ^ffS p®®.:»?» A « • • * K ^ Orf U a S 9 < s ^ ^ ^^ 3 s s A C ^ « 3 ft»« 3 ^ _ g r* S*« g - ^ "S «M d A M « in SgSEi-flf i n X a< ^ C S vi a ^ ® src* ^ e Ck 3 7 ^ i S i g- sr § 3 r^ iS- r^ ^ K « ^ s T 3 IS 2 3 S »-i.^-s « * M S 3 S Sž-lrg. 1 Ä 3 ? g- gs?3i I a?»- 2. SSg o— S S A ^ ^ ^ CJ 11 9 ^ ^ ^ KI S C S 8 % o ff ^ o o 5SJ f% I« 2 r 3 ^ : A cr 5 ^ ^ sr s ^ ^ JS S & K^ K^ Li VI ^ ^ < SSs = s ^ ^ A ä r •= s-g A Siisi I l s Sf fls i I fill I Or I T C T «S ^ I «i* ^ ^ r ^ Ä I Ui.f5 2. a^ä-So 3 - o KI »«J s * 5- ^ * * ^ — ^^ ^ Ki ^ Sr 3 < ^ 3 A šiiSl II £ o. 3 s A 3 I Ä S 9 3 M Lh ^ 9 . m V« 9 S ». g Ä S a. S s M M uv 8. V 3 9 0 fii^ftr n te s S cL 9 $ a £> . - T S? . -S __Ä . 4 I ftl rr w ^ ^ a/ S ^ i- g C* 3* Ji?- R il^ «•i l i=? /o ^ ? s ^ CS' ^ « A W a _ ^ ^ ^ La O» 2.3 o« 7 a as-—! ^ • tf in 9 rs' KJ VI ^ LI A Li fti ^ Ä i:»!'; e 2. 3 fi. e ^ -s. 'S s: a ö .8* 4 ? s g* i* ä-- J: i 3 . Ä r- a ä: s o liip 5:5 S co » VI ^ 3 ^ * » ^ ^ fV O i/1 o! j. - "g O i « Ä 2 S w ' s Ä ^ S.:: = 9^097^ Ss ^Ki s o ^ 3 ^ ^^s » » I« ♦ KJ g. « KI s •s s K. -.-g s Lii i " £ uj G sr I« y Z e^ & ^ 0-... 5 f^s 21 S t ^ * J?. Ki 9 ^ ^ A« S S . VI ''.ISlŠiZtlf ^ đ* SL a ^ a i 12 -s - s S S K ^ S ; g; = s^ w S«' = 5.2-«^ gSÄg Kj m s cr 9 ^ m ? g i^SŠ « i « i I?=? KJ a. tf S -5 v> B« ^ F^ -=-2 g-g g$ i- « i t 5 J o ? t? C Ä s- sa is.SS^y'S « SvS viS 9S.^ ^ ^^ ^ « ^^ ♦ ♦ V P^i ^ a iS o 5 M? ^ M M O v VI fi g ? A KI M cu lil I Ln ^ 9 O ^ gg Ni P 5 O n 73 o o » 3> C GORENJSKI GLAS torek, 30. januarja 2007 EKONOMIJ / FIN stefan.zdrgi ^g-gias .si 17 na krilih znanja v družbi FIvcom so razvili izredno pestro ponudbo storitev, povezanih z uporabo helikopterja. Stefan Ì\rci Kmalu sem spoznal, da se rocopter, pa se je zataknilo Čem spektai za ugotavljanje ....................................... na Gotenjskem, kjer je bilo pri njegovem opremljanju- V mest, kjer prihaja do pregre- Lesce • Ime podjetja Flycom potrebno ogromno kabelsko letalstvu namreč ni mogoče vanj, ter v ultravijoličnem je bilo v iztekajočem se me- omrežje za sorazmerno prav nič storiti na svojo roko, spektru za ugotavljanje tako secu in več zagotovo najpo- skromno število uporabni- prav vsaka sprememba mora imenovanega korona efekta, gosteje omenjeno med vse- kov, račun na daljši rok ne bo biti izvedena s strogo certifi- ki opozarja na napake v izo- mi gorenjskimi podjetji. Fly- izšel in da se bo treba pove- cirano opremo in le z licend- ladjah. Lani smo uvedli tudi com, družba za letalske in te- zati v širši sistem, ki bo po- ranim izvajalcem. Želel sem lasersko mapiranje in laser- lekomunikadjske storitve, d. krival tudi večjo koncentrad- inštalirati posebne kamere, sko snemanje objektov, ki o. o., je bilo omenjano kot izbrani podizvajalec AMZS za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, podobno pa se je v medijih postavilo vprašanje izvajanja pregledov daljnovodov po narodlu Elektra Slovenije (Eles). Naš namen je predstaviti zelo zanimivo podjetniško zgodbo tega podjetja oziroma Romana Đemarda. direktorja in lastnika FIvcom. lahko služi občinam, mestom, cestnim, vodnogospodarskim, projektantskim, elektro in plinovodnim podjetjem, vojaški industriji in gozdnim gospodarstvom. Torej izredno širokim namenom uporabe. Vse našteto predstavlja okoli 80 odstotkov naše dejavnosti, ki jo dopolnjujemo še s letalsko šolo. vzdrževanjem helikopterjev, prevozi tovora in potnikov, aero slikanjem in snemanji, imamo pa tudi sončno elektrarno. " Koliko ljudi imate zaposlenih in katerih profilov^ "Trenutno nas je zaposlenih 17 in v večini gre za teh-nični kader, Med nami so strojni, elektro, geodetski in Dejavnost, s katero se ukvarjate, je izjemno redka, s čim ste se ukvarjali pred lem? "Kot elektrotehnik, elek-tronik in energetik sem 12 let delal v Savskih elektrarnah na avtomatizaciji upravlja- Roman Bernard nja, hkrati pa sem bil navdušen radioamater. Mislim, da jouporabnikov. Zlasti še, ker posebne navigacijske opre- računalniški inženirji, po-sem vseskozi imel podjetni- so se začeie plačevati avtor- me za nizko letenje ter po- lovica zaposlerüh ima različ-ško žiiico in iskal področje, ske pravice. Odločil sem se trebne računalniške opreme, ne vrste letalskih licenc. Pov-na katerem bi jo lahko ures- družbo prodati in upal, da Končno smo našli izvajalca prečna starost je 55 let. Na-niäl. s pojavom telekomuni- bom lahko nadaljeval delo v na Češkem, vendar je bil iz- Štete dejavnosti seveda daje-kadjskih satelitov sem se za- tem sistemu. Vendar se je redno drag. Oprema in nje- jo poseben ppmen našemu čel ukvarjati z montažo sate- pokazalo, da imajo novi last- na namestitev je stala prak- diagnostičnemu oddelku, litskih anten po Gorenjski in niki drugačne poglede, in tično enako kot sam helikop- kjer smo razvih vrsto zelo specifičnih projektov programske opreme za hitro, natančno in učinkovito ob- po vsej Sloveniji in pri tem morali smo se raziti. Znašel ter. celo pridobil svoj patent. Kas- sem se na velikem življenj-neje smo gradili kabelski si- skem razpotju." stem na Gorenjskem, ki je Seveda je bilo potrebno posebno Šolanje, ki smo ga opravili na Švedskem in si delavo posnetih podatkov. bil izredno zahteven, saj je In kako ste zašU med letal« pridobili potreben certifikat. Prav to je, poleg edinstveno poselitev zaradi ruralne raz- ce? Začelo se je iskanje dela. opremljenega helikopterja. predenosti razpršena, to pa "Nenadna prekinitev moje Skupaj s partnerjem smo naša največja konkurenčna pomeni veliko dolgih vodov ustvarjalne poti na področju ustanovili podjetje v Avstriji, prednost in poslovna skriv-do relativno manjšega Števila telekomunikadj me je precej saj smo se zavedali, da je Slo- nost, ki jo skrbno varujemo, končnih uporabnikov. Biio je prizadela in dobesedno taval venija za to dejavnost veliko Trenutno delujemo v sed-zelo naporno in rečem lah- sem in iskal nove izzive, premajhna. Prvi projekt smo mih evropskih državah, veliko, da meni in moji družini Med drugim sem Šel tudi na dobili v Nemdji, kjer imajo ko dela imamo v Italiji, kjer kar manjka teh devet let, ko letališče in k Stroju, ki je že velik posluh za nove tehnolo- je prav zaradi napake na daljšem od jutra do večera, brez imel helikopter. Ko sem ženi gije. Vzporedni pregled zan- novodu pred leti prišlo do dopustov le delal. Podjetje povedal, da me zanima letal- ke okoli Nümberga' po kla- razpada elektroenergetskega Astra Telekom je mnogim stvo, mi je predlagala, da, če sični metodi (obhodom in sistema. Pri tem naj opom-Gorenjcem omogočilo stan- se že nameravam s tem slikanjem) in nami je poka- nim, da je prav pri letalskih dard, ki je bil na ravni najraz- ukvarjati, naj se lotim letenja zal prednosti naše storitve, storitvah v posameznih diža-vitejših v Evropi. Lahko re- s helikopteriem. Res sem se Zlasti še, ker smo odkriJi ve- vah v sicer deklariranem čem, da sem sledil vsem naj- začel Šolati in po enem letu liko napako, ki bi lahko to prostem evropskem prosto-novejšim tehničnim dosež- intenzivnega dela in učenja daljnovodno zanko resno ru izredno veliko omejitev in kom, imel sem svoje vizije, mi je, na začudenje mnogih, ogrozila. Poslali smo stali pridobiti si stalno dovoljenje Že takrat smo razvijali tudi internet v prepričanju, da je kabel informacijska avtocesta - način za ponudbo različnih informadjskih in multimedijskih storitev. " uspelo dobiti poklicno dovoljenje Z3 pilota helikopterja. Začel sem v letalski Šoli v Portorožu, specializacijo pa opravil v Frandji. Leta 2001 sem ustanovil novo družbo partner E.ON-a. Na podoben v Avstriji, Nemčiji in Italiji je način se je razvijala mreža velik uspeh in priznanje." danes }S partnerjev po vsej Evropi, od tega le šestih v In kaj pomeni za FIvcom Slovenij i. " odvzem helikopterskih pre* vozov za oujno medicinsko Flycom In se odločd kupiti S katerimi dejavnostmi se pomoč oz. reševanje^ Kako to, da ste lo zanimivo helikopter." in donosno dejavnost opustili? danes ukvarjate v podjetju Flycom? II Ti zapleti so nam povzro- Od kod ideja o pr^ledova čili kar precej težav, saj smo Tehnologije se seveda hi- v ta namen najeli posebej "Lahko rečem, da smo kot nju daljnovodov, kar je se- tro razvijajo, same izkušnje opremljen helikopter in za-eni prvih kabelskih operater- daj vaša glavna dejavnost? pri delu pa tudi pokažejo, kaj posUU sedem IjucÜ. Temdji- jev tedaj orali ledino. Bil sem "Idejo mi je pravzaprav dal vse je potrebno za dobro to smo proučili tovrstne tuje predsednik tehnične komisi- moj letalski inštnaktor, blizu opravljanje posla. Poleg sne- izkušnje in opravili dodatno je kabelskih operaterjev Slo- pa mi je bila tudi zaradi mo- manja v vidnem delu sve- izobraževanje. Prepričani venije, ki še niso imeli statu- jega preteklega dela v dek- tlobnega spektra, ki odkriva smo, da lahko to opravljamo sa niti ni bilo standardov Ln troeneigetiki. Čeprav smo se morebitne poškodbe objek* na najvišji profesionalni rav- pravil za to dejavnost Vse do odločili za nakup najmoder- tov {daljnovodov, cevovodov) ni, in se obenem zavedamo leta 1998 v naši mladi državi nejšega najtišjega civilnega in vegetacije, ki jih lahko ogromne odgovornosti, ki je vse to še ni bilo urejeno. helikopterja proizvajalca Eu- ogroža, snemamo v inJrarde- povezana s to dejavnostjo." Davek na dediščine in darila Novi zakon o davku na dediščine in darila je zvišal davčne stopnje za zavezance, ki z darovalcem oz. zapustnikom niso v sorodu CvttoZaplotnik Kranj - Medtem ko je doslej obdavčitev dediščin in daril stotkov). Novi zakon določa obdavčitev tudi za nekatere oblike dedovanja ali darovanja, ki jih stari zakon ni urejal zakon o davkih obča- upošteval; med takšne sodijo nov, je z novim letom začel darila za primer smrti, izro- veljati posebni zakon na dediščine in darila, ki v obdavü- čilna pogodba, pogodba o preužitku in volilo. Pri ne» tev poleg RziČiiih oseb zaje- premičninah je davčna osno-ma tudi društva, fundacije, va 80 odstotkov posplošene sklade, ustanove, zasebne za- tržne vrednosti, ugotovljene vo Iščemo boljie resultate, roTvijomo svoie podjetnüke sposobnosti in znonja. MoisH^ko iskori^amo zaznona priložnosti, s tem pa prispevamo k rasti ' gospodarstvo in razvo|u druüw. No svetovnih trgih se srečujemo i konkurenčnimi izzivi, kar le ie bolj podzigo nos tekmovalni duh. Toda mednorodna uspešnost sohteve urejene in k zdrovi konkurenci naravnane pogoje poslovanja doma. Brez tega ni uspeho ne domo in ne v tujini. Obrtniki in podjetniki smo se združili v območnih obrtnih zbornicah in v Obrtni zbornici Slovenije. Z njeno moČjo, ugledom in delovonjem vplivamo na zokone in pomogomo/ da se Slovenijo hrtreje pomika po lestvici učinkovitosti med svetovnimi tekmeci, do razvija svojo mednarodno konkurenčno prednost, ki temelji no visoki dodani vrednosti izdelkov in storitev^ kokovosti, inovativnosti in ugodnem podjetniškem okolju. Taktno gospodarstvo zogotavljo nopredek in uspešnost celotne družbe« To po ekonomsko močno deželo z visoko kakovostjo življenio in želeno s i. O » » I N A /^OfUiCA Mov^ run ( ih^S I • 1 • Il I M I I .liiyr lull i.^'liuNk.l • .1.1 f ^ l^'l* I I u . i Bled Zaradi vetra bodo spremenili gozdarski načrt v blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije bodo zaradi vetra, ki je ob koncu lanskega junija prizadel 125 hek« tarjev gozdov med Ledinami in Ribčevo planino, spremenili gozdno gospodarski načrt enote Jelovica za desetletno obdobje 2002 • 2on. Spremembe načrta, vključno s spremem« bami naravovarstvenih smernic, možnega poseka ter gojitvenih in varstvenih del, so že pripravili in bodo javno razgrnjene od jutri, 31. januarja, do 13. februarja vsak delavnik od 7. do 13. ure v prostorih zavoda za gozdove na Bledu. Zadnji dan razgrnitve, to je 13. februarja, ob \2. uri bo še javna obravnava. Lastniki gozdov in drugi bodo lahko dali pripombe na predlagane spremembe. C. Z. K ran) Ptičja gripa pri sosedu Republiška veterinarska uprava je ob pojavu virusa ptičje gripe na Madžarskem opozorila rejce perutnine na ukrepe, ki veljajo v Sloveniji. Na območju z izrazitim tveganjem, kamor sodijo občine Desternik, Duplek, CoriŠnica, Hajdina, Hoče -Slivnica, Markovci, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Ormož, Pesnica, Ptuj, Starše, Videm in Zavrč, mora biti perutnina v zaprtih prostorih, domače race in gosi pa ločene od druge perutnine. Na drugih območjih, kamor spada tudi Gorenjska, je perutnino dovoljeno gojiti v ograjenem prostoru, krmiti in napajati pa jo je treba v zaprtem prostoru oz. tako, da divje ptice nimajo dostopa do krme in vode. C. 2. A Strami nj Ekološki kmetje izvolili novo vodstvo Skoraj sto ekoloških kmetov se je v petek zbralo na občnem zboru Združenja za ekološko kmetovanje Gorenjske. Na zboru so med drugim izvolili nove organe 2druženja. V upravnem odboru so sedanji predsednik ttehn Dežman iz Radovljice, Vida Rozman Habinc s Poljšice pri Podnartu, Anamarija Habjan iz Dražgoš, Jožef Skuber z Zgornjega jezerskega, Gregor Slibar iz Kovorja, Irena Vrhunc iz Podblice in Maks Klinar z Dovjega. Upravni odbor bo na prvi seji izvolil tudi novega predsednika. C. Z. Blé)ska Dos ra v a Srečanje rejcev govedi Govedorejsko društvo Zgornje Gorenjske vabi v petek ob 10. uri v kulturno gasilski dom na Blejski Dobravi na strokovno srečanje Članov. Na srečanju bo strokovni tajnik zveze rejcev govedi lisaste pasme in podpredsednik evropske zveze Marjan Špur predstavil bike lisaste pasme za osemenjevanje v etolnjem letu ter rejski program in rejske cilje. C. Z. Bled O molži in parkljih Kmetijsko gozdarska zadruga Gozd Bled vabi v petek ob 10. uri v zadružno predaval* nico na predavanje o higieni molže krav ter urejanju par- iev pri govedu in ovcah. Predavala bosta Željko Boc in Branko Zadravec. C. Z. kran; Slovo od pese Tovarna sladkorja Ormož, za katero so pridelovalt sladkorno peso tudi kranjski KZK in nekateri gorenjski kmetje, bo zaprla vrata. Tovarna bo za prestrukturiranje prejela od evropskega sklada milijona evrov za ekološko sanacijo podjetja, za odpravnine zaposlenih in odškodnine pridelovalcem. C. Z. % ft 19 info@ g'^as .si CORENJSKi GUS torek, 30. januarja 2007 ČILOST NARAVE Vedno majaron Majaron {Orrganum majorana) je pri nas veljal za rastlino zvestobe, sreče in ljubezni. Vejica, odtrgana z istega grma, je napovedovala, da si bosta ženin in nevesta zvesta vse dni zakona. Danes ga uporabljamo pri nespečnosti, tudi takšni, ki korenini v premočni ljubezenski strasti. Majaron pa je povezan tudi z domačimi kolinami. Pavia Kuner krompirjevih, zelenjavnih jedi in stročnic skorajda ne. Zatorej ]ahko mirne du5e rečemo, da je majaron najpomembnejša začimba Slovencev. Tudi Italijani obožujejo Majaron so poznali kot majaron in ga dajo skorajda zdravilo že stari Egipčani, ki v vsako jed. so ga posvetili bogu Ozirisu- Grki in Rimljani so dobro ve- Majaron omili vse skrbi Zelišče za notranje organe in za krvavice deli, da je majaron učinkovito zdravilo za živce in nadvse Majaron vsebuje močno koristen pri menstrualnih aromatično eterično olje, kjčih in bolečinah, zamašče- čreslovino, mineralne snovi nih dihalnih poteh, vnetju in kafro. Je dobro naravno očesne veznice, modricah in pomirievalo. Priporočajo ga pri pospešenem živčnem utripu srca, migreni» strahu poškodbah sklepov. Spisek je v srednjem veku dopolnil Še Majaron omili vse skrbi Albert Veliki, ki je dodal, da in tesnobi. Uspešno prežene jemo največ dve skodelici koliko, krče, otroSki kašelj, majaron blagodejno vpliva nespečnost, ki korenini v čaja. Oče slavnega Maiuicea zbuja apetit, preprečuje bni-na vse notranje organe : ledvi- razdraženih živcih ali pre- Messegueja je menil, da ma- hanje in kokanje. ca, pljuča, jetra» vranico, mehur ... Pri nas ga bolj kot v domači lekarni zasledimo v domači kuhinji. Krvavic in drugih jedi iz drobovine si brez majarona skoraj ne moremo predstavljati. Tudi moćni ljubezenski strast. Ko jaron omili vse skrbi, celo imamo občutek, da nas bo ljubezenske, Nemara ga zato Majaron povrne glas Majaron rahJo znižuje zvi- vsak čas razneslo, sezmio po v Italiji, deželi strasti, tako skodelici majaronovega čaja. pogosto uporabljajo. Kopel, Z njim pa ne smemo pretira- ki jj dodamo liter močnega šan krvni tlak in povišano te-vati, zadostuje žlička za sko- majaronovega prevretka, pri- lesno temperaturo ter blaži menstrualne krče. Z ergra- delico poparka. Na dan popi- jetno pomiri. - v Čaj, ki spodbuja tvorbo mleka "K ^ >'y ^ 's . i' / V • • » •s ^ v w s / •-t T t-. hÌ4 rt •i-. r tf « K. Majaron 4 A li ^ , 4 < njem čaja si pomagamo pri ustnih boleznih, pri aftah in vnetem grlu. Pri nahodu namočimo kos vate v Čaj ter de-Majaronov Čaj blagodejno nemo v nos. Pri revmi, proti-vpliva ru želodec in Črevesje nu in migreni na obolela meter razkužuje prebavila, sta položimo obkladke iz ma-Spodbudno delovanje maja- jaronovega Čaja. Arabska me-rona omili težko prebavlji- dicina naj bi ga priporočala vost večine Živil, tudi mesa. zoper pijanost. Po poparku z M a jar onov poparek pos peSu- dodatkom medu naj sežejo je potenje in tako iz organiz- pevci, ki so prišli na slab glas. ma preganja strupene snovi. Da se bolje izrazim: ki so iz-Nosečnice ali novopečene gubili glas. Sicer pa naj bi ^ mamice naj bodo seznanje- majaron imel tudi silne ča-nje z dejstvom, da majaron rovne lastnosti. Že naši pred-pospešuje nastajanje mleka nßd so z njim preganjali raz-pri doječih materah (Čajna ne uroke. Dandanes ga doda-žlička za skodelico kropa). Še jajo čamim vrečkam za Iju-učinkovitejŠi je v kombinaci- bežen in denar. Slednje naj ji z janežem in koprom. Pije- bi prinašale tudi veselje ža-jo naj dve do tri skodelice te lostnim in depresivnim lju-čajne meSanice na dan. Prav dem. Za zaščito hiše, v vsako tako je primerna zoper črvi- sobo potresemo ščep maja-Čenje pri dojenčkih. Umirja rona. Uveljavljena mednarodna špedicija s sedežein na Brniku vabi k sodelovanju 2 (dva) nova sodelavca (m/ž) za delo na področju avionskih odprem (uvoz - izvoz) in sicer za delovno mesto "carinski deklarant" In "Izvozno- uvozni referent". Kandidati morajo izpolnjevati sledeče pogoje: V. stopnjo strokovne Izobrazbe, aktivno znanje angleški jezika ter najmanj 1 leto delovnih Izkušenj na enakem a)i podobnem delovnem področju. Zaželeno je, da Imajo kandidati licenco za opravljanje zastopanja v carinskih zadevah. V primeru uspešno opravljenega poskusnega deta v trajanju 3 mesecev, seboz Izbranim Kandidatom sklenila pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Vaše pisne vloge s kratkim življenjepisom in ustreznimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite na naslov: Odvetnica Rrja Krivograd« Grajska ulica 05, Maribor» najkasneje do 9. 2.2007, Svet Zavoda za šport Sfcofia Loka, Podlubniki/c. Skolja Loka Na podlagi 14. člena Zakona o zavodih (UL RS, St 12/91» S/96) in 23. člena Statuta zavoda za šport Ško^a Loka, razpisuje delovno mesto DIREKTORJA ZAVODA ZA ŠPORT (m/ž) Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati Še naslednje pogoje: ■ da ima vtsoko ali viijo izobrazbo športne ali druge ustrezne smeri ima najmanj 5 let delovnih izkušenj Mandat direktorja traja štiri leta in se lahko ponovi. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poSfjejo v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti pisemski ovqnid na naslov: Za* vod za šport ^kofja Loka. Podlubnik \c. 4220 Ško^ja Loka, s pripisom "razpis za direktorja". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po prejetem soglasju ustanovitelja k imenovanju. Svet Zavoda za $port $kofia loka Pozimi naredimo temelje n končno je nwlo z zamude neiji na podlagi Ustiranj m rm- zapadtl sneg. ki so ga verjet • rit^ tekstiih sposobnosti točno no Še najbolj veseli žičničar- vtdo, kakšen obseg treningov ji in organizatoiji smučarskih lahko pripišejo posameznemu tekmovanj in samo upajmo, da varovancu. Trening, fei nekoga bo še malce mraz, da bomo iz- okrepi in ga postavi na vi^o ra- koristili zimsko rskreaäjo. in da ven pripravljenosti lahko neko- se bodo množice proti koncu mu Škoduje in ga postavi cdo marca spet zs^üe v ddino pod korak nazaj in mora začeti Ponce, da pozdravijo smučar- ske orie na tradicionalnem za- kijučku sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih, Nekaj Giosovi^ tekačev je bilo minuli teden it v Planici, feo so prdzkušali tekaSco smuä- znova in z bolj preudarno in postopno intemivnos^o. Šele po določenem času se lahko pričakuje boljših rezultatov na treningu. Raznovrstnostje pomembna. Ker tekači še najbolj obvlada- no proti Tamatju in nabirali mo postavljanje ene noge pred kilometre, kijih bodo kmalu dru^, pa nam bo zelo koristilo. tudi na prvih tekìTiovanjih, kajti tekmovalni koledar nekaterih da včasih zamenjamo našo običajno rekreacijo za kakšno dru- je za prvi del sezor\e že začrtan, go obliko, obdcbju in času pri- Dabo šlo kar najbolje in brez memo. Pozimi se najbolje da r^potrebnih sitnosti in nevšeč- teči po a^a^tnih cestah, asene- nosti. ki se ponai^i nanašcyo kateri tega hitro naveličajo, saj na obdobja preutrujenosti, ne- jih moti monotonost ceste, pa Še motiviranosti za vadbo in po- prometno bolj obremenjene ce- škodbe pa je zeh koristne pozi- ste za tekača niso najbolj primi s pametno vadbo pripraviti celotni telesni mehanizem, ki memo okolje za vadbo. Veliko rekreativcev pozimi bo kos vsem kasngšim zahtev- teče na smučeh, za kar pač po- nejšim trenin^kim in tekmovalnim obremenitvam. Temu se trebujemo primemo opremo in primemo pripravljene smuäne. reče p da pozimi p ripravim o Za izbiro prave opreme se ohr- nekijond oz. sklad, iz katere^ nife na specializirane trgovce, ki bomo kasneje črpali moč, voljo vam bodo z veseljem pomagßli. in vztrey'nost. Seveda je to pri- Jaz imam doma v garaži stare pravljaino zimske ob^bje naj- elanke, še iz časov olimpijskih bolj primemo za ^ortnike, ki iger v Calgfir^u, a za nekajkrat 'ih obdobje tekmovanj Čaka v letno so zame dovolj dobre. No, pomladnem in poletnem Času. vsak sam zase najbolj ve. Nekaj Smučarski tekači in alpski pa bi rad tukaj še posebg pouda- smučaiji denimo^ pa so morali rii Progp, ki so nargene za tek to zalogo pripraviti poleti, saj je na smučeh, so namenjene teka- njihov tekmovalni koledar ve- Čem na smučeh in ne sprehajal- zan na obdobje od novembra ccm v navadnih Čevljih in mor- pa tja do sredine marca. Večina da Še njihovim štirinožnim pri- trcnerjcvje mnenja, daje prav ta osnovna oziroma bazična jatdjem. ki lahko dodobra uničijo tekaško smučino. Zato spre- priprava v prediekmovalnem hajald sodite na pločnike, spre-obdobju ključnega pomena za hajdine in plan inske poti in ne na tekajo smuäno. Če pa tek na smučeh za vas kasn^'še dosegarye rez ultatov. obdobju tekmovarxjje umik tekmovalcev zelo natrpan, saj se se- ni prava izbira, pa bo za ohra- lijo S prizorišča na prizoriše^ in njanje kondicije primerna hoja ti^ časa kot energije za oprav- navkreber, ki Je pozimi izvrstno Ijanje kakovostnih in obsežnih sredstvo za polnjenje kondidj-ireningovje malo, osredotoäti skega fonda. Hitrost je siur seje potrebno na nastope. Zrna- manjša kot pri teku, a vatnaje gujejo pa pač tisti, ki so pred osnovna krepitev celotnega me-tem najbolj kakovostno trenira- tabolizma. Samo teka se neka-li in v primemetn obs^. Več teri hitro "nažr^o", zato $0 nani nujno, da je tudi bolje, lahko domestne oblike vadbe še kako je tudi škodljivo. Vrhunski tre- koristna zadeva. Hoja navkreber pozimi. Odirčno sredstvo za krepitev celotnega telesa. t 20 KAŽIPOT, MALI OGLASI info@g-glas.si GORENJSKI GLAS torek, 30. januarja 2007 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Nifoòlo u OBjè^ pO tf'etonv (àMu ali «fb^o n^ Zth^ovi «r PC dopv^U«^" v«trrso do 11 CtQ Cfnaoa^sov inHiivcbviubuVi i^Mno i^Qodna Td.: 04/53 n 249. Fa*- ©4/53 04 230 TRST 2.. 8- a.: MADŽARSKE TOJ 18. 2., 22. do 25. v; LENTI 31. v 4240 . do Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov kažipot brezplačno samo enkrat. prireditve Predstavitev knjige o Marjani Deržaj Radovljica • V Knjižnici A. T. Linharta se bo v torek, 30. Januarja, ob 19.30 začela predstavitev knjige o pevki Marjani Deržaj. Knjigo Marjana • zvezde padajo v noČ bosta skozi pogovor predstavili Alenka Bole Vrabec ter avtorica knjige, publicistka in pevkina velika prijateljica Katarina Lavš. Za otroke v knjižnicah lesenice • Občinska knjižnica Jesenice, otroški oddelek, vabi na uro pravljic v Četrtek, 2. februarja, ob 17. uri. 2 ustvarjalnimi delavnicami bodo začeli v ponedeljek, 5. februarja. Bohinjska Bistrica • V knjižnici se bo jutri, v sredo, ob 17. uri začela ustvarjalna delavnica za otroke, stare vsaj 4 leta, z naslovom Pisane stekleničke. Trata • Ura pravljic v knjižnici na Trati v Škofji Loki bo v četrtek ob 17. uri. Na sporedu bo pravljična urica z naslovom Zgodbice o notah, pesmicah, glasbi... Sovodenj • Ura pravljic v knjižnici Sovodenj bo v petek ob 18. uri. Tatjana Šifrer bo pripovedovala Pravljico o povodnem možu. PROSTA DELA študentje,dijaki ^MM Viže inu griže Jesenice - V Kinu Železar bo v četrtek, 8. februarja, ob i9'30 ob slovenskem kulturnern prazniku osrednji kulturni dogodek gledališka glasbena predstava Viže inu griže, ki je nastala v koprodukciji Prešernovega gledaliSČa Kranj in skupine Ponor. Predstavo v živo spremljajo glasbeniki Ante Unpedanten. izleti Po Baragovi poti Kranj • PD Iskra Kranj v četrtek, 8. februarja, vabi na planinski izlet po Baragovi poti. Odhod s posebnim avtobusom Izpred hotela Creina v Kranju bo ob 7.30. Dodatne informacije in prijave: Niko U griča, tel, 041/734 04 in pisarna PD Iskra na Planini 3 ob sredah med 17. in 18. uro. Z avtobusom na pustovanje Preddvor • Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na avtobusni izlet na pustovanje, ki bo v ponedeljek, 19. februarja. Odhod avtobusa z Bele bo ob 7.30, iz Preddvora ob 7,35. Peljali se boste do Krškega, pustovanje bo v gostilni Jane na Studencu. Pustovanje bo skupaj s člani DU Naklo. Prijave sprejemajo poverjeniki, v pisarni društva pa 7. februarja ob 15. uri, Pohoda DU Kokrica Kokrica • Pohodniška sekcija Društva upokojencev Kokrica vabi na pohoda: v soboto, 3. februarja, boste ob 9. uri odšli izpred Kulturnega doma v Strahinju do Kmetijske šole, v soboto, 17. februarja, pa boste prav tako ob 9. uri odšli s parkirišča pred Kulturnim domom rta Kokrici na Trstenik, od tam v Povije in nato v Babni vrt, kjer se boste ustavili na kmečkem turizmu. Pohod in turni smuk z Caletovca Bohinjska Bela • Turistično društvo Bohinjska Bela organizira v nedeljo, 4. februarja, n. pohod in turni smuk z Gale-tovca {1265 m), vrha nad Bohinjsko Belo. Organiziran odhod je ob 8-30 Izpred gostilne Rot. Informacije: www.bo- hinjskabela.si (obvestila), e-pošta: ejga(g)lea.sf, te .št. 041/608-549 (Aleš). Po poti kulturne dediščine Slovenski javornik - Pohodna skupina pri Društvu upokojencev Javornik -Koroška Bela ob slovenskem kulturnem prazniku organizira pohod po poti kulturne dediščine. Po- hod bo v sredo, 7. februarja, zborno mesto ob 9. uri pred Kulturnim domom na Slovenskem Javorniku. Po jarkih in kavernah Kranj • Planinci kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 15. februarja, pa "pohod po jarkih in kavernah" (Sveta Gora). Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri ìzpreó Creine. Hoje bo za okoli 4 ure. Izbirali boste lahko med težjo in lažjo potjo. Prijave sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 12. februarja. obvestila Tečaji vzgoje in šolanja psov Sko^a Loka • Kulturno društvo Ovčar Škofja Loka vpisuje v tečaje vzgoje in šolanja psov za malo šolo, osnove poslušnosti B-BH, tečaje višjih stopenj in agilityja. Vpis v tečaje s predavanjem, slikovno predstavitvijo In razgovorom bo v petek, 2. februarja, ob 18. uri v prostoru Gasilske zveze Škofja Loka, Kidričeva c. 51, Trata. Informacije dobite po tel.: 031 /375 280 • Rado ali 041 /735 040 - Ludvik. Dan odprtih vrat Zavoda sv. Stanislava Ljubljana - Ško^jska klasična gimnazija, Jegličev dijaški dom in Glasbena šola v Zavodu sv. Stanislava vabijo, da se udeležite dneva odprtih vrat Zavoda sv. Stanislava, ki bo v soboto, 3. februarja, od 7.30 do 12.30. Vabijo tudi na informativna dneva, ki bosta v petek, 9. in soboto, 10. februarja. predavanja Plezanje v granitnih stenah - park Yosemite jesenice - Mladinski center Jesenice vabi na Športno-po-toplsno predavanje z naslovom Plezanje v granitnih stenah • park Yosemite, ZDA, ki bo v dvorani Mladinskega centra Jesenice, na Kejžarjevi 22, v Četrtek, i. februarja, ob 19. uri. Predavanje bo vodil Mitja Šorn, alpinist in profesor Športne vzgoje. Potovanje v Ukrajino Tržič - V Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič bodo danes, v torek, predstavili poletno potovanje v Ukrajino - potovanje s poslanstvom. Sedem mladih je julija 2006 odpotovalo tja, da s svojim delom razveselijo otroke. VeČ o tem vam bo povedala Simona Seliškar. Resnice in zmote o boleznih dihal Naklo - Kje ležijo vzroki prehladov, bronhitisa, astme? Kako si pri boleznih dihal pomagamo na naraven način? Kako preprečimo In pozdravimo? Predavata Adriana Dolinar ter Rajko Škarič, v četrtek, 1. februarja, ob ì8, uri v Vita Centru Naklo. razstave O Dobitnikih priznanj Blaža Kumerdeja Bled • V petek, 2. februarja, bodo ob 18. uri v Knjižrici Blaža Kumerdeja odprli razstavo o dobitnikih priznanj Blaža Kume rdej a. predstave Bil je škerjanec jesenice - V Kinu Železar bo komedija Špas teatra Bil je Škerjanec v četrtek, i. februarja» ob 20. uri, in v petek, 9. februarja, ob 20, uri. Ško F) A Loka Slepi in slabovidni prepoznavali evre Pred kratkim je Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj v sodelovanju z Banko Slovenije v Škof|i Loki pripravilo predavanje za slepe in slabovidne o tem, kako prepoznavati istovetnost nove denarne enote, evro. Predavatelj Vlado Džorovfč je poslušalcem prikazal vse zaščitne ele- mente na bankovcih n kovancih naŠe nove valute. Poudarek je bil predvsem na tem, kako slepe osebe s tipom prepoznavajo istovetnost denarja, slabovidni pa s pomočjo tehničnih pripomočkov prepoznavajo zaščitne elemente bankovcev. Lahko so primerjali tudi prave in ponarejene bankovce. Predsednik gorenjskega medobčinskega društva Franci Pire sporoča, da je bilo 31 poslušalcev zelo zadovoljnih z načinom predstavitve in predavateljem, ki se je zelo potrudil pri prikazu detajlov novega slovenskega denarja. D. Ž. MOJ POGLED Damiana Ìmìo Pretvarjajmo se, da smo ljudje... (V Ko sc igrava z deklico detlih nam to pomeni poraz. Mar ni les, mi zapoje pesem. Poje o vc^i poraz, da uporabimo otro- t€m, naj se pretvajjamo, da ka za orožje v nikoli končani smo ljudje. Ne poznam te pes- zgodbi? Kaj ni poraz, da otro- mi, ker sem Še iz časov Andreja Š^ejja in nj^\Hh zvonov. ku kažemo, kako zdo sovraži-mo njegovega očeta ali mamo? Novodobne popevke mi tako ne Zakaj naj bi se počutil zmag^- ostanejo v ušesih. Toda misel slavnega, ko pa vendar zgub- mi ne da miru. Pretvarjajmo Ijaš? Nimam pravice, da so- se, da smo ljudje. Kako težka dim. Vsi delamo napake. Vsi mi^l, pa vendarle včasih tako hodimo po robu. med včeraj in resnična. Vp^ta med stisfec jutri. Zakaj tole pisanje? Mo- otrok in neki čuden sistem, ki goče v razmislek. Vsem nam, ki mu otroci niso kaj vdiko mar, pozabljamo, da hiti otrok ni se sprašujem ' kaj deiamo odra- vedno lahko. Da je zanje naj-sli? Bitke starfev za preklado v težje, ko se podira družina. Ne času ločitev so tako grde, da jih pozabimo na to, kadar neresnično ne privoičim niko- usmiljeno rušimo vse za seboj, mur, kaj šele otrokom. Inzgod- Vsaj otrokom pustimo neke trd-be kapljajo vsak dan nove in ne mostcve, da bodo varno včasih ne vem, ali naj otopim dlli z enega brega na drugega, ali vpijem? Veste, kaj je najhuj- Pa saj jih ne moremo kar pusti - še? Ko ne moremo pokazati ti med brzicami, pa če jim uspe ^ta ata in mama, takšno in prav, če pa ne, pa pač ne. Ervin falcano m UikSno škodo bosta Fritz je napisal tok misd. "Rc- naredila otroku, če se ne bosta čem: Nihče se ne o^asi, ne de- obnašala odgovorno in odrasle, luje. Saj. centrala je večidel gfu-Ne za en dan. za vse življenje. Odrasli smo dolžni mislili na ha. Vendar pa - zvezde te slišijo, trave te slišijo, žužki te üisi- korist otroka. Ne na naŠ veliki jo, morda celo kdo od ljudi." ali mali ego, ki trpi, ker nekdo Da, morda celo kdo od ljudi. odhaja iz našega življenja in Bodimo ^udje. GG mali oglasi 04/20142 47. e-poitd: maliogldsi^g-glas.si www.gorcnjskiolas.si loto . 1, 6, 15, 23i 23' 30. 34i 37 in 3t Lorko: 4, 8, 8.4, $. ^ Garantirani sklad 9. kroga Z9 Sedmico i00.000 EUR / 23,964.000 SIT Predvideni sklad 9. kroga za Lotko: 20.000 EUR / 4792.800 SIT WWW.GORENj5KICLAS.SI f^prfmtcn\r\c ve n u m -,, Britef 4j. 4000 Knn| jsm; 031/684-777 PRODAJ Ško^ UkA, Podlubnik, dvosobno sta* novanjc z balkorvjm, I, 76,1. nad, 62 m2, CK, ddno obnovi^no. mirna okoli-Cena: io849$.oS EUR ,000 ooo.co S IT). Vredno ogleda. Sho^ Loka, Cnnc soo mi. zazrdljiva parcel», el. In voda v bliSirii, ure|en dostop. Cena: 125 EUR/m2 (29.955,00 .R. NEPREMIČNINE d,0,0., Begunjska 2 CSM: 041/436 544, 04Ì/42J-S11 Tel.: 04/ 5307.460 Kranj, dvosobno star>ovanje z balkonom. I. nad., ^ obncrv^i$nd v letu 06. pil nsko ogreva n)e, cena 102.236.69 euR (24.500.000,00 srr) Zg. 8itr^ prodamo hI So, cca. 172 mz stan. Mvriine» 270 ms zemljižča, I. 1999, brez fasade. Izdelano t. nadstr. Certa: 179435,82 EUR (43 ooo.ooo^oo I^EMO Kranj, 22 nafem iSČemo sli dvosob-r>o opwnljer>o ^tanovanjeza daljši čas. Sk. Loka, okolica, zs nakup iičemo dvodfužinsko hiSo s 400- 500 m2 zemljišča. WW Prodamo sanovvija: KRANj ZLATO-POCjE dvosobno, 574 m2, nove, priti, od vsi priključki^ sv^o sUnovsnjCi 2 nadstreška za a^o» Cena: 100.000 EUR (2V9 mfoSTT), KftAN): trisobno stanovanje 72 rns. y od 4h. adaptirano 2003, C«na: EUR Ü0 mro SiT), iK LOKA e'^s.si 21 GG naročnine 04/201 42 41 e-poita: naro(nine@g-9lds.si www.gorenjskiqlas.si gekkoprojekti nepremičnine { SfiOjI m. 4000 Kranj | iifotvpCiaekuoptmea,« I 04 2341 999 031 67 40 33 PRODAMO ^TANOVANph KRAN) • ClHTUt nova «unovanja v popolnoma obnovljena me${an$ki hiii v tfntRj mesu. ' 2««obnQ $243 mi, pntličje. Cena: 9807S41 EuR (23.5« 1. nadstrop* le in manurda Cena 16^35142 čUR (59.620.02 MS SIT)* KRANJ • PLANINAH: enosobno, ^ m2. 119S], nadstropje h/j, balkon, delne opremljeno, tsk^ vselj^, parkiranje v podzemni garaži Cena 76.000 EuR (iS.212.640.00 srr^* KRANJ ^ PlANINA I: d^c^no, 61 L 197& nadstropie 4/7. ddno oplj«no^ balkon, velika kleti m ren okoilii lastno parkirišče, ZK, Cena 8g.ooo EUR mio SIT). KRANJ ^ nebotičrik: Stin sobno, 87.4 m2, 7. /I2| 1,19641 prostomoi klima, krasen razgled, potrebno obnove. Cena 119,000 EUR (2S,S mro S^T). Moien dokup garaže za 9700>00 £UR (2,3 mio SIT). KRANJ • Pianina H: 89,50 m2 stanovanjske povriine 4 413 m2 kleti, 7. nadstropje^ trisobno sianovanje, bal* ,vfMsanovZK.Cenait6S^EUR (2S mio StT). KRANJ • lijevo n.: dvosobno. Si 13 m2, 7. nad.i dvigalo, balkon, dobra lokacija, L 1972. prazno. Cena 102.237 EUR (24,s niio SIT), KRANJ « PUflina II: dvosobno^ 69,26 m2,577, prijetno stanovanje, vzhod* na stran, L t^Sa. velik balkon. Cena no.583 EUR (26,5 mio SFT), KRANf • Planina IH: dvosobno, 63.6 ms. K nad., 1.19S6, prijetno in pros-torr)o, delno prenovljeno, ZK v po^ stopku> vzhod, ni balkona. Cena: 102.237 EUH (24^5 mio TRŽiĆ * center dvosobno. 67 m2, 2. nad., I. 1950, v večstar^ovanjski hili, ogrevanje na trda goriva, delno reno-vfrano. ZK v postopku. Cena 64.660 EUR (15,5 m 10 S\T). HI Se prodanv» KRANJ: 1/2 h lie, kar predstavlja tri* sobno, 8$,o8 m2,44,34 mi garaže in kleti| 215 m2 parcele, I. 197S, K4^N+M| adaptirano, CK • olje, lahko opremljeno, ZK vse ločeno. Cena 147,300 EUR (35^5 mio SIT), SENCUR: 182 mz, v zahodnem delu naselja so naprodaj tn Wire enodru* Žinske hi$e, zgrajene do podeljene faze, Hiie so pod klete ne, klasično grajene, z dobrim izkoristkorn pros^ tora in zasebnostjo posameznih enot iz dnevne sobe imajo izhod na zelenico, vsaka hiia ima tudi balkon In nadstrešek za dva avtomobila. Parcele merijo 293, 30^ oz. 372 m2. Cena:i8o.ooo EUR (43 mio SIT). Kupci ne pia^/o provizije. ZEMLJiiĆe prodamo Podvin • Moinje: 559 mz, sončna, ravna parcela pravilne oblike v ob^ mo^ju lokacijskega načrta novega nasel;a enos lanova njskih hi S. Cena 100 EUR/m2 {23.964 SIT/mz). POSLOVNI PROCTOR prodarno KRANJ-Planinam: 84 mz, pritiičje,!, 198$, lahko za različne dejavnosti, ZK v postopku, inventar po d^ovom. Cena 125.18S £UR (30 mio SIT}. vitww.$vet*nepremicn?ne»si 5 'S I Mlinska uL 1. Maribor. PE Tržič, Ste Marie Aux Mines 9/a Telefon: 592 S9 49i 030/30 2011 STANOVANfA PROQAMO KRANJ « Zlato polje zgoraj, enosob-ne, 40.14 m 2,1/4, lu 1961, obnovljeno v cdoti, lepo opremljeno^ vseljivo v sredini avgusta 2007. Cena: Si.37a.oé EUR (>9.5 mio SIT), KRANI « dvosobno. 51,70 ma, I/2, poslovno-siar^ovanjska objekt, v celo* tf obnovljeno I. 2006, vpisano v ZK, tako) vseljivo^ Cena: 10223$ ^UR (24,5 mio KRANJ • mesto, dvosobno, ms, M/2, dograjeno L1979, obnovljeno v celoti, klimatizirano, Cer^a: 99.000 EUR (23.724.360 SfT). KRANJ ^ Planina M. trisobno, 93.63 m2, VII, nad.. Ll 19S2, opremljene, vzdrževano, 2 balkona. Cena: 120.598 EUR (28,9 mioSrF). BITTRICA PRI TRŽICU ^ trisobno, 83.52 m2. P/2, soba v kleti, vrt, nad-streiek za avto, lu 1945^ Cena: Ì08496 EUR {26 mio SIT) TRŽIČ • mestno jedro, trisobno, 65^93 m2, mansarda, dveetažno, f. v celo* ti obnovljena. Cenar 92.639 EUR (22,2 mio SIT). TRŽIČ ^ center mesta, trisobno, 66r20 rn2. mansarda/2, i 2006 več* v celoti obnov-jena. Cena: 69.71S EUR (21,5 mio SIT), HI$E PRODAMO KRANJ - okolica, Trbo^e, dvostan. hi!a. 256 m2 bi v. povriine. pare 621 m2, l.i, 19S4. obnovljena, opremljena, ur^en vri in sončna terasa. Cena: 221.165,03 EUR (53 mioSn) SENIČNO • stan. hiU, ML gi. faza, 261,37 m2 bi v, pevrSirte, parcela 456 m2, l.i. 2005, lepa lokacija. Cena: \90.160.24 EUR (45.57 mio StT), KRANJ • Mlaka, 1/2 stan. Kile, man* sarda, >30 mz biv. površine, garaia, nadstrelek za avto, klet, 300 mz vrra. i. 1978^ vzdrževano. Cena: t47.204 EUR (35,3 mio PODLJUBELJ • dvostan. hi|a. 360 ms, stanovanji popolnoma izdelani, hiSi manjka samo lasada, parcela 696 m2, l.i. 2001, Cena: 249.123,69 EUR (S9,7 mioSn), BISTRICA PRI TRŽIČU ^ 1 /2 stan, hiSe, pritiičje, 9$ 25 mz kleti, 5om2 pod* strehe. 540 ma vrta. I,i, 193S. obnovljeno 1.2003, ^pj^^^o v Z K, mima lokaci* ja s čudovitim razgledom. Cena: 112.669 ^^^ (V mioSIT). PARCELE PRODAMO BREZJE PRI TRŽIČU ^ zazidljiva pah cela, 542 ms. dostop asfalt. Cena; 70 EUR/m2 (>6,775SlT/m2), PODNART * 2 zazidljivi parceli, 1.066 m2 m 1.119 ravni, sončni, pravokotne oblike. Ccna:7oEUR/m2 {16.775 S rr/mz), NAKU3 • Zazidljhra parcela, 855 mz, ;pa, ravna, sončna, pnvokotne ^like. Cena: 145 EUR/m2 (34743 SrT/m2)^ STANOVANJA ODDAMO ŽICAN}A VAS PRI TRŽIČU ^ dvoin-polso bno stanovanje v d voštane* vanjski hiši s samostojnim vhodom, cea, 70 m2 b^v, površine, M, 197S, dr* varnica, del vrta. Najemnina: 250 EUR/mes (59*910 SiT/mes), dveme^ sečno predplačilo, varščina. POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRtŽE PRI TRŽIĆU * 6 pisarn s pripa* dajo^mi prostori, cca 100 ma. I, nad, l.i* 1975. 3 pisarne so povezane med seboj, vendar se lahko oddajajo tudi samostojno. Šestim pisarnam pnpa* da tudi del arhiva, sejr^a soba s ki/hi* njo in sanitarijami, hiajemnina vse* buje tudi stroSkeelektril^, ogrevanja, varovanja (n komunale. Prostori Ima* je vse priključke in se nahajajo nad ni na: €UR/me$ {200,000 SiT/mes), www.eko-hUa.si GG mali oglasi 04/201 42 47, e-pofta: maliogl3si@g-g1a$.5l www.gorenjskiglds.si QA-NI U ta 107 ur CA^NI, d.o.o., P.E. MiaKarjeva i {OPC Šenčur), 4208 Senč tel: 04/25*17*199, ht: 04/26*17*194 ^polta: mfb® nepremičnine sani si STANOVANJE KRANJ * ZOISOVA, prodamo lepo m kompl^no adaptirano trisobno sta* novanje v izmeri 74,32 mj + klet ^drvarnica, 3, nadstropje/4, adaptirano I. 2004, ločen WC, balkon, CK • plin, VSI priMjučki. kompletno opremljeno, vpisano v 2.K,, vseljivo po dogo^ voru, CENA: it 6.841,9 2 EUR (38.000,000.00 SIT). VIKENDI POLJANSKA DOU\A« PODjELOVO BRDO, ru atraktcvni lokaciji prodamo podjeten zidani vikcr>d 2 lepim razgledom na sosednja Ško^eloška hribe^ stanovanjske povriine 127 mz + po možni objekt (drvamtca) 6m><3,5m 1.064 ^ zemljišča. K'VP^M, sfar 6 let vsi prfUjuđ^i, CK • trda gohva, terasa oprem jen, vseljrvo takoj. Vi na mirni lokaciji, 10 km do smučarskega c^tri Cerl^io. CENA: Uj.ioijiEUR (29.500.000,00 SIT). BAŠElJ, na 379 rm zemljiSČa prodamo bivaini lesen! vikend, v ds^ etažah, sta* r>ovanjsk< površine 60 ma ^ zaprta ifr rva, star 24 let, ogrevanje na kamin, vsi priključkr, vseljrvo po dogovoru. CENA: u5.187.7S EUR (30.000.000,00 SIT) HISE KRAN) « PRIMSKOVO, prodamo več^ jo samostojno hiioz290 mz uporab^ ne povriine, 479 mz zemljiSČa, stara 21 lei K'fP^N+M, delno obnovljena I 2oes, VSI eonva na pun raža, parkinšče, balkoni, prevzem m> žen takO). CENA: 300.000,00 EUR (71.892,000,00 SIT). PARCELE SK0F)A LOKA -CRENC, ob glavni cesti Sk. Loka * Kranj prodamo ^ m2 zazid* irve parcele, elektrika in voda ru robu >arccle, urejen dovoz, potrebna parce* adja, prevzem po dogovoru. CENA | 12^00 EUR/m2 (29.955.00 Srt/ma), J ft wwvit,neprcmicnine*ear^Ksi J D re 3 u • p Is gs NJ ^ « 5 £ s i- o & il 3 ^ C 3 O % O^ A <6 i O ta A I ill 5-(O a S o ® 9 ? I O ù> S' ^ 2 a. ^ o o <è ? o o*« 3 o 5, cr o 3 S roB* fg ® 'te s 2. a v ^ o. CD'S* g o « -, P g O o a. o S m Ci S O i - C fy 5 C a ^^ S%S. a. o C 3 O te 3 S. o it I? N 3 f ' R = ž O ì'i B » S' n « iz» 3 ® g: o. CP 2' li A (t Ö 3 CD &i -i o S s.' N a E ^ O o. A t — ^ t 9'S i C 3 I 3 a« » s Isli i.è a = : a • - n (b O TJ cr ^ 1 3 ? o s o s 3 CT Ü&Ö f I -s C C z o Ö C & = « e o 3 3 3
ft (t • S s PO 2 S 2:: a « 2 $ s Ni S O s e I 3 o ^ O Q. 9 9 ft .. ® S O « « 3 §=1 Ž ft X a> s o X ct s ft S 3 a o «I <6 rb 9 ^ to 1 3 ^ S 'S S fi é a a ^ 0 S II 2 ü' 1 I O ? s a ft N CM e o A 7; ä A « f) o> 2 ^ ft v It ä" C (O iß s s o Si s a « S & 3 B^ S. s fD S o ca ft < o CL A o CD ili H cfSg A C o o co C" oo •0 (fl C m 3 o m CTI , ft 3 3 = ^ o o o CT IS5 o CV (fi « S iS- 1 <3 ^ o o- O" •D 3 ^ if" o o s "te i s M I Slili fi a ft S O" o 3. ft ^ ^ ft ft •o < o a ft S/ s^ ft if> t5 5 B> Q S3 CT 3 M CL 13 (S I ie 4 ro 2 o 3 3 ^ ft O® ft ^ ft o , SI' •s & S o i 3 Ä ^ 2 3 n o> <0 c O o CT W ® % 'S- o • CT ft o f M a O K S § 2. ^ w g ^ o o 3 ro o o > o > e ■o s 9 > o ii m o z S ^ m ft o « o .m » a 3 B - ft Q O 3 ft t3 fi» O 9 Q o ft tt s S a ft ft o ft to 2 (rt 9 O « tt ft is lì ft 2r 9 (/> fü a: i 2 ft •f E 3 3 a9 fi) o (A 05 s* N a. o ft Z ft C CT K ft' S S « 3. ft ^ ft 0» čl al ft < 3 s , Ch S a o £ t5 2. ft • ^ O CT CT • fi O s. •o o i: ft' S CT s I il ft ft U M O-U J» 3Ì ft É«. ft ft il ft ft §"5 O ft II S 0 u o <0 fi» § 5 B " s ft ft tA S ft O « CD ft ^ O a tì D Q « sr o ^ fi) ^ o S s ft ft IO S a> & ? S 2. O D C m o rs o> 3 ft iS 3 m S ft O o CD o 4 * co CD ft 5-2 « < g* S O C- m H a m H S * CA •u rri 3 m S •g » O o 3 > N ft ^ VX iS ^ v < o a 03 _ 31 a <Ä H = o n in > m O 03 TJ Z s •D » g m D o« 53 Ss > t» TJ 1. ® S. S m > S D m Ž O o ■o o m ■D S O o 3. v ^ ^ O) ? PO • 2 ® o ♦ 9 • ft fi) O « ft öl M- ä a> C 0T3 3 3 3 ft o ft 3 s ß O o 9 a ^^ T = 1 C» , ? o o ft fij ft CA ft ft Ck> 8 % I i £ I il! 2 'O tt 3. O- ^ g CD ft ft O « ft 4 ft C N ft Q: u ft Š MS Ö' K t o o Pi O 5 9$ s o O 31 > - ^ 9- S 5 = CO D ft TT ft W Si ^ • ^ a ft o fi) s 3 » a, ; ft 3 . C/1 S rt ^ e. a 2 8 ff & § CD n* ä ft O CT ^ o s s M g- C« O S ft "ct o (A C » ^ 5 ^ Bo I&3 I 5 ft-ft 33 5 tt O i X u o C s M O O n to v UVG / MALI OGLASI i n/ò@ g-glas.si GORENJSKI GlAS torek» 50, januarja 2007 OA^V 2026-172 031/605-114 p E TRŽIČ: 592 43 00, 041/515 965 STANOVANIA PRODAMO KRANI - Zbio po§e, erioinpol$<^no, P. L izd. 1^2 Jdaptirsno, opremi* |en9 2J 100 (24 rn]^ StT)» KRANJ ^ nanina enofobno, P, 41^5 mz. I izd 1974 là EUR (20.7 mio SfT). KRANJ « ZblO po^ enosobno* IL nad, l\io m2. klet 19.6 1 izd. 2005 za 000,• EUR (21.327.960^- SIT). KRANJ « ulica, dvosobno, L nad.$145ma.Uzd za 105,992,^ EUR (25.4 SIT} {pr«ur«jcno v trisobno} KRANJ • iòAifWt ußca, dvosobrvo. lìu.Lizd 1969 za 100.1^42 EuR{24rnioSrTÌ KRANJ^Drulcp^dro$obnoj nad,$3 mi^ 1, izd. 2004 ra 114755.46 EUR (27,500 friio sn). KRANJ - itìfisobrio, j. nad., S74 mz ^ garaža, I. izd. 1964 za 12S.700,* EUR {30 s^i^sss.- srr)^ KRANI • P. 264 m2. l aò.1982 a 6i^550.6s EUR (>4,750 rr^ìo SfT). KRANJ • garsonjera, VII. nad., 25 mž, I izd,i9S2 za 5S.83S.2s £UR {14,1 mio srl) NOVO. TRŽJĆ • dvosobno, prtdebno v dvoirv pol$obno. 47,47 izd. 1910 za 62»59389 EUR mieSn}» TRŽtf^di/osobrto, I. nad, 46 mz, I ftd. >920 za s^ 334*50 ^UR (13,5 mČoSIT), TRŽiC • (h)obno, P, So m2, leto 196)4 za loo.tjOjZi EUR (24,* mio SIT) NOVO, HI^E PRODAMO KRANJ • okolica, dv^ ali enosun. hi!a, adapt. 19S4, parcela 62^ ma, $un. p. 170 ms. 2 vso opremo izddana po meri u 22543S1* EUR ^io SIT) cena PREDDVOR* epv»tan. 111. gr f^ (adapt &tara hiia), 669 mz, stan. p, cca >20 ma, cena i20jSo,27 EUR (2S^ mio %n). ÌkOFJA loka * atrijska vratna hiSa, fian. p. 120 m2 -K 80 ms, Se nu atnja. leto izdelave 1977, za 229S)Oi93 EUR • mio ŽELEZNIKI * okolica, ero- ali «/ostan hiSa v III. gradbeni fazi^ v$i priključit plačani, Kià ^ podkJetena. peretta rav na. na robu vMi, sončna in inó\ zeken ]» z kpim ra^edofn na okolilke hribe parcela 915 ma za 123.101,31 EUR (29,$ mioS^T). TRŽIĆ « er» ali dveslan. montažna hiia, tur\. p,)i3 ma, parcela 287 ma, : adapL 2006, i6o.$5Sr EUR (5S.S mio POSLOVNE PROnORE DAMO V NAJEM, PRODAMO NAJEM Kranj* cca, 240 nu (Pi2S ma, Lnad.ns m2 i^iko àvWìlCt z več P mestf. ogra« jene, cena 6,01 EUR (1440,^ SrT)/mc«, za m2 ^ stroiki. Kranj « Ptaninai S5 m2| najem z od* kupom inventarja za ceno $00,73 ^^^ zo.ooor SrT)/mes + stroSk^; najem za cenoiooi>so EUR (240.000,- SIT)/mes + woèki ol prodaja prodora in oprem? za 125.187,73 EUR (30 mk> Sri). PROOAJA Knnj * ca aio mž poslovnih prostorov z vso pisamliko opremo v pntiičju in Meti poi1cr^r)e stdvbe, 6 parbmih mest, r^eloj zelenice za 3^693.71 EUR (Sj^^mioSlT^ czredno piam^ prottKi z opfcmo po mari za nefične^aj^neslL ZEMLJIŠČA PRODAMO * zasdljiva, kmdi^ka, gozd, itd KRANJ « okolica, TRŽIČ • okolica, Dnjiovb www.m .SI 9 GG naročnine 04/201 42 41 e-posta: risrocnine^^^g-glds.si www.G0renj5kiglas.si h-O M S m O rt I CM , •55 Uf cc & IÄ 01 ■O in ifi Ol a O o tu X K 2 UJ i < a Ü s < z, C i/> s h i I o o Q 3 jf> 0 C s s 'CO li -0 (J II « C' It € C Z 0 e O . Si « v u > 2 .a oi Ü a S a h W ttì 0 « It •C 1 ttg s u> ris g S o a S UJ S UJ tz a .S rs Ù. < 2 < (C o o s o 3 o 3 o UJ V) (U E a> a s £ z > J s I I s o •o Q. m o o Cvj O ( K O O OJ 4 o m s ö CL cA ^ E I D S ^ <0 a LU O 5 M đ) D fO 2 t: ® go 5 1 i t ■IM s S UJ 2 UJ K t/3 6 a o § a a 0) 6 3 Q O 2 to e tD CC O Ul o a, o 2 C g J- ^ O o 3 a O 0 1 o v C .ti I! " (A •a CC o E O S9 5 1 Ž 5 2 "O ® ^ 2 C a n Si u CÒ m - o « O s o e I- z z O C co C UJ CC UJ CM C s tn E « ^ Ž E O O a <1 z o a« V) § IÀ a Ä O O G 'i P Lu O o o UJ O S UJ UJ H a Ql is M s Hi •o UJ i 2 <0 FESCT*, d. 0. o., nepreml£nlr>sU dnjžbs, StnUijeva utio Krsn), Telefon; 236 73 73 Fa*: 236 7170 fesst.si Internet: www. STANOViWlA PRODAMO: KRAN/ - NAKia enoìnpolsobrìo. v prilli^u veistanovanj&ke hiie, 47^00 rru, ^r>ov1jeno 20061 c*na fsooopoo RJR(iS 816^40,00 sn). KRAN] • PLANINA II: eng$obno, Vf./? nadsL, g,03 ma, L izgradnje i$Si,cena 90.000.00 EUR (21.567.600,00 sn). KftAN) « VODOVODNI STOLP: enosobno, IV, nadst., 34,Ss ma, 1,12* gradnje 1968, ceru 77«>99 OCC.CO EUR (13.500,000,00 SfT). KRANJ ' DRULOVKA: dvosobne, 62,52 ma, l./ll nad^ L izgradnje 20Q4. cena EUR (27,500000,00 SrT) KRANJ « PLANtNA b erv»$obr>o, 41,85 mi. PR/1) nadst, I izgradnje 1974, cena 3i*373iOO EUR (1 sn), KRANJ • ioriijara nasefie dvosobno. ^tf I me 1972 7,/9 nads!., 52 m2, cena io>,ooo,oo EUR (24203.640.co SIT). PREDDVOR: enosobno, PR/3 nadsL, 4ii55 ^if 1983, cena EUR (20.000.000,00 SIT) nadstrešek za a^o. SkOFJA LOKA • Podkibnik: Trisobno, 4-/4 nadsL, A30 ma, I. izgradnje 1984. ^ cena 12^000,00 EUR (29.955.000.00 TIZŽkI: gafwijera, 34^18 mz, nad. I, izgradnje 1950, cena 45.902.19 EUR (ii.ooaoooioo SIT), TRŽ)Č: garsonjera, 17,79 ^^ I. izgradnje 1973, cena 37.550,00 EUR (&998432,OO SI^, HISE PROOAMO; KRANJ* MLAKA: novogradnja v IIL podaljšani gradbeni fazi, 200 m2 bi v, povriine, zemlji^ 350 ma, i. ^zpadnje 2006, cena 179.000,00 EuR (42^95.560,00 S(T), KRANJ • PREDOSgt stanovanfska hiia, biv, povr, \io m2, I, izgradnje 1963, obncM^ena L 2002^ 2em!)iiča 939 mi, cena 207.000,00 EUR (49 6o54Ä5.ooSn). RADOVgiCA « OKOUCA: d^jček. ttoris 106 panreU 290 m2, garaža, 1, iuradnje 1092, cena 2ss3S0.cc EUR SEL^ DOUNA * v bližini Sona ttan. hiia, grajena L1923^ deir>o obnovljena 1.2003,70 ml bivalne povr^ neizde^na mansarda, zemljiS^ 334 rm, cena 62.s9j.90 EUR (15-000.000,00 Srr). ZAZIDgiVE PAjKEL& Sv0i Duh pri tìL Luis zazìdfjKQ parcela, 500^00 ma, cena 130,00 EUR m2 (31.153,00 srt). BANOVANJA ODDAMO: S£NĆUft er>050brK> stariovanje z atrv jem v pritličju ^oka. 42,00 mz ,1, izgradnje 2003, najemnina 333,83 EUR (8o.ooc,oo SIT) meseno. MEDIA EjkUĆNINf MEDIA NEPREMIČNINE d. o. o. a C. 63,1000 Ljubljana TeL: 43B61 5688000 Fax: 43861 5688001 Mob,: 51 6S6 320 poita: karme n^vidmar^ medla* nepremični ne, s I tiC L^ka - okolia * 2azidijiva parcela 603 ma lepa ravna po 140 EUR/m2 2a stan. hilo (33 549.60 SlT^. KRANJ - Planina • dvosobno vpisano v ZK 70,25 m2 v 2,/4 nadsir, vsi pnklj, L >975, vzdrževano. Cena 106.00 EUR {25401.840,00 SIT), KR, OKOLICA samostojna h\U 200 ma, parcela 900 mz, &tare|Sa, adapt, 2004, ^ve gara2i| shramba, vS) prikij. Cena 187,781,67 EUR (45 mfo S KRANJ • neposredna b ižina • sa-most. hiša L 2006 IV, gr faza 200 m3 (K4P4M) • motnost dvo, sian,, parcela 350 ma. Cena. 178 000 EUR .655.920,00 SIT). ANKARAN • vrstna hiia 176 ma. dve^ rii^e In vrt 138 ms, garata. I, 1981. dvostan,, takoj vse I ji va. Cena 329,661,00 EUR (79 mro SfT), KRANI « Planina • ličemo dvo* do no stanovanje vsel|ivo do aprila za znano stranko. ZA ZNANE BRANKE ličemo ve^ stanovanjskih enol {hii in stanovani) v Kranju in okolid. www.media'nepremicnine.Si aiodomMipoom si Tel.: 04 S37 00 www aCpdomsi ^iPDom . inZenirinQ 00 flUovijica uka 0RADKM2ATR0 POSREDOVANJE VPISVZEMUI$KQKNIlQO INŽENIRING UPRAniAMJC INVZDRŽEV. VERGETlKAy BANOVANJA PRODAMO BLED: Aipska, garsonjera, 17,1 mz, 1, 1981. 4. nad., soba, kopalnica * yk, balkon, klet, oprema Cena: 62.593,89 EUR (15.ooo.occ sn). RADOVLJICA* Preiemcva, dvosobno, 59,54 mž, prrtliife. I. ^995^ kuhinja. 2 s^i. kopalnica ^ wc^ klet. Cena: 98,064 EUR (23.500.000 SfT). BECUN|E^ dvosobno, 60,69 1987,4 rud., kuhinja, 2 sobi. kopalnica balkon, \óeu nadstreinia. Cena: 95-9773 EUR (23.OOO.OOO SfT), RADOVLJICA: Preiemova, trisobno, 6749 mi, 3. nad., L 1987, kahlnja, 3 sebe, kopalnica^wc^ ^Ikon, kfeL shramba. Cena 112.669 ^UR (27.coo.cco SU), RADOVLJICA: Prešernova, dvoinpolsobno, 72,94 m2, I 1990, pritličje, kuhinja^ 3 s^. kopalnica, wc, baikw, klet Onr 116.&42 EUR {28000.OOO RADOVLJICA: Prešernova, trisobno, 79.89 m2. 2. nad.. L 1988, kuhinja, 3 sobe, kopalnica, vvc, balkon, klet, C«na: 133.533,63 EUR (32 000.000 KRANJ: Mrfsobno. 94,08 mz. obnova 05, streha ♦ žlebovi 06,nad.,dne^a * kuhinja, 3 sobei kopalnica, wc, shramba, balkon, kiet, ÓMma, Cena: 137 706,56 EUR {33.000.000 SIT). STANOVANJA ODDAMO BLED; Tri^avska, veliko dvosobno, 99,66 m2. 2006, pritlii^je, kuhinja 4 jedilnica, dnevna soba, 2 spalnio, k^l* nica,wc,taras8. kJetvsa oprema. kJima, parkirno mesto, do mafa 07. Cena: 625,93 ^^^ (150.000 S iT)/mesec ! v ceni), POSUDVNI PROSTOR PRODAMO RADOVLJICA Kranjska. 24,79 rm, pnll^r*, pisama, klet L 1961, mime d*^ javnosti. Cena: 31.296194 EUR (7.500.000 SIT), davek pla^a kupec POSLOVNE PROSTOtS ODDAMO MOSTE pri ŽJnvnid: Pmiičje oa. 285 ma, mansarda cca 320 ma, la-S? m2, obnova 05, v celoti ali posamezno. ' mime dejavnosti. Cena: 8 EUR (1*917 mesec 4 stroild 4 cMv. MEDVODE' Zbijska. 176 m2, i, i960, prrtji^e: 2 ptsami, sanunje, 3 sUadika, klet d^vnica, 2 sMarfišča. praža. razi. d^avnosti, v celoti. Cena: 1,500 EUR (359460 SlT)/mesec^stro5ki. KUPIMO PARCELf Na obn>o£)u Gorenjske kupimo več zazidlflvih pared za stanovanjsko gra^ njo. www,alpdom,si mpPROJEKT ^ * i * >* • * ki • t « •. , I I K Tel.: 04 20 43 200 GSM:031 511 111 PRODAMO: KRANf • PLANINA v. dvosobno, 53 ma, 3, nad., obnovljerw I, o>, vsi priključki, svetk>, vpisano vZfC Cena: 95*500 EUR KRANJ * ZUTC POUE: novogradnja, dvosobno, 56,87 ma, 1, nad./3. tako} vseijivo. Cena: 93500 EUR KRANJ • OKOUCA: samostojna hiSa 200 m2, pare 350 mz. IV. gr, ^za^ K4P4M, lahko dvostanovanjska. v ur*> jenem naselju, v bližinr iole, vrtca, lekarne. Cena* 179.000 EUR (42 895.560 SIT) • SK0F)A LOKA « ZMINEC samostojna hilà. novogradnja III, pod. gr, ha. 250 m2. parcela 585 m2, nizkoenergijska, v naselju novih hiS, razjed. Cena: 154-3^^6 EUR (37 mio SrT]. DVORjE PRI CERKL4AH: parcela 1000 m2, VSI pnkJj. ob pare, rurejen idejno nairt, sončna lega, čudovit rargled. Cena: 100 EUR/ma (23.964 SrT/m2). ZAZNANEKUPa NUJNO KUPIMO: V KRANJU AU SUŽNJI OKOUCI * gar- sonjefo, enosobno, dvosobno In trisobno, NA RELACI}! KRANJ ^ ŠENČUR - CERKLJE ^ stanovanje v n^ijem nad* stropiu, do 8},500 EUR (20.009.940 PREDDVOR * eno- ali dvosobno. Man)io kmetijo na Gorenjskem. CELOTNO PONUDBO NCPREMU ĆNIN NAJDETE NA NASI SPLETNI ^TUMi www Urana 1996, ravna parcela 588 ma, Možna menjava ta stanovanje ali manjSo htio v okolfci Kranja, Cena: 202.387 EUR (48,5 mio ŽELEZNIKI, Log, novogradnja, gr, faza, tloris io*ì2 m (P-^N+M), 1000 m2 zemljiiča ob gozdu, na robu naselja Cena: ui.015 EUR (29 mio SiT), LESCEi samostojna I, i960, kvalitetno obnovljena 2004, en* cdružinska 130 m2 ^ kl«t. 60 ma terase^ ravna in sončna parcela 800 ma (motnost pozidave nezazi* danega dela) na odlični lokaciji. Cena: 325.488 EUR (78 mio Sil). Vredno ogleda! BANOVANJE PRODAMO KRANJ, Planina dvosobrro $ kabl* netom. 54 ma, popofnoma in kvaliletno adaptirano 2004 3. nad.r južna lega, balkon. Cena: 103.488 EüR (24,8 mio SrO^ KRANJ^ Planina I, enosobno (prede^ ano v enoinpo sobno), 33 mz. ^979) adaptirano 2001, 3, nad, Vseljivo po dogovoru. Cena: 74.278 EUfi (17,8 mio SIT). KRANJ, Planina I, v bližim Športne cK^rane, garsonjera. 54 ma^ I, 1972* adaptirana 2004« 3, nad«/3. Cena: 58400 EUR {13,S mio SIT). VISOKOj prodamo dva dvosobna stanovanja (1, in 2, nadstropje), adaptirana in izdelana 2001 (vsako po 82 ma) v IV, gr^i. vs^akemu pripada garažni prostor v pritličju in shramba v kleti, ter polovKni delež na skupnih površinah (dvoriiče, pra nica^ kuri niča ipd<), 100.116 EUR (23.992,000 SIT). e^ poit J : IQ m 9 n I Mill i liii i nepremičnine U . luleta CabrovSka 34,4000 email: infb®/da*nepremicnine.si PE Krvnj. na 03 leL: 04/2351 OOO, CSM 041/331 886, 041/754-674. CM/^351 STANOVANJA PRODAMO: SKOPJA LOKA ^ MESTO: dvosobno, 50 m2, adaptirano 1,2003,3 /3 nad,| cena 87700 EUR (21.016428 SIT). KRANJ « ZLATO POgE: ^ m2, d v» sobno, zgrajeno k i960, adaptirano I. 2006,1, nad., p^olnoma prenovljeno Snovanje, urejeni kletni prostori, cena: 102.240 EUR {24.$oo,794 SIT), HISE PRODAMO: SPODNJA BESNICA: 500 ma, samostojna, zgrajena L 200^ 2.642 m2 zemljilia, luksuzna hj$a^ s 2642 ms parcele, na kateri je tudi gozdiček. Primerna tudi za rezidenco, cenar 1,040,000 EUR (249.225.600 SIT). BLED • STRAŽA! 383 mz» sa mosto}* na, zgrajena I. fnä zemfjil^ ča, del no zazidljivo, vila, primerna za turistično dejavnost ah kct nidstan* dardna samostojna hiia« cena 1 400 000 EUR (335496,€>OOSIT), KRANJ • KOKRICA; 421 m2, delavni-ca, zgrajena 1.1996,700 m2 zemljii* ča, poslovno stanovanjski objekt • vulkanizerska delavnica v obratova* niu-^ prostorno mansardno stanova- n cena: nje (v 3. Qzi • 342.180 EUR {82.eoo.oco SIT). PARCELE PRODAMa JESENICE « KOČNA: 1.100 mz, za- zidijiva, mirna sončna parcela, primerno za vikend ali stanovanjsko hi$o, cena 8s EUR (20.369 SIT). NAKLO • POUCA: 703 ma, zazidljiv va< parcela ob glavni cesti, primerna za poslovno stanovanjski objekt, cena 140 EUR/ma (33.550 SlT/mz), NAKLO • POUCA: 636 m2, zazidljiva, ravna parcela, mirria lokacija, cena Ì30 EUR/m2 (3i»iS3 SIT/ma), POSLOVNI PRODOR PRODAMO: KRAN} * STOLPNICA: 83.94 ms, 2gra-}ena 1.1964 5./14 nad., pisarna, možnost uporabe tudi kot itanovanja, cena: 134500 EuR (32.231,580 SlT), KUPIMO: Na obmo^u Gorenjske r>ovanjai hüe in pvcele mo www.ida*nepremicnine si NEPREMIČNINE STANOVANJA PftODAM DVOSOBNO stanovanj«. 60 m2. na Zlatem polju v Knniu. ugodno, v 70CI0&2« DVOSOBNO stan., Zlato oolje. novo S6 m2, 1. nad, balkon, klet, pokrit parK. prostor, « 04/202-10-68700070« ŠKLOKA-mesto.3SS,dOHOm?,đM> etažno, maw»«, veš v ZK v posk^foj, cena 100.000 EUF) (23.964.000 STT). 8 040/d0a^7 fiomt ODOAM OPflEMUENO GARSONJERO dekletu. nekad Ki, v Sritofu pr NEPREMIČNINE Maistrov trg 12,4000 Kranj Tel 04/20213 S3< 202 2S CSM 051/320 700, Emiil: infb@l<3'k«m.s ENOINI>OLSOeNO stanovanje na Pla- r>Ini I! s 1. marcem. 8 040/551-941 ENOSOBNO stanovanje na Bledu, ■ 040/564-100 ?eowi« OPREMUENO DVOSOBNO stanova-nie v Radov Hci (Cankarieva u 040/377^65 HISE PRODAM HIŠO BetHca pri Tržiču, vd. 220 mS, fsf-cela 400 m2, v celoti oCmcvlIena. lepa sončna legg. cena 160.657 .OS EUR (38 499.99© Sm. 9 041/707-201 TOOI r? ITD NEPREMIČNINE, d.0.0. MAISTROV TRC 7. 4000 KftANj TEL: 04/ZJ.8M20. 04/23«66«67O 04\/7S$-zs6, 040/204-€61, 041/900-009 e peiu: Hd.nepremknlne9^$iol.n«t STANOVANJSKA ENOTA DnjiovKa -Kranj. 3. podalisana gradbena faza. • 'OQUT« STANOVANJSKA ENOTA. Podre ca pri Medvodah, 3. poergija. • 040/551-257,041/779-646 rooo'ii VI KEN O brunarico 50 m2, parce 1004 rr2. 4 km iz Novega meata, 041/220-933 POSESTI PRODAM LEPA PARCELA v Sko^i Lx)ki, na ob- KO Stara Loka. • 051/368- V NAKLEM prodam čudovito parcelo, z gradbenim dovoljenjem za gradnjo stanovanjskega dvojčka« 822 KUPIM ZAZlDUfVO PARCELO. Kr^, Uska. do 500 fr2, zažeJ^o. da ie komunalno cfxemliefa. « 041 /ei^77 NAJAMEM OKOLI 1000 m2 nezuidljrve. zapuščene 2e» avte in gume oti 13 do 16 col. novo ii^ 041/722-625 rooow NOVA plabšča zimsKe sume: novi Pas» af 16', Toyoiaavensß 15' 16 . Sozw ki igne 14', »04/59-61-038 na^oi KARAM BO LI RANA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO VOZILO ludi Tolalka • por^utam VQ2. «031/770^33 STROJI IN ORODJA pnODAM ELEKTRIČNI varlirti aoarat 135/145, maio ^atlterì, 10-57 GRADBENI MATERIAL STAVBNO POHIŠTVO PRODAM VRATNA knia 75x200 m 75*200. rosHrei okroglo korito, ugtodno. KURIVO PRODAM DRVA meir^l^ a(i dO. « 041/71&019 mcincsl »trni LESNE bnkete za kur>avo, ugodno. 04/5S41-64Ä, 040/88-74-25 SUHA drva, možrtost razreza in dostave. 9 041/248-533. zvećer SUHEbuUie. S031/635^37 'oooiqì VEČJO kpliaino bukovih drv. 041/618-239 loootèi STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM KUHINJO bele barve, d. 3.40 m. pn-m9mo 2A vil^nd ali eno&o6no stanov» nie. ugodno, 9 031/585^12 rcooer^ GOSPODINJSKI APARATI_ PRODAM SUŠILNI In pralni stroj 041/678-494 GLASBILA UUBITEUI PRAJTO NARICE ( Želrto spoTnati in Igrati fnitrumeni, pokličite. « 040/250-253 roDoe't ŠPORT, REKREACIJA PRODAM DOMA narejene sanke, trt dolžine, z )dfmenom ali leseni sedež, 9 04/53- ;noosM ŽIVALI IN RASTLINE PODARIM DVE mladi psi^. slarj 2 meseca, me-šar^ki, majhne rasti, 6mL kratkodlaki, scrKljanKl In mamica, črna. stara dve leti« majkina, zelo prijazna, doOr« cuvah ka, 9 04l/5d0^72. Sara KUŽKA mešančka, izgled ziali pnnaè;^ «C. star dva rneseca in pol. 9 031 /717-615 'oooits KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM TROSaJC niMkie^ gnota Vi »ek Sfi - 041/665^75 KUPIM CISTERNO Creina, 1200 do 1700 I, dolgi sod lastnika. • 040/348- 325 roooau TRAKTORSKO Kiblo za pr^os silaže, drva. snega In raznih drugih ootr^b. S 051 /340-723 PRIDELKI PRODAM PIRO, lušćeno In neluičeno, pirìno nìoko. pinne vzglavnike. V 041/713> 602 7axie?s VZRBJNB ŽIVALI PRODAM BIKCA Skmentalca. slarega 14 dni, roooe?? 81KCA ^mentalca. te&e^ia 200 raoe«Ki B0 mačo krmo. • 031/47&-633 '00c«S4 BIKCA Simentalca. starega do dva meseca. « 04/2501^50 PODANIH KOKOŠI ta zakol ali nadaljnjo rejo. Omar\. Zmirw 12. «041/725-850 7000^ OSTALO PRODAM PflEMUSKO pravico za kravo dojilie, «04/51^1^792 ZAPOSLITVI NUDIM IŠČEMO pon^oi 2a v »tr«zbi o5 vikèntìlh, GTT Jo4l, d.o.o., Sv. Jošl nati Kfaniem Kran} 04/201 od do 20* ure, men ponedeljka išČEMO daMo za Qalo v v p> poldanskem (asu^ v okrepöevalnict Sa jak, éiika T2, Preddvor. 031/663-095 tèÙeMO natafW ^ nrtaunca. Homb« de 15,8lBd. « 0A0/èB6^^27 Toumo NATAKARICO In ženske za pomoć v Kuhinji zapcsllrro, Qo«tìKìa Lakner. C. na Bröo 33. Kranj. 9 031/348-966 ŠTUDENTKO za dato v atraib«. v po- pöldanakem òasu ilftamo, Kamui C. na firdo 30. KranJ, • 031/616-760 ZA DELO V ^ natakarico, casta 43. Nakfo. i zapoaiimo natakv^ ENZ d.0.0.« Glavna 061/3t 2-440 7DQM76 ZAPOSLIMO nakana ali natakarico. Stare - Hnbar Mate^ a^o^ Koroška e* 04/238-13-02 7000470 ZAPOSLIMO kutiala/lco. redno a nor>orarrio, z izKuirtiaml In voznika B Kat. za dostavo hrana r>a dom. Tftanik Danica Ra^bor&eK s.Om Bhtof 120^ Kranj. « 04/23^0^41, 040/230- 7ÙÙCA40 ZAPOSLIMO trgovca v trgovini s Kole-sil zaialeno tudi znanja in sar« vi&j/anja kolas. Trgovina Gra&ea, Milka švegelj a p.. tHladnikova 11. Knia, • 04/595-60-10, MateiaallMilKaroooen VOZNIKA C in E Katagorìja zaposlimo v mednarodnem trans&orlu, Rafae Čebul) a. Pm Smledniskac. 126, Kran;, • 041/744-176 rooM7Q ZAPOSLIMO VOZNIKA tovornega vozila, ep. C m E kđte^ttiie. Proinje p> èijite v 6 dneh r>a: Grobovéek Iransport. d.o.o., Mafa uL 10, Koal U(. hA. Grwan&fOich 13. Cal^a. na. • TAKOJ zaposlimo st^n zastopnika. Odlična, stimuiahvna plača, Posradnät^o Zdana Brovć s p., Vinnaia 170. ŽK. Loka, « 040/304-270 7000S3t TAKOJ zaposiimo poslovno sekretarko z najmanj V. st. Izobrazba^ akt. znanjem ang. leziKa in MS ottica ter tzkus* n0nk za delo s lujino. MEMO AB d.o.CM PE Kidričeva 43 b, školja Loka, • 04/S11-0400 7000t09 IMATE oblikovno aolo, talent, afi vasa^ (je za modeliranje. Ponujamo vam kre* ativr\o delo, izdelovanja dekoracij za torte iz sladko^ kn marcipana^ Kraljevi mignon d o.o.i Gaailsta c. 3d, Šen* ćur, »04/261-77-77 70004?« išĆEM detavca za delo v kamnoae^ tvu, Jezarsek Andrej s.p.. Okroglo Sa, N&klo, • 041/730^71 7cco&^ IŠČEM DELAVCA za pomoč pn morv taži pohiitva in pomoć pri polaganju parketov« Draiko Bunić s.p., BleKveV aov« uL 6. Kranj, 9 04V6dV5l0 tn09t7 KLEPAR • KROVEC dobi d^o za ned. čaa^ Zaželene nekajletne del. izk. na teh deliti m vozniékj izprt ^kat., stimo ativen osebni dohodek, začetek dela takoj. ZorBn Sodnik s.p.. Gmajmca 9. K^enda, « 041/71^-499 V REDNO detevno rurrveqe sprejmem ajikopleskar)a, dober in rednr OD, delo Kranj z okolico, Primož Brezar s.p.. Mlaskac. 7S. Kranj. «041/656-161. 041 /697-467 loocosr ZAPOSLIM Mzerko, Anflfeja UrUnelò s.p., Dvorje 112, 4207 Cerklje, • 70007\^ ZAPOSLIMO taaaria in pomožnega dekavca. flOOF d.o.o.t Dvorje 32 a, 1 ZAPOSUMO slaićiča^, zaželene de^ kMia izkupnja. KraJjevi mignon d.o.o.. Gaailska cesta 39, Šancur. v •77-77 7000^71 ZAPOSLIMO peka za n«dolOćan ćM. z Izkusnfami al brez, nik. Languaova 61. 041/756-166 Radovljica, tùOMQ^ ZAPOSLIMO serviserja visokotiačniti aparalov Karctier a poUicno oz. srečk njo tet^nično izobrazbo« G^as d^o o.. Zg. Brinje 4209 Žabnica. • 04/231 -56-&0 rocoess ZAPOSLIMO za dol. cas z možnostlo za nadol. čas stroj, ključavničarja • siroj. rrWianika. vtr^gana in delavca za priučftev v ključ, strokj. Prošn^ z dokazili na: Matija Gogala s.p . Žabnica 12. TùOOrCA ZAPOSLIMO tesarja za poslavlja nie osireiij na območ/u Kaninika za nedo- iocen čaSe delovne izKuénje zazeiene^ Plevel Andrej s.p., Moste 61, Komenda. 9 041/689«dl6. Ar>drej 7Q09n& iftČKM FRIZERKA z Izkuaniarrik isće dalo v Kranjü ali okollel Kranja« 9 040/640-760 7000*U IŠČEM DELO na raznih zabavah s traf lonartco. V 031/562-457 roooM» POSLOVNI STI KI KREDITI Do 7 le. na osebni ck>hoc(ek alt pokojnino, do 50 % obremenitve Krediti na osno^ vozila, tsr lea&r^ za vozita stan do 10 leL MOŽN<^ ODPIAČIIA NA POLOŽNICE, PRID€MO TUDI NA DOMI NUMERO UNO Robert Kukovec Mlinska uL22,Mar4ior Td: ce/2$2-48 mok 04i/75<>560,041/01-991 STORITVE HUDIH AOAPTACIje. krovsko dela. barvanre napuščev« fasad, n&rra-njih prostorov, Izolacija gar^. zidarsM popravila, B.B M,- Berce in panneni d.n.o., Ul. M. Maicns i8a. Lj. 9 0SVS2ft-7eß, 040/243-710 7riQlK14 ASTE RI KS SENČILA Rozman Peter s.p., Sanièno 7. Križa, lei,: 59-55-170, 041/733-709; žaluzije, roloii, rolete, lamain« 2a««$e, pNsa zavase. oiamlki. markize, wsvw.dste^K5,nfil Ml 1 BARVANJE fasad >n rupusćev v janu* anu 20% popusta. M^gamatrix. d.o.o., Starelova 3Ö. Kranj, 9 041 /570957 foooxr 8EUEN JE notranjih dteri m stropov. oOslranjevanfe lapel, barvanje vseh vrst Fa^d, premazi oker), vrat iri rtapusč^v, Pavac t^ a.p.. PodDre^e 179. Naklo, 9 031/3d-2d-09 /OMf^i BYTRYOi BENE IN OSTALI d,n,o. Struževo 7, Kranj, izvaja vsa gradbena dela, notranje omete, fasade, adaplar ciie, urejanje In tlakovanje dvorišč, z vašim alf naiim materialom, žkarpe s kamenjam In betonom. 9 041/561- GRM, Gradbena dala s.p., Škofjeloška 90, Kranj, vsa ^r, deLa vam opravt-rr» kvairtelno, v dogov<^enem roku rn po zniemi ceni • piševa stan. knauf sàs^ mi, rušfher^ dcia, 9 04/2^ 15-786. net 70CCQA2 OBNAVUAMO KOPALNE KADI z na- brizgavanjem e pok&i emajlneprevieke. f^uér^e ID jamstvo. IDEJA, Žiga Snoj S.D.. Bnlejeva 1d. Ljubljena 041/592- 169 OOii?M PRENAVUAMO HISE ^n stanpvariia v Kranju m okolJCi - rezervirajte svoj termin, Megamatrix. d.0.0.. Staratova ul. 39, Kranj. « 041/670-957 ftSOMi RTV SERV/S éJNKO. popravwa TV, video, KhFi. dal). uQfavijaicev. sesalcev, ikainjkpv. cnaiih gospodinjskih aparatov. šinko Marko s p., C. na Klariec 53, Krani« 8 04/233-11-99 '«»?? IŽČEV ELEKTRIKARJA, vo$£ pa so odmevali že tudi v tuilni. 02 ŠOLARJI NA VESELEM TOBOGANU Minulo nedeljo $o se s&^i^i Idfrfi s|XJ$ob po Veselem toboganu n AkTu Skpvenijä Predslawìll so ses pef^dmi in glasbenimi tođami ter govorni|^ Odstopi. /feto^^HvVrm PODRE VEČ Minuli teden je bil v bovling centru Mub 300 v Dr^h rtajbol) sefasi Tirig. ^ajcbidlriđ Playboy^deUda V) » pdDerila z mišicami. V Športnem cen* tru MiBentum v 6TC^ paje btì i^umì < dobrodeW sptnnlr^ 2a po* mo^ otrokom, kt bdet^ za àStrTìO. / MecTna Mf 08 m I TOREK 30.1.2007 GLASBA Veseli utrinki ljudske gidsbé v petek bo v kinu Center koncert i m p rovi zac i) s kegs kvar-teta Terrafolk. Na svoj račun bodo prišli vsi ljubitelji folk glasbe. Skupina bo s svojo meSanico romske, ruske» irske, slovenske, balkanske in židovske ljudske glasbe navduševala od 20. ure dalje. K. C. Therion v Mediaparku v sredo bo v Mediaparku spet pestro. Tokrat bodo oder zatresli švedski metalci Therion. njim ob boku pa bosta igrali le dve skupini, Crave Di^er in Sabaton. Švedi so v začetku tgrali death metal, pozneje pa so svoj stii spreme- nili, tako da so svoji glasbi primešali elemente klasične glasbe, podprte z zborovskim petjem. Gradivo za glasbo črpajo iz različnih mitologij m je osnovano na okultizmu, magiji ter starodavnih običajih in zapisih. M. C. Plesni turnir v Tržiču Dve tekmovanji od skupno vsaj desetih v slovenski plesni ligi vsako leto organizira Studio RITEM - plesni klub Kranj. Minulo nedeljo je pn/ič pripravil državni plesni turnir v Dvorani triJSkih olimpucev v Tržiču. Tam je nasto- pilo 91 plesnih parov iz petnajstih slovenskih in treh hrvaških klubov. Številni obiskovalci so uživali v nastopih parov od mlajših pionirjev do Članskih kategorij, ki so se pomerili v standardnih in latinskoamerlških plesih. V slednji zvrsti so prišli na svoj račun tudi člani kranjskega kluba, ki so sicer sodelovali na tekmovanju s 14 pari. Medalje za zmago, ki jih je podeljeval Marjan Pevec, sta prejela plesna para Nadja Arhar in Lan Dan Keržtanj pri mlajših pionirjih C ter Lara Keržmanc in AljaŽ Erzin pri mlajših mladincih B. Prireditev so popestrili mladi plesalci iz osnovnih šol v tržiŠki in radovljiški občini. Pravi plesni praznik pa se obeta 31. marca 2007, ko bo v Kranju državno prvenstvo v latinskoamerlških plesih. Na sliki: nastop enega od hrvaških plesnih parov. S. S. Kocka vrača udarec Skupina Kocka je spet zavihala rokave in si v novem letu zastavila 5e višje cilje. Šesterec je posnel novi videospot za skladbo Zločin in kazen. Za marsikoga presenetljiva novica pa je ta, da tokrat niso sodelovali z Mitjem Okor-nom, ki je režiral vseh pet videospotov Kocke doslej, pač pa so gorenjski rimokleparji tokrat združili moči z enim izmed najbolj priznanih režiserjev pri nas • z Venom )e> meriičem. Iz tabora Kocke sporočajo, da so s "starim" režiserjem še vedno v odličnih odnosih, toda dolgotrajna želja po sodelovanju s takšnim mojstrom in izkušenim mačkom, kot je Ven ter občutek, da je čas za rahlo spremembo, sta premaknila tehtnico. Nov video izdelek "kockašev" boste lahko videli v drugi polovici februarja, so pa ta konec tedna na MTV Adria premierno pokazali ozadje s snemanja videospota. A. H. I \ Nazadnje so pred več kot desettisočglavo množico zatresli ljubljanski Prešernov trg. Težki zvoki njihovih dveh plošč pa so odmevali že tudi v tujini. Ji Klemen Clobočnik najnovejšem vide o spotu "Miss you" pravijo, daše vedno nekaj tako prekleto pogrešajo. Neuradno mi je sporoä-lo teksta razkrila pevka Barbara {edovnicky, s katero sem se pogovarjal o prete- g klih uspehih ter prihodnjih | načrtih odmevne velenjske i skupine. o 5 kasneje tudi podpisali pogodbo za izdajo ter distribucijo vseh nadaljnjih albumov skupine po svetu." Se vam zdi, da se uspeh tu« j ine pozna na domačih tleh? "Po obiskih koncertov sodeč ter sodelovanju občinstva na koncertih je tujina dovolj pripomogla tudi pri prepoznavnosti doma. Se pa trudimo naprej in vedno upamo na Čimboljše odzive tega, kar počnemo." Svoj prvenec Numedia ste smo že osem novih koma- 2003), ki je že na začetku ci- izdali pri CPZ (Cela pamet- dov, Id smo jim pri snema- Ijal rudi na tujino. Uveljavlja- Česa si še posebej želite v na založba)» del pesmi s pr- nju daJi prednost pred ostali- nje na domačih odrih in že- prihodnosti? venca ste kasneje izdali oa mi starimi. Prevajanje iz slo- Ija po preboju na tuje sta "Pred kratkim smo posne- naslednjiku Out Loud. Kaj venŽČine v anglešfino pa je tako potekali vzporedno, li nov videospot za skladbo je vzrok« da niste v angleŠČi- težavno, zato smo se odločili Ravno zmaga na festivalu Miss you, Id se od 19. januar- no prevedu cele plošče? za nov koncept in napisali Monfalconu je sprožilo ve- ja vrti na televizijskih aaslo- "Ob podpisu pogodbe 2 vse tekste na novo." Napalm records smo imeli rižno reakcijo vseh nadalj- nih. Po koncu sodelovanja s njih uspehov. Ob izdaji pr- Siddharto na turneji Petrolea približno leto dni časa, da Za domač bend ste poželi venca Numedia smo se pri- nadaljujemo s koncertira-razmislimo, katere skladbe veliko pozitivnih kritik. Kaj javili na avstrijski natečaj njem doma, v kratkem pa uvrstiti na naslednjo ploščo, je po vašem mnenju vpliva- "Newcomer" v Gradcu in za načrtujemo tudi turnejo po Po tem Času se je pokazalo, kateri komadi so res dobri. Iz lo na pretekle uspehe? nagrado dobili mdi Pink. Na tujini, V jesenskem času se "Kot bend smo skupaj že omenjenem koncertu pa nas bomo začeli posvečati iz- tistìh smo vzeli osnovo in jih okroglih osem let (pod ime- je poslušala založba Napalm ključno materialu za našo nato prearanžirali, Imeli pa nom naio ssaion od leta records, s katero smo mesec tretjo studijsko plo§čo." Društvo ljubiteljev Laškega piva Kranj» novogoriški Avtomobili in odhod v "penzijo M ß Igor Kavčič letnem glasbenem premoru izšla konec minulega leta. Ljubitelji "zelenega piva", na od geslom Zlatorog srečanju je bilo moč poleg • Zmeraj • Zmerno je v petek zvečer v dvorani gostišča Sonce v StražišČu minilo družabno srečanje gostiteljev "kranjskih laŠČa-nov" srečati tudi člane drugih, predvsem gorenjskih klubov, so se z dogodkom oddolžili tudi "klubskemu Društva ljubiteljev Laškega očetu" Lojzetu Oberžanu, ki piva Kranj, v nadaljevanju pa je 2 letošnjim letom odšel v so ga nadgradili novogoriški pokoj. Dolga kta je riam^eč Avtomobili, ki so prvič javno kot mojster marketinga skr-predstavili novo ploŠČo Mesto bel za celostno podobo pivo- ždezniških postaj, it po vame v javnosti in ob tem bil Zlatorog Ima seveda zlate roge. Od leve: predsednik kranjskega društva Viti Lovšin, klubski oče Iz Laškega Lojze Oberžan In Mirko Draksfer, legenda. / poto: Edo cruderr Novogoriški Avtomobili z novo ploščo "presedli" na vlak, v tudi povezovalni člen med tomobiii, ki so predstavili pivovarno in klubi ter društvi skladbe 2 nove plošče, seveda Ijubiteljevzlatorogapo Slove- pa niso manjkale tudi njiho- niji. Kranjci so mu podarili ve največje uspešnice, ki se karikaturo, ki jo je naslikal jih je v petindvajsetih letih Franci Gros z Mlake, za na- nabralo za precej velik "avto- gačenega zlatoroga, seveda mobil". Brata Vuksanovič sta "z zlatimi rogovi" pa je po- s fanti iz banda dokazala, da skrbel Rok Hafner iz Stražiš- njihovemu "avtu" še ni ča, za rože je poskrbel dru- zmanjkalo goriva, naspro- štveni cvetličar iz podjetja tno, band je v odlični formi, '"Yasmin", ni manjkalo tudi in glasbi, s katero so Avtomobili preživeli četrt stoletja. Eno je bilo zagotovo celo- se zagotovo piše vse lepo tudi drugih daiU skupino pa privabili nov^a bobnarja in kitarista. / is«' uvòc večerni koncert skupine Av- v novih časili. re r* » TOREK 30.1.2007 03 TELEVIZIJ Voditeljica oddaje Knjiga mene briga Tina Košir o tem, kako bi lahko mlade spodbudili k branju. ip Ana Hartman ki ga je napisdl in narisal ameriški novinar foe Sacco, ddaja Knjiga Presunljivo realističen pomene briga na kaz grozot vojne v vzhodni TV Slovenija Bosni. Oddaja o tej knjigi bo je lani drugič na sporedu enkrat marca." z a pored dobila Viktorja za najboljšo otro- Danes se pogosto pritožuje* iko in mladinsko oddajo, S mo, da nam primanjkuje svežimi pogledi na aktualne Časa za branje. Kako ga naj- knjige, o katerih poleg vodi- dete teljev razpravljajo tudi gost- II Zame branje ni samo hobi je, je namenjena predvsem in užitek, ampalc tudi poklic, razvijanju bralne kulture Koliko knjig preberem, je mladih, pa tudi starejših, povsem odvisno • kadar se Ena od voditeljic je tudi 24- uäm za izpit, tudi po deset na letna študentka primerjalne teden, včasih pa si • ne boste književnosti Tina Košir. verjeli - tudi jaz vzamem po- ötnice od običajnega načina življenja in takrat berem do knjigi VerfetiK) trna prste samo za dušo, torej malo in Od kod pri vas izvira ljubezen vmes vala mama Manca. "Ljubezen do knjig imamo očitno res v krvi ... Obe z mamo naju je v knjižni svet vpeljal dedek, se pravi mamin oče, ki ie bral ogromno in 2 užitkom. Ko sem bila počasi. Ali pa celo nič. II Tina Koiir (na sliki) stopa po stopinjah mame Mance: obe skušata širiti bralni virus./f^tonrniv tv siovemr» Kakšna je po vašem danes bralna kultura mladih? "Težko ocenim, ker nisem žur... Branje ne sme biti ne- ne knjige, ki pokrivajo karse-kakšna nadonalna iriStitud)a, kaj, kar počnejo samo "pif- da Širok spekter aktualne teki bi delala raziskave na to larii", ki nimajo nikakršnega raatike. Pomembna torej ni majhna, smo živeli skupaj, temo. Rekla bi, da mladi ve- življenja. Za vsakogar se pra- samo kvaliteta knjige, am- Z dedkom sem preživeJa ve- Činoma berejo precej malo, se va knjiga najde." čino časa • on je "kriv", da pa najdejo svetle izjeme. Tudi sem imela čudovito otroštvo, sama sem najmanj brala v Kaj pravite na to. da je od- polno ne samo knjig, ampak gimnazijskih letih, saj sem daja v program umeščena Ta čas zaključujete študij pak tudi to, da o njej lahko naredimo zanimiv pogovor." tudi zanimivih pogovorov, bila tako preutrujena od vseh ob Četrtkih pozno zvečer? odkrivanja sveta. podadcov, Id si jih mora Človek v našem Šolskem sistemu sti- "Na to žal ne morem vplivati, saj je stvar programske Katere knjige najraje berete? pati v glavo, da mi je enoslav- politike RTV Slovenija. Sicer primerjalne književnosti. Bo tudi vaša zaposlitev povezana s knjigami? "Tole zaključevanje se "Odvisno od razpoloženja: no zmanjkovalo eneigije." romane, poezijo, filozofijo, mistiko..." Vaša zadnja prebrana knji* gaje? "Varovano območje Go-ražde. Gre za roman v stripu. Kako, menite, bi danes mlade zjutraj." lahko navdušili za branje? 'Tako. da se branja ne bi Kako izbirate knjige? pa sta ponovitvi na sporedu v zna zavleči, saj poleg študi« torek popoldne in v sredo ja počnem toliko drugih stvari. Nimam še natančno predsta vi j alo kot zoprno šolsko obveznost, ampak kot prvovrstni užitek, tako rekoč izdelanih načrtov, kaj bom počela, ko študij končam. "Izberemo jih na ured- Ne vem niti, kaj bo prinesel niškem sestanku, predstaviti jutrišnji dan. Pustimo se pa skušamo Čim bolj različ' presenetiti." Dokumentarci Zvoneta Šeruge na POP TV Marca ob sobotnih popoldnevih prihaja na POP TV serija sedmih novih dokumentarnih potopisnih filmov z naslovom leruga: Moja Afrika. Svetovni popotnik Zvone Šeruga je namreč s snemalcem POP TV-ja Blažem Ocvirkom na svojem popotovanju z motorjem med Ljubljano in kenijskim Nairobijem v objektiv kamere ujel Čare in zanimivosti kar enajstih različnih dežel. Dokumentarne oddaje bodo ujele tudi nekaj najbolj enkratnih afriških plemen in potovanje v svoji najbolj prvinski obliki: avan-turizem ter odkrivanje neverjetno drugačnih oblik življenja. Na POP TV bodo pred novo serijo dokumentarnih potopisnih filmov ob sobotah na sporedu tudi televizijski dokumentarci Zvoneta Šeruga z naslovom Drugačne zvezde. Prvič že 5. februarja ob 16.25. V seriji šestih polurnih dokumentarnih oddaj bodo lahko gledalci spremljali njegovo prvo potovanje po Afriki med leti 1983 in 1989. Sicer pa se s februarjem na POP TV vrača tudi nova sezona smeha v NaŠf mali kliniki. Ob ponedeljkovih večerih se bo zvrstilo novih 19 epizod z že dobro pozna* nimi junaki in Številnimi znanimi gosti. Ustvarjalci so tudi za to sezono pripravili Številna presenečenja, prvo bodo razkrili že v prvi epizodi 12, februarja. A. H. Prisluhnilo n^im - polC[)šoli VDiìì borììo ISTIGHI (lan. 91,0 MHz uiuiw.pokepuh.com v krtkem priiakuiemo 3000. ncvega nam^ilb nd Cofenj$ki glds, Id ga Čaka bogao nagrada: ddrilni bon pn turistični agenciji 2d 2 osebi v vrednosb 2x104.^ EUR (2x 15^00 Srr). pet novih nans&iikov pi^d in po tritisočem pa lepo NaroöCe se na Gortnjsti gl» in poleg 20-25 ^ popus- ta pri narDćninl tn mnoeh drugih ugodnostih morda prejmete tudi nagrado. Gorenjski Clas Za vai heUžiino Zanimiva knjiga ponuja številna izhodišča za razmislek o krajih \n ljudeh, ki so oblikovali zgodovino na območju vzhodne Ljubljane. Cena 2 20% popustom znaSa 1335 Eül^ Ü-aooSITl. Redna cena knjige 16,70 EUR U 000 S m Prodaja na Coren/skem glasu, Zoisova Kran;, po telefonu O4/201 41 od 7. do ure ali po e-poŠti: narocnineS^g-glas.s). Gorenjski G Ins TOREK 30.1.2007 KULTUR/ S PTICO V ROKI NA STOLU GLEDAM SLIKE Akademski slikar Domen Slana je s svojimi umetniškimi deli odprl razstavišče v poslovni stavbi Merkurja v Naklem. Igor Kavčič ote m ko so v Mer- stave razpravljala v nadzorne mu svetu pod j etja. Domen Slana se tokrat kurjevi poslovni predstavi ja vvsej svojiizrazni stavbi v preteklem liinetniSki širini. Sedel sem letu popolnoma pre- na enega njegovih stolov. novili avlo z recepci-v pritdićju, so se odloČili vzel v roke skulpturo ptice in si ogledoval njegove slike ... prostore oplemenititi tudi 2 Ob stolih, ki )ih s posebno umetniškimi razstavami, pozornostjo in izvirnostjo "Ko smo prenovili avlo, je ^je že ve« kot petnajst let, bila ta nova, lepša in uporab- je na ogled postavil tudi zani- nejša, oživela pa je šele da- mive ptice, ki Jih oblikuje iz nes,kosivnie)lalikoogleda- različnih naravnih materia- mo dela Domna Slane," je lov. "Les prevlečen s pozlato, povedal predsednik uprave s kovinskim ali lesenim pod- Merkuria Bine Kordež in do- stavkom, ostro kovinsko ko- dal, da je prostor še premaj- nico starega že odsluženega hen za vse. kar bi avtor tokrat orodja ... in mnogo domišlji- lahko predstavil vsaj "tisoč 'K opisuje svoje ptice, med^ merku^evcem zagotovo pa »m ko je sedem olj na plat- tudi zunanjim obiskoval- nu ubral na njemu priljublje- cem, ki prihajajo v njihovo no temo voda. Njegove emp- podjCtje. Družba na tokrat- tivne vodne krajine, naj bo to nem odprtju razstave je bila Cerkniško jezero ali pa nje- še posebej visoka, saj smo mu bližnja Sora, v izstopajo- med drugim srečali (udi čem zelenem, rdečem ... ko- predsednika uprav Gorenj- lontu hkrati razburjajo, glo- ske banke d. d.. Zlatka Kavči- boko v notranjosti pa pomir- ča, in Save d. d., janeža Bo- jajo. Razstava bo na ogled do horiea. ki sta prav na dan raz- sredine februarja, Domen Slana, vsestranski umetnik, ki je s svojimi deli odprl nov razstavni prostor. / Foto co<»tđi\mi rT Ji FOTO NATEČAJ Po^tjiie namloiogralije, posnele na GQrenjs};eiii, f Goienjske w ljudi, kì tu irvijo. Teme, ki naj jim foioQrafìj^ usirezajo, so: ftADOSn ŽiVUENJA: DRUŽINA. I6RA, HOßUl • ŠPORT - PfUTNDVAlUE: OfniSNSKA SREČA^UA. KÜLMARIKA. OKRASEVAWE. DARILA ■ PRìREDfTVt KÜLTWNE. ŠPORTNE. DRUŽABNA SREČAMLA • NAŠE VSAKDAM DELO - MESTNI IN VAŠKI Um ŽIVUENJA ?a razstavo, bodo nagrajene i2 \ EUF osidle varr; bomo vrnili. V^ »lorsks 0C(3 m^L^sno do 1b 7 7007 v cfcglatv cbUj no etekironV^ »c^ na nyky/ loio o^ta&a s prfiecn Zä VM3 natečaj' na C[>iu / mnmäno ir93lxqo 2048 X1636 (bhl^o$0 tudifKiennkj} pcćfpneItfiko hjJiUo^r^ ninms^ negatofmaf.« 15 frn rji naslov Gtyw^skj yka Zoisova 1.4COO cafe & OfwxoTì la roteča* VMeHro so Vdiii lotogrohji Gorenjski Glas V četrtek je v Avli.Mestne občine Kranj z deli W. A. Mozarta nastopil Komorni orkester Carnium iz Kranja. Avtorja dostojna izvedba v žal še vedno "za silo" primernem prostoru. O Igor Kavčič ot kaže postaja kranjska občinska avla ob pomanjkanju primernejših prostorov večnamenska dvorana (podobno kot gimnazijska telovadnica), f5aj se v njej zgodijo tako društvene zabave in taki in drugačni semnji kot likovne razstave in v zadnjem ^asu vse bolj pogosto tudi koncertni večeri. S slednjimi prostor "povsem nehote" na jbrž dobi tudi kvalitetno kulturno vsebino- To dokazujejo tako odlični izvajalci oziroma razstavljavci kot občinstvo, ki jih pride poslušat ali si ogledat njihova dela. V Četrtek zvečer P^i koncerta sta zaznamovali solistki, harfistka Bronka Prlnčič in flavtistka Maša je za več kot dvesto petdeset Bertok Duh. / foi^: rin» o»ki Mozartove glasbe željnih poslušalcev, zmanjkalo stolov, študenti, ki jih je pred nekaj ga imajo podobne zasedbe v koncertno dvorano. Saj tako tako da so mnogi uro in pol leti dala kranjska Sola, priča- Ljubljani, hkrati pa od glas- ne bo potrebno tako dobrim prestali v ozadju avle. Dva dni pred 251 Mozartovim rojstnim dnevom rali vso Čarobnost Mozartove benikov vselej zahteva do- orkestrom, kot je Carnium glasbe. Da dirigent škrjanec volj, da Carnium brez slabe (in seveda še mnogim dru- odlično zna pripraviti orke- vesti lahko štejemo za enega gim) svojega glasbenega zna- nam je Komorni orkester ster, ne glede na to, kako tež- kvalitetnejših tovrstnih orke- nja in umetniške moči pred- Carnium s soUsti pod vodstvom dirigenta Petra Skr- ka "glasbena naloga" ga čaka, je dokazal že lani, ko je strovpri nas. V marcu bo or- stavljati v avli s prenizkimi kester tako zaigral na dobro- stropi, slabi vidnosti, drugi janca zaigral dve njegovi slo- orkester v razširjeni sestavi delni prireditvi v Filharmo- del je koncertni klavir, na ka- viti skladbi. Po prvem Mo- briljantno odigral Seviljske- niji, konec maja na medna- terem je navduševal MiliČ, zartu posvečenem koncertu ga brivca. Tokrat so nas po- rodnem seminarju za tro- polovici poslušalstva zakril lani pomladi, smo na tokrat- leg orkestra razvajali še vsi bento, naslednji mesec pri- pogled na orkester, prav tako nem drugem večeru v čast trije solisti, ki so v skladbah pravljajo zaključni koncert so precej zasilni tudi pogoji velikemu skladatelju, uživali vlekli vijuge po platnu, orke- sezone, seveda pa Škrjanec, za glasbenike ... A zaenkrat ob Koncertu za flavto, harfo ster pa je koreWo dopolnil tudi ravnatelj glasbene šole, Kranj boljšega nima. Še do- in orkester v C duru s solist- preostali del slike v umetni- razmišlja tudi o jubilejnem bro, da smo tudi na tokrat- kama Bronko Prlnčič (harfa) no. Carnium se je v šestnaj- letu 2009, ko bo Glasbena nem koncertu dali prednost in Mašo Bertok Duh (flavta), stih letih, kolikor obstaja, šola Kranj praznovala 100- samo in edino ušesom. Naj v drugem delu Koncert za dokazal že mnogokrat, hkia- letnico. še enkrat napišem - Kranjča- klavir in orkester v D molu s ti pa odigral nezanemarljivo solistom Petrom Miiičem. V vlogo orkestra, v katerem se uri in pol glasbenih užitkov imajo možnost kaliti najbolj- Aplavzi navdušenega ob- ni pričakujemo koncertno činstva so v četrtek pospremili tako orkester kot vse tri dvorano. Ta stavek bom izpustil v dveh primerih, če so nam odlični instrumenta- ši mladi glasbeniki, hkrati soliste, ki so po trikrat "na bom poročal iz nove koncert- listi. v orkestru so mnogi ne- pa v njem igrajo tudi pred oder" prihajali sprejemat za- ne dvorane, ali Če se bom kdanji učenci kranjske glas- nekaj leti Še njihovi učitelji. služeno priznanje ... Še en- prej upokojil oziroma ne bene šole, današnji profesor- Škrjanec domiselno izbira krat znova pa je treba zapisa- bom več pisal za Gorenjski ji na njej, pa tudi najboljši tudi repertoar drugačen, kot ti, da Kranj nujno potrebuje glas. TOREK 30,1.2007 05 KINO / SPOREDI / ^DIO Predstavitev Dokumentarnega filma Manaslu • konec poti Nejca Zaplotnika v Kranju. Film bodo prihodnji teden predvajali na Televiziji Slovenija. o Suzana P. Kovačič slovenski alpinizem zapisaJ uspešen vzpon na Manaslu, o premieri v Can- a je velik dosežek spremljal kaqevem domu v grenak priokus. Aprila 1983 Ljubljani so sloven- je namreč pod ledenim pia- ski dokumentarni 20m, ki se je zrušil z južne film o prvem slo- stene Manasluja, umrl Nejc venskem vzponu na Manas- Zaplotnik. lu v Nepalu in tragični nesre- Dokumentarec je nastal v či Nqca Zaplotnika predva- dveh sklopih v režiji Boštjana jali v Kinu Center v Kranju. MaŠeie. Leta 1984 med "Kranj je vodilno slovensko uspešnim vzponom na Ma- alpinistično mesto, Kranj je naslu je kamero v himalaj- rojstno mesto Nejca Zaplot- skih višavah držal Stipe Bo- nika. Film je poklon izjemni žič, leta 2006 so se mu pri« osebnosti, kar je Nejc zago- družili Anže Coki in ekipa tovo bil," je na četrtkovi predstavitvi povedal Viki RTV Slovenija. Dokumentarec vključuje posnetke prve- GroSelj, scenarist filma Ma- ga slovenskega vzpona na naslu - konec poti Nejca Za- vrh Manasluja, zgodbe in Spomin na Nejca Zaplotnika, posnetek Iz projekcije filma Manaslu • konec poti Nejca Zaplotnika. / Fat«: tim o^ki plotnika. avanture pogumnih alpini- Devetega maja 1056 je č)o- stov, öenutke sreče in žalo- ca Zaplomika, ter njegovo vajali na nacionalni televiziji. vek prvič stopil na 8163 me- sti, kot tudi zanimive inter- poslednjo pot v Himalajo. Ogledali ste si lahko že film trov visoki Manaslu (v san- vjuje (Viki Grošelj se je pogo- Dokiimentarec bodo pred- o MakaJuju, v naslednjih le skrtu je to Gora duha), ki ve- varjal tudi z alpinistom Rein» vajali na prvem programu tih načrtujemo tudi doku- Ija za enega najbolj nevarnih holdom Messnerjem). Obe- ' Televizije Slovenija, v torek, mentarce o ostalih osemtiso- in nepredvidljivih osemtiso- nem fdm izpostavi legendo 6. februarja, ob 20.55. ^ čakih," je napovedal odlični Čakov. Leta 1984 se je tudi v slovenskega alpinizma, Nej- edirü film, ki ga bodo pred- alpinist Viki Grošelj. RADIJSKI SPOREDI Radio Sora 91,1 Mhz (www .rad io-sora. si) otroka, ki ]e starejši od enega leta in je sprejet v bolnišnico, pripada nadomestilo zaradi nege družinskega člana. Oddaja Varujmo zdravje, tokrat o raku na materničnem vratu, bo na sporedu maio po i6. uri. Ob 17.20 bodo pred» , , , , stavtii projekt Študenti dijakom. V četrtek ob 9,20 se jim Danes ob 9. uri boste izvedeli, kaj ponuja Srednja trgovs- ^ p.^ddvorskl župan Miran Zadnikar, ka šola v Kranju, v četrtek ob 12.30 bodo predstavili Sred- ^^ ^o pa bodo predstavili škofjeloško gimnazijo. V njo biotehniško šolo v Kranju, v petek ob 9. uri Gimnazijo ^^ ^^ . Želimije, v ponedeljek ob 12.30 Srednjo lesarsko šolo v Škofji Loki. V torek ob 17. uri bodo nizali kulturne paberke, BenČina, popoldne se jim bo pridružila skupina Terrafolk. v sredo ob 9. uri bodo v oddaji Aktualno skupaj z Razvoj- juristični radio Potepuh 91,0 Mhz no agencijo Sora predstavili program razvoja podeželja, ob 11. uri pa bodo gostili župana Železnikov Mihaeia Prev- {www.potepu h.co m ) ca. V četrtek bodo ob devetih v oddaji Aktualno pretresli V torek ob 12.30 bodo predstavili Srednjo gostinsko in predlog novega kadilskega zakona, ob 17. uri pa bodo v turističrio šolo I2 Radovljice; v sredo ob 12.30 Šolski studiu gostili Slavka Zgonca. V petek boste ob n.30 izbi- «nter Rudolfa Maistra iz Kamnika, ob 13.30 pa Srednjo rali dogodek tedna, teden pa pokomentirali Se ob 12.30 v frizersko šolo iz Ljubljane. V četrtek ob n.30 prisluhnite oddaji Od petka do petka - tednik. Petkovo popoldansko predstavitvi Srednje šole za elektrotehniko in računalniSt- razglednico bodo tokrat pisali z Jesenic. V soboto ob 9. uri vo iz Ljubljane, ob 12.30 Srednji glasbeni in baletni Soli iz bo sobotni kviz, popoldne pa bo Športno obarvano. Radio Ognjišče 104,5 ^^ (http:/ /www .ognjisce.si/napovednik.htm] V torek boste v rubriki Zrno prava ob 8.15 slišali več o institutu preživnine, ob 13.30 bo oddaja Karitas, med 17. in 19. uro pa Športna oddaja. V sredo ob 11.1^ bo sestra Nikolina pripravljala golaževo juho. V Četrtek ob S.k bo Ljubljane: ob 13.30 pa VŠGT Bled. V petek ob 14. uri ne zamudite oddaje Hello z Veroniko, v soboto ob 18. uh bo rokerska Čežana s Stanetom. Nedeljski SOS ob 18. uri bodo zopet popestrili s kakšno od tabu tem. Ponedeljkov Turistični podmladek ob H.30 tokrat pripravljajo Študenti VŠGT Bled. Radio Triglav 96 Mhz rubrika Iz zakladnice ljudske dediščine, ob 9.30 Vabilo na (wwwradìotrigtav.si/spored) pot, ob 20.30 pa še Karavana prijateljstva. V petek zjutraj Do 9. februarja lahko vsak delovni dan in v soboto ob ob 6.40 bo prometna rubrika Na potek, ob n.15 bodo 16. uri prisluhnete predstavitvam srednjih, visokih, stro- Knjižne minute, ob 13.30 pa oddaja Za zdravje se je treba kovnih Šol. Danes bodo na obisku v Kranjski Gori. Sicer odločiti. V soboto ob S. uri boste lahko prisluhnili oddaji pa ob 7. uri lahko prisluhnete oddaji Pomoč ženskam Gospod kliče, ob 11. uri bo oddaja Za življenje, za danes in v meni, ob 14. uri boste izvedli za prosta delovna mesta, jutri s psihoterapevtom Bogdanom Žoržem. V nedeljo ob ob 17. uri pa je na vrsti Triglavska družabna kronika. 9. uri bodo predstavili slovensko svetniško kandidatko se- V sredo ob .S.05 lahko prisluhnete zdravnikovemu na- stro Marijo Antonijo Fabjan. Radio Kranj 97,3 Mhz (www. radio-kra n). s i/progra m.php) svetu, ob 11. uri bo oddaja Zlata kočija formula ena. ob 13. uri bo oddaja Glas ljudstva, ob 15. uri Tednik občine Jesenice, ob 16. uri pa predstavitev programov B&B Kranj, V četrtek bo ob 8.05 na sporedu nasvet za zdravo življenje, ob 9. uri oddaja Zakladi ljudske modrosti, ob 11. uri V torkovi temi dneva ob 9.20 bodo gostili šenčurskega oddaja okuituri Mavrica, uro kasneje Kamen spotike, ob župana Mira Koželja, popoldne malo po 16. uri pa boste i6. ur) pa predstavitev Srednje trgovske Sofe Kranj. lahko prisluhnili pogovoru o izobraževalnih programih V petek ob 9. uri lahko prisluhnete davčnemu nasvetu, ob Srednje trgovske šole v Kranju. V sredini temi dneva ob 13. uri dr. Petku, ob 16. url pa bo predstavitev Gimnazije 9.20 bodo skušali odgovoriti na vprašanje, ali staršem Škofja Loka. Babilon Drama, v kateri se znova srečamo z Bradom Pittom in Cate Blanchett. Film Babilon pripoveduje zgodbo o tragični nesreči ameriškega para v Maroku. Na to zgodbo so napletene usode še Štirih različnih družin. Vse junake povezuje naključje, ločujejo pa razdalje, kultura in jezik, a vsem je skupno tudi iskanje utehe v družini. A. B. Utrip groze Utrip groze je grozljivka, posneta na podlagi japonske uspešnice Kairo in prikazuje skupino študentov, ki se sreča z nepredstavljivo grozo. Eden od njih namreč odkrije nenavaden piratski brezžični signal, za katerega se izkaže, da vodi naravnost v svet mrtvih. Ko se začne razširjati, ogrozi vsakogar. A. B. ! KINO SPORED Torek, 30.01. 16.50,19.00m21.10 KRATKI SIIKI XINO SOffA. $KOFM lOKA fetrtek. 01.02. 20.00VRNÌ SE,drama 1630,19.00 In 21.10 KRATKt STIKI Petek, 02.02. 18.00AP0KAimakcpust.film 2030VRNI SE,drama Četrtek, 01.02. 16.45 in 19.00TIGER IN SNEG 21.15 »RiVNOSTNASlED Sobota. 03.02. 18.00 in 20.30 APOKALIPTO Nedelja, 04.02. 16.00m20JOVRNI$E.di3md Pet^ 02.02. Ni predstav! KINOŽIRI Sobota, 03.02. Sobota, 03.02. 16>lSin19.00TIGERINSNEG 21.15 SKRIVNOSTNA StfD 20.00 NCHlVMUZEJU^amer. ta Nedel)a, 04.02. 16.45 In 19.00TÌGERINSNEG 21.15 SKRIVNOSTNA SlEO Ponedeljek, 05.02. 16.45 in 19.00TIGEfi IN SNEG 21.15 SKRIVNOSTNA SLED Nedelja. 04.02. 17J0 in 20.00 NOiVMU2EJU,amer,kom. IINHARIOVA DVORANA. RASOVUlCA (etrt^,01.02. 20.00 BITKA V NEBESA H, drama Petek, 02.02. 18.00 ERAGON, pust, dom. spekt. 20.00 PREPOVEDAN SADEŽ, drama uno 2eiizar. jesen la Petek 02.02. 18.00 POi:iT!JICE,roni. drama 20.00 ERAGON, pust. d om. spe}(t. SoMsk, 03.02. 18.00 EKAGON, pust dom. spekt. 20.00 PREPOVEDAN SADE2, drama Sobota, 03.02. 18.0l>POflTNICtrom. drama 20.00 ERAGON, pust. dom. sp^. Ne delih sveta. Mazda se je prav nik. Podatki obojega so pre- mom imenovan karakuri, ki časno se zasliši pritajeno dJ- s to filozofijo pred nekaj leti mešani tudi na majhnem za- zgolj z enim potegom vzvoda zelsko klenkanje, kar za po- začela reševati iz rdečih šte- slonu, iz katerega je mogoče podre deljiv naslonski del in znavalce avtomobilov s to- vilk in predvsem na tleh sta- razbrati nastavljeno radijsko poveča prtljažno zmogljivost, vrstnimi motorji, ni posebej d. 4,405, š. 1,755, V-1,465 m, medosie 2,640 m re celine se jim dogajajo prodajni rekordi. Nedvomno postajo, zunanjo temperatu- Končno so tudi pri Mazdi moteče. Vožnja je lahkotna, ro in temperaturno nastavi- "izumili" kontaktni ključ z mazda; v ovinkih nima no- ima največ zaslug prodajno lev v kabini. Prostornost v zložljivim rezilom in gumbi benih težav, ne z nagiba* najuspešnejša mazda^, ki je potniški kabini je primerljiva za upravljanje osrednje kiju- njem, niti z zdrsom koles in komaj na sredini svojega življenjskega cikla doživela prvo, sicer rahlo kozmetično prenovo. Na zunaj so komaj opazno spremenjeni žarometi in maska hladilnika, tudi zadaj ni razen drugačnega prekrivnega stekla \uči nič posebej dramatičnega, a Če sta dosedanja in osvežena trojka postavljeni skupaj, se lahko opazi še kaj več. Temu sledi osvežitev na armaturni plošči, kjer so odslej merilniki z rdečimi številčnicami in diskretno modro osvetiitvijo Čavnice. Motor se ob zagonu se obnaša kot večina tekme- zoprno strese, a že neogret deluje precej mimo in kaza- cev z najbolj dodelanimi podvozji. Del skrivnosti lec na merilniku temperatu- uspeha mazdej je seveda re kmalu prileze na sredino, tudi v razdelitvi konstrukcij-Kljub papirnatemu primanj- skih in tehničnih elementov kljaju pri moči, se zdi Sibkej- znotraj koncema; povsem ši turbodizel skoraj enako podobna osnova bi se našla suveren kot njegov večji so- pri kakšnem fordu, enak mo- Mere: Prostornina prtljažnika: Teža (prazno v./dovoljena): Vrsta motorja: Gibna prostornina: Največja moč pri v/min: Največji navor pri v/min: Najvišja hitrost; PospeSek 0-100 km/h: Poraba goriva po EU norm.: Maloprodajna cena: Uvoznik: 346/1272 1270/1600 kg Štirivaljni, turbodlzelski 1560 ccm 66 kW/90 KM pri 4000 215 pri 1750 174 km/h 12,2 s 00 km 6,0/ 4,0/ 4,7 , 17.641 EUR (4.227.660 SIT) MMS, Ljubljana rodnik s 110 konjskimi močmi, saj oba že zelo kmaiu dosežeta najvišjo točko navora. To vozniku dovoljuje lenarje-nje s prestavno roäco, avto-mobQ pa ob odJočnejšem pridsku na stopalko plina tor pa tudi v kakšnem peuge-otu in dtroenu. Kia je z novim Carensom zaokorožita modelno prenoto. Matjaž CregoriČ ajstarejŠa južno- ko rej s ka tova m a avtomobilov je naredila Še en rez s preteklostjo. Na sceno tokrat prihaja novi kompaktni enoprostomik carens. No-vinčeva zunanjost je v skladu z modnimi smernicami, spredaj 2 veliko režo za zrak pod odbijačem hoče dajati vtis terenskega avtomobila, bočne linije so poudanene z ^ prostomostjo in udobjem, letvico na dnu vrat, zadek z oblikovalcem je uspelo obU- zavihkom na prtljažnih vra- ^^^^^ uporabno m očem pn- (144 KM), opremljen je s pet tih, na strehi sta uporabna vzdolžna strešna nosilca z dvema prečkama. Z dolžino 4,54 metra je carens v vse s meri več j i od svoj ega ostare- temativa nastopa a,o-litrski bencinski motor s 106 kW jazno instrumentno ploŠČo s stopeJijskim ročnim menjaJ-preglednimi merilniki. Po- nikom, pri obeh motornih različicah je mogoče izbrati tudi Š tiris tope njs ko avtoma- gonu je v prvi vrsti namenjen novi 2,0-litrski tur bodi- zelski štirivaJjnik z neposred- tiko. Na slovenski trg je Kiin lega predhodnika^ kar se nim vbrizgom goriva in fU- uvoznik podjetje KMAG, no-odraža tudi v notranjosti, ^^ ^ pnpeljal s ceno 15.990 kjer je odvisno od različice (140 KM), ima Sest- evrov za bencinsko in 18.190 prostora za pet ali sedem po- stopenjski menjalnik- Kot al- evrov za dizelsko razliäco. tnikov. Kadar sedeža v zadn j i vrsti nista v uporabi, ju je mogoče zložiti v prtljažno dno, enako je zložljiva tudi srednja vrsta, kadar so podrti vsi, razen sprednjih dveh, je prostora za prtljago 2.106, pri petih postavljenih pa 400 litrov. Notranjost se izkazuje Po 15 letih na novi lokaciji! KrA MOTORS KRANJ NASMEH d.0.0. Pooblašenl prodajalec in serviser znamke KIA Oslevni čas: con» « pet; 6. • sob: d« de 12. ure Koroika c. 53A, Km\ Tfil'Ö4/23 51 777 kia. nasmdh(S(gmal 1 .com www.nasmeh.5j MflZdfl3 M samo zunanjost tista. Ki vznemirja. Sedaj vas priCaKujemo z izjtmnlml popusti In pos^bfilml U90dnlml po^o)! flnftnclranja. Ve< Informaci) dobite v naiem Mezdinem $4lonu. AVTO MOCMK, d.o.o.. KRANJ Britof 1 62, 04 281 77 17, www.avtomocnik-si Tudi pozimi veselje do vožnje s/* EmisieCOs: 173< 2öetft Stran 11,12 LEPOTA Botulin toksin ne zdravi samo gub Botulin toksin je v večjih količinah smrten, v majhnih pa učinkovito zdravilo. Pomaga pri zdravljenju različnih obolenj. 2004 popolnoma prepovedali kajenje na delovnih mestih, restavracijah, barih, skratka, v vseh javnih prostorih, in prepovedali prodajo tobačnih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let. Po dobrem letu ugotavljajo, da je upoštevanje zakona zelo visoko: popolnoma brez tobačnega dima je 95 odstotkov vseh delovnih mest, popolno prepoved kajenja, ki jo je pred uvedbo zakona podpiralo 67 odstotkov Ircev, pa zdaj podpira 93 odstotkov Ircev. Čeprav je promet v barih upadel za dobre štiri odstotke, je skupni ekonomski učinek več kot ugoden : za ra di zma n j ša n j a smrtnosti in obolevnosti ter zvišanja produktivnosti je država prihranila med 1,3 in 1,9 milijarde evrov. Za primerjavo: novi mamograf stane 105 tisoč evrov, novi magnetno-resonančni to-mograf za slikanje celotnega telesa dobra dva milijona in pol evrov. dobava in montaža nuklearne in radiološke opreme ter linearnega po-speševalnika za Onkološki inštitut pa naj bi stala nekaj manj kot deset milijonov evrov. Torej so Irci samo s prepovedjo kajenja prihranili za sto onkoloških inštitutov. Irskemu zgledu so s popolno prepovedjo kajenja, ki vključuje tudi restavracije in bare, sledile Italija, Malta, , Škotska. Velika Britanija, Severna Irska in Francija. Upajmo, da se jim bo kmalu pridružila tudi Slovenija. Stran 13 Izbrano Zdravje&lepota, torek, 30. januaria 2007 Diabetes i bolezen živčevja? Antibiotiki in akutno vnetje srednjega ušesa Vegetarijanci imajo višji IQ adnje študije kažejo, da imajo živčne celice ključno vlogo pri razvoju diabetesa tipa 1. Če bodo rezultate potrdile tudi klinične študije na ljudeh, bo to zelo spremenilo način zdiavlje- 1 DO mogoče Kontroliran z zdravili, ki vplivajo na živčni sistem. Pri posku- na miših so odkrili, da posebna skupina nevronov, ki so jih poimenovali TRPVi, na in-zuJin odgovori z močnim kemičnim signalom, ki vključuje protein P, pri diabetesu pa TRPVi nevroni pošljejo le Šibek kemični signal. Ko so pri miših uničili celice TRPVi in jim vbrizgali protein P, je pri večini diabetes izginii. Znanstveniki so prepričani, da okvara TRPVi nevronov igra vlogo pri ostalih avtoimunskih bolez* nih, kar povečuje sum, da sta pri nji vpletena tako živčni kot imunski sistem. Dr. Hans Michael Dosch iz Otroške bolnišnice v Torontu je dejaJ, da trenutno tečejo intenzivne raziskave med bolniki 2 diabetesom tipa 1, ki imajo nepravilnosti senzornega živčevia. vemo pa, ali je do njih prišlo v zgodnjem otroštvu in ali pripomorejo k razvoju bolezni," je izjavil dr. Dosch (Celi kk) den od najpogostejših vzrokov za zdravljenje 2 antibiotki pri otiocili je akutno vnetje srednjega ušesa. Znanstveniki so v eni od zadnjih študij ugotovili, da pride pri akutnem vnetju ušesa do spontanega okrevanja pri velikem deležu otrok, tako da se 2dravljenie z antibio- po posvetu 2 zdravnikom lahko odloži. V raziskavi je od julija 2004 do julija 2005 sodelovalo 28^ otrok z akutnim vnetjem srednjega ušesa, starih od 6 mesecev do 12 let. 145 otrokom so predpisali antibiotìk, ki so ga morali začeti jemali takoj, pri ostalih 138 pa starši zdravljenje laliko odložili glede na otro« kovo stanje čez 48 ur. Vsi otroci so dobiU tudi zdravila proti bolečinam. 62 odstotkov staršev iz druge skupine se ni odloČilo za antibiotik, pa tudi odstotkov staršev iz prve skupine ne. Izid zdravljenja je ocenjeval zdravnik, ki ni vedel, ali so otroci jemali antibiotik, ali ne, po Šestih, desetih in 30 dneh po prvem pregledu. Ugotovil je, da med skupinama v poteku bolezni in zapletih ni bilo pomembnejših razlik, (foumal of the American Medical Associaton; ms) tudija, ki so jo izvedli na univerzi v South am pton u, objavili pa v ugledni medicinski reviji British Medical [oumal, je pokazala, da so vegetarijanci, ki so to postali pred svojim 30- letom starosti, že v otroŠtN-u imeli v povprečju za pet odstotkov višji inteligenčni dent, V študiji je sodelovalo 8179 moških, ki so bili veeetariianci. ie bil v 1Q prečju 106 (med nevegetarijanci 101), IQ žensk pa 104 (med ne vegetarijankami 99). Znanstveniki so prepričani, da odkritje pojasnjuje, zakaj so bolj inteligentni ljudje bolj zdravi: ker se bolj zavedajo pomena zdravega načina življenja, se pogosteje odločajo za vegetarijanstvo. zaradi prehrane pa potem manj ogosto obolevajo za boleznimi srca in ožilja. tudija je potrdila ugotovitve prejšnjih razis- , da se za vegetarijanstvo pogosteje odločajo ljudje z višjo izobrazbo in boljšim socialnim položajem. Ni pa odgovorila na ključno dilemo: ali imajo ljudje višji 1Q zato. ker so vegetarijanci ali obratno: postanejo vegetarijanci zato, ker imajo višji IQ in zato več vedo o zdravju. (British Medical Joumal; ms Telesna konstitucija in tveganje za raka Infarkt preprečuje le redno jemanje zdravil Bacil tuberkuloze se skrije v maščobne celice nanstveniki so že dolgo domnevali, da znižan vnos kalorij v telo zmanjšuje tveganje za določene vrste raka in upočasni rast tumorjev. Študija, ki so jo na laboratorijskih miših izve- dli znanstveniki univerze v Alabami, pa je dokazala, da je bolj kot število vnesenih kalorij pomemben način, kako jih telo porabi. Miši so razdelili na dve skupini. Pri eni so vzdrževali temperaturo okolja 27, pri drugi pa 22 stopinj Celzija. Vse so lahko pojedle toliko, kot so želele, Miši v hladnejšem okolju so porabljale več energije za to, da so vzdrževale svojo telesno temperaturo. Čeprav so p>ojedle za tretjino več, so postale vi tke j še. V krvi so imele manj leptina, hormona, povezanega z debelostjo, in več adiponectina, hormona, ki naj bi ščitil pred rakom. Za rakom prostate je zbolelo manj, bolezen pa je pri njih tudi počasneje napredovala. "Izsledki študije kažejo, da ima telesna konstitucija pomembno vlogo pri zmanjševanju tveganja za raka. Ljudje, ki "pokurijo" veČino vnesenih kalorij, so bolj vami," je pojasnil vodja raziskovalne ekipe dr. Tim R. Nagy, (Cancer Research, ms) tatini so zdravila, ki jih zdravniki predpisujejo za preprečevanje infarkta, vendar so učinkoviti le, če jih bolnik jemlje redno. Raziskovalci iz inštituta Pharmo v Utrechtu so do te ugotovitve prišli, ko so analizirali podatke o učinkovitosti zdravljenja s statini pri preprečevanju koronarne bolezni srca. Na podlagi receptov za statine so ocenjevali rednost jemanja zdravil in odmerek. Bolnike so sledili od začetka jemanja do prvega sprejema v nišnico zaradi akutnega srčnega infarkta smrti. Analiza je potekala od januarja 1991 do decembra 2004, v tem času pa je bQo izdanih 5480S4 receptov, V prvih dveh letih je zdrav-lenje opustilo 31557 bolnikov, 20S83 bolnikov pa je zdravila redno jemalo. Pogostost infarkta je bila pri tistih, ki so zdravila redno jemali, za skoraj tretjino manjša. Zdravljenje je bilo na)boli učinkovito pn tistih, ki so )emah ekvipotentni odmerek 4 ali več. Raziskovalci so izračunali tudi, da bi z ustreznim jemanjem zdravil lahko na Nizozemskem vsako leto preprečili 300 do 400 infarktov. (European Health [oumal: kk) • 4 sako leto zaradi tuberkuloze umre skoraj milijona ljudi. Skupina raziskovalcev iz Pa-steurjevega inštituta je nedavno mom "skrije" v maščobne celice svojega gostitelja. V njih lahko miruje leta in je na varnem tudi pred najmočnejšimi antibiotiki, kot je isoniazid. Ekipi znanstvenikov je doslej neznano "skrivališče" bakterije najprej uspelo odkriti na celičnih in tkivnih kulturah v labo- ratoriju, potem pa so pod drobnogled vzeli tudi celice pri Človeku. Pri prostovoljcih iz Mehike in Francije, ki so veljali za zdrave, so iskali genske sledi bakterije tuberkuloze v maŠČobnih celicah in jih v kar Četrtini primerov tudi našli. Odkrirje, objavljeno v znanstveni reviji Plos One, dokazuje, da bodo poskusi "radiranja" TBC badla iz telesa uspešni le. Če bodo segli tudi v njegova najboljša skrivališča, maščobne celice. Odkritje daje tudi odgovor na vprašanje, zakaj ljudje, pri katerih so pljuča čista, lahko razvijejo obliko tuberkuloze v pljučih, kosteh ali genitalijah, (Plos One, kk) y Zđravje&lepata> torek, 30. januarja 2007 3 v v srediscu Nam grozi Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se Zboleli so ätirje ljudje, ki so tudi vsi umrli. Leto kasneje jih je zbolelo 46» umrlo pa 32. je ptičja gripa pr! ljudeh prvtč pojavila leta 2003. V pritTICrU pandemije gripe se bo pritisk na zdravstvo strahovito MOICA ŠlMEKC V letu 2003 je za ptičjo gripo zbolelo 97 ljudi, umrlo jih je 42. Najvišji smrtni davek je ptičja gripa zahtevala lani: zbolelo ]e 116 ljudi, umrlo pa jih je 80. Profesor virologije John Oxford 2 londonske univerze Queen Mary pravi: "Vsak dan me sprašujejo, zakaj me toliko skrbi teh sto in nekaj i j udi, ki jih je ubiJ virus H5N1. Takole odgovorim: v vasici Eta-ples na severu Francije so pozimi leta 1916 ljudje začeli obolevati za gripi podobno boleznijo» za katero so bile značilne sivo modre lise po obrazil m* uSesih. Več kot 60 odstotkov obolelih je umrlo v nekaj urah do nekaj dneh po prvih bolezenskih znakih. Našteli so 145 primerov. V naslednjih dveh le- stotkov svetovnega prebivalstva. Umrlo bi jih okrog sedem milijonov, predvem v revnejših državah, kjer je zdravstveno varstvo in stanje prebivalstva že sicer ni2-ko. Samo v bogatem zahod- DOVCČa nem svetu bi zdravniško po- . moč iskalo od 134 do 233 mi- naj prej lijonov prebivalcev, število hospitalizadj pa bi bilo med dvema in petimi milijoni. Dr. Marija Seljak, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje pri Ministrstvu za zdravje, se strinja, da n Ì je grožnja s pandemijo gripe upravičena. "Nevarnost pandemije gripe je realna grož- nja," pojasnjuje dr. Marija Stanja. Seljakova. "Na osnovi današnjega poznavanja viru- t in najbolj na Kliniko za infekcijske in vročinska |e virus mutiral v sicer veliko bol) nalezljivo, vendar 30-krat manj smrtno obliko. Kljub temu je pobil 40 mili» jonov ljudi." Pri zdravniku dvesto milijonov Evropejcev in Američanov Epidemiološki modeli, ki so jih za svetovno zdravstveno organizacijo pripravili v centru za preprečevanje nalezljivih bolezni v Atlanti (Centre for Disease Control and Prevention), predvidevajo, da bi v primeru pandemije gripe zbolelo najmanj 15 od- sov gnpe in na osnovi preteklih izkušenj namreč ugotavljamo, da je temu tako. Predpostavke o številu obolelih, širjenju in obnašanju virusa temeljijo na modelih, ki upoštevajo pretekla in trenutna spoznanja, vendar je nemogoče predvideti, kaj se v resnici zgodilo. Zato je pomembno, da imamo pripravljene načrte za različne možne scenarije in da so leti meddržavni. V primeru pandemije ukrepi v eni sami državi namreč ne pomenijo nič." Sob s podtlakom pri nas nimamo "V primeru pandemije gripe se bo pritisk na zdravstvo strahovito povečal, najprej in Tiajbolj na Kliniko za in- fekcijske bolezni in vročinska stanja." pojasnjuje prof. dr. Franc Strle, njen predstojnik. "Že pri večjem številu bolnikov bi imeli na Kliniki kar nekaj težav, v primeru pandemije pa bi bilo zdravstvo del katastrofe širših razsežnosti, v kateri bi odpovedale Številne dejavnosti in službe. Seveda bi se podobno zgodilo tudi drugje po svetu. Pri nas bi bili omejitveni dejavniki predvsem pomanjkanje kadra In prostora in v manjši meri tudi pomanjkanje ustrezne opreme. Naš zdravstveni sistem je že v normalnih razmerah brez večjih rezerv. Načrt za primer epidemije oziroma pandemije Kliničnega centra Ljubljana predvideva, da Boj imunskega sistema Katarina Košenina Vsak dan se v naših telesih odigravajo drame, ki tečejo po zapletenih scenarijih, 'iše jih narava, zaplet je klasičen: boj med dobrim in zlim, glavno vlogo pa Igrajo celice našega imunskega sistema, ki sestavljajo vojsko dobrih, in mikrobi, ki so Celice imunskega sistema požrejo vsiljivce Naše telo ima za obrambo pre d sov ražn im i m ikro b učinkovito orožje: imunski sistem. Sestavljata ga dve ve liki skupini celic: celice, k tvorijo sistem naravne od pomosti, in celice pridobije ne odpornosti. Pri slednjih preprosto pojedo, vendai pri tem umrejo tr^di sami in se iz telesa Izločijo kot gnoj. Makrofagi sovražnika oblije-s kemičnim orožjem in ostalim celicam glavni pri četah zla. Bakteri- gre za protitelesa, ki se v na- ie m virusi imajo en sam cilj: vdreti v celice našega telesa in se v niih nemoteno razmnoževati. Ker pa je narava neusmiljena, je tudi boj mikrobov za preživetje težak. Pomagajo si tako, da se zelo hitro spreminjajo in tako poskusijo pretentati naše telo. še m telesu tvorijo po okužbah. Vsaka prebolena okužba v našern telesu pusti sled, ki jo imunski sistem nasled- njič takoj prepozna m ustrezno napade. Celice prirojene odpornosti so liste, ki mikrobe napadejo takoj. Zaznamo jih kot bolezenske znake. Nevtrofilci napadalce obrambe sporočijo, da potrebujejo pomoč. Namen nevtrofilcev in makrofagov ni uničenje sovražnika, pač pa njegova oslabitev do te mere, da se lahko v vključijo specializirane celice pridobljene imunosti. Gre za tri vrste celic: limfocite T (ubijalci)» limfocite B (izdelovalci protiteles) in celice pomagalke. Vsi skupaj izdelajo zapleteno strategijo za ciljno usmerjeno obram- , ki je tako uänkovita, da na koncu uniči vsiljivce, iih bomo pridobili s preraz-porejanjem in začasno prekinitvijo dejavnosti, ki niso urgentne. Nikjer v Sloveniji Še ni sob s podtlakom, ki so 'I i ^T v - primerne za zelo kužnih bolnikov, pri ka- lerih se povzročitelji okužbe širijo po zraku v drobnih kapljicah. V primeru pandemije, ko je Število obolelih veliko, pa tudi sobe s podtlakom veliko ne pomagajo." 40 milijonov žrtev španske gripe Najhujša epidemija gripe je bila v letih 1918 in 1919. 2a Prof. dr. Franc Strle, specialist infektolog i Foto: Ti na do»v gnpo, KI 10 ]e povzročil mutirani virus ptičje gripe, je zbolela petina svetovnega prebivalstva. Umrlo je več kol 40 milijonov ljudi. Najmanjša smrtnost, manj kot pol odstotna, je bila na Japonskem, kjer je umrlo 200 tisoč ljudi. Najvišjo ceno so plačali Eskimi in Indijci, saj naj bi pri umrla polovica celotne populacije, pri drugih pa četrtina. V Kraljevini SHS, kjer smo takrat živeU tudi Slovenci, je umrlo okrog 60 tisoč ljudi. Virusu španske gripe, ki je bil pravzaprav mutirani virus ptičje gripe, ki je preskočil na ljudi, so delo olajšale slabe življenjske razmere, v katerih sta bila pomanjkanje in lakota del vsakdana. Farmacevtov nasvet PREHLAD IN GRIPA Farmacevt potrebuje pri pogovoru 2 osebo v lekarni več podatkov, na osnovi katerih se lahko odloči za izdajo zdravila, pnmernega za sa mozd ra vlj e nje prehlada in gripe, ali za napotitev osebe k zdravniku: kdo je bolnik, koliko je star, kakšni so znaki in koliko časa trajajo, kalini so morebitni drugi spremljajoči znaki, ali ima oseba katero od kroničnih obolenj &h Če redno uporablja katero od zdravil, saj lahko nastopi neželena interakcija zzdravili za gripo in prehlad. Pomemben je tudi podatek, ali je bolnikže uporabljal zdravila za lajlanje težav in koliko so bila uspešna. Kako lahko l^ianio Znake gripe in prehlada? Po pogovoru bo farmacevt svetoval uporabo zdravil, ki pomagajo lajlaci in odpravljati bolezenske znake ter sknijši^o trganje težav in so na voljo v lekarni brez recepta. Povišano telesno temperaturo ter glavobol, bolečine v milicah in sklepih blažimo z antipi-retiki in analgetiki (paracetamol, ace c i Isa I i cÜ na kislina, naproksen ... Za odpiranje zamašenih dihalnih poti se uporablja flziololka raztopina (v obliki kapljic za nost pršila za nos ali mazila za nos) ali kapljice za nos z zdravilnimi učinkovinami, ki zmanjšujejo nabreklost sluznice in količino izcedka. Slednje je potrebno uporabljati v predpisanih dnevnih odmerkih in le krajši čas terse Izogibati njihovi prepogosti uporabi. Težave s kašljem blažimo z zdravili, ki olajšajo (zkašljevanje sluzi pri produktivnem kašlju oziroma z zdravili za pomiritev kašlja pri suhem in draiečem kašlju. Ta zdravila so dosegljiva v lekarni v obliki tablet, zrnc za pripravo napitka, kapljic ali sirupov. Sirupi lahko vsebujejo tüdi izvlečke Iz zdravilnih rastlin, kot npr slezenovec, trpotec, timijan ali iz več zdravilnih rasdin hkrati. obliki tablet ali praškov so dosegljiva tudi zdravila, ki lajšajo več znakov gripe in prehla* da hkrati, Nekatera od teh zdravil niso primerna za bolnike z določenimi kroničnimi obolenji In okvarami organov ter ob sočasnem uživanju drugih zdrav Priporočeno je poČfvanje in uživanje dovolj topirh napitkov. Za pripravo zdravilnega čaja se lahko uporablja cvetove črnega bezga^ plodove navadnega šipka, korenine ehinaceje, cvetove iipc... Poskrbeti moramo, da si pogosto umivamo roke in ob kašlju pokrijemo usta z robčkom, da ne okužimo bližnjih. Kdaj je. potreb no obis kati zdravnika? Bolnik naj obišče zdravnika, ko znaki kažejo na resnejše obolenje; telesna temperatura nad 39 stopinj Celzija in/ali je povišana dlje kot 3 dni, pri otrocih pa dlje kot dva dni; bolezenski znaki trajajo več koten teden brez izboljšanja; izkašljana sluz se obarva riimeno-zcleno, kar lahko nakazuje bakterijsko okužbo. Posebna previdnost je potrebna pri bolnikih s kro- n m srčnim ni, pljučnimi in presnovnimi boleznimi ter pri starejših osebah, majhnih otrocih in nosečnicah. Poskrbeti je potrebno za učinkovito zaščito pred gripo in prehladom 2 vzd rže va njem dobre telesne kondicije, gibanjem na svežem zraku, uživanjem zdrave hrane z veliko sadja in zelenjave čez celo leto, V času gripe tn prehlada se izogibamo zaprti času se lahko cepimo proti gripi. Nina Pfsk, mag. farm, gorenjske lekarno 'kWAv.gOf^njske-lekame.si info^'coreniske' Lekarmikf enoie Bled Zlatorog, Bohinjska öjsirrca, Cerklje, iorenja vas, Jesenice, Kranj, Kranjska Gora, Kropa, lescc, Planina, Podlubnik. Primskovo, Radovljica Siražišce, Šenčur, Skofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Farmakoinformaiivna služba Galenskt laboracorij Kontrolno ana imi laboratohi 4 Zdravje&lepota. torek, 30. januarja 2007 v v srediscu udari zimskih mesecih Gripa je eno od najbolj nalezljivih obolenj sploh. Povzročajo jo virusi gripe, gre pa za okužbo dihalnih poti, ki se običajno začne nenadoma in silovito. Katarina košentna irusi gripe so šte» in se s prem lil) aio, najbolj nevarni pa so takrat, ko prvič preidejo na Človeka, saj takrat najdejo njegov imun« ski sistem popolnoma ne- pnpr sprememba virusa, pojavna oblika gripe. Vsaj enkrat zboli vsak deseti a le človečke gripe sta virusa gripe tipa A in B, ki se prenašala kapljićno in preko stika med ljudmi. Za gripo vsaj enkrat v življenju zboli vsak deseti odrasel. Virus gripe v sluznico nosu, žrela iuč. Tam se zelo hitro razmnožuje in širi po vsem telesu. Ker je njegov repli- kacijski (da pödvoji svoje število) ciklvis kratek in traja le 4 do 6 ur, se bolezenski znaki pojavijo zelo hitro po okužbi in nastopijo naenkrat. Dobimo visoko vročino (tja do 40 stopinj), mrazi nas, imamo bolečine v mišicah in sklepih, pojavi se suh ka.^elj. Splošno počutje je . utrujeni smo m brezvoljni. Gripo zdravimo simp toma tsko: blažimo bolezenske znake, ki jo spremljajo, ter si privoščimo počitek in veliko tekoči- ne. Ne pozaDimo, aa gripa vsako leto vzame pol milijona življenj, zato je ne smemo jemati z levo roko. Če ie časa in če nikakor tra)3 ne moremo priti k sebi, je nujen obisk zdravnika. Gripa namreč zelo zmanjša odpornost organizma, zaradi česar telo poslane dovzetno za dodatne bakterijske okužbe. Temu tveganju so najbolj izpostavljeni majhni otroci, starostniki in ljudje s kroničnimi obolenji: astma- i, diabetiki in srčni bolni« . Posebne zaščite pred gripo torej ni, verjetnost, da bomo zboleli, pa zmanjšamo s cepljenjem. Cepivo pripravijo vsako leto posebej Cepivo proti gripi ščiti le proti enemu tipu virusa. Ker ima virus gripe veliko sposobnost spreminjanja, namreč ni mogoče izdelati cepiva, ki bi nas Ščitilo proti vsem podtipom. Zato pooblaščeni laboratoriji po vsem svetu vsako leto pripravijo cepivo iz tistih sevov virusov, ki so biil najbolj pogosti preteklo sezono. primeren čas za cepljenje je oktobra in novembra, posebej pa je priporočljivo za vse. pri katerih je verjetnost zapletov - bronhitisa, pljučnice, vnetja centralnega živčevja, vnetja srčne mišice, največja. Cepljenje tudi omeji prenos virusa med ljudmi in s tem Urjenje bolezni. V prvih dneh po izbruhu bolezni viroz in prehladov je nujno in priporočljivo samozdravljenje, vendar moramo pri uporabi zdravil iz proste prodaje dobro prebrati priložena navodila, predvsem glede kontraindikacij. Tudi protivnetna zdravila (virostatiki) pridejo v poštev Sele, ko že zbolimo. Predpiše nam jih zdravnik in jih jemljemo po njegovih navodilih. Virostatiki potek bolezni skrajšajo in ublaži-. Preventivno jemanje pride v poštev le v času epidemije in pri tistih, ki so bolj ogroženi. Nekontrolirano jemanje virostatikov namreč povzroči, da virus gripe naje postane odporen. Na gripo se lahko pripravimo Kot pri mnogih drugih obolenjih, tudi pri gripi velja, da bolj, kot jo pripravljeni dočakamo, večja je verjetnost, da bo naše telo opravilo z njo brez hujših posledic. Ker je Za gripo vsaj enkrat v življenju zboli vsak deseti odrasel. Virus gripe je najbolj nevaren takrat, ko prvič preide na človeka, saj takrat najde njegov imunski sistem nepripravljen. torej ključ v naših rokah, bilo Skoda, če vrat, s katerimi gripi otežimo delo, ne bi Ključno vlogo odigrajo vitamini Vitamini so biološko aktivne snovi, ki v našem telesu delujejo kot katalizatorji: temperaturo, pn kateri potekajo presnovni procesi. Naše telo jih samo ne more proizvajati, zato vanj vnašamo od zunaj, predvsem s hrano. Nekatere vitamine tvorijo bakterije v Črevesju, vitamin D pa nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov. Vitamine delimo na tiste, ki se v vodi ne topijo m se v primeru, jih zaužijemo preveč, kopičijo v telesu - kar je nevarno, in tiste, ki se v vodi tooiio in katerih višek se preprosto izloči v seču skozi ledvice Zelo pomembno orožje pn preventivi proti gripi je vita min C, ki je eden od tiinaj stih najpomembnejših vita minov, brez katerih naše telo ne more normalno de lovati. Največ ga je v citru sih (limonah, pomarančah grenivkah, limetah...), tiop skih sadežih (to si je treba zapomniti, če imamo majhne otroke, ki jim okus dtru-sov ni všeč) - sladkih in papa j i ter mangu, veliko pa ga vsebujejo tudi krompir, zelje, jagode, paradižnik, paprika, brokoli in ohrovt. Vitamin C deluje predvsem kot antioksidant: naše celice varuje pred prostimi radikali in reaktivnimi vrstami kisika. Ker .stimuli- tem poveča našo zaščito pred boleznijo- Priporočena dnevna doza vitamina C je 100 miligramov. En kivi ga vsebuje 75 miligramov, vendar ne smemo pozabiti, da skladiščenje sadja in zelenjave v hladilnicah zmanjša njegovo vsebnost za dobro tretjino. Zelo pomembno je tudi, da vemo, da moramo vitamin C uživati redno (vendar ne več kot priporočeno dozo), saj se v telesu ne kopiči. Imunostimulansl krepijo obrambne sposobnosti Rastlina, pri katere zdravilnih lastnostih se v zadnjem času precej lomijo kopja, je ameriški slamnik. Zanj velja, da je naravni imunosti-mulans, kar so potrdile tudi klinične raziskave, vendar je res tudi, da so nekatere druge Študije dokazale, da posebnega zaščitnega vpliva nima. Sok ameriškega slamnika naj bi z zvečevanjem števila granulocitov in ma-krofagov v krvi okrepil spi osno odporno s t organizma proti virusnim, baiterij-skim in glivičnim okužbam. Prepreči lahko nastanek in razvoj okužb, pri že obstoječih pa skrajša Čas zdravljenja. Najbolj učinkovit je, če vzamemo ob prvih zna-okužbe, saj zmanjša njeno jakost za 10 do 40 od{?tot- pa je tudi pri preventivnem zdravljenju prehladov in okužb sečil. Priporočljiva dnevna doza je 6 do 9 mililitrov na dan, pri- jiv čas jemanja pa vsaj sedem dni, vendar ne več kot osem tednov. us Dobro je vedeti... Epidemija Če za gripo naenkrat zboli veliko število ljudi v eni državi, govorimo o epidemiji, če pa se epidemija razširi na več držav ali celo po vsem svetu, govorimo o pandemiji. Epidemije gripe najpogosteje povzroča virus gripe tipa A, pojavljajo pa se na dve do tri leta. Tudi virus influence tipa B povzroča epidemije, vendar se te pojavljajo redkeje, na štiri do šest let. Pandemije gripe se pojavljajo na 30 do 50 let. Zadnja je bila leta 1968, zato epidemiologi menijo, da do naslednje ni več daleč. Kako ukrepati, ko je gripa že na pohodu Zelo pomembno je, da poskrbimo za uravnoteženo prehrano, ki jo razporedimo na pet obrokov, in dovolj gibanja na svežem zraku. Izogi- bajmo se daljšemu zadrževanju v zaprtih prostorih z veliko ljudi, od tistih, ki kašljajo ali kihajo, pa se oddaljimo najmanj za en meter. Dihajmo skozi nos, ki je, če ne kadimo, odličen filter za viruse. Ne lotevajmo se diet, ker nas slednje v vsakem primeru oslabijo in spravijo v stres. Če zbolimo, ne pozabimo, da med boleznijo potrebujemo bistveno več vitamina C in tudi vitamina E. Privoščimo si počitek, pijmo dovolj tekočine in z zdravili blažimo simptome bolezni. Znaki oslabljenega imunskega sistema Ko virus gripe pride v naše telo, skoraj zanesljivo zboHmo. Kako dolgo bomo bolehali, pa je odvisno od našega imunskega sistema. Oslabljeno delovanje imunskega sistema lahko nakazujejo težave z lasmi: postanejo suhi aÜ mastni in začnejo izpadati. Tudi krhld in lomljivi nohti ter utrujenost, občutljivost, občutek nemoči, bolečine brez očitnega vzroka, zamašen nos ali izcedek iz njega so znaki, da naš imimski sistem ni v najboljši formi. Pomagamo mu lahko tudi tako, da vsak dan zaužijemo vsaj pol kilograma svežega sadja in zelenjave. Zdravje&lepoU, torek, 30. januarja 2007 5 v v srediscu Pogovor: Dr. Peter Natdenov, specialist pediatrite v uc zdravem v v načinu ziv eni a Zimski meseci so čas, ko nas virusi napadejo z vso silo. Kako ]e z virusnimi infekti, posebej gripo, pri otrocih, smo se pogovarjali z dr. Petrom Najdeno-vom, predstojnikom pediatričnega oddelka v Splošni bolnišnici jesenice. Mojca Šimenc li gripa ogroža tudi otroke in ali je pri njih bolezni potek kaj drugačen kot pri odrasiih^ "Vsako leto naj bi za gripo pri nas obolelo nekje od 50 do 60 tisoč ljudi. Kolikšen točno je delež otrok, je težko reči, vsekakor pa je gripa prisotna rudi med njimi. Gripa pri otrocih poteka enako kot pri odraslih. Največkrat prizadene respiratomi trakt, kar se lahko pokaže z različno klinično sliko: od nahoda, za- mašenega nosu, vnetih oČi, do hudih oblüc pljučnice, skoraj vedno pa so pridruženi tudi sistemski znaki, kot so visoka temperatura, izrazita utrujenost, neješčnost, mrzlica in bolečine v mišicah. Klinični potek gripe pri majhnih otrocih in dojenčkih je nekoliko bolj zabrisan in se kaže bol) s sistemsko komponento infekta: vročino, jokavo stjo, nerazpoloženostjo, odklanjanjem hrane. Niso pa vsi oiiod enako ogroženi. Posebej dovzetni za gripo so otroci z dolgotrajnimi obolenji dihal predvsem astmo, redkeje bronhoplumonaino displazijo kot posledico nedo» nošenosti. Zelo so ogroženi otroci s cistično fibrozo, hujšimi srčnimi napakami, otroci. ki so na kortikosteroidni terapiji, otroci z rakavimi in avtoimunimi obolenji in otroci, ki jemljejo zdravila, ki zavirajo delovanje imunskega sistema." Ali naj z otrokom, za katerega sumimo, da ima gripo, obiščemo zdravnika? "Manjši, kot je otrok, težje je pri njem gripo prepoznati. Nanjo v veliki meri posumimo glede na epidemiološke podatke: Če je obolelih več Članov družine, če je v okolici več obolelih, Če je sezona gripe. V tem primeru je ena od možnosti tudi gripa. Ker so pri majhnih otrocih, kot sem že dejal, klinični znaki bolj zabrisani, je nujno pred postavitvijo diagnoze izključiti druga obolenja. Zato je obisk zdravnika smiseln. Če pa i malo večji otrok in na gripo nakazuje epidemiološka slika v njegovi okolici, pa ni njuno takoj poiskati zdravniške pomoči. Obisk pri zdravniku je potreben, če se po petih do sedmih dneh, kot običajno tiaja najhujša faza gripe, osnovni klinični znaki ne izboljšajo, torej da vročina ne pade, kašelj ne pojenjuje, utrujenost ne izginja. Predvsem zato, da se ugotovi, ali ni prišlo do sekundarne okužbe." Ali lahko vplivamo na odpornost otrok in kako je z jemanjem imunostim ulansov pri njih? "Otrod so načeloma zdravi. Velikokrat jih bolne s pretirano skrbnostjo naredimo odrasli. Temelj zdravja tudi pri otrocih je zdravo življenje: primerna prebrana z veliko vitamini, svežega sadja in tekočin ter malo ogljikovih hidratov ter reden ritem življenja. V sezoni gripe je zelo pomembna higiena, predvsem umivanje rok: pred jedjo in po njej, ko pride otToJc iz stranišča, po rokovanju s tujimi ljudmi. Omeniti je treba pravilno brisanje nosu in pravilni način kašljanja. Ker gre za Infekte, ki se prenašajo kapljič-no, kašljajmo v robec in se obraimo stran od otroka. V času viroz se z otrokom izogibaj mo krajem, kjer se zadržuje veliko ljudi. Otroci postanejo bolj odporni tudi s srednjega ušesa in pljučnica. Ostali zapleti po gripi, do katerih sicer lahko pride, na primer vnetje srčne mišice, pa so pri otrocih redkejši." Zakaj imajo virusi tako radi otroke? "Ne gre za to, da bi imeli virusi radi otroke, pač pa do njih lažje pridejo, saj imajo otroci veliko več neposrednih kontaktov med seboj. Na primer» odrasli v kinu nikoli ne lezemo drug čez drugega, otrod v vrtcu počnejo neprestano. Otroci so tudi pogosteje v takem stiku s stvarmi, na primer igračami, ki omogočijo okužbo. Sploh pri majhnih otrocih gredo stvari iz rok v usta, saj tako spoznavajo svet Drugi razlog za pogosta virusna obolenja pri otrodh pa gre iskati v tem, da se otrokov imunski sistem Šele uä premagovati okužbe. Bolj kot otrok raste in se razvija, bolj izurjen postaja njegov imunski sistem in s tem se veča tudi odpornost." Kateri virusi pa poleg virusa gripe najpogosteje napadajo otroke? tem, da imajo zadosti spa- "Pebndevetdeset odstotkov nja. na kar dandanes zelo pozabljamo. Zdravila za zviševanje odpornosti, ki so na voljo v prosti prodaji, pa so lahko le pripomoček. Nikakor ne moreio biti nadomestilo za zdrav način življenja, ki je pri zagotavljanju odpornosti otrok najbolj pomemben/' Kateri zapleti po gripi so pri otrocih najpogostejši? "Virus gripe lahko pri otrodh Že sam po sebi povzroči pljučnico, lahko pa zaradi okvare celotnega respirator-nega epitelja pride do sekundarnih okužb, med katerimi sta najpogostejša vnetie Pri majhnih otrocih so klinični znaki bolj zabrisani, zato je nujno pred postavitvijo diagnoze izključiti druga obolenja. vseh obolenj zgornjih dihal pri otrocih povzročajo virusi. Gripa je samo eno od njih in je, če pogledamo vsa virusna obolenja pri otrocih, relarivno manj pogo.^ta, Najbolj pogosti pri otrocih so rinovirusi, ki povzročajo prehlad, pa tudi adenovirusi, respiratomi sin-cidjski virus in virusi parain-fluence. Na bakterijske povzročitelje odpade manjši del respiratornih obolenj. V prvi fazi bolezni je tudi zelo težko reči, ali gre za virusno aii bakterijsko okužbo, za zdravljenje pa je prav to bistvenega pomena: če okužba ni bakterijska, zdravljenje z antibiotki ni potrebno. Zato je potreben natančen klinični pregled in upoštevanje trenutne epidemiološke situacije." Kaj starši največkrat delajo narobe, ko otrok zboli za virusno okužbo? "Otroka pogosto pripeljejo k zdravniku le nekaj ur po pojavu zvišane telesne temperature, ki je zelo nespecifični bolezenski znak. V takem primeru bo zdravnik zelo težko postavil diagnozo. Bolezen potrebuje nekaj časa, da se razvije in se pokaže skozi klinične znake. Sredstva za zniževanje telesne temperature je potrebno otroku daj ati za pravo indikacijo, na pravi nadn, v pravem odmerku in v pravilnem časovnem zaporedju, An tipiretike, pri nas se pri otrocih najp<^osteje uporablja paracetamol, se daje takrat. ko otrokova telesna temperatura naraste nad 38,5 stopinje Celzija, daje pa se ga na 4 do 6 ur. Ob zvišani telesni temperaturi je treba otroka sleä. Pije naj mlačne tekoči« ne brez mehurčkov. Tudi ni treba, da je v sobi, kjer je bolan otrok, pretopio, ne podnevi ne ponoči. Običajne bivalne temperature so čisto v redu. Če otroka pretirano varujemo, mu v bistvu onemogočimo razvoj lastnih obrambnih mehanizmov. Pri virozah, ki jih spremlja bru ha n j e, je po memb no vzdrževati njegovo tekočinsko ravnovesje, torej preprečiti dehidracijo. Pri bruhanju namreč otrok izgublja tekočino in elektrolite. V takih primerih svetujemo, naj starši otroka ne silijo s hrano. pač pa mu v rednih razmakih, na 15 minut do pol ure, ponujajo manjše kolid-ne tekočine. Pri dojenčku je na primer dve žlici soka, juhe, čaja, pri večjem otroku sorazmerno več. Četrt do pol decilitra. Ne smemo ga sili-ti, ponujamo mu tisto, kar sicer rad pije, Izgubljene snovi najbolje nadomesti re-hidradjska sol, ki jo dobimo v lekarni, vendar ima za otroke veliko slabo lastnost zelo neprijetnega okusa." Ali je pri otroku, ki ni nag* njen k vročinskim krčem, sploh smiselDO zruievati visoko vročino? "Telesna temperatura nad 58,5 stopinje Celzija začne preveč izÄpavati otrokov organizem. zato je smiselno, da jo znižujemo. Vročinski krÜ so največkrat odgovor nezrelega živčnega sistema na nenaden porast ali padec telesne temperature. zato pri otrodh, ki so nagnjeni k njim, telesno temperaturo znižujemo že prej, pri 37 stopinjah in pol." Ali dojenj kaj vpliva na verjetnost okužbe in potek viroz pn dojenčkih? "Vse študije dokazujejo» da dojeni otrod zbolevajo precej manj kot nedojeni. Ena od velikih bioloških prednosti dojenja je, da materino mleko vsebuje različne snovi, ki otroka varujejo pred okužbami. Vsak infekt spremeni imunski sistem matere do neke mere: razvijejo se protitelesa, ki ob dojenju z mlekom prehajajo na otroka. Če je mati okužlx) prebolela pred kratkim, je protiteles v mleku več in tudi zašdta boljša. Zato je dojenje sploh pri majhnih otrodh v smislu preprečevanj a okužb zelo pom embno. " t : K t Telesna temperatura nad 38,5 stopinje Celzija začne preveč izčrpavati otrokov organizem, zato je smiselno, da jo znižujemo Drau Apotheke: lekarna v Beljaku, kier dobite nasvet v slovenščini! Mag. Barbarba Sturm In Jadtnica mag. Nina Seiler vam svetujeta v slovenskem Jeziku. •zdravila izdajamo tudi na slovenske recepte ■ nudimo izdelke iz alternativne medicine • homeopatska zdravila; cvetje Dr. Bach; "$«husslersalze" •ekskluzivna kozmetika Iz lekarne: VICHY; AVENE; GALENIC; LA ROCHE POSAY; EU BOS • naročila po elektronski posti all po telefonu Drau Apotheke pharm. Nina Seiler 9500 Beijak (Vülacb), Ossiacher Zeile 45, Avstrija Telefon: +43- 4242/284 64 E-posla: pharm azie®d rau-apotheke.at Sphtne Sirani: www. drau-apotheke .at odprto: $.00-18.00 ob sobotah 12.00 6 Zdravje&lepota, torek, 30. januarja 2007 Aktualno ZORAVriO ZA HIPERLIPIOEMHO fluvastatinom maščobe krvi nad Holesterol je maščobam podobna belkasto rumena snov, ki jo vsebuje vodi v odpoved ledvic). tem pogledu je fluvastatin vsaka celica. Največ ga je v celicah možganov, živcev» jeter in kože. Večina holesterola nastane v jetrih, nekaj pa ga dobimo s hrano. MoTCA ŠIMENC ole sterol se vodi in kjv) ne topi in po telesu potuje vezan na posebne spo- jine, ki jih imenujemo lipo- proteini, lipoproteini so beljakovine, ki jih delimo glede na gostoto. Lipoproteini z majhno gostoto omogočajo kopičenje holesterola v žilah in so škodljivi, lipoproteini z veliko gostoto holesterol iz žilnih sten odstranjujejo in so koristni. Holesterolu v iipo-proteinih z majhno gostoto rečemo tudi LDL holesterol, sterol sodeluje še pri drugih procesih v naSem telesu: pri tvorbi hormonov, vitamina D in želodčne kisline, pomemben pa je tudi pri pravilnem delovanju imunskega siste- omost. ma. saj Brez holesterola torej ne moremo živeti. Kaj pa, če ga imamo preveč? Odvečne količine holesterola se izločijo iz telesa, Če pa je ta proces moten, moramo v telo poseči z zdravili. Primeren za sočasno sterol in trigliceide v krvi ter zvišujejo raven koristnega HDL holesterola. Izboljšajo delovanje celic v notranjih žilnih stenah, zmanjšajo vnetje v aterosklerotičnih le-hah, zavirajo nastajanje krvnih Strdkov in upočasnjuje- jo napredovanje arterioskleroze. Statin druge generacije. fluvastatin, se na poseben način vključi v presnovo holesterola v jetrih in ima najmanj tistih neželenih učinkov, ki se jih sicer pri statinih najbolj bojimo: zvi* šanja jetrnih encimov, ki so zelo varno zdravilo. Njegova prednost je tudi enakomerno delovanje vseh 24 ur ter odsotnost neželenili interak- * é Cl) 00 sočasnem )eman]u z drugimi zdravih. Slednje je predvsem pomembno za bolnike s kroničnimi boleznimi. ga bolnik ne preži-ali neusodnega srčno-žil-nega dogodka za 47 odstotkov, tako pri bolnikih z eno zamašeno žilo kot pri bolnikih z več zamašenimi žilami. Zato je primeren kot spremljajoča terapija, ki jo uvedemo takoj po prvem kirurškem posegu v zamaše- na primer diabetesom ali led- no žilo. Fluvastatin vično boleznijo, saj ga lahko jemljejo sočasno z zdravili, ki jih potrebujejo za zdravljenje svoje primarne bolezni. Za polovico zmanjšano tveganje za odpoved srca Velika mednarodna študija, v kateri je sodelovalo 1677 pacientov z aterosklerozo, sanje za smrt zmanjlša za 58 zman)- šuje tveganje za srčno-žilne zaplete tudi pri bolnikih, pri katerih vrednosti holesterola v krvi niso poviSane. Predvsem pri bolnikih s presaditvijo ledvàc zelo pogosto prihaja do srčno-žil ni h bolezni, ki so tudi glavni vzrok smrti po presaditvi. Spremljajoča terapija s fluvastatinom tve- jemanje z drugimi zdravih ^-^žlog za prekinitev napredovano do faze, da so odstotkov, tveganje za ne- Statini so skupina zdravil, ki holesterolu v lipoproteinih z imajo številne ugodne učin-veliko gostoto pa HDL hole- ke pri zdravljenju povišanih sterol. Poleg lega, da je nujni gradbeni element celic, hole- maščob v krvi: znižujejo skupni holesterol, LDL hole- zdravljenja, če narastejo za več kot trikrat nad normalo, in porasta kreatinfosfokina-ze (procesa, ki močno okvari skeletne mišice in lahko jim zožene koronarne arte- usodni srčni zaplet po prerije širili z balonskim kate- saditvi trom, je dokazala, da uporaba 80 miligramov fluvastati-na znižuje verjetnost u.sod- pa za ja oostotKov, m to celo, če z zdravljenjem začnemo šele štiri leta po presaditvi. • :i> 'Bolezni srca in žilja zaradi ateroskleroze so najbolj številne, ^^^^^^^^^^^ kar zadeva obolevnost in smrtnost, Za temi boleznimi v in- p U V3St3tÌn dustrijsko razvitih državah boleha od štirideset in nekje do perinštirideset odstotkov ljudi, mnogi kmalu po petdesetem j fy] 3 U200 D Ì leru starosti, ko so še sredi delovnih obveznosti. Teh bolezni |, je bilo v prvi polovici prejšnjega stoletja tako malo, da niso VDlIV 113 predstavljale socialnega ali zdravstvenega problema. S podaljšanjem preživetja ob zatrtju bolezni, ki so desetkale naše presnovo Prim. dr. Boris Cibic. (tuber^loza, revma, epidemije), so njihovo mesto pSterO 3 krvi, ki je še vedno eden glavnih dejavnikov za razvoj te specialist kardiolog izkušnja z zdravilom prevzele srčno-žilne bolezni zaradi ateroskleroze (srčni infarkt možganska kap in ostale tovrstne bolezni), V drugi y jstfih polovici prejšnjega stoletja smo začeli zvoniti plat zvona, ko I smo se znašli pred novimi množičnimi boleznimi in Sc nismo imeli ustreznih zdravil za njihovo zdravljenje. Stanje se je korenito spremenilo, ko smo ugotovili dejavnike, pospešujejo nastanek in napredovanje ateroskleroze in so na trg prišla zdravila» s katerimi znižujemo raven holesterola v bolezm. Zdiavua se imenujejo statini. Teh je več vrst, ki se kemijsko med seboj rahlo razlikujejo in zalo tudi rahlo drugače delujejo. Razen» da znižujejo raven holesterola v krvi, delujejo še na razvoj maščobnih oblog na notranjih stenah žil, zlasti v žilah srca in žilah v možganih in na presnovo holesterola v jetrih. Pri nas so na voljo številni statini, med njimi atorva s tatin, fluvastatin, lovastatin, pravastatin, rosu-vastatin in drugi. Fluvastatin se razlikuje od drugih slatinov s svojim ugodnim vplivom na presnovo holesterola v jetrih in da, po dosedanjih podatkih v literaturi, nima objavljenih najhujših stranskih učinkov statinov, kamor prištevamo hude okvare telesnih mišic in porast njihovih encimov v krvL Za fluvastatin je tudi znano, da se njegovo delovanje ne križa z delovanjem drugih zdravil in da dosežemo z enim odmerkom zdravila na dan ugodno delovanje zdravila skozi 24 ur." Dobro je vedeti Hiperlipidemija Bolezensko stanje, ki pomembno vpliva na razvoj arterioskleroze in z njo povezanih srčno-žilnih bolezni, je hiperlipidemija. Gre za kopičenje holesterola in maščob v krvi, ki mu sledi nalaganje na notranje stene velikih in srednje velikih arterij, najpogosteje v srcu, možganih, ledvicah in v nogah. Ce procesa nalaganja holesterola ne prekinemo, zožanje arterij vse bolj ovira pretok krvi in s tem preskrbo srca, možganov in drugih organov s kisikom. Hiperlipidemija je lahko prirojena, pogosteje pa je pridobljena zaradi uživanja premastne in preveč kalorične hrane in fizične neaktivnosti. Naše telo vsrka približno 40 odstotkov holesterola, ki ga vanj vnesemo s hrano. Delež vsrkanega holesterola je odvisen od poteka prebave in hitrosti prehajanja prebavljene hrane v kri. Če v telo trajno vnašamo prevelike količine holesterola. pride do motenj v presnovi, ki povzročijo, da se holesterol začne kopičiti v krvi in nalagati na notranje stene žil. Po zadnjih podatkih (CIN- DI) ima povišani holesterol več kot 60 odstotkov Slovencev. Holesterol in maščobe Večji del holesterola nastaja v jetrih. V telesu zdravega odraslega človeka je približno 140 gramov holesterola, od katerega ga v krvi kroži le manjši del. Jetra vsak dan po telesu pošljejo približno 1 gram holesterola. Holesterol merimo v krvi, izražamo pa v enoti milimol na liter. Pri zdravih odraslili ljudeh so normalne vrednosti holesterola in maščob v krvi naslednje: skupni holesterol manj kot 5,0 mmol/1, holesterol LDL manj kot 3 mmoÌ/l, holesterol HDL več kot 1.2 mmol/1 pri moških in 1,4 mmol/1 pri ženskah, trigliceridi manj kot 2,0 mmol/1. Čim večja je koncentracija škodljivega holesterola v krvi, večja je verjetnost za nastanek srčno-žilne bolezni. Raven holesterola in trighceridov v krvi določamo v krvi, odvzeti na tešče. Vedno določimo skupni in LDL holesterol, po potrebi pa tudi HDL holesterol in trigliceride. Če vrednosti niso povišane in ni prisotnih drugih dejavnikov tveganja za arteriosklerozo, je potrebno ponovni pregled opraviti čez tri do pet let, sicer pogosteje. Srce in spolni hormoni Znano je, da moški v mlajših letih pogosteje zbolevajo za srčnimi boleznimi. Vzrok je v ženskem spolnem hormonu estrogenu, ki ga izločajo jajčniki, in ki pri ženskah v rodnem obdobju upočasnjuje razvoj arterioskleroze. Če ženskam jajčnike in maternico operativno odstranijo, kar povzroči zgodnjo menopavzo, se tveganje za razvoj srčnih bolezni pomembno poveča. Kadar pa menopavza nastopi naravno. se tudi tveganje zvišuje počasneje. Dejavniki, ki zvišujejo tveganje^ so še kajenje, visok krvni tlak, alkohol, sladkorna bolezen, fizična neaktivnost in previsoka telesna teža. V svetu vsako leto za srčno-žilnimi boleznimi zboli več kot 16 milijonov ljudi. Kako pomembna je vloga holesterola pri razvoju srčno-žilnih bolezni in kako nujno je, da ga nimamo preveč, kaže tudi podatek, da zmanjšanje ravni holesterola v krvi za en odstotek zmanjša tveganje za srčni infarkt za dva in pol odstotka. V družinah, kjer je tveganje veliko, arteriosklerozo opazijo celo pri otrocih. Zdravje&lepota, torek, 30. januarja 2007 Srce in ožilje Zamašene žile v ZIV eni a Ljudem, ki so družinsko obremenjeni z boleznimi srca in ožilja, visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, strokovnjaki svetujejo • še preden jim predpišejo zdravila oziroma sočasno s tem, spremembo življenjskega sloga. Katarina Podnar rčna kap ali mio-kardni infarkt posledica popolne Q I ■ zapore arterije, za- radi Česar je dovod hrane in kisika v del srčne mišice onemogočen. Nepre- krvijeno mesto v srcu odmre, nastane brazgotina, ki se ni sposobna krčiti in potiskati krvi po žilah. Na ta zaplet telo opozori z i s Kemično bolečino, ki je za prsnico, lahko zgolj nelagodje, večinoma pa huda oziroma zelo huda, običajno tiščoča ali pekoča, tesnobna in povezana s strahom pred smrtjo. Spremlja jo potenje in slabost. Bolečina je navadno središčna in globoka. saj včasih seva celo do spodnje ustnice in uhljev ali pa po notranji, mezinčevi strani rok, večkrat po levi kot po desni strani telesa. Če imate te znake, čim prej poilčite zdravniško pomoč, saj le hitra pomoč zagotavlja manjšo okvaro srčne mišice in hitrejše okrevanje. Nenadni srčni zastoj Kar v dvajsetih odstotkih vseh primerov skleroze venčnih arterij - koronarne srčne bolezni, je prav srčni infarkt sploh prvi opozorilni znak, da je človek bolan. Kar v petini primerov posle« dično nastopi usodna mot* nja srčnega ritma - prekatna fibrilacija ah nenadni srčni zastoj, ki ustavi sice kot Črpalko. V tem primeru lahko rešimo življenje le z avtomatskim defibriia torj em, ki z električnim sunkom požene srce zopet v tek. Začasno pomaga masaža srca, ven-dar so v teh primerih odločilne sekunde do prihoda reševalcev, Pri nas beležimo okrog dva tisoč tovrstnih primerov na leto. Možganska kap Gre za obolenje, ki je ob srčnem infarktu pogost vzrok smrti, še bolj pa invalidnosti v starosti v razvitem svetu, Najpogosteje jo povzroči krvni strdek (tromb), ki zamaši arterijo in prepreči dovod hrane in kisika v mož- ganske celice. Govorimo o is Kemični možganski kapi, ki je je največ, kar 83 odstotkov. Pretrgana krvna žila kot drug vzrok za možgansko kap se pojavi v 17 odstotkih vseh primerov. Govorimo o hemoragični možganski kapi, ko pretrgana žila povzroči krvavitev v možganovino. Možgani so najbolj občutljiv telesni organ, ki najmanj Časa zdrži brez kisika. Ker se ne ob- rekoli žile v njih velika. Posledice možganske kapi so odvisne predvsem od tega. na katerem mestu se zgodi, in koliko so preostali možgani sčasoma sposobni nadomestiti izpadle funkcije. Včasih se s hitrim ukrepanjem da precej zmanjšati škodo (na primer s primernim znižanjem visokega tlaka ob krvavitvi), pogosto pa je zdravnik žal le bolj spremljevalec in opazova- navijajo, je škoda v primeru lec njenih usodnih posle-popolne trajne zapore kate- die. Možganska kap se "na- Kar v dvajsetih odstotkih vseh primerov skleroze venčnih arterij oziroma koronarne srčne bolezni je srčni infarkt sploh prvi opozorilni znak, da je človek bolan. pove" z nenadno ohromitvijo obraza, rok ah nog, običajno na eni polovici telesa. motnjami govora, težkim raz ume v a n j em okol ice, motnjami vida, težavami 2 ravnotežjem, vrtoglavico in hudim, nenadnim glavobolom. Tudi, če znaki trajajo le nekaj minut, je potrebno takoj poklicati zdravnika, saj je tako imenovana mala možganska kap močno opozoriio, da primanjkuje kisika v možganih, Čemur kmalu lahko sledi prava možganska kap. Čim hitreje bolniku zagotovimo medicinsko pomoč, tem večja je verjetnost, da bodo posledice prizadetosti manjše. Visoki krvni tlak povečuje tveganje za možgansko kap za petkrat. Nezdravo prehranjevanje poveča možnosti za enajstkrat, premajhna telesna dejavnost in kajenje pa skupno tveganje Še podvojita. zdravjecg^lepota ?dr«vje& kjpou \f IZDAIATELJ t^it, d Kranj. Zoitova 4OOO K/ini O&COVORNA UUDNICA Wiri^d VoUidk STiraKOVNA SODELAVKA MofC4 iiméfK OBU KOV NA ZASNOVA StnUf. T^Kik^ TCHNICNI UUONIX ^OTQCRAF)^^ VOD] A OCLASNCCA TlffHjA Mllci^ žvitai l^^t & Lcpou ^ j Mij^ovna m nwwu tfkàmin p^ h pf^ Ut^dtf fiS 14 U&tM* fio iHtMiViTf^J ^ itOf^tHj Ò f O^^^honcA MxijftVoVjlk / Na^W 1« 4Q09 Ktlfìj f T^ ' fi^ ht ^/t^ %% t POir^: ^bCrX'l^n ii^^u («U 04/)«^ 4a 4; ha 94 ^ öft^no]^ urod^ijf?. W ^ 7. f ^rt in v >J / Mdpf prilog« C^r^j iki. MfH C^h^r^jllij pot^p loUhih ; tilL St1,4 d. I^t/^ini / Kjro^n.naMlU ^ A/a«^ À^ / Oni lay^l l.ai fle^lpiW^ihi poilevii sM pofv&u, v^^f DOVpčitopnii K, r^^ìnà n Vpol^^l <4 tetiOČ« u^àp^u M pitriep pvf Um. L vt^ji cd Mt^iMk* pobdP^M/0|iiwil^fiM Mottimoirl^a« ttht^^^AijL ORDINACIJA ZA BOLEZNt SiNfKOLOGlJO I i 20 30 fjA Loka 5 4Q6d v Zdravstvenem domu iel?lon 515 i0 68 ldx kVlMV. OiSVIti elekironskd pošla aiswts'^äs^o'nef U ^ ^ K ir • K • fa w « •i . ^ U.9 * * Po Zdravje in dobro počutje v Center alternativnih znanj Maali Ste napeti, vas mučijo glavoboli in migrene? Imate bolečine / rokah, nogah, io rnaeažo fn terepes^sko protk boleciri^ masažo. Kot pojasnjuje Ula, je slednja čemerna za tfste. ki iih pe^tv 0 glavoboli, migrene, bolečine v rokah, nogah ali križu, imajo slabo prekiv «enost ali druge klasične bolečinske probleme Prolibolećir>ske terapije traja-^ pol ure in se izvajajo na masaini mizi, in sicer na dva dneva, poti^bnih pa je od pet do sedem obrsk^ S prosti I na tajska masaža traja eno uro, izvaja pa $e na tleh. Stra n ka je oblečena v lahka oblačila, kijih dobivcentnj. pri tem pa se tahko uporabljajo tudi masažni snopki, ki v^bujejo mešanico tradicionalnih tajskih zelišč s proti bolečinskimi efekt«. Medtem ko je pn protibolečinski te* rapiji poudarek na okrevanju določenega dela telesa, pa je pri sprostil nI tajski in Posebnost centra alternativnih 2r>anj Meali so tudi masaže za nosečnice z aelišča Te lahko potekajo na tleh ah na masažnt mizi, odwsno od zdravstvenega stanja nosečnice Pri tej masaži se sprošča medenično d no in preprečuje otekanje nog Prav tako so posebnost poporodne terapije, ki se začnejo med desetim tn dvanajstim dnevom po porodu. Potrebnih je devet terapij, kt potekajo na dva dr>eva. Gre za masažo z zeliščnimi snopi, r^amenjena pa je J okrevanju telesa po porodu. j V teh dneh vam v Centru alternativnih znanj Maali nudijo Še dodatno ugod- -nosL za kiaacno sprostilno oziroma prohbolečinsko masažo boste oditeli te j t7evTOv(4.073.88$m!Naročilaze^rejema|onatelefonskištevilkF041/901 I 847. Moien je tudi ctìsk na domu ZdravjeSJepoU, torek, 30. januarja 2007 Srce in ožilje Pogovor: Dr. Janez Resman, specialist kardiolog Peklenski koktail Srce ]e neutrudna črpalka, ki se skrči sto tisočkrat na dan in prečrpa osem tisoč litrov krvi. V 65 letih to nanese za pol Bohinjskega jezera. Da mora biti M sksimä, za tako početje zdravo, je odveč opozarjati. Katarina Podnar endar je z našimi srd v zad- da je šport . ,. . ... ., , . zdrav in da dedujemo m nanje ne more- mti ne pomislimo, da ima mo vplivati, do prekomerne praktično že 29 let "delovne H afTl DOfTI 323 telesne teže, kajenja, poviša- dobe" za seboj. Preobreme- * ® nega tlaka, maščob in slad- njem času nekaj korja v krvi, V zadnjem Času njenost 2 doseganjem družbenih standardov in zadovo- ohraniti hudo narobe, saj zaradi bolezni r^v» JO ' »Vi • (, v r ^auv t • c « ima vedno večji vpliv tudi Ijevanjem želja družinskih ZOraVIC^ Dl stres. Nekoč so liudje fizič- članov povečuje pritiske in srca in ožilja zboli in umre no delali po 16 ur na dan, več kot polovica ljudi pri nas ponoči so utrujeni spali, je-in v svetu. Dr. Janez Res- dli so skromno, malo bolje le za praznike. Danes, v dobi obilja, šunka in potica ni le za božič in veliko noč, am- man« kardiolog iz Splošne bolnišnice Jesenice, se s srčno-zilnimi boleznimi ukvarja že skoraj tri desetletja. pak je postala tako vsakdanja, kot sta krompir ali ne- stres doživljamo kot negativno izkušnjo. Čeprav je stres lahko rudi pozitiven. Ko se lotimo nečesa, o čemer dvomimo, in nam potem uspe, doživimo pozitivni, spodbudni stres." Küj je po vašem mnenj'u kdaj fižol. Zaradi prehrane glavni vzrok obolelosti za srčno-žilnimi obolenji? se z leti maščobe začnejo nabirati na žilnih stenah. "Vzrok obolenj je p>o mojem Proces še pospeši sedeče mnenju v nepravem načinu delo, gora stresnih obvezno- So simptomi, ki jih ljudje povezujemo z boleznimi srca, pa to niso. "Nekaj jih je res podobnih, vendar so običajno vzroki življenja. Naravni odziv tele- sti, ki ne dopuščajo normal- zanje drugje. Veiikokral se sa na življenje je Tight or nega počitka ali nam vzame- ljudje prestrašijo, ko imajo flight", kar pomeni, da se jo voljo, da bi se s tekom po preležani noči omrtviče- ne roke oziroma enega od udov. Te težave običajno na- za kosQo, Če si srečal medve- avtomobil, bližajo pa se tudi boriš ali pobegneš. Nekoč se sprostili, delo pozno v noč, je vse vrtelo okoli preživetja, ki je nujno, saj ob vsem gra- Če si videl zajca, si ga ulovil dimo še hi^Or odplačujemo stanejo zaradi obrabe hrbtenice. Pogosto je mrtvičenje po mezinčevi strani, vendar je vzrok zanj v neprijiazni diži in premehkih blazinah za spanje. Tudi hiperventila- tomi sindrom je v tej skupini. Gre Z3 to, da se Človek poletne počitnice ... Zalo nas zdravnikov ne preseneti, Če v bolnišnico z infarktom pripeljejo moškega pri tridesetiJi ali Štiridesetih. " da in ti ni uspelo pobegniti, si bil kosilo sam. Danes so telesni odzivi isti, okoliščine pa popolnoma drugačne. Telo se še vedno odziva na situacije tako, da simpatični živčni sistem stisne žile in požene srce, aktivira iz jeter glukozo, da Imamo dovolj sladkorja za hrano mišicam, za napad ali beg pripravi oči mladih infarktašev, ki kadi- . Srce močno črpa jo. Žal je tako, da običajno Kateri dejavniki tveganja se vam zdijo najpomembnejši? zelo prestraši in začne prehitro globoko dihati. Izdiha m "Na prvem mestu je kajenje, več ogljikovega dioksida kot Pri nas je še vedno največ sicer, zato kri, ki je običajno nekoliko kiselkasta, postane bazična. V rokah, nosu, jezi-kn, ste na preži, se nasršite, kadilci prenehajo kaditi šele ku, na vseh štrlečih delih te-dlake se vam postavijo po- po resnem pljučnem ali lesa začutimo ščemenje. Po- srčno-žilnem zapletu. Ljud-ie. ki so doživeli infarkt in konci. Reakcija je nehotena, doživite pa jo tudi, ko na primer srečate zoprnega šefa ali gledate napeto kriminal- ko. Pred tisočletji je tO imelo smisel, saj je vodilo v akcijo, dandanes pa bi bilo zelo Čudno videti, če bi vedno, kadar bi srečali šefa, pobegnili od njega kot strela ali bi ga fizično napadli. Zato te vzgibe potlačimo v sebi tako, da sama reakcija samo obremeni Žile in postara srce. posledice niso bile preobsežne» lahko s spremembo načina življenja doživijo pravo katarzo: izgledajo boljše, kot pred njim, so optimistični, sproščeni in polni volje do življenja. Njihove težave s sladkorjem v krvi, holesterolom in maščobami so nadzorovane. Dmgi Tak občutek hudega pri srcu maga dihanje v papirnato vrečko, da spet vdihnemo izdihani ogljikov dioksid in uravnamo kislost krvi. Ob dogodkih, kot je smrt bližnjih in ob nevarnih nesrečah, imamo občutek teže v prsih. Včasih celo rečemo: tako mi je težko, da bi najraje umrl. Vendar je tako zaradi težke čustvene situacije. pomembni dejavnik so povišane maščobe v krvi, kar je pri normalnem človeku prepoznaven in najboljše koristi za preživetje pa od strokovno imenujemo hi- zdravilo zanj je pogovor. lega nimamo. Tudi zato in v kombinaciji z drugimi dejavniki nastopi aterosklero- perlipidemija. Vrednosti holesterola se ne obnašajo kot visok krvni tlak. Ce ste imeli Kaj je zna nos i prinesla boleznim srca in ožiJja? za, ki je ključen, fiziološki ob pregledu normalne vred- "Strokovnjaki so spoznali m potek staranja žil in se da- nosti in čez eno leto tudi, dokazali pomembnost de- nes dogaja bistveno hitreje kot pred stoletji." Za katere dejavnike še gre? "V tujini govorijo o peklenskem koktejlu, saj več, kot je dejavnikov vključenih, večjo moč imajo. Ne seštevajo se kol običajno, ampak je 141+141 lahko tudi deset. Dejavniki tveganja so znani, od genetskega ustroja, ko lahko brez bojazni pregled ponovite čez nekaj let. Dm-gaće je s sladkorjem v krvi ali krvnim tlakom. Vrednosti lahko dnevno nihajo, zato so priporočljive pogostejše kontrole. Dejavnik tveganja je tudi že omenjeni stres. Pod stresom so že zelo majhni otiod, saj jih večina že od prvega ]eta starosti "hodi v službo", ko jih starši navsezgodaj budijo in vozijo v varstvo. Pri tridesetih, ko javnikov tveganja, razvili napredne metode zdravljenja z zdravili in nove pristope v kirurgiji. Zato se üidi število preživelih povečuje. Včasih je medicina po infarktu poznala počitek, postopno obremenjevanje, aspirin, zdravila proti visokemu krvnemu tlaku, obvodne operacije. Danes je "bypasov" le 10 do 15 odstotkov, vse ostalo so posegi 5 katetrom, brez odpiranja prsnega koša in določene predispozicije po- mSad človek doživi infarkt, izvajanja zapletenih premo- mora a postati nacionalna zaveza. stitvenih operacij. Gre za to, da se kateter potisne v prizadeto žilo in vodi na mesto o čem in-na kakšen način bodo obveščali ljudi. Spomnim se. da so Švicarji s tem. maksimalne zožitve ali strd- da so po dvajset minut vsa- ka pri akutnem infarktu. Žilo razširijo z balončkom, odstranijo del oblog, ki jo kih nekaj dni predvajali od ft « zapirajo, potem pa vstavjjo žilno opornico (stent), ki jo ohranja razširjeno, Tovrstni posegi se pri nas redno izvajajo zadnja štiri leta in omogočajo hitro okrevanje po bolezni. Bolnik gre lahko že Čez tri tedne v hribe. Modno prizadetemu bolniku z na-p re do val im srčnim popuš- je, kako grdo je avtomobile prati v rekah in jezerih, dosegli, da so se ljudje zače- sami med seboj opozarja-i, da se tako ne dela. Pri nas pa se tistemu, ki greši, še vedno ne zdi, da dela narobe. V to smer bi morala potekati tudi vzgoja, ki ni namenjena samo majhnim otrokom. Pogrešam oglasna sporočila, ki bi pozitivno čanjem lahko pomagajo srč- vplivala na človekovo vede- ni kirurgi z vstavitvijo sin- hroniziranega pacemakerja, ki spodbuja srce k bolj nor- nje. Prava primarna preventiva bi bila na primer odločitev, da denarja ne name- malnemu krčenja Najsodob- nimo za golfsko igrišče, nejše zdravljenje pa je vbriz- ampak ga namenimo vsem gavanje matičnih celic v venčne arterije in na mesto organizacijam, ki se ukvarjajo z množičnimi Športi, infarkta. Ta poseg je sicer še Da bi spodbujali tek, igre z redek, a raziskave in napre- žogo, plavanje, pohodniš-dek gredo v smer, da bi ne- tvo, ples, ne samo z beseda-koč znali genetsko popraviti mi, temveč tudi z dejanji, in to že pri najmlajših. Maksima. da je šport zdrav in da ohraniti Kaj pa preventiva? "Preventiva je usmerjena na ozaveščanje človeka kot posameznika kot na člana šir- nam pomaga i morala postati nacionalna zaveza. Taka preventiva bi bila uspešnej- še družbe. Pri njej imajo ve- ša kot merjenje kawlnikov liko možnosti in tudi odgovornosti mediji, saj izbirajo. tveganja in njihovo uravnavanje s zdravili." Zdravie&lepota, torek, 30. januarja 2007 osteoporoza Pogovor: Doc. dr. Tomaž Kocjan, specialist endokrinolog prvem letu po zlomu kolka umre vsak peti bolnik Osteoporoza do zloma pravzaprav nima simptomov ali znakov, pojasnjuje doc. dr. Tomaž Kocjan, specialist endokrinolog iz Kliničnega oddelka za endokrinologijof diabetes in presnovne bolezni. Mojca Šimenc avno zato jo tudi imenujemo tiha bolezen. Najpogostejši so osteo-porozni zlomi vretenc, sledijo zlomi kolka, zapestja In nadlahtnice. Drugi zlomi zaradi osteopo-roze so redkejši, pravi doc. dr. Tomaž Kocjan, Kdaj je najbolj pravi Čas za merjenje kostne gostote in ali je pri nas ta preiskava standardna v smislu prese-jan ja ^ "Pri nas se merjenje kostne gostote v smislu presejanja ne dela. Izvajajo ga v ZDA, kjer naj bi Sle na merjenje kostne gostote vse ženske po 6$. letu starosti (moški po 70.), postmenopavzalne ženske z dejavniki tveganja, vsi, ki so osteoporozni zlom že utrpeli, in tisti, ki jemlje* zdravila, ki znižujejo mineralno gostoto kosti. Glavna prednost merjenja kostne gostote je, da napove ogroženost za zlom že pred pojavom zloma. Vendar preiskava žal napove zgolj tveganje za zlom, ne pa, kdaj in pri kom bo do zloma resnično prišlo. Zato vedno bolj prihaja v ospredje upora ba ki i nič n ih dej a vn iko v tveganja. Izkazalo se je namreč, da le med vsemi bol- niki z os te op orožnimi zlomi tistih, pri katerih je bila bolezen odkrita z merjenjem kostne gostote, sorazmerno malo. V veliki ameriški raziskavi, kjer so na tisoče žensk am. po menopavzi izmeriJi kostno gostoto, so tako ugotovili, da je med tistimi, ki so po letu dni utrpeli osteoporozni zlom, le 20 do 30 odstotkov žensk, ki so jim predhodno izmerili kostno gostoto v območju osteoporoze. Pri vseh drugih je bila izmerjena kostna gostota višja in samo merjenje osteoporoze ni pokazalo. Najpomembnejši klinični dejavnik so poprejšnji osteoporozni zlomi. Če ima nekdo že osteoporozni zlom, je zelo ogrožen, da bo utrpel novega. Drugi klinično pomembni dejavnik je starost: Čim starejši je bol- , večje je tveganje za zlom. Tretji dejavnik oa ie kostna premena pregrajevanja • je zlom večja. " (proces zelo po- Ali s pravočasnim merjenjem lahko "zvozimo" brez posebne terapije in zdravil? "Izmerjena nizka kostna gostota nam lahko pove, da bo treba za kosti skrbeti bolj, kot sicer. Ce gre za mejne vrednosti, je potrebno delati na preventivi: zdravemu načinu življenja, opuščanju razvad, uživanju dovolj kalcija in vitamina D. Če gre za nizke vrednosti in so bolniki tudi sicer bolj ogroženi, so na vrsti zdravila. Nizka kostna gostota pri 35-letniku ne pomeni nujno uvedbe zdravil, za razliko od nekoga, id je denimo star 5o let. Za zdravila se odločimo pri tistih, pri katerih je zaradi kombinacije kliničnih dejavnikov tveganja in hitra kostna premena. Ce je nizke mineralne gostote ko- pa 1 . Ce i Zlom kolka je, kar se tiče smrtnosti in obolevnosti, največji problem osteoporoze, vsaj kratkoročno. Zlomi vretenc, sicer najpogostejši osteoporozni zlomi, pa delujejo bolj na dolgi rok sti tveganje za zlom visoko. Ne velja pa vedno, da preventiva lahko odloži jemanje zdravil. Ce nekdo na primer dolgotrajno jemlje kor- . ie z zdtavili treba ukrepati hitreje, saj kortikosteroidi praktično vedno delajo škodo kostem. Pri nekom, ki se stara na 'običajen" način, lahko pravilen način življenja, če že ne prepreči, pa vsaj krepko odloži osteoporoze v višjo starost" Kako zdravimo osteoporozo in kaj je največja neprijetnost zdravljenja? "Zdravljenje osteoporoze je tako kot pri vseh kroničnih boleznih stopenjsko. Prva stopnja je opustitev nezdravega načina življenja, druga zagotovitev dovolj kalcija in vitamina D, tretja pa uvedba ustreznih zdravil. Pogosto se pozablja, da brez kalcija in vitamina D tudi zdravila niso tako učinkovita, kot bi lahko. Pri osteoporozi preveč razgrajujejo ali premalo izgrajujejo, zato tudi zdravila delujejo v tem smislu. Največja skupina zdravil zavira kostno razgradnjo, manjša skupina zdravil pospešuje kostno izgradnjo. tretja skupina zdravil pa dela eno in drugo. V prvi skupini so ključni bisfosfonati, ki so zelo učin- koviti, vendar nekoliko ne- 5 prijetni za jemanje, i STRAN 10 ► Osteoporozo lahko odložimo Osteoporoza ni nekaj, kar nas v starosti neizogibno čaka. Možno jo je odložiti, največ pa za to lahko naredimo sami. Govorimo o štirih dejavnikih preprečevanja, ki vsak sam po sebi ne zadošča, vsi skupaj pa so običajno zelo učinkovit!. Katarina KošEN:na Primerna prehrana, dovolj gibanja, zdrav način življenja brez kajenja in pretiranega uživanja alkohola ter pravočasno merjenje kostne gostote so najboljše zagoto-, da se v starosti ne bomo bali nenadnih zlomov kosti, ki jih lahko povzročijo celo tako vsakdanja opravila, kot e dvigovanje majhnega vse otroka ali pobiranje predme- s preventivo začnemo v otroštvu Osteoporozo začnemo preprečevati že v otroštvu, če poskrbimo, da imamo v dobi rasti dovolj kalcija v prehrani, s čimer našemu telesu pomagamo, da zgradi močne kosti. Če uživamo premalo kalcija, ga telo črpa iz kosti, kjer se nahaja kar odstotkov vsega kalcija v telesu. Priporočeni dnevni vnos kalcija se v različnih obdobjih življenja spreminja. Glavni vir kalci-a so manj mastno mleko in mlečni izdelki. Veliko ga jejo zelena listnata zelenjava, ribe» suho sadje in oreščki. Kalcij je dodan tudi Številnim sadnim sokovom in kosmičem. Zelo slana hrana ni priporočljiva. saj pospeši izgubo kalci-ja skozi ledvice, STRAN 10 ► 10 Zdravje&lepota, torek, 30. januarja 2007 osteoporoza ^ STRAN 9 Lahko povzročijo težave v zgornjih prebavilih in se sla-res^orbirajo, če jih ne jemljemo po točno določenem principu, ki ga bolniki dobio poznajo. Pri dnevnem jemanju po tujih podatkih kar dve tretjini bolnikov po enem letu opusti njihovo je» manje predvsem zaradi neprijetnega režima jemanja, Pri tedenskem jemanju se slika bistveno popravi, vendar še vedno ne tako, kot bi hoteli. Po podatkih raziskave, ki so jo pri nas izvedli zdravniki družinske medicine, pri tedenskem jemanju bisfosfonatov zdravljenje opusti okrog 40 odstotkov bolnikov. V zadnjem letu je katerih je bila terapija z drugimi zdravili neuspešna in je kljub terapiji prišlo do novih zlomov vretenc ali kolka. Tudi v tretji skupini zdravil je trenutno samo eno zdravilo. To je strondjev ranelat, ki je edini sposoben vplivati na povezavo med gradnjo in razgradnjo kosti. Bolniki ga večinoma dobro prenaSajo, jemlje pa se vsak dan. Ker UtfpC ima nekoliko višjo ceno kot j v' • «i bisfosfonati, ga zaradi ome. eHCga Ou Stlflh jitev zdravstvene zavarovalnice lahko predpišemo samo tistim, ki bisfosfonatov ne prenašajo". Tveganje, da bo petdesetletna ženska do konca svojega življenja Kaj je najbolj pomembno pri preventivi? "Maksimalna kostna gostota najpogostejših osteoporoznih zlomov, je po tujih . . . --..J.,... ..^ii^w..gW.WW i ■ I • I na voljo tudi bisfosfonat, ki je med 60 in 70 odstotki do- pOCatKin ločena z geni, v 30 do 40 od- 1 . 1 stotkih pa je stanje naših ko- nekje OKfOg 45-OdstOtnO se jemlje enkrat mesečno. Podatkov, koliko bolnikov pri jemanju tega zdravila sd odvisno od tega, kar po-vztraja več kot eno leto, še čhemo sami. Pri osteoporo-nimamo, upamo pa, da jih bo čim ved. zi se glavna preventiva začne v otroštvu. Največja po-Drugo zdravilo iz skupine treba po kalciju, vitaminu D zaviralcev kostne razgradnje in gibanju je v obdobju rasti, je raJoksifen. Deluje podobno Nekje od desetega do pet- kot ženski spolni hormon estrogen, vendar se izogne nekaterim njegovim stranskim učinkom. Za razliko od indvajsetega leta je kritično obdobje, ko dovolj kalcija, vitamina D in gibanja naredi največ za preprečevanje estrogena celo zmanjšuje tve- osteoporoze v starosti. Če ta- ganje za raka na dojkah. Zdravilo, ki gradi novo kost, je zaenkrat eno samo: teri- paratid. Gre za sintetični parathormon, to je hormon žlez obščitnic. Teriparatid je zelo učinkovit tako pri krat ne ukrepamo tako, kot je treba, je veliko že zamujenega. Z raziskavo med Šolarji na celjskem področju so ugotovili, da je imelo za-doster} vnos kalcija le 10 do 12 odstotkov otrok in da so zlomu vretenc kol pri nev- tovrstno problematične retenčnih zlomih, ima pa dve slabosti. Prva je to, da je predvsem deklice. Otroci do desetega leta starosti bi mo- v obliki injekcij - vsak večer rali s hrano zaužiti okrog si ga je potrebno vbrizgati 1000 mÜigramov kalcija na pod kožo na stegnu ali tre- dar, kasneje pa še več. od buhu. Druga slabost pa je, 1200 do 1500 miligramov da je njegova cena zelo visoka. Od bisfosfonatov je desetkrat dražji, kar izbor nikov omeji na bste 2 zares najhujšimi oblikam osteoporoze. Zdravljenje odobri zdravniški konzilij, navad- na dan. Drugo pomembno obdobje, ko je pomembno pravilno ravnati, pa je v poznih zrelih letih, ko se kostna masa začne hitro zmanjševati. Pri ženskah je to ne-je po 50-tem Letu starosti, no pri tistih bolnikih, pri pri moških nekaj let kasne- je. Učinek te "pozne" preventive je sicer manjši, kot v otroštvu...... . ... d, je pa vsekakor zaželen." pogostejši osteoporozni zlomi, delujejo bolj na dolgi C. Značilno je, da so zlo- Ali se osteoporozni zlomi vilka nižja in se giblje okrog celijo kaj počasneje? Nas 20 odstotkov, je pa zanimi-osteoporoza lahko Življenj- vo, da moŠki, verjetno zato, datkih nekje okrog 45-odstotno. To pomeni, da se bo zaradi osteoporoze polomila skoraj vsaka druga mi vretenc v dveh tretjinah ženska. Pri moških je ta Šte- klinično nemi in jih odkrijemo naključno. Zaradi njih se bolnik lahko zelo zmanjša, tudi za 10 do zo centi- sko ogrozil ker zlome utrpijo približno "Osteoporozni zlomi se ce- 10 let kasneje kot ženske. lijo tako, kot vsi ostali. Ni problem celjenje, problem je njihovo nastajanje. Oste- zlome slabše preživijo. Po osteoporoznem zlomu kolka tako do 20 odstotkov bol- metrov. Pride do naleganja reber na medenico, nastane značilna grba, zmanjša se pljučna kapaciteta, zaradi deformacije prsnega koša oporozni zlom je zlom ob nikov, predvsem moških, se pojavi zatekanje želodčne odsotnosti poškodbe. Tipič- umre že v prvem letu po kisline v požiralnik, kar na ni osteoporozni zlom je zlomu, velik odstotek pa jih dolgi rok tudi prispeva zlom kolka pri padcu s stoj- ostane negibljivih ali slabše smrtnosti, vsekakor pa po- ne višine. Tveganje, da bo petdesetletna ženska do konca svojega Življenja utr- gibljivih, odvisnih od tuje membno poslabša kvaliteto pomoči. Zlom kolka je, kar se tiče smrtnosti in obolev» pela vsaj enega od Štirih nosti. največji problem najpogostejših osteoporoz- osteoporoze, vsaj kratkoročnih zlomov, je po tujih po- no. Zlomi vretenc, sicer naj- življenja. Taki zlomi tudi zelo veliko stanejo, zalo je glavni cilj zdravljenja osteoporoze prav preprečevanje zlomov." J z vitammom D3 flOVÙ Kapsule so namenjene vsem, Id Želijo na naraven način poskrbeti za trdnost zdravib kosti in zob» prenos živčnih impulzov in krčenje miSic. Endan Bilaid.0.0. 01/544-38-33 Na voljo v lekarnah in speclalütiraDih prodajalnah GG nurOČnint 04/20142 41, e-posta: narDcnine@g-glas.si, www.goTenjskiglas.si < STRAN 9 Kalcij lahko uživamo tudi kot prehransko dopolnilo, najpogosteje kot šumeče tablete, ki jih raztopimo v vodi. Zelo pomemben dejavnik, ki omogoća, da pride kalcij iz črevesja v kri in z njo v kosti, je vitamin D. Nastaja v koži pod vpHvom sončnih žarkov. Dovolj je že. da soncu izpostavimo obraz in roke do komolcev Kosti se na fizične napore, ki so jim izpostavljene z vadbo, odzovejo podobno, 5 minut na dan. S sta- kot se na trening odzivajo mišice: postanejo čvrstejše in močnejše. rostjo se sposobnost nastajanja vitamina D zmanjkuje, zato postane pomembno. da ga uživamo s hrano. Fizična aktivnost krepi kosti Za močne kosti je izjemno pomembna tudi telesna dejavnost Z njo lahko začnemo kadarkoli, tudi v starosti. Kosti se namreč na fizične napore, ki so jim izpostavljene z vadbo, odzovejo podobno. kot se na trening odzivajo mišice: postanejo čvrstejše in močnejše. Ker pa za gibanje zelo velja rek, da kar se lanezek nau6, to Janez zna, je vzgoja za gibanje pri otrocih izjemno pomembna. Vse Študije namreč dokazujejo, da se ljudje, ki so se ukvarjali s športom kol otroci, v starosti več gibljejo in so v boljšem fizičnem stanju. Vendar, nikoli ni prepozno, in tudi če z gibanjem začnemo v poznih letih, nam je nase telo zelo hvaležno. Za preprečevanje osteoporoze so najbolj primerni tek, tra hoja, hoja navkreber, po stopnicah, igre z žogo» ples, plavanje, vaje z utežmi, skratka vse tiste aktivnosti, pri katerih delujemo proti težnosti. Če smo za osteoporoze že zboleli, moramo s fizično aktivnostjo nada- i, vendar ne z vajami, pri katerih je velika verjetnost padca ali ki zahtevajo sunkovite napore in nenadne spremembe smeri. WWW.CORENISKICLAS.SI Zdravje&lepota, torek, 30. januarja 2007 Limfom 11 Pogovor: Doc. dr. Barbara Jezeršek Novaković, specialistka onkologije Limfom i e možno ozdraviti Nekdj odgovorov na najpogostejša vprašanja v zvezi z limfomi smo poiskali pri onkologinji doc. dr. Barbari Jezeršek Novaković, kf na Onkološkem inštitutu v Ljubljani vodi strokovno skupino za zdravljenje limfomov. Moica Simekc Alt drži, da Elevilo bolnikov z limfomi iz leta v leto v svetu in pri nas narašča? "Incidenca limfomov narašča različno glede na podtip limfoma • incidenca Hodg-kinovega limfoma je že nekaj let praktično enaka« strmo (za 5 do 4 odstotke letno) pa narašča incidenca ne-Hodgkinovega limfoma. Vzrok za to razliko ni znan. Sicer so z raziskavami v tuji» ni potrdili, da Incidenca ne-Hodgkinovega limfoma najhitreje narašča ravno v tistih geografskih predelih, kjer so limfomi Že sicer najpogo-stefli (ZDA, zahodna in j etno na račun določenega sprožilnega dejavnika. Žal v celotni ne poznamo sprožil- nih dejavnikov za nastanek limfomov • pogosteje se pojavljajo pri ljudeh 5 pomanjkljivim delovanjem imunskega sistema (prirojenim ali pridobljenim - na primer rusnimi okužbami (velja zlasti za posamezne podtipe limfomov kol na primer endemični Burkittov limfom, ki je povezan z okužbo 2 Ep-stein'Barrovim virusom pogosteje se pojavljajo pri določenih poklicih (predvsem v kmetijstvu) zaradi iz- V sklopu HIV ohižbe ali ob postavi)enosti pesticidom. imunosupresivni terapi];), povezani so z določenimi vi- organskim topilom in drugim škodljivim snovem." Pri agresivnih ne-Hodgkinovih imfomih je na primer petletno preživetje lahko 83-odstotno, če je bolezen malo razširjena in bolnik nima drugih slabih srednja Evropa), kar gre ver. napOVCdnih OeiaVnikOV. Kaj je pri limfomu najbolj zahrbtno? "Najbol) zahrbtno je lahko to, da simptomatika limfoma lahko spominja na simptomatiko okužbe in da so celo izvidi nekaterih laboratorijskih preiskav lahko podobni kot pri okužbi- Po drugi strani pa za indolentne ne-Hodgkinove limfome tudi velja, da imajo bolniki lako malo težav, da sploh ne poiščejo zdravnika oziroma ga poiščejo» ko je bolezen že napredovala, Preživetje bolnikov je zanesljivo povezano z razširjenostjo limfoma, ko ga odkrijemo • torej čim nižji je stadij bolezni (oziroma dm manj je bolezen razširjena), tem večja je verjetnost uspešnega zdravljenja, kar se odraža tudi na preživetju, Pri indolentnih limfomih velja celo, da je bolezen v stadiju I ali II ozdravljiva, v stadijih III ali IV pa s kon- vencionalnimi načini zdrav- ljenja ni temveč več ozdravljiva, va za krajši ali daljši čas. Pri agresivnih ne-Hodgkinovih limfomih je na primer petletno preživetje lahko 85-odstot-no, Če je bolezen malo razširjena in bolnik nima drugih slabih na poved nih dejavnikov ali samo 32-od8tot-no, če je bolezen razširjena g m ima DoiniK še druge slabe I napovedne dejavnike (slabo o m o STRAN 12 ► Vsako leto na novo zboli sedemdeset tisoč ljudi diciPfl021Cl* Rakavo obolenje, katerega pogostnost v razvitem svetu strmo narašča, je & * maligni limfom. Gre za rienadzorovano rast belih krvnih celic oziroma \XYYlfoyYl limfocitov, ki se zbirajo v bezgavkah. V osnovi poznamo dve vrsti limfomov: J Hodgkinove in ne-Hodgkinove. Mojca Šimenc a prvimi najpogosteje obolevajo ljudje v starosti 2$ do 35 let in starejši od 55 let, za drugimi, ki so bolj razširjeni, pa starejši od 65 let. V Evropski uniji za ne-Hodgldnovimi limfomi vsako leto na novo zboli okrog 70 tisoč bolnikov, pri nas pa približno 250 bolnikov, Glede na potek bolezni ne-Hodgkinove limfome razdelimo v dve skupini: v in-doletne limfome, pri katerih je potek bolezni počasen, in agresivne limfome, pri katerih se rakave celice hitro množijo. Indoletni hmfomi običajno niso ozdravljivi, saj običajno ne povzročajo zdravstvenih težav in jih zdravniki najpo- "Prva misel, ki ti takrat šine v glavo, je zelo banalna: "Saj to ne more biti res. Vse skupaj je le nočna mora, iz katere se bom vsak čas zbudil." Čez čas pa se začneš spraševati, zakaj ravno jaz." gosteje odkrijejo, ko so že v napredovanj fazi. Agresivni limfomi so ozdravljivi, vendar mora bolnik takoj po odkritju bolezni začeti z zdravljenjem. Začetni znaki podobni prehladu Začetni znaki pri limfomih so podobni kot ob prehladu, zato večina ljudi ne pomisli, da bi bilo z njimi lahko kaj narobe. Tudi, ko se prehlad vleče, bolezni ne jemljejo resno, saj so prepričani, da bo stvar minila. Da se nekaj dogaja, opazijo, ko zatipajo povečane bezgavke. Navadno gre za vratne bezgavke, nekoliko manj pogosto ote- čejo bezgavke pod pazduhami ali v dimljah. Povečane bezgavke niso boleče, za razliko ob bezgavk, ki so povečane zaradi vnetja. Znaki limfoma so lahko tudi težko "Poražencev v tem boju ni ■ so samo zmagova ci. II odvzeti večji vzorec tkiva. Poznamo štiri stadije dihanje, kašelj, otekanje zgornjega dela trupa, povišana telesna temperatura ma. Pri prvi in dmgi fazi je nad 3S stopinj Celzija, noč- bolezen omejena na eno no potenje, izguba teka in hujšanje. Limfom dokaže Šeie punkcija povečane bezgavke, na katero lahko bolnika pošlje splošni zdravnik. Za opredelitev, za katero vrsto limfoma gre in v kateri fazi je, pa je vedno potrebno stran prepone, pri tretji in četrti pa se razširi na strani Ìn/alì zajame tudi sosednje organe, na primer jetra ali pljuča. Zdravljenje je odvisno od vrste limfoma, STRAN 12 ► 12 Limfom Zdravje&lepota, torek, 30. ianuana 2007 Limfom je možno ozdraviti NADALJEVANJE Z 11. STRANI M sploSno stanje, povišano se- va, zlasti tista, kjer se celice limfom öd nemalignih nimsko laktatno dehidroge» hitro delijo, Tudi slabosti nazo). II Kako diagnoslicirate lim-fom in kakšen je standardni potek zdravljenja? "Limfom potrdimo in opredelimo s histološko preiskavo v celoti odstranjene obolele bezgavke ali drugega ustreznega vzorca tkiva, hkrati pa potekajo tudi druge preiskave (laboratorijske, slikovne • rentgenske in ultrazvočne, ter računalniško-tomografske preiskave, izotopne preiskave, citološke preiskave vzorcev tkiv), s katerimi določimo razširjenost bolezni. S tandardni potek zdravljenja je v celoti odvisen od histološkega bioloških zdravil je kar nekaj - večinoma samostojno niso dovolj učinkovita in jih je potrebno kombinirati s ci- tostatsko terapijo, pogosto povzročajo alergične reakcije ob aplikacijah, njihovo delovanje ni tako zelo ciljano, da ne bi poškodovala lim-fomskim celicam podobnih zdravih limfocitov - posledica tega so lahko izjemno hude (tudi smrtne) okužbe, nenazadnje je njihova slabost visoka cena." sprememb bezgavke), vendar ne gre za klasično pre- sejalno metodo. Tudi tako imenovanih tumorskih markerjev {označevalcev) na področju limfomov ne poznamo, Še najbolj se temu pojmu pribhžuje serumska jaktatna dehidroge-naza, ki pa je zelo nespecifična in je lahko povišana pri povsem drugih boleznih." Ali pri limfomu obstajajo _ J • 1 • j. v i deja^iJd tveganja in ali me. OpredC imO S HlStO OSkO "Limfom potrdimo in nite, da se ga bo daJo v bližnji prihodnosti na kakšen podtipa limfoma in razširje- presejanjem? preiskavo v celoti odstranjene način omejiri. na primer s q^q g g beZSavke all drUSeSa a ni^m > O O O nosti bolezni, upoštevamo "Dejavniki tveganja v klasič- UStreZneffa VZOrCa tklva hkrati tudi bolnikovo splošno sta- nem pomenu ne obstajajo nje. Večino bolnikov zdravimo kombinirano, to je s sistemsko razvoj pljučnega raka). Prej kemoterapijo sem Že naštela nekaj poten« in/ali biološko terapijo in z cialnih dejavnikov, ki sode- obsevanji/' Kaj je glavna prednost in kaj slabost bioloških zdravil? "Glavna prednost bioloških Ščititi. Tudi presejalnih pre- (kot na primer kajenje za pa pOtekajO tudi drUgC prclskaVC (laboratorijske, slikovne - rentgenske in ultrazvočne, ter računalniško-tomografske ozironia se pred njirni za- preiskave, izotopne preiskave, lujejo pii nastanku limfoma. Žal so večinoma takšni, da $e jim ni možno izogniti zdravil je njihova relativno iskav na področju limfomov cltO OŠke preiskaVe VZOrCeV tkiv), manjša toksičnost (zaradi ne poznamo - do neke mere 1 • • J v. s* • bolj clljanega delovanja na lahko kot preseialno pre- S katerimi CIO OCimO raZSirjenOSt limfomske celice) v primer- iskavo štejemo tankoigelno javi s citostatiki ali obseval- aspiracijsko biopsijo pove-nim zdravljenjem, ki nespe- Čane periferne bezgavke (ki cifično poškodujejo vsa tki- lahko precej zanesljivo loči bo ezni. 11 Blagovna znamka s 50-letno tradicijo PRAVA POMOČ ZA LAZJ E IZ KAS UE VAN J E tisoč ljudi NADALJEVANJE Z 11. STRANI stadija, v katerem je, mesta, da je limfom postal v veČini Za razliko od klasičnih cito- Kaj SO biološka zdravila kjer se nahaja, načina in hi- primerov ozdravljiva bole- statikov biološka zdravila |p delujejo trosti njegovega poteka. Zdravniki rentgensko slika» jo prsni koš, z ultrazvokom natančno pregledajo trebušno votlino, obvezen pa je tudi pregled kostnega mozga, ki ga vzamejo iz me* denične kosti. Bolezen spremeni življenje Vprašanje, ki si ga bolniki 2 limfomom najpogosteje zastavljajo. je, kako bo bole- zen, zagotovo pa obvladljiva uničujejo samo tumorske bolezen • zato naj zrejo z celice, zdravih pa ne. Pri optimizmom v svet. In nenazadnje, naj se obrnejo na naše Društvo bolnikov z zdravljenju rakov se uporabljajo zadnjih deset let. Biološka zdravila so odprla novo poglavje pri zdravljenju hudih kroničnih bolezni. Prvo tovrstno zdravilo je predvsem raka. in naredila limfomom, kjer se bodo bilo rituksimab. Dodajajo korak naprej v smeri priza- lahko pogovorili s "starimi limfomskimi mački", ki so dali bolezen skozi. Pora- ga standardni kemoterapiji devanj, da bi rak, nekdaj si in podaljša preživetje bolnikov z nizko-maligno obliko žencev v tem boju ni • so ne-H od gki nove ga limfoma. samo zmagovalci." Načini zdravljenja limfoma pri agresivni obliki bolezni pa je možnost ozdravitve s pomočjo rituksimaba bistveno večja. Zadnje študije zen vplivala na njihovo Živ- Zdravljenje limfoma je od- so tudi pokazale, da je ri-Ijenje in življenje njihovih visno do njegove vrste, me- tuksimaWelo učinkovit pri bližnjih. Ker so Hmfomi sta v telesu, kjer se razrašča. zelo različni, je tudi vpliv različen. Bolniki s počasi napredujočimi limfomi imajo lahko dolga obdobja bolezni brez bolezenskih znakov, ko zdravljenje ni potrebno, medtem ko bolniki s hitro rastočimi limfomi potrebujejo takojšnje zdravljenje. Blaž Koodža, predsednik društva bolnikov z limfomov, vsem, ki so stadija, v katerem je, in splošnega zdravstvenega stanja bolnika. Običajno gre za kombinacijo kemoterapije in obsevanja, razen v primerih, kjez sta prizadeta želodec in čievo, kjer je največkrat prva na vrsti operacija. Uspešnost zdravljenja se ugotavlja po koncu kemoterapije. V določenih primerih je potrebna dodatna kemo- Šele za začetku boja z bo- terapjia in/ali obsevanje, leznijo, svetuje, naj limfom Zdravljenje se vedno začne preprečevanju ponovitve bolezni. Najnovejše biološko zdravilo za limfom je alemtuzumab. ki je namenjen bolnikom s kronično limfocitno levkemijo, ki se ne odzivajo na standardno zdravljenje s kemoterapijo. Povsem novo poglavje pri zdravljenju rakov pa predstavlja radioimunoterapija. V grobem bi jo lahko razložili kot kombinacijo biološkega zdravila in snovi, ki rakave celice uniči s seva» nonim za skorajšnjo smrt, postal, če že ne ozdravljiv, pa vsaj obvladljiv do te mere, kot so obvladljiva druga kronična obolenja, na primer sladkorna bolezen ali povišani krvni tlak. Značilnost vseh rakavih celic je, da se delijo bistveno hitreje kot ostale celice. Prvotni citosta-tiki so izkoriščali prav to lastnost in so uničevali vse hitro deleče se celice. Sodobna spoznanja s področja genetike in mikrobiologije pa so omogočila razvoj zdravil, ki izkoriščajo mehanizme, s katerimi se celice sporazumevajo med seboj. Biološka zdravila so ime dobila po biotehnoloških procesih, podobnih genskemu inženiringu, s katerimi jih pridobivajo. Delujejo tako, da ^'nacilja- sprejmejo kot del sebe in naj zaupajo svojemu onko-logu. ki bo poskrbel, da se bosta limfoma lotila z "arzenalom ustreznim z blažjimi in nadaljuje z močnejšimi citostatiki. Ker klasični citostatiki uničujejo vse celice v fazi delitev, imajo pogosto številne in hude neželene učinke. Prihodnost je v bioloških zdravilih in radioimunoterapiii njem. Bolnik dobi zdravilo jo" točno določeni del v tu-v žilo, to pa potem kroži po morski celici in prekinejo na njegovem telesu, išče rakave celice in ko jih prepozna. Zelo pomembno je, da imajo v svoji okolici dovolj podpore in da so zadostno informirani o svoji bolezni, kajti limfomi so zelo različni. Razvoj medicine je v zadnjem Času tako napredoval, zadnjem času napredovalo, te. primer njeno rast ali presekajo proces oskrbovanja celi-se veže nanje in jih uniči, ce s hrano. Zaradi dolgotraj- nega razvoja so zaenkrat še Velika prednost te terapije je, da sevanje doseže tudi maligne celice, ki so v bližini rakave celice in jih uniči. pri Čemer ostanejo zdrave Zdravljenje limfoma je v celice relativno neprizade- zelo draga. Zdravljenje enega bolnika lahko stane tudi dvajset tisoč evrov, zato niso dostopna vsem. Primerna so za zdravljenje le nekaterih vrst raka. Zdravilo se izdaja brez recepta v lekarnah. Vaposirup sirup vsebuje gvaifenezin olajša izkašljevanje pri ^ prehladu, gripi in bronhitisu zmanjša število napadov kašlja zmanjša občutek oteženega dihanja zaradi zasluzenosti dihalnih poti Pred uporabo natančno preberite navodilol O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ati farmacevtom. Zdravfe&lepota, torek, 30. januarja 2007 Lepota : 5 ? P Botulin toksin ne zdravi Filmska, modna, glasbena, farmacevt s ka, kozmetična industrija, zadnja desetletja pa celo zdravstvo, se razvijajo v smer, ko ena narekuje tempo, druga pa mu sledi z bliskovito naglico !n mit o brezčasni lepoti uresničuje v praksi. Katari n a Po d nar riznani estetski ki» rurg dr. Franc Pia-ninšek je prvi pri nas začel izvajati posege z botulin toksinom. Najprej ga je preizkusil na sebi, zaradi izrednih rezultatov pa ga redno uporablja že sedem let, Učinkovito sprošča mišice Botulin toksin je v večjih količinah smrten, v majhnih pa učinkovito zdravilo in na zloglasno ime ga veže le Še zgodovinski spomin. Pomaga pri zdravljenju različnih obolenj, zadnje desetletje pa se ga uporablja predvsem pri estetskih posegih. Stranski učinki so prehodne narave, nezaželeni zapleti redki. Ob izbiri izkušenega terapevta je poseg z botulin toksinom povsem varen. Leta 1978 so ugotoviii, da gre za sredstvo, ki uspešno sprošča mišico, saj trajno blokira prenos električnega impulza na stiku med mišico in nir\šek. "Velikokrat opazim strah pri ljudeh, da bodo imeli omrtvičen obraz. Vendar ne gre za klasično omrtvičenje. ko se zgodi, da obraza ne čutimo. Z botulinom le usmerjamo mišične gibe te mere. da dobimo na obrazu čimbolj harmoničen izraz. Zdravnik mora točno vedeti, kakšen bo videti paci- ent po posegu. LU) posega ni, da bi bili gladki kot porcelan. ampak pomlajeni do te mere, da smo videti sveži in spočiti, fe pa res, da zaradi različnih okoliščin lahko pride do stransidh učinkov, ki Široki spekter uporabe Botulin toksin pa se ne uporablja le za estetske namene. Po odkritju njegovih dobrih lastnosti so ga začeli uporabljati pri različnih nevroloških stanjih, Z njim uspešno zdravimo različne spastične pareze. ki se opazijo kot zategovanje določenih mišic: škiljavost, omrtvičenje obraznega ali vratnega živca, spastične pareze pri poškodbi hrbtenice, težave pri odvajanju urina in mno-e druge. ie časa se botulin tok- sin uporablja rudi pri zdrav- pa se lahko ob nestrokovni uporabi botulina in predvsem kot posledica nepoznavanja anatomije in fizionomije izraznih milic obraza. Zapleti so torej izrazito redJd in za izkušenega terapevta praktično le teoretični: oslabitev dviga zgornje veke (v skrajnem primeru je možen kratkotrajni pojav dvojne slike), oslabljeno stiskanje ustnic po injidranju v rugubani ustnični rob ali nekaj dni tra-živcem lako, da se mišica jajoče oteženo požiranje sii- so vedno le preh^i, pojavi- ij^^ji, prekomernega potenja. Idealni kandidati "Okoli dvajsetega leta opazimo prve dinamične gube okoli ust in oči. Z leti koža postaja vse tanjša, izgublja kljub navodilu za krčenje ne skrči. Čeprav je ta prenos trajno blokiran, je učinek začasen, saj traja le štiri do šest, kasneje pa devet mesecev. Vzrok je v tako imenovanem brstenju živca, ko mišica "privablja" nove živčne končiče. Zato je potrebno poseg ponavljati. Zmotno je razmišljanje, da se regenerira prvotni živec. Vendar pa se učinek z večkratnim inji-ciranjem podaljšuje. Učinki niso vidni takoj, ampak šele štiri do šest dni po vbrizga- ne po agresivnem gl aj en j u gub na vratu (v skrajnem primeru spremenjeno obli* kovanje glasu)." in postane zgu-bana tudi, če mimičnih obraznih mišic ne krčimo. Primerna starost za posege z botuiin toksinom je od med 24 in 45 let," pove dr. Franc PlaninŠek. "Meja se zaradi različnih zahtev niža, niha pa tudi od posameznika do posameznika, saj je bistvena kakovost kože, ki mora biti brez aken in vnetij. Pacient Zaupati le strokovnjaku "Poseg je ob u.streznem me dicinskem znanju in v ro kah izkušenega stro ko vn j a ka varen," poudari dr. Pia Z njim uspešno zdravimo različne spastične pareze, ki se opazijo kot zategovanje določenih mišic: škiljavost, omrtvičenje obraznega ali vratnega živca, spastične pareze pri poškodbi hrbtenice, težave pri odvajanju urina in mnoge druge. ne sme biti preobčutljiv na albumin, ki ga primešamo zdravilu. Kandidata ne sprejmemo, če trpi za no ohlapnostjo (živčno mišično obolenje) ali ima antibiotično terapijo. Pred posegom ne sme uživati p repara- ine (aspirina) an ti rev m at iko v, saj lahko povzročijo večje krvavitve na mestu vboda. itn pacientkam ga ne priporočam. Če zanosijo ali Še dojijo." Brez večjih bolečin "Večina ij ne, ki jo prinašajo estetski posegi," nadaljuje dr. PlaninŠek. "Vendar bolečin ob posegu z botidin toksinom - slednji traja 15 minut, kakor tudi po njem, ni, niti pri tistih. ki so zelo občutljivi, ne. Preparat se tnjicira s tankimi iglami, ki so nekajkrat tanj še od običajnih medicin- skih igel. Vbrizgavamo izredno majhne količine botulin toksina in ko je poseg končan, se na koži prehodno poznajo rožnate sledi vboda, podobne piku komarja, vendar veliko manjše, ki izginejo v nekaj minutah. Dobro je vedeti, da aktivno krčenje mišic običajno poteka še dve uri po vbrizganju preparata. Da bi bili rezultati taki, kot razu boste odšteli okoli 360 evrov, za vrat 420 evrov, prav toliko tudi za zmanjšanje znojenja, Botulin toksin pa se uporablja tudi kot metoda za vzdrževanje rezultatov osnovnega kirurškega posega pomladitve obraza." Zaključek Sodobni Človek ie aktiven ugašali, počne stvari, njega zahtevajo obilo psi- in pacient in globoko čez mejo, ki mu j zdravnik pričakujeta, se je je namenila narava. V letih, potrebno držati zdravnike- ko so njegovi predniki že vih navodil. Šdri ure po po- ueašali. oočne stvari, ki od segu pacient ne sme ležati, cel teden pa se raora vzdržati masaže obraza in obseva- zmogljivosti, pa tudi to, da nja kože z UV žarki. Za po- je njegova zunanja podoba sege je vedno večje povpra- vŠeČna. Resda je treba gle- ševanje, saj estetska kirurgi- dati s srcem, če hočeš videti, ja že dolgo časa ni več zgolj toda že samo bežen pogled na e. veiiko posegov naredimo okoli oči in ust, zadnje Čase pa je najbolj moderno imeti popolnoma vrat Za spomen preteklosti priča, kako velika in od nekdaj je naša želja, da v zsodovino za oi sali z la s eg na lepoto. Dr. Franc PlaninŠek, specialist plastične kirurgije i Foto: Matej Družnik Zdravje&lepota, torek, 30- januarja 2007 PA« Spoznavamo Pijmo tudi pozimi! Navadna voda, katere kemijski zapis H2O je bil eden od prvih, ki smo se jih kot šolarji naučili, je za naša življenja izjemno pomembna. Brez nje smo sposobni preživeti le nekaj dni. Živa voda - mit ali pozabljena resnica: KaTABINA KoiiNINA oda zavzema večji del zem ske površine in se nam zdi tako hanizem, ki nas ščiti pred preveliko izgubo vode oziroma dehidracijo, Vendar se je "vodni kompas" pri sodobnem Človeku precej razglasil. Žejo običajno začutimo samoumevna Šele takrat, ko našemu telesu kot zrak, ki ga dihamo, ali vode že zelo primanjkuje, tla, po katerih hodimo. Ko zato se je potrebno naučiti V naravi je rezultat delovanja žive vode se spomnimo iz pravljic: bolniki, k! jo pijejo, čudežno ozdravijo, ostarelim se povrne energija^ žalostnim se svet znova pokaže v veseli luči. Živa voda nosi vitalnost in dobro počutje. prostih radikalov y ^ - . r--r------- ------' ----------------I • stemo, delež pade na 45 od- vode naj bi dnevno popili, ni, DOkVanenO se rodimo, je v naših telesih 70 odstotkov vode, ko odra- pravočasno piti. Enotnega priporočila o tem, koliko stotkov. Drugače povedano: okvirno pa velja, da vsaj liter v telesu sedemdeset kilogramov težkega človeka je približno 40 litrov vode. Največ vode je v krvi Voda v naših telesih ni ena- m pol do dva na dan, poleti več, pozimi nekaj man). Kronična dehidracija kvarno mas o a i zarjavelo Katakina Košekina godba o živi vodi je stara toliko kot človeštvo. Šele v zadnjem času in z odkritjem no- ih tehnologij, na primer slikanja kristalov zmrznjene vode. ki bi morali biti vpliva na delovanje vseh tele. ^^^ naiih identični, ne slede na to, od ertili cicfÄTVirtxj fro rt^e^Koi «ö^ ^ W t V IlU^lii snih sistemov, še posebe) se-Pijemo lahko us tek) eni- tat delovanja prostih radikalov pokvarjeno maslo ali zarjavelo železo, v naših tele-gre za bolj usodne procese. Prosti radikali so vpleteni v kup bolezni: staranje, raka, artritis, Srčne boležni, avtoimune bolezni, Parkin-sonovo bolezen... Živa voda ie torej antloksidant vseh antioksidantov, od navadne dvakrat dlje. Odicritje je spod- budilo še druge raziskave, so prinesle pomembna spo-znanja o FHES in ostalih a ntioksidantih. Kako učinkovita je živa voda Osnovni kazalec, ki pove. ali bi neka voda lahko bila živa, je merjenje njenega oksida- komerno porazdeljena. bolj "iz vode" sta slina in limfa: sestavlja iu kar 96 odstotkov vode. Rdeče krvne čeno vodo, prav tako dobra pa je tudi tista iz pipe. Ke- bolj USOdnC mijsko čiste vode namreč ni, vedno so ji primešane snovi prOCeSe« kod voda prihaja, pa niso, se vode pa se loči tudi po vre- tjvno reproduktivnega po- te esih sre za l® zanimanje za vodo, ki hšču, površinski napetosti tendala, za kar potrebuje- ______1____t ^ J^l__jlj^^I* irtrf^ft int'k l'i ff Ao+il^ KT^ nrÄ^ t^^ Ì^Y celice je vsebujejo 68 odstot- 12 okolja, po katerem teče, kov, pljuča in možgani nekaj več, 80 odstotkov. V mišicah je 75 odstotkov vode, v zobeh in kosteh pa 13 odstotkov. Dve tretjini vode v telesu je v celicah. Voda je topilo, ki pomaga pri metabolizmu, in transportno sredstvo, ki odpadne snovi "tovori" v organe, preko ka-lerih se izločijo iz telesa. S pomočjo vode telo uravnava telesno temperaturo, voda sodeluje pri tvorbi in razgradnji beljakovin, zagotav-ia učinkovitost encimov in Voda iz pipe je bolj obremenjena z vplivi iz okolja, ustekleničeno vodo pred polnjenjem umetno razplinijo, da se CO2 lažje sprosti in da je voda dlje obstojTia. S kisikom obogatena voda Za pitje bi bila teoretično najbolj primerna naravna voda, ki se "čisti" na zraku in je obogatena s kisikom. Taka voda ima vrednost pH od 7 do 7,2, kar pomeni, da je nevtralna do rahlo alkalična. Vendar je večina naravnih sodeluje pri prenosu živčnih voda zaradi onesnaževanja iz dražljajev. Zato je pomemb- okolja za pitje, razen redkih no, da so vsi naši organi z izjem, popolnoma neprimer- vodo dobro preskrbljeni. Da na, čeprav številne študije do- torej - dovolj pijemo. Žeja nastopi» ko smo že dehidrira ni V običajnih okoliščinah, torej, kadar smo zdravi in naše telo normalno funkcionira, vodo izgubljamo s potenjem, dihanjem in izločanjem seča. Žeja je tisti me- kazujejo, da ima pitje s kisikom obogatene vode številne pozitivne učinke na zdravje-Tako naj bi dodatni kisik obogatil kri v kapilarah v želodcu in Črevesju ter z dodatnim kisikom oskrbel organe trebušne votline. Uživanje s kisikom obogatene vode naj bi povečalo zmogljivosti. vrača zdravje in dolgo življe- i" drugih lastnostih. Na sve-nje, začelo prebijati v uni- ^ je samo pet krajev z živo verzitetne laboratorije in vodo, kar njeno uporabo akademske razpravne dvo- močno omejuje. Toda - živo vodo je mogoče pripraviti tudi doma. rane. Kaj je živa voda? Živa voda je voda, ki je po sestavi podobna tisti, ki je v živih organizmih in se bistveno razlikuje od vode iz pipe ali trgovine, pa tudi od vode v rekah in potokih. Gre za posebno ledeniško vodo, ki je polna mineralov v zelo drobni, koloidni obliki in ki vsebuje an ion s ki vodik (H-), ki ji daje antioksi-dantne lastnosti. Spomnimo - antioksidanti so elementi, ki v naši!) telesih popravljajo škodo, ki jo delajo prosti radikali. Prosti radile vsak atom, molekula Bilo je nekoč v Minnesot! Raziskovanje prostih radikalov in škoda, ki jo povzročajo, je eoa od tem, ki danes mj- j zaposlujejo znanstvenl- ali delec, ki ima samo en elektron in je zato visoko reaktiven - intenzivno išče elektron, s katerim bi si zagotovil ravnovesje, in je nestanoviten - hitro razpade. Ko mu to uspe, se tvori novi prosti radikal, ker "ujeti" molekuli ostane samo en elektron. V naravi je rezul- ke vseh strok. Naše telo je sposobno ustvariti številne antioksidante, vendar jih mnogo vseeno moramo dobiti s hrano. Ko so številni stoletniki ob reku Hunza v Himalaji pritegnili pozornost znanosti, je bil do razkritja njihove skrivnosti potreben ie še korak. Čarobna formula so bila tla, po katerih je tekla reka, ki so jo pili dol-goživi Kitajci. Šlo je za silicijev hidrid, ki so ga znanstveno poimenovali FHES. Njegove učinke je preverjal tudi dr. Cory Stephansort iz univerze v Minnesoti. Želel je dokazati, da so trditve o živi vodi iz trte izvite. Izsledka, do katerih je prišel, so bili osupljivi: v vodi. ki je vsebovala FHES. so celice živele do mo preprosto napravo re- doks meter. Žive vode imajo negativne vrednosti oksida- tivno reproduktivnega potenciala. Če so slednje dosežene z anionskim vodikom -kar je možno izmeriti z nuklearno magnetno lesonan- co. gre res za živo vodo. Sok iz sveže pire ima tako vrednost - 120, sok iz mladih listov pšcnice -230, korenčkov sok pa - 120. VeČina naših voda, tako ustekleničenih kot tistih iz vodovoda, ima vrednost okrog -H50. Tudi pri poskusih v laboratoriju, kjer so merili u6nke nekaterih dokazanih anti- oksidantov, se je živa voda odlično obnesla. Poskus so izvedli tako, da so celicam najprej dodali kisikove proste radikale (hidroksile in superokside) in opazovali, koliko celic bo preživelo. Rezultat je bil pričakovan: preživelo je manj kot odstotek celic. Potem so poskus ponovili s tem, da so celicam dodali tudi antioksidante. Med celicami s FHES i preživelo 91 odstotkov, med celicami z vitaminom C pa skoraj 80 odstotkov. L Zdravje&lepota, torek, 30. januarja 2007 ^ é 15 Prehrana Naše zdravje je preveč dragoceno, da bi ob spoznanjih prehranskih strokovnjakov preprosto zmignili z rameni in že naprej jedli tako, kot smo se od otroka naprej navajali • škodljivost gor ali dol Katarina Podnar ivilo, ki mu je ljudsko izročilo stoletja pripisovalo tisto, kar je znanost spoznala lele pred kratkim, so ribe. Narodi, ki jih na veliko uživajo, slovijo po dolgi življenjski dobi. Islandci na primer veljajo skoraj za medicinski čudež. Imajo dokazano manj težav s kopico sodobnih bolezni in dejavniki tveganja, ki jih povzročajo, njihovi novorojenčki pa veljajo za najbolj zdrave na svetu. Raziskava, ki je leta 19S2 prinesla skandinavskim znanstvenikom Nobelovo nagrado, je ugotovila, da se lahko za svoje zdravje zahvalijo prehrani, bogati z omega 3 maSČobnimi kislinami. Glavni vir so ribe hladnih morij Omega 3 maSČobne kisline so v največji meri prisotne v ribah. Največjo korist imamo od mastnih rib, ki živijo v hladnih morjih, saj vsebu« jejo najvilje koncentracije zdravilnih olj, zaradi katerih celice normalno delujejo. Najboljše je meso sardel, tun, sku5, polenovk, lososov, meča rie, inčunov, jegulj in malih morskih psov. Eskimi, ki slovijo kot narod, ki bolezni srca skoraj ne pozna, pojedo pol kilograma morske hrane na dan. Strokovnjaki svetujejo, da bi mo* rali ribe uvrstiti na svoj jedilnik vsaj dvakrat do trikrat na teden, da bì s tem nadomestili in izničili vpliv nasičenih maščob in vzdrževali dobro zdravje. Maščobne kisline so nujno potrebne Za dobro delovanje telesa na celičnem nivoju potrebujemo pravilno ravnovesje omega 6 in omega 3, ki obe sodita v skupino esendalnih maščobnih kislin. Ravnovesje vzdržuje pomembne življenjske Ruikcije: presnovo, optimalno izrabo kisika m proizvodnjo energije. Es ene i al ne kisline so gradbeni element celičnih membran, omogočajo notranjo in zunanjo celično komunikacijo, uravnavajo proizvodnjo inzulina, sodelujejo pri tvorbi hormonov, so surovina • ft Ravnovesje omega 6 in omega 3 maščobnih kislin omogoča pravilno delovanje našega telesa. snovi, ki vplivajo na krvni tlak, vnetja, prožnost gladkih mišic in drugo. Ob primernem fiziološkem ravnovesju obeh skupin vsi ti procesi normalno delujejo, če se to poruši v korist omega 6 maščobnih , nastajajo bolezni srca in ožilja, rak, revmatizem, sodobne degenerativne bolezni in druge, manj usodne težave z zdravjem. dvajsetkrat. Največ omega 6 najdemo v koruznem u. marganni m mesu umetno krmljenih Živali, ki v sodobni prehrani zaseda pomembno mesto. Preprosto. rdečega Previdno s predelanimi živi Maščobnih kislin telo ne proizvaja samo. zato jih vanj vnašamo s hrano. Slednja po)emo mesa, ocvrtih, praženih in predelanih Živil, za kuhanje uporabljamo preveč sončničnega olja. Podatki govorijo, da se je z "amerikanizacijo" prehrane povečala tudi obolevnost in smrtnost pri narodih, ki so desetletja sloveli kot zdravi. Prebivalci mora biti pravilno priprav- otoka Okinava na Japon- Pozrtivni učinki omega 3 Omega j so nujno potrebne za normalen razvoj organizma in so življenjskega pomena, zato se rudi imenujejo esenciaJne - za življenje no potrebne. Tako kot pri ribah tudi pri človeku poskrbijo, da ostanejo tldva čvrsta in prozna, skJepi gibljivi, koža in krvne žile pa elastične, vse to pa je pogoj za vitalnost in mladost. Vplivajo na pravilen razvoj možganov, oči in avto- imunskega sistema, preprečujejo bolezni sklepov, izboljšujejo delovanje možganov, povišujejo vrednosti dobrega in jena, saj se omega 3 maš-čobne kisline s predelavo izgubljajo. Predelana živila vsebujejo več omega 6 maščobnih kislin. Znanstveniki opozarjajo, da se je v zadnjih desetletjih poraba maščobnih živil, ki vsebujejo omega 6 maščobne kisline, povečala kar za deset do i trigliceridov. Zman)šu)e)0 možnost nastajanja rakavih celic, krvnih strdkov, tveganje skem so veljali za narod z holesterola ter nižajo vredno-dolgo življenjsko dobo. Pred prihodom Američanov so se prehranjevali pretežno z ribami, ki jih je potem zame« za srcni mraricr, pomagajo pn njalo meso krmljenih živali, sladkorni bolezni, luskavici To je spremenilo razmerje v in upočasnjujejo staranje, prid maščobnim kislinam Nekatere študije so dokazale omega 6 in resno poslabšalo celo, da preprečujejo depre- njihovo zdravje. sivno razpoloženje. Dobro je vedeti... Ribe in srce Neriadni srčni zastoj je zelo nevarno bolezensko stanje, ki se v večini primerov konča s smrtjo in ki pri večini nima nobenih opozorilnih znakov. Študija, ki jo je vodil dr. Thomas E. Kottke iz univerze Minnesote in v katero so zajeli podatke za sto tisoč Američanov, je prinesla presenetljive ugotovitve: ribje olje zmanjšuje tveganje za smrtno nevarne srčne aritmije. S preventivnim uživanjem ribjega olja bi tako lahko vsako leto preprečili 60 smrti, kar je več kot šest odstotno zmanjšanje smrtnosti in več, kot jih preprečijo defibratorji» ki jih vgradijo bolnikom. Omega 3 in nosečnost Potreba po nenasičenih maščobnih kislinah, ki so v ribah, je posebej izražena pri prezgodaj rojenih otrocih. Domnevajo, da ti otroci niso sposobni sintetizirati maščobnih kislin alfalinoienske kisline v količinah, ki bi pokrile potrebe razvijajočih se možganov in mrežnice. Pri nedonošenčkih, ki so jih hranili z mlekom, kd so mu dodajali nenasičene maščobne kisline, se je mrežnica bolje odzivala na svetlobo. Zato v ZDA nosečnicam svetujejo, naj v zadnjih treh mesecih nosečnosti in med dojenjem zaužijejo približno 300 miligramov omega 3 maščobnih kislin na dan. Recept za sushi Za prldllžito 20mhl|n potrebuj^ts • 300 9 riža za susini • 330 ml vode • 4 jedilne žlice Japonskega riževega kisa • 2 jedilni ilici sladkorja • pol čajne žličke soli • centimeter debele tmkove filejev lososa, lune ali skuže • liste alge Noti • Wasabi • vložen narezan ingver • sojino omako Prioreva v silu temeljito izpente. nato pa ajte ga v pokrit) najprej na srednje močnem cgrtjg 3 do 5 minut, nato pa na naj- še S do 10 minut. Ri2 pustite se deset minul v pokriti posodi. Segrejte skupaj rižev kis. sladkor in sol. Mešajte, da se ^ad-kor in sol stopita, toda kis ne sme zavreti. Melar^fco malo otiladite in jo čez leseno kuhalnico zlivajte na riz, ki Qi vmes nekajkrat premelaj- . Na podlago za položite pol lista alge Nori. 2 mokrml rokami dve razporedite po algi, le rob. k j zini na sre* dini riža namažite kanček wasabi-ja in nanj položite trak ribjega mesa. Nato zvljle algo in jo na kon* cu utrdite s prsti. Zvitek narežite na štiri kolute. Na krožnik razporedite sushije» malo ingverja in wasabija< sojino omako pa ponu dite v posebni skodelici. Šusni ako, da vsak zalogaj po-V sojino omako in po želji v » pred naslednjim sustiijem pa prigriznite ki nevtralizira okus. n vse potrebno za sushiia boste dobili v Dein v RIBARNICA IN OKREPČEVALNICA DELFIN TtUKorJfifa ulko 2p Krar\j • M(«/oa04/30 39909 é f^idrJ fl^i ì/)ò3to)é • I i6 Zdravje&lepota, torek, 30. januarja 2007 Gorenjci in zdravje "Če !e niorcm, se povzpnem na Šmarjetiio goro. ki )C tik nad mojim domom. Pozimi rad smučam, nailjubši poletni šport pa je jadranje." Damijan Perne, ^upan Mcstn? Kranj S ^f* k Kava je več kot samo kofein Nevarna socialna izolacija v otroštvu Čokolada preprečuje krvne strdke ava je zaradi kofeina doslej veljala predvsem za sredstvo, ki zbuja in poživlja. Zadnje raziskave pa so pokazale, da vsebuje tudi veliko drugih koristnih snovi, predvsem antiok-sidantov. Antioksidanti • največ jih zaužijemo s hrano» so spojine, ki nase vežejo proste kisikove radikale, ki nastajajo pri presnovi. Ker so kisikovi radikali nestabilni in visoko reaktivni, lahko poškodujejo celice in povzročijo številne kronične bolezni: diabetes, raka, okvare živčnega sistema, upad imunskega sistema, bolezni srca in ožilja. Kava po zadnjih podatkih vsebuje celo veČ an-tioksidan to v kol soja, zeleni Čaj ali rdeče vino, v njej pa so odkrili celo dve sestavni, ki varujeta pred rakom. Da bi izkoristili njen zaSčit-ni vpliv na telo, je ni potrebno spiti več kol eno do dve skodelici na dan. Po poročanju dr. |oeja Vinsina iz univerze v Scarntonu kava Američanom že predstavlja glavni vir antiok- sidantov. (kk) rijatelji so pomemben del naših življenj. Večino jih pridobimo v otroštvu in adolescenci, ko smo tudi najbolj dojemljivi za vzpostavljanje socialnih stikov. Izolacija v otroštvu pa ni povezana samo z osamljenostjo, pač pa tudi zvišuje tveganje za pojav dejavnikov, ki povzročajo srčno-žilne bolezni. To je dokazala raziskava, ki so jo izvedli na univerzi v Wis-consinu in v kateri je sodelovalo 1037 oseb, ki so jih spremljali od rojstva do starosti 26 let. V otroštvu in adolescenci so o njihovih socialnih navadah redno poročali njihovi starši, kasneje pa sami. Ko so dopolnili 26 let, so opravili natančni zdravstveni pregled, vključno z meritvami telesne teže, krvnega tlaka, holesterola, glikiranega hemoglobina in porabe kisika. Ugotovili so, da so imeli socialno bolj izolirani otroci pomembno slabSe kazalce zdravja. Dlje, kot je izolacija trajala, večji je bil negativni vpliv na zdravje. (Archives of Pediatrics and Adolescent Medicine; ms) okoladne užitke so poznali že Azteki, ki so čokoladi tudi dali ime • temna voda. Verjetno pa niso vedeli, kai so odkrili nedavno: da je Čokolada lahko tudi izjemno koristna za zdravje. Studija, ki so jo raziskovalci univerze iohn Hopkins v ZDA izvedli na 139 čokoho-iikih, ljudeh, ki so jih iz drugih študij izvzeli, ker se niso mogli odpovedati Čokoladi, je okazaJa, da čokolada varuje pred infarktom, e majhna količina čme čokolade razredči kri in preprečuje nastanek krvnih strdkov. Prof. Diane Becker, Id je vodila študijo, je povedala, da je dovolj že nekaj tablic čme Čokolade ali skodelica vročega kakava na dan. Čokolada ima tudi svojo slabo stran - zelo radi je uživamo preveč, kar je posebej problematično pri čokoladah z majhno vsebnostjo kakava in ve-iko vsebnostjo maščob in sladkorja. Zato je pomembno, da pri "zdravljenju" s čokolado uporabljamo temno čokolado, ki vsebuje najmanj 70 odstotkov kakava, (kk) Dobro Je vedeti... Kaj je test PAP? Presejalni test PAP se uporablja za pregledovanje celic materničnega vratu, za kar ginekolog vzame bris: postrga nekaj celic iz materničnega ustja in kanala ter jih pošlje na citološko preiskavo. Test je popolnoma neboleč in traja nekaj minut. Če je test PAP negativen, se ga ponovi čez eno leto in potem ponavlja na tri leta. Negativni PAP ima 95 odstotkov žensk, ki redno hodijo na ginekološke preglede. Kdaj na dodatne preiskave.^ Negativen test PAP pomeni, da v brisu niso našli celic, ki bi kazale predrakave spremembe. Oznaka A pomeni, da so celice normalne, oznaka B pa pomeni, da so spremenjene zaradi vnetja, vpliva materničnega vložka, prebolenega vnetja v preteklosti in podobnega. Patološki bris pomeni, da celice v brisu kažejo predrakave ali rakave spremembe in da bo potrebno opraviti dodatne diagnostične preiskave. Cin 1, 2 in } Predrakave spremembe celic, ki jih odkrijeta dodatni diagnostični preiskavi, kolposkopija in odvzem delčka tkiva, se imenujejo cervikoin-traepitelijske spremembe in jili označimo s cini, cin2 in cin3. Cini pomeni blage, cin3 pa hujše spremembe. Pri cini in cin2 se kolposkopija in odvzem tkiva ponovita čez 4 do 6 mesecev ter uvede - če je potrebno, zdravljenje, pri cin3 pa se izreže tkivo v materničnem vratu. Cepivo zoper raka na materničnem vratu Lucija Vbabič Dežmak, dr. m£d nosi^et 0 ^^V^r m 1 Humani papiloma virusi (HPV) so virusi, ki se pri človeku prenašajo s telesnim stikom, najpogosteje pri spolnih odnosih. Z njimi se po zadnjih podatkih vsaj enkrat v Življenju okuii sedem od desetih ljudi. mladi v starosti od 15 do 26 let. Za okužbo s HPV ni žensk, starih večinoma med vratu humani papiloma vi-55 in 45 let, torej na vthun- rusi. Kar v 70 odstotkih sta zdravila, zdravimo lahko le cu svojih telesnih in dušev- to tipa HPV 16 in HPV 18, bolezni, ki jih okužba povzroča. Pred HPV ščiti do- nih sposobnosti. Kar dobra zelo razširjene genitalne sledna uporaba kondoma umre. Zato nas je podatek, povzročata virusa HPV 6 in pri vsakem spolnem odnosu, od letos pa se je proti štirim najbolj nevarnim tipom da so odkrili cepivo proti raku na materničnem vratu, močno razveselil. Ambu- Okužba s HPV lahko pov-zroča hujše predrakave HPV mogoče zaščititi s cep- lantni ginekologi smo se spremembe, raka maternič- ljenjem. prepoznali v aktivni vlogi nega vratu, genitalne brada- "Ginekologi v svojih ambu- svetovalcev in cepilcev, za-vice in papilome gria. Okuž- lantah vsakodnevno jemlje- vedamo pa se, da bomo na ba je enako pogosta pri mo- mo brise materničnega vra- prve rezultate zmanjSanja Ških in ženskah, ker pa v večini primerov ne povzroča zdravstvenih težav, ljudje, ki so okuženi, tega sploh ne vedo. Okužba običajno mine v 8 do 12 mesecih. tu (test PAP) z namenom pravočasnega odkrivanja in predrakavih našim zdravljenja sprememb, Kljub prizadevanjem letno za rakom na materničnem vratu najpogosteje pa se okužijo na novo zboli okrog dvesto obolevnosti morali počakati deset, dvajset let, " pravi dr. Lucija Vrabič Dežman, specialistka ginekologije iz Zdravstvenega doma Kranj, "Danes vemo, da so povzročitelji raka na materničnem HPV n. Cepivo proti tem Štirim humanim pàpiloma virusom tako Ščiti pred rakom na materničnem vratu in tudi pred genitalnimi bradavicami." stavitvijo okužbi, najbolje pred prvim spolnim odnosom. saj tako zagotovimo stoodstotno učinkovitost ce- četrtina med njimi jih žal bradavice pa v 90 odstotkih piva. 41 Ali imajo od njega korist tudi Ženske po tridesetem letu starostih "Cepivo je odobreno na osnovi klinične učinkovitosti za dekleta od :6. do 26. leta starosti in na dokazu imunogenosti za otroke in mladostnike od 9. do 15. Ali cepljenje svetujete vsem dekletom? "Mladostniki so zelo po- leta. Vsekakor pa te starost- membna skupina za ceplje- ne meje niso stroga ločnica, nje, saj se v starosti od 9 do 26 let s HPV okuži kar vsak saj imajo lahko od cepljenja korist tudi starejše ženske. Četrti mladostnik. Idealni upoštevati pa je treba veČ de Čas za cepljenje je pred izpo- javnikov. II