Stev. 186
TRST, četrtek 7. julija 1910.
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
to R«dfl!]th la jrazmklh eb 5.t eb pangtfeljklh al 9. ijutrs).
?«aas>j£ne štev. •• prodaiajo po S nvd. (fiatot.) v mnogih tokakarnah ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru. Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajd®*-i&ai, Dornbergu itd. Zastarele Ste*. po 5 nvS. (10 stot.). *4LA8I GE RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 talene. CENE: Trgovinski in ebrtoi oglasi p« S »t, eoaortnice. zahvale, poslanice, oglasi denarnih »rodov p» 9« st. tmr*. Za oglase v tekstu Sata do 5 vrst 20 K, vsaka a&daljna vr&ta K 2. Mali oglasi po 4 atot. beseda, narasel p« 40 stot. Opla.se spre;ena Inaerafcni oddelek uprava „ranoati". — Plačuje se izključno le opravi „Edinosti*. «b== Piatipvo In utcžljivo v Trstu.
poUtiftnefta
1 Primorsko.
T tdinttti j* m
srn caio leto 24 K, pol leta (2 K, 3 mesece 6 K; ca navedb« brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varsials* a* a^otcljđke ladanje „£»130371" staro: a*
«»Is UM	&-20, aa pel leta Uroš a-eo.
Tai dopisi naj ?o pornljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vaaa pisma ca na sprejemajo In raksplel aa aa vrač tja Narodaino, oglase La reklamacija je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: u(!oa Glorgle GaJattl 13 (Narediti Iadajateli in odgovorniurednik ŠTEFAN GODINA. Lastni* konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinom" vpiaana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulit« ===== Giorgio Galatti štev. 18. ===== faštao-h ranih ".ni račun It »41 C52. TELEFON Si. 11-57.
aSSiee
BRZOJAVNE 1JESTI.
Zahvala našim poslancem.
KOPER 6. Iskrena čestitka našim poslancem na sijajnem uspehu. Hvala bratom Cehom in drugim slovanskim poslancem, ki so direktno ali indirektno podpirali naše zastopnike. Le tako naprej. V slogi je moč!	Koprski Slovenci.
Proglas italijanskih državnih poslancev.
DUNAJ 6. Glasom neke parlam. korespondence, so italijanski poslanci priobčili proglas, v katerem izražajo svojo globoko obžalovanje in svoje ogorčenje radi obstruk-cije, uprizorjene od Jugoslovanov proti razpravi predloge glede italijanske pravne fakultete.
Proglas omenja veliko umerjenost in opreznost italijanskih poslancev v vseučili-sčnem vprašanju in izjavlja, da se italijanski poslanci ne morejo še nadalje brzdati.
Proglas pravi dalje, da se ne morejo italijanski poslanci absolutno več zadovoljiti s tem, da se stvar odgodi na jesen in zahtevajo, da izvede vlada v času, ko ne bo parlament deloval, glede ustanovitve italijanske pravne fakultete sklenjeni kompromis, vziic temu, da se je pravočasno me-ritorično rešitev tozadevne zakonske predloge oviralo.
Načelniku vseučiliščnega odseka posl. Conci-ju se je enoglasno izrekla javna zahvala in zaupanje za njegovo previdno in krepko vodstvo stvari.
Ogrski drž. zbor.
BUDIMPEŠTA 6. Na današnji seji je bil zbornici predložen adresni načrt, kakor je bil včeraj vsprejet v adresnem odseku.
BUDIMPEŠTA 6. Danes je bil zbornici predložen načrt adrese, ki je bila sprejeta včeraj od adresnega odseka.
V adresi se povdarja, da je zopet nastala edinost med vladarjem in narodom, povdarja potrebo gospodarskih reform, izreka se za skupnost banke, povdarja potrebo ureditve trgovinskih odnošajev z balkanskimi državami ter se izraža za volilno reformo, ki naj bi slonela na splošni volilni pravici, a tako, da bo čuvan vpliv inteligentnejših slojev družbe in naroden edinstven (?) značaj ogrske države.
(Ti gospodje Madjari gredo okoli volilne reforme, kakor mačka okoli vrele kaše.
Povdarjajo sicer potrebo reforme, a ne vedo kako bi se je lotili, da bi zamogli še zanaprej postiti in stiskati narodnosti. — Op. ur.)
Vseslovanski kongres v Sofiji.
SOFIJA 7. Iz Rusije je dospelo na vseslovanski kongres okolu 70 udeležencev, razun tega še 35 ruskih Sokolov. Predsednik dume A. J. Gučkov in njegov brat, moskovski župan N. J. GučkoV pojdeta po kongresu v Beligrad, da prisostvujeta slav-nosti povodom 65. rojstnega dne kralja Petra.
SOFIJA 6. (Bolg. brz. ag.) Gostje iz Kijeva so položili venec na spominek Aleksandra II.
BELIGRAD b. Na vseslovanski kongres v Sofiji so odšli sledeči delegatje iz Srbije:
Grga Geršič, drž. svetnik v pokoju in vseučiliščni profesor; Kosta Stojanovič minister narodne prosvete in poslanec skupščine, Milorad Draškovič, bivši minister in posl. skupščine in dr. Boža Markovič, vseučiliščni profesor in predsednik „Slov. Juga".
Italijanska zbornica odgodjena.
RIM 6. — Zbornica je z 216 proti 58 glasom vsprejela zakonski načrt glede ljudskega šolstva. Poleg tega je zbornica vsprejela še več drugih zakonskih načrtov. — Ministerski predsednik je predlagal, naj se zbornica radi poletnih počitnic odgodi svoje delovanje.
Zahvalil se je zborničnemu predsedniku za njegovo poslovanje tekom zasedanja. Nato je bila zbornica odgodjena na nedoločen čas.
TURČIJA.
CARIGRAD 6. „ Tanin" napada Grško, ker se Grška s svojimi na Kreto naslovljenimi nasveti, da bi ugodila želji velevlasti, umešava v notranje stvari Turčije. List poživlja vlado, naj se vendar resno bavi s tem.
CARIGRAD 6. — Glasom komunikeja bojkotnega odbora se ne bo po 5. t. m. ne glede na narodnost posestnika, razkladalo blaga naloženega na grških ladijah.
Odbor poživlja vse trgovine, naj odpuste svoje grške uslužbence.
KRETA.
ATENE 6. Vlada je Krečanom vnovič priporočila, da privole v zahteve vlasti.
ATENE 6. Prebivalstvo v Kaneji je razburjeno radi prihoda vojnih ladij zaščitnih vlasti, ker vidi v tem prvi korak za uresničenje groženj vlasti.
Vedenje opozicije je nespremenjeno vkljub ponovnim opominom grške vlade. — Ni še znano, ako zaprične narodna skupščina svoje seje jutri.
Gonja proti črncem v Severni Ameriki.
NEW-YORK 6. Na včerajšnih spopadih med betci in črni je bilo vsled zmage črnca Johnsona 14 oseb ubitih, nad 100 pa ranjenih.	_
Pariz 6. Predsednik Fallieres in njegova soproga sta odpotovala v Betheny, da prisostvujeta letalnim poskusom.
Sofija 6. (Bolg. ag.) Mnogo vojakov odide na dvajsetdnevni dopust, da bodo svojcem pomagali na polju.
Rejkiavik 6. V zalivu Langanes na severnovztočni točki Islandije se je razbila islandska ladija „Kjerstine". Utonilo je 12 oseb.
New-York 6. Pri zažiganju umetalnih ognjev povodom slavnosti proglašenja neodvisnosti se je pripetilo mnogo nesreč. Skupno je bilo v vsej državi 14 oseb ubitih, 1758 pa ranjenih.__
Po odgodj9niu.
Državni zbor je torej odgodjen. To se pravi, da sta vlada in njena večina vrgli puško v koruzo ia- zbežali pred obstrukcijo združenih Slovanov in da Italijani svoje fakultete še ne dobe.
Da v očigled tolikim nevspehom, ki so jih že dosegli ob vprašanju svojega vseučilišča, po tem najnovejem porazu Italijanom ne ' more biti posebno prijetno pri srcu, to je : pač več nego umevno.
Nemški listi tolažijo Italijane, češ, naj počakajo do jeseni. Ali, kdo pa daja Italijanom jamstvo, da dobe v jeseni ono, česar sedaj niso mogli dobiti? Saj bo v jeseni obstrukcija ravno tako lahko preprečevala delo, kakor sedaj. In kdo more jamčiti, da se politično pozorišče ne spremeni popolnoma — na škodo Italijanov ? ! Ali vzemimo, de ne pride do nikake izpremembe. Stranke večine se sicer res odpočijejo, tako, da jim bo možno vspešneje nastopati proti obstruk-ciji; odpočijejo se pa tudi obstrukcijonisti. Priznavamo brez druzega, da bo v jeseni obstrukcijonistom boj znatno otežkočen, ker za rešitev zakonskega načrta o italijanski fakulteti ne bo tedaj vezan na kak določen termin, kakor je bilo to v ravnokar odgo-djenem zasedanju. Treba pa je pomisliti, da se na jesen parlament ne bo mogel pečati samo z italijansko pravno fakulteto, kakor se je pečal sedaj, kajti rešiti mu bo mnogo nujnejih stvari, nego je italijanska pravna fakulteta.
Spretni opoziciji bo torej na vsak način možno z obstrukcijo zavlačevati razpravo. To bi bilo v slučaju, da v jeseni, ko se državni zbor sestane na novo, ostane sedanja vladna večina intaktna, oziroma, ako se med tem sestavi nova večina, ki vsprejme v svoj program iudi realiziranje italijanske pravne fakultete.
Ali, kje je ta vladna večina ? Te večine danes prav za prav niti ni več. Ravno nas-protstva med vlado in ervV delom večine je izsililo odgodjenje zasedanja. Znano je, da je člen poljskega kluba, Kolischer v finančnem odseku glasoval proti vladi in jej s tem pripravil poraz v ravnokar omenjenem odseku. Pa tudi sicer je poljski klub frondiral proti vladi in jej metal polena pod noge, kjer je le mogel. Diference, navstale med Bienerthom in Poljaki radi vodnih cest, se zde nepremostljive. K temu so se pridružili še najnovejši izgredi na Ivovskem vseučilišču, kjer je vlada odredila — kakor zatrjaio vladni viri — popolnoma nepristransko preiskavo po posebni komisiji. Po tem naglašanju nepristranosti se pa Čutijo zadete Poljaki, ker je v tem izražen dvom na nepristranosti poljskih sodnikov.
To je znak, da so razmere med vlado in Poljaki zelo napete in iz tega sledi, da B i e n e r t h danes nima večine, na katero bi se mogel zanašati. Ali najde v jeseni to večino ? Ko bi šlo samo za rešitev italijanske pravne fakultete, bi se še še, tudi brez Poljakov spravilo večino skupaj, ker bi za predlog glasovali tudi socijalni demokrati. Ali vprašanje italijanske pravne fakultete bo igralo v jesenskem zasedanju — kakor smo že omenili — bolj podrejeno vlogo, ker je rešiti mnogo drugih važnih, toliko ljudskih potreb, kolikor državnih zahtev. Tu je n. pr. socijalno zavarovanje, finančni načrt, tiskovni zakon, vprašanje vodnih cest itd. V očigled tem velikim, državo pretresajočim vprašanjem, za katerih rešitev pa sedanja Bienerthova večina absolutno ne bo zadoščala, se mora vprašanje italijanskega vseučilišča precej umakniti v ozadje.
Zato imajo Italijani prav malo nade, da v jeseni dosežejo to, česar sedaj niso dosegli. Morali bodo torej bržkone cej dolgo čakati —-J w vy_. svoje želje ur - •
Ker to,	i Biencrth naredbenim
potom ustano'	~
PODLISTEK.
Jurkica Agićeva.
Povest.
ti rva-taki spisa! Ks. Šandor-Gjatski. - Prevei Fr. Orel
Ljubko in nežno je izgledala v tem položaju, kakor nalašč za tako sliko! Pri tem pa se je venomer potiho smejala sama za-se; bilo jo je krasno gledati, kako je od časa do časa zopet prelistala pismo, kako je tu pa tam le držala ta papir, ne da bi si dovolila potrebnega časa, da si ga bolje zloži, a pri tem, pri poluodprtih ustecih, kazala svoje krasne, bele zobiče, — pa tudi v tem, kako je začudenja in radovednosti ostala tako pokončno ravna, ne na-slonivši se niti na rob klo^i, ah, v tem položaju je prikazovala toliko otroškega, toliko nedolžnosti, toliko dobrote, da se je samo ono mlado spomladno jutro in ona dekliška spomladna priroda in njej v čast slavospevi liščkov, ščinkovcev in visoko gori v zraku himna škerjančkova, — da se je le ta brezčutna priroda mogla primerjati s to
veliko, božansko nedolžnostjo človeško, — I tako redko posejano v zavedni umni prirodi.
—	Da sirota dozna ? — je pomislil ' Malešević, gledaje jo tako krasno. V svoji j plemeniti duši je videl oni veliki kontrast : med tem angeljem tukaj in onimi drugimi — j divjimi zvermi, ki so jo napadle, — a zajedno ga je zabolelo v dno duše, da je možen tak napad na tako dekle. „Globoko
!smo padli dandanašnji!44 — je rekel sam pri sebi ter se odpravil. V tem mu je prišel j s ceste naproti služabnik ter mu, na vratih i še, izstegoval velike papirje, tiskane v obliki oglasov.
—	Nekaka pesem — polna ulica je je ; : posebno pa pred našo hišo ! — je povedal
sluga.
Maleševič je takoj uganil, da je lopovščina iste roke, kakor kapošvarska pisma, j Zato je z mrzličavo naglostjo skočil do | sluge, izstrgal mu iz rok tiskovine ter se v ; strahu oziral, ni-li Jurkica kaj opazila; a j ona je nanovo začela čitati očetovo pismo. ; Maleševič je potegnil takoj slugo za seboj, j v trenotku mu je naročil, naj takoj obide | vse ulice, naj zbere vse take oglase in papirje ter jih prinese njemu.
—	Za vsak komad, ki mi ga prineseš, plačam ti posebej. Čim več komadov bo,
na Dunaju, je pač malo verjetno. Kajti, ako bi se vlada vendar-Ie odločila na tak korak, bi se utegnilo dogoditi na Dunaju kaj sličnega, kakor se je zgodilo v Inomostu, kjer so nemški fanatiki razbili že ustanovljeno italijansko fakulteto.
Ako Italijani torej danes nimajo več svoje pravne fakultete, ki so jo že imeli, se imajo zahvaliti na tem edinole svojim „zvestim zaveznikom — Nemcem!
Zato je tudi ves krik Nemcev proti slovenski obstrukciji le komedija, hinavstvo, kakor je bila komedija tista volja, ki so jo kazali Nemci — volja namreč, da hočejo ustreči italijanskim zahtevam; istotako je krivično očitanje Italijanov na naš račun, češ, da se upiramo njihovim kulturnim zahtevam.
Kaj smo vendar zagrešili mi ? ! Upirali smo se zakonitim potom ustanovitvi italijanske pravne fakultete, ako se ne ugodi istodobno našim opravičenim visokošolskim zahtevam.
Kaj so pa Nemci storili ?
Oni so Italijanom vseučilišče, ki so je že imeli — razbili na vandalski način. Razlika med Nemci in nami je torej ta, da so oni Italijanom z brutalno silo in nezakonitimi sredstvi vzeli nekaj, kar so že imeli; dočim se mi le zakonitim potom upiramo proti temu, da bi Italijani dobili mnogo več, nego odrekajo oni nam ! ! Politiških borb se ne vodi nikdar s sentimentalnostjo. In ravno Italijani je niso nikdar poznali proti nam. Zato so oni zadnji, ki bi smeli pričakovati sentimentalnosti na naši strani.
Ako oni vrše nasilje med nami, bi bilo vendar-le prenaivno, ako bi se zahtevalo od nas, naj poljubujemo šibo, ki nas tepe ! Italijani so, ki v resnici in brez pardona obstruirajo naše kulturne zahteve; zato nam veleva vsakemu bitju prirojeni čut samoobrane, da jim tudi vračamo — zob za zob!
To naj si le zapomnijo gospodje in naj se kar sprijaznijo z mislijo, da so minoli tisti, za njih toli lepi časi, ko so kar prehajali na dnevni red preko nas in proti nam!	__ __
MALO STATISTIKE.
(Dopis iz Istre.)
Na naši narodni posesti so bile v zanji čas (v kompromisni eri) otvorjene sledeče italijanske deželne šole: v Sovinjaku, Draguču, Roču (2. razred), Žminju (2. razred), Pičnu, Sv. Nedelji pri Labinju, Ma-teradi, Karsetah, Škofiji in Savudriji. Prehajamo preko tega molče dalje, ker že dejstvo samo dovolj glasno govori.
Sedaj pa naj sledi nekoliko statistike !
V žminjski občini je 95% Hrvatov in 5°/o fabriciranih Italijanov. Hrvatje imajo 4 učiteljske sile, Italijani 2. Eni in drugi imajo svojo posojilnico. Samo Italijani imajo otroško zavetišče. Narod v obče govori hrvatski. Nekateri naši inteligentni ljudje govore v družini italijanski, da-si je bila njihova vzgoja povsem hrvatska in da-si njihov položaj zahteva, da se vedno poslužujejo nflrnH«o7r *:z:	\ ' v \:kn lah okrajev Pazin, 'inj je 'ilzl'i£ski ' ; na italijanskih n samo italijanski _ > , ker ljudska šola
;:n šolar,
oKOtO il
toliko več dol :	« e "<r.
višja, ako mi j'-i	cim največ.
—	Druzega služabnika je poslal k načelniku mesta z nalogom, da to oblastvo takoj ukrene potrebno v tej stvari. Krivce je Maleševič zasledil takoj, a kako dokazati !
V tem mu je prišel iz komptoara pomočnik in mu pokazal zopet tak glas.
—	Poslal sem bil po smotke, — zavite so bile v tem.
—	A — a, tukaj bi se lahko oprl človek na kaj. Iz katere trgovine?
—	Tam pri Kobi! Janko je povedal, da mu jih je izročil Lenart.
—	Dobro je, sedaj smo na konju! — Snel je najbližji klobuk, ki ga je dosegel ter pohitel k Zuniču v urad, kjer mu je na kratko povedal, kaj vse se je zgodilo, ter ga zaprosil, da podžupanstvo takoj izda policijsko odredbo, da se pride na sled tem obrekovalcem in priredi hišne preiskave.
—	Kaj mislite! — mu je presekal Zunič besedo. — M« žrr'r* t v. ustavni deželi, kaka hiš i d -	>r ? Dragi moj gospod, jaz s ; so in s telesom. !v>pi Ijujejo takih činov.
—; Jaz si«.	' Ona, a vem,
da bi se vendar monJ treniti kaj, ker
pieKnžanih rok dopuščati tak zločinski napad na poštenje jedne osebe kaj tacega se ne sme trpeti! Ako se takoj izvede preiskava pri Lenartu, na čistem smo z vsem.
Ne morem, jaz sem — liberalen človek. Saj dandanes nismo več v dobi Bahovih huzarjev!
—	Ah, pustite to! — se je razburil Maleševič. — V tem slučaju torej ne morete ! Kako ste pa prošlega leta mogli izvesti hišno preiskavo na stanovanju mojega poslovodje, ker ste sumili, da najdete pri njem oglasov opozicijskega kandidata ?
—	Gospod Maleševič, tu moram postopati proti vam po patentu. Razžalili ste urad in kaznujem vas z globo sto goldinarjev. Potrpite toliko, da napravimo zapisnik z vami.
Ha-ha-ha! — Potrebno je to, ker ste tako liberalni! Napravite, kakor mislite ! Samo prosim, jaz moram po svojih opravkih.
Žunič je v resnici disciplinarno postopal proti njemu in Maleševič je moral takoj položiti določeno mu kazen. Dospevšemu domov bila mu je prva skrb, da se prepriča, je-li Jurkica res ne zna še za ničesar. Zadovoljno se je posmehnil, ko je našel deklico povsem veselo in ko mu je malo zatem hlapčič prinesel cel kup onih pam-f leto v.
Stran II
»EDINOST« St. 186,
V Trstu, dne 7. julija 1910.
je šola materinega jezika, ne pa nekoristnega eksperimentiranja
Pri zistemiziranju kake hrvatske ali slovenske šole je za Italijane glavna točka učni jezik. Če ne morejo v tem doseči svojega cilja, potem prihajajo dolgotrajni utoki. Vsakako bi oni najraje, da bi se jim povsodi dogodilo, kakor nekje v puljskem okraju, kjer so se ljudje izjavili za italijansko šolo, da-si so vsi — Hrvatje! To se je dogodilo leta 1910. Italijanom ne treba takovih komisij za njihove šole. Za jezik in 4 kilometre oni ne vprašujejo.
Je slučajev, kjer je na enega italijanskega učitelja prišlo le 20 učencev, dočim jih ima oddaljeno le eno uro hrvatski kolega 127!! A da bo še krivičneje, je imel ta poslednji učitelj ob slabejih okolnostih in da-si je bil stareji — manjšo plačo. Prikrajšani smo torej v vsakem pogledu.
Za vzgojo učiteljev in v korist šole in učiteljev je določeno, da se vrše redne okrajne in deželne konference. Italijanom gre tudi to po volji. Hrvatje in Slovenci pa niso imeli, odkar obstoji ta zakon, nikdar niti ene deželne učiteljske konference!
Za nadzorovanje ljudskih šol imajo Hrvatje dva nadzornika v vsakem okraju. Jeden je Slovan, drugi — Italijan. Italijani imajo samo italijanskega nadzornika.
Deželni šolski svet za Istro, ustvarjen za Hrvate, Slovence in Italijane, ima več členov — nemške narodnosti, nego-li Slovanov.
K tem dejstvom pač ne treba pisati nikakega komentarja.
Nadomestna državnozborska volitev v Splitu.
Minoli ponedeljek so se vršile v Splitu volitve na mesto odstopivšega d.ra Bulica. Izvoljen je bil napredno - demokratični dr. Smodlaka z ogromno večino: dobil je 4300 od 5800 oddanih glasov.
Izid te volitve je velikega simptomatič-nega pomena. Niti izvoljenec sam si gotovo ne domišlja, da bi bili vsi oni, ki so oddali zanj svoj glas, tudi pristaši njegovih političnih idej. Ta ogromna večina se je združila zanj radi struje, h kateri pripada njegov protikandidat. Sijajna izvolitev d.ra Smod-lake ima pomen narodnega protesta proti poskusu, da bi se tudi v Dalmacijo zanesla tranko-furtimaščina-stadlerovščina.
V popolnem porazu te .struje je vsebovan pomen te volitve. Kandidat te struje je dobil ob vsej silni agitaciji le 785 glasov, dočim jih je dr. Smodlaka dobil 4371.
Prav brez vse potrebe — da, še več: naravnost na škodo idej, za katere se bori, je posegla tudi socijalna demokracija v boj in doživela grozen poraz. Njen kandidat je prejel le 176 glasov. Po pravici smo se čudili, da je socijalna demokracija nastopila proti takemu kandidatu, kakoršen je dr. Smodlaka, čim je morala vedeti, da se svojim kandidatom ne more prodreti. Dr. Smodlaka je po svojem socijalnem nazira-nju prav blizu socijalni demokraciji. On ravno je organizator siromašnih slojev, pravih trpinov v okolici Splita in je notri do kosti demokratičnega mišljenja. Zato — kakor rečeno — ne moremo umeti postopanja socijalne demokracije v tem volilnem gibanju, posebno še, ker je bil jeden protikandidatov italijanski buržuazijec, a drugi pripada struji, od katere ločuje socijalno demokracijo — kakor ta vedno zatrjuje — dijamentalno navskrižno politično naziranje.
RUSIJA.
Aretacija barona Ungern-Sternberga.
Glasom zadnjih poročil je aretacija barona Ungern-Stenberga le posledica nesrečnih slučajev. Dokazni materijal proti n^emu se je baje že precej stisnil. Govori b*f, da do obtožbe radi špijonaže in veleizdaje spVih ne pride.
Opoludne pa je pregovdui Jurkico, da se odpelje na sprehod, vse v nadi, da ne dozna za oni škandal.
XXVII.
A zastonj je bil ves Maleševičev trud. Naslednjega jutra, ^>e pred deseto uro, se je prikazala Lisička pred Jurkičin razred. Jurkica je ravno izšla iz šole. Spremljala jo je mala ciganica. Marica in Jurkica se je sladko smejala nekemu dekličinemu izrazu.
—	Ah! — je izrekla Lisička začujeno, ali takoj se jej je zresnil obraz, da jej je izginil z lic oni škodoželjni posmeh in otož-nost in sočutje sta se jej izražala na obrazu. Cim jo je Jurkica opazila, občutila je v prsih neopisno težo, kakor da jej je nehalo biti srce. „Gotovo mi zopet prinaša kake novice," — je v hipu pomislila in ni mogla iti dalje.
—	Strašno, strašno! — je začela Lisička ter se jej je obesila okolu ramen. — Odpustite deklica, vstopivi notri samo za hip.
—	Da se prepričate, — je nadaljevala v šoli, kamor je jurkica le nevoljno in po sili vstopila za njo — da se prepričate, kako sem vam odkritosrčna in dobra, ako tudi ste me razžalili, potrudila sem se do vas, da vam izrazim svoje sožalje. Bodite uverjeni, da jaz trpim z vami morda toliko, kolikor vi.	(Pride še).
Baron Ungern - Sternberg da bo obtožen le radi izdaje državnih tajnosti.
Iz Petrograda se dalje poroča dne 6. t. m.: Danes predpoludne je policija izvršila preiskavo v stanovanju g. Beringerja, dopisnika „Reuterjevega biro-a". Bilo je zaplenjenik nekaj pisem. Beringer je bil puščen na svobodo. Očividno je ta preiskava v zvezi z zadevo Ungern-Sterberg. Žena aretiranega barona Ungern-Sternberga je dobila od tega pismo, v kaierem jo za-gotovlja, da se ni našlo pri njem nič kom-promitujočega. Zaplenjeni spisi so obsegali samo poročila poročila iz tajnih sej dume lin ne vojaške tajnosti. Zato se nadeja, da j bo kmalu puščen na svobodo. ,	Trije novi vojni zbori.
Vojni minister je popolnoma na tihem sestavil tri nove vojne zbore in tudi že imenoval poveljnike istih.
Turčija
Policija je aretirala minule sobote učitelja Hafis Sami-ja in brzojavnega uradnika Sainsa, ko sta šla po pisma in časopise na francosko pošto.
Poleg tega je bilo aretiranih tudi več drugih oseb, med temi nekaj hodžev. Dokazana da je ekzistenca tajne zveze, organizirane po izgledu mladoturkov tako, da vsaki člen pozna le dva naslednja člena. Načelnik tajne zveze je baje Šerif paša. Sedež odbora je v Parizu. Med členi da se nahaja tudi neki pred kratkim pobegli državni svetnik in več bivših ministrov.
Ustaja v Albaniji.
Solun 5. Na poti iz Djakovarja v Prizrend so ustaši streljali iz zasede na Šefket Torgit pašo. Prišel je srečno mimo le na ta način, da mu je prihitela na pomoč neka straža, ki se je nahajala v bližini.
Dnevne novice.
Postaja za brezzični brzojav je
ustanovljena^-* Šibeniku. To je druga taka postaja ob avjrijski obali. Prva je, kakor znano, v Puii. •
Koliko je šolske mladine v Zagrebu? V zimskem tečaju 1909—1910. je bilo na zagrebškem vseučilišču 1260 dijakov. Na srednjih šolah je bilo koncem istega šolskega leta 2397 fantov in 534 deklet, skupaj torej 2931 dijakov. Na višjih dekliških šolah je bilo 879 učenk. Na nižjih mestnih ljudskih šolah je bilo vsega skupaj 4645 otrok. Razven tega so še ženske strokovne šole, stavbena in obrtna šola in več privatnih, tako da je v Zagrebu vsega skupaj do 10 tisoč šolske mladine.
Zagrebško narodno gledališče je imelo minulo sezono 612.735 K 22 st. dohodkov; vseh stroškov pa do konca tega meseca s počitniškimi gažami vred 601.000 K, tako da ostane čistega 11.000 K.
Udobnosti za učitelje na Hrvatskem.
Iz Zagreba javljajo: Uradni list je priobčil okrožnico vlade, ki daje učiteljem pravico voziti se po železnicah pod polovičnimi cenami. Isto ugodnost imajo tudi učiteljice, ne velja pa to za učiteljske rodbine.
Toča je padala v torek tudi v Rimu ; pokrila je ulice in napravila ogromno škodo.
Sprememba v avstr. ministerstvu.
Iz Prage poročajo, da najbrže odstopi ga-liški minister—rojak dr. Dulemba. Splošno se tudi govori, da namerava odstopiti Bie-nerth. Imenujejo se že njegovi nasledniki; zlasti Bilinski in \Veiskirchner.
Bojkot mleka na Dunaju. Z Dunaja : Organizacija dunajskih hišnih gospodinj je sklenila uvesti bojkot podraženega mleka ter je izdala tozadevni oklic na ženske v Av-t-.	hiie navdušene vsled vspeš-
oega ,<j^sota mesa v ?<«• .asu.
o -	eze z Reko. Z
Re.	L	m. sta uvedli pro-
m	a	anski paroplovni
. K ...ina4* je uvedla dv -te-., *»•• u ,vn	in osebni promet
med Reko in Kaveno, bocieta di navigazione Puglia je uvedla dvakrat na teden zvezo med Benetkami, Reko, Splitom, Gružom, | Kotorom, Barom. — Avstro-hrvatsko paro-j plovno društvo v Puntu je uvedlo dvakrat na teden zvezo med Malim Lošinjem, istr- j sko otalo in Reko.
Ta tri društva bodo delala konkurenco ogrsko-hrvatski paroplovni družbi.
Domače vesti.
Italijanska pravna fakulteta. „Pic-; coloa se tolaži, da italijanska pravna fakul-; teta ni še pokopana. V ta namen navajaj „Fremdenblatt", ki piše: Na svidenje V j jeseni z italijansko pravno fakulteto. Ker je „Fremdenblatt" glasilo grofa Aehrenthala, j je torej smatrati ta glas kot nekako opravičevanje napram oficijelni Italiji, češ, potr-j pite, če so prav ti hudobni Jugoslovani za; sedaj preprečili, da ni bila spolnjena obljuba, ki sem jo dal svojemu exko!egi Tittoniju, pa jo dobe naši ' : J • «>seni. — Kaj pa poreče <r '■ 1 tli: ; tudi v
jeseni ne zraste.
iK osei
'a trava
Poleg „Fremdenblatta" navaja „Piccolo" tudi glasove drugih dunajskih listov, ki so seveda vsi edini v obsojanju jugoslovanske obstrukcije. Mi privoščimo „Piccolu" to tolažbo. Naj ima vsaj to!
Poslancu Pittoniju v album. V seji proračunskega odseka zbornice poslancev minolega ponedeljka je govoril tudi tržaški poslanec Pittoni. V ; svojem govoru je reagiral na trditev maloruskega poslanca Oku-njevskega, da so morali slovensko jsolo v Trstu preskrbeti z železnim omrežjem v obrambo pred kamenjevanjem od strani Italijanov.
Ozirom na to trditev maloruskega poslanca je izjavil posl. Pittoni: „Poslanec Okunjevski je postopal gotovo v dobri veri, ali njegovi informatori so laž njivi.
V	Trstu je prihajalo večkrat do prask med slovanskimi in italijanskimi nacionalisti s tozadevnim pobijanjem kavarniških šip. Ali v obrambo časti italijanskega prebivalstva tržaškega moram zatrditi, da tudi med najbolj fanatičnimi italijanskimi nacionalisti ga ni bilo nikdar, ki bi zagrešil take vandalizme proti kaki slov. šoliu.
Po tej tako decidirani trditvi poslanca Pittonija pred vso široko politično javnostjo smatrali smo za svojo dolžnost, da smo se obrnili do vodstva družbine šole pri sv. Jakobu s prošnjo za tozadevna pojasnila.
In to vodstvo nam je sporočilo :
„2e v začetku, ko je bila. šola ustanovljena, je bilo vsako leto pobitih po nekaj šip. —
V	prvi polovici meseca februvarja 1906 je bilo na slovenski šoli pri sv. Jakobu pobitih kakih 30 šip.
Ker so pa dne 19. februvarija na večer neznani storilci zopet pobili 12 šip, je šolsko vodstvo dne 20. februvarija prijavilo stvar c. k. policijskem komisarijatu pri sv. Jakobu in ima dotični akt št. 26.
Pozneje so bite zopet razbite 2 ali 3 šipe. — Radi teh vandaličnih činov je družba pred dvema letoma dala na okna v pritličju prirediti železno omrežje."
Te podatke šolskega vodstva, oprte na neoporečna dejstva in uradna dejstva, naj izvoli vzeti na znanje tudi gospod poslanec Pittoni, da bi v bodočnosti nekoliko bolj previden se svojimi apodiktičnimi trditvami in z „lažnjivci".
Mi nočemo trditi, da je g. Pittoni laž-njivec, to pa mu moramo očitati, da je druge obdolževal lažij, ko sam ni govoril resnice!
Naša šolska mizerija. Pred kratkim je imelo laško učiteljsko društvo svoje zborovanje. Sklenilo je, da odpošlje šolski oblasti spomenico, zahtevajočo, da se spremene nekatere naredbe, ki so bile do sedaj v veljavi. Pri tem pa se laški učitelji utikajo še celo v naše šole. „ Tržaško učiteljsko društvo" je sklicalo dne 2. julija t. 1. v prostore CM. šole na Acquedottu izreden občni zbor, na katerem je bila soglasno vsprejeta sledeča resolucija:
1.	Podpisano društvo smatra za edino zakonito, da se na slovenskih šolah, pripadajočih tržaški občini, poučuje italijanščina kakor drugi deželni jezik, na italijanskih pa slovenščina, in ne nemščina, ki je v deželi tuj jezik v smislu drž. zak. o ljudskem šolstvu, §§ 3. in 6.
2.	Zahtevo, da bi se pouk italijanščine v naših šolah nadziral po italijanskih nadzornikih, ki niso vsposobljeni • za slovenščino, podpisano obsoja in jo smatra izključno le za absurd, četudi je potemtakem
! že nesmisel, da se od naših šolskih otrok zahteva znanje deželnih jezikov, od italijanskih nadzornikov pa znanje le enega samega !
3.)	Odobrujoči tozadevne zahteve laškega društva, zahtevamo tudi mi, naj šolska oblast poskrbi, da se bodo slovenski priimki v šolskih katalogih in drugih šolsko-uradnih izkazih pisali po slovenskem pravopisu.
4.)	Kakor je ljudska šola jezikovno ločena v dva oddelka — v Barkovljah n. pr. provizorično —, prosimo, da se v kratkem ta šola in tudi oni v Rojanu in v Skednju z vodstvom vred stalno ločijo posebno z ozirom na vpisovanje otrok v jezikovne oddelke.
Gostovanje gledališke družbe Ga-vrilović. Gavrilovićeva družba, ki priredi v soboto dne 9. t. m. predstavo v „Narodnem domu" v Trstu, priredi v nedeljo predstavo v Barkovljah. — Del čistega dobička je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda.
Program bo vseboval lepe pesmi in vesele igre.
Plačevalcem najemninskega davka.
C. k. davčna administracija Trst 1 nam javlja :
Vsled oznanila c. kr. davčnega uprav-ništva 1 od 1. julija opozarjajo se davkoplačevalci na dolžnost predložitve najemninskih napovedij glede onih poslopij, ki so podvržena najemninskemu in 5 odstot.
davku.
Za poslopja v mestnih okrajih I, II, III, IV in v davčni občini Skorklja morajo se oddati napovedi za leti 1911 in 1912 najdalje do konca avgusta t. 1.; za ona v predmestnih okrajih: Sv. Ivan (davčni ob-
čini Verdela in Kolonja), Rojan (davčna občina Rojan), Barko vije (davčni občini Barkovlje in Greta), v davčni občini Lonjer in v kmečkih okrajih : Prosek (davčne občine Prošek, Kontovelj, Sv. Križ) in Opčina (davčne opčine Opčina, Bane, Bazovica, Gropada, Padrič in Trebič), in sicer samo za leto 1911, pa najdalje do konca septembra t. I. na ces. kr. davčnem uprav-ništvu 1.
Tiskovine za najemninske napovedi se dobivajo po 6 stot. pola na c. k. finančnem ekonomatu, Piazzetta della chiesa evangelica 2 v pritličju.
Potemkinova vas. Kakšna vas pa je to? Razložiti ti hočem, dragi čitatelj. Pojdi na korzo! Tam boš videl elegantno, rudečo, bujno cvetočo gospico, da ti srce kar skače v prsih Toda spremljaj to gospico domov,
—	bolje bo, da storiš to v duhu — in videl boš, kako odlaga vlasuljo, zobe, prsi in še marsikaj; videl boš, „kak' bledi" njeno cvetoče lice! — Glej, taka gospica je Potemkinova vas. Mnogo je takih gospic, Po-temkinovih vasi, a v Trstu imamo celo Potemkinovo vas, ki ni gospica, ampak resnična vas. To so Barkovlje.
Poglej jih od morja. Lepe, bele hiše, krasni dvorci se zrcalijo v morju; ves hrib je posut s prijaznimi hišicami, ki nagajivo gledajo izza zelenja. — Zares diven amfi-teater — avstrijska Nizza ! Ironija! Čim pa si stopil za prvo hišo, videl boš grde, ozke klance, take klance, da se sploh čudim, zakaj niso Barkovljani, ki se vspenjajo dan na dan po njih, že z davna častni členi vseh evropejskih planinskih društev! Najimere-santnejše pa so Barkovlje po kakem dežju. Tedaj se spreminja glavna cesta v mogočno reko, po kateri tramvaj ne more plavati, ker do sedaj nimamo še električnih bark ; a omenjeni klanci so spreminjajo v veselo žuboreče potoke, da človeka kar obhaja neka čudna „poezija". Če bi nam Bog dal vsak dan tak dež, kakor je bil predvčerajšnjim, bi bili vsi naši Barkovljani — navdahnjeni liriki. Tržaškim Italjanoin pa bi priporočal, da si ogledajo enkrat Barkovlje po dežju; če bo hotel Tržačan potem poslati koga kam, mu ne bo več rekel : va in Siberia, ampak: va a Barcola.
Tako bodo Italijani bogatejši za lepo, [pristno domačo frazo. — Gospoda, čemu dajate tisočake gledališču Verdi ? ! Saj imate tako grandijozno, naravno komedijo, tako idealno Potemkinovo vas, saj imate Barkovlje
—	avstrijsko Nizzo!!
Kmetijska družba za Trst in okolico naznanja, da se bo družbeni tajnik g. Jereb v četrtek, petek, soboto in nedeljo nudil v Bazovici, hoteč natančneje informirati se o kmetijskih razmerah Bazovice, Gropade in Padriča.
V	nedeljo dne 10. t. m. bo imel g. Jereb v prostorih g. Andr. Grgiča kmetijsko predavanje. — Začetek takoj po blagoslovu.
Moška podružnica CMD naznanja, da ima pri „Jadranski banki", pri „Tržaški hranilnici" in pri „Trgovsko-obrtni zadrugi" poseben račun za stavbeni sklad šole pri Sv. Jakobu in vabi prijatelje naše mladine, da pri teh zavodih nalagajo svoje prispevke za omenjeni sklad, ako nimajo prilike, izročiti denarja blagajniku ali drugim odbornikom podružnice.
Iz Gropade. V nedeljo dne 19. m. m. je tukajšnje pevsko društvo „Slovenska Straža" priredilo veselico, ki je najlepše vspela v vsakem oziru. Zato si društveni odbor šteje v prijetno dolžnost, da se na tem mestu zahvali članom-pevcem, v prvi vrsti pa našemu neumornemu pevovodji gosp. Srečku Ražmu, ki se je za časa vaj s pravo pravo požrtvovalnostjo trudil ter največ pripomogel do tako krasnega vspeha.
—	Nadalje se odbor zahvaljuje pevskim društvom „Lipi" iz Bazovice, „Slovanu" iz Padrič, „Primorcu" iz Trebič in „Dragi" iz Orleka, a mora jim izreči še posebno priznanji, ker so vsa štiri društva, kakor drugod, tako tudi pri nas, s svojim nastopom pokazala, da imajo za umetno petje veliko volje in sposobnosti.
Toča. O predvčerajšnji toči smo prejeli sledeča poročila:
Od Sv. Ivana nam pišejo, da je toča tam le malo pobila, v Lonjeru, v „bošketu" in „pri lovcu" so padla le redka zrna.
Okolu Padrič je bila le neznatna ploha.
Na strani proti Istri je pobila toča doljni del Brega, to je spodnje dele davčnih občin Boljunec, Dolina in Mačkolje.
Gorenji del občine Dolina kakor tudi Boršt in Ricmanje so ostali nepoškodovani. —
V	bližini Dekani se je omejila toča le na občini Dekani in sv. Anton.
Škofije in miljski hrib so tudi precej trpeli. Isto velja tudi o enem delu občine Marezige, osobito v Truškah.
Posebno hudo je, prizadet Pomjan, osobito davčna občina Šmarje.
Dalje sta močno trpeli vasi Sermin in Lazaret pri Kopru, ter vasi Padena, Nova-vas in Št. Peter na Piranščini.
Našel se je dežnik minolo nedeljo v tržaškem paviljonu v Ljubljani. Kdor ga je izgubil, naj se zglasi pri gospej Biček (vra-tarici) v „Nar. domu".
Največja slovenska immufoktsir.

(rižmančič & Breščak M ul. Nuova 37
V Trstu dne T. julija 1910.
»EDINOST« št. IS*.
Stran III.
Opozarjamo narodno delavstvo na veliki protestni shod, ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. t. m., v gledališki dvorani „Narodnega doma" v Trstu v stvari razmer vslužbencev c. kr. javnih skladišč. Dovolj časa že čakajo uslužbenci c. kr. javnih skladišč na one že zdavnaj obljubljene po-boljške, ki jih pa še do danes ni od nikoder.
—	Meseca novembra lanskega leta je bila vložena spomenica, ki še danes čaka rešitve po c. kr. finančnem ministru. Delavstvo počaka edino le še do vedelje in potem stori svoje korake, ki bodo neljubi marsikomu. Vsakako pa v nedeljo na protestni shod uslužbencev c. kr. javnih skladišč, da bo beseda, ki jo izpregovore, dovolj močna, da prodre tudi do najvišjih mest.
V nedeljo vsi v Rocol! Iz Rocola : V nedeljo dne 10. t. m. ob 4.30 uri pop. se bo na tukajšnjem otroškem vrtcu naše družbe Sv. Cirila in Metoda vršila veselica k sklepu šolskega leta. Ker je čisti dohodek namenjen v prospeh družbe kakor jubilejni dar naših malih, vabljeni so vsi, ki jim je mar ta naša miljenka na obilno vdeležbo. To pa še posebno z ozirom na ta naš, do nedavno še popolnoma v vsakem oziru zaspali okraj.
Pridite torej vi Rocolčani, da se vzra-dostite na lepem napredku vaših ^malčkov ! Pridite vi mestjani, da s tem vzpodbudite in za narodno stvar vnamete naše slov. okoličane.
Gostilna N. D. O. Nocoj ob 8. uri seja nadzorništva ; naprošeni so vsi nadzorniki, da se prav gotovo udeležijo.
Blagajnik.
Tržaška mala krcnška*
Fetišist za kite zopet na delu. —
Včeraj ob 12.30 opoludne je redar na tlaku ob vogalu ul. S. Lazzaro in ul. Nuova našel odrezano dekliško kito z dvema modrima trakovoma. Plavolasa kita je dolga 25—30 centimetrov. Bržkone je bila odrezana kaki deklici, ne da bi bila to zapazila, kajti na policijo ni še došla nikaka ovadba.
Drzna tatvina v žganjariji. G. Dominik Bressan, lastnik žganjarije, na Rivi Grumula štev. 18, se je včeraj oddaljil k večjemu za deset minut iz svojega lokala, da bi šel na stran, in je zaprl vrata s ključem. Ta kratki čas je zadostoval neznanemu tatu, da je odprl vrata s ponarejenim ključem. Z dletom pa je ulomil predal prodajalne mize in ukradel znesek 280 K in več inozemskega denarja. Bressan je zavarovan proti ulomu.
Vkradli kolo brzojavnemu slugi.
Včeraj zjutraj je moral brzojavni sluga Josip Mahnič nesti brzojavko v hišo štev. 20 na Rivi Grumula int je pustil kolo „Diirkopp" v veži omenjene hiše. Ko je prišel nazaj, ni bilo več kolesa. Šel je tedaj v gostilni, na-hajajočo se v isti hiši. Tu je videl sedeti več ljudi, od katerih je eden ob njegovem prihodu zažvižgal Na to so jo vsi kar najhitreje popihnili, razun enega, ki je bil aretiran. ^
Še včeraj se je poizvedalo, da je dvo-ica nekomu ponudila kolo na prodaj. Ko sta prišla po plačilo, sta našla na licu mesta... redarje, ki so ju aretirali. Tata sta 21-letni voznik iz Trsta Ivan Koppel In 23-letni Josip Ronzel iz Trsta.
Nagla smrt. Julij Fumis, star 45 let, pleskar, stanujoč v ulici Gius. Gatteri št. 20. je šel sinoči ob 6.30 v kinematograf Spina. Mej predstavo mu je nakrat prišlo slabo, in se je mrtev zgrudil na tla. Poklicani zdravnik z rešilne postaje je zamogel konstatirati samo smrt.
Truplo so na željo izročili rodbini pokojnika. Fumisa je bržkone zadela kap na možganah.
Loterijske številke, izžrebane dne 6. julija :
Praga	3 15 88 38 51
Lvov	85 37 68 4 13
Koledar in vreme. Danes : Vilibald Sk. — Jutri: Elizabeta kr.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne
—	19° Cels. — Vreme včeraj: lepo pop.
oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko: Zmerni vetrovi. Temperatura narašča. Vreme lolje ali ne stanovitno. Semtertja oblačno.
Tržaška gledališča.
MINERVA. — Tudi sinoči so odložili predstavo iz strahu pred dežjem. Danes jove pluvio volente Verdijeva opera „Un balio in inaschera".
— Za stavbeni sklad slovenske šole je plačal „Protidrobtinar* 5. in 6. tedenski prispevek 4 K v poziv Drobti-narjem.
Vesti iz Goriška.
Slabe ceste. Iz Anhovega pri Kanalu nam pišejo :
Pred kakimi 2 leti smo tožili na tem mestu o slabem stanju, v katerem se nahaja cesta, ki vodi iz Kanala do Plavij ob železnici. V najslabšem stanju pa je oni del, ki vodi od Anhovega do Plavij. Cesta vodi uprav nad Sočo. Most, ki drži iz Plavij na glavno cesto, je bil narejen pred 40 leti in je lesen. Anhovo, Gorenje polje, Skala, Bridn-bieg in deloma Lužice so vasi, ki morajo svoje pridelke, namenjene trgovini, prevažati po poti, ki je prava sramota za sedanje napredne čase. Tam, kjer bi lahko vozili s par voličev, morajo rabiti po dva para živine in še na ta način ni lahko premagati te razorane „ceste". Tudi je tu nevarno za živino in za ljudi. Železnična uprava je svoječasno ogradila nevarnejša mesta. Te ograje so pa danes pregnile in bi trebalo novih. Ni dolgo temu, da je na manje nevarnem mestu šlo pod cesto par volov, ki k sreči nista ponesrečila, kar bi se pa gotovo zgodilo, da sta padla v bližnji prepad. Kakor rečeno, je tu stalna nevarnost za živino in za ljudi, ki morajo po noči hoditi tam. Upamo, da bo ta tožba zadnja in da Peter ali Pavel poskrbi, da se ta pot popravi in zavaruje na nevarnih mestih.
Zgoraj navedeni most, ki se sedaj popravlja, je bil v lasti občine Anhovo ter je 1 pozneje prešel v last dežele. Sedanji upravitelj je g. posl. Zega v Kanalu. Kakor most, tako je tudi omenjena cesta v deželni oskrbi — torej v oskrbi g. Zege. Pričakujemo, da se bo g. Zega malo bolj brigal za i koristi davkoplačevalcev, nego je to delal | do zdaj.
Zraven slabih cest imamo pri nas še drugo nesrečo. Imeli smo dva mlina, ki sta pa, žal, izginila. Kupili soju kapitalisti in danes so le še razvaline. Siromak kmet mora danes v času suše voziti po dve uri daleč v mlin in čakati cele tedne, predno more imeti moko!
Z mlini je izginil tudi jez, nad katerim smo se mogli prevažati v čolnu, kar danes tudi ni več možno, ker je voda pre-deroča.
Z ozirom na daljavo dobrih 3 klm do postaje Plave, z ozirom na neverjetno slaba pota in z ozirom na precejšnji promet s poljskimi pridelki, želimo in prosimo še enkrat, naj se v Anhovem napravi postajališče za domačine in za mnoge izletnike, ki že prihajajo k nam in ki bi se izdatno pomnožili, da imamo postajališče.
Iz Plavij v Anhovo in nazaj je 6 km najgrše poti, ki ni ravno prijetna domačinom, še manje pa letoviščarjem in drugim izletnikom. Z ustanovitvijo postajališča bi bilo zelo mnogo pomagano zgoraj imenovanim vasem in v imenu teh davkoplače-čevalcev prosimo, naj se nam pomaga.
Domačin.
Iz Koprive na Krasu. Pevsko-bralno društvo „Zarja" v Koprivi na Krasu priredi dne 24. julija, na dan sv. Elije, javen ljudski ples na lepo okrašenem in senčnatem dvorišču gostilne gospice Ivanke Zega. K plesu bo svirala dobroznana godba iz sv. Križa pri Trstu. Zagotovljena pa je tudi po drugih gostilnah dobra postrežba v vsakem pogledu.
Goriške abiturijentke napravijo svoj koncert s petjem vojaško godbo in plesom v petek 8. t. m. ob 8 uri in pol zvečer. Koncert se bo vršil na prostranem vrtu hotela pri „Zlatem jelenu". V slučaju slabega vremena pa v dvorani. Pridite Tržačani in pokažite, da cenite tudi take prireditve, ki jih napravljajo ženske, posebno pa š zato, ker je vse v prid prekoristni Ciril-Metodovi družbi.
Vesti i£ Istre.
Krinka doli! Iz Kopra nam poročajo : Znano je, da smo sklenili mi Slovenci, da se ne vdeležimo oficijelno razstave. Kljubu
Društveno vesti.
Podružnica CMD. pri sv. Mariji Mag-Jaleni priredi svojo prvo veselico v nedeljo 10. t. m., v narodni gostilni „Pri Tirolcu". \Ta vsporedu bodo petje, godba, šaljiva pošta in mnogo drugih krasnih stvari. Začetek ob 4. uri pop. Sosedna društva naj upoštevajo to objavo.
DAROVL
Skupina Nemcev je plačala za stavbeni sklad svoj julijski prispevek 2 K 10 stot. — Blagajnik želi odziva drugih skupin.
— CM moški podružnici je daroval g. E. Čeh zaradi cene vožnje v Ljubljano in lazaj K 2 90.
„Služim" je napis na znani varstveni znamki z nuno, ki varuje A. Thierry-a balzam pred ponarejenimi izdelki. Služim trpečemu človeštvu, iahko vsklikne iznajditelj s vso pravico, ker Thierryev balzam in mazilo iz stoperesnice sta pravi biser pri raznih obolelostih. Več slovečih zdravnikov je že priznalo njiju zdravilno moč.
Tisoči zahvalnih pisem pričajo o uspehu tega izbornega domačega zdravila iz lekarne A. Thierry, Pregrada pri Rogatcu.
r
Slovenci in Slovani vseh dežel!
Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano
ST „JW Rlpinista«
STIflMO štev. 7.
In vi, Cehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Čeh in govori vaš lepi ^ jezik - Njegova trgovina ima vse potrebščine - za hribolazce in potovake sploh.
Cldani D. Rrnstein.

Specijaliteta: usnja^ oredmeti kakor na primer: kovčegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zelier na Dunaju. Predmeti pripravni za darila. • Nepre-moćijivi angleški Dlašči tvrdke Bough-tof P. Frankenstein & Sons. ■■■■■
Poslano*)
PORAVNAVA.
Podpisani priznavati, da ne odgovarjajo resnici njiju trditve glede g. ANE ZIVTC roj. Kožtamaj iz Skopega hšt. 21, da je namreč ista pred sežansko eodnijo krivo prisegla ter preklicujeti te žaljive besede, ki sta jih izustili vsled napačne Informacije dragih oseh.
V SKOPEM, 4. julija l«>10.
Antonija Tomšič rojena Moravec.
Olga Poljšak rojena Tomšič.
*) Za članke jio«l tem naslovom uredništvu odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez S vsake bolečine
Dr.J.Čermak V. Tuscher
zobozdravnik koncesij, zobni tehnik
•• TRST "
ulica deli:* Caserma fit. 13, II, n.
Naznanilo.
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, kakor tudi mojim številnim od^malcem, da sem otvoril v tem mestu
v ulici Boschetto št. 2
(vogal ulice del Toro)
mesnico
v kateri bom prodajal najboljše goveje meso, teletino, jančka in perutnino. Pošiljal bom tudi na dom. Higijeničnemu oziru se bo po svečala vsa skrb. V nadi, da me bo slav. občinstvo počastilo z obilnim obiskom se beležim udani CESARE BENEDETTICH.
■	II
■	■■
Bogomil Fino
Mi ura; y Sežani
ima svojo
novo liiinlco
proda-v ur
Brizplnice
raznih vzorcev. - Popravki z največjo natanjčnostjo in jamstvom se izvršujejo v mehanični delavnici inštalacij kakor tudi vode in plina
G. Sintfch & fl. Boschin
Trst, Via Rossetti 5, Telefon 133, rim. IV.
			
ft			iT
ss			
«99
Priprava za čiščenje in poliranje
Čisti kovine in pohištvo, šipe in mramor (brez vode. Dobiva se povsod. Priprava 12 vinar.
v TRSTU, ulica Vincen. Balllni 13
nasproti cerkve hy. Anton* novega.
Vsakov. verižic po tov cenah.
Brzojavni nasi ov : BONCAR LJUBLJANA.
Interurban
TELEFON št. 129
0 0
VALJČNI MLIN V DOMŽALAH
J. BONČAR LinW-
pisarna in skladišču
priporoča pšenično boljše kakovosti derno prearejene
Sr Alta cittfl di Vienna
ulica Vienna štev. 8 blizu južn. kolodvora je na novo urejeno. Sobe od K 150 dalje, sobe z dvema posteljama. Za gosp. trgovske potovalce posebne cene. j — | —
BK
Hotel Tratnik
„Zlata kaplja"
Ljubljano, so. Petra cesta 27
v bližini kolodvora
Lepe zračne sobe.
ELEKTRIČNA LUČ.
Priznanj fina kuhinja.
/zborne pijace.
CENE NIZKE.
Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen
velik : senčnat : vrt
VSAKO SREDO PRI UGODNEM VREMENU
!! velik koncert!! Ig
s
R. Gasperiiii, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
______ Prevozno podjetje------
o. kr. avstrijskih dri. železnic
Sprejme razcanujaĐje Moršnegasiboii blaga iz mitnic, dostavljanje na doin-
POŠII ATV , t C>TF.GA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
wm 5 ■ ;vo tvrdke „CEMENT"
•o^nr cementa „PORTLAND" v Spljetu.
P^ JDAJA N DRU3NO.	CENE BREZ KONKURENCE.
m.z*	-.mt
ZNCE. lil
jnjlssl
Stran IV
EDINOST'4 St. IS6.
V Trs In, 7. julija 1910
temu je učitelj g. Bertok iz Lazareta vodil v to razstavo šolske otroke. — On se izgovarja, da spada Lazaret pod Koprsko občino in da je plačala občina vstopnino. V resnici pa so morali otroci sami plačati vsak po 60 stot. Sploh se učitelj g. Brtok obnaša nekam tako sumljivo, da moramo energično zahtevati: Krinko doli! Naj se pokaže, da je narodnjak, ali pa, da je italijanaš. Dvema gospodama ni mogoče služiti!
Kako se postopa z našimi delavci na državnih delih!! I Iz Brega nam poročajo : Pred kratkim ste opisali razmere, ki vladajo na gradnji istrske ceste proti Zavijam, in pa način, kakor se postopa z našimi ljudmi na omenjenem državnem delu. Posl. Mandič je dotično poročilo tudi porabil za predmet interpelaciji, ki jo je stavil v drž. zboru. Nič bolje razmere, nego na gradnji omenjene ceste, ne vladajo na gradnji obrambenih plank proti burji v Zavijah na onem mestu, kjer se je dogodila znana železniška nesreča. — Stavbeno društvo „Union", ki je prevzelo omenjeno delo, se boji, kakor se zdi, slovenskih delavcev kakor peklenšček križa. Ko prihaja kak Slovenec vprašat za delo, nimajo nikdar potrebe delavcev, če pa pride Italijan, je gotov, da ga takoj sprejmejo v delo. Če pa vendar-le jemljejo v delo kakega Slovenca, že gledajo, da ga odstranijo zopet čimpreje.
Tako se postopa z nami na naši zemlji in potem se še zahteva od nas, da bi bili razvneti avstrijski patrijotje !
„Coda del diavolo" oberkomandant razstavnega odbora. Iz Kopra nam poročajo: Naš slavni razstavni odbor je pred uplivom še bolj slavne „Code del diavolo". To se je izkazalo pred par dnevi, ko je omenjeni list pisal, da nimajo v Kopru niti nekoliko bar-vanih cunj, da bi razobesili zastave. Takoj naslednjega dne je razstavni odbor dal postaviti neke kole in razobesiti zastave.
V Trstu so bili po raznih lokalih in vogalih nabiti reklamni lepaki v francozkih barvah. Tudi to „Codi del diavolo" ni bilo prav, češ, da so to pač barve francozkega, a so tudi barve nekega drugega naroda. Umeje se, da so tudi ti lepaki v tako nevarnih barvah takoj zginili s tržaških zidov.
Pa naj še kdo reče, da slavni laški Francoz monsieur Coutin ni velika in mogočna glava!
Občinski redarji - mešetarji. Iz j
Marezig. Od vseh strani se pritožujejo, da* se koprski občinski redarji vmešavajo pri različnih kupčijah sadja na trgu v Kopru in to na škodo prodajalcev. — Posebno strastno mešetarijo na škodo slovenskim kmetom in kmeticam iz koprske okolice, ki po 3 ure in več daleč prinašajo, oziroma dova-žajo svoje sadje, ki jih stane groznega pota in krvavih žuljev.
S svojim vmešavanjem odnašajo tako občinski redarji vbogemu sadjarju po 2—4 novč. na kilogramu.
Zgodilo se je že večkrat, da so se kmetje pogodili ter dali že svoje blago na tehtnico. — Ali glej ! — Vrag prinaša pan-durja, ki govori kupčevalcu nekaj na uho in ubogi kmet mora namreč slišati, da se mu ne plača po dogovorjeni ceni, ampak 2-4 novč. manje! In če mož protestira, ima ta mešetar še korajžo, da ga žali. — To je j škandal, ki ga treba javno ožigosati. — Ali imajo morda ti individuvi zraven svoje plače kak odstotek pri kupčevanju s sadjem ?!
No, časi so 'kritični, in v času koprske razstave smo, v katerem jn vse možno. — Obračamo se pa do kompetentnih oblasti z nujno prošnjo, da te ljudi malce nadzorujejo ker mešetar in javni organ ni pač ena in ista stvar. — Našim ljudem pa, ki v Kopru prodajajo, bodi rečeno, naj tem mfSetariem pov *\o v brk, kar jim gre, ali f ^ ij y' naravnost in takoj zatožiio na ,r vj; nem mestu, ali pa na svitih dc činskih uradih.	K
Tuje seme. Iz Pazina : Nel spoda so izstopili iz hrvatske či . radi liberalnega mišljenja neka	'tr-
nih členov, oziroma radi osebnin mun. a vendar prihajajo nekateri teh gospodov v „Narodni dom" na — igranje. Torej: čitati skupno z liberalci, to se križa z njihovim uverjenjem, igrati ž njimi na karte in na kroglje, kjer se mora tudi govoriti, to pa je za njih možno in pravilno! Vidi se, da se importirana biljka ne more še prav aklimati-zirati.
Prvi hrvatski odvetnik v Poreču. Po
dolgih letih se je slednjič vendar uresničila želja vseh istrskih rodoljubov, da je Poreč dobil hrvatskega odvetnika. Kajti, kdor pozna tisti kremeniti, v svojem jedru tako zdravi, a zanemarjeni hrvatski element na Poreščini, je preživo čutil, kolika škoda je to za vso narodno stvar v Istri, da je tako ljudstvo brez voditelja in učitelja. To ljudstvo je tako kremenito, da bi se dalo ž njim s podukom in vspodbudo dosezati najlepših vspehov. Edini inteligenti so duhovniki. Ti pa ob znanem Flappovem režimu tudi ob najbolji volji ne morejo nič storiti. Neprestano visi nad njimi Demokljejev meč ško-
fovega slavofobstva in italijanske strahovlade.
Trebalo je torej krvavo posvetnega, svobodnega, neodvisnega človeka, da se postavi temu ljudstvu na čelo kakor branitelj, ! organizator, svetovalec in voditelj. Tej nujni ' potrebi je sedaj ustreženo s preselitvijo od-j vetnika dr. Zuccona iz Pule v Poreč. Ta j mož se svojo inteligenco in energijo je ka-! kor ustvarjen za Poreč in uverjeni smo, da v nedolgi dobi zaveje na Poreščini svežeja sapa, ki prinese novega čvrstejega narodnega pulziranja med narodom samim in po raznih c. k. uradih.
Narodu in njega novemu voditelju želimo najlepših uspehov.
Hrvatska šola v Sijani pri Puli. Ta šola družbe sv. Cirila in Metoda je imela v minolem šolskem letu 437 otrok, 225 dečkov in 212 deklic. Te številke govore dovolj glasno, kako — italijanska je Pulj-Ščina.
- i
Druge slovenske deiele
Zopet nov slovenski dnevnik. Ljubljana dobi menda zopet nov dnevnik, ki mu bo ime „Dan". Izdajati ga namerava g. Fr. Pire. V kratkem dobimo menda še „Večer", i
Toča je klestila včeraj opoludne po Ljubljani.
Obesil se je na Jožefovem griču pri Celju bivši pleskar v Westnovi tovarni, I. Saden. Bil je odpuščen iz službe, kar je skoro gotovo gnalo moža v smrt. .Zapustil je dvanajst otrok.
Gospodarstvo.
Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu
je imela od 1. jan. do 30. junija t. 1. prometa K 3,245.219 18
Hranilnih vlog se je vložilo v skupnem znesku K 747.154 20. Hranilnih vlog se je -vzdignilo v skupnem znesku K 734.075.75. Novih posojil se je izdalo za K 179.117-— Posoiil se je vrnilo za K 205.314 72.
Število zadružnikov znaša 1282, ki jamčijo glascfci pravil z vsem svojim premoženjem za varnost hranilnih vlog, ki se obrestujejo po 4 in pol odsto.
Pogled po svetu.
Rimske starine v Dalmaciji. Prof. Peric poroča: V vasi Zdrapanj blizu Bukovca je konservator hrvatskega muzeja v Kninu, O. Alojz Marun našel zelo važne starine. Na lice mesta pozvani ravnatelj muzeja mons. Bulic je doslej izkopal štiri dobro ohranjene sarkofage iz rimske dobe. Peti sarkofag je iz drugega stoletja pred Kristovim rojstvom. Na tem sarkofagu se nahaja životopis neke ugledne matrone, ki je bila radi načina svojega življenja znana v vseh krogih. Razun tega so izkopali še mnogo drugih predmetov iz hrvatske in beneške dobe, mej temi kakih sto komadov redkih rimskih novcev. Na polju, kjer so izkopavali, so odkrili tudi baziliko, dolgo 27 m, iz česar se zamore sklepati, da je bila v Zdrapanju pred in po Kristovem rojstvu rimska bazilika.
Oče in pet sinov zgorelo. V Nemo San Bartolomeo poleg Bergama je v noči od 5. na 6. t. m. nastal požar v neki mlekarni ter jo popolnoma uničil. Pri tem je prišel nek Angelo Mazzoli s petimi sinovi vred ob življenje.
Mihael Pernarcič Iti, stavbein in umetniški nmsr, izvršuje vsakovrstne specijal tete za notranje in zunsnje uredbe v stanovanjih, pisarneh itd. Uece zelo zmerne. Priporoča se vsem Slovanom. ?55
QnhQ z °Prem° bre* nje se ta^oj odda za OOlJd liizko ceno. Ulica Ca?sa di KLsparaaio 1% III., vn.ta 52.__1125
Najfinejši Portlandski cement
ln hidravlično apno (Roman) s»e vdobi pri Marinu LUXA ra Prošeku.	1055
Velika množina £ ^"o-l"
s prostim tekom in zavoro od K 55—110; velika zalega novih dvokoles, gramofonov od K 15—1000; plošč od K l—4 ; šivalnih strojev, najnovejših acetilen - svetilk za gostilničarje in društva od K 7—'20. — Pri BATJEL-u. Gorica, Stolna ulica 3-4. Ceniki poštnine prosti. Prodaja tudi na obroke.
Vsi oni iz nskelske županije,
ki prebivalo nad 10 let v Trstu in bi radi dos»egli drmovirsko pravico za se in svojce v Trstu, naj se zglsšsjo vsak dan v „Narodni goetilui'' pri 9v. Jakobu od 6. zvečer dalje. Tam ima naketeka občina Fvcjfga uradnika v OBi-bi g. Gombsča, kijimsvetnje in preskrbi, kar je potrebno._1025
Šivalni cfrni« feupUeni na dražbi. novi, se OIVGll'1 O^BUJ^ prodajo po izrednih cenah. 3IIZA s 4 predali za delo, pripravna za veranje K liO, isvnot. na roko in nego «0 K, -no na roko K 62 z garancijo a let. — Ulica S. Caterina št. dvorišče, skladišče 1.	1043
Prodajalna slanine: in: ficHRates
'	2 buffetom -
Aloj zij Eranj c, Tr st
ulica Sanifa 22 (vogal ul-ce S. G'onjlo 5)
Pivo Dreber, uležano in Ka:serjevo. Španska vica iz The Continental Bedeča Company. - Dezertna \iDa bila in rudeča iz kleti princa Liehtensteina v Feldsturgu in grofa Lentierija v Vipavi. Vaški <au kuhena gnjat, štanjel?ka gnjat in raznovrstne slanine.
Sveže furovo maslo iz planin ln izbran sir.
?/ rnjf
n i-*
ANTON S'"™
mehanik, zapriseženi zvetZcneo
TRST, Carlo Goldonijev trg šti i
Zastaunlt mm te!ss in Meioles
CJftpGlJ-fA 'i is'tn:* tiTrr^ r : S5 lfi prola » !;rs-
;ic . lot aer cfontr*, !n fi.cnsis''-. -aV?' r--	točiti i0
iJsisvulca	C!t. ettojov ki>Ue uiutoko ■:>!
Velika ralo^a jjrfpadkav pa tovar, cenah.
TL'LEFON šlov, jiHijHjmW,i,i 'in I' i UPI'II 1 lui&dJJAHMI H TITIH1 IM1 KJSDnHOHHCSHB —BSBžagT'AŽ, IMUCKui—
.do izdelaj
v*
l/ najem se oddajo bicikli :: zaloga dvokoles ::
in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. £lsmifeld<all&,
Ob nedeljah in praznikih odprto do 4. popolnd. ;
/ČT/ Prva in edina pisrrna
^/Uaja nasvete in informacije o vfi U'ht ne tiče Dovačenja in voj. službe. I Izdeluje in odpošilja vsako vrsto pri) vojhsk. značaja — oprofčeuje od ' /vaj in kontrolnih spodov, tnoletr.o pro-^-i /stovoJj^tvo, ženitbe, dosezanje zakonitih /ugodnosti glede prezenčne službe vspre ^ /jetja v vojt.ške 5ole itd. — Pooblaščena je' 'za=tojati stranke pred oblaatnijaaii. — t o-fsreduje v uajtežavnejih slučajih — KeSevanji 'hitro in toćno. — Uradne aro : Ob delavni-ffcih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popo!. fOb nedeljah ia praznikih od 10. do 12. opolud,
preliminirane in prornč. nacrte potom ?Ac.js'<e družbe z. o. z. z* zidarje hiš Iz betona z žeiezcai
DISS & Comp.
Ulica della Borsa 3 (Tergesteo) Telef. 11-61
i«
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ j<
popolnoma na novo preurejen
ISuzjOau Prva in edina pisarna v vo
MMB
S2K5|iašk5 stvari, kencesijonira- jpSISiBI
iHSISl na c Kr> namestništva iggES;
in po najmodernejem slo^u slikana. Točij« se različna pristna vina. Ob vsakem času
se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči.
US^Snnlnr^	LaSTHA HUA : .
Taiefon it 262 ^^^ffiHH®^^ T.leron it. 2€2
Največje naredno spedicijsko podjetje
_____ na Kranjskem —-——-—
JOSIP SKERLJ
Ljubljana. Dunajska cesta 29 (ex Bayar. d ver)
ae prinoroća za 'sea v ^pedic i»ko «tr<,b'> spaiJaiG^a naročila,	iiatera izvrši ločao ln eoUdno
: napjiiišjila. COE^h*
□Dprcc
sca
»HilNfiUOSLflJH;
S
sz
4m>
MALI OOLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računejo enkret več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku.

ivari Strancer ^,zpowadarnfev!
p, rkstov s ve.Iko zalogo istih vsako-vr velikosti hrastovega in bukovega
_923
\ ) prej ko mogoče,! .a lega glavni ce- j ižonu pred piavži v _______1J2S:
||Qln tigoviao	• fiiijalko iate se i5ćf. !
mdlU Ponudbe ( Od .,'1 rgo»ina" na poste restante ! poŠta Barriera	1141
(postavno obvarovan)
Pristen samo z NUNO kot varstveno znamko.
Učinkuje proti želodčnim krčem, napetju, slabomu pribavljanju, kaSlju, pljučnim in prsnim boleznim, zagrljenju itd. — Cisti rane, ublažuje bolesti, 1 ' ma'ih ali 6 dvojnih stekleni«, ali pa velika posebna s'el-c enica K o.
AiieinecMtrBiinn leKflriiarj3 flntsua THIsitv pristno niuzllo iz URTMie
te Sdubavl-ip&ttte (OENT1FOL1UM) zanesljivo učinkuje i>ri utekliaau, runitvah, vuetj:li, 2 lončka trn J	Kač" K O 60.	N alovlja se na lekarno:
ArThi«rryiita*»*f A THiERRY, PREGRADA pri ROGATCU e I vseh ,ek r ,1h
Dobiva se v lekarni ZaNETTI, Trst, Piazza Golconi Eagroa, fco, ilELL, drogi^t
S
i I
n
H
M1'57

OliF

jiuS Jii&
c
Odda
O O 90^a ,ne^!raiia v Anastasio j S C 20, pritličje, na :evo^_ i)83
IZ SZILINA
honeesUoiiiraiit /oboiehnik :: Via Massfmo d'Azeglio 4. II. mv\
bivši asistent zobozdravnika dr. Suklerja.
UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERPU TEHNIKI.
JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujoČih slojev.
Proda se gosposka vila :::::::
v bližini Gorice ; k vili spada 8 njiv zemlje, park, travnik in vinogradi. Vse zemlj.Sča jp obzidano in obdano s tecočo vodr. Za pojasnila se je obrniti v Peaetke na naslov : r-anatorio Ballico — S. Maurizio
26, 31.___
CQ pohištvo, obleke in druge stvari. Po-Ou nadbe na M o 1 i d a r i. P azza Ca
1120
Kupi
vana 4, III.
Vila v Pos ojm
na najlepšem prostoru mesta, obstoječa ;z 'd stanovanj z vsemi pritiklinami, z vod>vodom in električno razsvetljavo v hiS;, ter z dvema vrtoma. ^e ped ugodnimi p-goji proda. — Vila je 3e davca presta. Več se poizve v odvetniški pisarni gospoda Dr. J. J a p c-a v Postojni	*Q72
j POPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IN o—7. |
■HERBSEBUraK


A«
nad 14 let,
zmožnega
;tna ulica 1107
Velike nove prodajalnsce
:: Paolo
pohištva in tapetari] m
TRST, ul. Stadion št. 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cena zuem?.
Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron Jedilne sobe. Sprejemne in Kadilne dvorane v najuovejšem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo
Bogata izbera vsakovrstnih stolic, — popolne epreme in posamezni deli.
HOTEL BAL
I. V-

-V.
1%
r0 SO t),
CF JF
tricna razsvetljava, lift, kopelji. 4ERNE. ^mm J KČGL.
HOTEL BALKAN