99

BUENOS AIRES.
13. SEPTEMBRA (Setiembre) 1956

Ano (Leto) XIV.
No. (Štev.) 37

“E SL O VEN

IA LIBRE

Mružabna pravda

Te dni poteka deset let, odkar je za¬
čela izhajati publikacija Družabna prav¬
da, glasilo krščansko mislečih, sloven¬
skih strokovničarjev, delodajalcev in de¬
lojemalcev. Iz skromnih začetkov v več¬
nem mestu je publikacija z leti postala
revija, ki ni v ponos samo organizaci¬
ji, ki jo izdaja, pač pa z njo skupaj vsej
svobodni slovenski besedi na tujih tleh.

Deset let je lahko v življenju posa¬
meznega naroda zelo malo, lahko pa tu¬
di veliko: slednje bo zlasti držalo za de¬
set let življenja prve slovenske politične
emigracije, v vrstah katere prav gotovo
ne bi mogli pogrešati predstavnike Slo¬
venske krščansko socialne miselnosti
med delovnimi silami našega žitja in bit¬
ja izven rodne zemlje.

Pomen in vrednost opravljenega dela
v okvira organizacije Družabne pravde
bi spričo desetletnice njenega glasila
mogli poudariti v naslednjih najbolj zna¬
čilnih postavkah:

Vsi vemo, da je s prihodom na tuja
tla prva borba posvečena obstoju vsa¬
kega posameznika, poedinih družin, po¬
svečena najbolj nujnim potrebam, do ka¬
terih ima vsak človek pravico. Vsi se
tudi zavedamo, da bi se po naselitvi v
novih krajih lahko razgubili vsakdo v
svojem koncu in se ne bi nikjer več sre¬
čali, kaj šele karkoli delali za nadaljni
obstoj ne samo naše skupnosti v emi¬
graciji, paš pa predvsem v smeri kora¬
kanja z razvojem v svetu, še posebej pa
s spremljanjem razvoja v domovini, če
se je torej takoj po prihodu v begunstvo
in zatem v emigracijo zbrala skupina
ljudi, ki je hotela delati naprej v duhu
začrtane si poti, potem je prva postav¬
ka koristnosti obstoja Družabne pravde
v tem, da je pod zastavo krščanskega
strokovničarstva znalla zbrati in poveča¬
ti vrste svojih članov in prijateljev; v
teh vrstah je gojila zanimanje za tako
obširno področje, kakor je prav social¬
na obnova sodobnega sveta, vzgajala je
posameznike in širila napredne ideje
božje demokracije kruha med širokimi
sloji svobodnih Slovencev v svetu. Kdor
ni prestopil Oceana, si morda nikdar ne
bo znal v primerni obliki razložiti, kaj
pomeni sredi ogromnih daljav in dnev¬
nega dela voditi po jasnih načelih sku¬
pino Sibvencev, ki se hočejo vzgojiti za
danes in tudi za jutri. Delo Družabne
pravde v smeri vzgoje kadrov za novi
socialni red, kakor je začrtan v pape¬
ških okrožnicah, je zato neprecenljive
vrednosti. In če bomo nekoč mogli v svo¬
bodni domovini postaviti na noge kr¬
ščanske sindikate, potem bodo njih te¬
melji sloneli na delavnosti prvih jeder
Družabne pravde.

Druga postavka je publikacija sama,
ki slavi desetletnico. Pogosto smo že
zapisali, da le tisti, kdor se ukvarja z iz¬
dajanjem slovenskega tiska na tujih
tleh, more pravilno ceniti vso požrtvo¬
valnost, neizmerne sile idealizma in
vztrajnosti, ki jih je v tako delo treba
vložiti, če je morda začetek publika¬
cije Družabna pravda bil po današ¬
njih sodbah skromen, potem je njen
razvoj v desetih letih pokazal, da nič ne
zaostaja za podobnimi glasili njej so¬
rodnih ali pa tudi nasprotnih strokovnih
gibanj: v publikaciji se ne vrste samo
strokovni članki o posameznih področ¬
jih, na katerih delavnosti morajo biti
sodobni krščanski sindikalisti doma, pač
pa je revija tudi široko informativnega
značaja za vsakogar, kdor se hoče sez¬
naniti s perečimi problemi reševanja
trenutnega kaosa v svetu. S svojo orga¬
nizacijo in publikacijo si je Družabna
pravda utrla pot na svetovno pozornico
krščanskega delavstva, kjer je že doslej
in bo mogla še bolj v bodočnosti širiti
slovenske poglede.

O tretji postavki bi mogli povzeti sa¬
mo tole misell', izrečeno pred nedavnim:
ako bi Družabna pravda ne opravila nič
drugega, kakor da se je junaško lotila
ogromne naloge, da v emigraciji — kar
se z drugimi besedami reče: s težaškimi
silami — izda dr. Ahčinovo Sociologijo,
bi ogromno naredila. Bržkone se niti ti¬
sti, ki so s takšno skepso gledali na za¬
četek tega ogromnega dela, še ne zave¬
dajo dovolj, kaj se pravi, da je mogla
takšna knjiga iziti v tako kritičnih ča¬
sih. Saj ni pomen knjige samo v tem, da
smo Slovenci edini narod, ki je bil spo¬
soben dovoliti si takšno višinsko delo v

Menzies in Nasser sta se razšla

Razgovori med petčlansko komisijo
pod vodstvom avstralskega premierja
Menziesa in gralom Nasserjem v Kai¬
ru so se končali v nedeljo zvečer po 25
minutni konferenci, na kateri se je ko¬
misija poslovila od egipčanskega pred¬
sednika. Po odhodu je bilo izdano skup¬
no Menzies-Nasserjevo poročilo o pote¬
ku razgovorov, iz katerega je jasno raz¬
vidno, da so pogajanja sicer potekala v
najprijaznejši obliki, da pa Nasser ni
niti za ped odstopil od svojega stališča
glede vprašanja sueškega prekopa. Za
zahodne sile, predvsem za Anglijo in
Francijo, je neuspeh teh pogajanj po¬
poln. Nasser je izšel iz njih znova zrna
govit in je še višje zrasel v očeh arab¬
skega sveta, ki danes ves vre v sovrašt¬
vu proti Franciji in Angliji, edinima ko¬
lonialnima silama, ki še vzdržujeta svoj
vpliv v severni Afriki in na Bližnjem
Vzhodu.

Položaj silno težak

Menzies je po končanih razgovorih iz¬
javil, da je “položaj silno težak’’. Ko¬
misija da se je v Kairu nahajala pred
“najtežjim svetovnim problemom.” Če¬
prav je Nasserju poleg načrta, ki ga je
18 držav izdelalo v Londonu, Menzies
razložil tudi pomen vojaških priprav
Anglije in Francije v vzhodnem Sredo¬
zemlju, je Nasser vztrajno ves čas raz¬
govorov ostajal na svojem stališču gle¬
de sueškega prekopa. Tako sta si obe
strani le glasno povedali vsaka svoje
gledanje na ta problem.

Tričlanska konferenca?

Menzies se je vrnil s komisijo v Lon
don, kjer je predložil natančen popis po¬
gajanj Edenu in Molletu. Ta dva mora¬
ta sedaj napraviti naslednji korak. An-
gilija hoče na vse načine pritegniti v to
situacijo USA. V Londonu sedaj zahte¬
vajo, da naj se Dulles udeleži tričlan¬
ske konference, na kateri naj bi razprav¬
ljali o naslednjem koraku. Hočejo, da bi
bil Dulles v Londonu že pred pričetkom
izrednega zasedanja britanskega parla¬
menta, ki ga je Eden sklical za sredo,
12 t. m., z obširno debato o sueškem
problemu. Znano je, da je laboristična
opozicija hudo napadlla Edena zaradi an¬
gleških vojaških priprav v Sredozemlju
in da nekateri laboristi zahtevajo nje¬
gov odstop zaradi propada kairskih
pogajanj.

Sprememba anglo francoske politike

Politika Anglije in Francije, ki je
pred kairsko konferenco in med njo slo¬
nela na upanju ,da bo komisija dosegla
uspeh že zaradi vojaških groženj obeh
držav proti Egiptu, odn. da bosta obe
državi uporabili vojaško silo, če pogaja¬
nja propadejo, pa je v soboto in nedeljo,
očiyidno pod severnoameriškim priti¬
skom, zavzela popodhoma drugačno smer
obe vladi sedaj proučujeta možnost
predložitve tega vprašanja Združenim
Narodom oz. Varnostnemu svetu te or¬
ganizacije. Sueški problem nameravata
predstaviti kot mednarodno zadevo in
ne kot spor med Anglijo in Francijo na
eni strani ter Egiptom na drugi.

emigraciji. Uspeh izida dr. Ahčinove
Sociologije je v tem, da je resnično šla
med široke kroge slovenske in tudi dru¬
gih emigracij in da tako ni ostala v
skladišču založnice; še večja vrednost
izida pa je v tem, da bo takšna Sociolo¬
gija, ki ni nikako zabavno branje, kot
si ga večina morda želi, ampak strokov¬
no delo s svojo nasičenostjo misli, podat¬
kov in pogledov, mnenj in sodb služila
premnogim: služila predvsem organiza¬
ciji Družabni pravdi sami, koristila
vsem, ki prirejajo tečaje, služila našim
šolnikom in študentom; največ ja vred¬
nost knjige pa je v tem, da je z njenim
izidom odprta slehernemu Slovencu pot
do seznanjenja s sodobnimi problemi in
njih rešitvijo v luči krščanstva, da tako
ne bo treba črpati le iz tujih virov..

S ponosom so mogli predstavniki in
člani Družabne pravde pogledati na de¬
lo, opravljeno v desetih letih. Po tem
delu jih ceni na vseh kontinentih raztre¬
sena svobodna Slovenija, ki edina more
uživati pravo demokracijo. Po njenih de¬
lih pa bo Družabno pravdo sodil tudi na¬
rod doma, zavedajoč se, da za njegovo
svobodo in lepšo dobočnost delajo in ga¬
rajo v svobodnem svetu tudi slovenski
krščanski strokovničarji.

Byroadejev načrt

Severnoameriški veleposlanik v Kairu
Byroade, ki je premeščen v Južno Afri¬
ko, pa je imel na predvečer svojega od¬
hoda sestanek z Nasserjem, kateremu
je, po poročilih francoskega tiska, pred¬
ložil nov severnoameriški načrt glede
bodočnosti sueškega prekopa: Egipt o-
stane lastnik sueškoga prekopa, toda ga
odda v najem Združenim Narodom za 50
milijonov dolarjev mesečno, za deset let.
Najemnina je plačljiva vnaprej. Najem¬
nina se sorazmerno razdeli med članice
ZN.

Šle naprej vojaške priprave

Anglija in Francija sta medtem še na
prej pojačevali svoje vojaške postojan-
ske v vzhodnem Sredozemlju. Na Ciper
so prišli novi kontingenti francoskih in
angleških čet. Egipčansko časopisje je
v nedeljo objavilo pod velikimi naslo¬
vi poročilo, da je Izrael dovolil britan¬
skim oddelkom izkrcanje v Palestini. Po¬
ročilo zanikata tako londonski glavni
stan kakor vladni krogi v Tel Avivu.

Nov Nasser jev načrt

Takoj po odhodu Menziesa v London
je Nasser uradno razposlal vsem drža¬
vam, ki uporabljajo sueški prekop, spo¬
menico, v kateri izjavlja, da ni njegova
krivda, če so razgovori v Kairu negativ- |
ni za zahodno komisijo. Za mirno reši¬
tev sueškega problema predlaga sklica¬
nje mednarodne konference, na kateri bi
razpravljali 1) o svobodni plovbi po
prekopu; 2) o izboljšanju naprav v pre¬
kopu in 3) o pravičnih taksah. Vpraša¬
nje lastništva prekopa ne pride več v
poštev, ker je že rešeno s podržavlje-
hjem.

Britanska vlada je tp Nasserjevo spo¬
menico takoj odločno odklonila, franco¬
ska vlada se je postavila na podobno
stališče, v Washingtonu pa so izjavili,
da bodo Nasseriev predlog resno prou¬
čili. . (

Sovjetski molk in atomski poskusi

Popoln molk glede sueške zadeve vla¬
da v Moskvi. Samo dvakrat se je ogla¬
sila “Pravda”. Prvikrat je Objavila, da
so v Kaira pogajanja med petčlansko ko¬
misijo zapadnih velesil in Nasserjem in
poudarila, da bi vdor brit. in francoskih
čet v Egipt pomenil veliko nevarnost za
mir za Bližnjem vzhodu. Omenila je po¬
trebo ZSSR, da v tepi slučaju pošlje
svoje čete v Perzijo “za zaščito svojih
interesov v tem delu sveta..” V dragem
članku pa opozarja, da “Anglija in
Francija resno mislita na vojaško inter¬
vencijo v Egiptu, ustvarjajoč za ope
rativno oporišče otok Ciper. Medtem ko
te operacije predstavljajo grožnjo Egip¬
tu, pa morejo voditi do vojaškega spopa¬
da na sueškem področju, ki se more
vsak trenutek spremeniti v vojno po
vsem svetu.” ZSSR je medtem izvedla
nove atomske poskuse v Sibiriji in je
poročilo o “novih taktičnih atomskih o-
rožjih” takoj po poskusih uradno objavi¬
la. Zapad meni, da je Kremelj storil to
zato, da je opozoril zahodne države, da
je ZSSR pripravljena vsak trenutek
vmešati se v sueško zadevo, če bi se ta
spremenila v vojaške operacije.

PRESELJEVANJE NARODOV
NA KITAJSKEM

Po načrtu kitajske komunistične vla¬
de so začeli na Kitajskem z ogromnim
preseljevanjem ljudstev iz gosto nase¬
ljenih mest in pokrajin na vzhodu v ne¬
naseljena področja na severu in zahodu.
Preseliti nameravajo več milijonov lju¬
di. Samo s področja Šanghaja nad en
milijon, z dragih prenaseljenih mest pa
od 200. do 300.000 ljudi. Vse te množice
ljudi odvažajo v Mandžurijo, v Tibet
ter proti zahodni kotajsko-sovjetski me¬
ji. Na ta način mislijo obljuditi ogrom¬
na zemeljska področja, na katerih misli¬
jo graditi nova mesta ter industrijska
eredišča, ker so dotične pokrajine boga¬
te na raznih rudninah. Ugotovili so tu¬
di zaloge petroleja. Te načrte so v glav¬
nem že začeli izvajati v provincah Kan-
su, Tsingai in Heilunkiang. V teh po¬
krajinah mislijo obdelati 100 milijonov
ha zemlje, da bi mogli pridobivati hrano
za 600 milijonov ljudi.

Inozemski listi poročajo, da preselje¬
vanje ljudi komunisti izvajajo tudi pro¬
ti volji posameznikov, delavstvu so pa
obljubili dvakratne plače v novih kra¬
jih.

£1 komenajie a las Fuerzas Armada*
en Mendoza

El sabado pasado se realizo en Men-
doza el homenaje de la mujer argentina
a las fuerzas armadas de la Nacion en
reconocimiento por su accion libertado-
ra de septiembre de 1955.

Las ceremonias se iniciaron con ima
misa de campana. En el altar en que fue
oficiada se hallaba una imagen de la
Virgen del Carmen de Cuyo, y a un cos-
tado cuatro alumnas del Colegio de la
Compania de Maria sostenian la replica
de la bandera de los Andes.

A continuacion la senora Clementina
Latorre de Prieto ofrecio, en nombre de
la comision de homenaje, la ensena al
teniente general Julio Lagos.

Este hablo para agradecer el home¬
naje y expreso que las fuerza armadas
de la Nacion tienen el firme proposito
de seguir el ejemplo de desinteres y pa-

triotismo brindado por el creador del
ejercito de los Andes, general San Mar¬
tin, quien sin duda alguna hubiera apo-
yado, agrego, la gesta de septiembre del
ano anterior, en que las espadas fueron
desenvainadas en defensa de la libertad.

En instantes en que hablaba el te¬
niente general Lagos surcaron el cielo
una escuadrilla de aviones navales y dos
escuadrones de aeroplanos Calquin de la
Cuarta Brigada Aerea.

Despues se ejecuto el Himno Nacional
y la introduccion de los himnos de Chile
y Peru.

El teniente general Lagos, en compa¬
nia de comitivas de la marina y la aero-
nautica, deposito una ofrenda floral an-
te el busto del general Belgrano.

Luego, las autoridades se dirigieron al
palco oficial para presenciar el desfile.

Počastitev oborožeBBih sil v Meadozi

Argentinske žene so prejšnjo soboto
v Mendozi počastile oborožene sile v pri¬
znanje njihovih zaslug za zmago sep¬
tembrske osvobodilne revolucije lansko
leto.

Slavnost se je začela z vojaško mašo
na prostem. Na oltarju je bila postavlje¬
na slika Karmelske Matere božje s Cu-
ya, ob straneh so pa 4 gojenke iz Kole¬
gija Marijine družbe držale v rokah na¬
novo izdelano andsko zastavo, ki jo je po
končani maši izročila ga Clementina La¬
torre de Prieto armadnemu generalu v
p. Juliusu Lagos-u, ki je bil med lansko
revolucijo poveljnik mendoškega armad¬
nega zbora. General Lagos se je za po-
darjemo zastavo zahvalil z govorom, v
katerem je naglašal, da so oborožene si¬
le trdno odločene slediti vzgledu, ki ga
je postavil s svojim rodoljubjem in pre¬

danostjo domovini ustanovitelj andske
vojske general San Martin, za katerega
pravi, da bi bil lansko leto, če bi bil živ,
brez dvoma podpiral revolucijo, ko so
oborožene sile nastopile v obrambo svo¬
bode.

Med govorom generala Lagosa so ne¬
bo preleteli eskvadrila pomorskih letal
in dva eskvadrona letal Calquin. Vojaška
godba je nato zaigrala narodno him¬
no ter začetka čilske in perujske narod¬
ne himne.

General Lagos je zatem v spremstvu
visokih častnikov vojske, letalstva in
mornarice položil venec na spomenik
generalu Belgranu, se podal na častno
tribuno ter prisostvoval vojaškemu mi¬
mohodu vseh enot mendoškega armadne¬
ga zbora.

IZ T E O N A

Republikanci in demokrati v USA se

z vso naglico pripravljajo na jesenske
predsedniške volitve. Demokratska kan¬
didata Stevenson in Kefaver sta že pri¬
čela z volilno kampanjo, medtem ko &e
je od republikancev zaenkrat samo še
Nixon, podpredsedniški kandidat, podal
na volilno potovanje. Eisenhower je tre¬
nutno preveč zaposlen z vprašanjem
Sueza, ki se ga izogiba na vseh tiskov¬
nih konferencah. Obe stranki stojita v
svoji volilni borbi pred težkim proble¬
mom rasne ločitve med črnci in belci,
zlasti v južnih državah. Republikanci so
v svojem volilnem programu odločneje
pozvali na pomirjehje duhov in zatrdili,
da nameravajo enkrat za vselej pravič¬
no rešiti ta problem, sramoten za USA
v dvajsetem stoletju.

Medtem pa je napetost med belci in
črnci zlasti v državi Kentucky in pose¬
bej v mestu Sturgis tako narasla, da je
tambajšnji guverner bil prisiljen okli¬
cati obsedno stanje in je tja poslal moč¬
ne vojaške oddelke s tanki.

Ko se ameriško delavstvo preko svo¬
jih organizacij načrtno pripravlja na
prihajajočo industrijsko revolucijo, ki
jo prinaša avtomatizacija, se je britan¬
sko delavstvo v veliki večini izjavilo
proti uvedbi “te novotarije”. Preds. a-
meriških AFL in CIO George Meany, je
objavil program, po katerem bosta ti
dve, vse ameriško delavstvo obsegajoči
organizaciji, postopno prilagodili ame¬
riško industrijsko življenje avtomatiza¬
ciji, katere prvi rezultat bo največ 35
urni delavnik, nadaljnje zvišanje živ¬
ljenjske ravni in vsesplošno blagosta¬
nje. Britansko delavstvo pa se je izja¬
vilo za zmanjšanje 48 urnega na 40 ur¬
ni delavnik, toda brez uvedbe avtomati¬
zacije. Ta zahteva postavlja Anglijo
pred še večjo nevarnost inflacije, ker
obenem s skrajšanjem delovnega časa
delavstvo zahteva zvišanje mezd.

Britanski katoliški tednik “Catholic
Times” se je pridružil drugim protestom
angleškega katoliškega tiska, ker kra¬
ljica Elizabeta II. ni posllala na pogreb
londonskega kardinala Griffina svojega
osebnega odposlanca. Vladna palača je
na proteste objavila, da je storila kra¬
ljica svojo pietetno dolžnost že s tem
ko je poslala žalno brzojavko osebju, ki
je bilo uslužbeno pri kardinalu.

Dom Mintoff, preds. Malte, se je vr¬
nil iz Londona na svoj otok s čekom za
1 milijon funtov šterlingov po razgo¬
vorih z angleško vlado o gospodarski

V T En E N

bodočnosti Malte. Vprašanje politične
bodočnosti otoka so odložili na prošnjo
britanske vlade za poznejši čas, na kar
je Mintoff pristal z ozirom na sueško
krizo.

Eoka je na Cipra proglasila sedaj
tudi Francoze za svoje sovražnike ter
je že izvedla prvi napad na francoski
kamion z vojaštvom na cesti iz Fama-
guste v Nicosijo.. Prav tako so uporni¬
ki podminirali in zažgali poslopje vrhov¬
ne vojaške komande na Cipru, ki je bilo
še v gradnji. Pravoslavna cerkev na o-
toku je v spomenici objavila, da se je
zaradi izkrcanja francoskih čet na oto¬
ku prepad med Ciperčani in Anglijo še
poglobil, ker kopičenje vojaštva na o-
toku pobija vse angleške izjave o strem¬
ljenju za čim hitrejšo rešitvijo tega
problema.

Medtem ko so oči vsega sveta obrnje¬
ne v Suez pa je Adenauer razposlal ve¬
likim štirim spomenico, v kateri jih po¬
ziva na nova pogajanja za ureditev
vprašanja združitve Nemčije. Na spo¬
menico je takoj dobil odgovor sovjetske
vlade, v katerem mu sporoča, da ZSSR
ne more govoriti o tem problemu, dokler
bo KP v Zahodni Nemčiji proglašena za
nezakonito.

Zagrebški mednarodni velesejem, na
katerem razstavlja poleg domače indu¬
strije tudi 26 evropskih, ameriških in a-
zijskih držav, je obiskal tudi Tito s svo¬
jo soprogo Jovanko. Na velesejmu se
je zadržal polnih šest ur pod najstrož¬
jim policijskim nadzorstvom. Dopisni¬
kom tujih agencij je padlo v oči, da se
je najdalj časa mudil v sovjetskem in ki¬
tajskem paviljonu, medtem ko je ame¬
riški razstavni prostor na hitro obšel.

V Avstraliji so objavili poročilo, da
so sovjeti v zadnjih 7 mesecih v raziska¬
vah na Antartidi zelo napredovali ter
da so, ne da bi vprašali za dovoljenje
avstralske oblasti, na tistem področju,
ki si ga prisvaja Avstralija postavili
močno bazo.

Sedanji naslov
Svobodne Slovenije je

RAMON FALCON 4158

in ne več Victor Martinez 50

Buenos Aires, Argentina

PORAVNAJTE NAROČNINO
SVOBODNE SLOVENIJE!

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 13. IX. 1856

Vredii©te

so glasilo Delovnega občestva za sloven
ski katoliški institut. Pred dobrim me¬
secem je izšla tretja knjiga z letnico
1955. Vsebuje 7 razprav odnosno študij.

O delu in življenju ter osebnosti dr.
Janeza Evangelista Kreka je z veliko
skrbnostjo več let zbiral material ter
urejeval Izbrane spise ravnatelj Ivan
Dolenc. Temu se je že pred vojno v do¬
movini pridružil prof. dr. Vinko Bru¬
men. Kot prva je v tretji knjigi Vred¬
not objavljena njegova razprava “Kre¬
kovo politično delo od leta 1900 do leta
1907. Pisec pravi, da je to “Poglavje
iz uvoda v peti zvezek Krekovih Izbra¬
nih spisov, ki bi leta 1941 izšel pri Mo-
horjevu družbi v Celju, pa so ob začetku
vojne naklado uničili Nemci. Zato je to
zopet prvi natis.” Dalje navaja pisec:
“Ovjavlja pa se tukaj za 95. letnico Kre¬
kovega rojstva in za 50. letnico Sloven
ske ljudske stranke”.

To “Poglavje iz uvoda v peti zvezek
Krekovih Izbranih spisov” ima dve zna¬
čilnosti: Pokaže nam politične razmere
Slovenije v tisti dobi; poznanje teh je
nujno potrebno za pravilno razumeva¬
nje Krekovega dela. Na drugi strani pa
ob prikazu Krekovega političnega dela
v tej dobi podaja sliko kako teška je bi¬
la borba za uveljavljanje pravic Sloven¬
cev in kako so si morali v tedanji dobi
vsako ped pravice Slovenci priboriti v
trdem boju. Razprava je bogata po vse¬
bini in zanimiva. Dokazuje, da dr. Bru¬
men vrši to delo z ljubeznijo in z resno¬
stjo znanstvenega raziskavanja. Zelo
koristno bi bilo, če bi v izseljenskem ti¬
sku objavil vse, kar ima še o Kreku ali
kar bo še napisal ter tako rešil pred ne¬
varnostjo pozabe.

Alojzij Geržinič je prispevaj! sestavek
■“Kaj mora imeti in kaj naj si pridobi u-
metnik”. Pravi, da je to v bistvu preda¬
vanje, ki ga je imel na prvem rednem
kulturnem večeru Slovenske kulturne
akcije v letu 1956. V prvem delu raz¬
pravlja o umetniški nadarjenosti, v dru¬
gem o umski izpopolnitvi in nato o zna¬
čajski oblikovnosti. V uvodu pa postav¬
lja opredelitev bistva umetnosti, ustvar¬
janja in umetnine. Daši v slogu mesto¬
ma težak, je njegov sestavek dober ka¬
žipot v razumevanje umetnika in nje
govih nalog. Sam pa prizna, da je v u-
metniku, v umetnosti in v kuilturi, v
vsakem posameznem primeru toliko -  raz¬
novrstnih silnic, da je enotnih, za vse
veljavnih, receptov jako malo. Značilno
pri Geržiniču je, da zna pri svojih raz¬
mišljanjih o umetnosti, ki očitujejo
vstrajen študij, spretno uporabljati
•znanje iz drugih strok kot n. pr. lepo¬
slovja, glasbe, šaha.

“Etičnost novega kazenskega zakona”
je naslov naslednji razpravi. Božidar
Fink v njej, sklicujoč se na Berdjajeva,
najprej ugotovi, da “globlje motrenje
razvoja kazenskega prava v teoriji in
zakonodaji v zadnjem času potrjuje, da
se res dogaja vrenje, ki prinaša nove
ideje, katere prelamljajo z zastarelimi
polpretekle dobe”. Preko zgodovine in
šol prehaja na “zgodovinski proces na¬
še dobe”. Dotakne se iz vidika pravne
teorije problema vojnih zločincev, voj¬
ne, kolektivne odgovornosti in drugih
zanimivih problemov. Božidar Fink je
po mojem poznanju edini pravnik v izse¬
ljenstvu, ki se sistematično bavi s študi¬
jem teoretsko pravnih vprašanj, želeti
je le, da bi pri tem vztrajali in vzbudil
zanimanje še pri kom v mlajši generaci

ji-

“Cisterca v Stični je najpomembnejša
slovenska verska ustanova, tako po svo¬
ji starosti, kakor po svoji zamisli in
delu, ki ga je vršila na verskem, kultur¬
nem, socialnem in narodnem polju. Njen
nastanek pada v prvo desetletje dvanaj¬
stega stoletja...” Tako se začne uvod ob¬
širne razprave v tej knjigi Vrednot, ki
nosi naslov “Doneski k zgodovini Stič¬
ne”. Napisal jo je pater Maver Grebenc.
Ta zgodovinska študija v uvodu navaja
izsledke o ustanovitvi Stične ter njenem
prvem stoletju. Jedro celotne razprave
pa tvori skrbno in kritično zbrana snov,
ki naj prikaže ozadje ustanovitve Stič¬
ne.

Malo kdo ima v svojih spisih tako ja¬
sen slog, pa tako logično izpeljane mi¬
sli, kakor je to imel pokojni prelat Odar.
To dokazuje tudi njegova razprava pod
naslovom “Vprašanje o slovenski teo¬
logiji”. Ta razprava je bila prvič objav¬
ljana v šapirografiranem vestniku slo¬
venskega bogoslovja v San Luisu “Mi-
sdl”, letnik III. Prelat dr. Odar jo je
izročil uredništvu Vrednot za objavo v
rednem tisku. Uredništvo pravi v opom¬
bi, da jo je nameraval razširiti v zgodo¬
vinskem delu, ki obravnava dobo po le¬
tu 1949. Prelat Odar razpravlja ali sploh
obstoji vprašanje slovenske teologije, a-
li z drugimi besedami ima slovenska te-
loška znanost kakšen poseben pomen in

Slavje ob desetletnici Družabne pravde

Letošnje 12. romanje Družabne prav¬
de je bilo v nedeljo 9. septembra k Ma¬
riji Pomagaj v slov. bogoslovje v Adro-
gue. Združeno je bilo s proslavo deset¬
letnice izhajanja lista Družabna pravda.

Ob desetih dop. je bila v semeniški
kapeli maša. Imel jo je dekan teološke
fakultete g. dr. Ignacij Lenček. V vse¬
binsko lepem govoru je razvijal misel
iz nedeljskega berila o graditvi in rasti
notranjega človeka. Družabna pravda je
s svojim delom vedno pomagala graditi
takega človeka. Božji blagoslov naj jo
spremlja še naprej pri njenem delu.
Med mašo je pel slov. pevski cerkveni
zbor iz San Fernanda pod vodstvom or¬
ganista g. Jožeta Mišiča.

Po cerkvenem opravilu je bil na bo¬
goslovnem vrtu romarski shod. Začel ga
je lanuški slov. pevski zbor pod vod¬
stvom pevovodje g. Špacapana. Udarno
je zapel pesem Slovenska zemlja. Seda¬
nji predsednik Družabne pravde g. Lojze
Erjavec je pozdravne besede najprej na¬
slovil na vodstvo slov. bogoslovja v
Adrogueju, ki je za to jubilejno prire¬
ditev Družabne pravde rade volje dalo
na razpolago vse prostore, nato pa na
močno skupino Slovencev, ki so prišli na
romanje ter s tem dali priznanje Dru¬
žabni pravdi za doslej opravljeno delo.
Omenjal je, da bi. se bilo moralo to ro¬
manje vršiti že lani. Tedanje razmere
takim verskim manifestacijam niso bile
naklonjene, pozneje pa je izbruhnila re¬
volucija in romanja ni bilo mogoče izve¬
sti.

Po Erjavčevem govoru je povzel be¬
sedo g. Maks Jan. V zgoščenem govoru
je podal zgodovino nastanka in razvoja
lista Družabna pravda. S hvaležnostjo
je omenjal vse, ki so v Rimu sodelovali
pri ustanovitvi lista. Na prvem mestu
č. g. Andreja Križmana, ki je storil vse,
da je list lahko redno izhajal. Ker so
imeli tedaj ljudje po taboriščih dosti ča¬
sa za branje, je Družabna pravda izha¬
ja polmesečno in širila krščanski social¬
ni nauk med slov. begunskim življem.
Ko se je večina slov. beguncev preselila
v Argentino, je z njimi odšla tja tudi
Družabna pravda ter je tam nadaljeva¬
nje svoje izhajanje. V prvih letih je bi¬
la še razmnoževana, nekaj časa je pri¬
hajala med rojake kot priloga Svobodne
Slovenije nato pa zopet samostojno in
sicer že kot tiskan list. Sedaj izhaja
šestkrat na leto, t. j. vsak drugi mesec.
Njeni dosedanji uredniki so bili: Gg. An¬
drej Križman, Jože Jonke, Franc Pleško,
Maks Jan, Rudolf Smersu in sedaj
Avgust Horvat.

Ob desetletnici revije se je iskreno za¬
hvalil vsem, ki so na kakršenkoli način
pripomogli, da je list v teh letih mogel
redno izhajati in vršiti svojo nalogo
med slov. protikomunistično emigracijo.
Ker je število plačujočih naročnikov
premajhno, da bi se list mogel vzdrže¬
vati samo z naročnino, so bili vedno
idealni rojaki tisti, ki so s svojimi pri¬
spevki v tiskovni sklad omogočali redno

izhajanje. Po stanovih ima list soraz¬
merno največ naročnikov med duhovniki,
najmanj pa. med tistimi, ki bi ga lahko
naročili, pa tega ne store. G. Jan je
omenjal tudi stike, ki jih ima ta list z
drugimi listi in revijami po svetu. Nad
80 takih listov in revij dobiva v zame¬
no. Omenja tudi sotrudnike ter nagla-
ša, da sta med njimi brez dvoma naj-
odločnejša predsednik NO za Slovenijo
g. dr. Miha Krek in ljubljanski škof g.
dr. Gregorij Rožman. Iskreno se zahva¬
ljuje za vse delo pri listu tudi sociologu
g. univ. prof. dr. Ivanu Ahčinu. Poleg
njega pri listu sodeluje s socialnega pod¬
ročja tudi še dr. Čujež.

S ponovno zahvalo vsem, ki kakorkoli
pomagajo pri ohranjevanju in širjenju
lista Družabna pravda je g. Maks Jan
zaključil svoja izvajanja.

O sedanjem delu in bodočih načrtih li¬
sta Družabna pravda je govoril sed. u-
rednik g. Avgust Horvat. V uvodnih iz¬
vajanjih je naglašal, da v slovenski emi¬
graciji mora biti tudi tak list, ki se ba¬
vi s tako važnimi vprašanji kot so so¬
cialna, jih motri s krščanskega stališča
in med rojaki tudi širi krščanski socialni
nauk. Omenjal je nadalje, da med naroč¬
niki lista ni najti takih, ki so se gospo¬
darsko že dobro uveljavili, največ pa jih
je med tistimi, ki se bore še s težavami,
a imajo polno razumevanje tudi za po¬
trebe slovenskega emigrantskega tiska.
Na rojake apelira naj list podpro s tem,
da si ga naroče. Decembra meseca bo
izšla stota številka, t. j. jubilejna števil¬
ka Družabne pravde. Med načrti, ki jih
ima uredništvo lista, je navajal, da je
padla misel, da bi bilo dobro, če bi Dru¬
žabna pravda izdala ob priložnosti nekak
socialno-gospodarski zbornik, v katerem
bi bili objavljeni prispevki znanih slo¬
venskih socialnih in gospodarskih stro¬
kovnjakov o perečih socialnih in gospo¬
darskih vprašanjih ter problemih slo¬
venskega naroda in človeka.

Predsednik pravde g. Erjavec se je
obema govornikoma zahvalil za njuna
lepa referata, v katerih sta prikazala
zgodovinski razvoj ter delo lista.

Pred kosilom so udeleženci romarske
slovesnosti porabili čas za razgovore in
pomenke s prijatelji in znanci na prijet¬
nem bogoslovskem vrtu, slovenski pev¬
ski zbor iz Lanusa je pa prijetno razpo¬
loženje še stopnjeval z lepimi slovenski¬
mi pesmimi.

Za častno mizo so sedeli: na sredini
rektor slovenskega bogoslovja g. dr.
Fran Gnidovec, zraven njega pa pred¬
sednik Družabne pravde g. Lojze Erja¬
vec in podpredsednik univ. prof. g. dr.
Ivan Ahčin, zatem g. Miloš Stare, g. Ru¬
dolf Smersu, dekan teol. fak. g. dr.

tS A W j

TITO S

Znano je, da Tito zelo rad potuje. In
to z vsem sijajem in razkošjem. Izgleda,
da se kot rdeči maršal in vodja jugo-

zato pravico do obstoja in če jo ima ka-
katere bi bile njene najbolj nujne nalo¬
ge. Ne samo duhovnik, tudi laik bo z
zanimanjem bral to razpravo, ki jo odli¬
kujeta preprostost, in znanstvena teme¬
ljitost. Zaključek razprave pa je tak, da
ne velja le v odnosu na slovensko teolo¬
gijo, ampak še marsikje drugje.

Tineta Debeljaka- poznamo kot pesni¬
ka, pisatelja, mentorja, slovstvenega
zgodovinarja, kritika, urednika, novinar¬
ja, političnega zgodovinarja. Kaj je
predvsem in kje je najbolj doma, ne bo
mo tukaj ugotavljali. Le to lahko reče¬
mo, da nekatere stvari napiše in o njih
razpravlja s posebno ljubeznijo in zano¬
som. Med te spada nedvomno to, kar se
nanaša na Poljake, poljsko kulturo, polj¬
sko književnost. To dokazuje tudi študi¬
ja “Mickiewicz in Slovenci”, ki jo je De¬
beljak napisal ob stoletnici Mickiewicze-
ve smrti in je objavljena v tej knjigi
Vrednot. Sklicevanje na pomanjkanje
virov je skoro nepotrebno, ker bi teško
napisal izčrpnejšo in zanimivejšo štu¬
dijo o Mickiewiczu in Slovencih. Zato je
v tej zvezi razveseljiva napoved, da bo
študija na prošnjo prof. Lednickega s
Kalifornijske univerze v ZDA izšla v iz-
vllečku v jubilejnem zborniku “Mickie-
wiez in the World Literature”.

“Nekatera vprašanja naše kulturne
rasti” je naslov zadnji razpravi v Vred-
tah. Napisal jo je Vinko Brumen.

Kakor moramo priznati na eni stra¬
ni, da je snov močno aktualna,
zlasti v kolikor razpravlja o pro¬
blematiki kulturne rasti v izseljenstvu
in prihaja do nekaterih zanimivih za¬
ključkov, so na drugi strani nekatere u-
gotovitve nerazumljive ali sporne in ne¬
sprejemljive. Ni tukaj mesto razpravlja¬
ti do podrobnosti o slednjih ugotovitvah.
Pokažem le na nekatere. Pisec n. pr.

trdi: “Prav na prste bi lahko našteli lju
, di, ki so se med nami povsem posvečali
lastnemu iskanju in produkciji vrhun¬
skih stvaritev. Zato smo imeli tako malo
izvozne kulture...” Ali je ta ugotovitev
nerazumljiva, ali pa pisec ni upošteval
pri Slovencih različnih dob in panog kul¬
turnega ustvarjanja, če se prav spomi¬
njam je Marijan Marolt nekje napisal a-
li rekel: “če Slovenci nimamo Meštrovi-
ča pa imamo Plečnika”. Ali ne bi mogli
tega stavka z variacijo imen ponoviti
precej večkrat kot imamo prstov na ro¬
kah, če bi upoštevali vse panoge kultur¬
nega ustvarjanja? Ali ne bi morda pri¬
šli do zaključka, da smo se morda le
premalo brigali za izvoz, ker smo pre¬
malo cenili kulturne stvaritve, zrele za
izvoz ?

Med drugim pisec trdi tudi tole: “Tu¬
kaj, vsaj v Argentini, pa smo prišli ta¬
ko daleč, da sploh odrekamo pravico do
kulturnega prizadevanja, ki ga takoj ne
doume in ne odobri množica, ki da je, da
si povsem nepripravljena, po naravnem
čutu razsodnica tudi kulturnih zadev”.
Zdi se mi, da je ta ugotovitev, če jo pra¬
vilno razumemo, močno krivična. Ne
poznamo namreč prav nikogar v Argen¬
tini, ki bi komurkoli odrekal pravico do
kulturnega prizadevanja, ki ga takoj
“ne doume in ne odobri množica”.

Zato je celo nekakšno posploševanje
citirane trditve res krivično, če je pisec
mislil tako kot je zapisal in kakor bra¬
lec razume.

Take ugotovitve in trditve v knjigi

kot so Vrednote presenečajo.

* * *

Vrednote izdaja Slovenska kulturna
akcija v Buenos Airesu, Alvarado 350,
Rarnos Mejia. Urednik Ruda Jurčec. Po¬
samezni izvod: 30 pesov, 800 lir, 3 dolar¬
je. M.P.

Ignacij Lenček in semeniški spiritual g.
dr. Filip Žakelj. Prav tako po tudi za¬
stopniki vseh v Buenos Airesu izhajajo^
čih slov. protikomunističnih listov.

Med kosilom je v imenu Družabne
pravde vse prisrčno pozdravil g. Rudolf
Smersu. V govorru je poudarjal pomen
slovenskega tiska za slovensko emigra¬
cijo. Izražal pa tudi veselje nad njego¬
vo visoko stopnjo. V primerjavi z drugi-
gim emigrantskim tiskom, je največja
odlika slovenskega emigrantskega tiska
resnost in čut odgovornosti, s katerim
se bavi z aktuelnimi vprašanji. V njem
osebnega zmerjanja kot v nekaterih li¬
stih drugih narodnosti ni najti. Z željo,
da bi se slovenski emigrantski tisk še
naprej lepo razvijal, z njim pa tudi ju-
bilantka Družabna pravda, je g. Smer¬
su zaključil svoj govor.

V imenu Svobodne Slovenije je Dru¬
žabni pravdi čestital k njenemu jubileju
g. Joško Krošelj. Dejal je, da bi bila
desetletnica njenega obstoja pomemben
dogodek že doma, v izseljenstvu je pa še
pomembnejši. Spričo vedno večjega vdo¬
ra materialistične miselnosti v slov.
emigrantske sloje, je ta jubilej močan
dokaz brezmejnega idealizma in brez¬
mejne požrtvovalnosti urednikov Dru¬
žabne pravde, istoimenske organizacije
in vseh njenih članov. Družabno pravdo
zagotavlja, da jo bo Svobodna Slovenija
tako kot doslej tudi v bodoče podpirala
pri njenih prizadevanjih z iskreno že¬
ljo, da bi čimprej napočil dan, da bi tu¬
di Družabna pravda lahko v resnično
svobodni Sloveniji nadaljevala svojo ko¬
ristno delo za širjenje in uveljavljavanje
krščanskih socialnih načel v slovenskem
javnem življenju.

Nato so Družabni pravdi čestitali:
Gg. Ruda Jučec v imenu publikacij Slo¬
venske kulturne akcije, g. Demetrij Ve¬
ble v imenu revije Slovenska pot, dr.
Tine Debeljak v imenu letne publikacije
Slov. planinskega društva Gore, č. g. La¬
do Lenček, CM za misijonsko revijo Ka¬
toliški misijoni, g. Viktor češnovar v
imenu Društva Slovencev, g. Edi Škulj
v imenu Slovenske besede in Vestnika,
glasila slov. domobrancev. Končno je
spregovoril še rektor slovenskega bogo¬
slovja č. g. dr. Franc Gnidovec. Listu
Družabna pravda je toplo čestital v ime¬
nu bogoslovne hiše v Adrogueju ter nje¬
nih profesorjev, nato pa v imenu ured¬
ništva verske revije Duhovno življenje.

Vsa družabna prireditev je potekla v
prijetnem prijateljskem razpoloženju in
vzdušju.

Z litanijami Matere božje je bila po¬
poldne romarska slovesnost Družabne
pravde zaključena. Litanije je pel pev¬
ski zbor Soča, blagoslov z Najsvetejšim
pa je podelil semeniški spiritual č. g.
dr. Filip Žakelj.

SMO...

KAMELO

slovanskega proletariata, prav dobro po¬
čuti v družbi indijskih maharadž, ter raz¬
nih kronanih glav. Po zadnjem obisku v
Sovjetski zvezi je strpel doma samo
nekaj časa in se je že odzval povabilu
grškega kralja in kraljice ter se s svojo
Jovanko odpeljal na lepi jadranski otok
Krf k njima na obisk.

“O njem beremo v tržaški “Demokra¬
ciji” naslednje vrstice:”

“Tito je imel razgovore s kraljem in
ob koncu tudi z grškim ministrskim
predsednikom Karamanlisom. Pred odho¬
dom je Tito izjavil, da so razpravljali o
splošnem mednarodnem položaju, največ¬
jo pozornost pa so posvetili grško - jugo¬
slovanskim zadevam in odnošajem med
članicami Balkanske zveze.

Ali je imel Titov sprehod v Grčijo še
kako drugo namero, razen tiste, da ne¬
koliko potolaži Zahod za svoje “navduše¬
no romanje” po Sovjetski zvezi, in da re-
tušira svoje in sovjetske izjave ob tej
priložnosti, je težko uganiti. Na vsak na¬
čin je Tito smatral za potrebno, da vsaj
malo prezrači Balkansko zvezo, ki jo je
pred časom odložil v naftalin.

Je pa tudi še neko drugo vprašanje,
ki .ie morda povezano s krfskim izletom.
Ze januarja je jugoslovanski veleposlanik
na Dunaju povabil avstrijskega ministr¬
skega predsednika Raaba na obisk v Beo¬
grad. Ta naj bi bil že meseca maja. Za¬
radi romanja Tita v Sovjetijo pa so o-
bisk odložil na jesen. Spričo očitnega
nagibanja Tita na stran Kremlja je na¬
stala v avstrijskem zun. ministrstvu
'precejšnja zadrega glede obiska Raaba
jugoslovanskemu diktatorju.

Poleg tega obstojajo med Titovo in av¬
strijsko vlado še velika finančna neso¬
glasje. Za razlaščeno avstrijsko posest v
Jugoslaviji zahteva Avstrija nad dve mi¬
lijardi šilingov odškodnine. Tito pa po¬
nuja 2 od sto tega zneska. Poleg tega so
še druge obmejne zadeve, ki tudi še ča¬
kajo na ureditev. Morda je tudi Raabov
(Nadaljevanje na 3. strani)

AEtGEN T S N A

Predsednik republike gen. Aramburu
je bil te dni na obisku v provincah La
Rioja in Catamarca. V istoimenskih me¬
stih je v obeh provincah tudi govoril
zbranemu ljudstvu.

V mestu La Rioja je citiral najvažnej¬
še odstavke iz svojih dosedanjih govo¬
rov o nalogah ter ciljih osvobodilne re¬
volucije in njene vlade, o nalogah in
dolžnostih političnih strank, strokovnih
organizacij ter ljudstva. Znova je nagla¬
šal, da se je pri obnavljanju demokrat¬
skega življenja v Argentini za vsako ce¬
no treba izogibati napak preteklosti. Po
tem uvodu je prešel na delovanje poli¬
tičnih strank v sedanjem času. Dejal je,
da na njih leži ogromna odgovornost
pred narodom in zgodovino. Te odgovor¬
nosti se morajo zavedati v polni meri. Z
obžalovanjem omenja dejstvo, da pleme¬
nite zamisli v posameznih strankah za
delo v bodočnosti že sedaj davijo in du¬
še ogromni apetiti in želje po oblasti.
Ostro obsoja tiste, ki bi radi v svoje po¬
litične namene izkoriščali tudi vojsko in
ki v ta namen širijo razne govorice o ne¬
soglasjih in trenjih med oboroženimi si¬
lami. Gen. Aramburu naglaša, da bi bil
pravi zločin razdvajati vojsko s politič¬
nimi programi. Močno zamerja tudi ti¬
stim strankam, ki namesto, da bi narod
usmerjale v demokratično življenje ter
ga vzgajale v demokratičnem duhu, na¬
padajo vlado osvobodilne revolucije sa¬
mo zato, da bi si pridobile popularnost
med ljudstvom in vse to z edinim ciljem,
da bi pri volitvah dobile čim več glasov.
Vsem tistim, ki med ljudstvo sejejo
razdor in medenj širijo neresnične no¬
vice, sporoča, da v svojih namenih ne
bodo mogli uspeti, ker ima revolucionar¬
na vlada pred sabo jasno začrtano pot
in cilj in je trdno odločena izvesti vse
naloge, ki si jih je postavila. Kajti vla¬
da osvobodilne revolucije ne išče popu¬
larnosti in tudi ne glasov za volitve,
ampak hoče s svojim delom rešiti drža¬
vo pred moralnim in materialnim kao¬
som. Vlada je tudi prepričana, da je fe¬
deralizem osnovni temelj nove argentin¬
ske demokracije.

V mestu Catamarca, v istoimenski
provinci, je gen. Aramburu govoril
ljudstvu o pogledih vlade na gospodar¬
sko in gremialno življenje. Govor je za¬
čel z besedami katamarkenskega fran¬
čiškana Mamerta Esqui-ja, ki je dejal,
da “brez zakona ni Boga, ni domovine,
ni pravičnosti in ni resnične svobode.”
Gen. Aramburu je takoj naglasil, da je
geslo revolucionarne vlade: pravičnost
in svoboda.

Zatem je govoril o tkzv. bogatih in
siromašnih provincah. Med slednje so
doslej uvrščali tudi Catamarco. Pravi, da
razlike med “bogatimi in siromašnimi”
provincami že davno ne bi bilo, če ne
bi bili javnih sredstev uporabljali za
razna nekoristna dela ter jih zapravljali
za osebno poveličevanje nosilcev prejš¬
njega režima. Napovedal je, da se bo to
kmalu spremenilo, kajti o “siromašnih”
provincah ne bo več mogoče govoriti, ker
bodo tudi te dobile zadosti sredstev na
razpolago.

Naslednja izvajanja je gen. Arambu¬
ru posvetil gospodarskim in gremialnim
vprašanjem. Omenjal je razne gospodar¬
ske sisteme. Odločno se je izjavil za
svobodno trgovino in svobodno gospo¬
darsko delavnost. Tako svobodo hoče
vlada osvobodilne revolucije. Toda svo¬
boda se lahko sprevrže tudi v izrablja¬
nje, zato svoboda v gospodarskem živ¬
ljenju lahko gre samo tako daleč, da ne
prekorači mej socialnega sožitja. Po¬
državljanje industrije in drugih gospo¬
darskih ustanov rodi samo birokratizem.
\  stavkih, ki jih je v svojem govoru na¬
menil gremijem, je gen. Aramburu na¬
vajal, da je v zadnjem času čutiti pove¬
čano akcijo med raznimi gremiji in de¬
lavstvom sploh. Na delu so elementi, ki
bi radi povečali neslogo med posamezni¬
mi stanovi, ki imajo samo to nalogo, da
ustvarjajo razpoloženje za nemire in ne¬
rede. Gen. Aramburu je te elemente ime¬
noval s pravim imenom in naglasil, da
vlada dobro ve za najnovejšo akcijo
agentov svetovnega komunizma, ki z
vsemi sredstvi iščejo novih simpatizer¬
jev in članov za svojo stranko. Pravi, da
nastopajo z zastavami pacifizma, s kri¬
laticami o socialni blaginji, v resnici se
pa poslužujejo tudi tokrat laži in pre¬
vare, s katerimi lovijo dobre, nepokva¬
rjene ljudi, ki si s poštenim delom svo¬
jih rok služijo vsakdanji kruh in skrbe
za svoje družine, ki so si jih ustvarili.
Vse Argentince predsednik opozarja naj
bedo skrajno previdni na akcijo teh ko¬
munističnih elementov, kajti mednarod¬
ni komunizem misli, da je Argentina se¬
daj zaradi svojega posebnega politično-
socialnega položaja, v katerem živi, pri¬
pravno področje za širjenje komunistič¬
nega strupa. ■

Buenos Aires, 13. IX. 1956

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

ilovice iz

bo;j,, Vida Bevk, Jože Pogačnik, dipl.
ekonomist, Antonija Otrin, roj. Kos.,
Franc Smrajc, uslužb. pivovarne Union
in Frančiška Globočnik v Zg. Otoku,

Na slovenskih gimnazijah so imeli le¬
tos rekordno število osmošolcev in sicer
1500, t. j. 762 moških in 738 žensk. Od
tega števila je razred izdelalo 1322
(88,1%) dijakov, ki so skupno s 45 pri-
vatisti ddlali maturo meseca julija. Ma¬
turo je napravilo 1152 (84.2%) matu¬
rantov, 154 je imelo popravne izpite, 57
pa mora maturo v celoti ponoviti. Naj¬
boljši uspeh sta dosegli gimnaziji v No¬
vem mestu in Ptuju, najslabši pa na
Jesenicah, v Ajdovščini in Postojni. Ma¬
turantom je največ preglavic delala
matematika. — Na šestih učiteljiščih v
Sloveniji in sicer v Ljubljani, Mariboru,
Celju, Novem mestu, Kopru in Tolmi¬
nu, pa je bilo v V. letniku 361 učitelji-
■ščnikov in sicer 71 moških in 290 žensk.
Razred je izdelalo 329 učiteljiščnikov,
diplomski izpit pa napravilo 271. Največ
slabih redov v V. letniku na slov. učite¬
ljiščih je bilo iz slovenščine in zgodovi¬
ne.

V Ljubljani so avgusta meseca odprli
III. mednarodno razstavo radia in tele¬
komunikacij. Na razstavi je bilo poleg
domačih podjetij zastopanih še 7 drugih
držav.

V Mariboru je bil avgusta meseca II.
gasilski festival. Ob tej priložnosti so
navedli, da je v Jugoslaviji 199.000 ga¬
silcev, od tega jih je v Sloveniji 95.000,
ki so organizirani v 1324 gasilskih dru¬
štvih. Žena gasilk je v Jugoslaviji
12.000, od tega jih je v Sloveniji 10.000.
Slovenski gasilci razpolagajo s 700 ga¬
silskimi domovi.

Hidroelektrična centrala na Fali je v
38 letih svojega obratovanja proizvedla
okoli 5 in pol milijard KW električnega
toka. Ker je elektrarna že dopolnila svo¬
jo življensko dobo, so morali začeti v
njej z obnavljanjem strojev.

V Mariboru so imeli letos XII. Mari¬
borski teden. Na veliki gospodarski raz¬
stavi je sodelovalo 170 industrijskih in

gospodarskih podjetij.

TITO S KAMELO

(Nadaljevanje z 2. strani)
obisk Titu poslal diktatorja na izlet na
Krf...

Romarske gorečnost Tita in njegova
manija za sprejemanje obiskov, vse to
spravlja jugoslovanskega diktatorja v di¬
plomatske in finančne zadrege.

Tito, ki se je svoječasno iz Indije vr¬
nil z majhno menažerijo, ki jo je dobil
v dar za dragocene darove, ki jih je pu¬
stil v tistih deželah, se vrača tudi s Kr¬
fa z živim tovorom. Neki atenski meščan
je poslal gostoma iz Jugoslavije živo ka¬
melo, ki so jo neposredno pred odhodom
vkrcali na ladjo “Galeb”. Kaj je dotič-
ni meščan hotel s tem darilom povedati
je precej zagonetno. Kamela je namreč
žival, ki shaja tudi ob zelo skromni hra¬
ni in slabi negi. Da ni mislil s tem na ju¬
goslovanske gospodarske težave in nizko
življenjsko raven jugoslovanskih držav¬
ljanov? Dejstvo pa je, da Tito ni trenil
z očesom in je darilo sprejel.”

Narodna in univerzitetna knjižnica v

Ljubljani je izdala pri Državni založbi
Slovenije Slovensko bibliografijo za le¬
to 1953. Sestavil jo je Janez Logar s
sodelovanjem Štefke Bulovec in Ančke
Posavec.

Umrli so. V Ljubljani: Julija Badiu-
ra, Franc Peternel, Rozalija Sevšek,
Pavle Jakolic, Polde štembal. Ivan Sot-
ler, upok., Lojzka Miklavec, roj. Albi-
nini, Ol^a Pohlin, roj. Očko, Jelka Mi-
rilovič, roj. Ahlin, Antonija Iglič, upok.
Tob. tovarne, Anika Burgar, roj. Pod-

Slovenci v

BUENOS AIRES

V napisu pod sliko pok. generala Rup¬
nika v zadnji številki Svobodne Sloveni¬
je je nastala neljuba napaka. Name¬
sto besede “gral” je stavec postavil
“graf”, kar smo pa pri korekturi pre¬
zrli. Pravilno se mora napis glasiti
“Gral Leon Rupnik kot divizijski gene¬
ral 1. 1938”.

Nov uspeh Marijana Draga šijanca

Pred časom smo poročali, da je diri¬
gent g. Mario Drago Šijanec odpotoval
v Evropo. Najprej je na Dunaju dirigi¬
ral 2 sinfonična koncerta, nato se je pa
podal v Slovenijo. Bil je v Mariboru, za¬
tem pa v Ljubljani. V Argentino se je
vrnil pred mesecem dni. Buenosaireško
glasbeno javnost je opozoril nase znova
dne 6. t. m., ko je v dvorani pravne fa¬
kultete v Bs. Airesu vodil velik koncert
Državnega radijskega orkestra in pod
istim okriljem delujočega mešanega pev¬
skega zbora.

Na sporedu so bile glasbene umetnine:
Gilardijeva Tritemska uvertura, Borodi-
nova druga sinfonija, Ogandove orkestr¬
ske variacije 1953 ter Brahmsova Pe¬
sem usode na Hoelderlinov tekst za zbor
in orkester. Koncert je prenašala tudi
Državna radijska postaja.

Poslušalstvo je tudi ta večer nagradi¬
lo dirigenta g. šijanca z navdušenim o-
dobravanjem in ploskanjem.

Zanimivo planinsko predavanje. SPD
je priredilo v nedeljo popoldne, 9. sept.,
v salonu Dekleva skioptično predavanje,
ha katerega je prihitelo lepo število čla¬
nov in prijateljev društva. G. Miha
Smersu je po uvodnem pozdravu, ko je
na kratko orisal najbližje načrte dru¬
štva, predstavil predavatelja in gosta, g.
Sergia Domiclja, sina našega rojaka in
industrijca. G. Sergio Domicelj, znan in
uspešen argentinski andinist, je v živah¬
ni kasteljanščini izčrpno popisal vzpon
na Ojos del Salado, sporni sedemtisočak
na argentinsko-čilenski meji. Ker je kot
soudeleženec na tej ekspediciji doživljal
vsa presenečenja prav tako kot drugi
člani, so bila njegova izvajanja kakor
napet film. Od te odprave je dosegel vrh
le Avstrijec Rebitsch. Na vrhu je našel
v kamenitem možicu vizitko Poljakov, ki
so leta 1937 prvi osvojili vrh. Priložili je
še svojo vizitko in zaradi silno mrzlega
vetra hitro zapustil vrh. Zato ni bilo mo¬
goče izvesti nobenih kontrolnih meritev

Franja Osvald v Kranju, dr. Mirko Čer¬
nič, primarij v p. in pisec medicinskih
knjig v Mariboru, Helena Onič, vdova
po pošt. nadzorniku v Gotovljah, Jože
Osolnik, zid. vajenec v Kresnicah, Ro¬
zalija Krofel, roj. Kreačič v Brežicah,
Anton Sitar, pos. v Stožicah, Marija
Vidmar v Slapu, Neža Nagode na Ver¬
du pri Vrhniki, Ignac Slak v Trebnjem,
Franc Kramar, brzojavni nadzornik v p.
v Škofji Loki, Alojzij Gostiša iz Žirov,
Dr. Jože Trošt odvetnik in novinar v
Knežaku na Pivki in Janez Cegnar, pos.
v žabnici.

Argentini

z običajnimi višinomeri, ki bi omogočile
točnejšo cenitev višine, ki je cenjena ne¬
kaj pod ali nekaj nad 7000 m. Po preda
vanju, za katerega je žel navdušeno odo¬
bravanje poslušalcev, je g. S. Domicelj
prikazali! serijo barvnih diapozitivov, ki
jih je posnel sam in deloma andinist
Jean Gutman. Prekrasne slike so prika¬
zovale območjp Aconcague, kakor so ga
videli udeleženci tečaja za tehniko v
ledu. Zatem je tolmačil bariloške gorske
lepote predsednik društva g. Robert Pe-
triček ob barvnih diapozitivih g. Hafner¬
ja. Ob zaključku uspelega planinskega
sestanka se je predsednik g. R. Petriček
zahvalili gostu g. S. Domieelju ter vsem
številnim prijateljem društva, ki so s
svojo navzočnostjo pokazali, da med Slo¬
venci zanimanje za lepote gora krepko
narašča.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. Dne 17. avgusta
1956 se je rodil v družini g. Pavla Štru¬
kelj in njegove žene ge Cvete, roj. Gr¬
mek v Comodoro Rivadavia, sinček, ki
je dobil 2. septembra pri krstu ime Sreč-
ko-Cvetko. Za botra sta bila g. Janez
Prešeren in njegova žena ga Katarina,
roj. Prešeren. Družino g. Oskarja Pav¬
lovčiča, lastnika fotografskega ateljea
Foto Oscar v San Martinu, in njegove
žene ge Božene, roj. Foltyn, je 19. avgu¬
sta 1956 prav tako razveselil sinček, ki
je pri krstu dne 1. septembra dobil ime
Oskar-Jakob. Srečnim družinam naše
čestitke. J-

Poroka. V baziliki Lujanske Matere
božje sta stopila v soboto dne 8. septem¬
bra 1956 pred oltar g. Jože Muhič in
gdč. Francka Telič, ki je šele nedavno
prišla iz domovine. Mladi par je poro¬
čil g. poddirektor Jože Jurak, za priči
sta mu pa bila: nevesti njena sestra
ga Marija Urbanč, roj. Telič, ženinu pa
g.Franc Urbanč. Mladi par bo živel v
Tucumanu, kjer ima g. Muhič veliko če¬
belarsko podjete. Novoporočencema ob
vstopu v novo življenje želimo vso sre¬
čo ter obilo božjega blagoslova.

V petek, 7. Septembra 1956 popoldne
je z ladjo Salta prispela v Buenos Aires
družina g. Vilka Čeča in sicer ga Aloj¬
zija, hčerka Lenka in sin Janez. Vsi so
nrišli iz Ljubljane. Ob prihodu v Argen¬
tino jim želimo vso srečo in mnogo za¬
dovoljstva.

BARILOŠKA ZIMSKA SEZONA 1956

Jerman spet državni prvak v teku —
Dobre klasifikacije. Bavdaža, Budineka
in Bertonclja.

Bariloče, 6 septembra

Bariloški Club Andino je praznoval
svojo petindvajsetletnico. Ni to ravno
velika starost in slovenski brat, SPD,
ga kar za 48 let prekaša. Toda še ved¬
no in dasi ima svoj sedež v majhnem
patagonskem mestecu, je C.A.B. najpo¬
membnejša planinska organizacija na
južnoameriški celini pa naj bo že v
gorniških, smučarskih in planinsko-tu-
rističnih pogledih. Zato so hoteli dru¬
štveni predstavniki dati nekaj sijaja
srebrnemu jubileju. Majhna, a dobro u-
rejena razstava je zgoščeno prikazala
dosedanje delo, skromno tiskano poroči¬
lo je podalo gorniški in smučarski raz¬
voj od početkov pa do danes, dokumen¬
tarni filmi so ponazorili občinstvu šport¬
ne panoge, ki jih klub goji. Razumlji¬
vo je, da so še na poseben odziv nale¬
tele družabne prireditve in vsakoletni
ples* prirejen to pot v velikem hotelu
Llao-Llao je združil vse Bariloče ter
prinesel klubski blagajni lepe dohodke.

Poglavitna turistična privlačnost zim¬
ske sezone so 'seveda smučke in smučar¬
ske tekme. Žal je narava letos jako sko¬
parila z najvažnejšim činiteljem: s sne¬
gom. Izostali so običajni jesenski zame¬
ti po gorskih slemenih in čeprav je v
prvih avgustovih dneh krepko snežilo, je
vendar manjkalo prave podlage in vso
simo so iz belih pobočij štrlela številna
skalna rebra.

Klubske tekme so se večinoma zvrsti¬
le v avgustovih sobotah in nedeljah. Po¬
sebnih izneradenj niso prinesle, prevla¬
dovali so športniki, ki so našim čitate-
Ijem že iz prejšnjih let poznani.

Zadnje dni avgusta so se začele tek¬
me argentinske smučarske zveze z and¬
skim kandaharjem (Kandahar de los
Andes). Gre za klasično alpsko kombina¬
cijo smuka in slaloma, ki se je v dobi
med obema svetovnima vojnama izobli¬
kovala v Švici (če se ne motim so naj¬
prej tekli “kandahar Angleži v Miirre-
nu). Andski kandahar se tekmuje med
argentinskimi in čilskimi smučarji iz¬
menoma eno leto v Bariločah in drugo
v Čilu. — Za kandaharjem je prišlo na
vrsto državno prvenstvo v veleslalomu,
slalomu in teku ter “transandinska šta¬
feta” v kateri se merita bariloški klub
in čilska reprezentanca.

Ko pišem te vrstice, še ni opravljeno
državno prvenstvo v smuku in skokih.
Letos zaradi pomanjkanja snega itak te
dve tekmi ne bosta imeli posebnega po¬
mena, saj bo proga za smuk izdatno
okrnjena, velika skakalnica v Villa Ca-
tedral pa neuporabna.

Mednarodna konkurenca to zimo ni
bila tako huda kot lansko leto, ko je
skrbno in enotno izvežbano moštvo den-
verske univerze naravnost pregazilo do¬
mače zastopnike. Vendar so zmage vsaj
v alpskih disciplinah spet pobrali tuji
tekmovalci. Kandahar je dobil Bolivija-
rec Rene Farwig, že dobro poznan tu do¬
li, in ki je v februarju nastopal za svo¬
jo državo v Cortini. Prav malo je za
njim zaostal v kombinaciji sedemnajst-

Vs«*ik teden ena

NOCOJ PA, OH, NOCOJ ...

Nocoj pa, oh, nocoj,
ko mesec svetil bo,
bo k meni ljubi moj
prišel jemat slovo.

Čez to ravno polje
in čez te travnike
pa gladke so steze,
po njih moj ljubi gre.

Pa psi zalajajo
po vasi prav naglas
in men naznanjajo,
da gre moj ljubi v vas.

Petelin je zapel,
danica je prišla,
slovo je dragi vzel
jaz sem zajokala.

Prežalostno srce,
ne bom ga vidla več,
o sam Bog večni ve,
kdaj osem let bo preč.

letni Severnoamerikanec William Woods.
V kandaharju je odnesel slalom, na dr¬
žavnem prvenstvu pa je potem z goto¬
vostjo zmagal v obeh alpskih preiskuš-
njah. Farwig je namreč zaradi padcev o-
pust-il borbo. Za bolivijanskim in sever¬
noameriškim gostom sta se trdno zasi¬
drala dva znana Bariločana: Pablo Ro-
senkjer, točen in gotov, ter Osvaldo
Ancinas, vihrav in neugnan. Buenosai-
reščan Luis De Ridder se je kvalificiral
malo slabše kot lansko leto. Vedno med
prvimi stoji Clemente Telechea (CAB),
od Čilencev pa se je edini solidno izka¬
zal mladi Mario Vera. Bertoncelj na
klubskih tekmah ni tekel. Ni ga sicer o-
viral njegov posel smučarskega učitelja
(FASA je letos tozadevne določbe od¬
pravila), temveč zvita noga. Do sep¬
tembra se je pozdravil in se uvrstil kot
običajno v prvo polovico tabele. Najbolj¬
ši je njegov rezultat v Kandaharskem
slalomu, kjer je bil peti in ga je od
Argentincev nadkrilil samo Rosenkjer.

V teku smo doživeli veselo presene¬
čenje. Ne mislim na Jermanovo zmago,
ki je bila pričakovana in temeljita.
Frenk sploh ni imel resnega konkurenta.
A že ko se je sedem moštev borilo v
transandinski štafeti, je vzbudil poseb¬
no pozornost odlični stil šestnajstletne¬
ga Slavka Bavdaža. In ko so ure zazna¬
movale njegov čas, smo ugotovili, da je
samo tri minute zaostal za Jermanom
in presegel vse ostale tekmovalce. Ra¬
zumljivo, da je Slavko pozneje med
juniorji brez težave zmagal. Upamo,
da bo ta naš fantič, ki je izšel iz bari¬
loške slovenske mladine, vzdržal pri
težavni športni disciplini, ki zahteva do-
(Nadaljevanje na 4. strani)

Zakaj naši rojaki vedno v večjem šte¬
vilu nalagajo svoje prihranke po posre¬
dovanju F. in J. Krištof?

Zato, ker jih že triletna izkušnja uči,
da so naložbe varne, izplačila točna in
obresti visoke.

France in Janez Krištof, 25 de Mayo
533, 39, CAPITAL. T. E. 31-6435.

FRANC WERFEL Prevedel: KAREL MAUSER (6)

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag,

‘‘Nemogoče, gospa. Bernardka je ven¬
dar najstarejša v razredu. Zadnji čas je,
da gre k obhajilu. Sicer bo ostala po-
gauka in grešnica in ne pride v nebe¬
sa: mogoče niti v vica. ne...”

“Bog nam hodi milostljiv” se ustraši
mati in ploskne z rokami.

V tem trenutku se prehudi Soubirous.
Stokajoč sede na rob postelje in poškili
v sobo:

“To je cela ljudska skupščina,” zamr¬
mra in prične divje mahati z rokami.

“Prekleti mraz”.

Na pol zaspan taplja do ognjišča in
vrže nekaj oldeščkov v pojemajoči
ogenj. Kup polen in suhih drv se je
skrčil na bedni ostanek. Družinski oče
je zagrmel z nič prijaznim glasom:

“Kaj naj to pomeni? Nobenega pole¬
na več, nobenih drva!”

“Ali naj enostavno poidejo? Ali naj
po vsem svojem delu še dračje nabiram?
Ali mi res nič ne morete pomagati ? . .. ”

“Gremo po drva, gremo po dračje!”

Vsi otroci so naenkrat veselo zavpili.
Posebno Jean Marija in Justin sta bi¬
la navdušena.

“Vidva ostaneta lepo doma”, ukazu¬
je Soubirous. “Vajinih izletov imam za
danes dovolj... Jeanne in Marija pa
lahko gresta...”

“In jaz”, vpraša Bernardka. Polila jo

Frankfurt am Main

je rdečica in njen sicer mirni obraz je
prvič postal žalosten. Mama ji je prigo¬
varjala, naj ima pamet.

“Bodi pametna! Najstarejša si. Mari¬
ja in Jeanne sta zdravi in utrjeni. Ti
boš prišla domov s kašljem in nahodom.
In pri kašlju in nahodu se ti astma ved¬
no poslabša. Spomni se kako potlej tr¬
piš. .

Bernardka se obrne k očetu in ga sku¬
ša pridobiti z vabljivim razlogom:

“Trije lahko več prineso, kakor dva,
kaj ne?...”

“Mat; naj določi, ali greš ali ostaneš”,
reče Fran^ois Soubirous, ki se je ved-
pod držal dobrega in prijetnega principa,
da se bo v otroško vzgojo mešal samo
v posebnem slučaju. Tedaj je nekdo po¬
trkal. Vstopila je gospa Bouhouhorts,
zelo suha toda še mlada žena, ki je sta¬
novala koj poleg. Izmučena je in lovi sa¬
pe:

“Oh, draga Soubirous, moja draga so-
seda”, je pričela tožiti. Luiza, ki se je
ravno pripravila k pomivanju, je vse
spustila iz rok.

“Moj Bog, kaj je vendar Croisine?

“Oh, otrok, ubogi otrok... Spet ga
je zgrabil krč kakor pred tremi tedni. ..
Vrti oči, stiska pesti, in ne vem si po¬
magati. Pridite, pomagajte mi vendar
::a božjo voljo...”

“Prešlo bo, draga Bouhouhorst, kakor
že čestokrat, samo mir! Koj grem z va¬
mi. Poglejte, sama ne vem, kje se me
glava drži pri teh otrocih...”

Oba otroka, obsojena na hišni zapor,
sta dvignila nezadovoljen vrišč. Soubi-
rousova je morala krepko poseči vmes,
da ju je pripravila do molka. Zraven je
od sočutja do Croisine Bouhouhortsove
imela solze v očeh.

“Koj pridem, soseda... Gremo, to¬
rej, dekleta; glejte, d^. greste”.

“Saj lahko grem z njima, mama, saj
dovoliš”, je zasijala Bernardka. Luiza
Soubirous se je zgrabila za glavo:

“Jaz uboga ženska! Kako naj kon¬
čam že z vso to neumnostjo? Oh, Ber¬
nardka, boljše hi bilo, če ostaneš do¬
ma ...”

Nato stopi k omari in poišče nekaj
stvari:

“Tako, obleci te volnene nogavice!
Vzemi debelo zavratno ruto! In kapulet,
seveda, kapulet in brez ugovora!”

Kapulet je plašč s kapuco, ki se oblači
čez glavo in sega do kolen. Nosro ga
preproste lurške ženske, še bolj pa
kmečka dekleta v Bartresu, v Omexi, v
Batsuguerski dolini in po celi pokrajini
Bigorre. Kapuleti so škrlatno rdeči ali
beli. Bernardkin kapulet je bel. Pod
/priostreno kapuco zgine njen obrazek v
modrikasti senci.

ŠESTO POGLAVJE
Besno in otožno tuljenje
G a v e

Deklice so srečale marsikoga, predno
so prišle do cilja. Pri Poinit Vieuxu, med

prvim podmostnikom in prodajalnico
rib, leži na lahno nagnjenem obalnem
nasipu tlakovan prostor za perice. Če
je sončno vreme, pero tukaj lourške že¬
ne v dolgih vrstah platno v Gavi, zakaj
voda ima sloves, da ima v sebi nenavad¬
no čistilno in belilno moč. Tedaj se me¬
ša med šumenje večno pretakajoče se vo¬
de klepetanje žena in močni udarci mno¬
gih perilnih iztepačev. Danes je tu se¬
veda samo ena ženska, ki se ni ustra¬
šila vremena. To je Piguna. Kaj znači
pridevek Piguna, ne ve nihče. Če bi sku¬
šal označiti gluhost te starke, bi bil to
samo blažji pojem po načinu, ki so ga
uporabljali stari narodi, ki so posebno
zavratno morje imenovali “dobrodušni
pontus” in to samo zavoljo tega, da ga
7.  resnično označitvijo niso razjezili. Pi¬
guna ni gluha ženska, temveč vetru in
vremenu kljubujoča vrana, zgrbljena
ženščina z razbrazdanim obrazom, višek
redovednosti in skorai vsevedna. Pisa¬
la se je za Marijo Samaran in je bila s
Soubirousovimi v daljnem sorodstvu. Ti
so gledali na Piguno z nekako vzviše¬
nostjo, zakaj nihče ne stoji na družbeni
lestvici tako nizko, da ne bi našel še ne¬
koga, ki k sreči stoji še nižje.

“He, Soubirousove dekline”, pokliče
Piguna. “Kam, kam?” “Starši so- na¬
ju poslali od doma, teta Piguna”, vpije
Marija skozi trobento, ki jo je napravi¬
la "  rokami, zakai zavoljo šumenja se
ni bilo lahko sporazumeti. Piguna je
oprla rdeče pesti ob boke.

“Kakšni načloveški starši, presveta

Devica! ,še psa ne podi nihče v takem
mrazu od ognjišča!”

Po kratkem premisleku zakliče Ber¬
nardka:

“Teta Piguna! Zakaj ne bi šli mi po
drva, če še celo vi perete v tem mra¬
zu?”

To je ena tistih Bernardkinih pripomb,
za katere nuna Vauzous meni, da je
predrzna. Piguna, ki se le redko čuti
užaljeno, je prišla bliže:

„Ne morem si misliti, da nimate kurja¬
ve. Vaš oče se ne zna spraviti na povr¬
šje. In vaša mati? No, o vaši materi
ne bom rekla nič slabega; saj ne more¬
te zato, da ste njeni otroci. Vašim star¬
šem pa povejte, da vam je Piguna dala
dober svet...” S tišjim glasom je šepe¬
tala: “Oskrbnik gospoda de Lafita je
dal posekati več topolov na otoku Cha-
let, na koncu parka, prav pri ograji.
Tam dobite lesa, oh, jemnasta, za se¬
dem družin...”

“Prav lepa hvala za vašo dobroto,
madame, “se je priklonila Jaenne Aba-
die.

Trojka je ubrala isto pot kakor Fran-
cois Soubirous s svojim kužnim vozom
v jutru. Nekaj časa so tekle po stezi,
ki je  peljala do Savymlina na levem bre¬
gu potoka. Tam bi mogle kasneje pre¬
ko brvi priti na otok Chalet. Bernardka
zelo počasi razmišlja. Ne more si pred¬
stavljati, kako bi mogla preplezati par-
kovo ograjo in krasti na novo posekan
les. Obenem pa se ji je zdelo tudi nepri¬
jetno, veljati za “plašno kuro”, če bi
razodela spremljevalkama svoje pomi-

Strem 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 13. IX. 1956

SLOVENCI PO SVETU

USA

G. dr. Bogumil Vošnjak, biv. minister
in veleposlanik, se je dne 3. julija 1956
poročil v Virginiji v Severni Ameriki z
Mis Kitty Barclay. Iskreno čestitamo in
želimo vso srečo.

AVSTRALIJA

Svobodno Slovenijo sem po naklonje¬
nosti uredništva dolga leta prejemal po¬
polnoma brezplačno za časa povojnega
življenja v Nemčiji. Ko sem pa leta
1950 odšel v deželo daljnih dalj, sem
sklenil postati plačujoči naročnik. Saj
sem prišel v normalne razmere. Tako se
sedaj hočem oddolžiti za stroške in trud,
ki jih je imelo uredništvo s pošiljanjem
lista v Nemčijo. Te naloge bi se moral
zavedati vsak. Toda, žal, so taki, ki’
potem, ko pridejo v normalne razmere,
pozabijo na vse dobrote — tudi na take
duhovne — in postanejo materialisti.

Naše tukajšnje Slovensko socialno
društvo “Planinka” v Brisbane-u nas je
za soboto 22. julija t. 1. presenetilo na¬
ravnost z razkošnim vabilom na zabav-

BARILOŠKA ZIMSKA SEZONA 1956
(Nadaljevanje s 3. strani)
sti požrtvovalnosti in samopremagova-
nja in da bo nadaljeval slovensko tradi¬
cijo v tisti panogi belega športa, v ka¬
teri je z uspehom nastopalo na catedral-
skih smučiščih največ naših fantov.

Poleg Bavdaža se je prav dobro odre¬
zal France Budinek. V alpskih discipli¬
nah je v drugi kategoriji obe tekmi do¬
bil. Če omenim še, da je dr. Grzetič zma¬
gal med veterani CAB-a in da je Jože
Musar kot prvi član buenosaireške sek¬
cije SPD nastopil na nekih manjših tek¬
mah, sem izčrpal slovensko udeležbo v
letošnji sezoni, razen če bi še o naših
slovenskih tekmah izpregovoril, česar
pa ne smem, ker se je uveljavilo pravilo,
da naš domači smučarski praznik ne
gre v časopise.

Z rezultati državnega prvenstva smo
vsekakor zadovoljni. Trdno, upamo, da
slovenski smučarji ne bodo pomenili sa¬
dro bleska, ki je prišel in izginil, temveč
da bosta za Frenkom, Dinkom, Andre¬
jem in Janezom prišla zdaj Slavko in
Francelj — za njima pa še drugi. In da
vsi ti fantje ne bodo samo dobri šport¬
niki, temveč v vsakem oziru možje, ki
se bodo v življenju izkazali in odlikova¬
li. VA

ni plesni večer. Le kdo se ne bi odzval
takemu vabilu! Saj je vzbujalo splošno
pozornost.

Za pogrnjenimi mizami z nagelj čki,
je v B.A.F.S. dvorani na Georg Str. do¬
bilo prostor okoli 70 rojakov s prijatelji
in znanci. Poleg starih obrazov smo
mogli pozdraviti še novodošle. Tako se
naša družba v tem več kot polmilijon¬
skem glavnem mestu kraljičine dežele
(Država-Victoria) veča. Iz prijazno¬
sti in lastne volje sta v kuhinji poma¬
gala splošno znana in spoštovana staro-
naseljenca ga Plut in g. Zonda in tako
nam mlajšim dala najlepši vzgled sode¬
lovanja, za kar zaslužita splošno pohva¬
lo. Z natakarsko spretnostjo je skrbel
za žejna grla g. Franc Hartman in tako
pripomogel blagajni do uspeha. Že zna¬
ni OTkestar - kapela petih-je skrbel za
vesele poskočnice. Udelležba je bila za¬
dovoljiva. Še celo tisti so prišli, ki so
doslej stali ob strani.

Toliko za danes, pa še kaj drugič,
kajti zmanjkuje mi prostora v pismu.

Še nadalnjih uspehov na novem “Mar¬
tincu” Vam želi Janez Primožič.

nostnega velesejma odn. potujoče raz¬
stave v državah Indijskega in Tihega o-
ceana v svrho povečanja trgovine med
Evropo in državami, ležečimi ob obeh o-
ceanih.

Letna poraba mesa na osebo pokaže v
južnoameriških državah naslednje števil¬
ke: Haiti 6 kg, Dominikanska Republi¬
ka 8, Ekvador in Honduras 13, Guatema-
la 15, Salvador 16, Mehiko 17, Panama
17, Nikaragua 21, čile 27, Brazilija 28,
Venezuela in Kolumbija 29, Costa Ri-
ca in Kuba 32, Argentina 97 in Uru-
guay 124.

DRUŠTVENI OGLASNIK
Osmi prosvetni večer Krajevnega od¬
bora Društva Slovencev v Ramos Me-
jia, združen z občnim zborom krajevne¬
ga odbora je zaradi nedeljske lanuške
prireditve preložen na nedeljo 30. t. m.

Na sporedu tudi predavanje g. Joška
Krošlja o predvojnem političnem doga¬
janju v Beogradu. Za zaključek šaljivi
prizor: Pred kolodvorom.

Nekaj iz gospodar*
skega življenja

Z naročilom 1140 avionov pri različ¬
nih nemških tovarnah za bodočo zahod-
nonemško letalsko armado so v Nemčiji
spet pričeli z letalsko industrijo na de¬
belo.

Po ugotovitvah USA poljedelskega
min. so v Braziliji začeli uvajati pod
vodstvom tamošnjega polj. ministra vsa¬
kovrstne oblike drž. podpore, določanja
maksimalnih cen in nagrad za poveča¬
no produkcijo. Po istih virih gosp. kriza
v Uruguaju ne kaže še nobenega izbolj¬
šanja.

Neko čilsko drž. podjetje je s FIAT-
om sklenilo dogovor o postavitvi tovar¬
ne traktorjev v Rancagui. Kapital —
1.500.000.000 čilskih pesov. FIAT bo u-
deležen s 50%.

Delegacija avstrijskih industrijalcev
je v Pekingu sprejela naročila v vred¬
nosti 15 mil. dolarjev. S tem je Avstri¬
ja pričela trgovati kot izvoznica z rde¬
čo Kitajsko.

V Baslu, Švica, so ustanovili društvo
“Made in Europe”, katerega namen bo
preučiti, ali zahodnoevropskim državam
koristi organiziranje posebnega skup-

V nedeljo popoldne , 16 . septembra , gremo
VSI V  LANUS

NA VSAKOLETNO MLADINSKO PRIREDITEV S SREČOLOVOM,

ki jo prirede dekleta in fantje lanuškega odseka

S. D. O. in S. F. Z.

Super-moderna novost teatra, izvirna slovenska iznajdba

"IGRO-SCOPE”

v farni dvorani v Ramos Mejia v nedeljo, 23. septembra ob pol
7. uri za vso našo mladino
S F Z s sodelovanjem S D O

OBVESTILA

V nedeljo dne 23. septembra bo Slov.
kat. akad. starešinstvo priredilo za svo¬
je člane študijski dan in sicer v prosto¬
rih pri čč. šolskih sestrah na Patemalu,
Paz Soldan 4924. Predaval bo dr. Ivan
Ahčin. Začetek ob 9. uri. Najprej bo
sv. maša, ki jo bo opravil č. g. dir. Ore-
har. Opoldne bo skupno kosilo.

Prav lepo vabi odbor SKAS-a

“GALLUS” sporoča vsem, ki so .v
prednaročilu plačali novi plošči, da sta
bili plošči pretekli teden gravirani. Ka¬
kor hitro bosta prišli iz tovarne, jih bo
zbor takoj začel dostavljati naročnikom.

France Balantič. Pesniško delo in u-
soda tega velikega genija sta bili ves
čas našega begunstva, pa izseljenstva,
dragocena dediščina in obenem oporoč¬
no sporočilo vsem, ki so izvoljeni, da
širijo in slavijo slovensko besedo v nje¬
ni lepotnosti, in onim, ki so poklicani,
da dajo čast velikim žrtvam Fubezni v
najhujši preizkušnji naroda. Vseh dva-

Darllnl paketi
Iz Trsta

" C I T R U S "

v težini od 5 do 100 kg brez plačila
carine prispejo v roku od 25 dni.
Prav tako pošilja kolesa, radio-apa-
rate in šivalne stroje. Zahtevajte
cenike in informacije
Glavni zastopnik

OTON FRESL, Buenos Aires
Maipu 735/1. T. E. 31 - 5142

SLOVENSKA BESEDA

vljudno vabi na zabavno priredi¬
tev v soboto, 15. septembra 1956
ob 8. uri zvečer v prostorih šport¬
nega in socialnega kluba “Excel-
sior”, Calle Patricios 457, Santos
Lugares.

Srečolov, slovensko petje, Har-
mony Jazz, duet harmonika-kita-
ra, prosta zabava. Bogati dobitki
umetniške in praktične vrednosti.
Barvane slike: Turjak, Triglav,
planšarji, oljnate slike in dela Jo¬
šta, V. Petkovška, Žerovnika, lepe
slovenske knjige in druge.

Dohod z železnico FN Gral San
Martin, FN Gral Urquiza, omni¬
busi 123 in 169, kolektiv 19, 6
in 143.

r.ajst let, odkar smo šli z doma, so se
naši pesniki in leposlovci spominjali
Balantiča s širjenjem njegove pesmi in
pripravljali ponatis njegovega celotne¬
ga pesniškega dela, ko je prvo izdanje
“V ognju groze plapolam” pošlo doma
in v tujini. Zdaj je skoraj natisnjena
druga naklada v opremi Bare Remec.
Kot prvo je tudi to uredil Tine Debeljak.
Ob tej priložnosti prireja založnica SKA
svoj letošnji X. kulturni večer, ki naj
nam pesnika približa zlasti kot člove¬
ka in trpina. Večer bo pokazal tudi za¬
nimanje drugih narodov za Balantičevo
umetnost. Vrši se v soboto 15. t. m. ob
sedmih pri Bullrichu, Sarandi 41, Capi¬
tal.

Sestanek dijaškega odseka SDO, na
katerem bo govorila ga Kraljeva, bo v
soboto, 15. septembra, ob pol štirih po¬
poldne v zavodu Ana Janer, Juan Alber-
di 2555 (dve kvadri od Pliaza Flores).
Vse dijakinje prisrčno vabljene.

Dijaki! Sestanek ZSSR bo v soboto,
22. septembra, ob treh popoldne na Pri¬
stavi v Moronu. Na sporedu zanimivo
predavanje, filmska predstava, petje in
športne tekme. Sporoča in vabi odbor
ZSS.

športno-družabna prireditev SDO in
SFZ, ki je bila na programu prihodnjo
nedeljo 16. t. m., je zaradi lanuške prire
ditve preložena na nedeljo 30. t. m. na
istem kraju.

Vsem fantom, ki ne znajo sami priti
v Lanus na športno - družabno priredi¬
tev, sporočamo, da se bomo zbrali v ne¬
deljo ob 12.30 pod mostom v Liniersu
kot smo bili dogovorjeni za preteklo ne¬
deljo. S.F.Z.

Vsem ljubiteljem odbojke! SFZ pri¬
pravlja odbojkaški turnir trojk. Vsi, ki bi
se ga želeli udeležiti, naj se prijavijo
najkasneje do sobote 15. t. m. popoldne,
načelniku odbojkaške sekcije, g. Musar
Jožetu. V soboto popoldne se lahko vpi¬
šejo na Pristavi v Moronu.

ESLOVENIA LIBRE

Redaccion y Administracion:

Ramčn Faicon 4158, Buenos Aires;
Argentina

f mprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires

Peter Rant

CONTADOR PUBLICO NACIONAL
TRADUCTOR PUBLICO
GRANADEROS 61
T. E. 66-0818

Konfekcijska

delavnica

išče dobro šiviljo za krojenje
in šivanje volnenih izdelkov.

Interesentke naj se obrnejo
na naslov

CUBA 2256
T. E. 76 - 096

Ker se je boril proti komunizmu v Sloveniji, je pred desetimi
leti moral umreti

general LEON RUPNIK ,

vrhovni inšpektor Slovenskega domobranstva.

Sv. mašo za pokoj njegove duše bo dne 16. septembra 1956
ob 10.30 daroval direktor slovenskih dušnih pastirjev v Argentini,
preč. g. Anton Orehar.

Vsi slovenski rojaki iskro n,- rabljeni!

Slovenski domobranci


EUROPAK”

CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje
T. E. 30 - 5224 Buenos Aires

pošilja v domovino iz svojega skladišča v Trstu vsakovrstne pakete
z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice
za vinograd in podobno.

Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine.
Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬
tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo
iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani.
Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30
Naročila in denarna nakazila pošiljate na-

EUROPAK  - CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires

sleke. Že so bile na pol pota, ko je sku¬
šala Bernardka najti rešitev.

“Topolov les je vedno zelen in slab.
Po tem dežju bo docela moker in se bo
samo kadil...”

“Les je les”, meni Abadie. “Ne mo¬
remo izbirati, kakor v trgovini.”

“Saj nimamo nobenega noža, da bi po¬
rezali veje”, je poskusila Bernardka še
enkrat srečo.

• “Vzela sem s seboj očetov žepni nož”,
zavpije zmagoslavno Marija in izvleče
iz predpasnikovega žepa razonegavljeno
stvar. Pogovor je prekinil Leyrisse s
krulečimi svinjami, ki se je vračal od
Massabiella proti domu. Bilo je pol¬
dne. Dobri svinjski pastir se je namuz¬
nil s celim obrazom in snel kapo pred
Bernardko. Nasmehnila se mu je.

“Oh, Leyrisse, ljubi Bernardko”, se
zaničljivo namrdne Marija. Rada bi uga¬
jala Jeanni, zato se je zdaj pa zdaj po¬
šalila na Bernardkin račun. “Seveda,
tovariša sta si...”

“Nisem čuvala svinj”, se je trdno u-
prla Bernardka, čeprav brez zle volje.
“Pasla sem koze in ovce... Oh, ko bi
vedve vedeli, kako prijazno je docela
majhno jagnje, komaj porojeno, če ne¬
komu leži v naročju...”

Marija se je pričela znova jeziti čez
sestro, zakaj čutila se je mestno in je
sovražila govejo živino in poljedelstvo.

“Pojdi, neumnica, s svojimi prijazni¬
mi volnarji... Da je nekaj docela maj¬
hnega in drobnega... zmešana si...”
“Jaz imam svinjsko meso rajši kot ov¬
čje”, je zatrdila Jeanne Abadie stro¬

kovnjaško, čeprav tudi v njihovi dru¬
žini ni velikokrat prišlo oboje na mizo.

Jez pri žagi je bil v tem času zaprt
in zaježena voda je bila globoka. Kadar
se je to zgodilo, je potočna voda tako
upadla, da so kolesa Savy-mlina ob¬
molknila. Anton Nicolau, mladi mlinar,
je to priložnost porabil in zakrpal ne¬
kaj poškodovanih kolesnih lopat. Mati
Nicolau stoji pred vrati, kajti kjub te¬
mu, da se je mraz še poostril, se je vre
me nekoliko prevedrilo. Vetrovni sun¬
ki sicer niso mogli pretrgati oblačne za¬
vese, toda zimsko sonce je svetilo z mo¬
kro lučjo, da je bil otok Chalet kakor
obrizgan z roso.

“To sta Soubirousova otroka”, pravi
mlinarica. “Tretje deklice pa ne po¬
znam”.

“Mislim, da je Abadieva, vsiljiva smr¬
klja”, meni Anton, odloži orodje in
se vzravna. Čeden mlad fant je z zvesti¬
mi očmi in s črnimi navitimi brki, na
katere ni malo ponosen. Deklice pozdra¬
vijo mater Nicolau.

“Kako gre vašim staršem”, vpije mli¬
narica. “Sporočite jim lepe pozdrave iz
Savy-mlina!”

Čeprav Francois Soubirous ni več
mtinar, temveč le brezposelni dninar,
vendar gospa Nicolau ne opusti zmerne
vljudnosti do nekdanjega stanovskega
tovariša.

“In meni nihče ne poželi dobrega dne”,
potoži Anton.

Tedaj stopi Bernardka proti njemu
in mu ponudi roko:

“Oprostite, prosim, gospod Nicolau!”

“Kam greste, drage gospodične?”

“Oh, kar tako malo postopamo, “od¬
govori previdno Marija.

Mogoče mimogrede naberemo še buta¬
ro drva za domov....”

“Ali je dovoljeno uporabljati mlinski
mostič”, vpraša Jeanne Abadie z nava¬
jeno vljudnostjo. Anton galantno zakroži
z roko:

“Od gospodičen ne bom zahteval mo¬
stnine.”

Mostič so bile tri ozke deske s sko¬
raj prav tako širokimi špranjami. Ma¬
rija in Jeanne sta hitro preko. Bernard ¬
ka pa sredi obstane in sklonjena opa¬
zuje skoz mostične špranje poskakujoče
valčke Savy - potoka. Silno rada gleda v
vodo. Glasov od mlina ne sliši več.

“Kako hitro padeš, če ne gledaš”, me¬
hi gospa Nicolau. Zdaj pošilja Soubirous
svoje otroke krast drva v grajski
park...”

“Zakaj pa ne,” pristavi velikodušno
Anton. “Morda niti ne mislijo krasti le¬
sa, pri Lafitu, temveč gredo iskat samo
malo drva v Sailletski gozdiček. To de¬
lamo tudi mi... ”

Mati Nicolau zgrbi čelo:

“Kdo govori o drvah? Dobri Soubirous
je enkrat že imel smolo zavoljo sveže
posekanega lesa...”

Anton je vzel kladivo in pričel pribi¬
jati novo desko na z mahom poraslo ko¬
lesno lopato. Udarci mlinarjevega kla¬
diva so zasledovali deklice celo pot. Se¬
daj so prišle do parkovih vrat, ki so pe¬
ljale do zgradbe. Širok drevored platan
1  je zastiral pogled. Po drevoredu se je z

velikimi koraki sprehajal samotni go¬
spod v dolgem plašču. Bilo je videti, da
je močno zagrenjen, zakaj na pozdrav
otrok ni odzdravil temveč govoril sam
seboj in pri tem mahal z rokami.

Zdaj pa zdaj si je nekaj zabeležil v
majhno knjižico.

“To je gospod de Lafite, bratranec iz
Pariza,” je spoštljivo zašepetala Jean¬
ne Abadie. “Gotovo šteje, koliko je vseh
dreves v parku in računa, koliko mora
dobiti...”

“Dobri Bog,” se ustraši Marija, “pot¬
lej bi bilo boljše, da bi Piguninega sve¬
ta ne poslušali.”

“Jasno, zdaj je popolnoma nemogo¬
če”, vzklikne Bernardka, ki se je poču¬
tila spet svobodno.

“Plašljivi ste, Soubirousi”, zine A-
badie, vendar steče, da bi ušla spred o-
či preštevalcu dreves. To je bilo četrto
srečanje, ki so ga deklice imele.

šle so naprej, kjer ni bilo nobene po¬
ti, temveč le mokro grmuljasto resje.
Bernardka je pričela lomiti šibje. Sprem¬
ljevalki sta se smejali.

“S tem si še prstov ne ogreješ”.

“Najboljše bi bilo, da gremo kar na¬
prej “reče Bernardka, ki ji je pokrajina
komaj poznana. Naprej bomo več na¬
šle. ..”

Jeanne Abadie, ki se je imela za ve¬
liko zemljepisko, je s širokim zamahom
pokazala proti zahodu.

“Če gremo naprej, bomo lahko prišle
v Betharram, ne da bi kaj našle...”

Zmotila se je v toliko, da jim je za¬
stavila pot naravna ovira, sotočje poto¬

ka v Gavo. Stale so na zemeljskem je¬
ziku, ki je bil poln naplavin in peska in
mogle so videti ožgano mesto, kjer je o-
če Socbirous danes za petindvajset sou-
sov sežgal voz ostankov človeške boleči¬
ne. Na levi se je vlekel nizki gozdnati
hrbet Luknjaste gore in Massabiellska
Votlina je ležala pred njimi, v luči in
sencah, ki so jih povzročali premikajo¬
či se oblaki.

“Poglej,” zavpije Abadie, “poglej le,
koliko je kosti...” S prstom pokaže na
nekaj belih ovčjih ali govejih kosti, ki
jih je voda prinesla do podnožja votli¬
ne. Jasno se svetijo izmed naplavine.

“če bi prodali te kosti Grammontu, cu¬
njarju,” hitro preračuna Marija, “bi naj¬
manj dobili dva ali tri souse. Za ta de¬
nar lahko kupimo pri Maisongrossu
štruco belega kruha ali cel kos kandi-
sovega sladkorja...”

“Polovico dobim, to najmanj*', se že¬
ne Jeanne, “prva sem zagledala kosti.
Prav za prav so moje..

Z divjo naglico vrže svoje cokle na
drugo stran potoka, ki ni širši kakor se¬
dem korakov. In že odločno brede čez
plitvo vodo, ki ji je na najglobljem me¬
stu komaj do kolen. Ko jo je danes zju¬
traj bredel Leyrisse, mu je bila do kol¬
ka.

“Huj, huj”, se je drla Abadie. ”Reže
kakor z nožem. Takšen mraz...”

Marija se je zbala za dobiček. Hitro
je vzela cokle v roko, si spodrecala kri¬
lo in šla za Jeanne čez ledenomrzli po¬
tok. Pri tem je neprestano vzdihovala.

(Nadaljevanje v prihodnji številki)