Poštnina ptačam v gotovini Cm« DSn T- Stev. 233 V Ljubljani, petek 11. oktobra 1940 Leto V Med Sovjeti in Nemčijo ni nobenih spornih vprašanj Važna uradna in poluradna pojasnila o stališču Sovjetske zveze do zadnjih nemških akcij. Sovjetske vojne priprave proti Perziji Moskva, 11. okt. Tass: Objavljen jo je bilo naslednje uradno poročilo: Tuji časopisi, zlasti »Daily Telegraph«, »Morning Post«, agencija United Press ter grški list »Vradini« so večkrat objavili poročila o nekakih pogajanjih med sovjetsko zvezo in Nemčijo, pri katerih naj bi bila sovjetska vlada zahtevala od Nemčije, da ji odstopi ozemlje tistega dela Poljske, ki ga je zasedla Nemčija. Ista poročila pravijo tudi, da so se pogajanja o tej stvari že začela in da še trajajo. Agencija Tass je pooblaščena izjaviti, da gornje vesti ne odgovarjajo resnici in da so od začetka do konca izmišljene. Označijo se lahko kot izzivanje. Berlin, 11, okt. m. Preklic sovjetske agencije Tass glede zahteve odstopitvi nemškega dela Poljske Sovjetski zvezi je naletel v nemških krogih na veliko zanimanje. Ni to prvič, pravijo, da Moskva brez vsakih zavijanj označuje britanski tisk za izzivalen. Angleži so pozabili — pravijo v političnih krogih v Berlinu — da je moskovska »Pravda« po sklenitvi zveze med Nemčijo, Italijo in Japonsko zavzela odobravajoče in določno stališče do nje, pač pa še nadaljujejo z razširjanjem najfantastič-nejših vesti, ki imajo prozoren namen: zrahljati redne odnošaje, ki vladajo med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. V vsakem primeru je treba^ zadnji odgovor Sovjetske Rusije na ta sumničenja označiti za zelo važen, ker odkriva stališče Sovjetske Zveze v sedanjem političnem položaju, da za nobeno ceno ne bo služila koristim Anglije, ki ni nikdar izbirala sredstev in tudi ni računala z žrtvami, samo da bi ohranila v svetu položaj, ki ji je zagotovil gospodovanje. Budimpešta, 11. okt. m. »Magyar Sag« poroča, da so se na iransko-sovjetski meji začele zbirati sovjetske čete. V zvezi s tem list poudarja važnost petrolejskih vrelcev v Perziji in pravi, da bi v primeru spopadov na Bližnjem vzhodu morala posredovati tudi Sovjetska Rusija proti Angliji, odnosno tako, da ne bi ti petrolejski vrelci prišli v druge roke kakor njene. Naglo prihajanje nemške vojske v Romunijo Nemške posadke bodo v petrolejskih središčih, ob Donavi in ob morju. Ob sovjetski meji nemške vojske ne bo BudimpeSta, 11. oktobra, o. United Press poroča: Po Donavi navzdol neprestano plovejo nemški parniki in vlačilci z vojaštvom, namenjenim v Romunijo. Povprečno gre skozi Budimpešto na uro pet do šest nemških rečnih vozil. Bukarešta, 11. oktobra, m. Romunska politična javnost posveča glavno pozornost še vedno pošiljanju nemških inštruktorjev v Romunijo, inštruktorjev, ki bodo vadili romunske vojake v ravnanju z najsodobnejšim orožjem. Istočasno pa bodo zastražili vsa petrolejska središča ter prista- nišča ob Donavi in Črnem morju. Ta sporazum je Romunija sklenila z Nemčijo ob zadnjem obisku nemškega generala von Tippelskircha, pomočnika glavnega generalnega štaba. V Romunijo je že dospelo precej nemških častnikov z letali. Častniki imajo nalogo ob sodelovanju z romunskimi vojaškimi oblastmi pripraviti vse potrebno za nasta-njenje nemških inštruktorjev in njihovega pomožnega osebja. Za nemško vojaštvo pripravljajo več vojašnic. Poveljstvo nemškega inštruktorskega kadra bo imelo sedež v Bukarešti v bivšem poslopju Obnovitvena prizadevanja francoske vlade Zakoni za javna dela, za preskrbo delavstva in za zagotovitev varnosti Ženeva, 11. oktobra. Francoska vlada je pod predsedstvom Lavala imela snoči sejo. Na njej so obravnavali razne načrte zakonov, ki se nanašajo na gospodarski dvig države in na borbo proti brezposelnosti. Ti zakonski načrti so: 1. Predlogi za organizacijo dela. 2. Javna dela. 3. Razlastitev veleposestev, 4. Finančne odredbe in obnova prometa. Itali anska in angleška poročila o vojni v Afriki Nekje v Italiji, 10. oktobra. Stefani. Uradno poročilo poveljstva italijanske vojske št. 125 se Blasi: Sovražnikovo letalstvo je napadlo z bombami Tobruk v Severni Afriki in ubilo tri osebe, osem jih pa ranilo. Povzročena škoda je neznatna. Topništvo italijanske mornarice je zbilo eno sovražnikovo letalo. Naše čete so v Vzhodni Afriki Presenetile sovražnikove oddelke v Uradeglu in Kolobataju v Keniji in jih pognale v beg. Neki oddelek naših letal je letel ob Kolobataju južno od Wadzira in bombardiral sovražnikova taborišča v Adenu. Sovražnikovo letalstvo je boinbar-pravu Cj?.len_Buno, Dekamere in Guro, ni pa na-nikova , *n tudi ne zahtevalo žrtev. Sovraž- osebi, nekta*a- naPadla tudi Asub in ul,ila dve Kairo n ** pa ran‘'a> večino same domačine. uspehom 'bombardirn^0 °' i-1®**1? S° ‘ stanišče Tobruk V- A.fnk\ llalllans.k? Pn' italijanskih ladij. CJi®je trenutno nahajalo več dve petrolejski ladji llvr£Tčaj°i S?- “So vmilT -M'*- V- lo,.1. „ Ameriško letalsko odposlan-Sivo v Angliii Washing«on, 11. oktobra. Reuter. Vojni minister Stimson je izjavil, da je ameriška vlada podala v Anglijo letalsko odposlanstvo, ki ima nalogo, da prouči organizacijo protiletalske obrambe. To odposlanstvo bo ostalo v Angliji več tednov. Stimson je še izjavil, da bodo na Havajske otoke Poslali Se en polk protiletalskega topništva in tako okrepili obrambo tega otočja. Vojni minister je še dodal, da se bo pospešilo izdelovanje letal. Ameriške vojne priprave \Vashlngton, 11. oktobra, o. Snoči sta bila odpoklicana ameriška zastopnika pri ameriškem poslaništvu v Rimu in Berlinu na posvetovanje v Washington. Koosevelt je imel daljši posvet z zunanjim ministrom llullom in Wellesom glede mednarodnega položaja. Ameriška vlada je sklenila, da prepove izvoz bakra na Japonsko, kakor je to včeraj storila Kanada. Sklenjeno je bilo tudi, da bo Amerika postala svojo vojno mornarico takoj, ko bodo končane devetdnevne vaje v Tihem morju, na Havajsko otočje. Med drugim bo uredila obrambo na obali Tihega morja v isti meri, kakor na Atlantiku. Vse te odredbe so v zvezi z zakonom za varnost. Zlasti se vlada trudi, da bi zagotovila letno podporo ali pokojnino starim bolnim delavcem. V ta okvir spada tudi zakon o ženskem delu. V javna dela so všteti tudi načrti za obnovo mest, ki so biia porušena, javna dela v okolici Pariza pa spadajo pod drugo točko. Ministrski svet je sklenil, da se podaljšajo najvažnejše odločbe zakona z dne 17. julija, ki se nanašajo na napredovanje uradnikov. Vlada je ukrenila tudi potrebne korake za dovoz potrebščin v Francijo. Francoska vlada z veliko odločnostjo nadaljuje preganjanje tistih, ki hočejo ovirati obnovo Francije in ki zavlačujejo izvajanje odredb, nujnih za ohranitev miru. V zvezi s tem so organi javne varnosti opravili številne hišne preskave po petnajst občinah in sicer zlasti pri članih bivše komunistične stranke. Policija je pri tem našla mnogo važnih listin. Zaprli so 27 oseb, ki so jih internirali v taboriščih v Monsu v južni Franciji. gardne diivzije. Med nemškim vojaštvom bodo tudi male nemške vzorne čete, ki bodo služile za urejevanje romunske vojske. Poudarjajo tudi, da nemške vzorne čete v nobenem primeru ne bodo razporejene v vzhodnih in severovzhodnih pokrajinah Romunije, to pa zaradi tega, da ne bi žalili žalili občutljivosti sovjetske sosede, občutljivost sovjetske sosede. tiletalsko topništvo in pomorsko letalstvo, oziroma kraj, kjer bo pouk romunskih oddelkov, so že izbrani. Zlasti bo nemško vojaštvo zastražilo vsa petrolejska področja, kakor tudi donavski pristanišči Giurgie in Ostenice, kjer nalagajo petrolej za Nemčijo. Zastražili bodo te kraje zaradi morebitnega napada od britanskega letalstva. Ta napad bi se utegnil izvesti z britanskih sredozemskih letališč na otoku Cipru, če bi prišlo do ustavitve odnošajev med Veliko Britanijo in Romunijo. V zvezi s tem je včeraj romunski generalni štab sklenil začeti z delom številnih zavetišč pred napadi iz zraka. Jedro nemške vojske za Romunijo pa se bo pripeljalo po Donavi skupno z orožjem, ki [e po- trebno 7.i vojsko. Za shrambe novega orožja je romunski generalni štab včeraj sklenil postaviti več barak. Romunska vlada je včeraj podpisala odlok rekviziciji vseh zalog surovega kavčuka, ki so jih imele zasebne tovarne. Končno je romunska vlada sprejela sklep, da bo poiskala vzroke zadnjih letalskih nesreč, do katerih je prišlo te dni. Bukarešta, 11. oktobra, m. Za Grčijo je romunska vlada prepovedala izvoz petroleja in vse1’ ostalih petrolejskih izdelkov tudi v Turčijo. Predsednik laponske vlade na Kitafskem ubit Šanghaj, II. okt. o. Včeraj je bil v svojem stanovanju v Nankingu ubit predsednik od Japoncev postavljene kitajske vlade Vangčinvej. Japonske oblasti so ukrenile vse potrebno za izvedbo preiskave in aretirale večje število Kitajcev. Domnevajo, da je Vangčinveja, od Japoncev postavljenega tekmeca maršala Čang-Kajšeka, ubil njegov osebni strežnik, ki je pripadal skrivni kitajski nacionalistični organizaciji. Manjšinski spori med Romunijo in Madžarsko Romunska vlada se je obrnila za pomoč na Nemčijo fn Italijo Bukarešta, 11. oktobra, m. Podpredsednik romunske vlade Horia Sima je imel v Brašovu govor, v katerem se je dotaknil tudi roinunsko-madžarskih odnošajev. Dejal je med drugim, da Madžari ne izpolnjujejo svojih obveznosti do ro; munske manjšine. Navedel je več primerov, ki podpirajo to njegov trditev. Zatem je dejal, da Romuni izpolnjujejo vse obveznosti iz dunajsko razsodbe in da madžarska manjšina uživa v Romuniji vse pravice. Končno je izrazil upanje, da bo 1,400.000 Romunov na Madžarskem uživalo iste pravice in da to število prebivalstva zasluži, sti ne bodo odgovarjale na izrivanja, toda pripomniti je treba, da ima vsako potrpljenje tudi svoj konec. Romunija nikogar ne opominja, toda sodi, d« ima 1,400.000 Romunov tudi pravico do življenja. Bukarešta, 11. oktobra, m. T. P. poroča: Zunanji minister Valer Pop je odpotoval v Berlin, kjer lio imel razgovore o zadnjih dogodkih, ki so se pripetili v madžarskem Krdelju, in o preiskavi, ki jo je romunska vlada uvedla. Istočasno pa jo bivši zunanji romunski minister Manolescii odpo- «7.nrj>vlial * ita- da se z njim po človeško ravna. Svoj govor je H«- i toval v Rim, da bo o isti ««dev! ria Sima končal i ugotovitvijo, da romunske obla- * lijansko vlado. Letalska vojna med Nemci in Angleži Katoliška stolnica sv. Pavla v Londonu zadeta. Napadi na nemške industrijske kraje Berlin, 11. okt. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Včeraj od jutra do mraka so neprestano letali lahki in težki bojni oddelki nad britansko prestolnico, da so izvrševali maščevalne napade. Prizadejana je velika škoda v dokih ob Temzi. Manjša škoda je prizadejana z eksplozijami bomb na železniških napravah in železniških pro-gah v sredi Londona. Med nočnimi poleti so opazili mnogo hudih požarov. Nekatera bojna letala so napadala v .lužni Angliji pristaniške naprave, železniške proge in tovarne zas trelivo. Vrgla so mnogo bomb najtežjega kalibra z velikim uspehom. Nemški bojni oddelki so bombardirali več letališč v .lužni in Srednji Angliji. Na letališčih se jo posrečilo z bombami razdejali hangarje, vojašnice in uničiti več letal na tleh. V Cardiffskl luki so bombe zadele neko sovražnikovo trgovinsko ladjo s 4.000 tonami. Neka nemška podmornica je potopila dve oboroženi sovražnikovi ladji s 7.000 tonami. Bombe britanskih letal na nočnih poletih nad Zahod. Nemčijo in zasedenimi pokrajinami so porušile nekaj hiš, poslopje neke kmetije je pa ogenj popolnoma uničil. Pogrešamo štiri nemška letala. London, 11. okt. o. Posamezna nemška letala so nocoj vso noč izvajala napade na London in okolico. Eksplozivne in zažigalne bombe so porušile več trgovskih hiš in zanetile požare. Poročila o smrtnih žrtvah do sedaj še niso dospela. Nemška letala so napadla tudi Južnovzhodno in Severovzhodno Anglijo ter pokrajino Walles. Podrobnejših poročil o teh napadih še ni. V Londonu je padla neka bomba skozi streho v cerkev sv. Pavla, kjer je razdejala glavni oltar. Križ. na katerem je bil pribit Kristus, je popolnoma uničen, Kristus pa je ostal nepoškodovan. London. 11. oktobra, o. Letalsko ministrstvo sporoča še naslednje podrobnosti bombardiranja nemškega ozemlja v predsuočnji noči: Vesti 11. oktobra Vrhovni poveljnik angleških oporišč na Malti je odstopil. Kralj je njegov odstop sprejel. Ta dogodek je v zvezi z večjimi spremembami pri vodstvu angleškega letalstva in obrežne obrambe, izvedenimi zadnje čase. Novi red na Vzhodu pod vodstvom Japonske pomeni samo zasedbo Kitajske, je izjavil maršal Čangkajšek ameriškm časnikarjem. Japonska odkritosrčno želi čimprej narediti mir na Kitajskem, ker si nihče ne želi miru s Kitajci bolj, kakor Japonci, je izjavil japonski zunanji minister, ki je dejal še, da nova zveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko ni naperjena proti Združenim državam, ampak da je to zveza miru. Indijska vlada je sklenila, da ne bo z Japonsko podaljšala pogodbe o izvozu indijskega bombaža. S tem bo hudo prizadeta japonska tkalna industrija. Maršal de Bono, posebni italijanski odposlanec, bo danes generalu Francu v Madridu slovesno izročil najvišje italijansko odlikovanje, red sv. Anuncijata. Maršal bo odprl tudi špansko-italijansko trgovsko zbornico ter obiskal več slovitih krajev iz državljanske vojne. Do političnih sporov med Francozi je prišlo tudi na slovitih Hudičevih otokih. Prebivalstvo otokov in kaznjenci so za generala de Gaul-leja, uprava pa za vlado v Vichyju, so povedali štirje jetniki, ki se jim je posrečilo pobegniti z otokov. 18. oktobra se bodo v Berlinu začela gospodarska pogajanja med Nemčijo in Romunijo. Veliko podzemeljsko skladišče bencina je bilo uničeno na Cipru, toda angleške oblasti niso atentatorje mogle dobiti, poročajo italijanski listi. Predsednik Združenih držav Roosevelt bo 4. no- novembra pred volitvami imel velik programski govor ameriškemu ljudstvu. Japonski zunanji mnister Macuoka ter angleški poslanik v Tokiu sta včeraj imela dolg posvet glede angleškega sklepa, da se bo s 15. oktobrom odprla pot na Kitajsko čez Birmo. Predsednik italijanske vlade Mussolini se je vče- Poroč la o letalskih izgubah Včerajšnje nemško poročile: 10 angleških letal sestreljenih, 4 nemška porešana. Današnje angleško poročilo: 4 nemška letala zbita, 4 angleška letala izgubljena, 1 pilot rešen. raj udeležil velike parade mladih fašistov, ki jih je 24.000 prikorakalo od Genove do Padove. Slovesnosti so se udeležili tudi zastopniki nemških, bolgarskih, madžarskih in romunskih državnih mladinskih organizacij. Zastopniki kmetijskih organizacij iz Danske, Finske, Švedske in Norveške so dospeli v Ko-penhagen in bodo imeli daljše posvete o skupni ureditvi poljedelstva. fi8 odstotkov vsega bolgarskega izvoza gre v Nemčijo. Torej predstavlja Nemčija za gospodarstvo trg, ki bi ji ga ne mogla nadomestiti nobena država. Zaradi tega je treba zveze med obema državama še ojačiti. Velika francoska podmornica »Ajax« se je potopila. Francosko mornariško poveljstvo domneva, da so jo potopili Angleži. Italijanske izgube na bojiščih ▼ Afriki so po uradnem poročilu vrhovnega poveljstva v septembru znašale 186 mrtvih, pogrešanih 13, ranjenih pa 380 častnikov in vojakov. K temu je treba prišteti še 209 mrtvih ter 207 ranjenih med zamorskimi vojaki. Letalske izgube znašajo 27 mrtvih, 61 ranjenih, 77 pa pogrešanih. V Afriki dozorevajo veliki vojni dogodki in se je tam položaj za Anglijo poslabšal, piše glasilo rdeče vojske »Krasnaja Zvezda«, kakor pravi neko poročilo DNB. Angleški napad na Dakar je bil zveden tudi zaradi tega, ker je tam spravljen velik del francoskega državnega zlata, iz katerega je francoska vlada plačevala Nemčiji obveznosti, prevzete ob premirju, poroča francoski tednik »Gringoirec. Kitajski poslanik v Londonu Kuotaiči je izjavil, da je Japonska izčrpana finančno in tudi gospodarsko, da sama težko napreduje na kitajskem ozemlju, in da je nemogoče, da bi mogla v katerem koli primeru pomagati Nemčiji in Italiji. , Sto bombnikov, ki so bili narejeni v Ameriki za Švedsko, bo odposlanih v Anglijo. V Ameriki so začele tovarne letal z nepretrganim delom in bodo lahko izgotovil 2 in pol krat več letal na mesec, kakor r' 'ij. Polovico od teh jih bodo poslali v P Jan Masarvk, zunanji minister > 'ovaške vlade v Angliji, se je vrnil iz Amerike v London in pravi, da je v Ameriki 1,500.000 Cehov, ki so pripravljeni boriti se proti Nem-čiji. V Parizu je včeraj umrl sloviti francoski di- rigent Rene Bathon, ki je gostoval tudi že v Ljubljani. Angleški bombniki so povzročili dva velika požara v Kruppovih tovarnah v Essenu, kamor so zmetali več ton hudo eksplozivnih in zažigalnih bomb. Bombniki so metali bombe tudi na tovarne aluminija v Grevenbrucku, severno od Kolna in na tovarno elektrod za nemško letalsko industrijo. Vreme nad Nemčijo je bilo za čas napada posebno slabo in so se morala letala boriti s posebno mrzlim in viharnim vremenom. Napad na Kruppove tovarne je trajal skoraj dve uri. Požare, ki so bili povzročeni od zažigalnih bomb, 80 ie naglo razširjali nad tovarno. Druga skupina bombnikov je napadla tovarne v Kolnu, Koblenzu, Weselu in Griinbergu, kier so povzročili znatno tvarno škodo. f!ad 2000 vpisov na ljubljanski univerzi Ljubljana, 11. oktobra. Po določilih univerzitetnega zakona je trajalo redno vpisovanje na ljubljansko univerzo od 25. septembra do včeraj 10. oktobra. Naval akademske mladine je bil letos velik, posebno se je pomnožilo število slušateljev na medicinski fakulteti, ki bo v letošnjem zimskem semestru štela 306 slušateljev, ko je bilo v letošnjem poletnem semestru samo 179 medicincev. V I. semester medicinske fakultete je bilo vpisanih 120 slušateljev. Od dane« naprej teče do 20. novembra t. 1. rok za naknadno vpisovanje. V poletnem semestru je bilo na univerzi vpisanih 1914 slušateljev in slušateljic na vseh petih fakultetah. Do včeraj, ko je bilo redno vpisovanje končano, je univerzitetna kvestura vpisala že 2075 slušateljev in slušateljic. Kakor nam zatrjujejo, bo pri naknadnem vpisovanju vpisanih še najmanj 300 slušateljev, tako da bo celotno število doseglo okoli 2400 slušateljev in slušateljic. Tako je od obstoja naše univerze 1. 1920 letos doseženo najvišje število. Od ino-zemcev je vpisanih večje število Bolgarov, drugih ni. Poljski Židje, ki so pred leti obiskovali našo univerzo, se letos niso vpisali. Od Judov — naših državljanov — sta vpisana na naši univerzi dva. Kvestura ima obilo posla z vpisovanjem, velikanski naval inskribentov je bil posebno prve dneve tega -meseca, kajti mnogi akademiki so morali čakati na 1., da so prejeli njih starši mesečne plače. Ljubljana od včeraj do danes Prav poletno gorko je bilo včerajšnje pozno popoldne, in tudi dopoldne je bilo lepo, čeprav je bilo precej vetrovno. Zvečer se je veter polegel in nastala je prijetna jesenska noč. Čeprav je predsnočnjim luna obetala vremensko spremembo, ker je imela »sij«, se tudi snoči, ko je minulo štiri in dvajset ur, ni zo-blačilo, marveč se je nebo celo do kraja zjasnilo. Niti oblačka ni bilo, čisto je svetila luna, prav redke so bile zvezde. Tako lepe noči kakor je bila snočnja. že lep čas nismo imeli. Proti jutru je pritisnila gosta, mlečnobela megla, ki se je proti jutru nekoliko razredčila in postala rožnata, ko je oddaleč vanjo posijalo zgodnje sonce. Pa se je nebo na vzhodu spet stemnilo, megla je postala plavkasta, pozneje pa zamolklo siva. Znova se je zgostila. Sedma ura pa je dala naslutiti, da bo današnji dan spet lep, nemara še lepši kakor je bil včerajšnji. Davi je bilo že tudi tako hladno, da so ljudje, ki zdoma niso vzeli površnikov ali zimskih sukenj — prav nič tudi te niso bile odveč — kar pošteno zmrzovali, ko so hiteli v službo. Dopoldne se bo mogla najbrž že zgodaj dvignila, tako da bo popoldne verjetno kar gorko. Lepega, gorkega dne smo zdaj prav vsi veseli, saj se bomo tako že kmalu znašli v zimskih mrazovih, ko sonce ne bo imelo več moči, in ko se zunaj na ulicah ne bo kazalo zamujati, temveč bomo hiteli domov, v zakurjene sobe. Ta čas ni več daleč. Nekaj podatkov z OUZD-a Okrožni urad za zavarovanje delavcev izdaja svoje mesečne statistične preglede naknadno, ker je treba zbrati natančne podatke. Zdaj so izšli podatki za mesec avgust. Iz teh podatkov posnemamo naslednje: Število zavarovancev OUZD-a je znašalo v letošnjem avgustu povprečno 110.316 oseb. Letni prirast, ki je bil v prvi polovici letošnjega leta + 7000 zavarovancev, je v avgustu nazadoval na -(-1915 zavarovancev. Nekaj (»drobnih podatkov za posamezne mesece: v aprilu je znašalo število zavarovancev 105.639, letni diferencial je bil + 6864, v maju zavarovancev 107.594, diferencial -J- 3834, v juniju 108.228, diferencial + 2722, v avgustu pa 110.316, diferencial —j-1915. Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki orpribližno odgovarja dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, je napredovala za +4.19 din ali 16.69%. Razvoj povprečne dnevne zavarovane mezde v zadnjih petih mesecih nam na-zornejše kaže tale primerjava: povprečna dnevna zavarovana mezda v aprilu 26.89 din, letni diferencial +1.22 ali 4.75%, v maju povprečna zavarovana mezda 27.27 din, letni diferencial —j—1.41 ali 5.67%, v juniju povprečna dnevna zavarovana mezda 27.92 din, letni diferencial +3.23 ali 13.09%, v juliju povprečna dnevna zavarovana mezda 28.63 din, letni diferencial +3.71 ali 14.89%, v avgustu pa povpreč. dnevna zavarovana mezda 29.30 din, letni diferencial pa 4..19 ali 16.69%. Ker se je dvignilo število zavarovancev in njihov povprečni zaslužek, se je dvignila tudi celokupna dnevna zavarovana mezda na 3 milijone 232.198.80 din, kar pomeni, da se je dvignila za več kakor za pol milijona dinarjev. Povprečni stalež bolnikov se je znižal za —329 oseb ali za —0.35%. To pa vsekakor dokazuje, da so se zdravstvene razmere zavarovancev pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev znatno izboljšale. Čeprav znaša celokutni letni prirast zavarovanega delavska le +1915 oseb, so nektaere industrijske panoge izkazale prav visok kon-junkturni prirast v pogledu zaposlenosti, kakor n. pr.: gradnja železnic, cest in vodnih zgradb +6477 delavcev, javni promet 4-1258 delavcev, hišna služinčad -{-743 delavcev, gradnja nad zemljo +505 delavcev itd. Večji letni padci zaposlenosti so bili pa izkazani zlasti pri: tekstilni industriji —1600 delavcev, industriji kamenja in zemlje —1081 delavcev, gozdno-ža-garski industriji —1048 delavcev, v gostilnah, kavarnah, krčmah itd. (tujski promet) —715 delavcev, pri predelovanju lesa (mizarstvo itd.) —704 delavcev itd. V sezijskem pogledu je pa celokupno članstvo OUZD-a napredovalo za +1142 zavarovancev. Posebnega, omembe vrednega sezijske-ga nepredka ni, razen gradbene in gozdno-žagarske industrije (-(-268, ozir. +237 delavcev), izkazala nobena druga industrija. Isto velja tudi za sezijski padec, ki je nekoliko vidnejši le pri tekstilni in oblačilni industriji (—233, ozir. —185 delavcev). Itd. Rcsnica končno le pride na dan Poročali smo že, kako je trgovka na Šent-peterski cesti, Marija Majcen, 2. oktobra zvečer doživela v Kobaridski ulici roparski napad, in kako so enega od napadalcev prijeli. Prijeti Feliks Mir pa se je sprva branil priznati, da bi bil on napadalec. Dejal je, da je le pomagal z drugimi vred pobeglega roparja zasledovati. Zdaj pa je resnica prišla na dam. Prijeli so Mirovega tovariša in še njunega »pomočnika«. Zdaj je prišel Mir v škripce ter je povedal, kako je bilo. Neki Stanko P. je bil pri trgovki že dve leti v služ.bi. Tam je letos ukradel za 20.000 din papirja v balah. V avgustu je bil odpuščen iz službe, pa je še dvakrat vlomil v skladišče ter od tam odnesel pet bal papirja. S tem Stankom P. se je seznanil M’ir Feliks. Dalj časa sta se že pogovarjala, kako bi ojopala trgovko. Dobrih štirinajst dni sta prežala na ugodno priliko, pa je vselej prišlo kaj vmes. Stanko se je zbal ter je odšel celo nekam ven iz mesta v službo. Feliks Mir pa je pred Delavskim domom poiskal 25 letnega mizarskega pomočnika Jožeta N. Zmenila sta se, kako bosta izvedla načrt. Pomagala jima je tudi Mirova žena, ki je oprezovala okrog trgovine, nato pa jima je prišla — bilo je to na 2. oktobra zvečer na Trg kralja Petra povedat, da gre trgovka z možem proti domu. Vsi trije so nato krenili za onima dvema. Šli so po Dunajski cesti, na kraju pa sta možaka prehitela po neki stranski ulici trgovko ter jo napadla, ko se jima je_ zazdela priložnost najlepša in nevarnost najmanjša. Zmenila sta se bila tako, da bo Mir iztrgal trgovki torbico, Jože pa naj bi izpodnesel njenega moža ter ga vrgel ob tla. Morda bi se jima bil ta preprosti načrt tudi obnesel, toda v kritičnem trenutku, ko bi bil moral spodnesti trgovkinega moža. se je Jože kar na lepem ustrašil ali zmedel ali kaj, pa je stal in mirno gledal ob strani, kaj lx>. Potem seveda tudi Mir ni mogel nič opraviti, ker se je v zadevo vmešal trgovkin mož. Brez torbice je moral zbežati, pa so ga prijeli. Zdaj bodo napadalci dobili pred sodiščem primerno kazen. Drobne novice iz Celja Nastavnik meščanske šole Grašer Josip je odlikovan z redom sv. Save 5. stopnje. Čestitamo! V zasilni cerkvi v Šmartnem ob Paki je neka znana tatica, katero so orožniki že prijeli, ukradla izpred oltarja leseno puščico z denarjem. Tatico so izročili sodišču. V mezdno gibanje so stopili poleg čevljarjev v Celju sedaj še krojači, ki prav tako zahtevajo povišanje plač in sklenitev nove kolektivne pogodbe. Krojači bodo imeli uradno poravnavo v ponedeljek, čevljarji pa v torek, obakrat ob 4 popoldne na mestnem poglavarstvu. Poravnavi vodi nadkomisar Koren. V tovarni Juteks v Žalcu je nezavarovan čolniček predilnega stroja uničil levo oko nekemu delavcu, da so ga morali prepeljati v celjsko bolnišnico. S tovornega avtomobila je skočil v Celju 19 letni Marolt Stanko in si zlomil levo nogo v členku. Za jabolka je v Celju vedno večje povpraševanje. Sadna letina v celjskem okraju ni bila namreč nič kaj posebno bogata in kmetje zato jabolka, če jih le imajo, prav dobro prodajo. Dobra zimska sortirana jabolka že veljajo 5 din kg. Precej jabolk imajo letos na Frankolovem pri Celju, v Savinjski dolini pa v Šmartnem ob Paki in v Mozirju. Zanimivo je, da prihajajo razni trgovci po sadje kar s tovornimi avtomobili in sami kupujejo sadje. V tovarni v Šoštanju je padla in si zlomila levo ključnico 55 letna delavka Merc Ana. Dva važna sejma. V soboto, 12. oktobra bo na Teharjih živinski in kramarski sejem, dne 21. oktobra pa znani Uršulin sejem — kramarski in živinski — v Celju. Propagandni lahkoatletski miting za seniorje in juniorje priredi v nedeljo ob 9 dopoldne na Glaziji SK Celjr Tragika slepe starke Maribor, 10. oktobra. V vasi Močna pri Sv. Marjeti ob Pesnici se je pripetil tragičen dogodek, ki je našel v vsej okolici svoj odmev. Posestnik Avgust Dern je prišel na orožniško postajo v Sv. Marjeto ter je prijavil, da je pred nekaj dnevi izginila od doma njegova 65 let stara mati Rozalija, ki je bila popolnoma slepa. Oslepela je bila pred mesecem dni od same žalosti. Meseca maja je znorela njena hčerka, ki jo je mati zelo ljubila. Umobolno siroto so morali oddati v umobolnico ter ni nobenega upanja, da bi kmalu ozdravela. Mati si je usodo svoje nesrečne hčerke gnala tako k srcu in je toliko prejokala, da je izgubila vid. Zadnje čase pa je vedno govorila, da bo izvršila samomor ter so ji domači že nekajkrat jedva preprečili, da ni skočila v vodo. Zato so zelo pazili nanjo in če je šla na podstrešje ali kam drugam iz hiše, jo je vedno kdo spremljal. Te dni pa je bila na videz čisto mirna in se je zdelo, da se je že vdala v svojo usodo, tako da so se domači oddahnili ter so upali, da so jo misli na samomor že zapustile. Niso več tako skrbno pazili nanjo, kar je jsotem hitro izrabila ter je naenkrat izginila. Iskali so jo povsod doma in okoli hiše, pa nikjer ni bilo sledu. Mislili so, da je izvršila svojo grožnjo ter se vrgla v Pesnico, ki je bila zadnje čase posebno narasla in razlita po dolini. Sedaj pa je skrivnost njene smrti odkril domači pastir. Ko je imel opravka na svislih nad svinjakom, mu je udaril v nos hud smrad, šel je jdo-gledat ter je našel staro gospodinjo na tramu obešeno. Visela je tam že več dni ter je začelo truplo razpadati. Domači so ugotovili, da je starka že več časa pripravljala svojo smrt ter vse te priprave znala skrbno prikriti, da jih nihče ni opazil. Banova odredba o omejitvi prodale živil in življenjskih potrebščin Vsakomur toliko, kolikor redno potrebuje1 Vsem okrajnim načelstvom in mestnim poglavarstvom, upravi policije \ Ljubljani, predstojništvom policije v Mariboru, Celju in Kranju ter mestnemu kapitanatu v Ptuju Da bi se kupovanje življenjskih potrebščin spravilo v reden obseg in da se ne bi nekater-niki na škodo splošnosti zalagali čez svojo redno potrošnjo ter s tem odtegovali blago potreba splošne porabe odrejam: 1. Producenti in trgovci morejo svojim strankam omejiti prodajo blaga v količinah, kot to odgovarja njihovi dosedanji potrebi, ki so jo krili pri dotičnem producentu ali trgovcu. 2. Konsumentoiu, ki niso stalni odjemalci dotičnega producenta ali trgovca, se prodaja blaga tudi omeji in sicer primerno količinam, s katerimi razpolaga producent ali trgovec, upoštevaje pri tem dobo, v kateri bo mogel nabaviti novo blago. 3. Ta omejitev se nanaša na vse predmete, ki spadajo ali bodo spadali pod kontrolo cen po uredbi o kontroli cen. 4. Trgovci ne smejo razširjati med nakupovalci vesti, da bo gotovega bla^a sploh zmanjkalo, ali da se bo podražilo, in jih s tem navajati na čezmerne nakupe. Naslov naj nemudoma objavi to naredbo v svojem območju ter naj o svojih opažanjih v kratkem poroča. Ban: dr. Natlačen. Slovenski kolesarji v Belgradu Belgrad, 11. okt. m. Jutri se bodo začele kolesarske dirke po severni Srbiji, za katere so prijavili svojo udeležbo tudi slovenski kolesarji. Iz Slovenije se jih bo udeležilo 15. Slovenski kolesarji so davi pod vodstvom podpredsednika kolesarske zveze g. Otrina prispeli v Belgrad. Filmi, ki jih velja videti ali ne videti ■ i ■ »Volga, Volga...« (Kino Matica.) Filmska opereta — po navadi oslarija — je posebna zvrst filma, o kateri je bilo pod našim naslovom napisanih mnogo načelnih m neprizanesljivih besed, izvirajočih iz volje za dosledno pobijanje filmskega poneumljanja. Za nemškimi, ameriškimi, francoskimi in češkimi operetnimi neumnostmi smo nazadnje dobili še boljševiško s »Pastirjem Kostjo« in zdaj z »Volgo, Volgo«. Boljševiška filmska opereta ima za nekaternike posebno privlačnost, zrel gledalec pa jo navzlic umetno ustvarjenem »duhu časa« lahko gleda nepristransko in pravično. »Volga, Volga« je po prazni vsebini opereta, po domiselni, dobri in pretirano dognani oblikovni obdelavi groteska, po nekaterih preračunanih momentih in vzpodbudno-simboličnem, za lase privlečenem pridigarskem koncu pa tisto, kar so vsi bolj-ševiški filmi: propaganda. 0 vsebini ne velja govoriti: če ima kake resnejše namene, naj bi nas prepričala, da je življenje malih ruskih ljudi: bradatih, smrdljivih mužikov, Dunjaš in komsomolcev pač opereta, polna veselih norčij in petja. Tega nismo marali verjeti drugim delom, zato tudi temu ne. Kot groteska, ki naj bi tu pa tam bila satira na prekulturne komisarje in podobno, je stvar duhovita; predstavlja izbor najduhovitejših ameri-kanskih in domačih situacijskih domislekov, norčij in zbadanja na vse strani. Vse skupaj teče po večini v naglem tempu in ob dobri glasbeni spremljavi, ki je največja odlika filma. Igranje je dovršeno, dasi za opereto ponekod brez smisla pre-patetično in poudarjano. Nekaj lepih plesnih kosov in pesmi bo deležno za boljševiški film nevredne usode: zlata buržujska mladina jih bo brundala po bleščečih parketih v letošnji plesni sezoni... Fotografija je dobra in domiselna; splošna napaka sovjetskih filmov pa je, da se v igralskem in zvočne mdelu preveč zgledujejo po gledališču, kar utruja in odbija pri vsej invencioznosti in barvitosti. Nekaj nehotene duhovite simbolike zase bo dobil tudi nepristranski igralec: v prizoru, ko je ruski kolektiv tako duhovito nadomeščen z jato vreščečih gosi m tedaj, ko sliši kapitanov izrek »Barka je sicer lepa, a dotakniti se je ne smeš« — kar je posebej aktualno zlasti danes, kakor vidimo. Kakšnemu namenu pa služijo vsi, navidez še tako nedolžni sovjetski filmi, čutimo tedaj, ko se pokaže kip Kremljevega Pepeta, pa začno spretno porazmeščeni štipendisti kominterne divje ploskati — dasi je la domislek v filmu najbolj mrtvaškit Spet je pel nož Št. Jurij pri Grosuplju, 10. okt. Zaradi važnega križišča in naraščajočega prometa menjava naša romantična okolica iz dneva v dan svoje lice. Pravijo, da so pričele od Grosuplja pa do Velikih Lipljen rasti hišice kakor »gobe po dežju«. K razvoju pa pripomore mnogo grosupeljska tovarna, ki zaposluje ravno v zadnjem času prav mnogo zlasti domačih delavcev, ki si grade še dokaj udobna domovališča. Žalostno pa je opažati v zadnjih štirih letih dejstvo, da skoro ni nedelje, kjer ne bi zapfil Y gostilni nož, še žalostneje pa je, da se v teh kritičnih in resnih Časih taki dogodki še prav posebno stopnjujejo, da se »junaki noža« izkažejo s svojim junaštvom in prav pošteno obdelajo svojega »vinskega bratca«. Tako je bila v nedeljo 6. t. m. prirejena v Velikih Lipljenih nekaka plesna veselica. Seveda so takšne prilike najlepši povod za sprostitev najrazličnejših ljubezenskih mrženj, pri katerih zapojeta svojo jpesem kol in nož. Ko so Lipljenci najtrdneje spali, jih je prebudilo grozno vpitje in preklinjanje. Po vasi se je raznesla vest, da leži pri gostilni nekdo na pol mrtev v mlaki krvi. Bil ,je to res livarski pomočnik I. L., ki so ga fantje obdelali z noži in nato vlekli iz gostilne. Z veselice vračajoče se družbe pa so napravile po vsej vasi .velik nered in nemir; razgrajale so ter pobijale šipe po oknih, streljale skozi okna s samokresi in vznemirjale speče vaščane, ki se morejo po trdem tedenskem delu le v nedeljo kaj prida spočiti. Ker se podobni dogodki dogajajo od nedelje do nedelje in ker je ogrožena vsa vas, apeliramo na merodajno oblast, da vendar že naredi konec tem nemirom, da bodo vaščani varni vsaj pred lastnim življenjem, če res ni mogoče doseči miru. Ujet hajduk Belgrad, 11. okt. m. .Včeraj okoli osmih zjutraj je na meji med Bjeli( kim iti Levičkim okrajem v vasi Lukar paclel orožnikom v roke zloglasni hajduk Grigorijevič, medtem ko je bil njegov tovariš Mdojevič ubit. Pri spopadu je bil ubit tudi orožniški podnarednik Darma-novič, hajduk Grigorijevič pa je bil težko ranjen.___________________ Poravnajte naročnino! Van Vyke Maion aif< z Zlate ccsžc »To sam vem,« je odgovoril Burit on. »In prav ta negotovost me žene v besnost. Vedno se dogajajo stvari, ki »o lahko nevarne, toda kadar jih natančno pogledamo, so samo slučajnosti in zaradi tega niso nič manj nevarne, Ta negotovost me bo prav gotovo pripeljala še do blaz«osti.« Skočil je s svojega mesta, prekoračil sobo in se napotil k majhni mizici, ki je stala v nekem kotu. Na tej mizici je stala steklenica whiskija. Nalil si je čašico in jo takoj izpil. Njegov glas je postal samozavestnejši. »Zakaj me ti podleži, ki me hočejo uničiti, ne napadejo odkrito?« Njegove ustnice so zadrhtele. »Toda ti lopovi «o prebrisani in sicer tako prebrisani da mi je za varnost potreben najspretnejšl detektiv Zedinjenih držav. Pravico imam, da me zaščitijo!« Sluga, ki je dotedaj nepremično sedel na drugem koncu sobe, se je zlobno na-smehuil, ko je to slišal, Catleen je to jasno zapazil v ogledalu, kt je bilo nad Bun torno vo glavo. Kel!y jc privlekel iz žepa svoj veliki avtomatski revolver in ga začel čistiti. Poleg njegovega stola je bila stekleničica olja in zamazana cunja. »To je zelo čudna hiša,« je Domislil Catleen. »Povsod sama mržnja in samo nezaupanje,« »Brez dvoma, da Vas kar najbolj varno zaščitijo, g. Bunton,« ga je prepričeval inšpektor Catleen, ker je videl njegovo vznemirjenje, »Hvala vam, inšpektor,« mu je rekel Bunton. »Veste, moji živci «o že čisto na koncu, Najti moram zdravilo pToti temu •— večnemu strahu. Bil sem ,..« Še preden je Bunton končal stavek, je odjeknd strel. Mimo Catlee ••<: t' ton. »Pojdi tja, kamor spadaš, mrcina oprezna! S teboj bom že pozneje ob**' čunaJ.« Kelly se je oddaljil. Catleen jo šal umiriti Buntona, ki je še vedno temveč iicnike, katere pa sme jih je zaračunfi0 8-25 din in ne samo P° al°’ kakor ne bi delali kriv* 8v°lim odjemalcem v Bihaču. Da volje to pojasnilo izVvrdki Hakuf,h’ Ponašamo rade litike« z dne 6. oktoh belgrajske »Po- takole: »Okrajno načXPa 8e. J.e «lasil0 dobesed»° javo državnemu tožiis ° vr,U!haču 1° Poslal° I,ri' vini z železom RakuschVrrjU I)rot,i znani tr,g0" nega povišanja cen. Nekateri^ tul£u .1 ?edov,?lje-prijavili okrajnemu načelstvu da VT b'0 kusch računa navadno železo p’0 Ra' je z uredbo o maksimiranju čePrav L. Mn* *> M. ■'"»n.; so izvirne račune, iz katerih se jasno vidi ja ie tvrdka Rakusch zaračunala železo po 2.oo dinarja dražje.« Vsako leto so iz Hrvaškega Zagorja in slavonskih krajev izvozili ogromno število puranov v Anglijo, kjer to pečenko najbolj čislajo za božične praznike. Ker j letos nemogoče izvažati v Anglijo, so poskrbeli, da bi se našla pot za purane kam drugam. Med drugim so se obrnili na Nemčijo, da bi letos za božič kupila večje količine te perutnine. Kakor čoročajo, pogajanja dobro napredujejo, le o ceni se še niso mogli sporazumeti. Kolikšno vrednost predstavljajo purani v rednih časih za zunanjo trgovino, se vidi iz statistike za leto 1937. Takrat je bilo prodanih v tujino skoraj štiri milijone kilo-gramov puranov, to je vrglo okroglo 42 milijonov dinarjev. Največji del puranov jo odromal na Angleško in sicer okrog 3,800.(X)0 kilogramov, ostalo pa v Nemčijo. Um ?‘2vtnie*'avisoka koruza je zrastlu na njivi kmeta Mata Zečeviča iz Sekirevcev pri Sremski Mi-'OVICI Koruza je imela samo dva storža, toda vsak s lori " ® ! "k™,R S k«. Zečevič je spravil razstavi? prvi hrva5ki kmetijski Na željo mnogih predvajamo še danes ob 16. uri angleški velefilm Zbogom, raster Chipsf Predstava ob 19. uri odpade! Ob 21. uri premiera enega najboljših poljskih filmov Strah z ulice (Sfrachu) Film predstavlja pretresljivo dramo mladega dekleta v boju za obstanek. KINO UNION, telefon 22-21 Težka železniška nesreča na gorenjski progi Na progi Slovenski Javornik-Jesenice je počila os pri tovornem vagonu. Iztirilo je sedem vagonov. Proga je pokvarjena v dolžini 170 m. Človeških žrtev ni bilo Jesenice, 11. oktobra. V noči od četrtka na petek je med prevozom skozi postajo Slovenski Javornik nenadno počila os pri vagonu tovornega vlaka štev. 999, ki prihaja ob 23.30 na Jesenice. Iztirilo je sedem vagonov, progo pa je v dolžini 170 razrinilo in tračnice zvilo, tako da je bil ves promet od polnoči do osmih zjutraj med postajama Jesenice Slovenski Javornik ustavljen. Na postaji Lesce je davi ob osmih še čakal osebni vlak, ki prihaja na Jesenice ob pol dveh zjutraj, prav tako pa tudi jutranji vlak, ki vozi delavce na Jesenice. Osebni vlak, ki odhaja z Jesenic ob 5.40 pa na Jesenicah prav tako še čaka na odhod. Železniška sekcija in kurilnica z Jesenic sta se takoj odpravili na kraj nesreče z vsem osebjem, potrebnim orodjem ter delavci. Delo gre hitro od rok in obstoji upanje, da bo proga v kratkem popravljena. Na veliko srečo nezgoda ni zahtevala človeških žrtev. Tvarna škoda pa je precejšnja. Razne zgodbe iz sodne dvorane Zviti Ižanec ie padel v kriminal - Dva čevljarska pomočnika Ljubljana, 11. oktobra. Vas Skrilje je naselje na Ižanskem visoko v hribu pod Mokrcem. O tej vasici je pripovedka, da jo je celo Bog zapustil, ko je ižanskega človeka postavil drugače v rodoviten kraj, samo Šknljanom je oddelil skalovje in samovje. Tam živi in životari 30 letni samski delavec France Lavričev, ki je drugače prav zvita buča, toda^ njegove špekulacije so prestopile meje poštenosti in je prišel France, hlepeč po lahkem zaslužku, v navzkrižje s kazenskim paragrafom. Kaj je France potuhtal in iztuhtal? France se je letos marca izdajal v Ljubljani za posestnika z Gorenjeka. Kot tak se je predstavil Mihorju Robetu, uradniku Prve produktivne zadruge tesarskih mojstrov, ki ima svojo parno žago v Trnovem. 2 njim je sklenil pismeno pogodbo, da bo zadrugi dobavil in pripeljal 54 lepih smrekovih hiodov po 200 do 300 din. Uradnik mu je dal na račun 800 din. Hlodov pa zadruga nikdar ni videla, kakor tudi ne denarja. Drugič, 24. marca se je izdajal za sina posestnika Gradišarja. Prišel je k lesnemu trgovcu Francu Šuštarju na Dolenjski cesti in ga prosil, da naj mu izda potrdilo, da ima on pri njem račun za 550 din, kar je ta potrdil. Nato pa je pri trgovcu z manufakturo kupil hlače in srajco in dobil še 58 din gotovine. Vse v vrednosti 200 din. Lesni trgovec Šuštar je bil oškodovan za ta znesek. Dalje je na sličen način opeharil drugega lesnega trgovca za 800 din in naposled je prodajal 2 prašiča nekemu mesarju, od katerega je dobil 200 din are. France pa sploh nima niti malega pujska. — Državni tožilec je bil mnenja, da si je France na ta način ustvaril reden in čeden vir dohodkov. Bil je zaradi sleparije obsojen na 4 mesece strogega zapora. Gabrov Lojzek je 26 letni dečko, čevljarski pomočnik brez posla in brez stalnega bivališča. Doma je iz okolice Murske Sobote. Čevljaril je letos septembra pri gostilničarju Francetu Mežeku v Žirovnici na Notranjskem. Sam hu-dir ga je zmotil, tako zatrjuje Lojzek, da je izmaknil natakarici Minki Škrbčevi ključ od predala, kjer je hranila denar. Odprl je zjutraj, ko ni bilo natakarice v gostilni, predal in sunil 20 dinarski kovanec. Zasačil pa ga je gostilničarjev sin. Sodnikom je Lojzek takole skušal opravičiti svoje nepošteno dejanje: »Ključ sem našel. Samo poskušal sem, da-li odpira Minkin predal. Denarja nisem vzel. Takrat takega namena nisem imel. Jemal pa bi denar pozneje, ko bi bil v stiski.« Zaradi teh 20 din so sodniki Lojzeku pritisnili 3 mesece strogega zapora. Ker še ni bil kaznovan, pogojno za 2 leti. Drugi čevljarček Filip Kokalj iz Ihana je tudi brez posla in stalnega bivališča. Filip je 27. avgusta smuknil skozi okno v spalnico Josipa Perhaja v Ljubljani na Tyrševi cesti, da bi pobral razne dragocenosti in druge vrednosti. Splazil se je v spalnico ponoči okoli 3 zjutraj, ko je bil pekovski mojster Perhaj v pekarni. Poprej je sezul čevlje. Mojster pa je Filipa zasačil in bosonog je moral h ilip romati na policijo. Potoma se je delal, da ne more hoditi. Stražnik se je ozrl nekoliko v stran, v tem trenutku jo je Filip popihal. Čez nekaj dni so ga ujeli. Pred sodniki je Filip modroval: »Nič ne vem, gospodje sodniki. Bil sem vinjen. Vrtelo se mi je v glavi in ne vem, katera coprnica me je zanesla tja.« Perhaj in njegov pomočnik sta nasprotno povedala, da je bil Filip trezen. Za ta poskušen vlom ie Filip prejel 5 mesecev strogega zapora. Popis živine in živinske vprege v Mariboru Na podlagi člena 234 zakona o ustroju vojske in mornarice bo za območje mestne občine mariborske popis živine in prevoznih sredstev dne 8. in 9. decembra 1940 na dvorišču vojašnice 32. ar-til. polka v Mariboru vsakokrat s pričetkom ob 6 zjutraj. Popis bo po vsej državi po vojaških komisijah na enak način kakor leta 1933. Pripominjamo, da živina in prevozna sredstva ne bodo žigosana, da je to običajen popis, kakor ga vrši vojaška oblast v smislu zakona ter da je dolžnost lastnikov živine in vprežnih vozil, da privedejo svoje konje ter vprego k pregledu in popisu točno zgoraj navedenega dne. Vojaška komisija bo pregledala od živine le kopitarje (konje, mule itd.), ki so stari nad 3 leta, ter vsa vozila z živalsko vprego kakor tudi pripadajočo opremo. Za pregled ne pride v poštev nedorasla živina pod 3 leti kakor tudi ne dvoparkljarji (voli itd.) ter motorna vozila. Vozila morajo biti zaprežena in se mora pripeljati vsa oprema. Lastniki morajo prinesti s seboj za vsako žival živinski potni list ter hrano za en dan. Odtujevanje živine, vozil in opreme za časa jiopisovanja in 30 dni pred začetkom popisa je prepovedano. Za območje mestne občine mariborske velja ta prepoved od vključno 8. novembra t. 1. Prestopki bodo najstrožje kaznovani. Pozivajo se vsi lastniki, ki imajo konje in vozove v Mariboru še neprijavljene (novi nakupi itd.), da iste prijavijo mestnemu vojaškemu uradu v Mariboru, Slomškov trg 11, najdalje do 15. oktobra t. 1., ker bodo sicer zaradi prikrivanja lastnine kaznovani po vojaških predpisih, ŠPORT Nastop kolesarjev na dirkališču. Dve leti je že, odkar so kolesarski dirkači nastopili v Ljubljani v zaprtem prostoru. Znano je namreč, da ves ta čas preurejujejo športno igrišče ŽSK Hermesa, kjer je bila svoj čas primerna dirkalna proga. Sedaj, ko se bližajo ti, posebno za Hermesove športnike tako željno pričakovani športni prostori dograditvi, je prireditveni odbor kluba sklenil, da o priliki svečane otvoritve igrišča prikaže naši Športni publiki nastop vseh panog našega športa, *• j. nogometa, lahke atletike, boksa, kolesarstva in motocikiistike. Ta svečana otvoritev je predvidena za nedeljo 20. t. m. Ob tej priliki organizira tudi .UT)fsova ko'esarska sekcija medklubske dirke s pričetkom ob 13. Trajale bodo okrog dve uri, nakar nastopijo še motociklisti. Točke, ki jih bodo kolesarji izvajali, so: 1. dirka juniorjev s predvožnja-rm in tinalom, 2. dirka jirvorazrednih dirkačev s predvožnjami in finalom, 3. Handicap-dirka one skupine slovenskih dirkačev, ki je sodelovala na devetdnevnih etapnih dirkah jx> Srbiji in Bosni. Ce bo čas dopuščal, se bo izvajala še ena točka, ki bo izločilna ali dirka ciljev. — Dirkači se že sedaj opozarjajo, da se javijo na športnem prostoru najkasneje ob 10 dopoldne, da prisostvujejo svečanost-uemu delileju vseh športnikov. Tat, ki fe kradel mleko na pašniku Maribor, 11. oktobra. Posestniki v Radvanju so že nekaj časa opažali, da prihajajo krave, ki se čez dan pasejo, domov s paše s praznimi vimeni. Imeli so s tem precej škode, ker niso mogli redno dobavljati svojim strankam v mestu mleka v do- fovorjenih količinah. Zaradi tega so pazili, ako se to dogaja, da krave nimajo več mleka, ter so odkrili svojevrstno tatvino. Na pašnikih se je znal mlajši moški kravam tako spretno približati, da pastirji tega niso opazili, ter jih je potem pomolzel. Mleko je najbrž na svoj račun prodajal. Možakarja so radvanjski orožniki izsledili in prijeli. Pri zaslišanju pa je bil tako prestrašen ter se je skušul na tako čudne načine z navedbo različnih imen izmazati, da ga imajo na sumu, da je izvršil še druga nepoštena dejanja. Pridržali so ga zaenkrat v zaporu, da mu temeljito izprašajo vest. Zaslužni jubilej »Prostovoljne gasilske čete L ubijana-mesto" Ves svet preživlja hude čase vojne. V današnji grozoviti vojni pa ne odločajo samo čete prve vojne linije, ne samo pehota, topništvo, tanki in letala, ampak odločilno posegajo v to gigantsko borbo tudi gasilci in njih pomočniki samaritani. Slovenski narod se je že davno zavedal, kakšen pomen ima organizacija na gospodarskem in narodnem področju. 2e pred 70 leti so človekoljubni Ljubljančani ustanovili eno izmed prvih gasilskih društev naše Slovenije, namreč »Ljubljansko gasilsko društvo«. Jubilej te človekoljubne in samaritanske službe do osebe in imetja svojega bližnjega je še posebno danes, ko preživljamo toliko gorja in nesreč, požarov in povodnji, kjer pomaga, tako važen in pomemben, da moramo posvetiti našim vrlini in požrtvovalnim gasilcem ne samo spoštovanje in zaupanje, temveč tudi ljubezen in hvaležnost. Letos, 30. marca, je poteklo 70 let, odkar »Ljubljansko gasilsko društvo, sedanja »Prostovoljna gasilska četa Ljubljana-niesto« z osebnimi in gmotnimi žrtvami čuva in varuje življenje in imovino Ljubljančanov. Kaj pestro zgodovino ima društvo: vse od zaslužnega načelovanja Frana Doberleta preko skrajno delavnih in vedno požrtvovalnih voditeljev in prvakov ljubljanskega gasilstva kakor načelnika Ludvika Štriclja, spretnega organizatorja Frana Barleta, pa vse do Josipa Turka, navdušenega propagatorja gasilske ideje. Vsi ti zasluzili možje so za našo prestolnico storili več kot svojo meščansko in gasilsko dolžnost, zato so pa tako oni kakor tudi drugi zaslužni člani ljubljanskih gasilcev želi priznanje in pohvalo državnih oblasti, kakor še posebno ljubljanskih županov. »Prostovoljna ljubljanska gasilska četa« stopa pred nas z dostojno proslavo 70 letnice svojega obstoja žele 12. in 13. oktobra t. 1. in to zakasnelo zaradi težavnih današnjih razmer, ki niso dovoljevale, da bi bila svečanost že 30. marca t. 1. Program 70 letnice objavljamo na drugem mestu. Tu bi hoteli reči samo sledeče* Vremensko poročilo »Slov. doma« Kraj Barometer-sko stanje temperatur« v C1 8* CC c ► > 'Z F 5 S £* •o C er, C C *oc a*- Si o Veter (smer, in kost) Pada- vine 3 J a a> t> CČ • ‘r-TJb a cJ c a a vrsta Ljubljana 762-5 20-5 7-6 92 10 0 — Maribor 760-1 16-0 4-0 90 6 0 — — Zagreb 760 / 26-0 9-0 90 5 sw, — — Belgrad 762-i 26-0 10-0 70 3 0 — — Sarajevo 765-1 240 4-0 80 0 0 — — Vis 763-2 17-0 14-0 90 10 SEe — — Split 762-. 23-0 14-0 70 2 WNW, — — Kumbor 762-4 24-0 13-0 70 0 SE, — — Rab 763-3 20-0 150 90 7 SSE, — _ flu&rornifo 762-4 23-0 11-0 80 0 E, — — Vremenska napoved. Pretežno oblačno, sicer bistvenih sprememb sedanjega vremena. Koledar Danes, petek, 11. oktobra: Nikazij. Sobota, 12. oktobra: Maksimilijan. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. llamor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Pevke in pevce, ki so nastopili pri odkritju kraljevega spomenika, vabimo, da se udeleže drevi ob pol 7 v veliki dvorani »Uniona« kratke vaje in nastopa za zvočni posnetek. Uprava Hubadove župe. Prvi koncert letošnje sezone bo v petek 18. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Vršil se bo j>od naslovom Pavčičev večer, ki ga bo priredila naša Glasbena Matica v počastitev skladateljeve 70 letnice. Ime skladatelja Josipa Pavčiča je zabeleženo na častnem mestu v naši glasbeni zgodovini, saj so splošno priznane njegove velike zasluge, ki jih ima za razvoj slovenske glasbe. Celotni spored Pavče-čevega večera bo obsegal izključno le njegova dela, ki jih bodo izvajali: gospa Bernot-Golob Franja (alt), gospa Pavla Lovšetova (sopran), gospod Julij Betetto (bas), dalje gospod Janez Lipušček (tenorski solo v zboru), Slovenski vokalni kvintet in Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. Soliste in Matični ženski zbor bo spremljal na klavirju docent g. Marjan Lijaovšek. Matični zbor bo nastopil pod vodstvom Sama Hubada. Predprodaja bo od jutri dalje v Knjigarni Glasbene Matice. Igra »Revček Andrejčck« se ponovi v frančiškanski dvorani v nedeljo, dne 13. oktobra ob pol 5 popoldne. Ker je bila dvorana ob premijeri popolnoma razprodana in je za velik del našega občinstva večerna predstava prepozna, je nada upravičena, da bo frančiškanska dvorana tudi to pot dobro zasedena. Pohitite z nakupom vstopnic pri Soukalul Lastnike motornih vozil, ki smejo uporabljati svoja vozila po čl. 2 naredbe št. 4 o omejitvi prometa z motornimi vozili tudi v času, ko je sicer promet z motornimi vozili prepovedan, pozivamo, da se zglasijo 13. in 14. okt. 1940 med uradnimi urami na upravi policije, soba št. 23/111., zaradi prevzema začasnega potrdila o upravičenosti uporabe vozila. Gledališče DRAMA — Začetek ob 20 Petek, 11. oktobra: »Revizor « — Red Pr«, n Sobota, 12. oktobra: »Romeo in Julija.« — iz« Nedelja. 13. oktobra: »Revizor.« — Izven. Ponedeljek, 14. oktobra: zaprto. OPERA — Začetek ob 20 Petek, 11. oktobra: Zaprto. (Generalka.) Sobota, 12. oktobra: »Jenufa.t — Red Premier « Gostovanje Elze Karlovčeve in Josipa Gostita Nedelja, 13. oktobra: »Grof Luksemburški.« Iz«-n Ponedeljek, 14. oktobra: zaprto. Celjsko gledališče Ljubljanska Opera bo uprizorila v torek, 15. oktobra zvečer v celjskem mestnem gledališču znano slovansko opero »Jenufa«. Neabo-nenti dobi vstopnice v Slomškovi knjigarni. Mariborsko gledališča Sobota, 12. oktobra, ob 20: »Cyrano de Berge-rac«. Premiera. Otvoritvena predstava. Nedelja, 13. oktobra, ob 20: »Cyrano de Ber-gerac«. Oče in sin se skupaj ponesrečila Maribor, 10. oktobra. Na postaji Rače se je pripetila včeraj popoldne svojevrstna nesreča, ki je istočasno zadela očeta in sina. Na postaji sta nakladala hlode na vagon 50 letni delavec Ivan Klet iz Prepol ter njegov 19 letni sin Ivan. Pri tem poslu pa je eden izmed naloženih hlodov zdrsnil toliko z vagona, da je z enim koncem molel na sosedni tir. Nesreča je hotela, da je prav tedaj pridrvel po tem tiru brzovlak ter je lokomotiva z vso silo udarila v hlod, da ga je v loku vrgla z vagona. Hlod je priletel v oba delavca ter ju pobil na tla. Očetu je zdrobilo več reber in nogo, sinu pa tudi eno nogo. Oba ponesrečenca so zapeljali v mariborsko bolnišnico. »Prostovoljni ljubljanski gasilski četi« želimo v njenem požrtvovalnem, občekoristnem in samari- tanskem dolu mnogo uspeha in izrekamo ob tej priliki v imenu vsega prebivalstva glavnega mesta naše Slovenije iskreno zahvalo za vse žrtve, ki so jih pokojni in živeči člani ljubljanskih gasilcev dali v obvarovanju škode in nesreč naših someščanov, s prošnjo, da bi ljubljanski gasilci še nadalje skrbeli za našo varnost pred ognjem, povodnijo in pred drugimi elementarnimi nesrečami. K redkemu jubileju čestitamo in kličemo z vami, naši dragi gasilci, z vašim pozdravom: Na James Hilton: , £bogom rnr. Chips Katarina in Chipping sla se v zadregi smehljala, posebno zmeden pa je bil Chipping, ki se je branil tolike časti. Ves čas je ugovarjal: »Saj nisem storil nič posebnega.« Maks Staefel je potrepljal Chippinga po rami in dejal: »Preveč ste skromni, brž ko vas izgubim izpred oči, postanete junak dneva.« Flora je dejala: »Bili ste čudoviti. Kar poljubiti vas moram.« Na Chippingovo silno začudenje je obljubo tudi izpolnila. Chipping je začel jecljati: »Ampak, draga moja gospodična...« Potem se je obrnil h Katarini: »Gospodična Ellisova, rad bi vam rekel lahko noč. Upam, da vam bo tudi brez mene prijetno. Malo sem truden, pa grem leči.« Gostilničar j« vzkliknil v velikem začudenju: »Spati? Jaz sem pa pripravil krasno večerjo!« Chipping je pogledal okoli sebe in odgovoril: »Pošljite mi jo v sobo.« Katarina je razumela njegovo razburjenje, pa mu je rekla: »Uvala vam še enkrat.« Chipping je odšel iz jedilnice, še je slišal, kako je gostilničar dejal, naj bi zapeli kaj veselega za gospodično. Katarina se mu je v nasmehu in s toplim glasom zahvaljevala. Chipping je sedel na balkon pred svojo soho ter zamišljen tlačil pipieo in poslušal petje iz jedilnice. Oes precej Časa so se gostje začeli razhajati in so sc veselo pozdravljali pod njegovim balkonom. Nenadoma se je prilgala luč v sosednji sobi, Na balkonu zraven ge je prikazala Katarina. Chipping je hotel vstati in stopiti k njej, pa se je zadnji čas premislil in spet sedel na stol. Slišal je Florin glas: »Kaj delaš znnaj, Kati?« »Gledam gore v mesečini.« »Mislila sem, da ti je za danes gora dovolj.« »To mi bo razburljiv spomin, ko se bom vrnila v Loonsburry.« »Škoda, da je tvoj vitez tako neromantičen. Da bi bil vsaj mlad in lep!« »Saj ni star, draga Flora, in za mene je zlat. Samo malo boječ je, morda ga je pa tudi teiko spoznati. Vselej mi je bilo žal boljših ljudi. Ti morajo biti včasih strašno osamljeni.« Kati je odšla z balkona v sobo in zaprla vrata. Chippinga so njene besede zelo genile, čutil je veliko hvaležnost, da se je zavzela zanj. Zdaj je prišel na balkon tudi Maks: »Škoda, dragi Chipping, da si odšel. Dobro smo se imeli.« Chipping je zmajal z glavo in dejal: »Meni ui nič do takih razvedril.« »Škoda, ker so te vsi hoteli slaviti.« »Zares? Nisem razumel. Upam pa, da nisem bil neotesan.« »Ne, ne, razumeli so te. Miss Kllisova me jo prosila, naj ti rečem zbogom in naj se ti še enkrat zahvalim.« »Zbogom?« jo ponovil Chipping. »Da, Jutri navsezgodaj odhajata s kolesi.« * Med vsem nadaljnjim potovanjem je Chipping povsod povpraševal po angleških damah, ki potujeta s kolesi. V neki gostilni je bil že prepričan, da ju je našel, naročil je gostilničarju, naj jih pokliče, češ da se poznajo. Potem je dočakal, da je prišla na prag toga, dolga, suha, angleška pošast t naočniki, ga srdito pogledala in mu zagrozila, da se bo pritožila pri angleškem konzulu, če ju bosta Chipping in njegov prijatelj še naprej preganjala. Chipping in Maks sta seveda takoj pobegnila iz hotela in stopila na parnik, da bi po Donavi prišla na Dunaj. Ko sta bila v pristanišču, je Maks vprašal: »Zakaj pravijo, da je Donava sinja? Meni ge zdi, da je siva.« Chipping je malo pomislil, potem je rekel: »Pripovedka pravi, da je Donava sinja samo za tiste, ki so zaljubljeni.« »A tako? Ni mogoče,« se je čudil Maks, potem pa previdno nadaljeval: »Chipping, kaj je morda Donava za te sinja?« »Česa se ne domisliš! Včasih govoriš krasne neumnosti!« Ko je parnik ustavil, sta Chipping in Maks vzela prtljago in hotela oditi v mesto. Tedaj sc je Chipping po naključju obrnil in nenadoma obstal kakor okamenel. Potem pa se je splašil in zdrvel nazaj k pristanišču. Zapazil je Kati in Floro, ki sta stopali z istega parnika, s katerim sta bila dopotovala Chipping in Staefel. Chipping je kar sijal od zadovoljnosti: »Miss Ellisova! To presenečenje! 2e sem opustil upanje, da vas bom spot kdaj našel!« Kati inu je prisrčno stisnila roko: »No, zdaj sva se pa tako na lepem spet srečala.« Nekaj dni po tem nepričakovanem snidenju so se vsi štirje spet znašli v neki dunajski plesni dvorani, polni elegantnih žensk in častnikov v bleščečih uniformah. Godba je igrala Straussove valčke, Flora in Maks sta plesala med drugimi pori po širni dvorani. Chipping in Kati sta ostala pri mizi In glodala plesalce. Chipping se je nagnil do Kati in jo zaupljivo vprašal: »Povejte mi, kaj mislite... ali se imata ta dva rada?« »Ne!« je Kati odločno stresla glavo. Chipping je sramežljivo priznal: »Jaz se namreč na to ne razumem.« Kati je pomolčala, potem ga je previdno vprašala; »Kaj niste bili nikdar zaljubljeni, mr. Chipping?« »0, seveda, pa tega je že dolgo. Bil sem star 14 let .,. Ona J*1 bila hči trgovca * zelenjavo.« »Potem sta se vmešala ata in mama, kajne?« »Da, da, pa tudi trgovec...« Nekaj časa sta molčala, potem je Chipping zavzdihnil: »škoda, da bo jutri vsega tega konec.« Del pristanišča ol) izlivu reke Temze pri Londonu, kamor so nemški letalci dozdaj največkrat namenili svoje bombe. Pismo s svojevrstnim naslovom Na pošto v angleškem mestu Manchester je priromalo pismo z naslednjim naslovom: Dragi gospod pismonoša! Prosim Vas, pošljite me Franklinu. Nesite me v Pleasant Street, druga hiša levo. Tam pozvonite in ko bo prišel sluga, ga vprašajte, ali tam stanuje gospod Eller. Če bo rekel da, potem me oddajte slugi, ki me bo izročil gospodu Elleru. To nenavadno pismo je gospod Eller dobil. Radio Program radio LIabf)aita Petek, 11. oktobra: 7 Jutranji poedrav, — 7.05 Napovedi, poročila. - 7,15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 11 Šolska ura: Razvoj slovenske glaebe (g. Stanko Prek). — 12 Slovenski odmevi (plošče). — 12.30 Poročila, objave. — 13 Napovedi. — 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork — 14 Poročila — 18 Zenska ura: Moja jesenska garderoba (ga. Emi Oražen). — 18.20 Godbe na pihala (plošče). — 18 40 Boj za petrolej (g. dr. A Kuhar). — 19 Napovedi, poročila, objave. — 19.25 Nac. ura. — 19.40 Plošče (pisan spored). — 19.50 Za planince. — 20 Pevski in orkestralni koncert slovanske glasbe Sodeluje g. Andrej Jaro in Radij, orkester Dirig. D. M. Šijanec. — 21.30 Za boljšo voljo (plošče). — 22 Napovedi, poročila. — 22.15 Klavirska lahka glasba (gdč. prof. Silva Hraioveo). Konec ob 23. Sobota, 12. oktobra; 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12 V pisani vrsti plo-šče izbrane — zvoki veseli hite čez poljane! — 12.30 Poročila, objave. — 13 Napovedi. — 13.02 V pisani vrsti plošče izbrane — zvoki veseli hite čez poljanel — 14 Poročila. — 17 Otroška ura: Zgodbe treh potepinov. (Članice Nar. gledal, v Lj.). — 17.30 Pri tičkih (plošče). — • 17.50 Pregled sporeda. — 18 iZa delopust igra Rad. ork. — 18.40 Letalska vojna in obramba v medsebojnem odnosu in razvoju (g. dr. Fr. Ogrin). — 19 Napovedi, poročila, objave. — 19.25 Nac. ura. — 19.40 Nekaj veselih (plošče). — 20 Zunanjepolitični pregled (g dr. A. Kuhar). — 20.30 Prleška bratva. — Pisan večer. Besedilo napisal Leopold Stanek, izjvajajo prleški rojaki s sodelovanjem g. A. Stanka. — 22 Napovedi, poročila. — 22.15 Za vesel konec tedna (Rad. ork,). — Konec ob 23 Drugi programi Petek, ll. okt.: Belgrad: 20.30 Simf. koncert — Zagreb: 21 Ruska glasba — Sofija: 19.55 Ni-colajeva opera »Vesele žene _windsorske« — Budimpešta: 19.30 Opera — Rim-Turin-Floren-ca: 20.30 Orkestralni koncert; 22.10 Vok koncert hrvaške pevke Karle Šlehan — Praga: 2015 Spevoigra — Beromiinster: 21.15 Sonate — Sot-tens: 21.25 Zbor — Atene: 19.40 Ameriške pesmi. Nemčija in pomorski kabli čez Atlantik Prvi kabel do Amerike so Nemci položili od Emdena do New Yorka pred 40 leti Prvi kabel do Amerike 60 Nemci položili pred 40 leti od Emdena preko Azorov v Newyork. Potem, ko je Nemčija premagala svoje soeede, ki niso bili za mimo rešitev in niso hoteli ustreči njenim zahtevam, so sedanji vodilni krogi v tretjem rajhu tudi odločneje načeli vprašanje vrnitve kolonij iz zvez z njimi. Kot dokaz za to, da je Nemčija nekoč imela boljše stike in zveze z deželami onstran morja, objavljajo Nemci v svojem časopisju tudi poročila, v katerih povdarjajo, da je Nemčija ob začetku prejšnje svetovne vojne imela 40.508 km (morskega kabla. Med drugim pišejo nekako ta-ole: 1. septembra 1900, torej pred dobrimi štiridesetimi leti, so vzpostavili Nemci po kablu čez Atlantik zvezo med mestoma Emdem in Newyor-kom. Ta prva nemška kabelska zveza z Novim svetom je šla preko Azorov in je bila dolga 7.700 km. Poročevalski promet pa je v kratkem tako narastel, da je bilo ireba misliti na razširjenje tega kabla. V resnici so že tri leta nato potegnili na isti progi še drug čezmorski kabel, da bi prejšnjega razbremenili. Toda tudi to še ni zadostovalo stvarnim potrebam čezoceanske poročevalske službe, ki se je vedno bolj izpopolnjevala Delo je šlo v tej smeri hitro naprej in je tako imela Nemčija tik pred za- četkom svetovne vojne 1914 že 40.508 km pomorskega kabla. Izid svetovne vojne, v kateri je bila Nemčija poražena, pa je tudi izvrstno nemško delavnost, ki je šla za tem, da se vzpostavijo v vsakem oziru čim-boljše zveze z deželami onstran morja, ustavila. Pa ne 6amo ustavila. Nemčija je celo izgubila kar 35.277 km čezmorskega kabla. Časi pa so se spet spremenili, kakor da bi se zgodovina res ponavljala. Prišla je nova vojna, spet svetovna, v kateri si je Nemčija osvojila mnogo novega ozemlja in vzela samostojnost številnim državam, tudi takšnim, o katierih bi bil človek še pred nedavnim mislili, da je ni sile, ki bi jih mogla vreči ob tla. Med drugim je Nemčija zasedla tudi del prej mogočne Francije ter 6e polastila vse francoske atlantske obale, kjer se začenjajo številni čezmorski kabli. Ko so nemške čete vkorakale v Brest, pristaniško mesto v francoski Bretagni, se je r>ola-stila tudi kablov, ki odtod vodijo v Severro in Južno Ameriko, Nemški poročevalci povdarjajo. da se vrednost teh kabelskih zvez z Novim svetom ne sme podcenjevati kljub dejstvu, da je do danes radijska tehnika že tako napredovala in kljub temu, da so bile zveze po kablih v prejšnjih časih res pomembnejši, kot pa so danes. Na;mrzlejše mesto na svetu Do sedaj so mislili, da je najbolj mrzlo mesto na svetu Verhojansk v Sibiriji, kjer so izmerili najnižjo temperaturo 70 stopinj pod ničlo. Sedaj poroča ruski profesor Obučev, da je po načrtnem raziskovanju našeJ še bolj mrzlo mesto ia 6icer Ojmekon, ki je tudi v Sibiriji. Od leta 1933. imajo tam meteorološko postajo. Ugotovili so, da je temperatura v tem kraju za štiri do sedem stopinj nižja od temperature v Verhoj a-sku. V Omejkonu je nekoč živo srebro padlo celo pod 78 stopinj. Tako je to mesto najbolj mrzlo mJ-sto na svetu in zdi se, da so se tamkajšnji nrebivalci, ki jih je komaj tisoč, že navadili tako hudega mraza, saj so se morali še drugih stvari, ki so j:m morda še manj všeč. Vesel dogodek v Churchillovi rodbini Žena Randolpha Churchilla, edinega sina predsednika sedanje britanske vlade, je včeraj dobila sina. Randolph Churchill je star 28 let in služi kot poročnik v britanski vojski. V začetku tega tedna je zmagal pri nadomestnih volitvah v parlament Novo ameriško vojno letalo »Newyork Herald Tribune« je prinesel zanimivo poročilo, po katerem neka ameriška družba za izdelovanje letal izvedla poskusne polete z novim vojaškim letalom, ki lahko doseže 640 km hitrosti na uro. To novo ameriško vojno letalo je oboroženo s šestimi strojnicami. Zanimivo je, da je ta tip vojnega letala bil zgrajen za USA in Veliko Britanijo in da morajo biti naročila takšnih letal izvršena do konca leta 1941. Pristojni strokovni krogi trdijo, da bodo te vrste nova vojna letala lahko letela celo s hitrostjo 800 km na uro. Edina štirinožna žival na svetu, ki je čisto nema, je žirafa. Le ona ne more dati nobenega glasu od sebe. 23 let je prespal povprečno vsak človek, ki je star 70 let. Pri isti svoji starosti je 13 let govoril, 6 let jedel, v vsem ostalem času pa je delal. Neprimerno več avtomobilov imajo v Združenih državah, kot pa v Angliji. Povprečno pride v Angliji na 35 ljudi en avtomobil, v Združenih državah pa ga ima vsak četrti. Vsak dan nesejo v zastavljalnice v Newyorku povprečno 5.000 žepnih in zapestnih ur. Značilnost abesinskega jezika je med drugim tudi v tem, da se pri pisavi mora staviti za vsako besedo podpičje. Sodobno izdelan ameriški avtomobil 6estoji iz 15.000 raznih delov. 19,032 kino gledališč so imele v začetku letošnjega leta Združene ameriške države. Vrabec ima dvakrat toliko hrbtnih in vratnih vretenc, kot pa žirafa. Pojoči Memnonovi kipi so umolknili Hudomušneži pravijo, da je tudi njim spričo viharnih časov zaprlo sapo" ft Malo katera država ima toliko zanimivih, skrivnostnih starodavnih stvari, kakor jih ima Egipt. To je dežela, ki skriva v sebi še marsikatero tajno. Med nje spadata tudi dva Memmonova spomenika. Ne daleč od reke Nil, kjer še danes vidiš razvaline Kamaka, stojita v 6redi puščave dva velikanska spomenika. Oba sta visoka okoli dvajset metrov in stojita na posebnem podstavku. Čeprav njuni glavi nista dosti podobni človeškim obrazom, vendar pravijo, da predstavljata egiptskega kralja Memnona, sina boginje Eos, ki ga je v trojanski vojni ubil grški junak Ahil. Ljudje vedo povedati, da je samo eden teh spomenikov nem, kakor vsak spomenik, drugi pa da govori. Njegovo vznožje je vse popisano v grškem in latinskem jeziku, pisane besede potrjujejo ta nenavaden pojav. V starih časih so se ljudje zatekali k temu spomeniku in poslušali njegove besede. Med drugimi so na njemm napisane tudi besede Hadrijana, njegove žene Sabine, rimskega zgodovinarja Tacita, Plinija, Pausanija, Lukijana in Strabona, Vse omenjene osebnosti pa tudi potrjujejo, da so slišale nenavadne glasove, ki so prihajali iz tega spomenika. Memnooov kip vsak dan poje. Legenda pravi, da vsako jutro pošilja jutranje pozdrave svoji materi boginji zore. To pozdravljanje traja tako dolgo, dokler sončni žarki ne po6Uše rose na kipu, ali »dokler Eos ne poljubi svojega sina«. Najdaljši so pozdravi meseca februarja in marca. Znanost pa se 6eveda ne strinja s to pravljico in « temi jutranjimi pozdravi. Dognala je, da ta dva kipa ne predstavljata Memnona, temveč egiptskega faraona Amuoofa, ali pa Amenhotepa III. ki je ži- vel kakšnih 1500 let pred Kristusom. Častili so ga kot božanstvo in ©o njemu na čast sezidali mnogo svetišč in tudi ta dva kipa. 27 let pr. Kr. je rimski imperator Septamij Sever dal popraviti enega teh kipov. Na njem so zamenjali pet vret majhnih ob-klesanih kamnov. Učenjaki smatrajo, da jutranji veter piha skozi razpokline teh kamnov in da na ta način proizvaja tudi, da so glasovali radi tega, ker se kamen zaradi čudne glasove, ki so slični pesmi. Mogoče pa je naraščajoče toplote hitro razteza. Je pa še ena razlaga, ki tudi utegne biti resnična, namreč da so stari egipteki svečeniki sami dali sezidati ta kip tako, da povzroča nekako pesem, da bi s tem ljudstvo potrdili v veri, da ima kip nadnaravno moč. Ameriški časnikar Ripley je pri tem kipu ooč in dan čakal, da bi slišal glasove, toda zaman. On pravi: »Povsod naokrog je vladal popolni mir. Končno je sonce obsijalo vrhove, za katerimi leži »Dolina Kraljev«, a velikan Memnom ni dal glasu. Hudomušneži pravijo, da je tudi njemu spričo sedanjih viharnih časov, .zaprlo sapo’.« Drobne od vsepovsod Za rakom umre v Ameriki vsako leto pribKioo 135.000 ljudi. Le kakšnih petnajst let vzdrži jeklena tračnica na železniških progah, na katerih je srednje velik promet. Zahtevajte povsod naš list! Pristanišče Port Sudan ob Rdečem morju, severno od italijanske Eritreje. Tudi to važno pomorsko oporišče (e cilj italijanskih napadov v egiptovskem delu Airike. Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: inž. Jože Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6-II1. Telefon St. <001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ull« *■