štev. 14 Ceno 15 cHn PTUJ, 10. aprHa 1959 Letnic Xfli Tarifni pravilniki in zaklujučni računi se vedno najvažnejši vprašanji kolektivov V petetk 3. аргша j-e druga seja precli&dstva Obč. sjaikaflne- ga sveta Ptuj, Člani pre-da&dstva so toikrait poffioča'i o tictcü^^svitovaih v dal'ovmh k-cilektivih Delta. Pe- rutniina, TGA KJdričevD, IKLIP, Tekst:ina tovarn?, Remont ;n dru- gAi, ki so jih obiskali. Poročila so zajeila predvsem do- sedanje prjpra.ve pri izdels''/'; no- vih tarifn-ih pravilnikov, spreje- manje zaki-jučnih računov gospo- dansikh organizacij in priprave na vîolvtve novih uprawuih cdiborcv. Čiiaina predseidsitva so obširno go- vorili o številnih gospodar S'k ih problemih, s kateriimi se ukvar- ja-jo delovni kolek!t:'\n. Ugotoviti so, da je izdela-va. tarifnega pra- vitoika naiibolj napredovslia v tekstiilni tovarni, kj'sr so že kon- cem marca d:končaIi osnutek ta- rifnega -pravilnika. Dcilawi so že izrekli sivc-je pripombe k osnutku, k: s-o jih r!-2to pri opraaku osnut- ka Uipoštevali. Najnižja tariina posta-vka v tovarni je 41 din v razponih tn se upošteva po'leg minima'ine p-ss-tavke še str-rko^a kva-lifi-kacija, s-lužbena leta. prid- noist in stor.-Iinost pri d-e-u. V teks- tilni tcvami so se t-crej mairljivo oprijeli dela tn bodo verjetno m?'d prvimi, ki bo-d-o predile^ И cenutek tarifnega -pravtlrtiika v p:«trd'tev. Pri sprejem-ainju zak-jučnih ra^- čunov g-c&po-daTskih orga-nizac'j se je izkazali kolektiv Tovairne glinioe i-n aluminija v Kidrčevem. člani ds-lavsikega sveta so deset dni pred z^s&danjiem sprejeli pred- log zaključnega račun*, d* so ga lahko temeljito preuči!' л se pri- pravil na razpravo na Z2.sedanjii. Med ts-m časom so t; d i i''-mpno s dTaai -zvršnega odbora sèn-d'kal- ne podružnice seznânj'i celotni de"o'.^i k-''iktiv po obra-'-'h s pred- ■logom zn'^'-vr-cneg-a ričung^ Na za-'sedani-u dela-vskega sveta je o zaključnem ra-čunu g-ovoril pred- sedn'k d^^vskega sveta, kgr j? doslej verjetno ed'■n-stvint orimer v cbčn:-:. It. razprave o zsk'j'uč- nem računu in sip\:h s poteka zasedanja delaivskeg^ s-veta v TGA Kidričevo je razvidno, da je de- lavski svet v tem podjetju gospo- dar v upravljanju. Ugotovljeno je bulo, da v ne- katerih koleMivi. kot so IKLIP, Perutnina, Mlekarna. JŽ-deJavn-- ca, pa tUidi drugod izideilaiva tainif- nega pravilnka dob-r'o napreduje, manskem, v Avstriji in v Scici. Če bi se telesne bolezni širile so svetu številčno tako hitro kot napredujejo v naši dobi duševne bolezni, bi kar brez odloga zagnali hrup, govorili o epidemični nevar- nosti kot to storimo n. pr. pri gri- pi in začeli z odločnimi protiukre- pi. Do te značVne ugotovitve so pred nekaj leti prišli na sestan- ku svetovne zdravstvene organiza- cije in reči moramo, da ni ta mi- sel še danes prav nič manj aktual- na. Tudi atomska energija je pri- spevala k negotovost^ in nedolo- čenemu strahu po vsem svetu, ta- ko da bo človeštvo imelo še en problem duševnega zdravja in to v velikem merilu. Zdrai^ljenje du- ševnh bolszni k sreči napreduje v svojih m,etodah in tudi prepreče- vanju ter razumevanju za napeto- sti in težave duševnega zna:aja. Po sto in .sto leiih, ko so duševno bolne imieli kratkomalo za »погсџ" bi rekli bitja, ki so za vselej iz- ključena od sožitja z drugimi ljudmi, jih imajo v mnogih pri- m.erih za ozdravljive. Če začn':mo z zdravljenjem dovolj zgodaj, je duševno bolne možno ozdraviti v 80 '/e primerov. Vse več je negotovih ljud\ ki svoje občutke strahu in kriz, pri- zadevanje jim že v zgodnjem de- tinstvu prevržejo pozneje v oblki sovraštva na druge ljudU na dru- ge skupine, na druge narod? in s takšnim obnaTanjem, ki se epide- mično širi, kompUcirajo že brez tega dovolj zamotano situacijo od- nosov. Šovinizem, vlem.^nska mrž- nja in težnja po p'^-dvrmljctnm spadajo v to skupino. Človeška družba je zares hudo bolna. To so dejstva, s katerimi naj bi bil seznanjen sle^^emi med nam-, ker je znano, da se začne neki problem reševati že v trenutku, ko .si ga postanemo svesti. Navajamo nekoliko ugotovitev, po katerih lahko presod-te, kako je z vašim, duševnhn zdraviem. Dobro duševno zdravje ima: kdor lahko na konstruktiven načm kljubuje realnosti, celo ob najs'ab- ših pogojih . .. kdor se veseli bor- be, posebno če nasproforanie obr- ne v uspeh .. . kdor ima več za- dovoljstva v dajanj", kakor v sprejemanju . . . kdor ,e -elativno brez napetosti m straliu . . kdor svoje odnose rZo drugih motri ? občutkom zadovo'jstva in vzaiem ne pomoči... kdor zna sp-eieti sedanje izgube, misleč na bodoče p" dob tve . . . kdor se zna okori- stiti s pridobljenimi izkušnjami. . usmeriti čustva sovr-ižnosti k ustvarjalnim w konstruktivnim ciljem . . . to je končno tud spo- sobnost ljubiti, kar jf tudi nnj- vršja sposobno:t in izm^eii ^-seh najbolj bistvena. N. P. Sianfe šolstva v občini ni zadovoljivo Glede na reformo, ki se iz- vaja v nažem šolskem sistemu, smo naprosili predsednika ob- činskega Sveta za šolstvo Jože- ta STROPNIKA iz Ptuja za ne- kaj odgovorov v zvezi s trenut- no situacijo v šolstvu na pod- ročju občine Ptuj. AH lahko kaj poveste o šol- skih ustanovah v občini in o materialnem stanju šol? V ptujski občini deluje 30 osnovnih šol s 30 oddelki in s skoraj 10.000 šoloobveznimi otroci. Popolnih osnovnih šol je 11, štiri šole vključujejo le otroke za nižjo stopnjo; slednji se prešolajo v višjih razredih na bližnje šolske okoliše. Tako je naša občina tudi Tiajmočnejša v okraju po številu šol in učen- cev. Nadalje obstajajo v občini še trije vrtci, pomožna šola, glasbena šola in dve vajenski šoli. Gimnazijo in tečajno va- jensko šolo za lesno stroko vzdržuje okrajni ljudski odbor. Ljudski odbor si prizadeva, da bi oskrbel šole materialno ta- ko, da bi lahko nemoteno delo- vale. Dodeljena sredstva še ne- kako zadoščajo za redno mini- malno vzdrževanje, to je. da šo- le lahko rastejo z načrtno na- bavo najnujnejših sredstev in pripomočkov. Primanjkuje pa sredstev za popravila in preure- ditev šol, da bi lahko potekal pouk po sodobnih načelih. Ce pomislimo, da je treba po hi- gienskih predpisih zamenjati samo tla v skoraj 100 učilnicah in nabaviti v prav tolikih pn>- storih dotrajano šolsko opremo, da je tudi nadvse nujno, da do- bijo šole vodoA'odne naprave, potrebujemo za to 100 milijonov dinarjev. Do neke mere nam je glede navedenega uspelo izbolj- šati stanje v šolah v Cirkula- nah, Cirkovcih in na Vidmu, v nekaterih poslopjih pa je sta- nje še vedno tako, da bi morali po vseh predpisih pouk preki- niti. Trenutno bi bila edina re- šitev, da bi se namensko pove- čal krajevni samoprispevek v tistih šolskih okoliših, kjer je stanje najbolj pereče; o tem naj razpravljajo krajevni odbo- ri SZDL in krajevni odbori. Tu- di vprašanje novogradenj posta- ja vedno bolj nujno. Skrajni čas je. da pričnemo graditi šole v Kozmincih. Zavrču. Gorišnici, Govrencu. Rogoznici in Majš- perku. Zato potrebujemo na- daljnjih 500 milijonov dinarjev. Kako pa je s kadri, ali se je stanje kaj izboljšalo? Koliko učiteljev še primanjkuje? Po sistemizaciji potrebuje- mo 360 prosvetnih delavcev, učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev; manjka jih še ena četrtina. Vrzel bomo pola- goma zmanjševali, ker štipendi- ra ljudski odbor 80 dijakov na učiteljišču. Vendar bo pomanj- kanje še dalje občutno, če ne bomo mogli ustvariti predvsem v vaških šolah osnovnih mate- rialnih pogojev za prosvetne de- lavce. Delno bomo stanje iz- boljšali z gradnjo 4 četvorčkov pri šolah, kjer zaradi pomanj- kanja siano\-anj ni mogoče na- mestiti novih učiteljev. In družbeno upravljanje, aH se je uveljavilo pri vseh šolskih ustanovah? Šolski odbori so se z večlet- nim delom že zelo uveljavili. Rešujejo vsa krajevna šolska vprašanja, sodelujejo pri pred- logih in razčlenitvi proračun- skih sredstev, skrbijo za boljši šolski obisk in ukrepajo, da po- samezne šole kvalitetno rastejo. Njih delovanje je predvsem omejeno pri finančnih vpraša- njih, ker ne morejo izvesti od- bori vsega, kar želijo, zaradi pomanjkanja sredstev. Sedaj pa najvažnejše \7>raša- n.ie: Kako daleč smo v izvaja- n,fu šolske reforme? Kakšne so težave, aH obstoječa sredstva zadoščajo, če upoštevamo, da bo morala biti nova šola mnogo bliže vsakdanjemu življenju? Letos se učijo učenci po no- vem načrtu že do 4. razreda, le v treh mestnih osnovnih šolah delajo po spremenjenem progra- mu tudi v 5. razredu. Dosedanje izkušnje kažejo, da otroci bolje obvladajo učno snov in da so tudi učni uspehi boljši. Vendar bomo morali še mnogo storiti, da bo postala šolska reforma stvarnost. Za izvajanje pouka po novih smernicali potrebujejo šole velika sredstva za učila, ponazorila in tehnične pripo- močke. Nujno je, da bodo za to sredstva čimprej na razpolago, ker bomo drugače izvajali šol- sko reformo le teoretično. Po- sebni problem je pri izvajanju izobrazbe. Mestne šole bodo reforme pouk tehnične vzgoje in morale imeti v kratkem delav- nice ?a praktični pouk indu- strijske smeri, vaške šole pa si morajo čimprej urediti šolske \'Ttove in poizku-sne njive, da bo možno vaški mladini nuditi strokovno znanje v kmetijstvu. Pohiteti je z osnovanjem pro- duktivnih zadrug v osnovnih šo- lah, kjer bodo pridobili otroci tudi osnove družbenega uprav- ljanja v proizvodnji. Le tako bo lahko nudila že osno\ma šola osnove za telmične poklice bo- dočih državljanov. Kaj pa strokovne šole? V vajenski obrtni in trgovski šoli se šola 360 vajencev, četudi ni bilo mogoče vključiti še ne- ka jsto mladine, ki bi si želela kvalificirati, ker tega ne dovo- ljujejo zmogljivosti obrtnih obratov in trgovin. Kaže, da bo okrajni ljudski odbor le uvidel potrebo po načrtni gradnji šol- skih delavnic iz sredstev sklada za kadre. Trenutno je v pripra- vi gradnja delavnice za kovin- sko stroko, za ostale stroke pa šele po daljšem obdobju. Tako bo postala tudi vajenska šola bolj življenjska, ker bo lahko nudila vaiencem organizirani osnovni strokovni pouk. To bo odločilno vplivalo na kvalitetne sposobnosti bodočih kv.glificira- nih delavcev. S posebno vnemo želi Svet za prosveto ustvariti pogoje za delovanje .-splošnih kmetijskih gospodarskih šol. Te bodo nudile kmečki mladini prepotrebno strokovno izobraz- bo. To bomo lahko omogočili z nekaj kmetiiskimi tehniki, ki so vstopili v vrste prosT'etnih de- lavcev, potrebujemo pa podporo vseh političnih organov na vasi. da bo obisk kmečke mladine v teh šolah zagotovljen. S tem bomo uspeli nuditi strokovno izobrazbo vsej mladini v obči- ni, kar bo odločilno vplivalo pri dvigu naše gospodarske in kul- turne rasti. CírlI-Neíí>doy drevored še ni urejen Inž. arh tp-kt Branko K-icmut iz Maribora je predložil Obč nsk-;mu ljudskemu cdboru Ptuj načrt o ureditvi Ciril-Metodovega drevo- reda, iz katerega so odstranjen s'tari kostanji. Po 'jre-sničenju ure- ditvenega načrta bo 'mei ta del Ptuja prijetno in privlačno I ce. Po navoden<=>m načrtu bo dob.l Ciril-Met:dov drevored še en sta- novanjski blok, k: bo stal med of icirsik m bl-okom :n Masarykovo cesto ter manjšo zgradbo za tr- govino. Na prostoru m-ed bok bodo otroška igrišča Ta bodo ob- dajali javorjev: drevoredi s po 8 javorji. Na igrščih bodo peskov- niki, kl-o^x:e in gugalnice. Pred bivšim bl-okom Potrošniške za- druge bo ob Ljutomersk- cest« drs'v:"3-i pramidastih topolov. Samo še mesec je do predvide- nega sestanka zunanjih ministrov ZDA. Vel. Britanije, Francije in Sovjetske zveze, toda vzdušje še sedaj ni takšno, kot bi moralo biti. Namesto, da bi po sestanku sveta ministrov Atlantske zveze ^Dokaza!i na Zahodu dobro porcijo strpnosti iri pripravljenosti na pogajanja, so zopet začeli kazati zobe. Sov- jeti so na to jasno odgovorili na enak način. V svojem komentarju o sestanku NATO so ugotovili, da je še vedno vojnohujskaško vzduš- je in da od svojih stališč ne bodo odstopili. Tudi na samem Zahodu ni vse tako složno, kot pravijo. Velika Britanija je tokrat pokazala naj- več smisla za -realistično politiko, ker trdijo, da bi morali sklicati sestanek na najvišji ravni, ne gle- de na to, če bo konferenca zuna- njih ministrov uspela. Nadalje pra- vijo, da morajo ponuditi .?ovjetom koncesije, ne da bi za poročilo za- htevali enakovredne koncesije. S tako politiko bi lahko dosegli mno- go, ker bi obe strani popuščale tako dolgo, da bi našli skupno stališče. Nemci pa so tokrat zopet po- kazali, da nočejo postati dobra izolirana država v srednji Evropi, vedo. da bi z mirovno pogodbo izgubili vse možnosti, da bi po- stali ponovno velesila, ker bi bili kot vmesna država med Vzhodom in Zahodom, torej bi jo oba bloka držala v nevtralnosti in ob strani. Takšna je vsaj perspektiva. Aden- auer zato vztraja na stališču, da se mora Nemčija brezpogojno pri- ključiti zahodnemu bloku. Vsa stvar pa se bo kaže neko- liko spremenila, ker je kancler Adenauer nenadoma pristal, da bo kandidiral za predsednika repu- blike. To mesto je v praksi brez vsakega pomena, ker predsednik ne sme biti član nobene stranke, niti se ne sme vmešavati v kon- kretno politično življenje. Zakaj naj bi .■\d^nauer naenkrat odšel na slepi tir. še ne vedo, .sodijo pa, da so na ta način zmagali tisti, ki za- govarjajo prožnejše stališče pri reševanju nemškega vprašanja. Precej pozornosti je vzbudil v svetovnem tisku tudi upor v Ti- l>etu, posebno od kar so zvedeli, da je Dalaj lama prišel v Indijo. -Nekateri primerjajo dogodek z Madžarsko leta 1956, pri tem pa po.zabljajo, da so upor vodili tam- kajšnji duhovniki, ki jih je po številu kar ena petina vsega pre- bivalstva. Taka primerjava je ne- realna tudi zaradi tega, ker je bil Tibet verska država, kjer je imel Dalaj lama kot bog in poglavar vso oblast v svojih rokah. Na splošno gre za poskus vrni- tve na staro, to je na fevdalni na- čin življenja, kar pa v sedanji Ki- tajski ne morejo dovoliti. Tibetu so že prej dajali Kitajci precejš- nje pravice, saj so pustili celo Da- laj lamo na oblast. Po uporu, vsaj tako poroča kitajski tisk, pa bodo izvedli obsežne reforme. Ukinili so dosedanjo lokalno vlado na čelu z Dalaj lamo in imenovali začasni odbor, ki naj bi pripravil vse ob- sežne reorganizacije in reforme v zaostali deželi. Vodja odbora je Pančen lama. namestn-.k Dalaj la- me, ki pa je že od nekdaj v sporu z voditeljem Tibeta. VailVCI NA PRIKLJUČENIH OBMOČJIH V OBČINAH PTUJ IN ORMOŽ! V NEDELJO, DNE 12. APRILA, VSI NA VOLITVE OOBORNIKOV OBČINSKIH ZBOROV IN ZBOROV PROIZVAJALCEV! STRAN î PTUJSKI TEDNIK í^'J. DNE 10. APRILA lí'l Bivši člani mladinskih de- lovnih brigad o sebi Nekaterim bivšim hrigadi'rjeim mladinsikih dalovinih briigad smo v zvezi z bližnjim prainiikom bni- ga^cj^ev MDB (13. aprite) posta- vtli (vprašanje: Kako je sodelova- nje v mladiìnsk'ih delovnih briga- dah vpHtvailo na vaše pozsnejše družđbeno udejstvoranje? Bjvšt brigadórj: so шт cdgo- varili: mjúü Voljč, uslužbenka, Ptuj Ko sem leta 1945 prvič odba- jaila z mlad.nsikio delovno bngiado na Krško polje, nisem nitii pomn- sliila, da bo že ta prva delioivna akcija tako vpiV-vaila na moje po- znejše družbeno udejs'tvkwanije. V t-ej prvi akoijd, IV 'kateri se je po- lagala važnost pred-visem filzične- miu delu, sem spioznala, da čkwek laMio naredi veiiko več, kakor pa si sam pa^staivlja. Začela sem cendtr tudii fáz,i.cne delavce, kes- sem spoiznaila njliihovo dek). V vseh oetalilh mtliadi nisfcih de- io^Tiih akcijah, v katerch sem so- delovala ikašnejte, pa sem spoma- l? še o&tatle doibre strana nriadin- s.k'h delovnih brigad, saj sem v teh brigadah mnogo pn-idoibila pri političn^o-'ideološki vzgoji', naučila pa sem se tudi: vztrajincsti in to- var iištva. Priznati meram, da so le te de- il-civne alkicije niapravilie iz m-ene mladiinskio aikti'vistko ter kasneje tudi člana ZK. Na ако:јаћ sem šele spoznala рсипеп družbenega udejistvovanja, zato sem tudi za- čela sicdeîovat'i v razrah d'ruštv:h in organiizaoiijah, kjer sem prido- bi'la še nadaljnje znanje, ki je človeku potrebno ppi njegovom vsakodnevnem delu... Vikfor KrciRJc, direktor »Prevoznika«, Ptuj Na prvih mladinsikïh delovnih ajkcijah 1946. in 1947. leta, kjer sem sodeloval, je velj^ala parola: »M gradiimo progo, proga grad nats.« Reči moram, da je praksa ta- kratn.h in poznejisih aikcij potr- dila g.loboko vsebino gornje pa- role. To sem obču'tii sam m z me- noj vred v&: člani in članice bri- gaid. Spoznal sem vzgojno moč in vpl'i'v zg:lednega kolektiva ter glo- boko vrednost fizičnega dela, ki me je utrdi Do in mi; dalo novih moči, obenem pa me usp>osobtlo za premagovanje raiznih težav. Še taiko težavna na'lGga za naš ko- lektiv in za pQssmezn,i.ka nii po- menite nekaj ne izvršljivega in nemogočega. Naučili smo se delo začeti, ga nadaljevati in tudi ui5ipe.š.no kcnčcjLi. Zgradi''! i smo proge m ceste ob strokovnnh na- vodilih m ob nas.h mladostnih si- lah n močeh. Z delovnih akc:j smo .se vrmV. zdrajvi, krepk: m z za vest lo, da je nase de-o rodilo bogate sadove. Jože Skok, uslužbenec, E4uj Sodeloval sem v več mtedinsk'h akcijah kot brigadir, komand r čete, namestnik komandanta bri- gade in komandant brigade. Žiivljenje in razpoloženje, ki je vladiaJo v brigadah, je bilo nepo- pisno, sicer pa lahko sklepamo to tudi fjz tega, da smio se večj'i del prijavljali iz ene akcije v drugo. V mJadánskh brigadah smo se kulturno izipopolnjevaJi, pridobi- vali smo razna znanja v krožkh, ki so bü'i prajv v ta namen apga- ntiZirani v bngadahf z eno besedo: miladinske brigade so bile kovač- nioa novih ljudi. Vse, kar sem pridoibil v nnia,- dinskih delovnih akcijah, nui da- nes konstno služi v vsakdanjem življenju ... Feliks Bagar, tajnik oi>činskega sindikalnega sveta, Ptuj Ze na prvih mlad'inskih delov- nih akciiah nas je bn g a drsko zuvljenje tako tesno povezalo, da smiO se nato vsako leto znova vključeval; v vrste novih MDB m odhajali na nova gradbišča. Mladinske brigade niso bile le delovne enote, ampak predvsem velika Zivi jen jLska sola. Vzgajale so osebnost z bogatim notranji;m življenjem, samostojnim mišlje- njem, kritičnim dubcm, z razvito kolektivno zavestjo m z občut- kom odgovornosti do sikuipnosti. Tako so nas vzgajale miladinske delovne brigade in brigadirji smo vse sile posvetili aktivnemu druž- benemu udejätvovanju, da bi s svojim delom prispeva h svoj de- lež k lepšemu in srečnejšemu življenju naših narodov ... Množično cepljenje naših mailč- kc(v ni malenkostni doživljaj v vsalki družini in v vsakem nase- lju. Ker je to edini temeljit U:krep za preprečevanje težkh bolezni, bi naj vse organizacije, ki delu- jejo na tem področju, kakcr tudi posamezniki prispevali k čim pol- noštevillnejši udeležbi kakor tud. k čim boljši organizac'ji ceplje- nja. Prvo letošnje cepljenje je za nami. Z zadovoljstvom lahko ugo- tovimo, da je uspeh v letošnjem letu nad povprečjem. Že v prvem roku je cepljenih od vseh 8500 obveznikov 85 odst. Pri nobenem nismo doživeli kake pomembnejše komplikacije. Kako važno je so- delovanje odborov RK, učiteljstva in krajevnih uradov, naj i>ove ne- kaj iizraizitih priimerov. Posebno prijetno vzdušje je vladalo pri cepljenju v Rodnem vrhu. Funk- cionar RK je pomagal otrokom pri slačenju in oblačenju, učitelj- stvo pri kontroli seznamov. Po- sebno moram omeniti tov. Krajn- čevo, ki je v dežju in blatu po- žrtvovalno pomagala materi od- nesiti na rekah bolnega otroka do sanitetnega avtomobila, da bi pri- spel čimprej v bainiišnico. Celo uro po S'polzkem blatu je nosila malčka, še svoj jopič je slekla m ga zavila vanj, da ga ne bi premočil dež. Naj ji bodo te vrstice skromno priznanje za vzorno požrtvovalnost. Prt odlič- nem sodelovanju krajevnih faktor- jev je najb-oljši uspeh pri ceplje- nju dosežen v Mairkovoih in Ptu- ju — 94 odst.. Gorišnici 91 odst., Vitomarcih 86 odst., Zavrču 82 odst., Leskovcu 81 odst. itd. Naj- slabši odziv pa je bil v Rogoznici, ki zajema področje Kicar, Pod- v.inci. Pac inje in Domova, uspeh komaj 68 odst. Kljub odličn-m razpol'ožljivšm prostorom, v za- družnem domu prostor za ceplje- nje ni bil niti počiščen niti za- kurjen, tako da je cepljeni otrofk tvegal prehlajenje. Skupnost pri- speva za tako akcijo velika sred- stva, saj stane samo cepivo za naše področje več kot milijon dinarjev. Ta sireds'tva so dot>fo naložena samo, če se cepljenje dobro organizira. V prihodnjem tednu bodo iizvršena cepljenja za- mudnikov in kontrolni pregledi. Upamo, da bodo tokrat vse po- manjkljivosti odstranjene. Cep- ljenje bo po danes objavljenem razporedu. Šef higienske postaje Ptuj dr. Nada Paiviicev Šolska zadruga tudi v Destermku Osnovna 5>oia L>estern.x name- rava ustanovit, po zgledu drugh šol v mair^CMTsikem oKraju sol&ko zadrugo ob pomoci kmetijske za- dr4*ge Desiemik, č.m y oo dcde- Ijeno pr.memo zeimljisce v nepc»- šredni. büázini sole. Oddaiijienejše zemiljišče bi jemaik> pomiku -јл praiktičnemu dem preveč časa. Najbolj bi jim odgovarjala v:- •nogradniska parcela, ki je v skla- du SLP m je edina parceiô biiim šole. ki b odgovarjala namenom šolske zadruge. Uprava šole v DestemÜai se je že obrnila na OtKmsk, ljudski od- bor Ptuj, da bi ji pomagal pri ustanovitvi zadiruge z dcdeliitvijo vinogradniške parcele pod šolo v njeno upravljanje m hasnovanje. Zgled vojakov ptujske garnizije Nekaj pred pcCnocjo 27. marca t. 1. je izbr-Jhml v lakim ci To- varne avtoop.-eme v Ptuju požar, ki je, kakor smo poročali v n&šem listu dne 3. apnte t. 1. uniči«! večjidel zgradbe. Škoda je velïka, vsekakor pa bi billa se veliko večja, da ni nekaj detevcev, ki so delali v nočni izmeni, lin vo- jakoiv, ki so prenočevafii v bitižini, rešilo dragocenih strojev in opre- me ter matter ala iz g-oreče stav- be. Posebej zgledno so ukrepali omenjeni vojaki — brid so to Lukič Lazar, Šmit Adam in J usui Ismet — ki .so se takoj, ko so opazil'i plamen v sosedni stavbi, cpremiji z vojaškimi pl nskim maekairm ter preskočei žično ograjo, da bi gasili ogenj,, ki se je hitro razplamtevai. Pri pre- skoku ograje p& je eden m^ed nji- mi — Jusuf Ismet — zaradi stebe vidljivosti padel v betonsko jamo za apno nesrečno na glaivx), da si je pretresel možgane in • dobil druge težke poškodtve. Morali so ga nemudoma odipeljati v bolniš- nico. Ostala dva pa sta n.e glede na nezgodo hitela reševat drago- cene stroje in aparate ter vozila iz delavnice. Iz ognja, dima in plinov sta, oborožena s plinskim, maislkami, reševala, kar sta mogla ter pri tem tvegala svoja življe- nja. Med reševanjem sta pxadla v nezavest, p>o kratkotrajnem umet- nem dihanju pa sta se zopet vr- nila v boj proti ognju. Člani kolektiva Tovarne avto- opreme zatrjujejo, da sta prav ta dva vojaka rešila pred uničenjem opremio, ki je vredna težke mili- jone in jima izrekajo vse ptvzna- nje za požrtovaflnost in zaihvalo. Delavsiki svet in upraivni odbor ovtoopreroe sta posvetila poško- dovanemu Jojsufu vso svojo skrb ter orgamzirala, da ga člani ko- lektiva, dokler je na zdravljenju v ptujstó bolnišnici, redno ob- iskujejo. SkleniiLi so tudi vse tri vojake denarno nagraditi in se jim javno zahvaliti. Vojak Jusuf Ismet je iz Make- don:ije. Ko je prišel v bolnišnici k zavesti, ga je obkrožala sku- pina delavcv in dela.vk iz tovarne. Tolikšna pozornost ga je globoko ganila. Vsi trije vojaki so .skromni v izjavah glede svojega prispevka pri om-iejevanju požara in prt re- ševanju, Smit in Luk C pa sta za- dovoljna, da sta rešila tako veliko diružbeno premoženje. P-P. J. S. Štirideset let od ustanovitve KP J Spominski dnevi KPJ ХргЈЛа 19¿6 — pošlje CK KPJ pismo vsem pcitijskim orga- nizacájam o poioža^ in nalogah sindñialnega gibsnja v Jugo- slaviji. 10. aprila 1941 — pri CK KPJ ustanovljen vojni kom te. 10. aprila 1943 — izdana naredba za ustanovitev Gregorči- čeve in Gradnikove brigade. 11. aprila 1918 ~ stavka delavk v Domžalah v Landstatter- jevi tovarni slamniikov. 11. aprila 1920 — v Ljubljani ustanovni kongres slovenske komuniistične stranke: nova Delavska soci..l stična .stranka za Slovenijo se zedini s Sociaílis«ÍCTK> dedavsrtco stranko Jujosilavrje (komunistov) in postane njen sestaxTii del. 12. do 13. aprila 1944 — v DaTČi prva pokrajnska konfe- renca ZSM za Gorenjsko. 13. aprüa 1919 — v Ljubljani izredna konferenca JSDS; razpravlja o iizstopu jz centiralne in deželnih vlad. 15. aprila 1923 — na konferenci v Ljuibljani ustanovljen sloven.ski ded Neodvisne delavske stranke Jugoslavije. Med 15. in 16 aprilom opo'noâi 1920 — se začne v Slo- veniji železničarska stavka. (19. aprila vpokl'če vojnn-železničar- ska komanda vse železničarje med 21. m 38. let^m). 16. do 17. aprila 1938 — šj-šo zasedanje oziroma plenum KSS v Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo pri Celju; navzoč Josip Broz. NAD 500 ŽRTEV JE PADLO IZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NASO OSVOBODITEV PRICBCUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. (Nadaljevanje) MISLOVIČ FRANC se je rodil 12. 11. 1891. v Medribniku pri Cir- kvHanah, kjer je odrasel in se šo- lal v ljudski šoli, nato pa se je šel učiti za kovača v Stojnce. V Ivancu je imel obrtno delavnico do leta 1924, nato pa v Lancovi vasi. Po mišljenju je bil svobodoljuben. Deloval je pri »Sokolu« pri Vidm.u in pri gasilski organizaciji. V po- vezavi s tovarišem Gomilšekom Mirkom je postal leta 1944 član OF. Oktobra 1944 je bil v Tržcu miting, kjer je govoril Mislovič Franc o pomenu OF. Organiziral je tudi ljudsko posojilo v pomoč partizanom. Pri njem je bilo tudi skladišče materiala za NOV. Dne 1. januarja 1945 je stopil v TV postajo, obenem je bil organizator narodne zaščite. Sodeloval je z Ženko Sagadinovo in Zvonkom Sa- gadinom, Gomilšekom in drugimi. Ta zavedni slovenski napredni kmet ni učakal osvoboditve. Nem- ški tankisti so ga 19. aprila 1945 v Paradižu ujeli in zaprli v Cir- kulanah. Drugo jutro so ga pelja- li skozi Leskovce, Videm in Lan- covo vas v ptujske zapore, nato pa na sedež gestapa, kjer je pod- legel strahotnim mukam zločin- skih gestapovcev. MISLOVIČ MILAN se je rodil 1921 v Ivancu. Pri očetu Francu Misloviču se je izučil za kovača. V šolo je hodil v Cirkulane, nato pa je v Ptuju dovršil še dva razreda meščanske šole. Tudi on je bil kakor oče član sokolske čete pri Vidmu. Skupaj z očetom je leta 1944 postal član OF. K partizanom je odšel 26. 9. 1944. Najprej je bil kurir, nato pa bolničar v makol- skem okolišu. Dne 6. februarja 1945 popoldan so ga ustaši, ki so prišli iz Rogaške Slatine — ubili. Oče in sin edinec sta doprinesla največjo žrtev za osvoboditev, ker sta padla na svoji borbeni poti. MANDL JANEZ se je rodil 1913. v Domavi v kmečki družini, kjer so bih trije otroci. Po osnovni šo- li se je Janez izučil za zidarja in je delal priložnostno v okolici do- mačega kraja. Leta 1944 se je po- vezal z OF. Ko ga je okupator po- klical v nemško vojsko, je odšel v NOV na Pohorju. Padel je na Sladki gori 17. oktobra 1944 v žup- nijskem vinogradu v Locavi. MEŠKO TOMAŽ se je rodil 1910. v Domavi, kjer je imel oče vrtna- rijo in posestvo. Rasel je med tre- mi brati in sestro. Po osnovni šoli Se je izučil za vrtnarje v Celju pri Zelenku, pozneje se je izučil še za gostinstvo. Nazadnje je služ- boval v gostilni Berlič v Ptuju. Deloval je pri »Sokolu«, v dobi okupacije pa se je takoj pridru- žil snovalcem upora proti okupa- torju. Zbiral je orožje, ki so ga odlagali bivši jugoslovanski vojaki. V neki noči avgusta 1941. je v Muretincih streljal na nemškega vojaka. Od tam je pobegnil v Dor- navo, kjer so gâ še tisto noč ob- kolili gestapovci, ko je spal v sta- novanju sestre Lize. Pri njem so našli revolver, skritega pod vzglavjem. Pretepali so ga tako, da mu je kri brizgala iz ran na obrazu in telesu. Odpeljali so ga na Bori. Pri preiskavi so našli še 6 ročnih bomb, 2 puški in zaboj nabojev za puško, kar je izrival v svinjaku pri sestri Lizi. V za- poru je prebil 14 dni, nekaj časa tudi v Celju, nato so ga ustrelili. MOHORIČ ANTON se je rodil 1914. v kmečki družini v Slovenji vasi, kjer je dorasel brez očeta, ki je padel v Prvi svqíovni vojni. Po šolanju v osnovni šoli na Hajdini je delal na kmetiji, pozneje pa pri železnici, kjer je ostal t\idi v dobi okupacije. Leta 1943 se je vrnil z Dunaja, kjer je nazadnje delal v Zlatoličje, kjer se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju in padel. O njegovi smrti ni dala org. ZB točnih podatkov. 40-letnica KPl Žeisiničarska stavka v Ptuju 1920. Ista v času velike jugoslovanske stavke železničarjev 16. aprila 1920. so delavci in nameščenci delavnic Južne železnice v Ptuju in prometne postaje Ptuj skupno s 50.000 stavkujočimi železničarji in brodarji v celi državi takratnim reakcionarnim voditeljem pravkar nastale Jugoslavije in izkorišče- valcem delovnega ljudstva doka- zali, da je v državi dovolj močnih mož, ki so se sposobni pod vod- stvom KPJ upreti kričečim krivi- cam takratnega časa. Za polnih 14 dni se je ustavil ves železniški promet in za par dni promet na rekah Savi, Dravi in Donavi. Kljub aretacijam, zapiranjem in zasli- ševanjem voditeljev stavke in mnogih stavkujočih se takratnim oblastnikom ni posrečilo prisuili delavstva na delo pod starimi po- goji, temveč so morali popustiti in ugoditi zahtevam stavkujočih, ki so se šele nato vrnili na delovna mesta. V Ptuju in okolici je še nekaj prič teh časov. Obiskal jih je naš sodelavec in zbral nekaj njihovih spominov na čase, ko se je пк)га1о delavstvo boriti za svo- je pravice tudi s stavkami. >^Ptujski list« politično gospo- darski liberalni tednik je v št. 17 z dne 26. aprila 1920. zamolčal bralcem, da je 10 dni pred tem izbruhnila v Jugoslaviji velika že- lezniška in brodarska stavka, ki se je 21. in 22. aprila razvila v sploš- no stavko in je to priznal šele v številki 18. dne 2. maja 1920, ko se je stavkovno gibanje poleglo in ko so delavci zopet odšli na delo. V št. 17. je »Ptujski list« objavil članek brez podpisa pod naslovom »Ali mora res tako biti«, v kate- rem je namigoval takratnim kleri- kalnim oblastnikom na nevarnost za njihove stolčke zaradi splošne- ga nezadovoljstva med ljudstvom. Priznal je, da postajajo življenjske razmere od dne do dne hujše in neznosnejše za delavca, kmeta in intelektualca. Pisec je gotovo gle- de na obstoječo stavko železni- čarjev v začetku poudaril, da se splošno nezadovoljstvo zaradi obupnih razmer lahko stopnjuje tako daleč, da iskra razpali mo- gočen plamen, ki se ne bo dal mir- no zadušiti, temveč lahko uniči s težavo nastalo državno zgradbo. Izkoriščevalcem je samo očital ne- brzdani pohlep po bogastvu in brezvestnost pri pridobivanju bo- gastva, zlasti pa neobzirnost do tisočev, ki trpijo pomanjkanje. Male plače delavcev niso zadošča- le za preživljanje in za nabavo dragih življenjskih potrebščin kot obutve, oblačil itd., ker so se ce- ne čez noč dvigale in so trgovci čez noč več zaslužili kot delavci vse leto ali več let skupaj. Kmetje so prodajali v jeseni 1919 pšenico po 1 krono 50 vinarjev za kg, spo- mladi 1920 pa je stal kilogram moke 10 kron in še dobiti je ni bilo mogoče po krivdi verižnikov, čeravno je bilo nabavljenih v Ba- natu in Vojvodini na tisoče vago- nov pšenice. Življenje delavskih družin po mestih je bilo težavno. Vsakodnevno so bila v mestu raz- Franc Rozman na zborovanja. Producenti so raz- pravljali o zvišanju cen, delavci pa o zvišanju mezd in plač. Opozicija takratne klerikalne vlade, v kateri je bil dr. Korošec prometni minister, je prirejala javne shode JDS, ki so jih obisko- vali voditelji Jugoslovanske demo- kratske stranke in člani odstopiv- še beograjske in ljubljanske vlade. Govorili so o draginji in verižni- štvu ter priznali, da so razmere močnejše od vlade. V resolucijan vladi so na zhodih zahtevali izbolj- šanje gospodarskega položaja. Ka- kih 14 dni pred izbruhom železni- čarske stavke je bilo tako zboro- vanje v Društvenem domu v Ptu- ju. Dva dni po izbruhu stavke t. j. 18. aprila pa je bilo zborovanje JDS v Ormožu. Na njem so po- slanci JDS govorili o vzrokih ne- znosne draginje in pojasnili vzroke železničarske stavke. Pred tem pa so bili shodi tudi v Ljubljani, Ma- riboru, Celju in Ptuju. Vse posla- ne resolucije so se znašle v koših poslancev in vlade. Kot že rečeno je »Ptujski list« šele 2. maja 1920. objavil članek o železničarski in splošni stavki ter o žrtvah na Zaloški cesti. E*isec v članku pMTiznava pravico stavku- jočim, da s stavko poskušajo do- seči izboljšanje življenjskih raz- mer, očita pa partijskim vodite- ljem stavke, da so namesto prejš- njih socialdemokratskih prošenj za izboljšanjem odločno zahtevali izboljšanje raroier in odst«yitev reakcionarne vlade, ki ni sposobna skrbeti za delavstvo. Iz mezdnega gibanja je nastala politična stavka z zahtevo, da pridejo na oblast napredne sile, ki bodo zastopale pravice in interese delovnih mno- žic. In kaj povedo ptujski delavci, ki so preživeli vse faze borb delav- cev pod vodstvom socialdemokra- tov in nato vodstva KPJ in se vsega tega še danes dobro spomi- njajo? Tov. Franc Rozman (1871), Ptuj, Rogozniška cesta 7 se med drugim že s težavo spominja: »V času stavke železničarjev je bil minister za promet Korošec. Njegovo ministrstvo je dakî po- vod za železničarsko stavko. Pre- klicalo je namreč Protokol spora- zuma iz oktobra 1919. med pro-i metnim ministrom in Zvezo pro^ metnih in transportnih delavce^ in uslužbencev Jugoslavije ter gá zamenjalo z »Začasnim pravilni-* kom« z določenimi nižjimi mezda- mi za delavce pri železnici. Termi se je naša Zveza prometnih in transportnih delavcev uprla in za-^ htevala od prometnega ministra, naj umakne »začasni pravilnik« in ponovno uveljavi določila Protoko- la do izdelave nove kolektivne pogodbe. Ta bo sestavljena spora- zumno z delegati Zveze. Zveza je zahtevala tudi razširitev pravic iz Protokola za delavce Južnih že- leznic, ker so dotlej te veljale lé za delavce državnih železnic. Za- htevala je tudi zvišanje delavskih mezd in mesečnih plač skladno s cenami življenjskih potrebščin. V ptujske delavnice Južnih že- leznic sta f>rihajaila med nas de- lavce iiz Mari'bora Čanžek, član KP, skupinovodja kovačev v že- leznišk delavnic:, in Rože iz Man^ nbora, ki so ga takratra oblast- niki smatral za glavnega agita- torja stavke v Ptuju ter so ga kot takega tudt zaprla. Izmed n»- ših delavcev pa je bil najboljši agitator ;n delavsk: zaupnik Ivan Šegu'la. On je sprejemal obvestčla strokovne zveze iz Maribora in Lj^ibljane, kamor sva včasih skup- no odhajala na posvetovanja in konference. V času stai^ke sra bila zaprta v nekdanji kasarni prš pošu. Z nama je biio več naših döhavc&v \z deáewMC. Med njnnr je biil tud: pokojni Franc Kram- berger. ki Je v Tjačetku dmge sve- tovne w.ine padel kot ëlQn Lacko- ve čete.« (Dalje erowadnjlc) Adolf Rosenfeld PTUJ UNE 10. AFRItA 3S59 P-^UJSKI TEDNIK Stran 3 Pžu>bi arheološki terco skríuo se moogo zgodoulflsklh spomeoîkou s prihodom pomladi se poživ- lja gradbena dejavnost. Oprav- ljajo se tudi razna druga ze- meljska dela. Zemlja v ptujski okolici pa pokriva neštete zgo- dovinske spomenike in pri raz- nih delih se neredko naleti na- nje. Pa spregovorimo danes ne- kaj o njihovem i>omenu in po- trebni zaščiti. Vsi zgodovinski spomeniki so zaščiteni z zakonom. Poleg spo- menikov iz poznejših zgodovin- skih obdobij spadajo sem tudi arheološki spomenikL Iz najsta- rejših obdobij človeške zgodo- vine pa nekako do konca prve- ga tisočletja po našem štetju so namreč vsi pisani viri zelo red- ki oziroma jih sploh ni. Velik del tega, kar danes vemo o zgo- dovinskih dogajanjih tistih dni in sploh o vsem tedanjem živ- ljenju, je plod natančnega štu- dija sledov iz tistih časov, ar- heoloških spomenikov, predme- tov, Ц jim je , prizanesel zob časa in jih je hranila zemlja do današnjega časa. Za znanost je torej vsak tak predmet nepre- cenljive vrednosti. Ptuj je bil zaradi svoje ugodne lege pri prehodu čez Dravo važno sredi- šče. Zato so tla v Ptuju in bliž- nji okolici tako bogata na osta- linah iz predzgodovinskih, rim- skega in staroslovanskega ob- dobja. Najmočnejše je zastopa- no rimsko obdobje, zato bomo tudi danes največ govorili o spcenenikih iz tega časa, SPOMENIKI KULTURE Iz spisov rimskih zgodovinar- jev, ki so se nam v redkih pre- pisih ohranili skozi rodove ce- lih dva tisoč let, vemo sicer, da je bil tedanji Ptuj — Poetovio — važno upravno in vojaško središče in da je bilo na tukajš- njih tleh več" dogodkov, ki so usmerjali razvoj rimske države. Ta država je v prvih štirih sto- letjih našega štetja obsegala velik del Evrope in je bila va- žen korak v človeški zgodovini. O splošnem pomenu Poetovia smo si torej na jasnem že iz zgodovinskih virov. Je pa dosti prav tako važnih dogodkov, o katerih bi ne vedeli prav niče- sar, da se niso oliranili v zemlji kosi marmornih oltarjev, po- svetilnih plošč itd. z raznimi napisi, ki nam osvetljujejo raz- ne dogodke. Se manj kot o zgo- dovinskem razvoju bi vedeli o vojaški zgodovini, sestavu pre- bivalstva in družbeni ureditvi mesta, duhovni in materialni kulturi, o vplivu mesta na oko- lico, da ni še drugih arheoloških spomenikov, ostankov poetovij- skih hiš, ulic in trgov, vodovo- dov, hišne opreme, posod j a, na- kita, novcev itd. Zato moramo neprestano poudarjati nepre- cenljivo vrednost vsakega na vi- dez še tako nepomembnega predmeta, drobca kamna ali opeke, drobca lončene posode, oglja ali železa in najmanjšega novčiča. Poleg predmetov je važna tudi njihova lega v zem- lji: plast in globina, kjer ležijo, sta po navadi zelo pomembna vira za določanja natančne sta- rosti predmeta. Zato ščiti zakon vsa zemlji- šča, na katerih so arheološki spomeniki, da se ne bi poškodo- vali ali uničili. Vsak, kdor spo- menik uniči ali poškoduje, kdor ne javi najdbe in si prilasti ar- heološki predmet, je tudi kazno- van. Za vse gradnje na zaščite- nem zemljišču pa mora vedeti in dovoliti organ za spomeniško varstvo. Vsako nenadzirano de- lo pri gradnjah ali tudi pre- zgodnji ukrepi na zaščitenem zemljišču bi povzročilo namreč nenadomestljivo škodo. RIMSKI POETOVIO Mesto Poetovio je bilo znat- no večje od današnjega Ptuja. Del tega mesta je v stoletjih po razpadu uničila Drava, ki je prelagala strugo za desetine ' metrov. Del rimske naselbine je preraslo današnje mesto. Kot že enkrat omenjeno, vemo o rimácem P*tuju precej.' Dosti dobro pHDznamo njegovo zgodo- vino. Bil je v I. stol. vojaški ta- bor, ki naj bi z močno posadko ščitil mejo oziroma prehod čez Dravo in varoval rimsko upra- vo komaj osvojenih naših kra- jev. Ko so se naši kraji že trdno vključili v sistem rimske upra- ve in civilizacije, je šla vojaška posadka v drug tabor, Poetovio je pa bil naprej veliko središče z mnogimi važnimi uradi, cari- no za velik del današnje Jugo- slavije in obrobnih dežel in upravo za vso okolico. Mesto je imelo živahne trgovske stike z raznimi pokrajinami, imelo je visoko življenjsko raven, zani- mivo duhovno kulturo in pisan narodnostni sestav. Zaradi vse- ga tega, kar vemo o Poetoviu, in ker je bil v rimskem času med najvažnejšimi središči velikega deia današnje Jugoslavije prav do razpada rimske države v go- spodarskih in političn*ih krizah v začetku V. stoletja našega štetja, mu pripada tudi v rim- ski provincialni arheologiji na- sploh častno mesto. Tega se še vse premalo zavedamo. Ptuj je pomemben kot najdišče s sle- dovi nepretrgane ix)selitve iz prazgodovinskih obdobij skozi rimsko dobo v srednji vek, ka- kor je to le v redkih krajih, po- memben je tudi zaradi bogatih umetnostno-zgodovinskih spo- menikov srednjega veka in poznejših dob. Kakor zaradi vsega tega ima mednaroden po- men tudi kot najdišče tvarne kulture rimske province. Gra- divo iz Ptuja tvori bogastvo ne samo ptujskega muzeja, ki sodi v tem oziru med najbogatejše v državi, ampak tudi graškega in delno dunajskih muzejev. Kar vzemimo v roke delo katerega koli pisca iz Evrone ali Ameri- ke, kjer je govor o rimski drža- vi, povsod iDomo naleteli vedno in vedno na ime Poetovio. NA MNOGA VPRAŠANJA gE NI ODGOVORA Vendarle nam je še vedno do- sti nejasnega v življenju stare- ga Poetovia. Vemo, da je dosti vprašanj, na katere ne bomo mogli nikoli odgovoriti. Tisoč- letja so zabrisala marsikako sled in marsikaj zavila v molli.' So pa še druga vprašanja, na katera nam morajo ptujska tla odgovoriti, le uničiti ne smemo skromnih sledov, ki lahko dajo take pomembne odgovore. Pred- vsem nam ni jasen razvoj me- sta. Vemo sicer za njegov naj- večji obseg, ne vemo pa, kje je njegov stari del, kje je središče, uradni in poslovni del, kje so stanovali domačini in ne vemo niti točno, kje je bil vojaški tabor. Zavedati se moramo ogromnega pomena, ki ga imajo še prazne parcele na levem bregu Drave, potem na Zgor- njem Bregu in na Hajdini. Vsi vemo, da stoji na Bregu v sredi med hišicami, rastočimi okrog, zaščiteni mitrej, ne zavedamo se pa, da je v njegovi nepo- sredni bližini stala velika hiša z mozaičnimi pvodi, ki so áe^ delno v zemlji, z majhnimi sve- tišči itd. In kaj je v plasteh pod temelji te hiše, ki se jih arheo- logova lopata še ni dotaknila? Tu morda tiče skromnejše zgradbe starega dela mesta. Za- to razumemo, da morajo biti ti spomeniki zaščiteni in moramo vsi skrbeti zanje. Le na tak na- čin bo naše mesto lahko s svojo bogato zgodovino dajalo vsem vsak dan jasnejšo sliko o živ- ljenju in nas bo tako učilo. Vsi smo že kaj hodili po dalmatin- skih mestih in smo se čudeč se ozirali po bogatih spomenikih kakega Zadra, Splita ali Du- brovnika itd. In tako mesto, privlačno za vsakogar, more in mora Ptuj postati. Le vsi mo- ramo sodelovati pri čuvanju njegovih spomenikov in tudi skrbimo, da bi vsaka najdbica, četudi. najneznatnejša, našla svoje mesto v muzeju, ker edino strokovnjak lahko izliošči iz nje vso njeno vrednost. I. Miki Teden glasbe in 40. obletnica slovenske glasbene šole v Ptu'u Kot uvod v teden glasbe v Ptuju od 4. do 12. aprila 1958 ob 40-letnici Slovenske glasbe- ne šole v Ptuju je bil v petek zvečer, dne 3. aprila t. 1., v Glasbeni šoli v Ptuju samosto- jen koncert Ljubljanskega go- dalnega kvarteta, ki ga sestav- ljajo prof. Leo Pfajfer, Ali Der- melj, Cenda Šedlbauer in Vinko Sušteršič. Štiri skladbe so bile prof. Ferda Juvanca, sloven- skega skladatelja, našega znan- ca. Pela jih je ob spremljavi godalnega kvarteta sopranistka Zlata Gašperšičeva iz Ljublja- ne. S svojimi 4 skladbami na be- sedilo Anke Zgur se je profesor Ferdo Juvanc predstavil Ptuj- čanom — ljubiteljem umetne glasbe kot nežno čuteč in zelo nadarjen skladatelj, kar so mu udeleženci Itoncerta potrdili s svojim burnim aplavzom. Tudi ostale točke koncerta so bile na višku in je bil kvartet deležni za izvajanja vsega priznanja. V soboto, 4. aprila, zvečer je bila v Gledališču akademija za 40-letnico Glasbene šole Ptuj, ki se je je udeležilo mnogo mla- dine in odraslih ter gostov. Po- udarek akademije je bil na tem, da je bila Glasbena šola Ptuj od svojega začetka dalje zgra- jena na zdravih, naprednih slo- venskih temeljih, da se je na njih razvijala in utrdila ter da je pod njenim vzgojnim vpli- vom letno nad 200 učencev. Ravnateljica šole tov. Eia Srolova je uvodoma na akade- miji med drugim povedala, da bo bodoča naloga te šole glas- beno-vzgojno delo še bolj pri- bližati družbenim zćihtevam, pridružujoč se šolskim reform- nim stremljenjem sedanjosti. Pri tem jim pomaga nova obli- ka družbenega upravljanja, ki se je v njihovi šoli zelo uvelja- vila. Družbeno upravljanje na eni strani, na drugi pa strokov- na, glasbenopedagoška in di- daktična izjx>polnitev' učnega osebja jih bo pri postavljenih družbenih nalogah zelo podprla. Poudarila je tudi, da je razve- seljivo, da zanimanje za pouk glasbe pri starših vedno bolj raste, kar nalaga šoli nove, še večje naloge. Kot dokaz uspe- hov šole je tov. Srolova na- vedla, da je v povojnih letih Glasbena šola Ptuj s svojimi učenci sodelovala na 42 različ- nih kulturnih prireditvah ptuj- skih društev in organizacij, pri tem pa niso všteti stalnf kon- certi priznanih domačih in tudi tujih glasbenih umetnikov v dvorani šole, ki so važen pri- spevek h glasbeni vzgoji, naše mladine in kulturnim užitkom našega prebivalstva. Končno se je tov. Srolova v imenu mladi- ne, staršev in učiteljskega zbo- ra šole zahvalila Občinskemu ljudskemu odboru P4uj -za nje- govo skrb za razvoj ustanove, zahvalila pa se je tudi navzo- čim gostom, pionirjem Glasbene šole v Ptuju, ki so v najtežjih časih postavljali temelje tej šoli. Vse priznanje Glasbeni šoli Ptuj so izrekli tov. Vlado Go- lob, Oton Bajde in Miloš Briš- nik v imenu Okrajnega ljud- skega odbora Maribor, Srednje glasbene šole in Društva glas- benih pedagogov Maribor. Program akademije je bil ta- ko sestavljen, da so udeleženci videli po številu nastopajočih, po vsebini pesmi in skladb ter po vodstvu nastopajočih, da je namen in želja šole ter njenega učiteljskega zbora glasbeno izo- braziti čim širši krog mladine vseh stanov našega mesta in okolice. Nastopajoči so se tega zavedali, zato so tudi vse točke uspele, kar je potrdil vsako- kratni burni aplavz iz dvorane. Najprej je nastopil pevski zbor pripravljalnice s pionirskim or- kestrom, ki mu je dirigiral E. Senčar, nato je nastopil mla- dinski pevski zbor z dirigentom F. Petkom. Nazadnje sta nasto- pila še godalni orkester, ki mu je dirigiral D. Hasl, in mladin- ski pevski zbor s spremljavo orkestra. Prijetno je bilo slišati na akademiji skladbe domačih avtorjev C. Sedlbauerja in F. Luževiča. Na koncu akademije je izro- čil predsednik Občinskega sveta za šolstvo J. Stropnik ravnate- ljici šole E. Srolovi za Glasbeno šolo v znak hvaležnosti občin- stva in oblasti za uspešno delo lepo umetniško sliko in je želel učiteljskemu zboru in učencem tudi v bodoče mnogo uspehov. Ob akademiji je bila razšir- jena v javnost »Zgodovina Glasbene šole v Ptuju«; brošura s 43 stranmi, ki jo je sestavil D. Hasl za 40-letnico Slovenske glasbene šole. V. J. áiM z VIOO KUHARJEVO V VLOGI ANUŠKE »DOBRI STARI PIANINO« DOKONČAN Slovensko podjetje »Triglav-film« je pred nedavnim dokončalo snemanje svojega prvega letošnjega igranega filma »Dobri stari pionino«. Po ideji Frana Milčinskega so scenarij napisali Vitomir Zupan, Igor Pretnar in Frane Milčinski. Snemalno knjigo je pripravil režiser filma France Kosmač. Glasbo je napisal profesor Marijan Li- povšek. Direktor fotografije je France Cerar. V glavnih vlogah nastopajo: Vida Kuharjeva (Anuška) iz Ptuja, Kristijan Muck, Frane Milčinski, Bert Sotler. Vckoslav Janko, Demeter Bitenc, Ivan Škof, Andrej Ku- rent, Miro Zupančič in Janez Eržen. »OTROK IN DRUŽINA« štev. 3 Letošnjie praznovanje pomladi, ki se ga udeležuje in veseli naša mladina, se bo prepletailo s praz- novanjem 40. obletnice ZKJ in SKOJ. Kako bomo lahko lepo vskladiii obe praznovanji — o tem je v številki »Otrok in dru- žina« pisala Majda Markič. Članek si bodo morda prebrali učitelji in mladinski organizatorji. Venčes'lav Winkler je za to pri- ložnost priredil prizorček iz svoje zgodbe »Hlebček kruha«, Marija Jagodic pa je priredila nekaj otroških iger in ob njih napisala pesmi. Za stanovanjske skupnosti je glede varstva otrok nedvomno najtežavnejše vprašanje, kje do- biti primerne prostore. Tov. Ančka Čeninova pa je ugotovila iz pra- kse, kako je z voljo in iniciativo možno doseči marsikaj, posebno če najde stanovanjska skuipnost pomoč in razumevanje tudi pri občinskem ljudskem odboru. V svojem članku je navedla dva do- ločena primera, kako so našli in uredili prostore za otroke. V pomiladni čas prha ja tudi urejanje dvorišč za naše otroke. Mnogo praktičnih nasvetov nam sporoča' tov. Vida Hermianova iz Maribora. V tej številki .se nadaljuje raz- prava o kaznovanju otrck, ki jo piše prof. Franc Strmčnik in ki jo gotovo z za.nimanjem berete. Kako naj obvarujemo swjega otroka občutka manjvrednosti? Odgovar- ja nam prof. Franc Pediček. Go- tovo je zelo tehten pnisipevek tov. dr. Milice Berg an t, ki piše o pre- tranem samoljubju staršev. V filmski rubriki piše prof. Jo- vita Podgornikova o domačem fil- mu »Vrata ostanejo odprta« in o naših kratkih filmih, za katere je na žailost premalo zanimanja. Sledi še pomenek s starši in razmišljanja o zakonskih odnosih. Prebrali boste lahko tudi nekaj lepih literarnih sestavkov. Re v. ja je slikovno lepo oprem- ljena. LJUBLJANA NEDELJA, 12. APRILA 6.00—.7.00 Nedeljski jutranii pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vre- menska napoved in dnevni koledar. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in pri- reditve dneva. 7.35 Vedri zvoki. 8.00 Mladinska radijska igra — Pino Vato- vec: Tretji udarec. 8.45 Kratke skladbe za razne instrtimente. 9.15 zabavne me- lodije in popevke. 10.00 Se pomnite, tovariši.. . Spomini dr. Pania Gregoriča. 10.30 Operna maUneja. 12.00 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — П. 15.00 Napoved časa, poročila in vre- menska napoved. 15.10 Reklame. 15.25 Igrajo angleške delavske pihalne godbe. 15.45 Pojeta Anica Zubovič in Ivo Robič. 16.00 Mitja Kreft: Rakičan — novo središče (reportaža). 16.30 Samospevi in zbori iz Citalniške dobe. 17.00 Pol ure z zabavnimi orkestri Radia Beograd, Zagreb in Ljubljana. 17.30 Radijska igra — Zvonimir Bajsič: Rahla pomladna zemlja (ponovitev). 18.07 Robert Schu- mann: Simfonija št. 1 v B-duru ,,Po- mladna". 18.37 V narodnem tonu. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in re- klame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.09 Revija zabavne glasbe. 21.00 iMeiodife r« vas. 22.00 Napoved časa, poročila, vre« menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 V plesnem ritmu. 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Od popevke do popevke. 23.35 Uroš Kre'k: MJouvements concertants. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 10. do 12. api-ila ame- riški barvni film »Kjer reka za- vije« in cd 14. do 16. aprila ame- riški fiilm »Modri pajčolan«. KINO MURETINCI predvaja 12. aprila jugoslovanski film »Ni bilo zastonj«. л-- Nesreča ne počiva v zadnjem času so pri.šli v ptujsko bolnišnico na zdravljenje: Ivana Mikša, Moškanjci 78, doma je padla in si poškodovala nogo; Vlado Gašlievič, Hajdina 41, padel s štedilnika in si poškodoval gla- vo; Nada Petek, Podgorci 94, padla je, in si poškodovala roko; Kata- rini Sakelšek, Pristava 46, je padlo na nogo drevo; Franc Vidovič, Apače 144 padel in si poškodoval glavo; Jožefo Firbas, Jiršovci 10, je poškodoval pes; Alojzija Toplak, Kidričevo 5, je padla s kolesom in si poškodovala desnico; Milan Sla- meršek, Desternik 50, se je zale- tel z motorjem v kolesarja; An- gela Popovšek, Podvinci 1, je pad- la v klet in se poškodovala po te- lesu; napadalec je poškodoval po glavi Štefana Vrtiča iz Kidriče- vega 13; Ivan Tomčič, vojak, Ptuj. si je pri nesreči z avtom poško- doval glavo; napadalec je poško- doval po glavi Jožeta Pergerja iz Kidričevega 20; Terezija Golob, Ki- car 19, je padla s kolesa in si po- škodovala desno nogo; napadalec je Alojziju ^meršiču, Gradišče 5, poškodoval rebra; Marija Kocmut, Selce 50, je padla s kolesom in si poškodovala nogo; Janez Skok. Šturmovec 10, padel je čez prag in si polomil rebra; Miha Križaj, No- va vas 19, je pri jahanju padel s konja in dobil poškodbe po telesu in roki; Marija Druzovič, Vin- čak 16, si je pri kopanju v vino- gradu z motiko poškodovala nogo; Franc Kosi, Ivanjkovci 6, si je s sekiro poškodoval nogo; Jurija L»- zinška. Dežno 18. je podrl avto in ga ^Škodoval po telesu; I^en Ži- žek. Vumpah 37, padel jo 's trak- torja in se poškodoval |»o telesu; Rozo Firbas, Sobetine^" .12, je brat poškodoval z nožean: Elizabeto Pungračič, Turški -frìi 105, je so-. sed udaril s kolom po glavi; na- padalec je poškodoval po telesu Vinka Pungračiča s Turškega vrha; Martin Meznarič, Maribor, padel z mopedom in se poškodoval po glavi in telesu; Franc Kranjc, Or- mož, Ptujska cesta 29, je padel z motorja in si poškodoval glavo; Janez Vojsk, Drstelja 24. je padel s kolesom in si poškodoval gla- vo; Francu Valentanu, Apače 126, je napadalec poškodoval rebra; Franc Puklavec. E^usenci 46, je pa- del z motorja in si poškodoval no- Jožefa Tratnik, Apače 4, je padla s kolesa in si poškodovala nogo; Peter Purg; Kočice 2. se je vsekal v nogo; Dušan Čuček, Ptuj. Ro- gozniška c. 2, je padel z motor- jem in si poškodoval nos; Alojz Kolarič, Vičanci 43, se je opekel pri požaru; Stanka Kokola. Veliki vrh v Halozah je neznanec po- škodoval s kamnom; Jože Jlinč, Domava 115, se je z revolverjem obstrelil; Vili Potočnik, Strmec 45 (pri Leskovcu), si je s strelivom poškodoval nogo; Stanko Hebar, Podgorci 11, si je s smodnikom poškodoval glavo in roko; Janez Petrovič, Zasadi 38, je padel in si poškodoval roko; Frančiška Segu- ía, Domava 2. je padla s podstreš- ja in si poškodovala hrbtenico; Marjeta Leben, Dornava 27, se je poparila po telesu z vročim mle- kom; Jusuf Ismet, vojak, Ptuj, je dobil pri požaru poškodbe na gla- vi; Lirópold Petek, Mestni vrh 77, je padel na cesti in si poškodoval glavo; stroj je poškodoval roko Jožetu Arsenjuku. Obrez 75; Franc Brenčič, Nova vas 75, je padel s kolesom in si poškodoval glavo; Matilda Žagar, Desternik 50. je padla na steklenico in si poškodo- vala roko; Neža Ratek, Kicar 120, na ptujskem živilskem trgu v sredo, 8. aprila 1959: Povrtnina: krompir 20, kislo zelje 50. korenček 40—50, peteršilj 50 —60, špinača 150. čebula 70—80. česen 200—300, zelena 50—60, fižol 50—60.' rdeča pesa 30, če- buljček 250, por 40, kisla repa 30, redkev 30, motovileč 200—300, ra- dič 150. regrat 200, hren 100. Sadje in sadeži: jabolka 25—30, orehi 100—130. Žitarice in mlevski izdelki: aj- dova moka 50. ajdova kaša 100, pšenica 30—40. oves 25, koniza 30, ječmen 40, proso 40. Mleko in mlečni izdelki: mleko 30. smetana 150, sir 40—80, ma- slo 500. Perutnina in jajca: kokoši 50C, jajca 13. Maščobe: zaseka 350. uvožena mast 325, domača mast 400, TERENSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA DEŽURSTVO ZDRAVNIKOV SPLOŠNE PRAKSE: 10. 4. glav. dež. dr. Franc Ba- kus, pom. dež. dr. Nada Pavličev — 11. 4. glav. dež. dr. Franc Ba- kus, pom. dež. dr. Nada Pavličev — 12. 4. glav. dež. dr. Franc Ba- kus, pom. dež. dr. Nada Pavi cev — 13, 4. glav. dež. dr. Nada Pav- ličev, pom. dež. dr. Fran Bru- men — 14. 4. glav. dež. dr. La- dislav Pire, pom. dež. dr. Fran Brumen — 15. 4. gilav. dež. dr. Andrej Lusicky, pom. dež. dr. Fr. Rakuš — 16. 4. glav. dež. dr. Mit- lan Carli, pcm. dež. dr. Ladislav Pire. Pomožna ambulanta v Ju.ršincih posluje vsaiko sredo od 14. ure dalje. Pomožna ambulanta Pcdlehnik posluje vsak ponedeljek od 14. ure dalje lin visak •i>etek od 12. ure dalje. OTROŠKE POSVETOVALNICE: 10. aprila v Ptuju od 14. ure dalje, 14. aprila v Leskovcu in 16. apriila v PodJeihniku cd 13.30 dalje. Vsak prvi petek v mesecu je v Jurš'ncih posvetovailnt ca za žene od 14. ure dalje. DEŽURSTVO OTROŠKIH ZDRAVNIKOV: 13. 4. dr. Ljuba Neudauer — 14. 4. dr. Ljuban Cencič — 15. 4. dr. Ljuba Neudauer — 16. 4. dr. Ljulban Cencič. Od petika 10. db vključno ne- delje 12. aiprilia zdravniki specia- listi za otroške bcilezn: ne bodo opravljali hišnih obiskov pri bol- nih otrocih. Ot'^cšk: d'sipaitzer bo v ča.su od do 11. aprila posloval samo od 9.30 do 11.30 dnevno. Od 13. apri- la pa zopet redno od 7. do 12. u^e. Vse informaicije daje in naro- čila hišnih obi sikov sprejema de- žurni center Zdra'vstvenega doma Ptuj, številka telefona 70 in 80. Hišne obiske nairočajite v do- poldansikith trah. Pozneje naročen: hc''šini obiska se bodo i;zvrši4'i samlo v n ujmah pnm.»-h. UPRAVA ZD Piyj He sedem ampak 8 кПЈЈО zanimivega branja bo prejel vsak, ki se vpiše v članstvo Pre- šernove družbe in plača 600 din članarine. DO 1. MAJA je še čas, da se vpišete v članstvo Prešernove družbe. Da omogočimo vpis čim večje mu številu novih članov, smo le- tošnji čas vpisovanja izjem oma podaljšali za en mesec. MILIJON DINARJEV pa so vredni dobitki ki bodo izžrebani med člane Prešer- nove družbe. ZATO POHITITE i vpisom v članstvo Prešer nove družbe. Clane vpisujejo po- verjeniki, ki so skoraj v vsaki sindikalni podružnici, v šoli ali pa se vpišite v bližnji knjigami ali pa pri upravi v Ljubljana. Erjavčeva cesta 14/4, telefon štev. 21-048. je padla z lestve in si poškodova- la nogo; Martin Kosi, Pršetinci 4, si je pri streljanju poškodoval ro- ko; Janez Firbas, Maribor-Studen- ci. si je pri streljanju poškodoval roko. stran 4 PTUJSKI TEDNIK Prvi serijski izdelki Tomi^sove kalilnice Scdobno opremljena kal Inica tovarne m:tern;h kcles TOMOS iz Kopra je pričela te dni s serijsko prci rvodnjo posameznih, za motor- no kolo bstveno {»membn^h de- lov. Kar ,î>omenita za ejstetski zu- nanja videz motornega' kolesa la- kirnica 'П gaivanika, to je za srce m^'tomega kolesa — m'">tor — ka- liln ca. — V trinajstih moderno opremi'jenih pečeh se kalijo spe- cialni jskla, iz katerih so sestav- ljen: posamisizni občutljivi deli mo- torja, ki morajo biti trajni in trpežni, da lahko zaigot-.-vijo brez- hbno delovanje m-)torja. Poskus- na proizivcdnja v TOMOS kalilnic: je pokazala cd'ične rezultate in sčasoma bodo domači izdei'ki na- dcm^ssfeili veiiko večino artiklov, ki j'h je tovarna doslej uvažala. Tomos r.ä mozemskìh tržiščih Tovarna mctomih koles TOMOS :z K-ipra je v zadnjem času od- prla še dve svojii novi trgovski zastvostvi v tujrni — v Damasku v Siriji ter v La Valletti na Malti. Verjetno se bo po letošnjih med- narodnih sejmih, ki se jih bo ude- ležila tud: tovarna TOMOS — v Leipzigu, Budiimpešti, Poznanju, Turuisu, Solunu, Damasku in dru- god — število trgovskih zastop- stev v tujini še povečalo. Na tu- jem tržišču, predvsem v deželah jugovizhcdne Evrcpe in Bližnjega vzhcda. vlada veiliko zanimanje za izdelke TOMOS, predvsem za po- pulaaTie m.opede »Colibri«, scooter- je »Gaileb«, stabilne unliverzalne motorje UMO-05 ter za novi izde- lek TOMOS — ladijski izvenkrmni motor LAMO-05 K, medtem ko se za t'ûvome tricikle »Heikul« za- nimajo predvsem kupci iz Indvje, Irana, Iraka, Kuwata, Pakistena, Burme in Indonezije. 40 le! brez sponja v mestu Eskilstunu na Šved- skem živi mož, ki že več kot 39 let ni zatisnil očesa. To je 71-letni Oskar Eriksson. Nespečnost je pri- šla kot posledica španske gripe, katero je v začetku 1919. leta pre- bolel kot milijoni drugih ljudi po svetu. Dejstvo, da ni mogel spati in da ni občutil nobene potrebe po spanju, ga je v začetku vzne- mirjalo. Jemal je različna uspaval- na sredstva, a brez uspeha. Ko so mu leta 1936 operirali sle- pič, so mu zdravniki dali narkozo. Na splošno presenečenje pa se je Eriksson sredi operacije zbudil iz narkoze. Največji problem za Erikssona je, kako naj prebije dolge nači, medtem ko ostali spijo. Seveda mora tudi on leči in se spočiti. Nekaj časa čita, ugasne luč, pa jo spet prižge in znova bere. Srečen je ko pride zora, in se noč umak- ne belemu dnevu. V mrzlih mesecih nojveč porok Kakor kažejo večletni statistični podatki, se maja v Jugoslaviji po- roči najmanj ljudi. Jugoslovani najraje sklepajo zakonske zveze v pozni jeseni in v hladnih mesecih. Daleč največji del porok je skle- njenih v novembri — približno 2,5-krat več kakor maja meseca — sledita februar, in januar. V okviru tega splošnega pravila so seveda precejšnje razlike med republikami. V Srbiji in Črni gori je november najbolj priljubljen za sklepanje zakonskih zvez. V Bosni in Hercegovini ter na Hrvatskem januar, v Sloveniji in Makedoniji pa februar. V štirih mesecih, od novembra do februarja, se sklen? okrog polovico vseh zakonskih zvez. Tudi v Jugoslaviji so globoki kanjoni Malo je Junoslovanov, a še manj inozemcev, ki vedo. da so si ne- katere reke v planinskih področ- jih Jugoslavije utrle pot skozi kanjon globok skoraj kakor je glo- bok znameniti kanjon Kolorada v Severni Ameriki. Kanjon Tare, ki se razteza v dolžini 80 km, je globok povpreč- no 800 m, a pri mestu Obzira do- seže globino 1340 m. Kanjon Pivke je dolg 33 km in na nekem mestu se kamnita stena dviga vertikal- no И00 m nad gladino. Veličasten kanjon je usekala v planinah Bo- sne in Hercegovine tudi Neretva. Del tega kanjona, dolgega nad 30 km in globokega do 1200 m, je potopilo Jablaniško jezero po iz- gradnji hidrocentrale. Še globlji pravzaprav najgloblji v Jugoslavi- ji, so kanjoni pritokov Neretve — Drežanke in Dive Gregovice: na nekaterih mestih se stene dvigajo po 1500 m nad njihovim koritom. Tudi reka Morača v Črni gori je usekala velik kanjon, dolg 34 km in globok 1000 m. Enako globino imajo tudi kanjoni Crvene in Dri- ne. Geografi so našteli v Jugosla- viji približno 60 kanjonov, ne ra- čunajoč številnih »navadnih« so- tesk. Brata si je Izmislil Londonsko .sodšče je obsodilo Thcmasa Shywa na leto dn: za.- pora, ker je zakonskega jarma željnim samkam pripovedoval o svojem bratu, ki bi se rad ože- nil. V njegovem imenu je sklepal zakonske pogodbe ter tako ope- harili lahkoverne ženske za velike vsote. Nevarni poskusi čeprav vsi до-топјо, da pred- stavljajo atomski poizkusi veliko nevarnost, - se le-ti nadaljujejo. Enkrat preizkusi novo bombo Sovjetska zveza, drug č Amerika, tretjič napovedujejo poizkuse ^^Anglež:; ves svet pa — pasebno pa še Jaiponci, ki so še najbolj prizadeti — čedalje bolj dviga glas proti nevamostim, ki jih te eksplozije i>o\'zročajo. Strokov- njaki pravijo, da je pri atomskih poizkush najbolj nevaren ele- ment »stroncij 90«. Le-ta je po- doben kalciju in ga zato rastlin.- stvo zelo lahko absorbira. Z rastlinstvom prihaja nato v ži- vaJi in človeka, kjer se zbira v kosteh ter povzroča razna raka- sta obolenja. Hiša iz ukradenega materiala V predmestju nekega švedske- ga mesta so zaradi novega igrišča podrli 50 let staro hišo. Iz zapu- ščinskih listin so izvedeli, da je bila ta hiša od temeljev do stre- he zgrajena iz ukradenega mate- riala. Mož, ki jo je gradil, je de- lal v jeklami. 2 leti je dan za dnem odnašal iz nje dom?>v po štiri zidake ali stre.šno opeko. Za femelje je porahfl nie,inike, ki jih je poruval ob bližnjih cestah. Po- leg tega le zasegel zapuščen ske- denj, iz katerega je uporabil les. Svoj izdelek je končal z vrtom, na "caterem je posadil rože Iz bliznjpqa pokopališča. Nasledniki »iznajdljivega« zidarja so pozne- je štirisobno hišo prodali mestni upravi. Maščevanje žena amerškega miilijonarja Samuela Bratta iz Filladelfije je bila nemalo razočarana, ko je zvedela za moževo oporoko. Nam- reč mož ju je pred kratkim umrl in jo imenova-l za ded;ča vsega njegovega večmil; jonskega pre- moženja, toda le, če pokadi naj-j manj 5 cigar na dan. Ba~tt je sto- | ril to zato, ker mu je žena ves čas. ko sta bila poročena, branila kaditi. Kako potrosi povnrečni Francoz svoje dohodke Francoski nacionalni statistični 'nštttut je po dolgotrajnih anke- tah .izračunali, za kaj porabi po- vprečni Francoz svojo mesečno nlačo. Od 10 tisoč frankov izda 3800 frankov za hrano. 1500 za stanovanie. 1300 za obleko, 900 za pijače, 800 za higieno, 650 za wevozna sredstva, 600 za razno ter 400 za kulturo :n zafeavo. V omenjenem področju je ugo- tovljeno, da pri povorečnem Francozu naraščajo stroški ozi- roma Izdatki za nijačo. Leta 1950 so Francozi popili 7,800.000 hI raz- nih alkoholn'h niiač, že leta 1953 na se je ta količina povzoela na 9,400.000 hI. K temu scer pri-po- minjamo, da postajajo Francozi po vsem videzu bdi j žejni, ker je 2nstno narasla t-udi potrošnja RAZPORED CEFLJEMJÄ Zdravstveni dom Ptuj obvešča vse starše predšoisikih otrok, da bo cepljenje proti davici in pre- gled uspeha ce.pl j'en ja koz po na- slednjem ra.zpGredu: 1. v osnovni šoli Grajena: dne 10. aprila 1959, ob 11. uri; 2. v osnovn-. šoli Markovci: dne 11. apriOa 1959, ob 11. uri; 3. v osnovni šoli Gorišnica: dne 14. aprila 1959, ob 10. uri; 4. v železnicarskem domu Ptuj: dne 14. aprila 1959, ob 14. uri, za vse obveznilke — letnike 1958 do 1952; 5. v osnovni šoli Polenšak: dne 15. aprila 1959, ob 11. uri; 6. v osnovn; šoli Juiršinci: dne 16. aprila 1959, ob 10. uri; 7. v osnovni šoli Tmovsika va.4: dne 17. apria 1959, ob 10. uri; 8. v osno'vni sdii Vit'omarci: dne 17. aprila 1959, cb 14. uri; 9. v osnovni Bd\i Destemik: dne 18. aiprila 1959, ob 10. uri; 10. v osnovni šoli Zavrč: dne 21. aprilla 1959, ob 11. uri; 11. v osnovni šoli Cirkulane: dne 22. apr:lla 1959. ob 10. uri; 12. v osnovni šoli Leskovec: dne 23. aprilla 1959. ob 11. uri; 13. v osnovni šoli Videm pri Ptuju: dne 24. aprila, ob 10. uri; 14. v osnovni šoli Sella pri Ptuju: dne 24. aprilla, ob 13. uri; 15. v osnovni šoli Domava: dne 25. aprila 1959, ob 9. urii; 16. v Pacinju (gost. Tobias): dne 25. aprila 1959, ob 12.30; 17. v Podvincih (gost. Kore-! njak): dne 25. aprila, ob 13.30; 18. v Kic^rju (bivši KLO): dne 25. aprila 1959, ob 15, uri; 19. v zadružnem domu Rogoz- nica: dne 25. apriila, ob 16. uri; 20. v osnovni šoili Podlehnik: dne 27. aprila 1959, ob 11. uri; 21. v osnovni šoli Gruškovje: dne 28, aprila 1959, ob 10. uri; 22. v osnovni šol: Rodni vrh: dne 28, aprila 1959, ob 14. uri. V navedenih dneh naj pri.peije- jo starši vse tiste otroke, ki niso biili cepljeni proti davici v mese- cu t. 1. — Prav tako je treba pri- vesti na kontrolni pregled uspeha cepljenja: vse v.ste otroke, ki so buli cepljeni proti davici v mar- vem terminu v mesecu marcu t. J. Uspešen start Prave v nedeljo je Drava, v prvi pr- venstveni tekmi spomladanskega prvenstva, prepričljivo odpravila ravenskega Fužinarja s 4:1 (1:1). Tekma je bila lepa, imela pa je mnogo razburljivih situacij, pred obema goloma, doseženi goli pa so bili izredno efektni. Že v prvih minutah igre je Er- hatič izkoristil napako obrambe in žogo sigurno plasiral v gol. Toda že v prvem protinapadu je Fuži- nar izenačil in tako .je bil dosežen reziiltat prvega polčasa, v katerem je Drava igrala proti v^tru in se ie s težavo branila pred izredno nevarnimi napadi Fužinarja, V prvih minutah drugega pol- časa je Strehar izkoristil nespora- ztim nasprotne obrambe in žogo pod presenečenim vratarjem pa- metno namestil v mrežo, Drava .je nato prevzela iniciativo in stis- nila goste na njihov položaj. Zara- di slabe igre svojega napada, pa ni mogla povečati vodstva. Ko je že vse kazalo, da bo ostalo pri tes- ni zmagi Drave, je .Sivec Pepček iz prostega strela, kakih 30 m od gola, žogo krepko poslal v trikot. Kmalu nato je še Mesaric iz solo- akcije s pravo bombo povišal re- zultat na 4:1. Kot celota je Drava igrala sla- bo in neborbeno, V solidni ožji obrambi se je odlikoval vratar Gor,jup, ki je med ostalim s fan- tastično parado obranil topovski udarec Rupnika iz 16 m ter bra- nilec Vogrinčič. Krilska vrsta je bila preveč defenzivna, v slabem napadu pa se je bolj od ostalih trudil Erhatič. Fužinar se je pokazal kot po- letno in nevarno moštvo. Dober vtis si je pokvari! s tem. da so po tekmi vložili popolnoma ne- osnovan protest, ki bo verjetno odbit. Pred koncem tekme je pri- šlo do nepotrebnih surovosti in je sodnik Muraus iz Maribora popol- noma pravilno, le nekoliko pozno, izključil iz igre Markovira od Dra- ve in Hudalista od Fužinarja. S prvo zmago si je Drava utr- dila položaj na čelu lestvice, ki pa ji ga močno ogroža Kovinar. V nedeljo se igra derby Aluminij: Drava, ki bo v marsičem razčistil položaj in osvetlil razmerje sil med klubi. Glede na prednost do- mačega igrišča je Aluminij vseka- kor favorit. V pred tekmi nedeljske tekme so pionirji Drave premagali neizku- šene sovrstnike iz Gorišnice z re- zultatom 10:0. Ferdo Vavpotič Ptujski kegljači so zelo agilni v zadnjem času se domači keg- ljači pridno pripravljajo na svo- jem lepem dvosteznem asfaltnöim kegljišču. Vsak večer vid:'mo po- sameznike, kako Se borijo, da bi dosegli čimboljše rezultate. Tudi prijateljsikrh srečanj je mnogo. Med tednom .je imela v gosteh siindiikaijna |x>družnica »Sliovenske gorice« zelo dobro ekipo kolektiva MTT iz Maribora. To prijateljsko srečanje se je končalo z zmago domačinov z reizultatom 348:284. V soboto pa je imela domača Drava v gosteh kegljače moštva »Metalna«, prav tako iz Maribora. Obe srečanji sta se korbčaili z zmiago dcmačiinov z rezultatom 360:343 in 351:290. V domači eki- pi sta se odlikovala Majcen in Drobina. V nedeljo so biili v go- steh fužinarji z Raven. V pri- jateljskem srečanju zaslsjzeno TTnagajlo gostujoče mostw z re- zuiltatom 352-:Š53. V počastutev 40. dblesfcnioe ZKJ in SkOJ bo v nedeilijo, 19. apnfe, velitk kegljašik: turnir. Nastopne bodo številne ekipe stndrikatoäi p>odružnic. Ponovno prosimo, naj I se takoj! prÌ!,iavijo eWpe, iki bi , žeieie tekmoveti na tem ttirairja. Železničarji tekmujejo PtuJLski žeilezničarjtt so v f>oča- stitev 40. obletnice ZKJ in dneva železničarjev že pričeli s teikmo- vanji, ki so jih stavili v obširen program. Pretekli četriek so pričeli s ša- hovskim brzotumirjem, ki se ga je udeležilo 14 teikmova'lcev v dveh skupinah. Po zanimitviih par- tijiah so posamezniki dcsegli sle- deče število točk : V A skupini: Koželj 6, Vrtíc in R imele po 4, Laura in Lebar po 3, Samec 1. V B skupini: Kunstek in Poga- nov po 4, Stebih 3,5, Tušak 2,5, Paher 1. Prvi trije iz vsake sikuipine bo- do na dan železničarjev ligraili fi- nale, ki bo dallo zmagovalca. V nedeljo se je ekipa .streleev udeležila republiškega strelskega tekmova.nja železničarjev Slove- nije v Ljubljani, kjer je z enim krogom i-a'zl'ke dosegla od 14 so- delujiočiih ekip drugo mesto rin morala kot lanski zmagovalec pre- dati prehodni pokal Ljubljanča- nom, ki so s 745 krogi F>ostäili znuagorvalci. Rokomet v nedeljo je sprejela domača mo.ška rokometna ekipa v goste mlado ekifX) »Fužinar« z Raven. Goistje so prika-zali koristno igre in po nekaj minutah vodili z re- zultatom 10:0. Domači igralci se niso mnogo trudiiÜ. pri njih n bilo borbenosti ra.zen pri nekate- rih mlajših igralcih. §^ proti koncu prvega polčasa so se do- mačini nekoliko popraw*itlii. Prvi polčas se je končal z zmago go- stov 18:8. v drugem delia so rté- kaj časa domačini prewlaictevali m ■.grišču, vendar je biio težko iz- enačiti rezultat. Proti koracu igre so domačinki zopet popaetriTi. Kon- čni rezultat je bil 2?:21 v korist Fužinarja. V prvem polčasu j€ dobro sodil priipravnik za .sodnik« Bedrač iz Ptuja, v drugem pa 7 miajhniimi napakami gost z Ra- ven. Pa. NOVI RIVODAJILCI Dne 2. aprila 1959 so darovailti svojo dragoceno kri prebrvaloi iz .Turšinc in okolice. Iskrena hvala vsem. zlasti pa dobrima' orgiani- zatorjema tov. Fnidi Glaiser in Janezu Pignar.' Darovalci so: Glaser Friravi. SENO IN SLAMO pfodam. Naslov v upravi. HIŠO, 20 arov sadovnjaka ter ne- kaj vrta v Kicarju 86 prodam. Vprašajte: Nova vas 67, БЧиј. IŠČEM SLUŽBO pomožnega knji- govodje ali materialnega knji^- govodje pod »takoj« — 1. ,maj -1959. Naslov v upravi. ZASTOPNIKA za rajon Rogozn ca in Pcibrežje išče Državni zava- rcvailni zavod DOZ. Interesent: naj .S'è javijo pn zastopniku Vodooivcu, Ptuj. Slovenski trg št. 12. GOSPODINJSKO POMOČNICO za 8 ur dnevno iščem. Naslov v upravi Razpisna komisija pri Okraj- nem zavodu za socialno zavarova- neje v Mariboru razpisuje dve delovni mesti s popolno srednješolsko izobrazbo za Podružnneo OZSZ v Ptuju. Prošnje je vložiti v roku 15 dni po razpisu pri Podružnici zavoda za socialno zavarovanje v ï*tuju. RAZPISNA KOMISIJA Zahvala Ob bridki izgubi našega sina MIRKA GOLOBA iz Nove vaisi 48 pri Markovcih, čla^na gasilske čete, ki nas je za- radi zahrbtne bolezni tako nena- doma zapustil, se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremiili na nje- govi zadnji poti ter nam izrekli sož^lje. Žalujoči starši, brat in sestre. Popravek ODPIRALN-EGA ČASA Prodajalna kruha v Lackovi ulici in pri Dravi je odprta vsak dan neprekinjeno od 6. do 17. ure. Brifsko-frizerske delavnice so odprte ob delavnikih od 7. do 12. ure in od 14. ure do 18.30, ob sobotah pa le od 7. do 12. in od 14. do 19. ure. Ob ponedel.jkih obratuje sa- mo ena dežurna dHavnica, Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve ObčLO Ptuj OBVESTILO Občinski kom te LMS Ptuj ob- vešča mladino in ostalo javnost, da bo .svečana akademija v poča- stitev obletnice mladinskih delov- nih brigad v pon*^deljek, 13 apri- la 1959, cJb 19. uri v gledališču. — Vl.judno vabijerti! AVTO-MOTO DRUŠTVO PTUJ priredi v počastitev 40. obletnice ZKJ v nedeljo, dne 19. aprila 1959 MEDRUŠTV€NO OCENJEVALNO VOŽNJO na relaciji: Ptuj—Maribor, Maribor—Radizel—Ra>če—Ptuj. Sodelujejo:, mopedisti, motoma kolesa vseh kubatur in avtomobili ne glede na jakost stroja. Start v nedeljo, dne 19. aprfla, ob 7.S0 na Mujsejskein trgu. V odmoru med prvo in dnigo etapo bo v Prešeamovi uHci žalna komemoracija za na.rodntm herojem Jožetom Lackom. Prijave se sprejemajo v predpoldanskih urah v dru- štvenih prostorih ali eno uro pred startom. Na vožnji sodelujejo tudi člani AMD Maribor-Cemter. Za vsak kategorijski razred so razpisane nagrade. K čim številnejši udeležbi članov pa tudi nečianov vabi AMD PTUJ Komisija za sprejemanje in odpovedovanje delavcev pri INDUSTRIJSKEM TRGOVSKEM PODJETJU »LES« PTUJ razpisuje sledeča prosta delovna mesta: 1. finančni knjigovodja(-inja) Pogoj: popolna srednja .šola ali nepopolna srednja šola z ustrezno prakso v finančnem knjigovodstvu. . 2. materialni knjigovodja(-info) Pogoj: popolna srednja šola ali nepopolna srednja .5ola s prakso v knjigovodstvu. 3. normirec za obrat Ormož Pogoj: nepopolna srednja šola s petletno prakso v le.sni stroki. 4. likvidator računov Pogoj: popolna srednja šola ali nepopohia srednja šola s petletno prakso v likvidaturi. Plača po tarifnem pravilniku odnosno p>o dogovoru. Nastop službe takoj ali dva meseca po obja\i. Pismene ponudbe pošljite do 30. aprila 1959 na UPRAVO »LES«. PTUJ. Z.ADRIŽNI TRG OBVESTILO Obve^mo zainteresirane, da s« je OBRTNO POD- JETJE MIZARSTVO IN ZAGA »BOR« SREDIŠČE OB DRAVI 1. aprila 1959 združilo z obrtnim podjetjem „Zvezda" Maribor Obrata v Središču vam bosta tudi v naprej iradDa želene usluge. Priporočamo se za sodelovanje. »ZVEZDA« MARIBOR Izdaja ePlujsld tednik« Direktor Ivan Kran.jčiC Urejuje urednigk' odbor !>igovomf uredpik Bauman Anton Orednl^tv n uprava v Pruju Lackova Л Telefon 156 Cek rac. pn Komunaln; oanJO Maribor, podružnica ï Ptujti, ŠL 604-708-3-206. Rokopisov ne vračamo. Tiskc Mariborska tiskarna, Maribor. Letna naročnina 500 din, polletna 250 dm.