NO. 83 Ameriška Domovina SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MORNING, APRIL 27, 1948 LETO L. - VOL. H VE sti I Z SLOVENIJE “LUMPENPROLETARIAT;” — Nikar ne mislite, da smo si mi to besedo, ki proletarce zmerja z lumpi po nemških navadah, izmislili. Nihče manj kot sam Miha Marinko, predsednik ljubljanske komunistične vlade, ki že mora nekaj vedeti o< lumpih med proletarci, je v svojem članku 13. marca v “Lj. pr.” o tem govoril. Predsednik v svojem članku kritizira uradništvo, ki je krivo ' vsega hudega, in dokazuje, da je vlada čisto nedolžno jagnje. Med drugim pravi: “Povsod, zlasti pa na podeželju imamo pojave, da so uspeli negativni komande željni, delomrzni in celo lumpenproletarski elementi zriniti se v državne urade, kjer s svojim nedelom, šikaniranjem, krivičnimi postopki rušijo ugled in povzročajo nezadovoljstvo prebivalstva do oblastnih organov.” Torej priznanje z najvišjega mesta, da imajo med svojimi nastavljena lumpe. Zakaj so jih sprejeli? Zakaj jih drže naprej v službi? Sprejeli sp jih, ker so prišli z njimi iz gozdov, ker so znali pobijati njihove nasprotnike, ker so bili krvniki domobrancev, ker so bili porabni za vsak zločin. Potrebovali so te falote partizanske. Sedaj jim postajajo odveč in nadloga, sedaj, iz-gleda, je prišel čas, da jih pospravijo s poti. Staro pravilo je, da revolucija žre svoje lastne 1 otroke. ’ VSEGA KRIV URADNIK. — Pa so po izjavah predsednika tudi drugi uradniki krivi mar-sikake škode prebivalstva. Tudi to dobro razumemo. Za vsako nerodno stvar je treba dobiti nekoga, ki je kriv. Ljubljanska vlada va!5 krivdo na uradnika. Ta je sedaj tisti kozel, ki mu bodo naložili vse grehe komunistične uprave. Zakaj ? Zato, da ne , bi ljudstvo videlo vse nemarno- Tri na dan Pri “sosedovih” pa te dni po- rno mnogi ljudje po tem njegovem uradništvu tako zastraženi, da si niti pritožiti ne upajo. Tudi tdYazumqmo. Kdor se je pritožil proti komunističnemu uradniku, je moral računati, da ga Ozna poišče, in je raje krivico potrpel. Tudi je bila pot pritožbe tako dolga, da se ni več izplačala. ZNAMENJE NEZADOVOLJSTVA,—Ali mislite, da bo sedaj, ko je Marinko govoril, kaj bolje? Komunizem je nastavil toliko novega uradništva, ker je vzela država vse v svoje roke. In če danes Miha Marinko spodi iz službe nekaj komunistov, bo jutri nastavil toliko novih iz istih komunističnih vrst. Z Belcebubom ne moreš izganjati, hu- (Dalje na 3. strani) Dalija bo hotela imeti Iliri leta vso podporo iz Amerike Premier de Gusperi pravi, da se more le s tem ubraniti komunistom Rim. — Ministrski predsednik de Gasperi je včeraj izjavil napram ameriškim časnikarjem, da bo potrebovala. Italija vsa štiri leta podporo od Marshallovega programa, ker le s tem se bo mogla Italija ubraniti komunistom. Poleg tega, je rekel de Gasperi, bodo morali zavezniki spremeniti mnogo točk v mirovni pogodbi, če bodo hoteli, da bo Italija igrala polno vlogo v zvezi držav zapadne Evrope. Kljub temu, je rekel premier, da so bili kdmunisti poraženi pri zadnjih volitvah, pa ne bodo od-jenjali, ker njih stroj stranke je železen. Komunistična stran-litizirajo, da človeku stoje lasje ka je dobila pri zadnjih volitvah Premogovne družbe trdijo, da pokojnina ne bo nad $50 Več sklad, v katerega plačujejo, ne bo vzdržal, trdijo družbe Washington. — Premogovne družbe poročajo, da so preraču-ZASTRAjšENI. Drugo'naje dobrodelni sklad, v katere-priznanje Marinkovo pa je, da 'ga piažujej0 po 10 centov od vsake tone premoga. John L. sti in neumnosti na najvišjih mestih v komunistični stranki sami in na vladnih mestih, če si lačen, je kriv uradnik, ne komunizem. Lewis je zahteval, da se plačuje iz tega sklada pokojnina premo-garjem in sicer po $100 na mesec, ko je premogar star 62 let. Družbe pravijo, da ta sklad ne bo prenesel več kot kot $50 na mesec pokojnine, ako bodo plačevale vanj toliko kot zdaj 10c od tone premoga. Toda iz tega sklada se plačuje premogarjem še drugo, kot zavarovalnino, bolnišnico, bolezen in onemoglost. John Lewis bo vprašal za novo pogodbo skoro gotovo za višjo mezdo, daljše počitnice in druge ugodnosti. Ako bodo družbe vse to plačevale, bo treba plačevati v .ta sklad najmanj 45 centov od tone premoga in ne samo 10 centov kot zdaj. Nekatere družbe so mnenja, da bi dale uniji po 10c od vsake tone premoga, potem naj pa unija napravi kar hoče z denarjem, namesto, da bi se ta denar plačeval v dobrodelni sklad, kakor govori pogodba zdaj. Tudi pri volitvah v Npmr jii m kronunisti doživeli občuten poraz Frankfurt. — V ameriški okiiu pacijski coni so se vršile v nedeljo občinske volitve. Izid je pokazal, da so doživeli komunisti, občuten poraz in da niso dobili niti polovico toliko glasov, kot so napovedovali. Od vseh oddanih glasov so jih komaj 7%, dočim so jih dobili še pred dvema letoma nekaj nad 9%. Krščanska demokratska stranka je prejela največ glasov, potem liberalno demokratska, zatem narodno demokratska in daleč na četrtem mestu so bili komunisti. pokonci, ako skuša spraviti oba konca skupaj. Na eni strani podpirajo za predsednika Hen-rya Wallace, na drugi strani pa Franka Lauscheta za guvernerja. Trudijo se, da bi spravili sukpaj vodo in ogenj, če se jim to posreči, jih bo naš urednik razklical za največje politikarje tega sveta in to opoldne na public squaru v Clevelandu. * * * Cleveland Press priporoča Franka Lauscheta za nominacijo 4. maja. V dolgem uvodniku pove o vrlinah tega in njegovega protikandidata Ray T. Millerja’ Naši oči so se ustavile pri stavku o Ray T. Millerju, ki pravi, “da si je znal Miller obdržati krog prijateljev, katerim j^ strastno lojalen.” Po našem mnenju boljše kvalifikacije človek ne more imeti, kot če je lojalen do svojih prijateljev. Pravi karakter v človeku je zapopa-den v tem, če ne pozabi svojih prijateljev. Dajte mi pravega prijatelja, pa si obdržite vse bogastvo tega sveta. * * • V Prosveti čitamo stavek: "Ne, to pot napredni osel ne bo šel na led.” — Stavek je zapisal neki John Filipič. Mislimo, da je zelo dobro tituliral svojo ta-varšijo. , , skupno s socialisti 8,000,000 glasov in toliko glasov levičarjev vedno ogroža demokracijo. De Gasperi je rekel, da namerava njegova vlada izvesti mnogo izboljšav za delavca in malega kmeta, toda to more izvršiti le s pomočjo Marshallovega načrta. RAZVAŽALCI PIVE SO GLASOVALI ZA STAVKO Unija razvažalcev piva št. 293 AFL je odglasovala z 698 proti 38 glasovom, da gre na stavko enkrat po 1. maju. To prizadene tudi pazvažalce mehke pijače. 1 Stavko mora odobriti še glavna unija, ki bo določila tudi dan stavke. Delavci zahtevajo 30% poviška v mezdi. Sedanja pogodba z delodajalci poteče v soboto. STREUANJE NA MEJI JUGOSLAVIJE En jugoslovanski častnik in en italijanski vojak sta bila ubita Benetke. — V Julijski krajini je prišlo včeraj do streljanja med italijansko in jugoslovansko patruljo. En jugoslovanski častnik .in en italijanski vojak sta bila ubita in trije italijanski vojaki so bili ranjeni. Vojaške oblasti poročajo, da je italijanska patrulja, obstoječa iz 18 mož, naletela na meji na jugoslovansko patruljo, ki se je nahajala, kot trdijo Italijani, na italijanskem ozem'ju. Toda lesen mejnik so Jugoslovani nalašč prestavili, trdijo Italijani. Brez vsakega svarila so zičeli Jugoslovani s strojnico streljati na italijansko patruljo. Italijani so začeli streljati nazaj. ---------------o------- Iz raznih naselbin CHICAGO. — Tukaj je umrl John Zavašnik. Star je bil 81 let, doma iz Brega pri Litiji. Tukaj zapušča sina, dye hčeri in več drugih sorodnikov. TIRE HILL, Pa, — Dne 6. aprila je umrl Charles Ceryak, star 63 let. Tukaj zapušča že-noSofijo in Arabci in Židje se pripravljajo na boj za Jeruzalem i židovske skupine zdaj obstreljujejo važno pristanišče Jaffo Tel Aviv. — V kraju med mestom Tel Aviv, ki je vse židovsko mesto in med pristaniščem Jaffo odmevajo topovski streli, židovske čete pošiljajo težke izstrelke v Jaffo, ki je arabsko pristanišče. Poročila trdijo, da so se Arabci umaknili že v sredino mqsta in da so poslali Židje Arabcem poziv na vijgjo, toda niso dobili odgovora. Kakih 1,000 židovskih četnikov naskakuje Jaffo. Druga poročila pa trdijo, da se oboji, Arabci in Židje, pripravljajo na odločilno bitko za posest Jeruzalema. Kakor hitro odidejo angleške čete iz mesta, se bo vnel boj za Jeruzalem. •Iz Egipta poročajo, da bo vodil arabske legijonarje, ki so iz-vežbani v angleški armadi, kralj Abzdullah iz Trans j or danije proti Židom v Palestino. To je bilo sklenjeno na posvetovanju arabskih voditeljev. Poizvedovalni kotiček Jakob Košmrlj, Mali log 56, p. Loški potok, bi rad zvedel za naslov svojih dveh sester oziroma njih otrok. Naj se mu TRUPLO VOJAKA BIZIL DOSPE V SREDO SEM V sredo popoldne bo dospelo y Cleveland truplo vojaka Augusta J. Bizil, ki je padel 30. julija 1944 v Franciji. Ob času smrti je bil star 30 let. V armado je stopil 18. maja 1942. Tukaj zapušča mater Margaret roj. Novak, tri brate: Franka, Josepha in Williams, štiri sestre: Margaret Kessler, Frances Shay, Rose Svekričh in Josephine Suhadolnik, 8 nečakov in nečakinj ter več sorodnikov. Družina živi na 7219 Heckler Ave. Rojen Je bil v Clevelandu in pohajal v šolo sv. Vida. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:45 iz želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9:30 in potem na Kalvarijo na vojaški oddelek. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v sredo popoldne ob 3. Republic Steel noče dati delavcem poviška Republic Steel Corp. v Clevelandu je izjavila, da ne bo dala delavbem priboljška v mezdi. Prav, kot je izjavilo vodstvo U. S. Steel Corp. Toda dočim je zadnja obenem izjavila, da bo znižala cene nekaterim produktom, da bo imel odjemalec direktno dobiček, ni Republic ničesar omenila o tem. _________ Vodstvo Republic Steel je ime- Razne drobne novice tl Cleveland« h Sg okolici Obisk iz Kalifornije— Iz zlate Kalifornije je dospela na obisk bivša Clevelandčan. ka Mrs. Anica Franks. Za časa-bivanja tukaj stanuje pri .prijateljski družini Mr. in Mrs-Albin Filipič na 14505 Wadsworth Ave., kjer jo prijateljice lahko obiščejo, ali pa pokličejo Liberty 4744. Njen sin Iko pride' tudi sem čez nekaj dni, ki je usluž-ben pri trgovski mornarici. Drugi teden bosta skupaj odpotovala nazaj v Kalifornijo, kjer imajo zdaj stalen in dober dom. Anici želimo prav prijetno bivanje v naši metropoli. Prva obletnica— V sredo ob 8:30 bo darovana cerkvi sv. Vida maša za pokojno Terezijo žele ob priliki prve obletnice njene smrti. Pevski zbor SDD— Prihodnje pevske vaje mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. se bodo pričele zoipet v četrtek 6. maja ob 5:30 popoldne. Sprejme se tudi nove člane brez vsake vstopnine. Zbor prijazno vabi starše, naj pošljejo otroke k pevskim vajam. Se na mnoga leta— Danes praznuje naš spoštovani in ugledni voditelj, Anton Grdina, svoj 74- rojstni dan. rečja pri Ilirski Bistrici, v Ameriki od 1909. Tukaj zapušča ženo, tri sinove, dve hčeri in polbrata, v starem kraju pa sestro. NEW YORK. — V Glendalu, L. I., je 13. aprila umrla Agnes Skrabar, stara 58 let. Zapušča dobili komunisti sina, poročeno hčer in tri sestri- Rolih, star 56 let, doma iz Za-- njja. y Ameri Darovi za begunce Za slovenske begunce so bili izročeni ali doposlani v naš urad sledeči darovi: Po $10 so darovali: Frank Mramor, 6710 St. Clair Ave., neimenovani in John Jamnik iz Imperial, Pa. Mrs. Margaret Smole, 6112 Ako'bi bil Beneš Glass Ave. je darovala $5, John Grčar, St. Charles, Mich. je poslal $2, in neimenovana iz Clevelanda je darovala $2. Iskrena hvala vsem skupaj za blagohoten dar. Priporočamo še drugim, da bi kaj prispevali ob priliki. Churchill pravi, da bi se Beneš ne smel podati kupčiji v Monakovem New York. — Winston Churchill piše zdaj vojne spomine v ameriški reviji Life in dnevniku N. Y. Times- Tiskano je že 2. poglavje, ki obravnava dobo pd 1936 do 1938. Churchill pravi, da so Angleži in Francozi storili napako, ker se niso posvetovali z Rusijo pred paktom v Monakovem. Dalje trdi Churchill, da je storil Edvard Beneš, predsednik Češke, napako, ko se je uklonil pobojem v Monakovem. vztrajal za svojo deželo, bi bila prišla Francija na pomoč, Anglija bi pa pomagala Franciji. Angleški zunanji minister Chamberlain je pa storil napako s francoskim zunanjim ministrom, ker se nista posvetovala poprej niti s Cehi, niti z Rusi. let. Zanj bi rad zvedel bratranec Voje Jože, Lager Br. 2, sob. 12, Spittal an der Drau, Kaern-ten, Austria. Kje se nahaja Frank (Franc) Rastočnig, ki je bil rojen 26. avg. 1920,v Topolščici, Slovenija. Za njegov naslov bi rada zvedela Rezi Nečemar, 1140 Province St. N. S. Pittsburgh 12, Pa. Kje se nahajajo Anton, Janez, Jakob in Valentin Homec? Doma so iz Dolenje Dobrave, fara Trata nad Škofjo Loko. Zanj e bi rad zvedel njih nečak Ignac Tavčar, D. P. Camp Bar. 9/5, Spittal an der Drau, Austria. o je priznalo, da je napravila jeklarna lansko leto $31,000,000 dobička, toda ta denar je potreben za produkcijo, je izjavilo vodstvo. o------- OAJ BEAT. DAJ SESTRA. SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM SLOVENSKI IZGNANCI SO SI BZgm LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM! Kanada bo dbvažala iz Anglije naseljence Ottawa, Canada. — Kanadska vlada naznanja, da je najela letala, da bodo drugo leto do-peljala iz Anglije 10,000 novih naseljencev. Prednost bodo imeli tisti, ki bodo imeli v Kanadi že obljubljeno delo. V Kanadi namreč primanjkuje delavcev. New York je naročil 10,000,000 desetic New York. — Ker bo od 1. julija naprej v New Yorku vožnja na ulični železnici 10 centov. bodo ljudje potrebovali več desetic. Zato je federalna rezervna banka naročila v vladni kovnici denarja 10,000,000 novih desetic. OTROK, KI NE ČUTI TELESNE BOLEČINE, JE ZAGONETKA ZA ZDRAVNIKE V AKRONU Akron, O — V tukajšnji bol- svetu. Mati pripoveduje, da je izrednost prvič opazila pri otroku, ko je bil star 6 mesecev. Otrok je padel in udarit z glavo ob tla, pa ni nič jokal. Pozneje enkrat je otrok položil ročico na razbeljeno peč, pa ni čutil nobene bolečine. Zrlo je v mater in se smehljalo. Zdravniki pravijo,'-da1 ni proti temu nobenega sredstva in da bo otrok vedno neobčutljiv proti nišnici imajo zdravniki na opazovanju eno leto staro Beverly Smith, ki je eden izmed tistih redkih bitij, ki ne čuti nobenih telesnih bolečin. Že od rojstva sem ni otrok čutil nobenih bolečin, če ga je kdo zbodel ali vščipnil. Zdravniki mislijo, da bo vedno tako. Dekletce joka, ako je lačno, ali če mu kaj ni povolji. Zdravniki pravijo, da je bilo dozdaj samo kakih 5 takih otrok rojenih po vsaki telesni bolečini. V Womans bolnišnico je bila odpeljana Mary Zagorc, poprej Škerbec, kjer se je morala podvreči operaciji. Želimo ji, da bi se kmalu boljšega zdravja povrnila domov. Najdeni ključi— Kdor je izgubil šop ključev v nedeljo na 61. cesti blizu cerkve, jih dobi nazaj, če se zglasi pri Mrs. Želko na 5516 Marry Ave., zadnja hiša. Poroka— Mr. in Mrs. Steve Lovrin, 1379 E. 65. St., naznanjata, da se bo v soboto ob 10 dop. poročila v cerkvi sv. Vida njiju hčerka Carolina z Mrs. Stan-Ieyem Zabka. Svatba bo v Hr-vatskem domu na 63. cesti. Bilo srečno. Arabski vojak m straži. — Gornja slika nam predstavlja arabskega vojaka na straži v stolpu cerkve, odkjer ima dober razgled nad starim delom mesta Jeruzalema, kjer se bo najbrie odločila usoda tega mesta, če bo mesto napadena z bombami, bo večina starih zgodovinskih stavb uničenih. Predsednik Troman je oprostil 2 nemška sabotažnika iz ječe Washington. — Predsednik Truman je upošteval priporočilo justičnega oddelka ter pomilostil dva nemška sabotažnika, ki se bosta zdaj lahko vrnila domov. To sta Ernert Burger in George Dasch, ki ju je pripeljala nemška podmornica v juniju 1942 na ameriško obrežje z šestimi drugimi Nemci. Njih nalo-Lga je bila vršiti v Ameriki sabotažo, toda FBI je kmalu vseh osem polovila. Ameriško vojaško sodišče jih je sodilo in šest obsodilo na smrt, ta dva pa v zapor, ker sta dala pri zaslišanju važne informacije. Burger je bil obsojen v dosmrtno ječo, Dasch pa na 30 let. Zdaj bosta lahko živela v Nemčiji in sicer bosta pod nadzorstvom ameriških vojaških oblasti. Vedite, da pri prehodu čez cesto ne boste nikdar preveč previdni. 'Posebna previdnost pa je potrebna v mraku in ponoči. g:in \mehiška Domovina (JAMES DEBEVEC, Editor) 1117 SL Clair Aw. HEnderaon 0628 Cimbal 8, OM» Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays_ NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. • Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. didatov bi bil pripravljen delati kupčijo. Ako bodo vsi trmasti in ne bo hotel noben odnehati, potem se lahko zgodi, da bo našla delegacija popolnoma novega kandidata. Pravijo, da bi prišli potem v poštev trije: senator Vandenberg, kalifornijski guverner Warren, ali pa speaker poslanske zbornice, Martin. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 83 Tues., April 27, 1948 Priporočilo volivcem Danes bomo napisali ta uvodnik za naše državljani, ki prebivajo v 21. kongresnem okraju, to je v Newburghu, rta Jutrovem, Garfield Heights, Maple Heights in tam okrog. Do 4,000 državljanov slovenskega porekla živi tam in tem bi radi prporočali, naj na 4. maja v primarnih volitvah glasujejo za Emila Bartunek za kongresnika. Ta okraj zastopa v Wash-in gtonu žs dolgo vrsto let Mr. Grosser, ,o katerem sicer ne moremo reči nič slabega, vendar se nam zdi, da ne more vršiti službe tega urada tako, kot bi moral, ker je že star in bolehen. Radi bolehnosti ali starosti ne zaničujemo nikogar, celo simpatiziralo s takim človekom. Toda mi mislimo, da je služba kongresnika tako važna, tako naporna in odgovorna, da zahteva vse sile in energije mlajšega človeka. Bolehen človek se ne more udeleževati zborovanj v kongresu, ne more zasledovati važnih dogodkov, ker mora skrbeti predvsem za svoje zdravje. In ameriški kongres ni in ne sme biti nobeno zavetišče za stare in onemogle. Posebno zdaj v teh kritičnih časih moranjo imeti v kongresu može, ki bodo na delu in pazno motrili položaj v deželi in po svetu. Vsak ve, da so n k delu podtalne site, v tej deželi in drugod, ki hočejo tukaj lin po vsem svetu . spremen iti družabni *•"“*•* - fed, ki hočejo zatreti demokracijo, kje«- jo ljudje še imajo. Dalje kažejo današnji časi tukaj v Zef državah, da stojimo pred finančno krizo, na katero tako željno čakajo naši sovražniki. Kongres mora biti na pažnji, da tako krizo preprečimo, ker blagostanje vsega sveta je odvisno od ekonomske moči Zed. držav. Zato moramo imeti v kongresu dobre in zdrave moči, da ne bodo drveli naši in svetovni problemi mimo kongresnika, ki leži na bolnški postelji. V kongresu ne moremo imeti brezplodnega ljudskega zastopnika. Takega moža, ki odgovarja vsemu, kar mora posedovati dober kongresnik, imamo v osebi EMILA A. BARTU-NEKA, ki kndidira v kongres v 21, okraju. Večinoma ga poznate, saj vas je že zastopal v držvnam senatu in zdaj je že več let osebni tajnik pri županu Burku. Kot.državni se-^ nator je pokazal svoje izredne zmožnosti in svojo nenavad- no energijo do dela. Prepričani smo, da je EMIL A. BARTUNEK od vseh kandidatov v 21. okraju najbolj zmožen. $e posebno ga pa priporočamo v izvolitev radi tega, ker je sin preprostega češkega naseljenca, ki do korenin pozna borbo delavca in malega čojveka. Zato so pa vselej pri njem dosledno stale delavske unije. EMIL A. BARTUNEK pozna potrebe onih, ki jim niso nosili v usta z zlato žlico, ko se je rodil. Mr. Barnutek je naš slovanski brat, kateri čuti v sebi globoko slovansko misel in prepričani smo, če pride v kongres, bo imel za Slovanskega naseljenca dobro besedo. Naši starejši naseljenci se bodo spominjali Mr. Bartu-neka, ko so iskali državljanski papir, ko je hodil v našo naselbino na St. Clair in učil naše rojake o ameriškem državljanstvu Mr. Bartunek je pred dvema letoma kandidiral za isti urad v 21. okraju. Toda ker so bili trije kandidatje za demokratsko nominacijo, je zmagal zopet kongresnik Crasser. Ako bi Jcandidiral samo Bartundk proti Crosserju, bi ga bil gotovo porazil. Tudi letos je več kandidatov, toda letos pravijo državljani, da se bodo z večjo silo strnili za Bar-tuneka ter mu priborili nominacijo. Državljanom našega pokoljenja, ki bodo vzeli demokratsko glasovnico, še enkrat toplo priporočamo, da v primarnih volitvah 4. maja napravijo križ pred imenom EMIL A. BARTUNEK. Izvolili boste moža izmed sebe, ki bo vedno rad prišel med vas in ki vam bo vedno na uslugo. Republikanci izbirajo Danes niti najbolj premeteni republikanski voditelji ne morejo vedeti, kdo bo nosil bandero republikanske stranke za predsednika. Vsi pravijo, da imajo zdaj tri glavna kandidate: Tafta. Deweya in Stassena, dočim so imeli še pred nedavnim samo dva: Tafta in Deweya. Toda zadnje čase se je nenadoma zrinil v ospredje Harold Stassen, o katerem pravijo, da bo imel pri prvem glasovanju na konvenciji naj-man i 300 delegatov. Lahko se zgodi, da ne bo noben od "teh treh dobil absolutne; večine pri prvem glasovanju. Potem bodo začeli pa mešetariti. To se pravi, dva bosta skušala dobiti od tretjega njegove delegate in kdor jih bo dobil, bo lahko dobil no- Spodaj podpisana prosim v imenu moje prijateljice Ivane Bombač, prej Oštirjeva iz Rakeka, da bi ji kaj pomagali. Prejela sem pismo od nje, v katerem me prosi, če bi ji nekdanji Rakovci pomagali v njeni stiski. Njena mati so stari 90 let in jim nima s čim postreči, ko še za vsakdanje ni. Tukaj nimajo nobenega svojega, da bi jim kaj poslal, vsaj kak paket. Zato prosim jaz, da bi vsak nekaj dali, saj se ne bo nobenemu poznalo, če vsak nekaj damo. Prosila bi tudi Jakoba in Franka Pintar, da bi kaj dodala, ki sta se dostikrat grela na njih ognjišču in ko -so jima mati vedno kaj lepega povedali. Ako bo kateri tako dober, da bi kaj daroval, naj pošlje na moj naslov; Ivana Martinčič, 5919 Prosser Ave. Cleveland 3, Ohio. (Prej Ivana Gabrenja ali Mež-narjeva iz Rakeka). kdo bo naš prihodnji šerif. Če bomo vsi, kar nas je Slovencev, Hrvatov in Slovanov sploh prijeli skupaj 4. maja in šli na volišče in napravili križ pred imenom “RALPH MILLIKIN,” bo gotovo zopet izvoljen. In imeli bomo zopet dobrega in poštene ga šerifa za prihodnja štiri leta. Vam udani, John Leskovec. Prvi koncert pevskega zbora Triglav Cleveland, O. — Bilo je v aprilu leta 1947, ko je bilo sklenjeno na seji Doma zapadnih Slovencev, da se ustanovi pevski zbor. Zato se je potrudil: predsednik Jack Jesenko, ki je sklical nekaj sej in nato pa dobil učitelja, ki' je imel z nami potrpljenje in to je naš poznani Mr. Frank Vau-ter, kateremu gre zahvala, da bo. mogoč prvi koncert našega zbo- Dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ Vsakemu je lahko znano, da tako delo ni lahko in kaj smo se naučili v teh nekaj mesecih boste imeli priliko slišati, če pridete na naš prvi koncert, ki se bo vršil na Materinski dan 9. maja ob štirih popoldne v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Ave. Po koncertu, pa bo domača zabava in ples ,ki se prične ob sedmih zvečer in sicer v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave., ki je samo preko ceste. Kot sem že enkrat prej omenila, imamo tudi mi prijazne prostore, toda za enkrat še ne odgovarjajo za vse nastope in da bo bolj prilično za pevce kakor tudi za posetnike, se bo koncert vršil kot že omenjeno v Sachsen-heim dvorani in pies pa v našem Domu. Komur je pri srcu slovensko petje, naj pride k nam v nedeljo 9. maja in nam s svojo navzočnostjo pomaga do boljšega uspeha. Za ples bo igral John šulen orkester. Prav prijazno vabimo vse sosedne zbore in prijatelje slovenske pesmi. S pevskim pozdravom, Anna Jesenko, poročevalka. Cleveland, O. —- Našemu članstvu tem potom sporočam, da se vrši naša redna seja v pondeljek, dne 3. maja in sicer ob 8. uri zvečer v prostorih šole Sv. Vida • soba št. 2. Poleg rednih zadev, ki pridejo na dnevni red — bomo imele pa tudi nekaj posebnega. Sestra Helena Mally, naša vrla predsednica,'ki vodi naše društvo že 30 leto in je takorekoč naša MATI — bo praznovala svoj 75 rojstni dan — 30. aprila in svoj imendan ali god pa ravno na dan naše seje — to je 3. maja. Zato je pa nič več kot prav sestre, da pridemo članice skrpaj v velikem številu in osebno častitamo, naši predsednici in se radujemo z njo vred teh pomembnih dogodkov. Asesment bom pobirala od 6 ure naprej. Z upanjeip da se za gotovo udeležite seje društva sv. Marije Magdalene, št. 162, K. S. K. J. v pondeljek 3. maja, vam kii če “NA VESELO SVIDENJE,” Vaša tajnica, • Maria Hochevar. —;---0------- govoril na vsako stavljeno mu vprašanje. Izrazil se je takole: "Ce sem bil katerikrat v napačnem ali v zmoti po vašem mnenju, ampak verjemite mi, nikdar v zmo-iz mojega srca do svojega naroda. Imam vedno zaupanje v svoj narod, kakor ga i-mam v svojo družino.” Nastalo je zopet veselje in neprenehan aplavz. Poslovil se je in s seboj odnesel voščila in vtis za končno zmago. Navzoče smo soglasno sprejele resolucijo, da se popolnoma odobrava kandidaturo Fr. J. Lauscheta za guvernerja države Ohio. Soglasno je bila sprejeta resolucija, da priporočamo ter sodelujemo polno-močno ob vsaki priliki v kampanji za izvolitev Frank J. Lauscheta v primarnih volitvah 4. maja. Predsednica še posebej opozarja vse navzoče, da naj neprestano agitirajo med svojimi prijatelji, znanci in sploh kjer koli pridejo v dotiko z volivci, da se tako prepriča one, kateri mislijo, da ni važno voliti v primarnih volitvah, kar je pa v resnici absolutno potrebno, ker 'naš kandidat Fr. J- Lau-sche mora najprej dobiti nominacijo v primarnih volitvah 4 maja. Ne zamudite svoje državljanske pravice, storite svojo narodno dolžnost do svojega rojaka in glasujte za FRANK J--LAUSCHE-ta. Pri tem ne gre samo za končni uspeh odličnega našega rojaka, ampak gre tudi za čast slovenskega naroda po vsem svetu. Uživali smo že to čast, ki nam jo je doprinesel Frank Lausche sam, ki je bil edini med nami zmožen doseči ta cilj, odkar je prvi naseljenec stopil na ameriška tla. Johanna V. Mervar. ------o------ fr vbbJAm7e AL PA NE Voziček sem izgotovil in z ve- ampak ko sem ga pa pognal, je Zmotno mnenje o živalih . Za volitve v Girardu in okolici Girard, O. — še nekaj glede našega sedanjega šerifa Mr. Ralph Millikin-a. Mr. Millikin stanuje v Warren, Ohio kot posestnik. Je poročen pošten mož in oče dveh trok. Spada k različnim društvom kot Eagles, Elks Moose, Odd Fellows. Prejšnja leta je služil kot de- Slovenske matere za Lauscheta za guvernerja Cleveland, O. — V pondeljek 19. aprila 1948 je bil ustanovljen na 5372 St. Clair Avenue ‘Cleveland Women’s Civic Cosmopolitan Council.” Zastopane so bile na tej seji vse Slovenke naselbine širnega Clevelanda, kakor: Euclid, Collinwood, Garfield Heights, Newburg, West Side, West Park in okolica St. Clair Ave. Namen te organizacije je, da bi se naše ženske tem bolj zanimale svojih državljanskih pravic ter da se poslužijo prilike in privilegija, kakor se tega poslužijo ženske drugih narodnosti. ženske v Ameriki igramo veliko vlogo tudi v politiki. Zato je zelo važno, da pri volitvah glasujemo za zmožne kandidate za zastopnike naroda v raznih javnih uradih. Sklep naše seje je bil, da se ta klub ustanovi in deluje pod prej omenjenim imenom. Kot častni gost je bil povabljen na to sejo naš kandidat za guvernerja Frank J. Lausche, katerega smo navzoče navdušeno pozdravljale. Govoril je naprej in naprej in žene so poslušale solznih o-či tega iskrenega sina slovenskega naroda, ki je vedno prijazen in preprost. Ko je po končanem govoru prenehal buren aplavz, je sedel med nas in izrazil, da je pripravljen odgovarjati na razna vprašanja. — Vsaka zastopnica je imela besedo in priliko za vprašanja. On pa je častno in iskreno odgovarjal. Pogovorili smo se kot O lastnostih živali se mnogokrat motimo. Navadno pravimo: pogumen kot lev. Toda v prinjeri z velikostjo, lev še dolgo ni tako pogumen kot na primer lisica ali pa celo krotka likim zadoščenjem ugotovil, da imam še vse prste na rokah, čeprav je skoro vsak več ali manj v obsednem stanju. Razume se, da sem bil strašno .ponosen na svoj umotvor. Res niso bila kolca taka, da bi jih morda lahko poslal na svetovno razstavo, ampak imela so vsa štiri kolesa, vse štiri ročice in oje. Ko bom velik, sem sklenil, bom odprl ko-larnico ali bognarijo in s tem prevzel obrt Viklečevemu Janezu, ki je bil tedaj edini tak mojster na Menišiji. Drugega ni zdaj manjkalo kot vprege. Saj mi niti na misel hi hodilo, da bi kolca sam vlačil okrog. Za mojstra se tako hlapčevsko delo gotovo ne spodobi. Tedaj mi je prišla hudobna misel v glavo, da bi morda ne bilo r.apek, če bi privadil za vprežno živino našega Dakselna, mojega zvestega spremjevalca že dolgo' let, ki je bil ves čas zraven, ko sem cimpral voziček ter me verno opazoval pri delu in me naj-brže po pasje kritiziral. Ne gre drugače, sem mu rekel, ko me je gledal s svojimi zvestimi očmi in ugibal, kam jo bova udarila, da boš za konja. Daksel, ki je vedel, da sva v pomenku, je parkrat močno kihnil, kar je bilo toliko, kot bi hotel reči : Japček, če misliš, da je tako prav, pa naj bo. Saj se je pozneje kesal, ampak pomagati si ni mogel. Takoj sem šel na delo, mu napravil komat in vse, kar spada zraven. Tudi Vajeti sem napravil, da ga boni, lahko vodil, kakor bo potrebno. Huda šola je bila za oba naju, ko sem ga učil voziti. Lepo pri miru je stal, ko sem ga okomatal in ga zapregel, minacijo. Vprašanje pa je, kateri od teh glavnih treh kan- Seveda le Pa samo na nas ležeže’ puty šerif, zadnja tri leta pa kot šerif tega okraja. To nam | ena vei;ga dnizina v domači hi-je lahko dokaz, da ima Mr. Mil- j Ravno to so želele matere likin iskušnje in zmožnost, da j iz razn[h naselbin, da bi slišale mu lahko še zanaprej zaupamo besedo iz srca tega odličnega šerifov urad. Saj ga vsi pozna- slovenskega sina in odgovore mo samo kot dobrega in poštenega moža in javnega uradnika. na svoja vprašanja, ki so jih težila- Pošteno in v polno zadoščenje vseh navzočih je od- napadejo divje živali, 'Neki prirodoslovec pravi, da je oven posebno pogumna žival ' in da ga skoraj ni živega bitja, katerega bi se zbal-in 'bi se mu ne zoperstavil. Ne pomišlja si napasti celo bika, če ta ogroža njegovo čredo. Svoje ovce brani proti vsakomur, tudi človeka se ne ustraši in najbolj divjega psa napodi v beg. Boj med dvema ovnoma je sila redek dogodek, toda napet ip razburljiv, kadar se spopadeta dva ovna. Navadno obleži eden izmed bojujočih se ovnov na mestu, dostikrat pa oba, ker oven je nenavadno trmasta žival in raje -pogine, kakor pa da bi odnehal. Divji prašič je izredno pogumna žival in poznavalci trdijo, da je to edipa žival, ki si upa s tigrom piti iz istega studenca. Divji prašič je mnogo bolj razvpit kakor pa to zasluži. Niti ni tako požrešen kakor mu prisojajo. Neki prirodoslovec pravi, da kanarček porabi razmeroma več hrane, kakor pa divji prašič. Pa ne samo to. Divji prašič spada med inteligentne živali in izkušnje šo dokazale, da ne zaostaja mnogo za opico ali psom. Primera “prašičeva lenoba” tudi ne drži, kajti v mnogih krajih Evrope je prašič pridna in de-iavna žival. Bolj prav hi bilo reči, len kot mačka, kajti te so v resnici lene. Če pravimo: neumen kot sel, gotovo nimamo prav. Navadno je osel bolj prebrisan kot pa konj. Ako na primer osla postavimo v ograj en-prostor, moramo vhod dobro zapreti, ker bi sicer kaj kmalu ušel. Konj pa bo tekal ob ograji gori in doti in bo le redkokdaj našel leso ali vrata. Ako konja potem beži, kolikor ga noge nesejo. Osel pa si poišče varen kot, kjer ima zavarovan hrbet in od tu deli udarce s kopiti. Pravijo, da medved gode ali renči, torej hočemo reči, da je neprijazen; Pa ni res. Medved je jako ljubezniva žival, ki jo je prav lahko ukrotiti, seveda, če ž njo lepo ravnaš. Netopir je prispodoba slepote, kar je tudi zmotno. Ta tič in miš, kakor mu -pravi naš narod, izborno vidi. Nekateri prirodoslovci celo trdijo, da “vidi” z vso kožo, kajti v največji temi se zna kretati ter si poišče najmanjše žuželke. Tako vidimo, da imamo dostikrat v presoji živali napačno mnenje. Kdaj je ženska v najboljših letih? Pravijo, da ne tedaj, če je stara osemnajst let, ne tedaj, če poje mladost iz nje in so ji lica kakor žamet in sevajo oči kakor lučke; ne tedaj, če je brhka kakor srna, dovtipna, sveža, vsa v ognju, Ženska je najboljših let tedaj, ko je stara 35 let. Pri teh letih je trezna in razsodna. Prešle so ji vse neumne želje, neutešera hrepenenja so pri kraju, ima že svoje izkušnje, pozna ljudi in ve, koliko se je zanesti na druge in koliko nase, ne iaupa več v neko višjo in neskončno ljubezen iz oblakov, zna ceniti denar in je preudarna pri vseh stvareh. Zato je petintridesetletna ženska najboljša žena za dom in gospodinjstvo, je zmožna negovati moža in otroke in jo veže domačnost in tišina notranjega, družinskega miru. Pogumno sprejme križ in je blagoslov družine. bilo pa v hipu vse zmešano in na enem kupu, da sem le z veliko težavo spravil vse v pravi položaj. Ampak bila sva oba potrpežljiva in. oba dobre glave, zato ni dolgo vzelo, da sem si že upal z mojim konjičkom na cesto. Daksel je ponosno vlekel voziček, jaz šem pa drobil zadej in držal vajeti v rokah, da mi ni vse skupaj ušlo čez kak plot. Posebno šem moral biti na pa-inji, kadar je Daksel zagledal kakšno mačko. Pa kakor je bil Daksel ponosen na svojo novo vlogo in gledal okrog sebe, kadar je tako lepo oširan vlekel voziček, če ga kdo vidi, pa je bilo vendar treba vselej dosti truda, predno sem ga ujel. Ako sem šel kam na njivo, v gmajno, ali kamor koli, ga ni bilo treba nič klicati. Komaj sem stopil iz dvorišča, je že skakal pred menoj, kot bi hotel reči: no, kam jo- bova mahnila? Kadar sem hotel pa vozariti, je pa izginil kot kafra. Največkrat sem ga našel pod posteljo v hiši, odkoder sem ga moral izvleči za nogo. No in tako sva nekega dne moško kočijažila po cesti. Takrat sem vozil hlode, to se pravi, nekaj okroglih debele sem naložil na voz, močno porajkljal in povedal Dakselnu, da peljeva na žago. Bila sva_.že blizu Krznar-jeve hiše, kjer sem hotel obrniti, ko je ravno takrat kizmet privlekel iz hiše BlažonoVo Mico, ki je šla ravno od posvetovanja v Krznarjevi hiši, kjer so se naj-brže zgledovale nad tem ali onim. Ko me Mica zagleda, ji zastane korak, kot bi nenadoma zagledala pred seboj kak strah, ali kaj. Gleda me in odpira usta, kot bi hotela nekaj požreti, pa se ji ni prav dalov Meni se je .kar nekam zazdelo, ker mi je kanilo v glavo, da Mica občuduje mojo vprego. Potegnil sem za vajeti in velel z velikim zanosom: tri-stahor, da bi Mica lahko videla, da je moj konj izučen, da nikoli tega. Dakesl je seveda takoj ubogal povelje in lepo zabrnil voziček nazaj proti domu. Tedaj sem pa zaslišal glas Blažonove Mice, ki se mi je zdel mešanica kurje Štirne, kadar znese jajce in pa glas pujska, kadar ga kdo vleče iz svinjaka za, zadnjo nogo. Iz njenih ust so pa zadonele sladke besede, ki jih še danes nisem pozabil, čeprav je od tega že več kot pol stoletja: “Dekleta, poglejte no tistega. Grm-kovega pretegnjenca. Tolik je že kot fižolova preklja, pa se še igra. Uh, da ga le sram ni, pe-stjaka!” Huda je bila ta ploha in čutil' sem, kot da bi me kdo oblil s škafom vode. Pa sram me je bilo da nisem vedel, kam bi pogleda® Iz takega ponosnega kočija-ža sem postal namah čisto navadna igračka. Joh, samo tega ne, mi je reklo, igrajčikast pa. ne maram biti, za ves svet ne. Brez nadaljnega sem ustavil konja, ga počasi izpregel in razkomatal, potem pa zgrabil za kolca in jih treščil ob kamenito ograjo pri naši Lokavšci. Obrnil sem se proti domu, ne da bi se ozrl nazaj, kaj pravi Blažonova Mica na ta zaključek moje mladosti. Daksel je skakal pred menoj in se mi dobrikal. Menda je hotel reči: Kaj boš! Nič ne porajtaj na besede Blažonove Mice. Daksel, sem mu rekel, nikoli več ne bova vozila in tudi nisva. Pozneje, ko sem prišel nekaj bolj k pameti, sem si rekel, da je pa le imela Blažonova Mica prav. ki mi je vzela igračko iz rok. V graščinskem jarmu FR. JAKLIČ Meni je udarila vsa kri v gla- že pokazala. Ti, pasji sin ta-vo, vendar sem dejal: ‘Fant, ti tinskega, očeta, se pa poberi iz nisi prav slišal/ To ni mogo- graščine. Naznanil bom, da niče!’ Pa je dejal: ‘Šteficelj je to si več v graščini, da greš lahko povedal, ki vse pozna. Pripo- služit cesarja. Ven. seme ta- vedoval nam je pred kovačnico: Jaz stojim, stojim, kar zagledam, da ženejo po ridah dva hudodelca, vklenjena. Pa sem dejal sam pri sebi: šteficelj, že dolgo niso nobenega vklenjenega prignali, sedaj pa kar dva ženo. Vredno je počakati in si ogledati take tiče, kakršni se ne vidijo vsak dan. Ta dva nista kar si bodi, ker ju imajo v'že-lezju. Čakam, čakam. Kar ti pridejo. Ogledam si jih, očem nisem verjel in sem ci jib-še en-kra zbrisal, pa vidim, da sta prava: Glavanova iz Skrilj, oče in sin. Ubila sta koga ali pa je še kaj hujšega.’ — Tako j? razložil pastir, a meni je bilo, kakor bi me bil kdo s kolom -po glavi. Kar šumelo mi je, nič nisem vedel, kaj bi naredil, Videl sem, da se spogledujejo in šepetajo. Tedaj sem odrinil tovariša in šel izza mi/e in zbežal v hlev. Pa še vedno nisem verjel, da bi bilo kaj takega mogoče. Tisti dan sem se ogibal ljudi, pa tudi oni, s katerim sem si bil na roke, so se mi umikali. Vedno sem vlekel na ušesa, kje bi kaj ujel. In tako sem še tisti dan slišal, kako so se grajske dekle pogovarjale o naših dveh. Tedaj mi je bilo jasno, da imam res očeta in brata v ječi. Povem Vam, mati, da bi se bil takrat najrajši izgubil in -nikdar Več videl Turjaka niti slišal o očetu in bratu. O, sra- z njim. Sedaj, ko ni bilo Gla-mota! Vedel sgm pa, da ne mo- vanovega Janeza doma, je gu-rem pobegniti, ker bi poslala’zdar Menat bolj brez skrbi pri-graščina -takoj za menoj, ko hajal na vas. Ljudje ga niso moram služiti graščini namesto tinsko!’ — Tako je bilo, mati. Toliko sramote sem užil zaradi očeta in brata in sedaj bom moral še k vojakom. Oj, sramota!” Jože je zopet hodil po hiši gori in doli, bentil in se jezil. Mati, ki se je šele sedaj zavedela posledic in se ji je zasmilil sin, je vzkliknila Obupno: “O, ti nesrečna graščina! Vse mi boš požrla, vse razdejala!” Ko se je nekoliko umirila, je rekla: “Sin moj! Povedala ti bom, kako je bilo, in videl boš, da tvoj oče ni tat in tvoj brat ni ubijavec. Vsakemu lahko naravnost v oči pogledaš in se ti ni treba nikogar bati. In vsi možje ti bodo potrdili, da je vse -to, kar nas je zadelo, delo hudobnega človeka. Poslušaj!” Pa vseeno, le zakaj sta to naredila? . Zakaj ? — Vojak bom! Puško bom nosil! In nikoli več Vas ne bom videl!” Mater je očitanje zabolelo, pa ga je zavrnila: “Sin moj, izpreglej! Vse to dela graščina. Graščina je tista, ki nas mori in tlači.’ VII. Logar s Preseke je bil pokazal Skriljanom svojo moč. Sedaj ao vedeli, da imajo opraviti z graščino, kadar se sporeko IZ SLOVEMIJE cesarju. Bolje je pa biti hlapec v Turjaku kakor pa vojak v cesarski sukhji. O, kako mi je bilo neprijetno poslej! Zdelo se mi je, da me gdelajo vsi kakor črnega Žoharja v skledi, da govore samo o meni, da si pomdžikujejo in sujejo s komolci, češ, viš ga,- očeta- in brata ima v ječi. Mati, Vi si ne morete misliti, kako mi je bilo hudo. Mislil sem, da imam poštenega očeta in dobrega brata, pa so ju prignali kakor hudodelca. O, strašno, — Včeraj me je pa poklical majer: ‘Fant, ti si pri nas odslužil! Tatinskih ljudi ne moremb imeti v službi.’ Jaz sem ga zavrnil : ‘Nisem tat!’ — ‘Pisar te kliče v kanclijo. Pojdi, tam boš že vzedel!’ — Pa sem šel. Pisar me ni precej spoznal. Ko mu pa povedal, kdo sem, je začel kričati: ‘A ti si tisti? Tebe naj graščina varuje, da ti ne treba biti vojak. Ti se paseš v graščini, namesto da bi stradal pri vojakih, a tvoj oče je tat, ki krade graščini, tvoj brat bi pa najrajši pobil w graščinske ljudi.’ — ‘Jaz bič ne vem,’ šeni rekel. — Tedaj mi je pa povedal da sta kradla hoje in hotela pobiti loga« a s Preseke. ‘Pa graščina jima bo radi srečavali in besede, ki so jih izpregovorili z njim, niso bile prisrčne. Bali so se ga in sovražili. Iz strahu je najbrž potihnilo tudi petje na vasi. Vsaj zdelo se je Menafcu da ne sliši več tolikrat tiste pesmice, ki je njega tako pogrevala; ako jo je pa slišal, je bilo petje kakor odmev iz Oddaljenih vasi. (Dalje prihodnjič.) DO YOU OST VITAMINS? quwllon lade yew |to »40U0K Vkemlnat A *ieto v"**** it mi, mi m i rw*i M m* top**' (Nadaljevanje a 1. strani) diča. Nič ne bo bolje tedaj. Govor Marinko\ov opazovalcu samo to pove, da je med ljudstvom toliko nezadovoljnosti, da jo mora priznati in kazati na krivca v uredništvu, da ostane on sam nedolžen. NA “AMERIŠKO DOMOVINO” so tudi hudi v “novi” Jugoslaviji. “Lj. pr.” je prinesla 18. marca dolg napad na Kreka, na njegove sodelavce in posebno na “A. D.” pod naslovom: “Narodni izdajalci v službi ameriškega imperializma.” List pravi, da Amerika rešuje svoje pozicije s tem, da rešuje pozicije premaganih fašistov. Ker je torej Amerika sedaj za fašiste, je tudi Krek fašist. Tako nekako veže člankar svoje otrobe. Krek je ozmerjan, z narodrtim izdajalcem, klerikalcem, fašistom in zapadnim demokratom. Tako, sedaj lahko izbi»a, kar mu je bolj pri srcu. Pri komunistih v Jugoslaviji je vse eno. “A. D.” pa se po zatrdilu komunističnega lista niti za las ne razlikuje od nekdanjega “Slo-.” Toda vse to nič ne pomaga. Strah pred revolucijo “naprednih” ne zastraši. Malo bolj nerodna je druga stvar. Neki Gabrovšek toži tri ameriške liste “naprednih” in jih hoče uničiti. “Lj. pr.” misli, da bo tudi onemogočil zaradi ogromnih stroškov take razprave, za nekaj časa nadaljni razvoj tega tiska. Torej se le obetajo nerodni. časi za naprednjaštvo, kar ga je Titom. Meni se pa ob tej pravdi porajajo te hudobne misli: Zakaj ameriški naprednjaki ne gredo kar v Evropo v Titovino,, ki je sedaj tako lepa in sita vseh do-brat. Kanadčane so vabili in Av. strelce, zakaj ne povabijo še Amerikancev, da 'se odpovedo tej kapitalistični in imperialisti^ čfii grdobiji, ki tam vlada. Zakaj preganjani "naprednjaki” ne pokažejo fig Zedinjenim državam in še tistemu- Gabrovšku in se preselijo v obljubljeno deželo titovstva. Kako lahko bi se rešili vseh težav! Tam jih nihče ne bi prijemal za umazani jezik. Ce pa se-že morajo žrtvovati za svetovni komunizem in braniti njegove ppstojanke v Zedinjenih državah kot mrtve straže, zakja ne ■eže titovstvo v presrečni Titovi-ni malo v žep in pošlje tistih par dolarjev čez lužo za rešitev naprednosti? še tam lahko nabirajo ogromne svote za komunistične Grke, zakaj ne bi dali nekaj tudi za komunistične Slovence v Ameriki. Kaj se ti toliko manj kot kaki ciganski Grki? POMOČ GRKOM. — Ker smo že pri tej grški pomoči, naj poročamo, da pridno pritiskajo komunistični agitatorji'na. ljudstvo po celi Jugoslaviji, da bi kar največ iztisnili iz prebivalstva. Iz seznamov vidimo, da iztiskajo denar celo od šolskih otrok. Tako beremo, kako so morali zbirati otroci na ljudskih šolah, študentje na srednjih šolah in celo medicinski študentje na visoki šoli. Zlasti pa so navalili na delavstvo. V vsaki tovarni pobirajo in vsak, kdor ne. mara dobiti črne pike, mora dati. Tako je vedno pred teboj ali dvignjena komunistična pest ki grozi ali pa iztegnjena komunistična roka, ki pobira. TOVARNA NAM, SALAMA VAM. — V Jugoslaviji delajo dobre salame. Sedaj jih delajo v tovarnah. Pa je v neki taki tovarni razlagal komunistični ravnatelj, kako so delavci sedaj sre- sih je imel v rokah vse. kapitalist, danes ima vse v rokah delavec. Danes je delavec lastnik svoje tovarne. Tako nekako je ravnatelj navduševal delavstvo, naj v tej svoji tovarni pridno dela. Pa se oglasi eden delavcev: “Da, tovarna je naša, toda salama, ki jo naredimo, je vaša.” Tam za zadnjo goto “Tam za zadnjo goro, tam je naša Drava, tam je pokopana naša stara slava; tam so nam domove težke t’me pokrile, , tam so tuje pesmi naše preglasile. . . ” - čni, ker so lastniki vsega. Vča- Suhi vrh, Belščica, Zingarica, Grlovc, Setiče jn Obir, Ovčeva in Peca Videl je še, kako je zrastla strašni, ploščati gomili podobno iz dna osrednje zem-lje trojna Zadnica, slovenske Hure — gore: Dobrava in Pe-tlin, Turija in svet do Mohljič in lesovi do Podjune. Mimo ogrodja in okostja tg-mu telesu je videl popotni še ves življenjski nadih teh zemelj, njihovo polt in barvo in meso, zgodovinsko in časovno plast, ki je živela pod eonskim likom od vekov, To je bil ne-skočno bogat naatrpj iz prirode in žitja ljudi. Bila je pesem človeških selišč, siromašnih hiš in mogočnih domov, stog, gosposki dvorec, pristava, cerkev in cerkvica, kužno znamenje, grad in gradič, mesto in vas, prošti j a, komenda, samostan, most in mlin in brod, steza in bridko trda cesta, krčma ob nji, samoten topol in bohotna rast vonjajočih slovenskih lip. Iz te bežne slike so se potni-Kij vse nazornje -prikazovali posamezni doživljaji. Stal je vrh Dobrača ob slovenski cerkvici kakor nekdaj, z otroško vero, da je tu gori vzel zapeljivec Boga, ko ga je izkušal. Videl se je na Tabru, kjer je skoraj sedel na kačo, ves zavarovan v lepoto Baškega jezera pod seboj. Spomnil se je od Klopinjskega jezera, da je visoko v steni na Kačarici samotna breza. Na traberški cesti že blizu Pliberka ga je bila nekoč zajela ne-Most čez Dravo pod Humbergom je premeril, da je prav 340 korakov dolg, z žihpo-lja se je odpočit razgledoval po Rožu, ko ga je čudovito zalilo zlato zahajajočega sonca. •Blizu Galicije č%z Anin most ga je bilo še otročjega strah velikega psa. Do zadnje podrobnosti se spominja cerkve na Krki; črnega predikanta, ki grmi nad prižnico v prepad, stoterih stebrov v kripti, zastrte Vere marmorju ob grobu svete Tisti trenutek se je vrgel br. zec iz jesenskega in jutranje gorenjskega sonca v nenadno noč in v ogljušljivo jeko karavanskega tunela, Luč v vozu je oživela. Toplo in bridko, pa tudi nekam čudno tesnobno se je obudilo popotnemu srcu. Nenadoma je vzkipelo v živem hrepenenju po domači zemlji, v desetih minutah bo doma. Neugasljiva ljubezen, neutolažljivo domotožje po rodni! zemlji mu je Obudilo duševno gledanje. Kar pa je čuti] in yidel z zaprtimi očmi, po spominu iz sanj in hrepenenja, je bila poveličana tisočera lepota koroške, zemlje,, tisočera bolest ljudi, njegovih bratov in sester, njih pesem in sen, njih jad in vihta. njih jok. Tako mu je vstajala domovina vsa živa pred duhom; imel ni samo zemeljskih, razgledniš-ko lepih, a hladnih slik, vse mu je živelo, imel je vsak kraj, vsako pot in lepoto v občutju vsega, kar je bil na teh potih doživel. Razgrnila se mu je Koroška vsečez v vsej tisti posebnosti, ki jo loči od drugih slovenskih dežel: kako je stala dolga in potegnjena iz Delo dobijo Heavy Metal Layout Man — experienced 1/16” to 3/4” stock Izkušeni, develop and fabricate parts layout, form drill, notch and assemble. Dnevni ali nočni sift, 40 ur na teden. Oliver Corp. 19300 Euclid Ave. (84) DELO DOBIJO Delo dobijo Splošna tovarniška dela Težaško delo Dnevni in nočni šift 5 dni, 40 ur Dobra plača od ure Oliver Corp. 19300 Euclid Ave. (84) Stalno delo Stalno delo dobi v restavraciji strežkinja. Delo je od 8 zjutraj do 2 popoldne. Zglasite se v Šor-novi restavraciji, 6036 St Clair Ave. (x) MALI OGLASI Ugodna prilika Naprodaj je trgovina z žensko obleko in potrebščinami, v jako dobrem trgovskem kraju. Lastnik po 12 letih odide iz mesta. Pokličite IV 0642 ali IV 3136. (83) Hiša naprodaj V Maple Heights, O. je naprodaj hiša na 6076 Greenhurst, takoj poleg Joe Verčkove hiše; im^ 3 spalne sobe, avtomatično-gretje na rije, okrog 1 akra zemlje z jagodami, trto in sadnim drevjem. Vse je v izvrstnem stanju. Cena je $13,500. Prodaja lastitik stom. Pokličite la podrobnosti: MOntrose 388. -(83) ” * ■ 1 ’ MALI OGLASI Lepa prilika! Naprodaj je trgovina z obuvalom. Se mora prodati še ta teden. Tu je va ša prilika, da kupite fino trgovino. Vsa nova zaloga. Nahaja se vzhodno od Clevelanda. Za nadaljne informacije se zglasite ali pokličite S. Rogulich, Realtor 18000 Lake Shore Blvd.' tel. urada IV 6430 teL stanovanja KG 4235 (84) DH.THE v IT AMIN A *