ftev. 83. 9 iMani, o torek, dne 20. aprila 1909. HIB IIJLL. Velja po poŠti: sm celo leto naprej K 26-« sa pol leta „ „ 13'— ua četrt leta „ „ 6-50 ita en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: sa celo leto naprej K 22-eo si in mesec „ „ 190 polllj. na dom 20 h n« mesec. Posamezne Stev, 10 h. OradniŠtVO » Kopitarjevih uttcah It. 2 (vhod —dvorllte nad tiskarno). — Rokopisi sr a® wa?aJo? nefranklrana pisma se ne sprejemajo. ^Uredniškega telefona Itev. 74. Političen list za slovenski narod Leto mvil. Inserat!: Enostop. petltvrsta (72 mm) 1 za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve( ko trikrat. . 8 ,, V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob. Javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, Izvzemll nedelj« In praznike, ob pol 6. u>' popoldne. Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Itev. 2 ---—. Vsprejema naročnino, Inseratr reklamacije. Upravnllkega telefona Itev. 188. Današnja številka obsega 4 strani. II. zasedanje vodstva s. L. S. DEŽELNE MELIORACIJE. (Poročal odbornik dr. E. Lampe v seji vodstva S. L. S.) L j u b 1 j a n a, 19. aprila 1909. Deželni odbor zavzema stališče, da stori glede na melioracije vse, kar je mogoče. Najbolj od rok gredo vodovodi, ker so najbolj enostavni in tehnično najložje izvršljivi. Gotovo je, da se z vodovodi ustvarijo predpogoji za napredek kulture, zato jih ljudstvo tudi tako številno zahteva. Od zadnjega deželnožborskega zasedanja je došlo zopet mnogo prošenj. Včasih so se ljudje ustavljali vodovodom, zdaj pa prosijo zanje. Letos se napravi, oziroma dovrši do 16 vodovodov. Kjer ni predpogojev za napravo vodovodov, se dela na napravo kapnic. Efekt je ta, da bo imela v kratkem cela Gorenjska od Jesenic do Šiške na eni in do Kamnika na drugi strani vse potrebne vodovode. Na Gorenjskem je delovanje lažje, razmere so ugodne, zato se sklepi iiitro naredijo. Težje je glede na preskrbo vode v kamniškem in brdskem okraju. Glavna naša skrb je zdaj, da se izvedejo vodovodi po Notranjski in Dolenjski. Pri tem bi veljalo sledeče načelo: I. Naprava majhnih vodovodov naj se kolikor mogoče omeji v tem smislu, da se izvrše večji projekti, ki zadostujejo za večja ozemlja. Zato se izdelujejo projekti centralnih vodovodov. Dozdaj imamo tri take velike projekte. Prvi veliki projekt je vodovod za Suho Krajino, ki bi obsegal 105 km cevja in bi preskrbel vodo za Dobrepolje, Struge, Zvirčc, Hinje, Ambrus in sosedne vasi. Drugi projekt bi preskrbel kraje od Sodražice, Ribnico, Dolenjo vas, celo Kočevsko dolino in bi črez Stari log prišel zopet v Suho Krajino. Tretji in največji projekt se izdeluje za Notranjsko. Dolg bi bil 110 km. Vodo bi zajeli pod Nanosom. Obsegalo bi to vodovodno omrežje tudi artiljerijsko zemljišče in bi velik del Notranjske preskrbelo z vodo. Pečamo se pa tudi z velikim projektom za Belo Krajino. Dogovori se vrše za to že s hrvaško vlado, da se zajame voda v Žumberku. Najbrže bo izdelan generalni projekt že letos. LISTEK. Sneli Seriot. (Od odličnega sotrudnik a.) Kaj je vzrok sedanji meščanski vojski v Turčiji? Duhovščina se je uprla mladoturškim reformatorjem. Stara Turčija Suleimana Presvetlega se bori z moderno, koje voditelji so se izučili v Londonu in Parizu. Po listih beremo skoro splošno, da sc gre za boj med vero in nevero, med »k I e-r i k a 1 c i« in liberalci. To pa ni čisto res! Niso namreč vsi mohamedanski duhovniki nasprotni ustavi, veliko jih je celo, ki odkrito mladoturki simpatizujejo in o najvišjem duhovniku — šeih-ul-iizlamu — Zia effen-diju, jc znano, da mu je ustava ljuba. Mož ie bil zaupnik mladoturkov, sedanji režim se ga pa tudi ni upal odstaviti. Veliko višjih duhovnikov — molla — je svojčas ustavo proučilo in izjavilo, da ustava nikakor ne nasprotuje izlamu. Na drugi strani pa je veliko mladoturkov, ki so verni. Gotovo, voditelji res "'so bogvekaj vneti sinovi Mohamedovi, vendar pa sc ne more reči, da merijo na t", da bi v državi uveljavili verski indife-fentizem, ker je to pač tudi čisto nemo- Seveda bi ti vodovodi stali velike vsote, a z ozirom na veliko potrebo se zanašamo na veliko državno pomoč. Nc smemo sc ustrašiti celotnih številk, ker stane veliko majhnih vodovodov še več. Kako pokriti stroške? Delati se bo moralo na t«, da poviša država pri napravi vodovodov svoj prispevek. Pri srcu so nam melioracije planin in travnikov. Deluje se v tem oziru že v več krajih. Misliti se mora tudi na motorno silo. Potrebne so strojne zadruge. Elektriški projekti se snujejo. Razprave se udeleže monsignor dr. Žitnik, ki opozarja na notranjski vodovod. Gostinčar opozarja na potrebo izboljšanja mahovitih travnikov v idrijskem in vrhniškem okraju. Hudournike imamo v Šent Vidu in pri Sv. Trojici. Priporoča deželnemu odboru vodovode in cesto v Ka-nomlji. Hladnik naglaša, da se ne smejo pozabiti manjši okraji, osobito oni ne, v katerih imajo veliko vina in malo vode. Povdarja potrebo pospeševanja sadjarstva na deželi, ki je zelo ugodna za sadje-rejce. Priporoča sadjarske zadruge. Deželni odbor pospešuj ustanovitev takih zadrug, kakor tudi izvoz sadia. Župnik Kalan želi, naj vodstvo posveti tudi vso pozornost zmernostnemu gibanju. CESTNI ZAKON Poročal deželni odbornik dr. L a m p e. Dosedanji cestni zakon ni več primeren novim potrebam in se bo moral v več stvareh izpremeniti. Cestni zastopi kot avtonomni organi naj bi ostali, a morajo se preosnovati. Virilisti in privilegovana zastopstva odpadejo, občine naj volijo same svoje zastopnike, in sicer tako, da bodo vsi okraji ozemlju in prebivalstvu primerno zastopani. Večje občine dobe lahko po več zastopnikov, manjše po enega ali se za več majhnih občin določi en zastopnik. Deželni odbor ima tudi svoje primerno zastopstvo v vsakem okraju. Vzdrževanje deželnih in okrajnih cest stane sedaj na leto povprečno 660.000 K, od katerih pride 195.000 K na deželne cc-ste, 460.000 K na okrajne ceste in 5000 K •na dovozne ceste. Od te svote pa plača deželni zaklad 125.700 K, cestni zakladi pa plačajo 532.600 K. Iz tega se vidi, da leži največja teža na okrajnih cestnih zakladih. Treba bo okrajne cestne zaklade razbremeniti. Najenostavnejša razbremenitev bi bila enotna cestna doklada za celo deželo, iz katere bi sc vsako leto odkazal gotov znesek vsakemu okraju. Mnogo govori za tako enotno deželno cestno doklado, a ima tudi svoje slabe strani. Okrajni cestni zastopi bi bili potem samo upravitelji deželnega denarja brez vsake odgovornosti proti ljudstvu. Ako bi se pritegnila k celotnemu vzdrževanju deželnih iti okrajnih cest tudi Ljubljana, bi bila potrebna za celo deželo 18odstotna doklada, ako se Ljubljana izvzame, bi bila potrebna 28odstotna doklada, seveda le za vzdrževanje, ne pa za zgradbo novih cest. Od neke strani so se zadnji čas tro-,sile razne neresnične trditve. Stvar z Ljubljano je sledeča: Enoodstotna deželna doklada od direktnih davkov v celi deželi znaša 37.598 K. in od teli pride na Ljubljano 13.288 'K, to je 35 odstotkov. Do-Jclade od užitnine pa je plačala cela dežela leta 1907 428.368 K, in od teli je prišlo na Ljubljano 74.140 K, to je 17-5 odstotkov. Naprava novih cest je jako otežko-čena, ker okrajni cestni odbori zaradi stroškov neradi sklepajo o novih zgradbah. Dežela je pripravljena izvesti ceste, za katere se odločijo okrajni cestni odbori in določijo svoj prispevek. Letos se bo izvršilo več cestnih zgradb, oziroma nujnih preložitev. Zal, da nekateri okrajni cestni zakladi, zlasti metliški in črnomaljski, nc zmorejo stroškov za nujno potrebne cestne zgradbe. Sklical se bo posvet praktičnih izvedencev iz vrst županov in okrajnih cestnih zastopnikov, 'ki sc bo z ozirom na označena načela še natančneje posvetoval, koliko stroškov in kateri se prevzamejo na okrajne zaklade in koliko na deželo. Potrebna bo tudi kategorizacija vseh cest in potov. Namestil deželnih in okrajnih cest bi kazalo uvesti samo deželne ceste prve in druge vrste. Poti se morajo natančno določiti, da se bo vedelo, kaj je občinska pot, kaj selska in kaj privatna pot. Zdaj je mnogo prepirov zaradi vzdrževanja potov, kar se mora urediti. Glede podpor za občinske poti od strani dežele veljajo sedaj sledeče določbe deželnega odbora: 1. Izključeno je dovoljevati deželne podpore za redno vzdrževanje o b č i 11 s k i h cest in na njih sc nahaja-jočili objektov (mostov, škarp itd.) iz-vzemši posamezne, prav posebnega uva-ževanja vredne slučaje. 2. Podpirajo se pa take poprave občinskih cest in na njih se nahajajočih objektov, ki so potrebne, da se omogoči redno vzdrževanje dotične ceste ali da se odpravijo ali vsaj ublažijo na njej obstoječe prometne ovire. 3. Take podpore se dovoljujejo v okviru vsakoletnega kredita, katerega dovoli deželni zbor iz deželnega zaklada. 4. Deželni prispevek ne sme presegati tretjine vseh stroškov. Ostali I stroški m o rajo biti p o k r i t i. Pri I .odmeri tega prispevka je merodajna davčna moč občine in nje premoženjske razmere, važnost in potreba dotične občinske ceste, prometne razmere v občini, zlasti pa vprašanje, koliko drugih javnih občil (deželnih in okrajnih cest), za katera plačuje doklade, ima občina. 5. Deželni prispevek izplača se šele potem, ko se je deželni odbor prepričal, da je delo dobro in svojemu namenu odgovarjajoče izvršeno. 6. Deželni odbor si pridržuje pravico, izvršitev vseh tu sem spadajočih cestnih del, katera iz deželnih sredstev podpira, nadzorovati ter se na primeren način prepričati, da se podpore porabljajo v namen, v katerega so bile dovoljene. 7. Pri izvršitvi takih zgradbenih del, morajo od deželnega odbora v to poklicani faktorji •voditi natančne račune vseh izdatkov, tako da je mogoče v vsakem stadiju dela dokazati dotedanje stroške, zlasti pa dognati skupne stroške dotične zgradbe. Ako se izvršujejo dotičma dela s tlako, je tudi voditi zanesljive zabeležbe o številu delavcev, voznikov, o množini porabljenih materialij itd. 8. Le večje in važnejše preložitve, korekture ali nove gradnje občinskih cest, ki se financirajo s pomočjo dotičnega cestnega okraja in katere se imajo uvrstiti med okrajne ceste, se podpirajo iz melioracijskega zaklada, na podlagi pooblastila goče. Gre se jim za to, da državo nekoliko pomodernizujejo in pri tem zadevajo na mnogo tradicionalnih naprav in uvedb, ki so tesno spojene z izlamom, pa po mnenju mnogih pametnih mož vendarle ne tako bistveno, da bi bil izlam oškodovan, ako se odpravijo. Seveda je vprašanje jako zapleteno. Katoliška cerkev ima n. pr. nezmotljivo učeništvo in kar je le prigodno iu časovno zvezano z njenim neminljivim dogmatiš-kim in etiškim temeljem, lahko loči. Ne tako izlam. Gotovo je v izlamskem » k a -n o n i š k e m pravu« — če je dovoljeno rabiti to ime, ki je pa seveda le slaba analogija — veliko več kakor v koranu in med tem veliko, kar 11 u j 11 o ne sledi iz 'korana, večinoma pa je vse vsaj v d u h u koranovem, njega natorni razvoj. Ampak to je gotovo: Najbolj kompe-tentna za presojo, kaj se z izlamom strinja, kaj nc, kaj pa jc le nasprotno tradiciji in v koliko jc ta tradicija izpremenljiva, da ne ruši bistva koranovega, sta š e i h -u 1 - 1 z 1 a m in pa kalif, naslednik Mohamedov, namreč s 1111 a n. Koliko ima pri tem besede ostala duhovščina, tega ne vem. in mislim, da malokdo ve, najbrž mohamedanci sami ne. Zato je tudi najboljše, če se ogibljemo, kolikor le moremo, sodb, ki jih izrekamo s stališča naših verskih in politiških nazorov, ki pa za turške razmere nikakor ne veljajo. XXX Reakcijonarji — po mojem mnenju edino pravo ime za povzročitelje sedanjega protimladoturškega upora — so šli v boj z geslom: Za sveti šeriat! Kaj jc šeriat ? Š e r i a pomeni pot, postavo, zakonodajo. Mi bi rekli kanonično pravo. Šeriat jc obenem cerkveno in državno pravo. Nastalo je sčasoma iz korana in tradicije. Razvili so šeriat (poevropljena beseda) d 11 h o v 11 i k i, ki so obenem p r a v-n i k i. Poleg šeriata pozna izlam a d e t, ki pomeni zakonite, oziroma pozakonjene navade in pa t a 11 s i 111 a t, ki pomeni reforme, nastale večinoma po evropskem vplivu. T a 11 s i 111 a t (plural od tansim) so odredbe. Specielno imenujejo Turki tansi-rnat one postave, katere je Abdul Medžid izdal leta 1839., v katerih se je pripoznala neke vrste enakopravnost za vse narodnosti in vere v turški državi. Da pa mohamedanci teh reform ne smatrajo za čisto pravoverne, priča to, da imenujejo prave šeriatske postave svete: Š e r - i -šerif. Evropski diplomati in časnikarji so iz tega napravili »sveti šeriat«. Kakor omenjeno, so sultani prav velikokrat preko šeriata reformirali pravosodje in ustavo. največ po krimski in pa po nesrečni vojski z Rusijo. XXX Šeriat — da ostanemo pri tem imenu — je tesno združen z d u h o v š č . 11 o, recimo s hierarhijo, da se držimo nam bližnjih pojmov. Ti mohamedanski svečeniki so obenem juristi — za »cerkev« in za državo, saj se oboje v Turčiji ne loči tako in po tem merilu, kakor pri nas. Oglejmo si to duhovniško-pravno hierarhijo, kakor sc jc zgodovinsko razvila! Vse osebe, ki so imele kaj opraviti s sodstvom — bodisi kot profesorji, sodniki ali advokati — so sc imenovali u I e 111 a (sing.: al i m — učeni). Uleme so se izobraževali in se večinoma šc danes v 111 c d -resa h, visokih šolah izlama. Prva se ie ustanovila leta 1326. v Niceji. Najznamenitejše medrese so bile v Brusi, Drino-polju in Damasku. Glavni predmeti: bogoslovje, modroslovje, pravo. Mohamed II. in Sulejman Sijajni sta pravni študij zelo izpopolnila. Nastal je silno kompliciran sestav, katerega Evropejec težko razume. Šcriatski jurist se jc izobraževal v takozvanih osmih kolegijih, S a h 11 i - S e 111 a 11. Študent sc jc imenoval in sc še imenuje s o f t a, učitelj li o d -ž a. Softa mora napraviti 12 razredov. Softa prvih razredov — mi bi 11111 rekli bruc — sc imenuje ta I i lic — pozneje postane d a 11 i š 111 c 11 d. učeni. Danišmeud žc lahko šolo zapusti in gre za sodnika v majhne kraje ali pa za namestnika sodnikov v večjih — n a i b. deželnega zbora, danega deželnemu odboru v zadnjem zasedanju. Jorodno stranko" no „no-rodnem delu". »Za kmete se naj briga Kmečka zveza!« »Korošci vun!« Slovenj igradec, 19. 4. 1909. Priznani general »Narodne stranke«, dr. Kukovec, je izjavil na javnem shodu liberalne stranke v Celju dne 4. aprila, ko so gonili s surovo silo kmete s svojega shoda in ko se je šlo za volitve v trgih: »Za kmete se naj briga Kmečka zveza, med nas inteligenco (!) se naj ne meša.« Dobro, — samo doslednosti ni pri tem ! Dokaz temu: V ponedeljek, 12. t. m., je, kakor poročano, ob slabi udeležbi zborovala tu v »Narodnem domu« slovita »Narodna stranka«. Dasi je bilo na shodu ' precej naših somišljenikov, shoda ni nihče motil, niti takrat ne, ko niso pustili dalje govoriti našega somišljenika, vrlega mladeniča. Za nedeljo, 18. aprila je »Kmečka zveza« tudi v »Narodni dom« sklicala shod, in sicer društveni shod svojih somišljenikov in udov, na katerem bi se imel predstaviti nje kandidat profesor dr. K. Vrstovšek. Liberalnim čitalničarjem se je zdelo to preveč; zato pokliče znani agitator »Narodne stranke«, ex-gostilničar Vrečko dr. Koderniana, ki je bil že dne 12. t. m. j tu pustil svetiti svojo luč in nezaslišano napadal duhovniški stan, na pomoč. Z znanimi svojimi prista'ši: nekaj za- t peljanih kmetov, učitelji, dijaki, zeleni ; mladiči itd., zasedeta imenovana že pred začetkom shoda dvorano. Naših mož se je zbralo nenavadno veliko, tako da je bila dvorana natlačeno polna. Ko se otvori shod, hočejo imeti »Narodni« besedo, ki se jim seve odreče, ker je bil shod društven in na njem ti ljudje sploh niso imeli ničesar iskati, tem manj, ker so bili na shod pozvani kmetje ter je bil general »Narodne stranke« sam izjavil: »Za kmete sc naj briga Kmečka zveza. med nas inteligenco se naj ne meša!« — Za to besedo generala svojega pa se nista prav nič zmenila slovita zastopnika »Narodne stranke«, nje svobodomiselni »avptman« dr. Koderman in »korporal« Vrečko, katerima se je pridružil kot »prostovoljec« še učitelj Runovc od okoliške šole in kot »prostaki« zgoraj označeni ljudje. Začeli so motiti in zabranjevati redno zborovanje s prav huronskim krikom. Na stolu je stal Vrečko in kričal; za njim leta semtertja dobro rejeni dr. Koderman. pristni tip celjske »?nteligence« in kriči ž njim; drugi pomagajo, kolikor zmorejo. To traja tako naprej, nad celo uro. Naši ljudje gledajo dosti mirno te izbruhe liberalne »omike«, hekateri se jim smejijo v obraz, drugi se hudujejo, le čudno, da ne pride do spopada. Da bi bili naši ljudje tako omikani, kot so »Narodni«, bi jih kmalu postavili na sveži zrak! — Vrečko se napenja vedno huje, da se od kričanja kar poti. Pomaga mu s čudnim zadiranjem dr. Koderman, da je ves rdeč v obrazu. Stopi pred navzočega duhovnika in mu kriči: »Farška metla z nami ne bo pometala!« Vrečko ne ve več kaj povedati in kričati. Od zadaj pristopi dr. Koderman in mu nekaj pove. Vesel nadaljuje Vrečko svoje pristno »narodno« delo! V tem hrušču poprime, za trenutek je malo utihnilo, gospod načelnik Okrajnega zastopa Giinther besedo in priporoča kandidaturo gospoda profesorja dr. Vrstov-šeka. Naši dvignejo roke in kličejo mu gromoviti »Zivio!« Nasprotniki kriče še huje in kar besnč, Vrečko, dr. Koderman sta že rdeča kot purmana, a glas njihov je le še močan. Na shod je bilo prišlo pogledat tudi par koroških naših slovenskih sosedov. No, ti, ki so navajeni borb z nemškutarji in mednarodnimi socialnimi demokrati, so se zgledovali, ko so videli, kako slovenski | privrženci takozvane »Narodne (?) stranke« nastopajo zoper rodne brate! Ko jih zagleda dr. Koderman, se zaleti zoper enega izmed njih in zarjove na ves svoj pristno »narodni« glas: »Korošci vun!« Tega seveda Korošci niso storili, ostali so še nadalje in gledali do konca slavno omiko celjskega doktorja in njegovega pribočnika Vrečkota ter drugih iz te družbe a la Runovc itd. Dobro! Gotovo so Korošci slišali to besedo! Zato tudi mi rečemo in naglas kličemo: »Korošci vun !« namreč iz »Celjske Zadružne Zveze«, v katere tiskarni se tiskajo famozni proizvodi a la »Narodni Dnevnik«, za katero stoje ljudje, kakor dr. Koderman! Le ne vabite dalje Korošcev z ginljivimi besedami, polnimi »ljubezni« do naroda, rodne zemlje itd. v svoje liberalno okrilje, ko vaši zastopniki znajo na shodih, na katerih se pokaže njih prava nrav, tako ognjevito kričati: »Korošci vun !« Na tem shodu kandidat Kmečke zveze, g. dr. Vrstovšek ni mogel razviti svojega programa. Nič ne de! Surovi nastop takozvane »Narodne stranke« mu je pomagal več kot deset govorov, ker so se ti ljudje tu do dobrega razkrinkali in se pokazali v vsej svoji liberalni nagoti! Le tako naprej! Da bi bil na shod. kakor zadnjič, dr. Božič poslal svojega sivolasega očeta, bi se ta bil gotovo zgražal nad postopanjem ljudi, ki se potegujejo za kandidaturo njegovega sina.! Mehansko uojska u Turčiji. (Glej podlistek.) SULTAN NI ODSTOPIL. Carigrad , 19. aprila. Vesti listov, da se je sultan odpovedal prestolu na korist princa Rešad-efendija in da Šeih-ul-izlam pripravlja fetvo, odlok, glasom katerega se sultan odstavi, pa da je sultan zbežal, se dozdaj še ne potrjujejo. Tudi duhovščina proti sultanu. Carigrad, 19. aprila. Duhovščina je zdaj sultanu nasprotna in sicer zato, ker je dal izvršiti toliko umorov. Duhovščina pravi, da so politični umori nasprotni sveti šeriatski postavi, 'katero hoče sultan vpostaviti. Sultan ima zdaj na svoji strani le nedisciplinirano carigrajsko sol-datesko in nekaj soft, nižjih teoloških in pravniških študentov. Sultan se upravičeno boji, da bo mladoturško vojaštvo, ki se mestu vedno bolj bliža, šlo naravnost ,proti Jildizu in se s sultanom samim pomenilo. PROGLASI MLADOTURKOV. Tujcem se ne bo nič žaiega zgodilo. Carigrad, 19. aprila. General Husseih, poveljnik mladoturške operacijske armade, je iz Dedeagača poslal vsem veleposlanikom tujih vlasti v Carigradu proklamacijo,. v 'kateri jim naznanja, da ima proti Carigradu korakajoči zbor namen vpostaviti in postavno kaznovati one prokletstva vredne elemente, ki so povzročili nemire. Življenje in varnost tujcev pa se bo visoko varovala, kakor se bo tudi vzdrževal red in mir in >se ščitilo mirno prebivalstvo, ki se neredov reakcionar-cev ni udeležilo. Sultana bodo odstavili. Solun, 19. aprila. Tukajšnji mladoturški odbor je oficielno izjavil, da bo odstavil celo osmansko dinastijo, na vsak način pa 'sultana. Sultan je povzročitelj staroturškega upora. Veliko mladoturkov zahteva celo, da se sultana obglavi, seve iz tega ne bo nič, ker velevlasti ne bodo dopustile. Ker se Bolgari nevarno gibljejo i u hočejo položaj izrabiti, bo treba hitro napraviti red. Solun, 19. aprila. Mladoturški odbor je objavil tudi razglas na narod, v katerem živo slika preganjanja in absolutizem sultanov ter poživlja ljudstvo, da se postavi na stran ustave ter reda. Mladoturška operacijska armada. Carigrad, 19. aprila. Mladoturška armada pred Carigradom tabori eno uro pred mestom in je močna 20.000 mož. Operacijska baza je pristanišče Dede-a g a č. Drinopolje, 19. aprila. Tudi tukajšnje vojaštvo se je končno popolnoma odločilo za Mladoturke in je odšlo proti Carigradu šest bataljonov. Carigrad, 19. aprila. V štirih dneh •bo mladoturška armada štela 45.000 mož. Carigrad, 19. aprila. Pravijo, da dela mladoturška operacijska armada v sporazumu z vlado v Carigradu. Vlada se je namreč z Mladoturki sporazumela. Mladoturški vojaki bodo v mesto marširali, vso garnizijo razorožili in vojake-reak-cionarce potaknili v mladoturške čete. Carigrad, 19. aprila. V Erzerumu se je vojaštvo izjavilo za ustavo in Mladoturke. Baje se tudi maloazijsko vojaštvo udeleži ekspedicije proti Carigradu. Vkrcalo se bo v Trapecuntu, izkrcalo pa v Dedeagaču. V CARIGRADU. Popolna negotovost! Carigrad, 19. aprila. Tukaj pravzaprav nobeden ne ve, pri čem da je. Odločitev je v rokah duhovščine, ulemov. Toda duhovščina sama je razcepljena: eni so proti mladoturkom, a za ustavo, drugi proti mladoturkom in proti ustavi, veliko pa jih je tudi za mladoturke. Mladoturkom nasprotna duhovščina je sklenila poslati v Makedonijo hodže, da agitirajo proti mladoturkom. in res se poroča, da v Makedoniji po nekaterih krajih proti mladoturkom vre. Več hodž so pa mladoturške čete, ki stoje pred Carigradom, vjele. Poslanci se nočejo nič izjaviti. Ljudstvo govori. da so mladoturki sklenili sultana umoriti, in da on ve, kaj ga čaka. Dvoje je gotovo: i. Tujcem se ni nič zgodilo in tudi plenilo se ni. Soldateska je-pomorila vse mladoturške častnike in s tem je bilo opravljeno. 2. Soldateska v Carigradu je silno nedisciplinirana in nezanesljiva. Nagiba se k mladoturkom. Tujci odpotujejo. Carigrad, 19. aprila. Tujci in tudi veliko domačinov se vkrcuje, da zapuste mesto. Konzuli naročajo ladje. Kaj pravijo diplomati? Carigrad, 19. aprila. Evropski diplomati v Carigradu se dobro počutijo in zagotavljajo, da se bo vse »mirno« izvršilo. Mladoturki bodo prišli v mesto, svoje nasprotnike pobesili in zopet prevzeli vlado. Kaj zahtevajo mladoturki? 'L o n d o n , 19. aprila. Končne zahteve mladoturkov so: 1. Najkasneje do 20. t. m. popoldne se mora vpostaviti prejšnje stanje. 2. Kaznovati se morajo hodže in pristaši »Liberalne Unije«. 3. Vpostaviti odstavljeni častniki. 4. Izročiti uporni podčastniki. EGIPT SE PUNTA. Kairo, 19. aprila. Revolucionarna propaganda proti Khedivu, katerega dol-že, da protežira Angleže, rapidno raste. Govorniki zahtevajo, da se odstavi ministrski predsednik Butro Ghali-paša, ker je krist an in nima smisla za 'ustavoljubnost mohamedanskega naroda. Anglija je silno ,v skrbeh za svojo nadoblast. KRISTJANE KOLJEJO. S m ima, 19. aprila. V guberniji )žebelbeseket koljejo Turki kristjane. Nemško brodovje. Berolin. Nemška vlada je odredila, da odpošlje nemudoma brodovje v turške vode. Tisti pa, ki se naprej uče, postanejo m i 1 a s i m, kandidati za profesuro. Mila-sim postane laliko že kadi, sodnik v večjih krajih, če se nekoliko več izuči — po 8 razredih — pride lahko za sodnika tudi na važna mesta — v Belgradu, Sofiji, Ruščuku n. pr. so bili take vrste sodniki. Navadno kadi niso bili stalni in so se pošiljali iz kraja v kraj, bili so nekaki potovalni sodniki. Kdor je hotel še več postati, se je moral še veliko učiti, moral je postati v tej pravni hierarhiji m i d e r i, profesor. Mideri so razdeljeni na 12 razredov in če so napravili najvišji izpit — mevle-viet — postanejo m o I e. Mole so razdeljeni v pet razredov. I. M a h r a d ž c : tak postane lahko sod-itiik v Galati, Skutari in Ejubu (vse predmestja carigrajska). Jeruzalemu, Smirni. Aleppu, Larissi in Solunu. 2. B i I I a d i -Hamse: sodniki v Brussi, Drinopolju, Kairu, Damasku in Sredcu. .5. H a r e -m e i n : sodnik v svetih mestih Mekki in Medini. 4. K a d i -1 s t a m b u 1 : nadsod-nik v Carigradu. 5. a) Anadoli-Ka-siaskeri: nadsodnik Anatolije in 5. b) R u m e I i - K a s i a s k e r i : nadsodnik Rumeliie. Slednja dva kasiaskera sta svojčas sledila sultanovim armadam kot nje gova pravna svetovavca in dvorna duhovnika. Cisto nekaj drugega kakor kadi. sodnik. pa je m u f t i. advokat, državni pravdnik, pravni konzulent. Nanj se kadi naslanja. Mufti izdaja in izreka f e t v o, pravno mnenje. Najvišji mufti je S e i h - u I - i z 1 a m, ki je v činu prvi za velikim veziirjem, predsednikom ministrstva. Ta hierarhija je začela sredi preteklega stoletja propadati. Kandidatom — mi-lasamimom — se je lahkomišljeno dovoljevala profesorska diploma, vsled česar je neprimerno narastlo število mideri-mov in mol. Vsled tega je bil avanzma kaj slab in počasen. Mola ne pride zlepa na vrsto, da postane mahradža, billadi-hamze, kasiasker itd. Zato je zdaj tako urejeno, da imajo mole častniško šaržo. Kasiasker je enak feldmaršalu, nadsodnik v Stambulu divzijskeniu. v Mcki bri-gadnemu generalu itd. Mole avanzujejo kakor častniki, na svoje sodnijsko mesto pa ne gredo, ker ne pridejo zlepa do tega, pač pa jih določijo za kako drugo uradniško mesto: pri devetih posvetnih sodiščih, v upravi, itd. 'S c i h - u I - i z I a m ima že danes sledeč delokrog: On jc edini ulema, ki je obenem sodnik in advokat, pravoznanec .le stalni konzulent krone, najvišji sodnik v državi ter imenuje sodnike in muftije. oz. duhovnike. On je šef ministrstva za bo g o č a s t j e. duhovnega sodstva in j a v n e g a pouka, obenem nadvaruh vseh mohamedanskih sirot in upravitelj njihovega premoženja. On je tudi predsednik najvišjega sodišča. Prva za njim sta že imenovana nadsodnika rumel-ski in anatolski, prvi za evropsko, drugi za azijsko Turčijo. XXX V kompetenco šeriatskega sodstva spadajo: zakonsko pravo, ločitev, vzgoja dedno pravo, splav, vakufsko pravo (cerkvena posest), obligacije, ustanove, suženjstvo, jus talionis itd. itd. Stvar torej ni tako enostavna, da bi jo mogli dodobra razumeti in umevati. Ce Mladoturki hočejo na mah odpraviti, kar je šeriat ustvaril, čisto gotovo ne bodo vspeli. Upore lahko zadušijo, toda vedno bodo nanovo izbruhnili. Po mnenju vseh je izlam i r c f o r m a b e 1 ali boljše rečeno se po evropskem kroju ne da re formirati. Reforme so mogoče tudi na podlagi šeriata, ki ima n. pr. nekaj precej tolerantnih načel tudi glede na nemoha medance in neosmance — seveda gredo te reforme le do gotove meje. Drugo vprašanje pa je. ako se bo izlatu moge trajno sprijazniti z ustavo in upravo po evropskem vzorcu, ki je vendar — n a j državniki'še tako tajijo — v svoje m bistvu k r š č a n s k! .laz mislim, da ne. Najbrž bo tako. kakor v Perziji: Reformirali so tako dolgo, da je Perzija postala tuja provincija. Izpred sodišča. Nadaljevanje razprave o zadevi nemških napisnih desk v Ljubljani. Kakor rečeno, predloga gg. dr. Pegana in Kokalja na izločitev posameznih slučajev obtožbe, je sodni dvor zavrnil, pač pa dovolil, da se obtoženci v posameznih skupinah zaslišujejo. V prvo dopoldansko skupino se je določilo število 9. obtoženca (g. Rudolf Est). Prvi se zasliši Žiga V o d uš e k, odvetniški konc., ki izpove približno tako-le: »Takrat sem bil koncipi-ent pri dr. Schvveitzerju. Ko so se demonstracije proti nemškim napisom vršile, hodil sem sam iz pisarne proti domu in nazaj. V trafiki, kakor obtožnica trdi, niti nisem bil. Pač pa sem na Starem trgu pri »Bazarju 25« svetoval dvema gospodičnama: ,Dajte raje zapreti, vidite, ljudje so razburjeni, pa znajo še kaj napraviti'. I'o sem popolnoma v dobrohotnem smisiu brez vsakega vpliva svetoval.« Predsednik: »No, nazaj grede pa Vam nekje ni ugajala črna zastava?« Obtoženec: »Aii mi je, ali ne, tega ne vem, vem pa, ž njo nisem imel ničesar opraviti.« (Splošna veselost.) »Sel sem tudi mimo Kordina ter tudi tam slično svetoval, kakor pri bazarju. In tu je gospodična še rekla: ,Saj bi bilo res dobro tablo dol dati, saj sem Slovenka'. Pri Kastnerju sem le videl, kako so tablo v Ljubljanico vrgli. Pri Kirbiscliu sem poznan; zato sem, že z ozirom na to, da so že preje nemški napis razbili, zopet svetoval, naj se raje ne izpostavljajo novim demonstracijam,« Dr. Neuperger: »Ali ste prijatelj, da ste šli to svetovat?« Obtoženec: »Kajpada!« Dr. Švigelj: »Ali ni bila velika tabla pri Kirbiscliu že preje razbita,« Obtoženec: »Seveda! Zato pa sem gospo opozoril, da vsaj druga ostane nepoškodovana. Tudi pri Korsiki sem isto-takole svetoval, naj se varujejo.« Dr. Neuperger sicer nikakor ne more verjeti, tla bi obtoženec iz »prijateljstva« hodil »svetovat« -.ampak zagovornik, kakor tudi obtoženec ga primerno poučita, da bi bil obtoženec pač nespameten, če bi se bil teli demonstracij udeleževal, pa bi šel se zato izpostavljat. Drugi obtoženec L e o p. T r a t n i k, visokošolec izpove: »Po kosilu se slučajno snidem z Rohrmanom, ki sva med potjo na Glavni trg videla snemati nekatere nemške table, ustaviva se pri Mamami, katerega Rohrman naprosi, naj bi z ozirom na splošno razburjenje prelepil nemški napis, liaman pravi, da je sicer rojen Nemec, toda med njegovimi odjemalci je najmanj 80 odstotkov Slovencev! Hama-nu sva se tudi predstavila. V Gruberjevi trafiki nisem bil; tako tudi sploh nikjer drugod ne. Tretji obtoženec V 1 a d i m r R o li r -m a n, tehnik, potrjuje v bistvu izjavo prejšnjega, dostavi še, da so njegovi starši že dolgo let v kupčijski zvezi s Hama-noni, kar ga je napotilo, da je Mamami na-.svetoval, naj vsaj ob razburjenju prelepi nemške napise. Pozneje se je Haman proti mojemu očetu še izrazil: »Icli bin zvvar ein Reichsdeutscher, icli hiitte aber das t)bcr-kleben aus freien Stiicken gemacht, olme darauf aufmerksam gemacht \vorden zu seiu; es sind ja 80 c/< Slovenen meine Kunden«. V trafiki ni bil, in se sploh čudi. kako da ga dotična prodajalka pozna- (Veselost.) Z soobtožencem Voduškom ne občuje. Četrti obtoženec C r n s t W i 11 d i -sclier, trgovski sotrudnik, .izpove: > Obedujem v Židovskih ulicah. Kakor običajno, sem šel tudi takrat po obedu skozi Stari trg. Tu vidim polno ljudi; nekateri so trgali tablo pri Gotzei-ju, drugi pa so hoteli pri Trdinu črno zastavo dol strgati. Ko to vidim, posvarim ljudi: ,Ne sile rabiti ! Gospodar bo že sam, zastavo odstranil.' Zopet v službo grede, zapazim, da so splošno snemali table, in sicer so to snemanje gledali orožniki in policija, ne da bi se kaj ganili, dobil sem ta vtis, da je morala to odstranitev ukazati vlada sama, kakor se to pri sličnih razburljivih časih zgodi v nemških krajih proti Slovencem.« Predsednik: »Kaj pa glede Stadlerja?« Obtoženec: »Če kdo to trdi, kar me obtožnica dolži, ta laže!« Peti obtoženec Franc Miklavc, trgovca sin, izpove: »Po kosilu opazim veliko ljudi po ulicah. Grem gledat, kaj da je, in ko čujem vpitje pri Škofizu »dol s tablo!«, sem stopil bližje, in ker Skofiza poznam kot Slovenca, mu svetujem, naj že raje prej sam, tablo odstrani, da se ne bodo ljudje razburjali. Prodajalka je nato še rekla Škofizu: .Miklavc Vam dobro hoče, dajte no tablo sneti'. Če sem pri Kordinu tudi kaj sličnega svetoval, se ne spominjam.« Predsednik: »Zakaj ste pa pri zaslišanju sprva tajili, pozneje pa drugače govorili?« Obtoženec: »Ker sem se bal, da bom na mesece zaprt v preiskovalnem zaporu, kakor se je v tistih časih sploh godilo Slovencem.« Dr. Neuperger: »Zakaj pa se niste baii te kazni, ko ste šli sosede opozarjat na odstranitev tabel?« (Nemirnost med občinstvom.) Dr. Švigelj: »Ker jih takrat sploh še niso zapirali. (Splošna veselost.) Šesti obtoženec Josip L o t r i č, preglednik užitninskega zakupa, je povzročil s svojimi drastičnimi izjavami mnogo pritajene veselosti. On je tisti čas tudi hodil po mestu brez namena, šel je pač, ker so ga ljudje gnali, malo pa tudi radovednost »kaj se ima pravzaprav zgoditi«. Palico je imel le zato pri sebi, ker se psov boji; Gotzl pa ga tudi sovraži radi neke pasje »gšihte«. Da bi bil on kaj in kje škode povzročil, to sploh »ne drži «, tudi se ne spominja, če je takrat kaj pregrešnega govoril zoper Nemce. Sedmi obtoženec France Kozinc ni navzoč. Osmi obtoženec Franc P o d r ža j, brivec, izpove, da se je šele v noči od 21. na 22. septembra vrnil z Gorenjskega domu. Ker je čul in videl o učinkih demonstracij, je gostilničarki pri »Zvezdi« prijateljsko svetoval, naj nemški napis na kamniti plošči prekrije, ker so še »burni časi« in je tudi on sam na svojem lokalu to storil. Deveti obtoženec Rudolf E s t, vi-sokošolec, izpove izrecno, da on v Klein-mayer-jevi trgovini sploh še v svojem življenju nikdar ni bil, kaj li še, da bi -šel ob takih časih tja. Prejšnjo noč je prišel pozno domu iz Turjaka, pohabil si je bil nekaj nogo, tako da je zjutraj v pisarno grede šepal in je moral kolo šepaje peljati seboj. Priča, ki je obtoženca zaznamovala kot krivca obdolženega dejanja, se je morala torej grozno zmotiti v osebi. S tem je bilo zaslišanje prve skupine končano. Med in po končanem zaslišanju prve skupine obtožencev, stavijo zagovorniki predloge na zaslišanje razbremenilnih prič. Dr. Neuperger ne ugovarja proti zaslišanju teh prič. Le glede obtoženca Kohrmana ima pomisleke, da bi bil Rohrman iz zgolj »prijaznosti« šel k Hamanu; on pozna Rohrmana, da je hud na Nemce, ker je lani povodom neke obravnave kot Priča toliko časa rabil izraz »blažena nem-scma«, da ga je moral sodnik okarati. Kadi te izjave nastane razburjenje med zagovorniki. Obravnava se opoldne prekine na 4. uro popoldne. Obravnava bo trajala štiri dni. Dnevne novice. + A't je to pošteno? Včerajšnji »Slovenski Narod « izrablja neki članek umazanega »Grazer Tagblatta« proti slovenskemu vseučilišču proti nam. Pa kako in zakaj? V naši' velikonočni številki smo objavili članek, enega naših najboljših ^rokovnjakov glede na vseučiliško vprašuje (njegova stalna šifra, ki bi jo »Na-md« lahko že poznal je —č). V tem članki" opozarja —č na to, da ne gre vprašanje Slede na pravno fakulteto v Ljubljani tako Reševati« in otročje sproževati, kakor to aelajo različni zborvavci in korporacije po gojili resolucijah. Vprašanje je preresno, li "i postalo Ic poulično geslo, da se za ?sn,°vo pravne fakultete dela. Člankar. k "je izvrsten pravnik in je že v tujini bi- ter vse discipline svoje vede pozna tako temeljito kakor ne kmalu kdo, je nato razmotrival, kakšno mora biti to delo in kakšne predpriprave so zanj potrebne — pravna terminologija, opirajoč se na vse moderne pravne discipline — in te gotovo še nimamo — knjižnica, veliko profesur in visoko izobraženih moči, da ne bo pravna fakulteta v Ljubljani inferiorna in bi dijaki, ki bodo hoteli res -kaj postati, rajši šli v Gradec in na Dunaj. — Vsak razsoden človek ve, da je člankar pravo zadel, kajti hruli o slovenskem vseučilšču danes že vsak, pretehta pa malokdo, koliko ogromnega dela je treba za ustanovitev že samo ene fakultete. Namen izvajanjem g. —č je bil pospešiti predpriprave, da bomo res kaj temeljitega ustvarili. Da graško nemškonacionalno smetišče to izrablja, je samoposebi umevno, ni pa vsem razumljivo, da »Narod« to izrablja in se ne pomišlja po nas udariti sedaj, ko je pretekel po tistem članku že en teden! Je že tako — »aNord« in »Grazer Tagbratt« sta si od nekdaj že jako sorodna in hodita že od časa Tavčar - Zvegljeve zveze drug k drugemu pridno v šolo. + Državni zbor se snide v torek, dne 27. t. m. Na dnevnem redu je vladni načrt o premembi obrtnega reda z ozirom na stavbene obrte. + Duhovniške izpremembe v goriški škofiji. Za kurata v Podgoro pri Gorici pride Ciril Vuga, stolni vikar v Gorici; na njegovo mesto pa pride dr. Ignacij K obal, kaplan v Dornbergu; v Dornberg pride dr. Peter Šorli. + Stavka v kamniški praharni. Včeraj dopoldne je, kakor poroča »Narod«, pričelo stavkati delavstvo v kamniški praharni. Izmed približno 100 delavcev jih ne stavka kakih 15. Vzrok stavke je, ker je vojno ministrstvo podaljšalo delovno dobo za eno uro, ne da bi se povišala plača. Dozdaj se je delalo od 7. ure zjutraj ,do 6. ure zvečer, vojno ministrstvo pa hoče, da se dela od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer. — Volitve delegatov in namestnikov za občni zbor deželnega urada splošnega pokojninskega zavoda za nameščence v Trstu se 'bodo vršile v nedeljo, 16. maja 1909, od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne v sejni dvorani deželnega urada v Trstu, — Štirje svedrovci aretovani v Trstu. Tržaški policiji se je posrečilo aretirati vlomilce v »Banco mobiliare«. Po-liei:a je aretovala 32 let starega delavca Antona Prelza in njegovega druga 31 let starega delavca Riharda Luis, oba iz Trsta. Aretirana sta bila v trenotku, ko sta šla na novo svoje tatinsko delo. Pri hišni preiskavi je našla policija razno vlomilno orodje. Včeraj je tržaška policija aretirala 32 let starega težaka Josipa Tieni iz Trsta in težaka Ivana Milič iz Trsta. Tudi ta dva sta imela pri sebi najraznovrstnejše vlomilno orodje. Na Tienijevem stanovanju je policija našla fino ulomilno orodje, elek-n trično žepno svetilko, močan železen drog in amerikansko ključavnico, katero so gospod;e vlomilci imeli za svoje študije in poskuse. — Plemenske živali 'kupovat se je sinoči na Solnograško odpeljalo 18 umnih živinorejcev pod vodstvom gospoda nadzornika Legvarta. — Novice iz Amerike. V Ambridge Pa. so roparji oropali Slovenca Mihaela Preskarja iu ga nevarno ranili. — V Ročk Springsu, Wyo., je umrl Slovenec Andrej Mezek. lj Zopet slovanski »bankar« v Ameriki na kantu. V New Yoriku ie pred dobrim letom Ljubljančan V. K u belka otvoril nekako banko. Sedaj poročajo iz Amerike, da je banka zaprta in da se bo lastnik moral spočiti, predno prične novo delo. Jtnlerske novice. VOLIVNO GIBANJE NA ŠTAJERSKEM. Ljutomer. Socialno-demokraški kandidat Sitek je imel volivni shod, na katerem je bilo navzočih celili — 10 mož. in še ti mu niso vsi pritrjevali! Dr. Korošec bo pač z ogromno večino zmagal. Trbovlje. Socialni demokratje hočejo postaviti za kandidata splošne skupine učitelja Nemca. Slov. Bistrica. Župnik Medved se jc odpovedal kandidaturi. Navzoči zaupniki Kmečke zveze so soglasno postavili za kandidata v kmečki skupini Petra Novaka, posestnika in gostilničarja v Slov. Bistrici. (Mlinske noulce. »KRALJICA MORJA.« Danes ob pol 8. uri zvečer predava v \ elikl dvorani »Uniona« proi. dr. J. Jerše o Benetkah in beneških znamenitostih. Sijajne skioptične slike bodo kazale krasote slaroslavne »kraljice morja«, ki jim ni para na svetu. Vstopnina 10 vin. za osebo. lj Napredek slovenskega glasbenega društva »Ljubljana«. Nedeljski zabavni večer glasbenega društva »Ljubljana« je bil merilo, v koliko je »Ljubljana« napredovala po svojem preroienju v glasbeno društvo in pod novim pevovodjem g. Antonom S v e t k oim. Ni ga menda v Ljubljani društva, ki bi si upalo prirediti v sedanjem prekrasnem poletnem času zabavni večer v tako ogromni dvorani kot je .»Unioriova«, a dasi je bila pretekla nedelja prekrasen dan, je bila udeležba za društvo povoljna. To je merilo za priljubljenost »Ljubljane«. »Ljubl ana« je hotela s tem večerom pokazati svojim podpornim članom v koliko zasluži njihovo naklonjenost. Splošna sodba je bila za »Ljubljano« naj-laskavejša. Bili so navzoči ostri kritiki, mnogo odličnih glasbenikov, a vsi so hvalili napredek »Ljubljane«, ki je v kratkem času postala eden najmočnejših slovenskih zborov. Včerajšnji uradni list, za 'katerega je spisal oceno g. Anton Funtek, torej .gotovo nepristranski kritik, je poin hvalo 0 nastopu »Ljubljane«. »Laibacher Ztg.« piše med drugim, da je bilo tekom celega večera preskrbljeno za prijetno spremembo in da je v štiri ure trajajočem izvajanju programa večer prav živahno potekel. Potem piše doslovno: Z veliko simpatijo je bil pozdravljen novoustanovljeni mešani zbor »Ljubljane«, ki je z blagodejno priprostostjo izvajal dve ljubki pesmi, ki ju je obdelal in lepo poantiral Bajuk; uži-ga;la je Bajukova parafrazirana ljudska pesem »Je pa davi slanca padla«, katere ponovitev je občinstvo izsililo. Svetkov jedroviti moški zbor »Vojakova nevesta« in znani Šva'bov mešani čveterospev »Lu-nica« sta istotako žela bogato priznanje. Gosp. prof. A. Robida je pel Vilharjevi .»Ukazi« in »Rožica« z okusom in pristnim čustvom. Dalje pravi list, da je veselo razpoloženje na večeru vladalo nemoteno do konca in sklepa: 'Društvo se je za uspeh prireditve pošteno potrudilo; zborovemu vodji, gospodu Svetku, gre neomejena pohvalo za fino izvršitev pevskih izvajanj, v čemer je dano poroštvo za nadaljne uspehe.« — Če se pomisli, da je ztior »Ljubljane« žel že sedaj tolike polivale, ko se je mešani zbor komaj ustanovil, kaka bo šele pohvala, ko se bo zbor popolnoma vpel. Sedanja vstrajnost pevk in pevcev je zagotovilo najlepše bodočnosti »Ljubljani«. Kako resna volja vseh je, povzdigniti »Ljubljano« priča to, da je k včerajšnji skušnji ženskega zbora prišlo osem novih pevk. Na včerajšnji skušnji ženskega zbora je bilo določeno, da bo skušnja ženskega zbora vsak četrtek ob pol 8. uri zvečer. Moški zbor ima jutri zopet skušnjo ter bodo skušnje moškega zbora redno vsako sredo točno ob 8. uri zvečer. Novi pevci dobrodošli! Sedaj pripravlja »L;ub-liana« veselico na korist Aljaževega doma, storila pa bo tudi vse, da nastopi, kakor je pri eni zadnjih skušnjah pri vstopu novih pevcev povdarjal društveni predsednik dr. Pegan, v kratkem v velikem cerkvenem koncertu. In to se z strajnostjo vseli sodelujočih lahko v kratkem zgodi. Če vsak prijatelj »Ljubljane« le nekoliko ,še poagitira, bo še tekom tedna štel zbor »Ljubljane«nad 100 pevcev in pevk! Danes zvečer je sestanek z gojenci glasbene šole, v katero se je prijavilo za pouk v klavirju iu goslih že mnogo gojencev, ki se vadijo v popoldanskih urah iu v onili večernih urah, v katerih niso skušnje zborov. »Ljubljana« torej pošteno vrši svojo nalogo ter upravičeno upa, da »Ljubljani« z ozirom na dosedanle uspehe in z ozirom na njen razširjeni delokrog, s katerim ima tudi večje stroške, ostanejo zvesti vsi dosedanji njeni podporni člani in da ji pristopijo tudi novi podporni člani ter tako pomagajo »Ljubljani« popolnoma izvršiti njeno nalogo! lj Upokoien je na lastno prošnjo stotnik domačega domobranskega polka g. 1 v a n K r a m a r š i č. Povodom svojega upokojenja je dobil naslov c. kr. majorja in postal vitez Franc Josipovega reda. Kdor jc občeval z g. majorjem, ne more prehvaliti njegovih vrlin kot vojaka in tovariša. Bil je ljubeznjiv družabnik v vojaški suknji, vedno zvest sin bele Ljubljane in svojega naroda. Naj še dolgo uživa zasluženo pokojnino s svojo mamico. — Najvišjo zahvalo je dobil stotnik 17. pešpolka Friderik Kovačič. lj Obče znani Janez Krašovic pred okrajnim sodiščem. V tukajšnjem »Jose-finum« je umrla meseca januarja tek. I. Neža Hočevar, bivša služkinja in svakinja v Ljubljani znanega nekdanjega mizarskega mojstra Janeza Krašovica. Zamrla Neža Hočevar je bila večletna članica pogrebnega društva Marijine bratovščine v Ljubljani in je imela pravico do društvenega pogreba. Pogreb ji ic tudi društvo oskrbelo, in sicer v polni meri iz zavoda »Josefinum«, kjer jc bila v oskrbi. Pogrešila je pa že meseca novembra Neža Hočevar svojo društveno knjižico in ker se jc bala, da ne bi bila po zavodu poko- pana, prosila je načelništvo bratovščine, da se ji izda duplikat, kar se je tudi storilo. Kmalu po smrti svakinje je pa prišel Krašovic z izvirno knjižico k blagajniku Štefanu Klunu in zahteval s pristavkom, ker ni imelo društvo po pokojni Hočevar nikakršnih stroškov za njen pogreb, da se mu kot postavnemu nasledniku plača takoj 50 kron. Ker pa je blagajnik Klun zelo previden človek, ni dosegel Krašovec svojega namena, zlasti ker se je po izpo-vedbah dognalo, da je storilo društvo Marijine bratovščine v polni meri svojo dolžnost glede ua pokojno Nežo Hočevar in da je le Krašovec hotel pogrebno društvo za 50 kron opehariti. Dejstvo je bilo po pričah dokazano in pri obravnavi mu ni mogla vsa njegova izmišljena stara taktika pomagati do uspeha, kajti obsojen je bil zaradi poizkušene goljufije na en mesec strogega zapora. li Občni zbor »Dramatičnega društva« se je vršil včeraj zvečer. Doliodki so v preteklem poslovnem letu znašali 127.906 K 17 v, izdatki 127.471 K 26 v. Med dohodki so subvencije: 25.000 K, dohodek lož 9040 K. dohodki predstav 58.907 kron 37 v. Plače so znašale pri operi 22.010 K. za dramo 22.326 K za zbor 7377 kron, stroški predstav so bili 31.196 K 83 vin., za repertoir 6754 K 52 v, za garderobo 2068 K 66 v. Dohodki režije: 64.772 K 54 v, izdatki 61.015 K 79 v. Aktiva znašajo 44.370 K 62 v, pasiva 31.445 K 26 v, premoženje se je v pretekli sezoni zvišalo za 1997 K 23 v. Volitev v odbor so odložili, da se končajo neki dogovori z mestno občino. lj O ranjencih 20. septembra se poroča: Dijak Borštnik hodi le z največjo težavo. Šolo pohaja sicer, a se mora pošteno truditi, 'ker je toliko zamudil. Baje mu gredo cele koščice iz noge. Ubogemu Albinu Tomšiču, ki je doma pri svoji materi v Zagorju, takoj prične teči kri iz nosa, ako le hoče kaj malega vzdigniti. Tudi ostali trije ranjenci Josip Simončič, Martin in Pavel Štrukelj še niso popolnoma zdravi. Ij V pokoj je šel na lastno prošnjo vsled bolezni adjunkt deželnega odbora g. Ivan Z u p a n c c; deželni odbor mu je ob tej priliki izrekel priznanje za njegovo mnogoletno marljivo službovanje. Telefonsko In brzohm poročila. ŠKOFOVSKE KONFERENCE V GORICI. Gorica, 20. aprila. Danes so se zbrali v Gorici škofje goriške metropolije dr. Jeglič, Nagi, Flapp in dr. Malinič Ii konferenci pod predsedstvom goriškega nadškofa. Jutri zvečer bodo konference najbrž končane. AVSTRIJSKA VLADA ODKLONI OGRSKE ZAHTEVE. Dunai, 20. aprila. Danes ob 4. uri se vrši avstrijski ministrski svet. Čisto brez-dvomno pa je, da odkloni zahtevo ogrske vlade po kartelni banki. Ako ogrska vlada pri tej zahtevi vztraja, nastane kriza. BOSANSKA ZADEVA DEFINITIVNO UREJENA. Dunaj, 19. aprila. Anglija, Francija in Rusija so te dni izjavile, da je § 25 berolinske pogodbe smatrati ukinjenim. S tem je bosanska zadeva do zadnjega dognaria iu urejena. BOLGARIJA KRALJESTVO. Lonon, 20. aprila. Angleška, Francoska in Rusija priznajo Bolgarijo kot kraljestvo takoj, ko turški parlament odobri sklenjeni dogovor med turško .in bolgarsko vlado. POLOŽAJ V TURČIJI. D u n a j, 20. aprila. Iz Carigrada je prišla uradna brzojavka, ki pravi, da so se pojavila znamenja, ki kažejo, da se dela na mirno rešitev spora in na sporazumljenje. Več o tem sedaj ni mogoče poizvede-ti. Da bi se bil sultan, kakor poročajo listi, odpovedal, ni mogoče, kvečjemu, da bi bil tu precedenčni slučaj. Po šeriatu se sultan, ki je ob enem kalif, nc more odpovedati prestolu in more biti kvečjemu odstavljen. Carigrad, 20. aprila. Uradno se poroča, da so vesti, da se je sultan že odpovedal nepotrjene. Ta poročila se nanašajo na vesti, ki so razširjene po Carigradu. Vesti, da se je podala v sultanovo palačo vojaška deputaeija, da sultana prisili, da se odpove prestolu, so nepotrjene. Uradno tudi zagotavljajo, da v sultanovi palači ni nobenega razburjenja in da so se včerajšnji obiskovalci sultanove palače prepričali, da je ondi popolen mir. Berolin, 20. aprila. »Berliner Tag-blatt« poroča iz Carigrada: Major Niazi bej ie že pozval najmlajšega sultanovega brata Rešada, naj bo pripravljen, da zasede prestol. Služabništvo je pobegnilo iz sultanove palače. Sultanova jahta je pod parom in pripravljena, da vsak čas odplo- ve. Veliki vezir, mornariški minister in vojni minister se posvetujejo o tem, kaj storiti in o obliki sultanove odpovedi. Sultan je izjavil, da je pripravljen prostovoljno odstopiti, ker so mu vse čete postale nezveste. Carigrad je kljub razburljivim vestem, miren. Carigrad, 20. aprila. Iz Pere se ze vidijo ponoči ognji prednjih mladoturških straž, ki se svetijo nasproti Zlatemu rogu. Solunskemu odposlanstvu, ki je sultana pozvalo, naj odstopi, je spltan odgovoril, da bo že po velikem vezirju izvršil, kar se mu bo zdelo prav. Berolin, 20. aprila. »Lokalanzeiger« poroča iz Carigrada, da so v Solunu mladoturki že proglasili princa Rešad za novega sultana. Carigrad, 20. aprila. V zbornici in zborničnih hodnikih je živahno gibanje. Policijski minister je naznanil, da 10.000 mož že stoji na višinah pri Stambulu. Nekatere vesti trdijo, da jc sultan že odstavljen, druge, da je pobegnil, res pa je, da je že dobil mladoturški ultimatum. Danes ponoči pričakujejo preobrata. Sultan je dva poslanika prosil za pomoč in varstvo. Vseh teh vesti ni mogoče kontrolirati. Pariš, 20. aprila. Mladoturški odbor je stavil sultanu altimatum, pogajanja vodi ruski poslanik. Ruska vojna ladja »Te-reh« pojde danes skozi Dardanele, da eventuclno sprejme na krov sultana. Dunaj, 20. aprila. Zadnja iz Carigrada došla brzojavka se glasi: Solunski poveljnik se pogaja s Carigradom. Položaj je spravljivejši. Misel na takojšnje repre-salije so mladoturki opustili in vstrajajo le še na spremembi garnizij, na zopetnem imenovanju prejšnjega velikega vezirja Hilmi paše in drugih ministrov ter na demonstrativen dohod solunskih in drino-poljskih čet v Carigrad. Sultan skoro gotovo ostane na svojem mestu, le oblast mu bodo znatno skrčili, tako da bo popolnoma pod mladoturškim uplivom. Frankobrod, 20. aprila. »Frankfurter Zeitung« javlja iz Carigrada, da je 1000 mož mladoturških čet s tremi baterijami in enim odelkom konjeništva že došlo na višine pred Zlatim rogom ter da s teh višin obvladujejo že skoro polovico Carigrada. Kolin, 20. aprila. »Kolnische Zeitung« piše: Carigrajska drama sc bliža koncu. Sultan dosedanje oblasti ne bo več imel. to je gotova stvar. Dunaj, 20. aprila. Ravnokar (ob 3. uri popoldne) je prišla iz Carigrada brzojavka, da se je sultan po dolgem obotavljanju včerai ob pol 10. uri zvečer odločil odpovedati se prestolu pod pogojem, da mu je življenje ohranjeno. Njegovo odpoved in nastop novega sultana Rešada uradno jutri proglase. Novi sultan prijaha na čelu solunskih čet v Carigrad. UPORI V RUSKIH KAZNILNICAH. Peterburg, 20. aprila. V raznih ruskih kaznilnicah so bili veliki upori. V Moskvi je ubitih več jetniških paznikov. V Tobol-sku je ubitih 12 paznikov. Neuspevajoči otroci sc hitro zboljšajo, ako uživajo Scottovo emulzijo. Boljšanje se pokaže že pri rabi prve steklenice Scottove emulzije. Scottova emulzija je sladka kakor crdme in jo radi uživajo in lahko pre- bavljajo. Scottovo emulzijo priporočajo zdravniki vseh dežel najtopleje. Tudi poleti se jemlje z najboljšim uspehom. Cena originalne steklenice 2 K 50 vin. ■ Dobi se v vseh lekarnah. Pristna le s lo znamko — ribičem — kol garancijskim znakom Scot-tovega ravnanja. TRŽNE CENK Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 20 aprila. Pšenica za april 14 05 Pšenica za maj.......13 91 Pšenica za oktober I. 1909. 11 60 Rž za april 1. 1909 . 9 78 Oves za april . 8 90 Koruza za maj 1. 1909 . ... 7 31 Efektiv: 20 ceneje. Ceneje nemogoče! 1 Nikelnaste remont, žepna lira sistem „Roskopf"- patent z eleg. verižico in |obeskom K 3-50, 3 kom. K 9-50 pošilja po povzetju 1039 5—1 Mihael Horowitz, Krakov. Dietlg. 57 63, Avstr. Ceniki zastonj in franko. UVDROVE-JUHNE-j KONZERVE ggs| I VJijdrova tovarna hrani Praga Vlil Vlžlna n. morjem 306'2 m, sred. tračni tlak 7361) mm Čas opazovanja 19 20 9. zveč. 7. zjutr. 2. pop Stanje barometra v mm 733 9 Temperatura po Celzija 144 Vetrovi Neb« S r. B u v .M . sl. jzah. jasno 340 32-4 84 211 sl. svzh. sr. jzah. del. jasno 00 Srednja včera|8n|a temp. 15'2^, norm. 10'4°. Žlate mttojs: Bsriis, fiiffl itd. / JZujbolJ. kosm. zobo-^^^ Ust (L ar »J- T JM* 0 C^dV IJ^^-^itcbllaiH, Spital.-StrtUT. al. 1 \y Dostojno praktična kuharica v starosti 35 let, ki je že večkrat služila v župnišču, želi dobiti enako službo. Ponudbe se prosi pod naslovom: Antonija Sko-berne, Reka Via Salute 3 pri g. pl. Ma-riassevic. 1098 3—1 EHIadenic čvrst in zdrav, star od 16 do 17 let, dobi stalno službo v tovarni kanditov Jos. Schaml 0 Ljubljani, Gradišče. 1082 3 1 Proda se iz proste roke lepo posestvo obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja ter čez 4 ha zemljišča, tako da se lahko rede 3 govedi in 6 prašičev. Posestvo je v lepem kraju med Radovljico in Brezjem. Več se poizve pri upravništvu. 1093 4—1 V lepem kraju na Dolenjskem, kjer se nahaja več vodnih žag in mlinov in se razpolaga še vedno z močno vodno silo, — kraj ima lepo prihodnost, se odda u naiem z mešanim blagom vsled lastnikovega odpoto-vanja. Zalogo prevzeti je od K 8000-10 000. Letni promet 30.000-35.000 K. Zaloga je kurantna. Pri prevzetju zahteva se tretjino zneska takoj, ostalo po dogovoru v obrokih. — Naslov se izve pri upravi tega lista. 1099 3—1 Imate ozebline, kurja očesa in trdo kožo? Trpite gospodinja Gospodičiffl. Mt« 2-1 izurjena v kuhi, gostilni, trgovini in kmetijstvu, želi službe pri boljši pošteni rodbini, ali kakem samskem gospodu v mestu ali na deželi na Kranjskem ali tudi na Štajerskem. Ponudbe pod šifro „Gospodinja" na upravo. Dobro izvežbana kuharica srednje starosti, izurjena v vsem gospodinjstvu, išče službe v kakem župnišču ali pri kaki mali družini na deželi ali tudi v mestu. Naslov pove uprava ..Slovenca". 1100 3-1 na potenju nog ali jglflfcA zoprnem duhu? ^^J Ena kopelj za noge s Chiragrinom Vas takoj oprosti. I zavoj za dve kopelji 30 vin. Dobi se v lekarni Trnkoczy, drogerijah Kane, Ber-jak & Sober ali v boljših prodajalnah ali pa naravnosti z drogerije v Gradec-u, Sackstrasse 3. K 423 20-3 Absolvent trgovske šole jmojjen slovenskega in nemškega je^i/^a v besedi in pismu, je takoj sprejme kot praktikant pri večjem podjetji na debeli. — Ponudbe pod „?raktikant" pošljejo naj se na upravn. lista. Pristni panama klobuk 10 H in višje Uelika izbira istih v najnovejši obliki do naMie Kakovost«, Mor tudi vsakovrstnih slamnikov za gospode, dečke in otroke. 0. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg 5. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD hh se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje mriičev po jako nizki ceni. hm Naročila se sprejemajo pri ■ ffij|BpWW