Är l^f Gorenjski časnik od leta 1947 ^ K^ fty V pRVi rSEDHODKIK TEOKIK GoSENfEC LETA IQOO PETEK, 23. FEBRUARJA 2007 Leto LX, Si. 16, cena 1,21 EUR, aoo SIT, iO HRK Odgovorna urednica: Marita VolČtak Časopis izhaja ob torkih m ob petkih naklada: 22.000 izvodov WWW.CORFNISKHiLAS.Sl Občina Gorenja vas-Poljane je prodala že skoraj vsa zemljišča v Gospodarski coni Todraž, v Obrtni coni Dobje pa so investitorji zemljišča razgrabili. BoJdan Bogataj kmalu se jim bo pridružil tudi škofjeloški Unilech," nam je povedal župan Milan Čadež. urejanja Obrtne cone Dobje. Že s prvim razpisom so zapolnili vsa zemljišča. "S tremi investitor] i smo že podpi- Todraž» Dobje • Obäna Gorenja vas-PoIjajie je do sedaj na Itirih razpisih izbrala šest V fazi načrtovanja Gospodar- sali predpogodbe, za skleni-investitorjev, ki bodo v novi ske cone Todraž so si na obči- tev kupoprodajne pogodbe Gospodarski coni Todraž po- ni zastavili cilj, da privabijo pa je treba zemljišča prej odstavili pošlovno-proizvodr)e močne investitorje s koreni- meriti," je dejal župan Ča-objekte in zaposlili do 50 de- oami v proizvodnji, ki bi lah- dež. Obstoječi žagi bo občina lavcev. Na zadnji razpis je si- ko zaposlili od 250 do 300 l)u- skušala najti drugo lokadjo, cer prišlo šest ponudb inve- di. Sedanji investitorji lahko v temu pa bo sledilo komunal- stitorjev, vendar je bilo pet tem trenutku ponudijo zgolj no opremljanje cone. Pred nepopolnih, za preostala petino načrtovanih zaposlitev, časom je občina že pripravila zemljišča (10.000 kvadrat- vendar pričakujejo, da se bo lokacijski načrt za neznane nih metrov) pa bodo objavili nekaj zasebnikov razviJo v ve- investitorje, vendar ga je tie- nov razpis. "Nekaj investitor- like delodajalce. Naj ob tem še ba sedaj spremeniti. Zem« jev svoje objekte že gradi, ne- spomnimo, da je cono komu- IjišČa bodo komunalno opre- kaj se jih na gradnjo priprav- n^o opremiLrudnik.^ > mi lintittf: hfäteir nr Tppmž ♦ fconmn^na opfemlienosl 35l5-17afM. 13.1 2005. ftS UC Stólli LcAa OUMG«m*ts-FtM« PtfßKtttV.iaya \/XIN5.MücndBliMd$A.^^^^^ H MiÄ TOPOS MOTAW^, ö.o.o., H(»av1(8 74, Gw Vis mmi Atin Befčič s p., Poljar« 10. Pq^ TOPm BOTAVI .1* A^« O'i.o^». y • « : 2 •k ^ > ^£2 •à u Ija. V starejših prostorih rud-nü;a delujejo trije najemniki. Hkrati z urejanjem Todra-ža so se na občini lotiL' tudi mijena do konca leta, tako da se bo gradnja začela prihod- Prvi objekti v Todražu že stojijo, na voljo pa je še 10.000 kvadratnih metrov zemljišč njo pomlad. V sosednji, Obrtni coni Dobje so zemljišča že prodana. Breznik kupuje preddvorska hotela Hotela Bor in Hrib v Preddvoru imata slednjič očitno resnega ki;pca, podjetje Arcus International iz Vodic, katerega večinski lastnik je Andrej Breznik Danica Zavrl Zlebir pripadajoča zemljišča, pod- mi za zdravje, predvsem pa pis pogodbe pričakuje se mu zdi pomembno, da bo Preddvor - Tik pred koncem marcu. "Na nakup objektov Imel Preddvor kaj ponuditi minulega leta je bil objav- v Preddvoru ne gledam kot že do časa, ko bo Slovenija Ijen razpis za prodajo hotela na kratkoročni profitni pro- predsedovala Evropski uniji. Bor in gradu Hrib v Pred- jekt, pač pa zame predstavlja Andrej Breznik je svojo dvoru in nekaterih zerrdjišč poslovni izziv, priložnost za razvojno vizijo predstavil ob jezeru Čmava. Kupec je v nov produkt, ki presega go- tudi obtìni Preddvor. Župan javnosti že znan, pogodba stinsko ponudbo," je o svo- Miran Zadnikar pravi, da je med prodajalcem, poslov- jem motivu za nalcup pove- kupec kompleksa ob jezeru nim sistemom Mercator, in dal Andrej Breznik, ki več pokazal veliko pripravljeno» družinskim podjetjem Ar- let sodeluje s termami Oli- za vlaganje v kraj, v obči- cus iz Vodic pa še ni sklenje- mia in bi podobno središče ni pa se bodo trudili, da per- na. dobrega počutja želel razviti spektivnemu programu po- Andrej Breznik, večinski tudi v Preddvoru. Doseda- magajo, če že ne morejo z lastnik podjetja, ki kupuje njo ponudbo želi dopolniti z hotela ob jezeru Čmava in izobraževanjem in progra- denarjem, pa vsaj s prostorskimi dokumenti. TOSLOVANJE Z BANKO OD DOMA ELEKTRONS Banlu BtETJzBEZSÄm _L_iat_ Pojedli smo jih ze devet milijonov Praznujte z numi v soùoro. 24 ub lì, uri Pćrk ria T«l-04S'/'> I GERLITZEN 7,5 km smuka v dotino K lo ste rie od p r tal MVIIf>ch Ossiacher See« do ilčnke Kamentähm Bi^Msmia/o 00« cwKM^'ftc««T*< fefo as ^Jaslednji torek v Gorenjskem glasu 0 : AKTUALNO i Zaradi posojila cenejši ' vrtec « i v nekaterih gorenjskih oMfn^h so $e I pojavil« pobude^ 6i bi staršii ki ed^ : plačujejo stanovanjsko posojilo^ pU* : čevati man) za vrtec. Malina občina : Ljubljana Ima t tem dobre izkušnje. : Sploh pa r>a; bj bil sistem plačevanja : za vrtce 3 GORENISKA Davkarija zarubila celo top Dàvdna upravi je sredi tedna zarub la veČino premičnega premoženja o skakalnicah v Planici, med drugim snežni top, teptalec in za hlajenje na etne smućirte. Rubež j bil opravljen ždradi 400.000 evro davčnega dolga, RAZGLEDI Malo posta tudi Cerkvi ne bi škodilo v sredo, na pepelnico. se je začel 2007. ki bo trajat do velfke no^i. Ob tem se Miha NagliČ sprašuje, nam ta starodavna prelzku$nja le pomeni. In komu ;e namenjena^ Ali ludi Cerkvi sami^ i ZADNJA STRAN * i Plaz<^roža bohinjsko ^ cesto * « : Na odseku ceste med Bledom in Bo- 4 ; hinjem, kjer je bil lani narejen pod* i porni zid, zemlja spet drsL Pilotska : stena ^n podporni zid za sedaj še nU I sta poškodovana. Na cesti so zaradi t varnosti postavili polovično zaporo. 24 VREME Danes bo pretim oblačno, a veänoma suho. Jutri bo obk^ no, rahlo bo rosilo. V nedeljo na zahodu pričelo deževati, nad okoli 1200 metripasndtOk o È / à È 2/6 juiri: booblačru) in VD u^ m o r L ' ì 2 POLITIK dđ nica^zavrl @g-glas. si GORENISKl GUS petek» 23. febnjarja 2007 KRATKE NOVICE skofja Loka Spremembe v škofjeloški LDS Ta teden se je sestal zbor članov škofjeloške LDS. V novo vodstvo so bili izvoljeni: Blaž Kavčič za predsednika, )ože Calof za podpredsednika, Petra Zupane za sekretarko, za člane izvršnega odbora pa janež Demizr, Corazd jelovšek, Blaz Jesenko, jerca Pokorn^ Miro Pinterič In Vlado Vasti. Novi predsednik Blaž Kavčič je med prednostnimi nalogami poudaril uresničevanje za Škofjo Loko pomembne projekte: loška obvoznica, Industrijska cona na Trati, trasiranje severne loške obvoznice, celovit urbanistični načrt Škofje Loke, občanom prijazna občinska uprava. Zato je LDS sodelovala prr oblikovanju Razvojnega dogovora za Škofjo Loko z županom in drugimi partnerji. D. Ž. Ljubljana Pobudi nesojenih županov neutemeljen! Parlamentarni odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je zavrnil pobudi dveh županskih kandidatov, Brede Pečan iz Izole in Dušana Krajnika iz Škofje Loke. ki na ustavnem sodišču izpodbijata volilno zakonodajo. DuŠan Krajnik zahteva ustavno presojo 25. Člena zakona, ki govori o sestavi volilnih odborov. Ta dobča, da Član volilnega odbora ne more hkrati kandidirati na volitvah, ne prepoveduje pa sorodstvenih vezi med kandidati na volitvah in Člani volilnih odborov. Parlamentarni odbor ugotavlja, da izpodbijane določbe zakona niso v neskladju z ustavo. D. Ž. Kranj Konferenca o čezmejnem sodelovanju Razvojne agencije Gorenjske, Koroške in Savinjske regije za ra na Brdu pri torek, 27. februarja, ob 9. uri v hotelu Kranju pripravljajo prvo konferenco o Čezmejnem sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo. Agencije vabijo predstavnike občin, zbornic, podjetij, društev, skratka vseh, ki lih zanima Čezmejno sodeiova B. B. urilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas • Knjigo prejme LUCIJA POTOČNIK iz Seve. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Francka in Anton GradiŠar, po domaČe Rožmanova iz Spodnjih Oupelj, sta naročnika Gorenjskega glasa, odkar izhaja. Zdi se jima, da je moralo biti dobro leto ali dve po poroki decembra 1945. Anton je bii rojen v Spodnjih Dupljah, Francka pa na Kamnjah v Bohinju, od koder je prišla k Španu v Spodnjih Dupljah za "pestrno". Tam se je vanjo zagledal Anton. Rožmanova mama in oČe sta med najstarejšimi v Dupljah: mama je stara 84, oče pa 91 let. Kljub letom le vedno sede- Francka In Anton pri aS let starem fičku. ta v danes že znamenitega fička, ki sta ga kupila leta 1979 in s katerim sta se peljala celo do Knina in Šibenika. Še v torek je oče Anton z njim peljal mamo Francko v Tržič. Gorenjski glas prebereta od prve do zadnje strani. Še posebej pa sta bila presenečena, ko jih je Gorenjski glas za dolgoletno zvestobo obdaroval. J. K. med Nesoglasja med predsednikom države Janezom Drnovškom in vlade Janezom Janšo so se najizraziteje pokazala pri postopku imenovanja guvernerja Banke Slovenije. Danica Zavrl Žlebir slanskih skupin vladajoče ................................................................politike pa so le izvrševali Ljubljana - Že lani so se politične ulcaze vodje koali-med predsednikoma države dje, v čemer je glavni pro-Janezom Drnovškom in via- blem naše politične reaJno-de Janezom Janšo pojavila sti, ki kaže na to, da državni nesoglasja, eden takšnih zbor ni samostojna institu-sporov se je pokazal v pri- cija, pač pa le transmisija mem financiranja kabineta vlade. V nasprotju 2 ustavo predsednika države. Pred pa si želi predsednik vlade kratkim pa so trenja dosegla podrediti neodvisne institu-vrh pri imenovanju guver- cije," pravi Kacin. Tudi rav-nerja Banke Slovenije» ko je nanje predsednika vlade in predsednik vlade nasproto- koalicijskih strank v primeval vsem dosedanjim pred- ru predlagane kandidature logom predsednika države, Andreja Ranta za guverner- z njim pa tudi koalicijski poslanci. Vzroki spora ja Banke Slovenije ocenjuje napad na neodvisnost le institucije. O kandidatu pa menir "Viceguvernerja Andreja Ranta osebno poznam Kako ocenjujeta skaljene in sem z njim sodeloval v Predsednika janež Drnovšek In Janez janša v času, ko med odnose med.obema pred- času, ko je bÜa na oblasti "jima še nI bilo takšnih nesoglasjih kot sedaj. r.^oew sednikoma, smo vprašali naša stranka, in je strokov- dva gorenjska politika. Pr- no sodeloval s parlamentar- vak LDS in evropski posla- no skupščino sveta Evrope, menijo, da gre za "senco predloga- Kakega potrdi, Mitje Gasparija" in ker že drugega spet ne. Drnovškov nec Jelko Kacin pravi, da v ko je šlo za primer Ljubljan- Gasparija niso potrdili, tudi predlog za uslavnega sodni- tem pnmeru ne gre za problem kadrovske zasedbe ali ske banke. ' Ranta ne nameravajo. Pred- ka je šel gladko skozi parla-sednik države Janez Dmov- ment. enako za varuhinjo oseb, ki opravljata ti dve "Senca" Mitje Gasparija ^^^ P® Homanovem mne- Človekovih pravic, pri guver- funkciji. pač pa za odnos dveh institucij. Predsednik nju še sam ne ve, ali bi bil Poslanec SDS Bojan Ho- zdravilec, guru ali predsed- nerju banke je pač drugače. Letos bo še veliko imeno- države ni sluga vlade niti man pa je prepričan, da bi se nik in si tudi o svoji prihod- vanj, šest le za ustavne sod- kurir protokola, pač pa ne- moral predsednik Drnovšek nji predsedniški kandidaturi nike, v letu predsedniških odvisna institucija, katere v primeru predloga za funk- ni na jasnem, o nesoglasjih, volitev pa se utegne še kaj za- naloga je predlagali kandi- djo guvernerja Banke Slove- ki obstajajo med Drnov- plesti kot pri guvernerju." date na funkdje v drugih in- nije po zakonu posvetovati s škom in Janšo, pa Homan Homan dodaja, da njihova stitucijah. "Videti pa je, da o poslanskimi skupinami. Ker pravi: "Mislim, da gre za obi- stranka za guvernerja Banke primernosti ali neprimernosti kandidatov odloča le tega ne dela, so koalicijske Čajna nesoglasja, v katerih Slovenije (institucije, ki do-stranke napovedale, da pred- ne vidim večjega problema. slej še ni doživela prevetritve predsednik vlade in se je loga v državnem zboru ne Prav tako ni nič usodnega, iii se po njegovem boji spre-predsednik države zato z bodo podprle, v SDS pa o Če državni zbor ne potrdi memb) podpirajo Boštjana njim usklajeval. Vodje po- kandidatu Andreju Rantu vsakega predsednikovega Jazbeca. ruha zamenjala varuhinja V sredo je Matjaž Hanžek, dosedanji varuh človekovih pravic, po zaključku šestletnega mandata posle predal novi varuhinji Zdenki čebašek Travnik. Dakica Zaväl Žlebir daje priporočila v zvezi 2 oblikovanjem aktualne politike. Ljubljana - Matjaž Hanžek je V svojem mandatu se je Mat- varuh Človekovih pravic po- iaž Hanžek obračal tudi na stal februarja 2001, pred mednarodne institucije in s njim je bil obmudsman Ivo tem večinoma požel neodo- Bizjak. Hanžkov mandat si bravanje domače politike, bomo najbolj zapomnili po Ob koncu mandata je Matjaž problematiki Romov in izbri- Hanžek ocenil, da se je prejš- sanih ter gradnji ljubljanske nja vlada na njegove pobude džamije, ves čas je opozarjal odzivala manj od sedanje, tudi na velike sodne zaostan- slednja pa se sicer odziva, a ke. Zavzemal se je tudi za mu aktivno nasprotuje. Kot pravice otiok in si prizadeval primer ie navedel zakona, ki za nastanek zakonodaje, povezane 2 nasiljem v družini. Varuh človekovih pravic je • v. i r o Q ju vlada predlaga v zvezi z izbrisanimi in Romi. Iz Hanžkovega mandata V sredo je Matjaž Hanžek posle na uradu varuha Človekovih sicer institucija, ki brani pra- ostaja nerešena le okoli de- pravic predal novi varuhinji Zdenki Čebašek Travnik. vice in opoza- setina rja oblast, da je presegla svo- pnmerov, to pa večinoma zato. ker se na- vne varnosti v Sloveniji iz- sredo je posle iz rok Ma- ja pooblastila v škodo držav- sprotna stran ne odziva, vse boljšuje. Opažajo pa poveča- tjaža Hanžka prevzela nova 1 j ano v. Varuh je nekakšen nadzornik izvršne oblasti. V drugo so rešili s prvim posredovanjem, je povedal ob nje prijav, povezanih s pro blemom revščine. Med oko varuhinja človekovih pravic, psihiatrinja Zdenka Čeba- letnih poročilih, ki jili pošilja koncu svojega mandata. Si- li tri tisoč pritožbami iz mi- šek Travnik. Decembra lani parlamentu in vladi, opoza- cer pa sedaj že bivši vanih nulega leta pa so prevlado- so jo za to institucijo izvolili rja na probleme v zvezi s kr- meni, da se raven spoštova- vale tiste v zvezi s policijski- poslanke in poslanci držav- šenjem človekovih pravic in nja človekovih pravic in pra- mi in upravnimi postopki, nega zbora. S) A rć v v GORENISKI GLAS petek, februarja 2007 KT U LNO info(S}g'g!as. si 3 Zaradi posojila cenejši vrtec? V nekaterih gorenjskih občinah so se pojavile pobude, da bi starši, ki odplačujejo stanovanjsko posojilo, plačevali manj za vrtec. Dobre izkušnje Mestne občine Ljubljana. UrìaPetìrnei Kranjska Gord • Na zadnji seji občinskega sveta v Kranfski Göri je občinski svetnik Miro Eržen dal pobudo občinski upiavi, naj prouči možnosti za znižanje plačila oskrbnine v vrtcu za otroke tistih staršev» ki imajo najeto stanovanjsko posojilo. Po Erženovem mnenju bi bilo prav, da bi mladim družinam • mnoge imajo tudi po več otrok • pomagali tako, da bi se pri določitvi plačila za vrtec upoštevale obremenitve dohodkov zaradi odplačevanja kreditov za reševanje stanovanjskega vprašanja. Podobne pobude so se poja-viJe tudi v nekaterih drugih gorenjskih občinah, denimo vali na podlag dohodkov," je jo stanja na področju pred- tee plačujejo skoraj največ v v radovljiški, v nekaterih slo- povedala. In kakšen je odziv šolske vzgoje. "Ocenjujemo, Evropi. Ne nazadnje pa je venskih občinah pa so tovrst' staršev? "Starši so to mož- da sistem, ki ureja plačila tudi anketa, ki so jo opravili ne spremembe že uvedli, nost z navdušenjem sprejeli, staršev za vrtce, rü ustrezen," na računskem sodišču, poka-Ena takšnih je Mestna obči- saj so tako lahko vsaj do neke so zapisali v poročilu. Sistem zala, da kar tri četrtine starna Ljubljana in pozanimali mere upoštevani stroški» ki financiranja vrtcev naj bi bil šev meni, da trenutna zako-smo, kakšne so njihove iz- dodatno obremenjujejo do- nepregleden in prezapleten, nodaja ne omogoča pravične kušnje, Marija Fabčič z Od- hodke družine." je še poveda- obstajalo pa naj bi tudi tvega- razporeditve staršev v plačil- delka za predšolsko vzgojo, la Marija FabČiČ. izobraževanje in Šport je po- vedala, da je Mestna občina plačevanja je Liubliana ena izmed redkih „epravičen nje. da posamezne občine ni- ne razrede, glede na njihov majo primernih vzvodov za dohodkovni in premoženjski ugotavljanje dejanskega eko- položaj. nomskega in premoženjske- Na poročilo se je odzvalo občin, ki že vrsto let dodatno znižuje višino plačila vrtca zaradi odplačevanja kredita. "S tem želimo izkazati po- ga stanja družin. Poleg tega ministrstvo za šolstvo, kjer so Sicer pa se je sistema fi- obstoječa ureditev vzpostav- nahdranja vrtcev v Sloveniji lotilo tudi Računsko sodišče Ila eno najvišjih stopenj pro- povedali, dd že pripravljajo novelo zakona o vrtcih. S gresivnosti plačil staršev, kar spremembami naj bi vzpo- sebno naklonjenost in pozor- Republike Slovenije, ki je pomeni, da starši, uvrščeni v stavili stabilnejši sistem fi- nanciranja javnih vrtcev, sprostili naj bi sistem financi-ranja zasebnih vrtcev ter prek V Družinski pobudi menijo, da so cene programov v večje pestrosti vsebin v vrtcih omogočili večjo vključenost otrok v vrtce. V lanskem nost mladim družinam, ki pred kratkim opravilo revizi» višje plačilne razrede, za vr-rešujejo svoj stanovanjski problem. V primem. da dru-žina z dokazili izkaže, da od- plačuje dolgoročni stano- ^^^^ ^ zadnjih desetih letih rasle bistveno hitreje kot vanjski kredjt za nepremični- 1 » j ^ 1 »-j «l ' . . . ^ plače. Plačilo za dva otroka v povprečju dosega pnb- no, s katero rešuje osnovno stanovanjsko vprašanje, obä- Užno 20 odstotkov celotnih družinskih dohodkov ali na določi za en razred nižje skoraj polovico dohodkov enega izmed sUršev, plačilo, kot bi ga sicer plače- ^^^^^^^ skem letu namreč več kot 36 odstoticov predšolskih otrok ni bilo vključenih v uradne oblike predšolske vzgoje. Hrup ruši mir Zejah Prebivalci vasi Žeje od leta 2004 čakajo na rezultate meritev hrupa z avtoceste. Država je prezrla pozive Občine Naklo. Stotan Saje strica, pod Že j ami pa take ....................................... zaščite ni. Na zapisniku se- Žeje* Odkar so leta 2003 od- stanka sta Bojan Cerkovnik prii odsek avtoceste Naklo-Pod ta bor, prebivalci vasi Žeje ne poznajo miru. Svoje in Milan Ferjan s podpiso- govornih, kd so doslej uresničili le sklep o pasivni zaščiti sedmih hiš z zamenjavo oken na zahodni strani. tudi občinski svetnik Marjan Babič iz Žej. P<^ovor je tam skoraj nemogoč, saj ga je preglasil hrup z avtoceste kljub redkemu prometu. Kot je potrdil Anton Gros iz hiie Žeje 9, so jim marca lani res zamenjali okna, a so i meh kup težav. Inšpektor je ocenil, da niso ustrezna» ker nimajo zračenja. Službo za komuniciranje ma potrdila vpf sklepov: Sami smo naročili meritve in strateški rnarkpting Omž- podjetje iz Maribora bo de- hrupa pri Zavodu za zdrav- be za avtoceste RS smo pro- ležave so pojasnili na sestan- cembra 2004 opravilo prve stveno varstvo Kranj, ki ka- sili za odgovore, kdaj so ku s predstavniki Dnižbe za državne ceste, ki ga je 23. no- meritve hrupa. Na osnovi obremenitev, ki bodo raz- žejo bistveno poslabšanje razmer med letoma 2002 in opravili meritve hrupa na tem deiu avtoceste in kaj so pokazale. Dobili smo le vembra 2004 sklicala Obči- vidne iz poročila, bodo pred- 2004. Ker nas država ne na Naklo. Takrat so zahteva- videli nadaljnje ukrepe. Po- upošteva, je vaški odbor skle- splošno pojasnilo, da so po li aktivno zaščito vasi pred novni sestanek bo januarja nil o tem obvestiti pristojno meritvah decembra 2004 iz- hrupom, saj se obljube izvajalcev o preprečitvi širjenja hrupa z ustreznimi materiali ob gradnji niso izpolnile. 2005, "Vsi ti roki so že zdavnaj mimo, prebivalci Že j pa Še čakamo na rezultate uradnili ministrstvo, varuha Človeko- delali poročilo, ki je bilo do- vih pravic, informacijsko po-oblaŠČenko in medije. Ce ne polnjeno marca 2005. Prve meritve so pokazale, da je bo ilo drugače, bomo bolj obremenitev s hrupom v na- Cesta se je močno zajedla v meritev. Vodstvo Občine Na- glasno zahtevali svoje pravi» selju Žeje presežena pri šti-hrib pod vasjo in se dvignila klo je večkrat terjalo odgovor ce," je povedala predsednica rih hišah, v višjih etažah pa nad dolino. Protihrupna iz Ljubljane» nazadnje z do- vaškega odbora Dragica Jen- Še pri dveh objektih. Poroä- ograda je le ob drugem voznem pasu proti naselju Bi- pisom u. januaqa 2007. Preseneča nas lak odnos od- ko. Njej se je na balkonu Io o meritvah bodo poslali do hiše s številko 5 pridružil 22. februarja 2007. Nova rešitev za karavanško vodo Občina Jesenice naj bi skupaj z Občino Kranjska Gora, Sij in Unionom ustanovila novo pocjjetje za črpanje karavanške vode. Urša PniRNEL jekta Donita, kjer stoji začas- ..............................................................................na polnilnica, Obenem naj bi lesenice - V zgodbi o kara- bil objekt Donita že prodan, vanški vodi, ki se kot jara Voda Juliana pa naj bi bila kača vleče že vrsto let, se na- zgolj podnajemnik. Kot je še kazuje nova rešitev. Kot je povedal župan, na odgovor povedal jeseniški župan To- družbe Voda juliana o sode- maž Tom Mencinger, je po lovanju Še čakajo. Zadnjo be- šestnajstih letih zdaj resnič- sedo v celotni zgodbi pa bo no napočil Čas, da presekajo imela vlada, ki bo podelila gordijski vozel in stvari po- koncesijo za črpanje karavan- slavijo na nove temelje. Tako ške vode. Zanimivo je, da je naj bi že potekali dogovori o iia lani že imela priprav- ustanovitvi novega podjetja, Ijen predlog koncesije, ki naj ki bi prevzelo črpanje kara- bi jo podelila podjetju Voda vanške vode. Ustanovitelji [uliana. Koncesijo naj bi ta- naj bi bilijavno podjetje Jeko- krat podelili brez razpisa, in In, d. o. o., (v imenu Obäne sicer za dobo 30 let. Podelitvi Jesenice In Občine Kranjska koncesije brez javnega razpi- Gora), Slovenska industrija sa pa so tedaj ostro nasproto- jekla (SIJ) ter Pivovarna Uni- vali na Občini Jesenice in vla- on, k sodelovanju pa bi da je že potrjen predlog kon- povabili tudi podjetje Voda cesije tik pred zdajd umakni- Juliana, zlasti zaradi blago- la. V začetku tedna pa so v vne znamke. Pripravljeni naj javnost prišle informacije, da bi bili tudi poplačati del nji- naj bi na ministrstvu za oko- hovih dosedanjih vlaganj. Ta Ije zdaj razmišljali o podelitvi naj bi po zatrjevanju Marjana kar dveh koncesij, in sicer Krajnca, direktorja Študent- Vodi juliana in podjetju ]eko-skega servisa Maribor, ki je In. Župan Mencinger je to- večinski lastnik Vode Juliana, vrstne informacije zanikal, znašala kar osem milijonov Čel da naj bi vlada podelila le evTOv. A po Mencingerjevih eno koncesijo. Vsekakor so besedah je ta Številka nerealna, poplačali naj bi kakšno na Občini Jesenice odločeni, da bodo začeli postopek za petino te vsote. Mencinger je ustanovitev novega podjetja, ob tem tudi opozoril, da Voda novo polnilnico pa naj bi ure-Juliana nima niti koncesije dili na Hmšid v neposredni niti dovoljenja za cevovod od bližini izvira karavanške karavanškega platoja do ob- vode. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija VolČjak NAMESTNIKA ODCOVORNE UREDNICE UREDNICO NOViNARjl. UREDNIKI: BoS^an Bogataj. Alenka Brun, Igor Kavò£, jože Košnjek. Suzana P. Kovdòd. UrSd Petemel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stìnovnik, Cveto Zaplotrik, Danka ZavH Žiebir, Šte^n Žargi; stalni sode ave : Maja Bertoncelj, Mstjaž Gregor^ Milena Mikiavčtč. Miha Naglič, jasna Paladin, Maneta Smolnikar, Simon Šubic, Igor Žerjav OBLIKOVNA ZASNOVA J emej Stritar, Tridkel TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOCRAfIjA Tina DoU. Gorazd KavdC, Gorazd Šm MarjeU Vozlič VOD JA OG LAS N EGA TRŽENIA Mateja ŽvižaJ GLAS J« <«gi&irirana blagovna m 9ioiov: Zotsov« <.4000 Kuni /TfL 04/301 47 00. h;«. OA/»Ol 42 13, entail: infoi^g^gla&.si, mali oglasi in osmrtnic«, rrl.: 04/201 4» 47 (Spr«|cm na avtomaiskfffl odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure.* vsak del&vni dan od 7. do 15. uix / Corenjski glas le poltednik. irhaja «b m petkih, v nakladi 23 mo izvodov / fl«dtt« priloge. Moja Corpnì&ka. letopis Co'enyska («r^krat lefrio} in devei lokalnih prilog f SET. d d., l^ublfana f Naročnina; lei: 04/201 42 41 / Cena irvoda* 1.21 Eüfi f 290 SIT, letna naročnina: EUft / 30446,2$ SiT; Cene v S(T so preračunane po l«V po stopnji ä.S %: naročnina &e upolieva od tekoče itevilke časopisa do pisnega preklica, ki velja od tačetka naslednjega otrs^unskega / Oglas ne storitve: po cemku: oglasno trenje: 'r).: 04/ 42 4Ć 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 23. februarja 2007 Davkarija zarubila celo top Davčna uprava je sredi tedna zarubila večino premičnega premoženja ob skakalnicah v Planici. UršaPeternel odbora Stane Valant, ki je ....................................... tudi predsednik Smučarske Planica • Snežni top, tepta- zveze Slovenije. V ŠD Plani-lec, oder, tribune, stopnice, ca zato vztrajajo, da dolg po-hišice na naletu, hišice za krije zveza. In kaj o tem me-tekmovalce, naprave za hJa- nijo na Smučarski zvezi S)o-jenje naletne smuòne v Pia- venije? Kot je sporočil njihov Ilici ' vso to je od srede na- predstavnik Tomi Trbovc. se prej zapečateno in zarublje- že dogovarjajo z davčno upra-no. Davčna uprava se je odio- vo in ministr^om za šolstvo in šport, da bi sklenili dogovor o rešitvi iz težav. Prav čila za skrajni korak ii\ zaradi davčnega dolga izvršila rubež na premoženju Športne- tako si prizadevajo skleniti ga društva (ŠD) Planica. Kot dogovor s ŠD Planica. Smu- je povedal predsednik društva Bogomir Ko$ir, dolg čarska zveza je namreč organizatorka finala v Planici« ŠD zna&a okrog 400 tisoč evtov, Planica pa najemiuk zemljišč formalno je res knjižen na in lastnik večine premičnega računu društva, vendar pa premoženja. Dogovor bo zato naj bi bil to dejansko dolg nujen, Časa zanj pa ni veliko, Plarüce. Zanj naj bi bil v prvi kajti finale v smučarskih po-VTSti odgovoren nekdanji letih zadnji vikend v marcu predsednik organizacijskega se nezadržno približuje. Zarubljeni so tudi bazeni z vodo za dodatno zasneževanje Jubilej blejske kremne rezine Le redkokdo obišče Bled, ne da bi pojedel vsaj eno znamenito kremno rezino, zato ni čudno, da so jih v slaščičarski delavnici hotela Park naredili že devet milijonov. Vilma Stanovnik kjer so jih od leta 1953 do da- [PT^ nes napekli skoraj devet mili- Bled • Že več kot po! stoletja jonov. Največ so jih ljubitelji je prava blejska kremna rezi- slaščic pojedli v kavami Park na povezana s turistično po- ob ježem, kjer jih ob lepih vi-nudbo Bleda. Malokdo pa ve. kendih spcčejo tudi do tri ti-da je prve kremne rezine na soČ petsto, dnevni rekord pa Bledu pripravljal slaščičarski je 4520 prodanih kremnih mojster Ištvan Lukaševic, ki rezin. se je v poznih 40. letìh iz Ob častitljivi številki, ko Sente v Vojvodini z družino bodo jutri spekli devetmili- preselil na Bled. kjer je leta 1953 kot vodja slaščičarske delavnice v starem hotelu Park sestavil recept za danes znamenito kremno rezino. jonto kiemno rezino, bodo v kavami hotela Park ob 11. uri pripravili priložnostno praz« novanje, na katerem se bo mogoče poučiti o peki krem- To poznajo tako redni kot na- nih rezin in jih seveda tudi Na Bledu ni slaščičarne, kjer ne bi pripravljali znamenitih ključni obiskovalci Bleda, do- poizkusiti- S kuponi za na- kremnih rezin, biti jo je mogoče v vseh slaš- gradno žrebanje bodo obis- čičamah, kavarnah in restav- kovala imeli priložnost obis- učili izdelovati kremne rezi- mi bodo učend nato razvese- radjah na Bledu, originalne kati tečaj izdelave kremnih ne učence turističnega krož- lili tudi oskrbovance v Domu pa še danes pečejo v slašči- rezin, piav tako pa bodo že v ka OŠ prof. dr. Josipa Plem- dr. Jarüca Benedika v Radov- Čarski delavrud hotela Park, soboto kuharski mojstri na- Ija Bled. S kremnimi rezina- * « ici. Civilni nadzor na obravnavah Žrtve pravosodnega nasilja (kot so se poimenovali sami) so ustanovile Civilno združenje za pravičnost, napredek in nadzor, ki bo med drugim organiziralo skupine za nadzor na sodnih obravnavah. Cvrro Zai>lotnik nimajo nikc^ar, na katere^ bi ..............................................................................se lahko obrnili za pomoČ," je • "V Sloveniji smo priče na xastanovnem zboru prejšnji obsežnemu kršenju temeljnih petek dejal Rade Stanič in do- človekovih pravic in svobc^čin, dal, da so bile v preteklosti v ustave, zakonov in drugih pra- Škodo ljudstva izvedene obsež- vnih aktov. Kršitve izvajajo ne kraje, med drugim v času predstavniki oblasti s področja privatizadje družbene lastnine polidje, tožilstva, sodstva in ad- in v postopkih denadonalizad- vokature, ljudje pa "v nesred" je. In kakšiii so ^vni dlji zdru- Na} k boljii k^kovofti življenja pn^pavè tudi i2boljiano kuriloo olje. Novo adilivirano kuriino «Jj« OUV fulurPtus slane prav toliko kol cüiiajno ekstra Ì»hko kurilno olj«, vdndar 2jgotevl|9 vaćtoplole* lr>ovd(ivne reiitv«skupina OMV odstdj tvüi v velem domu* Za naročalo pOkliiUa na br*zplaćM X^ìélùntkù itavilko 090 2332. kot giba nie. OMV Ustanovni člani združenja: Franc Reš, Rade Stanič In Husein Aščič ženja? Kot so zapisali v usta- Združenje, ki naj bi delovalo letošnje glavne naloge uvršča območnih oz. novni akt bodo javno opozarja- na območju vse Slovenije, med U na nepravilnosti pri delu državnih in občinskih ustanov in organov ter drugih nosilcev mestnih odborov, iskanje mož- javTuh pooblastil, na krčitve nosti za pravno zastopanje da- človekovih pravic ter na po- nov na okrožnih in viSjihsodiS- Na ustanovnem zboru so za predsednika izvolili Ra* deta Staniča, v upravnem odboru pa bodo še Franc Res, Dragan Marjanovič, Remzi Ferat> Ivanka Moho- nf, Sladpna Frelih, Husein AŽČiČ in Matjaž Artelj. manjkljivosti zakonov in dru- čih ter organiziranje skupin za gih predpisov. Članom bodo dvilni nadzor na ^vnih obra-pomagali z zastopanjem pred vnavah. "Sodniki niso navajeni državnimi in občinskimi orga- kontrole, a jih je treba navadili ni, prizadevali pa si bodo tudi, na to, da bo na obravnave prišlo da bo stranka v postopku lahko deset, dvajset, petdeset naših kadarkoli vpogledala v delo dr- članov," je dejal Stanič in po-žavne ustanove in v njej zapo- udaril, da je bila ustanovitev slenih ljudi in da bo kršitelje združenja odgovor na lani raz-lahko prijavila pristojnim služ- pušČen gorenjski območni od-bam. Pri delovanju bodo upo- bor, ki je deloval v okmj vse-rabljali vse demokratične obli- slovenskega Qvilnega združe-ke. tudi dilavijansko nepokor- nja za nadzor nad institudja- §čino. mj. v GORENJSKI GLAS pelek, 23. februarja 2007 GORENJSKA 5 Veliko novega za obiskovalce Kamniški TIC je lani obiskalo kar 76 odstotkov več obiskovalcev kot leto poprej. Novi načrt mesta natisnjen že v šestih jezikih. Jasna Pajadin Kamnik • Glavni razlog za takSno povečanje je gotovo nova lokacija TJC-a, ki se je Čeprav med največje Šibkosti kamniškega turizma §e vedno sodi pom an J Kanj e prenočišč in restavracij v središču mesta ter nedokon-apriJa preseli] v nove, bisfve- Čana denacionalizacija na no večie in bolj prijazne Veliki planini, ki onemogo- prostore na Glavnem trgu. Statistika kaže, da je razmerje med domačimi in tujimi obiskovalci zaradi nekaterih zelo obiskanih poletnih prireditev približno enako, Ča številne projekte, pa se kamniški turistični delavci na letošnjo sezono že pripravljajo s polno paro. V pripravi je izdelava sklopa turističnih vodnikov za štiri raz- med tujimi gosti pa so naj- lične ciljne skupine, uredili večje povečanje zabeležili pri Spancih in Francozih. zadnji sezoni so v TlOu z novim v. d. direktorja Igor- bodo novo spletno stran in organizirali delavnice za turistične ponudnike ter seminar za turistične vodnike. Obiskovalci se najraje sprehodijo po starem mestnem jedru. jem Kraljem uvedli kar ne- Turistično ponudbo občine nih na evropskih razpisih, dnevi in Dnevi narodnih kaj novosti, med katerimi je bodo v prihodnjih tednih pa želijo letos povišati za tri- noš. Za Še uspešnejše nasto- treba omeniti prodajo vstop- predstavüi na mednarodnih deset odstotkov, saj je med panje na trgu pa želijo še iz- nie sistema Eventim, izpo- sejmih v Madridu, Bruslju, njihovimi načrti, kot je po- boljšati sodelovanje z obči- S0)0 koles, podaljšan delovni Milanu. Londonu in Avstri- udarila Alenka Hribar, tudi nami podjetne regije ter Čas in pred kratkim Izdajo ji. Proračunska sredstva, strokovna in vsebinska obo- Carniolo in izoblikovati mestnega načrta z zanimi- predstavlja jih le deset od- gatitev tradicionalnih prire- novo turistično regijo Kam- vostml v kar šestih jezikih. stotkov sredstev, pridobije- ditev, kot sta Srednjeveški nJŠkeAlpe. Korošci peli v Kranju in Besnici Joži KoIniek - Mysterium pod vodstvom Med mašo je triu pesmi in zborovodjem Janezom ..............................................................................Besničanke Urške Fabijan zapel tudi besniški mešani Fabijanom. Zbor praznuje Polna dvorana Gimnazije pa je tudi na sobotnem pevski zbor Sv. Tilen z or- letošnjo pomlad desetlet- v Kranju je v soboto zvečer z koncertu dokazal, da si 27 ganistom Alešem Lebnom nico delovanja. dolgim aplavzom nagradila nastop komornega zbora pevk in pevcev resnično želi odkrivati skrivnosti Mysterium Iz Kranja in okte« glasbe, doseči kakovost ta Suha iz avstrijske Koro- in izpolniti želje in pričako- ške. Oktet Suha z okrog tisoč vanja poslušalcev. Zbor je koncerti doma In na tujem je odprt za različne zvrsti decembra lajii praznoval 25- glasbe, vendar se vedno letnico dedovanja in dokazal, bolj nagiba k poustvarjanju da je slovenska pesem obo- del mladih, še ne uveljav- gatitev življenja in kulture v Ijenih slovenskih skladate- Avstriji. Oktet je pel tudi pri Ijev. Tako je zborov basist nedeljski maši v Besnici. Gašper Jereb, študent ljub- Kranjski nastop pevcev iz Ijanske Akademije za glas- Suhe je Imel Še poseben po- bo, za zbor že napisal nekaj men. Po 17 letih se je od nje- skladb in priredb. V nedeljo ga poslovil umetniški vodja pa so pevci okteta Suha v Matevž Fabjan iz Kranja, za kar so se mu pevci posebej žahvalili. cerkvi sv. Tilna v Besnici Matevž Fabijan (na sliki desno) se je v soboto po 17 letih peli pri maši, ki jo je darò- vodenja poslovil od okteta Suha, za katerega je napisal In val župnik Vinko Malovrh, priredil tudi nekaj pesmi. / siik». c. kmòì V Trbojah pogrešajo avtobus V Krajevni skupnosti Trboje želijo, da bi kranjski mestni promet nekajkrat dnevno peljal tudi v njihovo vas. Simon Šubic vsi vaščani nimajo lastnega predsednik sveta KS Trboje NSi iz Trboj, ko je o tem problemu spregovoril na zadnji seji občinskega sveta. "Avtobus naj v Šenčur vsaj dvakrat tedensko pelje tudi iz drugih delov občine," je predlagal .svetnik Janez Žumer (Lista mladih). Zupan Miro Koželj je po- prevoza, zato krajevna skup- Jože Rekar, ki sicer pravi, da jasnll, da je občina že sezna- Trboje • V Trbojah so zadnja nost Trboje predlaga občini leta brez živilske trgovine, Šenčur, naj skuša zagotoviti zato morajo vašČani po na- javno avtobusno linijo do kupih hoditi drugam. Naj- Trboj. ima)o v vasi preccj pomembnejše predloge (npr. ploČ^nik proti 2erjavki, grbine na cesti ob šoli, oznaČe- bllžji trgovini imajo v Vo- njena 2 vsemi željami KS Trboje, kjer si med drugim želijo spremeniti ime v KS Trboj e-Ž eri a vka. "Zavedamo "Za starejše občane, kini- valne table po vasi), toda se. Vprašanje pa je, ali je klem in Hrastju, večina pa majo prevoza, bi bilo dobro, tudi avtobus bi pomembno smiselno vzpostavljati redno se jih sedaj raje zapelje kar v če bi avtobiis večkrat pripe- dvignil kakovost življenja avtobusno linijo. Ceneje bi Kranj ali Šenčur, kjer lahko Ijal v Trboje. Kranjski mest- njihovih vaščanov. opravijo še obveznosti na ob- ni promet vozi samo do "NI trgovine, ni avtobusa. Čini, upravni enoti oziroma Prebačevega, za nas pa bi kot bi se v Trbojah vrnili v krajevnem uradu, gredo k bilo bolje, če bi zapeljal še v 50. leta," je slikovito dejal Ja- bilo, če bi prevoze, kadar bili potrebni, opravljali zasebniki, Ta rešitev se je v nekaterih občinah dobro ob- frizerju ali zdravniku. Toda Voklo In Trboje," je razložil nez Ovijač, občinski svetnik nesla," je odgovoril župan. KRATKE NOVICE MncgeŠ jerič imenoval dva podžupana župan Franc Jerič je na zadnji seji občinskega sveta svetnikom predstavil dva podžupana, ki bosta svojo funkcijo opravljala nepoklicno. Oba podžupana - AleŠ Janežič in Jo- žef Vahtar, sta bila na jesenskih loka nih vo itvah Jeričeva protikandidata za županski stolček, janežič, svetnik LDS, bo občini odgovoren za družbene dejavnosti, bo pa tudi namestnik v primeru županove odsotnosti. Vahtar pa je zdaj pristojen za pripravo gradiv in vodenje sej občinskega sveta ter projekte, povezane s prostorom in m. J. P. Kamnik Občinska priznanja razburila svetnike Kamniški svetniki so na svoji zadnji seji obravnavali predloge Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o prejemnikih letošnjih občinskih priznanj, ki jih bodo podelili konec marca ob občinskem prazniku. VeČ svetnikov se namreč ni strinjalo 2 načinom izbora in s kriteriji, kot glavni očitek pa so navedli domnevo, da se kandidati Izbirajo po dvojnih merilih in s političnim ozadjem. "Očitno ni več pomembno, kdo dobi priznanje, ampak kdo ga predlaga, To ni več občinsko priznanje, ampak politično," so se razburili nekateri, predsednik KVIAZ-a pa je odgovoril, da se je uveljavilo napačno mišljenje, da bo tisti, ki je predlagan, avtomatično tudi izbran. Na koncu so nato le soglasno sprejeli predlog, da se letos podeli naziv častnega občana (dr. Mirku Juteršku), dve zlati priznanji, dve srebrni, tri bronasta ter Štiri posebna priznanja, sprejet pa je bil tudi dodaten predlog NSf, da se srebrno priznanje podeli tudi KD Mešani pevski zbor Cantemus. J. P. GG mali oglasi 04/201 42 47, e-poka: matiogldsi^g-glds.si www.goTenjskioias.si Z MOMf^ 00 MOVA doHvMa Umbarsdija 27.4.-2S.4., Cinque tefre 23.6. 24Bavarski gradovi 27.-26.4. Švica in Bodensko jezero 18.S,-2Q,5v Dunaj in Bratislava 26,5.-27.5.^ Sarajevo 27.4,-29.4, Beograd 21.4.-22.4, Beograd in Djerdap 4.5.-6.S. Beograd, šum»dlja fn Novi Sad 23.6.-25.6. Aazkoijo Erevan»« én A2ume obale 27.4.-1.S., Meteor in kl&sicna Grčija 1.6.-8.6,, Pomladni klub vRabcu 11.5.-21.5. KftAfC 04/2013 220 ÌK.LOKA 04/S170 305 lUDOVUICA 04/53 20 rftŽJi O^/n?! 350 UUOLJAHA CIU2308S05 6LE0 04rS7SQ«2Đ okna m vraid SIMER d.0.0. Ipavčeva 22, Celje PE Ljubljana, Brnčičeva 7 P£ Koper, Ferrarska 17 Zastopnik Jesenice GSM 041 756 750 Zastopnik Škofja Loka GSM 041 768 225 www.simer.si 080 10 27) Obiščite nas na sejmu OOM^ljubijana • GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, halaA2 6:3. - 11.3.2007 DO 30.3.2007 VAM NUDIMO DO 12% 5EJE^^SKEGA POPUSTA! Vhodna vrata rt- • > Zimski vrtovi Notranja vrata Fa sad n sistemi Brìsoleji Mil Pi vrata / Notranja senčila * ALU okna, vrata ÓUÌC) K. 6 GORENJSKA GOREN)SKI GLAS petek, 23. februarja 2007 KRATKE NOVICE TODRAŽ V občini štirje nevarni odseki Direkcija RS za ceste na regionalni cesti Gorenja vas-Ljub- ijana Izvaja prenove in razširitve nevarnega odseka z mostom prek 6rebov5Čice tik pred Rudnikom Žirovski Vrh. Po pogodbi naj bi bil most zgrajen in predan v uporabo aprila letos, investicija je vredna 320tkovno usposobljenost kandidatov presojala na podlagi priloženih potrdil, dokazil in pogovora z njimi ter s pomočjo morebitnih dragih metod preverjanja strokovne usposobljenosti. Potrdila oziroma soglasje za pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc bo izbrani kandidat moral predložiti pred Izdajo sktepa o izbiri. Kandidate vabimo, da poSjejo pisne prijave s kratkim življenjepisom In zahtevanimi pisnimi i^avami o izpolnjevanju pogojev, najkasneje v 15 dneh od dneva objave na naslov; Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19.4240 Radcvljfcd. s pripisom 'Prijava na javni natečaj za zasedbo delovnega mesta^ O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri. Dodatne informacije o rzvedbi javnega natečaja lahko dobite pri Poloni Za!tì»/nosti v zvezi s pripravo sprememb in Oopoinrtev lokacijskega načrta. Udeleženci I. prostorske konference, kj predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali dnjgo pravrio osebo, lahko na konferenci poda/o svoja priporočila in usmerftve v pisni oblaki ali ustno na zapisnik. Gradw je na vpogled na sedežu Občine Šenčur. Kranjska cesta . Šenčur v času uradnih ur Župan: M tro Koželj Ropar kuhinjskim nožem Zamaskiran in oborožen ropar je v ponedeljek iz trgovine Mercator v Begunjah odnese popoldanski izkupiček. Simon šubic sem prišla do blagajne, sem ....................................... videla nekoga s čmo podka- Begunje • V ponedeljek po na glavi, kako stoji za so-okoli 18.30 je v trgovino delavko. Najprej sem po- Mercator v Begunjah vsto- mislila, da je malkara, ko pil zamaskiran moški in tr- pa mi je sodelavka na skri- govki na blagajni z nožem v vaj s pogledom namignila, roki zagrozil, iiaj mu izrodi sem taJco) začela vpiti: Rop, denar. To je rop, daj de- ropar!' Tako glasno sem nar!" je dejal trgovki. Ker se vpila, da me je sin slišal na je prodajalka neznanega ro- balkon," se spominja proda-pana ustrašila in mu ni ta- jalka Darinka DvorŠak^ j izročila denarla iz bla- Njeno vpitje je očitno slu- gajne. je lopov nazadnje na šal tudi molki, ki je pred tr- blagajno položil velik ku- govino iz avtomobila zlagal hinjski nož, vzel ključ in zaboje s steklenicami. Ko je sam odprl blagajno. "Po- ropar pritekel iz trgovine, ga Ropar je blagajničarki stopil za hrbet.s.nior.Sgb bral je popoldanski izkupi- je občan skušal ustaviti, a se ček," je naslednji dan razlo- je ropar izmuznil in stekel temen pulover, ki je imel žila pos lovodk in j a trgovine za trgovino, kjer je v temi ovratnik obrobljen s tanko iC oči. Policija prosi vse, Id bi karkoli vedeli o neznanem belo črto, enako pa tudi roka- storilcu, da pokličejo Policij-Policija išče mlajšega mo- ve. Na sebi je imel čme hla- sko postajo Radovljica na tala trgovino, zato ga sprva škega, visokega 170 do 175 če in čme čevlje, na glavi pa številko 04/537 78 00 oziro-sploh nisem opazila. Ko centimetrov, oblečenega v temno kapo z izrezom za ma na 113. Sonja Brane. "Tedaj sem ravno pome- tudi izginil. KRIMINAL ŠENČUR, KRAN|,ŽABNICA Vlomilci na delu Neznanec je v nedeljo vlomil v stanovanjsko hišo v SajovČe-vem naselju v Šenčurju In odnesel za približno 300 evrov gotovine. V noči na sredo so vlomifl v poslovni objekt na Koroški cesti v Kranju In odnesli pet plazmatskih tv-sprejemnikov in nekaj drugih tehničnih predmetov. Neznani storilec pa je v noči na ponedeljek vlomil v delavnico v Žabnici. Prilastil si je različne barvne kovine vredne okoli 2000 evrov, S. S. NESREČE Naklo Zlomil si je golen V torek popoldne se je v podjetju na območju občfne Naklo hudo poškodoval 50-Jetnr delavec iz Kranja. Delavcu je pr podajanju betonskega kvadra na vibracijsko mizo spodrsni-, zato mu je betonski kvader padel na nogo. Pri tem mu je ziomll goien. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali na urgencc kliničnega centra v Ljubljani, kjer je ostal na zdravljenju. Policisti so tujo krivdo Izključili. S. i. \ t So Priloga Gorenjskega glasa Začel se je post 2007. Ob tem se sprašujemo, kaj nam ta starodavna preizkušnja danes sploh še pomeni In komu je namenjena? Vsem, le tistim, ki pripadajo lezusovim cerkvam di tudi - Cerkvi sami? i Miha Naguč povzamem ukole: "To, kar dneh, ko smo ravno na začet- zusova Cerke/ v tem ravno meznüca kot institucije, ki "Resnično, povem vam: Bogataš bo težko prilel v n^»- si Cerkev privoSči zdaj, je pa ku posta 2007, bi kazalo na tako šibka, kakoi že preveč!" In np to spomniti vse, ki v predpo- j tako ugotavljali stnem Času in tudi sicer pre- smrtni posamezniki, ne glede na to, ali ji pripadamo ali jim pripada. Zna bili, da tudi država in Cerkev nista izvze« ti. Zmernost v uživanju ze- beško kraljestvo. In spet vam tisti, ki so "in", bi tega ne pi- več jemo in pijemo. Med te ne. A izziv, izrečen na gori, meljskih dobrin je slej ko povem: la^p gre kamela skozi Šivankino uho. kakor bo- sal, rdečih napadov na insti- se, rad priznam, uvrščam tucijo v črnem sem se naveli- gataš pride v Božje kralje- čal že v prejšnjem režimu. tudi podpisani, Toliko let sem že na tem svetu, da sem stvo." (Mt 19,23-24) Ko prebiram evangeli) po Mateju, Odkar smo v novem, je bila sam doživel čase, ko smo je- Cerkev glavni kritik tistih, ki se sprašujem, komu so (bile) so v t. i. tranziciji obogateli. A dli še zelo skromno in posta nismo niti potrebovali. Po- te besede pravzaprav name« kdo je v njej obogatel bolj kot tem so priSla leta in desetlet-njene. Izrekel jih je Jezus Cerkev sama? V poldrugem ja, ko se je spodobilo, da v svojim učencem. Ti pi so po desedetju je postala največji mesecili okoli nekdanjega nj^ovi smrti na križu postali uülelji, zavezani Širjenju njegovega nauka. Us'^nova, čun tega, ker denacionalizacij ski bogataš. Že res, da predvsem na ra- ki so jo zasnovali in ki naj bi bQa namenjena zemeljskemu usmerjanju Človeka na )e ouo vrije-no, kar je pred a. sv. vojno in revolucijo njeno že bilo. In ob posta vsak požre vsaj eno sindikalno polovico kralja živali doline šentflor]anske. A tudi za to je prišel račun, Ne- zmemost pri hrani in pijači se večina niti ne spoti- se je pokazala v krvni sliki; pot, ki vodi v nebeško kralje- ka. Bolj so tudi mnoge verni- preveč škodljivega holestero- stvo, pa je v poznejSih stolet- ke zmotile poteze, s katerimi la, preveč maščob, povišan jih postala tako bogata, da bi po besedah svojega ustanovi- gre Ccikcv čez mejo dobrega okusa. Ko, denimo, skozi sladkor ... Odtlej nam post nalagajo zdravniki, duhovni- telja samega lažje prišla ka- usta svojega bankirja napo- kov v rečeh, Id se tičejo zem- mela skozi šivankino uho. ve, da bo nemara kmalu tudi skih užitkov, tako ali tako nih- kakor ona sama v kraljestvo, katerega zemeljska izpostava naj hI bila ... No, zna biti, da si podpisani v s voi ih skromnih ona gradila igrišča za golf Za Če več ne posluša. pa ti koga? Za tiste, ki verujejo v osebni zdravnik napove nebeško kr?>liestvo, najbrž možnost predčasnega odho- jih zmožnostih umovanja Jezusove besede napačno razla- barja in Dalmatina sem je v Slovencem omogočeno in Cisto Človeško dovoljeno, da kar sami beremo knjigo vseh knjig, z ražin razumljivo lago cerkvenega učiteljstva ali brez nje, In se sprašuje- da v nebeško kraljestvo, se Človek zarrisli in se nato. Če» prav sprva Čemernega obraza, v svoje dobro ukloni... "Kadar se postite, se ne držite čememo kakor hinavci; kazijo namreč svoje obraze, da pokažejo ljudem, kako se mo knjigo vseh knjig, z raz- evre. Ustanovi, katere pre- postijo. Resnično povem moženje je ocenjeno na več vam: Dob£i so svoje plačilo, kot 300 milijonov evrov, pri čemer so upoštevani le last- mazili glavo in umij obraz. ne, njih se taki bogataški poligoni tako ali tako ne tičejo. Zadene pa jih, ko bi šli radi lako kot v rdečih Časih na gam. A kaj hočem: od Tru- otok sredi narodne ikone malo pozvonit in si kaj zaže- let, a morajo po novem zi ta skromni namen odšteti tri je, da ima mo.aJl so wie navedene be- nekdo po Kadar pa se ti postiš, si po- pol Stoletnem sede namenjene le tedanjim ljudem ali tudi sodobnim. Veljajo le za posameznike ali tudi za kolektivne osebe. ninski deleži v podjetjih in Tako ne bcš pokazal ljudem, n ep remičnin ah ( gozdovih ), brez ol^ektov sakralne dediščine. ki naj bi jih z dohcdki tvoj Oče, ki vidi na skritem, ti da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skritem. In kakršna je, denimo. Cerkev? od svojega kapitala vzdrževa- bo povrnil." (Mt ó,i6-iS) To Stradanju Natančneje: Rimskokatoli- la in so, hvala Bogu. nepre- so Jezusove besede iz pre- povečan apetit, ^etku posta 2007. tvori jo Če se zaradi Ška cerkevv Sloveniji na za cenljive vrednosti (in riso naprodaj). Cis to človeško in razuinlji- kak poldrugi milijor. posamičnih oseb, ki so vseh vrst, od plemenitih do manj tega preobje, žlahtnih, mnoge poznam in cenim. In prav od teh - ne le pa Spet m od kakih nepoboljšljivih brezvercev - sem v zadnjem Clobro. slišal ugotovitev, ki jo vo je, da ima nekdo po pol-stolemem stradanju povečan apetit. Ce se zaradi tega preobje, pa spet ni dobro. Takrat potrebuje post, postopek, v katerem je naše ljudstvo izučila prav Cerkev. V teh vratnega Govora na gon. Ta je tako visok, da mu Človek zmeraj znova prisluhne in z njim načelno soglaša, da bi se po njen ravnal v svojih dejanjili - to je pa bolj težko. Tako smo navezani na zemeljske dobrine, da vsaka odpoved prikliče na obraz Čemerni izraz. Zdi se, da jc le- prej lepa Čednost. é « GORENISKl GLAS 10 petek. 23. februarja 2007 STUDENTSKE IGRE ^ 4 Razgledi . * , Pred nedavnim se je v Torinu v Italiji končala triindvajseta zimska univerzi)ada. Z desetimi odličji je bil izkupiček študentskih olimpijskih iger za našo deželo pohvalen. Vzdušje mesta v severni Italiji ob zaključku iger je dopolnilo še dogajanje v slogu "Bele noä". študenti napo njeni ormo Od nekdaj je bil Torino G aìp e r Kokot Nežam u jena priložnost Obisk Torina je prišeJ prejkone pc naključju. Studentske organizacije in društva po vsej Evropi so dobili mamljivo ponudbo organizatorjev srečanja Yeppies (Young European People 02. Mladi Evropejci), ki je sovpadel z zaključkom univerzi j ade. Zastonj nočitev in nekaj obrokov so me kaj hitro spodbudili, da sem našel Štiridnevno luknjo v izpitnem obdobju. Nisem osvetljeni most preko reke Pad v Torinu bil edini, saj se nas je iz raznoterih družtev, ki uspevajo Ne nazadnje prestolnica re- Zgodba O mestu pridno skrbi za dogajanje s številnimi festivali od Čoko- na ljubljanski univerzi, na- g^ie Piemont prek vsega leta bralo za skoraj poln avtobus. Z najemom prevoznika smo si olajšali logistične težave ter zmanjšali stroške poti. V mesto smo prispeli v poznih večernih urah in prvi zvoki Torina $o prodrli skozi Da je kraj zrasel iz rim Kultura ne-delovanja Od nekdaj pa je bil Torino knjigami doda nove dimenzije, ' Karkoli že to pomeni. skega vojaškega tabora, je univerzitetno mesto in to fgakupi po polnoči ladnega do filmskega Za za- v starem jedru kot na dlani, tudi danes ostaja. Prva od poslitev obiskovalca Torina ^^^^^ ^^ posUvljene pravo- dveh univere je bila ustanov- poskrbijomno^ muzeji, med njihova eksplicitna Ijena v daljnem petnajstem katerimi sta tudi muzej kina 'Jfejenost se malce poruši, stoletju. Ob našem obisku je (Notte Bianca). Dogodek se pod kupolo Antonelliana, ki ^^ oddaljiš od strogega povečana koncentracija štu- zgleduje po ideji, ki je luč sve- Zadnjo noč v Torinu smo doživeli v maniri Bele noči krasi italijanski evro za dva i® ^^ posledi- dentov v mestu botrovala okna a^öbuT/^^^^^ centa, in priznani egipčanski " dograjevanj ob vzlraj- raznim delavnicam in na oKna avtoDusa, se preaen \ . ^^ r.^^ vi;..k ta ugledala pred desetimi leti v Berlinu. Gre za vsakoletni smo odprli vrata. V središču na trgu Vittorio Veneto je poleg olimpijskega ognja divjala elektronska glasba in takoj muzej Svoje dragocenosti iz nem širjenju mesta. Kljub dvorišču Politehnike smo dogodek, ko se vrata muzejev obdobja pred Kristusom je vsemu so srednjeveški ar- bili priče aktivnemu sestav- in galerij odprejo pozno v nagrabil s pomočjo številnih hitekti uspešno brzdali tre- Ijanju kartonastega trans- noč. V desetletju so Belo noč italiianskih arheoloških eks- ^^^^ muhe v svojem po- portnega letala. Toda mladi posvojila mnoga sevemoa- r « «i« ABB «««h «»t«*« • J 1 u r k kurzii EeiDt iih sedai zahteva (pravokotno so sukali Torinčani se radi pohvalijo s meriška in evropska mesU, napovedala tn boi| zabavno ^ ^^ stavbe in skrivali pročelja, prisotnostjo v "nedelovanje" med katerimi je tudi Torino. usmerjene dni. pletla, bo pokazal čas. Če je bilo to potrebno) in usmerjene subkulture t, i. Kulturno udejstvovanje s so- Oinamično dogajanje Zadnja leta si Torino zelo prizadeva, da bi privabil Zgrešiti nismo mogli tudi ljubosumno branih nepre-muzeja avtomobiUzma, ki ^^S^nost fasad, ki gledajoč cazzeggio. Pravi profesionalci na tem bote na nedeljo so spremljali udarci ob številne bobne, iz dopolnjuje industrijskega področju naj bi bili študent- katerih so pouHčni umetniki giganta Fiata. Močno razvi- jevrsten značaj. Staro me- je, ki se jim cazzeggio dogaja s jipretnimi rokami izvabljali mlajše obiskovalce. Na nasi- to gospodarstvo običajno s sto zato deluje urejeno in v obliki dolgUi posedanj v ka- nalezljive ritme, Občasno jim pu Munzzi ob reki Pad, ki sabo pripelje kriminalne na vzhodu obroblja staro spletke. Torino naj bi bil zelo dostojanstveno, Torinu je dolgo vladala vamah in razpravljanj o neiz« je na pomoč priskočil kak na črpnih temah. Pa z nenehni- ključni poljski študent, med- mestno jedro, je zraslo več glede kriminala na nezavid- dinastija Savojcev. Njihova mi odmori in prekinitvami tem ko se je njegov okajeni jivem tretjem mestu v hali- glavna zapuščma so rezi- med šmdijem v knjižnia, ko kolega še) ammatorja, klubov, v katerih je bilo vsako noč živahno. Eden od domačinov |e vseeno komenti- bila deležna tudi skupina raJ: MoraK bi videti, kakSna Študentk iz našega avtobu- ji. Neobičajne degustadje je dence. ki )ih le UNESCO uvrstil na svo) seznam svetovne kulturne dediščine. dokončaš pogbvje. scran. odstavek ali stavek v težki štu- Ulica, ki povezuje glavna trga v mestu, je plesala in vr- dijski literaturi. V zakup je vela, saj so bili poleg običaj- prti vsi klubi." sta priče streljanju. podajala oblast nad me- Čanja skoraj pozabljenih pri- kali, prodajalne s sladole- II usmerjene subkulture t. i. stom. Kasneje so ljudje apeninskega polotoka zače- \i z gibanjem "Risorgimen- jateljev, s katerimi pač moraš na kavo. Mislim, da je tovrstno nedelovanje dokaj blizu dom, picerije, trgovine s Čevlji, oblekami in dnigimi potrošniškimi malenkostmi. tudi slovenskim študentom. Po drugi uri so se ulice zače- vanju, kar se je manife- Kako majhna je Evropa. le prazniti in le še najbolj univerzitetno gnečaješelepoleti.kosood- sa, saj so bile v centru me- Stoletja si je aristokracija tteba vzeti še naWjučna sre- nih klubov odprti še d^ lo- mesto in to tudi danes ostaja. Mladi Torinčani se radi pohvalijo s prisotnostjo v ''nedelovanje cazzeggio Bobnarji stiralo v združeni Italiji, in prav v Torinu je bil sedež prve italijanske vlade. Kmalu so ga preselili in izgubo politične pomembnosti so zacelili z mutacijo v divjajočo industrijsko pošast, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja Štela milijon in pol duš. Število meščanov od takrat vztrajno pada in je trenutno na številki devetsto tisoč. DrugI umetelni izvajalci vztrajni so z rajanjem nada- cazzeggia so lastniki stojnic s knjigami na ulid Via Po. Polovica dneva mine z navideznim strmenjem v prazno in Ijevali v diskotekah (za eno se je izkazalo, da je mimogrede še radijska postaja). Mesto se je v hladni zimsld druga polovica z razporeja- noči, ki kljub zimskemu njem knjig. Vodič, Id so ga olimpijskemu vzdušju ni pri-spisali mladi Torinčani, kot edino razlago navaja: "Med nesla snega, dodobra razgrelo in na pl an privabilo ogrom- sedenjem osebek meditira o no ponočnjakov (tudi netipič- kompleksnem in revolucio- nih) ter poživilo pustost janu- namem kriteriju razporeja- arja. Vsekakor zgled, vreden nja knjig, ki med stanjem posnemanja v naših domačih preide v prakso in stojnici s (evropskili) mestih. - if ri __i- GORENJSKI GLAS petek, 23. februarja 2007 11 t ZASVOJENOST Razgledi Bila je narkomanka. Za odmerek heroina je tudi kradla, veünoma domačim. Zaradi predoziranja se je znašla v bolnišnici. Mama jo je iz obupa vrgla čez prag. Danes živi polno življenje. Rekli ji bomo Kranjčanka. Nevarna igra Suzana P. Kovačič "Kot otrok sem büa občut- sem tako kot ostalj najstniki zvečer hodila ven, a sem žepnino namesto za koka kolo Ijiva, verjetno zato» ker je bi] zapravila za diogo. Ker na za-v družini prisoten alkohol, četku droge ne jemlješ tako Starla sta vpila drug tia dni- pogosto, denar ni bil pro-gega. Zaprla sem se vase, da blem. Kot odvisnica pa sem se me je situacija Čim manj se zelo spremenila. To nisem dotaknila. Ko je oče na začet- bila več jaz. Začela sem laga-ku mojih osnovnošolskih let ti, manipulirati, krasti. Ker prenehal piti. sem bila že trd- me je bilo strah krasti po trnov svojem svetu, v katerem govinah, sem mami jemala sem se počutila vamo. Kar v denar iz denarnice, iz omaie enem kotu sem Čepela, veli- sem jemala oblačila in jih kokrat sem bila tiho, v šoli prodala naprej, sunila sem sem bila pridna in neopaz- tudi kak kos družinskega na," je začela svojo pripoved nakita ... Življenje se je vrtelo Kranjčanka. Bila je edinka, samo v koles j u: vzamem - dobila je odličnjakinja in Šport- bim. Sčasoma sem izgubila niča. Ampak veliko ji je po- tistih nekaj moralnih vred- | menilo, da ni doma, in Šport not, ki sem jih kot odvisnica J je sčasoma postal samo 5e Se premogla, in v tujini sem | njen izgovor domačim. kar na cesti prosila za denar." Z drogo, najprej mehko, se je začela igrati pri letih, geg od resnice Ko gledam nazaj, še do danes nisem ugotovila, kaj bi na cesto, ker se hči od drog Abstinenčna kriza. A treba je tem Času jili veliko zapusti ni hotela posloviti, "Prav je bilo zdržati En mesec sem naredila. Rekla mi je: Umi- biJa v Begunjah." Zdravljenje Naša Kranjčanka je svoje raš mi pred očmi, a ti veš, v Begunjah ni zadostovalo. program m se vrnejo v udobni svet omame. Pomembno je, da vztrajaš bDo tisto pravo, da se ne bi "resnično življenje" uspešno kako se jaz počutim ob tem? Zasvojenost je globlja, kot se in da zaupaš. Kot pravi don podala v omamo drog. Vse- prikrivala kar nekaj let, Če- Če že moraš umreti, potem zdinazaČetku,jenašoKranj- PierinoGelmini, jetočas,ko se moraš povsem sleči, kajti le tako lahko na sebe nade- kakor je res, da se nisem prav se ji dozdeva, da so v do- ne naredi tega pred mojimi čanko prizemljila socialna naučila postati odgovorna, nisem imela nobenih vred- mačem okolju ves čas vedeli očmi ," je bila kruta resnica. delavka in ji predlagala za droge, a so raje bežali pred zdravljenje v komuni. Pred- neš novo obleko. not, zanemarila sem bližino resnico, dokler je biio to mo- Metadon je razvada tistih, ki so me imeli radi ... goče. "Uradno sem hodila v Očitno sem morala iti skozi srednjo Šolo, vendar veliko- to. Je metanje peska v oči, če krat nisem bila pri pouku. log ji sprva ni bil všeč, komu- V drugem letu bivanja v zasvojenost je močnejša od fizične, Ko sem na je bila nekaj negativnega, komuni pa se na novo oble-"Prostovoljci iz Centra za od- češ z vrednotami, ki življenje visnost so me peljali v komu- delajo polno in zadovoljno in miadi mislijo, da bodo samo Domov sem prihajala ob taki imela svetle prebliske, da bi no v Vremski Britof, kjer je spoznavaš sebe, kakršen si v poskusili drogo, potem pa uri, ki se je skladala s kon- drogo pustila, sem se za dva, imel Don Pierino kolokvij za resnici. Sprejemaš večje od-prostovoljno izstopili. Ne cem pouka. To je bilo vsaj tri mesece dejansko nehala tiste, ki bi želeli vstopiti v ko- govomosti in se učiš hoditi vedo, da je veliko mojih prija- nekaj časa res neopazno, drt^iraü. Poiskala sem drug muno. Bila sem šibka, ljudje sam. V zadnjem letu bivanja je običajno zaupana odgo-vomost (tudi meni je bila) za ostale udeleženke in moraš teljev mrtvih, da se jih v Starša pa bi morala opaziti ekstrem in se podala na pot v komuni pa prijazni in spo-komuni od vseh, Id pridejo, moje spremenjeno vedenje! duhovnega iskanja v Indijo. Štljivi. Don Pierino je rekel, morda deset odstotkov pre- Mama si je očitno zares zati- Ko sem se vnula v Slovenijo, naj vzdignejo roke tisti, ki se II - - . , tolče skozi celoten program skala od, češ "moja hČi pa že sem spet poiskala drogo, želijo vključiti v program, biti dovolj trden, da vodiš IVlCtSrijC p6SK3 zdravljenja. Mladi se igrajo s ne". Ko so jo poklicali v šolo, Takšno življenje me je začelo Roke nisem dvignila, strah ostale na pravo pot. Biti mo- peklom in zgodbe so grozne; da imam veliko neopraviče- izòpavati; si na drogi, nisi na me je bilo. Don Pierino je še raŠ mama, učiteljica (to ne v oci )e, ce mladi mislijo, da bodo samo sem ena redkih, ki sem se izvlekla iz tega!" nih ur, je to pripisala moje- drogi, pa spet si ... Ta krog enkrat ponovil vprašanje, pomeni, da ne sprejemaš mu odraščanju. Potem jo je sem hotela prekiniti po dva- srečala sva se s pogledom in vloge učenke), prijateljica. Bliskovito od nebes do pekla nekega dne poklical družin- najstih letih sveta omame, ski prijatelj in ji povedal, da Zakaj? V življenju sem doži-se njena hči drogira. Takrat vela nekaj svetlih trenutkov, odločitev sem sprejela v trenutku poskusili Od svojega 16. leta vse do sem büa stara 19 let. še ved- ki sem jih občasno podožive- yi| -g živeti polnolemosti je kadila travo, no sem bila vpisana v Šolo, a kol ftbčanka. " la. Začutila sem življenje in poslalo mi je hudo. Hrepe- vse. Še posebej novim puncam moraš biti v uteho, vendar brez pomilovanja," je razložila Kranjčanka. "S starši se danes dobro ra- V komuni je bila tri leta. zumem. Pravzaprav sta mi Po prvem šoku je mami in nenje po življenju in žalost Najprej je bila v pripravljal- stala ob strani že v Času LSD- Zatem je prišla trda očetu kar naprej zagotavljala, nad tem, kaj se je zgodilo z nem centru v Ljubljani, za- zdravljenja. Živim svoje živ- drogo, potem pila alkohol in jemala tablete ,, LSD- Zatem je prišla trda »^^v« pa prostovoljno droga. 'Jemala sem heroin, da bo šla v komuno, kar je menoj, mi je dalo moč, da 'T \ Ä^ J ' ki mi je na začetku dajal ob- bila tedaj samo še ena laž sem se odloČila, da nekaj sto- na iva^uvi IZStOpiiL Mladi čutek brez skrbnosti. Odvis- več. "Nisem mogla vstati iz rim. Sledil je občutek str^u, nad Sevnico. Enoleto je pre- tem se je leta 2002 vključila v žensko komuno na Razbor ljenje v lastnem stanovanju in mami mi je pomagala pri selitvi. Študiram, delam. se Igrajo nost je prišla v določenem trenutku, ne da bi jo sploh pričakovala, in potem se je postelje, če nisem vzela dro- da bi ta trenutek šel spet živela na Razborju, osem sama si plačujem račune. ge. Nisem bila sposobna hoditi v Šolo ali službo. Tudi v mimo (kot že prej toliko dru- mesecev v dveh komunah v življenje sem začela spreje- gih), zato sem se odločila, da S peKlom m Zgodba spremenila- Ravno v bolnišnici sem bila zaradi ukrepam takoj." Zgodbe so Italiji, nazadnje se je vmila na Razbor. "Prvo leto v ko- mati z odgovornostjo. Imam fanta in načrtujem družino. tem je iluzija droge; najprej predoziranja, večkrat se je Tedaj je bila stara skoraj muni spoznavaš svojo dvoj- Najlepše je, da se znam spote potegne in ti je zelo lepo, a zgodilo, da sem obležala na 30 let. "Na metadonski pro- no osebnost: tisto pravo in ti- padati z realnostjo, z lepimi, se lažna svoboda v trenutku cesti," je povedala sogovomi- gram nisem hotela, ker je to sto drugo, ki si jo pridobil kot žalostnimi, veselimi in težki- groznei sem sprevrže v zapor," je povedala ca. Doma je dobila hišni za- samo razvada in vzditevahii narkoman. Dekleta, ki so v mi trenutki. Don Pierino program, namesto da bi komuni dlje časa. ti pomaga- pravi, da je komuna šola živ- ozdravil odvisnosti. Poklicala jo razvozlavati U začarani ljenja in da ko zapustimo ta in dodab žalostno resnico, da por. Malce je prišla k sebi, a "ker droga pomeni, da imaš ena redkih, ki se tudi sredi Kranja z lahkoto , - . pride do heroina. Težje se problem v glavi", kot pravi sem v Psihiatrično bolnišni- krog. To je obdobje, v kate- prostor, ne smerrio pozabiti, sem se IZVlelCla pndedodenaija. Na začetku, sama, to ni zaleglo. co v Re«>iinip. ^la «pm Ha In r^m miifi cvaiä ^ìH/^va co a-, «a i« ko še nisem bila zasvojena, ni co v Begunje. Šla sem tja in rem rušiš svoje zidove, se da se šola življenja nadaljuje. Mama jo je v nekem tre- bilo je grozno. Zaprt odde- spopadaš z raznimi občutki. IZ tega! bi] lak problem. Konec tedna nutku iz lastne nemoči vrgla lek. Nisem spala cele noči. od katerih si prej bežaL V Učim se živeti na novo, kot bi se znova rodila. " f-" I • 12 GOREN)SKI GIAS petek, 23. februarja 2007 NEKROLOG Razgledi Pred dnevi je umrl matematik, ekonomist, vodja Lesnininega marketinga in poslanec v SkupšSni Socialistične republike Slovenije, pa tudi glasbenik, mož, oče in ded, član stare rodbine in častni občan Kamnika Cene Matičič. Cenetu Matičiču spomin MAStBTA ŽEBOVEC poslU V Usnini. kjer je oral le- kandidatov, kolikor jih )e bilo ..............................................................................dino na področju marketinga treba izvoliti, vsi so bili pripad» R0jenjebiJletai920vKajt> in reklame. Veliko je tudi pisal niki ene in edine dovoljene niku, tam je obiskoval tudi za lesninino interno glasilo stranke ali pa formalno niso osnovno šolo. Gimnazijo je Les, pa tudi 2a druge strokov- bilivkllučenivanio,bilisoiile obiskoval pri franäSkanih v ne publikacije: Lesni svet v be- poslušni. Skupina poslancev Novem mestu in Ljiibljani. Po sedi, Bančni vestnik, Gospo- takratne republiške skupščine končani gimnaziji je najprej študiral matematiko in fiziko na Pedagoški akademiji in darski vestnik. Denar, Finan- pa je hotela doseä, da bi bilo ce. dejansko mc^oče voliti, torej Ceneta Matičiča je zelo pri- da bi bilo na volilnih listah več nato več let poučeval na osnov- vlačila tudi glasba. Kot ljubi- kandidatov. Za volitve Članov nih šolah v Stični in Ljubljani, leljski zborovodja je vodil pev- zveznega predsedstva iz Slo- potem pa v okviru mladinskih ske zbore v Kamniku, Tessen- venije je z veliko muko dobila delovnih brigad na progi Ša- dorfu. Bruslju in Ljubljani, pa dodatnega kandidata, pa Še ta, Ceneta mac-s ara jevo. Študiral je tudi tudj v mladinski delovni briga- ki so ga našli, si je tik pred Parizu in Bec^du. Po di- di: povsod je bil zahteven zbo- zdajd premislil in spravil vple- Cene MatičIČ, ko je vodil Matiača sta plomi se je zaposlil kot sred- rovodja in le kot tak je lahko tene poslance v nemilost pri akcijo 25 poslancev. nješolski profesor na gimnazi- dosegal uspehe na nastopih in vodstvu ZK. Tisti, Id se niso Življenjsko jah v PWiah. v Kamnika daJ tekmovanjih doma in v tujini, pokesali ali izjavili, da so bili smo temu godrnjanju prek sprejetega amandmaja odprli prosto pot in jo takoj zatem tudi udejanjili ... Čisto hote smo torej trčili v nedotakljivost in svetost pravic, ki so bile kot svete in nedotakljive v lasti in posesti le najbolj revoludo-najTiega j edra starih in preverjenih revoludonamih sil..." Ob tem je seveda trpela tudi njegova družina. Sinova sta mu že na začetku vseh zapletov svetovala, naj se umakne iz politike, vendar je čutil kot svojo dolžnost, da akdjo izpe- lje do konca. Res jo j je pravzaprav pobudo za usta- Ker pa je bil vsestranski Go- zavedeni, so trpeli hude posi letja, v kateri je predstavil tudi zamisel o davku na dodano m potem dobil tudi največ udarcev, Potisnjen je bÜ v zasebnost, kar je zelo občutila tudi njego- . , ^ ^ ^ g , . ...-------— —--------------J------------------- - — ------------------J*- —— — zaznamovala novitev vis je giiTmazì je v Kam- vek, se je podal tudi v politiko, dice: bili so izključeni iz 2K, vrednost, Nobelovd s podro- va družna, zlasti žena, saj sta niku in bil njen prvi ravnatelj. Bil je poslanec v republiški osramočeni, njihova kariera je čja ekonomije od 19G9 do bila sinova že odrasla. On je njegova Poučeval je tudi na srednjili skupšdni, kjer je leta 1971 bila za določen čas aH dokonč- 2000 in nazadnje še doku- pisal, Žena pa je našla tolažbo šolah v Ajdovščini, Domžalah skupaj z Ivanom Kreftom in no onemogočena. Najbolj je mentamo delo o akdji 25 po- v obdelovanju vrta, Id so ga pokončnost in in Ljubljani. Študij je nadalje- Tonetom Remcem sprožil in trpel prav Cene MatičiČ, ki je val na Fakulteti za sodologijo, vodil akdjo 25 poslancev. Na bü gonilna sila akdje. đovek. slancev z naslovom Vpet v pomlad sedemdesetih let imeli okrog hiše v Rc^tcu na Kureščku- V starosti sta se pre- ciit za pravič- politične vede in novinarstvo kratko: v sodalističnem siste- kakršen je bil: izobražen, raz- Da akdja ne more uspeti, je selila nazaj v Kamnik, takrat in dosegel magisterij znano- mu, Id ga je v celoti vodila Ko- gledan, komunikativen, ljud- bilo vsem pravzaprav že na za- pa je prišla tudi dokončna re- nOSt, KI sta ^a Sti, tema njegovega magistr- munistična partija in pozneje ski tribun - se je moral umak- ieÙM jasno. Zalij pa so ven- habilitadja, več in objektivno skega dela je bil dnažbeno- Zveza komunistov, je bil celo- niti v zasebnost Zatekel se je v darle Šli do konca? Cene Mati- se je začelo pisati o akciji. pisanje. Pisal je za glasila, dč v knjigi Vpet v pomlad'se- Predsedstvo republiške konfe- omenjena na začetku članka, demdesetih let takole pojasni: renče SZDL je na 32. seji 3. ok- za Les, dva uč- "Res je, vedeli smo, da ne tobra 1989 ugotovilo, da je more iLspeti... Volivd so res bila akdja proti 25 poslancem vedno godrnjali, ČeŠ kakšne politična napaka. Počasi je pri- vodila, da ] e ekonomski razvoj Alžirije, len postopek izbiranja ljudi, . doktorat pa mu zaradi politič- in] pridejona vodilne funkdje _______,_____ spodbudil m nih spletk ni bil dosegljiv, in morajo biti izvoljeni na vo- sčasoma le še J- ., Kljub temu je od leta 1966 do litvali, opravljen že pred volit- VOdll akClIO 1974 predaval na Pedagoški vami, tako da so bile te pravza- benika v francoščini za tuje Študente, dve strokovni deli: akademiji in Ekonomski fa- prav farsa, saj ni bilo več koga Vizija davčnega, bančnega in volitve pa to sploh so, vendar šlo na dan, da je 25 poslancev". kultetj, v letu 1973 pa se je za- voliti, Na listah je bilo toliko kreditnega sistema XXI. sto- je bilo to le godrnjanje. Mi onemogočen zelo sposoben dovek... Igra J učenje in računalnik 32 RAČUNALNIK IN JAZ RobkrtGU^N Včasih smo se otroci igrali skupaj na dvorišču, šli malo znašajo njegovo delovanje, se življenjske izkušnje, ki Učenje na daljavo nosi tudi učijo fn si pomagajo. V Um ni bodo kaj vcč od igric. Tudi igra ime e-izobraževanje. Gre za sproti preverjate vaše znanje Možnosti sa oraktično vse od naokrog, (ti zvečer s prijatelji nič slabega, zna biJi ceh korist- izoblikuje äove^ki značaj, zato celovit sistem, kjer sodelujejo prte. Kako kakovosten je si- m^ ^iJ É M 4 4 «ÉmA^É 4 ÉAMA «J« ven. Pogovarjali smo se. se za- no. A le do takrat, ko i>sa zade- naj otrok ne podleie njihove- tako učitelji kot tudi učenci. učitelj bavali, kakšno ušpičili in se nasploh imeli prav ßno. Dnevi so miM^vaJi in naše otroštvo, naša fa ne preraste v manijo. Ko jvq/egö otroka mu vplivu. Učitelji posnamejo svo/a preda- tja odlašajo svoje učne ne- Računalnikje lahko zelo ko- vanja, jih podkrepijo s prosoj- zai^ mladost je kar zdrvela mimo. haja ven vedno nehno zaprtega v sobi, ko pri- ' bled in ne- risten pripomoček pri učenju. Lahko ga uporabljate za uče- nicami in praktičnimi primeri. Ko i mate Čas in volio, le dosto- Eden izmed takih portalov Nekateri smo imeli računalni- razpoložen, ko slabo je, potem nje tujega jezika, lahko se z pate do teh vsebin in pred vami za e- kc, a več ali manj le za igro. Je prišel čas. da ukrepate. Odgr- njim učite fnatematike, lahko sc odvrti celotno predavanje, ki ščina na daljavo, ki omogoča Redko za kaj resnega. To so nitf zavese, odprite okna v nje- pa se priučite tudi povsem ga lahko kadarkoli ustauite in učenje slovenskega jezika preko bili računalniki tipa Commo- govisobl Cn najbolj pomembrw, vsakdanjih spretnosti. Za uČe- ponovite. Za razliko od klasiČ- intemeta. dorè 64 ali ZX Spectrum, Obi- izkljuäte računalnik. Igranje nje tujega jezika v računalnik negft predavanja, vam je tu na tujcem, čajno smo se pri kom tako dc - igric sprošča negat ivn o energi - le vsta vi te zgoščenko z ustrez- voljo govor, slika, praktičn i pri- in namenjen ajo v Sloveniio t:. : bili in se Šli računalniške igrice, jo, ajo tudi kopiä. Posledica je nim programom. Pred vami so men, razlage z besedilom. ka. Slovenščina rui daljavo je Košarko, olimpijske igre, arkadne pustolovščine so bile naj- ' pogosto na sporedu. Bolj m e za Igne Znanje zajemate z veliko žli- dosiopM na spletnem naslovu .e-slovenscina .si. kot za igro samo je šlo za druženje, za zabavo, za veselo preživljanje prostega Časa. računalniku je sicer zabavno, a nikakor s tem ne gre pretiravati oziroma ie Đotrebno Učenje, delo z računalni- mirne Lahko izbirate pravilne odgo- co. saj lè-to potuje dovaspoveČ vore, lahk o vstavlja te prave be- poteh. Zadeva je zelo uČi nkovi- sede. Lahko govorite in poslu- ta praktična, saj se učite in kom in igra so lahko zelo tesno sate. Učenje gre na ta način kar zlahka od rok oziroma poslušate predavanje pač ta- povezani, krat, ko vam to ustreza. Na vo- koristiti na pravi naän terpra- kako pa je danes? Otroške je preveč živčno ne uniči. Ko znanje hitro v glavo. Do mate- Ijoje tudi pomoč mentorja, ki vilno usmeriti mŠo energijo in druže- gledate svojega otroka, kako matike lahko dostopate preko mu lahko po elektrorvsk-i poti energijo mzffh otrok. Seveda pa zunaj je vse v pred povsem drug pomen. Otroci se potem intemeta. Tu rešujete naloge, zastavite vprašanje in hitro do- pristnega osebnega stika ne sistem pa vam pomaga, če ga b ite odgovor, la hko problem e more nadomestiti pra v nič. To- te zelo zgodaj srečajo z raču- stavljate, kam to Mar to pros? te za pomoč. Lahko pa se rešujete na foru mu, v d ružbi gled, poln zaupanja je nalnitom in preko igre spo- popotnica učenja lotite na daljavo. več ljudi, lahko rešujete teste in vreden tega. J GORENJSKI GLAS petek» 23. februarja 2007 ZAMEJSTVO Razgledi Dr. Rafko Dolhar, predsednik stranke Slovenska skupnost na Tržaškem, zdravnik, univerzitetni profesor in planinec, ima gorenjske korenine. Zahodni rob ovenske besede Jože Košhiek dern-Trst ali preko Številnih zdiavniškcga poklica in pia» mejnih prehodov med Slo- ninstva. Pravijo, da je gomj» Celovška Mohorjeva dniž- venijo in Italijo. Avtor je ško žilico podedoval po svc-ba je iTÜnuli teden v Ljiibija- knjigo opiemil s kartami in jih prednikih, Gorenjcih. Ko ni predstavila knjigo dr. Raf- kazalom krajev ter sloven- je bil Še odbornik v tržaškem ka Dolharja Zahodni rob. ki razumljivo predstavlja zahodni rob slovenskega na- ških gostišč na zahodnem robu. občinskem svetu, je biJ tudi matičar, ki je v slovenščini O di. Rafku Dolharju in poročal slovenske pare. To rodnostnega ozemlja, ki po- njegovi knjigi pišemo tudi Slo nekaterim zelo v nos. teka od Trome j e nad Ratečami prek Kanalske doline, Rezije, Terske doline, Benečije, GonSke in TržaSkeg^ Krasa do doline Glinščice ob Trža- škem zalivu, večinoma po gorskih grebenih zahodnih Julijcev, Beneških Piedalp, Goriških Brd in obronkov Tržaškega Krasa. V dolinah in aa gorskih pobočjih leži mnogo vasic, ki gledajo Furlansko nižino in Gorilko rav« zato, ker je gorenjski rojak. Njegov stari oče je bil sodar Ivan Dolhai iz Predoselj, stara msma pa Ana SkoHbr i? Britofa, ki sta se naselila pri Sv, Ivanu v Trstu. BiJa sta zavedna Slovenca. Zavedala sta se pomena znanja in sta zato svoje otroke poslala v Sole. Eden od njunih otrok je bil Alojzi), ki je leta 1928 začel zdravniško službo na Trbi- Dolharjeva knjiga ni le opis dežele na italijanski Stranj avtor v nj^j ohranja .«tara slc- venska imena, Še posebej za kraje in gore. Za mesto dem uporablja staro beneSko slovensko Viden. V beneški slovenščini je tudi število se* dem "seden". Za kraje uporablja stara ledinska in družinska imena, na primer Ov- žu. Do svoje nesrečne smrti Čja ves in ne Ovčja vas (itali- nino, z vrhov Tržaškega Kra- 23. marca leta 1969 na Sle- jansko Valbruna). Tudi na sa pa je mogoče videti Jadransko morje. Na tei zemlji sc vedno ti VI j o Slovenci, i pomešani z Italijani in Fuila ni. menu pod Mojstrovko, kjer Koroškem so nekdaj govorili se je udeležil odkritia spo- in pisali ves in ene vas. Pia-minske plošče Štirim sloven- ninci, ki so Že obiskali gore skim alpinistom, je bil "ponosni trbiški zdravnik in ro- na tem u, so verjetno na nekaterih poteh opazüi Knjiga je za nas v Sloveni- doljub, bojevnik za narodne modro-bele markacije- To so i pomembna zalo, ker nas vabi v nam zelo malo znane pravice Slovencev v Kanalski oznake za planinsko pot Slo- dolini", kot so o njem zapisa- ali za marsikoga celo nežna- li v spominskem zborniku. venskega planinskega društva Trst, ki poteka od Peči V dolinah in na gorskih pobočjih leži mnogo vasic, ki gledajo Furlansko ruzino in Goriško ravnino, z vrhov Tržaškega Krasa pa je Dr. Rafko Do har je bil rojen leta 1933 na Trbižu. V Padovi je leta 1963 doktoriral \z medicine in se specializiral za medici- mOgOCe no dela in športa. Bil je profesor na naravoslovni fakulteti univerze v Trstu. / siih 1, kow Videti ne slovenica-zivljenje.si. Kandidati boste o izboru pisno obveičeni v zakonsko predpisanem roku. Temelj brezskrbne prihodnosti Nova ugodnost za naročnike Gorenjskega glasa do 20 % popusta pri likovnih tečajih P U H A R T Novost v Kranju: LIKOVNO IZOBRAŽ EVA N J S PUHort Raznovrstna poleno programov, s katerimi bomo omogočili likovno izi^raievon}« v$erri, ki vos io veseli • mladim !n odraslim, tistim, ki v likovnem Izražanju vidite bodoči poklicni izzlv^ In vsem ljubileljem. Za nobenega od razpisonih programov ni potrebno predhodno znanje, soj bomo Izobraževanje pniagajoli udeležencem. Poleg izobraževan|a v skupinah omogočomo tudi individuolno mentorstvo. Likovno i2obroževan|e bo potekalo v podjetju PUHort na Drožgoskj 8 v Kranju (poslovna zgradbo Poite Slovenija poteg Zovorovalnice Triglavj, PROGRAMI MALA LIKOVNA SOU • 20 predšolske in šolsb otroke, od 5. lela naprej 2. STUDIJSKO RISANJE • priprave no «Zpile no srednjih in visokih likovnih Šoloh • osnove itudijskego risonjo zo mlade in odrosle 3. LIKOVNO IZOBRAŽEVANJE ZA ODRASLE • sob likovne teoriie, likovnega izrožonja in likovnih tehnik za odrasle 4. USTVARIMO SAMI • likovno izrožorvje 2 rozličnimi tahnikomi zo Ijubrtelje ustvorjanjo 5. TEČAJ GRAFIKE • za otroke od 5. razreda osnovne sole naprej in 20 odrosle 6. PREDAVANJA fZ UMETNOSTNE ZGODOVINE • za mladino in odrosle 7. KULTURNI TURIZEM • 20 udeležence llkovnego izobraževanja in druge popotnike TERMINI PROGRAMOV i loČetek: ponedeljek, S. marco 2007 od ponedeljka do petka, dopoldan ob 10. uri in popoldon ob 16.30 ter 16. url (skupine bomo oblikovali po uskloditvi vseh prijav}, teco|i zo odrasle trojajo po 3 solske ure, za otroke po 2 solski un, enkrat tedensko ali vecknjt, redni vpis: od četrtko, 1. 3. naprej INFORMACIJE e.: norocnin os si g i Info^puhort. com Gorenjski Glas Vobljeni na DNEVE ODPRTIN VRAT i,'Z. marec M07 (v ^iTtek in petek od 10. do 19. ure v soboto od 9. éo 13. ure) Q. i i V ^nagradnen^ skladu so bogate nagrade. Novo nagradno obdobje se prične 23. decembra in konča 2 žrebanjem 21. marca 2007. Activo se splača kupovati, saj vsako plačilo s katerokoli kartico Activa sodeluje v nagradnem žrebanju, ne glede na vrednost nakupa. □radol Lđstfska óptródk) od 20 boljiiviAPresttdohrt op€rirol ves boMoflan If man, dr med^ speoofiit iétmwJrmùfì.si / fftofrtno liiiwit fttìnwofija noßjobiim Naj drugI čistijo za vast s. Banka Celje « Sanka Koper banka Slovenije Deželna banka Slovenije Raiffefsen Krekova banka Gorenjska b9nka • Nova K6M Votk^t^nK * Ljudska ba^ika Jaka K rad gleda filme. hrt«r fn neomajen dostop v internet enostaven priklop brezplačna in neomejena uporaba Varovalnega sisterna za popolno zošćito vaiega računalnika najsodobnejša In Kakovosina tehno1o0ija (AOSL. ADSL 2*. VDSL 2) odlična teKnična pomoč 24 ur na dan 1 6 GORENISK! GLAS petek, 25. februarja 2007 ODLIKOVANJA i v Razgledi k.? Predsednik republike odlikoval ekonomista in partizana, zdravnika in umetnika, diplomata in profesorja, znanstvenike, glasbenika in podpornika samostojnosti Slovenije. Stor v vec / odprti za sodelovanje s trgovskimi podjetji, Id za male trgovce. Po tem je le li temu letos še posebej po- smo jih povabili k izvajanju prišlo do pogovorov in 15. fe- svetiti, saj smo izvedeli, da tako imenovanih paitner-Kako se si zamislili delova« bruaija je bila podpisana po- vlada pripravlja kar 150 pred- skih prc^amov. Gre za sve- nje Trgovinske zbornice Slovenije? godba med TZS m GZS, po pisov in aktov, ki zadevajo kateri TZS prevzema vse de- naše področje. Sam sem kar tovanja v zvezi & bančnima in zavarovalniJkimi storitvami. " N aša zbornica je bila usta- javnosti, ki jih je prej GZS v razočaran, ko vidim, kaj se za pravno svetovanje, storit-novljena 25. novembra in, okviru združenja za trgovino pripravlja. Najpomembnejše ve pri opremi jan ju na primer kot smo obljubili, 3. januarja cpravljala za to panogo • ure- bodo seveda priprave na nov za prepoznavanje ponared* začela delati. Vseskozi si jo zamišljamo kot relativno janje koncesij, vsa izobraževanja, vse storitve. S tem zakon o trgovini, kjer bo morala zbornica seveda tesno majhno, učinkovito zbornico nam je GZS prepustila sPrb sod«lovati. Večje spremem- z majhnim Številom zaposle- za trgovinsko dejavnost in be bodo tudi na področju iz- prepričan sem, da smo se do- obraževanja, kjer naj bi pregovorili tudi za dobro sodelo- verjanja znanja nadomestili Čim prej izpolnila tudi pc«o- vanje. Seveda zakon dopvišča z izobraževanjem v institud- nih, usmerjenih v strokovno delo in storitve za čJane. ki bo kov, štetja denarja. Trenutno imamo osem partnerjev. krog bomo postopoma pove Čevali. V slovenski trgovini je, kot rečeno, prek dvajse: tisoč podjetij in tretjina vseh zaposlenih v državi, zato je za status reprezentativne zelo pestro zbornično orga- jah, ki ga je treba tudi teme- smo za mnoge zanin^vi n KRATKE NOVKE BecuufE Elan * blagovna znaka št, 1 v Nemčiji 'Trgovci so se odločili. Slovenski proizvajalec smuči Elan je v sezoni 2006/2007 blagovna znamka, ki je v 3Čeh trgovcev na samem /rhu," piše v posebni izdaji revije 5AZ, vodilnem mediju za športno industrijo na nemško govorečih trgih, poročajo iz Elana. SAZ vsako leto opravi obširno raziskavo med trgovci s športno opreTio, kateri na podlagi različnih kriterijev ocenijo vsakega dobavitelja. S povprečno oceno i, je Elan prepričljivo osvojil pr/o mesto in za seboj pustil zveneča imena tako iz smučarske industrije kot tudi druge blagovne znamke proizvajalcev Športne opreme. Še posebej dobro 50 trgovci ocenili kategorijo "partnerski odnos", kar pomeni, da je Elan v odnosi do trgovcev več kot dobavitelj in se zaveda pomena gradnje dolgoročnih poslovnih odnosov. Nagrado za prvo mesto revije SAZ so prejeli v sklopu prireditev na zimskoiportnem sejmu Ispo 07, pomeni pa u resn i Čeva ri j e strategije repozicioniranja Elana med vodilne proizvajalce Športne opreme. Š. 2. Ij UBRANA Nov razpis za o kol j s ke naložbe Iz Eko skUda so sporočili, da je preteklo sredo nadzorni svet, ki ga vodi minister Janez Podobnik, potrdil besedilo javnega razpisa za kreditiranje okoljskih naložb občanov v letu 2007, Razpisanih bo deset milijonov evrov sredstev pod ugodnimi pogoji, obrestna mera za te kredite je fiksna nominalna 3,9 odstotka^ možnost odplačila do deset let. Ugodni krediti do največ dvajset tisoč evrov oziroma 90 odstotkov priznanih stroškov naložbe bodo odobreni občanom za Izvedbo naložb varstva okolja. Za večje naložbe bodo občani lahko dobili kredit tudi do 40.000 evrov (gradnja naprav za alternativne vire energije, nizkoenergtjske gradnje), vendar tudi tu do 90 odstotkov priznanih stroškov naložbe. Razpis bo objavljen v Uradnem listu 2. marca in na spletni strani sklada. Lanski razpis sklada za kreditiranje okoljskih naložb občanov je b\\ izjemno uspeien. V sedmih mesecih so bila za kreditiranje veČ kot i400okofjskih naložb dodeljena vsa razpisana sredstva v višini več kot 2,8 milijarde tolarjev, zato je bil razpis predčasno zaključen. S. Ž. H'VAf^iitllf t LON<3<3 Informoč^s: 0j K sodelovanju vabimo samostojnega komercialista (m/ž) v Glavni podružnici Abanke v Kranju za delo v poslovalnici na Jesenicah Glavrui novega sodelavca bo načrtovanj» bančnih aktivnosti in $torttev banke, osebna obravnava stranK In krodrtfranje fiz- ičnih oseb. Od kandidata pričakujemo: VII stopajo s^Kovne zobazbe ekonomske ali druge ustrezne smen riaimanj 9 mesecev Oelovnih zkuéeoj zaželene so säu>snje na področju bančr>©ga po$(ovanM trzanja Lisposob^enosl za dalo z racura)n3 Komunihatrvnost m veselje do ddia 2 ijudn^ dobrD razvite prodajne veščine rtdiančnt»! in ureienodt samostcinost in zanesljwst Novemu sodelavcu ponujamo zanirnKio in dinamično dek) v dfr lovnem oko^ ter rnožnostpridobliionlanovi^ znani in osebnost^^ \ardn m Kandidatom bomo sklenih O^ovrto razmene za doh>cen cas s oolrdm Ce menrtd. da vsm objavljano dalovro mesto ustreza in si želite nov OekMii (zziv. vas vaUmo. da nam pisne pcrucfl:« z dokazili o izpotnjevanju pogojev, kratkim žMjenJepisom in opisom svojiti delovnih izkiÀenJ ter pričakovanj posreduiele v S drteh od ottave tega oglasa na našlo/: Abanka Vlpa d. d, Kadrovska služba, Slovenska c. 5d, 1517 Uubljana. Kandidate torra o žbirf ^o obvestik^ v osmih dneh po sMenitvi pogoc^ o 2 iä)ranim kandklalom. n i8 KMETIJSTVO cveto, zapiot nik@g-das, si GORENJSKI CÌAS petek, 23. februarja 2007 Cenjeni domači pridelki Na Triglavski tržnici na Bledu je moč kupiti pridelke z gorenjskih kmetij in območja TNP. Vilma Stanovnik narodnem parku skrbi za ....................................... delo tržnice. "Ni treba, da Bled • Pred upravno stavbo kmetje pridejo k nam 2 izdel- Triglavskega narodnega parka na Bledu (bivši Lip) je bilo soboto podobno ki, lahko pridejo tudi predstavit svojo kmetijo. Največ pa je seveda takšnih, ki pridejo na vzdulje kot na sobotnih trž- tržnico prodajat, ^^ kar pač nicah v precej večjih mestih. Res da je bilo postavljenih nekaj manj stojnic, je pa bilo zato ogromno obiskovalcev od blizu in dale^» ki so na tržnici želeli kiipitì kaj dobrega irk zdravega za v lonec ali kar za med kot izdelke iz medu zd pod zob. Ker je bi) povrhu je veliko zanimanja, Čeprav morajo imeti urejene vse papirje. Prostor dobijo brezplačno, spodbujamo pa, da bi jih bilo čim več z ekoloških kmetij," dodaja Repetova. "Moj oče je Čebelar in tako pustni Čas in Še ena od sončnih febniarskih sobot, so na tržnici tukaj pri TNP prodajamo šele prvič," je pove» uživali tako prodajalci kot dala Alenka Legat, veliko kupci. "Pri TNP smo želeli, da bi imeli kmetje z območja par- strarUc pa so imeli rudi drugi, ki so na stojnicah prodaja vse od mlečnih izdelkov, ka in okolice prostor, kjer bi moke, sadja, fižola, Čajev, do-lahko prodajali svoje izdelke, mačih zdravil do pustnih do-Na Bledu ni tržnice, mi pa se brot. "To, da imamo na Ble- zavedamo, da je po pridelkili du tržnico, je res pohvalno, domaČih kmetij veliko pov- vieČ mi je, ker lahko kupimo praševanje, kar se dobro vidi domaČe izdelke, pridelane tudi danes, ko je prišlo na ekoloških kmetijah. Izde - ogromno ljudi. Prvič smo ki so res kakovostni, pa tudi takšno tržnico sicer postavili cene so normalne," je bila s lani jeseni, ker je zani- ponudbo zadovoljna Marica manja ogromno, pa smo letos sklenili, da jo bomo oi^a-nizirali vsako tretjo soboto v mesecu," je povedala Andrc- Svenšek z Bleda, skoraj pa ni bilo obiskovalca tržnice, ki ne bi pohvalil dobrot na stojnicah, ki jih je zvečine moč ja Repe, ki pri Triglavskem pred nakupom tudi pokusiti. Triglavska tržnica na Bledu je dobrodošla popestritev tako za domačine kot obiskovalce Bleda. Izšel je Katalog traktorjev Kmečki glas je v okviru revije Tehnika in narava izdala kata- log traktorjev 2007. V katalog so zajeti standardni, gorski, sadjarsko-vinogradniški in komunalni traktorji, poleg tega pa ie traktorske kosilnice, enoosni, mali gumigoseničnl in dvoriščni traktorji oziroma naklsdalniki. M. C. rfiftuft.tjia sf" i 'jxna i m t/\ sconto SCOf^O đ.0.0. MiaKaneva ü, 76. àer>dur 0D>av1|arTX) prosto ctelovno mesto KNJIGOVODJA GLAVNE KNJIGE (m/ž) Za določen čas s trimesečnirTi poskusnim delom 2 rriožnosljo podaljšanja za nedoločen čas Pogoji: - najmani V. stopn>a strokovne izc^^razbe ekonomske ali druge ustrezne smen ' najrr^anj 2 leti Oeiovnfn izKušenj v lacunowü^lvu - poznavanje računovodskih in davčnih predpisov - znance angleškega ali nemškega jezika - pnlaznost, homunikatKmost in urejenost Ponudbe 2 življenj ep t&o m in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite nazgoiaj navedeni naslovvS dneh po objavi. Dodatne informaclle lahko aot>tre osebno ali potei. 04/279 lOOO. Prihodnje leto razstava govedi Covedorejsko društvo Kranj-Tržič je bilo v minulem letu precej dejavno. Člani so se poleg številnih predavanj udeležili tudi strokovne ekskurzije v Italijo. Matjaž GregoriČ skem in ga nato nadaljevali s poročili o lanskem delu. Krarj-Govedorejsko društvo razpravi so med drugim 12- Kranj-TržiČ združuje 122 postavili povišanje cen ose- članov, rejcev govedi in menjevanja, Id povečuje tudi ptidelovalcev mleka. Društvo stroške reje. je precej dejavno, lani so or- ganmrali Številna predavan« ja, na letošnjem občnem zbom pa so se med drugim odločili, da bodo prihodnje leto pripravili regijsko razsta- "Lani smo poleg številiih sne vanju parkljev s prikazom. zraven je bilo še predavanj e o ocenjevanju govedi, tako da je bil to kar nekakšen izobraževalni dan," je o javnosti dniStva povedal predsednik Anton Senk. S pred^v^nji bodo nad^je- izpeliaii tudi ekskurzijo v vali tudi letos, najprej bo na Italijo, kjer smo si v bližini Milana ogledali eno od tamkajšnjih večjih kmetij in vrsti predstavitev bikov črno-bele pasme za osemenjevanje v letošnjem letu, nato se vo govedi. Udeleženci so tudi mlekarno, kamor izvažamo bodo pogovarjali o vplivu na letošnjem občnem zboru precej gorenjskega mleka. prehrane govedi na zdravje najprej prisluhnili predavan- Lani smo poslušali preda- parkljev pri govedih, Prav ju o obdelovanju gnojevke bi vanje o zaščiti travnikov in tako bodo sredi marca organato Še o zgodovini kontrole koruze, pred kratkim smo nizirali ekskurzijo na Stajer- Anton Senk prireje mleka na Gorenj- imeli predavanje o obrezo» sko, kjer si bodo Člani ogledali eno od tamkajšnjih lonetij in robota za molzenje. Dve strokovni predavanji sta "Na občnem zbom so se največ pogovarjali o organizaciji razstave govedi, ki orgdJiiz^cijbkl zalogaj. Razstava, ki bo spomladi prihodnje leto zahteva veliko priprav, sodelovala naj bi vsa tri gorenjska društva, če bo interes. Pričakujemo tudi % ^^ M v ^ člani govedo rej s k«ga dru^va Kranj • Triti so z zanimanjem prisluhnili tu^i predavanjem o gnojevki In zgodovini kontrole mleka. nekaj finančne gorenjskih občin. Zadnja razstava, takra: Še državna, je bila pred perimi leti na Gorenjskem sejmu in zdi se nam pravi čas, da bi organizirali regijsko", je dodal Anton Šenk Vabila, obvestila žganjekuha) na redno let- zerskem v dvorani Korotan. KGZ Kranj organizira ob- gl^č). Kmetijsko svetovalna novitvene tečaje usposabljanja za varno delo za kmetovalce» ki jih bodo v okviru spomladanske izobraževalne sezone izvajal še v marcu, nato pa bodo z nada no izobraževanje s podro* č|a higiene živil, ki bo v to* rek, 27. februarja, ob 15. uri Kmetijska svetovalna služ-Škofia loka vab) na predstavitev uredbe o iz- predavclnici Zavoda za vedbi neposrednih plači služba vabi na predavanja na temo Izvajanje zahtev navzkrižne skladnosti na kmetijah in predstavitve subvencij za leto 2007, ki bo v Domu krajanov, v Lomu pod Storžičem, v torek, 27. februarja, ob 15.30. Kmetijska svetovalna služba Kranj vabi kmete, ki 04/257-65-10 imajo registrirano dopo (Marija Grohar), 04/511-27- nilno dejavnost • predelava zdravstveno varstvo Kranj. metijstvu za teto 2007, ki Kmetijska svetovalna siuž- bo v torek» 27. februarja, ob ba vabi na predstavitev iz- 9. uri v Kulturnem domu v vedbe ukrepov kmetijske Poljanah m ob 15. uri v OŠ v Gorenji vasi. Kmetijska svetovalna služba njimi naaarjevaii jeseni. Prijave za tečaje v marcu sprejemajo najkasneje do 2$. februarja na telefonskih Stevi politike za leto 2007. Predstavljene bodo novosti pri üveljavljaiju neposrednih vabi na predavanje Usmer^ plačil in ukrepov programa jenost EU na področju obnovljivih virov energije in možnosti proizvodnje BIO- PLINA na kmetiji, ki bo v sredo, 28. februarja, ob 10. razvoja podeželja, v ponedeljek, 26. februarja, ob 15.30 v KZ Naklo in v torek, 27. februarja, ob 10. uri v 03 (Germana Pivk) in zelenjave (kisanje zeijó in Domu krajanov v Šenčurju uri v sejni sobi KCZ Sloga 04/395-58-00 (Matjsž Me- repe) ter predelava sadja in ob 15.30 na Zgornjem Je- Kranj, Sučeva 27. M. G. AKCIJA 2007 cenjene stranke obveščamo, da je 1 Vobenca f Za hlodovino A, B, C ( VIŠJA za odkup lesa k asa dobite tudi več kot /m^ -večkot 16.000,-SIT POSEBNA UGODNOST: PI_AČILO TAKOJ! f LES*JE VAŠE BOGASTVO l. izvajamo tudi Sečnjo in spravilo prodajamo cepuena bukova drva > zelo ugodno Družba VOBENCA D. O. O., Delavska cesta 59, 4000 Kranj. tel. 041/316 596, 041/640 791! GORENJSKI GLAS lorek, 20. februarja 2007 KAŽIPOT, MALI OGLASI info^g-éas.d 19 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Nđ'nMD n edino {(trp^iTumo (lo iriffDitu I '4^'00, ^Jhu tvtuift «u ( ft^r^njuci; popolo H i) i^rMivo iKMfi^ Jsnez Rozman $.p. • Rozman tHJS, Lancovo 91,4240 Rddovljicd Td.: 04/53 1S P«- 04/53 04 230 TRST 3. 3.: LENTI 31. 3.: MADŽARSKE TOPLICE • PUSTOVANJE 5. 3. do II. y. 29. 3. do 1. 4.; PELJEŠAC • MORjE 18. 6. do 24. 6. Obvestila o dogodkih objavljamo v rusriki GLASOV KAŽIPOT BREZPLAČNO SAMO ENKRAT. PRIREDITVE Počitniške delavnice Kranjska Gora • Danes, v petek, 23. februarja, se bodo v Knjižnici Kranjska Gora odvijale počitniške delavnice: od 12.30 do 14- ure • riSemo na tekstil, od 17. do 18.30- izdelava mozaika. Informacije po tel. 04/583 42 15. Tango večer Bled ' Vabljeni v nedeljo, 23 februarja, na tango ve4er na Bled (restavracija Panorama). Začetek je ob 19. uri in vstop je prost. Trije vaški svetnik! Šenčur* Dramska skupina kulturno umetniškega druitva Pod lipo Adergas vas vabi v soboto, 24. februarja, ob 19.30 v dvorano Doma krajanov v Šenčurju na veseloigro s kmečko tematiko Trije vaški svetniki. Igro bodo ponovili Šenčurju v nedeljo, 25- februarja, ob uri. ur Planinsko društvo vabi Radovljica • PD Radovljica organizira 2. marca, ob 18 redni občni zbor v avli OŠ A. T. Linharta v Radovljici; 3. marca bo tradicionalni 14. pohod • )určičeva pot; 4. marca • Ari-hova peč, Avstrija redni spominski pohod do Slovenske koče. Prijave in informacije za izlet v sredo In četrtek od i8. do 19.^0 po tel. ^v 44 ali oii/u«; 20Q. PROSTA DELA študentje,dijaki ^ t MM Slavnostna seja jamarske zveze Slovenije Kamnik • Jamarski klub Kamnik vas vabi na slavnostno beju predsedstva jamarske zveze Slovenije ob 30-letnici jamarskega kluba Kamnik. Prireditev bo jutri, v soboto, 24-februarja, ob n. uri, v prostorih Šolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku. Leteče zaročenke Bohinjska Bela - Gledališka skupina KO Bohinjska 8ela vas vabi na ogled komedije Leteče zaročenke, ki bo jutri, v soboto, 24. februarja, ob 19. ur., v Zadružnem domu v Rib-nem. IZLETI Kranj marca, na pohod na relaciji Kranjska Gora - koča Letovanje v Izoli Kokrica - OU Kokrica organizira sedemdnevno letovanje v hoteiu Delfin v Izoli in sicer od 13. do 20. junija. Prijavite se lahko v druStvenI pisarni v Kulturnem domu na Kokrici. Oo Mihovega doma ali Ruske kapele Pohodnlkl kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, i. Krnici (113 m) • Mihov dom (1085 m) - Ruska kapela (po želji). Tura je zaradi veliko snega težja, hojp bo za 5 ur in pol do 6 ur. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Creine. Prljave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 26. februarja. Pohod po jurčičevi poti Šenčur • TD Šenčur vas vabi v soboto, 3, marca, v deželo desetega brata na pohod po jur^'ì^pvi poti (ViSnja Gora« Polževo (Sv. Duh)-Mul]ava. Skupne zmerne hoje bo okoli 4 ure. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred pošte Šenčur. Informacije in prijave z vplačili zbira do četrtka, i. marca, Franci Erzin, tel. 041/875 812. Kranj • DU Kranj vas vabi v soboto, 3. marca, na pohod po jurčičevi poti. Odhod bo ob 7. uri izpred Creine. Prljave v društveni pisarni do srede, 28. februarja. 29. zimski pohod na Arihovo peč Kranj - PD Kranj in DU Kranj vas vabita na tradicionalni 29. zimski pohod na Arihovo peč, ki bo v nedeljo, 4. marca. Odhod posebnega avtobusa bo izpred hotela Creina ob 7 un. Prijave v društvenih pisarnah. . Jesenice • PD Jesenice vas vabi na tradicionalni 29. pohod na Arihovo peč, ki bo v nedelje, 4. marca. Odhod avtobusa bo ob 8. uri zjutraj izpred trgovine na Koroški Seli s postanki do Karavanškega predora. Kopalni in nakupovalni izlet Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že vpisuje za enodnevni kopalni Izlet v Radenci in nakupovalni v lenti, ki bo v mesecu aprilu. Vpisuje tudi za večdnevno zdravljenje v Atomskih Toplicah - Podčetrtek in v Moravske Toplice. Planinski izlet na Kojnik in Kraški rob Žabnica • Bitnje • DU Žabnica - Bitnje vas vabi na planinski izlet na Kojnik In Kraški rob, ki bo v sredo, 7. marca. Odhod avtobusa bo ob 7. uti od AP Sv. Duh in dalje proti iz vseh postajališč. Prijave In vplačila po telefonu 2311-715 od 27. februarja do 2. marca med 13. in 15. uro. Izlet na Slavnik Tržič • PD Tržič vas vabi v soboto, 3, marca, na 1028 m visok Slavnik. Odhod bo ob 7. uri izpred OŠ TržI^. Prijave in informacije do četrtke, 1. marca, po tel. 5971 536. OBVESTILA Tekaške proge Kranjska Gora - Tekaške proge so urejene na območjih Kranjska Gora - Podkoren - Rateče In od dvosedežnice v Podkorenu, v smeri Rateče - Planica • Tamar. Tekaška proga za hotelom Kompas /e zaradi pomanjkanja snega v slabem stanju in urejanje ni več mogoče. Vpis novih članov Kranj • DU Kranj vabi k vpisu novih članov v programe izvajanja računalniškega opismenjevanja, ki se bodo začeli v marcu. Pri- v ponedeljek. javite se lahko v pisarni DU Kranj v uradnih sredo in petek po telefonu 04/23618 70 ali 041/341 54^ Kinološko društvo Ovčar Sko^a loka - Kinološko društvo Ovčar vabi člane, ljubitelje psov in prijatelje na redni občni zbor, <1 bo v petek, 23. marca, ob 18. uri v restavraciji na "MAMI" v Škofji Loki. Občni zbor Podbrezje - Prostovoljno CD Podbrezje vas vabi na 82. občni zbor, ki bo jutri, v soboto, 24. februarja, ob 19. Kulturnem domu v Podbrezjah. uri, v PREDAVANJA Predavanje o vrtnarstvu Preddvor - Turistično društvo vas vabi na predavanje o vrt- narstvu, ki bo v petek, 23. februarja, ob i8. uri, v Domu krajanov v Preddvoru. Predaval bo Matjaž Mastnak Iz Volčjega Potoka o novih trenclh zasaditev vrtnic In trajnic. Osupljive najdbe Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma vas vabi jutri, v soboto, 24. februarja, ob 9. uri na predavanje Osupljive najdbe Gimnazijo Kranj, učilnica 9. Pogovor o odgovornosti Skof)a Loka - Vabljeni na pogovor o odgovornosti Kako pre- vzeli od govo r no st z a s voj e Življenje, ki bo danes, v petek, 23. februarja, ob i8, uri, v gasilskem domu na Trati. Vsak četrtek pa bo od 19. do 20.30 v prostorih društva, Kidričeva c. 71 meditacija na subtilne občutke. Moja kuKura in šport Žirovnica - DU Žirovnica vabi svoje člane in simpatizerje na predavanje pod nas'ovom Moja kultura in Šport, ki bo v torek, 27. februarja, ob i8. url v veliki dvorani DU Žirovnica. Pogovor o spolnosti v naši družini Kranj • Zakonski in družinski inštitut Krog organizira večer s temo Pogovor o spolnosti v naši družini v ponedeljek, 26. februarja, ob 18. uri, v Gimnaziji Kranj. Duševno zdravje Kranj - Humana Zdnjženje svojcev pri skrbi za mentalno zdravje vabi svojce oseb s težavami v duševnem zdravju na predavanje in pogovor o duševnih boleznih, ki bo v torek, 27. Februarja, ob 16. uri, v prostorih Centra za socialno delo v Škof/i Loki, v prostorih bivše vojašnice. Informacije 201 17 Pomladanska srečanja Radovljica - Vrtnarija ReŠ iz Podvina pri Radovljici vas vabi na predavanje čarobni svet buč, ki bo danes, v petek, 23. februarja, ob 17. url. V ponedeljek, 26. febrjarja, pa bo ob 19. uri potopisno predavanje Z nami na pot, mor vas bosta Maja in Andrej Kolar popeljala na Vanuatu in FidžI. Predavanje ekstremnega kolesarja jureta Robiča Gorenja vas - Športno društvo Marmor Hotavlje vas vabi na multimedijsko predavanje ekstremnega kolesarja Jureta Ro- biča, rekorderja in večkratnega zmagovalca vrtrajnostnega kolesarjenja preko Amerike ter ostalih vztrajnostnih kole- sarskih dirk po svetu in Sloveniji. Predavanje bo v nedeljo. 25, februarja, ob 17. url, v avli OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas. Vstopnine ni. PREDSTAVE Marjeta in ljubimci Ader^s - Gledališča skupina Veseli oder iz Srezij gostuje Ankerstovo komedijo "Marjeta in ljubimci" vAdergasu v soboto, 24. februarja, ob 19.30. Kolumbovo jajce Kranj • Danes, v petek, 23. februarja, bo ob 19.30 v Prešernovem gledališču znova na sporedu monokomedija Kolumbovo jajce. k!) Jdvnf^lU SJcrvwije Z9 kivUiuri^ de^^ii^U Otn^odnd KKAHJ, SOBOTNA MATINEJA Gostuje: Lutkovna ^kupm »U^t LioMdrid KAM JE SLO TOPLO VREME? Sobota. 24. f«Dru4r 2007, ob 10. uri. v Pr»i*m15.000 eur / 27.558,600 sit Predvideni tkìaà 16. kroga WWWXORENtSKtCLAS.SI Mali oglasi Id.: 201 42 47,201 42 49 fax: 201 42 13 se sptFjNTUro; za ob^^ v petek -vsrfdodoniO.lnuc^vovtore^đoprt' ka do 14.001 Dpbvm ća$. ođ ponedeljka do • 1uie STAhOVANjČ ^OOVUKA ^ PREŠERNOVA ULXA na mimi lokflc^i pod^mp insobno sU rwdnje V 'znéfì rn^, nhjpk 17 let. visoko funkcionàln^ razporeditev. WC • l^n od kopalnice. rk. urejeno. CK, vsi pri^ pr«i.i^«m možen ukoj CENA* i>6 841,92 5UR {25.cooooo.oo KRANJ * STARO MSTNO /EDRO, pn> damo kompletno cprcmljeoo r^n&ard* 1^0. eoosobno soncvanje v dveh etapah rn?, nHiptirand brce b vsi prfkljuibi. CK, vseijivo tako) C£NA* i 7Ì 9ÌÌJ0 EUR (^7 5Ö0XKÄ00 SIT}, ^ POSLOVNI PROSTOR $KOFJA LOKA ^ ^ doUi bbclji proda mo postevnr prostorv izmeri jo6 mz. %W 42 y. CK « ol;e. te( pnključek. paHtinSče v upo^. r>0va ^ c4(na tn viaia. pmloy* ni prosfor prirr>efer za ntfmfsto ir^ow* rK>, ^kladiS^ se/v^ plsarr« itd, pr?v7em po dogovoru. CENA* 229^10.00 EUfi (S4.999'776^ Sn]. Moien tudi mrtm Na rarlKnih tokaqah^ nujno kupimo v*d razIKnih ne^rami^in ta nam že «nane kupce. AkLuina ponudba nepre* mitrits na; www.nqranÌaun»AnÌ4Ì nepremicn 1 ne^ea nu^ Sv — 20 MALI OGLASI, OGLAS i nfo (§)g'glas, si goktnjski glab; petek, 2.3. februarja 2007 ekoH'i'^^ Mlin$ka uL 1, Mifibor^ PE Trtič, Ste KUfit au2 Mines 9/a T^ltfpn' 59d 39 491 cjo/jc dO 11 rrANOVANIA PfiODAMO TRŽIČ « bvnei encsobrto, 45,50 mi, VP/4. Lr 1986. Cena: $0.914,72 EUfi {>46 m« SIT). KAAN) • ZbtD polk zsonj, encinpol* L 1 . Cena: SObnOi 39 mi, P/4, ! 83.04^ £UR (i9S99^S*24SrT). KRAN| « Surlr^u na^c, (Jvu^gt^ng, S4i^3 'na. VII79, M. U 197K Cena: 101.000 SUR (24.203.^ SIT). KRAN} • Pbnffu dvosobno. 70.26 m2. 1174, it i974vVzdde/ano, odpncogM c^* 102 2^6,69 EUR {24.5 mio srr)« KRAN) « Clantna dvosobno, 63 jo ms, 19781 delno obnovljeno, vzdrtevane* Cen^^ 104.300 SUR {24.99445 srD^ TRŽIĆ « mestDi dvoinpolsobno, 67 m2, L nad, obn, . 20OO, tdKOj vseinvo Cena- 64680,35 £UR (15.$ mio LSSCS - tnsobnoe 60 mi injn$9rdi stanovanjske v^le, obnovljeno v celoti L 2001 mu 18 mzv viL radmuk u avto. Cwr 110.582.« CUR [a6.5 mb SIT). Tl^iĆ * (risano, dvoet^o. 74il$ m2. UM. terasa v skali, cbnov }7.5 mio SIT). KRAN] • Vcdovodn solp, §tìnsobno. 8),9 m2*l./2,l.i.i 962. delr« obnovljeno Cana: 1^7 707 FIJR (33 ocpftiftVl^ STT) Hl^ PRODAMO 6ISTRK> PRI TR2ICU ^ sUn, hiia. montažnai v na»l)u vei montatnih hiSji) ni2 brv. pos/iine, parcela cca 400 m2, ll 1960. skoraj v cetott ob* novljena f. 2006, v^ljiva tako). Cena: T6O 657,65 EUR{>8.5fnk>Srf)- RADOVI) ICA * ceirttf) dvostanovanjska hiit. CCÈ 300 mž povriine v treh AàiiKpar^S^érmJi i^.obnovf^ IL199^ Cen^^ 404773Ì} EUR (97™oSrr). ' KOKRICA PRI KRAN)U • dvo^n. hiSa, 160 mz Wv pov, parcela 524 m2, Li 1957, obnovljena, ur^eno naselje, re* gi&(riran poslovm prostor* Cena: 179450 EUR (430Ci398Srr)^ PREDDVOR pm KRWjU • dm&n hìia. 130 r7>2 {2 1; 2$$/, p»rVla OpfVIV l)end. 1 pf^rwt 200t. p>)^2ooSrr). VISOKO PRI KRAN)U * dvo ali trh $tanovanj(ka $00 ma b^. povriine ♦ So poslovTiega pfosrora, parcela 712 li. 19821 prvru in takoj vsdpva. Cena'7.143 EUR (76000.^48,52 SfT). PARCELf PROOAMO LANCOVO * 3 2a2idljive partele. 676 mz, 679 ma in 1.050 mi. Cetia: 90 ZALOC PRI CERKUAH « :azidljiva parceb, na bien stoji bivalna bornar^, m2. ravna, son^a. Cena* 69.688 EUR (16.7 mio SfT)* PODNAffT - zaz^dljrva parcela, 1.^42 m2. rivrui. sončna, pravokotne oblike Cena: 70 EUR/mz (16 7748 SIT/ma). www el(0*hisi s IfeKERN NEPREMIČNINE Maistrov trj 12, 4000 Tel 04/202 >3 53. 202 25 66 GSM 05W320700, Email .ofb^la^kem.t POSLOVNI PROSTO« Oddanw Kj^N|:me^ojedro,2 pjsamii6Ìn 20 mx souporaba WC in äjne kuhinje^ v L nad e ^ova 2002, primemo za mime dejavnosti {odvetnik servai, tudi za stanovanje, ona« 10 KRAN| • Phniw pi.240 rn2, n^ kleti. sončna lokadia 2 razgledom, cena BANICA; jot« staro hiie na parceli ^ m2. hila ima Uet, pritlić)fs nadsliop^ in podsffclio. vsaka etaža 90 mi je garaža 15 mz in man|i4 bftjnaria cena« 200.300 EUR {4Ä.0 rmo SfT) i V SCNČUR)U: hiio z Imenima dvema in vftnooto, Inn k i960 in je bila parcHi 900 ma, p/ostocov, luMaoo in rriansafdo. Uporabne pov^ine ima 200 m^ Cena je 1^7.780 CUR (45,0 m> SU), ORUIOVXA^ stan. hiia «tara 45 let, primerna tudi zatfvodružinsko hr&o, itan p«vriina 270 velikost partele i.occ ma* ceru «229.510 EUR mio srr). SenCur stan. biia^ letrjk 60. uporabr\< poviitf« 200 ma. obn» v khj »04 izde* bru Uel* pritj;^ in rmnsardL pittai 90C rrü.cena« 187.781 {UR {45,0 miDSfT). MEDVOC« (Svet^: HU^^ük na gledii lokaciji, ietnik 77, adaptaoja 2003 (streha, okna, vfKdna in garažna vrata), stan, povriina 230 ma, parceb 353 m2, cena «270.COO EUR (647 n^«^. skopja loka: po^noscan. I)i$a. teinik 99, upo^bne površine 4S0 m2, v celoti izdelana, izhod naten^ovprnlčju, lo^en vhod za stanovanje, ovo na spodnjem delu hiie pos ovni« cena » 39Ì2S56UR (94»omioSrT). ZEMgiŠĆA: Pfodamot B*ialj: stav* parcelo 1550 ma 2 leser>o bnjnarico ob poto,oo SfTfmz). 5TAN0VANÌA: Predamo: )ES(NICE: enosobna 32,62 ml letnik^ obnm 200^ (okna, vrata, omsi in tlaki)* etažna lastnina, cena = 41,600 EUR {9.9 mioSr^ KRANI, Dmbvb* dvosobno, 68.10 m2 v 2. nad., letnik 1989. cena • 95.000 EU« (22,77 mio SfT). KRAN)^ Ptaninal: dvosobno. 60 ma v 9* nad. letnik 75, cena • 93^90 EUR mio KRAN), ZMo pofe: enosobno$ kabine* torr. 39 rtu, letnik 1980, v pntbčju, cena • 3304t EUR (19,9 mioSri)* 68,7) m2,i nad mmaiisafda^hiJiddpod stré^ in Met obnova 2001 in 2034, iiena w 10);>70 EUfl (247 m« SIT). KRAN)) Menno |>dro: tnsobno, 95.80 m2 3. nadv obnova 1979. cena » i2ji8oEUR öOvO^toSfT). KRANJ.Zbbpo^ trisobno, 796 mi v vi* pritličju, nizek blol^ obrova 2003, cem s 106409 EUR (25,5 mio Sfn* www*k3*ker n.si i;BE1^tTE MODRO SVOJO POT Zavarovalnica Maribor d.d., trdna In zanesljiva vseslovenska zavarovalna družba« ki je vredna zaupar^a išče novega sodelavca/sodelavko ZAVAROVALNI ZASTOPNIK V PE Predstavništvo Kranj, za območje Gorenjske Ce iščete dinamičen, razburljiv, kreativen poklic in vas veseli delo z ljudmi, sle dinamični, ustvarjalni, ko m u "likati vni in željni novih izzivov, vas vabimo k sodelovanju Pogoji za zasedbo: srednješolska Izobrazba (stopnja V) vozniški tzpit 6 kategorije komunikativnost in dinamičnost poznavanje dela z ''ačunalnikom aktivno znanje slovenskega jezika zaželjena licenca AZN Delovno razmerje se bo sklenilo za določen čas šest mesecev. polnin delovnim in kasnejšn motnostjo podaljšanja delovnega razmerja. Nudimo: kontinuirano izobraževanje dinamično delo stimulativno nagrajevanje motnost izgradnje poklicno kariero Svojo vlogo z dokazili o Izpolnjevanju navedenih pogojev pošljite v roku 8 dni od objave oglasa na nasbv: ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Cankarjeva 3,2507 Maribor, Služba za razvoj zaposlenih. O rezultatih izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 8 dni od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom. PRIDRUŽITE SE USPEŠNIM! ^♦m p p ROJ E KT «.4M 41 mhw^ Tel.: 04 20 43 200 GSM: 031 511 111 5WODAMO: KftANI • PLANINA 2, enoinpol&ebno. 43 mz. > dobra lokdojs, C^na' 79.300 eur 003425 srp. Tfthc OKOUCA. dvoinpolsobno» 67 mz upor povriine» obnovljeno 1,03. vrt v uponbl. mimo o £UR (19.550480 StT). NA RELACiJI DU PL] E • TKŽiC, hiša 3COmt pare 574 mz. III. gr. "aza, I. 04» moderno zasnovana, mojnost obrti, oclifna bkacija, ugodna cena, Ceni' 145.000 EUR ^747.800 Sft). CERKLJE, parcda 640 mz, priklj, ob pare., zelo lepa. &ončr>a. Cena: 130 6U R/ma (31.155.2 SfT/ma). ZA ZNANE KUPCE KUPIMO: V KRAN|J AU BUŽNjI OKOUO -g^r. scnjco, eno-, dvo- in imobno. I NA R£iACI]l KRAN)4ENČUftCESKL- JE* stanovanje Vnižjem nadstropju, do EUR PREDDSOR • eno- ali dvosobno MANJSO KMfnjO na Coftffl)»ken. N CtLOTND PONUDBO NAJCETE NA NASI SPL£TNI STRANI viww.mp^projeliLs nsprcnicninc bial i^tatc SVCT ne d.0.9 tnöiA loimj ^hfA 12 4000 1iLt64/»«M MO čmail. kr;inii9svel*neprefniCninf*si WNMVir.5Veprečnioe si STANOVANJ predamo KRAN) • nova sbnovanja v poslovno ptanovarj^Vem obfektu v bToin) vodnćpstdpa, od4i fm dd 94,10 rm. Stanovtnjs bod« zp^tr^t do julij» 2007. C^rre od EUR/ru {407 047/» SIT) do toiojsj EUR/fitt i^MtififOffJ). PREDDVOR? • Ma: enosobno, 41,55 mz. 119S3, prid^ćje^ pozno in bkof vse* Ijivo. Cera: 83.500 EUR (20 mio SFT). )CRAN| « Canina I: dvosobno, 63,1 mi s klt^o, L 1978, 4-/7 r>ad, ust^Jj^n bjL kon, nova IroM^nka, Z lecd. ZK, vsiljivo aprìU^ Cena EUR {2$ mio KRAN] 25,54 mi, 2. naòstispte, 11966. »ri£na, brc balVona, ZK. Cena EUR (14.3 mio SfT), KRANt * Koroib 41 rm v hiSf. adap^ ör^fio 1.20C5, Uftni vHod. drv^riica, klet* vr^rND ogled« CK na olje. Cwi 7&.8Č& EJA (13,9 mio IfT), KRAN] « Gosper**!»; ef^o&obno, 41,9 m2* nviu 1.2005, CK ^plin, opaljeno. M k^n^ vdika kiel, miren 986. delno prenovljeno. ZK v postopku Cena io:.2eo EUR (24s ^ioSlT)^ Hl£Epfocbmo PREDDVOR • Tupalite: 2 ó^iCii. 3. PCF, K+P-hM + podklet, 203^20^ m2 in 203*33^ m2 zemljišč», odprta in so^tjna lega z razgMom na goren|$ke Vrib«. Cena. 9B1 EUR (36.9 mio SIT) do 162.300 EUR (38,9 mio SfT). RAOOVICA • Ueina: ^rftna hüa, 106 ms tloris« ift 290 m? zemfil^d. 1992. M n«r:d«tana, nova a * olje. Odič-na MuKip v novejSem naselju s po^Mom na gore Ctfia: 300.000 EUR (71.9 mie SIT). sencuk Mi rrts. v deü na« sel^a 50 lapf oda] in liàie enodrul n$ke hiSe^ zgrajene do 3. podaljšane faze* Hi^ SO p^klMerre, Mssićno grajene, z dobnm izkonstkom prostora in ziseb* nostjo posameznih enot I2 dnevne sobe imajo i:hod na zetemco. vsjk» hiia ima tudi balkon rn nadsireS«k za dva avtcn>obil^ Parcele merijo 293.306 02.372 mz* Cena:i8o.ooo EUR (4^ mio SIT), Kupo ne plačajo prcvi^ie* POSLOVNI PROSTOR prodm KRANJ * Planina Ml: &4 mz. pitA^jt. I. 1985. lahko za različne dejavnosti, ZK v pdtopiu* inventar mesnice po do^ voru Cena 125 188 5UR (30mk>SrTi. ww«*ivet«nepremicnine*ai I domplan äruUa là irtiervtnQ, (^tvtfem hi eriaroMlKOi t.a. KrM 14 041/647-493 tel.: 20 68 700 STANOVANJE PRODAMO Kranja Vodovcdni »tolp * dvosobr>o, Il. nddstr^ v Izmeri 56,54 ma, leto rzgradnie 1959, CK, telefcn. cena EUR (?3 m»o SFT)* vseljivo po do^ooj. Knn), Ptaninallli dvosobno» L nadstf* v izmeri 63,6 m2, leto ezgr. 1986. delno prenovljeno (tlaki) 2002^ cena 102*200,00 £ J f^ (24491.208.ce SIT]* Ptanina 111 * ftir^obno. tli. nadstr*, v izmeri 90 ms, feto ^gr. 1985* pwic^l|eno 2cc3v cena 141462.19 EUR (33.9 nM SIT) Biadi alpski bl^i. dvosobno+k II. nad* str.^ v izmeri 72 ma, I. izgr* 1989. cena >69.200,79 EUR (40*6 mio SIT), ftlediaipska bbki cK^bna II* nads(r*i v izrmri mz. I. iz^r. 19S9* cena nijoo.oo EUR (26,7 mio SfT)* BMica pri Trziùi •garsonjera, t.nadsti.viz* mer) 1779 m>J. cp. 1973, delno obnovli^ nosccj, cena 556.33 EUR (9 mio SIT). Kwji Planin» I, d^sobr>o, IV* nachlr. v s* men 6^10 mz. I izgr. 1978, (cppalnica nov jena 200Ć, CK, (efefon^ vsdjivo apri :co7,ccna 107000^00 EUR (25*3 mio Kr^, Pbnina, (riv^hnn^ II n;^^ v meri 94,8 m:, L izgrad* 1938^ kJasićno ogrevanje, telef*^ potrebno obnove, cena 105.992.33 EUR (254 mio SIT). Tfbir mestno ;edro, 6 dvosobnih stanovanj v tnnadstrepni hiii vdikosti od ^scm2 • ^,com2, leto cgr. 1957, v cek)ti prenovila 20CO (tlab. instaladje. kopalnica, CK. telefon, dvigab] balkona ni. cena 1.350 vZiC EUR/ma (323.9400 SlT/ms) vprsana vsHjnrabfoj. STANOVANJE ODDAMO V NAJEM PbnSr^a garo obnovljena (Ani. fasada in instaUcK ie, I. izigrad* cena 179435.00 EUR (42.999 803^0 SFT). Com^ • dvonadstropna^ ve* likosti 730 nu« na parce^j velikosti 2370 mz, zgrajena ieta ^894. leto prenove 2003. oprema ADSU CK, kaWskr inter* net, kkma, ve^ telefenovi balkon, garaža. ce^vsa. vc^ parkirnih mest, urejena zemlji* Ska kr|iga * letni dvorec z vsem dobnim üdobfem na atraktivni lokaciji, v b^2ini dostop na avtocesto^ pnmerno tako za stanosenjsko namembnost kot za ponovno, zdrsvilitvo. zdravstvo, $anat> nj Cena 1*500.000^00 EUR POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO Kranja Strastis, visoko pnili^je^ v izme* ri 209 mZi Ino iagradnje 1974^ delno obnovljena 2002^ lastno pzri(iriiče 30 m2* za Imovino ali podobno dejav7>osL cena 133.^33.63 EUR (32 mfO SfT) POSU)VNI PRCSTOR • OOC^^ Bfisha ceste • Škaff^ Lfia v izmen skupno 125 rre, od tega 40 m2 v m S^mz vnadi^ju samostofen vhed. Tlak) keramib.uponbrwdovolier^zatr* {ovino (možnost tixii za pi$ar7^), I. iz* grad. 19&0, MnovtjerK) I zooo, cerva A,; EUR/mz (2.036.^ SrT/m2) t stroiku sMad^àii proatori * proizvodrw haie ^ PRODAMO * EM Stagne prì IjiA^i, vH^kosti 600 mz, leto izgradnje 197$. cena 427*724,92 EUR (102,; mio SFT). možnost tudi na lema • cerw 4^172,92 EUR rt>esečno 4 slroiki (1 mio Sft ^ FARCELA « PRUlMhHJ Krar^^ Rupa •2az^dl|iva v amen 637 ma. cena 85.^44^ EUR (20.5 mio Sl^. Blaina Preddvorai zazidljiva v \zmtt mi. cera 11$ EUR^a (2755,8€ 2 gradbenim oovoqenjem u vuokopritli^no hiio tlorisa cca 90 m2. ki fcv zaključi fui pr>dobrviin|D. BTcSna za2)d(;(va. v izmeri 74^ mz. oma 111.900,00 EUR (26.S m« SIT}* Javomìtt) RcM rud leseniomì^ v izmeri 73$ m2, na parceli ek>k^ka telefon, sončna slotna zazN^ljva, 6 km od avtoceste, cena mio ško^ U4a • Poljanska dolina (Gorenja vas) v izmeri 764 mz. lepa. sončna, cena 43^16.00 čUR (lOiS mìo SIT). PARCCU ZA VIKSND » PRODAMO: Corwptei Siedrifa vas nad Cor^^amj v (Z meri 403 mt cena 37556.3 EUR (9 mio SIT), posebeidopue^b za že pridobi gradber^o do^olfen^e za posia^ntev brun» ncevvüiniS^EUR (1*989012.00 SIT). o X t gekko r w 1 • -i ricpg iti cfn' ! Srictf 79A, 4000 Krxg ^ 04 2341 999 j 031 67 40 33 l PRODAMO STANOVANJA KRAN] • PLANINA dvosobno, 61 m2. I* 1978^ nadstropje 4^/7, dcfno Opremljeno, balkon, lep razgled, mir na lokacija, vsa infrastruktura Cena 105000 EUR (25.162.200.00 KRAN) • VODOVODM STOLP: tru sobnoi 83.90 ma I* 1961. nadstropje 1.^2 na odlični lokaciji, vsa infra* * Cena 137 706,55 EUR (33 mio S1T)* PRODAMO H ISO: 8ISTRICA PRI TRŽIČU: samostojna, 125 mz bfvalnlh povrSin, I* 70, obn zv^ip n^ pa^cdi mz* Cena 160.657*65 EUR MIO SIT) VRBNJEt samostojna, I* 1992. 250 nn2, na parcelf 396 m2, defno opre* mijena* mirna lokacija, lep razgled na Alpe, bhtina Radovljice* Cena 350*000 EUR (83^74000 SIT). ZC. BRNJK:samcetojna hria, 150 mz, v pntlićju ^Tdalana stanovanje, rr^an* sarda v llt< gradbeni fazi. Možnost dveh stanovanj* Cena zelo ugodna* 10S.500 EUR {26.000.940 SIT), PRODAMO 2 E MU^^ APNO: 696 mz, v bližini smu^i&^a pod Kn/avcem, prìkijuikr ob parceli, ideafno za vikenc. možna tudi gradnja stanovanjskega i20EUR/m2 (287^6.80 KUPIMO: KRAN} IN OKOLICA: za znanke stranke iščemo ve< stanovanjskih enot različnih velikosti in cenovnih razredov VEČ NA; www*cekiopfoj«kl*tl PtSSTp d O. O., nepremičninska druSbai Stritarjeva uhca s, fesst ' TeJefon: 236 73 73 fa*: 236 Ti 70 11 Internet' MMM.fesst.s STANOVANJA PRODAMO; KRANJ • ^r^evo naM^ d^mpolsob-no stanovanje. 64,13 ma. l izgradnje 1968. pTAÌil]t, cena tia.ooo.oo SUR KRAN] ' PUŠKINA 1:2 ^dvosobno Stanovanje* 89.90 mi prtiijej izg 197^ cena 116.841*92 EUR (28000 coo.oo Srr^ KRAN I - nasdje: dvosobno stanovanje* 52 m2. I* i7gr*dnj< 1972. VM* nad.* cena 101 occ.oo SUR ŠKOf JA LOKA • garsonjera, I* izgradnje 1981. t./4 r>ad.. cena 75,112,67,00 EUR • t8 000 oooioo SiT). TRŽIČ * garsonjeri, 17.79 mz, I. izgrad* , cena 37550,00 EUR ven u m,., Iritdf 43. 40M Kranj ié.fhx. 04/234-30-50 ^p^Ma* IMija^vtriMrn si PRODAJA Sp* firtnjCf hSia, 200 mz stan. pov., 1970, 680 m2 parcde. 2004 Oelno ob^ n ovijena, cenar T83.60S.7s EUR (44.000.000,00 SIT). äco^ Loka, CrerCi 500 m2, zazidljiva parcela, sončna, ravna, eJ in voda v bli* žtni Cena 125 EUR/rm (29.g$$.oo Zg« 8fi68 lahko potreb naprej, plačilo ckacUa ODDAM SAMSKI ženski, nekadilki, oddamo enosob,«nje el sonjero. neoprerrljeno za 031/815-60« ©ar-ob- PETČLANSKA dnižina najame 9tan> vanje vokoici Kf^ia. a 04V202-985 '00I7M HIŠE PRODAy Hl§0 Bfsncd prt Tržtiu. v«. 220 rT\2, Dsrul» 400 v Mot ctmoAf&r^, lepa sončna «ga. canđ t60.6Sr.SS EUR (38 499.999 STD. » 041 /707-201 Hläo 55 m2, opr^rnliena, centralno ogrevana, garaža 30 m2 ria 906 rT>2i Zaleg pn C^rlü^h, c«na go dogovfUi B 031/233-113 Tccia^e HIšOi Mtaka on r>oyogradriia, IM. ^^adb^ l&ia. 9040/89^919 Tooi^ra NA GORENJSKEM 4ob. z doäatnmi proton, garvo, cMas^K vilom^ priTiemc tudi za v blžini ZD» dela In vrtec. po dogmoru. 9 040/62-77.77 rcoisöö STANOVANJSKI DVOJCKI Drulovka -Kranj, 3 podaljšana grad&ana Uza. 9 oovou, •031/43&^7'' NISSAN Pathiindor, taronako vozi(o, rogistnrano In Kia Pnce, leKiik 1999, « 04/686-2đ-a4, 040/886-208 n»t4?a OPEL CORSA 1.3 diesel, I. 04, 26.000 km kov. arebma, A85, DCZ, avt kiima. garaiirana, ft 040/978-811 PEUGEOT 106, I 9S, 93.000 km rdeče ban,«, lepo ohranjne, o^led med vikendom «031 /81 •86-51 rt^va PEU&EOT 206 1.4 ELAN, I. 01, 74.000 km klfma, kov.sv moder, zelo ohranjen, s 041/7S-70-50 7oot976 CHEROKEE 4,0i, 1. 92 4x4, klima. Cena 1540 EUR (399.046,60 Sri) « 051 /306-028 CLIO BE BOP. I. 95. >53.000 km reg. do 10/07, « 041/869-792 /coim' RENAULT Megane Ciasa^c 1.6, I. 1999. 150.000 km, srebrne barve, Kflrna, potovalni reiurainik, el pomik stekoi, nove gume cena 3.250,00 EUP all 778.830.00 »I., • 041/239- 437 7CC1AS1 RENAULT Thalta 1.4 Expredfilon, I. 2002. 59.000 km. kovinska barva. odifćno ohranifin. s r«u?; SUBARU 2.0 karavan 4W0 2.2 n ;edu4N SkOOA feiicta, I. 199», 115.000 km, re^tslrtrana do 6/2007. ft 04/531- Ì00<3f VOLKSWAGEN To uran 2004, 125.000 km. cena* 13.500,00 EUR sm. 1.0 TOl, oprema, (3.235.100 KUPIM SAXO 1.0 ali 1.1, dobro ohranion, ft 041/718-856 7ÙOÌ14I AVTODELI IN OPREMA PRODAM ALU PLATiSĆA • nove letne gume Mi;helin pilot 205/55/16, primerne 23 Audi A4, ft 041/356-128 'OOitfi ALU ruATl$6A 4 kom, z finimi dumami Aurora Radi^ 216/46/17 za Re-najK Megan, cena: 700,00 EOR, 9 051/435-699 KARA M BO LI RANA VOZILA KUPIM POSKOOOVANO VOZILO tudi totalka - Mnuiam največ, lakoišen odkup, pre- STROJI IN ORODJA PRODAM CNC dolgostružni avtomat Ma«er ML26DY s FMB polnifcem etnik 2001. ToffKis R 10 s poinécem lESilCA. Index A25 in slroj za valjanje navojev WMW 12.S.«041/672-043 7ooii VARILNI aparai Vareka 135/145 A. malo rabtien. ft 04/253-10-57 NUDIM OGRAJE, pohodne rešdks, nacisrreške. stcpnice. vzdrt^nje, poppavia in pre-deBve lonetiisKih dreiev. Kl)ušvnlča9vo JeAkde Drago s.p., Prebačevo 32a. GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PfiODAM DESKE, lipove, debfine 3 n 2 cm, ft 04/533-13-16 m<399 DVE OKNI 110^90 Z rešetkami in pnmerrii za vikend.. 8 noi »4 HRASTOVE in 031/271-161 '00134? Se NERABUENE saJonltne pL, m> tokuCtivator s frezo in prikolico, tlacilko, 700>») KUPIM STAEdNO opeko ipičak. kra]nike desne in lave, stare ah nove, 8 STREŠNO OPEKO Trajanka Dravograd, r^ve barve ler kor^a In Krajnike. Ck31/334-874 ?«ii4öi NAJAH6M V MESECU APRILU fsbiin gradben oder za izdelavo tasade. ft 041/523-774 t<»U7T STAVBNO POHIŠTVO PRODAH (a^RAŽNA vrata velikosti 220x230 om, ft 04/519>50-80 'ooidsa NOTRANJA vrala 051/200-255 8 >001379 TERMO OKNA, 3 k 80xt20, 4 k 56x90. 2 k 90x100. 1 k 140x90. ne tenro 2k 100x90, » 040/435-077 VHODNA vrata In dvojna b9\a notranja vraia za simbolično ceno. 8 Odi/467-47? vmasfi KURIVO PRODAM 6 m3 bukov n drv, cepljeni in ra^oanlh, • 031/370-040 eUKOVA DRVA matr^ ati razžagtf>a, moirosi dCSM, 9 041 /787-99S TCOUI; DRVA metrska aH razzagara, bukova. mešana In braT^ova« možnost doatavd» 9 040/33S-719 rOOMM DRVA* on'^erna za centralno al! za* mervjam za da^ 2,5 cm, Polf dolina. «031/811-931 ycciw SUHA, maèar^a drva, razzđgam in dodle^m, 9 041/36&008 f^tur ZELO ugodno c^odam letna bnketd za kuravo • razpfoda^a zatoge^ s 04/53-31-64®, 040/88-74-26 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PHDDAV KOPALNIŠKO Schmidel, regal '584 u»h Dip dnevne soDe^ V 7C013» KUHINJO pomivalni si., napa, itedf^ nfk, pomivalna miza, hladilnik, bojler, 041/204-194 POOAAIM ZAKONSKO POSTEUO 2 ioci>em in nocnini omahcami, • 031/379^250 GOSPODINJSKI APARATI PRODAM HLADILNIK z je, v^š 1B0 cm. Q41/&47-768 nikom vrala, TOOllIft HLADILNIK \n n 041/697-933 stroi, 2 okrasna prai^ička s kletko, 73014» LTH ZAMRZOVALNI ZS 290. novi, ée 041/709-931 ZS 210 in i, ugodno. 7DCll3a6 PRALNI aliu) m hlaJNiiik 170 Ovie^ r>ie. 8 341/870^94 no^MS STEKLOKERAMIČNI Gore- nje. star dve leH, mikrovalovno pečico, drsalke št. 37, 8 041/720455 ZA SIMBOLIČNO oeno prodam stedi nIK 2 glin 2 elektrika, cena: 40,00 EUR (9.585,60 SfT) niOiiM OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM CISTERNO za kurilno olje 30:)0 I in oca. 1200 I kun I nega ola, 8 roQuu OSTALO PRODAM CISTERNA plastična 1100 i. čisla za vodo al* oliei možna dostava m Ovooa-na pnkelica za gliser. 9 041/320-701 KOMBINIRANO PÉ6 KTK 3590 v obralovanju. nova vhodna, notranja, balkonska vrala^ okna 1?0, 80x90 a po^km, 9 041/716-799 /ooui« SPORT, REKREACIJA PRODAM DVE OTROŠKI Ballance dekliški kolesi za starost 3-d leL 8 031/442-086 ftnué OflBITREK. zelo doDro ohran,Gn. 04/S7-23-S30. 041/7tS-042 7»i»-c NOVO MfZO za t>jijard 724 03l/20e- ^OOnu liĆEM OSEBrCCA TREN&RJA za ponoč ori vedbi, 3i tedensko, ustrezna strokcvra TURIZEM NA KRKU Oddam opremllan apartma, 0590/12-606, 041 /390^22 7ùùtOn OBLAČILA PRO DAU 08HAJILN0 obleko za (ania, 8 040/202-905 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM MLADIČE nemàl^ CMÌanev z staie 1 možen ogled m czblra. 8 031/618045 WM KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM KIBLO la trakfor, prašiinik za kcmposi nk fA h nHf» O «vi /34fV723 tODt3h7 NAKLAOALKO 17 m3 m lun, 8 031/834-467 kTaj-roo^svf PUHAL/: TRAKTORSKI VILtČAR in elektnćnt viićđr (Duio;. 8 041/431.046 roo«: TROSI LEC lekSP, 1 4 Mn pa- KUPIM TRAKTO R Zetor. Univarzal ali Štof« 3d lastnika, plačilo takoj, 8 031/245- 239 m^ìt9 TRAKTOR, lahko 4x4 In cisterno za gnojnico, Cahko v okvsn, 8 03V&04- dl B 7Ml»3 TRAKTORSKO , noailnosi ? ion 041 /263-720 VRTAVKA5TI 2gr3bliafnlk sir. do 4 m, dobro ohrsnjen od 1. iasinika, 8 041/saS>5BS rco\iu PRIDELKI PRODAM BOHINJSKO don>aćo zaseko in neškropljens domaia jabolka. 8 JABOLKA, neékrooljena. most. mešana drva, Klavirsko harmoniko. Žablje 3. 8 04/255^2-07 /«via JEČMEN, « 04/2SM7-39 '□nun JEDILNI KROMPIR in sajsnjs bistra, marabef, 7B.91 04/695- KROMPIR beli za saditav. , lartsKJ uvcz. •12'80 rooiM« KROMPIR SEMENSKI 800 kg FrU)a In mešana auha drva, ugodno, 8 04/252-28-10 r»i«i3 KVALITETNO, ientjazevo oJie, 7001S« SENO balirsno v kockah ; dostavo, 031/276-930 ;COI:M SENO, razsuto, s 040/53^23 SLAMO v OKTogiin balah, 60-77 VZREJN6 ŽIVALI PftOOAM BmCA, rdeči holstein, star 10 đn», Urbane, Gorica 24 'ooi^k etKOA će ir\ teNòko {kriiana eJcnenta limuzin), stara 10 dni. 8 BmCA SrMENTALCA, starala 3 mesece in hlevsk gnoj. BREJO TEL) CO slmeniaiko. 041 /6$5-296 rooiM ĆB BIKCA In teličko. 8 031/235-116 »ooia'0 CB B1KCA. 423 10 dni roauifi ĆB BREJE lalioe. 041/981-220 ĆB TELICO, brejo 031/788-212 meseccv. ĆB TELIĆKO in bikca 041/378*911 Stara 10 dni, 8 raonsA DV BIKCA ČE. stara 10 dn 70011LÙ OVE PAàNI TELICI simenlalki, ena breja 6 masacov, ler taoenlčke iri ovce, 8 04/5Ö6-24-84, 040/886- 208 7Q9ÌÌW JAGNJ^A za zakol. 8 04/595-79- KOBILO, ćmo, i/ozno in soko 145 ali markam za 041/594-072 , V»- ;aouia KRAVO SIMENTALKO ali ĆB po tek>-lu, 8 04/25M6-70 /muco MLADEGA ovna JS pasme, starega 4 mes., cena 55 EUR (13.160 Sm, 8 03I/S21-307. Cerklje na Gor. roo<)«6 MLADO kravo a zakoi ali iT>en)am za bilcca s)n>enia1ca. 8 051 /360*682 P8aSićE različno težka in pripeham nadom, 8 041/724-144 'OOi?^ PAaSiČE 40-50 kg, vozno kobilo nonk in jedilni kro/rcir desire, 8 rooui» RJAVE jarkice v začetku Gfanonik, Log 9, ÙK LDka. 85^46, 041/694-285 r^esrtosti^ 04/Sl- ^ÙOIOQD SVINJ&KE aJi prasicsi težke 130 kg. ugodno. • 041/905^ 5S7 TELIČKO fllmen^alko, staro 14 dni, 04y2S^3-089 TO 134 TELIĆKO simeniaiKOi 031 /247-fl05 14 dni 7001^7 ZAJCE 2a reto. 9 alt zakol a i . 031/511-102 KUPIM 6IKCA simontalca, 04/252-13-60 od lOtfni, rùùms BfKCA slmentaica ali druge meene pasme, težkega 130 do 200 kg, • 321*094 OSTALO PROOAM lesen stoipnf ^los 3x6 m, traKloreko Irezo 180*200 cm, 031/324-165 7oò\v% PRODAM ZAJÖNIKE in demče žganje, ZAPOSLITVE (m/ž) ODDAM PREVAJANJE in Initrukoiie Iz arv gleskega jezfka }8r male(T>atnika, Triglavska ž ao 43. kat., za iKah, dx leQerv . PakÄr-Blad, 8 vQzni)^ C r> E kat. Brno. MOeai c.o.o., 041 37. Ali potrebujete? «kovinske nadstreške •stopnice • balkonske ograje •drsna vrata • reklamne panoje .^vinske cevne palete • izdelke po naroČilu Ključavničarska dela itetne storiKie Pokličite not in nam zaupajte Voie tkrbi kShfa . . , vzdrzevanje a: 237 55 64 ra-vzd.S{ Fax: + 4 * As prcoaja A _ • « 4 ZAPOSLIMO VOZNIKA tovornega vozila, Ep, C In E k^legonie Proénte po^fjlre v 8 dri^h na Grobovi^k leg osnovno plačs možnosi èe do- dčlne teine sllmulaclje 5.600 EUR (1.341.984 sm. Piane &roln)et Posređniit/o Zdene Broi/è s.d., Vir-rmäe 170. 4220 štofia Loka '«imo ZA NEDOLOČEN ČAS zaposBmo stopnik« in vodje skupin za terensko Dfoddjo novih artfKIov za varovanje pOMj! Hi i;v%anje v delo, SinhODA. d.o.o,, ca 87. Planet Obutev, d.o.o., Miklošičeva i, 3000 Celje V naši novi prodajaln obutve v Kranju zaposlimo: POSLOVODJO (m/2) prodajalne s končano poslovodskoi ekonomsko ali komarči al no šolo« PRODAjALCA / KO s končano trgovskoi ekonomsko ali komercialno iolo Za obe delovni mesti zahtevamo d v* leti delovnih izkušenj v maloprodaji, zafeleno pri prodaji obutve. Delovno razmerje se sklene za določen čas • 6 mesecev z možnostjo zaposl^e za nedoločen čas. Vale prijave pričakujemo I/ roku S dni na naš naslov. ZA NEDOLOČEN ČAS zsposiimo a* stopaike za terensko prDda^ artiklov Z4 varovanre zdravja. Nucimo uvajanje v delo In naibolj&e stlmulat^no pogòjo, Geox d.o.o., C. KokriK^ga odn 24. P0TRE6UIEM0 pcmoc pri oddaifenju turi$iicnih v polatni sezeri* Pred-no9i I maio mta^ iJDoKo>enK«, pomembnejie pa so polnost, vest* nosi iri prijaznost. Ponudbe na V)la OorenXa. Žeteik^ c. 9, 4260 Bled ZAPOSLIM delavca v tesarstvu In k^ovstvu, nožna prlu6ilev. Spletna a^dbens dels in Krovstvo Pòqéiar kd. Čopove 2S, Lesce. • 040/713* 110 IŠČEMO osebo u popravilo laso li lo d^aa^nje las* R PotsriCia). d^o.o^ KomensKe^a Kranj, tem stroju» Peta) PecniK. d.o.o*, 31. Naklo. »031/621^45 ZAPOSLIM ve< delavcev za vtnsrska % parkovni sluzbL ^sne prijave do 2.3.07 na nslov. Flora, d 0.0.» Z9. Brmie 133,420»2abnic9 ZAPOSLIM sliKople^re z Alovncmi lä^üsrjami, Ales Markovec s.p.. Žeie IS, Duplie, 9 041/681-039 ZAPOSLIMO mizarja ah pomoinega delavca z neKaJ prakse v lesni sm>kj. M^rstvo Robert ZdniKar s p., Stara costa 44, Nakfo, * 031/371-658 2:aPQSLIM0 dva mizarja u delo v restavratorski delavnici Delo v Du^ lah. Ponudbe pošljite na naslov: Cezar, 4*0.9*, Mestni trg 21, Ljubljana ZAPOSLIMO dva brusnica delo v r^^tdvfatr^r^ki delavnici v/ Sp Ponudbe r^a r>aslov. Cezan, d.o*0n Mestni t^g 21* Ljubljana rtoiuo HONORARNO ZAPOSLIMO Kcmu-n«atKi>o oospo za delo v telso<^kem studiu v Kranku od pon. do petka od 7'30 dO 14:30^ Trženje nasovov za predsiav^ naOomu* lafal đ*o.o*. Sp. Du pire 95, Oupfje, • 040/731-697 V MIZARSKI DELAVNICI zaposlimo mizar]a m delavca za prkJČHev. Smoiej. d.o.o. Pod gozdom 30, Trzic, « 7001 Mi ZA STUDIO v Kranju vabimo nove sodelavce m/z za trženje knjžnih us^ eini; po telefonu* Modrta, d.o.o.. ucvv« 25, Kr^nj, • 031/671*966 7CC1430 ZAPOSLIMO AVTOKLEPARJA . Avto Moönik d.o.o.. Kranj. Bntdf 162, Krani, « 04/2dv77olne zavese, plise zavese» k> marmkL rmrtoze. vavsv, asleriks.net BELJENJE in glajenje notranji h površin, barvanje napu&čev in fasad, lioVo^pt^/T)l o^^ in npla^bi, antigÌAÌ^nt premazi» Pavec Ivo s*p., Podbrezi« 179. NakJo, « 031/39*2»^9 eVTRYOI BENE IN OSTALI Ö*n*o. StAJzevo 7, Kranj, izvaja vsa gradbena dela, noi ran je omete, adaptacije, urejanje in đvorl&ć, z vaiim ali rva&lm materialom, ékarpe 5 kamenjem In beionoiti, 9 lOCMàM BYT VOI, 0Ò6 IN SIN, d.aoM Strusevo Kranj vam nudi vsa grad* bena đela. notranji omeli, fasade, adaptacij«, novogradnje, hitro in poceni., • 041 /593^92 GRADBENIK REXHO d*n.o. Adergas 13. Cerkjie. izvaia od temeljev do str^ he, ofneti, vse vrsto fasad, ad^tacije, ure^nje m dvor^ć, « 041/569-996 IZOEUVA PODSTREŠNIH STANOVANJ po sistemu Knau^ montaža Sreènlh oken Velux In polaganje tarrv inatov, izd* brunaric in nadsireikov. Mesec Damjan s.p.> Jazbine 3, Pol- 7ÙOOM9 NUDIM vsa gradbena dela. notranji ometi, vse vrste fasad, adaptacije, novogradnje, Hakovanje dvorišči kvaitetno, hitr« m pooeni, Gradbeno podjetje Kranj d.o*o*> Zupanova 6, ieočur. «051/354-039 PRENAVUAMO HlšE in stanc^anja v Kranju m okolici - rezervirajte svoj termin, Megamatru, d.o.o.. Starete va uL 39, Krani, «041/57 0-957 tommo RTV SERVIS &nko Marko s.p*, C. na KMnev 53. Kr^nj* TV, videe. ^h 90S* aparatom. V 04/233-11-99 70Cg7«7 STROJNI In klasični ometi - zunanji notranji ter manjia gradber^a dela opravimo hitro, kvaiHetno In ugodno, Zoki d.o.o., K^èeliska c. S3, LJ. - Polje, « 041/379-524 7ooi3ss TESNJENJE OKEN IN VRAT uvožena la do 30 % phhranka pn ogreva* ^repit^a In praJiu nI veci Zmanjšan tO let garancije* BE & MA. d*o*o*, Ekslerjeva S. Kamnik 01/63- IZOBRAŽEVANJE NUDIH PLESNI TEČAJI ♦ UGODNE CENE, Standardni, tatico In s^ng plesi za vm i v Studio Tar>go* generacije. BritoJ 316, Krinj, vvvAv. studiotanao. com 7«ö?il ZASEBNI STIKI ŽENfTNA POSREDOVALNICA ZAU PANJE poaređuie za poštene zveze, za vse srarosli do vsaj SLO* Mnogo se je že apozr^lo, r^aj ae Vaa se veči, 700007 POSLOVNI STIKI FESST d,0,0., PE Stritarjeva 5, Kranj Nudimo vse vrste posojil, U90<3n9 obresti fh lao. »omx kmi KREOm Do 7 Iä na oset>nt dohodek ali poi(ojnir>o> do obremenrtve. l^edfti na osncM vozila, ter leasirgi za vozila st» do 10 let MOŽNOST ODfHAČI LA r4A POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOMI NUMERO UNO Robert Kukovec s^, Mfinska U. 22. Mwbw Td: mote Q41/750560, RAZNO PRODAH DVE KOLESI za starosl do 1? J^ )n tri e'elc>To molone do & KW, 'DOtaift NARAVNO USr4JE, manjše kose, 04/25^1 Trži2^ Zagorje ob Savi, Amsoldingen, 16. februarja 2007 ZAHVALA V pc^nedeijek, 19. februarja 2007, smo se na kranjskem pokopališču poslovil od Karla Drofenika Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem za pomo€, podarjeno cvetje in sveče. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob slovesu naše drage mame, babice in prababice Marije Perišic ^tavarjeve mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedDm in prijateljem, q ste jo imeli radi, nam izrekli sotalje, darovali cvetje in sveće ter jo pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se gospodu župniku za (ep obred, krajevni organizaciji Zveze borcev, g. Jožetu èkorcu za poslovilne besede, pevcem Zupan, praporščakom in pogiebni službi Jerič POCRfŠAU JO BOMO: hčerki Marica in Ivanka ter sin Dra^o z družinami Golnik, KranL Be<^ad ZAHVALA V $(S. letu starosti nas ie zapustila draga sestra in teta Štefka Nastran Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cve» tje in sveSCs Posebej toplo se zahvaljujemo zdravstvenemu, negovalnemu in drugemu osebju Doma upokojencev Spodnja Idrija za dolgoletno požrtvovalno in skrbno nego naše Štefke. Za lepo opravljeno pogrebno slovesnost se zahvaljujemo pogrebni službi Navček, njihovim pevcem, sosedom nosačem in sovašČanld za poslovilne besede. Hvala vsem. ki ste jo v tako velikem Številu spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Bukovšfica, u. februarja 2007 » / GOFEN)SKI GLAS petek, 25. februarja 2007 ZAHVALE i nfo i 23 SPOROČILO O SMRTI Umrla je naša upokojena delavka Silvia Stojanović Vestne delavke se bomo s spoštovanjem spominjali. Delavci BOLNIŠNICE COLNIK-KLINIČNEGA ODDELKA ZA PLJUČNE BOLEZNI IN ALERGIIO mama. prababica ZAHVALA nas je zapustila naša draga mama. t prapraba bica, tašča in teta Rozalija Križnar p.d. RohotnUcova raama iz Sreznìce skrem hs^a vsem sorodnikom, sosedom, vaSòmom, prijateljem in znancem za vso pomoć, izre&na sožaija. darovano cvetje in sveče ter darove za maSne ìjì dm» ge cerkvene namöie. Hvala vsen^. ki ste se pcelovili od nje in jo pospremili na njeni zadiiji poti Hvala dr. ZamaocM in drugemu zdravstvenemu oset^ ZD Skof)a t.nka, IPP in OHHetkii ^WItip holpTni Wrnifne^ rmtra 1 jiihljan;» 7rT pnmoč vča^ii njene boleoii Zahvaljujemo se tudi gospodom Jožetu Miklavčiču, Juretu Ferkiu ij; Tinetu Bri^tu za obiske na domu. opravljeno pogrebno maSo in pogrebrvi obred. Vsem là ste kakorkoli pomagab naši mami, Še enkrat iskrena hvala, VSI NJENJ Breznica pod Lubnlkom, februar 2007 ZAHVALA Ob boleli izgubi naše drage mame Justine Jelenc se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pomagali pri prejzkuSnji in jo z iskreno ljubeznijo pospremili na poslednjo pot Sinova Lojze in fvo Železniki. 17. februarja zoo7 ZAHVALA V 94. letu starosti nas je zapustila ljuba mama, babica, prababica, tet« Cecilija Kofler 1913 • 2007 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-jem, ziiancera za izrečena sožaija, cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo Zvezi borccv za podarjeni venec in praporščakoma t&r ga. Ladi Trojai za poslovilni govor. Zahvaljujemo se ie pevcem in pogrebni službi Akris ter cvetličarni Klavćija. Edo» Janko, Bojan. Cilka in Rafko 2 družinami 2in, Skof^a Loka, Železniki, iS. februarja 2007 ZAHVALA Kflfeo pni2cnjeàom'. dvorišče. noU oieo zaman le išU. ni več tvojega glasu, smehljaja, le skdi OFtaU so povsod. od dela tvojih pridnih n>k. Niti zbogom nisi rekel. nin' roke nam podal, a v na^ srcih za 77. letu nas le za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Franc Markelj iz Železnikov, Češnjica 39 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožaija, darovano cvetje in sveče ter darove za mašne namene. Hvala gospodu župniku Damjanu ProStu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, vsem gasilcem, 5e posebej gasilcem PICD Alples za častno spremstvo in poslovilni govor. Vsem, ki ste ga imeli radi, ga pospremili na njegovi zadnji poti in Vakirkoli počastili njegov spnmin, Sp enkrAt hvala, Žalujod: žena Minka in hčerke z družinami ZAHVALA Ti som» več ne iije, le mrzla zemljica te krije, za vedno se ti je ustalil čas, i o prezgodaj si odšla od nas, ostal nam nate je le spomin. v nflfik srrih bridkih boleiin. Miren in spokojen pc/ilek ti telimo. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 8j. letu starosti po dolgotrajni bolezni sklenil naš dragi mož, oče. stari oče. brat, last in stric Rudolf Erzar Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu sponi nu in ste v težkih trenutkih sočust\ovali z nami. Žalujemo za njim: žena Tondca, hčerka MÜeoa in sin Slavko z družinama, sestri in ostalo sorodstvo Pšenična Polica. Visoko, Poženlk ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta Rudija Šturma se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožaija, podarjeno cvetje, maše in sveče, za spremstvo na njegovi poslednji poti. Posebno zahvalo izrekam vsem. Ste ga zdravili pri njegovi bolezni, dr. Borutu Kraglju z Onkološkega inštituta v Ljubljani, osebni zdravnid dr. Tera-novi, patTonažni sestri Cvetki, ekipi nujne medicinske pomoči iz Kranja za hitio posredovanje ter medicinskemu osebju KOPA Iskrena zahvala g. Župniku Branrai Balažicu za opravljeno obredno mašo in tolažilne besede. Pogrebnemu zavodu Navček, pevcem in pogrebnikom. Lepa hvala kolektivu Cestnega podjetja Kranj, mojim sodelavcem iz zavarovalnice Triglav, OE Kranj za vsa izrečena sožaija in cvelje. Hvaia vsem, ki ste nam bili ob strani in ga boste obdržali v lepem spominu. Ani z družino Tenetiše, 20. februarja 2007 V nedeljo. 4. februarja 2007, smo se na pokopališču na Dobravčevi pri Žireh poslovili od naše drage žene. sestre in tete Anice Reven ili vsent. ki ste ]i ob njeni bolezni stali ob suaiii ter ji nudili pomoč in uteha. Iskreno se zahvaliujemo s^em sorodnikom, sosedom, sokrajanom. prijateljem in znancem za pomoč, izrečena pisna in ustna sožaija. podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo v slovo na njeni zadnji poö. Hvala tudi organizaciji ZB za podarjeni žalni venec svoji članid ter poslovilni govor. Hvala tudi pihalni godbi Ajpine in pcvcem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Za vedno bo os'ala v našem spomini in v naših srcih. Vsi njpnr: soprog, brat in sestre ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Prrftf čas prelep, ki daje mnogo, pa se ne zaveš takrat, Pride čas, fci iztrga, vzsimc, ka' imaj brezmejne rai! Ob boleči izgubi našega dragega moža« atija in stare^ ata Valentina Vebra - Zdravka se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, vsem, ki so darovali cvetje, sveče, za maše in za cerkveni dom. Še posebej se zahvaljujemo KUD Oton Župančič Sora in njihovemu moškemu pevstemu zboru, lovskemu pevskemu zboru Medvode, cerkvenemu zboru Svetega Stefans v Sori in solistki, pevcem iz kapucinskega kora v Skofji Loki, KS Senica in KUD F.S. Finžgar Senica ter gasilskemu društvu Sora. Iskrena hvala tudi vsem govornikom, ki so s svojo izbrano besedo počasdii pokojnika, sorškemu župniku gospodu Čuku ter vsem duhovnikom, ki so zanj braU sveto mašo. Hvala tudi pogrebne« mu zavodu Hipnos ter kabelski televiziji Medvode. VSI NJEGOVI 24 into g-glas.si GORENJSKI GLAS petek» 23. februarja 2007 Ank£TA Skakalci lahko presenetijo Vilma Stanovnik Minulo nedeljo se je konča- lo svetovno pr/enstvo v aip- skem smučanju, ta teden se je začelo svetovno prvenstvo nordijcev. Tokrat pov- pralali, kaj o njihovih rezultatih mpnimo Corpnjfi. rara Co>uđ Peter RIbnIkar 12 Vefesovega: "Smučarji so letos res bolj slabi, tako da tudi na svetovnem prvenstvu nisem pričakoval koiajne. Boljši so skakalci, ki včasih presene* Morda bo to uspelo Roku Benkoviču." Tadej Trek z Mlake: "Rezultati smučar|€v na sve» tovnem prvenstvu so paČ pokazali realno stanje v naši smučarji. Pri skakalcih pa upam, da bodo na tekmi imeli dobre pogoje Želim jim veliko sreče." FMIp Potočnik Iz Kranja: "Razočaran sem nad smučarji, težko pa verjamem, da bi letos uspelo kolajno dobiti skakalcem. Vendar pri skokih nikoli ne veš, veliko je odvisno od rarmer na t^km in morda bo komu uspelo." Sabina Kozar z Jesenic: "Od smučarjev na prvenstvu nisem pričakovala dobrih rezultatov, saj so celo sezono slabi, pa tudi pri skokih ni dosti boije. Zato pa sem etos navdušena nad des kar« t in hokejisti Acronija." Irena Skerjanec iz Tržiča: "Trenutno s smučarji res ne moremo biti zadovoljni, upam pa, da bodo mladi, ki prihajajo za njimi» boljši. Skakalci pa sicer včasih presenetijo. za kaj več pa bo treba bolj resno trenirati." Plaz ogroža cesto Na delu, kjer je bil predlani narejen podporni zid, zemlja spet drsi Petra Lotrić Bled, Bohfnjska Bela • V začetku februarja je Cestno podjetje Kranj, ki je tudi sicer vzdrževalec regionalne ceste BI ed-Boh inj ska Bistrica, moralo spet postaviti delno zaporo na vozišču, saj se je zemlja za podpornim zidom, katerega sanacija je bila zaključena oktobra 2005, spet začela premikati % in tudi že polzeti čezenj. Ker £ je do sanacije pred letom in pol moraio miniti skoraj tri leta od posutja plazu, nas je zanimalo, ali je Direkcija RS Plaz se še vedno premika in ga je pri robu zidu vsak dan veČ. za ceste že seznanjena s ponovim a puiipsnjcm. "O ponovnem posutju zemlje čez zid smo bili obveščeni 12. februaija letos in §e isti dan smo si ogledali teren," so povedali na DRSC in podali ugotovitev, da lalo preleči več le^ da bo bre- žina popravljena, pa so pojasnili: "Vse tovrstne sanad-je zahtevajo pripravo vsaj minimalne tehnične doku- kial zaključena v eneni potem pa je bila dokumentacija tudi komisijsko pregledana. Razložili so tudi. da so kovnjakov in projektantov, tovrstne preiskave so tudi fi-nanóio zahtevne. Projektanti, s katerimi sodelujemo, so priznani strokovnjaki z veliko izkuSnjami na tem po» dročju, taJco da v tem primeru ne moremo govoriti o slabem in nestrokovnem delu," pravijo. Projektno dokumentacijo in geološke raziskave je takrat izdelalo podjètje IRGO Consulting iz Ljubljane, ki je bilo s strani DRSC tudi že obveščeno o ponovnem dogajanju na tej brežini in si bo podor ogledalo ter podalo poročilo in predlagalo ustrezno rešitev. Meditili pa vicine ne pii- zanaŠa plazu, ki že vedno ni stabiliziran, kot je povedal Stane Čeme z Občine Bled. geološko-geotehnična dela "Na Občini Bled omenjeno mentadje, ki ji sledi izvedba specifična in težavna in jih del. Gre za standardne po» rü mogoče vedno predvideti. nevarnost poznamo. Dnevni nadzor na cesd izvajajo pre- sama pilotska stena in zid stopke, kakršni se izvajajo v še posebno ne pri obsežnih giedniki ceste in promema nista poškodovana in ju zato primeru naravnih nesreč, ki plazovih in podorih. "Razis- polidja, ki se medsebojno m treba popravljati. Na vprašanje, ali bo tudi tokrat mo- povzročijo poškodbe na ce- kave se izvedejo v realnem stišču." Priprava je bila ta- obsegu, po presoji več stro- obveščajo o tem." je povedal Čeme. Sled Bled kandidira za svetovno veslaško prvenstvo Veslaška zveza Slovenije je skupaj z Veslaškim klubom Bled in Občino Bled na Mednarodno veslaško zvezo FISA uradno vložila kandidaturo za organizacijo svetovnega prvenstva veslanju v leLu zon. u njej pa bo odločitev padU na začetku septembra. "Prepričani smo, da je po uspešnih organizacijah v letih 1966,1979 In 1989 spet prišel čas, da na Bledu, slovenskem turističnem biseru in središču veslaikega Športa, pripravimo prvenstvo," prawjo organizatorji. V. S. Sapporo Srebro za Petro Majdič V Sapporu se je začelo svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, najprej pa so nastopile smučarske tekačice. Odlično se je odrezala Petra MajdiČ Iz Dola, ki je osvojila drugo tekmo- mesto in prvo medal/o zase in za Siovenjo na veli vanjih. Zmagala je Norvežanka Astrid Jaćobsen. Že v kvalifikacijah sta se od tekmovanja poslovili BesnlČanka Vesna Fabjan in Blejka Katja VIšnar, prav tako pa je v moški konkurenci že v kvalifikadjsh izpadel Ško^efočan ^ejc Brodar. V. S. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo pretežno oblačno, a večinoma suho. Jutri, soboto, bo oblačno, tu in lam bo rahio rosilo. V nedeljo Čez dan bo na zahodu pričelo deževati, nad okoli 1200 metri pa snež tj. RS rt obalne. Urid :è MrtMtlogi^9 PETEK SOBOTA O s/s^c • * • ^449 2/6^C i NEOELjA ; tttt , ♦ I ♦ ♦ ! 3/8^C o CetovK mm ^ ^ iT/It Z»9nä3 o 10/5"c //// Alenka pestuje hčerko Vilma Stanovnik ki je sredi tega meseca praznovala 28. rojstni dan, je bila ob rojstvu prvorojenke presrečna. "Z možem sva delala Ena naiih nekdaj najboljših plavalk, dolgoletna repre- zentantka in Članica radovlji v Bangkoku, jaz sem sc deškega plavalnega kluba Alen- mov na Mlako pri Kranju vr-ka Kejžar, ki je lani uradno nila pred tremi meseci in zaključila svojo tekmovalno upala sem, da bo Fotios pri-kariero.poletipasejevGrčj- §el za menoj še pred poro-ji tudi poročila s Fotisom dom, katerega sem imela si-Samelisem, je minuli torek cer predvidenega dva dni nekaj po 14. uri v kranjski kasneje. K sreči je prišel pra-porodnišnid povila 52 centi- vočasno, tako da je lahko ob metrov veliko in 3159 gramov težko hčerko, ki sta jo možem poimenoy:^ Magdalini Justina. Alenka, meni," je povedala Alenka, ki se kot mamica dobro po-^ti, predvsem^pa je vesela, da sta obe s hč^o zdravi. TCO • LOKA KAVA t POST0%fNSKA SOBOTA. 24. 2. 2007» ob 20* URI ŠPORTNA DVORANA RODCN VABLJENI! RADIO KRANJ d.O.O. Stritarjeva ul. 6. KRANJ (04> 2812-220 xnsiMk»» (04) 2612^221 (04) 2022-322 (OSI) 309-S09 Mrtjuu« mmu/ Mfmféf/: (OA) 2812-225 "mix.«» (04) sa «2-3 29 r*d lokra njf^adl ^te ran| aolefr>o jttan; www. r«a d I o-kr«in).s i .si VJ nnjsDij poSLuSnnR AHUUSK^ POSTRÌR IIR scRuusKEm Gorenjski Glas jlseniške novice 50 r£dna pritoga časopisa g0r£n)skl glas Odgovorna urednica: Marha Volčiak Časopis izwaia dvakrat mesečno .o r1-n15 k k ; las.b i Nominiranci za občinska priznanja Nominiranec za naziv 'častni občan občine Jesenice* je Boris Janez Bregant, bivši župan občine lesenice. Za plaketo občine Jesenice pa so nominirani Miha Mazzini, Tone Konobelj in mag. Željko Jakelič, dr. sto m. Nataša H ar e j Jeseniški občinski svet bo na 4. redni seji odločal o le» tošnjih prejemnikih občinskih priznanj. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskemu svetu predlaga, da naziv 'častni občan občine Jesenice* podeli Borisu Janezu Bregantu. bivše* mu županu občine Jesenice in sedanjemu podžupanu. Predlagatelji so v obrazložitvi zapisali» da je Boris Janez Brega nt osebnost, s katero se lahko meri le malo ljudi. Odlikujejo ga samoiniciativnost, ustvarjalnost, tenko* ^utrtost. predvsem pa po?rt- N]egovih delovnih m drugih gih. Za svoja dela je tudi več mednarodnih na« uspehov je preveč, da bi jih lahko tu našteli, treba pa je omeniti, da je bü 12 let generalni direktor Železarne Jesenice, pet let direktor slovensko-italijanskega podjetja v Italiji, med letoma 1998 in 2006 župan občine Jesenice, od lea 2003 pa tudi član Državnega sveta Republike Slovenije, kjer za- grad. Mnoge zgodbe Črpa Ì2 jeseniškega življenja in širši javnosti je zagotovo najbolj zran njegov scenarij za slovenski film Operacija Catti- er, ki se dogaja na Jesenicah. Objavil je enajjt knjig v Štirih jezikih, napisal osem računalniških priročnikov, napisal scenarije za dva na- Do roka za zbiranje pobud, ki se je iztekel 22. januarja, je komisija prejela osem pobud • iim ielitev naziva 'častni občan' in šest za dve za, 'plaketo občine Jesenice'. in okolice. Leta 1990 ^e dal pobudo za ustanovitev Muzejskega društva Jesenice. urejal je Muzejski časopis, od leta 19S5 pa je tudi glavni in odgovorni urednik zbornika Jeklo in ljudje ter Jeseniškega zbornika. Uredil je tudi decembra lani izdano monografijo Jesenic. Mag. Željko Jakeiič, dr. stom., je večini JeseniČank in Jese« ničanov znan predvsen kot zobozdravnik. Od leta 1981 namreč skrbi za zdrave zobe, najprej kot mladinski zobozdravnik, od leta 1989 pa kot zobozdravnik za odrasle. Leta 1990 je magislriral iz den tal ne medicine. Leta m razumevanje. Kot župan ni opravljal le svojih nalog in obveznosti, pač pa je bil prisoten in dejaven na vseh področjih življenja v obČinL Kot župan se je zavzemal za uravnotežen razvoj na različnih področjih življenja in dela v občini, svoje delo na tem področju pa po dveh županskih mandatih nadaljuje kot podžupan, pristojen za izvaja- nje projektov, stopa lokalne interese 10. volilne enote, ki obsega ob- 6ne Zgornje Gorenjske. Za plaketo občine Jesenice pa so nominirari Miha Mazzini, Tone Konobelj in mag. Željko JaJceliČ, dr. stom. Miha Mazzini v mlajši rod jeseniških intelektualcev, ki se je že zelo zgodaj začel uveljavljati tudi zima j svojega okolja in je eden redkih Jeseničanov, ki s svojim delom zbuja pozornost tudi v tujih kulturnih kro- grajena celovečerna filma in reziral dva kratka filma. Je redni Član Evropske filmske akademije. Tone Konobelj je od leta 1977 zaposlen kot strokovni sodelavec in organizator galerijske dejavnost v Cornjc- savskem muzeju Jesenice, nekdaj Tehniškem muzeju. S svojim znanjem in osebno zavzetostjo si prizadeva za ohranitev Čim širšega pisnega, materialnega in ustnega gradiva o zgodovini Jesenic 2005 je za znanstveno in razvijanje ne ravni in kulture na Gorenjskem prejel priznaiije dr. a Voglerja, ki jo podeljuje Gorenjsko zdravniško društvo. Je avtor vrste strokovnih Člankov in prispevkov v medijih, v katerih opozarja tudi na opozorilne znake pri prepoznavanju odvisnosti pri mladih. Več kot dvajset let je tudi uÜtelj alpskega smučanja, deskar.ja na snegu in tenisa- KRAJEVNE SKUPNOSTI Uredili bodo vaško jedro in prireditveni prostor Predsednik društva Franci Smolej je kijub pomanjkanju za prostovoljno delo zagnanih ljudi optimist. Stran 3 AKTUALNO Mini gorenjske toplice Splošni bolnišnici Jesenice so odprli prenovljene prostore hidroterapije z najsodobnejšimi kadml za vodno terapijo. Stran 5 ŠPORT Iz našega arhiva Ali ste vedeli, da je v okviru tednika Železar Hokejsko društvo Jesenice začelo izdajati svoje glasilo J£-$€*NI-CE? Že uvodnfk ob izdaj pr/e Številke sporoča dovolj - hckej na Jesenicah Še živil Stran 8 ZANIMIVOSTI Na poletnem delu v Ameriki itndvajset etni Vfadimir Radič 2 Jesenic je skoraj tri mesece preživel v Ameriki, od tega večino Časa kot mentor v poletnem kampu. Stran 10 Brez milosti nad večkratne kršitelje Prvi policist, odgovoren za varnost cestnega prometa na Jesenicah, je postal Simon Sušanj Urša Pftcrnel Na Policijski postaji Jesenice je pred kratkim prišlo do zamenjave na mestu pomočnika komandirja, odgovornega za varnost cestnega prometa. To delo odslej opravlja Simon Sušanj, ki je bi] dosiei pristojen za podro- je kriminalitete. Kot je povedal. ie novo zadolžitev sprejel z velikim veseljem, saj na področju varnos cestnega prometa vidi veliko izzivov. Kot je povedal, cilji na področju varnosti cestnega prometa ostajajo enaki kot doslej - poskrbeti, da na cestah umrlo ali bilo ra- nienih čim manj ljudi. Med prednostnimi nalogami bodo tudi v prihodnje nadzor trosti, nadzor nad alkoholi- ziranimi vozniki in nadzor Simon Sušanj šoli Toneta Čufarja na Jesenicah, kier so v okviru vse- aKcije pri pni sel jeseniški policisti pripravili učne delavnice za učence četrtih razredov o nujnosti uporabe varnostnih pasov. Prejšnji leden pa so pripravili tudi samostoj- Potem ko so ceste na območju Jesenic lani vzele eno življenje, so jeseniški policisti žal tudi letos že morali zabeležiti eno smrtno žrtev - za posledicami prometne nesreče je umrla peška, ki jo je zbil voznik na prehodu za pešce. nad uporabo varnostnega pasu. Obenem bodo sistematično nadzirali večkratne kršitelje cestno pro metu ih predpisov, večjo skrb pa bodo namenili tudi šibkejšim udeležencem v prometu, torej zlasti pešcem, kolesarjem in motoristom. "Večji poudarek nameravamo dati delu z občani, zlasti s tistimi ciljnimi skupinami, jer zazravamo več problemov. To so denimo mladi vozniki, ki jih bomo skušali s številkami in nasveti prepričevati o tem, kako nujno je spoštovanje cestnopro- metnih predpisov," je poudaril sobesednik. Zanimivi akcija, namenjena najmlajšim, je potekala prejšnji teden na Osnovni no preventivno akcijo Stopimo iz teme, v okviru katere so se fesemsKj poucisn povezali z muslimansko in katoliško skupnostjo ter razde- več odsevnih trakov in kresničk zlasti za tiste dane skupnosti. Id obiskujejo večerne maše. Na vprašanje, koliko bodo policisti v prihodnje prisotni na cestah, pa je dejal, da bodo nadzori prometa krajši in bolj inte.nzivni. K sreči pravih črnih prometnih točk na Jesenicah ni, so pa določeni nevarnejši odseki, na katerih so poJidsti doslej be- letUi več prometnih nesreč s hujšimi posledicami. Prav na teh odsekih bodo policisti poostrili nadzor in še okrepili svojo prisomost. Jeseniške novice, petek, 23- februarja 2007 Občinske novice Občinska proslava ob kulturnem prazniku v Gledališču Toneta Čufarja je 8. februarja potekala občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Delovni naslov res prijetne plesno glasbene predstave je bil Viže inu ugriže, mešanica uglasbenih pesmi Franceta Prešerna In ponarodelih, predvsem pa za posluSalstvo res prijetnih za uho in oko. Izvajalci so bili iz Prešernovega gledališča Kranj in KUD )anko Krmelj Reteče pri Škof)i Loki, skupina Ponor, za režijo pa je poskrbela Nena Močnik. Nastopali so Katja Verderber, Urška Šlibar, Miha Bizjak, Klemen Torkar ter glasbena skupina Ante Unpedante. Skratka, čestitke in pohvale izvedbi, kar se je poznalo tudi na zaključnem aplavzu popolnoma polne dvorane obiskovalcev. J. P. Obvestilo o razpisu Občina Jesenice obvešča, da je 16. februarja 2007 izšel Javni razpis za projekte in programe s področja družbenih dejavnosti za leto 2007. Javni razpfs obsega naslednja področja: področje socialnega varstva • sofinanciranje preventivnih projektov in projektov ter programov humani» tarnrh organizacij; B) področje izobraževanja - sofinanciranje raziskovalnih nalog, posebnih akcij šol In projektov na podro- A) C) čju izobraževanja; področje kulture • sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih društev in kulturnih projektov ter projektov obnove nepremičninskih kulturnih spomenikov. Javni razpis je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 14/2007, na spletnih straneh Občine ter spletni strani socialna varnost v občini Jesenice. Rok za prijavo je 16. marec 2007. OBVESTILO Iz vrtnarije za bolnico vas obveščamo, da lahko prinesete balkonska korita, v katera bomo za vas posadili rastline, vi pa boste cvetoče odnesli meseca maja na svoje balkone in okna. V aprilu in maju vas vabimo k nakupu sadik solate in zelenjave ter balkonskega cvetja in sadik enoletnic za zasaditev gred in grobov. Imamo veliko izbiro najrazličnejših sort in vam ob nakupu pomagamo s strokovnimi nasveti in predlogi. Izvajamo tudi ostala ureditvena in zasaditvena dela po naročilu - strojno košnjo. obrezovanje trajnic in striženje živih mej. Vrtnarija (e odprta: v marcu vsak dan od 7. do 15. ure» v soboto od 7. do ure. v aprilu vsak dan od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure. v soboto od 7. do 12. ure, v maju vsak dan od 7. do 17. ure, v soboto od 7. do 12. ure, v juniju vsak dan od 7. do 14. ure, v sredo od 7. do 16. ure (do 15. junija). lNPOl^MACl)E na telefon: 5$1 04 73 in mobKel 031/S37 522. Za nakup se priporočamo. JEKO-IN» d.O. o.> lesenice Vprašanja in pobude Božena Ronner (iz gradiva za sejo občinskega sveta) Pobuda It. 31 svetnika Borisa Dolžana Ograja okoli spomenika na Belem polju na Hrušici je sicer nova, vendar pa [e zelo siabo narejena, zato naj se izvajalca pozove, da naj j popravi. Odgovor oddelka za družbe* ne dejavnosti in splolne za« deve: Pred obnovo ograje v letu 2006 je bila okrog spomenika nameščena stara žična ograja na kovinskih nosilcih, ki je bila zarjavela, na mestih poškodovana, zvita in upognjena, zato jo je bilo treba odstraniti in izdelati novo. Za postavitev nove ograje je odgovorna konser- vatorka Zavoda za kulturno dediščino Enota iz Kranja izdala kulturnovarstvene smernice, po katerih naj bi ograja postala del spomeniškega kompleksa in zato tudi arhitekturno povezana s spomenikom. Posledično je bila izdelana tudi ustrezna projektna naloga in no vela-i ja projektne naloge, izvedeno javno naroČilo mahh vrednosti ter izbran najboljši ponudnik. Nadzornik naročnika (občine) je po opravljenem delu potrdil tako gradbene dnevnike kot tudi samo zaključno situacijo in s tem potrdil, da so bila dela opravljena v redu oz. v skladu s sklenjeno pogodbo in aneksom k pogodbi. Ne glede na navedeno, bo Oddelek za družbene dejavnosti in splošne zadeve zaprosil odgovorno konserva- torko Zavoda za kulturno dediščino Enota iz Kranja, da bo podala svoje strokovno mnenje, katerega bo oddelek posredoval tudi svetniku Borisu Dolžanu. Obenem pa oddelek predlaga, da bi z njim in odgovorno konservatorko opravili skup- kjer bi se dogovorili glede morebitnih aktivnosti. Odgovor JEKO-IN, d. o. o., Jesenice • izvajalec: Ograjo okrog spomenika na Belem polju je izvajalo podjetje lEKO-iN, d. o. o.. Jesenice na podlagi izbora naročnika. Ograja je bila izvedena po projektu (naročnik Občina Jesenice) in v skladu z zahtevami ter pod nadzorom naročnika Občine Jesenice. Izveden je tudi prevzemni zapisnik. Ob ogledu na terenu dne 6. februarja 2007 ne ugotavljamo nobe-nili nepravilnosti, glede na projekt, zato želimo bolj konkretne pripombe glede slabe izvedbe ograje. Vprašanje Št. 34. svetnke Barbare Habe Sintič To vprašanje vključuje več podvprašanj, in sicer: Kdo je upravičen do nepro-fiöiega stanovanja? Kdo ima prednost (kaj komisija gleda, upošteva ,..)? Kje bo decembra objavljen razpis? Kakšna je čakalna doba? Kdaj je bil razpis v letu 2006 in aJi je Še čas za zamudnike za prijavo? Odgovor Oddelka za okolje in prostor: Neprofima stanovanja v lasti Občine Jesenice se oddajajo v najem na podlagi Razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, ki ga v sredstvih j avn ega obveščanj a (Je- novice, spletna stran Občine Jesenice), objavimo praviloma vsaki dve leti- Ker je bil zadnji tovrstni razpis v letu 2005, nameravamo objaviti ponovni razpis v letošnjem letu. in sicer v mesecu novembru ali decembru. Občani se lahko prijavijo na razpis le v času razpisa, ki traja praviloma en mesec, in sicer z oddajo vloge, ki je v času razpisa na voljo v sprejemni pisarni Občine Jesenice in na spletni strani Občine Jesenice. Kdor zamudi rok za oddajo ni ogled na sami lokaciji, vloge v razpisanem roku, mora s ponovno prijavo počakati na naslednji razpis. Upravičenci do dodelitve neprofitnih stanovanj v najem so osebe» ki izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofit- nega stanovanja v najem. Ti splošni pogoji v skladu s podzakonsidmi akti, ki urejajo to področje, so: državljanstvo Republike Slovenije državljanstvo drŽave čla- nice Evropske unije, če država članica izpolnjuje pogoje vzajemnosti; stalno prebivališče v občini Jesenice: stalen vil prejemkov; 18 let in polna poslovna sposobnost. Poleg tega upravičenec do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem in vse osebe, ki naj bi z njim uporabljale stanovanje, ne smejo biti: najemniki neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen Čas in za neprofitno najemnino; lastniki drugega premoženja, ki presega 40 odstotkov vrednostni primernega stanovanja. Postopek oddaje stanovanj v lash Občine Jesenice v najem vodi posebna strokovna komisija. Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost tisti prosilci, ki imajo slabše stanovanjske razmere, večje število družinskih članov ter živijo v slabših socialno zdravstvenih razmerah. Stanovanjske razmere prosilcev si komisija vedno ogleda tudi na terenu. • Na podlagi ocenitve razmer Oddelek za okolje in prostor, ki vodi postopek, izda odločbe in oblikuje Prednostno listo upravičencev, ki se javno objavi. Neprofitna stanovanja se dodeljujejo upravičencem po vrsti, glede na uvrSčenost na listo, čakalna doba pa je odvisna od razpoložljivega števila sta- obljubljenimi ob gradnji avtoceste. Titova cesta od Integrala do Bolnice Jesenice je nujno potrebna popravila. Meni, da mora to storiti DARS. Če je denar drugače porabljen, mora popravilo opraviti občina. Odgovor Komunalne direkcije: Za ureditev regionalne ceste R3-637/0368 Hrušica - Ja-vornik, od km 2 -f 150 do km 2 + 900 (to je območje od križišča C. na Golico do Bolnice Jesenice) je Komunalna direkcija Občine Jesenice že večkrat pisno zahtevala podatke od Direkcije Republike Slovenije za ceste. Zadnji podatki, ki jih je Občina Jesenice prejela od Direkcije so naslednji. Direkcija Republike Slovenije za ceste Pobuda št. 54 svetnice Ljud* mile llenič Prosi, da se znova preveri, koliko Ceste maršala Tita je bilo obnovljene s sredstvi, ima za omenjeno regionalne ceste odprt investicijski projekt št. 00-0154 URED Jesenice (bolnica -Golica). V letu 2003 je bil izdelan idejni projekt, ki ga je izdelalo podjetje Planing, d. o. o.. Križe. Prav tako je bil potrjen dokument identifikacije investicijskega projekta. Republiški proračun za leto 2006 in 2007 ne predvideva finančnih sredstev. Po njihovih razvojnih programih je za leto 2008 predvideno naročilo projektne dokumentacije (Projekt za gradnjo in izvedbo), investicijskega programa ter pridobitve dokazil o razpolaganju z zemljišči. Takrat se predvideva s strani Direkcije tudi sporazum o sofinanciranju. Gradnja je predvidena za leto 2009. Cesta od Čufarja do Gimnazije je bila obnovljena v preteklih letih, prav tako vsa infrastruktura, ki je v cesti, tako da to območje sodi y redno vzdrževanje regionalnih cest. Obnovo tega območja je v preteklih letih sofinancirala Občina Jesenice, ker žal ob gradnji avtoceste ni bila sklenjena nikakršna pogodba, ki bi obvezovala državo, da mora obnoviti to cesto. Kadrovske zadeve Volitve in imenovanja na sejah Občinskega sveta Občine jesenice v novem mandatu Božena Ron ne r Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občinskem svetu Občine Jesenice (Članice in Člani so bili izvolieni na i. seji Občinskega sveta v novem mandatu 13. novembra 2006) se )e sestala že na petih rednih sejah in Občinskem svetu predlagala že 51 različnih sklepov, vezanih na kadrovanje. Na decembrski seji sveta je bil razrešen dotakratni predsednik Nadzornega sveta [EKO-IN, d. o. o.. Jesenice dr. Božidar Brudar. Njegovo mesto je zasedla novo izvoljena članica Nataša Kragolnik (roj. 1974}. Na bti seji je Občinski svet potrdil še naslednje mandate, in sicer: za člana sveta javnega zavoda Splošr^a bolnišnica Jesenice je imenoval Božidarja Pogačarja in za člana sveta Gorenjske lekarne Matjaža Peskarja. mesecu decembru 2006 svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Izmed enajstih predlaganih kandidatk in kandidatov je bil na januarski seji z javnim glasovanjem izvoljen sedemčlanski Nadzorni odbor, ki se je že konstituiral v začetku meseca februarja. V Nadzorni odbor, ki je kot se je začel tudi postopek za imenovanje članov Nadzornega odbora občine Jesenice, ki jih imenuje Občinski najvišji organ nadzora nad javnimi sredstvi občine, so bili izvoljeni: mag. Darja Radič - predsednica (roj. 1965), njena namestnica je Simona Stavs (roj. 1960, univ. dipl. prav., davčna svetovalka) in člani: Rajko Skubic (roj. 1952, univ, dipl. inž. elektrotehnike). Emest Pušnik (roj. 1940» univ, dipl. ekon., upokojenec). Janez Poljšak (roj. 1945, univ. dipl. prav., odvetnik), Vojko Otovič (roj. 1961, dipl. ekon.) in Milan Baloh (roj. 1934, višji politolog. andragog. upokojenec). Komisija je pristojna, da Občinskemu svetu predlaga kandidate, predstavnike ustanoviteljice javnih zavodov. Tako je na včerajšnji 4. redni seji Občinski svet na predlog Komisije imenoval v Svet javnega zavoda Center za socialno delo Ivanko Zupančič (roj. 1949)1 ^ ^^^^ Gornjesavskega muzeja Jesenice Steva Ščav (roj. 1953), v Svet javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna Šola Poldeta StražiSarja Senado Mulah-metovič (roj. 1972) in v začasni Upravni odbor Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice mag- Rino Klinar (roj. 1952). Jeseniške novice, petek, 23. februarja 2007 3 Občinske novice J KS Posvetovalni kolegij pred paleto novih nalog V novem mandatnem obdobju je koordinatorka posvetovalnega kolegija predsednikov KS postala Ana Marija Korošec, predsednica krajevne skupnosti Mirka Roglja Petka. Ianko Rabič v di užbci ili političjieni življenju obüne Jesenice že več lel pomembno vlogo igra posvetovalni kolegij predsednikov krajevnih skupnosti. Njegove naioge so obsežne, saj zadevajo delo in življenje vseh krajank in krajanov v devetih krajevnih skupnostih, torej v celotni občine Jesenice. V novem mandatnem obdobju je župan Tomaž Tom Mencinger mesto koordinatorkc kolegija zaupal Ani Mariji Korošec, predsednici krajevne skupnosti Mirka Roglja Petka. Kolegi) sestavlja se Šest predsednic in dva predsednika drugih krajevnih skupnosti. Prva februarska seja je pred vse postavila paleto novih nalog, ki so se jih lotili z vso resnostjo. Navzoči so bili ie predstavniki občinskih služb na čelu z županom in državna notranja revizorka Simona Krese. Prvi del seje so namenili obravnavi nalog, ki so jih kra- jevne skupnosti dolžne izvajati pri tekočem finančnem po&luvaiiju, javnih nai'oCilih manjših vrednosti in drugih z zakoni določenimi opravi-i. Dosedanje sodelovanje z občinsko upravo so ocenili kot dobro, so se pa zavzeli za skupaj s Komunalno direkcijo določijo prednostne programe večjili investicij in programe za redno komunalno vzdrževanje. Terminski plan na področju modernizacije cest in intervencij v letošnjem letu zaje- t Na seji 50 posvetili veliko pozornosti tudi oceni varnostne situacije v občini Jesenice. Po poročanju župana Tomaž Toma Mencingerja je dobra» se pa pojavljajo dogodld, pred katerimi si ne gre zatiskati oči. Znana so mesta, kjer se večkrat dogaja kaj neprimernega. boljše medsebojr» obveščanje in posredovanje navodil ob različnih novostih. Vedno aktualne in nikoli dokončno uresničene so naloge na področju komunalnega gospodarstva. Krajevne skuptiosti vsako leto že v septembru oziroma oktobru naredijo načrte za naslednje Glede na finančne možnosti v okviru proračuna občine )esenice, potem ma kar Širok program asfaltiranja in urejanja cest, pločnikov in parkirišč v mestnih in drugih krajevnih skupnostih. Po besedah predsednice kolegija Ane Marije Korošec je pomembno, da se bo ta plan v večini izvajal že v prvi polovici letošnjega leta. Gre za precej zaostalih del iz prejšnjih let. To je doslej povzročalo kar veliko ne je-volje med krajam. Na področju komunalnih del je še kako pomembno sodelovanje krajanov r vodstvi krajevnih skupnosti, predvsem pri opozarjanju na težave na lerenu. Krajani so veseli, Če so njihove prošnje ali zahteve čim prej uresničene. To znajo ceniti, tudi če gre le za za krpati o luknjo na cesti, popravljeno ograjo in podobno. Na seji so posvetili veliko pozornosti tudi oceni varnostne situacije v občini Je-scnicc. ?o poročanju župana Tomaž Toma Mencingerja je dobra, se pa pojavljajo dogodki, pred katerimi si ne gre zatiskati oči. Znana so mesta, predvsem na gosteje naseljenih mestnih območjih, kjer se večkrat doga- neprmiemega. Pri tem ie Še kako dobrodcS- t pomoč krajanov samih, da to sporočijo vodstvom krajevnih skupnosti ali policiji. Z dobrim sodelovanjem vseh se zagotovo da marsikateri probiem rešiti, preden se pojavijo večje težave. Prosim, ustavite svet y rada bi izstopila ... Predstavitev občinske svetnice na listi LDS Branke Doberäek • tokrat nekoliko drugače ... Urša Peternel Kratka osebna predstavitev: datum in kraj rojstva, stao, število otrok, kje ste zaposleni . »A "Že ko sem kandidirala na volitvah, so bili volivci seznanjeni s tem, da bom letos praznovala 60, rojsmi dan - to so leta, v katerih so se nakopičile izkušnje, ki gredo včasih že "Čez rob" in jih je le stežka obvladovati. Kje sem rojena - na Jesenicah pač in sem razveyana Že vrsto let - tako sem hotela, ni- Katere cilje boste zasledovali kot občinska svetnica? "Da naše občine ne bi presojali glede na to, kako ravna s svojimi najbogatejšimi občani, ampak kako ravna z najrevnejšimi ... Da boj z no boje\ati. vojna proti rev- II i • • novo nornsko etiko: ekonomijo nesebičnosti..." Katere svoje tri osebnostne lastnosti bi izposlavilj? "Želim, da bi se vsi zaveda- i. da je na tem planetu toii-ko hrane, da bi 2 lahkoto I pa se nisem imela za samohranilko - saj ta status priznavam le redko kateremu razvezancu ali razvezan-ki. No, pa dovolj o tem/' Želim si, da bi Občina Jese^ nice postala... "... obČijia, v kateri bi živeli ljudje, ki ne bi gledali na svoje materialne stvari kot na svojo lastnino, ampak tako, kot da so skupne vsem, in bi jih morali zato brez obotavljanja delid z drugimi, ko so v stiski... ... obäna, ki bi pomagala ljudem spoznavali, da ko bomo posekali zadnje drevo, Branka Doberšek ko bomo zastrupili zadnjo reko. ko bomo ujeli zadnjo ribo, bomo šele spoznali, da lie muiciiio jesü ... občina, kjer bomo svetu IL ves svet ... Da ne potrebujemo več pušk in NajljubiU hobi oziroma pre« Življa nje prostega časa: "Zdaj ko imam več Časa, skušam sledili svojim sanjam ..." Zadnja prebrana knjiga: "Okoli zemlje brez denarja avtorja Mateja Sedmaka - Peacehikerja..." Najljubši kraj za dopust "Koper, kjer lahko preživ- jam lepe dneve s svojimi vnuki... " pomagali dokazati in si zadali prioriteto, da se lahko odpravi lakota v svetu, saj to ni nemogoče, to lahko napravimo m moramo napraviti • saj naj nas tudi naŠi interesi, interesi te dežele in tega sveta kličejo po odpravi lakote... ... občina, kjer se bomo zavedali, da je revščina najhujša oblika onesnaževanja ..." Nekaj gornjih trditev je povzetih od avtorjev: sv. Tomaž Akvinski, Indijanci plemena Cree, senator ZDA Daniel Inouye, Indira Gandi» Geoffrey Lean. Na kaj ste v življenju najbolj ponos tli "Še nisem ugotovila... " Življenjsko vodilo ali moto "Lahko ga ugotovite iz odgovorov na zgornja vprašanja II « i « Vprašanje o aktualnem dogajanju: kako ste se vi osebno navadili na novo valuto nabojev, tankov in vojaških letal potrebujemo nekaj za pod zob, potrebujemo zdravila in hrano ... in da ;e edina vojna, v kaicii se jt vred- evroj "To vprašanje mi gie že krepko na živce... Za konec pa Še to: nisem pesimist- ka!!'" Uredili bodo vaško jedro in prireditveni prostor Predsednik dru^a Franci Smolej je kljub težavam s pomanjkanjem za prostovoljno delo zagnanih ljudi optimist. Janko Rabjč Člani Turističnega društva Golica v Planini pod Golico že nekaj let veliko delovne vneme vlagajo v ponovno oživitev tunzma v osrčju Karavank. Želijo, da bi obiskovalci odnesli lepe vtise z ogleda naravnih in kulturnih znamenitosti, pohodniških poti ter prireditev, ki jih je največ ob majskem cvetenju ključavni Pri pregledu lanskih aktivnosti ugotavljajo, da so opravili veliko dela, čeprav le s peščico najbolj zagnanih. Poleg obsežnega dela pri izvedbi majskih prireditev so imeli dve delovni akciji pri Korelnovem rovu v Savikih jamah, ki predstavlja pomembno novost v ponudbi za turiste in druge obiskovalce. Uredili so vhod v nekdanji rudnik in n j ^ovo okol Ico. Poleg majskih prireditev so v avgustu organizirali kmečke igre in v septembru sre- čanje na Rož ci. Sodelovali so pri različnih projektih, ki se dogajajo v kraju, in pri projektu Natura 2000, kjer sta Andrej Maver in Franci Smolej opravila tečaj za turističnega vodnika. Predsednik društva Franci Smolej je kljub pomanjkanju za prostovoljno delo zagnanih ljudi optimist: "Smo na dobri poti, da dosežemo več. Spdaj smn se Intili velikega zalogaja» saj želimo urediti vaško jedro in prireditveni prostor. Tam bomo i turistično pisarno, kjer bodo na voljo vse informacije o ponudbi. Vsi v kraju bomo združili moči. Ustanovili smo že odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh krajevnih organizacij. Želimo pritegniti tudi mlade. Izdelali smo programe za izlete v naši okolici in že letos bomo organizirali vodenje. Imamo že dogovore z večjimi skupinami." Na seji o projektu Stara Sava Včeraj, v četrtek, so se na četrti redni seji sestali jeseniikl občinski svetniki, Na njej so posluša// predstavitev projekta Stara Sava. Na dnevnem redu so imeli tudi predloge za podelitev priznanj občine jesenice v letu 2007. Sledilo je veČ premoženjsko-pravnih zadeve, kot običajno pa se je predlagan dnevni red zaključil z odgovori na vprašanja in pobude. Podrobneje bomo o seji poročali v prihodnji številk). U. P. optika Berce fashion eyewear o KU UST IČN A AMBULANTA BERCE JESENICE LESCE tel.: 04 991 69 94 LESCE, Zel»ùéka cesta 7 tel.: 04 666 2416 JERICE. C. Muiala Tita 50 ^ jeseniške novice WW ìiifMCiiì IZOAIATCLI Ccr^njs^^ i c* Krsni. ì. 400^ Kf «rij OC)COVOfiNA UKCONICA Mania Vo Gorenjski Glas STÜOXOVNA SOOEUVU t^tn^ ft^nofr UREDNICA ü^d P^t^ffift OBLIKOVNA ZASHOVA Stnw, Tncilel TEHNf^NI UREDNIK Zftfà fUyrrik FOTOCfitAFI^ Tina Dtkì, C^tui K>v fUfi/^M SiT, nin96bru 9$ fUt/JOMé,:} Sit v SfT »c peoi^uniPif po td I j ice in z brskale redove ... "Vse smo pripravili tako, kot je bilo v starih časih," je poudarila Urška ter dodala, da ve ješprenja, druga pa ima naslov Kmečki fruštek, v nje) pa so opisani krapi. Obe jedi bi se po Ur- škinih besedah dalo lepo porabiti za turistične malice. vendar pa v Planini pod Golico ni niti ene gostilne, v kateri bi se jaii in okrepčali- Tudi prikaz starih kmečkih o nravi I hi lahko vključili v turistično ponudbo kraja, lahko bi pripravljali enotedenske aktivne počitnice v rovtu. Franci Smolej je povedal, da se Tudi prikaz starih kmečkih opravil bi lahko vključili v turistično ponudbo kraja, lahko bi prìpraWjali enotedenske aktivne počitnice v rovtu. Franci Smolej je povedal, da se je že siarega povezal Z razvojno agencijo Ragor za pomoč pri morebitni uresničitvi zamisli. prizadevajo, da bi v Planini pod Golico vendarle naredili korak naprej v razvoju turizma. UrSkin oče Franci je že vrsto let zagnan predsednik Turističnega društva Golica, po njegovin stopmian pa gre zdaj tudi Urška. Pri nas lilmski zapis nekdanjih nadela. so lansko košnjo v celoti posneli- Dan košnje je bU nekdaj pravi praznik. Za potrebe snemanja so ob pomoči starejših domačinov poiskali stare obleke in orodje za košnjo ter poiskali Iju- i, ki še znajo kositi na roke. Celoten dogodek so pnpravi- film še ni povsem dokončan, saj bodo posnel: še del, ko seno z vozom pripeljejo od sbasii do kmetije. Zraven bodo posneli še besedilo v domačem narečju. Ob filmu pa je Urška, ki ima veliko ljubezen do kuhanja in zlasti priprave slaščic, v okviru projekta pripravila tudi dve zgibanki. Ena ima naslov cijo Ragor za pomoč pri morebitni uresničitvi zamisli. Tudi Urška je prepričana, da se turistom dalo veliko ponuditi, sama denimo razmišlja o dopolnilni dejavnosti peke kruha in peciva. na m v njej opisuje pomen in način pripra- nje pa se Smoiejevi da bodo pri naštetih tih birokratske ovire soke in da bodo ostale le na papirju ... previ- Dodatne aktivnosti za otroke V • V V na s muci s cu Petra Klinar s Plavškega Rovta je v raziskovalni nalogi proučila možnosti dodatnih aktivnosti za otroke ob žičnici Španov vrh. Urša Peternel Eno od raziskovalnih nalog, i jih je financirala Občina es en ice, je pripravila študentka tretjega letnika razrednega pouka Petra Klinar s Plavškega Rovta. V nalogi je proučila možnost za raz- i dodatnih aktivnosti za Povezala pa sem se tudi z Zavodom za šport Jesenice, ki upravlja smučišče Spanov vrh, " je povedala Petra. Anketa med starši je pokazala, da bi bili zainteresirani za kovalno nalogo in Petrine zamisli, sicer pa so lani že sami uvedli vrtec na snegu, imajo pa tudi krajšo otroško vlečnico, A pokazalo se je kar nekaj problemov, eden otroke ob žičnici Š pano v vrh. "V Bohinju sem videla, da imajo tovrstno ponudbo za najmlajše dobro razvito, medtem ko na Š pa novem vrhu razen smučarskega vrtca česa podobnega nimajo. Tako sem navezala stik z alpsko šolo v Bohinju in podjetjem P AC, ra dejavnosti za otroke, raz-dehla sem vpiašalnik med učitelje športne vzgoje in starše, v katerem sem ji spraševala, ali bi bili zainte resirani za Aktivnosti za najmlajše« ki bi jih lahko organizirali na smučišču Španov vrh, so po Petrinem mnenju smučanje, tek na smučeh, sankanje, deskanje na snegu in krpljanje. Glavni cilj tovrstnih aktivnosti bi bila zabava in druženje na snegu ter varstvo otrok, ne pa učenje profesionalnih smučarskih veščin. vključitev otrok v tovrstne dejavnosti na smučišču, prav tako so se Petriai predlogi zdeli zanimivi učiteljem športne vzgoje. Tudi na Zavodu za šport jesenice so z zanimanjem sprejeli razis- glavnih je dostopnost smučišča, kajti najmlajši se z Petra Klinar ivo le na Črnem gotoviti bi bilo treba tudi primerno gostinsko ponudbo za otroke. Še največja težava pa je financiranje, zlasti glede na socialni status pretežnega dela leseničanov, je še ugotovila Petra. Kljub temu prepričana, da bi na za lahko uporabili ideje iz njene raziskovalne naloge, so se pa že pogovar- i. da bi Petra. ne smejo peljati. Poleg tega bi za organiziranje dejavnosti za otroke morali urediti ravne odseke smučišča, kar bi bilo izved- la tudi pridobitve naziva smučarski učitelj, sodelova- kot animatorka otrok v vrtcu na snegu. Žal pa zaradi pomanjkanja snega letos to ne bo uresničljivo. < _ Jeseniška novire, :>etpk. 23. f<»bniarja 2007 S Aktualno Mini goren ice V Splošni bolnišnici Jesenice so odprli prenovljene prostore hidroterapije z najsodobnejšimi kadmi za vodno teraoiio. za vodno terapijo Urša Pìternel "Topla voda je balzam za telo, deluje blagodejno in sproSćujoče." S temi besedami je bistvo hidroterapije poDazonla Danica Mahnič, višja fizioterapevtka in specialistka nevrofizioterapevt-ka v oddelku fizioterapije Spbšne bolnišnice (escnice. Hidroterapijo na [esenicah izvajajo že skoraj pol stoletja, vendar pa stare in dotrajane kadi po vseh teh letih niso več ustrezale varnostnim in higienskim pravilom. Zato 80 jib pred kratkim zamenjali 2 novimi» so- dobnejlimi, Kot so povedali na predstavitvi, je tako šolnikom zdaj na voljo moderna metulj Ča sta kad za podvodno masažo, ki omogoča pasivno razgibavanje in vaje z asistenco. Obenem so pridobili novo štiricelično kad (tako imenovano Hubbardo-vo banjo) 2 elektrogalvansko kopel j o, ki izboljšuje prekr-vavilev in omogoča hitrejšo regeneracijo obolelega ali poškodovanega tkiva. Obnovili so tudi celoten prostor za hidroterapijo» ga opremi- i z novim pohištvom, kabinami 23 preoblačenje in tuširanje, varnostnimi stop- Hidromasaža odpravlja bolečine, izboljšuje stanje po poškodbah in operacijah, sprošča in krepi mišice, izboljšuje prekrvitev, sprošča energijo, izboljšuje presnovo, deluje ugodno tia stres» nespečnost, glavobol, preprečuje napredovanje osteoporoze in ima še vrsto drugih blagodejnih učinkov. Danica MahniČ ničkami... Po l^esedah vodje fizioterapije S la vice Hrovat pa imajo v načrtu še nakup dvigala za težje uporabnike. žal pa bod3 s to naložbo zaradi fmaninih težav verjetno morali še nekoliko počakati. Celotna obnova prostorov hidroterapije in nakup novih kadi ter ostalih pripomočkov je po besedah direk- Igor Horvat torja Splošne bolnišnice Je- senice Igorja Horvata stala 65 tisoč evrov. Zanimanje za hidroterapijo v Splošni bolnišnici Jesenice je veliko, čakalne vrste so precejšnje, je povedala Danica Mahnič. Na hidroterapijo v jeseniško bolnišnico prihajajo bolniid iz kar petih občin, in sicer 12 občin Jesenice, Radovljica, Bled, Bohinj in Žirovnica. Nova kad za hidromasažo: pacient ima težave s hrbtenico, topla voda {temperaturo prilagajajo vsakemu bolniku posebej) vpliva blagodejno na bolečine. Hubbardova banja omogoča efektrogalvanske kopeli za roke in noge, s Čimer se izboljša prekrvitev. pom španskemu podjetju Jeseničani vse bolj vključeni v mednarodni prenos znanja Acronijev paradni konj, nerjavna jekla, se v svetu vedno bolj u velja v-jo. Povprečna rast porabe v svetu je kar 5 odstotkov letnol Za veliko naročnikov delajo prav v Acroniju. Med drugim so na Jesenicah razvili tudi popolnoma rtovo vrsto nerjavnega 02. ognjeod- porne ga jekla, ki se uporablja kot jedro katalizatorjev dizelskih motorjev. Vsi novi avtomobili, tovornjaki in iralctorji so opremljer^i s kata izatorji Wrsvetziju bUupenih bnuvi v nestrupene, PomeTiber^ segment uporabe leravnih jekel so konstrukcije, kar se v našem prostoru relativno še zelo malo uporablja. V evropskih in svetovnih prestolnicah pa lahko vi* dirtio številne znamenite objekte, v katerih je pomemben gradbeni material nerjavno jeklo (mostovi, skulpture, zgradbe večjega nacionalnega in družbenega pomen). Nerjavno jeklo predstavlja tehnološko raven razvitosti družbe. Zato imajo na rar/ita gospodarstva ra svetu i največjo porabo nerjave- ga jekla na osebo. leseniSki Acroni je tretji večji proizvajalec debele ne- rjavne pločevine v Evropi. Poleg tega, da se vedno bolj uve-kot zanesljivi ponudnik specialnih jeklenih izdelkov, ^e vedno bo i uve Idvliđ tudi kot eden najpomembnejših centrov znanja na področju nerjavrih jekel. letih, odkar so na Jesenicah postavili novo jeklarno, so realizirali veČ kot 13 med* narodrih projektov prenosa znanja v naslednje države: Poljsko, Kitajsko, Tajvan, južno Korejo. Brazilijo, Romunijo, Francijo, Turčijo, Indijo, Mehiko, Finsko, Alžirijo, Če§-ko in Španijo. Pravkdi končani španski projekt je bil eden najzahtevnej- Uveljavljeno špansko podjetje za proizvodnjo jeklenih izdelkov Sidenor Silbao je želelo razširiti svoj spekter izdelkov tudi na področje nedavnih jekel. Podjetje proizvaja jeklene palice, profile in žico v pretežni meri za potrebe Span&ke avtomobilske industrije. Podjetje je v 100-odstotni zasebni lasti, z dobrim tržnim In proizvodnim položajem. Njihova oprema je tehnološko moderna, učinkovita, ljudje so izobraženi in usposobljeni. Strokovnjake iz Acronija so poklicali na pomoč z riamenom. da bi na hovih obstoječih napravah začeli proizvodnjo nerjavnih jekel. V ta namen so morali določene naprave konstruk- cijsko in funkcionalno prilagoditi. Ta del je izvedlo nem« ško podjetje SMS - Demag. Drugi del. to je "mehki del", znanje, tehnologijo, izobraževanje, pomoč pri testiranju naprav, hladen zagon, vroČ zagon, poizkusna in maloserijska proizvodnja, izpolnitev garancijskih pogojev • vse to pa je bila naloga Acronija. Projekt je bil razdeljen v več faz: priprava in izdelava dokumentacije za šolanje, praktično usposabljanje v Acroniju, pomoč pri zagonu v Španiji, izpolnitev garancijskih parametrov. Projekt so uspešno z o dobrem letu aktivnosti. podjetje dobavitelj opreme za novo jeklarno Takratna je- klarna je bila sicer deležna mnogih kritik, toda brez tega projekta, tako pravi direktor področja za kakovost in razvoj v Acroniju, jože Triplat, Acronija danes več ne bi bilo: "Odločilni dejavnik za izjemen napredek tehnologije in postopkov je bila kriza v $o-ih in 90-ih letih na globalnem trgu. Spremembe so bile nujne in so se tudi zgodile. V dobro našega podjetja, tudi na jeseni« cah. Oprema v naii novi jeklarni ie kot prva na sve- pansko podjetje danes tu opredelila novo tehno- uspešno proizvaja nerjavno jeklo (polizdelke), ki jih je prej kupovalo na Švedskem. Cilj, ki so si ga zastavili, so dosegli: svojim kupcem so poslali zanesljivi dobavitelji, med drugimi tudi nerjavnih izdelkov in s tem izpolnili njihove potrebe. Uspešno izpeljani mednarodni projekt v Španiji je zagotovo pripomogel k večji prepoznavnosti strokovnjakov iz Acronija v svetu. Te so najprej opazili v nemškem podjetju Manessmann Demag, dar^es SMS • Demag. To je bilo malo pred koncem 80. let prejšnjega stoletja, ko je bilo prav to loško pot izdelave nerjavnih jekel. Postavljena je bila nova talilna pet, prva na svetu v takt tehnično tehnološki izvedbi za izdelavo nerjavnih jekel. Korak je bil dr^en, vendar drzne spremlja sreča." Nova talilna peč je bila novost tudi za nemško podjetje Manessmann Demag. Prav zaradi tega, ker so jih na Jesenicah spodbudili za razmišljanje v novo tehnično-tehnoioško smer, se je začelo sodelovanje, ki traja že veČ kot let. V tem obdobju so v jožef Tripla t, direktor področja kakovost In razvoj v Acroniju. Acroniju nadgradili znanje, nabirali izkušnje ter spoznali novo opremo in postopke. Začeli so izdelovati nove vrste jekel po najmodernejših postopkih. Zaupanje in ugled, ki so si ga pridobili v očeh podjetja Demag, se je nadaljevalo na področju trženja znanja, tehnologije in prenosa tzkušenj v druga jeklarska podjetja po svetu, kjer je Demag izvajal svoje projekte. Tako Acroni na področju prenosa znanj danes deluje na treh osnovnih področjih; a) izobraževanje in praktično usposabljanje predstavnikov tujih podjetij v Acroniju, b) asistenca in podpora Acro-nljevih strokovnjakov v tu- podjetjih (izobraževa- praktična pomoč, zagon proizvodnje, izpolnitev garancijskih pogojev), prenos Acronijeve tehnologije za proizvodnjo nerjavnih jekel (know - druga podjetja (do sedaj dva projekta - eden v Južni Koreji in eden v Španiji). ACRONI ACRONI. d. o.o. orisa K driča 44 -4270Jesenice :*3864S84IÖ0Ö F:+386 4 564 I I 11 .a ero ni.SI T, E M l 6 Jeseniške novice, petek, februarja 2007 KU ltu ra Razstava likovnih del RELIK-ovcev v razslavnen salonu OOLIK so v petek. 9. februarja, odprl skupno razstavo likovnih del revirskih slikarjev iz Trbovelj, združenih v likovnem druStvu RELIK. Letos to društvo praznuje 44 let uspešnega dela brez prekinitev in seveda tudi us* pešnega sodelovanja zjeseniikim podobnim druStvom ljubiteljev likovne umetnosti DOLIK. Ph tem moramo opomniti, da sta mesti jesenice in Trbovlje pobrateni. Pred dobrimi 23 stmo o m leti sta tako oba koektiva podpisala sodelovanju. V tem sodelovanjj ima nedvomno pomemben delež vsakoletna izmenjava razstav likovnih del svojih Članic in članov obeh društev. V času delovanja se je v Likovnem druitvu RELIK Trbovlje zvrstilo preko 130 likovnih ustvarjalcev. Pri tem so posamezniki kakor društvo samo prejeli vrsto priznanj» zato se v zadnjem času to društvo lahko uvršča med zelo najuspešnejše tovrstne organizacije v državi. Pestro likovno tehniko, motive in likovne zapise je tokrat priprav- 34*članskt kolektiv umetnikov na sedanji razstavi, ki bo na ogled do 7. narca v času odprtosti salona DOLIK. j. P. uspešne a Razstava Marijana Vodnika v Cornjesavskem muzeju jesenice v sredo, 7. februarja, so v Kasarni odprli zanimivo razstavo Člana Združenja rezbarjev modelarjev lesa Slovenije Marijana Vodnika iz Domžal, Les je Marijan vzljubil že v otrcštvu, saj so drevesa del narave, kateri je vedno pripadal. Pn/e izpovedi datirajo v čas pred petdesetimi leti (sedaj je star 67 let), dosledno pa vedno kleše unikatno in se nikdar ne ponavlja, saj je tudi vsak kos drevesnega debla neponovljiv. Razmišljanja ob klesanju skuša v obliki akrostiha naslova dela tudi napisati in jih nevsiljivo ponuditi gledalcem. Lani je izdal knjižico s 66 svoji» mi razmišljanji v lesu, v kateri so ob slikah njegovih del tud njegova razmišljanja. Vsako leto pripravi do 40 razstav, predstavitev in delavnic za vse starostne skupine, najbolj pa mu ostajajo v spominu delavnice s slepimi in slabovidnimi, j. P. Koncert glasbene Šole ob kulturnemu prazniku V veliki dvorani Glasbene šole Jesenice so v sredo, 7. februarja, pripravili koncert, posvećen slovenskemu Iculturnemu prazniku, z gosti, Društvom Glasbena Šola Celovec. je 40 mladih g asbenih talentov iz jeseniške in Nastopi celovške glasber^e šole, pripravili pa so 20 točk. Uvodoma je nekaj misli in recital pripravil Romano Cašperin. Poleg solistov petja, harmonike, flavte, citer, klavirja, prečne flavte, violine, kitare, klarineta in marimbe so nastopili Še Godalni orkester Glasbene šole jesenice, kvartet flavt, trio prečnih flavt in mešana zasedba, kvaret violin in harmonika. J. P. Glasbenica bom v prvic jeseničanka (trenutno živi v Kropi) Urška Pompe je prejela nagrado Prešernovega sklada. Igor Kavčić Kam ob mnogih nagradah doma in v mednarodnem prostoru, ki ste jih v zadnjih desedb letih prejeli za svoje skladbe, uvrščate zadnjo med njimi, nagrado PreSer* novega skladal "Slednja se z drugimi nagra-dami ne more primerjati. Gre za ugledno nagrado, ki nosi spoštljivo Prešernovo ime in ni tekmovalnega značaja, kot so bile tiste, ki sem jih prejela doslej. Nagrada je tudi lepa spodbuda za nadaljnje delo. " Se je vaša skladateljska pot, kakršno poznamo danes, začela ob študiju in po njego- vem uspcdncm ZdkJju^ku na ljubljanski Akademiji za glasbo, ki ste ga obogatili s študentsko Prešernovo nagrado. ali gre vaše skladatelj« ske korenine iskati že v va* ših ranih ^asbenih letih? leseniško glasbeno šolo sem stopila zelo pozno, tako pozno, da je sprejemna komisija menila, da sem že prestara. Kljub temu so me preizkusili in se tudi premislili. V svoj klavirski razred me je sprejel Drago Až-man. Tri leta so hitro minila in najbrž sem po dveh letih vse na ìoW presenetila z od- ioči^ijo, da se bom vpisala na Srednjo glasbeno in baletno lolo v Ljubljani Moja odločitev je bila rezultat obiska informativnega dneva v omenjeni Šoli» kjer so pripravili krajši koncert in le-ta meje tako navdušil, da sem se Ddločila, da bom tudi sanui nekoč postala del tega. Predstavil se je namreč kla- trio in spominjam se, da se mi je zdela glasba nebeska, nepopisno lepa. Doma nisem imela stika s kla- sičr.o glasbo in me je ta zato najbrž takrat Se bol) pritegnila. A pot do nje je bila ga« Vpisala sem se na teoretski oddelek, saj tri leta klavirja seveda niso bila dovolj, da ga vzela za glavni predmet. Kot glavni predmet sem klavir vpisala čez dve leti in na koncu opravila dve diplomi, teoretsko in klavirsko- V meni sta vseskozi, tudi po končani diplomi iz kompozicije, prepletali f.p\']\ po usf/arjanju in pousivarja- nju V Budimpešti sem veliko igrala, saj sem poleg kompozicije in solfeggia vpisala komorno igro na Franz Liszl Akademiji in imela priložnost delali z vr- himskimi izvajalci in profesori. Čudovita in neponov-jiva i2ku§nia. Med zadnjim Cankarjevem domu v Ljubljani na koncertu z angleškim čelistom igrala glasbo J. S. Bacha in lastne skladbe. 2 a pomoč pri tem sem zelo hvaležna takramemu jeseniškemu tupanu Brudarju. Šele, ko sem se pred desetimi leti vrnila v Slovenijo, sem vadbo in posledično igranje opustila, ker na dveh stolih nisem mogla udobno sedeti. Seveda pa me je ustvarjanje tudi mnogo bolj pritegnilo kot poustvarjanje. Čutila sem, da se na ta način veliko bolie izrazim." koncertov, vaj, spoznavala sala skladbo za dva saksofona in orkester. Komorna ke. Zanimivo je, da sem tam dobila tudi precejšnjo podporo, veliko ljudi mi je pomagalo, sa) sem bila prvo leto brez štipendije, oprostili pa so me šolnine. Po dveh letih sem šla dalje, po priporočilu skladatelja Kurtaga sem študij kompozicije nadaljevala v švicarskem Öaslu. a glasba me sicer bolj privlači, ker ima več možncsti za intenzivno sodelovanje z izva- in mcžnosti za I, ve be. za intimo in odprtost glasbene govorice, za medsebojno glasbeno bogatc- II I letcm študija v tuiini sem v Po akademiji ste v devetdesetih obiskali kar nekaj mojstrskih tečajev kompozicije ri priznanih profesorjih v vici, Franciji, Avstriji, na Madžarskem ... odloČili pa ste se tudi za podiplomski študij v BudinipeŽlL Kaj vas je pritegnilo na evropski vzhod, bogata madžarska glasbena tradicija, predvsem profesorji, mogoče celo madžarski ljudski melos? "Skladatelja Bartok in Koda- Madžarska glasbena govorica mi je bila zelo blizu in začutila sem. da bi bil to le? začetek moje glasbene pot. Podprl me je tudi moj prof. na ljubljanski akademiji Dane Škerl, ki mi je bil tekom študija v močno oporo in mi je pravzaprav odpil vrata v svet kompozicije. Pisal je prijatelju, uglednemu profesorju kompozicije na budimpe.^tanski akademiji, kjer sem novembra 1992 predstavila svoja takratna dela. Domov sem se vrnila navdušena in prepričana, da naslednje leto začnem po- dpilomski studij. Dve len sem delala noČ in dan, v njihovi bogato založeni notni knjižnici spoznavala glasbeno literaturo, njihovo glasbeno tradicijo, njihov jezik, poslušala ogromno vrhimskih hkrati v Budimpešti še vedno nadaljevala študij komorne glasbe. Madžarska je s svojo tradicijo, kulturo, odkritosrčnimi ljudmi, strogimi. ki znajo grajati, a tudi pohvaliti, nekaj posebnega in hvaležna sem, da sem bila lahko del tesa.' Zdi se mi, da je prav študij v Budimpešti močno vplival na vaš prihodnji razvoj... "Madžaiska leta 50 bila polna izkušenj, novih pc^ledov, znan), spoznan) m seveoa je vse to vplivalo na moj razvoj. Tako kot je kasneje Basel in potem izkušnja mojstrske poletne sole Royaumont, blizu Pariza. Vse te izkušnje so pomembni kamenčki v mojem ustvarjalnem mozaiku." Nekoliko bolj ste dejavni pri komponiranju skladb za komorne zasedbe, zanimivo, da največkrat za pihala, tudi za godalne sestave, manj pa za klavir, vaš osnovni inštrument ... "Pravzaprav se je res nabralo precej godaln:h del, pihalna so predvsem v zadnjem času. Skladb za klavir res ni veliko, a zago:ovo še pridejo na vrsto. Dela nastajajo glede na želje in naročila. Že kot študentka na ljubljanski Akademiji za glasbo sem napisala dve orkestrski deli, leta 2000 sem napisala simfonični stavek, ki ga nisem v javnos^ lani pa sem Blizu vam je tudi komponiranje vokalnih skladb in pri* ledb ... Če se ne moHm, sla bili dejavni tudi na zborovskem področju v Radovljici... "Imam zelo lepe spomine na komorni zbor Hozana iz Ra« dovljice. Skupaj smo se marsikaj naučili." Že od leta 1997 ste profesorica solfeggia na Akademiji za glasbo. Kako združuj eie >aše delo na akademiji s kompozitorskim delom ... ' Solfeggio je združba celotnega znanja teorije, kontrapunkta. harmonije, glasbene zgodovine, ob liko.'? lo vj a. ki pa poleg tega nujno zahteva èe s DOS ob nosi lakoišnie slušne zaznave. Predavanja sem usmerila v proces stilno slušne prepoznave glasbene govorice, pri katerem uporabljam veliko obstoječe evropske glasbene literature. Tako sem prisiljena vaditi uho tudi na drugačen način. To mi pa seveda poma- ga pn sodobne glasbe, poslušanju me obdajajo, pri ra7mi' aniii. V^pkalcor s Ce pa je odziv spodbuden, mi to delu." Kaj imate trenutno v delu^ 'Sidadbo za moški kvartet in mezzosopran ter skladbo in orkester. Obe sta na željo dveh izvajalcev napi- orijeten ustvarjalni izziv Jeseniške novice, petek, 23. februarja 2007 KU LTU RA Slikarska razstava spomin Janez Pipan Famo kulturno društvo Ko- roSka Bela je ob stoletnici rojstva kiajana in slikarja Ti- neta Markeža pripravilo raz« stavo njegovih likovnih del. V katalogu so med drugim Tine že v d mladosti vsestranski Športnik, kulturnik, slikar (2 lastnim prepoznavnim slo« gom), kipar, ustvarjal je z glino. Za svoje kulturno poslanstvo je leta 1 ćufarjevo plaketo- Pri Farnem kulturnem društvu so razstavo pripravili v pokjon vi us lvć( i j a I nos Ü. DcU Tineta Markeža krasijo domove številnih sorodnikov, znancev in ljubiteljev slikarstva. Tokrat so na ogled predvsem krajine, posebno mesto pa so namenili posebej to priložnost izdelanim albumom z miniaturami. Avtor je pri svojen slikarskem poslanstvu uporab- m Ü Voščilo za osmi marec babicam - upokojenkam Železarne Jesenice Urša pmrnel Ijal različne tehnike, od olja, akrila, tempere, akvarela, gvaša, voičenk do grafike. Ob odprtju razstave so kulturni program popestrile äa- nice ŽPZ Mavrica {učiteljski pevski zbor) Jesenice. Seveda pa so na odprtje prišli sorodniki, znanci in drugi ljubitelji slikarskega opusa pokojnega slikarja in skupaj počastili tudi naš kidtumj praznik. Ob zakl učku Še slikarjeva misel o pokrajini: "Lepe so nes naše gore. Samo gledal sem jih in jih nisem tisal. Ker imel sem občutek, da premalo znam, " Avtorica pesmi je Marinka ČebuJj iz Mojstrane. Kot je napisala, je bila brez staršev, leta L959 pa se je takoj po obveznem šolanju morala zaposliti. V Železarni Jesenice je biJa prve tri mesece zaposlena kot tekačica. "Tedaj sem videla po vseh obra* železarne, kako ženske garajo. Še isto leto sem začela ob delu hoditi v večerno administrativno šolo. Takoj sem dobila boljše delovno mesto, vendar nisem pozabila, kar sem videla v proizvodnih obratih," je povedala. Pesem je nastala po spominu Marinka Ćebulj na tiste hude čas®, v spomin na tiste ženske, ki so že umrle, in v zahvalo Še živim. 'Stand up Prešo II Janez Pipan sti z današnjim življenjem ljudi, "Stand Up Prešo" je bil delovni naslov prireditve Mladinskega centra Jesenice, na kateri so mladi pripravili polurni kulturni pK^iam v počastitev našega kulturnega praznika. 8. februarja. Dekleta in iàntje različnih staresti so se izmenjavali pri re-QTirajiju Balade o godcu, naro pa sc je samoiniciativno razvilo tudi otiranje pesrükove najbolj znane poezije ter se v finalu končalo s pogledom mladih na življenje našega pesnika, utrip tistega Časa in iskanje podobno- imajo po svoje stresno nje. Zanimiva je bila Še analiza sprejemanji) in predstavljanja našega pesnika v učnem programu ter opomba, da smo državljani Slovenije nekoliko melanholični, ko proslavljamo smrt namesto rojstva. Pohvala organizatoriem in sodelujočim: po svoje pomeni novo obliko proslavljanja skozi utrip mladih, brez napihnjenih gcwrov ali objokovanja preteklosti. Smelo, dozorelo, mlade generacije imajo svoja "očala" za sedanjost in za preteklost Vnučka me nejeverne gleda. :o povem, zakaj soseda je vsa bolna, bleda. hrbet upognjen, grčave roke. ie noge jo hudo bok. Bilo je po drugi sveto if/ii vojni, pofnanjkanje povsod - hudo, kamor si pogledal - vse poruieno. pridne roke • povsod so prav prišle. Velike mož, očetov iz vojne se ni vrnilo. zato se je zensKe v ^eiezamt jesemce tudi na teikih delovnih mestih zaposlilo, od hstih do dveh. norma je bila merilo. r r. Pustni nastop glasbene šole Težke jeklene palice, pločevino, cevi so prekladale, v strašnem truiću žeblje pakirak, v Šamotami, na vročini, prepihu trdo delale. Ob dveh zgarane domov 50 hitele, da kosilo bi čim prej kuhano imele. Otroci prišli so od pouka, lačen vsaic v lonce kuka. Teiko zaslutile so denar, vedno manjkanje kakšna stvar za sina obutev, hči nima kaj obleči, vsem ni bilo mogoče ustreči. Jansz Pipan Že tradicionalni nastop učencev Glasbene šole Jesenice v predpustnem Času poteka vsako leto na petek (tokrat 16. februarja) v veliki dvorani Kulturnega doma na Slovenskem )avorniku. Tokrat je 17 učiteljev glasbene šole skupaj s svojimi učenci pripravilo 24 glasbenih to^k. Pred polno dvorano so tako nastopili pianisti, flavtisti, klarinetisti, harmonikarji, trobentači. Čelisu, violinisti, violisti, solisti na piccola, štirikrat so nastopili in nastopile v duetu, enliat v kvartetu, nastopila je ko- morna trobil na skupina, harmonikarski orkester, otroški zborček glasbene pripravnice in predšolske vzgoje in za zaključek skupna toćka učiteljev 2 latinoameriško suito. Skupina se je poimenovala Les podmeiaklos. Tehnična pomoč na odru kot navadno Diana in Darko Simbera ter Bojan Ristič, ozvočenje Zilhad Džanano- , organizacija nastopa Darko in Diana Simbera. Posebno moramo pohvaliti tako nastope kakor kostume nastopajočih, veliko v stilu Mehike, otroci pa po lastni izbiri primemo Še za pustno rajanje v pusmih dneh. Po jo letih težkega dela Sle so v pokoj, ni več tekel jim po hrbtu znoj, utivale naj bi zasluženo pokojniw, žal začelo se je z boleznijo, bolcäno. Literati ob kulturnem prazniku Ob kulturnem prazniku so se zopet zbrali literati Zgornje-savske doline, med njimi tudi nekateri iz jeseniške občine, in sicer v Mojstrani, Počastili so kulturni praznik^ spomfn na velikega pesnika Franceta Prešerna. Uvodne besede sta povedala predsednik Društva upokojencev Dovje Mojstrana Mirko Rabič in predsednica kulturne sekcije društva Marinka ćebulj, Prešernove pesmi so ob povezovanju programa Vere Cartner prebrale ljudske pevke, ki delujejo v okviru društva, obiskovalci pa so prisluhnili tudi njihovemu ubranemu petju. Svoj kamenček v mozaik praznika so dodali tudi literati s svojimi deli. M. C. Posebno moramo pohvaliti tako nastope kakor kostume nastopajočih, veliko v stilu Mehike. Slovesnost pred kulturnim praznikom v sredo, 7. februarja, so v Društvu upokojencev (DU) Jesenice pripravili slovesno prireditev v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika. V uvodu je zbrane nagovori podpredsednik DU Jesenice, med vabljenimi pa so bili tudi člani in Članice i^ DU javornik-Koroška Bela, predsednik Zveze borcev 8ratko Škrij in filmska legenda Miha 8a(oh. odlomek Prešer» Čeprav včasih še same pomoč ob stisku vnučkovih ročic na vse pozabijo, srčke male varujejo cele dni, saj mlade mamice delajo od jutra do noči. Te babice posebno pozornost zaslužijo VSE NAjiEPSE ZA S. MARBC. DAN ŽENA. Hvala za njihovo dejavnost vsepovsod, naj jim bo čim ma^j boleča nadaljnja življenjska pot. Godalni orkester Na Glasbeni šoli Jesenice že drugo leto uspešno deluje godalni orkester mladih učencev. Sodeluje deset učenk in učencev, grajo pa na violine, violo, violončelo in kontrabas. Dirigentka in mentorica je Natalija S. Cllenšek. J. P. Uvodoma so vsj prisotni skupaj zrecitira nove Zdravljice, sledil je recital z odlomki iz zapiskov Prešernove sestre Vide in njegove hčerke Ernestine v Izvedbi Henrika Lužnika m Darke Rebolj. Za pevski zaključek pa je poskrbel ženski pevski zbor DU javornik-Koroška Bela. j, P, 8 Sport jeseniške novice» petek, 23. februarja 2007 KOSIRIEV BODIČEK 16. jHouarja 2976 IZDAJA BD JESENICE ite\.1/1 Kir jt pOAUl« ^^^^^^^ j>nvi da tudi v ura din> pir imaihi priwn^b» kt boni liCPjt rvèprmv)lAD lad«, fijj me la dvt minuti da aa kauuhc kl&p. Svar najb^l) urtUkà Jt bila V saA^i^A ^a;^ d^ipiìAiM koslai' >a kar m (n^a etani» Jim pfMüatam gftSo sa m knijt kipim«da j)m bo tali boJJiJipalo OB PRVI ŠTEVILKI NAŠEGA GLASILA Lan^ hi moraM ^«MrM^ah »liriu pracvvtA ^ krniea d^Iavan;« kJi^Krv J^blki ^ it^nU «kiifaj a&vda hafctt p^tl 7rtrf raj Ol vkavan v IJvdil^c* da m «r^ Ap9ft Ma^Qtv ^^ N? Mmo^ ^e f\nr\o in obojeli ti^mor ^ prvl^^ Hoo^u ad ikrmni'iift^ilMot da darifa^ia^la » aavajiriM svaMiie. ^jv^o > r«j ^tonT «^ra^Ji ftei^^i«^ r^aa ^ i^h^iaW oiUo^iivt kiubikih VW la i# Mprf^ vt^a Moa rajUm^ri«« ko< nai v t^m l^itiU »mti IpoKno «r^TV) rapra^N napabx \t Al TiAd knv^aa odWMnM aa^U^ parata liX^h« kl Mrs la da) njiTVku>«Ìa kcpfiar IfMf (rt • Uta Ka'i^aa p» ao tmit^l ^etp^^Miki v Ba<*fadu u ra «avh xvh »i navi »t^ni Mfrial nrwa poi' r>a >HaiH> la ^laM traft ^^j^aji fiaalav&v, tt« tci^a wt havjh 09ft>ani hfffuiit »» a^a» bof«t aa ban te ^uav»^ mm^^uJa it ìtpì^n, fi^ìmrhHu T MoafM*. nr b» mcf#l ^^ «adalava^i ▼ o^^rw P^i aa mr|f>ik aa Midras ^ i^tjac d Po «wrii bo1)V yesnr^nti » k^a^ttata lA p^a^nM^ kli»b«àj Harvt ^al^nl V11C« de m^mn aa nki^MSii jc^Ui nov», rti^edr« kseiMf^iiv« m ulaaUrana b n^k^^ u^l ufpMna Nak«*. Odtef ^ man «krt^^ ta v^k^;^ «l^a^h. ad aaU AiÉd na . V ^Lhiih ^ntak 9 t ^ tà nedel/Pj ty> ^em^H vaàiih He V tarn nc^arr^ M^« di^ kdot rnif!i elJ f?^ «jy aa v pnJiul/^^/i faìi in na h» mj ne/p Ui^ K» boljèi |iiUi IrtNO^^Ii ntkej iitiih n^M^^av« ie la pa if Auliva vaa m kvellicitie^» đeleti. Q* h«k«>è a f%aiat& aai^. leieMlL ecdatavanjy « tud) na^p^hifw Ta ^rvi hckel^i t di^i • pn na^ n»J «^^henja in »bvva^« «e« pnj«(al|a hoka/^ «^n^n p« nt^ ^fai x^t r^)a ka vpreiarjp r%e boavo fad^ ads^vafjall V ca)atüi fn^P^nUi tatav^ aa bo hokè^iko drult^ Jaaanit apada* Juirtia na prodaja drv, kar Jin •koci inKajć ooltoj pod Kljub le^uMi Ua ;e upati« (a U nadälip|a(a Cikmavanja aa av* rtpÀi poku v pan), da iim qo uspelo oavojtM p/vo nieata ^ fnajj cs tata^ AD fsita. Via da ja Naia Podmatikl^o odprUs dt ao daljyci 2alasarM vanj mM tekmami na rxlao Ka Ja ipakc motiva ptvèSì MDar* |j u proat àà^, da bo tol k zd/ivn^ u laradi oanükiM« ja padla pri^ DftTTitka. da bd pnvo UthD t Ka oserà kritiko tnnarja. igral* d pmnilo jnlan^ivAQ trvniiajOrM> ujavili, da ja bul^ iil a Utnui^a oiTM/Jan kikor L^iaa aa reprai^ntaaca uko uv irrvnvno priprevlj I naJtop nI mia^Ttan) pntnitvve da ja (akmi mottva M jfeaantrth prava nd« 7 ot^rom na kii aab^en» tantM aam mtUjenja* ta aa Ja v lanakam ti ota. takaj aa ne H tudi nara poarv* i)lo prmaati OUnviio. riK/^ /M its/fp^h** IdMiàt e^ig^i »n^ii » Kttit» Lepo Vai p0aclrivlia »ao Frta^ Xolirt t Vunii Uidi ob ^ razih. Iz našega arhiva ste vedeli» da je v okviru tednika Žeiezar Hokejsko društvo Jesenice zadelo izdajati svoje glasilo [E-SE-NI- CE. Že uvodnik ob Izdaji prve številke sporoča dovolj: hokej na Jesenicah še živi. Ob pogledu na fotografijo jeseniškega navijača [ožeta, branju Koširjevih bodičk, predstavitvi takratnega legen- po že sedemnaj stili osvoj ga prvaka, se spominjate tudi vi. Süomine na slavja s hokejisti, na poraze, na dogodke ob ledeni ploskvi verjetno v srcih nosite tildi vsi, Id ste bili v teh 6o le- po vezam z jeseniškim hokejem. Predstavite jih tudi drugim, ki jih bodo radi prebirali. Vabljeni k sodelovanju. da s skupnimi močmi zaznamujemo GoOet« nico. GG mali oglasi 04/201 4247, e-posta: maliogldsl^g-glds.si vww.gorenjskiqlas.si Mladi jeseniški tenisači uspešni iure )ančič NAJatraktivnejši slalom v zgodovini slovenstva! V 50t)oto, 24. februarja 2007 bomo na Pokljuki zopet priče najbolj noremu, najbolj smešnemu in najbolj atraktivnemu slalomu v zgodovini slovenstva. To bo EÜROSANK 07, ki omogoča izvirnim kreatorjem in neustrašnim slalomistom prosto pol v svet domišljje in gravitacijske ustvarjalnosti. Skoraj ne mine teden, da se mladi jeseniški igralci ne bi udeležili kakšnega turnirja in dosegli vsaj kakšnega uspeha. V soboto in nedeljo, 27. in 28. januarja, se Je v Žirov- nid zimske sezone gorenjske regije. Po doseženih rezul talih in zbra- ih točkah se bodo vsi igralci pomerili še v slavnejn turnirju seniški igrala so dose^ nasled- nje Na pobočju Športno^rekreacijskega centra Pokljuka na Rudnem polju bo že četrtič ^ J zapored potekalo tekmovanje afraktivnih drsečih vozil. V vožnji skozi slalomska I vratica se bodo pomerile ekipe, ki lahko štejejo do dvajset članov in tekmujejo v do 12 let (dečki in deklice skupaj) je Marko StanojeviČ zasedel 2. mesto, Maša Jandč pa 3. V isti kategoriji so nastopili tudi Lam Glavič. Luka Knific in.Žiga Čop. V kategoriji midi tenis (po skupinah) so rezultati naslednji: teiu^ Marko SUnojević 2. 1. la VaupotiČ 2.. mesto in Tina Cvetkovič 3. mesto. V kat^riji mini tenis (po slojpi-nah): Anja Bolte 2. mesto, Trna Cvetkovič z. mesto, Sandra Zu-kič 3. mesto, Mitja Jamnik 4. mesto in Nuša Bolte 5. mesto. soboto in nedeljo, 3. in 4. februarja, je v Ljubljani potekalo odprto prvenstvo Slovenije od 8 do n let Pri deklicah je v kate^ riji n let Maša Jančič osvojila 3. do 4. mesto, Lara Glavič pa 5. do 8. mesto. Pri dečkih sta v kategoriji do u let zasedla Tom Cv^ikovič 5. do 8. mesto, Maiko . mesto, v kategoriji "mini" in "midi" pa j I I doma izdelanem, fantazijsko oblikovanem drsečem voziiu, ki mora I zagotavljati varno premikanje zgolj s pomočjo človeškega i dejavnika in gravitacijske sile. Za najboljše pripravljamo bogate nagrade! Štart ob 12.00 uril Turnir v odbojki za mešane ekipe Gaber Šorn o velja tako 6u0alcèm kot tudi ustvarjalcem II ■■! ____^______je« • ^^ \ KMOVALCEM! • J AdnaticS bvenica HUUtKELUA WFORHACIJ£ IN PRIJAVE Športno druèWo Pok^uks. tei.; mm-m. fax: 0V279t-905, e-mail: bfatlilon.pokljul(ä@siol.n^ )utri, v soboto. 24. febniaiia, v telovadnici Gimnazije Jesenice turnir v odbojki za mešane ekipe. .Vamen turnirja je združiti prijetno s koristnim, se pravi združiti zabavo in no aktivnostjo - odbojko. Pra- turniri^ narekujejo, da je v polju Sest igralcev in da morata biti v polju ves čas priso- mi vsaj dve predstavnici nežnejšega spola. Sistem tekmovanja bomo določili na kraju dogodka, ki se bo pričel zjutraj. Vabljeno iim števiio igralcev in igralk. Ve^ informacij o dogodku pa na: ww'w.zsport-jesenxe.si. leseniške novice, petek, 23. februarja 2007 9 Nasvet Norosti Mag. Silvana Gasar ali V februarju praznujemo valenti novo • praznik vseh za» ljubljencev, ki je k nam pri- iz tujine. Izrazov naklonjenosti in ljubezni nikoli ni preveč, vendar se ob tem odpirajo mnoga ^raSanja. So darila res izraz ljubezni? Sta enost simpatija m isto kot ljubezen? Je ljubezen res slepa? Od kod izvirajo ne- umna in včasih že kar nora dejanja zaljubljenih? Darila niso nulno iziaz ljubezni. Vsekakor so izraz pozornosti, v ozadju katere so lahko dokaj različni motivi • včasih tudi nelepi kot: preračunljivost, prilizovanje ipd. Darila za valentinovo naj bi bila praviloma drobna» toda nekateri tako pretiravajo, kot da bi bila vrednost darila merilo njihove ljubezni. Pa ni tako! Denarna vrednost darila kaže zlasti to, koliko si nekdo lahko privoSči , o Čustvih do obdarjene osebe pa ne pove kaj dosti. Na žalost včasih drago darilo izvira iz slabe vesti • z njim se hočejo budje odkupiti za ^do ravnanje in nepošten odnos. Toda dragoceno darilo ne more izbrisati grdih dejanj ali nadomestiti siceršnjega zanemarjanja. Še slabše je, če ste obdarjeni samo zalo, "ker je pač treba". Druga stvar je opredelitev Čustev. Ljudje pogosto pomela jo čustva simpatije, zali ubij enosti, ljubezni ter občutke spolne privlačnosti, ki so v resnici veliko bolj telesne kot čustvene narave. Povsem jasno je, da gre za različna čustva, saj simpati- iahko čutimo tudi do prijateljev, kratkotraj.ia zaljubljenost pa nikakor ni isto kot prava ljubezen, čeprav včasih preraste vanjo. Ponavadi nas ljubljena oseba tudi spolno privlači, ni pa nujno cbraLiiu, Spulilo 11 Uhko privlači tudi oseba, do katere ne gojimo nobenih čustev, Na žalost nekateri ljudje ne znajo razčistiti, kaj zares Čutijo do koga, iz Česar izvirajo mnogi neljubi zapleti od ljubosumja, do razočaranj in zamer. Ljudje si pogosto napačno razlagajo izraze naklonjenosti, zato pri obdarovanjih za Valentinovo bodite previdni- Premislite, koga in s čim boste obdarovali. Ne gre pozabiti, da je to praznik zaljubljenih, ne pa dobrih prijateljev in poslovnih partnerjev, Da ne bo nesporazumov, ie-te raje obdarujte ob kaki ni drugi priliki. Kako pa je s slepoto in norostmi zal j ubi j enih ? Zaljub-jeni so slepi za vse napake ljubljene osebe. Obratno pa za ljubezen velja, da imamo človeka radi kljub njegovim napakam. Zaljubljenost in z jo povezana čustva nered- ko vodijo do nespametnih dejanj. Zčdjubljenci ppgu:»tu počno razne neumnosti, s naj bi osvojili ljub- ljeno osebo: ji vztrajno pisarijo, JO obsipajo z darili, va- i jO na zmenke ipd. Večinoma gre za nelkodljive neumnosti, katerim se javnost blagohotno smehlja, za oboževano osebo pa znajo oitl nadležne in neprijetne. Če ne čuti enako kot njen oboževalec. Nekaj povsem drugega paso dejanja, ki ne izvirajo iz zaljubljenosti, ljubezni ali privlačnosti, pač pa iz negativnih čustev, ki se porodijo iz njih. Skoraj nič drugega ljudi ne prizadene tako močno, kot zavrnitev ljubezenskih ali seksualnih ponudb. Večina si le-te napačno razloži kot sporočilo! dober/dobra zame". To vodi v globoko osebno prizadetost, užaljen ponos, ca pa naprej v čustva jeze, sovraštva in maščevalnosti. Primer zase so čustva ljubosumja, ki se razvijejo zaradi strahu pred izgubo ljubljene osebe, ki se mu pri- mešata jeza in sovraštvo do tekmeca, lahko pa tudi do ljubljene osebe. Opravka imamo torej z negativnimi čustvi, ki lahko vodijo v skrajno nemoralna, podla, zlobna m 2e prav grozljiva dejanja. Ljubezensko prizadeti se lotevajo vse od zasje- niš 1 a, omejevanja de. kontroliranja, ukazova- nja in groženj, do škodova- nja, poškodovanja, mučenja ali celo umora prej oboževane. toda zdaj osovražene osebe. To seveda nima niČ skupnega z ljubeznijo. Gre za osebnostno motene ljudi, Id se n? morejo sprijazniti z dejstvom, da v življenju ni vse tako. kot bi radi. Njihov ego ne prenese zavrnitve, zato nanjo praviloma odgovorijo s hudo maščevalnostjo. Če se le da, se im izognite, nikakor pa jim ne veriemite, da vse to čno zgolj iz ljubezni do vas. V resnici so to bolni ljudje. Gibanje V sreca y zdravj e San£Ia Tbako - Nelly WWW.S u N RI s E-SPORT.COM Vsakodnevne obveznosti, časovna stiska in s tem povezan stres kot bolezen sodobnega Časa - to so le nekatere značilnosti današnjega modernega življenje. S tem so pridobile pomen nekatere druge dobrine, kot so rekreacija, počitek in oddih. Tem dobrinam namenjamo vedno več pozornosti in tudi denarja. Pa mislite, da ravnate prav? S pomočjo televizije nas živilska in farmacevtska industrija kar zasipava s svojimi "čudežnimi" dodatki, s katerimi naj bi premagali bolezen, debelost, utrujenost, staranje in podobno, Tudi tem dobrinam name- njamo vedno več pozornosti in seveda tudi denarja. In tudi v tem primeru se nam poraja vprašanje, ali ravnamo prav? Kaj je torej boljše in tudi cenejše? Ali kupovati industrijske dodatke, ki nikakor niso poceni in delujejo predvsem psihološko, saj opravičujejo na5o lenobo, ali nameniti nekaj sredstev za rekreacijo in gibanje. Odgovor se ponuja sam po sebi. Tisti, ki namenijo več denarja za gibanje in rekreacijo, ne nalagajo samo v svoje zdravje, ampak tudi v kvalitetno preživljanje že tiko premalo prostega Časa. Take naložbe se nam obrestujejo. Gibanje počasi postane stalnica v vašem vsakdanjem življenju, vložena sredstva so minimal- na (še posebej v poletnem vitejše premagovanje vsakdanjih naporov in stresa, kar pa so naše obresti! V drugem primeru, ko nalagamo v različne živilske in Poživite svoje življenje! Zima je letni čas, ki prinaša najbolj depresivna obdobja, najboljša obramba zoper to pa je gibanje. Obenem tudi bolje pripravljeni pričakamo toplejše spomla-danske dni: z novo energijo, kondicijsko pripravljenostjo in motivacijo. nje in depresija. Da o obrestih raje ne govorimo... Torej pridemo do ugotovitve. da smo se odloČili prav -REKREACllA (GIBANJE) SE SPUĆA! Torej poživite svoje Življenje! Zima je letni čas, ki prinaša najbolj depresivna obdobja, najboljSa obramba zoper to pa je gi- harjp, Ohpnem tiiHi holjp pripravljeni pričakamo toplejše spomladanske dni, z novo energijo, kondicijsko pripravljenostjo in motiva- » é času), lezuluti so ni! Dobro počutje in dobra telesna pripravljenost nam omogočajo lažje in uiinko- faimacevtske dodatke, sc naše naložbe s časom večajo, rezultati so slabo počutje, nepravilno prehranjeva- CljO. In tO bo tudi rdeča nit vseh liiojUi aa^lediijili člankov, v katerih vas bom nagovarjala k wellnesu. torej aktivnemu preživljanju prostega časa! Zlatina srečna II Zvezda II opogumila !n sama prevzela Urša Peternel Izguba službe je zlasti na |e-senicah vse prevečkrat postala del vsakdanjika. Mnogi, ki jih je doletela ta življenjskega preizkušnja, se v novi situaciji ne znajdejo in najpogosteje obtičijo na zavodu za zaposlovanje. Mnogi tudi več let. Med njimi pa so tudi svetle izjeme, kakršna je 25-lema 2lata Alagtč s Titove. Vrsto Id je delala kot prodajalka v eni od trgovin s tekstilom v centru TUŠ na Jesenicah. Zaradi premalo prometa pa so se lastniki odločili, da bodo tigovino zapr- 1. in Zlati se je obetalo, da bo ostala na cesti. "Enkrat sem že bila na zavodu, pa se v pol leta ni nič premaknilo. Zato sem si rekla: izgubiti ne morem veliko, sama bom vzela trgovino v najem!" Z veliko poguma in optimizma je speljala vso birokracijo in novembra lani odprla svojo trgovino s tekstilom, ki jo je poimenovala "Star" (Zvezda). "Seveda me je bilo strah. Za kaj takega moraš biti zelo pogumen. Morala sem odiatati inventar, za kar sem morala vzeti tudi nekaj kredita, vsi dobavitelji zahtevajo plačilo vnaprej ... Obenem sem vedela, da mi mama ne bo mogla pomagati, no, k sreči imam za sabo fanta in sestro, ki bi mi v primeru težav lah-pomagala, " Zlatina trgovi- na je lepo zaživela, zlasti v novembru in decembru je imela veliko prometa, medtem ko sta januar in februar za vse trgovce nasploh bolj sušna meseca. A Zlata ne obupava, z veliko optimizma zre v prihodnost. In kar je v celotni zgodbi najbolj pomembno - sama je poskrbela za svojo prihodnost in za to, da je na seznamih brezposelnih zavoda za zaposlovanje eno ime manj „, m !0 Jeseniške novice, petek, 23. februarja 2007 Zanimivosti Pet rodov Jeseničanke Marije Letnar Njeno življenjsko drevo sedaj poganja veje že v peto generacijo. Ianko Rabič Vsakdanje življenje plete različne zgodbe od oiroèWa do Častitljive starost:. Posebej starejši ljudje so ponosni na veje. Hčerka Marija ima hčerko oziroma mamino vnukinjo, ki je prav tako Marija ter še drugo hčerko Magdaleno. Pri tem gre kar za tretji rod zapored z imenom svoje rodove, ki si utiraio nove življenjske poti. Eno od takšnih zgodb razpletamo pri [eseničanki Mariji Letnar. Lani v aprüu je dopolnila 90 let, pelo leto je sedaj stanovalka v Domu dr. Franceta Ber-glja na Jesenicah, V spomin so se ji te posebej vtisnili dogodki prejšnjih mesecev. Njeno življenjsko drevo sedaj poganja veje že v peto generacijo- Rodili so se ji trije otroci. Eden je umrl, preostala dva pa sta že dolgo v tujini. Mož ji je iimrl pred 28 leti. Hčerka Marija je v Nemäji in se bo po 35 letiii kmalu spet vrnila domov. Sin Pavel živi v Avstraliji, Predvsem po hčerkini zaslu- ija. Za četrti rod je poskrbela Marija z rojstvom Klavdije, ona pa lani še za peti 2 rojstvom male AJje, ki je sedaj stara šest mesecev. Manj a je na pra pra vnukinj o Ì2redno ponosna. Kar žarela e, ko jo je na družinskem srečanju lahko pestoval a. Marija se danes v domu kar dobro počuti, tudi zdravje ji ma še izredno dober spomin na dogodke 12 njenega življenja vse do danes. Na pamet pove telefonsko številko hčerinega telefona v Nemčiji z enajstimi številkami, Ne smemo pa pozabiti omeniti njenega skrivnega talenta. Že kar šest desetletij gi njen rod pridno poganja namreč prerokuje 12 kart. Prevoz in vgrajevanje betona Tarman Robert 8. p. Planina pod Golico 64, 4270 Jesenice Telefon: 041 845 230 i* /•TJ 1 ^ I GG mali oglasi 04/20142 47, e-po^ta: malioglasi^l^g-gfas.si www.goremskiglas.sì Na delu \meriki Triindvajsetletni Vladimir Radič z jesenic je skoraj tri mesece preživel v Ameriki, od tega večino časa kot mentor v poletnem kampu. Urša PmRNEL "Zanimiva izkušnja, preizkušnja samega sebe in enkratna priložnost za potovanje." Takole pravi o devettedenski izkuž-dela z otroki v poletnem kampu v Severni Karolinl v Združenih državah Amerike 4 • 23-letni Jeseničan Vladimir I^diČ. Ta absolvent o^anizad-je menedžmenta je lanske poletne počitnice preživel pri delu z ameriškimi otroki, običajno vsaj del poletnih po-ätnic preživijo na poletnih taborih (summer camps). "Za poletni kamp sem izvedel po naključju » od neke kolegice. Že nekaj časa sem razmišljal, da bi šel v tujino, morda Študirat ali na delo. Ker rad delanj z otroki, se mi je poletni kamp zde] odlična priložnost/' pripo veduje Vlaimir. Za celotno organizacijo potovanja in bivanja je poskrbela agendja STA, pc^oj za delo Studentov na tovrstnih taborih pa je starost med 19 in 26 let in znanje angleščine. Stroški udeležbe zna-šajo 650 evrov, s čimer so plačani letalska karta, bivanje in hrana, sto evrov pa stane viza. Vladimir pravi, da je denar dobil nekako povrnjen nazaj prek žepnine, ki jo je prejel za delo, celo ostalo mu je še nekaj. Vladimir je vse potrebno uredil dokaj pozno. Šele konec maja, na pot pa se je podal 5. junija. Izbral je devett^ensko delo v kampu v Severni Karolinl. Kot pravi, v Ameriid obstajajo različni poletni kampi, od verskih, za invalidne otroke, otroke iz slabih okolij, otroke iz premožnejših dmün... Kampi so podobni rušim tabornikom ali poletnim kolonijam. Študenti z vsega sveta kot camp councelors" (nekakšrU mentorji) pazijo na otroke in učijo različnih Športnih in drugih aktivnosti; so njihovi učitelji in prijatelji. Vladimir je imel v sktjplnah od najmanj Štiri do največ dvanaj st otrok, starih od deset do štirinajst let "Z njimi si 24 ur na dan, Moraš jih animirati, usmerjati, motivirati, koordinirati, jim pomagati..." Poudarek j p m skupinskem dela "Sam p>o izobrazbi nisem pedagog, zato je bila to zame tudi preizkušnja, ali sem spo- • f K >ii ' I» ij, . soben koga voditi, reševati konflikte, usklajevati različne interese. " Poleg Vladimirja je bilo v kampu še Šest tujih prostovoljcev, in sicer dva iz Avstra- Lje. po oden pa iz Velike Britanije, Nemdje, Nove Zelandije ter južne Koreje. Drugi • domačini, Američani. "Spoznal sem zelo različne ljudi, čisto dnigačne kulture. V sobi sem bil denimo skupaj z Afro-američanom. Tudi to je bila posebna izkuSnja, spoznati nji- liov s leng, govorico, obn ašan je ... " Prav s kolegi prostovoljd so navezali še posebej tesne stike in sklenili dobra prijateljstva, saj so skupaj preživeli vseh devet tednov. Vladimir se je odlično naučil tudi arTgleŠkega jezika, saj je vseh devet tednov govoril izključno angleško. Je pa res, dodaja, da veliko dežele ni spoznal, saj so večino časa preživeli v kampu. Ker je kljub vsem\i želel bolie "To je naporno delo, ki zahteva veliko potrpežljivosti in vztrajnosti, vendar pa človeku, ki ima rad otroke, predstavlja tudi veliko zabave. Ti otroci ti na najboljši način prikažejo ameriško kulturo in navade, zato je delo v poletnih kam* pih le ena sama neprecenljiva izkušnja v tvojem vzdušje zelo sproščeno, ljudje utrip "obljubljene dežele ", seje po zaključku kampa odločil še za potovanje po vzhodni obali ZDA in Kanadi, tia katero se je podal s prijateljico Vanjo iz Mengša. Obiskala sta predvsem velika mesta Washington, Boston, Philadelphio, New York, Ottawo, Toronto ter Niagarske slapove. In vtisi? 'Ogromna mesta mi niso bila preveč všeč. Najbolj sta me navdušila Toronto in zlasti Boston, ki je zgrajen v evropskem slogu. I e majhno mesto ob oceanu, z velÜco parki, kjer je Življenju." (S spletne strani agencije STA o počitniškem delu v poletnih kampih) pa odprti. Hitro navežejo stik, najbolj pa mi je bila všeč njihova navada, da sproščeno ležijo na zelenicah v parkih, berejo. Komu bi Vladimir priporočil delo prostovoljca v poletnem taboru v ZDA? Vsekakor mladim» ki jih veseli delo z otroki, ki bi radi dobili nove izkušnje in obenem radi potujejo. "Na drugi strani pa ne smeš imeti domotožja, moraš biti prilagodljiv (vse je drugačno, od okolja do hrane), pripravljen na vse poudarja sobesednik. se pogovarjajo ..." Vladimir in Vanja sta zvečine potovala z avtobusi, zanimivo pa je. da sta največkrat spala pri neznanih ljudeh, Id so ju videli prvič v življenju. Kot pravi Vladimir, je Vanja že doma navezala stike in bivala sta pri znancih od znancev in vsakdo, pri komer sta spala, jima je priskrbel naslov novega znaiica... V Ottawi pa sta si pomagala z intemeino stranjo za popo ty club), na kateri je mogoče dobiti naslove tistili, ki so pripravljeni odstopiti popotnikom bivališče. Vladimir pravi, da se je ves Čas v Amerltó počutil zelo varno hi ni imel prav nobene slabe izkušnje. Po vrnitvi domov se je usmeril v prostovoljno delo. tako pomaga v Mladinskem centru Jesenice in na PUM-u v Radovlji-d. Tudi načiti, da bo spet odšel na tuje, že zorijo. Morda nazaj v Ameriko, a kot turist, ali pa v Avstralijo, Indijo... Vsekakor se bo prepustil toku ali kot pravi Vladimirjevo geslo: " with the flow../' leseniške novice, petek, 23. februarja 2007 11 Zanimivosti Olikani Slovenec današnjem času. Se zlasti ker se dnevno srečujemo s Številnimi odstopanji cd temeljnih moralnih norm. tako v medosebnih odnosih "Nikogar ne žalimo nalašč; bodimo postrežni, pametni^ previdni, naravnost kakor v političnem življenju. brez vse zvijače," je že pred 740 leti pisal Ivan Vesel. loŽA VARL Pod gornjim naslovom je bila leta 1869 v tiskarni Jožefa Blaznika v. Ljubljani, v založbi Matice slovenske natisnjena 140 strani obsegajoča knjiga avtorja, duhovnika Ivana Vesela, Knjiga je bila takiat v vseh učiteljskih knjižnicah Ijud« skih Sol kot VTgojno in učno pomagalo učiteljem. Ne vem, ali sedanje Šole v svojih knjižnicah hranijo, na primer dve knjigi dr, Leona Zlebnika Ljudje med seboj ali knjige dr. Antona Trsten« jaka Med ljudmi. Človek v stiski in Še nekatere, ki so izšle po drugi s vetovni vo j ni. Dvomim, ker se o bontonu oz. iepem vedenju v Šolah zelo malo govori. V knjigi Ivana Vesela, Čeprav preteklo od njene izdaje že skoiaj 140 let, Še vedno naj» demo veliko nasvetov, mnenj in moralnih naukov, ki bi bili Še kako uporabni v Niso nam tuje neresnice, žaljivke, zvijače in podobno, o čemer je Ivan Vesel men J: "Nikogar ne žalimo nalašj; bodimo postrcžni, pametni, previdni, naravnost brez vse zvijače: ne storimo ničesar, kar bi Škodovalo bližnjemu, kai bi mu podrlo srečo: nikogar ne obrekujemo ali opravljamo: zamolčimo raji vse hudo, kar vemo o sočloveku. če ne zahteva naša NET t CENIK PRISTOPA NA INTENE Paket JeseniceNet 4096 jeseniceNet 3072 S JeseniceNet 3072 Je$eniceNet 1536 S JesenlceNet 1536 JeseniceNet 768 JesenlceNet 512 JesenlceNet 128 JeseniceNet 64' Varovalni sistem F-secure Hitrost prenosa 4096/768 kbit/s 307 2/576 3072/384 1536/768 1536/384 768/384 512/128 128/64 64/64 EUR/mesec SlT/mesec 9.200,00 8.200,00 7.200,00 6.200,00 5.200,00 4.2ÜÜ,00 3-200,00 2.200,oo ««»Ji NOVO • DlGITAtóÀ KABELSKA TELEVIZIJA ■ več slovenskih ifUüjih programov fisialDO^čisJa slika enostaven ta-m fazfic ilrtafiipjzbjranja programov rj^kl^aketi Ceniki za digitalno TV EUR SIT , nakup sprejemnika 80,12 19.200,00 nakup sprejemnika skupaj z 12'mesečno obvezo plačevanja kateregakoli plačljivega dig^lnega paketa 37,56 9.000,00 Mesečna naročnina Paket A Paket E Program HBO Paket A + E Paket A > program HBO Paket E + program HBO Pake: A + E + program HBO Polna cena EUR 7,01 10,16 8,30 12,48 12,48 14,&6 16,65 SIT 1.680,00 2.620,00 1-990,00 2.990,00 2.990.00 3.490.00 3.990,00 Akcijska cena EUR 5,26 7.69 9,36 9.36 •0,02 •2,49 SIT 1.260,00 1.890,00 1-493,00 2.243,00 2.243,00 2.618,00 2,993,00 li , f t NOVO-IP telefonija: ■ ugodna cena naročnine konkurenčna cena telefonskih impulzov ■ dve telefonski številki I pregled opravljenih klicev na spletu Prijave in informacije na naslovu: TELESAT, d. o. o., Jesenice Cesta talcev 20, 4270 Jesenice Tel-: 04/58 65 250, fax: 04/58 65 252 E-naslov: info@telesat.sf www.telesat.si dolžnost ali blagost druzih, da govorimo o kaj tacem, Ako hočemo mimo in lahko živeti z ljudmi, naj si nikar ne prizadevajmo, da bi nas vsi ljudje častili kakor modre in dobre ljudi. Kolikor imenitnejše in očitnejše lastnosti imaš, toliko smeš biti gobove j Ši, da boš moral prenašati slabih in hudobnih ljudi zavidnost; pa, katere splošna množica Časti, ti so navadno ljudje brez 2naćaid. ali pa nizki prilizovalci in hinavd... Hudobne ljudi in opravlji-vosti najlate premagaš, če se ne zmeniš zanje; sicer bo že Čas vse odkril ali pa se bo ozabilo, " e veliko nasvetov, mnenj in stališč duhovnika Ivana Vesela bi s pridom uporabili tudi za današnji Čas. Nekaj njegovih misli sem uporabi predvsem zato, da predstavim knjigo, zlasti pa avtorja, ki se je rodil v Ravbar- jcvcm gradu v Velikem Mengšu leta 1840 in bii leta 1865 posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval v Postojni, kjer je bil tudi ravnatelj na tamkajšnji glavni šoli. Veliko je potoval in govoril več jezikov in bil tudi prevajalec. Umrl je leta 1900. Kratke novice Učimo se za življenje - za vse generacije v Mladinskem centru Jesenice že drugo sezono izvajajo projekt brezplačnega računalniškega opismenjevanja pod skupnim naslovom Učimo se za življenje. Glavni namen projekta je omogočiti pridobitev osnovnega računalniškega znanja in spretnosti tistim mladim in odraslim, ki nima;o oziroma niso imeli teh možnosti- Ker so tečajniki stari vse od 15 pa do maio manj kot 80 let, lahko rečemo, da vsi skupaj us* pešno udejanjajo naslov projekta in dokazujejo, da seje učiti za življenje, in to skozi vse življenje, resnično izziv. R, S. Čudovita Perzija - Iran z Mirom Kodrom Dan po valentinovem smo že kar številni obiskovalci potopisnih predavanj Mladinskega centra Jesenice v sliki in besedi spremljali potepanje Mira Kodra po Iranu. Svojo pot )e predstavil ob glasbeni spremljavi priljubljenega iranskega pevca. Ta Čudoviti perzijski koŠČek sveta nam je predstavi kot deželo nasmejanih, preprostih in poštenih ljudi. Vsekakor potovanje zs tiste, kj si želite izkusiti skrivnosti in modrosti starih civilizacij! T. L. S skupnimi močni nad nadležne bolezenske težave Društvo bolnikov z ontoporoio Jesenice združuje 320 članov in članic iz vseh sedmih občin Zgornje Gorenjske. Februarski občni zbor Je bil spet priložnost, da Č^ani ocenijo, kje so dobro delali in kje so bile težave, Predsednica društva Nuša Ražman poudarja: "V našem društvu želimo predvsem pomagati in ozaveščati. Naši Člani niso le ljudje z boleznijo kosti, temveč tudi drugi, ki jih preventivno seznanjamo s posledicami bolezni- Lani smo dali poudarek zdravi prehraii. predvsem pomenu kalcija in vitamina D pri osteoporoznih bolnikih. O tem smo imeli dve predavanji, skupaj z dietetikom Jožetom Lavrincem smo izdali tri zloženke. Organiziramo vadbo, pohode, delamo v sekciji ročnih del, veiik poudarek pa dajemo tudi druženju. V lanskem letu smo ob svetovnem dnevu osteoporoze organizirali dan odprtih vrat, kjer smo predstavili vse svoje dejavnosti. Z rezultati smo zadovoljni." Tudi novih načrtov jim ne manjka. Poleg že utečenega programa predavanj bodo več pozornosti namenili nordijski hoji, pohodom fn drugim oblikam rekreacije. S svojim poslanstvom pri ozaveičanju o tej bolezni in preventivi bodo lahko zajeli Se širši krog. Število Članov se je namreč povečalo za 60. Ob tem so veseli finančne pomoči, ki jtm jo dajejo občini Jesenice in Kranjska Cora ter donatorji. Društvo Ima svoje prostore v stavbi Doma dr. Franceta Berglja na Jesenicah. . R. CG naročnine m^20i « 41. epošia: glas si, www.QorenisktgUs.s) 12 lesemške novice, petek, 23. februarja 2007 Zanimivosti Do do Križovca in še naprej Planine pod Golico Čisto navaden izlet bi to bil, takšne sem polet! z biciklom opravljal v kakšni uri, a kaj, ko se je ob vdiranju v belino slišala snežna simfonija, ki se je lovila skozi objektiv ... BoF bodo pogledi teh, ki so morali v sobotnem jutru namesto stiskanja pod odejo na dnino v jeseniSko železarno, prav Čudni, ko sc bodo obregnili ob popotnika, otovorjenega z nahibtni» kom in kratkimi smučmi, ki koraka po spluženem pločniku mimo riho utripajočih semaforjev, je bilo pričakovati. A ob peti uri zjutraj, če je to prvi dan konca tedna, je po mestu precej maio. Zato se je daio smukniti skozi nekdaj mesto rdečega prahu, ne da bi kdo s kazalcem zaokrožil mimo senc ob čelu, in mimo Trebeža zaviti navkreber skozi nekaj ovinkov proti Pristavi. Pai» ček Vukotič iz blejske štacu-ne s planinsko opremo je dejal, da bo ŠtevilVa zimskih Solnov za lazenje sem In tja prava, a se mi je kaj kmalu. po prvih metrih v klančino, zazdelo, da zna biti zafrkan- cija sredi teme popolna. Ne le da me je zoprno peklilo zadaj nad Ahilovo tetivo, še čelno svetilko sem pozabil na domaČi mizi. Ne da bi imel le eno, tri imam, a vse so ostale tam, kjer je bilo to pio ... Temperaturo je na kazalcih stisnilo do minus štirinajst, V temnem jutru je bilo potem še bolj treba pospešiti z vsakim metrom navzgor, zato da paČ ni zeblo v zadnjicu iu raui4?ii:àkJ obroč. A se je dalo, dokler popotnika z vojaškim nahrbtnikom in smučmi ni obšla misel na ovekovečenje lepote vsega naokoli. Kako ujeti popolno tišino v fotografijo in jo Še malček zanalašč, ker drugi tega niso zmogli občutiti, pokazati prav vsem? Težko, vendar se je zgodil poskus ob Kqnob-Ijevem vikendu meter pod tisočico nad morjem. Se prej pa prvi poscacek ob pohajanju v temo, Id se je prelivala v jutranji svit, tako da se je Kako ujeti popolno tišino v fotografijo in jo še malček zanalašč, ker drugi tega niso zmogli občutiti, pokazati pravvsem? hlad lahko obregnil še v najbolj zakrita vlakna ob koži. Po koščku svetlobe in razsodnosti več. ker je žulja zadaj že naredila muka v Čevljih, sta se pred nosom prikazali dve špuri smuči nekje nad Kočo partizanskih kurirjev NOB nad Pristavo. Se jima je dxdo slediti, dokler se nista razcepili nekje pod Pustim rovtom. Ena na desno, jaz pa na levo, saj je bil dlj Križovec. Tam, kjer so menda francoskega cesarja Napoleona vojaki sredi neke prav tako snežne, a Sc bolj s hladom ovekovečene zime ne prav junaško, a zategadelj še bolj bridko smrt storili. Ob križišču, sicer popolnoma zametenem s snežnimi nanosi, stoji križ, ki ga oskrbujejo Nočevi s Tomšičeve. En Očenaš za pokojno prababico se je odžlobudral, pa še za hčer tam nekje v dolini. Tretji, ne malček, temveč popolnoma ali Še bDlj površen, je bil namenjen drugim, ki ne hodimo v cerkev z vznesen jem, primernim za današnji čas. Ampak je bil. Za dobro misel. Škodovati tako aH tako ne more, pa še nihče me ni slišal, saj v krogu dveh kilometrov ni bilo nikogar. Sledila je potešitev želodčnih krčev z izbomo domaČo klobaso, ki se je rodila v Poljanskem hribovju in jo jc z domačim kruhom vred dostavil Ciril prejšnji dan, čez je šel po^irpV vode. ki je že s strnjeno skorjico zmrznjeno čemela v bidonu. Na Čevlje, ki so močno zglodali opetne kožne blazinice, so se navlekle kratko-smešne smuči, ki pa so v celem snegu jako pripravna stvar, saj nadomer.ti- jo kiplje. Začela >e je kalvari-ja. Pot s Križovca proti Planini pod Golico ni bila spluže- na. Tudi komunalca z lopato ni bilo mogoče pričakovati, tako da bi pred stopinjami urno odmetaval nasneženo gmoto beline. Po nekaj sto metrih je bil prvi vdor, do pasu. In nato kmalu drugi pa naprej. Seveda je bilo smiselno slediti stopinjam srnjadi. ki je kaj za pod zob. a je bilo to bolj neproduktivno delo. Živalca )0 je hitro smuknila v gozd in popotnik se je, do pasu ali pa, Če je imel srečo, le do višine kolen vdirajoč, moral znajti sam, kakor jc vedel in znal. Ugrezanje v belino se je vleklo slabi dve uri, a deviškosti poti proti vasi pod Golico cesta to zimo nima več. Šla je s stopinjami in se bo lahko na novo napravila prihodnje leto. Nekje nad vhodom za Savske jame so MegliČevi in drugi, ki častijo sankanje na naravnih progah, polivali pisto z vodo, da bo bolj trda. Mehko sem se raznežil, ko sem jih ugledal sredi dela. kajti mukotrpnega lazenja skozi prekleto mehko belino ie bilo končno konec. Sledil je smuk s precej utmjenimi nogami po sankaški progi mimo Betela in potem še nekaj korakov do Čopa. Za vrhunec dneva pa obvezen Šnopčck v vaški gostilni, kjer je imela natakarica tako modre oči, kot je bilo nebo vse dopoldne nad menoj, in odvoz do doline. Cisto nava* den izlet bi to bil, takšne sem poleti z biciklom opravljal v kakšni uri, a kaj, ko se je ob vdiranju v belino slišala snežna simfonija, ki se je lovila skozi objektiv m ostaja zapisana za te, ki se niso dali prepričati, da bi šli zraven. Kreditiranje okoliških naložb Eko sklad razpisuje kredite za financiranje okoljskih naložb občanov, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov. v pripravi je nov javni razpis Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb občanov, za katerega bo namenjenih deset milijonov evrov. Orno- gočal bo fmanciranje podobnih namenov njih letih, Predlagana novost letošnjega razpisa bo možnost najema večjega kredita do 40 tisoč evrov za novogradnje nizkoenergij- skih in pasivnih hiš, obsežnejše obnove objekta ali proizvodnje električne energije. Predlog razpisa za druge namene kreditiranja omogoča najem kredita do dvajset tisoč evrov. Razpis sprejema nadzorni svet sklada. Po potrditvi bo objavljen v Uradnem listu RS, hkrati pa tudi na spletnih straneh sklada skupaj s celotno razpisno dokumentacijo in obrazci vloge za kredit. Predvidoma bo razpis odprt od začetka marca 2007. pripravi pa je tudi nov javni razpis Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb lokalnih skupnosti, gospodarskih družb in drugih pravnih cseb ter samostojnih podjetnikov, za katerega bo namenjenih deset milijonov evrov, V okviru tega programa EKO sklad kreditira naložbe v izvaia- nje republiških in obveznih lokalnih javnih služb varstva okolja in druge okolj- ske naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov programa so namenjena za: gradnjo in rekonstrukci-infrastruklurnih objektov in naprav oziroma omrežij ter nabavo mobilnih in drugih osnovnih sredstev republiških in obveznih lokalnih javnih služb varstva okolja, za izvajanje javne službe, gradnjo in rekonstrukcijo naprav in tehnologij varstva okolja, naložbe v tehnologije in izdelke, neoporečne za okolje, ir naložbe iz sans-cijskih programov povzročiteljev obremenitev. Tudi ta razpis sprejema nadzorni svet sklada. Na skladu načrtujejo odprtje razpisa v začetku aprila 2007. Aida in Artna Alda Denič s Koroške Bele drugo feia obiskuje pou monike na Glasbeni Šoli Jesenice. Sicer je učenka 4. razreda Osnovne šole Koroška Bela. Igra tudi v harmonikarskem orkestru glasbene šole pod vodstvom Diane Šimbera. Aldina sestrica Arina pa je leto dni mlajša (je letnik 1997) in prav tako obiskuje glasbeno Šolo oziroma je učenka na Osnovn Šoli Koroška ßela. Arina pd drugo leto igra violino in sodeluje v godalnem orkestru glasbene šole. Obe obetavni glasbenici želita nadaljevati Šolanje na srecnji glasbeni ioli v Ljubljani. Posnetek je rastal na prireditvi v Kosovi graščini na jesenicah. j. P. Jeseniške novice, petek, 23. februarja 2007 Mnenja > pisma Mnenja Monografija ne more naslajati mimo znane publikacije - literature sičj izdano publikacijo oziroma liUraiuro, kije hiia na najem obmo^u izdana ob raznih jub ikjih za vsa podro^a, so bila obravnavana v almi' naku. rati in u rejati tovrstno likra t« • tizan Javomik • Koroška Bela, Ocvi r k Ì ì n poliva I e ro. Ostalo je le pri besedah. pa številne publikacije ob jubi- Zlasti me preseneča, da so kjih jeseniške^ ^iedaliiča, že- pcsamezni prezrli npr. lezarskih godb. poleg že znane publikacije, kot so: Od trga do literature • Zbornik jeklo i« Eden od vzrokov, da se ne posega pc virih, ki so bili že na- mesta, Vod\Čpo muzeju, 40 let Železarskega izobraztMilnega centra • i^jj • 157^, 50 let glas- Opravičevanje aH uk> preži- pisani'je nedvomno tudi v bene šole Jesenice. Naših jO let • 50 let vzgojno varstvenih organizacij, Turistični vodntlc po obäni Jesenice, Zgodcvinski sem pisal v Jeseniških novicah ^^^ neurejeni ter zato ne- razvoj delavskih kulturnih * i 991 Ji^ 1r Vi 9 94 9^ r ranje očitanih napak v mono- ^^^^ ^^^^ publikaaje in lite- grafiji JESENICE MESTO ^^^^ p^ CVETJA, o čemer ^^ ^^^^ JEKLA laje oz. tednik telezame Železar in kulturno umetniška priloga LISTI, dve knjigi Iva na Moho-riča Dva tisoč let železarstva na Gorei^skcm, Dušana Kcr- maunetja tri knjige Politična zgodovina Gorenjske, Antona .januarja 200/, svoje mnenje o almanahu pa je v dnevni- Delo 7. februarja izrekel tudi Eriiest Pušnik, ne znani. 2e nekaj let nazaj je organizacij na Jesenicah in Ja- Melik a Jesenice in jeseniške ob- ravnateljica Občinske knjižni- vomiku • Franceta Skrlja. čine • Zbornik Jeklo in ljudje. ničemur. Ob tem mi preostane samo še domneva, da sc posamezni avtorji prispevkov v maruthu in urednik prezrli do- ce Jesenice na nekem sestanku predlagala, da hi se v zvezi s tem oblikovai r^erat • oddelek pri Gomjesavskem muzeju Jesenice alipri Občinski knjižni- d. ki bi začel sistematiàw zbi- Okamenelo življenje v jeseniškem prostoru, dr. Antona Ra- in marsikaj bi se » dobilo. Dobro bi bilo razmisliti, da bi se movša, Olimpijä od Rateč do urejanja tovrstne literature lotil Rodin mag. Vikija Krevsla, eden od navedenih zavodov. 100 let telovadnega društva Sokol Jesenice, too let- TV D Par- Joža Varl Pisma sto, ne pa samo za ru)tranjost svojega domovanja. Za Up zu- Vsak po svoje - nanji videz in enotna pročelja toplote, mediem ko prebivalci stavb, ki niso v zaubni lasti, bi spijo. Zame je to skrajno izko- moral vel/ati (zakon, odredba) riščevalsko. Ker se tretjino od Rada bi povabila gospoda predpis: ali pa je tudi zuna- 24 ur dneva ogreva brez potre- župana in jeseniške satnike. njost vec$tanovanjske stavbe bc.jc račun toliko večji. DDV Avtobusna postajališča lokalnega prometa na jesenicah počasi dobivajo novo podobo. Lepo urejeno jč prav pred občinsko stavbo, primerno zavarovano, s koši za odpadke in našanje J E KO-IN-a že toliko stema ogroženi mnogi prebi- uporabnike produktov tobačne industrije. Upamo, da bo tudi na drugI strani ceste pri bendnsld Črpalki kmalu podobna slika, trenutno lahko vidimo $e staro, zelo dotr^ano let. Prodajajo očitno presežek esenic. H. J.. JESEKICE podobo postajališča. da Si sprehodijo od Plavža pa last stanovalcev, ki z njo počne-do SeMžet (mimogrede. Icako jo, kar hočejo. Želim odgovor lepo ime). Kako to. da je stano- na svoje razmišljanje! pa ga še poveča. Pred kratkim Sramota je bil župan obveščen o tem Mai da Re bern IK valcem blokov in večstanovanj- skih hiš dovoljeno zamenjati ovirama izgrajevati oknj h rez pravega reda okusa. Groza meje, ko lepe stare bloke "kra- NoČno Ogrevanje sijo" na isti strani beli in problemu z dopisom, a se ni nič spremenilo. Oätno ve^i račun plus DDV ustreza tako občini kol državi. Na vsakodneif-r\e ustne m telefonske interven- Letošnja osrednja občinska proslava " državnega - ruafja v dvorani Gledališča Toneta Ču- okvim, tudi okna različnih oblik ÌR ve/iiosti. Nekdo je celo na bloicu pozidal balkon in pustil U Zunanjost blokov in niso v zasebni cije na JEKO-IN dob'^ odgo- farja) z izvedbo "folk-revivor, daje nekaj pokvarjeno ali jalne" predstave gostujoče sku- Že drugo ku rilno sezono sem da je računalnik narobe nare- pine je bila brez sleherne - rwy- dil. skratka odgovori za majh- nujnejše dekoradje (zastava, ne otroke. Zato apeliram na Prdemov portret. Šopek rož...). JEKO-IN, da svoj način, ki je S ramota - za koga ? Upam, da ic m me je presenetil način ogrevanja. Menim, daje način ogrevanja Je- senic edinstven v Sloveniji in edinstven v Sloveniji, zamenja bom prihodnje leto še toliko pri lasti, bi morala biti eno'.na po širše. Da se stanovanja ponoči s tokinim, fci ga uporabljajo močeh, da bom kjerkoli našel dogO'A)ru vseh strank. Če drugače ni določeno. Če sc bodo takšna samov 4 _ US m izz Ui a, zgrešen nad zuna- njostjo Stavb nadaljevali, bodo Jesenice čez nekaj let Indija ogrevajo z ve^o intenziteto kot drugod po Sloveniji, in ob 22. primemo Prešernovo sliko i uri izklopijo ogrevanje do ure zjutraj. Ker sem zelo zgrožen ruid takim ravnanjem in če ga JEKO-(N ne podnevi, je za nas, ki smo se priselili iz drugih krajev Slo«- nije, ner>ormulno, PuviuU 5c moč ogre^nja ali zmaftjša na minimalno ali popolnoma spremenil, bom s problemom seznanil Koromandija v deželi Čira- ugasne v Času odzi. do ure. iirto slovensko Javnost. Verje- nik pa bo gotovo še potekala postavil na ujedno mesto. Iz ' Invalidi, ki imajo sicer pravilno oznako na vozilu zaradi mojega žepa bom dal sto evrov parkiranja na rezerviranih mestih, se pogosto pritožujejo za šopek ivetju in ga f05tuvi/ ' nad parkirnim sistemom drugih udeležencev v prometu> ki ob slavljenčevo podobo. O pri- I te oznake na vozilu nimajo, radi pa zasedajo njihova parkir- memosti "Šova " za tak praz- \ na mesta. V akciji preverjanja takšnega početja sem na sprehodu po centru mesta v okolici Hotela PoŠta naletel na tri čara. Ljudje bi vendarle lahko imeli malo več občutka za este- Preseneča me. da odjemalci mite, tega ne pisem zato, ker bi razprava daljinskega ogrevanja Jesenic bil finančno ogrožen, venemite in v ^ehi skrh 7a Upn m/»- prenašajo tako tvkore^ctno ob- pa tudi, da v» Taradi takega si- blne kobehftar zapolnjena parkirna mesta za invalide, toda na srečo je bil samo eden zaseden z vozilom brez ustrezne nalepke, drugi dve pa SÌA bill ustr^izno parkirani in označeni. Dobrodelni koncert za Madagaskar jes^nilki cerkvi je pri nedeljski maŠ111. februarja somaše- val misijonar Janez Mesec (rojen Jeseničan), ki že osmo leto na daljnem Madagaskarju pomaga pri reševanju različnih problemov obubožanega prebivalstva, aredvsem pa sedaj pripravlja projekt gradnje nove lole. V ta namen je imel že vrsto akcij in ena od teh je bila tudi v domačem kraju. Poleg somaševanjd ^o ^ripr«i/iii Se krdjši kulturni program po sveti ma§) m k sodelovanju povabili našo pevsko "lastovko" Eldo Viler, v programu pa so sodelovali še recitator Romano GaSperin, mezzosopranistlta Melita jelen, sopranistka Vida Mes€C in njen brat tenorist Pavle Mesec, harmonikarica Marjana Komelj, kiranstka in pevka Sharon Fox {doma iz Avstralije, sedaj že dobro leto biva v Ljubljani, pela je Za prijatelje v slovenščini). Skratka mini koncert, toda maksimalno prijetna, pozitivna energiia za vse prisotne. J. P. Prehod za pešce na Cesti zelezarjev pri nekdanjem glavnem vratarju je zelo prometen in zato bi bila nujna boljša označitev. Trenutno pa se je varnostna tabla s prometnim znakom prehoda za pešce znašla pred prav tako dotrajanim delavskim domom. Po znakih sodeć. Je rja opravita svoje poslanstvo na drogu. Šiviljstvo Castello na Cesti železarjev je znova razveselilo z lepo urejeno izložbo^ kar je pri njih že v navadi. 6es£0jio tn foto: Pipan 14 leseniške novice, petek, 23. februarja 2007 Zanimivosti Najdenčki iščejo dom st^ra in cepljena, išče nov dom, 04i/386«63S. Mešanka 2 nemškim ovčarjem je stara največ 2 leti. Prijaz* na, temperamentna psička, ki se dobro razume z mačkami, išče nov dom, 031/240-916 po 15. urr. Sladke skušnjave Kopico najrazličnejših receptov je mogoče najti tudi na spletu. Tokratne predloge za pripravo sladic smo našli na strani najPortal.com. Ka kavo ve rezine ßisfcwt; 20 dag sladkorja, 4 jajca, 25 dag moke, i vamJjin sladkor, 1 pecilni prašek, i dJ Radenske, 1 dl olja, 2 do 3 velike žlice kakava Orehova bajadera Masa: 30 dag sladkorja, 40 dag Albertovih keksov, 15 dag mletih orehov, 15 dag masla, malo ruma Nadev: 2 kisli smetani, 10 Preliv: 10 dag jedilne čokola-dag sladkorja v prahu, 10 de. 10 dag masla dag orehov, i žlica ruma Preliv: 2$ dag margarine, 10 dag Čokolade v prahu Nđi'odi/a za pripravo Biskvil: sestavine zmešamo skupaj, da dobimo maso za biskvit in ga spečemo. Ko se ohladi ga prerežemo po dolgem na dva dela. Spodnji del namažemo 2 nadevom in nanj položimo zgornji del, ki ga na koncu prelijemo s Nadev: orehe zmeljemo in jih zmešamo z drugimi sestavinami. Preliv: margarino in čokolado stopimo nad soparo in mešamo, da dobimo gosto tekočo kremo, ki jo uporabimo za preliv. Navodila za pripravo Masa: sladkor in vodo se-grejemo, da zavre, in pustimo vreti vsaj 3 minute. Odstavimo z ognja in dodamo maslo, da se stopi. Vse skupaj prelijemo po mletih Albertovih keksih in orehih, dodamo še malo ruma in vse skupaj dobro premešamo. Maso damo v malo na-maščen srednje velik pekač in jo z vlažno rolo dobro potlačimo, da dobimo plast, debelo približno 1,5 do 2 cm. Vse skupaj postavimo na hladno. Ohlajeno prelijemo z prelivom in pustimo da se suši en dan. Pecivo nato narežemo na kocke. Preliv: Čokolado in maslo stopimo nad soparo in tekočino uporabimo za preliv. jabolčna pita Testo: 10 dag sladkorja, pol kg moke, 2 jajd, 20 dag margarine, varuljin sladkor, pecilni prašek, sol po okusu, limonina lupina, malo smetane Nadev: 5 jabolk, sladkor po okusu, cimet po okusu, malo rozin ali orehov Navodila za pripravo Testo: sestavine zmešamo skupaj v testo in ga razdelimo na polovico. Polovico damo v namaščen pekač, nato dodamo nadev. Po nadevu razdelimo drugo polovico testa. Nadev: jabolka olupimo in naribamo, dodamo cimet, sladkor in rozine ali orehe. Jeseniški župan na ATM TV Pogovor z županom Tomažem Tomom Mencingerjem o aktualnem dogajanju v občini v preteklem mesecu od zadnje oddaje in s 4. seje Občinskega sveta občine Jesenice bo na kabelskem kanalu ATM Kranjska Gora v petek, 23. februarja, ob 20. uri. Če želite sodelovati, postaviti vprašanje, povedati svoje mnenje, pokličite na telefonsko številko 04/5885 t ali 5885 151. NACRAIENCI PREJŠNjE ŽTEVILKE KRIŽANKE Podmežaklo, razen za polfinalne ali finalne. Nagrajenci naj se zglasijo Dri blaeain kluba in se izkažejo z dooisom Občine lesenice in osebnim dokumentom o pridobij grad Geslo prejšnje številke križanke se glasi PRVI NASLOV DRŽAVNIH PRVAKOV. Nagrade za križanko prispeva Hoke/skf klub Acroni, Nagrajenci so: 1. nagrada: vstopnica za sedišče + obesek za ključe/trak HK ACRONI JESENICE: Boža Klemenčrč, Cesta i. maja 67, 4000 Kranj, 2. OBVE^ILO nagrada: vstopnica za sedišče: Staš Purger, Bokalova i o. 4270 Jesenice, Tisti, ki bi bili radi sponzor nagradnih križank, objavljenih v Jeseniških 3. nagrada: vstopnica za stojišče: Pavla Demšar, Rudno 37,4228 Železni- novicah, pokličite Cveta Ermana na tel. 04^252 038 ali pa po e-pošti: ki. Nagrade veljajo za katerokoli preostalo tekmo v figi EBEL cveto.erman@gmaiLcom. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj tn vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do ponedeljka, marca 2007, na Gorenjski glas, Zoisova i, 4001 Kranj, p. p. 124 ali vr-Žlte v naš poštni nabiralnik. Sponzor križanke je podjetje Alois Oallmayr Automaten • Service, družba za servis av< tomatov, d. o. o., Kurilniika ulica 21, 4270 jesen ree. telefon 04/383 $2 52 Ir faks 04/583 52 Nagrade; 1. nagrada: 1 kg kave in skodelica; 2. nagrada: 1 kg kave in skodelica. 3. nagrada: 1 kg kave in skodelica. Znamka Dalimavk KRAUEV> LS Ct^lUKI UAAVmiJ »OKtl« lAl. * ruKioc* onviLxiimw «.OS seaws avtoma TOV se2ham poguvu na koncu lOilKS H- SM Kosnjua AZU KLOSa. rumene bapvc ZAČETEK NKONEC jyjk 1 cana cq.iha 1 1 kemuskt , zkaxza natru 'pfi msec 4je>n, hiaar na strehi) • JJTAMIA 2AUA letalo a-ro hrano. mleko in jajca 1 rnska epokja ' onufi miei^ vtsoka flanota zahoon eo&Ni, ued reko unon ^SWtO katasa PiflC čanska R£U gtozna PESEM raoo murnk tmkza ooll i>AVEL4nH EKAIOÒRI« PEHJAĆA kiaufa EDO LHASEH avtor' cvno erman eeNiKiv niònfu U pisec TNEQA VUE- uepisa sukar grapik SfONZOR KR12AWE alois tlBmUVTI Kill40 K&.0. drevo dfl TRUP SKUOA- TEJ IN OfflJCENL T OfVXA •jestov SEVtRH INOUI NOUADSK STATOSELO V JV rv^ pojavna voo vrsta VRBE 21VIJEU- OTRO^ doba do 12 let zoaoG lAHTHUR) norveSK p£snkin OMWr» ' (HENRIKI prebivalka trsta manjs. irALSK napao kr/u jožnooo mm mesto v szrrAiiji kitajsk pesnik icm inoustaisko mssto v latalonül. tud tarrasa dunovmk NO rejska EàfiUA -i uSTRAWt TANIALa VAtólV GRèKI iMPTOLOGU SNOV, n rada razpada v ione SAMO gostiIA vuđar triarhue BRfTANSK^ prscc fLfUM ranc EANE ccla urađza garin- plovba jehoez jahto svicarsk SllKAJ^IN grafkk (kams) PEVEC lKAA.1) TÖwl LNNAUEHJ UEQLAIZ PfUKU Itì •lOlAN.SU kafì^an .051» •lozof POSKQO&A ' koze NEPmjE' TEN GMJS ? POOAM KURlLNt- KA ultcasi JESENK^f ue7am< orfna .mm 0rie* ^NOKRO- vffiala AMERiska va '6 12 13 SLOVARČEK' AOSTA: mesto v severni Italiji ORAI: mesto v severni Indiji NiOBA: Tantalova hči v grški mitologiji ERNl: švicarski slikar TORI: član angleške politične stranke GOSPEL: črnska religiozna pesem GORENJSKI GLAS KRIŽANKA JESENIŠKE NOV?CE 4/2007 P. P. 124, 4001 KRANJ Jeseniške novice, petek, 23. februarja 2007 s5 Koledar prireditev Kulturne prireditve RAZSTAVNI SALON ĐOLIK DO 7. MARCA Skupinsba razsUva Tfbovij« del dfanov RELIKA • Revinkth likovnikov Info: Rdzstavni sslon Dolik. 04/583 2$ 06 9. marca-4. aprila RazsUvd likovnih del slikarke Danke Smrdel iz Domžal Odprtje /?2$tdve bo ob iS. ur! : Rastavnl salon Dotik, 04/583 2S 06 KOSOVA GRAŠČINA 00 9. MARCA Kiparska razstava Razr^olikost v vosku oblikovalca v vosku Rafaela Samca Info: Cofn^esavski muzej Jesenice, 04/583 35 00 MARCA-26. APRiLA Fotografska razstava Fotografskega društva Jesenice Fotografini« se predsrav ]o Odprtje razstave bo ob iS. url Info: GoTniesavski muzej Jesenice, 04/383 35 00 15. MARCA-26. APRILA Likovna razstava akademske sükarke Cvetke Hojnik Odprtje ra2sUve bo ob ì8. uri Info: Corn] e savski muze] Jeser>ice, 04/583 35 00 fOTOCALERIjA FOTOGRAFSKEGA DRUŠTVA JESENICE 7. MARCA OB 18. URI Fotografska razstava fotografi] iz dru2tne |eser>ko iz Poljan nad Škof* |o Loko Odpft]« razstave bo ob 1$. un Info: Fotografsko druitvo Jesemce, 04/533 u 74 GLEDALIŠČE TONETA CUFARjA i. MARCA OB 19.30 >n MARCA 00 20- L;RI Komedija S LG Celje Spustite me pod kovter« Gospa Mar kham (za abonma in izven) nfo: Gledal I Toneta (! u fa ria Jesenice. 04/583 31 00 4. IN i8. MARCA OB io. URI Vaia • naša matineja (program za najmlajie) Info: OledafiSČe Toneta čufarja leseni ce, 04/583 31 00 9. MARCA OB iS. URI Območno srečanje plesnih skupin nfo; /SKD 01 jesenice, 04/58^ 67 40 KULTURNI DOM SLOVENSKI jAVORNIK 50. MARCA OB 18. URI Območna Srečanje folklornih $kgp)n Info: ISKD Ol lesen i ce, 04/sSé 67 40 Glasbene prireditve DVOfiANA KINA 2ELEZAR MARCA OB 19^50 spremljava v živo filma Knžarka Petemkin za glasbeni abonma \n irven) Info: Gledališče Toneta Čufarii Jesenice, 04/sS} V 00 17 marca Oß 19.30 Ve^r iarisonov in zimzelenih melodij • pojeio: )9nkeviči Romana Kranjčan In Jure Ivanuiič izven) tnfo: Cledaliiče Toneta Cufarti Jesenic«, 04/5^3 00 DVORANA GLASeENE SOLE 8. marca or 19. uri Nastop tekmovalcev Glasbena io I a Jesen ice^ 04/s&$ 60 xo Darja Svajger, Lara P* glasbeni abonma m 20, MARCA OB 19. URI Koncert dijakov rn Študentov Clasbena lesen Ice, 04/386 60 30 MARCA OB 17^ URI Nastop prvoiolcev ^ posveten matennskemu dnevu Glasbena iola Jesenice, 04/ss6 60 }0 OSNOVNA $OLA KOROŠKA BELA 27. marca ob 17. uri Koncert šolskih pevskih zborov Osrtovna Sola Koroika Bela, OaIsìO 64 os Kino KINO 2ELEZAR)ESENrCE Ve(o sporedu Kina Železar Jesenice na spletni strani www.gJeda tc.si ali na telefonski Številki 04/SS3 1 03 Predavanja, izobraževanja OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE -ODDELEK ZA OTROKE VSAK PONEDELJEK OD i6. DO 17.30 Ustvarjalna deU^r>ica VSAK TOREK OD 16. DO iS.45 Angl e S ke urice « VSAKO SREDO OD 16. DO 17 Ustvanalna delavnica VSAK ČETRTEK OD \y. DO 17.45 Ura pravljic 29. marcaob17. URI Ob^sk pisatelja Ivana Sivca in zaključek Mesa kviza OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7.30 DO 18.30 in OB SOBOTAH OD 7.30 DO 12.30 so otrokom na voljo itlrje računalniki (internet. Word, računalniške igrice). Ma ur^ pravljic so vabljeni otroci od 4. leta dalje, rta ustvar jalne delavnice pa od leu dalje. Info: Občinska knjižnica jesenice • oddelek za otroke, 04/3s3 42 01 KNJIŽNICA JAVOR NI K« KO ROŠKA BELA Ì3. MARCA OD 16. DO 17.30 Ustvarjalne delavnice 27. MARCA OD 16. DO 16.45 Ura pravljic Info: Knjižnica Javornik • Koroika Bela. 04/563 4z11 DVORANA KINA ŽELEZAR 19. MARCA OB 17. URI Kviz Zgodovina mesta Jesenice {Sodelujejo osnovn« in srsdnje 9b4in8 J«s«nice Zavod za iport Jesenice. 04/^33 46 65 KASARNA NA STARI SAVI 20. marcaob17. URI Delavnice za otroke ob občinskem prazniku Občine Jesenice Delavnice so brezplačrte, pokrovitelj je ACROMI Jesenice. : CornjesavsM muzej Jesenice, 04/583 35 00 MLADINSKI CENTER JESENICE VSAK DELAVNIK OD 10.30 DO 19. ÜRE Dnevni klub • srednjeiolci In starejSi igranje namiznih družabnih Iger, namiznega nogometa in tenisa ter igranje biljarda od 10.30 do 19. ur« VSAK DELAVNIK OD 13.30 00 15.30 Vodene dejavnosti za osnovnoSolce ENKRATTEDENSKO (razpored na v-ww.mc-jesenice.sl) Dirìgi namiznega nogometa Cariando; brezplačne inilrukcijc monom Zormanom s Si VSAK TOREK ob16. URI jasnine ustvarjalne delavnice za osnovnoSoJce (brez prijav) VSAKO SREDO 0& 16. URI Srečanje s Pavlo Klinar, univ. dipl. soc. ped. ENKRAT TEDENS<0 fra^Dored na www.rr 22. MARCA OB 19. URi 'Vse, kar ste želeli vedeti o KITE-nju" - z zmajem (padalom) po vodi zemlji, snegu, ledu ... predavanje Bojana Žalca SPLOŠNA BOLNIŠNICA JESENICE • Društvo bolnikov Z osteoporozo 23. MARCA OB 18. URI Predavanje Bolezni dojk, predaval bo dr. Branislav Franjli, spec, gin, Predavanje bo v prostorrh SploSne bol ni Sn ice Jesenice • upravna stav ba. 2. nadstropje Info: DruStvo bolnikov z osleoporozo, 040/616 981 KOSOVA GRAŠČINA 15. MARCA OB iS. URI Muzejski večer z mag. Markom Mugerli- "JESENICE WED I. TOV NO VOJNO' Info: Muzejsko društvo Jesenice, 04/583 25 75 Drugg prireditve DOM UPOKOJENCEV JAVORNIK-KOROŠKA BELA 8. MARCA OB 16, URI Proslava ob dnevu žena Info: Društvo upokojencev Javornik-KoroSka Bela, 04/583 1014 DOM UPOKOJENCEV JESENICE .MARCA 06 17. URI Prireditev ob mednarodnemu dnevu žena 21. MARCA 08.17. URI Literarni večef ob svetovnem dnevu poezije 28. MARCA OB 17. URI Občni zbor Drijštva upokojencev Jesenice : Druitvo upokojencev Jesenice. 04/583 26 70 DOM UPOKOJENCEV dr. F. BERCLJA JESENICE 8. MARCA 08 18. URI Prireditev ob počastrtvi rnednarodnega dneva žena nfo: Z8U NOB Jesenice m SO jesenke. 04/$36 02 26 TRG TONETA ČUFARJA 15.-19. MARCA Jožefov sejem : Zavod za Sport Jesenice, 04/588 65 i OBRTNA ZBORNICA JESENICE 15. MARCA OB i6. URI Teden obrti In podjetništva - predstavitev Izdelkov in storitev članov nfo: Območna obrtna zbornica Jesenice, 04/5^3 34 $0 GLEDALIŠČE TONETA ČUFAR|A 20. MARCA OB 19.30 Osrednja prireditev v počastitev občinskega praznika Infc: Občina Jesenice, 04/586 92 33 CENTRALNA POSTAVLJALNICA ŽP JESENICE • Kurìlniàka ulica MAl^CA OD 15. DO 18. URE Ogled modulne makete na Jesenicah MiUn Hribar, 040/706 740; www.vla ki Jesenice, net Športne prireditve ZBOR ZA GLEDALIŠČEM TONETA ČUFARJA 8. MARCA OB 8. URI POHOD; Jesenice-Plans ki vrh DmStvo upokciertcev Jesenice • sekcija za pohod niStvo, 04/583 26 70 22. marca ob 8. uri POHOD: Zelen ica-5f ed nji vrh Info; Dnj$tvo upokojenca Jesenice • sekcija za pohodniStvo. 04/583 2$ 70 Športna dvorana podmežakla Mama d'ama* 'dramska skupina pod vodstvom Martina Sonca j 20. MARCA OB 12. UR 2. MARCA OB 16. URI Al Gore "Neprijetna resnica' • ogled dokumentarnega filma o globalnem segrevanju ozračja MARCA OB 18. URI *Z veliko volje v bolele okolje" • predavartje doc dr. Klemena Berganta direktorja Urada za meteorologijo na ARSO IN 12. MARCA OB 16. URI 'Izdelaj svoj model tekmovalnega čolna mC* Delavnice modelarstva vodi Tomaž No' iz društva TOPSP£ED 8. MARCA OB 19. URI "Ženska v Času In prostoru" • estrogeno s Tino In Nino Turnir v namiznem tentsu ob občinskem prazniku Občine Jesenice Info: Zavod za Sport Jesenice, o$i/61% 240 STRELIŠČE SLOVENSKI j AVO R NI K-KO R OSKA BELA 21. MARCA Turnir v streljanju z zračno pulko ob občinskem pravniku ^čine Jesenice Info: Zavod za Sport Jesenice, 041/676 554 KEGLJIŠČE PODMEŽAKLA 24. MARCA OB 10. URI Turnir v kegljanju ob občinskem prazniku Občine Jesenice Info' Zavod za Šport Jesenice, 041 676 SS4 NA VSE PRIREDITVE Vg JDNO VABLJENIi Pripravil: Turistično*informatij$ki center Jesenice 15^ MARCA OB 19.30 'Ndj fotkc natečaja Jesenke** * pcàtWie/ naerad fn odprti« razstav« TCL!04/S86 httpt//wwvi «•naslov: tic(3)ragor.$i, tic.jcs«ntce(3^s)oLn«t 6 iške novice )eseniške novice, petek, 23. februarja 2007 Smuk Prvo mesto med skupinskimi maskami je osvojila ekipa Kava bara Tržnica z jesenic z najbolj izvirno masko Gremo na morje. Poskrbeli so za pravo morsko vzdušje. Anka Bulovsc Na Črncjii vrhu je bilo dogajanje na pustno nedeljo spet "svinjsko". Turistično društvo Golica in sekcija Svinjske glave so se spet potrudili in organizirali že kar 41. smuk za trofejo Svinjska gl ava. Župan Š pano vega vrha Žnidar je v družbi jeseniškega župana Tomaža Toma Mencingerja slovesno odprl prireditev. Ko so zaigrale fanfare, se je tekmo- vanje za trofejo pričelo. Na žaJost pa so biJe letošnje ma» ske primorane snežno "str* mino" kar prehoditi, ker zaradi mile zime tekma na smučeh ni biJa ravno pripo» ročljiva. Otroške maske so se predstavile prve. Komisija ni imela lahkega deia, saj se je za "svinjsko torto" potegovalo veliko število otrok. Na koncu se je žirija le odločila in prvo nagrado podelila tigrčku, ki je dosegel najboljši srednji čas. Seveda so bile nagrajene tudi vse druge otroSke maske, ki so za sodelovanje prejele " ino" in skromno da- rilce. Pečeno "svinjsko glavo" si je to leto z najboljšim vmesnim Časom priborila ekipa Max bara 2 Jesenic s skupinsko masko Bosanska piramida sonce. Prvo mesto med skupinskimi maskami je osvojila ekipa Kava bara Tržnica z Jesenic 2 najbolj izvirno masko Gremo na morje. Poskrbeli so za pra- njabela. vo morsko vzdušje, piko na i pa je dodala Še odlična plesna koreografija njihovih kopalcev. Na drugo mesto med skupinskimi maskami se je uvrstila najhitrejša reševalna enota Swina fly, tietjeuvTŠčena pa je bila ekipa turistične agencije Svinjska glava tours. V kategoriji dvojic med skupinskimi maskami je zmagala Svinjska vlada, med posameznimi maskami pa maska Svi- Trofejo "svinjska glava" je prejela skupinska maska Bosanska piramida sonce. Zaslužen počitek na plaži ob Coctail baru Tržnica Romanca med svinjskim županom In SneguljČIco. Svinja bela Pustni utrip Jesenic Na pustno soboto je bilo na Jesenicah v glavnem bolj pusto, a k sreči ne povsod. Janez Pipan Čeprav sem obiskal kar nekaj gostinskih lokalov, kjer so navadno pripravili vsaj mini pustni utrip, pa je bilo letos v glavnem res bolj pusto, toda ne povsod. Tako je Mladinski center Jesenice na Čufarjevemu trgu pripravil srečanje pustnih mask za mlade in zelo mlade, v večernem času so to nadaljevali za mlade po srcu in zvečer ustrezno nagradili vse primerne pustne maske (nagrade sponzorjev). Pri društvih so seveda najbolj aktivni prav v Društvu upokojencev esenice in Društvu upokojencev Javornik-Koioška Be- zabavalo pozno v noč. Med gostinskimi lokali pa je biJo živahno v Kazini, kjer sta vsaj dve skupini zaslužili nagrado, predvsem jugo pio-nirčki in piorürke, ki so tudi v tretjem življenjskem obdobju enako oblečeni kakor v prvem. V Cafe teatru pa so pohvalo zaslužili že sami zaposleni, saj so bili enotni v modi tridesetih let prejšnjega stoletja v času swinga in Čarlstona, pa še ansam Romeo jim je v živo igral te melodije- Tudi med gosti je bila paleta zanimivih pustnih podob. Med lokali, kù sicer niso organiziranega pusmega sporeda, pa za dekoracijo lahko pohvalimo la, kjer se je veselo vrtelo in gostinski lokal Ejga. Pustni šemi iz Druge pomoči sta obiskali otroke na pediatričnem oddelku Splošne bolnišnice veselice. Moda tridesetih let v Cafe teatru. v Društvu upokojencev Javo rn i k-Ko roška Bela se je veselo vrtelo in zabavalo pozno v noć. PionirČki v Kazini Utrinek s Cufarjevega ti^a PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ___• PETEK 23.2.2007 GL SB / TELEVIZIJ; M» TV n.05 Mladi zdravniki MM Motorji 13.S5 I iuMt 14^5 Pr^ivelllS.lO Pelini- i 15.}5 Proti rfhu 16 Z^molü- n«2drdvniikg zgcHjt« 17.15 Rcievdtije živali 17.40 HujUnje 18.05 vrt 19.00 Pck icrja 19.25 Novir^r v modrem 20.1$ Tt*i vn 20.40 Vilu rn« zgodb 21.05 ^izkuifijd vzdržljivosti 21JS Zltčin v Hoilywoodu 22.00 Prevarami 22.4S Pod n^m 25.10 Newyor^ka politìja 00.05 Skrivnosti Las Ve* oasa 00.55 Viharne zcodb? • RoAMlia 12.20 AK13 ifubezen. a del 13.10 ììtrtì. 47.14.05 UMdbe 13.55 Ogrožen! morski pes 14.4S Kraja r>a delovnem mestu 1S.3S Policija 16.00 Morilski kulti 1650 Zaobljuba 17.40 Prevarana smrt 18.0S Reievanje žjvdii 16.30 Drzni Taiovi 19.00 Motorji 19.25 Ogroženi morskj pes 20.15 Zadnja priložAMl za poto* vdn;e 21.05 bdme v New vorku 22.00 i^lo m iala 22.50 Pod nožem 25.15 Policisu rz Mia-mija 25.40 Ogroženi morski pes 00.30 Voja* k! 01.20 Same v New Vc(1(u • ROMMtk» 06.00 ^vett i. del 06.50 Za ljubezen do Gio- rie, 8. 12. del T1.00 Nise skrivno iivlicrvj«, S. del 11.50 Usodna ljubezen. 13. * 17. de! 16.00 Dva o^ka. 1/1 del 18.00 2iveti, 4. de 19.00 $vetovr>i popotnik 20.00 Ho^m bti rvezda. 30. M 22.00 ^Ijeiije z Anito, Ì). • del 00.00 Nezvestoba. 10. del 01.00 !)va o^ka.1/1 del NEDEUA 25.2. IcafitvIV 06.00 Kaj stonii 10,ID Zaptski (z 10.35 Dirka 1US Preživeli 11.50 Afhika 12.15 Irki 13.0S Halo!? B.SS Kaj florHi 16.05 Reievtfje žival 16.30 Afri-ika pustofoviäna 19.00 Preživeli 19 JS Bro* dolom 19.S0 Brodolom 20.15 Kaj storhi 00.30 Vojaki 01.20 T^ke odloeitve 02.10 Halo!? 03.00 Reievartje iivali 03.2S Irki 04.1S Uejna polidja 0440 Na zmenku Kmntia 06.00 2rvptr, 4, del 06 JO Judeževa žena, 62 * 66. del 11.00 Nase skrivno Življenje. 6. del 11.50 Sre^a v ljubezni. 68. - 72. del 16.00 Dva o&a. 1/1 4el 18.00 Živeli. 3. del 19.00 Svetovni popotnik 20.00 Hočem brtl rvezdal. n. del 21.00 Zvezdniku intervju 22.00 h- ienje z Anito. 15. * 16. del 00.00 ljubezen naprodaj, l.del PONEDEUEK 26.2. BeaOtyTV 09.20 Napaka? 09.45 RPA 10.10 Oivje vre* me 11.00 Zamol^rte zdravniške zgodbe 11.50 Reševanje žrvali 12.1S Oko za oko 12.40 Mn v Holl/woodu 13.05 Mladi zdravnikillJOMolorjimSMajhnidideži 14.4} Morufji 15.10 Pi>, 6\del 19.30 Ju-d^eva žena, 68. del 20 JO Naie sknvno življenje. 41. del 21.10 Usodna ljubezen, 19. de 22.05 Za ljubezen do Glorie, 14. del a.OO 74. de) 23.55 Ma^eevanje 5reu v jubeaii. 91. del SREDA 28.2. MhylV 11.50 Reševanje živali 12.15 Oko za oko 12.40 Zloän v Hollyv^oodi 13.05 Mlad zdravniki 13 JO Motorji 13 Majhni ^udež 14.45 Motorji 15.10 Poatn^ski posnetk 15.35 frotivitu 16.25 Zamolčane zdravri-iki zgodbe 17.15 Reševanje živali 17.40 Hijianje 18.05 Živalski vrt 19.00 Klic 19.50 Čudaško 20.15 Prevaranti 2105 Sami v Nev/ Yorku 22.00 Prevaranti 01.20 Sami v New Yarku 02.10 Prevaranti # ÈMMÓCk 12.20 Ah, ta ljubezen. 91. dd 13.10 Zaljub-Ijaia, 50. del 14.05 Usodna ijtibeten. 19. • 21]. del 1535 Za ljubezen do Glorie. 14 - IS. del 17.40 Poroka z milijorerjem, 84. del 18.35 Mana Rosa i^ženo, 6?. del 19JO Ju-deževa žena, 69. del 20 JO téit skrivno živ- Ijn^je. 4?. d»l 31.10 \kadM 70 del 22.05 Za ljubezen do Glorie, 15. del 23.00 Sreča v ljubezni, 75. del 23.55 Mai^evanje 1,92. del ČETRTEK 1.3. RMirtyTV 12.15 Oko za oko 12.40 öoa^ v Koltyw»du 13.05 Mladf zdravr^ikJ 13 30 Motorji 13.55 Majhni eudeS 14.45 Moloiji 15.10 Po^äki pc^l 15J5Ttki 16 J5 Zanctòrv Zdravniške zgoiU« 17.15 Rekvanje Avaü 17.40 Huj- ianje 16.05 tiv^ vrt 19M Proti vrhu 19.50 Rqstvo 20.15 Medidnske zgodbe 22.00Smu-ürska sezona 22 J5 Na nibu 23.151? ^alti 00.05 Rojstvo 00 JO Proti vrhu 12J0 Ah, ta ljubezen, 92. del 13.10 Zaljub-^na. 51. del 14.05 Dsodr^a ljubezen, 20. -del 1SJ5 Za ljubezen do Glorie. 15. 16. del 17.40 Poroka z milijonarjem. 85. del 18J5 Maria fimi fütUno.fü. del 19JO Ju- deževa žena, 70. del 20 JO r^e sknvno življenje. 43. dei21.10 Usodna l.ubezen, 21. del 22.05 Za ljubezen do Glorù, 16. del 23.00 Sie^a v ljubezni, 76. del 23Ì5 Mai^evanje liibezni, 93. GG 1 OglđSI 04/IiM4?47. © Gorenjska 96 MHz RADIO Z A R A D O V E C Udarila sta drugtč, a njun udarec je tokrat šibkejši od prvega. Ne gre pa zariemariti dejstva, da je kreativni duet s kompanijo v uličnih debatah od ust do ust eden najvidnejših predstavnikov slovenske popularne glasbe. ji Klemen Clobočrtik fazi odločili, da bo ta prevzel le distribucijo." kladba Vednc zame s prvenca Dolce vita je v letu 2003 pov- Bi lahko strnila pomeo plošče v kratki razlagi.^ G: "Plošča je delana na raz-zročila pravo malo nolikosti, istočasno pa ima revolucijo. Nipove- skupni imenovalec, neki do- dovali so, da sta GuSti in Polona intervjuju navajamo Guštija 2 G in Polono s P) glasbena smernica, Id nas v ločen 2:ven, in to je Polonin glas. Je ženska plošča, ki je ro-mantično-erotično obaivara." P: "Rdeča nit je izpoved prihodnje zna impresionirati raznoraznih notranjih doživ-s svojim inovativnim pristo- Ijanj in s tega vidika je lirska pom. Impresija traja. plošča." Album GP je izšel pri zalo* Kaj lahko vpliva na prihod- žbl Streetz 100. V Čem je prednost izdaje ploši^e pri manjših založbah in v čem sbbost? G: "Prednost je popolna kreativna svoboda. Omenje no 2aložbo smo si i^misliJ sami (samozaložba), sam peljemo odnose z javTKJstmi sami sponzorje, tako da nam finančnih sredstev ni treba deliti z založbo. Slabost ali pa nost samega benda, če je to sploh vprašanje? Gr "To vsekakor je in ni vprašanje. Skupna umetniška vez bo trajala gotovo Se vsaj leto dni, kolikor bo trajala promodja plošče GP. Vse P: "Mogcče bo vedno manj velikih bendo v. Glasbena scena je raz sloj ena, od komercialnih do alternativnih ostalo je vprašanje poti, ki smeri. Trenutno se nekje na nama jo bo prihodnost prinesla. Ostajava pa oba v glasbenih vodah." površju scene pojavlja veliko žanrsko različnih bendov s Kako se besedila pesmi razvijajo od nastanka oa listu papirja do podobe, ki jo lahko slišimo na ploščah? G: "Pri pisanju se opiram na njen pogled skozi oči. Pravi kreativni proces se začne, ko širokim spektrom publike, prinesem besedilo ta idejo za recimo Katalena, Melodiom. melodijo. Pobna nato postavi tudi ne je to, da ne porivamo Kam se po vajinem mnenju svojih člankov konstantno v lahko obrne glasba oziroma Mi se najdemo nekje vmes." G: "Ostala bo kvaliteta. Red- svoje iztoòiice, na katerih kasneje tradiva pesem do konČ- vse levije. Bila je opcija, da bi kakšna mora biti nova glas- mo skupina Silence pri nas ni ne podobe. Skleneva kompro- izdali ploščo pri založbi Menart, ampak smo se v končni bena smer, ki bo navdušila slovenske poslušalce.^ široko prarana, vendar v tuji- mLs med njenimi predlogi In ni ustvarja kvalitetne stvari." mofo verajo besedila." Dva terenca in ^irje avanturisti Najprej Ana Bešter in Taiji Tokuhisa, nato pa le gosta oddaje Avantura, simpatična in zgovorna pevka Irera VrCkovnik in pevec z židrnetnirn glasum Boštjan Dermo! iz skupine Nude. Tokrat je Slo po gozdni poti blizu Tržiča hitro z novimi freelanderji le za dušo, za tekmo pa je Šlo počasneje, saj je imei voznik zavezane oči, sotekmovalec pa ga je usmerjal. Tudi med stožci v vožnji vzvratno je bila potrebna natančnost, zbranost, pa tudi nekaj malega sreč« ni bilo odv«Č. tranju pogojev pn^kufemo v S dneh po obrav) na naslovu: l?KRA ISDi d. d» Savska loka 4, 4000 KRAN) * Sptoina služba, kjer dobrte tudi vse informacije. PETEK 23, 2.2007 03 KULTUR/ V torek, 27. februarja, zvečer bodo na i. programu TV Slovenija prvič predvajali igrani dokumentarec TO-001 Velenje. Podoživeta osebna zgodba o prebegu v času slovenske osamosvojitvene vojr»e. I fgor Kavčič ma, je osnovo za scenarij dobil v zapisih iz Kalanovesa st ilo je 27. junija dnevnika. K sodelovanju je 10QI, ko sem povabil režiserja Crlja in v dnevnik vpisal preteklem letu sta z ekipo VOJNA!" se v ig. rano dokumen- približno dvajsetih sodelavcev projekt tudi realizirala. tamem filmu TO 00j Veknje "Sam sem v €asu vojne delal spominja |ože Kalan, pilot v televizijskem informativ-helikopterja gazela, v kate- nem programu, ko je bila rem je drugi dan osamosvojitvene vojne skupaj z letalskim tehnikom Bogom Šu* Staram prebegnil iz ]IA na dmgo stran» v slovensko Teritorialno obrambo. V uri kvaliteta posnetka manj po membna kot megova vsebina. ko ni bilo Časa za boljše izdelke- Zato s%a se tudi pri tem filmu poskušala vtiveti v tisti čas in sva namenoma pred pobegom se v mislih veliko anemaJa s kamero iz Soavtorja filma ßo7o Crij in Tomo Burarin med pogovorom spominja svojih prvih letalskih izkušenj, užitkov v lete- ju, službe pilota, pa tudi roke, s premalo svetlobe, včasih celo namerno poslabšala kadre oziroma "sesuJa tega, kam je zabredla IIA. v sliko"/ razlaga Božo Grlj. na 8rdu, kjer se zgodba o Gazeli TO-001 Velenje začne. takratni helikopterski enoti, skem kot organizacijskem izvemo, da pobeg ni smislu. V državni upravi je kateri je bil zaposlen. Podo- Pri sestavljanju celotne zgolj trenutna odlodtev, am- namreč potrebnih kup dogo- bno je takrat razmišljal nje- zgodile sta uporabila tako ar- pik je načrt, da bi ukradli ga- vorov in dokumentov, pre- gov sodelavec in prijatelj Bogo. "Če nama je usojeno, bova preživela," sta si rekla, preden sta vstopila v helikopter. To je vrh filma, v katerem avtorja, oba Gorenjca, scenarista Tomo Burazin in hivske posnetke s televizije zelo, tlel že dalj časa, hkrati den lahko steče en tak pro-kot tiste, ki jih hranijo v Pol)- pa tudi po pobegu napetost jekt," razmišlja Burazin, ki čah, v igranih prizorih, v ka- filma ne pojenja vse do kon- upa, da ni šlo za prvi in za- terih sta avtorja želela z rekonstrukcij o dogodkov predvsem gledalcu le bolj približati samo zgodbo» pa je so- Božo Grlj, ki je film tudi re- delovalo okrog dvajset voja-žiral osvetljujeta tudi širši kov Slovenske vojske. V vlo-kontekst takramega dogaja- gi pokojnega Tonija Mrlaka, ca. Oba prebežnika sta se morala skrivati vse do oktobra, ko so iz skrivališča pri-peljali tudi helikopter. Od treh gazel je tako z armado odšla le ena, medtem ko je "ukradena" ostala doma in nja pred prebegom in po pilota, ki je takrat z gazelo bila v uporabi vse do leta njem. Vsebina v veliki meri strmoglavil v Rožni dolini, je 1994, ko je doživela nesrečo temelji na osebni izpovedi nastopil kar njegov sin To- v Kočevskem Rogu. Sedaj jo za silo pokrpano r.rarii)o v helikopterski enoti Sloven- obeh glavnih aktenev dogod- rnaž, ki bo prav tako kot oče ka. v nadaljevanju pa tudi na pilot, "Mislim, da je ta pre-pripovedi drugih, ki so sode- beg zagotovo eno najbolj ju- ske vojske na Bmikj. lovali pri prebegu in skrivanju helikopterja, ter o njunih družinah. Burazin, sicer za- naSkih dejanj te vojne, hkrati pa je ta film na neki način prelomnica za naš studio. rudi spomin pokojnemu Mr- poslen v TV studiu MO Polj- laku," nadaljuje Grlj. Film v če, ki je tudi producent fil- začetku osvetljuje odnose v dnji tak film. "Film je namenjen vsem tistim, ki tistega Časa niso doživeli, hkiad pa tudi vsem nam, da taldh in podobnih dogodkov ne po- zabirr.o. oziroma da resnica za prihodnost ostane neiz-krivijena." je Še prepričan Grlj. Producent je pripravi mài Daklado tisočih DVD-jev, ki naj bi jih dobile tako knjižnice kot šole. Film TO-001 Vticnje (taka je bila prva Film je na neki način tudi slovenska oznaka heükooter- ja) je preveden tudi v angleščino, saj se za dogodek zanima tudi letalska stroka v saj je prvi tako obsežen projekt, zame pa je bil predvsem velik izziv tako v avtor- mednarodnem prostoru. Galerija v izložbi na zadnji strani trgovske hiše Globus v Kranju bo te dni v znamenju fotografske razstave Lost & Found avtorja Zorana S. janežiča. Igor Kavčič / I i-^IAi ekoliko nevsakdanja konceptualna razstava fotografij z naslovom LosJ ^ Found. ki bo od ponedeljka naprej na ogled v Galeriji v izložbi, za katero skrbita KUD Modri krog in KSK, predstavlja devet pisoarjev, ki sta jih fotografirala avtor razstave Zoran S. Janežič oziroma Simon Kuhar, še preden sta z njih pobrala dia- Dlaka kot tujek na vizualnih podobah fotografij stranišč ke, ki so jih pred tem tam pustili njihovi uporabniki. Fountain, Od tod tudi naslov primeru mojega dela so to ' Zé cikel fotografi) lahko Iö5f founAKI&TAHA 3 AHfnKA [Kscrnu 6L PRS> UUALO eu2fui V940D. ofiKm P0UA02A «UOlff WSNI wroK DRAVE AMRliKJ PUlSKI «RALfC I* P) AMC 09UKA OftNAANA AHCMUO HÄT fßUUC ne: modme BEVUE fKAJV g MEOSTai-VtWg 18 7 N0V02E> I INI DOMACir WtA L&tiv TRAAZA MkN LEVAR SELFN DRAGO GRtjeEUn MERäKA CftUXA MnUOA) oeu^ WgNA HACA 16 ANMA Koigu LEVAfT ÒWEh CLAVXO MESTO NCAVEàKE DUWJ I0A6WAI) ANOiSKl inopit« SOCMJST (RoeeRT) 1 n KOŽA 0Ü5 {ULI mebeSKO err.E t(A$SKU-DATE U (RADO rREHOOOVI JGASKI riA&fc IGRALKA (KRMAID. SUURKA frOKOl SKARdU 1 2 3 1 « 4 5 6 !7 S 9 10 11 12 13 |14 15 |13 17 18 i_ 19 20 |21 22 23 24 LJUBLJANA HALA TIVOLI nedelja, 4. marca ob Werner - spektakularni koncert ob dnevu žena w ©Tier je eden najbolj prepoznavnih In najbolj uveljavljenih iz^jaloev slovenske zabavne glasbe. Za njim jc žc 14 izdanih albumov in obsežno število nastopov. Številnj razprodani koncerti in proc^ platinastih piošd so dokaz, da svoje deb c?)ravlja već kot dobfo. Poteg uspešne glasbene kariere se V^emer lahko pohvali tudi s tem, da deluje kot producent in avtor glasbenih uspešnic nekaterih znanih slovenskih glasbenikov. V okviru producentskega dela tako skrt>t za celostno podobo svojih varovancev, tako na glasbenem kot na medijskem podroćiu. S svojim znanjem in izkušnjami je na velike odre slovenske zabavne glasbe že popeljal Sašo Lendero, sedaj pa svojo pozornost usmerja vgtasbeno kariero mlađe in nadarjene pevke Brigite Šjler. Ob dne/u žena pripravlja v Hali Tfvoli veliki koncert z gosti. Spremljal ga bo ansambel Atova l&gija. 2 njim na odru t^odo: Dalmatinska ktapa N&/era, Maja 8lagdan, Brigita Šuler, Marjan Zgonc, Domen Kumer in za vrhunec večera - legenda zabavne glasbe Neda Ukraden. o na: litl|K//www.werMr444.ooni/ Ntgrad«: n^gndmt 1 CD ^^bmvm «iMbe Mgr«d*i pctop«M QM«n|tld giM Ne&iive Vrjanke vp4$arK> v ku(>on I? 2007, na Qo'^nsM oddale tudi v 12 (ik z osteviičenin poi| m na dopisnicah Qo srede. 2d. feDri/aria glas, Zoisova 1, 4001 Kr«ni, p p 1Z4. Dupbnice ladKo cbsa p(ed poslovno slavtM na Zoisovi 1. Nagrajeno nagradne križanke GBO d. d. Kran), ki je bila objavljena 13. februarja, so: 1. nagrada: spominski €vrski kovanci in nahrbtnik CBD prejme: >ia divjačijiske stal.pojcdotolikosurovihmor kuhinje, je od idejnega navdu- akih dobrot Ob dimljeni razli §enja, kateremu je botroval tudi moj decembrski zapis ter čid Fondovega brandna, kc smo rado vedni sedli. so se str& prav taksno zaneseno navdu- kovno predstavili Se nastopajo- ienje nad to družinsko, poslovno tvegano, a strokovno pre- či. Gostitelju Matičku, ob podobnih priložnostih mu Bioioa In ribogc^ a Pirana: Ugo, Lean in Irena Fonda üiban Centa, Mat^ Korošec in guverner Anton Camplin mišljeno zgodbo, prešel k d^a- ananjkuje besed, morda zara- vodno biologijo z izkušnjami čki nadevanega brandna je se jim je namreč zgodilo na dam pa žena Metka Jerman, nja Tako je pred ónevi v Ma- tiČkovih sobanah nasGla čudovita gastro^noloSka zgcdba. Ob veliko kuharskih izkuŠ- bila tokrat v odlično iz Sredozemskega morja in mojster večera zavil v glino in minulo soboto, pa je dalo nove nekoč odlična alpska smučar- podporo dr. Irena Fonda, c rektorica družinskega podjetj molekulama biologinja v o njah s sladkovodnimi ribami kologiji, veČlaat nagrajena in krušno pečjo se je Matjaž št Erzar, trdno odločen izzivati ii idijske dosežke. Strokovne zanimivo je predstavila rJ» povabljene z morsko hrano, gojnico.ki "plove" na južnen- uiedsUvil iia "velikem odioi". Piranskega zaliva Večer pa je imel še eno opazno močju 800 let starega rezerva in pohvalno zadevščina Precej netipiòio, vsaj za naše zadig- Simpatična Irena pravi, da v on; še dmio našo morsko Atlantika. Sin Lean, biol<» in ga dal ped ob poleno v krušno zmagovalce in prineslo več kot ka. A to so zgodbe iz res prete- peč. Aplavz- Izvrsmost je do- pet tisoč evrskih denarjev. In kllh časov. Smo se raje smeja- polnil še velik Teodor Marjana potem so se zgodile še pustne U šemam. Športno, Še bolj pa z področju podvodnega dela in SimdČa, Da jima ni žal, bi jima Šeme. Še posebno opazen je mas: je šef v kranjskem Hypo lea- vanju skupine Telekom. Pol-singu, ter skoraj župan Dušan pretelda smučarska oprema iz vsa Studijska leta preživel v Krajnik iz tisoiinenolemep zgodnjih sedemdesetih let je sledil ga je prav Jure Cuder- man, pa je bil v prejtnjkturira-nem Mobitelu kot vod'a sek- j v I Marjana Dešta', Damijan in Tania Perne ter Vine Bešter Marko Pogačnik, Petra in Lean Robert in skorajžupan Dušan Zmagovald: Markojure, Tomaž ter Itoni^Gorazd Copek njeno okolje, se je tokrat spletla kar trojna zgodba. Najprej je mejo, Z biološko-kemij skega stališča pa je skušala razložiti Kranju in si našel veliko prija- Godešiča, kjer so se lomile le- vihala, kaj šde njegcw vijuga- torja naročniških razmerij teljev, bo zdaj kot predsednik tošnje županske volitve za nje po Dolenčevem mtu. Ce- imenovan še za predstavnika bila Matičku v veliko pomoč večni mil. precejkrat nepravil- NS v Iskraemecu verjetno še z 1054 let staro srednjeveško stìtia gre tudi drugemu Mar- delaNtev v upravnem odboru. družina Fonda, ribogojd in no poznavanje razlike med go- večjim občutkom razumel do- Loko. Dušaa tudi lovec in rota- biologi, oče Ugo, hči Irena in sin l£an, ob njih pa še vinski "frik" Gašpo Čarman iz gostil» ne Pri Danilu, eden na^ih naj» bolj lih sommelirjev. In pripo- enimi in divjimi ribami. Seve- ga)anje v podjetja Vmes smo ri)anec, pravt da če ne bo žu- da gre a čistost vode, kjer živi- se smejali ob "šanku", kje pan, bo pa nekoč predsednik ku Gospodinja6(emu in tretjemu lomažu Šenid, id je do- Pred leti pa smo ga skoraj Že "na^tunaii da bi naj bil župan o in se hranijo divje ribe, in za akovost mladic, hrane in oko- drjgje gre to Ufte v gostilni S čednim nasmehom sta bila Njegovi politični nasprotniki pravijo, da tako spretno laže, da ja, Iqer rastejo in se razvijajo opazna tudi zala Manca Zrer, mu gre verjeti, haha. NavduŠe-ved, pred tokrat kar premajhno gojene ribe. In kako bi drjži- postavna "mišica" ob vedno nja nad večerom, od kater^ gostiljuško kapadtcto, zanimanje za stol je bilo preveliko, je stekla. Med prvimi so obetajo-Čemu se večeru in sebi nazdra- uiid večstoletnckorerine uicrjciitrux poUjcUitau Eiiiiiiu v Piranu in je s svojim preda- Veliču, ki ga gastro-enološke nim življenjem, delom in ljubeznijo zapisana morju, ravna- vili župan Damijan Perne z ženo Tanfo v družbi s precej kulinarično navdušenima 7a- pripovedi vse bolj navdušujejo. Celo tako, da si je izboril sedež la drugače kot le zdravo. Samo- v enem od "skw food " omizij, zavesmo so si postavili visok Po odlični ribji juhi je zadišala cilj. Vzrediti najboljše gojene rižoto s khpavicami in črnimi koncema Bešter Marjano, no- ribe, saj je le zdrava hrana naj- trobentami Gašper Čarman tarko iz Škofje Loke, in Vin* kom. šefom Pop tv, pred skoraj dvaiset leti našim novinarskim pomembnejša prviru našega zdravja. Bolj radovednim se ie pa ie predstavil "svojeglavo" vino Movijin Umar, rebula, tia bc |x>^lavlfčdi s piiiiioiüd- mi miškami, se ni dalo skriti. Vsaj jaz ga nisem mogel. haha. Malce manj navdušeni pa so bili lahko letos na Lions Ski open, dobrodelnem veleslalomu, Id ga tradicionalno pripravlja Uons klub Bled Golf! O kranjskogorskih peripetijah. klubskem botr^tvu in nesode- predstavil še Ugo Fonda, bio- katero s 5vojo čarobno močjo lovajiju tukaj nebom pisal. Na- Metka In Speb Bnne Mikbvfič sodelavcem na Gorenjskem asu. se vmce ie log in potapljač, eden najbolj aianih strokovnjakov za pod- vpliva le luna. Zato lunar. In potem se je zgodil finale. Z jur- men, pomagati Zavodu Korak, varovancem s poškodbami glave, je bil kljub vsemu dosežen. Letošnjemu predsedniku kluba Ud^anu Centi se fe za dona- polnil družinski uspeh. V ba- Kranja. Pa ni bilo nič in tudi tegoriji ma]o mlajših je slavila zdaj klavrno kaže. A obetajo hčerka Špela, malo starejših lepše zgodbe. Gašper Čarman tokrat go$t pri Etzarievem Matičku Oba lepa - Manca in Emir djo zahvalila direktorica zavoda Mat^ Korošec, ki tokrat ni dobrodelno smučala. Dc^odek pa je pospremil tudi slovenski Donistični guverner Anton Camplin. ki se je v Kranjsko Goro pripeljal iz Murske Sobote, večer pa je nadaljeval kot delegat na košarkarski tekmi med Obmpijo m bosno. Dobrodelno velcslalomiranje, navkljub slabši udeležbi, kar sedem lionističnih prireditev J KOMPASHOLIDAYS Katalog Mediteran 07 -tel: 012006111 Prihrarttte do 125 € $ pcparija in à misli, ta ja- Janez razmišlja sedaj, kaj na- Janeza tudi zainteresirara, da redi naj, da drugi šel bo v vam, te bosta uspeb, povrne- nezu II. moć bo vzei, s presto- kraj? Tu zgodba zaenkrat la sam si bo zaželel A Janez naša konča se, le ljudstvo še II. se ne da in ponudbe ne ve. k'ter Janez mu paše. sprejme. Janez I. vidno logo- Pozivamo vas, da glasujete len pošlje Ranta v napad, ta ga na telefonstó številki 010/ 223 iz javnosti- ta stroške. Izglasovani Janez bo najvećji v deželi tej, vsa zrcala, ki bodo drugačnega mnenja, pa bodo umaloijena TISOČ UGANK ZA ODRASLE Franc Ankerst vam zastavlja novo uganko, Odgovor nam pošljite do torka prihodnji teden na SMS pod §ifro uganka, pripišite reši-tev Ime in priimek na številko 03Ì/69-1101. ali pošti na Gorenjski Zoisova po glas. 1, 4000 Kranj, s pripisom "Tisoč ugank za odrasle". S katero gospo zapleše prav vsak» le enkrat samo, en plesni korak. Izžrebali In nagradili bomo dva pravilna odgovora (erega, ki ga bomo prejeli preko SMS in drugega, ki ga bomo prejeli po poŠt)). Nagrado boste prejeli po poŠti. Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi: bedak. Tokrat nismo prejelo pravilnega odgovora. TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Mavrica" ObraCam se no voz, da mi poveiU m pomcgate, koj m/ je storiti. Skrbi me za zdravje moje mame. Viok dan je huje, aii se bo ^opnjevoh, ali bo ostoh na tem nivoju? Pravijo, da je najbolj hudo takrat, ko mama ne more pomagati svojemu otro Res je. Enako hudo pa je tudi, ko otrok ne more pomagati svoji materi. De-menca je ena izmed hujših bolezni. Tudi zdravniku ie ve s srcem in ledvicami, Ne "Planine" morete ji pomagati, pomagate lahko le sebi. Skušajte s€ ne obremenjevati ir> vzemite jo kot majhnega, nebogljenega otroka. Ne zamerite mojim besedam, a tako je. Biti morat? močni. Čeprav to ni lahko. Od domačih boste dobili podpo- Kljub veliki voiji se je v mojem žiulje nju nakopičilo preveč težav. Zakaj je tako. ne vem, ker kljub vsemu mislim, da nisem naredila niČ slabega. Kako bo z mojim in moževim zJiuvjcrrt? Kuj rni obttojoß' nance? Hvala za iskrene od- vam kdo pomaga, ali da vam prisluhnili in potem je človek Še bolj sam in osam- ro, tako, da vam bo malo ® je. Materi ne smete za- Bog, oziroma višja sila a meriti grdih besed m lažnih vesolje, nam nalaga različ sai se ne zaveda. ne kriie. Ponavadi je tako da jih tisti, ki smo Čistega kaj govori, Čimbolj ji pokažite, da jo imate raci. Res da duha, prejemamo več. Za težko napovedati prihodnje ne bo znala pokazati, koliko je tako, niti najpamet stanje, saj je vedno v niha- ji to pomeni, ali vam čustev nejši ne vedo. Morda zato nju. Danes tako, jutri druga- vrniti, a znotraj sebe bo ču- ker mi zmoremo, drugi pa če. Nekaj mesecev bo ostalo na tem nivoju, potem se make izboljša n zopet poslabša. Na žalost vam do- tila fjubezen in skrb. Zdravi zavestno ne bo vz?la, zato ne saj bi takoj klonili že pod prvim bremenom. Te- Ijen do take meje, da izhoda. čeprav je, ne vidi. Pomlad vam prinaša lepe spremembe in nikakor ne gre obupati. Mož se sicer boji za zdravje, a naredi premalo. Zaradi težav, ki jih ima že nekaj Časa, bi moral k zdravniku. Kot vidim preteklih nasvetov, ni preveč upošteval. Nanj ne morete vplivati, zato toliko bolj poskrbite zase. Niste materie-list, a če denarja ni, potem ga ni. Čarovnik ne morete biti. Z denarjem znate ravnati in kot vidim, se vam bo stanje v tem letu izboljšalo, tako da boste lahko malo vam svetujem, da jih daste Žave pri zdravju so vam na- naskrivaj med hrano. Dru- stale zaradi blokad, saj ste lažje zadihali. Želim vam, bre napovedi ne morem gače ne bo šlo, zdravila pa več kot preveč obremenjeni. da imate Se naprej dovolj dati, čeprav bi $e tako rada. njjno potrebuje. Zaupajte v Notranja stiska se veliko- poguma in da ne nehate Tudi na splošno mat ni dobro in videli boste, da bo- krat na zunaj pokaže kot bo- preveč zdrava. Vidim ji teža- ste zmogli. Srečno. ezer. Niste navajeni, da verjeti v dobro. Včasih je to edino, kar ostane. Srečno! HOROSKOP TANJA in MARICA H «C Oven (21.3. -21.4-) Ne marate plehkih pogovorov, zato boste še toliko bolj veseli sogovornika, ki bo vaših misli. Pogovor se bo zavlekel in samo od vas bo odvisno, ali bo ostalo samo pri tem. Na splošno se vam obetajo večje spremembe. Bik (224. - 20.5.} Zelo v kratkem boste imeli dobro priložnost za zamenjavo službe. Lahko pa je tudi napredovanje v že obstoječi službi. Kar bo, bo dobro, fe da je konec enolićinosti. Daljšo pot boste lahko izkoristili poslovno kot tudi zasebno. Dvojčka (21.5.-21.6.) Ponudila se vam bo zelo dobra poslovna priložnost in kar verjeti ne boste nogli, da se je tudi vam končno nasmehnila sreča. Dali boste vse od sebe in marsikdo bo presenečen nad vašimi rezultati. Rak (22.6. • 227.) Zvrstili se vam bodo razni dogodki na čustvenem področju. Skušali se boste odmakniti, vendar vam ne bo uspelo. Prišli boste do točke, ko se bo treba odločiti in postaviti stvari na svoje mesto. Se dobro da imate skrito zalogo energije. Lev [23.7. - 23.8.) Postavljeni boste pred odločitev, zdaj al' nikoli. Res da ste bili razočarani, a vsak človek ima svoje merilo. Dartlo boste daJi in tudi prejeli. Obakrat bo občutek prijeten. Vaš nakup se bo obrestoval. Devica (24.8. • 23.9.) Visoko merilo, ki ga imate do sebe, se vam lahko maščuje. Ponavadi se ravno v majhnih stvareh skriva sreča. PrisHjent boste, da to srečo poiščete v sebi in s tem prišli nazaj do notranjega miru. V ljubezni bodite pogumni in stopite korak naprej. Tehtnica (24.9. • 23.10.) Ušteli se boste. Finančna varnost vam pomeni ključ do ss'obode in neodvisnobli. Slortli boste v^e. v vaši moči, da boste poravnali stare račune in začeli na novo graditi finančni vzpon. Denar res nt vse, je pa veliko. Škorpijon (24.10. - 22.ii.) Čepr&v ste škorpijon In imate močan karakter, se ne morete zaletavati vedno, kadar vam kaj ni všeč. Nič hudega ne bo, pa tudi svet se zato ne bo podrl, ie neke načrte morate preložiti. Še daleč pa to ne pomeni, da ne boste uspeli. Strelec (23.11. - 21.12.) Nehote se boste zapletli v brezizhoden spor. Čeprav si boste še tako želeli, se vmešavanju ne boste mogli izogniti. Najbolje bo. da se naredite čisto nevednega, pa Čeprav se jim boste zato zdeli neumni. Kozorc^ (22.12. * 20.1.) že dolgo časa nekaj pričakujete, pa se vam nikakor ni hotelo reliti pozitivno. Vaše besede bodo končno naletele na prava ušesa in obeta se vam zmagoslavje. Zaradi nepomembnih stvari boste prišli v navzkriž z nekom, ki vam drugače veliko pomeni. Vodnar {21.1. • 19.2.) Na zünaj boste kazali vesel obraz, a znotraj vas bo razjedalo tisoč in veČ vprašanj. Resnica, ne da je boleča, a nekaterih dejstev si ne boste mogli priznati. Vrteli se boste v krogu, a ie z začetkom tedna, se bo pojavil nekdo, ki vam bo z veseljem pomagal. Ribi (20.2. • 20.3.) Pred vami bo zelo veliko različnih poslovnih izzivov in težko vam bo izkoristiti prave. Že ko boste skoraj odločeni se bo pred koncem zapletlo. Nasvet • počakajte nekaj dni in se nikar ne zaletavajte v zid, saj se vrata odprejo sama. PETEK 23.2.2007 ^GRy DNy À KRIŽANK/ t r a d P skupina gradbeni materiali - salon keramike Za male in velike mojstre. Toplo spomlad3nsl GRV imN TE2K£ samje OSKAR u<46us itdla UMV 6k5l rado PlSATEU [OAITO tr.HOOM kreator läOMtt} EÄffne flLOZOF ««ftft kos» DĐCOl 18 10 pfvec pe5tner kraj prt grosifliu nho RCBAVS •AAJPRl KtftfÙJ LOĆtLO HA KONCU STAVKA BABCA 16 17 ICSTO MAJUGLI PtfiKE 14 24 KNEĆKO NASCUe PTO KLEPec DOM TRADE, d. o. o., Žabnica prispeva tri nagrade: 1. nagrada: bon v vrednosti 41,73 EUR (10.000 sil) 2. nagrada: bon v vrednosti 33,38 EUR (S.ooo s 3. nagrada: bon v vrednosti 2C,86 EUR (5-OOO Tri nagrade podari ludi Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z ohevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 7. marca 2007. na Gorenjski glas, Zoisova 1,4001 Kranj, p.p. 124, Dopisnice lahko oddate tudi v nabi« ralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. Prodajni center; Zabnica žabnica 68,4209 Žabnica trgovina: 04 2319 200 keramika: 04 2319 208 fax: 04 2319 206 e-mal : lnfo@domtrade.sl Prodaini center: Lesce Alpska cesta 43,4248 Lesce trgovina: 04 5302 230 keramika: 04 5302 238 fax: 04 5302 231 e-mal : lnfo.lešce@domtrade.si AHOREJ K«OU PETEK 23.2.2007 DRUZ KRONIK; V moškem realističnem šovu, podobnem tistemu, ki ga predvajajo na TV 3 in ga vodi Tyra Banks, bi bil Jonas Žnidaršič pred vsakim izločanjem deležen komentarja: "Gospod Jonas, vaše fotografije so najboljše. Med vsemi kandidati najbolje pozirate. Res obvladate kamero." drug medj. Če pogledamo 'globlje'» spisku zanimivosti ni konca, lé "in bi lahko tudi ime diiektorice Kanala A, sta odgovarjala omenjeni Marjetke Horvat. Je to nova urednik razvediilnega pro- red slabim tednom naStevali'Mahko dodamo. flinkcija ali nam že ni uspelo izvedeti. Projekt Za- Petrd Radoviča sedaj najde- menjajmo ženi pa do nadalj- grama Televizije Slovenija Pelar RadoviČ in ]onas Žnidaršič osebno in dobro raz- je TVj pripravila prostorih ljubljanske Arene Vodafone Life spoznavno zabavo. Tam smo med Številnimi povabljenimi srečali kar h sovoditelja, Gorazd Domin- viziji Slovenija. Imena so odt- kim užiđ