Moste
Držeč se načrta izletov, je društvo upokofencev Moste pri-redilo v juliju izlet v Maribor in na Pohorje ter istočasno obiska-lo bratsko društvo Maribor.
S Sapovim avtobusom smo se 5. julija v zgodnjih jutranjih urah odpeljali izpred občinske hiše, polni pričakovanja novih doživetij. Pot nas je vodila skoz Domžale in Lukovico na Tro-jane, potem do Vranskega, Pre-bolda, Celja in Vojnika. Ko smo se pripejali do Frankolovega, kjer sta spomenika ustreljenih talcev, smo se ustavili ter z eno-minutnim tnolkom in pesmijo počastili njih spomin, s tiho željo: Ne več takih časov in grozodejstev. Nadaljevali smo pot prek Slovenskih Konjic in Slovenske Bistrice do Hoč, kjer smo krenili z glavne ceste in nadaljevali pot po ovinkastih grebenih na Pohorje, kamor smo prispeli okoli 9. ure. Ko smo zlezli z avtobusov in se malo razgibali od dolge vožnje, se je začela paša za oči. Prelep je bilpogled na panoramo, ki se je razgrnila pred nami. Kot na dlani je bil prelepi Maribor z okolico, ves pisan in razvejan. Kar prekmalu je prišel čas, ko smo se morali posloviti in na-daljevati začrtano pot, ki nas je vodila na obisk k bratskemu društvu upokojencev Maribor-Tabor. Ko smo se pripeljali okoli ene popoldne pred njihov dom, smo doživeli tako pri-srčen sprejem, da se ga skoraj ne da popisati z besedo, ampak ga je bilo moč le doživeti. Pri-čakovali so nas predsednik in še nekaj odbornikov, nam zaželeli dobrodoUico in nas res kot svoje popeljali v svoj prelepi dom. Pripravili so nam kosilo, nato pa smo si ogledali njihov dom. Dobili so ga od občine v upravljanje, potem pa so ga do-zidavali, da je danes kot majhen gradič. Lepo imajo urejene dru-žabne prostore, kjer imajo člani možnosti preživeti svoj prosti-čas pri igri in kakorkoli drugače društveno delovati.
Kar prekmalu je prišel čas ločitve. Obljubili smo si čim-prejšnje ponovno srečanje.
Vožnja nazaj je potekala skoz Ptuj na Pragersko do La-škega, Hrastnika, Zagorja, Litije in v mraku smo se srečno pri-peljali domov, polni prelepih doživetij.
Ko človek po končanem iz-letu premišlja, kako lepo je bilo, svojim mariborskim ko-legom kar malo zavida njih pre-lepi dom! Mi še primemih urad-nih prostorov ne premoremo. Le kdaj nam bo vsaj to omo-gočeno?
Kot smo že v Naši skupnosti št. 6/74 vabili, naj se upoko-jenci vpišejo v društvo; to danes v imenu občinskega društva po-navljamo.
Vsi na novo upokojeni, vpi-šite se v društvo upokojencev, ki je vaSemu bivališču najbližje! To je mogoče pri podružnicah Zelena jama, Pohlinova 20, Nove Jarše, Jarška 34/a ter Polje, prav tako pa tudi pri društvu Moste, Proletarska 1, pritličje levo, med uradnimi urami. Naj ta poziv ne bo za-man. Le z združenimi močmi bomo kaj dosegli.
Pred nedavnim je bila na vo-galu Rojčeve in Pokopališke uli-ce odprta optična delavnica, ka-tere usluge sem se poslužil, ko mi je zdravnik predpisal nova očala. Na vprašanje, če opravijo tudi dela na bolniški recept, so mi odgovorili pritrdilno. Ko sem jim izročil recept - to je bilo dopoldne -, so mi dejali, da lahko pridem po očala že popoldne.
Tako   hitre   postrežbe   pri
mestni optikih nismo vajeni. Zato zasluži vso pohvalo in pri-poročilo vsem, ki te usluge po-trebujejo!
Pred dobrimi štirimi meseci je KS na prošnjo VVZ Angelce Ocepek sodelovala pri financi-ranju ureditve zelenice pred VVZ. Vse je bilo urejeno, tako da je bilo že na pogled kar prijetno. Okoli zelenice so posa-dili grmiče in postavili še ogra-jo, da bi bila zelenica še bolje zavarovana. A kaj, ko danes po dobrih štirih mesecih ugotav-Ijamo, da so bila vsa sredstva, vložena v to, brez prave koristi! Žična ograja je vsa potrgana, grmovje že močno razredčeno, na zelenico pa prihajajo mladi, ne da bi se veselo razigrali, ampak igrajo na njej prav divji nogomet; in ker zelenica ni utr-jena za tako igro, jo seveda samo uničujejo! Manjšo zele-nico pred stanovmjskim blo-kom v Kajuhovi ulici so že kar ,,spodobno" zdelali. Že kaie le-dino in polna je lukenj, tako da bo treba precej truda in sred-stev za njeno obnovo. Najhujši nogometaši so prav iz blokov na Kajuhovi 34 in 38 ter Zakotni-kovi 5 do 11. Če pa je bratov-ščina prem ajhna, pridejo na po-moč še iz sosednjih hiš. So pa fantje že tako veliki, da bi jim morala že beseda kaj zaleči! Pa nič. Kot bob ob steno, čeprav imajo na razpolago betonsko ploščad, kjer bi lahko igrali vse mogoče športne zvrsti, pa jim tam, kot kaže, ni všeč.
Ce s tem uničevanjem zele-nic otroci ne bodo prenehali, naj ne bodo njih starši preveč presenečeni, ko bodo dobili ra-čune in se vključili kot sofinan-cerji za obnavljanje zelenic. Imena nekaterih so že znana, za druge se bo pa tudi zvedelo.
Zdaj pa še vprašanje občinski skupščini Moste-Polje, oddel-ku za komunalne in gradbene zadeve: Na Zaloški cesti od hiše št. 81 do sive stolpnice je ne-kaka zelenica porasla z vsem mogočim plevelom. Želeli bi zvedeti, kdo je dolžan to poko-siti, če bo kosa spbh kos temu divjemu rastlinju. Ta okolica že tako ni preveč vabljiva, divje rastlinje pa jo dela še bolj nt-prijazno.
MoSčani, dokler nam bo pa-rola o zdravem okolju samo na jeziku, z zdravim okoljem ne bo nič!
LUDVIK PEČAR