ia Leto XXIII., št. 65 Upravništvo: Ljubljana, Pncanijera nlica 5. Telefon št. 31-22, 31-23. 31-24 irseratni oddelek: Ljubljana, Pucrinijeva alica 5 — Telefon št. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase fe Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicitž Italiana S. A. MILANO Ljubljana, nedelja tL marca i943*XXI Cena cent. vključno * »Pooeddifkim J» notne Lit 36.50. UredniStvo: I |i/& ,„„.-i i t —«»si!ia>sli.. LMonastirj iMahdial IRtKapoudia- fŠfaks=9 Gafs; [Kerkenna^ •5ened Graiba : ffose u B.MehamlafeQaJjes- o Hairimaio --^ iNeftai^r^Kebiii" Mareti = --i-r-oiseoiM ivi are i n epu \ Pizarzis^i -i..... '5'abria KsarGhilane'° V.B.Gardan i \ l®Tatah"utnep--ara" 5 ' F % »5 r/ \v *» ? • M V «. O v flordj le Beof-©' \ N -Bebibato/-^' 100 Merilo: V nastopu torpednih letal, ki ga omenja današnje vojno poročJo, so se izkazali tudi naslednji piloti: poročniki Veroni Orlando (Milano), Boc-ea Boberto (Montecarlo), Abbate Arman do (Tripolis); podporočnika Castalano Ernesto (Gros-seto), Corrandi Dalmazio (Neapelj); višja narednika Ranzoli Giovanni (De-senzano), Cozzi Carlo (Olgiate Olrna); naredniki Gaeffeiy Walter (Turin), Fa brizi Fabrizio (Nemi), Cappelleti O valdo (Borello) in Bonaccini Walter (Modena). Minister Vidussoni na obisku v Palermo, 18. marca. s. Tajn k PNF. ki je dospel z letalom na neko letališče v Siciliji se je podal v Palermo. da bi zopet navezal stike « silami sicilskega fašizma, ki trdo preizkušen ob angleškoameriškem letalskem terorizmu nudi v sedanjem trenutku čudovite dokaze sivoje moralne in politične trdnosti Na sedežu fede= racije fašijev, kjer sta ga sprejela član nacionalnega direktorija Gatto in zvezni tainik v P^lermu, je minister Vidussoni naše! zbrane mestne m pokrajinske hierarhe. ki so bili skli* cani k običajnemu raportu Hierarhom je z-raz:l svoj ponos, ker se je zopet vrnil na velikodušno sicilsko zemljo, ki v zavesti odločilne važnosti te vojne za politično in vojaško afirmacijo italijanskega naroda, prenaša povsoo žrtve, katere nalagajo sedanje okoliše ne. Pg<-tem ko je poudaril, da se morajo vse sile uporabiti za vojno, in sicer z neupogljivo voljo kot en sam sveženj energije, se je Tajnik stranke tovariško razgovarjal s hierarhi. katerim je dal navodila in se zanimal za delovanje organizacij, ki jim načelujejo Posebno prisrčno se je minister Vidussoni razgovarjal z za-upnki treh rajonskih mestnih skupin iz onih delov mesta ki so bila prizadeta med sovražnimi napadi Zaupniki so mu podrobno poro- čali o udejstvovanju organizacij in o položaju pr zadetih družin. H erarhi, k: so v stanem stiku z narodom in vedo kakšno marljivo Jelo se opravlja v teh zgodovinskih dneh. so manifestirali Tajniku stranke globoko privrženost Duceju ter ponos, s kater m nameravajo vedno odgovarjati na sovražne napade pr spevajoč tako k naporu domovine v vojni. Skupno s h erarhi se je minister poklonil v svetišču pad= Jih ter je nato v Panteonu velikih S cili jancev položi cvetje na grob državnikov, kondotije-rov in junakov V svetišču se je Tajnik stranke doigo pcmudil v globoki zb'anosti. Navzoči so bili prefekt pokrajine zvezn: ta;nik župan in drugi prvaki S tem resnobn m obre dom. ki je zaključil njegovo bivanje v Palermu ie hote! minister Vidusson- izpričati da je v sedanjem trenutku SkrTja po voli' Duceja v vrstah operirajočih sil S svojim narodom in Stranko, z njenimi borci, ki se bore na vseh frontah, s svojim junaškim duhom in ljud stvom. ki živi v ozračju vojne s vvojc visoko tradicijo, ki je sestavni del duhovnega in političnega premožen ;a za katerega se fašistična Italija bori v obrambi evropske omike ;n nje* ne usode. Zlata kolajna za dva padla junaka Rim, 19. marca s. Korporal Severino Le?a, rojen v Toiveanu (Udine) je bil odlikovan po smrti z zlato kolajno z naslednjo obrazložitvijo: Določen za prenašanje streliva v črto, se je neprenehoma žrtvoval. da bi zagotovil oskrbovanje najbolj oddaljenim postojankam. V eni izmed teh je opazil strojnico, pri kateri so bili vsi vojaki ranjeni, nakar je odločno zagrabil za orožje in je z mirnim in previdnim streljanjem prispeval učinkovito k ustavitvi in strt ju silovitega sovražnega napada. Ko je bil prvič ranjen, je še naprej streljal, dokler ni streliva popolnoma iz-č.pai. Ko je bil zopet zadet od drobca granate, ki mu je skoraj popolnoma odtrgala eno nogo. je zavrnil tovariše, ki so gr. hoteli odstraniti, in jim velel, naj se ne brigajo zanj. Z nadčloveško stoičnostjo, kakoi da bi hotel dokazati svojo vero in vi iti pogum, s; je z nožem amputiral nogo. Ko je umiral, je še vedno imel toliko s: e, da je vedro vzpodbujal tovariše, naj sc upirajo sovražnim napadom. Curija Ta-p t (grška fronta), 11. in 12. februarja 1941-XIX. Fešak Buttellj Giuseppe, rojen v Sam-buca Pistoiese (Pistoia). 8. julija 1918, je b 1 po smrti odlikovan z zlato kolain0 z najiednjo obrazložitvijo: Kot strelec se je 8 dni v'ostri bitki za zajezitev ponavljajočih se sovražnih napadov, s katerimi je sovražnik hotel zavzeti neko utrjeno postojanko njegove stotnije, odlikoval v nastopi s svojim orožjem, zadajajoč na-sprotn'ku občutne izgube. Ko je bil prvič ranjen na svojem borbenem mestu, je vzpodbujal tovariše k odporu. Ko je bil drugič ranjen, je čeprav krvaveč prestavi svoje orožje na primernejši položaj., d;: bi bolje uničeval sovražnika. Ko je ostal brez streliva, se je s poslednjim na-p-->r-rn drzno pognal naprej :n je z ročni-rr granatami vrgel nazaj sovražnike, ki s opronicnili v črte njegovega oddelka. V tem plemenitem zaletu je izčrpan padel, žrtvujoč svoje življenje, za domovino. Bil ie svetel zgled vojaških kreposti juna- škega boja in privrženosti dolžnosti. Ivani Vogel (grška fronta), 14. do 19. novembra 1940-XIX. Mornariška topniška Milica spominu junaka Pisanija Rim, 18 marca. s. Davi ob 9.30 je mornariška topniška Milica proslavila z resnobnim verskim obredom v kripti cerkve sv. Katarine v Magnanapoliju spomin svojega junaškega podpoveljnika voda Carmeia Borga P.samja, ki so ga Angleži ujeli med izredno tvegano vojno akcijo in ki je padel pod svincem Angležev za italijanstvo Malte. Svečanosti so prisostvovali general Angelo Ginocchietti, skupina višjih oficirjev, vse osebje Milmarta. nahajajočega se v Rimu, in družine padiih, prebivajoče v Rimu. Verski obred je opravil msgr. Giodani ob asi-stcnci centuriona kaplana Milmarta dona Emilija, ki se je vrnil iz severne Afrike Častno straže je imel vod pod poveljstvom oficirja. V ozračju globoke ganjenosti m intimnosti je dni* žina Milmarta visoko dvignila misel k najčistejšemu liku mučenca. Obreda se je udeležilo tudi zastopstvo generalnega poveljstva Milice. Po maši zadušnici so položili pred spominsko ploščo Milice, ob kateri je imel častno službo legionar v orožju, velik lovoTjev venec z napisom »Mornariška topniška Milica svojemu junaškemu Carmelu Borgu Pisaniju« General G nocchietti je opravil takoj nato fašistični obred poziva slavnega padlega, nakar so navzoči še z dveminutno zbranostjo počastili padlega junaka. čiščenje v Bosni Berlin, 18. marca. s. Med obširnimi policijskimi operacijami proti komunističnim tolpam v Bosni so nemške in hrvaške čete osvojle, kakor se doznava iz pristojnega vira, mesto Livno. Po kratkem času so bili banditi prepodeni z gorskega področja, na katerem so se čutili varna Na severnem Atlantiku razbit konvoj Potopljenih je bilo 32 ladij s 204.000 tonami in en rušilec Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. marca. s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo: V vojnem poročilu z dne 19. marca jav-ljene operacije naših podmornic na severnem Atlantiku proti sovražnemu in polno natovorjenemu konvoju, ki Je bil na poti proti vzhodu, so privedle do doslej naj- uspešnejše bojne akcije v podmorniškl vojni sploh. Po večdnevnih ogorčenih borbah proti rušilcem, korvetam in letalom sovražnikove zaščite, so potopile naše podmornice samo v tem konvoju 32 ladij s skupno 204.000 br. reg. tonami m en rušilec. Ogromne sovjetske izgube ob Doncu 19.594 ujetnikov, 50.000 padlih — 3372 topov, 1400 oklopnih voz, 3045 kosov težkega pehotnega orožja zaplenjenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. marca. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Oddelki vojske in SS, ki so pod vrhovnim poveljstvom maršala v. Maunsteina, so v odličnem sodelovanju z oddelki letalstva pod vrhovnim poveljstvom maršala v. Richthofena prizadele v protiofenzivi med Doncem in Dnjeprom, ki je privedla do zo-petne osvojitve mest Harkova in Bjelogo-roda, sovražniku najtežje izgube ljudi in materija!a. Sovražnik je izgubil po začasnem štetju od 13. februarja dalje 19.594 ujetnikov, mnogo več kakor 50.000 padlih, 3.372 topov vseh vrst, 1.400 oklopnih in oklopnih izvidniških voz, 8.045 kosov težkega pehotega orožja vseh vrst in 1.846 mo. tornih vozil. Na področju med Harkovom in Bjetgo-rodom ter severnozapadno od Kurska niso mogle niti blatne ceste niti močni proti-sunki niti trdovratni odpor sovražnika na nekaterih mestih ustaviti nemških napadalnih d.Vizij. Na več krajih je bil dosežen zgornji Doneč. Namestu svojih izkrvavelih napadalnih oddelkov je sovražnik v odseku Orel—Vjazma—Stara Rusa in od včeraj tudi južno cd Ladoškega jezera ter pred Petrogradcm poslal sveže čete v napad. Tudi te so se zrušHe v strnjenem ognju naše obrambne fronte in bile po hudih borbah odbite. Na severni tuniški fronti so zavzele emško-ilalijanske čete važne postojanke in privedle 1600 jetnikov. Zaplenjenih ali un;ren;h je bilo 16 ok^pnih voz. 30 topov "n številna motorna voz;la. Oddelek nemških bo j.'Jb letal je izvedel nepričakovan napad na. pristanišče v Tripolisu. Hnd« zadete so nristaniške na-o»-ave, v luki pa je bilo zažganih več ladij. Iz 11'tlerjevoga glavnega »tana, 19 marca. s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavolo danes naslednje peročilo: V operativnem odseku Harkov-Bjelgorod in severnozapadno od Kurska .-»e nemški napad nadaljuje zmagovito na šir ki fronti Južnovzhodno od Harkova so bili uničeni tam obkroženi ostanki sovjetskih sil. Skupine SS so z nenadnim napadam zavzele mesto Bjelgorod. Pohotna devizija »Grossdeut=«hland« je odbila sovražne napade pri kJorjsovki in je v strnjenih vrstah znatno prodrla naprej proti vzludu. Uničenih je bilo 47 sovražnjn tankov. Južno od Orla, južna od Vjazme in pri Stari Rusi so se poizkusi sovražnika ^a prodor zaključili s hudim porazom za So-vjete. Izgubili sj razen mnogo moStva in velikih količin vojnih potrebščin samo v odseku Vjazme 93 tankov. Nemško letalstva je ponovno velikopotezna podpiralo s pomočjo močnrh letalskih skupin ofenzivne akcije in defenzivne borbe čet vojske. Ob severnem odseku tuniške fronte se razvijajo ofenzivno akcije krajevne važnosti z dobrim uspehom. Neka skupina ameriških bombnikov je podnevi napadla balno področje severno-zapadne Nemčije. Prebivalstvo je utrpelo zla st,l v Bremenu izgube. Nemški lovci so zrušili, deloma nad morjom 8 -ovražnih štirj-motornikov Nadalje je nasproti-ik izgubil še 3 letala nad zasedenim i zemljem na zapadu. Oh uspelem dnevnem napadu nemških brzih bajnih letaj na neko pristanišče v Južni Angliji je letaltvo preteklo noč napadlo irdustrijsko mesto Nor\vich in pristanišče Great Yarmouth. Na povratku poleta * pilotje opazovali obširne požare. Izgubili smo tri naša letala. Na Atlant ku so naše po*1 *'ce v n +rSh borbah s sovražnimi kon- j,i Opor- ->. likega obsega še trajajo. nemški grcsdsrl k Doncu Berlin, 19 marca Kakor poročajo iz pooblaščenega vira, so nemške čete na po. dročju Harkova zapadno od Bjelgoroda zr-pet potisnile Ruse proti vzhodu in očistile zasedeno ozemlje. Boji, ki se razvijajo juž. novzhodno od Haik:va z obkoljenimi sovjetskimi oddelki, so še v teku. Med napadi sovjetskih čet, ki so imeli namen, olajšati položaj obkoljencem, so nemške 'mote uničile 21 oklopnih voz Nemški napad se kljub trdovratnemu odporu sovražnika nadaljuje pioti vzhodu. Južno od mesta Orla je sovražnik obnovil svojo ofenzivno delavnost ter je pri tem Glede onemcij v srednjem odseku ugotav'ja dopisnik DNB da odm kalne operacije nemških čet še niso v zak'jučn: fazi kakor kažejo dogodki; treba pa je pripomnit1 da se s temi operacijami noče doseči novo določena črta, cm več vijuga, ki naj omugoč- Nemcem nenadne prot:napade zaposlujoč tako resno sovražne čete. ki napredujejo proti zapadu zelo irevidno in v staln napetost Zd se torej, da •lem-ke poveljstvo tud tu izvaja svojo pre-zku^eno taktiko uničevanja in obrabljanja na-protnih sil. Pregled operacij v zadnjih tednih kaže po mnenju nemškega vojaškega izvedenca, da se uporabil znatne oklopne in letalske sile. Rusi so napadali v zaporednih valovih bili j sovjetske s le izčrpavalo čeprav uporablja so* pa so odbiti z velikimi izgubami. Ponekod vražnik zlisti v južnem odseku znatne skupine pa je nasprotnik prodrl v nemške črte, vendar je bil povsod zadržan. Med temi akcijami sc nemške čete uničile 77 sovjetskih r klopnih voz. Ra~er> tpga noročaio iz pooblaščenega vira, da so oddelki nemških bombnikov včeraj porušili obrambne naprave sovražnika na področju kubanskega mostišča. Nemške letalske jate so tudi napadale -^morske cilje ob obali Črnega morja. Z nemške strani so se močni letalski oddelki udeležili borb v viseku Bjelgoroda. Tudi severnozapadno cd Kurska se javljajo siloviti napadi proti ruskim oddelkom. Pri tem je bilo uničenih 39 sovražnih bojnih voz ter velika množina topov in raznih vozil. Rusi so včeraj izgubili nadaljnjih ; -r ed katerih so jih 42 sestrelili nemški, štiri pa slovaški ^ovci. Ostanek je zbilo protiletalsko topništvo. (»Iz Piccolo«) Berhn. 18 marca. s. V podrobnem poročilu o položaju na vzhodni fronti ugotavlja vojaški dopisnik nenvke obveščevalne agcnc je. da ie začelo sovjetski vojski primanjkovati rezervnih čet kajti sile. ki so bile dovedene te dni na glavne točke ob Donu. so bile vzete z ostalih važnih področij fronte, ki so zaradi tega ostala nekrita. V berlinskih vojaških krogih vendar ne prihajajo do zaključka, da so Rusi že izčrpali svoje rezerve. To bi b la huda zmota v ocenjevanju nasprotnikovih sil. Zaradi zelo hudih izgub sovražnika med letom 1942. in med zimsko vojno 1942-43 se je moralo sovjetsko poveljstvo poslužiti čet, ki so bile umaknjene iz drugih odsekov. Posledice tega še ni mogoče preceniti v vsem obsegu. Ugotovljeno je bilo. da SO' nedavno prišle na bojišče Harkov—Kursk čete, ki so prej operirale na področju Murmanska. Nadaljnja bistvena značilnost sedanje faze operacij v Rusiji je v tem. da ie sovražnik razen v odseku Ilmenskega jezera povsod prešel iz ofenzive v dcfenz vo in je pobuda zepet na strani Nemcev. Nemške divizije nadaljujejo svojo pot z napadi proti vzhodu ali izvajajo odrejena premikanja od sovražnika v zapadni smeri. Sovjetske čete skušajo obdržati postojanke ob Doncu. kar kažejo besni protinapadi, ki so bili izvedeni včeraj na področju Bjelgoroda, kjer so boljševiki, kakor je javilo nemško vojno poročilo, izgubili 66 tankov. Kljub močnim protisunkom rdečim ni uspelo doseči nobenega uspeha. tankov. Od 20 novembra 1942 do danes je sovražnik izgubi! nad 12 000 oklopnih voz Teh so oddelki vojske uničili 9.597, ostanek pa je uničilo letalstvo. Berlin, 18 marca s Nemška poluradna agencija je zjaviia. da so vesti, ki so jih objavili zadnje dni iz Moskve o po zkusih napredovanja nemških čet v odseku Taganroga in o sovjetskih napadih na področju Pečenge. gladko izmišljene Z nemške strani se lahko samo ugotovi da ni bilo v teh odsekh fronte, razen običajnega udejstvovanja izvdnic, v zadnjih dneh nobene pomembnejše operacije. Trdna nemška obramba ob Ilmenskem jezeru Monakovo, 18. marca. s. »Abendzeitung« poudarja, da poročila nemškega vrhovnega poveljništva redno omenjajo hule boje južno od Ilmenskega jezera. Od jeseni leta 1941. napadajo sovjetske čete nemške črte z močnimi sredstvi, a jih nemške čete tudi redno odbijajo in zadajajo sovražniku silne '-"-iibe. Zadnji poizkusi sovražnika, da bi prodrl v nemške črte pri Stari Rusi, so nov dokaz, da hoče sovražnik za vsako ceno doseči kak uspeh juž. od Ilmenskega jezera Navzlic uporabi množice tankov in pehote ter številnih letal so se vsi napori sovražnika popolnoma izjalovili Izgube ljudi in orožja., ki jih je utrpel nasprotnik, so resnično strašne. Ce vprašamo, zakaj boljševiki prav v tem odseku napadajo s toliko srditostjo, je lahko odgovoriti. Operativni uspeh v tem kočljivem jdseku fronte, proboj nemških črt, bi Rusom omogočil, da bi se razlili proti severu in zlomili petrograjfko fronto. To bi pomenilo za Ruse prihod do Baltiškega morja, po katerem tako hrepenijo, kakor v preteklosti, pa se tuli sedaj uspeh noče nasmejati nasprotniku, kajti nemške čete, ki so že 17 mesecev tu na straži, bo fie vedno nepremagljiv zid ob ILmenskam jezeru. Admiral Donitz na obisku v Rimu Rim, 19. marca, s. Ob obisku velikega admirala Diinitza, vrhovnega poveljnika nemške vojne mornarice, pri armad nem admiralu Riccardiju, državnem p°dtajniku in šefu glavnega stana Kr. mornarice, sta se 15., 16. in 17. t. m. oba vojaška šefa tovariško razgovarjala, Med razgovori jo bilo, kakor vedno, ugotovljen,, najpopolnejše soglasje v vseh vprašanjih, ki se ti. čejo nadaljnjega operativnega sodelovanja obeh mornaric za dosego skupne zmage nad sovražnikom. Berlin, 20. marca. s. Uradno poročilo o posetu velikega admirala DOnitza v Italiji ter o razgovorih med njim in admiralom Riccard jem je bilo danes z velikim poudarkom objavljeno v tukajšnjih listih. Pri tej priliki se splošno {»udarja popolna sloga, k; vlada med velesilami Osi v vseh vprašanjih političnega, vojaškega in gospodarskega značaja. Listi zlasti naglašajo odlikovanje fregatnega kapitana Fezie di Co-ssato z viteškim križcem reda Železnega križa. S tem odlikovanjem. podeljenim preko vrhovnega poveljnika nemškega brodovja, je hotel Hitler priznati in počastiti drznost ter hrabrost vrlega italijanskega častnika, ki je dosegel tako krasne uspehe. S finskega bojišča Helsinki, 18. marca, s. Današnje poročilo finskega glavnega stana javlja: V zadnjih 24 urah so finske izvidnice na fronti Karelijske ožine vdrle na dveh točkah v sovjetske postojanke, kjer so pognale v zrak 5 utrdbic in zaklonov za čete in kjer je bilo ubitih 40 sovjetskih vojakov. Na fronti Aunuške ožine je finsko topništvo doseglo kakih 100 zadetkov v sovjetska obrambna gnezda. V južnem odseku fronte v Vzhodni Kaieliji je 200 sovjetskih vojakov ob podpori metalcev bomb napadlo finske postojanke, toda po poldrugo-urni boibi je bil napad odbit. Nad Kare-lijsko ožino je finsko protiletalsko topništvo sestrelilo sovražni lahek bombnik. Sovjetsko udejstvovanje je bilo preteklo noč zelo živahno nad Finskim zalivom, zlasti nad Kotko in okolico, kjer so našteli 33 sovražnih letal. Finsko protiletalsko topništvo je ponovno nastopilo in odbilo veemo napadalcev, ki niso povzročili škode. V okolici Helsinkov so posamezna sovjetska letala odvrgla nekaj bomb, ki niso po vzročila škode ne žrtev. Zmeda v sovjetskem vojnem vodstvu Buenos Aires, 18. marca. s. Dopisniki »New York Timesa« lz Moskve poročajo o skrbeh in popolni zmedenosti sovjetskega generalnega štaba zaradi razvoja nemške ofenzive. Sovjetske poveljnike je nemška ofenziva popolnoma presenetila ln sicer v trenutku, ko so mislili, da bodo zopet osvojili najbolj rodovitno področje stepe. Ruski komentarji poudarjajo, da je nemSko vrhovno poveljništvo z matematično natančnostjo poskrbelo za odstranitev tehničnih pomanjkljivosti, ki so se pokazale v zimi 1941/42. In da je pričelo z ofenzivo, ne da bi čakalo na odjugo. Poklonitev Albancev Kralju in Cesarju Rim, 19. marca. s. Nj. Vel. Kralj ln Cesar je sprejel v avdijenci Eksc. generala Pari 2 ni ja, svojega novega namestnika v Albaniji, in albansko delegacijo, ki je nedavno prispela v Italijo, sestoječo iz predsednika ministrskega sveta Albanije Eksc. Buschatia, Eksc. Ernesta Koliqijr, predsednika vrhovnega fašističnega korporativ-nega sveta v Albaniji in Ekscelenc in senatorjev Mustafe Merlike Kruje ter Marka Markagonia. Tirana, 18 marca. s. List »Tomori« je objavil v posebni izdaji z izrednim poudarkom poročilo o novem imenovanju namestnika Kralja Eksc. generala Alberta Parianija. Z velikim poudarkom je list objavil tudi poročilo o sprejemu albanske delegacije pod vodstvom ministrskega predsednika pri Duceju in besedilo proglasa, ki ga je Albancem izdal Eksc. Pariani. Poveličujoč lik novega Kraljevega namestnika piše list: general Alberto Pariani prihaja v Albanijo kot poznavalec države. Bival je v Albaniji dolga leta in Je imel priliko »poznati skipetarsko ljudstvo. Znan mu je duh tega naroda, njegove tradicije in njegova stremljenja. Albanija bo gotovo našla v generahi Parianiju dobrega tolmača svojih želj in potreb. Opisujoč delo Eksc. Jacominija, prejšnjega Kraljevega namestnika v Aibaniu, piše list: Eksc. Jacomini je bil najmteligentnejši in najbolj aktivni sodelavec daljnosežne Ducejeve politike v Albaniji, s katero hoče Duce pobra« titi oha naroda pod žezlom svojega vladarja. Politika, ki se je rodila iz Ducejeve genialne vizije giede jutrišnje Evrope, ki bo živela mirno v novem pravičnem redu je bila posebno koristna Albaniji, ki je tako mogla postati resnično neodvisna in zopet pridobit ozemlje in prebivalstvo, ki so ga nesrečne pogodbe iztrgale njenemu materinskemu naročju. Skipetarsko ljuastvo je toplo hvaležno prvemu namestniku Kralja in Cesarja ter se spominja v trenutku, ko odhaja, s kakšnim razumevanjem je Eksc. Jacomini opravljal poverjene mu posle pred 7. aprilom 1. 1939. m po njem. Njegovo ime bo ostalo globoko vklesano v srcu vsakega ničnega albanskega patriota. Evropa bo varna šele, kadar bo boljševizem dokončno uničen Izvajanja dr. Gobbelsa v politični reviji ,sDas Reich" Berlin, 19. marca. s. O boljše viški r.e-v.inoti za Evropo in o zadržanju anglosaškega sveta dc te nevarnosti ae bavi dr. Gobbels v svojem tedenskem članku v politični reviji »Das Reich«. Dr. Gobbels poudarja predv em dvoumnost anglcamerišKe politike do sovjetske Rus je. Angloameriča-n; si žel:j prav tako zmage kakor prona-da Rusije i rda nikoli tako kakor v pretekli zimi niso Anglež; in Amo ičani zasle-dovalj dogodke na vzhodni front Da način, da so se jokali z očmi in se mejali z usti Po rjih teorijah je zaželjen sovjetski uspeh s hudimi izgubami v vojski. Toda Anglo-amerjčani se varajo, če misrjo, da bo v sedanji rusko-nemški vojni obveljala zgodbica o dveh. ki se prepirata, in tretjem ki ima dobiček, kajti takega zgleda ni odo nikoli v vsej vojašk' zg dovini od najbolj oddaljenih stoletij do danes. Govoreč o aktivnih in pasivnih elementih v obeh sovražnih taborih zatrjuje dr. Gobbels. da sile osi vsak dan dokazujejo, da razpolagajo s podmorniškim orožjem, katerega učinkovitost'' ni treba posebej pod-črtavati, če se Angloameričanj bahajc, da razpolagajo z močnim letalstvom, bomo proti argloameriškemu letalstvu v kratkem imeli na razpolago krepka obrambna sredstva, sovražnik pa nima nobenega sred tva za obrambo pred našimi podmornicami. Razen tega se more smatrati za odločilno samo b'tka, ki se zdaj bije na vzhod- nih bojiščih, m to ne samo za narode Osi, temveč tudi za Angleže in Američane. Pisec navaja razne nasprotujoče Ji trditve iz sovražnega tabora v zadnjih tednih, zaradi katerih so nastali še bolj globoki in nepopravljivi spori med zavezniki. Primerjajoč b;ljševiškc nevarnost z nevarnostjo. ki je pretila staremu Rimu zaradi naraščajoče moči Cartagine, ugotavlja dr. Gobbel , da se Eropa, kakor starj Rim, ne bo mogla čutiti varno, dokler ne bo boljševizem pomeden in uničen, kakor je bila tedaj odstranjena in pregažena trdovratna cartaginska s'la. Dr Gobbels obravnaVa v nadaljnjem rdečo nevarnost pod dvema glavnima vidikoma vojaškim in ideološkim, ter zatrjuje, da je nevarnost s prvega vidika, kakor kažejo zadnjj dogodki na vzhodni fronti, manj akutna kakor pred nekaj tedni, dočim je nevarnost z ideološkega vid:ka večja kakor kdaj prej in bi bila sleherna razrahljano t v budnosti fatalna. Neposredna nevarnost je bila samo odložena, a ne še odstranjena. Zaradi tega se prej ali slej zopet laho pojavi v še hujši obliki. Ustvarjati si iluzije v tem pogledu, bi pomen'lo podpirati sovražnika, ki usmerja v tem mislu z vsemi sredstvi svojo propagando. Zaradi tega. zaključuje dr. Gobbels, bomo nenehoma ponavljali svcje svarilo Evropi in svetu. Opozorilo V torek 23. t. m. bo obletnica ustanovitve borbenih fašijev ln naj se ob tej priliki izvesijo zastave na javnih poslopjih. Osebje uradov bo imelo običajen delovni dan. Težavno sporazumevanje med anglosaškimi zavezniki o vojnih ciljih V Washingtonu skušajo pridobiti Edena, da bi se Anglija popolnoma podvrgla ameriški politiki Rim, 17. marca. s. V svojem komentarju o Edenenovem obisku v Zedinjenih državah piše »Nevv York Times« med drugim: želeti bi bilo, da bi se združeni narodi sporazumeli o svojih vojnih ciljih. Eden je prišel k nam prav v trenutku, ko se ameriško ljudstvo močno zanima za vprašanja bodočega miru, in bo s preseneč.enjem ugotovil, da se zelo mnogo ljudi v Zedinjenih državah bavi s temi vparšanji. Članek tega lista bi ne mogel biti bolj odkrit glede vse prej kakor mirnega razpoloženja in soglasja med obema anglosaškima demokracijama. Značilen je tudi za to, ker dokazuje, da hočejo Zedinjene države izvajati močan pritisk na Churchillovega odposlanca, da bi pristal na ameriško stališče, odmnosno, da bi mu vsilili svojo voljo in uveljavili svoje interese, ki v neštetih vprašanjih nio istovetni z britanskimi interesi, v kolikor niso včasih celo popolnoma nasprotni. Ko torej potemtakem listi namigavajo Edenu, da se severnoameriško ljudstvo zelo zanima za vprašanja, ki so predmet njegovih razgovorov, hočejo s tem ameriški voditelji prepričati britanskega zunanjega ministra ,da je ameriška javnost strnjeno za njihovimi zahtevami in da bi zato bilo najbolje, ako bi se jim Eden uklonil. O nasprotjih v zavezniškem taboru piše v posebnem uvodniku tudi londonski list »Observer«. Ko poudarja potrebo nujne rešitve nekaterih vprašanj, ki povzročajo nesoglasja, priznava, da ne obstoje nesoglasja ne med Veliko Britanijo. Zedinjenimi državami. SSSR in čangkajškovo Kitajsko, temveč tudi med manjšimi zavezniki. Lizbona, 17. marca. s. Na današnji seji angleške zbornice je neki poslanec predlagal, nrj bi angleška vlada skupno z vlado Zedinjenih drživ, SSSR in drugimi zavezniškimi narodi polala izjavo, ki naj bi za-jamčila. da bodo po vojni vse zasedene, nezasedene in celo sovražne države popolnoma svobodne pri zberi oblik vlade, ki jo bodo smatrale zase najbolj primerno. Takšna izjava, je pripomnil poslanec, bd bila potrebna zato, da bi se zavrnile nasprotne trditve sovražne propagande v tem pogledu. Churchill je olgovoril dobesedno takole: Mnenja sem, da ni potrebno ničesar dodati v sedanjem trenutku k že znanim izjavam angleške, severnoameriške vlade in Stalina v imenu sovjetske vlade. Glede na to razpravo v spodnji zbornici pripominja v tukajšnjih krogih, da Angleži, Američani in zastopnik Sovjetske zveze niso podali doslej, kakor znano, nobene izjave glede oblike vlale, ki bi si jo mogle ostale države izbrati po sedanjem konfliktu, zaradi česar je jasno, da je dvoumen odgovor britanskega premiera istoveten z odklonitvijo poslančevega predloga Ne prikrivajo nadalje, da Churchillova odklonitev potrjuje v nasprotju z atlantsko karto in drugimi formulami, Ja si Velika Britanija in njem ameriški in boljševiški zavezniki pridržujejo pravico, da v prmeru zmage posežejo v notranje zadeve ne le sovražnih, temveč tudi drugih držav, medtem ko se Anglosasi ne morejo več odreči koncesijam, ki so jih že svoječasno napravili Sovjetslki zvezi, ko so ji dali svobodne roke v Evropi. Lizbona, 17. marca. s. *News Chionicle« zahteva v uvodniku, ko piše o Edenovem potovanju v VVashington, naj se vzpostavijo nedvoumni stiki s Sovjetsko zvezo. Kljub naši pogodbi z Rusijo, piše list, in pomoči, ki jo Rusi na podlagi zakona o najemanju in posojevanju dobivajo, nas še ničesar ne zbližuje v enotni smeri, kakor še tudi ni bil doslej storjen noben korak za sklenitev pogolbe med demokracijami in Rusijo o načelih povojne politike. Kakor je Wallace izjavil, je taka pogodba nujno potrebna, če se hoče preprečiti nova svetovna vojna. Izza kulis poljsko-ruskega spora Anglija se je odločila za sovjetsko orientacijo in je Ede-nova naloga v WasMngtonu, da pridobi še Ameriko zanjo Berlin. 20 marca Poročilo lista »Daly Ex= press« da razpravlja Eden v VVash ngtonu o odnosih do Sovjetske zveze kakor tudi med njo in poljsko emigrantsko vlado, je le še po večalo splošno nervoznost s katero vsi begunci v prvi vrsti seveda Poljaki, zasledujejo wa-sbingtcnske razgovore Ta vest seveda ne pomeni nikakega odkritja, vendar pa je po mne nju švedskih poročevalcev v toliko važna, ker ž njo v Londonu prvič m nekako uiadno priznavajo da so navedena vprašanja predmet se danj h razgovorov To pomeni da bodo take al tako tudi rešena in da se bodo begunsk-krogi v nekaj dneh znašli že pred zvršenim dejstvom Razume se samo po sebi. da je ;t'ko zgraditi na povez?nrot z Mo skvo Lahko bi totej rekli kakor je zapisa podal v VVash ngton kot Stalmov agent Sicer oa k celo »Times« govor o Edenu kot o tolmaču sovjetskih interesov v Evropi. Ni seveda še mogoče reči, kakšno bo stali šče Amerike v tem vprašanju. Nekateri ameriški listi, med njimi na prmer »Nevv York Herald Tribune« vprašujejo z aajvečjo zaskrbljenostjo. ali niso morda Angleži že tako Jaleč da b* jim bila zveza z Moskvo ljubša >d zveze z VVashmgtonom vendar pa so to e osamljeni glasovi. V Berlinu so mnenja, da Oo Roosevelt sprejel namige Churchillovega emisarja Tako bo Velika Britanija izvršila svojo najbolj paradoksno m najboij temno mi sijo v svoji zgodovin;, da bo namreč priprav« ijala pot boljševiskim težnjam v Evropi Morda bo ta brezvestnost, kakor piše »Nachtausgabe« e odprla oči nekaterim evropskim krogom, ki so trmasto anglofilski Vsekakor pa mora to podžgati vso evropsko celino k povečanju vseh svoj h energij in totalitarnih naporov. (II Piccolo.) Lizbona 19 marca s. V zvezi z Edenovim obi. kom v VVashingtonu ugotavlja ameriški tednik »Times«, da je bile najbolj kritično in najvažnejše vprašanje, o katerem se je raz-govarjal z ameriškimi državniki, ureditev odnosov med Ameriko m Anglijo ter Sovjetsko zvezo. Če bi Eden odšel iz Washingtona. ne da bi mu uspelo ustvariti sporazuma v tem vprašanju, bi bilo treba njegovo misijo smatrati za izjalovljeno. Potem, ko je Sovjetska Rusija postala nenadejan zaveznik so se skušali 6 strani NVashingtona izogniti mnogim »diplomatskim zapleti jajem«. Zdaj se je treba odločiti glede naslednjega, pripominja »Times«; 1. Sovjetska Rus ja naj bi ;mela oa mirovni konferenci tako odločilen glas kakor Anglija in Amerika 2. Moskovskega komunizma se boji večina angleškega in ameriškega naroda. 3. Demokracije morajo najti način in sredstva za mirno sož tje s Sovjetsko zvezo po vojni, če se nočejo pripravljati na tretjo sve» tovno vojno. Anglosasi bombardirajo francoska mesta Pariz, 19. marca. s. Mesto Saint Malo v Bretaniji, ki so mu ameriški bombniki prizanesli, je bilo napadeno od skupin ingle-škega letalstva in je utrpelo hudo škodo. Uvedba poletnega časa v Nemčiji Berlin, 18. marca. s. Ministrski odbor za „ __ obrambo Nemčije je sklenil, da se 29. t. m tukaj^j^Tist D»Nachtau«pabe« da * jc Eden za vso Nemčijo zopet uvede poletni čas. sindikata zobarjev Na sedežu sindikata zobarjev (bivša zbornica) je bila važna seja odbora, ki so ji prisostvovali predsednik zveze profesijcni-tov in umetnikov 'nž. Pirkmajer ter sindikalni strokovnjak comm. Njcotera. Obravnavana so bila pereča vprašanja v duhu sodelovanja in uvaževarja zakonitosti, v koliko zadeva izvrševanje posla. Odbor je sprejel na znanje vestno delavnost sindikalnega tajništva in predsednika ter učinkovito pomoč zveze za dosego upravičeni zahtev kategorije. Ugotovilo se je, da poklic zobarjev zahteva skrbn; in strogo ureditev tudj zaradi zrahljar.ja dd' cipline, do katerega je prišlo ob izprememb' državne oblasti. Sprejete so bile razne določbe, ki bodo lahko v poln' meri obnovile red in discipline nove sindikalne ureditve, ki se ustvarja v območju Zveze profesijonistov in umetnikov. Zaradi tega so vel oni, ki na temelju koncesije izvršujejo zobarski posel od maja 1. 1941., povabljen', da predle že proSnjo za vpis v sindikat (bivša zbornica), ako tega doslej še niso storili. Taka prošnja, opremljena z v emj listinami, ki jih predpisuje zakon, mora biti predložena po an-d:katu Visokemu komisarijatu in mora biti v njej omenjen člen 10. naredbe št. 2932 z dne 14. 2. 1942 XX-, ter bo Eksc. Visoki komisar šele na temelju teh vlog lahko dovolil nove vpise v članstvo ftndikata Kjer take prošnje ne bo ali pa bo P°" manjkljivo, ostane v veljavi prepoved za izvrševanje posla in bodo uporabljene vse zakonite odredbe proti kršiteljem. Ponovno se je tudi naglašalo navodilo, da morajo biti vsi spi' i, naslovljeni na oblasti, predloženi po sindikatu in Zvezi. Ved prisotni o bili sporazumni s tem, da je potrebno ojačiti ugled sindikata, čigar naloge so jasno orisane v statutu, ki bo v kratkem izšel. S tem se bc uredilo pravilno nadzorstvo nad izvrševanjem obrata ter profesijonalne di' cipline. Po tem Davodilu so bili postavljeni na dnevni red vsi bistveni problemi sedanjega časa in s'ndekalni =vet je zaključil sejo v trdni veri in s trdno voljo, da sledi vsem sklepom, sprejetim na seji zveze. Uvedba poletnega časa 29« marca Kakor je bilo že objavljeno z razglasom Visokega komisariata, bo od 2. ure 29. marca 1943-XXI. normalni čas zopet pomaknjen naprej za 60 minut. Zato bodo morale vse oblasti in vsi načelniki javnih in zasebnih podjetij preskrbeti vse potrebno, da bodo na omenjeni dan ob zgoraj omenjenem času vse ure kazale 3. uro dopoldne. Poročilo o delavnosti Dopolavora Dne 8. marca: Kinematografska predstava ▼ Borovnici za Oborožene sile Vojaki so bil deležni razdelitve blaga proti plačilu štev 1012 Dne 9. marca: Poveljnišfrvu XI. Armadnega zbora je bilo izročenih 32.000 poštnine prostih dopisnic Na sedežu Dopolavora je bila zabava družbe »Garibaldina« in umetniškega ansambla poveljništva divizije »Lovcev« Prisostvovalo je prireditvi okoli 1000 vojakov Ra> zen tega so bili vojaki deležni razdelitve raznih piedmetov proti plačilu štev 996. Dne 10. marca: Poveljništvu železniške Milice je biio izročenih kot dar 200 paketov ti 10 litrov vina. Prodajalna Oboroženih sil je prodala 2000 kuvert in pisemskih papirjev. Vojaki so bili deležni razdelitve blaga proti pla-Jilu štev 1007. Dne U. marca: Kinematografska predstava ^ Kočevju za Oborožene s:le Tamošnjemu ikrevališču je bilo izročenih 8000 poštnine prostih dopisnic za razdelitev med vojake Vojaki so bili deležni razdelitve blaga proti plačilu Jtev 873. Dne 12 marca: Kinematografska predstava v Kočevju za Oborožene sile Vojaki so bili 'eležni razdelitve blaga prot plačHu štev 1223 Dne 13 marca: Kinematografska predstava ia sedežu Dopolavora za Oborožene sle. Vo^ rnki 90 bili deležni razdelitve blaga proti pla ?ilu štev 1107. Dne 14 marca: Kinematografska predstava na sedežu Dopolavora za slovenske dopolavo-riste in kinematografska predstava na sedežu z=i Oborožene sile. V hotelu »Metropol« je Dopolavoro priredil turnir namiznega tenisa. Vojaki so bili deležni razdelitve blaga proti plačilu štev. 1127. Določeno je nadalje, da bodo kinematografske predstave na sedežu vsako sredo, četrtek, soboto in nedeljo. Saradzoglu o nevtralnosti Ankara, 18. marca. s. Predsednik ministrskega sveta Saradzoglu je včeraj pred veliko narodno skupščino obrazložil program nove turške vlade. Glede zunanje politike Turčije je poudaril: Naša politiKa m naši odnosi z zavezniškimi in prijateljskimi silami so določeni z obstojeCmi pogodbami. Zunanji minister je opirajoč se na oblast poglavarja države in na močno vojsko dosegel do danes odlične uspehe ter bo skrbel za zaščito turškega ozemlja, pravic in koristi turškega naroda tudi v bodočnosti. Ta politika ni več samo izključno zadeva zunanjega ministrstva, vlade in velike narodne skupščine, temveč zadeva naroda in vseh turških sinov. Skupščina je soglasno odobrila ekspoze ministrskega predsednika. Sofija, 18. marca. s. Vsi bolgarski listi objavljajo s poudarkom govor predsednika turškega sveta o programu nove vlade v Ankari. Bolgarski tisk soglasno z zadovoljstvom ugotavlja, da Turčija ne bo opustila svoje dosedanje nevtralnostne politike. Značilno dejstvo je tudi, da predsednik Saradzoglu m posvetil niti ene besede turfiko-sovjetskim odnosom. Spominjajte se slepih! Gospodarstvo Od premoga do kavčuka Nedavno smo na tem mestu na kratko orisal' pomen premoga kot kemične surovine. Ves go podarskj napredek devetnajstega stoletja je ikoro izključno slonel na premogu, kajti" tam, kjer so kopali premog, je bil na razpolago izvor energije za pogon industrijskih podjetij. Skoro 50 let je bil preme g "edina podlaga energijskega gospodarstva. Z razvojem bencin1 kega in pozneje Dieselovega motorja Je mneralno olje pričelo spodrivati premog, na drugi strani pa je širokopotezn; izkoriščanje vodnih sU ustvarilo nove možnosti za pridobivanje pogorske energije. 2e je kazalo, da bo premog ket osnova indu1 trijskega razvoja stop'l v ozadje. V zadnjih letih pa »e Je zopet dvignil njegov pomen, ne toliko kot vir za energijo temveč tudi kot osnovna surovina za kemično industrijo. Kakšen velik napredek je bil v tem pogledu dosežen nam kaže zlasti nagli razvoj proizvodnje umetnega bencina in umetnega kavčuka, švedski tetuTčnj Ca opis »Tek-nisk Tidskrift« je nedavno objavil cenitev svetovne proizvodnje umetnega kavčuka, ki kaže, da je v lanskem letu svetovna proizvodnja umetnega kavčuka dosegla že 250.000 ton, kar predstavlja 25% proizvodnje naravnega kavčuka v zadnjem letu pred sedanjo vojno. Kakor za umetni bencin je tudi za umetni kavčuk premog o novna surovina. »Volkischer Beobachter« je te dni v zve-zj s potovanjem novinarjev v nemških premogovnih področjih, zlati v področjih za kemično predelavo premoga, objavil zanimive podatke o povezanosti obratov, ki slone na predelavi premoga. Koksarne so danes osnova za kemično predelavo premoga. Ni še dolgo tega, ko so imele koksarne skrb', kako naj porabijo plin, ki ostane pri proizvodnji plavžarskega keksa. Ta plin pa danes ni več samo kurivo za jeklarne jn za druga industrijska podjetja, temveč tvori tudi o novo za najrazličnejša podjetja iz področja premogvre kemije. Katran Je kot postranski proizvod kok-sarn že v začetku sedanjega stoletja pridobil velik pomen za kem'čno industrijo, saj je najvažnejša surovina za izdelovanje sintetičnih barv, raznih zdravil m aroma-tičnih snovi. Bencol, ki je prav tako po-tra-ski proizvod koksarn. se uporablja kot tekoče pogonsko gorivo, amonjak pa služi predvsem za 'zdelovanje dušikovih umetnih gnojil. Danes pa ne služijo kemični industriji samo postranski proizvodi koksarn, temveč pe v kemične svrhe uporablja tudi sam plin. Umetni bencin, mazilna olja in parafiDii se ne izdelujejo samo neposredno lz premoga, temveč tudi iz premogovnega plina, ki vrh tega služi za izdelovanje sintetičnih mastnih kisl'n ira umetnega kavčuka. Uporaba plina iz koksarn v ta namen je že tako napredovala, da potroši danes kemična 'ndu trija že 60% vsega pli-ra iz koksarn. medtem ko je ob izbruhu vojne potrošila šele 30%. Med ogljikom in vodikom obstoja dolga vrsta spojin različnih lastnosti, od plina metana ali acetilena preko tekočih goriv do težkih olj in parafina. Pred leti sta Fi-scher in Tropsch izdelala postopek za pridobivanje bpneina (kemično spajanje ogljika in vodika) iz tako zvanega vodnega plina (vodni plin je plinska mešanica, ki nastane, če pride vodna para v stik z ža-rečim koksom ali antracitom, pri čemer nastane mešanica plina, ki vsebuje čisti vodik in ogljikov oksid). Iz lega vodnega plina se pod pritiskom in s pomočjo katalizatorjev lahko pridobi umetni bencin. Ta postopek, ki je pred leti postal znan pod imenom bencinska sinteza, je danes že razširjen na druga področja, tako da naziv bencinska sinteza skoro ni več na mestu, ker se po tem postopku danes pridobivajo številne druge spojine. Za pridobivanje vodnega plina uporabljajo danes ne samo koks, temveč tudi črni premog, rjav premog in celo les, v zadnjem času pa zlasti plin iz koksarn. Pod različnim pritiskom pridobivajo iz vodnega plina s pomočjo katalizatorjev (snovi, ki pospešujejo in posredujejo kemični spoj) različne proizvode, tako viso-kovredna mazilna olja, razna motorna olja, 1 ki pogosto nadkriljujejo mineralna olja, i pa tudi razne vrste parafinov, ki tvorijo zopet izhodišče za pridobivanje mastnih kislin za industrijo mila in pralnih praškov. Po tem postopku se lahko izdeluje tudi najfinejši letalski bencin. Kot postranski proizvod se pridobita žveplo in lahek plin. ki služi za pogon motornih vozil. Povprečno je za en kilogram sintetičnega olja ali parafina potrebno 7 do 8 kilogramov premoga. Naprave za pridobivanje vseh teh olj in parafinov ter mastnih kislin so danes neposredno priključene koksarnam, s čemer je pooiana večja rentabilnost podjetja. Povezanost med premogovniki, odnosno koksarnami in kemično industrijo pa se je razvila tudi na drugem področju, namreč pri izdelovanju umetnega kavčuka. Za pridobivanje umetnega kavčuka (»bu-ne«) sta potrebni dve surovini: ogljikov vodik v lahkih oblikah (metan) in električni tok. Uporablja se lahko plin, ki preostane pri neposrednem pridobivanju bencina iz premoga in ki vsebuje znatne količine metana. Tvornica umetnega kavčuka je v tem primeru neposredno priključena tvornici umetnega bencina, od katere dobiva potrebni plin po ceveh. Ta plin se enostavno vodi preko električne peči, kjer nastane v električnem plamenu drug plin, namreč acetilen. ki nam je že znan kot proizvod, ki se pridobi tudi iz karbida Iz acetilena se nato s pomočjo katalizatorja pridobita nadaljnja dva proizvoda: butadien in stirol, ki se nato predelata v bunino mleko. To bunino mleko ima iste lastnosti kakor naravno kavčukovo mleko in se tudi podobno predeluje. Pri tein ostane kot odpadek vodikov plin, ki se dovaja nazaj v sosedno tvornico umetnega bencina. Za izdelovanje umetnega bencina neposredno iz premoga je namreč potreben vodikov plin. Za proizvodnjo surovin, ki so potrebne za izdelovanje ene tone umetnega kavčuka je potrebno 20 ton premoga, in sicer 15 ton. da se pridobi potrebna količina acetilena in 5 ton, da se pridobi potrebna količina ogljikovega vodika. Te številke nam kažejo, kako znatne količine premoga so potrebne tako za z-delovanje sintetičnih olj, kakor tudi za izdelovanje umetnega kavčuka. Ljubljanska kreditna banka Uprava banke je oa svoji seji dne 20. t. m. pod predsedstvom g. Ivana Jelačina po poročilu ravnateljstva odobrila bilanco zavoda za leto 1942., ki izkazuje s prenceom vred 1,074 259.66 lire čistega dobička Upravni svet zavoda je sklenil predlagati občnemu zboru ki bo dne 10. aprila, izplačilo 4% dividende prioritetnim delničarjem dodelitev L 250.000— rezervnim fondom. L 200000.— podpornemu fondu za uradni stvo. dočim se L 472.259.66 prenese na novi račun. Rezervni fondi bodo znašali po letošnji dotaciji nad 3 in poi milijona lir, to je preko 31 */• delniške glavnice. Na seji je bil obenem sprejet predlog uprave. da banka s 1. )ul jem t. 1., po predhodni odobritvi Visokega komisariata ukine zaščito za stare vloge m se tako zavod povrne v nor malno poslovanje Gospodarske vesti ™ Pridelovanje zgodnjega krompirja. Pred vojno so za potrebe Dunaja uvažali znatne količine zgodnjega krompirja predvsem iz Južnih držav. V zadnjih letih pa je uspelo v okolici Dunaja znatno povečati lastno proizvodnjo zgodnjega krompirja. Danes je Dunaj glede samooskrbe z zgodnjim krompirjem na prvem mestu med vse-in nemškimi velemesti. Zlasti je dunajskim okoliškim kmetom uspelo spr-viti na trg nenavadno zgodnji pridelek. Z novim načinom prelkalitve krompirja se doseže pridelek tri do štiri tedne prej. V velikih rastlinjakih pripravljajo kalitev krompirja že v času, ko vlada v prosti naravi še mraz Kalitev se pospeši na ta način, da se kiom-pir pri nekoliko zvišani temperaturi (povprečno 7 stopinj Celzija) postavi v rastlinjaku na sonce. Očesa semenskega krompirja se kmalu razvijejo. Pod vplivom svetlobe in toplote zrase jo na vrhu majhni trdi zeleni poganjki, spodaj pa poganjki bodočih korenin, docela drugače kakor n3 primer v kleti, ko poženejo nezaželjeni beli poganjki. Ta predkaljeni semenski krompir se potem posadi in prične takoj rasti Izkušnja je pokazala, da pozna slana ne škoduje krompirjevi rastlini, če ima že razpredene korenine. V letu 1941. so v rastlinjakih dunajske občine tako pripravili 3500 meterskih stotov zgodnjega semenskega krompirja., lani 6 000 meterskih stotov. letos pa bodo pripravili ie preko 10.000 meterskih stotov. S finančno pomočjo dunajske občine so v ta namen postavili celo poseben rastlinjak za kalitev krompirja za okrog 2.000 meterskih stotov semenskega krompirja. Dunajska občina krije tudi 50% streškov za predkalitev ter preskrbi nte-resentem zgodnji semenski krompir. Radio Ljubljana NEDELJA, 21. marca 1943-XXi 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 8.15 Koncert organista Feruanda Germanija — 11 Prenos pete maše iz bazilike sv. Pavla v Rimu — 12 Raziaga evangeiija v iltaiijanšč ni — 12.15 Razisga evangelija v slovenščini — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v italijanščini — 13 12 Pesmi in napevi — 13.40 Operna giasba na ploščah — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D M Sijanec — Slovenska g'asba — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Kmetijsko predavanje v slovenščini — Inž Ja-nežič Franjo: »Boi vrtnim zajedakem«. — 17.35 Priljubljene pesmi vodi dirigent Ze-me — 19.30 Poročila v slovenščini — 19 45 Lahka glasba — 20 Napoved časa -— Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Filmske pesmi izvaja orkester, vodi dirigent Angelini — 21 Koncert violini;ta Gina Straka. pri klavirju Renato Josi — 21.30 Predavanje v slovenščini — 21.40 Pisana glasba — 22 Koncert orkestra Cetra. vodi dirigent Barzizza — 22.45 Poročila v italijanščini. Američan: so zadovoljni s sovjetskimi porazi Ankara, 19 marca s Rad.o Arkara poud-^r ja da v Ameriki niso z obžalovan em sprejel' zadnj h porazov Rusov na vzhodm fronti »Nevv YoTk Times« podčrtava, da so, A meri* čani zadovoljni ker ie mrzl" tuš zmanjšal navdušenje sovietskih voditeljev ki st s- po I zimski vojni utvariali. da lahkr zmagajo ; v vojni in sami organizirajo Evr-.po brez za-! veznikov. Dotrpela je danes 20. marca 1943 naša ljubljena in nepozabna mama ALOJZIJA ŠEGULA vdova po ptt. činovniku Pogreb nepozabne bo v ponedeljek, 22. marca ob pol 3. z žal kapelice sv. FrančiSka, k Sv. Križu. Ljubljana, 20. marca 1943. KONRAD, JAKOB in prof ALOJZIJ, sinovi; ZOFKA ln VIKICA, snahi; MILENA. MILAN ln TOMA2JCK, vnukinja ln vnuki; ter ostalo sorodstvo Neme prid« ljubljanske preteklosti; Mestni trg Hiša St. 8 na Mestnem trgu je velika stavba s trgovinskimi opravilnicami v pri-tlčju in tremi nadstropji. k: imajo po sedem f k en navadne velikosti in nad hišnimi vrati, po dvojnu skupno okno. izpremenjeno v drugem in tretjem nadstropju v zaprta bajkon« nokfkftne p»sohne ohlke. Hiša, zgrajena okrog leta 1508. na prostoru, kjer stale ha je popvoj tri hiše, ima zadaj t-' ivonr.dstropne trakte, med katerimi je ci"J ve! k", zdaj dedno tlakovana in zeio ••Mo Štirikotno dvoržče. Celotna stavba -»zajoča -"e tik do grajskega pobočja. Ma iani po tlaljfiem čofvovnem presledku i korenito popravljena, zlasti pa je njeno "pročelje tako eč flčeno starega i r nega oplrska, da mu je vrnjena pr-■ a estetska m kavnost. Tz nenavadno ; orne veže držo široke zložne stopnice v hiSna nadstropja in skozi vožo je mogoč tudi dohed na dvorišče. Tu se vidijo, v desnem traktu spodaj štirje obleki, sl~neči na močnih kamnitih štlrioglatih slopih. Skozi nje se hodi v vrhnje prostore trakta Hc cln k v prvem nadstropju trakta je ograjen z arkadami (obokanimi hodn ki) katere podpirajo štirje kamniti okroglasti pi-l"::tri Arkade rT" pred nedavnm še zazidane so zdaj prav posrečeno obnovljene t. r prikazujejo dvorišče kot zelo prikup-ljivo, a dva hnlk<">na — man-g? prav zgoraj v kotu med južnim in zahodnim traktom, večji pa v kotu prvega nadstropja takoj pri vežnem izhodu na desni — poživljata kaj mično pogled nai vso dvo-riSčr.o stavbo. Sp->daj ob koncu levega hišnega trakta je bil poprej sedemnajst metrov globok vodnjak z dobro pitno vodo, ki so jo uporabljali ne le prebivalci te, marveč tud: mn~gih bližnjih hiš. Dolgo časa je bil vodnjak neupoštevan in zanemarjen. dandanes pa je očiščen in tako pripravljen, da bo mogel ob potrebi vsak čas ustrezati zopet svojemu nekdanjemu namenu. Kljub veliki starosti jc ti hiša dosle-f sto. prav v lasti šeste rodbine, a razmeroma prav kratek čas je posedoval njen del tudi pozneje imenovani denarni zavel. Njeni prvi gospodarji so bili sloveča grofi Lanth (i)eriji. Po mnenju že pokojnega Ludovika Seh:witza pl. Schnvitzhofna je potekal nji. hod rod lz Milana., kjer je gospodoval. Od tod Land-herr, t. j. deželni gospod. Poita-lijančeno Lanthieri. (Po nekaterih drugih virih pa se domneva, da je izviral ta gro-fovski rod iz pokrajine Bergama v Lom-bardiji.). V Gorizii so si dali zgraditi Lau-thieriji prekrasno palačo, v kateri je prenočeval papež Pij VI. (rojen dne 27. decembra 1717 v Caseni kot Giovanni Bra-shi, najvišji cerkveni dostojanstvenik od leta 1775. do dno 29. avgusta 1799. ko je v Valenci preminul) na svoji poti skozi Gorizio. Vipacco in Ljubljano na Dunaj (leta 1782.), kjer je obiskal cesarja Jožefa II., da se je z njim prerekal zaradi prestrogega ravnanja s cerkvijo in njeno imovino, prav za prav se brezuspešno boril zoper cesarjeve presvobodomiselne reforme. člana te grofovske rodbine sta bila Janez Lantheri, prvi (leta lo<>4.) in Anton Lantheri osmi (1516 in 1517» ljubljanski župan. Nad dve sto let potem (1714) je postala hišna lastnica plerriliška družina Zergollern. Od njenega rodbinskega člana Leopolda, podp:lkovnika, je kupil hišo leta 1802. ljubljanski trgovec Franc Zeschko. o čigar rodbini revija dr. Ive« Prajste?l| tied opombami k romanu »Izza kongresa« (Tavčarjevi zbrani sp si, V. knjiga, stran 50-1), zanimive podatke, ki se glase: »Za-početnik ljubljanske meščansko-patricijske rodovine češkove, France češko (prvotno se je mož pisal Czeschlka, pozneje Ze-sehka. okrog leta 1-SS0. se j? začel odpisovati, ostajajoč pri nemškem pravopisu, z očividno slovensko končnico: Zeschko), se je redil l. 1763 v vasici, imenovanj Sadek, na južnem češkem, kot tla-čan mesta Poličke, kjer se je najbrž izučil za steklarja, že dne 7. maja 1777 se mu je posrečilo doseči od tega mesta svobodo, na kar se je mogel prosto kretati Kdaj je prišel v Ljubljano, nisem mogel dognati. Stari Ljubljančani so pripovedovali (drju Tavčarju je pravila zlasti teta njegove gospe Ajka), da je bil ta France češko po svojem prihodu v Ljubljano najprej hišnik v hiši na Mestnem trgu takrat št. 7, zdaj 8) in da je obogatel na naslednji način: Ko so Francozi po svoji prvi okupaciji Ljubljane v 1. 1797. v naglici zapuščali naše mesto, jim je na njih hitrem umiku zdrčal z voza, ca katerem so z Grada odpeljavali svojo vojno blagajno, sodček zlatega denarja ln se zatočil na dvorišče hiše, v kateri je hišnikovai češke. Ta sodček da Je bil začetek njegovega blagostanja. Ta govorica, ki jo je vpletal v svoj roman tudi dr. Tavčar in ki se še danes vzdržuje v češkovi rodo-virJ, ni seveda nič drugega kakor ena izmed onih bajk, kakršne so si stari Ljubljančani radi izmišljevali tudi o drugih v list:h časih naglo ohogatelih ljubljanskih trgovcih (n. pr. o Smoletu). Preti obogatitvi na ta način v letu 1797. govori dejstvo, da je France češko že leta 1796. oženil z ugiedno meščanko Terezijo (ne ETizo) Ogrir.ovo, iz česar se da sklepati, da je bil že takrat kolikor toliko imovit. še razločneje proti tej bajki pa govore, akti mestnega arhiva ljubljanskega, v katerih se čita. da je postal .Glasermeister Trc.r.z Zeschka' že dne 16. februarja 1795 _ ljubljanski meščan, prejel torej dostojanstvo/ki so ga takrat v Ljubljani dosegli le sila redki mestni prebivalci.« Ob času ljubljanskega kongresa so stanoval v Ze-chkovi hiši: knez Neri-Corsi-ni toskanski minister za zunanje posle; vojvoda Blacas, kraljevi francosk* poslanik na rimskem dvoru; grof Mccemgo, m?ki poslanik in opolnomočeni minister na ssrdinskem dvoru; v'tez Kankrin. konjeniški general; v;tez Mansurov, polkovnik ru-keea generalnega štaba, kot carjev pribočnik. Po »Trgovskem tovarišu« (1934) in od drugje (zlasti iz zemljiške knjige) pa vemo sledeče: V tej h;ši so bile glavna tobačna zaloga okoli leta 1700.. trgovina z de*eln-'mi pridelki Terpinc & Fabriotti (1827—1842) in galanterija Franca Hoini-ga. nadalje poslovalnici urarja Simona La-čovnika in knjiga rja Leopolda Paternol-lija. Trd: t>a se tudi. da te bila svoie dni (ne>kako 1861—187S) v h'š: kavar- na 7. nenavadno nrkimi obstenskimi mizicami ob katerih sedel5 lahko same po dve osebi — Hišo je prevzel v last dne 13. aprila 1840 Valentin Zeschko. V njej sta odprla Jožef Karinger (okrog leta 1840.) galanterijsko, a leta 1866. trgovino s perilom Karel Jožef Hamann, doma v Kopenicku (nekdanjem mestecu na jugovzhodu Berlina, ob ustju reke Dahme v reko Spreejo. izza leta 1920. pa šestnajstem okraju velemesta Berlina), ka je postal dne 27, januarja 1911 tudi njen lastnik. — Po prisojilni listini z dne 3. septembra 1929 je pripadla hiša po polovici Leonu Hamannu in Hermini Re chlovi. Prvi je odstopil svoj delež dne 11. oktobra 1937 Hranilnici dravske banovine v Ljubljani (zdaj Hranilnica Ljubljanske pokrajine), druga pa je prodala svej del gospodu Evgen u Tuječu, posestniku in veletržcu z elektrotehničnimi in tehničnimi potreb-šč nami v Ljubljani, ki si je pridobil nato še od rečene hranilnice po kupni pogodbi 7. dpe 27.*jun:ja 1941 njeno polovico hiše. Pri opisovanju »Avstrijskega dvora«, biv šega hotela na sedanjem Krekovem trgu, sem omenil, da je stanoval med svojim kratkim bivanjem v Ljubljani tam knez Miloš Obrenovič Tu pa naj povem o njem :n niegovem ob'sku našega mesta (po podatkih iz III. Mnika »Kronike slo-ven^h me=t«! še nastopno: Knez je gostoval en r» i t dv dni tudi ori rodb'n: trgovca Karin^erja To priliko je porabil iomači sip Anton. k: «e je uč;l slikarstva v Monakovem. za obrazno slikanje dostojanstvenika. Le-ta je poklonil zato mlademu umetniku dragoceno iglo 7.a v Tinvratniro. katero hrani dandanes državn* muzei v Ljubljani, a povrhu je podaril gostiteljevi družini še svojo obrazno sliko, k: io ie razstavil trgovec na ogled v izložbenem oknu. V spomin na to dejstvo ie prekrstil Karinger tudi svojo trgovinsko firmo r>rav za nrav ji še nadel do-da+nn ime »Zlim Ffirsten Mi^ch« — »Pn knezu Milošu«. Toda zavoljo te zamisli ie morala veleti trgovčeva rodbina posebnemu odposlancu, da je odšel za vi-co!rm gosnodom prosit niesrove?a pismenega dovoda, da se sme imenovati trgovina no n^Vrn ker le tnko se je mocel Karinger izogniti v tistih časih morebit- nim neprijetnostim ali najmanj nevšečnostim od strani odločujočih oblastev. Naposled še nekoliko drobnjave o Karinger j evih. Slikar Anton je umrl dne 14. marca 1870 v Ljubljani Eduard v. Strahl pravi v svoji leta 1884. v Grazu iz:šli knjigi »Die Kunstzustande Krains in den vorigen Jahrhunderten«: da so najboljše med Karingerjevimi pokrajinskimi slikami tiste, katere je izgotovil za bivanja v Dalmazii ob črnogorski meji, češ olep-šavajo jih v prirodni podobnosti pestra in slikovita oblačila ondotnih hribovcev in hribovk; da je Anton umetnosti na ljubo mnogo potoval, o čemer priča njegova domov prinesena prenapolnjena mapa za-snutkov; da se je uveljavljal tudi zeio uspešno kot sl!kar obraznih slik. — Ka-ringerjeva galanterija je imela v zalogi in naprodaj tudi puške in samokrese (revolverja) znamke Lefancheur iz tvornice v Liittichu ali L:egeju v srednjem delu vzhodne Belgije. Stari in mladi med ljubljanskimi moškimi, vneti in navdušeni pred dobrimi sedmimi desetletji za velo-cipede, so se vztrajno vadili voziti na njih v veliki dvorani kolizeja (ob sedanji Gledališki ulici) pod spretnim vodstvom trudoljubnega trgovca Jožefa Kar ngerja v mesecu aprilu leta 1871. (O tem poroča »Laibacner Zeitung« iz tistega časa.) Ve-lociped se je imenovalo do poldrug meter visoko in okoli metra široko s:la nerodno in za ponesrečenje do=ti več ko zelo pripravno vozno kolo. kateremu je bilo priključeno zadaj morda niti pol metra vrsoko in prav toliko široko kolesce. To dvokolo je nadomestilo, seve prikladno izpopolnjeno, kakor se je svoje dni mislilo in trdilo, že davno pozabljeno vozilo, ki ga je izumil leta 1817. badenski gozdarski mojster Karel pl. Drais. Po njem je dobilo nemški naziv »Draisine« v pomenu »Selbstfahrer« (drezlna — samovozač). Nekateri ljubitelji športa so se vozMi na velocipedih ter se često pošteno prevračali in valjali po tleh pri nas še vedno nekako do leta 1890. -Takšno vozno kolo, sedanjemu rodu povsem nepoznano, bi gotovo vzbujalo pozornost in zan manje, re- Ostanki ameriškega četveromotornika, ki so ga »esiremi uicu UfwU i«—----a. na Neapelj cimo, v mestnem muzeju, ko bi se dalo še kje katero stakniti med starinsko brklja-rijo. — Da je bila Karingerjeva rodbina po vsej pril ki precej premožna, bi se utegnilo sklepati po tem. ker si je omislila za svojo gomilo pri Sv. Krištofu nenavaden nagrobnik. Bil je iz sivega (nemara pohorskega) granita, spodaj s širokim podstavkom v obliki stopnišča in nad njim z obsežnim kr žem. prav tako celotno iz marmora. Zdaj je zaradi enakega spominskega razloga na pokopališču pri Sv. Križu (ob južnem ograjnem zidu) ter ga imamo lahko še slej ko prej za svoje-vrstnost. akonrav ni več njegov zmanjšani podstavek niti od daleč podoben prvotnemu. Alojzij Potočnik. Faittltalasa — vrelec življasija In popustili so na nebu mogočni jezovi, nakar se je neprestano skozi vekove iz-praznjevalo morje zračnih višav in poplavilo vso zemljo, tedaj golo, brez trohice življenja, pustinji podobno. Napolnivši najprej doline, so se vode povzpele vedno vriše, pokrile vse vzbokline in na koncu tega vesoljnega potepa je pokrivala nepregledna vodna puščava »Panthalassa« zemljo nad dva in pol km visoko. (Penck.) Ko bi vprašali za čas teh za življenje na zemlji tako velepomembnih dogodkov, bi čakali zaman odgovora, le duh vsemirja nam bi mogel razodeti trajanje tega v ritmu stvarstva zapopadenega obdobja. V ostalem je beseda čas gotovo neprikladen izraz za te neizmerne večnosti, ki ga kot take že izključujejo; ko bi ga vprašali, od kod se je vzel, bi nam odgovoril: človeški um me je rodil, da mu bi zvest tovariš bil od zibeil do groba. — čas sem, strašna tesnoba! V pramorje Panthalassa je zasejal stvarnik seme življenja tako obilno, da ga je bilo v vsaki kapljici na pretek. Razvil se je najprej rastlin?'--' svet. za njim živalski in ko so se v počasnem ritmu valovanja zemeljske skorje dvignile prve deviške celine iz pramorja, je šlo življenje v Istem redu na obal, kasneje tudi v notranjost tedaj še golih pustih zemlja, ki so polagoma ozelenele, se pohostile in oživele. Iz najstareiš h plasti že so učenjaki razbrali razvoj vodožitja v pramorju, odkar je bilo oplojeno s pratvorivom. Ob koncu praveka je bilo že obilno obljudeno po nižjem rastlnstvu in živalstvu, zgodaj v starem zemeljskem veku so se pa že pojavile ribe. ki so se od današnjih v mnogem razlikovale, kakor po vnanjosti, tako tudi po organskem ustroju. Zelo zanimivo sliko o razvoju rib nam je pedal naš tudi širšemu svetu znani geolog in paleontolog dr. Ivan Rakovec v knjigi o fosilnih ribah (1935), kjer vidimo čudovite, za naše oko nenavadne prikazni s čvrstimi oklepi in nenavadnimi oblikami, čim bolj se pa približujemo novejšemu zemeljskemu veku, zlasti njegovemu mlajšemu tercijaru, tem večja je sli-čnost z reeentnimi ribami, med katerimi prevladujejo po številu kostnice (Teleo-stei) s pokostenelim ogrodjem. Njihova je bodočnost. Od spomladi zemlje in življenja na njej se vrnimo v sedanjost, ki je v znamenju mladega leta. Vesna nam trka na duri, zvončki, pod- | Ker je naš red kakor redko kak drugi leski, pasji zobčki ln drugi nežni, skromni, ! dovzeten za prirodo, ne samo zaradi lz le z malo svetlobe in malo toplote zado- pradavnih dni podedovane navezanosti na voljni njeni otročički nas vabijo ni prosto, i zemljo, temveč tudi, ker se je kulturno vina pomladansko sonce, ki naj nam ogreje ! soko dvignil z ostalim zapadom, mu je tre-telo, še bolj pa srce. Leska je v svatbi in ba le pobude, zlasti mladini, od skrbnih. valjasti rumeni abrankl razsipajo svoje seme na temnordeče, nitkaste brazde Tudi rahlim brezam in resnim, temnim 'Sam se daljšajo »cofkl«, vrbe na obalan voda se pa radovedno ogledujejo v zrcalu vode, saj so okinčane z neštetimi, lepo jim se podajajočlmi mačicami. Tudi v vodah samih se je letos zgodaj zganilo. Po enomesečnem počitku (od božiča do svečana) so začele nekatere ribe presenetljivo naglo svatovati. Tako so se pri prulskem mostu sredi svečana zbrale ob stebrih lepotrupe pisanke ln sloke zelenike v gostih jatah in drstile. Morda je bila povod temu snegu revna Zima, zaradi česar so se vode hitreje ogrele, morda jim je pa mati priroda tajno zacepetala, da bo leto suho, da se bo vodna gladina znižala, kar bi bilo pogubno za ikre in za zarod, ko bi začele s svatbo šele konec in v začetku malega travna, kakor je to navadno. Ljubitelje vodožitja bo morda zanimalo, da je korito Ljubljanice navzdol do Grada-ščice bujno obraslo z rastlinami, ki so uporabne tudi za akvarije. V dolgih štrenah valovi vodni rmanec, in zeleni sveža nit-kastolistna vodna zlatica; z Barja se je naselila račja zel (Helodea oanadensis) lepo in hvaležno zelišče, zatem lisičji rep ali smrečica, drlstavci in mnogo drugih znank. Tudi v špranjah med obalsklmi kamni so se zasidrale mnogotere obvodne rastline, šaš, krivenka, svetlcrumeno cvetoči lapuh, grozdnatocvetni vijoličastobeli repuh tn celo grmovja vrb se šopirijo na desni obali poleg mnogih drugih rastlin. Vse živi in se življenja po svoje veseli, veselimo se ga tudi mi, saj življenje je cvet, ki cveti le enkrat Ln nikdar več. Ljubimo prirodo, saj le ona da življenju svoje, draži in spaja vse, kar zajame sluh In oko v neko z zadovoljstvom prepojeno, osrečujoče čustvovanje, človek oplemenjen po njenih lepotah, seznanjajoč se z njenim velepoteznim delovanjem in čudeži gleda z drugimi o čmi v svet in se navzema lastnosti, ki jih je pesnik izrazil z besedami: »Goji visoko v srcu jasne vzore, pogled mu čez domače seza goref« za srečo svoje dece se prizadevajočih star- šev in učiteljev. V knjižici Šolski botanični vrt in botanične ekskurzije (spisal Anton Fakin 1930) so dane take pobude in še v poznih letih so učenci hvaležni svojemu učitelju, ki jim je pokazal pravo pot k vse-osrečujoči pri rodi. Delčič božanske prirode si pač najlaže priklenemo na dom v obliki sobne ribogojnice ali akvarija. V razmeroma majhni posodi združimo v njej mnogo bitij rastlinskega in živalskega sveta. Lepo obrasel z raznimi podvodnimi rastlinami, sicer pa poživljen po ribah, polž:h. školjkah, raznoterih ličinkah in hroščih, nam nudi akvarij verno sliko majhnega tolmunčka ter nam postane očito dekaj zanimivo življenje ln vrvenje v vodah. Svoj čas je odbor društva akvaristov zalagal akvariste po svojih v prirodi akvarirajočih članih z domačimi rastlinami in ribami. To kulturno neprecenljivo delovanje je že nekaj časa pred vojno prenehalo in želeti je, da bi se po daljšem presledku zopet obnovilo. Tam, na vrtu miru, se je pridružila mno. goterim nova mogila akvarista in ljubitelja prirode župnika Barleta. Utrinjala se je duša in se dvignila v na v. Stremel je vedno in vedro k svetlobi. Bodi mu ta v njegovo veselje, nam pa v tolažbo. Nov sonetni venec Ustvaril ga je Joža Beks kot zadnje posvetilo smrtno ponesrečenemu edincu Srečka Jun'ja 1939 je pesnik Joža B e k š Izgubil sina-edinca. Srečko, ki mu je bilo komaj 31 let, Je bil žrtev usodne prometne nesreče. Usoda je hotela, da se je kmalu nato smrtno ponesrečil tudj njegov najboljši prijatelj Bo-rio Jenko. Oba dogodka sta naši javnosti še v svežem, ganlj;vem spominu. Ne samo skrušena roditelja, ves rod je utrpel bolestno izgubo. Saj je bil Srečko z Borisom štet v vrsto idealne mladine. Krasile so ju vrline dveh zglednih mladih borcev. S n ; m r .-••i i '' r£- * * V | Pokojni 31 letni Srečko Bekš Joža Bekš, vodilni pesnik nekdanjih »Naših zapiskov« katerih pomen smo opisali nedavno v ponedeljskem »Jutru«, Je slovenski javnosti dobro znan po svoji zbirki, ka- m va^neg« B""« kor po številnih posameznih pri pevkih v 1 bo Lovro Matačič vezan' besedi. Zadnji čss je ustvaril sonetni venec »Zadnje posvetilo«, s katerim se tožno vrača k spominu svojega edinca jn iskreno izpoveduje bolečino v6-like izgube. Odkar je France Prešeren poklonil Slovencem svojo mojstrovino, se je z večjo a4i manjšo srečo lotilo več pesnikov gradbe sonetnega venca. O stvaritvi Jože Bekša si bodo čitatelji lahko sami ustvarili najb ljšo fodbo: pesritev bo začela izhajati v jutrišnjem ponedeljskem »Jutru« Iz Hrvatske Dr. Nlkola Retoer umrl. V nedeljo so v Zagrebu pokopali dr. Nikolo R-eiserja, bivšega knjižničarja vseučiliške knjižnice. Rajnld je dočakal komaj 55 let. Zadnjih 10 let se Je umaknil iz javnega ž vljenja to se posvetil znanstvenemu delu. Rojstna h&a Ivana Filip«viča proglašena za zgodovinski spomenik. V »Narodnih novinah« Je objavljena zakonska odredba, po kateri se zemljiškoknjižni vložek 127 k. o. Velika Kopanica proglaša za zgodovinski spomenik hrvatskega naroda pod imenom »rojstna h ša Ivana Filipoviča« očeta hrvatskega učiteljstva«. Nepremi6-nlne bodo služile Izključno potrebam hrvatskega šolstva in hrvatskega učiteljstva. Koncert v proslavo obletnice nezavisno-sti Slovaške. V okviru svečanosti ob obletnici ustanovitve samostojne slovaške države bo v Zagrebu velik filharmenični koncert, na katerem bodo izvajali skladbe slovaških skladateljev. Koncert bo v ponedeljek 22. t m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda. Dirigiral ferin: Hlapec Boštjan In njegova krivica (V spomin pokojne ge, Trideset let Je že služil Boštjan pri Mariji. Dober, pošten hlapec je bil, ki je imel srce za živali, zlasti za konje, ki je skrbno gledal na hišo. da se ni delala škoda, da se poljsko orodje ni kvarilo, da so bile njivk pravočasno obdelane, letni pridelki varno spravljeni pod streho ln da drugi številni posli niso brez dela pohajkovali, kadar gospodinje vdove ni bilo doma. Brez napake pa tudi Boštjan ni hodil po svetu: Včasih, zlasti na pustni torek, na svoj god in ob večjih praznikih, je kaj rad smuknil v krčmo in si čez mero privoščil božje kapljice. Takrat je veliko govoril ta le malo povedal. če v krčmi ni bilo vinskih bratcev, Je pomomil debelo glavo skezi okno ta zapeljivo vabil: »Pomagajte, pomagajte, da bomo zapravili!« V oblasti demona Alkohola se mu ni smilil denar. Dajal Je aa pijačo, ne da bi pomislil, kako krvavo težko ga je zaslužil. Ob tridesetletnici službovanja Je pa sam izkušnjavec moral premotiti Boštjana, da je kar na lepem sredi tedna, ko nI bilo nobenega prazn'ka, pustil delo to odklo-buštral v krčmo. Ne samo eno — vseh petnajst, kolikor je bilo hiš s smrekovimi vr. šički nad vrati, je obiskal in povedal, da pije na veliko je«o. Na Jezo, ki jo je z muko dufill žs dolgih trideset let! Tii dni ga nI videla gospodinja Marija; četrti dan se Je pa le pri majal v njen »vagonček«. To J® bila majhna, prijazna sobica poleg kuhinje, kjer so najrajši posedali tako zvan* »boljSl gostjo«, domači veljaki, pa tudi razni tuji »božjepotntki« — turisti, letovtščarH ln gospe d je la vsakovrstnih pisarn, ki se ka.1 radi hodin na komisije v preleno Zadrečko dolino (tisto izvrševanje službenih dolžnosti je tem pn- Marije Sarbove) jetneje, čim dalje je pomaknjeno od stal nega bivališča). Marsikateri čitatelj se bo hvaležno spominjal Marijinega gostoljubja in njene tople vedrine. V to sobico je zdaj stopil BoStJan m padal na stol, da je kar zaškripalo pod nJim. »Kaj je ■ tabo, Boštjan? Ali si res Izgubil pamet?« ga Je pobarala gospodinja. Hlapec je zrl mračno predse. Z debelimi — kakor oteklimi prsti Je pobobnal po miri. Izgubil? Kaj Se! Saj le na Sel sem jo.., pamet... po dolgih tridesetih letih ... Zato sem prišel, da obračunavava...NIČ več ne maram služiti prt vas!« Neprijeten, raskavo hripav je bil njegov glas. Gospa Marija je za trenutek uprla vanj svoje lepe, resne oči. »Prav! Ne bom te zadrževala! Tvoja pamet, tvoj svet! če ti moja h ša ni več všeč, lahko si prebereš. Nekaj bi pa le rada zvedela, Boštjan, preden odideš: Kaj te je pičilo, da mi po tolikih letih zvestega službovanja odpoveduješ?« Hlapec Boštjan se je zagledal skozi okno v bogato cvetoči vrh visoke lipe. ki pokroviteljsko štri vejevje nad vrtičkom, čas Je, da bi pričeli obrati cvetje — je pomislil in vzdihnil. Kar nekako tesno mu je pri srcu, ker letos ne bo od vodil tega dela. »No, kaj je vzrok?« je gospodinja zopet nategn;la nit resnega razgovora. Boštjan se je počasi dvignil s sedeža. »Kaj je vzrok ? Takoj bom povedal... To, da se ne ravnate po besedah svetega pisma, čeprav hodite v cerkev! Ali ne veste, da je velik greh delavcem in najemnikom zaslužek zadrževat' ali utrgovati Poglejte moje žulje na roki in se sramujte, ker od mojega težkega zaslužka toliko vsak mesec odščipnete! Vsi pravijo, da sem norec, ko to trpim.« Gospodinji je zastal dih. Poteze njenega obraza so kakor iz marmorja izklesane. Brez besede je zapustila vagonček. Vrnila se je z dvema drobnima knjižicama. »Tukaj imaš poselske bukvice « je delala suho Tukaj je pa hranilna knjižica na tvole ime. Vse, kar sem v tridesetih letih odtegnila pri olač' — In ob posebnih prllkah primaknila kot nagrado — vse sem naložila v hranilnici — lahko se prepričaš. Dobro sem t1 hotela, da bt ns starost ne bi berač. ker sam b! si niti beliča ne bil pri-„ hranil. Tako pa imaš z obrestnv vred prav čedno svoto Le poglej! Se hišico si lahko kupli s tem denarjem!« V Boštjir.ovi notranjosti sa je nekaj zganio čudna tesnoba mu je leela na srce. Pomežiknil je in začutil vlago v očeh. Kako dolgo Je že od dneva, ko so se mu bile zadnjič orosile! Da, otrok je še bil, ki Je stal ob siromašni pcstelji, na kateri je ležala čudno bledih in koščenih lic njegova mati. Počasi je iztegnil svojo široko, raskavo 6apo in ko se je sklonil, je debela solza kanila na belo roko njegove gespod nje. »O-odpustite mi,« je za jecljal.« saj nisem vedel... Oh, zakaj mi niste bili že prej povedali!« »Kakopak! Da bi bil Se te prihranke pognal po grlu? Veš. predobro te poznam, kakšen tič si.« je rekla trdo, da bi zakrila svojo ginjenost. »Za oet ran ... shranite obe bukv^ci.« le zaprosil. »Jutri bomo pa obirali lipovo cvetje, če vam je prav.« »Zakaj pa ne že danes?« »Danes pa ne, ljuha gospa! Presoatl moram svojo norost — še prej pa pora»mati krtv!co, ki sem jo vam storil: Moj joeik je včasih grd in strupen. Kakor gad useka.« In šel je spet od krčme do krčme. »Danes pa ne bom pil... danes imam svoj križev pot s petnajstimi p^staiami. Nekaj vam moram povedati in preklicati ...« In ko si Je olaISal vest. je bi vesel kakor še nikdar v življenju Vso noč je sanjal o prelepi beli hišici in — kdo bi kaj takega pričakoval od Boštjana — o rdečem predpasniku ki ga je t'sti ->osfla Ampohova Katra. Na daljnem obzrrju se Je pretrgal ms-glent tenčlčnlk — ln v polni krasoti Je za-blestela anežnobels p ramtda visoka Ojstrice kraltice Savinjskih Alp. Zakaj m) je danes tako Užko r duši ob pogledu nanjo? Zato. ker s« ml zdi. da gledam marmornati s-rVofa* v ^ zazidali zlato srae nepozabna gosp« Marije. »JUTRO« št 65 4 JfeMfe SL m 3S4&331 Kronika IZ LJUBLJANE * Garibaldijeva fotografija najdena v Nevv Vorku. V Nevv Yt£4t Prešernova ulica 44 ■■■■•miHniUlUNMUHHnM S O R T Nogomet včeraj, nogomet danes Zgledi vlečejo, tako pravi pregovor 'n sonce in skorajšnja pomlad tudi storita svoje. Neg metaši ne vzdržijo več doma. Na igrišču Marsa za Kolinsko tovarno se bosta estala, popoldne cb 15.30. Stara rivala sta to iz prejšnjih let in gotovo bo tudi to prvo srečanje letošnje sezone nted njLma poteklo v znamenju ogorčene borbe za dobro -'me — na račun letošnjega prvenstva Ljubljansko pokrajine. Hermes : Mars 6:2 (2:1) Na sončnem stadionu Hermesa in pred kar preccj;njim številom gledalcev sta na Jožefovo v prijateljski tekmi pomerila svoje moč Mars j in Hermes Zdelo se je. da bo obema po- | ' znalo dolgo »postopanje« — zlasti je bilo to pričakovati pn Hermt-žanih &ai so počivali j skoraj dve leti — pa v resnic ni bilo tako Slednji so bili kar sezonsko živ m so zaigrali kakor nekdaj v svojih dobrih časih. Rezultat sam tudi precej pove, n da je tak. ma največ i zaslug notranji tno Brodnik-AIjančič-Eržen in pa vratar Razbornik. Gostje s Poljan so se tudi lepo razigral' zlasti Zigon je ugajal m tako K prišlo, da te prv polčas tekme nudil že kai prvenstvene sliko Nato pa je Poljancem poila sapa ;n Hermežani niso meli preveč dela z njimi. Občinstvo je bilo zadovoljno: po prvem nastopu Hermežanov moramo sklepati da bodo v prvenstvenem tekmovanju imen precejšnjo besedo. XXV. koto tekem za teške Tabela o italijanskem nogometnem pi-ve stvu bo kmalu izpolnjena do zadnjega kotička in spet bsn9 imeli novega državnega prvaka — leto morda res čisto novega. Danes je na vrsti XXV. zaporedna nedela, ki bo v obeh glavnih divizijah potekla v znamenju važnih gostovanj. To veka predvsem za diviz'jo A, v kateri bodo "na tujih tleh nastopile vse tri vodilno enajstorice, in sicer Livorro protj Juven-tusu v Torinu, Torino v Triestu ln Ambrosiana proti Genovi. Vsaka 'zgubljena točka lahko še bolj poostri borbo za odločitev. Spored obsega v ostalem naslednjih osem tekam: v Trk>stu: Triestina — Torino (prva tekma se je končala 4:1 (za Tor.), v Benetkah: Venezia — Liguria (1 : 0 za L.), v Milanu: Milano — Atalanta (0 : 0), v Vicenzi: Vicenza — L^zlo (2 : 1 za L) v Firenzi: Fiorentina — Bologna (3 : 1 "za B.), v Rimu: Roma — Bari (2 : 2), v Genovi: Gen°va — Ambrosiana (3:0 za A.) in v Torinu: Juventus — Livorn0 (S : 0 za. J.). v diviziji B -e bodo danes tepl: za pike naslednji pari: Napoli — Pisa, Pro Patria — Pescara, Novara — Savona, Alessandria — Cremo-nese Modena — Udinese, Brescia — Siena. Palermo — Anconitava, Fanfulla — Spe>-zia in Padova — Mater. MALI OGLASI fs&Ko oeeedo Kdor iSfie službo pla£» ~ Slfro iTT— Najmanjši iT-jO. adrt 1» prov takso -.60_ a da- janje naslova ali —- _ ^ ienltvt iznos za te oglase Je L. 7. ln dopisovanja Je plačati «® L 1— ■ak vse druge oglase L —.60 « »e- s r tznoc ia te oglase le I. 10 — Dekle, vaieno hišnih del in nekaj kuhe išče službe pri rmmst lružini tako>. Ponudbe na M odd. lutra pod »Ve-celie do kuhe«. 4601-1 DRVA PREMOG G O M B A Č Gledališka 14 Hi.šm pasli dobijo službo Htšm /jasli iščejo službe Služkinja katera bi samostojno opravljala vsa gospod nj ska dela. gre k mali dru žini al' kakemu gospo du Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Kuharica' 4511-1 Gosp. pomočnica i se išče. Prcdpogoii t poštenost marllivost liubezen i do otrok Plača, hrana, ravnanje dobro. Gregorčičema 17-11. 4461-1» Postrežnico 73 enkrat v ted-u (petek cel dan), spreimem takoi. Naslov v vseh posl. Jutra. 4466-1 a Postrežnico za vsak dan sprejmem takoi Petrč Franc. Ja vornlkova 13 n. 4548 1.i Postrežnica išče zaposlitve za nekai Wr dnevno! Poizve se Medard, Florijanska 15. 4500-1 Gospa, popolnoma sama, pošte na m vestna, želi vodit, gospodinjstvo boljšemu, starejšemu gospodu. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ref&«ence raz položi ji ve«. 4449-1 Gospodična išče zapooiitve ia pospravlja nje pisarn, za posirežnico — krasno dela ročna dela. Po nuarkete ooh štvo uno eum gum' foige umet na in kamemta tla -Glavna wlr>ga »PETRO N \FTA« - Ljubliana T'? vvPisovp cesta 35a I i7f>bM ■ 4558 6 Pozor! ? fer skriica strešno, pro | dam Kdo Rbi za Pte kri vanje svojih h š. Na-I slov v ogl. odd Jutra. 4542 6 Srebrnino I Hišo ali vilo | Prodam 3]^ _ i. ' v ceiiUli i*-, iuu. kuci^uli v skupno ležeče po »jw H5JBJWSr,J3: milijon- kv. m velike * L. vsake vrste pim. Naslov v vseh posl. Jutri. 4491-7 Športni voziček dobro ohranien, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 4490-6 Koncert, mandolino ojaieno. vsokovreden prvovrsten izdelek, ugo dno prodam. Naslov v | ogl. odd Jutra. 4501 6 Prodam Zapestno uro rabljeno iiiajnke »Ornega- »Long ne«, »Schaff haiisfn«. kup m Naslov v o«l odd. Jutra. ^ 4444-7 Kopalno peč c ar mauTi.al. novo »!i floro ohranjeno, k. pim Ini. fiima Ivan. Dev. Mar v Po lju 'JX. 1J9-"7 Kosilnica Korting v dobrem staniu se kupi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kosilnica uliziiu me*. »ki, kujun ;akoj. Kesuc po uuubt ui ogl. odd Jutra po., H;iin bi.tje m>*U«. Zemljišče, večji kuuifii-ii& a.i z man.ša, kupim. 1'oiiUjbfc ni ogl. 'xi.J. Jutra pod »Zt-ml.a«. 4m o po najvišj' cem. Rudolf Zore, Liubljana, s streho, temnosiv, pletena <_>ic«lal ška ulica 12 4618 7 Clematis modri. G' c n je snežne kepe vrbe žalujke, magnol je košara, elek. likalnik. kuhalnik, nov. prodam. Cerar, trafika. Zaloška c. (nasproti zad. tram. postaie, Mo- . ste) 4488-61 novo. kup m. Atelje_»Mo Otroško posteljico lisi. Nu-Jov v modni Ugovini agrefi, španski bezeg cep f. Eger, Sv. Petra e. 2 — hjen. okrasno grmifevjf ure iščem, ulica 5. Preprosto dekle za lahka gospodinjska dela in za pažnjo eno letnega otroka sprejme? Krma, stanovanje ir majhna denarna nag" di Naslov v ogl Jutra. odd. 4480 1a Kuharica, mlajša gre k manjši. botSi družini za vsa hišna dela. na-stoj takoj ali 1. Ponudbe na osi odd. J»;ra pod »Kotam«. 4619-: Mirno dekle, vaieno hišnih del, išče s!u5; be pri dobri gospe-Šiviln takoi ali po?neie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod : »Rada bi se učila šivanja«. 4600-1 Hotelsko sobarico dobro moč se sprejme Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Sobaroa^ Postrežnico pridno in pošteno, iščem od pol 8. do pol 15. ure. Oskrba in plača dobra. Naslov v vseh posl. Jutra. 4432-1a Šiviljsko pomočnico prvovrstno v plaščih in ko s turnih, spreimem. Salon Fani Jager, Reslieva 18-1. 4494-1 a od 11. do 12. ur«. 15&6-la Iščem kuharico pošteno m pridno k bol.ši družini. Ponudbe na ogl. o id Jutra pod »Siev. 8«. 4593-la Postrežnico, zanesljivo in delavno sprej rr.emo za dnevno gospodini sko delo od 8 do 16. Javiti se v teku nedelie: Chri-stol, Povšetova 33 a, ko-deljevo. 4614-1» Služkinjo, pridno. sposobno kuhs, iščem za takoi ali april. Plača in hrana dobra. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 4617-la Postrežnico ki zna kuhati, iščem k trem odraslim osebam od pol 7. do 17. ure- Naslov v vseh posl. Jutra. 4524-la Služkinjo pridno in pošteno, išče italijanski zakonski par._ Ver-dijeva ul. 6-1. Služkinjo pridno in pošteno, sprej mem takoi. Pretnar, Gleda liška 4. 4531-1» Gospod, pomočnico, veščo kuhe, z dolgoletnimi spričevali, spreimem. Pla ča dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4598-la Postrežnico za ves dan sprejmem takoj. Naslov v poslovalnicah Jutra. 4597-la ■ n razne trajn ce naro čite Pol še, Mala vas 40. pošta Ježca. Naročja prelema tudi trafika Bleiwe sova 17. Dostiv m na dom I 40016 Gramofon ,n plošče si izposoi te proti mali odfkodn>n I pri tt »Everest'. Pre>r ! nova 44. 212 M J Zimo za modroce v-eh Kv.ilitet Kup te Iv >d 32 Lir napre) pr »Z ms« M lan J 0.000 lir. Pooudbe na ogl odd. Jutra pod »Stiog. center«. 4404-20 vseh posl Juti. 4650-2 k»ask<>piiikom LjUOi.alii M vseli večjih kia.ili ua lezeli. [«*->hnt (u ^tvaio ttluim agtinoin se nu.i 14, (lusti au<-ki ta.-lui.ek. Vpra ^iti na ogl odd. Jutra po.i .Stalno«. 4674-20 Lepo parcelo 'ončno IOju iv m veliko. r<>iam ia Ž0l.00(' Ur. Ponud be na ogl odd. Jmra P°c •p odam direktnemu kupen«. 4550 - Dve parceli na M r.o, 830 in 550 kv. m velik«-, po ugo'ni ceni pro lam. Ponudb na ogl. oM. Jut-a pod »Radi pomarrknn» dna rja«. _4669-20 Parcelo na V:?a v Kožarjih, okolici Rrda ali k"koli v Viški ka-ibfini. kujim. Naslov v vcph r*l. Jutra. 4647-20 Hišo ali vilo r Ceiitm pa 'U1'- kjerkoli v L ubi aui pre. 1 blokom laliko t^ii uii.i.ou-kb. kupim l'onua-De na ogl. odd Jutra pod _C.m bl.ij'- mesu«. 3966-2 00 000 Prevzimem eventualno hipoteko Ponudbe pod »Drektno«. 4680 20 Parcela naprodaj jjri heiii.zi. 1'ouuoOtr ua ogl. ■jdd. Jutra pod »Urug-i«. 4637-30 3 stanovanjsko hišo v ttii. »iBii, pro.iam za Lir iOO.'KXJ.—. Ponu.lDe ua ogl. udd. Jutra pod »N-350«. 4639-30 Prodam hišo za 150. M) lir fouu .be na ogl. odd. Jutra poi »Eno-iružinska«. 4638-20 45S7-6 Nahrbt. škropilnico i jj . . , 1 ^a sum iiali.uu«:.ue, ab-solven ka dvorazredae trg. So le izuieua v trgovini z me«, blagom, želi premeniti službo. Ponudb'- na ogl. od 1. Jutra pod »Takoj ali poznej.'«. 4590 } Lrudmštvu dobi službo Otroški tricikelj m lep bei vo.nen p-a Jcek skoraj nov za 3 do 4 letno punčko, prodam Naslov v ogl. odd. Jutra 4517 6 Fižolovke ali prekie nove o&pičene im.m na prodaj večjo kol.črno. Dostavijo se tudi na dom. Staničeva ul. 17 za Bežigradom. 4515 o Ročne pršilke ta saauo dievjt u. tno ima na razpolago B Bamoinrtr .raiakova 6-L Prodam 2 postelje, 2 nočne omare, | 2 miežna vložka. 1 otroški voziček za igrati. 1 ruto k ; narodni noši. Naslov v v»ch posl. Jutra. <527-6 | Garvvens črpalka z« h Sm vodovod, kom »letna in elektromotor »5 KS napr daj. Naslon v ogl. odd. Jutra. ^ 4562 6 Weltini fotoaparat format 24 « 36 mm z ugrajenrm daljinornerom _ optka 1:2,9 Compur Rap d s torb co prodam Ponudbe na ogl. Odd Jutra pod »6000«. 4563 6 Moderna vila na Opekarski cesti naprodaj za 300.000 lir. Ponudbe na ugl odd. Juua pod »Ope-.Irška«._4405-20 Hiše in zemljišča , Devici Marin v fouu, uprodaj. Ponudbe na ogl jud. Juua pod »Ugodaoo. Hišo 1 gostilno in m.*arijo. pro i.-iui ua Dolenjskem za 145.00<' lir. Ponudbe na og!. oid. Ju •rap od »Mesari.a«. 4363 - Nova hiša komfortna t vrtom ia Beži j.,dnm pmdam 651.000 lir. Ponudbe na ogl odd. Ju 4400-20 | tr* pod »Tri stanovanja«. 4662-.' Trgovsko hišo z 300o kv. m vrta blizu Ljub-i.aae. piuoam za 350.000 lir. 1'oui. ibe ua ogi odd Jutra poi »Irgjveka in gostilna«. 4667-30 Vilo blizu mesta z 4600 kv. m vrta. p-odam za 250.CJ0 lil Ponudbi na ogl. odd. Jutra pod »D. M. P.C. 4666-20 Parcele ,0 — .prodam za 670.000 lir Po- " J -f i4640-20 se od io vui ui teai piwru- Hiiatavtc r Talijo L.JUo.jan* Ce imvfta OospoevetsKa ce ,Uj_ Parcelo kupim i ■ tt.j.jui ■ ivji.it lotim aj irug.e. 1'ouudbt na ogl. xla. Juua pod »Sem kupec«. 4396-21' ppodi. j Enonadstropno hišo komfortna Hišo v mestu ni D' li u.sketn. produm z* 9j.00C lir Pouu be na ogl. odd. Jutra poj »M»tropo!a«. 4605-30 Krasno vilo na deželi 1 2350 kv. m vrta, [irodam ze 210.000 lir. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod •Letovišče«. 4616-30 stanovania, Praktikantko r malo ma urr. spre mi irgo r na 9 semen T Ljubljani Naslov f vseh posl Jut-n. 4552 2a mfincifke Zobotehniškega vajenca prejme iol>..»-i.a 'Uik v Ljub 1. a ni Pogoj nižs sredn.a 5o ia Ponul>T» 1» ogl odd. Ju tra pod »Moška moč« 4324 44 Tehtnico, ki potegne dve&to do petsto kg. kup. Verbč .StreliSka 32. 4544 6 Zamenjam krompir za lepo špoitno moško ali dumsko obleko Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zame-njamc. 4594-7 Parcelo v bližini 0>tig'a.cke gimna zije pro lam u 100.(Xk' lir in Postelj, pregrinjalo, | -^kv. - v vz= ^ volnio« in prit® a notni omarici, rofno delo. pro lam. Naslov v vseh posl Jutra. 4635 r, .■8.000 lir Ponudbe na ogl. oid. Jutra poo »Idealna le-ga«. 4401-30 Šiviljsko vajenko -preime »lelje Hiti. Knngrwii •rg 13. 4580 44 Brivskega vajenca ali vajenko sprejmem ,akoJ. Ivan Merlak, fri ser, Sv. Petra 76 4571 44 Vajenko za fotografsko obrt se takoi spreime. hrano in stanovanje v hiši. Ponudbe na Tischler Iv., fotograf, Vrhnika, Nova cesta 5. 4342-44 Sedlarskega vajenca spreimem takoj. — Viktor Klešnik, sedlar in jermenar. Ljubljana, Poljanska c. 49. 4470-44 Ženske čevlje rjave, nov, St 40. pro ani Naslov v vseb posl. Juira 4553 t Želi zno blagajno Wertheim. stoječo trgovsko idliSno ohranjeno ter daljno gled. ugodno proda Fatur Ve čna pot 29-1. 4557 6 Damske čevlje, črne St 41 skoraj nove igodno prodam. Naslov v vseb posl Jutra. 4561 6 Goj/erje št. 39, iirodnm. Na<-Iov v vseh pol aloicab Jutra. 4568-6 Otroški voziček, r| bnk dobro ohran:en. pred vojna roba •«■ proda. Senča-Favčarjev* 3-1. 4622 6 Prodam 2 stelaži in pult er 4 si delen k* a h..mbone Naslov v vseh r*«1 i.,tra. 4624-6 Hišo dvo- ali trimutropno. kn m z« 1.900 000. ev 'udi vef 1'oniidbe na "si odd. Tu-ra rod »!ndnftrjjsl«c«. »999-20 Travnik iddam v naiem. Poizve se pod »Bežigrad«. 4640-: Orjem in uredim poceni parcele, ki jih nameravate obdelovati Naročila spreiema: Babmk v Tavčarjevi 10. 4607-20 Prizid. stanovanje, novo. komfortno, za Beži gradom, prodam. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod: »Sam zase«. 46 9-20 Lepa zemljišča prodam, in sicer 6000 kv. m za 156.000 lir. 4500 kv. m za 540.000. 3500 kv. m za 70.000, 2300 kv. m za 130.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Direktno prodam«. 4655-20 3-stanovanjsko hišo na severnem delu mesta z cpim vrtom, prodam. Po- Njivo pri Križu. 6200 kv. m, [irodam za 170.00O lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcele«. 4668-30 Nove hiše 1 polovca. 5 f-tanovan; komfortnih. plin, se prodn za Bežigradom za 850.000 lir Ponudbe na og1. odd. Jutra pod »Einspilerjevac. 4670-20 I Pouk Dijakinja višješolka, v vseh predme tih odlična, poučuje z naj-bolišim uspehom in zmernem honorarju grščino, latinščino, francoščino in ita-liianščino, pa tudi matematiko itd. Zglasiti se ie dnevno od 10. do 12., pri Ci-goj. Gosposka 10-1. 4460-4 Angleščino poučuje gospod začetni ke, Eventuelna zume njava za ruščino. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Solidno zna nje« __ 4537 4 Nemščino in francoščino, pripravljam srednješolsko mladino z* i* >ite in nudim konverzacno pit« Dopise pod »Diplomirana tn praksa« na ogl. odd. Jutra. 4369-4 t Angleščina za 7. .četn ke in napre dne Konverzic:Ja slov niča Naslov v og' odd Jutra. 4439 Gugalni konjiček, močen, lobro Llirau.en. pro dam za 300 lir Naslov v vseh poslovalnici^ Jutra. 4582-6 Dvigalo v m ta; železna 8-ton., viSina skrčene 110 ^m - VERIGA 12.5 m dolga. 87 kg težka, členi 16 mm. zaradi selitve — pro'*m. Naslov 7 vseh pošlo valnicah Jutra. 4573-6 Zložljivo posteljo dohro ohranjen... ugodno prodam. Hrenova ulica 8. 4572-6 Gnoj prodam. 7oičii Janševa ulica « 4606 (' Kupujem kr.-ko kupim. Po nuabe na ogl jdd Jutra po v.il sa«. 4541 20 Hišo ali vilo v LJublJan do 20.000 Li kupm Plačam takoj v gotovim Brez posredo valca. Ponudbe na og' vdd Jutra pod »H 6a 1 »ua«. 4540 2C Hišo z gospodarskim poslopjem prodam. Ponudbe na ogl. jdd. Juua pod »Z vrtom«. 4521-20 Parcela 820 kv. m v Oiril M'todovi ulici, 10 3-nadsiropnieo nro !am za Lir .'60.000.—. Ponudbe na ogl. odd Juti pod »Ob cesti«. 4609-28 Parcelo v centru ili s parcele v ne|«.?redni bi t ni m-sta kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj kupim«. 46Š9-3I Kupim parcelo na Ko eljevem ali za Bežigradom Poiiudbr « točnim opL-o* na ogl. odd. Jutr« pod »Vil ■ni sistem«. 4685-2» -Predvo.no blago« 4343 7 Otroške vozičke •. >eh vrst prodaste. kupite ali zameniate pri »Piomet« (nasproti Kriianske cerkve t Parcelo v Ši5ki, V^dnkova ceata v bližini tramvajske po .tuje, se ugodno proda Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Lepa P*J celac.___^l20 2 travnika na morosiu n komjiltkp 70> kv. m za p»c>-lacijo. pro dam Naslov v vBeb posl. Jutra. 4560 2« Stavbišče L-stanovanjsko hišo z vrtom, prodam. Ponudbe aa ogl. odd. Juua pod »Z sadnim dreviem«. 4520-20 Hišo ali vilo na prometni točki perifen ie, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po mož .lasti z lokalom«. 4519 20 Prodam parcelo v Kolizeski ulici. kv. m za '20 tir. Ponudi.' na okem se ugodno prodi. Po nudbe na ogl. odd Jutra pod »Plodovita zem IJa«. 4451 2C dO l7 ^ Muaejskn 3 V n^ogeno »Merkur, g ^ vrtom j________4504 R harjeva 6. 4o7V 1 | *• desno U Vezenina 7» tr oVn-i bra' (ri"ro de'ol r^r»n' NuMov v oel odd. Jutra. 4505 6 Stare moške obleke čevlie perilo, pnhiltvo itd. stalno kupire me, Ljtibliaps, nabrežje 29. Dra G. ''osovo 4497- O.IIU jpeKa.10 na B.Ui. Vič četrt ure >d Tamraja 'ffl--nnnvanje S dd Jutra pod »R-no v ram«. 4675 2( Prodam vilo, dvostanovamsko. s IC<00 kw. m lepo urejenim vrtom ra ISO 000 lir. Ponudbe n* ogl. odd. Jutra pod grj7*^ Enodružinsko vilo, strogo komfortno, prod-m v strogem centru za 1.300.0(10 lir Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Direktno«^ ^ Prodam 4500 kv. m TPrnMUčs (nj v '80 000 Ponudi -xSa Jutra zidava moiii. . 4654 20 2 stanovanjsko hišo po trisobna sti nov; ni a prodam za 295.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velik vrt«. 4644V0 Tronadstropiiico, •^.nolnoma novo, 8 komfortnih stanovanj, pi 'dsni za 1.500.000 lir. Samo . nonudbe na ogl. odd. Jn-tra pod »Prodam zaradi hipoteke«. _4643J0 Dvonadstropno hišo na Rakeku prodam za lit ^00.000. Ponudbe na og». odd. Jutra pod »Rakek«. J 4642-20 Prodam trinadstropno trgovske-st*-novan sko hišo za 1 miliian lir Ponudbe na ogl. odd. i"tra pod »Strogi center 55« 464120 Dve sončni parceli h I! kovnici! Dolenjka esta. 41 'S t.\ n. ugoen* rrodam. Hinkv Puvš-.lf, Liubltna. Kolo ^»ia 7 (hiša »Ekonom«). 4605-20 IS * • Knjige Moj pogled na svet dr. Milan Vidmarja, kupimo. Sever & Komp. 4310-8 Leksikon Brockhaus, Herder ali Maver, mala. novejša izdaja z atlasom, kupimo. Parfumerija » Venus «, palača Bata. 4482-8 Prodam Ml adiko od 25—34 1, Vos medici, Kosmos od 25 do 39 1 in nov Andrejev Hnndatlas z imeni-kom. Naslov v ogl. odd Jutra. 4570 8 Radio Blaupunkt, 6 cevni, dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4556-9 Tovorni D. K. V. ■oeilnoat 500 kg prodam. — Ogled Inevno oa 10.—12 ure £Xi-&±Q Jurkovič Zavrtan. 4432-10 Motocikli 200. 250 in 500 ccm v odličnem stanju ugodno naprodaj. Gaj-aža Janko Kolodvorska 25. 4476-10 Knpimo avto 1b motorno kolo v vsakem sta-b;h. Plačamo zelr, dobro. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 4578-10 Motocikl 200 do 250 ccm, v odličnem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priložnost«. 4492-10 Moško kolo t dobrem stanju, gume nove. predvojni materija!, prodam. Cena nizka. Poizve se Hren, krojač, Stepanja vas, Hrušovska 48. Ljubljana. 4475-11 Žensko kolo novo. tovarne »Meister« prodam. Mariborska ul. 35/1, nasproti »Stadiona«. 4441-11 Triciklje in cize ni gumi kolesa, različne velikosti, za vsako težo, dobavlja ie po starih cenah Gasogeno »Merkur«, Puharjeva 6. 4565-11 Proda se selo dobro ohranjena sobna kredenca Naslov T vseh poslovalnicah Jutra. 4566-12 Moderne spalnice »mo najboljše izdelave, imamo zopet na zalog, v skladišču pohištva tt. Bok Berlič in Franc Senk ▼ Šiški, Gos posvet-ska c. 95. Ogled vsak delavnik od 14. do 15. ure. 4555 12 Samsko sobo atensko uro in koncertne ci-tie, prodam. Smrekar Ne-ška, ipavčeva ul. 2. 4496-12 Lepo spalnico Jperaco s psiho, nerabljena ugodno naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 4498-12 Spalnico dobro Oiiraiijt-iO. ugodno proda Strniša, Ba ragova 9, Bež grad. Ogled dnevno od 10. do 13. ure. 4440-12 Kuhinjska oprava in predsobna stena z ogledo-lom. rabljena, poceni naprodaj. Ernfst Remžgar. Kolodvorska 18. 4588-12 Moderne spalnice in kuhinjske oprave, proda.a proti večletnemu jamstvu mizarstvo Vidmar. Vodnikova 31. 4636-12 Oblačila Moško obleko novo, predvojno blago in zapestno uro, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 4465-13 Pomladni površnik se proda. Poizve se pri krojaštvu »Božič«, Šelenburgova ul. 4, dvorišče. 4533-13 Moški površnik skoraj nov. siv, se po ugodni cen: proca pri krojaču Mav-riču, BIeiweisova cesta 1 IV. 4565-13 Plašč, temnorjav, murmel. kupim. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Murmel«. 4510-13 Spomladanski plašč, ru.lav. se proda. Naslov »Salon Mara Sajovic«. Mestni trg 8. 4513-13 Damski plašč pomladni, črn, dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4506-13 Več parov čevljev, črnih. semiš, malo rabljene, z visoko peto št. 50, zamenjam z polnisko peto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čevlji«. 4395-1J Smoking in navadno obleko, prodam. Boc, krojač, Tavčarjeva ul. 4. 4525-13 Nova moška obleka, siva predvojno blago, se proda. Ogleda se pri Rija-vec, krojač, Miklošičeva 7. 4528-13 Laneno platno fino, težko (za dve obleki, odstopim ali zamenjam za volneno moško blago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elegantno«. 4529-13 Damski kostim, temno-moder iz moškega blaga, zelo dobro ohranjen, za srednjo postavo, poceni prodam. Ogled v trafiki poleg pekarne Bizjak, Arielle Reya. 4530-13 Balonski moški plašč prodam za 200 lir. Naslov v vseh posl. Jutra. 4534-13 Bukove hlode )d 20 cm deb. in 2 m iolžtne lavzgui Kupuje J. Majaron. Borovnica. 3783-15 jmnontriDOODcr Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro in točno Obrnite se n» RUDOLF ZORE Gledališka ulici 12. Telefon 38-10. □□□□□□□□□□□□CD 20.000 Ur posojila iščem proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Za obrat«. 4621-16 Državna uradnica išče 1000 lir posojila za par mesecev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Državna uradnica«. 4086-16 Lokali V centra oddam tr pisamiškr * za takuj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Trgovska pisarna«. 4411-19 Lokal primeren za obrtnika, na prometni točki, se odda s 1. aprilom. Poizve se Ulica na Grad 7 4339 19 Frizerski salon za dame in gospode, od lam v na'em Sprejmem pomočnika. Naslov v vseh posl. Jutra. 4595-19 Oddam gostilno z odkupom inventarja ter pet sob z opremo. Cena po • iotovoru. Naslov v poslov. »Jutra«. 4615-19 f j f' odda 2-sobno stanovanje s kabinetom, kopalnico, se zamenja z enosobnim s kab netom ali dvosob mm. Pismene ponudbe na Kren škrabčeva 2. 4516 21 1-sobno stanovanje v Zeleni jami. pripravni, za železničaria, zamenjam za istotakega ali večjega v bližini Prul. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za-memava«. 4375-21 2-sobno stanovanje ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 4472-21 Lepa soba in kuhinja za mulo družino v pritličju se odda s 1. aprilom. Plača se 3 mesece naprej. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4442-21 1 sobno stanovanje v Zeleni jami. prijaven za železničarja zamsnjam ia istotakega ali večjega v bližini Prul. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava«. 4375-2! Stanovanje, prizidano, novo, komfortno, za Bežigradom prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sam zase« 4458-21 Sobo in kuhinjo poceni prepustim proti odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »April«. 4596-21 4000.— Kr nagrade za dvo-. trisobno stanovanje za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Takoj ali pozneje«. 4308-2la 1000 lir nagrade dam za enosobno stanovanje za takoi ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«. 4310-21a 3000 lir nagrade dam onemu, ki priskrbi lepo dvosobno stanovanje s pritiklinami. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4627-2 la Stanovanje eno ali dvosobno, iščem za takoj ali pozneje, plačam za več mesecev naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi«. 4602-21a Dve sončni sobi separ rani ;n prehodni, s souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh posl. Futra. 4457-23 Prijazna soba, sončna, se odda za ta koj ali s 1. aprilom. Naslov v ogl. odd Jutra. 4543 23 Šobo s svojo posteljnino, eno ali dve postelji, oddam. Naslov v ogl. odd Jutra 4550 23 Opremljeno sobo poseben vhod, sončno, oddam eni osebi Moste. Petričeva (Ciglarjeva) 7 1 4512 23 Opremljeno sobo oddam $ 1. aprilom. Naslov v vseh posl. Jutra. 3965-23 Opremljeno sobo oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4473-23 Lepo sončno sobo v centru oddam dvema odličnima osebama. Ogled od 14 do 16. Tavčarjeva 1, III. 4612-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v vili, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh posl. lutra. 4526-23 Opremljena soba se odda le solidnemu stalnemu gospodu. Naslov pove trgovina v Prečni ulici 8. 4599-23 OK¥iRJ£ IZDELUJE SPECIALIST KL1SN iffOLFOVA UIl. 4 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□cnr H □ STEKLO HDP □ □ □ □ □ MOTNO. PROGASTO IN MUSLIN — IZDELUJE [=j □ □ g MIŠKEC MIRKO, BRUSILNICA STEKLA IN OGLEDAL, }=j □ LJUBLJANA VII, MEDVEDOVA 38, JERNEJEVA 20 C □ TELEFON 35-75 D □ __□ Le eompresse di Aspirina hanno un effetto sicuro coctro il raffreddore, 1'influenza, i reumatismi, ecc. Le eompresse di Aspirina meritano tutta la Vostra f idacia. Aspirinove tablete ao aspešno sredstvo proti prehlada, infltienci, ."ev-I matizma Ltd. Aspirinove tablete zaslužijo Vase propolno zaupanje. "V £ hiy M Manifia■ ■*•■'* T" • - Aspirin... V.'.> ... V; vaA /Utt Kot sostanovalko sprejme upokojenk*, redno gospodično, vee dan odsotno. Soba Je velika in sončna. Naslov v ogl. odd Jutra. 4549 23 822123 Opremljeno sobo - posibnuu vhodom po mož-Dosti s brano iščem za takoj. Pouudbe na ogi. odd. Jutra pod »V mes-u«. 4339-23» Opremljeno sobo z otomanom, lastno perilo, uporaba kuhinje v mestu, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uporaba kuhinje«. 4453-23a Prazno sobo iščem za takoj v bližini drame. Ponudbe n® ogl. odd. Juitjra pod »Prazno« 4536-23a Sobo na Mirju, Gradišču ali centru iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 4547-23a Opremljeno sobo išče uradnica = kopalnico pri samostojni gospej al. mali družini. Ponudbe pod »Točna« na uglasili oddelek Jutra. 4564-33» Prazno sobo s štedilnikom, iščeta mlada poročenca. Najraje poseben vhod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cel dan odsotna*. 4554-23a Opremljeno sobo ali prazno, z hrano ali tudi brez, iščem za mesec april. Lahko tudi erarsonijera. Plačam točno Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Središče«. 4507 -23a Prazno sobo sončno, čisto, iščem za takoj, v šiški. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »2 osebi«. 4459-23a Iščem sobo prazno ali opremljeno, najraje v smeri proti Viču. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Učiteljica«. 4495-23a 1000 lir mesečno plačam za uporabo oprem-liene jedilnice in spalnice z souporabo kuhinje in kopalnice za dve mirni osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidne«. 4-l85-23a Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom. ■šČe gospodična, po možnosti s štedilnikom ali malo pečico do 15. aprila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iščem sobo«. 4394-23a Opremljeno sobo manjšo, s posebnim vhodom, najraje v Sp. Šiški ali za Bežigradom, za stalno iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Železničar«. 4433-23a Opremljeno sobico ali kuhinjo išče upoko ienka Ponudbe na ogl oad. Jutra pod »čista« 4438-23' Opremljeno sobo |<>sebn;m vhodom in kopal mco v centru iščem. Ponu i be na ogl. odd. Jutra por »Soliden gospod«. 4688-23a finali/ ^^ Gospodična 25-,ttna ut.pi eitozna poroči boljšega. značajnega in Jo b-osrčnega gospoda slika za željena pnnu lb> t±i ogl odd Jutra pod »Dobra žena«. 4336 2." Kateri dobrosrčni gospod bi se hotel spoznati s kuharico. — Prednost imaio v starosti ;>d 30 do 40 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod /Dobrosrčna«. 4464-25 Gospodična sumhena, ki nima pnlikt Jo družbe, se želi poročit: i resnim gospodom do 48 let. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Resen«. 4382-25 Gorenjec, bivši gostilničar, želi znanja z gospodično staro 25—35 let ali vdovo brez otrok, ki ima veselje do 50st;lne in gospodarstva radi ženitve. Ponudbe s cliko na ogl. odd Jutra pod »Gorenjec«. 3601-25 Glasbila Koncertno violino, staro, z odličnim glasom, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »6500 >. 4227-26 Gramofonske plošče dobro ohranjene dobite ie od 0 lir naprej v trg. »Ogled« Mfrtni trg 3 (vhod skozi ve io). 4312-26 Harmonike nove in rabljene, vseh vrst, kupite, prodajte ali zamenjate pri »Prometu« (nasproti Križanske cerkve). 4467-26 Harmoniko, otročjo, skoraj novo. diatonično, Memel & Herold, zamenjam za dobro ohranjen otroški voeiček. Naslov v ogl. odd. Jutra 4535 26 Harmonike trivrstne, di&tonične s poltoni, prodam Naslov v ogi. odd. Jutra 4551-26 Klav. harmoniko skoraj novo. prodam aH zamenjam za manjšo. Je še predvojni materijal, lepe zunanjosti. 120 basov, odličen glas. Vprašati Strossmayerjeva 4/T desno. 4508 26 Živali Brejo kozo Po možnosti minske pasme, kuptev Naslov t ogl. odd. Jutra. 4545-27 Pes čistokrvna doga. napro. daj. Naslov v ogl. oad. Jutra. 4484-27 Psico volčjaka, čistokrvnega, kupiiro. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 4578-27 Rodajlend kokoši samice in valilna jajca, kupim po najvišji ceni, ev. tudi zamenjam zaradi osvežitve krvi. Poljšak Lojze, Gerbičeva ul. 20. 4391-27 Volčjaka čistokrvnega, 3 do 5 mesecev starega, kupim, če so mladiči še pri materi, tudi počakam. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Volčjak«. 4451-27 Kanarčka-pevca in papigo kupim s kletko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kanarček 35«. 4611-27 Kupi se psica, dobra za lov, rjave barve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lov«. 4613-27 Kupimo ponija^ lepega, mlaišega. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 4616-27 3 h Ig 8? K B ► 60 « . ™ «a . _ 0.3 a ■Ž « a I I H a> - H C •o t. « tč « Ul o lil - Q - U >o . M. %J * r Bt c > e ~ lil •a. E -c t- Stružnice, modeme, 8hap,ng vrtalne in druge stroje iz najboljšega švedskega materijala, kratkoročno in po ugodnih cenah dobavlja IlerSič, Bim-ska 13. 4014 29 Pisalni stroj dobro ohranjen, po možnosti novejšo tlpo. kupim. Ponuditi: A. Kova-čič, Prešernova 44. 211-M J Stružnice rezkalne, skobelne, vrtalne, brusilne in druge stroie izbranih konstrukcij dobavila Gustav Levičar. Medvedova 14. 2081-29 Šivalni stroj Singer. krojaški, otročka po-s.elj«. kredenci, bela, za lokal, nmivalni serv* porcelanast, gramofon ugodno prodam. — jeranovi «, Trnovo dvoriSfe. levo. 4581 29 Šivalni stroj ženski, prodam. Dolenjska 19/1. 4514 29 Šivalni stroj krojaški, zelo dobro ohranjen, z Knihebelnom, znamke Jax in Singer Jiv. stroj z dolgim čolničkom oa ročni pogon, poceni prodam. Rebolj, Kamniška 13 4458-29 Elektromotor od 1»/« do 2 HP, kupi »Papirocel«, Ljubljana, Le-podvorska 23. 4409-29 Računski stroj ročni ali električni, kupim. Naslov t ogl odd. Jutra. 4448 29 Šivalni stroj prodam. Smartukka c. 21, Oernogm. 4591 29 Prodam električni stroj za vrta nje železa do 15 mm. Po ljanska c. 55. 620 29 Izgubljeno Usnjeno rokavico, sivo, sem izgubila. Po šten najditelj naj Jo od da v ogl. odd. Jutra pod »Uboga žena«. 4532 23 4532 28 Rjave rokavice, usnjene, sem izgubila dne 1. marca od Miklošičeve ceste do kavarne »Emona«. Najditelj se naproša, da se oglasi v ogl. oPisuln stroj 366«. 4285 29 Polnojarmenike švedske, stabilne in mo b Ine, dobavlja v 4 mesecih od tovarne Ilerš'č Ljubljana Bimska 13. 4017 29 Mesarske stroje najmodernejše iz rje proste kovine in vdelanimi elektromotorji, dobavlji ve 6 tednov od švedske tovarne poceni dobavlja Ileršič, Ljubljane, Bimska 13. 4016 29 Rabljene stroje vsakršnekoli vrste vnov-čite najbolje, ako Jih ponudite Strojno tehnični pisarni Ileršič. Bm ska 13. 4013 29 Krznar predeluje Vaš stari ple?č v bolero alt jopico po nnern ceni. Kovačič. Stari tTg 21 17 4574-3' Izdeluje in popravlja vsakovrstne čevlje A Sovine, čevljar. Korunova ul. 7. 4372-30 r nformacije Tajna usode. Sloviti psihoersfoloe S P temkan. katerega dalinovid nost ie priznana, bo razkril taino vaše usode, va? ?na čai, karakterno vrednost oseb. s katerimi ste v sti kih, da boste našli iskano srečo. Izkoristite in spoznajte pota svoie usode Od govariam na vsa vprašani a v liubezni zakonu, potovanju in kariieri. Diskrecija zajamčena. Priložite datum rojstva in 20 lir na ogl odd Jutra pod »Taina uso de«. 4625-31 Prošnje, ▼loge. prestave, mfonn.i-c je. ' dopsovanje, intervencije. odkup in zter Javo terjatev, poravnave, nakup in prodajo, upravo in nadzorovanje nepremičnin. obratov in soudeležb ter vse drage trgovsko- gospodai^ke p sie poverite komerc j.iln' psarni Zaje Lojze. Ljubljana. Gledališča ul ca 7. 4502-31 Absolvent trgovske akadrmi e z znanjem italijanskega jezik«, potu.e v Italijo. Prevzema urei:tev trgovskih 7a