Liubliana ie pozdravita oddelek francoske vojske Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-§t*o 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je ▼ Kopitarjevi al.6/111 Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 t* 10.349 za inserule; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Pragu-Dunaj 24.70' U p ru v a: Kopitar-jevu 6. telefon 299» Telefoni nredništva: dnevna služba 2050 ->- nočna 2996. 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Na pogreb kralja - Zedinitelja stava gospoda predsednika kaj kmalu vrnila v vagon in po desetminutnem postanku so izstopili iz vagona odličniki ter počakali, da je vlak odšel. Še enkrat se je pojavil na vratih g. predsednik in ob počasnem odhodu ga je začela množica zopet pozdravljati z vzkliki v francoščini. Kdor je doslej videl predsednika samo na sliki, si ne more predstavljati, kako dostojanstven in vendar enostaven je njegov pojav, pa vendar more vsak opazovalec takoj videti, da ima pred seboj vtelešen intelekt. Še dolgo potem, ko je vlak že odšel, so se ponavljali klici: Živela Francija! Živel predsednik! Tako je Ljubljana dostojno sprejela predsednika velike bratske države, ki se nahaja na tako žalostni poti v prestblioo naše države. Ljubljana, 16. oktobra. Nocoj ob 7.25 je pripeljal posebni vlak direktno iz Francije oddelke francoske armade. ki se čez dva dni udeleže v Belgradu pogrebnih svečanosti za blagopokojnim kra-ljeni Aleksandrom. Na peronu so se zbrali višji častniki ljubljanske garnizije, med katerimi smo opazili podpolkovnika 1'opo-viča, majorja Janca, kapetana _ Rudolfa Hvalo in druge, dalje podban Pirkmajer, upravnik policije Kerševan in drugi. Kljub temu, da se je za prihod bratske francoske vojske zvedelo šele v večernih urah, je bilo zbranega na kolodvoru tudi precej ljubljanskega občinstva. Posebni vlak je piuvozil 10 minut kasneje, kakor je bil napovedan. Ko je za vozil na postajo in so se v oknih razsvetljenih vagonov prikazale zelene uniforme francoskih vojakov, je na peronu zaorilo: »Živela Francija! Živela slavna francoska vojska!« Ko se je vlak ustavil, so francoski vojaki k'wtopili ter se takoj formirali v oddelke. Bile so zastopane vse vrste francoske vojsko in sicer: pehota, topništvo, letalstvo, mornarica in druge ediniee. Vsi so bili v paradnih uniformah z bleščečimi čeladami. Bilo je 25 častnikov vseh vrst orožja in 240 vojakov pod poveljstvom kolonela (polkovnika) Juanota. Zadouela so strumna pove- lju, nakar so oddelki s temperamentnim južnaškim korakom odkorakali do hotela Miklič. kjer jim je ljubljanska garnizija priredila večerjo. G. Karel Miklič ml. jo svojo kletno dvorano za to večerjo lepo okrasil. V ozadju je bil postavljen velik oder, na katerem je med cvetjem stal velik kip blagopokojnega kralja Aleksandra. Ko so francoski vojaki zavzeli svoja mesta zu mizami, je j>olkov-nik Juanot zu povedal: »Mirno!« Vsi so vstali in usmerili svoj pogled na kip pokojnega vladarja. Tako so obstali v enominutnem molku. Po tej počastitvi spomina lilagopo-kojnega viteškega kralja zavezniške države so francoski vojaki posedli na pripravljene prostore. Ob pol 9 so odpotovali s posebnim vlakom naprej v Beigrad. Francoska letala Milan, 16. okt. c. Eskadra 19 francoskih letal, ki so na poti v Beigrad, da se udeleže pogreba kralja Aleksandra, je morala danes zasilno pristati po raznih letališčih v severni Italiji radi slabega vremena. Del letal je pristal na letališču IJsene, drugi del v Vieenzi, eno letalo pa je pristalo pri (Te_ nui. Letala bodo nadaljevala svojo pot, brž ko se vreme nekoliko zboljša. Sinoči ob 10 se ie peljal skozi Ljubljano predsednik francoske republike Lebrun kavac, ban dr. Marušič, pomočnik bana dr. Pirkmajer ter podžupan Jure. Pozdravili so zaporedoma visokega gosta, ki se je zahvalil za pozdrav ter vsakemu stisnil roko. Z njimi je bil tudi francoski konzul g. Reinerand. Po tem pozdravu so zaprosili predsednika, da bi se pokazal številnemu občinstvu. Tedaj se je pojavila pri vratih lepa, elegantni postava predsednika francoske republike, katerega klasična glava nosi lepe sive lase. Ob pojavu simpatičnega predesednika je začelo navzoče občinstvo burno vzklikati: »Vive la France! Vive le president!« Za pozdrave se je predsednik smehljajoč zahvalil ter mahal z roko. Nato so se klici še bolj glasno ponovili. Ker pa je že čas hitel in je bilo treba nadoknaditi nekaj zamude, se je simpatična po- Sprejem v Milanu Milan, 16. okt. AA. Vlak s predsednikom fraucoske republike Lebrunom in z maršalom Petainoni, ki potujeta v Beigrad, je prispel v Milan ob -10.30. Predsedniku francoske republike ■ so pozdravili francoski poslanik v Rimu Ohambrun in zastopniki italijanskega kralja in predsednika italijanske vlhde Mussolinija. Pred. sednik francoske republike Lebrun je nato v svojem salonskem vozil sprejel jugoslovanskega generalnega konzula Prediea, uradništvo francoskega konzulata in člane francoske kolonije. Vlak je odpeljal ob 10.40 proti Benetkam. Pozdrav na meji Kmalu po prihodu francoske vojaške delegacije je ob 20.30 prispel na nušo obmejno postajo Rakek Orient-ekspres. Temu ekspresu je bilo priključenih par vagonov, v katerih se je nahajalo odposlanstvo francoske republike s predsednikom g. Lebrunom na čelu. Naši železničarji so te vagone takoj odklopili in je bil v kratkem času sestavljen posebni vlak s temi vagoni, katerim so priključili še nekaj drugih. Pri tem pa'so vodjo francoske delegacije.^ gospoda predsednika Lebruna, pozdravili prvič na aaših tleh naši oficielni zastopniki. Iz Belgrada je prispel g. Lebru.nu nasproti kmetijski minister dr. Dragutin Kojič, ki je bil ie do nedavna zastopnik zunanjega ministru, nadalje, generalu gg. Kostic in Živkovič ter francoski poslanik na nušeni dvoru g. Naggiar. G. predsednik se je z vsemi ljubeznivo ruzgo-varjal ter si je dul predstaviti tudi njih spremljevalce. Nato se je po kratkem postanku posebni vlak odpeljn) proti Ljubljani. Z vlakom so se odpel j.:-i tudi naši delegati, ki so prišli g. Le-brunu nasproti. Med vožnjo do Ljubljane je bila \ vlaku tudi večerja, katere so sc udeležili jadopniki naše države ter najožje spremstvo f{. predsednika. Prihod romunskega kralja Nocoj se je peljal skozi Ljubljano na pogrebne svečanosti v naši prestolici predsednik francoske republike g. Albert .Lebrun. Ogromno je število inozemskih držav, ki jih bodo zastopali pri pogrebu blagopokojnega kralja izredni odposlanci visokih položajev. Vsem smo od srca hvaležni za njihove izraze sožalja in s počastitvijo, ki nam jo izkazujejo v naši veliki vsedržavni boli, ko polagamo v grob ob strani kralja-osvoborlitelja njegovega velikega sinu kralja-zedinitelja, toda, če smo iskreni, moramo priznati, da so posebno hvaležno zadrhtela naša srca ob novici, da se hoče francoski narod, s katerim smo z marsejskim atentatom stopili v posebno krvno sorodstvo, udeležiti pogreba kralja Aleksandra v osebi svojega najvišjega državnega predstavnika, ki ga spremljajo najvišji poveljniki vojske, letalstva in mornarice. Takšna pozornost Francije nas je globoko sra-nila. Predsednik Lebrun, ki ni samo od francoskega ljudstva izvoljeni vladar slavne velesile, marveč ki združuje v svoji plemeniti osebnosti tudi vse najlepše čednosti francoskega genija, že osem dni v nemi žalosti takorekoč spremlja krsto našega vladarja. Ko so odjeknili strašni streli po vsem svetu, se je šel poklonit v imenu vsega naroda zemskim ostankom kralja Aleksandra, bdel je ob črnem odru v niarsejski prefekturi in truplo zopet spremljal, ko se je mrtvi kralj vračal v domovino. Slike so nam ga pokazale vsega resnega ob strani naše užaloščene kraljice Marije, ko sc je poslavljala od trupla svojega velikega moža; spremil jo je nazaj v Pnriz in na kolodvor, ko je odhajala, da truplo svojega kraljevskega soproga zopet spVejme v domovini. Kakor dn bi razumel tiho željo francoskega in jugoslovanskega ljudstva, jc sklenil, da bo sam spremljal do groba gosta, ki ga zločinska krogla ni pustila, da ga počasti v elizejski palači. Oseba predsednika Lebruna se nam v naši veliki žalosti prikazuje v vsej svoji nevsiljivi veličini, kot poosebljena Francija, ki nas hoče tolažiti s toploto prisrčnega sočutja. Naj bo pozdravljen predsednik Lebrun na naših tleh, saj je v dneh žalovanja neizbrisljivo zapisan med naše največje prijatelje. Proslavljali ga ne bomo, čas za to ni primeren, toda naj ve, da ga spremlja po jugoslovanski zemlji hvaležno spoštovanje ljudstva, ki se mu je znal v težki preizkušnji tako približati. Ravnotako izražamo tudi svojo hvaležnost predsedniku Lebrunu za to, da si je izbral tako slavno spremstvo. Kralja-vojaku Aleksandra bodo polagali v grob, ko bo stal na robu slavni branilec Verduna maršal Petain, simbol najlepšega narodnega in rodoljubnega napora, ki je bil ke-daj dan v zgodovini. Slava Verduna in njegovih junakov, ki jim je stiskal roke tudi naš pokojni vlada r, bo obdajala žalni sprevod v Oplenac kot neviden špulir, ko bo stopal za krsto sivolasi maršal, čigar genij in pogum sta pomagala izvo-jevati tudi svobodo naše domovine. Poveljnik živih junakov francoske vojne, poveljnik za domovino padlih žrtev, bo maršal Petain predstavnik francoskega rodoljubja, ki se v žrtvah obnavlja za nova dela za sveto svobodo. Za maršalom Petainoni bosta korakala j>o-veljnika slavne mornarice in letalskih sil, minister Pietri in general Dennin, da bo venec, ki ga polaga junaška Francija na grob našega vladarja, popolen. Tudi tema dvema predstavnikoma francoskega poguma in požrtvovalnega pa-trijotizma se s spoštovanjem klanjamo in se po njih zahvaljujemo francoski mornarici in francoskemu letalstvu. Pozdrav v Ljubljani Ljubljana, 16. oktobra. Vse delegacije, ki so namenjene na pogreb blagopokojnega Nj. Vel. kralja Aleksandra, prihajajo večinoma skozi Ljubljano. Tako je danes pripeljal Orient-ekspres ob 21.45 belgijsko in italijansko delegacijo V posebnem vagonu se je nahajal šef belgijske delegacije grof Loti is Toronte Vcux-Riccnini, v drugem vagonu pa se je peljala italijanska delegacija s spoletskim vojvodom, tretjini sinom italijanskega kralja. Obe delegaciji so spremljali zastopniki zunan jega ministrstva ter onlonančiji častniki. Ker je bila že pozna ura, so večinoma visoki potniki ostali v vagonih in se niso pokazali. Že pred •prihodom rednega Orient-ekspresu se je zbralo na kolodvoru veliko število zastopnikov oblasti ter korporacij. Prišel je lian dr. | Marušič s pomočnikom dr. Pirkmajerjem, divi-zijski poveljnik, general Cukuvuc s številnimi častniki ter ljubljanski podžupan, prof. Evgen Jarc, upravnik policije g. Kerševan in železniški ravnatelj g. Gugmus. Sprejemu je prisostvoval tudi francoski konzul v Ljubljani g. Reinerand. Zastopan je bil francoski institut in se je zbralo nu kolodvoru tudi lepo število prijateljev francoskega naroda ter drugih odličnih osebnosti. Vlak. z visokim gostom, predsednikom prijateljske in sedaj z nami tako zvezane francoske republike, g. Albertom Lebrunom, je prišel skoro pol ure po odhodu Orient-ekspresu. Pred njim je vozila lokoniotiva-izvidnica, kateri jc sledil vlak, v katerem se je peljalo skoro vsa francoska oficielna delegacija v Beigrad. Ob 22.25 je prispel vlak na postajo in so se takoj podali k njemu vsi navzoči predstavniki obla-stev ter številna publika. Iz vlaka je izstopil najprej general Kostic, ki sc je pozdravil z divi/.ijskim generalom Cu-knvccm, nato pa so se podali v vagon, kjer je bil predsednik republike, divizijski general Gu- E Berlgrad, 16. oktobra. AA. Danes ob 16.21 je rispel iz Bukarešte s posebnim vlakom Nj. Vel. ^Talj Karol. Z istim vlakom so se pripeljali Nj. kr. Vis. romunski princ Nikola, romunski zunanji minister Titulesco, minister naro:ne obrambe general Angelesco, prometni minister Fransanovič, romunski maršal Prezan in maršal romunskega dvora Ilasijevič. Romunski poslanik na našem dvoru Gu-ranesco je odpotoval včeraj na mejo, kjer je pozdravil Nj. Vel. kralja Karola. Pred prihodom vlaka so prispeli na železniško postajo Nj. kr. Vis. knez — namestnik — z romunsko kraljico — materjo, — kraljevskima namestnikoma dr. Radenkom Stankovičem in dr. Ivom Pe-rovičem. Sprejema Nj. Vel. kralja Karola so se udeležili dalje kraljevska vlada s predsednikom ministrskega sveta Nikolom Uzunovičem na čelu, minister dvora Milan Antič, prvi adjutant Nj. Vel, Čehoslovahi prihajajo Praga, 16. oktobra. AA. ČTK poroča: Ministrski predsednik Malipetr, ki bo zastopal predsednika republike in ministra Bradač in Derar, ki bosta zastopala vlado, so odpotovali s posebnim vlakom v Beigrad. Z istim vlakom potujejo glavni nadzornik češkoslovaške vojske general Sirovy, načelnik glavnega generalnega štaba general Krejči in general Husarek. Predsednika ministrskega sveta spremlja njegov osebni tajnik Sardinka, ministra vojske pa pobočnik polkovnik Kvapil. Na postaji je člane češkoslovaškega odposlanstva pozdravil poslanik kraljevine Jugoslavije dr. Gri-sogono. kralja general Ječmcnič, naš poslanik v Bukarešti Čolak Antič, armijski general Peter Živkovič, ge-neraliteta, pomočnik zunanjega ministra Purič in člani romunskega poslaništva s skupino romunskih letalcev, ki so davi prileteli v Beigrad. Nj. kr. Vis. knez-namestnik je po prihodu na postajo pregledal častno četo in jo pozdravil z besedami: »Pomozi Bog, junaci!« Ko je vlak privozil na postajo, je godba zaigraal romunsko himno, lz vlaka je prvi izstopil Nj. Vel. kralj Karol v kroju jugoslovanskega polkovnika, ker je poveljnik jugoslovanskega 54. pešpolka. Za njim je izstopil Nj. kr. Vis. princ Nikola v uniformi admirala. Nj. Vel. kralj Karol je pregledal časlno četo, pozdravil Nj. kr. Vis. kneza-namestnika in mu osebno izrazil svoje sožalje. Nato je pristopil h romunski kraljici-materi. Vojvoda Kentski in princesa Marina Zagreb, 16. okt. b. Ponoči ob 12.30 sta potovala skozi Zagreb angleški princ juri j vojvoda Kentski in princezinja Marina. Oba sta prispela z Orient-ekspresom ob 12.45 in nadaljevala pot proti Belgradu, da se udeležita pogreba pokojnega kralja Aleksandra. Princ Jurij in princezinja Marina nista izstopila iz vagona. Na postaji so ju pričakovali predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Po čctrturneni čakanju je vlak nadaljeval pot proti Belgradu. Dve posmrtni maski blagopokojnega kralja. Albert Lebrun Maršal Petain Na odru v starem dvoru Goring ho zastopal nemško vojsko Belgrad, 16. oktobra, b. Ves današnji dan se Je prihajal narod klanjat svojemu mrtvemu ljub-Jjnemu kralju. Velika dvorana, v kateri ležijo ■zemski ostanki kralja, daje žalostno, toda veličastno sliko. Popolna tišina, ki jo motijo samo koraki onih, ki prihajajo in odhajajo in tiha molitev sivolasega duhovnika. Le medla svetloba tprodira skozi s črnino zagrnjena okna' in sveče telabo razsvetljujejo okolico. Vsa dvorana je polna vencev, ki so drug poleg drugega, naslonjeni ob Bi d. Dokaz, kako brezmejno ljubezen je jugoslovanski narod imel do svojega viteškega kralja, narod, ki se sedaj v lihi pobožnosti klanja njegovemu spominu. Pred odronv, na katerem leži ■krsta s posmrtnimi ostanki vladarja, so razstavljene vse njegove številne dekoracije. Oh kraljevi .glavi leži krona z zlatim jabolkom. Oder je pogrnjen z jugoslovansko trobojnlco. Na odru je 'kraljeva generalska kapa. Velik lesen križ se dviga nad kraljevo glavo, za njim pa moli duhovnik za velikega pokojnika. Rano zjutraj Navse zgodaj zjutraj so že pričele vreli množice pred poslopje, potrte /. upognjenimi glavami. Možje, žene, staro in mlado, vsi so jokali, ko so se poslovili poslednjič od svojega kralja. Vrstila se je kolona za kolono, na tisoče in tisoče ljudi pa stoji pred poslopjem žalosti in potrpežljivo čakajo, da pridejo na vrsto. '/, vseh krajev so prišli, iz skrajnega severa do skrajnega juga. Vse je v črnini, vse v globoki boli in žalosti, ki jo občuti danes ves jugoslovanski narod, katerega predstavniki prihajajo h krsti, da se tudi poslovijo. Od 12—2 je bilo določeno, da e pridejo poklonit Inozemske delegacije in narodno predstavništvo. Kraljevska vlada Ob 12 so pričeli prihajati v dvorano člani kraljevske vlade. Prvi je vstopil predsednik vlade Nikola Uzunovič, ki se je globoko priklonil pred mrtvim vladarjem, poljubil nalo križ in krsto, ki hrani dragocene posmrtne ostanke tragično umrlega kralja. Zn njim prihajajo ministri Šumenkovič, Lazič, Maksimovič, general Milovanovič, dr. Novak, dr. Srkulj. Vsi povrsti poljubljajo krsto in odhajajo s solzami v očeh. Nihče ne spregovori besedice, da ne kvari grobne tišine. Člani vlade zapuščajo dvorano, za njimi pa takoj prihajajo člani narodnega predstavništva skoraj neslišno. Pred njimi sta predsednik senata dr. Ljubo Tomašič in predsednik Narodne.skupščine dr. Kosla Kumandi. Vsi poljubljajo krsto in se zadnjič poslavljajo od svojega viteškega kralja ter odhajajo nato iz dvorane. kjer vlada globoka žalost, zakrivajoč si solzne oči z roko. Še so bili člani narodnega predstavništva v dvorani, ko je vstopil odposlanec Nj. Vel. švedskega kralja g. Torsten Unden, da v imenu svojega suverena izkaže zadnjo čast mrtvemu kralju Jugoslavije. Globoko priklonjen stopi li krsti, Iz njegovega lica se vidi, da globoko sočustvuje s potrtim jugoslovanskim narodom. Med senatorji in narodnimi poslanci se nahaja tudi bivši predsednik vlade dr. Voja Marinkovič. Dr. Marinkovič je strašno potrt zaradi tragične smrti kralja Aleksandra in vsled že ilak slabega zdravja komaj stoji na nogah. Tndi on se je hotel še enkrat pokloniti kralju. Ves čas sta ga morala držati bivša ministra Velizar Jankovič in Kramer. Pojava bolnega dr. Marinkoviča je izzvala splošno ganotje. Diplomati Vsi diplomati so se zbrali v prostorih poljskega poslaništva ob 12.30 in so nato odšli pred poslopje žalosti z doyenem Hermenegildom Pelle-grinettijem na čelu. Pred diplomatskim zborom sta dva uradnika nosila velik lovorjev venec z vijoličastim trakom, na katerem je bilo v francoščini zapisano: »Diplomatski zbor s polnim spoštovanjem-. Tu so bili inozemski poslaniki, ki so akreditirani na našem dvoru, vsi vojni atašeji v paradnih krojih, uradniki vseh poslaništev in konzulatov ter atašeji za tisk. Diplomati so vstopili v žalno dvorano pri glavnih vratih, ki vodijo v zimski vrt starega dvora. Vodil jih je apostolski nuncij Pellegrinetti, ki ga je spremljal načelnik ministrstva dr. Aleksander Bodi. Potrti stopajo diplomati v dvorano. Zadnjič jih je danes sprejel kralj, ki se je z njimi še pred kratkim razgovarjal o vitalnih interesih ne samo svoje države, temveč vse Evrope, sprejel jih je mrtev vladar Jugoslavije. ki je znal najti način za triumf političnega miru v Evropi in na Balkanu. Ko so se zbrali diplomati okoli krste, kjer leži mrtev jugoslovanski kralj, je šel na oder msgr. Pellegrinetti kot doyen in je v imenu diplomatskega zbora položil lovorov venec na desno stran odra. Globoko so se poklonili člani diplomatskega zbora in atašeji prei! mrtvim kraljem in ostali nekaj minut v globoki tišini. Ganjeni so mnogi od njih s solzami v očeh zapustili žalno dvorano ter skozi izhod v Krimsko ulico odšli v nemi žalosti. Mnogi diplomati, ki se še niso vpisali v dvorsko knjigo, so odšli v mar-šalat in se tam vpisali, da izrazijo svoje sožalje Nj. Vel. kraljici in Nj. Vis. prvemu namestniku knezu Pavlu in kneginji Olgi. Narod Po drugi uri so pričele zopet prihajati ogromne množice k svojemu kralju. Mimohod teh množic je trajal vse popoldne in globoko v noc. Niti veter, iiiti mraz, kj sta zavladala v Belgradu, nista zmotila naroda, da bi ne čakal lako dolgo, dokler ne pride na vrsto, da se poslovi od svojega kralja. Sv. maša v Krunski ulici Belgrad, 10. oktobra, b. V katoliški cerkvi Kristusa Kralja je bila danes ob 10 žalna maša ob priliki smrti kralja Aleksandra I. Daroval jo je nadškof oče Rodič ob veliki asistenci duhovništva-Lepo in skladno je pel zbor sv. Cecilije. Navzoči so bili papeški nuncij Hermenegild Pellegrinetti s svojim tajnikom, adjutant Nj. Vel. kralja polkovnik Milorad Radovič, poljski vojni ataše, odposlanec odsotnega francoskega poslanika v Belsradu, zastopniki pravosodnega ministrstva dr., ričič in So-, krat Petrovič, zastopnik ministra za trgovino :n industrijo dr. Šuinan, bivši minister Švrljuga, inž. Sernec. bivši, narodni poslanec Franc Smodej in množica naroda. Cerkev je bila vsa v črnini. Tudi v ostalih katoliških cerkvah je bila danes ob -0 služba božja zn blagopokojnim kraljem Aleksandrom L Odposlanstva iz Slovenije Ljubl jana, 16. oktobra. Peron ljubljanskega glavnega kolodvora je v nocojšnjih večernih urah nenavadno oživel, /e popoldne ^o dovažali na kolodvor mnogoštevilne vence, večinoma v posebnih, zn to napravljenih zabojih. Zvečer po 7 pa so uapolina peron številna odposlanstva ljubljanskih in podeželskih organizacij, da se v imenu Slovencev po-slove o,i opazil zastopnike prav vseh znanih ljubljanskih društev, organizacij in korporacij. Pozornost je vzbujala zla-•sti deputacija planinskega polka »Triglavskega« v popolni l>o.jui opremi. Dalje je bilo videti vse polno sokolskih in drugih zastav ter praporov. Prvi del delegacije se je odpeljal ob 8.26 s tržaškim brzovlakom, kateremu so pripeli več pulmanov. Drugi dol se je odpeljal s Simplon Oricnt ekspresom nekaj minut čez 10, glavne skupine zastopstev ua so'se odpeljale s posebnim vlakom ob 23..70. Na delu je bil ves aparat ljubljanskega glavnega kolodvora, ki jc skrbel /a vzorcu red. Pri pogrebu viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja bo zastopala uradništvo kraljevske banske uprave dravske banovine posebna deputacija štst članov. V deputaciji so: Breznik Josip, načelnik prosvetnega oddelka kraljevske banske uprave; Sirca Ignacij, banovinski finančni svetnik: Maister Hrvoj, banovinski konceptni pripravnik; Solelšek Ivan. Sef pisarniške službe: Zadnikar Josip, arhivski uradnik, in Marušif Slavko, banovinski dnevničar- l\...n 1 ' nn l-p-at/, Ava vanr:i ciur.itnj. •j-m .... .j., u«, i,.3». >> ■ — .-.-i...- in «icer venec dravske banovine in venec gospoda Berlin, 16. okt. TG. Državni predsednik Hitler je danes imenoval generala Goringa, da njega iu nemško vojsko zastopa pri pogrebu kralja Aleksandra. Generala Goringa bosta spremljala generalni poročnik Bla-skowitz in pomorski kapitan baron von Horsdorf, ki zapustijo Berlin v sredo zjutraj. V uradnem poročilu podčrtavajo, da je Hitler s tem, da je imenoval svoje najožje sotrudnike, hotel na poseben način počastiti jugoslovanskega kralja in izraziti čuvstva, ki jih nemški vojak goji za pokojnega kralja. Giiring bo položil na krsto pokojnega kralja Aleksandra venec z napi- som: »Našemu nekdanjemu junaškemu nasprotniku kot izraz globokega srčnega žalovanja — nemška vojska!« Odhod Poljakov "č. Varšava, 16. okt. A A. Pat poroča: Odposlanec predsednika republike general Glugoszovski je odpotoval v Belgrad. Na železniški postaji so ga pozdravili šef protokola Romer, višji uradniki zunanjega ministrstva in mnogi generali. Z istim vlakom je odpotovalo tudi odposlanstvo poljsko-jugoslovanske parlamentarne skupine, ki ga tvorijo podpredsednik senata Bogucki in narodna poslanca Dibosky in Valevski. Zločinska tolpa napadalcev Pariz, 16, okt. c. Preiskava o atentatorjih v Marseilleu sedaj zelo naglo napreduje. Največ je v tej smeri pripomogla aretacija atentatorja Malnya, ki so ga včeraj aretirali v Melunu pri Parizu. Ta je danes policijskemu komisarju izjavil sledeče: V Francijo smo prišli 4. oktobra. Bilo nas je vseh skupaj 5. Najprej smo se ustavili v Forttaine-bleauju, kjer smo ostali do 6. oktobra. Nato smo odšli v Pariz in sicer pod vodstvom Kramerja — Kvaternika. 8. oktobra smo odpotovali iz Pariza in na poti je Kvaternik odločil, da morava s Kele-menom izvršiti atentat v Marseilleu. Peljali smo se do Avigntona, odkoder sva se Kelemenom odpeljala z avtobusom v Marseille, kamor sva prišla 9. oktobra ob 1 popoldne. Kelemen — Georgijev me je stalno spremljal in mi je izjavil, da morava atentat izvršiti skupno in istočasno. Medtem so se začele zbirati množice in čimbolj se je bližal čas atentata, tembolj nerodno mi je postajalo. Zdelo se mi je hudo, da bi lahko postali tudi nedolžni ljudje žrtve atentata. Medtem se je Kelemen — Georgijev prerinil skozi množico v prvo vrsto in me za rokav vlekel za seboj. Končno sem se mu iztrgal in malo pred atentatom zginil med množico in nato zbežal. Malny je izpovedal tudi svoje pravo ime Mio Kralj in je 26 let star. Pariz, 16. okt. O dramatičnem zasliševanju atentatorjev Rajtiča (Rajiča) in Pospišila so zdaj še naslednje podrobnosti: Ko bi ne posegel v zasliševanje glavni inšpektor jugoslovanske policije Dimitrijevič, ki se je pripeljal z letalom, bi atentatorja sploh ne bila izdala svojih pravih imen. Francoski policijski uradniki ne znajo srbohrvat-skega jezika in na drugi strani niso dovolj poučeni o ustroju teroristične tolpe, ki jo vodita Pavelič in Perčec. Oba atentatorja sta ves čas molčala. Ko je prispel v Annemasse g. Dimitrijevič in je ugledal »Beneša«, mu je takoj zaklical: »Vi pravite, da ste Beneš, jaz pa vem, da ste Rajič. Vi ste moj stari znanec!« Atentatorja s-> te besede tako zmedle, da je takoj odgovoril: »Da, jaz sem Rajič. Nato je Dimitrijevič nadaljeval: »Rojen v Koledivc.u in star 31 let.« Atentator je nato pričel govoriti. Za policijo je bila s tem bitka dobljena. Vse težje je bilo zasliševanje »Novaka«. Na vsako vprašanje je ta vedno odgovoril to-le: Vem, da sem izgubljen; toda rajši, umrem tako, ne da bi kaj izpovedal!« Pod vodstvom Dimitri-jeviča so zasliševali »Novaka« 3G ur. Zdelo se je že, da je bil ves trud zaman. Novak je naslonil glavo na mizo ili ves čas molčal. Dimitrijevič ga je tedaj nenadoma zgrabil za ramena in ga vprašal s krepkim glasom: -Ali niste vi Pospišil?« »Novak« se je tedaj strahovito razjaril in Z vso silo udaril po mizi: »Za vraga, jaz se imenujem Pospišil«.' : ln vi ste bili radi umora dr. Schlegla v Zagrebu obsojeni na smrt?« je dalje izpraševal Dimitrijevič.« -Da!« je odgovoril Pospišil. »Tako, zdaj pa mi ugajate,« je dodal Dimitrijevič, zadovoljen nad svojim uspehom. Dimitrijeviču je šlo zdaj za to, da tudi Rajič potrdi Pospišilovo izpoved. Rajič je bil po priznanju ves potrt. Pričel je mrmrati razne molitve in neprestano je "ledal na križ, ki ga je držal med rokama. Potrdil je, da so bile Pospišilove izjave poysem. točne. Aretacije v Švici Ženeva, 16. okt. V pokrajini Gex je policija aretirala 4 sumljive elemente, ki so bili na sumu, da so hoteli skrivaj prekoračiti švicarsko mejo. Policija je na prvi pogled ugotovila, da so imeli vsi ponarejene potne liste. Tudi odgovori osumljencev so bili zelo sumljivi. Pri njih so našli listine, ki vzbujajo sum, da so bili vsi štirje člani teroristične organizacije, ki je organizirala umor kralja Aleksandra v Marseilleu. Tem štirim aretirancem so dodali še druge, ki so jili aretirali v savojski po- krajini ter jih vse odpeljali v Annemasse, kjer jih zaslišuje policijski komisar Petit. Zločinec prijet na Poljskem Varšava, 10 okt. Večerni listi poročajo, da je prišla policija slučajno na sled možu, ki je po vsej verjetnosti član teroristične organizacije, ki je pripravila atentat na kralja Aleksandra v Marseilleu. Osumljenec je 10. oktobra prispel na Poljsko če?, češkoslovaško mejo, in sicer tako, da se je vozil na strehi železniškega voza. Radi nesreče so tega čudnega potnika zalotili. Ko je vozil vlak čez neki most, je terorist zadel z glavo ob železen drog na mostu in strmoglavil je na tla. Pri njem so našli ponarejen potni list, izdan v Zagrebu. Policija jo takoj uvedla preiskavo. Georgijev - „Kelemenu Belgrad, 16. oktobra. AA. Z uradne strani smo dobili tale pojasnila: Ker so se izražali dvomi, da bi marseljski atentator glede na objavljene fotografije mnogel biti Vladimir Vlada Georgijev Černozemski,- znani terorist makedonske teroristične organizacije VMRO iz Bolgarije, je dobilo notranje ministrstvo tako od sofijske policije kakor tudi z drugih strani stvarna pojasnila, iz katerih se je moglo z veliko gotovostjo sklepali, da je marseljski atentator res ta Georgijev. Danes se je pa to ugotovilo s popolno gotovostjo. Razen osebnega popisa atentatorja in opisa Vladimirja Vlade Georgijeva, ki se domala v vsem ujemata; razen tetoviranega znaka VMRO na levi roki atentatorjevi, kar je sofijska policija uradno potrdila v Vladi Georgijevu; razen tega, da je protokol o obdukciji atentatorjevega trupla ugotovil, da se nahaja na spodnjem životu trupla brazgotina, ki priča o operaciji — kar je potrdila tudi žena Vlade Georgijeva s protokolarno izjavo na sofijski policiji, da je bil Georgijev namreč operiran za slepičem — je zdaj prišel še nepobiten dokaz v obliki prstnih odtisov atentatorja, ki jih je poslala marseljska policija v Sofijo. Sofijska policija ima pa prav tako uradno kartotecirane prstne odtise Vlade Georgijeva iz leta 1931, ko je bil tam v zaporu. Oboje odtise so zdaj pregledali in ugotovili, z absolutno gotovostjo, da so identični in da izvirajo od ene in.iste osebe, ter da je torej marseljski atentator dejansko Vlada Georgijev Černozemski, znani terorist makedonske teroristične organizacije, ki je tudi na Madžarskem ubil več tamkajšnjih odličnikov. Tako po uradnih poročilih iz Sofije, kakor tudi po podatkih, s katerimi razpolagajo jugoslovanske oblasti, je Georgijev leta 1932 zapustil Bolgarijo in odšel v Budimpešto, kjer je bil pomočnik predsednika VMRO za Madžarsko, Kirila Dran-gova. Ko se je le-ta vrnil v Bolgarijo, je Georgijev ostal še dalje v zvezi z razbojniško organizacijo ter služil hkratu za inštruktorja te organizacije na Madžarskem in v drugih sosednjih državah. . Belgrad, 16. oktobra. AA. Notranje ministrstvo je dobilo danes od ravnatelja sofijske policije tole brzojavko: Prstni odtisi Kelemena se popolnoma skladajo s prstnimi odtisi Vladimirja Vlade Georgijeva-Čer-nozemskega. Tako se daktiloskopska godnanja i sofijske i beograjske policije o identičnosti marselj-skega atentatorja z Vladimirjem Georgijevim-Čer-nozemskim popolnoma ujemajo. Tiralica za dr. Pavelicem Pariz. 16. oktobra. TG. Preiskovalni sodnik pariške policije je nocoj naslovil na vse policijske urade v Franciji in inozemstvu tiralico za dr. An-tc Paveličem, rojenim lota 1889 v Ivan Planini v Jugoslaviji. Dr. Ante Pavelič jc vodja hrvaških omigrantov-teroristov. bana dr. Marnšiča Draga. Venec dravske banovine je spleten iz naših domačih, predvsem gorskih rož in cvetov. Pogrebnih svečanosti se udeleži tudi deputacija članov banskega sveta. V tej deputaciji so: Lovšin livgen, posestnik in ravnatelj v Ljubljani; (ioričar Matija, predsednik občine Mozirje: Arko Ivan ml., trgovec v Ribnici; Snoj Hinko, poslovodja v Tržiču; Kurent Alojzij, dekan iz Leskovca; Bi-rolle Gvidon, industr. iz Zagorja; Prepeluh Albin, publicist iz Ljubljane; Reinžgar Ivan, po«, iz Žirovnice; Gornjak Hinko, ekonom i/. Slovenske Bistrice; Koder Anton, notar iz Murske Sobote; Zupančič Josip, posestnik iz Trebnjega, in Šolar Franc, posestnik iz Zlatoličja. Deputacija ponese s seboj žaro, izklesano iz domačega marmorja, v kateri je zemlja iz vse dravske banovine, zlasti iz obmenih krajev. Žara se bo postavila v kraljevo grobnico na Oplencu. Nove poštne znamke Belgrad, 16. oktobra. AA. Med šestmesečno državno žalostjo pridejo v promet poštne znamke z likom blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja v črnem okviru. Ker državna tiskarna za znamke ne more izdelati teh znamk i že te dni za vso državo, pridejo 17. t. in. te znamke 1 najprej v promet samo v Belgradu, Zemuiiu iu i Pančevu. Kasneje jih bo tiskarna dobavila še dru-| gim pošt,-m, tako, da bodo vse pošte v državi za-\ ložene s temi znamkami že v najkrajšem času. - -I J.z uprave pošt in brzoiava. mm KRMJICR (0K01ADE Specijalitete so: MLEKU« - m«eftna čokolada mifITA - mlečna Čokolada s prijetnim okusom kolonialne kave MA'LUA - desertna čok»iada z obilno primesjo kskaovega masla GRENKI TA plemenita gorčica prave naravne čokolade. Zapomnimo si imena, da moremo izbirati po svojem okusu, ko kupujemo čokolado. f Raymond Poincare Pariz, 16. okt. c. Danes so ves dau množice pariškega ljudstva defilirale mimo. trupla velikega Francoza Hayinonda Poincare j a. Pred mrtvaškim odrom ,ic postavljen edini velikanski venec s francosko trikoloro, ki ga .io svojemu herojskemu rešitelju v svetovni vojni poslalo mesto Verdu n. Ob kktafalku stoji še majhen bronast spomenik maršala Pochn na konju. Jutri zjutraj bodo Poincarejevo truplo prepeljali v cerkvico St. Honore d'Eylau, kjer bo izpostavljeno do četrtka, ko ga bodo prepeljali v Pantheoti, k.icr bo počakalo pogreba. ki bo v soboto dopoldne. V Parizu bo slovesna maša zadušuica v katedrali Notre Dume, nakar bodo truplo prepeljali v Poin-oarejev rojstni kraj v Lorcni, kjer bo cerkvene obrede na pokopališču izvršil verdun-ski škof msgr. Giuisty. Miljoni gospodinj v inozemstvu stalno kupujejo pripravo za mašenje perila na šivalnem siroju Patent Slopf Twist. Dunajska vremenska naiioved: Nestalno i ti hladno vreme. i Neurja Snn Francisco, 16. okt. AA. Po vesteh i z Manile je tajfun, ki je tam divjal, napravil velikansko škodo. V pristanišču .je več ladij vrglo na obalo. Najhuje je prizadeto predmestje domačinov, katerih preprosto grajene hiše niso vzdržale strahovitega viharja. Kndanj, 16. oktobra. AA. Vremenskim neprili-kam, ki so zadnje dni vladale na Danskem, so zdaj sledile silne povodnji, ki so napravile največjo škodo v vzhodni Jitlandiji. Tam so poplave skoraj tolikšne, kakor ,leta 1021. V nekaj urah je voda v fjordih narasla za cel poldrugi meter. Ob Randerskem fjordu je voda poplavila del mesta na obali. Prebivalstvo je moralo poskakati skozi okna V čolne, da ne utone. V hišah so uničene vo likanske zaloge blaga. Vsi travniki so pod vodo. Voda je prihrumela tako nenadoma, da niso mogli rešiti živine, ki se je tam pasla. V kodanjski luki je voda narasla za 05 cm nad normalo. _ je zdravilen, hranljiv tropični napitelč. Kaaba je za otroke in odrasle, bolne in zdrave, za športnike in turiste. „Journal" zgorel Pariz, 16. okt. A A. Včeraj je nastal ogenj v kleteh pariškega »Journnla«. Požar sc je lii-Irn razširil iu objel tudi tiskarno, k jer je sprav. I jena velika zaloga olja. Zarodi gostega dima, ki je udarjal iz prizadetih prostorov, so morali vso palačo izprazniti. Okoli 90 ljudi jc ranjenih in so jih morali takoj odpeljati v bolnišnico, 20 oseb so po prevezavi spustili domov. Gasilci so imeli dela vso noč. preden se jim jc posrečilo ogenj zadušiti. Ku stavec se jc zadušil. Stvarna škoda je zelo velika. »Journal« se zda i začasno tiska v drugi tiskarni. Spominu blagopokojnega vladarja Molitev slovenskega naroda ob grobu svojega kralja Gospod tolažbe in usmiljenja, v deželi naši niso tekle sdlze: bridkčjše, silnejše, obilnejše, kot danes nam teko za Aleksandrom. Služabnika se spomni svojega: prijatelja miru in miroljubnih, zaščitnika krščanskega rodu, branitelja pravice in pravičnih. Svoj mir, Te prosim, razlij nad njim, ki z vsem je srcem toplim služil miru, življenje svoje zanj je žrtvoval: izven dežele in družine svoje. Veselja delež njemu daj s Teboj v kraljestvu večne slave; nam očuvaj to kraljevino Jugoslavijo, ki zanjo prosil je s poslednjim-vzdihom! Poguma in moči nam v srca vlij, da bomo se po zadnjem zvestem dnevu, po zadnjem delu za kraljevi dom z njim radovali na nebe&lcem domu. Prihod g. Pietrijn, ministra francoske mornarice Viteškemu kralju! Ogabni, kruti je zločin izbral nedolžno irtev. Ti, domovine prvi sin, ležiš pred nami mrtev. Zvonovi .naši Ti pojd, in žalost poje Ti slovd čez dole vse in griče zastonj nazaj Te kliče naš narod iz vasi in mest, iz hiš bogatih, prašnih cest težko bolest odganja. Ko v smrt in mrak strmi teman le v božjo voljo je udan, le njej drhteč se klanja —• — — Žaluje nad Teboj jesen in grob preganja plašč Ti njen. Ko v grobu Ti telo izginja, Troj smrtni klic nas opominja: »Vi, ki vam solnca sije žar, vi Jugoslavije čuvarji, zaupajate krasnejši. zarji, naj src ne zlomi vam vihar! — — — Počivaj v dragi očetnjavi, in sanjaj v smrtnih še nočeh o domovine svoje slavi, o lepših, mirnih njenih dneht Franjo Neubauir. Pred zagrebškim kolodvorom Zagrebško prebivalstvo izkazuje zadnjo čast blagopokojneinu kralju Spominsko slavje v škol. gimnaziji v Št. Vidu Škofijska klasična gimnazija v Št. Vidu nad Ljubljano je imela 14. oktobra nepozaben dan. V zastrti veliki dvorani, kjer sta dajali svetlobo le dve žalni svetilki, je oder spremenjen v trajno žalno pozorišče, s sliko pokojnega ljubljenega kralja, ogrnjeno v črni flor, v ospredju, v ozadju pa s trobojnico, prav tako odeto v žalost, predstav-ljajočo užaloščeno jugoslovansko državo. Ob 14 se Je tu sešla vsa hiša, dijaki in celoten profesorski zbor, na spominsko slavje ob vrnitvi tragično umrlega velikega pokojnika v domovino; žalno skupščino so priredila gimnazijska društva: Pomladek Jadranske straže, 95. podružnica Počitniške zveze in Pomladek Rdečega križa, kakor je to ob pričetku oznanil sedmošolec Bernot. Nato je navzoč-nim g. prof. dr. Fr. Trdan priklical v globoko zamišljenem, do dna duše pretresujočem govoru, v spomin veličastno postavo viteškega kralja Zedinitelja kot junaškega vodje srbske in jugoslovanske armade in jugoslovanskega državnika evropske veličine. Ob zavesti tolikšne izgube so navzoč-ne napolnile iskrene solze in ves žalni zbor se je razšel v nemi žalosti — potrjen v neomajni zvestobi naši narodni državi in visokemu kraljevskemu domu, v zavesti, da tako na najlepši način varuje spomin na nepozabnega vladarja, ki je padel v delu za srečo Jugoslavije in našo lepšo bodočnost. — Žalno pozorišče v veliki dvorani bo ostalo odprto in dostopno obiskovalcem vse naslednje dni našega državnega žalovanja. S posebnim vlakom v Zagreb je gimnazija poslala močno delegacijo 80 dijakov, da se pokloni cemeljskim ostankom pokojnega kralja. Odsek katoliških fantov v Spodnji Šiški Je svoj redni sestanek 15. oktobra posvetil spominu za našim blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, ki je podlegel v mar-eeljaki tragediji. Predsednik odseka je polnoštevilno zbranim fantom orisal dejanje v Marseillu kot zločin, ki je nam Jugoslovanom iztrgal očeta baš v trenotku, ko družina-država najbolj potrebuje njegovega skrbnega očetovskega varstva, Evropo pa je oropal vnetega in nesebičnega poborni-ka miru. Toda tolažba v teh hudih časih nam mora biti zavest, da tako velika žrtev ne more ostati brez koristnih sadov. Te eadove pa bomo dosegli le, če bomo v slogi in miru spolnili oporoko našega pokojnega vladarja: »Čuvajte Jugoslavijo!« V počastitev spomina za blagopokojnim kraljem je nato vladal v dvorani eno minuto popolen molk. Sestanek je bil zaključen s tem, da je odsek poslal Nj. Vis. knezu Pavlu sožalno brzojavko. „Vzajemnostif, društvo duhovnikov ljubljanske škofije je imela 15. t. m. žalno sejo. G. predsednik dr. Kli-nar se je v toplem žalnem govoru spominjal velikih del blagopokojnega kralja Aleksandra I. Sklenjeno je bilo, da se odpošlje maršalatu dvora žalna izjava s sledečim besedilom: »Duhovščina ljubljanske škofije, organizirana v stanovskem društvu »Vzajemnost« obsoja v najglobji žalosti strašni zločin, ki je povzročil smrt našega vladarja kralja Aleksandra I. Klanjajoč se Njegovemu spominu izraža visokemu kraljevskemu domu iskreno sožalje ter prosi Boga, naj bo blagopokojnemu kralju obilen plačnik za Njegova velika dela. Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. zagotavlja popolno udanost in zvestobo. Katoliške organizacije v Preski so poslale Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu naslednjo brzojavko: Potrti v najgloblji žalosti obsojamo gnusni zločin, ki je povzročil smrt našega vladarja kralja Aleksandra I. V tej strašni nesreči, ki je zadela visoko kraljevsko hišo in vso našo ljubljeno domovino, v tej neizmerni bolesti, ki pretresa naša srca, znova zagotavljamo popolno udanost jn pripravljenost, da z vsemi močmi pospešujemo napredek, procvit in blagostanje naše kraljevine Jugoslavije. Sveta dolžnost nam je, izvrševati oporoko velikega kralja: »Čuvajte Jugoslavijo!« Vaše Visočanstvo najvdaneje prosimo, da sprejme te izraze žalosti in udanosti. — Katoliško prosvetno društvo Preska. — Hranilnica in posojilnica Preska. — Stavbena zadruga Goričane v Preski. — Skupina strokovne zveze papirniškega delavstva v Preski. Groblje pri Domžalah Strašna vest o groznem atentatu na našega vladarja ,ie napravila po vsej okolici najgloblji vti.s. Ljudstvo se od začetka knr znajti ni moglo. V četrtek zjutraj so začeli v Grobljah in v vseh okoliških cerkvah zvoniti. Tužno razpoloženje traja ves čn«. V nedeljo sc je strašen zločin komemoriral pri govorih pri vseh službah božjih. Zjutraj ob 7 se je zbralo v Društvenem domu fil fantov Kat- akcije, ki so stoje poslušali žalni nagovor in obsodbo zločinca, ki .jo je izrekel g. misijonar T. Tavčar. Nato so opravili skupno molitev za domovino. Vodstvo KA jo poslalo Nj. Vis. knezu Pavln sožalnc brzojavko. Cerkvene organizacije v Komendi Cerkvene organizacije v Komendi so 14. oktobra priredile žalno svečanost v spomin blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. Na odru v cerkveni dvorani je bila postavljena kraljeva slika, ovita v črni flor in okrašena s cveticami, kulise pa so bile oblečene v državne zastave in ovite v črnino. Ob 14 so se polnoštevilno zbrale članice ženske Marijine družbe, dekliške Marijine družbe in Skupščina tretjega reda. Pevci eo najprej zapeli psalm »Usmili ee me, Bog«, nato pa je voditelj teh organizacij g. župnik Janez Za-bukovec imel žalni govor, med katerim je bil dve minuti molk v znak neme žalosti. Na koncu govora, po trikratnem »Slava!s-vzkliku, eo zapeli»pevci žalostinko. Slednjič pa je g. župnik Janez Zabuko-vec predlagal, da se pošlje pismena sožalnica Nj. Vie. knezu Pavlu, ženeka in dekliška družba sami pa še posebej Nj. Vel. kraljici materi Mariji. Ta sožalnica ee glasi: »Polnoštevilno na žalni sveča- nosti zbrane žene, matere in dekleta Marijinih družb v Komendi obsojamo strašni zločin, ki je vzel življenje našemu viteškemu kralju Alekean-dru I. V tej grozni nesreči, ki je zadela kraljevo hišo in veo našo ljubo domovino, v tej neizmerni bolesti, ki pretreea naša srca, znova zagotavljamo svojo erčno vdanost in pripravljenost, z vsemi močmi delati za blagor in procvit naše kraljevine Jugoslavije. Štejemo si v evoto dolžnost izvrševati oporoko velikega viteškega kralja: Čuvajte Jugoslavijo«! Podobno se je ob 15 vršila druga žalna svečanost, h kateri se je zbrala Marijina družba mož in Marijina družba fantov. Ko eo pevci odpeli psalm »Usmili ee«, je voditelj obeh družb, g. kaplan Andrej Šavli govoril žalni govor. Po odpeti žalostinki je bila sprejeta sožalnica, ki je bila odposlana Nj. Via. knezu Pavlu. Spličani se poslavljajo od ljubljenega vladarja Ganljiva žalna proslava v Šenčurju Šenčur pri Kranju, 15. okt. V nedeljo, dne 14. t. m. je tudi Šenčur veličastno proslavil spomin velikega kralja Aleksandra 1. Predsednik občine Uiniiik Anton jc sklical žalno sejo občinskega odbora v cerkveno dvorano. K seji je povabil ludi vse urade in organizacije, ki so v šenčurski občini. Župni urad pa je povabil vse fariuie s cerkvenimi organizacijami. Ob napovedani uri je bila na mali vsa širna dvorana napolnjena. Čez 500 ljudi je v tihi tugi s solznimi očmi zrlo na črno zastrti ixler, kjer je stala slika blagopokojnega kralju, obkrožena od mogočne trobojnice, sredi zelenju iu žalujočih sveč! Žalne manifestacije sc je udeležila tudi vsa farna duhovščina — šest po številu — z g. škofijskim ravnateljem Jagodicem v sredi. Ob štirih popoldne je za uvod gasilna godba zaigrala žalno koračnico. Nato je g. predsednik Umnik otvoril žalno sejo ter ves ginjen v lepem govoru opisal viteškega kralja Aleksandra. Poudarjal je: Danes jc ta veliki kralj sprave in miru, naš veliki ljubitelj, naš zedi-nitelj, naš neugnani delavec — mrtev! Brez življenja se danes vrača incd svoj narod, ki žaluje in tuguje nad nenadno izgubo svojega največjega sina! Žalujemo in tugujemo tudi mi — mi vsi brez razlike! Njegova mučeniška ismrt je na mali združila vso Jugoslavijo v eni veliki ljubezni iu tugil lu ta seja. ob kateri so složno zbrani vsi uradi, vse korporacije in društva iz naše občine, jc očiten dokaz, du, čeprav različni po mišljenju, vendar vsi brez razlike ljubimo velikega mučenika. da ljubimo njegovo delo, da odobravamo njegovo požrtvovalno ljubezen do jugoslovanskega naroda! Po trikratnem klicu »Slava« je vsa dvorana pomolčala v znak žalovanja eno minuto. Molk je prekinila pretreslji- Vodstvo Marijinih družb za ljubljansko škoiijo je imelo dne 16. t. m. žalno sejo za blagopokojnim kraljem. Predsednik dr. Tomaž Klinar se je v toplih besedah spominjal velikega pokojnika, v katerem gledamo v luči svete vere božjega namest* nika. Pozval je vse številne Marijine družbe sirov.) naše škofije, naj molijo za svojega pokojnega kralja Odposlana je bila naslednja sožalna brzojavka: Nj. Vis. knezu Pavlu v Bel- gradu. Marijine kongregacije ljubljanske škofije, organizirane v Škofijskem vodstvu Marijinih družb v Ljubljani, žalujejo ob strašni smrti našega kralja Aleksandra I. in izrekajo Visokemu kraljevemu domu iskreno sožalje. Moliti hočejo za večni pokoj duše velikega pokojnika in prositi Boga, naj blagoslavlja mladega kralja Petra II. in našo ljubljeno domovino Jugoslavijo. va pesem cerkvenegu zbora: »Usliši nas, Gospod!« Nato je bila z burnim odobravanjem sprejeta sledeča sožalna izjava na naslov Nj. Vis. kneza Pavla: Občinski odbor občine Šenčur pri Kranju, zbran nu žalni soji, dne 14. oktobra 1934, v prisotnosti vseh uradov in organizacij ter številnega prebivalstva iz iste občine, ves presunjeu vsled gnusnega zločina, ki je vzel nredragoccno življenju našemu viteškemu kralju Aleksandru I., izreka visokemu kraljevskemu domu svoje najgloblje sožalje ob strušni izgubi ler zagotavlja popolno vdanost in neomajno zvestobo Jugoslaviji in njenemu kralju Petru II. Soglasno je bil sprejet predsednikov predlog, da se osnuje občinski odbor za organizacijo žalnih svečanosti te.r du se pošlje zastopstvo občine nu pogreb blagopokojnega kralja. Druga točka žalne seje je bila zaprisega občinskega odbora na zvestobo krulju Petru II. Vsa dvorana je izbruhnila v mogočen aplavz: Živel naš kralj Peter II. In pevci so zapeli državno himno. Nato je vpričo križa in podobe pokojnega kralja zaprisegel župni Vavpetič g. predsednika Umnika, g. pa je potem zaprisegel ves odbor! mogočno oglasila državna himna! Po končanem dnevnem redu ie g. Umnika povzel besedo g. šolski Rape, ki se ie v ganljivih besedah poslovil od velikega kralja. Obljubil je ljubezen in zvestobo kralju Petru II. ter končal s Sofpklejevimi besedami: Sin, bodi srečnejši od svojega očeta, v vsem drugem pa mu bodi enak! Zadonela je žalna koračnica in vse ljudstvo se je tiho razšlo od manifestacije, ki je na vse napravila najgloblji vtis! upravitelj gredsednik pet se je na prošnjo upravitelj Stična V nedeljo, 14. oktobra popoldne je bila v nabito polni društveni dvorani žalna seja vseh katoliških organizacij: tako Prosvetnega društva, Cerkvenega pevskega zbora, Mladeniške kongregacije in Dekliške Marijine družbe. V imenu samostana in omenjenih organizacij so odposlali v Belgrad žalni brzojav. Kot namestnik stiškega opata g. dr. Avguština Kostelca, je odšel na pogreb v Belgrad g. p. sub-prior Benedikt Bolcer, župnik v Stični. Jesenice V nedeljo dopoldne ob 11 se je pred tovarniškim gasilskim domom zbrala celokupna četa gasilcev Kranjske industrijske družite z Jesenic in Javornika, okoli 80 mož po številu. Načelnik g. Karol Lukman je gasilcem s primernim nagovorom sporočil strašno vest, da je zločinska roka ugonobila življenje našega vladarja, kralja Aleksandra I. — Pri tej priliki je bila določena depu-cija 20 mož, ki so se odpeljali v Zagreb, da se poklonijo kralju Zedinitelju na njegovi zadnji poti. Istotako pa se je določilo, da se pogreba Nj. Veličanstva udeleži sedem gasilcev z zastavo. — Mesto venca na grob pokojnega kralja pa je gasilska četa iz svojih prihrankov naklonila dvema vdovama gasilcev 1000 Din. S® let mlajšega čuti se. kdor bonbone je. SI Ml KvKl povsod!! PROIZVOD UNION Z A G R B B m Št. Peter pri Novem mestu Povodom tragične smrti našega viteškega kralja Aleksandra I. je imel tukajšnji župnijski odbor Katoliške akcije v nedeljo, 14. t. m. v Katoliškem domu žalno sejo, katere se je poleg odbornikov udeležilo do 300 faranov. Dostojanstvena potrtost navzočih se je še povečala, ko je zbor šolaric odpel Pavčičevo narodno žalostinko »Spomladi vse se veseli«. Duhovni svetnik Fr. Vovko je povzel besedo, obsojajoč, gnusni zločin z mar-seillskih ulic, izrazajoč v imenu vseh prisotnih globoko sočutje kraljici Mariji ter prisegajoč zvestobo novemu kralju Petru II. Solze" v očeh prisotnih so pričale, kako globoko so ranjena njihova srca v zadnjih dneh. Z žalne geje je bila poslana Nj. Vis, knezu Pavlu tl1tWMcrr^-rrt - —■sožalna brzojavka. Jčdo Kam jamči, da kupisjeta phovtr kavx> kofomaT - KAVA HAG, katere izborna kakovost in zdravstvene odlike temelje na 30 letnih tovarniških izkušnjah in svetovni organizaciji. DOBIVA SE SAMO V ORIGINALNIH ZAVITKIH Maribor na dan pogreba Žalna proslava na Rakovniku Preteklo nedeljo je priredil salezijanski orato-•rij na Rakovniku žalno koniemoraeijo za našim velikim pokojnikom Nj. Vel. viteškim kraljem Aleksandrom Zediniteljem. Ob 17.30 je zavodovo dvorano napolnila mladina iz dolenjskega okoliša Ljubljane in Barja, člani SK Korotana in veliko število ljudi iz okolice. Oratorijeva godba je pod vodstvom svojega agilnega kapelnika g. Pokovca Toneta zaigrala dve žalostinki. Voditelj oratorija g. dr. Alojzij Tome je v žalnem govoru razložil pomen proslave, nakar so vsi navzočni,zaklicali velikemu pokojniku trikrat Slava!« in obljubili novemu kralju Nj. Vel. Petru U. ter Nj. Vel. kraljici Mariji neomajno zvestobo. G. dr. Franc Knific pa nas je seznanil s skioptičnimi slikami z zgodovino naše vladarske hiše, ki je bila, kakor dom sv. Janeza Boska, sicer revna in skromna, a je rodila naši domovini, miljeni Jugoslaviji, velikega junaka, viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja. Končno so vsi navzočni stoje počastili spomin velikega pokojnika z enoininutnim molkom. Godba je zasvirala še narodno himno, nakar se je dvorana molče in mirno izpraznila. — Trenotki, ki smo jih preživeli pri tej žalni proslavi ob v črnino odeti sliki Nj. Vel. kralja Aleksandra 1., nam bodo ostali globoko v spominu s trdno obljubo srčne zvestobe naši vladarski rodovini. — Enaka proslava se je vršila dopoldne v isti dvorani za notranje gojence in družino. Trbovlje v žalosti Na poziv občine in po predsporazumu. organizacij se je vršila skupna žalna svečanost vsega trboveljskega prebivalstva v nedeljo ob 10 dopoldne na prostoru pred So-kolskim domom. Pod lepo okrašeno sliko blagopokojnega vladarja je bila napisana njegova oporoka »Čuvajte Jugoslavijo!« Pred njo pa so se zbrali zastopniki društev s svojimi zastavami, občinski odborniki in okoli 2000 občinstva. Za uvod v slovesnost je zaigrala Delavska godba žalni koral umetniško dovršeno. Prvi je govoril g. učitelj Pleskovič, za njim g. župan Klenovšek, ki je obenem prebral brzojavko, s katero je županstvo v imenu vseh občanov obsodilo gnusni zločin, izrazilo svoje sožalje in vdanost. Nato so združeni pevski zbori dovršeno in globoko občuteno zapeli »Umrl je mož«. Po petju jo še povzel besedo g. inž. Štefe, ki .ie podal življenjsko sliko žalostno preminulega vladarja. Za konec pa. je Sokolska godba zaigrala državno himno. Cela. svečanost je bila zaključena z vzklikom: Slava Aleksandru I.! Živel Nj. Vel. kralj Peter II.! Vsa svečanost se .ie izvršila dostojno in v najlepšem redu. Žalne izjave katoliških organizacij. G. svetnik župnik Gašparič je poslal naslednjo brzojavko: Nj. Vi«, knezu Pavlu, kraljevemu namestniku v Belgradu. Katoliška duhovščina v Trbovljah s svojimi verniki, cerkvenimi, karitativnimi, prosvetnimi iti gospodarskimi organizacijami obsoja gnusni zločin nad Nj. Vel. kraljem Aleksandrom in zagotavlja popolno vdanost. Vašo visokost najvljudneje prosi, da sprejmete izraze žalosti in vdanosti.« Žalna svečanost za pokojnim vladarjem se bo v četrtek vršila razdeljeno radi premajhne župne cerkve. Zato bo ob 8 sv. maša za šolarje, ob 9 pa za odrasle, -oblasti in korporacije. Društva z zastavami se zberejo pri rudnišk i restavraciji ob pol 9 in v sprevodu odkorakajo v cerkev k žalni svečanosti. — V četrtek bo vpisna knjiga za Izraze »ožalja na razpolago tudi na ohčinL Maribor, 16. oktobra. Danes opoldne se je vršila na mestnem magistratu seja predstavnikov vseh mariborskih oblasti, društev in korporaoij. Sestavil se je spored žalnih svečanosti na dan pogreba, jutri, v četrtek. Podrobne priprave za to svečanost bo izvršil ožji odbor, ki mu predseduje podžupan Golouli, kot člani pa so mil. prošt dr. Maks Vraber, predsednik Ipavčeve pevske župe ravnatelj Mirk, obrtni inšpektor Založnik, odvetnik dr. Vauhnik in šolski nadzornik Tomažič. Na sestanku se ie odobril sledeč spored pogrebnih svečanosti v Mariboru: Delo v vseh lokalih in obratih, ki imajo nedeljski počitek, bo jutri, v četrtek, ves dan počivalo. V ostalih obralih bo trajal počitek v smislu uredbe banske uprave. Sv. maše zadušnice se pričnejo po vseh mariborskih cerkvah že zjutraj in sicer šolske sv. maše za posamezne šole. Ob 10 se Maribor, 16. oktobra. J Karitativna zveza v Mariboru je imela žalno sejo včeraj. Poslala se je s 6eje brzojavka: Maršalatu dvora v Belgradu. »Naš viteški kralj Aleksander I. ni bil samo junak in državnik, ampak tudi velik dobrotnik tisočem in tisočem pomoči potrebnih. Kakor je on lajšal gorje tisočem in tisočem, prosimo Vsemogočnega, da bi olajšal neizmerno žalost, ki je zadela naš kraljevski dom in vso Jugoslavijo.«- — Karitativna zveza v Mariboru. V bogoslovju se je vršila danes konieuioracija po umrlem viteškem kralju Aleksandru ob 11.45. Žalnega zborovanja so se udeležili vsi gg bogoslovni profesorji in bogoslovci. Ob tej priliki se je prečital tudi škofov oglas, ki je bil objavljen v zadnjem škofijskem oglasniku. Cirilova tiskarna je imela žalno sejo upravnega odbora pod predsedstvom mil. stolnega pro-šta dr. Vraberja. Spodnjcštajcrska ljudska posojilnica je imela svojo žalno sejo včeraj. Predsedoval ji je mil. stol. prošt dr. Maks Vraber. Slovensko pevsko društvo »Maribor« se je zbralo k žalni seji včeraj pod predsedstvom svojega društvenega predsednika dr. Alojzija Juvana. ki je v globoko zajetih besedah orisal lik velikega pokojnika. Maršalatu dvora je poslalo društvo sožalno brzojavko. Aeroklub v Mariboru, ki je takoj po strašnem zločinu dal na pristojnem mestu izraza čustvom, do globine pretresujočim vsakega Jugoslovana, je včeraj na posebni žalni seji enodušno s predsednikom dr. Jos. Toni i n šk oni, ki je v svojem govoru zajel vso tragiko grozodejstva deveteara oklobra, prevzel obvezo, da Čuva v složnem, bratskem dolu dragoceno tekovino, pridobljeno nam po hrabrosti, modrosti, ljubezni nesmrtnega viteškega kralja Zedinitelja in s trdno zvestobo v svojem delokrogu sledil neposrednemu vodstvu predsednika Aero-kluba, prvega kraljevega namestnika Nj. Vis. kneza Pavia. Klub bo pri žalnih dnevih v Belgradu zastopal društveni blagajnik g. ravnatelj Loos. bo vršilo v stolni in mestni župni cerkvi slovesno žalno sv. opravilo za predstavnike oblasti. Prevzvišeni knezoškof dr. Tomažič je dal pobudo, da bi se vršila samo ena skupna žalna sv. maša za predstavnike, šole ili občinstvo na Glavnem trgu, vendar je vremenski preobrat to preprečil. — Med 14 in pol 15 bodo zvonili zvonovi vseh cerkva v mestu. Ob 14 se lirične obenem zbiranje množic, šol, predstavnikov oblasti na Glavnem trgu, kjer bo slovesno skupna žalna komemoracija mariborskega prebivalstva. Ko utihne zvonenje, bo pet-minuten molk, v tem času mora počivati ves promet v mestu, vsi obrati, ki bodo morali delati, se ustavijo in tudi promet pešcev zastane. Po prekinitvi molka bo zapela na Glavnem trgu Ipavčeva žiipa žalostinko, godba bo zaigrala žalni koral, nato pa se bo občinstvo razšlo. Med 14 in 15 bodo gorele tudi vse ulične svetilke, v vseh izložbah in uličnih oknih bodo prižgane, sveče. Mestna hranilnica v Mariboru je imela žalno sejo danes popoldne v sejni dvorani, ki je bila vsa zavita v črnino. Upravni odbor in ravnatelj-ski svet sta se udeležila komemoracije polnoštevil-iio. Odposlana je bila sožalna brzojavka. Mestno hranilnico bo zastopal na pogrebnih svečanostih mestni predsednik. Klub lekarnarjev je imel žalno sejo včeraj pod predsedstvom mag. Vidmarja. Odbor je poslal kraljevemu domu sožalno brzojavko, novemu kralju pa udanosltin brzojavko. Strokovno združenje strojevodij, skupina Maribor. je imelo žalno sejo v svojih prostorih. Udeležili so se vse službe prosti tovariši, žel. delavnico pa je zastopal ing. Peteršič. Krajevni zaupnik g. Rudolf Sadovsky je imel žalni govor. Slovensko planinsko društvo, podružnica Maribor, se je sestalo k žalni seji sinoči pod vodstvom predsednika ing. Šlajmerja. Odposlala se je sožalna brzojavka v Belgrad. Mariborski magistralni uslužbenci so se zbrali k žalni komemoraeiji včeraj. Ravnatelj mestnega knjigovodstva Barle je imel spominski govor o pokojnem kralju. Jezica Razen društev in organizacij, o katerih smo poročali v nedeljski številki, sta izrazili svoje sočutje oziroma vdanost še Kmetijska strojna zadruga v Savljah, ki je poslala N.i. Vis. knezu Pavlu sožalno brzojavko, in Organizacija bojevnikov »Boj«, ki je odposlala Nj. Vel. kraljici Mariji sožalno brzojavko. — Občinski odbor Rdečega križa in Organizacija bojevnikov »Boj« bosta k pogrebu poslala posebno deputacijo. — Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežem« pri vsakdanji uporabi male atnožio« »Franz Joselove« »ode iztrebljenje črevesa bret hudega pritiska Žalne seje in sožalja Slomškova družba v Ljubljani je imela svojo žalno sejo v soboto. Zbral se je celotni odbor in stoje poslušal žalni govor predsednika, ki se ja spominjal Nj. Vel. kralja Aleksandra I. kot največjega zaščitnika vzgojiteljev in učiteljev, katerim je bil sam svetal zgled najplemenitejšLh. vzgojnih lastnosti. Poročal je tudi, da je odposlai dvornemu maršalatu v imenu Slomškove družbe sožalno brzojavko, kar je odbor sprejel z velikim odobravanjem na znanje. Odbor je v globoki ginje-nosti zaklical velikemu pokojniku trikratni »Slava« in v roke predsednika obljubil kralju Petru 1L neomajno vdanost in zvestobo. Sv. Krištof, Ljubljana. Dne 15. oktobra so so zbrali odbori vseh štirih odsekov Katoliške akcije k žalni seji. G. župnik p. Zakrajšek je pojasnil prežaloslen dogodek, ki nas je vse pretresel do dna srca. Sklenilo se je soglasno, da vsi štirje odseki pismeno izrazijo Nj. Vis. knezu Pavlu svojo žalost nad smrtjo ljubljenega vladarja. Žene in dekleta pa še posebej Nj. Vel. kraljici Mariji. Ljudska posojilnica v Ljubljani je imela v ponedeljek posebno žalno sejo načelstva in nadzorstva, na kateri je predsednik g. Karel Dermastia v imenu zavoda obsodil podli zločin in izrazil najgloblje sožalje kraljevskemu domu. V tem smislu sestavljena izjava se je odposlala Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu v Belgrad. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je imela žalno sejo 16. oktobra, na kateri je bilo soglasno sklenjeno, da se pošlje Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu brzojavna sožalna izjava. Odbor društva »Dom slepih« v Ljubljani je imel v ponedeljek žalno sejo za pokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. G. predsednik stolni kanonik dr. Tomaž Klinar je v globoko zasnovanem govoru poudarjal ogromne zasluge našega velikega vladarja za narod, državo in pomirjenje sveta ter orisal pokojnega kralja kot človeka, ki je imel zlato srce zlasti za reveže. Odbor društva je poslal Nj. Vis. knezu-nainestniku Pavlu sožalno brzojavko. Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije ]e imelo žalno sejo dne 15. oktobra. Odposlana je bila Njeg. Visokosti knezu — namestniku — Pavlu sožalna' brzojavka. Finančno uslužbenstvo žaluje za kraljem. V torek se je v dvorani Mestnega doma vršila žalna komemoracija za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom 1. Zediniteljem, katero je priredil akcijski odbor organizacij uslužbencev finančne uprave. V žalno okrašeni veliki dvorani so se zbrali vsi usluibeci fin. direkcije, obeh davčnih in katastrske uprave, carinarnice in obeh glavnih oddelkov fin, kontrole. Govoril je pomočnik fin. direktorja g. Avgust Sedlar, ki je v globoko pijetcN nem govoru slavil državniško modrost, junaštvo in dobroto pokojnega kralja-mučenika. S klici »Slava viteškemu kralju-junaku!« in z zagotovilom brezmejne vdanosti in zvestobe kralju Petru II. se ja žalna svečanost zaključila. Prosvetno društvo Ruge je sklicalo dne 14, okt, posebno žalno sejo, v kateri je izjavilo svojo globoko žalost nad nečloveškim činom v Marseilltt, ki je vzel življenju viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, naši domovini pa ljubljenega očeta in vladarja. Ob enem je izreklo svojo vdanost in zaupanje novemu kralju Petru II. in njegovemu kra-< Ijevskemu načelstvu. Izjava se je poslala na pristojno višje mesto. Pevsko in glasbeno društvo »Cecilija« v Kranjski gori je imelo žalno sejo 13. oktobra ob 19.30 v dvorani Ljudskega doma. Predsednik je z ginljivi-mi besedami počastil spomin na našega velikega vladarja viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Odbor je skldnil, da se pošlje Nj. Vis. knezu Pavlu sožalno pismo. Katoliško prosvetno društvo pri Sv. Heleni-Dol pri Ljubljani je imelo žalno sejo povodom tako tragične smrti našega vladarja 15. oktobra, na kateri je ves odbor svečano prisegel, da hoče čuvati Jugoslavijo, za katero je naš viteški kralj živel, delal in umrl. Katoliško prosvetno društvo v Borovnici ja imelo 14. oktobra v cerkveni dvorani žalno kome-morftcijo za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Odposlana je bila tudi brzojavka Nj. Vis. vr«wa Pavlu, v kateri društvo izraža svoje globoiopoldne odposlala svoje zastopstvo na pogrebne svečanosti tragično umrlega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. — Zupan Pevec h St, Vida pri Stični jo s svojim občinskim odborom snoči odpotoval na kraljev pogreb v Belgrad. — Sodišča nn dan pogreb«. Predsedništvo okrožnega sodišča v Ljubljani sporoča, da v čc- težke, mokre tn debele snežinke. Od takrat naprej vee do opoldne je enežilo, v presledkih prav močno, tako, kakor da bi se berači tepli. Do 7 davi je padlo 27.5mni dežja! Barometer je bil zadnje dneve močno visoko, kazal je pred dnevi eelo 770 mm. Včeraj pa je bil zaznamovan rapiden padec kar na 752. Davi je barometer kazal 753 111111. Živo erebro v toplomeru je tudi zdrknilo prav nizko do +1 Celzija. Ko je nehalo snežiti, je zavel znova okoli 14 mrzel sever. Nastalo je prav hladno. Toplomer je ob 14 kazal +5 Celzija. Pa bilo je hladnejše ko pa davi pri nižji temperaturi. Ker moker, je bil sneg silno težak. Napravil je zato mnogo škode. Vee medkrajevne telefonske zveze so bile dopoldne in deloma tudi popoldne potrgane,, prav tako tudi brzojavne žice. Po sadovnjakih, nasadih in vrtovih je sneg povzročil znatno škodo. Lepe dalije, razcvetajoče se krizanteine in drugo poznojesensko cvetje eo na mnogih krajih uničene. Sneg jih je mestoma polomil. Po drevju je sneg lomil veje. Veliki snežni viharji eo vladali po gorah in hribih. Snežna odeja se razprostira prav nizko v ravnino. V visokih krajih so danes imeli do 50 cm snega. Ljudje kmalu ne pomnijo, da bi tako zgodaj sredi jeeeni eneg pobelil plan in ravan. Mnogi se spominjajo in pravijo, da je prav pred 40 leti 3. oktobra še močneje enežilo in da je takrat padlo snega za pol metra v ravnini. Čeprav je eneg zapadel, ne moremo reči, da je nastopila že zgodnja zima. V četrtek bo 6veti Luka, ki repo puka, in ta bo najbrž preokrenil mrzlo vreme v drugo smer. trtek, 18. t. m. sodišča ne poslujejo in se na ta dan določene razprave ue vrše. — Vsi obrtniki dravsko banovine naj počaete spomin blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja 6 evojo udeležbo pri žalnih cerkvenih opravilih in drugih žalnih svečanostih na dan njegovega pogreba 18. t. m. Ta dan naj bodo vse obrtniške obratovalnice zaprte. — Združenje trgovcev za okraj Kamnik poziva vse članstvo, da ima na dan pogreba našega blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, to je v četrtek, dne 13. oktobra 1934, ves dau trgovine zaprte. — Cenj. čitatelje opozarjamo, da redno uživajo Radensko, ki je za zdravje nujno potrfebni pa isto časno izborna pijača. — Kako nastane okus in aroma v kavi? Mnogi miislijo, da vpliva kofein v zrnati kavi na njen okus. To je velika zmota, ker je kofein brez duha in okusa. Kava dobi okus in aromo šele pri praženju, a razvijata se iz njenih finih olj. Najboljši dokaz za to je kofeina prosta kava Hag, kateri se odtegne kofein iz sirovega zrnja, torej pred praženjem. Po oknsn in aroma je kava Hag neprekosljiva, ker se zainjo uporabljajo najfinejše vrste, a praži se v najmodernejših pražarnnh. Kdor pije redno kavo Hag. so kmalu dobro počuti. Nervozno,st, izgine, radi izključitve kofeina postane krvni pritisk normalen in noči nemirnega spanja spadajo v preteklost. Preko 30.000 zdravnikov priporoča kavo Hag v vseh kulturnih državah. — Važni nasveti za one, ki se sami brijejo. Brošurico pod tem naslovom z zelo koristnimi nasveti Vam pošlje na željo brezplačno »KONBINOS« samoprodaja 7.1 Jugoslavijo, Maribor, pošt. predal 62. — Kmečki magazin, nova manufakturna trgovina v Ljubljani, Krekov trg št. 10 (na. sproti Mestnega doma). Ako hočete dobro blago in poceni, potem nas obiščite in prepričajte se. Naše geslo je: Mali dobiček — velik promet! — Pri revmatlzmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschuss) se uporablja naravna »Franz Joseiova« voda 1. velikim pridom pri vsakdanjem upiranju prebavnega kanala. Milijonsko mesto - glavno mesto monštrance Središče evharistične slavnosti Pogled na orjaško mesto; V sredi vidimo Kongresni trg, za njim pa Kongresno palačo (parlament), kjer zboruje argentinski zvezni drž. zbor. Evharistični kongres v Buenos Airesu, glavnem mestu južno-ameriške republike Argentine, je bil eden izmed najveličastnejših evharističnih kongresov, kar jih pozna zgodovina. Silno milijonsko inesto in z njim vsa dežela do samotnih Pamp ter globokih pragozdov se je pred- vsem versko že leto dni z vso vnemo pripravljala na ta veliki praznik. Evharistični kongres — ta veliki triurni' Kristusovega miru, utegne docela preobraziti južno-ameriško prebivalstvo ter imeti najlepše posledice tudi za zunanjo po. litiko južno-aineriških držav. Zgodovina južnoameriškega Babitona Buenos Aires leži ob 45 km širokem ustju ogromne južno-ameriške reke La Plata, ki zbira svoje vode v visokih Andah ter jih žene v Ocean. Tu na tem mestu se je 1. 1535 izkrcal španski izseljenec Pedro Mendoza z 25(X) izseljenci ter tu ustanovil špansko naselbino. Ker je bila vožnja po morju tako srečna, še bolj pa morda zaradi tega, ker je prav na tem kraju bilo podnebje sredi sicer močvirnega ozemlja tako zdravo, so španski naseljenci svoji novi naselbini dali ime »Santa Maria de Buenos Aires« — Sve. ta Marija dobrega zraka. Ta naselbina pa se ni mogla dolgo časa držati. Prvi kolonisti so jo zapustili 1. 1541. Toda 40 let kasneje jo je zopet obnovil Španec Juan de Garay. Od tega časa postaja njeno ime znano v zgodovini ter je bilo deležno polno usodnih udarcev. V prvih letih 18. stoletja so jo Angleži že drugič zasedli, toda španski kolonisti so Angleže vsakokrat pregnali. Neposredna posledica zmage španskih kolonij nad Angleži pa je bila ta, da so španske kolonije začele misliti na osamosvojitev izpod španskega gospodstva. L. 1810 je izbruhnila v Južni Ameriki osvobodilna vojska, ki se je leta 1816 končala z zmago za svobodo se borečih španskih naseljencev. Neodvisnost združenih dežel ob La Plati je bila po izvoljenih zastopnikih ljudstva slovesno razglašena in oklicana 9. julija 1816: »sklicujoč se na večnega Boga, kateri vlada vesolje, v imenu krajev, katere zastopamo, ko obenem pred nebom, narodom in vsem ljudem zemlje zagotavljamo pravičnost, katera vodi našo zaobljubo«. Leta 1880 je Buenos Aires imel še 200.000 prebivalcev, danes pa jih ima 2,300.000. Mesto je torej v 50. letih za llkrat naraslo. 40% vseh prebivalcev pa je inozemcev: Italijanov, Špancev, Francozov, Germanov in tudi Slovanov. Toda tudi domače prebivalstvo ni enotno. V njem so, kakor tudi v drugih delih južne in srednje Amerike, zastopana najrazličnejša plemena. Že po statistiki iz druge polovice 17. stoletja je meščanstvo tega mesta sestavljeno iz španskih meščanov, zamorcev, inulatov, inesticev, Indijancev in raznih drugih mešancev. Misijonar Weber popisuje glavno mesto Argentine takole: »Glavno zvezno mesto argentinske republike bi mogel po pravici imenovati mnogojezični kozmopolitični Babilon. Tu je res zastopano vse: vsak stan in poklic, najrazličnejši ljudski tiipi in jeziki, vsa plemena, navade in pregrehe, razkošno bogastvo in strašna revščina. lahkoživi luksus ter umetnost ljubeča krasota poleg ozkosrčnega kramarstva in siromašne zanikernosti; živahno trgovanje, industrija, obrt, umetnost in znanost, katere pa ne izključujejo postopaštva in nadležnega beraštva; podzemeljsko strankarsko rovarstvo, pohlep po državnih uradih poleg globoke orijentalske lenobe; prepričano katoliško versko udejstvova-nje in pobožno življenje, toda tudi ncodpust-ljiva verska nevednost in povodenj greha, pornografije in umazanosti.« V tem mestu je torej pretekli teden slavil svoje zmagoslavje evharistični kongres. tem živahnejše so bile verske priprave. Prirejali so se škofijski evharistični kongresi s skupnimi obhajili in slovesnimi procesijami. Najboljši pridigarji so potovali po celi deželi od cerkve do cerkve. Ugledni katoliški laiki so o tem govorili na javnih zborovanjih. Radio in katoliško časopisje je stopilo v službo tega narodnega ljudskega misjona. Večerne tridnev-nice so se menjavale s tihimi urami molitve. Nad argentinsko deželo je napočila doslej ne-slutena verska pomlad. Vsa poročila iz vseh škofij ponavljajo samo to, kako so sedaj povsod polne spovednice in kako sedaj povsod k mizi Gospodovi pristopajo tisoči in desettisoči, ki dosedaj niso že leta in leta videli cerkve od znotraj. Medtem, ko v Evropi listje odpada ter jesen naznanja bližajočo se zimo, je v Buenos Airesu zlata pomlad razgrnila zlato cvetje v naravi in v dušah. Milijonsko mesto je postalo glavno mesto monštrance. Vsa dežela je versko prenovljena in evharistično poglobljena. Že od 15. sep- Nadškof v Buenos Airesu dr. Jakob Alojzij Copello tembra je vse v znamenju evharističnega kongresa. Od 15. do 22. septembra je radio vsak večer oddajal dve misijonski pridigi. Zvočniki so postavljeni po vseh cerkvah in kapelah,« po vseh bolnišnicah,' da celo po vseh jetnišnicah. Pred vsako pridigo po vseh cerkvah molijo rožni venec. Re^ njeno, prav je imel oni stari argentinski du ' »tiik, ki se je udeležil že več evharističnih kongresov, ko je dejal argentinskemu časnikarju, da še noben evharistični kongres versko ni bil tako dobro pripravljen, kakor sedanji v Buenos Airesu. Kako velik je Buenos Aires Kakor smo rekli, ima Buenos Aires 2,300.000 prebivalcev. Razprostira se na površini 185 kv. kilometrov. Cestnih železnic ima 800 km, 4 pod. zemeljske železnice, 2 luki, orjaške žitnice, velikanske mesnice, hladilnice, usnjarne ter druge tovarne, banke in trgovine. Buenos Aires ni le glavno mesto zvezne republike Argentine, ampak je tudi trgovsko središče in izhodišče vseh železnic za argentinski izvoz in uvoz. Zadaj za mestom se razprostira 1000 km daleč dobra zemlja. V Buenos Airesu je 114 župnij; poleg njih pa 300 samostanov. V cerkveno področje Argentine spada 7 nadškofij in 14 škofij. Buenos Aires pa je nadškofija sama zase. Poleg domačih duhovnikov delujejo predvsem v Buenos Airesu tudi duhovniki drugih narodov, ki so prišli semkaj misijonarit nied tu naseljene rojake. Nekateri imajo tu svoje šole in svoje časopise. Slovenci imamo v tem južno-ameriškem Babilonu nt. tisoče slovenskih rojakov, ki so raztreseni povsod po tem ogromnem mestu, katerim pasti-ruje samo en duhovnik. Kako se je Argentina pripravila na evharistični kongres Cerkve, trgi, parki in ceste odmevajo od pvharLstičnega petja in se žare v sijaju luči, ki so bile prižgane, da bi počastile Njega, ki je Stvarnik, Odrešenik in Hranitelj vsega sveta. Pred 40. leti bi tak posku6 ne bil uspešen. Danes pa je drugače. Misijonar Weber sam ugotavlja: »Zvesto, složno delo, molitev in žrtve omogočajo v tem vinogradu Gospodovem, kakor povsod drugod, da setev upapolno raste in zori. Veliki dogodki so, kateri morejo zarezati globoke brazde v življenje naroda. To se je zgo- Argentinska poštna uprava je izdala kongresne znamke: na levi katedrala, na desni Kristus v Andah. dilo tudi tukaj: močan ljudski misijon ter sijajni evharistični kongres. Kakor južno solnce čarobno razsvetli ulice in sive hiše tega velemesta, tako more tudi božja luč in Jezusova ljubezen v narodu iz tega pozemeljskegn trgovskega Babilona napraviti nebeški raj.« Zato je tudi vsa Argentina evharistični kongres že od vsega početka vzela za ljudski misijon. Že od 1. 1927 so Argentinci prosili, nnj bi se svetovni evharistični kongres vršil v Buenos Airesu. Dne 19. septembra 1930 je stalni odbor njihovi prošnji ugodil in sv. Oče je rešitev potrdil. Od tega dne dalje se je dežela na zunaj in znotraj pripravljala na ta trenotek. V začetku 1. 1933 je metropolit v Buenos Airesu, nadškof msgr. Copello v družbi vseh argentinskih škofov pozval vernike argentinske republike na »križarsko vojsko molitve«. Dne 19. marca 1933 je bil prirejen splošen dan molitve za začetek verskih priprav evharističnega kongresa. V pridigah, predavanjih in katehe/.ah so duhovniki ter laiki ljudstvo podučevali in ga navduševali. Septembra meseca 1. 1933 je izšel skupni pastirski list argentinskih škofov o važnosti evharističnega kongresa za argentinsko ljudstvo in vso Cerkev. Poslej je bila ena nedelja vsakega meseca v vtaki cerkvi ali javni kapeli posvečena slovesni službi božji s pridigo na čast Najsvetejšega /a-nrduiCiud. Čimbolj se je bli Zdi čas kongresa PUT4 Gospodarstvo Sožalja gospodarskih organizacij Zveza industrij cev Dne 16. t. m. je imela uprava Zveze indu-strijcev za dravsko banovino zborovanje. Udeležili so se ga tudi številni zastopniki industrije iz vse Slovenije. Seji je predsedoval podpredsednik gosp. Janko Jovan, ki je med drugim dejal, da je moral blagopokojni kralj Aleksander za nas preliti kri, in to sredi največjega dela za mir. Držali pa se bomo njegovih zadnjih besed in pomagali čuvati Jugoslavijo. Odkar je kralj prevzel vodstvo države, smo se vedno v vseh začasnih težavah ozirali nanj in nam je to zaupanje dajalo poguma in moči in linija našega razvoja je šla navzgor. Seveda pa se moramo tudi zavedati, da nam nalaga spomin na blagopokojnega kralja dolžnosti, katere je treba brezpogojno izpolnjevati. Večna slava viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju! Vsi navzoči so se temu pridružili s trikratnim »Slava« in nato še zaklicali »Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.!« Marša-latu dvora so bile odposlane sožalne brzojavke. Ljubljanski vetesejm Že v noči od nedelje na ponedeljek sta se v .Zagrebu poklonila zemeljskim ostankom Nj. Vel. kralja Aleksandra in položila venec v imenu ljubljanskega velesejma, katerega pokrovitelj je bil blagopokojni kralj, predsednik g. Fran Bonač in ravnatelj g. dr. Milan Dular. Dne 16. t. m. pa je imela uprava ljubljanskega velesejma svojo žalno »ejo, na kateri je slavil spomin velikega kralja predsednik g. Fran Bonač, poudarjajoč, da na- Funding obligacije za naša inozemska presoj il a. S 14. oktobrom se začne drugo leto sporazuma med našo državo in francoskimi upniki. Sedaj objavlja francoska Associa-tion nationale des porteurs francnis dex va-leurs mobilieres, da se bodo fuuding obligacije za drugo leto delnega tra.nsfernega moratorija delile, začenši s 14. oktobrom. Konkurzi. Pri ljubljanskem okrožnem sodišču so bili 15. t. m. razglašeni kar trije konkurzi. V konkurz je prišel Kušlan Jernej, trgovec in posestnik v Kranju. Kon-kurzni sodnik Gregorc Jurij, starešina sodišča v Kranju, konkurzni upravnik dr. Sajovic Stanko, odvetnik v Kranju. Prvi zbw upnikov pri okrajnem sodišču v Kranju 29. oktobra ob 9, prijava terjatev do 18. novembra in ugotovitveni narok 26. novembra ob 9 pri omenjenem sodišču. Pasiva znašajo okoli 3,302.000 Din, aktiva pa okoli 1,800.000 Din. — Dalje sta bila objavljena konkurza: Maver Marija, gostilničarka v Ljubljani, Jegličeva cesta 5, konkurzni sodnik Anton Avsec, upravnik Mejač Anton, odvetnik v Ljubljani. — Žargi Ciril, zasebni uradnik v Ljubljani. Sodnik isti. upravnik dr. Mojzer Anton, odvetnik v Ljubljani. Pri obeli kon-kurzih prvi zbor upnikov 7. novembra ob .8.30, prijava terjatev do 24. novembra in likvidacijski narok 30. novembra ob 9. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ivana Kanjca, trgovca in posestnika v- Borovnici. Poravn. sodnik dr. Leitgeb Avgust, starešina okr. sodišča na Vrhniki, poravn. upravnik dr. Marjan Marolt, odvetnik na Vrhniki, prijaviti je terjatve do 10. nov., narok za sklepanje poravnave 16. novembra ob 9. Nudi 50% kvoto terjatev plačljivo v 12 mesečnih obrokih, počenšj 6 mesecev po pravo-močnosti poravnave. Nemške hranilnice. Leta 1924 so znašale hranilne vlOee nemških hranilnic 595.4 milj. mark ter so se do konca leta 1930 povečale na 10.751.2 milj. mark. V tem letu pa je prišlo do velike krize in vloge so izredno padle, saj je znaša! presežek dvigov tega leta 1397.3 milj. mark. Toda kmalu je nastopil preolcret in danes ima 3000 nemških hranilnic že 11.675 milj mark vlog. Poleg tega so hranilnice vrnile vse likvidnostne kredite, ki so jih najele 1931 in 1932. Le še malo je ostalo teh kreditov. To nam dokazuje, da krediti za oživljenje likvidnosti denarnih zavodov niso zamrznili, ampak so spravili v normalen tek vse poslovanje denarnih zavodov. Sedaj so si nabrale hranilnice tudi že toliko rezerv, da so lahko z znatnimi sredstvi (okoli 400 milj. mark) sodelovale pri finan-siranju bitke dela. Žal pa v nemških hranilnicah niso še dovolj zastopani mali hranilci. Vloge do 3000 mark so obsegale leta 1913 46.4% vseh vlog, leta 1932 pa komaj 19.3%. Tudi delež bančnih depozitov pri hranilnicah se večinoma ceni previsoko. Sedaj ga cenijo na največ 3%. Novi zakon o koruzi v Nemčiji. Dne 12. t. m. je izšel v nemškem uradnem listu zakon o koruzi. Po tem zakonu mora vsak trgovec oziroma uvoznik ponuditi koruzo v nakup »Reichsstelle iiir Ge-treide, Futtermittel und sonstige landvvirtschaftliche Erzeugnisse«. Vlada določi tudi prodajno ceno za koruzo ter posredniške dobičke pri nadaljnji prodaji. Uvedba 40 urnega delavnika v Italiji. Iz Rima poročajo, da namerava italijanska vlada uvesti v italijanski industriji 40 urni delavnik. Zaenkrat naj bi bil ta ukrep začasen, veljal naj bi za pol leta, potem pa bi se videle njegove posledice. Na podlagi teh ukrepov upajo, da bodo zaposlili okoli 300 do 400 tisoč delavcev in bi se za toliko zmanjšala v Italiji brezposelnost. Fuzija v avstrijski avtomobilni industriji. Dve veliki avstrijski avtomobilni tvrdki Steyr in Austro Daimler Puch sta sklenili z veljavnostjo od 1. januarja. 1934 fuzijo. Trgovinska pogodba med USA in Nem-Sijo. Nemška vlada je odjiovedala trgovinsko pogodbo, ki je bila doslej v veljavi med (JSA in Nemčijo. Borza Naše borze v sredo in četrtek ne delajo '.n bo prvi borzni sestanek šele v petek, 19. oktobra 1934. Denar Ljubljana, 16. oktobra. V zasebnem kliringu so ostali popolnoma neizpremenjeni tečaji Londona in Dunaja: 224.20 —225.80 in 8.10—8.20. Ljubljana. Amsterdam 2"WS.74—2515.10. Bor. lin 1565.69—1576.49, Bruselj 795.57—797.51, Curih 1)08.55—1115.85. London 165.19— 166.79, Nevvvork 534,3—3371.26, Pariz 224.07—225.19, Pruga 141.90 — 142.76. Trst 290.46—292.86. Curih. Pariz 20.21575. London 14.95, New-Tork 504, Bruselj 71.575, Milan 26.25, Madrid 41.875. Amsterdam 207.80. Berlin 125.55, Dunaj vdaja neizmerna žalost naša srca. Spominjal ee je nato vseh zaslug kralja v teku njegovega modrega vladanja. Ljubljanski velesejem je izgubil v Nj. Vel. kralju svojega najvišjega prokrovitelja, ki je večkrat tudi obiskal velesejeihsko prireditev. Naš viteški kralj si je vsepovsod pridobil simpatije in mu hočemo v naših srcih postaviti spomenik, ki bo še poznim rodovom pričal o njegovi veličini in naši udani ljubezni. Slava viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju! V imenu predsedstva in uprave je bila maršalau dvora poslana sožalna brzojavka. V ponedeljek jc imelo Združenje diplomiranih komercialistov žalno sejo. na kateri se je predsednik g. Zdenko Knez spomnil Velikih zaslug blagopokojnega kralja. Prisotni so poslušali njegov govor stoje in zaklicali ob koncu trikrat »Slava«. Združenje trgovcev za ljubljansko okolico je imelo svojo žalno sejo v petek, dne 13. okt. pod predsedstvom g. Sporna J os., ki je imel tudi žalni govor. Odposlana je bila tudi sožalna brzojavka predsedniku vlade g. Uzunoviču. Zvezo trgovskih združenj naše banovine bo zastopala na svečanostih v Belgradu posebna delegacija, v kateri so gg. Soss, Ba-hoveč in Fabiani, g. Soss bo zastopal tudi ljubljansko trgovstvo. Delegacija .ie vzela s seboj srebrn venec, ki ima toliko srebrnih listov, kolikor je članov zveze — trgovskih združenj. 72.75 (57.15), Stockliolm 76.95. Oslo 74.95, Kopen-hagen 66.60. Praga 12.81, Varšava 57.95. Atene 2.92. Carigrad 2.47. Vrednostni papirji Danes je delala samo ljubljanska borza za blago in vrednote. Posebnih izpremeni b v tečajih ni bilo, posebno ker je bil med efekti vedno na razpolago tudi tečaj denar po dosedanjih tečajih. Edino vojna škoda danes na ljubljanski borzi ni notirala. Ljubljana. 7% inv. pos. 71 den.. agrarji 41 — 42, begi. obv. 60 den., 8% Bler. pos. 67—68, 7% Bler. pos. 57—58, 7% pos, DHB 65—67. Žitni trg Ljubljana. Pšenica bč. 79—8(1 kg I47..W— 150, bč. 80 kg 1 % 165—167.50, koruza stara mlevska 147.50—150, umetno sušena s kvalitetno garancijo 117.50—120, moka bč. ničla 260—265, ban. ničla, 265—270. Hmelj Žatec, C'SR. 16. okt. o. Povpraševanje /.a hmelj se je zelo ojnčilo. Cena 1600—20110 Kč za 50 kg. Nakup se je zelo ustalil. Les Kakor vsako leto, tako se tudi letos pričakuje v tej sezoni kampanja testonov. Vendar pa je kupčija s testoni baš letos zelo nesigurna, in to iz več razlogov. Vsled vpeljane nove carine je tega blaga še od lanskega leta zelo veliko ostalo. Sušak in pristanišča Sicilije so polna tega blaga. Odjem je odvisen tudi od kontigenta. Cene, ki se sedaj nudijo, so tajio nizke, da je res nemogoče, da bi se kaka nova produkcija testouov še reutiralu, vsled česar se zaenkrat sploh ne more računati z večjo količino nove produkcije. Poleg testonov so začele nekatere naše produkcije izdelovati »paccone« in so se tej produkciji primerno uredili tudi obrati. Tega blaga se lahko veliko proizvaja, vendar pa se svari pred produkcijo nn veliko, dokler se ne razjasni situacija. Najzanesljivejše je, da se preje odjem blaga zagotovi in šele potem začne proizvodnjo, ker velike zaloge blaga bi gotovo kvarno vplivale na ceno. V tramih in mehkem lesu ni nobenih bistvenih sprememb. Za drva je precej jki vpraševali j a. Ako Vas zgaga dere, ali imate preveč kisline, se nagibate k čirom: Spon Športniki svojemu najvišjemu Pokroviteliu Predsiiiočnjim se je zbralo članstvo ASK Primerja k žalni komenioruciji za našim viteškim kraljem Aleksandrom 1. Zedinitetjem, kateremu je zločinska roka na tako gnusen in zahrbten uačin prerezala nit življenja sredi plodonosnega delu, na tleh naše velike zaveznice Francije. Predsednik kluba g. načelnik Ivo Sancin jo s tužnim glasom predočil članstvu v kratkih besedah historijat tega tragičnega dogodka v Marseillu. Najtragičneje pri tem — tako nadaljuje g. predsednik — pa je to, da se je zgodil ta nezaslišani zločin baš v času, ko je naš nepozabni vladar zaključeval svoje veliko mirovno delo. Ne samo naša žalostna Jugoslavija, temveč ves svet bo pogrešal tega velikega pionirja miru — je dejal jiredsednik g. Sancin ter naprosil g. Branka O osla rja, namestnika drž. pravnika, da povzame besedo. V svojem globoko zasnovanem komemorativnem govoru je g. govornik izvajal tole: Tužni zbor! bt» o r a t e pili Radensko! V največji meri veže (nevtralizira) kisline, normalizira izločevanje sokov želodca in notranjih žlez. Zjutraj na tešče ena ali dve časi Radenske Vas vzdržuje ves dan čilega in svežega I OP v« v Trzic Na žalne svečanosti se pripravlja Tržič. V četrtek dopoldne bo ob 8 predpisano opravilo v župni cerkvi, ob 14.30 bo velika žalna manifestacija na glavnem trgu. Med zvonenjem od 14 do 14.30 se bodo zbirale na trgu šole, organizacije, zastoj> niki industrije in sploh vse meščanstvo in ko utihnejo zvonovi, bo v počastitev pokojnega kralja najprej petminulni molk, potem pa bo igrala cerkvena godba žalostinke, združeni pevski zbori bodo pa zapeli. Spominski govor bo imel g. župnik Anton Vovk, novega kralja bo pa pred koncem pozdravil g. Karel Boo.ak. Na pročelju cerkve sv. Audreja bo v primernem okrasu visela slika bla-gopokojnika in novega vladarja in tu mimo bo nazadnje mimohod. — Kokovnica zapira naše mesto med hribe iu najlepši razgled po mestu in Gorenjski je na koncu Kokovnice, na Veliki Mizici. Tu je zavihrala v ponedeljek dolga črna zastava, ki oznanja, da je naše mesto pogreznjeno v globoko žalost. Izredno je tudi število tistih, ki se bodo iz Tržiča udeležili pogreba v Belgradu. Zastopani bodo kar vsi stanovi prav obilno. Sneg je zapadel v noči na torek. Ko smo se zjutraj zbudili, ga je bilo kar 11 cm in je še na-ietaval. Listnato drevje je prezgodnja ieža upog-nila in lomila. Umrl je vladar, ne ni umrl, le trudne svoje je oči zaprl. Simon Greyorčič. Jedva je poteklo teden dni. odkar je naš ponosni vojni brod mimo luk našega sinjega Jadrana odpeljal prvič iz svobodne domovine našega junaškega vladarja Aleksandra I. na veliki zapad v objem bratskega zavezniškega naroda, da tamkaj nadaljuje svoje grandiozno politično delo med voditelji naroda, ki je v Evropi glavni nosilec, kulturo in civilizacije ter borec za pravice človeštva in miru med narodi. V duhu smo ga spremljali, ko je plul po va-lovju razburkanega morja, iu se veselili sadov, ki jih bodo obrodile diplomatične konference, posvečene velikemu delu za obnovo in konsolidacijo v borbi preizkušenih zavezniških držav ter za poglobitev ideje miru in bratskega sožitja med narodi, ki so na prapore svojega |>olitičnega udej-Stvovanja zabeležili velika gesla: svoboda, bratstvo in enakost. Toda zgodilo se je nekaj strašnega. On, nosilec ideje miru, On, hraber vojščak in preizkušen bojevnik, ki je neštetokrat na bojnih poljanah zrl smrti v oči, je ob prvem koraku na zemlji velikega francoskega naroda omahnil v naročje smrti, zadet iznenada in zagutno od krogelj podlega morilca. Nepopisna bol je legla na našo sveto zemljo in srca našega naroda so se razžalostila, saj smo s svojim vladarjem izgubili moža, ki mu je usoda naklonila veliko poslanstvo, da je dovršil od svojega blagopokojnega očeta kralja Petra I. zapo-četo delo osvobojenja in nas združil v veliki, enotni in svobodni domovini Jugoslaviji. Padel je junak, ki je od svoje rane mladosti posvetil vse svoje velike od Vsegamogočnega dane mu duševne in telesne sile za dobrobit svojega naroda in države. On, ki je vodil od leta 1912 do 1918 svoj narod preko nepopisnega trpljenja in zaničevanja, preko morja krvi, preko u|>ostošenih mest in vasi, preko snežnih Albanskih gora k sinjemu Jadranskemu morju in ga tamkaj ponovno združil ter ob rami z junaškimi francoskimi vojščaki popeljal v zadnje velike bitke, ki so zlomile moč sovražnih sil in omogočile, da je na slovanskem jugu znova zasijulo sonce svobode in da se je izpolnila njegova velika poslanica, izrečena sredi bojnega vihra pred veliko narodno skupščino v Nišu: bije so borba za osvobojenje vseh Srbov, Hrvatov iu Slovencev. In ko je bojna furija utihnila po evropskih poljanah, je naš nesmrtni vladar započel svoje modro državniško delo, posvečeno notranji ureditvi velike svobodne domovine. Težko je oceniti vse njegove velike zasluge na tem polju, saj so se okoli njegovih neumornih rok spletale vse niti našega javnega življenja, saj je njegovo bistro oko bilo osredotočeno na vse sloje naroda, saj je njegovo vroče srce v enaki meri ljubilo preprostega delavca, v znoju svojega obraza se potečega kmetovalca, v Njega in domovine obrambi stoječega vojaka in s svojim umamečim delujočega kulturnega delavca. Njegovo veliko državniško delo je sedaj prekinila roku zločinca ter naš narod pahnila v brez-dno tuge in žalosti, saj je s smrtjo našega velikega vladarja nastala vrzel, ki ji bo težko najti nadomestilo. In zaplakala ni le naša velika domovina, vsa Evropa in ves kulturni svet se globoko klanja pred strašno tragedijo, saj je s koprišča sejalcev miru in sprave med narodi odšel vladar, ki ga bo zgodovina nedvomno morala prištevati med mogočne i in iskrene kneze miru, med kralje velikega kova, I kakršnih je le malo jioziiala zemeljska oblast. Gotovo brez primere ua svetu pa je bilo za-! upanje, ki ga jt; izkazoval svojemu kralju Aleksan-1 dru 1. ves naš narod. Ni se temu čuditi, saj je od prvega dne naše skupne nacionalne domovine bil naš vladar nosilec one velike in globoke jugoslovanske ideje, v kateri edini je bodočnost našega naroda. Čuvati edinstvo naroda In celino države I bil je zarij najvišji zakon, ker se je kot pravi narodni vladar zavedal svoje odgovornosti pred na-I rodom in pred zgodovino lil ker mil je to velevala ljubezen do domovine in pieteta do brezStevilnih dragocenih žrtev, ki so padle za ta ideal. Dolu teh žrtev, ki snivajo svoj večni sen v veliki francoski luki Marseillu, se je hotel pokloniti pred spo menikom tudi naš veliki vladar, česar pu ni več mogel storiti, ker je že malo poprej omahnil in odšel v Večnost. Vsa veličina njegove duše, globok odraz njegovih misli pa svedočijo iz prestreljenih prsi pre-kipeče njegovo zadnje besede: Čuvajte Jugoslavijo! Športniki Jugoslavije so s smrtjo velikega kralja Aleksandra I. izgubili svojega veliikega zaščitnika, pokrovitelja in podpornika. On, preizkušen I borec, je uvidel koristnost in potrebo športnega I udejstvovanja narodov ter je po njegovi inicijativi j naša domovina dobila tudi posebno ministrstvo za I telesno vzgojo naroda. Sam ljubitelj naših planin, j aain lovec, sam vzgojevalec svoje dece v raznih , panogah športa, je odšel v večnost in ni ga ve? med nami. Toda v teh težkih urah naša srca ne smejo kloniti, naše duše ne obupavati, naša telesa ne pešati, kajti le čili in zdrnvi na duši in na telesu bomo mogli izpolniti veliko oporoko nesmrtnega kralja, če bodo sovražni valovi butali ob meje naše države in skušali uničiti veliko delo blagopokojnega kralja Aleksandra L Bili bi slabiči in nevredni sonca svobode, če se ne bi v teh usodnih trenotkih, ki jih preživljamo, postavili vsi v trume neustrašenih borcev za napredek in obrambo domovine. Nadaljujmo delo, hodimo po poti, začrtani od nesmrtnega vladarja, ker bomo s tem in le tako najbolje počastili spomin in se izkazali hvaležni za vse, kar nam je storil v svojem, žal prekratkem, | a vendar tako plodonosnem življenju. Slava, večna slava kralju Aleksandru I. Zedinitelju! Po krasnem govoru namestnika drž. pravilnika g. Goslarja, ki je zapustil pri vseh navzočih najgloblji vtis, je bila po predlogu predsednika g. Sancina poslana ministru za telesno vzgojo naroda g. dr. Andjelinoviču naslednja sožalna brzojavka : Ministrstvu /a telesno vzgojo naroda g. dr. (irgu Andjelinoviču — Belgrad. Akademski športni klub Primorje, zbran na svojem sestanku. Vas prosi, da tolmačite njegovo najgloblje in najiskrenejše sožalje Nj. Vel. kralju Petru 11.; Nj. Vel. kraljici-materi Mariji ter celokupnemu kraljevskemu domu Karadjordjevifev povodom tragične smrti našega velikega vladarja io pokrovitelja vsega jugoslovanskega športa. Slava Nj. Vol. viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Naj živi naš novi vladar Nj. Vel. kralj Peter II. Bog čuvaj Jugoslavijo! Akad. sp. klub Primorje. dobre reči ne sinejo nikdar manjkati v hiši: Mrla SL1DO lečmenova sladna kava I Mrla - flETA r/ena sladna kava ! Mrla - MEŠAMBC& prave in sladne žitne kave Prometna nesreča na Drenovem griču Ljubljana, 16. okt. 1934. Danes zjutraj okrog 7.30 se je zgodila na Drenovem griču, na kraju, kjer križa vrhniška proga državno cesto, težja nesreča. Le srečnemu naključju in duhaprisotnosti šoferja ponesrečenega Pečnikarjevega tovornega avtomobila se je zahvaliti, da ni postala nesreča usodna. Ob omenjeni uri je namreč pnvozil po cesti iz Ljubljane proti Vrhniki Pečmkar-jev tovorni avto, natovorjen v, jabolki. Vsled slabega, vremena in ker so bile šipe na avto; mobilu zasnežene, šofer ni imel pred seboj zadostnega razgleda, da bi mogel pravočasno opaziti vrhniški vlak, ki je imel istočasno križati oesto. Šofer je sicer shsal slaboten signal lokomotive, toda ker pa m cez cesto nobenih zatvoruic, ni slutil, kakšna nevarnost se mu bliža. V trenutku, ko je prisopihal vlak do ceste, je imel križati progo tudi avto. Če bi šofer v tem hipu avto z vso silo zavrl, bi zdrsnil avto vsled polzke ceste ravno pod kolesa lokomotive. Tako pa je šofer pognal avto z vso silo čez tračnice naprej, tako da je lokomotiva zagrabila lc zadnji del avtomobila ter ga močno poškodovala, Človeških žrtev ni, le lastnik avtomobila trpi 600(1—7000 Din škode. Pripomniti je, da je tudi strojevodja takoj ustavil vlak in tako tudi on preprečil morda mnogo hujšo nereeo. Aromatin : specijalna dišavna mešanica zn klobase, vseh vrs i pečenk iu omak. za obaiv, /.rezke in divjačino. En I sam poskus Vas pritegne k stalnim odjemalcem. Mostič pri Mednem oivorjen Ljubljana, 14. oktobra. V nedeljo je bil prvi viseči mostič v Jugoslaviji po dvamesečnem delu izročen prometu. Zaradi narodnega žalovanja je bila slovesna blagoslovitev odgodena do spomladi. Po nalogu prometnega društva »Medno-Vikerče« je prof. ing. Dimnik napravil načrte in osebno vodil vsa dela tega tehnično izredno zanimivega mostiča. Na dveh visokih železobetonskih nosilcih in jeklenih žičnih vrveh visi 80 metrov dolga in 1.50 metra široka lesna konstrukcija, ki dela . vso čast graditelju — Ljubljanski gradbeni družbi. Potreba mostu je bila prav na tem mestu zelo velika, tako zaradi turistike, kakor prebivalstva, saj je v kratkem času nastala tu cela kolonija ličnih hišic in vil. Radio Programi Radio Ljubljana: Sreda. 17. oktobra: 12.00 Mecen slovenskih umetnikov (prof. Ivan Vavpotič) 12.30 Prenos ii Belgrada: Delile 19.30 S kraljem Aleksandrom v Bolgarijo 20.00 Prenos iz Belgrada: Defile 24.1* Reportaža iz Belgrada: Prenos posmrtnih ostankov viteškega kralja v snborno cerkev. Inozemski radio ob pogrebu V. četrtek bo cela vrsta evropskih postaj prenašala pogrebno svečanosti iz Belgrada. Tako bo češkoslovaški radio prenašal kar ves dan vse svečanosti. Polog češkoslovaških radijskih postaj bodo prenašale pogrebne svečanosti tudi francoske. angleške, belgijske, lukseniburška in obe ho landski postaji. Poleg tega prenašajo del sporeda tudi poljske in romunsko postaje. Inozemski napovedovalci se bodo vrstili v reportaži z našimi napovedovalci. Svečanosti se bodo prenašale v tehle jezikih: srbohrvaško, češko, romunsko, bolgarsko, francosko, angleško in poljsko. Fitaletija NAJBOLJ REDKA EVROPSKA ZNAMKA Vsak zbiralec misli, kadar je govor o redkih znamkah, v prvi vrsti na znameniti unikat Briteke Guiane po en cent v karinin barvi. Gotovo ni vsakemu znamo, da imamo tudi med evropskimi znamkami eno, ki je rlosedaj znana samo v enem izvodu. To je švedska znamka po »3 Skilling Banco« iz leta 1855 v rumeni barvi, namesto v zeleni. Ta dragocenost je bila prodana v letu 1928 za okroglo vsoto od 40.000 švedskih kron, t. j. približno pol milijona Din. To edin: stveno rariteto je našel pred 50 leti neki švedski dijak, ki je v letu 1922 to najdbo opisal takole: »V letu 1855 sem hodil v šolo v Stook-holmu. Nekega dne pa sem slišal, da kupuje neki trgovec »Skilling« znamke in da plaea za vrednote po 3 ln po 24 Skillingov celo 7 švedskih kron. V prihodnjih počitnicah pa sem šel k svoji stari materi na deželo na počitnice in jo vprašal, ako ima med papirji pokojnega starega očeta shranjena tudi pisma z znamkami iz onega časa. Dala mi je res veliko količino dopisov, na katerih so bile omenjene »Skilling« znamke prilepljene. Med temi sem našel tudi dopis, fran-kiran z znamko po 3 Skillingov v rumeni barvi. Znamka ni bila prilepljena na kuverti, nego na samem dopisu, ki je bil zložen v obliki kuverte, da se prihrani kuverta. Po vrnitvi s počitnic v Stockholm sem nesel takoj vse te znamke trgovcu, ki je po teli znamkah svoječasno povpraševal. Ko je vi: del to rumeno 3 Skilling znamko, je takoj pokazal velik interes in tiho večkrat po-mrmljal: »Ja, ta je pa rumena!« V strahu, da pomeni to mrmranje slab znak za kupčijo, sem ga vprašal: »Kaj ta znamka ne sme biti rumena!« Trgovec mi odgovori: »Ne, ta bi morala biti zelena.« Potem jo je pregledoval s povečevalnim steklom in je vedno ponavljal: »Ampak rumena, ampak rumena!« Na moje vprašanje, ali mi ne bo radi te napačne barve plačal 7 kron, mi je odgovoril: »Bom, kljub temu.« Jaz sem prejel za to kakor tudi za vse ostale znamke po 7 kron in se vrnil domov z denarjem, ki pa nikoli poprej nisem imel v taki vsoti. Malo potem sem v stockholmskem dnevniku Si tal poročilo o izložbi znamk, ki jo je organiziral ravno ta trgovec, in v katerem poročilu je pisalo o moji najdbi naslednje: »Višek razstave pa je švedska znamka po 8 Skillinge, natisnjena v rumeni barvi mesto v zeleni. Za to znamko so lastniku ze ponujali 300 švedskih kron, ampak on nima namena te znamke prodati, ker je mnenja, da bo tekom časa ta znamka dosegla veliko ceno.« Ko sem to bral. sem mislil, da se smem pri trgovcu pritožiti radi cene, ki jo je meni plačal. Moja mati pa je bila mnenja, da je trgovec svoje obveze izpolnil. Jaz sem tedaj bil 14 let star in se še natanko spominjam vseh podrobnosti o najdbi te Enamenite znamke. ui ^C Žalna seja Slovenskega filatelfstičnega rlruštva bo v sredo ob pol 9 zvečer v dru štvenih prostorih restavracije »Zvezde«. Po zivajo se vsi člani, da se te žalne seje ude ležijo po možnosti v temnih oblekah. Hasznanila Liubliana 1 Nočko službo imata lekarni: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, iu mr. Ramor, MkloSičeva cesta 35. Naše dijaštvo Marijina konnrepaeija akademikov pri oo. jezuitih prične z roilnimi sestanki drevi ob 8 v navadnih prostorih. Vabljeni vsi stari in novi člani. Voditelj Gospodična samostojna, išče mesto v župnišču. Najraje gre v hribe. Naslov v upravi Slov.« pod št. 12014. (a) llužbodobe Zastopnike razpečavanje svetov-noznanih radio aparatov, iščem za povsod. Polnar, Ljubljana, poštni predal št. 97. (b) Kontoristinjo absolventinjo trgovske šole, z večletno prakso — iščem. Le prvovrstne moči naj pošljejo lastnoročne ponudbe na: Veletrgovina L. Kuharič, Ormož. (b) 9lise za volane v različnih gubah Čpecielni entel oblek, volan, šalov itd. fl$uriranje - potiskanje. Velenje monogramov, zaves, perila. Nariden fin entel vložkov in čipk. — Hitro, lino in poceni! Matek <$ Miheš, Ljubljana tPoieE hotel« štrukelj) MALI OGLASI V malih oglasih velja »seka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja ee računa enokolonska 5 mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prtloZill znamko. Gospodične sprejmem na dnevni in večerni pouk v šivanju perila. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9925. (u) Angleščino poučuje Miss Farler, Dvorakova ulica 3-III., posamezno ali v skupinah. Skupine treh in več učencev dobe znižane cene. (u) Denar Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10 ln Aleksandrova cesta 4-11. Posestva IIIIIIUIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIU Droben oglas r »Slovencu* oosestvo ti hitro proda; i* ze ne t gotovim denarjem nai kupca ti s kniiiicp da IIIIIUUIUIIIIUUUIIIIIIUIIUIIUUUUIIII IZJAVA! Vse svoje p. n. naročnike vljudno obveščamo, da g. V e t r i h ni več pri nas v službi. L POGAČNIK trgovina s kurivom Bohoričeva 5. Tel. 20-59. Posestvo brez poslopja, obstoječe iz travnikov in njiv, poleg mesta Brežice - naprodaj. — Pripravno za stavbišče za letoviščarje, ker ima lep razgled proti Čatežkim toplicam. - Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 11999. (p) Kupimo Srebrne krone staro zlato in srebro ko-puie RAFINERIJA DRA GIH KOVIN ■ Liubliana. Ilirska ulica 36. vhod t Vidovdanske ceste Dri gostilni Možina. iMmm Tvornica harmonijev in glasovirjev - dobavlja harmonije na mesečne obroke po 200 Din. — Zahtevajte cenik. - Ivan Kacin, Domžale. (g ODDAJOs Enosobno stanovanje oddam. Rožna dolina cesta 6 št. 4. (č) Stanovanje dve sobi, pritikline - oddam za 1. november. Sv. Petra cesta 53-1 (ne 351). (č) IŠČEJO: Stanovanje 2—3 sob, blizu sv. Jožefa - iščem. Ponudbe pod »2 sobi« št. 12019 upravi »Slovenca«. (c) širite »Slovenca«! Klavirji! Planini! Kupujte na obroke od Din 400*— prve svetovne fabrikate Bosendorter. Steinway. Forster. Petro!, Holzt, Stingl original, ki so nesporno najboljši I (Lahka precizna mehani' ka.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Altonz Breznik Aleksandrova cesta 7. Velikanska zalocn vseh glasbenih Instrumentov In strun Spalnice moderne, iz orehove korenine. pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Komenske- Razno Gluhost ozdravljiva! Iznajdbo Euphonia so specijalisti preizkusili. — Odstranjuje oslabeli sluh, šumenje v ušesih in izliv iz ušes. Mnogobrojne zahvale. Zahtevajte brezplačne poučne brošure pod šifro »Zoellner« potom Publicitas, Zagreb, Ilica 9. (r) 11» 11 LI. Ce avto svoj stari prvOa/ui ar motorja bi mebil se rad bri kancev ti mnueo prižene fhveniev naintaniP inseral Usnjeni suknjiči pumparce — najboljši nakup. A. Presker. Sv. Petra cesta 14. Kislo zelje, repo, sarmo, prvovrstno, po brezkonkurenčni ceni do bavlja vsako množino Homan, Ljubljana, Sv. Petra c 83. telelon 27-66. OtpošRe uozičke in ipračne šivalne stroje, kolesa, kupite najugodneje pri S. REBOLJ & DRUG Gosposvetska cesta 13 Telefon št. 27-08. Ia. trbovelj. premog suha bukova drva, koks za centralno kurjavo nudi po konkurenčni ceni Velepič, Sv. Jerneja št. 25, Ljubljana VII. (1) Cvitch originalni dobite v Centralni vinarni v Liubliani Jedilni kostanj razpošilja najceneje Peter Šetina. trgovina, Sevnica, HUBERTUS plašči garantirano nepre-močljivi proti dežju, snegu in zimi znamke „ S O K O " od Din 136 — do 320 — Damski plašči znamke „SOKO" najmodernejši pariški kroji Ročno delo! Tovarniška prodaja „SOKO" oblek LJUBLJANA Sv. Petra cesta 23 • Celovška cesta 63 KRANJ Glavni Irg 102 Po ugodni ceni imam naprodaj prav fine fige za žganjekuho. Josip Oražem, Moste pri Ljubljani. (D Malinovec pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan • se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6. PERNICE izgotovljene — velikost 180x115, iz puhastega perja 220, 300 in 340 Din. Ia puh pa 450, 550 Din. Garantiramo, solidna postrežba — pri: RUDOLF SEVER Marijin trg 2, LJubljana Prodaja drv Zač. državna uprava razlaščenih gozdov prodaja potom pismene dražbe iz revirja Zetale v Rogatcu loco gozd 744 prm suhih bukovih drv. Dražba se bo vršila 3. novembra 1934. Pojasnila, pogoji in vzorec ponudbe na razpolago pri gozdarju v 2e-talah in pri Zač. državni upravi razlaščenih gozdov v Ljubljani, Stari trg 34/11. (1) Vsem brezobvezen ogled zalo ge, kjer najugodneje kupite ali prodaste nove in rabljene predmete. »Prilika«, Kersnikova 7, poleg Slamiča. (1) Potrebščine za krojače hlOle, serže ▼ več barvah, rOHfl-Vlne, kanafas. moleskin, inlet trdo platno, vato in valClln, žimo. sponhe 'n glimbe v veliki izbiri, vse vrsle SVlI in sukancev najugodneje samo pri tvrdki Josip Peteline, L ubljana blizu Prešernovega spomenika (za vodo) Na veliko Na malo PROTI ONEMOGLOSTI IN UTRUJENOSTI CELEGA TELESA STAREJŠIH OSEB Onemoglim in starejšim osebam toplo priporočamo, da si masirate telo s preparatom »Alga« zvečer, predno greste spat, in zjutraj, predno vstanete. Telo Vam bo zvečer po masaži lahko, imeli boste globoko spanje, v katerem se boste odpočili in okrepili. Zjutraj po masaži ostanite še nekaj časa v postelji. Ko boste vstali, bodo Vaši udje gibki, hoja lahka kakor v prerojenem telesu, počutili s» boste sveže, zdrave in močne. »Alga« se dobi povsod. Steklenica 14.— Din. (Reg. S. B. 18117-32. % KUBANY-JEV NATE ČAJ hram ter KrepCa živce m mišice, fu&pv-šuje prebavo, deia apetU, regulira delo-* van|e Sica lli ledvic. Kdirga redno pije, se mu ni bati ne glhta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalni« zavojih po "ln 'S'—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Mlllvoj Leustek, Ljubljana, Resljeva c. 1, ako pošljete v naorej Din I5-—. Športniki turisti, lovci nogometaši: pijte ga rednol Kislo zelje, repa novo, prvovrstno in cele glave za sarmo. v sodčkih, dobavlja po brezkonkurenčni ceni G. Er-klavec, Ljubljana. Kode-Ijevo 10, telefon 25-91. 1 Zimska jabolka namizna, sortirana v za-bojčkih, in sadno drevje, visoko in pritlično, za jesensko saditev — dobite pri Kmetijski družbi, Ljubljana, No- ga ulica 34 (š) vi trg 3. 0) Gavriloviceva salama novo blago-popolnomapela Dobiva se v vseh boljših trgovinah! Alja Rahmanova: 55 Zakoni v rdečem viharju Dnevnik ruske žene 21. avgusta 1923. Končno sem bila sprejeta v ProfSojuz in sedaj lahko začnem na institutu 6voja psihološka predavanja. 23. avgusta 1923. Sedaj sem včasih kar pijana od veselja nad življenjem. Sobice, reka, cvetice, trava, ptički, ki pojo na vejah, mačka, ki se zleca na soncu. Živim dneve in dneve ko žival, ko rastlina ... Neskončno ljubim preprosto, neumno, dnevno delo: pospravljanje, pomivanje, kuhanje. Vsak količek v našem stanovanju ljubim, vsak kos opreme, vsako stvar, ki smo si jo pridobili, vsako posamezno knjigo, ki stoje v dolgih vrstah na policah. Ljubim vsako kretnjo telesa, kadar tekam po sobah in opravljam 6voje neštete posle, ali kadar stojim pred zrcalom in 6e lepotičim za svojega preljubega. Moj Bog, zahvalim te, da mi daješ to veselje, sveto veselje nad življenjem! Ohrani mojo dušo, očisti jo in pomagaj ji, da bo znala vodno bolj in bolj zajemati iz sebe, kar ji ti podeljuješ! 7. septembra 1923. T>anes sem srečala Dašo na dvorišču. Bila sem presenečena, ko eem jo zagledala. Oblečena je bila v svctlordeoo, globoko izrezano obleko, na nogah je imela visoke, rumene škorenjčke z neznansko visokimi francoskimi petami. Kobacala je v njih ko raca, ker ni bila vajena takega obuvala. Obraz ji je kazal povsem nenavaden izraz. Videlo se ji je, da se v dno duše sramuje svoje oprave, hkrati pa je bil razlit srečen usmev čez njen srčkani obrazek. Prvič skodrani lasje eo se ji v nerodnih predenih spuščali 6ez čelo in so še bolj poudarjali ljubko mešanico otroške blaženosti in otroške zavesti krivde. Najznamenitejše pa je bilo, da je po stari navadi še vedno nosila glavo nekoliko postrani in roke prekrižane čez prsi. »Bog vas živi, Dašal« sem jo ogovorila. Obraz ji je zalila rdečica, stopila je tesno k meni in mi šepnila na uho: »Kaj sem storila, Aleksandra Lvovna! Sama ne vem, kaj bo iz tega ...« »Ali pa boste srečni, Daša?« sem vprašala rahlo. »Oh, to je pač moja usoda! Vidim, da brez tega na svetu ni mogoče živeti...« je odgovorila in se tiho odstranila. Gledala sem za njo in bilo mi je kar hudo, ko sem videla, kako se maje na visokih petah, kako ee ji poziblava telo ko ladja. Zvečer je rekla naša Dunjaša in zloben smeh ji je igral okrog usten: »Ali ste videli Dašo? Nuna! Pn pleše e Pavlu-šem in pijana je tudi prišla zadnjič domov!« »To nas nič ne briga, Dunjaša!« sem rekla. Dunjaša je stisnila ust,ni in rekla užaljeno: »Saj vem, da nas to nič ne briga, res je pa le, da je nuna in ei dovoljuje stvari, ki bi 6i jih jaz nikoli nc dovolila, dasi nisem nuna, ker so pregrešne!« Zloben smeh ji je žarel z oči. »Ne morem razumeti, Dunjaša, kako moreš biti tega vesela!« sem rekla. »Vsakdo je vesel, če božji človek pade v greh!« je odgovorila odkrito. 15. septembra 1923. »Ali že veste, da je asistentka mojega moža dobila otroka?« me je vprašala danes Jekaterlna Pavlo vna. »Da, slišala eem!« »Dražestna deklica je!« >Kaj, mar ste jo videli?« sem se začudila. ..Seveda, bila sem pri njej. Moram 6e vendar pobrigati za malo bitje, 6aj je njegov otrok!« Ljubezen te žene je pač brezmejna, ker je sposobna za tolike žrtve! 17. septembra 1923. Današnja dijaška skupščina nas je vse popari- la. Zadnje čase se mnogo govori o tako zvani »tretji fronti«. Danes je objavil predsednik jačejke (strankina celica) sledeče: »Prva preosnovalna perijoda NEPe je končana, proračun, industrija, trgovina je v redu. Sedaj je stiranka sklenila, da obrne vso pozornost na tretjo fronto, na fronto duhovnega boja. Leta 1917 do 1921 eo bila leta prve fronte, boja za oblast. Od 1921 do 1923 je trajal boj na drugi fronti, gospodarski. Sedaj ee pa prične boj na tretji fronti, na fronti ideologije, in prvo bojišče, na katerem mora ta boj z neusmiljeno brezobzirnostjo vzplamteti, je vseučilišče!« Kušakov je govoril prav dobro, kakor vedno, kadar bere koncept, ki mu ga sestavi rdeči docent Spiridinov. Značilno je, da nam je v R. napovedal boj ravno dijak, ki še ni iz nobenega predmeta naredil uspešnega izpita. 18. septembra 1923. Danes je bila v veliki predavalnici volitev rektorja. Stranka je predlagala medicinca šapoš-nikova, ki je »docent« za »politična« predavanja, da6i še ni dokončal vseučiliških študij. Volitev se je vršila po listkih. Komunist Sapošnikov je dobil eamo enajst glasov, dočim je profesor Volkov z medicinske fakultete dobil mnogo nad sto glasov. Predsednik volivnega odbora, komunistični prodekan naše fakultete, je ugotovil z ozirom na izid volitev, da je položaj še premalo razčiščen, in je predlagal, naj bi še enkrat volili in naj bi bil po teh volitvah izid končnoveljaven. Zaradi enostavnosti, je menil, bi lahko volili javno. Ko je še nekaj minut govoril za šapošni.kova, je dejal: »Predlagam, da izvolimo docenta šajiošnikova; kdor ni zanj, naj dvigne roko!« Ker nihče ni dvignil roke, je bil šapošnikov soglasno izvoljen. 22. septembra 1923. Nove spremembe učnih načrtov za našo fakulteto. Filozofija ee odpravi, na njeno mesto stopi »Zgodovina materializma«. Psihologija izgine, namesto nje se bere tečaj o »reflekeologiji«. Iz zgodovine ruskega slovstva je nastala zgodovina družabnih sestavov. Naš profesor filozofije torej ne bo imel kaj predavati, zakaj o »materializinu« bo bral »lektor«, ki ga bo stranka pridelila. Enako je s profesorjem psihologije; njegovo mesto zavzame zdravnik. Žalostne ostanke ruskega siovstva si morajo trije profesorji razdeliti. Otmar je dobil nemški časopie, kjer poroča nemški dopi6nik, ki je bil nekaj časa v Moskvi, da je na vseučiliščih vse v redu, profesorji se puste na miru, o terorju ni govora. Otmar je prebral poročilo našim profesorjem in vsi eo bili razkačeni nad nevednostjo in nesramnostjo tega gospoda, ki vtika svoj nos v stvari, ki jih ne razume in ki je vsekakor poročal to, kar mu je gosposka, dresirana v svobodi, natvezla. Vse v redu! Profesorji se pu-ete na miru! Seveda, tako v miru, da nimajo nič opraviti in morajo s svojimi družinami od gladu poginiti. In da polagoma izginejo vse one stroke, ki so vseučilišču dale značaj, to je v redul O ti »visoki obiski iz inozemstva«! Prej je bil na Ruskem divji pokolj, plameneS požar; to so morda opazili tam na zapadu in so morda celo protestirali proti grozotam državljanske vojne ali proti nečloveškemu ravnanju Čeke. Sedaj pa ljudi polagoma stiskajo, z železno doslednostjo; tako dolgo jih bodo stiskali in tlačili, da bodo iztisnili iz njih vse, kar diši po svobodi in človeškem dostojanstvu; eedaj več ne palijo z ognjem, ampak more s počasno smrtjo v ledenem mrazu; in — vse je v redul