l
l
nji
&
rf
ico
n*
iti’
ju
I«
III«
e
e
>1
y
:»
)j
|c>:
K,
0-
:uf
T<
W'
i»
jnf
*
inf
V
1
af)‘
9
l'
Vi’
n'»'
pa*
v
r'!
in8-
rv»'
i*'
tvOi
/a»’
s>j;
H**'
,bf°
alf'
,0»-
G«’
ta)?
taD'
S ’
rtP«
ea«i
>r::
S
per
pr
K!
sv«1
fJ0
/es
j«1
.K*
it*
ti'
TO-
jfll
d>
itB'
n*'
z»'
JS’
fl«
in
ite-
,2»
siP
el«
pf*
,S
S
:ef’
p*
»n*


m 11
’ 't:*;
j;	-lj»l

wmm
M fftaMO m šiška >¥ a&M
Velik delovni Uspeh Trsta
CVe<ianost- sai se s tem za_
* pr
'Pek pri
^ Prvi in najodgovornejši
Plavitev kake ladje pome-ni v vsaki ladjedelnici vedno pomembno delov-
. gradnji obsežne-Plovnega objekta. Današ-svečanost v ladjedelnici H**arka pa je še posebno t ®>nbna iz več razlogov. lij8 ne bodo splavili manj-vorne ladje, ali morda po 1^. j obsežne vendar za lad-manj pomembne pe-^lce. temveč orjaško pot-B ladjo, ki bo upravičeno W-i°S ladjedelnici, ki Jo je š J*1*3. in družbi, za kate-Plula po širnih oceanih.
kji banici gre za izredno fc' ^^r®11'11 Je malo na ttse *orej za dogodek, ki k.« ne samo lokalni tr-okvir, temveč ki zanima rstvo vsega sveta. Splavi-!ttio'^00’tonske izredno moli^ Potniške ladje je po-V ?a del°vna zmaga skoro e*avcev in tehnikov, ki ^.Posleni v ladjedelnici Sv. I j/* in drugih tehnikov, ki ladjo pripravili načrte, h ^enikov in strokovnjaki So izoblikovali izredno podvodni del,

^Pamičen n<
in rešili vrsto zaplete-
^“‘.notranjo ureditev pro-
a --	ViOt/U ZjO
enničnih vprašanj.
K, JPO
Sin,
ni listu smo že po-navedli vse osnovne Vd“°sti ladje «Raffaello», anes ponovno podčrtuj e-
^ist 0 nek;atere- Ladja ima «j/ mostov, torej praktič-t]i ‘‘kJst nadstropij ali že kar
ktj b°tičnik. V tem nebotič-’ * skoraj nemogoče hodi-vV’ in bo za to potrebo i)L0 osemnajst dvigal. Samo ©»nje oblike dimnikov j^iavalo eno leto dela spe-Ujatanih strokovnjakov, za-V ie rezultat izreden, saj ji,(j.^^mnika tako oblikova-„ na palubo ne bo padel v Pra*ek saj.
iSj Ranici bo to pravi plava-1Hoh°tel* ki Pa za razliko od ^ ai*r ladij iz razdobja % -m.a vojnama znatno o-razlike med raznimi saj bo nudil v vseh !riir ne samo ugodno po-
'bn ue samo ugoano ^«e temveč vsestranske u-V8‘i- Sest bazenov, kinoma s petsto sedeži, tride-dvoran, lastna te-telefonov, povsod naprava, nobenih ležišč temveč samo kabine z vsemi sanita-to so samo nekatere
Usarji in konstrukterji so 1 Sledati v bodočnost, ki Velike potniške ladje ni rožnata. Že smo v raz-t hitrega letalskega pro-’ ur *° veliki reaktivci let-V pijejo mnogo več pot-W kot potniške ladje. Konti,	bitka je izredno o-
e ladje lahko v ^ o- samo tako, da Potniku to, česar letalo udoben in prijeten talf ha potovanju med ocea-
ij f°tnišk,
kUjomagaj
jedelnicah ORDA zgradili 24 manjših in večjih potniških ladij in med njimi: 27.000-ton-ski «Giulio Cesare* in «,Augu-stus», 13.000-tonske «Austra-lia», «Oceania» in «Neptunia», 11.695-tonski «Victoria» in «A-sia», 11.879-tonsko «Ausonia», 27.000-tonsko «Ga’.ileo Galileb, sedaj pa grade še tri velike potniške ladje in poleg «Raf-faella», 27.000-tonsko «Gugliel-mo Marconi j. in za tujega brodarja 30.000-tonsko «Gceanic».
Zato je razumljivo, da bo današnji dan pomemben praznik ne samo za vse delavce ladjedelnice temveč za vse tržaško prebivalstvo in to tako za italijanske kot slovenske delavce ladjedelnice in pomorščake. Znano je, da so bili v ladjedelnicah vedno zaposleni številni slovenski delavci, ki so se s svojo marljivostjo in strokovno usposobljenostjo tudi uveljavili.
V tem prazničnem ozračju pa se s posebno ostrino postavljata dve važni vprašanji:
1.	Celotna ladjedelniška industrija je v težavah in zlasti ladjedelnici Sv. Marka grozi temna usoda. V kratkem bodo stopila v veljavo določila pogodbe o Skupnem evropskem tržišču, ki bodo te težave še zaostrila. Ladjedelnica Sv. Marka je zastarela in je bila po vojni samo obnovljena, ni pa bila temeljito modernizirana in ne bo mogla vzdržati konkurence. Brez modernizacije je ta ladjedelnica obsojena na pogin in to v sedanjih pogojih nagel pogin.
Današnja pomembna delovna zmaga pa je še en dokaz, da do tega ne sme priti, in istočasno tudi jasna zahteva, da je treba ladjedelnico preurediti, ohraniti kvalificirano delovno silo in ji omogočiti nadaljnje delovne uspehe.
2.	«Saturnia» in «Vulcania» imata 36 odnosno 35 let in sta nujno za «v pokoj». Prihodnje leto bosta zgrajeni »Raffaello* in »Michelangelo*, tako da bodo plule na redni progi proti New Yorku iz Italije štiri ladje. Največji, »Michelangelo* in »Raffaello*, sta že določeni za progo Genova-New York, medtem ko ostane odprto vprašanje proge Trst-New York, brž ko bo treba umakniti iz prometa «Saturnio» in »Vulcanio*.
Tržaški gospodarski krogi so že večkrat podčrtali, da je treba to progo modernizirati in na njo postaviti moderni ladji »Leonardo da Vinci* in »Cristoforo Colombo*, ki sedaj plujeta iz Genove. Menimo, da ta zahteva ne izvira iz ozkih mestnih interesov, temveč odraža dejanske potrebe Jadranskega morja, razvoja turizma in gospodarskih vezi na tem obsežnem predelu.
B. S.


Eksplozija v Sahari
Mudtem ko se v Ženevi nadaljujejo brezplodni razgovori o prekinitvi jedrskih poskusov, je v alžirski Sahari nenadoma eksplodirala nova francoska jedrska bomba. Bombo so preizkušali pod zemljo in je imela moč bombe, ki je porušila Hirošimo tik pred koncem druge svetovne vojne.
Alžirska vlada je zaradi tegi sklicala izredno sejo ustavodajne skupščine, ki je odobrila sklep, da se od Francije zahteva začetek razgovorov za revizijo vojaš kih določb evianskih sporazumov. Zahtevo so ie uradno sporočili francoski vladi. Ben Bela je v svojem govoru v narodni skupščini poudaril, da so jedrski poizkusi na alžirskih tleh nezdružljivi z alžirsko neodvisnostjo. Pripomnil je, da so med pojajanji v Evianu bile določbe, ki dopuščajo Franciji za pet let uporabljanje Sahare za svoje vojaške poizkuse, manj važna stvar kakor vse ostale. Sedaj pa je nedopustno, da bi Franciju kršila alžirsko suverenost. Tudi 1maroška in tunizijska vlada sta uradno protestirali pri francoski vladi ter poudariti, da je francosko ravnanje v nasprotju z resolucijo OZN, ki določa prekinitev poskusov od 1. januarja letos dalje ter proti odločenosti afriških držav, ki zahtevajo, naj se na afriškem ozemlju ne delajo jedrski poskusi. Moskovska ePravdas pa je poudarila, da so slab zgled dale prav ZDA, ki so tudi letos nadaljevale podzemeljske jedrske poskuse. Poudarila je tudi, da spada francoska eksplozija v o-kriv zahodnih napadalnih priprav v sklopu NATO.
Francija pa se za vse to sploh ne zmeni. Minister za obrambo Messmer je izzivalno izjavil, da bo Francija nadaljevala svoje poskuse v Sahari ali drugje, »dokler bo to potrebno«.
Jasno je, da je nova eksplozija še bolj oddaljila možnost sporazuma v Ženevi. Delegati nevezanih držav na konferenci so ostro obsodili francosko ravnanje in so znova pozvali velesile, naj se končno sporazumejo. Vsak hip se pričakuje tudi objava nove spomenice teh delegatov, ki naj bi omogočila morebitni kompromis.
vanje z morja in iz zraka na področju teritorialnih voda, da bi preprečili «komunistično infiltracijo» v Srednjo Ameriko. V začetku a-prila se bodo sestali notranji ministri držav udeleženk, da pro-učijo ukrepe za omejitev prometa teh držav s Kubo. Pričakujejo, da se bodo v kratkem sestali tudi vladni konkcionarji za informacije, ki naj bi razpravljali, o posebnih ukrepih za zatiranje »komunistične propagande« in za propagiranje programa ezveze za napredek«.
Glede gospodarskih načrtov pravi izjava, da je Kennedg obljubil precejšnjo vsoto kot prvi prispevek ZD/1. Sporazumeli so se tudi, ,da je treba pospešiti priprave za Ustanovitev carinske zveze »eetih srednjeameriških držav, da je treba razpravljati o valutni zvezi kakor tudi o gospodarski skupnosti Srednje Amerike. Precejšnjo pozornost so posvetili tudi izvajanju programa »zveza za napredek*.
Kuba je zelo ostro reagirala na te sklepe. Kubanski tisk piže, da je bil sestanek preračunan na krepitev napadalnih dejanj proti Kubi. Kubansko ministrstvo za o-borožene sile pa je obtožilo ZDA, da so krive napada, ki so jo bile pred dnevi izvršile skupine kubanskih beguncev na sovjetsko ladjo v nekem kubanskem pristanišču. Te skupine so namreč prišle na oboroženi ladji z ameriškega ozemlja v bližino kubanske o-bale in tam obstreljevale »eko sovjetsko ladjo, na katero so nakladali blago. Pri tem so ranile več sovjetskih mornarjev.
V zvezi s Kennedujevimi izjavami, da je treba okrog Kube «zgraditi zid«, je havanski radio opozoril, da bo tudi Kuba ob svojih obalah zgradila obrambni zid, ki ga bodo tvorile pridobitve revolucije in njena sedanja politika.
Sovjetska agencija Tass je v svojem komentarju poudarila, da je bila glavna pozornost udeležencev konference v San Joseju posvečena preprečevanju širjenja vpliva kubanske revolucije na dežele Srednje Amerike, kar se odraža tudi v skupni izjavi, ki govori o sankcijah proti Kubi.
Kennedyjev <zid»
V Sin Joseju na Kostariki so se prejšnji teden sestali predsedniki srednjeameriških držav, Paname in ZDA. V večini otvoritvenih govorov predsednikov so bili napadi na Kubo in predlogi za rešitev gospodarskih težav Srednje Amerike. Ameriški predsednik Kennedg je obtožil Sovjetsko zvezo, da si je »s silo podvrgla kubansko ljudstvo*. Kubo in SZ je obtožil, da si /zdaj prizadevata razširiti svoje nadzorstvo tudi na kontinentu«. Ob prihodu v San Jose pa je Kennedg pozval udeležence konference, naj ezgradijo zid okrog Kube«
Uradno sporočilo, ki so ga objavili potrjuje, da so res govorili o tem »zidu*. V izjavi je največ govora o Kubi in o gospodarskih težavah, s katerimi se borijo srednjeameriške države. V izjavi se predvidevajo »odločni ukrepi* za osamitev Kube in proti »infiltraciji* s Kube na področje Srednje Amerike, Sklenili so posebne dogovore o novih ukrepih za opazo-
Arabci
Razgovori med Sirijo, ZAR in Irakom za federacijo so se nadaljevali tudi v preteklem tednu. V Kairo je odpotovala sirska delegacija pod vodstvom predsednika vlade Salaha Bitarja. Razgovori so se uspešno zaključili in o njih so objavili uradno sporočilo, ki pravi, da sta obe delegaciji odkrito in objektivno proučili negativne in pozitivne plati združitve med Sirijo in Egiptom leta 1958. Ugotovili sta, da so ravnanje ZAR po odcepitvi Sirije, zmaga osvobodilne revolucije v Siriji in Iraku ter nastop proti reakcionar-
(Nadaljevanje na 2. strani)
da .že potovanje samo ^Posebno privlačnost.
tPje tudi brzina izgubila (l?h®hu in »Raffaello* ne stopil v bitko za «mo-’r° ni prestižna lad-je grajena, da pri-\ .ClIn večje število pot-*L,lh med njimi predvsem 1 tej *h turistov in jih var udobno pripelje v Ita-
vseh teh zahtev, ki s -.“iti nujno združene tu-uT^Oomičnostjo izkoriščate Qje, pa je seveda zelo bi:	odgovorna. Zato tudi
i,
Ijta _
h^to pomembno in važ-
delavci in tehniki so (th i Po svojem izredno do-Vliu, saj so že v prete-zRradili vrsto lepih in ■s m	še sedaj, po 36
JbllePijeta po oceanih »Sa-^ “ * in »Vulcania*, ki sta ,odlično zgrajeni, da |tl > prestali vse nevar-.temveč sta lahko ■jm-. ostari * vzdržali ostro p° mlajših nasprot-vojni pa so v lad-
..................
Včeraj so v Rimu podpisali novo pogodbo o trgovini med Italijo in Jugoslavijo
f1 slučajna izbira prav Sv. Marka, ki so
M
ŽENEVSKO cKOLOi
Izjave ministra Pretija našemu gospodarskemu uredniku - Okrepiti je treba izmenjavo, in se zlasti povečati vlogo Trsta in Gorice
Iz Rima poročajo, da so na ministrstvu za zunanje zadeve podpisali novo italijansko-jugoslovansko trgovinsko pogodbo. Pogodbo sta podpisala predsednika obeh delegacij: za Jugoslavijo opolnomočeni minister Vasilij Milanovič, za Italijo pa opolnomo-čeni minister Manilo Castronuovo.
Uradno poročilo ANSA pra-
vi, da bo pogodba stopilk v veljavo 1. aprila letos in da bo veljala eno leto ter da se z njo zamenjuje pogodba od 3. avgusta leta 1961. Nova pogodba u-veljavlja tudi v odnosu do Jugoslavije splošni režim tabela A import.
Podpisali so tudi nove sporazume glede trgovinske izmenjave med Trstom in jugoslovanskimi obmejnimi področji, oziroma med Gorico in jugoslovanskimi obmejnimi področji.
Pri podpisu sta bili prisotni v celoti obe delegaciji, poleg tega pa tudi namestnik generalnega ravnatelja za gospodarska vprašanja opolnomočeni minister Mondello in opolnomočeni minister Catalano.
Včeraj je bil v Trstu minister za zunanjo trgovino Preti, ki se je udeležil sprejema v muzeju • Revoltella*. Ob tej priložnosti je ministra zaprosil naš gospodarski urednik za intervju. Minister je ljubeznivo odgovoril na vrsto vprašanj.
VPRAŠANJE: Dolgo časa je bilo govora o različnem uvoznem režimu in o sistemu treh
list, ki jih uporablja Italija.
ODG.: Z Jugoslavijo imamo zelo dobre odnose in ne vidim nobenega razloga, da ne bi upo-
rabili najugodnejšega sistema — liste A.
VPR.: V preteklem letu se je italijansko - jugoslovanska trgovinska izmenjava bistveno znižala. Kakšne so perspektive za prihodnost?
ODG,: V letu 1961 je prišlo do deficita. 51 in nekaj milijonov dolarjev z jugoslovanske strani. Zato smo bili z Jugoslovani sporazumni, da ta deficit znižamo na realnejšo raven. Jugoslovani so se krepko potrudili in znatno povečali svoj izvoz. Istočasno pa smo prav tako soglasno zavrli izvoz v Jugoslavijo. Tako smo bistveno znižali deficit in trgovinsko bilanco skoro uravnovesili. Seveda pa je odvisen od možnosti jugoslovanskega izvoza nadaljnji razvoj trgovinske izmenjave.
VPR.: Predvidevate, da se bo trgovinska izmenjava v letošnjem letu okrepila?
ODG.: Realne možnosti obstajajo, saj gre za gospodarstvi, ki se dopolnjujeta, in je Jugoslavija napravila v zadnjih letih nagel korak naprej.
VPR.: Z uveljavitvijo pogodbe o evropskem skupnem tržišču se zaostrujejo carinske te-J žave, saj se večajo carine proti tretjim državam in istočasno odpadajo carinske omejitve med
Minister Preti
(Nadaljevanje na 2. strani)
DANES
Uradno sporočilo agencije ANSA o podpisu novega trgovinskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo kot tudi odgovorne izjave italijanskega ministra za zunanjo trgovino nam sicer ie ne nudijo povsem jasne slike o zaključku jugoslovansko-italijanskih trgovinskih pogajanj, vendar pa lahko na osnovi teh vesti in izjav ugotovimo, da je bil storjen pomemben korak naprej in da obstajajo možnosti, da se jugoslovansko-italijanska trgovinska izmenjava okrepi, in da v tem okviru dobita Trst in Gorica še večji pomen, kot sta ga imela doslej. V tej zvezi je zlasti važna izjava ministra za zunanjo trgovino, da je treba okrepiti oba lokalna sporazuma, ki nedvomno nudita mnogo možnosti za uvažanje novih industrijskih izdelkov in s tem za splošno krepitev gospodarskih odnosov.
Iz včerajšnjih važnih izjav Jugoslovanskega zunanjega ministra v Beogradu pa sledi, da je prišlo v odnosih Jugoslavije z nekaterimi zahodnimi državami do zastoja in ovir. Mislimo, da se ne motimo, če na podlagi izjav italijanskega ministra za zunanjo trgovino lahko ugotovimo, da Italija ne spada med take države. Poudarjanje potrebe po okrepitvi gospodarskih odnosov pa je dokaz, da so v Rimu jugoslovansko zunanjo politiko pravilno razumeli in da jo tako še vedno razumejo. Saj tudi v Italiji ne bl mogel nihče razumeti, če bi na Zahodu katera koli država delala ovire Italiji samo zaradi njenega izboljšanja odnosov z državami na Vzhodu.
Kot vedno pa, ko poročamo o podobnih izjavah ministrov vlad obeh jadranskih sosed, imamo za umestno tudi tokrat dodati: Vedno bolj postaja nujno, da visoko stopnjo dobrih sosedskih odnosov doseže tudi reševanje nerešenih vprašanj, ki ga že toliko let terjajo Slovenci v Italiji. Saj od podpisa sporazuma v Londonu poteka litos že deveto leto.
KOČA POPOVIČ O JUGOSLOVANSKI ZUNANJI POLITIKI
Zunanja politika FLRJ je opravila v okoliščinah, ki niso bile lahke
izpit
Pospešitev procesa dekolonizacije - Zastoj in ovire v odnosih z nekaterimi zahodnimi državami zaradi nerazumevanja načelne in dosledne jugoslovanske zunanje politike
poro borbi Alžirije za neodvisnost; s tega stališča je gledala na med*
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 23. — »Pospešitev procesa dekolonizacije na svetu je eno od najbolj pomembnih dejstev v razvoju mednarodnih odnosov,* je izjavil danes državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič v svojem poročilu v zunanjepolitičnem odboru zvezne skupščine.
Ta proces je istočasno najšir-
ša osnova za uresničenje politike miroljubne koeksistence, ki Je po svojem bistvu usmerjena na odstranjevanje osnovnih virov mednarodne napetosti in nestabilnosti.
Vlogo in akcijo številnih držav na konferencah v Beogradu, v Kairu, v OZN in drugod je državni tajnik označil kot zgodovinski prispevek k naporom za demokratizacijo mednarodnih odnosov.
• Zato je razumljivo,* je poudaril Popovič, «da je Jugoslavija podpirala in da podpira proti-ko-lonialno borbo narodov in ima z novoosvobojenimi državami toliko skupnega pri mednarodnem delovanju. Dogodki in izkušnje zadnjih let so jasno pokazali, je poudaril Popovič, da je prav aktivna borba za odstranjevanje vseh oblik zatiranja, pritiska in vmešavanja v mednarodnih odnosih eden bistvenih pogojev za ohranitev miru na svetu. S tega načelnega stališča je Jugoslavija dajala pod-
narodne probleme Zahodnega Iria-na, Konga, Laosa, Angole in Kube. Za Jugoslavijo je popolnoma jasno,* je poudaril državni tajnik za zunanje zadeve, «da politika mirne koeksistence v sodobnih pogojih vsebuje tudi podporo narodnoosvobodilnim gibanjem v borbi proti kolonializmu in neokolonializmu. Važno mesto v vsem tem ima tudi potreba reševanja vseh tistih gospodarskih vprašanj, ki so osnova gospodarski in s tem tudi politični neenakopravnosti med državami in narodi.* Popovič je izjavil, da je razlika v družbeno-političnem sistemu in idejnopolitičnih koncepcijah med državami ena osnovnih nasprotij
MiHimiMiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiinuniiiiHiMiiiimimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuiiiiHiiiii
Tik pred dokončno odločitvijo glede stavke francoskih rudarjev
«Odbor modrih» predlaga nekaj manj kakor osem odstotkov zvišanju ■ Danes se nadaljujejo razgovori s predstavniki sindikatov
PARIZ, 23. — Na posebni seji vlade so danes proučili poročilo »odbora modrih* glede zahtev francoskih rudarjev in drugih nameščencev pri podržavljenih podjetjih. Zaključke odbora so danes popoldne sporočili voditeljem prizadetih podržavljenih podjetij (premogovna industrija, železnice, elektrika in plin). Ravnateljstva posameznih podjetij so takoj poslala prepise dokumenta sindikatom.
Nocoj je minister za industrijo sprejel voditelje državne u-stanove za premog, katerim je sporočil navodila vlade, ki jih je določila na podlagi zaključkov »odbora modrih*. Voditelji te ustanove so nocoj stopili v stik s sindikalnimi voditelji in pogajanja se bodo nadaljevala jutri zjutraj.
Zvedelo se Je, da poročilo odbora ocenjuje na 7,4 odstotka »zakasnitev* mezd delavcev za mezdami drugih kategorij. Kakor je znano, zahtevajo rudarji enajstodstotno zvišanje.
Razen tega Je «pdbor modrih* u-gotovil naslednje »zakasnitve* glede mezd v primerjavi s kategorijami na privatnem sektorju za razdobje od septembra 1957 do januar-. Ja 1963: »Francoska elektrika* in • »Francoski plin* od 3,1 do 3,6 odstotka; državne železnice od 4,7 do I 5,S odstotka. Vlada.-Ja nocoj objavila sporočilo, v katerem pravi, da sprejema za svoje te zaključke.
V prihodnjih štiridvajsetih urah bo torej prišlo do odločitve: ali bo prišlo do sporazuma in do naglega
povratka k normalnosti, ali pa se DO'zai ‘	‘	-	'
zaostrilo stavkovno gibanje. Vse bo odvisno od navodil, da Jih Je vlada dala ravnateljstvu premogovnikov. Vendar pa ugotavljajo, da je
vlada pustila zelo majhno maržo za morebitno popuščanje. Predsednik krščanskih sindikatov rudarjev Je izjavil, da bi sporazum vlade za osemodstotno zvišanje «pomenil prvo zmago*. Komunistični sindikat pa je mnenja, da je osemodstotno zvišanje nesprejemljivo, ter poudarja še druge zahteve, kakor je n. pr. štlridesetumi delovni tednik in četrti teden plačanih počitnic.
Vprašanje Je, ali bo vlada pripravljena privoliti v osemodstotno zvišanje. Odbor modrih je prvotno ocenil na osem odstotkov razliko, potem pa je ta odstotek znižal na 7,4, pri čemer Je upošteval proizvodno nagrado za 0,77 odstotka, ki se Je bila predlagala rudarjem pred stavkb.
Glede ostalih kategorij bo vlada razpravljala v prvih dneh prihodnjega tedna. Poročilo «modrih» vsebuje tudi priporočilo: «Ce se naše ocenitve sprejemajo kot podlaga za rešitev, bodo prispevale k enakemu razvoju med nacionaliziranim in privatnim sektorjem. Zato ne morejo opravičiti v nobenem primeru izrednih ukrepov za zvišanje mezd na privatnem sektorju.* Ka-
kor Je znano. Je predsednik »odbora modrih* Pierre Masse komisar
za «četrti gospodarski načrt*.
Medtem se stavka poštnih nameščencev nadaljuje že tretji dan za-
•tMMimillMirilliltiltmillltllMUllllllllllMIIIUmfllltllllHIIIlIlllllllllHiMllIlIlliiiilllIlllllllllllIMMIIIHIIlIlllH
Močna eksplozija na sovjetskih tankerjih pod pančevskim mostom
(Od našega dopisnika)	I kerje, ki jih je v plamenu nesel
BEOGRAD, 23. — Sinoči okrog 22.30 je močna eksplozija zbudila
številne prebivalce Beograda, ki so že legli k počitku. Na Donavi, pod
železniškim in cestnim mostom, ki veže Beograd in Pančevo, je prišlo na enem izmed petih sovjetskih tankerjev, ki jih je vlekel vlačilec »Leningrad* v Črno morje, do eks. plozije, ki je povzročila eksplozijo tudi na dveh drugih tankerjih. Ob eksploziji je vlačilec odvezal tan-
lllimilHIMHIIHIIMUminitlMtlllMIIIIIIIIIIIlillllllllll
Italija-Jugoslavija
(Nadaljevanje s L strani)
šestimi državami, ki sodelujejo v EST. Kakšne posledice bodo za italijansko-jugoslovansko trgovinsko izmenjavo?
ODG.; To vprašanje se običajno precenjuje. Ne upoštevajo se namreč dejanski pogoji konkretne trgovinske izmenjave. Iz Jugoslavije uvažamo kmetijske pridelke, živino, surovine in tu-
di v vedno večji meri industrijske izdelke. V vseh teh primerih pa gre za blago, ki nima večjega konkurenta v šestih državah evropskega skupnega tržišča. Poleg tega pa je treba ugotoviti, prav glede kmetijstva EST, da to ni mnogo napredovalo, in da carine še niso bile v taki meri znižane, in torej še ni mogoče govoriti o kakršnih koli ovirah v tej zvezi.
VPR.: Trst je na italijansko-jugoslovanski trgovinski izmenjavi še posebej zainteresiran, saj se približno 10 odstotkov te izmenjave odvija skozi naše mesto. Se poseben interes imajo tržaški in goriški trgovci pri obeh obmejnih trgovinskih sporazumih. Znano je, da je bila okoli teh sporazumov obsežnu polemika. Kakšno je stališče ministrstva za zunanjo trgovino?
ODG.: Na vsak način je treba to izmenjavo okrepiti in je še zlasti treba okrepiti vlogo Trsta in Gorice. Ne vem točno, kako so dokončno uredili ta vprašanja, ker sem že tri dni odsoten iz Rima, vendar lahko rečem, da je z naše strani popolno razumevanje in velika širina ter je zagotovljena vsestranska pomoč.
BOGO SAMSA
Kmalu po eksploziji se je pri mo.
u nabrala številna množica, ki je zaskrbljeno opazovala gorečo nafto, ki se je razlila po površini sicer mirne reke vse do vasi Višnjice, kamor je voda odnesla dva goreča tankerja, medtem ko je tretjega odnesla proti otoku Ada H-uja, kjer je nasedel. Policija je takoj blokirala dostop k mostu, medtem ko so gasilci in mornarji jugoslovanskih ladij prihiteli na pomoč sovjetskim ladjam. Napori reševalnih skupin so bili v začetku skoraj zaman, ker so bili vsi poskusi zaradi velikega ognja in možnosti novih eksplozij zelo tvegani.
Neki most, ki ga še vedno gradijo, je močno poškodovan med tretjim in četrtim stebrom; posebno pa je poškodovana leva stran mostu z beograjske strani, na kateri je železniška proga. Po zadnjih informacijah so bili sovjetski tankerji na poti iz Budimpešte v domovino. V njih je bila le majhna količina nafte, ki se je vnela, ko je eden izmed tankerjev iz do sedaj neznanih vzrokov udaril v steber mostu.
Trije sovjetski mornarji so bili laže ranjeni; pripeljali so jih v vojaško bolnišnico. Remoiker je takoj prišel na pomoč gorečim tankerjem. Na pomoč so prispele tudi druge jugoslovanske ladje. Zaradi poškodb na mostu je promet prekinjen.
B. B.
Sneg v Parizu minus 17 v Španiji
PARIZ. 23. — Davi je v! Parizu snežilo in temperatura je padla na 2 pod ničlo. Snežiti je začelo nekaj pred 9. uro in ves dan je oblačno.
Mraz je zajel severni, vzhodni in
srednji del Francije. Prav tako je
spomladanski mraz prizadel Ang jo in še bolj skandinavske države. Po mnenju meteorologov, ki proslavljajo danes na vsem svetu «svetovni dan meteorologije*, ne bo ta povratek zime dolgo trajal, ker prihajajo z Azorskih otokov in z Madere gmote toplega zraka.
Zima se je povrnila tudi v Špani, jo. kjer je znova pritisnil hud mraz. Preteklo noč je v Kataloniji bilo 17 pod ničlo, v srednjih predelih pa 6 pod ničlo.
AVE1L1NO, 23. - Skoraj na vsem področju Irpinie je še vedno hud mraz. Davi je znova sneži, lo na vseh bližnjih vrhovih. Ponekod je temperatura pod ničlo.
poredoma. Danes stavkajo nameščenci pri poštnih nakaznicah. 2e sedemnast dni stavkajo nameščenci podržavljene družbe za petrolej. Prav tako še dalje stavkajo nameščenci pri napravah za naravni plin v Lacqu. Predstavniki stavkajočih so se danes ponovno sestali z ravnateljstvom podpetja, toda pozneje so sporočili, da so pogajanja prekinili in da se stavka nadaljuje.
Izpit iz plavanja za maturo
PARIZ, 23. — Od letošnjega junija dalje bo za izpite za maturo obvezen tudi izpit v plavanju (petdeset metrov prosto). Ta ukrep se bo letos prvikrat izvajal. Študentje, njihove družine in učitelji za telesno vzgojo ne oporekajo važnosti plavanja za mladino. Toda poudarjajo, da od 115 tisoč kandidatov, ki bodo delali izpite, jih štirideset odstotkov ne zna plavati, in je težko, da bi se navadili do junija.
Učitelii za' telesno vzgojo: poudarjajo, da je v vsej Franciji samo 55 pokritih bazenov, v nekatere pa nimajo vstopa študentje.
• Združenje družin* je zahtevalo od komisarja za mladino in šport, naj vsaj za leto« prekliče ukrep, toda zahteva je bila zavrnjena. Nekateri predstavniki združenja se nameravajo sedaj pritožiti na državni svet.
Študentje, ki ne znajo plavati, ne bi bili zaradi tega zavrnjeni, toda dobili bi za eno točko slabšo oceno pri telesni vzgoji. Vendar pa celotni kvocient ocene pri vsakem izpitu vpliva na splošen izid, tako da bodo »manj športni* študentje to občutili.
Danski nagrada za najtepšo popevko
LONDON, 23. — Domka je zmagala danes zvečer na tekmovanju evropskih popevk za veliko nagrado Evrovizije. Tekmovalo je 16 dr-iav:	Velika Britanija, Nemčija,
Avstrija, NorveSka, Italija, Finska, Danska, Jsgoslavija, Švica, Francija, Španija, Švedska, Belgija, Mo. naco, Luksemburg in Holandska, letalija je nastopila z zmagovito popevko iz Sanrema »C/no p er tut-te», ki jo je pel Emilio Pericoli. Jugoslovansko pesem Maria Nar-dellija sBrodovi» pa je pel Vice Vukov.
Dansko pesem tDanevises je pela Grethe Ingmann, na kitari pa jo je spremljal moč Jorgen. Ester Ojarim je pela švicarsko pesem «T’en vas pas*, ki se je uvrstila na drugo mesto Medtem ko /e prva pesem dosegla 42 točk, je
druga zaostala le za dve točki. S 37 točkami je dosegla tretje me-
sto Italija. Precej je zaostala Velika Britanija (28 t.), medtem ko sta zasedli peto in Šesto mesto Francija in Monaco z enakim številom točk (25).
Razsodišč je bilo 16 kakor nastopajočih drčav in svoje odločitve so razsodišča sporočila po telefonu. (Seveda lastni popevki niso smela dati točk.)
v današnjem svetu. Čeprav svet še ni izšel iz hladne vojne in vseh njenih nevarnosti, se vendarle pojavljajo nekateri pozitivni elementi v odnosu med Vzhodom in Zahodom. V zvezi s tem je Popovič poudaril konstruktivne napore Sovjetske zveze.
Popovič je dalje izjavil, da pri reševanju vprašanj razorožitve i.i bil dosežen noben napredek. Tu ni drugega izhoda, kot da se z utrditvijo koeksistence ustvarijo začetni pogoji za začetek razorožitve.
V	zvezi s tem vprašanjem je Popovič omenil nekatere kroge na Zahodu, ki se javno zavzemajo zi ((zakonitost* jedrske vojne, in je obžaloval kitajsko vodstvo, ki s pozicij domnevne «obrambe» zastopa podobno stališče, Po njegovem mnenju tako kitajsko pojmovanje škoduje’ interesu miru in persoektivam socializma.
»Mi sodimo*, je poudaril Popovič, »da so napredne sile na svetu dovolj narastle in da so sposobne potisniti in izolirati napadalne činitelje. Politika Jugoslavije je bila in bo ostala politika aktivne koeksistence, ki je naletela na široko razumevanje in omogoča, da si pridobi širok krog prijateljskih držav in da razvija odnose in stike s številnimi drugimi državami. Edino sodelovanje z nevezanimi državami ustvarja trdno in trajno osnovo za plodnejše sodelovanje s številnimi državami Azije, Afrike in Latinske Amerike in s tistimi državami, katerih politika v glavnem temelji na podobnih in-teresih in pogledih. Jugoslavija je kot socialistična država posebno zainteresirana na razvoju sodelovanja z drugimi socialističnimi državami in meni, da je to v interesu miru in socializma. Popovič je poudaril, da se odnosi s temi državami stalno zboljšujejo. Za slabo stanje odnosov Jugoslavije s Kitajsko in z Albanijo nima Jugoslavija nobene odgovornosti.
V	delu poročila o odnosih Jugoslavije z zahodnimi državami je Koča Popovič dejal, da je Jugoslavija z vrsto teh držav navezala in razvija široke .stike na gospodarskem in politično-kulturnem področju. To se predvsem nanaša na sosedne države. V odnosih Jugoslavije z nekaterimi zahodnimi državami je prišlo do zastoja in ovir, ki so rezultat nerazumevanja jugoslovanske politike, in nekaterih ukrepov, ki so jih sprejeli na drugi strani. Jugoslavija je tudi nadalje pripravljena sodelovati in želi, da bi se s skupnimi na-
Sporazum o avstrijski vladi
DUNAJ, 23. — Po štirih mesecih pogajanj sta se dve glavni avstrijski stranki sporazumeli o sestavi nove vlade, ki ga bodo predložili v odobritev obeh strank. Zvedelo se Je, da je ljudska stranka popustila, tako da bo socialist Bruno Kreisky ostal zunanji minister. Ljudska stranka je prvotno zahtevala, naj bi ustanovili ministrstvo za zunanjo trgovino, ki bi ga vodil demokristjan. Temu pa sa Je potem odpovedala, ker bi bili potrebni novi izdatki. Sedanji kancler Gorbach bo predložil prihodnji teden predsedniku republike v odobritev seznam nove vlade. Znano Je, da bodo 28. aprila v Avstriji volitve za novega predsednika republike.
Obe stranki sta se tudi sporazumeli o glavnih obrisih letošnjega proračuna, o novi koalicijski pogodbi ter o nekaterih spremembah
pori premagale nastale težave, ter je prepričana, da je to mogoče
doseči v skupnem interesu. Koča Popovič je poudaril, da Jugoslavija ne sodi, da bi se zholjšanje odnosov z vzhodnimi državami moralo razvijati na račun odnosov z zahodnimi državami. Jugoslavija bi želela, da to razumejo tudi nekateri njeni zahodni partnerji, s katerimi želi imeti čimboljše odnose.
• Jugoslovanska politika, ja zaključil Koča Popovič, je položila izpit v okoliščinah, ki niso bile lahke. Vse to dokazuje, da so razlogi, da se Jugoslavija še nadalje trdno in dosledno drži te politike in načel, na katerih sloni.*
B. B.
pri upravljanju podržavljene industrije, radia in televizije.
ZERMATT, 23. — Epidemija ti-fusne mrzlice je zahtevala danes prvo žrtev; gre za 62-letno žensko, ki je umrla v bolnišnici v Brigu. V Zermatt so prispeli sanitetni oddelki švicarske vojske, da bi premagali epidemijo. 35 bolnikov, ki so še ostali v mestu, bodo prepeljali v bolnišnice v raznih švicarskih mestih.
(Nadaljevanje s 1. strani)
nim in odcepitvenim silam ustvarili za ZAR, Sirijo in Irak objektivne popoj* za zgraditev federalne tn enako pravne enotnosti med temi tremi drčavami. Ta zveza bo odprta vsem «osvobojenim arabskim driavam, ki bodo imele pogoje za združite«». Ta enotnost bo morala temeljiti na trdnih temeljih ki naj upoštevajo driavam vse njihove pravice in njihovo zgodovinsko vlogo. Morala bo biti pravo jedro celotne arabske e-notnosti. Sedaj se pričakuje začetek pogajanj za konkretizacijo tega načelnega sporazuma tudi z iraško vlado.
NATO
Prejšnji teden je bilo v Parizu zasedanje sveta NATO, na katerem je britanski zunanji minister lord Home zagovarjal načrt o jedrski sili NATO. O razgovorih niso objavili uradnega sporočila, vendar pa so glavni evropski dopisniki ameriški
<e radijske mreže
ABC javili, da je svet NATO de til Kennedpjev začet-
jansko zavrnil ni načrt.
Dopisniki pravijo, da so ameri-
ški diplomati v Parizu mnenja, da »ZDA tvegajo, da izročijo Evropo na srebrnem pladnju generalu de Gaullu, če ne bodo v kratkem prišle na dan s kakim novim predlogom».
Lord Home je zagovarjal zamisel o večnarodm in o večstranski atomski sili, hkrati pa je obsodil namen Francije, da zgradi lastno atomsko silo. Kritiziral je tudi tiste, «ki dvomijo o pripravljenosti ZDA, da branijo Evropo*. Home je tudi prepričan, «da se Evropa ne more braniti z lastnimi silami brez pomoči ZDA». Izrazil je željo, naj bi na prihodnjem sestanku NATO, ki bo maja v Ot-tatvi, dokončali načrt o večstranski jedrski sili NATO,
Francoski zunanji minister de Murville ni bil navzoč. Zato je lord Home poslal po svojem poslaniku v Parizu francoskemu ministru prepis svojega govora.
V pariških krogih menijo, dc lord Home ni prinesel novih elementov in tudi ni pojasnil spornih vprašanj, ki so se pojavila v odnosih med članicami, ki imajo različne zamisli o obrambi. Do-
pisniki zatrjujejo, da zahtevajo a-meriški zavezniki v Evropi pod-
mornice,
»Polaris*
opremljene z ali pa
raketami nič. Prepričam

FANFANI POTUJE PO ITALIJANSKEM JUGU
Tajnik PRI za ukrepe
Oronzo Reale proti draginji
<Takojšen, ustrezen in pameten poseg javnih oblasti, da bi pospešili večjo ponudbo potrošnega blaga* - Nennijev uvodnik o programu PSI
RIM, 23. — Predsednik vlade Panfani je danes na obisku po južni Italiji obiskal Lecce, Taranto, Matero in Bari; v Lecceju je otvoril mednarodni kolegij »Aldo Piorini*, ki bo sprejemal predvsem gojence iz afriških dežel; v Tarantu si je ogledal maketo novega siderurškega središča Italsider in načrt za zgraditev 2500 stanovanj za 12.000 oseb — družin nameščencev, ki bodo zaposleni v tem središču; v vseh krajih je imel govore v
znamenju volilne propagande.
Glavni govor je imel v gledališču »Piccinni* v Bariju, v katerem se je najprej zadržal na tem, kar je vlada storila do sedaj za gospodarski in socialni razvoj italijanskega Juga, nato pa je v glavnih potezah nakazal prašanja, ki jih Do morala rešiti
prihodnja vlada: modernizacijo države in javne uprave; razširitev šolske izobrazbe, da ne bi zaostajali v razvoju; «racionalno načrtovanje*, ki naj vodi k skladnemu napredku; pravično reformo davčnega sistema; preureditev socialnega skrbstva, zlasti pokojninske-nas pribli-
ga zavarovanja, ki naj nas približa polni socialni varnosti; končno
pa še vedno bolj aktivno medna, redno prisotnost Italije, da bi se nieft razvoj obogatil s sodelovanjem med narodi in utrdi} v Miru.
Natp je Fanlani govoril o dosedanjih uspehih politike levega cen. tra in pripomnil, da so »druge politične sile* nasprotovale v začetku tej pobudi: komunisti so jo označili za neučinkovito, liberalci, misovci in monarhisti pa so jo označili za katastrofalno; »toda proti predvidevanjem komunistov, skupen napor KD in njenih zaveznikov ni bil neučinkovit in ni povzročil škode, ki jo je napovedovala desnica*. Ob zaključku ie Fanfani pozval volivce, naj glasujejo za KD; v primeru pa, da bi tudi to pot — kot se je to zgodilo
pri prejšnjih političnih volitvah — volivci ne bi hoteli glasovati za KD, jih je Fanfani pozval, naj glasujejo vsaj za tiste stranke, ki so do sedaj prispevale skupno s KD dr
k «svobodnemu in miroljubnemu napredku naše Italije*.
Pod naslovom »Doslednost in od. govornost* prinaša jutrišnja številka glasila PSI «Avanti|» uvodnik Nennija, v katerem pojasnjuje program socialistične stranke -,n pripominja, da ta program prvič poja.njuje pomen in smotre politike načrtovanja, ki se «iz oblasti mita spušča v konkretno stvarnost*. Tajnik PSI poudarja, da se vprašanje nacionalizacije postavlja v njegov naraven okvir: »nobene nacionalizacije, ki bi jo predlagali abstraktno in takoj*, in dodaja, da se »ves program gospodarske politike drži temeljnega kriterija politične volje, da se stvari spremenijo, toda spremenijo po prednostni obvezi razvoja, ki naj potiska na vedno viš o raven gospodarsko in socialno življenje dežele in delavcev*.
Potem ko je zatrdil, da v socialističnih smernicah glede zunanje politike ni najti »misticizma blokov z njegovimi zablodami, ampak organizacijo miru*, Nenni pravi, da je moč najti isti kriterij skladnosti s stvarnostjo in obnove v socialnem delu programa in v tistem delu, ki zadeva šolo. znanstveno raziskovanje in svobodo kulture.
V zaključku svojega članka Nen-
ni oripominja, da je «smisel za konkretnost povezan z jasnim prevzemom politične odgovornosti* m navuja besede iz programa, kjer je rečeno, da so socialisu podpirali politiko levega centra, tudi kljUD temu, da so vedeli za meje, ovire in težkoče te politike, in da je treba nadaljevati po poti, ki je bila prekirjena. »Nobene hinavščine, torej, nobene dvoumnosti; pripravljen, da prevzame neposredno odgovornost v vladi ali p-,, sredno kontrolo oblasti, se PSI predstavlja volivcem z določeno smerjo, določenim programom, določeno politiko:	zahteva, da se
sodi po tem, kar je napravil in uresničil, po tem, kar namerava napraviti in uresničiti v splošno korist dežele in delovnega ljudstva*.
so, da Američani predlaflfll .m0f. začetno fazo ladje, ne pa P reJ, niče, opremljene s »Polart* ’’njc, vsem zaradi tega, ker ne da bi bile na ameriških J podmornicah tuje posadke.
Italija	(
Pretekli četrtek je ce*tTll0iob'il
bor socialistične stranke 0„re volilni program. V uvodu ma je rečeno, da eSmoter . jjjjis čne stranke je. doseč« . -ra postopnimi demokratičn
dobitvami, ki naj povečaj gtr delavskih slojev in ]tm ,u na
h Pr
spodarsko vsebino«. Vr
glavjih pa je obrazloženo p PSI glede notranje, zunanj,.

spodarske in socialne P°‘ le, kulture in žensk.	pjl
V notranji politiki se 0 efc;-
. • • -«* r .
zavzemal za nadaljevanj r (jtit njene poti levega c.entr.,'i.n f* v zvezi je PSI Pr}^TaV-ldno ^ vzeti neposredno ali P° govornost za ekrepko n nje» te politike; zahteva piljenje deželne ureditve ’ flj fi njo odobritev volilnega z hfcrfl** Furlanijo-Julijsko kraj««10- 0t>lf zahteva reformo zakona o nah in pokrajinah; reformo nih financ v okviru strse gfj* reforme; reformo notram nizam ie narlamenta; refo . i*
nizacije parlamenta; '~orag« •" stva; reformo javne r“,porffK)
” reforfn
njeno decentralizacijo; ret rtn0 *4’ zenskega zakonika in ref • -rt
zenskega in civilnega po*}
zenskega tn civilnega - (,#(*£ katerem je treba sedanji aSlil* tveni sistem zamenjati * ,e (rt-vatnim sistemom. Priprav}"‘rt*
ba gospodarski načrt pn of)J-morajo sodelovati sinalka nizacije. Spričo dosedarij . j c**' izkušenj z zakonom o f" ‘ ( zun, je PSI menja, da J
zun, je ........... . .	.
cenzuro povsem ukini«-	g
Kar zadeva zunanjo P° e * PSf za konkretno brambo miru in za postov*^#* trolirano razorožitev; usta	je
treba brezatomska ppdro^“((JutO(l
seči prepoved jedrskih P ( r«j* atomske oborožitve se ne t\0'
tegniti na druge . d.r z o m * ?*. pa se ne sme izročiti ® z0p\ orožja Zahodni Nemčij i „j *■ staviti se je treba samo i* tomski oborožitvi zavzema za priznanje nem g/tner ja in začasne razdelitve („ci je; statut Berlina mora ‘™,tij neodvisnost mesta.	®f.
je irjba za vključitev r ,rieč ,
tani je in skandinavskih
Evropsko gospodarsko d v »?
S
N 1
biit
nasprotovati pa temtt, ““ gps' skupnost sprejeli fašist1*- j-jt« jo in Portugalsko. PSI V' J meriški predlog o zh\ianloSp skih tarif med evropslco « f(r p} sk o skupnostjo in zIDA, joC" g dobne pobude glede dete pl«® ;■
lističnim gospodarstvom	,
izvenblokovshih držav. cjsl»* t» Na gospodarskem in J ts K Hi),. področju se PSI tdvzemj vl«j litiko gospodarskega n“ na področju industrije ■ ji r
trt	1 pr t)OUdC ’J.
Tajnik PRI Oronzo Reale je go-,	________
voril danes v Civitanovi Marche m kmetijstva ter poudari0' in je posvetil svoj govor pretez-1 za t0 potrebna reforme no vprašanju naraščanja cen, ki I sistema da bi omeji" P ga desnica izkorišča v svoji vo-1 davke, ' neposredne Pa lilni propagandi proti politiki le- . pgj ne postavlja 2 vggg cepžffl. Jtea)e ; pripominja, da	nacionalizacijah
je naraščanje cen potrošnega bla-~ pretežno posledica povečanega
ga .	..	_
povpraševanja po tem blagu po povišanju plač. mezd in pokojnin. Nasprotniki levega centra, pravi Reale, bi morali obsoditi to povišanje plač; nimajo pa tega poguma, ker bi tako stališče bno skrajno .nepopularno. Vprašanje je treba postaviti po njegovem mnenju na drugačen način:	gre za
to, da se zahteva ((takojšen, ustrezen in pameten poseg javnih o-blasti, da bi pospešili večjo ponudbo potrošnega blaga in da bi omejili določena ozka grla v sistemu distribucije, ki jih izkoriščajo špekulanti*.
poti*-,?
i*
--- -----malizacijah v °	bj_JJ,
hodnosti; taka potreba utegnila pokazati nim -

oblasti, ki bodo m°Ja‘ ^" za uresničenje gospodar črta.	it**
Glavni odbor KrščanJKJo!i|i< kracije je razpravljal 0 fj| programu stranke in P° „igg0i Učnemu tajniku Moru n q j ,, mu da dokončno 0^llK<LreO°ee- } programu bo Moro prt>ei* k
podrobneje na svojem P ^»1
lilnem govoru, ki ga nes v Rimu.

»Komisija Clay» predlaga znižanje ameriške pomoči tujini
Izreden
Zadevno poročilo pravi, da bi morale zahodnoevropske države prevzeti večje breme te pomoči - Predlog za ukinitev pomoči Indoneziji
držav, ki dajejo posojila. Razen tega vsebuje pomoč teh držav ob-
WASHINGTON, 23. — Preiskovalna komisija o pomoči tujini, ki ji predseduje general Lucius Clay, pravi v svojem poročilu Kennedyju, ki so ga objavili danes, da »ZDA skušajo napraviti preveč za preveč držav* in poziva, naj ZDA omejijo izdatke na tem področju ter naj pozovejo Evropo, da bi v večji meri prispevala k tem izdatkom.
V poročilu pravi general Clay,
MOSKVA, 23. — Sovjetska zveza je uradno protestirala, ker je ameriška vlada prepovedala izvoz debelih jeklenih cevi v Sovjetsko zvezo.
V svojem protestu pravi, da je a-|jim dajali nadaljnjo meriška vlada sprejela ta ukrep naI gospodarsko pomoč, «če se izključi zahtevo ameriških petrolejskih mo-|že predvidena*, nopolov.	| Glede Afrike pravi poročilo, da
da bi bili Evropejci prisiljeni prenašati večja bremena za te stroške, če bodo ZDA zmanjšale svojo pomoč bivšim kolonijam evropskih držav. Poročilo trdi, da bi se sedanji program za pomoč tujini, ki znaša 3 milijarde in 900 milijonov dolarjev, lahko zmanjšal za petsto milijonov dolarjev, in s tem v zvezi zahteva večji prispevek Velike Britanije, Italije in Zahodne Nemčije.
Poročilo zahteva zmanjšanje pomoči Španiji in Portugalski, ki se daje v zameno za pravico uporabljanja oporišč, *ker sta ti dve državi že primerno plačani*.
Poročilo zahteva nadaljevanje vojaške pomoči Grčiji in Turčiji in dodaja, da v drugih evropskih državah ni nobene potrebe, da bi vojaško ali
gre za področje, kjer bi države Zahodne Evrope »logično lahko nosile večji del finančnih bremen, ki jih sestavlja ta pomoč*.
Komisija pravi nato, da bi mo-
rali biti «naši glavni smotri glede .......................... »Glede
razvitih dežel* naslednji:
Italije bi morali kljub njenim specifičnim problemom doseči, da se v njenem proračunu določijo nakazila za pomoč, naj se razširi njih obseg in naj se liberalizirajo pogoji*.
Kar se tiče Velike Britanije: dosdči, naj zniža obrestno mero in zviša obseg svoje pomoči neodvisnim razvijajočim se deželam*.
Glede Nemčije: zvišati bi morala svoj obseg in omiliti pogoje.
Za Francijo: ta država bi morala omiliti pogoje neafriškim državam.
Poročilo takole nadaljuje: «Ce se izvzartie Francija, je pomoč o-stglih svobodnih držav zavzela pomemben obseg v obliki velikih posojil za finansiranje izvoza iz
iiiiiiimtiiMiimimiiiiiiftHrfiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinfMiiiiimiiiiiiiMiiMiiiiiiimitiiiiitiiiiiiiiinHiiHiiiiiMiiiiiiiiMnuiHNiiiiiiiiiiiinMi
Tisoč petsto mrtvih na Baliju zaradi bruhanja ognjenika
DŽAKARTA, 23. — Iz uradnih vi. rov se je zvedelo, da je zaradi bruhanja ognjenika na otoku Baliju bilo življenje okoli 1500 ljudi.
....ih a-
zgubilo življenji Nad tisoč vojakov, policijski gentov in civilistov sodeluje pri pomaganju prizadetemu prebivalstvu, Na severnozahodno obalo o-toka so poslali več ladij, da evakuirajo prebivalstvo treh vasi, ki jih ogroža lava. Danes so prispeli na Bali tudi helikopterji, ki »odplujejo pri reševanju.
Ves pridelek okoli vasi. ki Jih obdajata lava in blato, je uničen. V vasi Supagan je lava porušila mošejo, v katero se je zateklo okoli 500 ljudi. Okoli ognjenika je nad
65 tisoč hektarov obdelane zemlje popolnoma uničene. Na nevarnem področju je še 300 tisoč ljudi. To področje zavzema petino celotne površine otoka na njegovem vzhod, nem delu.
Potresni sunki v Italiji in na Cipru
MACERATA, 23. — V vsej pokra Jini Macerate so danes zabeležili dva potresna sunka, oba četrte stopnje Mercallijeve lestvice: prvega ob 6,15, drugega pa ob 18,04. Po-
niti
tresna sunka nista povzročila škode niti žrtev. Potresni sunek so občutili tudi na področju Cameri-na. V Neaplju so zabeležili posredni sunek ob 6,23, ki so ga lokalizirali kakih 80 kilometrov proti vzhodu. V Firencah so zabele-
'Je ' '
žili nov potresni sunek ob 6,15,10”, ki so ga lokalizirali kakih 40 kilo-
metrov v smeri proti pollgnu.
Ob 0,57 so zabeležili lažji potresni sunek v Sion in Slerre, kar de-
vet potresnih sunkov med polnočjo •leležflt v
in tretjo uro pa so zabeležili v mestu Limasol na Cipru. Prebivalstvo je zapustilo stanovanja ln zbežalo na ulice, toda sunki niso povzročili niti škode niti človeških žrtev.
POPUST
Kaj
Poj 'tja Pii r Pod »18 A ‘Wi
»i
v
'j*
i#, Hisa Nart
H
"lisi
hj
**j
»p
k'
Si-
S*
H
Nij
* 0i
$
H°,
Se
Sk
Sv,
S!
\
N
!ž
t.
„ b
'»ir
.N
H
Si
Si
br
1» 81 ' V;
»d
n
%
■ii
s
pj
s,
Vs
ii,?01
'St
I

'H
s
veznosti, ki so bile prevzete na podlagi sporazuma o reparacijah, in pomoč prekomorskim deželam, za katere so odgovorne.*
Poročilo pravi, da se je hotela komisija izogniti naštevanju posameznih dežel glede kritike na njihov račun »zaradi posledic, ki bi jih to lahko imelo*. Vendar pa glede Indonezije, ki je dobila od ZDA 671 milijonov dolarjev od leta 1945 dalje, pravi poročilo: «Ne vidimo, kako naj bi države svobodnega sveta dajale nadaljnjo pomoč tej državi, razen če ta ne napravi reda v svoji hiši in če ne bo
pravično ravnala s tujimi podjetji ter Če se ne bo vzdržala avantur
v mednarodnem merilu.*
Indija in Pakistan se omenjata kot edini državi Jugovzhodne Azije, «ki sta sposobni postaviti se po robu kitajsko-komunističnemu kolosu*.
Poročilo pravi dalje, da Kongo zasluži posebno omembo. «ZDA bi morale doseči, da se dvigne do največje mere gospodarska pomoč drugih držav Kongu.*
Predsednik AFL - CIO George Me»ny, ki je bil eden od desetih članov komisije, se ni hotel pridružiti priporočilom večine. Izjavil je, da bodo ta priporočila »samo spodbujala znižanje proračuna za pomoč tujini*.
r

v

proizvod |
16
5»
v

Pod državno upravo imetj« Francozov ki so odšli iz Alžirije
V TRGOVINAH Z JESTVINAMI Z OZNAKO
AL2IR, 23. — Alžirska vlada je objavila danes odlok, na podlagi katerega prevzema država upravljanje lastnine, ki so Jo Francozi zapustili. Gre za približno milijon hektarov najboljše -alžirske zem-Ije.
Odlok, ki je bil objavljen v u-radnem listu in ki mu dajejo časopisi FLN velik poudarek, velja tudi za približno 500 industrij različnega obsega.
Odlok formalno ne ukinja pravic lastnikov, toda določa upravljanje tega premoženja. Približno 80 odstotkov Francozov je po razglasitvi alžirske neodvisnosti zapustilo Alžirijo,
Za vsakodnevni nakup
boste dobili varčevalne znamk!ce
(Otroci, kijih nihče
pearl bučk ne mara
ffQ.	za svoje delo in za svoje otroke. Prvenstveno zanje.
lprej sem namreč mati in šele potem knjiievnicas.
***** Buchk živi za svojih osem otrok od katerih je sedem . v°]enih, eden som njen lastni. Toda, o hčerki Janiče ne daje
Viri) Stiri leta i6 bila Janice stara• ko se ie mati prvič vzne-'od ^an*ce se umsko ni razvijala in morala je v posebni za-lkr!^ati kn3'žet>nica Pa je napisala knjigo: OTROK, KI NE BO jji 'Li DORASEL. A Pearl Buck živi tudi za kakih 200 otrok, ki 'kat Vsako leto preda v varstvo ODBORU ZA ZAŠČITO OTROK, e*ega pobudnica je ona sama.
1, "Ustanovila sem zavod za vzgojo zaostalih otrok ne samo za-•aa bi tem otrokom omogočila čim bolj normalno življenje, temin, lUdi zato> da bi se družba zavedla svoje odgovornosti in svo-aolinosti do njih.
i ,"elika večina teh otrok je popolnoma sposobna za ročna de-",n tako postanejo koristni člani človeške družbe, kar je zanje ze-fažnott.
v mrzli decembrski noči sem ijfmla pisma, ki so se v dneh ^‘fnih
se v
novoletnih
__________,___ priprav
i.i JCUlP°v nakopičila na moji mizi. Med njimi je bilo
[C
Cr0 agencije za posvojitev o-E*•Kaj bi neki radiu, sem po-«Naši otroci so že sko-# odrasli in vsi smo že zdav-^Pozabili, da so bili posvo-
jg omagajte nam», so prosili, tj -biikoli nismo imeli takega Kjj ■■■» Sledil je opis Robbyja: V Potna j st mesecev, oče Indi-®^*ti Američanka; inteligenč-l stopnja — visoko nad pov-,.,'Jom; sorodstvo ; .'. barva
polti
— neoporeč-rjava....
Rogova zgodba je bila pravi jjL am Ameriški misijonar z dru-teli' gre v Indijo oznanjat evan-1« Ij ^er'ca tega evangelista, ki (j«■ as'a v Indiji, je krščanske ‘Ce in zapovedi svojih starci- tt , Vzela dobesedno — zaljubila (jJ? v. Indijca. Misijonar pa v El"*1 Pridigah seveda ni mislil jP- Dekle se je moralo vrniti v samo. Tam je povila jj??' kateremu se je morala Poverili so ga agenciji za , Plitev otrok, ki je brezuspeš-lj,_lskala nove starše za Rob-
'Vm
rt, , ogorčenja me je pognal :ele*onu.
!i '
je
S0<>'
1K' k,
celv
f
l*
*£
>
V
v '
ItO1''
J«"1,
■o r
»r1.! %

Poklicala sem naj vse svoje indijske prijate tj j“‘ nato vse svoje znance, k »'•	količkaj simpatizirali z In
,jit- ^ ■ Naposled sem morala tudi
Un
Poznati; nihče ni maral Rob-| ' Tudi ni bilo več časa, da it *am pisala. Uprava agencije Pismu sporočala, da bodo dneh prisiljeni otroka ^ v sirotišče.
V bbyjeva usoda mi je segla ijLrea. Sredi noči sem telefo-ij ,a agenciji in jih obvestila, kuj?1?®1 otroka vzela. sama. Po-ga sicer več ne morem, L*** z možem že davno pre-'J, Jt* lici*8 predvideno starostno ISSr i jjjjj-k otrok bo v moji oskrbi j . . mu ne najdem primerne-
[i**f
jS
fi
!«<
V.
. 11* 1 i'
^'ednji večer ga je sestra bca]Sla' Rob'by je prizadevno iil, . Palec, in v njegovih veli-kigi 7 r® 2 da n j i h očeh je bil tisti S * ''bi izraz, ki ga imajo otro-^ »»* alanšev in brez ognjišča. It J Prav nič upiral, ko sem Š v«6'8 v naročje, plaho miren i'77n, kakor ptiček v človeko-y J.’- Sestra je odšla, a Rob-nj9j.1 trenil. Prihajali so in odlil 1 okrog njega, on je ostalo, rsvnodušen:	ni pripadal
‘ Uz in to je bilo zapisano 9)egovem pogledu. Vsa moja tit s ]e na mah splahnela, ker t vJe iustvo do nebogljenega bit-0 prevzelo. Odnesla sem ga ilJTje prostore, ga skopala in * Ut v toplo pidžamo, ki sem ^*nila na podstrešju. Robby ^ Ves čas tiho in pasivno “•bal vse. Tudi zajokal mi. vJr**' je jok premagal mene, ga gledala tako nadčlo-5’ Pogumnega. Položila sem J Posteljico, ki sem jo polj*1 Poleg svoje. Ves ta čas i j. ** njegovih oči ni menjal k.”t je vtaknil prstek v usta. | p jegla ]j počitku še ni za-^rižgala sem lučko na noč-

, bnici, da me je lahko gle-vedel, da sem tam, ob k-,v Pripravljena, da sprej-- J svojo, njegovo temnopol-V'00- I,n tisto noč mi jo je L^Seil stegnil.
S y 81 mogla spati. Ob misli ,'e podobne otroke, ki sem \,r«iala v Indiji, na Kitaj-C S 1 o* V^.Tndoneziji, v Indokini in 9 V V .ih, skratka povsod tam, j. J? beli človek razdajal svo-|lU fe,l8dost in svoje energije, JU*' ai * obhajala mučna tesnoba.
otroci so bili naravnost 1«lC J i!) bitja, skoraj vedno lep-^	* Jv r®bla bi, tudi pametnejši
’% °^*b staršev in sorodstva, it 1 zaradi tega niso bili nič
,C,eč?ii
* sta iib spočeli, sta jim eka*i priznanje in ena „ aost. Grabila me je jeza O storim proti tej krivici? j^so ti otroci? Kako naj jih
I I i dt>lgo čakala. Čez ne-
I	i	1	80 mi, čisto slučajno,
J ‘i j, v varstvo dojenčka Pe-
II	1»	komaj devet dni. Mo-
o« JVUIIiaj UCVCl UI1J.. Juu-
i	ponj v porodnišnico.
r/
Ji1
je bil sad prepovedane 7il b. ljubezenskega romana iNo ^aisbim študentom in 1 s6v^tnenčanko in družini ni-fi„ eba hoteli nič slišati o Pe-

t " sem bila še tako naiv-
i iiud^em verieIa vse’ kar ,0
aje pripovedovali. Prepri-
k /	^Vr*116 namre^, ba otrok me-
P *	I1)'. k 8,5 nihče ne mara posva-
! *shje, s
^b^i*nžšk° družbo, ki naj bi ki V 2a tabe brezpravne otroki) . svoji okolici sem iskala n Prijazen zakonski par, bil pripravljen sprejeti j,.8 In Petra, midva z mo-i jj "I jima bila ded in ba-1 iružba se je zavezala, da mala otroke mešanih
II
ras in skrbela zanje, dokler jim ne bomo našli primernih staršev.
V	naših podeželskih krogih v Pensilvaniji nismo imeli pojavov rasne nestrpnosti. No, jaz sem na ustanovni sestanek, ki se ,je vršil na mojem domu, iz previdnosti pozvala vse osebnosti, da bi skupaj reševali to vprašanje. Ko smo se pogovorili o vsem, je naš špecerist s svojim trdim nizozemskim naglasom dejal:
«Saveda bomo radi sprejemali te otroke, še ponosni bomo nanje!«
Tako je ob pomoči mojih prijateljev in znancev prišlo do ustanovitve Doma za brezdomne otroke. Našli smo tudi prvi in zelo ljubezniv zakonski par, ki je užival ugled in zaupanje pri vseh. Mož je bil profesor na srednji šoli, žena pa mati in gospodinja. Ko se je Robby toliko udomačil, da jima je sedal ,na kolena in ko je Peter za njima stegoval svoje ročice, sem uvidela, da je nastopil čas, da se oba preselita k njim.
V	dobrih dveh letih je naše gnezdece imelo kar devet mladičev. Najmlajši je bil Korejec, ki se je rodil v ZDA, najstarejši pa petnajstletni Kitajec-Ame-ričan, ki je prišel k nam z mlajšima bratcem in sestrico. Vsi so bili splošno priljubljeni; naše
šole in naše cerkve so jih rade sprejemale in vse je šlo v naj. lepšem redu. Otroci so prihajali brez vsake reklame in vedno smo našli družine, ki so bile pripravljene sprejeti jih za svoje.
Ko so mi na neki postaji izročili Lannieja, sem se povsem prepričala, da ni otrok, ki jih ne bi bilo mogoče posvojiti. Lan-nie je bil star pet mesecev in sporazumela sva se na prvi pogled. Ko se mi je nasmehnil, sem že bila vsa njegova in hudo mi je bilo ob misli, da mu ne morem biti mati.
Bil je sitno rtegiban, bister in veder otrok in sem takoj spoznala, da imam qprgvl?g,g izrednim bitjem. Razumela sem tudi, kje je razlog, da, se teh o-trok mešane rase vsi branijo. Pravzaprav ni res, da jih nihče ne mara, le težko jim je najti primerne starše, s katerimi je harmonija kmalu vzpostavljena. V teh primerih je to zelo zelo težko, skoraj nemogoče. Sicer pa — je to res tako važno? Kdo lahko trdi, da je povsem harmonično ubran s svojimi starši? Sklenila sem, da bom pri Len-nieju šla preko tega in mu poiskala očeta in mater, ki bi ga bila vredna, ne glede na raso in veroizpoved.
Nekega večera sem imela predavanje. V dvorani je bilo ?bra-no številno občinstvo, ki so ga sestavljali bogataši in sploh premožni ljudje. Med njimi je prav gotovo nekdo, ki bo pripravljen vzeti Lennieja, sem pomislila. Pred predavanjem sem jim zato povedala njegovo zgodbo: ameriški vojak se na Japonskem zaljubi v lepo Japonko, se z njo poroči in jo odpelje s seboj v ZDA. Ob rojstvu otroka mati umre, mladi oče, katerega je izguba silno prizadela, pa mora otroka poslati v zavod, ker ga njegovi ne marajo... Nato sem kar odkrito vprašala, kdo je pripravljen sprejeti Lennieja. Odgovor je prišel naslednjega dne. Mlad prez-
(Nadaljevanje na 5. strani)
GOSTOVANJE GLASBENE MATICE IN ZBORA PROSEK-KONTOVEL V BEOGRADU
«Pričakovali smo vas z radovedno nestrpnostjo To srečanje nam bo ostalo v trajnem spominu»
Tržačanom,, ki so bili gostje beograjske Glasbene akademije, je prvi večer pripravil posebno prireditev KUD «Branko Cvetkovič», obiskali pa so tudi Avalo in novo letališče - Delegacija pa je bila dvakrat na italijanskem veleposlaništvu ter pri predstavnikih izvršnih svetov Srbije in FLRJ
Iti
Pozdravi in izročitev daril na nastopu Glasbene Matice in zbora Prosek-Kontovel
v Beogradu
• Srečen sem, da vas morem pozdraviti na tem mestu, na koncertnem' podiju Kolarčeve ljudske univerze, v imenu .Glasbene akademije ob . priliki vašega gostovanja v Beogradu. Veselili smo- se vašega obiska in pričakovali smo vas z nestrpnostjo in radovednostjo: kaj nam prinašate, kakšen je vaš program in v kakšni izvedbi. Toda že sam pogled na izbico skjadate.ljev :p-njihovih dgl nam.je kazal, . da služite lepim in , vzvišenim smotrom kulture, 'zlasti glasbene kulture. Velika in slavna*,/imena glasbenih klasikov■> iz'1 svetovne glasbene literature: Bach; Haydn,<
Mozart in Vivaldi . sp. že\samp po sebi jamstvo za resnost, s ka-‘ tero si izbirate, dela za svoj prp-| gram. A ihkrati niste ; pozabili-hiti na dela naših. 1 Skladate.ljeV, zlasti tistih, ki izhajajo, iz vašega ožjega ’ okolja j, in to vašo že-
ljo, da bi nas spoznali z njihpdi-i o	„
mi-stvaritvami,, topla; pozdravlja- t sprejeli "v Beogradu, mo. Spoznavanje del teh skladaj-, tel jev je Ža nas' dragoceno :,ni vam moramo biti za to le hvaležni. ■	“. :	■;
Vaš prihod v Beograd je 'vzbudil1 veliko zanimanje v naši' javnosti,; Glasbena akademija in; druge naše glasbene ustanove, združenja in zveze so se truSili, da bi bilo vaše bivanje v Beogradu čim prijetneje, predvsem pa, da bi občutiti, da vas spre-
jema bratska toplina in iskreno ter odkrito - srce. Trenutek tega .srečanja nam bo ostal v trajnem spominu, hkrati pa nam vzbuja upanje, da to srečanje ne bo niti prvo niti edino, ampak da se bodo taka srečanja spremenila v občasno prakso.
Prosimo vas, da sprejemate ta skromni dar Glasbene akademije; naj vasi spominja na 18, marec 1963, na vaše uspelo gostovanje v Beogradu in na vaše bivanje v glavnem mestu Jugoslavije. V imenu Glasbene akademije vam želim, da bi še napredovali in želim nadaljnje Uspehe*.
,: ; S temi besedami nas. je pozdfš-i vil dekan Glasbene akademije v Beogradu prof. Predrag Miloševič ha odru dvorane Kolarčeve ljudske univerze na dan našega koncerta, po kantati «Na Kon-i ItoVelui' ip' pred »Zdravico*. In. v teh -besedah je tudi veren odra* in izraz’ načina, kakp so-nas Za nekatere. od; nas to ni bilo nobeno novo qditritje, ampak le ponovna potrditev že tako prislovične gostoljubnosti srbskega naroda; za pretežno večino našega ansambla pa je gostovanje v Beogradu pravo doživetje: odkritje novega sveta v odnosu med ljudmi — kakor so to občutili vsi, nekateri pa so našli pravi izraz v navalu prekipevajočega navdušenja.
v
Ze ob prihodu prisrčen sprejem
Toda pojdimo po vrsti. Karavana skoro 80 ljudi je krenila v soboto po polnoči z vlakom iz Trsta in prispela na beograjsko postajo v nedeljo ob 13.30, V njej so bili člani orkestri ‘in solisti Glasbene Matice in, člani moškega pevskega zbora prosvetnega društva Prosek-Kontovel. Na postaji nas je sprejel dekan beograjske Glasbene akademije prof. Predrag Miloševič, z njim pa so nas pozdravili tudi predstavniki drugih glasbenih ustanov, predstavniki strokovnih združenj glasbenih pedagogov in umetnikov.
Dva avtobusa sta nas nato odpeljala do doma Ferialnega sa,ve-
Za »Mladost* na^poti proti Avali, kjer smo stanovali med bivanjem v Beogradu. Ostala sta nam na razpolago za vse naše premike po mestu ter za ogled Avale in letališča v Surčinu,
S e isti večer so nas povabili na prireditev železničarskega kulturno - umetniškega društva »Branko Cvetkovič*, na kateri je nastopil mešani zbor, folklorne skupine in nekateri soiisti pevci in pevke. To društvo ima kar sedem sekcij (mešani pevski zbor, ljudski orkester, tambura-ški orkester, folklorne skupine, dramsko in likovno sekcijo). KUD »Branko Cvetkovič* je eno najmočnejših in 'najaktivnejših
kulturno - umetniških društev v Srbiji, ki šteje več kot 3000 članov, od katerih se 240 članov aktivno, udejstvuje v tej ali oni izmed sedmih sekcij. Pogosto nastopa uspešno v inozemstvu: leta 1959 je mešani zbor dobil prvo nagrado v Arezzu, letos pa bo nastopil na Finskem; leta 1955 so na mednarodni slikarski razstavi v Bologni dobili prvo nagrado v grafiki, drugo pa v olju; leta 1960 v Muer.chenu drugo nagrado v olju, lani v Helsinkih prav tako drugo nagrado v olju.
Po prireditvi so nam priredili v društvenih prostorih prisrčno zakusko; naš pevski • zbor je zapel nekaj pesmi, domači zbor pa ni zaostajal. Na žalost pa smo se morali kmalu posloviti, ker nas je glavni napor še čakal. -
Razni obiski
... ..... ,.,
Medtem ko je imel ansambel v ponedeljek popoldne generalko v koncertni dvorani Kolarčeve univerze, smo s tajnikom SK GZ Mirkom' Kosmino stopili na italijansko veleposlaništvo, da bi veleposlanika Beria obvestili o našem prihodu v Beograd in ga tudi osebno povabili na koncert našega ansambla. Veleposlanik nas je takoj sprejel in se zanimal za podrobnosti našega gostovanja ter za našo poklicno dejavnost; podčrtal je izredno ugoden razvoj odnosov med Jugoslavijo in Italijo in dodal, da imajo ti odnosi najboljšo perspektivo za nadaljnji razvoj. Dejal je, da bi se sicer zelo rad odzval našemu vabilu, vendar pa da mu to na žalost ne bo mogoče, ker da ima zvečer neko drugo obveznost, zagotovil nam je, da bo koncertu prisostvoval vsaj en njegov predstavnik. (Na koncertu ga je zastopal tajnik veleposlaništva, ki je ansamblu čestital za uspeh.) Na koncu nas je povabil na zakusko, ki jo je italijansko veleposlaništvo priredilo v torek dopoldne v svojih prostorih ob priliki povratne tekme med nogometnima moštvoma »Romo* in »Crveno zvezdo*.
Z italijanskega veleposlaništva smo odšli na razgovor s predsednico sveta za kulturo v izvršnem svetu republike Srbije Stanko Veselinovo, ki se je zani-
Tržačani pred spomenikom Neznanemu vojaku na Avali
mala za kulturno-prosvetne razmere in dejavnost slovenske manjšine v Italiji, hkrati pa nam je posredovala vtise s svojega dvomesečnega bivanja v ZDA, kjer je proučevala vprašanja, ki se pojavljajo na področju kulturne dejavnosti, predvsem pa na področju odnosa med kulturo in človekom v zvezi z vedno večjo mehanizacijo in avtomatizacijo gospodarskega in socialnega življenja ter nenehnega pehanja za čimvečjim zaslužkom, kar nujno vodi k »nekulturnemu* odnosu v kulturi.
Pred odhodom iz Beograda smo stopili še k predsedniku sveta za kulturne stike z inozemstvom pri zveznem izvršnem svetu Vučiniču, s katerim smo se pogovorili. predvsem o vprašanjih, ki zadevajo kutturno-pro-svetno dejavnost slovenske manjšine v Italiji. Pri tem smo zlasti podčrtali potrebo, da se pri kulturnem' sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo, ki ima že lepo tradicijo, upoštevajo v večji meri kot doslej tudi koristi in potrebe slovenske manjšine v Italiji. Znano je namreč, da jugoslovanski gledališki, operni, glasbeni in drugi umetniški ansambli redno gostujejo v Italiji in da že skoro ni večjega italijanskega mesta, kjer , ne bi bili Že nastopili; pri tem pa se redno dogaja, da turneje ali gostovanja teh, ansamblov po Italiji ne vključujejo nastopov v mestih, kjer prebiva tudi slovensko prebivalstvo. Kje tiči vzrok, da poti jugoslovanskih opernih in filharmoničnih ansamblov, folklornih skupin in drugi^ umetniških ansamblov vodijo v razna italijanska mesta, v Trst pa ne vodi nobena? Jugoslovanske opere nastopajo redno vsako leto v Benetkah, v Bologni, Firencah, Turinu, Neaplju in drugje, v Trstu pa še niso nastopile nikoli. Po drugi plati pa italijanski u-metniški ansambli nastopajo tudi v tistih krajih Jugoslavije, kjer živi tudi italijanska manjšina. To pomanjkljivost v sicer tako plodnem kulturnem sodelovanju med obema sosednima državama bi bilo treba vsekakor odpraviti, da bi tudi slovenska! htŠnjšina v Italiji imela, od tega sodelovanja nekaj. koriAts. i Vučinič se je strinjal s tem, vendar je pripognil, da so te pomanjkljivosti posledica okoliščine, da se jugoslovanski umetniški ansambli sami dogovarjajo z ustreznimi italijanskimi ustanovami glede programa in: kraja svojih nastopov, hkrati pa je obljubil, da jih hodo opozorili na to plat njihovega gostovanja v Italiji.
Koncert, ki ga je priredila Glasbena Matica s sodelovanjem moškega pevskega zbora prosvetnega društva Prosek-Kontovel v koncertni dvorani Kolarčeve ljudske univerze, je obsegal sledeče točke: v prvem delu je oi^ kester izvajal drugi in tretji stavek iz koncerta v e-duru za violino in godalni orkester J.S. Bacha (solist Aleksander ' Zupančič); prvi stavek iz koncerta v d-duru za~klavir in orkester J. Haydna (solistka Tatjana Uršič); drugi stavek iz koncerta v g-duru za violino in orkester W. A. Mozarta (solist Žarko Hrvatič) ter II. in III. stavek iz koncerta v a-molu za violino in godalni orkester A. Vivaldija (solista Žarko Hrvatič in Aleksander Župančič). V drugem delu je moški pevski zbor zapel »Slovensko zemljo* Juvanca, »Devin* Ignacija Ote, dve tržaški narodni »Piščalko* in »Nevarno ljubezen* v priredbi Milana Pertota in »Pesmo slo-bodi* Matečič-Ronjgova. V tretjem delu pa je orkester in moški pevski zbor s solisti izvajal kantato »Na Kontovelu* Oskarja Kjudra (na tekst Alojza Gradnika) in »Zdravico* Ubalda Vrabca (na tekst Prešerna).
Prvi in zadnji del programa je dirigiral Oskar Kjuder, drugi del pa Ignacij Ota. Recitacijski del programa je podal član Slovenskega gledališča Stane Raztresen.
Nastop ansambla je doživel prepričljiv uspeh. Občinstvo, ki je skoro povsem napolnilo dvorano Kolarčeve ljudske univerze, ni štedilo s priznanji: z vztrajnim ploskanjem je celo izsililo ponovitev »Pesmi slobodi* m »Zdravice*.
Med občinstvom smo opazili mnogo ožjih rojakov, zlasti takih, ki so kakorkoli povezani z borbo in dejavnostjo primorskih Slovencev zsi časa fašizma in po osvoboditvi. Po koncertu smo se zadržali z mnogimi v prijetnem razgovoru in z njimi obujali spomine na vesele in manj vesele dogodke iz daljnje in bližnje preteklosti, hkrati pa si izmenjali misli o perečih vprašanjih iz življenja in dela slovenske manjšine v Italiji.
Kot sem že omenil v začetku, je pozdravil naš ansambel dekan beograjske Glasbene akademije prof. Predrag Miloševič, dobrodošlico pa so nam izrekli tudi predstavniki sorodnih ustanov in združenj. Vsem se je zahvalil tajnik SKGZ Mirko Kosmina, ki je hkrati- podčrtal velik pomen vza-
jemnih gostovanj tako za nadaljnji razvoj kulturno-prosvetne dejavnosti slovenske manjšine v Italiji, kakor tudi za utrditev vedno bolj prijateljskih odnosov med obema sosednima državama, kar bo vodilo postopno k odpravljanju in premagovanju tudi tistih še vedno obstoječih
ovir in težkoč, ki zavirajo, dosledno uveljavljenje formalno sicer priznanih pravic slovenske manjšine v Italiji in s tem Ošt-varitev ugodnih pogojev za plodno sožitje med Slovenci in Italijani — most za miroljubno sožitje med italijanskimi in jugoslovanskimi narodi.
Izražena želja po vzajemnih stikih Ugodne kritike
V spomin na naše gostovanje v Beogradu smo prejeli številne lepe darove in nekaj prekrasnih šopkov cvetja.
Gostoljubni Beograd smo zapustili naslednji dan; po slovesu smo si izrazili vzajemno željo, da bi vzpostavljeni stik med obema glasbenima ustanovama ne pomenil le bežnega slučaj-nostnega srečanja, ampak da bi se razvil v plodno izmenjavo izkušenj in uspehov na področju glasbene dejavnosti.
Beograjska Glasbena akademija nam bo vrnila obisk v aprilu in se bo predstavila tržaškim ljubiteljem glasbe z izvajanjem zahtevnega glasbenega programa.
O našem koncertu je sicer precej strogi kritik B.M.D. napisal v »Politiki* med drugim tudi naslednje: »Program, ki so ga predvajali, in rezultati, ki so jih dosegli na koncertu v Beogradu, govore zelo jasno in dolo-
čeno o resnosti, sistematjčnosti in vztrajnosti, s katerimi ,Glasbena Matica iz Trsta pristopa k uresničenju svojih narbdnih stremljenj, pedagoških in umetniških nalog ter kulturnih smotrov... V prvem delu programa smo slišali gojence violine Aleksandra Zupančiča. Žarka Hrvatiča in pianistko Tatjano Uršič, ki so ob sodelovanju orkestra Glasbene Matice igrali stavke iz instrumentalnih koncertov Havdna, Bacha, Mozarta in Vivaldija na način, ki ni kazal le izrazitih talentov, ampak tudi sigurnost in previdnost metod, s katerimi so oni pedagoško vodeni in vzgajani... Koncert Glasbene Matice iz Trsta je bil stvaren dokaz navdušenja, upornosti in vztrajnosti, da se ohrani kontinuiteta narodne kulture v pogojih, v katerih živi slovenska manjšina v Trstu*.
DUŠAN HREŠČAK
LUCIANO MORANDINI
Cena
Vse Imamo, a vendar smo siromašni; kopljemo se v oslepljujoči svetlobi, a poti iz teme ne najdemo; prodajamo in kupujemo lepoto, a smo vsak dan bolj slepi in gluhi zanjo — vse življenje porabimo za to, da se mu postavljamo po robu.... Pesniške podobe? Igra besed? Najbrž ne. Vseka*-kor pa ne zgolj samo to, temveč tudi in predvsem resnica o nas v času in prostoru, ki sta zgodovina našega življenja. To je duhovna pokrajina in srčni utrup najnovejše pesnjir ške zbirke videmskega pesnika Luciana Morandinija, ki se uspešno prebija med najčistejše glasove v sodobni italijanski liriki druge povojne generacije.
To je nekoliko trpka beseda o skoraj nikakršnih možnostih v času «neomejenih možnosti*, ko ne samo, da ne moremo biti boljši, plemenitejši, srečnejši kot naši predniki, temveč se moramo z vsem svojim bitjem boriti za to, da sploh ostaneno ljudje, da se ne spremenimo v eno izmed neštetih neonsko utripajočih reklamnih parol tistega živ* ljenja, ki smo ga sami ustvarili, da smo zdaj njegovi sužnji. Bosonoge sanje našega otroštva, nesebična drznost naše mladosti, intelektualna pronicljivost naše moške zrelosti — vse se sprevrača v nenehen boj, da človek ne bi ne* hal biti človek. To je «cena», ki jo mora plačati vsakdo izmed nas. In prav s to besedo, cena Gl prezzo), je Morandi-ni simbolično naslovil svojo zbirko....
Niti ene kretnje ni, ki neopažena bi izgubila se, ne ene same solze in ne tihega nasmeha.
Vse je treba plačati, polagoma, ped za pedjo.
. če ti dajo seme — zrno, v znoju ga utopiš, do sitega ne ješ.
Vse je treba poravnati, odhajam in puščam vse, življenje vst čez pol preseka. ce ti dajo jesti, izgubil si mladost onkraj morja, okus življenja.
Poleg žene, starke, znajdem se nenadoma in otroci, odrasli že, mi gledajo v oči.
Smrt
odvrže tudi tvoje ime v veliko vrečo naši dedov, življenje
torej sem za to porabil, da postavljal sem se mu po robu.
In vendar, tudi to, tudi tako življenje ima svoj smisel. To prav gotovo ni samo pesniška vizija sveta: ta «ce-na», ki jo moramo vsi plačevati, je hkrati tudi naša veličina: z življenjem se postavljati z življenjem se postavljati po robu življenju.
CIRIL ZLOBEC
LOLA ODKRIVA HAREMSKE SKRIVNOSTI
«Satan» z 250 lepimi ženami
Trpljenje, ponižanje in dolgočasje v suženjstvu - Orientalcem ugajajo okrogle in polne ženske, zato morajo jesti čez mero
Po smrti jemenskega kralja Ahmeda in po revoluciji v Je-menu, so se več sto lepoticam, ki so bile nekatere tudi po več let zaprte v kraljevem haremu, odprla vrata v svobodo. In sedaj prihajajo polagoma iz ust teh nekdanjih suženj v javnost podrobnosti o življenju in razmerah v haremu.
Ena teh nesrečnic je tudi Lola, ki je prispela v Aden, kjer čaka na ladjo, ki bi jo prepeljala k svojcem v Neapelj.
Lola ni več mlada. Njena postava je precej okrogla in o-hlapna. Vendar pa se iz njenih potez še sedaj vidi, da 'je bila nekoč zelo lepa. Njene oči so brez življenja, a polt' je bleda in siva kot jo imt > tisti, ki preživijo dolga le.a v ječi. Seveda, tudi ona je več let bila v raznih arabskih haremih. Nazadnje v haremu jemenskega kralja Ahmeda.
Lola pripoveduje:
«Radi bi vedeli, kako sem pravzaprav zašla tja? No, to je kaj preprosta zgodba. Bila sem lepa, mlada in neumna, želela sem si nekam proč iz bede in blata, v katerem sem živela. In ko mi je neki agent ponudil angažma za nasipanje v nekem nočnem lokalu v Beirutu, sem brž zagrabila za to .priložnost.
Tam sem doživela prvo razočaranje. Nočni lokal, ki je o njem zatrjeval agent, da je 'eliten’, je bil v resnici beznica najslabše vrste. DomišTa-la sem si, da bom postala plesalka, da me bodo za to izučili. A tega ni sploh nihče več omenjal. Glavno je bilo,
VODORAVNO:	1. Občina v
okolici Trsta - tanek drog; 2. hormon nadlevične žleze - industrijska rastlina, ki vsebuje nikotin: 3. večji kraj na Krasu _ spletkar; 4. močna igralna karta - mesto v južnem Epiru -dve z rimskimi številkami - starodaven južnoameriški narod; 5. del tedna - pokrajina v Romuniji; 6.' plošča na vrhu antičnih stebrov - ime slovenske pevke Deržajeve - vprašalnica; 7. pridelek enega leta - sirota - tekoča začimba; 8. mesto v italijanski pokrajini Salerno - grška črka * sebičnež; 9. italijanski baročni slikar (Antonio) - pozivanje.
NAVPIČNO; A. agresor; B. glavno mesto Etiopije; C. mostiček - tnalo, kjer cepijo drva; D. naše največje pristanišče -telesna poškodba; E. največje finsko jezero - afriški veletok;
da sem gostom kazala svoje telo. Na svojo srečo sem že prvi večer naletela na nekega arabskega princa, ki me je takoj odvedel od tam. Odšla sem z njim v njegovo lepo vilo blizu mesta. Tam sem preživela najlepšo dobo svojega življenja. Hasan mi je nudil vse, kar sem si poželela. Le iz vile nisem smela iti nikoli sama. Kadar je bil Hasan na potovanju, sta me ponoči in podnevi stražila dva stražnika. Bila sem torej jetnica. Vendar pa mi zaradi tega ni bilo hudo. Imela sem ga pač rada.
šest mesecev je trajala ta moja sreča....
Potem pa se me je Hasan naveličal. Zamikala ga je neka Egipčanka. Mene pa se je odkrižal tako, da me je prodal nekemu svojemu poslovnemu prijatelju iz Saudove A-rabi!e. Omamili so me z nekakšnim orientalskim napitkom in ko sem se prebudila, sem bila v haremu. V haremu svojega novega gospodarja in zapovednika, skupaj z drugimi 22 ženami.
Prvi dnevi v novem okolju so potekali brez posebnih dogodkov. Le jesti sem morala čez mero, kajti orientalcem so bolj všeč okrogle in polne ženske. Morala sem se tudi mnogo lepotičiti — obilno so me mazali z ličilom in me sko-ro oblivali z dišavami. Dali so mi tudi dragocena orientalska oblačila.
A nekega večera se pojavi moj novi zapovednik. debel možiček, srednjih let. Prišel je terjat svojo pravico. Ogorčena
E. zadnja ip prva iinf abecede -svojeglavost; G. znamenita Homerjeva pesnitev - kratica humanitarne organizacije; H. mestece v severni Dalmaciji - ime ameriškega filmskega igralca Flynna; I. otočje v Srednji A-meriki; J. starejši slovenski tenorist (Josip); K. osebni zaimek-čistoča; L. nauk o pravilnem mišljenju - osebni zaimek; M. svetovno znano zdravilišče pri Padovi - kratka palica z debelejšim koncem; N. oklopno vozilo - pege, maroge; O. politični delavec na terenu.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Gromiko — Kastav, 2. rele — Okroglica, 3. Oziris — opravilo, 4. sekira — Kra — Asir, 5. Ural — dan — stalo, 6. PV — Osp — veka — L(ili N(ovy), 8. jar — Ero — ilovica, 9. Eritreja — kramar.
NAVPIČNO: M. I(van) M(e-štrovič).
sem ga pahnila od sebe, kar pa se je izkazalo za sila nespametno in nepremišljeno, kajji taka zavrnitev je za vsakega Arabca največja žalitev, ker je s tem strahovito prizadeta njegova moška čast in njegov ponos. že pp nekaj minutah sem izvedela, kakšno je maščevanje za tako žalitev. Dva krepka in surova služabnika sta me odvlekla v neko klet, kjer sta me trdno zvezala in me do krvi bičala. Ker pa me niti to ni pripravilo k pameti, sem še vdrugič občutila korobač iz koze povodnega konja. Za tem sem postala do vsega, kar se je z menoj dogajalo popolnoma ravnodušna.
Jaz nisem bila edina Evropejka v haremu. Mnogo jih je bilo, ki so pred menoj in tudi pozneje šle po enaki poti kot jaz in še dandanes jih je dosti, ki ždijo za zlatimi rešetkami v palači kakega orientalskega naboba. Kakšne čudovite pravljice se pripovedujejo o »sijajnem* življenju v takih palačah, V resnici pa je čisto drugače: brez slehernega smisla in vsebine, skrajno ponižujoče in neskončno dolgočasno je tisto životarjenje. Edina dolžnost vsake haremske «da-me» je — vdano in pokorno čakati, da jo pozove k sebi njen gospod in zapovednik, da postane za tisto noč njegova izvoljenka. Oh, kako kmalu človek pri takem «življenju» čisto otopi in ga mine vsako veselje do življenja! Kot divje živali v živalkem vrtu, ki polagoma pozabijo, da so nekoč živele v svobodi.
ženska, ki pride v harem, skoro ne more upati, da bi se še kdaj od tam rešila. Ce je že tako stara, da je gospodar ne upa več prodati ali pa jo dati komu v dar, jo porabi za kako delo v svojem gospodinjstvu.
Po treh letih se me je tudi novi gospodar naveličal in me odvedel v Hodeido, kjer je bil sejem za sužnje. Sejem v Ho-deidi je bil poleg onih v Džidi, Riadu, Meki, Medini, Taizu in Sani eden najvažnejših trgov, ki so oskrbovali hareme arabskih princev in šejkov in kjer so še do pred nedavnim, kot je še vedno v Saudovi Arabiji, prodajali ljudi podobno kot živino. Trgovina z ljudmi je dandanašnji dokaj tvegan posel, zaradi česar so tudi cene »blaga* primerno visoke. Naj-Tjcflj iskano in pri odjemalcih zelo cenjeno, je »belo blago*. Manj ga je na razpolago, zaradi česar tudi nima ustaljene cene. Na drugem mestu je »črna slonovina*, kot je »strokovni izraz* za zamorke pod 15. letom. Njih cena je tudi nad milijon lir, medtem ko stanejo mladeniči pod 25. letom do pol milijona. Za žensko pod 30 leti plačajo kvečjemu 20.000 lir.
Gospodar me je privedel na nekakšen oder, kjer je že bilo okoli 50 drugih deklet. Tam smo bile postavljene tako, da so si nas mogli, kupci ogledati. Prihajali so mimo nas moški v dragocenih, burnusih in so nas ogledovali od vseh strar ni. Odpirali so nam usta, nam pregledovali zobe in nas ocenjevali. Grozno je bilo — kot na živinskem sejmu! Prav malo je manjkalo, da nisem o-
medlela — od sramu in strahu. Deklice okoli mene so bile kaj kmalu prodane in so odšle z novimi gospodarji. Le zame se ni hotel odločiti noben kupec, ker sem bila predraga. Nazadnje pa me je kupil neki Arabec, zastopnik jemenskega kralja Ahmeda. Tako sem postala last »satana z 250 ženami*.
Da, to je bil v resnici pravi, satan v človeški podobi. Majhne postave in tudi drugače slabič. Ker je stalno užival razna mamila, je imel živce tako razrvane, da je včasih kar blaznel. Dirjal je po palači in gorje tistemu, na katerega je naletel. Dal ga je prebičati, neredko tudi do smrti. Tudi harem ni bil pri tem izvzet. Žensko, ki se mu je morda kaj zamerila ali pa, če je le količkaj posumil o njeni zvestobi, je dal kamenjati. Vsak teden je na ta način izginila iz harema kaka ženska.
Moti se, kdor misli, da so v haremu kralja Ahmeda žene, prlležnice in sužnje vse dni samo lenarile, klepetale ob čaju in slaščicah. Kralj Ahmed je zahteval, da morajo vse delati. Vsaka se je morala naučiti tkati preproge, ki jih je potem na domačem trgu in tudi drugod za drag denar prodal.
Ko je kralj Ahmed umrl, smo si oddahnile, ker smo u-pale, da bo odslej za nas bolje. A smo se motile. Prav kmalu smo se prepričale, da je Ahmedov naslednik prav takšen tiran kot je bil on. Le revoluciji se moramo zahvaliti, da smo se rešile iz tistega pekla.*
A vtomobilizem
Italijani
Italija je država z dobro razvito avtomobilsko industrijo in zato je tudi motorizacija močno razširjena.
Zanimivi so podatki, ki kažejo, kako se je v Italiji v zadnjih letih večalo število motornih vozil.
Leta 1951 je bilo v Italiji 674 tisoč avtomobilov vseh vrst, naslednje leto 913.000, leta 1954 1 milijon, leta 1955 pa že 1 milijon 195.000. Leta 1958 se je število motornih vozil v Italiji povečalo na 1.382.000, leta 1957 na 1.595.000 naslednje leto na 1.767.000, leta 1859 pa je že presegalo 2 milijona. V letu 1960 pa je bilo registriranih nič manj kot 2.460.000 motornih vozil.
Nimamo še dokončnih lanskih podatkov. Menijo, da je imela Italija ob koncu 1962. leta skoraj 3.200.000 avtomobilov. Za naprej pa računajo, da bo do leta 1970 dosegla število 7 milijonov,
Konkurenca brezobzirno pometa
Pred prvo svetovno vojno je bilo samo v Evropi okoli 600 avtomobilskih konstruktorjev, vsega skupaj pa so takrat v Evropi izdelali skupno letno 100 tisoč avtomobilov. Do danes so

!,' % - L

Medtem ko je Farah Dlba povila p erzijskemu šahu drugega otroka, je postala Soraya spet predmet zanimanja. Sla bo menda k filmu, a šahu se zdi to «pod čast* In ji bo odvzel »alimente*, Kljub temu pa ji ne bo najbrž treba na kak urad za delo po »brezposelnostno* podporo... Na sliki jo vidimo z njeno materjo
na štirih kolesih
se številke seveda močno spremenile.
V Evropi je ostalo samo 20 večjih avtomobilskih podjetij, ki pa letno izdelajo več kot 4 milijone- avtomobilov vseh vrs.t. Francija ima na primer samo štiri večje avtomobilske tovarne, to so Citroen, Renault, Peugeot it} .Simca, medtem ko jih je 1939, leta imela 30, leta 1920' pa celo "150; N 1	1
Se huje kot v 'Evrop?'“ja 1 V ZDA, kjer na celotnem avtomobilskem tržišču praktično gospodarijo trije veliki avtomobilski i koncerni — Ford, General Motors in Crysler.
Kaj se dogaja s pnevmatikami
Odgovor na to vprašanje ni tako preprost, saj deformacij pnevmatik med vožnjo, pri zaviranju in v ostrih Ovinkih ni mogoče kar enostavno opazovati. Zato si je ena izmed ameriških avtomobilskih tovarn zgradila 40 metrov dolg odsek avto ceste iz prozornega stekla, skozi katero lahko z največjo natančnostjo opazujejo in registriram obnašanje pnevmatik med vožnjo in pri največjih obremenitvah. Propaganda ali znanstvene raziskave?
Težko bi bilo odgovoriti — vsekakor pa steklena avto cesta koristi tovarni in vsaj nekoliko tudi kupcem.
Z 90 km na uro v žično ograjo
Takšnih akrobacij ne privo-, š&irtio nobenemu izmed naših bralcev, čeprav so še vedno boljše kot frontalno trčenje z drugim vozilom.
To dokazuje tudi britanski preizkuševalni voznik Ken Free-man, Ki si je doslej privoščil že sedem poskusov te vrste. Seveda ne počne tega zato, da bi jezil policaje. Prav nasprotno, njegovi poskusi dokazujejo, da žična ograja odlično deli obe vozni stezi dvostezne avto ceste ih dokaj zanesljivo preprečuje, da bi kdo s svoje steze zavozil na sosednjo, kjer teče promet v nasprotni smeri, Po prvih izredno slabih izkušnjah s prometom na svojih avto cestah iščejo Angleži najrazličnejše možnosti, da bi zavarovali svoje ro-jaKe pred preštevilnimi nesrečami.
Tako napovedujejo, da bbdo z ograjami 'iz pletene žice pregradili presledke med obema enosmernima stezama na vseh avto cestah.
Mrve in drobiž
x APONSKA je zelo natrpana z ljudmi. Pravijo da tam -4r I živi baje deset tisoč ljudi samo od gospodarske »p j naže v	nroHucAm 6tviV ELVtOm iU
Franciji je predvsem špijonaža v avtom ski industriji. Seveda so taki špijoni tudi v ZDA. V zdr/z 0(j. državah vabijo in mamijo podjetja strokovnjake drugih P
jetij k sebi v službo, da bi s tajnosti prejšnjega podjetja. Vabijo visoko plačo.
ujetja auv/iujvuj«»v ~—o	.
seboj prinesli tudi skrivnost in mamijo jih seveda
i DECA ZVEZDA* glasilo Rdeče armade poroča, da, preizkušali letala, v obliki letečih krožnikov. J premer Je 15 metrov. Pri njih je navpičen vzlet
O 4-rt nnlr II	v* a lof Š I r\ rn O V\ia>b HrsllO. ^ ®
navpičen pristanek. V prostoru ne letijo, marveč drsijo, rivu, ki jih poganja, in sploh o njih premiku, omenjeno i silo nič ne poroča.
mod®
/-v PIJ JE mamilo, ki gre v pozabo. Dandanes Je 4-11 hašiš — maruena. Hašiš-marueno je mogoče uz kot pijačo, kot jed, ali pa jo kaditi. V Amerik zelo znane hašiš-maruena cigarete. Policija zasleduje Pre čevalce s tem mamilom tudi s pomočjo psov, ki vohajo_
JOGV , XVI * ---
rueno. Najbolj sposoben pes za marueno v St. Louisu je ^ Policiji je bil lokal sumljiv. Duke je vodil policijo okoli h• nika. Odprli so ga. Iz hladilnika je Duke izvlekel devet ki
\n rraiMtlra	rvnvnVial MK ni Ma Hrni iravit.lra TlOd klOD^
iz zavitka. Niti povohal jih ni je bila maruena.
Na dnu zavitka pod
X7t RLANGEN Je mesto v Nemčiji. Tam se je poro^1 $ VV p. letni Erhard Weller z 22-letno Kristo. Krista in®” v cm, njen mož pa 238 om. On je najdaljši člo ^
f o	alrn *vm Ia f	rv» KI O 0*0 Aovllp T>fl	. J
Evropi. Za obleko mu je treba 5 m blaga, čevlje pa ^ 52. Ljubezen na prvi pogled — on pogled navzdol, ona navzgor.
O TALIN je bil mogočen mož. Pod njegovo vlado J® ^ ^ del v nemilost tudi maršal Tuhačevski. Zadnje^ _“je prišel v tako milost, da je poštna upr» ize izdala znamko «spomin maršala Tuhačevsa s
★
pa . Sovjetske zveze
S S
XX RITANSKA poštna uprava pa namerava izdatiJJhjj •fo £) ke, na katerih bodo prstni odtisi. S temi znam
ivv», asa Aabciui ia/uu	i/uiui, w v'-**** —	.*
bi Britanci počastili delo policije v borbi prou
minalcem. Predvsem Scotland Yard,
bi počastili steber britanske V0,
licU*
y-| ENTAGON je obrambno ministrstvo Združenih dr v 4 Amerike. Tam je vse strogo tajno in nič ne v kakšnem uradu si, edino vodilo za važnost
Pentagonu so pisarniški koši za odpadke. V pisarnah naJnLjjji uradnikov imajo za smeti okrogle posode iz kovine. V v , uradih pa po vrsti: kovinasto okroglo posodo s prevleko i® ' t0 tacije mohagonija, štirioglato kovinsko posodo, isto štirms^ kovinsko posodo s prevleko iz imitacije mohagonija. V u tf4. najvišjih uradnikov so mahagonijasti zaboji, ki imajo v njosti prevleko iz umetnega usnja.
,J«rt
i5i
☆
svetu.
-ja/fOLIBDEN Je važna kovina za zlitine žlahtnih Jek.
VI Groenlandu so v zadnjem času odkrili veliko 1 ^ molibdenove rude. To bo drugi največji rudiu*

S
.le,
ittENIN in nevesta dobita £j darila. Nemalokdaj se zgodi
i«®:

V Londonu so odprli menjalh^ ,
da isto darilo. . ________
poročna darila. Mladoporočencem je tu mogoče zam®1 drugimi mladimi pari svoja poročna darila,
X OCENI zakonski možje so Ustanovili svoj kitih ^ 30 rV t, Angelesu. To Je klub nasprotnikov zakona.
lahko samo ločeni možje. Namen kluba je, dft »7 j v
kdo P*" -
ni med seboj krepijo in prepričujejo, da ne bi skušnjavo in se ponovno skušal poročiti. Ti zakrknjem opravljajo sami vsa običajna ženska opravila in si mea tovariško-klubsko pomagajo.

LEDALIŠKA igralka si je zamislila obuvalo **jp fjr sanje tvvista. Kos okroglega usnja. To usnje
na podplate čevljev s krogličnim ležajem, da ® Aiš-vrteti v vse smeri. Dala je svoj izum v Nemčiji, kjer Je tudi patentirati.
☆
yZRAELCI so začenjali spreminjati v	„
l morje. Po računih znanstvenikov je v tem vse
denMjfS
bilijonov ton rudninskih snovi. Glavno sredi®^® pri' te kemične industrije je kraj Sodoma, že sedaj na ,v®h*0 s®1;
ie Kenuciie liiuuamje je n.iuj auuourn. acuaj , >cK0
dobivajo pepeliko, bron in spojine, fosfate in kuhinj* poU 95 odst. vse te soli prodajo Izraelci Japoncem, ki jim S na trdo s kuhinjsko soljo.
rw GODOVINARJEM-arheologom, ki kopljejo in d® g j zemlji nekdanje hiše, mesta, trge in podobno,
bro služil in pomagal protonski-resonančni m ji-meter, ki zaznava kar na površju zemlje zasute tem dove, ceste.
N;
s
j>«4
S
¥
Mil
(tav

»tj
A

K
tj
Ke,
s
:?Pr
ta
52
S
šd
n
'i
[i
S
te
if

k
M:
H
S
s
%
s
%
‘a,
ta
“■a
'i
il
M
K
[M&NtLA / PREHITI VLAK /W
■UONO.
z (Ai4A t PCUUA VA !
PA MJaO Hi y VOTLINO f

-


®Ue:
'J.TriAut

'J/ead Je že Gnkr&t po-is/ svojega kanjam potem 9a Je vlak odpe/juf—
3» vl&k..
čakat
Tudi ostala dva sta ie nestrpno
Čakala....
UM f TOKRAT (MA PA
zamudo f čudno/ prvi krat'ima zamudo.
(JP t MUDI SD MU i 2DA1 BO TREBA VATI ZNAK OSTALIM....
/

Veljaven od 24. do 30. mana
OVEN (od 21. 3. do / *v \	ste v zelo
I	] ugodnem položaju:
I bodisi glede prijrr \. J teljstev bodisi gle-N^ de sentimentalnih srečanj. Prijateljstva so v tem trenutku za vas zelo važna in utegnejo vplivati na vašo prihodnost, ker imate opravka z ljudmi, katerih nazori se skladajo z vašimi.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Tudi vi skušajte biti čimbolj prijazni s prijatelji, s katerimi imate mnogo skupnega. Pomagali vam bodo tudi rešiti neki družinski spor, ki vas tare. Za zaljubljence ni položaj preveč rožnat in so nekam črnogledi; toda čez kak teden se Jim bodo «vremena zjasnila«.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) šli boste na potovanje, na katero ste se že dolgo pripravljali in ki bo rodilo bogate sadove. V ljubezni ste malce nesrečni, ker vas deklica «ne razume«. Toda vztrajajte in »trkajte, pa se vam bo odprlo«. Sreda in četrtek nista za vas ravno ugodna dneva.
/■—RAK (od 21. 6. do f f	22. 7.) Obetajo se
(\ vam uspehi v za-l	J	sebnih zadevah. Pri-
V J Jetno vas bo pre-senetil nepričakovan obisk, ki vam bo odprl nova obzorja. V ljubezenskih zadevah bodite odločni in ne zamujajte časa, sicer se vam bo maščevalo in ljubljena oseba se bo navezala na nekoga drugega.
^^ LEV (od 23. 7. do Z' \ 22. 8.) Položaj je (	1 precej zapleten tu-
l v j di zato, ker ste pre-V J več Črnogledi. Z ne-
------ koliko dobre volje
pa tudi velikodušnosti boste kmalu postali vedri. Ne zaupajte svojih tegob ljudem, ki ste jih komaj spoznali: razočarali bi vas. Ugodna sta torek in nedelja.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Čutili se boste zelo podjetne in neprevidne. Preveč boste pod vplivom izrednih in očarujočih oseb; zato pazite, da ne zgubite glave in da ne sprejmete prenagljenih sklepov. Svoje načrte za bodočnost ohranite čimbolj zase, sicer vas čaka polom. Srečen ponedeljek.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Sledite nasvetom prijateljev in položaj se bo popravil. Izkoristite ugodno priliko, ki se vam bo ponudila. Ne dvomite v čustva osebe, ki vam je zelo pri srcu. V neki negotovi zadevi bodite skrajno previdni bodisi z besedami bodisi z dejanji. Srečna sreda.
ŠKORPIJON (od 24. r,(W,\	10. do 21. 11.) Ze-
•	spremenljiv	po-
razllčnl vam ne dopuščajo vedrega razpoloženja, ki bi olajšalo tudi stike z vašim okoljem. Ne bo slabo, če zaprete kdaj tudi eno oko, kajti Cesto je treba upoštevati, da ni nihče popoln in da je prizanesljivost potrebna.
. 22-
STRELEC (®°. poli. do 21. goji so zelo ugovitl za sklepanje ’ t„. prijateljstev. P®nsKe
di za ljube,„ o®
---- ai za ‘J
zadeve. Samo v soboto n*'
zaaeve. samo v	:llt0
deljo bo položaj nekon r)ti pet in v družini utegn traj-do nesporazuma. Toda ■ gt9r0 nostjo lahko rešite netw vprašanje.
>—< HOZOKO« <°dCsK»-
r A 12. do 20. M £ tur
j gx t I J° vas obSoi; b ost® IfNC,J line. Navezali \	zelo ugodn® ,e {0-
V^ ki bodo kasneJislite, dili uspehe. Dobro pre» w preden se odločite	*
rake v zasebnem	čir*1'
začetku Je tudi bolje, birmanj govorite o svojin tih. Ugoden ponedeljek-
1'

VODNAR <°5ap0sie-do 19. 2.) Aoviru ni boste z ^ bo načrtom, ki Aa vzel precej CB recej vam tudi vlil Prhi v poguma. Čakajo vas u*pse b® poslovnem življenju, K močno razgibalo ln	jja-
tudi obilo zadoščenja- r bežni bodite previdni, s čakajo presenečenja.	■
RIBI (od Tf°' bodllf
preobčutljivi-
- diti okoliščin®«;- s«
boste čutili osamljene l5uib,
boste vdajali Crniin n v®' medtem ko bi z neko1 rfljn® drine lahko izkoristu tore'' ugodne prilike. Ugoden
toiiministrativne priprave_____
:,‘amentarne volitve so prak-■ 0 v zaključni
Sfe sam°
9°
iir
n
«b°J
pJS
m
no**
Ti
vs®
pri-
&
nega omrežja z jugoslovanskim in srednjeevropskim. To pa je velikega pomena ne samo za Gorico, ampak za vso državo. Ta avtomobilska cesta ima ne samo trgovski in turistični pomen, ampak je važna tudi s političnega gledišča, saj bo omogočila še nadaljnjo poglobitev dobrih odnosov s sosednjo Jugoslavijo.
Med raznimi sindikalnimi gibanji naj omenimo gladovno stavko, do katere je prišlo pretekli petek v sanatoriju za jetične v Gorici, kjer bolniki protestirajo proti slabi hrani in raznim drugim pomanjkljivostim v tej bolnišnici. Delavska zbornica je poslala osrednjemu vodstvu ENPS v Rimu brzojavko, v kateri prosi za posredovanje v tem primeru in za odpravo pomanjkljivosti, kt so predmet stavke. V ostalem pa so bile od petka do prihodnjega ponedeljka prekinjene vse protestne sindikalne akcije zaradi obiska predsednika Segnija, ki je prišel danes v Tržič k uradni otvoritvi novih obratov OET.
Omenimo naj še gostovanje prosvetarjev iz Mežice v Sloveniji, ki so v nedeljo v prosvetni dvorani v Gorici predvajali komedijo »Razbiti vrč» in želi s svojim nastopom priznanje pri občinstvu, ki Je za to priliko napolnilo dvorano. Kar se volilne propagande razvila. Le de-
fazi, saj še odgovor o-volilne komisije pri n i*"®1561*! sodišču na pri-1)1 5* so ga vložile liste FRN, ki!? PAPI, katere je tržaška a komisija izključila za-ihin Pomanjkljivosti in ne-*>U	Ce komisija v Ri-
^.“Phovega priziva ne bo ^ r*a, kar je precej verjet-za poslansko zbornico i “lQlralo 9 strank, za senat !j,' Prvem okrožju 8 in v tau, 7. ker sta obe senatni mL komisiji potrdili vse 'aio*ene liste.
Clna kampanja sama se Počasi oživlja, saj je iN nastopil za PSDI prvi ■i * fsbber v državnem meri-Ofisžer Preti, danes je v l;} S'ni otvoritveno zborovalci. KPI pa ima tako kar
lf°vanj na programu vrst0
sestanke sta imela v '•OaF- u tržaški občinski in Canski svet, ki sta tudi Vejala in sklepala o važr (a]Prašanjih. Občinski svet i *° na svoji ponedeljkovi načrt za razlastitev ^nov za gradnjo ljudskih ičrk anj, pri čemer pa je i v toliko spremenil, da je mK* izključil področja v 1^‘jah-Bovedu in ohranil
Sle^r^ pTj Spodx7ji I tiče, se še ni
hab predmestne predele, kjer $g*t so bUe mžd voTno m-’ I na zborovanjlh volivcev dell1°
POMLAD JE ŽE, TODA SAMO NA KOLEDARJI!
Zaradi letošnje hude zime in dolgega deževja ni še zgodnjih pridelkov in je otežkočeno delo
Kmetje, vrtnarji in cvetličarji naj se ravnajo po nasvetih strokovnjakov
a D mučilnice in kremato-tUjf°8lasili za narodni spo-%w,iNa Petkovi seji na je svet razpravljal o deti;,, gospodarskem načrtu Zaključku zavrnil komu-resolucijo o tem vpra-Vi' ki je predlagala sklica-Crednega zasedanja občin-'■jv* Sveta in podrobno raz-"I j. 0 tem načrtu, ter spredi?5'°kristjansko resolucijo, je bil občinski odbor Ltol* n- da zbira podatke , 'li i'''darskem stanju v de-tč koordmira v tem srni-
fco vterri vprašanju je prav 'k,, oetek razpravljal tudi b', ki svet, ki pa je izgla-išjJ^solucijo o proučevanju ' tla gospodarskega nacr-“ tej seji je v obrambo slovenskih kmetoval-odločno nastopil inž.
11’ '“Ui
ijF?tftek se je sestal tudi •11^' občinski odbor, ki je jV1 Poročilo o sklepih ob-fe. Zdravstvene komisije o obeh otroških bol-"s0ei ,r poročilo odbornika skrbstvo o delova-e na tem Področju. Hjjiji odbor se je v tednu to lbdi v Nabrežini in pred-“ (C1 U5 milijonov lir javit«.1 v okviru gosnodarske-L^tta za leto 1963-64.
običajne obljube glede javnih del.
V četrtek se je začela pomlad, toda le na koledarju. Mandeljni bi morali cveteti že pred dobrim mesecem, zdaj bi morale že cveteti breskve in hruške, trte bi morale biti o-brezane in povezane, njive obdelane. Narava pa je še žalostna in gola. Dežuje skoraj vsak dan in Je hladno, kakor v pozni jeseni. Kdaj bo zasijalo sonce, toplo pomladansko sonce, da bodo ozelenele livade, zaživele njive in vinogradi? Nekateri vremenoslovci napovedujejo, da bomo morali čakati še nekaj tednov na pravo pomlad. Hudo je to. Vse je v zamudi in škoda vedno večja, kakor da ne bi zadostovale lanske vremenske nepri-like, suša in toča. In ni izključeno, da bomo tudi letos po hudi zimi in pozni ter mokri pomladi spet imeli poleti sušo.
Ta zima je napravila povsod veliko škodo, in ne samo pri nas, drugod celo še večjo, tako v mestih kot na deželi. Pomislimo samo na južne kraje, kjer niso imeli take zime že dolgih sto let. Drugod so velike poplave in plazovi so uničili cele vasi.
Pri nas vendar ni bilo takih katastrof, škoda pa je precejšnja, ne toliko zaradi izgubljenih pridelkov, koliko zaradi zamude pri delu in zgodnjih
BOLJUNEC
22.
F°i
SS
tu-
K
n* a» >r“‘ :r»J taf°
22-
»*»•
tu-
tiP
tik«'
t<r
5llte,
-I
čii”'
i»ir'
,osl£
redi »fti *
d”*0
!jU-
r <**
2 d°
li
n. S
iV
o
tofd
V ponedeljek smo imeli v San-cinovi dvorani izredno filmsko predstavo-premiero. Dvorana je bila nabito polna do zadnjega kotička in okna. Naslov filma? Menda: «NaSi kraji in običaji«. Reži-cer:	Stanko Žerjal, producent:
Stanko Žerjal, snemalec: Stanko Žerjal,- po domače, «Boron(}etov». Igralci: Boljunčani in izle,tr\iki. V glavnih vlogah:	Pust, Lučanje,
Majnica, Glinščica. Posnetki v črno belem in v barvah. Predvajanje je trajalo poldrugo uro. Ploskanja toliko, da je odmevalo po Glinščici, navdušenje pa tako, da je hudo žal tistim, za katere ni bilo več prostora v dvorani. Verjetno bo ponovitev, a Se še ne ve kdaj.
Naš Stanko spravlja že več let na filmski trak razne običaje, dogodke in prireditve v naši vasi. Ta>.o je posnel npr. vse pustne pogrebne prireditve od leta 1953 naprej, pustno nabiranje po vasi, lučanje na Stefanovo itd. Posnel pa je tudi lepote naše Glinščice in boljunske lovce. Ožjim prijateljem je že marsikaj sproti po-
kazal; zdaj pa se je predstavil javnosti.
Tako smo se videli na platnu in spet doživljali vesele dogodke. Največ zabave in smeha je bilo seveda s pustom, ki smo ga, reveža, prej sežigali, od lanskega leta pa ga uspešno pošiljamo raketami v vesolje, o čemur pričajo filmski posnetki, da se lahko vsak prepriča
Stanko je poskrbel tudi za o-zvočenje, tako da niso bile podobe na platnu neme. Od srca smo se smejali ob raznih prizorih, najbolj pa ko smo zagledali našega pustnega predsednika Josipa Oto, ki je dostojanstveno prijezdil na pustno pogrebno ceremonijo in se mu od zadovoljstva smejala usta, uči, lica, nos in uhlji, ko je «Bo-ljunik 1963» srečno zaplul v višave.
Čeprav je pretekel skoraj že dober mesec, odkar smo ga izstrelili, nismo dobili še nobenega sporočila, da bi ga kje našli. Morda je krenil kar proti Veneri.
pridelkih. Bile pa so prizadete ponekod tudi razne kulture, predvsem povrtnine, žita in oljke. V MiUskih hribih so morali ponovno posejati grah, ker jim je prvo seme zmrznilo v zemlji. Na Krasu morajo ponekod ponovno sejati žito, marsikateri vrtnar pa zaman čaka, da bi vzklilo seme, ki ga je posejal pred zadnjim mrazom. V Bregu je mraz ožgal oljke, ki jih bodo morali obrezati, da bodo spet pognale; računajo pa, da ne bo pridelka Z9. več let. Mraz in led sta stisnila marsikatero trto, v vinogradih pa so največje težave, ker je zaradi mraza in zdaj deževja zaostalo nujno delo, ki ga je težko nadoknaditi tudi zaradi primanjkanja delovne sile. Pozno obrezovanje kvarno vpliva na rast trt in s tem na pozno dozorevanje grozdja. Naj pride potem še slaba jesen, pa gre pridelek in ves trud po vodi. Zaradi takega vremena ne bo zgodnje paše, na katero so upali naši živinorejci, ki so bili tako hudo prizadeti zaradi lanske suše in pomanjkanja krme. Vrtnarji so skoraj ubupani, po-manikanje zelenjave in novrt-nin pa dela hude preglavice vsem gospodinjam. Prvi grah bi morali že imeti in radiča v izobilju, a ga ni. in kar ga je, je drag kot zlato. Vrtnarji si opomorejo zlasti s prvimi, zgodnjimi pridelki, zato so zdaj tako prizadeti, tudi če bi imeli lepo poletje. Tistim, ki imajo steklene naprave ali pokrite grede, gre že nekoliko bolje, a teh je pri nas še vedno malo. Nekateri si pomagajo tudi s tem. da s slamo in drugimi sredstvi pokrivajo grede in tako obvarujejo pridelke, toda sonca ni in dežja je preveč.
Omeniti moramo tudi naše cvetličarje, ki jim tako vreme dela preglavice in škodo. Zgodne cvetlice bodo pozne, marsikaj pa je med zimo zmrznilo in bo treba spet posejati ali vsaditi.
Kmetijsko nadzorništvo po naročilu ministrstva za kmetijstvo in gospodarstvo te dni dela ocenitev škode zaradi zime. Težko je to škodo zdaj oceniti, ker jo bodo prizadeti občutili šele pozneje. Posledice mraza v nekaterih primerih lahko omilimo, oziroma lahko preprečimo hujše posledice. Zaradi tega priporočamo vsem kmetovalcem, kot vrtnarjem in cvetličarjem, da se obrnejo na kmetijske strokovnjake za potrebne nasvete. Oblast pa naj
prizadetim nudi pomoč, da si bodo lahko opomogli in se z večjim veseljem lotili dela.
A. B.
SLIVNO
Naša vas, nekoč majhno kmečko naselje z nekaj trdnimi gospodarstvi, je pred dobrim stoletjem dobro služilo devinski gospodi in to posebno z vinom in sadjem. Ko so kasneje začeli močno delovati nabrežinski kamnolomi se je vas postopno spremenila v kmečko * delavsko in se pomnožila. Pred pol stoletja je imela dve gostilni, kar pomeni, da so gosti radi srebali slivensko vino. Se Je nekaj spomenikov prvotnih kmečkih domov in ni prav, da gre to naše
BLIŽA SE I. MAJ
Dolinski fantje se že pripravljajo
narodno blago v nič; ne da bi pustilo kako sled. V njih je naša starožitnost, kos naše zgodovine in borbe za obstoj. Naši stvari bi le ustregli, če bi to kakorkoli upodobili.
Mraz je zemljo dobro pretresel in olajšal obdelovanje. Mislimo, da je dobro prerešetal tudi živalske zalege, koristne in škodljive. A kaže, da je ta živalski rod vohal zimo mnogo bolje od človeka in se skril čim globlje. Pri obračanju zemlje naletimo na žive deževnike (gliste) — no tl so zaželeni, ker so koristni — na ogrce in vmes menda tudi na trdožive koloradarje; martinčke je mraz sicer dobro premikastil, a ne uničil, saj jim toplota takoj vrne njihovo gibčnost. Samotar jež se je bil pred zimo umaknil pod čok in mraz dobro prestal.
PADRIČE
Prav na Jožefovo je bil u Pa, dričah velik pogreb poznane in priljubljene Josipine vd. Grgič, rojene Sturman, ki je dva dni prej umrla v tržaški bolnišnici.
Čeprav ni bila po rodu doma-činka, so jo vsi v vasi imeli radi in spoštovali. Rodila se je 8. oktobra 1886 v Gradišču in je prišla v Padriče ko ji je bilo 15 let, da bi si služila vsakdanji kruh. Ni ji bilo niti 18 let, ko še je poročila z domačinom Petrom Grgičem. V zakonu je imela šest otrok, od katerih so še trije žioi. Dva, in sicer Josip in Silvester, sta padla v narodnoosvobodilni borbi, prvi v Kamni pri Kobaridu, drugi pa v borbah pri Splitu.
Družina Grgič je imela kmetijo ter se je ukvarjala tudi z živinorejo. Pokojnica je vsak dan nosila peš v Trst mleko in druge
pridelke. Njeno življenje j* bi-trdo in vedno je morala krepko delati. Kljub vsemu'je bila veselega značaja in vedno pripravljena na dobro besedo. Za časa fašizma je bila njena družina preganjana in so morali skrivati slovenske knjige, ki so jih vedno zelo radi čitali. Bila je vedno zavedna Slovenka ter je v tem duhu vzgojila tudi svoje otroke. Zadnja leta je hudo zbolela, tako da je bila zadnji čas priklenjena na posteljo. Pred dobrim mesecem so jo morali odpeljati v bolnišnico, kjer je tudi umrla.
Naj ji bo rahla domača zemlja, vsem njenim svojcem pa izražamo iskreno sožalje.

Srečno pot!
.....................................................................................................
zSSS I NASVET TRŽAŠKEGA STROKOVNJAKA NAŠIM KMETOVALCEM
današnjo splavitpv u Potniške ladie »Raffaella. Srade v ladjedelnici 'a za družbo «Italia». tVitn trSovinska zbornica je uradne podatke o po-*>• in železniškem pro-, februarju, ki kažejo, e Pomorski in železnici w*v'ot nonovno znižal in
poslabšal. Po-
le3 turistična ustanova \ pojavila pregled turistič-hffibiheta za lansko leto, lep napredek pred-Vla ® števila prihodov in s jj-TOMb turistov na na-H^ročju.
S
Umetna gnojila in njih pomen ter kako jih koristno uporabljamo
(Nadaljevanje iz prejšnje nedeljske številke)
Koliko in katera gnojila bomo uporabljali za posamezne kulture?
.Na to vprašanje je težko odgo-“ ^likalnem področlu ni voriti. Receptov za umetna Robnih dogalanl. Stav- gnojila sploh ni mogoče daja-Clham° nameščenci zava- 111 ^4“ ^ *eD,Q lfQ'<'n družb, v tovarni srajc	. .	, ...
'(ki Pa je izgubilo službo jeseni gnojili žitom koliko Cavcev	in	delavk.	hlevskega	gnoja spomladi zvo-
lavmvst le tudi v zimo na niive za okopavine in
N. srl„.jW	!**»■>>	M*™«
tv	n\\ bo Drišlo Načelno pravilo je, da oko-
feacinie nrikli^čka na avto Pavine (krompir, pesa, repa, ^ - Priključka na avto | korenje ln koruza) potrebujejo največ kalija. Krmska pesa pa rabi poleg kalija tudi mnogo več dušika kot druge okopavine. žitom bomo prvenstveno gnojili	s superfosfatom, ker
je fosfor	nujno potreben za
tvorbo zrnja in za učvrstitev slame, da žito ne poleže. Z dušičnimi gnojili bomo priskočili na pomoč le tedaj, če so ozimine slabo prezimile, če so
~ - priključka ----------
!>6(Corlca-Villesse, ali ne. ilfJi. zvečer je bila sklicar seja pokrajinskega Vas1 !e obravnaval samo 4	Po dveurni deba-
, r° so posegli pred-i >lav®eh političnih skupin, Sw°Pane v pokrajin-ShFL.’ Je bila z veliko ve-ta resolucija, ki jo ,.aSal pokrajinski odbor.

Im
2av.res°luciji pokrajinski žita redka, kar se je dogodilo «teya, naj pristojne o- < t«*-«« »»toH. hud« zime. Teaa
letos zaradi hude zime. Tega sprejmejo vse I trosimo kak teden pozneje in E j —za gradnjo te ga ne smemo mešati z apne-K>mi tehničnimi zna- nim dušikom.
S s' avtomobilske ceste Veliko dušika porabijo rastli-JbllitV ta namen porabita ne tvorijo mnogo zelene r°W«fdi lir> ki sta bili mase (trave, zelje, povrtnine). „«6 "ni Predsednik pokra- vsaka rastlina potrebuje vse ' t pooblašča, da posredu- elemente: dušik, fosfor, kalij, ' biu *nislu povsod, kjer kalcij in tudi druge elemente, Je Potrebno. Za resolu- ki so večinoma zastopani v n oval° 17 svetoval- | zemlji v dovoljnl količini (že-Političnih skupin, ra- iez0, mangan, magnezij, žve-(6) “nistov, ki so se vzdr- pi0 silicij, bor, kobalt). Donos *er se niso strinjali pa je odvisen od tistega ele-besedilom.	Imenta, ki ga je v zemlji naj-
manj. Krompir na primer potrebuje največ kalija, manj
v Cest° nujno zgraditi dušika, še manj pa fosforja. r> vidu njenega podali- Ako smo dali na ha 400 kg ^Ljubljane kar pome- kalijeve soli (t. j.	«-*-
italijanskega cest- J ga kalija), kar bi
160 kg čiste-
zadostovalo
za pridelek 120 stotov krompirja na naši zemlji), nismo pa dali fosforja, odnosno ga je v gnoju primanjkovalo, ne bomo dosegli takega pridelka, ampak mogoče samo polovico. Krompir potrebuje za 80 stotov gomoljev z natjO vred okrog 80 kg dušika, 40 kg fosforja in 140 kg kalija. Ce smo pognojili 1 ha površine s 300 stoti hlevskega gnoja, smo s tem gnojem dali zemlji (če Je bil gnoj srednje kakovosti): 120 kg dušika, 60 kg fosforja in 180 kg kalija. Ker pa naš hlevski gnoj ni ves prav do-bro oskrbovan, lahko v mnogih primerih računamo, da Je gnoj vseboval samo 90 kg dušika, 30 kg fosforja in 60 kg kalija. Gnoj deluje v zemlji tri do štiri leta. Prvo leto ga rastline izrabijo samo polovico, drugo leto četrtino, tretje ln četrto leto pa po osminko. Od slabega gnoja Je krompir lahko Izčrpal samo 45 kg dušika, 15 kg fosforja in 30 kg kalija. Potem ni čudno, da ostane marsikdo razočaran, če nima zadovoljivih pridelkov. V slabem gnoju je trikrat manj kalija kot v srednje dobrem, fosforja dvakrat manj, dušika pa za četrtino manj. To je vzrok, da krompir ne obrodi po slabem gnoju brez dodatka kalijeve soli.
Zapomniti si moramo naslednje: Dušik ustvarja maso. Ce krompirju preveč gnojimo z dušikom, nam zraste velika nat, gomolji pa so drobni. Kalij deluje ugodno na razvoj škroba in sladkorja ter vlaken, pri senu pa ustvarja a-romo (prijeten vonj). Fosfor pospešuje zorenje, rastline so po njem odpornejše proti boleznim, pri krompirju preprečuje gnitje, pri Jamskih rastli-
nah, deteljah, lucerni, senu) pa ustvarja beljakovine. Brez fosforja so rastline revne na beljakovinah. Zato moramo deteljišča in travnike prvenstveno gnojiti z gnojili, ki vsebujejo fosfor; deteljo, zlasti večno deteljo pa še z apnom. Z odkosom 5 stotov večne detelje odvzamemo zemlji okrog 12 kg dušika, 3 kg fosforne kisline, 8 kg kalija ln 15 kg kalcija. Vidimo, da večna detelja potrebuje tudi mnogo kalija, še več pa apna.
Količine umetnih gnojil, ki jih trosimo na ha površine, ki jih tu navajam, naj služijo le kot orientacija ter naj znašajo: 4 do 8 stotov fosfornih gnojil na ha površine; 2 do 3 stota dušičnih ali kalijevih gnojil ter 15 do 20 stotov apnenih. Važno je predvsem, da vsa umetna gnojila, t. j. fosforna, dušična, kalijeva ter apnena trosimo v pravem razmerju.
Poleg enostavnih umetnih gnojil imamo že nekaj let na trgu tudi tako imenovana sestavljena kompleksna trojna gnojila, to se pravi gnojila, v katerih so zapopadeni vsi trije glavni hranilni elementi, to je: dušik, fosforna kislina in kalij. Zato se tudi imenujejo ternama, kot so na primer P-K-N, trifertil, 5-15-8, 15-0-25 (vsebuje samo dušik ln kalij).
Tako sestavno gnojilo je bilo letos razdeljeno kmetovalcem na Tržaškem, ki so bili oškodovani zaradi suše. Imenuje se po odstotkih vsebujočega hranilnega elementa, 6-12-9. To se pravi, da vsebuje 6 odst. dušika, 12 odst. v vodi topljene fosforne kisline in 9 odst. v vodi topljenega kalija. Poleg teh glavnih hranilnih e-lementov vsebuje kompleksno
umetno gnojilo 6-12-9 tudi apno, magnezij in pa žveplo. V njem so prisotni hranilni elementi v takem razmerju, da Je primemo za gnojenje različnih kultur. Gnojenje z njim je uspešno, ker oskrbi rastlino s popolno hrano od setve pa dokler pridelek poberemo. Ima še to dobro lastnost, da ga v zrnati obliki z lahkoto trosimo bodisi s strojem ali ročno.
Katerim rastlinam in koliko nudimo tega sestavljenega gnojila na ha površine; to je na 10.000 kv. m?
Pšenici in žitaricam sploh ga trosimo od 5 do 7 odst. na ha površine; krompirju, pesi in koruzi od 6 do 8 odst. na ha površine; povrtninam sploh od 8 do 10 odst. (na vrtne le-he 100 kv. m od 8 do 10 kg); na travnik trosimo od 4 do 6 odst. na ha; sadnemu drevju (odraslemu) od 3 do 6 kg na drevo; oljki od 5 do 7 kg; trti pa od 0,2 do 0,5 kg (starejšim trtam dajmo približno pol kg, mlajšim pa 250-300 gramov).
Marsikdo še zmaje z rameni in pravi; »Eh, ni ga čez »gnoj« (hlevski); to povrh ne zaleže nič.»
Vedeti moramo, da so umetna gnojila dopolnilna gnojila in pridejo do učinka v živici, ne pa v mrtvi zemlji. Kadar
Naj bo vreme tako, ali tako, dnevi tečejo in se bliža maj. Dolinski fantje se tega zavedajo in so že začeli s pripravami za tradicionalni dolinski praznik — «Ples pod mlajem«, ki vsako leto privabi v Dolino lepo število sosedov in meščanov. To ni kar tako lahka zadeva. Mlaj sicer postavijo kar čez noč — in pri tem sodeluje vsa vas —, toda prej je treba dobiti lep in visok drog, košato češnjo, pa pomaranče, jabolka in kolače. Urediti je treba plesišče, okrasiti vas in poskrbeti za godbo Vse to zahteva dobro organizacijo in krepkega dela, sicer bi bila polomija. Te pa Do-linčani ne poznajo.
2e pred dvema tednoma so dolinski fantje imeli svojo prvo »fantovsko uro«. Poslušali so poro. čilo o preteklem letu in izvolili starešino ter ožji odbor, ki se je takoj lotil priprav za letošnjo «ma]nico», ki bo kot običajno prvo nedeljo po 1. maju.
V noči med soboto in nedeljo (4.—5. maja) bodo postavili mlaj, pod katerim bo tri dni ples, dokler ga ne bodo v torek 7. maja ob mraku porušili.
Fantovski odbor je predvsem povabil Avsenikovce, da bi spet prišli ob tej priliki v Dolino, žal pa Jetos ne bodo mogli ustreči želji Dolinčanov in sosedov, ker imajo prav tiste dni že druge obveznosti. No, pa bodo igrali fantje dolinskega tria, ki znajo prav tako dobro «špilati», da zasrbijo pete mlade in stare.
Fantovske ure — seveda tajne — so zdaj vsaka dva tedna, na to pa bodo bolj pogoste; Pri svojih urah se fantje pogovorijo o poteku priprav in si razdelijo delo. Zdaj iščejo veliko in vitko smreko za drog ,ki jo bodo verjetno dobili onstran meje, saj je
na našem področju ne bi mogli najti. Kmalu pa si bodo pričeli ogledovati v okolici češnje — in gospodarji bčd na straži. Tisto, ki si jo bodo izbrali, jo bodo tudi posekali in pritrdili na drog, veje pa se bodo skoraj lomile pod žlahtnimi sadeži.
Pobude v prid živinoreje
PREBENEC
Večkrat ae oglašamo na tej strani primorskega dnevnika in skoraj vsakokrat z upravičenimi pritožbami, ker je mnenje vseh vaščanov, da je naša vas najbolj zapuščena v vsej naši občini. Mislimo, da je za nas vaščane glavno vprašanje ceste. Cesta npr., ki pelje iz križišča v Prebeneg, je obupnem stanju, ker je že veliko let, odkar se nihče ne zmeni za popravila. Pod anglo-ame-riško upravo je bil del ceste pri križišču iepo urejen. Gornja dela ceste se takrat oblasti niso dotaknile, ker je spadal pod jugoslovansko vojno upravo. Od tedaj pa je minilo že veliko časa, toda oblasti se del in popravil na tej cesti še niso lotile.
Tudi cesta ,ki pelje iz vasi proti šoli je bila v zadnjih deževnih dneh pravi potok. Dobro bi bilo, da bi si občinske oblasti ogledale to cesto, da bi videle po kakšni poti morajo naši otroci osnovne šole in otroškega vrtca v šolo in domov.
Pot, ki pelje od glavne ceste v našo vas, je res lepo urejena. Pogled na vas je krasen, ko pa pride turist v vas, pokvarijo ta videz ruševine stare hiše na št. 48, in ne samo to. Te ruševine, ki so že dolgo let tu, predstavljajo hkrati nevarnost za vse ljudi, posebno pa za otroke. Zato prosimo, da bi oblasti posredovale pri gospodarju omenjenih ruševin in da bi to žalostno sliko iz vasi čimprej odstranili.
Tudi v naši vasi, ki ne šteje veliko prebivalcev, smo v času od 14. januarja do 3. marca imeli kar štiri smrti, in sicer so umrli: 74-letna Antonja Zerjul, 82 let stara Antonija Bandi, 86 let stari Josip Kermec in 78-letni Josip Ban-di.
ske poti. Del pokrajinske poti Sesljan Mavhinje so lani asfaltirali od šole nekako do polovice rebri, ostali del proti železniškemu mostu pa Je že tako iz-p: t in razrvan, da bo kmalu neuporaben.
Zime smo se za letos otresli, sicer pa smo jo občutili nekaj manj kot sosedje. Kakor hitro je mraz popustil, smo izkoristili vsak primeren dan. Semenski krompir smo naročili pri kmetijskem nadzomištvu. Mislimo, da b‘ bilo bolje, če bi nadzorništvo delilo krompir po vaseh; tako bi ga dobili vsi hkrati in bi bilo vprašanje dovoza bolje rešeno. Kljub pomanjkanju delavcev kmetijska dela še nekam napredujejo, ker se mlade moči po delu posvečajo kmetovanju. To je razveseljiv nagib.
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo sporoča zainteresiranim kmetovalcem, da bo poleg rednih pobud, nudilo s sredstvi, ki sta jih dala na razpolago ministrstvo za kmetijstvo In gozdarstvo ter vladni generalni komisariat, še naslednje pobude v prid krajevne živinoreje: Nagrade za vzdrževanje brejih junic
Da bi kmetovalci povečali in Izboljšali vzrejo junic sivo-rjave pasme, so bile določene nagrade «za vzdrževanje brejih junic«. Te nagrade bodo dane v najvišjem znesku 20.000 lir na prošnjo rejcev, takoj ko bo ugotovljena brejost.
Rejci, ki nameravajo izkoristiti to pobudo, so naprošeni, da predložijo zadevno prošnjo na živinorejski oddelek pokrajinskega kmetijskega nadzorništva.
Prispevek za nakup kuncev — domačih zajcev za vzrejo Kmetovalcem, ki želijo kupiti za vzrejo kunce odbranih pasem (Gigante di Fiandra, Fulvo di Borgo-gna, Bleu di Vienna) bo dan prispevek v najvišjem znesku 50 odst. nakupne cene, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota. Prispevek za nakup opreme za koko erejo in zajčerejo Zainteresirani kmetovalci, ki nameravajo nabaviti racionalno opremo, potrebno v kokošereji in kun-čereji (kletke), lahko predložijo prošnjo za prejem prispevka, ki bo dan v najvisjem znesku 50“o na kupne cene.
Prispevek za zatiranje glavnih (nalezljivih) bolezni perutnine Da bi se med kokošerejci čim bolj posplošila raba profilaktičnih sredstev za zatiranje glavnih nalezljivih bolezni perutnine (kokošje kuge, difterije, grintavosti), ki delajo precejšnjo škodo vzrejiščem v naši pokrajini, bo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo nudilo prispevek 10 lir za vsako glavo; zainteresirani morajo predložiti prošnjo, v kateri je treba navesti število rejene perutnine in ji priložiti račun za kupljeno cepivo.
Za vsa potrebna pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na živinorejski oddelek pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v Trstu, Ulica Ghega št. 6/1, tel. 23-9-27 in 38-6-73 od 9. do 13. ure.
OTROCI...
(Nadaljevanje s 3. strani)
BORŠT
CEROVUE
e pa
z njimi gnojimo (mislimo, na enostavna; umetna gnojila), Jih moramo trositi v predpisanem razmerju (dušikova in kalijeva od 2 do 3 odst.; fosforna pa od 4 do 6 odst. na ha), kajti če nudimo zemlji eden od hranilnih elementov v nezadostni količini, a ostale v zadostni ali celo prekomerno, se količina pridelka odraža ravno po hranilnem elementu, ki ga pride zemlji najmanj.
Dr. I. B,
Del tega, kar bomo povedali, je sicer že stara pesem, a pove, kako nas to zanima. Gre za vaške poti, ki so bile pred nekaj leti popravljene. Smo v rebri in močno izpostavljeni nalivom. Brez dobre kanalizacije se naše vaške poti ne morejo dolgo upirati deroči vodi. Upamo, da nam bo občina končno uredila občln-
V zadnjih dveh tednih sta u-mrla v naši vasi dva priletna bratranca, in sicer Anton Petaros. po domače «Bertinčič» iz hišne štev. 14, ki smo ga pokopali v nedeljo, 3. t. m., fer Anton Petaros, po domače «Košančič», iz hišne štev. 36, ki smo ga pokopali nedeljo 17. t. m. Oba sta bila pridna kmetovalca in zavedna Sin venca. Naj jima bo lahka domača zemlja.
Obvestilo kmetovalcem
Razdeljevanje nakazil za prevzem večne detelje, triletne detelje in mešanice travnih semen.
Obveščamo kmetovalce, ki ao svoječasno naročili semena večne detelje, triletne detelje in mešanice travnih semen, da bo pričelo Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo jutri, 25. t. m., z razdeljevanjem nakazil za prevzem omenjenih semen.
Ob prejeniu nakazila tporajo zainteresirani plačati naslednje vsote (50 odst. nakupne cene), in sicer:
440 lir za kg večne detelje.
375 lir za kg triletne detelje
240 lir »a kg semena travne mešanice
Izdaja nakazil se bo dokončno zaključila 6. aprila.
KMETJE. VRTNARJI
Za vsako vato potrebo se obrnite na domačo tvrdko
FURLANI EDVARD
TRST, DL Milano 18
TE LE F. 35-169
katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico nacto nalno in angleško, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti.
Eksklusivni zastopnik za TržaSko, Goriško ln Beneško Slovenijo: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje ter kosilnice »AGRIA.
biterjanski pastor mi je v pismu sporočal, da sta z ženo pripravljena na posvojitev Lennieja. Ko je pastor, ki je še študiral, prišel k meni, sem ga opozorila, da bo otrok mešane rase lahko pred-tavljal resno oviro pri njegovi bodoči kandidaturi za službeno mesto.
«Pomislil sem na to«, je dejal mladi mož, «a bom vseeno tvegali.
(Jez nekaj tednov je Lennie odšel v svoj novi dom. Moram pa povedan nadaljevanje, da boste videli, kako se lahko kristjan loči od kristjana... Mladi pastor je seveda kmalu zaprosil za službeno mesio in dobil na svojo prošnjo približno takle odgovor: «Vzeli smo v pretres dva kandidata, med katerima je bilo težko izbirati, kajti oba — vi in drugi — imata vse pogoje in kvalifikacije za to mesto. Vendar pa, iz vašega pisma smo ra_’>rali, da ste posvojili malega dečka, ki je po materi japonskega porekla. Vi ste človek, ki ga tukaj potrebujemo!«
Naša ustanova je dobro uspevala in naši otroci so srečno do-raščali v družinah, ki so jih sprejemale. Najstarejša dva sta že poročena in dobra državljana, ostali še študirajo. Kmalu smo jih imeli enostavno premalo, to-likp je bilo prošenj, Sčasoma smo pravila naše ustanove razširili in jih prilagodili, da smo lahka sprejemali tudi sirote in otroke s telesnimi hibami. Bila sem presrečna, ko je skoraj slepa deklica našla ljubeče starše, ki so jo poslali v zdravilišče.
Morda bo kdo med vami vprašal, če je zamorček lahko srečen v družini belega človeka. Moj najmlajši otrok je hčerka ameriškega zamorca in nemške matere. Prve dni, ko sem jo kopala, sem morda res videla, da je njena polt temnejša od moje, a potem mi je s svojim živahnim in bistrim duhom prinašala toliko radosti, da je nisem več ločila od drugih. Med nama je vladal odnos matere in hčerke. In tako lahko sanjam e dnevu, ko bodo vsi otroci brez doma in brez ljubezni našli obe-je, pa naj bodo rumene ali črn* polti. Takrat ne bo več manjvrednih in večvrednih ras in na svetu bo zavladalo popolno stv Žitje med narodi
(Prevedla JASNA KOSMINA)
Vreme včeraj: najvišja temperatura 10.8, najnižja 6.8, ob 19. uri 8.6; zračni tlak 1014.2 narašča. veter 32 km severovzhodnik, sunki 60 km. vlage 41 odst., nebo 2 desetini ob-lafino, morje razgibano, temperatura morja 5.4.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 2«. marca
Simo«	-
Sonce vzide ob 6.03 in zaton* 18.2.1, Dolžina dneva 12.18. U» vzide ob 5.51 lin zaton« ob l ■
Jutri, PONEDELJEK, 25. marC«
Ozn. M D.	—
URADNI OBISK MINISTRA ZA ZUNANJO TRGOVINO
Spomenica trgovinske zbornice o vprašanjih zunanje trgovine
Izredni sestanek upravnega sveta tržaškega velesejma Sprejem v muzeju Revoltella ■ Obisk na proseški postaji
. Včerajšnji prvi dan bivanja ministra za zunanjo trgovino Pretija se je začel z obiskom velesejma, kjer je prisostvoval seji upravnega odbora. Ministra je pozdravil predsednik Suttora, ki je podčrtal pomen velesejma za okrepitev mednarodne trgovinske izmenjave in zlasti za stike s Srednjo Ev-.ropo z novimi prekomorskimi dr žavami. Nato je odbornik Grioni obrazložil vlogo velesejma za o-krepitev pomorskih stikov s Trstom, inž. Zmajevich pa je govoril o raznih vzporednih manife stacijah in predvsem o razstavi lesa in pohištva.
Minister Preti je v svojem krajšem govoru podčrtal pomen tržaškega velesejma za razvoj zunanje trgovinske izmenjave in njegovo posebno vlogo pri stikih s tujino ter zagotovil zanimanje in podporo ministrstva za vse pobude velesejma v tej zvezi.
Med kosilom je minister sprejel predsednika tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassija, ki je ministru izročil spomenico glede nekaterih vprašanj tržaške zunanje trgovine. Gre predvsem za vprašanja glede CSSR, Jugoslavije, novih afriških držav in za nekatera druga lokalna vprašanja. Predsednik zbornice je ministra prosil za odgovor, odnosno, da bi se glede teh, vprašanj podrobneje pogovorili na ministrstvu.
Popoldne si je minister ogledal postajo na Proseku, kjer je prišlo V zadnjih dneh do izrednega zastoja pri uvozu z živino. Govoril je z vsemi zainteresiranimi predstavniki in v razgovoru ugotovil, da ne gre za kak izjemen razlog zastoja. temveč da so se razne me-»tema drobne napake in zaplet-1 j*ji tako nakopičili, da je prišlo do ^ko resnih posledic. Gre za pomanjkljivosti pri carini, ki ima premalo osebja, za težave pri zdravstveni nadzorni službi (samo 'dva veterinarja), za nezadostnost železniških kapacitet, uvozniki so forsirali uvoz, izvozniki pa izvoz in podobno, kar vse je povzročilo zastoje. Sedaj bodo uvedli primerne ukrepe, ki jih bo proučilo ministrstvo, da se postaja usposobi, da do podobnih primerov več ne bo moglo priti.
Ob 18.30 je minister prisostvoval v muzeju «Revoltella» svečanemu sprejemu ob izdaji knjige «Voyage en Egypte (1801-1862) del
ki jo tov tr-
bili prisotni najvišji predstavniki lokalnih oblasti, gospodarskih, političnih in kulturnih krogov. Ministra in prisotne je pozdravil predsednik združenja diplomantov Pio Montesi, ki je v dokaj dolgem govoru med drugim citiral prošnjo, ki jo je baron Revoltella poslal julija 1862. leta Wickenbur gu, takratnemu avstrijskemu ministru za zunanjo trgovino, in v kateri med drugim pravi ((...prepričan sem. da je prišel čas, ko bo vlada .. resno in dokončno odločila ukrepe in to politične in materialne, da nas ne bodo prehitele druge države in tuja pristanišča . ..»
Minister je bil simpatično polemičen in je podčrtal, da je Trst vedno živel od trgovine ,ki pa se prav v sedanjem svetu naglo razvija in krepi S tem pa je tudi omogočeno, da se Trst vključi v ta :ok in da v novem svetu, ki je odprt za vse, najde svoje me-sto, da izkoristi svoje trgovske tradicije.
Minister Preti bo danes dopoldne prisostvoval splavitvi v ladjedelnici GRDA in se bo popoldne vrnil v Rim.
ODLOČITEV KOMISIJE V RIMU
Tudi FN in FRN na volitvah
nega sindikalista so tako pritiskali, da je moral zapustiti borbo, take da je prejudiciral njen uspeh v podjetju, v katerem je zaposlen. V neki drugi družbi so strahovali nižje uradništvo, da bi razbili e-notno fronto stavkajočih uslužbencev. PSI odločno obsoja takšne sisteme ter se postavlja na stran u-službencev, ki demokratično zahtevajo priznanje svojih pravic. V ta namen jih bodo podprli tudi socialistični občinski in pokrajinski svetovalci ter poslanci.
Ob 11.30 «Raffaello» v morje
Uspeh FIOM-CGIl v Mcccano Navale
V podjetju Meccano Navale so izvolili novo notranjo komisijo. Kandidatno listo je predložila samo FIOM-CGIL. Dobila je 95 odstotkov vseh glasov in tri predstavnike.
V ladjedelnici Sv. Marka mrzlično potekajo zadnje priprave za splavitev velike ladje «Raffaello», ki jo bodo spustili v morje v prisotnosti predsednika republike. Med tednom so postavili «sani» po katerih bo zdrsela ladja. Že do včeraj so odstranili 64 od 364 opornikov, ki zadržujejo ladjo. Opolnoči so začeli odstranjevati razne kline in opornike ter bodo nadaljevali s tem delom vse do splavitve.
Po uradnih govorih bo ravnatelj ladjedelnice inž. Verzegnassi ukazal, naj se ladja pripravi za splavitev. Ko bo zatrobil klakson, bodo odstranili zadnjih 22 zagozd; ko bo nato dvakrat zatrobil, bodo odstranili tudi varnostne zaviralne naprave. Končno bodo porabili za začetni potisk ladje po 3 hidravlične dvi-galnike na vsakem boku ladje in ob 11.30 bo zdrsela v morje.
Medtem je priplulo v Trst še 12 vojnih ladij in med njimi rušilec «Artigliere» ter korveti »Minerva* in «Sentinella». Ob pomorski postaji pa je bila zasidrana tudi «Vul-cania*, tako da je bil včeraj kar prijeten pogled na to obilico ladij, ko je morje pred Trgom Unitk običajno tako prazno. Zato je bilo včeraj kljub precej hladni burji na nabrežju vse živo.
POJASNILA OBČINSKEGA ODBORNIKA DR. GASPARA
Pripravlja se ustanovitev občinske mladinske konzulte
Konzulta naj bi združevala zastopnike vseh mladinskih političnih, kulturnih, verskih, športnih in drugih organizacij
Na zadnji seji tržaškega občin-1 terih statutov in da so se zani-
skega sveta j g odbornik dr. Ga-sparo odgovoril na vprašanje de-mokrist jamskega svetovalca Colo-nija v zvezi z ustanovitvijo občinske mladinske konzulte. Komunistični svetovalec inž. Cuffaro pa je na seji občinskega sveta 7. marca predložil odboru resolucijo o istem vprašanju, s katero je predlagal ustanovitev občinske mladinske konzulte, ki naj bi združevala zastopnike vseh političnih, sindikalnih, dijaških, kulturnih, verskih, športnih in turističnih mladinskih organizacij.
V odgovoru svetovalcu Coloniju je odbornik poudaril, da predvideva občinski odbor v svojem programu, ki ga je obrazložil župan ob izvolitvi odbora, tudi ustanovitev mladinske konzulte. Na eni od prvih sej, je pojasnil odbornik, je odbor imenoval posebno komisijo, ki naj pomaga pristojnemu odborniku pri proučevanju vprašanj v zvezi z ustanovitvijo take konzulte. Nato je dejal, da so najprej začeli s proučevanjem neka-
IIIMIIIIIM ■■■ m mi.....IllKll i>iiiiiiiimiiiiiii<miii,Iiiiii,„ii,„„i  ................m...........................................................■iiiiiiiuii.....
OTVORITVENO VOLILNO ZBOROVANJE SOCIALDEMOKRATOV
Vsedržavni volilni urad v Rimu je sprejel priziv Fronte za neodvisnost in Fronte za nacionalno ob. novo (FRN) proti sklepu tukajšnjega volilnega urada, da se ti dve listi ne pripustita k volitvam zaradi nerednosti pri zbiranju podpisov za kandidate. Tako se bosta tudi ti dve skupini udeležili volitev v poslansko zbornico in bo tako skupno nastopilo 11 list s 44 kandidati. Vsedržavni volilni urad pa je zavrnil priziv Avtonomne stranke italijanskih upokojencev, ki se torej ne bo mogla udeležiti volitev.
Občinski sluge pa so nadaljevali razdeljevanje volilnih potrdil. Doslej so jih razdelili okrog 80.000 v 170 volilnih sekcijah.
barone Pasquale Revoltella«, ] je izdalo združenje djplomanto
|ašjce, univerze, Gre za prvo izda-
katero je poskrbelo omenjeno združenje in je v njej prvič
objavljen potopis, ki ga je napisal tajnik znanega tržaškega trgovca
Revoltelle, ki je sodeloval gradnji Sueškega prekopa.
Na tem svečanem sprejemu so
Solidarnost PSI z zavarovalnimi uslužbenci
Pokrajinsko vodstvo tržaške fe-deracije PSI je proučilo stavkovno gibanje zavarovalnih uslužbencev ter jim izraža solidarnost zlasti v zvezi z dogodki v zavarovalnih družbah samih. Na hekega zna-
Miiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiimuiiimiiiimiiiiiimiiitiiiiiiiiliiiinimniimiiiiiitmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimii
NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH
V drugem tromesečju boljši učni uspehi
Važnost rednega študiranja in stalnega zanimanja staršev za šolanje dijaka
Tudi no srednjih šolah so dijaki zdaj dobili ocene ea drugo tromesečje šolskega leta. Kot je bilo pričakovati, so se učni uspehi v drugem tromesečju izboljšali v primerjavi s prvim tromesečjem; le na nekaterih šolah ni občutne spremembe, kar pa je pripisati slabemu vremenu in mrazu, zaradi česar, je bilo več izostankov.
Na nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu je v drugem tromesečju u-spešno izdelalo 26,5 odstotka dijakov, kar pomeni 4 odstotke več kat v prvem tromesečju. Na znanstvenem liceju je. izdelalo 36,06 odst. dijakov, kar pomeni 6 odst. več kot v prvem tromesečju, na klasičnem liceju pa je izdelalo 55,65 odst., to je 10 odst. več kot v prvem tromesečju. Na učiteljišču in trgovski akademiji ni znatnih sprememb, na strokovnih šolah pa so se ponekod uspehi nekoliko izboljšali, drugod pa ne.
Dijaki običajno čakajo na velikonočne praznike in se šele po teh praznikih lotijo resnejšega učenja, da nadoknadijo zamujeno in izboljšajo učni uspeh ob koncu leta. Letos bodo velikonočni pr&.-nikt zelo pozno, nato pa bo še nekaj počitn ic zaradi volitev in tako se bodo dijaki znašli kar čiez noč pred zaključkom šolskega leta. Zaradi tega, in ne samo zaradi tega, je zelo tvegana zadeva čakati na zadnje dneve. Ze zdaj se morajo dijaki, ki so bolj šibki, lotiti resnega učenja, da ne bodo imeli popravnih izpitov.
Važno vlogo pri tem imajo tudi starš i. Mnogo je odvisno od vzgoje otrok že od mladih nog. Otroka moramo navaditi na resno delo in na čut odgovornosti. Paziti moramo. da redno obiskuje pouk, da ne zahaja v slabo družbo in da se sproti uči. Razen tega pa se morajo starši večkrat pozanimati pri profesorjih, kako gre njihovim otrokom v šoli. Dogaja pa se, da nekateri starši za vsako stvar mečejo krivdo na profesorje, in tako spravijo otroka proti njegovim profesorjem, kar slabo vpliva na vzgojo otroka in na njegovo učenje. Mnogi starši dajejo vedno prav samo otroku in se ne zmenijo za opozorila profesorjev. Na ta način ne bodo nikdar pravilno vzgojili svojega otroka in ga pripravili na čut odgovornosti. Res je, da sedanji tempo življenja močno vpliva na mladino. Prav zaradi tega pa je dobra vzgoja še bolj nujno potrebna.
Na učne uspehe večkrat vpliva tudi negativno ocenjevanje in tako pride do večjih ali manjših tragedij. To vprašanje ni pri nas fjflfcb tragično; vendar se t**" *,,Ai
naše šole. Ne zagovarjamo daro-
vanja dobrih ocen, ampak zahte-mo, da mladina resno študira in da se pravilno ocenjujejo njeni uspehi. Ko smo ob zaključku lanskega leta analizirali slabe učne uspehe na naših srednjih šolah, smo se vprašali, če so res naši dijaki tako slabi, ali če ima pri tem tudi nekaj krivde napačno ocenjevanje. Marsikdaj tak način ocenjevanja ni spodbuda, ampak skoraj nekakšno preganjanje. S tem vprašanjem je povezano tudi vprašanje učnega sistema, ki žal, ni primeren in sodoben. Ta problem zajema vso državo in zaradi tega je toliko govora o novi šolski reformi, ki je nujno potrebna, saj je treba odpraviti balast, ki ga je preveč in samo ovira napredek šole.
Ko se bližamo koncu letošnjega šolskega leta, opozarjamo dijake, naj se marljivo učijo, starše pa. naj v teh mesecih še bolj pazijo na svoje otroke.
S Upravni svet družbe »Autovie Venete* je včeraj proučil celoten položaj v zvezi z gradnjo avto ceste Trst—Benetke na osnovi zadnjih dogodkov in zlasti na osnovi finančnega načrta, ki ga Je družba sestavila po nasvetih ministra za javna dela Sulla.
Preti obljubila reformo zastarelega davčnega sistema
Danes v Nabrežini otvoritveno zborovanje PSI z govoroma inž. Pečenka in dr. Pincherleja
Socialdemokrati so včeraj otvo-rili volilno kampanjo z zanimivim volilnim govorom poslanca Pretija. ki je obširno utemeljil napore vlade levega centra za socialni in splošni napredek v Italiji. Preti je dejal, da se je v resnici znižala kupna moč lire v zadnjem letu za okrog 5 odst.j da pa so se istočasno delavske plače v industriji zvišale povprečno za okoli 26 odst., plače uradnikov pa za 20-25 odst., kar združeno z bistveno povišanimi pokojninami predstavlja realen socialni napredek.
Nato je Preti ugotovil, da vlada levega centra ne predstavlja nobene nevarnosti za privatno pobudo, saj je nemogoče in nesmiselno iti na pot likvidacije malih podjetnikov, in da sprejema tako stališče tudi MI, kar je razvidno iz njenega programa za sedanje volitve. Pravilno pa je bilo nacionalizirati električno industrijo in proti tej nacionalizaciji kriče oni, ki so po. vezani z inter.esj monopolistov.
Gbširnp je Preti govoril o fiskalnih reformah in o dveh važnih zakonih; proti Spekulacijam z 'zemljišči in o davkti na dohodek na delnice, s čimer se je zaprla možnost najhujših davčnih utaj in preprečile najbolj nesramne špekula-
cije. Davčni sistem v Italiji je še
vedno do skrajnosti zastarel in slo. ni na posrednih davkih. Samo vlada levega centra s podporo PSI lahko to stanje spremeni, kot je samo taka vladna večina lahko bistveno spremenila položaj v obeh navedenih primerih.
Preti je poudaril, da bi brez levega centra nikoli ne bilo mogoče ustanoviti dežele Furlanija-Ju-lijska krajina, ki sicer ne bo rešila vseh vprašanj teh področij, ki pa bo nedvomno k temu znatno prispevala.
Nato je govornik prešel na mednarodno politiko in potrdil znana stališča o ((zvestobi atlantskemu zavezništvu« in evropskemu združevanju, na kar pa ne gleda statično in predvsem nikakor ne v funkciji provokacij, temveč kot aktivno politiko Italije, da se nadaljuje odjuga, ki se je pričela v Sovjetski zvezi in ki lahko privede do dejanskega miru na svetu.
Zadnji del govora je bil izrazito polemičen predvsem s KPI in mestoma s PSI in v tem delu je Preti skušal dokazati pravilnost stališč in konkretne politike PSDI v vseh povojnih letih, zaradi česar naj bi se tudi povečalo število glasov te stranke.
Danes ob 12. uri bo otvoritveno volilno zborovanje tržaške federacije PSI. Na Trgu v Nabrežini bosta govorila kandidat za poslansko zbornico inž. Josip Pečenko in kandidat za volitve v senat v drugem tržaškem okrožju dr. Bruno Pin-cherle. Ob 11. uri pa bo zborovanje PSI v Scmpolaju. Na zborovanju v Nabrežini bosta socialistična predstavnika obrazložila stališče in program stranke v zvezi s političnimi volitvami.
Komunisti pa bodo imeli danes zborovanja: ob 17 v Boljuncu Vi-dali in Lovriha; ob 16 v Kolon ji Calabria in Gombač; ob 11 pri S. Sergiu Cuffaro; ob 16 na Repenta-bru ftiškovič; ob 11 na Lonjerski cesti Tonel.
Na ogled je načrt področij za gradnjo ljudskih stanovanj
Od včeraj in do 1. aprila bo na občinskem oddelku za javna dela v Ulici del Teatro Romano na razpolago javnosti in vsem prizadetim načrt o določitvi področij za zidanje ljudskih stanovanj. Ta načrt je nedavno sprejel tržaški občinski svet in določa tri gradbena področja, in sicer: področje Rocol-Melara, Spodnja Magdalena in Spodnja Magdalena pod Rovtami. Prizadeti si razstavljeni načrt lahko ogledajo tudi danes dopoldne.
Že včeraj si je načrt ogledalo
precej ljudi, zlasti so se zanj zanimali lastniki zemljišč,' ki
v omenjena tri področja.
so zajeta
Nova javna dela
Na deželnem skrbništvu javnih del vladnega generalnega komisariata sta bili včeraj dve zasebni dražbi za dodelitev naslednjih del;
Zgraditev tržnice v naselju San Sergio za 26.015.210 lir. Na dražbi je „magalo podjetje «CostruzionI Porfirio«.
Pokritje glavnega odtočnega kanala ob cesti, ki pelje v Glinščico, in sicer do kanala v industrijskem pristanišču. Delo bo opravilo podjetje Delta za 114.300.000 lir.
Omejitev brzine vožnje v Torviscosi
Deželni oddelek za varnost cest pri Avtonomnem vsedržavnem podjetju za ceste (AN-AS) je izdal odredbo o omejeni brzini na državni cesti št. 14 v naselju Torvisco-sa. Odredba pravi, da je načelnik oddelka ugotovil, da obstajajo zaradi velikega prometa zlasti na Železniških prehodih razne nevar. ne okoliščine. Zaradi tega je odredil, da se brzina vožnje na državni cesti št. 14 med km 130,180 in 104,400 omeji na 60 km. Odredba je že začela veljati z 21. marcem in se bo izvajala, ko bo oddelek postavil ustrezna opozorila.
Vinjeni avtomobilist povzročil nesrečo
Zaradi vinjenosti je končal v ko-ronejskih zaporih invalid, ki je u-pravljal posebno motorno vozilo za invalide. Gre za 56-letnega Giusta Rassinija iz Ul. del, Pane bianco (Skedenj), ki je v sredo zvečer nekoliko preveč globoko pogledal v kozarec v raznih mestnih gostilnah. Nekaj čez 21. uro se je vse-del v svoje vozilo ter se odpeljal po Ul. Donadoni v smeri Ul. Sette-fontane. Ker pa mu je zaužiti alkohol zamračil um, je trčil v neki avto, ki je bil parkiran na desni strani ceste. Zaradi udarca se Je in-
validovo vozilo prekucnilo in Ras-sinl je padel na cesto. Prisotni so mu takoj priskočili na pomoč ter telefonirali na rešilno postajo RK. Rassinija so prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč. K sreči ni bil utrpel pri padcu hudih poškodb, ugotovili pa so da je hudo zaudarjal po vinu. Zato so ga policisti odpeljali v zapor ter ga pozneje prijavili sodišču, ker je upravljal motorno vozilo v vinjenem stanju.
Zaradi vinjenosti je končal v ko-ronejskih zaporih tudi 50-letni Fran-cesco Matiaslc iz Furlanske ceste št. 455. V sredo zvečer je Matiaslc vstopil v filobus št. 19, toda sprevodnik mu je takoj ukazal naj izstopi, ker je opazil, da je moški hudo pijan. Matiasic se je sicer li-piral, toda dva gojenca policijske šole sta ga prijela pod pazduho ter ga odpeljala v bolnišnico. Zdravnik je ugotovil, da je bil Matiasic močno vinjen ter so ga pridržali v zaporu in potem prijavili sodišču zaradi pijanosti.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
mali za to vprašanje tudi pri nekaterih občinskih upravah, ki so že ustanovile svoje mladinske konzulte.
Odbornik je pojasnil, da se ustanovitvijo konzulte noče ustvariti kako posebno mladinsko zdru ženje, ali kaka mladinska fronta, pač pa da je namen občinske uprave pomagati mladinskim organizacijam, da avtonomno razvijajo svoje delovanje. Zato ne bosta ne občina ne konzulta na noben način nadomestili svobodnega razvoja mladinskih organizacij
Po mnenju odbornika, naj bi občina od konzulte črpala nasvete za politiko, ki jo hoče izvajati korist mladine. To pa pomeni, je poudaril odbornik, da hoče občina ustvariti neki novi sklepčni organ, kakor tudi ne namerava po vsej sili iskati soglasnosti, ker so tudi med mladinci mnenja o reševanju njihovih vprašanj deljena m to predvsem zaradi različnih ideoloških stališč. Zato bo konzulta tudi središče zanimivega srečanja mnenj o konkretnih vprašanjih občinske pristojnosti. Po mnenju odbornika se bo treba izogniti razpravam o osnovnih vprašanjih italijanske mladine.
Odbornik je nadalje poudaril, da je na razpolago za proučevanje toliko vprašanj, kot na primer vprašanje vajenstva, strokovne izobrazbe, šole, zdravstva in javne vzgoje, vprašanje uporabe prostega časa, kakor tudi težave, na katere naletijo mladi ljudje, ki si hočejo ustvariti lastno družino Zato je treba mladincem pomagati, da postanejo možje; ki se bodo v prihodnosti pozitivno vključili v družbo, kateri lahko nudijo velik prispevek s svojimi moralnimi in fizičnimi energijami, s svojo kulturno in strokovno pri-
pravljenostjo. Pri tem je dr. Ga-vzgoja mladine
sparo dejal, da je vzgoja najprej naloga družine, šole, svobodnih združenj in cerkve. Pri tem pa lahko tudi občina nudi svoj prispevek s tem, da sodeluje in da ne nadomesti drugih ustanov.
Iz teh izjav in zagotovil odbornika dr. Gaspara lahko sklepamo, da bo občinski odbor v najkrajšem času dal pobudo za ustanovitev občinske mladinske konzulte. Upamo, da bodo v tej .kon-zulti zastopane vse mladinske organizacije, he glede na njihovo politično ali narodnostno pripadnost in da bodo našle v njej svoje mesto tudi organizacije slovenske
Lavra in Onorato Bertocchi sporočata, da jima je razveselila dom novorojena Mara.
Čestitkam sorodnikov in znancev se pridružujeta uprava in uredništvo Primorskega dnevnika.
iiiiiiaiiitiaiitiiiiiiiiiiiBiMiiiiiaaigiiigiiiiiiiiiaiaiiiifiiiiiiiiaiiinititiiitiitiiMiaiiaiittniatiiiiiiiiaiiiMiiiaiiaitatmM«
ZBOROVANJE UPOKOJENCEV CGIL
Upokojencem je treba zagotoviti boljše življenjske razmere
Pokojnina se mora računati po letih dela in po zadnji plači
V okviru meseca upokojencev, ki ga je priredila Italijanska zveza u-pokojencev CGIL po vsej državi, priredi tržaški sindikat upokojencev CGIL v četrtek v kinu Alabar-da zborovanje, na katerem bodo obravnavali položaj in zahteve delavcev, ki so šli v zasluženi pokoj. Včeraj pa je priredil sindikat o-krajno zborovanje upokojencev pri Sv. Jakobu, kjer sta jim govorila predstavnik vsedržavnega vodstva poslanec Cuffaro in tajnik sindikata Ernesto Radich.
Cuffaro je najprej poudaril, da so ob izdaji novega zakona o pokojninah določili, da se bo sestavila komisija, ki bo proučila splošni položaj socialnega skrbstva in zavarovanja z namenom, da se izvede reforma. Ta komisija mora končati svoje deic do konca tega meseca in nato predložiti poročilo ministrstvu za dol ' Nato ima vlada šest mesecev čase, da pripravi načrt za reformo soc.alnega zavarovanja ter ga predloži novemu parlamentu. Ravno zato in tudi v zvezi z volit vami, iz katerih bo nastal parlament, je Italijanska zveza • upokojencev priredila svoj mesec, da seznani italijansko javno mnenle z zahtevami in potrebami upokojencev, tako da j Ib bo novi parlament bolj upošteval. Govornik je tudi o-menil važni vprašanji tržaških upokojencev, to je priznanje lc>. dela za starostno zavarovanje med leti
iiaiiiaiiiiaiiaiaiiaaiiaiiiaiiiaiaiiiBiaiiiaiiiiaiiaiiiiiiiiiiaiaiaaaaBaiaiiBaaaaaaiaaaiiBiiaaiiiiiiiiiiaaiiiiiaiaaaiiiiaiisiiaaaiiiiaiiiiiaiaaiiiaiiaiiiiaiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiMiiiiiiaaiiaaiaiiiiiaiBiaaiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiaiaiiiiiiiiiiiaaaitiiiaiiiiiaaiiaaiaiaaaaiaaaaaa
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 23. marca se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
Včeraj-danes
UMRLI SO: 74-letna Maria Stoco-vaz vd. Ma-co-vaz, 72-letna Maria Bra-var, 474etnl Lucia-no Hlini, 68-letni Vincenzo Rectiichi, 69-letna E-leria Fra-giacomo por Felluga. 90-letni Antonio Fantini, 53-letni Za-v-erio Argen-tin, 64-letni Giovanm Drosina, 81-letm Ermanno Corsi, 69-letnl Giuseppe Fon-tanot, 80-letna Bugenia L>1 Blas por. Roici, 70-letna Luigia Barzan vd. Sl-rianl, 71-letna Maria Marslch por. Jerman, 78-letna Maria Parisi vd. Pugli-si, 82-letna Maria Sohnabei vd. Gidi-nl. 82-letm Giuseppe Simini.
OKLI-CI: uradnik Ferruccio Rossi in uradnica Marisa Zami-er, trg. predstavnik Antonio Ponceta In gospodinja Alfreda Zambon, brigadir Giuseppe Lamensa in gospodinja Giuseppa Chi-nes, železničar Lui-gino Bonetti in li-kalka Leonilda Minlgutti, uradnik Fernando Sold i in uradnica Glanna Rodlnis, agent C.P. Vlttorino Siilvestri-ni in gospodinja Angela Muoig, ladijski strojnik Pietro Perissini in gospodinja Vittoria Tami, mizar Grazla-no Bozieglav in gospodinja Maria Barut, uradnik Vittorio Deltreppo In uradnica Nives Banch-i, mehanik Lucto Bilu-
caglia In gospodinja Reana Davi, pek
dUn«aaa»a«a| •t«ane»4i	11 —a J ~
Marisa Starini, univ. asistent Bentto Cremonini in študentka M-ari-agloia Con; i, St ude n t Veselin Jovicev-ic in učiteljica Margareta Ostrogonac, finančnik Ra®quale Coppa in karto-tehniica Rosa Pentassug-li-a, tiskar Giorgio Rogantin in Nivea Cavrecich, kolar Bruno Fošt Inf in gospodinja Luciana Sartori, mizar Micihe-le Sergo In gospodinja Berta Bajc, delavec Bruno Ceresa in uradnica Marisa Porzio, kuhar-pomorščak Pio Gruden ln šivilja Maria Brecelj, mehanik Silvio La-lovloh In prodajalka Emma Marella, mehanik Agjgusto Arbore tn frizerka Maria Giovanmlni, upokojenec Cesore Padova«! i« gospodinja Annetta Bri-gato, železničar Benito Pogglaspalla in gospodinja Clementina Scafo, u-radnik Mario Cosanz in uradnica Maria Vici, šoler Giov-an-nl Carcangiu in gospodinja Auonietta Lugara, pomorski kapitan Renzo Vengust in gospodinja Nevia I-ess, mehanik Bruno Ric-ci In uradnica Patrizia Facchin-Gec. šofer Benedetto Sa-varin in baristka Maria Temlzza trg. pomočnik Livio Vecobiet i« prodajalka Mariagrazla Sblatero, delavec Mario Orzan In tl-
-S Ti’1« trln	?'fnT pi-o+r/5 T
cota in gospodinja Glusepplna Gai-lettlnl, trg. pomočnik Tulilo Marehio-11 in prodajalka Rosa Cesaria, podoficir ameriškega zrakoplovstva L. Wal-lace Fovvble i« gospodinja Maria Telesa Vaiocaro, delavec Bruno Ben-ussi in frizerka Llliana Baiuzon. zidar Mau-ro Rana tn gospodinja Natailina Ker-mez, šofer Giorgio C i sili n in prodajalka Giovartna Suzzi, uradnik Gtan Domen-ico Ragazzonl in trgovka Olga Mion, paznik Umberto Dej Gos ln šivilja LtHama Krma«, uradnik Alberto Glavarino in gospodinja Rosan na Lo-ouoco, pleskar Claudio M-atteliano tn gospodinja Margherlta Pleri, uradnik-tehnik Renato Cardu-cci in uradnica Maria Bianco, uradnik Adriano Vldo-nl in prodajalka Maria Grazia Rava-llco, elektromehanik Vtnlclo Divo in uradnica Rita Radovinl, uslužbenec Franco Rocohl tn prodajalka Corvcet-ta Beltucci, uradnik F-rancesco Stasi in učiteljica Elettra de Marco, stru-
NOCNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. L. Bernlnl 4. Mtlio, Ul. Buonarrotl ll, Mlzzan, Trg Vene-zta 2, Tamaro-Nerl, Ul. Dante 7, Glu-sti, Ul. Bonomea 93 (Greta).
LEKARNE ODPRRTE DANES INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Ci-polla, Uil. Belpogglo 4; De Coile, Ul. P. Revoltella 42; De-pangiher, U:l. S. Giusto 2; Manzonl, Ull. Settefontane 2; Marflhio, Ul. Glnnastica 44; Ali'Angelo d’oro, Ul. S. Pelllco.
LOTERIJA
BARI	45	1	35	31	63
OAGUARH	41	88	46	38	31
FLORENCA	78	3	20	21	42
GENOVA	19	27	58	81	3
MILAN	12	69	17	16	73
NEAPELJ	19	44	39	12	72
PALERMO	44	39	83	33	55
RIM	40	39	41	1	84
TURIN	75	48	21	51	80
BENETKE	6	80	67	51	7
ENALOTTO
Kvo^^^^Sur, n
točk — 124.000 lir, 10 točk 11.000 lir.
gar Nereo Gomiselli in baristka Lldia
Cocolo, elektromehanik Giorgio Mat-	PRIJAVE VANONI
tel in i i n baristka Margherlta Ladlni. Slovensko gospodarsko združenje uradnik Fabio Bertoldi in uradnica i vabi, da se člani čimprej zglasijo za Loredana Martirouzzi, pek Claudio | Izpolnitev davčne prijave. Lahko se R-s-rHa-"-! In delavka Romi-lda Ba-nl,
1920 in 1926 tudi tistim upokojencem, ki ne morejo z dokument! dokazati, da so bili takrat zaposleni, in priznanje let službovanja v av-stroogrskl vojski med prvo svetovno vojno. Kar se tiče priznanja let med 1920—1926 je Cuffaro dejal, da mora zadostovati tako imenovani «atto notorlo«, kakor so dosegli z a upokojence na Siciliji, čeprav tam ni šlo za isto stvar. Tam je bilo
namreč mnogo delavcev, ki so bili zaposelni, a ki Jim niso delodajal-
ci plačevali prispevkov. Sedaj so jim priznali pokojnino za leta dela na osnovi omenjene overovljene izjave, podprte z izjavami prič.
Ernesto Radich pa je v svojem govoru predvsem navedel zahteve zveze upokojencev. 2e pred zadnjim zvišanjem pokojnin je zveza zahtevala, da se tudi upošojencem prizna pregibna lestvica, tako da bi se Jim višale pokojnine z višanjem draginjske doklade, kot velja sedaj za zaposlene delavce. Višanje cen je pokazalo, da je bila zahteva popolnoma upravičena, saj so zadnji poviški cen že skoraj popolnoma požrli poviške pokojnine. Ker bo moral novi parlament temeljito rešiti vse vprašanje socialnega zavarovanja, morajo upokojenci sedaj odločno podpreti zahteve njihove sindikalne organizacije. CGIL namreč zahteva predvsem, da še ne bodo pokojnine več računale na podlagi vplačanih prispevkov, marveč od let dela, pri čemer mora tudi služiti kot osnova za določitev pokojnine plača, ki jo dobiva delavec zadnje leto zaposlitve. Seveda ostaja v veljavi tudi zahteva po uvedbi pregibne lestvice.
Le na ta način bo upokojenim delavcem zagotovljena kolikor toliko mirna starost In se jim ne bo treba več boriti s pomanjkanjem in bedo, kot se dogaja sedaj.
Nezgodi na delu
Nesreče na delu so na dnevnem redu Včeraj ob 15. uri so z nekim zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico 27-letno Giuseppino Bar-bagallo iz Ul. Rio Primario 1. ISprejeli so jo na ortopedski oddelek zaradi poškodb na prstancu
desne roke. V bolnišnici se bo motala zdraviti okoli 20 dni.
Barbagallova Se je ponesrečila v podjetju .Pastifieio triestino*.
Do druge nesreče na delu pa je »rišlo v tovarni Orion v Zavljah, lfjer se je ponesrečil 52-letni Ca-simiro Novato, ko je delal pri stružnici. Levo roko je po nesreči Vtaknil pod stroj ter se je precej - hudo poškodoval po zunanji stra-! ni dlani. V bolnišnici se bo moral vnaprej domenijo po telefonu za ča». zdraviti od 10 do 15 dni.
mladine, ki že vsa povojna leta združujejo slovensko mladino na vseh področjih mladinske dejavnosti.
2 pokala za festival slovenske popevke
Za najavljeni »Festival slovenske popevke na Tržaškem*, ki ga organizira p. tl. Barkovlje, sta tvrdka TIPOGRAPICH in tiskarna GRA-PHIS — Jure štavar podarili dva pokala. Za ta festival vlada že sedaj' veliko zanimanje, čeprav je bil najavljen samo v grobih obrisih.
Danes ob 10.30 bo v Ul. Duca d’Aosta skupščina gradbincev, članov Delavske zbornice. Na njej bo-r'" obširno razpravljali o zahte-
vah, ki jih bodo postavili v vsedržavnem merilu ob obnovitvi kolektivne delovne pogodbe. Po skupščini bodo izvolili odbor skupine tesarjev.
Slovensko gledališče v Trsj°
DANES 24. t. m. ob 17- uri na KONTOVELU
KLABUND
«Krog s kredo>
Kitajska pravljična igr* v štirih dejanjih
V torek, 26. t. m. ob 20.30 * kino dvorani v SKEDNJA
< Krog
KLABUND
kredo>
s
Kitajska pravljična igr* v štirih dejanjih
Pri kamnolomu Facanoni z motorjem trčil v avto
Sinoči ob 21.10 so prepeljali
ortopedski oddelek 54-letnega delavca Giuliana Olivetta z Vrdele 2002, ki se je ponesrečil z motorjem v bližini kamnoloma «Facca-noni«. Olivetto je s svojim motorjem trčil v avtomobil znamke «Dauphine», ki mu je prišel naproti in ki ga je upravljal 23-letni Carlo Fedone. Pri trčenju si je Olivetto zlomil levo nogo Poleg tega se je pobil po bradi ter dobil hud živčni šok. V bolnišnico so ga sprejeli s pridržano prognozo.
Smrtni epilog hudega padca
Včeraj popoldne ob 13. uri je preminil na ortopedskem oddelku 70-letni Giuseppe Fontanot od Hrvatinov 157. Že priletni moški je 14. t.m. padel, ko se je spotaknil ob zid nekega vrta. Pri padcu si je zlomil desno stegnenico. Takoj po nesreči so ga prepeljali v bolnišnico v Izoli in nato pa v Trst, žal pa mu zaradi poškodb in starosti zdravniki niso mogli več pomagati.
GOJENCI SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA V TRSTU priredijo
pod pokroviteljstvom Slovenske prometne zveze
v nedeljo dne 31. marca t. 1. ob 17. uri
v dvorani na stadionu «l.maj» dramo v treh dejanjih
i
JUZUSOVI APOSTOLI.
Po uspelih prireditvah na podeželju, bo nedeljska predstava zadnja ln v mestu edina uprizoritev te zanimive in dobro podane igre.
Vabiko k obilni udeležbi.
Razna obvestila
Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole vabi vse šolnike na drugo predavanje -prof. Zore Rebulove o temi (iKiako pripravimo dijaka -na spls-je». Predavanje bo v ponedeljek zvečer ob 18. uri na osnovni šoli pri Sv Jakobu.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pokojne Vilme Milič d-aruje družina Kapun z Opčin JOOO lir , za Dijaško M-atico.
, Namesto cvetja na grob pok. Fra-n-č ške Fabla-n iz Dan pri Sežani darujeta sestri 1000 lir za Dijaško Matico.
EKlHMi
PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgo vino kMAGLIABELLA« na Korzu Ga-ribaldi u (Harriera) iekaj korakov od avtobusne postaje Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN no-gavte m perila za ženske, moške Is otroke po najmžjlh cenah v Trstu, postreženi boste v vašem jeziku Pri nakupu dobite primerno daruo PH1 MAGAZZINU FELICE — Trst Ulica Carducci 41 DOBITE: ženske moške in otroške dežne olašče. bun de. hlače, toplfe m srajce najboljših vrst in znamk po najnižtth cenah
PLASTIKA ZA POKRIVANJE PODOV
višina 2 metra Do 500 lir kv meter; termoplastičm podi ploščice »Silion« plastične preproge, zagotovljena namestitev brezplačni predračuni Zanl. majte se nrl aiTALPl.AST« Trst Tr« Ospedale 6. tel 95-919
Slovenski kHj? nadaljuje * te^ nimi večeri » torkih in
na zanimivo , portažno Pre, vanje nabrežij; skega župan** bina Škrka «0 kamnolomin
kamnosekih«, ki bo v t°i dne 26. t. m. ob 20.15 v m* gorčičevi dvorani v Ul-pa št. 9.
Gledališča
GLEDALIŠČE VERDI
dnevni
Danes ob 16. uri za — -	u>-
vseh prostorih zadnja predst>v“ ^ opernih novosti - enodejank - J ^f. ni-h a-vtOrjev: Pogovor s tang°!JJ $
fe
faella _de Ba-nfleida, Suknenl ^^Jjil
razia Fiume in Snubač Luciana v ]. lyja. Dirigent Fern-a-ndo Gojijo]*
fel
Pri gledališki blagajni se prodaja vstopnic.
V četrtek ob 20.30 za red A ', ?,

JM U-.i
terju in ložah ter za red B n? * jaih in stojiščih iprvna predstava vjntl-
sove opere ((Kavalir z rožo« J
Vn
J«
H
'■»Vr
ku. Dirigent Maiinihard von
V -glavnih vlogah nastopaj0- ''jjjin■ Litz. Li-a-ne Sy-nek„ . Liselottri ^limes, Albrecht Peter in Gecf* ;t ka. Zborovodja Giorgio. Ki-rsčne ,, žij-a K-arlhei-nz Haberl-and. .	,,
Nadaljuje se prodaja vstop«1;'
AVDITORIJ |C(e V pripravi Brechtova dram* zSrii-vek je človek«. Zaradi velik"arSsKs ma-nja, ki ga vzbuja ta Pfva predstava Brechta, se spr feag*J' prednaročila za premiero Prl ni v Pasaži Protti.
--------------------------^
Nazionale 14.30 «Cpcktai-l ’P*r vere« Technicolor James Prepovedano mladini.
Arcobaleno 14.30 gViridian*«- ‘pijan v Cannesu. Prepovedan0 ,^
. nj<pod 18. letom.	,
.Fentce 14,00 «Toto
Pepplno De Filippo, Al°° r‘
• “Karlo., Nino Taramto. ,na# W ExceIsior 14.30 «La Parm1«]®" no Manfredi, .Catherine SP j Prepovedano mladini. , _uerf** Grattacieio 14.00 »Aimante, d' r. ' Steve McQueen, Robert aI Supercinema 14.30 «Dal saMt0 nedi« Technicolor.	iniJi*f'
Alabarda 14.30 «-La ši-gnoriha pfad*> do« Technicolor. Victor** Freddy Queen.
Filodrammatico 14.30 (d s«tt* *
tori«. Cinemascope teehni00 Aurora 14.30 «1-1 giomo- P*0 ‘jV,. P1* Cristaiio 14.00 «11 col-tello nperHinS' ga« Sophia Loren. AnthoOr Prepovedano mladini.
£
t
Capi tol 14.00 «La guerra 6*1 lrcO> . Garibaldi 15.00 «11 gra-nde 0P.
Technicolor. Victor Mature' da Fleming.	, cril”1-
Massimo 14.30 »LM-mpero ie ne« M. Healey	... pe1,{
Impero 14.3 0«I1 visone
Technicolor	__ehn,c<>1
Moderno 13.30 »Ben H-ur» T**n

ivructuu Id.JU «DCII nv‘" - . n ,ui> Charlto-n Heston. Zad-nji 0 tečN1 Astoria 14.30 Izredni film y
isiuna i«.ou izreuni	-an;- ...
lorju: «1 4 cavalieri del |h sl|K. se«. Sledilo bo pet;»»rW ' f
Pic,
Cene 200 in. 150 lir. ’ ■$< Astra 14 30 ((.Barabban.	P*?,.
Vittorio Veneto 14.15 «Rel*p-epo' colose« Jeanne Moreau. " J no mladini.	„hrat|ll,dl'
Abbazla 14.30 «Fuga da z® s*1 ^; Technicolor. Yul Brynner'
ne°.	rra
Marconi '14.30 «La donna 0 cr*sv , n i« Technicolor. Lln°a	,
Pierre Brice,	...
Ideale 14.00 «1 3 nemlcl«- hviine1'' : Skedenj I4.f0 «U-na notte m ^ , ta« Technicolor. Shirley	•
Dean Martin.
GOSPODINJSKO POMOČNICO od 8.
do 16. ure Iščem. Naslov n-a upravi Primorskega dnevnika v Ulici S. Fra-n-cesco 20,
POL DELAVKO, pol delavca l-n vajenko za moško im žensko kroj-aštvo, tedenska plača 5000 lir, išče Cosettl, via S. Lazzaro 9.
ZAHVALA	Ij
Srčno se zahvaljujem0 jzg* so z nami sočustvovali ° naše drage mame, ta-če 1
Emilije Pertot
vd. Caharija
Posebna zahvala Č. g-*1 P daf°V-čaku, nabče'inski K°f,’0 jo ** cem cvetja ter vsem, ki s mili na zadnji poti.	^
Žalujoči; sin, hčerk* in Nabrežina, 24.HI.1963-
1
h
Hn
5S
‘*Io
Mih
‘«že;
Tn
,lni
ilOVj
J>°
hid
'U
iv
>
*'j*v >1, *iin K,, < '•»n %

C'
:'n
'“»ht
h«
S
kol J liti
Na
£
A
£
ki
k
Si
%o
Kil
t
h
S?
5
N
K
<
l

i
%

i
t
k,*:0
Št
1
k
s
h
s
e
N
Zahvala.	rti
Po toliko izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob s naše drage matere, ta'če in none
ANTONIJE CAHARIJA vd. PERTOT
neč*‘.
se Iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku, ‘ g0 kom, nabrežinski godbi, darovalvcem cvetja in vsem, * ,Kj počastili njen spomin.	žalujoči: sinovi, snahe in vn“
NhbreHna. 24. marca 1963.
A
s
s
s
K
s
%
ZAHVALA	izgub*
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali °° naše drage mame in babice
JOŽEFE GRGIČ
9;
Posebna zahvala zdravniku dr. Remu Degrassiju,	k*
župniku živcu, darovalcem cvetja in vaščanom ter v®6
so jo spremili na zadnjo pot.	siv®
ŽPlujoči: hči, sinova in ostalo s0 Padriče, 24. marca 1963.
S
iiN
fe

K


363
^RHItfflSvShr
tK"
i«**'
0'
%
\!*t
C
H0t
>r. f*
~ t —
24. marca 1963
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
V ozki ulici je povozil žensko Ki je kasneje umrla v bolnišnici
Amnestija rešila nameščenca, ki je v podjetju j emal razne stroje in jih prodajal
toufif kazenskim sodiščem (pred-Uni.5 rr#nz°t. tožilec De Franco,
Si «‘kar Strippoli, obramba l»tn>a?Co Tamaro) se je moral jovarjati 28-letni Francesco Pi.
V1- Conti n- ki ie bil ob-
je 8. aprila lani .smrtno 8onJJroval tedaj 73-letno Eleno »ov«i v<*' Tagliapietra, ki je sta. *** v Ul. Toti 11.
Mdsn!!?!4' je priSlo v prvih po-t In ,?Ih urah omenjenega dne i n' “Jadonnina v bližini poslop-»I » 17‘ Pischianz se je tedaj pe. °»»L*Vtom Fiat «X) P° Ul. Matij, * navzgor. V bližini omenje. h«L„,P0,loPJa pa je nenadoma a cesto že priletnejša Bonet-Hal \ Obtoženec je pozneje pri-'im' ni opozoril ženske z zvočil jni-, om’ in sicer zato, ker se nenadoma pred njim.
.	. metre od Bonettijeve j«
% Jv°ie vozilo ter zaobrnil kr. U, Popolnoma na levo. Pri tem , ' ivni *r*l v ^nsko z desno stran. ! kkt.i *** avtomobila ter se nato Jk c ‘v leseno ograjo, ki je bila Vis,1 v bližini nekega gradbišča. Hnii Ut*arca je Bonettljeva o-it t, ,* na pokrov avta in ko se I« plavil, je padlg na , tla.. Na litij n**reče je pohitel seveda re-!t&»uv,to RK, ki ie Bonettijevo *1 v splošno bolnišnico. Tali,?,1?. Prognoza je bila dobra: juffll*va bi se morala zdraviti ,|.“*snici kvečjemu 40 dni zara-kiknJJ* noge in nekaterih drugih Po obrazu. V resnici pa tat, :* v splošni bolnišnici 4. av-
vozil, kar je zelo otežko-*t ie p|0n*^t. Obtožnica je trdila, iKj ^schianz zakrivil nesrečo za-1 , aePrevidnosti. malomarnosti Upjtenjkanja strokovne sposobni, p„, Pfavljanja motornega vozi.
tega so ga obtožili tudi e,^'rih prekrškov cestnega za-
11, j obravnavi je obtoženec Izja-Vkm 86 ie Pelj®l s hitrostjo 40 ali 1 j, na uro. Pripomnil pa je, da ittijj ‘*nska znašla nenadoma na •t|*Jjste ter da zato ni utegnil c»sno zavreti.
Iht^^favnavi je javni tožilec ji ,„ **• naj ga Sodniki obsodijo jtini,? l<to zapora ter na odvzem i«ittlj|"*ga dovoljenja za dve leti.
'it j,*1 Pa so ga obsodili na de-’«tit|»Secev zapora ter na odvzem Is., **» dovoljenja za eno leto 'i j, ' Rripomniti' je še treba, da v Pischianzov avto zaletel od
N ROSiNDRA - B011UNEC
danes 34. t. m. ob
^NZONIA TEMPO Dl TWIST
>JP**mi t ritmu telita) SJJo: PEPINO Dl CAPRI, uti*. BETTY CURTIS, MI-K™bA M
MARTINO, ”ELLO in
EDOAR-
LITTLE
^VO ŠKEDENJ
lt^y»Ja danes 34. t. m. ob Id,?* (zadnja ob 22. uri) Cl-"•»oope barvni flbn:
% NOTTE MOVIMENTATA*
L (Razgibana noč)
iJgE; SHIRLEY MCLAYNE v °®AN MARTIN
ji Jjnedeljek, ^5. t. m. ob Ponovitev film:
MOVIMENTATA
zadaj neki motorist z vespo, ki pa se: na srečo ni poškodoval.
• * •
Pred kazenskim sodiščem se je zagovarjal tudi 24-letni Giuseppe Caldarullo iz Tržiča, Ul, 24. maja 21, ki so ga obtožili, da si je neza. konito prisvojil v daljšem razdobju .številne predmete, ki so bili last neke tvrdke.
Slo je pravzaprav za dva procesa, ki pa so ju sodniki združili v enega samega. Y juniju lani je Caldarullo delal pri tvrdki Renato Beltramini iz Čedada, ki mu pa ni dajala mesečne ali tedenske pla. če. Izročala mu je le razno blago, ki ga je Caldarullo potem proda-jal v Trstu ali drugje. Od prodane, ga blaga je potem prejemal določen odstotek.
Obtoženec je pozneje trdil, da mu tvrdka ni izplačevala dogovorjenega dobička ter da tudi ni skrbela za poravnavo prevoznih stroškov. Zato — je dejal — se je polastil samo enega pralnega stroja, ki ga je zastavil v javni zastavljalnici.
Obtožnica pa je bila bolj pestra. Caldarulla so obtožili, da se je polastil enega pralnega stroja, ki ga je naročila neka Gianna Pellis iz Ul. Gatteri 32, raznega električne, ga materiala v vrednosti 39.000 lir, enega televizijskega aparata vrednega 230.000 lir, enega gramofona,
ki je bil vreden 29.000 lir ter še e. nega pralnega stroja.
Javni tožilec je zahteval, naj sodniki obsodijo Caldarulla na 4 mesece ter 20 dni zapora in na 26 tisoč lir globe. Ker pa so sodniki menili, da olajševalne okoliščine odtehtajo obtežilne, so ukinili postopek proti obtožencu zaradi amnestije.
• • *
Pred istim sodiščem bi se moral zagovarjati tudi 23-letni Fulvio Ste. lanin, ki je bil obtožen, da je po krivem obdolžil svojega delovodjo Marcella De Andreisa. da mu je ta prizadejal hude telesne poškodbe. Do obravnave pa ni prišlo, ker se Stefanin sedaj zdravi v bolnišnici zaradi poškodb, ki j ih je utrpel pri neki cestni nezgodi.
Pretep na ulici
V Ul. sv. Frančiška pred nočnim lokalom »Trocadero* Je prišlo včeraj okoli 4. ure do pretepa med štirimi mladeniči. Dva izmed njih sta bila pri tem nekoliko ranjena. Na kraj pretepa so prihiteli policijski agenti, ki so odpeljali v bolnišnico 17-letnega Sergia F. ter 19-let-nega Sergia B.
Včeraj zjutraj so policisti zašli-šali vse štiri mladeniče. Sodišču so prijavili samo enega, ker je bil pijan.
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 24. t. m. ob 16. uri Universal barvni film:
LOCCHIO CALDO DEL CIELO
(Toplo oko nebes)
Igrajo: ROCK HUDSON, KIRK DOUGLAS, DOROTY MALONE in JOSEPH COTTEN

predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 15. uri Paramount barvni flbn:
FUGA
DA
ZAHRAIN
(Beg Is Zahralna)
Igrajo:
YUL BRYNNER SAL MINEO MADLYN RHUE
•
V ponedeljek, 25. t. m. ob 18. uri ponovitev filma:
FUGA DA ZAHRAIN
SINDIKALNA KRONIKA TEKSTILNE STROKE
Obnovitev stavke polnilnih delavcev povzročilo ustrahovanje delodajalca
Če kategorija jutri nadaljuje s stavko za nedoločen čas, bodo v torek in sredo zaprli dva oddelka • Odločno stališče sindikatov
Sindikalne organizacije odločno obsojajo stališče ravnateljstva podgorske tekstilne tovarne, ko je sklenilo v torek zapreti tekstilni oddelek v Podgori in v Ronkah, v sredo pa še predilnico, če bodo polnilci statev začeli v ponedeljek 25. marca stavko, ki bo trajala za nedoločen čas. Svojo odločitev je ravnateljstvo tekstilne tovarne sporočilo sindikatom preko Zveže industrijcev.
Ko sta vodstvi CGIL in CISL sporočili sklep ravnateljstva tekstilne tovarne prizadeti kategoriji, sta povedali tudi svoje mnenje.
OGIL-FIOT sodi, da ne obstajajo «tehnični» razlogi, kot to trdi delodajalec, za ukinitev obratovanja, ampak spada odločitev v okvir politike pritiska na delavce, da odstopijo od svojih zahtev. Nadalje organizacija ugotavlja, da postavlja ravnateljstvo sindikalnim orga. nizacijam naslednji predlog: podpis sporazuma za polnilce statev pod pogojem, da ostale kategorije tekstilnih delavcev ne postavijo nikakršnih zahtev do zapadlosti delovne pogodbe.
CISL pa v svojem letaku ugotavlja, da predstavlja suspenzija delovnega procesa v tovarni u-strahovanje, ki ga organizacija najodločneje zavrača. Ce hoče rav. nateijstvo zares preprečiti zastoj v proizvodnji mora sprejeti stvarne in objektivne predloge, ki so bili sporočeni prefektu.
Tudi v Ul. V. Veneto namestiti semafor?
Križišče med ulicama Vittorio Veneto in 3. armata (krožna cesta med mednarodnim prehodom Rdeča hiša in Tržaško cesto) je še vedno opremljeno s pogrešeni-
KI\0 «11118» PR08EK
predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 16. url v Benetkah najbolj diskutiran film:
IL GIUDIZIO UNIVERSALE
(Vesoljni potop)
Igrajo: ALBERTO SORDI, SILVANA MANGANO, VITTORIO GASSMAN — vsi svetovno znani igralci
m ~"M	
	

fj
IlOČ«
oV;
Radio Trst A
(•, a koledar; 8.30: Poslušali bo-Kmetijska oddaja; 9.30: J On?* zbori; 10.00: Maša; na-w**»la ter Ricardo Santos; 11.15: X, M najmlajše;	12.00: Slo-
n*božna pesem; 12.30: Hbi »o željah; 13.00: Kdo, kdaj, 5*4$.’ H.30:	Glasba po željah;
kSisJrtt***u Pl»nš»rJi»; l*.0O: JV;,1motivi; 15.20: Portret v
5» | HB|
•Pat Boone*; 15.40: Jam 16
Nn?i*nka; 18.30: Poklici In raz-
it H.00:	Popoldanski kon-
;17-00: Klnoklub; 17,30: Ples-
• > *
.-»Ivi.’ 18.45; Slovenski narodni > b ' 18.00: iJetty Curtis in To-
1«. 15: Nedeljski ves* N- ••‘O: Melodije iz revij; 20.00: [t-OO.' «0.30: Solisti z orkestri; pobn. sl°venske folklore; 21,30: * simfonična glasba; 21,50: JO5. minut z Andresom Segovto; “Stelja v športu; 22.10: glasba. 23.00:	Vokalna
Trst
Kmetijska oddaja; 12.00: 12.15: Danes na športnih • 14.00: «E1 campanon*.
Koper
«0h-Ptenos RL; 7-15: G1*sba jutro; 8.00: Prenos RL; t “omače viže; 9.00: Naša re-kl- ' 9.15- Mladinski zbor Iz 10.00: Prenos RL; 10.30: vd<in. »•'»Je; u.oo: Kmetijska pro-lla 1963 V Istri; 11.15: Poj« Wbov. adar°; U.30: Parada or-;1.	12.10	m 12.50: Glasba po
'..12,37:	Zunanjepolitični pre-
.-3°: Sosedni kraji in ljud-'! Glasba po željah; 15.15: Pesmi in melodije; 16.00: Bj '"in Rl; 19.00: Športna nede-iA '10:	Glasbeni Intermezzo;
jV T^nbs .RL; 22.15:	Plesna
’	Prenos RL.
1'3oi0ti°na/ni program
Iti'	na Ital. morjih: 8.20:
C* o«,.?1 in plesi; 8.30: KmetlJ-I 10.30: Otvoritev med-»alona oblačil v Turl-rgs	Roditeljski krožek;
A Sbl°vltev ladje »Raffaello*; 'apeljske pesmi; 14.00: In-
te &
NEDELJA, 24. MANCA 19(3
atrumentalna glasba; 14.30: V nedeljo skupaj; 16.45: Skladbe za godalni orkester; 17.00: Komemoracija ardeatinskega pokola; 18.00: Simfonični koncert; 19.15: Športni dnevnik; 20.25:	Roman Gluseppa
Rovanlja: »Cento annl»; 21.00: Radijska križanka; 22.00: Luči In sence; 22.15: Malnardijev Koncert za violoncello in orkester.
II.	program
8.00: Jutranja glasba; 9.00: Oddaja za ženske; 10.00: Glasbeni leteči krožnik; 10.35: Pomlad prihaja...; 11.35: Pevci; 12.10: Plošče tedna; 14,30: Teden aktualnosti v svetu; 15.45: Glasbena prizma; 16.15: Odmevi na prireditve v svetu; 17.00: Glasba in šport; 18.35: Vaši Izbranci; 19.50: Srečanje med notami; 20.35: Sama glasba; 21.00: Športna nedelja; 21.35:	Evropa
poje.
III.	program
17 051 Mozartove skladbe; 18.15: Radijska črtica; 19.15:	Glasbeni
pregled: 19,30: Vsakovečernl koncert; 20,30:	Revija revij; 20.40:
Dve Debussyjevi skladbi; 21.20: Gianfrancesco Mallplero:	Torneo
notturno; Gluck «Le cinesl*.
Slovenijo
6 00: Dobro Jutro; 6.30: Napotki za turiste; 7.40: Pogovor s poslušalci; 8.00: Mladinska radijska igra; 8.26: »Pomlad prihaja* C. Bresge-na; 8,41: Vesela godala; 9.05: Od uverture do kola; 10.00: do ca. 13.30: PLANICA 63; 13.30: Za našo vas; 14 00: Koncert pri vas doma; 14.15:	Naši poslušalci česti-
tajo; 15.15: George Shearlng; 15,30: Priljubljene skladbe; 16.00:	Naši
poslušalci čestitajo: 17.05: Pianist George Feyer; 17.15: Radijska Igra; 18.14: Kozina: Proti morju; 18.30: Športna nedelja; 19.05:	Glasbene
razglednice; 20.00:	Izberite melo-
dijo: 21.00: Pravljica o carju Sultanu; 22.15: Skupni program JRT — studilo Beograd; 23.05: Zaplešimo.
Ital. televizija
10.00:	Kmetijska oddaja; 14.30:
Prenos' planiških skokov; 16,30:
Splovitev ladje »Raffaello*; 17.15: Oddaja za najmlajše; 18.15: Komemoracija ardeatinskega pokola; 19.00: Dnevnik; 19.15: Registriran športni dogodek; 20.15: Šport; 20.30:	Dnevnik; 21.05:	Vittorio
Gassman v «H gloco deglt eroi*; 22.15:	Televizijski tednik; 23.15:
Ardeablnskl pokol; 23.30: Športna nedelja m dnevnik.
DRUGI KANAL
18.00: »Rinaldo in campo*; 19.00: Stalinova doba; 20.05:	Rotocalch!
in poltrona; 21.05: Dnevnik; 21.15; Film: «1 cow boys del deserto*; 22.35: Šport.
Ponedeljek 25. marca 1943.
8.30 do 10.35: Sola; 11.00: Ob 30. letnici 1RI; 12.15 in 15.00: Sola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli m prepozno: 19.00: Dnevnik; 19.15: Glasbeni karnet; 20.00: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Potovanje po Italiji, ki se spreminja; 23.00: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik: 21.15: «La sciar-pa»; 22.00:	Kje nastajajo ladje;
22.55: Pol ure s Fats Domino; 23.25; Športni dnevnik.
Jug. televizijo
9.30: Kmetijska oddaja; 10.00: Teden mednarodnih smučarskih poletov — prenos zaključnih tekmovanj Iz Planice; 13.05: Propagandna oddaja; 15.30: Prenos športnega dogodka do 17.15;	18,00: Poročila;
18.05: »Višji princip* — češki Igrani film; 20 00: TV dnevnik — nedeljska izdaja: 20.45: Muzej voščenih lutk; 21.45: Koncert orkestra Mantovani; 22.15: Poročila.
Ponedeljek 25. marca 1193.
18.30:	Poročila; 18,35:	»Prince-
ska Katica* — zgodba za otroke; 19.00: Deklica z rdečim glavnikom; Dokumentarni film; 19,15:	Mala
TV univerza: 19.30: TV obzornik; 19.45: Ob zaključku mednarodnih smučarskih poletov v Planici; 20.00: TV dnevnik; 20,30: Tedenski športni pregled; 20.45: «Pozdrav iz Bele Krajine* — oddaja o belokranjskih običajih, plesih In pesmih: 21.10: Daniel Aubert: »Fra Diavolo* — TV priredba; 23.10: Poročila (Zagreb).
SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA
gostuje v nedeljo, 31. marca v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 ob 16.20 uri s kitajsko pravljično igro v štirih dejanjih
«Krog 8 kredo»
Sedeži 300 in 200 lir, stojišča 100, dijaška stojišča 50 lir. Prodaja vstopnic od torka dalje na sedežu SPZ ln v kavarni Bratuš ter eno uro pred pričetkom predstave.
mi prometnimi znaki, čeprav je bil sprejet dekret, da se bo dalR prednost Ul. Vittorio Veneto. Spre-menitev režima na tem križišču narekuje predvsem dejstvo, da vozijo po Ul. V. Veneto rešilni vozovi, katerim se pogostoma mudi v bolnišnico, da bi bolnika ali ranjenca čimprej pripeljali v operacijsko sobo. Na križišču z Ul. 3. armata pa se morajo ustaviti, če nočejo tvegati trčenja.
Kronika prometnih nesreč na tem križišču nam pove, da pride do pogostih trčenj. Posebno vozniki iz drugih krajev se na tem križišču radi opečejo. To se jim primeri navzlic jasni segnaletiki in varnostnim zrcalom, ki so jih postavili na dveh križiščih.
Marsikomu se vsiljuje vprašanje, če bo sprememba režima na tem križišču (prednostna cesta naj bi postala Ul. Vittorio Veneto) stanje zboljšala. Danes bi ne mogli dati gotovega odgovora, zakaj tudi tovorniki bi se s težavo popolnoma
ustavili pred narobe obrnjenim trikotnikom ter bi zato predstavljali trajno nevarnost za nesrečo.
Morda bi bila edina rešitev v namestitvi semafora, ki bi izmenično odpiral cesto z ene in druge strani.
Stiki prosvetnih delavtev obeh strani meje
V petek so se v Kopru sestali zastopniki Slovenske prosvetne zveze lz Italije in okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev novega koprskega okraja, ki obsega tudi Goriško. Predstavniki dveh sosednjih prosvetnih organizacij, ki delujeta vsaka v različnih pogojih vzdolž meje, so sl Izmenjali misli o izkušnjah, uspehih ln težavah, ki Jih srečujejo pri svojem delu. Sklenili so se ponovno sestati, da bi se predstavniki SPZ v Italiji seznanili z življenjem ln delom članov prosvetnih društev v koprskem okraju
ŽIVLJENJE POD SABOTINOM
Vsa okolica Št. Mavra zanimiva tudi za lovce
Srne so prišle pozimi celo na dvorišča Gamsi na vrhu Sabotina
Pred kratkim smo pisali o St. Mavru ih njegovih naravnih lepotah, ki bi lahko bile močna vaba za turiste, saj ima ta vas res izredno lego nad Gorico, ki jo poleg drugega mogočni Sabotin ščiti pred mrzlimi vetrovi s severa. Cesta «vina in češenj*, ki je za sedaj določena tako, da se ne bo izognila St. Mavru, bo letos šla skozi Oslavje in Steverjan v Groj-no in nazaj na pevmski most. Vendar so organizatorji obljubili, da bodo prihodnjič upoštevali tudi St. Maver in naj bi šle prireditve, ki jih bodo ob tej cesti organizirali, tudi skozi to vas.
Pa ne samo s turističnega gledišča, ampak tudi za lovce je St. Maver zelo privlačna postojanka. To ve zlasti dr. Fonzari, ki je tu pravzaprav doma in njegovi lovski prijatelji, ki ob nedeljah in praznikih pridno zahajajo sem gor med lovsko sezono, da bi poskusili svojo lovsko srečo. Po navadi je lov vedno dober, saj v bližnji okolici ne manjka divjačine, od zajcev in lisic, do fazanov in kotorn in tudi številne
min.ni.Hlinil.......................i...........................
ŠE ENA AFERA I MASLOM
Po obtožnici je Gandolfi prodal skoro 140 stotov masla izven Goriške
Trgovinski zbornici je predložil seznam kupcev, ki ne obstajajo ■ Državni tožilec je zahteval 4.2 milijona lir globe - Sodišče pa je obtoženca popolnoma oprostilo
Pred okrožnim sodiščem v Gorici se je pretekli petek zvečer moral zopet zagovarjati 35-letni Benito Gandolfi, lastnik predelovalnice masla v Gorici, Ul. Volta 20, zaradi tihotapstva z maslom proste cone.
V obtožnici je rečeno, da Je Gandolfi v času od decembra 1959 pa do 31. marca 1962 prodal 13.922 kg masla, ki je bilo uvoženo brez carine za potrebe goriške proste cone, podjetjem in osebam izven goriške pokrajine. Obtožnica pravi nadalje, da za isto maslo ni bdi plačan davek na poslovni promet (1GE).
Tožbo je vložilo poveljstvo finančnih stražnikov. V njegovem poročilu je navedeno, da so finan-carji zaslišali 289 oseb, ki so bile navedene v seznamu, katerega je Gandolfi predložil trgovinski zbornici v Gorici kot odjemalce masla proste cone, ki ga je on uvozil z
VČERAJ ZVEČER PRED TOVARNO IPL
Motociklist na mestu mrtev pri trčenju ob tovornik
Zavozil je na ceito Terza Armata, ki ima prednost in se zaletel v tovornik, ki je prihajal z njegove desne
Včeraj zvečer okrog 19. ure se je na povratku z dela ubil na cesti Terza Armata 52-letnt delavec Avgust Valantič iz Ul. Balilla 17 v Gorici. Zaletel se je v tovornik s prikolico, ki sta ga šofirala brata 41-letni Mario Blrrt In njegov 38-letnt brat Marino, oba stanujoča na Gradu.
Valantič je delal v lesnem podjetju Silla onkraj Tržaške ceste. Ko Je prejel mezdo, se je za nekaj časa ustavil v Nanutovl gostilni potem pa je spet sedel na svoj motocikel ln se odpeljal proti domu. Zapeljal je proti železniškemu križišču, da bi pri podjetju IPL zavil na cesto Terza Armata, ker je Tržaška cesta zaprta. Ko je zavozil na omenjeno cesto, se je pripeljal z njegove desne tovornik s prikolico, last bratov Birri, ki sta se lz Milana čez Trst vračala domov. Na tem križišču imajo prednost vozila, ki peljejo po cesti Terza Armata. Valantič Je zapeljal nanjo prav v trenutku, ko se je pripeljal tovornik. Zaletel se je v njegovo stranico in obležal na cesti. Z glavo je udaril ob asfalt in bil pri priči mrtev. $ofer Je vozilo zavrl in u-stavil zadnja kolesa tik pred truplom. Na kraj nesreče so poklicali prometno policijo, ki, kakor se zdi, ni ugotovila na tovorniku znakov trčenj. Tudi motocikel se skoraj nič ni poškodoval. Pri pregledu do kumentov so dobili tudi ovojnico z mezdo. Policija je tovornik odpeljala na poveljstvo, da bi ga pregledala. Truplo nesrečne žrtve so s
furgonom odpeljali na glavno pokopališče.
Nenavaden ilegalec
Prejšnji dan je neki kmet iz Praprotnega ob Idrijci opazil v bližini svojega polja mladega junč-ka, ki te je klatil brez gospodarja in izgubljeno taval okrog. Priklical ga je k sebi ln žival se mu je res približala ter se pustila odvesti. Poizvedoval je, čigava je žival, pa brez uspeha. Zato je zadevo javil tudi mejnim finančnim stražnikom, ki so kmalu dognali, da je junčka pogrešal kmet Angel Sgubin iz Hlevnika na jugoslovanski strani. Obvestili so ga o najdbi kmeta iz Praprotnega in tako je junček, ki je ilegalno prešel državno mejo, na isti način prišel nazaj v svoj hlev.
olajšavami. Po predpisih mora namreč vsak uvoznik masla proste cone predložiti tak seznam, s katerim upraviči prodajo masla upravičencem proste cone. Pri takih osebah, pravi financarsko poročilo, so ugotovili, da masla sploh niso prejele od Gandolfija, ali v manjši količini kot je navedeno, ali pa da so bila imena v predloženem seznamu sploh izmišljena; v celoti da gre v teh primerih za 737 kg masla, ki ga navedene osebe niso prejele.
Poleg tega je Gandolfi v omenjenem razdobju prodal nekaterim potujočim trgovcem, ki nimajo svojega bivališča na področju goriške pokrajine, nekaj nad 12.000 kg masla. Poročilo pravi nadalje, da so ugotovili prodajo tega masla povečini v Palmanovi in Tar-čentu in kapetan finančnih stražnikov Cresta je .pri razpravi še dodal, da se mu zdi, da so spremljevalne bolete za tako blago potem zopet odpisali v trošarinskem uradu v Gorici.
Zastopnik civilne stranke odv. Scotti je s tem v zvezi ugotovil, da obtoženec ni plačal raznih dajatev v znesku 1.739.790 lir, katerim je treba prišteti še škodo in stroške. Državni tožilec je zahteval, da sodišče obsodi obtoženca na 4.200.000 lir globe zaradi v obtožnici navedenih prekrškov.
Odvetnik Pedroni, ki je branil obtoženca, je ugotovil, da ima Gandolfi obrtnico za prodajo masla na drobno in na debelo in da je po pravilniku trgovinske zbornice dovoljena prodaja masla proste cone po vsej goriški pokrajini. Priznal je, da je Gandolfi prodajal maslo tudi potujočim trgovcem ter pristavil, da imajo ti dovoljenje za prodajo blaga v več pokrajinah in čeprav stanujejo izven goriške pokrajine, prodajajo blago tudi na trgih na Goriškem. Dodal je, da je vse prodano blago imelo spremljevalne bolete za prodajo na Goriškem in če je bilo
V šoli je padla
Okrog 10.30 so včeraj dopoldne pripeljali v goriško bolnišnico 12-letno Sandro Medeot iz Fare, ki si je zlomila levo nogo, ko je padla v šoli. Pridržali so jo za 20 dni na zdravljenju.
Predavanje v Štandrežu
Prihodnji četrtek, dne 28. marca bo visokošolec Jožef Cej predaval ob 20. uri v prosvetni dvorani v štandrežu o slikarju Van Ghogu. Predavanje bo ponazarjal s slikami. Odbor vabi vaščane k številni udeležbi.
pil, tam svoje skladišče tudi za blago, ki ga je prodajal na trgih na Goriškem Izrecno je omenil partijo blaga, ki je bilo namenjeno za prodajo na trgu v Ronkah, pa je šlo skozi Palmanovo. Branilec je zaključil s predlogom, naj sodišče oprosti obtoženca, ker da ni zagrešil kaznivega dejanja ter poleg tega zahteval, naj mu financarji, ki so vložili proti njemu tožbo, povrnejo tudi sodne stroške ter v ta namen predložil račun za 200.000 lir.
Po krajšem posvetu je sodišče obtoženca popolnoma oprostilo z motivacijo, da ne obstaja kaznivo dejanje.
Drž. tožilec dr. Placentino, preda, sod. dr. Cenisi; zap. Daidone.
srne lahko srečaš na svoji poti. V zadnji zimi, ko je bilo največ snega, so prihajale srne celo v vas in marsikdo jo je srečal kar na domačem dvorišču, ko je stikala za hrano. Včasih, ko je bilo lovsko področje širše, je bil lov še bolj zanimiv in stari domači lovski čuvsii vedo povedati tudi, kako so nekoč na vrhu Sabotina zalotili gamse in enega tudi upihnili.
N*č čudnega torej, če je lovska tradicija med štmsverei zelo živa in lahko v marsikateri hiši naletiš na lovskega psa. Včasih jih imajo po nekaterih hišah tudi po več, ker lih večkrat lovci iz mesta pustijo kar pri domačih lovskih čuvajih in goničih, sa.l so lahko gotovi, da so v dobrih rokah.
Nezgoda v SAF0G
Včeraj dopoldne okrog 9. ure so sprejeli v civilno bolnišnico v Gorici 53-letnega Federiea Furlana iz Moše, ki se je malo prej ponesrečil pri delu v SAFOG. Pri pregledu so zdravniki ugotovili manjšo rano na lasišču a pretresom možgan. Furlana so pridržali za 7 dni na zdravljenju.
lll■llllllt■llllll■tlltlllllllllllltl■■lMtlltt■lHl•lH■lmHm
Vceraj-danes
V Mirnu je umrla Jožefa Pahor
Včeraj ob 9. uri dopoldne je u-mrla v Mirnu Jožefa Tomšič vd. Pahor, ki je dočakala lepo starost 80 let. Z možem, ki je umri že pred tremi leti, sta živela v srečnem zakonu 56 let in napredno vzgojila svojih osem otrok.
Pogreb pokojnice, ki je bila zelo priljubljena v Mirnu in dobro znana tudi v sovodenjski občini, bo danes popoldne iz hiše žalosti na mirensko pokopališče.
Njeni hčerki Gabrijeli Cotič, ženi sovodenjskega podžupana Janka Cotiča, in ostalim sorodnikom izražajo vaščani ob tej izgubi iskreno sožalje, kateremu se pridružuje tudi naše uredništvo.
V prst se je urezal
Včeraj okrog 15. ure je prišel po pomoč v goriško bolnišnico 49-letni Felice Gigliotti iz Stražic, Ul. Colombo 2. Zdravniki so ugotovili, da se je urezal na kazalcu
leve roke, ko je doma nekaj rezal blago včasih izročeno v Palmano- I z nožem. Nudili so mu prvo po-vi, je bilo to zato, ker je imel moč in ga poslali domov. Okreval potujoči trgovec, ki je maslo ku-1 bo v petih dneh.
llllllllllllll■llll•llllllll■lll■ll■ll'l■lllllllllHIIII>■llmlltlllllllllllll■llllllllll■llllll■llllllll■IMIIIIIIII•n■■ll■■■l|lM|,
ZA PREHODNI POKAL V NAMIZNEM TENISU
V teku no priprave za turnir v So vod nj a h
Domači igralci so začeli z društvenimi tekmami, da izberejo reprezentanco
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
vzdržuje z modernimi tovorno potniškimi ladjami
redno progo Jadran-Južna Amerika — vla Zahodna Afrika (RIJeka Split, Napoll, Genova, Marseille, Casablanca, Dakar, Conakry, Tako-radi, Tema, Rio de Janelro, Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno linijo okoli sveta (Iz Jadrana ▼ Indijo, Indonezijo, Japonsko, ZDA — Zahodna obala sredozemske luke)
TER NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu t modernimi tovornimi ladjami «u SOM do IS.I0D ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja sSplolna plovba* Piran, Zupančičeva nllca 24. In na naše aiente po vsem sveto. Telegrami; Plovba Piran	Telenl: SIS—22, SJ5—23
Telefoni: 72-178 do 72-177
Kakor smo že poročali v našem listu, bo sovodenjsko prosvetno društvo ponovno priredilo turnir v namiznem tenisu. Prvikrat Je turnir za prehodni pokal priredilo pred kakšnimi štirimi leti in ga je odnesla s seboj zmagovita ekipa iz Skednja.
Sovodenjski igralci nameravajo turnir prirediti na velikonočni ponedeljek. V ta namen so že pričeli z društvenimi tekmami, da bi izbrali najboljše moči, ki bodo domačo vas zastopale nasproti ostalim ekipam. Izbirne tekme so se začele v četrtek in kar dobro napredujejo. Na podlagi izidov bodo napravili lestvico, ki bo pokazala moč igralcev in tudi kandidate, ki pridejo v poštev za tekmovanje.
Da bi tudi ostala prosvetna društva Izbrala najboljše igralce, naj po vzgledu Sovodenjcev pripravijo društvene turnirje. To naj oi veljalo predvsem za Standrežce, Dober-dobce in pa Pevmce, kjer se je Igranje namiznega tenisa zelo udomačilo.
Obenem Jim priporočamo, da si preskrbijo primerne copate ter po
možnosti tudi majice in hlačke, da bi tudi po tej strani tekmovanje bilo kar najbolj na višini.
Množični izleti na polete v Planico
Danes so se tudi iz Goriške popeljali številni izletniki v Gorenjski kot, da bi prisostvovali mednarodnim smučarskim poletom v Planici. Slovenska prosvetna zveza Je pripravila dva avtobusa, v katerih bo nad sto izletnikov iz mesta in vseh okoliških vasi. Slovensko planinsko društvo je prav tako napolnilo svoj avtobus, v katerem pa so poleg meščanov v glavnem Podgorci. Steverjanski prebivalci so se odpeljali v Planico z dvema avtobusoma, ki ju je organiziralo domače katoliško prosvetno društvo. Skupinski izlet je pripravilo tudi delavstvo tovarne SAFOG, ki pa se je odpeljalo iz Gorice že včeraj.
Seveda pa moramo k tem prišteti še avtomobiliste, ki se niso nikjer prijavili in so se odpeljali na prireditev z lastnimi vozili.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 17. do 23. marca »e j« v goriški občini rodilo 23 otrok, umrlo je 11 oseb, bila je ena poroka
in 13 oklicev.
ROJSTVA: Marina Bralda. Laura Andreos, Gigliola Scotti, Ro-salba Copez, Angela Mesto, Mar-co Pacori, Finzia De Fatio, Paolo Franz, Fulvia Zorzutti, Plavit Ct-nevali, Isabella Pozzar, Paola Stu-parich, Luciana Hlede, Doriaima Bronca, Giorgio Tuzzi, Giusepna Benardelli (rojen mrtev), Roberto Vida Mariangela Fedele, Anna Sergio, Rose!la Toscano, Claudio Figar, Roberto Todiseo, Marina Pizzoi.
SMRTI: gospodinja 41-latna »runa Nardin, por. Nardin, upokojenec 77-letni Luigi Nanut, 97-letni Michele Peterin, upokojenec 79-letnl Giovanni Collodi, uradnik 40-letni Giuseppe Zini, upokojenka 70-letna Elena Gšacomuzil, rd. Perco, upokojenec 70-letni Giovanni Dal Pont, varilec 54-letni Guer-rino Mtninel, upokojenec 68-letnl Virgilio Giusttniani, upokojenec 65-letni Perruccio Brigadlni, zdravnik kirurg 7I-letnl Giorgio Pen rarl.
POROKE:	uradnik Germane
Louvier in profesorica Pida Huala.
OKLICI: trgovaki zastopnik En-nio Fabietti in goapodinja Nevi Tomat, uradnik Marcello Clarioni in gospodinja Amalia Vlaeh, band-ni uradnik Andrea Delni in uradnica Dionisia Maurenzi, finančni stražnik Giuseppe Poletti in gospodinja Edda Cozzi, geometer Leo Trči in gospodinja Maria Borto* lotto, upravljavec hladilnikov Gian-franco Času in modelistka Maria Vecchio, agent javne varnosti Francesco Esposito in goapodinja Sabina Brizzl, uradnik Alfredo Ve-lussi in učiteljica Adolfa Mercusa, klepar Marco Marcuzzi in bolničarka Giliana Panini, trgovec Paolo Parpinelli in učiteljica Maria Rusalen, dninar Pietro Muhli in gospodinja Gisella Zorn, bolničar Eliseo Demarchi in frizerka Anna-maria Brezavšček, traktorist Ado Giomini in slaščičarka delavka Daniela Bortolotti.
v Gorici
VERDI. Ob 15:30, 18.45 ln 23. url: »Gli ammutinati dol Bountjr*. Marlon Brando in D.Hoerard. Ci-nemascope v barvah. Ameriški film.
CORSO. 15.00: »Sessualltk*. E. Zim-balist jr., S Winters in J Fonda. Ameriški barvni film v dno-mascopu. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan Zadnja predstava ob 22
VITTORIA. 15.00:	»Sissl a Ischlas,
R. Schnelder in P. Hubschmid. Nemški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30
CENTRALE. 15.00: »Una regina per Cesares, P. Petit in G. Ardisson. Italijansko-francoskl barvni film
v cin^mnscopu.
v Tržiču
NAZIONALE. 14.00: »I fratelli Cof-si», Geoffrey Horme ln Valerie Lagrange. Barvni film.
EXCELSIOR. 14.00:	»La donnm nel
mondo*. Barvni film režiserja Gualtiera Jacopettija.
AZZURRO. 14.00:	»La guerra del
bottoni*. A. Lartingue ln 100 otrok. Francoski film.
PRINCIPE. 14 00: »Venti chili dl guai», Tony Curtis ln Suzanne Plesehett.e
r Ronkah
RIO. «11 Commtssario«, Alberto Sordi.
EXCELSIOR. «Paese selvaggio*, Elvis Presley in Bob Lange.
Kino r Nori Gorici
»SOČA*. 24.3. »Nenadoma v preteklem poletju*. Ameriški film.
26. ln 27.3. »Nepredvideno*. Francoski film.
»Solkan* v Solkanu: 24.3. »Vrtoglavica*. Sovjetski film.
»Svoboda* v Šempetru: 24.3. »Nuna*. Ameriški film.
25. in 26.3. »Stari ln mladi*. Sovjetski film.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je od-~	S. GIUSTO,
prta v Gorici lekarna Korzo Italis št. 242, tel
31-81.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici nal-višjo temperaturo 13,1 stopinje ob 13. url, najnižjo 8,7 stopinje ob T. uri. Povprečne dnevne vlage Je bilo 45 odstotkov.


T
1
DRUGI DAN SMUČARSKIH POLETOV V PLANICI

Premoč vzh. Nemcev
z Bockelohom na 1. mestu
Včeraj, zaradi vetra, več padcev Tudi Šlibar med ponesrečenci
Norvežan Brandtzaeg v petek med rekordnim skokom 120 m
DEŽELNa PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
Od šestih trije naslovi Boru
Do danes najvecji uspeh deklet športnega združenja
Tri prva mesta in trije (od šestih) deželni naslovi so nagradili Borove predstavnike, ki so nastopili v petkovem kolu prvenstva v namiznem tenisu. Posebno velja to za dekleta, ki še nikoli si do danes niso nabrale toliko lovorik.
Deželno prvenstvo se je začelo s tekmovanjem juniork. Kot že
v pokrajinskem delu turnirja, si je Švabova z dvema zmagama zagotovila prvo mesto, pri čemer ni puptila nasprotnicam niti niza. Z osvojitvijo deželnega naslova si je Švabova priborila pravico do
nastopa v zaključnem delu italijanskega prvenstva.
V III. kategoriji deklet sta Mijo-tova in Hmeljakova odpadli že v prvem kolu, medtem ko sta se Batistova in Švabova uvrstili v polfinale. Njun9 medsebojno srečanje se je končalo z zmago zelo razpoložene Batistove, ki se je v zaključni tekmi znašla pred zelo nevarno Zottijevo. Do danes je bila Zottijeva, razen v enem primeru, vedno uspešna. Kazalo je, da bo predstavnica UNI ohranila svoj sloves, vendar je Miranda Batista
PRVENSTVO C LIGE
Danes v Gorici BOR - AGI
Med tem ko bodo dekleta nastopila v okviru B lige v Montecchiu MaggiOre bo molka odbojkarska ekipa Bora danes gostovala v Gorici, kjer bo imela v telovadnici na Trgu Medaglie d’Oro tekmo z AGI. Tekma je zelo važna, zaradi lesdr upamo, da navijači ne bodo hoteli pustiti Borovce brez bodrenja. Pred nastopom Bora pa bo v isti telovadnici tekma med Olimpijo in Torriano iz Gradiške. VI. kolo prvenstva C lige bo potekalo po naslednjem razporedu:
v Gorici ob 9. uri OLIMP I-JA-TORJEU AN A v Gorici ob 10.30 AGI-BOR v Trstu ob 10. GASILCI
popolnoma zavrgla predvidevanja. Čeprav si je Zottijeva nabrala prednost, jo je Batistova, razen v drugem nizu, vedno dohitela. To je bilo tudi v tretjem setu, ko je igra postala zelo napeta in se je končno zaključila v korist Borove predstavnice.
Zadnji uspeh večera so Borovi predstavniki zabeležili v mešanih dvojicah',’kjer sta Batistova in Boris Košuta zadala nasprotnikoma UNI najbolj pekoč poraz njune kariere. V ženskih parih sta Borovi igralki klonili, pa čeprav sta prikazali boljšo igro kot v prejšnjih nastopih.	-	*
Izidi:
JUNIORKE
Svab-Rozich 2:0 (21:9, 21:10) Rozich-D’Agostino 2’ Svab-D’Agostino 2:o (21:12, 21:17) LESTVICA
1.	ŠVAB
2.	Rozich
3.	D’Agostino
III. KATEGORIJA
Svab-Mijot 2:1 (21:16, 16:21, 21:17) Batista-D’Agostino 2:0 (21:8, 21:6) Svab-Dionis 2:Q (21:13, 21:14) Rozich-Hmeljak 2:0 (21:16, 21:13) Zotti-Zancolich 2:0 Zotti-Rozich 2:0 Batista-Svab 2:0 (21:10, 21:11) Batista-Zotti 2:1 (21:13, 10:21, 21:19) LESTVICA
1.	BATISTA
2.	Zotti
3.	Švab
4.	Rozich
MEŠANE DVOJICE Zotti-Martinolli:Dionis-Ferin	2:0
Košuta-Batista:Mijot-Milič	2:0
(21:12, 21:7)
Košuta-Batista:Zotti-Martinolli	2:0
(21:9, 21:17)
LESTVICA
1.	KOSUTA-BATISTA
2.	Zotti-Martinolli
ZENSKE DVOJICE
Batista-Mijot:Himeljak-Svab	2:C
(Od našega posebnega dopisnika)
PLANICA, 23. — Tudi drugi dan tekmovanj, na planiški velikanski je za nami. Planiška dolina se je danes dopoldne pokazala v vsej svoji lepoti, ko je sonce obžarjalo Ponče in so se njegovi žarki odbijali v neštetih sežnih kritalih. Tudi organizacija je tokrat dobro potekala, kar je v nemajhni meri pripomoglo, da je bila velika množica gledalcev —
med njimi mnogi iz Italije in Avstrije — povsem zadovoljna.
Po otvoritvenem skoku Langusa — naj kar tu omenimo, da je poletel enkrat 114 drugič pa kar 120 m daleč — je poskusne skoke odpravilo še nekaj skaka.cev. Langus je skakal z najvišjegu naleta in je pri odskoku dosegel brzino 160 km na uro, medtem ko so tekmovalci skakali z drugega naleta, tako da njihova brzina ni dosegla 100 km na uro. Toda čeprav je bil nalet danes zaradi lionega snega skrajšan, so bile vseeno dosežene lepe '•azdalje in je bila izenačena 120 metiska znamka, ki jo je včeraj postavil Norvežan Brandtzaeg.
Zanimivo je tudi, da je v prvi seriji skokov dosegel najdaljšo razdaljo italijanski tekmovalec Ai-moni s 107 m, pred Kiirthom (105 m) in Recknagelom 103 m v dru-
5.	Brandtzaeg (99, 98, 77 m) 204,8
6.	Palčevski (98, 97, 101 m) 201,1
7.	Golser (101, 115, 100 m) 200,5 99, 98 m)
Tvrdka Ing. E. RIGHI
TRST - TRG GOLDONI 9
T*EL. 94-022
s preko 40-letnim delovanjem kmetijskem področju nudi kme
em na etom
In vrtnarjem najnižje cene, prvovrstna semena; vsakovrstno kmetijsko orodje in stroje, brizgalke, sredstva proti rastlinskim zajedalcem in proti glivičnim boleznim, piščance in krmo.
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK
motornih kosilnic in motornih lopat »RONDINE*. motokulti-vatorjev «SIMAR» ter »COFU-NA», naravnega in osušenega gnoja v prahu.
MADALOSSO
v Trstu, Ul. Torrebian-ca 26. vogal XXX Ottobr*
dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE žimnice — originalne PERMAFIJ5X — Cene ugodno
(101,
8.	Peter Lesser 197,1
9.	Thoma (99, 98, 99 m) 195,8
10.	Ihle (101,120,115 m) 195,5
11.	Eržen (97, 100, 93 m) 194,4 Italijan Aimoni je zasedel 22. mesto s 176,8 točke za skoke 107, 103 in 93 m.
E. K.
Bi seriji so najdaljše skoke zabeležili Zahodni Nemec Ihle 120 m,
Finec Tirkkonen 119, Vzhodnt Nemec Bockeloh 117, Avstrijec Gol-der 115, Vzhodni Nemec Klemm 113, njegov sorojak Kurth 110, Ai-
moni 103, Ceh Matouš 102, Poljak
..........
seriji je skakal tudi svetovni re-
(Trst)-GASILCI (Gorica) v Čedadu ob- 10. POL. FRIU-LI-PAV
(21:18, 21:9)
Zotti-Zancolich : D’Agostino-Rozich
Zotti-Zancolich:Batista-Mijot
korder Jože Slikar, pa je imel smolo. V zraku ga je zajel od spodaj močan sunek vetra, tako da je hudo padel in so ga morali od; peljati v bolnišnico. Na srečo r.i hudega, ker si je nekoliko pretresel možgane, Vse pa je kazalo, da je njegova poškodba taka, da se od nje z lepa ne bo opomogel. V kritičnih položajih sta bila tudi Avstrijec Haigenhauser v drugi seriji skokov ter Norvežan Brandtzaeg v tretji, ki sta se rešila z rutino in hladnokrvnostjo.
V tretji seriji skokov je bil nekoliko močnejši veter, kar je tekmovalcem narekovalo večjo previdnost, saj niso bile več dosežene take razdalje kot v drugi seriji.
Danes je tekmovalo 42 tekmo valcev, ker ie Madžar Kiss, ki se je včeraj pri padcu nekoliko poškodoval, odstopil od nadaljnega tekmovanja. Seveda tudi Šlibar ne bo več nastopal.
Pomanjkanje prostora nam ne dopušča, da bi se spuščali v druge podrobnosti, zato navajamo rezultate današnjega tekmovanja. Ce bodo jutri tekmovalci spet izvedli po tri skoke, kot danes, se bosta dva najboljša današnja in dva najboljša jutrišnja skoka štela za končni plasman.
Rezultati današnjega tekmova-
nja so naslednji:
1. BOCKELOH
(99, 117, 106 r
2.	KttrthtOČ(105, 110, 107 m) 223,6
3.	Recknagel (103, 101, 101 m) 215,2
4.	Klenun (98, 113, 99 m) 208,3
NOGOMET
DANES
I	w
= m,
BARI-VERONA
Varazzani
CAGLIARI-SAMBENEDETTESE
Lombardini
CATANZARO-FOGGIA incedit Šamani
0OMO45IMM. MONZA Carminati LAZIO-COSENZA Politano
LUCCHESE-LECCO
Bernardis
MESSINA-ALESSANDRIA
Cataldo
FARMA-TRIESTINA
Sebastio
PRO PATRIA-BRESCIA De Marchi UDINESE-PADOVA Ferrari
Ra Ea Da AaTa Aa Trst, Ul. f>. Severo št. 5 b — Tel. 31893
nudi priznane akumulatorje (baterije) Sa Aa F a A a
in vse elektroavto predmete ln nadomestne dele
Novi lastnik LISJAK ( L1 S 1A N I ) se vljudno priporoča
VOZNI RED VLAKOV
PARIZ—RIM-BARI -BENETKE-MILAN ODHODI
5.38 A Cervignano . Porto-gruaro
17.20 D -Benetke - Pom*f . Cervignano f 18.06 A Tržič (**)
18.52 R Bologna -
'•Vbp*'
19.16 Portogruaro
6.10 R
6.35 D
Benetke • Milan (*) Benetke - Milan - Turin • Rim 8.46 R Benetke . Rim 9.52 DD Benetke • Milan • Genova (II) • Pariz Portogruaro Cervignano • Benetke Portogruaro Benetke - Milan Benetke - Milan . Pariz Tržič • Portogruaro Benetke . Ban Tržič • Portogruaro Tržič - Cervignano
10.15 A
12.50	R
13.34 A
14.50	D
16.10 D
16.50	A
17.50	D
18.48 A
19.25 A
22.05 DD Benetke • Milan . Turin ■ Genova - Ventimi-glia . Marseille (spalni vagon in ležalni prostori Trst - Genova) • Me-stre • Bologna - Rim (spalni vagon in ležalni prostori Trst . Rim)
PRIHODI
6.22 A Cervignano - Tržič
7.28 A Portogruaro • Tržič
9.25 D
7.55 DD Turin - Milan • Benetke . Rim (spalni vagon in ležalni prostori Rim • Trst)
Marseille - Genova Milan • Benetke Benetke
Pariz Milan - Benetke Bari
Cervignano -Tržič Pariz • Milan . Benetke
10.34 R 11.41 D 13.30 D 13.58 A 15.33 D
Obiščite kmetijsko trgovino
AGRARIA
na OPČINAH, Narodna ulica št 53 - Tel. 221-321 In v TRSTU, v Ulici Udine št. 23 - Tel. 36-258
Pri nas dobite: koncentrirana krmila za živino po zelo nizkih cenah, sredstva proti rastlinskim zajedavcem in boleznim, razne vrste semen, sadike, kmetijske stroje ter umetna gnojila
21.25 R
Pariz - Milan
Rim • Milan • Westr# (*)
H,
šhb
22.32 A Benetke - Tržič
GenO’

23.55 DD Turin - Milan •
va (II) - Rim • Bol0i
Benetke
VIDEM—DUNAJ-
SALZBURG—MUENCBE^
3.43 A
5.20	A 6.16 D
6.21	A 7.12 D
ODHODI
Videm - Trbiž Videm
Videm - Trbiž Videm _ . pun»)
IY
9.40 A 12.20 A 12.28 A
14.35	A 16.24 A
17.35	A 19.10 D 19.55 D
Videm • Trbiž *- Munchen Videm • Trbiž
Videm
Videm
Videm
Videm
Videm
Videm
Trbiž

20.30 A 21.32 A
Videm • Benetk«,(fi chen (ležalni P*0* do Miinchena) Videm Videm
PRIHODI
1.08 D
7.05	A
8.05	A 8.22 D 9.17 A 9.53 D
Videm
Videm
Videm
Videm
Videm
Dunaj
Miinche« ■
11.58 A
15.07 A 16.55 A
biž • Videm Trbiž • Videm
Videm
Videm
19.00 DD	Dunaj
19.50 A	Videm
21.03 A	Videm
22.58 A	Videm
23.12 D
Trbiž
- < fe
Munchen • Dunaj biž - Videm
OPC1NE-LJUBLJANA
—BEOGRAD
Jt
ODHODI
0.19 D
. zuf*
7.06 R
7.22 A 8.28 D
DANES V PARMI
Triestina gostuje s popolno postavo
Ferrara in Trevisan na krilih
Triestina bo danes igrala v Parmi. Š kakšnim uspehom bo nastopila ni mogoče predvidevati, pa čeprav kaže, da ima trener Co-laussi najresnejše namene prinesti dPJn°v vsaj točko. Do tega sklepa lahko Dridemo iz raznih ražlogov; predvsem je prejšnjo nedeljo »žrtvoval, tekmo v Veroni in je prihranil boljše igralce za današnji nastop. V današnjem dvoboju bo tako Triestina nasto-
pila z vsemi svojimi najboljšimi
MED AVSTRALSKIM ATLETSKIM PRVENSTVOM
Cuthberthova: svetovni rekord na 440 jardov
Cuthberth je da-
BRISBANE, 23. — Avstralska atletinja Bettj nes zmagala v finalu teka na 440 jardov avstralskega državnega pr-
venstva 1 časom novega svetovnega rekorda 53”3. Cuthberthova je tako izboljšala za 2 desetinki sekunde lastni svetovni rekord, katerega je dosegla pred 12 dnevi v Melbournu. Tega še niso uradno priznali, zaradi česar pripada — rekord še vedno s časom 53”7 so-
(21:17’ 21:1lVvica
ZOTTI-ZANCOLICH
Batista-Mijot
vjetski tekmovalki Mariji Itkini. Z doseženim časom je Avstralka izboljšala tudi svetovni rekord na 400 m, ki je prav tako pripadal s 53'4 Itkini. Najboljši čas na tej progi je dosegla korejska atletinja Sin Kirn Dan (53), a tega rekorda ne bodo nikoli priznali.
I Cuthberthova brani tako sedaj
I že štiri svetovne rekorde: na 440 jardov, na 400 m, na 220 jardov
in na 60 m. Tudi drugoplasirana v teku na 440 jardov Dixie Wil-lis (svetovna rekorderka v teku na 880 jardov) je za 1 desetinko sekunde izboljšala rekord Itkine.
Ostali zmagovalci: 110 jardov — Diane Bowering 10”6, druga je bila Cuthberthova; kopje — Ana Pazera (bivša Poljakinja) 51,05 (no/ avstralski rekord); krogla — Jean Roberts 13,83 m; daljina — Pan Kilborn 5,95 m.
in predvsem svežimi silami, pa čeprav bodo nekateri igralci na mestih, ki niso njihova. Govori se, da bo Trevisan, kar sicer ni novost, igral na levem krilu, medtem ko bo Ferrara, ki po navadi igra kot Trevisan na zvezi, desno krilo.
Sprememb bo torej precej in upamo, da se bodo vsi igralci obnesli v vlogah, ki jim je določil trener. Sicer ni bilo drugega izhoda ker je Mantovani zaradi poškodbe neuporaben, Risos pa je izven forme. Slednji je prav tako odpotoval v Parmo, kjer bo kot rezerva. S skupino tržaških igralcev je odpotoval tudi Mezzi, a njegovo potovanje je turističnega značaja. Mezzi je doma prav iz Par me in se bo zadržal nekaj dni pri svojcih. V vratih pa bo nastopil Toros, medtem ko bi morali v bekovski in krilski vrs*i nastopiti Frigeri, Vitali, Dalio, Merkuja in Sadar.
KJt je jasno vidno iz seznama, bo Triestina nastopila v svoji najboljši postavi. Popolnoma razumljivo je, da vsi pričakujejo od Tržačanov, katerih položaj v lestvici je precej neroden, da se vrnejo iz Parme vsaj s polovičnim izkupičkom.
HOTEL ..SLON
LJUBLJANA Titova 10, tel. 20644, 20645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usluae, ki )ll> nu. » dlroo v kletni restavraciji, kjer st lahko postrežete s hladnimi m toplimi malicami, kosilom in večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah.
Hotel Vam nudi 177 modernih ležišč. V modenio urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu.
Sprejemamo rezervacije za manjše In večje družbe. Telefon 20-641-44.
18.00	A
20.01	A 20.20 D
Opčine - Reka - Beograd ... P* Opčine . Gradec naj
Opčine
Opčine - Reka • ljana	'
12.03 DD Reka - Zagreb 13.41 A Opčine Opčine
SSS .
Beograd • Aten« grad
PRIHODI	on
Beograd • Zagret*,	.
čine	j
Opčine	, ge/
Carigrad - Aten® grad . Zagreb
Opčin«
Opčine
Ljubljana - ReK*
r
h
in11
, Sit
ja
«ti
Sta
"•to j
s


!m
V
K
»Ufi

v
5.30 D
7.12 A 9.10 D
11.22 A 17.05 A
19.38 D
'j
21.46 A
22.48 R
čine
Opčine
Dunaj •
ne
Gradec
c.O*
»I
h

V?
V
I
R — rapido; DD alD, D - brzec; A - ^
(*) samo I. razred ^) («*) ne vozi ob
*

VEČ VREDNOSTI VAŠEMU DENABl
Ne bodite lahkomiselni j>ri odločitvi:
tu
y Ir
u

Nakup električnih gospodarskih strojev-radio aparatov-TV-je važen nakup Odločite se in dajte prednost znamki
PHILIPS
ki je odraz najboljše tehnike
To je nasvet tvrdke

KNEZ VALTER - nabrežina. ^
ZA IZVOZ POSEBEN PO?&
i
A
i
s
RAZBITI VRČ
»Don Lollo! Hej, Don Lollo!»
Ko je prišel gor in videl ne-rečo, se je zdelo, da je Don vollo znorel. Najprej je plani na te tri. Enega od njih e zgrabil za grlo, trdno pri-isnll ob steno in pri tem ■jul:
»Madona, to mi boste plar •ali!*.
Zdaj sta se ostala dva vrgla la njega, nakar je svojo divjo ezo obrnil proti samemu seli, vrgel klobuček na tla, se olkel po licih in začel javka-i, kakor da objokuje smrt takega bližnjega sorodnika.
»Novi vrč! Novi vrč za štiri mce! Pa še nerabljen!*
pilo, čigar sestavine noče izdati: lepilo, ki je odporno proti vsemu, ko se enkrat strdi — celo proti kladivu. Kratkoma-lo, če Don Lollo hoče, bi jutri ob svitu prišel stric Dima Li-casi in vrč bo pri priči trdnejši kot je bil.
Don Lollo je na vse to prigovarjanje odgovarjal; Ne! Bilo je vse zaman, tu se ni dalo nič napraviti: končno pa se je le dal pregovoriti in naslednji dan je točno ob svitanju prišel iz Primosole stric Dima Licasi z zabojčkom za orodje na plečih.
Ko so kmetje videli, da se mu je prva jeza izkadila, so mu začeli prigovarjati, da se vrč lahko popravi, razpoka ni tako huda. Sposoben priskro-vez bi to tako naredil, da bi bil kakor čisto nov.
Saj je tu vendar stric Dima Licasi, ki je izumil čudovito le-
Bil je slok starec z zveženi-mi in grčavimi členki kakor stara saracenska oljka. Kavelj bi potreboval, da bi mu izvlekel besedo iz ust. Čemernost in otožnost sta se zakoreninila v njegovem telesu: ali pa je bila le žalostna zavest, da nihče dovolj ne ceni njegove nepatentirane iznajdbe. Pri tem pa je spet moral paziti na vse strani, da bi mu kdo
ne ukradel njegove skrivnosti.
»Pokažite mi lepilo!*
To je bilo prvo, kar je rekel Don Lollo, ko ga je dolgo opazoval.
Stric Dima je dostojanstveno odkimal.
«Videli boste njegov učinek.*
»Toda samo z lepilom,* je zdaj menil Žirafa, »na to se ne zanesem. Tu morajo biti še spojke.*
»Grem,* je brez obotavljanja rekel stric Dima, vstal in oprtal zavojček z orodjem.
Don Lollo ga je zgrabil za roko.
«Kam? Prašeč,, tako posto-ate z menoj? Poglejte no, kaše ti vede! Z oljem ga moram napolniti, a olje bo pronicalo skozi! Milje dolga razpoka, pa samo z lepilom? Sem spadajo spojke, lepilo in spojke! Tako hočem imeti 1»
&
Stric Dima je srdito vzdignil roko. Odprl je pločevinasto škatlo, kjer je imel lepilo, jo dvignil proti nebu in tresel, kakor da jo hoče ponuditi bogu, ko že ljudje nočejo priznati njegove čudovite moči'; nato
je začel lepilo s proštom mazati po robu odbitega kosa vrča: vzel je klešče in pripravljeni kos žice ter vstopil v vrčev trebuh, nekemu kmetu pa naročil, naj odpadli kos spet vloži tako, kakor je bil on napravil malo prej. Preden je pričel s spojkami, je rekel iz notranjosti vrča kmetu: »Vleci! Vleci na vso moč! Vidiš, da čvrsto drži? Vrag naj ga vzame, kdor noče verjeti! Potrkaj nanj, potrkaj! Mar ne zveni kakor zvon, da ali ne, čeprav šem jaz v njem? Pojdi, povej tvojemu gospodu!*
»Kdor je zgoraj, zapoveduje, stric Dima,* je vzdihnil kmet, «in kdor je spodaj, mora molčati! Pritrdite spojke, pritrdite spojke!*
In stric Dima se je lotil dela. Vsak košček žice je potegnil skozi dve druga proti drugi ležeči luknjici na vsaki strani razpoke In s kleščami zvil oba konca skupaj. Celo uro je potreboval, preden so bile spojke pravilno nameščene. Znoj mu je curkoma lil, ko je tako delal v vrču in se pritoževal nad u-sodo, vtem ko ga je kmet, zunaj hrabril.
•»Zdaj mi pomagaj priti ven,* ja slednjič rekel stric Dima.
Ampak kakor je bil vrč v sredini širok, tako je bila ozka njegova zgornja odprtina. Stric Dima v svoji jezi ni pomislil na to. Naj je zdaj poskušal, kakor je hotel, se mu ni posrečilo, da bi spet prišel ven. Kmet pa namesto da bi mu pomagal, se je držal za trebuh in se smejal. Ujet, ujet, tu, v tem vrču za olje, ki ga je bil sam napravil spet celega in ki ga bo zdaj — ni bilo drugega izhoda — treba spet in za vselej rabiti, da bo mogel ven!
Sedaj se je pojavil Don Lollo, ker sta ga privabila smeh in vrišč. Stric Dima se je v vrču vedel kakor stekla mačka.
»Pustite me ven!* je tulil. Jaz hočem ven! Takoj! Pomagajte mi!»
Donu Lollu je bilo najprej, ko da ga je zadela kap.
»Kako? Tu nostri? Noter se je zaprl?*
S členkom prsta je potrkal na vrč. Ta je res zvenel kakor zvon.
«Lepo! Kakor nov.... Počakajte!* je rekel ujetniku. »O-
sedlaj mojo mulo!* je naročil kmetu; in dočim se je z vsemi desetimi prsti praskal po čelu, je na pol sam seb! nadaljeval:	»Čisto nov primer,
ljubi moj, tega mora rešiti odvetnik. Na svojo razsodnost se ne zanesem. Mulo! Mulo! Po-jezdim tja in se takoj vrnem, počakajte medtem! V vašem lastnem interesu.... Ta čas pa mir in previdnost! Jaz vztrajam na tem, kar ml pripada. Predvsem pa storim svojo dolžnost, da uveljavim svojo pravico. Tu: plačam vam vaše delo delovni dan. Pet liri* »Ničesar nočem!* je vpil stric Dima »Ven hočem!* »Boste že prišli ven, a sedaj pa vam plačam. Tu, pet lir!* Vzel je denar iz telovnikove-ga žepa in ga vrgel v vrč.
K sreči mu ni bilo treba dolgo čakati v predsobi odvetnikove pisarne; zato pa je moral dlje čakati, da se Je odvetnik prenehal smejati, ko mu je bil razložil položaj. Takšna veselost ga je užalila.
»Oprostite, toda kaj Je tu smešnega? Sa.) niste prizadeti vi. gospod doktor! Vrč je moj!* Zdaj mu je odvetnik razlo-
žil, da gre za dve stvari: prvič mora on, Don Lollo, ujetnika takoj osvoboditi, da ne bo zakrivil zločina omejevanja svobode; drugič pa mora piskro-vez poravnati škodo, ki je nastala po njegovi nerodnosti ali neumnosti.
Ko je proti večeru prišel domov, je našel kmete svečano zbrane okoli vrča. Tudi pes čuvaj se je s skakanjem in lajanjem udeleževal splošne veselosti. Stric Dima se je bil pomiril; ne samo to, marveč je že njega samega začela zabavati ta nenavadna prigoda in se ji Je smejal s polovično veselostjo otožnih ljudi.
Žirafa Je vse odrinil, se stegnil in pogledal v vrč.
«Razbil bom vrč, da te bom spustil,* je dejal Don Lollo, »ti pa — tako pravi odvetnik — ga mi boš plačal.*
»Jaz plačal?* se je zarežal stric Dima. «Vaša milost se šali! Jaz ostanem tu, dokler se me ne bodo lotili črvi.*
Z nekoliko muje je potegnil okajeno pipo iz žepa, jo prižgal in začel kaditi, da so se
Vjv® i
oblaki dima dvigali ga grla.	^
Don Lollo je bil Na primer, da bi strK ne hotel iz vrča, on h* ? nik nista mislila. Kaj 1 j p", daj ukrene? Že je ho* se J; novno osedlati mulo, P spomnil, da je že veče*' ^ j
In je odšel in pozabil 11 vf^j je bil tfutrgUJ
lir, katere v vrč. S temi stric Dima zabavo. Eden je
s kmeti P
je šel
in s tem denarjem na*

šel vjgjf
dil in pijače. *
Pozno ponoči je neki . ski hrup vrgel Dona spanja. Stopil je na b< za"’"dal na gumnu v P*tj» j vražji ples: pijani „ --i-.. — roke in.£s‘r
se držali za rune ie okrog vrča. V njem PaJ;s. j. Dima pel iz polnega »
Zdaj se Don Lollo n ^ , več zdržati. Kot besen s0 . planil dol in preden j £ mogli ustaviti, je sunil se je ob neki oljki raZ° Dima je zmagal.
KONEC


FRANČIŠKA St. 20 - Tei. št 37-338	- NAROČNINA: mesefna 650
IN !»■*» - reltm praom.569 -	'>-Tpo«»!'»koš'nlem žuSn'*™ >*»» «**» n* 115374 - Z« PLRJ: «MT
a,. _ vnap^jjtil.

Dpri S*
n
Odgovorni urednik: STANISLAV