ZKB O 1908- Raíliiiujeroo se. www.zKb.it Primorski dnevnik PETEK, 10. SEPTEMBRA 2010 Št. 214(19.921) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Ostareli Trst bodo rešili tudi priseljenci Aljoša Gašperlin Raziskava tržaške pokrajinske uprave je pokazala, da je na Tržaškem še vedno visoko število priletnih oseb, da pa se je demografski trend začel spreminjati. To je zasluga priseljencev in njihovih družin, ki prihajajo bivat v Trst (pretežno) in v okoliške občine. To, česar raziskava ne pove, pa je pomembna vloga priseljencev za sam obstoj Trsta in njegovega prebivalstva. Priseljenci (pretežno srbske narodnosti) od nekdaj gradijo ceste in hiše, po katerih se peljejo oziroma v katerih stanujejo Tržačani. Prav tako so priseljenke tiste, ki predvsem danes oskrbujejo in negujejo priletne občane. In nedvomno se priseljenci tudi v Trstu posvečajo tistim dejavnostim, na katere krajani še zdaleč ne pomislijo. Kljub nekaterim političnim silam tako na državni kot na lokalni ravni, za katere so tujci kot dim v oči, so ravno priseljenci tisti, ki z marljivim delom, žrtvovanjem in tudi plačevanjem davkov mnogo prispevajo k rasti ekonomije (države) in bogastva (ponekod žal le nekaterih). To velja tudi v Trstu, kjer je občinska uprava milo povedano ravnodušna do tujcev in fenomena priseljeništva, nekateri občinski svetniki pa so že večkrat zahtevali ukrepe v prid Tržačanom. Roberto Saviano je med drugim zatrdil, da bodo priseljenci tisti, ki bodo v južni Italiji odpravili mafijo, ker se ne puščajo vselej izkoriščati. Tukaj smo na bogatem severu in so morda problemi drugačni. Toda Trst ne raste in se nihče ne zavzema za njegov razvoj. Zato naj ne zveni retorično vprašanje, ali se nima tudi Trst od njih kaj naučiti. italija - Premier pripravlja strategijo pred nastopom v parlamentu Berlusconi bi rad večino brez finijevcev Fini s 7-odstotno podporo volivcev - Bossi še vedno za predčasne volitve evropska unija - Pariz se je že odzval negativno Evropski parlament zahteva ustavitev izgona Romov iz Francije STRASBOURG - Evropski parlament (na sliki) je včeraj v resoluciji pozval Francijo in tudi druge države članice, med njimi Italijo, naj nemudoma ustavijo izgon Romov. Evropsko komisijo, Svet EU in države članice pa poziva tudi, naj se pridružijo tej zahtevi. Francoski minister za priseljevanje Eric Besson je zahtevo že zavrnil. Francija ni proti Romom sprejela nobenih ukrepov,povezanih s pripadnostjo rom- ski skupnosti, je poudaril Besson. Evropejci, ki bivajo na na francoskih tleh in ne spoštujejo pogojev za bivanje, bodo poslani v njihove države izvora bodisi prostovoljno ali pod prisilo, je pristavil. Na 18. strani RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi bi rad pridobil vladno večino, ki ne bi bila odvisna od Finijevih privržencev. Tako predvideva strategija, ki jo je včeraj izpopolnjeval skupno s svojimi sodelavci v okviru priprav na nastop v parlamentu ob koncu meseca. Za ta načrt skuša pridobiti tudi vodjo Severne lige Umberta Bossija, za katerega bi bile volitve še vedno najboljši izhod iz politične krize. Medtem pa je Finijeva desna roka Italo Bocchino včeraj govoril o pripravah na ustanovitev neodvisne stranke, ki naj bi že danes smela računati na več kot 7-odstotno podporo volivcev. Na 6. strani Dežela FJK bo dokapitalizirala letališče v Ronkah Na 4. strani Predavanje o prvem evropskem odporu na 8. strani Kmečka zveza obsoja sporni vdor na jusarska zemljišča na 9. strani Za novogoriški dom upokojencev se zanimajo tudi Goričani Na 16. strani Goričan grozil nočnim obiskovalcem barov Na 14. strani gorica - Odprli prenovljene prostore Slovik in Ad Formandum s skupnim tajništvom doberdob - Včeraj začetek šolskega leta Srednješolci pred vsemi Prvošolcem izrazili dobrodošlico - Zanje so novo učilnico pridobili iz laboratorija v poslopju osnovne šole DOBERDOB - Novo šolsko leto se je včeraj že začelo na nižji srednji šoli v Doberdobu. Ob 7.40 je zvonec prvič pozvonil, ob 7.45 drugič, na dvorišču pred šolo pa so se zbrali učenci, starši, profesorji, ostalo osebje in ravnateljica Večstopenjske šole Sonja Klanjšček. Dobrodošlico so izrazili prvošolcem in jim zaželeli čim bolj uspešno leto. Nato sta profesorja prevzela 1.A in 1.B ter ju pospremila v razred; 20 učencem iz 1.A so namenili novo učilnico, ki so jo pridobili iz laboratorija v poslopju osnovne šole, medtem ko je 19 učencev iz 1.B dobilo razred v stavbi nižje srednje šole. Včeraj so učenci prejeli učni koledar in urnik, v kratkem pa bo po razredih še predstavitev vzgojne ponudbe. Na vseh ostalih slovenskih šolah in v vrtcih na Goriškem se pouk začenja v ponedeljek. 2 Petek, 10. septembra 2010 ALPE-JADRAN / slovenija - Kljub nasprotovanju Luke Koper in Intereurope Premier Pahor zagovornik ustanovitve logističnega holdinga Logistični trojček naj bi dopolnile še Slovenske železnice - V ponedeljek konferenca o logistiki LJUBLJANA - Oblikovanje logističnega holdinga je po ocenah predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja velikopotezna zamisel, kako celoten transportni holding umestiti v boj za konkurenčno preživetje v evropskem prostoru. Nasprotniki zamisli o oblikovanju holdinga bodo morali po njegovih besedah odgovoriti na vprašanje alternative. Premier Pahor ne pričakuje, da bo že po ponedeljkovi konferenci o umestitvi slovenske transportne logistike v Evropi znana dokončna odločitev o oblikovanju logističnega holdinga, ki naj bi povezal Slovenske železnice, Luko Koper, Intereuropo in morda še kakšnega od transportnih subjektov. "Upam, da bo večina argumentov pretehtala v eno ali drugo smer," je dejal na novinarski konferenci po včerajšnji seji vlade. Pahor sicer osebno meni, da bodo udeleženci konference naklonjeni oblikovanju logističnega holdinga. Na vprašanje, ali bo vlada kljub nasprotovanju sindikatov, uprav in nadzornikov Luke Koper in Intereurope vztrajala pri oblikovanju holdinga, pa je dejal: "Če bo večina podprla holding in bomo imeli na drugi strani upore sindikatov, uprav, bo zelo težko sprejemati politične odločitve v zvezi s tem, ker bo odgovornost nezaslišano velika." Predsednik vlade se bo, kot je napovedal, na ponedeljkovi konferenci postavil za zamisel o oblikovanju logističnega holdinga, ki jo je skupaj s sodelavci izdelal nekdanji prvi mož Deutsche Bahna Hartmut Mehdorn. Z ugovori in pomisleki sindikatov in uprav Luke Koper, Intereurope in drugih je Pahor, kot je zatrdil, seznanjen. "Glavni pomislek je ta, da bo država prihodke omenjenih podjetij črpala za pokrivanje izgub na Slovenskih železnicah. Temu ne bo tako, ker bi to dolgoročno pomenilo negativno sinergijo. Kar Mehdorn predlaga, je, da pridemo do pozitivne si-nergije," poudarja premier. Pahorju se v zvezi z oblikovanjem logističnega holdinga zastavlja vprašanje, ali bo vlada, ki je ne nazadnje večinska lastnica večine od vpletenih subjektov, pri končni odločitvi dovolj velikopotezna. "Kaj, če nas bo prevzel strah pred odgovornostjo, da sklenemo tako pomembno odločitev," se sprašuje predsednik vlade, ki bi bil osebno pripravljen sprejeti odgovornost, a je njegov problem, kot priznava, nepoznavanje tega področja. Predsednik vlade se bo zaradi po- manjkanja poznavanja tega področja zato tako kot doslej prepustil toku argumentov. "Zaenkrat je zamisel o holdin-gu, v katerem so vključeni Luka Koper, Intereuropa, Slovenske železnice in še kdo od transportnih subjektov, edini način, da vsi omenjeni preživijo izjemno težko konkurenco, ki jih že in jih še čaka v evropskem prostoru," je pojasnil Pahor. Zatrdil je, da bo vlada šla v izgradnjo drugega tira na progi Koper -Divača in železnice bodo Luki Koper dolgoročno omogočile, da bo izpolnjevala svoje poslovne obveznosti s tujimi partnerji, ki jih je vedno več. A, kot opozarja Pahor, naj Luka Koper nima iluzije, da bo zavoljo tega konkurenčna "ad kalendas graecas". Razmere v transportni dejavnosti se po njegovih besedah povsod zaostrujejo, tekmeci se vse bolj pripravljajo na nove izzive in tudi mi se moramo. "Na trgu kapitala je denarja in pripravljenosti za investicije v tak holding dovolj," je še zatrdil premier Pahor. (STA) V Luki Koper tako uprava kot sindikati niso naklonjeni ustanovitvi logističnega holdinga koper - Fakulteta za humanistične študije Konferenca o večjezičnem in manjšinskem izobraževanju Potekala bo pod naslovom Slovenski jezik v stiku - Desetletnica ustanovitve zalozbe KOPER - Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem bo deseto obletnico delovanja obeležila z nizom znanstvenih konferenc o jeziku, kulturi in identiteti. Po besedah dekanje Vesne Mikolič tri dogodke povezuje pojem medkulturnosti, ki predstavlja rdečo nit desetletnega delovanja fakultete. Prva mednarodna konferenca, poimenovana Slovenski jezik v stiku, se pričenja danes, obravnavala pa bo sodobne usmeritve večjezičnega in manjšinskega izobraževanja. Udeležence bo nagovoril predsednik republike Danilo Türk, ki je tudi častni pokrovitelj dogodka. Posvetili se bodo aktualni temi jezikovne politike na področju vzgoje in izobraževanja. Prav skozi etnična vprašanja, vprašanja večjezičnosti in manjšin se občuti jezikovna politika neke države, je danes poudarila Mikoli-čeva na predstavitvi dogodkov ob deseti obletnici fakultete. Sredi oktobra bo znanstveni kon- gres, posvečen tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju. Na mednarodnem simpoziju, ki bo potekal v Ljubljani in Kopru, se bodo zbrali domači in tuji poznavalci Pahorjevega dela. Med drugim se bodo dotaknili vprašanja zgodovinskega in osebnega spomina, vprašanja Pahorjeve percepcije v literaturi in družbi, prevodov Pahorjevih del, Pa-horjevega odnosa do pesnika in pisatelja Edvarda Kocbeka in njegovega odnosa do naroda. Vrhunec dogajanja ob deseti obletnici FHŠ predstavlja konferenca Prostori medkulturnosti v novembru. Konferenca bo postregla s teoretskimi pogledi in analizo medkulturnih tokov in praks, s poudarkom na območju Slovenske Istre. Ob dogodku bo izšel tudi zbornik, v katerega bodo vključena besedila, ki izhajajo iz različnih teoretskih in znanstvenih kultur. Z različnimi pristopi si želijo osvetliti področje medkulturnosti, je povedal član programskega odbora Ernest Ženko. (STA) Mladinska knjiga prevzema knjigarni Vale-Novak LJUBLJANA - Mladinska knjiga bo predvidoma oktobra od podjetja Vale-Novak kupila knjigarno na Wolfovi ulici in prevzela knjigarno v Cityparku. Odločitev za prodajo je bila, kot je za STA povedal direktor založbe Luka Novak, osebna in poslovna. Kot je pojasnil Novak, gre v primeru knjigarne na Wolfovi za nakup lokacije, v primeru Cityparka pa za vstop v najemno razmerje. Finančne plati prevzema Novak ni želel komentirati, saj je, kot je dejal, to poslovna skrivnost. Na vprašanje, kakšna bo usoda modne trgovine, ki jo ima podjetje Vale-Novak na Tavčarjevi ulici 5 v Ljubljani, je Novak odgovoril, da se podjetje iz maloprodaje umika v celoti. Založba Vale-Novak je imela lani 92.000 evrov izgube, medtem ko je leto prej še poslovala z dobičkom, je v sredo poročal časnik Finance. Na vprašanje STA, kakšne načrte ima Mladinska knjiga s knjigarnama v City-parku in na Wolfovi, so na Mladinski knjigi pojasnili, da bodo na obeh lokacijah skladno s svojimi poslovnimi usmeritvami nadaljevali knjigotrško dejavnost. Obtožnica proti Polančecu v primeru Podravke ZAGREB - Hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) je včeraj vložil obtožnico proti nekdanjemu podpredsedniku vlade in ministru za gospodarstvo Da-mirju Polančecu in še sedmim osebam. Bremenijo jih združevanja pri izvajanju kaznivih dejanj, zlorabe položaja in pooblastil ter pomoči in spodbujanja k zlorabi položaja in pooblastil, tako kot tudi nezakonitega posredovanja. Z različnimi malverzacijami v poslovanju naj bi oškodovali koprivniško podjetje Podravko za približno 55 milijonov evrov. Uskok jih obtožuje, da so namenska sredstva Podravke uporabljali za izvajanje načrta, s katerim so nameravali dobiti večinski delež v Podravki. Izdajali so posojila brez vedenja uprave in nadzornega odbora družbe, tako kot jamstva za menice in posojila drugim podjetjem, vse z namenom nabiranja denarja za nakup delnic. Polančec je s položaja podpredsednika vlade in ministra za gospodarstvo odstopil konec oktobra lani, ko je zanikal vpletenost v afero. Športni spektakel v središču Ljubljane LJUBLJANA - Središče slovenske prestolnice bo konec tedna v znamenju športno-zabavnih prireditev, ki so jih organizatorji - športni društvi Povodni mož in Sokol, Sokolska zveza Slovenije ter podjetje T.E.M. - poimenovali prvi športni vikend Ljubljanica, ki bo svoj vrhunec doživel z jutrišnjim nočnim tekom na 10 km po središču mesta. Športni vikend je namenjen vsem starostnim skupinam, tako vrhunskim tekmovalcem kot tudi rekreativ-cem, popestril pa ga bo zanimiv spremljevalni program (žrebanja, delavnice za otroke, predstavitve športne opreme in prehrane, živa glasba, gosti, druženje). Tekmovalci in obiskovalci se bodo tako lahko udeležili različnih športnih dogodkov, ti pa bodo povezani z osnovnimi športi (plavanje, kolesarjenje, tek, pohodništvo), ki jih poznamo že od otroštva. Poudarek bo predvsem na zdravem načinu življenja, gibanju, rekreaciji, druženju in promociji omenjenih športov. Danes bodo med drugim zabavni otroški Teki Povodnega moža na 200, 400, in 800 metrov, in 6. Triatlon Ljubljanica 2010 s tremi tekmami po 15 minut z 12 povabljenimi triatlonci iz vse Evrope. Višek prireditve bo sobotni množični rekreativno-tekmo-valni nočni tek na 10 kilometrov z začetkom ob 21.30 uri in zaključkom opolnoči. Teklo se bo skozi predor pod Gradom in preko Slovenske in Čopove ulice do Tromostovja, kjer bosta start in cilj teka. slovenija-hrvaška Namesto Mirošiča slovenski del komisije vodi Senčar LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji Iztoka Mirošiča razrešila s položaja predsedujočega slovenskemu delu slovensko-hrvaške mešane komisije za reševanje odprtih vprašanj med državama in na ta položaj imenovala Igorja Senčarja, novega generalnega direktorja za evropske zadeve in politično bilatera-lo na ministrstvu za zunanje zadeve. Kot so sporočili po seji vlade, se je vlada za to odločila, potem ko je bil Mirošič imenovan za veleposlanika v Rimu. Za oblikovanje komisije, ki naj bi po podpisu arbitražnega sporazuma o meji med državama strokovno pregledala in predlagala rešitve za ostala odprta vprašanja, sta se januarja na srečanju v Kranjski Gori dogovorila premiera Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor. Prvič se je komisija sešla konec marca. Na hrvaški strani jo vodi Davor Boži-novic, državni sekretar na hrvaškem zunanjem ministrstvu. Na podlagi ugotovitev komisije naj bi na ravni ministrstev ter predsednikov vlad državi skušali odprta vprašanja dokončno urediti. rezija - Srečanje občinskih opozicijskih svetnikov in domačinov s predstavniki DS Podpora in solidarnost z Rezijani Vgosteh deželna tajnica in evroposlanka DS Debora Serracchiani, poslanec Ivano Strizzolo in deželna svetnika Sandro Della Mea ter Igor Gabrovec (SSk) REZIJA - Izdaja prve dvojezične izkaznice, vprašalnik o identiteti, ki ga je občinska uprava poslala vsem družinam v Reziji, in zahteva rezijanskega občinskega sveta po izključitvi občinskega ozemlja iz območja, kjer se udejanja zaščita za slovensko manjšino, oziroma vključitev na seznam občin, kjer je zgodovinsko prisotna furlanska narodna skupnost. To so bile glavne teme, ki so jih po letošnjem napetosti polnem rezijan-skem poletju obravnavali na Ravanci na srečanju med opozicijskimi občinskimi svetniki, nekaterimi domačini in evropar-lamentarko ter deželno tajnico Demokratske stranke Deboro Serracchiani, poslancem Ivanom Strizzolom, deželnim svetnikom Sandrom Della Meo (oba DS) in njegovim kolegom v deželnem svetu Igorjem Gabrovcem (Slovenska skupnost). Domačini so svojim političnim sogovornikom obrazložili, zakaj je bila Rezija vključena med občine, v katerih se izvaja zaščita za slovensko manjšino, in poudarili, da Rezi-jani, njihova kultura in jezik zaradi zaščitnih zakonov niso bili za nič prikrajšani. Nasprotno, zakoni, ki ščitijo slovensko narodno skupnost, omogočajo, da se ohranjata rezijan-ska kultura in jezik. Na srečanju pa je bilo govora tudi o perspektivah za razvoj Rezije. Po mnenju prisotnih bi bilo nedvomno koristno, če bi bila občina del kakega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, preko katere bi izvajala čezmejne programe. Lahko bi na primer sodelovala z Bovcem, na tak način pa bi lažje prišla do evropskih sredstev in drugih oblik financiranja. (NM) Del udeležencev srečanja na Ravanci nm / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 10. septembra 2010 3 zgodovina - V celovškem Domu umetnikov Odprli razstavo zoper pozabo Usode vojakov in civilistov (tudi koroških Slovencev) pred nacističnimi sodišči CELOVEC - Usode vojakov in civilistov pred nacističnimi sodišči so predmet razstave z naslovom »Was damals Recht war...« (Kaj je bilo takrat pravo), ki so je včeraj zvečer odprli v celovškem Domu umetnikov. Razstava nudi tako informacijo za poznavanje zgodovine kot tudi spodbuja spominjanje. Lisa Rettl, zgodovinarka in sokuratorka razstave, pa je med življenjskimi zgodbami razstave izbrala tudi usodo dveh koroških Slovencev, Jurija Pasterka in Franca Pa-sterka-Lenarta iz Lobnika pri Železni Ka-pli. Prvi je bil med t.i. selskimi žrtvami nacistične strahovlade, ki so bile obglavljene 29. aprila 1943 v »sivi hiši« na Dunaju. Oba sta bila od leta 1942 aktivna udeleženca odpora proti nacizmu. Na novinarski konferenci pred odprtjem razstave so predstavniki organizacij in ustanov, ki so se dogovorili za predstavitev potujoče razstave v Celovcu, razložili temeljna izhodišča, med njimi dejstvo, da je 1. decembra lani v Avstriji stopil v veljavo zakon, s katerim so razveljavljene razsodbe nacističnih sodišč in so rehabilitirani dezerterji iz nemškega »wehrmachta«. Zgodovinar in kurator razstave Magnus Koch je izpostavil, da hočejo organizatorji s postankom potujoče razstave v Celovcu privesti ljudi do kritične presoje. Potujoča razstava je projekt sklada »Spomenik za umorjene Žide Evrope« v Berlinu in je bila prvotno Dom umetnikov v Celovcu, ki gosti razstavo zoper pozabo zasnovana za nemške razmere. Z avstrijskim društvom »Pravičnost za žrtve nacističnih vojaških sodišč« in društvom »Spominjanje« na Koroškem so jo dopolnili in se odločili, naj razstava potuje tudi po drugih evropskih državah, npr. po Avstriji. Razstava, ki je koroške deželna vlada ni finančno podprla, bo na ogled do 9. oktobra letos. (I.L.) šolstvo - Danes v Celju Zavodov dan Priznanje ZRSŠ tudi Andreji Duhovnik Antoni CELJE - V Celju bo pod naslovom V objektivu danes potekalo že 25. strokovno srečanje delavcev Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, ki ga prireja celjska območna enota le-tega. V tem okviru bo ob 17. uri v celjskem Narodnem domu potekala tudi slavnostna podelitev priznanj delavcem ZRSŠ za leto 2010 za v strokovni javnosti priznane dosežke, ki so prispevali k uresničevanju nalog in ciljev ter razvoju Zavoda. Med prejemniki je letos tudi višja pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni, ki bo tako dobila to pomembno priznanje na slovesnosti, na kateri je napovedana tudi udeležba slovenskega ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča. Drugače bo strokovno srečanje oz. dan ZRSŠ potekalo že od 9. ure dalje v celjskem Narodnem domu in na drugih lokacijah v mestu. Po ogledu razstave ter uvodnih pozdravih in kulturnem programu bodo na sporedu strokovna predavanja Gregorja Mohorčiča, Andreje Rihter, Antona Šepetavca in Marijane Ko-lenko, v popoldanskih urah pa si bodo udeleženci lahko ogledali nekatere kulturne in izobraževalne ustanove v mestu. Tako bo ena skupina obiskala Muzej novejše zgodovine Celje in Pelikanovo delavnico (stekleni fo- Andreja Duhovnik Antoni kroma tografski atelje Josipa Pelikana s konca 19. stoletja), druga bo šla v Pokrajinski muzej, kjer si bo ogledala razstavi Mesto pod mestom in Alma Karlin, tretja pa bo obiskala Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje ter učno pot za slepe in slabovidne. Srečanje se bo nato zaključilo z že omenjeno podelitvijo priznanj ter predajo Zavodove Stoennaloge sodelavcem Območne enote ZRSŠ Nova Gorica. Tvoj z brezobrestnim financiranjem, brez predujma. DaciaSanderol .2 16v75cvEuro5za€7.350. Cena ključ v roke, davek IVA vključen, IPT izključen. Primer financiranja: brez predujma, 36 obrokov po €224, ki vključujejo formulo Finanziamento Protetto in 1. leto zavarovanja proti kraji in požaru Renassic. TAN 0%; TAEG 3,67%; stroški za postopek €300 + kolek po zakonskih predpisih. Vezano na odobritev družbe FINRENAULT. Informacije na sedežu in na spletni straniwww.finren.it; reklamno sporočilo s promocijskim namenom. Ponudba velja do 30/09/2010. Poraba (kombinirana vožnja): 5,91/100 km. Emisije C02:135 g/km nnAP PTTA onnn UlicaFlavia118-34147TrstTel.040281212»UlicaDiv.Julia4 - 34079Staranzano K I II V ^ I III <| || || | (GO) Tel. 0481 413030 • Ulica Terza Armata, 95 - 34170 Gorica Tel. 0481 522211 I IvUb I ■ W WWWW UlicaAguileia 108 - 33052CervignanodelFriuli(UD)Tel.0431 33647 4 Petek, 10. septembra 2010 GOSPODARSTVO letališča - Po včerajšnjem sklepu deželnega odbora Renza Tonda Dežela FJK bo za letališče v Ronkah odštela tri milijone evrov Z dokapitalizacijo bodo pokrili izgubo in izvedli potrebne naložbe - Iz Ljubljane tudi v Milan TRST - Deželni odbor FJK je na včerajšnjem zasedanju v Trstu med drugimi sprejel tudi sklep o nakupu delnic za dokapitalizacijo letališke družbe v Ronkah, ki je julija letos prešla v popolno last Dežele FJK. Na predlog odbornice za finance Sandre Savino je Tondov odbor sklenil kupiti tri milijone novih delnic po nominalni vrednosti 1 evro za delnico, kar pomeni tri milijone evrov skupne vrednosti. S tem zneskom bo Dežela pokrila 450 tisoč evrov izgube, ki jo je družba Aeroporto F VG Spa ustvarila v lanskem letu, preostali denar pa bo porabila za naložbe, ki so potrebne za ohranitev 40-letne koncesije za upravljanje letališča in za njegov razvoj. Operacija bo omogočila zvišanje kapitala letališke družbe na 5 milijonov 644 tisoč evrov, nakup omenjenih tri milijone delnic pa bo lahko potekal tudi v več fazah, vendar najpozneje do 31. decembra letos. »Potem ko smo dosegli cilj popolnega lastniškega nadzora letališča, smo uspeli izpolniti tudi naslednji cilj, dokapi-talizacijo, ki omogoča okrepitev gospodarske trdnosti letališke družbe. To je namreč pogoj za vključitev letališča v sistemsko mrežo, ki bo konkurenčna na trgu in ki bo uporabnikom letališča zagotovila ustrezne storitve, deželnemu ozemlju pa komercialne in turistične priložnosti,« sta včerajšnji sklep komentirala odbornika za finance Sandra Savino in za infrastrukture Riccardo Riccardi, ki sta tudi poudarila, da se bo za letališče po koncu do-kapitalizacije odprla nova razvojna faza. Po prevzemu lastništva letališke družbe se bo deželna uprava lotila strategije razvoja novih letalskih povezav in izdelave načrta za relansiranje letališča, ki se je že začelo z uvedbo ponovne letalske povezave z Milanom in se bo nadaljevalo s prizadevanji, da se letališče uveljavi kot eno nosilnih za letalski promet v severovzhodni Italiji. Seveda pa deželno letališče FJK v Ronkah pri teh prizadevanjih ne bo edino, saj ima v regiji kar nekaj konkurentov. Poleg letališč v Venetu namreč nove razvojne načrte pripravljajo tudi v Ljubljani, kjer želijo nadomestiti upad števila potnikov v letošnjem prvem polletju (558.036) glede na enako lansko obdobje (612.769) s širjenjem svoje ponudbe. Decembra bodo tako z Brnika vzpostavili dve novi povezavi britanskega nizkocenovnega prevoznika EasyJet, in sicer z Milanom Mal-penso in Parizom Roissy (letališče Charles De Gaulle). Toda ambiciozni načrti se ne bodo ustavili pri teh novostih, saj si je družba erodrom Ljubljana, ki upravlja letališče Jožeta Pučnika na Brniku, zastavi- Z včerajšnjega zasedanja deželnega odbora FJK la cilj, da do leta 2015 doseže 2,2 milijona potnikov letno. To naj bi dosegli z uvajanjem novih letalskih povezav in s krepitvijo obstoječih. Tako kot v preteklih letih je sicer daleč največji prevoznik na Brniku domači Adria Airways, ki je v letošnjem prvem polletju opravil kar 79,1 odstotka vseh poletov; sledijo mu EasyJet s 6,5-od-stotnim deležem, Air France s 3,4-odsto-tnim in Czech Airlines z 2,4-odstotnim deležem. Levji, 89,1-odstotni delež imajo na Brniku linijski poleti, medtem ko odpade na čarterje 10,9 odstotka linij. Ryanair širi ponudbo z novo progo Trst-Valencia RONKE - Z 2. novembrom bo irska nizkocenovna letalska družba vzpostavila nov let iz Ronk v špansko Valencio in nazaj. Gre za sedmo progo, ki jo Ryanair pokriva z letališča v Ronkah, vozovnice po promocijski ceni pa so že v spletni prodaji na naslovu www.ryanair.com. V Valen-cio bo mogoče potovati že za 10 evrov, vključno z letališko takso, cena pa seveda velja le za eno smer. Nova povezava bo operativna trikrat na teden, potniki pa bodo iz Trsta v Valencio prišli v pičlih dveh urah in deset minut. Nova letalska proga se pridružuje že ostoječim šestim, ki jih Ryanair vzdržuje z Londonom, Brusljem, Cagliarijem, Birminghamom, Trapani-jem in Duesseldorfom. Plinovod Nabucco v prednosti pred Južnim tokom TRST - Evropska investicijska banka (EIB), Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in Svetovna banka (WB) z družbo Nabucco podpisale dogovor o financiranju izgradnje plinovoda, ki bi plin s Kaspijskega morja pripeljal do Avstrije. Skupaj naj bi banke Nabuccu zagotovile do štiri milijarde evrov posojila, je poročal Bloomberg. Partnerji v Nabuccu, med katerimi sta nemški RWE in avstrijski OMV, bodo zagotovili 30 odstotkov od 7,9 milijarde evrov, kolikor naj bi predvidoma stala gradnja plinovoda. Ta bo potekal po ozemlju Turčije, Bolgarije, Romunije Madžarske in Avstrije. Partnerji v projektu so tudi družbe iz držav, po katerih bo plinovod potekal. Gradnja naj bi se začela prihodnje leto, prvi plin pa naj bi po 3300 kilometrov dolgem plinovodu stekel leta 2015. Plinovod Nabucco je konkurenca plinovodu Južni tok, s katerim namerava ruski Gazprom dobavljati plin s Kaspijskega morja v Italijo. Južni tok naj bi predvidoma potekal tudi po ozemlju Slovenije, medtem ko se ji bo plinovod Nabucco izognil. Jesenski navtični vikend v Portorožu PORTOROŽ - Od 30. septembra do 3. oktobra bo v portoroški marini prodajni sejem novih in rabljenih plovil in navtične opreme, ki so ga organizatorji poimenovali Jesenski navtični vikend. Sejem bo v osrednjem delu marine, ljubitelji nav-tike pa si bodo lahko na njem že v jesenskem času zagotovili veliko informacij o prihajajoči navtični sezoni in pod posebej ugodnimi pogoji realizirali nakup ali zamenjavo plovila. Neugodne gospodarske razmere, ki še vedno pestijo svetovno in domačo navtično industrijo, so eden od poglavitnih razlogov, da so se v Marini Portorož odločili slovenskim podjetjem, ki se ukvarjajo z navtiko, ponuditi posebno priložnost, da tudi v jesenskem obdobju predstavijo javnosti in kupcem trenutno ponudbo svojih prodajnih in zastopniških programov ter tako ponudijo trgu vse tisto, kar bi sicer morda moralo čez zimo počakati na pomladne dni prihodnjega leta, so v vabilu zapisali organizatorji, ki bodo pripravili tudi nekaj spremljajočih prireditev. Organizatorji upajo, da bodo tako po svoje pomagali k okrevanju te veje gospodarstva v Sloveniji in so zato pripravili še posebej ugodno ponudbo za razstavljavce, medtem ko si bodo obiskovalci sejem letos lahko ogledali brezplačno. analize - Po letošnji lestvici svetovalno-revizijske družbe Deloitte Med 500 največjih podjetij v srednji in vzhodni Evropi se je uvrstilo 18 slovenskih LJUBLJANA - Na letošnjo lestvico 500 največjih gospodarskih družb v srednji Evropi, ki jo je objavila svetovalno-revizijska družba Deloitte, se je uvrstilo 18 slovenskih podjetij. Najvišje se je uvrstila skupina Mercator, ki je zasedla 35. mesto, s tem pa je kot najbolje uvrščena slovenska gospodarska družba prehitela Petrol. V bančnem sektorju je od slovenskih bank najvišje uvrščena NLB, ki je med najmočnejšimi bankami srednjeevropske regije zasedla sedmo mesto, med zavarovalnicami pa se je najbolje odrezala Zavarovalnica Triglav s petim mestom, so sporočili iz De-loitte. Deloitte je seznam družb sestavil na osnovi skupnih prihodkov od prodaje v lanskem letu. Tako kot v prejšnjih letih prvo mesto še naprej zaseda poljska naftna družba PKN Orlen, katere prihodki od prodaje presegajo 15,5 milijarde evrov. Sledita ji madžarska naftna družba Mol in češki distributer električne energije Čez. »V primerjavi z letom 2008 so se skupni prihodki največjih srednjeevropskih družb, izraženi v evrih, zmanjšali za 21 odstotkov. Ta negativna sprememba je nedvomno posledica globalne finančne krize, ki je v letu 2009 zajela tudi sred- njeevropsko regijo, pa tudi znižanja vrednosti lokalnih valut v odnosu do evra,« pojasnjuje direktor oddelka za finančno svetovanje v podjetju De-loitte Janez Škrubej. Največ podjetij na regionalni lestvici sicer prihaja iz sektorja blaga za široko porabo. Podjetja iz tega sektorja na lestvici prevladujejo po številu, in to predvsem zaradi večje stabilnosti prihodkov od prodaje hrane in pijače, ki se je izkazala kot najbolj odporna na gospodarsko krizo. Glede na skupne prihodke od prodaje pa največja podjetja prihajajo iz sektorja energetike in surovin. Ta predstavljajo kar 38 odstotkov skupnih prihodkov 500 največjih gospodarskih družb. Po posameznih državah največje število podjetij na lestvici, kar 180, prihaja iz Poljske, sledita pa ji Madžarska in Ukrajina. Vodilno mesto med slovenskimi podjetji je letos od Petrola prevzel Mercator s prihodki od prodaje v višini 2,64 milijarde evrov. Petrol se je uvrstil na 41. mesto, sledijo pa Revoz (105. mesto), skupina Merkur (107.), Gorenje (116.), Krka (159.), Telekom Slovenije (179.), HSE (190.), Lek (238.), En-grotuš (255.), Spar Slovenia (261.), Istrabenz (282.), Salbatring (293.), SCT (336.), AHC (369.), OMV Slovenija (379.), Slovenska industrija jekla -SIJ (475.) in koprski Cimos (481. mesto). Čeprav je delež slovenskih na lestvici srednjeevropskih podjetij relativno skromen, ostaja še naprej največji med državami ožje regije. Iz Hrvaške se je namreč na lestvico uvrstilo 16 podjetij, iz Srbije 12, iz Bosne in Hercegovine pa samo eno. Poleg splošne lestvice 500 največjih gospodarskih družb je Deloitte izdelal tudi lestvici 50 najmočnejših bank in zavarovalnic v srednjeevropski regiji. Madžarski OTP, ki je lansko leto vodil na lestvici največjih bank, je letos na prvem mestu zamenjala poljska banka PKO BP. Pri zavarovalnicah ni prišlo do sprememb na vodilnem položaju - na lestvici tako še naprej vodi poljska zavarovalnica PZU. Med slovenskimi bankami vodilni položaj zaseda skupina NLB z aktivo v višini 19,6 milijarde evrov. Sledi ji skupina NKBM, ki je zasedla 45. mesto. Med slovenskimi zavarovalnicami je najbolje uvrščena Zavarovalnica Triglav z več kot milijardo evrov obračunane kosmate premije. Sledijo ji Zavarovalnica Maribor (26. mesto), Adriatic Slo-venica (29.) in Vzajemna (30. mesto), so ugotovili analitiki družbe Deloitte. EVRO 1,2715 $ +0,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 9. septembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 9.9. 8.9. ameriški dolar japonski jen 1,2715 106,46 8 6248 1,2697 106,41 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 39,2763 59 0894 8,6267 39,2301 59,2399 MlUlJjIva 1 ULJIja danska krona hritancU ti int" 7,4461 0,82580 7,4457 0,82205 L/1 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ ^rAna jou 9,2488 7,8725 9,2710 78810 1 1UI VCjIVa IVI Ul i a češka krona cvifarclf i fran« 24,683 1,2859 24,718 1,2837 jVILOIjKI llallh. estonska krona TArint 15,6466 285,76 15,6466 288,95 1 1 ICtULO 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 3,9380 1 3131 3,9518 1 3310 i\ai IGUJM uuicii avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3750 1,9558 1,3845 1 9558 ICV romunski lev litrtvc«I litac 4,2820 3,4528 4,2875 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats hra7i ICKI rpa 0,7088 2 1914 0,7090 2 1939 UIOLIMJM itrai islandska krona ti lira 290,00 1 9230 290,00 1 9286 LUI jl\a III a hrvaška kuna 7,2863 7,2825 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 9. septembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25766 0,29188 0,48875 0,14333 0,17250 0,24000 0,617 0,881 1,133 ZLATO (999,99 %%) za kg 31.494,19 € -265,68 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 9. septembra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,93 -0,15 KRKA 64,49 -0,78 MERCATOR 136,08 -0,45 +2,39 TELEKOM SLOVENIJE 88,42 -1,23 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 42,00 AERODROM LJUBLJANA 24,00 DELO PRODAJA - -2,35 -0,62 ISKRA AVTOELEKTRIKA 15,29 +1,73 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,35 -0,67 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO 15,39 -2,96 PROBANKA - - SAVA 173,21 +2,42 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 84,60 17,86 +0,71 -0,17 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 9. septembra 2010 +1#35 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,148 84,07 +0,44 +0,35 BANCO POPOLARE 4,76 +0,39 +2,81 BCA POP MILANO 3,6325 +3,86 ENEL ENI 0,9475 3,96 +2,82 +0,76 FIAT 9,985 +0,98 +1,94 GENERALI 8,495 14,84 +0,30 +1,16 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,4525 +3,15 LUXOTT1CA 19,25 +0,44 +1,48 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,515 +0,20 +1,80 PIRELLI e C 5,545 +1,74 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 27,89 +0,40 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,73 5,595 +0,07 +1,91 TENARIS TERNA 14,19 -0,82 -0,14 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,1068 +0,08 -2,11 UNICREDIT 7,33 1,99 +2,52 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 74,22 $ -0,04 IZBRANI BORZNI INDEKSI 9. septembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 809,00 3.223,50 -0,03 -0,42 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.900,10 828,03 +0,62 FIRS, Banjaluka 1.414,82 620,73 +0,87 SRX, Beograd 250,00 -0,58 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.308,80 - DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 10.415,16 2.236.20 1.104.21 1.128,58 6.221,52 +0,27 +0,33 +0,49 +0,44 +0,93 CAC 40, Pariz 5.494,16 3.722,15 2.501,43 +1,22 +0,89 PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 1.142,80 2.782,43 +0,61 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.098,39 3.022.28 21.167,27 2.695.29 18.799,66 +0,81 +0,36 +0,37 -0,11 +0,71 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 10. septembra 2010 5 ŽARIŠČE Kaj pa doma? Peter Rustja_ Slovenščina v javnosti, slovenščina na topografskih napisih, slovenščina v šoli____Kaj pa doma? Prizadevanja, da bi na zunaj dokazali, da smo sestavni del tega prostora, so na dlani. Kaj pa doma? Ali je naš pogovorni jezik še vedno (pretežno) slovenščina? Ali mlajši sploh obvladajo še narečja, ki so pravzaprav sestavni del naše pestre kulturne dediščine? Slovenščina (p)ostaja vse bolj predmet, ki se ga učimo v šoli: »Danes bomo imeli italijanščino, matematiko, telovadbo in slovenščino«. Slovenščina je pač predmet, ki ga v šoli ocenjujejo. Ko zvonec zazvoni, pospravimo zvezke in knjige in slovenščina je zopet v šolski torbi. Na varnem, saj se že v avtobusu jezik dijakov bistveno spremeni. Na avstrijskem Koroškem se v zadnjih letih dogajajo zanimive stvari zlasti na šolskem področju. Po eni strani ljudska štetja beležijo zmanjšanje števila Slovencev, na drugi strani pa se povečujejo vpisi k slovenskemu pouku v ljudskih šolah in celo na gimnazijo za Slovence. Kugyjev razred postaja vse bolj priljubljen ne le med koroškimi Slo- venci, ampak celo med dijaki iz dežel na koroški tromeji. »Slovenščina, moj jezik« je bilo na koncu osemdesetih let geslo, s katerim so mladi koroški Slovenci želeli motivirati sovrstnike, naj uporabljajo slovenščino za vsakodnevno komunikacijo. Šlo je za zavestno iskanje načina, kako na sodoben način popularizirati rabo slovenščine med mladino, a tudi širše na Koroškem. Slovenščina je bila takrat pač v zavesti večinskega dela prebivalstva jezik za Slovence. In prav zaradi tega je bilo potrebno slovensko mladino posebno osveščati, da je jezik potreben del samodefinicije posameznika. »Slovenščina, moj jezik« je po eni strani jezikovno-politično geslo, a tudi izraz ljubezni. Ne nazadnje Slovenci enostavno obožujemo pesnike in pisatelje, kajne? Danes je slovenščina postala jezik države članice Evropske unije, jezik, ki je torej lahko zanimiv ne le za nakupovanje čez mejo, ampak tudi odskočna deska za zanimiv poklic, recimo na področju čezmej-nega sodelovanja. Mlajši se zato v šoli odločajo za učenje slovenščine. Kaj pa doma? Učenje jezika je pravzaprav stvar najmanjše socialne celice - družine. Otroci se jezika in socializacije učijo tako rekoč od rojstva dalje. Izbira družinskega jezika ali jezikov ni stvar naključja, je zavestna izbira. Okolje seveda vpliva na posameznika, a tudi posameznik, z zavestno izbiro, vpliva na jezikovno podobo nekega kraja. Potrebna je torej zavest, da sta učenje in posredovanje jezika oziroma različnih zvrsti jezika v družinah, vrednota in bogastvo ne le za posameznika, ampak tudi za širšo skupnost. Ohranjanje jezika v družini je predpogoj, da bo tudi okolica ostala pester večkulturni mozaik jezikov. Govoriti o večkulturnosti in o svetovljanski odprtosti ter se odpovedati lastnemu jeziku je žal pogosta kontradikcija ne le pri nas. Vsakdo mora pač prispevati svoj delež -Slovenci s tem, da ohranimo živo slovenščino v naših družinah. Pravijo, da je jezik položen v zibelko. Res je, a treba ga je gojiti in vzgajati, da bo rastel in se krepil kot dojenček, ki sčasoma postane pravi korenjak. Začeti je treba pač doma. kulinarični kotiček Še dve alpski. Že zadnjič sem omenil veliko podobnost, ki ko imajo razne gorske kuhinje med seboj. V dokaz tej trditvi vam bom danes posredoval dva recepta za isto jed, ječmenovo mineštro, ali juho kot pravijo v Sloveniji, na Tridentinskem pa »zuppa d'orzo«, kar je isto. Za tridentinsko »zuppo« potrebujemo 200 g ječmena, steblo zelene, čebulo, česen, korenček, juho, 2 krompirja, maslo, suho meso, (špek, surov pršut, panceta, kar je pri roki), lovorov list, peteršilj, sol, poper, olivno olje. Čebulo očistimo in sesekljamo, sesekljamo tudi korenček, česen in zeleno. Zelenjavo prepražimo na razpušče-nem maslu in pustimo, da se praži 5-10 minut. Medtem dobro operemo ječmen, ga posušimo in dodamo k zelenjavi, ki smo jo med tem prepražili. Dobro premešamo in pustimo, da ječmen vsrka maščobo. Prilijemo 3-4 zajemalke juhe (tudi iz kocke), dodamo lovor in suho meso, po možnosti narezano na kocke. Pustimo, da vre poldrugo uro, pri čemer postopoma dodajamo juho, če se naša mineštra zgosti preveč. Ob koncu, 20 minut preden je juha skuhana, dodamo na kocke narezan krompir, solimo in popramo. Če nismo suhega mesa narezali prej, to lahko storimo sedaj. Ko je ječmenova juha skuhana, prilije-mo nekaj žlic olivnega olja in drobno sesekljan peteršilj. Gorenjska različica je na moč podobna: potrebujemo 20 dag je-šprenja, čebulo, česen, korenček, ste- blo zelene, 2 krompirja, 10 dag fižola (tudi iz pločevinke), 25 dag suhega mesa, pol žlice paradižnikove mezge, sol, poper, juho (tudi iz kocke), pe-teršilj, maščobo, ki je v tem primeru lahko svinjska mast ali olje. Ješprenj namočimo v vodi in pustimo, da se namaka čez noč. Prav tako namočimo tudi fižol, če nismo rabili onega iz konzerve. Opran ješprenj, kuhamo v slani vodi približno pol ure. Prav tako posebej skuhamo fižol. Posebej kuhamo tudi suho meso. Na maščobi pre-pražimo sesekljano čebulo, ko poste-kleni dodamo še na kocke narezan korenček, strt česen in sesekljano zeleno. Pustimo, da se praži 5 minut, nato za-lijemo z juho, v katero stresemo tudi na kocke narezan krompir in paradižnikovo mezgo. Kuhan ješprenj dodamo juhi, ki ji lahko prilijemo tudi malo tekočine, v kateri se je kuhalo meso. Na koncu dodamo še fižol in na kose narezano suho meso. Kuhamo še nekaj časa, da se sestavine prepojijo. Poskusimo, če je dovolj slana, popopramo in potrese-mo s sesekljanim peteršiljem. V vsakem primeru, če se odločite za tridentinsko ali za gorenjsko različico ječmenove juhe, dober tek! Ivan Fischer dane pri divači - Jutri in v nedeljo Dvodnevna Kačišn'ca Obujanje starega vaškega praznika, ki ga pripravlja domače društvo Mejame DANE PRI DIVAČI - Z organizacijo že tradicionalne prireditve, poimenovane Kačišn'ca, Turistično, kulturno in športno društvo Mejame iz Dan pri Divači oživlja nekdaj zelo pomemben praznik, poznan tako na širšem območju Primorske kot tudi v čezmejnem prostoru. Ponovno so člani društva, ki je bilo ustanovljeno maja 2005, obudili star vaški praznik -opasilo Kačišn'ca, ki se odvija drugo soboto in nedeljo v septembru pri cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kačičah. Letos se bo po besedah predsednika TKŠP Mejame Jožka Vale-čiča praznik pričel jutri, ko se bodo ob 9.uri v Danah zbrali udeleženci 6. slikarskega ex tempora in otroških ustvarjalnih delavnic. Izpostavil je ljubitelje rekreacije, ki se bodo ob 10. uri podali na pohod po Poti vodnih zakladov od Famelj preko Parka Škocjanske jame, Dan pri Divači do Kačič, kjer bo po štirih urah hoje družabni zaključek pohoda s pogostitvijo. Pohodna pot je nastala v okviru lanskega projekta, ki ga sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja v okviru pristopa Leader. Pot je zasnovana enosmerno. Poskrbljeno bo tudi za po-vratek na start, saj so organizatorji zagotovili brezplačen avtobusni prevoz. Ob 17.30 uri bodo v vaškem domu odprli fotografsko razstavo z naslovom Kačiška jama. Pol ure kasneje pa bodo sledili humoristi-čni odlomki iz dela domačega avtorja Franceta Magajne z naslovom Žalostne zgodbe o veselih Krašev-cih, ki jih bosta uprizorila dramska skupina TKŠD Urbanščica in Folklorna skupina Borjač iz Sežane. Nedeljski program bo glasbeno in plesno obarvan. Po sveti maši bodo ob 11. uri odprli cestni odsek Kačiče pri cerkvi do Pareda, ob 11.30 uri pa bo glasbeni koncert, na katerem bodo sodelovali Mešani pevski zbor in pihalni orkester Divača ter Plesno društvo Srebrna iz Senožeč, ki je ob letošnji 5. obletnici delovanja prejelo priznanje ob divaškem občinskem prazniku. Olga Knez. dekani - Librisovi večeri Danes »srečanje« kostelskega in dekanskega narečja DEKANI - Poletni Librisovi narečni večeri, ki jih že osmo leto prireja koprska knjigarna Libris ob finančni pomoči Javne agencije za knjigo in koprske mestne občine, se letos zaključujejo danes v Dekanih. Prvi letošnji večer je bil junija v Koštaboni, kjer se je istrski govor prijateljsko družil s prekmurskim dialektom, drugi pa julija v Abitantih, kjer so obujali spomine na življenje v tej istrski vasici. Tretji večer se bo pod naslovom Ljepa besjeda nejde cjestuo pričel danes ob 19. uri v dekanski dvorani. Tu se bosta srečali dve narečji oz. govora (dekanski in kostelski). Obiskovalci bodo prisluhnili prebivalcem večstoletnih Dekanov in govoru Kostelskega, pokrajine ob reki Kolpi, domovine Petra Klepca. To svojstveno narečje vsebuje prvine dolenjskega, rovtarskega, gorenjskega in belokranjskega narečja. Mag. Marko Smole, raziskovalec etnologije in kulturne antropologije, bo s filmskimi posnetki in slikovnim gradivom predstavil druženje govorov z obeh strani meje. Dr. Vera Smole, predavateljica na oddelku za slavistiko ljubljanske Filozofske fakultete, bo predstavila značilnosti govorov kostelskega narečja. Matija Turk je avtor in izvajalec narečnih pesmi, znan predvsem po zgoščenki Rejč damača. Tudi Dekani imajo svojstven govor. Publicist Milan Gregorič, ki je pred desetletji sodeloval v dialektološki raziskavi o svojem narečju, bo v pogovoru z Alferijo Bržan predstavil njene značilnosti in jih popestril s svojim poučno-zabavnim narečnim tekstom. Igralska skupina Dekani s sočno domačo govorico že več kot 10 let ohranja »pesjanšči-no.« Za ta narečni večer je Boris Piciga napisal skeč Mak a vre telkej uri je (Kaj je že toliko ura). V njem bosta nastopila Irena in Boris Piciga. (O.K.) Film in gobarsko kulinarična delavnica PLISKOVICA - V mladinskem hotelu v Pliskovici bodo sklop Filmov pod latnikom pričeli z biografsko dramo z naslovom Življenje v rožnatem (La vie en Rose), ki jo bodo predvajali na prostem pod evropskim latnikom prijateljstva jutri s pričetkom ob 20.30 uri. V primeru slabega vremena bodo film predvajali v dvorani Mladinskega hotela. Prihodnji teden pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji narave in kulinarike, saj v soboto, 18. septembra, organizirajo v sodelovanju s sežanskim gobarskim društvom gobarsko kuharsko delavnico, ki se bo pričela ob 9. uri v Mladinskem hotelu. V spremstvu domačih gobarjev bodo udeleženci nabirali gobe in nato pripravili okusen gobji obrok. Udeleženci rabijo primerno obutev ter košaro. Cena delavnice znaša 15 evrov. Prijave zbirajo do 13. septembra na tel.št. 05/ 764 02 50 ali po e-pošti: info@hostelkras.com. (O.K.) PISMA UREDNIŠTVU Bazoviški junaki Spoštovani! Zaradi korektnosti in zaokrožitve vesti je prav, da veste kdo vse ni prišel na z burjo pre-pihano bazovsko gmajno iz Slovenije minuli ponedeljek ob 5.43 uri, ob 80-obletnici ustrelitve naših zlatih fantov. Poleg omenjene ekipe Kanala A, sem bil iz Slovenije prisoten tudi sam. Še pred prihodom v Bazovico pa sem v Lokvi pobral g. Borisa Čoka, sicer rojenega Bazovca,pomeni, da sem moral štartati iz Kranja precej pred 4. uro zjutraj. In še več, poleg g. Milana Pahorja, predsednika Odbora za proslavo bazoviških junakov, so posneli z omenjene televizije Kanal A tudi mojo izjavo in jo zvečer istega dne ob 18. uri predvajali v oddaji ''Svet na Kanalu A''.Tudi na vaši fotografiji v časopisu se me vidi v ozadju, s svetlo čepico. Sicer pa sem bil letos 6. septembra ob 5. 43 uri že devetič (9.) zapored (!) na naši gmajni, gmajni prepojeni s krvjo pravih domoljubov. Tudi drugo leto bom tam. S to pohvalno gesto komemo-racije ravno ob 80-obletnici točno ob 5.43 uri se je letos spomnil režiser g. Marjan Bevk naših fantov. Bevk bo tudi režiral nedeljsko spominsko ko-memoracijo ob spomeniku na bazovski gmajni. Z njegovimi mladimi dijaki in ostalimi letošnjimi udeleženci ali brez njih, bi sam stal na gmajni. Kot vsa leta doslej, v tišini jutra. In velikokrat me je, kot letos, burja bičala v obraz in velikokrat so mi dežne kaplje rosile telo. Malenkost v primerjavi s tem, da se poklonim našim zlatim fantom. Vse prevečkrat vsi skupaj pozabljate na 5. žrtev (Anton Gropajc) s tega 1. tržaškega procesa. Resda se je zaradi prestalih muk od mučenja, že 30. junija 1930 vrgel v notranje dvorišče mučilnice-zapora v Regina Coel-li, vendar sam trdim že vsa leta, da je bilo v resnici 5(pet) žrtev na prvem procesu, enako kot 1941 na 2. tržaškem procesu.Zanimivo pri tem pa je, da niti naši zgodovinarji niso na mučeni-ka Gropajca preveč pozorni, poudarjajo le te naše štiri ustreljene (npr. J. Pirjevec, M.Kacin, M.Verginella...),kar pa se mi absolutno ne zdi prav. Tudi junak Anton Gropajc je odšel v smrt zaradi branjenja naše biti, naše besede, naše pesmi in molitve v maternem jeziku! Stavim, da bom imel ''čast'' naužiti se tišine poznopoletnega jutra 6.septembra drugo leto (2011). Ker spet ne bo nikogar razen mene pri našem Ferdu in tovariših. S svečko ali s cvetico njim v poklon in spomin... Prisrčen pozdrav iz Kranja in nasvidenje v nedeljo na naši gmajni. Marko Bidovec Italija vrednot o škedenjski železarni Nedavni dogodki, ki so zadevali sindikalnega zastopnika železarne, dokazujejo, da podjetje ne spoštuje predpisov, ki ščitijo delavce. Pokrajinski direktiv Italije vrednot se je takoj sestal zaradi tega ponovnega protisindikalnega ukrepanja. To dejanje kaže na voljo po izključevanju in po prikrivanju hudih kršitev varnostnih standardov, kar otežkoča in postavlja v nevarnost življenje delavcev. Izključitev zastopnika sindikata Failms-Cisal, ki je izvoljeni predstavnik za varnost v podjetju, s srečanja o varnosti, kaže na to, da so izbire podjetja vedno manj naklonjene spoštovanju zakonov o varnosti pri delu, z namenom, da bi onemogočili predvidena preverjanja. Tak pristop ne ustvarja samo nevarno delovno okolje, temveč tudi povzroča negotovost za celotno prebivalstvo. Italija vrednot, kot je to že storila v preteklosti, izraža solidarnost sindikalnim zastopnikom, ki se zoperstavljajo degradaciji delovnega okolja in s tem poskušajo preprečiti dogodke, ki jih žal že poznamo (tak primer je huda nesreča, ki se je pripetila v turinski je-klarni ThyssenKrupp), a ki se ne bi smeli nikoli več pripetiti. Poleg tega bo Italija vrednot vedno odprto podpirala vse sindikalne aktivnosti v prid delavcem, kot tudi vse pobude okoljevarstvenih organizacij in združenj civilne družbe, ki delujejo v korist varstva zdravja državljanov. Politika je predolgo špekulirala z zdravjem občanov in delavcev verjetno v korist interesov ožjih skupin. Zgleda tudi, da ekonomsko nazadovanje v državi prinaša s sabo tudi kulturno in socialno nazadovanje, ki ima socialno in sindikalno zaščito za »razkošje, ki si ga ne moremo več dovoliti«. Italija vrednot ne verjame, da je to način, s katerim se bo država znova postavila na noge, kajti to bi pomenilo uničiti vse, kar je naredilo iz Italije civilizirano in moderno republiko. Za obrambo pravic delavcev in zaščito javnega zdravja, je Italija vrednot oblikovala tehnično omizje, ki bo preučilo položaj tržaške industrije in, glede železarne, izluščilo odgovore na vprašanja industrijskega obrata v Škednju, ki bi obenem zaščitile delovna mesta in zdravje prebivalstva. Ta nedvoumni projekt bo tudi postavljen med prve točke programa in vključen v katerikoli politični sporazum. Tak politični pristop predstavlja začetek novega načrtovanja za industrijski razvoj v Trstu, vedno bolj naklonjen spoštovanju okolja in varnosti ljudi. Mario Marin, pokrajinski koordinator Italije vrednot v Trstu 6 Petek, 10. septembra 2010 GOSPODARSTVO politika - Predsednik vlade izpopolnjuje strategijo pred nastopom v parlamentu Berlusconi za »večino nacionalne odgovornosti« brez finijevcev Finijevi privrženci zapuščajo položaje v Ljudstvu svobode - Bocchino: Za FLI 7,2 odstotka volivcev RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je včeraj s pomočjo svojih sodelavcev izpopolnjeval strategijo, ki naj bi mu omogočila, da bi ostal v palači Chigi do naravnega izteka mandata. Ves dan so se v njegovi rimski rezidenci v palači Grazioli vrstili obiski ministrov in veljakov Ljudstva svobode. Njegov načrt je, da bi pridobil vladno večino, ki ne bi bila odvisna od Fi-nijevih privržencev. V ta namen bi moral pridobiti kakih deset poslancev, tako da bi se oblikovala »večina nacionalne odgovornosti«, kot jo je sam poimenoval. Če bi finijevci potem podpirali vlado, bi tudi njihovo podporo sprejel, vendar ne da bi ga mogli izsiljevati. Konkretno gre za »kupovanje« parlamentarcev. Za to skrbita koordinatorja Ljudstva svobode Denis Ver-dini in Ignazio La Russa. Njune lovke tipajo vsepovsod, še zlasti pa v sredinske kroge in med avtonomiste, vključno med predstavnike narodnih manjšin (v tej zvezi se pogosto omenja Union Valdotaine). Berlusconi je prepričan, da bo »operacija« uspešno dokončana do 28. septembra, ko se bo predvidoma predstavil v parlamentu s programom, na osnovi katerega naj bi vlada prejela zaupnico. To je premier pojasnil tudi vodji Severne lige Umbertu Bossiju, ki je še vedno prepričan, da bi bile predčasne volitve najboljši izhod iz krize. Sicer pa je Berlusconi svojemu zavezniku zagotovil, da se bo tudi sam odločil za volitve, če bo načrt za oblikovanje »večine nacionalne odgovornosti« propadel. Še več. Za vsak slučaj je že poveril bivšemu ministru Claudiu Scajoli nalogo, naj začne organizirati volilni stroj, če bi ga res bilo treba v kratkem pognati. Berlusconi se bo danes mudil v ruskem Jaroslavlu, kjer se bo skupno z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in drugimi svetovnimi voditelji udeležil Mednarodnega foruma o demokraciji. Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini pa je že včeraj odpotoval na srečanje predsednikov spodnjih domov parlamentov skupine najrazvitejših držav in Rusije G8 v kanadski Ottawi. Zato je vajeti snujoče se stranke Prihodnost in svoboda za Italijo (FLI) včeraj začasno prevzel njen načelnik v poslanski zbornici Italo Bocchino. Bocchino je tako v intervjuju za Repubblica tv naznanil, da bodo Fini- jevi privrženci v teh dneh odstopili s položajev, ki jih še zasedajo v Ljudstvu svobode, bodisi na vsedržavni kot na krajevni ravni. Gre za nov korak na poti k ustanovitvi stranke. Na osnovi raziskave, ki jo je v teh dneh izvedla javnomnenjska agencija Crespi Ri-cerche, naj bi stranka uživala 7,2-od-stotno podporo volivcev. Poleg tega je Bocchino napovedal, da se vrste Fini-jevih privržencev širijo. Prihodnji teden naj bi se jim pridružil 36. poslanec. Sicer pa je Bocchino izrazil prepričanje, da ne bo predčasnih volitev ne letošnjega novembra in najbrž niti spomladi 2011. FLI namerava podpirati vlado, če bo dosledno uresničevala skupno dogovorjen program. Vsekakor namerava ostati v desni sredini. »Nimamo v načrtih zavezništva z levico. Če nas bosta Berlusconi in Bossi odrivala, bomo skušali uveljaviti alternativen model desne sredine, po možnosti v sodelovanju s Casinijevi-mi sredinci,« je dejal Bocchino. Načelnik skupine Prihodnost in svoboda za Italijo (FLI) v poslanski zbornici Italo Bocchino ansa politika in sindikat - Polemike po napadu na Bonannija Bersani: Vzdrževanje javnega reda ni naša naloga Brunetta: V duši DS škvadristična komponenta Damiano Brunettove besede označil za »politično šakalstvo« - Včeraj na prazniku DS nastop tajnika Uil Angelettija RIM - Polemike zaradi sredinega napada na tajnika sindikata Cisl Raffaeleja Bonannija na prazniku Demokratske stranke v Turinu se še niso polegle, medtem ko je včeraj na prazniku nastopil tajnik sindikata Uil Luigi Angeletti. Potem ko je tajnik DS Pierluigi Bersani na očitke o pomanjkljivem zagotavljanju varnosti odgovoril, da vzdrževanje javnega reda ni naloga njegove stranke, ki namerava še naprej ohraniti odprti značaj svojih praznikov, saj predstavljajo namreč že redke kraje, kjer potekajo politične razprave, je olja na ogenj prilil minister za javno upravo Renato Brunetta, ki je dejal, da se je v duši DS ohranila »reakcionarna in škvadristična komponenta«. Podobno meni načelnik poslancev Ljudstva svobode Fabrizio Cicchitto, na taka izvajanja pa se je odzval bivši minister Cesare Damiano, ki je Bru-nettove besede označil za »žalostno dejanje političnega šakalstva.« Tajnik sindikata Cgil Guglielmo Epifani pa je pozval k umiritvi tonov, saj je ozračje v državi težko in obstaja tveganje, da pride do socialnega konflikta. Medtem so ugotovili, da je v Bonannija dimno bombo vrgla 24-letna Rubina Affronte, hči tožilca iz Prata Sergia Affronteja in domnevna pripadnica socialnega centra Akatasuna, ki je prevzel odgovornost za sredin napad: »Kolikim vsak dan jemljejo besedo (in dostojanstvo) zaradi izbir raznih Bonannijev? Prisiliti ga k molku je legitimno in pika,« so sporočili iz centra. Kaj si misli o socialnih centrih, pa je Bonanni povedal za postajo Radio Radicale, kjer jih je označil za »prvake v nestrpnosti in nasilju.« Tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani ansa Za italijansko gospodarstvo slabi obeti in ocene PARIZ, ŽENEVA - Italijansko gospodarstvo bi v tretjem letošnjem četrtletju lahko zabeležilo 0,3-od-stotni padec bruto domačega proizvoda (BDP). Tako je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) zapisala v svojem najnovejšem poročilu o gospodarskem zdravju svojih članic. Italija naj bi tako bila edina izmed razvitih industrijskih držav skupine G7, ki bi v obdobju od julija do septembra 2010 beležila gospodarski padec. Italijansko gospodarstvo naj bi se nekoliko opomoglo v zadnjem letošnjem četrtletju, ko naj bi zabeležilo 0-1-odstotno rast BDP. Slabo oceno pa si je italijansko gospodarstvo zaslužilo tudi pri analitikih Svetovnega gospodarskega foruma iz švicarskega Davosa. Na lestvici najbolj konkurenčnih gospodarstev na svetu v obdobju 2009-2010 je Italija namreč zasedla klavrno 48. mesto. Na prvih mestih so Švica, Švedska, Singapur in ZDA. Italija je po konkurenčnosti zadnja izmed industrijsko najbolj razvitih držav G7, zaostaja pa tudi Litvo, Poljsko in Slovenijo. Slednja je sicer v zadnjem letu nazadovala za osem mest in je zdaj 45. na lestvici. Andreotti razburil javnost z izjavo o Ambrosolijevi smrti RIM - »V rimski govorici bi lahko rekli, da si jo je šel iskat.« Tako se je dosmrtni senator Giulio An-dreotti izrazil o smrti Giorgia Am-brosolija, stečajnega upravitelja banke spornega finančnika Mic-heleja Sindone, ki ga je plačani morilec ubil 11. julija 1979. Andreotti je to povedal v intervjuju za oddajo »La storia siamo noi« (»Zgodovina smo mi«), ki je bila na sporedu sinoči po drugi televizijski mreži RAI. A izjava je vzbudila kopico kritik že poprej, saj je o njej že včeraj pisal dnevnik Il Corriere del-la Sera (oddaja je bila seveda posneta pred časom). Kritično so se oglasili Ambrosolijev sin Umberto, predstavnik Demokratske stranke Walter Veltroni, vladni podtajnik Alfredo Mantovano, glasnik Italije vrednot Leoluca Orlando - vse do poslanke Sonie Alfano, ki je celo pozvala predsednika republike, naj Andreottiju odvzame častni naslov dosmrtnega senatorja. Po tem plazu kritik je Andreotti objavil tiskovno noto, v kateri obžaluje, da so njegovo izjavo mnogi napačno razumeli. »Hotel sem povedati le, da se je Ambrosoli zavedal nevarnosti, kateri se je izpostavil s prevzemom funkcije stečajnega upravitelja Sindonejevega denarnega zavoda,« je poudaril. kultura - Dnevno jo obišče 25 tisoč ljudi Vatikan zaradi obilice obiskovalcev hudo zaskrbljen za Sikstinsko kapelo RIM - Vatikan zaradi navala obiskovalcev trepeta za Sikstinsko kapelo. Dvorano s freskami Michelangela si letno ogleda okoli štiri milijone obiskovalcev. In teh je vedno več. Prah, telesna toplota, dihanje - vse to ustvarja vlago, ki hudo ogroža poslikave, je direktor Vatikanskih muzejev Antonio Paolucci opozoril v vatikanskem dnevniku L'Osservatore Romano. Filtrirni sistem sicer čisti zrak in skrbi za stalno temperaturo v kapeli, a zaradi preobremenjenosti postaja nezadosten. Dnevno se število obiskovalcev Sik-stinske kapele giblje okoli 25.000. Ob petkih bo septembra in oktobra obisk Vatikanskih muzejev možen tudi v večernih urah, torej poleg običajnih ur, od 9. do 17. ure, še med 19. in 23. uro. »Podaljšan odpiralni čas ima pozitivno stran, saj se obiskovalci razporedijo preko celotnega dne. S tem se zmanjša pritisk na Sik- stinsko kapelo,« je za časnik povedal Maurizio De Luca, glavni re-stavrator Vatikanskih muzejev. Na vsaki dve leti s poslikav v kapeli s čopičem odstranijo prah. »Zaradi množice obiskovalcev pa moramo zdaj to početi pogosteje, posodobiti bo treba tudi prezračevalne naprave,« je dodal De Luca. Sikstinsko kapelo so restavri-rali v jubilejnem letu 2000. Strokovnjaki so tedaj govorili o najobsežnejši in najbolj spektakularni restavraciji v zgodovini umetnosti. Freske, ki so jih ustvarili Sandro Botticelli, Domenico Ghirlandaio, Cosimo Rosselli in Pietro Perugi-no, kakor tudi Michelangelovo Poslednja sodba in Stvarjenje, so takrat očistili prahu in druge umazanije, ki se je nabrala v 500 letih, ter oživili barve. Stroške restavracije je v večjem delu pokril japonski televizijski kanal NTV, v zameno si je zagotovil pravice do uporabe poslikav. radikalci - Zapor v Neaplju Tretji samomor v samo nekaj dneh NEAPELJ - V zaporu Poggioreale je v sredo zvečer prišlo do novega samomora - tretjega v samo nekaj dneh. Življenje si je z vdihavanjem plina vzel 34-letni transeksualec Francesco Consolo po rodu iz Apu-lije. Zaprt je bil v oddelku »transex«, ki sprejema le transeksualce, homoseksualce in narkomane. Našli so ga z najlonsko vrečko na glavi, ob truplu pa je ležal plinski kuhalnik za kampiranje. Po novicah, ki jih je ponudil program Radiocar-cere na frekvencah radia Radicale gre za tretji podoben smrtni primer. Prvi je namreč 24. avgusta umrl Sergio Scotti, novica pa je na dan prišla šele včeraj. Scottiju naj bi bil usoden koktajl zdravil, ki so bila v njegovi celici iz še nepojasnjenih razlogov. V nedeljo, 5. septembra, pa je zaradi srčne kapi umrl 60-letni Giuseppe Coppola. Okrog 3. ure zjutraj mu je bilo slabo in v ambulanti so mu dali navadno zdravilo proti bolečinam. Nekaj ur zatem se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo in srce mu je odpovedalo v rešilcu. Radikalci so ogorčeni, saj je v italijanskih zaporih od začetka leta umrlo že 125 zapornikov. Poslanka radicalcev Rita Bernardini je opozorila, da gre za državne umore, »saj država ve, kaj se dogaja v zaporih, nikakor pa ne namerava poseči, da bi se stanje le spremenilo.« r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu pokrajina - Predstavili delovanje pokrajinske opazovalnice socialnih politik Mnogo je priletnih Tržačanov, vedno več je mladih priseljencev Odbornica Guglielmi prikazala pomembno raziskovalno delo pokrajinske uprave Monitoraža socialnih vprašanj v tržaški pokrajini za pravočasno in uspešnejše ukrepanje ter širjenje informacij oziroma podatkov o problematikah na socialnem področju je namen pokrajinske opazovalnice socialnih politik, prek katere ponuja pokrajinska uprava pomemben doprinos k poznavanju družbenih sprememb. Tako so v tem okviru med drugim ugotovili, da se je v zadnjih letih zahvaljujoč se priseljencem in njihovih družinam spremenil demografski trend, ko je število prebivalcev v preteklosti stalno upadalo. Priseljenci so pretežno mladi, toda v Trstu je še vedno visoko število priletnih. Podatki so objavljeni na spletni strani Pokrajine Trst (www.provincia.trie-ste.it) in jih stalno dopolnjujejo. Delovanje observatorija je predstavila pristojna pokrajinska odbornica Marina Guglielmi včeraj na tiskovni konferenci, na kateri so tudi predstavili izsledke zadnjih treh raziskav in študije, ki jih bo opazovalnica izdelala v prihodnosti. Omenjene raziskave so zadevale število prebivalcev (tudi tujcev) v tržaški pokrajini s stalnim bivališčem v obdobju 2004-2008, sestavo družin in stanovanjsko problematiko. V kratkem se bodo začele še tri raziskave, in sicer o odnosu mladih do podjetništva, o delovanju pokrajinske uprave glede problematike priletnih in o protikriznih ukrepih, ki jih je sprejela pokrajinska uprava. Namen raziskav je posodobitev zastarele podatkovne baze, pokrajinska uprava pa se temu posveča v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom Slori, z deželnim raziskovalnim inštitutom 1RES in z mednarodnim inštitutom Jacques Maritain. Končni cilj je v tem smislu izdelava raziskav, v katerih bodo statistični podatki minimalna podlaga, medtem ko bo poudarek na ločenih podatkih z namenom poglobljenih analiz trendov in značilnosti posameznih sektorjev, od demografske rasti do števila mladoletnih, priletnih in družin. Na ta način, je med drugim poudarila odbornica Guglielmi, bo nedvomno lažje ugotavljati najbolj učinkovite ukrepe na socialnem področju. Prva raziskava je pokazala, da se je dolgoletni negativen demografski trend v letih 2007 in 2008 začel spreminjati. Razlog za to je vedno višje število tujih državljanov s stalnim bivališčem na Tržaškem in na to povezano višje število rojstev, še predvsem pa fenomen priseljeništva. Večina novih priseljencev je v tržaški občini. Prebivalstvo v tržaški pokrajini zaznamuje vsekakor kot sicer v zadnjih desetletjih visoka povprečna starost, še piše v raziskavi. Zato je treba na Tržaškem zagotoviti ustrezne zdravstveno-skrbstvene storitve. Tuji prebivalci so pretežno mladi in so večinoma z Balkana. Iz druge raziskave izhaja, da se število družin stalno viša, toda vzporedno se niža povprečno število članov družin. To velja še zlasti v tržaški občini, medtem ko so veččlanske družine bolj pogoste v okoliških občinah. Nasprotno je dogajanje z družinami priseljencev, saj se stalno viša tako število njihovih družin kot število članov, ki jih sestavlja. Nasploh je skoraj polovica družin v tržaški pokrajini enoceli-čnih (predvsem mladih), ena družina vsakih pet je brez sinov, prav tako ena družina vsakih pet ima sinove oz. hčerke. Desetina družin je enostarševskih, v eni družini vsakih trinajst pa je več kot 80 let star član. Tretja raziskava je nenazadnje pokazala porast števila ljudi, ki so v kriznem obdobju ostali brez stanovanja oziroma brez dohodka. V tem okviru je prišlo do izraza, da so nujni strateški ukrepi v sodelovanju med organizacijami, ki se ukvarjajo s socialno problematiko, in javno upravo ter različnimi javnimi in zasebnimi ustanovami. A.G. Predstavitev je bila na sedežu pokrajinske uprave kroma obmejna policija - Kombi upravljala trojica Romunov Proti Sloveniji s 136 odrabljenimi akumulatorji in 860 kilogrami bakra Kup odrabljenih akumulatorjev, ki jih je policija zasegla v sredo Petek, 10. septembra 2010 APrimorski ~ dnevnik 7 Danes začetek pouka na Liceju F. Prešerna Za učence in dijake slovenskih vrtcev in šol bodo poletne počitnice čez nekaj dni samo lep spomin, saj bo v ponedeljek, 13. septembra, napočil prvi dan pouka v okviru novega šolskega leta2010-2011. Dijaki Li-ceja Franceta Prešerna pa bodo v šolske klopi sedli že danes. Pouk se bo pričel ob 10. uri, še pred tem, ob 9. uri, pa se bodo tisti, ki se bodo želeli udeležiti šolske maše, zbrali v kapeli župnijske cerkve pri Sv. Ivanu. V letošnjem šolskem letu bodo dijaki prvega letnika že obiskovali prenovljene učne smeri: smer uporabnih znanosti ter znanstveno, jezikovno in klasično smer. Začetek simfonične sezone gledališča Verdi Drevi se s koncertom, posvečenim Franzu Schubertu in Robertu Schumannu, ob 20.30 začenja letošnja simfonična sezona tržaškega opernega gledališča Giuseppe Verdi. Orkester gledališča Verdi bo vodil Hubert Soudant, ponovitev pa bo jutri ob 18. uri. Za informacije in nakup vstopnic so na voljo telefonske številke 040-6722298299-307 in spletna stran www.teatro-verdi-trieste.com. Konec ramadana Muslimanska skupnost bo danes praznovala konec ramadana - postnega časa. Verniki se bodo za praznik eid el fitr dopoldne zbrali na svetoivanskem Stadionu 1. maj, kjer bo po verskem obredu (od 9.15 do 10.30) krajši praznik. Sedem let na begu V noči na četrtek je tržaška policija prišla na sled in aretirala romunskega državljana C.E., ki je bil na begu 7 let. Agenti so pri bencinski črpalki na avtocesti pri Devinu namreč ustavili kombi volkswagen transporter, na katerem se je moški vračal v domovino. Moškega so iskali že od leta 2004, ko je v Neaplju od svojih sodržavljanov iz-terjeval denar za stanovanje in kradel. Globa za godca Policija je včeraj dopoldne na Velikem trgu izdala globo 27-letnemu romunskemu državljanu C.C.P., ker je brez dovoljenja igral harmoniko po mestnih ulicah in pri barih, kjer so posedali ljudje. Med rednim nadzorom teritorija je tržaška obmejna policija v sredo popoldne na območju repentabrske občine ustavila kombi ford transit z italijansko evidenčno tablico. Namenjen je bil v Slovenijo, upravljala pa ga je trojica Romunov. Med pregledom vozila so agenti seveda preverili tudi vsebino prtljažnika, ki je bila zanje sumljiva, v njem so namreč našli 136 starih in neuporabnih svinčenih akumulatorjev ter kakih 860 kilogramov bakra. 48-letni Romun B.B. je agentom priznal, da je material v kom-biju njegov, s seboj pa ni imel nobenega dokumenta, ki bi to lahko dokazal. Agentom je pojasnil, da ima stalno prebivališče v Brescii in da je lastnik kombija, odra-bljene akumulatorje in baker pa je zbral tako v odlagališčih kot v mehaničnih delavnicah v pokrajini, kjer prebiva. Tovor, ki ga uvrščamo med onesnažujoče, nevarne odpadke, je policija zasegla, tako kot tudi kombi. Romunskega državljana B.B. so agenti prijavili na prostosti zaradi kaznivega dejanja prevažanja nedovoljenega materiala brez avtori-zacije. Obmejna policija je letos že večkrat naletela na tovrstne tovore, predvsem na baker in odrabljene akumulatorje, ki so namenjeni tujim trgom. Tudi sredin poseg se uvršča med tradicionalne posege, s katerimi skuša policija preprečiti preprodajo strupenih oz. toksično nevarnih tovorov. trst - Predstavniki SSk obiskali tržaškega prefekta V ospredju vrsta nerešenih vprašanj in pomanjkljivo izvajanje zaščitnega zakona Včeraj je tržaški prefekt Alessandro Giacchetti sprejel delegacijo tržaške Slovenske skupnosti, v kateri so bili tajnik Peter Močnik, predsednik Sergij Mahnič in predsednik vzhodnokraške konzulte Marko Milkovič. SSk je prefekta vprašala za sprejem vsled dogajanja z izvajanjem zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Srečanje, na katerem je bil prisoten tudi šef kabineta Fabio Millotti, je potekalo v mirnem in konstruktivnem vzdušju. SSk je izpostavila prefektu vrsto nerešenih vprašanj, ki sodijo po njeni oceni v neizvajanje ali v zgrešeno razlago zaščitnega zakona, kar privede do kratenja ali zmanjšanja pravic, oziroma do zavlačevanja z raznimi izgovori pri njihovem uresničevanju. V tem smislu mu je izročila podrobno spomenico. Poudarjeno je bilo nespoštovanje rabe slovenskega jezika pri davčnih aktih, kar privede do težkih nevšečnosti, kot tudi neuporaba slovenskih črk pri pisanju imen in priimkov na uradnih dokumentih in nespoštovanje norm pri postavljanju dvojezičnih cestnih oznak ter pri pre- vajanju uradnih aktov občine Trst, kar se pojavlja od sprejetja vprašljivega odloka sedanjega predsednika dežele, ki bi pa moral zagotavljati izvajanje zaščitnih pravil. Posebej so bile podčrtane hude težave pri šolstvu, od združevanja razredov do nemožnosti premeščanja učnega osebja, nepriznavanja Sindikata slovenske šole do nevzdrževanja šol v tržaški občini, od zavrnitve odprtja novih oddelkov slovenskih jasli v tržaški občini do neurejenosti statusa Glasbene Matice. Poudarjena so bila še druga nespoštovanja zaščitnih pravil, kot na primer nepriznava-nje slovenščine kot manjšinskega jezika pri zadnjem razpisu za policijske agente, medtem, ko se v tem smislu upoštevata nemščina in francoščina; neizvajanje vračanja manjšini prostorov v dveh Narodnih domovih; zavlačevanje pri ureditvi spomenika na openskem strelišču; napadi na manjšinsko naselitveno ozemlje s težkimi krajinskimi omejitvami in z nemogočimi prostorskimi plani, kar onemogoča gospodarski in družbeni razvoj manjšine. Omenjeni primeri, ki ne predstavljajo še vseh težav, širijo med Slovenci nejevoljo in nezaupanje do oblasti, kar ni v duhu novih razsežnosti, v katerih danes živimo, so na srečanju poudarili predstavniki stranke. Sodni postopki pa niso pravi način reševanja vprašanj, saj je naloga javne uprave, da reši spore na podlagi zakona. Manjšina pa se je danes prisiljena stalno obračati do sodnikov, kar je nenormalno in je v nasprotju s spoštovanjem manjšinskih, torej človekovih pravic. Stranka bo o svojem statusu opozorila tudi pristojne evropske forume, saj sloni zaščita tudi na mednarodnih normah. Prefekt je pazljivo sledil izvajanjem predstavnikov SSk in je zagotovil, da bo podrobno proučil izročeni dokument ter je potrdil razpoložljivost pri iskanju primernih rešitev. Posebej je opozoril, da bodo od 12. oktobra letos začeli uporabljati slovenske črke pri izdajanju vozniških dovoljenj. Na državni ravni pa da se že izvaja načrt za poenotenje programov raznih podatkovnih baz. 8 Petek, 10. septembra 2010 GOSPODARSTVO bazovica 2010 bazovica 1930-2010 - Pred nedeljsko osrednjo proslavo na bazovski gmajni Tudi italijanskim someščanom A£S*ga predstavili prvi evropski odpor O bazoviških junakih je spregovoril Milan Pahor - Danes svečanost v Kranju Prvi evropski odpor je bil naslov predavanja, ki sta ga v dvorani Tessitori na Trgu Oberdan priredila Tržaški antifašistični odbor in Deželna svetniška skupina mavrične levice. Pogovor med Claudio Cernigoj in Milanom Pahorjem je bil kajpak posvečen osemdeseti obletnici smrti Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča. Pahor je italijansko-slovenske-mu občinstvu spregovoril o nastanku prvih ilegalnih organizacij TIGR in Borba. O skrivnih sestankih na Nanosu, o zagnanosti članov mladinskih in športnih društev, ki so v aktivnem uporu videli edino možnost preživetja. A tudi o različni oblikah fašističnega zatiranja in poitalijančenih priimkih. Ta usoda ni doletela samo Hrvatov in Slovencev, ampak na primer tudi Nemce; priimek Bischof je tako postal Vescovi ali Devescovi ... Občinstvo je tudi zanimalo, kako je delovalo posebno fašistično sodišče za zaščito države, zakaj se je iz Rima preselilo v Trst, kako sta potekala prvi in drugi tržaški proces ... Govor je bil tudi o vsakoletni proslavi v Bazovici, ki bo letos kot znano v nedeljo, 12. septembra, ob 15. uri. Pahor je poudaril, da na njej vsakič spregovori tako slovenski kot italijanski govornik; letos bosta to pesnik Miroslav Košuta in zgodovinar Raul Pupo. Prizadevamo si, da bi Bazovica ne bila samo simbol tragedije in bolečine, ampak tudi združevanja, je dejal predsednik pripravljalnega odbora, ki na govorniški oder zato rad vabi tudi govornike, s katerimi ni v popolnem sozvočju: z vsako proslavo smo si lahko korak bližji. Pred nedeljsko osrednjo proslavo bo danes ob 16. uri tudi spominska svečanost v Prešernovem gaju v Kranju. Slavnostna govornica bo županja Franka Padovan, sodelovali pa bodo tudi Moški lovski pevski zbor Doberdob pod vodstvom Hermana Anto-niča in taborniki RMV. Organizatorji nedeljske proslave pa vabijo tiste, ki bi jim radi priskočili na pomoč, da se v nedeljo ob 10.30 zberejo pri spomeniku in sodelujejo pri postavitvi odra in ureditvi prireditvenega prostora. Pogled na sinočnje občinstvo v dvorani Tessitori kroma Jutri taborni ogenj, v nedeljo pa BOP Taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice bodo v sklopu proslav v spomin na bazoviške junake organizirali BOP - Bazoviški orientacijski pohod. Poleg dvodnevnega taborniškega tekmovanja bodo v nedeljo, 12. septembra, priredili orientacijsko tekmovanje za vse ljubiteljem orientacije, starše in otroke ter mlajše staroste kategorije tabornikov in skavtov. Nedeljsko tekmovanje se bo zaključilo na vrhu Kokoši, kjer bodo taborniki vse tekmovalce pogostili s kosilom. Po sestopu na osrednji prireditveni prostor s planinci in osrednji proslavi v spomin na štiri bazoviške junake bo nagrajevanje v centru Zarja. Vsi, ki se želijo udeležiti nedeljskega dela BOP-a, se lahko prijavijo na dan tekmovanja v športnem centru Zarja od 7.45 do 8.15 (za ostale informacije bop.rmv@gmail.com). Vsako ekipo sestavlja od 4 do 2 člana. Na progo se vsaka ekipa poda s svojim kompasom. Okvirna časovnica je od 3.00 do 3.30 ur. Ker bo trasa potekala tudi na slovenski strani, morajo imeti tekmovalci s sabo osebni dokument. Mlajši od 14. leta tekmujejo v spremstvu polnoletne osebe. Jutri zvečer pa bodo taborniki RMV v spomin na štiri junake prižgali že tradicionalni taborni ogenj ob 21. uri. vabi na nedeljski pohod Kot vsako leto, se bo tudi tokrat v niz prireditev ob počastitvi spomina na štiri bazoviške junake vključilo AŠZ Sloga s prireditvijo mednarodnega moškega in ženskega odbojkarskega turnirja za Pokal bazoviških žrtev, na katerem bo 18. in 19. septembra nastopilo dvanajst ekip, ter tradicionalnega spominskega pohoda Bazoviških junakov, ki bo na sporedu to nedeljo. Pohod prireja planinski odsek našega društva vse od leta 1980, njegova priljubljenost pa raste iz leta v leto: lani se ga je udeležilo približno 500 pohodnikov in vse kaže, da bomo tudi letos zelo blizu tej številki. Pohodniki se bodo zbrali pri bazovskem kalu, od koder bodo ob 10. uri krenili na pot proti Jezeru, od tod ob robu doline Glinščice do Drage. Nato bodo po vzponu preko Peska (475 m) in Gročane (492 m) prešli na slovensko stran in se podali do koče na Jermancu, kjer se bodo ustavili, in od tu nadaljevali pot proti vrhu hriba Kokoš (672 m). Vsi skupaj se bodo nato spustili do kraja ustrelitve bazoviških junakov, kjer se bodo udeležili osrednje spominske svečanosti. Pohod sicer ni tekmovalnega značaja, najzvestejši udeleženci pa bodo, kot vedno, deležni spominskih priznanj: bronaste značke za dva, srebrne za štiri in zlate za šest opravljenih pohodov. Posebno priznanje - delo umetnika Pavla Hro-vatina - pa bodo dobili tisti, ki se bodo pohoda udeležili desetič oziroma dvajsetič. Pohod je primeren za vse, od najmlajših do najstarejših, zato organizator vabi, da se ga udeležimo v čim večjem številu: tudi tako bomo počastili spomin naših štirih padlih junakov. Danes začetek niza Grad pod zvezdami Na gradu sv. Justa se začenja niz Grad pod zvezdami, ki ga prireja Stalno gledališče Fjk. Festival bo danes ob 21. uri uvedel Musical StarTs, v sklopu katerega bodo mlade tržaške »zvezde« ponudile izbor pesmi najslavnejših muzikalov. Med koncertom bo tržaško združenje trgovcev podelilo nagrado Rosa dAr-gento 2010. Jutri bodo na grajskem dvorišču uprizorili balet Carmen, v katerem bo v glavni vlogi nastopila Rossella Brescia, v nedeljo pa bo španska skupina Yllana predstavila glasbeno-humoristično predstavo PaGAGni-ni. Ob slabem vremenu bodo predstave v gledališču Rossetti. Odprtje razstave Obmorske dežele Oddelek za zgodovino in kulture od antike do sodobnega sveta Univerze v Trstu vabi na odprtje razstave Obmorske dežele, ki jo je pripravila Rita Auriemma, danes ob 11. uri v muzeju pri Jami pri Briščikih. Film v zavodu Itis V prostorih zavoda Itis v Ul. Pascoli 31 bodo danes ob 16.15 predvajali film Jonathana Kraneja Senti chi parla adesso!. Ogled bo v okviru niza Cinoforum, ki ga prireja združenje Il pane e le rose v sodelovanju z zooantropološkim polom Podjetja za zdravstvene storitve in dnevnega središča zavoda Itis. nabrežina - Slovensko kulturno društvo Igo Gruden Sezono začeli z izletom v Ziljsko dolino Jutri proslava ob 110-letnici pevskega prapora Skupinska slika v Ziljski dolini Z lepim društvenim izletom na Koroško je SKD Igo Gruden začelo svojo novo sezono. Preteklo nedeljo se je velika skupina izletnikov podala v dolino Zilje, najmanj poznane koroške doline, kjer so nekoč Slovenci živeli strnjeno naseljeni, danes pa ni več tako in marsikje samo še krajevna imena pričajo o nekdanji etnični naseljenosti. Izletnike je ves dan vodila gospa Pepca Druml, lastnica restavracije Alte Post v Ziljski Bistrici. Gospa je sicer po stroki slavistka, a vlaga vse svoje sile v to, da bi se ziljska dediščina čim bolj ohranila, pa čeprav so stare slovenske ko-lednice danes v repertoarju nemškega mladinskega zbora. Izlet je bil izredno zanimiv in poučen, vreme je bilo tudi naklonjeno, tako da so si izletniki ogledali stare in dobro vzdrževane cerkve v Vratih, Zahomcu in Bistrici, videli so dokumentarec o štehva-nju, slišali posnetke kolednic, ki jih ima še vsaka vas, popoldne pa so se z avtobusom popeljali mimo tistih vasi, kjer maloštevilni Slovenci še vztrajajo v dvojezičnih osnovnih šolah in v cerkvi. Jutri pa je v Nabrežini že na programu prva večja prireditev. V teh dneh je namreč poteklo sto deset let od razvitja prapora Pevskega društva Nabrežina. Prapor je še lepo ohranjen, obojestranski, iz modre svile, bogato izvezen in se je pred desetimi leti - ob stoletnici - prvič vrnil v domačo vas po vseh nesrečah prejšnjega stoletja, potem ko se je sled za njim že izgubila. To zastavo domače vasi, simbol aktivne prisotnosti in zavzeto- sti slovenskega prebivalstva, bo društvo Igo Gruden počastilo s primerno proslavo. Slavnostni govornik bo dr. Bojan Brezigar, zapeli bodo vsi trije pevski sestavi, Kraški slavček in otroška pevska skupina pod vodstvom Mirka Ferlana ter mešani zbor Igo Gruden pod vodstvom Mikele Šimac, recitatorji gledališke skupine pa bodo podali recital na besedila Iga Grudna ob avtorski glasbi Iztoka Cergola. Na slavnostnem večeru bo prisotne pozdravil tudi minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš. / TRST Petek, 10. septembra 2010 9 1 kmečka zveza - Zaprepadenost ob spornih posegih na kriška jusarska zemljišča Poleg nespoštovanja narave tudi nezakonit vdor na tujo lastnino KZ na razpolago za pomoč in poziva kmete, naj zahtevajo spoštovanje svojih pravic »Z neprijetnim presenečenjem smo prebrali v Primorskem dnevniku dne 7. septembra 2010 članek o vdorih zasebnega podjetja Pro.Mo.Geo iz Genove na kriška jusarska zemljišča. Mislimo, da izraz vdori najbolje ponazarja nedopustno obnašanje podjetja, ki se je v brk obstoječi zakonodaji, ki ščiti zasebno lastnino in nenazadnje, ne glede na civilno etiko medsebojnega spoštovanja, dovolilo brez ustreznega dovoljenja zasesti del jusarskih površin ob popolnem preziru do lastnikov«, poudarja v izjavi za javnost Kmečka zveza. »Poleg geoloških posegov, ki so, vsaj tako trdi izvajalno podjetje, potrebni za analizo terena, vezano na načrt hitre železnice, je podjetje ob popolnem neupoštevanju dejstva, da spadajo zesedene površine v evropsko zaščiteno območje, povzročilo naravno škodo rastlinju in, širše, okolju. Na ugovore predstavnikov zoper nedovoljen dostop in zasedbo zemljišč podjetje grozi, da bo ob onemogočanju nadaljevanja geoloških posegov odpeljalo stroje, češ, da v pričakovanju potrebnih dovoljenj za vrtanje, stroji ne morejo mirovati, ker je to velika gospodarska škoda. To je odkrivanje tople vode in zato za lase povlečen izgovor. Dovolj bi bilo, da bi podjetje imelo do problema spoštljiv in pravno sprejemljiv odnos, pa bi stroji ne stali. Pri vsem tem seveda ne moremo mimo dejstva, da je tudi ta primer dokaz, kako imajo oblasti in na žalost tudi del javnosti do istega problema različne pristope«, še ugotavlja Kmečka zveza. »Ko se naši kmetje lotijo kakršnegakoli posega v kraška tla morajo dosledno spoštovati zapleteno in strogo zakonodajo, ki ureja te posege. Isto velja za še najmanjši poseg v kraško okolje, ki ne bi bil skladen z normativom za zaščitena kraška območja. Dobro je znano, koliko papirjev in dovoljenj stoji za vsako zasajeno trto, da ne govorimo za kmečko zgradbo. Zato smo začudeni, da si kdo lahko dovoli poseganje v naravi, ne glede na namembnost, brez kakršnegakoli dovoljenja. Začudenje pa postane zaprepadenost, ko ugotovimo, da ni bila spoštovana ne le narava, temveč tudi zasebna lastnina. Pri tem seveda ne gre prezreti dejstva, da z razliko od drugih primerov, ko so posegi v naravo bili nemalokrat tarča naravovarstvenih in drugih ustanov in zasebnikov, tokrat ni bilo pričakovanih odzivov«. Da ne bi prišlo do nesporazuma Kmečka zveza poudarja, da so določeni posegi v naravo neizogibno vezani na napredek, ki spremlja razvoj sodobne družbe, a pri tem se je treba držati določenih principov, med katerimi je prvi spoštovanje svojega bližnjega. Kmečka zveza zato poziva svoje člane in kmete, naj zahtevajo spoštovanje svojih pravic in koristi ter jim je na razpolago za potrebno pomoč. burlo - Dobrodelna pobuda ob Barkolani Jadrajmo za Burlo Prodaja majčk in predmetov za ureditev vrta za otroke v bolnišnici Vrtalni stroj na območju Križa Včeraj danes Danes, PETEK, 10. septembra 2010 NIKOLAJ kroma U Kino Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 19.26 - Dolžina dneva 12.49 - Luna vzide ob 9.15 in zatone ob 20.01 Jutri, SOBOTA, 11. septembra 2010 MILAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 22 stopinj C, zračni tlak 1013,9 mb raste, veter 14 km na uro jugo-zahodnik, vlaga 76-odstotna, nebo rahlo pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj C. [I] Lekarne Majčke z razpoznavnim logotipom Jadrajmo za Burlo je naslov dobrodelni pobudi, ki so jo včeraj predstavili na tržaški prefekturi. Gre za kampanjo, ki si prizadeva, da bi v mesecu dni uresničila solidarnostno mrežo v podporo tržaški pediatrični bolnišnici Burlo Garofolo. K pobudi so prisotpila predvsem združenja prostovoljcev, nekatere sindikalne zveze, združenje Federconsumatori in raznora-zni sponzorji in podporniki - med njimi več tržaških trgovin in jadralnih društev, ki so se združili, da bi ideje sinergije, solidarnosti in sodelovanja ponesli daleč naokrog. In ravno zato so izbrali slavno jadralno regato Barkolano, ki je danes poznana širom po svetu. Do 10. oktobra (dne regate) bodo namreč s prodajo majčk, nalepk in priložnostnih darilc zbirali sredstva za ureditev vrta v bolnišnici, kjer se bodo lahko mali bolniki igrali. Metafora jadranja odlično ponazarja idejo sodelovanja: vsak član posadke ima namreč svojo vlogo, sodelovanje vseh pa je ključno pri jadranju. Isto velja tudi za Burlo. Pobudniki pa so si zastavili še dodaten cilj: ob Barkolani želijo uresničiti veliko, simbolično Burlo-posadko, katere član je lahko vsakdo. Se pravi tisti, ki si nabavi majico z logotipom in tisti, ki na jadro svoje jadrnice prilepi nalepko Ja-drajmo za Burlo. Prvi je logotip ponesel na morje krmar Cino Ricci, ki je v okviru regate Giro d'Italia a vela »podpiral« Burlo od Portoroža do La Spezie. zdravstvo V Burlu Garofolu načrtujejo genetsko banko Pediatrična bolnišnica Burlo Garofolo stavi na znanstveno raziskovanje. V intervjuju za včerajšnjo izdajo tržaškega dnevnika Il Piccolo je znanstveni direktor Giorgio Zau-li predstavil ambiciozen načrt: v Burlu želijo ustvariti banko izvornih celic in preučiti možnosti njihove uporabe pri zdravljenju genetskih bolezni. Burlo želi postati vodilna italijanska zdravstvena struktura na področju predkliničnih študij. Ali nekoliko poenostavljeno: ustvariti ekskluzivno raziskovalno enoto, ki bi preučevala izvorne celice in njihovo posledično uporabo v klinične namene. V ta namen se vodstvo bolnišnice dogovarja z Italijansko agencijo za zdravila (Aifa), ki mora izdati ustrezno dovoljenje za uporabo izvornih celic. A tudi z ostalimi bolnišnicami in znanstvenimi ustanovami v FJK, da bi skupaj načrtovali potrebne sinergije. Od ponedeljka, 6., do sobote, 11. septembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Shrek e vissero felici e contenti 3D«. ARISTON - 16.30, 20.00 »Il rifugio«; 18.00, 21.30 »North Face«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »The American«; 16.05, 18.05, 20.00, 22.00 »Resident Evil afterlife 3D«; 17.40, 20.00, 22.15 »La solitudine dei numeri primi«; 16.10, 18.50, 21.30 »The Karate Kid - La leggenda continua«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.10 »I mercenari - The expendables«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Shrek - E vissero felici e contenti 3D«; 15.50, 18.00 »Shrek - E vissero felici e contenti«; 20.00, 22.00 »Giustizia pri-vata«; 15.55 »L'apprendista stregone«. FELLINI - 16.45, 18.40, 20.30, 22.20 »Miral«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La so-litudine dei numeri primi«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »20 sigarette«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.30, 20.15, 22.00 »Somewhere«. KOPER - KOLOSEJ - 17.50, 19.50, 21.50, 23.50 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«; 17.10, 19.10, 21.10, 23.10 »Charlie«; 21.30, 23.40 »A-ekipa«; 16.50 »Karate Kid«; 19.30 »Carja Mikonosa«; 16.00 »Mačke in psi: Maščevanje gospe Muce 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 15.15, 17.30 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro)«; 21.30, 23.40 »Salt«; 18.20 »Marmaduke«; 15.05, 17.15 »Mačke in psi 3D«; 12.20, 15.10, 18.00, 20.55 »Karate Kid«; 19.10 »Mačeta«; 16.30, 18.50, 21.10, 23.30 »Ljubezen na daljavo«; 16.00, 18.30, 20.40, 22.50 »Charlie«; 16.20, 20.50, 23.00 »Nevidno zlo: Drugi svet«; 19.50, 21.50, 23.50 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Resident Evil afterlife 3D«; 22.20 »Giustizia privata«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The American«; Dvorana 3: 18.20, 20.15, 22.15 »I mercenari«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.30 »The Karate Kid - La leggenda continua«; 16.30 »L'ap-prendista stregone«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.15, 22.15 »The American«; Dvorana 2: 17.30 »Shrek e vissero felici e con-tenti 3D«; 20.00, 22.00 »Somewhere«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.10 »Resident Evil: Afterlife«; Dvorana 4: 17.50 »The Karate Kid - La leggenda conti-nua«; 20.20, 22.10 »I mercenari - The expendables«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.00 »La solitudine dei numeri primi«. Prispevki V spomin na ge. Marijo Kralj in Vilmo Suber daruje družina Cvelbar 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na sestrično Sonjo Tominc darujeta Aljoša in Vera Vesel 50,00 evrov za Sklad Nade Pertot. Namesto cvetja na grob nepozabnega Silvestra Guštinčiča daruje Tiberio Mauri 50,00 evrov za Pihalni orkester Breg. V spomin na Silvestra Guštinčiča darujeta Diego in Chiara Arangio 50,00 evrov za Pihalni orkester Breg. V spomin na Silvestra Guštinčiča darujeta Meri in Salvino Arangio 50,00 evrov za Pihalni orkester Breg. V drag spomin na Silvestra Guštinčiča darujejo Bruno, Meri in Majda z družino 20,00 evrov za Pihalni orkester Breg. V isti namen darujeta Sergio in Milena Bra-tos 20,00 evrov za Pihalni orkester Breg. V Mariboru je 90. letu umrl prelat dr. Stanko Janežič Bil je med ustanovitelji Društva slovenskih izobražencev, neutruden sodelavec in dragocen prijatelj. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Slovenska prosveta Društvo slovenskih izobražencev Ob smrti dr. Stanka Janežiča se Slovensko prosvetno društvo Mačkolje s hvaležnostjo spominja velikega moža vere in slovenske besede, svojega ustanovitelja in nekdanjega dušnega pastirja. Zapustil nas je naš dragi Giovanni Bogatti (Žarko) k _ Žalostno vest sporočajo žena Silvana, hči Erika, vnuka Davide in Valentina, sestra Ester in vsi sorodniki Pozdravili ga bomo v soboto, 11. septembra, od 11. do 13. ure v mrtvašnici v ulici Costalunga. Sledil bo pokop z žaro v ponedeljek, 20. septembra, ob 15. uri na pokopališču v Sv. Križu. Sv. Križ, 10. septembra 2010 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Ob smrti dolgoletnega člana FRANCA UDOVIČA izreka Zveza vojnih invalidov iskreno sožalje sestri Veri in ostalim sorodnikom. Za Francem Udovičem žalujeta ter izražata sestri Veri in nečakom iskreno sožalje Dragica in Ramiro Blaževič 10 Petek, 10. septembra 2010 GOSPODARSTVO Danes praznujeta zlato poroko iSruna « Jadranfy Se mnogo skupnih srečnih Cet jima iManuetziMxmiJçg inTHmitri Danes prejme priznanje Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Andreja Duhovnih Antoni, višja pedagoška svetovalka za slovenske šole Ob tej priložnosti ji iskreno čestitamo vodja in uslužbenci Urada za slovenske šole na Deželnem šolskem uradu Vse najboljše mali SOFIJI, ki že hodi in danes prvi rojstni dan slavi. Ugasniti svečko ji bomo pomagali od Krmenke do Benetk sorodniki vsi. Danes praznujeta 50 let skupnega življenja IVO in MILA. Da bi zdrava in vesela še veliko let skupaj pela... Vsi od številke 165. Danes v Križu praznujeta zlato poroko naša draga in simpatična soseda MILA in IVO SEDMAK. Čestitamo in želimo, da ju Bog še dolgo ohrani zdrava in pogumna na skupni življenjski poti. Njuni sosedi. Danes praznujeta MILA in IVO SEDMAK 50 let od kar sta s poroko stopila na skupno pot. Še veliko ljubezni in zdravja ter izletov želijo Korado, Suzana in Manuel. Vse najlepše, draga MILA in IVO, ob vajini 50-letnici poroke vama želita Dario in Carmela. JSJ Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA-BREŽINA sporoča, da bo pouk začel v ponedeljek, 13. septembra in sicer: OŠ J. Jurčiča 8.00-13.00; OŠ V. Šče-ka 8.00-13.00; COŠ I. Grudna 7.5013.00; ČOŠ L. K. Gorazda/1. maj 1945 8.00-13.00; OV Devin 7.4412.30; OV Mavhinje 7.45-12.30; OV Gabrovec 7.30-12.30; OV Nabreži-na 7.30-12.30. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA v Trstu obvešča, da se bo pouk začel danes, 10. septembra, ob 10. uri v šolskih prostorih. Verouči-telj sporoča, da bo začetna šolska maša isti dan ob 9. uri v kapeli cerkve pri Sv. Ivanu (vhod s ceste, ki se spušča pod Pedagoškim licejem). Vljudno vabljeni profesorji, dijaki in starši. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da se pouk na osnovnih šolah in vzgojne dejavnosti v otroških vrtcih pričnejo v ponedeljek, 13. septembra, s sledečim ur- nikom: 8.00-13.00 (brez kosila). Podrobnejše informacije o poteku in organizaciji učnih dejavnosti bodo starši prejeli prvi dan pouka ob prihodu v vrtec oziroma šolo. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bo prvi dan pouka v osnovnih šolah in otroških vrtcih v ponedeljek, 13. septembra, od 8. do 12. ure, brez kosila. Od torka, 14. septembra, bo v osnovnih šolah reden pouk s kosilom in popoldanskim, v otroških vrtcih pa od 14. do 17. septembra, od 8. do 13. ure, s kosilom. DPZIO JOŽEFA STEFANA obvešča, da se bo redni pouk za šolsko leto 2010/11 začel 13. septembra, ob 8. uri na novem začasnem sedežu na Vrdelski cesti št. 13/2. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SREČKO KOSOVEL NA OPČINAH IN NA PROSEKU sporoča, da bo potekal pouk na sedežu in na podružnici po sledečem urniku: od 13. do 17. septembra od 8.00 do 12.38; od 20. septembra dalje od 8.00 do 14.25. NATEHNIČNEM ZAVODU ŽIGE ZOISA se bo pouk v šolskem letu 2010/2011 začel v ponedeljek, 13. septembra, ob 8. uri na ulici Weiss, 15, za vse razrede obeh smeri. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporo ča, da bo pouk v občinskih otroških vrtcih začel kot sledi: otroški vrtec v Sesljanu z italijanskim učnim jezikom v ponedeljek, 13. septembra; otroški vrtec v Šempolaju s slovenskim učnim jezikom v ponedeljek, 13. septembra, s sledečim urnikom: od ponedeljka, 13. , do petka, 17. septembra , od 8. do 13 ure s kosilom; od ponedeljka, 20. septembra, do četrtka, 30. junija, od 8. do 16. ure. OSNOVNA ŠOLA FRANCETA BEVKA sporoča, da bo šolska maša v ponedeljek, 13. septembra 2010, ob 12.15 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Učenci gredo k maši v spremstvu staršev. RAVNATELJICA NIŽJE SREDNJE ŠOLE SIMONA GREGORČIČA v Dolini sporoča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 13. septembra in bo potekal od 7.45 do 12.35. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo se bo pouk začel v ponedeljek, 13. septembra, ob 8. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 13. septembra, po sledečem urniku: vrtec Lonjer in Barkovlje od 8.00 do 12.30 brez kosila; osnovne šole Župančič, Milčinski in Finžgar od 8.30 do 12.0 brez kosila; srednja šola Sv. Ciril in Metod na sedežu pri Sv. Ivanu in na Katinari od 8.00 do 12.35. Urnik velja za cel teden. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da se bo pouk pričel v ponedeljek, 13. septembra, ob 7.30 za otroške vrtce pri Sv. Jakobu, v Škednju in J.Ukmarja; ob 7.50 za dijake D.S.Š. Ivana Cankarja; ob 8. uri za učence osnovnih šol J. Ribičiča - K. Široka in I. Grbca - M.G. Stepančiča. V vseh otroških vrtcih in osnovnih šolah se bo pouk v prvem tednu zaključil ob 13. uri s kosilom. OBČINI ZGONIK IN REPENTABOR sporočata, da bo služba šolskega prevoza začela delovati v torek, 14. septembra. Urnike bodo učenci dobili prvi dan pouka. Za razna pojasnila lahko pokličete na tel. št. 040229150 (Občina Zgonik) ali 040327122 (Občina Repentabor). Prireditve SKUPAJ SKOZI ČAS - SEŽANA Vaška skupnost Sežane prireja v sodelovanju s sežansko folklorno skupino in otroško folklorno skupino Bri-novka kulturni večer pod naslovom Skupaj skozi čas. Prireditev z obilo plesa in petja bo pri kalu v Sežani danes, 10. septembra, s pričetkom ob 18. uri. SKD IGO GRUDEN vabi na proslavo ob 110-letnici Pevskega Prapora Nabrežina v soboto, 11. septembra, ob 20.30 v KD Igo Gruden v Na-brežini. Sodelujejo: Gledališka skupina mladih in Iztok Cergol z avtorsko glasbo, Otroška pevska skupina, MePZ Igo Gruden in DPZ Kraški Slavček; častni nagovor Bojan Brezigar. KAVARNA GRUDEN: do 15. septembra je na ogled razstava grafik Franke Kovačič »Rože«. Urnik ogleda v času obratovanja Kavarne, ob sredah zaprto. PRIMORSKA POJE POSVEČENA BAZOVIŠKIM JUNAKOM v organizaciji ZSKD in sodelovanju s SKD Lipa bo v petek, 17. septembra, ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici. Nastopajo MePZ Lipa-Bazovica (dir. Tamara Ražem), ŽePZ Rože-Nova Gorica (dir. Silvan Zavadlav), MePZ Bazovica-Reka (Franjo Bravdica), PZ Srečko Kosovel-Ajdovščina (dir. Matjaž Šček) in TPPZ Pinko Toma-žič (dir. Pia Cah). PREDSTAVITEV TEMELJEV ZDRAVILSTVA V Hotelu Salinera v Stru-njanu bo 18. in 19. septembra potekala dvodnevna teoretično-izku-stvena delavnica Predstavitev Temeljev zdravilstva Barbare Brennan, ki jo vodi učiteljica na Brennanovi Mednarodni Šoli Zdravilstva, Irena Čuber-Deržek. Za informacije pišite na irenacuber@gmail.com ali pokličite na +386 40 599 365. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na fotografsko razstavo Kina Extrade »Stran! Hočem stran! V Peru in Bolivijo...«, na Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 25. septembra. S Izleti PRODAJAM GROZDJE. 348-5856977 /Primorski dnevnik išče raznašalko/ca za Prosek in Kontovel Tel. št.: 040-7786300 od 10. do 17. ure Primorski dnevnik išče raznašalko/ca za Bazovico Tel. št.: 040-7786300 od 10. do 17. ure ŽUPNIJA PROSEK organizira osemdnevno potovanje po Egiptu. Odhod I. januarja. Za informacije pokličite tel. št.: 040-225170 in to med 20. in 21. uro. Čas prijave je do 20. septembra. KLUB PRIJATELJSTVA prireja v sredo, 29. septembra, izlet v Stično z ogledom njenih zanimivosti in na Valvasorjev grad Bogensperk ter okolico. Vpisovanje do 25. septembra na tel. št. 040-225468 (Vera). Vabljeni! KRUT vabi na ogled Festivala 3. življenjskega obdobja v Ljubljani, s krajšo panoramsko vožnjo po starem mestnem jedru in koncertno predstavo. Odhod avtobusa v četrtek, 30. septembra, ob 8.30 s trga Oberdan, izpred Deželne palače in postankom pri Domju ob 8.45. Informacije in prijave na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040360072 OGLED PASIJONSKIH IGER v Kirchschlagu in romarskega svetišča Fatimske Matere Božje v Pro-singbirbaumu ter Gradca od 10. do II. oktobra. Cena 155,00 evrov (vključen je avtobusni prevoz, pol-penzion, vstopnica za obisk pasijo-na in kosilo na poti domov). Kontakt: sestra Angelina Šterbenc. Prijave sprejema: Slovenska prosveta, Ulica Donizetti 3, Trst, tel. 040-370846, od ponedeljka do petka od 9.30 do 13.30. Zaradi organizacijskih razlogov je za vpisovanje nujno pohiteti! S Poslovni oglasi S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. BAZEN, zunanji, mere 420x220x100h, z vsemi pripomočki in s talno podlago ugodno prodam ob koncu sezone. Tel. št.: 335-8045700. DAJEM V NAJEM novejše stanovanje v Sežani, s parkirnim mestom v garaži. Pokličite v večernih urah tel. št.: 328-9699156. IŠČEM rabljene knjige za 1. klasični licej. Tel. št.: 340-7430160. LJUBITELJU ŽIVALI podarimo cart-ljivo, simpatično in igrivo mucko. Kontakt: 040-826941 ali robijako-min@libero.it. NA OPČINAH oddajamo v najem pritlične prostore. Informacije: 348 - 8136866. NA PROSEKU dajem v najem opremljeno stanovanje s spalnico, manjšo sobo, dnevno sobo, kuhinjo in kopalnico. Tel. št. 320 - 1509155. PEČ NA DRVA nordica, model svezia, 9 kw, malo rabljeno prodam; tel. 328-7771669. PRIPOROČENI, IŠČEM V NAJEM stanovanje v Bazovici oziroma na Op-činah in okolju, ter v predelu nad novo univerzo. Mesečno 400,00 evrov. Pokličite ob večernih urah tel. št.: 347-5179383. PRODAJAM KNJIGE italijanščine, angleščine, latinščine in grščine za klasični in znanstveni licej. Zainteresirani naj pokličejo tel. št.: 3459262954. PRODAJAM KNJIGE za vse razrede klasičnega liceja F. Prešerna. Tel.: 320-2113860. PRODAJAMO DOMAČE SLIVE za marmelado. Tel. št. 040 - 231865. PRODAM 3 MLADIČE Jack Russell Terrier, rojeni 26. junija, italijanski starši z dokumenti o rojstvu in redovnikom. Klicati za dodatne informacije ter obiske. Tel. št.: 040228989, 345-5087930. PRODAM BELO GROZDJE, možnost prevoza na dom. Tel. št.: 3382639849. PRODAM KNJIGE Kemija za gimn. 1, Slov. književnost, Slov. slovnica in jez. vadnica, Pregled slov. slovstva, Kristjan in sv. pismo, Kaj verujemo 3, Book and Bookmarks, Around and about Britain and the states. Tel. št.: 340-0030154. PRODAM KNJIGE za tretji razred Trgovskega zavoda Ž. Zois. Tel. št.: 340-2762765, 040-226826. PRODAM fiat 500, letnik 1973. Tel. št.: 334-5770580. PRODAM ŠTEDILNIK NA DRVA v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. št.: 338-7318445. STANOVANJE V BOLJUNCU dajem v najem: dnevna soba s kuharskim kotom, dve spalnici, kopalnica, veža, klet in parkirni prostor. Tel. št.335-6036609. V CENTRU SEŽANE dajem v najem opremljeno stanovanje, 40 kv. m. s teraso. Tel. št.: 335-5928584. V GABROVCU dajem v najem prostor 50 kv.m. Informacije in pojasnila na tel. št. 348 - 4459266. Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. Loterij a 9. septembra 2010 HI Osmice Bari 90 80 35 18 87 Cagliari 87 38 46 42 79 Firence 72 20 5 81 11 Genova 51 66 19 90 87 Milan 5 57 54 72 86 Neapelj 42 46 23 73 16 Palermo 77 72 89 18 54 Rim 37 64 89 42 13 Turin 52 69 34 3 59 Benetke 23 87 25 58 17 Nazionale 1 5 67 43 70 ANDREJ IN IVAN ANTONIČ sta odprla osmico v Cerovljah št. 34. Tel. št. 040 - 299800. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Sa-lež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040 - 229439. OSMICA na Katinari pri Nadliškovih. Boris in Margaret Mihalič z družino bosta vesela vsakega obiska. Tel. 335-6067594. OSMICO je odprl Zahar v Borštu št.57. OSMICO je odprla družina Pertot (Špj'lni) Nabrežina center št. 10. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. Tel. 040-229164. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu št. 20. Tel. 040 - 200156. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. STANKO je na Opčinah odprl osmi-co. Tel. 040-211454. St. 108 8 26 32 44 82 86 jolly 37 Nagradni sklad 5.835.122,17 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 132.149.580,95 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 18 dobitnikov s 5 točkami 48.626,02 € 2.860 dobitnikov s 4 točkami 306,03 € 99.404 dobitnikov s 3 točkami 17,61 € Superstar 4 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnikov s 5 točkami -- € 5 dobitnikov s 4 točkami 30.603,00 € 399 dobitnikov s 3 točkami 1.761,00 € 7.807 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 48.471 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 106.333 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 10. septembra 2010 1 1 □ Obvestila NEMŠČINA ZA VSAKOGAR - v sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov. Informacije in vpisi tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. PIHALNI ORKESTER BREG IN GLASBENA MATICA obveščata, da je v teku vpisovanje za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Informacije na tel. št. 338-6439938 ali vsak četrtek od 20.30 dalje na sedežu godbe v Dolini. PLEASE, PLAY WITH ME: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci. Informacije in vpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad, v ul. Cicerone 8, odprt vsako soboto od 10. do 11.30. Info na: tel. 328 4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite. Informacije in vpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Predstavitveno srečanje za vse: v sredo 29. septembra, ob 19.30. ROJANSKI CERKVENI PEVSKI ZBOR je začel z rednimi pevskimi vajami v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29). Toplo vabi nove člane, da se pridružijo zboru in sodelujejo pri maši, ki jo vsako nedeljo ob 9. uri iz rojanske cerkve prenaša Radio Trst A. Info na tel. št.: 3356551039 in 040-415176. BIVŠE ODBOJKARICE IN ODBOJKARJI BREGA! Če želite razmigati mišice v veseli družbi enkrat tedensko, ob četrtkih od 18. do 20. ure v lonjerski telovadnici, pokličite čim prej tel. št.: 040-228561 od 19. do 20. ure (Fabia). CENTER YOGA SATYNANDA iz Trsta (ul. Economo, 2) obvešča vse člane in zainteresirane, da so se ponovno začele lekcije yoge. Vse informacije lahko dobite na spletni strani društva www.satyanan-dayogatrieste.it. Vsem novim članom nudimo prvo lekcijo brezplačno. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR ter Zadruga »LAlbero Az-zurro« obveščajo, da bo brezplačna lu-doteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 15. septembra: »Lutke in marionete«, »Ročno gledališče«; danes, 10. in 17. septembra: »Pod zaveso«, »Gledališče luči«. Za informacije se lahko obrnete na Igralni kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote med 8. in 13. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da bo zaprta za dopust še danes, 10. septembra. Od ponedeljka, 13. septembra, pa bo redno delovala po zimskem urniku in sicer ob ponedeljkih in sredah (urnik 9-12 in 14.30-17.30) ter torkih in četrtkih (urnik 9-12). ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 12. septembra, ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, proslavo na bazoviški gmajni. Poleg združenih mešanih pevskih zborov bo ob priliki nastopal mladinski priložnostni pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višješolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. Vse vaje bodo potekale v Prosvetnem domu na Opčinah. Danes, 10. septembra, bo ob 20. uri generalka za vse pevce in GD Viktor Parma iz Trebč. Letos bodo združeni mešani pevski zbori zapeli pesmi Žrtvam, Vstajenje Primorske in Lipa. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Vsem pevcem priporočamo, da se vaj udeležijo. Letos je posebna obletnica in prisotni bodo tudi ugledni gostje. Celotno dogajanje na gmajni v Bazovici bo snemano za televizijo in radio. POSLOVNA SLOVENŠČINA ŠC Melanie Klein prireja tečaj poslovne slovenščine. Tečajniki bodo nadgradili svoje poznavanje osnovnih pravopisnih pravil slovenskega knjižnega jezika, obravnavali različne besedilne vrste (elektronska pošta, obvestila, prošnje, vabila itd), razvijali pomenske, slovarske, slovnične in pravopisne zmožnosti ter razvili sposobnosti kreativega pisanja. Prijave in info na: tel 328-4559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. PRIPRAVA NA NOSEČNOST ŠČ Melanie Klein ponuja pripravljalni tečaj namenjen nosečnicam. Tečaj bo potekal v ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na: tel 328-4559414, info@mela-nieklein.org, www.melanieklein.org. STUDIO ART začenja novo sezono: vabimo mlade, ki se zanimajo za gledališče, da se nam tudi letos pridružijo. V sezoni 2010-11 se bodo nadaljevali tečaji za gledališke igralce, začenjamo pa tudi tečaj za mlade tehnike luči in zvoka. Informacije na 347-7615287 ali sola@teaterssg.it. Začetek tečaja 29. septembra. TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU ŠC Melanie Klein prireja tečaj sprostitve in priprave na porod s pomočjo glasbe in gibalnih vaj v bazenu. Voda in glasba blagodejno delujeta na bodočo mamico in na otroka, sproščata napetosti in pripomoreta k razvijanju kvalitetnih medsebojnih odnosov. Število mest je omejeno. Prijave in info na: tel 328-4559414, info@me-lanieklein.org, www.melanieklein.org. VZHODNOKRAŠKA GODBENIŠKA ŠOLA VIKTOR PARMA TREBČE obvešča, da bo informativni sestanek za sestavo urnikov danes, 10. septembra, ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Vabljeni tudi novi učenci. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na tel. št. 347-3712578 (Luka Carli) ali pa se oglasite v Ljudskem domu v Trebčah vsak torek in petek od 20.30 dalje. WORK EXPERIENCE Ad formandum nudi možnost za pridobitev dragocenih delovnih izkušenj, ki olajšajo vstop v svet dela. Poklicni liki: sodelavec v uredništvu, trgovski in pomožni tehnik, tehnični in organizacijski pomočnik. Za informacije: www.adformandum.eu ali tel. 040-566360. Na sedežu Ad formanduma v Trstu sprejemajo prijave še danes, 10. septembra. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi še danes, 10. septembra, obratovali od 9. do 13. ure. DRUŠTVO ZVEZDA vabi v Ljudski dom v Podlonjerju v soboto, 11., in v nedeljo, 12. septembra, na tradicionalni Praznik grozdja. V soboto od 20. ure dalje glasba s skupino Fat Bottomed Girls; v nedeljo ob 19. uri nagrajevanje najlepših »špro-nov«, od 20. ure pa ples z Duom Melody. Delovali bodo dobro založeni kioski. MEPZ IGO GRUDEN obvešča, da bo v soboto, 11. septembra, prvi nastop ob 110-letnici nabrežinskega prapora. Zborovodja je letos Mikela Šimac. SRENJA BORŠT vabi vse uporabnike poljskih cest, da se udeležijo v soboto, 11. septembra, akcije za popravilo in čiščenje poti. Zbirno mesto ob 8.30 »pri ogradci« in »pri hrastu«. TABORNIKI RMV obveščajo, da se bodo vsi GG-ji zbrali na bazovski gmajni v soboto, 11. septembra, ob 15.00. Po tabornem ognju lahko prespijo v šotorih v športnem centru Zarja, v nedeljo, 12. septembra, pa se lahko udeležijo poldnevnega orientacijskega pohoda BOP. Vsi MČ-ji pa se v soboto, 11. septembra, zberejo na bazovski gmajni, kjer bo taborni ogenj, ob 20.00. V nedeljo se vse starostne kategorije zberejo ob 14.00 pri spomeniku na bazovski gmajni, kjer bo osrednja proslava v spomin na bazoviške junake. V soboto in nedeljo bomo v popolnih krojih. Več informacij na www.tabornikirmv.it. KAPELICA KRALJICE MIRU NA KATINARI 71-letnica njene postavitve. V nedeljo, 12. septembra, ob 9. uri bo pri kapelici darovana sv. maša. Obred bo daroval gospod Žužek. Toplo vabljeni. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV pri Narodni in študijski knjižnici vabi ženske in moške, da se v narodni noši udeležijo letošnje osrednje slovesnosti v Bazovici v nedeljo, 12. septembra. Letos je 80-letnica ustrelitve štirih junakov 1930-2010. TABORNIKI RMV prirejajo v nedeljo, 12. septembra, v sklopu prireditev v spomin na štiri bazoviške junake, poldnevni orientacijski pohod odprt vsem ljubiteljem orientacije, staršem in otrokom ali mlajšim starostim kategorijam. Zbirališče in prijave v športnem centru Zarja od 7.45 do 8.15. Vsako ekipo sestavlja od 4 do 2 člana. Orientacijski del se bo zaključil na vrhu Kokoši, kjer bodo taborniki vse tekmovalce pogostili s kosilom. Po sestopu s planinci na osrednji prireditveni prostor in osrednji proslavi v spomin na štiri bazoviške junake bo nagrajevanje v centru Zarja. Več informacij na www.tabor-nikirmv.it. Info na bop.rmv@gmail.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se v ponedeljek, 13. septembra, začenjajo treningi za vse starostne skupine: 1. skupina-Palčki (3-6 let): pon 16.30-17.30 na Opčinah in pet 16.30-17.30 v Gropa-di; 2. skupina-Zajčki (7-14 let): pon in pet od 17.30 do 19.00 na Opčinah; 3. skupi-na-Škrati (od 15. leta dalje): pon in pet od 19.00 do 21.00 na Opčinah. Za 2. in 3. skupino je predvidena tudi gimnastika pri Bri-ščiki ob sobotah. Za vpis in informacije: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com DRUŠTVO JOGA v vsakdanjem življenju Popetre obvešča, da se pričnejo začetni tečaji redne vadbe joge v naslednjih krajih: na osnovni šoli v Hrpeljah, od 13. septembra, ob ponedeljkih, ob 17.30; v Domu upokojencev Sežana ob ponedeljkih, od 13. septembra začetni tečaj ob 20. uri, od 14. septembra ob torkih 2. stopnja ob 17.30, 3. stopnja ob 18.45, 4. stopnja ob 20.15; v domu krajanov v Ajdovščini od 13. septembra, ob 18.30 ob sredah, 2. stopnja ob 20. uri; v domu starejših občanov Ilirska Bistrica od 16. septembra, ob 18.30 ob četrtkih, 2. stopnja ob 20. uri. Tečaj poteka enkrat tedensko. Vodi ga učitelj joge Dario Černac. Tečajniki potrebujejo udobno oblačilo, armafleks in odejo. MEPZ FRAN VENTURINI OD DOMJA sporoča, da bo prva pevska vaja v novi sezoni v ponedeljek, 13. septembra, ob 21. uri. Vabljeni stari in novi pevci. SLOVENŠČINA ZA ODRASLE ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj začel v ponedeljek, 13. septembra. ko bo potekalo prvo informativno srečanje za začetnike in nadaljevalce. Tečajnike čakamo ob 18.30 na sedežu v ul. Cicerone 8. info: tel 328-4559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL sporoča urnike treningov (od 13. septembra). Motorika (letniki 2005, 2006) sreda, 16.15-17.15 (občinska telovadnica v Rep-nu). Mikrobasket (letniki 2002, 2003, 2004) ponedeljek, 16.15-17.15 (telovadnica na Rouni pri Briščkih); sreda, 17.1518.15 (občinska telovadnica v Repnu) minibasket letniki 2001 torek, četrtek in petek 16.15-17.15; letniki 2000 torek in petek 16.15-17.15; četrtek 17.15-18.3. Un-der12 (letniki 1999) ponedeljek, 17.1518.30 (telovadnica na Rouni pri Briščkih); sreda, 18.00-19.30 (občinska telovadnica v Repnu); petek, 17.15-18.30 (telovadnica na Rouni pri Briščkih). Info: 3385889958 - marinandrej@alice.it (Andrej Vremec), 340-4685153 - picerik@hot-mail.it (Erik Piccini). FANTJE IZPOD GRMADE se v torek, 14. septembra, ob 20.30 zberemo na prvih vajah. Vabimo bivše in nove pevce, da se nam pridružijo. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED vabi v svoje vrste srednješolce. Prvo srečanje v torek, 14. septembra, od 19. do 20. ure v Štalci v Šempolaju, mentor Aljo-ša Saksida. MOPZ - TABOR IZ OPČIN obvešča vse pevce, da se bodo s torkom, 14. septembra, ob 20.30 začele pevske vaje v novi sezoni 2010-11 v prostorih Prosvetnega Doma, z novim pevovodjem Davidom Žer-jalom. Zaželjena je točnost in polna prisotnost na vajah, kot je tudi zelo dobrodošla udeležba novih pevskih glasov. Pridružite se nam ne bo vam žal biti v dobri družbi in s ponosom s pesmijo pokazati Slovensko prisotnost v naših krajih. PLESNA SEZONA pri AŠD Cheerdance Millenium se začenja! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi bodo potekali ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.00 v Gropadi. Namenjeno je vsem dekletom od 15. leta dalje. Prvo srečanje bo v torek, 14. septembra. Za informacije in vpis: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheer-dancemillenium.com SKD TABOR - OTROŠKE PLESNE DELAVNICE informativni sestanek za plesno delavnico z Jelko Bogatec, bo v torek, 14. septembra, ob 17.00 za osnovnošolke/ce ter ob 17.30 za srednješolce/ke. Vabljeni starši lanskih ter novih plesalk in plesalcev! TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 14. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah generalka za nastop, ki bo v petek, 17. septembra, ob 20. uri v Bazovici. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so se začeli vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Vabljeni na informativno srečanje za starše, ki bo v sredo, 15. septembra, ob 18.30 v Soščevi hiši na Prose-ku. Za informacije pokličite na tel. št. 3494103131 (Martin) ali 040-251101 (Bruno). TFS STU LETI sporoča, da bo prva redna vaja v novi sezoni za pevke in plesalce v sredo, 15. septembra, ob 20.30 v prostorih centra Anton Ukmar-Miro pri Dom-ju. Nujna prisotnost vseh! ŠD KONTOVEL - REKREACIJSKA SEKCIJA obvešča, da bo oktobra začel tečaj latin-sko-ameriških plesov. Prijave so možne do 15. septembra. Za vpis in informacije: 333-9072969 (v popoldanskih urah). PLESNA SKUPINA VIGRED obvešča, da bo prva vaja v četrtek, 16. septembra, v Štalci v Šempolaju. Od 16. do 17. ure za prvi, drugi in tretji razred osnovne šole; od 17. do 18. ure za peti razred osnovne šole in za srednješolce. Mentorica Jelka Bogatec. SKD TABOR obvešča, da bo v četrtek, 16. septembra, vpisovanje in začetek tečajev telovadbe s Cveto Sila ob običajnih urnikih. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Dopoldne ali zvečer, po dogovoru. Informacije in vpisi tel.: 040 - 212289, email: info@skladmc.org. Začetek v petek 17. septembra: ob 19.00 začetniki, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. GLASBENA DELAVNICA ŠC Melanie Klein prireja delavnico, kjer se bodo otroci na zabaven način približali svetu glasbe in glasbil preko odkrivanja zvokov, plesov, pesmic in pravljic. Brezplačna predstavitvena delavnica za otroke od 3. do 6. leta starosti bo potekala v soboto, 18. septembra, ob 17. uri, v ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na: tel 328-4559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. SLOVENSKI ABC ŠC ŠC Melanie Klein prireja tečaj slovenščine za otroke od 4. do 6. leta starosti, ki se želijo na zabaven in igriv način približati slovenskemu jeziku ali pa tistim, ki želijo obogatiti svoj besedni zaklad in izboljšati svoje znanje. Otroci se bodo učili s pomočjo glasbe, gibalnih vaj, iger in likovnih delavnic. Brezplačna predstavitvena delavnica bo potekala v soboto, 18. septembra, ob 15.30 v ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na: tel 328-4559414, info@mela-nieklein.org, www.melanieklein.org. OTROŠKA IN MLADINSKA PEVSKA SKUPINA VIGRED obvešča, da bo prva vaja za otroke, ki obiskujejo vrtec in učence osnovne šole v ponedeljek, 20. septembra, od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju. Mentorja Nikol Starc in Aljoša Saksida. PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se bo vadba pričela z 20. septembrom s sledečim urnikom: posebna jutranja vadba za zdravo hrbtenico in energijo bo ob ponedeljkih od 10. do 11. ure; pilates bo ob torkih ob 18. ali ob 19. ali ob 20. uri ter ob petkih ob 19. ali ob 20. uri.; uvajanje za začetnike bo potekalo ob torkih ob 17.30. Za vpis in info. 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira na Stadionu 1. maj v Trstu: vadbo za predšolske otroke od 1. do 6. leta starosti ob sobotah, prva vadba v soboto, 2. oktobra; telovadbo in uvajanje v atletiko za osnovnošolske otroke od 6. do 10. leta starosti ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah, prvi trening v ponedeljek, 20. septembra; vadbo atletike za srednješolce ob torkih, prvi trening v torek, 28. septembra. Za informacije pokličite urad ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 040-51377. ŠZ BOR - gimnastični odsek organizira treninge ritmične gimnastike s sledečimi urniki: na Stadionu 1.maj za predšolske otroke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 16.3017.30, za osnovnosolske otroke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 17.30-18.30. Prvi trening bo v torek, 21. septembra. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor OŠ Bevk): za predšolske otroke ob sredah 16.30-17.30 in osnovnošolske otroke 17.30-18.30. Prvi trening bo v sredo, 22. septembra. Za prijave in informacije pokličite na 328-2733390 (Petra). KD PRIMAVERA - POMLAD organizira tridnevno rezidenčno delavnico o »sanjah«, ki se bo vršila od četrtka, 23. septembra popoldne do nedelje 26. septembra v agri-turizmu v Bačvi (HR). Delavnico bo vodila psihologinja-psihoterapevtka dr. Lucia Lorenzi. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 347-4437922. DAN SRCA V OBČINI DOLINA Odborni-štvo za Socialno skrbstvo občine Dolina obvešča, da bo v petek, 24. septembra, na Županstvu Občine Dolina v dvorani občinskega sveta, z urnikom od 8.00 do 12.30, potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Informacije in vpisi tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Predstavitvena srečanja: v ponedeljek 27. septembra, ob 16.00 osnovna šola, ob 17.00 srednja šola, ob 18.00 višja šola, ob 19.00 odrasli. MOJA SLOVENŠČINA: Tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle. Tečaji za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. Informacije in vpisi tel. št.: 040 - 212289, email: info@skladmc.org. Predstavitvena srečanja: v torek, 28. septembra, ob 17. uri za Slovence, ob 18. uri lanski nadaljeval-ci/Neslovenci, ob 19. uri začetniki/Ne-slovenci. 60-LETNIKI s Križa, Proseka in Kontovela organizirajo v nedeljo, 26. septembra, izlet v Rovinj in okolico. Kdor se nam želi pridružiti, naj se javi v večernih urah na tel. št. 040-251161 (Štefi) ali 040-220655 (Oskar). PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da je stekel tečaj Pilatesa in telovadbe za zdravo hrbtenico. Vaje potekajo ob torkih in ob petkih od 19. do 21. ure v telovadnici - Trubarjevi dvorani - nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini. Vabljene tudi vse tiste, ki bi rade s Pilatesom ali s telovadbo začele na novo. Prva vadba je brezplačna. Pridite si ogledat in poskusite telovadit z nami. S seboj prinesite telovadno preprogo. Za informacije pokličite Sonjo na tel. 040-228016 ali 3333616411 od 14.00 do 15.30. TEČAJ ZA DOJENČKE V BAZENU ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj za dojenčke od 1. do 12. meseca začel v petek, I. oktobra, in bo potekal od 10.30 do II.30. Tečaji za otroke od 12. do 36. meseca pa bodo potekali ob sobotah popoldne. Število mest je omejeno. Prijave in info na: tel 328-4559414, info@mela-nieklein.org, www.melanieklein.org. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren prireja od oktobra dalje, v jutranjih urah, v društveni dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu, telovadbo za gospe v zrelih letih, ki jim bo pomagala ohraniti gibčnost in dobro počutje. Če bo zadostno število prijavljenih, bo telovadba stekla v oktobru. Za informacije pokličite Sonjo na tel. 040228016 ali 333-3616411 od 14.00 do 15.30. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje s preventivno rekreacijskim programom v zdravilišču Strunjan od 3. do 13 oktobra. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. št. 040 - 360072. KRUT obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za skupinsko počitnikovanje z možnostjo koriščenja ciklusa terapij v Montegrotto Terme od 3. do 12. oktobra. Vse podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu, ul. Cicerone 8/b - tel. 040 -360072. BABY FITNESS ŠC Melanie Klein prireja tečaj za starše, kako naj dvigajo, oprijemajo in ljubkujejo svojega dojenčka. Dojenčka s tako obliko vadbe-igre spodbujamo k pozitivni gibalni izkušnji in pridobivanju potrebne samozavesti za ponovne poizkuse ter mu nudimo optimalno oporo za ustrezno spodbujanje telesnega razvoja. Tečaj je namenjen dojenčkom od rojstva do 18. meseca. Brezplačna predstavitvena delavnica bo potekala v ponedeljek, 4. oktobra, ob 10. uri za nekobacače in ob 11. uri za kobacače, v ul Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na: tel 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. TEČAJ JOGE: ob torkih 20.00-21.30, ob četrtkih 19.00-20.30. Prvo srečanje: 5. oktobra. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, 34151 Opčine. Še nekaj prostih mest je ob torkih od 20.00 do 21.30. Za informacije Bruna Škabar 349-0981408. KRUT obvešča, da začenja v sredo, 6. oktobra, jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gra-dežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka v ulici Cicerone 8/b, tel. 040360072. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v sodelovanju z združenjem Auser dva tečaja angleščine: za začetnike in nadaljevalce, enkrat tedensko za skupnih tedensko 36 ur (do maja), ob torkih ali sredah v večernih urah (še nedoločeno), z začetkom 11. oktobra. Za predvpis pokličite vsak dan od 9. do 13. ure tel. št. 040-8329231. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v sodelovanju z združenjem Auser dva tečaja slovenščine: za začetnike in nadaljevalce, enkrat tedensko za skupnih 36 ur (do maja), ob torkih ali sredah v večernih urah (še nedoločeno), z začetkom 11. oktobra. Za predvpis pokličite vsak dan od 9. do 13. ure tel. št. 0408329231. KINERGETIX - VADBA ZA ZAČETNIKE bo potekala ob četrtkih od 17.00 do 18.30, pod vodstvom prof. Mateje Šajna, mag. Lize Koželj in mag. fiziologije Davida La-buschange iz Avstralije. Prvo srečanje bo 14. oktobra. Za prijave in pojasnila tel.: 00386(0)40303578 ali mail: mateja.saj-na@gmail.com. JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. 12 Petek, 10. septembra 2010 KULTURA / koper - Galerija Banke Koper Nebo in zemlja na platnih Igorja Banfija Razstava njegovih del, nastalih v zadnjih dveh letih, je odprta do oktobra V Kopru, v prostorih Banke Koper, si je mogoče do oktobra ogledati razstavo slik Igorja Banfija. Avtor, rojen leta 1973 v Murski Soboti, je leta 1997 diplomiral iz slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri profesorju Andreju Jemcu. V Ljubljani je nato še zaključil podiplomski študij pri profesorju Lojzetu Logarju. Prvič se je samostojno predstavil leta 1994, od takrat je sledilo sedemindvajset samostojnih razstav in sodelovanje na številnih skupinskih razstavah v Sloveniji, Italiji, Franciji, Makedoniji, Turčiji, na Madžarskem, Hrvaškem in Slovaškem. Avtor je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen. Banfi je član društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije ter ZDSLU. Živi in dela med Ljubljano, Brezovico in Mursko Soboto. Na koprski razstavi je devet platen večjega formata, ki so nastale v zadnjih dveh letih. Slike, v tehniki olja, predstavljajo krajine. Banfijeve krajine niso sicer vezane na realistično predstavitev. Nič čudnega torej če v njegovih delih ne srečamo podrobnega prikazovanja narave. Pokrajina mu je le sredstvo za izražanje osebnih misli in čustev. Dela so grajena z živahnimi in hitrimi potezami čopiča, kar ne izključuje premišljenega in prefinjenega dela. Avtor uporablja goste barvne namaze in tudi posebne učinke, ki jih ustvari preko kapljanja barve. Slike so razdeljene v dva vodoravna pasova, ki predstavljata nebo in zemljo. Nebesni pas zaseda ponavadi večjo površino slikarske podlage. Značilnosti pokrajine, ki se zgublja v neskončnost, nas spomnijo bolj na stepo ali puščavo. V nekaterih primerih se na obzorju nahaja bela lisa sončnega zatona oziroma zore, v drugih primerih pa se nam lahko zdi, da smo pred pretečo nevihto ali neurjem. Pri tem igra važno vlogo posebna barvna paleta zemeljskih odtenkov, kjer prevladujejo temno in svetlo-rja- vi odtenki. Ob teh srečamo še rumene, oranžne, rdeče, bele in sive tonalitete. Na vsaki sliki lahko opazimo prisotnost bolj ali manj definirane podobe, ki zgle- da kot nekakšna figura. Včasih se na slikarski površini pojavi tudi več podob. Te prikazni, kot nekakšni duhovi, se ukrivljene sprehajajo po pokrajini, ki se zgublja v neskončnost. Pri nekaterih delih zgleda, da zrejo proti obzorju. Pri tem nas lahko avtorjevo delo spomni na mojstrovine romantičnih krajinar-jev, predvsem Davida Casparja Frie-dericha. Romantiki so v svojih slikah prikazovali človeka v odnosu s krajino oziroma naravo kot prispodobo življenja, kjer je človek je popotnik, ki se bojuje s svojimi notranjimi čustvi v iskanju odgovorov v zvezi s smislom življenja. Kljub temu, da so Banfije slike najbrž prežete z dramatičnim sporočilom, vzbujajo občutke miru, tišine in sproščenosti. Barvne rešitve in kombinacije bodo nedvomno prevzele in očarale marsikaterega obiskovalca. Štefan Turk ljubljana - Cankarjev dom V letošnji, že 31. sezoni ustaljena programska shema Ljubljana, 07. septembra (STA) - V Cankarjevem domu v 31. sezoni programska shema ostaja taka, kot se je postopno razvijala tri desetletja, se pa širi program kulturne vzgoje in število prireditev, ki se nanašajo na literaturo, je na torkovi novinarski konferenci povedal generalni direktor osrednjega slovenskega hrama kulture Mitja Rotovnik. Vendar pa po Rotovnikovih besedah enaka programska shema ne pomeni zastoja v programiranju, ampak ravno nasprotno, tako je razvejana, da so jo tudi letos lahko popestrili z zanimivimi prireditvami z vseh področij kulturno-umetniškega ustvarjanja. Med septembrskimi prireditvami je Rotovnik izpostavil premie-ro ljubljanske operno-baletne hiše, opero Giacoma Puccinija Manon Lescaut, premiero predstave Branka Potočana Skozi oči dotika, obe bosta že v tem tednu, ter odprtje skupinske razstave Pod bikovo glavo. Razstavo bodo odprli 15. septembra, na njej pa bodo na ogled dela 11 najstarejših slovenskih likovnikov. Ti imajo kljub visoki starosti še vedno zavidljivo ustvarjalno energijo in zato tudi v najnovejših delih dosegajo izjemno umetniško kakovost. Filmski program v Cankarjevem domu bo 16. septembra odprl film Belka v režiji Claire Denis, glasbeni program pa prvi koncert za oranžni abonma Slovenske filharmonije. Konec septembra bo za zlati abonma nastopila Baročna akademija iz Detmolda, med koncerti resne glasbe pa je Rotovnik omenil tudi novembrski koncert Dubravke Tomšič za srebrni abonma. V začetku oktobra se v ciklu Glasbe sveta obeta koncert Deba Mayotte, 15-članske ženske zasedbe z najvzhodnejšega otoka v Ko-morih v Indijskem oceanu, konec oktobra pa gostovanje Newyorške filharmonije, ki bo nastopila pod dirigentsko taktirko Alana Gilberta. Začetek gledališke sezone bo zaznamovala predstava Vojna Pippa Delbona, ki jo bodo gostili skupaj s festivalom Ex Ponto. Vrhunec baletne sezone bo nastop baletne skupine enega najvidnejših ameriških koreografov Alon-sa Kinga v začetku novembra v Gallusovi dvorani, med glasbenimi dogodki pa je Rotovnik izpostavil še koncert Afro-Cubism v ciklu Glasbe sveta, ki bo 23. novembra. Na koncerti bodo nastopili najboljši kubanski in malijski inštrumentalisti na čelu s kitaristom in pevcem Eliade-som Ochoom, originalnim članom Buena Vista Social Club. Med decembrskimi prireditvami velja omeniti klovnovsko predstavo Družina Teatra Licedei iz Rusije, v januarju bo Cankarjev dom gostil uspešnico v Berlinu delujoče koreografinje Constanze Macras Megalopolis, v februarju pa predstavo John Gabriel Borkman Henrika Ibsena v režiji enega naj-prodornejših dramskih režiserjev evropskega gledališča Thomasa Ostermeierja. Sredi marca bodo odprli razstavo Toulouse-Lautrec: mojster plakata. Cikel sodobne glasne Prediha-no bo v znamenju skladatelja Luigi-ja Nona, med oddaljenimi kulturami pa je letos na vrsti Brazilija. Nadaljevali bodo s Cankarjevimi torki v Klubu CD, tridesetletnico delovanja bodo 6. oktobra počastili z dnevom odprtih vrat, v novembru bosta na vrsti že 21. ljubljanski mednarodni festival LIFFe in 9. slovenski bienale ilustracije. V začetku decembra bo v Cankarjevem domu potekal slovenski knjižni sejem, marca bo na vrsti 13. mednarodni festival dokumentarnega filma in aprila 5. mednarodni festival gorniškega filma. Konec junija in v začetku julija bo v Križankah in v Klubu CD potekal 52. jazz festival Ljubljana. (STA) pesniško-glasbeni cd Equinozi-Enakonočja, hibridni dialog med besedo in glasbo Tržaška pesnika slovenske in italijanske narodnosti ter glasbenik, ki se ustvarjalno napaja v obmejni mešanici zahoda in vzhoda, so poiskali skupno govorico, v kateri naj bi se pesniški izraz homogeno spojil v dvosmerni izmenjavi z glasbenim komentarjem. Tako je nastal dvojezični in »večgla-sni« cd Equi-nozi-Enako-nočja, ki predstavlja željo po posredovanju umetnosti dveh avtorjev v hibridnem dialogu med besedo in glasbo. Besede in glasova pripadata Marini Moretti in Aleksiju Pregarcu, glasbo je podpisal tržaški glasbenik Alfredo La-cosegliaz, projekt pa je nastal na pobudo in s podporo Evropske pobude. Cd obsega štirinajst poezij v italijanščini in slovenščini (za prevode sta poskrbela sam Pregarc in Jol-ka Milič) v uglasbitvah skladatelja, ki jih je izbral in zanje ustvaril različne glasbene preobleke, zvočne vtise, ki izhajajo iz sugestij teksta in so s tem tesno povezani v neločljivo celoto. Lacosegliaz in Pregarc sta že preizkusila možnost tovrstnega umetniškega sozvočja s projektom po Kosovelovih poezijah in sta zdaj nadgradila uspelo sodelovanje z ustvarjanjem izvirnega okvira in posodobljene oblike podajanja za pesniški trenutek, kjer se dve avtorski govorici med seboj zrcalita in izbrišeta meje med golim branjem in okrasno glasbeno spremljavo. Skladatelj ne izenači pesniške celote z uporabo nekega univerzalnega in neosebnega sloga, temveč se vanjo poglobi s spoštljivim branjem, ki upošteva značilnosti in posebno sporočilnost vsake poezije. Njegov prepoznavni etno-mix interpretira Pregarčevo Kdaj bo spolzela, slog se nato smiselno oprijema antičnih in vzhodnih prizvokov, da bi osvetlil svetopisemske in mitološke simbole Morettijeve Perspektive enako-nočja, obleče balkansko preobleko, da bi vstopil v orientalsko oazo Vabila, vzbuja nemir bližajočega se neurja v Kaosu, interpretira z odsevi orgel pogansko sakralnost Vedeže-valke, postane opisno cerkveni v poeziji In vi, svetniki iz keksov, uporablja ambientalne zvoke in impro-vizacijsko polifonijo, da bi pričaral zaprašeno vizijo Marijine hiše, zre-ducira na glas in violončelo ostro in direktno izpoved Iz predilnice, se enigmatično potopi v Večerno mistiko, obarva z disonančno ostrino vznemirljivo Po peklu diši. Govorjena in peta beseda v italijanščini in slovenščini se prepletata v različnih kombinacijah v odmevih umetniškega branja poezije Ime mi je Marina, v igri si-multanosti, v modulacijah glasu, ki se iz branja avtorjev poezij prelije v pevski izraz Ornelle Serafi-ni in Irene Peljhan. Poezija najde tako izhod iz stereotipne podobe intimistične izpovedi v zaupnem krogu intelektualnih ljubiteljev žanra in se predstavlja v prikup-nejši razsežnosti polifonske, večbarvne interpretacije na vzporednih, besednih, jezikovnih in glasbenih nivojih v iskanju idealne »simbioze liričnosti«. (ROP) škocjan - Od 12. do 19. septembra Pesniško-prevajalska delavnica Zlati čoln Kandidat za Nobelovo nagrado Paul Polansky, vodilni nizozemski pesnik Willem van Toorn, legenda hrvaške rokovske in gledališke scene Tahir Mujičic, vodilna finska mednarodna borka za pravice žensk Vilja-Tuulia Huotarinen, mednarodno uveljavljena poljska slovenistka Agniesz-ka Budkowska-Kopczyk, edini slovenski postmodernist in sonetist Milan Jesih, pesnik in organizator literarnega dogajanja v južni Angliji John Davies, irski pesnik Knute Skinner, vodilni italijanski pesnik srednje generacije Roberto Nassi, italijanska naveza, ki pomeni novo obliko sodelovanja z našimi zahodnimi sosedi v okviru skupnosti Alpe-Jadran, nova generacija slovenskih pesnic (Radha-rani Pernarčič, Tina Kozin, Tatjana Jamnik), Slovanski most, nadaljevanje programov iz prejšnjih let v okviru Foruma slovanskih kultur (Irena Šastna, Michal Kopczyk), zahodnoevropski, srednjeevropski, slovanski trikotnik, povezovanje manjših in večjih evropskih literatur na vzhodu in zahodu, so-organiziranje festivalov, simpozijev, srečanj, delavnic in oblikovanje sodobnega literarnega vozlišča v Škocja-nu in mednarodnega uveljavljanja poezije v izvirnikih in prevodih - vse to in še več pomeni letošnja 8. mednarodna pesniško-prevajalska delavnica Zlati čoln 2010, ki bo potekala med 12. in 19. septembrom v Škocja-nu na Krasu. Po uspešni uveljavitvi Kosovela v Veliki Britaniji in ZDA bosta kmalu sledila nova monografija v poljskem jeziku in mednarodno uveljavljanje novega vala slovenskih klasikov (Cankar, Strniša, Detela). Udeleženci Zlatega čolna bodo tudi letos svoje delo predstavili na dveh literarnih branjih, 16. septembra ob 20. uri v Škocjanu na Krasu in 17. septembra ob 19. uri v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani, ter na spletnih straneh www.ia-zlaticoln.org. Vsi programi so javni. Vstop je prost. / ZGODOVINA Petek, 10. septembra 2010 Družina Kalister v Trstu Po prvi svetovni vojni nič ni bilo kot prej ... 13 Milan Pahor 10 Tržaška posojilnica in hranilnica (TpH) Tržaška posojilnica in hranilnica je bila ustanovljena leta 1891. Bila je zelo pomembna denarna ustanova Slovencev v Trstu. Njeno poslovanje je imelo več pomenov: bilo je pomembno z vidika narodnega gospodarstva, z vidika finančne politike, z vidika kulturne zgodovine. Bila je osnovana na zadružni osnovi in je štela veliko število članov, kar je pomenilo močno zasidranost med ljudmi, po drugi strani pa reden priliv sredstev. V zgodovino tržaških Slovencev (in tudi ostalih) pa se je denarni zavod zapisal kot graditelj in lastnik Narodnega doma v Trstu. 3. novembra 1891 je bila Tržaška posojilnica in hranilnica vpisana v zadružni register, 25. novembra pa je steklo redno poslovanje. V prvo vodstvo ustanove TPH so bili izvoljeni: ravnatelj (danes bi rekli predsednik) Valentin Matija Živic, civilni inženir v Trstu, ravnateljev namestnik (podpredsednik) dr. Matej Pretner, odvetniški kandidat v Trstu, člani odborniki Ivan Abram, trgovec z lesom, Kristjan Dejak, veletrgovec, Fran Dolenc, sodar, Ivan Šabec, veleposestnik, Ivan Valenčič, trgovec, Fran Žit-ko, posestnik, vsi iz Trsta. Ob ustanovitvi, na začetku leta 1892, je Tržaška posojilnica in hranilnica štela 144 članov zadružnikov. Na vodilnih mestih denarnega zavoda TPH so bili veljaki narodnega gibanja Edinost ter posestniki, trgovci, odvetniki. Člani zadružniki TPH so postali vidni slovenski podjetniki in posestniki iz Trsta, okolice in ostale Primorske. Ob desetletnici ustanovitve je TPH natisnila obširno poročilo o poslovanju, pridala je tudi seznam članov. Takratni članski seznam (1902) je obsegal že 2.291 članov zadružnikov. Vse to dokazuje širino poslovanja in obenem zasidranost denarne ustanove med tržaškimi Slovenci. V knjigi članov dobimo pod registrsko številko 511 Kornelija Gorupa (18681952), pod številko 515 Viktorja Kalistra (1869-1948), pod številko 516 Antona Kalistra. Imena vseh omenjenih podjetnikov in posestnikov so bila natisnjena z mastnimi črkami, kar pomeni, da so bili imetniki t.i. glavnih deležev Tržaške posojilnice in hranilnice. V tem tiskanem poročilu je veleposestnik Kornelij Gorup tudi prisoten kot predsednik nadzorni-štva TPH, danes bi rekli predsednik nadzornega odbora. Opravljal je torej vidno vlogo v tržaškem slovenskem denarnem zavodu. Sicer pa si oglejmo sestavo vodstva TPH ob desetletnici poslovanja (1891-1901). V vodstvu so bili: ravnatelj (predsednik) Ivan Mankoč, veletrgovec in posestnik, prvi podravnatelj (prvi podpredsednik) Gracijan Stepančič, veletr-govec, drugi podravnatelj (drugi podpredsednik) Srečko Bartelj, posestnik, odborniki - dr. Gustav Gregorin, odvetnik, Anton Kalister, posestnik, dr. Matej Pretner, odvetnik, dr. Otokar Ry-ba\\\\\\\\\u0159, odvetnik, Anton Vrabic, posestnik, Fran Žitko, veleposestnik. V t.i. nadzorništvu pa so bili: predsednik Kornelij Gorup, veleposestnik, člani - dr. Josip Abram, odvetnik, Anton Kenda, trgovec, Ivan Knavs, trgovec, Jakob Per-havc, trgovec in posestnik. Vitez Kornelij Gorup je bil torej član Tržaške posojilnice in hranilnice. Od leta 1897 je bil član nadzorništva denarnega zavoda, v obdobju 1900-1909 pa predsednik nadzorništva Tržaške posojilnice in hranilnice. Prav tako je zabeleženo ime posestnika Antona Kalistra od leta 1897. Omenjeni Kalister je bil leta 1901 član ravnateljstva (upravnega odbora) in nato je postal leta 1912 drugi podpredsednik Tržaške posojilnice in hranilnice. Anton Kalister je bil sin Blaža Ka-listra, ki je bil po rodu iz Koč pri Sla-vini. Anton je prebival v Trstu v Ulici Coroneo štev. 17. Ni pa potrjena so- rodstvena vez med tema dvema družinama Kalister. Kornelij Gorup (odnosno de Go-rup, ker je imel viteški naziv) je imel svoj urad v Trstu in sicer v prvem nadstropju stavbe v Ulici Carducci 10. Posestnik Anton Kalister pa je bil kurator dediščine viteza Josipa Gorupa po njegovi smrti. To izvemo iz listin z dne 26. aprila 1912 in 16. januarja 1913, kjer Anton Kalister iznaša določene predloge. V listinah naletimo na imena podjetnika in posestnika Kornelija Gorupa, kuratorja Antona Kalistra, notarja Joahima (Gioacchino) Zencovich (ime tega notarja je bilo prisotno v velikem številu notarskih aktov, ki so jih takrat potrebovala slovenska in slovanska gospodarska podjetja) in odvetnika Mateja Pretner-ja, ki je bil znana osebnost v takratni slovenski družbi v Trstu. Kako zanimivo se je prepletalo življenje oseb in poslovanje podjetij v takratni družbi. Jadranska banka v Trstu V nedeljo, 29. oktobra 1905, je bil v prostorih Slovanske čitalnice v Narodnem domu v Trstu ustanovni občni zbor Jadranske banke. Nastal je denarni zavod, ki je bil za slovenski gospodarski razvoj res velikega pomena. Jadranska banka je bila druga slovenska poslovna banka na celotnem slovenskem narodnem ozemlju. Pred njo je leta 1900 nastala le Ljubljanska kreditna banka. Do prve svetovne vojne ni prišlo do ustanovitve drugih novih slovenskih poslovnih bank. O ustanovitvi Jadranske banke je odločalo vodstvo slovenskega narodnega gibanja Edinost v Trstu. Znali pa so pritegniti na svojo stran še druge Slovane v mestu, predvsem Hrvate. Pri delniški glavnici Jadranske banke je prišlo do posrečene kombinacije zasebnega in družbenega kapitala. Glavnica banke je znašala ob nastanku 1.000.000 kron, razdeljena pa je bila na 2.500 delnic po 400 kron vsaka. Osnovo so tvorile slovenske banke, posojilnice in hranilnice s sodelovanjem hrvaških bank in hranilnic. Več kot polovico glavnice Jadranske banke so prispevali podjetniki, posestniki, veletr-govci, ladjarji, obrtniki slovenskega in hrvaškega rodu. Posamezni zasebniki so torej odkupili 1497 delnic banke, denarni zavodi pa so prevzeli 1003 delnic. Seveda so bili prav denarni zavodi odločilno prispevali k ustanovitvi banke, vendar se istočasno kaže močna zavzetost posameznikov, kar priča o dobrem gmotnem položaju slovenske oziroma slovanske skupnosti v Trstu in v ostalih predelih monarhije. Jadransko banko je ustanovilo 125 delničarjev. Ustanovnega občnega zbora so se udeležili vsi člani pripravljalnega odbora in 34 delničarjev, ki so zastopali 1.897 delnic na 2.500. Denarni zavodi so prevzeli naslednje delnice: Ljubljanska kreditna banka 400 delnic, Banka i štediona za Primorje s Sušaka (Rijeka) 250 delnic, Prva hrvatska šte-diona iz Zagreba 200 delnic, Tržaška posojilnica in hranilnica 50 delnic. Vsi štirje imenovani denarni zavodi so imeli v lasti 900 delnic, ostale 103 delnice so odkupili hrvatski in slovenski denarni zavodi. Ostali večinski del delnic so odkupili zasebniki. V večini primerov so zasebni delničarji odkupili od 5 do 30 delnic. Iz prvega seznama delničarjev izstopata dva, ki sta odkupila veliko število delnic. Na prvem mestu je nedvomno Kornelij Gorup vitez Slavinjski, ki je odkupil 110 delnic, na drugem pa hrvaški podjetnik Antun Dubokovic, ki je prevzel 100 delnic. Zanimivi pa so kraji, od koder so prihajali delničarji: Trst in okolica, Gorica, Ljubljana, Pazin, Rijeka, Zagreb, Praga (Češka), Split, Korčula, Budva, Kotor, Karlovac, Celovec itd. Ustanovitev Jadranske banke je prinesla novo kvaliteto v slovensko gospodarstvo, še posebno na denarniškem področju. Club Touristi Triestini Društvo Club Touristi Triestini je bilo ustanovljeno leta 1884 v Trstu. Po prihodu Italije leta 1918 so ga razpustili. Dediščino je prevzela Societa Alpina delle Giulie, ki obstoja še danes. Club Touristi Triestini je gojil izletniške dejavnosti, kasneje še raziskovanje jam. Člani niso imeli predsodkov glede na- li (Slavina) in s kraji, kjer so se uspešno uveljavili (Trst, Rijeka, Ljubljana idr.) Prelomnica v naših krajih je nedvomno izbruh prve svetovne vojne in posebno njene posledice po zaključku prve svetovne morije. Propadla je habsburška monarhija in na njenih ruševinah so nastale nove države. Spremenila so se dotedanja politična, narodna, gospodarska, kulturna ravnovesja. Nove države, novi Paja Jovanovič: Portret viteza Josipa Gorupa Slavinjskega rodnosti, važna je bila lojalnost do av-stroogrske države. Tržaški klub je izdajal glasilo Il Tourista v italijanskem jeziku. Prav v omenjem glasilu smo zasledili Kalistrovo prisotnost in dejavnost v klubu. Član tega kluba je bil torej Franc Kalister. Vse to pomeni, da se je Franc Kalister uveljavil v slovenski in italijanski meščanski družbi. Club Touristi Triestini je prirejal ob koncu leta družabnost, ki so jo poimenovali »La festa dell' Albero del Natale« (Praznik božičnega drevesa). Člani in povabljeni gostje so se zbrali na večerji s plesom. Podatek se nanaša na družabnost, ki je bila v decembru 1895 v restvraciji Al Giardinetto v Trstu. Na slovesni klubski večerji je bil prisoten tudi princ Hohenlohe, ki je bil cesarsko kraljevi namestnik v Trstu. Igral je orkester 87. vojaškega regimenta. Med raznimi govorniki je bil Franc Kalister, kateremu je bila poverjena naloga, da ima slavnostni nagovor ob 11. obletnici kluba. Kalister je takrat poudaril pomembnost turistične zamisli in opisal enajstletno prehojeno pot tržaškega turističnega kluba. Kalister je spadal med vidne in vplivne člane kluba. Na 12. rednem občnem zboru, v marcu leta 1896, pa je Franc Ka-lister prišel v spor z vodstvom kluba, ko je deset članov zapustilo društvo. Kali-ster je hotel razčistiti celotno zadevo, vendar pri tem ni uspel. Kasneje je zato zapustil Club Touristi Triestini. Današnje sledi Kalistrov v Trstu Za časa habsburške monarhije so člani družin Kalister in Gorup odigrali vidno vlogo v tedanji družbi. Bili so tesno povezani s kraji, od koder so izhaja- sistemi, drugačna gospodarska politika, spremenjene družbe, nič več ni bilo tako kot je bilo pred vojno. Ob tem dodamo še smrt dveh gospodarskih veljakov, podjetnikov, finančnikov, mecenov. Najprej je v letu 1901 preminil Franc Kalister v Trstu, nato v letu 1912 pa še Josip Gorup na Reki. V bistvu je tudi njuna smrt nekako zaključila neko dobo. Viktor Kalister, sin Franca in Kornelij Gorup, sin Josipa, sta nadaljevala delo in poslovanje pokojnih očetov. Njuno delo je bilo pozitivno, vendar nista zapustila močnih in vidnih sledov v družbi in na gospodarskem področju. S Francem Kalistrom se je nedvomno zaključila prodornost družine. Potomca sta živela še dolgo let, saj je Viktor Kalister umrl leta 1948, Kornelij Gorup pa leta 1952. Viktor Kalister je nadaljeval tudi družinsko tradicijo podpiranja dobrodelnih in socialnih ustanov. Tako obstaja plošča z njegovim imenom na stavbi na začetku Ulice sv. Frančiška v Trstu, kjer je delovala bolniška blagajna, ki jo je denarno podpirala družina Ka-lister. Viktor Kalister je umrl brez potomcev, kljub dejstvu, da se je dvakrat poročil. Z njim je zamrla tržaška veja družine. Ostal pa je spomin nanjo, predvsem na Kalistre kot na izredno uspešne podjetnike, trgovce, finančnike in mecene. Še vedno stoji palača Kalister na Trgu Svobode v Trstu. Tržačani še vedno pravijo mogočni stavbi na trgu Palazzo Kalister - Palača Kalister. Druga kamnita priča družine pa je mavzolej na občinskem pokopališču pri Sv. Ani v Trstu. Poleg mavzoleja Franca Kalistra je še druga grobnica. To je grobnica Janeza Kalistra na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu, ki sta mu jo postavila nečaka Franc Kalister in Josip Gorup nekaj let po nje- govi smrti. Grobnica je bila nato prodana, vendar je ob vznožju grobnice ostala tablica z imenom Kalister. Danes ni več napisov na dveh stavbah, ki bi opominjale mimoidoče na družini Kalister in Gorup. Prva je t.i. Casa Kalister, kjer je danes veleblagovnica Godina v Ulici Car-ducci in druga je t.i. Casa Gorup v Ulici Coroneo štev. 3. Ob tem obstajata še dve spominski plošči. Prva je postavljena na pročelje cerkve na Montuci (Montuzza) v Trstu in opominja mimoidoče ljudi na tiste dobrotnike, ki so prispevali denar za gradnjo cerkve. Tam stoji še danes zapisano: famiglia Kalister. Druga spominska plošča stoji v Ulici sv. Frančiška v Trstu. Tudi v tem primeru gre za dobrodelno dejanje: na plošči so zabeležena imena tistih oseb in družin, ki so denarno podpirale delovanje bolniške blagajne. Tam stoji napis: Vittorio Kalister. V arhivu Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici pa je ostal spomin na Franca Kalistra: spominska listina, ki podeljuje častno občanstvo občine Slavina Francu Kalistru(dne 3. marca 1889). Vsekakor je zgodba o Kalistrih (in Gorupih) izredno zanimiva. Dodala nam je novo in malo drugačno dimenzijo Trsta. Konec Važnejša uporabljena literatura in viri Arhivski viri 1. Anagrafski urad in zgodovinski arhiv občine Trst. Podatki o družini Kalister. 2. Državni arhiv v Trstu. Testament Janeza Kalistra. 3. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstveno raziskovalni center. Raziskovalna postaja Nova Gorica. Zapuščina dr. Henrika Tume. Pisma. 4. Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Arhiv. Inven-tarne knjige, knjiga V, 1951. 5. Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Odsek za zgodovino, arhiv: fond čitalnice, zapuščina J. Pertota, Tržaška posojilnica in hranilnica. Monografije 1. Godina, Josip: Izvirek premožnosti ali Pravi pripomoček. Trst 1873. 2. Halupca, Armando; Veronese, Leone: Trieste nascosta. Raccolta illustrata di curiosita tra vie, androne, piazze della citta e dintorni. Trieste,2003 3. Mal, Josip: Zgodovina slovenskega naroda. Reprint prve izdaje. Celje: Mohorjeva družba, 1993. 4. Pahor, Milan: Jadranska banka. Trst: Narodna in študijska knjižnica - Slovenski raziskovalni inštitut, 1996. 5. Pahor, Milan: Slavjanska sloga. Slovenci in Hrvati v Trstu. Trst: ZTT, 2004. 6. Pahor, Milan: Slovensko denarništvo v Trstu. Trst: Tržaška kreditna banka, 1989. 7. Slovenska novejša zgodovina. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848-1992. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgo-dovino-Mladinska knjiga, 2005. 8. Šušteršič, Mario: Sledovi. Trst 2007. 9. Tuma, Henrik: Iz mojega življenja. Ljubljana 1937. 10. Zgodovina Slovencev. Ljubljana: Cankarjeva zalo- žba,1979. Članki 1. Čermelj, Lavo: Slavjanska čitalnica v Trstu v letih 18651876. V: Jadranski koledar za leto 1959. Trst. 2. Gregorin, Gustav: Zgodovina lista Edinost in njegove tiskarne v zvezi s splošnim razvojem tržaških Slovencev. V: Edinost 1876-1926, Trst, 17.1. 1926. 3. -od-: Slovenska podjetnost v Trstu. Od Počkaja do Kalistra. V: Gospodarstvo, Trst, 14.5. 1949. 4. -od-: Slovenska podjetnost v Trstu. Martelanc in dr. - graditelji velikih del. V: Gospodarstvo, Trst, 28.5. 1949. 6. Pahor, Milan: Nacionalno in politično zorenje Slovencev v Trstu. V: Narodni dom v Trstu 1904-1920. Trst 1995. 7. Pahor, Milan: Josip Godina Verdeljski (1808-1884). Zapis ob 200-letnici rojstva. V. Primorski dnevnik, Trst, 22.3. 2008. 8. Vilhar, Srečko: Iz zgodovine slovenskega pomorstva v Trstu. V: Jadranski koledar za leto 1961, str. 162-169, Trst. 9. Vilhar, Srečko: Slovenski ribiči, pomorščaki in ladjarji na Tržaškem. V: Jadranski koledar za leto 1962, str. 157-162. Trst. Fotografsko gradivo 1. Fotoarhiv Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. 2. Foto Mario Šušteršič (Trst) 3. Foto Vesna Bučič (Ljubljana) / TRST Petek, 10. septembra 2010 186 1 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Prekerni šolniki na bojni nogi Krčenje učnega osebja spravilo šolo na kolena Goriška in tržiška Demokratska stranka na strani učiteljev in profesorjev -»Gre za prihodnost naših otrok« »Čudim se predvsem staršem. Nikjer nisem zasledila, da bi se skupine mam in očetov zbrale ter protestirale zaradi krčenj, s katerimi je vlada ohromila italijanski šolski sistem. Ali se morda ne zavedajo, da bodo posledice "rezov" pri šolstvu občutili predvsem njihovi otroci?« Tako je povedala Maria Carmela Salvo, 55-letna učiteljica brez stalnega delovnega mesta, ki je v prejšnjih tednih »zaslovela« zaradi svoje protestne akcije in gladovne stavke na trgu v Ma-niagu. Salvovo in številne druge prekerne šolnike iz goriške pokrajine in drugod sta včeraj v Gorico poklicala goriški in tržiški krožek Demokratske stranke (DS), ki odločno nasprotujeta politiki ministrice Mariestelle Gelmini in krčenju delovnih mest v šolah vseh stopenj. »Položaj šolstva je kritičen. Krčenje sredstev in delovnih mest uničuje enega izmed ključnih družbenih členov in ogroža prihodnost naših otrok,« je povedal goriški tajnik DS Giuseppe Cingolani, istega mnenja pa je bil tudi tržiški tajnik Paolo Frisenna: »Šolstvo res potrebuje reformo, vendar ne s tem, da uničuje prihodnost učnega osebja.« Med srečanjem so spregovorili številni prekerni šolniki, ki so opisali svojo stisko. »Za protestno akcijo se nisem odločila le zaradi svojega delovnega mesta, pač pa tudi zato, da bi opozorila javnost na prekernost v šolstvu. V drugih italijanskih deželah je bilo protestov več, v FJK pa vse molči. Tudi med gladovno stavko se mi razen koordinacije prekernih delavcev, bivših koleg in bivših učencev ni nihče približal. Brezbrižnost huje prenašam kot lakoto,« je poudarila Salvova, ki si s suplencami služi kruh že 25 let. »Ob tistih, ki se iz obupa odločijo za protestne akcije, so vredni solidarnosti tudi drugi šolniki, ki trpijo v tišini. Vsi tisti, ki so za suplenco pripravljeni na selitev in ki sami plačujejo najosnovnejše potrebščine, kot so fotokopije,« je povedala predstavnica DS in prekerna šolnica Carla De Faveri, druga mlada profesorica pa je opozorila na problematiko lestvic: »Spomladi prihodnjega leta bodo ponovno omogočili profesorjem izbiro pokrajinskih lestvic, v katere želijo biti vključeni. To pomeni, da številni goriški suplenti, kot sem jaz, ne bodo več imeli možnosti za poučevanje, čeprav so danes dobro uvrščeni. Prehiteli jih bodo kolegi iz drugih dežel, ki imajo višje število točk in več izkušnje za sabo.« Da je sistem dodeljevanja stolic tež- gorica - Tajnik Sindikata slovenske šole Joško Prinčič Na slovenskih šolah zaenkrat manj škode kot na italijanskih »Kar se učnega osebja tiče, je bil za letošnje šolsko leto slovenskim vrtcem in šolam potrjen organik, ki so ga imeli v prejšnjem šolskem letu, prihodnost pa je dokaj negotova.« S temi besedami nam je na vprašanje o posledicah, ki jih bodo »rezi« italijanske vlade imeli na slovensko šolstvo v Gorici, odgovoril tajnik Sindikata slovenske šole Joško Prinčič, ki je obenem spomnil, da so slovenske šole na Goriškem bile letos ob dve tajniški mesti in več postrežni-kov, kar bi lahko povzročilo kar nekaj organizacijskih težav. »Reforma, ki jo je uvedla ministrica za šolstvo Mariastella Gelmini, je škodila tudi slovenskim šolam, zaenkrat pa v manjši meri kot itali- ko razumljiv tudi samim šolnikom, je bilo razvidno iz besed profesorice in bivše upraviteljice iz vrst DS Angele Caldarera, ki čaka na stalno delovno mesto od leta 1991, ko je dosegla prvo od štirih habilitacij za poučevanje na nižji srednji šoli. »Na Goriškem imamo tudi slovenske šole, ki sem jih vedno podpirala. Nekaterih mehanizmov pa ne razumem. Letos so v goriški pokrajini dodelili dve stolici. Ena je šla italijanskim šolam, druga pa slovenskim. Isto se je zgodilo pred tremi leti, ko so eno stolico, ki bi jo drugače dobila jaz, dodelili slovenskim šolam. Kako to poteka?« se je javno spraševala. Odgovor smo poiskali pri tajniku Sindikata slovenske šole Jošku Prinčiču, ki pravi, da so pritožbe in razočaranje šolnikov razumljivi, vendar krivic ni bilo. »Lestvice slovenskih in italijanskih šol so ločene,« pojasnjuje Prinčič in dodaja: »Natečajne razrede in število stolic za Gorico so določili v Rimu, deželni urad pa je avgusta sprejel odlok, s katerim je dodelil stolico za poučevanje nemščine italijanskim nižjim srednjim šolam, stolico za matematiko pa slovenskim, ki je niso dobile že tri leta.« (Ale) gorica - Marilka Koršič zahteva pojasnila Novi center za odpadke brez slovenščine Tudi table in obvestila pred štandreškim pokopališčem le v italijanščini Svetnica stranke Slovenske skupnosti Marilka Koršič je na zasedanju goriškega občinskega sveta v ponedeljek opozorila župana Ettoreja Romo-lija, da v novem zbirnem centru za odpadke v Gregorčičevi ulici, v štandre-ški industrijski coni, ni niti enega napisa v slovenskem jeziku, čeprav je rajon Štandrež vključen v območje, kjer je za javne napise in table predviden poleg italijanskega tudi slovenski jezik. Vprašala je župana, kateri je vzrok temu neizvajanju določil, in ga pozvala, naj primerno ukrepa. Namesto župana je odgovoril odbornik za okolje Francesco Del Sordi in obljubil, da bo zadevo preveril. Svetnica z odgovorom ni bila zadovoljna, ker se ji zdi podcenjevalno, da mora postavljati vedno enaka vprašanja. Čaka namreč na odgovor in rešitev podobnega problema pred štandreškim pokopališčem. Tudi tam so IRIS-ove table in občinska obvestila pri pokopališkem vhodu samo v italijanščini. r '"»M "H STOP V ✓ Novi zbirni center bumbaca Joško Prinčič bumbaca janskim, če upoštevamo le število delovnih mest vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev. Drugačna usoda je doletela nekatere slovenske šole v Trstu, kjer so uvedli t.i. "artikulirane razrede", se pravi razrede, ki se bodo pri pouku nekaterih osnovnih pred- metov združili, pri pouku specifičnih predmetov za posamezne smeri pa razdelili. Pri tem bo žal zmanjkalo nekaj delovnih mest,« je povedal Prinčič, po katerem ni izključeno, da bi v prihodnje bili primorani sprejeti podobno odločitev tudi na slovenskih višjih srednjih šolah v Ulici Puccini Gorici. »Nekateri prekerni profesorji, ki poučujejo na slovenskih višjih šolah v Gorici, bodo vsekakor prikrajšani že v letošnjem šolskem letu. Tudi letos na goriškem poklicnem zavodu Ivan Cankar žal ni bilo dovolj vpisov, da bi lahko odprli prvi razred. Že drugo zaporedno leto bo torej "zmanjkalo" 36 učnih ur,« je povedal tajnik Sindikata slovenske šole Joško Prinčič. gorica - Nočni hrup Zaradi groženj uvedli preiskavo Goriška kvestura je uvedla preiskavo, potem ko je župan Ettore Romoli prejel pismo moškega, podpisanega z imenom Giorgio Brumat, ki je grozil upraviteljem barov v Ulici Nizza in na korzu Italia. Policisti letečega oddelka so včeraj popoldne obiskali razne javne lokale v omenjenem predelu mesta, zglasili pa so se tudi v baru Aenigma, ki je bil že večkrat tarča kritik zaradi njegovih - po mnenju nekaterih preglasnih - nočnih obiskovalcev. Po neuradnih vesteh naj bi moški pismo podpisal z lažnim imenom, saj v Gorici naj ne bi živel noben Giorgio Brumat. Moški je v pismu napisal, da ima veljavno dovoljenje za posest orožja; dodal je, da bi lahko prej ali slej izgubil živce in se na neravno prijazen način znesel nad mladino, ki mu zlasti ob koncih tedna preprečuje mirno spanje. V pismu je tarča groženj predvsem bar Aenigma, poleg tega pa tudi vsi tisti, ki so se postavili v bran lastnikom javnih lokalov, češ da niso nič krivi, če se mladi malce pozabavajo. Moški je v zaključku svojega pisma očital občinskim upraviteljem, da so prebivalce iz mestnega središča pustili na cedilu, zato pa na prihodnjih volitvah lahko pozabijo na njihove glasove. Policisti preverjajo, ali v bližini Ulice Nizza biva kdo, ki bi dejansko imel dovoljenje za posest orožja, doslej pa - tako kaže - niso našli še nikogar. Grožnje so seveda prizadele lastnike vseh javnih lokalov, v prvi vrsti bara Aenig-ma, ki ga obiskujejo tudi številni Slovenci. gorica - Obilno deževje minulih dni tržič - Barbara Zilli Kakšna bo usoda porodnišnice brez osebja? »Katero izmed dveh porodnišnic v goriški pokrajini čaka zaprtje, potem ko se v Tržiču soočajo z dramatičnim pomanjkanjem osebja, potem ko dežela noče zagotoviti epiduralne analgezije ne v Gorici in niti v Tržiču, potem ko je porod brez bolečin možen samo v tržaškem Burlu, potem ko je konec avgusta slovenski premier Borut Pahor zagotovil, da bodo ohranili porodniški oddelek v šempetrski bolnišnici, kjer se rodi 2,5 otrok na dan?« V svetniškem vprašanju, ki ga je načelnica tržiške občinske svetniške skupine Demokratske stranke Barbara Zilli postavila županu Gianfrancu Pizzolittu, je mogoče zaznati veliko zaskrbljenost, ki na Tržiškem vlada v zvezi s prihodnostjo porodniškega oddelka bolnišnice San Polo. »Deželni odbor je 4. avgusta sklenil, da epiduralna analge-zija bo na voljo v tržaškem Burlu 24 ur na dan, v sklepu pa ni niti besedice o goriškem zdravstvenem podjetju,« opozarja Zillije-va in opozarja, da v tržiški bolnišnici je odločno premalo osebja. »Med zasedanji pokrajinske komisije za zdravstvo smo ugotovili, da v goriški bolnišnici je vsaj trideset odstotkov več osebja kot v Tržiču, čeprav se na Tržiškem zdravi več bolnikov,« razlaga Zillijeva. Na podlagi njenih podatkov so lani iz tržiške bolnišnice odpustili 10.742 bolnikov, 10.843 leta 2008 in 10.137 leta 2007. Po drugi strani so v Gorici lani odpustili 8.469 bolnikov, 8.891 leta 2008 in 9.214 leta 2007. »Očitno je, da je v Tržiču premalo osebja, kar še posebej velja za nekatere oddelke, kjer zaposleni delajo v zelo težkih pogojih in pod velikim pritiskom. Deželni odbornik Vladimir Kosic se po drugi strani izogiba soočenju o prihodnosti tržiške bolnišnice. Že pred petimi meseci smo ga pozvali, naj pride na eno zasedanje občinskega sveta v Tržiču in naj javno spregovori o usodi bolnišnice. Odbornik se na naše vabilo še vedno ni odzval, njegov predhodnik Ezio Beltrame pa se je takoj po imenovanju na odborniško mesto udeležil zasedanja občinskega sveta,« poudarja Zilli-jeva in se sprašuje, ali dežela nalašč zapostavlja tržiško bolnišnico. »Demontiranje oddelkov s krčenjem števila osebja, zaradi česar se bolniki morajo odpravljati v druge strukture, žali dostojanstvo tržiške krajevne skupnosti, ki si je z delavnostjo in požrtvovalnostjo zgradila svojo bolnišnico,« zaključuje Barbara Zilli. Tudi županstvo pušča Voda v županovi pisarni in v poslopju slovenskega otroškega vrtca v Ulici Max Fabiani Delavci med včerajšnjim »krpanjem« lukenj na strehi občinske palače v Gorici bumbaca Obilne padavine so v prejšnjih dneh v Gorici povzročile kar nekaj škode. Včeraj so občinski delavci, uslužbenci raznih podjetij in goriški gasilci zaradi nadpovprečne količine dežja, ki je padel v sredo ponoči, imeli polne roke dela. Popravil je bila na primer potrebna streha goriškega županstva, na katero so se delavci povzpeli že navsezgodaj. Sunki vetra so namreč odpihnili nekaj strešnikov, dež pa je pronical naravnost v pisarno župana Ettoreja Romolija. Ob županstvu so bila manjših popravil potrebna tudi druga poslopja v občinski lasti, med katerimi so stavba v Ulici Max Fabiani, kjer imajo sedež slovenski vrtec in jasli, osnovna šola v Ulici Codelli, osnovna šola v Ulici Zara in večnamenski center v Ulici Baiamon-ti. V slednjem so morali gasilci goriškega poveljstva izprazniti jašek dvigala, v katerem se je čez noč nabrala voda. Gasilci so včeraj že ob 4. uri zjutraj posegli zaradi nevarnega drevesa posegli v Ulici Fatebenefratelli, saj je voda zalila železniški podvoz, klic pa so zaradi nevarnega drevesa prejeli tudi iz Petovelj. V Ulici Aquileia v Gorici so črpali vodo iz kleti, v Ulici Tartini pa iz garaže. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 10. septembra 2010 15 gorica - Začetek dejavnosti na Sloviku in zavodu Ad Formandum S skupnim tajništvom krepijo izobraževalno navezo V nove tečaje bodo vpisovali s 27. septembrom - Novost sta francoščina in španščina V goriškem KB Centru sta včeraj Slovenski izobraževalni konzorcij (Slovik) in socialno podjetje Ad Formandum odprla novo skupno tajništvo, ki predstavlja tudi konkretno znamenje krepitve sodelovanja med ustanovama. Nove prostore so uredili v nekdanji študijski sobi Feiglove knjižnice, ki po novem nudi na razpolago študentom dve novi učilnici, v katerih je bil po starem SDZPI. »Ureditev skupnega tajništva dejansko simbolizira krepitev sodelovanja med izobraževalnima ustanovama, potem ko je lani Slovik postal edini člani zavoda Ad For-mandum,« pojasnjuje znanstvena direktorica Slovika Matejka Grgič in pojasnjuje, da je bila kriza SDZPI zelo huda in je uslužbence zelo pretresla, zdaj pa si prizadevajo, da bi v sodelovanju s Slovikom zavod stopil na novo razvojno pot. Novo tajništvo je opremil in mu vtisnil svoj pečat arhitekt Dimitri Waltritsch, tako da so prenovljeni prostori vabljivi in gostoljubni. Tajništvo služi hkrati kot povezava med knjižnico in sedežem Slovika, tako da sta tudi ti dve ustanovi še tesneje med sabo povezani. Potrebo po povezovanju med slovenskimi ustanovami v zamejstvu je sicer med svojim pozdravnim nagovorom poudaril tudi predsednik Slovika Boris Peric, ki je opozoril, da izobraževalni konzorcij že od svoje ustanovitve povezuje razne institucije. Po njegovih besedah so s prenovljenimi prostori potrdili izobraževalno navezo med Slovikom in zavodom Ad For-mandum, v katero se vključuje tudi goriški Dijaški dom Simon Gregorčič. »Združujemo dolgoletne izkušnje, ki jih je Ad For-mandum podedoval od Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje, z izobraževalnim poslanstvom Slovika,« je poudaril Peric, nato pa je spregovoril še predsednik zavoda Ad Formandum Roberto Vidoni. Po njegovih besedah je sodelovanje med slovenskimi ustanovami nujno, saj bo le tako njihova ponudba kakovostna in zanimiva. Na odprtju novih prostorov sta bila poleg uslužbencev in predstavnikov raznih slovenskih ustanov prisotna tudi predsednik SDGZ za Goriško Karlo De-vetak in Dimitri Waltritsch, ki je kot rečeno pripravil načrt za novo skupno tajništvo. Medtem ko so nazdravili novemu tajništvu, so v sosednjih učilnicah že potekali nekateri tečaji zavoda Ad Formandum, ki so se začeli že med lanskim šolskim letom. Nove tečaje bodo vpisovali s 27. septembrom. Poleg raznih tečajev računalništva in že tradicionalne ponudbe letošnjo novost predstavljata tečaja španščine in francoščine. »Vse potrebne informacije bodo interesenti lahko dobili ravno na novem tajništvu, kjer jim bo osebje znalo tudi svetovati, kateri tečaj izbrati,« je povedala Matejka Grgič. Na Sloviku bo sicer ponovno slovesno v petek, 17. septembra; ob 18.30 bodo v Tumovi dvorani podelili diplome študentom, ki so letos zaključili triletni Slovi-kov multisciplinarni program. Sledilo bo alumni srečanje, na katerem bo predaval Di-mitri Waltritsch. (dr) Odprtje novega skupnega tajništva bumbaca gorica - Občina V pripravi plan za nudenje pomoči prizadetim osebam Goriška občina bo pripravila plan, ki bo omogočil uspešnejše nudenje pomoči prizadetim osebam v primeru naravnih katastrof in drugih kriznih situacijah. »Pri reševanju oseb s posebnimi potrebami morajo gasilci in osebje civilne zaščite uporabiti njim prilagojene tehnike in metode, zato pa je zelo koristno, da reševalci že vnaprej vedo, ali na določenem kraju lahko naletijo na prizadete osebe. Zaradi tega bomo pripravili plan, v katerem bomo evidentirali kraje, kjer so posebne arhitektonske pregrade in kjer živijo oz. preživljajo svoj čas otroci, starejše in prizadete osebe,« pojasnjuje občinski odbornik Guido Germano Pet-tarin in poudarja, da projekt bodo uresničili s pomočjo štirih prostovoljcev, ki bodo opravili na goriški občini enoletno obdobje civilne službe. »Prostovoljci bodo tedensko opravilo po trideset ur dela, prejemali bodo 433 evrov mesečne plače, na natečaj pa se lahko prijavijo mladi med 18 in 28 letom starosti. Prošnje morajo vložiti na goriško občino do 4. oktobra, vse potrebne informacije pa so na voljo na spletni strani www.comune.gorizia.it,« pojasnjuje odbornik Pettarin, ki je pri pripravi projekta sodeloval s kolegoma iz občinskega odbora Francescom Del Sor-dijem in Silvano Romano. gorica - Predstavili knjigo o zgodovini odbojke v Furlaniji-Julijski krajini Nekdanji prvaki za zgled Bizzi: »Malokdo pozna zgodbo povojnega državnega reprezentanta Cepileja in druge zanimive osebnosti« - Koncert posvečajo Špacapanu »Nekdanji odbojkarji naj bodo zgled mladim. Nekoč so odbojko igrali zgolj iz ljubezni do tega zelo lepega športa; tekmovalni plati niso dajali prednosti, niso igrali, da bi obogateli. Predvsem otroci bi se morali s športom ukvarjati zgolj za zabavo, starši pa bi jih ne smeli obremenjevati z zmagami in uspehi.« Tako pravi novinar Stefano Bizzi, ki je eden izmed štirih avtorjev knjige »Una regione sotto rete.« Publikacijo so predstavili včeraj na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici, izdali pa so jo v pričakovanju na svetovno moško odbojkarsko prvenstvo, katerega tekme bodo med 25. in 27. septembrom odigrali v Trstu. Knjiga je razdeljena na več poglavij, goriško odbojkarsko gibanje pa je raziskal in opisal Stefano Bizzi. »Opravili smo ogromno delo in spoznali veliko ljudi. Doslej o goriški odbojki je bilo zelo malo napisanega, tudi zaradi tega pa je bila priprava knjige zelo zahtevna,« je med včerajšnjo predstavitvijo povedal Bizzi in opozoril, da je med pisanjem knjige spoznal številne bivše odbojkarje, katerih zgodbe so zelo zanimive tudi za širšo javnost. »Malokdo pozna Giovannija Cepi-leja, ki je leta 1948 z italijansko reprezentanco osvojil bronasto kolajno na evropskem prvenstvu v Rimu. Njegov lik bi bilo nedvomno treba osvetliti, sploh pa je še veliko nekdanjih odbojkarjev, ki bi lahko bili za zgled mlajšim generacijam,« je poudaril Bizzi. Med predstavitvijo so spregovorili tudi o Mirku Špacapanu, saj bodo kot spremljevalne dogodke svetovnemu odbojkarskemu prvenstvu priredili štiri koncerte, goriški pa bo posvečeno ravno spominu preminulega političnega, družbenega in športnega delavca. Kot je povedal deželni predsednik zveze CONI Emilio Felluga, bo v četrtek, 23. septembra, v kulturnem centru Lojze Bratuž nastopil Sandro De Palma, v torek, 21. septembra, pa bo v Pordenonu zaigral duo Genova-Dimitrov; med omenjenima koncertoma bodo zbirali prispevke za društvo za paliativno oskrbo Mirko Špacapan leta 1988 v dresu goriške Olympie (desno), na platnici nove knjige je tudi barvna fotografija števerjanskega prvaka Lorisa Maniaja (levo) Mirko Špacapan-Ljubezen za vedno. Na Špacapana so se med včerajšnjo predstavitvijo knjige spomnili tudi pokrajinska odbornica za šport Sara Vito, podpredsednik pokrajinskega odbora zveze CONI Franco Tommasini in predsednik Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Dario Peric, ki je pozdravil v imenu deželne zveze zadružnih bank, sicer enega izmed pokroviteljev tržaške etape svetovnega odbojkarskega prvenstva. Knjiga »Una regione sotto rete« je na voljo v knjigarni Antonini v Gorici; zanjo je treba odšteti 20 evrov. (dr) večstopenjska šola v gorici Na vseh šolah in v s ponedeljkom pouk Otroci s Krminskega v novem šolskem poslopju v Bračanu Večstopenjska šola iz Gorice s slovenskim učnim jezikom sporoča, da se bo na vseh šolah in v vrtcih pouk začel v ponedeljek, 13. septembra. V vrtcih v Gorici (Ulica Brolo in Ulica Max Fa-biani) in Pevmi bodo prihodi od 7.30 do 8.30, v Štandrežu od 7.45 do 8.45, v Šte-verjanu od 7.30 do 9. ure, v Bračanu od 7.45 do 9. ure; v prvem tednu novega šolskega leta bodo dejavnosti potekale do 12. ure brez kosila. Na vseh osnovnih šolah goriškega ravnateljstva bo pouk že od prvega dne dalje trajal od 8. do 13. ure z izjemo šole Ludvik Zorzut v Bračanu, kjer bo urnik od 7.50 do 12.50. Popoldanski pouk bo že od prvega ted- na dalje, jutranje nadzorstvo bo zagotovljeno. Na nižji srednji šoli Ivan Trinko se bo pouk začel v ponedeljek, 13. septembra: prvi dan pouka in v torek, 14. septembra, bo urnik od 8.15 do 12. ure, v sredo, četrtek in petek od 8.15 do 12.55 in v soboto, 18. septembra, od 8.15 do 12. ure. Od ponedeljka, 20. septembra, dalje do konca šolskega leta (11. junija 2011) bo pouk od 8.15 do 13.45, ob sobotah od 8.15 do 12. ure. Zjutraj bo šolsko poslopje odprto od 7.45 dalje in od te ure dalje bo tudi zagotovljeno varstvo. Knjige na posodo bodo učenci prejeli v šoli v prvem tednu pouka. Opuščena stavba na goriškem letališču gorica - Organizacija FAI Letališče pod žarometi Po poletnem premoru se spet začenjajo dejavnosti sklada FAI - Fondo Ambiente Italiano, ki bo v prihodnjih dneh s projektom »Puntiamo i riflettori« postavil pod žaromete medijske pozornosti goriško letališče. V četrtek, 16. septembra, ob 17. uri bodo tako v dvorani državne knjižnice v Ulici Ma-meli v Gorici v sodelovanju z združenjem 4° Stormo odprli razstavo ustanove Opera nazionale figli aviatori, uro kasneje na sedežu Fundacije Goriške hranilnice pa bosta novinar Carlo DAgostino in funkcionar zavoda ENAC, ki je odgovoren za ronško letališče, Domenico Rana spregovorila o razvojnih priložnosti in prihodnosti goriškega letališča. Ob 18.30 bodo nazadnje predstavili še knjigo »Faccio l'aviatore non il crimina-le«, ki jo je v spomin na svojega očeta napisal Bernardo Monti. V okviru iste pobude bo sklad FAI v ponedeljek, 27. septembra, priredil vodeni ogled goriškega letališča za šolarje; med 15.30 in 18. uro si bodo letališče lahko ogledali tudi odrasli. 16 Petek, 10. septembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Iz Italije prošnje za sprejem v dom upokojencev Veliko zanimanja, vendar cene niso takšne kot na prvi pogled Ljudje, ki imajo dvojno državljanstvo, so izenačeni s slovenskimi državljani V novogoriškem domu upokojencev beležijo precej zanimanja za sprejem v oskrbo starostnikov iz Italije. Na prvi pogled so cene oskrbe pri njih tudi za polovico nižje od italijanskih, vendar to v vseh primerih ne drži. Nenapisano pravilo - gre pravzaprav za socialni pogled, ki ga zagovarjajo v no-vogoriškem domu upokojencev - je, da oskrbovanci razumejo in se sporazumevajo slovensko, zato je že to eden od vidikov, ki ga je treba pretehtati, preden sprejmejo tujca. »Čisto iz človeškega vidika je najbolj korektno, da star človek, ki pride v drugo okolje, vsaj razume jezik, ki ga tam uporabljajo,« pojasnjuje Bernarda Pirih, vodja splošno kadrovske službe v novo-goriškem domu upokojencev. Po pravilniku imajo tuji državljani možnost sprejema, a imajo slovenski državljani pred njimi prednost. »Na nas se obračajo tudi ljudje, ki imajo dvojno državljanstvo. Ti so izenačeni z našimi državljani. V tem primeru se uvrstijo v čakalno listo kot ostali. Tuji državljani pridejo na vrsto samo, če nobenega slovenskega državljana ni v Trenutno na sprejem v novogoriški dom upokojencev, ki ima enoto v Novi Gorici in v Podsabotinu (na fotografiji), čaka 650 oseb fotok.m. vrsti,« dodaja sogovornica. Prošenj pa je bolj ali manj vedno nekaj sto. »Enkrat se je sicer to zgodilo. V Podsabotinu imamo primer gospe Slovenke, ki sicer nima slovenskega državljanstva, živela pa je v Gorici. To je bilo v začetku vseljevanja v novi podsabotinski dom in se je vrsta "sči-stila", zato je lahko bila ta Goričanka sprejeta. Cenovno pa nismo veliko ugodnejši kot Italija,« opozarja Pirihova. Če namreč pride tuj državljan v Slovenijo v oskrbo, je samoplačnik in mora vse zdravstvene storitve, kar imajo slovenski državljani pokrito iz zdravstvene zavarovalnice, plačati sam. V tem primeru se slovenske cene hitro postavijo ob bok italijanskim, čeprav na prvi pogled zgleda, da so polovico nižje. Možnost pa je, da po mednarodni konvenciji zdravstveno zavarovanje prenesejo iz Italije v Slovenijo. »Moja izkušnja je, da italijanski INPS v tem primeru zahteva, da se oseba izpiše iz stalnega bivališča v Italiji in da stalno bivališče prijavi v Sloveniji, a to ne more biti v domu upokojencev. V tem primeru izgubijo starostniki v Italiji pravico do dodatkov, ki bi bili pri stara gora - Invalidna mladina Vrabček upanja za bolnišnico Bolnišnica za invalidno mladino v Stari Gori se že dolgo sooča s prostorsko stisko in neprimernimi prostori, ki so potrebni obnove. Taki so kar trije od štirih paviljonov, v katerih delujejo. »Gre za montažne objekte, ki so stari skoraj 40 let,« pojasnjuje Jurij Karapandža, predstojnik omenjenega oddelka šempetrske bolnišnice, ki s sodelavci že dolgo opozarja na iztrošene in neprimerne objekte. Za izgradnjo novih objektov, ki bo potekala v več fazah, se že pripravlja projektna dokumentacija, potrebnih pa bo najmanj milijon evrov. Občutljivost do težav bolnišnice so pokazali pri dobrodelni fundaciji Vrabček upanja, ki je nastala pred letom dni. S pomočjo različnih akcij in donatorjev zbirajo sredstva za nakup potrebne opreme za bolnišnico, del pa ga namenjajo v sklad za obnovo objektov. Doslej so s pomočjo organizacij in podjetij v lokalni skupnosti uspeli zbrati skupno 30.000 evrov; z delom te vsote so že nakupili terapevtske pripomočke in drugo nujno opremo. Jure Robič foto k. m. Bolnišnici pa bo šel tudi izkupiček dobrodelne dražbe za kolesarski dres Jureta Robiča, slovenskega ekstremnega kolesarja v svetovnem merilu; Robič je letošnjega julija postal častni ambasador fundacije. Izklicna cena za njegov dres, v katerem je zmagal letošnji DOS (Dirka okoli Slovenije), RAAM (Dirka čez Ame-rijko) in Tortour de Suisse ter drugih 16 dirk, je 200 evrov, dražba, ki se je začela v ponedeljek, pa bo trajala dva meseca; li-citiranje poteka na spletni strani fundacije www.vrabcekupanja.si. (km) nas primerljivi z dodatki za nego in pomoč starejšim osebam. Če torej prenese zavarovanje, je izenačen s slovenskim državljanom,« še pojasnjuje. Vendar zadeva ni enostavna, saj se je zaradi določenih pogojev in predpisov sploh ne da hitro urediti. Nekaj primerov zamejskih Slovencev pa v novogoriškem domu upokojencev vendarle imajo, ki so si uredili zavarovanje in spremenili bivališče, saj so izrecno želeli bivati tam. Ostane pa še možnost, da starostnik iz tujine, v tem primeru iz Italije, vse zdravstvene storitve še vedno koristi v Italiji, biva pa v slovenskem domu upokojencev, toda morajo svojci v tem primeru osebo voziti k zdravniku v Gorico, denimo, skrbeti za vsa zdravila in sanitetni material, kar pa tudi ni preprosto. »Ko vso zadevo razložim italijanskim obiskovalcem, ki se zanimajo za sprejem pri nas, si marsikdo premisli,« dodaja sogovornica. Trenutno na sprejem v novogori-ški dom upokojencev, ki ima enoto v Novi Gorici in v Podsabotinu, čaka 650 starostnikov. Od tega pa je le okrog 20 odstotkov aktualnih prošenj, ostale so oddane »na zalogo«. Čakalna doba je različna. Ponovno zavisi od tega, od kod prihaja prosilec, pa tudi od njegovega spola. Povprečno se čaka med tremi in šestimi meseci, v nekaterih primerih tudi do enega leta ali pa le nekaj tednov. Katja Munih »Neodgovorno dejanje« Predsednik goriške pokrajine Enrico Ghe-grhetta je sklep združenja delodajalcev kovinske industrije Federmeccanica, ki je prekinilo nacionalno delovno pogodbo iz leta 2008, ocenil kot »neodgovorno dejanje, ki lahko še poveča socialne konflikte«. »Upam, da industrialci goriške pokrajine ne bodo sprejemali odločitev, s katerimi bi lahko ogrozili odnose, ki so doslej omogočali upravljanje težav teritorija,« je povedal Gherghetta. Menza z daljšim urnikom Goriška občina se je odzvala na zahtevo univerzitetnih študentov, ki so izrazili potrebo po podaljšanju urnikov delovanja menze. Na podlagi sklepa, ki ga je sprejel goriški občinski odbor, bo kuhinja menze delovala do 14.30. Dvojno odprtje v Ulici Leoni Drevi ob 19. uri bo ponovno stekla dejavnost združenja Metropolitana, ki bo v razstavnih prostorih v Ulici Leoni 7 odprlo razstavo slik in kipov Vladimira in Primoža Klanjščka z naslovom »Mlaka«. Sočasno bodo odprli tudi prvi krožek AR-CI v goriški pokrajini. Zanimanje za »voucherje« Veliko ljudi se je na goriški občini zglasilo za »voucherje«, s katerimi bodo plačevali sodelavce, ki bodo občasno zaposleni za vrtnarska dela, vzdrževanje stavb, cest in parkov, športne, kulturne in druge prireditve ter za solidarnostno pomoč drugim občanom. Odbornik Guido Germano Petta-rin pojasnjuje, da še naprej zbirajo prijave, konec meseca pa naj bi zaposlili prve sodelavce. Pri tem bodo imeli prednost ljudje, ki so vpisani v seznam brezposelnih pokrajinskega urada za delo. Županstvo odpirajo otrokom Goriški upravitelji odpirajo županstvo otrokom. Na pobudo odborništva za welfare si bodo občinsko sejno dvorano in razne urade lahko ogledali šolarji iz goriških šol, ki bodo na lastne oči spoznali, kako teče upravno življenje na županstvu. Šolniki lahko dobijo informacije na tel. 0481-383200, poleg tega pa lahko pišejo na naslov el. pošte ascouladicomune@comune.gorizia.it. Javna tribuna z ministrom Primorske novice prirejajo danes ob 14. uri v dvorani Pinta novogoriške Perle javno tribuno z naslovom »Kdaj bo zdravstvo spet zdravo?«, na kateri bodo gostili slovenskega ministra za zdravje Do-rijana Marušiča. (km) nova gorica - Županov sprejem ob občinskem prazniku S poslovilnim pridihom Diploma Društvu za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink - Franc Golob zavrnil nagrado Nocojšnji sprejem, ki ga prireja župan Mirko Brulc, pomeni enega od vrhuncev iz programa prireditev ob občinskem prazniku. Župan sicer večer pred slavnostno sejo mestnega sveta vsako leto priredi sprejem v novogoriškem gledališču, toda glede na to, da bo Brulc čez nekaj tednov župansko lento predal svojemu nasledniku, ima tokrat sprejem tudi poslovilni pridih. Dogodek se bo začel ob 20.30, brezplačne vstopnice, ki jih je vsako leto nekaj na voljo tudi za občane, je treba predhodno dvigniti pri blagajni gledališča. Po županovem nagovoru bodo nastopili Goriški oktet Vrtnica, Vokalna skupina Rihemberk, Vokalno-instrumentalna skupina Kresnice, Baletna skupina Glasbene šole Nova Gorica in Ana Facchini. Na slavnostni seji mestnega sveta v veliki dvorani mestne hiše bodo jutri podeljene tudi občinske nagrade. Nagrado Franceta Bevka prejme Vida Mokrin Pauer za dolgoletni ustvarjalni opus in za izredne dosežke na literarnem področju. Nagrado mestne občine Nova Gorica bodo prejeli Rafael Cingerle za dosežke na področju inovatorstva, podjetje Štrukelj iz Šempasa za pomemben dvig prepoznavnosti in ohranjanja obrti na Goriškem in Ana Skerlovnik Štrancar za izjemno pedagoško delo. Bevkovo listino podeljujejo akademskemu slikarju Francu Golobu, ki pa je nagrado - še brez utemeljitve - zavrnil. Občina podeljuje še štiri diplome; prejmejo jih novogoriško Društvo za samopo- moč žena z rakom dojke za vsestransko podporo operirankam, Katja Bucik za svoje delo - plesno glasbeno terapijo za osebe in otroke s posebnimi potrebami, Kulturno društvo Grgar za ohranjanje kulturne dejavnosti na območju mestne občine Nova Gorica in Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink iz Prvačine. V okviru prireditev ob občinskem prazniku bo danes med 9. in 14. uro na Bevkovem trgu republiški Inštitut za varovanje zdravja predstavil program presajanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, ob 18. uri pa sledi prireditev ob mednarodnem dnevu gluhih. (km) šempeter-vrtojba - Praznik borele Obnavljajo zaobljubo o pobratenju z Medeo Pred 25 leti pobratenje med krajema, pred petimi leti pa med občinama Danes se v občini Šempeter-Vrtojba začenja tridnevni Praznik borele. Med dogodki, s katerimi bodo obeležili praznik, je tudi jutrišnja obnova zaobljub županov - gostitelja Dragana Valenčiča in župana Medee Alberta Bergamina -, danih pred 25 leti ob pobratenju krajev Vrtojba in Medea ter pred petimi leti ob pobratenju med občinama. Slovesnost bo jutri ob 17. uri v prostorih dvorca Coronini v Šempetru. Sicer pa se Praznik borele začenja že danes. Dopoldan bodo pripravili glasbene in likovne delavnice za otroke, popoldan pa odbojkarski turnir in razstavo utrinkov iz lanskoletne prireditve. Ob 20. uri bo na prizorišču Gas poletja, na nekdanjem mejnem prehodu Vrtojba, koncert Rock borela, na- stopili bodo hrvaška pevka Severina in skupine MI2, Mary Rose in Instinct. Jutrišnje dogajanje se začenja z balinarskim turnirjem, ob 10. uri se bodo na pot odpravili kolesarji v okviru akcije Slovenija kolesari, sledi test telesne pripravljenosti in podpis listine ob obletnici pobratenja z Me-deo. Za vrtojbenskim zadružnim domom bo od 20. ure dalje zabava s plesom s skupino Megamix. Nedeljski program se bo začel ob 15. uri s sprevodom borel, ki se bo vil od okrepčevalnice Joco do prizorišča za vrtojbenskim zadružnim domom, sledijo tekmovanje z borelami, pokušina dobrot »vrtejbnske« kuhinje in rolade velkanke. Ob 18. uri bo kulturni program, ki se bo zaključil z ogledom filma »Vprašte našo nono«. (km) nova gorica - Županski kandidat SLS Matjaž Kulot noče svetlobnih panojev »V mestni občini Nova Gorica se moremo truditi, da bomo postali močno regijsko središče,« poudarja Matjaž Kulot, kandidat Slovenske ljudske stranke (SLS) za novogoriškega župana. Da bi ta cilj dosegli, je po prepričanju kandidata treba izboljšati določena področja delovanja občine. Na predstavitvi kandidature je Kulota podprl tudi predsednik SLS, Radovan Žerjav. Oba sta poudarila velik pomen sodelovanja z goriškimi občinami na italijanski strani: tako na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. »Predvsem pa je treba odločno podpreti slovensko manjšino na oni strani meje, tudi na ravni državne politike, ki bi morala storiti bistveno več,« dodaja Žerjav. V novogoriški mestni občini je na gospodarskem področju treba izboljšati pogoje za obrtnike in podjetnike in preprečiti njihovo selitev v druge občine, je v volilnem programu zapisal Kulot. Prostore za njihovo dejavnost bi po mnenju kandidata kazalo urediti na zemljišču bivšega Mebla, kjer bi se moralo čim prej urediti lastništvo. Obenem bi bilo treba urediti dotrajano občinsko infrastrukturo in čim prej dokončati izgradnjo čistilne naprave. Kulot, ki ima za seboj dva mandata v mestnem svetu, daje poudarek še ureditvi težave s parkiranjem v mestu, ko- Matjaž Kulot foto k.m. lesarskim stezam, z mestnih ulic pa bi umaknil svetlobne panoje z neprimerno vsebino, ki vabijo v nočne lokale. »Nujno je treba urediti lastništvo med občino in podjetjem SGP,« še poudarja kandidat, ki sicer v svojem programu daje velik poudarek razvoju podeželja. Na področju zdravstva se mu zdi poglavitnega pomena združitev splošnega zdravstva in zobozdravstva. Iz poglavja lokalne samouprave poudarja potrebo po oblikovanju več volilnih okrajev. V predstavitvi svojega programa se je Kulot, ki se s politiko aktivno ukvarja od osamosvojitve Slovenije, dotaknil tudi kulture. »Nova Gorica ima vse možnosti, da postane kulturno središče za širšo okolico obeh strani meje,« je prepričan. V programu se zavzema še za problematiko mladih, mladih družin in starejših občanov ter vrtcev in šol. (km) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 10. septembra 2010 17 selce - Drevi pred spomenikom Poklon borcem Goriške fronte V Selcah se bodo drevi spomnili delavcev iz tržiške ladjedelnice in drugih tovarn iz Laškega, ki so se pred 67 leti zapisali v zgodovino kot Proletarska brigada, prva partizanska enota v Italiji po zlomu fašizma. Med 10. in 11. septembrom leta 1943 so se iz Selc odpravili preko Doberdoba in Dola proti Vo-grskemu, kjer se je zbralo med 1.500 in 2.000 mož. To je bilo jedro italijanskega odporniškega gibanja, ki se je skupaj s slovenskimi partizani zoperstavilo okupatorju na Goriški fronti. Borcem Proletarske brigade so se sredo poklonili pri spomeniku pred tržiško ladjedelnico, drevi pa bo tradicionalna ba-klada. Udeleženci se bodo zbrali ob 19.30 v v Selcah, od koder bodo korakali proti spomeniku ob cesti za Doberdob. Tu bodo spregovorili predstavniki VZPI-ANPI ter slovenskih in italijanskih krajevnih skupnosti. Do spomenika v Selcah se bodo odpravili tudi s kolesom; zbirališče bo ob 17. uri pred sedežem VZPI-ANPI v Ulici Valentinis v Tržiču. Lansko polaganje venca v Selcah altran grad kromberk - Koncert Dvorna glasba z replikami glasbil Predstavil se bo kvartet Collegium Pro Musica Večer dvorne glasbe prirejajo nocoj ob 20. uri na gradu Kromberk pri Novi Gorici. S koncertom »Sonate za štiri« se bo predstavil kvartet Collegium Pro Musica, ki ga sestavljajo Stefano Bagliano (flavta), Giovanni Pedemonte (violončelo), Diego Cantalupi (teorba) in Andrea Coen (čembalo). Festival dvorne glasbe, ki ga prireja društvo Dramsam iz Gorice, je v starih mestnih jedrih dežele FJK in Goriške ljubiteljem stare glasbe tudi letos ponudil več kot dvajset koncertov. Kulturni dom Nova Gorica se v to zanimivo pobudo vključuje z organizacijo zaključnega nastopa na gradu Kromberk. Ansambel za baročno glasbo Collegium Pro Musica sestavljajo italijanski glasbeniki, ki so specializirani za izvajanje glasbe 17. in 18. stoletja. Da je izvedba čim bolj podobna izvirni, glasbeniki igrajo na replike glasbil iz tedanjih časov. Vstopnine na koncert ni. nadškofija - Imenovanja Josip Caha novi župnik v Podgori Josip Caha je novi župnik v Podgori, so včeraj sporočili z goriške nadškofije. Msgr. Mauro Belletti bo prevzel župniji v Me-dei in kraju Chiopris - Viscone. Alessandro Biasin bo župnik v Škocjanu ob Soči, Fulvio Marcioni je imenovan za župnijskega vikarja v cerkvi sv. Ignacija na goriškem Travniku, obenem bo pri nadškofiji skrbel za duhovniške poklice in bo član ekipe, ki spremlja mladinsko pastoralo; poleg tega bo v goriškem dekanatu skrbel za katehezo odraslih oseb, ki sprašujejo po prejetju krščanskih zakramentov in nadškofov ceremoniar med mašami v stolnici. Novi podgorski župnik Josip Caha je hrvaškega rodu; rojen je leta 1943, v duhovnika je bil posvečen leta 1970, od leta 2004 pa je bil župnijski administrator v Medei. S prihodom v Pod-goro bo nekoliko razbremenil slovenskega duhovnika Karla Bol-čino, ki je od leta 2006 skrbel tudi za podgorsko župnijo. gorica Avtomobilska gimkana pri Rdeči hiši »Kdor rad dirka na cestah, naj pride raje dirkat na gimkano, pa bodo tudi ceste bolj varne,« je poudaril odbornik za šport Sergio Cosma na predstavitvi druge prvenstvene dirke v okviru avtomobilske gimka-ne (prva je bila v maju), ki bo v nedeljo, 12. septembra, na ploščadi pri Rdeči hiši. Potekala bo v organizaciji Automobile Club Gorizia, pobudnik je »Scuderia Gorizia Corse«, so-organizator pa goriška občina. Namenjena je amaterskim pilotom, odprta bo zato prav vsem, ki bi se radi preizkusili na progi. Za udeležbo bodo odšteli 50 evrov (začetniki 30 evrov), s sabo pa morajo imeti vozniško dovoljenje, zdravniško spričevalo, izkaznico italijanskega avtomobilskega kluba ACI (kdor je nima, jo lahko naredi na kraju) in čelado, je navedel Enrico Valle iz združenja »Scuderia Go-rizia Corse« in napovedal, da bodo na trgu namestili velik ekran, ki bo omogočil spremljanje dirke Formula 1. Prijave bodo zbirali na ploščadi pri Rdeči hiši v nedeljo od 8. ure do 9.45, istočasno in do 10. ure pa bodo potekala tehnična preverjanja vozil. »Za udeležbo so primerni prav vsi avti, tudi tisti za vsakdanjo rabo,« je dodal Valle; udeležence bodo vsekakor porazdelili glede na značilnosti vozil, možne so le lažje tehnične predelave. Tekmovanja za individualne pilote v vožnji na čas in v spretnosti na označeni progi se bodo začela ob 10.15, zaključek bo predvidoma ob 16.30; sledila bosta ob 17. uri razgrnitev lestvic in ob 17.30 nagrajevanje. Obvestilo izletnikom Udeležence izletov Primorskega dnevnika v organizaciji agencije First&Last Minute Adriatica.net obveščamo, da bo tradicionalno srečanje izletnikov, ki so se potepali po Maroku in Islandiji, danes od 19. ure dalje v Društveni gostilni v Gabrov-cu. Ob večerji in prijetnem obujanju potovalnih anekdot bo tudi zamenjava fotografskih utrinkov. Devetakovi kratki filmi Drevi ob 20.30 bo na turistični kmetiji Al Diaul v Moraru projekcija treh krajših filmov mladega goriškega režiserja Marca Devetaka, ki je dokončal študij na prestižni The London Film School. Med drugim bodo odvrteli njegov 21-minutni film »Zemlja gostov - La terra degli ospiti«, ki ga je posnel na Goriškem z mednarodno ekipo sošolcev in sodelavcev. Predstavil ga bo Sandro Scandolara. Voden ogled v Tržiču Drevi ob 18.30 bo v občinski galeriji v Tržiču voden ogled razstave iz zbirk goriških Pokrajinskih muzejev iz prve polovice 20. stoletja; vodil ga bo kustos Pokrajinskih muzejev Saša Quinzi. Kraški ovčarji v Selcah Na prizorišču praznika Festa delTUnita, ki poteka v Selcah, bodo nocoj ob 20.30 nastopili Kraški ovčarji; vstop je prost. Vinogradniška prireditev Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica in Trsničarska zadruga Vrhpolje vabita vinogradnike na razstavo grozdja, ki bo na ogled danes od 13. do 18. ure ter jutri in v nedeljo od 10. do 18. ure v Trsni-ci Vrhopolje. Na ogled bodo priporočene in dovoljene sorte Primorske vinorodne dežele, namizne sorte, slovenski ter številni tuji kloni ter stare lokalne sorte. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Resident Evil: Afterlife«. Dvorana 2: 17.30 »Shrek e vissero felici e contenti«; 20.00 - 22.00 »London River«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »La so-litudine dei numeri primi«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Shrek za vedno«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.15 -22.15 »The American«. Dvorana 2: 17.30 »Shrek e vissero felici e contenti« (digital 3D); 20.00 - 22.00 »Somewhere«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Resident Evil: Afterlife«. Dvorana 4: 17.50 »The Karate Kid - La leggenda continua«; 20.20 - 22.10 »I mercenari - The exspendables«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.00 »La so-litudine dei numeri primi«. M Izleti SPDG organizira v nedeljo, 12. septembra, vzpon na Reisskofel (Vrhovi pri-jateljstva-Ziljske Alpe). Odhod bo izpred Rdeče hiše ob 6. uri z lastnimi avtomobili. Zahtevnost: pot se vije strmo in je deloma zavarovana, greben je izpostavljen. Zaradi padca temperatur v visokogorju organizatorji svetujejo primerno obutev in oblačila, zaradi zahtevnosti pa samovarovalni komplet in čelado; informacije po tel. 339-7047196 ali na boris@kinoatelje.it. H Čestitke Včeraj je praznoval 60-letnico STANKO FERFOLJA iz Doberdoba. Ob čestitkah mu vse najboljše, srečno in zdravo zaželijo »člani klape«pa tudi Kulturni dom v Gorici ter prijatelji z Goriškega, Krmina, Fortaleze, Solkana in Novogoriškega. H Šolske vesti GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da so v teku potrditve in vpisi v glasbeno šolo za naslednje šolsko leto; informacije in vpis v jutranjih urah na sedežu Glasbene matice (Korzo Verdi 51, tel. 0481-531508). SCGV EMIL KOMEL iz Gorice sprejema nove vpise in potrditve vpisov za šolsko leto 2010-11; informacije na tajništvu (tel. 0481-532163 ali 0481-547569) od 8. do 13. ure, po elektronski pošti na naslov info@emilkomel.eu ali na spletni strani www.emilkomel.eu. NA SREDNJI ŠOLI IVANA TRINKA V GORICI se bo pouk pričel v ponedeljek, 13. septembra: prvi dan pouka in v torek, 14. septembra, bo urnik od 8.15 do 12. ure, v sredo, četrtek in petek od 8.15 do 12.55 in v soboto, 18. septembra, od 8.15 do 12. ure. Od ponedeljka, 20. septembra, dalje do konca šolskega leta (11. junija 2011) bo pouk od 8.15 do 13.45, ob sobotah od 8.15 do 12. ure. Zjutraj bo šolsko poslopje odprto od 7.45 dalje in od te ure naprej bo tudi zagotovljeno varstvo. Knjige na posodo bodo učenci dobili v šoli v prvem tednu pouka. SLOVENSKA VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ GORICE obvešča, da se bo na vseh šolah in vrtcih pouk začel v ponedeljek, 13. septembra. V vrtcih v Gorici (Ulica Brolo in Ulica Max Fa-biani) in Pevmi bodo prihodi od 7.30 do 8.30, v Štandrežu od 7.45 do 8.45, v Števerjanu od 7.30 do 9. ure in v Bračanu od 7.45 do 9. ure, dejavnosti v prvem tednu novega šolskega leta bodo potekale do 12. ure brez kosila. Na vseh osnovnih šolah goriškega ravnateljstva bo pouk že od prvega dne dalje trajal od 8. do 13. ure z izjemo šole L. Zorzuta v Krmi-nu, kjer bo urnik od 7.50 do 12.50. Popoldanski povratek bo stekel že od prvega tedna dalje. Jutranje nadzorstvo bo zagotovljeno. TAJNIŠTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vrtcih in osnovnih šolah bo začel v ponedeljek, 13. septembra, po sledečem urniku: vrtec v Sovodnjah 7.30-12.00, vrtec v Rupi 7.40-12.00, vrtci v Doberdobu in Romjanu 7.45-12.00, osnovna šola Prežihovega Voranca v Doberdobu 7.50-13.00, osnovna šola Petra Bu-tkoviča Domna v Sovodnjah 7.5513.05, osnovna šola na Vrhu 8.00-13.15, osnovna šola v Romjanu 7.55-13.00; od 13. do 17. septembra v vrtcih in osnovni šoli v Romjanu ne bo kosila. ZAČETEK POUKA NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH: ravnateljstvi izobraževalnega zavoda Cankar-Vega-Zois in izobraževalnega zavoda Gregorčič-Tru-bar v Gorici obveščata, da se bo pouk v šolskem letu 2010-11 začel v ponedeljek, 13. septembra. Prvi šolski dan bo trajal od 10. do 13. ure. Veroučite-ljice vabijo dijake in profesorje, da se pred začetkom pouka udeležijo šolske maše, ki bo ob 9. uri v cerkvi svetega Roka v goriškem Podturnu. POPOLDANSKI POUK MLADINSKEGA DOMA za učence osnovne šole in dijake nižje srednje šole se bo začel v sredo, 15. septembra; informacije v uradu v dopoldanskih urah po tel. 0481546549 ali 328-3155040. 13 Obvestila TRADICIONALNA BAKLADA v organizaciji združenja prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba bo v soboto, 18. septembra, ob 20. uri po doberdobskih ulicah. Izkupiček bo namenjen vzdrževanju poslopja zavoda Via di Natale »Franco Gallini« v Avianu in Varstve-no-delovnemu centru v Stari Gori pri Novi Gorici. ZDRUŽENJE LOČENIH STARŠEV FJK AMPS nudi pomoč pri reševanju problematik, povezanih z ločitvijo parov z otroki. Na svojem sedežu v večnamenskem centru v Ulici Baiamonti v Gorici prireja vsak torek med 20.30 in 22.30 srečanja, na katerih zagotavlja staršem strokovno psihološko in pravno pomoč; informacije po tel. 04811995591 in na www.mammepapase-parati.org ali info@mammepapasepa-rati.org. KD SOVODNJE obvešča, da bo danes, 10. septembra, ob 20.30 v sovodenjskem Kulturnem domu informativni sestanek za starše otroškega pevskega zbora. MOŠKI PEVSKI ZBOR JEZERO obvešča vse člane, da bo vaja za nastop v Selcah danes, 10. septembra, ob 18. uri na sedežu društva v Doberdobu. WORK EXPERIENCE: Ad formandum nudi možnost za pridobitev dragocenih delovnih izkušenj, ki olajšajo vstop v svet dela. Poklicni liki: sodelavec pri administrativnem vodenju kmečkih podjetij, pomožni sodelavec, tehnik za dejavnosti povezane s certifikacijo varnosti OHSAS18C01. Za informacije: www.adformandum.eu ali tel. 0481.81826. Na sedežu Ad formanduma v Kbcetru v Gorici sprejemajo prijave do 10. septembra. OBČINA DOBERDOB obvešča, da se bosta v nedeljo, 12. septembra, po občinskem ozemlju dve kolesarski dirki, zato bo med 8. in 17. uro prepoved parkiranja s prisilnim odvozom na Rimski in Vrtni ulici ter na Poti v Dol. Možni bodo tudi zastoji v prometu. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo ulica Boneti (t.i. Cesta nad jezerom) zaprta zaradi asfaltiranja v ponedeljek, 13. septembra. Ponovno odprtje je predvideno za 15. september. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo potekala lutkovna delavnica namenjena pedagogom in gledališkim ljubiteljem, ki jo bo vodila Breda Varl iz Maribora. Tečaj bo v petek, 1. oktobra, v popoldanskih urah in v soboto, 2. oktobra, cel dan; prijave in informacije vse do 15. septembra po tel. 0481-531445 in 0481534549 (faks), info@kclbratuz.org, www.kclbratuz.org pod kategorijo »gledališče«. KRUT obvešča člane, da v sredo, 6. oktobra, steče jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu: prijave in informacije v goriški pisarni na Korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927 v četrtek, 16. septembra, med 9.30 in 12. uro. PILATES IN PLESNA TERAPIJA v prostorih KD Sabotin v Štmavru. Prvo informativno srečanje bo v ponedeljek, 20. septembra, ob 18. uri; informacije in prijave na tel. 349-3603796 (Nadja). H Prireditve SLORI IN GORIŠKA POKRAJINA prirejata okroglo mizo z naslovom »Narodnost danes. V kolikšni meri je narodnost funkcionalna razvoju sodobnih družbenih skupnosti?« v četrtek, 16. septembra, ob 18. uri v dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Italia 55 v Gorici. KNJIGARNA UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) ob drugi obletnici odprtja prireja niz srečanj z avtorji: danes, 10. septembra, ob 18. uri bo Alberto Custerlina predstavil svojo novo knjigo »Mano nera«. Z njim se bo pogovarjal Stefano Caso. KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA prireja na notranjem dvorišču na Korzu Verdi 67 v Gorici srečanja z avtorji: danes, 10. septembra, ob 17.30 bo James C. Davis predstavil svojo knjigo »Carso. Riscatto dalla poverta«. GORIŠKI MUZEJ iz Nove Gorice prireja predavanje etnologa Janeza Bogataja z naslovom »Ali smo za praznike prazni?« v torek, 14. septembra, ob 20. uri na gradu Kromberk. OBČINSKI AKUSTIČNI PLAN V SO-VODNJAH: občinska uprava prireja javno srečanje, na katerem bodo predstavili prve izsledke monitoraže obstoječe hrupne stopnje na teritoriju v torek, 14. septembra, ob 20.30 v spodnji dvorani zadružne banke v Sovod-njah. E Poslovni oglasi PRODAJAM GROZDJE. 348-5856977 0 Mali oglasi PRODAJAM grozdje kabernet (približno štiri kvintale). Tel. št.: 0481-485701. PRODAM Knjige Matematika 1, Algebra e geom. anal. 1+2, Corso base verde di mat. 3+4, Il calcolo int. e l'analisi num., Biologija 1 celica, Fizika in svet fiz.3, Per leggere a, b, c, d, Gramm. it. modul., Letteratura Tomo 3a, 3b, 4a, 4b. Tel. 340-0030154. PRODAM večvrstno visoko kvalitetno oljčno olje s kislino 0,12; tel. 0481390238. Pogrebi DANES V SOVODNJAH: 9.00, Anna Bu-tkovic vd. Boschin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 2 Torek, 18. septembra 2010 BAZOVICA 2010 / evropska unija - Na zatožni klopi Francija in druge evropske države, tudi Italija Evropski parlament zahteva ustavitev izgona Romov Francija pa vztraja, da bo izgnala vse, ki ne spoštujejo pogojev za bivanje STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj v resoluciji pozval Francijo in tudi druge države članice, med njimi Italijo, naj nemudoma ustavijo izgon Romov. Evropsko komisijo, Svet EU in države članice pa poziva tudi, naj se pridružijo tej zahtevi. Parlament je kritičen tudi do poznega odziva Evropske komisije na dosedanje izgone Romov. Resolucija izpostavlja pravico vseh državljanov EU do prostega gibanja in bivanja v vsej uniji, ki jo je dovoljeno omejiti samo v točno določenih in zelo omejenih primerih. Med drugim so dovoljeni le izgoni posameznikov ob upoštevanju določenih okoliščin, kot je obnašanje posameznika. Poudarja tudi, da listina temeljnih pravic in Evropska konvencija za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin izrecno prepovedujeta množične izgone. V nasprotju z listino o temeljnih pravicah in evropsko zakonodajo je tudi jemanje prstnih odtisov izgnanih Romov. Evropski parlament zato poziva države članice, naj spoštujejo evropsko zakonodajo in naj prenehajo izvajati politike, ki so posredno ali neposredno diskriminatorne do Romov zaradi njihove rasne oz. etnične pripadnosti. Evropsko komisijo in Svet EU pa poziva, naj nadzorujeta spoštovanje evropske zakonodaje v državah članicah in uvedeta ustrezne postopke proti državam članicam, ki kršijo pravila. V zvezi z izgonom Romov v države Zahodnega Balkana pa resolucija poziva Evropsko komisijo, Svet EU in države članice, naj zagotovijo, da bodo ob tem upoštevane vse temeljne pravice Romov. Evropski parlament je tudi zaskrbljen zaradi odkrito diskri-minatorne retorike, ki je zaznamovala razprave v zvezi z izgonom Romov. Zato obsoja vse izjave, ki manjšine in priseljence povezujejo s kriminalom in ustvarjajo stereotipe, ki so podlaga za diskriminacijo. Parlament v resoluciji še obžaluje pozen in omejen odziv Evropske komisije kot skrbnice evropskih pogodb na izgone Romov in poziva k hitrejšemu in učinkovitejšemu odzivu v primeru podobnih kršitev v prihodnje. Komisiji tudi predlaga, naj pripravi analizo razmer glede Romov v Franciji in drugih članicah unije, kar zadeva skladnost politik do Romov z evropsko zakonodajo. Po mnenju parlamenta so tako EU kot države članice odgovorne za spodbujanje integracije Romov v družbo, za kar je potreben skupen pristop na evropski ravni v obliki evropske strategije za Rome v EU. Unija in države članice bi morale tudi poskrbeti za sredstva za projekte za integracijo Romov, za uporabo teh sredstev in učinkovitost projektov. Za resolucijo, ki so jo predlagali socialisti (S&D), liberalci (ALDE), Zeleni in druge leve skupine, je glasovalo 377 poslancev, 245 jih je bilo proti, 51 pa se jih je vzdržalo. Konservativne skupine so sicer predlagale alternativno resolucijo, ki bi se izognila kritikam Francije, a je bila poražena z 287 glasovi za in 328 vzdržanimi. Evropski parlament je o vprašanju izgona Romov razpravljal v torek. Evropski poslanci so bili tedaj večinoma kritični do Evropske komisije zaradi njenega neukrepanja in od nje zahtevali jasen odgovor, ali je Pariz s tem kršil evropsko zakonodajo. Nekateri poslanci so po drugi strani za- rusija - Teror Več mrtvih v eksploziji v Vladikavkazu MOSKVA - V eksploziji avtomobila bombe blizu osrednje tržnice v Vladikavkazu na nemirnem ruskem Kavkazu je bilo včeraj ubitih najmanj 17 ljudi, več kot 130 ljudi pa je ranjenih, so sporočile ruske oblasti. Odgovornosti za napad za zdaj ni prevzel še nihče. Ruska varnostna služba FSB je sporočila, da so zaradi suma vpletenosti v napad prijeli tri osumljence. Policija je po eksploziji zaprla območje, na kraj dogodka pa so prihiteli reševalci. Na tržnico je prispel tudi severnoosetijski voditelj Taj-muraz Mamsurov. Po ogledu prizorišča je povedal, da je bilo v avtomobilu, ki je eksplodiral, truplo brez glave, kar verjetno pomeni, da je bombo sprožil samomorilski napadalec. Bomba je bila narejena iz desetih kilogramov razstreliva, napolnjena pa je bila s kovinskimi delci. Rusko tožilstvo je uvedlo preiskavo zaradi »terorističnega dejanja«. (STA) govarjali francoske oblasti in vztrajali, da se Romi nočejo integrirati v družbo. Francoski minister za priseljevanje Eric Besson je že včeraj zavrnil zahtevo Evropskega parlamenta, naj Francija ustavi izgon Romov. Francija ni proti Romom sprejela nobenih ukrepov, njihova obravnava ni povezana z njihovo domnevno ali dejansko pripadnostjo romski skupnosti, je poudaril Besson. Evropejci, ki bivajo na na francoskih tleh in ne spoštujejo pogojev za bivanje, bodo poslani v njihove države izvora bodisi prostovoljno ali pod prisilo, je izjavil Besson, kot so sporočili z njegovega ministrstva v Parizu. Besson je tudi kritiziral "vse številčnejše laži in karikaturistično prikazovanje", ki so po njegovem pripeljali do sprejetja resolucije v Evropskem parlamentu. Francija želi zgolj preprečiti povečanje števila nezakonitih naselij, je poudaril. (STA) Eric Besson ansa kuba - Priznanje revolucionarnega vodja Castro: Kubanski model ne deluje HAVANA - Legendarni kubanski revolucionarni voditelj Fidel Castro je v pogovoru z ameriškim novinarjem izrazil obžalovanje zaradi dejanj, ki so leta 1962 privedla do raketne krize med Sovjetsko zvezo in ZDA. Na vprašanje novinarja revije The Atlantic Jeffreyja Goldberga, zakaj je takrat svetoval Sovjetski zvezi, naj napadejo ZDA, je Castro odgovoril: "Potem ko sem videl, kar sem videl, in če bi vedel, kar vem zdaj, se ni izplačalo." 84-letni Castro je tudi izrazil zaskrbljenost, da bi razkazovanje moči zaradi iranskega jedrskega programa lahko ušlo izpod nadzora. "Ljudje mislijo, da se lahko nadzorujejo, a (ameriški predsednik Barack) Obama bi lahko pretiraval in postopno stopnjevanje bi lahko postalo jedrska vojna," je opozoril. Castro je tudi priznal, da kubanski gospodarski model ne deluje. "Kubanski model več ne deluje niti za Fidel Castro ansa nas," je odgovoril na vprašanje, ali se kubanski gospodarski model še splača izvažati v tujino, povzemajo tuje tiskovne agencije. Castro, ki je pred štirimi leti zaradi bolezni oblast prepustil mlajšemu bratu Raulu, se po dolgotrajni odsotnosti v zadnjih tednih pogosteje pojavlja v javnosti. Med drugim je prvič, odkar je zbolel, nagovoril kubanski parlament in nastopil na prostem pred tisoči študentov univerze v Havani. (STA) Sporni Sarrazin odhaja iz nemške centralne banke BERLIN - Član upravnega odbora nemške centralne banke Thilo Sarrazin, ki je javnost razburil s spornimi izjavami o Judih in priseljencih iz muslimanskih držav, je pristal na odstop, so včeraj sporočili iz nemške Bundesbank. S Sarrazi-nom so dosegli dogovor, da bo odstopil konec septembra, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Sarrazin, ki je član levosredinskih socialdemokratov SPD, je v zadnjih dneh sprožil vročo razpravo v Nemčiji, ko je v svoji novi knjigi okrivil islam za slabo integracijo muslimanov. Javnost je razburil tudi z izjavo, da imajo vsi Judi določen gen, ki jih ločuje od drugih ljudi. Dejal je tudi, da se muslimanski priseljenci v Evropi niso pripravljeni ali sposobni integrirati v zahodno družbo. Nemški politiki in predstavniki priseljenskih skupnosti in številni drugi so njegove izjave označili kot rasistične in antisemitske. K njegovi razrešitvi sta sicer pozvala tudi nemški predsednik Christian Wulff in kanclerka Angela Merkel. Izvršni odbor SPD pa je tudi že sprožil postopek za njegovo izključitev iz stranke. Iran naj bi izpustil enega od treh zaprtih Američanov TEHERAN - Dobro leto dni po prijetju namerava Iran izpustiti enega od treh Američanov, ki so jih julija lani zaprli zaradi nezakonitega vstopa na iransko ozemlje, so včeraj sporočili uradni viri v Teheranu. Iransko ministrstvo za kulturo je namreč novinarje povabilo, naj bodo v soboto navzoči ob izpustitvi v enem od hotelov v Teheranu. Iranske oblasti so trojico Američanov - Sarah Shourd, Shane Bauer in Josh Fattal - prijele 31. julija lani na goratem ozemlju med Irakom in Iranom, ko so med pešačenjem zašli na iransko ozemlje. Iransko ministrstvo za kulturo je novinarje obvestilo, naj pridejo v soboto v hotel Estaghlal v Teheranu, da bodo priča izpustitvi enega od zaprtih ameriških državljanov. Katerega od trojice Američanov naj bi izpustili, iranske oblasti niso navedle, opazovalci pa pričakujejo, da bo to 31-letna Sarah Shourd, ki naj bi imela resne zdravstvene težave, še poroča dpa. Iranske oblasti so Američane obtožile vohunjenja, vendar se ti očitki doslej niso potrdili. Uradno so obtoženi nezakonitega vstopa v državo. Teheran je v začetku avgusta zavrnil poziv ameriškega predsednika Baracka Obame, naj izpustijo trojico Američanov. (STA) zda - Ob jutrijšnji deveti obletnici terorističnih napadov na New York in Washington Tudi Obama odločno proti napovedanemu sežigu Koranov Pastor Jones izrazil pripravljenost, da upošteva pozive oblasti WASHINGTON - Svoj glas proti napovedanemu sežigu Koranov na obletnico terorističnih napadov 11. septembra je včeraj prvič dodal tudi ameriški predsednik Barack Obama. V pogovoru za oddajo Good Morning America ameriške televizije ABC je Obama ocenil, da bi moral pastor Terry Jones prisluhniti "boljšim angelom" in se odpovedati načrtom za sežig Koranov. To, kar predlaga Jones, je po besedah Obame "povsem v nasprotju" z ameriškimi vrednotami. "Ta država je bila zgrajena na ideji svobode in verske strpnosti," je poudaril predsednik ZDA. A glede pozivov predstavnikov držav, kot so Indija, Afganistan in Pakistan, naj ameriška vlada sežig prepreči, je Obama dejal, da so njegove roke zvezane z ameriško ustavo. "Smo vlada zakonov. In zato moramo spoštovati te zakone. Kot jaz razumem, je mogoče Jonesa kaznovati za javni sežig. A to je tudi vsa razsežnost zakonov, ki nam je na voljo," je dejal Obama. Kot je sicer priznal, je žalostno, da lahko nek nepomemben pastor, katerega cerkev ima manj kot 50 članov, sproži takšno globalno polemiko. Obamo tudi skrbi nevarnost, ki jo Jo-nesov "trik" pomeni za "naše mlade moške in ženske v uniformah, ki so v Iraku, ki so v Afganistanu". Sežig bo po mnenju predsednika zgolj koristil teroristični mreži Al Kaida in prispeval k temu, da se bo še več ljudi pripravljenih "razstreliti v ameriških ali evropskih mestih". Medtem se je včeraj znova oglasil tudi sam pastor Jones - pastor samooklica-ne krščanske cerkve v Gainesvilleu na Floridi - in dejal, da bi za soboto napovedan sežig Koranov verjetno odpovedal, če bi ga za to prosila Obamova administracija. Kot je za USA Today povedal Jones, Bela hiša, Pentagon ali State Department zaenkrat niso navezali stika z njim. Če bi ga, bi po njegovih besedah "zagotovo znova premislili" o vsej zadevi. "To počnemo sedaj. Mislim, da njihov klic ni nekaj, kar bi ignorirali," je dejal. Obamova administracija je sicer po napovedi sežiga Koranov najprej poslala v ogenj poveljnika ameriških sil v Afganistanu, generala Davida Petraeusa, ki je opozoril, da bo sežiganje muslimanskih svetih knjig ogrozilo ameriške enote v tujini. Na Petraeusa se je nato sklicevala že vrsta ameriških politikov, ki so načrtovano dejanje ostro obsodili. Med tujimi politiki, ki so napovedan sežig obsodili in Washington pozvali k ukrepanju, sta bila med drugim notranja ministra Indije Palaniappan Chidambaram in Pakistana Rehman Malik. Slednji je celo pozval Interpol, naj posreduje pri ameriških pravosodnih organih in doseže, da bodo sežig preprečili. Pakistanski predsednik Asif Ali Zar-dari je medtem menil, da "mora imeti vsak, ki samo pomisli na tako podlo dejanje, okužene misli in bolano dušo". "To bo razvnelo čustva muslimanov po vsem svetu in nepopravljivo škodilo medverski harmoniji in svetovnemu miru," je še dejal ter tudi on pozval k ustavitvi tega "brezčutnega in nezaslišanega dejanja". Več tisoč Afganistan-cev pa je medtem včeraj severno od afganistanske prestolnice Kabul že protestiralo proti napovedanemu sežigu. Obama se sicer glede tega vprašanja doslej ni oglašal tudi zato, ker ima precej težav z lastno identiteto pri ameriških državljanih. Ankete kažejo, da jih sedaj skoraj 20 odstotkov misli, da je musliman. Številka je narasla potem, ko je avgusta povedal, da ima vsaka verska skupnost v ZDA pravico do izražanja svoje vere. Tudi mlačen odziv na izraze nestrpnosti proti muslimanom zaradi načrtovane gradnje islamskega centra in mošeje dve ulici daleč od Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, je bil dovolj za vnašanje zmede v glave določenih Američa- nov. Obama se sicer že od volilne kampanje leta 2008 sooča z neutemeljenimi obtožbami, da ni "pravi" državljan, ker naj bi bil rojen na tujem, menda v Afriki. Za razliko od njegovega tedanjega republikanskega nasprotnika, senatorja Johna McCaina, pri Obami težav s tem sicer ni. McCain je bil namreč rojen v Panami. Vendar v območju prekopa, ki je bilo takrat pod vojaško upravo in tehnično ameriško ozemlje. Kljub temu McCaina nihče ne obtožuje, da bi bil nezakoniti priseljenec z juga. Čas bo pokazal, ali gre pri sedanjih zapletih z muslimani le za predvolilno napihovanje pred kongresnimi volitvami 2. novembra, ali za izraz globljih težav znotraj ameriške družbe. Do takrat pa ima pastor Jones priložnost, da uniči dolgoletna prizadevanja ameriške vlade za izboljšanje podobe ZDA v muslimanskem svetu. State Department je v sredo diplomatskim predstavništvom po svetu že ukazal poostrene varnostne ukrepe zaradi pričakovanih demonstracij in nasilja, če bo pastor v soboto uresničil svojo napoved. (STA) w Petek, 10. septembra 2010 1Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu « WORLD rcMMPiMnHir 2010 košarka - Svetovno prvenstvo v Turčiji V polfinalu tudi ZDA in Litva »pri savotu« Le deset gostov je zdržalo na svojih mestih Slovenska zastava z napisom Trst, ki je v Istanbulu prinašala srečo, je v sredo v priljubljenem openskem lokalu izgubila »magično« moč. Le deset gledalcev je zdržalo na svojih mestih vse štiri četrtine tekme med Slovenijo in Turčijo, večina pa je sobo zapustila že pred zadnjim delom - najbrž zato, ker je bila razočarana zaradi poteka tekme ali pa osupla zaradi edinstvene predstave Turkov. »Ali ne bi raje prodajal kebab v Trstu?« je šaljivo vzkliknil navijač iz prve vrste ob poslednji turški trojki v prvi četrtini. Na stolih pred televizorjem je v sredo »pri Savotu« sedelo do konca druge četrte približno 30 gledalcev: med njimi so bili košarka-rica in dva košarkarja, sicer pa plesalci, plezalci, odbojkarji, namizno-teniški igralci, nogometaši in drugi ... Četrtfinalno srečanje je spremljalo tudi nekaj deklet, med njimi je bila tudi Nina, 19 let, ki si je zmago Slovenije v osmini finala ogledala v živo. V Istanbulu, kjer je preživela tri dni, je spoznala tudi gostinca, ki je bil po rodu Slovenec: »Upravljalje majhen lokal, kjer je visela slovenska zastava. Že večkrat je obiskal Slovenijo, saj je njegova mama Mariborčanka. Ko se je Slovenija uvrstila v četrtfinale, mu je bilo nekoliko žal, da se bo srečala ravno s Turčijo,« je razlagala Nina. Nizanje košev Turkov, ki so se od časa do časa dobesedno poigravali s slovenskimi košarkarji, je gledalce utišalo: vzklikov in komentarjev je bilo že po prvih dvajsetih minutah vse manj. Upanje, da bo v drugem delu prišlo do preobrata, je namreč med gledalci počasi pojenjalo. »Turki igrajo boljše! S takim ritmom bi jih težko zaustavili celo Američani,« je povedal Mitja, 37 let, ki ni bil zadovoljen s sojenjem. Doča, 42 in Marko, 41, sta po prvem polčasu težko verjela v kakršenkoli preobrat, kanček upanja je gojil le Štefan, 20 let. Ob začetku tretje četrtine je pred televizorjem stalo še 23 gledalcev, zadnji del pa jih je spremljalo le 14. Srečanje, ki se je tudi v drugem delu nadaljevalo z enakim ritmom in prevlado domačinov, je postajalo vse manj zanimivo. Namesto navijanja so se po sobi razlegli pogovori, tudi z ne-košarkarsko vsebino. Hudomušno reakcijo je sprožil le posnetek predsednika Danila Turka, češ da njegov priimek na takem srečanju ni ravno najboljša popotnica za slovenske ko- Ob porazu so nekateri takoj odšli, drugi pa so še nekaj časi sedeli na svojih mestih. Gledalce je bolj kot poraz presenetila premoč domačih košarkarjev: »Mislil sem, da bodo slovenski košarkarji pokazali kaj več, čeprav je bila Turčija očitno v prednosti: igra doma in je svojo premoč dokazala že v prvem delu prvenstva,« je dejal Devan, 21 let. Niko, 19, eden izmed treh košarkarjev, pa je ugotavljal, da so bili Turkifizično močnejši, Slovenija pa je bila brez Lorbeka in Smo-diša brez pravega orožja. Oliverja, 22 let, poraz ni presunil, saj navija za Srbijo in je bil v sredo posebno zadovoljen, Marko, 41, pa je bil jasen in kratek: »Kot se je začelo, tako se je tudi končalo.« (V.S.) ISTANBUL - Po Turčiji in Srbiji sta se v polfinale svetovnega košarkarskega prvenstva v Turčiji uvrstile še reprezentanci ZDA in Litve. Košarkarji ZDA so na predzadnji stopnički do finala premagali Rusijo, ki se je v prvem polčasu dobro upirali. V 15. minuti je celo vodila s 35:30, a so ZDA nato naredile delni izid 12:0 in prevzele vajeti v svoje roke. Litva, ki je v Turčijo pripotovala s povsem prenovljeno in pomlajeno zasedbo, je popolnoma deklasirala Argentino. ZDA - Rusija 89:79 (25:25, 44:39, 70:56) ZDA: Billups, 15 (1:2), Durant 33 (8:9), Rose 6 (2:4), Westbrook 12 (2:2), Iguodala 6 (2:3), Curry 2 (2:2), Gordon 6, Odom 6 (2:3), Chandler 3 (1:2). RUSIJA: Voroncevič 14 (4:4), Bikov 17 (3:3), Fridzon 2, Kaun 4, Žukanenko 4, Ponkrašov 3 (3:6), Monja 5 (2:2), Kvostov 8, Voronov 9 (1:3), Mozgov 13 (1:2). Prosti meti: ZDA 21:28, Rusija 14:20. Met za dve točki: ZDA 19:42, Rusija 22:43. Met za tri točke: ZDA 10:26 (Billups 4, Durant 3, Gordon 2, Westbrook), Rusija 7:21 (Voroncevič 2, Bikov 2, Kvostov 2, Monja). Litva - Argentina 104:85 (28:18, 50:30, 85:53) LITVA: Kalnietis 12 (2:2), Maciulis 12 (3:5), Pocius 16 (2:2), Delininkaitis 16 (6:8), Jasaitis 19 (3:4), Kleiza 17 (2:2), Jan-kunas 12. ARGENTINA: Scola 13 (3:4), Pri-gioni 7 (2:2), Oberto 4, J. Gutierrez 4 (2:2), Cequeira 6 (2:2), Delfino 25 (6:6), Quinteros 6 (2:2), L. Gutierrez 7, Mata 2 (2:2), Jasen 11 (4:7). Prosti meti: Litva 18:23, Argentina 23:27. Met za dve točki: Litva 25:45, Argentina 25:45. Met za tri točke: Litva 12:24 (Jasaitis 4, Kalnietis 2, Delininkaitis 2, Po-cius 2, Maciulis, Kleiza), Argentina 4:21 (Prigioni, Delfino, Quinteros, Jasen). DANES - od 5. do 8. mesta: Slovenija - Španija (17.00), Rusija - Argentina (20.00). JUTRI - za 7. mesto: 14.00; polfinale: ZDA - Litva (18.00) in Srbija - Turčija (20.30) Kevin Durant (ZDA) je Rusiji nasul kar 33 točk ansa BOGDAN TANJEVIC »Normalno, scudetto!« Zdajšnji selektor Turčije, 63-letni Bogdan Tanjevič, je bil od leta 1986 do leta 1994 trener tržaškega Stefanela. V svojem prvem »tržaškem« intervjuju je na vprašanje, kateri cilj si je postavil v Trstu, osupnil novinarje z odgovorom: »Normalno, scudetto!« Moštvo je tedaj igralo v A2-ligi in je ob koncu sezone celo izpadlo v B1-ligo, vendar je Tanje-vič trmasto vztrajal na svojem mestu, se v treh sezonah povzpel v Al-ligo, v njej pa v sezoni 1993/1994 dosegel za tržaški klub zgodovinsko 3. mesto. Takšen je pač Tanjevič, tvorec številnih čudežev, začensi s tistim iz leta 1979, ko je z Bosno osvojil evroligo, ki se je tedaj še imenovala pokal prvakov. Zato ne bi bilo čudno, če bi se »njegova«Turčija na letošnjem svetovnem prvenstvu, po prvi zgodovinski uvrstitvi v polfinale, zavihtela celo na sam vrh. Če bo še naprej igrala tako kot je igrala proti Sloveniji, je to prav možno. Zagotovo bi Tanjevič zdaj na vprašanje, kaj pričakuje od nadaljevanje prvenstva odgovoril: »Normalno, naslov«, ne pa »cilj smo z uvrstitvijo v četrtfinale že dosegli, zdaj je pritisk na strani nasprotnikov, ne pa na naši,« kot so se glasile izjave iz slovenskega tabora pred dvobojem z gostitelji. Je morda prav zaradi tega Sloveniji tako hudo spodrsnilo? (ak) £Primorski ~ dnevnik nogomet Bodo res odpravili podaljške? ZÜRICH - Mednarodna nogometna zveza Fifa resno razmišlja, da bi na naslednjem svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2014 ukinila podaljške, kar zagovarja tudi predsednik zveze Sepp Blatter. Prvi mož Fife se je zavzel, da bi po morebitnem neodločenem izidu v tekmah na izpadanje takoj začeli izvajati 11-metrovke, druga možnost pa je, da bi oživeli pravilo «zlati gol», ki je bil v veljavi na dveh svetovnih prvenstvih - v Franciji leta 1998 ter v Južni Koreji in na Japonskem leta 2002. »Z odpravo podaljškov bi vse nastopajoče ekipe prisilili k bolj napadalni igri. Na letošnjem svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki so številne izbrane vrste z zaprto igro skušale doseči ugoden izid, zato so bile nekatere tekme prav nezanimive in dolgočasne,« je v zvezi s tem dejal Blatter. O morebitnih novostih v nogometni igri bosta razpravljali tehnična in razvojna komisija pri Fifi, ki se bosta sestali 18. oktobra, svoje končne sklepe pa bodo nato predstavili članom izvršnega odbora Fife na zasedanju, ki bo 28. in 29. oktobra v Zürichu. PROVOKATOR - Pred operacijo na kolenu se je kontroverzni Mario Ba-lotelli pojavil na oknu bolnišnice in pred novinarji in v brk nekdanjim In-terjevim navijačem zapel Milanovo himno. Operacija je uspela, okreval bo v šestih do osmih tednih. TRENERJI - Dva reprezentančna nogometna selektorja sta izgubila svoj položaj. Portugalska zveza je ozaradi slabih rezultatov na kvalifikacijah za EO odstavila Carlosa Queiroza, selektor Walesa John Toshack pa je odstopil. VUELTA - V 12. etapi, ki je ustrezala sprinterjem, je Britanec Mark Cavendish v šprintu glavnine končno dočakal svojo prvo posamično zmago. Rdečo majico je zadržal Španec Igor Anton PO FJK - Brazilec Carlos Alexandre Manarelli (Marchiol) je zmagovalec 2. etape od Codroipa do Pordeno-na. V cilj je privozil sam, zdaj pa skupno vidi s 43 sekundami prednosti pred Italijanom Battaglinom (Zalf Fior). VATERPOLO - Italija in Hrvaška sta se uvrstili v finale EP v Zagrebu. Italija je, zlasti po zaslugi odličnega vratarja Tempestija premagala Madžarsko z 10:8, Hrvati pa so odpravili Srbijo z 10:9. odbojka - Čez dobra dva tedna svetovno prvenstvo tudi v Trstu »Nemčija lahko preseneti« Nepričakovana izjave argentinskega trenerja Poljske Daniela Castellanija - Pjotr Gruszka po več letih spet v Trstu Us open: Švicarja Federerja proti Švedu Soderlingu ni ustavil niti nadležni veter Daniel Castellani je bil tudi igralec. Leta 1982 je z Argentino na SP osvojil bronasto kolajno »Nemčija je plavajoča mina svetovnega prvenstva,« je nekoliko presenetljiva izjava selektorja poljske odbojkarske reprezentance Argentinca Daniela Castellanija. Poljska in Nemčija bosta skupaj s Srbijo in Kanado čez dobra dva tedna (od 25. do 27. tega meseca) protagonistki kvalifikacijske skupine SP v Trstu, doslej pa je veljalo prepričanje, da se bostaza prvo mesto v skupini (v naslednjo fazo napredujejo sicer tri ekipe) potegovali le Poljaki in Srbi. »Favorita za naslov sta Brazilija in Rusija, vendar pričakujem zelo izenačeno prvenstvo, preseneti pa lahko predvsem Nemčija,« je dejal trener Poljakov, sicer aktualnih evropskih prvakov. Čeprav še vedno vadi z reprezentanco, vse kaže, da v poljski vrsti v Trstu ne bo dolgoletnega zastavonošo Swiderskija, bodo pa lahko tukajšnji ljubitelji odbojke spremljali nastope Petra Gruske, ki je bil pred leti član tržaškega Adriavolleyja v A2-ligi. NEW YORK - Favorizirane teniške igralke in igralci so z odliko opravili svoje četrtfinalne nastope na letošnjem zadnjem turnirju za grand slam v New Yor-ku. V ženski konkurenci sta se v polfinale uvrstili Danka Caroline Wozniacki in Rusinja Vera Zvonareva, v moški pa Srb Novak Bokovič in Švicar Roger Federer. Sedmopostavljena Zvonareva je ukanila Estonko Kaio Kanepi s 6:3 in 7:5, Caroline Wozniacki, prva nosilka turnirja z nagradnim skladom 22,6 milijona ameriških zelencev, pa Slovakinjo Dominiko Cibulkovo s 6:2 in 7:5. Bolj negotovi obračuni so se obetali v moški konkurenci, predvsem veliko medijske pozornosti je požel obračun med Federerjem in Švedom Robinom Soderlingom, na koncu pa je zmagovalec 16 turnirjev za grand slam, kar doslej ni uspelo še nobenemu teniškemu igralcu na svetu, in drugi nosilec turnirja slavil s 6:4, 6:4 in 7:5. Še bolj prepričljiv je bil Bokovič, Francoza Gaela Monfilsa je po treh nizih ukanil s 7:6 (2), 6:1 in 6:2. Federerju in Soderlingu vremenske razmere niso bile naklonjene, v vetrovnih razmerah na osrednjem igrišču Arthur Ashe pa se je bolje znašel 29-letni igralec iz dežele sira in čokolade. Federer je navkljub nadležnemu vetru imel visok odstotek začetnega udarca (64 odstotkov), dosegel pa je tudi 36 «winner-jev», kar 20 več od Soderlinga. »Razmere za igro so bile zares zahtevne, a v moji karieri sem začetnemu udarcu vselej namenjal veliko pozornost. Lahko bi me zbudili ob dveh ali štirih urah zjutraj pa bi brez nerganja odšel na igrišče in odserviral svoje,« je visok odstotek začetnih udarcev na dvoboju proti Skandinavcu komentiral Federer, ki ga v pol-finalu čaka močan in kakovosten tekmec. Federer in Bokovič sta doslej odigrala 15 dvobojev, od tega jih je deset dobil Švicar. V noči na danes sta bila na sporedu še dva moška četrtfinalna dvoboja: Nadal (Špa/1) - Verdasco (Špa/8) in Wawrinka (Švi/25) - Južni (Rus/12). 20 Petek, 10. septembra 2010 ŠPORT / tenis - Pogovor s Paolo Cigui, ki je prvič osvojila mednarodni turnir ITF »Igram umirjeno in najboljši tenis doslej« Po zmagi je z mislimi že usmerjena v naslednje nastope - Kako je premagala lansko krizo Ko je zmaga nepričakovana, je vedno slajša. Tako meni tudi teniška igralka Paola Cigui, kije svoji beri dobrih nastopov in posamičnih zmag dodala še eno lovoriko. V soboto je prvič osvojila mednarodni turnir ITF. V Bassanu del Grappa je po prepričljivem nastopu zasluženo osvojila »desetko« (turnirji z nagradnim skladom 10.000 dolarjev) in se tako okitila s športnim uspehom, ki ga doslej ni dosegla še nobena slovenska igralka iz Italije. Letos je Cigujeva nastopila že na dveh finalnih tekmah turnirjev z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. Vendar, kot pravi rek, v tretje gre rado. Se je s prvo zmago izpolnila tudi skrita želja? Zmaga me zelo veseli, saj je bila nepričakovana. Odigrala sem zelo dobre tekme proti kakovostnim igralkam, zato sem na splošno zelo zadovoljna. Predvsem tik pred koncem srečanja so me oblili zelo prijetni občutki. Si zmago proslavila? Ne veliko. Doma sem nazdravila, zdaj pa je že vse po starem. Misli so že usmerjene v naslednje nastope (Paola bo od jutri dalje nastopala v Zagrebu). Izredno sem bila vesela v nedeljo, dan po zmagi, ampak je po enem dnevu navdušenje minilo. Je zmaga vlila dodatno motivacijo? Samozavest se je povečala. Premagala sem kakovostne igralke, med temi Rusinjo Shamayko (453. WTA, leta 2008 197.) in Barbieri (459.) ter finalistko, Avstrijko Schiechtl, ki zaseda trenutno 343. mesto, vendar bi po znanju sodila tudi med boljše igralke. Skratka: ker so se na turnirju zbrale kakovostne igralke, mi je zmaga vlila veliko samozavesti. Nagradni sklad je bil 10.000 dolarjev. Koliko si jih zaslužila z zmago? 1.100. Lani oktobra si odločila, da boš ob igranju tudi študirala. Kako usklajuješ študij s tenisom? Dobro, s tem da včasih treniram nekoliko manj zaradi predavanj in izpitov. Si z izbiro zadovoljna? Sem. Ko sem še obiskovala višjo srednjo šolo, sem bila vedno vajena takega ritma, tako da mi je uspelo študi- Paola Cigui je na svetovni jakostni lestvici WTA ta teden na 580. mestu. Najvišje mesto je zasedala avgusta lani, ko je bila na 406. mestu. Do konca letošnje sezone želi teniška igralka Gaje doseči mesto boljše od 400.: »No, da bi bila prva številka trojka,« pojasnjuje 21-letnica kroma rati in trenirati. S tira me je bolj spravila prejšnja sezona, ko sem bila cel dan prosta in sem izključno trenirala. Vse je bilo težje predvsem takrat, ko nisem zmagovala. Zdaj pa nasprotno sem bolj umirjena in večkrat nepričakovano igram zelo dobro. Menim, da na zadnjih turnirjih igram najboljši tenis doslej. Je torej s psihološkega in tehničnega vidika letošnja sezona boljša kot prejšnja, ko si trenirala veliko več? Tako je. Zdaj igram res dobro. Precej sem izboljšala tudi igro na mreži. Lani in predlani mi je na mreži zmanjkalo malo športne inteligence, kot pravi moj trener, zdaj pa po tolikih izkušnjah, se znajdem in odigram dobro. Povedala si, da treniraš nekoliko manj. Kaj to pomeni? Treniram vsak dan, le po turnirjih si vzamem prost dan. Lani sem trenirala povprečno pet ur, zdaj pa povprečno dve: vsekakor včasih lahko kaj manj, včasih pa več. Poleti treniram vsak dan in dvakrat tedensko tudi atletiko. Je tačas tenis na prvem mestu ali sta tenis in študij na isti ravni? Sta na isti ravni... mogoče je tenis nekoliko bolj v ospredju. Kljub tej izbiri, da ob tenisu študiraš, si nastopila letos na 20 turnirjih... Nastopam že celo poletje, le junija sem morda nastopala nekoliko manj, ker sem imela izpite. V nasprotju z lani pa nastopaš letos večinoma na »desetkah«, torej na nižjih kakovostnih turnirjih. Ker sem na skupni jakostni lestvici WTA na nižjem mestu kot lani, na turnirjih z višjim nagradnim skladom ne morem nastopiti oziroma moram šele skozi kvalifikacije. Na začetku sezone so sicer tudi turnirji z nižjim skladom na visoki kakovostni ravni, med sezono pa se se zaradi vse večjega števila turnirjev boljše igralke razpršijo. Kako pa ocenjuješ letošnje nastope na poletnih turnirjih? Zelo dobro. Pozitivna pa je tudi uvrstitev na svetovni jakostni lestvici. Kaj želiš doseči do konca sezone? Do oktobra, ko se zaključi sezona, želim osvojiti mesto pod 400. Zdaj sem na 580. mestu, vendar morajo lestvico še ažurirati. Je cilj dosegljiv? To je cilj, ne vem pa, če ga bom izpolnila. Kaj pa, če cilj ne bo izpolnjen? Ne vem, kaj bo. Počakajmo oktober. Zaradi zapletov se še ne ve, kako se je zaključilo minulo ligaško tekmovanje. Ali je tačas kaj novosti v zvezi s srečanji, ki jih morajo še odigrati? Bo ženska ekipa Gaje nastopala v A2-ligi ali v B-ligi? Še čakamo na odločitev zveze. Ni- česar se ne vemo. Boš naslednje leto igrala tudi prvenstvo? Bomo videli, mislim, da bom. Veronika Sossa Ruzzier v Nemčiji najbolj prispeval k 5. mestu Atletskega kluba Koper na 36. Intercityju Hitrohodci Atletskega kluba Koper v postavi Fabio Ruzzier, Vladimir Veršac in Peter Rondaij so na 36. trofeji Intercity v nemškem Marienbergu (Dresden) priborili mestu na Obali ekipno 4. mesto ex aequo z Barcelono. Na Intercityju nastopajo predstavniki šestih mest, to je Rima, Berga-ma, Barcelone, Freiburga, Dresdna in Koper, vsaka ekipa šteje najmanj tri tekmovalce, končni vrstni red pa je seštevek najboljših uvrstitev posameznikov. Na tekmovanju- 10 km na stezi - je nastopilo 25 atletov (nekateri zunaj konkurence), zmagal pa je Italijan Defendenti (Bergamo v času 44,35 minute. Lonjerc Ruzzier je zasedel 6. mesto (49,57) Veršac je bil 9., Rondaij pa 18. Ekipno je zmagal Bergamo pred Rimom in Dresdnom. odbojka Stekel bo Jadranski pokal Konec tedna bo pri nas zaživela tudi odbojkarska sezona in to na inovativen način. Na pobudo deželnega odbora FIPAV bo namreč letos stekel čezmejni ita-lijansko-slovenski Jadranski pokal, ki bo v bistvu nadomestil dosedanji deželni pokal. Ekipe, ki imajo pravico do nastopa na tem tekmovanju, to so C in D-ligaši, so se vabilu organizatorjev odzvale v večjem številu kot lani, čeprav se bo pred prvenstvenih bojev tudi letos udeležila manj kot polovica moških upravičencev in približno polovica ženskih. V moški konkurenci bo skupno nastopilo deset moštev, od teh tri iz Slovenije, to so Salonit Anhovo, Marchiol Prvačina in OK Logatec. Od ekip naših društev bodo sodelovale Sloga Tabor, Sloga in Olympia, druge ekipe so Gimax Tržič, VBU Videm, Ronchi in Triestina Volley. Eipe so razdeljene v dve skupini po pet, vsak bo igral proti vsakemu. V okviru skupine B bo že jutri v Gorici ob 20. uri derbi med Slogo Tabor in Olympio. Ženski del pokala šteje petnajst ekip, ki so razdeljene v štiri skupine. Igralo se bo po skupinah ob nedeljah. V skupini A so tržaška Altura, Koper in trži-ški Fincantieri, v skupini B Gemona, Majano in Buia, v skupini C Sangiorgina, Volleybas in Kontovel v skupini D Millenium, Sloga in Virtus, v skupini E pa Pordenone, Blu Volley in Cor-denons. Kot vidimo, se je iz Slovenije prijavil le Ok Koper, kar je res škoda. V prvem krogu bodo Kontovelke igrale v nedeljo v San Giorgiu di Nogaro, slogašice pa v Fari. Televita ostaja zvesta Slogi Tabor Podjetje Televita bo tudi letos zvest Sloginim barvam in bo glavni sponzor ekipe Sloge Tabor v deželnem prvenstvu C-lige in Jadranskem pokalu. Dogovor v tem smislu je naše društvo z omenjenim podjetjem doseglo v preteklih dneh, je zapisano v sporočilu Sloge za javnost. košarka - Danes v Gorici finale turnirja K2sport Mark v priredbi ŠZ Dom V finalu Ajdovščina in Romans Goriški deželni tretjeligaš v polfinalu ugnal Jadran po podaljških - Ajdovščina je v drugem polčasu strla odpor goriške Ardite Ajdovščina in Romans sta finalista letošnje, že 17. košarkarske trofeje K2sport Mark, ki jo v sodelovanju z deželo v telovadnici goriškega Kulturnega doma prireja ŠZ Dom. Deželni tretjeligaš Romans, ki lahko računa na odlične posameznike (Bevitori, Carcich, Cabas, Ilič) je v večerni tekmi presenetil jadranovce in zmagal po podaljških. Tekma je bila zelo dopadljiva, ritem je bil zelo visok, pri jadranovcih, ki zelo intenzivno trenirajo, pa se je morda na koncu tekme pokazala določena utrujenost, na dlani pa je, da je pomlajeno in prenovljeno Jadranovo vrsto potrebno še uigrati. V prvem dvoboju je Ajdovščina šele v drugem polčasu strla odpor goriške Ardite, ki je bila v prvem delu tekme boljši tekmec. Ajdovščina je izenačila šele pred koncem tretje četrtine, nato pa gladko prevladala z boljšo obrambo in hitrimi protinapadi. Romans - Jadran Qubik 84:80 po podaljšku (22:17, 34:36, 51:50, 68:68) JADRAN: Tommasini 8, Oberdan 9, Dellisanti, Ban 2, Slavec 10, Škerl, Maru-sic 21, Fraco 6, Floridan, Bernetič 1, Ma-lalal 3, Cohen 20. Ardita - Ajdovščina 63:79 (17:12, 38:29, 46:49) DANES - 19.30 za 3. mesto: Ardita -Jadran; za 1. mesto Ajdovščina - Romans Košarkarji Jadrana in odbojkarice Kontovela, Sokola in Sloge na pripravah v Postojni Košarkarji mladinskih ekip projekta Jadran in odbojkarice Kontovela, Sokola in Sloge so se pred začetkom sezone teden dni pripravljali v Postojni. Košarkarji so bili razdeljeni v dve vadbeni skupini: starejša skupina igralcev letnikov 1994 in 1995 je trenirala pri trenerju Petru Brumnu, mlajši, 1996 in 1997, pa so vadili pod vodstvom trenerjev Maria Gerjeviča in Danijela Šušteršiča. Skupno je treniralo 25 košarkarjev. Tudi odbojkarice so vadile v dveh delovnih skupinah. S Tanio Cerne in Sandro Vitez je treniralo 16 odbojka-ric Kontovela in Sloge, ki bodo nastopale v prvenstvu U16 in U18. V drugi skupini pa je vadilo 20 mlajših odbojkaric Sokola in Kontovela pod vodstvom Andreja Berdona in Nor-či Zavadlal. Obe skupini sta ob kondicijski vadbi izpopolnjevali individualno tehniko, trenirali pa sta dvakrat dnevno. V Postojni so košarkarji in odbojkarji preživeli teden dni, od 30. avgusta, do 5. septembra. Tudi letos so imeli odlične razmere za vadbe: košarkarji so trenirali v srednješolskem centru, odbojkarice pa v OŠ Antona Globočnika, vsi pa so bili nastanjeni v Gozdarskem dijaškem domu. Na razpolago so imeli tudi zunanjei-graišče in atletsko stezo. Priprave so društva priredila v sodelovanju z ZSŠDI. / ŠPORT Nedelja, 12. septembra 2010 21 nogomet - Breg, Primorje in Zarja Gaja v skupini D 2. amaterske lige Vsi trije za play-off ? Pierpaolo Gargiuolo (Breg) kroma Tukaj Breg IZBOLJŠATI LANSKO UVRSTITEV - V lanski sezoni je Breg imel precej težav in se je do zadnjih krogih boril za obstanek. Letos so pri Bregu prepričani, da ne bo tako. TOČKA PLUS - Pri Bregu bodo imeli na razpolago širši izbor igralcev. TOČKA MINUS - Trener Macor pravi, da Breg nima hib. To bomo preverili sproti. SISTEM IGRE - »Ker v tej ligi ni stranskih sodnikov, bomo igrali z obrambnim 3-5-2.« MLADI - K Bregu so se vrnili nekateri mladinci, ki so lani igrali pri Krasu. Cilj društva je, da jih čimprej vključijo v standardno postavo. KAPETAN - Zastavonoša Mitja Laurica je konec lanske sezone obesil čevlje na klin. Letos si bodo kapetan-ski trak delili Bursich, Gargiuolo in De-grassi. 6 - Slovensko govorečih igralcev. 28 LET - Srednja starost Breža- nov. FAVORITI - Primorje, goriške ekipe (v prvi vrsti Mariano in Gradese). O PRIMORJU - »Primorje ima zelo dobro ekipo, tako da bodo letos igrali pomembno vlogo,« pravi Macor. O ZARJI GAJI - »Tudi Zarja Gaja ima homogeno ekipo in ambicioznega trenerja.« □ Obvestila PLAVALNI KLUB BOR prireja na Alturi v Trstu in na Opčinah tečaje prilagajanja na vodo in plavanja za otroke od 4. leta dalje. Vpisovanja na stadionu 1. maja oz. po telefonu 04051377 vsak delavnik od 14.30 do 16.00. Začetek vadbe 1. oktobra. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR prireja tečaj miniodbojke za osnovnošolske otroke. Prvi trening bo 13. septembra, vadba pa bo potekala ob ponedeljkih in petkih, od 17.30 do 19.00, na Stadionu 1. maj. Za informacije pokličite na 3497923007 (Tjaša) oz. 3331755684 (Silva) ali nam pišite na info@od-bor.com. ŠPORTNA ŠOLA ŠPOLET/KONTOVEL sporoča urnike treningov (od 13.9.): MOTORIKA (letniki 2005, 2006) sreda, 16.15 - 17.15 (občinska telovadnica v Repnu). MIKROBASKET (letniki 2002, 2003, 2004) ponedeljek, 16.15 - 17.15 (telovadnica na Rouni pri Briščkih); sreda, 17.15 - 18.15 (občinska telovadnica v Repnu MINIBASKET- letniki 2001 torek, četrtek in petek 16.15 - 17.15; letniki 2000 torek in petek 16.15 -17.15; četrtek 17.15 - 18.3. UNDER12 (letniki 1999) ponedeljek, 17.15 - 18.30 (telovadnica na Rouni pri Briščkih); sreda, 18.00 - 19.30 (občinska telovadnica v Repnu); petek, 17.15 - 18.30 (telovadnica na Rouni pri Briščkih). Info: 338/5889958 - marinandrej@alice.it (Andrej Vremec), 340/4685153 - picerik@hotmail.it (Erik Piccini) OK VAL obvešča, da bo danes, 10. septembra, ob 16.00 informativni sestanek v telovadnici v Standrežu za otroško telovadbo in minivolley. Otroška telovadba bo vsak torek in petek od 16.00 do 17.00, treningi minivolleya pa vsak torek in petek od 17.00 do 18.30! Za info: 3932350925 (Sandro), 3459527236 (Jurij), 3284133974 (Tjaša) - v večernih urah. KK BOR obvešča, da se danes, 10. septembra, ob 16. uri na Stadionu 1. maja z informativnim sestankom s starši in prvim treningom začenja tečaj minbasketa za letnike 2000, 2001, 2002, 2003 in 2004. Treningi bodo ob torkih od 16.00 do 17.30 v telovadnici v Lonjerju in ob petkih od 16.00 do 17.30 na Stadionu 1. maja. Posebne ugodnosti za novo vpisane in za tiste, ki pripeljejo prijatelja. Za informacije: 3406445370 (Karin). AŠZ SLOGA obvešča, da organizira od 14. septembra dalje odbojkarsko šolo za fantke in punčke (letniki '99, '00, '01, '02). Treningi bodo ob torkih od 17.30 do 18.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00 v telovadnici srednje šole na Opčinah. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se v ponedeljek, 13. septembra, začenjajo treningi za vse starostne skupine. Za vpis in informacije: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com Tukaj Primorje Tukaj Zarja Gaja KONČNICA PRVENSTVA - V pro-seškem taboru ciljajo na mesto v play-of-fu. »Za kaj več še nismo opremljeni,« je dejal trener Bojan Gulič in dodal: »Izgubili smo srce ekipe (Pipan, Merlak, Sar-doč, Brajnik in Mescia). Upam, da se bodo novi igralci čimprej vključili in prevzeli nase pomembno breme.« TOČKA PLUS - V napadu je Per-cich dodana vrednost. Prav napad bi lahko bil skrito orožje Primorja. TOČKA MINUS - »Doslej smo zelo nihajoče igrali v obrambi. Tu bo treba še veliko vaditi in se izboljšati,« je priznal Gulič. Erik Pauletic (Primorje) kroma PLAY-OFF - V lanski sezoni se Zarja Gaja ni za las uvrstila v končnico. Letos pa bi radi izboljšali lansko uvrstitev. Pri rumeno-mo-drih so tudi letos v glavnem zaupali domačim silam. TOČKA PLUS - Homogena skupina. Pri Zarji Gaji so igralci med seboj najprej prijatelji. TOČKA MINUS - Veliko nihanje v igri. Trener Lacalamita bi potreboval še enega dobrega napadalca, ki bi zagotovil določeno število golov. SISTEM IGRE - 4-4-2 ali 4-4-3 KAPETAN - Aron Mihelčič. 27 LET - Srednja starost igralcev Zarje Gaje. FAVORITI - Trener Nicola Lacalamita je kot favorite omenil Cormonese in San Canzian. O BREGU - »Breg bi lahko bil letos presenečenje sezone. Sestavili so kvalitetno ekipo.« O PRIMORJU - »Percich je okrepil napadalno vrsto, v obrambni vrsti pa so vključili solidnega mladinca Kovacica. Primorje bo trd oreh.« (jng) ^^m ^^^ slovensko govorečih igralcev pri I ^kv Zarji Gaji. Tudi I ^^^ letos bo vzhodI no-kraška ekipa ^^^ v svojih vrstah imela največ domačih igralcev. Oliviero Macor (Breg): »Pri Bregu si želimo predvsem, da bi trenirali dobro in da bi se čimprej izognili dnu lestvice. Če bo šlo vse po načrtih, bomo lahko tudi ciljali na kaj več. Letos bomo skušali tudi v člansko ekipo vključiti čim več mladih. Prepričan sem, da bo tudi letošnje prvenstvo zelo izenačeno.« Bojan Gulič (Primorje): »Letošnja sezona bo znova zelo zanimiva. Veliko bo derbijev in tudi veliko število moštev se bo potegovalo za napredovanje v višjo ligo. Upam, da bomo med temi tudi mi. Ciljamo na uvrstitev v končnico prvenstva. Le-tos smo precej spremenili ekipo, tako da morajo biti naši navijači potrpežljivi, saj nismo še uigrani.« SISTEM IGRE - 4-3-3 ali 4-4-2. KAPETAN - Kapetanski trak je prevzel Peter Emili. 25 LET - Srednja starost Guličevih varovancev. 4 - Slovenski nogometaši pri Pri-morju. Na Proseku so se po lanski sezoni znašli v težavah, saj je Pipan odšel k Vesni, Merlak, Sardoč in Brajnik pa so obesili čevlje na klin. O BREGU - »Mislim, da so se pri Bregu primerno okrepili in bodo letos ciljali na mesta v zgornjem delu lestvice.« O ZARJI GAJI - »Skupina je uigrana, čeprav v Bazovici nimajo moštva, da bi lahko ciljal na prvo mesto.« Nicola Lacalamita (Zarja Gaja): »Kot trener sem novinec in kot tak potrebujem nekaj časa, da spoznam vse nogometaše. Poudariti moram, da so tu v Bazovici pogoji za delo odlični. Fantje pa so enkratni, saj so delavni in poslušajo. Odborniki so nam stalno ob strani. Srčno si želim, da bi bili letos uspešni.« Aron Mihelčič (Zarja Gaja) kroma balinanje Danes Gaja in Sokol za naslov ZSŠDI Obračuna drugega kola med Gajo in Makom ter Sokolom in Krasom sta potekala kot je bilo pričakovati. Vse se bo odločilo danes, ko se bosta za naslov zamejskega balinarskega prvaka pomerila Sokol in Gaja. Ker sta si ekipi doslej popolnoma izenačeni tudi v številu posameznih zmag in porazov(6+1+remi) se lahko zgodi, da se bosta morali v primeru remija zateči k običajnemu bližanju v krog in zbijanju balinčka. Isto velja za Mak in Kras v tekmi za končno 3. mesto. Začetek ob 18. uri. Kraševci so v sredinem srečanju s Sokolom upali na preporod, ki pa ga niso dočakali. Edine tri točke je doslej za svojo ekipo iz osmih nastopov dosegel le Skupek. Tokrat je z 22:12 zlahka obračunal z Michelijem. Zgo-ničani so v sredo računali tudi na Tenzeja, ki se je med posamezniki pomeril z Bagozzijem. Slednji je tokrat naletel na res srečen dan (v zbijanju je bil nepogrešljiv) in je zmagal s 3:13. V dvojicah sta se Romagna in Doljak srčno borila do stanja 4:6, vsa upanja pa so jima po ponesrečenem lučaju (Mervic in Ceper sta nanizala vseh 6 možnih točk) splavala po vodi (5:13). Živec,Milič in Kante pa se niso mogli enakovredno upirati nasprotniku (Lorenzi, S. Pertot in Negrini), saj so dosegli točke le v dveh od skupno devetih lučajev (5:13). Enosmerno je bilo tudi med Gajo in Makom, ki se je z enakim izidom 6:2 končalo v korist Tržačanov. Ugled gostov sta rešila le Ladu in Ma-ruccio, ki sta z 12:9 premagala Mil-covicha in Rosatija (gajevca sta že vodila z 9:3).Težko ranljiva Gaja se ponavadi po prvih dveh panogah znajde v vodstvu s 4:0. Tako je bilo tudi tokrat, saj je najprej Calzi premagal povprečnega Crapiza s 24:18, Balos pa je težje strl odpor žilavega Deve-taka (12:7). Izenačeno je bilo v trojkah, kjer so prav v zadnjem metu ga-jevci Žagar, Nesich in Leghissa-Ga-brielli nadoknadili točko zaostanka in z 9:8 presenetili Frandoliča,Terpin ain Pelizona. (Z.S.) skiroll - Od danes do nedelje tekme za svetovni pokal FIS v Piemontu Bogatčeva za zmagovalni oder Zaradi slabše forme ne pričakuje zmag - Na skupni lestvici je deveta - Nastopata tudi Niki Hrovatin in (prvič) Nicola Iona Na predzadnji preizkušnji za svetovni pokal FIS v skirollu, ki bo od danes do nedelje v Piemontu, bodo barve italijanske reprezentance branili kar trije tekmovalci kriške Mladine: Mateja Bogatec med članicami ter Niki Hrovatin in Nicola Iona med mladinci. Na sporedu so tri tekme. Danes bo v kraju Chiusa Pesio 15-kilometrov dolga preizkušnja v strmini v klasični tehniki, jutri bo ravninska krožna tekma s skupinskim startom v središču Piemonta (20 km), v nedeljo dopoldan pa sprint (200 m) v Chiusa Pesiu. »Zame bi bil uspeh, če bi v soboto in nedeljo uspela stopiti na zmagovalni oder. Trenirala sem sicer po svojih močeh, toda letošnja forma ni takšna kot v preteklih letih, ker je skupno število ur treningov manjše, poleg tega že več kot en mesec ne tekmujem,« je povedala Mateja, ki danes verjetno ne bo nastopila na tekmi v strmini, kjer so njene možnosti za visoko uvrstitev najmanjše. »O skupni lestvici letos sploh ne razmišljam, saj sem odločila, da se prihodnje, zadnje preizkušnje v Solunu ne bom udeležila,« je povedala Bogatčeva. Trikratna zmagovalka svetovnega pokala je ta čas na lestvici šele deveta (vodi Norvežanka Solli pred Rusinjo Ro-dino in Švedinjo Seppas), doslej pa je nastopila le na dveh od treh etap. Kot Bogatčeva bo med mladinci tudi Niki Hrovatin nastopil samo v soboto in nedeljo, največ pa pričakuje od sprinta. »Uvrstitev med prvih deset bi bila zame uspeh,« je povedal. Za Iono pomeni Cuneo krstni nastop v reprezentanci, najbrž pa bo tekmoval samo danes. »V strmini sem dober, vendar poznam le italijanske konkurente, zato res ne vem, kaj naj si čakam,« je povedal Iona, ki vpoklica v reprezentanco ni pričakoval. »Mislil sem, da bom prišel na vrsto šele prihodnje leto,« je priznal. Millenium: Zajčki in mladinke so vadile pod vodstvom ameriških trenerjev V začetku avgusta je devet Zajčkov in štiri mladinke športnega društva Cheerdance Millenium sodelovalo na FCC taboru Alpe Adria v Piranu. Šlo je za intenzivne štiridnevne priprave pod mentorstvom ameriških trenerjev zvez FCC in FCD. Zajčki, navijačice od 7 so 12 leta, so na navijaškem kempu po delavnicah vadile gimnastiko, na- vijaške elemente, skoke, piramide in dvig; mladinke pa so se udeležile plesnega dela tabora, kjer so jih ameriški inštruktorji seznanili s plesnimi skoki, različnimi zvrstmi plesa na vseh nivojih znanja in jim približali svet plesa tudi skozi svoje zgodbe in video posnetke. Zadnji dan so vsi udeleženci tabora sodelovali na internem tekmovanju. Tabora FCC Alpe Adria, ki so ga v Sloveniji priredili že petič, so se udeležile navijačice in plesalke iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Vsi udeleženci so bili nastanjeni v Osnovni šoli Cirila Kosmača Piran. 'ehueuu/v e^usad E6S>|SU9A0|S PIUJS3BZ 'frS 'ajoujBs^aaajez -£s 'se>|!|9A !>jsjrn -os 'e6ojd e>{s;uza|3z -¿p 'uefjniBDeH f|3JBpe|>|S !>|SU9LUJB -gp '|U9is a euiudpo 'B|BJOlU 'Zp '(3uudjqed) e>|JEjnujs E^SODUEJJ BfUBp>|3U *g£ '(opaj^iv) fpiesid i^suefiiei! 'ajajsoiujE sauuz e>|su!|d -gg 'SUOIS J3S;Z3J j>|SjJ3lUB *S£ 'q!S3|0>| q3Ap EU opoA 'ie>|!|!S aoue6UEIU •££ '|EAjz EUzajdA 'OE 'EJoAoi 3>|IUEUZ E|!qotuo}AE e6a>|su8J8i d ji -g; 'OUIA OU}SOAO)|B)| 0>|S0DUEJJ '92 'EAEZjp E^SU^E 'PZ 'EAOUEJSn EU|apojqop e>|suedsj>| •zz 'iuafu6o z E>|ABjdO EW| JOp>| •OZ 'ped a>|aj >|o;ud jusap '¡fj|E}| a E>|aj '¿i '¡psAodud u| >|feq L||>|spnf| Zj af}jq OAE>||H!Jd ~zi '(ozuay) ueujMoijs uj J0JAB1UE>| j)|SUBfj|Bl! 'Ll 'nijjA eu uosa>|'OL 'ifi |l!is |U|od ^smsad 'g 'uaius afoAS efU!LUSjdS j)| 'ejjj '(oua|e/\) JE>|!|s j^suefjieij *g '¡inuaAuag jes>|oq pisezj; -g 'azaf efu]6oq e^siuu -p 'AO|B>|OAzajq ei!|a •£ 'i|!Jjods muzej a oujuiaj pajd •z 'afuis ojsaiu ouae|6 i :ON?ldAVN •AOJMJ 3UD0| a)|suBiuj|sniu pn 75 'ifpjni A EJOB BisiAiBU -9S 'aojUiaiBuj luafisn u| OA|nA paiu poA '(ojpuBssaiv) Xfd a|azap >|jupaspajd |iuep>pu 'ZS '3|nqay e.fja^esjd BBasEu pju}a3BZ'is '33)|a>| BIU|LJ zi B3jp|3p "6p 'nup eu Aauod '>|a|apz! jU33|ai '¿p 'jfpuejj a B>|aj esljepfeu 'LUOUEI3 z njEd A >j!Luo>j !>|suei!|ei! 'pp '(!|B|) Bjzen seisluo6ou !>|sueq|B !fuep>|au 'EZBA'BJEJl'ESnj-|.fr 'I|JE3 seiauioBou aosbj» 'euiijsbj BupoA e^sdoj} -¿£ 'B|jzoA euzajdA ez jod e>jzo 'pfnoag ££ 'ifiqjS a e3|3J -i£ 'aujue|s nfuaf|doi ud auejseu ;>{ 'Bsaiu BBa>|sfu!AS >|9DS0>| sz 'nAj|BZ lua^shzjad a >|0i0|0d :aD|uzn|s afjauA -¿z 'japo !>|seaijuu -gz 'nzauoda|3d eu s>|aj -sz 'EUjAeped e^simz "£Z '3dao| ez a35!|eAu>|s "ZZ 'fodo 'BZO>|JBU-\z 'lipUEJJ A ELUJJBdap U| E)|3J '61 'rousjez eu nz||q -8L 'OA}S}3|>|ajd ouaA>|ja3 -91 'AO|E>|OA Z3jq BlUBUJO*SL '(muB!3) se juisiuoBou aoue|!1a| !.fuep>|9u atL 'U3j6pUj~| e3jf|3}ES!d E>|SpaAS *£L 'ojed a aupo>|ai afuEfujUJ3jds 7 'BUOqO ESEU'l :ONAvaoaoA LS 9S SS ts m iS zs IS ■ os 6* m 8» LV ■ St m fr» ■ Zf it ■ 0» 6£ K Li m 91 S£ f£ ■ m K m zt l£ ■ ■ 0£ 61 m 8Z LZ 9 Z ■ sz ■ PZ EZ ZZ m IZ m OZ 61 81 m Ll 91 ■ SI n m £1 ZI II 01 6 S L 9 S t £ Z I (OijDl) vmnvzium SOIA/Ol - 01S31 - »IO±S - vnvis - oams - oanvs - avNva - siavd - vsgao - oixvn - o>ia3i/\i - vnvii - Nvaox - niiv» - »vrv» - vnvii - vdSOD - vsoav - vlinv - sivnv :a)/// dfujočz a iad}sa apasaq auapaaon "(mas ou) Djpnf)i afpoaonad ui D)//uaqsD/6 dBbuouz dSssdu auii ijOjqzi iDjyoi oujs ojBi osdu oz r 1 U v >1 s 0 v h v s 0 X » s s 0 0 d d v v y v >1 s 0 M s d v X s 0 0 0 v X s h v X s 0 REŠITVE. Slikovna križanka, vodoravno: Kamen, Amato, teran, Iri, Nieto, A.Č., R.R., Drago, Španija, opast, knap, Postojna, NN, os, Akra, Aka, rtina, ropar, tor, Rene, ujetnik, Lot, Nantes, Lada, Ink, Rapotec, skatologija. Ta, snop, var; na sliki: Drago Štoka. Magični liki: 1. lik: OSKAR, Stana, Kalin, Anita, ranar; 2.: gospa, OSKAR, skiro, Pariš, Arosa; 3.: stoik, testo, OSKAR, Itala, koran; 4.: Tomos, Odesa, Mer-ku, OSKAR, Sauro; 5.: Naklo, Anais, Kajak, Liana, OSKAR. Križanka, vodoravno: 1. Dolina, 7. prekat, 13. Astrid, 14. Rivera, 15. mm, 16. anatema, 18. bi, 19. Ain, 21. omama, 22. koč, 23. sneg, 25. Iri, 26. pare, 27. katar, 29. ocvirek, 31. Ibar, 33. Aoni, 34. kolovoz, 37. lotos, 40. Alen, 41. drn, 43. Tare, 44. Ric, 45. Loara, 47. sir, 48. ev, 49. Tinkara, 51. A. R., 52. Tesini, 54. vagina, 56. Ararat, 57. imamit. 7-\ M (MHIAV1 3f wa>|suj)u3pui eu eu;|op = NON * >|BAJd ¡uaoisas !ujej>paA '?e>|jjp |uj!JS!|>|po;ouj »|sued$ = 013IN * Aoijuouiv u; Aonqeoy\| pspejd '>|bjsu Aouieijejqv = 101 * Mefun63g ud pej6 = N3WV>I * sejojAg 'nzauodspd eu b>|3j = |y| - >opyVAOHS Csavis) Q1AQ3W aisno A3rmvn vrvaoadiiv 3D;uoax DNiaaia sno ("•|a 311VA) W3XS -NI1NMIU VNVNIlOa srNVAianod vzHisazi IN1I1SM31 VN0111 mvAiaiiid VfDVZINVDUO VN7I1SIHOU31 VUSAOUSVS 3WI0N}80 ONdIMS 0DS3N N3N0N 31A0NIU9 MS» aaodaaa luno« aianjnaoa vsjasnod 'VHHV}IW3M V»S03N¥»d 01S3M ONsravAZ INIjaOIHS -NIlOflASVA X1Q3N AonvHvaav •■"u'z»r nisvaziA v»(n 1NI13) 3A0N WIVAia3Ud niNAOHna INAVISOAVad lia0W01AV rasna ivima avonu 05INSIN108 Z1303ad Msvzai »3J0H0dl»d A3JN35n lAVKINZ '33Ainava)i 3i)iaia disor a»s33i*SHia aivn H3SIZ3H IXS03NVaj JIJHISZVHOl (0I1IN3) oaanzzv '}V1S3A $VN asNani »Nil 3H»1S'WI? V93NVZ3AOd dOJ 3WI0N1VA0K ■anno*SN3? 3NV901S3N 0NAV19 1V1NV1VZ HVNZ HSriH3)l Hiinoado» 'Huaaaizi HINlISOdO xnvN 33NvnaNi ix;ia3wv ■ON?nr iri3NWIdA 01S3W naodiadA V83S0 13a«H'H«A msaoaiiosiA vrN3iaA 3KIG3aS owvr 01IN3HVNZ ZINN3A01S A01S3H nN]93U9 W3XSa09 VN13NVZ INJ3NS33SIA iamsA SldOOd A0H3) N01NV (139NV) 3«iaiaiN?iis -nUDOiOH IDSNVdS svioaA3ioni fnZ3NOd313d VNVX3a »NIN«} \ms»a* (ONVIiniD) miiiod IHSNVmVlI W3)ISrN3a09 VN HVrN(l93S iadova9 0HV1 1IAV153S i3anviiiiwoii IXSW1ld'NV vavzuo VHSdOUA3 viavn VNivagi nosu 010N3 onjvroA vzrvan NVAOaVAVZ 33A01 ■oisiaon vwoax OlOd m A0>in HINDIDVIAI 13d 7 L 'iS !doieAi§9|!A o>|ei 'JO6| ** * - :ofef|Aejd!Jd UBJJS O LOČ ejqw9jd9S 'OL VMNVZIU>I VNAOMIIS / RADIO IN TV SPORED Petek, 10. septembra 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih 2010 - OPZ Venturini 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok. odd.: Quark Atlantide - Im- magini dal Pianeta 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Aktualno: Verdetto finale 11.30 17.00, 20.00, 22.50 Dnevnik 11.45 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 5 15.05 Film: Meglio tardi che mai (kom., It., '98, i. N. Brilli) 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Kviz: Soliti ignoti 23.30 Aktualno: Anteprima Miss Italia 0.40 Aktualno: 67. Mostra del Cinema di Venezia 2010 - Speciale Cinematografo V^ Rai Due 6.00 Dok.: Stella del Sud - Afrika 6.35 10.45, 13.30, 2.00 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 6.50 13.50 Aktualno: Tg2 eat parade 7.00 Risanke: Cartoon Flakes 10.15 Nan.: Tracy & Polpetta 10.30 13.00, 18.30, 20.30, 23.25 Dnevnik 11.00 Aktualno: Tg2 Si, viaggiare 11.15 Nan.: Love boat 12.05 Nan.: Il nostro amico Charly 14.00 Nan.: Ghost Whisperer - Presenze 14.50 Nan.: Army wives 16.20 Nan.: The dead zone 17.10 Nan.: Sea patrol 17.50 19.20 Risanka 18.05 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.00 Variete: Stracult Pillole 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.05 Nan.: NCIS Los Angeles 21.50 Nan.: Criminal Minds 22.40 Nan.: Persone sconosciute 23.40 Variete: Festival Show V" Rai Tre 6.00 8.00 9.00 10.30 12.00 13.00 13.10 14.00 14.20 15.00 15.05 16.00 16.20 16.30 17.15 19.00 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 23.20 23.25 0.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Aktualno: Rai educational - La storia siamo noi Film: Le signore (kom., It., '60, i. N. Gray) Aktualno: Cominciamo bene estate Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.50 Aktualno: Cominciamo bene estate - Condominio Terra... Nad.: Julia - La strada per la felicita Deželni dnevnik in vremenska napoved Dnevnik in vremenska napoved Dnevnik - kratke vesti L.I.S. Variete: La tv dei ragazzi di Raitre Variete: Melevisione Risanka Šport: Rai Sport Dok.: Geo Magazine 2010 Dnevnik, sledi Deželni dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob a Venezia 2010 Nad.: Seconda chance Nad.: Aspettando Un posto al sole Dnevnik Dok.: La grande storia Deželni dnevnik Nočni dnevnik in vremenska napoved Dok.: Sfide Rete 4 11.30 12.00 12.55 13.55 15.35 16.15 18.55 19.35 20.30 21.10 16.50 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Il tribunale di Forum Nan.: Sentieri Film: Un mercoledi da leoni (dram., ZDA, '78, r. J. Milius, i. G. Busey) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: Il giudice e il commissario (polic., Fr., '05, i. I. Chauvin) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Un'estranea fra noi (triler, ZDA, '92, i. M. Griffith) Dnevnik - kratke vesti in morske informacije Nočni dnevnik in pregled tiska Canale S 8.40 9.10 10.05 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 18.50 20.30 21.00 23.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: Finalmente soli Film: Beautiful - Una vita da miss (kom., ZDA, '00, r. S. Field, i. M. Driver) 16.20, 17.50, 18.40, 22.20, 0.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Centovetrine Film: Generazioni a confronto (kom., ZDA, '08, r. B. Norton, i. A. Black) Aktualno: Pomeriggio Cinque Kviz: Chi vuol essere milionario 2.00 Variete: Velone Nan.: I Cesaroni Film: Romantica Jeana (kom., ZDA, '05, i. E. Warren) Italia 1 13.40 14.05 14.35 15.00 15.30 17.00 17.30 19.30 20.05 20.30 21.10 23.45 1.35 Nan.: La Tata Nan.: Beverly Hills, 90210 Risanke Dok.: Raven Nan.: The sleepover club Nan.: Déjà vu 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Nan.: Camera café Risanka: One Piece - Tutti all'ar-rembaggio! Risanka: Futurama Film: I nuovi mini Ninja (pust., ZDA, '94, r. C. Kanganis, i. V. Wong) 22.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Blue water high Risanke Nan.: Tutto in famiglia Risanka: Simpsonovi Kviz: Mercante in fiera Film: Dejà vu - Corsa contro il tempo (triler., ZDA, '06, r. T. Scott, i. D. Washington) Film: Ore 11.14 - Destino fatale (groz., ZDA, '03, r. G. Marcks, i. H. Swank) Aktualno: Poker1maia ^ Tele 4 7.10 Nan.: Più forte ragazzi 8.10 Nan.: Starsky & Hutch 9.05 Nan.: Nikita 10.30 Nan.: Ultime dal cielo 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Klasična glasba 10.05 Nan.: Daniel Boone 10.55 12.05 Dokumentarec o naravi 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.45 Aktualno: Pagine e fotogrammi 13.05 Šport: Tutto Triestina 13.20 Aktualno: Dai nostri archivi 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Carnia, terra d'emozio-ni 14.55 Aktualno: Mukko Pallino 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al Sindaco 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Musa Tv 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Un uomo, un cavallo, una pistola 23.35 Film: Il bene oscuro LA 6.00 7.00 7.30 9.55 10.25 11.30 12.30 13.00 14.05 16.05 18.00 19.00 21.10 23.55 0.55 La 7 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 20.00, 23.45 Dnevnik 20.30, 3.10 Aktualno: In Onda Nan.: Hardcastle & McCormick Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Chiamata d'emergenza Film: Amsterdam - Operazione diamanti (voj., VB, '59, r. M. McCarty, i. P. Finch) Nan.: Star Trek Nan.: Relic Hunter Nan.: N.Y.P.D. Film: La tigre e il dragone (pust., ZDA, '00, r. A. Lee, i. M. Yeoh) Dok.: La7Doc - Vivo per miracolo Aktualno: Due minuti un libro (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.20 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Igr. nan.: Bisergora (pon.) 10.25 Martina in ptičje razočaranje (pon.) 10.40 Dok. film: Pravi val (pon.) 10.50 Enajsta šola - oddaja za radovedneže (pon.) 11.25 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.15 Umetnost igre (pon.) 12.40 Minute za jezik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Turbolenca (pon.) 14.05 Knjiga mene briga (pon.) 14.25 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risanka 16.00 Iz popotne torbe (pon.) 16.20 Nad.: Šola Einstain 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.55 Gledamo naprej 17.50 0.25 Duhovni utrip 18.05 Mlad. nan.: Odprava zelenega zmaja (pon.) 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.45 Eutrinki 20.00 Hum. nan.: Peta hiša na levi 20.25 V dobri družbi po slovensko 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.10 Polnočni klub 0.40 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 10.09.1992 (pon.) 1.05 Dnevnik (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.00 Infokanal {p Slovenija 2 9.00, 2.00 Zabavni infokanal Infokanal Črno beli časi (pon.) Žogarija Nan.: Sinje nebo SP v kajakih Osmi dan (pon.) Minute za... SP v kajakih SP prvenstvo v judu Na lepše (pon.) Zlata šestdeseta Dok. serija: Vrnitev svetopisemskih nadlog Nad.: Nujni primeri Film: Hannibal Film: Zarota (pon.) 6.30 7.00 7.40 7.55 8.20 9.10 13.05 13.35 14.10 17.30 18.30 18.55 20.00 20.50 21.40 23.45 Koper 16.30 Vesolje je... 17.00 Dok. oddaja 17.30 Vzhod-Zahod 18.00 Zlatko Zakladko 18.15 Obisk v akvariju 18.25 Ljudske zgodbe s Krasa 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.10 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.55 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Zoom - Vsestranska ustvarjalnost 20.00 Potopisi 20.30 Film: Zvezda Ria 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 23.30 Dok. odd.: K2 Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 20.00 20.30 21.00 21.30 23.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura, Polja Evrope in Videostrani 10.00 Novice 19.00, 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Primorski tednik 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in Videostrani Objektiv Razgledovanja Sodobna umetnost Videostrani 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.45 Film - komedija 16.00 Artevisione RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.20 Koledar; 7.30, 8.10, 10.10 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Music box; 11.00 Poletni Studio D - Marija Merljak: Prehrana in zdravje; Mi in morje - Franko Košuta; Napovednik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Ivan Tavčar - Izza kongresa; 18.00 Kulturni dogodki; 19.25 Na-povednik; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.10 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Nagradni glasbeni vrtiljak; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik in osmrtnice; 13.30-15.00 Aktualnosti: 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dober dan RC; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 7.13, 12.28, 15.28 19.28Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio istriano; 8.35, 17.35 Euroregio-ne news; 8.40 Nogometna kabala; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Proza; 9.33 Pregled dogodkov; 10.10 Vremenska napoved Osmer; 10.33 New entry; 11.00, 21.00 Odprti prostor; 11.33 Speciale mondiali di calcio; 12.00 Predstavitev dnevnika; 12.15, 19.15 Sigla single; 13.00 Parole e musica; 13.33 Glasbena lestvica; 14.00 Uomini e dei; 14.35, 20.30 Reggae in pillole; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 Etnobazar; 20.00-0.00 RC zvečer; 20.00 I classici italiani; 22.00 RC Lounge Caffe; 23.30 In orbita; 0.00-6.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00, 11.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 18.30 Poletni knjižni namig; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove: 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Ar sove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 10. septembra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJ^Ui. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA o GRADEC 12/19 M. SOBOTA O 12/20 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno vreme, ponekod lahko spremenljivo. Dopoldne bo ob morju pihala okrepljena burja, zmerna pa v nižinskem pasu. Podnevi bo nekoliko topleje. Ničta izoterma bo na nadmorski višini 2700m. Na Primorskem bo pretežno jasno, drugod delno jasno, v vzhodni Sloveniji občasno pretežno oblačno. Zvečer bo tam spet pričelo deževati. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja.Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju okoli 17, najvišje dnevne od 17 do 21, na Primorskem do 25 stopinj C. Danes bo nad srednjim Jadranom nastalo ciklonsko območje, nad našo deželo pa bodo dotekali bolj suhi severovzhodni tokovi. Jutri se bo vzhodno od nas v višjih plasteh ozračja zadrževal vlažnejši zrak, ki bi lahko prišel do « naše dežele; evolucija pa je še nejasna. V nedeljo se r<~>TiLlr~lbo okrepil anticiklon. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 19.26 Dolžina dneva 12.49 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.15 in zatone ob 20.01 Obsežno ciklonsko območje je nad severnim Atlantikom, Britanskim otočjem in deloma Skandinavijo, nad Italijo in Balkanom je plitvo ciklonsko območje. Naši kraji so na obrobju tega območja. Od severovzhoda doteka nad naše kraje razmeroma topel in malo manj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Jutri se bodo pri vremensko občutljivih ljudeh še pojavljale blažje vremensko pogojene težave. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 22,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.53 najnižje -47 cm, ob 12.18 najvišje 51 cm, ob 18.38 najnižje -40 cm, ob 0.30 najvišje 29 cm. Jutri: ob 6.22 najnižje -36 cm, ob 12.47 najvišje 45 cm, ob 19.19 najnižje -35 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 9 2000 m............ 6 1000 m .......... 15 2500 m............3 1500 m............ 9 2864 m............1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5,5 in v gorah 6. O GRADEC 12/17 TOLMEČ O 8/20 TRBIŽ O 7/19 o 8/18 KRANJSKA G. E—T> VIDEM o i^f-S 12/26 O PORDENON 13/25 ČEDAD O 13/25 A CELOVEC O 12/19 O TRŽIČ 10/18 O KRANJ o 11/16 S. GRADEC MARIBOR O 12/17 M. SOBOTA O 12/17 CELJE 11/16 PTUJ O GORICA O 15/26 O N. GORICA 16/23 O LJUBLJANA 12/19 . POSTOJNA h O 12/17 . C/ KOČEVJE Č o - ČRNOMELJ T N. MESTO 13/18 O ZAGREB 12/17 O tp (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej verjetnosti bo na zahodu dežele prevladovalo delno jasno vreme, na vzhodu pa spremenljivo. Vremenska slika trenutno pa še ni povsem jasna; ob morju bo pihala zmerna burja. Jutri bo na zahodu delno jasno, drugod pretežno oblačno. V vzhodni polovici Slovenije bo predvsem zjutraj in dopoldne občasno rahlo deževalo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Pogrebno podjetje Lipa Ob trenutku žalosti ... diskretnost, tradicija, vljudnost in kakovost. O*HOC C biik. tudi fci/i Opčine - Narodna ul. 32 tel. 040.211399 • fax 040.2155392 lipa_opicina@yahoo.it ZELENA ŠTEVILKA 800 833 233 Tržič - Ul. San Polo 83 tel. 0481.411723 • fax 0481.3487704 ZELENA ŠTEVILKA 800 860 020 , sanpoloo@yahoo.it j muslimani - Ob koncu ramadana Začelo se je tridnevno praznovanje bajrama Moški v jordanskem Amanu s teleskopom opazuje prvi lunin krajec, ki naznanja konec ramadana ansa tajvan Množična poroka 163 parov TAIPEI - Na Tajvanu se je včeraj ob 9.09 po krajevnem času, na deveti dan devetega meseca 99. leta od ustanovitve države na množični poroki poročilo 163 parov. Številka devet se namreč v kitajščini izgovori tako kot dolgo življenje, to pa je tudi razlog, da so se oblasti v Taipeiju odločile za tovrsten podvig. Eden izmed ženinov je povedal, da je bila odločitev, da se s svojo izbranko poroči ravno na včerajšnji dan, lahka. "Rojen sem 9. septembra, moja žena pa je rojena na isti dan po luninem koledarju. Zaradi datuma, ki sva ga izbrala za poroko, upava, da bo najin zakon trajal večno." (STA) nemčija - Karikiral je preroka Mohameda Medijska nagrada za spornega karikaturista MEKA - Za del več kot milijarde muslimanov po svetu, med drugim tudi v Sloveniji, se je ob koncu meseca ramadana včeraj začel tridnevni ramadanski bajram. Gre za enega največjih muslimanskih praznikov, ki zaključuje mesec postenja. Ker začetek ramadana sovpada z videnjem prvega luninega krajca, prihaja do vsakoletnih nesoglasij muslimanskih narodov, kdaj naj bi se praznovanje res začelo in končalo. Tako bo večina enomesečni post končala v petek, med drugim muslimani v Egiptu, Savdski Arabiji, Kuvajtu in Združenih arabskih emiratih. Včeraj so ga končali v srednji Evropi, pa tudi v Libiji in nekateri šiitski muslimani v Libanonu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Muslimani se v svetem mesecu spominjajo razodetja Korana preroku Mohamedu. V tem času se verniki od zore do sončnega zahoda odpovedujejo hrani, pijači, kajenju, spolnim odnosom, vsem grdim besedam in mislim. Ramadan je deveti mesec v muslimanskem koledarju, ki se ravna po luninih menah. Je eden od petih stebrov islama, med katerimi so tudi izpovedovanje vere v Alaha in njegovega preroka Mohameda, molitev petkrat na dan, dajanje miloščine revnim in bolnim ter romanje v Meko vsaj enkrat v življenju. (STA) avstrija - Smučar Hermann Maier namerava s smučmi v • DUNAJ - Po koncu bogate smučarske kariere, ko je v alpskem smučanju osvojil vse kar se osvojiti da, se priljubljeni Avstrijec Hermann Maier še ni poslovil od zasneženih površin. "Herminator" se bo 8. decembra, dan po svojem 38. rojstnem dnevu, lotil podviga svojega življenja, prave pustolovščine, ko bo skušal osvojiti Južni tečaj. Maier se je priključil avstrijski odpravi, ki se bo pomerila z nemško delegacijo v preizkusu moči ter mej vzdržljivosti na precej posebni dirki, s katero bodo počastili stoletnico odprave norveškega raziskovalca Roalda Amundsena, ki je kot prvi osvojil najjužnejšo točko na Zemlji. (STA) Nemška kanclerka Angela Merkel čestita nagrajenemu danskemu karikaturistu Kurtu Westergaardu ansa POTSDAM - Danski karikaturist Kurt Westergaard, čigar karikatura preroka Mohameda je povzročila ogorčenje muslimanov po svetu, je v sredo zvečer prejel nemško medijsko nagrado za svobodo govora. Na podelitvi v Potsdamu je kot glavna govornica nastopila nemška kanclerka Angela Merkel, ki je izpostavila pomen svobode medijev in govora. 75-letni Kurt Westergaard je nagrado medijskega foruma M100, ki je letos posvečena svobodi medijev, prejel za svojo pokončno držo. Danski časnik Jyllands-Posten je leta 2005 objavil 12 karikatur, Westergaardova, ki je prikazovala preroka Mohameda z bombo v turbanu, pa je med muslimani v svetu sprožila val ogorčenja in nasilne proteste. Westergaardu so radikalni islamisti zagrozili s smrtjo in je že pet let pod policijsko zaščito. Nemška kanclerka Merkel je na podelitvi nagrade danskemu karikaturistu v govoru pohvalila njegov pogum in stopila v bran svobodi medijev. "Posledice za avtorja bi nam morale biti v svarilo," je dejala. "Evropa je prostor, v katerem karikaturisti lahko rišejo karikature. To ni v protislovju z dejstvom, da je Evropa tudi prostor svobode verovanja in veroizpovedi. Spoštovanje verovanja in veroizpovedi je visoko cenjena vrednota," je poudarila. Odločitev Merklove, da se udeleži podelitve nagrade, je prišla dva tedna potem, ko se je v Nemčija razvnela burna razprava o muslimanih v nemški družbi. Polemike je v Nemčiji sprožil član upravnega odbora nemške centralne banke in nekdanji finančni minister zvezne države Berlin Thilo Sarrazin, ki je med drugim izjavil, da se muslimanski priseljenci v Evropi niso pripravljeni ali sposobni integrirati v zahodno družbo. (STA)