KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 181 BLEJSKI OTOK IN IZRAŽANJE NARODNE ZAVESTI B0Ž0 BENEDIK Blejski otok in cerkev na njem je bil že pred več kakor sto leti vabljiva točka romar- jev, pozneje pa tudi narodnjakov, ker so s tem izražali svoja prebujajoča narodnostna čustva in narodno zavest. O tem nam veliko zani- mivega povedo knjige obiskovalcev otoka, ki jih hranijo v blejskem župnišču. Ustavili se bomo pri taki knjigi za leta 1867 do 1879, ko se je slovensko ljudstvo že politično izobli- kovalo in je začenjalo živahno narodnostno življenje, ki ga je označevala zlasti doba ta- borov z vnovično zahtevo po zedinjeni Slo- veniji. Omenjena in vse druge tovrstne ohranjene knjige nam govore, koliko je bilo v času, ki ga knjiga zajema, obiskovalcev na blejskem otoku, kdo vse je prihajal nanj, zakaj so pri- hajali pa tudi kaj so izpovedovali ob vpiso- vanju v knjige. Za ta kratek zapis uporab- ljena knjiga je zajela čas dvanajstih let in v njej se je ohranilo okoli 15.880 podpisov obi- skovalcev ali na leto okoli 1320. Seveda se vsi obiskovalci otoka in cerkve na njem niso vpisovali v knjigo, saj mnogi izmed njih niso znali pisati. Zato vsekakor upravičeno sodi- mo, da je bilo število obiskovalcev otoka ven- dar nekoliko večje. Poglejmo odkod so prihajali in kdo so bili obiskovalci ter kako so izražali narodno za- vest in čustva. Lahko trdimo, da so obiskovalci prihajali iz vseh delov sveta prav tako kot danes. Seveda so bili številni zlasti okoličani Bleda, sami domačini pa so le redki. Dalje so pri- hajali obiskovalci iz Kranja, številni so bili iz Ljubljane, Novega mesta. Dolenjske sploh, Štajerske, še več pa iz Primorske, posebej iz Gorice, Trsta in Celovca. Dalje se vrste podpisi obiskovalcev iz Gradca, Dunaja in krajev bivše habsburške monarhije. Posebej naj omenimo še oboževalce otoka iz Zagreba, Beograda, Bosne; so pa tudi že takrat bili na otoku gostje iz Anglije, Egipta, Češke, Rusije, Brazilije in celo iz daljne Japonske. Ti so se vpisali v svoji pisavi. In kdo so bili ti obiskovalci otoka? Iz pod- pisov lahko zasledimo marsikaj. Veliko je bilo dijakov, saj so se vpisali celi razredi gimnazij iz Kranja, Ljubljane, dalje bogo- slovci, uradniki raznih ustanov, trgovci, pa profesorji, izobraženci sploh in člani tedanjih meščanskih družin, posebej iz Ljubljane. Le redek izobražen Slovenec tistega časa ni bil na otoku in se ni vpisal v to danes zanimivo knjigo. Skoraj vsi so ob podpisu vpisali tudi datum, kdaj so bili na otoku. Nekateri so se vpisali po večkrat, to se pravi, da so večkrat obiskali Bled in otok. Zato je razumljivo, da je večina podpisov izpisane pisave, to se pra- vi, da so bili predvsem izobraženci, manj je opaziti težke, okorne pisave našega kmečke- ga življa. Verjetno pa se ti sploh niso vpiso- vali kot ostali, saj mnogi tudi niso bili vešči pisave. Zal pa mnogi podpisi niso čitljivi, tako da je težko ugotoviti, kdo so bili vsi ti podpisniki. Imena podpisnikov so bila po veliki večini slovenska, tista, ki so bila pisana v okorni, težki pisavi prav vsa. Tujci so bili večji del iz nemškega govorečega ozemlja. Ce le po- vršno preletimo spominsko knjigo, bomo na- šli nemalo imen pomembnih Slovencev ti- stega časa, ki se jih še danes spominjamo. Bili so politiki, pisatelji, pesniki, številni ta- krat še študentje, pa tudi pomembni doma- čini ali poznane trgovske družine iz Ljub- ljane. Od domačinov ali obiskovalcev, ki so bi- vali takrat na Bledu, najdemo podpise An- tona Westra, blejskega župana, kot je sam pripisal leta 1875, članov družine Rouard, lastnika blejskega gradu in jezera; Oscar Rikli se je prvič vpisal leta 1869, da njego- vega brata Arnolda Rikli j a ne zasledimo med obiskovalci, kar je vsekakor zanimivo, saj je takrat že imel svoj >>Zdravilm zavod« na 182 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 Bledu, dalje Katro Piber iz Mlina, Marijo Mosche in dr. Valento, člane družine Golias- Skale, Camilla grofa Eichelburga, lastnika današnjega hotela Toplice večkrat se je pod- pisal tudi domači narodnjak Anton Hudo- vernik pa Matevž Kosmač z Bleda, Ivan Ambrožič iz Zeleč, Gregor Arh iz Gorjuš. Vendar je domačinov le malo vpisanih, ka- kor smo že rekli, saj so verjetno le redko hodili na otok ali pa se niso vpisovali v knjigo. Že leta 1869 se je vpisal Julius Kugy, z njim Paul Kugy, Anton Pleiwies in znani slovenski komponist dr. Benjamin Ipavec, iz nemškega Gradca kot je pripisal, že nasled- njega leta zasledimo podpis Jurija Subica, podobarjevega sina iz Poljan, bogoslovca An- tona Jegliča, ki ga srečamo na Bledu skoraj vsako leto, člane družine Kapus iz Kamne Gorice, znanega livarja iz Ljubljane Antona Samasso, pa dr. Jerneja Zupanca, notarja in odbornika Slovenske Matice, dr. Rad. Razla- ga, Jožefa Pagliaruzzija, Henrika Ničmana z družino in druge. V letu 1871 je vpisan v knjigo P. v. Radics, ki je večkrat opisoval Bled in takratno Kranj- sko, Andrej Pirnat, oskrbnik »Pečovnika« pri Celju, Matija Murnik in znani prosvetni de- lavec Janko Zirovnik takrat doma na Bledu. Vrsta znanih imen je zapisanih 15. sep- tembra 1872, ko so po slovesnem odkritju spominske plošče v Vrbi na hiši dr. Franceta Prešerna, mnogi udeleženci obiskali še blej- ski otok. To so bili Janez Kersnik, Fran Ser- ko, Fran Erjavec, Fran Leveč, oba iz Gorice, pa Josip Regen ter Jurij Subic iz Poljan nad Skofjo Loko ter dijak Janko Subic, primarij dr. Pestotnik, pravnik dr. Josip Dobida. Ob tej priložnosti je ing. Podkrajšek iz Ljubljane zapisal v spomin na velikega pesnika nasled- nje besede: »Kar se v Sloveniji poštenega rodi — vse Prešerna, pesnika slavi.« V poznejših letih najdemo še podpise Jo- sipa Jurčiča, dr. Ambrožiča z ženo Lojzko, dr. Andreja Lisjaka in dr. Antona Arka, ki so vsi skupaj prišli na otok. Se pozneje, v letu 1875 so obiskovali otok in se vpisali v knjigo obiskovalcev otoške cerkve Anton Foerster, kaplan Jakob Aljaž pa Gregor Krek, univerzitetni profesor iz Gradca, dijak Franc Koblar, Anton Fabiani in še drugi. Blejski otok je v omenjenem obdobju po- stajal kraj, na katerem so mnogi s svojim obiskom želeli pokazati prebujanje oziroma trdnost svoje narodne zavesti. To naj doka- zujejo številni napisi, izrezki, verzi, vzkliki, gesla z narodnostno vsebino, ki so jih mnogi pripisali k svojim podpisom. Opevali so le- pote otoka Bleda in Slovenije, nasploh ne manjka pa tudi tistih s povsem narodnjaško vsebino, s katerimi so si dali posamezniki ob obisku na blejskem otoku duška v svoji narodni zavesti. Poglejmo nekaj takih pri- merov. Tako je neznani obiskovalec z Radomelj leta 1869 k svojemu podpisu pripisal nasled- nje v prihodnost zazrte misli: »Bratje kvišku ustanimo, že svoboda nam blešči, le združi- mo se, objemimo, tuj se jarem že drobi. Da Slovenije smo sinovi, čuj dol naj in vrhovi!« Leto pozneje pa je Jože Ambrožič ob svojem podpisu zapisal: »Živela Slovenija! Cujte go- re in bregovi, da sinovi Slave smo!« Josip Zanoškar pa je leta 1871 vzkliknil: »Pozdrav- ljeni hribi, snežne glave, doline prijazne od bistre vode — Zedinimo se, ne vdajmo se!« Istega leta se je I. Z. Vesely, načelnik Južne- ga Sokola iz Ljubljane drznil v knjigo na- pisati celo: »Vive la republique!« V letu začetka bosenske vstaje (1875) je v knjigi prišla do izraza morda tudi jugoslo- vanska misel ali vsaj solidarnost z uporniki. Tedaj je Pavel Skale iz Ljubljane zapisal: »Živeli Serbi, Hercegovci, Bošnjaki, Bulgari, Črnogorci — Bog pomagaj Jugoslovane!« Matija Kovačič iz Bosne pa je leta 1877 k podpisu pripisal: »Slovenska mati nas je ro- dila, slovenski oče nas gojil, slovenska vila nas zbudila, Slovenci mi, da ne bi bli!« Se bi lahko naštevali. Posebno številni so citati Prešernovih pesmi, a največkrat zasle- dimo zapis: »Dežela Kranjska nima lepšga kraja, kot je ta podoba raja.« K izražanju slovenske narodne zavesti in čustev v obliki teh zapisov pa je deloma šteti tudi obiske na otoku številnih dijakov, celih razredov, čla- nov raznih organizacij takratne mladine. Obisk otoka jim ni pomenil samo zadostitev notranjega zadovoljstva, marveč tudi zuna- nji izraz narodne zavesti, ki jo je še posebej povezovati s Prešernom in njegovo poezijo. OPOMBE : Vir za prispevek je »Knjiga obiskovalcev oto- ! ka« za leta 1867 — 1879, ki jo hrani župnišče na Bledu.