Št 2L
Maribor, dne 23. maja 1912.
Tečaj XLYI.
Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
četrtek In velja s poMnino vred In v Maribora ■ pošiljanjem na dem «a celo leto ! K, pol leta 2 K In za četrt leta i K, Naročnina m Nemčijo S K, ea 0m«e izvsnavrtrilMli Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S K. Naročnina se pošilja na: Dpravnistvo blovenskega Gospodama" s Mariboru« — List se dopošilja do odpovedi. — .Udje „Katol dobivajo list bres posebne naroinlnoj >- Eosamezni listi stanejo 10 vin, Uredništvo: KoroBka cesta iter, g, Bokopisi se ne vračajo, m DpravnlStvo:. KorcSlte
cesta fitev. 5, vsprejema naročnino, inserate In reklamacije,
2c laserate se plačuje od enostopne petitvrsfe ss onkraj a thu dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popnsf, InseraH s« sprejemal«» do srede zlntraL m Krn
zaprte reklamacije so poštnine proste.
£x£aja vsak Slafela 6 K, Hakovnega društva"
Današnja številka obsega 10 stranL
Ne gre.
Lanske volitve so nam dale državni zbor, ki je po svoji veČini liberalen. Pri vseli avstrijskih narodih so katoliške stranke nazadovale, izvzemši edipo-le slovenski narod. Posebno hud je bil udarec, ki ga je doživela krščansko-socialna stranka fta Dunaju, kjer je razven treh mandatov izgubila vse druge na socialne demokrate in svobodomiselce. Tudi med Cehi si katoliške stranke niso mogle ohraniti niti polovico mandatov, ki so jih imele v starem državnem zboru. Od prejšnjih 17 katoliŠko-narodnih Čeških poslancev jih je prišlo samo 7 nazaj.
V	novem di-žavnem zboru so svobodomiselne stranke takozvanih velikih narodov, namreč Nemcev, Cehov in Poljakov, ustvarile med seboj zvezo ter vzele najprej pod Gaučem, sedaj pod Stugkhom, vlado v svoje roke. Eno leto bo kmalu preteklo, odkar ima-mo .novi državni zbor, toda sviobodomiselci v sedanjem državnem zboru niso pokazali posebne zmožnosti in spretnosti. Nič jim ne gre srečno izpod rok.
Trikrat so poskusili liberalni zvezarji, da naskočijo zaprtje mej proti tujim državam ter izvojujejo prosti uvoz živine in prekomorskega mesa. Mnogo krika in vika je bilo vsled tega, toda hvala Bogu, niti tuje živine niti prekomorskega mesa niso dobili. Da se jim ni posrečila zlobna nakana, pri tem imajo tudi paši poslanci veliko zaslugo.
Svobodomiselne stranke so nadalje hotele vpeljati različne nove davke. , Za nove izdatke je treba seveda novih prejemkov» In z izdatki bi liberalci ne bili skopi, ako bi šlo po njih namenih. Za vodne ceste na Gališkem in Češkem hočejo dati 320 milijonov, za nove železnice vsaj 100 milijonov, za višje plače uradnikom 70 milijonov, za vojaščino okoli 50 milijonov več. Liberalci si mislijo, sedaj smo na krmilu, sedaj je treba deliti dobrote nam zvestim stanovom, ljudstvo pa naj plačuje. Toda tudi tukaj so znale dosedaj druge stranke, med katerimi slovenska stranka ni zadnja, staviti toliko ovir, da Še do danes niso mogli postavno določiti niti omenjenih izdatkov niti upeljave novih davkov.
Dvakrat so liberalci že tudi poskusili spraviti v zbornico verske stvari ter speljati zbornico na tir verske nestrpnosti. Prvič S|0 predlagali, da naj izdela vlada načrt za postavo, v kateri bi se izrekla ločitev svetega zakona. A napad je bil odbit, čeprav z majhno večino. Zadnji teden pa je Češki poslapec Masaryk izvajal burne prizore, ker je zagovarjal Kristusa in katoliško cerkev zasramujoče spise Češkega pisatelja Maharja, kateri je tudi , našim čitateljem v toliko znan, ker ga je hvalil celjski list, da je imenoval krščanstvo strup iz Judeje.
V	zadnjem Času pa se je pridružila še nova o-vira za liberalne stranke. Njih voditelj, ministrski predsednik grof Stiirkgh je nevarno obolel, Zdravniki se bojijo, da bo izgubil vid. 12e od nekdaj zelo kratkoviden, je dobil v zadnjem času hudo vnetje o-česne mrene, koja bolezen se navadno slabo konča. Pa tudi, če se zdravnikom posreči, ohraniti grofu Stiirgkhu vid, kar mu vsi, prijatelji in politični ne-prijatelji, iz srca želijo, vendar se bo moral v bodoče bolje varovati vseh razburjenj ter kolikor mogoče, malo napenjati svoje moči. Zalto je skoraj gotovo da dobimo na jesen zopet novega ministrskega, predsednika.
Tako liberalne stranke nimajo pravzaprav pokazati nobenih uspehov, a zasluga katoliških strank je da Še dosedaj liberalci tudi niso mogli ljudstva posebno škodovati, čeprav so se na to pripravljali.
Državni zbor.
Pretekli teden se je sprejelo več zakonskih načrtov ki' so tudi za naše ljudstvo pomembni. Od mnogih strani se je pogosto izrazila želja, naj bi se nekatere določbe kazenskega in civilnega pravdnega reda Času primerno predrugačile. Tako na primer so ne vštevaj Čas poštne dostave v rok; ravno tako ne konec roka v nedeljo ali praznik, ampak naslednji dan Dalje se zahteva, naj se šteje čas za pri ožbe še-le od dneva, ko se dostavi razsodba. Za pritožbe se nai zasliši udi zastopnik pritožnikov Ako se na nrimer prl oži državni pravdnik zoper odmero kazni, nista zaslišana ne pritožnik ne njegov zastopnik. Vse
se vrši v tajni seji. Sedaj velja določba, da mora senat (sodišče) dovoliti odlog kazni iz družinskih ozirov. Po novem načrtu je sprejeto, da mora že sodni dvor prve inštance dovoliti obsojencu odlog kazni tudi do treh mesecev. Daljši odlog more dovoliti sodni dvor druge inštance. Tak odlog se je dosedaj dovoljeval na kazni v zaporu do šestih mesecev. Novi načrt sprejema odlog za nastop kazni, ako ne presega enega leta. Važna sprememba je tudi par. 401 kaz. pravdnega reda, da more kaznjenec v slučaju smrti ali v drugi važni družinski zadevi do 8 dpi pretrgati kazen, ki ne presega enega leta. Ako n, pr. kaznjencu umre žepa ali sin itd., po veljavnih določbah ne more iz zapora k pogrebu. Sodnije so doslej le izjemoma dovoljevale odplačilo denarne kazni v obrokih. Odslej pa more sodnija vplačilo denarne kazni podaljšati do Šest mesecev. Za obnovitev kazenskega postopanja določa novi načrt 8 dni časa, ker je sedanja 3dnevna doba prekratka za obširne pritožbe. Končno se je sprejelo, da se Čas zapora v preiskavi in pripora šteje v kazen, ako obtoženec ni sam zakrivil zapora v preiskavi.
Potem se je sprejela tudi postava zaradi zakot nih tiskovnih strojev. Odslej bodo dovoljeni majhni razmnoževalni stroji.
Posebno zanimivo pa je, kar je sprejela zbornica zaradi potov za silo. Lastniki gozdov se večkrat pritožujejo, da iz svojih gozdov ne morejo izvažati lesa ali kamenja iz kamenolomov v gozdu. Zakon z dne 7. julija 1896, Štev, 140, ne pozna potov za silo, gozdni zakon pa politične oblasti prestrogo tolmačijo. Zia-to je zbornica sklenila, da se razveljavi zadnji odstavek par. 1, zakona iz leta 1896. Poslanec P i Š e k je toplo priporočal to izpremembo, rekoč: Paragraf 1. zakona iz leta 1896 določa, da more lastnik zemljišča zahtevati pri sodniji pot za silo Čez tuje posestvo, a-ko je nujna potreba. Zadnji odstavek tega paragrafa pa pravi, da ta določba ne velja za taka pota iz gozdov. Ta pomanjkljiva določba je večkrat povod za dolge in drage pravde. Ako se črta ta določba v o-menjenem zakonu, potem bo mogoče tudi iz gozdov doseči pota za silo. Paragraia 24. in 25. cesarskega patenta z dne 3, decembra 1852 sta preokorna in ne odgovarjata potrebam. Poleg tega oblasti Še prestrogo tolmačijo te določbe. Navesti hočem v dokaz dva slučaja: V neld občini je imel posestnik na sosedovem zemljišču vknjiženo služnostno (servitutno) pravico do pota za silo. Kupil si je kravo, toda sosed je ni pustil gnati po svojem zemljišču in tožil zaradi motenja posesti. Sodnija je razsodila, da more prvi posestnik pač voziti po sosedovem zemljišču, ne pa krave gnati. Drug slučaj: Občina je izčistila jarek ob občinski poti, Sodnija pa je občino obsodila, ker so mejaši več let želi travo v občinskem jarku. Zato so večkrat taki jarki zanemarjeni,, ker se boje ljudje tožba in stroškov. Zakaj je dandanes toliko pravd? Ljudje ne razumejo vselej postav, hodijo k advokatom vprašat za svet. Ni dolgo tega, kar je Šel nek župan k advokatu vprašat za svet radi neke ceste. Advokat je rekel: občina mora dobiti pravdo. A nasledek je bil, da je plačal župan več sto kron stroškov. Dandanes se nahaja mnogo potov, o katerih se ne ve, ali so javna ali zasebna, in kdo je dolžan jih vzdrževati. V občini Slivnica sta n. pr. dve taki poti, ki sta stari gotovo že čez 100 let. Ta pota vežejo Štiri krajevne občine, a v občinski mapi niso nikjer zaznamovana. Nihče noče sedaj istih popravljati, ne občine, ne posestniki. Imajo pa tudi popolnoma prav. Vsak se boji, da bi ga kak hudobni sosed tožil radi motenja posesti, radi česar nastanejo navadno hude in dolgotrajne pravde. Sicer pa je nujna potreba, da se vse take določbe glede potov za silo, katerih nekatere so že čez 100 let stare, predrugačijo, kakor želi in zahteva prebivalstvo. Sedanji zakOn le ovira občine, da ne morejo čistiti jarkov in odvajati povoclnji. Zato pozdravljamo vsaj to spremembo, ki dovoljuje pota za silo tudi iz gozdov.
Pri razpravi o vladnem predlogu, da se znamenje in ime „Rdečega križa" ščiti, se je oglasil k besedi dr. J ali ko v i 6: Pozdravljal je postavo kot potrebno, da se zabrani zloraba znamenja in imena „Rdečega križa" v trgovske svrhe. Zajedno je odločno protestiral, da se znamenje križa, tega znamenja krščanstva, tako žaljivo in izzivajoče uporablja pri raznih umazanih takozvanih zdravstvenih gumijevih pripravah, kar bi se moralo postavno sploh popolnoma zabraniti in prepovedati. Naslikal je dolo „Rdeče-
ga križa" v času miru, primerjal društvo „Rdečega križa" v Nemčiji in Belgiji in dokazal, da avstrijska družba niti iz daleka svojih dolžposti v tem oziru ne izpolnjuje. S tem, da se je ustanovilo nekaj hiš za vzgojo bolniških strežnic v Pragi, Celovcu, v Gradcu itd., da so se organizirale rešilne postaje v velikih" mestih in da se je zasnoval mal zavod „Rdečega križa" v Pragi, se je za javnost zelo malo storilo. Pred vsem je treba organizacije bolniških strežnic na deželi, kjer je potreba največja in najnujnejša. Na Bavarskem in Badenskem je taka organizacija v krasnem razvitku in. se izborno obnese, Treba je nadalje večje pozornosti, da se omeji razširjenje sušice, posebno v pokrajinah, kjer se širi ta strašna morilka po izseljencih, ki se bolni vračajo iz Nemčije in Amerike v domovino, Društvo „Rdečega križa" v Nemčiji je svoje delovanje tudi razširilo na zavetišča za otroke, na o-skrbovanje mater in dojenčkov, razširilo je prvo pomoč pri nesrečah v obliki rešilnih priprav, tudi takih, ki vsebujejo vse, kar je za porod potrebno. Tako ravnanje avstrijske družbe „Rdečega križa" bi doneske izdatno povišalo. Končno je stavil sledečo resolucijo, ki se je tudi sprejela: „Vlada se poziva, da sk.rbi za urejevanje bolniškega oskrbovanja na deželi» da v ta namen zelo odločno podpira vsako dobrodelno društvo, ki si je stavilo za nalogo, da podpira bolniško oskrbovanje in skrbi za dovolj veliko Število bolniških strežnic. Vlada naj tudi stopi z društvom „Rdečega križa" v zvezo, da se preosnuje po bavarskem vzorcu." Dr, Jankovičev predlog je bil seveda sprejet.
V sredo, dne 15, t. m., se je začela razprava o predlogih, da se čim preje nastavi strokovne poročevalce za izseljence v Ameriki, pa. tudi v istih evropskih državah, kjer je več avstrijskih delavcev, ter da naj vlada v najkrajšem Času predloži zbornici načrt za varstvo izseljencev. Prvi je govoril k temu predmetu član HrvaŠko-slovenskega kluba, poslanec Jaklič. Vsi obžalujemo, da se naši ljudje izseljujejo. Toda če se že, varovati jih moramo vendar pred raznimi izkoriščevalci, ki se jim približujejo pred odhodom, med vožnjo in ob prihodu v tuje dežele. Zbornica je sprejela nasvetovane predloge ter dne 17. t, m, začela prvo Čitanje o začasnem proračunu.
Ob^ koncu petkove seje so bili nazadnje burni prizori. Češki poslanec Masaryk, znan nasprotnik katoliške cerkve, je vložil interpelacijo, v kateri je obsojal državnega pravdnika, ker je zaplenil zbrane spise češkega pisatelja Maharja, v katerih se grdo govori o Kristusu in se na nesramen način zasramuje katoliška cerkev. Poslanci dr, Susteršič in drugi so se pri predsedniku pritožili, da je sploh pripustil tu interpelacijo. To pa je razburilo Češkega poslanca in se zadnji petek grdo obregnil ob one, ki so se pritožili pri predsedniku. Vrlo mu je ugovarjal slovenski poslanec Gostinčar in v posebpem govoru češki poslanec Silinger, Mahar je isti pisatelj, ki je imenoval krščanstvo strup iz Judeje in katerega je vsled tega hvalil celjski ..Narodni Dnevnik". V ponedeljek, dne 20. t. m., se je končalo prvo Čitanje začasnega proračuna, ki se je začelo že v petek. Izmed Jugoslovanov je govoril poslanec dr. DulibiČ o hrvaških razme-rah.__
Politični ogled.
—	Dne 16. maja: Avstrijski ministrski predsednik grof Sturgkh je nevarno obolel na vnetju očesne mrene. Posle ministrskega predsednika vodi notranji minister Heinold. — V Hamburgu je zadet od srčne kapi umrl 691etni danski kralj Friderik VIII, Kofc naslednik na kraljevem prestolu je njegov sin Kristijan X.
—	Dne 17. maja: Cesar si da večkrat na dan poročati o stanju bolezni grola Stiirgkha. Zdravniki trde, da bo ministrski predsednik moral tekom poletja opustiti svoje posle. — V pokoj je stopil cesarjev zet, nadvojvoda general Franc Salvator. — V ogrskem državnem zboru se manjšina Še vedno krčevito l«ri proti novi brambni postavi, — Položaj v Albaniji sejo nekoliko pomiril. VstaŠi imajo svoje tabore visoko v; gorah.
—	D n e 18, m a j a: Grofu Stiirgkhu se obrača-na bolje. Ozdravljenje krepko napreduje. — Pustov» stranka je začela v ogrskem državnem zboru z obstruJt-
cijo, — Minister Bilinski je imenoval za Bosno več viŠjiH uradnikov, ki so pa skoraj sami Maldžari, Bosanci so nevoljni. — Pristaši bivšega kralja Manuiela na Portugalskem se zbirajo ob meji, da napadejo vladne gete.
—	Dne 19, maja: Med nemškima poslancema Wastia.nom in Einspinnerjem je prišlo radi obstrukcije v Štajerskem deželnem zboru do prepira. Oba se pridno trgata po shodih. — Predsednik ogrskega državnega zbora, Navaj, je odstopil. Mož je hotel biti kot predsednik pravičen tudi napram onim, ki uganjajo obstrukcijo, a to je večina zamerila, zatorej je odisto-pil. Obstrukcija traja naprej, ker Justovci ne pripustijo, da bi se dovolili vladi vojaški novinci. — Na Portugalskem je prišlo med pristaši bivšega kralja in vladnimi Četami do hudih bojev.
—	Dne 20. maja: Cesar je sprejel ministra Heinolda, ki mu je poročal o položaju in o stanju grofa Sturgkha, V državnem zboru je na vrsti razprava o začasnem proračunu. — Za predsednika ogrskega državnega zbora bo večina baje izvolila grofa Tisa.
—	V pruskem deželnem zboru se je odklonil predlog za uvedbo splošne in tajne volilne pravice, — V Mar roku so se zopet pojavile močne usta^ke Čete proti Francozom. 14,000 ustašev je napadlo mesto Dereda. Na obeh straneh so velike izgube.
—	Dne 21. maja: Državni zbor je danes razpravljal o službenem redu državnih uslužbencev.
—	Rusinom se je zagotovilo lastno vseučilišče v Lvo-vu, — V današnji seji ogrskega državnega zbora se je začel odločilni boj med vlaiiclo in manjšino. Komaj je bila seja otvorjena, je zagnala Justova stranka silen krik, ki je trajal \ ure. Seja je bila večkrat radi nemira prekinjena. Poslanci so se psOvali med seboj. Pri prihodnji seji bodo najbrž Justa in druge kričače izključili od več sej, da se izvrši izvolitev predsednika. Vlada hoče na vsak način rešiti brambno predlogo. — Turčija bo poslala v Albanijo 30 bataljonov vojakov, da potlači upor.
Evharistični shod na Dunaju.
Da se gg. dušni pastirji in verniki vedo pravilno ravnati, podajamo sledeče navodilo, kako izpolniti tabele za evharistični kongres, ki se vrši na Dunaju od 12. d!o 15. septembra 1912. Tabela ima 6 razpre-delkov, V prvi razpredelek se zapiše ime udeleženca in kraj, kamor se mu dostavi vozni list. V drugi razpredelek' se zabeleži, kaj je udeleženec, duhovnik, moški ali Ženska. V tretjem razpredelku se naj pove, koliko dni bo udeleženec bival na Dunaju, pet dni, Štiri dni, tri dni, dva dni ali le samo en dan, V četrtem razpredelku se naj zabeleži, ali želi udeleženec stanovati posebej ali skupno z drugimi. V petem razpredelku se naj zabeleži število udeležencev v uniformi ali v narodni noši ali z društveno zastavo. V šesti razpredelek se zapiše vrsta karte za udeležbo. Karte za udeležbo so trojne vrste. Prve vrste karta stane 10 kron, druge vrste 6 kron, tretje vrste 2 kroni. Kdor plača za karto udeležnico 10 kron, dobi kongresni znak, vodnika po Dunaju, vstopnico za vse slovesnosti in muzeje ter slavnostno poročilo. Kdor plača 6 kron, dobi vse zgoraj naštete stvari, razven slavnostnega poročila. Kdor plača 2 kroni, dobi znak, vstopnico v muzeje in k vsem slovesnostim enega dneva.. Kdor se hoče udeležiti samo slovesnega obhoda dne 15, septembra, si naj kupi znak, ki stane 1 krono* Kdor se ne more udeležiti shoda na Dunaju, pa hoče dobiti poročilo o shodu, slavnostno knjigo, plača 10 K. Udeleženci se morajo v svrho vseh omenjenih napovedb prijaviti pri svojem dušnem pastirju do 1. junija. Prvega julija sešteje dušni pastir udeležence svoje župnije, in sicer, koliko je med udeleženci duhovnikov, koliko moških, koliko žensk, koliko u-deležencev za 5 dni, za 4 dni, za 3 dni, za 2 dni, za samo 1 dan; koliko z zasebnim, koliko s skupnim stanovanjem, koliko uniformirajiih, koliko zastav, koliko kart udeležnic želi po 10 K, koliko po 6 K, koliko po 2 K, kfoliko naroČil na kongresno poročilo po 10 K, koliko znakov po 1 K.
Tako opremljene in podpisane tabele pošlje župnik svojemu dekanu. Gospod dekan sestavi dekanijsko tabelo po zgoraj označenem .načinu. Sešteje namreč število udeležencev iz vseh župnij'dekani je, in sicer koliko je med temi udeleženci duhovnikov, koliko žensk, koliko moških, koliko udeležencev za 5 dni, 4 dni, 3 dni, 2 dnia 1 dan, ldoliko z zasebnim, koliko s skupnim stanovanjem, koliko uniformiranih, koliko zastav, koliko kart-udeležnic po 10 K, koliko po 0 K, koliko po 2 K, koliko kongresnih knjig po 10 K, koliko znakov po 1 K. To tabelo in Vse tabele župnij pošlje dekan Škofijskemu odboru v Mariboru do 15, julija, in Škofijski odbor pošlje tabele vseh župnij cele Škofije in svojo Škofijsko tabelo osrednjemu odboru na Dunaju do 31, julija.
Na podlagi vposlanib tabel dostavi osrednji odbor na Dunaju vsakemu župniku položnico, S to položnico pošljejo župniki za karte-udeležnike in za slavnostno knjigo nabrani denar naravnost na naslov osrednjega odbora na Dunaju. (Zentralkanzlei des XXIII. internationalen Eucharistischen Kongresses, Wien, I, Stefansplatz 5) ter zaznamujejo na položnici razločno, koliko kart-udeležnic po 10 K, po 6 K, po 2 K, koliko znakov po 1 K in koliko slavnostnih knjig po 10 K plačajo s poslano vsoto. Po sprejemu denarja in seznamka o naročilih pošlje osrednji odbor posameznim župnijskim uradom karte-udeležnice in znake, da razdelijo iste udeležencem shoda. Seveda bi bilo prav koristno, kto bi se o vseh storjenih korakih tudi v Maribor natanko poročalo odboru, da ta sestavi pre-
gled vsega, kar je storila Škofija v proslavo evharistič-nega Boga-Kralja.
Ravnateljstvo južne železnice je dalo za vožnjo h kongresu na Dunaj primeren; popust, in sicer za vozne karte tretjega razreda 50%, za vozne karte drugega in prvega razreda 30%. Ta znižana cena velja pri vožnji na Dunaj za dobo od 5, do 15. septembra, pri vožnji iz Dunaja domov za dobo od 12. do 22. septembra» Glede posebnega vlaka bomo v kratkem poročali.
Razne novice.
*	Godovi prihodnjega tedna:
26.	Binkoštna nedelja. Prihod sv. Duha.
27.	Binkoštni pondeljek: Magdalena.
28.	Torek: Auguštin, škof Viljem.
29.	Kvatrna sreda: Maksimiljan škof.
50.	Četrtek: Ferdinand, kralj; Feliks I. 31. Kvatrni petek: Kancijan.
1. junija, Kvatrna sobota: Juvencij
Iz šole. Razpisana so sledeča mesta: na dvo-razredni ljudski šoli pri St. Ožbaltu ob Dravi .(drugi pl'aSilni raízred) mesto učiteljice, prošnje do dne 10. junija; na šestrazredni deški ljudski šoli v Celju (I. plačilni razred) mesto učitelja, prošnje do dne-1. junija; na trirazredni ljudski Šoli na Bregu pri Ptuju mesto učitelja, prošnje do !dne 1. junija; na trirazredni ljudski Šoli na PoleriŠaku (III. pl. razr.) mesto nadučitelja, prošnje do dne 15. junija.
*Iz sodne službe. Namestnik 'držav, pravdnika v Celju dr Anton Rojic je imenovan deželno-sodnim svetnikom za Celje, sodnik dr. Kurt Foerster v Gradcu za okrajnega sodnika v Cmureku, sodnik Rudolf Riiger v Konjicah okrajnim sodnikom za Konjice in avskultant dr. Anton Stu-hec za sodnika v področju graškega deželnega nadsodišča. Sodnik dr. Mathiaschitsch v Slov. Bistrici je prestavljen v Maribor, dr. Herman Den iz Konjic v Kočevje, dr. Karol Kurnik od Sv. Lenarta v Konjice, dr. Schobeslechner iz Radgone v Voitsberg. Mesto sodnika sta dobila dr. Avgust Grimschitz v Borovljah in Josip Toplak pri Sv. Lenartu v
51.	gor. Dr. Jurij pl Račič, ekrajni sodnik v Konjicah je imenovan za državno-pravdnega namestnika za Celje.
*	Razpisano je mesto pisarniškega pomočnika pri okrajni sodniji v St. Lenartu v Slov, gor.
*	Spremembo pri južni železnici. Prestavljeni so: Jakob Cidrič, adjunkt, iz Ptuja v Celje; Alojzij Ussaj, adjunkt, iz Radgone v Ptuj; Friderik Ober-stein, asistent, iz Polfinga-Briinna v Celje; Franc Ermakora, asistent v Celju, v Beljak; Jože Prime, uradniški aspirant, iz Ruš v Bistrico; Friderik Pun-čuh, iz Rajhenburga v Spodnji Dravograd. — V stalni pokoj je stopil nadrevident Karel Hren na glavnem kolodvoru v Mariboru. — Na novo so sprejeti: Fran Müller, Sevnica; Albin Knobloch, Slov, Bistrica; V. Sajovic, Trbovlje. t
*	Stara lumparija. Znano je, da so Wastian, Ornig in tovariši preprečili sporazum Nemcev in Slovencev v deželni zbornici, ker so pretili, da bodo obstruirán vsako pridobitev; ki se bo dovolila Slovencem. Vkljub temu pišejo zopet v zadnjem Času nemški in nemškutarski listi, da se je vsled slovenske obstrukcije morala razpustiti komisija za regulacijo Drave. Slovenci bi že davno več ne obstruirali, ako bi se jim dovolile njih opravičene zahteve. iSicer pa naj Nemci in nemškutarji ne trdijo, da ni denarja za vzdrževanje potrebnih del ob Dravi. Ako so imeli pred kratkim 14.000 K, ki so jih darovali graškim gledališčem, potem je gotovo, da je denar tudi za gospodarske namene. Toda Nemci nam ga nočejo dati, to je stara pesem. Sicer pa, ali se ne plačujejo deželne do-klade kljub obstrukciji kakor dos e da j, Kam gre denar ? Nemci ga uporabljajo za^se!
*	„Nar. List" je začel zopet priobčevati lažnji-ve dopise o naših gospodarskih organizacijah. Gospodom Stibler, Kunej itd, bi svetovali, da pišejo v „N. />istu" o liberalni posojilnici v Poljčanah (dragoceno gradivo dobe lahko v pisarni g. dr. Vrečko), o celjski vinarski zadrugi (namestnija je, kakor se govori v Celju, poslala pohvalen dekret radi nerazumljive bilance), o liberalnih posojilnicah v Breznem, Narap-ljali, Mali Nedelji, o glavni mlekarni v Celju (!), o jajčarski zadrugi na Ptujski gori, o nakupovalni zadrugi pri Sv. Križu nad Mariborom, o mlekarni v Vel. Pirešici, itd. itd., o sklepu celjske liberalne zveze glede izplačevanja naloženega denarja (oktober 1911), ako hočejo resnične, sicer malo zadružne, a zelo poučne, zanimivosti iz zadružnega življenja poznim rodovom sporočiti. Ako ne bo konec napadov na naše organizacije, bomo mi priobčili marsikaj, kar prizadetim ne bo ljubo; uredništvo ima o zgoraj navedenih zavodih in še mnogih drugih zelo mnogo gradiva na razpolago.
*	Obrtno društvo priredi na Binkoštni ponedeljek v Celju prvi veliki spodnještajerski obrtni shod, na katerem se bodp razpravljalo o različnih važnih zadevah obrtnega stanu. Ako bo shod strogo stanovski in ne bo nobenega poskusa, pomagati razpadajoči liberalni stranki zopet na konja, želimo shodu mnogo uspehov pri posvetovanjih, Želimo tudi, da se slovenski obrtni stan pri svojih posvetovanjih ozira tudi na zahteve našega kmečkega in delavskega stanu ter jima pride samorad nasproti. V političnem oziru pa ponavljamo svoje staro stališče: Mi smo prijatelji obrtnega stanu, toda glede posameznikov velja: 1. kjer bodo slovenski obrtniki sluge liberalne stranke, tam ne morejo računati na podporo naše stranke; 2. kjer bodo mirni in nad strankami, tam jim bomo tudi mi prijazni; 3. kjer bodo naši, tam jih moramo podpirati z vsemi močmi.
*	„Domoljub", naš kranjski prijatelj, slavi letos svojo 251etnico, List, ki je pisan v istem duhu kakor „Slov. Gospodar", se je slovenskemu ljudstvu tako priljubil, da Šteje že nad 20,000 naročnikov. V slavnostni Številki bo „Domoljub" meseca julija natisnil tudi zaznamek onih naročnikov, ki list skozi celih 25 let redno prejemajo in plačujejo brez vsakega prestan-ka. Mi našemu kranjskemu tovarišu k 251etnici iskreno častitamo. — V katoliškem duhu pisano Časopisje ima na slovenskem zagotovljen obstoj, za liberalno časnikarsko nesnago pa nihče ne mara. Rane smrti je umrl celjski „Dnevnik", pred njim je šla v liberal-no-slogaško večnost „Domovina", pred kratkim pa je umrlo v Trstu za jetiko „Jutro", ki je hotelo vse Slovence zapisati liberalni veri. „Slovenski Gospodar" pa zahaja med tisočere svoje prijatelje že celih 46 let. Pri nas napredovanje, pri liberalcih pa povsod neprestano nazadovanje. Da bo vedno tako, pa skrbite vi, prijatelji naši!
*	Grof Stiirgkh, sedanji ministrski predsednik, je nevarim obolel na očeh. Vsled tega mu je imenoval cesar za čas bolezni namestnika v osebi notranjega ministra barona Heinolda, Vse obžaluje grofa Stiirgk-ha, da ga je zadela tako huda usoda. Zadnje dni se poroča, da se je obrnila bolezen nekoliko na boljše in da v temi že razločuje osebe, ki pridejo k njemu. Bolezen obstoji namreč v tem, da dovodne žilice ne dovajajo dovolj krvi očesu in da vsled tega umira očesna mrena,.
*	Poveljnik graškega kora, general baron Leith-ner, ponesrečil. V Gradcu je jezdil dne 16„ map* dopoldne general Leithner na izpre.hod, Ko se je vračal, se mu je splašil konj, odskočil v stran in vrgel jezdeca raz sebe. General je padel na tla, a se zamotal z eno nogo v kjonjsko streme. Konj ga je vlekel toliko časa po tleh, dokler ga ni generalov strežaj u-stavil. General je padel v nezavest; pretresel si je možgane; ker je butal z glavo po tleh, je dobil močue poškodbe.
*	Iz potovanja. Na vnebohod Kristusov sedim nekje v gostilni in pri drugi mizi se razgovarja 10 Židov o raznih stvareh. Naenkrat pride razgovor na vi' nograde in eden izmed judov vzdihne: Dobro, da so ledeni možje sedaj proč. Vinogradniki so se jih bali in zato so ceno vina držali in so jo nekako nam narekovali. Sedaj pa bomo karto obrnili in bomo mi cene nastavili, kakoršne bomo mi hoteli. Vinogradniki, pozor pred židovskimi prekupci! '
*	Lurd postal sedež Škofije, Konsistorialni svet v Rimu je izdal ukaz, po katerem postane Lurd, znani svetovni katoliški romarski kraj, sedež nove Škofije» Za sedaj je tarbski obenem tudi lurdski škof.
*	Poučni tečaj na slovenski kmetijski šoli v St. Jiuriju ob južni Železnici 5tedenski kmetijski poučni tečaj za ljudskošolske učitelje. Tečaja se naj udeleži do 20 učiteljev iz Spodnjega Stajerja, ki delujejo na Šolah v onih okrajih, v katerih prevladuje poljedelstvo in živinoreja,. Udeleženci dobijo v zavodu stanovanje s hrano in postrežbo brezplačno, vrhu tega pa dobijo primerno odškodnino za potovanje in Še 60 K posebne podpore. Prijaviti se je z običajnimi dokazili pri ravnateljstvu slovenske kmetijske Šole v St. Juriju ob juž. žel.
*	Vinorejski in sadjerejski tečaj se vrši od 10. do 15. junija na deželni vinarski in sadjarski Šoli v Mariboru. Priglase sprejema ravnateljstvo omenjene šole.
*	Kuga-silnovka. Štajerska kmetijska družba namerava izdati poročilo o Škodi, ki jo je povzročila zadnja leta slinovka na Štajerskem.
*	Lep uspeh živinoreje. Posestnik in gostilničar g. Jože Rotar v Smartnem pod Šmarno goro pri Ljubljani je prodal enega vola za 1020 K mesarju MarČa-nu v Ljubljani. Vol, 3% leta star, je tehtal 1000 kg.
*	Novi 2kronskl novci. Dne 20. t. m. se je izdalo v promet za 5 milijonov kron novih 2kronslrih novcev. Z omenjenim dnem so se začeli odtegovati iz prometa stari goldinarji, tako, da bo Čez nekaj časa izginil zadnji spomin na staro goldinarsko veljavo. Novi denar je nekoliko lažji od dosedanjih goldinarjev,
*	Prijatelj, uporabi vsako priliko, da širiš naše, v katoliško-narodnem duhu pisane liste, da agiti-raš za naša društva, da nabiraš ude za Kmečko zvezo, da zbiraš prispevke za našo S. K. S. Z., ki vodi izobraževalno in mladinsko organizacijo na Spodnjem Štajerskem. Prijatelj, prijateljica, pokaži se povsod, da umejeŠ pomen našega dela in naših bojev!
*	Osrednja zadrugi za vno*čeoje živine in pospeševanje živinoreje, reg zadruga z omejenim poroštvom ima v pondeljek, dne 10 jun. ob 9 uri dop. v prostorih Zadruž. Zveze v Mariboru svoj občni zbor, h kateremu se vsi člani uljudno vabijo. Dnevni red: Poročilo načelstva in nadzorstva, odobritev rač. zaključka za 1. 1911. Slučajnosti. Ako ob 9. uri ni dovolj članov navzočih «e vrši d'ugi občni zbor eno uro pozneje, ki sklepa ob udeležbi vsakega števila zadružn kov.
*	Cerkveni shod pri sv. Valentinu na Lintbarski gtri. Kakor isako leto, tako se tudi letos vrže trije cerkveni shodi. Prvi na bin-koštno nedeljo in sicer je zvečer pridiga in epovedovanje, v pondeljek zjutraj in ob 10. uri cerkveno opravilo. Drugi je v nedeljo dne 28. junija t. j. nedeljo pred sv. Petrom in Pavlom stalno po novi cerkveni določbi. V soboto pred to nedeljo zvečer pridiga in izpovedovanje, v nedeljo zjutraj in ob 10. uri sv. maša. Tretji shod pa je na Angeljsko nedeljo. Na predvečer pridiga in izpovedovanje, zjutraj in ob 10. uri cerkveno opravilo.
Mariborski okraj.
m Maribor. V nedeljo, dne 12. maja, je obhajala naša bogoslovnica evharistično slavnost in tako izpolnila željo prevzvišenega knezoškola, da se naj obhaja letošnje leto na kakoršenkoli način slovesnost v čast presv. ReŠnjega Telesa. Kot začetek slavnosli je
bila ob '/26, uri zjutraj slovesna sveta maša, ki jo je daroval ravnaj bogoslovja, mil. g. kanonik M. Ma-tek. Med sv. daritvijo so prejeli vsi gg. bogoslovci sv. obhajilo in tako najlepše proslavili evhurističnega Kralja. Od 9. ure dopoldne pa do 4. ure popoldne je bilo izpostavljeno Najsvetejše v molitev vsej hiši in vernikom. Glavni del slovesnosti pa se je pričel še-le ob 4. uri popoldne. Dasi je bila slovesnost bolj namenjena za bogoslovje samo, prihitelo je k popoldanski službi izvanredno veliko ljudi, in kar je slovesnost še bolj povzdignilo, čreda je imela v- svoji sredi nadpa-stirja, prevzvišenega knezoškola. V vzvišen vzgled ljubezni do v kruhu skritega ZveliČarja, prihiteli so tudi oni v krasno cerkvico sv, Alojzija in se udeležili naših večernic, ki so obsegale sledeče: 1. Evharistič-no pridigo, ki so jo imeli špiritual zavoda, veleč, gospod svet. Janežič. 2. Pred izpostavljenim Najsvetejšim: Sv, rožni venec in litanije vseh svetnikov, 3. Zahvalna pesem, ki so jo zapeli premil. knezoškoi. Po končani cerkveni slavnosti so se zbrali v lepo ozalj-Šani obednici z nadpastirjem na Čelu mil, gg. kanoniki, profesorji zavoda, bogoslovci in gojenci deškega semenišča. Trije izmed gg. bogoslovcev so imeli tu govore o sv. Tomažu, patronu bogoslovcev, in njegovem razmerju do presv. Evharistije. Prvi (Četrtoletnik g. J, Cilenšek) je govoril v latinskem jeziku o svetem Tomažu in cerkvenem oficiju za praznik presv. Reš-njega Telesa. Drugi (tretjeletnik g. A, Rezman) je razlagal v slovenščini dva Tomaževa himna. Tretji (tretjeletnik g. Lukman) je govoril v nemškem jeziku. Med posameznimi govori so peli bogoslovci pod vodstvom svojega tovariša tretjeletnika g. Antona Plevnik krasne evharistične pesmi. Tako v obednici kakor že poprej v cerkvi so dobro rešili svojo nalogo, Pozabiti ne smemo še na lepo točko igranja na glasovir in harmonij, pri kateri je blagohotno pomagal sodelovati g, vojni kurat Lacina. Ob sklepu slovesnosti so izrazili mil. nadpastir svojo zadovoljnost nad lepo uspelo prireditvijo, obenem pa dali bogoslovcem pet krasnih zapovedi, katere naj pridno izpolnjujejo glede presv, Rešnjega Telesa in ki so jih izrazili kratko, a jeder-nato v besedah: Veruj, zaupaj, ljubi, moli in zavži-vaj angelski kruh! Ginjeni od nadpastirievih besed In pod vtisom cele slavnosti polni veselja prejeli smo vsi nadpastirski blagoslov in tako najlepše sklenili slavnost, ki nam ostane v veselem spominu vse življenje.
m Maribor. Dne 19. maja se je poročil g. Janko Fürst, učitelj v Gornji Radgoni, z gdč. Marico Ros-ovo, učiteljico pri Negovi. Naše iskrene Častitke!.
m Maribor. Letošnja konjska dirka dne 16. in 19. maja je za slovenske konjerejce zopet ugodno izpadla, Pri vožnji za ljutomersko darilo je dobil prvo mesto Mihael FilipiČ iz Stare-nove vesi s svojo „Princeso", njemu so sledili: Franc Seršen in Janez Bunderl iz Veržeja, Marko Slavič iz Ključarovcev, Ant. Bežan iz Šalovcev in Alojzij Jelen iz Lukavcev, Pri vožnji konjerejcev mariborsko-ptujskega okraja je bil prvi Jožef Kirbiš, gostilničar v Mariboru, s svojim „Antalom" in je prekosil celo Rozmanitovega „Mocca". „Antal" je dobil drugo darilo tudi pri vožnji za pohorsko darilo, njemu je sledil „Kiki" g. Bunderla. Pri vožnji „Tezen" so bili zmagovalci: Franc Seršen, Mihael Filipič, Janez Bunderl, Anton Petovar, Marko SlaviČ in Jos. Vavpotič. Pri vožnji dne 19. t. m. za ljutomersko darilo je bil prvi „Zoran" g. Jos. Vavpo-tiča iz Lukavcev, njemu so sledili konji gg. Seršena, Bunderla, Filipiča in Jelena. Pri tekmi za darilo „Minka" je dosegel drugo mesto „Antal" in je s tem pokazal, da je g. Kirbiš posestnik najbolj iskrega konja v Mariboru. Pri vožnji za darilo „¡Tezen" so bili zmagovalci zopet slovenski konjerejci iz Murskega polja.
m Sv. Magdalena v Mariboru. Naga podružnica Slovenske Straže je imela dne 19. t. m. zopet svoje mesečno zborovanje, ki je bilo, kakor običajno, zelo dobro obiskano, Naš prijatelj Franc Žebot je opisal z zgledi, kako daleč je liberalizem, prostozidarstvo in socialna demokracija pripeljala nesrečno Francijo. Da ne pride pri nas tako daleč, moramo gledati na to, da naše javno življenje ne bo zastrupljeno po liberalizmu in njegovem časopisju. Zborovanju je predsedoval g. Potočnik..
m Studenci pri Mariboru. Minulo nedeljo, dne 19. maja, se je vršila v vrtnih prostorih g. Sauperla veselica našega Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva. Obiskali so nas vrli mariborski slovenski rokodelski pomočniki, ki so uprizorili mičnoburko: Krčmar pri zvitem rogu". Udeležba pa ni bila nič kaj povoljna. Za prihodnje čase pa prosimo naše mar riborske rodoljube, naj posvečajo našim Studencem malo več pozornosti. Ljudstvo se vedno bolj probuja in potrebuje znatnega bodrila v verskem in narodnem
°ZirU m Svečina. Dne 12. in 13. t. m. smo imeli pri nas celodnevno češčenje presv. Rešnjega Telesa. Dobri Svečipčani so pridno prihajali častit ljubega Zveličana v presv. Zakramentu. A čujte daljeNasa dajišparkasa" pa je imela ob tem času svoj občni zbor pri katerem so se sporekli in tudi neko vnšča, nie ie bilo slišati. Vprašamo vas, dragi svečinski daič"-kmetje, ali ne veste, da imamo te dpi vsako leto celodTevno češčenje presv. Zakramenta Gotovo bi se bi o dalo preložiti zborovanje na drug dan Kol ka se Dnu umu y cerkev! Žalostno je to. 'lega duha ste se lavzeli od naše ljube Südmarke, kaj ne? ff st® f® ™ I boste od nje še naučili, če se je dr-Ä^ T,lrt? n^ke cunfe so izobesili: rajši bi bili nare-Ž, ••• -K frLv rter"-klobase. Teh' barv doseda v SÄäüS nismo videli, nO, novi krčmar jih je zdaj
pokazal. Zapomnili si bomo to, tudi mi pokažemo druge barve, Če se kdai Še kaj takega zgodi.
m Sv. Jakob v Slov. gor. Nagla smrt je zadela Franca Roja, veleposestnika na Počeniku. Dne 15 maja opoldan, ko je obedoval, je pri mizi, ne bi' kaj potožil, nagloma umrl. Rajni je bil nemškega rodu, pa dober prijatelj Slovencev in je rad govoril slovenščino, katere se je dobro priučil. Nagle in nepre-videne smrti reši nas, o Gospod!
m Sv. Lenart v Slov. gor. Ogled govedi ter li-cenciranje in premovanje bikov-plemenjakov se ne bo vršilo dne 3. junija t. I., kaibr se je poročalo, ker bo ta dan veliki semenj pri Sv, Trojici. Ogled živine se vrši en dan po 11. juniju. Kateri dan, se bo Še pravočasno naznanilo.
m Sv. Trojica v Slov. gor. G, župana vprašamo, kaj je z občinskimi volitvami? Se pač pozna, da sta si z oseškim županom politična bratca. Čestitamo'
m Sv. Peter pri Mariboru. Ko je leta 1910 neznan zlobnež vlomil v našo cerkev, šiloma odprl ta-bernakelj in odnesel monštranco z Najsvetejšim, se je začelo takoj po župniji misliti na to, da bi se pripravilo VzveliČarju v presveti evharistiji novo prebivališče. Zdaj ima naša cerkev nov glavni oltar iz dalmatinskega in nov tabernakelj iz kararskega marmorja. Na predvečer praznika Gospodovega vnebohoda, dne 15,. maja, so došli k nam prevzvišeni knez in Škof, da' bi nam posvetili novi oltar ter birmali naše otroke in Še prenesli truplo sv, mučenca Favstina iz stranske kapele na novi prostor pred glavnim oltarjem, Od vseh župljanov željno pričakovani, so bili pri prihodu pod mogočnim slavolokom blizu cerkve slovesno pozdravljeni od duhovščine, potem od učencev s palmovimi vejicami, od učenk z lilijami, od mladeni-čev z zastavicami, na katerih so bila znamenja najsvetejšega Zakramenta, in od mladenk z gorečimi svečami v rokah. Po vhodu v praznično ozaljšano cerkev se je vršila šolarska izkušnja iz veronauka, in so bile opravljene molitve pred svetimi ostanki, «odločenimi za grobec v novem oltarju. Na praznik Vnebohoda Gospodovega so Prevzvišeni med gjanljivimi obredi posvetili (konsekrirali) novi oltar ter blagoslovili zanj križ in druge okraske. Po sveti ihaši pri novem oltarju so s pridižnice na podlagi svetopisemske zgodbe o Škrinji zaveze, katero so Filistejci uplenili, pa jo vsled groznih božjih kazni mlorali zopet vrniti, razložili pomen trojne slavnosti, ki se je ta dan vršila pri nas, namreč posvečenje oltarja kot sprave za božji rop nad prejšnjim tabernakljem, birmovanja kot posvečenja živih templjev, to je otroških src, ki bi jih naj nikdar ne oskrunili hudobni filistejci, in prenešenja Favstinovega, svoj čas tudi od zlobnega filistejca onečaščenega trupla k glavnemu oltarju, ki se je vršilo popoldan med 3. in 4, uro s procesijo okoli cerkve. Po pridigi in po molitvah za rajne je bilo birmanih 189 otrok. Pred odhodom so obiskali pre-milostljivi knez zunaj in znotraj krasno olepšani zavod čč. Šolskih sester. — Dnevi veselja in radosti, zlasti očetovski nauki prevzvišenega nadpastirja, nam bodo ostali zapisani globoko v hvaležnih srcih. Dal Bog, da bi bili trajni tudi sadovi duhovne preobnovit-ve, ki se je izvršila v župniji v teh vzveličavnili dnevih!
m Sv. Martin pri Vurbergu. Po dvanajstih letih jo bila letos dne 18, maja pri nas zopet sveta birma, Kako se je veselila župnija tega dneva in prihoda prevzvišenega nadpastirja, to so pričali lepo okin-čani slavoloki s pomenljivimi napisi, postavljeni ob cesti od Dravskega broda do farne cerkve, in pa velike množice ljudstva, ki so spoštljivo pričakovale in pozdravljale naslednika apostolov, potem veselo streljanje iz topičev, vihrajoče zastave in večerne sere-nada pred župniščem. Nepozabljivi nam bodo ositali v srce segajoči, na podlagi svetopisemskih besed „Iz tega spoznamo ljubezen Boga do nas, da je dal svoje življenje za nas" dani opomini prevzvišenega nadpastirja k ČešČenju evliarističnega Boga-Kralja, čigar neskončno ljubezen do človeškega rodu sveta cerkev oznanjujo s slavljenjem božične, velikonočne in bin-koštno dobe, zlasti praznika presv. Rešnjega Telesa. Dasi je naša fara ena izmed manjših, je štela vendar 262 birmancev, Naglo so minule ure bivanja prevzvišenega kneza med nami. „Bog daj, da v teku Šestih let, Jili zdravih vidimo med nami spet!"
m Sv. Barbara pri Vurbergu. V soboto, dne 18. maja, si je fara in župnijska cerkev sv. Barbare nadela praznično obleko. Ob cesti od Sv. Martina sem so bili postavljeni veličastni slavoloki, prostor okrog cerkve jo bil ves v zelenju in cvetju ter prepleten, kakor znotranjščina cerkve, z neštevilnimi venci. Vse to je veljalo premilostljivemu nadpastirju, ki so po 6 letih zopet došli birmat naših otrok. Izkušnja učencev iz veronauka je razveselila visokega kneza in vse pričujoče. Na dan birme, dne 19. maja, so nam Prevzvišeni pred sv. opravilom blagoslovili novo nebo in dve novi zastavi, po sv. maši pa so na podlagi evan-geljskega izreka „Gospod, daj nam vselej tegakruha!" postavili vsem vernim poslušalcem Marijo, sv, Jožefa in sv, Janeza ¿Vrstnika, otrokom sv. Tarcizija, mladenkam sv. Barbaro, mladeničem sv, Stanislaja, možem sv, kralja Venceslaja, ženam sv, grofinjo Elizabeto, duhovnikom pa najnovejšega avstrijskega svetnika Klementa Hofbauerja za vzgled vnetega ČešČenja presvete evharistije. Močno ganutje vseh poslušalcev je kazalo, kako globoko v srce jim segajo nadpastir-sko besede. Sveto birmo je prejelo 2(41 otrok, Popoldan so se prevzvišeni nadpastir udeležili Šmarnic in lilianij z blagoslovom, potem pa so se po kratkem obisku rodbine Ferkove vrnili v Maribor, Spremljale so Jih paše molitve, da bi Jim dobri Bog povrnil duhov-
ne dobrote, ki so nam jih delili, ter jim okrepil zdravje za nadaljnje trudapolno potovanje!
m Bohova. Osel zna rigati, „Stajerc" pa lagati in opravljali. V 19. Številki se nek revež, ki je najbrž utekel iz Feldhofa, krega nad„k.ristjanskobapdo",. kakor nas imenuje. Dopis je poln laži. Prvič ni res, da bi bil Gselman dvakrat odklonil županstvo, to je popolnoma zlagano; tudi ni res, da bi bil za svetovalca izvoljen Franc Lebe, ampak Janez Lebe, enako tudi ni res, da bi bil svetovalec g. Sel, ampak Flakus, V našega vrlega Strmšek.a pa se znate zaganjati, da se vam bodo puhle butice razpočile, on bo ostal zvest na svojem mestu. Laž je, da bi dobil on samo svoj glas, ampak zanj so glasovali trije odborniki. Verando si je postavil op s svojimi denarji, ne pa menda z dolgovi „StajerČevih" mamelukov,
m Hoče. Dragi g. urednik! Mogoče Vas zanima, kako je pri nas na deželi. ZialdnjiČ sem slišal, kako se naši nemčurji pozdravljajo, to vam je užitek. Poslušajte, kako lep krščanski pozdrav je to: „Ser-vus heul" — to bi se reklo p»o naše: „Hlapec tuli, rigaj, rjovi!" Lepo kaj ne?
m Hoče pri Mariboru. ZjadnjiČ sem bil slučajno v HoČah. In kaj me je gnalo v lepe slovenske Hoče? Sel sem gledat naše vrle fante Orle. Kako dobro že telovadijo, jaz sem se kar čudil, da je v tako kratkem Času to mogoče, in vendar je res, ker sem videl sam na lastne oči. Pa nekaj se mi je zdelo Čudno. Občudovalo je te vrle fante tudi nekaj mestnih frakarjev in frajlic, a kar naenkrat so začeli zmerjati. Taka je nemčurska olika, sicer pa od nemčurske golazni itak ne moreš kaj pametnega pričakovati. Odgovor fantov je bil, Čvrsto korakanje in lepe telovadne vaje. Fantje so rekli: Ne, taki pa niso Slovenci, nasprotniki, le rigajte! Pa z Bogom!
m Kačje. Predzadnjo nedeljo so Nemci, bolje rečeno posilinemci, napravili veselico v korist nemškemu Sulferajnu, Pri nas smo do sedaj živeli še v slogi in miru, odkar se je pa naselil tukaj zdravnik Ry-sinski in je -c. kr, žrebčarija, nastal je naroden prepir in nasprotstva. Čudno se nam zdi, da so za Šul-ferajnsko slavnpst pletli vojaki vence in kinčali gostilno, Zvečer se je streljalo s topiči in plakatiralo po sosednjih slovenskih' občinah z nemškimi lepaki ter s tem izzivalo ljudstvo. Vprašamo c, kr, okrajno glavarstvo, kdo je dal dovoljenje za streljanje in plaka^ tiranje. Naše poslance pa pozivamo, da izvedo pri vojnem ministrstvju, ali so vojaki v politični službi Sulferajna.	Kmet iz Rač,
m M&ribtr. Dramatično društvo v Mariboru ima redni občni zbor dne 23. maja t 1. ob 8. uri zvečer v kmetski sobi Narodnega doma.
m Čebelarska p-iorižnica pri Sv. Benediktu v Slov. gor priredi na binkoštni pondeljek popoldne ob dveh pri čebelnjaku g. Tomaža Kralj v Ihovi poučno predavanje. Predava g. Jurančič. Vsi prijatelji čebeiic se uljudno vabijo k obilni udeležbi!
m S». Lanart v Slov. gsr. Vsa sosedna društva opozarjamo, da priredi Katoliško bralno in gospodarsko društvo pri 8v. Lenartu veselico na binkoštni pondeljek. Ponavljal se bo „Divji lovec".
m Sv. Anton v Slov. gor. Bralno društvo priredi na Binkoštni pondeljek po večernia»h v znani gostilni Alt Rojs prav zanimivo veselico. Uprizorili se bodeta dvo lepi igri „Oh ta Polona", šalcigra v dveh dejanjih in .Na ogledih" veseloigra v treh dejanjih. Veliko zabave bo nudi! tudi šaljiv srečolov, za katerega si je nabavilo društvo zelo lepe dob tke. Vse prijatelje poštene zabave vabi odbor.	¡i
m Sv. Biifenk v Slov. gor. V nedeljo, dne 2. junija 1.1 prideta naša vrla poslanca Roškar in Brenčič, na političen shod. Shcd se vrši pod jnilim nebom ca dvorišču pri g. Horvatu po večernicah Bišanci, Ternovci, splošno vsi volilci iz domače in sosednjih župnij ste prijazno vabljeni k obilni udeležbi, da spoznate svoje poslance, slišite o delovanju njihovem v državnem zborn.
m Poijoan». Mic'ka Lubej je darovala za „Slov. Stražo" 230 obrabljenih znamk. Ziviol
m Smartin na Pohorju. Voj. veteransko društvo v Šmartnem na Pohorju priredi vel ko ljudsko veselico dno 7. julija, ob priliki bla-goslavljanja društvene zastave.
Ptujski okraj.
p Piuj. V nedeljo, dne 12. maja, je umrl na svojem domu Jožef Heidenkumer, posestnik v Budini pri Ptuju in dolgoletni hišnik v ptujski bolnišnici, Vsled svojega miroljubnega značaja je bil pri vseh priljubljen: to je tudi pokazala mnogobrojna udeležba pri pogrebu iz mesta in okolice. Zelo mučno pa je bilo za vse spremljevalce, .< i si je nek uslužbenec trgovcev Avsenjak in Schosoiiteritsch med pogrebom prižgal cigareto in pričel kaditi. Le dostojnosti in spoštovanju do rajnega se ima mladič zahvaliti, da ga občinstvo ni porinilo iz vrste. Ranjikemu pa Bog dodeli večni mir!
Ptuj. NaČelstvo Kmečke hranilnice ip posojilnice v Ptuju prosi vse svoje p. n. vlagatelje in ude, da so držijo pri vseh izplačilih in vplačilih uradnih dni, ki so vsako sredo in vsak petek od 8. do 12. ure dopoldne ter ob nedeljah med prvim in poznim sv. opravilom. Dne 15. t. m. se je razdeljevala že dolgo pričakovana podpora, po toči poškodovanim posestnikom. Čeprav se je razdelilo precej denarja, marsikdo ni bil zadovoljen. Edino razveseljivo dejstvo je bilo, da niso ljudje tako pohajali žganjarne, kakor se je zgodilo to pretečeno leto. — Sejem dne 21. t. m. je bil sicer dobro obiskan, a kaj, ko niso mogli ljudje skoro ničesar prodati, ker je cena precej padla in tudi zuna-njih kupcev ni bilo,
p Dravsko polje. Očka Ornig se dajo teden za tednom v „Štajercu" hvaliti kot največjega dobrotnika slovenskega kmeta, kot najmodrejšo glavo, ki vse, kar stori, prav stori, kot najpravičnejšega človeka, ki še nikdar nikomur ni skrivil lasu. Žal, da je „slavni očka" Ornig vse to samo na papirju, ker dejanja njegova so drugačna. V zadnjem Času je zopet Ornij? in pa tudi ptujsko glavarstvo pokazalo, kako zna imeti rad slovenskega kmeta. V večjih občinah so se izvolili v zadnjem času novi krajni šolski sveti in lmeno-

vali novi Šolski oglede. In kaj mislite, koga jo imenoval c. kr, okrajni šolski svet za šolske oglede? Ali mtože, ki vživajo zaupanje ljudstva, može istega slovenskega jezika, ki poznajo razmere, ki bi bili zmožni in voljni Šolstvo podpirati? Navadna pamet Človeku pravi, da bi se edino taki možje smeli imenovati na ta častna mesta; tako bi bilo tudi edino pravično. Toda okrajni Šolski svet, kjer komandirata neomejeno ©mig in SlaviČ, je imenoval za Šolske oglede v slovenskih kmečkih občinah može, ki so tuji slovenskemu kmetu, može, ki ne razumejo stovenskega jezika, od katerih nekateri ne hodijo nikdar v cerkev, ali podpirajo celo lutrovst,vo. Kmečkim občinam imenujejo meščanske trgovce in izdelovalce šnopsa kot nekake „varuhe" o šolskih rečeh. Ali se ne pravi to norca delati iz kmeta? Ali ni med nami kmeti nobenega, za to mesto sposobnega moža? Gotovo je v vsaki vasi dovolj kmetov ali pa kmetu naklonjenih mož, ki so desetkrat bolj sposobni za to mesto, kot pa sedaj imenovani možje. Kakor šnops in pamet, tako spadata skupaj nemškutarski meščan pa služba Šolskega ogleda v naših kmečkih občinah. Seveda v okrajnem Šolskem svetu imajo glavno besedo ptujski žganjarji SlaviČ, Huter itd. Mogoče Še doživimo, da bodo predlagali, naj se otvori v vsaki Šoli prodajalna šnopsa za otroke, Menda tudi vlada ne bi imela nič zoper to, ker glavarstvo prav rado brez vsake potrebe proti odločnemu ugovoru občine dovoljuje nove šnopsarne in je, kakor je videti, popolnoma pod vplivom ptujskih šnop-sarskih mogotcev...
p Vurberg. Gospodarsko izobraževalno društvo je priredilo na praznik Vnebohoda predstavi „,Sv.. Ci-ta" in „Kukavica modra ptica" ali „Boj za doto", kateri sta se izvrstno obnesli. Igralke so rešile svoje vloge v splošno zadovoljnost ljudstva, katerega je bila natlačena dvorana. Hvala našim iaranom, kakor tudi našim vrlim sosedom od Sv.. Martina, Sv.. Urbana in daljne Slivnice, ki so nas obiskali. Posebna hvala pa gre Kreevinskemu bralnemu društvu pri Ptuju, katero se je udeležilo naše veselice s celim pevskim zborom, in nas tukaj razveselili s krasnim petjem.
p Sv. Trojica v Haloz ali. V nedeljo, dne 2. rožnika, obhajamo pri nas posebno slovesnost: prvi vsprejem deklet v Marijino družbo.. Naj se izvrši kar najlepše in naj potrdi naša dekleta v ljubezni do Brezmadežne in do čednostnega. življenja,
p Leskovec. Izobraževalno društvo v Leskovcu pri Ptuju je v nedeljo, dne 12, t. m,, prvič javno nastopilo. Vprizorilo je igri: „Doktor Vseznal" in „Dva prepirljiva soseda".. Udje novega društva so prav dobro rešili svoje vloge. Tudi mali pevski zbor se je izkazal s svojimi ljubkimi narodnimi pesmicami. Naj nas mlado društvo v kratkem zopet razveseli s kako prireditvijo.
p Zerovinci. Dne 12. t. m. je začelo goreti pri nas za hišo viničarja Alojzija Sagaj, zgorelo mu je vse, pa tudi Jožef Lačen je nesrečen, tudi njemu je vse zgorelo. Da ni dalje gorelo, so poskrbeli sosedje in občinski odborniki, ki so prihiteli od seje. Ko je bil ogenj že omejen in je le Še gorelo razmetano tra^ movje, je prišlo tudi nekaj mož ivanjkovske požarne brambe, ki pa so hitro odšli; kakor se nas je naprosilo, tako pa bomo delali. Le zabavljali so čez župana in ljudi, ker niso dosti hitro nosili vode v brizgal-no. Gospod načelnik, mi vam bomo prihodnjič poskrbeli 100 polovnjakov vode, samo dva dni prej nam naznanite, kjer bo gorelo. Gospod podnačelnik je ta dan rekel, da ne gre gasit, ker itak všakikrat prepozno pridete, in res je, navadno pridete prepozno, lansko leto ste Šli na tvaterni torek v jeseni samo ogenj gledat, potem pa nazaj, dasi je dva dni tlelo naprej, in tudi v nedeljo smo morali mi čuvati ogenj in voziti vodo, a vi pa ste šli, seveda mudi k se vam je v Jeruzalem, Kako lep sad je rodilo zabavljanje, fantje so se začeli suvati in konec je bil smrt enega vaših najboljših delavcev! Le zabavljajte čez našo občino, vas bomo lepše spoznali in boljše ubogali, Če boste prišli zopet k nam agitirat ali pa poslali kakega ormoškega dolitarja v spremstvu dimnikarjevem. Rekli ste, da hočete in morate našo občino dobiti v liberalne roke; nikdar! Zapomnite si to!
p Huin pri Ormožu. Umrl >e dne 18. t. m. tukajšnji občan Anton Zadraveo v starosti 90 let N. v m. p.!
p Sv. Bolfenk pri Središču. Zadnji „Narodni List" je prinesel dopis od Sv. Bolfenka, y katerem pravi,'da je nek Ivan LaŠiČ iz Vodranec napadel nekega K. in Z. iz Središča, To se nam zdi zelo Čudno, ker ne poznamo v Vodrancih nobenega Ivana Lašiča, in kakor smo poizvedeli, ni moža takega imena v celi bolfenski fari. Zakaj nas torej napadate po nedolžnem in pišete lažnjiva poročila! To si bomo dlobro zapomnili! Ce pa ste menda res kaj imeli med seboj, pa se med seboj poravnajte in ne porivajte vaših grehov na celo faro, ki zaradi nekaterih liberalnih' kričačev itak že ni več na najboljšem glasu.
p Obrež pri Središču. Pretočeno nedeljo so priredili liberalci v RakuŠevi gostilni brezpomemben shodič, na katerem sta govorila zadnji brleči svečici propadajoče liberalne stranke, Vekoslav Spindler in don LesniČar, Gotovi gospodje, že trohneli stebri na-predne (?) stranke so, prišedši na shod, zavzeli prostor okoli mize, katera je stala že skoraj na cesti, kakor da bi bili pripravljeni na beg,. Tudi pan Vekoslav se jo cel čas svojega govora, kateri niti za liberalne backe po njih lastnem pričevanju ni bil vreden počenega groša, zmiraj oziral na cesto, kakor da bi bil takoj pripravljen, kar naglo vzeti pot pod noge. Da-se to ni zgodilo, se ima za enkrat zahvaliti nam Obre-žanom, ki smo pri vseh njegovih neslanih besedah ohranili mirnio kri2 a drugikrat bo pa Že drugače.
Zborovalcev je bilo okoli 50, med temi skoraj polovica naših. Seveda smo med navzočimi zapazili tudi Stanislava DogŠa iz Grab, ki je vedno živahno ploskal, kadar se je .izrekla kaka psovka, in teh je bilo vse polno na našo stranko, osobito pa na Častito duhovščino. V podrobnosti tega shodiča se ne bomo spuščali, pač pa pripomnimo, da stranka, ki psuje katoliškega duhovnika z besedami svinja, lump, politični žid itd., se ne more več dolgo držati na površju ter mora v doglednem Času izginiti.
p Sv. Florijan ob BoČu. Tukaj je umrl po kratki, mučni bolezni Jurij DolŠak, Šolski načelnik, bivši župan, mož tihega in miroljubnega značaja, list naše lipe, zvest pristaš Kmečke zveze, od vseh ljubljen, od vseh čislan. Zato ti kličemo dragi JurČe v hladno gomilo v zadnji pozdrav: Počivaj sladko, slovenska žemljica bodi ti lahka!
p Vurberg. Poslanec BienSič ima na Binkoštni pondeljek, 27. m»ja po raiv sv. maši v stari Soli politični shod. Pristaši SI. kmečke zveze, udeležite se v obilnem številu.
p Sv. Marko niže Ptuji. Vojaško veteransko in podporno društvo pri Sv. Marku priredi na Binkoštni pondeljek dne 27. maja popoldne po vefcernic«h v gostilniških prostorih Alojas Strelec po dom. Span v Prvencih št. 13 vrtno veselico s srečolotom in godbo na pihals, h ka teri se vabijo vsa sosednja druitva in prijatelji dosluž?nih vojakov. Vstopaina presta. Cena števiike za srečolav 10 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. Pii neugodnem vremenu se preloži veselica ca prihodnjo nedeljo.
p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Dekliška zreza priredi na Binkoštni pondeljek po večernicah ve3elieo Na vsporadu bode petje, igra „Najdena hči" in kratek, šaljiv prizor. Čisti dobiček je namenjen za nabavo novega odra. K obilni udeležbi vabi odbor.
p Domova. Kmetijsko bralno društvo v Domovi priredi 27. maja veselico in tombolo v korist društvene knjižnice v gostilni g. Ant. Za-goršeka. Začetek ob 2. uri popoldne. Vstopnina za odraslo 80 v.
p Središče. Dekliška zveza Središču priredi na Binkoštni pondeljek, dce 27. majaika po večernicah na vrt« g. J. Loufcariča na Gra-bah gledališko predstavo „Jnnsška deklica" (Devica orleanska Ivana d'Ar c). Na vsjKredu je tudi govor in živa slika. Ob zelo neugodnem vremenu se prireditev preloži na prihodnjo, to je trojiško nedeljo, dne 2. junija. K najobiln«jsi udeležbi vabi	odbor.
p Sv. Ficjan pod Bočem. Na Binkoštni pondeljek, dne 27. maj nika, bo na Ložnem po drugem cerkvenem opravilu pri cerkvi Bhod za mladino. Govoril bo dr. Hobnjec.
.Ljutomerski okraj.
Ljutomer. Vino. Novemu vinu je cena zelo poskočila: od 70 vin, do 1 K. Skoda, da sto se naši vinogradniki jeseni tako prenaglili s prodajo naše iz-borne kapljice. Zdaj še le so prišli 'kupci na izvrstno kakovost na(Šega vina. r— Doslej se v naših goricah dobro kaže. Mraz je le v nižjih legah nekaj škode povzročil. S^dno drevje je sicer lepo cvetelo, a veliko škodo je naredil mraz in na jablanih pa cvetoder. Proti zadnjemu sovražniku bi morali krep-keje v bran stopiti.
1 Negova. Umrl je v negovski graščini dne 17, t. m. spreviden s sv. zakramenti za umirajoče v 89. letu svoje starosti umirovljeni ravnatelj g. Vincenc Steinbrener; bil je tudi imejitelj zlatega zaslužnega križca. Pokojnik je bil sicer rodom Nemec iz Češkega, toda pravičen Slovencem. N, v m. p J
1 Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 2. junija v gostilni g. Al Rakovca na Podgradju veselico s petjem, gledališko predstavo, tombolo itd, Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina proBta. K obilni udeležbi vabi cdbor.
1 Vučj» vas. Kmet braln. društvo priredi na Binkoštni pondeljek pop ob pol 8. uri v šoli veselico. Na vsporedu je ieseloigra „Doktor Hribar", deklamacija „Kmetski hiši" in mešani zb»ri: „Majnikova", Mihelčičev „Venček narodnih pesmi", „Eno samo tiho rožo" in „Krasen pogled je na ta božji svet". Vstopnina kakor navadno. K obilni udeležbi vabi odbor.
Bloveiijgraški okraj.
s Šmartno pri Slovenjem Gradcu. Igra „Repo-štev" dne 12, t. m. pri Plesniku je ob krasnem vremenu prav dobro izpadla. Iz cele Mislinjske dolipe nas je posetilo mnogo gostov. Cisti dbbiČek gre deloma za Bralno društvo, deloma pa za nek krasen spomenik na evharistiČno leto v Smartnu, vsled Česar je bila tokrat vstopnina nekoliko višja kakor navadno. Zato se vsem udeležencem prisrčno zahvaljuje odbor.
s ltazbor pri Slovenjem Gradcu. Pri nas se kaže, hvala Bogu, prav dobra letina. Sadno drevje je zelo lepo cvetelo, da je bilo prav veselo gledati, in tudi žito nam dobro obeta. Bog nas varuj toče! Ubogega „Štajerca" je pa tukaj v naši fari skoraj popolnoma toča pobila. Sedaj imamo v naši fari samo Še enega „Stajerčevega" naročnika, upamo pa, da se bo tudi ta izpreobrnil. Naš „Slovenski Gospodar" se pri nas letos krasno Širi, Kmečka zveza pridobiva vedno več pristašev,
s M lit». Bralno društvo pri Sv Primožu nad Muto priredi dne 2. junija t. 1. ob S. uri popoldne v slovenski šoli na Muti dve gledališki predstavi: „Marijin otrok" igrajo dekleta, in šaljiv prizor z moš kimi vlogami. Na vsporedu je tudi podučni govor in deklamacije. Ker bi društvi, rado razširilo svojo malo knjižnico, se bede pobirala vstopnina in sicer za sedež 40 vin, za stojišča 30 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor.
Konjiški okraj.
k Konjice. Na novo je nastavljen pri okrajnem glavarstvu v Konjicah za gozdarskega nadzornika Gvidon Dolinger. Imenovani je hud Nemec.
k Konjice. V občini Bezina je izvoljen za župa-na vrli in ugledni posestnik na Brdu, g. Jurij KlanČ-nik. — Nemila smrtna kosa je nagloma pokosila vseskozi pridnega križevskega mladeniča Jerneja Brg-lez, ki je v 18. letu svoje starosti vsled zastrupljenja krvi umrl dne 13. maja. N. v m. p.! Dobri družini naše sočutje! — Okrajno glavarstvo nam poroča, da uradni dan dne 7. junija 1912 v Vitanju odpade.
k Crešnlce. Dne 11, maja t« 1. smo spremili k zadnjemu počitku blago vdovo, 80 let staro Ano Krajnc, rojeno Koželj. Rajna je bila, kakor je č. g.
drameljski župnik' omenil v svojem cerkvenem govoru, srčno ostra, pa pravično dobra. Zapustila je 5 otrok. Velikanski sprevod od doma je vodil ob spremstvu Štirih duhovnikov lastni sin Jožef, župnik v Zi-biki; opravil je za svojo „ljubo mamo" tudi on sam daritev sv. maše, pri kateri so mu stregli sosednji gospodje. Tudi Šolska mladina se je udeležila sprevoda; gospodu Šolskemu vodji gre za to lepa zahvala. Rajna je bila odločna krščanska mati, vzgledna gospodinja, gostoljubna, dobrotnica cerkvi, pa tudi revnim; to je pričala velikanska udeležba pri pogrebu. Takšen pogreb je pač tukaj na deželi nekaj redkega in ganljivega. Naj v miru počiva! „Smrt pravičnega je sladka, ker dobra dela pojdejo za njim."
Celjski okraj.
c Celje. Župan celjske okoliške občine je postal torej liberalec Fazarinc, čeprav veČina slovenskih odbornikov ni na njegovi strani. Naši odborniki bodo morali strogo paziti, da ne bo uganjal strankarske politike, ampak da se bo vedel strogo nepristranski. „Slovenski Narod" si je dovolil n'eokusnost, da je pohvalil naše Odbornike, ker so volili za župana liberalca, Lahko jim rečemo, da se to ni zgodilo z nobenim navdušenjem, ampak samo iz previdnosti, da bi ne bil izvoljen kak odbornik, katerega narodno prepričanje je zelo dvomljivo. Ljubši nam je Še vendar Fazarinc, nego nezanesljivi Grah ali Radej,
c Hmelj. Trgovina s hmeljem na trgu v Zatcu je postala mirnejša. Zadnji teden se je prodalo le malo hmelja. Cene so nespremenjene. Dobilo se je za slab hmelj 385 do 395 kron, srednji 39Ö dO 410 kron, srednje dobri 410 do 415 kron in prima 415 do 425 K za 50 kg. Tudi po tujem hmelju se je le malo povpra^ ševalo. Cena 260 do 340 K, Rastlina se radi ugodnega vremena skoraj povsod ugodno razvija.
c Teharje. Društvena soba je bila zadnjo nedeljo polna teharskih volilcev, da slišijo poročila svojega državnega poslanca dr. Korošca ip deželnega poslanca Pišeka. Za predsednika shoda je bil izvoljen g. GajŠek, ki je zborovanje navdušeno pozdravil in spretno vodil. Dr, Korošec je poročal, kaj se je dose-daj godilo v državnem zboru in kake načrte ima zbornica za bodoči Čas, Poslanec PiŠek je navedel vzrok® slovenske obstrukcije v Gradcu in bičal neslovensko zadržanje celjskih liberalcev. Zborovalci so izrekli zar upanje obema poslancema ter odobrili politiko naših poslancev.
c Lopata. Umrl je v naši vasi dne 1. maja 79-letni Blaž Kranic, Rajni je bil mož plemenitega zn&-čaja in zvest pristaš Kmečke zveze. Bil je mnogoletni odbornik v domaČi občini in član krajnega Šolskega sveta v celjski okolici. Bil je tudi dolgoletni naročnik „Slovenskega Gospodarja". — Dne 2, maja t. leta pa je 171etnemu Janezu Paradižu v tovarni za posodo v Celju butnil težki stroj s tako silo v glavo, da so ga nezavestnega prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je čez dva dni umrl. Ta dva slučaja sta nam zopet dokaz, da star človek mora umreti, mlad pa more. Smrt namreč nič ne izbira, temveč pod njeno koso staro in mlado umira.
c Vojnik. Tukajšnje Katoliško izobraževalno društvo je imelo dne 12. t. m. popoldne po večernicah občni zbor v cerkveni hiši. Na sporedu je bilo poročilo tajnikovo, knjižničarjevo in blagajničarjevo.. Vpisovanje novih uidov. pobiranje Članarine, volitev novega odbora, poučno predavanje, in sicer so predavale: Barbka Navrečan: Prava Slovenka; Marija Vovk: Lastnosti dobre gospodinje, in Ana KolŠek: O pranju obleke. Vsa tri predavanja so bila poučna. C. g. kaplan Iv. Ogulin je pa v svojem govoru predočil poslušalcem žalostno socialno stanje današnjih dni ter pokazal, da nravno življenje mora zopet na površje. Končno je deklamovala Tončka Türk: Na potujčeni zemlji, Tudi se je nabiralo za temelj Društvenega Doma. Udeležba je bila prav obilna.
c Brezje. Dne 18. maja t. 1. je umrl posestnik Janez Strucelj, N. v m. p,!
c Braslovče. Čudni so tukajšnji liberalci! Pregovor prawi, da naj vsak pred svojim pragom pometa, a za liberalce velja menda izjema. Nekdo iz Par-riželj zmiraj Čveka, da je sramota za našo stranko, ko smo pekega slepega starčka peljali lansko leto na volišče, da je za nas glasoval. Mi pa pravimo, da je bila Še večja sramota za ono šnopsarslco stranko, ko so pred zadnjo volitvijo, tedaj, ko sta bila gg. Pov£t-lej in Roblek kandidata, peljali iz Pariželj na volišče nekega starega moža, a še toliko časa niso imeli, da bi ga umili. Bil je tak, kakor da bi bil padel iz dimnika,
c Mozirje. V Mozirju se nahaja nek Čuden človek, kateri se leskeče v vseh barvah; v Mozirju je strasten liberalec, izven Mozirja pa je po raznih cerkvenih hišah vnet „klerikalec". Hudomušni Kokerei ga ne morejo spoznati, ali je v lcikli ali je v hlačah, in mu pravijo, da je „spak". Mozirjani pa so ga sedaj že prav dobro spoznali, najbolj pa pri zadevi svojih pravic. Tu je vtikal po vseh kotih svoj srbeči nos, razne može pa je „farbal", da so bili že vsi rudeči; a prišel je dan spoznanja, in ta prekanjenec se jevjel v veliko železno past, in sedaj ne bo mogel več ljudstvo farbati. Na svidenje! — Spoznavatelj.
c Št. Jurij ob Taboru. Poročil se je g. F. Sre-botnjak, lesni trgovec v CemŠeniku, z gdč. Marijo Širše. Bilo srečno.
c Št. Jur pod Taborom. Minulo nedeljo nam je priredilo zopet Bralno društvo velezanimivo predavanje, Govoril je zdravnik dr. Anton Schwab iz Celja o alkoholu, njega kvarnem vplivu na telo in dušo ter

podal zdravstvene nasvete glede vživanja opojnih pijač» Predavanje so potem Še bolj pojasnile skioptične slike. Občinstva je bilo preveč za društvene prostore; upamo, da se bo vsaj mladina tudi držala zdravniških navodil, da ko potonejo vsi sedanji pijanci v alkoholu, bo vsaj bodoči rod treznejši ip srečnejši.
c Luče. V nedeljo 5. in 12» t. m, je bila paša vas polna naših sosedov. Videl si Solčavane, Ljuben-ce, Novoštiftčane, Ksaverjance, Rečičane, Gornjegraj-ce in Bočane. In povod temu so bile naše igralke, pevke in pevci, vsi pod vodstvom našega orglavca I. Ropa, ki je izvežbal tako pevce, da so nam zapeli, da je bilo veselje; prevzel je bil tudi skrb, da je naučil naše deklice, da so igrale „LurŠko pastarico", ki je privabila k nam k predstavi vsako nedeljo — igrale so namreč drafcrat — vsakokrat od 500 do 600 ljudi. Ni mogoče, ker nimate takšnega prostora! Kaj še, ti porečem. Naša Jezernika, Vinko in Anton, sta prepustila napraviti na svojem svetu „uto", kar pa ni, temveč pravo gledališče, za kar je napravil načrt naš Suhe, Franc Dežman, za kar hvala in. zahvala, domačini pa so napravili oder in kulise, vse slikano in barvano (Franc Ložekar in naši rokodelci), da, se je vse čudilo. In igrali kako so? ,To vedo povsod povedati in Še želijo ponavljanja. Se bo že naznanilo, ke-daj bo» Kaj takega, kar se je pri nas unrizorilo, je treba videti» To bodi vsem v pogum in plačilo. Dober glas se sliši v deveto vas, ta pregovor se je izpolnil zdaj v Lučah» Kdor bi rad zvedel, katere so bile naše igralke, ki so tako vrlo igrale, povemo mu drugokrat.
c Sv. Rupert nad Laškim, V nedeljo, dne 19. t. m. se je ustanovilo pri nas Katoliško izobraževalno društvo. Po raili sv. maši se je zbralo v kaplaniji v vseh prostorih in še zunaj veliko ljudi. Domači g. župnik otvori občni zbor in pozdravi vse navzoče, zlasti g. dr. J o s» H o h n j e c a , ki je rade volje pri-hitel med nas hribovce ter nam v poljudnih in večkrat prav dovtipnih besedah pojasnil namen izobraževalnih društev. Domači mešani pevski zbor je za-pel tudi nekaj pesmic ter že takoj v začetku pokazal svojo izurjenost. Pripravljena je že tudi ustanovitev mladeniške in dekliške zveze. V odbor so bili izvoljeni: Predsednik: Janez PertinaČ, župan; podpredsednik: Jakob Gašparič; tajnik: Ivan Polanec; njegov namestnik: Franc Klinar; blagajnik: Martin Tratnik; njegov namestnik: Jurij Sivka; knjižničar: Fr, Pertinač; računska pregledovalca: Jože! Bezgovšek in Janez Razboršek. — Društvo imamo zdaj, tedaj na delo!
c Jurklošter. Čudimo se, da se služba našega občinskega tajnika in sluge razpisuje v „Nar. Listu". To je tisti list, kateri je svetovni shod vi proslavo presv. Rešnjega Telesa, ki bo letos na Dunaju, imenoval „Anarhisten Kongres", na katerega bodo prišle vse plantave, puklave pa hempaste bratovske babe s celega sveta." Vprašamo, ali se je zgodilo to z vednostjo g. župana. Mislimo, da ne, ker smatramo za nemogoče, da bi bil prepričan kristjan s tem listom v kakršnikoli zvezi» Vsekako bi bilo dobro pojasnilo.
c Loka pri Zidanem mostu. Kaj tako lepega se vidi malokdaj, kakor je bila uprizoritev prelepe igre: „Mati svetega veselja" na belo nedeljo in ponovljenje .na Kristusov vnebohod. Vsebina te pesnitve je prava krasota. Prizori so tako krasni in ganljivi, da jih ne pozabimo kmalu. Vrli igralci in igralke so tako spretno nastopali, da smo se zares čudili; in vendar so aastopile samo domače moči. Obisk je bil zelo dober; vsak se je vrnil srečen od te prireditve, iz katere diha sveto velikonočno veselje. Zelo nam je bilo po volji tudi to, da se nam £e pred vsakim dejanjem povedala kratka vsebina. Kako lepa in poštena ter blažil-na je laka dobra predstava takio krasne igre! Prosimo Še večkrat kai takega.
c Cilje. Prti veliki spodnještajerski obrtni shod se vrii na Binkoštni pondeljek, dne 27. maja 1912 ob 10, uri dopoldne r veliki dvorani Narodnega doma t Celju.
c Vransko. Prostovoljna požarna bramba na Vranskem obhaja dne 23. junija 1912 na Laknerjerem vrtu svojo 25 letnico.
c Mozirje. Dekliška zveza v Mozirju priredi dne 2. junija gledališko predstavo „Svojeglavo» Minka". Prosimo sosednja društva, da se ozirajo na to prireditev.
c Braslovče. Za Slov. S trato le je nabralo ob priliki pogreba zvestega pristaša „Slov. kmečke zvfze" Jakoba Korun 3 K 50 v, ob priliki pogreba Jožefa Čulk 4 K 12 v in Blaža Prislan 4 K 12 v. Ilv&la vrlim Braslovianom I
e Pri Sv. Petru na Medvedaven selu priredi Dekliška zveza na Binkoštno nedeljo, Binkoštni pondeljek in trojiško nedeljo, vsetrikrat ob S. uri pop. v župnišču krasno dekliško slavnost z govorom, s petjem in predstavo dveh ganljivih iger Predstavljale se bodeta tridejanjski igri „Večna mladost in večna lepota" in „Marijim otrok", polni pretresljivih prizorov. Dcmačini in sosedje, zlasti dekleta, pridite pogledat od vseh strani, izboren užitek boste imeli.
Brežiški okraj.
b Brežice. Vtopil se je v Savi krojaški vajenec Al. Gregi iz Bizeljskega. Dne 14. t. m, zvečer je hotel po delu na vsak način še priti v Savo, ki pa ga ni pustila več živega iz sebe, — Na Vnebohod so igralke izobraževalnega društva drugikrat in prav lepo uprizorile igro: „Fabijola in Neža", in zato gotovo niso zaslužile toliko brezbrižnosti, kakor jo je tokrat pokazalo ono občinstvo, ki je manjkalo pri predstavi.
b Brežice. Vedno dohajajo nova poročila o novih vlomih in ropih na štajersko-hrvaški meji. Pišejo nam iz Brežic, da je bilo zopet vlomljeno pri kmetih Antonu DrugoviČu, Cernetu in Jožetu GerjeviČu. Vlomilci so vdrli v hiše, oboroženi z revolverji in grozili ljudem, da jih postrele, Če bodo klicali na pomoč» Na ta način so odnesli blaga in denarja v skupni vrednoti X00 kron Ko je orožništvo drugi dan zasledova-fv oi je opiilo, da peljejo sledovi v bližnji gozd. Doledaj se še ni posrečilo zločincev vjeti.
b Podsreda. Izobraževalno društvo je priredilo dne 16» t. m» veselico» Dekleta so uprizorila igro: „Prisiljen stan je zaničevan". Govornik nam je razložil pomen in važnost igre ter nam tudi dokazal, kako potrebna je mladinska organizacija, Igralke so svoje vloge dobro pogodile. Z deklamacijo in petjem se je veselica zaključila.
Vestnik
mlad. organizacije.
Ormož. Na praznik Vnebohoda se je vršil v Ormožu sestanek vseh .mladeniških zvez ormoškega o-kraja,. Zastopane so bile: Velika Nedelja, Sv. Tomaž, Sv. Lenart, Sv, Miklavž, Ormož, Središče in Svetinje ter središki Orel. Predsednik mladeniške zveze je v kratkih potezah orisal namen zborovanja. Zastopnika mladeniških zvez pri Sv, Tomažu in Št. Lenartu sta toplo priporočala ustanovitev dekanijskega okrožja. Govorila sta Še vlč. g. kaplan Krajnc in Stuhec. Za predsednika dekanijskega okrožja je bil izvoljen predsednik Mladeniške zveze v Ormožu, vrl mladenič M, Sever iz Huma pri Ormožu.
Zreče. Pri mesečnem shodu Dekliški, zveze minulo nedeljo so govorile: Predsednica Lamut Barbika, potem sestre Kračun Julika, 'in' Pavlica ter Anica, Kotnik Milica, Kvac Julika, Klančnik Francika» Ljubki velikonočni prizor sta vprizorili Leskovar Zeiika in Kotnik Barbika.
Na Bizeljskem se je v nedeljo, "dne 16r„ t. m., u-stanovila Dekliška zveza Izobraževalnega društva. Kot zastopnik S. K. S. Z. je Častiti gospod kaplan Spindler iz Brežic mladenkam pojasnil namene in važnost delovanja Dekliških zvez, na kar se je takoj do 100 deklet pridružilo novoustanovljeni zvezi. Izvoljeni odbor naj le skrbi za živahno delovanje zveze, potem bo ta mogočna Četa zavednih in poštenih bizeljan-skih deklet lahko pomenila začetek nove dobe v sloviti bizgljski župniji!
Dobrna. Celjsko okrožje Orlov napravi na Binkoštni pondeljek predpoldne izlet n» Dobrno. Tam bo skupna sv. maia, po sv. maši slavnostni obhod. Popoldne po večernicah bo najprej občni zbor bralnega društva. Nastopi«» dva govornika, eden in Maribor». Takoj nato bo j»ven nast»p Orlov Celjskega ekrožja in nekaterih sosednih odsekov. Pri celi prireditvi svira znana godba. Ce nam Bog da zdr»v» grl», bomo tudi k&ko pesmico zapeli. Ta dan je pomenljiv za Dobrno; zato naj nobeden zaveden Dobrnčaa m ostane demal Pokažimo t» dan mladeničem Orlom, da nas iz srca veseli vrlo napredovanje te prevalne mladinske organizacije. Pridite poaebae vi mladeniči, da si zajmete navdušenja pri pogledu na požrtvovalne mladeniče. Vabimo tudi vse sosede, d» se ta dan potrudijo k nam. Prosimo posebno sosednja društva, da za t» dan namenjene prireditve preložijo na pozneji čas. Ne pozabite torej na Binkoštni pondeljek! Na svidenje!
Ormož. Mladeniška in Dekliška ztaza imata na binkoštni pondeljek, dne 27. maja po večernieah svoj mesečni sestanek. V očigled velike važnosti teg» sestanka, so vabljeni tudi vsi tisti, ki so zadnje čase pozabili prihajati. Bratski pozdrav.
Iz hočfce slovanske trd.ijave. Odbor Dekliške zveze že sedaj opozarja na igro, katero priredi v kratkem času pri našim občespošto-vanem g. Jož Rojko. Cas in vspored se bo že pravočasno naznanil. Vabimo vrle sosede iz Slivnice in Frama.
Jarertlaa. Vrla dekleta jarenioeke dekanije opozarjamo, da se vrši v Jarenini maeec» junij» v»čji dekliški shod. Ob tej priliki bo slovesno opravilo v cerkvi ter veliko zborovanje na prostem.
R»jhenfcurg. Na Binkoštni torek se vrši na Graški gori veliko zborovanje Marijinih dekliških drnžb in Dekliških zvez videmske, raj-henburike, sodniške in št. lenartske župnije. Ob osmih pridiga, potem sv. maia in po opravilu zborovanje. Na shodu, katerega vodi preč. g. dr. Anton Medved, profesor v Mariboru, se bo naša nadebudna mladina navduševala k delu za vero in domovino. Mladenke iz obširnega Posav-ja in iz bolj oddaljenih župnij, ne ustrašite se tuda in udeležite se sheda mnogoštevilno.
Turško-italijanska vojska.
Turški ministrski svet je sklenil, izgnati vse i-talijanske podanike s turškega ozemlja, izvzemši železniške uradnike, duhovnike in vdove; tekom 14 dni morajo oditi. Iz Smirne je izgnanih 1200 Italijanov.
Turško vojno brodovje se je postavilo pred Dar-danele, ker misli, da Italijani ne napadejo več Darda-pel.
Italijani so zasedli otok Simos, severno od Ro-dosa; na otoku je okoli 10»000 prebivalcev.
Rusija hoče od Turčije odškodnino za Škodo vsled dosedanjega zapretja Dardanel.
Z bojišča v Afriki ni novih poročil.
Najnovejše.
Sv. Duh na Ostrem vrhu. Na praznik sv. Rešnjega telesa, v Četrtek, dna 6. junija, si ustanovimo katoliško izobraževalno društvo, V to prepotrebno in zelo koristno društvo vabimo ne samo naše larane, temveč tudi svoje sosede iz Lučan ip, drugih bližnjih krajev. Na ustanovnem shodu, ki bo na praznik sv. Rešnjega Telesa po procesiji, bo govoril g. dr. Ho h-n j e c iz Maribora. Odrasli in mladina, pridite, vsi ste uljudno povabljeni!
Sv. Trojica v Halozah'. Na trojiško nedeljo, dne 2. junija, bo popoldne pri večernicah slovesen sprejem v dekliško Marijino družbo; potem je mladinski shod. Govori g, (lr. H o h n j e c,
Žalec. Na binkoštni ponedeljek ob %4. uri popoldne se bo v prostorih g. Nidorferja v Vrbjih predstavljala gledališka igra: „Biseri in cekini" s petjem in deklamacijami.
Zmaga Slovenske kmečke zveze. Občinske volitve v Kokarjih so končane. KnafliČ- Govekova zvezda je usahnila. Kmečka zveza je sijajno zmagala.
OO let življenja je dne 22. t. m. dopolnil gosp. Frano Črnko, oče g. župnika Crpka v Studencih, in oče matere, oziroma dedek g. kaplana Skofiča v Zre-čah»
Državni zbor. Včeraj se je nadaljevala razprava o uradniški predlogi. K tej točki je govoril tudi notranji minister Heinold, ki je označil stališče vlade napram tej predlogi. Po govoru poslanca Glocknerja je prišlo do hudega prepira med socialnimi demokrati in nemškimi nacionalci. Danes se seja nadaljuje, — V vojaško-brambnem odseku je socialni demokrat Wi-narsky napadal cesarja zaradi razmer na Ogrskem. Radi tega je minister Georgi odšel od seje»
Ogrski državni zbor. V sredo, dne 22. maja, je bila volitev novega predsednika. Ko je oddajal prvi poslanec veČine svojo glasovnico v za to pripravljeno posodo, je skočil poslanec Kovač nanj, pa kar se je začel pravcati pretep. Volitev se je vršila med groznim vriŠČem. Izvoljen je bil grof Tisza, ki je obljubil, da bo vodil zbornico sicer nepristransko, toda brez strahu in obotavljanja.
Za Slovensko straže je daroval prvi novi 2kronski srebrni novec čast. g. župnik Vid JanžekoviČ iz Si ečine. Bog daj „Slovenski straži" mnogo dvekronskih novcev; kdor nima novih, naj le stare daruje. „Slovenska Straža" jih bo ravno tako vesela. Pripominjamo, da pomnože-vanju niso stavljene nikake meje.
Nesreče.
Grozns želesniška nesreča.
V	nedeljo, dne 19. maja ob 5410. uri ponoči sta trčila v bližini Pariza pri mostu Mekadet dva osebna vlaka, Oba vlaka sta vozila z veliko brzino in sunek je bil tako silen, da sta se zarili lokomotivi ena v drugo. Vozovi so razbiti. Po sunku, ki je povzročil strašen pok, katerega'je bilo slišati več kilometrov daleč, se je začulo izpod razvalin strašno kričanje in stokanje. Zdrave potnike je bilo le s težavo mogoče rešiti izpod razvalin. Takoj so telefonirali na vse stra. ni po pomoč. Popolna tema, ki je nastala, je le Še povečala nesrečo. Rešilno delo je bilo težavno.
Do Jill, ure ponoči so izvlekli izpod razvalin 11 mrtvih in več nego 40 težko ranjenih. Ponesrečencev; je več nego 80, izmed nekaterih jih je nekaj že v bolnišnicah umrlo. Grozna je bila rešitev strojnika, ki je ležal pod kolesi lokomotive. Požarna bramba in železniško osobje je skušalo lokomotivo dvigniti z dvigali. Strojnik je Še živel. Ko so ga pa slednjič vendar-le izvlekli izpod lokomotive, je bil Že mrtev. , Vlak, ki je vozil proti Parizu, je bil mnOgo bolj poškodovan, nego nasprotni vlak..
Odigravali so se grozni prizori, ko je klicalo več otrok svoje matere, ki so se smrtno ponesrečile. Le z največjo težavo so otroke pomirili. Ranjence so s pomožnim vlakom in avtomobili prepeljali v Pariz, Uvedla se je takoj preiskava, ki je dognala, ba je za-krivil nesrečo Čuvaj, ki pi prestavil premikalnice. Čuvaja slo zaprli, Čeravno trdi, da on ni kriv, marveč vlakovodja, ki je prezrl znamenje, nai ustavi vlak.
Velika avtomobilska nesreča
Princ Viljem Kumberlandski se je dne 20, maja peljal v Kodanj k pogrebu svojega strica, danskega kralja, ki je umrl v Hamburgu. V avtomobilu sta bila poleg princa prinčev sluga Greve in vodja avtomobila, Frike, Princ je sam vodil avtomobil, ki je i-mel moči za 60 konjskih sil» Vozil je s hitrostjo 90 kilometrov pa uro. Tri kilometre od mesta Friesack je cesta na novo nasuta s kamenjem in precej visi. Avtomobil je začel skakati in je dirjal z veliko naglico navzdol čez obcestni graben. Princu je ušlo iz rok krmilo. Avtomobil je krenil z vso naglico v gozd, po-mandral nekaj mlajših dreves ter je končno trčil ob dve smreki.
Princ je bil takoj ubit, zdrobljena mu je bila lbbanja in oprsje udrto, sluga Greve je odletel z avtomobila in si zlomil tilnik. Tudi Greve je bil takoj mrtev. Vodja avtomobila si je zlomil roko.
Nek pjozdar, ki je slišal pok avtomobila, je pri-hitel na kraj nesreče; našel je princa mrtvega na avtomobilu. Prednji del avtomobila je ves razbit.
Ponesrečeni princ Jurij Viljem Kumberlandski je bil najstarejši sin vojvoda Ernsta Avgusta Kumber-landa in vojvodinje Tyre Kumberlandske» Rojen je bil dne 18, oktobra leta 1880, PrinČevi stariši, ki so se peljali z Železnico k' pogrebu danskega kralja, so prekipili potovanje.
Velik požar v ¿11: ski delini na KoroSkem.
V	sredo, dne 15. t. m., je divjal v okolici Dole velik požar. Uničil je skono celo vas, veliko živine in skoro vso krmo in vse poljedelsko orodje. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti neke dekle, ki je povodom peke vrgla neko tlečo cunjo pred svinjak, ki se je u-žgal, Na lice mesta je prišlo več požarnih hramb in več vojaštva, toda gašenje je bilo zaman, ker je vlekel silen veter in ker je manjkalo vode. Zgorelo je tudi več denarja in hranilnih knjižic, Skoda znaša blizu 100 tisoč knon in je le delno pokrita z zavarovalnino.
Listnica uredništva,~
Kauče: Radi pošte se pritožite na poštno ravnateljstvo. — Gorenje Kanfe: Take reči še nismo in tudi ne bomo objavili. — Velika Nedelja: Take hvale ne spadajo v političen list. — Sv. Lenart v Slov. gor: Ne spada v naš list. — I.embah: Vaš dopis je tožljiv. — Zero-vinci: Ostalo prihodnjič. — Gornje Šalovre: Pride. — Polzela, Pesnica, Ložnica, Sp. Gasteraj, 8v. Jakob, Sv. Trojica, Vičauci, S'. Lenart, Špitalič, Ponikva, Boreči, Sv. Jedert, Kamnica, Veržej, Ruše, Mala Nedelja, Mozirje, Lubečna, okolica Brežice: Za to številko deloma prepozno, deloma preobloženi z gradivom. Kar ni zastarelo, pride prihodnjič. — Fr. Guiznik, Kebelj: Izjavljamo, da Vi niste pisali dopiaa i« Keblja v št. 19.	_
A. Kalmarju, Dunaj I Izjavljam in Vam naznanjam, da je Vaš „Menthol" froecosko žganje izvrstno sredstvo pri vseh revmatičnih boleznih, ter d» zelo rad in mnogokrat rabim to zdravilo.	621 (Kalrrir). S apoštovanjem M. N. Fo.-d. Kaiafi»t.
Sejem klavne živine t Gradcu
dne 10. maja 1911. Zaklana živina: 624 telet, 1714 svinj, 61 komadov drobnice. Cena klavne živine za 1 kg: telota od K 1 28 do K 140; teleta Ia (izjemna cena) od K 142 do K 1'52; mlade svinje od K 1'50 do K 1-66; nemške pitane svinje od K l-44 do K 1'50; ogrske pitane svinje Ia od K 1'62 do K l-56; ogrske pitane svinje Ila od K l-44 do K 1-48; mesne svinje od K 140 do K 1"60.
Od Vas narečeno „Levovo francosko žganje" se je izkazalo za več oseb, posebno pa za mojo staro zakonsko polovico, ki je trpela več časa na protina in revmatizmu, zelo izbomo, zakar se Vam prisrčno zahvaljujem. Vaše „Levovo francosko žganje" bom znancem priporočal. Prosim pošljite mi proti povzetju 6 večjih steklenic a 1 K.
Rade Gozda ič in Dobroselo, cčitelj v pok.
Levovo francosko žganje
se dobi v vseh lekarnah in trgovinah.
Eaa steklenica stane sai&o 44 Vin.
velika steklenica K 110, največja K 2 20. Kjer ni v za logi, naj se obrne na založnika
Aleks. Kalmar, Dunaj II.|2.
Severni kolodvor. Pošiljanja po poštnem povzetju za K 4'40 naprej.	621
Pet vinarjev stane e«a : : škntlja Nistrig-en : :
to <e pravi toliko stane ena dopisnica, s kamero od nas zahtevate zastonj za poškačnjo pcsla'ev „Nutrigena", poleg tega pa še lahko dobite od nss zastonj kupico, iz katere spoznate glavn* principe redilnosti.	Svetovnoznani „Nutrigen",
ki je radi veliksh uspehov že delj časa „kralj" vseh re-dilnih snovi, obstoji iz naj žlahtnejSih za krepčilo organizma, ki služi z» rediine snovi, njegova dobrota in ab solutna neškodljivost se potrebuje po dokazanih kemič nih analizah.
Dordsj se je v Avetro-Ogerski porabilo že 250.000 škatelj „Nutrigen", kar pač najbolj dekazuje ne-df-selno dobroto in veliko priljubljenost te rftdilne snovi. Zahtevajte torej eno Škatljo ZASTONJ in POŠTNINE PROSTO pripadajočo zanimivo knjigo. Ta ponudba ima le kratek čas svojo vrednost.
Nutrigen-Unternehmung Budapest Vil.
Elizabethring P. 194.	589
I
Pristna samo s to znan ko — ribičem — kot znamko Scott-ovega ravnanja.
p«
ca
<x>
Krasni stavbeni prostori
v Pobrežju zraven šole se prodaja. Cena 1 m' 1 krono in višje. Zelo rodovitno in dsblčkanesno posestvo z zidano, obokano in opeko krito hišo, ki je pripravna za vsako obrt ali trgovino, pod hišo je lepa klet, hlevi obokani in gospodarska poslopja zidana. Posestva je 7 do 8 oralov. Cena samo 6200 gld. Vpraša se v Pobrežjn pri Maribora št. 229 ali pa v Krčevini 137.
M
lil
Bil
Loterijske Številke:
Dne 18. maja 1912.
Trst 46 42 85 80 25 Line 24 28 77 42 69
Lepe pos68tvo ca prodaj. Njive, travniki in hoste, lepo poslopje, zraven sadno drevje in brajde. Več pove Ignac Gnidica v Laškem trgu.
586
Proda se takoj 11 zelo lepih stavbenih prostorov med okrtgno in dvema občinskima cestama pri D. M. v Brezju pri Mariboru, zraven cerkve in šole, sestoj ijo iz 2 parcel njiv, krog 12.960 □ metrov velike. Vpraša se v upravništva. 364
Oziinnilo. Hrastov les.
Za strešje, rušte, trame, vsake dolgosti in debelosti, les za preže, mostove, spleh za tesarje in mizarje, doge za sode, posebno za dna vsake velikosti, ves sodarski les, drve bukove, hrastove in hojkove ima na prodaj Franc Vogrinec, posest. Sv. Andraž v Slov. gor. žel. post. Ptuj.	486
Vinogradniki pozor!
Kdor potrebuje močno, trpežno, hojkovo kala&o kolje iz starih smolnatih hojk, katerega se ne prime trohnoba in ga me zlomi z lahka vihar, naj se obrne na pod pisanega kdor si postavi tako kolje v vinograd ima gotevo čez 20 let mir zaradi kolja; kdor kaj razume temu ni treba dalje govoriti, ker moramo v prvi vrsti gledati na trpežnost blaga. Cene frank o do postaje Ptuj za tisoč komadov (2 m dolgo) 80 kron, m 2'30 dolgo 90 kron. Kdor vzame 10,000 kom. frsnko na vsako postajo. Franc Vogrinec, posestnik S?. Andraž v Slov. gor. žel. postaja Ptuj. 487
^MPII^ ^ VSAKE VRSTE
K. KflRNER
* D GRAVER- &<v
^Hrajg^'
Za večjo trgovino na deželi se išče takoj krepek učenec, kateri je dovršil z dobrim uspehom ljudsko šolo. Vpraša ss naj pri g. Fr. Starčič, Sv. Barbara v Halozah.
533
da je zanesljivo desinfekcijsko sredstvo v vsaki hiši potrebno. Za čiščenje ran, turov, za desinfekcijo na bolniški postelji, za odpravo slabih duhov in potnih nog, je steklenica
Lysoform
desinfekcijskega sredstva priznano
najboljše. Se dobi z navodilom uporabo v vsaki apoteki in drožeriji po 80 v. v originalnih steklenicah. — Lxso-form toaletr o milo 1 K za 1 kom.
Zelo koristno
jo, če v otročji sobi Scottova emulzija nikdar ne opusti. Malčki vzamejo vrh-njen preparat zelo radi, včasih celo s tako priljubljenostjo, da sami segajo po njem.
Scott-ova emulzija
je popolnoma izvrstno pomirjajoče sredstvo proti kašlju in že mnogokrat preizkušeno sredstvo proti večkratnemu prehlajenju naših malčkov. Pri nakupu naj se zahteva izključno SCOtt-OVa emulzija. Znamka Scott, ki je že 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 2:50. — Dobi se vseh lekarnah.
Išče se za graščino ledičen mlad pošten hišni sluga, kateri je bil pri vojakih častniški sluga ter poleg slovenščine tudi nemški jezik razume ima prednost. Prošnje na „Ravnateljstvo Rasinja, Hrvatsko".
545
Dve lepi posestvi
na prodaj. Prvo posestvo 12 oralov rodovitne zemlje, obstoji iz njih, travnikov, kpega gozda, skoraj novoztdana hiša, lepo gospodarsko poslopje, v zelo prijetnem kraju, se pod ogodnimi plačilnimi pogoji proda. Drugo posestvo meri 11 oralov, obstoji iz rodovitnih njiv, travnikov, zelo kpega sado-nosnika in gozda, raznovrstnega lepega drevja, lepa modensa hiša in gospodarsko poslopje ob okrajni c*6ti. Izplačati je tr»b& le polovico, ostanek vknj žen Vpraša se pri g. Anton Fiedler, trgovec v Mestinju, p.: Šmarje pri Jelšah.
525
Strojnik.
zmožen za vodstvo vsakovrstnih strojev išče službo takoj. 536
Veliko posestvo na Pohorju, 3 ure
od železnice Slov. Bistrica, okoli 120 oralov, od teh 50 oralov gozda, ki je veči del za sekat, ostalo so lepi travniki ia njive. To posestvo se da tudi na več delov razkosat in se radi bolezni sedsuijrga posestnika za ceno 40.000 K proda. 30.0C0 K lahko ostane vknji-ženih, Vpiaša „se pri posestniku samem: Franc Žigart, sedaj v Mariboru, v gostilni „Kreuzberg«" Koroška ulica, soba št 3. 541
Sprejmem takej učene* In enega pomočnika za kolarsko obrt Plača po d- gotoru. Janez Gajkovič, kolar, Hajdiaj pri Ptuju. 560
V najem se da na več let, lepo stanovanje, obstoječe iz hiš, kuhinje, kleti, hlevi za goved in srii\je, vrt za zelenjavo, sadonosnik Pripravno za kakega obrtnika ali pen-zijonista Več se izve pri Ivanki Mtdič v Framu.	559
Harmonij, čisto nov, krasen, se radi smrti proda. A. Kocbek, H*r-dek pri Ormožu.	558
Kompanjon
za dobro vpeljano in edino trgovino z mešanim blagom poleg cerkve in šole se sprejme takoj. Potrebno je 8 do 4 tisoč kron, ki se zemljiško zavarujejo. Ponudbe pod „Takoj 1912" Maribor, poste re-stante.	680
Peseetvo na predaj, radi izselitve gospodarja v Nemčijo. Posestvo je v Jodloneku obč. Št. Jur ob Pesnici, oddaljeno četrt ure od okrajne ceste, meri 8 oralov, lep sadonosaik, njive, blizu en oral vinograda, in mal vinograd. Poslopje z opeko krito. Cen» 6200 K. Proda se tudi z letošnjimi pridelki vred. Več pov* Janez Brui, Jed-lonek 28, Št Jur ob Pesnici, p. Gor. Sv. Kungota	575
Učenec iz poštene hiše se sprejme pri R. Polzi, Leitersberg pri Mariboru.
Učenec od poštene hiše se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom in železom. Franc Korošec, Gornja Radgona.	573
Smrekov les
pripraven za drobež (Schleifholz) vsake množine se kupi. Ponudbe pod „K. L." na upravo. 565
Ssmec, 41 M star, ki ima 14 ti-boč kron v denarju, se ž Ji poročiti z varčno in delavno, od 35 do 45 let staro kmečko žensko. Želi se od 2 do 4 tisoč kron premoženja. Le rasne ponudbe na „A. B." po*te restante, Štore pri Celju. Na pisma brez pravega naslova se ne bode oziralo.	576
Prave kranjske klebase dobro pre-kajene in trpežne za poletni čas veliki par po 40 vin. razpošilja s prvo poš» od 5 kg naprej K. Novak, Spod. Šiška pri Ljubljani.
598
Proda se iz proste roke lepo pe. sestve, ki meri 20 oralov, bukovega gozda 5 oralov, drugo so pa travniki in zelo rodovitne njive, vrt z sadnim drevjem. Vse za cesto tik rudokopa; lahko se tam z časoma odpre gostilna in trgovina. Skupna cena 9000 K. Proda se zavoljo družinskih razmer. Ant. Seničer, pot. Reštanj 24, p. Raj-hentmrg. Štajersko.	59Ž
Prav lepo posestvo na prodaj, v prijetnem kraju, 9 oralov lepih rodovitnih njiv, 7 oralov iepega, smrekovega gozda in 4 orale tcav-nika ; lep sadni vrt za 6 polovrya-kov mošta, pcav prijazno in novo poslopje, hiša s sedmimi sobami, velika obokana klet, hlev obokan, voda teče v hlev in v kuhinjo. Vse to leži na polju zraven velike ceste, je pripravno za vsakega rokodelca ali trgovca, blizu mesta Velikovec na Koroškem. Več pove upravništvo lista.	594
Na prodaj. R»di preselitve hiša z dvema sob«na, eno kuhinjo, veliko obokano kletjo, gospodarskim po> slopjem, velikim vrtom za zelenjavo z nekaj drevesi, rodovitne brajde, vse v najboljšem stanu. Zdravo suho stanovanje. Hiša je davka prosta. Več pove Marija Lačen, Tezen štev. 9 pri Mariberu.
Lesene obroče, leskove, jesenove, kupi vsako množino in v različnih dolžinah tovarna za barve. Ljubija pošta Mozirje. Tam se sprejm« tudi en sodar.	578
Redka priložnost!
Jako lepo posestvo v prijetnem kraju, 12 oralov zemlje, dot vinograd za pet polovnjakov vina, rodovitne nji**, ¡.ravniki na katerih zrase Fena za 5 glav živine, v gozda vsakovrsten les za stavbe in kurjavo. Zidana hiša in veliko gospodarsko poslopje Cena približno i 000 K, vknjiženega ostatie 2000 K. Ostalo pod ugoenimi pogoji. Kupci so vabljeni, da se takoj oglasijo pri Mihaela Gobec v Mestinjem, p.: Šmarje pri Jelšah.
535
Volna in kože
od ovc in jagnjet (ko*) se kupujejo po najvišji ceni v Gosposki ul. 7.
538
Gostilna in kovačija,
vse zidano in z opeko krito, vse v dobrem stanu. KovačDica je sposobna za vsakega obrtnika tudi za trgovca, tudi se lahko prenaredi v sobo. Kdor želi kupiti, se naj takoj oglasi pri Simon Belšak, go ■ stilni čar in kovač v Dornavi, p. Moškanjci.	562
Štefan Koufman
trgovina z želeinino
v Rodgoni
priporoča najboljše ooelne kose in srpe, praro št»j. železo po najnižji ceni in solidni postrežbi. 601
M. _
¡5 0 0
& H«
Novo vinsko posodo
S sto do 9 sto litrov vsebine ima na prodaj Feliks Drozg, Zimica, Sv. Barbara pri Mariboru. Liter stane 10 h.	553
© H ® g.
M 0<
t 5 xl itH*
Ako želite opijati acetilenovo luč, blagovolite si naročiti ilostrovane cenike do sedaj najboljših in po pclnoma varnih karblt aparatov zastonj in poštnine prosto od tvrdke Zinauer & Co. 8v. Jakob v Slov. gor. Na razpolago so tudi vsakovrstni gorilci in drugi svetilni predmeti. Pačilni pogoji jako u-godni.	582
Stanovanje z 3 meblovanimi sobami in eno kuhinjo se odda. Neža Galun, Jozefovhrib 58, Celje. 585
Škropilnice zalota
lahko vsakdo sam ako si naroči pri tvrdki Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. gor. izvrsten aparat za lotanje samo za 5 K s činom in navodilom vred.	581
5 m Posestvo na prodaj
v bližini Dobrne, z stalno dobro vodno močjo; v bližini se bo zidala železnica; pripravno za povečanje mlina in nove žage; močno zidana in dobro ohranjena hiša, z lepo kktjo, sadnim vrtom, travnikom in njivami se takoj proda. Vpraša se: Celje, Gosposka ulica 17, drugo nadstropje.	660
Hlapec,
Prav lepo posestvo v nižjih hribih, blizu koroške meje, v prav lepi legi, 5 minut od cerkve in šole, meri 12 oralov dobrih njiv, 7 oralov pašnikov, S oralov travnikov, 30 oralov lepega g-zda, vse skupaj v enem arondirano, It pa hiša, s tremi sobami, kuhi «ja, Klet, velik hlev, zidan in obokan, za 2 konja in 10 glav govede, sedem svinjskih hlevov, mlatilnik in tudi ekoli 500 lepih sadnih dreves, ki se prav polne kažejo. Živine se tukaj 16—20 glav lahko redi in bi to posestve bilo za živinorejca in lesGtržc» prav pripravno. Se le radi bolezni lastnika proda. Torej prilični kup. Cena je 24000 K brez živine. Ostano od kupnine 4200 K na 5°/o obresti Pri kupni pogodbi je treba 10.000 K. Več o tem se izve pri Francu Podlipniku, Mari ber, Tezen št 37.	620
Na Grajeni pri Vurbergu se sprejme xrOiaa.*,r, do konca avgusta. Oženjen ima prednost. Ima lep vinograd, če hoče v»č zemlje dobi za malo ceno. Oglasiti se je pri Vurberškem župniku.	617
Mala Nedelja.
Slavnemu občinstvu se d*je na znanje, da se bo vršil velik živinski sejem pri Mali Nedelji v četrtek, dne JO. fisajs, na katerega se sme tudi iz drugih krajev živina pri-gnati. Kupci in prodajalci se uljud-no vabijo.	616
Mlin se išče na račun ali na tri-telc. Gre tudi za nadmlinarja. Želi se takoj nastopiti. Ponudbe na upr&vo tega lista.	642
Akord kcsca išče viničarska šola v Burgvvaldu pri Mariboru 614
priden, zvest in trezen se takoj sprejme v trgovini P. Starašina v Cirkovcah.	598
Pekovskega učenca sprejmem, starega od 15 let naprej. Učenje in pogoji po dogovoru Franc Horvat pekovski moj «ter v Cirkovcah. 599
Lepo posestvo
gostilna z trafiko, prilika tržiti z mešanim blagom, ob glavni cesti, P: statvo z 10 orali se proda za 20 tisoč kron. Ponudbe na dobo tr*h let, drugo na intabulacijo. Davorin Štritar, posestnik, Breg št. 10, pošta Loka pri Židanem mostu, Štajersko.	590
Dva kmečka, že stara zakonska brez otrok, iščeta pridno, t.d 16 let Daprej staro deklico da jo vza-meta za svojo. Oglasilna pisma naj se ptšljejo na pošttpležeče pod imenom „Suzana", Ljutomer. 602
Vinegradno posestvo na Pernici pri Sv. Marjeti ob Pesnici se proda. Nova hite z gospodarskim po slopjem vred, 1 oral gozda drugo pa je travnik s sadnim drevjem in íep vinograd. C»na 6 tisoč kron. Od Maribora eno uro hoda. Vsega skupaj krog 6 oralov. Natančneje se izve pri g. Antonu Perušek, Maribor, Mellinggasse 28/1. 606
Pozor ored agenti 1 Kdor želi svoje poslupje, pohištvo ali droge reči zavarovat^, naj naznani Francu Golčerju v Cadramu.	610
Iščam en motor ali pa lokemobii, že rabljen, > a še v debrem stanu, da bi se še dal 5 let rabiti. Imeti mora 14 konjskih sil. Želim da je ž»ga zraven iu jo tudi vzamem. Jožef Plečnik, Zepina p. Celje. 605
Ova zakonska, srednjih let z tri delavskimi močmi, želita vstopiti k dobremu, krščanskemu gospodarju, kje na Spod. Štajerskem v sluibo na kako manjšo pristavo (mtrof); ra zurreta sv njerejo, vino-rejo, govedorejo in tudi molže. Mož vešč nemščine. Nastop !5. julija ali 1. avg. riolarič Jakob, Maribor Urbanigasse 65.	6¿9
Deklo
t * v
isce
posestnik Florjan Arnšek, Gotovlja pošta Žalec.	615
Najboljšo Ia bakreno galico, 1 kg 66 vin. nadalje drobno iveßlO, gumijeve Irak© Z3 cepljenje, rafijo, priporoča po najnižji ceni
Ferd. Hartinger,
trgovina z deželnimi pridelki.
Maribor, Tegethof ova ul. 19»
Ferdo Rogač, Maribor,
Fabriksgasse št. 11.
priporoča svojo bogato zalogo, kakor cementne cevi vseh velikosti, plošče za tlak, dele stopnic, korite za napajanje in krmljenje prašičev, mejnike, cevi iz
kamnate zmesi za stranišča itd. itd. Prevzame tudi vse vrste betonskih del, kakor tlakovanje vseh vrst, kanalizacije, izdelovanje greznic, gnojnih jam, vodovode, osuševanje mokrih zidov, napravo »teracco«-tlakov, in lesenih cementnih tlakov, kakor vsa v to stroko spadajoča dela. 586
Cena 1 steklenice je 1 krono.
„Kapljice za svinje
Gospod A H, Sv. Križ, piše: Hvaia Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrle povoljnil
Gospod Janez K. piše: Prav dobro pcmagalo!
JS/L	j^L ri&á&íik^A JKfc
▼ w vvTv ▼ »v VV V V Tv
mestna lekarna pri c. kr. orlu. Maribor, Glavni trg štev. 15. 450
K« KS S»
iüsy
960
«Titania"
S86
Nenavadno hiter razvoj pare.
Pošilja se na poskušnjo.
Tisoči že v rabi.
Zahtevajte cenike.
M
narejeni hc kovanega železa in kovteasfe pfrfcavine, torej nepokverlfivi.
Vsako kurivo porabljivo.
70 odst. kuriva še prihrani.
Zastopniki se iščejo
„Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žganja de se prid«ne zato posebna priprava.
„Tif ania-Wepke", Weis 136, Zgsr. Avstrijsko.
Največja specialna tovarna za parilnike na Avstro-Ogrske». Glavno zastopstvo FfanC AS6n, Gradec, M^ris^as^a 22. —
^ia debelo!
Na drobno!
Priča & Kramar Celje
Graška in krožna ulica
priporočata svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga ter
velikansko izbiro birmsklh daril "M
in potrebščin
Postrežba točna.
Cene nizke.
612
Nabavite si:
nosilce, okovje, strešno lepenko, črpaljke, vodovodne cevi, štedilnike, stavbene potrebščine, poljedeljske stroje in orodje, vozne plahte najboljše kakovosti, kose znamka „Merkur" in „Triglav", žic- 473 nato mrežo in ograje, trnjevo žico in vse drug- predmete železninske stroke pri veletrgovini z žeieznino
«Merkur1 P. Majd«. c§M&
ic\ m nastopiti službo za oerkov-iiika na večji fari. Naslov v uprav-
ništvu.	£34
Osli
na prodaj. Ponnjamo vam v cenj. nabavo najboljše naravne belgijske -o le ali brusne kamne. Eden komad 60 vin. franko povsod. Na večja naročila za g. trgovce znaten popust. Zicauer & Co. Št. Jakib v iilov. gor.	660
Gostilna in brod na prodaj. Pet minut do farne cerkve, II do ko-lodrora, pripravno za kakega pen-zijonist* ali obrtnika. Tudi se zamenja s kakim malim posestvom. Cena 6000 K. Več pove Križan, Brezno ob Dravi.	651
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4'— z navodilom o uporabi, dobiva se samo v lekarni Apetheke „zur geldenen Sonne" Gradec, Jakomlnlplatz 24.	168
V J «
-STajBPSkB kamnoseška tili y Celju.
■
S i
m i	,
S	I
e	Í'%
*** *	tg^^HHOII
...v	i Jmmi i «I■¿■1
xmmxKX^ mmmmmmm
km Ib itnis s sírsitiffl timara.:: toni n graviranji irt.:: itapÉM speanfo ta vsa moniifliMtetaa in stav-ss í»§a foto Iz ta- m insaemstuga matEfijsIa. s=s s* Plcššs za g§ÉáSh» u ra^afflRisp marracpja. :: Mfea salega
¡PsmrNíbb. :: Kajnižjs zm. :: Holantni mi. :: HtwéiJa se Mujtie tečna. = s=s Gesiki 'm sfrgföaeal preračuni bre^isči». ürsslaíta: Kamnoseška dryfte® :: Ce Sie.
Pohištvo
razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom
Kari Pz>eis,
Maribor, Stolni trg 6,
lepe postelje na valjar, nastavne postelje 16 K, kuhinjska oprava »redaKne omare 28 K mize 9 K stoli K 2 60, trde, polirane postelje 24 K, polirane mize 28 K, toiletno ogledalo 15 K, spalni diTani, otomani, 30 K, jedilne mize na poteg 34 K, uaijati stoli 9 K, Tse vrste lesnega in tapeciranega pohištva, posebni oddelek pohištva iz železa in medenine. Edini štajers. izdelek. .Iztirne tovarniške cene. Žičaste podloge 8 K, matrace 6 K, železne postelje z ograjo 16 K, postelje iz medenine 68 K, emaj-
lirane postelje 40 K. Slobodno na ogled. Slobeden nakup. Ceniki zastonj in franko.

Pleakii stroj se po ceni prod». Vpraša se v upravništvu. 687
;xxxxxxxx:
V najstarejši narodni manufaktumi
trgovini se vsfed smrti gospoda
Karola Vanič, Celje
Narodni dom X
prodaja vsakovrstno blago, kakor: možko [in žensko sukno, druki, oksforti, platno vsaki širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd.
» po zelo znižani ceni! ^
Velika množina različnih
ostankov pod lastno ceno.
cxxxx*xxxxxxxxxxx*
Največji čudež narave.
„Semper viva" ali „Rastlina vstajenja"
Ta rastlina, ki raste v sveti deželi (Palestini) živi več sto let brez vode fn prsti. Ako položiš suho v toplo vodo, oživi v 24 urah in poprej mrtva, nndi se ti v krasni zeleni barvi. Ako jo v sadiš v lonček, se lepo razvija. A tudi če jo v suhem stanju položiš v omaro med obleko, ali kam drugam, ohrani leta in leta svoje življenje Njen za ljudi prijeten duh odpravi molje iz akleke ter ščurke in drago jednako golazen iz stanovanj. — Rastlini ne škoduje niti vročina niti mraz. — 0 tej čndežni rastlini se pripoveduje, da se je je mati Božja na begu v Egipt dotaknila in da ima od takrat večno življenje. To čudežno rastlino ima v edini zalogi in raipošilja komad za 1 E 50 h poštnine prstjo (ako se denar pošlje po poštni nakaznici v naprej, — po poStnem povzel j a stene pošiljate? 2 K) Rudolf Siarovašnik, eksport sadja ter razpošiljalnioa novosti v Slovenski Bistrici. (Štajersko.) Navodilo o porabi se priloži.
ApUflMA
Kako se imenuje ?
najboljši pridatek za kavo; Pravi „Franck4* z kavinim mlinčkom iz zagrebške tovarne. Poskus dokaže resnico zgoraj navedenega in vsakogar prepriča o vrlinah tega pridatka, ki se kažejo v slasti, moči, barvi, izbornem okusu in nizki ceni.	,„
judska Hranilnica in Posojilnica v Celju
pegiBtPovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graška cesta 9, I. nadstr.
obrestuje
Hranilne vloge po 4V»*/e brez odbitka rentuega davka. Sprejema hranilne knjižnice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga.
upaduje
V8ak torek in petek dopoldne. Pro5nje se sprejemajo in pojasnila dajejo rrak dan, izvzercši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure pop. Za vplačila po pešti so dajejo zastonj poštno hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima št 8. Za brzojave zadostuje naslov: Ljudska posojilnica Celje.
poaojuje
na zemljišča po 5% do 57,0/o, z amortizacijo ali brei nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Eonvertuje vknjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le k^leke.
■J
11
II lahko spite! 11
Razglas
če sle namočili perilo črez noč s pralnim izvlečkom „Ženika hvala", izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in lahko se opere perilo potem z milom „Schicht" znamka Jelen", da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček „Ženska hvala" in milo „Schicht" belita perilo kakor solnce.
Konji zaslužijo svojo krmo z nogami.
Šepavi konj ničesar ne zaslaži, pač pa stane dnevno denar. Zdrav, čvrst ktnj ne posabi več krme kot en šepavi in leni,
a ima večjo vrednost. „Pegasal" cd živinozdravnika Groasa napravi živce, žile ia členke živahnejše in enostavne, ter hitro ozdravi šepavost in otrpnelost, če pride ista do izpaha, izvinjenja, levmatizma ali udarca. Zelo izvrstno učinkuje tudi pri drugih slabostih nog pri konjih. Medli konji postanejo čvrsti in ognjeviti, ker zamorejo svoje noge zooet pravilno rabiti. Nadvojvodska pisarn» piše o učinka tega iluida sledeče: Pisarna Njih c. in kr. visokosti, prevzviš. g. nadvojv. Otona.
Gospod.- Ph. Mr. Paraskovieb, lekarnar! Prosim, da mi pošljete še 10 zavojev Vašega konjskega iluida. Ob enem si usojam Va3 obvestiti, da bo Vaš konjski flaid, kateri je izvrsten za zmakanje nog vedno ostal v hlevih Njih e. in ser visokosti, pr«Tzvišenega g. nadvojvoda Otona. To izvrstro umivalno sredstvo jaz vsakemu konje-rejcu najtopleje priporočam.
Velespoštovanjem 0. Romvralter, nadvojvodski nadzornik hlevov.
BPega:.ola je močnejši fluid v suhi obliki, in je radi tega zelo pripraven za vporabo med potjo. Drži se več let in bi moral biti pri vsakem konjerejcu shranjen. Večji zavoj stane samo 2 K 50 v. Enodnevna otrpnelost stane mnogo več.
Vzorci liti željo zastonj!
Piše se na nadvoivodsko hišnega založnika M. Paraskovich, z. z o. p. Dunaj VI. Mariahilferstrasse 51, Poatfach št. 13. „Pegssol" se dobi tudi v glavni zilogi za alpske dežele: Mr. pharmac. Ig Schille, velika trgovina, drogerija in trgovina s sanitarnimi rečmi „zum Samariter", Gradec, Sack-strasse št. 14.	608
Silv. Fontana mL: Maribor
Tegethof. cesta 23: špecerija in železnina
ponuja po najnižjih cenah: moiro giiiCO, Talijo, motvoz za vez (jute), peronoepora brisgalnicd, spleteno žico z bodicami za plotove, cement, lepenJto za strehe, karbo-limnm in vse v to stroko spadajoče blago. 530 Cene nizke, postrežba točna. Ceniki na zsht zastonj.
.«»■■■■■■■H
Podpiiani cerkveno konkurenčni odbor razpisuje delo v svrho popravljanja župne cerkve v Spod. Poljskavi. V to svrho se ba vršila ustmena dražba in sicer dne 29. junija 1812 popoldan ob 3. uri v hiši r ačelnika g. Matija Kotnika v Spod. Poljskavi 6t. 54
Cena skupnih del znaša, po cenitvi uradnih izvedencev 3500 K. Dela se izročijo le enemu stavbenemu podjetniku. Natančneji podatki so razvidni iz proračuna, ki je zanimancem na vpogled od 1. do 29. junija pri podpisanem načelniku.
Cerkveno-skladni odbor v Spodnji Poljskavi, dne 20. maja 1912. 611	Matija Kotnik, načelnik.
Zahvala.
Vsem blagim prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so prihiteli od blizu in daleč dne 11. maja v Črešnice, da so spremili našo nepozabno, iskreno ljubljeno 80 let staro mater, oziroma teto in staro mater vdovo
Ano Krajnc, roj. Koželj,
k večnemu počitku, izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se globoko zahvaljujemo za prijazno in sočutno spremstvo prečast. gg. župnikov: drameljskega, vojniškega, frankol-skega in pa domačega. Drameljskemu gosp. še posebej za globoko ganljivi cerkv. govor.
Priporočamo rajno v blag spomin in molitev.	619
Josip Krajnc,
župnik v Zibiki in c stali žalujoči.
Varaždinske toplice
(Hrvatsko).
Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. Nov zdraviliški hotel z električno razsvetljavo.
staroinaca radioaktivna žie-
plena fcnpelj + 50° C priporočljiva za trganje, re*mo, ishijo iti. Pitna zdravikšča za bolezni v vratu, krhl,u prsih, jetrah, želodcu in v drevesih. Električna masaža, blatne, oglj. kisi. in solnčue kopeli. Odprto celo leto Moderni kom-fort. Novi hotrlt. Krasna okolica. Vojaška godba. Prospekti zastonj od zdraviliškega ravnateljstva. — Zdraviliški zdravnik dr. I. Locheit.	607
Ivan Latzy
si dovoljuje č»e»it'm kmetovalcem naznaniti, da je parni mlin in žago v Pekrah pri Mariboru, katera je pridobil
kupnim potom, zopet otvoril Izvršuje rnlenjo in zamenjanje »stke vrste žita, kakor tudi
žaganje vsakovrstnega lesa točno in iavrstno. 597	P-osi torej oMlnaga obisk«.
Priporočam
svojo veliko zalogo manofakturnega, mednega in plat nentga blaga, svilene robce, kakor tudi druge vrste, v*e n-jcoiejš«. Srajce, kravate, odejo, perje, prsebso pa priporočim ceuj. odjemalcem velik« izber za sv. burno be'o in barvano blago vse po jako nizki ceni. Se priporoča za obilen obisk
Jažef Ulltg% Maribor,
Tegeitboff. va cesta 21. 499 Solidna postrežba.
Velik živinski sejem ,
se bode vršil dne 28. maja v Račjem pri Mariboru in so kupci vabljeni.
Kmetje, pozor!
Za praznike kupujte kmetje klobuke pri vitanjskem
klobučarju V. Jankovič.
Tam dobite ne samo lepe, ampak tudi zelo trpežne klobuke po nizki ceni.
	Ne pozabite	
0) VI £ ro Si	Volno, sukno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domaČi trgovini	Z 0 N e> i o 3
k & O k CL	H. E. Sepec,	S* «m M» A
	Maribor.	
	Grajski trg. ios6a Burgplatz.	—
Slivovko
v sodih od 60 do 400 litrov I» vrste, franko i od en liter K 1-18 pro4aja
Anton Stromayer9
velika žganjarna v Lučanah pri EraovSU (Leutschach bei Ehrenhausen). Vzorci na zahtevo brezplačno. 459
Apno iz Zagorja, portknd in roman cement, opeka za zid in streho, traverze, železo za vozne okove, štedilna ognjišča in posamezni deli za iste, kotti iz litega železa, bakreni kotli, najooljše zajamčene koga, deske, late in drogi, vse najceneje pri	479
Alojziju Maček,
Maribor, Tižaška cesta 25, zraven bolnišnice.
Proda se ali v najem da, pod jako ugodnimi pogoji
velika prostorna trgovska hiša
skupaj z 2 oraloma travnika, eno kovačnico in posebso stanovalno hišo, ob okrajni cesti, jako dober prostor za trgovino, tudi z nakupom jajc, masia, sadja, kuretaine, lesa in v*eh deželnih pridelkov, pri katerih se dandanes še največ zasluži. Odda se vsled družinskih razmer. Pri nakupa že zadostuje 2000 K, drugi dea*r z lahkimi pogoji. Ponudbe na Ivan Šošterič, Št. Vid pri Ptuju. 478
SUKNA
in modne tkanine za gospode in gospe priporoča izvozna hiša.
prokop sk0rk0vsky ifl sin
t Hnmpolou na Češkem Vztrsi na prebuja franko. Zel« z*erne cene. Na želj« h o C« m deti tukafrj.rzgotovitl gcs»ctfake obleke. 135
CEFIRE
II
Patria11
Češka delniška zavarovalna družba,
zavaruje proti nezgodam odraslih in otrok proti in brez pcvratka premij, dalje moderno zavarovanje jamstva vseh vrst in proti vlomu, tatvini itd.
Glavni zasfop v Mariboru,
Sodnijska ulica 17,
daje vsa pojasnila brezplačno in vsi krajevni zastopniki. 569
Pozor!
Pozor!
Ci	gumijeve trakove,
I 1199111 za cepljenje trt.
jamčim, da isti 8—14 dni kljub dežju, solncu in slani vstrajajo dobro na trti. Vzorci z»stonj In poštnine prosti,
Rudolf OesterreicJier,
Dunaj, II., Lilienbpunngas8e lO.
Delniška glavnica 8 milijonov kron.
Podružnica
Ribljanske kreditne
. v Celin
Rezervni zaklad 800.000 kron.
anke
sprejema vlogG na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka.
O
0
Vloge na tekoči račun obrestuje naikulantneie.
Izdajatelj in r.alotnik: Katoliško tiskovno cL
'idgovornl su-ednik: L. Kemperle,
t Tink tlakam« »v. Ciril» v Maribora.
1 z celega sveta.
Duhovnik zahoden. Zaboden je bil 401etni duhovnik Guiseppe Dellavalle iz Monze v kraljevski galeriji v Milanu. Na enkrat se mu približa neznanec in mu zasadi nož v grlo z besedami: Končal si pridi-govati nevednežem. Duhovnik se zgrudi in kmalu nar to izdahne. Obiskovalci galerije se vržejo na morilca, a ta potegne revolver in rani smrtno dve gospe. Slednjič so ga razorožili in aretirali, Pri zaslišanju je izjavil, da je .hotel ubiti duhovnika, ker je duhovnik.
Po zlati poroki umorjen. Porotno sodišče v Plz-nu je obsodilo na vislice 731etno delavčevo ženoBorik, ki je nekaj dni po zlati poroki ubila svojega TSletnega moža s sekiro. Na umorjencu se je poznalo 32 udarcev, Najvišje sodišče je obsodbo potrdilo.
Velikanski vihar na Ogrskem. Po vseji Ogrski je divjal dne 14. maja velik vihar. Na Sedmograškem je bil tako močan, da je v Varaju mnogo ljudi in živali izgubilo življenje. V Nagy Varadu in v Maros Vasarhelyju je podrl vihar mnogo stavb in odnesel strehe,. Velikanski vihar-vrtinec je v Balvaniosu Va-ralia razrušil od 350 hiš 330. ,Tudi cerkve je vihar porušil. Vojaštvo se je odpeljalo na kraj nesreče. Doslej so izvlekli izpod razvalin 4 mrtvece* Prebivalstvo prebiva na prostem. Tudi v sosednjih krajih Csabat Uifalu Baottli je napravil vihar velikansko škodo in jih popolnoma opustošil. Skoro popolnoma razdejane so tri vasit
Draga riba. V nekem bavarskem mestecu so vjeli ribo, težko 11 kg. Nek obrtniški mojster je razglasil, da poje to ribo od 8, ure zjutraj do polnoči sam. Ob 6. uri zvečer pa se mu je uprl želodec, imel je le še 6 kil ribe pred seboj, a jesti revež ni mogel več. Mojster je moral plačati izgubljeno stavo 100 mark (skoraj 120 K) in še 32 mark 30 pfenigov za ribo.
Vojaška pokorščina. Po mučnih vaj al/ je dovoljen vojakom kratek počitek. „Kdor je truden se lahko vleže" — ukaže narednik« Vse leže v travo, le dva enoletna prostovoljoa ostaneta pokoncu. — „Zakaj se ne vsedeta?", zavpije narednik nevoljno. — „Nisva nič trudna", gospod narednik. — „¡To nič ne de", za-kriči narednik, „se morata pa delati, kakor da bi bila trudna!"
Pijane svinje. Prijatelj nam poroča o sledečem, smešno zanimivem dogodku: Blizo Sv. Kungote je nek posestnik pretakal vino,. Postavil je tri škafe kalnega vina pred klet, da se izčisti. Gospodinja je tisti čas ravno izpustila svinje na pašo, Scetinarji so ovohali vonj sladkega vinca in so se spravili nad njega; posrebali so skoraj vse vino. Nasledki so se takoj pokazali. Večje svinje so se kar polegle po tleh in za-
spale, mlajše pa so skakale in divjale, se postavljale na zadnje noge in tulile po svoje. Posestnik je bil ves preplašen, misleč, da se je pojavila pri svinjah bole zen božjast, ali kaj takega Se-le, lco je opazil prazne vinske škafe, je vedel, od kod ta Čudna sprememba pri svinjah. Opaža se, da svinje po tem času niso več zdrave, kar je znamenje, da alkohol še živalim škoduje. Najdejo pa se ljudje, ki skušajo večkrat posnemali ta dogodek.
Stekli psi popadli 21 oseb, ena oseba umrla Ob belgijski meji pri Kapellnu je izbruhnila med psi pasja steklina. Stekli psi so popadli 21 oseb, izmed katerih je 1 mož umrl, ostali se pa nahajajo v Pa-steurjevem zavodu v Parizu.
11 čevljev dolga brada. Država North Dacota v Ameriki se sme ponašati, d'a ima največjega čudaka z dolgo brado na svetu. Ta člov,ek se imenuje Jolin N, Langseth, rojen v Norveški. -Njegova brada meri 11 čevljev in G palcev. Izračunal je, da mu je zrasla brada vsako leto za Štiri palce.
Zopet nesreča na morju. V neposredni bližini smirnskega pristanišča ob turškem obrežju v Aziji se je potopil dne 30. aprila parnik, „Teksas" grško-vzhod-ne paroplovne družbe „Hadži in Daud". Parnik je zadel ob pomorsko mino in se je takoj potopil. Razpok parnika je bil strašanski. Od druge strani se pa poroča, da parnik ni zadel na mino, temveč da ga je potopila granatna krogla. Ker je parnik zaostajal za vodilno ladjo „Montana", so turški topničarji v svarilo dvakrat slepo, drakrat pa ostro ustrelili. Ob četrtem strelu je zadela krogla v sredo parnika in se je parni kotel razletel. Poveljnik pristanišča v Smirni je takoj prijadral z jadranicami ponesrečrncem na pomoč. Med 108 potniki in 32 mornarji? ki so se nahajali na ponesrečeni ladji, so jih rešili 62, ranjenih je med njimi 9, 78 oseb je pa utonilo. Ladja „„Tbksas" je vozila tudi evropsko poŠto v Solun. , Pri rešilnem delu so se dogajali srce pretresajoči prizori, «Nekje mlado turško mater so potegnili mrtvo iz morja, v naročju je držala dva mrtva otroka. Na ladji so se vozili večinoma grški in albanski otroci. Listi ostro napadajo paroplovno družbo, češ, da je malomarna in da ne pazi na varnost potnikov, Kapitan ponesrečenega parnika je bil zelo drzen mož in je bil baje pijan, kio se je zgodila nesreča.
Milijonarji na Japjonskem. Japonsko-ruska vojna je nenavadno močno vplivala na razvoj 'Japonske, ki živi v gospodarskem pogledu novo življenje. Japonski listi trde, da je bilo do te vojne na Japonskem samo 440 Japoncev, ki so bili milijonarji, a danes jih je 1081. Zadnje ljudsko štetje na Japanu in Formozi izkazuje 50,000,000 prebivalcev, kar znači, da pride na vsakih 50.000 prebivalcev po en milijonar. Najbo-
gatejši človek na Japonskem je neki baron Mičuji, čegar premoženje cenijo na 1,200 milijonov kron.
Kihanje — dobro znamenje. Stara navada, da se kihajočemu vošči: Bog pomagaj, Bog daj zdravje, se vedno bolj izgublja. Že dolgo časa sem je samo navadni izraz uljudnosti nasproti kihajočim. Včasih pa ni bilo tako, ampak kihanje je bilo zelo pomenljivo in resno znamenje, ki je pomenilo dober, včasih pa slab dogodek. V starem Rimu je bilo kihanje po dnevi dobro, po noči pa slabo znamenje; odvisno je bilo tudi od tega, ali mesec sveti, ali je temna noč, ravno tako je vplivala na kihanje smer, proti kateri je človek kih-nil. Pisatelj Homer pripoveduje, da je prišel ravno takrat, ko je tarnala žena Penelopa čez izgubo svojega moža Odiseja, k hiši star berač. Ravno takrat je pa Penelopin sin Telemah tako strašno kilinil, da se je po celi hiši razlegalo. Penelopa je smatrala to za dobro znamenje in je z velikim veseljem sprejela starega berača v hišo in ga pogostila. Pod obleko berača se je skrival Odisej. — Vojskovodja Knesofon je na, bojnem pohodu proti Perzom zaman prigovarjal svojim vojakom, naj ne sklepajo miru s Perzi; vojaki niso hoteli o tem nič slišati. Kar neki vojak glasno kili-ne, vojaki se priklonijo in Ksenofonovo mnenje je zmagalo. SliČne stvari najdemo tudi pri pisateljih PUu tarhu, Herodotu in drugih,. V Italiji je Še zdaj v navadi, da se naštevajo kihajočemu cele litanije raznih pozdravov in voščil, Četudi nihče več ne verjame, da bi kihanje imelo kak poseben pomen.
Vlomilec pribil svojo žrtev v posteljo. V ruskem mestu Ušlabina je neznan človek vlomil v hišo nekega posestnika, Čegar ženo je našel samo doma. Prestrašena žena je hotela pobegniti in klicati na pomoč, a lopov jo je zagraJbil in ji zapretil, da jo ubije, ako zine le besedico. Nato je za£el iskati po hiši denarja. Ker ni ničesar našel, je hotel izsiliti od žene, da bi mu izročila denar. Začel jo je pretepati, a žena je molčala. Vlomilec je vsled tega ves pobesnel. Vrgel je ženo na posteljo in jo pribil na njo z žreblji ter ji hotel pribiti tudi roke, V silni bolesti pa je mučena žena zgrabila zločinca za obraz ter mui iztaknila okft. Vlomilec je vsled bolečin zakričal in nato pobegnil. Na ženino vpitje so kmalu prihiteli sosedje. Našli so ženo vso v krvi ter so" ji le s težavo izruvali iz nog žeblje. Uboga žena je izgubila mnogo krvi in dvomijo, da bi ostala pri življenju.
Se ena nesreča na morju. Parnik „Domenico Balduino", lc.i je vozil 1500 laških vojakov iz Tripoli-sa in Derne nazaj v Italijo, je pri rtu Spartifento v Južni Italiji zavozil na pesek. Pristaniške oblasti so lz Messine takoj odposlale parnike na pomoč. Vojaki so baje rešeni, Kapitan se je hotel usmrtiti, a so mu samomor s silo preprečili.
PODLISTEK.
Zanikarni Boštjan — slab kristjan.
(Anton Martin Slomšek. Drobtinice, 1. 18j6, str. 82—36).
Živel je blizu Drave nek mrzel kmet, Rateja so ga imenovali. Delal je pridno, kakor se je privadil, pa za vse lepo je bil mrzel ko led. Ako so prišli gospod župnik k hiši, se je Ratej skril, in če je bilo treba kaj k farni cerkvi pripraviti, ni krajcarja gleštal. Kako nehvaležno tak človek proti Bogu ravna, ki mu da vse;, ali bo imel srečo pri svoji hiši? S kakoršno mero se meri s tako se mu bo nazaj merilo..
Žena mu je rodila edinega sina; tUdi za Boštjana so ga krstili. Ratej pa je šel iz doma, ko je prišla Ratejka na porod. Ako bi ji ne bile stregle dobre sosedinje, gotejev (botrov) poiskale, bi bilo dete brez krsta umrlo in mati vsa zapuščena lahko vzela konec. Kaj se vam zdi od takega očeta? Ali ni grozovi-tejši kakor volk v planini? Ni šel na nobeno gostijo, ne sedmino, ni pristopil za botra;, bil je brez vse krščanske ljubezni, mrzel ko led in trd kakor les. Kakor stariši, radi tudi otroci.
Ratej ni imel ne hlapca ne dekle; družinče ni nobeno ostalo pri njem. Mati se je komaj z živino u-bijala, oče pa je bil od1 jutra do večera na polju, in ko je prišel zvečer domov, je napojil živino, se nave-Čerjal in je šel spat. Za Boštjančeka ni nobeden poskrbel, ali bo kaj molil ali se učil krščanskega nauka,. Poglejte prvo zamudo pri otrocih, ki se vse žive dni ne popravi. Sadje od solnca, zori, otroško srce od Boga dobi lepo podobo. Mati mora otroicu na prsih v nebesa kazati, oče ga učiti molitve, kadar mu da prvi kosec kruha* Tak nauk je otroku jutranja zarja; ako vni jutranje zarje, tudi ne bo lepega dne; ako nima otrok nauka materinega, ne očetovega težko se ga
bodo slejni (naslednji) nauki prijeli. Oh, starisi, otrok
učiti ne zamudite! Boljše je, da živina en večer ostane, da jej nobeden ne položi, kakor otroci zaspali, ne da bi molili; raje zjutraj živine ne napojiti, kakor otroci zamuditi, da bi prej jedli, kakor se pokrizab. Cesar se otrok navadi, bo še starček znal.
Cel teden si ni Ratej dobrega privoščil; v nedeljo je pa hitro po opravilu šel v gostdno jedel u. pil do trde noči ter prišel pogosto še-lo o polnoči domov. Mati je mogla malokedaj v cerkev; BostjanČe je hodi z drugimi fantini; pri krščanskem nauku pa m ostal. Po leti je moral popoldan pasti ^vmo po zim pa se je potepal; in če je doma bil prav pr den vzel ga je oče seboj v gostilno; na krščanski nauk n. no-
^"p^drugo zamu zamud, pri otrocih, ki se vse žive dpi pozna človeku. Bog vam je dal G delav-
nikov za vaša dela, sedmi dan je on sebi posvetil, ga določil v svoje posvečenje. Služba božja, molitev in pa beseda božja, mora biti naša prva skrb. Kdor nedeljo in praznik okrade, se smrtno pregreši. Ne le slišati sveto mašo, ampak tudi besedo božjo, posebno pa popoldne krščanski nauk, zapoveduje draga cerkvena zapoved. Oh, koliko duš se iz nevarnosti pogubi, ker jih ni h krščanskemu nauku, posebno pa otrok, kakor se je godilo našemu Boštjanu.
Oče se mu je izpil, in mati oslabela; Boštjan se oženi in prevzame kmetijo. Pa kakor kot mladenič navajen, tako tudi mož živi: brez Boga, brez molitve in krščanskega nauka. Njegov, oče je delal vsaj vsak delavnik in šel vsaklo nedeljo v cerkev. Boštjan je Šel proti cerkvi, pa pogosto ostal grede v gostilni; namesto službe božje je, namesto krščanskega nauka pije in pa igra; in ker mu je nedelja prekratka, po dva, tri dni ostaja po krčmah, in kadar zvečer ponoči pozno pride domov in mu žena zine le žal besedo, jo o-tepe. Oh, da se Bogu usmili, imeti takega mioža! Ali ni tat in ubijalec svoje žene in otrok? Le poslušajte!
Kar je žena doma pridelala, Boštjan zapije in zaigra. Še niso prav omlatili, že so hodili gostilničarji na skedenj. Otroke vsaj za sile* oblačiti, dekli in lilapcu, ki sta ju morala imeti, dati plačilo, za sol in posodo je morala uboga žena svojo lastnino ukrasti. Pa vse ni pomagalo; v desetih letih so pritisnili dolžniki in Boštjanu prodali kmetijo. Zapravil je sam, pa beračit morajo iti ž njim žena in otroci. Ali je to po pravici? Bode li Bog takšnemu Človeku spregledal, ki se izgovarja, rekoč: Ako pijem, zapijem svoje. ,„Kdor za svoje, posebno domaČe ne skrbi", veli sv. Pavel, je zatajil vero in je hujši od pogana" — kakor naš Boštjan.
Boštjan, od vseh svojih najboljših tovarišev zapuščen, gre čez Dravo ter se po tujih farah v dnini kot težak potika; Žena gre služit k poštenemu sosedu, ki je bil otrokom gotej (boter). Kaka tri leta sta tako živela. Boštjan pa ni cele mesece prišel v cerkev, vsa tri leta ni bil pri spovedi. Ali more iz take zanikarnosti biti kaj prida? Kdor Boga pozabi, njega tudi Bog zapusti. Ni bil Boštjan zato nesrečen, da je izgubil streho in premoženje; saj se mnogim tisočem ravno tako zgodi; ali da je celo Boga zapustil, to je bila njegova najgrozovitejša nesreča. Kaj mislite, kaj
se je zgodilo?
Ko se je Boštjan Že naveličal, vlačiti se po svetu, se gre goteju ponujat, da bi ga vzel v službo, ter hoče s svojo ženo zopet živeti. Od Božiča do srede leta živita skupaj, ali kar si je uboga, žena prislužila, ni mogla zadosti skriti pred možem; vzel ji je tudi s silo in je šel za pjene denarje pit žganje. Neko poletno nedeljo pride pozno domov. Bilo je vroče, in Ženo, ki je bila noseča, tako dolgo spravlja, da se gre ž njim kopat. Pijanec na samoti za vodo Ženo popade kakor Kajn Abelna, ubije mater in otroka pod njenim
srcem, vrže v globočino, ter se piovrne domov spat. Poglejte, tako daleč se poživini človek, ki se z mladega lepo Bogu služiti ne nauči, ne moli, h krščanskemu nauku ne hodi, k, spovedi ne gre. Tako daleč pripelje Človeka zanikrnost v službi božji. Oh, kako hudo je vendar zapustiti Boga, izgubiti sv. Duha! Takemu so postavljene vislice, njemu je pekel odprt.
Drugi dan Boštjan dolgo leži, in ker žepe dolgo ni na svetlo, ga barajo (vprašajo), kamo bi bila? „Meni se samemu dolgo zdi, da je ni", pravi BoŠtjanČe; pa na čelu so mu že vidi, kaj je storil. Gospodar pošlje po gosposko; gospod pride in njega izpraša, da sta se bila ponoči šla kopat. Peljejo ga za vodo, gospod ga drži za roko in mu Čuje na žilo. Ko pride na mesto, kjer je ubil ženo, mu začne žila neznano plati. „Ravno tukaj si ženo usmrtil", zarohni nad njim gospod, in Boštjanče, ki je tolikokrat rekel, da se ne boji ne hudiča ne biriča, zdaj ves trepeče, obstoji, kar je storil, pokaže mrtvo truplo, ki ga potegnejo iz Šume, O, vi mrzli, trdovratni grešniki, ki pravite: „Meni vest kaj ne očita", poglejte in pomislite, kako strašna je huda vest, kadar se zbudi, za toliko hujša, kolikor dalje spi. Strašno je, živemu Bogu priti v rok.e, katerega zanikrnik tako nemarno zapusti, kakor naš Boštjan.
Boštjana postavijo na sodbo ter ga barajo, kako se je mogel lotiti svoje lastne žene? Kaj mislite, kako se je izgovoril? „Mojo kravo", je dejal, „ubijem, dokler je moja, zakaj bi pa žene ne; saj sem ubil svojo, ne vašo," — „Ali ne znaš 10 božjih zapovedi", veli sodpik, „katerih peta pravi: Ne ubijaj!" — „Od teh pa Še nisem slišal", odgovori Boštjan. In ko nadalje pripoveduje, se sodniki prepričajo, da ne zna niti najpotrebnejših krščanskih resnic in da veliko let ni bil pri sv. spovedi. Duhovski gospod ga morajo sedaj v ječi poučiti, Česar se poprej vcerkvi ni dal poučiti. V Šestih mesecih je njegova sodba dotekla, bil je obsojen k smrti in obešen.
Žalosten konec zanikrnega, pa vendar navadnega življenja. Kako je prišel Boštjan na vislice? Za-nikrnost od mladjiji dni je bila žalostna lestvat po kateri je Šel na vislice. Prvi klin so mu zabili neskrbni stariši, ki ga niso poučili v krŠČapskem nauku; drugega so mu zabili dušni pastirji, ki ga niso bolj ostro imeli in niso prisilili dopolniti krščanske dolžnosti; tretji klin so mu zabili slabi tovariši, ki so ga hvalili in v zanikrnem Življenjui potrdili; trije klini pa so zadosti, nesrečen konec storiti, in čeravno ne na vislice, kakor nesrečni Boštjan, v večno pogubljenje priti, in to je Še-le največja, neskončna in večna nesreča. In kako gladek je pot v pekel med nami, z zanikrnosjtjo nadelan, pri mladih, kakor pri starih ljudeh; (la skoraj večji del ljudi, posebno pa moških, pravega pota v nebesa ne pozna, ter hodi po cesti, po kateri pelje zanikrnost kristjane v pekel.
idiC & Komp., L!»bljana
tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini patentiran dvojno zarezani
strešnik zakravac
s poševno obrezo in priveznim nastavkom »sistem Marzola'.
Brez odprtin na vzgor!-Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše krSšje streh sedanjosti I
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	485	Spretni zastopniki se iščejo.
Trgovina « Špecerijskim blagom
Pozor Slovenci I
Trgovina z moko In dež. pridelki
Točna in solidna postrežba.
nton Kocuvan
IÍÍÉÉ Ring Ít 2 Ivan" Ravnikar
Celje, Qraika cesta 21.
Glavni zastop in zaloga pravih švicarskih vezenin (šlinga-rij) za posteljno in telesno perilo in ve;<ano robo za cele obleke. Bele vezane oblekce za fcirmance. Vzorci na vse strani so na razpolago poštnine prosto. Cene izvirne tovarniške! — Priporoča tndi svojo veliko zalogo najboljšega perila za dame in gospode, klobuke, čepice, dežnike, naramnice, nogavice, rokavice, žepne rti te, svilnate robce in šerpe, predpasnike, bluze ovratnike in manšete najboljše kakovosti, kravate, šapote, moderce, preproge, parfuma itd. Raznovrstne predtiskovine in drog« ženska ročna dela. Nagrobne vence in trakove. Za mnogcbrojen obisk prosi
Anton Kocuvan.
Zaloga vsakovrstnih semen
Na drobno na debelo.
Zaloga rudninskih vodil
405
Grssška ulica št. 22.
za moške in volneno za ženske obleke 83 zadnje mode, razpošilja najceneje «Jugoslovanska razpošilj alna
R. Stermecki v Celju št 300,
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Na debelo!
Serravallovo
železnato kina-viie
fliglen. razstav* Dunaj 1806: Državp« cš-
:: lika in častni diplcra k s!»t! kolajn, :j
Krepilno sredstvo ss slabatos, as»l®-kmie in rekonTOŽesc®nte. P«rao& ?oljo do jedi, atrjoje, frree in popravi kri. Isfcoren okus. Nad 7000 ste?-aiSkih ■prUfevaL •
»»e. tr .iuni i*M§
Trtasto-ftapoalife
«sumu » st«ju.uiaak pv pot I 6 š rW '« i I t S i-88.
Na debelo!
Veletrgovina s papirjem.
Na drobno!
Goričar & Leskovšek
Celje : Graška ulica Stev. 7.

Zvezna trgovina iS
Celje, RotovSka ulica štev. 2.
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za nrade.
Edina šfajers. narodna steklarska trgovina
na debelo In na drobno
Franc Strupi :: Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
«s	NaJsolidnejša in točna postrežba.
Glavna slov. zaloga, velikanska izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor: štrang, ujzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež seno in otroške postelje itd. — Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in lakov. Zaloga na grobnih in voščenih sveč itd.	93
Ljubljana
— i^ovi Vodmaf
izdeluje vsake vrste harmonije po najnovejšem ameriškem sistemu, za cerkve, šole, društva itd. od 140 K naprej. 528 Cenik franko.
t t preblavska
mineral, voda i
t ♦
Visoko cenjena, staroznana natronska kislina z izvrstnim okusom, nedoseženo čistostjo in veliko ogljenčeve kisline.
Veletrgovina s Specerijo in z deželnimi pridelki
«ton Kolenc CtHf
Na Irobnol
Pravan iainovwnr'da se mora blag0 kupovati LLdLVlL JCl£gU>Ulpri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim špecerijskim blagom, tako da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenj. gospodov trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, Če tudi z najmanjšim poizktusom in prosim za mnogobro-jen obisk. VeleČastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke, kakor: oves, pšenico, suhe gobe, fižol, seno, orehe, vinski kamen itd., sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne »preče ter petrolejske in druge sode.
Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, domačo deteljo, travo, ter čebuljček, fižol in krompir za sadit, bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine pa imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9 do 15 K per 100 kg.
Poštna naročila se izvršujejo z obratno poŠto.
I preblavska slatina
z	čista, alkalična mineralna voda, zdravilna
♦	pri pomanjkljivi prebavi in spremembi hrane, X katarih, želodčnih, mehurskih in ledvičnih £ boleznih.
I preblavski vodni izvir
'f	vsebujoč mnogo ogljikove kisline, naravna
natronska k< slini, je pripravna radi prijetnega okusa posebno za brizganje vina, za mešanje z sadnimi soki in je tudi brez vsake primesi zelo izvrstna, okrepčilna pijača.	361
t T)fthitf a qa v vseh trgovinah z mineralno «
♦	ff \JU I tf cfl	vodo, lekarnah, špecerijskih |
♦	trgovinah, kakor tudi po oskrbni&tvn Sta- S t denca v Preblavi, KOroško.	| t l
Fr. Kampnš: Ig. Poljskava
pri Pragarskem

vsem kmetom naznani in se jim priporoča, da bi prišli k njemu stroje kupovat, ker zdaj jih ima okoli 2- do SOO doma, vsake vrste, ima zdaj najnovejše ročne mlatilnice, tudi geplne-mlatilnice, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brane, okopalnike in osipalnike, mline za sadje in grozjo mlet, stiskalnice ali preše, najnovejše sesalke ali pumpe za studence in gnojnico, s katero se lahko napumpa v eni minuti eden pdovnjak vode ali gnojnice, vsake vrste male in tudi velike tehtnice, tudi vsake vrste mostne tehtnice, katere postim sam postavit na svoj odgovor, stioje za feno kosit, obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja; ima tudi vsakovrstno železje za mline in žage, tudi motorje na bencin, sesalni plin, surovo olje, sopar ali „dampf", največje mlatilnice, zraven ima vse kar kdo rabi, stroje za šivat „Central Bobin" po najnižji ceni, vsakovrstne stroje za kovače, lončarje, opekarje, tudi opreme za pekarije, kotle za kuho, brzoparilnike prave rAlfa Separator", po najnovejšem izdelane, pri katerih se prihrani zelo veliko časa in drv. Najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma vsakovrstno zrnje melje in doma vsakovrstno moko napravi, goni se lahko na roko, gepl, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, dam tudi vsakemu kmetu na poskušnjo; kolesa ali bicikelne, pisalne stroje vsake vrste. Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji, tudi na več let. Kdor k njemu na dom pride, ali ako mu piše, da se on sam pri kmetu oglasi, dobi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov ceneje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške na dom, da ve dogovorita, ne na kmetove stroške. Vse varstvene priprave za mlatilnice se pri njem dobijo, katere mora vBak kmet imeti, kdor ima mlatilnico.