Leto LXVI Poštnina plačana v gotovini. tf Ljubljani, v sredo, dne 8. junija 1938 Štev. 129 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111 VEJI Telefoni uredništva in oprave: flMTl, 40-03, AMJ3, 40-M, 4046 — Izhnja vsak dan zjutraj raze»T*? Cek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-I )uuaj 24.797 1 U prava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Nova krinka kominterne Komunistična internacionala ima navado, da od časa do časa, kakor pač zahtevajo okoliščine, menja svojo obleko. Kar čez noč izgine znani in morda že preveč razvpiti obraz njene propagande in že mislimo, da bomo imeli mir pred njo. Kakšna zmota! še istega dne, ko je suela prejšnjo obleko, si je že nadela novo, s katero se mirno dalje sprehaja med inami in lovi sveže simpatije. Spreminja svoje ime, svoj program, svoje cilje, svoja zavezništva, svoja gesla. Danes potegne tega iz svoje garderobe, jutri drugega. Pri enem narodu, odnosno v eni državi, se poslužuje enega načina bojevanja, drugod zopet drugega. Pri takšni pestrosti v nastopu in govorjenju ni čudno, če njenim mrežam sprva nasedajo nekateri, ki bi jo sicer s studom od-podili, če bi se prikazala z odkritim licem. Koliko zla na primer je napravila zapeljiva preobleka »ljudske fronte«, dokler se ni razgalila in je ljudstvo v njej spoznalo režečo spako židovskih odposlancev komunistične internaci-onale v Moskvi, ki so v navidezno tako prikupnem oblačilu polagali po Evropi svoje bombe, da bi raztrgale baš — ljudstvo ali ga vsaj palinile v brezmejno nesrečo. Toda »ljudska fronta« danes ne vleče več. Mlake krvi po Španiji so jo onemogočile. Gospodarski in narodno-obrambni razkroj v Franciji sta jo obsodila. Delovno ljudstvo samo je noče več. Treba bo zopet v garderobo po novo oblačilo. Vedno težje je najti kaj novega, privlačnega. Vcčjidel je že vse ponošeno. Tudi besedičenje o tako imenovani obrambi demokracije ne vleče več, odkar vihti v domovini Kominterne Stalin krvavo sekiro nad glavami ljudi, ki si drznejo še po svoje misliti in ki jim komunistično sodstvo ne da niti možnonti svobodne obrambe. Torej kaj? - Poglavarji Komunistične internacionalc so iznajdljivi. Če ne vleče več krinka »ljudske fronte«, ker je vsa poškropljena s krvjo, prav od ljudstva prelito za namene par židovskih k r vol oko v, če ne vleče več geslo »borbe za demokratična načela«, ker je vse oskrunjeno od majgrše tiranije, kar jo jc svet doživel v svoji dolgi zgodovini, v Moskvi še niso v zadregi. Neke zunanjepolitične okoliščine v Evropi so jim dale novo pobudo, llitro so se preoblekli v slovansko odejo, spremenili zastavo na drogu in izbrali novo geslo: Slovanstvo je v Jievannostil Za nami! Mi smo branitelji slo-vanstva! Kdor ni z nami, je izdajalec nad Slovani! Kjer smo mi, tam je slovanstvo! Tako je bila nova bojna oprema zgotovljena in že je šla po neštevilnih cestah Evrope skupaj z uovimi gesli, da se predstavi zbeganim narodom. Skrita za to novo krinko je moskovska Ko-iminterna takoj začela rovariti na dveh ločenih področjih. Najprvo se je njeno delovanje čutilo na zunanjepolitičnem polju. Med slovanskimi državami v Evropi so namreč tri, ki o komunizmu nočejo ničesar vedeti. To so Poljska, Jugoslavija in Bolgarija. Zunanjepolitična gonja se je torej lotila teh. Časopisje po državah, kjer ima Moskva še kolikor toliko besedo, je zadnje čase zlilo golide obrekovanj na te države. Očitalo jim jc, da so se obnašale izdajalsko, ko niso šle za moskovskimi izzivalci, da so se sovražnikom Slovanstva prodale in svoje slovanstvo zatajile, ker so sredi nedavnih nervozuosti ohranile mirno kri in tako bistveno prispevale, da se je mir dejansko tudi ohranil. Ta gonja moskovskega in Moskvi prijaznega tiska proti slovanskim državam, ki komunizma pod nobeno krinko nc marajo in ki komunizmu še posebej odrekajo pravico, da bi se odeval v slovanske nacionalistične barve, traja še vedno dalje z nezmanjšano silo. Učinek je bil za nekatere naivneže spočetka morda res vznemirljiv, toda vedno bolj se odkriva skrivnostno ozadje tega tako imenovanega slovanskega nacionalizma, ki ga gonijo nekateri brezdamovinski židje, ki so v 20 letih uspeli, da poteptajo v tla in uničijo največji slovanski narod na svetu, ker so ga zasužnjili svojim lastnim razkrajevalniin gonom. Toda slovanske države, ki komunizma ne marajo, naj se vsiljuje pod katerokoli zunanjo prevaro, se za to gonjo ne zmenijo, ker vedo, da so njihovi slovanski narodi v nacionalnem pogledu najbolj zavarovani, če se nikdar nc bo vanje zajedcl črv brezdomo vinskega komunizma in da je bodočnost slovanstva v Evropi v varnih rokah, če ga bodo čuvale slovanske države, ki jih komunizem ni ugonobil, ampak ki so sc v zdravem poletu notranje tako utrdile, da bodo lahko vsaki nevarnosti pogledale v obraz. Sporedno s skrbno pripravljeno in vestno izvedeno zunanjepolitično gonjo pod izposojeno, da nc rečemo, ukradeno zastavo slovanstva, pa so moskovski agenti |H>skusili s svojim delovanjem neposredno med ljudstvom samim. Naše ljudstvo jo slovansko. Pri tej besedi nam res da vsem zavre kri in se dvigajo takoj najbolj plemenite sile za obrambo tega vzorca. Kajti več kot vzor slovanstvo dejansko nikoli ni bilo. Vsaj v kakšno tvorno zunanjepolitično stremljenje se ni nikoli, tudi pred svetovno vojno ne, pretvorilo. Našega človeka objame pri tej besedi takoj neka vlažna sentimentalnost in če mu prineseš duševno hrano, naj bo siccr šc tako neužitna, na krožniku slovanstva, bo takoj postal dovzeten. Moskovski agenti to plemenito razpoloženje slovanskih ljudstev izkoriščajo, zlorabljajo, ali ga vsaj poskušajo zlorabljati. Sovjetska vlada jc imela 20 let časa, da pokaže svojo slovansko usmerjenost. Razvaline ukrajinskega in beloruskega naroda naj služijo za dokaz, kako se komunizem razume na slovan- Kominterna - pravi krivec ^ napetosti med Nemčijo in ČSR Sovjetom se mudi k razsutu Evrope Rovarijo tudi proti sporazumu med Slovaki in Cehi London, 7. junija. Tukajšnji lisli zelo komen-lirajo v najprisrčnejših izrazili formulirani brzojavni pozdrav, ki ga je poslal predsedniku češkoslovaške republike Benešu predsednik ruske sovjetske unije Kalinin. V zvezi s tem poudarjajo tukajšnji najuglednejši dnevniki, kako se po zanesljivih informacija h angleškega zunanjega urada sovjeti z vsemi silami trudijo, da bi izrabili spor med Češkoslovaško republiko in Nemčijo za to, da bi so v Srednji Evropi zanetila krvava vojska, ki bi seveda zajela vso Evropo in ves svet. Sovjetom ni mar strašnega razdejanja, ki bi ga ta vojska povzročila, in propada'evropske kulture, ki šejedno visoko nadkriljuje brezbožno rusko, marveč si še želijo razvalin, na katerih bi pod vodstvom rdeče Moskve vzpostavili diktaturo komunizma. V angleških listih se berejo tudi namiga-vanja, da so vsi incidenti na meji med Češkoslovaško in Nemčijo povzročeni po agentih sovjetske Rusije, ki jih v ČSR kar mrgoli in ki imajo nalogo, da upo- rabijo vsako priliko za hujskanje v obeli taborih. Razmere bi so bile že zdavnaj pomirile — trdi ugleden londonski dnevnik — če ne bi komunistična internacionala, ki hoče v Podonavju ustvarili španske razmere, ki naj bi sprožile najprej evropsko, potem pa svetovno vojsko, /, vsemi sredstvi hujskala na krvavo klanje. Ti krogi se tudi poslužujejo raznih svojih vplivnih prijateljev, da bi preprečili sporazum med Italijo in Francijo, ker bi tak sporazum bil dragocen doprinos k po-niirjenju Evrope, česar Moskva na noben način nn želi. Danes na vojsko ne hujska Nemčija, ampak sovjetska Rusija, in to dejstvo je tudi v angleških vladnih krogih imelo svoj vpliv na presojo mednarodnih dogodkov zadnjega časa. Sovjetski agenti pa v ČŠR silno hujskajo ljudi tudi zoper Hlinko in zoper slovaški narod, ki je po ogromni večini v njegovem taboru, ker ludi sporazuma med Čehi in Slovaki nočejo, ampak jim čim večji razdor med narodi Češkoslovaške republike izvrstno služi v njihove temne namene. Slovaki predlagajo svoj načrt za samoupravno Slovaško V CSR Bratislava, 7. junija. TG. V Bratislavi je imela slovaška ljudska stranka (msgr. Hlinka) svoj občni zbor, ki inu je prisostvovalo nad 1500 strankinih delegatov iz vse slovaške dežele. Na shodu je govoril msgr. Hlinka, ki je razložil samoupravne zahteve Slovakov, Govorilo je še mnogo slovaških poslancev in senatorjev, ki so strankin program razčlenili in razložili. Na koncu je bila sprejeta resolucija, kjer slovaška ljudska stranka izraža svojo vdanost češkoslovaški državi, a izraža tudi trdno željo, naj Slovaki v slovaški deželi žive kot samobiten narod, kakor jo to določila pogodba, podpisana v Pittsburgu med Čehi in Slovaki, prav pred 20 leti. Slovaška ljudska stranka odklanja lažno predstavo o nekem »češkoslovaškem narodu«. Čas za rešitev slovaškega vprašanja je nastopil. Slovaki so pripravljeni sodelovali pri notranji ureditvi med češkim in slovaškim narodom, kakor tudi pri izravnavi odnosov z vsemi v državi živečimi narodnostmi. Na kongresu je bilo prebrano tudi besedilo zakonskega osnutka o samoupravi slovaških dežel, ki ga bodo na prihodnji seji parlamenta predložili v Pragi slovaški poslanci Hlinkovi slranke. Glavne določbe zakonskega osnutka so naslednje: Zakonski osnutek 1. Osnova samouprave je slovaški deželni zbor. Volitve bodo dva meseca po proglasitvi slovaške samouprave. Volivno pravico imajo vsi, ki so 21 let stari in so pristojni v kako slovaško občino. Na vsakih 20.000 glasov pride en poslanski mandat. Predsednik republiko skliče slovaški deželni zbor v Bratislavi en mesec po volitvah. 2. Slovaški deželni zbor izvoli iz svoje sredo člane slovaške deželne vlade. Deželna vlada ima na slovaškem ozemlju izvršno moč in jc pristojna v sledečih zadevah: vprašanje državljanstva, izseljevanje, carine, letalstvo, rečna plovba, pošta, brzojav in telefon, davki, takse, monopoli in državna podjetja. V tem zadevah ima deželni zbor zakonodajno pravico. Vse ostale zadeve so skupne in je pristojna osrednja državna vlada in osrednji državni parlament. Semkaj spadajo: zunanja politika. državna obramba, državne finance, carinska politika. 3. Slovaška dežela dobi svoje lastno upravno sodišče in svoje lastno kasacijsko sodišče. 4. V ustavnem zakonu se morajo dodati sledeči trije členi: a) Slovaška dežela je samoupravni del češkoslovaške republike. Njeno ozemlje se sklada z mejami sedanje politično upravne slovaške pokrajine. b) Na slovaškem ozemlju je uradni in šolski učni jezik slovaški. Narodne manjšine obdrže vse pravice, ki so jim bile v mirovnih pogodbah zajamčene. c) Na slovaškem samoupravnem ozemlju se uvede posebna deželna pristojnost. Pravico do slovaške deželne pristojnosti imajo vsi, ki so pristojni v kakšno slovaško občino. Kdor si pridobi deželno pristojnost, si s tem pridobi tudi že državljanstvo. 5. Na Slovaškem ozemlju bodo vojaško posadko in edinice vseh vrst. Slovaški državljani naj služijo na slovaškem ozemlju. G. Za veljavnost sklepov državnega parlamenta v Pragi je potrebna tudi večina slovaških poslancev, fe se naj ta sklep izvaja tudi na slovaškem ozemlju. Isto velja tudi za volitve predsednika republike. Vsak zakon mora biti podpisan vsaj od enega slovaškega ministra. 7. V mirovnem času bo del vseh vojaških eifi-nic v sorazmerju s slovaškim prebivalstvom v državi in po slovaškem poreklu nastanjen v slovaških posadkah. Slovaški državljani se bodo nahajali v posadkah, ki bodo stale pod slovaškim poveljstvom. 8. Državni gozdovi, državni rudniki in vodne sile. ki se nahajajo na slovaškem ozemlju, naj postanejo last samoupravne slovaške dežele. 9. Državno uradništvo nameščeno na slovaškem ozemlju mora biti slovaškega porekla in rojeno na slovaškem ozemlju. Osrednji državni uradi pa bodo imeli toliko Slovakov, kakor to zahteva ključ sorazmerja s številčno močjo Slovakov v državi. Manifestacija Slovaške ljudske stranke je bila v prostorih mestne Redoute. Brzojavne pozdrave so poslali predsedniku republike dr. Benešu, predsedniku vlade dr. H o d ž i in papežu. Na zborovanju je govoril tudi voditelj slovaške skupine iz Amerike, ki je prinesla izvirno listino pittsburške pogodbe, dr. HI e t ko, ki je dejal, da bodo ameriški Slovaki vztrajali na brezpogojnem izvajanju te pogodbe. Od ameriških Slovakov jih je 90% za samoupravno slovaško deželo. Veliko zborovanje v Bratislavi ob 20 letnici pittsburške pogodbe Bratislava, 7. junija. Tukaj se je 6. junija zbrala 100.0(10 glava množica slovaškega naroda, da proslavi 20 letnico pittsburške pogodbe, v kateri je Masarvk s svojim podpisom jamčil Slovakom, da bodo v ČSR popolnoma enakopravni s Čehi. Iz vse Slovaki,je je prišel narod v svojih slikovitih nošah s stotinami zastav, na katerih je rdeči dvokraki križ sv. Metoda, prvega nadškofa Moravske. Prišli so pa tudi predstavniki ukrajinske avtonomistične stranke. Na govorniški tribuni so bili člani delegacije, ki je prinesla n Amerike original pittsburške pogodbe. Najprej je govoril senator Buda j, ki je dejal, da je konsolidacija Češkoslovaške republike nemogoča, če se pittshurška pogodba ne izpolni. »Apeliram na vlado« — je končal senator Budaj — »da smo že siti besed in zahtevamo dejanj. Mi ljubimo republiko in smo pripravljeni zanjo umreti, toda Slovaška zahteva, da se ji da, kar ji po pravici gre.« Nato je nastopil vodja slovaškega naroda il 1 i n k a. Hlinka o drugem „slovaškemu zborovanju istega dne Med drugim je dejal: »Vi nisle prišli semkaj, da demonstrirate in da iz naše domovine napra- V velesejmskem tednu sc Vam reklama v SLOVENCU prav posebno Izplača O SLOVENEC izide vse dni velesejma v povečani nakladi Ste li že naročili oglas? 1 Kličite telefon 40-01 stvo. Milijoni slovanskih kmetov, ki so šli tro-hnet in umirat v koncentracijska taborišča ob Ledenem morju in v Sibiriji, so strahotna obtožnica proti židovski zalegi, ki se je pri nemških učiteljih najedla marksističnega strupa in z njim zastrupila najmogočnejši slovanski narod na svetil, da je danes slovanstvo zares brez obrambe, če bi se moralo zanašati edino le na komunistično Rusijo. Agenti Kominterne naj najprej tam pridigujejo slovanstvo. Slovenstvu naj najprej v sovjetski Rusiji pomagajo do življenja in do veljave. Tam je polje za ofenzivo slovanstva najbolj rodovitno. V luči teh spo-znanj se naša javnost od te najnovejše prevare ne da preslepiti. Za slovansko krinko te propagande vidi spako nemških židovskih revolucionarjev in z vso svojo plemenito dušo odobrava vlado, ki v imenu resničnega slovanstva z vsemi silami gradi branike okrog in okrog naše države, čez katere moskovski razdiralci nc morejo, ter tudi z vsemi silami opravlja dragoceno resnično slovansko prosvetno delo. ko v naš zdravi in tvorni jugoslovanski element ne pušča brez-domovinskega strupa komunističnih prekuciihov. Čeprav smo prepričani, da je naše ljudstvo to najnovejšo preobleko moskovske Kominterne že samo spoznalo, sc nam jc zdelo le potrebno, da s prstom pokazali na to najnovejšo Se" bi se rada sprehajala med slovan- skim, ..irodi, če zaradi drugega ne, pn vsaj zab), da smo mu dali zadoščenje, ker je prav sodiio, ko se ni pustilo begati in je rajši tem rdečim židovskim »Slovanom« lukoj pogledalo pod kožo. vite krvavo bojno polje, kakor to želi krvava Moskva, ampak da zahtevate svoje pravice in mir. Naša avtonomija, ki je bila formulirana leta 1919, je bila konfiscirana od nekega imenitnega državnika republike, ki je Slovak po rodu, in se še zdaj nahaja v njegovi miznici.« Nato je Hlinka dejal, da je napovedan istega dne drug slovaški« kongres, na katerem bo govoril dr. Hodža, na katerem pa ne bo veliko Slovakov, ampak socialisti, komunisti in liberalci, to se pravi vsi sovražniki češkoslovaškega naroda. Za Hlinko je govoril poslanec Tisso, ki je pobijal laži, kalere v Pragi trosijo z ozirom na pitts-burško pogodbo, ki pomeni slovesno dano in podpisano besedo, kalere se je treba držati. Sovjeti proti slovaškim zahtevam, Slovaki proti zvezam države s sovjeti Ogromno odobravanje je žel tudi govor senatorja S i d o r j a , ki j c razgalil intrigo sovjetske Rusije in komunistov v ČSR, ki so se zadnje čase oblekli v ovčji kožuh češkega n a c. i o u a I i z m a i 11 odre k a jo Slovakom njihove narodne pravice, ker bi radi, da bi v ČSR vladal največji razdor, ker to spada v njihov prevratni p r o g r a m. Sovjetom uc bomo pustili, da bi iz ČSR napravili krvavo pozorišče, iz katerega naj bi se razširila vojska po vsem svetu. Oni sovražijo Slovake pa tudi zato, ker so odločni katoliki, ker hi Slovaki, kakor hitro bi dosegli v republiki enakopravnost, bili prvi, ki bi zahtevali, da se pakt s sovjetsko Rusijo razveljavi. Zakaj iz tega pakta izvira vsa nesreča za ČSR. ki jo hoče Moskva spremeniti v svojo centralo v Podonavju. Za Sidorjem je govoril vodja Slovakov v Ameriki dr. Hledko. Popoldan je bila velika manifestacija slovaškega naroda, češkoslovaška dijaška mladina pa. je na glavnem trgu zažgala zastavo SSSR in izvod kopije prijateljskega pakta Češkoslovaške republike s sovjeti. Popoldne je Hlinka sprejel tuje časnikarje, ki so prišli v velikem številu, ter jim podal važno izjavo. Hlinka tujim časnikarjem Hlinka je dejal: »Ne vem, zakaj Čehi nočejo priznati pravic Slovakov, ki jih imenujejo svoje brate. Ce so Čehi ne bodo preusmerili, ne veiii, kaj bo, ker nikakor nočemo več živeti kot manjvreden suženjski narod. Pozdravni telegram, ki ga je poslal predsednik republike Beneš, je zelo značilen« — je dejal Hlinka —, »ker niti' z besedico ne omenja pravic slovaškega naroda.« Hlinka je dejal, da je bil pod Madžari dvakrat zaprt in da so madžarski agenti ubili njegove starše. V Parizu je leta 1919 nastopil za Češkoslovaško republiko, pa tudi za pravice Slovakov. Nadaljevanje na 2. strani Dunajska vremenska napoved: kalne nevihte in topleje. Zagrebška vremenska napoved jasno. ooparno, 10- Večinonia > Letalska razstava v Belgradu J„* 0 obrambi civilnega prebivalstva uaje pOUR pred letalskimi napadi Bolgrail, 7. jun. AA. Na mednarodni letalski razstavi, ki se je začela 28. maja v Belgradu, je v osrednjem paviljonu n« sejmišču prirejena razstava zaščitnih sredstev pred napadi iz zraka. Ta zaščitna razstava je prirejena v ustreza jočem razmerju ter je velikega pomena z;i naše prebivalstvo in za ves naš narod, ker si lahko vsi obiskovalci tam ogledajo: 1. rane! ki jih povzročajo na človeškem organizmu vojni plini, 2. razne vrste zaščitnih mask proti tem plinom, in sicer so maske tako iz naše kakor tudi iz drugih držav, 3. civilna varnostna sredstva, zavetišča v zasebnih hišah in javna zavetišča, ki naj se zgrade po mestih in vaseh, 4. aparate in sredstva za prvo pomoč proti strupenim plinom, prizadetim osebam (sem spadajo tudi aparati za umetno dihanje itd.), 5. aparate za izoliranje, (i. varnostno obleko proti strupenim plinom, 7. slike o sovražnih letalskih napadih in kako naj se v vsakem primeru postopa in kako naj se obnaša civilno prebivalstvo, 8. naprave in material za gašenje požarov, ki spremljajo vsak letalski napad. Na tej razstavi bodo obiskovalci lahko kupovali naše' civilne maske proli strupenim plinom 32, topniški polk v Maribora slavi obletnico prodora na Gosposvetsko polje Na binkoštno nedeljo je bila obletnica zgodo; vinskega dne. ko so jugoslovanske -baterije prvič prodrle do Gosposvetskega polja nn Koroškem. Ta znameniti dogodek slavi sedaj mariborski 32. topniški polk kot svojo »slavo«. Kakor druga leta, tako je tudi letos proslava bila zelo slovesna ter se je vršila ob prisotnosti številnih odličnikov iz Maribora. Cerkvene obrede sta opravila vojaški kurat Zavadlal in pravoslavni prota lvo'-evič. Goste je sprejemal polkovni ]>o-veljnik polkovnik Peter Kiler, ki je imel nato na zbrano moštvo lep nagovor, v katerem je opozarjal na pomembnost proslave in orisal tudi na kratko zgodovino Gosposvetskega ]>olja in njegov pomen za Slovence. Vojaška godba je nato zaigrala državno himno. Zatem pa je ves polk de-)'Hiral pred svojim poveljnikom. Sledilo je svečano kosilo za povabljene goste, pri katerem je bilo izrečenih več prisrčnih pozdravov, brzojavno je pozdravil polkovno slavo vojni minister general Maric, v imenu mestne občine pa je čestital magi-stratni ravnatelj Rodošek, za Maistrove borce njihov predsednik prof. dr. Dolar. Popoldne so imeli vojaki na dvorišču svojo vojaško zabavo. Kmetje kmetom pohosili pšenico — iz politične kliubovalnosti Zagreb, 7. junija, m. V občini Snod. Kupčina v bisarovinskcm okraju bi morale biti 5. junija občinske volitve. Prebivalci te občine so v glavnem pristaši Če Praga ne bo izpolnita slovaških zahtev, potem se bomo mi proglasili za narodno manjšino in zahtevali od Evrope, da nas zaščiti.« Slovaki pa zahtevajo tudi, da dobe v ČSR svoje pravice Nemci, Poljaki in Madjari, Slovaki smatrajo za svojega največjega sovražnika ruski komunizem in kadar bodo Slovaki dobili vpliv na zunanjo politiko ČSR. bo prvo. kar bodo zahtevali, da se pogodba z SSSU odpove. Heinlein je bil pri Hitlerja Lmidnv, 7. junija, b. Dopisnik »Daily Maila« poroča iz Monakovega, da je bil Henlein med bin-koštnimi prazniki pri državnem kanclerju Hitlerju. Henlein je potoval skozi Avstrijo z avtomobilom, spremljali so ga pa SS oddelki. Za časa njegove avdijence pri Hitlerju je, policija izvedla obsežne varnostne ukrepe. Od sobote do ponedeljka se ni smel nihče ustavljati na ulicah. Vsi sprejemi, ki so bili napovedani pri Hitlerju, pa so bili odpovedani. Henleiu se je danes vrnil nazaj na češkoslovaško. 50.000 rezervistov odšlo domov Praga. 7. junija. TG. Praski dopisnik lnndon-skega »Dally Maila« je bil sprejet oil češkoslovaškega predsednika vlade dr. Hodže, ki mu je izjavil da je vlada sklenila, da jo 50.000 rezervistov. ki so bili dne 21. maja poklicani pod orožje, že šlo nazaj domov. Tudi ostali rezervisti se bodo kmalu vrnili, kakor hitro bodo nastopile razmere, ki bodo to dovolile. V ostalem bodo tudi vsi v zadnjem času izdani izredni vojaški ukrep! umaknjeni in bo država zaživela zopet normalno življenje. pO lustni nabavni ceni in varnostno obleko. Prav tako si bodo lahko nabavili razna navodil« in knjige o varstvu pred letalskimi napadi. Obiskovalci Belgrada naj ne zamude priložnosti in naj si do konca letalske razstave (do 13. junija) ogledajo tudi oddelek za pasivno obrambo, ki je za naš narod velikega pomena, kajti največja nevarnost pred bombami sovražnih letal je v tem, da ljudje ne vedo, kako se lahko rešijo in v kakšni nevarnosti so tisti, ki niso za napad pripravljeni in niso poučeni. Posebno važno je, da si to razstavo ogledajo člani odborov za varstvo prebivalstva pred letalskimi napadi, uradniki upravnih in samoupravnih oblasti, profesorji in učitelji ter šolarji in dijaki vseh šol in vsi, ki resno pojmujejo nevarnosti letalskih napadov. Letalski kapetan Ercigoj v bolnišnici Ilcliirnd, 7. junija, m. Včeraj popoldne je po naročilu Nj. Vis. kneza namestnika Pavla polkovnik in adjutant Nj. Vel. kraljice g. Sondermeier obiskal v bolnišnici zrakoplovnega kapitana 1. razr. Antona Ercigoja iu se zanimal za njegovo zdravje. Kakor znano, se je kapetan Ercigoj pri nedeljskem mednarodnem letalskem mitingu poškodoval. Po zatrjevanju zdravnikov njegovo stanje ni kritično. Smrtna nesreča pri kopanja v Gruberjevem prekopu Ljubljana, 7. junija. Danes popoldne se je v Gruberjevem prekopu pripetila pri kopanju huda nesreča, ki je zahtevala življenje malega dečka. Dva dečka, 11 letini Niko Hafner, sin železničar ja, učenec 4. razreda na Ledini, in pa Ivan Lipovšek, siu delavca, učenec 2. razreda, oba stanujoča na Poljanski cesti 54, sta se kopala v Gruberjevem prekopu, malo nad klavnico. Jlotela sta pre-bresti plitvi Gruberjev prekop, toda voda ju je spodnesla. Dečka sta se pričela potapljati. Ljudje so opazili enega izmed dečkov, kako ga nese voda in kako se bori z njo. Naglo so potegnili nezavestnega Lipovška na suho. Deček je bil že nezavesten. Z umetnim dihanjem »o spravili dečka k zavesti, nakar ga je reševalni avto preepeljal v bolnišnico. Malo kasneje pa so ljudje in reševalci spoznali, da sta se ponesrečila 'dva dečka, ker so našli še Hafnerjevo obleko. Poiskali so Hafnerja v vodi in ga tudi potegnili nu suho. Toda vsi poskusi z umetnim dihanjem, kakor tudi poskusi reševalcev s posebnim električnim aparatom niso mogli vrniti dečku življenja, ker je bil že mrtev. Na kraj sam je prišla policijska komisija zdravstvenega svet. dr. Luznarja in dežurnega uradnika g. Florjana, ki je mogla pač ugotoviti le nesrečno naključje. Na prošnjo staršev je bilo truplo ponesrečenega dečka prepeljano na doiu. Žalosten dogodek v Črni >. „ črna, 7. junija. Na binkoštno soboto je bila v Črni pri Prevaljah krvava fantovska bitka, ki je zahtevala mlado življenje. V gostilni je popivala družba drvarjev in delavcev iz rudnika, pa je med njimi nastal zvečer prepir, ki se je končal s pretepom. V levo stran prsi je bil zaboden 23 letui Andrej Napotnik, ki je kmalu potem zaradi izkrvavitve izdihnil. Poleg tega je bil težje ranjen Anton Globočnik, ki je moral iskati pomoči v bolnišnici. Orožniki so aretirali več osumljencev, vendar doslej še nobeden ni priznal svoje krivde. Samomor mladega fanta Št. Rupert, 7. junija. Na binkoštno nedeljo zvečer je dobrih 120 korakov od Klančarjeve hiše na Ravneh pri Št. Ru-pertu izvršil samomor 23 letni kmetski fant Anton Lamovšek iz Dol pri Litiji. Nesrečni fant se je zagledal v mlado dekle Karlino Klančar iz Ravni, katera pa ni dosti porajtala zanj. Tako je fant končno sklenil, da si vzame življenje. Na binkoštno nedeljo je vse popoldne popival v Št. Rupertu, zvečer pa je prišel h Klančarjevim po slovo. Rekel je, da gre h graničarjem, odkoder ne bo več pisal, in se je od dekleta lepo poslovil. Komaj pa je odšel od Klančarjeve hiše, so ljudje zaslišali silen krik. Dobrih 120 korakov od hiše, kamor so tekli ljudje iz Klančarjeve hiše, je ležal nesrečni fant zastrupljen s strihninom. Bil je že v zadnjih vzdih-.1 ja jih. Fanta, ki drugače ni bil na slabem glasu, pa je svoje življenje'tako žalostno končal, vsi po-milujejo. f Zlatomašnik J. Frangeš Maribor, 7. junija. Nocoj je umrl v Mariboru župnik pri Sv. Marjeti v Pesnici, zlatomašnik in častni kanonik lavan-tinski g. .lernej Frangeš v 80. letu svoje starosti. Pogreb bo v petek ob 10 dopoldne pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Minister Cvetkovič odpotoval v Ženevo Belgrad, 7. junija. AA. S sinočnjim simplon-skim ekspresom je ob 22.40 odpotoval v Ženevo minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič, ki je zdaj že popolnoma ozdravel. Minister Cvetkovič se bo udeleževal sestankov mednarodnega urada dela. Z njim je odpotoval tajnik ministrstva Ostojič. Kopališče Luhacovice,Č.$.R. Odličen zdravilni vrelec. Najmodernejše urejen inha-latorij v Evropi. Naravne kopeli ogljikove kisline. Odlično vodno zdravljenje z močvirnimi in žveplenimi kopeli. informacijo in prospekte pri direkciji kopališča LUHAČEVICE, i. S. R. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravna »Franz-Josef grenčice«. Štipendije za akademsko izobraževanje Belgrad, 7. junija. AA. Prosvetni minister je izdal tele sklepe: 1. Razpiše se natečaj za šolsko leto 1938-39 za izbiro državnih štipendistov kraljevine Jugoslavije na osnovi recipročnosti s tujimi vseučilišči v Jugoslaviji za študiranje srbsko-hrvatsko-slo-venskega jezika in književnosti, jugoslovanske zgodovine in zemljepisja in sicer za 2 angleška študenta z mesečno štipendijo 2.500 din, za 2 študenta, državljana poljske republike z mesečno štipendijo 2.500 din, za tri študente francoske državljane in za pet češkoslovaških študentov, za vse z mesečno štipendijo 2500 din. Dalje je razpisan natečaj za šol. leto 1938-39 za izbiro drugih štipendistov kraljevine Jugoslavije na podlagi recipročnosti za študiranje na pravni in filozofski fakulteti v Belgradu za dva študenta, turška državljana z mesečno štipendijo 2500 din. Štipendije iz filozofske in pravne stroke 2. Razpiše se natečaj za 2 štipendiji za šolsko leto 1938-39 za štipendista ministrstva za vere in narodno zdravje poljske republike v Varšavi. Za ti štipendiji lahko prosijo jugoslovanski državljani, ki so pred kratkim končali študije slavisti-ke, zgodovine, zemljepisja ali etnografije ali katere druge filozofske skupine na kateri naši filozofski fakulteti, ali pa, ki študirajo te stroke kot redni slušatelji višjih semestrov in se mislijo izpopolniti v svoji stroki s posebnim ozirom za spoznavanje poljščine, poljske književnosti, zgodovine, narodopisja itd. Štipendija teče od 1. oktobra t. 1. do 30. junija 1939 in znaša na mesec po 250 zlotov in 300 zlotov za potnino. Štipendista morata nastopiti v Varšavi najpozneje 1. oktobra 1938. Po predpisih opremljene prošnje z vsemi dokumenti, naslovljene na prosvetno ministrstvo, je ]>oslati tisti fakulteti, kjer -je prosilec končal študije, ali kjer zdaj študira. Rok za dostavo prošenj prosvetnemu ministrstvu je 1. julij t. 1. 3. Razpiše se natečaj za 6 štipendij za šolsko leto 1938-39 za štipendiste prosvetnega ministrstva 6sl. republike v Pragi. Pogoji isti kakor pod 2. 4. Razpiše se natečaj za 2 štipendiji za šolsko leto 1938-39 za štipendiste prosvetnega ministrstva turške republike v Ankari. Za ti štipendiji lahko prosijo jugoslovanski državljani, ki so ab-solvirali filozofijo ali pravo naših vseučilišč. Ostali pogoji kakor pod 2. Štipendije znašajo na mesec toliko turških lir, kolikor ustreza vrednosti 2500 din. Štipendije iz rudarstva, angleškega jezika in angleške književnosti 5. Razpiše se natečaj za izbiro šest novih gojencev sklada srbskega poslanika v Londonu za šolsko leto 1938-39 in sicer: a) za 4 moške gojence, ki bodo študirali rudarstvo, t)) za 2 gojenca ali gojenki, ki bosta študirala angleški jezik in književnost. Štipendije za predmete pod a) se podele v prvi vrsti tistim kandidatom, ki v času izbire študirajo ta predmet na kateri izmed naših univerz, ali pa predmete, ki so v zvezi z rudarstvom, ker bodo takšni kandidati lahko takoj stopili na univerzo kot redni slušatelji. Če se ne bi prijavili kandidati z vseučilišč, se bodo sprejeli tudi tisti, ki so napravili skušnje, bodisi letos, bodisi lani z odličnim ali prav dobrim uspehom. Kandidati morajo zadosti poznati angleščino, da bodo lahko poslušali predavanja takoj, ko pridejo na Angleško. Kot kandidati za predmete pod b) se lahko Japonci zavzeti Hajfeng Kita ci zapuščalo Hankov Šanghaj. 7. junija. Japonska armada jc zavzela Hajfeng, ki je glavno mesto pokrajine Honan, katero so Kitajci junaško branili. Položaj kitajske armade ob lunghajski železnici je postal nevzdržljiv in vladne oblasti so začele z evakuacijo tega ozemlja. Japonska armada pa prodira sedaj dalje na zapad proti sedanjemu glavnemu mestu kitajske vlade H a n k o v u. Kitajska armada pripravlja novo ohrambno črto pri mestu Čenfen-čovu, ki ima velik pomen kot križišče med kitajsko vzhodno-zapadno in severno-južno železnico. Po prepričanju strategov se čenčenoov ne bo mogel dolgo držati. Kitajska vlada je iz Hanko-va že začela seliti 300.000 žensk, otrok in invalidov. Iz Hankova pa bežijo tudi inozemci. Kanton so japonska letala B. t. m. ob pol 9 zjutraj zopet strahovito bombardirala. V 30 mi-nutidi so Japonci vrgli na mesto kakih 120 ali 130 bomb, ki so povzročile strahovito razdejanje. Ziasti je uničen del mesta, kjer so vladna poslopja. To je že osmi bombardement, ki ga je moralo mesto pretrpeti. Zaradi teli dogodkov in zaradi drugih je Anglija zopet vznemirjena, zlasti pa zato, ker Jn-ponci hitro spreminjajo otok in pristanišče A ni o j v izhodišče za vojno ladje. Ker je Antoj samo 50 km daleč od Hnukonga, pomeni to hudo ogrožanje angleških interesov Iz Amoja bi mogli Japonci v primeru vojne z lahkoto bombardirati Hongkong in so spustiti celo do Singapura, ki ni od Amoja oddaljen več kot 2500 km. 634 km na uro . . . Berlin, 7. jun. AA, Havas: General Udel, vodilni pilot Junckersovih podjetij, je včeraj na lovskem letalu potolkel svetovni rekord v hitrosti teh letal na daljavi 100 km. Letel je s povprečno hitrostjo 034.370 km na uro. Prejšnji rekord je znašal 554.357 km na uro. Drugo Junckersovo letalo znamke »der Grosse Dessauer« je doseglo nov rekord pri vzpenjanju v višino s tovorom 5000 kg. Letalo 6e je dvignilo 9312 m visoko. Prejšnji rekord: 8.980 m. Nova upravna razdelitev Romunije Bukarešt, 7. junija. K. Ker je prvotni načrt vlade, s katerim je hotela razdeliti Romunijo na sedem pokrajin, ki bi se teritorialno krile z vojaškimi poveljstvi (armadnimi zbori), naletel na hud odpor gospodarskih krogov, so sedaj izdelali nov načrt, po katerem bo država razdeljena na 10 provinc, pri čemer hočejo upoštevati krajevne in gospodarske tendence. Kakor v Jugoslaviji, bodo tudi v Romuni ji pokrajine imenovane po rekah. Te province so sledeče: Duanrea (glavno mesto Konstan-ca), Dembovica (Bukarešt), .lin (Krajova), Prut (Galac), Dnjester (Kišenev), Siret (Jasy), Suceava (černovice), Olt (Alba Julia), Muresz (Temešvar) in Criviu (Cluj). V Solunu veliko čiščenje komunistov Solun, 7. junija. TG. čiščenje komunističnih pristašev, ki se je začelo v Atenah, so nadaljevali sedaj tudi v Solunu. Komunisti, ki jim pripadajo večji del učitelji, srednješolski profesorji, zasebni nameščenci po trgovinah in bankah, so imeli v Solunu protizakonito centralo, ki je razvila že nevarno delavnost. Hoteli so ustanoviti »ljudsko fronto«. Policija je vdrla v centralo, zaplenila vse spise in polovila vse vodilne pristaše. Obtoženci so bili takoj poslani pred posebno sodišče, ki jih je knznovalo z robiio ali z izgonom na otoke. po zamenjavi med našimi in tujimi prosvetnimi ministrstvi prijavijo samo tisti študentje ali študentke, ki v času izbire študirajo angleščino kot strokovni ali pomožni jezik na katerem izmed naših vseučilišč, ali so pa končali svoje študije letos ali lani. Dana jim bo priložnost, da se v teku enega šolskega leta izpopolnijo v angleščini, tako da pojdejo po vrnitvi v domovino lahko k sklepnim izpitom ali pa da bodo ta jezik lahko predavali. Gojenci, ki bodo izbrani za rudarstvo, morajo biti v Londonu 15. septembra t. 1., ker se predavanja začno drugi dan, ostali pa 30. septembra 1.1. Kandidati morajo biti takšni, da so se odlikovali na gimnaziji in na vseučilišču ne samo z umstve-nimi, temveč tudi z moralnimi sposobnostmi. V zvezi s tem je potrebno, da predlože osebna priporočila svojih profesorjev ali drugih odličnih osebnosti, ki jih poznajo daljšo vrsto let. Kandidati morajo biti jugoslovanski državljani, ne smejo biti oženjeni in ne starejši od 25 let, razen tega morajo pa imeti definitivno urejeno vprašanje svoje službe v stalnem kadru. Kandidati morajo biti v vseh pogledih popolnoma zdravi, tisti, ki se prijavijo za rudarstvo, morajo biti pa razen tega tudi telesno zadosti krepki, primerne zunanjosti in imeti zobe v popolnem redu, ker jih bodo po prihodu na Angleško vse zdravniško pregledali. Če boleha kateri gojenec za kakšno notranjo boleznijo, se bo takoj moral vrniti z Angleškega, ker sklad ne more nositi stroškov za zdravljenje. Ker je na britanskem vseučilišču nemogoče dobiti mesto za vse tiste, ki ne obvladajo zadosti angleščine, bodo morali kandidati pri izberi pokazati toliko znanja angleščine, da se lahko pogovore in da bodo mogli slediti predavanjem v tem jeziku. Tisti kandidati, ki so že prej študirali, bodisi v Veliki Britaniji ali v USA na lastne stroške ali kot gojenci, sploh ne pridejo v poštev. Podaljšanje štipendije pa pride v poštev samo za tiste, ki se bodo odlikovali s svojim študijem in vedenjem med šolskim letom; tudi bo podaljšanje štipendije odvisno od sredstev sklada. Vsi gojenci se morajo pokoriti pravilom sklada in navodilom prosvetnega referenta v Londonu. Kraj študiranja določi odbor sklada, prav tako tudi velikost štipendije glede na drsginjo v tistem kraju, in na velikost šolskih izpitnih pristojbin; vsatf gojenec bo dobil na mesec toliko, kolikor mu je potrebno za sposobno in udobno življenje. Izbrani gojenci bodo morali vzeti s seboj topla suknjo, 2 obleki, 2 para čevljev in zadosti perila in nogavic, ker sklad ni dolžan skrbeti za te potrebe g<> jencev. Vse šolske in izpitne pristojbine plača odbor neposredno univerzam. Prošnjo s potrebnimi listinami je poslati splošnemu oddelku prosvetnega ministrstva do 10. avgusta t. 1. Prošnji ja priložiti 1. podroben življenjepis s fotografijo, 2: izpričevalo o višjem tečajnem izpitu, 3. izpričevalo s fakultete o položenih izpitih ali pa diplomo o končanih vseučiliških študijah, 4. potrdilo, da prosilec v šolskem letu 1938/39 nima vojaških dolžnosti, 5. nravstveno spričevalo pristojne oblasti, 0. krstni list ali pa domovinski list, 7^ potrdilo davčne oblasti o višini davka, ki ga plačajo kandidat ali njegovi starši, 8. izpričevalo uradnega zdravnika, da kandidat nima kronične ali vene-rične bolezni, da je popolnoma zdrav in da ima zobe v redu. Vsi kandidati bodo delali skušnjo iz angleščine 1. septembra t. 1. pred komisijo prosvetnega ministrstva v Belgradu, Kralja Milana ul. št. 2, dvorana št. 9; zato morajo biti kandidati ta dan v prosvetnem ministrstvu ob devetih dopoldne. Informacije o potovanju in odhodu in o potnim dobe gojenci po izvršeni izbiri. Glede podrobnih informacij o pogojih štipendij za Poljsko, ČSR in Turčijo se je obrniti na vseučilišča. Delo francosko-jugoslovanske gospodarske komisije Iz Belgrada poročajo, da je zaključila svoje delo jugoslovansko-francoska mešana komisija, ki je bila ustanovljena na podlagi trgovinskega sporazuma od 14. decembra 1937. To je bila prva seja, ki se je začela dne 27. maja in je končala dne 5. junija svoje delo s podpisom zaključnega protokola, v katerem so izraženi dosedanji rezultati dela. Protokol vsebuje predloge komisije o raznih olajšavah za medsebojno trgovino. Francozi so nam odobrili naknadne kontingente za sadje, fižol, perutnino, les itd, in tudi olajšave za druge predmete, naša država pa je obljubila odpravo ovir pri uvozu francoskega blaga. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi v Parizu in Belgradu mešana kmetijska komisija, nato da se začno pogajanja za upostavo direktnili železniških tarif za razno blago + Po dolgem trpljenju je vzel Bog k Sebi v 82. letu starosti našo ljubljeno teto, gospo Ivano Grampovčan bivšo trgovko in poscstnico na Vrhniki Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 8. junija popoldne po prihodu vlaka na Vrhniko. Ker je teta odklonila vsako cvetje, prosimo vse, ki so jo poznali, za svete molitve za našo teto. Vrhnika-Belgrad, 6. junija 1938. DRUŽINA DR. J. GRAMPOVČANA Obletnica smrti Rud. Dolinarja Pred letom dni je JNS priredila po Sloveniji vrsto političnih potovanj, ki naj bi pokazala, da so njeni nameni z Jugoslavijo in Slovenci v Sloveniji priljubljeni vsaj toliko, da je narod zaradi njih razdeljen na dve nekako enaki polovici. Da bi potovanje, ki je bilo pripravljeno z vsem zunanjim propagandnim pom-pom, potekalo še bolj veličastno, mu je bil na čelu predsednik JNS Peter 2iv-kovič. Slovenci pa so spoznali, kaj vsa ta prireditev pomeni in kakšne posledice namerava nasprotnik slovenskega naroda iz tega izvajati, in so se tej nakani uprli. Odpor se je začel v Ljubljani in je spremljal vso pot, po Gorenjskem, po Notranjskem, na Dolenjskem, na štajerskem. Kakor vedno ob takih prilikah je bila ludi tedaj najbolj delavna slovenska katoliška akademska mladina, ki je povsod krepko izraiala odziv ljudstva na /n izzivanje. Živkoviču v varstvo in v videz moči prideljena skupina je na poti iz Maribora v Konjice v zasedi po-. čakala skupino teh akademikov, ki je po isti poli nameravala priti v Celje, in Jih napadla s koli, noži in revolverji. Kot žrtev tega spopada je padel akademik Rudolf Dolinar, zaboden z nožem v hrbet. V mladi pšenici blizu Prihove je izdihnil svojo dušo. Leto dni je od tega. V spomin na to veliko žrlev, ki jo je zahteval slovenski odpor, objavljamo naslednje vrstice, ki jih je napisal njegov tovariš akademik. Eno leto je preteklo od tistega dneva, ki je ttdra.mil vso Slovenijo, ki je odmeval širom Jugoslavije, od dneva, ki je zahteval žrtev prepričanja ko so se po Sloveniji kazali ljudje, ki jim ne gre — smrt akademika Rudolfa Dolinarja. Ves narod je ogorčeno obsodil ubijalce, ki so polni sovraštva | Župnik Fr. Gariner \ Včeraj, 7. junija, po polnoči je mirno v Gospodu zaspal gospod Franc Garlner, župnik na Gornji- Polskavi. Pogreb bo v četrtek ob 10 dopoldne na Gornji Polskavi. Franc G a r t n e r, rojen kot kmečki sin pri Sv. Križu nad Mariborom 1. decembra 1870, je študiral gimnazijo v Mariboru in v Gradcu, kjer je po maturi stopil 1. 1893 v bogoslovje. Kol sin slovenskih staršev je prestopil v tretji letnik bogoslovja v Mariboru, kjer je bil posvečen 25. julija 1897. V dušnem pastirstvu je deloval kot kaplan v Središču (do 20. 3. 1898), v Ormožu (do 23. 3. 1900), kot provizor v Ormožu (do 31. 5. 1900), kot kaplan v Loki pri Zidanem mostu (do 26. 7. 1900), v Iločah (do 27. 8. 1902), na Vranskem (do 30. 4. 1906), v Šoštanju (do 30. 11. 1906), kot provizor na Planini pri Sevnici (do 31. 1. 1909), kot prvi župnik na novoustanovljeni župniji Planina (do 14. 11. 1926), od koder se je preselil kot župnik na Gornjo Polska-vo pri Pragerskem, kjer je pastiroval nad 11 let do svoje prezgodnje smrti. O rajnem gospodu lahko rečemo besede iz Pregovorov (29, 6): »Pravični bo hvalil Boga in se veselil.« Bil je v svoji naravi zelo veselega značaja, njegov obraz se je vedno smehljal. Skoraj ee ni bilo mogoče z njim sniti, da bi ne povedal kakšnega primernega, a dostojnega dovtipa. Ko so mu pred dvema letoma vdrli vlomilci v stanovanje, a mu skoraj niso imeli kaj odnesti, je rekel: »Ce takšni strokovnjaki ne najdejo denarja pri meni, kako bi ga mogel najti jaz, ki nisem te stroke.« Veselje do šaljivosti in dovtipov ga ni zapustilo niti na smrtni postelji. V dušnem pastirstvu je bil vedno zvest in vesel delavec. Goreč je bil za čast hiše božje, v njegovi cerkvi sta vladala red in snaga. Oskrbel je obnovo oltarjev, elektrificiral cerkev in župnišče, bil post reži jlv spovednik in buditelj mladine k lepemu verskemu življenju. Posebno je ljubil svoje duhovne tovariše, v njihovi družbi je bil najbolj srečen in vesel, kadar so mu le dopuščale službene dolžnosti, je hitel na obisk k duhovnim sosedom, ki jim je bil zaradi svoje ljubeznivosti vedno dobrodošel gost. Slovel je pa tudi sam po veliki gostoljubnosti. Zu pijan i so ga povsod ljubili in spoštovali zaradi njegove dobrosrčnosti in veselega značaja. Že nekaj let ga je mučila sladkorna in jetrna bolezen. Smrt ga je našla dobro pripravljenega z« večnost. Počivaj v miru ti blagi duhovnik in vedno veseli naš prijatelj! Upamo, da ti veljajo v večnosti besede preroka Izaija (6, 10): »Veselim se in radujem v Gospodu, moja duša je vesela v mojem Bobu.« do zavedne katoliške akademske mladine in slovenske misli segli po mladem življenju iz zasede, ne kot možje z zavestjo, ki si upajo pogledali svojemu nasprotniku v obraz. Upamo si trdili, dn niso ubijali iz ljubezni do kakih >idealovtemveč zgolj iz ljubezni do nasilja in slrahovanja. Da je res tako, priča dejstvo, dn se je to zgodilo ob času, v račun miren razvoj iti napredek slovenskega naroda. Zgodilo se je v času, ko so zakoni začeli veljali za vse, v času, ko se je že krepko uveljavljala volja in pravica ljudskih množic. Vemo, koliko udarcev je prenesel mali slovenski narod, ki jih je delila Ia teroristična roka. in v podkrepitev vsem tem udarcem še eden, ki je pred enim letom zaskelel vse, jim ranil dušo in - kar se je videlo povsod — dvignil zavesi in spoznanje, kam laki rodoljubi vodijo našega človeka. Nedolžno prelita kri ni bila zastonj darovana, dramila je boječe in omahljive, ojeklenila ljubeče. Ljubezen, ki jo je nosil v srcu mladi Dolinar, je prevzela ves zavedni narod, poslala je simbol slovenske ideje. Bila je nema oporoka, podpisana s krvjo, ki je omočila slovensko zemljo. Da je to resnica, jc pokazala množica, ki se je zgrnila okrog njegove bele krste. Njegova poslednja pol iz zelene Štajerske v Ljubljano je bila kakor da se vrača med svoj narod mrtev brambovec; zastave s črnimi pajčolani so vihrale s hiš, grmade cvetja in vencev je nosilo potrto ljudstvo, poklonili so se mu narodovi predstavniki; vsi so ga sprejeli kol svojega najmlajšega mučenika. Konjice-Celje-Ljubljana, tri mestu, ki so imela v sredi mladega mučenika, so se v imenu naroda poklonila dragoceni žrtvi. Vse vasi, skozi katere je brzel avtofurgon, so se žalno okrasile in izpovedale svojo ljubezen do mladega fanta in njegove žrlve. Dvorana Akademskega doma je bila liste dni pravo narodno svetišče. Prihajali so ljudje vseh stanov in poklicev; kmetje in meščani, delavci in izobraženci, mladi in si uri, možje in žene; vsi so prihajali, da se poslove, da zadnjikrat molijo ob krsti dragega, mirnega, prej skoraj nikomur znanega slovenskega fanta. Bil je živ ud naroda, zalo v smrti ni ostal sam. Iz njegove rane je šinila luč, ki je potrdila nas, ki smo os/ali, da bomo v prihodnji preizkušnji, če bo narodova blaginja lo od nas terjala, sprejeli, kakor on, najtežjo žrlev — dali domovini življenje. Vemo, da le žrtve ne odtehta noben denar, da vsa časi, ki jo živi izkažejo mrtvemu, ni nič; mrtvemu ne pomaga cvetje ne venci, ne izobešanje zastav, ne udarni govori; to je za žive; mrtvemu pomaga molitev, samo molitev. Potrto slovensko ljudstvo pa je prineslo oboje, prineslo je cvetja in svoja pobožna srcu. Očenaš za olenašem se je dvigni iznad cvetja, prošnje za usmiljenje in mir pokojnega so se dvigale k Bogu. V molitvi se je združil slovenski narod okrog krste Rudolfu Dolinarja, v molitvi je potrdil ljubezen do rodne grude. Ob bolečini, ki je stisnila duše, je žarek vere padel na skrivnost in množico je prevzela vdana prošnja: »Vzemi zemlja, kar je Tvojega, naj sprejme Kristus, kar je Njegovega, obudi gu, o Gospod, po Jezusu Kristusu, našem Gospodu!« Tako je bilo pred enim letom. In danesP Vsak Slovenec mora vedeli, da Rudolf Dolinar ni padel za nekaj dni, temveč da njegova kri z naše zemlje ne bo nikdar izprana, da vaša dolžnost do njegovega spomina ne bo nikdar prenehala. Kdor je dal življenje, je dal vse! Ali naj življenje, darovano v obrambi našega rodu, pade tako neopaznoP Ali nismo dolžni /emu življenju, ki je bilo nasilno, s sunkom noža, iztrgano iz naše skupnosti, postavili spomenik in tako pred vsem svetom postavili trn jen dokaz, da ta skupnost je in dn je živa, da čuti, kdaj ji koga ugrabijoP Postavimo Rudolfu Dolinarju spomenik, da bo prijalelj in nasprotnik — vsak narod ima prijatelje in nasprotnike — vedel, da sc cenimo, da bo slišal odgovor, ki ga je ta živa skupnost dala nn njegov surovi napad. Ob obletnici le velike smrti spomeniku še ni, nekateri pravijo, da ludi slovenskega naroda ni, da je lo samo množica slučajno enako govorečih posameznikov, s katero je mogoče imeli samo posamezne obračune ali kvečjemu obračun ene druščine z drugo. Postavimo spomenik nn ime mrtvega Rudolfa Dolinarja, ki bo pričalo, da je bila 8. junija 1937 z enim sunkom zadela slovenska celota, slovenska skupnost, ki je vsa začutila to smrtno rano in je vsa odgovorila nanjo ne samo ob pogrebu, ampak za vse bodoče dni. Tovariš - Daničar. Ljubljana pozdravila predsednika vlade Navdušen sprejem na ljubljanskem glavnem kolodvoru Minister Stošovič, predsednik vlade dr. Stojadinovič in ban dr. Marko Natlačen v trenutku, ko pozdravl ja predsednika vlade predsednik mladinske organizacije JRZ Rud. Smersu Svečana seja kongresa za ceste v dvorani Trgovskega doma Kakor je že obširno poročal »Ponedcljski Slovenec«, se je v nedeljo pripeljal v Ljubljano ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič v spremstvu gradbenega ministra Dobri-voja Stošoviča. Na glavnem kolodvoru in pred njim sc jc zbrala večtisočglava množica, ki jc došla visoka gosta navdušeno pozdravljala. Na kolodvoru je sprejel gosta ban g. dr. Marko Natlačen ob navzočnosti zastopnikov JRZ in ZFO. S kolodvora sc je razvil velik sprevod s poštarsko godbo na čelu in se pomikal med navdušenim vzklikanjem množic v mesto. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič si je nato v spremstvu ministra dr. Spaha, ki je prišel v Ljubljano žc dan poprej, gradbenega ministra Stošoviča, bana dr. Natlačena in savskega bana dr. Ružiča ogledal velesejem, predvsem razstavo cest. Nato so se vsi odpeljali v Trgovski dom, kjer je bila svečana seja kongresa cest. Na tej seji je imel govor minister Stošovič. ki je razvil ogromen načrt za gradbo novih cest. Po seji je ban dr. Natlačen priredil na banovini svečano kosilo, ki so se ga udeležili ministrski predsednik dr. Stojadinovič, ministra dr. Spaho in Stošovič, ban dr. Ružič in tudi nekateri ugledni gostje, ki 60 se udeležili kongresa. Ban dr. Natlačen je v svojem nagovoru nagla-glasil, da ni samo slučaj, da sc I. jugoslovanski kongres za ceste vrši ravno v Ljubljani in da je prva cestna izložba prirejena baš v prestolnici Slovenije, Rekel jc med drugim: »Slovenija leži na zelo važni pichodni točki med romanskim zapadom in nem- GRAPO pri TRSTU Zlati otok. Plaža. Morske termalne kopeli nolel ISPLANAOE notel HII.ANO I. raz. ob obali II.raz.veskomf.,prosp. Penslon VILLA REALE Park ob obali. Hotelski boni reda »C« Hotel MfTROPOLE Moderni komfort. Cent. lega. Zmerne ceno Penslon L1TTOR1A Moderni komfort. Olirežna bližina. Zmerne cene. j Prosnektl | škim severom ter jugoslovanskim vzhodom. Geopolitični značaj Slovenije je danes vse važnejši, ko vemo, da sc dravska banovina na skrajnem zapadu Jugoslavije nahaja med dvema velikima državama. Dravska banovina tvori vrata v Jugoslavijo in ta vrata je treba dostojno urediti in odpreti, tako da tujec, ki pride na našo državno mejo, ne misli, da se na naši meji končuje Evropa.« Nato se je gospod ban zahvalil predsedniku vlade, ker se je osebno udeležil današnjega kongresa, kar dokazuje, da se približuje oni čas, ko bomo tudi mi dosegli stopnjo, ki je potrebna, da bo naša država postala privlačna za tujce iz severnozapadnih držav Evrope. Končno je ban izrazil željo, naj bi skupna prizadevanja dosegla čim prejšnje in čim popolnejše uspehe na korist države, v čast in ponos našega mladega kralja Petra II. Po banu g. dr. Natlačenu je govoril predsednik kongresa g. Milosavljevič, ki se jc zahvalil predsedniku častnega odbora kongresa za ceste predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču, da je bil tako ljubezniv in osebno posetil svečano sejo kongresa, pa na ta način izvolil dati moralno podporo glavni upravi Društva za ceste ter vsem njegovim članom. Obljubil je, da bo Društvo za ceste svojo propagandno akcijo nadaljevalo intenzivneje. Enako se jc zahvalil ostalim prisotnim članom častnega odbora, ministrom, banu dravske banovine, ljubljanskemu županu itd. Na govore gg. bana dr. Natlačena in predsednika Milosav'.jeviča sc je iskreno zahvalil predsednik kraljevske vlade g. dr. Milan Stojadinovič. Mladinski tabor v Trbovljah Trbovlje, 7. junija. Nihče ni pričakoval, da se bo katoliški-pro-svetni tabor v Trbovljah vršil tako veličastno, kakor se je. Ljudstvo je bilo vzhičeno, vsem se jo z obraza izražalo veselje, dan kot nalašč za tako velike prireditve, nasprotniki katoliških idej so se poskrili, nobenih pripomb ni bilo slišati, vse je šlo po načrtu, kot sn» si ga zamislili. Prireditev je bila strogo versko - prosvetna. Manifestiralo se je javno za katoliška načela, pritegniti hočemo v naše vrste omahljivce in druge, ki stojijo ob strani, nasprotnikom pa pokazati, da nas je množica, s katero se mora računati ob vsaki priliki. V tem smislu je imel tudi g. dr. Trstenjak iz Maribora svoj cerkveni govor med sv. mašo. Trboveljčani v krojih, s konjenico, s kolesarji in rudarsko godbo smo sprejeli goste pri obeh jutranjih vlakih, ki prideta iz Celja in Ljubljane. Takoj se je videlo, da bo sprevod prekosil vsa naša pričakovanja in slične sprevode, ki so kdaj korakali skozi Trbovlje. Na Vodah jih ja čakala z železničarsko godbo še večja tisočera množica in oni iz Savinjske doline. Tu se nam je priključil pokrovitelj tabora g. minister dr. M. Krek. G. ministra je tu prisrčno pozdravil g. prof. Ratej, kakor tudi rudniškega ravnatelja g. inž. Uiskupskega. Iz Vod smo skupno korakali na taborni prostor. Sprevod je trajal poldrugo uro in je bil dolg, da ga ni bilo mogoče pregledali. Zastav je bilo 12, konjenice 18, kolesarjev 33, narodnih noš 37, fantov v krojih 141, mladenk v krojih 65, v enotnih oblekah 70, naraščaja 123, mladcev 117, članic društev 488, telovadcev v navadni obleki 279. Druge množice ni bilo mogoče točno prešteti, računa se pa na okoli 5000 udeležencev. Taborni prostor je bil zelo lepo okrašen. Zahvala gre rudn. ravnatelju g. inž. Biskupskemu. Sv. mašo je opravil zastopnik lavanlinskega škofa, stolni dekan g. dr. Cukala, ki je od prevzv. škofa prinesel mladini posebne pozdrave. Po sv. maši je vodil g. prof. Ratej prosvetni tabor, ki je z navdušenim govorom bodril našo mladino k nadaljnemu delu, pozdravil ugledne goste in oblasti, prebral razne brzojavke itd., nato pa dal besedo g. ministru dr. Kreku, ki je bil burno pozdravljen od množice. Za ministrom jo govoril g. urednik Terseglav. Preobširno bi bilo navajati vse govore, vsi so pa nad vse vžgali mladino kakor tudi druge udeležence. Popoldne jo bil telovadni nastop fantov, deklet, naraščaja, mladcev ter mednarodne orodne vrsle. Vsi nastopi so bili krasno izvedeni. Po nastopu sta navdušila udeležence še govornika g. dr. Basaj iu g. prof. Bitenc. Vdanostne brzojavke so bile poslane kralju Petru II., kralj, namestniku knezu Pavletu, ministrom dr. Korošcu, Mariču, banu dr. Natlačenu iu knezoškofu dr. Tomažiču. Poročilo bi ne bilo popolno, ako se ne bi spomnili onih, na katerih ramah je viselo vso delo. V glavnem omenimo g. Mejača, dušo celo prireditve, marljivega g. Lojzeta Finca, načelnika telovadcev, gg. Križnika, Kača itd. Ti in še več drugih zaslužijo zalivalo, ker so v resnici opravili lepo in koristno delo. Ta dan nam bo ostal v spominu. Trbovelj-rani se bomo šo bolj potrudili, da pritegnemo v naše vrsle čimveč novih moči in tudi ono, ki so do sedaj delali proti nam. Za naša načela bomo delali m bomo zmagali in to nam naj bo v bodrilo! Na vele se'mu v Ljubljani si oglejte sledeča darila za nagradno žrebanje »SI o ve ura«: v paviljonu 1 kolesa »Axoc, ki jih je dobavila tvrdka II. Suttner, Aleksandrova c. v LJubljani. — V paviljonu O kolesa, ki jih je dobavila Splošna trgovska družba z o. z. iz St. Vida. — (iiiojničnc črpalke in brzoparilne lonce, ki jih jo dobavila tvrdka Podržaj z Iga pri Ljubljani. — Reporeznlcc, ki jih je dobavila tvrdka Kreinžar iz Vižmarjev pri Ljubljani. Drobne novice cilik Koledar Sreda, 8. junija: Kvatre. Medard, škof; Pa-Četrlek, 9. junija: Primož in Felicijan, muč. Novi grobovi + V Rogaški Slatini je na binkoštni ponedeljek nenadoma umrl gospod Karel Janžek, vodja studenčnega obrata zdravilišča. Pokopali ga bodo danes ob pol 10 dopoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! Xe dovolite, da Vam kukavica znese jajce v Vaše zdravje1 originalna, naravna in zdravilna je samo ena, ona z rdečimi srci. Zdravje in užitek! — Našim naročnikom in bralcem! Binkoštno številko »Slovenca" so naročniki po mnogih krajih prejeli z veliko zamudo. Te zamude pa ni zakrivilo ne uredništvo, ne uprava in tudi ne pošta, ampak tehnične neprilike pri rotacijskem stroju. Prosimo cenjene naročnike, da nam to neljubo zamudo oproste. — V župniji Sv. Peter na Medv. selu bo sv. birma v nedeljo 12. junija, ne v petek, 10. junija, kakor je bilo objavljeno v našem listu dne 2. t. m. Nešteto priznanj ki so jih izrekle gospodinje o PERIONU potrjuje odlično kvaliteto tega pralnega sredstva! — Na Doberdob, Kalvarijo, Oslavlje ter na pokopališče v okolico Gorice in Sveto goro pripravlja Zveza bojevnikov dvodnevni izlet dne 9. in 10. julija t. 1. Pozivajo se vsi bivši vojaki iz svetovne vojne, oziroma sorodniki padlih, da se z ozirom na ceneno in udobno potovanje (s posebnim vlakom in skupnim potnim listom) v čim večjem številu prijavijo. Potrebni so sledeči podatki: 1. ime in priimek udeleženca, 2. očetovo ime, 3. materin dekliški priimek in ime, 4. rojstni kraj in datum. 5. poklic, 6. bivališče (natančen naslov). Udeleženci smejo biti le jugoslovanski državljani. Prijavi z zgornjimi podatki je dodati fotografijo v velikosti 0X9 cm s čitljivim podpisom na prednji strani. Vsa nadaljnja pojasnila bodo pravočasno objavljena v dnevnem časopisju. Prijave sprejema Zveza bojevnikov, Ljubljana, Kolodvorska ulica 25. — V svojem govoru, ki ga je imel minister ua zgradbe g. Dobrivoje Stošovič na slavnostni seji I. jugoslovanskega koriferesa za ceste v nedeljo, 5. t. m., je označil ceste 6-letnega gradbenega načrta, za katerega pripada inciativa Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, za »Kraljevske ceste«. Društvo za ceste opozarja obiskovalce cestne razstave, da jena reliefnih kartah desno in levo od vhoda cestna šestletka upoštevana in zarisana, tako da se more prvič nazorno videti v celoti objavljen gradbeni in obnovitveni načrt kr. vlade. VRELCI 87 PBPND TERME ITALIJA (pri PADOVI), železniška STOPINJ postaja BENETKE B0L0GNA BLATNE KOPELI, KOPELI, MASAŽA V VSAKEM HOTELU ZDRAVLJENJE V HIŠI Cene pensiona za glavno Rezijo OROLOGIO Nn. L O 58 TODESCHINI Peni. L 36-44 TRIESTE * VICTORIA .34-30 CORTESI MEGGIORATO . 26-34' OUE TORBI . na? SAIUS .22 23 MENEGOUI .20-27 ROMA . 20-28 CASINO NUOVO . 2021- AURORA . 11-27 BEIVEDERE . it-n FORMENIIN . 10-23 MOLINO . 18-20 PlCCOtO TRIESTE . 18-23 H ONI PEZZATO .20-28' SORELlE M IONI .10-27 AIBA . 18-21 BUJA MONTEORTONf . 18-24 MASSAGGIO .18-27 MOROSINI .18-21 SOIE . 18-21 VENA O ORO . 11-22 Pojasnila pri zdraviliški upravi ABANO (Italija) in pri ENIT, Polra Koclca br. S, BEOGRAD —• Mesto zdravnika-uradniškega pripravnika pri državni bolnišnici za duševne bolezni v Novem Celju in 11 (enajst) mest zdravnikov-uradniških pripravnikov pri splošni bolnišnici v Ljubljani razpi-pisuje ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Sprejemni pogoji so razvidni iz razpisov v Službenih Novinah št. 124 na strani 2. — Dijaški dom, Kočevje, opozarja, da bodo sprejemni izpit za prvi razred državne realne gimnazije v Kočevju za dijake, rojene od vštevši leta 1925 dalje dne 24. in 25. junija t. 1, ob 8 zjutraj. Prošnjo ima spisati vsak kandidat lastnoročno ter jo kolkovati s 5 din. Otvorjcn bo tudi peti razred, enako tudi osmi. Glede šestega in sedmega razreda za letos 6e bo še sporočilo. ^l^ctna A. & e. Skaherne Ljubljana — Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zoprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. lt.485. 25. V. 35. — Jugoslovanska knjigarna, r. z. z o. z. v Ljubljani priporoča: Antvveiler, Groflstadt Mr Christus, 168 str., nevez. 36 din; Eusebius: Kirchengeschichte, 501 str., vez. 94 din; Frodl, Gesellschaltslehre, 450 strani, vez, 340 din; Guardini, Der Herr, Betrach-tungen iiber das Leben in die Person Jesu Christi, 762 str, vez. 154 din; Hofinger, Geschichte des Ka-techismus in Oesterreich von Canlsius bis zur Ge-genwrat, 393 str., nevez. 125 din; Holzner, Paulus, Ein Heldenleben im Dienste Christi, 465 str. teksta in 16 tabel s slikami, vez. 89 din; Kleineidam-Kuss, iDe Kirche und die Welt, Beitrage zur christlichen Besinnung in der Gegenwart, 275 str,, vez. 116 din; Meyer-Neyer, Lebendige Seelsorge, 368 sitr., vez. 77 din; Schulte, Heilige Arbeit, Gedanken iiber das Wirken des Mannes im Weltreich und im Gottes-reich, 139 str., nevez. 24 din; Simon, Besinnliche Reise, 195 str., vez. 68 din; Wels, Theologische Streifziige durch die Altfranzosische Literatur, Fiir Philologen und Theologen, 113 str., nevez 60 din. Vsakdo hvali oblastveno dovoljeni brezkonkurenfinl SANOPED ZA NEGO NOG I — Važno za sladoledarje, hotelirje in slaščičarje. Na velesejmu boste imeli priliko spoznati proizvod Nordpol za hitro pripravo vsakovrstnega sladoleda. Nordpol je naravni proizvod sestavljen iz Pektina. Nordpol ni nikaka kemična mešanica. Nordpol je uradno potrjen od Higienskega zavoda v Zagrebu, ter je ugotovljeno, da ne vsebuje ni-kakih zdravju škodljivih primesi. Za vsa pojasnila smo Vam na razpolago v našem paviljonu na velesejmu. Ljubljana V sredo, dne 8. junija 1938 Gledališče Drama: Sreda, 8. junija: Zadrega nad zadrego. Red Sreda. — Četrtek, 9. junija: Lopovščine. Red Četrtek. — Petek, 10. junija: zaprto. — Sobota, 11. junija: Izpit za življenje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 12. junija: Lažnik. Premiera. Predstava pod milim nebom na Napoleonovem trgu. Opera: Sreda, 8. junija: Gioconda. Red B. — Četrtek, 9. junija: Navihanka. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Petek, 10. junija ob 15. uri: Rigoletto. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 do 2 din. — Sobota, 11. junija: Gioconda. Red A. — Nedelja, 12. junija: Gorenjski slavček. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Prireditve in zabave Prof. Pavel Rančigaj je izvrsten orglavec, ki je že večkrat nastopil na samostojnih orgelskih [ šlageropereta in sa- n^VAl IE tira današnjih dni! KVvilblE KINO MATICA tel. 21-24 ROSALIE - ROSALIE Predstave ob 16., 1915 in 21-15 uril ] koncertih. Kot tak sodeluje tudi na prihodnjem cerkvenem koncertu, ki bo v ponedeljek, dne 13. t. m., v Frančiškanski cerkvi. Kot solista sodelujeta ga. Zlata Gjungjenac in Aleksander Kolacio. Začetek koncerta je točno ob pol 9 zvečer, predprodaja vstopnic v knjigarni Gl. Matice. Sestanki Zasavsko okrožje ZFO sporoča vsem odsekom okrožja, da se ne bo predvajal film Vaclavski dnevi v četrtek, 9. t. m., ampak v petem, 10. t. m., ob 20 v'dvorani Rokodelskega doma. V četrtek vabimo članstvo, da se polnoštevilno udeleži svečanosti sv. Bobčla v cerkvi sv. Jožefa ob pol 20 in nato sprevodu na kolodvor. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. Poizvedovanja Večjo vsoto denarja je izgubila v ponedeljek zvečer okrog pol 10 na cesti, ki pelje od mosta mimo Mladinskega doma na Kodeljevem, žena sta-roupokojenca. To so bili edini njeni prihranki skozi več let, Najditelja prosimo, da denar vrne proti nagradi pri ravnateljstvu Mladinskega doma. Izgubil sem včeraj zjutraj od Rožne doline do Novega trga naočnike s črnim okvirjem in prosim najditelja, naj jih odda proti nagradi Novi trg 4/1. »Živo orodje' , u Vsi vomo, kako je naše delo odvisno od orodja. Tudi naše telo ima svoje orodje: zobe. Zato jih moramo ne le varovati, pač pa, kakor z vsakim orodjem, tudi skrbno ravnati z njimi. Predvsem jih moramo čistiti in pravilno negovati. Za pravilno nego dragocenega orodja — zob — pa bi morali rabiti kvalitetno zobno pasto, kakor jo Chlorodout. Domači proizvod. 1 Birma v banovinskem deškem vzgajališču na Selu. Na binkoštni ponedeljek t. 1. je vzgojni zavod imel prvikrat izredno slovesnost v domačem krogu. 27 gojencev je ta dan prejelo zakrament sv. birme v zavodovi kapeli. Dasiravno je bil prevzvišeni škof dr. Gregor Rožman zaposlen z birmo v stolnici, je vendar v svoji izredni ljubeznivosti prihitel med dečke na Selu že ob 8 zjutraj. Pozdravil ga je ravnatelj zavoda, mali gojenec pa mu je po kratkem govorčku podaril šopek rdečih vrtnic in belih nageljnov. Govor med sv. mašo, ki ga je imel Prevzvišeni o darovih sv. Duha, je pustil globok vtis v srcih dečkov in predstojnikov. I KINO UNION Tel. 22 21 Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri Divji lovec Ganghoferjev najpopular. roman v prekrasnem filmu! Slovesnosti ob prevozu svetinj sv. Andreja Bobole Kakor smo že javili, bo jutri doletela Ljub- ljano izredna čast, ko bodo ostale relikvije poljskega mučenca sv. Bobole 12 ur v Ljubljani. Nci le verska čustva, temveč tudi l jubezen do bratskega poljskega naroda zahteva, da Ljubljana sprejme relikvijo svetnika z vsem spoštovanjem in z vso ljubeznijo. Vlak s truplom svetnika dospe v Ljubljano opoldne ob 12.56. V kapelo spremenjen salonski voz s truplom se bo ustavil ob posebnem izhodu na južnovzhodni strani kolodvorskega poslopja. Tam se zbere duhovščina, bogoslovci, godba ter predstavniki poljskega naroda in naših oblasti. Po kratki slovesnosti s pozdravnimi nagovori, deklamacijo, petjem in svira-njem godbe bo duhovščina prenesla truplo v galavoz, ki ga za to priliko dostavi Mestni pogrebni zavocl in ga bo cvetličarna Korsika okusno zagrnila v cvetje. V voz bo vpreženih šest belcev, ki jih dostavi g. baron Codelli. Nato se bo razvil po Resljevi cesti, Kopitarjevi ulici, Poljanski in Zrinjskega cesti v ccrkeV sv. Jožefa procesija po sledečem redu: 1. Godba. — 2. Bandero s sliko mučenika. — 3. Križarji z zastavicami. — 4 Marijanišče. — 5. Salezijanski zavodi. — 6. Zastave dijaških kongregacij. —' 7. Dijaki. P— 8. Lichtenturnov zavod. — 9. Zastave Marijinih kongregacij za dijakinje. — 10. Dijakinje. — 11. Marijini vrtci. — 12. Kla-rice. — 1*3. Zastopniki mestne občine, pol jskega naroda, naših oblasti in Društva prijateljev poljskega naroda. — U. Bogoslovci. — 15. Gala-voz s truplom svetnika. — 16. Stolni kapitelj. — 17. Duhovščina. — 18. Redovniki. — 19. Marijine kongregacije za gospe z zastavami. — 20. Redovnice. — 21 Žene im dekleta. Za procesijo sc udeleženci in udeleženke zberejo najkasneje do pol ene na Resljevi cesti in sicer: Marijinišče na hodniku ob plinarni, dalje na isti strani ceste v smeri proti Zmajske-' mu mostu: Salezijanski zavodi, zastave dijaških kongregacij, dijaki, Lichtenturnov zavod, zastave Marijinih kongregacij za dijakinje, dijakinje, Marijini vrtci in Klarice. Na nasprotnem hodniku ob'Resljevi cesti naj se zberejo ob stiku z Masarykovo cesto: redovniki, Marijine kongregacije za gospe z zastavama, redovnice, žene in dekleta. — Vsi naj upoštevajo navodila rediteljev, ki bodo posamezne skupine uvrščali v procesijo. v Po prihodu v cerkev sv. Jožefa bo tam kra- tek nagovor in polrožnost nato pa bodo verniki čenča. \ IlOp« ---------- l neli ves popoldan priliko, da počastijo mu- Zvečer ob pol osmih bo v cerkvi sv. Jožefa cerkvena slovesnost z nagovorom jezuitskega superiorja p. Rudolfa Pateta. Po slovesnosti naj zapustijo moški cerkev pri glavnem izhodu, ženstvo pa pri stranskih izhodih Nato bodo svet-nikovo truplo prepeljali nazaj na kolodvor v slovesni procesiji, ki se je udeležijo samo moški z buklami. Bakle bodo dobili pri cerkvi sv. Jožefa. Ženstvo prosimo, du se razvrsti takoj vzdolž Zrinjskega ceste, Poljanske ceste, pred škofijo, ob Mestnem trgu, v Stritarjevi ulici, ob Marijinem trgu in ob Miklošičevi ter Musary-kovi cesti, koder bo šla nočna procesija. Za nočno procesijo velja sledeči razpored: 1. Godba. — 2. Bandero s sliko mučenika. — 3. Člani fantovskih odsekov v krojih. — Zastave dijaških konigregacij — 5 Salezijanski zavodi. — 6. Moška mladina, zlasti akademiki in dijaki. — 7. Zastopniki mestne občine, poljskega naroda, naših oblasti in Društva prijateljev poljskega naroda. — 8. Bogoslovci. — 9. Gala-voz s svetnikovim truplom. — 10. Stolni kapitelj. — 11. Duhovščina in redovniki. — 12. Možje in fantje. — 13. Rediteljstvo. Vernike prosimo, da v procesiji pobožno molijo ali pa pojejo znane kongresne pesmi. P. n. občinstvo, ki bo prisostvovalo procesijam, prosimo, da s spoštljivim obnašanjem pred predstavniki poljskega naroda dokaže našo visoko kulturnost. Stolnemu kapitlju, svetni in redovni duhovščini v Ljubljani V četrtek, 9. junija, pride ob eni popoldne v Ljubljano vlak s svetinjami sv. Andreja Bobola. Svetinje se preneso s kolodvora v procesiji v cerkev sv. Jožefa. Zvečer ob polosmili bo v tej cerkvi slovesnost v čast svetniku. Po tej slovesnosti se svetinje zopet v procesiji slovesno preneso nazaj na kolodvor. Stolni kapitelj in vsa svetna in redovna duhovščina se vabi, da se obeh sprevodov udeleži v rokotih. Ob prihodu svetinj, to je ob eni popoldne, naj se pri vseh ljubljanskih cerkvah zvoni četrt ure z vsemi zvonovi. Škofijski ordinariat v Ljubljani. Ljubljanskemu prebivalstvu! V četrtek, 9. junija t. 1., pride ob 12.50 z brzim vlakom iz Rima v Ljubljano nestrohnjeno truplo poljskega narodnega junaka in zavetnika sv. Andreja Bobola, ki ga peljejo Poljaki v domovino. Takoj po prihodu vlaka bodo relikvije v slovesnem sprevodu prepeljane z glavnega kolodvora po Ma-sarykovi in Resljevi cesti, Kopitarjevi ulici, Poljanski in Zrinjskega cesti v cerkev sv. Jožefa, kjer bodo izpostavljene do večera. Po cerkveni slovesnosti bodo nekako ob 20.30 relikvije spet v sprevodu prepeljane po Zrinjskega in Poljanski cesti, Pred škofijo, Stritarjevi ulici, Marijinemu trgu in Miklošičevi cesti na glavni kolodvor. Da pokažemo poljskemu narodu in državi svoje simpatije, ko počastimo njihovega junaka in zavetnika, sem naročil izobesiti zastave na mestnih poslopjih, hkrati pa vabim posestnike hiš in stanovanj ob naštetih cestah in ulicah, da izobesijo zastave ter zvečer ob sprevodu razsvetle okna. Podpredsednik mestne občine ljubljanske dr. Vladimir Ravnikar. * Člani Fantovskih odsekov, ki imajo kroje, se udeleže v četrtek večernega prenosa relikvij poljskega mučenca svetega Andreja Bobole iz cerkve sv. Jožefa na kolodvor v krojih. Zliero naj so točno ob 8 zvečer za cerkvijo svetega Jožefa. Ljubljanske Marijino kongregacije, moške in Ženske, tudi Maripne vrtce vljudno vabimo, da se udeleže jutri ob 1 popldne slovesnega sprevoda sv. Andreja Bobole z glavnega kolodvora v cerkev sv. Jožefa. Pridite vsi z zastavami. Moške kongregacije naj pridejo kolikor mogoče v svojem kroju. Zbirališče bo objavljeno v »Slovencu«. Večernega sprevoda iz cerkve sv. Jožefa na kolodvor se udeleže samo moške (dijaške in druge) kongregacije v kroju in z zastavami. Sv. Andrej Bobola je bil vnet voditelj kongregacij, zato počastimo njegov prihod k nam z kar obilnejšo udeležbo. — Osrednje vodstvo Mar. kongr. Naj Bog obilo povrne požrtvovalnemu našemu vla-diki za trud in dobrohotnost! 1 Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani — izlet v sredo popoldne 8. junija ob 2 na Ig, v Iško vas in na Golo (najlepša prižnica ljubljanske škofije). Sestanek na Kongresnem trgu. Cena IS din. Zglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do srede ob 11. Prijatelji umetnosti vabljeni. 1 Prihod ameriških Slovenk. Opozarjamo javnost, zlasti naše ženstvo, da pridejo danes ob tri četrt na 9 v Ljubljano članice Slovenske ženske zveze iz Chicaga , ki jim bo pripravljeni svečan sprejem. Med drugimi jih bo pozdravila soproga g. bana ga. Natlačenova. — Slovenke so prišle v Evropo z »Normandie«, najlepšo in največjo ladjo sveta. 1 Bolgarski železničarski pevci v Ljubljani. V nedeljo so dospeli v Ljubljano pevci, člani bolgarskega železničarskega pevskega zbora iz mesta Ruse, 70 po številu. Vodil jih je dirigent g. Marin Nikolov. Na kolodvoru se je zbralo mnogo slovenskega občinstva. V imenu slovenskih železničarjev jih je pozdravil g. Andolšek, v imenu Jugoslov.-bolgarske lige gosp. V. Bučar, v imenu Hubadove župe g. Premelč in v imenu bolgarskih akademikov g. Štefan Atanasov. Zahvalil se je za sprejem s toplimi besedami g. Manolov. Želez-niČarska godba »Sloga« pa je zaigrala bolgarsko in našo himno. Ob pol 11 je bil koncert v dvorani Filharmonije, ki je sijajno uspel. Bolgarske pevce je pozdravil pred koncertom inž. Roglič, zahvalil pa se je v imenu Bolgarov g. Manolov. Oba sta se poljubila, pevci pa so zapeli obe drž. himni. Dvorana je bila nabito polna. Naši železničarji so podarili Bolgarom dva lepa venca, godba »Sloga« in Hubadova župa pa lep srebrn venec. Ob koncu koncerta je vsa dvorana zapela »Hej Slovani«. Popoldne so si ogledali bolgarski pevci Ljubljano in velesejem, nato pa so odpotovali na Gorenjsko, kjer so si ogledali Bled, Vintgar in druge pri-rodne krasote. 1 Kulturna razstava na Viču nam kaže delo in razvoj vseh viških katoliških organizacij. Posebnost na tej razstavi je veliki model viške župnije, delo fantovskega odseka Vič. Razstava je odprta vsak dan od 0—8 zvečer v društvenem domu. Vsem Ljubljančanom obisk razstave toplo priporočamo. 1 Park pred Glasbeno Matico dobi nov okras in sicer postavi Glasbena Matica ljubljanska poleg Benjamina Ipavca nov spomenik pokoj, skladatelju Emilu Adamiču. Odkritje spomenika bo v soboto, dne 11. t. m., ob 18.30 zvečer. V zvezi z odkritjem pa je koncert Hubadove župe. Enajst njenih včlanjenih zborov bo izvajalo najrazličnejše Adamičeve skladbe za mešani in moški zbor. Na sporedu je tudi skupni nastop ljubljanskih moških zborov in ob sklepu koncerta prav tak nastop ljubljanskih mešanih zborov. Natančni spored objavimo jutri, sedeži se dobe v knjigarni Glasbene Matice. 1 Dr. Merčun ordinira do 15. septembra samo od 11-13. 1 Zakladi morja na Aleksandrovi cesti. Nekdaj je bila riba važna ljudska hrana samo v obmorskih krajih, zdaj, ko jo konservi-rajo moderne tovarne, pa je povsod. Vsakdo se lahko naužije te zdrave, okusne hrane, samo pravega dobavitelja je treba najti. Ne trudite se z iskanjem, našla vam ga je že delikatesna trgovina Janeš na Aleksandrovi cesti nasproti opere, telefon 34-55. Med njo in znano odlično tvrdko Mardešič & Comp. v Splitu je bila sklenjena nabavljalna pogodba, po kateri so zdaj v Janešcvi delikatesni trgovini na razpolago prav vsi izdelki ugledne tvrdke po najnižjih cenah. Splošno je znano, da konservira tvrdka Mardešič & Comp. ribe v najfinejšem olju. Delikatesna trgovina Janeš opozarja javnost na bogato zalogo morskih rib s slikovito izložbo, ki je mojstrsko delo aranžerja g. Engelmana. Oglejte si jo in ne zamudite priložnosti bogate izbere, kakršne doslej še ni bilo v Ljubljani. To velja za vse, posebej pa še za hotelirje in restavraterje, ker je zbrano vse najboljše po konkurenčnih cenah. 1 Obstreljen na cesti. Včeraj zjutraj malo pred 4 se je pripetil na Celovški cesti nenavaden napad. Po cesti je šel 51 letni trgovski sotrudnik g. Matija Toinc. Dohitel ga je neki kolesar, ki ga je meni nič tebi nič obstrelil s pištolo. Zadel ga je v čelo. Tome, ki stanuje v Zgornji Šiški 39, se je zgrudil, kolesar pa je pobegnil. Stražniki so poklicali reševalni avto, ki je Tonica prepeljal v bolnišnico. Tome napadalca ne pozna. 1 Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7. Celje c Danes dopoldne ob 10 zborujejo v Domu v Samostanski ul. organisti lavantinske škofije. c Petletnica Svarunove čete skavtov v Celju. Svaritnova četa Mrkonojičevega stega skavtov in planink v Celju je obhajala v nedeljo 5 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki so celjski skavti priredili v Levcu pri Celju jubilejni tabor, katerega se je poleg številnih skavtov in planink udeležilo lepo število prijateljev skav-tizma. Svarunovi četi v Celju iskreno čestitamo in želimo, da bi žela tudi v bodoče veliko uspehov. c Kino Metropol: »Plešem za tebe«. c Na izlet gredo — pa ne vedo, kam. Cel jska gasilska četa priredi v nedeljo skupen izlet. Za smer izleta ve samo potni maršal, ki pa no bo do zadnjega trenutka povedal, kam se peljejo izletniki. c Včeraj zjutraj so odpotovali šcstošolci ccljskc realne gimnazije pod vodstvom gg. prof. Drobneta in dr. Strmška na 5 dnevno poučno ekskurzijo z luksuznim avtomobilom g. Urha iz Mozirja. c Kino Union: »Pajazzo« (Richard Tauber). c Križe podirajo, kradejo in nato prodajajo. Nn okoliškem pokopališču je zadn je čase izginilo več železnih križev z grobov. Tako jc pred dnevi izginil popolnoma nov železni nagrobni križ z groba Straus iz Celja. V soboto pa je zasačil grobar 23 letnega brezposelnega delavca Stanka K. iz Celja, ko je ravnokar lomil že-lež.ne križe in jih spravljal, da bi jih odnesel. Enega si je že skril v grmovju, dn bi ga zvečer odnesel in prodal prekupčevalcem železa. Grobar je zadevo prijavil policiji, ki je aretirala pokvarjenca. c Neznanec ga je napadel. Ko se je v ponedeljek zvečer vračal 19 letni delavec Orter Milko iz Sp. Iludinje, ga je pri Skalni kleti napadel neznanec in ga sunil z vso močjo v jarek, da si jc Ortcr zlomil levo ključnico. Šestletni program kr. vlade Moderniziranje cest v Sloveniji Na binkoštno nedeljo je bil v Ljubljani zaključen prvi kongres za ceste pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in v prisotnosti predsednika min. sveta g. dr. Milana Stojadinoviča, ministra za promet g. dr. Mehmed Spahe, ministra za gradbe g. Dobrivoja Stošoviča, bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena in bana savske banovine g. dr. Viktorja Ružiča. Na tem kongresu je v imenu kr. vlade napovedal gradbeni minister g. Stošovič obširen program cestnih zgradb, novih in modernizacijo obstoječih cest. Za Slovenijo predvideva ta program naslednja cestna dela: 1. Zveza Belgrad—Zagreb—Ljubljana—Jesenice—nemška meja. 2. Direktna zveza Ljabljana—Logatec—italijanska meja. 3. Zgraditev ceste Ljubljana—Celje—Maribor. 4. Ljubljana—Sušak in dalje ob morju. Tako bodo zadovoljene vse najnujnejše potrebe našega cestnega prometa, kolikor se tičejo državnih cest. Ob tej priliki je gradbeni minister g. Stošovič napovedal tudi ustanovitev državnih in banovinskih cestnih skladov, kakor tudi najetje posojila poldruge milijarde za naše ceste. Pri delih bo eventualno prišel v poštev tudi inozemski kapital, v kolikor sami ne bi v dovolj hitrem tempu zmogli dela. Rekorden obisk velesejma Za binkoštne praznike je obiskalo ljubljanski velesejem 48.000 ljudi. Tudi današnji dan beleži sejem močan obisk, razveseljivo dejstvo pa je, da je bilo že v prvih dneh sklenjenih precej kupčij. Prodajalo se je predvsem pohištvo, kmetij, stroji, avtomobili, motorji, dvokolesa, tapetniški izdelki, preproge, hladilni stroji, pletilni stroji in stroji za obdelovanje lesa. Pridno se je kupčevalo tudi z najrazličnejšim drobnim blagom. Veliko zanimanje je za lepo nastopajočo tekstilno industrijo, ki se nam v današnji reprezentativni obliki doslej še nikoli ni tako lepo predstavila. Kakovost blaga in vzorci razstavljajoče tekstilne industrije so tako izbrani, da so inozemci, kjer je ta industrija doma, nad to razstavo presenečeni. Do sedaj je obiskalo velesejem vse polno šol: Jurklošter, Krško, Varaždin, Senovo pri Rajhen-burgu, Velika Nedelja, Muta, Vrtača, Šmartno, Gozd pri Kamniku, Sv. Mihael in Slatin pri Novem mestu, Vrh pol je, Petrovče in Žalna. Gimnazije: I. in HI. drž. realna gimnazija iz Ljubljane, trgovska akademijza iz Ljubljane, Sadjarsko društvo Slovenj Gradec, skupina romarjev na Brezjah iz Prevalj, podkovska šola Ljubljana, obrtne nadaljevalne šole Šoštanj, Marenberg in Trbovlje, Srednja tehnična šola v Ljubljani, Škofijski zavod iz št. Vida, skupina turistov iz Sušaka in 80 Bolgarov, Uršulinski samostan Ljubljana, Kmetijska šola na Grmu in kmetijska zveza Slovenj Gradec, gospodinjska šola Ljubljana, meščanska šola Zagorje, Društvo obrtnikov Vel. Lašče, skupina akademskega kluba gradbenikov Ljubljana, trgovski tečaj na liceju Ljubljana, Strelska družina Ljubljana in velik del vojaštva ljubljanske garnizije. Bmhoštne manifestacije Pod tem naslovom prinaša zagrebški gospodarski dnevnik »Jugoslovanski Lloyd« uvodni članek, v katerem pravi, da so letošnji binkoštni prazniki bogati narodno-gospodarskih manifestacij in da jim je središče Ljubljana. Nato pravi list doslovno: »Slovenski del našega naroda predstavlja samo 8.5% jugoslovanskega prebivalstva, ozemlje, na katerem živi, pa znaša 6.4% površine kraljevine Jugoslavije. In ta najmanjši del na- šega naroda in države, zahvaljujoč svoji pismenosti, svojem smislu za realnost, glavno pa s svojim nesporno energičnim in pametnim vodjem na političnem, ekonomskem in kulturnem polju, 6e afirmira že dvajseto leto od zedinjena močneje, uspešneje in resneje kakor katerikoli drugi del našega naroda.« Zato je prav, pravi list, da je Ljubljana središče toliiiih gospodarskih manifestacij. O velesejmu pravi list, da nima velikih pre-tenzij, ali je ravno zaradi tega interesentna, koristna in poučna revija vsega onega, kar ustvarja dravska banovina, za čimer teži v svojih gospodarskih, kulturnih in socialnih stremljenjih. Resnost, težkoče in uspešnosti dela in stvarjanja je tu pomešana z narodnim življenjskim veseljem in optimizmom, pa to vse daje prijaznejše in zdra-vejše vtise kot mnoge druge naše manifestacije, ki imajo, kot pravijo Belgrajčani, mondenski značaj. Nato piše list še o kongresu za ceste ter o bližnjem trgovskem kongresu, glede katerega ugotavlja, da bi imel biti v Zagrebu, pa je bil zaradi političnih razlogov onemogočen. Cenjene inserente ki so prejeli naša posebna vabila za oglaševanje v velesejmskem tednu, pa doslej še niso utegnili oddati svojih oglasnih naročil, vljudno opozarjamo, da sprejema naš oglasni oddelek oglase od torka dalje vsak dan od 8.-16. ure oddajo se lahko tudi telefonično, ie kličete številko 4001 Naše gospodarstvo v aprilu V svojem statističnem poročilu za mesec april 1938 navaja Narodna banka tele zanimive podatke o položaju našega gospodarstva: Borze Promet na naših borzah je bil sicer nekoliko manjši kot v marcu, vendar znatnejši kot lansko leto. Znašal je (v milij. din): efekti dev. in val. aprila 1937 39 289 marec 1938 76 305 april 1938 44 298 Povprečni tečaji državnih papirjev za april kažejo še nadaljnji dvig papirjev: god dag se pozdravljajo Danci. Da so ljudje dobrega okuaa, dokazujejo s tem, da tudi oni kakor narodi v drugih deželah z navdušenjem jedo odlične bonbone 505 S ČRTO. SOS BONBON EVROPE izdeluje pri nas samo »UNION«-, ZAGREB april 1937 marec 1938 april 1938 voj. škoda 408.49 464.36 482.57 7% inv. pos. 88.18 99.38 10#44 4% agrarji 52.50 60.94 62.40 6% begi. obv. 76.32 91.76 94.08 GIBANJE VLOG Statistika nadalje izkazuje, da so hranilne vloge v denarnih zavodih narasle od 1. marca do I. aprila, torej v teku meseca marca 1938 za 77 na II.628 milij. din. Pripomniti je, da so lani vloge v marcu narasle za 202 milij. din ter dosegle dne 1. aprila 10.713 milij. din. Iz tega je nadalje razvidno, da so se v tekli 1 leta vloge povečale 915 milij. din, kar dokazuje izboljšanje na našem denarnem in kapitalnem trgu. Pri 20 velikih bankah so se vloge povečale v teku aprila za 31 na 3.353 milij. din (lani so znašale na koncu aprila 3.204 milij.). Gotovina 20 velikih bank je znašala na koncu aprila 405 (marca 1P38 397, aprila 1937 374 milij. din, posojila pa 4.108 (4.147, 4.149) milij. din. Indeks cen Indeks cen na debelo kaže nadaljnji dvig v aprilu, kakor sledi iz naslednjih podatkov, podlaga so cene v letu 1926 kot ioo: april 1938 marec 1937 april 1938 rasti proiz. živina in proizv. miner, proizv. industr. proizv. skupni indeks Slika podatkov nam kaže, da so od marca na april predvsem narasle cene rastlinskih proizvodov, pšenice in koruze, dočim so nasprotno cene živine in proizvodov nadalje popustile ter so bile na nivoju, nižjem kot lani. Tudi mineralni pro- izvodi so v ceni od aprila na maj popustili, stalen pa je zopet na drugi strani skok cen industrijskih proizvodov. Indeks cen na drobno nam v važnejših mestih kaže naslednjo sliko: 65.8 84.4 87.1 65.7 65.6 65.1 87.6 91.1 90.2 76.6 79.5 80.2 72.3 78.6 79.3 april 1937 marec 1938 april 1938 Belgrad 82.5 91.1 93.7 Zagreb 82.3 90.2 94.1 Ljubljana 84.4 88.9 99.0 Skoplje 86.7 92.8 93.6 Sarajevo 82.4 88.7 90.3 10 gl. mest 84.4 89.9 91.8 Iz tega je razvidno, da so v aprilu najbolj naraslo cene v Zagrebu. Stanje naših kliringov Po podatkih Narodno banke z dne 31. maja je bilo stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 22. maja 1938): Aktivni kliringi: Italija stari 19.101.728 (—289.676) lir, novi 126.455.807 (—933.935) din, Nemčija 9.181.759 (— 601.115) mark, Poljska 11.307.059 (— 273.499) din, Bolgarija redni 1.190.570 (+ 458.727) din, Bolgarija turistični 195.598 (— 197.297) din, Turčija 12.351.297 (+ 5.958) din in Španija 2.856.028 (+ 773) pezet. Pasivni kliringi: Švica 2.732.113 (—2.381) frankov, Češkoslovaška 135.518.496 (+ 1.518.181) kron, Belgija 2.890.925 (— 131.938) belg, Romunija 7.106.518 (- 3.270.291) din in Madžarska 39.932.034 (+ 1.516.802) din. Stanje Narodne banke Stanje Narodne banke z dne 31'. maja je bilo naslednje (vse v milij. din, v oklepajih . razlika v primeri z izkazom za 22. maj): Aktiva: zlato v blagajnah 1.808.2 (+ 7.76), zlato v inozemstvu 19.46 (10.0), skuppna podlaga 1.827.65 ( + 0.76), devize izven podlage 319.6 (— 13.67), kovani denar 433.76 (— 16.9), posojila: menična 1.310.5 (+0.2), lombardna 239.57 (—4.7), skupno 1.550.07 (— 4.5), efekti rez. sklada 201.9 ( +1.64), razna aktiva 2.264.36 (+ 3.33). Pasiva: bankovci v obtoku 594.9 (+ 151.5), državni terjatve 18.6 (— 54.15, žiroračuni 1.379.5 (— 167.66), razni računi 1.104.85 (+ 57.7), skupno obveznosti po vidu 2.503.0 (— 164.1), obveznosti z rokom 50.0, razna pasiva 333.76 (— 23.1). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.487.9 (—12.6), skupna podlaga s primom 2.348.5 (+ 1.0), zlato v blagajnah s primom 2.323.5 (+ 10.0), skupno kritje 27.66 (27.61)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 27.37 (27.21)%. Borza Denar 7. junija. Pretekli teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 9.853 milij. din v primeri s 6.076, 10.368, 7.068 in 6.687 milij. din v prejšnjih tednih. V zasebnem kliringu je danes ostal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu na 237.20—238.80, dočim se je v Belgradu okrepil na 237.45—239.05. Nemški čeki so ostali nespremenjeni na 14.40 do 14.60, nadalje so beležili v Zagrebu za sredo julija 14.38—14.58, za sredo septembra pa 14.37 do 14.o7^ -h.,,' — ..... , . ..... Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,821.088, v Belgradu 3.843.000 din. V efektih izkazuje Belgrad prometa 880.000 din. L j n b I jan a — t e ča jI e primom: Amsterdam 100 h. gold. . . , . 2417.16-2431.75 Berlin 100 mark...... 1757.03-1770.90 Bruselj 100 belg ...... 740.95— 746.01 Curih 100 frankov .»,.,. 996.45—1003.52 London 1 funt ...... . 216.16— 218.21 Newyork 100 dolarjev .... 4346.01—4382.32 Pariz 100 frankov......121.14— 122.58 Praga 100 kron....... 151.93 153.04 Trst 100 lir........ 229.55- 232.63 Curih. Belgrad 10, Pariz 12.185, London 21.7225, Newyork 438.875, Bruselj 74.275, Milan 23.115, Amsterdam 242.40, Berlin 176.40, Dunaj 40.5, Stockholm 112, Oslo 109.15, Kopenhagen 96.975, Praga 15.24, Varšava 82.50, Budimpešta 86, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 9.605, Buenos Aires 114.25. Vrednostni papirji Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 99—100, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 484—486, begluške obveznice 92.50—93.50, dalm. agrarji 92.50—93.50, 8% Blerovo posojilo 98.50—99.50, 7% Blerovo posojilo 94—95, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101. — Delnice: Narodna banka 7.300—7.400. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—100, agrarji 62.50 denar, vojna škoda promptna 482.50—484, begluške obveznice 92—93, dalm. agrarji 91.75—92.50 (92), 4% sev. agrarji 63 denar, 8% Blerovo posojilo 99 denar, 7% Blerovo posojilo 94.75—95, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 99.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.320 denar, Priv. agrarna banka 228 denar, Trboveljska 185—200, Gut-mann 63 blago, Isis 26 denar, Tov. sladkorja Beč- Odstranlte izrabljeni zunanji sloj kože s svojega obraza! Spodnji sloj je že pripravil novo kožo. Aklivni lecitin v Solea milu pa jo bo ohranil mehko in e I a s t rč n o. Tudi najmlajšo kožo je treba stalno pomlajevali, da se ohrani sveža. fMUx la kmncb kerek 600 blago, Osj. sladk. tov. 120 blago, Du-brovačka 350 denar, Jadranska plovba 350 denar, Ocean ia 1000 blago. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100 denar, agrarji 62.75—63.25, vojna škoda promptna 483.25—484 (483.50), begluške obveznice 93—93.25, dalm. agrarji 92.25—92.40, 8% Blerovo posojilo 99.75 blago, 7% Blerovo posojilo 94.75—95 (95), 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 99.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.320 blaga, Priv. agrarna banka 229.25—230 (229.50 drobni komadi). Žitni trg Sombor. Pšenica : bač, bač okolica Som-bor, gornja bač, srem slav 218—220, ban 213 do 215, gornja ban 216—218, gornja ladja Kanal 221 do 223, bač ladja Begej 220—222, bač, ban ladja šlep 222—224. — Rž: bač srem slav 180—185. — Ječmen: okolica Sombor 175—180. — Koruza: bač srem 114—116, bač srem novi spondad 115—117. — Moka: bač Og Ogg 325—335, 305 do 315, 285—295, 265—275, 235—245, 125—130. — Otrobi: bač srem 117.50—122. — Fižol: bač beli 190—195. Novi Sad. Pšenfca bač. 220—222, srerif." 220—222, ban. 214—220, bač. potiska 222—225. —i Tendenca neizpremenjena. Promet .srednji. . ,, ,., Naročite takoj »Slovenca" ali pa ga kupujte in naberite 50 žigov, da boste imeli pravico 15. julija t. I. do žrebanja, ko Vam bo sreča lahko izbrala eno od 152 dragocenih nagrad, ki so vredne nad 100.000 din. Tudi če sedaj začnete zbirati nagradne žige, jih boste mogli nabrati 50, ker lahko od istega dne pošljete več žigov. Sreča lahko čaka prav Vas, zato ne odlašajte niti dneva, ampak začnite kupovat »Slovenca« in zbirat žige ali pa takoj naročite »Slovenca« 1 pri našem zastopniku v Vašem kraju ali pa pri upravi »Slovenca« v Ljubljani. Lastništvo »Slovenca*. Medklubski s3stanek jugosl. PEN-klubov Za letošnji medklubski sestanek jugoslovanskih pisateljev, zbranih v P.E.N.-klubu, je slovenski center v Ljubljani srečno izbral Celje, eno naših najlepših in najbolj opevanih mest, kjer je gospod župan odstopil za zborovanje mestno dvorano in tudi v ostalem šel zborovalcem v vsem na roko. V nedeljo dopoldne so se zbrali v Celju poleg slovenskih pisateljev, ki sta jih vodila v odsotnosti predsednika Otona Zupančiča odbornika dr. Štele in F. Albrecht in katerim se je v Ljubljani pridružil kot gost pisatelj F. Bevk iz Gorice, tudi člani P.E.N.-ikluba iz Zagreba, predsednik dr. Livadič, tajnik dr. Ježič ter dr. Nagy, prof. dr. Vuk-Pavlovič, Gor-jan Zlatko, dr. Deanovič, Bryer Mirko, doc. dr. Pla-menac ter dr. Zdenka Markovič in njih družinski člani, od Srbov pa pesnica Desamka Maksimovič, podpredsednik M. Veljkovič, M. Pcšič, Blagojevič in Vukasovič. Na postaji so jih pozdravili v imenu župana prof. Bitenc ter dr. Kotnik in g. Pogačnik. Nato je bil v mestni zborovalnici medklubski sestanek, ki ga je v imenu odsotnega župana pozdravil prof. Bitenc in kateremu bi moral predsedovati pesnik Oton Zupančič, ki pa se je opravičil in poslal sestanku lepo pismo, ki ga priobčujemo v celoti: »■Dragi tovariši, rad bi Vas pozdravil z živo besedo in toplo roko, ki včasih več pove nego kar izgovoriš. Z veseljem bi obnovil stara znanja in prijateljstva, slišal želje in potrebe iz vseh krajev naše širše Jugoslavije, rad bi sodeloval pri sklepih, ki naj bi odločali o našem nadaljnjem stremljenju in sodelovanju. .... Časi so resni kakor morda še nikoii — in pisa- telj bi moral prvi zaslutiti pravo pot iz zmed in zmot, usmeriti sebe in s tovariši iskati izhoda za svoj narod in ohraniti njega samobitnost, ki bodi v skladu s skupnimi koristmi države in človeštva. Rad bi opozoril na češke pisatelje, ki so uvideli zahteve trenutka in hočejo opustiti vse malenkostne spore, da rešijo svojo miselnost in miselnost in obstoj svojega naroda. Moramo najti pravo razmerje med Slovenci, Srbi, Hrvati in Bolgari. Omogočiti vsaki edinici vesel in svoboden razmah in veselo in svobodno delo za skupnost. Kako naj vršimo pensko idejo, ako ne najdemo stikov med seboj, ki smo 6i po krvi najbližji? O vsem tem bi se rad pogovoril od ust do ust, da bi okrepil svojo vero v našo bodočnost. Tako pa Vas moram samo od daleč pozdraviti kot naše drage goste in se Vam zahvaliti za prijaznost, s katero ste se odzvali povabilu v geografsko središče naše Slovenije, v mesto belo, Celje lepo in veselo. Zahvalil bi se rad županu celjskega mesta, ki nam je rade volje ponudil svojo gostoljubnost, ker se zaveda važnosti kulturnega uveljavljanja na razgibanih tleh. Mnogo uspeha, da bi se razšli z lepimi sklepi in novim duhom!« Zborovanje je vodil odbornik pesnik F. Albrecht s podpredsednikoma dr. Livadičem iz Zagreba in dr. Veljkovičem iz Belgrada ter se je razpravljalo: 1. O notranji in zunanji organizaciji Penklubov in konsolidaciji gmotnih prilik Penklubov v Belgradu, Ljubljani in Zagrebu. 2. Vzeli so na znanje obljubo kraljevske vlade o bližnji realizaciji stalne vsakoletne državne nagrade v znesku 100.000 din za književno umetniško delo. Predsednik kralj, vlade g. dl. Milan Stojadinovič je sporočil upravi bclgrajskega Penkluba, naj obvesti interklubski sestanek, da bo on ta predlog predložil kralj, vladi in ukrenil, kar bo potrebno za njega uresničenje. 3. Glede vprašanja svobode umetniškega izražanja v naši državi je bilo po vsestranski razpravi sklenjeno, da se pošlje v duhu Penkluba kralj, vladi prošnja, naj sc zakon o tisku pri umetniških delih najliberalneje porablja. 4. V zadevi navodil delegatom na mednarodnem kongresu Penklubov v Pragi je bilo sklenjeno, naj se drže principov Penkluba in naj nastopajo v vseh vprašanjih složno. 5. Ugotovili so, da je vladala na letošnjem medklubskem sestanku med delegati popolna soglasnost. Po zborovanju je mestna občina povabila goste na obed v hotel »Evropa«, nakar 60 si pisatelji ogle-" dali celjske zanimivosti: opatijsko cerkev, strop stare grofije in napravili lep izlet na stari grad, tolikokrat opevano središče mogočnih celjskih grofov. Pri večerji v hotelu »Union« se je razvil prijateljski recitacijski večer, kjer so pesniki brali svoja najnovejša dela. Drugi dan je bil namenjen izletu v Rogaško Slatino, kjer so si gostje ogledali to naše najmodernejše in najslavnejše zdraviliško mesto, kjer so bili od zdraviliške uprave in ravnatelja dr. Gračnarja lepo sprejeti in pogoščeni. V Rogaški Slatini se je nadaljevalo zborovanje in se dopolnila nekatera vprašanja glede organizacije jugoslovanskih književnikov. Zvečer so se jugoslovanski gostje odpeljali na hrvaško stran, slovenski pa v Ljubljano. Ves sestanek je potekel v najlepši skupnosti in razumevanju, vendar pa v pogrešanju bolgarskih goetov, ki so obljubili svoj obisk, pa eo v zadnjem hipu prišle zapreke. Naslednji skupni sestanek bo prihodnje leto v Zagrebu, kamor je slovenske, srbske in bolgarske pisatelje povabil predsednik g. dr. Livadič, II. umetnostna razstava kluba „Neodvisnih" je bila otvorjena na binkoštno nedeljo v Jakopičevem paviljonu. Član kluba je pozdravil navzočega zastopnika g. bana g. svetnika Ferjana, zastopnika mestne občine g. Moleta, predsednika društva slov. likovnih umetnikov g. i. Vavpotiča, kakor tudi skromno število Ljubljančanov, ki so se kljub raznim drugim prireditvam udeležili otvoritve umetnostne razstave. Pozdravno brzojavko k tej umetnostni razstavi je poslal g. minister za notranje zadeve dr. Anton Korošec. N. Pirnat je nato v krajšem govoru podal razvoj kluba »Neodvisnih«. Klub je razstavil prvič pod imenom skupina mladih. Iz te skupine se je izkristaliziral klub »Neodvisnih«. Ker so nekateri menili, da je ta klub »Neodvisnih« nekak klub boljševikov, je treba pojasniti, da si je klub privzel to ime od francoskih »Neodvisnih«, ki stremijo predvsem za kvaliteto in naprednostjo svojih del. Poudarjal je živahno delavnost kluba, ki razstavlja istočasno v celoti na razstavi v Belgradu kakor tudi v Mariboru. Trije člani: Stane Kregar, Maksim Sedej, France Smerdu pa tu v Ljubljani. Navzoče občinstvo si je z zanimanjem ogledalo lepo urejeno razstavo. Razstava je zares vredna, da si jo vsak ogleda. Ne bilo bi prav, da bi slovenski izobraženec, ki pride v Ljubljano na velesejem ogledat si tehnični in trgovski napredek našega naroda, pa bi si obenem ne ogledal tudi razvoj in napredek umetnosti, ki kljub vsemu omalovaževanju le hoče rasti in rveteti. Razstava je odprta dnevno od 9. do 19. v Jakopičevem paviljonu. ŠIRITE KATOLIŠKO ČASOPISJE! Za obrambo ameriške obale so Američani napravili močne 30.5 cm baterije, ki se prevažajo na tračnicah. Silen vihar na Angleškem Mod velikim viharjem, ki je divjal pretekle dni nad Anglijo in tamkajšnjo obalo, so morali reševati ribiške čolne reševalni čolni. Na sliki vidimo francoski parnik »Cote d'Azur«, ki se med viharjem s težavo preriva v doversko luko. Štev. 14«. Veliki mo sfer zasumi čarovnijo Veliki mojster je vprašal Juda: »TeinpHlrski ima ujeto tvojo hčer, kajne?« »Da, gospod,« je naglo odvrnil Jud, »in če je odkupnina . ..« »Molči I« ga je prekinil veliki mojster. »Ali se tvoja hči ni ukvarjala z zdravilstvom?« »Seveda se je!« je hitel zatrjevati Jud, ki se mu je začelo evitati upanje. ;>Že marsikak vilez, gospod in kmet jo je zaradi njene zdravilne u-metnosti blagoslavljal. Ko že nihče drugi ni več znal pomagati, je ona pomagala.« »Vidiš, Konrad,« je veliki mojster menil svojemu spremljevalcu. >Ali nisem imel prav? Judi n ja je vsekakor čarovnica.'. »Ni'' je na ves glas zakrčal Jud iSaj zdravi le z mažami, ki pa iujajo čudovito zdravilno moč v sebi.« »Kdo pa jo je naučil delati te maže?« ?Neka Mirjam iz naše- __ga ljudstva.« »O, o tisti Mirjam sem pa slišal. Na grmadi je dobila svoje zasluženo plačilo. Tvoja hči je torej njena učenka. Ji bom že pokazal trapiti s svojimi čarovnijami viteze svetega templja I Kajpada, viteza Brianda je tudi začarala I« Ves ogorčen ze zaklical: »Izgini, Jud! Zapodite ga!« Zanon-ci hudega prizadela zlasti misijonom. Danes imamo pred seboj poročilo apostolskega vikarja province Jenhovfu, ki se takole glasi in ki poroča tudi vesele stvari: Odkar so se spopadli Kitajci in Japonci, leži apostolski vikariat Jenhovfu v vojnem ozemlju. Odkar so se začeli boji, prihajajo v misijonišče cele trume kitajskih beguncev. V škofijsko poslopje samo ter v bližnje misijonske hiše je bilo doslej sprejetih vsega skupaj 15.000 beguncev. Samo v katedralo jih je bilo sprejetih 2000. V kraju Tajkiahvang so begunci dobili zavetišče v zavodih misijonarjev Božje besede. Sča-som se je tukaj zbralo nad 30.000 ljudi. Ko poslopja sama niso več zadoščala za vse, so začeli postavljati šotore. Begunci pa nikakor niso sami siromaki, ampak je med njimi polno premožnejših ljudi s svojimi družinami. Med begunci so ugledni trgovci, uradniki in drugi, nekateri prej silno premožni ljudje. In prav to, da so misijonarji prišli v stike s temi izobraženimi kitajskimi ljudmi, je bilo za misijon velikanskega pomena. Med njimi, ki poprej niso imeli nobenega smisla za katoliško cerkev in vero, se je začelo kazati veliko zanimanje za krščanstvo. Ni minilo dosti tednov, že se je samo v tem vikariatu vpisalo med katoliške katehume nad 500 Kitajcev. Skoraj vsi ti Kitajci spadajo premožnejšim in izobraženim slojem ki-lajšktej>a naroda. Samo v kraju Tajkiahvang se je že oglasilo 2000 družin, ki so izjavile, da bi bile pripravljene prestopiti v katoliško vero. Teh 2000 družin so bili prebivalci 40 kitajskih vasi iz okolice, ki so pribežali semkaj pred Japonci. Vsaka vas je izjavila, da je pripravljena s svojimi sredstvi plačati katehiste, da bi jih poučevali v katoliški veri. Vsi skupaj pa so pripravljeni zgraditi katoliško cerkev. V kraju Cining, ki je važno križišče, se je začelo veliko gibanje za pristop h katoliški veri. Med 10.000 begunci tega mesta je bilo več ko 200 dijakov, ki so se vsi pridružili temu gibanju. To gibanje je toliko bolj uspešno, ker misijoni vikariata Jenhovfu doslej niso mnogo trpeli, ker sta jih obe strani, kitajska in japonska, pustili v miru. Zato tudi misijonarjev nihče ne moti v njihovem človekoljubnem delovanju. * Križanka Iz pristanišča Hastings so takoj razposlali motorne čolne za pogrešanci, kakor hitro se je sila viharja količkaj polegla. V Hastingsu je vihar grdo razsajal. Močno je poškodoval stolpe največje angleške brezžične oddajne postaje. Prav tako je ; močno poškodoval poslopje, kjer je pravkar velika poljedelska razstava. Razmetalo je šotore, razdejalo paviljone, ogrodja in tudi razstavljene predmete. Tudi drugod po Angliji je vihar prav tako | divjal. Tisto noč ob obali noben človek ni šel spat. I Ker je vihar razdejal vse telefonske žice in izru-j val telefonske drogove, je bilo nemogoče klicati kam po pomoč. V tem oziru je treba omeniti ljubezen žene nekega ribiča, ki ga je vihar v njegovem čolnu zalotil na morju. Žena se piše Eva Marshall. Ker telefon ni deloval, je v najhujšem viharju odhitela od doma v 5 kilometrov oddaljen kraj prosit reševalnega čolna za svojega moža, ki j je bil na morju prepuščen morskim valovom — v smrtni nevarnosti. Samo 5 kilometrov je bilo hoda, toda pot je žensko vodila čez nevarne obrežne kleči, med katerimi so brizgali razdivjani valovi in je tulil vihar. Zato pa je uboga ženska za to strašno pot potrebovala celi dve uri in še nekaj čez. Vzdržala je samo iz velike ljubezni do svojega moža. Ko je prišla na reševalno postajo, je bila komaj toliko pri moči, da je jecljaje povedala, kaj bi rada. S hitrostjo 130 kilometrov na uro je divjal vihar na Angleškem, kjer je takole razdejal naprave na dirkališču v Epsomu. vodnji na zemljo. Ker je vihar zajel velike dele Anglije, je zlasti močno bila prizadeta angleška obal. Morje jo na Severnem morju bilo tako razburkano, da je bila vsaka plovba po njem skoraj nemogoča. Le velike ladje so brez prevelike nevarnosti mogle kljubovati strašnemu divjanju morskih valov. Obrežne postaje so sicer pošiljale na Tukaj so ji pa mogli že povedati, da še je ribiški čoln njenega moža že razbil ob pečinah, da pa sta njen mož in njegov ribiški tovariš — hvala Bogu —■ rešena in na varnem blizu njenega doma. Ženska, ko je to zaslišala, je brž planila v divjo noč in hitela proti domu, da bi prej videla svojega moža. Toda komaj 20 metrov od reševalne postaje so jo zapustile moči in se je nezavestna zgrudila. Šele drugo jutro so jo našli in spravili na varno. Kakor velevajo poročila, sta doslej dva človeka mrtva poleg tistih 19 pogrešanih, ki še ne vedo, kaj je z njimi. Mladinski tabor v Ormožu Ormož, 7. junija. Na včerajšnjem ormoškem taboru se je zbralo ljudstvo iz vinorodnih Haloz, Slovenskih goric in številnih drugih severnovzhodnih krajev. Vsaka vas je poslala na tabor nekaj svojih zastopnikov. Opazili smo tudi zastopnike Prosvetnih društev iz Ptuja, Središča, Ormoža, Sv. Trojice in Križevcev. V nekaj urah so se v Ormožu, ki je bil za to slovesnost dostojno okrašen z zastavami in zelenjem, začele zbirati množice. Prosvetni tabor se je začel z veličastnim manifestacijskim sprevodom, kakršnih je Ormož še malo videl. Zbrani so bili oddelki slovenskih fantov, kakih 90 po številu, v krojih, ter slovenska dekleta v živopisanih narodnih nošah. Sprevod je krenil proti cerkvi, kjer je bil' pred župniščem postavljen krasen oltar za sveto mašo, poleg njega pa govorniški oder. Gosp. dekan Bratušek Franc je spregovoril o pomenu blagoslovitve novega prapora. Nato je blagoslovil prapor Prosvetnega društva. Kumovali sta g. Fabiani in ga. Munda. Po opravljene-m blagoslovitvenem obredu je bila sveta maša z ljudskim petjem, ki ga je spremljala godba pod vodstvom učitelja g. Novaka. Takoj po sv. maši 6e je pričelo zborovanje, ki ga je začel gosp. Uklavec. Po uvodnih besedah je pred'.agal, da se pošljejo vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II, knezu namestniku Pavlu ter notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu. Uklavec jc tudi sporočil zborovalcem, da bi se bil tabora osebno udeležil tudi ban g. dr. Marko Natlačen, če ne bi bil zaradi nujnih poslov zadržan. Kot prvi slavnostni govornik je nastopil gosp. prof. Hanželič iz Celja, ki je v temperametnih besedah govoril o slovenski mladini in starših ter o ljubezni do naroda in domovine. Med drugim je dejali: »Slovenska mladina ljubi svoj narod, ker hoče ,zgraditi domu slavo in čast'. Ljubi svoj narod in svojo zemljo, ker je ta njegov ponos. Ljubi svojo domovino, ker ohranja njen jezik in kulturo. Ljubi svojo državo, ker so jo zgradili njeni največji možje. Za vso to ljubezen in vse morebitne žrtve pa slovenska mladina ne zahteva privilegijev, temveč le enakopravnost z drugimi organizacijami. Priznanje za to je že tu, saj je pokroviteljstvo nad taborom slovenske mladine v Ljubljani blagovolil prevzeti Nj. Vel. kralj Peter IL« Za temi besedami se je razgibala vsa številna množica in priredila viharne ovacije. Kot drugi govornik je nastopil g. Štamberger iz Središča, za njim pa akademik g. Kociper Sta/nko od Sv. Miklavža pri Ormožu. Ob 3 popoldne so bile v farni cerkvi slovesne večeirnice, nato pa je dolga vrsta članov in članic ob gostem špalirju občinstva odkorakala ob zvokih godbe na telovadišče. Ta prostor je dala na razpolago grofica Wurmbrandt-Georgijevičeva. Zelo lep uvodni govor je imel tu okrajni načelnik g. dr. Vidic. Mladina mu je odgovorila z navdušenim pritrjevanjem. Telovadci so vse točke sporeda izvedli izborno in v največji disciplini. Zaključni govor je imel zastopnik mariborske podzveze gosp. Kotnik. Maribor Slaba patroaa preprečila i roparski 'timor PosestiliCS Angela Rotner v Janževi gori pri Selnici ob Dravi je okrog 11 zvečer zaslišala v kuhinji čuden šum, ki je prihajal iz sobe. Mislila je. da ee je mačka vtihotapila v sobo, pa je šla pogledat ter si je svetila z električno svetilko. Ko pa je vstopila v sobo, je opazila pod posteljo tujega moškega, ki je meril nanjo z lovsko puško. Tujec je puško sprožil, patrona pa ni vžgala. Rot-nerjeva je nato zakričala na pomoč, zaloputnila in zaklenila vrata ter klicala sosede. Tujec pa je pobegnil skozi okno in ljudje, ki so na klice prihiteli na pomoč, so videli dve postavi izginiti v temo. Selniškim orožnikom se je posrečilo izslediti napadalce v osebah dveh mladih frkolinov 16 letnega Vinka Saboleka in 17 letnega Franca Sulca. Sabolek se je splazil v sobo ter odprl omare, da bi pokradel obleke, Šulc pa je stražil pod oknom. Ko je Sabolek začul, da prihaja gospodinja, je zgrabil lovsko puško, ki je visela na steni, napel petelina ter se skril pod posteljo. Priznal je, da je imel nainen streljati na posestnico, ko je vstopila v sobo. Orožniki so preiskali naboj, ki je bil v puški ter so ugotovili, da je samo slaba kapica na patroni, ki se ni vžgala, preprečila strašen zločin. Sabolek je kljub svojim 16 letom pokvarjen fant, ki ima že celo vrsto tatvin na vesti. Kopalne obleke, najnovejše pri Jakob Lah, Maribor m Marijina kongregacija za gospe bo imela v četrtek popoldne ob 4 svoj redni sestanek. m Gledališkim abonentom. V četrtek absol-vir-a gledališče 21. predstavo za vse abonente, tako da preostaja samo še en večer za vsak Tudi Vala obleka bo kakor nova ako jo pustite kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnica Objavo Izjava! Podpisani Stuplea Josip st., posestnik sedlarski, jermenarskt ln torbarski mojster v Ljubljani Slomškova ulica 6, s tem izjavljam, da ne priznam nobenih obveznosti, ki niso bile narejene na podlagi mojega pooblastila in za nje nisem plačnik. — V Ljubljani, dne 6. VI. 1938. Stupica Josip st. (o) Čitajte in širite »Slovenca« 2 stoletji svetovnega uspeha — kaj ni to najboljši dokaz kakovosti proizvodov Gibbsa? — Gibbs so kopirali in ponarejali po vsem svetu, toda kopije in ponaredbe nimajo nikdar vrednosti originalov. Da dobite res dovršen proizvod, uporabljajte pravo milo za zobe Gibbs, iznajditeljev proizvod. Znanstveno je dokazano, da milo Gibbs je in ostane vedno aseptično. Noben mikrob ne more živeti na njegovi površini. abonma. Ker pa so mnogi abonenti s svojimi plačili še zaostali, se vljudno naprošajo, da čimprej poravnajo svoje zadnje obroke. m Smrt blagega moža. V Koseskega ulici 45 je umrl v starosti 53 let vlakovodja drž. žel. g. Josip Lonphinc. Pokojnik je bil dolgoleten naročnik »Slovenca«, globoko zavednega in blagega značaja. Pogreb bo jutri, v četrtek, ob četrt na pet popoldne na pobreškem pokopališču.. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje! . m Čudna nasprotja. »Mariborski Večernik Jutrac je v svoji številki od sobote, 4. junija 1.1. poročal, da obhaja njegov upravnik Reja, čigar ime je znano iz prihovskih dogodkov, svojo 50-letnico v polnem razmahu zdravja. Nam se močno, močno zdi, da je zdravstveno stanje g. Rejc bilo nekje povsem drugače opisano. Ali bi nam »Večernik« mogel to čudno nasprotje kaj točneje pojasniti? m Dve hudi nesreči. Skozi Slov. Bistrico se je peljal na binkoštni ponedeljek na kolesu 41-letni tesarski mojster Franjo Kovačič iz Varaždina. Na 'ovinku ga je hotel neki motociklist prehiteti, pa se mu je zaletel v, desno nogo ter mu jo popolnoma zdrobil. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. — Druga nesreča se je pripetila1 na cesti med Marenbergoni in Muto. Ključavničar Rihard, yede iz Št. Rupej-tft se je. ..peljal,,pa,motornem kolesu, za njim pa je sedel delavec Ivan Virant iz Trnave. Na ovinku pa je motor zaradi prevelike brzine vrglo s ceste. Vede je Zadobil le lažje poškodbe, Virantu pa je počila lobanja ter se še sedaj v bolnišnici ni zavedel. m Poceni meso. Danes zjutraj se bo prodalo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 180 kg govedine po 5 din za kilogram in na osebo največ 2 kg. m čigav je vojaški kovčeg? Ko so odhajali meseca aprila novinci k vojakom, so ljudje našli na sejmišču pri klavnici vojaški kovčeg ter so ga oddali policiji. Ta se je obrnila potem na vojaške oblasti, da poizvejo, kateremu re-krutu je bil kovčeg ukraden, sedaj pa. je prispel negativen odgovor. Lastnik dobi ta kovčeg na policiji. m Vlom pri tvrdki »Karo«. V pisarniške prostore Rogličeve tovarne za čevlje »Karo« v Cankarjevi ulici je bilo vlomljeno. Vlomilec je vplenil 800 din gotovine in 200 din vredno nalivno pero. Mousollette svilo, rožasto ki se ne mečka, din 19'-, pralne delene od din 8'-, crepe din 10 -, za dečve, najnovejše vzorce od din 8.-naprej, kakor tudi vse vrste svilene in volnene modne blagove za poletne obleke nudi po globoko cennahnib F. I. GORICAH, Ljubljana. Sv. Petra c. Z9 Dohodki nogometnih tekem Pariz, 7. junija. AA. Dohodki nogometnih tekem za svetovno prvenstvo so tile: Nemčija proti Švici v Parizu 500.000 frankov, Francija proti Belgiji v Parizu 490.000 frankov, Italija proti Norveški v Marseillu 280.000 frankov, Brazilija proti Poljski v Strasbourgu 200.000 frankov, Nizozemska proti Češkoslovaški v Havreu 145.000 frankov, Madžarska proti nizozemski Indiji v Reimsu 140.000 frankov, Romunija proti Kubi v Toulouseu 110.000 frankov. Vesti športnih zvez, klubov in društev S K Graf ika. Drevi ol) pol 8 bo važen sestanek vsoh igralcev in odbornikov kluba. Ker je sestanek velike važnosti za nadaljnji razvoj kluba, prosim vse, da se ga zanesljivo udeleže. — Predsednik. J.ahlcoatlctslca podzveza v Ljubljani. — Službono. Obveščamo naslednje gospode, (la so odrejeni v državno reprezentanco za mateh proti CSR, iu sicor: Marjan Sku4ek, Zmagoslav Košir, Fric Martini, Vido Bratovž, inž. jMilan StepiSnik, Jože Brnčan, Emil Goršek in Ferl Pletfršnk. Kot delegnt iz Ljubljano potuje g. geom. Cerrte. Odhod bo v četrtek, dne 9. junija ob 13.07 iz Ljullljane z bralni vlakom ter se priključijo zagrebški skutfini v Zidanem mostu, Celjani v Celju oh 14.51. G. inž. ■ StepiSnik naj potnje v Pragersko in naj so tam prikljuM. — Tajni i;k. H Radio p^mm^mmmmm Programi Radio L)nblfanoi Sreda, 8. junija: 12 Izpod južnega sonca (plošče). 12.45 Poročila. — 13 Napovedi. — 13.20 Operetni venčki (ploSče). — 14 Napovedi. — 18 Originalna švicarska godba (Malenškov trio). — 18.40 Opazuj in poskušaj (g. prof. M. Adlešič). — 19 Napovedi, poročila. — 19.30 Nacionalna ura. — 19.50 Šahovski kotiček. — 20 Koncert Schwnbovih in Foersterjevih pesmi (Akademski pevalt) kvintet). — 20.45 Joh. Seb. Bach: Brandenburški konsert" (plošče). — 21.10 Klavirski koncert (ga. Ducy Teimaol-Beleo). — 22 Napovedi, poročila. — 22.15 Koneert na dveh citrali (gg. I. Kosi in V, Skok). Četrtek, ». junija: 12 Operni odlomki (plošče). — 12.45 Poročila. —1 3 Napovedi. — 13.20 Znani plesni orkestri (plošče). — 14 Nnpovedi. — 18 Zvoki iz Jugoslavije (Radijski orkester). — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. prof. R. Kolarič). — 19 Napovedi, poročila. — 19.31) Nacionalna ura. — 19.50 Deset minut zabave. — 20 Iz opernega sveta (Radijski orkester). — 21.10 Rondo — V. ura: Brahms, Dvofak, Rosenstock, Koporc. Predavanje: g. Srečko Koporc. Klavirske točke: gdč. Her-ta Seifert. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Radijski orkester in g. Mirko Premelč. Drugi programit Sreda, 8. junija: Belgrad: 20 Klavir. — 20.30 Humor. — 21.30 Vokalni koneert. — Zagreb: 20 Plošče. — 20.30 Ljubljana. — 22.20 Plesna glasba. — Praga: 20.05 Narodni koncert. — 21.25 Beethovnova VIII. simfonija. 22.35 Zabavna glasba. — Varšava: 19.30 Zabaven koncert. — 21.10 Cliopinove skladbe. — 22 Klasična glasba. Sofija: 19.45 Opera. — Budimpešta: 20.15 Ork. koneert. 21.45 Violina. — 22.40 Ork. koncert. — Trst—MIlan: 21 Igrn. — 21.40 Klavir. — 22.30 Plesna glasba. — Rim— Bari: 17.15 Violina. — 21 Citre. — 21.45 Tihala. — Dunaj: 20 Potje in glasba. — 21 Zabaven koncert. — 22.30 Orkester in solisti. — 24 Zab. koncert. — Stuttgart: 20 Plesna glasba. — Monakovo: 20.50 Brueknerjeva III. simfonija. — KBIn: 21.05 \Vagnerjevc skladbe. Četrtek. J. junija: Belgrad: 20 Zelezničarska godba. — 21 Zab. koneert. — Zagreb: 2(1 Zbor »Lisinski«. — 20.45 Bolgrad. — 22.2P Plesna glasba. — Praga: 19.35 Lahka glasba. — 20.30 Vojnška godba. — 20.55 Ork. koncert. — Varšava: 19.25 Zah. koncert. — 21.10 Moški zbor. — 22 Komorna glasba. — Sofija: 19.30 Orkestralni koncert. — 20.45 Celo. — 21.15 Pestra glasba. — 22.20 Lahka in plesna glasba. — Budimpešta: 20 Verdijeva opera »Othello«. — 22.25 Ork. koncert. KOLESA znamke ,.AX0" v prvovrstni kvaliteti in lepi izdelavi kupite ugodno pri H. fUTTNER LJUBLJANA, Aleksandrova 6 Zahtevajte brezpl. cenik! Ugodni planini pogojiI Odbor »Katol. tiskovnega društva« v Ljubljani sklicuje za četrtek, dne 9. junija 1938 izredni občni zbor z edino točko dnevnega reda preme m ba pravil. Začetek ob pol štirih popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne.1 V Ljubljani, dne 7. junija 1938. Odbor; 1 § 11. pravil pravi: Ako bi ob napovedanem času ne bilo 25 članov osebno navzočih, se vrši pol ure pozneje občni zbor z istim sporedom in na istem kraju, ki veljavno sklepa ob vsakem številu navzočih članov. ■ Hugo Wasts 65 Zlato večnega Juda Roš Silberstein je majal z glavo: »To lahko pripovedujete gojimom. Pravi sin talmuda vam ne bo nikdar verjel.« Toda nihče ni vedel, kje je Mauricio Kohen in v katerih skritih delavnicah dela njegov sanjar-ski alkimist. Roš Silberstein je rekel Zahariju Blumenu: »Poverimo vaši hčeri nalogo, da najde Kohena in ga pripravi do tega, da se bo zaljubil vanjo.« Blumen je odgovoril: »Nemogoče, ta norec se je zaljubil v iznajdi-teljevo hčer.« Roš je ugovarjal: »(Neverjetno. Kristjanka lahko ljubi Juda. Toda tisti dan, ko se bo Jud zaljubil v kristjanko, se bo nebo združilo z zemljo... Tako je zapisano v talmndu.« Zaharija je razlagal: »Bil je čas, ko je ta čudak ljubil mojo hčer.« »In ona? Kaj je ona čutila do njega?« »Sram me je priznati, da ga je tudi ona ljubila. In ga ni pozabila.« Roš je dejal s hladno trdnostjo: »Če je tako, ji bo uspelo, da bo pozabil krščansko dekle in se vrnil v Kahal. Zelo slabo bi bilo, če bi se pokristjanil.« Marta je bila odšla, da bi na morju ob La Plati prebila zadnje dni te pomladi, v kateri se je prav malo zanimala za reči, ki so prej polnile njeno življenje, zelo pa se je bavila z zagonetnimi spletkami Kahala. Bila je naveličana prejšnjega svojega razburjenega in begavega življenja, vendar pa ni mogla svojega srca privezati na novosti, ki ji jih je prinašalo sedenje življenje. V začetku ie bila kakor meč proti kristjanom, ki ga je vihtel Kohen. Zdaj pa je čutila, da jo drži druga roka. Njene navade so se komaj spremenile. Bila je muhasta, skoraj čudaška. Njeni prijatelji je nikdar niso izraševali o urah, ki jih je prebila daleč od njih. Tisti, ki so imeli dobre misli, so menili, da je zaprta v« svoji hiši ali pa, da je kje na svojih samotnih pustolovskih letalskih izletih ali pa, da je kje na očetovih poljih, ki so bila večja od kraljevih posestev. Ni manjkalo tudi ljudi, ki so verjeli, da ima toliko posla z dobrodelnostjo, da obiskuje siromake v svoji župniji. Tisti, ki so jo oblegali in eo se ji smehljali, ker so upali, da jim bo kdaj izkazala naklonjenost, so si mislili, da je skrita na svoji pristavi s kakim skrivnostnim tovarišem, ki si ga je izbrala za en dan in ki ga bo jutri tepla kakor sužnja. Marta je vedela, kaj mislijo in se jim je smejala ter jih zaničevala. »Norci, zakaj mislite slabo o meni? Kdo od vas se more bahati, da mi je kdaj poljubil samo roko?« Kljub vsemu slabemu, kar so govorili o njej, niso slutili, da je bila Marta zlata čaša Kahala, ob kateri se je nešteto gojimskih deklet zastrupljalo, ker so posnemala njene muhe in njeno svobod-njaštvo. Da bi bolj zakrila svoje sedanje posle, je izpolnjevala verske dolžnosti kakor včasih. Hodila je v cerkve ki zdelo se je, da je njena vnema prav tako globoka ali navidezna kakor vnema njenih tovarišic, ki so se udeleževale obredov tistega krščanstva, ki ga je njena volja zainetavala, ki pa ni izpustilo njenega srca. Čeprav je bila sposobna onečastiti vse, se vendar ni upala nikdar približati obhajilni mizi in zagrešiti bogoskrunstva, da bi z nečisto dušo sprejela Kristusovo telo. »Še zmeraj imam krščaneke navade I« je besno govorila sama sebi. Zdelo se ji ie, dn ho tisti dan, ko bi šla po nevrednem obhajilu, pritekla kri iz križev, ki jih ni marala gledati. Oče jo je po telefonu poklical iz Buenos Ai-resa. »Roš Silberstein ti hoče zaupati težko nalogo. Pridi še danes!« Ne da bi se od koga poslovila, je skočila v letalo, ki ga je vodila sama, in čez tri ure so je že razgovarjala v očetovi pisarni. Medtem ko ji je roš razlagal 6voj načrt in dajal svoja navodila kot gospodar, je z izkušenimi očrni in z ginjenim srcem gledal in premišljal, kako lepa je ta Judinja čiste krvi in močnih rok, ki bi bila sposobna, da kakor Judita stopi v Ho-lofernov šotor in mu z lastnim mečem prereže vrat. Roš Silberstein je položil roke na dekletovo glavo in ga blagoslovil z besedami iz Juditine knjige. »(Poišči ga in naj te vzljubi zaradi tvoje lepote,, ne da bi ga ti ljubila. In Gospod naj položi v tvoje srce dovolj moči, da ga boš zaničevala, in dovolj sile, da ga pogubiš.« Marta je odšla izpred roša in med zobmi mrmrala Juditino molitev: »Dovolj moči, da ga boš zaničevala, dovolj sile, da ga pogubiš!« Ne I Nikdar ne bom proeila Boga, ne za eno ne za drugo. V neznani deželi svojega srca je odkrile nekaj čudnega. Odrekla se je zaradi njega evoji veri. Zato 6e ne l>o odrekla njemu za nič. Nekdo, ni vedela že več kdo, najbrž Fernando Adalid, ji je dejal, da je njena duša globoka. Zdaj je verjela. To globočino odkrije človek samo, kadar je duša polna ljubezni. A velike ljubezni pridejo nehote. Vzcveto brez hotenja, ovenejo brez človeške krivde. Tista ljubezen, ki je v začetku vzbujala smehljaj svoji gospodarici, ljubezen, ki se je rodila kakor roža ob morskem bregu, je kljubovala valovom in vetru in z nežnimi drobnimi koreninami predrla ošabno skorjo ubogega srca, ki ea-mo sebe ni poznalo ter prišla do globokih plasti, ki so v najbolj suhih srcih, kakor ostanek božje dediščine. Preden je ljubila, ne bi bila nikdar priznala, da bo zaradi ljubezni kdaj trpela. Ko se je sklanjala čez rob svoje lastne skrivnosti, je začela odkrivati, da je bistvo tega velikega bistva bolečina. Toda na dnu vseh grenkob je požirek medu, ki daje nesmrtnost tistemu, ki ga okusi. Zato ima bolečina ljubezni nekaj neizbrisne sladkosti in noče nikdar umreti. Roš je videl, kako je odšla in se je zamislil »Ta Judita ima judovske oči, a krščansko srce,« ei je dejal in popravljal svoj prvi vtis. Zelo se bojim, da ne bi bila sposobna odrezati glavo Halofernu.c Blumen, ki je bil pri razgovoru s hčerjo, ga je vprašal: " »Kaj premišljaš, roš?« Silberstein ga ni poslušal. Skozi visoko odprto okno proti vzhodu je pogled tekel čez ogromno pristanišče z nabrežji, kjer so se gnetle ogromne ladje, ki ee je zdelo, da so se za rinil o prav v mestne ceste. Daleč zadaj je tekla tista lena rumenkasta reka, ki nima primere rn ki je širna kakor morje. Tam bi lahko vrgla svoja sidra vsa brodovja sveta. Na zahod ee je odpiralo drugo okno. Tam jo pogled tekel milje in milje in se utrujal, ko je zasledoval meje meeta, ki je bilo kakor strahotna glava otroškega telesa. Roš je vedel, da je Argentina velike država po površini in po neomejnem bogastvu, majhna pa po številu prebivalcev. In spomnil se je, da je utemeljitelj cionizma, Veliki Teodor Herzel, nameraval dobiti za svoj narod domovino v kakem delu argentinskega ozemlja. Ko je Herzel umrl, so njegovi nepotrpežljivi nasledniki zagrešili neskončno napako, da so rajši izbrali etaro izčrpano in napol divjo Palestino, kakor pa io novo in rodovitno obljudeno zemljo, katere prestolnica je štela že več Judov, kakor vsa obnovljena Judeja. STROJNO PODJETJE IN TEHN ICNA PISARNA ING. OGNJEfLAV BORŠTNAR LJUBLJANA ■ SISKA, SV. JERNEJA CESTA STEV. 18 izdeluje razne stroje, strojne dele, transmisije, železne konstrukcije.žaginein mlinske opreme VODNE TURBINE zatvornice itd. Montira in popravlja parne kotle. Izvršuje načrte, proračune in ekspertizo MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. II Smrekove hlode od 12 flo 25 cm debeline in od 2 m dolžine naprej, kupim po najboljši dnevni ceni. - Josip Gumzej Celje ' (k) Poslrcžnico pridno in snažno, sprejmem takoj. Gosposvetska cesta 7-1. (b) Krojaškega pomočnika sprejmem takoj. - Peter Jeraj, krojaški mojster. Vodice nad Ljubljano, (b Dve frizerki mlajše, spretne moil) za Ljubljano in Bled - takoj sprejmem, - Ponudbe na salon »Mila«, Ljubljana^ Tyrševa cesta 7 (b) Šiviljo ea ženske obleke, prvovrstno moč - sprejmem takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Stalna služba« 9124 (b) Kuharico verno, snažno in zanesljivo popolnoma zmožno samostojne kuhe in vsega gospodinjstva, staro 30-10 let sprejmem k dvema Osebama v Ljubljani. Pismene ponudbe z navedbo starosti in naslova zadnjih dveh službenih mest pod šifro »Verna, snažna in zanesljiva« št. 9129 v upravo »Slovcnca« (b) mm\ Šiviljsko vajenko Jn praktikantinjo sprejme salon Mary, Tyrševa 51 Učenca krepkega, železničarskih staršev v Ljubljani — sprejmem za manufaktur-no trgovino. Ponudbe v upravo »Slovcnca« pod £t 9142 (v) 2500 din potrebujete da zaslužite 1000 flin mesečno doma. Postranski zaslužek. »A u o s«, Maribor, Orožnova 6. (z) Petstanovanjska hiša z lepim vrtom, rentabilna v Ljubljani - ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 9121 (p) V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki in gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega veleposestva. Pojasnila pri inž. Miklau Otmar, Brežice. Kunaver Ludvik gradbeno • strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29 oktobra et 6, telefon 37-33. tma naprodaj večje število parcel, kompleksov posestev, gozdov trgovskih ln stanovanjskih hiS ln vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) iMKrm 1 VnORSK'?] Urmm&MZi »Victoria« harmonike jazz — in vsa druga glasbila, potrebščine in popravila pri Jakob Dorjath Frančiškanska ulica 3 (nasproti Učit, knjig.) Železno blagajno srednje velikosti, rabljeno a dobro ohranjeno — kupimo. Ponudbe z navedbo teže, velikosti in ccnc je poslati občini So-rica okraj Škofja Loka do dne 15. junija 193S. Bančno kom. zavod - Maribor Aleksandrova cesta et. 40 kupi takoj in plača uajbolje HRANILNE KNJIŽICE bank in hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE 3•/• obveznice, bone ter srečke, delnice itd. VALUTE VSEH DR2AV PRODAJA SREČK državne razr. loterijo \3SBSSS Lokal majhen, pripraven tudi za pisarno sredi mestai naprodaj. Naslov v upr, »Slov.« pod št. 9100 (1) Hišo z vrtom tik kolodvora, ne daleč od Ljubljane - oddam v najem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »V najem« št. 9110 (n) Motorno kolo 3 HP novo, naprodaj. N. Nar din Poljanska ccsta 31 Motorji najnovejši »Triumphi 200 ccm, dvokolesa svetovnili znamk, najnovejši modeli otroških vozičkov, posrrez-ljivi kabinet šivalni stroji pri »Tribuna« F. B. L. — Karlovška ccsta 4, na velesejmu v paviljonu J, pri glavnem vhodu. (f) Širite »Slovenca«! HRANILNE KNJIŽICE 3 ODST. OBVEZNICE VREDNOSTNE PAPIRJE VOJNO ŠKODO vnovcuje po najvišji ceni in proti takojšnjemu izplačilu Koncesi jonirana trprovska agontura za bančne posle AL. PLANINŠEK LJUBLJANA Beethovnova 14 - Tel. 35-10 in Moške srajce hlače, kravate, nogavice najceneje in trpežne pri 1. Tomšič, Sv. Petra c. 38. Štajerska jajca po najnižjih cenah vedno v zalogi. - Baloh, kolodvorska ulica 18 (1) Diesel in bencinski tovorni avtomobili in avtobusi Originalni Bilsslrtg-Nagf Diesel motorji-tovorniki in specijalni vozovi raznih tipov in nosilnosti od 1% do 10 ton Svilene sralce mošhe Din 36 -damshe bluze Din 16 -motne svilene nogavice ... Din 10' mošhe nogavice močne, moderni vzorci Din 6 -domshe letne nogavice .... Din 3'— in razno drugo modno blago prodaja po priznano nizkih cenah (,ZORA" Ljubljana, Miklošičeva t, 30 Trgovci imajo znaten popust! Obiščite nas in prepričajte se o naših nizkih cenah, da boste lahko povečali svoj zaslužek. V naših krajih so že od nekdaj najbolj K2 STVRIA ta kolesa še danes izdelujejo v isti znani stari kvaliteti ki so jih naše biciklisticne generacije spoznale kot najboljše in nedosegljive Za sezono 1938 prinaša STYRIA nove modele v kromirani izdelavi Dobijo se v vseh strokovnih trgovinah Glavno zastopstvo: „HE.KOw, lulij Rosenberg, Zagreb, Račkoga IO Mreže za postelje dobite najceneje pri tvrdki Andlovic, mizarstvo, zaloga pohištva, Komeuskega ulica 34. (i) Shaping-stroj nov 300 mm huba — se jako poceni takoj proda. Vprašati pri Ludvik Iler-šič Ljubljana Rimska c. št 'l3 ' (1) KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina Ljubljana - Tvrieva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) r. hii Dvosobno stanovanje oddam za takoj ali pozneje. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Sončno in mirno« 9104 (č) Dvosobno stanovanje oddam z julijem tričlanski družini ali upokojencu. Vprašati : Podmllšča-kova 40 (č) MALIN0VEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. PICCOLI. LJubljana, nasproti »Nebotičnika«. /.a vse prilike naročite pr Centralni vinarnt v Ljubljani. TELEFON STEV. 25-73 Generalno zastopstvo: „AVTOPRODAJA" ZAGREB Baruna Jelačiča ulica 3 Telefon 23012 BEOGRAD Kralja Petra ulica 9 Obiščite nas na Lfublianshem velesejmu! Bogu je dopadlo, da je poklical med angelce našo ljubljeno dveletno hčerkico ANICO Pokopali jo bomo na farnem pokopališču v Uotovljah v sredo, 8. junija ob 8 zjutraj. G o t o v 1 j e , dne 7. junija 1938. Žalujoča rodbina VINKO J OR DA NOVA Sobico oddam gospodični. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 9130 (s) Novodošli klavirji »Stingl« in glasovirji na obroke in na posodo pri M. Baueile, Maribor. Gosposka 56 Razpis Občina Pod sred a, okraj brežiški, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika šolska izobrazba: višji tečajni izpit. Plača (iOO din mesečno brez doklad do 1. aprila 1939. Potrebna kavcija v gotovini 3000 din ali v garancijskem pismu 5000 din. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih (Službeni list kr. ban. uprave dravske banovine z dne 29. julija 1936), je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v Služb, listu, pri tej občini. Uprava občine Podsreda, dne 14. maja 1938. ZAHVALA. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so našemu dragemu bratu in stricu Antonu Pezdiču poštnemu tajniku v pokoju lajšali zadnje dni življenja in ga spremili na njegovi zadn ji poti. Kranj, dne 7. junija 1938. ----------Družina Brati na. + ča v globoki Duhovščina slovenjebistriške dekanije sporoča žalosti, da je naš predragi sobrat, gospod Franc Gartner župnik na Gornji P o 1 s k a v i po dolgem in hudem trpljenju, lepo pripravljen, dne 7. junija po polnoči sklenil svoje življenje. Pogreb dragega tovariša bo v četrtek, dne 9. junija ob 10 na Gor. Polskavi. Priporočamo pokojnika v memento in molitev. V Laporju, dne 7. junija 1938. .T o ž e E O z i m i č , dekan. Potrti in vdani v voljo Vsemogočnega naznanjamo, da je po mukapolni bolezni, previden s sv. zakramenti, umrl oče, soprog, brat, svak, stric, gospod Ivan Stare gostilničar Pogreb bo v četrtek ob 5 popoldne na Dobravi-Vintgar. Prosimo molite zanj! Dobrava-Vintgar, dne 6. junija 1938. Marijii, soproga; Dragica in Dušan, otroci in ostalo sorodstvo. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cež Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič