Štev. U2.
Letnik V.
Maribor, .dne 1. oktobra 1913.
Naročnina listu: —
Celo leto .	. K 12•—
Pol leta . . „ 6'— Četrt leta . . , 3-— Mesečno .	. „ 1'—
Zuna] Avstrije : ===== Celo leto .	. K 17-—
Posamezne številke s:	10 vinarjev. ::
Inserat! ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne. :::
Rokopisi 6e ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor MwroSka ulica S. = Telefon Sl. 113.
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11,—12. ure dopold.
Slovenci !
V soboto, dne 4. oktobra ob 8. uri zvečer priredi
~~ s K z laven društven shod
v prostorih društva katoliških rokodelskih) pomočnikom s sledečim sporedom:
1.	Zakaj napadajo Orle ? Govori br. Žebot.
2.	Naša strokovna organizacija. Govori dr.
Veble iz Celja.
Katoliški Slovenci! Pridite v velikem številu k temu zborovanju, na katerem hočemo protestirati proti zadnjim napadom na naše Orle. 'Obenem je zborovanje velevažno za organizacijske zadeve katolišikornarodnih delavcev.
f „Germania triumphans“.
Mirovna pogodba med Turčijo in Bolgarijo je podpisana, situacija na Balkanu pa s tem Še ni razjasnjena:	nad opustoš,enimi balkanskiirp pokrajina-
mi noče zavladati mir. Kakor da bi imel zloben duh svojo roko vmes, se zdi. Komaj se poraja upanje, da se bo bojni krik polegel, da bodo bojne lurije ponehale s svojim krvavim plesom, že, na(stpnejo nove komplikacije in že teče kri na novih bojiščih. Ni bil še sklenjen definitivni mir zmagepijanih ‘zaveznikov s Tjurčijo, že so se začeli klati zavezniki med seboj. Ni še bil sklenjen mir mecl Bolgarijo in Turčijo, že je začela moriti albalnska roparska druhal po srbskem ozemlju. In ni se še posrečilo iSrborn obračunati z albanskimi divjaki, že prihajajo vesti o ostri napetosti med Turčijo in Grčijo. Grški kralj, ki se je po vspehih obeh vojsk podal na zmagoslavno potovanje po Evropi, je prekinil svoj oddih in hiti z največjo naglico v svojo domovino. Zi grozo opaža človek, kako kažejo vsa znamenja,'da Še ni dovolj krvopre-_litja, da hočejo zahtevati razdraženi bogovi ) novih ’hekatomb človeških žrtev.
Ce človek le površno premotri zgodovino zad- . njega leta, ga mora pretresti. Le listajte po zgodovini, pa ne boste našli nikjer na časovno tako omejenem prostoru toliko heroizma,. toliko junaštva, ? takšnih slavnih zmag, 1 tolike ženiajnosti in tolike požrtvovalnosti, pa tudi ne toliko krvi, toliko grozot, tolike zaslepljenosti, tolike sebičnosti in tolikih nepričar kovanih udarcev usode. Zdaj ste še navdušeni, za-
divljeni in očarani, par trenutkov pozneje se vaša razsodnost zgraža nad kratkovidnostjo proslavljenih voditeljev in satansko zlobo diploma,tičnih intrigan-tov ter krvavi vaše srce žalosti, kakoi^ krvave tisoči junakov iz ran, prizadetih od bratov]. TMvolnejše in brezsrenejše igre si usoda 1 res Še ni dovolila s kakim ljudstvom, kakor je bila igra z balkanskimi narodi. Kako smo bili pred prilično letom dni vsi polni zanosi tega navdušenja za združene balkanske narode, ki so majidrali v tla mhojgjostoletnelga sovraga in je sv. križ hitel od zmage do zmage nad polumesecem. Radostili smo se z balkanskimi brati in smo jim iz srca želeli, da bi osvobojena domovina postala močna in blagoslovljena, da bi na Balkanu zagospodovali Balkanci. In danes? Sloga med balkanskimi narodi je razbita, junaška smrt tisočev za krst častni in svobodo zlato je bila zaman, Balkan je zopet torišče za evropske intrigante in balkanski narodi ne bodo samostojni gospodarji na svojih tleh,, temveč bodo še dalje roboftili tujcu. 'Žalostna in tragična bilanca, katere pa še niti ne moremo zaključiti, ker je balkanski problem še vedno nerešen, ;še vedno — v razvoju. Konečnega rezultata Še vedno ni, opraviti imamo še vedno samo s posameznimi fazami, zato tudi ne moremo izreči konečne sodbe.
Nejasnost, nesmotrenost in nestanovitnost balkanske politike se kaže tudi sedaj. Vprašajte državnike, čitajte časnike, zasledujte dejanja:	vsepovsod
laviranje in neodločna breznačelnost. 'Poglejte ./Avstrijo , poglejte Rusijo, Rumsunijo, Bolgarijo,, Italijo, Srbijo ali Grčijo, povsod najdete neodkritosrčno nejasnost. Vsak vleče na svojo stran, in vsak išče svojih lastnih koristi. Ce trpe :in krvave pod tem narodi, kaj to briga merodajne kroge. Njihovemu trenutnemu razpoloženju in njihovim kapricam je zadoščeno, zato — basta! Dve državi pa znata smo,treno in premeteno izrabljali ta položaj: Nemčija in Turčija. Nemčija si od dne do dne pridobiva obsežnejši teren na Balkanu. 'Sedaj je potisnila Avstrijo z njenimi simpatijami na stran' albanskih roparjev, Sa ima iako v Srbiji popolnoma prosto roko. Turčija je pa že znala pritegniti na svojo stran ponižano Bolgarijo. Ce prav 'ji je odvzela skoro vse sadove prve vojske, ji je vendar znala ponuditi nekaj, cukerčkov, na katere je od vseh drugih zapuščena reva nasedla. Kakor vse kaže, ne pomenja carigrajski mir samo konec spora med Bolgarijo in, Turčijo, temveč pričetek prijateljstva med obema državama. To pa daje Turčiji seveda veliko zaslombo in že postaja napram Grčiji vedno drznejša. Ta zveza je pa seveda zelo
dobro došla tudi Nemčiji, ki ima preko Avstrije in Bolgarije odprto pot v osrčje Turčije. Lahko umevno, ’da je i,z vseh teh vzrokov potek zadnjih dogodkov za nemštvo zadovoljiv, ,da nemštvo z neprikritim veseljem pozdravlja razvoj balkanskega problema v zadnjih mesecih. To pa nam pove, rda smo mi igro zaigrali, da moramo še z večjo intenzivnostjo kakor do sedaj napovedati boj prodirajočemu nemštvu. In pozabiti ne smemo, da smo navezani sami na-se. Avstrijska politika se bo gotovo zopet pustila zvoditi na napačna pota in bo padla v jarek, ki ga ji koplje: „Germania triumphans.“ '
Pripomba k protialkoholnemu shodu T Milanu.
Vrnil sem se iz Milana skozi deželo, kjer je šnops — „landesüblich.“ Moje uho je med potom pogrešalo krasen, kakor olivno olje tekoč Dantejev jezik, moj okus pa južno sadje. Ni brez pomena, da Koroška, dasi soseda Italije, sploh ni bila zastopana v Milanu. Na svojem potu od Pontafla do Spodnjega Dravogradar nisem mogel dobiti sadja. V Beljaku so se kakor muhe zaletavali v mene natakarji z vprašanji, kaj hočem piti! Sele v Sp. Dravogradu, torej za pravo že na štajerskih tleh, sem dobil par rapelj. Ce bi bil zahteval šnops, bi gotovo bil na vsaki postaji dobro postrežen! O, kb bi mogel pokaza,ti milanskim kongresistom to srečno deželo kralja alko-t hola!
Prišedši domov, sem naletel v št. 109. „Straže“ „opazko k mednarodnemu protiajkdhojnemu kongresu“ neznanega mi. gospoda pisatelja —b—.
Iz dvojnega razloga, sem bil vesel te opazke, prvič, ker mi spričuje, da je vsaj nekdo bral moja poročila, drugič, da so ta, poročila vzbudila vsaj neko reakcijo, ker pri nas resne stvari redko izzovejo diskusijo. Bere se, če se sploh bere, pa se položli ad acta in mirna Bosna! Sedaj pa si dovolim svojo pripombo k imenovani opazki. Stvar je načelne važnosti in mi daje priložnost, še enkrg/t obrniti pogled na ravnokar zaključen kongres.
Torej gospod pisatelj brez ovinkov trdi in izrecno povdarja: 1. da svetovno organizacijo protialkoholnih bojevnikov vodijo — framasoni, 2. Judi an-tialkoholizem je v službi framasonov in 3. prirejanje internacionalnih protialkoholnih kongresov je — fra-masonska politika. Dokazi za to trditev: 1. pisatelj je že to enkrat na tem mestu (v „Straži“) povdarjal, 2.
PODLISTEK.
Kriva prisega.
(Povest; spisala Marica Topolnikova.)
(Dalje.)
"„To pomeni, da je Jože vrgel Petka iz voza in tako močno, da je bil, pri priči miftev. Videl sem na lastne oči celi prizor, ko sem ležal pod velikim hra)-stom blizu gozda in tako po navadi kradel božji dan. Imela sta nek razdražen pogovof med seboj in ko,pa tako dalje gledam, žb butne Petek v cestni jarek. In Jože se je z neznansko silo odpeljal, jaz pa sem stopil k mrliču, potipal ga in ko sem videl, da ni več sledu življenja v njem, tekel v vas in raznesel novico, da leži v cestnem jarku živinski kupec Miha Petek, kateri se je gotovo v pijanosti pobil. Hiteli so ljudje in dognali, da je res pri padcu dobil smrtni udarec. Sedaj je že pokopan, a, tega ne bo izvedela živa duša, zavoljo tebe bom molčal na vse večne čase, ker ti že itak preveč trpiš.“
„Hvala ti, Stevek, za te noVice, ki so sicer res strašne za me, vendar je prav, da so mi znane. Enkrat v življenju še hočem poskusiti srečo in ga, spraviti nazaj k Bogu, mogoče ne -brez vspeha. Da boš molčal o tem, me tudi veseli, hvaležna sem ti. Dobro srce imaš-. Bog bo ti že poplačal.“
Se nekaj besed in .odšepaj je.
Ostala je uboga Rezika sama, sama is svojo žalostjo in zavestjo, da je žena krivoprisežnika ' in ubijalca . . .
Ta grozna, zavest ji je izpodkopala zadnje najmanjše upanje,..ki se je kot nekaka, majhna lučka še svetlikalo v daljavi, da se bo mogoče mož še vse eno izpreobrnil, da je še tudi za njo najme-njenih vsaj nekaj srečnih dni na item svetu. S to zavestjo je položila v grob zadnje nade, zadnjo najmanjšo tolažbo.
Počasnih korakov je šla v hišo in legla v posteljo,, iz katere ni več vstala! . . .
Drugi dan se oglasi pri nji Mohorko. Stevek mu je hitro povedal željo Rezikino.
„Bog te živi, draga žena. 'Žalostno je, da te najdem v postelji. Zakaj pa se ne zdraviš, mogoče bi pomagalo“, de sočutno Mohorko, dobro vedoč, kaj tare ubogo ženo.
„Oh, za-me ni zdravila na svetu. Se bi bilo mogoče, a tistega uživati ne dovoljuje mi usoda. In ker mi ni namenjeno več sreče, čakam mirno, v božjo voljo udana,, konca. Imam samo skrb za otrokai, bojim se, akb bo posnemoval očeta. INadalfe me muči dejanje mojega moža napram vam, ki site ubogi, a vas je tako strašno opeharil. A potolažite se, Bog bo poplačal vaše solze tisočero na, vas in vaših otrocih.“
„Nič za,to. če me je ogoljufal. Plačal sem mu, a zato vse eno živim in če tudi revno, a gotovo srečnejše kot on.“
„Tb je gotovo. Sedaj vas pa, prosim, uslišite še mojo prošnjo. Saj je to moja zadnja prošnja, kajti čutim, da se mi bliža smrt. Imam prihranjenih 3000 kron, katere sem si privarčevala skozi leto, odkar je mož zapravljal. Krajcar (za, krajcarjem sem vlagala v hranilnico in to za svojega) otroka. A sedaj izročam knjižico vam, ker ste pošten mož. Vzemite si ta denar, imejte ga sami, v povračilo ^a, storjeno vam krivioo. Ob enem vas prosim, skrbite nekoliko .po moji smrti za mojega nesrečnega otroka, ki žal že leto dni nima očeta,, a v kratkem izgubi Še mater. 'Oh se ne briga za njega. Mogoče ga vzamiete k sebi in ga v strahu božjem vzgojite s svojimi otroci vred in Bog bo vam enkrat plačnik.“
Solze so stopile v oči možu, ko je videl, kako blago dušo ima ta nesrečna žena. Z, veselim srcem je vzel knjižico ter obljubil skrbeti za malega otroka Jožeka.
„Bodeva mu jaz in moja žena 'drugi oče in mati, le bodi brez .skrbi. Ta denar bom pa pustil, katerega si ti vlagala s solznimi očmi in trpečim srcem tako dolgo, dokler sinček ne odraste, da bo šel
v šolo. Ako bo imel veselje, bom ga dal študirati in če bo božja volja, postal bo duhovnik ter,kot tak zadostil za grehe očetove.“
„)Oh, sedaj pa lahko umriém, ko sem našla takega človeka. Molila bom pri Bogu za vas.“
Ves srečen je pripovedoval zvečer Mohorko še svoji ženi o obisku, in pogovoru s Koprivnikbvo Reziko,	. i ! ! n M I.PÌ1
Ta ga je z zanimanjem poslušala in z veseljem privolila, biti druga mati ubogemu otroku.
VII.
Po odhodu Mohorkovem se je čutila Rezika še posebno slajba. Prosila je družino, da so ji poklicali duhovnika,. Jožeta ni vprašala, mu je po volji, ali ne.
Ko je slišal, kaj nameravajo, ni nič rekel, ampak šel na hlev, se zaril v seno in mislil zaspati,, a ni mogel. Študiral je, preiskal celo svoje življenje in spoznal, da od časa,, ko je zavrgel Boga, je vrgel od sebe tudi vso srečo in blagostanje. A nazaj k Bogu povrniti se — nikdar!
V	take misli zatopljen, (Zasliši klic dekle od spodaj :
,„Kje pa ste vendar, oglasite se, gospodinja u-mirajo !	•
V	trenutku je bil spodaj, Tako strašno so ga spekle te besede. Vedel je, da ji je on-otroval življenje, 'da ji je on pripravil prerani grob.
„Ne, ne sme umreti, živeti mora V kričal je, ko je bežal po stopnicah k njej.
Rezika je ležala smrtnobleda v postelji. Roke je imela sklenjene k molitvi in bridko se je nasmehnila, ko je vstopil.
„Kakor vidiš — trenutki mojega življenja — so šteti. Ne bojim se smrti, saj me navdaja upanje — da se samo preselim — v lepo1 — srečnejše življenje“, govori v pretrganih stavkih bolna žena.
„Ne boš umrla, jaz nočem biti kriv, da sem te
ubil ! *
1 1	(Konec prih.)
uvodni članek iste „Stražine“ številke; 3. lista permanentnega odbora protialkoholnih kongresov in 4. deveti kongres je pisatelja o tem popolnoma prepričal — torej mednarodni protialkoholni kongresi so framasonska politikai, in katoličani, ki smo ‘se shoda, vdeležili, smo delali le štafažo prostozidarstvu (če ne kaj hujšega!), svetovno organizacijo protialkoholnih bojevnikov vodijo Iramasoni, a ker [posamezna idrušlfrja skušajo v podrobnosti to izvesti, kar v glavnih potezah začrtajo svetovni kongresi, sono za pravo mi u-boge pare, ki žrtvujemo čas, moči, zdravje in denar pri protialkoholni organizaciji, le hlapci in ekseku-tivni organi svetovnega prostozidarstva.	1 a težka
obdolžitev nehote spominja na zadnji volilni boj na Goriškem, kjer so mlajšo katoliško strugo očrnili kot sovražnico ljudstva zato, ker obsoja pijančevanje.
G.	pisatelj —b— ne bo zameril, da njegovih prvih dveh dokazov sploh ne jemljem v poštev, ker če on trdi da je antialkoholizem (v službi framaso-nov, lahko jaz nasprotno trdim in trditev odtehta trditev, dokler ni drugih dokazov. Kar se tiče permanentnega odseka„obsega priročna knjižica za milanski kongres (Guide du Congres) 49 odbornikov. /Mnogi izmed teh meni niso Osebno znani, gotovo tudi ne g. _b—, nekatere poznam kot prostomislece, a nekas tere tudi kot odločne katoličane, n. pr. baron Pražak ali dr. Ming, vrli sobojevnik že rajnega švicarskega škofa Eggerja. Sestava permanentnega odbora, torej pač kaže, da to ni morda odbor za kak katoliški shod, ampak na protialkoholnem bojišču se srečavajo ljudje najrazličnejšega-, mišljenja, kakor je lepo rekel škof Egger na V. mednarodnem protialkoholnem shodu v Baselu 1. 1895 in sicer kot delegat Leona XIII. (!): „narodni ekonom in doktor zdravilska, papež in delavski vodja, vsi se morajo vjemati v tem: alkohol je naš sovražnik!“
Kakšne vtise je g. —b— dobil na I X. mednarodnem kongresu, meni ni znano, ampak opiram se na svoje izkustvo, ki sem ga dobil v Milanu. V kongresnih razpravah ni bilo ničesar, kar bi žalilo katoličana, spornih verskih točk so se vse stranke izogibale. : Kongresistov je bilo 1100, kdo je imel tu večino, ali pozitivni kristjani, ali svobodomiselni prostozidarji, in med pozitivnimi kristjani katoličani ali protestantje, je težko reči, ker to vprašanje sploh ni stopilo v ospredje, 'pač pa so pa,rkra,t trčili skupaj zmerniki in abstinentje in sicer v generalnih sejah, kakor tudi v naših katoliških sestjainkih 1 (n. pr. dr. tide in urednik lista „Civiltà Cattolica“). Zasledoval sem nalašč poročila o shodu v svobodomiselnem listu „Corriere della Sera“, paj nisem ničesar zasledil, kar bi bilo zoper moje versko in svetovno naziranje, še celo o naših specifično katoliških sestankih je objektivno poročal. Predsednik, dasiravno framason, je sam prebral prisrčen pozdrajv kongresu milanskega kardinala in drugih škofov ter društva katoliške italijanske mladeži.
Seveda, papeževega delegata med zastopniki mnogoterih vlad ni bilo, škof nobeden ni bil navzoč, to je pa razumljivo z ozirom pa sedanje italijanske cerkvenopolitične razmere. *
Katoliško protialkoholno društvo („Kreuzbünd-dnis“ šteje čez 401)00 udov, protestantski modri križ menda Še več, dočim štejejo guttemplerji, ki jih je u-stanovil monist in prostozidar Forel, 20.000 udov (po poročilu „Corriere della Sera“ 25. sept. 1913). Kreuzbündnis in protestantski modri križ nimata s prosto-zidarstvom nikakšne zveze, kakor naša „„Sveta vojska“ ne.
Kritično je torej, kar splošno trditi, da protialkoholne bojevnike vodijo framasoni in da je protial-koholizem v framasonski službi. Pač sem za Časa kongresa opetovano slišal od raznih kongresistov, ki so se vdeležili že prejšnjih kongresov, da so framasoni skušali se polastiti tega gibanja in na svetovnih shodih je večkrat padla tudi kaka beseda '.zoper katoliško cerkev, češ, da pospešuje alkoholizem, zato pa je bilo treba, da. katoličani krepko stopijo na plan in paralizujejo framasonski vpliv. Nič bi fra,masonom ne bilo ljubše, kakor če bi katoličani izostali od svetovnih kongresov, in če bi naš g. —b— a svojo opazko kaj takega mogel doseči, bi jim storil največjo u-slugo.	<
Mednarodni protialkoholni [kongresi so velikega pomena zlasti z ozirom na vlade in parlamente, ter mogočni alkohol, kapitalizem, katoličani se jim ne smemo odtegniti. Ce framasoni skušajo protialkoholno gibanje porabiti v svoje svrhe, imajo iz svojega stališča prav. Protialkoholno gibanje ni namen, ampak sredstvo, da se človeštvo zboljša, ozdravi, povzdigne, osreči ; v čem to obstoji, v tem sta si Seveda'pozitivni kristjan in svobodomiselni framason fv popolnem jnasprotju,“ a kdor bo delal, tisti bo žel vspelie. *	■
Za časa.kongresa so imeli duhovniki za, sebe zborovanje, potem je posebej zborovajla mednarodna katoliška protialkoholna liga, a Italijanov, ki bi kot domačini vendar lahko prišli,, je bilo primeroma zelo malo. Ce imajo italijanski katoličajni in zlasti duhovniki tako malo zmisla za protialkoholno gibanje, naj se ne čudijo, Če jim prostozidarji rastejo čez glavo.
Graški prof. Ude je prav primerno opozoril na znano evangeljsko priliko o usmiljenem Samaritanu. Duhovnik in levit sta šla mimo ranjenca, ki je vendar bil njune vere in narodnosti, prišel pa je Samaritan, ranjencu tuj po veri in narodnosti, in se ga je usmilil. ■ Moderni ranjenec je alkoholizirano naše
ljudstvo, nikaj- ne posnemajmo starozakonskega duhovnika in levita, da bi moral priti šele nasprotnik (po veri in narodnosti) in se usmiliti tega ljudstva! Nič ne pomaga jadikovati, češ, znanstvo, umetnost, higijeno, celo antialkoholizem so si prilalstili framasoni. Delati treba! Kakor je nekdaj apostol Pavel zavestno ,vzkliknil judovskim nasprotnikom:	jJHebrejci
so, tudi jaz, Izraelitje so, seme Abrahamovo so, služabniki Kristusovi so, jaz še bolj (II. Kor. 11, 22, 23), enako morajo katoličani! dandanes z dejanjem zavrniti nasprotnike: učenjaki so, tudi mi, človekoljubni so, tudi mi, patriotje so, tudi mi, abstinentje so, tudi mi . . .
* *
*
Sklenem z naslednjo, nekoliko smešno dogod-bico. Na kongresu so bili dovoljeni le štirje uradni jeziki: (francoski, laški, angleški in nemška, vkljub temu je včasi izgledalo kakor v Babilonu. Neki O-ger je bral v nemškem jeziku svoje poročilo. V ozadju zborovalne dvorane so zmiraj šepetali ter motili poslušalce in govornika, ki je bral bolj tiho in nekoliko z madžarskim naglasom. Tu izbruhne v dvorano sosed ob moji strani prav po kranjsko na glas: „Saj še brat ne zna!“ V meni je pokal smeh, poslušalci pa so ugibali, kakšna je bila ta „šprajlia“ : (francoska, angleška, nemška ali — esperanto. Pomena nihče ni razumel, medklic je ostal brez reakcije, še predsednik ni prijel za zvonec. Nekoliko več odmeva, kakor ga je imel medklic kranjskega prijatelja, bi želel pri nas poročilom o milanskem protialkoholnem shodu v prid toli potrebne treznosti > med slovenskim! ljudstvom.	i !	— o—
Kranjski deželni zbor.
Kranjski in naši štajerski liberalci so drug drugega vredni tovariši:	kričaivi, bahaški, lažnjivi
in nepošteni so oboji. Sedaj, ko jih je ljudstvo že dazio v popolen politični penzijon in se ne zmeni zanje že nobena smrdokajvra več, se derejo kot znoreli in bijejo okrog sebe, kot bi bil cel svet njihov. Mojstri v tem „delu“ so zlasti kranjski liberalci, ki naše — precej prekašajo. Ni čuda, ker naši se ne spakujejo še toliko časa po tej nehvaležni slovenski zemlji jcot kranjski in tudi se dr. Kukovec ne da primerjati z dr. Tavčarjem, ki ima vsekajkor precej več pameti, če prav* liberalne, kot naš general. Ljubljanski Rib-nikar je pa sploh nedosegljiv in v štajerskem liberalnem taboru brez ekvivalenta; lenarčki dr. (Gorišek mu je‘nekoliko podoben, ' toda ne doseže ga niti od daleč.
Ti kranjski liberalci tedaj so silno divji, ker jiin je ljudstvo obrnilo hrbet in nimajo v deželi nobene odločilne besede več. Z lažjo, obrekovanjem in vsemi drugimi sličnimi sredstvi skušajo oblajtiti S.
L.	S. Kdor čita samo kranjske liberalne liste, mora priti do uverjenja, da je S. L. S. na Kranjskem na robu propada, da so politiki S. L. S. sami falotje ih da cela dežela komaj-pričakuje.povrnitve nemško-li-beraln§ strahovlade. Ta liberalna moč pa obstoja samo na papirju in je zgolj časnikarsko /širokouS|tenje. Kadar je namreč treba poslance S. L. S. in njihovo gospodarstvo poklicati resno in z dokazi na odgovor, pa zbeže in zatajijo celo svoje lastno časopisje.
Tako je bilo tudi sedaj. Že mesece sem je bilo öitaü v liberalnih listih najpodlejše invektive proti S. L°. S. in njenim voditeljem. ITJheimerco, Pavšlar-ja, Milani, pl. Sukljeja in druge.'so si izposodili, da bi dokazali, kako je politika S. L. S. bankrotna, goljufiva, škodljiva itd. S huronskim krikom so naznanjali, da se „klerikalci“ boje deželnega zbora, ker se boje liberalnega obračuna. IS. L. S. je mirno in dostojno odgovarjala ter tudi dosegla od vlade kratko jesensko zasedanje deželnega zbora. 'Prišel je tedaj deželni zbor in imel bi bil tudi priti sodni dan za — klerikalce, tako so vsaj liberalci Širokoustno prerokovali. Toda glej! V prvi seji, ki je bila prejšnji teden, so se vloge zamenjale. Mesto liberalnih obto-žiteljev smo imeli liberalne obtožence in obtoževali so jih poslanci S.. L. S. zavoljo lumparij, katere so zar grešili napram „Ljudski posojilnici'“ in radi deželne električne centrale. Včeraj je imel deželni zbor zopet sejo in nudil se nam je enak prizor. Liberalci so slišali take. da jim je kar sapo zaprlo in so zatajili vse svoje pomagače, celo najnovejšega, (mladega Milana pl. Sukljeja.
Po prečitanju vtoka in odkazanju raznih poročil deželnega odbora) odsekom, se je nadaljevala debata o deželni električni centrali ob Završnici na Gorenjskem. Za svoje po „(Slovenskem Narodu“ raznesene trditve, da. so dela ob Završnici od vlade ustavljena,, da je celo podjetje zavoženo, da je dežela zapravila že milijone itd., liberalci seveda niso imeli dokazov in se teh laži v zbornici seveda niso ppali predložiti. Da bi pa svoj poraz in svoje/ umikanje prikrili, so stalili predlog, naj se sestavi mešana komisija, kateri naj bi se pritegnili Še razni strokovnjaki, ki nai vsa dela preišče in remdira rentabili-teto podjetja. Ker se vrši sedaj delo pod nadzorstvom deželnega, odbora in ga vodijo deželni inženirji, ne nomenja* liberalni predlog nič stvarnega, temveč vsebuje samo nezaupnico deželnemu odboru, oziroma večini. Nameni so seveda preprozorni, da bi jih S. L. S. ne uvidela, zato je po poslajncu Jarcu) stakila predlog: „Deželni zbor zaupa dosedanji akciji deželnega odbora glede Završnice in preide preko predloga dr. Trillerja na dnevni red.“ Razvila se fe daljša debata, v kateri sta najprvo poročafla inže-
nirja Geilhofer in Sernec, ter so govorili poslanci: Ribnikar, Jarc, ki je ostro prijemal dr. Tavčarja, kateri dopušča, da njegovo časopisje tako nesramno laže o S. L. S., dr. Triller in dr. Lampe, ki je obračunal zlasti s pl. Sukljejem. Ob pol eni uri je bila seja prekinjena in se je nadaljevala po tretji uri. Predlog poslanca Jarca je bil sprejet. Po rešitvi nekaterih manjših zajdev in po tajni seji je bila seja ob 7. uri zvečer zaključena. Prihodnja seja jutri, dne 2. t. m.
Nase prireditve.
Vojnik.
Žari se dan . . . vedno bolj tudi po našem za-nemškutarjenem Vojniku. To je pokazala tudi lepa Konštantinova slavnost zadnjo nedeljo. Slavnost je otvoril mešani zbor izobraževalnega, društva s krasno skladbo „Slovan na dan ! “ Prelepo) Silvin Sar-denkovo himno „Zmagoslavnemu križu“ je prednašal v splošno očaranje ganljivo maji šolarček.
Slavnostni govornik, velečastiti gospod Josip. Pečnak iz Novecerkve, pa nas je s prav krepkimi besedami navduševal za trdnost v veri po geslu: „Vrata peklenska svete cerkve ne bodo premagala. Križ je in bo zmagoval, akoravno so ga napadali in želeli sramotiti v teku stoletij najhujši nasprotniki in ga napadajo še dandanes.“ Sklepal je s trikratnim slavoklicem Konstantinu, Piju X. in presvitlemu jubilarnu Francu Jožefu I.
Za smeh so nam pa poskrbele naše vrle in zavedne mladenke, ki so vprizorile dve šaloigri: „Pri gospodi“ in „Boj za doto.“ Vse vloge so bile nad vse pričakovanje ugodno rešene. Hvala1 jim! Zahvaliti se moramo pa tudi maledolski godbi, ki ,se je iz samega navdušenja) udeležila naše slavnosti in v, odmorih prav lepo svirala. Navdušujmo se tudi zanaprej po tem načinu za verske in narodne ideale in tudi nam Vojničanom bo zasijala kmalu prava svobodai!
Ormož.
Nedeljska veselica, spojena z gledališko predstavo, se je nad vse dobro obnesla; ljudi je bilo o-koli 300 in bi jih prišlo gotovo še enkrat toliko, če bi bilo vreme ugodnejše. Središki Orli, okoli 30, so prikorakali na čelu svoje godbe v Ormož ter nam pred-našali proste vaje. Občudovali smo njih izurjenost v telovadbi, osobito njih nastop in eksaktno izvajanje prostih vaj, tudi na bradlji so se pokazali mojstre. Za kmečke fante gotovo častno, da so dosegli že tako lepe vspehe v kratkem času od ustanovitve Orla. Po telovadbi so nam središki prečastiti gospod kaplan Toplak govorili lepe besede o ljubezni do naše domovine, kako- jo naj ljubimo in čuvamo in kako naj spoštujemo mili naš materni jezik slovenski. Biti Slovenec nam bodi v ponos.
Konečco so nastopile naše' mladinske organizacije ,v gledaliških predstavah. Igralci, kakor tudi igralke, so svoje vloge prav dobro rešili. Hvala vsem, ki so k tej tako lepo uspeli veselici pripomogli, posebno bratom Orlom ter drugim gostom iz Središča, Ormoža, Velike Nedelje, Dravskega piolja in cele or-, moške okolice.
Sv.-Peter. na Medvedovem selu.
Prireditev našega' Izobraževalnega) društva, ’ v nedeljo, dne 28. septembra,'je veljala proslavi Konstantinovega in Ciril-Metodoviega-jubileja. Bogoslovec Hinko Škorc, tukajšnji rojak, je v lepem govoru opisal pomen Konstantinovega edikta za’ napredek-katoliške cerkve ter pomen prihoda svetih bratov Cirila in Metoda na Slovensko' za naš' slovenski narod. Kaj primerno je povdarjajl, kako je sveta katoliška cerkev narodom prinesla s pravo vero vedno tudi pravo krščansko omiko, tako tudi našemu« slovenskemu narodu, ki se je tudi zvesto oklepal dobro vedoč, da se ima le njej zahvaliti, da se Še je do dandanes ohranil čvrstega in je mogel zmagati sovražne naklepe.	*	*
Dvojni jubilej so proslavljale tudi tri deklamacije: „Križ naša zmaga“ (Al. Drofenik), Petdeset in tisoč let“ (Mar. Vehovar) in „iZjmagoslavinemu križu“' (Neža Mešiček). Domači mešani zbor pa je slavnost poveličal s popevanjem Šest krasnih pesmic. Bila je ljubka slavnost, ki jo je priredilo naše živahno delujoče izobraževalno društvo. jSlično spominsko slavnost naj Še letos prirede vsa naša izobraževalna društva, zakaj letošnji dvojni jubilej pa/č zasluži proslave tudi od strani naših katoliških društev.
Na Balkanu.
Mirovna pogodba med Bolgarijo in Turčijo je bila dne 29. septembra, ob 7. uri zvečer v Carigradu podpisana. Sklepčna seja mirovne konference se je vršila v znamenju intimnega prijateljstva. Veliki vezir, ki je prisostvoval seji, je imel na delegate nagovor, v katerem jim je čestital, da se jim je v razmeroma, tako kratkem času posrečilo, spraviti pod streho tako velikansko mirovno delo v duhu sporazum^, složnosti in spravljiVosti. Zahvalil se je bolgarskim delegatom ter' sklenil z izjavo, da bo sklenjeni mir za oba naroda nova doba sreče in ugodnega razvoja. Velikemu vezirju se je zahvalil bolgarski de e-gat Sawow.	; '	'
Iz obojestranski h zatrjevanj Ó prijateljstvu je soditi, da se niso sklenila» le določila, o novi meji, ki nikakor ne odgovarjajo bolgarskim željam in ki 'kažejo samozatajevanje Bolgarije v najvišji meri, am-
pak da se je razpravljalo tudi o bodočem!1 razmerju med obema državama. Bolgariji ni preostajalb nič drugega in se je morala odločiti za največje žrtve; žrtvovati je morala vse ono, za kar so prelili njeni hrabri sinovi potoke krvi, žrtvovati je morala mesta in kraje, kjer je izvojevala nevenljive slavne zmage — Odrin in Lozengrad. Žrtvovati je morala tudi važno železniško križišče Diimotiko ob Marici, sploh celo londonsko premirje je bilo le na papirju.
Le ozek pas ozemlja na vshodu in ! oni del za-hodnje Tracije, ki leži med rekama Mesta in Marice, je še ostal Bolgarom. Ker izgubi Bolgarija tudi železniško progo Odrin—Dimoltiko, je prisiljena, da si bo morala zgraditi novo železnico po jako težavnem in goratem ozemlju, ki se razteza med zgornjo dolino Marice in med morsko obaljo, č% bo hotela i-meti lastno železniško zvezo z Egejskim morjem.
Sicer se je za sedaj med Bolgarijo in Turčijo provizorično določilo, da sme Bolgarija prevažati po progi ‘Odrin—Dimotika slobodno ih neovirano blago in tudi vojaštvo in sicer za dobo deseft let, toda kljub temu se bo morala lotiti Bolgarija zgradbe lastne železniške proge.
X. V tem privoljenju od strani Turčije je uvide-vati veliko zbližanje med Bolgarijo in Turčijo, o katerem bi pred dobrim pol letom nihče niti sanjal ne bil. Edinost med krščanskimi narodi je razbita in polumesec triumiira.
Srbska ofenziva.
Belgrad, dne 29. septembra. Srbska ekspedicijska armada ’ je prešla na vsej črti v energično ofenzivo. Do prve večje bitke je prišld pri Ohridi, kjer so napadli Srbi močno albansko kolono in po kratkem boju nad 1000 upornikov popolnoma obkolili. Ker so Albanci na poziv, dal naj se udajo, odgovorili s streli, so Srbi brez vsakega pardona vse do zadnjega pobili.
Pri Dibri je utaborjenih na višinah pred mestom nad 10.000 Albancev. Srbom ; se 1 do sedaj tej armadi Še ni posrečilo priti do živega, ker so Albanci tu izvrstno utrjeni in preskrbljeni z najmodernejšim vojnim orožjem, kakor težkimi topovi in mnogoštevilnimi strojnimi puškami. Pri teh oddelkih se nahaja tudi vrhovni poveljnik albanskih upornikov Isa Boljetinac.
Kljub ponqvnim poskusom se Albancem do sedaj še vedno ni posrečilo zavzeti Prizrena, ker je srbska posadka vse naskoke krvavo odbila. Albanci more srbsko prebivalstvo in tudi one Albance, ki se nočejo pridružiti njihovi vstaji, brez vsakega pardona.	.
Bel g r a d,, dne 29. septembra. Za poveljnika, srbske ekspedicijske armade proti Albaniji je imenovan polkovnik Damjan Popovič.
Vojna nevarnost med Grško in Turčijo.
Dunaj," dne 29. septembra. Napetost med Grško in Turčijo postaja vedno večja in bolj akutna. Tako turški, kakor oficijozni krogi se sicer trudijo dokazati, daj se bo spor med obema državama rešil mirnim “potom,, vendar pa mrzlične priprave Grške in Turčije' kažejo-, da. računata obe vladi na obnovitev vojne. Grško-glavno taborišče; ki je bilo pred pajr tedni razpuščeno, je zopet reaktivirano. jVsi častniki, ki se nahajajo na dopustu, so bili poklicani vnovič pod orožje. Istotako tudi prostovoljci. Grškaj vlada je dalje naročila vsem grškim parnikom, ki se nahajajo v Črnem morju in v Donavi, naj takoj pasirajo Dardanele in odidejo v grške vode, Še predno bi Turčija eventualno Dardanele vnovič zaprla.
Tudi 'Turčija pripravlja vse potrebne priprave. Iz Male Azije prihajajo dan za dndivpm nove turške čete v Evropo. Turški krogi izjavljajo, da Turčija odločno vstraja na tem, da se reši vprašanje Egejskih otokov direktno med obema državamaj. Porta zahteva dalje, da naj -dobe vsi od Grške zasedeni otor ki avtonomijo pod sultanovo suvereniteta. Avtonomija naj bo po vzorcu otoka ‘Saftnos.
L ondo n, dne 29. septembra. Grški kralj Konstantin -zapusti jutri London in odpotuje Šez Trst v Atene. Z ozirom na veliko napetost med Grško in Turčijo je kralj Konstantin opustil svdjj' prvotni načrt in ne pride na Dunaj, ampalk odide takoj v ’Atene, kamor dospe v soboto zjutraj.
Bolgarsko-turška mirovna pogodba — podpisana.
Carigrad, dne 29. septembra. Bolgarsko-turška mirovna pogodba jie bila danes popoldne podpisana.
* *
*
Politični pregled.
Državni zbor.
Predsednik državne zbornice, dr. Sylvester, se bo dne 3. oktobra podal na Dunaj, kjer bo imel pogovor z vlado gledp sklicanja državnega zbora, Dr. Sylvester bo pri tej priliki povdarjal svoje naziran-je, da se mora. zbornica na vsak način sklicati v času med 15. in 20. oktobrom. Poznejši rok bi bil nedopusten, ker bi zasedanje, delegacij oviralo delovanje zbornice.	;
Stiirgkh pri cesarju.
V nedeljo, dne 28. septembra, ob-10. uri predpoldne, je sprejel cesar ministrskega predsednika grofa Stiirgkha v daljši avdijenci.
Hrvaško.
Zatrjuje se, da namerava sekcijski načelnik dr. Gzernkovich ustanoviti novo unionistično stranko, ki naj podpira hrvaško-srbsko koalicijo pri rešitvi hrvaške krize in prepreči, 'da bi se morala koalicija naslanjati na stranko narodnega napredka.
V nedeljo, dne 28. septembra, opoldne, so vrgli dijaki in drugo občinstvo vseučiliškega profesorja dr. Milana Sufflaya iz kavarne „Zagreb.“ Sufflay je zaupnik barona Raucha in je vodil časopisno kampanjo za politično akcijo barona Raucha. Zastopal je tudi stališče, da se mora hrvaško Šolstvo Reorganizirati v mažaronskem smislu. Profesor Sufflay se je pozneje vrnil, obdan od policijskih agentov, v kavarno. Policija je ujvedla proti dijakom preiskavo, toda bržčas - ne bo prišlo do drugega, kot do nekoliko tožb radi razžalienja časti.
Italija.
Ministrski svet se je posvetoval o razpustu italijanske državne zbornice in o razpisu novih volitev. Kakor poroča ,„Tribuna“, bo 26. oktober prvi volilni dan, ožje volitve se vrše dne 2. novembra. Novoizvoljena italijanska zbornica pa se sestane dne 26. novembra.
Raznoterosti.
Štajerski deželni zbor. Jutri, 'dne 2. t. m., ima
Slovenski klub štajerskih deželnozborskih poslancev zopet v Mariboru posvetovanje o na novo mu stavljenih predlogih za delazmožnost deželnega zbora. Iz ponovnih sej Slovenskega kluba se rajzvidi, 'da pogajanja vendar niso tekla tako gladko, kakor je bilo čitati v nemških listih. Menda tudi tukaj velja pri-slovica: Der Wunsch ist der Vater des Gedankens.
Iz učiteljske službe. Na šltirirazrednici v Apačah je razpisano mesto nadučitelja;' ! prošnje do dne
17.	oktobra. — Na petrazrednici v Laporjih (tretji plačilni razred), je oddati mesto učitfelja ali učiteljice; prošnje do dne 25. oktobra.
Iz južne železnice. Pri prometnem ravnateljstvu so imenovani' za revidente naslednji adjunkti: Vaclav Černigoj, Trst; Karol Szillich, Zjagorje; F. Seculin, Tržič; Anton Sterniša,, postajjenačelnik, Radenci; Franc Löffler, Ptuj; Alojzij Vehovc, Logatec; Viktor Part, Pragarsko; Franc Papst, Gorica; Ant. Dorrer, Zddanmost; Ivan Manfreda, Ljubljana; Jos. Kitek, Ljubljana; Josip Zupajn, Ljubljana; J. Resch, Maribor; Rudolf Cik, Ljubljana; Karoli Schneptf, Rušo; Nikolaj Nikolits, Maribor; Robert Haymfan, Hu-gon WillmaUn, oba Pragarsko; Josip Krmela, Ba-'den; Josip- Vegliak, “Nabrežina; Emil Brinšek, Sv. Peter na Krasu; Žiga Krajiček, ZSdanmoSt; Robert Paradeiser, Maribor; Franc Rutar, Trst; Pr. Stix, Ptuj; Anton Dodič, Trst; Alojzij Rutar, Ronke; Fr. Blažon, Beljak; Robert Majsterl, CeljjeFranc Kurnik, postajenačelnik v Atzwangu; Frideriki Gregorka, Ljubljana; Alojzij Pirkovič, Sežana; Franc Gornik, postajenačelnik, Prestranek; Anton Demšar, Ljubljana; Avgus.t Zadnij^. Ljubljana; jHugon Peterka, Majtzleinsdorf; Edmuncj Mattusch, Prevalje; Dominik Nemec,, Inomost ; Josip Kreutzer, Postojna; E. Vargazon in Jakob Jančar, Zjidaninost ; Alojzij'-Aad-nal, Trst; Janez Budz, postajenačelnik, 'Slovenska Bistrica; Franc Grimšič, Ljubljana; 'Stefan Belo-glaivec, Maribor; Josip Harrich, Maribor; Konrad Wasshuber, Maribor; Ivan Piščanec, Bninneck, Ed. Baiglböck in Ferdinand Soršak v Mariboru, r— Pri ^trojnem ravnateljstvu: za revidente adjunkti: Frid. ’'Binderhofer, Karol Tremani in Jožef Bühl v Mariboru; Emil Domes v< Ptuju. — Predstojnik materialnega skladišča v Mariboru. Emil Neuschl, je vložil prošnjo za vpokojenje.
Umrl je v Gradcu kurat-beneficiat, na tamošnji bolnišnici M pokoju, velečastiti gospod Avgust Skočir, in je bil v pondeljek popoldne slovešno pokopan. Pogreba sta se udeležila tudi nadžupnik Korošec in kurat Ljubša,. Ranjki je bil odločen Slovenec in velik dobrotnik naše društvene organizacije. ,Se pred kratkim je daroval za Društveni 'dom pri Sv. Križu tik Slatine večjo svoto. Cast njegovemu spominu! R.
I.	P.	-
Iz državne zdravniške službe.- Pristav dr. Nikolaj Sebela je imenovan za, provizoričnega zdravniškega koncipista za okrajno glavarstvo Slovenjgra-deo.	«- • x	.
Iz srednješolske službe. Profesor na državni gimnaziji v Mariboru dr. Qton Leitgeb je imenovan za glavnega učitelja na ženskem učiteljišču na Dunaju.	•
Smrtna -kosa. Dne 21. septembra), je umrl y Središču, kjer je bival začasno nà počitnicah, absol-virani učitelj,iŠČnik Miha Mekin, doma. iz Bistrice pri Pliberku. fSmrt ga je dohitela po kratki bolezni in nenadoma. N. p. v m. !
Napadi na Orle,, ki so se izvršili zadnjo nedeljo v največji edinosti Nemcev in naših liberalcev, so vzbudili v našem miestu, kakor tudi v slovenski in nemški javnosti, veliko pozornost. Tudi 'pošteni Nemci priznavajo, da se naši [Orli vedejo pri vsakem javnem nastopu vzorno in da je zahteva nemških fanatikov, da se jim prepoyejo v mestu znaki in uniforme. docela neopravičena. Grli so pridobili rudeči srajci v Mariboru : čast in ugled, zato jo bodo tudi branili vkljub skupnemu nastopu slovenskih liberalcev in nemških petelinov. Tako smo rekli in tako tudi bo!
Dvorni lovi na Štajerskem. Letošnji dvorni m-vi v Murzstegu se vrše od dne 1. do dne 7. oktobra. Udeležili se jih bodo: princa Leopold in Jurij bavarski, nadvojvoda Franc Salvator, knez Oto Windiscb-grätz, poljedelski minister Zenker itd.
Občinski lovi. Dne 8. oktobra, ob 11. uri dopoldne, se ivrši v sobi štev. 5 c. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru javna dražba občinskega lova Ploderšnica, za čas do dne 30. junijja 1916. — Dne
9.	oktobra, ob 9. uri dopoldne, se vrši v občinski pisarni pri S(y. i Lenartu javna dražba občinskega lova občine Drvanje za čas do dne 30. junija 1916.
Nesramnosti brezvercev. Velika loža- francoska, ki je ne smemo zamenjati z .„(velikim orijentom“, kateri predstavlja drugo skupino prostozidarjev, je pričela zadnjo nedeljo z rednimi sejami. Veliki mojster je Mesureur, ravnatelj ubožnih uradov v notranjem ministrstvu. Ta loža je kupila pred kratkim samostan menihov sv. Antona, h kateremu pripada tudi kapela in obširna kripta. Samostan je veljal črez
1.400.000	frankov, a je bil od famoznega likvidatorja Dueza prodan za 350.00)0 frankov na nekega Bern-heima, ki ga Ije prodal sedaj po Štirih letih loži za
400.000	frankov. V kripti se bodo vršili „rituelni“ ob? redi lože. Kapela je začasno še oddana nekemu kino-podjetju, ki predstavlja najdvomljivejše filme.
Dr. Štrekljev naslednik. Za izrednega profesorja slovanske filologije na graškem vseučilišču je imenovan dr. Rajko Nachtigall, dosedaj docent na dunajski eksportni akademiji in lektor na dunajski univerzi.
Ubogi 'Slovaki. Ogrska vlada, kateri je razvoj slovaškega denarnega trga trn v peti, je 'dala uradno zapreti zavod osrednje banke v Mihalovcih. Povod: Uradni prostori so baje vlažni in škodljivi — zdravju uradnikov in občinstva. Pripomniti moramo, da stoji hiša, v kniteri posluje zgoraj imenovani denarni zavod, že več let in so v njej ljudje skozi leta in leta brez ovire stanovali.
Mažarska korupcija. Pri sodišču v mestu Rabu je bilo najdenih sto nerešenih razsodb. Dognalo se je, da ni bilo leta 1911 od Vseh razsodb 223 rešenih. Od razsodb iz leta 1912 jih je bilo 849 založenih, ravno tako jih je bilo vmes jako mnogo že zastaranih. Ponajvečkrat gre za denarno kazen in pa za a-pelacijo.
Za Slovensko Stražo nam je poslala gospodična Terezija Vreča, posestnikov^ hčerka na Ščavnici in tajnica gornje-radgonske Dekliške zveze, 2740 lepo urejenih obrabljenih poštnih znamk. Hvala lepaJ.
Štajersko. *
Maribor. V nedeljo, dne 5. oktobra, ob 2. uri popoldne v prostorih Zadružne zveze (Cirilova tiskarna) predavanje za Orle in njihove prijatelje. Pridite mnogoštevilno !
Maribor. Zborovanje S. K. Z. prihodnjo soboto, dne 4. oktobra, se vrši v dvorapi društva katoliških rokodelskih pomočnikov, ki se- nahaja Apothe- ' kergasse. 6.	'
Maribor. (Slovensko gledališče.) V nedeljo, dne 5. okjtobra, za otvoritev letošnje sezone češka drama * v "štirih dejanjih „Žetev.“ Z'ačetčki pj^dstave točno-eb s pol 8. uri zvečer, Nadejamo “se obilnega obiska, kajti le na tak način omogočimo stalen obstoj in* proevit slovenskega gledališča. Mariborsko Dramatično društvo se je in se bo trudilo, da bodo letošnje igre povsem zadostile željam obširnega občinstva. Že prva igra nam je za to porok. !Zatorej na . svidenje v nedeljo pri „Žetvi.“ .
Ljutomer. Tukajšnje bralno društvo priredi v nedeljo, dne 5. oktobra, zgodovinsko gledališko igro „V tem znamenju boš zmagal.“ Začetek ob 7. uri na večer. Vstopnina po navadi. K obilni udeležbi vabi odbor.
Ptuj. Vabimo na ustanovni shod skupine Jugoslovanske strokovne zveze za Ptuj in okolico, ki se vrši v nedeljo, dne 5. oktobra, po pozni službi božji v prostorih kmečke .posojilnice (minoritski samostan). Govorita poslanec dr. Korošec in urednik Fr. Žebot. Delavci, posestniki, viničarji, !zida|rji, železničarji, hlapci, dekle, pomočniki, pridite vši in privedite vse svoje prijatelje seboj!
Sv. Peter pod Sv. gorami. Na, roženvensko nedeljo. dne 5. oktobra, bo na Sv. gorah veliko dekliško slavje. Slovesno se bo upeljala jiova naša Marijina družba» CerHkeno opravilo s£ začenja, ob 'pni -11. uri. Po cerkveni slovesnosti bó dekliško zborovanje. Pridiguje ■ in na shodu govori gospod dr. Hohnjec. Članice Marijinih družb, dekliških zvez in sploh slovenska krščanska dekleta iz sosednih župnij, pridite v najobilnejšem številu!
Šoštanj. Ker je od liberalne Strajni vodil g. dr. Kukovec sanacijske zadeve za našo ŠoŠtanjsko posojilnico, se gotovo obrnemo na najbolj informirano in kompetentno osebo, ako vprašamo njega, kdo je vtaknil v žep 10.000 K provizije pri prodaji, oziroma nakupu dunajske hiše? Ko nam1 odgovori na to vprašanje, za katero javnost po vsej pravici pričakuje odgovora,, pridemo z drugimi, da dobijo prijatelji liberalne stranke tudi v tej zadevi jasno sliko.
Listnica uredništva*
Brač u*n, Pulj:	Naročnina poravnana do
dne 1. aprila 1914.
Kuharica,
ki je dolgo let složila v župnišča ter zna za gospodo in drnžino knhati, se išče Zdrave in primerno stare csebe naj pišejo na „Oskrbništvo grajane Bežigrad, pošta Štore pri Celja. Zahteva se popis dosedajnega službovanja s prepisi spričeval.	193
Ledenica in vsa priprava
za zalogo piva se prihodnje leto da prostovoljno na več let v najem ali se pa proda ; je v dobrem stanu in se da iz nje narediti stanovanje za kakega rokodelca ali penzioni-sta; tudi nekaj zemljišča je zraven, pri postaji Poličane, plačilo na večletne obroke. Zze se pri Gajšeku v Poljčanah.	189
Divje kostanje, suhe gobe
v vsaki množini, na drobno in debelo, kupufle po naj-višjih (cenah trgovec Ignac Tischler, 'iHegetthoIIova cesta 19, Maribor.
Slovenska trgovska šola v Ljubljani
(Kongresni trg št. 2).
Zadružna šola
se prične dne 16. oktobra t. 1. in traja šest mesecev po zimi do dne 8. aprila 1914.
Za sprejem se zahteval i dovršena ljudska Šola in dovršeno 16. leto starosti. Prednost pri sprejemu imajo oni kmečki mladeniči, M hočejo po dovršeni Zadružni šoli' ostati doma na posestvi^ svojih stari-šev.
Na šoli se poučujejo razun zadružnih tudi' tr-govsko-knjigovodski predmeti.
Za sprejem se je zglasiti takoj; vposlati je pa zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in K 5.— vpisnine na naslov:
Ljubljana, 29. sept. 1913.	194
Ravnateljstvo Slov. trgovske šole v Ljubljani.
Belilnica voska, obrt medu in voščenin
Fi§c Cvilak, Slov. Bistrica
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstva.
Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga rumenega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih, in namiznih sveč v.
•	’	vsaki velikosti.	94
•	•
. 1 "    s;—;-------------------------
Somišljeniki —. zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
N. Zabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode.
ki se nahaja v novi po-sojilnični hiši na Ringu.
Pravi		dobra
: Franck:		kava
to sta
Franc Pleteršek
Maribor ajr ZalOSS
Koroška ^
cesta 10. POhlStVa
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
Velika narodna trgovina
KimiVanič,Celje
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnoga In modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke po zelo znižani ceni!
Ostanki pod lastno Osno Postrežba točna in solidna ! Vzorci na razpolago.
2 tesno
se skladajoča pojma!
Radi tega ravno se pravi : Franck: najde v vsakem gospodinstvu, kjer se ceni okusna kava.
Kdor ga še ne pozna, pogreša najboljše.
■1 em 164/25.647
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, ceri za kanale in draga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ferd« Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (bliza frančišfc. cerkve). Telefon št 188.
Vedno svežo špecerijsko blago ter vsakovrstne
sveče za cerkve
ima v zalogi po najnižjih cenah in kupuje deželne pridelke
Franc Kolenc
trgovec
Celje • Narodni dom.
Štajerske slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter • . •
medicinalna žganja
in sicer štajerski konjak, borovrpčevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča
edina žganjarna v Celju
lastnik R. Diehl.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
— H lastni
Opremljena c najboljšimi stroji, m lastnim električnim obratom, naj no ve J limi črkami In čednimi obrobki, sprejema vsa v tiskarsko stroko spadsjoča dela kakor« časnike, knjige, broiure, stenske In druge koledarje.
P
Za vič. župniiske orade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd.,
uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in
druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovoe: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede iij drugo.
plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — biplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
ooooo Vsa naročila se izvršijo ceno in točno.
ooooo
Ljudsha hranilnica in posojilnica v Celju
............. —1 ........................"-"1
registrov, zadruga 11 Isirfjlj flic! z neomejeno zavezo Sr lUuIlll llllll
obrestuje hranilne vloge po
od dne vloge do dne nzdiga
(Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graška cesta štev. 9 ---------------------prvo nadstropje —-----------------------—
počenši s 1. januarjem 1913. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij »8traža\
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne mr. Cirila v Maribora.