TRST, nedelja 26. junija 1955 Leto XI. - Št. 150 (3079) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 UREDNIŠTVO: UL.. MONTECCHl it. *, III. iM. — TELEFON »3-10* IN »4-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 13.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širim 1 stolpca: trgovski 60. fmančno-upravm 100, osmrtnice SO lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat, ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založDa Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst GR0NCH1 BO VERJETH0 ŽE DHNES določil mandatarja za sestavo vlade Tudi najnovejša lajava Mennija ne pojasnjuje dovolj pogojev, pod katerimi bi bil pripravljen podpret! novo vlado, ki bi jo eventualno sestavil Antonio Segnl - Zahteve Splošne italijanske zveze dela (Od našega dopisnika) RIM. 25. — Predsednik republike Gronchi je danes dopoldne zaključil svoja protokolarna posvetovanja. S tem je napočil trenutek, ko mora določiti onega političnega človeka, ki bo sestavil novo Vlado. Do trenutka ko to pišemo, pa čeprav je minilo več kot 12 ur od zaključka posvetovanj, se to še ni zgodilo. V zvezi s tem je Gronchi izjavil novinarjem, ki jih je po zaključku posvetovanj sprejel, med drugim tudi naslednje: »Kar zadeva predvidevanja o imenovanju mandatorja. mi dovolite, da izjavim, da je težko, da bi do imenovanja prišlo do dneva, ki ga je označil neki vaš kolega. Predsednik, ki je v naglici prejel toliko ocen, mnenj in razlag političnega položaja — tudi ce bi imel mnogo večjo inteligenco od moje — bi nujno potreboval določeno dobo za lastne razlage. Ne gre torej za to, da hočem biti zapet, če vam rečem, da ne morem točno odgovoriti na vaše vprašanje.* Nato je še v šali dodal: »Vsaj za danes popoldne ste lahko, mirni.« Dopoldne je Gronchi sprejel monarhista Covellija in Paoluccija, od katerih je prvi ponovnp poudarjal; »Poskus obnove štiristranske koalicije bi pomenil veliko žalitev občutljivosti in tolerantnosti ter potrpežljivosti javnega mnenja. Pomenil bi izzivanje in provokacijo jasnemu hotenju volivcev iz leta 1951 in pred kratkim na Siciliji«. Sledila Sta voditelja PSI Pietro Nen-ni in Morandi. Nenni je dal naslednjo izjavo: «Naše stališče, ki smo ga obrazložili, je precej znano, ker vsakdo ve. da mi postavljamo predvsem vprašanje vladne formule nato pa vprašanje ne le programa, temveč metode in ljudi. £ drugimi besedami, razumljivo je, da nasprotujemo štiristranski koaliciji, ker vodi k negibljivosti in propadanju parlamentarnih instilu-cij, ter smo za takšno vlado, ki bi v nekaterih točnih in konkretnih točkah prevzela prav tako torne in konkretne obveznosti glede njene sestave in ki bi bila zvesta tem točkam, katere se praktično izvajajo v obveznosti za uresničenje zakonov gle. de ustavne ureditve države in v socialnih obezno-stih, ki zadevajo tri osnovne točke: agrarne pogodbe, IRI in tekoča goriva.« Na vprašanje novinarjev, ali je omenil predsedniku republike kakšno ime, je Nenni odgovoril; »Mi nismo večinska stranka in zato ne pripada nam omenjati imena. Seveda imamo raje tega ali onega in to smo tudi povedali predsedniku republike.# Na vprašanje, če bi zunanja politika predstavljala o-viro za podporo socialistov vladi Antonia Segnija, je Nenni takole odgovoril: »Nikdar nismo skrivali razlike, ki obstaja med našo koncepcijo zunanje politike in koncepcijo ki v zadnjih letih prevladuje v parlamentu. Mi smo za svobodo zavezništev in za nev tralnoft, toda. ker pred naini ni dramatičnih rokov zunanje politike, je tisto, kar danes zahtevamo, le da se v okviru zunanje politike, ki je prevladala v zadnjih letih, in okviru zavezništev, ki so bila sklenjena kljub naši opoziciji, vodi takšna politika, ki se konkretizira v izključno ofenzivni interpretaciji teh zavez« ništev in v aktivni udeležbi 1-talije pri politiki pomiritve k* kaže mnogo verjetnosti za uspeh v Evropi in v svetu.« Socialdemokratski prvak je po posvetovanju z Gronchijem izjavil, da ne more skriti svoje zaskrbljenosti ter da bi bila najbolj razumna in najbolj naravna rešitev krize v obnovi solidarnosti med «demokra tičnimi strankami«. «Toda, je dejal, obstajajo očitne težave ki sestojijo v dvomih večine Krščanske demokracije, dvomih, ki še vedno niso odstranjeni. Druga alternativa, enobarvna vlada, ima lahko dve obliki: ali vlada, ki se naslanja na levico, ali pa vlada, ki se naslanja na desnico. Ti dve obliki pa sta izven — na določen način — ustavne jasnosti, ker je pred dvema letoma Krščanska demokracija zavzela stalisca. ki skoro onemogočajo iskanje glasov bodisi pri Nenniju, ki je vezan s paktom o enotnosti, ali pa pri monarhistih in misinih. Zadnja formula pa hi bila nihajoča Vlada ali tako imenovana gugal-na vid. ki bi jo podpirli enkrat glasovi z levice, drugič pa glasovi z desnice: ta formula se mi zdi neuresničljiva, ker podobne stvari se lahko zgodijo samo enkrat, toda ne morejo roditi resnih vlad« Gronchi je sprejel se predstavnika mešanih skupin poganske zbornice in senata, Macrellija in senatorja Jannac-conea, ki pa nista mogla dati omembe vrednih izjav. Končno je Gronchi sprejel bivšega predsednika vlade Pello, ki "jr po posvetovanju apeliral na odgovornost »vseh strank in političnih moz, da bi se kriza čimprej rešila«. Kot je znano, je Pella danes prišel iz Strass-bourga. kjer se je udeležil skupščine Evropske skupnosti za premog in jeklo. V zvezi s tem je izjavil, da je skupščina z zadovoljstvom sprejela Priznanje nujnosti uresničenja spajanja evropskih gospodar- ANTONIO SEGNI štev, ter da so na skupščini razpravljali o tehničnih vprašanjih glede investicij, varnosti dela, prometa in o socialnih vprašanjih. Medtem pa je tajništvo CG1L v zvezi s sedanjo krizo vlade sprejelo dokument, v katerem se zahteva od nove vlade, naj reši naslednja vpra-anja: 1. Reformo agrarnih pogodb s priznanjem »giusta causa«. — 2. Ločitev IRI od Confindustrie in njeno reorganizacijo z izvedbo produkcijskega programa, ki mora biti sposoben sanirati in razviti aktivnost državnih podjetij in povečati ves industrijski aparat države. — 3. Dosledno > brambo italijanskega petroleja in drugih virov energije ter njih uporabo v izključnem interesu gospodarstva države ter jih sklati iztrgati izpod nadzorstva svetovnega petrolejskega kartela. •— 4. Upoštevanje pravičnih zahtev profesorjev ter državnih in poldržavnib nameščencev v interesu državne šole in javne uprave. — 5. Nagla izvedba konkretnih ukrepov, ki naj odstranijo vzroke hude krize v oenovnih sektorjih italijanske ekonomije; v tekstilni, kovinski in rudarski industiiji, v kmetijstvu pa zlasti glede namakanja v Padski nižini. — 6. U-resničenje programa produktivnih investicij, v industfji in kmetijstvu, da bi se moglo zaposliti čim večje število brezposelnih in da bi bil zajamčen gospodarski razvoj države. A. P. v notranjem ministrstvu ob pomoči prebivalstva nedavno odkrili in aretirali določeno število ameriških vohunov in diverzantov. Pri aretaciji nekaterih od teh so varnostni organi zaplenili orožje in strelivo ameriške izdelave, kemijske izdelke, ki so služili za tajno dopisovanje s tujino, potvorjene osebne dokumente in tuio-valuto. Agencija pravi dalje, da je vse obtožence ((rekrutirala in izučila ameriška vohunska organizacija, ki je znana pod imenom radio svobodne Evrope«. Ista agencija je objavila tudi govor, ki ga je včeraj imel glavni tajnik ljudske patriotič-ne fronte Mihalyfi ob navzočnosti Rakošija. Govornik je obtoževal delo bivšega ministrskega predesed-nika Nagija in ((desničarsko politiko nekaterih deviacionistov, ki so podcenjevali in zmanjševali rezultate ljudske patrio-tične fronte« «Z demagogijo, je dejal dalje Mihalfi. je ta politika ustvarila položaj, ki je povzročil padec proizvodnje in popustitev delovne discipline. Resolucije, ki jih je marca in aprila odobrila stranka delavcev, so ta položayj odpravile, medtem ko se je okrepila ideja združitve vseh naprednih in demokratičnih sil v državi v okviru ljudske patriotične fronte.# V Varšavi podpisana indijsko-poijska izjava VARŠAVA. 25. — Poljska agencija PAP javlja, da sta Nehru in poljski ministrski predsednik Cirankiecvicz podpisala skupno indi.isko-poljsko izjavo, ki bo objavljena v ponedeljek. Cirankiewicz bo obiskal Indijo letos decembra. 186 Avstrijcev se je vrnilo iz SZ DUNAJ. 25. •— Zadnja skupina 186 avstrijskih ujetnikov, ki so se vrnili iz Sovjetske zveze, je prišla danes na postajo v Wiener Neustadt. Bivše ujetnike sta na postaji pozdravila kancler Raab in notranji minister Helmer. Od začetka junija so sovjetske oblasti na podlagi avstrijsko-sovjetskega sporazuma izpustile 620 avstrijskih državljanov. TITOVK IZJAVE OB DESETLETNICI ZDRUŽENIH NARODOV Vse suverene države naj bodo članice OZN Drugi dan konference FLRJ-ZDA-Anglija-Francija - Ustanovitev zvezne prometne zbornice Nehru, ho govoril pred zvezno skupščino (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — V izjavi ob proslavi desete obletnice ustanovitve OZN je predsednik republike maršal Tito poudaril. da je organizacija s svojim dosedanjim delom opravičila svoj obstoj in da postaja sedaj, ko se postavlja kot neposredna naloga, da se popuščanje napetosti spremeni v trajen mir, niena vloga še bolj pomembna. Predsednik republike je izjavil, da bo Jugoslavija. dosledna politiki miru in vsestranskega sodelovanja, še nadalje vlagala svoje napore za krepitev vloge in pomena Združenih narodov. OZN je po mnenju predsednika republike delovala, čeprav v neugodnih pogojih in kljuh pomanjkljivostim v strukturi in organizaciji in imela velik pozitiven vpliv na razvoj mednarodnih odnosov in na zmanjšanje napetosti. V sedanjem mednarodnem ozračju popuščanja napetosti bi bilo zelo važno, da bi OZN dobila univerzalni značaj, da bi vse suverene države postale njene članice. Predsednik republike je ugotovil, da je dosledno izvajanje načel listine OZN dejansko politika aktivne koeksistence. Boriti se za čim širše in popolnejše uveljavljanje politike aktivne koeksistence in za krepitev vloge ZN v mednarodnem življenju, to sta dva neločljiva aspekta splošnega problema mednarodnega miru. «Mi v Jugoslaviji smo globoko prepričani, da obstajajo danes realne možnosti, da se vprašanje miru reši v obeh aspektih«, je ugotovil predsednik republike in izrazil upanje. da bo proslava desete obletnice obeležila začetek nove dobe in popolnoma opravičila upanje, ki ga je človeštvo polagalo v organizacijo pri njeni ustanovitvi. Maršal Tito je zaključil, da bo Jugoslavija, dosledna svoji politiki miru in miroljubnega sodelovanja, tudi v bodoče kot doslej vlagala vse svoje napore za krepitev vloge in pomena OZN. Konferenca zastopnikov FLRJ. ZDA, Velike Britanije in Francije se je nadaljevala danes dopoldne in popoldne. O poteku konference vlada največja rezerviranost. V dobro obveščenih krogih vlada mnenje, da so današnji razgovori bili posvečeni medsebojnim odnosom. Vče- rajšnji dan je potekel v izmenjavi misli o mednarodnem položaju. Za predsednika zvezne prometne zbornice, ki je bila danes ustanovljena v Beogradu, je bil izvoljen Jože Borštnar. poslanec zvezne skupščine. Glavna naloga zbornice bo: skrbeti za napredek in koordinacijo vseh panog prometa in PTT službe. Zbornica bo sodelovala v pripravah za izdelavo družbenih načrtov ter perspektivnih načrtov, vsklajevanju tarif in bo vzdrževala stike z mednarodnimi prometnimi organizacijami. Iz parlamentarnih krogov javljajo, da bo predsednik indijske vlade Nehru med bivanjem v Beogradu obiskal Zvezno ljudsko skupščino, kjer bo govoril na skupni seji obeh svetov. Predsednik Nehru je pred odhodom iz Indije izjavil, da bi želel, govoriti v Zvezni skupščini Jugoslavije. B. B. NADALJEVANJE DVOUMNOSTI Aretacije vohunov na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 25. — Madžarska agencija MTI javlja, da so organi državne varnosti SKUPNA DEKLABACIJA DRŽAV CLAHIC ob zaključka jubilejnega zasedanja OZN 'Ja deklaracijo bodo države članice poudarile svojo privrženost načelom 05EX In se bodo obvezale, da bodo delovale v korist splošnega in trajnega miru - Indijski delegat Krišna Henon poudarja univerzalnost OZS SAN FRANCISCO, 25. Kakor javljajo, je Sovjetska zveza sprejela besedilo «Izjave iz San Francisca«, ki jo bo predsednik glavne skupščine Združenih narodov Van Kleffens prebral v nedeljo popoldne v imenu 60 držav članic. Besedilo izjave ni še dokončno in njen nrčrt, ki ga je pripravil Van Kleffens, kroži tedaj med delegacijami, ki bodo do jutri popoldne lahko predlagale spremembe. V iz- javi poudarjajo države članice: skupno voljo, da prihranijo bodočim rodovom grozote vojne, zagotavljajo, da je njihov smoter mir, ki naj temelji na načelih listine OZN, na varnosti, pravičnosti in politiki dobrega sosedstva. Dalje ugotavljajo, da je de- get, let, ki so potekla od 23. junija 1945. podelilo značaj nujnosti težnji narodov, da se prepreči vojna, ker bi nova vojna z orožjem, s katerim danes človeštvo razpolaga, u- ničila civilizacijo. Poudarjajo svojo skupno privrženost smotrom in načelom listine OZN, priznavajo, da je uresničenje upanja po trajnem miru v načinu, kako se ta načela v medsebojnih odnosih izvajajo. Obvezujejo S'e, da bodo mednarodne spore reševale v skladu listine, na miren način, tako da se ne bodo ogrožali mir, varnost in pravičnost. Obvezujejo se, da bodo iskale sporazum o razorožitvi, ki naj nudi večjo varnost narodom in naj odpravi nevarnost uničenja sveta z atomskim orožjem. Poudarjajo svojo vero v voljo narodov, da uporabijo za izboljšanje življenjskih pogojev vseh narodov vire, ki jih sedaj uporabljajo za oboroževanje. Izjavljajo, da so težave, ki jih čakajo, očitne, kakor nevarnosti razočaranja v preteklosti, dodajajo pa, da jih bo pri njihovi nalogi vodila listina OZN, v kateri je rečeno, da bodo morali biti Nevarnost novih stavk povzroža skrbi Faurovi vladi IV1 oi/ načrt 7,a ureditev plač državnih nameščencev, bi su napovedali 7.a 1. julij splošno stavko - Ha uri: napoveduje triletni gospodarski načrt - Nove sabotaže in atentati v Severni Afriki PARIZ. 25. — Predsednik vlade Faure je danes govoril v Bourgesu o svojem bodočem delovanju. Na gospodarskem področju je napovedal triletni načrt, ki naj omogoči utrditi rezultate, ki so bili doseženi z osemnaistmesečnim načrtom. Pj;i tem pa je dejal, da je za razvoj francoskega gospodarstva potrebna »ustvaritev Evrope«, ker se Francija drugače ne more uspesno boriti proti anglosaškemu tržišču, ki ima 40 milijonov potrošnikov ' Francija ima interes, da sklene trgovinske sporazume s svojimi sosedi, z druge strani pa mora skrbeti, da z gospodarskega vidika okrepi vrednost Francoske unije. Govoril je nato o konferenci štirih in o položaju v Severni Afriki. Medtem pa Faure nadaljuje posvetovanja s finančnim ministrom Pflimlinom glede, izboljšanja plac državnim uslužbencem. Zadevni načrt bo predložen v torek ministrskemu svetu v odobritev. ze v ponedeljek pa se bo Faure sestal s predstavniki raznih sindikalnih federacij, da jim v glavnih obrisih obrazloži novi načrt. Vlada namerava določiti na 180.000 frankov letno podlago minimalne nlače državnih uslužbencev, ki je sedaj določena na 147.00 frankov. Prejšnji načrt je določal povišanje v presledkih, ki naj hi šele v štirih letih doseglo 175 tisoč frankov. Ker so sindikati ta načrt zavrnili in so napovedali za 1. julija novo stavko. je vlada sklenila znižati na tri leta dobo za ureditev plač in je določila novo minimalno plačo. Nižjim kategorijam bodo pri ureditvi dali prednost, da bodo povišanja dobile v enem samem obroku. Faure upa, da bo s tem uspel preprečiti stavko državnih uslužbencev. ki so jo za 1. julija napovedale vse sindikalne organizacije. Tudi položaj v Severni Afriki povzroča resne, skrbi francoski vladi. V Alžiru so vče- raj uporniki zažgali neko žitno polje. V Boni je policija aretirala 16 oseb. Francoske oborožene sile so v Alžiru začele obsežno akcijo proti upornikom, pri kateri sodelujejo letala, pomorske enote in padalci. V Maroku je bilo včeraj na področju Meknesa več požigov poljskih pridelkov. V zadnjih 24 urah so trije požari uničili več žitnih polj in povzročili nad tri milijone frankov škode. Porazne posledice alkoholizma v Franciji PARIZ. 25. — Minister za zdravstvo Lafay je včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da se francoska vlada pripravlja „a obširno kampanjo proti alkoholizmu. Lafay je izjavil, da spiJe vsak Francoz povprečno 28 litrov čistega alkohola na leto, medtem ko odpade v Italiji 14 litrov na prebivalca, v Angliji in Ameriki pa # litrov. Posledice alkoholizma v Franciji so porazne. Navedel je nekaj podatkov; 1. vsaj 50 odstotkov nenormalnih otrok kaže znake podedovanega alkoholizma; 2. nad četrtina razporok in nenormalnih družinskih razmer je posledica alkoholizma; 3. šestdeset odstotkov vseh zločinov in 73 odstotkov spolnih zločinov je posledica alkoholizma; 4. alkoholizem stane vsako leto francosko blagajno 215 milijard frankov za bolniška zdravljenja, za socialno pomoč in za sodne postopke. Minister je sporočil, da bodo na steklenice z nealkoholnimi pijačami nalepili tribarvne etikete z napisom: ((Odobrilo minstrstvo za zdravstvo#. Te etikete bodo dobavili izdelovalcem pijač, ki imajo manj kakor eno stopinjo alkohola, na njihovo zahtevo. Minister je pripomnil, da je namen te pobude vplivati zlasti na mladino. LANCASTER. 25. — Predsednik Eisenhower je danes podpisal zakon o ratifikaciji avstrijske državne pogodbe. Tudi v Veliki Britaniji bodo verjetno ze v prvem tednu julija zaključili postopek za ratifikacijo avstrijske pogodbe. NIKOZIJA, 25. —• Ciprski guverner je danes podpisal dekret, ki omejuje svobodo gibanja na nekaterih področjih otoka za čas. ki ne bo daljši od enega meseca. Sef policije je pooblaščen izvajati ta ukrep na področjih, kjer se mu bo zdelo potrebno. Združeni narodi središče za harmoniziranje njihovega delovanja. Včeraj so razen Dullesa in Trumana govorili še drua;i delegati. Egiptovski zunanji minister Fsvzi je izrekel upanje, da se prihodnja konferenca štirih ne bo spremenila v »mešetarjenje«, ter je poudaril. da se mir ne more zgraditi na starem sistemu vplivnih področij. Češkoslovaški zunanji minister David je kritiziral Dul-lesov govor ter je omenil Zahodno Nemčijo kot novo vojaško silo v razvoju v Evropi ter poizkuse zahodnega ob-kroževanja Vzhodne Evrope. Perujski zunanji minister Aguilar-Cornejo je kritiziral »slabo uporabljanje# pravice veta v Varnostnem svetu, e-tiopski minister Ato Zuade pa je zahteval, naj se med člani Varnostnega sveta poravna spor, ki je preprečil številnim državam sprejem v OZN. Indijski delegat Krišna Me-non je izrekel prepričanje, da želi Kitajska — prav tako kakor ZDA — rešitev vprašanj Daljnega vzhoda, zlasti pa krize v Formoški ožini. Dodal je, da bi bila huda napaka misliti, da je ta kriza končana. «ker so nasilna dejanja začasno prenehala«. Položaj je zelo resen in bi utegnil pripeljati do vojne. Pozval je nato države članice k medsebojnemu zaupanju in delovanju za mir ter je glede premirja v Indokini izrazil upanje, da bodo vse države, ki so sodelovale pr’ sporifzumu, napravile vse mogoče, da se določbe premirja izvajajo. poudarjal, je zatem univer zalnost OZN ter je izrekel prepričanje, da bo Kitajska prihodnje leto zastopana po pekinški vladi. Pozval je nato kolonialne države. naj dajo pobudo za priznanje neodvisnosti nesamostojnim narodom Z Menonovim govorom se jp zaključila vrsta komemora-tivnih govorov predstavnikov šestdesetih držav članic. Ameriški državni tajnik Dulles je včeraj povabil na kosilo dvajset voditeljev delegacij Organizacije ameriških držav. Nocoj je Dulles odpotoval v Washington. Molotov in člani sovjetske delegacije so odpotovali iz San Francisca nocoj ob 20. u- ri po krajevnem času z vlakom .'kozi Chicago v Nevv York, kamor bodo prispeli v torek in se bodo nato vkrcali na parnik, da se vrnejo v Evropo. Smrtne obsodbe na Kitajskem PEKING, 25. — Agencija «Nova Kitajska# je javila, da je ljudsko sodišče v Santun-gu obsodilo na smrt 9 agentov Cangkajškove vohunske službe. Drugih 14 vohunov so obsodili na zaporno kazen od 5 do 15 let. Agencija je tudi javila, da so ti agenti ki so pripadali vsi isti skupini, dajali informacije gospodarskega, političnega in vojaškega značaja drugim članom vohunske skupine v Hong Kongu. Ista agencija je tudi javila, da so nenateri člani kitajskega ljudskega kongresa, ki so obiskali južne okraje pokraji ne Kvantung, ki meji z ozemljem Hong Konga, ugotovili številne primer* sabotaže. V vzhodnih okrajih iste pokrajine so parlamnetarci ugotovili številne primere vohunstva. sabotaže in tajne propagande. v zahodnih delih pa so bili obveščeni o procesih, ki so bili lansko leto proti 15 »protirevolucionarnim# elementom, šj so jih obdolžili krivde za smrt okoli 60 vladnhi in civilnih funkcionarjev. V Ulovili VI. kongres nednarodnega gledali: Milila DUBROVNIK. 25. — Tu se je danes pričel VI. kongres mednarodnega gledališkega instituta. ki mu prisostvujejo delegati 24 držav. Kongres je v imenu predsednika republike in izvršilnega sveta pozdravil Rodoljub, Colakovič. Med drugim je opozoril kulturne delavce na veliko vlogo dela za zbližanje med narodi in v korist mirti, zlasti danes, ko je svet na razpotju, od koder vodita samo dve poti; naprej v blagostanje, v kulturni in vsestranski razvoj narodov ali pa v splošno katastrofo atomske vojne. Ideja o neobhodnosti in možnosti miru je tako draga vsem narodom, tako človeška in razumna, da zasluži boriti se zanjo z vsemi sredstvi. Colakovič je izrazil prepričanje, da bo kongres prispeval k ustvarjanju boljšega razumevanja med narodi in s tem tudi stvari miru in napredka v svetu. Poslovilni koncert v Moskvi MOSKVA, 25. — V «Bolj-šom teatru» v Moskvi so imeli nocoj jugoslovanski umetniki Cangalovič, Marinkovič in Lipovšek poslovilni koncert ob udeležbi sovjetskih umetnikov. Koncerta so se it-dcležili predsednik prezidija Vorošilov, predsednik vlade Bulganin, prvi tajnik Kp Hru-ščev, Mikojan. Pervuhin, Ma-lenkov in Saourov. Koncerta se je udeležil tudi jugoslovanski veleposlanik s soprogo in je sedel v častni loži skupaj s sovjetskimi voditelji Občinstvo je toplo pozdravilo jugoslovanske umet nike, ki po uspelih koncertih v Moskvi, Leningradu, Kijevu in Tiflisu odidejo 2H. junija z letalom v domovino. Vladna kriza ima svoje neposredne vzroke v te^mova-nju med raznimi skupinami Krščanske demokracije. Toda zadnjih in globokih razlogov krize, ki traja že več mesecev, ni iskati v osebnih nasprotjih, čeprav je očitno, da obstajajo. Bistvo krize je v tem, da ni soglasja med tistim, kar večina v deželi pričakuje, in akcijo vlade. Tudi če bi hoteli biti optimisti, je malo verjetno, da bi se sedanja kriza rešila s sestavo vlade, ki naj bi odstranila nasprotja, ki so vzrok nenehno nemirnega italijanskega političnega življenja. Najdrznejši korak naprej bi bil po mnenju vseh opazovalcev sestava takšne vlade, ki bi se v parlamentu posluževala podpore PSI in bi hkrati prenehala z barantanjem na desno. Toda tudi ta premik, ki si ga tudi mi brez rezerve želimo, se zdi zelo negotov spričo narave sil — tako imenovane ^koncentracije*, — ki so krizo povzročile. Kakšne so torej zapreke, ki ovirajo formiranje večine, ki bi odgovarjala želji dežele po novi politiki? Velik del delovnin množic zna danes, kljub muhastemu obnašanju voditeljev m kljub množičnim kampanjam aparatov strank, točno določiti dve zapreki, ki ovirata nov politični tok, ki ga razdedinjeni razred najbolj želi: to so notranji odpori v demo-krisljanski stranki proti reformam sedanjega ustroja m politična neučinkovitost socialistov. Vsa zgodovina ten zadnjih deset let vse do dogodkov zadnjih mesecev, dokazuje nesposobnost Krščanske demokracije, da bi premagala ta odpor svojega buržoaznega dela sprejela resen ljudski program. Visoko doneče izjave na kongresih: negib-nost odlaganje, kompromisi in še kaj slabšega v vladi. Krščanska demokracija sama pa popušča medrazredni bajki, ki pospešuje diktatorski sen katoliškega integra-lizma. In vendar se demo-krščanske delovne množice ne morejo večno zadovoljiti z obljubami. Od tod izhajajo spori, kriza, nujnost novih usmeritev. Nennijeva obljuba o podpori vladi, ki bo prekinila z desnico, pa spričo dialektike demokrščan-ske krize odpade. Toda če hoče biti tu ponudba učinkovita m če hoče uspeti pri zmagi nad hudimi težavami, ki jih sreča — gre za 7az-redne koristi — mora izpolniti določen osnovni pogoj. Tista socialistična sila, ki se 'neposredno ali posredno vključuje v upravo države, mora biti takšna sila, ki bo imela ustroj, ki bo lahko jamčil avtonomen in demokratičen razvoj države. Komunisti ne predstavljajo takšne sile: zato so pri e-notnosti propadli, glede vladne koalicije, pri demo-kristjonskih množicah in potem, ko so dosegli višek svo- Molotov o sovjetskem stališču do glavnih mednarodnih vprašanj Nemčija in evropska varnost, Formoza,trajanje ženevske konference in drugo SAN FRANCISCO. 25. So-1 »Bistvo sovjetskega predloga Hošiminh v Pekingu Ob prihodu v kitajsko prestolnico je Hoiiminh izjavil, da ieli njegova driava prijateljske odnose s vsemi državami, ter je poudarjul načela koeksistence PEKING, 25. — Agencija »Nova Kitajska# javlja, da je severnovietnamski predsednik Hošiminh v spremstvu osta-):h članov vladne delegacije prišel danes z letalom v Peking, kjer so ga sprejeli predsednik Maocetung, podpredsednik Cu Teh, predsednik vlade Cuenlaj in druge osebnosti. Ob svojem prihodu je Hošiminh med drugim izjavil: »Vietnamsko ljudstvo ne bo nikoli dopustilo napadov drugih in tudi ne bo nikoli nikogar napadlo. Vietnamsko ljudstvo je prepričano, da ni samo potrebno pač pa tAdi mogoče poravnati mednarodne spore na miren način in da države z različnim socialnim in ideološkim ustrojem lahko živijo v miru druga ob drugi. Vietnamska demokratična republika želi uvesti z vsemi državami prijateljske od' rose, ki naj temeljijo na načelih medsebojnega spoštovanja suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti, nenapadanja, nevmešavanja v notranje zadeve, enakosti in medsebojnega interesa. Vietnamska demokratična republika je mnenja, da bi tako sodelovanje služilo svetovnemu miru in vsem tisti, ki bi pri tem bili udeleženi«, Hošiminh je na koncu poudaril. da bo obisk vietnamske vladne delegacije na Kitajskem okrepil »nerazrušlji-vo prijateljstvo med obema državama#. vjetski zunanji minister Molotov je imel danes tiskovno konferenco pred 300 novinarji v prostorih za mednarodni tisk. Minister je odgovoril na vta postavljena vprašanja in ni pred tem dal nobene izjave. Vprašanja in odgovori se glasijo: Nemčija m evropska varnost. Vprašanje; »Ali nameravate sprožiti v Ženevi nemško vprašanje v njegovem bistvu, to je vprašanje njene združitve in njene nevtralizacije?« Odgovor: »Sovjetska zveza je naklonjena združitvi Nemčije na demokratični podlagi. Kar se tiče ženevske konference, bodo njen dnevni red določili sami predsedniki vlad. Pričakujemo vsi z velikim zanimanjem, da vidimo, kako bo vprašanje postavljeno in kakšen bo razvoj.# Vprašanje: »Ko govorite o združitvi na demokratični podlagi, mislite, da bo morala združena Nemčija uvesti politični sistem, ki velja sedaj v Vzhodni Nemčiji?« Odgovor: »Ko predlagamo združitev Nemčije, mislimo na Nemčijo, katere sistem se ne bi ravnal točno ne po sistemu demokratične republike in tudi ne po sistemu federalne republike. Nemško ljudstvo samo bo moralo izbrati režim, ki ga želi, s svobodnimi volitvami v vsej Nemčiji.# Vprašanje: «Ali nam lahko v bistvu obrazložite sistem evropske varnosti, ki ga predlaga Sovjetska zveza, in kakšni so njegovi odnosi z medre-gionaln;mi sporazumi, ki jih predlaga Pinay?» Odgovor; o kolektivni varnosti je bilo prvič obrazloženo v začetku preteklega leta. Tav sistem določa, da se mu pridružijo vse evropske države, ne glede na njihov politični sistem. Razen tega bosta lahko vključeni v ta sistem tudi obe Nemčiji. V primeru združitve pa se mu bo lahko pridružila zdruzena Nemčija. Razlika med tem sistemom in Pina-yevim predlogom je v tem, da sovjetski predlog teži po odpravi blokov naperjenih drug proti drugemu.« Vprašanje: »Ali ste naklo- njeni Adenauerjevemu predlogu* naj bi se temu sistemu pridružile še ZDA in Kanada?# Odgovor: «Rekli smo že, da bi se ZDA lahko pridružile v katerikoli obliki, ki bi se jim zdela primerna.# Fo rmoško vprašanje: Vpra- šanje: »Ali mislite, da so bili sprejeti primerni ukrepi za rešitev formoškega vprašanja?# Odgovor-. «Mislim. da je predlog Cuenlaja za neposredne razgovore med ZDA in ljudsko Kitajsko take narave, da lahko rodi koristne rezultate in okrepi mir, ki ga vsi želimo.« Vprašanje; Ali bo formoško vprašanje na dnevnem redu ženevske konference?# Odgovor: «Rrkel sem vam Že, da bo naloga štirih predsednikov vlad. da določijo dnevni red svojega dela« Vprašanje: »Ali namerava Sovjetska zveza predložiti formoško vprašanje Združenim narodom?# Odgovor: »Mislim, da se zadeva v sedanjem trenutku ne proučuje.# Vprašanje: «Ali nam lahko rečete, kaj mislite o sedanjem vojaškem položaju na področju Formoze? Ali vidite možnost, da bi ie položaj poslabšal?« Odgovor: «Po mojem mnenju je položaj na področju Tajvana (ne uporabljam rad imena Formoza) poln nevarnosti z vojaškega stališča, j Vendar pa menim, da se položaj ni poslabšal. Toda nevarnost ni izginila« Razna vprašanja. Vprašanje: «Ali imate kaj reči glede incidenta v Behringovem zalivu, pri katerem so sovjetska letala «Mig» sestrelila eno ameriško letalo?# Odgovor; ((Dulles me je včeraj obvestil o incidentu in to je bilo prvikrat, da sem o njem slišal. Takoj ko bom dobil informacije o tem, bom stopil v stik z Dul-losom.# Vprašanje: »Ali je trajanje ženevske konference sedaj jasno določeno?# Odgovor. «0 o-mejitvi trajanja ženevske konference se je govorili« v San Franciscu. Sklenjeno je bilo. da je ne določijo že vnaprej datumi, ker bodo razgovori v Ženevi omogočili predsednikom vlad. da določijo, koliko časa naj traja konferenca.# Na razna druga vprašanja je Molotov dejal, da bo maršal Bulganin brez dvoma zastopal Sovjetcko zvezo na ženevski konferenci. Delovanje v San Franciscu je prineslo pozitivne rezultate na podlagi razgovorov in izmenjave misli o vseh vprašanjih. Spremembe v sovjetski politiki so logičen razvoj politike, ki jo vodi Sovjetska zveza ih ki teži po okrepitvi miru. je parabole, gredo sedaj navzdol v Italiji kakor tudi na vsem Zahodu. Ce bodo naklonjeni politiki v prid delavcem, tem bolje; toda nobena vlada se ne more nasloniti nanje kot na neob-hodno potrebnega iinitelja. Dolga kriza dežele se torej ustavlja pred socialistič* no ponudbo v alternativi trpanja in razočaranj. Kajti če je res, da je lahko neka hrabra demokristjanska politika naklonjena uporabi parlamentarnih sil PSI, je prav tako gotovo, da bodo stvari ostale na mrtvi točki, če. ta stranka ne bo zncld najti sama svoje lastne poti. Niti komunisti niti demokristjani nimajo interesa, da bi ji nalogo olajšali. Medtem ko stvari vedno bolj silijo PSI, naj pride na plan. naj da izraza svoji nenadomestljivi funkciji, nastaja vprašanje, kako reagirajo socialistični voditelji, a-li vsaj njihov voditelj Pietro Nenni? V zadnjem času so bili beograjski dogodki prava zlata priložnost za trditev — v najugodnejših pogojih — da stati ob strani komunistov v političnih borbah še ne pomeni sprejeti sovjetsko vodstvo, metode in cilje. Ljudje so lahko socialisti in prispevajo k miru, ne da bi morali sprejemati hegemonijo sovjetskega bloka; ravno nasprotno, prav države in sile, ki dosledno odklanjajo, da bi jih spravili na raven pomočnikov enega izmed obeh blokov, lahko danes omogočijo mirno koeksistenco in odprejo pot k socializmu. Nenni načenja v nekem svojem članku v eMondo opera io» temo beograjskih sporazumov, toda ne dotakne se niti bistva ru-sko-jugoslovanskega sporu. Ne najde niti ene besede, s katero bi na socialističen način ocenil hladni napad, ki ga je poskušala napraviti ZS SR, in odpor, ki ga je pokazal Tito. Tudi ne omeUji (i-snovnega dejstvu, da sr Jugoslavija ni umaknila z ene izmed svojih ideoloških pozicij: odklanjanje vodilne države, sovjetskih direktiv, koncepcije in prakse socializma kot organizacije, odvisne od ZSSR. o ideološkem političnem konfliktu, ki spada danes ze u zgodovino m jd koncentriran v politični h dejanjih, ve Nenni povedati le to, da morda vendarle obstajajo fulzificirani dokumenti imperialističnih a-gentov Berje, Abakumova m dr. (saj to pravi — gle j no, glej! — francoski komunist Etienne Fajoni), da se morda dokumenti nanašajo na zadeve vojne Markosoviii partizanov in da gre v vsakem primeru za poglavje zgodovine, ki jo je treba šele napisati. Na ta način bi mogli slišati Nennija, kak0 razlaga zgodovino s protokoli sionskih modrijanov, skratka: to so argumenti, ki so dobri za agitpropovsku romanjolska zborovanja, toda nedostojni socialističnega voditelja. Kdo je lahko gotov, da bi se Nenni uprl poskusu pretvarjanja Italije u satelitsko državo Sovjetske zveze, dokler razmišlja na tak način? Prav zares, ne bi se mogli izraziti o eventualnosti te vrste: potrebno bi bilo čakati na poglavja zgodovine, ki jo je po. trebno šele napi sati, poglavja, o katerih bi mogel nuditi kakšno razjasnitev, žal nezadostno, trenutno le E-tienne Fajon, Moglo bi se zdeli, da je to vprašanje — na katerem izvaja Nenni metodo, ki mu je draga: odlaganje sodbe na zgodovino, ki jo je treba šele napisati ali izdelati — drugorazredno vprašanje spričo problemov, ki obremenjujejo italijansko politično življenje. Toda tisto, kar je za kvalifikacijo socialistov važno, je popolna svoboda kritike in sodbe v odnosu do Sovjetske zveze: jugoslovansko vprašanje je oiia priložnost, ki odkriva ali obstaja ali ne obstaja ta svoboda. In še globlje, je svoboda ideološko-političnega razpravi janja tisto, za kar gre: te neka stranka ne dovoljuje te svgbode in ne dokaže z dejanji, da jo izvaja, in da se prilagaja, da se ne bi zamerila komunističnemu zavezniku, najbolj absurdnemu in najbolj cenenemu izvijanju, se ne sme začu* diti, če jo presojajo samo kot orodje politike drugih. Druga ovira za novo politično strujo — neučinkovitost socialistov — je torej še zelo, daleč od tega, da bo odstranjena spričo Nennije-vih servilnih manifestacij in spričo pomanjkanja resne diskusije v sami PSI. Medtem pa delajo politiko, na žalost, razni Gonelle in Fan-faniji, a delavci le gledajo. VALDO MAGNANI (Iz «Risorgimento Socialista« od 25. t, m.) l»\KVI Na današnii dan je bil leta 1892 rojen Juš Kozak, slovenski eseist in pisatelj. Jugoslavija in velesejem Dr. Ivana Plesa, uradnega predstavnika trgovinske zbornice Slovenije na velesejmu, smo naprosili za njegovo mnenje o vlogi, ki jo ima jugoslovanska kolektivna razstava na letošnjem tržaškem velesejmu. Kot je znano, Jugoslavija razstavlja letos na številnih razstavnih prostorih ter je njena udeležba še posebno pomembna, saj ponovno poudarja zainteresiranost jugoslovanskega zalednega področja na razvoj tržaškega gospodarstva. Poleg tega pa izpreme-njene razmere omogočajo obsežnejšo okrepitev trgovskih, tehničnih, posred-niških-vsestranskih gospodarskih odnosov ne samo neposredno med Trstom in Jugoslavijo, temveč tudi v okviru posredniške vloge Trsta kot stične točke med gospodarstvom Jugoslavije. Italije in številnih važnih prekomorskih držav. Dr. ples je na našo prošnjo poslal sledečo izjavo: Na letošnji velesejem v Trstu smo prišli v ugodnih okoliščinah, ko je v toku napornih pogajanj v Beogradu in v Rimu uspelo prečistiti in razvozlati komplicirana gospodarska vprašanja, katerih rešitev je za razvoj gospodarskih odnošajev osnovnega pomena. Na teh sestankih so obravnavali tudi problematiko Trsta v odnosu na njegovo neposredno okolico in zaledje. Zato imamo stvarne razloge in lahko pričakujemo, da je ustvarjena široka osnova za bodočo gospodarsko vzajemnost in o-krepitev izmenjave blaga. Naše zanimanje za Trst m njegovo področje ostaja ne-izpremenjeno. Mi vidimo v Trstu tako danes kot v preteklosti naraven izhod iz zaledja, naše tradicionalno okno v svet, vrata našega izvjoza-trdno oporišče naše posredniške trgovine. Želimo, da se ta vloga v bodoče razvije s pomočjo tržaškega velesejma, katerega zaslužno delo in velike napore visoko cenimo in spoštujemo. Z zadovoljstvom tudi opažamo, da se vloga kot tudi tehnična ureditev tržaškega vele•* sejma iz leta v leto stopnjuje in krepi. Ne moremo pa prikrivati dejstva, da obstajajo žal še vedno neprijetni, neugodni ukrepi, ki motijo naš optimizem. Do sedaj še vedno niso bili objavljeni dolgo pričakovani velesejemski kontingenti, zaradi česar je nejevolja jugoslovanskih razstavljavcev ne samo razumljiva, temveč tudi popolnoma utemeljena. Pričakujemo, da bo tudi to vprašanje, glede katerega so naši razstavljavci v prvi vrsti zainteresirani, v najkrajšem času ugodno rešeno. Skozi vsa kritična razdobje razvoja tržaškega vprašanja s:) se jugoslovanski razstavljavci zavedali, da z udeležbo na velesejmu, z ureditvijo kolektivne razstave, jasno dokumentirajo neomajno voljo do vsestranskega sodelovanja. S tem je bil tudi dokazan živ interes jugoslovanskega gospodarstva do sodelovanja s tržaškim gospodarstvom in zavest, da bo dokončni likvidaciji povojnih neprilik sledila doba plodnega vzajemnega sodelovanja, uspešna obnova gospodarske povezanosti, za katero je že prirodna gravitacija ustvarila najboljše temelje. Dr. Ivan Ples i/Okmajšnji liiziiiumii ministrske komisije za mkostii kihih Še en poskus vplivanja na delo komisije za prosto cono Združenji: fcpi-dilcrjci/ Iržčištiuga pristanišča načelnu naspruluje in-liisjralni prosti r;uni in predlaga ustanni/itni/ «zranrne. proste cune» Ministrska komisija za proučevanje proste cone je včeraj zjutrij začela z delom. V dopoldanskih urah je sprejela pooblaščenega upravitelja uRiunione Adriatica di Sicur-ta» Ladislava Szalaija, pooblaščenega upravitelja Združenih jadranskih ladjedelnic ing. Domenica Pacchiarinija, predsednika pokrajinske turistične ustanove odv. Piera Slocovicha, ki ga je spremljal ravnatelj pokrajinske turistične ustanove dr. Teodoro Ri-naidini. Popoldne pa je komisija sprejela načelnika tržaškega zastopstva Vsedržavne ustanove za obrt in malo industrijo dr. Silvia Alesanija, predsednika Združenja tržaških obrtnikov Giorgia Valmarina, predsednika Združenja indu-strijcev dr. Daria Doria, ravnatelja Banca d’ltalia v Trstu dr. Leopolda Bartolozzija. Danes zjutraj bo komisija nadaljevala s svojim fielom. Tudi ob sedanjem prihodu ministrske komisije za proučevanje proste cone so določeni krogi objavili «svoje stališče o prosti coni», ki nasprotuje stališču ogromne večine prebivalstva in poslovnih krogov. Gre za Združenje špediterjev tržaškega pristanišča. ki je dalo v objavo listu «11 Piccolo« svoje sklepe na seji svojega izvršnega sveta 31. maja letos. Kot. vidimo, so bili ti sklepi objavljeni skoraj z enomesečno zamudo in prav ob dnevu ko je ministrska komisija za proučevanje proste cone prišla poslednjič v naše mesto, da dokončno zbere vse gradivo o tem za naše mesto tako važnem vprašanju. Zato moramo smatrati objavo stališča Združenja špediterjev tržaškega pristanišča, kot pritisk na ministrsko komisijo proti ustanovitvi integralne proste cone. Mnenja smo, da bi združenje lahko objavilo svoj sklep o prosti coni takoj po 31. maju, če bi mu šlo le za to, da obvesti javnost o svojem stališču. Toda oni, ki načelno nasprotujejo ustanovitvi integralne proste cone in se sklicujejo glede tega vprašanja na sklepe trgovinske zbornice, ki &e je ravno tako izjavila proti integralni prosti coni, so te sklepe objavili namenoma šele včeraj, Združenje špediterjev tržaškega pristanišča zahteva, da se obdržijo sedanje carinske meje in sedanji režim prostega pristanišča. Toda režim prostega pristanišča, kot se sedaj izvaja jih ne zadovoljuje in pravijo, da so ga sprejeli, ker so računali na mednarodne obveze italijanske vlade. Toda ugotavljajo, da sedanji režim v pristanišču ne odgovarja niti od daleč predvojnemu režimu. Carina je sedaj še vedno prisotna pri vseh poslovnih in drugih operacijah v pristaniških mejah, Takoj ko bodo sedanje mednarodne obveze končane, bodo špediterji tržaškega pristanišča zahtevali popolno svobodo gibanja blaga v pristaniških mejah na osnovi zakonskih predpisov. Združenje dalje ponavlja zahteve trgovinske zbornice glede uvoza in izvoza blaga, prodaje tržaških proizvodov na italijanskem trgu tudi če izvirajo iz uvoženih carine prostih surovin, razne ugodnosti pri plačevanju davka na poslovni promet za uvoz, izmenjavo. in prodajo blaga, za razne notranje usluge v območju tržaškega področja, itd. itd. Zahtevajo znižanje železniških in pristaniških tarif, ugodnosti pri poslovanju in plače- vanju z devizami in še posebno odobritev kreditov za dejavnosti špediterjev, ki morajo prenašati velika predplačila in splošne stroSke za pristaniške usluge Javnim skladiščem, pristaniškim družbam, carini itd. Ti krediti naj bi se raztegnili tudi na vse delovanje z Avstrijo, Nemčijo, Češkoslovaško in Madžarsko; pojačenje pomorskih družb P1N, pravilno razdeljevanje ladjevja teh družb med Tirenskim in Jadranskim morjem, nove železniške gradnje, skrajšanje trbiške železnice, elektrifikacijo železniške proge Cervinjan-Mestre, dela na tržaški in openski železniški postaji, itd. Dalje zahtevajo gradnjo nove avtoceste Trst-Trbiž, odpravo carinskih birokratskih postopkov, ki ovirajo delovanje v pristanišču. Združenje špediterjev tržaškega pristanišča predlaga u-stanovitev «zmerne proste cone«, kot jo je že predlagala trgovinska zbornica. Poudar- ja pa stališče, da se ne smejo spremeniti carinske meje in valutni režim. Stališče tega združenja je stališče skupine oseb, ki vidijo izključno svoje interese oziroma interese svoje kategorije. Ne vidijo pa ali pa nočejo videti in razumeti celotnega gospodarskega vprašanja našega mesta, ki zahteva odločne ukrepe in ne polovične ali pa celo tako neznatne, ki naj bi zadovoljili le skupinico ljudi. Pristaniški špediterji se morajo zavedati. da je njihova usoda, kot tudi usoda tržaškega pristanišča in celotnega tržaškega gospodarstva, odvisna od Razredni sindikat za sMaieče varilce Vztrajni in pogumni odpor varilcev ladjedelnice Sv. Marka proti nesmiselnim in nečloveškim zahtevam ravnateljstva C HO A ni naletel le na globok odmev in solidarnost delavcev kovinarske stroke, marveč tudi delavcev drugih industrijskih panog in trgovinskih u-službencev. Delavci ladjedelnice Sv. Marka se namreč borijo v obrambo načel, ki presegajo njihove neposredne in osebne pravice ih interese; borijo se in stavkajo, vztrajno in morajo zmagati, ker branijo splošne prido, bitve in ker se skoraj vse prebivalstvo tržaške in drugih občin zaveda važnosti tega resnega spora. Kakor večje sindikalne organizacije so tudi Razredni sindikati pozvali svoje člane in simpatizerje, naj tudi dejansko pokažejo svojo solidarnost. Doslej so Razredni sindikati zbrali in skoraj v celoti izročili naslednje vsote: Razredni sindi- razumevanja potreb ogromne večine prebivalstva in gospo-; kat tiskarskih delavcev 13.150 darskih strok, ker samo tako | ]jrj Razredni sindikat usiuž- bo večina uživala dobrine določenih gospodarskih ukrepov. Eden od teh ukrepov, ki bi pripomogli k omilitvi gospodarske krize, je brez dvoma ustanovitev integralne proste cone. To mora upoštevati ministrska komisija. bencev tiska 30.000 lir, Razredni mešani sindikat 3.350 lir. Zveza Razrednih sindikatov je zbrala na svojem sedežu 15.900 lir in na družabnem večeru ob desetletnici ustanovitve ((Primorskega dnevnika« 20.650 lir. 51 SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE z si Tržaško ozemlje Velika uprizoritev na prnslem na stadionu »Prvi maj», Vrdelska cesta 7 CARLO GOLDONI PRIMORSKE ZDRAHE" <«LE BARUFFE CHIOZZOTTE«) Ponaši] dr. MIRKO RUPEL Režija: JOŽE BABIC in MODEST SANCIN Glasbena priredba: O. KJUDER. Ples: O. GORJUP. Scena: JOŽE CESAR in inž. arh. VIKTOR MOLKA OSEBE:. Jože. lastnik .ribiške ladje — Stane Raztresen; Tona, njegova žena — Valerija Stlova; Pepka, dekla, njegova’sestra — Zlata Rodoškova; Tine. fant, niesov brat — Julij Guštin; Lipe, ribič — Modest Sancin; Vana, njegova žena — Ema Starčeva; Urška, dekle, sestra botre Vane — Štefka DroKeva; terezka, dekle, druga sestra Vane — Tea Starčeva: Džovanin, mlad ribič — Miha Baloh; Ma- tevž star ribič — Anton Požar; Tomaž, čolnar — Silvij Kobal; Izidor, adjunkt pri sodišču — Jožko Lukeš; Dro-bant sodnijski sluga — Jositp Fišer; Drejček. fantič, pro-daialec kostanja — Vojko Cesar; služabnik adjunkta Izidorja — Edvin Švab. Možje z Jožetove barke in vaščani. Godi se v primorski vasi v starih časih. PREMIERA v SOBOTO 2. julija, nato v nedeljo 3. julija, v torek 5. julija in v sredo G. julija- Naslednje predstave bedo najavljene po dnevnem časopisju in radiu. Pričetek ob 21■ uri — konec do 23-30 ure. PISMO PRISTANIŠKIH DELAVCEV DR. PALAMARI Za zvišanje prejemkov in za sindikalne svoboščine V pismu zahtevajo pristaniški delavci tudi sklicanje mednarodne pristaniške konference in obnovitev tradicionalnih prog Tajnik pristaniških delavcev je poslal včeraj vladnemu generalnemu komisarju dr. Palamari pismo, v katerem ga prosi, naj posreduje, da se rešijp številna vprašanja pristaniške stroke, s katerimi so ga že seznanili meseca januarja, ko je sprejel njihove predstavnike in jim obljubil, da se bo za stvar pozanimal. Že takrat so pristaniščniki zahtevali zvišanje tarif za 11 odstotkov, da se prilagodijo prejemkom drugih kategorij, ki sc medtem skoraj vse dobile zvišanje mezd. Svet pristaniškega dela je že v preteklem novembru obljubil, da se tarife zvišajo. Pristaniščniki so nadalje zahtevali, naj korist- pravne stroške pristaniških družb ter naj zvišajo odstotke svojega prispevka v pokoj-nftlski sklad, RP ima seUa'j 25 milijopov primanjkljaja. Razeri tega zahtevajo spoštovanje sindikalnih svoboščin ter posvetovanje med stfanka-mi, preden se odpustijo ali kaznujejo delavci. Sindikalnim predstavnikom delavcev mora biti vedno dovoljen dostop v pristanišče: v okviru pristaniških družb je treba spoštovati voljo delavcev v vseh notranjih vprašanjih; pristaniškim družbam se mora pridržati vse delo v pristaniščih, v lesnem pristanišču in v industrijskem priftaniščii v Zavljah. Obnoviti se morajo niki pristanišča plačujejo u-|tudi vse tradicionalne tržaške VČERAJ DOPOLDNE M N0UEM PRISTANIŠČU PO ENEM TLDNU TRŽAŠKEGA VELESEJMA Včeraj rekorden obisk V ponedeljek dan „K2“ Ves včerajšnji dan so se nadaljevali poslovni stiki predstavnikov arabskih držav - Sestanek predstavnikov italijanskih velesejmov - V torek dan Grčije Požar v ladijskem skladišču uničil pošiljko bombaža in lesa pomorske proge; skliče naj se takoi mednarodna pristaniška konferenca z udeležbo ' vseh 'drZSTV, ki so zainteresirane v našem pristanišču; država naj finantno podpira Javna skladišča, da bodo lahko znižala cene rfrtmih uslug. Ko je dr. Palamara takrjat »■prtjsl predstavnike prista-niščnikov, je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se rešijo omenjena vprašanja in tudi izjavil, da bo vlada poskrbela, da se pospeši delo v pristanišču. Ostalo pa je le pri obljubah. Zato so pristaniški delavci napovedali že dve stavki, in sicer v marcu in aprilu, toda kljub temu se ni nihče zganil. Upamo, da bo imelo kaj uspeha vsaj omenjeno pismo dr. Palamari. Vsi poskusi, da bi rešili blago, so bili zaman in so mora li skladišče zaliti z morsko vodo - Skoda je zelo velika Nesreča na delu Popoldne so z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 45-letnega Franca Kolenca iz Campor, katerega so morali zaradi zloma desne noge, zloma zob, rahlega o-motičnega stanja in verjetnih notranjih poškodb pridržati na ortopedskem oddelku, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Njegov delovni tovariš, ki ga je spremil v bolnišnico, je povedal, da je Kolenc med delom na parniku «Beech- wood» v ladjedelnici Sv. Roka padel s trehr metrov višine. V okviru velesejma je bil včeraj tretji dan, posvečen arabskim državam, na katerem sicer ni bilo pomembnih zasedanj, vrstili pa so se številni privatni razgovori iz katerih bo nedvomno prišlo do pomembnih kupčijskih zaključkov. Sobota, je poleg izredno lepega vremena, 'pripomogla do tega, da je bil tudi obisk velesejma včeraj rekorden, čeprav paradi se ne preštetih vstopnic ne moremo zapisati dokončne številke vseh obiskovalcev. V ponedeljek pa bo dan posvečen vzponu na K-2. V Trstu bosta takrat prisotna člana zmagovite ekspedicije Achile Compagnioni in Lino Lacedelli. poleg njih pa se druai alpinisti, ki so sodelovali pri tem pohodu. V ponedeljek ob 18. uri bodo pripovedovali udeleženci ekspedicije o različnih dogodkih pri vzponu, nakar bodo projecirali dokumetarne filme Včeraj ob 11. je bil i.a predsedstvu velesejma sestanek med predstavniki italijanskih velesejmov, ki sodelujejo z mednarodno organizacijo velesejmov. Sestanku so prisostvovali predsednik in tajnik vele- sejma v Veroni in velesejma v Padovi, Razpravljali so o skupnih vprašanjih o katerih bodo govorili na zasedanju mednarodne zveze v septembru v Lionu Včeraj dopoldne je obiskala velesejem skupina poslovnih ljudi iz Liona, danes pa bo obiskala velesejem skupina okrog 30 poslovnih ljudi iz Barija, katere bo vodil predsednik tamkajšnje trgovinske zbornice. V ponedeljek in v torek bodo prispeli na velesejem, kot gostje uprave predstavniki švicarskega in nemškega tiska. V torek bo dan Grčije in bo ob tej priliki obiskal Trst grški ambasador Argyropules v četrtek pa bo delegat Libanona priredil v imenu svoje vlade sprejem. O Občii n 'avlja. da bodo v dneh od 26 do 30. junija med 9 ii, 12. uro na vpogled davčni seznami. in sicer v občinski palači v Ul. Rettori 2-111. Po tem roku bodo sezname oddali olv-čiruskemu davčnemu izterjevalcu. Morebitne pritožbe, ki morajo biti osnovane na zakonskih predpisih. je treba nasloviti na pretekla v roku 6 mesecev od 1 julija dalje. Dva gasilca, in sicer eden član tukajšnjega gasilskega zbora, drugi pa stalno zaposlen pri pomorski družbi «1- ki bodo jutri dopoldne. talia», sta včeraj malo pred poldnevom opazila, da prihajajo iz skladišča št. 3 parnika «Vesuvio» (10.000-tonski parnik vrste Liberty), ki je zasidran ob pomolu poleg hangarja št. 64 novega pristanišča, plameni pomešani z dimom. Moža sta takoj alarmirala osebje in kmalu zatem so bile na mestu štiri gasilske ekipe, med katerimi je bila tudi pomorska gasilska e-nota. Pod vodstvom poveljnika inž. Catalana, podpoveljnika Lomonta in tehničnega častnika Sgorbissa se je 30 gasilcev spravilo na delo, da bi požar pogasili. Najprej so morali spustiti v skladišče nekaj mož z dihalnimi aparati, ki so i-meli nalogo odkriti žarišča in jih po možnosti uničiti. Zal to ni bilo mogoče in tedaj so gasilci spravili v pogon črpalke ter začeli goreči material, sestavljen iz lesa in bombažnih bal (vse skupaj namenjeno v Benetke) z močnimi cur-k; polivati. To pa ni zadostovalo, zaradi česar so hermetično zaprli skladišče in vanj spustili vodne hlape iz par-nikovega parnega kotla, da bi s tem zadušili ogenj. Toda tudi to ni pomagalo in ker je obstajala nevarnost eksplozije naftnega rezervoarja (ki je bil točno pod skladiščem v ognju), so sklenili po sestanku s* poveljnikom ladje in drugih častnikov pristaniškega poveljstva skladišče popolnoma zaliti z morsko vodo. To delo so začeli okoli 16.30 in ob 22. uri še ni bilo končano. Do sedaj še niso mogli u-gotoviti škode, ki pa je brez dvoma ogromna. Kot vzroke požara pa navajajo močno vnetljivost materiala, ki se je sam od sebe vnel. začela Delavska zbornica širiti te letake tik pred novimi pogajanji na uradu za delo, o Občina javlia, da bo v dneh 5.. 12. in 19. julija med 11 in 12. uro v tržaSkem županstvu javna dražba za dobavo 15.000 o drv. Vse podrobnejše informacije dobijo interesenti v občinskem uradu za sklepanje ] pogodb. Enotni sestanek članov tovarniških odborov SELAD Akcija proti novemu odloku o preureditvi SELAD se nadaljuje Odloku nasprotujejo vsi delavci SELAD in brezposelni ter zahtevajo, da se prekliče, ker jemlje ustanovi dosedanji podporni značaj. Proti odloku nastopajo enotno tudi tindikati. Včeraj so se sestali člani tovarniških odborov SELAD obeh večjih sindikalnih struj in proučiM predvčerajšnje diskusije z ravnateljem oddelka za delo dr. Palombo. kateremu sta o-be sindikalni organizaciji izročili spomenico. Na sestanku so člani tovarniških odborov sklenili, da bodo nadaljevali borbo na čim širši in enotni ospovi. Aretiran vinski bratec Včeraj okoli 1. ure' ponoči so aretirali Maria Vranicha iz Ulice Gozzi, katerega so zasačili, ko je v pijanem stanju igral na kitaro in s tem motil nočni mir. Nesrečen padec Zaradi verjetnega zloma kolka in drugih manjših poškodb so včeraj zjutraj sprejeli na ortopedskem oddelku ribiča Giovannija Delis^ja, stanujočega v nekem hotelu v Ulici Ghega, ki je padel z brvi, ko je hotel s pomola v čoln. Marija vil. IVIilus Danes k Banom Pri Banih bo danes popoldne velika kulturna prireditev in ples na prostem. Včeraj popoldne je policija izdala dovoljenje, tako da je tokrat vse v redu: če bo vreme lepo, tako kot je bilo prejšnjo nedeljo, tedaj pričakujejo Banovci velik obisk. Poleg domače dramske skupine in pevskega zbora bodo nastopili tudi zbori iz Bazovice. Trebi in s Konkonela, za zaključek pa bo ples na «brjarju», ki ga organizirajo domači faHtie Danes popoldne na svidenje pri Banih! Izžrebanje nagrad Včeraj sta bili na tržaškem velesejmu izžrebani naslednji nagradi;. I. nagrado, sesalec prahu «Ko- lettoi). je dobila Livia Cividino iz Ul. Angelo Emo 21 z vstopnico 016759 II. nagrado, zabojček likerjev «Stock», je dobila Lucia Albri-zio iz Ul. Rossetti z vstopnico 018658 Včeraj sta se v Trstu poročila prof. PAVLE MERKU in prof. MARTA JERIČEV A Našemu sodelavcu in njegovi soprogi iskreno čestitamo! Ali je to v prid enotne borbe varilcev? Včeraj je Delavska zbornica ruzsirila po niestu številne letake z odprtim pismom funkcionarju CRDA dr inž Pacchiariniju, ki je sicer bilo že objavljeno teden dni prej to je 19. t. m. v njenem glasilu «11 Lavorou. Pismo je pisano v nacionalističnem duhu ter vsebuje očitke drugemu sindikatu in delavcem dru- Q javlja da ^ ,a_ gacnega mišljenja ter vseka- ra(ll ureditve kanalizacije za kor m v skladu z enotno bor- promet za»rta Ul Pončana, in bo. ki jo varile, »odit« nr«» sicer mecj Ul. S. Gavardo in Ul. ravnateljstvu CRDA. Zato se i s. G. Bo>co, od 27. t. m, do zadelane » vprašujejo, zuku] jel ključka del. Iz Zagreba smo prejeli žalostno vest. du je 22. t. m. preminila v 77. letu starosti Marija v d. Miloš, mati bazoviškega mučenika Zvonimira, katerega' so fašisti skupno z Bidovcem, Marušičem in Valenčičem ustrelili pri Bazovici ti. sept. 1930-Žalovanju njenih otrok Davorja, Dušana, Irme in Darinke ter ostalih svojcev se pridružujemo tudi vsi Zvonimi-rovi soborci na Tržaškem, vsi. ki so ga poznali in spoštovali, skupno z njim prenašali trpljenje v fašističnih zaporih in bili skupno z njim sojeni pred posebnim fašističnim vojaškim sodiščem v Trstu. Od včeraj do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKK Dne 25. junija 1955 se je rodilo v Trstu 8 otrok, umrlo je 9 oseb, porok je bilo 10. POROČILI SO SE: šofer I ulilo Villanova in bolničarka Lui-gia Oliani. mizar Umberto sitnim iani in gospodinja Miclaucich, trgovec Vitosante rutino in šivilja Maria Parat, inženir Bruno leralla in gospodinja Liliana Iviani, slikar Uior. g;o Spazzal in gospodinja Licii Posar, bančni uradnik Lino Castro in uradnica Ileana Armis, zdravnik Claudio Protti in zdravnica Edda Riosa, uradnik Oio-vanni Anzakne in gospod.nja Anna Valente, mehanik Leari-dro Micheli in gospodinja Claa-dia Delcon-te, Inštalater Augu-sto Cocianeich in prodajalka Renata Gherdol. UMRLI SO: 74-letria Marija Poropat vd. Bubftič, 6^*-let ti a A- t'ifrha Velcich, 75-letni Giacomo erton, 49-letna Maria Palladi-no vd Minuto, 76-letna Antonia Drasctc vd. Barbo, 75-lelna Jo-sipina Kaluža, 46-letna Rruna Pacor por. Gerli, ,88-letna Maria Guštin por, Matfiassi, 76-!etna Alessandra Del Colle vd. Marin.^ VHEME VČERAJ Najvišja temperatura 29.1, nal-nižja 20.8, ob 17. uri 28.7, zračni tlak 1015.3 stanoviten, veter 8 km severozahodnik, vlaga 63 odstot.. nebo jasno, morje lahno razgibano, temperatura morja 22.6 stop. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 17; Da-vanzo, Pl. Bernin-i 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al Llo>d, Ul. Oroioglo 6: Alla Madonna dei Mare, Largo Piave 2: Millo, Ul. Buonarroti 11: Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). LOTERIJA O arov i in prispevki Vanda Boštjančič daruje 500 lir za Dijaško Matico. Ob priliki družabnega večera, ki ga je priredilo preteklo nedeljo Založništvo tržaškega tiska ob desetletnici svojega obstoja, je bilo nabrano med nameščenci «Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska ter med ostalimi udeleženci 50.664 lir za Dijaško Matico. Ljudska prok veta Prosvetno društvo v Barifov- Ijah vabi na glasbeni večer, ki bo;, danes. 26. ,.t„, m. vojno ob 20 uri Nastopa mladina. PD v Barkovljah. Prosimo vse pevce, da pndeio I« pevski vaji, ki bo v torek 28. t. m. ob 21. uri. Razna obvestila Lukežičeva grafična mapa je na razpolago interesentom pri Slovenski prosvetni zvezi v Ul. Roma 15-11. Tržaiki filatelistični klub «L. Košir«. Danes bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., običajni sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12. ure. Člani naj danes prevzamejo znamke, ki so prispele pretekli teden. Knjižnica Prosvelntga društva «I*o Gruden« v Nabrežini posluje vsako nedeljo od 11. do 12. ure. Vabljeni vsi člani ter njihovi svojci. ..GAJ -BI vabi na Kulturno prireditev in p!os na prostem ki bo danes popoldne ob 16. uri Poleg igre «KJE JE MEJA« v prireditvi domače dramske družine nastopijo še pevski zbo^ri od Banov, iz ^Bazovice, Trebč in s Konkonela. PROSV. DRUŠTVO «V!SM» KONKONtL priredi v nedeljo 3. julija na prostem proslavit siiim SO-letnice Sodelujejo številni pevski zbori in folklorna skupina iz Brega. Po končanem kulturnem sporedu bo PLES DIJAKI slovenskega klasičnega liceja v Trstu priredijo danes 26. t. m. ob 20. uri v BORŠTU Barry-Connersovo komedijo v treh dejanjih: ,,ROXI" Rež.: prof. Jože Peterlin PREDEN GRESTE na DOPUST se naročite na «PR1M0RSKI DNEVNiK» Posliemo vam gatrn/ ka-“ terikoli krai. 15-dnevna naročnina 200 lir Telefonirajte na št 37338 Tržaški filatelistični klub »L. Košir« Danes hošta ‘ raVsVavliafa v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., del svoje zbirke znamk člana Nada Vilhar in Vladimir Poctbršček. — Razstava bo odprta od 9. do 12. ure. Supercinema. 15.30: «Karavana pesmi». Arcobaleno. 15.00: «Amerikanec», C, Ford. U. Thiec,s. • m"»« Astra Rojan 14.30: «Med dvema ljubeznima«, G. Garson, B. Sulivan. Capitoi. :5.00: «Casta*-Divaa, N Crrny. M. Romet.j Cristallo. 14.00: «Zj0dh» o ti"*h „ ljubeznih«, J£. Dtiuglas, J. Ma-sou. Grattacielo. 15.30: (tVel.ka nadlo-ga», G Johns, R. Nevvion. Alabartfa. 15.00: Van Johnson, W.v Pid&eon . Aurora. 15.00: «Rcp stoTeT]a», T. Curfcis, J. AcUmtis. _ Arraonia. 16.00: «Bill West»,^ 3- | Chandler, F. Doraergue. , J Ariston. 16.00: «Morski. roparji sedmih morij«. J. Parne, L), j Garibaidi. lČOO: »Maščevana?,1!^!, j Vitale, A. Fernese. Ideale. 14.30: «Nevihte pod morji«, R. VVagner, T. Moore. Impero. 16.00: «Brezskcona leta», N Taranto. Italia. 15.00: «Kruh. ljubezen in ljubosumnost«, U. Lollobrigida, V. De Sica. S. Marco. 16.00: «Rimske počitnice)). G. Peck. Kino ob morju. 15.00: «Cesar zlatega mesta». češkoslovaški film. Moderno. 15.00: «Veliko upanje«, R. Baldini. Savona. 14.00: «Rihard Levje- srčni«, R. Harrison. Viale. 14.30: «Obmejni lovci«, K. Scott. Vittorio Ven-eto. 15.30: «Malaga», M O'H ar a. Azzurro. 14.00: «Bela furija», E. Parker. Belvedere. 16.00: «Veliko streljanje«. R. Conte. Marconi. 15.00: «Suzana je spala tukaj«, D. Povvell. Mamimo. 15.00: «Lahko noč.., odvetnik«, G Mašina. Novo cine. 14.30: «Cudovit človek«, D. Kave. Cdeon. 15.00: «Rommel, puščavski lisjak«. Radio. 16.00: «Montecristovo maščevanje«, J. Marais. Venezia. 14.00: «Rdeč panter«, R. Stack. Skedenj. 15.00: «Zerwiin ujetnik«, Ki&o na Opčinah. 15.00: «Crni diamant«. POLETNI KINO Arena dei fiori. 20.50: «Lili», L. Caron. Ariiiion. 20.45: «Morski roparji sedmih morij«, J. Pa.vne. Grad Sv .Justa. 21.00: «Tretji razred liceja«, C. Carere. Paradiso. 20.30: «Steza slonov«, E. Ta.vlor. Ponziana. 20.30: «Podeželska ljubezen», G. Powel. Rojan. 20.45: «Kilimandžarska snežišča«, G. Peck. Garibaldi. 20*15: «Maščevana», M. Vitale. Secolo. 20.30: «Mizar», F. Si'lva. zu: 17.00 Izven sporeda: 17.30 Salvator Gotta: «Damigella di Bard«, telev. igra; 20.30 Tedenska revija in va-riete; 20.55 Ro-moio Siena: «Dve sto drugemu«; 22.00 Bruno Cicisnani: «Kofein», rovela; 22.15 «Mi in vi«, nenavadni pogovori; 22.35 Aristofan: «0£ laiki«, prenos iz antične Ostie. KADARKOLI se vam zdi in ne samo v začetku meseca se lahko naročite na ^PRIMORSKI DNEVNIK* Dovolj, da telefonirate na št. 37333, ali da izročite vas naslov našemu raznašalcu. Bfe' N ET K K 61 81 54 55 14 PALERMO 44 12 85 87 *0 FIKENZE 45 58 65 8 3) N A POLI 62 40 76 69 4 TORINO 40 31 32 39 27 MILANO 17 12 3 41 40 BARI 66 34 54 74 48 GENOVA 73 60 44 82 26 ROMA 4 23 73 31 87 CAGLIARl 32 67 69 80 25 ( šulski: mmmmm:) Osnovna šola v NABREŽINI ponovi danes 26. t. m. ob 17. uri v kino dvorani pravljično igro «Prim:esa pastirica«. — Vabljeni vsi prijatelji naše mladine. Rosselti. 15 00: «CtOVeška zveri) G. Ford, (J. Grahame. Excelsior. 15.00: »Podjetni go- spod Dick«, C, Grant, M, Lo.y. Fenice. 15.00: «Svinčena ploha«, E G. Robinson. J. Parker, Nazionale. 15.00: «Gnan PO U Menih«, M. 0’Sea, V. Grav. filodrammatico. 15.00: «Alarm, policija!«, V. Mayo. R. Hutton BOLEHATE na jetrih, na žolču, na ledvicah, na ženskih motnjah, na izčrpanosti?? P I 3 T RADENSKO E \.\ltAVXO M IN K H.41,!*’O VODO NEDELJA, 26, junija 1955 l’ 1’llSTA.I A A 8 00 Jutranja glasba: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Domači odmevi- 11.10 Priljubljene melodije;- 11.45 Schubert: Rondo v A-duru; 12.90 VVilde: Sebični velikan, pravljica; 12.30 Lepe operne arije; 13.00 Priljubljene Gerahvvinove melodije; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Glasba iz revij; 15.po Nastopajo otroci iz os«ovi*e šole v Ulici Sv. Frančiška; 15.15 Grieg: Sigurd JoW safar; 15.30 Slavni pevci; 16.00 Malo za, šalo, malo zares; 16.45 Gianmini: Koicer' za trobento; 17.00 Poje zbor škedenjskih deklet; 17.20 Plesna čajanka; 17.68 2. polčas nogometne tekme Ita-lija-Tuičija: 19.00 Pestra glasba; 19.45 Rimski-Korsakov: Španski capriecio: 20.00 Šport: 20.05 Zabavna glasba; 20.30 Verdi: Moč uscj^e, opera v 4 dej.. I.' in II. dejanje: po % I. dej. pribl, ob 21.05 Športni komentar; 22.10 Wkmawski; Koncert za, violino in prkesler; 22.30 Melodije it filmov; 22.5Cf Večerni < pTes. I u * • .. 1515 Operna glasba; 16,00 Au-gusto Nosell i: «Pogucn», enodejanka; 17.45 Simfonični koncert, dirigira Antonio Pedrotti; 19.20 Plesna glasba; 19.45 Šport; 21.05 «Operacija Ciceroive«, glasbena zabavna revija. K O I* K It | J| Poročila v slovenščini: &00, 13.3U. 19,30, 23.30 llrvaska poructTn: tfsSk 'tl. i”Ot) 20.20.„ Potočil,« v . italijanščini: 7.15. 12.30. 19,1)0. 23,00 7.45 Jutranja «Ja—. ... tija Tomc: Dolenjsko zenitova- nje, izvaja akademski pevski zbor p; v. Radovania CSohca! 8.40 Za naše kmetovalce; , 9.00 Spored ifttoavnih' in' plesmiv rron-vov; 9.30 Mladinska oddaja; 10.00 GHasfcena matineja; 1030 . Zena. .n dom; 11.00 Nedeljski simfonični konceri; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Tekmovanje prosvetnih društev: PD Trnovo in PD Voger-sko; 16.00 Nedeljski promenadni koncert: 17.00 Priljubljene melodije; 17.15 S. Dal Prat: «Naro-be svet«, komedija v ital.; 18.00 Iz opernega sveta; 19.15 Šport; 20.35 Jurina in Franina; 20.50 Glasba po željah v hrvaščini: 21.00 Veseli večer; 21.30 Glasbe ni portret Irvinga Berlina v priredbi Roberta Stolza, s i. u t t . i» . .1 i\ 327,1 m, 202.1 lil, 212.4 m Poročila ob 5 00. ti.uo 7.00. 12 30 15.00. 17.00 m 22.00 8.00 Otroška predstava: Sne- guljčica; 9.05 «Po svetil poez.je«: Poletje v liriki; 9.30 Venček slovenskih narodnih pesmi; 10.10 Dopoldanski simfonični koncert; 13.30 Želeli ste — poslušajte!,. 15.15 Igra Ljubljanski plesni sekstet; 15.30 Zvone Kržišnik: Slovenska Istra ob začetku sezone; 16.00 Igra godba na pihala; 16.30 Nedeljski roman -Marcel Giuglaris: Spoštovani gospod Lutka - nadaljevanje; 16 50 Glasbena medigra: 17.00 Prenos mednarodne nogometne tekme Svica-Jugoslavija; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 V svetu ritmov :n melodij; 20.30 Športna poročila; 20.40 Odlomki iz Smetanove opere: aPoljub«: 21.35 L, van Beethoven: Sedem bagatel - izvaja pianist Roman Klasinc iz Maribora. TKI.KV 1911.1 A 10.15 Kmetijska ura: 15.30 Reportaža športnih tekem v Pari- T R S 1 Ul. sv Ktan-čišlca 20/111 tel. 37-338 sprejema in. serate. male oglase, osmrtnice m arugo od 8. do 12.30 in od 15, do 18. ure. HIŠNO POMOCNICO išče 3-član-ska slov. družina. Naslov n* upravi UL. sv. Frančiška 20. KOLESA, moška in ženska, po 8.000 lir, kolesa za prevoz blaga, po .22.000 lir, motorna kolesa po 50.000 lir. na obroke. Marcon, Ul. Pieta 3. ZOBOZDRAVNISKI AMBULATORIJ Dr. A. M. Sancin zobozdravnik-kirurg Ustne in zobne bolezni, zobne proteze. Sprejema od 10. do 12. in od 15. do 19. ure. Uijca Torrebianca 43-11. (vogal z Ul. carducci) tel. 37-118 «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALD1RIVO 14 tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK Izredna prilika! PATENTiMl NAPRAVA s katero se v dven minutah vsako navadno pero spremeni v NALIVNO PERO; približno 50.000 pripravljenih posrebrenih naprav. S tem sistemom postane navadno pero bolj upogljivo in z njim boste napisali, ko da bi bilo zlato, vsaj TRI strani protokolnega formata, ne da bi vam bilo treba namakati peresce v črnilniku. Pripravna za šole, družine, urade itd. PRODA SE CELOTNA PARTIJA ZA 290.000 LIR Informacije daje: UPRAVA LISTA Ul. S. Francecco 20 Na [novejše izdaje^ _________I_______ ——■—Ul—WW—W IHIUI LIH »1 ■ slovenske knjige S' lahko ogledate pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE, ki razstavlja v jugoslovanskem paviljon«. J ADRIA EXFRESS TRST - Ulica Oeerone 4 tel. 29-243 -----------O----- POCITNICE OB MORJU, V HRIBIH, OB JEZERIH Predstavništvo za zdravilišča RADENSKA SLATINA in DOBRNA Penzion 170U lir iv ceni je vključen zdravniški pregled in kopeli) Preskrba trgovskih, navadnih, turističnih in tranzitnih vizumov za JUGOSLAVIJO Prodaja voznih listkov za avtobuse iz TRSTA za: LAGO Di CAVAZZO - ntdeljski odhodi ob 7.30 uri GRADO • dnevni odhodi ub 8 30 uri MILANO , dnevni odhodi ob 21. uri GENOVA - trikrat na teden ob 21. uri COMO CH1ASSO štirikrat na teden, odhod ob 21. uri UDINE - dnevni odhodi ob G.30, 7.30. 8.30 uri BELLUNO - dnevni odhodi ob 6.30 uri TRE V ISO - dnevni odhodi ob 8.30 uri DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani TRST — UL. COH I I i — TKI- 361-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme v podjetjih revizije, mrhanirn- izdelke, obdelavo kovin. avtogeno m elektucno varjenje. Popravila na krovu: motoijev Diesel, parnih strojev in kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih in napravah na krovu. Vsem sorodnikom, prijateljem m znancem spoio-camo žalostno vest, da nam je v sredo 22. t. ni. P° dolgi in hudi oolezni v starosti 77 let preminila nasa nepozabna mati, tašča in stara mati MARIJA vd. MILOŠ Pogreb drage pokojnice je bil v petek 24. t. K1' ob 14. uri iz mrtvašnice na Mirogoju. žalujoči: otroci Davor, Dušan-Irma in Darina, snahi °ra*a Stela, vnuki in ostalo sorods V Zagrebu, 25. junija 1955 I Danes,. NEDELJA 26. junija Rudolf, Brana Sonc^. vzicena za nPriraorske zdrahen, ki sta jo napravila Jože Cesar in ing. arh. Viktor Molka. ^ V OZRAČJU SPOMENICE O SOGLASJU? Tržaški slovenski slikar ti utira pot v italijanski kulturni svet Bogdan Grom je v Milanu nastopil tudi na televiziji Milan je gospodarska me-i '»Polo Italije in svetovljanih0. res kulturno mesto. In 9r nas Slovence še posebej kitila, je to, da nastopa 'Udi 'Urno 1 nasproti nam res kul- ter politično razgle- n°. ker ima v vidu odno-,e 'n koristi velikega naro-a in države. V tej osvetli-; v' nam kaže kulturni Trst 'tpcej bedno lice provin-i 'a|ncga mesteca, vsaj pod 't(lanjo občinsko upravo. se, da se je v mestno J1S() vselili davno preživeli '*!' istrskih mestec, duh, ki °če Urejati svoje kultur-odnose do Slovencev, po Iol stoletju, po dveh svetovja Vojnah, po vzoru inte-‘Sentnega ptiča noja. , 12. do 22. marca t. 1. * imel naš proseški rojak, slikar Bogdan Grom ;j?bno razstavo v galeriji l'^°ntenapoleone v srcu Mi- I Milan je po značaju ne-, ,|JPljiv nasproti vsakemu °veniu umetniškemu ime-\ ki ga ne pozna. Groma j* sprejel odprto in prijaz-Njegov kulturni svet; sli-»rji, kiparji, arhitekti, pi-ateljj, novinarji so si ogle-Gromove slike, dasi ga f ša. Gruber-Bencova v du-,10vitem katalogovem uvodu •!tc. Nada Gabrijelčič, Kehar. Fotografk' gradivo Prispeval Marij Magajna, teh pa imamo še članek in deset odgovorov ki jo* je izvedlo gle-. ^ eprav je teh odgovorov l**Dos]a k” so bila vprašanja Ven«'a ž- razmeroma pozno, anar tudi teh de-set odgovori zanimivih; obenem bodrilo za nadalj ; 0 -®dobne Dcbutfe, t komo Se obširne. jSl *'lSki li-t SNG v Ljub 8ra Sl- ,fl- 1954-55. Er-BMn7 ol,"Kerrarl: ŠTIRJE dNpn?011"0 0 šolskem in po-;%c,n letu 1954-55. Glasbena jV rrstu* Glasben« šola. v £ založila Glasbena Ma-k Trstu hN ti kuiVi, ficvlJa za književnost "• Let'*«‘ >• st. 2. A- *°Per 1935. ^SvjeA’ človek IN »i "tesetmk za poljud- ^6 i ^ ° Maj-junij. ■ Ljubljana 1055. IV EVAR1ST MISIGOJ MARIO MAGAJNA roj. v Trstu 26. 10. 1905 roj. v Sv. Križu 5. 12. 190« umorjen v Rižarni 6. 9. 1944 padel 28. 6. 1944 v Istri JOSIP MIOT MARIO MATIASIC roj. v Trstu 3. 3. 1904 roj. v Trstu 8. 12. 1907 umorjen v Rižarni 26. 9. 1944 umorjen v Barkovljah 13. 12. 45 JOSIP MAVER MARIO NOVEL roj. v Boljuncu 27. 6. 1907 r°j- v Trstu 5. 5. 1911 padel 13. 1. 1945 na Križni gori padel 29. 4. 1945 ANTON NOVEL roj. v Miljah 24. 10. 1914 pogrešan od 1944 (Dachau) FRIDERIK OREL roj. v Trstu 13. 9. 1909 padel 7. 11. 1943 v Sloveniji OSK AR PERTOT roj. v Nabrežini 9. 2. 1909 pogrešan ALEKSANDER M\HNIC roj. v Dolini 3. 7. 1905 padel 27. 2. 1945 v Prezidn KAREL MILIC roj. na Proseku 9. 3. 1900 umrl zaradi posledic 18. 9. 1945 LEANDRO NOVEL roj. na Plavjah 4. 8. 1912 padel 4. 5. 1944 pri Kočevju DUŠAN OTA RUDOLF PURIC roj. v Boljuncu i. 10. 1908 roj. v Vel. Repnu 19. 7. 190» padel 5. 1. 1945 v Istri padel 15. 9. 1944 pri Štanjelu IVAN MATUHANAC (MAT-TOCANZA) roj. v Kanfanaru 24. 6. 1903 AUGUSTO PROIETTI rojen v Rimu 6. 8. 1596 umrl 9. 3. 1945 v nemškem tab DUBROVAČK! FSSTIVAl 195S uii pumi ummči zmage — MŠ FILATELISTIČNI HOllCEH_ ii zli sroraii« se nas Mi padlih cej dela za zbiralce tematike. V Jugoslaviji pa nestrpno pričakujejo izid «mladins'ke» serije s slikami iz jugoslovanske flore, ki bi morala iziti že 1. maja. Italijanska poštna uprava je dala pred kratkim v promet dve znamki za 25 in 60 lir v počastitev «IV. svetovnega petrolejskega kongresa«, ki je bil v Rimu in Messini od 6. do 15. junija t. 1. Znamki sta pokončni in predstavljata lepo sintezo antične in moderne dobe. V ozadju se vidi stari rimski vodovod, v o-spredju pa ogrodje petrolejskega stolpa. Znamki imata poleg običajnih nazivov tudi napis « IV Congresso mondia-le del petrolio - Roma 6-15 giugno 19S5«. Zanimiva je o-kolnost, da izda italijanska poštna uprava, med priložnostnimi znamkami, eno samo znamko (za 25 lir) ko se proslavlja kak izrazito notranji dogodek, dve znamki (za 25 in 60 lir) pa ko gre za kak mednarodni dogodek ali za kako proslavo, ki presega meje državnega ozemlja; znamka za 6.0 lir služi namreč za zunanjo pošto. Medtem se je zakasnila izdaja znamke za proslavo smrti socialističnega prvaka Matteottija. Poleg že o-dobrenih znamk za letos bosta izšli še dve znamki v počastitev 50-letnice mednarodnega kmetijskega zavoda in 10-letnice B'AO — kmetijske sekcije Organizacije združenih narodov. Nekatere evropske države so izdale spominske znamke za 10. obletnico osvoboditve. Francija je izdala znamko, ki nas spominja na koncentracijska taborišča, Vzhodna Nemčija je izdala dve znamki in spominski blok za žrtve nacističnih koncentracijskih taborišč z napisom «Peljani v smrt, živimo v večnosti« in znamko za 10, obletnico osvoboditve. Nizozemska je prav tako izdala eno znamko za 10-letnico osvoboditve. Isto so napravile Madžarska (4 znamke), Češkoslovaška (4 znamke), in Avstrija (5 znamk), ki je združila proslavo z 10-letnieo obnovitve republike. Obenem je Avstrija izdala spominsko znamko za podpis mirovne po-r godbe z Avstrijo, ki ji je pretekli mesec povrnila popoiuo suverenost. Poročali smo že, da izhaja v Rimu revija »Sport-Phila«. ki podeljuje s sodelovanjem s CONI vsako leto nagrade za najlepše športne znamke, ki izidejo v vsem svetu. Sedaj je take iniciative prevzela tudi svetovna krščanska filatelistična zveza, ki je podelila nagrade za najlepše znamke izdane v »Marijinem letu« in ameriška revija «Linn's Vveekly Stamp N.ews», ki je po referendumu bralcev — u-deležilo se ga je 17.000 filatelistov — določila katera je najlepša, najgrša, najbolj nepotrebna in ona znamka katere slika najbolj ustreza okoliščini za katero je bila izdana, izmed znamk, ki so izšle v Združenih državah leta 1954. Ta referendum bo vsako leto. Za najlepšo znamko je bila izbrana znamka za »Levvisovo in Claraovo ekspedicijo leta 1804». Znamka za 100-letnico Nebraske pa je bila proglašena za najgršo. Znamka za 4 cente za letalsko pošto je bila proglašena za najmanj potrebno, ker služi za frankira-nje razglednic za letalsko pošto, najbolj primerna znamka z osnutkom pa je bila ona za 20 centov, ki služi kot »(ekspresna«, ker je roka, ki izroča drugi roki pismo najlepša slika za hitro pošto, italijanska revija «11 Collezioni-sta - Italia filatelica« bo prihodnje leto napravil enak referendum za italijanske znamke v letu 1955. Lepo bi bilo, da bi tudi v Jugoslaviji sprejeli takšno iniciativo, katero bi lahko priredila ljubljanska «Nova filatelija«. Ljubljanska revija «Nova filatelija« sporoča v svoji letošnji tretji številki vest, da so se pojavile letos na slovenskem filatelističnem trgu serije z napisom »Adriakueste-Adria«, ki so podobne tistim, ki so bile izdane v Ljubljanski pokrajini med nemško o-kupacijo od leta 1943 do leta 1945. Revija prinaša tudi slike vseh znamk te »serije«. O-benem pa naproša vsakogar, ki kaj ve o tej seriji, nai sporoči to uredništvu. Znamke prikazujejo tržaški grad, gori-ski grad, razne motive iz istrskih in primorskih mest in trgov. Obstoje dve možnosti. Ali je to neslana Sala kakega »pametnjakoviča«, ki je mislil, da bo ukanil filateliste z 'z-redno specialiteto, ali so Nemci res pripravili take znamke, morda v zadnjih mesecih okupacije, da bi tudi na poštnem področju uveljavili ((samostojnost« Slovenskega Primorja in Istre, ki sta bili vojaško in deloma upravno že ločeni od Italijanske socialne republike. Bomo videli, kaj bodo rekli o tej zadevi izvedenci, seveda če ni to le prvoaprilska šala. Učenci industrijskega strokovnega tečaja v Dolini so ob zaključku šolskega leta priredili tudi filatelistično razstavo Otrok ji je postajal vedno težji. Roke so jo bolele do ramen. Stopila je s steze ter se usedla pod drevo. O-troka je previdno položila na travo poleg sebe. Naslonila je glavo na deblo, zaprla oči in popolnoma sprostila živce Ni si upala ostati tako dolgo časa; bala se je, da bi zaspala. Vzela je zopet otroka v naročje in šla naprej. Bila je mnogo mirnejša. Toda ta mir jo je vedno bolj zapuščal, čim bolj se je bližala meji. Stezo je zapustila že prej. Sedaj je stopala kar sredi polj in travnikov, ki so se ji zdeli dvakrat bolj obsežni kot so bili v resnici. Kmalu je dospela do ho-ste. Hodila je v strn in lovila je sapo. Cepnila je za grmom in čakala. Nobenega šuma ni bilo slišati od nikoder. Vladala je smrtna tišina. Niti list se ni premikal. Objela je tesneje otroka in sklonjena neslišno hodila med visokim grmičevjem. Kdaj pa kdaj je postala in prisluhnila. Ob licu je čutila gorko sapo in enakomerno dihanje otroka, ki je blaženo spal na rami. Sla je naprej. Po celem životu ji je gomazelo. Čutila se je. gluho, nečutno. Zdaj ji je bilo vroče, zdaj mrzlo. V glavi ji je razbijalo. Nenadoma je otrok v snu komaj slišno za-vekal. Gonsko ga je pritisnila k sebi in mu pogladila gladka lica s tresočo roko. Noge so ji delovale kar same čutila jih je težke in okorne, a vztrajne. Nevarnosti je bilo konec. Meja 'je bila daleč za njo. Hodila je bolj umirjeno, a vendar je še vedno čutila v sebi nemir, ki jo je neizmerno težil. Hodila je počasi in skoraj uživala, ko je stopnla po mehki, od jutranje rose mokri travi. Zavila je na cesto in komaj komaj premikala noge. Ni se mogla premaga- Prispevek za naš mladinski literarni natečaj V Dubrovniku je vsako poletje že po svetu znani Dubrovniški festival, ki postaja iz leta v leto bolj zanimiv in bolj izpopolnjen. Prireditev se vrsti za prireditvijo, na raznih odrih se vrstijo priznane dramske, pevske, folklorne in druge umetniške skupine, ki privabijo ne samo domačine, ampak tudi precej tujcev, ki letujejo v dalmatinskih mestih. Leto«' nameravajo poleg drugega ustanoviti v Dubrovniku tudi Mednarodno gledališče, ki bi zbiralo najboljše moči iz vseh evropskih dežel. Čeprav je Dubrovniški festival že znan v inozemstvu, se propaganda zanj iz leta v leto veča. In tudi poštna uprava je šla letos prirediteljem festivala na roko ter izdala pred kratkim — serija bi morala iziti že pred meseci — serijo dveh znamk, ki nam predstavljata . dve gledališki sceni iz dram. ki ju bodo letos' predvajali na festivalu. Znamka za 15 din je pokončna. karminske barve in nam predstavlja sceno Lučičeve drame ((Robinja«. Druga znamka za 30 din pa je modre barve in predstavlja sceno iz Shakespearove drame «Sen kresne noči«. Obe znamki imata poleg običajnega naziva države tudi napis «Dubrovački festival 1955» in ju lahko u-vrstimo tudi v zbirko »Gledališče« in v zbirko ((Festivali«, saj imata obe zbirki že precej znamk. Torej tudi tu je pre- 8.200 IZVODOV NAKLADE PRILJUBLJENE MLADINSKE REVIJE Literarna dejavnost med mladino je v matični domovini zelo razvita Z otroške prireditve v Lonjerju Noč je bila temna. Luna se je kdaj pa kdaj kradoma prikazovala izza črnih oblakov, ki so zagrinjali nebo in se takoj sramežljivo skrila za njimi. Vse je bilo tiho in mirno. Niti laježa psov ni bilo slišati. Iz vasi sem po stezi je hitro prihaja postava. Ko je zagledala hišico, je stekla nekaj korakov in ustavila pri zaprtem oknu. Potrkala je na medoknice in se obenem ozrla naokrog. Ko ni bilo nobenega odgovora, je še enkrat potrkala in tiho zaklicala: ((Gospa Mileva!« «Kdo je?» se je oglasilo od znotraj. r «Jaz sem, Lukeževa Anica! Odprite!» je dostavila nestrpno. «Anica! Le kaj se je zgodilo?» je v skrbeh vprašala Koršunova Mileva, ki je takoj odprla okno, ko je spoznala Anico. «Kar pomirite se, mati me je poslala. Naročila mi je naj stečem k vam m povem, da nocoj ne pride, ker si ne upa pustili očeta samega.« «Kaj pa je z očetom?« «Včeraj pod večer je v pijanosti hotel prestopiti mejo. Zmerjal je vojake in se ni ustavil ko so ga pozi-vali ter je hodil kar naprej. Trdo so ga prijeli. Na srečo ni nič hudega. Vendar se mati ne upa iti od doma in nas pustiti same.« eNo, če ni nič hudega... Hm, bom šla pa sama nocoj. Ne morem čakati.« «Tako... Moram iti, gospa, doma me čakajo.« ((Pojdi, pojdi, in hvala!« ((Dobro srečo!« je zaklicala Anica, ko je bila že skoraj za ovinkom. Mileva je zaprla okno in nehote pogledala na uro na steni. ((Kmalu bo treba iti,« je. pomislila sama pri sebi. Sla je po prstih v sosednjo sobo k posteljici, kjer je spal otrok. Njegovo enakomerno dihanje je bilo e-dino, kar je bilo slišati v sobi. Smehljaje se se je Mileva zazrla v otroka. Narahlo je vzela otroka iz postelje in ga lepo ovila v odeji. Potem ga je vzela v naročje in še sebe zavila s šalom. Tiho je stopila na piano, zaklenila vrata in skrila ključ v škrbino pod oknom. Pritisnila je otroka k sebi in stekla do velike ceste, ki je bila nekaj korakov od hiše. Prekoračila jo je in se za nekaj korakov vzpela po majhnem pobočju do nizkega zidu. Prestopila ga je in že je bila na drugi cesti, po kateri je krenila. Začelo jo je skrbeti. Bilo je prvikrat, da je šla sama. Po navadi je hodila z Luke-ževo Angelo in drugimi. Večkrat so bile celo v petih, šestih. Tokrat je bila sama, čisto sama... Pa tako temno je in ona je sama z otrokom na cesti. Ce se ji kaj pripeti ne bo nihče slišal njenih klicev. C e jo zasačijo ali če jo ustrelijo, kaj bo z otrokom... Srce ji je burno utripalo in zdelo se ji je, da je v njenih prsih namesto srca težko kladivo, ki neusmiljeno bije po njej in ji nateguje živce. Končno! Kar oddahnila se je. Zavila je po slezi, ki se je vila po brdih. Kraj je bil valovit, porasel z rumenim in že skoraj golim grmičevjem. Le tu pa tam se je dvigalo kako drevo, večinoma hrast. Med tisto malo trave, ki je še rasla je bilo polno suhega listja m želodov, da je močno šumelo 1 pod nogami. ti, da ni sedla na obcestni kamen. Trepalnice so ji bile težke, spala bi, a morala se je premagati. Zrla je z neskončno materino ljubeznijo v otroka, ki je še vedno spal in se smehljal z glavico na materinih prsih. Poljubila ga je na čelo in vstala. Vzhajajoče sonce je z medlo svetlobo obsevalo prebujajočo se vas pred njo. » * * Lahko in prožno, kljub o-troku in dobri zalegi tobaka, ki ga je bila nanizala spodaj ob životu in pod o-dejo, v katero je imela zavitega otroka, je hodila po cesti proti domu. Jutro je bilo jasno in čisto vkljub oblačni noči in sonce na nebu je kar slepilo. Cestni tlak je žarel. Krave so bile že na paši in življenje povsod okrog se je po zasluženem nočnem počitku zopet začenjalo, lahko, ali težko, kakršno je pač bilo. Ura je bila še zgodnja. Marsikje so kmetje že bili na poljih in zakasneli so vsak čas prihajali. V jutranjem miru je zaslišala za seboj drdranje voza in peketanje konjskih kopit. Voz s senom jo je dohitel. ((Boste stopili?« je ustavil voznik ob njej. «Lahko sedete v seno in odložite otroka, velik je že in težak.« «Imate prav, roke so mi skoraj otrpnile, ker ga držim v naročju.« «Kam ste namenjeni? Jaz grem čez, imam tam nekaj njiv in grem kdaj pa kdaj pogledat. Ne bi rad prodal, tako pa...« je dejal zgovorni in dobrodušni mož. Jaz tudi grem čez. Prišla sem k sestri, bila je hudo bolna...« in ga pogledala v oči in mož je razumel. «No, pa kar lezite na slamo in lahko tudi zaspite; pa pokrjite se lepo, hladno jutro je. Hi!», je pognal konja. Mileni se je dobro zdelo. Zarila se je v seno. položila otroka poleg sebe in se vlegla. Voz se je enakomerno gugal sem in tja in zdelo se ji je, da se pogreza v blazino mehkega perja. Skušala je držati odprte oči in premagati spanec, a prijeten duh po senu in tobaku jo je omamljal in njene trudne veke so se kar same zatisnile. * * * »Ho/ Smo prišli!« je zaklical voznik speči ženski. aOah, tako, smo že pri meji?« ((Pri meji, ha, pri meji!« tKako, saj smo Že v vasi; in meja?« ((Meja je pol ure za nami. Nisem, no. vas hotel zbuditi, ko ste tako trdno spali.«, vSe zdaleč ne »bi bila sedaj doma, ko bi me ne vzeli na voz. Kako naj se vam zahvalim?« je dejala medtem ko si je popravljala o-troka v naročju in si pobirala bilke z obleke. «No, kajpak, kako! Aid! Sonce je že visoko na nebu, današnjega dneva ne bo nič kaj prida.« «Se enkrat vam hvala!« je zaklicala za njim, toda njen glas se je razgubil v ropot odhajajočega voza. Prehodila je vas, šla mirno Lukeževe hiše in veselo pozdravila njihovo Anico. Pesek domače poti ji je prijazno škripal pod nogami. Ozrla se je naokrog. Narava je bila čudovita. SASA(PRASEL) Vodil na mladinska revija, ki je namenjena predvsem srednješolski mladini, so «Mlada pota» - Listi na posameznih gimnazijah IVAN KRALJ FRANCESCO PERSELLI rojen v Trstu 26. 11. 1907 rojen v Brtonigli 1. 10. 1910 ustreljen 17. 8. 1944 na Kozini padel 18. 12. 1943 v Istri BENEDIKT KOCJANC1C rojen v Bertokih 20. 6. 1913 padel 3. 10 1944 v Pomjanu TEODOR LOHEDAN rojen na Škofijah 23. 6. 1914 padel 2. 10. 1943 KAREL KREVAT*^ in v Miljah 12. j del 1. 5. 1944 v »os NELLO KUMA 4 rojen v Trstu 24. S- ,*!1 padel 3. 10, 1943 v M3[ NATALE rojen na Škofijah padel 2. 10, MILAN KUJ 8, rojen v Boljuncu^ umrl 2.1.1949 P°s|e° VINKO KRI . 35? L Wv sko številko zaključila tretje leto svojega 'izhajanja. List je predvsem namenjen srednješolski mladini, pridobil pa si je tudi širok krog . bralcev med vajenci. Da je revija priljubljena nam dokazuje poleg drugega tudi visoka naklada. Zdi se, da je ta najvišja od vseh sedanjih slovenskih revij, saj je lani dosegla visoko številko 8200 izvodov, Poleg prispevkov mladih avtorjev, pa prinaša tudi dela starejših, da bi mladini približala naše književnike ter poglobila snov, ki jo mladina sprejema v šoli. List je tudi kažipot mladini, še neizkušenim literatom; v reviji namreč vodita literarne pogo-vore Ivan Potrč (proza) in Mitja Mejak (poezija), ki u-smerjata mlade avtorje, ocenjujeta njihova dela ter jim dajeta navodila za nadaljnje delo. Revija je razdeljena na dpa dela, v prvem prinaša pretežno literarne prispevke, kjer srečamo večkrat imena, kot so: Lučka Pilgram, Viktor Konjar, Branko Semen, Paša Ka-vazovič, Božo Levec in še veliko drugih mnogo obetajočih talentov. Drugi del revije pa prinaša zanimive članke iz področja likovne. umetnosti, kritike, razprave, potopise in dr. Revijo krase tudi lepi likovni jirispevki. Poleg te glavne literarne revije izhaja še na raznih srednješolskih zavodih kar dvanajst literarnih in mladinskih glasil. Med prvimi moramo omeniti časopis Tehniške srednje šole v Ljubljani «Naša vez«, ki prinaša najrazličnejše članke iz področij, ki zanimajo bralce najbolj. Na Primorskem izdajajo dijaki koprske gimnazije svoje literarno glasilo ((Naša misel«, na idrijski gimnaziji pa «Glas mladosti«. Kan^mškl gimnazijci pa izdajajo 'že drugo leto svoje mesečno literarno glasilo »Mladi Kamničan«. V Ljubljani izdajajo: dijaki Vil. gimnazije «Mlado rast«, dijaki Vlil. gimnazije pa «Mlade obraze«. Na Srednji kmetijski šoli v Mariboru izhaja že drugo leto list eNaše misli«, ki objavlja članke tudi izven literarnega področja, brežiški dijaki pa objavljajo svoj list »Ml in JAZ«. V zadnjem času pa je poleg teh zagledalo beli dan še nekaj drugih mladinskih listov, o katerih pa žal nimamo podatkov. Iz tega površnega pregleda vidimo, da je v matični domovini literarna dejavnost med mladino zelo razvita, kar daje mnogo priložnosti, da se odkrijejo bodoči literati. m. b. Pevski /bor otrok iz otroškega vrtca v Lonjerju je na zaključni šolski prireditvi zapel več pesmi Med prizorčkom »Kokošja šola« so se naši malčki prav pošteno ozmerjali Na prireditvi seveda ni manjkal balet: otroci so se izkazali z otroškim rajanjem, in sicer v točki pod naslovom »Ajrno, ajiuolH Pri zborni deklamaciji »Mamica moja« so imeli glavno vlogo Nevenka, Marta in Fulvijo EMIL KOLARIČ rojen v Miljah 23. 2. 1911 padel 10. 5. 1944 JUST KODRAM rojen v Zgoniku 1. 10. 1905 padel 7. 11. 1944 pri Kosovelih GUERRINO C1MPH1C rojen v Trstu 6. 6. 1924 padel 23. 3. 1945 IVAN KANTE rojen v M. Repnu 22. 11. 1903 padel 15. 9. 1944 pri Štanjelu ALOJZ P1SENT rojen v Trstu 31. I. 1902 umrl 10. 2. 1945 v taborišču KAREL KRIZMAAj jjll rojen v Gropadi 26 padel 8. 9. 1944 na Ze sama tradicija hoče, da bi se naša mladina aktivno udejstvovala tudi na kulturnem torišču. Saj je večina naših pesnikov in pisateljev poskusila svoje prve literarne polete prav v svojih mladih letih. Tudi današnja mladina skrbno izpopolnjuje svojo nalogo. V matični domovini imamo veliko število literarnih krožkov, kjer se zbirajo mladi literati, razpravljajo o svojem delu, debatirajo in prirejajo literarne večere, na katerih prebirajo svoja dela. Boljše spise pa objavljajo in gredo tako v širšo javnost. Osrednja mladinska revija so ((Mlada pota«, ki so z junij- JOSIP KOREN rojen v Podgorju 1886 pogrešan 1944 v Buchenvvaldu PIETRO MAZZONI rojen v Trstu 14. 8. 1905 pogrešan od 6. 1. 1944 ANGEL KOSINA rojen v Boljuncu 12. 9 1903 padel 23.1.1945 pri Žužemberku novimo Maši kraji in ljudje Za izboljšanje naše živinoreje in mlečnosti Ze svoječasno smo rekli, da imamo v borbi za mlečni trg dragoceno in učinkovito orožje, ki nas drugi kraji zanje zavidajo, imamo kvalitetno, okusno in zdravo mleko. Te njegove prednosti moramo ne-le ohraniti, ampak celo stopnjevati. To nam narekujeta gospodarski račun in tržne razmere. Posebno moramo i-meti vedno pred očmi dejstvo, da se naš mlečni proizvajalec še ni na trgu tako utrdil, da bi se mu ne bilo treba s tem vprašanjem ukvarjati. Obratno, ker ima nekdo velik interes — kdo je ta «nekdo»' rii treba posebej naglašati — da se s trga spodrine in s tem gospodarsko ošibi, mora biti naš kmet stalno buden in si čimbolj prizadevati, da prednosti svojega mleka poveča. Nekateri bodo rekli, da smo ?e dosegii v količini in kakovosti mleka Višino, ki se ne da preseči. To mnenje je Povsem zgrešeno in priča o nepoznanju pogojev, ki imajo pri tem svojo odločilno besedo. Naj jih v naslednjem nekaj navedemo. Najprej bi morali govoriti o pasmi. Ta je pri nas precej ustaljena in poenotena s švicarsko enobarvno (sivo), a je še daleč od svoje popolnosti. Sicer pa ni vse v pasmi. Vsak kraj ima svojim razmeram prilagojene ljudi, rastline in živali. Veliko več bi se dalo doseči, če bi povsod in dosledno izboljševali, rejo z lastnimi močmi, torej s skrbnim odbiranjem plemenske živine, s pravilno Vzrejo telet, z boljšim krmljenjem itd. Saj so na ta način ravnali in ravnajo oni kraji, ki se ponašajo z odlično pasmo in jo izvažajo. Ne smemo pa mimo dejstva, da so te pasme nastale v veliko ugodnejših razmerah in pod veliko bolj ugodnimi pogoji kot pa jih imamo pri nas. Če ta živina v naših manj ugodnih razmerah nazaduje, je to samo naravna posledica. Pri nas m odlične krme in paše. ni strežbe in spioh tiste reje in oskrbe, ki jih je živina imela. na prvotnem domu. Pri pospeševanju domače živine s tujimi plemenjaki, ne gre za izpodrivanje domače krvi, (goveda), ampak le za njeno zboljšanje z dobrimi plemenjaki, ki naj dajo tiste dobre lastnosti. katere našemu govedu manjkajo. Nič več. Pri nas udomačeno živino imenujemo domačo ali domače pleme. Ta se odlikuje po tem. da je privajena našim krajem in je po svojih lastnostih sad ne-le krajevnih razmer, ampak tudi naše reje, krme, strežbe in rabe. Ce so Švicarji, Holandci, Danci itd. dosegli tako donosno živino je to posledica predvsem dobrega krmljenja. Kakršna krma, takšen uspeh! Švicarji dajejo mleko teletom od 5-5 in pol meseca in porabijo za to od 700 do 1000 litrov mleka. Mlada odrasla goved pa dobiva sočno pašo in tečno zeleno in dobro suho krmo. Obilno mleko v mladosti, izvrstna paša in tečna krma v poznejši dobi — vse to da živini lepo zunanjost in dobre lastnosti. Pravkar smo v dobi zelene krme, te odlične goveje hrane. Seveda je stopnja njene tečnosti različna in odvisna od več pogojev, od vrste krme, od njene starosti, njenega okusa in prebavostt. Najboljša je zelena detelja, zlasti lucerna in to predvsem za molzno živino. Dobro pa .ie mešati med zeleno deteljo travo, da preprečimo napenjanje. Mlajša zelena krma je bolj tečna od starejše, ker vsebuje več beljakovin. Beljakovine so glavna hranilna snov. Tečnost zelene krme je v veliki meri odvisna tudi °d tega, če smo zeleni krmi gnojili. Z gnojenjem se namreč tečnost poveča. Čimbolj se zelena krma prebavi toliko več je vredna. prebavnost je odvisna od časa košnje. Cim mlajša je krma. tembolj je prebavna. V te=ni zvezi s tečnostjo in prebavnostio je tudi okusnost krme. Slastna krma je tudi bolj prebavna. Tako je z mlado zeleno krmo. Skrbimo torej, da bo imela molzna goved ne-le na pasi. ampaK tual pri hlevske*., krmljenju ves čas poletja čimveč zelene krme. To bo povečalo mlečnost, krma pa se bo docela izkoristila. (S) ZGONIK Zelo uspeia šolska prireditev Zadnja nedelja je bila posvečena praznovanju šolske mladine: razstavljala je plodove svojega šolskega dela in se nam kot nekaj dni prej odrasla mladina tudi ona predstavila na odru kar s stiridejanko »Jurček«. Bogata razstava je zbudila splošno zadovoljstvo in priznanje. Pretežno so bila izložen-a dola učenk, in to ročna in strojna: jopiči, šali. predpasniki, krila, otroške obleke itd. Učenke se namreč spoznajo z dvema strojema: s šivalnim in pletilnim (ki ju je šoli nedavno nabavila občina, kar je zelo hvale vredno), ki smo jih videli na razstavi. Gospodinje so zelo zanimali tudi razstavljeni predmeti iz kuharske umetnosti: piškoti. potice, torte, likerji. Vemo. da se pripravljajo učenke iz višjih rrzredov pod vodstvom učiteijice Lupinčeve tudi naše «kuhinje» (mineštre), in to v zvezi s poukom o hranilni vrednosti živil. Iz knjigovodskega zvezka bi bili obiskovalci razstave mogli izvedeti o kuharskih izdatkih, a so učenke zvezek odnesle, češ da so za to preveč potrošile. In še eno redkost: videli smo umetno ogrevanje piščet, kar je za gospodinje velike praktične vrednosti. Tudi deška ročna dela. rezljanje. izdelki iz rafije itd. so bila lična in praktično usmerjena. Med lepimi risbami so bile nekatere iz Višjih razredov odlične. Pogrešali na smo vidno razmeščene iezikovne in računske izdelke. V snopič povezane si jih obiskovalci niso upali ogledati. 7. razstave smo odnesli najboljši vtis in dokaz, da skuša biti šola čim bolj delovna in življenjska, kar prilagaja vzgojo in pouk našim krajevnim potrebam. To smo ugotovili tudi na odrti, kjer so najmlajši in starejši šolski obvezniki igrali s precejšnjo okretnostjo in sigurnostjo in smo zaslutili med njimi nekaj talentov. Mi smo se nasmejali, oni pa so želi polno priznanje. Poznalo se je, da imav tudi nekaj zasluge učiteljski par Lupihčevih. pozornost, zanimanje in priznanje: nekateri izdelki so bili izredno natančno in naravnost dovršeno izgotovljeni. Praktično vrednost ima tudi pouk o kuharstvu in mislimo. da je prav to v gospodinjstvu izredno pomembna postavka. Tukaj imajo svojo besedo okus. redilne snovi in cena. Prav je, da se učenke s tem sim bolj seznanijo in naučijo ceniti in izkoriščati predvsem naša domača živila. Tudi deiki oddelek razstave (ena soba) je pokazal prav lepe izdelke iz našega marmorja (vaze, spomenik, črnilniki i. dr.) in lesa (stojalo, mize. pralne deske i.dr.), ki so enako kot ženski izdelki pričal’, da je naša mladina nadarjena za tehniko in bi se mogla v primernih pogojih razviti ne le v odlične obrtnike, ampak v še kaj več. Na razstavi pa smo pogrešali jezikovne In računske izdelke. Ta dva predmeta sestavljata bistvo pouka od o-snovnošolske do srednješolske izobrazbe in je naravno, da se star.ši teh otrok in tudi drugi zanimajo za uspeh iz teh za življenje tabfo važnih panog. Naša mladina je v nedeljo s svojim glasbenim nastopom potrdila, kar smo že tolikokrat naglasili: da je namreč tudi glasbeno nadarjena. Po njenem uspehu pri tem nastopu pa smo videli, da ima za to tudi veselje in voljo in je Glasbena Matica pogodila, ko je zbrala v naši glasbeni šoli te raztresene talente, ki bi Sicer ne mogli tako lahko zviti v tej smeri- Zato smo j ustanovi za njeno razumevanje in požrtvovalnost ze-hvaležni. klub, bar, prhe itd. Stavba je bila od lanske jeseni zapuščena in bi bila začela razpadati, ee je ne bi popravili. Zdaj so pregledali in popravili streho, prepleskali bodo notranje prostore in zunanje lice, popravili dvorišče in obzidje igrišča. Kdo bo zdaj rabil igrišče, še riobeden ne ve. Pravijo, da ga bodo baje izročili klubu italijanskih oficirjev, drugi pa trdijo. da ga bodo zopet uporabljali oficirji ameriške vojske, ki so nastanjeni v Furlaniji. Naj ga rabi kdorkoli, kmetje iz Lonjerja, na zemljiščih katerih je igrišče, zahtevajo povišek najemnine, ker je dosedanja smešno nizka, in pričakujejo. da bodo italijanske vojaške oblasti razumele njihove potrebe ter škodo, ki jo že več let trpijo. KONKONEL. To se mora nehati Pred časom smo pisali, kako nam ezuli delajo škodo po avnikih in rušijo ograje. Po našem opozorilu in pritožbah so s tem prenehali. Zdaj pa spet nekaj ni v redu. Morda imajo v stavbah, v kater’h anujejo, dovolj stranišč, ali imajo čudno navado, da opravljajo svojo potrebo na bližnjih vrtovih. Ce bi bili "e redki primeri, bi to že va-umeli in spregledali, toda... Zelo nam je nerodno, ker Kaj takega nismo vajeni in moramo paziti, kam stopimo ter dobro pogledati, kaj primemo roke. K sreči še ni bilo hude vročine, tt pa bo začelo gsti sonce, bo lep «vonj» m prav «prijetno» po naših vrtovih. S X L E Ž Zdravniško ambulanto bomo kmalu dobili... Tudi mi 'smo si ogledali šolsko razstavo v Zgoniku, kamor zahajajo k pouku naši otroci iz višjih razredov Sicer je to malo nerodno, a 'nam ni žal. kar se otroci naučijo marsičesa za življenje. Razen šeststanovanjbke delavske hiše v zaselku Kresija bomo v naši vasi dobili drugo javno poslopje za zdrav mško ambulanto, materinstvo in menda tudi za druge namene. Skrajno koristno in potrebno bi bilo poskrbeti v tem poslopju za prostor, kjer bi se mogli vaščani sestajati in z gospodarskimi ter drugimi predavanji obravnavati naše skupne zadeve. Brez primernega prostora pa je to nemogoče. Smo tudi mi precej navezani na mlekarstvo in se tudi zato, to je da dosežemo ve£ jo in tudi boljšo mlečnost prizadevamo, da čimprej spravimo krmo pod streho. Skušnje nam potrjujejo, da pravočasno pokošeno seno mnogo več zaleže. Vzgleden kmetovalec Mislimo, da storimo prav. če spet opozorimo občino na tanje naših dveh poti: proti postaji in proti Sempolaju. Po-. čimbolj se bo s popravo odlašalo, tem večji bo-, zadevni stroški. Ob klancu, ki vodi iz Sem-polaja v Praprot ima Gruden iz'Sempolaja svojo lepo pred nekaj leti kupljeno njivo, Mož, po poklicu kamnoseški delavec, ljubi zemljo in izkoristi zanjo vsako prosto uro. Dela umno in čimbolj smotrno, zato ni njegjov trud zaman. Posebno smo občudovali njegovo smelost pri odstranitvi starega ir. zgraditvi več kot 200 m dolgega betonskega zidu ob gornji njivi. On pravi, da se t veseljem in korajžo vse napravi In je tako. Zgledna podjetnost tega delavca — ki naj i jo posnemala naša mladi-a — zasluži nele vse moralno, ampak tudi materialno priznanje. Na to opozarjamo kmetijsko nadzorništvo. N A B R E Z I NA Šolska razstava in glasbeni nastop T»ii. prostori naše osnovne šole so bili v nedeljo na razpolago razstavi industrijske gt tečaja. Dve sobi so zavzemala ženska ročna dela, risbe in izdelki iz kuhanja. Glede ročnih del moramo reči. da so le ta vzbujala veliko 1,1 POROKA Te dni sta praznovala v krogu svojih otrok in vnukov zlato Poroko 'Vnton Škrinjar in njegova soproga Marija roj. Sepin notna iz Rojana. Tov.Škrinjar |e odličen ključavničarski moj ster, ki ga poznajo tudi po nasiti vaseh in po vsem Krasu. V mladih letih sta bila oba vneta pevca in sta se spoznala Pray pri pevskem zboru v Rojanu, kjer sta stopila v zakon leta 1905. Skrinjarjeva rodbina v Setani je trdna kraška korenina; en slavljenčev biat je že praznoval diamantno poroko, drugi pa zlato. Kljub letom in težavam, ki sta Jih prestala, sta slavljenca se vedno čila in dobre volje. Vsi, ki ju poznajo in cenijo, jima želijo se mnogo let zdravja in sreče PADRIČE 50-letnica ustanovitve pevskega zbora-Višava Iz naše vasice- je le redko kaj slišati. Čeprav smo bliz i mesta in je vsak dan najmanj polovica vaščanov v Trstu v službi ali po drugih opravkih, živimo precej sami zase. Zadnje tedne pa je le nekoliko bolj živahno. Pripravljamo se na proslavo 50-letni-ce ustanovitve pevskega zbora »Višava«. Pevci se pridno vadijo, da bodo na tej proslavi. ki bo v nedeljo ;i. julija, dokazali, da prav nič ne zaostajajo za svojimi očeti ul materami, ki so pred 50. leti začutili potrebo po ustanovitvi lastnega pevskega zbora m s katerim so nastopali v domači vasi kot tudi na prosvetnih prireditvah po drugih krajih tržaške okolice. Proslava bo v večjem obsegu, saj so obljubila že tudi druga prosvetna društva, da bodo prihitela ta dan na Kon-konel — na Višavo, počastil ta naš praznik. REPENTABOR PRAPROT LONJER Kako ie z napeljavo vode v naše hiše? Ze dobrega pol leta je, od kar so nam obljubili, da nam bodo napeljali vodo v hiše. toda do sedaj ni videti ničesar. Prav tako je zaspala zadeva z občinsko kopalnico. Stavba je že dograjena, kdaj pa jo bodo tudi opremili in odprli, nihče ne ve. Letos je slaba letina češenj, ker so gosenice, ki napadajo in uničujejo razno drevje, precej poškodovale tudi češnje, ko so cvetele. Poleg gosenic se je precej razpasel pri nas, zlasti na njivah proti Velikemu Repnu, tudi koloradski hrošč. Nekateri kmetje se ne zavedajo še velike nevarnosti in svoje dolžnosti do skupnosti. Malo jim ie Dopisujte v rubriko »NASI KRAJI IN LJUDJE« mar in ne čistijo svojih njiv, zato je otežkočeno delo drugim kmetom, ki z vnemo zatirajo hrošča in pregledujejo njive s krompirjem. Zdaj je začela tudi pri nas košnja; letina je povprečna. Pozna se, da travnikom primanjkuje gnoja. Trta kaže do sedaj dobro, le na 1 peronospe-ro moramo zaradi vremena zelo paziti in skrbno škropiti. Imeli bomo precej dobre kapljice ,če nas ne bo tudi letos obiskala toča. Lepa šolska prireditev V petek popoldne so imeli naš najmlajši, ki obiskujejo otroški vrtec, svojo zaključno prireditev. Skoda, da je bila prireditev zgodaj popoldne, ko ima malokdo čas. Kljub temu pa je bilo na prireditvi lepo število vaščanov, zlasti mamic in otrok. Najprej so naši malčki zapeli nekaj otroških pesmic, nato so nastopili z deklamacijami, pa spet s petjem. Sledili so prizorčki in rajanje ob narodnem napevu, ki so vsem ugajali. Zadovoljnim mamicam, ki so s« lahko prepričale kako so njihovi otroci napredovali med šolskim letom, pa je bil najbolj všeč saključek. ko ss vsi otroci zapeli :« Jaz pa grem na zeleno travico« in ob koncu pesmi skočili k njim, jih objeli m jim podarili šopek cvetja. Smrt poljskega čuvaja Ta teden je umrl naš vaščan Alojz Gombač, po domače «Tone Vardjan«, ki je bil dolga leta vesten poljski čuvaj. Bolehal je že nekaj let ir. je bil večkrat v bolnišnici, pa spet doma, dokler ni shiral V svojih mladih letih je bil' voznik, kot mnogo drugih Lonjercev. potem pa je nastopil službo kot poljski čuvaj. Bil je skrben gospodar tei zaveden in napreden Slovenec; med NOB je aktivno sodeloval in je ostal dosleden vse svoje dni. Pokopali smo ga včeraj na vaškem pokopališču. Naj mu bo lahka domača gruda. Golf igrišče popravljajo Te dni je deset delavcev, ki so zaposleni pri Selad, pokosilo travo na zemljišču, kjer je igrišče za golf na Hudem letu in ki je bilo ponovno rekvirira-no po odhodu angloameriških čet za italijansko vojsko. Priložnostni kosci so travo pokosili, lastnikom rekviriranih zemljišč pa so vojaške oblasti sporočile, da jo lahko odpeljejo. Lonjerski kmetje so seveda rade volje posušili seno in ga spravili domov, ker jim zadnja leta po raznih rekvizicijah in gradnjah cest primanjkuje krme za živino. Zdaj pa so začeli tudi popravljati igrišče in stavbo kjer so imeliAnglo-Ameritam tvoj Elektro-inštalacijsko port-letje — Sprejema vsa naročila in popravila za nuve instalacije vseh vrst električnih napeljav. Pokličite naso št. 'el. 29-322. Ul. Boccaccio 10. SE PH1POROCAMO' Prosek štejemo med naša najstarejša naselja, saj ima več kot 30» hiš in približno 4.00» prebivalcev. Upravno spada pod tržaško občino, del vasi pa spada pod občino Zgonik. Nekaj korakov od Proseka Je Kontovel in marsikdo si misli, da je vse to eno naselje. V preteklih časih »o bili med sosedi tudi spori, tako da na pr. fantje s Proseka niso smeli na Kontovel, s Kontovela pa ne na Prosek. Zdaj tega ni več, čas in razmere pa so pustile svoj pečat v značaju sosedov. Ze stoletja slovi Prosek po svoji izvrstni kapljici «prose-kan«, ki jo pridelajo na sončnih pobočjih obale nad Mira-marom in Grljanom, v pašt-nih», kamor so njihovi predniki znosili zemljo na ramenih. Delo v vinogradih je tod zelo težavno zaradi strmine in pomanjkanja poti. V dobrih letinah in če ni toče, pa je trud vinogradnikov poplačan in zadovoljstvo sije z njihovih zagorelih obrazov, ko ti natočijo zlate kapljice. S cvetličarstvom so se na Proseku začeli ukvarjati že pred leti, do popolnega razmaha pa je prišlo po zadnji vojni. Poleg vinogradništva in živinoreje je zdaj cvetličarstvo glavni vir dohodkov marsikateri družini. Nekateri trdijo, da jim je bolj donosno kot vinogradništvo. Kakor s trtami je tudi s cvetlicami precej dela, da jih ne uniči razni mrčes. Ivan Pa-lirjev je izkušen vrtnar in že ve, kaj potrebujejo meči. da bodo lepi. Skrbno je obdelana vsaka ped zemlje in če ni suše tudi dobro obrodi. Poglejte, kako je lep ta grah. ki raste pri trtah. Obirajo ga, da bo za domačo uporabo in za trg. II Meglenk* Ž«r*mati L*« m *v. ta tatic* Signaln« hi« Prosečanl pa se ukvarjajo tudi z živinorejo. Na južni strani vasi imajo nad obalo vinograde, na severni strani proti Krasu pa travnike in pašnike. Živinoreja pa žal, peša, in število goveje živine se Je v zadnjih letih precej skrčilo. Zdaj imajo polne roke dela, v vinogradih je treba čistiti in škropiti trte, začela pa se Je že košnja in vreme ni ugodno. UV07 IZV02 Zaloga električnega pribora in nadomestnih delov ja avtomobile TRST-UL. C0R0NE0 39 - TEL. 24-955 Tudi na Proseku so dobili nove »goste«. Pred nekaj leti so Auglo-Američani sezidali taborišče za begunce. Zdaj pa so se tam naselili ezuli. Sti. van. Sesljan. Nabrežina. Sv. Križ in Prosek spadajo v načrt raznarodovanja našega ozemlja. Na Prosek pride ob praznikih veliko število izletnikov iz mesta z avtobusi in lastnimi sredstvi. Prometne zveze so dobre. Skozi Prosek pa vo zijo tudi avtobusi v Nabrežino, Zgonik, Mavhinje in dru ge kraške vasi. S Proseka pa se dnevno vozijo v mesto domačini, ki so zaposleni po tovarnah in drugod, cvetličar, ke in študentje. Foto A. Bubnič \f \ lici P^&bvhii BELTRAM uvoz i?voz Odpremlja hitro po najmzjih cenah darilne pakete /a Jugoslavijo m druge države. Pošiljamo zdravila. , tekstilno blago, šivalne stroje radijske aparate, haimonike, kolesa, vespe in sploh vse kar je potrebno. SLOVENIJA VINO nudi na tržaškem velesejmu IZBRANA BfcLA IIN ČRNA VINA, KRAŠKI TERAN, SLIVOVKO, PRISTNE KRANJSKE KLOBASE, ČRNO IN BELO PIVO «L)N10N> Obiščite nas v našem paviljonu! Za poletno sezono vam nudil Tvrdka ima lastno skladišče v prosti luki (Punto franco) i-a-21. — Obrnite se osebno ali pismeno na naš naslov. BLAGOVNICA KALIGER UL. TIMEUS 3 (NOVA STAVBA) TEL 441 85 JE VAŠA TRGOVINA DELOVNE HLAČE OD 490 LIR DALJE; MOŠKE HLAČE IZ POPELINE PO 290« LIR; POLETNE MOŠKE HLAČE IZ VOLNE bALPA-GATEX» PO 4950 LIR; POLETNE OBLEKE OD »900 LIR DALJE; POLETNE OBLEKE kALPAGATEX» OD 12900 LIR DALJE; BOGATO IZBIRO JOPIČEV; POLETNE ČEVLJE PO 950 LIR; BOGATO IZBIRO POLETNIH SRAJC OD 1390 LIR DALJE IN RAZNOBARVNE kINTER-LOCn MAJICE; ŠPORTNE ARTIKLE, TORBICE, NAHRBTNIKE ITD. MOTO GUZZI IJClIftKI, ZA TURIZEM 1\ Ml'OKT TOVORNIKI-15 MOTOV. FRKVRMJIVI V 1’ I. 1 K J A C I » K I. I. O K T O oo oo oo oo 1’KIKOK-NAOOMKNTM l> K 1,1 DELAVNICA ZA POPRAVILA MOTORJEV AVTO N OTODIENKL . KAT )IOKI)IAL TVRDKA CREMASCOLItrst Ul. Fablo Scvero 18 - Telefon 38903 1 TRST, UL. C BATTISTI 23-1. Tel. 44-208 Telegr. lMPEXPOK I-TKIESI E UVAŽA i I7.VAZA1 Itnkovrtlni le», tekstil, koloninU drva sa kurjavo, no hlapo in ra*, gradbeni materini novmtne »troje m SPECIALIZIRANO POD.) E T J E ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE JJ(1221111 vila IlitibfStli* TRST, UL. K. VENEZ1AM 3 — TEL. 24-197 ZASTOPNIK ZA TRST, VIDEM, GORICO IN FLRJ SCH1RATT1 vinarska kemična sredstva za ohranitev in nego vin VERMOHEL škropilnice — naprave za žvepjanje — razprsilmki CINGANO tovarna vinarskih strojev N A R D 1 kmetijski stroji »KARSOLJNE* proti vsem rastlinskim boleznim (uporablja «a tudi nadzorništvo za javne nasade v Trstu) GORILNIKI na nafto in sanitarni pred meti MOTOM48 DELFINO 160 CCM Zastopstvo .Gilera" Moscin & Frisoft Trsi Ul. Valflirivo 36 m Ul. XXX ottobre 11 tel. 23-475 Postaja za usluge v Nabrežini: FRANC S1BLL1A ZNIŽANE CKNE CCM Čudoviti mo- torček. ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila nrn—-——— D i , 1\|, L/i \_/ * ’ \ ? J v,* f —... ““pt^f!IZailiiia Mia s točo je uničila u Kadički dolini skoro vse ormelHe včerajšnji dopoldanski seji pokrajinskega odbora za obvezno prodajo žita so določili, da bodo v goriski pokrajini prostovoljno odkupili 46 tisoč stotov žita. Določili so tudi obvezno količino za posamezne občine. Za tri slovenske občine so določili omejeno količino, ker pridelajo malo žita. Vendar pa je kmetom še vedno preostala možnost, da lahko zahtevajo prodajo večje količine. Obvezna oddaja se bo pričela 6. julija in bo trajala do 30. avgusta. Ce kmet ne dobi dopisnice, ali pa dobi dopisnico, na kateri je določena manjša količina obvezne oddaje kot je v njegovi moči, tedaj lahko vloži do 30. julija priziv. Kmetom se namreč iz gospodarskih razlogov izplača prodati žito državi, ker jim blago takoj plača po višjih cenah kot so trenutno na tržišču Važno za vse vozače ki potujejo v Jugoslavijo Znano je, da morajo imeti lastniki vozil za prehod v tuje države (in ne samo v Jugoslavijo) posebna dovoljenja: carnet, mednarodno potrdilo o lastništvu vozila in pa mednarodni patent. Ce ima lastnik, ki potuje v Jugoslavijo vse tri dokumente, potem ne plača nobenih posebnih taks. V primeru pa. da nima carneta, mu jugoslovanska carina izstavi pod pogo jem, da ima ostala dva dokumenta. Pri izstavitvi začasnega dovoljenja, plača lastnik avtomobila 300 din za bivanje do petih, dni, lastnik motocikla pa plača 150 din prav tako za bivanje do petih dni, potem pa manjšo vsoto za vsak naslednji dan. Za motocikle pod 50 ccm izda na bloku carina začasno dovoljenje, ker drugega dokumenta ni treba. Za tako vozilo plača lastnik pri vstopu 200 din. Za kolesa niso potrebni nobeni dokumenti, prav tako se zanje ne plača taksa. Občinske oblasti so sicer obvestile državne kroge o elementarni nesreči, toda doslej se je državna pomoč izkazala vedno za nezadostno Dne 10. t. m. so se pripo-dili težki črni oblaki nad i\a-diško dolino; usula se je debela toča in v nekaj minutah uničila vse ppljske pridelke. Naši najstarejši ljudje ne pomnijo tako strašne hude ure, kot je bila ta dan in zato pravijo, da je prišlo prekletstvo nad našo deželo. Toča je namreč uničila Uidi lansko in predlansko lelo zelo mnogo pridelkov, letošnja škoda se bo poznala pa še prihodnje leto. Vsi naši ljudje si obupani. V jeseni ne bo niti enega kostanja niti ene- Kakoi znano, je Nadiška dolina tista dežela videmske pokrajine, ki šteje največ izseljencev. Ce je bilo do sedaj izseljevanje tako veliko, bo prihodnje leto množično. I/nlikdcm za Vihovce Vrhovci so dočakali svoj veliki dan: danes se bo civilizacija še bolj približala tej zapuščeni k raški vasici sovodenjske občine; zasveti-la jim bo električna luč, brez katere si danes sploh ne moremo misliti nikakršnega napredka. Ta velik dan so Vrhovci dočakali zaradi svoje trdne volje dohiteti ostale vasi in stopati vštric z razvojem civilizacije. Veliko zaslugo zu ta dogodek je pripisati prav demokratični sovodenjski občinski upravi, ki je ob svojem nastopu po izvolitvi ta- URARNA IN ZLATARNA imunimi I TRST - Čampo S. Giacomo št. 3 - Telef. 95-881 KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 26. t. m. ob 17. uri barvni (tim « NAHAJAMO SE V PASAŽI» Igralci: Carlo Dapporto, Nila Pizzi, Sofhia Loren Izselile se bodo cele družine I koj prisluhnila potrebam na- in vasi bodo ostale prazne. Povedali smo, da je letošnje leto že tretje, ko nam priza-deja toča škodo. Prav bi bilo, da bi oblasti preskrbele tudi našim krajem «batterie an-tigrandine«, saj se je izkazalo da je v krajih, ki imajo že te naprave in ki so pravočasno začele delovati, ško- g* krompirja niti sadja. Trte so tako poškodovane, da so j da znatno manjša gele kot v zimskem času. Ni- ’ _____ ti živino ne bomo mogli re- - . dlti v tolikšni meri kot smo AVtODUS ZO DreUStaVO jo do sedaj, kajti tudi tiavoi ~ je potolkla toča. prišli smo «Primorske zdrahe« v Trstu ob vse, ostal nam je le obup in opustošene njive, S čim se bomo preživljali? so žalostne besede, ki prihajajo iz ust naših ljudi, ki se zbirajo v gruče, stikajo skupaj glave in premišljujejo kaj jim je storiti, karri potrkati, da bi se jim olajšalo gorje. Občinske oblasti in drugi predstavniki naše dežele so sicer obvestili državne kroge o elementarni nesreči, ki je prizadejala Nadiški dolini toliko škode, a pomoč, če jo bodo dali, ne bo nikdar zadostna, kajti pridelki so bili uničeni stoodstotno. Vsi naši načrti so preprečeni! Prebiti bomo morali zimo kakor vemo in znamo s tistim malim, če nam bodo dali, pomladi pa povezati culico in oditi po širnem svetu, da bomo poravnali dolgove, v katere se bomo prav gotovo zakopali. Tako smo skleniti. PREDSTAVNIKI NAJEMNIKOV )Z PEVME PRI PREFEKTU Tudi goriške oblasti na strani najemnikov Ob priliki uprizoritve Goldonijeve komedije ((Primorske zdrahe« v Trstu na prostem, organizira ZSPD avtobusni izlet v Trst v nedeljo 3. julija Vbznina iti vstopnina skupno «00 lir. Vpisovanje na ZSPD in v kavarni Bratuž. Cas vpisovanja do 30. junija. Opozarjamo, da bo odhod avtobusa ob 14. uri izpred kavarne Bratuž in da bo obiskal okoliške vasi Pevmo, Podgoro, Standrež, Sovodnje. S tem bo udeležencem ((Primorskih zdrah» omogočen popoldanski obisk tržaškega velesejma. »Primorske zdrahe« je pona-šii dr. Mirko Rupel, režirala pa sta jih Jože Babič in Mo-d.est Sancin. Komedija je imela izreden uspeh v Ljubljani in njeno uprizoritev v Trstu pričakujejo z nestrpnostjo. ših vasi in se zanje tudi zavzemala Kdor je od bliže zasledoval vsa prizadevanja občinske uprave skupaj z županom tov. Ceščutom, ta je lahko ugotovil globoko prizadevnost županstva za izvedbo tega načrta. Ko bodo danes dopoldne ob 15. slavnostno spustili e-lektriko po žicah v vrhovske domačije, bo šlo skromno priznanje prebivalstva res ljudski sovodenjski občinski upravi, na katero smo lahko vsi ponosni. dežurna lekarna Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia, 4 - tel. 25-76; od 8. j do 13. ure pa je dežurna lekarna D’Udine, Ul. Rabatta, 18 tel. 21-24. IMPORT — EXPORT ELEKTROTEHNICKI MATERIAL ZA NIŠKI I VISOKI NAPON — ELEKTRIČNI STROJEVI — PRIBOR ZA TEHNICKI URED — ALATNI STROJEVI I ALAT — SPRAVE ZA BRODARSKIJ INDUSTRIJU Trst -Trleste - 11. F. Filzi 5 Tel. 37-7S0 Telegr. RADIOSA AUT0M0T0R IMPORT-EXPORr PREDSTAVNIŠTVO za nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pumpe, injektorje' ter traktorje TRIESTE TRST, UL UflINE 15 TEL. 30-197 - 30-198 ALFREDO MELILLO Ulica Antonio Caccia 3 - tel. 96-032 (na vogalu Trga Stare mitnice) TRGOVINA TRST DELAVNICA telefon 90-159 Vsakovrstna kolesa: ŠPORTNA, POTNIŠKA, za OTROKE in za DIRKE SPECIALNA KOLESA ZA DIRKAČE GUME najboljših tovarn za dirke: GARDIOL - CLE-MENT - PIRELLI GUME in ZRACNICE vseh mer in to najboljših tovarn PIRELLI. MICHELIN, za kolesa in motocikle Velika izbira delov za dirkalna in turistična kolesa Predstavnik koles znamk BENOTTO - MELILLO - BIANCHI - LEGNANO in motociklov PAR1LLA (Milan) - motorjev NSU CENE ZMERNE Proizvodi za masažo nUNTO DEL MAGO» - Macerata LidMadUCl d. d IMPORT - EXPORT vseh vrst lesa - trdih goriv in strojev za lesno industrijo Telefon: Ul. Cicerone 30214 Scalo legnami 96715 TRST Sedež: Ul. Cicerone 8, II Odgovorni urednm STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • Trst va, smrti in Pravni zastopnik ustanove Tre Venezie pa vztraja na zahtevi, da morajo kmetje že jutri odstopiti zemljo ustanovi in plačati ci.UOU lir stroškov Včeraj dopoldne je bil na prefekturi sestanek odbora za obvezno oddajo žita, na katerem so poleg oddaje žita, o čemer pišemo na drugem mestu, govorili tudi o sporu med ustanovo Tre Venezie in njenimi briškimi najemniki. Predstavniki Fe-derterre in člani odbora najemnikov iz Pevme so v razgovoru s pravnim zastopnikom ustanove Tre Venezie odvetnikom Grimaldijem zahtevali, naj bi se preklical 10-dnevni ultimatum, na podlagi katerega morajo kmetje do jutri odstopiti zemljo ustanovi ter plačati okoli 2000 lir stroškov. Kakor je znano, je za preklic tega ultimatuma bila pred dnevi delegacija najemnikov pri goriške mžupanu, ki je z njenimi zahtevami popolnoma soglašal. Na včerajšnji seji, kateri je predsedoval prefekt De Zerbi, so temu prikazali stanje najemnikov; tudi gori-ški prefekt se je postavil na stran najemnikov. Kljub temu pa je pravni zastopnik ustanove Tre Venezie vztrajal pri svojem pozivu, kar najemnike in nas še bolj prepričuje, da gre za svojevrstno maščevanje. Da bi kmetje ne imeli nepotrebnih sitnosti in stroškov, jim priporočamo, naj jutri pravočasno prepustijo zemljo in plačajo predpisane stroške. To naj napravijo, čeprav najširša podpora javnosti in predstavnikov oblasti dokazuje pravilnost njihove zahteve, naj razsodba beneškega prizivnega sodišča stopi v veljavo na Martinovo v novembu, kar bi o-mogočilo košnjo in pobiranje radiča. Kljub sodni razsodbi pa ni bila potisnjena v kot možnost odkupa zemlje u-stanove Tre Venezie. ker bi to predstavljalo najboljšo rešitev tako važnega vprašanja. spodnjem trebuhu. O njegovem zdravstvenem stanju se zdravniki niso izrekli. V prepiru pretepel žensko V torek dopoldne je policija aretirala 70-letnega fran-cesca Šramla s Trga s'v. Antena 10, ki je zakrivil hude poškodbe 40-letni Leopoldi Go-rian. V ponedeljek je namreč prišlo med njima do prepira. V navalu jeze je Šramel z vso močjo pahnil Gorianovo, da je zadela ob zaboj za drva Pri padcu si je poškodovala rebra in levo ledvico. Zaradi hudih poškodb jo je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnico Brigata Pavia. Zdravniki se o njenem zdravstvenem stanju ie niso izrekli. S češnje je padel V četrtek popoldne je 12-letni Mario Vendrame iz Gradiške odšel na vrt, da bi se tamkaj najedel češenj. Ko je prišel do drevesa je splezal nanj in začel trgati sveže sadje. Okrog 18, ure pa se je naenkrat odlomila veja, na kateri je deček stal. Med padcem je po nesreči zadel ob špičast kol pod drevesom, na katerem je tudi obvisel. Na dečkove klice so mu prihiteli na pomoč domačini, ki so poskrbeli, da ga 'e neki zasebni avtomobil odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili globoko rano na VELJAVEN OU 22. MAJA 1955 VOZNI RED VLAKOV Odhodi proti Trstu; 0.13 (D) 6.01 (A), 6.56 (A), 8.12 (A), 9.20 (D), 10.54 (D)*, 13.55 (A), 15.49 (A), 17.16 (DD), 18.31 (A), 2002 (A), 21.23 (D), 23.30 (DD)**. Odhodi prot t Vidmu: 4.38 (DD)*. 5.20 (A), 6.41 (A), 7.56 (A). 8.43 (DD), 9.36 (D), 10.55 (A), 15.50 (A), 17.17 (A), 19.15 (A), 20 00 (D), 21.05 (A), 23.11 (A). Prihodi iz Trsta: 5.17 (A), 6.37 (A), 7.53 (A), 8.41 (DO), 9.34 (D), 10.49 (A), 13.52 (A), 15.44 (A), 17.13 (A), 19.11 (A), 19.58 (D), 21.01 (A), 23.09 (A). Prihodi iz Vidma; 0.12 (D), 4.25 (D)*, 5.59 (A), 8.09 (A), 9.17 (D), 10.51 (D)’, 13.53 (A), 15.47 (A). 17.14 (DD), 18.27 (A), 19.56 (A), 2121 (D), 23.26 (D)**. * V veljavi od 22. maja do 30. septembra. ** V veljavi samo ob praznikih od 26. junija do 25. septembra. KINO CORSO. 15.00: »Utopljen za- j klad«, superscop, v barvah. J. Russel in G, Roland. VERDI. 15.00: ((Gospodične z j 04», F. Valeri in A. Ciffa-riello. CENTRALE. 15.00: »Imel te bom za vedno«, v barvah, E. Williams. VITTORIA. 15.00: »Sevastopol ali smrt#, v barvah, P. Au-mont. MODERNO. 15.00' «Dinosavro-vo prebujenji'», P. Christian. KINO STANDREŽ. 17 00- .(povratek Don Camilla«, G. Cervi. poroke V goriški občini je bilo od 19. do 25. junija t. 1. 6 rojstev, 7 primerov smrti, 9 o-klicev in 5 porok. Rojstva: Maria Dequal, Lu-cio Beltrame, Chiara Sfiligoj, Antonella Gallarotti, Luigi Sfiligoj, Maurizio Polverini. Smrti: 81-letna gospodinja Gfusfppina Borsi, vd. Višin. 79-letni zidar An,tonio Chiarut-tini, 67-letna gospodinja Ida Taučer, vd. Sokol, 61-letni železniški upokojenec Luigi Combi, 10 mesecev stari Bruno Zotter, 84-letni upokojenec Domenico Morsan. Oklici; krojač Ugo Marchi in gospodinja Alma Coren, policijski stražnik Sigismondo Innamorati in gospodinja A-malia Poletti, knjigovodja Fi-ladelfio Lo Cifero in uradnica Vilma Dellan, zdravnik Paolo Chisco in knjigovodkinja Ljuba Petrini, mehanik Lu-ciano Brumatti in delavka Giovanna Nanut, agent javne varnosti Mario Melozzi in gospodinja Stellina Leone, u-radnik Luigi Benedetti in profesorica Giulia Solchi, brigadir orožnikov Giuseppe Dilda in gospodinja Lidia Paruzzo, mehanik Josip Podvršček in gospodinja Ana Vivoda. Poroke; policijski stražnik Dino Scorpioni in gospodnja Vanda Falcone, marešalo javne varnosti Mario Gianin in gospodinja Maria Doni, po! t cijski stražnik Cosimo Maz-zotta in gospodinja Ferdinanda Carbonella, kmetovalec Edvard Zavadlav in delavka Lavra Močnik KINU ŠHRIIHl.l predvaja danes 26 t. m. ob 15. uri Metro film: E" Nastopajo: Stewart Granger in Gene Tierney V ponedeljek ?7. t. m. ob 18. uri barvni lilm: Dve ženi v boju za ljubezen in slavo! S URAD r IN LESNO SKLADISCE TRST Lesno pristanišče Telef. 44-552 Izven urnika Telef. 92-982 SKLADISCE VEZANIH SPLOSC. FURNIRJEV IN MIZARSKEGA KLEJA TRST — Ul. Cologna št. 13 - Tel. 41-643 GRADBENI IN MIZARSKI LES • POZOR JU TRST GinnasHca 22 Te/. 95-998 Ob VII. mednarodnem tržaškem velesejmu OblSClFC vašo trgovino, ki vam nudi bogato izbiro blaga za moške oblekepo najugodnejših cenah VSE KROJAŠKE POTREBŠČINE - VSAKOVRSTNE PODLOGE siCma IMPORT E X P O R T TRST-TRIESTE Ul. Ginnastica 1 Telefoni: Uradi št. 94-252 privatno 26-364 Telegram: SICMAMARE Rib IMPORT arič Ivan E X P O R T VSEH V K SI’ LESA IN TRDIH GORIV TRST — ULICA F. CRISP1 14 — TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 — TEL. 96-510 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI IRSI - UL Moren 7 Telefon št. 28373 v vse kraje, tudi v inozemstvo AltOtkAVO* LJUBLJANA EXPORT £XPORT-IMPORT LJUBLJANA - JUGOSLAVIJA P. O. BOX 328 - TEL: 20263 • 20333 ■ TELEGR.: LUBEX IZVOZ: Mesni in klobasičarski izdelki Mesne konserve - Čreva Mlečni izdelki - Sadni sokovi in pulpe Konserve povrtnine Mineralne vode • Tobačni izdelki, UVOZi Prehrambeni in kolonialni predmeti Obiščite nas na velesejmu, kjer prodajamo kranjske klobase in cigarete Na VII. tržaškem velesejmu ..VINO KOPER n AVTORIZIRAN MA1.1 OBRTNIK IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA PORCELANU, BRONASTE ORKE IN LUČKE, PRORAČUNE BREZPLAČNO, POSTAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV Z GARANCIJO. Zastopnik - k V A L U X » TRST, Ul. XXX. ottobre 18 AVIOPREVOZNISKO PODJETJE FRANC LIPOVEC ftKDtrc HIJKC Vsakovrstni Slanko Zidarič SEMPULAJ 61, 4 (Nabrežina) OH z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1400 za birmo, obhajilo, poroko, krst itd t! K X K 7. K K K K oi,ajSave i»ri pi,a« ii i; GARAŽA: Ul. Timeus 4. tel. 90-296 STANOVANJE: Ul. F. Se vero 6, tel 33-113 Po najusodnejših cenah po najmodernejšem stilu ARH ON predvaja danes 26. t. m začetkom ob 15. uri in v ponedeljek 27. t. m. ob 18. uri barvni film: precizna svi carska ura o Nemirike iz berilija O Pero Nivarox O 17 rubinov O Zaščitena proti udarcem an-timagnetična neotA Dt JOHN BRAHM GRUPVO D/ PRODUHONt MELSON O Jeklen okrov. Izredna prodajna cena 5.500 lir ,,CRN! DIAMANT“ Izključno zastopništvo Zaloga ur: Longer, Aureole, Lanco, Moeris, Lemania, Xaros Via C. Battisti, 1 k - Tel. 36231 POLEG PALAČE NARODOV V BIFEJU VAM NUDI : PRISTNA ISTRSKA VINA - MALVAZIJO - BURGUNDEC - REFOSK - PINOT * MISTELA - KOBERNET TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE JUGOSLAVIJA NASI IZDELKI: letalski kovčki, listnice, aktovke, denarnice, map torbice, potovalne torbe, cigaretne doze. pasovi, tok' za naočnike in za nalivna peresa itd■ Vse izdelano iz prave kože divjega prašiča Telefon: DOM?ALE 19 Telegram: TOKO DOMŽALE JUGOSLAVIJA OBIŠČITE TVRDKO KERŽE HAVVK1NS LONEC NA PRITISK ENOSTAVNOST IN GOTOVOST DELOVANJA STA TAKI, DA DOVOLJUJETA UPORABO VSAKOMUR! PRISTEDILI BOSTE 80% NA PLINU IN CASU. NOVI REVOLUCIONAR HOOVER! — LIKALNIK NA PARO IN NA SUHO. TAKO IMATE DVA LIKALNIKA V ENEM. MORATE OPRATI DELOVNE OBLEKE? BODITE BREZ SKRBI! ELEKTRIČNI PRALNI STROJ HOOVER JIH OPERE V 7 MINUTAH, NE DA BI BILO POTREBNO OBLEKO PREJ NAMAKATI. PRODAJA TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE AVTOGARAZA ..Roiano" TRST-ROJAN — UL. MORERI ST. 7 — TEL. 35-1)08 privatno tel. 27-240 — (Zadnja postaja filobusa št. 5) Prostori za parkiranje avtomobilov in motornih koles — Odprto tudi ponoči — Prevoz potnikov z osebnimi avtomobili na vse kraje, tudi v inozemstvo ZAPOMNITE SI TVRDKA TRST, Trg S.Giovannl t tel. 35-019