Naročnina mesečno ^^^^^	_ __.
^^^^	vp	A	^ Cek.
fl^ w ^flf V Jfg rok	H	^	BR ^ ^ ^^m ^ imn« >•
ce- ^^m fll	M	rn ^^^^^^ ^^m	« iiiHeratej
lole.no za iMmK mm im	^V	#	f^^f ^^M
inozemstvo 120 Din it. ^^SBh IHV VHF IMBr	MKf	m	m IDMt — I^H
Kopitarjevi ot.6/111 ^^^^	^^^^	^	Uprava: kopitar-
v . . . ..	jeva 6. telefon 2V93
Telefoni .redni«*., dnevna .Inžb. 2«» - bo*.. »M. 2994	i. 209«	--Uhaja v«,k dan ,).traj. razen ponedeljka t. dneva po praznik.
Radikalski sovjet vrgel
J-tMMJfMw€9 Levica hoče »delati" volitve »^••'Mf t* Ugibanja o posledicah v zunanji politiki
Menghuo
Zavojevalni program Japonske se z železno doslednostjo izvaja. Septembra 11)31 so čete japonske armade, ki ima svoj glavni stan na azijski celini v Dajrenu (Port Ar-thurju) oziroma Mukdenu in se imenuje kvantunska armada, vkorakale v kitajsko Mandžurijo, nakar je to nad 1 milijon kvadratnih kilometrov obsegajoče ozemlje, ki prehranja nad 30 milijonov duš, bilo proglašeno kot neodvisna država s cesarjem na čelu, dasi je v resnici pod vrhovno japonsko oblastjo. Oktobra 1932 je Japonska odklonila predlog Zveze narodov, naj bi se Mandžurija pod kitajsko suvereniteto osnovala kot avtonomna pokrajina z inozemskimi svetovalci, katerim bi stal na čelu Japonec. Marca 1933 je Japonska odpovedala svojo članstvo v Zvezi narodov. Decembra 1934 je zapustila svoje mesto med državami, ki so podpisale wa-shingtonsko pogodbo iz leta 1922, češ da njen podpis pod ta akt, s katerim se je za jamčila teritorialna integriteta Kitaja, ni veljaven. Letos januarja meseca pa je Japonska zapustila pomorsko konferenco v Londonu, s čimer je padla določba, ki razmerje med vojnimi brodovji Anglije, Amerike in Japonske določa z 5:5:3, in bo odslej Japonska svoje brodovje ojačevala v poljubni meri.
Ko se je Kitajska s svojimi nezadostnimi silami uprla japonski zasedbi Mandžurijo, je japonska armada vkorakala preko najsevernejših kitajskih provinc na Peking ter se ustavila ob Velikem zidu. Ker je pretila nevarnost, da Japonci zavzamejo Peking in pristanišče Tjencin, je Čankajšek sklenil z Japonci pogodbo, da se kitajske čete umaknejo daleč za Veliki zid ter da v tem ozemlju ne sme biti več kitajskih čet, nego jih je neobhodno potrebno za notranjo varnost. Nato pa se je začela japonska propaganda, da bi se vse severne kitajske province, to so Hopej, kjer ležita Peking in Tjencin, potem polotok Santung s pristaniščem Cintau, nato severo-zapadna provinca Šansi in pa obedve takozvani notranjemongolski provinci Čahar in Sujijan — notranjemongolsko provinco Dže-hol so bili Japonci že davno pred tem priključili Mandžuriji, ki je dobila ime Mand-žukuo — proglasile kot avtonomne, s čimer bi bila zveza z Nankingotn popolnoma zrahljana. Ta načrt pa se Japonski ni posrečil. Avtonomistično gibanje je namreč prišlo v roke severnokitajskih prvakov, ki so pač sami za avtonomijo teh provinc, ki jih je Kitaj vedno slabo upravljal, se pa odločno proii-vijo japonski nadoblasti. tem bolj, ker so kitajski nacionalisti napeli vse sile, da avtonomijo sploh preprečijo. Kitajski vodja Čankajšek je, da odvrne od Kitaja nevarnost popolne odcepitve teh provinc, ki bi na ta način sčasoma japonskemu vplivu popolnoma podlegle, začel decembra lanskega leta pogaja-nja s severokitajskimi avtonomističnimi prvaki, nakar je bila avtonomija res proglašena in sc je preprečilo, da bi Peking in T.ien-ein padla v japonske roke. Skoro se je zdelo, tla je topot Tokio igro izgubil.
Stvar pa sc je zopet zaobrnila drugače. Pod pritiskom japonske kvantunške armade so mandžurske čete z japonskimi poveljniki poti pretvezo, da kitajski nacionalistični elementi ogrožajo mandžursko mejo. vkorakale v Čahar, nakar je Kitaj več ali manj bil že pripravljen ,ker so bili Japonci že prej pridobili zase čaliarske Mongole, da so se polastili avtonomistične vlade v tej provinci, radi česar Čankajšek seveda ni imel nobene podlage. tla bi tako prepreči 1 okupacijo Čaharja. Toila Japonci so šli še delj in so vkorakali te dni tudi v zapadno notranjemon-rolsko provinco Sujijan, kjer so bili pridobili zase tamkajšnjega davnega poglavarja Mongolov, princa Teha ali Teh-Vanga (vang pomeni poglavarja). Nobenega dvoma ni, da bodo Japonci šli še bolj na zapad in pomagali, da bodo dobili »avtonomijo« tudi Mongoli najzapadnejših provinc Alašan in Pešati. ki že mejita rta najzapadnejso veliko kitajsko _proyineo Sinkjan ali vzhodni Turke-stan. ki se je lanskega leta od Kitaja osamosvojil, v resnici pa je pod vodilnim sovjetskim vplivom, oziroma že kar naravnost Ru-si.ii podvržen. Tz tega se jasno razvidi japonski načrt. Ako bodo namreč njihove čete v Pešanu. bo okoli takozvane zunanje Mongolije, ki je danes ruska vezalna država, po japonski notranji Mongoliji sklenjen ogromen obroč, ki sesa od mesta Mandžuli. ki je nasproti Čite na severovzhodu, v globoko na .iiitr do reke Hoansrho napetem lokn tja do A Majskega gorovja na severozapadu in bo Japoncem treba samo še zavzeti o<rromno, a malo obljudeno zunanjo Mongolijo, da potisnejo svojo armado na črto, ki sega od Altaia do spodnjega toka reke Amnr pa do Vladivostoka Tz tegn^se razvidi vsa grandi-oznost japonskega načrta.
Mandžurija ni ozemlje, ki bi bilo pripravno za naselitev japonskega prebivalstva. Od 30 milijonov ljudi, ki živijo v Mandžuriji, je 27 milijonov kitajskih kmetičev, ki so so bili v to deželo naselili v časih strašne lakote od leta 1927 dalje. Ostali so Mongoli, Japoncev pa je samo nekaj nad 800.000. Japoncem nasprotuje v Mandžuriji neugodna klima. Ker so jim Kitajci nevarni, se poslužujejo Japonci metode, s katero so svojčas Anglo-sasi uničili indijansko pleme v Severni Ameriki. Uvažajo namreč v Mandžurijo ogromne količine opija, s katerim _kitajsko prebivalstvo naravnost zastrupljajo. Res da so uvedli v Mandžuriji naravnost vzoren red in da so začeli ogromna javna dela. Predvsem gradijo železnice. Toda te železnice niso samo trgovinskega značaja, marveč tudi stralegične, tako da se jasno razvidi, daJaponci Mandžurijo v prvi vrsti organizujejo kot nekako trdnjavo. na katero se bodo opirali pri svojem nameravanem pohodu v sovjetofilsko zunanjo Mongolijo. Zasedba notranjemongolskih provinc, ki so jo Japonci sedaj uspesno začeli. irosuodarsko zaenkrat nima nobenega
pravega pomena — notranja Mongolija obsega sicer 1 milijon kvadratnih kilometrov, a ima samo nekaj nad 2 milijona prebivalcev ter predstavlja večinoma stepo, preden pa bodo mogli začeti eksploatirati rude, ho tra-jnlo še veliko časa, ker so komunikacije zelo redke, pač pa je važna avtomobilska cesta, ki vodi iz Tjencina preko Pekinga in Kal-gana v glavno mesto zunanje Mongolije Ur-go, odtod pa v Irkutsk in ki se danes pri Kal-ganu. ki je v japonskih rokah, vsak čas lahko odreže od Rusije. Iz tega .ic jasno razvidno, da je tudi zasedba Čaharja in Suijana, oziroma notranje Mongolije za Japonce zaenkrat predvsem strategičnega pomena.
Zunanja Mongolija je nekoliko večja od notranje Mongolije in je še dosti manj obljudena — ima namreč samo okoli 1 milijon prebivalcev ter predstavlja tia zunaj neodvisno republiko, ki stoji popolnoma pod protekto-ratom Moskve. Vprašanje je, kaj bo zdaj storila Huslja. ki je od Japoncev ogrožena na vsej črti od Tihega morja do Altaja. Vsemogočni japonski vojaški krogi čisto gotovo računajo tako. da je treba zunanjo Mongolijo č i m o r e j e zavzeti, ker bo to pozneje, ko bo
publike bo sprendjala močna vojna delegacija z maršalom Petainom na čelu. Na koncu izjave je šele sporočeno, da je Pierre Laval podal demisijo celokupne vlade. V istem uradnem poročilu je tudi sporočeno, da je bivši francoski paslanik v Belgradu Naggiar imenovan za veleposl, v Pekingu.
Po tej uradni izjavi je Paganou prebral še besedilo pisma, ki so ga Lavalu poslali radikalni ministri, ki odstopajo. V tem pismu pravijo radikali, da so dolžni ostati zvesti sklepom izvršilnega odbora radikalne stranke, ki noče več podpirati sedanjo v Lado, morajo pa ostati tudi lojalni napram predsedniku vlade in mu zagotoviti, da ne morejo več voditi večine v parlamentu. To pismo so podpisali lleiriot, Bonnet. Paganou in William Bertrand. Pokojninski minister, radikal Maupoil, pisma ni podpisal.
Istočasno pa je predsedniku vlade Lavalu predstavnik desnice v vladi, državni minister Louis Marin poslal pismo, v katerem pravi, da je sedanja vladna kriza izzvana na neparlamentaren in neustaven način Zato predvideva, da bo prišlo do važnih dogodkov finančne in mednarodne politične narave, in da zato tudi on ne ntore več ostati v vladi.
Laval je ponosen
Ko se je ob 17.30 ministrski predsednik Laval vrnil v palačo zunanjega ministrstva, je sprejel časnikarje in jim potrdil, da je podal demisijo vlade. V svoji izjavi pravi, da je najbolj ponosen na to, da je frank ostal nedotaknjen in da je lahko spravil zadovoljiv proračun skozi parlament. Moja politika potnirjenja že rodi sadove doma in v zu-
ogromni sovjetski oboroževalni načrl izpolnjen, to jakr težko, ako ne nemogoče. Že ju: lija lanskega leta je mandžurska vlada, ki igra japonskega harlekina, zahtevala od zu-nanjemongol.ske vlade v Urgi, da imenuje komisijo ,ki bo popravila mejo med Mandžurijo in zunanjo Mongolijo in dovolila zgradbo telegrafske zveze iz Mandžukuoa v Urgo, kar so Mongoli odločno odklonili. Sedaj pa stoje stvari nekoliko drugače, ker bodo skušali Japonci, gotovo ne brez uspeha, v zunanji Mongoliji sami zanetiti gibanje po »popolni neodvisnosti« Mongolov, oziroma po emancipaciji od Rusije. S tem sicer Japonska riskira. da bi se zanetilo vseniongolsko gibanje sploh, ki bi moglo hiti Japonski ravno tako nevarno knkor Rusiji, toda zaenkrat se na to ne misli, in preden bodo mogli mongolski pastirji kočevniki sebe vladati, bo preteklo veliko vode v morje.
Nadaljnji razvoj te zadeve je sedaj odvisen od sovjetske Rusije in vsi so radovedni, kako bo odgovorila na zasedbo notranje Mongolije ali Mengknoa. kakor so Japonci sedaj krstili »neodvisno« notranjemongolsko dr-I žavo s princem Tehom na čelu, Moskva.
»anjent svetu. Ponosen sem na te sadove mojega dela. Predsednik Lebrun mi je ponudil mandat za sestavo vlade, ki |ia sem ga moral odklonili.
Ob 6 zvečer je predsednik republike že začel s konsultacijami. Po običaju je najprej sprejel predsednika senata Jeaneneya, ki je ostal pri njem pol ure. Ob 7 zvečer je prišel v Elizejsko palačo predsednik parlamenta Bouison.
Razkol pri radikalih
Pričakuje se, da bo nova vlada sestavljena koncem tedna, vendar pa je malo verjetno, da bi bila sestavljena vlada, ki bi popolnoma zagotovila vso premoč radikalne stranke. Ni izključeno, da se bo desno krilo radikalne stranke odcepilo zaradi načina, kako je bila izzvana sedanja vladna kriza. To krilo vodi ugledni prvak radikalne stranke, bivši minister Marchandeau, ki je tudi župan mesta Reiinsa. Vendar ima Marchandeau za seboj komaj kakih 30—40 poslancev. Malo je verjetno, da bi vsa. ti poslanci tik pred volitvami tvegali razkol v stranki in se tako izpostavljali nevarnosti, da pri bodočih volitvah ne bi bili izvoljeni Vlada levičarskega kartela |ia je tudi izključena, ker bi premoč socialistov v vladi zrahljala itak šibki |ioložaj francoskega franka. Veliko izgledov na zelo visoko vlogo v novi vladni kombinaciji ima bivši finančni minister in Tardieujev intimni prijatelj Paul Rey-naud. ki je že zadnjič glasoval proli Lavalovi zunanji politiki Zaradi tega se je strgalo prijateljstvo med njim in Tardieujem, pri levičarjih in posebno pri radikalih pa je Reynaudov ugled silno zrastel.
Po ogledu bolniških kuhinjskih naprav je kraljica zapustila bolnišnico v spremstvu uprave in osebja bolnišnice. Ob razstanku s predsednikom bolnišnice in njenim upravnikom je Nj. Vel. kraljica izjavila: Nimam ničesar, da vam povem, kakor to, da sem izredno zadovoljna r. vsem, kar sem videla.
Množica ljudstva, ki je zvedela o kraljičinem obisku, jo je sprejela ob odhodu z viharnimi vzkliki in toplimi pozdravi.
Bivši francoski finančni minister predaval v Belgradu
Belgrad, 22. jan. A A. Po vrnitvi s svečanosti otvoritve nove železniške proge Veles-Prilep je imel snoči Paul Reynaud oh 18.15 v dvorani Ko-larčeve ljudske univerze pod okriljem Jugoslovanskega novinarskega združenja zelo uspelo predavanje o predmetu: svetovni problemi. V natlačeno polni dvorani izbrane belgrnjske publike, je bilo opaziti predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojndinovačn. ministra tijura Jankovima, odpravnika poslov francoskega poslaništva Knobela, člana diplomatskega zbora iu urune ugledne politične osebnosti.
Pariz, 22. jati. c. Danes popoldne ob pol 6 je ministrski predsednik Laval podal demisijo celokupne vlade. Sicer se je o neizogibni ostavki La-valove vlade govorilo že dalje časa, vendar pa dejstva preveč bi,jejo v oči, da je ta ostavka bila zelo umetno izzvana in v bistvu nepotrebna. Laval je padel kot žrtev taktike radikalne stranke, ki je ravno sedaj smatrala, da je trenutek ugoden, da se povzpne v ospredje in da prevzame oblast, tako da bo lahko nemoteno vodila nove volitve, ki bodo najbrž koncem marca ali pa aprila meseca 1936.
Zakaj je padel
Trenotek za krizo vlade je bil izbran in določen ravno za te dni. Laval sam je namreč še pretekli četrtek dobil v parlamentu zaupnico s 60 glasovi več. Lavala pa je vrgel izvršilni odbor radikalne stranke, ki se je sestal v nedeljo popoldne v dvorani najbolj elegantnega hotela pariškega središča v »Continnentalu«. Ko je bila Lavalu izglasovana zaupnica v parlamentu, največja nevarnost za radikalno stranko še ni prešla, najsenzacional-nejša afera radikalne stranke še ni bila končana, Stavijskijev proces še ni bil končan. Ko pa se je v nedeljo sestal izvršilni odbor radikalne stranke, je pariško porotno sodišče že izreklo obsodbo nad udeleženci Stavijskijeve afere, ki so dobili od 1 do 7 let zapornih kazni. Proces je bil končan na ta način, da je pravica zagrnila z zaveso paragrafov vse tisto moralno ozadje Stavijskijeve afere, ki je lansko leto vrgla z vladnega prestola Daladiera in Chautempsa. Laval je svojo nalogo napram radikalni stranki opravil, Laval naj gre.
Pet sei vlade
Dogodki današnjega dneva so se razvijali precej preprosto Zanimivost izbruha današnje krize francoske vlade obstoja samo v tem. da je od 3 popoldne pa do pol 6 zvečer vlada imela 5 sej. med temi 2 pod predsedstvom predsednika republike g. Lebruna. Ob pol 6 zvečer je notranji minister Pa-ganon v Elizeju prečital časnikarjem izjavo, o seji vlade, v kateri pravi najprej, da je vlada odredila 15-dnevno žalovanje za pokornim kraljem Jurijem. Na pogrebu bodo Francijo zastopali predsednik republike Lebrun in pa predsednik vlade, zunanji minister in mornariški minister Predsednika re-
Dunajska vremenska napoved: milo vreme bo še trajalo, dež, na gorah sneg.
Edvard VIII. zasedel prestol
V	včerajšnji drugi izdaji je -»Slovenec podrobno potočal o- ceremoniji proglasitve Waleškega princa za angleškega kralja pod imenom Edvarda VIII. Ravno tako je prinesel ganljiv govor, ki ga
i je imel angleški ministrski predsednik Baldvvin po
i radiu na ves imperij. Spodaj sledijo poročila o po-
! grebtiih pripravah za pokojnim Jurijem V.
*
Davi ob 10 so z balkona Saint-jameske palače razglasili, da je kralj Edvard VIII. stopil na prestol. Nato so vsake pol ure ta proglas prečitali na treh zgodovinskih krajih Londona, in sicer: na Celicrossu, Templebaru in na stopnicah borze. Podoben proglas so na isti način prečitali v Edin-burgu in v Windsorju. Proglas pravi med drugim, da je Edvard VIII, s svojim soglasnim pristankom z besedo in srcem edini zakoniti kralj. Pred Saint-jamesko palačo je bilo posUojenih 5000 vojakov, ki so tvorili častni špalir. Trobe in fanfare so into-niralc državno himno.
I Krati Edvard pozdravila voisko
London. Kralj Edvard je poslal armadi, letalstvu in mornarici poslanico, v kateri med drugim posebno poudarja tudi to:
V	trenutku, ko stopam na prestol, želim izjaviti svojo hvaležnost vojski za usluge, ki jih je izvršila napram mojemu ljubljenemu očetu. Spominjam sc s hvaležnostjo plemenitega odgovora, s
| katerim je vojska za rasa vojne odgovorila njegovemu čvrstemu zaupanju v njeno lojalnost, moč in odločenost. V poslanici se dodaja, da smatra novi kralj, da so bili prvi dnevi njegove službe mladega častnika v času svetovne vojne najmočnejša izkustva. Na koncu se v poslanici pravi: Ko prevzemam velike odgovornosti, ki me čakajo, se čutim močnejša v zaupanju, ko vem. da lahko računani na neomajno zvestobo vseh vojakov, ki služijo kro ni v cclein cesarstvu.
Pogreb v toreb
Na željo kralja Edvarda VIII. bo pogreb kralja Jurija V. prav tak kakor pogreb Edvarda VII, Doslej so uradno prijavljene tele osebnosti, ki se bodo udeležile pogreba: belgijski in danski kralj, knez-namestnik Pavle iz Jugoslavije, madjarski namestnik, grški princ Pavel, iuksemburšk princ Feliks, posebni iraški zastopnik, japonski poslanik,
finski maršal Manarhaim in drugi. Belgijskega kralja in njegovega brata in norveškega in danskega vladarja bodo pri vožnji skozi Kokavski preliv spremljali trije rušilci in ladja »Moucoz«.
Sožalje abesinshega cesarja
llavas poroča iz Desija, dn je abesinski cesar ob smrti angleškega kralja novinarjem tole izjavil: »Z globoko bolestjo sem sprejel novico o smrti kralja Jurija V., ki sem ga imel čast osebno spoznati, ko sem bil njegov gost v Londonu leta 1924. Takrat sem imel priložnost spoznali njegove visoke vrline. Prepričan sem, da je največ njegova velika zasluga, da je mogla biti Anglija sialno na poli napredka iti da je ves svet občutil njeno visoko civilizacijo, njeno veličino in njeno popolno uravnoteženost. Ko sem stopil na prestol, mi je pokojni kralj Jurij V. izrekel besede, ki jih ne bom nikoli pozabil: Razširite razumno v vaši državi blagoslov civilizacije, bdite nad varnostjo in mirom na mejah, Anglija ne bo nikoli kršila vaše neod visnosti ne nedotakljivosti vašega ozemlja.< Vsa Abesinija sočustvuje z bolestjo Anglije in britanskih narodov, ki so imeli srečo, da se razvijejo in napredujejo v boljšo bodočnost pod visokim vodstvom slavnega pokojnika.
Kraljica Marija
med bolniki
Belgrad, 21. jan Danes ob 11 dopoldne je kraljica Marija obiskala novo mestno bolnišnico, ustanovo Nikole Pašiča. Pred vhodom v bolnišnico je bila zbrana množica ljudi, ki so kraljico navdušeno pozdravljali. Kraljico so sprejeli pred vhodom v poslopje upravnik bolnišnice dr. llič, župan Vlada Ilie. šef odd. bolnišnice dr. Sekulič.
Kraljica Marija si je najprej ogledala ronl-geneloško kabino. Nato je obhodila vse bolniške prostore in se razgovarjala z vsakim bolnikom posebej. Posebno zanimanje je pokazala za prostore z.a strokovno delo v bolnišnici. Ogledala si je komisijski laboratorij in klinične laboratorije, posebno se je pa pomudila v zdravniški sobi za delo. Nato je šla v lekarno Stanka Izložbe, ki je originalna ustanova in ji gre zasluga, da dobivajo bolniki vsemogoče specialltete.
V Ženevi vsi otrpnjeni
Eden © pogajanjih s sredozemskimi državami
Domači otimevi
Ženeva, •>". jan. r. Današnja seja Svela /veze narodov je bila posvečena rannerani v svobodnem mestu (iiiaiiskum. ki je pod mandatom /.vezo narodov. Narodno socialljUpn^ yeč|nu mestnega sveta ge ni diž.ila ustave mesln, Ki je pod nadzor-• Ivoui Zveze narodov. Stališču Zveze narodov in mostno upravo v Gdanskeni je obtoževal Eden, zagovarjal pa so je konihv.r mesta Greiser.
Zunanji minister Eden je izvajal v svoji obtožbi. dn sij se odnoAnji med Poljsko in Gdanskim zadnji čas precej zboljšali. Vemlar pa mestna jtI ravn ne spoštuje ustave svobodnega mesta. CUlauski senat ii" sledi nasvetom in navodilom Zveze narodov. Svet Zveze narodov mora torej vse storiti, da bo mestni senat spoštoval ustavo, ki no.-i zaščito Zveze narodov Za Edenoiu so govorili ostali člani Sveta v istem smislu.
Stališče gdanskega senata je branil Greiser, ki je včeraj prišel r, letalom. Rekel je, da se je
ustava ros mogoče kršila, toda samo v podrejenih in nevažnih okolnostih. Zunanji minister Eden se ie razburjen dvignil in ostro zavrnil Greiserja, da usluva ni majhna stvar in da kršitev ustave ne more bili zadeva podrejene narave. Poročilo zunanjega ministra lidena je bilo sprejeto v celoti in se prihodnja seja vrši jutri.
ženeva, 22. januarja. AA. G. Eden je opuslil namero, da bi nu popoldanski seji odbora osemnajstih poročal o rezultatu razgovorov s sredozemskimi državami glede vzajemno pomoči, in sicor zalo. ker hi bilo treba takšno sporočilo dati v navzočnosti delegatov vseh vlad, zastopanih na konferenci driav članic ZN o izvajanju čl. Iti. Ker ie konference ni moči posebej sklicati, je g. Eden sklenil, da ho namesto toga sporočila danes popoldne objavil v Ženevi izmenjavo diplomatske konference med vladami Velike Britanijo iu zainteresiranih sredoieinskih držav.
Graziani ustavljen
60.000 na pomoč rasti Desli
Reuter poroča: Ofenziva generala Grazianija na južni fronti je za sedaj ustavljena, dasi se poroča o gotovem številu spopadov med italijanskimi in abesinskimi sprednjimi patruljami, ki ščitijo timikanie rasa Deste.
Iz Addis Abebe poročajo, da so prve čete od onih 30.000 vojakov, ki so bile poslane kot ojačenje rasu Desti, že prišle k lasu Desti. Nekateri krogi trde, da bodo ta ojačenja znašala 60.000 vojakov. V vsakem primeru podčrtujejo abesinski krogi splošno mobilizacijo Abesinije, ki je bila včeraj objavljena v zvezi s porazom rasa Deste.
Nekateri abesinski pa tudi inozemski opazovalci se bojijo, da bo general Graziani hotel čimprej izkoristiti svojo zmago in da bo v najkrajšem času podvzel novo ofenzivo. Izve se, da je abesin-*ka vlada poslala močna ojačenja rasu Nasibuju, ki ima za nalogo, da vpostavi zvezo z četami ra-■a Deste.
Reuterjev dopisnik javlja iz Addis Abebe, da abesinski uradni krogi izjavljajo, da se bo abesinska armada zaradi nove mobilizacije povečala »a 3CO.COO vojakov. Drugi krogi pa pravijo, da se je velik del teh vojakov že prijavil v vojaško službo in da že od začetka vojne služijo pod zastavo. Torej učinek te mobilizacije ne bi bil tisti, ki ga abesinski krogi pričakujejo.
Vobče prevladuje mišljenje, da se vojna ne bo končala prej, predno se ne začne nove doba deževja, ampak da se bo nadaljevala do druge deževne dobe. V tem primeru se postavlja vprašanje prehranjevanja abesinske armade z živili, posebno zaradi tega, ker prehranjevanje italijanske vojske ni odvisno od sezone in žetve v Abesinifi.
V oblasti Tigreje danes ni bilo nobenih vojaških oepracij.
Nemci o bojih
Berlin, 22. jan. b. Posebni vojni strokovnjak »Frankfurter Zeitung« prinaša sledeče poročilo o vojnem stanju na italijansko-abesinskem bojišču po zmagi Grazianija na južni fronti:
Na jugu
Sodeč po stotem italijanskem uradnem poročilu je zmaga Grazianija nenavadno značilna, lako ;o vsaj prikazuje italijansko propagandno ministrstvo. ki ima največji interes na tem, da jo naslika kot tako vsemu svetu. Nasprotno pa Abesinci zanikajo poseben pomen laške zmage. Njim se ta italijanska zmaga še zdaleka ne vidi tako velika, kakor jo slikajo Italijani, Res je, da Graziani kljub svojemu prodoru do danes še ni prišel do pokraj.ne Vale, zato pa mu tudi ni treba zanikati njegovega predstavljanja o zmagi. In če bi Italijani tudi prodrli 200 km daleč v abesinsko ozemlje, je treba vpoštevati, da so od glavnega mesta Addis Abebe cddatjem še vedno celih 500 km, ki se ne bodo tako lahko premostiti kakor prvih 200, ki vodijo povečini skozi puščavsko področje brez večjih terenskih težkoč. Kako bo Graziani izkoristil to svojo zmago, se danes še ne ve. Znano je le to,
da je prosil nujno za okrepitev in da je ta okrepitev že prispela v Mogadisk ter bo v najkrajšem času prišla na pomoč Grazianiju. Spopadi med italijansko in abesinsko južno armado se vedno bolj pomikajo proti vzhodu, tako, da je pričakovati, da bo do glavne bitke prišlo najbrže v področju Lale Silindi in reke Vebe Šibeli. Čeprav Italijani Grazia-nijevega prodora nočejo smatrati kot generalno ofenzivo njegove vojske, pa se jo po objektivni presoji mora vendarle smatrati vsaj kot začetek laške olenyive. Doslej so bile fronte takorekoč mrtve. Seci. j po bitki pri Dolu pa so doživeli Italijani nekoliko več svobodnega zraka za nadaljnje vojskovanje in bojišče je oživelo.
JVa severu
Druga pa je stvar na severu, kjer Italijani še niso uspeli, da bi se otresli strahovitega abesin-skega pritiska.
Tudi na jugu se Italijani zelo motijo, če mislijo, da so popolnoma razbili armado rasa Deste. Oddelek ras Destovih čet, ki se je boril proti ita-| lijanskemu jeklu, je pokazal nenavadno energičen | odpor in Graziani ima opraviti na številnih delih ! fronte, ki je dolga 450 km, z nenadnimi in zelo i uspešnimi napadi Abesincev na Italijane. Armada i rasa Deste je še vedno sposobna, da sprejme vsak napad Italijanov in se jim energično postavi v bran, kajti italijanska poročila so pretirana in danes je proverjeno, da so odnesli tanki in letala Grazianija zmago le nad enim samim oddelkom ras Destinili čet.
Po kontroliranih vesteh Abesinci doslej še niso zavzeli svetega mesta Aksuma. V tem področju v zadnjem času sploh ni prišlo do hujših bojev. Res je le, da abesinske vojne sile vedno bolj stiskajo svoj obroč tako okrog Aksuma, kakor tudi okoli Makale, kar postaja za Italijana silno nevarno. Italijani bodo morali tudi na severni fronti nekaj storiti, če hočejo, da bo njihova armada dobila več svobode za gibanje. Zaenkrat pa se morajo Italijani predvsem osvoboditi napadov abesinskih čet iz zased, zlasti v ozadju, ki onemogočajo vsaka pionirska dela ter prenos hrane in municije sprednjim oddelkom.
Aksum-Makale
Naj poročajo časopisi kolikor hočejo, da sta Aksum in Makale še vedno v italijanskih rokah, res pa je, da obe mesti za Italijane ne predstavljata vič več važnih oporišč, kakor je bilo to pred kratkim. Ti dve mesti predstavljata sedaj le še skrajno izpostavljeni zunanji točki italijanske fronte proti Abesincem. Medtem ko so Italijani po-preje lahko vzdrževali krepko zvezo s svojimi posameznimi oddelki v pokrajini Tigreje, danes to nič več ne morejo, kajti čete raznih abesinskih poveljnikov so se tako krepko in uspešno povezale med seboj, da udarjajo Italijanom neprestano za hrbet in lomijo njihovo enotnost fronte, v kolikor | se o taki sploh še da govoriti. Položaj Italijanov na severni fronti ni nič kaj zavidanja vreden.
Belgija pojde svoja pota
Bruselj, 22. jan. b. Kmetijski minister je imel snoči. govor, ki mu pripisujejo velik pomen, zlasti z ozironi na zunanjo politiko. Minister je poudaril, da je Belgija sklenila voditi popolnoma neodvisno zunanjo politiko glede državne obrambe. Seveda je predpogoj take politike, da postane Belgija dovolj mo^na, da se brani v primeru potrebe. Med Fran-;ijo in Belgijo ni nobene vojne zveze. Popolnoma napačno je. če se smatra kot vojno zvezo konvencijo, ki je sklenjena med francoskim in belgijskim generalnim štabom. Belgija in Francija ter Veliki Šritanija so vezane le z lokarnsko pogodbo, ki se jo seveda lahko brez dvoma smatra kot temelj evropske varnosti. Neumna pa je trditev, če se Belgijo predstavlja kot nekakega vazala Francije.
Krvavi nemiri v Damasku
Jeruzalem. 22. jan. AA. Iz Damaska javljajo. i\u je v ieku nemirov med splošno stavko bilo ubi-lih nekaj oseb. Ranjenih je nekaj vojakov in podčastnikov. Posadka v Damasku je ojačena z oddelkom marokanske konjenice in tanki. Nad mestom križarijo letala.
Vladna kriza v Egiptu
Kairo. 22. jan. c. Danes je egiptovska vlada Se-im [»še podal« demisijo. Demisija bo najbrž sprejeta, ker politični krogi hočejo, da se sestavi obširna koalicijska vlada, ki bo sklenila z Anglijo zavezniško in vojaško pogodbo. Vodja stranke vaf-distov Nahas paša pa je odklonil mandat za se-<lavo nove vlade.
Pariz. 2*2. ian. A A. Havas poroča iz Londona: Iz Kuira javljajo, da je vlada odstopila. Kralj je poverit mandat za seslavo koalicijske vlade Na-has-paši.
/Vemiri v Palestini
Jeruzalem. 22. jan. b. Iz Damaska poročajo, la so zahtevali tamkajšnji nemiri stavkajočih delavcev tudi nekaj smrtnih žrtev. V Damasku so morati vse vojaške posadke okrepiti, po ulicah pa krožijo tanki iu pa konjenica, ki preprečuje novo zbiranje ljudi. Dalje krožijo nad mestom in v vsej okolici ludi letata, ki imajo namen, da sporočijo vojaškemu poveljstvu vsako zbiranje ljudi.
Pojasnila o uradniških plačah
.Belgrad, 22. jan. AA. Glede na vprašanje, ali se določbe prvega odstavka člena 9. uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih nameščencev nanaša na rodbinske upokojence. zaposlene v državni in samoupravni služIl kot liontraktualni uradniki, honorarni nameščenci in dnevničarji, je finančno ministrstvo izdalo pojasnilo, da se določbe prvega odstavka člena 9 uredbe v celoti nanašajo tudi na rodbinske upokojence, zaposlene v državni ali samoupravni službi. Tako je Ireba razumeti zato, ker v zakonskih določbah rabljeni izraz -■-upokojenci-' obsega tudi osebne in rodbinske upokojence. Ker zakonodajalec ni izrečno odredil, da velja lo samo za osebne upokojence, velja znižanje za obe vrsti upokojencev, to je za osebne in rodbinske. Zato se ima nagrada, ki jo prejemajo rodbinski upokojenci kot kontraktualni uradniki, honorarni nameščenci in dnevničarji v državni ali samoupravni službi, znižati za 2%.
Za nadomestitev izgub
povzročenih po sankcijah
Belgrad, 22. jan. m. Predsinočnjim je odpotoval v Pariz pomočnik zun. ministra dr. Martinac skupno z upravnikom Drž. hip. banke Gjurišičem. Kakor znano, bo Gjurišič v Parizu nadaljeval pogajanja, za katera je dobil pooblastilo od ministrskega sveta trgovinski minister dr. Vrbanič radi kompenzacij za sankcije, katerih izvrševanje po sklepu Zveze narodov jc sprejela tudi naša država.
Be\grad, 22. jan. m. S kr. ukazom je napredo val za profesorja 7. pol. skup. na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani ing. Josip Debeljak, profesor 8. pol. skup. Z odlokom notranjega ministra je v smislu določil uradniškega zakona in zakona o državnem svetu ler upravnih sodiščih postal pi sar 9. pol. skup. pri kr. banski upravi v Ljubljani Edvard Ropič, pisar-pripravnik iste kr. ban. uprave z veljavo od 27. julija 1932. S tem se menja ukaz z navedenim datumom, s katerim je bil omenjen uradnik kr. banske uprave v Ljubljani postavljen za pomožnega tajnika 7. pol. skup. na kr. banski upravi dravske banovine v smislu razsodbe državnega sveta.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno milo ir. nestalno vreme.
Iz Narodne skupščine
V	spomin kralju Juriju
Belgrad, 22. jan. m. Današnja seja narodne skupščine je bila posvečena samo komemoraciji za umrlim angleškim kraljem Jurijem V, Vse galerije so bile že zdavnaj pred pričetkom seje nabito polne. V diplomatski loži, ki je bila vsa zavita v črnino, so bili skoro vsi diplomatski zastopniki na našem dvoru. Med drugimi smo videli v tej loži doyena diplomatskega zbora, papeškega nuncija, msgr. Hermenegilda Pelligrinettija, poleg njega pa sedanjega angleškega poslanika Roberta Campbel-la s svetnikom angleškega poslaništva Balfourjem in angleškim vojaškim atašejem. Prisostvovali so tudi bolgarski poslanik Dima Kasazov, romunski poslanik Guranescu s svetnikom romunskega po-slanitva Papinijem, češkoslovaškega poslanika dr. Vaclava Girsko, italijanskega poslanika grofa de Violo, ameriškega poslanika Wilsona, albanskega posalnika Rauf Fico, poljskega poslanika Dembic-kega, avstrijskega poslanika Schmidta in turškega poslanika Hajdar Alija.
Ob 10.20 so vstopili v skupščinsko dvorano predsednik skupščine dr. Čirič in podpredsedniki dr. Markovič, dr. Režek in Vučetič. Takoj za njimi je vstopil predsednik kr. vlade dr. Slojadinovič, nato pa notranji minister dr. Korošec, vojni minister, general Živkovič, minister brez portfelja dr. Behmen, minister za socialno politiko Cvetkovič, minister za gozdove in rudnike Jankovič, prosvetni minister Stosovič, kmetijski minister dr. Stanko-vič, pravosodni minister dr. Miškulin, gradbeni minister dr. Kožul, poštni minister dr. Kalugjerčič in finančni minister dr. Letica.
Čim so člani kr. vlade zavzeli svoja mesta, je vstal predsednik skupščine dr. Stevan Čirič in otvoril današnjo sejo ter imel zatem komemora-tivni govor.
Važne izjave predsednika vlade
Belgrad. 21. jan. AA. Danes od 5 do 0 popoldne se je vršila seja odbora za narodne pogodbe in dogovore. Predsedoval ji je poslanec Žarko Tomaševič. Seji so prisostvovali tudi predsednik kraljevske vlade in zunanji minister dr. Milan Slojadinovič z referenti ministrstva, pristojnimi za posamezne konvencije.
V	začetku seje je predsednik vlade mi kratko popisal vsebino konvencij, katerih namen ie Se bolj utrditi in če se sme to tako reči, napraviti še bolj pi ijateljsko naše razmerje z državami, s katerimi živimo v prijateljskih in zavezniških od-nošajih.
Nato je tajnik prežitat tele konvencije: Zakoniki predlog o jugosluvausko-turškeni dogovoril o izvozu opija; konvencijo o sprejetju mednarodnega pravilnika za plovbo po Donavi, sklenjeno .iied Jugoslavijo in Romunijo; zakonski predlog o izmenjavi nol, objavljenih 4. junija H/33, med Jugoslavijo in Češkoslovaško, s katero sta se obe državi odrekli pravicam, navedenim v členu 4. in 6. pogodbe o trgovini in plovbi, sklenjeni v Pragi leta 1828; zakonski predlog o dopolnilnem dogovoru h konvenciji, podpisani v Belgradu dne 30. junija 1933 med Jugoslavijo in Romunijo, ki ureja vprašanje državljanstva, in zakonski predlog o konvencijah o vzajemnih odnošajih glede sodnih, civilnih in trgovskih zadevah, sklenjenih v Ankari 3. julija 1934 med Jugoslavijo in Turčijo.
Te predloge je odbor soglasno sprejel brez debate.
Prvi govornik, dr. Anton Novačan, je vprašal predsednika vlade glede sodelovanja vlade in narodne skupščine v vprašanju zunanje politike, ter se pri tem dotaknil tudi vprašanja gospodarskih sankcij proli Italiji, zaradi česar trpi naša država . znatno škodo.
Predsednik vlade je odgovoril, da je deklaracija kraljevske vlade poudarila željo po sodelovanju vlade z narodno skupščino; pod tem sodelovanjem razume predsednik vlade v najširšem obsegu zlasti vprašanje zunanje politike. Daljo jj> predsednik vlade pripomnil, da pride v najkrajšem času pred narodno skupščino proračunski predlog zunanjega ministrstva in da bo to primerna priložnost, da seznani narodno skupščino z vseini sedanjimi vprašanji zunanje politike kraljevine Jugoslavije.
G. Ivan Lovrenčič je poudaril potrebo po ustanovitvi stalnega odbora za zunanje zadeve v narodni skupščini in prosi narodno skupščino, da o letn razmisli. Dragotttir Stojadinovič in Dragiša Milovartovič sta v svojih govorih vprašala predsednika vlade glede nekaterih zadev zunanje politike. Predsednik vlade je na vprašanja dal potrebna pojasnila.
Govoril je še Ljutica Diinitrijevic, na koncu je pa Luka Kostrenčie dal izjavo, v kateri je poudaril, da se poslanci v vprašanjih zunanjo politike ue bi smeli razlikovati po klubih in strankah, na vladne in opozicijske politike, temveč. da hi morali hiti zasitau zunanje politike cnodiišiii. zlasii nasproti zaveznikom v Mali au-tanti in Balkanski zvezi. Našo zunanjo politiko vodijo načela, ki smo jih vsi odobrili. Ta načela so zvestoba paktu ZN. spoštovanje mednarodnih mirovnih pogodb iu zvestoba do vseh naših zaveznikov.• Seja je bila nato zaključena.
Belgrad. 22. ian. m. Danes popoldne so iinejj v narodni skupščini seje skoraj vsi posebni skupščinski odbori, izvoljeni za proučevanje raznih zakonskih osnutkov, ki jih je predložila kr. vlada. Tako je imel popoldne zaključno sejo odbor za proučevanje zakonskega osnutka novega trgovinskega zakonika, na kateri so vsi člani tega odbora podpisali poročilo za plenom narodne skupščine. Za poročevalce odbora v plemuinu so določeni Momčilo Sokič, Gjorgje Markovič in Karlo Gajšek.
V	prostorih finančnega odbora je zasedal pori predsedstvom Mite Dimitrijeviča rn Nikito-viča odbor za proučevanje zakonskega osnutka o gospodarskih zadrugah. Govorilo je več poslancev, med drugimi tudi dr. Veble. Odbor je doslej pre-inotril v posameznostih 38 paragrafov predloženega osnutka. Posamezni paragrafi so v odboru utrpeli manjše spremembe, katere je zahtevala tudi (>lavna zadružna zveza. Seja se bo jutri popoldne ob 4 nadaljevala.
V	velik sktipičtnski dvorani je pa zasedal odbor za proučevanje zakonskega osnutka o prekrških. Današnji seji tega odbora je prisostvoval tudi notranji minister dr. Anton Korošec. Tudi ta odbor bo te dni še nadaljeval s svojim delom.
Belgrad. 22. januarja, nt. V prostorih narodne skupščine so imeli danes popoldne seje lako po-horei kakor ludi Jevtičev poslanci klub. Na sejah obeh klubov se je laznmtrivalo o taktiki, ki naj bi jo kluba zavzemala v bodočem delu narodne skupščine. Na dnevnem redu obeh klubov je <bilo tudi vprašanje ustanovitve posebnega kluba JNS, vendar in la akcija naletela na velike težave.
Ban v petek ne sprejema
Ljubljana, '22. jan. AA. G. ban dravske banovine tir. Marko Natlačen, v petek, 21. 1. in. ne ba sprejemal strank.
Prevelika vnema
>-Jutro« sc boji, da sc Katoliška akcija v Sloveniji ne bi izgubila na napačnih potih. V tej njegovi verski in katoliški gorečnosti ga ja podkuvilo zadnjič enkrat tudi pisanje »Obzora«, ki je >iz okolice škofa Rožmanu, zvedel, da vlada nezadovoljstvo, ker so člani KA stopili ludi v poliitčno stranko. Temu »Obzorovemu« poročilu dodaja »Jutro naslednji komentar:
»Obzorova veut je vsekakor zanimiva ker jc znano, da stoji »Obzor« glede ptiročil iz Slovenije v stikih z uredništvom »Slovenca«. Za presojo, ali je na vesti kaj resnice, ali pa izvira le iz »Obzo-rove« želje, bi bilo ;:elo važno vedeti, ali je svoje poročilo res dobil iz Ljub'jane ali ne.<<
Na to pa je »Obzor« sledeče odgovoril:
»KATOLIČKA AKCIJA U DRAVSKO,! BANOVINI«
Zagreb, 21. siječnja. Povodom bilješke u Ov zoru« od 15. o. mj. pod naslovom »Katolička akcija u dravskoj banovini«, konslatiramo, da nam tu vijest nije dao naš ljubljanski dopisnik niti je do-šla iz uredništva »Slovenca«. U ovoj bilješci izraženo je gledište »Obzora« o Kaloličkoj akciji, koje je prihvačeno i od naših mjerodavnih crkvenih kru-gova, kako to proističe i iz pisanja glasila vrhbo-sans-ke nadbiskupije »Katoličkog Tjcdnika«.
Ker so za KA v Sloveniji odgovorni slovenski škofje, bo prav, ako tudi v bodoče »Obzor« in drugi skrb za njo prepuste našim škofom. Pa tudi »Jutro« se lahko pomiri sedaj, ko vidi, da one alarmantne vesti o KA ne prihajajo ne iz »okolice škofa dr. Rožmana«, ne iz uredništva »Slovenca«,
Pohorcev se vse otepa
Priznamo odkrilo, da prihajamo v težave, kako naj z enim udarnim imenom označimo politično skupino, ki se zbira okrog g. Kramerja in njegovega glasila »Jutra-. Bili so že narodnjaki, bili so naprednjaki. Toda kaj bi danes po deset-letjihz narodnjaštvom, ki se je vezalo z nemštvom, in z naprednjaštvom, ko pa se je pokazalo, da so nosilci narodnega napredka čislo drugod kol pa v »naprednih vrstah. Potem so menda postali liberalci in še pozneje demokrati. Ko pa so leta strumno sodelovali v diktaturi in se posluževali vse drugega, kakor demokratskih političnih metod, menda ne relleklirajo več ua demokratično etiketo. Poslali so torej nacionalisti. Toda to je danes zelo širok [Kijem; danes je vse nacionalistično brez ozira na lo, da bili nacionalist v popolnoma nacionalni državi ni posebna zasluga, ne odlika. No, pa tudi pod lo firmo, ker so jo preveč eksploatirali, so doživeli brodolom. Kaj sedaj? Najbolj bi jim bila po godu še fašistična mundtira, pa jo jim je lik pred nosom snel s klina g. llodžcra. V tej stiski so se zatekli k mili naši žemljici in si od divnega Pohorja sposodili ime. Torej pohorci Toda tu se prično težave, ne pri njih, ampak pri nas, ki bi jih radi imenovali in častili s tem ea-slitim imenom. Te dni smo namreč dobili s pravega in resničnega Pohorja pismo naslednje vsebine: Od kdaj pa si upa -Slovenec? Pohorje mazali s Kranierjetfo in .lutrovo politiko? Mi prebivalci Pohorja protestiramo, da si kdo upa lastiti naše ime v takšne politične svrlie. Smo pošteni ljudje, ki nismo imeli s Kramerjcvo politiko nikdar nič opraviti in ludi v bodoče nočemo o njem ničesar slišati. Naj se Jutrova stranka imenuje kakor hoče, po Pohorju se ne sme ali jo pa vsaj Slovenec? ne sme tako imenovati.
Kaj naj sedaj storimo, da bomo ustregli našim vrlim naročnikom na zelenem Pohorju, da pa kljub temu ne lxmio krivični do Knunerjeve politične frakcije?
uo 20. januarja ne ordinira
„Jutro" poziva k razmišljanju
••>Jutro« komentira nedeljske občinske volitve in prihaja do zaključka, da je volilna udeležba bila razmeroma pičla in da zaradi tega zmaga JRZ ni tako velika, kakor se zdi. Nad lein pravi, je treba, da se vsi trezni ljudje zamislijo. Meti tc trezne ljudi očividno ne šteje svojih pristažsv, ker če bi se ti nad čem morali zamisliti, bi morali pač premišljevati porazno dejstvo, da JNS v nobsni občini ni mogla pod svoj,m imenom postaviti liste, ali pa se je ni tipala, kar je še hujše. Pa tudi pohorske firme nismo nikjer videli, ne o njej čuli. ju-trovci so bili le tu in tam med opozici omaki za mežetarje, pa so se jih še otepali Pričakovali bi, da bo »Jutro« lo tragično okoliščino serviralo svojim čitateljem v premišljevanje. Potem pravi, da je >-nacionalna« Ironta ostala povsod nedotaknjena. Pravilno. Zakaj ludi ne, ko ji- »ihče nič noče in se tudi zanjo ne meni. Naj estane lepo še naprej nedotaknjena — samo županovali bodo ocl večine izvoljeni JRZ župani!
Ta se pa ne postavi!
G. Rasto Pusloslenišek je v Jutru ' objavil naslednje pismo, ki so mu ga poslali Mozirčaui:
>01 »veščale se, da je tukajšnji občinski, odbor na svoji seji dne 12. 1. 1930. toč. 4. dnevnega reda, sklenil, tla se Vas črta iz seznama častnih občanov obči ne Mozirje okolica, sreza Gornji grad. Uprava občine Mozirje okolica, dne. 10. L 1930. Delovodja Bitenc Antori. L. S. Predsednik v. z. Stvarnik
Sicer je g. Rasto poznan po svoji politični de-belokožnostl — ampak, da gre objavljali pismo, ki bi ga vsak drugi kar moč tiho spravil v žep iu nikomur črhnil besede! Potem pa še zraven vzklika: Zdaj bo občina srečna! Verjetno; čisto gotovo je za njo zadeva bolj častna, kakor pa za g. Kasta Pustosleniška, ki je tam nekje četo — rojak. Ostane mu še stara tolažba: Nemo prophela ...
Belgrajske vesti
Belgrad. 22. .januarju. A A. Zaradi smrti angleškega kralja ho nu dvoru žalovanje Iri tedne, po čenši z 21. januarjem t. ni, do vštetejja 10. februarja t. I.
Belgrad, 22. jati. AA. Ministrski svel je m. predlog finančnega ministra in na podlagi čl. 15. zakonskega predlogu o splošni carinski tarifi odredil, dn se na železne cevi in dele za spajanje cevi. za katere so županstva sklenila pogodbo ?. dobavitelji pred .">. decembrom I!«."), plača carina po postavkah, ki so veljale ito tega dne. Za pošiljke tega blaga, pri kaierih se je pobirala carina po zvišanih postavkah, bo prebitek preveč plačane carine vrnjen.
k
V Ljubljani ge ustanovil
Nova važna kmetijska ustanova
Leta 1898. se je osnovalo v Ljubljani Kmetijsko - keiniško preizkuševališče. Vodil ga je od začetka odlični strokovnjak v agri-kultumi kemiji in kmetijski bakteriologiji dr. lirnest Kru-mer, ki sc jc še posebej proslavil s svojo, sicer nemško pisano knjigo o Ljubljanskem barju (Das Luibaehcr Moor 1905). Njegov asistent, ki je prevzel vodstvo tri leta po dr Krameijevi smrti I. 1907, ing. chern. Jakob Turk je nadaljeval započeto uspešno in koristno delo in si postavil s svojimi spisi nevenljiv spomenik. Sredi plodovitega dela ga je pred dobrim mesecem dni zgrabila neizprosna smrt. Dasi je bilo z zakonom o kmetijskih poskusnih in kulturnih postajah iz 1. 1922. z ozirom na veliki napredek
moderne kmetijske vede preizkuševališče reorganizirano, vendar je moralo tudi še dulje de-ovati v nezadostnih prostorih, o katerih pravi dopis kmetijskega ministrstva z dne 5. novem-
E
bra 1935: Postaja ima povsem nezadostne prostore za laboratorijsko delo svojih treh odsekov, za poizkuse nima niti dvorišča in zemljišče, ki gu daje na razpolago Kmetijska družba, je neprimerno in preveč oddaljeno. Po zakonu iz leta 1922. ima namreč postaju sledeči delovni program: L da preiskuje kulturne in klimatičae razmere, koliko te vplivajo na vegetacijo rastlin, 2. da proučuje morfološke in fiziološke posebnosti kulturnih rastlin in dt vrši poskuse zaradi ocenitve njih poljedelske vrednosti in da
DAME!
»ROSE D'OR"
(ZLATA ROŽA)
JE VODILNA ZNAMKA NOGAVIC; ELASTIČNE SO, ELEGANTNE IN IMAJO FINE PENTLJE. — PREPRIČAJTE SE IN KUPUJTE TRPEŽNE
„ROSE D'OR"
(ZLATA ROŽA)
NOGAVICE
DOBITE JIH V VSEH BOLJŠIH MODNIH TRGOVINAH
vrši poskuse z vsemi vrstami gnojil v najširši praksi; 3. da vrši selekcijo rastlin glede na kli-matične razmere in zaradi iz.Dora najboljših domačih in tujih oblik za poedine domače kraje; 4. da preiskuje kmetijske proizvode vseli panog kmetijstvu, njihovo izkoriščanje za ljudsko in živinsko hrano, kakor tudi za predelavo; 5. du preiskuje semenje in kontrolira uvoz in promet s semenjem, umetnimi gnojili in industrijskimi odpadki zu živinsko krmo kakor ostalega materialu za kmetijsko prakso; b. da proučuje rastlinske bolezni in škodljivce tei predpisuje metode za njihovo zatiranje ali zeščito pred njimi. Pri jiostaji so v zvezi s tem delavnim programom predvideni štirje strokovni orlseki, in sicer: 1. Pedološko-metegrološki odst k (za pre-izkovanje tal m podnebja); 2. agrobatanični (rastlinski); 3. agrokemijsk (za preiskavo sestavin) in 4. fitopalološki (za preiskavo bolezni). Poleg tega predvideva zakon za izvajanje vseh teh nalog primerno urejene laboratoi ije, potrebne zgradbe, steklenjake in poskusno zemljišče. Vse to je ostulo doslej nu papirju, ker postaja ni imela niti zadostnih laboratorijev niti primernegu poskusnega zemljišča Lansko leto poleti je bil v Ljubljani načelnik kmetijskega ministrstva Bora Milutinovic, ki si je ogledal neznosne sedanje razmere postaje. Po njegovem referatu je kmetijsko mnistrstvo izjavilo z dopisom 5. novembra 1935 da je pripravljeno suksesivno izgraditi tako postajo, ako dobi od ljubljanske občine primerno zemljišče v bližini carinarnice, kjer je nu razpolago vodovod, elektrika, plin in v bližini tramvajska zveza. V načrtu ministrstva je tudi, da v zvezi s postajo zgradi pozneje tudi kmetijski muzej, ki bi pomenil važno kulturno ustanovo. Ministrstvo bi investiralo letno skozi več let po 200.000 dinarjev, ker bi bila postaja določena za celo banovino, je pričakovati upravičeno tudi primeren bunovinski |>rispevck, da se postaja čimprej zgradi. Za Ljubljano bi imela taka postaja še prav poseben pomen, ker je mesto z inkorpora-eijo pridobilo tudi mnogo izrazitih kmetovalcev in tudi z ozirom na zatiranje škodljivcev po naših vrtovih. Posebej bo postaja važna za preiskovanje Barja, kjer bo posebno nujno, ugotoviti kulturne pogoje, čim se bo trajno znižala talna voda ko bo dokončana regulacija Ljubljanice. Ministrstvo izjavlja namreč v citiranem svojem dopisu, da bi posta ja poleg redne službe, ki je koristna tudi za prebivalce l.ubljane, sodelovala brezplačno pri agrobotanicnih in pedoloških raziskovanjih Barja. O tem vprašanju je izšel v 3. in 4. številki »Kronike slovenskih mest« letnika 1935, zanimiv članek inž. L Prez-1 ja. ki nan j opozar jamo
Postajo bo jioleg poljedelcev pozdravila tudi naša trgovina s semeni, ki se je v Ljub'jani tako lepo razvila, zlasti če bo postaja v bližini carinarnice. Za take postaje se tudi zelo zanima industrija oljnatih produktov in jih v drugih delih naše države tudi gmotno pospešuje. Isto velja za trgovino z vinom in sadjem Novi ljubljanski mestni svet bo brez dvoma jiokazal. da urneva pomen tako važne ustanove ki naj vsaj nekoliko nadomesti žalostno dejstvo, da v Sloveniji nimumo nobene visoke in srednje kmetijske šole ter edina lahke dostojno predstavlja znanstveno stran slovenskega kmetijstva ter postane seminar za naše kmetijske strokovnjake.
Po volitvah v St. Ilju v Slov. gor.
Maribor, 21. januarja 1936.
Za našo obmejno postojanko se je v nedeljo bila sicer huda borba, a hvala Bogu, zmaga je j>o borbi tem lepšal NašegK uspeha na meji se veseli vsa naša slovenska in jugoslovanska domovina.
Danes, ko so volitve za nami, lahko natančno dokažemo, da so bile trditve »Slovenca« pred volitvami pravilne. Konstatiramo lahko, da so se proli JRZ združili vsi bivši protivniki nekdanje SLS: demokrati in samostojneži (JNS), socialisti (vsi marksisti), nezadovoljneži vseh vrst. Silno je »nacionaliste« zabolelo, ko smo zapisali, da imajo v svoji sredi marksiste vseh sort.
Svojega pravega imena so se nasprotniki tako sramovali, da so mnogi izražali jx>milovanje nad takimi politiki, ki se v odločilnem momentu ne upajo s pravo barvo na dan. Nadeli so si lepo ime »Kmetsko-delavska lista«, a pravilno svojo firmo so med tem skrili v grm. V »Večerniku Jutra« so napisali nekje v Štrihovcu dva silno dolgovezna članka, s katerimi so upali, da bodo ubili našo listo. Neki mecen je nakupil več stotin tega lista ter je dal tiskati tudi razne letake in vse to so agita-torji-pešci, na konju, na avtomobilu in biciklu raz-našali jio celi občini, a vse zaman.
Najhujši udarec za JNS in njihove priganjače je bila nezvestoba njih lastnih ljudi. Cela vrsta kandidatov jim je na štirih uničenih listah odpovedala podpise, a na dan volitev se jih je zopet večje število izneverilo, ter so raje šli z nami, oziroma so doma ostali, kakor pa, da bi glasovali za listo, o kateri so že naprej vedeli, da bo propadla. Za nasprotno listo je bil hud udarec tudi dejstvo, da je glavni njih vodja, ki se je cele dneve neumorno trudil, da bi dosegel zmago za listo JNS, zadnji moment radi poročila, da ima lista JRZ tako ogromno večino, ostal doma in niti ni prišel volit.
Na naši strani smo opazili izredno veselo razpoloženje, ne samo med volivci, ampak osobito med agitatorji. Naša stranka je imela več desetin sijajno izurjenih mladih fantov in mož, ki so cele dneve pred volitvami obhodili vse hiše ter so si delo za nedeljo tako mojstrsko razdelili, da so spravili na volišče, kar se je pač dalo. Udeležba, ki je znašala okoli 70%, bi bila gotovo še za najmanj 15% večja, ako bi ne bilo po naših slovenje-goriških hribih ravno te dni tako strašno blato, da bolnih in starih volivcev niso mogli nn noben način spraviti na volišče. Drugi vzrok, da udeležba ni bila večja, je ta, ker je bilo nad 60 zanesljivih naših mož in fantov izpuščenih iz volivnega imenika. A tretji j>ogrešek je bil v tem, ker je bil voli vn i imenik vseh šestero starih občin skrajno pomanjkljiv in je bilo volivno postopanje v komisiji silno nmčno, ko je bil zjutraj od 7 do 12 silovit naval, a volivni odbor ni mogel delati hitreje, ker so bili imeniki silno slabo sestavljeni, mnogo volivcev je radi tega brez glasovanja odšlo domov.
Eno pa moramo posebej |>odčrtati, da se naši volivci niso bali nobenih groženj in so jiogumno oddali svoje glasove za našo listo. Nasprotniki so se |x)služevali vseh mogočih sredstev, a vse je bilo zaman.
Narodni čut naših obmejnih Slovencev, a (udi versko prepričanje in skrb za pošleno gosjxxlar-stvo v občini je gnalo naše ljudi kot mogočno armado, da ohranilo našemu St. Ilju staro ooSleno ime.
Nasprotniki nimajo prilike, da bi se pritožili, ker je volivni odbor postopal do skrajnosti pošteno in je ugodil nasprotnikom v mejah zakona in v par slučajih tudi na tak način, kakor JNSarji nam ne bi ugodili
Ko je že opoldne naša lista imela nad 300 glasov večine nad nasprotno, se je jjolastila naših Sentiljčanov, 6tarih in mladih, velika radost in_ ni nobeno čudo, ako so ljudje svoje veselje izražali na poseben način. Mir pa se kliub temu ni kalil ne na levi in ne na desni. Šele zvečer, lik pred končanim glasovanjem in po glasovanju so nekateri razburjeni nasprotniki zagnali vrišč. a krepke roke so te razgrajače kmalu postavile na hladni zrak.
Ko se je razglasil izid, da je dobila naša stranka 23, a nasprotna samo 1 mandat, je nastalo tako veselje v vrstah naših mož in fantov, ki so oblegali volišče od vseh strani, da se to ne da popisati. Nasprotniki so pa sikali jeze grozili in preklinjali ter kazali svoje pesti, a naši so to sprejeli s pomilovalnimi nasmeški.. Cela vas je mahoma oživela, vse je bilo razsvetljeno Gruče fantov so patruljirale po vasi gor in dol pevajoč slovenske in narodne pesmi. Nasprotniki pa so se žalostni jioskrili.
Tako je končal volivni dan v Št. Ilju. Mi smo veseli te sijajne zmage. Nasprotniki pa imajo zopet dokaz več, da je naše ljudstvo tako trdno sklenjeno krog svojih voditeljev in krog svoje stranke, da je ves njih trud, da bi nas razbili, zaman. Prepričani smo, da se z nami veselijo zmage na naši meji vsi prijatelji naši iz Slovenije in Jugoslavije.
Žrtev narasle Save
Jezica, 22. jan.
Včeraj popoldne sta ob narasli Savi pod Sav-ljami prali sestra Španove gospodinje iz Savelj 10 in služkinja Frančiška Kopač doma iz Vodic. Bili sta že gotovi s 'pranjem, le Frančiška Kopač je prala še zadnji kos perila. Pri tem se je preveč sklonila čez perivnik, izgubila ravnovesje in padla naravnost v deročo Savo. Valovi so nesrečno Francko takoj zagrnili in se ni niti za trenotek več pokazala na površju. Vsaka pomoč je bila izključena. Ker je Sava silno narasla, je gotovo ne bo mogoče takoj najti ter jo bo voda pozneje kje naplavila. Kopačeva je bila oblečena v rjavo krilo, siv predpasnik, na nogah je imela gojzerice, lase kostanjeve, oči plave, je močno razvita, stara 26 let, zobe ima dobro ohranjene. Kdor bi našel vtop-ljenko, je naprošen, da to takoj sporoči Ivani Deč-man, Savlje. št. 10, pošta Jezica pri Ljubljani, ali pa na županstvo Jezica.
Napad na predsednika volivne komisije
V Vašem cenjenem listu z dne 21. januarja 1936 ste objavili jkh1 gornjim naslovom dopis iz Tomišlja, kjer so se dne 19. jan. 1936 vršile občinske volitve. Ker jm je ves članek sestavljen tako, da 6e da iz njega razbrati zgolj to, da gre za na-pad na predsednika kot takega, naj [»jasnim sledeče:
Voz, v katerem sem se zvečer po volitvah j>e-ijai domov, je bil iast znanega prvaka-kandidata
Kdor ga pozna mu ostane zvest
In se nikoli več rie odreče njegovi edinstveni pomoči. Baje ravno tako dobro izrečno zavrne in pri n a k u p u vedno natančno pazi na ime „Schicht" in varnostno znamko »Jelen" na rdečem ovitku.
«CHICHT0V0
Terpentinovo milo
domači izdelek
... ampak izrečno pristno zahtevati!
Brezposelnost v Sloveniji
Ljubljana, 22. januarja.
Za približno sliko o strašnem stanju brezposelnih služijo najbolj točno podatki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Tako zvemo iz teh podatkov, da je bilo delavstva zavarovanega pri leni uradu konec 1. 1935 nič manj kakor 20.072 samcev brezposelnih ter 7588 rodbin. Ako vemo, da je vsega zavarovanega delavstva 98.394, potem vidimo, je v Sloveniji skoraj vsak Iretji delavec brezposeln. Največ brezposelnih je izkazovala stroka visokih zgradb, kjer je bilo brezposelnih 2100 družin in 3600 samcev, dalje gozdno-žagarska stroka z 2150 brezposelnimi družinami in 2950 sanici, nato pa si slede: čevljarstvo 1320 samcev in 210 družin, mizarstvo 310 družin in 1540 samcev, oblačilna stroka 3360 samcev in 340 družin, kamenje in Zemljine 1280 samcev in 320 družin, kovinska industrija in obrt 1860 samcev [n 440 družin, trgovina 1580 samcev in 420 družin, grafična industrija 195 samcev in 65 družin, tobačna industrija 390 samcev in 290 družin itd. Nobenih brezposelnih pa niso izkazovale: tekstilna industrija, ceste, higijena, občinski obrati in gostilne. Pri sezonskih obratih, to je pri kamenjnh in zemljinah, gozdno-žagarski stroki in visokih zgradbah so všteti le taki brezposelni, ki so bili stalno ob delo in zaslužek, ni pa upoštevana sezonska brezjioselnost. Okoli 40% delavcev pri vi-
sokih zgradbah živi stalno na našem teritoriju v mestih in njih predmestjih. Ti so stalni, glavni kader naših brezposelnih.
Javna borza dela je dajala v I. 1935 jKidporo sliri do 7 mesecev 1696 delavcem, nad 8 mesecev pa 2320 delavcem, med tem, ko je I. 1934 dajala 4 do 7 mesecev jiodpore 750 delavcem, nad 8 mesecev pa 1640, med tem, ko je bilo n. pr. v Sarajevu podpiranih 4 do 7 mesecev 1149 delavcev, nad 8 mesecev pa 1394 delavcev, čeprav ima sarajevska borza dela še večje ozemlje kakor ljubljanska.
Samo ljubljanska centrala je 1. 1934 dala rednih podpor 564.000 Din, izrednih 110.000 Din, leta 1935 pa je morala centrala dati že 9:!7.000 Din rednih in 109.000 izrednih podpor. Vse javne borze dela v Sloveniji so dale 1. 1934 1,043.000 Din rednih in 280.000 izrednih podpor, 1. 1935 pn 1,513.000 Din rednih in 128.000 Din izrednih podpor.
Iz teh številk si jasno predstavljamo sliko brezposelnosti v Sloveniji. Prištejmo k temu še brezposelne rudarje in veliko število brezposelnih zasebnih nameščencev, malih obrtnikov, dninarjev, ki vsi niso všteti v to statistiko, potem moramo mirno reči, da je v Sloveniji z družinskimi člani kakšnih 150.000 ljudi brez stalnega zaslužka in brez kruha.
Delovanje trškega odbora v Litiji
Litija, 21. januarja.
Po zakonu mora starešinstvo trškega odbora podati vsako leto obračun dela za preteklo leto ter dobiti odobrenje za nadaljne delovanje oziroma izpeljavo odobrenih del. Tako se je vršil ta občni zbor preteklo soboto. Navzočih je bilo nad 60 volivnih upravičencev litijskega trga to je nad eno tretjino vseh volivcev. Starešina trškega odbora g. ing. Kobler je prebral blagajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da je trški odbor imel brez kakršnihkoli dokiad v preteklem letu 32412 Din dohodkov, stroškov pa Din 25824.50. Prebitek znaša torej Din 6587.50. Glavno delo, ki ga je trški odbor v 1. 1935. dovršil, je zgradba obrambnega nasipa na litijskem polju pri sejmišču, da se vsaj za silo zavaruje litijsko polje prod poplavami. Ta nasip je stal skupno 26.904 Din, ter je k tem gradbenim stroškom prispevala kr. banska ujirava 15.000 Din, občina Litija 4000 Din, okrajna posojilnica litijska 4500 Din, tako da je z trškega šlo samo 3404 Din. Trški odbor je tudi dal letno nagrado cerkveniku 1800 Din, ter litijski cerkvi za napravo krstnega kamna in spovednice 2000 Din. Vodni zadrugi je naklonil 500 Din, za izdelavo načrta za povečanje litijskega pokopališča 400 Din. Vsi ti izdatki so bili soglasno odobreni. Nato je g. ing. Kobler predložil načrt dela za 1. 1936. Soglasno je bil nato odobren predlog g.. Lebingerja, naj se prvenstveno izdela sledeče: 1. dvig ceste v dolžini 120 m, ki vodi na litijsko polje, kar bo predvidoma veljalo 4800 Din, 2. podaljšanje obrambnega nasipa v dolžini 260 cm ob nabrežju litijskega polja, stroški okrog 12000 Din. 3. Trški odbor naj sodeluje pri regulaciji splaniranja cestišča okrog litijske cerkve. Odloži pa se projekt zgradbe javnega stranišča, ker to spada v kompe-tenco občine kot higijenske oblasti.
ene izmed list. Razumljivo je, da v vasi, kjer so imeli njegovi nasprotniki večino, ta kandidat kot politični nasprotnik ni bil zaželjen. Povsem slučajno sem sc tudi jaz peljal s jirav listini vozom domov, kar |»a nihče razen moje najbližje okolico ni mogel vedeti, ker sem so za to odločil šele zvečer — jx> izvršeni izročitvi volivnega materijala v roke predsednika občine — in to spričo skrajno neugodnih vremensko-terenskih razmer. Iz tega sklepajoč je gotovo, da je bil napad naperjen na gornjega kandidata in ne morda name kot nekako maščevanje za moje quasi pristransko postopanje. Ves čas volitev sem namreč jioslopal strogo nepristransko in jKi jx>slavnih predpisih Ljubljana, dne 22. januarja 1936.
Gnbrnvšek Emil. cand. iur., predsednik volilne komisije pri občinskih volitvah v Totnišlju dne 19. januarja 1936.
Daljša debata se je razvila okoli vprašanja prepustitve starega sejmišča ob Kunstlerjevi žagi. Ta parcela, ki meri 2325 kv. metrov, je last trškega odbora in predstavlja danes še minimalno vrednost od 100.000 Din. To parcelo ima že skozi vrslo let v najemu g. Kunstler za 1125 Din letno. Imenom litijske gasilske čete je za ta prostor prosil g. Emil Koprivnikar, češ da ni drugega prikladnejšega prostora za zgradbo gasilskega doma kol la' parcela. Po daljši, mestoma precej burni debati, je bil z večino glasov sprejet Lebingerjev predlog, naj gasilsko društvo še enkrat skuša doseči od Sokola v Litiji prepustitev tlela obsavske parcele, kjer bi gasilski dom bil najbolj primeren, ker bi ob Savi imel v slučaju kakega požara takoj vodo v ceveh s pomočjo električne črpalke. V slučaju pa, da hi Sokol odklonil prepustitev te parcele za zgradbo gasilskega doma, se naj ta sejmska parcela prepusti gasilnemu društvu v Litiji.
Načelno je bil še sprejet sklep, naj se eventualno prodajo 3 stavbene parcele na Frtiškem bregu, kv. meter po 1 Din, 2 veliki parceli ob litijskem pokopališču naj se pa rezervirata.
Fond za povečanje litijskega pokopališča znaša 11.157 Din; fond, v katerega se stekajo kupnine za prodano stavbne parcele, pa 12.585 Din. Na sedanjem pokopališču je še proslora za 60 grobov odraslih ler 29 otroških grobov.
Občni zbor je potekel v redu. debata je bil? na dostojni višini in je le želeti, da se vsa javna gospodarska vprašanja rešujejo na tak način.
Ljutomer
Smrtna kosa. Umrl je dolgoletni občinski tajnik mestne občine g. Ignac Koler, v lepi starosti 82 let. G. Koler je bi! v Ljutomeru poznana osebnost, splošno priljubljen. Do zadnjih dni je ostal krepak, v par dneh pa ga je strlo. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje.
Prihodnjo nedeljo v Katoliški dom, kjer uprizorijo igralci Prosvetnega društva znano Molierovo komedijo »Skapinove zvijače«. Pričetek ob pol 4 popoldne.
Slovenska Krajina
Tečaj za odbornike krajevnih organizacij JRZ
se bo vršil v četrtek, 23. jan. v M. Soboti v gostilni Banfi. Predavata gg. M. Kranjc, tajnik, in I. Vese-njak, biv. minister. Predavanja se vršijo po sledečem sj>oredu: 1. Naš gospodarski program; 2. komunizem — razdiralec gospodarstva; 3. naša samouprava; 4. svetovna politika, gospodarstvo in mi. Somišljeniki vljudno vabljeni! Za lendavski okraj se bo vršil tečaj v Črensovcih v -.Našem domu« z istim sporedom dne 22. ian.
Drobne novice
Koledar
Četrtek. 23. januarju: Zaroka Marijo Devico tvujmund Pen joloršlti.
Novi grobovi
-j- \ /obuiculi (Camporossu) |)od sv Višur-junii jc umrl dne I \ ian t. I. po dolgi mučni bolezni posclnik in lesni trgovci g. Albin i Ii r I i Ii v sla rosi i (o let Pokojnik jc iskal in našel tekom dolge >u mučne bolezni uteho v svoji globoki vernosti Iu ga i' aepiestano družila z Bogom. \ črno Ijudslvo i/ domače župnije iu okolici' jc minulo ponoči in podnevu k mrtvaškemu oilrn mi -'c poslavljalo v nt prestuuili molih uli od rajnega. Videlo gu je dolgu loju vedno na prvem mestu v cerkvi, glflinlo jc in spremi jevuIu duhov niku ki je tolikokrat nosil s v. obhajilo bolniku, bulo sc jc trenutku, ko bo zutisnil oii tisti, h kateremu s" hodili oni, ki so iskali nusvetov. delu. podpor in posojil. Mnogi vedo. dn mu bodo vračali dobrote sele na drugem svetu, kajti pokojnik tako rekoč m našel pogumu. 11 r juti s i ro: .o pravico oo šibkejših in ie bolj računal na povručallje dolgov iu obresti pri Bogu kot pri ljudeh. Pod njigrvo slrelio so našli delo ii! pred'selil lopel količek bete/ni, iihiMli. dela ne/.niožni. sici ljudje, ki so sc čutili lam domu Mnogi, ki s,, !>ili obteženi iu potrti, so prihajali v po«cbn- posvete k gospodu Al-hinu m po-v čl i su s,, nuvudiio končali / njihovo popotno zmago nu<l g Albinom«> <> teh š v o j i! i pora'1 Ii pa pok i';nik ni rud govoril. Ob njegovem pogrebu s,, s,' /griii!" množice brez razlike jezika. .Slovenci. ic.Ujani Nemci v velik sprevod in lire.' slovesnih v.jav in govorov sn vsi slali nemi ()!• njegovem grobu ter uncli vsi i»to misel: (. Milina bolho vsi pogreš.-.li. Poleg žene. sina • naslednika ia luna je stili še eden ob grobu: -in prvorojeiu c Ivi ga j" pokojnik daroval lioiiii in ki se kot jc/uit pripravlja za delo v misijonih. N sem se je zJelo. du je prišla ta smrt prezgoduj. a Bog ji določil ta zadnji rok. da je bilu njegova smrt tem bolj dragocena pred obličjem božjim
-j- V Gradcu v sanatoriju pii križankah je umrla gospa K n r o I i n n T i i b n i k, rojena Wei\ler. žena lani umrlega šolskega svetniku I ribnika, ki je po prev ratu služboval v kaznilnici v Mariboru Pokojni; ji bilu v Mariboru v netit pevka pevskega zbora v stolnici in dolgoletna članica ( ccilije. Pokopali jo bodo v Gradcu dne 24. l in. dopoldne ob It) uri - Naj počiva v miru!
Naj Do stara al pa mlada vsaka uije „Nas čaj" rada Čez tare tri devet vasi „Naš čaj" vse druge prekosi.
Odbor S kAM v Ljubljani vabi vse svoje člane, da se udeleže društvenega sestanku, ki bo v Celju v nedeljo, dne 26. t. m ob 10 dopoldne v dvorani Ljudske posojilnice. Nji dnevnem redu so referati O ljudski prosveli . Govorili bodo: univ. proi'. dr. Lukman Kratic, predsednik Prosvetne /.veze v Ljubljani, prof. dr. Hohnjec Josip, predsednik Prosvetne zveze v Mariboru, in prof. Bitenc Milko iz Celju.
Za kritje potnih stroškov gosp. misijonarja Vlo.izijn liMiišarjn. ki je na potu v Indijo, kjer naj lii iieiigalivin oznanjal Kristusa in njegov odrešilni nauk. je Misijonska pisarna prejela še naslednje prispevke Metka iirzin, Ljubljana. 50 Din. Franc Dolenc, Ljubljana, 20 Din, D. Cebin» Ljubljana, to Din. Jakopič Ana, Ljubljana, 60 Din, Dežnimi Krančišk-i. Ljubljana. '20 Din, Zupni urad v Begunjah pri Cirknici 40 Din. Ako hočemo phi-niti gospodu misijonarju obljubljene potne stroške. Iednj moralno nabrati še veliko prispevkov, da dosežemo vsoto 10.000 Din. Nuj priskočijo naši nabiralni akciji vsa dobra krščanska srca na pomoč. Z:i mišijuuarjn Jožefu Kerera, ki se vjuž-nuzopodiii Kini bori /. velikimi gmotnimi iežkoča-nii. ie daroval dr. Fr. Kruljc v Laškem 10!) Din, Župni i.rad v Begunjah pri Cerknici 100 Din in Janezek Zdešar iz Ljubljane 100 Din - Za misijonskega bratu Kolcnca. ki deluje za afriške niisi-jone v Transvaalu. pa je daroval Jože Ravšeij iz. Ljubljane ICo Din.	Vsem dobrotnikom se v
imenu na Jh požrtvovalnih misijonarjev prav iskreno zahvaljuje Misijonska pisarna. Bog plačaj!
—	Gasilski tečaji so se v okraju Murska So-bola vršili v šalovcih. Mačkovcih, Slrukovcih, Tirni. Kokovcih in Hogaševcih. Nadaljevali se bodo
v Martjancih, Pticoncili in Murski Soboli. Predavatelji so: šolski upravitelj Horvat Bela, učitelj Sreš Martin in delovodja v župni upravi Klanjšček Štefan.
V Službenem listu kraljevske bunske uprave dravske banovine od 22. t. m. je objavljena Urcdbu s katoliški bogoslovni lukulteti univerze v Zugrebu in k.jubl juuk, dul je Pravilnik o načinu registriranju kurtelov in voditvi zbirke listin« iu Pogoji za izvajanje del iz betona in urmirunegu betonu..
—	»Črna žena«. Prosvetno društvo v Komendi je preteklo nedeljo ponovilo lepo ljudsko igro s petjem: .'•črna žena:. Kakor pri prvi, tako so tudi pri drugi predstavi vsi igralci odlično rešili svojo vloge. Zaslužijo vse priznanje! Številnim društvom, ki nam pišejo glede Črne žene . pa sporočamo, da se la igra naroča na naslov avtorja: g. Keden-šek Ivan, Domžale.
—	Krajevni šolski odbor Gradišče, okraj Maribor—levi lircg razpisuje v normalnem roku pismeno ofertalno licitacijo za oddajo: pleskarskih, steklarskih, slikarskih, pečarskih in tapetniških del na novi narodni šoli v Gradišču, pošta Selnica ob Dravi. Pismene ponudbe za posamezna dela, ki se naj glase v ohtliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) je nasloviti na: Krajevni šolski odbor Gradišče, pošta Selnica oh Dravi. Načrti in proračunski detajli nu razpolago v Mariboru, Cvetlična ulica 25, 11. nadstr., vrata Ii. Detajli razpisa v Službenem li"slu kr. baltske upravo dravske banovine št. T z dne '22. jan. 1930.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini iu si Radenska vam ohrani zdravje iu mladostno
svežost.
Ljubljana
Na XIV. prosvetnem večeru, ki bo v petek 24. t. m ob S. v verandui dvorani hotela I nionu, predava g. kutehet Ivan Pivk o zanimivi iMirini Ob 20 letnici pokolja Armencev«. Narod, ki je bival v Mali Aziji je bil pred 20 leti od grozovitih navalnih Turkov skoro iz.treb-Ijen iz obličja zemlje, če se ne bi posrečilo nastaniti ostankom narodu v vznožju Kuvkazn. Zgodovina priča, dn je bil ta narod deležen žc večkrat tekom tisočletij sličt:r usode. |o to narod /. visoko naravno inteligenco in ima sorodne zve/e s prebivalci Balkana. Malo kdo ve. (la je bil graditelj najlepše in največje mošeje v Carigradu Armenec, da so celo svetovni umetniki kol Michel Angelo. Boiuiroii študirali načrte armenskih arhitektov, ko so postavljali kupolo nad grobom sv. Petra. Predavanje je.opremljeno tudi s skioptičuiini slikumi Prcdprodaja vstopnic: Prosvetna zveza. Miklošičeva cesta 7. sedeži Din. stojišču 2 Din. za dijake I Din
•) Pogreb pokojne gospe Nuše Mosetizh roj. Rukovec, soproge višjega (in. svetnika, bo danes popoldne ob pol 4.
Kl®MH89 KINO UNION Telelon 22-21 ■■■ Danes nepreklicno poslednJSG
Ps-i belem konjičku
Popularna opereta Ralplia BeuatzUega Predstave ob 16., 1915 lil Sl-15 url Jutri premiera Robert Stolzove muzilcalnc veseloigro
® Gospod brez stanovanja
—	Pri laprtju, motnjah v prebavi vzemite zju- i
traj na prazen želodec kozarec naravne »Fraaz-Josci grenčice«.
—	Čudue metode komunistične propagande.
Da se kak goljuf izdaja za bogoslovca, lii nič novega. Saj ni posebno dolgo temu, kar se je v Novem mestu izdajal nekdo za bogoslovca in nabiral denar za neko knjigo, ki so jo baje ljubljanski bo-goslovci nameravali izdali. Da bi ljudi lažje preslepil, si je del pod vrat nekaj takega, kar je bilo nekoliko podobno kolarju. Opeharil je res več oseb, ki so mu po 30 Din v naprei plačali za ono knjigo, ki seveda ni nikdar izšla. No, še isti dan se je zvedelo, da je bil dotični »bogoslovec« faliran študent iz Ljubljane in velik goljuf Kakor hitro jc začutil, da so mu tla pod nogami postala vroča, je lakoi izginil iz Novega mesta kakor kafra. — Te dni pa mi je neka gospa pripovedovala, da se jc pred kratkim tudi njej v Ljubljani predstavil nekdo za bogoslovca in ji je vsiljeval svoje komunistične nazore. Na vse pretege je hvalil boljševizem, češ. da ni lepšega raja na svetu, kakor ie v Rusiji. Povedal je gospej baje tudi svoj pri-mek. Toda v imeniku vseh pet letnikov Ijubljan-kih bogoslovcev ni bilo mogoče najti dotičnega priimka. Očividno se je izdajal za bogoslovca, da hi pod lo firmo lažje širil svoje komunistične nabore. Pozor torej pred vsemi takimi in podobnimi ljudmi. - In še nekaj. Neka druga oseba, ki se ie pred nedavnim časom peljala iz Ljubljane proti Novemu mestu, jc pripovedovala, da je na železniški vožnji od Ljubljane do Stične neki človek propagiral komunizem in zelo pohujšljivo govoril zoper vero. V dotičnem kupeju je bilo tudi več šolskih deklet. Vsakdo je nespameten, kdor mirno trpi v svoji bližini tako komunistično-proti-versko govorjenje. Pokliče naj kratkomalo sprevodnika ali orožnika, ki je po naših državnih paragrafih dolžan zavezati usta takemu komunistično-brezbožnemu čvekaču.
Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih isled zapeke, sc dosežejo odlični uspehi z naravno
Franz-Josefovo
grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno Franz-Josciovo grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
OrI. io«. S. Ur. ;UM74/35.
• Stanje vode na Barju. Od predsnočnjim do včeraj je voda na Barju zopet nekoliko narastla ter je popoldne že pričela vdirati na Peruzijevo cesto, oziroma Jurčkovo pot. Do popoldne so mogli Bar-jani lam še po cesti, zlasti z vozom, zdi pa se. da zvečer to že ne bo več mogoče, nakar bodo Barjani odrezani od sveta. Ljubljanica je prestopila povsod bregove, od Vrhnike pa do Zaloga, enako prestopa bregove tudi Sava. Močno so narastli Gradaščica, ki se je razlila pri Bokalcih, Mali graben, Bistrica in druge reke ter potoki. Vode še vedno naraščajo.
O Železničarji - zadrugorji! Akcijski odbor Zadružne lisic - sklicuje za petek dne 24. januarja ob 17.30 sestanek članov-zadrugarjev nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Ljubljani, ki se vrši v dvorani Delavske zbornice. Udležite se sestanka in povabite tudi prijatelje-zadrugarje! — Odbor.
Najlepše zimske subje in obleke dobile pri I. Maček, Ljubljana, Aleksandrova 12.
0 Vojaška zglasitev. V svrho letošnjih naborov in pregledov kakor tudi v svrho vpisa v vojaško evidenco so po razglasih pozvani vsi prizadeli, da se najkasneje do konca januarja tega leta zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1. Na zglasitev se opozarjajo zlasti 20 letni mladeniči, ki pridejo letos prvič k naboru, in pa 18 letni mladeniči, ki se vpišejo letos v vojaško evidenco. Vsi moški prebivalci »Velike Ljubljano od 18. do 50. lela starosti morajo imeti točen naslov svojega bivališča vpisan v vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1. Kdor svojega bivališča še ni prijavil, naj to čimpreje stori.
KINO SLOGA Telefon 27-30 BOH Premiera sensacilonalnega velefilma
|/|)IM CVFT1 Zgodovina od leta 1895 dalje SniKlBl 9VLI/1, v beseda« in slikali. - Sa-raievokl atentat m svetovna vojna. Najaktualnejši posnetki 3 vseh bolišč. Dokumenti iz tajnih arhivov. — Zgodovinske osebnosti iz dobe svetovne vojne in po ujel. — Slike povojnih dogodkov. -Ruska revolucija in hitlerizem! Najaktualnejši film naše dobe.
^■^nnunŠMMBBBinBBiBMHnH
Združenje trgovcev v Ljubljani opozarja članstvo, da poteče rok za prijavo pridobuine in
rentnine, kakor tudi splošnega in skupnega davka na poslovni promet dne 31. t. m. Oni, ki napovedi ne morejo do tega roka vložiti, naj zaprosijo pri davčni upravi za podaljšanje roka. Vsa pojasnila dobe člani v tajništvu Združenja. Ker sc vrši v torek, dne 28. t. m., ustanovni občni zbor Bolniške blagajne trgovcev, se tem poleni ponovno vabijo vsi trgovci, da se tega občnega zbora pol-noštevilno udeležijo. Uprava.
• Espcrantski tečaj na II. deški mešč. šoli v Beethovnovi ul. se bo vršil v torek in čelrtek od 20—21. Z rednim poukom se bo pričelo v čelrtek, 23. t. m. Priglasi se lahko še vsakdo. Klub espe-rnntistov v Ljubljani.
Devet vlomov so priznoli. Ljubljanska policija je izsledila skupino mladih ljudi, fantov in tudi deklet, ki so zadnje čase kar sistematično, po načrtu kradli in vlamljali po Ljubliani. Skupno so
dosedaj priznali devet vlomov. To so sami krepki ljudje, ki bi mogli delati, vse pa kaže, da jim delo ne diši, ker so mnenja, du gre drugače tudi in sicer lažje ter bolj veselo. Vsi aretirani vlomilci so bili izročeni sodišču, ki bo napravilo konec njihovim pustolovščinam,
(.") Zdravniški instrumenti ukradeni. Neki ljubljanski zdravnik je bil v torek nujno poklican k nekemu bolniku ter se je tja odpeljal z avtomobilom. Ko Je avto nekaj časa stal pred hišo, je izrabil zdrtvnikovo odsotnost neznan tat, ki je izmaknil iz avtomobila rjavo aktovko z zdravniškim orodjem, to je brizgalko za injekcije, aparat za merjenje krvnega pritiska in še druge predmete. Tatu ti instrumenti seveda ne bodo nič koristili, zato je gotovo, da jih bo skušal kje prodati in zato svarimo pred nakupom.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA — začetek ob 20
Četrtek, 23. januarju: Uriiloinnr na tlelubi. Kod Četrtek.
Potek, '-t januarja: Zaprto.
Suho!ti, '-'"i. .iiiniinrja: /Vsem * coslc. Izven. Zlližum;
rune,
N* cd olju, Si. juiiiiurjii nli 15: I 'cscla buija )iul. Izven.
(itoboko znižane cciie. - Ob 20: Moliere. Izven.
Znižane cene.
OPERA — začetek ob 20
Oetrtok. 41 Jannarja: Salome. Ded 0. I»i Iclt, '.'t. tnnunrjn: Znitrlii.
Maribor
□	Predavanje o povojni češki književnosti je imel v okviru JC lige v veliik dvorani Orla v torek zvečer znani češki pisatelj A. C. Nor. Dvorano so člani lige, celokupna litarj-borsku češka kolonija ter številni prijatelji češkega naroda docela napolnili. Navzoči so bili tudi prcdttlavniik tukajšnjih oblastev ter javni delavci. Predavanje je trajalo nad 1 uro ter je vzbudilo veliko pozornost. Po jire-iliivanjti se jo vršil uspel družabni večer. Pisatelj Nor se je včeraj zjutraj odpeljal v Prago.
□	Avslrijske šikane. Obmejne oblasti v Avstriji isi> z 9. januarjem zopet omejile količino živil, ki jo smejo probivalei avstrijskega obmejnega pasu nabavljati v Jugoslaviji. Nekaterim družinam so nakup mesa v Jugoslaviji docela prepovedali. Prenos jajc, kruha in masla se je znižal za 90%. Za naše obmejno pebivalstvo je to zopet nov udaec. Avstrijci pripovedujejo, da bodo po letu 1937, ko izgubi pogodba o obmejnem prometu veljavo. vauk prenos živil iz jugoslovanske obmejne cone isploli ukinili.
□	Zaključek »bolgarskega tedna«. V torek zvečer sc je zaključil -bolgarski teden« s slavnostno predstavo v Narodnem gledališču.
LJ t Antonija Bajt. Včeraj je umrla v mariborski bolnišnici go.spa Antonija Bajt, roj. Anžlovar. Dočakala je starost 03 let. Po-kojniea je liila blaga in dobra žena, priljubljena in spoštovana od vseh. Pogreb bo jutri v petek ob 3 na pobrežkem pokopališču. Naj jjočiva v miru, žalujočim naše sožalje!
LJ Zveza absolventov kmetijskih šol — podružnica Maribor ima svoj redni zbor v nedeljo ob 10 preilpoldne v vinarski in sadjarski šoli.
□	Župnijski praznik Matere Milosti praznuje v soboto 25. t. m. frančiškanska fara.
□	V limbuško župnišče so poskušali neznanci vlomiti te dni. Poskušali so ponoči iztrgati železno omrežje na oknu, jia so domači začuli ropot ter rokoniavhe pregnali.
□	SSK Maraton. Lahkoatlote pozivamo k skupnemu sestanku v lietek ob 20. uri v telovadnici. Razgovor glede treningov uoil vodstvom trenerja ter prireditev v letu 193G. — Vodstvo sekcije,
T1 Ljudska univerza v Studencih. Drevi ob 1!) predava prof. Silili o temi: »Kazen in nagrada v domači vzgoji«.
□	O postanku narodne galerije v Ljubljani iu njenih zakladih bo jjredaval jutri v petek v Ljudski univerzi drž. konservator g. dr. Pr. Stole i/. Ljubljane nu podlagi lepe zbirke skioptičnili slik.
□	»Adolf Hitler« v Mariboru. Pretečem teden je bil krščen v mariborski stolnici deček. ki se piše Hitler , krstili iso ga pa za »Adolfac, tako da ima sedaj tudi Maribor svojega »Adolfa Hitlerja«.
□	Vpričo neveste in potnikov pod vlak. Na postaji Ponikva se je pripetila strašna žaloigra, ki je globoko pretresla v«o okolico. Ko je privozil na postajo mariborski vlak, se jc iz gruče ljudi lia kolodvoru odtrgal mlad človek ter sc vrgel na tračnice lioil kolesa lokomotive. Razkosano truplo je obležalo pod vlakom, še, predno ga je mogel strojevodja ustaviti. Žrtev strašnega dejanja je jedva 19 letni kmetijski delavec Karol Gor-.ianc, rojen na Čehoslovaškem, jiristojen pa v Ponikvo. Samomor je izvršil vpričo svoje izvoljenke, s katero se jc nekaj spri.
M A RIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek. ?:i. Inniiarjn oh 2(1: liajatl-rn Red O. lV'lck, 21. Januarju: Zaprto.
Sobota, 25. jiiuuarjii ob 20: <Zlali iii(lui.k«, Hod A.
Ni idealnejšega sredstva za otroke starejše ljudi in rekonvalescente
(po operaciji, porodu, hripi itd.) kot je
ona s srcem
s sadnimi sokovi, malino, limono, vročim mlekom i. si. - Radenska je najbogatejša naša voda po raznolikosti zdravilnih sestavin (jod, litij, kalcij, broni, fosfati, mangan itd ). - Slehernemu bo kaka njena sestavina sigurno dobrodošla 1
Ptuj
i" V zvezi z elektrifikacijo Celja nameravajo KDK zgradili v Celju transformatorsko postajo 20.000-5250 V. 2 X 500 kVA pri obstoječi transformatorski postaji v Cinkarni. Med železniško progo Celje—Velenje in državno cesto Celje—Maribor nameravajo zgraditi K D15 razdelilno transformator, sko |)osiajo. v kateri bo postavljen tudi transformator 30 kVA. Med transformatorsko jiostajo, v kateri bo postavljen tudi transformator 30 iiVA. Med transformatorsko postajo v Cinkarni in razdelilno transformatorsko postajo pa nameravajo položiti dva bakrena kabla tipa NKBA 3X25 in do 10.0(10 V. Vse te naprave so v zvezi s priklju čitvijo Celja na velenjsko elektriko. Komisijski ogled in razprave zaradi leh novih naprav bo jutri. 24. januarja, ob 15 popoldne.
Preureditev transformatorske postaje v Za-liukovci. Direkcija drž. rudniku v Velenju namerava j>ri prometni upravi drž. rudnika v Zaimkov ci preurediti transformatorsko postaio na napetost 20K\V.
& Mlin r.a mletje zemeljskih glin v svrho pri dobivanja različnih barv namerava zgradili na lastni parceli v Pelrovčah tamkajšnji posestnik Banko Ivan. Strojni obrul se bo vršil na motorni pOgon,
Smrtna nesreča. V torek popoldne je padla "Olelnu vdova po nndoficijnlu Postni Marijo v Laškem doma na stopujicah. Pri padcu ji je počila lobanjska baza. Prepeljali so jo lukoj v celjsko bolnišnico, kjer je pa še isti zvečer umrla. Naj počiva v miru!
O- Hodnik v Vodnikovi ulici oh meščanski šoli. ki je bil ke nujno potreben |>opravila, renovi rajo sednj ineslni delavci, kakor je bilo sklenjeno na predzadnji seji mestnega sveta.
Ptujski gasilci. Preteklo nedeljo je imela ptujsko gasilska četa svoj redni občni zbor, ki ga jo vodil predsednik čete g. Vidmar. Tajniško poročilo je podal g. Jakončič. Iz poročila sledi, da šteje četa 3 častno, 54 aktivnih, 9 rezervnih in 180 podpornih članov. — Glasom poročila poveljnika čete g. Breznika je četa v preteklem letu uspešno sodelovala pri 23 požarih, razen enega so bili vsi ti požari v ptujski okolici. Četa je opravila 239 služb v kinu in ostalih predstavah v mestnem gledališču. Nadalje je imela 24 raznih vaj z orodjem. Pri vseh požarih je bilo položenih 3088 m cevi in ,e bilo 287 požarnikov 48 ur v boju s strašnim elementom. Nujna potreba je, da se nabavi okrog 500 metrov novih cevi. — Poročilo o rešilnem oddelku je podal g. 1'ihlo.r. I/, poročila se razvidi, da je iz,-vršil rešilni oddelek v preteklem lelu 87 prevozov, povečini iz širše okolice 1'tiijn. Za članstvo tega oddelka so se vršila podučim predavanja, ki jih je vodil sanitetni nadsvetnik g. dr. Vrečko, t)b zaključku zborovanja se je mestni župan g. dr. Konice v prisrčnih besedah zahvalil vrlini gasilcem za njihovo človekoljubno in požrtvovalno delo.
Smrt kosi. V cvelju svoje mladosti je po daljši mučili bolezni umrla Menica Janžekovič, hčerka višjega poštnega inšpektorja dr. I*'run ca Janže-koviča. Stara je bila šele 21 let. Naj v miru počiva!
Vič
Sadjarsko predavanje. Podružnica sadjarskega in vrt/iarskega društva na Viču bo tudi letos jiri-redila strokovna predavanja. Prvo predavanje bo v četrtek, dne 23. januarja ob 7 zvečer v narodni šoli na Viču o delih na sadnem drevju v zimski dobi (od jeseni do tja, da začne brsteti.) Obrezovanje, snaženje, trebljenje in zatiranje Škodljivcev. Pri vseh predavanjih bodo govorili strokovnjaki ir. centralnega društva. Vstopnine ni. 1'oslužite so ugodne prilike, da spopolnilu svoje znanje zu praktično delo na vrtu.
85 letnica gospe
Vincencije Šček
V	sredo 22. t. m. je praznovala ga, Vincencija Šček, mati bivšega drž. poslanca v Rimu Virgila in slovenske skladateljice Brede, 85 letnico svojega rojstva. Rodila se je 1. 1850 v Velikem dolu na Krasu kot sedmi otrok ugledne družine Kante. Obiskovala je tamkajšnjo ljudsko šolo, ki jo je vodil domači cerkovnik in organist. Poučeval je v domačem narečju, učil je rajtanje (računstvo) in druge predmete. Koncem vsakega šolskega Teta je prejela jubilantka nagrado, o priliki izpraševanja komenskega dekana pa zlate bukve. Po končanih šolah je morala slavljenka k stricu, mizarskemu mojstru, v Trst za gospodinjo. Že od doma je nesla ga. Šček s sabo v Trst velik zaklad naučenih narodnih pesmi, katere je prepevala doma. V družini je bila namreč ukoreninjena ljubezen do petja in njen ded si je lastnoročno napisal nekaj zvezkov slovenskih narodnih pesmi, od katerih je še nekaj ohranjenih. Tudi mati slavljenke, Katarina, je do smrti vedno rada pela. Ko je 86 lelna zbolela in »so prišli gospod« previclet, jo je gospod našel še toliko močno, da jo je naprosil, naj bi mu izpolnila željo ter še enkrat recitirala nekaj starih pesmi, kar je starka rada storila. Nekaj dni na to je umrla. Od svoje matere se je slavljenka naučila veliko pesmic, katere še do danes rada prepeva s svojim sinom, župnikom Virgilom. —
V	starosti 26 let se je jubilantka poročila z žel. strojevodjo Josipom Ščekom iz Vipave. Iz tega zakona še živijo trije otroci: Virgilij, župnik v Avberju na Krasu, Marica, soproga sodnega starešine na Vranskem, in skladateljica Breda. Svojim otrokom je bila slavljenka vselej najbolj zgledna krščanska mali in je bila vedno narodno zavedna Slovenka. V Gorici, kjer je bivala, je podpirala samo slovenske trgovce. Obe hčerki je vpisala v prvo slovensko šolo v Gorici, Gregorčičev šolski dom, -— Ob izbruhu vojne je morala zapustiti svojo novo hišo v Gorici, katero je po končani vojni našla razbito. Preselila se je k sinu duhovniku v Trst. Tu je bila priča sežiga slov. Narodnega doma od strani narodnih nasprotnikov. — Ob času preganjanja je marsikatero noč prečula. Po smrti svojega soproga je 1 1934 prvikrat uzrla Jugoslavijo, kjer se je naselila pri hčerki skladateljici in učiteljici v Ločah. Rada pripoveduie zgodbe iz davnih dni, kakor n. pr. kako je bil šel njen oče ob lakoti v Trst moko kupit, a je ni dobil, se vrnil žalosten, vrgel mošnjo denarja na mizo rekoč: »Denar jejmo!« Takih in podobnih zgodbic zna slavljenka nešlelo povedati. Ob vstopu v 86 leto je še čila in sveža, je narofnica »Slovenca« in čita tei šiva brez naočnikov. Nieno zdravje priča o krep-kosti slovenskega Kraševca. Njen oče Martin je doživel 93, njena mali Katarina 86 let, njen ded Tomaž 92 let, njena stara mati Margareta 90 let.
Naj jo Bog ohrani še več let, da bi doživela še veliko dobrega, ki ga želi svojemu ljubemu narodu.
Jugoslovanska knjigarna v Uubijanl
nudi po izredno znižanih ccnah naslednje knjige:
Aichner, Der Keidenlehrer, Lin Wort an Prie-ster und Theologen. 203 str. vez. 5 Din. — Brors, Liefce oder die einzige Quelle evviges Gliickes. 160 str. vez. 10 Din. — Dimmler, Das vvundcrbare Licht. Darstellung der kalholisclicn Glaubenslehre. L del, 268 str., II. del, 284 sir., III. del, 289 sir., vsak del vezan po 10 Din. — Dimmler, Sabbat-ruhe. Gedanken iiber inystisches Gnadenleben. 283 str. vez. 10 Din. — Fey, Aus Herzenstieicn, Reli-giiise lirgiisse. 207 str. vez. 20 Din. Kcller, Das neuc Leben. Der Epheserbrief des hI. Paulus fiir
denkende Christen. 107 str. vez. 12 Din.__Keller,
Sonnenkrait. Der Philipperbrief des lil. Paulus in Homilien. 128 sir. vez. 10 Din. — Louvigni, Das verborgene Leben mit Christo in Gott. 330 sir. vez. 10 Din, — Meyer, Der Mcnscli, so wic er ist. 356 sir. vez. 20 Din. — Meyer, Die Welt, in der wir leben. 452 str. vez. 25 Din. —- Vojielo. Himmelslich-ter. 211 sir. vez. 16 Din.
Državno pridobitno gospodarstvo
Povišanie potniških Hariiov na naših železnicah?
Načela, ki veljajo v privatnem gospodarstvu, (vorijo podlago tudi v državnem pridobitnem gospodarstvu, čim se je država spustila v pridobitnost. lia/.lik.i med enim in drugim obstoji samo še v ciljih pridobitnosti, dočim .so sredstva pri obeli enaka. V ciljih pridobitnosti pa se temeljno razlikujeta obe vrsti gospodarstev med seboj. Cilj privatnega gospodarstva je čim večji dobiček, namenjen za individualno uživanje, med tem ko ima državno pridobitno gospodarstvo socijalni smoter pred očmi in mu je dobiček samo sredstvo za cilj. Ko že govorilno o ciljih in sredstvih, ne bo odveč, ako se ob tej priliki dotaknemo samega osnovnega vprašanja narodnega gospodarstva. Pri tem nam prihaja na misel pojem narodnega gospodarstva, kateri pojem je postavil znani nemški ekonom Olmar Spann. Po njegovem filozofskem pojmovanju ni narodno gospodarstvo neko dovršeno obče dobro, ki bi moglo obstojati samo radi sebe, kot so lo nu primer lepota, čednost itd., marveč je samo sredstvo za višje cilje. Današnje kapitalistično gospodarstvo tedaj ni in ne more biti pravilna aplikacija tega pojma, ker cilj vitalnosti in dojemanja višjih duhovnih vrednot ni istoveten s pojmom uživanja. Da človek očuva in ohrani svoje zdravje, je potrebno ludi izveslno merilo, med tem ko samo uživanje dobrin ne predpostavlja nikakih meja in omejitev niti v pogledu na zdravje niti v pogledu na objektivne individualne koristnosti, a kar je najvažnejše, lako iiesinotreno uživanje preide v navadno uničevanje dobrin na škodo družbe in nič manj na škodo dotičnega iudividun. Zalo pa vidimo v vsakdanjem življenju, kako kruto sc maščuje zamenjava ciljev s sredstvi in da današnje težke gospodarske' krize niso v stvari nič drugega kot posledice lega napačnega pojmovanja, ako govorimo z gospodarskega stališča. Pri vsem leni pa ne smemo pozabili, da je postal gospodarski sistem, ki nastopa pod imenom narodno gospodarske politike, v zadnjih lotili |)opolnonia sterilen. Zapuščanje osnovno črle, edino pravilnega temelja narodnega gospodarstva, kot smo ga zgoraj navedli, je rodilo nešteto napak, ki so neizbežne pri zamotanosti novih problemov, ki so med tem nastali. Tako smo prijadrali na sipino s katere ne vidimo rešitve. Država sama je nezmožna, da reši najglavnejše in najnujnejše naloge sedanjega časa s tako odločnostjo, s tako objektivnostjo in pravičnostjo. kot bi to mogla storiti, ako bi sama ne bila angažirana v kapitalističnem pridobitnem sistemu svojih lastnih domen. Ako pogledamo samo naše državne rudnike, potem vidimo, da je aplikacija socijalne zakonodaje, za katero se je delavstvo borilo dolga desetletju, slvarno nemogoča in da je rentabilnost teh rudnikov kljub uporabljanju vseh kapitalističnih metod gospodarstva enaka ničli.
Država se je pokazala na vseli poljih gospodarske pridobitnosti kot nesposobna. Kjer je država prekoračila področje svojega naravnega poziva in se spustila na trgovska tla, je uspevala le s pomočjo privilegijev: odpisov davkov, pritiskanja tekmecev in neredkega zanemarjanja socijalne zakonodaje. In še pri tem zaznamujemo malo slučajev, da bi državnopridobitna podjetja poslala trajno aktivna. Taka podjetja so v večini slučajev' pomeujala piistošenje na področjih, kjer sc je država kot trgovec ali tovarnar udejstvovala. 2e zadnjič smo utemeljili svojo trditev, da država ne more biti nepristranska in objektivna, čini nastopa ua pridobitnem polju s svojimi tekmeci- državljani. Danes pa hočemo na tem mestu pokazati na neke nezdrave pojave v enem njenih največjih podjetij, ki se že dolgo vrsto let ne vodi v skladu, nili z načeli narodnega gospodarstva, nili z načeli socijalne koristnosti naroda. V mislih imamo namreč naše železnice.
Osnovni pojem narodnega gospodarstva nam je znan. Rekli smo, da je narodno gospodarstvo sredstvo za vitalne iu višje duhovne cilje. Torej le je sredstvo in ne cilj. Ako imamo več ciljev in manje sredslev, potem bomo uporabili vsa sredstva za važnejše cilje in bomo pustili manj važne cilje nedosežene. V tem obstoja umetnost razločevanja pojmov: gospodarstvenosi, negospodarstvenost in brezgospodarstvenost. Ako pa človek opazuje na-rodno-gospodarsko politiko zadnjih let, potem mora priznati, da je ta politika popolnoma v nasprotju s pojmom gospodarstvenosti. Še tam, kjer obstoja prividna racijonalnost, ni sledu o pravi gospodarstvenosti. l'ci nas se bavijo najboljši duhovi s temi problemi in videti je po ukrepih, ki
neredno vretje v debelem čre-'9 vcsu slaba prebava, glavobol vsled zaprtja se naglo odpravi z vporabo naravne
Frani-J@seiwe
grenke vode — ena polna čaša na prazen žrlodec. He;;. po min. soc. ih)1. in uar. zdr. S-br. 15t8.">, 25. V. 33.
so zadnje čase izšli, da se ti ukrepi približujejo svojemu pfllu, vendar pa človek zaman pričakuje onih pravih iu pričakovanih učinkov, ki bi bili v stanju premakniti tečaje ua svoje mesto. Nc gre iu ne gre. Ako zunanje, gospodarske iu zunanje politične vplive popolnoma ubstrahiramo, poleni vidimo, da naša država po svojem pridnem prebivalstvu iu naravnem bogastvu i pa k ni tuko zelo odvisna od zunanjih vplivov, saj v pogledu prehrane naroda ne, da bi morali tisoči in tisoči dobesedno stradati. Mi moremo najti na lo takoj svoj odgovor v tem, da država ni sproščena vezi, v katere jo je \ klonil duh privatnega kapitalizma, da bi mogla svobodno in neodvisno reševuti tako važno vprašanje kot je — socijalne itd. Zato pa je popolnoma razumljiva napaka, ki jo dela država na socialnem področju ludi pri svojih železnicah.
Železnice so eno izmed sredstev- narodnega gospodarstva, tedaj sredstvo druge vrste. Prav lako kot avtomobili, ali ladje ali letala. Katero sredstvo je važnejše za narodno gospodarstvo in katero manj važno, to je odvisno od krajevnih razmer in splošnega stanja prometa in sameffti gospodarstva. Vendar pa vodi država prometno politiko ne glede ua objektivne zahteve našega gospodarstva in često proti splošnim interesom svojega lastnega gospodarstva. Cesto se država poslužuje svoje suverenosti, da izigrava, če tudi ne namerno interese privatnega gospodarstva, samo, da zaščiti svoje podjetje za neki čas. Tako imamo ludi v železniški tarifski politiki izvestna načela, ki veljajo v privatnem gospodarstvu, odnosno bi morala veljati. Vendar pa temu dejansko ni lako. Železnice so vezane na svoj proračun iu v proračunu predvidene vsote se morajo realizirati. Način vod-slva te. politike pri nas — more se reči— ne vzdrži kritike. Gospodarska kriza pri nas je zlasti po zadnjih sankcijah potisnila k tlom še zadnjo podjetnost, ln to se močno čuti tudi v železniških dohodkih, pri potniškem prometu. Preko 33,000.000 dinarj v/ je železniška uprava ubrala manje dohodkov v zadnjih enajst mesecih nego je bilo dohodkov v istih mesecih leta 1934. To pomeuja s stališča naredega gospodarstva, (la jc bila ponudba uslug s strani železnic jafja od povpraševanja. Mesto, da bi železniška uprava posegla po sredstvu, ki je že skrajno potrebno iu predložila ministrskemu svetu načrt o reorganizaciji in de koncentraciji železnic, ter predlog za novi uradniški zakon, s katerim bi vsakega uslužbenca postavila po letih službe iu šolski izobrazbi na pravo mesto, vso nepotrebne izdatke znižala ali črtala. se bavi s povišanjem potniških tarifov, da hi ua ta način izravnala primanjkljaj v proračunu. S leni hočemo opozoriti vse merodajne kroge, da pravočasno zastavijo svoj vpliv pri prometnem ministrstvu, da se napake prejšnjih lel ne bodo zopet ponavljale. Povišanje potniških tarifov nc ho imelo za poslcdico n ravnotežen je proračuna, ampak še večji primanjkljaj v bodočem proračunu in kar je glavno zmanjšalo ho šc bolj število onih, ki iščejo uslug na železnicah. Temu ho sledilo poja-čen.ie avtomobilske konkurence, katero ho država pobijala /. novimi davki in s tem se bo rireiilus viliusus nadaljeval, gospodarstvo pa bo hiralo in zamiralo.
Naše državne železnice, ako ,iili hoče obdržati država v svojih rokah, morajo dohiti svoj upravni, svet, ki naj bo sestavljen iz gospodarskih stanov in ki bo prevzel funkcije, ki iili imajo vršili že-f leznire v našem gospodarstvu v .svojo roke. dat.« preneha neodgovorna uloira birokracije, za katero plurujo račune naš narod! S tem bo prenehalo škodljivo izigravanje privatnih konkurenčnih podjetij in država bo mogla vršiti objektivno svojo funkcijo nadziranja.	n—g.
ZfMhUeve vtu@,a$eVev
Združenje vlagateljev denarnih zavodov v Ljubljani in Zaerebu sta dne '21 t. m. izročili min. predsedniku dr. Milanu Slojadinoviču ter gg. ministrom dr. Antonu Korošcu, dr. Milanu Vrbaniču, dr. Stankoviču ter dr. Marku Kožuljii spomenico, v kaleri protestirajo proti nameravani konfiskaciji hranilnih vlog. Tako namreč imenuje spomenica zakonski predlos o zaščiti kmeta, ki ga je sestavi! klub vladne večine, zlasti z ozirom na zahtevo, naj se razdolžitev kmeta izvedo z manj vrednimi obligacijami.
Spomenica posebej poudarja, da pomeni razdolžitev z obveznicami stvarno konfiskacijo 85% zamrznjenih hranilnih vloir. Na drugi strani pa je zo|;et dokazano, du so hranilne vloge pretežno last malih ljudi, ker so milijonarji svoje vloge rešili, zamrznjene pa so oslale samo vloge siromakov in poštenega srednjega stanu. Tako bi se izvedla sanacija dolžnikov v breme gospodarsko slabših.
Zaradi tega je razumljiva zahteva, da mora razdolžitev izvesti država v breme vseh državljanov, ki naj torej doprinašajo po svoji gospodarski
moči, ker bodo od sanacije dolžnikov imeli korist vsi sloji.
Obe organizaciji vlagateljev zahtevati), da se osnuje zavod za izvedbo razdolžilve dolžnikov pod nadzorstvom Narodne banke. Ta razdolžitev naj bi se izvedla postopno in previdno, ne da bi odstopili j od zlate denarne stopnje dinarja.
Spomenica ceni, da je za sanacijo potrebno dve in pol iniljardc dinarjev. Ta vsota razdeljena ; na 3 obrokov, znaša |k>1 milijarde dinarjev, v go- ! lovini pa jo potrebno samo 3(/0 milj. Din, dočim ostanek ostane takoj v obračunu pri Narodni : banki. Teh 300 milj. letno bi se dalo dobiti i/. I pritoka vlog privilegiranim denarnim zavodom. t'v bi se pu ne bi dalo, pa sjKinienica govori o Se iiadaljui izdaji srebra.
Nato navaja spomenica pravilno, da se sme primerjali onih upnikov, ki so s-vojčas zahtevali visoke obresti, pa zato da sedaj dobijo manj, /. denarnimi zavodi, ki so dajali posojila pa razmeroma zmerni obrestni meri. Končno zahtevajo, da se razdolžitev dolžnikov pri den. zavodih ua vsak način izvrši z gotovino, ker le lako bo muguče mobilizirati hranilne vloge in s leni oživiti nas kreditni sistem.
Vprašanje mmimalnih ! mezd
Za kongres delavskih zbornic je tajnik ljubljanske zbornice g. Filip Uratnik izdelal obsežen referat, v katerem osvelluje vprašanja, ki so v zvezi z nameravanimi načrti za določitev minimal- i nili delavskih mezd.
lteferal se postavlja na načelo, da je treba pripustiti popolno svobodno delovanje del ii v.»k ih organizacij, torej je treba v prvi vrsti zahtevati izboljšanje zakonodajo glede tarifnih pogodb.
Drugo važno vprašanje, ki ga je rešili pri vprašanju minimalnih mezd, je vprašanje, kako naj država pri javnih licitacijah prepreči prenizke mezde. Za vse licitacije bi bilo potrebno predpisali, da ne sme pri njih sodelovati nikdo, ki ne kal kn I i ra mezd po larilnih |iogodbah ali po tarifi, odobreni od oblasli in ki ni prevzel obveznosti, da bo mezde tudi v resnici izplačeval.
Zaradi lega bo ljubljanska zbornica kongresu predložila resolucijo, v kateri bo zahtevala: 1. da se olajša sklenitev kolektivnih pogodb s tem, da se novelizira člen 206, al. 2 obrtnega zakona tako, da bodo prisilna združenja trgovcev, obrtnikov in industrijcev pooblaščena sklepati kolektivne pogodbe.
2. Da se pooblasti ban, da mole na predlog inšpektorja dela iu po zaslišanju poslodajaUkii: in delavskih zbornic in po neuspeli intervenciji v svrho sporazumnega reguliranju delovnih odno-Sajev v enem podpetju ali »kupini podjetij iu po ugotovitvi, da v leh podjetjih plače odraslih delavcev niso zadostne za kritje življenjskih stroškov ieli delavcev, predpisati s svojim odlokom, ki ima veljavnost kolektivne pogodbe po čl. 201J obrtnega zakona, katere so najnižje meje, izjiod katerih mezdo v odloku navedenih delavcev ne smejo pasli.
Predlaga se nadalje, da se pooblasti minister socialne politike in narodnega zdravja, da more izdati po zaslišanju iioslodajalskih in delavskih zbornic podrobnejša navodila za postopek pri izdajanju teh odlokov.
il. Du se predpiSe z zakonom, da morajo biti določeni in kalkulirnui minimalni zaslužki delavstva, zaposlenega pri delili, ki se oddajajo nn ofertalnili licitacijah ali po predpisih točke t. ali po predpisu ločke 2, le resolucije.
4. Da se reorganizira v zvezi z nalogami pod I 1. služba inšpekcij del in da se te oprosle manj važnih poslov, s katerimi se paralelno i. zmanjševanjem kreditov iu redukcijami osebja vediu bolj preobremenju jejo.
Zborovanje lesnega gospodarstva. Lesni odsek Zvezo trgovskih združenj v Ljubljani poživlja vse svojo člane, da se sigurno udeleže velikega muiiileslacijskegu zborovanja, ki bo v Ljubljani, i dne 26. januarja 1C36 v Trgovskem domu ob it) dopoldne.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Florjančiča Henrika, mizarja in Florjančič Marije, posestni ce, obeh v Vižmarjih, narok za sklepanje poravnave II. februarja, cglasiti se ie do !). febr.
Dražba kožuhuviite v Ljubljani. Inozemci pri-| de jo na dražbo kožuliovine v Ljubljano dne 27. januarja. Da očuvamo dober glas našega trga. jim moramo nuditi činivečjo količino dobreaa blaga. Oddajte kožuhovino nemudoma Divji koži , Ljub-| ljana — Velesejeni.
Likvidacija. Jugoslovanska tvornica vozlanih I preprog, dr. z o. z. v Ljubljani.
Naša trgovina s CSIt. Po pravkar objavljenih podatkih o češkoslovaški zunanji trgovini je bila naša tigovina s Češkoslovaško Se leta 1984 za nas pasivna za 59 milj. Kč, letu 1935 pa smo postali aktivni za 41 milj. Ta aktivnost je nastala zaradi lega, ker je naš uvoz v CSR narastel za 162 na 202 milj. Poleg tega je narastel tudi češkoslovaški izvoz k nam za 39 na 318 milj. Kč.
Dvig cen i Italiji Na italijanskih tržiščih sr, cene na debelo /a marsikatere vrste blaga znatne narasle v decembru. Dvi" nekaterih cen je sicer (pripisovali tezoiK-kini razlogom (dvig cen klavne živine, mleka, mlečnih proizvodov, kokoši, jajc in rib). Narasle pa sn Se cene premoga. jekla, gradbenega mnterijalu, umetnih i noji 1, petroleja, bencina, usnju, volne, krmil in olivnega olju. Opazili pa jo tudi znižanje nekaterih cen. tako u. pr. nekateiih surovin /.a izdelovanje »več in milu. orehi in citrone.
Borzn
Dr
Dne 21. januarja.
11.1 !
Neizpreiueiijenu sta cslnla tečaju Berlina in Curilia, dočim s;i vsi drugi tečaji narasli.
V zasebnem kliiingu se je avstrijski šiling ua ljubljanski borzi neznatno učvrdil nu ',1.83—9.13, dočim je na zagrebški borzi ostal neizpremenjeii i :i 9.32o 9.425. na b-dgrajski borzi pa na t).'v) do 9.40. Grški boni so notirali v Zagrebu 29.525 do 30.225, v Belgradu pa 29T0 -S.l.iM Angleški funt je ostal na naših borzah neizprenienjeii na 2",i.20 do 257.80. Španska požela je nolirala v Zagrebu ('-.74 blago, v Belgradu | a C.OCO - 0.79.
Za nemške klirinške čeke je znatno pavpru-St vanje ter so tečaji čvrsli. slabši pa /a kasnejše termine. V Ljubljani so notirali 14.31—1 L.Vi, v Belgradu 14.25 deli., v Zagrebu pu 14.50 den., za januar pa 14.07—14.27 in februar 14.15 den.
Italijanska lira (valuta) je čvrstejša ter so jo plačevali denarni zavodi od 3.05 8.10, dolar pa po 50 59.25.
L j u b I j a n a. Tečaji s prinioin. Amsterdam, 11») bol. golil. . . 2971.00 2<I83 tisi
Berlin, 100 mark...... 1730.08—1769.U3
Bruselj, 1C0 belg...... 789,16— 744.2-1
Curih, M!.') frankov.....1424.22—1431.29
London, I funt........ 215.91— 217.97
New Vork, IC!) dolarjev . . . 4330.79—4373.11
Pariz, ICO frankov.....2.88.35— 289.79
Praga, 100 kron...... 181.19— 182.30
Promet ua zagrebški borzi jo znašal brez kompenzacij 1,30').401 Din.
Curih. Belgrad 7. Pariz 20.25. London 15.195, Nevv York 807.125, Bruselj 51.05, Milan 24.375, Madrid 41.95, Amsterdam 208.00. Berlin 123.65, Dunaj 57. Stocklvolm 78.85. Oslo 70.35. Kopen-hagen 07.85. Praga 12.72, Varšava 57.81. Atene 2.90, Carigrad 2,!5, Bukarela 2.50, IleNugfors 0.705. Bucnos Aires 0.8325.
Vretlnosfni papirji
Tendenca zu vrednc.-diie papirje je ostala v ulavnem neizpreiueiijenu kakor ludi lučaji, prouiel pa je bil srednji.
Ljubljana. 7% inv. pos. 78— 79, agrarji IO '7, vojna škoda promptna 352 -353. begi. obv. 59- 01, S",; Bler. pos. 80—81, 7"« Bler. pos, 70--72, 7"n ! jios. Drž. Iii|>. banke 70—80.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 76--77 i (70, 77), agrarji 40 den., vojna škoda promptna 352—£54 (354). 2. in 3. 332-354. 4 in 5. 354 lil., begi. obvez. (54 den., dalm. lil. (il bi., 8"« Bler. j pos. 80.75—81.25 (SI). 7'!,, Blerovo pos. 71.50—72 i (7150), 7% jiosojilo Drž. hip. banke 79.50-S0.30 ' (79.50), 7",; stab. j., s. 77 den. Delnice: Priv.
agrarna banka 235—238. Trboveljska 123 den., | Osj. sladk. lov. 130 bi.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. jio-. 78 30 do 79 25 (79. 7H). vojna škoda proiupina 352.3(1- 053 (85250), 8. (868), begi. obv. 64.25—04.50 (64.50), i. (52.30 63, H% Bler. pos. 82—82 30 (82), 7"» i Bler. pos. 72—72.75 (79). 7% slab. |ios. 78.50 bi.
Delnice; Priv. agrarna banka 233- 231 (233.50, ! 232.50).
Žitni (rji
Tendenca mi žitnem Irgll je zelo čvrsli! iu (ene, naraščajo. Za koruzo je znatno povpraševanje, pa malo blaga. Za pšenico | i so odločilni i slabi izgledi za letino. V Srbiji iu Vojvodinji jo nastopilo izredno lepo vreme in je pričakovali, da bodo posevki |iriSli kaj kmalu na dan, tako da obstoji nevarnost, da bi jih event. februarski mraz lahko zelo poškodoval. Za pšenico zahtevajo 1,5 do 177.50, za koruzo pu II«—122 pariteta ludjija, zu iirekmursko pa 123—127. Tudi lia ljubljanski . borzi so cene povišane.
Ljubljana. Pšenica bč. 78 kg 1% in ban. 78 kg 2% 173 -177.50, koruza času printer, suha naklad, postaja 118—120, piekmiii^a 125—127.50, oves slav. 142.50—145. ajda siva par. Ljubljana 135 do 137.50. moka ničla bč. in ban. 275 — 285, SI. 2 bč. 255 -260, št. 3 235—240, otrobi debeli 110—115.
Novi Sad. Pšenica: bč. 170—172 50, bč. okol. Sombor 170—171, bč. ladja l isa 170—178. bč. ladja Begej 175—177, slav. i73—173, srem. 170—172.50, ban. 170—174. Oves: neizpr. H ž,: ne nolira. Ječ-, men: neizpr. Koruza: bč. iu srem. 117 119, ban. i 116—119. Moka: bč. in ban. St. 8 110—115, srem. j in slav. št. 8 110—115. Fižol: bč. in areni, beli i 215—220. Otrobi: bč., srem. in ban. 99—101. — i Tendenca čvrslu. Promet srednji.
Kulturni obzornik
Tristoletnica smrti
velikega risarja
(Callot v zbirki g. P. Wintra.)
24. marca 1935 jc minilo 300 let, kar je umrl eden največjih grafikov francoske umetnosti, ,lac-ques Callot. Decembra 1. I. je priredil grafični kabinet pariške Nacijonalne biblioteke veliko razstavo njegovega dela, ki je obsegala 1400 listov. Ker jc Callot mnogo časa delal v Italiji, zlasti v Florenci in Rimu, so prireditelji razstave posebno pazili na to, da bi bil tudi italijanski del umetnikove produkcije dobro zastopan. To se jim je v polni meri posrečilo, kajti uprava florentinske galerije »Uffizii« je poslala v Pariz celo vrsto edinstvenih listov, ki podobo mojstrove delavnosti in umetnosti lepo spopolnjujejo. Tako imajo današnji ljubitelji njegove umetnosti in posebej grafike priliko, da si — v Parizu ogledajo omenjeno razstavo, ki preseneča po izredno visokem številu izbranih i isto v.
S temi vrsticami bi bila poročevalčeva dolžnost ob obletnici Calloljeve.smrti nekako pri kraju. Toda kadar slavi kak zunanji Callot ali drugi umetnik kakšen praznik, se moramo vprašati, ali nimamo tudi mi Slovcnci povoda za majhno proslavo, pa naj je ta lake ali drugačne vrste. Ob obletnici Callotjeve smrti, ki jc bil res velik umetnik, je, mislim, že umestno povedati oni naši javnosti, ki lega še ne ve, da se nam najbližja zbirka Callotjeve grafike ne nahaja v dunajski Albertini ali Draždanih, temveč v Ljubljani, v Gradišču. Lastnik te zbirke, ki obsega okrog 41, med njimi nekaj nadvse dragocenih listov, je g. Pa v e I W i n t e r, ti naj nam kot vodja svojega -Kupferstichkabinel-ta« v svoii skromnosti ne zameri leh vrstic, ki res
nimajo r.amena, biti v tem pogledu rezervirane. Zato nekoj besed o Callotju ne bo odveč.
Rojen je bil Callot 1592 v Nancyju kot sin očeta, ki si jc pridobil neke vrste uradniško plemstvo. Za šole dečko ni maral in jo je kmalu popihal z doma s cigani in vagabundi. Imel je pa smolo; znanci £0 ga izteknili v tujini in spravili domov na varno. Toda doma ni dolgo zdržal; ponovno jo je odkuril z doma in zopet so ga nesrečni znanci spravili nazaj. Končno so starši popustili in dovolili mladeniču umetniško karijero. Callotju se je izpolnilo davno hrepenenje in je šel v Italijo, v Florenco, kjer jc postal učcnec pri Rem. Canta-Gallina. Iz Florence je odšel v Rim, stopil v delavnico slikarja Parigija, kjer pa ni dolgo zdržal in je kmalu presedlal k risarju Thomassinu. Posebna plemiška povabila so ga privedla čez leta nazaj v Florenco, 1622 pa sc je vrnil domov v Nancy. Tu ga je doletelo povabilo infantinje, deželne namestnice Izabele Klare Eugenije za Bruselj, 1529 pa ga je Ludvik XII. pozval v Pariz. Kraljevskih naročil za več del, ki bi morala (proslavljati francosko zmago nad njegovo ožjo domovino, pa Callot kot goreč domoljub zaradi sovraštva do Francozov ni hotel izvršiti. Domačim razmeram se je hotel odtegniti z izselitvijo v Italijo, a jc med pripravami za pot umrl 1635.
Callot je bil v prvi vrsti gralik, in sicer v tehniki ujedanke. Njegova nemirna, bujna in bogata domišljija, ki jo primerjajo z E. T. Hoffmannom, Poejem in Balzacom, je dobila v ujedanki pravo izrazilo, ki ga je Callot do viška spopolnil. Tej fantaziji se je pridružil ostri realistični pogled za življenje z nemajhno porcijo ironije in sarkazma, vendar pa v zelo uravnovešenem razmerju. Taki naravi je tedanje razgibano življenje dajalo dovolj snovi; svet potepuhov, neprestane vojske, izredne plemiške in druge slovesnosti itd. — vse to je našlo odmeva v Callotjevi risbi. Izmed njegovih del, ki jih ie okrog 1500, naj navedemo samo: Risbe tragedije »Suleiman«: ciklus svetniških podob, ki ga je jiosvetil Richelieuju, ciklus Beračev, Pritli-
kavcev in drugih takih tipov, veliki in mali ciklus »Nadloge vojske«, veliko in malo Kristusovo trpljenje, Veliki semenj v Florenci, imenovan tudi Madonna deli' Impruneta, Obleganje Brede, ciklus Capricci itd. itd. Več izmed navedenih del je ohranjenih samo v enem ali maloštevilnih izvodih, plošče pa so pri mnogih izgubljene, zaradi časar so dotični lisli zelo dragoceni. Osnutki za mnogo listov so iz zelo zgodnjega časa, končni stadiji pa iz Cr.llotjevih zadnjih let, kar jim daje veliko dovršenost in zrelost.
Umetnostno pomeni Cailot ne samo višek tedanje francoske grafike, nego tudi izhod iz analitične in enciklopedične grafike tedanjega časa, ki ie zašla v brezdušno situacijo. Tedanji čas je v grafiki pogosto prevladovala manira odra in kulis, zlasti v Italiji; Callot je tem elementom da! umetniškega pomena, za kar so posebno značilni listi iz tragedije Sulejman, pa tudi drugi, na primer Turnir s sulicami v Florenci itd. Dalje je Callot pospravil


Iz cikla Pritlikavci.
iz inventarja grafike manirizem perspektiv; silno poučno je primerjati v tem pogledu njegove risbe z risbami m&niiUluv; lam sama konstrukcija, tu umetnost. V velikih kompozicijah, kot je Oblega-
nje Brede«, vidimo še tretjo reformo: večina tedanjih grafičnih krajin je narejena iz istega duha kot slari atlanti. Tudi tem stvarem je dal Callot novih umetniških oblik in pomenov in rešil grafiko. Callot se pač ni nikdar držal maniristovskib shem, temveč je kot pravi revolucijonar vselej sledil svoji fantaziji in življenju. O tem nagnjenju njegove narave nam zgovorno pripovedujejo neverjetno realistični listi iz cikla Beračev, Pritlikavcev, Cappri-cijev itd.; po vseh teli lastnostih jc C. pravi predhodnik Spanca Gove.
V	zbirki g. P. Wintra nahajamo celo vrsto lepih in značilnih Callotjevih listov. Iz »Velikega Pasijona« jc tu 1 list »Eccc liomo, morda sc je pri Callotjevi kompoziciji insjiirirnl celo Rembrandl za svoj »Ecce homo«. Iz »Malega pasijona« je v \Vintrovi zbirki 11 nadvse lepih listov. Zelo dobro so v zbirki zastopane male in velike »Nadloge vojske«, deloma celo z redkimi listi. Dalje vidimo tu liste iz cikla »Ciganov«, prav tako nepreveč pogost. Pozornost vsakogar zbudi veliki »Semenj v Gondrcvilleju«; prav posebno pa je treba omeniti »Pont Neuf« iz c;kia »Velikih pogledov na Pariz«. Ta list jc zelo redek. Užitek zase so figure iz cikla Fritlikavci« in »Bohemi--, kakor tudi študi;'c, ki so menda iz serije »Cappriccijev«. List prav izrednega umetniškega užitka je končno podoba
Kvarlopircev«, ki ni samo po svetlobnem problemu. katerega je Callot tu nakazal, zanimiv in poučen. nego tudi po tehniki. Nekje je stalo zapisano, da so se tedanji grafiki pod pritiskom odlične bakrorezne umetnosti H. Goltziusa obrnili od bakroreza k ujedanki; ko pa se jc pojavil Callot, so uvidevši svoje neznanje v ujedanki, pospravili šila in kopita in se vrnili k bakrorezu. Ob listu
Kvartopircev« človek temu pripovedovanju še prerad verjame.	*
V	zbirki g. P. \Vintra jc Callot zastopan tako da bi vsakdo dobil lep pregled njegove umetnosti. In omeniti neko obletnico umetnik.-!, "molčati pa trud in ljubezen slovenskega zbiralca njegovih ael — ali bi bilo to pravilno? Še daleč ne! R. Ložar.
\
25 Icl staro slepo dekle spregledalo
Luč oči - nebeški dar
To dni so na Angleškem operirali na očeh 2,') let staro dekle, ki je po uperaeiji spregledala, dasi .ie doslej od svojega rojstva bila slepa.
Zastopnik lista Duily Telegruph« je dekle obiskal in z njo kramljal o njenih vtisih. To kramljanje je natančno popisal v svojem časopisu. Deklica jc časnikarju med drugim takole pripovedovala:
Moj prvi vlis in moja prva zaznava življenja v otroških letih je bil močan veter, med katerim so težke deževne kaplje udarjale ob okno. Na to bom mislila, dokler bom živela. Sedaj je dekletu, odkar je spregledalo, svet, kakršnega vidi, skoro prav lak, kakor si ga je kot slepa zamišljala.
Vse sc mi zdi prav tako ,kakor sem mislila. da .ie. Seveda me je močil'« pretreslo, ko sem lahko videla svojo družino, tiste svoje drage, katerih glasove sem 25 let poslušala. Vsako sobo. vsak kot in vsak kos hišne oprave sem spoznala po leni. da sem ga tolikokrat iu tolikokrat potipnla. Sedaj sem pa kar na-
enkrat videla mize in omare, ki so se mi zdeli stari znanci. Najbolj pu me je pretresla barva. Večkrat sem slišala besede: to jo rde: če, ono je rumeno ali zeleno, vendar si pri teli besedah niše.......... nič določnega predstavljati. Poslušala sem tudi, ko so govorili o cvetlicah, vendar nisem nikdar mislila, du so cvetlice tako lepe.*
Deklica je sedaj v kinu videla že tudi nekaj filmov, o katerih takole pripoveduje: j.Misiim, da so filmi s strojnimi puškami in morilci in naglo brzečimi policijskimi vozovi docela grozni.«
Kajpada ta slučaj po vsej Angliji vzbuja veliko pozornost. Lahko si mislimo, kako so starši veseli tega ozdravljenja. Lahko se pa veselimo tudi z zdravnikom, ki je v leni slučaju pokazal tako trdovratno zaupanje v uspeh, da ho temu človeškemu bitju pripomogel do vida, kar se mu je z veliko požrtvovalnostjo in vnemo tako krasno posrečilo. Lahko rečemo s pesnikom, da je luč pravi nebeški dar.
Smrtni polhi Abesincev
Sestava polkov smrti iz prostovoljcev je končana. Ti posebni abesinski vojaki, ki so >e prostovoljno /.glasili, da pojdejo v smrt za domovino, ne bodo uporabljali skoraj izključno za obrambo proti tankom, H proti njim Abesinci nimajo pravega orožja. Povečini so ti polki smrti sestavljeni i/, mladih nacijonalnih dijakov, ki s trpečo dušo zro, kako italijanski jekleni velikani uničujejo njihove sorojake, ki se jim nc morejo uspešno zoperstavl jati.
Dijaki, ki so sc zglasili v polke smrti, so študirali povečini v inozemstvu, dalje pa so v teh polkih tudi oni junaški Abesinci, ki dobro ali pa vsaj deloma obvladajo italijanščino. Polki smrti se bodo v najkrajšem času uporabili v borbah pri Dolo in na severni fronti pri mestu Makale. Njih naloga je predvsem pohiti posadko v italijanskih tankih in to strašno orožje onesposobiti za daljno borbo s tem, da razdero razne strojne dele v tankih.
Francoski misijonar
odkriva Abesinijo
P. Bernardin A/.ais, eden izmed odličnih francoskih kapucinskih misijonarjev, sc jo v avgustu 15135 vrnil v Ailis Abebo s svojega sedemmesečnega študijskega potovanja po južnih provincah Gnincr, Bali, Magalo in Konso. Posrečilo sc mu je med drugim po-
iskali slavni moslemski grob Šejka-Hous-sena, kar se ni posrečilo doslej nobenemu Evropcu. Zapiski /. njegovega potovanja so tako obširni, da nudijo gradiva za novo knjigo. Misijonar je namreč že prej objavil delo pod naslovom »Pel let arheološkega študija v .lužni Abesiniji« (z enim zemljevidom in 11(1 tabelami v dodatku). V pokrajini Konso jo bilo njegovo zadnje raziskovanje usmerjeno v to, da hi naletel na približno 20 lesenih kipov, ki so velikega arheološkega pomena in umetniške vrednosti.
I'. Azais deluje 15 let kot misijonar v Abesiniji ter jc bil daljšo dobo v službi gobavcev v Hararju. Zanimanje za arheologijo pa jc dobil za časa bivanja v Grčiji, kjer se je mudil med svetovno vojno. Njegovo potovanje križem Abesinijo in petletno naporno raziskovanje je prineslo na dan dragocena odkritja. Leta 15)32 je bilo njegovo petmesečno potovanje v pokrajini Wallga posvečeno zlasti krščanskim ostankom starega kraljestva Kaffa in njegovim študijem.
Na pobudo francoskega mitičnega ministrstva je p. Bernardin štirikrat prepotoval razsežne provinco Abesinije.
Neguš je kazal za njegova raziskavanja veliko zanimanja in 11111 dal v ta namen znatno podporo: znana je pač odlična ljubezen cesarja Haile Selassija za zgodovino stare Abesinije. Odkritja francoskega misijonarja na zemljepisnem, narodopisnem in jezikoslovnem polju so zlasti danes velike vrednosti in pomembnosti. — (Fiiles.)
Kraljevska hiša smrti
Grud Sandringham, podeželski dvorec angleškega kralja. Na levi strani spredaj je sloveča kapela toga gradu. V tem gradu je umrl angleški kralj Jurij V. Kraljica Mary je pokazala naravnost heroično junaštvo v prenašanju izgube, ki jo je doletela. Preklečala in premolila ,je vso prvo noč in ves dan ob truplu; tudi pozneje, ko so ga zvečer prenesli iz sandriiighaniske palače v vaško župno cerkev. Kraljica jo šla peš za krsto s kraljevimi /črnskimi ostanki do cerkve. Podpirala sla jo vojvoda Kenlski in lord Harevvoodski. Za njo pa sta stopali vojvodinja Yorška in vojvod i uja Kcntska. Krsta z zetmskimi ostanki pokojnega kralja bo prepeljana v London v četrtek popoldne. Položili jo bodo na oder v vvesltninslerski katedrali do pogreba. Tz Londona in iz vseli bližnjih angleških provinc se vozijo tisoči v Sandringham, da izkažejo pokojnemu kralju zadnjo čast.. Vse se vrši v najlepšem redu in z globokim spoštovanjem, tako, da ni treba ne policiji, nc varnostni straži nikdar niti najmanj nastopiti, kar priča, s kakim globokim spoštovanjem spremljajo še zdaj Angleži svojega pokojnega vladarja.
P
I£6§cB

3aiL©¥HlMB€c
pjr©d SO l<&ta:
v soboto, 22. januarija 1!I7(>.
Vižniarje.
Več česlilili Slovencev s Kranjskega me je že popraševalo, kako l>i se dalo razložiti ime: Vižniarje. Ker se Slovenec; med Slovenci najbolje razširjuje, priobčujeiu v njem svojo razlago. Nekleri mislijo, da označuje kraj više Šmarja (šmarne gore), a ljudstvo izgovarja čisti ž .
V	i ž 111 a r j e , ne pa: V i š š 111 a r j e. Dalje se ime rabi v množini: Prišel sem iz Vižmarij, grem v Vižniarje, bil sem v Vižmarjih, ne pa: prišel sem iz Viššmarnega, Viššniarja, bil sem v V i š š 111 a r n e 111 ali V i i S 111 a r j i itd.
I Seseda obstoji iz dveh delov, iz theme: v i ž in mar, slednja je imenski pridevek, kakor ga najdeš v vasnih imenih Vitomarci, die Angeho-rigen des .Vito 111 a r , dalje R a d 111 e r j e , L u t -me rje, vas v Fravhajmski fari pod Pohorjem, Vlastomer-cl blizo Radgone. Thema mar označuje isto. kar Slav t. j. clarus, inclitus, 110-men habens. Thema vi ž se je ohranila v srbski v i ž - a s, v i ž-le, hrt, VVindspiel, Wachtelhund; ludi v poljščini znano v istem pomenu...
V	i ž-111 ar torej označuje: vigore, a la-eritate clarus, isto, kar latinski Vege-t i u s , saj je tudi lat. v i g e r e sorodno, kar nemško ime.
V	starih ruskih letopisih najdem ime žmud-skega vojvode: Vižies in blizo Radgone na Šlajarskem vas: V i ž-mane i, lo je podložniki
V	i ž m a n o v i. V i ž 111 a r j e je lorej oblastno okrožje V i ž 111 a 11 a. Ime je vtegnil nositi kakov župan v starohistorični dobi, tudi kakšno božanstvo, in sicer ima ta priimek: Vadžra, der "•asehe, pri starih Indih božanstvo groma in soln-ca...
Na Ponikvi 10. prosinca 1870.
Davorin T e r s t e n j a k.
Politični pregled. Srpska skupščina je odstrigla srbskemu poslanstvu na Duna.ji 17.800, onemu v Bukarešta 31.000, žandarmeriji 240.000 piastrov. Zborovanje je bilo živahno, tudi okrajnim predstojnikom so hoteli vzeti priklade, ktere imajo po postavi, pa predlog ta ni dobil zadostne večine.
Spomenik v čast angleškima svetnikoma
Dne L januarja l!)3(i je škof Aston Chi-cliestcr, S. .)., apostolski vikar za Salisbury v Chishawashi v Južni Rodeziji odprl malo semenišče za bodoče dijake-teologe. Zavod je posvečen in pod varstvom svetnikov Tomaža More-ju i 1 ■ Ivana Fisher-ja ter je pričel šolsko leto s 15 dijaki. — (Fidcs.)
3600 let staro dekle
Kakor poročajo danski lisli, so v zadnjem času na Danskem izkopali več zanimivih pred-zgodovinskih grobišč. Danski starinoslovci so pred nekaj tedni na Jutlandiji izkopali tako zvani : hunski grob :. V tem grobu so iiašli dobro ohranjeno žensko okostje, katero so prepeljali v Ko-datij, da ga bolj natančno preiščejo.
Učenjaki danskega narodnega muzeja so sedaj dognali, da je to okostje mladega dekleta, ki je ob svoji smrti bila stara kakih 18 let. Nenavadno dobro ohranjeni so lasje in pa zobje. Zraven okostnjaka so našli zlate okraske in ostanke oblačila, ki se da še dobro razločiti. Iz tega oblačila je razvidno, da je mrtvo dekle spadalo med visoke sloje. Njena obleka je narejena iz dolgega volnenega krila, ki se vije od ramen do peta ter je na plečih okrašeno z velikimi kosi medvedove kože. To krilo je prepasano s pasom, na katerem je vdelan fin glavnik iz rogovine. Kakor so zgodovinarji ugotovili, izvira lo okostje iz bronaste dobe, torej nekako iz časa okrog 1700 pr. Kr. rojstvom. Okostje kaže, da je bilo dekle nenavadno veliko, sodijo, da je bilo najmanj 1.77111 visoko.
Odkar je to dekle razstavljeno v muzeju, ga je prišlo gledat že 10.000 ljudi, ki občudujejo svojo 3000 let staro rojakinjo.
Kako letajo metulji
Naravoslovna znanost se žc dolgo peča /. življenjem metuljev. Kakor poročajo ruski listi, so v Moskvi ustanovili znanstven zavod, ki se peča le z metul ji. Zavod vodi moskovski naravoslovce, ki že četrt stoletja študira gosenice in metulje. Ta zdravnik in naravoslovec dr. Per-skinij je na primer ujel metulje ter jili zaznamoval z majhnimi burvanimi črticami. Nulo jih jc zopet izpustil .da hi dognal, ali bodo še leteli in kako daleč bodo prišli. Dr. Perskiniju sc je tako posrečilo ugotoviti, da metulji prelete turli 5(H) km. ker so tako zaznamovanega metulja našli 500 km daleč od kraja, kjer profesor stanuje. I)r. Perskinij se je pečal tudi z vprašanjem. ali je mogoče .da bi metulji iz vročih krajev živeli v Rusiji. Pri tem proučevanju jo imel velik uspeh. Sedaj je dobil ua razpolago <i<l države cel zavod in mnogo denarja, ker ho te stvari lahko z večjo vnemo in z manjšimi težavami proučeval.
Pu nikar ne misli. Pavle, da li jaz nič ne pomugum! Ves čas zaviram, du bi voz ne zdrsnil navzdol!«
Sin gledališkega ravnatelja je 5eT prvič v šolo. Ko je prišel iz šole, ga je vprašala mamica:
»No, Dolfek, kje pa sediš v razredu?«
»Parket, druga vrsta na levi.« je bil strokovnjaki odgovor.
Potrebujem zelo sposobnega nameščenca, ki pu je tudi pogumen. Ali ste morda vi kaj korajžni?«	)
Seveda sem.«
Ali mi lahko to dokažete':1«.
Dokužem takoj, kakor hitro mi daste kaj predujma!«
*
■ Mojo hčer bi radi vzeli v zakon? Poslušajte! Moj odgovor je odvisen od vaših premoženjskih razmer.«
Imenitno naključje! Moje premoženje je namreč tudi odvisno od vašega odgovora!«
Pred kraljevo palačo v Londonu se je noč in dan zbirala množica ljudi, ki je s strahom prebirala poročila o zdravstvenem stanju kralja, ki se je boril s smrtjo.
Prod smrtjo angleškega kralja Jurija V. sla ga obiskali vnukinji princeziuja Elizabeta in princeziuja Margareta Roza, hčerki vojvode Yorškega.
t
Pavel IJVinter - 60 letnik
Danes slavi šestdeselletnico svojega življenja g. Pavel Winter. Njegovo ime je nerazdružno zvezano z veliko zbirko grafične umetnosti, ki jo sluv-Ijencc poseduje in o kateri deloma govori tudi današnja kulturna rubrika našega lista.
Rojen je bil y. Winler 1. 1876 v Ljubljani. Zgodaj mu je umrla mati, mladega dečka pa je vzela v vzgojo njegova teta Marija 1'ortuna, ki mu je postala prava druga mali in lo ne le po skrbi, katero je otroku izkazovala, temveč tudi po ljubezni, ki ji jo je ta vračal. Ko je Winter dovršil nižjo realko, je vstopil v Mahrovo šolo, po dokončanih izpitih pa je nastopil službo v tedanji banki Lukmann in nato v Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo, kateri je omenjeno banko nasledil. V tem zavodu je g Winler prebil 38 let.
Že v prvih službenih letih je pričel g. Wiuler tudi zbirati, siccr v prvi vrsti grafično umetnost in podobice a tudi stare novce. V teku svoiega plodnega življenja je zbral lepo število grafičnih del, namreč okrog 6CC0 listov tujih mojstrov. Istočasno je pričel nabirati tudi stare podobice iz Slovenije in drugih dežel nekdanje Avstrije, in ta zbirka obsega danes sama okrog 2000 listov, med njimi velike dragocenosti v pogledu redkih tiskov. Win-trova zbirka podobic ie ena največjih slovenskih privatnih zbirk domačih grafičnih tiskov. Kot poznavalec gradiva je g. tajnik lani in predlanskim nanovo uredil tudi zbirko podobic v Narodnem muzeju v Ljubljani. Razen tega pa ima g. Winter tudi bogato zbirko starorimskih cesarskih in republikanskih novcev v izbranih primerih ter končno majhno zbirko predzgodovinskih starin.
Čeprav mu vse te dragocene kolekcije zada-jejo mnogo posla, se g. tajnik v prostih« urah bavi še s slikarstvom in ima v svojem stanovanju celo galerijo slik. Kar pa mu še od vsega tega posla ostane -prostih« ur, jih razdeli na ure, ki jih kot znan družabnik prebije med znanci, kjer je vselej priljubljen in dobrodošel. Samec, kakršen je ostal, gotovo ne primoran od drugih, temveč iz lastnega prepričanja in sklepa, slavi danes šest-desetletnico svojega bogatega življenja sredi ne-broja čestilcev in ne v zadnji vrsti sredi tihih čestitk v obliki podob, visečih po stenah njegovega stanovanja ali pa počivajočih v omarah, kot dobro staro vino, ki ga je treba zopet in zopet pogledali proti svetlobi — in puneto barva, in zopet in zopet pokusiti — in puucto kvaliteta. Naj živi gospod P. Winter še dolgo let!
Breg-Žfoovmca
K večnemu počitku na domače pokopališče na Breznico smo spremili vzorno in skrbno gospodinjo Katarino Svetina rojena Prešeren. Pokojnica je dočakala lepo starost 82 let in je do zadnjega vodila svoje lepo posestvo. Do zadnjega je rada prebirala krščanske liste, katere si dobil vedno pri tej hiši: Slovenec, Bogoljub, na Domoljuba je bila naročena okrog 4') let. Bila je tudi tretjerednica sv. Frančiška in članica ženske Marijine družbe. Bila je pokojna zelo dobrih rok za siromake, ni ja bilo, ki bi še! prazen iz njene hiše, vsakdo je bil obdarovan v hrani ali z denarjem. Svoje otroke je vzgajala v krščanskem duhu. Par dni pred .smrtjo jc šla na Breznico v cerkev, da (ircjrtie Najsvetejše. Ko je prišla domov, je rekla: -Sedaj pa lahko umrjem, sem že pripravljena za nebesa.« In res, čez tri dni jo je zadela kap, nakar je čez dva dni izdihnila svojo blago dušo. Pokojna je bila mati 15 otrok, med umrlimi je tudi hčerka šolska sestra, katera je pokopana v Št. Pavlu na Koroškem: 8 dobro preskrbljenih pa še živi, med katerimi sta tudi Lovro, višji inšpektor gen. direkcije drž. žel. v Belgradu, in Tomo, trgovec pod Šmarno goro. Pokoj blagi duši! Žalujočim naše iskreno so-žafje!
Jesenice
Delavski zaupniki. Dne 25. januarja sc volijo v jeseniški industriji novi obratni zaupniki. Postavljene so topol 4 liste: 1. Fronta slovenskega katoliškega delovnega ljudstva je zastopana po listi J. S. Z., katere nosilec je g. Arnež Peter, bano-vinski svetnik in delavec K. I. D., glasovnica jc bela. 2. Savez metal, radnika Jugoslavije je letos cepljen v dve listi; rdečo glasovnico zastopa g. Čelešnik Ivan, zeleno pa g. Perko Vencelj. Listo so postavili tudi narodni. Nosilec jc g, Zupan Tino, glasovnica plava.
Naši športniki — propada torji za	domo-
vin®. »En sam Nurmi je bolj propagiral ugled svo-ie domovine v mednarodnem svetu, kot morda vse finsko diplomatstvo.« Če je ta trditev nekoliko pretirana, je vendar tudi res, da ima za dos?-go poznanstva, prijateljstva in sodelovanje med narodi šport velika zasluga. To sc posebno vidi, ako prt kaki mednarodni tekmi izostane katera izmed držav, ta jc istočasno izgubila na ugledu —- o njej se ne piše in ne poroča. Dolžnost naša jc torej podpreti tudi naše športnike vsestransko To je razumela tudi Kranjska ind. družba, ki js omogočila svojim delavcem-sportnikom udeležbo na treningu in na nastopih. Že dva meseca so športniki na plačanem dopustu, za kar so podjetju hvaležni vsi naši športni krogi.
rsi v • w
1 tztc
Veliko razburjenja je bilo v preteklem tednu v Tržiču. Davčni avto je pobiral razne zarobljene predmete. Odpeljal jih je v Kranj, kjer je baje te vrste zbirka prodana po juko nizki ceni. Odvzeli predmeti na ta način ne pokrijejo dosti davkov, dasi trpijo s tem mnogi občutno škodo.
Radio
Programi Radio Lfabfiana:
četrtek, 33. januarja: 12 A mer i tki in/:/. iirkcder (plošče) I2.4j Vremenska napoved, poročila 1.1 Napoved rasa, objava sporeda, obvestila t:i.l.'i Narodne koračnice tn valčki (Kadilski orkester! It Vremensko poro'-ilo, himni tečaji IS Radijski ;»« t*.« Slovence m a za slo vence (g. dr. Rudni! Knlariči I!), Napoved ena, \ re-uiouska napoved, poročila objava sporeda, obvesiila 11T..KI Nae. ura: Soknlsk- predavanje i/. Zagreba 2u Ve erruo pesmi. SimMn.le.ro: gdč. farm en Arilič (pri klavirju g. Mar.ia.it l>i,povselt! in Radijski orkester 22 \ i-■loveil ea.su. vremenska napoved, poročila, objava sporedu 22.15 Lirična gilroslui (Radijski orkester.) Konec ob 23. uri.
Nove plinske cene v Mariboru
Maribor. 22. jnn.
Mariborska plinarna je izdelala predlo« zu izpromonibo dosedanje tarife za plin, ki ,se bo obravnavala na prihodnji občinski seji. Nedvomno bo predlog' sprejet, saj ima namen, da s pocenitvijo doseže čini večji konzulu plina v Kospodin.jsl vu in v obratih, s čemel* sr bodo pa zvišali tudi dohodki plinarne. Tarifa predvideva bledeče izpre-mcnihc:
Gospodinjstvo: Sedanji stopnjevnlni tarif se izpremeni v toliko, da se ukine cenil Din '.> za m" ztt prvih mesečnih a kubikov ter «e določi namesto tegu cena Din .l.fiO za tn" tlo vključno mesečnih K) kubikov. Vrt« mesečna poraba preko It) kubikov se. bo zaračunavala, kakor dosedaj po Din 2. zu ni:l. Za \ceporabo napram letu lilil."). se predlaga šc sledeče, popuste: aH"« večjem odjemu vsa večporaba po Din 1.75 za m3, pri ,r>l—100% večjem odjemu večporaba Din 1.50, pri preko 1110% odjemu pa Din 1.25. Pri teli popustih pridejo v pošlev vse one stranke, ki so porabile mesečno vsaj 5 kubikov plina. Obračun naj bi ne izvršil v januarju 11)117 nn podlagi kouzuinncgu seznama, katerega jo treba sestaviti v začetku leta 1936 ter ga dati slrun-kam v ])0(l])iH. Za pridobivanje uovili odjemalcev nuj se prizna iukasautoin in uslužbencem mestne plinarne z.a vsakeva odjemalca posebna nagrada. Da ne olajša gospodinjam vcžbuiije v kuhi, nuj .sc jim prizna pri nabavi kuhalnika z.a prvi mesce lil m" brezplačnega plinu, pri nabavi šlcvilnika 20 iii;i plinu, pri nabavi 2 ali več plinskih aparatov pa 30 m* brezplačnega plina. Poleg tega sc predlaga oddaja kuhalnikov v najem proti mesečni najemnini od Din 5 naprej.
Obrt in industrija: Odjem do 11)0 m'1 i>o Din 2.75 in ves odjem preko 100 nr' po Din 2.
Rabati za večji odjem napram lanskemu letu: do 50 m* po Din 1.75 od .»0 do ilill m" jio Din 1.50 in od 100 iua naprej po Din 1.25.
Kavarne, gostilne, brivnice: Do 50 ur' po Din 2.75 in vsaka poraba preko 50 ni* jio Din 2. Rabati za večji odjem napram lanskemu letu do 50''» po Din 1.75 n;l 50 do 100"i po Din 1.50, nad 100"/ po Din 1.25 •/..: In".
Plin za gretje prostorov: 1 liti po Din 1,30.
Plin za razsvetljavo: I'o gospodinjskem tarifu brez popusta. Trošarina se zaručuni posebej, j Plin za vse mestne uslužbence: kakor dosedaj, i I nu po Din 1.50.
/.c dosedaj je imel Maribor najcenejši plin v državi, poleg tega pa odstotno tudi najvišji procent glede zasebne uporabe, ker gre predvsem na račun smotrene propagande, ki jo vodi mestna plinarna. Gotovo je, da se bo z novo tarifo to razmerje še izboljšalo. Pozdravile bodo novo tarifo zlasti mariborske gospodinje in obrtniki, ki pli" uporabljajo. Zanimanje j;a bo vzbudila nova tarifa tudi drugod, kjer cb? loja j o plinarne.
Sale.i-ho g.
■Bsisogneoc——m '"i bh—p—
LiSihfsamtn
l 1't'intursUi mheli nI jakfibsl, r prosvete ima danes /veefr.ob X iu četrt svoj redni fantovski sestanek. Predava g. dr Capuder Kanil.
1 S/ro/,'oeim in pudparnu društev trp. in /ludjel. nitki h ttsl nlhmec r r Ljubljani »oznanja, du bo redili občni z Bor dne :::.. januarja W/, ob :i popoldne v prostorih k. Jošk., 11 ubnda, pred Škofijo SI. iS 1'ilelcžba in to-eito-l z-i člane obvezna. Odbor.
I »r današnjem .V/1'. prrtsrel.hrm .'nnt.vA." inr>xrrte nn lindeljerem ob S. zvečer j-Vaiic Kadcš :ek /. lepimi skioplirn-ini.i slikami predaval o umiku srbske vojske preko Albanije I. 1015.
! Slovensko zdrarnrsko drnitro r Ljubljani ima v soboto 1. februarja ob s zvečer v restavraciji Zve zda na Kongresnem trgu, redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: I. i'*i1u,n>e in odobren,io zapisnika. ■.' Poročilo odbora in revi/eviev 1. Volile.- novega odbora, revi/orjev iu raz-odiš/n. 4 DoloJilcv članarine, ."i. Suinoslo.ini predlogi', ki se morajo I oni pred občnim zborom pksuieno naznanil i odboru. Ii. Sluen iuosli. V .i členi društva se naprošajo, da se občnega zboru golov o udeleže.
1 \nrnn sluitin in<n}:> lekarne: dr. Piccoli. Tvr-ii: mr. Hočevar, Ci-lov-ka e, 1,2 in mr. (iarlus.
Me. I e
Ceiff
e Vabilu k rednemu olienennl 'Jioru Sa r i u.jsl.r na ihu.nisprt , Celja. V četrtek, ii. februarju brili ob o-oilih ve 'ei v spodnjih i ro.lorii, Narodnega doma v Celju, Dnevni red Poročilo odbora, poročilo iircgled nikov iu odobritev lirlne.gn ručiiuu. spremenita pravit, v oliiev načelnika in odbora za Iriletuo dol o, »Jnča i-iiosli, Pri glasir. anju bo d-o-lžnosi članov da se i/.ka-/."*.io s svojo planinsko legiiiinaei.io. I'ileli*/.ba pri občnem zboru je članska dolžno-.!' Vse planince v'lJrrdn * valil nrfbrn-.
v l\afiili''tini r Itirlanilij-. ininjo v/orno urejeno organizacijo. Njihov vpliv se močno poznu v vsem javnem življenja Pa Ho dobra sjui/iiaiiio posneniaiuijii
vredne uredbe, zalo pri.r"ifi KPP v ('etjii v ...............
dne 27. januarja iirosveHtti večer ki j" posvečen llo-landiji
i Krajema ttrnlU >rt»rkitli,:.na I ran r Celja f.nm danes ob :n v se.iui dvornul nn niesrni.-nr poglav-.n-^tv-iT redni letni ob"ni ztmr. Vabljeni so vs- poverjeniki, etnmii, le" ori.intel.ii in |Mi-.tpo'rniki T.ige
Opsjjsi hrnii
Knebrrii •Zadtibrorti. Prauiulieiii odsek i! r uši vu v pri ori v nedeljo. 20. t. ni oh :,. draruo v ti. sli!,ali Ljubezen hi sovraštvo
Pevskeaa poiMildau
otimmi&he
- ^
V a
v Ga-1'a naj pokažejo moč našegu razvoja v iinn-čanju in razmerje moči miših tekmovalcev med 28 narodi, ki liodo Umi naslonili. Da jih ne bomo oslabili, dajte, prispevajte nsiu zn njihovo opremo, ako iim je dala zveza tehnično pripravo, Vi. ki
■fc-«. -a.
V II
1 n- iieli.
ho-lo zaslvi| :ili, \i jim iiiiiu^ii ite pc.ribno mu. dn jih panianjkljiviMil Ipjjh ne bo slabila idili. Nc i:dklc.iilc ii.;š.!i i i nalcrv, iln.ujlr' z malo žrtvijo po.-:,m /nika bomo dosegli
Of icijeine prijave z a Ga - Pa
/a Ga-Pa jc prijavilo 2S narodov svojo udeležbo, iu siccr: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Kanada. Nemčiji', LsIonska, Finska, Francija,' < irčija. Velika Britanija, Nizozemska, Italija, Jugoslavija, Japcnska, Lalvija, Lichtensteiu, l.uksriiibuiška, Avstralija, Poljska, Roniuiiija. Švedska, in. Španija, Češkoslovaška, Turčija, M.idjarska. I IS
Naša država sc jc iirijavila za: tek na "0 in 18 km. kombinacijo, skoke, smuk in slalom /a moške in ženske, štafete, umetno drsanje moških ter hokej. To je namreč oficielua prijava. Udeležili se pa bodo, kakor sedaj kaže, telfn na 50 tn 18 km, kombinacije, skokov, smuka in slaloma za mo ke ter štafet. Umetno drsanje in hok«j odpad?, ker doslej pri »»■. ni bilo nobene možnosti /a trening.
Važno bi bilo dalje unicmti, do stu Avstrija in Švica prijaviti za smuk iu slalom samo ženske, akoravno imajo ravno v tc-h dveh državah lavorite za alpsko kombinacijo, ki bi prav gotovo dosegli sprednja nie-la. '"e bi sodelovali. Toda v teh dr>a-vah, kjer imajo v«e polito najlepših zimskih letovišč, ?o najboljši smučarji zaposli-im lit.-i smučarski učitelji, ki i,o za svoj pouk plačani. Ker smrjo m olimpijskih igrah sodelovati samo či;ti amaterji, zato so izločeni najboljši Av?,trijc: in Švicarji. Zaradi tega se je vodila prccej obširna in dolgotrajna borba (o kateri je tudi naš list poročal), toda bro' usptha, ker je zmagalo olimpijsko ur/elo o čistem ainaterstvu.
Smučarsko prvenstvo ponovno preloženo
Maribor, 22. jan.
Mariborska Zimsko - športna p<xlzveza je ponovno odpovedala državne tekme v kombinaciji m
smučarske skoke, ki so bili določeni za ? kolo, dne 25. in nedeljo, dne 26. jan.. ker ni izgleda, da bi zapadlo dovolj snega. Kakor čtijcmo, so bedo tekme vršile najbrže na Pokljuki ali Planici.
Velike zimsko-šporine ichme v Hnumostu
V	mesecu februarju takoj po zimski olimpijadi v (Jarniiscli-Parteiikirclieiiu, sc. vrše v liiiiomostn velike ziinskošportiic tekmo /n leto l!)e(i, pri katerih boifn sodelovali muučarji in drsalci 15 narodov. Za tc tekme vlada med ljubitelji ziniitkrgn športa zelo veliko z.aniinanj'', ker ImiiId sodelovali tudi profesijonaIi, ki se m smejo udeležiti olimpijskih iger v GariniMcli-Piirto-ukirehenu.
Prireditelj, ki organizira to tekmo vanje, jc napravil vhc, dn nudi udelžencem in gledalcem izredne 'ziniskosportne atrakcije najbolj poznani Ii rekorderjev.
Tekme sc pričuo Iti. februarja ter jih bo zelo mrfogo. 17. in IH. februarja bodo v majhnem iii populuriiem tirolskem mesti Heefeld poleg Inoroosta tekme v slalomu ii) Mkokih 19. in 20. februarja so tekme v nmet-l it; i ii drsanju na ledu, katerih sc udeleži tudi svetovni prvak Kari Sciiafcr. Na.iintercssml-nc.jši del tega programu iu glavne tekme bedo pn 21. in 22. februarja iu sicer samski teki na dolge p:'Ogf> ter slalom. 2ff. in 24. februarja bo zaključno tekmovanje v smučanju ter skoliili. Za udeležence teli prireditev «e bodo izdajale .svečano legitimacije, ki .stanejo po Din. lincjitcl.ji teh legitimacij imajo pravico prisostvovali vsem prireditvam tc:- uživajo tudi velike popuste na železnici kakor pri ostalih --vceanosUlr, ki se bodo vršile v okviri* teh tekem.
V	sc podrobne informacije daje 1'iilnik ter Avstrijski turistični urad v Zagmm, Praška nI. !>.
Tekme v dvitfamiut uteži
v Rušain
Maribor, 21 j;ni.
S športnim t!vsg»niewt »te/i se nase športne organizacije skoro nikjer ne bavijo. Sistfmalična pa je začela gojiti to športno panogo, ki ie v inozemstvu zelo razširjena, podružnica SSK Maratona v Rušah, fci ima v svojih vrstah preccjšnje število ir.avdmrrrrfr dvigačsv. V rredelfo so nastopili na klubskem prvenstvu maratonskih rofcoborcev tudi dvigači ler je bilo tekmovanje zelo zanimivo. l'o-
/.a vse i/.ru/.r sožulju. Ivi smo trati vse ljubljenega soflrog«, ot"
prejeli oli bridki iz.iiu!>i našega etu. brata in tasta
Drugi programi:
četrtek, 2.1. ,iana.ar.ia:: Heliinnt: 20 Koueerl sipi-'oničriega crkcstrii kraljevi garde 22 Radijski orkester
-	/aareli: 2n Pren,M U llelgrada 2'J.f.i I le.na ga-ba Dunaj: 211 Sknkespcar.ievn drama Kralj Ivnu S,M Pbvšče 2:1:1:1 .laz/. llndiminitn. 211. .'ia Zimi iv\ sko pelje Ob spremljavi orke-ira iu ur1.: I 22.:i.'i ('iganska glat.ba 'ilill .la// — Trst Milan: 2't".il Puccliiijevu o|ieru Mu 1111:0 I,i-i-.t 111 Him-Htni: 20.:15 1'i-drn ura 22 \ ioliun ln klavir — Pr<r»ir !'i •'' Habmsk kvartet 20.."m M rs suerjev koncert 22.1.'i ZaPavl'1 komer; tirna: 21 ilru byjf-v piifiuirt [.ei uud svetom \'arsaea- _I1 šlaaerji '/, operet ru zvoe-iib fčlinr.v .'I Sfrnvvin.skega Zgodba o vojfiltn 22 Narodne rr.nn I), f i n- K f I I /f y l>r r'r it ti 111 Itnrti- Kiti nit par I - Mnniikorti: 21).II' .Moznrtov eikhis
—	Her-iiniinster: 1 Chopinov klavirske skladbe 21 Sutermci-slrov a radij-ika »peni Foriinla in .lorlnirel .
psestnite in SessaEBo tcucvca v fjtilmicgiii
f€omsjinccssi7 - preu. IMliusj
iu za vse molitve, ki so ,jifi plemen ite duše v toliki meri opravljale /a pokojnika, sc trm potom naj-i s Iv rcnc.jšc za h valj 11 je m o
Žnfmice - Ljufdjana, dne 22. januarja I0>(>
ŽaSuioii cslisll
le^ lvii.anov ^o »c udeležili fckniovar.ja tudi rt^ra-Ionski tivkvjaiioli i .\»;iri) or.i, i<i s;i j;ra\ prijetno pro«nn lili. Tcksucv !i t v f-h-!o panogi!: dvie»-nia: tezno cn>ročro, potisnjeno onorc.no, Minek cnoroJno fc^no dvojjrojnu. sune!; uvcjji'ročno; ter v kategorijah: lahka, vvcller, srednja in težka. V Mhki kiite^oriji jc prav j • ebuo til mladi m lahki Uabič (Mar il-oi ki dvignil v '» ramkih 100.^0 ; \ vvelter kategoriji ro zasedli v. a tri mesia l»i;šani. f'rvi Mr:;,erl {"» sunkov kg), drugi bebaker, tretji S j ov e!: V srednji kategoriji Je zasedel prvo n::s'o /nani rokoborec Pirlisr s 300/25 U\:c \ > sunkih, dnigi ie Krarin, tretji čnnrfer (cba iz Rus), v foliezki je prectnjačil Vfdic (Maribor) r> 346.70 Sodila sta
dvrgacc Krnice in Kebrfč.
*
.Minislpr Ora^i^;' ( ^pfko>ir jv {»rev/.«-! pokro vitflj^tvo nad nunskimi tekmami za drž. prvenstvo, ki bodo i u I. ni. v M«rit>oru, ako /a\-
pade suo^.
oz s p (sii zbchol. Nim«' i rvrii« ivti \ alpski koui-lii.nnciji ki it- Wln ilol-H-nro .1 -'fi ♦ m. nn f'n*f*ni rnvlil 11 ji * 1 .b'sfii;r;iii:i, jc	s.- . -:'; .|,i;i vi-. .Ir/jivim
prvcii fvo v ji!|»-Vi I'inul»iiui"ijil f»;-t-!i»/rini iim !). IV-liriJMr.ia I. I is|> nn Prislcn. i«»vln.	kl;n:< k» j »r
vtMi>.'. d . jt rji•!i lojj;« i»ro!ožcrx> na I . i»» I'». f»'ln u »rja I. I.
Verifii-irajo	IpUui« . ki ^t i/vi tl!f v
<«*< v I r.i ii k I ii !)•»!<• i tli:'- t-*, i r... iu - :«••■» • :i!|»ska koruliifniclj i TK	. .'» -fr» 1«"»*. na !?<•>« i iu -«f2•
Fnrn HK M rni%u:i ni iMisleni roviu. TrUnn \Sl\ 'i Si':il(;r	SK |li»V.i • Moj-«"',IIIM. .C lic \ r - - t f »«-» I- a I I :
!»«• • nam »r '»l it Ututiu ni-Ui »tiratavi!« |ir» Ip-siini ■« mI aiški poPi 11 i/.i.|u h-knu
Na s. in !». nr.\ TO .>l!>».a -a l>iti v ; i T U irant «c(lf"*i: u /. .pa',	n SIC Rratslvo , J.icr.
H. Dflllldk MlMCK, /Ji Siv I>"V!" Mm j .1 i ;. i i. fg MfMG tviHRa wm sK n«»lii11 i , Boli, Bi . / ' Ir1'. in NVit^Iph M11 rt i /a .\sK h< >; mi fcc lr m -r. I/, »nnrt rn.i naših vis*i i li i••aviiTi 1 ••;■: i» ;iI«-. ., ^m-, c U p. Tort-ar rfr-/.(«?ii.	i r v.»tli «(nln*>pa l-i vanM r
Zaprt-hn, vtrilMoiral >a taiuoinio IVnl/ve/ t,
'/'/?/ ivil' ii'. t>(/urini orfhtn- tt ilri<i hihkt fitlrt-k* In fntffrurr nflcfor ti <>fitn,i'tjn<h,. S • ,> ; • 1 v bilikonllrloiM. tlii 1 1 ' i': a i 11 y 1 za \ t; f »i v ■»■ Koro lan, S-i^a. Pri»iM-\if. ki • • ■	j	\ - .1 . 1 . .-1.
i«'1itt»k iu .».iltilti ti-i : *: T-111 I j i*/u i,.1 Iii-' i «•• fvl -Icj vrstili vs»k iti"- x	<n ^>11*\ » i»-l >1
1. \ li'|r»vniluifv II rrallia ' MHi»/.ijr na	i
«•(•>!!, vhotl i/. Cfrjr-Mf'1'1 u!'i •	To . •/-,
rilo v;;r:u članom »>< nit j.rrnpf.
S fi 11 a i ju fS a/ uf{trs!.n */•!,	».] \< Jr
v kini. U 1 -nlii kavarne Mvrn;n« -. -!:n• ♦ •!.	;•••.'■
• far Iva. !. ilPiTiiiii UH»i ai«» i>r - • »\ .., i « .j . ! n', li:"i l»ivaif»'-i r 1»:n;	.t 1 , /4.|',, v , , | „,..
<lrlj-.ib I »'vrni iu ip-li (wtalil» • mt^ar, i M» .1 !-\ . OU \ -1 i I •» sf-H',ankrr	:rru:t' -1 in • ii!" \ '.
'fffi.t i skn *fk< 'tjin IVin ••• v|.'j ..,(, t* -rt r Mul: ki Mihi kavarn«- f!\ .?> *lrm-*ki	i:» h
Itreniu *<•. vabijo \ s' članic—. ?Sr»i c < j.- f/.r, Inc v;/,-n.-fr, vato U1 |nHfPl»i/i n.; > -rn ••■•: !i •! 'i,-.
s K SI f> m it l)hvf'. m a m « 1; n-, ila «<• ! > rt' ln« !Hi>! ofir'ni 7) v: >fr,i !• i', i : -1 r. i - ; » ;,'•'; . " r) tlcMol<lnr v l/C :iin, Kip- A	iyr:»:'a. f»i ,•• r; -,t
r!r-^..n m a\ i! VlJnUno vnkfmm •.c ffirrte, «!■- tifi ' -'•■ 1 \a/.i:o» !i ol;"ut ^a '/mm a -;m > mletfžc.
	S nt m" f rji rft.n		rf	c/'o	• pr-Iili \ d	k. lici K ran!	■ \f,
it »r	>■. If>rlr"	. 'Mani1	7''	na Iv	rniii ; a \ .		K r
Vli \	cu in V	"fT iki p	Uči	i ni sn	Vi"> ,n m"-	'.:'(• nit" 1 IU'	' fi
sv.	T .-oh	raliev	r?rrf	fc* pa	c, lo r« | J i•'• i:	e. H»ic:f :	
'/.'•	nuji SaN	-ki •!<.;	in i	>1 > •»	e»r» v ' o.	v vi^t-ii le	irn h
	jc /?rnr..-	Ilo r»a	sla	•••i t t»	tuafrr 7> cm	<! » ' m i: »v	eri
■ ur	^a. 1. i	fr ■/.■■		r.Irl |	cr t> n'i f, j-e	I'l » .?(«» • ,	; -n-
ko	Pri vsi-	Ii Icli	U^l	r'iii fl	ui.'» pril	'•kafr ji i a	rt^-
ra	iriiiUl vtr.	la u i I		"P", |	rlr l:ra!f »	tifrrn rp?- >	
r ii	•ra ol)i»k	a. a.kor	;i v •	» «Tri	"uic ni -n**?	a \'et • i	■p.
• la	ic temu	krivo	»h.	oina »		,,	
l!CV	a u u ic	snežna		i	ia. :" 'itviiii i	i 1	»lil,
1 rc	I- p Ia ••	t ni v		»!• rntni	ia. la nc	; •< -II. .Ji	Vil
1	i -lol.ri	kVffU.f,	• * T	-rretra	Ko'c • •		i -T
p!" | |'c 1 r*ue / >		' .!>il;še	bi'	i a n je			
\ »• :i 1 SPI F.
a .sp...
: nnajl«

\'a ni
rfiniinsl.t :c 1 <•/i\t'< i\'rflhn 1f(ri)nnti*f\f'>r[i> i« < IprfM v^aPro- «*«; F > »i - > in rifh-li... kak- r lu-l; «!:m 1 -fv| i1 a' liki ru nn ora/uM»c > »»tr*»r 1Ji t»ri -5<* na krp*'"» lir. ki \ ain jih nruth \ flikn P ■ Mnaa. Tuli s k: V.i Vi •i.-lf'" na svuj 1-a'nn : r j j»r« '•iS.iji na .:c» -i ; -i jmi * >; tf 11 ifi. I»a!crn ••• / \ i * I i' i 11 i !<•>:•• rrnf /j:r.: lil :ula-i sniu'r'ar^ki kiul) PuliMfa sKp hkaka^rica »In no' i u {c skoko nml .Mi ni. f/ Tr/i-i im-; !r \ tri
i't'"t ure I * r • I 11 /. 1 n - i-la »frrf.H v»i •/ FOnoir?.

'!!<» ir riii!<oIrl-'r n-ivc^.-	Irr p* -iMii^a I-
orav tl-ifra r#j»lii '»-I f.i 1'c'r'ra s'-'rrlrr. f»r'"Mfi- l»r f»rc p":';» i r>' -C šarili V i', ra-li i lf I<;-»-m|i. ki \ .1 l>t !<|» Ulll'' \ i-rifra Vnftanft trn; rn Sfov/.ič.
S umski' I r rti ji pi irrjn SPh ua Krvavrn ln n« Vel rk i Planini V irliefi po*i'»'aukah m> Haino na az-polauo v Irlošnj 1 vi mi, k«» v tlolini ni -»iif-tfo. •'■oimi finali sueški ic-aji \ visiir-krli 1 a-sfojarikaIi. Pinfroli-no Irrft rniartie »'aj- prairnn S!'I> na Afr>j«nnrfrovf ce^ti \r I wnkr.
Y,u planinsko zalitim <lne j. ft-brnaiJa	.»h 'jn
na Taliarn «. na ra/.polarn lctf.r, fcnfrri« |f Infa pra»o rasno u aro.'-f J i v pisarni SPI) v IJul-l jan i.
k * it
\ U KM IONSKO POliOrlLO.
.Tau-i -lti\aiiske '/itn^ko Hpr».r, io- /vrv. o i-rr 7,\r,r za lujski pTonif' / »lin H. ,|a rita rja 1iW»
Knfvt. clnc» '2'1 jftm.a: ia PH : Tpuipe; l ura —1, na So cm potlPrpT Pi cm nf>v»-va ••n«ffu. i^ric/i tlalic, mimika prav iIoIum,
1,'fihf'' lffa'uirtr to -.(».iiiir «11111 : I f. !>nr.nnc|rr slfr.i; UPIMV. 'p-^nir JfV cm h;/.nru"a "»frejra.
l\ rtnrjftka t/nra p»i slairjn flanc» • I C. fiat »nirln stoji mirno, ' I c/. 11.1 e, in cm .in/.nc^a snr^a.
1'rŠifi. Krnica in Taii'm 'o stanju rlancs: Trt nn srenja.
Hrrrtr* <t pfi klanju	iannar.ia 1» ( . ur/i. /a
padui vc|cr, ua tlohri po-lla^i :*0 cm ju; a.-a siK}*a. Smuka »loSvii
PaTnu sf,i (ta n. .tfnrihm xktr k'trn: ! C. j-a.sn mirno, srcnia 1."» cm Suiuka iTMt^cHftta.
Sr*jf'i'.irr rt<i,n- —a f. ja-nin. m^m-n. ai rm -nc/a. smuka prnv tlohra.
Vavpotič Frančiška roj. Sohcr naznanja v Inslnem, kakor tudi v imenu svojega sina Franca n vsen sorodnikov prežalostno vest, da je gospod
VAVPOTIC IVAN
žel. zraničnik v p.
v torek 21. t. m. po doljji bolezni, previden i ,v. zakramenti, mirno zaip.tf.
Pogreb :tepozabnej}n pokojnika ?e bo vri i! , četrtek 23. januarja ob 16 me,tnem pokopališču ita Pcb.cžju.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ma-gdalcnski cerkvi v pelek 21. f. m. ob 7.
Maribor, dre 21 lanasrja 1936.
Žnhijoči ostali.
Mati oglasi
Stroji za plisiranje
vseh velikosti po najugodnejših cenah. Brczobvezne ponudbe pošlje
A. Guttmann - Zagreb - Martiteva 4
Tel. 58-21 Specijalna trgovina tekstilnih in ostalih šiv. strojev
Prireditve
Kavarna Stritar
Vsak večer koncert salonskega orkestra	(h)
IBIBZBBBSt
18 leten fant
pošten, močan, išče službo h konjem. Najrajše v župnišče ali k trgovcu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 924.	(a)
ilužbodobe
m
Vinskega potnika
ea Slovenijo - išče večja vinska tvrdka. - Ponudbe tipravi »Slov.« pod »Vinski potnik« 646.	(b)
Nabiralca oglasov
s fik sumom, za prvovrsten mesečnik — iščemo. Ponudbe z navedbo referenc upravi »Slovenca« pod št. 856.	(b)
V železninski stroki
fzvežbane pomočnike in pisarniške moči, z dobrimi referencami — sprejmem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljubljana« št. 912.	(b)
Snažilca pribora
(Bestekputzer), krepkega fanta, sprejme takoj Hotel Štn.kel.	(b)
Iščemo akviziterko
* dobrim nastopom, darom govora in energično, ra obisk privatnih strank r Ljubljani. — Ponudbe »pravi »Slovenca« pod »Nikaka prodaja« št. 952.
Služkinja
ki zna kuhati in šivati, raj en a vseh hišnih del, dobi 1. februarja službo v boljši hiši z otroci. Zgla-siti se osebno: Gasilska cesta 3, Ljubljana VII. (b)
Hišnik
oženjen (upokojenec), se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 925. b
Denar
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10.
Hranilne
■ •• v*
hnjtztce
članic Zadružne zveze —
kupim ter plačam najboljše od vseh drugih. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Drava« 722
Hranil, knjižice
vseh bank in hranilnic kupimo ter plačamo takoj. Bančno kom. zavod v Mariboru.
Posestva
Hišo
v Ljubljani, trg. ali priv. kupim. Ponudbe s ceno in pogoji poslati upravništvu »Slovenca« pod št. 944. p
msmi
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, luvelit, Ljubljana Wolfova ulica it. 3.
II
Pohištvo
i
Rekord?
Ni treba besed ker eene same govorijo. Iz orehove korenine politirano: S;,alnice: Din 5 200—; 5.500; 7COO in 8000 Jedilnice 4500'—, pleskane kuhinje 900,—
NALENSth
LJUBLJANA -DKAVL.I E, pri „Slepem Janezu'1
Izjava!
Podpisani Križaj Stanko, Rakovnik št. 28, p. Medvode, preklicujem in obžalujem žalitve in obdol-žitve, ki sem jih izmišljeno govoril o g. Francu Bernardu, poslovodji I. del. konsumnega društva v Sori. Zahvaljujem se g. Francu Bernardu, da je odstopil od kazenskega pregona proti meni. Rakovnik, dne 20. I. 1936 Križaj Stanko.
Razno
Davčne napovedi
za pridobnmo, informaci je: Davčna poslovalnica, Ljubljana, Šelenburgova 7 I Jesenice, vabi vsak petek I. nadstropje.	(d) I tn soboto na sveže ribe.
Franz Joseph Schneider:
14
Cesta brezbožnih
»Še nekaj mesecev, potem bo pač vse spet dobro in tako lepo, jo je tolažil prav tako, kol ravnajo z otrokom.
In bik) je spet dobro, suinničenje je zaspalo, sočutje z njim se je vzbudilo. Odvezala ga je vseh xablod, bil je spet njen Stanko. Vse mu je zamolčala, kar ji je hudobna ženska prinesla v hišo in v srce.
Sam si je oskrbel nekaj na mizo in trudil se je okrog nje do zadnjega trenutka, ko je moral na delo.
Zvečer jo je dobil spet ob ognjišču vso bledo in s temno obrobljenimi očmi.
Vse jo |M>zabil in ni slutil, kaj je zdaj nosila v duši s seboj, pripisoval je njeno spremenjeno naravo njenemu stanju,
12.
Drugi večer je prišel pozneje domov, ker so ga v hiši zadržali.
Pijan se je spotikal po veži. Vrata so se odprla in spel l>obneče zaprla za njim. Postavil se je na sredo kuhinje in zavzel napadalno stojo: »Tako, zdaj ne bo prišel noberi hudič iz hiše več čez naš pragi« Njegov glas je bobnel, njegove roke so ohlapno bingljale navzdol, brada s krepkimi usti jp bila v divji zagrizenosti krepko potisnjena naprej. »Nobeden vež,- je še enkrat zagrozil. Ostro k pogledal Marijo in zapazil, kako je prebledela tn se bala. Saj bi stresel svojo divjost nad njo, toda toliko se je obvladal in svoji nosečnosti je to zahvalila. Znova je zašel v divjost: »Nobeden več,-je zatulil in planil k vratom ter skoraj odtrgal ključavnico. Hotel je ven v vežo in zakričali svojo grožnjo |*> hiši. Marija mu je padla nasproti. Nič ni rekla, ampak se ga je le trepetaje oklenila.
»Saj zdaj imaš mir, saj zdaj vsi vedo,, je «o. pel. pa — vendar bom še delal, kar bom hotel lc
Zadet je bil. Sramotili so ga in zasmehovali.
Stanovanja
Trisobno stanovanje
z vsemi pritiklinami, per maj, nedaleč od centra, iščem za zmerno ceno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točen plačnik«.
Dve sobi, kabinet,
kopalnico in pritikline, v visokem pritličju, blizu tramvaja, iščem za maj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ena oseba« 827.
Sobe
Solnčno separir. sobo
najrajše na Mirju ali v bližini univerze — iščem. Ponudbe pod »Mir« 93:5 upravi »Slovenca«. (s)
EESHB
Lep poslovni prostor
se odda na dvorišču v Wolfovi ulici 12. Pojasnila v trgovini Erjavec. (n)
esjbeh
Polenovka
sveža partija, dospela. — Suha in namočena. — Se priporoča Kovačič, Miklošičeva cesta 32.	(1)
800 do 1000 m"
suhih desk, 20 do 100 mm debeline — prodam po ugodni ceni, tudi na knjižice. Martinec, Ljubljana, Prule.	(1)
Izmed 15 raznih modelov REMINGTON pisalnih strojev boste sigurno našli onega, kateri
Vam v vsakem pogledu najbolje odgovarja.
UGODNE CENE • DOLGOROČNA ODPLAČILA PO NEPOVIŠANIH CENAH • Zahtevajte ponudbo in prospekte
Prodaja za ijumjano in okolico: »tehnik" Josip »aniai
Generalno zastopstvo Remington tvornice: »Matador« vi. A. Benčič, Zagreb, Ilica 5k Oktogon. Telefon 40-09.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 20
Gospodinje, obrtniki!
Iz skladišča odprodaja
kuhinjsko posodo, razno orodje, tehtnice, štedilnike, kopalne peči ter raznovrstne otroške igrače po najnižjih cenah Stanko F 1 o r j a n £ i č, železnina, Rcsijeva cesta št. 3 (poleg Zmajskega mostu). Vhod skozi dvorišče. — Vzamem tudi knjižice ljubljanskih zavodov.	(1)
Šivalni stroj
pogrezljiv, skoraj nov, z okroglim čolničkom, ki tudi štika, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyr-ševa 36.	(1)
Špecerijska trgovina
velika, v sredini Zagreba, dobro idoča, radi družinskih razmer naprodaj. — Vprašati pri Vilim Gerers-dorfer, Zagreb, Smičikla-dova ulica št. 20/11, levo. (Pismeno ali ustmeno.) (1)
Malo rabljene
šivalne stroje in kolesa kupite poceni pri »Promet« (nasproti križanske cerkve).	(1)
Vsa zimska oblačila
smo znižali 10—15%. Anton in Vladimir Presker, Sv. Petra cesta 14. (1)
ir
se
0 s t a n h i
mariborskih tnkstilnih tovarn, brez napak, pristnobarvni »Paket serija A« za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe. »Paket serija B« izključno zimski topli flaneli in bar-henti najboljše kakovosti, vsak paket 10—20 m samo 107 Din. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m suk-na za eno dolgo zimsko suknjo oziroma ženski plašč lepe temne barve ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo, in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo 107 dinarjev. Vsi paketi poštnine prosti. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. — Pišite takoj na »Kosmos« razpošiljalnico, Maribor, Dvorakova ul. 1.
Zahvala
Za izraze iskrenega sožalja, katere smo prejeli ob priliki smrti našega ljubega brata, strica, gospoda
Ludoviha Schillrerja
župnika v p.
za poklonjene vence ter cvetje in za nad vse številno spremstvo na njegovi zadnji poti, se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Maše zadušnice se bodo brale v Žalni, Stični in Ljubljani. Žalna, dne 22. januarja 1936.
Vilibald Schiitrer in sorodstvo. Jerica Kastelin in sorodstvo.
_•■__v '. 'i'•V'.- '£•<:
Hotel-restavrac. Paar
Zahvala
Ob prebridki izgubi mojega predragega soproga in očeta, gospoda
Jožefa It nikar
vlakovodje v p.
se vsem najlepše zahvaljujem za vse izraze sočutja. Posebno zahvalo sem dolžna g. župniku dr. Novaku, vsem v hiši, zlasti g. Žerjavu in gospej za tako veliko naklonjenost. Dalje vsem obiskovalcem pokojnika v njegovih zadnjih dnevih, zlasti g. Kuželu. •
Vsem, ki ste spremili pokojnika na njegovi zadnji poti, Bog plačaj!
Ljubljana, dne 22. januarja 1936.
Žalujoči ostali.
Tinčkove in Tončkove prigode
234.
Življenje na splavu
Njuni veličanstvi kraljica in kralj Koki stu slekla kraljevski oblačili in se hotela baš udobno zlekniti nn stol, ko je zdajci...
...na vso sapo pritekel v notranjščino splava Primožek ia zarjul:
•Vsi možje nu krov! Za življenje gre!«
Zahvala
Našega ljubljenega papana
Mar širna Ogorevca
ste dobri prijatelji tolažili v njegovi starostni obnemoglosti. Pokojnega pa tako mnogoštevilno počastili s poslednjim obiskom ler spremstvom, obsipali s cvetjem, poslovili se od njega z ganljivimi besedami in petjem, nam ostalim pa s prisrčnostjo izkazali svoje sočustvovanje.
Vsem tit. uradom, društvom in korporacijam ter vsakemu posamezniku naša prisrčna in iskrena zahvala. Slov. Konjice, dne 21. januarja 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
Ta,ko močan vendar ni bil, da bi to prenesel. No-vakovka je raznesla prav v sosedstvo: >Slanko je bil s svojo gospo v cerkvi k
»Stanko, zakaj ne bi delal, kar hočeš?« je rekla Marija hoteč ga potolažiti, medtem ko je še strah hromil njeno ljubezen.
»Pa saj ni bilo potrebno,« je nevoljno rovsknil.
Posebno tej stari čarovnici bi ne bilo treba tega praviti I« Zagrenjeno jo je gledal.
Prevdarjala je, ali naj bi vse priznala. Ne, potem bi bila nesreča, v tem stanju bi »e pozabil nad motilko miru.
Zato je samo proseče rekla: »Ce bi vedela, kako ti bo neprijetno, bi molčala!«
».Ve ženske ste vse enake,« ji je očital, da bi jo zadel.
Tedaj se je zdrznila.
Med jedjo, ki si jo je vsiljevala, so se mešale solze v vsak grižljaj. Ko je bila z vsem gotova, je šla s sklonjeno glavo, kot obložena s krivdo, v posteljo. Prvič jo je ostro obsodil, zato je strašno trpela. Od časa do časa jo je slišal ihteti. Obotavlja je je šel k postelji in ji pobožal lase.
Marija.« Takoj ga je spet pogledala. Zdaj bodi liho, zdaj si bova hitro poiskala drugo stanovanje in če bi se morala kjerkoli splaziti pod kako streho, vendar bom še delal, kar bom hotel! Njegov glas se je srdil.
V skrbeh je gledala za njegovimi očmi, ki pa so se ji zdele zmeraj bolj mirne.
»Zdaj boš le videla,« je nadaljeval, kako lx> to, če bova morala skozi hišo, kakšen bo zasmeli. Otroci se bodo križali, če naju bodo le videli, nimaš pojma, kako zaničevalni so vsi. Tako dobri l>odo pač sjjot lahko, če Ik> kdo potreboval |K>tnoči od njih!« Čemerno je gledal predse. S sramotilnim smehljajem, o katerem Marija ni nič vedela, ali naj je namenjen njej ali ljudem v hiši. je rekel: >Tebi sploh že pravi jo .gospa'!«
Todaj je široko odprla oči. Naj bi bil to zares očitek? »Zakaj, Stanko?« je vprašala z veliko vsiljivostjo. Ker delam in držim svoje gos[>odinjstvo
v redu? Ker hodim čedna iz dolžnosti do zdravja tn spodobnosti in spričo tebe, da bi ti olepšala tvoj dom?«	1	J
Povesil je glavo. Da, hotel jo je žaliti. Zdaj je sprevidel globoko krivico, pa ni vedel, kako bi jo precej lahko popravil. Zato je zaklel predse. Dvignil se jc z roba postelje in odšel k oknu. Zunaj je bila noč. Temno je strmel v temo in pritiskal svoj obraz zmeraj tesneje ob steklo, iz njegovih prsi se je odvalil globok vzdih. Boječe je gledala za njim.
, ,. ?. T.tla — da1—, je počasi sopel predse, »bolje bi bilo, da bi le bil pustil, kjer si bila, saj ne spadava skupaj! Takoj je zaprl ustnice, kot bi hotel odgrizniti besede. Bilo je prepozno, izrekel ,ph je. Mislil jih je, pa jih ni hotel izreči.
Zdaj je glasno zaihlela. Tedaj jo šel k njej in jo potegnil nase. Bila je brez. volje nasproti njemu. »Kaj ni res, Marija, je rekel s samoobtožujočim zvokom. »Kaj bi te mar smel sem noter privesti? Kaj bi se mar smel poročiti s teboj? Kaj mar nisem zato presirov in pre .... ni izgovoril.
Potegnila ga je navzdol k sebi in položila svoje roke okrog njegovega vratu.
Njen bledi obrazek je postal preroški. Slan-ko,« ja začela, »Stanko, li si — ti si —. se je obotavljala, »mogoče si bil kdaj brezbožen in'včeraj zjutraj v cerkvi si bil drugačen in pravkar pri ljudeh v Insi si h,I spet drugačen, zmeraj drugačen, m zdaj, Stanko, zdaj m pri meni. blaženo se mu je nasmehnila, in boš ludi zmeraj pri meni ostal, je končala in poljubila njegova usta Tedaj je poslal kot majhen deček iu ji je jokal v naročju.
Božala jo s svojimi mehkimi rokami sem in tja po njegovi glavi, mršila je temne, težke lase in jih precej spel urejala, potegnila je navzdol čez stroki, močni tilnik in ni razumel.- -In je on ki |e obetal toliko sile, mogel biti lako slab. Pasti na kolena pred majhnim sramoten jeni in zaničevanjem ljudi in zatajiti Tega, ki mu je včeraj podaril nedeljo, lako krasno kot praznik onkraj zemlje.
Njeno božanje je postajalo zmeraj bolj oprez-
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani; Karel Čet,
'adajatelj; Ivan Rakove©
no, bala se je, da bi ga prestrašila. Tako voljno ga ie držala skritega v svojem naročju kot tudi svojega otroka. Pa jutri spet? Tiho je pred tem vztrepelala.
Končno se je dvignil in se o potekel v kuhinjo, pa se je takoj odločno vrnil. V njegovi desnici je bingljalo kladivo, levica je držala pripravljen že-belj. Boječe ga gledala.
»Kaj boš zdaj, Stanko?« je začudeno vprašala.
Stopil je ne pazeč na belo perilo na posteljo m nastavil zebelj na steno, vihtel je kladivo, obotavljal pa se je udariti.
»Kako visoko naj bo križ, tako?« ji je pokazal.
Njen obraz je pri vzel znamenje največjega veselja in začudenja, roke so ga spremljale,'sklenile so se kot k zahvalni molitvi. Toda takoj je spet vse prešlo, kol bi ji kdo ovil moker prt pred obraz, tako se je zdrznila ob misli na jutri. Prav tako hitro ga bo jutri spet odstranil. ' V razburjenju ali tudi dobrikaje se, z dobrohotnim predlogom. Tako daleč ga je zdaj poznala.
bo poglej, Marija, je spet vprašal.
Skrila je svoje premišljatije in ostala na zunaj mirna. »Da, tako je dobro, Stanko, mogoče malo naprej na levo,- je skoraj malomarno predlagala Z namenom ni hotela siliti vanj, da je ne bi niogei obtoževati, če bi se njegovo mnenje spet kdaj spremenilo.
Pribil je, skočil s postelje iu prinesel križ. lako, je podkrepil, zdaj nobeden več v lo izbo Svoje nakupe boš oskrbela zvečer, ko bom priše? domov, potem bom šel s teboj skozi hišo. Gorje temu, ki bt odprl gobec!- je zagrenjeno sklenil
»Saj mene ne moti, če kaj vpijejo za menoj,< je pripravljeno rekla.
In lako je ludi bilo. Stanko jo ostal daleč od vseh stanovanj in to so kmalu sprejeli kot sovražnost ter so se tudi njegovega izogibali. Njecov« moč je uživala ugled. Le Marija ni mogla nemoteno hoditi okrog. Zaničevali so j0. kjer se je pri kazalu. Pred njenimi vrati je ležalo zmeraj kai drugega, nametene smeti ali podobna nesnaga
Urednik: Viktor Ccnži«.

i
i