DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 281 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 1, 1937 LETO XL — VOL. XL, Mesto upa dobiti denar zarelif Columbus, O., 30. nov.—Včeraj je bilo oitvorjeno prvo zborovanje izrednega zasedanja državne poatavodaje. Predvsem mora to zasedanje rešiti vprašanje relifa v državi Ohio. Načrta sta dva: enega je predložil gov. Davey in proti temu načrtu so vsi župani vseh večjih mest. Drugi načrt je izdelal relifni odsek poslanske zbornice v legislature Ta načrt podpirajo župani. Velika ttiesta so včeraj dobila veliko upanje za relif od države, ker je poslanska zbornica izvolila za svojega voditelja Bishopa Killpatricka, ki je naklonjen načrtu, kakor ga zagovarjajo župani. Governerjev načrt se glasi, da mora vsako mesto za vsak dolar relifa, ki ga dobi od države, spraviti skupaj enako svoto. Glasom tega načrta bi dobilo mesto Cleveland $3,-400,000. Načrt relifnega odseka se pa glasi, da prispeva država $15,000,000 za relif. Denar se dobi od prodajnega davka. Glasom tega načrta dobi Cleveland $6,000,000. Go-verner je izjavil, da če naredi postavodaja kako drugo postavo, kot jo on zahteva, da jo bo prepovedal. --1—c- Svoji k svojim Predsednik mestne zbornice v Cleveland« George DeMaioribus je začel z akcijo, da se proslavi laškega znanstvenika Marconija na izreden način. DeMaioribus zahteva, da se v Clevelandu ime fine ulice in enega trga prekrsti v počast Marconija in končno, da se imenuje tudi ena javna! šola po Marconiju. šolski odbor je Že dobil prošnjo, da prekrsti Murray Hill šolo v Marconi šolo. Omenjena šola se nahaja v italijanski naselbini mesta. Nadalje nameravajo prekrstiti trikot na Carnegie Ave. E. 107. cesti in Wilbur Ave. v "Marconi Square." Španska vlada ¥ Madridu se mora brezpogojno podati do 5. decembra gen. Francu Hendaye, Francija, 30. novembra. Iz španskih krogov, ki so v stiku z generalom Francom, se poroča, da je slednji poslal madridski vladi ultimat, glasom katerega se mora španska vlada podati najkasneje do 5. decembra. V nasprotnem slučaju je general Franco pripravljen začeti s splošno ofenzivo, katero ima pripravljeno že od 10. novembra. General Franco neče dovoliti nobenega kompromisa, le odlog 25 dni je določil, da se voditelji socialistov premislijo. Skoro brez dvoma je, da madridska vlada ne bo poslušala zapovedi generala Franca. Madridska vlada je še vedno močna in ni prepričana, da bi splošna ofenziva generala Franca mogla povzročati padec Madrida. Vladne čete so včeraj na se- verni aragonski fronti porazile več poskusov nacionalistov prodreti fronto. Miličarji iz Katalonije so pa porazili napad pehote generala Franca in dobili pri tem precejšne množine streljiva v posest. Medtem so pa zrakoplovci nacionalistov nenavadno živahno na delu. Včeraj so bombardirali Chinchon, 25 milj od Madrida. Danes je bilo na vrsti mesto Gualajara. Jutri pride Taran-con na vrsto. To pomeni, da so nacionalisti zbrali ogromno večino zrakoplovov v neposredni bližini Madrida in da v resnici mislijo na večjo ofenzivo. Tudi Madrid so včeraj obiskali trije zrakoplovi generala Franca, ki so zagnali v mesto precej bomb. 36 hiš je bilo porušenih, med njimi neka gostilna in ena bolnišnica. Ford se boji "prelivanja krvi" v St. Louisu« Njegovi odvetniki so se zatekli na sodinjo za pomoč proti pskeiom Kongres za nove grad- Ameriški katoliški škofi svarijo pred nepo- nje po deželi Washington, 30. novembra. Končno se je kongres Zedinje-nih držav vendarle zganil iz političnega mtvila in se je podal klicu predsednika Roose-velta, da se začne z živahno gradnjo po vsej deželi. Ako tozadevna postava o novih stavbah ne bo gotova tekom izrednega zasedanja, pa je gotovo, da bo gotova v prvih tednih rednega zasedanja. Predsednik je priporočil kongresu, da olajša gradnjo do 4,000,000 novih hiš tekom prihodnjih pet let. Te hiše bi veljale do $16,-000,000,000. Vsi voditelji v kongresu se strinjajo z Roosevel-tom, da se mora začeti s tem načrtom, ako se želi deželo potegniti iz depresije. Urediti je treba še vprašanje delavskih plač in cene materiala, ki so danes precej visoke. Vlada bo šla onim ljudem, ki želijo graditi nove hiše na roke z ugodnimi posojili in nizkimi obrestmi. —--o-- kojem. Težka obtožba proti komunistom St. Louis, 30. novembra. Dan Rartlett, odvetnik Ford Motor Co., je izjavil pred okrožno sodni j o, da se boji, da nastane prelivanje krvi, ako sodnija ne prepove masnega piketiranja pred Fordovo tovarno v St. Louisu. Toda sodnik je izjavil, da ni prepričan o nujnosti te zahteve in je preložil slučaj, ker ni mogel najti pravega vzroka, da bi prepovedal članom United Automobile Workers, da ne bi pike-tirali pred tovarno. Unija avtomobilskih delavcev j c pa med tem poslala v Washington zahtevo na senatni odsek za civilne svobodšči.ne, da pošlje odsek posebnega preiskovalca v St. Louis, ki naj dožene koliko je resnice na trditvah Fordove družbe. Odvetniki unije so se izjavili, da je Ford kompanija importi-rala toliko sumljivih elementov v St. Louis, da se ne bojijo samo za življenje linijskih delavcev v tovarni, pač pa da bodo napadam tudi na svojih domovih. Pri Fordu je v St. Louisu bil napovedan štrajk zadnjo sredo, ko je unija obdolžila vodstvo tovarne, da se ni hotelo pogajati z delavci in se je izvajal na linijske delavce v tovarni silovit pritisk. Ob istem času pa je Fordova družba izjavila, da so se člani United Automobile Workers za-rotili proti kompaniji, da ji škodujejo, in navaja 29 imen raznih unijskih delavcev, ki so zapleteni v "zaroto." "Komunistični škof" Pred nekaj tedni je v Bucy-rus, Ohio, umrl bivši episkopalni protestantovski škof, ki je pa bil izobčen iz cerkve, ker je učil krive nauke. Pozneje je škof Brown postal komunist in širil komunizem. Včeraj so odprli oporoko pokojnika. Izkazalo se je, da je komunistični škof zapustil $525,000 vredno premoženje. Pečina tega denarja bo šla za širjenje komunizma. Brownu se je pač izplačalo biti komunist in "zagovarjati" delavske razrede, Pri tem pa, samemu sebi polniti ^alho. Denar je dobival povsem delavcev samih. Prijeti roparji t Končno je policija v Cleve-l&ndu le prijela trojico mladih ^Parjev. V torek zjutraj ob . l2'.30 sta prišla dva roparja v gostilno Banater Hali na 11938 Wain Ave. Tretji lopov je č&kal zunaj z avtomobilom. V g°stilni so bili natakar, kuhar, strežnica in 12 gostov. Vsi so Se morali vleči na tla. Toda ^eaa gostoma se je posrečilo •^opaženo pobegniti pri stranskih vratih. Poklicala sta podijo. In dočim sta roparja &raznila gostom žepe, je že ktfŠla policija, ki je prijela Vse tri. Razdraženi gostje so *\aPadli roparje in jih neusmi-leno pretepli, tako da je po-'lcjja imela težavo jih spraviti ^ ietniški voz,, Igralni stroji in relif Postavodajni odsek mestne zbornice bo imel v petek javno zaslišanje, da se dožene, koliko je vredna ideja, da se namreč dovoli igralne stroje v Clevelandu, toda od teh igralnih strojev bi se 'noral plačevati precejšen davek. Denar, ki bi se na ta način dobil, bi porabili za relif. Enako so hoteli narediti že z bingo igro, toda direktor postav je izjavil, da je bingo loterija in je kot taka strogo prepovedana pb zveznih in po državnih postavah. Kar se pa tiče igralnih strojev, se pa še ne ve. Računa se, da če bi bilo v Clevelandu 15,000 igralnih strojev in bi se od vsakega moralo plačati $25.00 davka na leto, bi to prineslo v .mestno blagajno $375,'000 na leto. Mebbe! Lep denar Bližnje mesto East Cleveland je včeraj plačalo v mestno blagajno Clevelanda lepo svoto $150,638. To je račun za rabo kanalov, katere je zgradilo mesto Cleveland v East Clevelandu. Denar je prišel kot blagodejna resa za suho elevelandsko mestno blagajno. Seja "čričkov" V petek 3. decembra se vrši seja staršev Mladinskega zbora "črički." Seja se vrši ob pol 8. uri zvečer v šoli. Prosi se starše, da pokažejo toliko zanimanja za zbor svojih malih, da se seje gotovo udeležijo. ___ Napad na župana radi delavskih unij Pri pondeljkovi seji mestne zbornice je councilman Clarence Young, demokrat, ostro napadel župana Burtona in direktorja javne varnosti Nessa, katera je obdolžil, da pod krinko raketir-stva hočeta uničiti ugled delavskih unij v Clevelandu. Delavske voditelje se napada in zapira in že vnaprej obsoja, predno so imeli priliko dokazati, če so krivi ali nedolžni. Angleško časopisje pri tem podpira župana in Nessa. Zveza lastnikov velikih apartment poslopi j v Clevelandu, ki je naklonjena Burtonu, želi uničiti nekatere delavske voditelje, ker so imeli poguma dovolj, da so organizirali hišne oskrbnike v unijo, da jim ni bilo treba več stradati pri delu. Ta zveza se sedaj hoče maščevati nad delavskimi voditelji in zato je pomoč župana in direktorja javne varnosti dobrodošla. Youngu je odgovarjal councilman Hinch-liffe, republikanec, ki je izjavil, da delata župan Burton in direktor Ness noč in dan, da podelita Clevelandu zdravo in čisto vlado. Japonci zaplenili ameriško ladjo in osramotili našo zastavo šangaj, 30. novembra. Pomorščaki iz neke japonske bojne la d je so zaplenili danes ameriški mali vlačilni parnik Feiting, sneli ameriško zastavo na parni-ku in jo vrgli v Vangpoo reko. Obenem so Japonci zaplenili tudi dva manjša parnika, ki sta laška lastnina. 'Je to prvič v zgodovini ,da so se Japonci drznili dotakniti se s sovražnim namenom ameriške zastave. Ameriški parnik je bil zaplenjen v bližini pomola, ki je pod francosko kontrolo. Odstranili so s parnika vse znake, ki so kazali, da je parnik ameriška lastnina, pobili Kitajsko posadko in odpluli ? ameriškim parnikom po reki. Generalni konzul Zed. držav v šangaju je takoj ostro protestiral pri japonski vladi, nakar je poslal uradno poročilo na državni oddelek svoje vlade. Tudi laška vlada je protestirala in Japonci so obljubili, da bodo uvedli preiskavo. Japonci so po zaplembi parnika Feiting pluli s slednjim mimo ameriške ltrižarke Augusta in zginili- šangaj, 1. decembra. Japonska vlada je danes izjavila, da je pripravljena: vrniti zaplenjeno ameriško ladjo Feiting in se opravičiti, toda najprvo se mora dokazati, da je ladja res ameriška last. 'Mnogi Kitajci se poslužujejo ameriške zastave na svojih ladjah, da so tako varni pred japonskimi napadi. Japonci so vselej spoštovali ameriško zastavo. Washington, 30. novembra. Konferenca National Catholic Welfare Council je včeraj jako izrazito nastopila napram zastopnikom raznih doktrin modernega časa, ki v svoji neodgovornosti izkoriščajo sedanji ne-polcoj in kujejo kapital iz njega. Katoliški škofje so zlasti poudarjali, da če komunisti začasno delajo prikrito delajo to le, ker jim taka kaže njih strategija. "Najboljši in najbolj lojalni prijatelj delavskega naroda danes je papež Pij XI, ki je obrnil na sebe pozornost vseh odgovornih skupin, ki so odgovorne za krivico napram delavcem in jih pozval, da zgradijo nov družabni red na podlagi poštene pravice za delavca." Tako se glasi izjava katoliških škofov, ki nadalje pravi, da ima delavec absolutno pravico organizirati se, da svobodno izbira svoje zastopnike, potom katerih govori, potom katerih zahteva dostojno plačo, zdravstvene razmere v delavnicah in družabno varrfost za čas brezposelnosti in Ena kitajska trdnjava za drugo pada šangaj, 30. novembra. Z japonskih virov se poroča, da so padli znani kitajski Kiangin for-ti, 80 milj severno-zapadno od šangaja. Te trdnjave so bile zadnja ovira Japoncem na njih pohodu proti Nankingu. Trdnjave so se podale, ko so jih japonski topovi komaj dva dni obstreljevali. Padlo je tudi mesto Kvangte, kjer je bilo glavno oporišče druge kitajske "Hinden-burg črte." Odpor Kitajcev, ki je bil v prvih mesecih tako živahen, je popolnoma zginil. V Nankingu, kamor sedaj korakajo Japonci, je še vedno 32 ameriških državljanov, ki nikakor pečejo zapustiti mesta. -o--- Italija je priznala Mandžurijo Japoncem Rim, 30. novembra. Italija je včeraj uradno priznala novo državo Mandžurijo ali Mančukuo kot samostojno državo. Mandžurijo so Japonci pred nekaj leti iztrgali Kitajcem, jo proglasili za neodvisno, a v resnici je absolutno pod japonsko upravo. Italija je tretja država, ki je priznala Mančukuo. To laško priznanje je obenem tudi indirektno priznanje sedanjega japonskega nasilstva nad Kitajci. cb starosti. škofje so v svoji spomenici silno obžalovali bratomorni boj, ki se je vnel pri dveh največjih delavskih organizacijah v Ameriki in upajo, da se neodpustlji-vi boj čimprej konča v korist splošnega delavstva. Največji sovražniki delavstva =so pa volkovi v ovčjih oblekah, komunisti, ki žive od javnega in tajnega hujskanja med delavci. Največja dolžnost vlade bi bila, da zainteresira vse delavce v državno poslovanje, od katerega je pričakovati družabne pravice za vse, ne pa indirektnega in včasih direktnega podpiranja delavstvu sovražnih elementov. "Bistvena potreba je, da delavci predvsem spoznajo, da lesi njih napredek na podlagi naukov, katere je podal največji učenik vseh časov — Kristus. Ako bi bili Kristovi nauki ne samo na jeziku, pač pa tudi v srcu, bi vladalo bratstvo pravica in najboljši sporazum na svetu, brez prepirov in bratomornega klanja, o—--- Martin se bori proti rdeč-karjem v uniji Flint, Mich., 30. novembra. Eksekutivni uradniki United Automobile Workers unije so dospeli sem, da naredijo konec "nadvladi" komunistov, ki so se zajedli v unijo avtnih delavcev, pri kateri povzročajo prepire in nemire ter sklicujejo nepostavne frtraj-fes. Homer Martin gl. predsednik unije avtnih delavcev, je dosedaj izgnal iz unije vse komunistične voditelje, ki so se igrali z usode 35,000 avtnih delavcev v Michiganu. Na njih mesto so prišli konservativni voditelji, ki so takoj zadušili vsako gibanje, da se skliče nepostavni štrajk. Radi tega spora med ek-sekutivnim odborom in med komunisti v uniji je nastalo mnogo ran v notranji upravi unije, katere se ne bodo zlepa zacelile. -o-- Društvo Kranj Društvo Kranj ima nocoj večer v Grdinovi dvorani glavno letno sejo. Po seji bo zabava. Smrtna kosa Mrs Pepca Lach, 990 E. 61st St je dobila sporočilo, da je v pendeljek umrl v Kenmore, Ohio Tonie Petrič Jr., Bin Mr in Mrs. Tonie Petriča Sr., ki je dobro poznan Clevelandčanom. Pokoj- ni zapušča poleg starsev^tudi so- progo, sina Tonie in William, sestri Mary in Margaret in tudi v Clevelandu več sorodnikov Pogreb se vrši v četrtek dopoldne. Blagega pokojnika priporočamo v trajen spomin m molitev! Zaroka Mr Louis Sternisha, sin Mr. in Mrs Antona in Dorothy Sternisha 13608 Coit Rd. se je zaro-čil z Miss Mary Saso, 6812 Edna Ave. Iskrene čestitke! Busi mesto kar V Clevelandu se je pojavilo gibanje, da se odpravijo ulične kare in se na njih mesto vpeljejo busi, vsaj po glavnih prometnih žilah. Busi pridejo cenejši, so hitrejši, tračnice so nepotrebne, nakladanje se vrši hitreje in zmanjša se nevarnost ubijanja ljudi na cestah. Skoro vse kaže, da bodo buse najprvo vpeljali po Euclid Ave., da doženejo njih ugodnesti in neugodnosti. Prijet zastrupljevalec Policisti so aretirali nekega 36 let starega pomivalca posode, ki je obtožen, da je v nekem restav-rantu primešal arzenik v razna živila, tako da je 20 oseb zbolelo na zastrupi j en ju. Mož se je razjezil, ker so ga radi nemarnosti odpustili od dela in se je hotel na ta način maščevati. Listnica uredništva Oseba, ki je dobila absolutno razporoko na sodni ji, ne more postavnim potom več živeti z možem ali ženo, od katere ali od katerega je razporočena. Ako želi razporočeni par zopet skupno živeti kot mož in žena, mora dobiti novo licenco in, izvršiti se mora formalna poroka. Poziv na sestanek V četrtek 2, decembra se vrši ob 7. uri zvečer važen sestanek vseh mater mladih pevcev in pevk na Holmes Ave. Vljudno se prosi vse, da se' udeležijo v polnem številu. Namen je skupno delovanje za Miklavžev večer, r—■ Zapisnikarica. še je mošt! Menda še ne pomnimo, da bi se mošt dobil še ob 1. decembru, toda res je, kajti ima ga Mr. Frank Gabriel, 1210 E. 60th St. in še precej dobrega. Zglasite se pri njem. Podružnica št. 10 SŽZ V četrtek 2. decembra se vrši glavna letna seja podružnice št. 10 S. ž. Z. Seja se začne točno ob 10. zvečer. Asesment se bo pobiral že ob 6. zvečer. Avto žrtve Tri osebe so bile včeraj zopet ubite od avtomobilov v Clevelandu. Skupno število žrtev letos znaša 229, lansko leto ob tem času pa 185, Mrs. Pyke želi prifti v volivni urad Cleveland. — Stara demokratska organizacija v Clevelandu, katere voditelji bi morali že zdavnej resignirati, je sedaj na delu, da dobi za Mrs. Pyke, ki je podpredsednica stare demokratske organizacije, važen urad v volivnem odboru. Mrs. Pyke je sedaj ko-lektorica eolnine v Clevelandu, služba, ki nese $7000 na leto. Ker pa senator Bulkley nič rad ne vidi vmešavanja v politiko od strani Mrs. Pyke, bo slednja prisiljena umakniti se iz svojega urada in stara garda je že na delu, da ji takoj najde novo mehko postelj v zahvalo za številne razdore in razprtije, ki jih je naredila v demokratski stranki. Mrs. Pyke je bila že članica voliv-nega odbora v letu 1928, toda vržena je bila iz urada radi volivnih sleparij. Na njeno mesto je bil imenovan John Krause, ki pa se je pozneje umaknil, da je zopet naredil prostor za Mrs. Pyke. Leta L932 je postala Mrs. Pyke direktorica javnega blagostanja, služba, ki nese $7500 na leto. Ko je bil Miller poražen kot župan, je znala dobiti urad ko-lektorice eolnine, toda senator Bulkley je nič lepo ne gleda radi njene politike. In to žensko hočejo sedaj zopet spraviti v volivni odbor! -i-o--- Vlada oprosti zlato? Washington, 30. novembra. Zvezna vlada namerava oprostiti ogromne zaloge zlata, ki počivajo brez koristi v vladnih skladiščih. Zaenkrat bi vlada spravila na trg za $1,250,000,000 vrednosti tega zlata, da ji ne bo potreba izposojevati si denarja. Z oproščenim zlatom bi zvezna vlada plačala zapadle bonde in račune, ki morajo biti plačani. Prijet morilec Policija je včeraj prijela nekega 27 let starega Lawrence Bryant, ki je obdolžen, da je v torek zjutraj vdrl v malo trgovino Fred Raymonta na Quincy Ave. in zaeno s svojim tovarišem ustrelil starega trgovca. Morilec je bil prijet, potem ko je neka ženska telefonskim potom sporočila detektivom, da se v bližini njenega stanovanja giblje sumljiv človek. Bryant je napram detektivom priznal, da je bil soudeležen pri ropu, tpda streljal je njegov tovariš. Policija je dobila pri njem .25 kali-berski revolver in krogla iz enakega revolverja je staremu Bryantu končala življenje. Nesreča rojaka V tovarni American Steel & Wire Co. se je zelo nevarno ponesrečil rojak John Perko, 3545 E. 81st St. Pri delu se je pobil v trebuh. Nahaja se v St. Alexis bolnišnici. Obiski niso dovoljeni. Dobremu rojaku želimo skorajšnje zdravje in povratek k svoji ljubljeni družini. CCC taborišče Iz Washingtona je prišlo povelje, da se opusti zvezno CCC taborišče v Brecksville v bližini Clevelanda. Radi tega se je dvignilo mnogo protestov, ki pa najbrž ne bodo dosti pomagali, kajti vlada želi hraniti denar. Na Silvestrov večer Kot običajno bo tudi letos pevsko društvo "Zvon" priredilo sijajen Silvestrov večer 31. decembra v S. N, Domu na 80, cesti. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 1, 1937 r r AMERIŠKA DOMOVINA" \ MERIC AN SOME — SLOVENIAN DAILY NilWSPAPEX 111 81 O loir Avenue Cleveland. Ohio Published dully except Sundays »zkS Holidays NAROČNINA: •a Ameriko in Kanado, ua leto $5.f0. Cleveland, po po*tl, celo leto »7.90. » Ameriko 1« Kanado, pol let* »3.00 Zn Cleveland, po pošti, pol leta 13.50. Za Cleveland, po raanaSiUclh: celo leto, »5.50; pol leta, 93.00 Za Evropo, celo leto, S8 00. Posamezna Številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S and Canada, «5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year, and Cftut.dk, »SOP ror 8 month*; Cleveland, by mail. »3.60 for a months Cleveland and Euclid, by carrier«. »S.B0 per year. tS.OO for fl month«, .aropean subscription, »8.00 per year Single copies, 3 cents JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC. Editors and Publishers. Entered a-"1 *econd claw matter January 5th. M09, at the Post Office at ileveland. Ohio undw the Act of Miureh Id, 187S. No. 281, Wed., Dec. 1, 1937 Predsednik, relif in Wall Street Ko je bil v letu 1932 izvoljen predsednik Roosevelt je ~'sa Amerika, bogata in revna, gledala na njega kot odreše-lika. Korporac.ije, industrije, Wall Street, vse je počivalo, a •ielavec je stradal. Kompanije so imele sicer svoje rezerve, z katerih so plačevale svoje višje uradnike, toda kompanije ■■o enako želele po naročilih in zaslužkih in profitih, kot je Ielavec željno čakal na delo in plačo. V letu 1933 je Roosevelt prišel na krmilo vlade in, ker e kompanije še niso pripravile za delo, je novi predsednik zjavil, da v Ameriki nihče ne sme stradati. Od onega časa •era je prvič v zgodovini Zedinjenih držav vpeljal relif — ■jodpora brezposelnim — toda ne v obliki živil ali1 denarne "sodpore, pač pa je predsednik Roosevelt potom svojih sve-ovalcev začel z javnimi deli, pri katerih je tekom devetih nesecev dobilo skoro štiri milijone brezposelnih delavcev ielo in zaslužek. Dobiti delo in plačo za štiri milijone ljudi — četudi pla-;a ni bila visoka — vse to je zahtevalo ogromne izdatke iz ivezne blagajne. Tekom prvega leta Rooseveltove admini-itracije se je plačalo brezposelnim nič manj kot tri tisoč milijonov dolarjev v direktni in ind::rektni podpori. Vse to je ilačala zvezna vlada, ker privatne industrije niso bile zmotne ali pa niso hotele ustvariti javnih del, dočim je Roosevelt takoj znal poiskati delo za brezposelne. V drugem letu Rooseveltove administracije se je izplavalo brezposelnim v direktni ali indirektni podpori' $2,800,->00,000. V dveh letih vlade novega predsednika so torej dobili orezposelni od zvezne vlade skoro šest tisoč milijonov do-!arjev zaslužka. Naravno je bilo, da je to silno vplivalo na privatne industrije. Delavci, ki prej niso delali dve. tri ali štiri leta, so imeli zopet denar, s katerim so kupovali, trgovine so prodajale in naročevale novo blago in — privatne industrije so dobivale naročila. Splošni položaj se je začel izboljševati. Industrijske mogotce je začelo postajati sram, ker jim je stric Sam pokazal, da se kriza ne rešuje s tem, da se odpušča djelavce od dela, pač pa s tem, da se začnejo ustvarjati nova podjetja, ki so v splošno korist in napredek naroda. Velekapital, ki je pod predsednikom Hooverjem popolnoma umaknil svoje milijarde v zatišje, je zopet prišel na dan. Izkoristil je položaj, ki ga je ustvaril predsednik Roosevelt, in začel poslovati. Od leta 1934 pa do vse do avgusta meseca 1937 je ameriška veleindustrija v vseh svojih panogah pozvala nekako šest milijonov delavcev na delo. Nastala je nova prosperiteta in veleindustrija je služila in profitirala stotine milijone dolarjev, zlasti ker je podražila cene skoro' vsem izdelkom. Roosevelt je to opazil in je priporočil kongresu, da naredi postavo, ki zahteva, da plača veleindustrija izreden davek na dobičke. Vsaka industrija namreč vloži vsako leto gotovo svoto v takozvani rezervni fond, iz katerega črpajo velekapitalisti v slabih časih. Ameriške industrije so imele v letu 1935 nekaj nad štiri tisoč milijonov dolarjev rezervnega fonda, od katerega niso plačevale nobenega davka. Roosevelt je priporočil 10 odstotkov Javka na to rezervo, kar je prineslo $400,000,000 davka v ivezno blagajno na leto. Velekapital je imel kljub temu še vedno $3,600,000,000 v rezervi. Pa ni minulo eno leto, ko so kapitalisti začeli kričati ootom angleškega časopisja, da je davek na rezervo in neza-služen kapital — strašna krivica za napredek ameriške in-Justrije. Roosevelt jim je odgovoril, da potrebuje ta sicer mrtvi denar, če vlada nadaljuje z javnimi deli v prid brezposelnih. Privatne industrije so odgovorile, da bodo skrbele za brezposelne, toda davek na rezerve naj se prekliče. Avgusta meseca je obljubil Roosevelt, da bo skušal odbiti davek na rezerve velekapitalistov. Kakor hitro so veleindustrije dobile to obljubo, so zabele padati delnice na borzi, tovarne so začele odpuščati de-avce, tako da je v septembru, oktobru in novembru mesecu gubiio 800,000 ljudi delo. Ti ljudje so se obrnili zopet na -lado za relif, a veleindustrije zahtevajo od vlade, da zniža troške. Kako naj vlada zniža stroške, ko tovarne odpušča-o delavce in mora vlada skrbeti, da ne stradajo, dočim kom-lanije zahtevajo znižanje stroškov, ob istem času pa odpu-xajo ljudi od dela. Wall Street bo moral priti cyo prepriča-ija, da denar ni samo v milijonih za velekapitalista, pač pa udi vstotakih za delavca. Potem bo rešen ta problem. Kaj pravile! Vodstvo demokratske stranke se je ustrašilo insurgentov. "idaj pravijo v glavnem stanu, da bodo poklicali vse precinktne lačelnike, da bodo odobrili nadaljno smernico vodstva stranke, slovenski precinktni kapitani, ne verjemite sladkim besedam! 'gledalo bo, da vam hočejo namazati kruh z maslom, ampak po-edli ga bodo sami, kruh m maslo. Ali so vas že kdaj prej vprašali za kak svet? Ne, samo sedaj, ko se jim majejo tla pod noga-ai. Ne odjnehajmo niti za las! Naprej a delom, dokler se ne očisti gnoj iz hleva! Brez pardona! Društvom, rojakom in rojakinjam Te dni so bile razposlane na društva prošnje za Jugoslovanski kulturni vrt. že večkrat poprej smo se obrnili na naša požrtvovalna društva, da nam pomagajo in res prav mnoga društva so se odzvala in prispevala; nekatera kar zelo velikodušno. Saj je bilo pri nekaterih društvih, da so pomedli blagajno in dali za vrt, a zopet druga so morda na seji zbirala, da so nabrali in dali v imenu društva. To je zelo hvalevredno in vredno priznanja. V teh časih prispevati iz društvene blagajne ni bilo lahko nobenemu društvu, zakaj imeli so dosti stroškov z zalaganjem asesmenta in podpiranjem svojih članov. Toda kljub temu so se odzvala in prispevala, kar je zelo častno in vredno vsega priznanja. Sedaj, ko je to delo žavrše-no, Lahko s ponosom gledajo nazaj, da so prispevali za res podpore vredno stvar, za kulturni vrt, ki ostane trajen spomenik slovenskega dela vzajemnosti in pa kulture. Zdaj smo poslali zopet slične prošnje za pomoč, kot že omenjeno. Zakaj? Še nekaj nam manjka, da zberemo skupaj in plačamo in ko bo to plačano, potem bomo tudi prenehali prositi pri društvih in rojakih. Rojaki in rojakinje! Okrog šest tisoč dolarjev se je plačalo za vrt in spomenike in sedaj preostaja, da^se plača zadnji tisočak oziroma že kar pod tisočak, pa bo vrt res vrt teh, ki so dali. Zato so bile razposlane prošnje, da nam priskočite na pomoč ter pomagate, da bo preostanek čimpreje pokrit. Sedaj ni več pred vami vprašanje, če bo in kd$j bo, če sploh bo kulturni Vrt. Sedaj je ta vrt tukaj, je izgotovljen. Prej ste dajali v negotovost, a sedaj je pa stvar gotova. Za to upamo, da tudi tO' pot ne boste odklonili pri vaših društvih te prošnje. Res, ni prijetno vedno dajati, a še bolj neprijetno pa je vedno prositi. Pa ni drugače. V zaključni Spominski knjigi, ki izide, ko bo vse poravnano, bo tudi priobčeno vse, koliko je kdo dal, pa bil to posameznik ali društvo. Vse svete slehrnega se bo seštelo in sestavilo skupaj in potem priobčilo. Tam bo tudi priobčeno marsikaj, ki bo zanimalo rojake tu in v stari domovini. O tem bodite kar prepričani. Nobenega nočemo vleči za nos, ničesar delati pod klobukom, a dati pa slehernemu kar mu gre. Zapisana bo požrtvovalnost društev in posameznikov . . . Prosimo torej še enkrat vaše pomoči. Za Jugoslovanski kulturni Vrt: Jože Grdina, tajnik. -o- Radio program SDZ Cleveland, O. — Radio program, ki smo ga imeli čast poslušati na Zahvalni dan, je bil res višek uspeha za mladino, pripadajočo k SDZ. Kdo bi si bil mislil, da zna tu rojena mladina tako krasno prepevati. Kako to človeka privzdigne, kadar še zasliši po radiju slovenska pesem in godba. Kaj morete zameriti mladini, da se giblje po taktu godbe, posebno kadar je slovenska godba na programu? Saj sem še jaz, ki se štejem bolj k ta pametnim (pa da ne bo kake pomote) začela peti, ko sem zaslišala slovensko pesem. Posebno "Slovenec sem" je bila zares krasno zapeta. Na misel mi je prišlo, ko sem poslušala, ako tu rojena mladina občuti tisto, kot mi, kadar prepeva slovensko pesem. Sestri Sežun tako lepo, pre-prosto-milo zapojeti, da mora 1 človek zraven pomagati. Najlepše in najbolj z občutkom zapeta je bila pa pesem "Dekle, daj mi rož rudečih." Človeku nehote stopi pred oči preteklost tako čarobno, kot je sedanjost za našo mladino. Mladina SDZ je odnesla s svojim radio programom na Zahvalni dan krono vseh slovenskih radio programov. Pa to ni samo moje mnenje, to je mnenje vseh, ki so ta program poslušali. Jennie Koželj. Podružnica št 15 SŽZ se zahvaljuje Cleveland (Newburg), O. — BI je lep večer ob priliki 10 letnice naše podružnice. Igralci, kateri so tako spretno igrali igro "Dve nevesti," zaslužijo vso pohvalo. Kdo je bil najboljši, ne vem, ker vsi so bili tako dobri. Vsa hvala vam in želja, da se kmalu zopet vidimo na odru. Prav lepo hvalo moram izreči tudi režiserju Frank Snyderju, ki je vse tako lepo izučil. Še boš imel delo učitelja, Frank. Občinstva je bilo veliko od blizu in daleč. Upam, da ste bili vsi zadovoljni. Tudi naše sestre od sosednih podružnic so nas posetile v prav lepem številu. Od podružnice št. 10 jih je bilo res veliko. Od podružnice št. 14 jih je bilo poln bus in še nekaj čez. S presenečenjem smo gledale, ker takih vozil v Newburgu nimamo. Od podružnice št. 21 smo jih tudi videle veliko. Pa doli iz 3t. Clairja od podružnice št. 25 se jih je pripeljalo lepo Število, da smo bile prav vesele. Tudi iz Garfield Heightsa se jih je pripeljalo lepo število. Častno so se odzvale naše sestre od št. 50. Randall je pa že tako naš, saj ob vsaki priliki, kadar v Newburgu kaj priredimo, je podružnica št. 73 dobro zastopana. Hvala vsem skupaj za tako lepo udeležbo. Vaša udeležba nas je navdušila še za večjo Slovensko žensko zvezo. Iskrena hvala tudi našemu dobremu kanoniku Omanu za oznanilo v cerkvi in za govor v dvorani. Kuharicam se tudi zahvalim, ki so storile telesno delo usmiljenja, ker so napravile dobro večerjo in lačne nasito-vale. Kadar smo siti, pa še radi kaj zahjemo, za to so skrbeli pa naši možje, da nismo bili žejni. Vsem prav lepa hvala in Bog plačaj. Ve članice, videle ste, kako so nas sosedne podružnice počastile s svojim obiskom. Gotovo boste šle na delo in pridobile veliko novih članic. Naše geslo naj bo: vsaka Slovenka mora biti članica Slovenske ženske zveze. Vsem, ki ste nam ob naši 10 letnici storili kako uslugo, najlepši pozdrav! Theresa I^kan, predsednica. najboljša demokratska skupina ' Clevelandu. Vsa sedanja govorica dela samo razkol med Slovenci. Svojega cilja ne bomo dosegli s kričanjem po časopisju, ampak z diplomatskim delom. Mr. Vehovcu bi jaz svetoval, da se drži svoje okolice in kadar bo 23. varda potrebovala njegove pomoči, bomo pa že naznanili. Pri seji demokratske organizacije 23. varde, katera se je vršila dne 26. novembra, sem bil jaz indorsiran za načelnika stranke. Ker se sprememba vod-tva ne more narediti do avgusta meseca 1938, bi svetoval našim volivcem, da puste obsodbe začasno na strani in od časa do časa hočem jaz sporočati o političnem položaju v našem mestu. S pozdravom, John L. Mihelich, demokratski vodja 23. varde. JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU Clevelandska politika Cleveland, O.—Z velikim zanimanjem sem bral danes dopis v Ameriški Domovini, napisan od slovenskega councilmana iz 32. varde, v katerem omenja, da hoče on organizirati v naši 23. var-di organizacijo proti sedanjemu vodstvu demokratske stranke. Moja dolgoletna izkušnja v politiki mi narekuje, da nekoliko spregovorim o svojem mnenju glede delovanja teh demokratov, ki so dobromisleči, toda delajo več škode kot pa koristi s svojim nastopom. Demokratska stranka 23. varde sestoji iz naprednih mož in %na, katerim je uspeh stranke pri srcu in vsak slovenski volivec ie lahko prepričan, da ko pride čas, da se spremeni vodstvo, bo j maša organizacija nastopila kot | Apel za pomoč siromakom! Euclid, O. — Zahvalni dan smo praznovali, eni boljše, drugi slabše. Kar nas je delavskega stanu, se moramo zahvaliti denarnim trustom ali magnatom, kateri nam vržejo tistih par drobtinic, ki padejo z njih mize. Res je, Amerika je polna blagostanja. Res, svobodna Amerika, toda delavec se mora pokoriti, hočeš, nočeš, moraš. Vidite, tu je tisto zlo, katero nas tepe. Marsikateri se bo še spominjal, kako težko smo pričakovali božičnih praznikov v stari domovini. Kajti to so bili prazniki tudi za revne družine. No, saj tudi tukaj nekateri praznujejo vesele božične praznike, seveda, samo nekateri. Znano mi je, da je precejšnje število naših rojakov in njih družin, ki ne bodo kaj imeli postaviti na mizo na božični dan in nedolžni otroci tudi ne bodo imeli običajnega božičnega drevesca ali igrač. Tega niso starši po njih lastni volji krivi, krive so sedanje razmere. Marsikatera mati bi se zjokala nad svojim ubogim nedolžnim in lačnirn otrokom, toda pomagati si ne more. Bil sem slučajno v neki hiši, ko je kakih pet let stara deklica prosila mater kruha: "Ma, I am hungry, please, may I have a piece of bread?" "I have no bread and no money to buy it with," ji žalostno reče mati. Vidite, za zjokati se je. V srce me je zabolelo, da se danes še dobijo reveži in sirote v bogati deželi, ki niso sami krivi svoje revščine. Amerika, poln* bogastva, pa ni dela in ne jela! Šel sem do rojaka in pogovorila sva se, kako bi mi, ki delamo, pomagali revežem. Do zaključka sva prišla, da naj se priredi veselica s sodelovanjem Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu in drugih kulturnih društev ter posameznikov. Veselica se bo vršila v soboto 18. decembra v Društvenem domu na Recher Ave. Cisti dobiček te prireditve bo šel za nabavo jestvin za božične praznike vsem revnim družinam. Zato že danes opozorim naše rojake in trgovce, katerim je bila usoda bolj mila, da nam priskočijo na pomoč bodisi v denarju ali v blagu, ali pa z igračami, katerih vaši otroci ne rabijo več. Radi bomo sprejeli tudi obuvalo, ki vam morda dela samo napotje v hiši. Hvaležni vam bomo za vsak najmanjši dar. Star pregovor pravi: v nesreči preizkušaš prijatelja. Kristov nauk uči: lačne nasititi. Torej v imenu revežev prosim, pomagajte po svoji moči. Vsa darila se sprejemajo pri L. R. Wess, 20571 Miller Ave., Euclid, Ohio, ali pa pokličite po telefonu: KEn-more 3745-W in bomo prišli sami iskat. Pozdrav! Louis R. Wess, councilman 3. varde, Euclid, Ohio. Z velikim zanimanjem sem gledal nekdanja bojišča, po katerih so se bojevali zlasti naši Slovenci. Zlasti se je odlikoval na teh bojiščih bivši 17. peš-polk, pri katerem sem tudi jaz služil pozneje in se boril na ga-liški fronti, čudni spomini navdajajo človeka, ko premišljuje usodo držav in kri, ki je bila prelita prav po nepotrebnem. Zemlja, za katero se je Italija borila, je bila res njena. Ako hočemo biti pravični, moramo to priznati. Ko bi pa bila ta Italija, ki je dobila svoje, tako poštena, da bi pustila drugim, kar ni njenega, kot na primer slovensko in hrvatsko ozemlje, katerega je ugrabila, prav po krivici. No, pa je že tako,! Države grabijo, največkrat tujo lastnino kajpak, in ti narod se pa pretepaj: Tako je bilo in je še danes. Drug drugega bi najrajši uničili in oropali. Čemu, zakaj ? Za tujo lastnino! Vlak je z največjo brzino drvel preko krasne Lombardije. Med potoma se je na raznih mestih nabralo toliko ljudi, da je bil železniški voz popolnoma natlačen. Bili so razni izletniki in pa turisti, ki so potovali na razne strani Italije. Na ljudeh se je videlo, da ne trpe kakega pomanjkanja in to bodi si v obleki ali pa hrani. To se je videlo na licih slehernega, a oblečeni so pa bili prav gosposki, enako tudi v obnašanju zelo dostojni in pa vljudni. Tako, da jaz v resnici nisem pričakoval kaj takega v Italiji. Med potniki je bilo tudi dosti vojaštva in pa tistih fašistov. Kar se tiče vojakov in pa častnikov so prav čedni fantje in pa možaki in tudi prav čedno oblečeni. Tako, kot se za vojaka pač spodobi. Ni je bolj nakazne stvari za državo kot če vidiš zanemarjenega in pa še morda raztrganega vojaka. Baš to, kako so oblečeni in pa kako se zadrže vojaki, daje ali pa jemlje ugled državi. Kar se pa tiče fašistov so pa po velikem številu še pravcati pobje, smrkavci, katerim bi človek prisodil 15 do 16 let in tudi manj, in ti se bolj "štemano" drže kot pa odrašče-ni. Dva taka fantiča fašista sta me prav zvedavo gledala, ko sem z daljnogledom opazoval krasno pokrajino. Jaz se pa nisem kdo ve kaj brigal za njuno opazovanje. Ne vem, ali sta mislila, da sem kak "špijon" ali kali. Sicer pa mi ni nihče nič rekel glede-tega, smeš ali ne smeš. V tem se pripeljem v Milan, glavno mesto krasne Lombardije. Mesto Milan, ki šteje 718,304 prebivalcev, je eno najlepših mest Italije. Da je lep, o tem se prepričaš že na kolodvoru, ki je krasno izdelan, da malo takih. Krasne slikfe raznih umetnikov ter znamenitih italijanskih mest. Na kolodvoru pa ljudstva ter imenitne gospode, da se vse tare. Milan je lepo, toda starodavno mesto, ter je bilo ustanovljeno že leta 396 pred Kristusovim rojstvom in leta 222 pred Kristusovim rojstvom so ga zasedli Rimljani ter je bil eden odličnih mest rimske države. Nekaj časa je bilo celo stolno mesto rimske države in sicer v 3. in 4. stoletju po Kristusu. Tu v Milanu je izšel spomladi leta 313 oni znameniti razglas cesarja Konštan-tina Velikega, s katerim je ta cesar podelil katoliški Cerkvi popolno svobodo. S tem rimskim razglasom se je končalo tristo-letno preganjanje kristjanov, da so prišli ven iz katakomb, kjer so se morali prej skrivati. Od tu torej je posijalo sonce svobode na vso katoliško Cerkev. Tekom obstoja je imelo me- sto nebroj raznih gospodarjev in vladarjev. Tudi divji Huni in pa Longobardi so ga obiskovali. Po njem je razsajal tudi nemški cesar Friderik Barba-rosa. Vselej pa so znali Milan-čani spraviti mesto v pravi tir, ker mesto je bilo važno trgovsko središče, kot je še danes. Tu je trgovina razvita do najvišje stopinje. Zlasti svileni predmeti so tukaj kot jih ni iz-lepa drugje. Nekako pol stoletja je spadalo mesto pod Avstrijo. V gibanju za zedinjenje Italije so se odlikovali tudi Mi-lanci, ki so se avstrijskemu go-spodstvu enostavno uprli ter dvignili revolucijo. S kamenjem, vrelim oljem in puškami so napadli avstrijsko vojaštvo. Spomladi leta 1848 se je moral Radecki umakniti iz Milana, tako so ga nagnali. Radecki se je pa kmalu vrnil ojačen ter temeljito obračunal z Milančani in Pijemontezi. Po bitki pri Ma-genti pa je prišlo mesto pod Italijo. In Italijani so danes kaj ponosni na Milan. To takoj vidiš, ko dospeš v Milan. Tudi mene je to mesto zanimalo in bi si ga rad ogledal podrobno, ali vsaj prilično, pa ni bilo časa. Ker se mi je nudila dobra zveza s Trstom, sem se odločil, da kar Icmalu odpotujem proti Trstu, kar pa mi je bilo potem zelo žal. Moj namen je bil, da po nekaj dneh prihoda domov potujem v Palestino, da se izognem preveliki vročini tam doli. Radi tega sem bolj spešil proti domu. Toda ta načrt sem moral pozneje spremeniti ter odložiti potovanje v Palestino za pozneje. Tako se člo-« vek včasih uračuna in jaz sem se uračunal pri Milanu. Prav, žal mi je bilo, da si nisem ogledal vsaj nekaj znamenitejših stavb, zlasti pa krasnega milanskega Doma, to je stolna cerkev, ki je ena sama umetnina. Pa kaj boš! človek vendar ne more biti povsod, pa delaj načrte tako ali tako. Vedno ti kaj uide, da ti je potem žal. In tudi meni je bilo potem žal. Iz Milana sem se odpeljal dalje proti Veroni, po krajih, ki so tako znani našim starim vojnim veteranom iz avstrijsko-itali-janske vojne, kjer so se bojevali v letih 1848, pa z večjimi presledki tja do leta 1866, ko je Avstrija izgubila Lombardijo in Benečijo. Zdaj so ti možje že prava redkost, a kar jih je še iz onih časov, pripovedujejo o tistih bojih s takim navdušenjem, da jim pri tem kar gori iz obraza in se ob tem pripovedovanju kar čutijo mladeniško čile, kljub visoki starosti, često sem z zanimanjem poslušal te može, ki so pravili o bitkah pri Kustoci in Novari, kjer so natepli Italijane. Pri tem so hvalili Radecki-ja, kako je bil pogumen, pa dober in kako da je spoštoval slovenske vojake, da se jim je odkrival, kadar je jezdil mimo l7; pešpolka, kjer so služili sami Slovenci oziroma Kranjci. Pravili so o bitki pri Solferinu, katere se je udeležil tudi cesar ' Franc Jožef I. Dosti so vedeli povedati o nadvojvodi Albrehtu, kako da je bil družaben z njimi, pa o generalu Gyulaiju, kako da jih je zapeljal in prodal Italijanom, da so jih pote-n veliko potolkli pri Magenti._ ia ali oni je po ognjevitem pripovedovanju pripomnil: "Slab je bilo, veš fant, ampak Še veliko slabše bo, ko boš ti dorastel za vojaka. Takrat se bodo se vse drugače tepli in slabo bo za Avstrijo. Lah bo silil še naprej-Ko bi Avstrija imela zopet kakega takega Radeckija, kakor smo ga imeli mi, potem, o potem bi bilo dofTro za Avsti o, ako pa bo imela le kake Gyu» je, potem bo slabo, zelo slabo. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER T, 1937 U PRESENEČENJE IN ZAHVALA "Tebe bom zadel—!" "Streljal skoii mene!" "O, effendi, ubil bi te—!" "Ne! Krogla mi nič ne more. Le streljaj! Saj vam hočem dokazati, da sem varen pred vsako kroglo." V skrbeh se je počehljal za ušesom. "To je ravno tisto—!" "Kaj ?" "Nevarno je za mene—!" "Zakaj ?" "Krogla bi se odbila od tebe in zadela mene—!" "Ne boj se! Ujel jo bom z roko." Ljudje so zaklikali. "Pa je tudi res, effendi?" je Grelec boječe dvomil. "Da boš kroglo ujel—? Družino imam, 2eno, otroke—. Če me krogla ubije, kdo bo skrbel za nje—? Sam Allah—!" "Ne bo te ubila!" "Res ne?" "Res ne Obljubim ti pri bradi prerokovi, da ne!" "Le kar brez skrbi streljaj!" "Poskusil bom, effendi." Vmes sem ostro opazoval Tomo. Čisto v ospredje se je Prerij očesa ni odvrnil od mene. Mož je pomeril, deset korakov je bil oddaljen od mene. spet je povesil puško, zrnati z glavo in dejal: "Nikoli še nisem meril na človeka—! Effendi, kaj, če te 2&denem—? Saj me ne boš zadel." "In če bi te le—?" "Ti ne smem ničesar očitati, ker sem ti sam naročil, da ^oraš streljati na mene." Dvignil sem desnico, spustil svinčenko v rokah, skrivaj se-ve, pokazal prazno roko in Glasno povedal: "S tole roko bom ujel tvojo kroglo. Štel bom. Ko bom pri-štel do tri, streljaj!" Povesil sem spet roko in ujel kroglo iz rokava. Gladko se mi je posrečilo, čeprav je bilo ne>-kaj sto uči uprtih v mene. In nato sem štel. "Ena — dve — tri —." Strel je počil. Segel sem z roko po zraku, strelu naproti, kot bi hotel Prijeti izstreljeno kroglo, in Pokazal pripravljeno svinčenko. "Tule je krogla! Poglejte si jo! Ali pa ti, Toma, jo vze-^i! Poglej, če ni ravno tista, ki jo je vtaknil v cev!" Toma je vzel kroglo, jo gledal— bila je za las podobna Ponarejeni krogli, ki jo je ma-prej imel v rokah — me ^edal, strmel v mene, kot da duh iz onega sveta, zijal molčal. Lahko sem uganil, ^ke misli se podijo po možga-Mubarekovemu vohunu—. ^Ta drugo občinstvo je naš cUdež manj deloval. Bili so sa-1110 radovedni, dvomili so do ^dnjega trenutka, ko pa so na Wne oči videli, da je res, kar •lifti je pravil javni tožitelj, so pomirjeni in zadovoljni. a nje naša neranljivost ni Jo stanovanja v najem Sledeča stanovanja se odda- v najem. Vsako stanovanje ltlla vse ugodnosti in vsako je J0vo dekorirano in v naj bol j-stanju. Addison Road, 6 sob, 8podaj 5371 Stannard Ave., 5 sob, zgorej 887 Ansel Road, 4 sobe, sPodaj 548 E. J23 St., 8 sob 383.9 St. Clair Ave., za 2 družini; vsaka 4 sobe K temu naj še dodam sporočilo, da je prinesla na moj dom $2.00 za vrt Mrs. Valentin Gornik, in da je poslala tajnica Mrs. Mary Mislej iz Chardon, Ohio $3.00 za društvo sv. Antona za kulturni vrt. Skupaj $29.00. Vsem prav lepa hvala. — Predsednik. -o-- Važna seja Cleveland, O.—članice podružnice št. 18 SŽZ se opozarja, da se gotovo udeležite seje v četrtek 2. decembra v SDD na Waterloo Rd. v prostorih čitalnice. Seja je jako važna, zato se vas prosi, da se udeležite v polnem številu. Ta seja bo važna ne samo za tiste, ki hodimo redno na seje, ampak tudi za tiste, ki pridete samo enkrat v letu, ali pa še ne. Ne vem, zakaj se članice tako malo zanimate, da ne pridete na sejo in ne pomagate pri seji z dobrim nasvetom za korist podružnice in pa naše zveze. Sestre, vem, da nekatere še ne veste, da bomo na pomlad obhajale 10 letnico naše podružnice. Zato pridite na sejo, da bomo kaj o tem ukrepale. In še nekaj drugega! Imele bomo malo zabave po seji. Vsaka naj prinese s seboj eno darilo za 10 centov. Drugo pa ne bom povedala zdaj. Kar vsaka naj pride na sejo in bo presenečena, da se bo do sob nasmejala. Ker bo to obenem tudi glavna seja, se bo volil tudi odbor za prihodnje leto. Na svidenje v četrtek 2. decembra. Sestrski pozdrav, Christine Pirnat, zapis. Lovska sreča Cleveland, O.—V Clevelandu in drugod je sedaj v ješprenju lovska sezona. Prva poročila o uspehih na lovu že prihajajo. Lovci prihajajo domov z nastre-ljenimi (ali ulovljenimi zajci). Kolikor je menil znanega, je pri- Koristno za društva V decembru mesecu se vršijo glavne seje vseh društev, ko se volijo društveni uradniki in rešujejo točke, ki so bile preveč važne, da bi se o njih sklepalo tekom leta, ko na sejah ni mnogo članov udeleženih. Priporočamo vsem članom in članicam njih društev, da je v njih lastno korist, da vsaj enkrat na leto cbiščejo svoje seje, spoznajo svoje uradnike, doženejo, kako se pri društvu posluje in da s svojim razumom nasvetu jej o kaj primernega za napredek društva. Kot vsako leto se tudi letos obračamo do vseh društev s prošnjo, da sklenejo na letni seji, da se priobčuje imenik društvenih uradnikov, njih naslovi, čas sej in prostor zborovanja v "Ameriški Domovini." Tak imenik izide najmanj enkrat na mesec in velja za vse leto samo $5.00. V naš urad neprestano hodijo rojaki, ne samo iz Cleve-landa, pač pa tudi iz drugih držav, ki nas vprašujejo, kdo je pri tem ali onem društvu. Nekateri prihajajo radi društvenih zadev, drugi bi se radi v društvo vpisali .tretji ;ščejo svoje sorodnike, prijatelje, znance. Imenik društvenih uradnikov v "Ameriški Domovini" je najboljše sredstvo, da se pride v hiter stik z društvi in uradniki. Prosimo torej, da priporočite na seji tozadevno, kar bo v korist društva in članstva. -—n-- Bernstein v ječi Včeraj je bil odpeljan v državne zapore bivši prvi davčni administrator v Clevelandu Alex Bernstein, ki jo bil spoznan krivim, da je odnesel $475,00 javnega davčnega denarja. MAU OGLASI Dobra jabolka še vedno imamo izvrstna zimska jabolka na razpolago. So zdrava, okusna in poceni. Dobite jih, če se zglasite pri Valentin Mavko North Dayton Rd. Madison, Ohio (288) Iščem rojaka Matevža žlindra, rodom iz Velikih Poljan pri Ribnici, živeč nekje v Minnesoti. Imam zanj neko pismo in važno sporočilo. Kdor mi dobi naslov rojaka mu plačam $1.00 za trud. Sporočite na naslov: Louis An-dolšek, R. D. No. 1, Box 174, Ridsewocd, New Jersey. (283) čedna soba v podstrešju se da v najem poštenemu fantu. $2 na teden. Vprašajte na 7618 Aberdeen Ave. (283) Društvo Žužemberk! Samostojno podporno društvo Žužemberk tem potom vabi vse ------- - - - - - i člane, da se udeležijo glavne nesel fazana edim Joe Zupančič (letne seje> ki se vrši dne 1 de_ iz Edna Ave. Ker je še novinec, cembra 1937 ob 7. zvečer. Ker in še mlad fant, mu čestitam, da je to g]avna seja> je vaša dol_ ni ustrelil nobenega kozla. Zad- žnost> da ge gotovo udeležite. njo soboto sva se podala na lov z John Nemaničem iz Bonna Ave. Hotela sva preskusiti najnovejšo iznajdbo, o kateri sem oni dan pisal, namreč, da se postavi pred zajčje luknje vekarco. Stvar se pa nama ni obnesla, ker Na programu imamo veliko važnih zadev, kakor tudi volitev odbora za leto 1938. Udeležite se vsaj tisti, ki včasih zahajate na sejo. Tisti pa, ki ste pri društvu in ne prihajate na sejo, vas društveni uradniki ., , , van ie sapa pihala v nasprotno smer , x . . . . . i . ,.v ,. , skoro vec ne poznaio in raie in zajci menda niso slišali bu- . ... , . £,uclJU 1U dilke, čeprav je ringala, da je oatamte se s.edaj doma in spite kar odskakovala od tal. Ker Sval?P^Je pravicne^a- se vidi, bila prepričana, da je nama nc; ™m je za napredek dru- unesejo prihodnjič, sva že zdaj i a'... . , yj ^ v , , postavila tam znamenja z napi-', ^lam društva Žužemberk, som: morto. To vse se je vršilo! katenm Je rea ™ napredek na farmi Mr. Mary Perkovič v Hinckley, O. Zvedel sem, da je izgubil Anten Kotnik dva psa na lovu. Oba skupaj sta bila vredna $60.00. Sakrabolt bodo dragi zajci! Ra- društva, se udeležite seje 1. decembra 1937 ob 7. zvečer v društveni dvorani. Z bratskim pozdravom— tajnik. (281) Išče se! -----------------------Kdo ve, kje se nahajata brata zume se, da bi jih Tone rad do-; Janez in Alojzij Hudolin. Eden bil nazaj, še 30 dni bodo v . e nahaja 30 let, drugi pa 27 let Clevelandu pasji dnevi oziroma v Ameriki. Oglasita naj se radi zajčji. Vsak lovec si te dni po-; važnih zadev v domovini in sicer maga kolikor more, da bolj živo pri sestri Frančiški Skodlar, naslika svoje dogodljaje. Mi pa Rožna, dolina, III 14, Ljubljana, verjamemo, ali pa ne. Pozdrav j ali pa naj pošljeta naslov na vsem lovcem. # | Frank škodlar, 6601 Bonna Ave., Joe Pograjc. j Cleveland, O. (281) 41 AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 1, 1937 Direktorij Slov. Delavskega Doma TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohlitvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 2978 Železna cesta ROMAN Neale je še vedno dobival, toda vesela razigranost in dobra volja se nista vrnili. Beseda, ki je po naključju ušla tujemu človeku, je bila dovolj močna, da ga je zadela v srce. Nesreča v ljubezni! Oh! Kaj je bilo njemu do sreče, kaj do zlata! Ko je bila igra končana, je čutil Neale do Hougha prijateljsko zanimanje, ki bi ga bil težko opredelil ali pojasnil; čedalje bolj je bil u ver j en, da mu je igralec nalašč dajal dobre kvar-te. "Da vidimo," je rekel Hough, pogledaje na uro. "Dvanajst! Pri Beauty Stantonovi mora biti zdajle veselo. Stopiva pogledat." čeprav se je ta predlog upiral Nealu, ga vendar ni hotel zavrniti. Saj itak ni imel nikakega določenega smotra. Vstal je in je šel z njim. Bilo je, kakor da se vsi gostje igralnice selijo v to plesišče. Vhod je bil skozi nekakšen hotel; Neale je videl izvesek nad vrati. Zgradba ni bila napravljena iz platna, ampak iz poslikanih deska, ki so nalikovale gledališkim kulisam. Ljudje so prihajali in odhajali; iz ozadja se je čula rahla godba in vesel smeh; tudi preproge si videl, slike in udobne stole; karkoli je bi ta kraj, poznalo se mu je, da noče biti med najzadnjimi. Točilnice Neale ni opazil. Stopila sta v velik prostor, Angleški avtomobilski voznik Geo. E. T. Eyston, je nedavno vozil s svojim avtomobilom 310,685 milj na uro. To je največja hitrica, kar je še kdaj kak človek vozil na suhi zemlji. Torej bi vozil od Clevelanda do Madisona ravno 7 minut. Obuvalo za vso družino BUTALA'S SHOE STORE J. S. WIDGOJ SLOVENSKI FOTOGRAF ' se priporoča vsem za Izdelavo vsakovrstnih slik po zmernih cenah. 485 E. 152 St. Odprto ob nedeljah vel Neala k stranskim vratom, od koder je lahko pogledal v plesno dvorano. Neale je uzrl brezumen, pester vrtinec plešočih dvojic. Hough mu je šepnil na uho: "Pri Stantonovi vržejo vsakega pijanca na cesto." Ne, plesalci niso bili videti omamljeni z alkoholom; zato pa si opažal sledove druge strašne pijanosti, ki ne prihaja iz ste-klenke. Na plesišču je mrgolelo ljudi. Neale ni videl drugega kakor izpremešano množico, vrteče se, razgrete obraze, bele, oklepajoče lakti, postave, ki so se opotekale v krcgu, še in še na okoli, divji ritem brez vsake mi-lobe, ples, v katerem godba ni več igrala prave vloge in v katerem so moški in ženske izgubljali vso zavest. Neale še ni bil videl takega prizora; bil je kakor omamljen. To niso bile več človeške duše, ampak živali v podobah žensk in mož, bitja, ki zanje ni bilo imena. Ce je prihajala v to taborišče smrt, kakor mu je bil namignil Hough, in če je tukaj divjal pekel, tedaj se nista mogla dovolj zgodaj srečati. Godba je utihnila, plesalci so obstali, glasno drsanje je ponehalo. Ker ni bilo praznih sedežev, so se dvojice izprehajale okoli dvorane, ali pa so se zbirale v gručah. "Nu, Ruby vas je že uprežala, kakor vidim," je dejal Hough. Neale, čeprav ni povsem razumel, kaj igralec misli, je obrnil njegovo opazko na dekle v rdeči obleki, ki se je bilo z' nekaj moškimi ustavilo pri vratih in je zvedalc opazovalo novodošleca. Baš tedaj je stopil k Houghu neki znanec in ga je ogovoril. Dekle bi bilo zbudilo v vsaki družbi pozornost. Nealu se ni zdela ne lepa ne mična, a vendar ni odvrnil oči od nje. Lakti je imela gole, obleko globoko izrezano. Njen obraz je bil- v živem nasprotstvu s karminastim rde-Čilom na ustnicah. Bil je okrogel, mehak obraz z ozkimi, temnimi, drznimi in zapeljivimi cčmi. Nagnila je glavo in se je nasmehnila Nealu. Zdrznil se je. Ta nasmešček ga je zadel kakor svinčenka; prikoval ga je, da se ni mogel ganiti z mesta, ko se mu je približala. Ne da bi ga videl, je čutil Hougha, da se je vrnil k njemu. Dekle ga je prijelo za za leke na suknjiču. Pogledala mu je v oči. Rdeče sence so ji igrale v temnih zrklih. Karminaste ustnice so se krožile v smehljaj — v neverjeten smehljaj ljubke mladosti, ki ji je dolbel jamico v mehke lice. Zala je bila. Prijela ga je in ga je nagnila k sebi. "Ugajate mi!" je vzkliknila. Nenadejanost in neobičajnost tega dogodka sta ohromili Nealu jezik. Zdelo se mu je, da sanja. Njen obraz je imel čisto poseben mik. Iz teh zaspanih, zapeljivih oči, tega izzivalnega, porogljivega nasmeška, teh rdečih ustnic, tako polnih in mladih pod bagre-no barvo, iz vsega njenega bitja je dihala nova, neznana sila, kakršne še ni bil doživel — nedu-hovna, prvobitna, močna kakor težko vino. "Dragec, ali hočeš plesati z menoj?" je vprašala, sklanjaje glavo na rame in upiraje priprte, zastrte oči v njegov obraz. "Ne," je odvrnil Neale in jo rahlo, a hladno odrinil od sebe. Osupnila je. "Zakaj ne? Ali ne znate plesati ? Saj niste videti cepec." "Da, plesati znam," je odgovoril Neale. "Ali tedaj hočete plesati z menoj?" Rdeče lise so zažarele na belini njenih lic. "Rekel sem že, da ne," je po- novil Neale. Njegov odgovor jo je razjaril do besnosti. Ilough je z naglim prijemom baš še za časa prestregel zlobni zamah njene roke, da je prihranil Nealu zaušnico. "Ruby, ne razburjajte se," jo je posvaril igralec. "Razžalil me je!" je vzkliknila strastno. "Ne, Ruby, le vi ste preveč razvajeni." "Razvajena — kako vraga! Ali mar ni streljal po meni z očmi in flirtal z menoj ? Baš zato sem ga poprosila za ples. Nato me je žalil. Še to minuto pore-čem Cordyju, naj ga upihne." j "Rajši ne," je odvrnil Hough I in jo potegnil k svoji sprernlje-J valki, visokostasi ženski z zlati-: mi lasmi. "Beauty, spravite jo j k pameti." žena, s katero je govoril, je zašepetala Ruby nekaj na uho. Nato se je dekle togotno okre-1 nilo, da bi odšlo; toda besede, i ki jih je rekla Nealu v slovo, so bile polne uniču jočega poroga. "Le česa iščete tu, vi zali, veliki cepec!" Nato je izginila s svojim veselim spremstvom vred. Hough se je zasmejal. "Pazite se, Neale. V Bentonu ste še novinec. Dovolite, da vas predstavim dami, ki vam je prihranila nekaj neprilik . . . Miss Stantonova — Mr. Neale." In tako je Neale spoznal Miss Beauty Stantonovo. Ker je bilo videti, da mu je storila uslugo, se ji je zahvalil. Nealovo vljudno in spoštljivo vedenje nasproti ženskam se je čudno razlikovalo ,od navad te okolice. Beauty Stantonova je bila ponosna pojava, ne starejša kot 30 let, z obrazom, ki je moral nekdaj biti zelo ljubek in ki ga je še vedno ozarjal odsev minule krasote. Njeni lasje so bili med-lozlate barve, njene oči velike in višnjeve, temno obrobljene, njene črte ostro zarezane in klasično pravilne. "Kje je Ancliffe?" je vprašal I-Iough, obrnivši se k Stantonovi. Pokazala mu je smer in Hough ju je ostavil sama. "Jelite, Neale, da še niste dolge tu?" je nekam radovedno vprašala Beauty. "Ali se mi ni poznalo? Kar pozabiti ne morem, kaj mi je zabrusilo ono dekle." "Oh, slišala sem; čudno, da se ni zgodilo kaj hujšega. Ona vam kolne kakor vojnik. Moški so vsi neumni vanjo. In čisto podobno bi ji bilo, da bi se zaljubila v vas; ker ste jo zavrnili." "Bog ne daj," je posiljeno rekel Neale. , "Smtem li vprašati,, kaj vas je privedlo v Benton?" "Brezdelje, muha, če hočete . . . Iščem neko — nekega prijatelja, s katerim sva se zgrešila," je odvrnil Neale. "Brezposelni ste? A vendar niste navaden delavec. Poznam te vrste ljudi. In kvartopirca spoznam na sto korakov. Ves svet se zdaj zbira v Bentonu. Toda redkokdaj se zgodi, da bi prestopil moj prag mlad dečko, kakršen ste vi." "Kakršen sem jaz? Zakaj?" "Tukajšnji moški so volkovi, ki čutijo masten plen; razbojniki ki sledijo za zlatom. Vi pa me spominjate mojega prijatelja Ancliffa." "Kdo je to?" je vljudno vprašal Neale. "Kdo? Sam Bog si ga vedi. Anglež je in gentleman. Večna škoda za može, kakršna sta An-cliffe in vi, če jih usoda v take kraje zanese." Govorila je resnobno; izražala in držala se je kakor vsaka dobro vzgojena ženska. Baš tedaj se je vrnil Hough s slokim, bledim možem, čigar obleka in vedenje nista bili ameriški. "Mr. Ancliffe," ga je predstavil. Novodošlec je imel pla-ve lase, zal obraz, ki je pripovedoval neobičajno zgodbo, in trudne, sinje oči, ki so nekam umorjeno, brez radovednosti in brez upanja zrle v svet. "Pravkar došli, a?" je rekel Nealu. "Tu je dokaj veselo, ali ne?" "V Bentonu se mlad človek ne skisa," je odgovoril Neale. "Dokler živi," je pripomnila Miss Stanton. "Zdi se, Miss Stanton, da prisojate smrtnikom v tem prijaznem mestu le malo dni!" je rekel Neale smehljaje se. "Dni? Rajši recite ur. Vsako noč blagoslavljam, ki mine, ne da bi vlekli mrtvaka iz moje plesne dvorane. In jaz ne prodajam alkohola . . . AnclifTu sem že devetkrat rešila življenje, kar pomnim. Ali je ob pamet, ali pa sam komaj čaka svinčen-ke." "Bodita uverjeni, da je prvo," je dejal Anglež. A že se je spet oglasila godba. Zdaj, ko so plesali, je bilo škoda začenjati razgovor. Neale je i gledal tisti prizor kakor preje. Med tem ko je opazoval vrtače se dvojice, je dvakrat srečal Rubine oči; njih pogled je izražal srd, užaljenost in radovednost. Neale si je nalašč prizadeval, da ne bi gledal tja, kjer je bila ona, ne glede na to, da so druge stvari zbujale njegovo pozornost. Hough mu je zavpil na uho, naj si ogleda nekaj zabavnega. Pretep se je bil začel. Zajeten dedec z revolverjem in nožem za >asom, je bil skočil na eno izmed niz, ko je godba utihnila. Pi-jf.n je bil; nalikoval je mlademu delavcu, ki se iz ničemurno-sti dela obupanega. "Slavna gospoda!" je zarjovel. "Prosili so me, naj zapojem." Sikanje in kričanje mu je odgovorile. Divje je/streljal z očmi okoli sebe, izbiraje si žrtev, da bi se znesel nad njo. Dišalo je po nesreči. Nekdo je od zadaj nekaj vrgel vanj in ga je zadel. Okrenil se je, majaje se na nogah. A že je planila nanj peščica razoglavih ljudi, očividno nastavljencev podjetja. Miza se je prevrnila, častihlepni pevec je telebnil na tla; kakor vrečo so ga pobrali in vrgli skozi vrata. Množica je zatulila od radosti. "Najhujše je to, da se nepridipravi po navadi še bolj napije-jo in se takšni vrnejo razsajat," je rekla Miss Stanton. "Tedaj se vsi poskrijemo." "Vaši možje so kaj kratko opravili s tem pretepačem," je menil Neale. "Najela sem vse mogoče ljudi, da pazijo na red. Delavce, bivše policijske nadzornike, ter streljače in vsakojako sodrgo. Najboljši so Irci, toda oni nočejo estati. Zdaj imam osem mož, vražja drhal so. Včasih se jih bojim, da bi kar umrla in zdi se mi, da so oplenili že nekaterega gosta; a kaj hočem? Da nimam njih, ne bi mogla voditi podjetja, Prej ali slej bo to moja smrt." Neale ni prav nič dvomil o teh besedah. Nad čudno ženo je plavalo kakor senca; toda resno- ba, s k'.itero je govorila, ga je I presenečala. Neale je vedel, da i takšna podjetje ne more dolgo (trajati, pa naj bi se še tolikanj trudila zanj. To razuzdano življenje je potuhovalo najhujšim grehotam in ustvarjalo priliko za vsakršno nesrečo. (Dalje prihodnjič.) -o- 1 PODPIRAJTE SLOVENSKE 1 TRGOVCE Brazilski predsednik Ge-tulio Vargas, ki se je ■proglasil diktatorjem za nedoločen čar,\. Njegova, vlada je po fašističnem načinu. Najnovejša fotografija papeža Pija, predno se je vrnil iz svojega letovišča Gandolfo v Rim. Jackie Coogan, znani filmski igralec in njegova neve-tia Betty Grable, sta vzela v Los Angelesu poročno dovo- Japonski industrialist, baron Kishichiri Okura, levo in njegov svetovalec Masanori Ito, ki sta se vkrcala v Neiv Yorku na parnilc ter se odpeljala v Evropo, kjer bosta v Italiji, Franciji in Angliji zagovarjala japonsko stališče v kitajsko-japonskem sponi. Grški kralj Jurij, ki je pred dvema letoma zopet zasede3 grški prestol, je zdaj prvič vzel počitnice in se podal na oddih v Francijo-. Pozneje je obiskal tudi angleškega kralja v Londonu. Delniška seja SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA 15335 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio se vrši glasom sklepa direktorija SDD dne 20. januarja 1938, v četrtek večer, V AVDITORIJU SLOV. DEL. DOMA pričetek ob 8. uri zvečer Fsa društva-delničarje in posamezne delničarje se vljudno vabi iui zborovanje. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA ______ "ENGLISH-SLOVENE READER*' kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.