Sloven SKI LETO XIL, ŠTEV. 17 7 Ljubljana, torek 81. jtdija 1951 VALEČ POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN Kako naj kmetijske zadruge pridejo do denarja Vprašanje zadostnih lastnih obratnih iredstev je vsekakor važno tako za kmečke delovne zadruge, kakor tudi za zadruge splošnega tipa. Vprašanje, kako priti do teh sredstev, je stalno pred očmi dobrih upravnih odborov zadrug in njihovega članstva. Nekatere zadruge so našle rešitev tega vprašanja in so se postavile na lastne noge, številne zadruge pa ne morejo priti na zeleno vejo in padajo z velikimi zadolžitvami pri banki v vedno večje finančne težave. To se je pokazalo ob priliki pregledov hranilnih in kreditnih odsekov pri zadrugah, ki so bili pred kratkim izvršeni. Kot je" znano, lahko kmetijske zadruge ustanove hranilno-kredkne odseke, katerih namen je zbirati prosta denarna sredstva na deželi. Iz teh sredstev lahko zadruge dajejo kredite kme-tovalcem-zadružnikom, pomagajo si pa lahko tudi z njimi pri svojem gospodarskem udejstvovanju. Marsikdo trdi, da danes ni pogojev za obstoj in razvoj teh odsekov. Toda pregledi so pokazali in dokazali ravno nasprotno, čeprav slika po krivdi upravnih odborov večine zadrug ni najugodnejša. -Številni primeri namreč jasno dokazujejo, da so podani za uspešno delo hranilno - kreditnih odsekov vsi pogoj-i, na drugi strani pa, da se je z njihovo pomočjo zelo okrepila .finančna samostojnost nekaterih zadrug. Oglejmo si samo nekaj primerov vzornih hranilno-kreditnih odsekov in to v Slovenskem Primorju, ki - je bilo dolga desetletja pod fašističnim jarmom in v največji gospodarski sužnosti, ko je bilo spodkopano vsako zaupanje v gospodarske ustanove. V kmetijski zadrugi v Selu na Vipavskem je včlanjenih 80, gospodarstev. Njen hranilno-kreditni odsek ima nad dva milijona hranilnih vlog. Odsek vodi vzorno tov. Mrmoiia kot knjigovodja. Mož nosi nad sedem križev, je pa mlad in revolucionaren ter ves v ognju za delo pri tem odseku. Tovariš Mrmoiia je znan borec za napredno zadružništvo. Seveda mu upravni odbor in predsednik pri delu pomagata tako, da vsa zadruga dobro dela in imaio ljudje v njo veliko zaupanje. Ko je šel letos na primer h koncu odkup češenj, , pri katerem so kmetje prejeli velike zneske, se je tov. Mrmoija vrgel na delo, da bi posamezniki vložili večji del izkupičkov v hra-’ minico. Prepričan v svoj uspeh je celo napovedal tekmovanje pri zbiranju hra-nalnih vlog kmetijskima zadrugama Ri-hemberk (Branik) in Ajdovščina, ki sta tudi močni in vzorni in pri katerih odseka tudi dobro delata. V kmetijski zadrugi Rihemberk n. pr. računajo, da bodo v kratkem dosegli nad dva in pol milijona hranilnih vlog, y kmetijski zadrugi Ajdovščina pa tudi niso daleč oa tega zneska. Gornji podatki nam jasno povedo, da je uspeh hranilno-kreditnih odsekov odvisen od dela zadruge, njenih članov in od zaupanja, ki si ga znajo ustvariti med ljudmi. Saj niti Selo, niti Branik nista gospodarsko močna kraja, poleg tega pa je bil zlasti Branik v času narodnoosvobodilne vojne skoraj v celoti porušen, Selo pa zelo prizadeto. Edsne dohodke imata ii zadrugi od sadja m vina in še to je odvisno od letine. Zato pa skrbe, da si v dobrih letinah ustvarijo rezervo za slabše letine. Povsem dfugače pa gospodari n. pr. kmetijska zadruga Komen, ki ima podobne gospodarske pogoje, njen hranilni odsek pa ima le dva vlagatelja in to pri 173 članih. Zato gre pa kredit te zadruge pri banki v poldrugi milijon. Podobno je v kmetijski zadrugi Solkan. Brez finančne osamosvojitve si ne moremo misliti gospodarsko močne in samostojne zadruge. To pa lahko zadruga imela pri roki potrebna obratna hranilno-kreditnimi odseki. Tako bo zadruga imela pr roki potrebna obratna sredstva, pa tudi svojim zadružnikom bo lahko nudila cenena posojila brez kakršnega koli tveganja :n hitro, ker dobro pozna gospodarsko moč in delavnost svojih članov. S tem bi lahko tudi skoraj popolnoma odpadla potreba po bančnih posojilih, ki so draga in tudi ni. lahko priti do njih, zlasti ne tako hitro, kot je včasih potrebno. Znano pa je. da zadruge lahko porabijo za dopolnitev svojih obratnih sredstev do 60° o viog pri hranilno - kreditnem odseku. -šk- Veličastna Gregorčičeva slavnost v Vršnem Ze ves prejšnji teden Je bil tolmin- | prosvetnih delavcev ta drugih pesni- I jim nastopom počastile pesnika uči- Ski okraj živahno razgiban v pričakovanju včerajšnje nedelje, ki je bila posvečena slavnosti v zvezi z ureditvijo Gregorčičeve spominske sobe v pesnikovi rojstni hiši. Prvi pesnikovi častilci iz drugih krajev so prišli v Vrsno že na predvečer slavnostnega dne, v nedeljo zjutraj pa se je v Vršnem trlo toliko ljudi, kakor jih redko pride na take svečanosti. Opazovalci cenijo, da je slavnosti prisostvovalo okrog 5000 ljudi, iz vseh krajev Primorske in tudi od drugod. Krasno sončno jutro je še povzdignilo razpoloženje ljudstva, ki je od blizu in daleč vrelo v pesnikov planinski raj. Kot smo že poročali, je bil pobudnik te proslave Muzejsko društvo v Tolminu, ki je ob sodelovanju nekaterih organizacij in posameznih strokovnjakov izvedlo vse priprave, da je bila proslava čim lepša. Svečanosti pod milim nebom, ki je bila nekak ijudsko-prosvetni tabor, so se poleg predstavnikov krajevnih oblasti in množičnih organizacij udeležiii tudi podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS in predsednik Društva slovenskih književnikov France Bevk, direktor Glavne direkcije usnjarske industrije Tomo Brejc in direktor Glavne direkcije lesne industrije Martin Greif, zastopnik Sveta za prosveto in kulturo LRS Franjo Baš, redni profesor igralske Akademije dr. France Koblar kot zastopnik Slovenske Matice, predsednik Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije akad. slikar Božidar Jakac, ravnatelj Zavoda za zaščito kulturnih spomenikov Edo Turnlier in zastopniki Jugoslovanske armade poleg številnih kovih častilcev. Na svečanosti, ki se je pričela ob 11, je govoril predsednik Društva slovenskih književnikov France Bevk; ta je v daljšem govoru naslikal Gregorčiča-pe.snika in velikega narodnega buditelja primorskega ljudstva. Predvsem je podčrtal vpliv njegovih pesmi na narodnoosvobodilno borbo primorskega ljudstva,. Njegove pesmi so vžigale srca naših borcev v težkih, a veličastnih dneh. Na sporedu slavnosti so bile' tudi deklamacije in petje. Tako je Janez Ro-haček deklamiral pesem »Soči«, šolski otroci z Vršnega pa »Naš narodni dom«. Med deklamaiorji so nastopile tudi tri deklice z Idrskega, ki so s svo- France Bevk govori' telj z Vršnega pa je'deklamiral »Pa. sfirja«. Nastopili so tudi pevski zbori z Vršnega, Tolmina, Rihemberka, Kobarida in Sv. Lucije, ki so peli pesmi večinama na Gregorčičevo besedilo. Na koncu so ti združeni pevski zbori lepo zapeli priljubljeno in nepozabno pesem »Naizaj v planinski raj«. Vrsno in njegova okolica sta vso sončno nedeljo preživela v slavnostnerj in prisrčnem razpoloženju. Ljudstvo jt v večjih in manjših skupinah obiskovalo pesnikov grob pri Sv. Lovrencu, posebnega zanimanja pa je bila delež, na Gregorčičeva spominska soba, ki d« ureditve vse Gregorčičeve rojstne hiše hrani spomine na goriškega slavčka. V tej sobi je v zidu vitrina z raznimi predmeti, ki spominjajo na pesnika. To so njegova deia, faksimilirani rokopisi, pesnikova posmrtna maska. Vsa prireditev je zapustila najgloblji vtis pri vseh navzočih, ker je bila tako topla, iskrena in domača. Organizatorjem te lepe prireditve v pesnikov spomin je treba izreči iskreno priznanje za njihov plemenit trud! (N) Pomoč LR Hrvatski zaradi poplave G- Zvezna vlada je odobrila iz svoiega rezervnega sklad1» LR Hrvatski pomoč 338 milijonov dinarjev za popravljanje škode, ki so jo povzročile nedavne velike poplave. Ta pomoč bo uporabljena predvsem za popravljanje poškodovanih cest in prometnjhi naprav, za regulacije nekaterih rek ter za povrnitev škode, ki so jo imela razna gospodarska podjetja. (Ikrežiii «dbor v Kopru je sprejel daljnosežne gospodarske ukrepe Koper, 30. jul. Tanjug. V Kopru se je danes začela druga seja tretjega rednega zasedanja istrskega okrožnega ljudskega odbora, prva seja je bila minuli mesec, ko so sprejeti važne sklepe o nadaljnji demokratizaciji ljudske oblasti. Pred zastopniki slovenskega, hrvatskega in italijanskega ljudstva jugoslovanske cone STO so danes predlogi sklepov o novem sistemu nagrajevanja delavcev, novem sistemu trgovine, razdelitvi deviz deiovnim kolektivom, ki s svojimi izdelki sodelujejo pri izvozu iz istrskega okrožja. Pomen teh sklepov je označil na začetku zasedanja poveljnik vojaške uprave JA polkovnik Miloš Stamam— vic, ki. je izjavil, da spadajo-novi sklepi med najvažnejše, kar jih je bilo pred okrožnim ljudskim odborpm od podpisa mirovne pogodbe. Nove sklepe je obrazložil predsednik istrskega okrožnega ljudskega odbora Julij Beltram, ki je izjavil, da so novi sklepi odločen korak naprej v graditvi socializma in da bodo z uveljavljenjem novih finančnih sklepov postali delavci še bolj gospodarji v svojih tovarnah in podjetjih. »Razumljivo Je,« Je dejal Beltram, »da gre zasluga za to predvsem socialistični Jugoslaviji, ki je z vsemi sredstvi omogočila izvedbo tako globokih sprememb na podlagi izkušenj, ki si jih je pridobila pri graditvi socializma.« 2 okrajnp razstave JoKalne industrije m obrti v Kamniku. Okrajne karoserijske delavnice na viru so razstavilo originalno karoserijo Beltram je poudaril, da bodo po ? delavec in vsak uslužbenec nagrajena sklepu o poslovanju delavskih svetov po svojem delu, določa 24 plačilnih tudi delavci zasebnih podjetij postali skupin za delavce in 26 plačilnih sku- njihovi voditelji, prav tako kot delavci v socialističnih podjetjih, z istimi pravicami in dolžnostmi, le da bo zasebnih podjetjih lastnik ostal še naprej na položaju kot direktor. Po no vem finančnem sistemu bodo prejemali delavci, ki si prizadevajo za zvišanje proizvodnje; nekolikckrat večjo plačo kot delavci, ki delajo slabo in nimajo pravilnega odnosa do. kolekti va. Od doseženega dobička bo 10% raz--de!jenih med delavce za njihov prispevek k dosegi dobička. Samo v »n dustriji bo znašal ta odstotek približno 18 milijonov dinarjev. Prav tolikšna vsota bo določena za rezervni fond podjetja, ostanek okrog 114 milijonov dinarjev pa bodo razdelili delavski sveti za izvajanje racionalizatoi škili predlogov, za nagrade räcionalizator-jem in za investicije družbenega pomena. To se pravi, da bodo delavski sveti razpolagali namesto « 6 milijoni kot do sedaj, z okrog 150 milijoni dinarjev.. Isti sistem razdeljevanja dobička se bo uporabljal tudi v trgovini, gradbeništvu, prometnih in gostinskih podjetjih ter v podjetjih zasebnega sektorja. Delavski sveti bodo v mejah svojih možnosti zagotovili določena sredstva za potrebe krajevnih in mest. nih odborov, tako da bodo imeli delavci kot neposredni proizvajalci interes, da čimbolj sodelujejo z ljudskimi oblastmi. Izvozna podjetja bodo prejemala del dobička od svojih izdelkov v tuji valuti. Na ta načn bodo Imeli .delovni ko lektivi interes pri tem. da bodo najuspešneje reševali probleme proizvodnje in ekonomičnosti delovne sile. Beltram je poudaril, da bo izdaja novih odredb omogočila odpravo vseh nakaznic za preskrbo in vseh bonov na podlagi razvite proste trgovine, s čimer se bo trgovina v precejšnji meri osvobodila birokratskih ovir. Ljudske oblasti bodo imele nalogo usmerjati in spravljati v sklad trgovinski sistem, prepuščajoč pobudo delavskim svetom v proizvodnih in drugih podjetjih. Ko je govoril o novem sistemu plač. je Beltram dejal, da bo osnovni kriterij za nagrajevanje proizvodna sposobnost vsakega delavca, upoštevajoč strokovno sposobnost, delovne - pogoje in odgovornost vsakega delovnega človeka. Novi sistem, ki se opira na so. sociaisitično načelo, da bosta vsak pin za uslužbence. Višina plač se bo gibala od 6.900 do 38.800 din. t. j. po strokovnh sposobnostih slehernega delavca. Fo podatkih, ki so bili izračunani na podlagi novega sistema, bo znašala v nekaterih podjetjih istrskega okrožja povprečna vrednost delavskih plač' približno 15.000 dinarjev, a za uslužbence 17.000 din. Poleg plač bodo delavci in uslužbenci prejemali kot otroško doklado za vsakega otroka 3500 din na mesec. Novi plačilni sistem bo velja! za vse osebe, ki so v delovnem odnosu. Beltram je dejal, da bo novi sistem trgovine in preskrbe, ki se bo razvijal na osnovi prostih cen, katere se bodo formirale na trgu po ponudbi in povpraševanju, znatno pripomogel, da se b0 dvignil življenjski standard delovnega ljudstva. Podrobne spremembe bodo izvedene tudi v trgovini z inozemstvom. Po novem sistemu bodo postala izvozna podjetja deloma koristniki deviznih dobičkov. Razširjena bo tudi mreža izvoznih in uvoznih podjetij, tako da bodo lahko pridelovalci izbirali, na katero podjetje se bodo obrnili zaradi izvoza svojih pridelkov ali uvoza predmetov, ki jih bodo kupovali v tujini. Beltram je nadalje naglasil, da bodo kmečke delovne zadruge do. bile v novem sistemu trgovine poseben pomen in vlogo, ker bodo dajale na prosti trg svoje proizvode in tako pripomogle k pobijanju poskusov, špekulacije. POGAJANJA V KES0NGU NOBENEGA POMEMBNEJŠEGA NAPREDKA Kesong, 29. jul. Po sporočilu združe, nega poveljstva, ki ga prenaša AFP, niso pri današjih razgovorih v Keson-gu zaznamovali nobenega pomembnejšega napredka. Med razpravljanjem o demilitarizirani coni med vojskujočimi se silami sta, obe delegaciji ostali pri svojih prejšnjih stališčih. Dopisnik UP je mnenja, da so Združeni narodi pripravljeni odreči se določenemu delu ozemlja s pogojem, da iz Severne Koreje ne bo spet prišel nov napad. Sile Združenih narodov so zdaj približno 30 milj globoko»v Severni Koreji in imajo v svojih rokah gorske grebene, ki jih je mnogo laže braniti kot položaje ob 38. vzporedniku. Vendar pa sodijo, da Kitajci in severni Korejci želijo, da bi bil ogenj ustavljen, da bi bili tako rešeni neprestanih bombardiranj iz zraka in z ladij. Obenem sodijo, da poveljniki Združenih narodov ne bi bili pripravljeni odreči se težko zavzetega ozemlja, če ne bi dobili poroštev, da bo komisiji za premirje dovoljen prehod na sovražnikovo ozemlje. To vprašanje obsega tretja točka dnevnega reda, medtem ko'govori druga točka o demarkacijski črti. Opazovalci so prepričani, da bodo člani delegacije ZN pripravljeni 'preiti k drugim točkam dnevnega reda, če se glede demarkacijske črte in tamponske cone v doglednem času stvar ne bo premaknila z mrtve točke. Po današnjem sporočilu osme ameriške armade, ki ga prenaša AFP, si. sile združenega poveljstva, ki so severovzhodno od Janguja, prešle v napad, naietele na srdit sovražnikov odpor in so* se morale umakniti. Severno od Indžeja so boji krajevnega pomena. Na zahodnem in osrednjem delu bojišča so patrulje združenega poveljstva zadevale samo na zmeren sovražnikov odpor. Letala pete letalske armade so danes ponoči uničila ali poškodovala 180 sovražnikovih vozil in napadla letališče Fenjang in ranžirno postajo Andžu. Od 22. do 28. julija so letala pete letalske armade napravila skoraj 5000 poletov, pri čemer so napadala premike sovražnikovih čet in dovoz materia^ na bojišče. Sovražnikovo letalstvo ta teden ni skoraj nič delovalo. Njegova protiletalska obramba je sestrelila šest letal, vendar je bilo več piiotov rešenih. Današnji uvodnik »New York Timesa« piše, da je treba pri pogajanjih za morebitno politično rešitev korejskega vprašanja misliti na posledice, k, bi jih lahko imel sklenjeni sporazum glede na ves svet, še posebej pa glede na Daljni vzhod in Azijo. Mnenje azijskih držav je različno. Prva skupina držav, v katero spadajo Indokina, Siam, Filipini in Japonska,, bo zahtevala poroštva, da se napad v tem Belu sveta ne bo več ponovil. Te države priča-kujeje rešitev, ki bi dokazala, da se kolektivna varnost da in mora doseči. Druga skupina držav, Indija, Burma in Indonezija, bo na podlagi rešitve korejskega spora presojalo morebitne namene ZDA na Daljnem vzhodu in bo glede na to zahtevalo dokaze, da Američani nimajo napadalnih namenov. Časopis poudarja, da morajo ZN najti rešitev, ki bo zatrla propagando, k; daje podlago za domnevo, da mislijo ZDA spremeniti posamezne države v ameriške kolonije. Na koncu poudarja časopis, da končna rešitev korejskega vprašanja ne sme v nobenem primeru pomeniti nagrade za napadalca. Tudi ponedeljkova seja ni prinesla nič novega Kesong, 30. julija. Tudi na današnjem sestanku v Kesongu ni bil dosežen noben napredek glede demarkacijske črte- in demilitariziranega pasu, zaradi katerih je konferenca na mrtvi točki že 4 dni. Zastopniki združenega poveljstva in zastopniki kitajsko-sever-nokorejskega poveljstva so že tretjič navedli svoje predloge. Sef delegacije združenega poveljstva viceadmiral Turner Joy je ponovno zahteval, da se demarkacijska črta določi na sedanji frontni črti, severnokorejski general Nam II pa je bii za 38. vzporednik in za to, da bi bila demilitarizirana cona široka 20 km, 10 km na vsaki strani 38. vzporednika. V današnji številki izraža laburistični »Daily Herald« zaskrbljenost zaradi počasnega razvoja pogajanj v Kesongu in piše, da govore nekateri razlogi za to, da želi nasprotna stranka izkoristiti pogajanja za reorganizacijo svojih čet in morebitno pripravo nove ofenzive. Glede želje Kitajcev in Severnih Korejcev, da bi general Ridgway privolil na demarkacijsko črto ob 38. vzporedniku, pravi »Daily Herald«, da bi ugoditev te zahteve dala nasprotniku velike vojaške prednosti. Časopis pripominja na koncu, da sedaj še ni mogoče reči, za kaj služi sedanja severnokorejska in kitajska taktika ter da so sedanja pogajanja v Kesongu pravzaprav praktična preizkušnja pravih namenov osi Moskva-Peking. Trije republikanski senatorji, Dirk-sen, Bridges in Cane so danes zahtevali, naj se pogajanja v Kesongu ustavijo, če severnokorejska in kitajska ob-lastva ne bodo dovolila ameriškim zdravstvenim ekipam, da bi obiskale vojake Združenih narodov v ujetni-ških taboriščih v Severni Koreji in na Kitajskem. Dodali so, da bi se vprašanje zdravstvene pomoči ujetnikov lahko Tešilo obenem z razvojem sedanjih vojaških poganjanj o premirju. Po njihovem načrtu naj bi bil ta ukrep vzajemen, to se pravi, da bi bilo avtomatsko dovoljeno zdravstvenemu osebju nasprotnih sil, da obišče ujetni-ška taborišča v Južni Koreji. Mednarodni Rdeči križ je izdelal načrte za zamenjavo ujetnikov na Koreji. Te načrte namerava predložiti konferenci za premirje v Kesongu. Zamenjava ujethikov med združenim poveljstvom ter severnimi Korejci in Kitajci naj bi se opirala na četrto točko dnevnega reda, glede katere so se sporazumeli pri pripravljalnih razgovorih v Kesongu. Ekipe Mednarodnega Rdečega križa so že na Koreji in Japonskem in naj bi v primeru sklenjenega premirja pomagale ujetnikom, ki naj bi bili re_ patriirani. Povelje generala van Fleeta Tokio, 30. jui. Poveljnik zavezniške vojske v Koreji van Fieet je izdal povelje svojim vojakom, v katerem jih opozarja, da naj budno pazijo na možnost sovražnesa napada med pogajanji za premirje. Pravi, da vsi upajo, da bodo pogajanja v Kesongu dovedla do častnega in uspešnega konca ter da bo mir obnovljen. Toda kljub. temu upanju mora biti vsak vojak vedno buden. Ne sme se dopu-stt, da bi velika vojska OZN v Koreji postala žrtev sovražne zasede. z Beblerjev predlog Trygve Lie;u New York. 28 julija (Tanjug). Jugoslovanski delegat pri OZN dr. Aleš Bebler je predlagal, naj b! bilo pred zn «sedanjem Generalne skupščine OZN sklicano novo zasedanje komisije za človečanske pravice x nalogo, da dokončno izdela besedilo mednaggdne konvencije o pravicah človeka. V pismu, ki ga je Aleš Bebler poslal Trygve Lieju, je poudarjena potreba, da bi na šestem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov izglasovali to k«mvcncijo. Okoriščanje z državljanskimi in, političnimi svoboščinami, je poudarjeno v pismu, je tesno povezano z gospodarskimi in kulturnimi pravicami. Zato morajo biti brezpogojno sprejete v konvencijo o pravicah človeka gospodarske, socialne in kulturne pravice. Morrison o Perziji London, 30. jul. Spodnja zbornica je danes razpravljala o položaju na Srednjem vzhodu. Ob začetku je podal poročilo zunanji minister Morrison Sporočil je, da je britanska vlada sklenila odposlati posebno misijo na pogajanja*s perzijsko vlado v Teheran, kakor hitro bodo razjasnjene nekatere, točke perzijskega predloga za obnovitev pogajanj. Misijo bo vodil član kabineta, čuvar državnega peča ta Richard Stokes. Ob svojem priho du v Perzijo bo Stokes predvsem po-setil Abadan, da prouči tamkajšnji položaj. Morrison je dalje dejai. da britanska vlada popolnoma razume, da hoče perzijska vlada imeti v svojih rokah petrolejsko industrijo. Britanska vlada tudi pristaja na načelo na cipnalizacije petrolejske industrije v Perziji. Zeli pa. da mednarodni sporazumi ne smejo biti enostavno prekinjeni brez razprave in pogajanj. Slovo delegacije medvojnega francoskega uporniškega gibanja Delegacija francoskega medvojnega uporniškega gibanja, ki je bila v naši Treba je ločiti patriotizem od šovra-državi kot gost Zveze borcev Jugo- štva do tujcev. Od pretekle svetovne slavijp. je iz Zagreba odpotovala v,'vojne dalje je petrolej najvažnejši svojo domovino. Pred odhodom so vir dohodkov Srednjega vzhoda. To člani delegacije obljubili, da bodo v j p» je v veliki meri zasluga medna-svoji domovini razširjali resnico o so- ! rodnih petrolejskih družb, kar mnogi ciaiistični Jugoslaviji Med drugim so često pozabljajo. poudarjali: »Nova Jugoslavija sl v največji meri prizadeva, da bi ohranila svojo neodvisnost, in ves svoj polet, vso svojo vztrajnost in sposobnosti, ki so sad- v osvobodilnem boju izkazane enotnosti jugoslovanskih narodov, Morrison je izjavil, da je obramba prednjega Vzhoda prav tako važna, kakor obramba Evrope. Velika Britanija je odločena, da brani Srednji vzhod proti vsakemu napadu. Eden izmed temeljnih' kamnov varnosti se dobro uporabljajo v miru pri gra- Srednjega vzhoda je prijateljstvo im ditvi svobodne socialistične domovine,«"i sodelovanje med Veliko Britanijo in I britansko-perzijskih pogajanj, Egiptom. Britanska in egiptska vlada sta se sporazumeli o ukrepih, da se preprečijo incidenti, kakršen je bil nedavni, ko je egiptska vojna ladja preiskala britansko trgovsko lad^c V teku so tudi razgovori med Veliko Britanijo in Egiptom o vprašanju Sudana. V «menu opozicije je govoril Churchill. D'-jal je, da se je britanski vpliv na Srednjem vzhodu zmanjšal. Potrebno je sodelovanje med vladami ZDA in Francije, da se zagotovi varnost Srednjega vzhoda. Konservativna stranka bo z vsemi sredstvi nasprotovala popolni britanski evakuaciji' Abadana. Proti nasiljem nad uslužbenci anglo-iranske petrolejske družbe ie treba uporabiti po potrebi tudi silo. Danes dopoldne je imel posebni Trumanov odposlanec Harriman daljši razgovor z zunanjim ministrom Morrisonom. Nato je imel v predsedstvu vlade britanski kabinet sejo. ki je trajala tri ure. Seii so prisostvovali tudi vsi ministri obrambnih resorov ter šefi štabov vojske, mornarice in letalstva. Popoldne je Harriman zopet odletel v Teheran. Novmarjem je dejal, da bo s perzijsko vlado skuš3l razčistiti nekatera vprašanja in da je zelo zadovoljen 7. uspehom svojih razgovorov s člani britanske vlade. Izjavil je tudi. d» je optimističen glede uspeha ANGLOPEftZIJSKI SPOR ZARADI NAFTE Ugoden perzijski odgovor {SÄ*186 Teheran, 29. jul. Perzijska vlada 'je nocoj odgovorila na nove britanske predloge za rešitev spora o nacionali, zaci ji perzijske, narte. Perzijski vladni krogi pravijo, d^ je ta odgovor ugoden in da bo omogočil nadaljevanje pogajanj med Perzijo in Britanijo. Danes sta perzijska vlada in komisija za nafto obravnavali britanske predloge, ki jih je davi poslal iz Londona Averell Harriman, in so bili izdelani v Londonu po sestanku med Harrima-nom in britanskimi ministri. V njih so razloženi pogoji, ob katerih bi bila Britanija pripravljena poslati v Teheran delegacijo za nadaljevanje pogajanj. Zvedelo se je, da je Britanija kot glavni pogoj postavila zahtevo, da naj perzijska vlada ustavi prevzemanje na- prav abadanske rafinerije za čas, dokler bodo trajala pogajanja, in da naj ne postavlja nobenih predhodnih pogojev za obnovitev pogajanj. Perzijski prosvetni minister Hakim Sandža je povedal, da je Harriman sporočil perzijski vladi, da Britanija ne prizna perzijskega zakona b nacionali, zaciji nafte. Perzijski odgovor na britanske predloge je predsednik vlade Mosadeg da nes zvečer izročil ameriškemu veleposlaniku v Teheranu Gradyju, ki ga bo poslal Harrrimanu v London. Perzijski pravosodni minister Ali Herit je rekel Reuterjevemu dopisniku, da bo perzijski odgovor zadovoljil Britance. Clan perzijske komisije za nafto Arda-lan je zanikal resničnost poročil, da bo Sovjetska zveza brez vzroka zadržuje vojne ujetnike New York, 29. julija (Tanjug). Jutri bo v prostorih ZN prva seja posebne komisije OZN, ki preučuje usodo ujet n j kov iz druge svetovne vojne. V tej komisiji, ki je bila ustanovljena lan skega dercembra, so: vdova grofa Ber, nadota, podpredsednik Mednarodnega sodišča Jose Gustavo Querero in sod nik visokega sodišča v Burmi Auno Kin. Komisija za vojne ujetnike bo razpravljala o doslej sprejetih poročilih o vojnih ujetnikih ki so bila poslana iz 45 držav. Sovjetska zveza nj odgovori, la na vabilo Generalne skupščine OZN. naj pošlje takšno poročilo. SILA — EDINI JEZIK. KI GA SOVJETSKA ZVEZA RAZUME Detroit, 29. julija (Tanjug). Vodja urada, za obrambno mobilizacijo ZDA Charles Wilson je rekel, da morajo ZDA organizirati vse svoje sile, ker je na napadalno politiko ZSSR mogoče odgovoriti samo s proizvajalno moč. jo in z vojaško silo. To je edini jezik, ki ga razumejo sovjetski oblastniki. Wilson je nato poudaril, da so dogodki na Koreji zbudili zahodni svet in po. spešili mobilizacijo njegovih sil. Po njegovem mnenju je nujno treba organizirati silo, ki se bo lahko uprla vsakemu novemu napadu. »Pravda« ponovno graja Ukrajince Moskva, 28. jul. (Tanjug). »Pravda« je danes vnovič obtožila nekaj ukrajinskih pisateljev zaradi »ideoloških pomanjkljivosti« in »apolitičnosti«. Kritika se nanaša na pisatelje iz Lvova, zlasti pa na pesnika Smiderskega, ki je 'obtožen buržoaznega nacionalizma. Književnikom Lvova očitajo, da ne pišejo e »neomajnem stalinističnem prijateljstvu med narodi in podpori, ki jo. nudi veliki ruski narod bratskim narodom«. Na koncu kritike »Pravda« na-giaša, da je že ukrenjeno. kar je potrebno, da se odstranijo omenjene napake in pomanjkljivosti. Avtonomna pokrajina Birobidžan ukinjena Moskva, 30. julija. (Tanjug). Z ukazom vlade ZŠŠR je bila ukinjena sovjetska avtonomna pokrajina Birobidžan in vključena v sestav pokrajine Haba. rovsk v Ruski SSR. Avtonomna pokrajina Birobidžan je bila ustanovljena leta 1827 na reki Amur kot židovska pokrajina. Po drugi svetovni vojni so v to pokrajino prisilno naseljevali Žide iz Poljske in nezanesljive Žide iz ZSSR. Švedska in Danska nota SZ Kopenhagen. 29. julija (UP). Danska In švedska vlada sta predlagali vladi ZSSR. naj bi sporno vprašanje o sovjetskih teritorialnih vedah v Baltiškem morju rešilo Mednarodno sodišče v Haagu. To sta obe vladi predlagali 'v notah, ki sta bili izročeni 18. julija v Moskvi. Julija lani sta Švedska in Danska protestirali pri vladi ZSSR zaradi zaplembe švedskih in danskih ribiških ladij v sovjetskih »teritorialnih« vodah na Baltiškem morju, ki se raztezajo 12 milj daleč od obale, medtem ko večina držav šteje za svoje teritorialne vode samo 3 milje širok pas ob obali. SZ je zavrnila švedski in danski protest, te dve državi pa nista hoteli priznati sovjetskih predpisov o teritorialnih vedah. Mednarodno sodišče v Haagu naj bi zdaj rešilo to sporno vprašanje Italijanska vlada je poslala generalnemu sekretarju OZN Trygve Lieju pismo, v katerem pravi, da sovjetska vlada še do danes ni dala podatkov o italijanskih vojnih ujetnikih, ki jih vlada ZSSR zadržuje brez upravičenega vzroka. V krogih italijanske de. legacije pri OZN poudarjajo, da italijanska vlada ne ve, koliko italijanskih ujetnikov v ZSSR je še živih. Vprašanje italijanskih in drugih vojni ujetnikov v ZSSR bo jutri obravnavala komisija OZN za ujetnike. Tudi Avstrija je sporočila Trygve Lieju, da so v SZ še vedno avstrijski vojni ujetniki. Zahodinonemška vlada, ki ima seznam nerepatriiranih nemških vojnih ujetnikov, je predlagala, naj pride komisija OZN za ujetnike v Bonn in preuči podatke. Glede istega vprašanja se je obrnila na Trygve Lieja tudi japonska vlada, ki trdd, da iz ZSSR še ni prišlo 370.000 japonskih vojnih ujetnikov in da' jih je 235.000 umrlo v sibirskih taboriščih za prisilno delo in v puščavah severovzhodne Kitajske. Zakonik o vojnih zločincih New York, 29. julija (Tanjug). Mednarodna pravna Komisiji v Ženevi je izdelala zakonik p vojnih zločincih, ki ga bo predložila prihodnjemu zasedanju Generalne skupščine, da ga do, končno sprejme. Po lem zakoniku bi bil kaznovan vsakdo.kdor bi izrabljal vojaške ukaze za to. da bi opravičil svoja zločinska rivnanja. V osnutku tega zakonika je rečeno, da se bo štelo za zločin vsako zatekanje k napadalnosti zoper katerekoli drugo državo ka,-kor tudi grožnje in pripravljanje obo, roženih sil zarzdi napada. Po novem zakonu bo prepovedano aktivno prizadevanje, da bi ne zanetila državljan, ska vojna v drugih državah, prav tako pa tudi ilegalna zasedba ozemlja kakš-ne druge države. Nacistom raste greben Frankfurt, 30. julija tUP). Včeraj je bila v Bonnu ustanovljena »Zveza nemških vojakov«, za katero sodijo, da je v njej včlanjenih 80.000 bivših nacističnih vojakov. Namen te nove organizacije je, da združi vse bivše nemške vojake in ustvari močno organizacijo, ki naj bi odigrala pomembno vlogo v političnem življenju Zahodne Nemčije. Na čelu nove organizacije sta bivši admiral Gottfried Hansen in bivši general Ranke, ki je poveljeval nemškim padalcem, ko so se spustili na Kreto. Ranke je izjavil včeraj na nekem zborovanju v Brunswicku, da bivši nemški vojaki lahko sodelujejo pri obram. bi Zahoda samo s pogojem, da bodo nemudoma izročeni na prostost vsi vojni zločinci in da bodo nemške čete popolnoma enakopravne. Sam Ranke je bil pred kratkim izpuščen iz zapora v Franciji, kjer je prebil pet let kot vojni zločinec. Agencija FP pa poroča iz Bonna, da je zahodnonemška vlada razpustila Svet duuštev, v katerih so včlanjene žrtve fašizma. Sporočilo pravi, da je bil ta ukrep izdan zaradi »prokomu-nistične in nezakonite delavnosti Sveta«. Sodna obravnava v Varšavi Varšava, 30. julija (Tanjug). Boljka časopisna agencija poroča, da se bo jutri začela v Varšavi sodna obravnava zoper skupino 9 višjih poljskih oficirjev, med katerimi so 4 generali. Obtožnica trdi, da so obtoženi vohunili v prid- zahodnih velesil in da so ustanovili v poljski armadi organizacijo, katere cilj je bil, da deluje proti sedanji ureditvi na Poljskem. britanske predloge abadanska rafinerija v torek prenehala delati. Pripomnil je, da bo nadaljevanje pogajanj z Britanijo verjetno omogočilo sporazum, ki bo preprečil ustavitev dela v rafineriji. Liberalni »Manchester Guardian« graja v današnjem uvodniku politiko Velike Britanije na Srednjem vzhodu. Po mnenju časopisa temelji ta politika na smernicah, ki niso več trdne, Sedanji položaj v tem delu sveta se ne bo zboljšalo tako dolgo, dokler ne bodo odnosi med Veliko B»itanijo in državami Srednjega vzhoda do-bili normal, nejšo podlago. Namen Britanije more biti prijateljstvo, za katerim ne bo želje po gospostvu, njena naloga pa je, da na Srednjem vzhodu varuje strateški odsek, ki je življenjskega pomena za obrambo Zahoda. Časopis dalje trdi, da bi bilo zato pametno, opustiti 'staro misel, po kateri bi spadal Srednji vzhod izključno v britansko sfero, zaradi česar bi bilo treba pozdraviti Harrimanovo misijo v Perziji. Nehru o odnosih s Pakistanom New Delhi. 29. jul. (Tanjug). Predsednik indijske vlade Nehru je govoril na javnem zborovanju v New Delhiju o napetih odnosih s Pakistanom in dejal. da Indija ne bo pakistanskih izzivanj vračala ni da je prepričan, da se sedanja kriza v odnosih med tema dvema državama ne bo končala z voj. no. Rekel je tudi, da Indija ni poslala čet na pakistansko mejo zato, ker bi pripravljala vojno, ampak samo zaradi svoje varnosti Ko se je dotaknil indijskega stališča do različnih mednarodnih problemov, je Nehru poudaril, da Indija n« bo opustila svoje neodvisne zunanje politike, čeprav bi si nakopala ne za do. voljstvo nekaterih velikih sil. Nehru odklonil Ali Kanovo povabilo Karači, 30. jul. Predsednik indijske vlade Nehru je odklonil vabilo pakistanskega ministrskega predsednika Liakat Ali Kana, da pride na razgovore v Karači. V odgovoru pravi, da ne more pristati na sprejem vabila, ki je vezano na pogoje. Pakistanska vlada je namreč izjavila, da naj bi se indijske čete umaknile s pakistanske meje. Nehru je s svoje strani povabi! Liakat Ali Kana, da pride na razgovore z indijsko vlado v Delhi, Menzies napoveduje odločne ukrepe zoper inflacijo Sydney, 30. julija (Reuter), Avstralski ministrski predsednik Robert Men. zies je danes na konferenci zastopnikov ministrstev, delavcev-, delodajalcev,“ proizvajalcev ter delavskih in cerkvenih organizacij izjavil, da namerava vlada izdati drastične ukrepe za zajezitev inflacije. Med vzroki današnjega gospodarskega stanja Avstra. lije je navedel nezadostno zmogljivost industrije in komunistično delavnost v njej, pomanjkanje blaga, dviganje izvoznih cen, preseljevanje in velikansko povečanje osebnih dohodkov. Ekonomsko-socialni Svet Ženeva, 30. jul. (Tanjug) Danes se je v Ženevi začelo 13. zasedanje Ekonomsko sAialnega sveta Združenih narodov. Na dnevnem redu je 57 točk. Čilski delegat Santa Cruz je začel zasedanje ter postavil tehnično pomoč nezadostno razvitim državam na čelo problemov, s katerimi se ukvarja Svet. Santa Cruz je dejal, da danes za oboroževanje sveta porabijo na leto milijarde dolarjev, hkrati pa Svet ni mogel zbrati več kot 2 milijona dolarjev za program ekonomske pomoči slabo razvitim državam. Za program Ekonomsko socialnega sveta sta potrebni na leto 2 milijardi dolarjev. Pogrešano letalo kanadske pacifiške družbe Vancouver. 29. julija (Reuter). Pred osmimi dnevi je izginilo veliko potniško letalo kanadske pacifiške družbe, ki je bilo namenjeno iz Vancouverjs na Aljasko. Zdaj so našli na obrežju pri nekem pristanišču na Aljaski moški čevelj, za katerega sodijo, da je voja. ski.- Verjetno pripada kakšnemu članu posadke na pogrešanem letalu, na katerem je bilo 38 ljudi. Pogrešano letalo stalno išče dvaindvajset letal. Pozdrav mirovni konferenci v Zagrebu New York, 28. Jul. (Tanjug). Ameriški javni delavec Ira Arthur Hirsch-man, ustanovitelj in predsednik radiotelevizijskega omrežja »Metropolitan Broadcasting and Televesion Incorporated« je toplo pozdravil pobudo jugoslovanskega odbora za obrambo miru za mednarodno konferenco za mir v Zagrebu. Ira Hirschman je dal dopisniku Tanjuga tele izjavo: »Vsaka konferen. ca, katere cilj Je čuvanje interesov miru, je koristna in dobrodošla. Zlasti konferenca v Zagrebu je važna sama po sebi, saj bo v državi kjer so partizani pokazali svetu, da se fašizem mora in more nuditi odpor.« Ira Hirschman se je odzval povabilu jugoslovanskega komiteja za mir, da pride na konferenco v Zagreb, Jugoslovanski oddelek na mednarodni turistični razstavi v Los Angelosu je vzbudi! precejšnje zanimanje pri obiskovalcih. V tem oddelku so razstavljene slike naravnih lepot Jugo. slavije, narodne noše, ročna dela in nakiti iz vseh republik, dalje brošure, ki govore o raznih področjih življenja v Jugoslaviji, V okviru festivala, ki je bil prirejen med razstavo, je nastopil tudi' mladinski tamburaški orkester, ki je igral jugoslovanske pesmi ------ ' j Franco protestira Madrid, 29. julija (AFP), Špansko zunanje ministrstvo je po svojih veleposlaništvih v Londonu in Parizu vložilo protest zaradi »vmešavanja Velike Britanije in Francije v sedanja pogajanja med Španijo in ZDA«. V zvezi s protestom, je španski informacijski urad izročil zastopnikom tiska sporočilo, v katerem je rečeno, da španska vlada odločno zavrača »ta nov poskus vmešavanja dveh tujih vlad v pogajanja med Španijo in Ameriko in dolži obe vladi sovražnega stališča do Španije«, Uradni zastopnik britanskega zunanjega ministrstva jeTzjavil, da protest španskega veleposlaništva v Londonu ne bo mnogo vplival na dosedanje stališče Britanije do Španije. Dodal je še, da ne more reči, kdaj bo britanska vlada uradno odgovorila na španski protest, F nekaj vrstah Kairo, 28. julija (AFP). Velikanski oblaki kobilic so prekrili 6000 ha obdelane zemlje na področju Asi Uta v Egiptu. Kobilice so prišle iz Arabije čez Rdeče morje in puščave v vzhodnem Egiptu. Vse prebivalstvo ogroženega področja je mobilizirano za boj proti njim. Rim, 28. julija. (Tanjug). — Kakor porača neapeljsko časopisje, je velika kolona termitov prodrla v zgodovinski institut v Neaplju, v ka-lerem nranijo mnoga dragocena zgodovinska dela. Obstoji nevarnost, da bo knjižnica uničena in da bodo termiti prodrli v kraljevi dvorec v Neaplju, v katerem je narodna knjižnica. Atene, 28. julija (Tanjug). Štiri tL sod tobačnih delavcev v Kavah sredi, šču tobačne industrije v severni Grčiji je stopilo v enodnevno protestno stavko. Delavei zahtevajo, da se mora razveljaviti sklep ravnatelfrtva o zaposlovanju neorganiziranih delavcev v to. bačni industriji. Washington. 28. julija (UP). Ameriška vlada je odobrila ^novo količino 617.000 bal surovega bombaža za Evropo na račun gospodarske pomoči inozemstvu. Od te količine bodo dobile 459.000 bal Francija, Vel. Britanija, Italija in Zahodna Nemčija. Ostanek bo razdeljen med drugih. 13 držav Santiago de Čile, 29. jul. (UP).' Cilenška vlada je prepovedala pošiljati orožje in strateški material LR Kitaj, ski in Severni Koreji. To so sklenili na temelju priporočil Organizacije združenih narodov o prepovedi izvoza strateškega materiala na Kitajsko. Konvencija o pravicah beguncev predpisana Ženeva, 28. jul. (Tanjug). Danes je bila v Ženevi podpisana konvencija OZN o zaščiti beguncev in oseb brez državljanstva. Konvencijo so podpisali zastopniki 12 držav. Visoki komisar OZN za begunce je izjavil danes na tiskovni konferenci v Ženevi, da bo konvencija zajela Okrog poldrug milijon ljudi, ki so postali begunci pred letom 1941. Konvencija bo začela veljati, ko jo bo ratificiralo najmanj 6 držav Podpisnic. Sovjetski VOhnni Fovarifo proti Jugoslavia že od 1.1945 Pred okrožnim sodiščem v Beogradu ja zanimiva razprava zoper sovjetske in madžarske vohune, ki dokazuje, da je Sovjetska zveza zapredla okrog nove Jugoslavije svojo vohunsko mrežo že ob njenem rojstvu. Obtoženi so državni uslužbenci Nikola Engler, Fra. njo Folgar in Ernest Engler. Prvi obtoženec je prišel iz madžarskega koncentracijskega taborišča med vojno v Kijev, kjer so ga že leta 1944 najeli in izvežbali za vohunsko službo. V Jugoslavijo je^prišel spomladi 1945 in vohunske podatke je najprej dajal šefu sovjetske vojaške misije v Beogradu generalu Kiseljevu, potem sovjetskemu vojaškemu atašeju generalu Sidoro vtiču, njegovemu nasledniku, prvemu tajniku sovjetskega veleposlaništva in še trem organom sovjetske obveščevalne službe. Hkrati je dajal vohunska poročila tudi agentu madžarske obveščevalne službe, članu madžarskega veleposlaništva v Beogradu. Nikola Engler je bil najprej uradnik zveznega ministrstva za zunanje zadeve, pozneje pa zveznega sveta za blagovni promet in iz obeh službenih področij je dajal podatke, ki ss jih zahtevali sovjetski In madžarski organizatorji vohunstva v naši državi. Drugi obtoženec Franjo Folgar je od jeseni 1948 do svoje aretacije, lani v decembru dajal vohunske podatke agentom madžarske obveščevalne službe, med katerimi je bil tudi trgovinski ataše pri madžarskem veleposlaništvu v Beogradu. Folgar in tretji obtoženec Ernest Engler sta tudi pomagala Nikoli Englerju zbirati in sestavljati vohunska poročila. Ko je bila pred sodiščem prebrana obširna obtožnica, je javni totilee naglasil: »Dejstvo, da sq organi sovjetske otv veščevalne službe snubili jugoslovanske državljane še preden je bila razglašena informbirojska resolucija, do. kazuje, da so vse trditve sovjetskega vodstva o ideoloških sporih z našim državnim In partijskim vodstvom popolnoma neresnične in da se je Sovjetska zveza zarotila že med vojno proti novi Jugoslaviji.« Ko so zaslišali prvega obtoženca Nikolo Englerja, je ta poudarjal, da se sprva ni zavedal, kakšen namen imajo naročila, ki so mu jih dajali že v Kijevu in pozneje pri sovjetskem veleposlaništvu v Beogradu. Povedal j« tudi, ds so mu potem, ko je bil pre. meščen iz zunanjega ministrstva v zvezni svet za blagovni promet, sovjetski organi veleli, naj se trpdl, da bp v tiovi službi dosegel čim višji položaj ter da jim bo takšan.1e, pozneje nevihte. Okoli 3. avgusta večje padavine, pato zopet daljše razdobje lepega vremena. Pred 100 letnico velikega Črnogorskega pesnika Koaee Saški krali o Petru Petroviču Njegošu in Črnogorcih - Vladika me je pu3til nekaj časa sa, mega, potem pa je prišel v škofovem oblačilu, da me pristojno pozdravi. Dolgi vijoličasti talar in slikoviti kroj grške' škofovske noše se je zelo podal impozantni postavi in zdaj šele mi je bila jasna dvojna lastnost tega čudovitega moža. Preoblekel se je zopet v prejšnje oblačilo in precej skopi razgovor je trajal, dokler niso pripravili večerje. Računal sem na črnogorske jedi, zelo pa sem se začudil, ko so mi dali dobre italijanske. Živež smo prinesli' s seboj, pripravil pa je večerjo italijan. ski kuhar, ki ga je pripeljal vladika iz Benetk. Razen mojega spremstva je jedel z nami tudi vladikov stric, podpredsed, nik skupščine. Ta je bil sicer po naše oblečen, ampak dosti manj izobražen kot vladika, čeprav je služil več let v Rusiji. Vladika je znal poleg domačega jezika le nekaj francosko, njegov stric pa poleg ruskega še nekaj nem. ško zato se pri mizi nismo mogli kaj prida pomenkovati. Vladika pa je bil zelo ljubezniv in je razkazovat svoje poznanje francoske književnosti ki je^galo celo do Viktorja Hugoja. Pripovedoval nam je tudi o svojem prizadevanju, kako bi razširil izobraženost med svojim ljudstvom. Zato tudi je ustanovil na Cetinju tiskarno, v kateri tiskajo z ruskimi črkami. V načrtu da ima tudi ustanovitev šole pri samostanu, ker jih doslej res ni bilo v državi; ni pa imel za to sred. štev, pa tudi ljudje ne kažejo pravega nagnjenja za izobrazbo. Poizkusil je uvesti nekak šolski davek, kar se spričo svobodoljubja Črnogorcev ni obneslo; rekli so, da so se ubranili turške oblasti zato,’da bi ne'bilo treba plače, vati če pa bi morali zdaj, da gredo rajši pod' Turka. Podpredsednika imajo za prikritega vladikovega nasprotnika, rad bi ga izpodrinil in se sam polastil vladarstva; pravijo tudi, da zaupanje, ki mu ga izkazuje vladika, slabo plačuje in zlo. rablja s spletkami. Njegov obraz res ni prav prikupen. V vladikovem vedenju proti njemu pa ni opaziti prav no. bene nezaupljivosti. V učiteljevi postelji sem izvrstpo spal in sem vstal 1. junija že zgodaj. Med Kotorčani in Crnogorci, ki so prenočili pred samostanom, sem šel, ne da bi mislil na kako nevarnost, saj, mi je obetal včerajšnji prijazni spre jem popolno varnost. Pač bolj iz go, stoljubja kakor iz skrbi pa je prišel vladika kmalu za menoj in me ni več zapustil. Sla sva po ravnici in se pri bližala vzhodnemu robu kotline, kjer mi je obljubljalo skalovje, da najdem kako rastlinsko redkost, pa tudi tu ni bilo nič novega, zato sva se vrnila v samostan, kjer so pripravili zajtrk. Na vzhodni strani redkih cetinjskih hiš je stala nedaleč od samostana no, va, nekam boljša hišica, kjer sva na. letela na evropsko oblečeno, še bolj mlado ženo -ki je gladko govorila nemško. To je bila žena učitelja Jeau-mesa, rojena Tržačanka; s svojim možem je šla v to odljudnost in je zatrjevala, da ji je prav všeč; tukaj je bila kajpada šele nekaj tednov. Gospod Jeaumes je pravi Francoz, vendar ni videti posebno srečen. Pravijo tudi, da ne vpliva najbolje na vladiko, ki ga zelo ceni; bojda vleče z na. Sprotno stranko. Nato sem prosil vladiko, naj mi pokaže svojo kapelo; storil je to ne prav rad, ker se mu bržčas ni zdela imenitna, ali pa, ker se je tam priprav, ljal eden menihov ravnokar na službo božjo. Med menihoma je bil eden, ki je znal prav dobro nemško. Pred samostanom je stala podolgovata lopa z ozkim vhodom, pokrita s protjem; rekli so mi, da je to skup, ščinsko poslopje. Rad bi videl, kakšna je sejna dvoran*, in sem vstopil, kar, vladiki ni bilo prav po volji; menda mu je bilo nerodno. Lopa je deljena na dva dela; prava skupščinska dvo rana na levo je bila temačna, ker je prihajala svetloba vanjo le skozi vra, ta, če ne misliš, da se sveti lahko tudi 'skozi streho, ki tudi pred dežjem ne varuje. Okrog in okrog je bila nekakš na kamenit* klop za skupščinarje, v sredi pa je visel na železnem kavlju kotel, v katerem nad ognjem na tleh kuhajo hrano za svetovalce, V drugem še slabšem delu je bilo več lesenih pogradov, kjer so skupščinarji preno, čevali. Eden je še spal in ležal na ovčjem kožuhu. Skupščina, ‘ s katero se posvetuje vladika, ima 16 članov, katere volijo razni okraji; njih vprašuje vladika zs svčt v vseh zadevah, važnih za majo svobodno državo. Vide? pa je, da ta skupščina ni popolnoma urejena in njeni sklepi nišo prav obvezni, temveč da je to telo, po katerem naj dobi vladika večji vpliv na svoje rojake, katerim ni posebno dosti do prave po, korščine. Hkrati je to tudi vrhovno sodišče in njegove razsodbe so takoj izvršne. Stotnik Oreškovič nam je prepovedoval o usmrtitvi, pri kateri je bil navzoč, ko je bil prej enkrat na Cetinju. Ko so krivca obsodili, so ga razvezali in pustili; da je zbežal; tedaj šele so streljali mmj tisti, ki so bili za to določeni. Ce bi ga ne zadeli, bi bržčas ušel kazni. Obiskali smo tudi vladikovo tiskarno f in malo obstransko dvorišče kjer so go. jili čebele v izvotljenih, z deskami pokritih panjih. Pred samostanom so napravili tudi tekmo med dvema Črnogorcema, ki sta dokazala svojo hitrost. Nato so poka, zali Crnogorci še, kako znajo skakati, kar je res občudovanja vredno. Ti odljudni gorski prebivalci se vadijo pri svojem življenjskem načinu že od mla, dega v vsaki telesni spretnosti. Pravi, jo tudi, da so izvrstni strelci, saj dobe dečki orožje v roke že 8 svojim šestim letom. Tudi njihovo glasbo naj hi spoznali. Zato so poklicali po zajtrku starega vladikovega slugo, pravega navihanca. Njegovo glasbilo so bile gusle, nekakš, ne male gosli z eno struno; ob njenem hrešeanju pojo na žaloben način v mo. lu — kakor so rekli — pesmi o črnogorskem junaštvu. Gusle so razširjene tudi po vsej Dalmaciji, poleg imaje še nekako preprosto piščalko Vladikov sluga, redki navzoči člani telesne straže in skupščine so bili kaj pada boljše oblečeni kakor drugi Crno, goret. Posebno jih je odlikoval rdeč te. lovnik, prepleten z mnogimi srebrnimi okraski. Vladika ima sicer šestdeset mož telesne sitraže, pa so zaradi ne, mirnih časov največ na meji. Koliko ima mala svobodna država vseh pre. bivalcev, se ne more natančno dognati, ker ni statističnih podatkov računajo pa da jih je kakih 50.000. ’ Ob U. sem sedel spet n« «rojera Ar- sianu, ki se jfe dobro odpočil po včerajšnji hoji, stopicanju jn skakanju in mu je dal dobro voljo vojni hrup ob neprestanem streljanju za slovo. Res te bilo videti, da so pridno žival vese, lili bojni glasovi in se je spominjal* pri tem bržkone marsikatete bitke, v kateri je nosila svojega gospod*. Vra. eali smo se bolj južno po drugi poti. ki je bila nekaj boljša kot včerajšnja* Tudi gorovje je s te strani manj visa, ko in tudi manj gozdnato. Na desni je ležala mala vas. Ko smo večkrat zajahali in razjahaii, smo dospeli končno na gorsko sedlq-Djurdjevo Sdrilo, kjer je črnogorska meja protf avstrijski občini Brajiči. Do sem me je spremljal vladika; sicer je nameraval itj z menoj v Budvo jn od tam v Boko Ko. torsko, zjutraj ps je prejel poročila, ki so ga vidno zaskrbela. Na turški meji ni bilo miru, zato ni mogef delj ize, stati Sploh pa to jutro ni bil tako ve. sel kakor sinoči in videlo se mu je, da mu roje Po glavi razne misli. Stopil sem s konja in šel peš na Djurdjevo Sdrilo, kjer je bilo na desni strani hri, ba marsikaj botaniških zanimivosti. N* vrhu smo zopet imeti krasen pogled na oddaljene albanske snežnike in tu se je vladika ljubeznivo poslovil. Tam je tudi obstal "nekaj časa s svojimi Cr. nogorci, ki so iztrelili za slovo mnogo živahnih salv ter je gledal za nami; mi pa smo se spustili nizdol in pošasi izgubljali iz vida častitljivo postavo tega čudovitega moža.(Prevedel Pavie Flert) Dve priči o uspešnem razvoju lokalnega gospodarstva in obrti na Gorenjskem V soboto so v navzočnosti direktorja glavne uprave za lokalno industrijo in obrt LRS Viktorja Stoparja ter pred sednika republiške Obrtne zbornice Edvarda Mavriča skoro hkrati odprli dve uspeli razstavi lokalne gospodar, ske dejavnosti — v Kranju za kranjski in v Pamžalah za kamniški okraj. Namesto osrednje republiške razsta ve lokalnega gospodarstva bo letos prirejenih po večini okrajev 20 okrajnih razstav, na katerih prihaja vedno bolj do izraza čim neposrednejši stik s potrošnikom. Proizvajalci se seznanjajo z željsmi kupcev, le ti pa spoznavajo možnost proizvajalcev, zlasti obrtnikov, ki s svojo kakovostno izdelavo vedno bolj zavzemajo mesto, ki so ga v slovenskem gospodarstvu že od nek, daj imeli. Zla3ti lep napredek sta pokazali razstavi do sedaj v lokalnem gospodarstvu manj aktivnih okrajev Treb. nje in Postojna. Zanimivo je, da neka, tere razstave dobivajo že tudi komercialni značaj, tako nedavna razstava v Novem mestu, pa tudi zadnji dve razstavi kranjskega in kamniškega okraja. Kranjska razstava je bila od dosedanjih okrajnih razstav gotovo najboljša — republiška razstava v malem. K temu so deloma prispevali okusna razstavni prostori v novem velikem gimnazijskem poslopju, zlasti pa kakovost, izdelkov, ki jih je z* razstavo prispevalo 120 obrtnikov, lokalnih podjetij in zadrug iz mesta in «kraja Kranj. Skoro te žkoje izbiral med resnično okusnimi čevljarskimi izdelki podjetja »Obutev« iz Kranja, ka med drugim razstav, lja nove modele z nažlebl jemo gumo v modnih pastelnih barvah, čevljarske zadruge iz Kranja, obrtnikov Andreja Cipilca iz Kranja, Stanka Kem» iz Primskovega, Petra Jurkoviča iz Trži. ča in drugih. Tudi ostali usnjeni iadel, ki kot so galanterija in konjska oprema, kažejo, da je ta stroka poleg, pe-čarske. kleparske, znane puškarske in lesne obrti — od pohištva do drvno. nitk in rezbarstva ena izmed najbolj razvitih gospodarskih panog okraja. Od pohištva zbujata pozornost zlasti spalnica tržiške tovarne pohištva ter gorenjska soba, ki jo je Izdelal mizar, skl mojster Franc NadižaT iz Kranja. Med kotorskimi izdelki oči ne hote zastanejo na razstavljenih tekmovalnih smučeh z napisom proizvajalca «Matevž Lukane Tržič«, Tekstilne in ple, tene izdelke razstavljajo tako državna podjetja, kot sta »Pletenina« in »IBI«, pa tuđi zasebni obrtniki, kot sta brata Kristan iz Strahinja s svojimi izdelki športnih majic in perila. Veliko pod, jetnost kaže kmečka zadruga v Češnjici, ki se je s=in,a lotila tudi obdelovanja lesa. Med tem ko so njeni sodarski izdelki že dolgo sloveli, se je tokrat po. Stavila s svojim pohištvom. Poseben oddelek zavzema dejavnost invalidskih podjetij, med pleterskimi izdelki pa razstavljajo tudi slepot iz republiškega doma v Škofji Loki. Nič manj ljubezni do dela pa ni nakopičenega v drugih oddelkih, kjer razstavljajo kovinarji (med katerimi pa razstava pogreša znano zadrugo »NIKO« Iz Železnikov) živilci, oblačilci, komunalci in proizvajale, gradbenega materiala. V celoti daje razstava ki je bila kot prva od dosedanjih organizirana na pobudo same obrtne zbornice, lep presek boga- prodzvodnja. Medtem ko izdelki obla, čilne stroke po krofih precej zaostajajo za kranjskimi, le pa kamniški okraj ponaša s pestrostjo asortimana svojih podjetij »Svilanit« (šali kravate, copate), tekstilne industrije (od flanel in brisač do klobukov in usnjenih čelad za rudarje) ter tovarna gumbov. Ličarstvo koles in izdelovanje avtomobilskih karoserij sta široko raz, viti panogi okrog Mengša in Domžal. Lep razvoj kažejo tudi vse ostale pa- Zložljivi voziček, ki ga J« Izdelal Frane Krelj Iz Kranja, nosilnost pa Je M kg Tehta «d« kg, tih tradicij tem kotu nete Gorajdce. Razstava kamniškega okraja v Dom. Žalah morda zaostaja za kranjsko po ureditvi in kakovosti Izdelkov, zato jo pa prekaša po živahnosti. »Koliko stane pa to?« — povprašujejo obiskovalci vsevprek in te se spletajo kupčije za ležalni stod, žarnico, kamniško brisačo slamnik 1*‘Domžal, ceneno latvico iz lončarske zadruge v Komendi in slično. Tudi pohištvo je lepo, zlasti spalnica mojstra Jožeta Bertonclja iz Ko, mende, toda tu gredo cene že v desert -tisoče. Precejšnjo ktdeovost iz iznajdljivost kaže kerannčino — pečaraka V Poljčanah grade noro upravno poslopje Upravni odbor okrajnega gradbenega podjetja v Poljčanah je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da bo podjetje do 20. avgusta popolnoma dogradilo novo upravno poslopje za Okrajni ljudski odbor, ki ima sedaj večji del pisarn v letos dograjenem provizoriju. V novi zgradbi bo nad 90 pisarniških prostorov in bo dovolj prostora za vse okrajne ustanove. Ko bo zgradba dograjena, bo v njej urejena v začetku septembra okrajna obrtna razstava. L>. V. Kdo jim he bi zavidal? V začetku julija so se prvi otroci lz Ljubljane zaceli vsako jutro zbirati in odhajati v biižnjo okolico mesta na dnevna letovanja. Ta letovanja so letos novost, ki je razveselila številne matere, katerih otroci iz kakršnega koli vzroka niso ’oib sprejeti v počtniške kolonije. V prejšnjih letih so taki otroci ostajali doma.* se potikali po cestah, če pa je bilo slabo vreme, so bili staršem v nadlego. Letos in v prihodnjih letih bo takih otrok vedno manj. Dnevna letovanja so organizirali v vsakem rajonu posebej. Pri tem je bilo odvisno predvsem od iznajdljivosti organizatorjev, koliko otrok bodo zajeli v ta letovanja in kako se bodo otroci na njih počutili. V I. rajonu je dnevno letovanje v šoli na Rudniku. Seveda tam otroci ne sede čez dan med štirimi stenami, ampak gredo v okoliške gozdove in na travnike, v šolo pa pridejo samo takrat, kadar jih priženejo lačni želodčki. Sedaj je na letovanju prva skupina 60 otrok, po 14 dneh pa jih bodo zamenjali drugi, ki na to že komaj čakajo. V II. rajonu so organizirali kar dvoje letovanj. Večja skupina je pri kopališču na Ježici, kjer se vsak dan zbere kar 180 otrok, pri »Kameniti mizi« v Šiški pa ima svoj »sedež- druga skupina, ki šteje 80 otrok. Oboji so menda z letovanjem zelo zadovoljni. Prvi se skoraj vsak dan kopljejo. drugi pa izrabijo lepe poletne dneve za izlete proti Podutiku ter v gozdičke ob pionirski progi. Otroci iz III. rajona letujejo v Tomačevem. 80 jih je, človek pa bi mislil, da jih je 800, tak žtv-žav se sliši daleč naokrog, kadar se zberejo v rokavu Save, kjer je voda ravnp dovolj globoka zanje, poleg tega pa tako topla, da jih njihove vzgojiteljice in vodiči komaj prikličejo iz nje, kadar je čas za kosilo. Na Bokalcih v novi stavbi letuje 105 otrok iz IV. rajona. Tudi ti so navdušeni nad lepo okolico, v katero prirejajo izlete, predvsem pa nad odlično hrano, ki jo imaje otroci na vseh dnevnih letovanjih vsak dan toliko, da jo komaj pojedo. " Vse pohvale vredna Je iniciativa množičnih organizacij na 17. terenu II. rajona, kjer sp za 35 otrok organizirali posebno dnevno letovanje v zadružnem domu v Savljah. Seveda se tu in tam pojavljajo tudi posamezne napake kot posledica neizkušenosti organizatorjev, ker so taka letovanja letos prvič organizirali. Ponekod imajo otroci v letovanjih za vodiče mladince in mladinke, ki sami niso dovolj stari in zreli za svojo nalogo. Tudi pogosto menjavanje vzgojiteljskega kadra ne prinaša uspehov, temveč slabi disciplino otrok. V II. rajonu so letovanje prav dobro organizirali, pove že veliko število otrok, poleg tega pa se ti otroci menjavajo vsakih 18 dni, medtem ko je v ostalih rajonih vsaka skupina na letovanju le 14 dni. Z boljšo organizacijo in večjim zanimanjem vseh množičnih organizacij bi tudi v drugih rajonih mogli otrokom nuditi daljši oddih in razvedrilo v prosti naravi. noge tekalnega gospodarstva kamniškega okraja, zlasti varvarstvo, pripravljanje kožuhovine, izdelovanje' pcJ jedel-sfcega orodja, semenarstvo in živilska ndustrija. Pozornost zbujajo zlasti izdelki tovarne gorčic in konserv »Eta« •z Kamnika. P. Pravočasno odpiranje zatvornie v Grubarjevem prekopu bi preprečilo poplave na Barju Zaradi zadnjega deževja Je Mio Ljubljansko barje zelo poplavljeno, »lasti v smeri od Iga proti Ljubljani. Pokošeno seno je ostalo v vodi in bo zgnilo, še huiša pa je škoda na poplavljenih njivah. Nepokošene senožeti se bodo v vodi onesnažile in ibodo dale manj vredno seno. Bilo bi mnogo manj ‘škode, «e bi pravofasno odprli zatvorniee v Gruberjevem prekopu ter s tem omogočili sproti odtok narasle vode. Sedaj pa pomislite! V petek, drugi vedri dan po deževju, so bile zatvorniee še vedno odprte kakor v času, ko ni hujšega deževja ln {poplave. Zaradi take malo marnost se torej dela milijonska škod» po Ljubljanskem barju prizadeti prosimo, naj oblast zadevo preišče! odpirači izatvornle pa naj vedo. da se za-tvomlce v Grubarjevem prekopu ne odpirajo Sele tedaj, ko Je poplavljen sam prekop, marveč, čim pade obilo dežja ter preti nevarnost poplave. Poleti Je izaradl barjanskega rastlinja možna .poplava v obrobnih predelih barja, ko se to v Ljubljanici v mestu še ne pozna. 2e tedaj je potrebno *a-tvomice dvigniti, pa bo oblina voda lahko sproti odtekala. — D. Da bomo imeli dobre gasilce... Da bi usposobili čim več gasilskega kadra po novih pravilih, je širši okraja ni odbor gasilske zveze v Poljčanah na svoji zadnji seji sprejel sklep o prireditvi štiridnevnega tečaja za gasilske podoficirje, poveljnike čet in ostalega moštva, kt bo od 9. do 12. avgusta v Siov Bistrici. Gasilski strokovnjaki iz Maribora in Poljčam bodo imeli v dopoldnevih strokovna predavanja, popoldne pa praktične vaje. Ob zaključku nameravajo v Sloy. Bistrici prirediti večjo gasilsko vajo, pri kateri bodo nastopili .vsi tečajniki, ki jih bodo posamezna društva poslala v ta tečaj. L. V. Novo knjige in revije Prejeli »mo: Božidar Borko: Hvala vam, knjige! Govor o-b' odprtju knjigarne SKZ v Wol-fovi ulici dne 30. IV. 1951. Bibliofilska izdaja Slovenskega knjižnega zavoda ob 400 letnici slovenske knjige. Ljubljana 1951. Strani (IS). 8». Mladi svet. Poljudno znanstvena revija za lzvenšol&ko vzgojo. Izdajata Pedagoško društvo LRS in Svet Zveze pionirjev Slovenije. Leto I., It. 5—S. Ljubljana 1951. V Beograda bedo prodali 1 nad 1000 Uš delareem in uslužbencem V aplošni ljudski imovini v Beogradu j« tudi 1100 hit s enim ali dve-ml stanovanji. Po odločbi mestnega Izvršnega odbora bodo te »tavbe v kratkem prodali delavcem in uslužbencem, ki jih bodo lahko odplačevali 20 let. Cene bodo postavljene, ko iz-' ide navodilo za izvajanje' uredbe o graditvi delavskih in nanaeščeaskflh. stanovanjskih hišic. Pismo Blejčana našemu uredništva Zadnjič sem bral v vašem lista, da je dobil mestni ljudski odbor na Bledu zaradi posebnih nalog, ki so v zvezi z njegovim tujsko-pro metnim zndčajem, poseben statut. Tako naj bi v bodoče sam odločal in opravljal stvari, ki so bile doslej v pristojnosti okrajnega ljudskega odbora v Radovljici. Približno tak je bil vsekakor smisel vašega članka. Vendar doslej še ni nobenih vidnih znakov te «blejske samostojnosti«. Zato naj opozorim na nekatere stvari, iti «e tičejo slasti prometne in Javne, higiene. Majno Je treba na primer asfaltirati ali kako drugače predelati cesto, ki pelje od hotela »Union« do Jelovice. Oblaki prahu se vale ves dan na tej prometni cesti in mučijo številne mimoidoče geste kakor tudi domačine, ki stanujejo ob tej cesti. Poredko škropljenje a vodo prav nič ne zaleže. Druga, sel« bolestna točk», Je naš Blejski grad. »Zaradi popravljanja« Je, še vedno zaprt. Kaj le popravljajo? Po naši sodbi nič. Skrajni ča* bi Ml, da merodajni krogi prenehajo s takšnimi Jalovimi Izgovori ln odpro grad za javnost. To naj uredi mestni ljudski odbor čim prej. Ob parka, sluti ob pod, M vodi od Metaklje do Jezera, Je ogromno smetišče. Podobne Je ek poti, ki polje na severnem robu parka. Dan za dnem gredo tod mimo trume okrevancev in bolehnih ljudi in vdihavajo neznosen smrad. Tudi te kupe smeti naj odpravi mestni ljudski odbor čim prej; če ne, mu bome Blejci morali očitati malo-marnost la higiensko zaostalost. Zelo pereča je tudi zveza s postajo Bled - jezero. Tista sedanja dvakratna avtobusna zveza ne zaleže nič prida. Po tej cesti se mučijo vsak da» cele voljni. — Pozdravlja Vas — B. B. Metliško gasilsko društvo bo proslavilo 80-letnieo svojega obstoja To soboto in nedeljo bo prostovoljno gasilsko društvo v Metliki kot eno naj-starejših, če ne najstarejš* gasilsko društvo v Sloveniji slovesno proslavilo 80-le-tnico svojega obstoja. Leto 1871 je do sedaj veljalo za njeno rojstno letnteo, vendar je lz starih članskih imenikov razvidno, da je društvo obstojalo že leta 18S9 ip je poteahtakem najstarejše gasilsko društvo v Sloveniji, pred ljubljanski m, ptujskim in laškim, ki so bila ustanovljena šele naslednje leto. Vsekakor bo ta svoj visoki življenjski Jubilej društvo lepo proslavilo že v soboto 4. avgusta z baklado in, svečano akademijo, naslednji dan dopoldne pa s slavnostno sejo, na kateri bodo najstarejšim ln najzaslužnejšim članom podeljene diplome ln pohvale. Popoldne bo velika sektorska vaja, na kateri bodo tekmovale vse belokranjske gasilske čete ' s 15 motornimi in ročnimi brizgalnami. Nastopila bo tudi metliška pionirska četa, ki je v zadnjih dveh letih pod vodstvom načelnika tov. Martina Cmuglja dosegla prav lepe uspehe. Po vaji bodo objavili rezultate tekmovanja. nakar bo velika ljudska veselica s srečolovom. Prijateljem gasilstva ln Bele krajine se nudi lepa prilika, da manifestirajo za to najstarejše slovensko gasilsko društvo in dajo s tem priznanje njenim članom, hkrati pa prežive lep dan med gostoljubnimi Belokranjci. —r Ali res ne gre brea posredovalca? Dne 5. julija j« kmetijska zadruga v Žužemberku z dopisom naročila pri tovarni cementa v Anhovem vagon cementa. Po treh tednih Je dobila lz tovarne odgovor, da imajo sicer cement za prosto prodajo na zalogi, vendar naročila neposredno iz zadruge ne mere upoštevati. Zadrugi nasvetujejo, naj se obrne zaradi cementa prek« podjetja »Železnica« ali trgovske agencije, kajti njihova tovarna izvršuje naročila samo preko grosističnega podjetja. zakaj so potrebni pri vagonsklh na ročilih cementa posredovalci, saj to naročilo le zavlačuje in tudi noben posredovalec ne dela zastonj, kar pomeni podražitev predmeta v prodaji, zanima ne samo kmetijsko zadrugo v Žužemberku, ampak tudi potrošnike. Da ni morda vmes kakšen Mrokrat-dlstributerT (r) BESEDA NAŠIH CITATELJEV Dobri posamezniki tvorilo dobro skupnost Izdan Je bil odlok MLO Ljubljana, kaj, kara, kako ln kdaj mladina sme ali ne »me. Ta odlok so toplo pozdravili — jerjemimo, le tisti, ki že sami glodajo na to, kako se razvija duševna, moralna stran njihovih ali pa morda tudi ne ajihovih otrok, Taki, ki se za vzgoje ne brigajo, sa pa tudi za to niso zmenili. V časopisju smo zasledili mnenja, kako naj gledamo na vzgojna vprašanja. Pod naslovom »Kaj se lahko zgodi, če zanemarimo vzgojo tvojih otrok«, ugotavlja pisec članka, da morajo skrbeti ta vzgojo v prvi vrsti starši, potem pa šola in delavnica, obenem pa ugotavlja, da se nekateri starši za vzgojo ne brigajo in je sploh ne čutijo za svojo dolžnost. V članku s dne 18. julija »Nekaj misli k odloku o varstvu mladine« V. C. pametno ugotavlja, da hočemo svobodno. odločno, razgledano mladino, da je le-ta skrb nas vseh, da moramo predvsem — nenehno ln dosledno — vzgajati z zgledom. Pač pa je V. C. ostro proti »policijskim« metodam pri vzgoji, češ, to je dobro le v kapitalistični družbi. To pa je teoretično gledanje. Marsikak ukrep bi bil odveč, če bi bili v s i ljudje- zreli. Poglejmo dejansko življenje! Vidimo, da se posamezni starši ne brigajo za vzgojo niti za varstvo otrok. Zaradi takih staršev bi bili pač potrebni »policijski« ukrepi! Neki učitelj mi pripoveduje: Deček v S. razredu ni hotel sneti klobuka, ker je imela tudi neka deklica ruto na glavi (trgalo jo Je po ušesih). Učitelj ga je opominjal, svaril, prepričeval, trkal na žilico spodobnosti in časti — zaman. Učitelj je zagrozil, tedaj pa Je deček zrasel: »Udarite, če si upate! Vem (mamica mu je novedala!). da ne smete!« Ce bi bil fantič tepen, bi bilo učiteljevo »grozodejstvo« javljeno na okrajni šolski svet. Malt junak pa je žel odobravanje in občudovanje svojih sošolcev. Drug deček je razgTlzel vse pisalno orodje. Učiteljevo svarjenje ni zalegle In Je to povedal staršem. Pa Je rekja mati: »Kaj ga učitelj »rihta«, saj je za to plačan!« Nekdo drugi preklinja in uvaja sošolce v razne skrivnosti (vse to se godi v ljudski šoli). Otroei gove-'ilje stvari, ki jih niti ne razumejo. Uči-:telj kaznuje pohujšljivra ln prosi starše, naj store svoje. Odgovor: »Naj ga učitelj«. Naj nihče ne reče, da učitelj ni znal najti poti do otroka, saj je zrel mož in dober pedagog, otrok pa mu le nedostopen, ker doma čuti zaslombo. Ali bo pri takih starših kazenski ali »policijski« postopek odveč, neprime- proeesijo ljudi. Comu to? Majhen avto-/ ren za našo družbo? Ne, nuj’no je potre-bus k vsakemu vlaku, pa bomo zado-jf gen. Ce takim staršem, kt so edini ali pa poglavitni fcrivef, da je otrofc slab. ne zadostuje mila kazen, ki bi nujno morala biti uvedena, naj bo odmerjena strožja. Družba ne more biti do tega ravnodušna. Tu spet nastane vprašanje, kdo b! moral vplivati na starše in otroke. Odgo vor: vsak posameznik in skupnost. Mno žične organizacije! Mladinska organizacija ima moč in dostop prav gotovo le do tistih, ki so tudi doma dovzetni za vzgajanje. Mladi anarhist pa nima čuta dolžnost) in odgovornosti in ne pozna časti. Metode prepričevanja tu ne pridejo v poštev. Množične organizacije in vsak posameznik naj bi v takih primerih pazile, kake» ravnajo starši, v kolikor že same ne morejo vplivati. Nekje bj moral biti oblastni organ, ki ki smel in moral pri takih starših ukrepati. Tak organ je potreben, saj nekateri starši dostikrat sami ne vedo, kam smejo peljati otroke. Neki mož vodi svojo 12 letno hčerko s seboj v gostilno. Ko se napije, Je prav on tisti. Hi pohujšuje druge in hčerko: goste v gostilni »zabava«, pri tem zgovorni gibi telesa in nespodobne in nesramne besede pač tudi otroku vzbujajo zanimanje, sčasoma pa tudi razume. Neka gospa vodi svoje otročiče k vsem filmskim Večkrat naj nas obišče Pred nekaj dnevi so v St. Vidu nad Cerknico mnogi vaščani prvič v svojem življenju gledali filmsko predstavo. Obiskal jih ie potujoči kino. Četudi ni nihče vedel za njegov prihod, se je kmalu nabralo precej gledalcev, ki so bili nad filmsko predstavo navdušeni. SentvidČani pravijo, na'j bi jih potujoči kino epefc kaj kmalu obiskal, saj so tako odmaknjeni od sveta ln daleč od večjih kulturnih sredšič. h A. predstavim. Ce je sama slučajne toliko pametna, da na primer za‘»Ples na vedi« ugotovi plehkost, ima njen 13 letni sinko vendarle dovolj snovi, da razmišlja in goji želje. Bo tu miličnik pri vratih kinodvorane ali kontrola v lokalu res odveč? Odlok MLO vsebuje omejitve, do katere ure sme mladina gledati predstave. Važno bi bilo še, kaj sme mladina gledati. Mladina življenja ne razume. Kar je n, pr. v filmu za odraslega le nujna slika v zgodbi, Je lahko otroku glavni prizor, v njem vidi jedro vsega. Kar je za nekoga zdrgvo. je za drugega lahko strup! Ko pripuščamo mladino k predstavam, bi morali biti strogi. Razsodni ljudje bi odločali, kateri filmi so neprimerni za mladino Izpod 14» kateri pa za mladino izpod 18 let. Vsak film naj bi imel tozadevno označbo. In tega bi se potem morali držati v Ljubljani in na deželi! Ce posamezni starši niso toliko razsodni, naj bo razsodna skupnost in nat ostro ukrepa proti kršilcem naredb! Zavedajmo se. da Je 6krb za družbeno kulturo in moralo vsaj tolikšne važnosti kot skrb za materialno družbeno varnost! L.e dobri posamezniki tvorilo dobro skupnost! Tu še besedo o podeželskih veselicah. Nihče se ne spomni, da hi spodil 15 letnega plesalca opolnoči domov, nihče ne nrepove prodajati alkoholnih pijač 16-letnikom. ki se nanijelo tudi do nezavesti. Kot ima miličnik v krvi. da tl zabrani brečkanje cestnega kriß’ßea pred ljubljansko pošto, naj bi imel v krvi tudi. da bi ob takih prilikah uporabil svoja polnomočja! Ce bi uvedlf tako nadzorstvo, bi tista mladina, ki jo pravilno vzgajamo, ne bila ,prav nič na škodi, saj bi sl dala dopovedati, da ukrepi niso zaradi tistih, ki Jim zaleže beseda. Tudi ne smemo misliti, da naj z nastopom »policijskih« ukrepov preneha raetGda prepričevanja. Pomnimo, da so -nclicijski« ukrepi le zaradi slabih ljudi! K. S» Nekai besed o našem avtobusnem prometu V mislih imamo predvsem Bohinj, kjer v poletnem časti vzdržuje Slovensko avtomobilsko podjetje redno avtobusno zvezo med postajo v Boh. Bistrici in jezerom Vvtobus je v sezoni vedno prenapolnjen in vožnja v njem zelo neudobn?_ Vendar je to že navaden pojav, ki ga povzroča pomanjkanje vozil skoraj na vseh avtobusnih progah. Druga .stvar pa je -vozna cena, ki je na tej progi povsem nepravilno odmerjena in pretirana Za vožnjo od Bistrice do jezera, t. ]. 6 km. je tarifa kar 35 din za notnika brez prtljage. Da h! to ceon opravičili ali jo vsaj soravili v sklad z določeno tarifo, so kar svojevoljno določili razdaljo od Bistrice do jezera na 10 km (glej Putnikov vozni red!). Bržkone n! to tiskovna nanaka. saj jo bila Ista napačna razdalja navedena tudi lani. Poglavje zase je nevljudnost avtobusnega osebja, šoferjev in sprevodnikov. Človek razume, da zlasti v današnjih razmerah ni mogoče vsem ustreči, vendar uslužbenci ta položaj le premno-gokrat zlorabljajo. Nevljudni in osorni in celo s tujci ne ravnalo prijazno. Naj pove primer; v izletniškem avtobusu, ki vozi ob sobotah iz Ljubljane naravnost v Bohinj in se v nedeljo zvečer vrača, šofer ali sprevodnik ne pustita kljub želji potnikov, da bi okna vsal deloma zaprli. Hočeš, nočeš se moralo potniki pokoravati njuni volii. S primernimi ukreni bi t»» napake, ki J|h opazujejo in se jim čudilo tudi tuji potniki, kaj kmalu odpravili. B. V. Popravek Tanjug popravlja takole svoje besedilo govpr2 maršala Tita na Kozari: V odstavku, ki se začenja z besedami »Omenil bi tudi nekatere napake . . se mora drugi stavek glasiti: »N. pr. naše banke, ki kreditirajo kmetom, so imele včasih napačno stališče do zadružnikov zgradi slabe ekspeditivnosti, trgovski, kmetijski in finančni organi pa pri obdavčevanju itd.« V istem odstavku -se mora tretji stavek. če štejemo od konca, glasiti namesto: »Banke ga v tem ne smejo ovirati* pravilno takole: »Naši organi ga v tem ne smejo ovirati.« NAROČNIKE. ki še niso poravnali tekoče naročnine, prosimo, naj te tskojjaicatete. če želijo naš list prejemati nepretrgoma. Po ustavitvi bomo dnevnik pošiljali le če bodo nakazali zaostanek in naročnino za dva meseca vnaprej. UPRAVA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« 5LA JE PRVA ŠTEVILKA SLOVEN- I XGA ILUSTRIRANEGA MESEČNIKA mm ZANIMIVIMI ČLANKI E* fRIKAZI DOMAČEGA IN TUJEGA FILMSKEGA SVETA Dnevne vesti KOLEDAR Torek, 31. julija: Ignac, BolaslhV. Sreda, 1. avgusta: Cedomir. SPOMINSKI DNEVI 31. VII- 1870. t- Rojen pisatelj Rado Murnik. 31. VII. 1866. — Umrl skladatelj Franc Liszt. 31. Vil. 1914. Francoski socialist Jsan Jaures umorjen. ^ Prof. dr. Hebein ne ordinira do «ep- temora. _ 2244-n Dr. Grebene Anton zopet ordinira. Dr. Orel Vladimir zopet redno ordinira. 2245-n Na gozdarski fakulteti v Zagrebu je bil te dn; diplomiran ing. Strohmaier Rudi. Hrastnik—Maribor. 2239-n Strokovni izpiti iz gozdarske stroke za naziv »nižji gozdarski inženir« se’ prično 15. oktobra pri Glavni upravi za gozdarstvo LRS v Ljubljani. Strokovni izpiti iz gozdarske stroke za naziv »nižji goz^ da raki tehnik« 21. oktobra istotam. Prijave je treba poslati iznitni komisiji za gozdarsko sfroko pri Glavni upravi za gozdarstvo LRS najkasneje do 15. septembra. — Glavna uprava za gozdarstvo LRS. 2242-n Clane Pedagoškega društva LRS in udeležence kongresa pedagoških delavcev na Bledu 1950 pozivamo, da najkasneje do 15. septembra dvignejo v svoji krajevni poslovalnici Državne založb'-Slovenije kongresni zbornik II. In III. TO RI.O III. Glavnega mesta Ljubljane obvešča vse vojne obveznike, stanujoče na teritoriju RLO III, kateri se Čutijo idravstveno nesposobni za službo 'v JA, ki bi hoteli iti v Vojno lekarsko komisijo. naj se predhodno javijo na RLO III. referentu narodne obrambe Ob Ljubljanici 29-1, soba 19. Prijave se sprejemajo od 1. do 10. avgusta 1951. Uradne ure za stranke od 9 do 12. razen nedelje. — Iz pisarne tajništva IO RLO III. Planinsko društvo Ljubljana - matica priredi od 5. do 7. avgusta skupinski izlet preko Vrat—Triglava—7. jezer—Komne—Savice. Odhod v nedeljo ob 5.10, povratek v torek ob 20. Cena izletu, to je vodstvo, vožnja z železnico, dvakratno prenočevanje in prevoz z avtom din 300. Prijave do petka do 18 v društveni pisarni. 2248-n Tovarna perila Celje otvarja 1. avgusta lastno prodajalno »Konfekcija« v Kolodvorski ulici. V njej so Vam na izbiro vsi izdelki moške in ženske konfekcije. V posebnem oddelku prodajalne bodo naprodaj konfekcijski in • galanterijski Izdelki polivinila. 2242-n Obveščamo prebivalstvo mesta Maribora in okolice, da ima tov. Narat Ku-nigunda. rojena 1. marca .1902. diplomirana babica iz Maribora, Sp. Radvanje, Streliška ulica 62, ponovno pravico izvrševanja babiške prakse, katera ji je bila začasno odvzeta zaradi zdravstvenih razlogov. Mestni ljudski odbor Maribor — Svet za ljudsko zdravstvo. 2240-n 10. IN 15. AVGUSTA ŽREBANJE DRŽAVNE LOTERIJE ZA 180 DIN LAHKO DOBITE MILIJON DIN PO POSTI POŠLJEMO TISTEMU. KI PLAČA VNAPREJ POŠTNINO IN SREČKE. Prodajalnlca srečk, Ljubljana, TyrSeva 11. KINO LJUBLJANA: Kino UNION: Italijanski film: .Suša«. Kratki film: »Sport na vodi, Predstavi ob 18.30 in 20.30. Kino MoSKVA: avstrijski film: »Eroica«. Kratki film: Jz tehnike filma, predata-vi ob 18.30 in 20.30. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 17.30 dalje. Kino «TIVOLI«; angleški film: »S čredami čez kontinent«. Predstava ob 20.38. Pred predstavo kratek zabavni spored. Prodaja vstopnic od 19 dalje. SISKA: američki film: »Njen otrok«. Srbski mesečnik 38. Predstava ob 20. LETNI DOM LJUDSKA MILICA: angleški film: »Fanny«. Filmske novosti 27. Predstava ob 20.30. VEVČE: angleški film: Johnny Franco*«. Kratki film: »Zaradi onega zjutraj«. RADIO TOREK, IL JULIJA: Poročila ob 5.15, 6.00, 12.30, 15.M, 19.0«, 22.00, 23.55. — 5.00 Jutranji pozdrav. 5.25 Slovenske narodne pesmi. 5.50 Jutranja telovadba. 6.15—7.00 Pisan glasbeni spored, vmes gospodinjski nasveti. 12.00 Igra orkester Glenn Miller. 12.40 Zabavna glasba, vmes objave. *13.60 Španski motivi v glasbi. 13.50 Gospodinjski nasveti. 14.00 Pojo zbori naših SKUD-ov. 14.30 Z mikrofonom sredt življenja ln dogodkov. 15.15 Zabavna glasba, vmes objave, 15,30—16.00 Prenos iz Maribora. 18.00 Zelen ste — poslušajte! 19.10 Glasbena medigra. 19.20 Priprave za proslavo Tavčarjeve stoletnice. 19.30 Slovenske zaljubljene — pester spored narodnih pesmi. 20.00 Simfonični koncert Radia Ljubljana. 22.15 Kaj bo Jutri na sporedu. 22,30 Znani orkestri igrajo zabavno glasbo — na valovih 202.1 In 212.4 m. 22.30 Oddaja za Inozemstvo v nemščini — na valu 327.1 m. 22.45 Oddaja za Inozemstvo v Italijanščini — na valu 327.1 m. 23.30 Franz Schubert; Godalni kvartet št. 1 v Es-du-ru, op. 125. 24.00 Zaključek oddaje. OBVESTILA AMERIŠKI SLOVENCI, KI BIVATE NA OBISKU V SLOVENIJI! Putnik vLjubljant priredi v času od 12. do 26. avgusta več izletov z avtobusi po Primorski. Dolenjski in Štajerski- Vsi ameriški Slovenci, ki bi se teh izletov udeležiti, pošljite brezobvezno svoje naslove PUTNlK-u, poslovalnica za tno-zemce Ljubljana, tel. 52-77. kateri Vam nudi informacije 1n dostavi po pošti brezplačno programe izletov. 2463-a OBVESTILO Sporočamo cenjenim odjemalcem ln vsem dobaviteljem, da Je z dnem 1. julija ustanovljena Krajevna trgovina v Maren-bergu s poslovalnicami: trgovina z mešanim blagom KLO Marenbcrg. Naprošamo dobavitelje za ponudbe. 2426-A POHIŠTVO SOBNO IN KUHINJSKO, stole, ležalne stole, otroške posteljice, vrtne mize in stole, vezane plošče, furnir, rezan les vseh vrat, parket nudi podjetje »Le« Ljubljana«, Trgovina s pohištvom, Tyräeva 34 ali poslovalnica Linhartova štev. 3. 3430-a SEJMI V SLOVENJEM GRADCU ‘ Mestni ljudski odbor Slovenj Gradec or ganizira v cilju povzdiga živinoreje in, da se omogoči višja izbira in medsebojna zamenjava, živinske sejme, združene s kramarskimi v naslednjih dnevih preko celega leta. Živinski in kramarski: 25. januarja, 12. maja, 10, avgusta in 19. novembra. Samo živinski: drugo soboto v februarju, prvo in tretjo soboto v marcu, prvi ponedeljek v septembru ln prvi ponedeljek v oktobru. Sejem, ki pride na nedeljo ali praznik, je naslednji delovni dan. POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM Direkcija mestnih gostinskih podjetij, Ljubljana, Resljeva cesta 14 a je na podlagi odločbe IO MLO Ljubljana, Tajn. št. 439/51 S/L z dne 1. junija t. 1, prešla v likvidacijo. Da bo do določenega dne, to je 31. avgusta 1951 uspešno lahko končana, pozivamo vse upnike in dolžnike, da prijavijo svoje terjatve oziroma poravnajo dolgove najkasneje do I*. avgusta 1951. Direkeija meetnih gostinskih podjetij ne bo priznala nobenih terjatev napram sebi, ki bi bile prijavljene po navedenem terminu, dolžnike pa bo sodno izterjala. Likvidatorji. . 2462-a POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM Po odločbi izvršnega odbora KLO Gor. Logatec štev. 862 * dne 2|. Julija 1851 Je Krajevna gostilna Gor. Logatec štev. 548 z dne 21. julija 1951 Krajevna kovaška delavnica Gor. Logatec, štev. 647 z dne 21. Julija 1951 Krajevna krojaška ln šiviljska delavnica v Gor. Logatcu s Istim dnem v likvidaciji. Pozivamo vse upnike In dolžnike, da prijavijo svoje terjatve ln dolžnike, da poravnajo svoje obveznosti do 30. avgusta 1951. Po tem roku terjatev p* bomo priznali, dolžnike pa bomo Izterjali sodno. ŠOLSTVO GLAVNA UPRAVA ZA KMETIJSTVO LR SLOVENIJE v Ljubljani raspisuje 1* mest is vpis učencev v I. letnik Kmetijska strojnega tehnikuma, Vinkove! v šolskem letu 1961-1952. Šolanje traja štiri leta. — Kandidat, ki se želi vpisati v to šolo, mora Imeti dovršeno nižjo srednjo šolo z .zaključnim Izpitom in event, z odličnim uspehom dovršeno sedemletko. Lastnoročno napisani prošnji naj kandidat priloži; nadnje šolsko spričevalo, rojstni list. zdravniško »pričevalo, kratek živ.laniopis, potrdilo o lmovinekem stanju (Izdano od poverjeništva za finance). Učenci, ki iz-polnjujejo pogoje za sprejemanje štipendije, jim bo Ista zagotovljena. Prošnje bo sprejemala Glavna uprava za kme* tijstvo LRS. Ljubljana, Vilharjeva 33. — Rok za dostavo prošenj je 20. avgust. -Glavna uprava za kmetijstvo LR3. 2480-a OPOZORILO ODJEMALCEM VODE IZ MESTNEGA VODOVODA Uprava Mestnega vodovoda v Ljubljani obvešča svoje odjemalce, da bo od 1. avgusta t. 1. dalje zopet mesečno odčitavala vodomere ln kasirala. Z ukinitvijo dosedanjega pavšalnega zaračunavanja s tro-mesečnim obračunom bo zopet možna mesečna kontrola vodovodnih instalacijskih naprav in se bodo zmanjšale Izgube vod« zaradi počenih cevi. ker bodo no* trošnlki lahko mesečno ugotavljali prekomerno porabo vode na podlagi računov. Istočasno Mestni vodovod ponovno opozarja zasebne Jastnike zgradb, da račune za vodo plačujejo takoj lnkasantu; v primeru, da imajo ugovore proti izkazom vodomerov, pa najkasneje v roku 3 dni po prejemu računov. Računi za instalacijska dela so plačljivi takoj inkasantu ob predložitvi. Vse primere brezuspešnih opominov bo Mestni vodovod kot doslej odstopal civilnemu sodišču v tzterla-vo. 2408-a MALI OGLASI V SLUŽBO SPREJMEMO: korespontjent-ko z znanjem jezikov, električarja, kovinostrugarje ln strojne mehanike. — »JAVOR«, St. Peter na Krasu. 7460-1 IZUČEN AVTOMEHANIK s šoferskim izpitom, star 20 let, išče službo avtovo-zača k osebnemu avtu. Sem soliden, trezen, zdrav ln bom službo vestno opravljal. Ponudbe poslati na Stane Smole, Sibeniška ulica št. 19, Ljublana. 7462-1 KUHARICA, starejša, samostojna gospodinja Išče ‘ namestitve v Ljubljani. — Naslov v oglasnem oddelku. 74/64-1 AVTOMEHANIK—ŠOFER išče službo. — Ponudbe na oglasni oddelek pod »Miren«. 7472-1 KUHARICE IN MIZARJE sprejme takoj institut za kostno-sklepno tuberkulozo Rovinj (na morju). Nastop takoj. Plača po uredbi. Stanovanje ln hrana z a* slgurane. Pismene ponudbe • podatki o strokovni sposobnosti poslati direktno na upravo Instituta. 7455-1 AVTOMEHANIKA, verziranega, X mojstrskim izpitom ln daljšo prakso sprejme večja avto-senvls delavniea na Gorenjskem. Plača po uredbi in dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe pod »Avtomehanik« na oglasni oddelek. 7454-1 POSLOVODJO in pomočnika za brivski salon išče Tovarna usnja Konus v Slovenskih Konjicah. 7457-1 SAMOSTOJNA administrativna pisarniška moč dobi takoj «lužbo. — Uprava bolnišnice. Jesenic«. 7439-1 PEKOVSKEGA POMOČNIKA. Zmožnega dela pri peči, sprejmem takoj. Franc Rozina, parna pekama, Zagorje eb Savi, 7447-1 KLAVIRSKA HARMONIKO »Honer«, 80 basov, novo, prodam- Naslov v podružnici SP Zagorje ob Savi. 7466-4 AVTOGUME: 1 kos 6.00x18 protektiram, 3 kose 5,60x15 prodam. Naslov v podružnici SP v Mariboru. 7488-4 OPREMO GARAŽE, razno orodje, ležaje in drugo prodam Naslov v podružnici SP v Mariboru. 7469-4 ZENSKO«. KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v podružnici Slov, poročevalca Kranj. 7433-4 RliODAlvl aUZObLC, Z OpcLO *l**l, v Poljčanah, i elektromotor o-m po. KS v dODrtan stanju in spc.ns.uo steno okrog 4 m širorto, visoka —ziocm. — Trepanc Jože, Sc. Jm.j pr* Cf.ju. 74)0-4 KOVDNOZELLZ.NI BOjLLxt loO * za toplo vodo v kuhinji ter razuene ženske obleke prodam. Naslov v oglasnem oddelku SP. 7471-4 DIATONIČNO HARMONIKO, tritonszo, prodam. Dolenc Anion, Stražišče st. 64, Kranj. 7434-4 MOSko KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Kranj, Maistrov trg štev. J, n*s-nik. 7435-4 ROc.NO BRIZGALNO, prevozno, v upo-raDnem stanju, proaa Prostovoljno gasilno društvo Ivanjkovci, Okraj Lju.o-mer- 7456-4 PRODAM KOTEL za štedilnik in kozo z mladiči. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Celje. 74*2-4 »JAVOR«, St. Peter na Krasu kupuje po naj višjih cenah — vse vrste hlodovine. 7459-5 PRODAM električni štedilnik na 2 greica, vodno črpalko (ročno) za vodnjak, ter otroško gugalno banjo. Naslov: Ježica štev. 108, od 16 dalje. 7451-5 OjPREMO pa buffet (točilna miza, pult. omara, črpgjka za pivo, tehtnica, hladilnik (električni), mize, sto**) kupim. Naslov v podružnici Slov. porocava.ea v Mariboru. 7467-5 HiSO ali vilo v Kranju zamenjam za slično v Ljubljani. — Ponudbe pod »Kranj« na ogl. oddelek. 7465-7 KUPIM HISO s sadnim vrtem. Plačam takoj. Ponudbe na podružnico Slov. poročevalca Trbovlje. 7440-7 OPREMLJENO SOBO iščem. — Ponudbe pod »Kozmetičarka« na ogl. odd. 7250-9 DOSMRTNO STANOVANJE nudim upokojeni bolničarki za malo pomoč. — Ponudbe pod »Mir« na podružnico Slov. poročevalca, Kranj. 7437-9 ZELO LEPO SOBO v severozahodnem delu periferije — zamenjam za sobo kjerkoli. Naslov v ogl. oddelku. 7452-9 IZGUBILA SEM, oziroma mi je bila vzeta Ustnica na tramvaju št. 4 od pošte do Viča. Najditelja prosim, da dokumente in bone vrne za nagrado, na naslov v osebni izkaznici. 7463-1# KPREKLICUJEM za neveljavno sindikalno izkaznico na ime Kendašič Jovanka, Kranj, Vrtna ulica 1. 74S6-11 PREKLICUJEM bloka invalidskega podjetja Zvezda, Kranj, o prejemu krila ih pulovarja. za neveljavna (štev. 14499, 145Š0). — Polane Franc, Kranj, Primskovo. 7*38-11 PROSIM TOVARIŠA, ki se je og.a.il dne 23. julija na Sv. Petra cesti 55 zaradi vrnitve osebne izkaznice, da »e oglasi čim preje istotam, ali pa naj poš ie izkaznico po pošti. 1481-11 UMRLI Globoko potrti naznanjamo, da je dne 30. julija umrl v bolnišnici IVAN OGRIN, bivši trgovec in posestnik na Laverei, star 76 let. Pogreb bo J. avgusta ob 16 v Rudniku. — Žalujoča tena Tonea roj. Svigeljnova, hči Nuška, brat France, sestra Francka in ostalo sorodstvo. — Počivaj mirni Sporočamo žalostno vest, da je po težki /bolezni umrla naša ljubljena mama, sestra in teta BRIGITA FERLIČ, pogreb bo v gredo l. avgusta ob 17 iz mrliške vežice sv. Janeza na pokopališče. — Žalujoče rodbine Ferlič. OnlČ, Logar in Jae. — Ljubljana, 30. julija 1931. Znancem ln sorodnikom sporočamo, da je umrla naša mama in stara mama FRANCKA CÖP, šivilja. Pogreb bo v sredo 1 avgusta o-b 1«. url iz Ukove ul. na jeseniško pokopališče. - »afcatoča dni» žina Cop - Dolenc. Iz Ilirske Bistrice v Brkine n. KOLO ZVEZNH ATLETSKI USI Šest udeležencev \ finalnem tekmovanju Ce ne bi bili tovariši na okraju tako prizadevni, kakor so, Brkini letos še ne bi dobili iuci. O tem, kako so 19. julija končno rešili del dodeljenega, nato nekajkrat zmanjšanega in končni celo črtanega investicijskega kredita, bi lahko napisali celo brošuro. Kar celo knjigo p» bi napolnilo pripovedovanje o navdušenju in naperili ljudi, ko je šlo zato, da s prostovoljnim de lom posekajo, olupijo in prepeij^j< 2000 osem do 14 m dolgih droaoy in izkopljejo prav toliko do poldrug meter globokih jam. Samo za jame bi bili 'poklicnim delavcem morali pla. čati skoraj pol milijona. V Tomnjali. Pregnrjah, Tratah in Ostrožnem brdu že stoje lične transformatorske postaje, ki so jih delavci podjetja »DES« te etn začeli povezovati z daljnovodi in omrežjem. Petsto hiš malih in srednjih kmetov v 22 brkinskih vaseh bo na jesen spravilo petrolejke med ropotijo. Skupna dolžina omrežja visoke napetosti, vključno tistih osem vasi na področju Podgore, ki ga prav tako letos elektrificirajo, znaša 30 km, nizke napetosti j>a 50 km. »Saj tudi v elektriko nismo verjeli, pa bo le!« Tako je zavrnila Gustinčičeva s šte_ Vilke 37 v Tatrah sosedo, ki je med razporedom o gradnji ceste čez Brkine vztrajala v svoji neveri, češ, saj ne bo nič. Ce bi vsi Brkinci tako mislili, tudi elektrike letos še ne bi dobili v svoje kraje. Kljub velikemu navdušenju pa je bila stvar nemalo kočljiva, ko so prišli v prve vasi monterji mestnega elektropodjetja iz Kranja, da vzidajo hišne napeljave. Iz strahu pred izdatki so odgovarjali ljudje monterjem nekako takole: s čim, bomo le plačali; saj še hiš nismo dostojno odnovili: mar naj napeljemo luč v te podrtije? — Ko so jim dopovedali, da bo začasno plačal okraj., so se vdali in da. nes je po hišah brkinskih vasi, kjer trenutno delajo monterji, vse polno prahu, izsekanih kamnitih drobcev in odpadlega ometa. Vdolbine sekajo v stene gospodarji sami, monterji so jjjfi tik za petami od rane zore do pozne noči. Po 14 ur delajo na dan. Mož- in žena sta se marsikje sporekla, ker je žena hotela luč še pred hišo, pa v kašči itd. medtem ko so možje iz »varčnosti« stiskali ter naročali za celo hišo samo tri, štiri, morda še pet luči. Dobro je, da so večinoma zmagale žene, in možje jim bodo gotovo hvaležni za njihovo need jeni jivost, ko bo zasvetila luč In bodo spoznali, kaj to pomeni. Gmajne in njive ter travniki ob trasi omrežja v Brkinih bodo kmalu odmevale od spodbujajočih klicev kme. tov, ki bodo delavcem DES pomagali raznositi pripravljene drogove in jih postaviti že v izkopane jame. Okrajni upravi za elektrifikacijo bo. upsjmo. tudi uspelo, da dobi. tisti varilni apo, rat. ki ji je potreben, da predela že nabavljeno železo v konsole. Kar neverjetno se zdi. da bi takšna malen. kako napreduje delo. Nato bi bili morali iti v Račiče pri- Podgradu in izkopati ter prepeljati uporabne vodovodne cevi na področju garnizona -JA. Preden so se vaščani odločili za to delo, je bilo prepozno. Tako čaka sedaj razpokana vas že pol leta in kd0 bi vedel, ali bo okraju uspelo, dobiti cevi kje drugje. Tudi opažne stene za rezervoar samevajo že dobre tri mesece in res je veliko vprašanje, ali bodo Obrovčani letos prišli do vodovoda, ali ne. Kar nekam značilno je to za Brkine in sicer srčno dobre Brkince: tu začeta cesta, tam nedokončan vodovod, drugje zopet nedn_ grajen zadružni dom, pa na pol Obnovljene hiše. Ali res ne gre drugače?! Gre, samo napačno je, da ljudje čakajo in čakajo... Celo, če ne bi čakali, je jasflo da velikanskih inve drevjem šumele tudi "lepe smreke, raste danes krompir, pa kumare, zelje, paradižniki, koruza in tudi že nekaj sadik — divjakov. Tistih 120.000 din, kolikor je plačala zadružna ekono-.mija v Harijah, ki je lastnica te drevesnice, za rigolanje divjine z buldožerjem, bo že letos nekajkrat vrnjenih. Samo za krompir bodo pri srednjem pridelku — toda v- kaže. da bo pridelek odličen — in po zmerni ceni -izkupičili blizu 600.000 din. Zato ni čudno, če pričakujejo člafti ekonomije, da bodo letos dosegli plačilo 350 diri za en delovni dan. Del drevesnice je že ograjen, vsaj prihodnje leto, ko se bodo vse druge kulture umaknile sadikam, pa bodo ogradili vso drevesnico, postavili hišo za oskrbnika — sadjarja ter napeljali vodp in elektriko. Takrat, ko bodo sadike iz te dre- Tako razrita je vas Obrov že od meseca januarja letos sticij, ki bi jih zahtevala napeljava smotrno speljanega vodovoda v brkinske vasi, še ne bo mogoče dati jutri. Te stvari more rešiti v izredno nujnih primerih vsaj začasno le delavna vaška skupnost. Brez velikih stroškov bi se dale marsikje zgraditi večje cisterne ter kapnice in električni motor bi lahko v marsikateri vasi že v kratkem pognal vodo tja, jer bi bila vsem najbolj pri roki. Kaj se splača Pred slovesom od Brkinov smo si v Hunijah ogledali zametek 6,5 ha velike drevesnice, ki bo dajala plemenite adike sadnega drevja ne le -Brkinom, temveč vsemu ilirsko — bistriškemu okraju. Kjer so še' marca med nizkim vesnice kot zdrava, mlada drevesa v brkinskih sadovnjakih že dajale prve sadove, bo v Brkinih tudi že cesta in Brkinčanom se pač ne bo več treba bati. kaj se bo zgodilo z njihovim sadjem, preden prisipe na trg v dolini. Morda se zdi komu dolgo do tistega časa? Pa se vprašajmo: mar ni strašno hitro minilo zadnjih šest let obnove, velikanskih naporov v gospodarstvu in graditvi države! Tako se bodo tudi Brkinčanom takkat zdeli časi brez cest, vodovoda in elektrike kot že zdavnaj minula preteklost. V našem razvoju preskakujemo cela de. setletja in ni je moči, ki bi nas mogla ustaviti na poti do napredka, sreče in blagostanja za vse delovne ljudi. Frenk Tudi drugi dan atletskega tekmovanja med Spartakom, Odredom, Triglavom in Železničarjem v Ljubljani ni bilo presenečenj Odred je še povečal razmerje v točkah", ki jih je osvojil skupaj 27.457, Spartak 25.597, ljubljanski Železničar 24.439, Triglav pa 22.534 točk.. Zanimive borbe so bile v teku na 5000 m, na 800 m' je bil boj izenačenih tekmovalcev, dobre rezultate pa sta dosegla še Kopše (200 im) in J. Müller (disk). Rezultati so tile: 110 m z ovirami: 1. Zurkovič (S) 16,1. 2. Subeij (O) 16.2; 100 m: Kopše (Z) 11,6, 2. Pokorn (O) 11.7, krogla: B. Müller (O) 13.32! 2. J Müller (O); daljina: 1. Wagner (O) 6.44, 2. Span (O) 6.37; 4x100 m: 1. Odred 46 sek.. 2; Železničar 46.1 sek.; 10.000 m: 1 Skenderovič (S) 34:01,6, 2. Lissizza (Z) 34:09,4; 400 m: 1. Belšak (O) 53 sek., 2. Bardutzky (Z) 53,1; višina: 1. Zgalin (O) 185 cm, 2. Rajčič (S) 180 cm: 1.500 m: l, Kianjc (O) 4:03,2, 2. Mikuška (S) 4:03,3, s. Tavčič (T) 4:09.8. 4. Opaškar (T) 4:100; met kladiva: 1. Vojnič (S) 41.13. 2 Roš (O) 40.30: 200 m: 1. Kopše (Z) ?3.9. 2 Furlan (Z) 24.2; 400 m z ovirami; 1. Olivieri (O) 57 sek., 2. Zurkovič (S) 60 sek . skok s palico: 1. Zgalin (O) 3,20 m 2 St-mšek (T) 3.15 m; 5000 m: 1. Kranjc (O) 15:12.8; troskok: 1. Rajčič (S) 12.99, 2 Wagner (O) 12.91: 4x400 m: 1. Odred 3:30.8. 2. Železničar 3:33.3; 800 metrov: 1 Bardutzky 1:59.9, 2. Mikuška IS) 2:00,0: disk: J. Müller 45.10 m. 2. Medzihradsky (S) 43.37: kopje: J. Müller 50,10 m, 2. čeme (Z) 44,07 m. Milakov skočil s palico 5.95 m V Beogradu je bil troboj med Crvgno zvezdo. Partizanom in BSK Začetek tekmovanja, ki bi moral biti minulo soboto, je bil zaradi močnega naliva preložen na naslednji dan, končan pa bo danes.. Prvi dan je dosegla Crvena zvez- tfranovic državni prvak v tenisu V zaključnih igrah državnega prvenstva v tenisu v Beogradu si je mešani par Mitič, Lazslova prvi priboril naslov državnega prvaka. V finalni igri sla premagala dvojico Petrovič, Crnadak 6:2, 6:1. Rezultati ostalih finalnih iger so tile. mladinke posamezno: JVTilojkovičeva -Damjanova 3:6, 6:3, 7:5; mladinke v dvoje: Lovrecova. Winterhalterjeva : Damjanova, Cvetovičeva 7:5, 6:4: mladinci v dvoje: Nešič. Ristič : Keretič, Tomlja-novič 6:4, 7.5. V igri posameznikov je Branovič vče- raj presenetljivo premagal Mitiča 3:6. 6:2. 6:4. 2:6. 6:4: članice posamezno: Crna- dak : Bačkor 6:1, 6:1: članice v dvoje: Cmadak-Bačkor : Laszlo-Krstonošič 7:5, 6:3: mladinci posamezno: Jagec (Z) : Ristič (Bgd) zaradi mraka prekinjeno pri stanju 4:6, 6:4. 2:0 za Jageca. Poleg te igre bosta danes igrala moška pata Mitič-Maszlo : Branovič-Pa-lada. TOUR DE FRANCE Zmaqeal jp Kohlet Okoli 70 dirkačev, udeležencev tradicionalne mednarodne kolesarske dirke Tour de France, je v nedeljo zaključilo svoje borbe v Parizu, kjer je bil cilj zadnje, 24. e^ape. Nan 40.000 Parižanov je dočakalo te junake, ki so prevozili 319 km. Na cilju sta bila prva Francoz De-ledda ip Italijan Magni s časom b;58:l9. Za njima je privozila skupina, v kateri so bili Ockers (B), Robič (F), Coppi. Bartaii in Biagioni (vsi I), s časom Tatre: — transformatorska postaja konec vas —' simbol napredka tudi v Brkinih utegnila zavleči delo. ki je bilo začeto 5 .tolikšnim navdušenjem! Saj elektrika ne pomeni's*mo luči. temveč tudi motorje in žage. ki bodo ljudem skrajšale dolge, utrudljive vožnje lesa na oddaljene žage in pospešile obnovo. Večno vendar ni mogoče spati na tleh a’i po svisliji. kakor spi marsikateri vojni pogorelec v Brkinih še danes. Hitro in poceni bodo te zase in mis zarski obrati lahko delali tisto najnujnejšo stanovanjsko opremo, brez kamere * življenje res težko, da ne rečemo divje. Ce bodo ljudje le hoteli! In kako je z vodo? Obrov je imei vodovod, toda med voino so čez plitko zakopane cevi mendrali težki sovražni tanki in tako so popokale. Lansko jesen so s kre_ ditom '400.000 din streljali in kopali živo skalo ter naredili tako po celi vasi jarke za'novo vodovodno napeljavo. Domaćini so »pridno« gledali. NOVICE in zanimivosti Ameriška kri. Perzijski ministrski predsednik Mosadek je, kot znano, zelo bolan in je pred kratkim celo po. treboval transfuzijo krvi. Ko je opazil, da je kri, ki jo dobiva, ameriška, je ’ zagodrnjal: »Ce mislite,* da bo to spremenilo moje stališče glede petroleja, se zelo motite.« Večerni molitev. Zahodno berlinski socialistični tisk »Telegraf« je pretekli teden poročal, da so v državnih otroških domovih v vzhodni Nemčiji uvedli novo obvezno molitvico; Händchen falten. Äuglein senken, eine Minute an Stalin denken (s sklenjenimi rokami, medtem ko se zapirajo oči. vsaj za minuto pomisli na Stalina). Letalski rekord Jacqueline Aurlol. Hčerka predsednika francoske republike je ena najboljših ženskih pilotov. Pred kratkim je dosegla no-v svetovni rekord za ženske v pilotiranju. Z letalom tipa. »Vampir« je dosegla hitrost nad 900 km na uro. Dosedanji rekord je držala .Jacqueline Cochran. Mamila v velblodovem želodcu. Tihotapljenje mamil se vedno bolj širi, zlasti v deželah Srednjega, Vzhoda, po. sebno pa v Egiptu, ki predstavlja most med Azijo in Evropo. Da bi čim bolj omejila tihotapljenje mamil, je egiptovska vlada postavila posebno policijo. ki naj lovi te neuame in organizirane tihotapce. Vendar ima ta policija precej težko nalogo, kajti tihotapci se poslužujejo vseh mogočih načinov za skrit prevoz. Sedaj so postali žrtve tihotapstva ubogi nevedni velblodi. V zadnjem času So se skozi obmejni kraj na obali Sueškega kanala pomikale številne karavane, ki niso na videz kazale nič nenavadnega. Policija je pregledala blago natovorjeno na velblodih a ni našla nič pre- z vsega sveta povedanega. Vendar je neobičajno povečan promet vzbudil sutm pri agen. tih za preprečevanje tihotapstva. Na obmejni postaji so že začeli uporabljati posebne instrumente, ki električno odkrivajo skrite predmete. S pomočjo te priprave so odkrili celo karavano velblodov, ki so v želodcu nosili ko-vibaste krogljice, napolnjene z mamili. Na ta način so bile vtihotapljene ogromne količine mamil, a žrtvovanih je bil« tudi mnogo velblodov!/če so namreč hoteli priti din krogljic, so morali velblode zal?lati. Izgube zaradi stavk v Italiji. Po najnovejših podatkih italijanskega statističnega urada je bilo v prvem trimesečju t. 1. v Italiji 449 stavk ustavitev dela v 33.447 raznih tovarnah in podjetjih. Pri teh stavkah je sodelovalo 1.700.000 delavcev, ki zaradi stavke niso delali nad 5.5 milijona ur. Največ delovnih ur je bilo izgubljenih januarja Od približno 980.000 delovnih ur„ izgubljenih v marcu, je bilo samo okrog 40.000 ur izgubljenih v stavkah, ki so se ugodno končale za delavce. Vel. Britanija na prvem mestu v gradnji ladij. Po poročilu Lloydove centrale so ladjedelnice Vel. Britanije izdelale v trimesečju, ki se je končalo 13. junija 2.114.319 brt. ozir več kot 39% skupnega svetovnega ladijskega prostora. Na drugem mestu je Japonska s 520.665 tonami ozir. 9.77%, na tretjem pa Francija z 8.20% skupne svetovne proizvodnje ladij. Nemčija je na osmem mestu, ZDA pa pridejo za Nemčijo s 333.622 brt. 10:00:19 Korčni vrstni red najboljših udeležencev je tale: 1. Kob'et (Sv) 142;22:7, 2., Gemlniani 142:40:3; 3. L. Lazarides (oba Fr) 142;43:57, 4. Bartaii (I) 142;45:15, 5. Ockers (B) 142;32:30, 6. Bauvin (Fr). 7. Ruiz (Sp), 8. Magni, 3. Coppi (oba I), 10. Barbotin da 15.094 točk pred Partizanom 13.9041 in BSK 10.261. Omembe vreden rezultat je dosege! Stefanovič na 10.000 m (30:55.6), kar je drugi letošnji-najboljši čas v državi. Nov državni rekord v skoku s palico je dosegel Milakov (3,95 m). On žensk so tekmovale samo atletinje Crvene zvezde, ki so v tem kolu osvojile 9092 točk. V nadaljevanju atletskega troboja je Crvena zvezda osvojila 28/764 točk. Partizan 28.624. BSK pa 27.149. Gubijan Je na tem tekmovanju vrgel kladivo 55.53 m. kar je letošnji najboljši rezultat v državi. Številni rekordi v Zagrebu V Zagrebu so se v soboto in v nedeljo borili Mladost, Zagreb in celjski Kla-divar (moški) ter ženske ljubljanskega Odreda. Izmed 19 disciplin popolnega olimpijskega programa 1e Kladivar zmagal v 11 disciplinah. Celjani so s svojim nastopom navdušili maloštevilne gledalce. Doseženi so bili novi slovenski rekordi in 2 državna rekorda. Igor Zupančič je tekel na 400 m samo desetinko sekunde slabše od državnega rekorda. Lorger je dosdgei nov slovenski rekord v teku na 110 m čez ovire, osebni rekord pa J« zabeležil v teku na 200 m (23.1). Med ženskami je Kotluškova zboljšala slovenski rekord v metu krogle (13.05 m). Safarjeva in Blaževa sta tudi dosegli republiški rekord v teku na 800 m. Končno stanje točk v moških disciplinah: Zagreb 29-347, Kladivar 29,206, Mladost 28376; ženske: .Mladost 14.157, Odred 12.712, Zagreb 9613 točk. V finalno tekmovanje (moški), ki bo 2. in 3 septembra v Ljubljani, so se uveljavili Fartizan. Crvena zvezda, Mla-dost, Zagreb, Kladivar in Odred • . V Mariboru dva rekorda V II. kolu I zvezne lige za ženske so se v Mariboru pomerili Kladivar, Sloboda (Varaždin) in Železničar iz Maribora. Prvo mesto je, zasedel Kladivar s 14.042 točkami pred Slobodo 12.759 in Železničarjem 10.899. Najuspešnejša tekmovalka Je bila sobova' (Sloboda), ki je v teku na 80 m čez zapreke dosegla nov državni rekord (12.2). Ob tej priložnosti so marljivi atleti domačega Železničarja na svojem tekmovanju zboljšali svoje dosedanje rezultate, izmed katerih je treba omeniti nov slovenski rekord Cerpeza v «Umku s palico (3.45 m). PRVENSTVO SLOVENIJE V VESLANJU Naši veslači kažejo lep napredek Na veslaškem prvenstvu Slovenije, ki je bilo minulo nedeljo na Ljubljanici, sta se borila domača Savica in Gozdar z Bleda. Doseženi časi kažejo ob primerjavi na prejšnja leta lep napredek naših veslačev, katerim je bila ta prireditev ena izmed zadnjih preizkušenj pred bližnjim državnim prvenstvom na Bledu. Tekmovanje je bilo dobro organizirano. Rezultati so tile: Četverec s krmarjem za mladince: 1000 m: l Savica (Pahor, Pogačnik, Vrhovec,4 Grošelj. krmar Gabršček) 3.17 sek., 2. Gozdar 3:35.4: skiff: — žene. 1000 m: 1. Semenič (Savica) 4.29. 2. Pogačnik (S) 4:34.2. četverec s krmarjem — žene, 1000 metrov: l. Savica (Pavlič. Ham, Go- molj. Senica) 3:39, 2. Gozdar 3:53.6; skiff — mladinci lOOO m: 1. Mayer 3:44.2: četverec s krmarjem — starejši mladinci 1000 m: 1 Savica (Rupnik, Šturm, Pintar, Babšek. krmar Šturm M.) 3:15; 2. Savica II. 3:27.6; skiff — Člani 2000 m: 1. Predovič Igor (Savica); četverec s krmarjem — člani 2000 m: 1. Savica (Hočevar. Pukl Hočevar, Skabme. krmar Gabršček) 6:42.2; 2. Gozdar 7:43.4. II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Zmaga Odreda in poraz Radarja Člani II. zvezne nogometne lige so sc minulo nedeljo spet spustili v boj za nadaljnje točke in za čim lepši plasma v lestvici. Spored tekem ni bil popoln, ker bodo igrali Vardar in Metalac ter Rabotnički in Bokelj pozneje. Izid tekem ni bistveno vplival na do sedanji vrstni red udeležencev, med ka terimi še vedrio vodi Budućnost, čeprav je izgubila srečanje v Sarajevu. Presenetljiv je poraz Veleža v Osijeku, prav tako pa tudi preseneča neodločen izid Radničkega v tekmi z Zagrebom. Izmed gostujočih moštev sta zmagala samo Odred in Dinamo, medtem ko je drugi slovenski predstavnik Rudar doživel poraz n? Reki Tekstilac : -Odred fl : 1 (0:0) Tesna zmaga Odreda v Varaždinu ne kaže pravega razmerja moči nasprotnikov. L.ubljančani so skoraj ves čas tekme gospodarili na igrišču, pogosto so streljali na vrata domačinov, vendar so se žoge po večini znašle v outu. Po odmoru je Odred nadaljeval s svojimi na-padaln.mi akcijami, izmed katerih ie že v začetku igre Zivotič po lepo izvedenem kotu zaključil z zmagonosnim golom. Odred je Igral zelo dobro, posebno pa so s«* odiikovall Bencik. Piskar. Berging in Korunovič v obrambi ter Harler in Cabnč v napadu. Sodil je Višnjič iz Zagreba dobro. 11 ffolov tia Jlrfci Kvarnerjev stadion na Reki so docela napolnili domači gledalci, med katerimi je bilo tudi mnogo navijalcev iz Zasavja. Rečani so hoteli videti nastop zmagovitih rudarjev iz Trbovelj, ki jim je uspelo v prvem srečanju, kljub vodstvu Kvarnerja 3:0, iztrgati zmago iz njihovih rok. V popoln uspeh domačega moštva skorai ni dvomil nihče, vendar pa je laliko človek opazil med gledalci, sc boij pa m*»d igralci Kvarnerja. zaskrbljenost ob spominu na Trbovlje. Prav so irrieli tisti, ki srt med odmorom tekme domnevali, da gostje utegnejo spet presenetiti. Čeprav skoraj neverjetno, pa vendar bi se to kaj kmalu lahko zgodilo. V prvem polčasu razigrani igrUci Kvarnerja, ki so »nasuli* 7 golov v mrežo Rudarja, so po odmoru šele občutili grozeče osti Rudarjevih nn-padaieev. Z mladim Opresnikom. ki je zaporedoma dvakrat * pretresel Kvarner-Jevo mrežo. )e imela vsa domača obramba dovolj opravka. Ko je dal nato Kos tretji in Huda.rin še četrti gol. sta pozornost in simpatije gledal rev veljali poslej le gostom, ki pa. žal. kljub boljši in lepši igri niso mogli svoje moralne zmage izraziti tudi v končnem rezultatu. Ko je sodnik Ehrlich iz Ljubljane, ki le dobro onravil «evojo nalogo, zaključil ta dramatični boj, je domače občinstvo prisrčno ploskalo Trboveljčanom, ki sl jih še žele videti na reškem bojišču. REZULTATI OSTALIH TEKEM: Proleter (O) : Velež 3 : 0 (1:0) Željezničar : Budućnost 3 : 1 (1:0) Zagreb : Radnički 1 : 1 (1:0) OSTALE TEKME: Puch (Graz) : Železničar (Lj.) 3 : 3 Korotan (Kranj) : YSV (Beljak) 9 : 5 Mačva : KAC 3 : 2 (2:0) OB JUBILEJU SPLITSKEGA HAJDUKA Hajduk zmaga] na turnirju 'Zadnji dan velikega Hajdukovega jubilejnega turnirja je spet kar deževalo golov. Partizan je premagal Crveno zvezdo 5:1 (1:), Hajduk pa Dinamo 4:1 (3:0). Na tem turnirju je dobro igral edino Hajduk, ostali pa povprečno. V delno opravičilo je treba reči. da je bila Crvena zvezda utrujena od dolgotrajnega potovanja po Južni Ameriki,- Partizan pa je igral brez nekaterih svojih najboljših igralcev Šoštariča, Čajkovskega, Mmde Jovanoviča in Bobeka. V finalni tekmi sta se srečala stara nasprotnika Hajduk in Dinamo. To pot je bil Hajduk tehnično in taktično boliši. Posebno razpoložena je bila napadalna vrsta, v kateri so se odlikovali Vukas, Matošič in Senauer. G^io so dali Matovič 3. Krstulovič 1 za Hajduka ter Wölfl za Dinamo. I. ZVEZNA LIGA V PLAVANJU Mornar : Ilirija 68 : 63 Waterpolo: Mornar : Ilirija 22:0 (10:0), 17:1 (8:0). Drevi Bled : Železničar Zadnje -tekmo r okviru slovenske lig« bodo imeli davale; ljubljanskega Železničarja drev« in jutri s tekmovalci Bleda. Čeprav je tudi v povratnem s^ečaniu favorit Železničar, bo dvoboj prav gotovo zanimiv. Začetek obakrat ob 20. na stadionu Kolezija. AYA : Železnieai (Mrb) 52 : 29 (7 : 8) Drevi ob 29.30 na igrišču Ljuba šrr-cerja mednarodna tekma AYA : ŽELEZNIČAR. Predtekma ob 13.30. Ureja uredniški odbor. Odg. urednik Sergej Vošnjak. Lastnik Osvobodilna fronta Slovenije. Uredništvo in uprava: Ljubljana. Knafljeva ultra št. 5, telefon 55-22 do 53-26. - Uprava za Ljubljano telefon 24-63. Tnseratni oddelek telefon 38-26. - Poštni predal *>9. Tekoči račun NB 691-39321-0. - Ti- skarna »Slovenskega po roče val e a* v Ljubljani. - Mesečna naročnina 170 din. - Poštnina plačana v gotovini. MARGARETA BUBKR-NEUMANNj 40 UJETNICA pri Stalinu Prevedel dr. Ivan Crnagoi iVM. U Bila je majhna, a ne več tako lepo okrogla; imela je malo privihan nosek in kadar se je smejala, je pokazala vse zobe. Zdaj pa so, ji lasje siveli in veliki zobje so ji začeli izpadati. Aleksandro so aretirali že leta 1935. V Moskvi je bila zaposlena kot modistinja; najprvo v neki trgovini, potem pa se je osamosvojila. Nekdo Ji je preskrbel za odjemalke dame japonskega veleposlaništva v Moskvi. Tja je hodila pomerjat naročnicam klobuke in ob neki taki priložnosti so jo povabile na čaj. Kmalu potem jo je aretirala GPU. Njena nedolžnost je bila tako očitna, da je niso obsodili, ampak poslali v »svobodno pregnanstvo«. V »svobodno pregnanstvo« so izgnali samo take ljudi, o katerih je bil celo preiskovalni sodnik prepričan, da so nedolžni. S temi ljudmi naseljujejo Sibirijo; pa saj tudi pošiljanje v koncentracijska taborišča ni samo varnostni ukrep proti nezanesljivim elementom, ampak Ima podoben natnen. NKVD je hkrati veliko podjetje s sužnji, ki pošilja brezplačno delovno silo v razne predele Sibirije: za dobavo lesa v osrednjo Sibirijo in Karelijo, za težko industrijo na Ural, za obdelovanje stepe v Kazakstan, za pridobivanje zlata v Kolymo v polarnem pasu, za gradnjo mest na Dainii Vzhod itd. itd. Dostikrat se je že zgodilo, da so se izgnanci prostovoljno javili NKVD in prosili, naj jih zspre, ker bi morali sicer od lakote umreti. V »svobodnem pregnanstvu« pre- nočujejo ljudje po cele tedne pod milim nebom, ker ne dobijo nikjer nobenega zatočišča, še manj pa dela. Stvari, ki so jih prinesli s seboj, prodajo in če imajo kaj denarja, žive od tega nekaj časa. V koncentracijskih taboriščih pa dobivajo kaznjenci vsaj svojo čorbo, vsak dan obrok kruha in ležišče v kaki klavrni baraki. Aleksandra je bila poročena z nekim koncertnim pevcem. Seveda ni zahtevala od njega, naj gre z njo v pregnanstvo. Za stalno bivališče v pregnanstvu so ji določili neko majhno mesto na robu kazakstanske stepe. Tam je živelo že dosti takih priseljencev. Večinoma se jim je godilo zelo slabo, ker niso imeli nobene možnosti zaslužka. Edinole za nosače vode so se lahko udinjali. Vodnjaki so bili raztreseni na vseh koncih Jn deloma Izven mesta. In tako so pregnanci nosili kazaškemu prebivalstvu vodo. Aleksandra pa je kmalu zaslužila več kakor vsi drugi pregnanci. Ženam kazaških sovjetskih tunkcionarjev Je izdelala prve evropske klobuke, nato pa tudi prve evropske obleke, kajti dotlej so hodile oblečene po muslimansko. S svojo umetnostjo je imela velik uspeh in ko Je začela izdelovati še neke vrste uniformske čepice za kazaški moški svet, so Jo z denarjem in živili kar zasuli. Pravila mi je. da še nikdar prej ni živeta tako razkšno kot v tistem mestu ob stepi. V pismih je prosila in moledovala moža. naj jo pride vsaj enkrat obiskat. Pa se ni upal priti in nazadnje mu Je sploh nehala pisati. Izgnana je bila za tri leta. Po dveh letih in pol pa so neko zimsko noč leta -1928 vse tamkajšnje pregnance aretirali in jih na saneh prepeljali na najbližjo postajo NKVD. Aleksandra mi je s smehom pripovedovala o svojem prvem zaslišanju: »Zavila sem se v vse cape, kar sem jih imela. Cez plašč sem vrgla še ogrinjačo, na glavo sem pa zavezala dve ruti. Bila sem širša kakor daljša; na nogah sem imela debele klobučevinaste škornje. In taka sem vstopila k preiskovalnemu sodniku. Stol na vrtno, ki mi ga je ponudil, je bil zame veliko previsok. Lovila sem se na njem ko na visokem prestolu in se potila od strahu in vročine. Začel mi jo brati obtožnico: »Skupne? s pregnanci kraja ... ste pripravljali oborožen upor. • ■« Nisem mogla razumeti, kaj pravzaprav misli in sem vprašala: »S kakšnim orožjem pa, gospod preiskovalni sodniß?« in tedaj je sam'prasnil v smeh; najbrž si je predstavljal, kako takale zavaljena in omotana debeluška vihti revolver.! Konec pa ni bil prav nič humorističen. Aleksandra je bila obsojena na 8 let koncentracijskega taborišča in so Jo odvedli v Burmo. Lakota jo je strašno prizadela. Ko smo nekega dne delale v ovčjem hlevu tn odšle za vozom, da razmečemo gnoj. Je ostala Aleksandra v hlevu. Ko smo se vrnile, se mi je komaj še posrečilo, da sem Jo snela z vrvi. Obesila se je bila na hlevski tram. Na tem odseku smo imeli tudi svojega oslička. Nekoč so pretresli vso okolico presunljivi i-a-i-a glasovi. »Larjok prihaja!« In res se je prikazala taboriška trgovinica na lesenem vozičku, ki ga je vlekla osiica< mati našega telička. Ta Je pozdravljal »larjolo« prav tako veselo, kakor kaznjenci. Pravzaprav bi ne smeli nič kupiti, ker ]e bila trgovinica namenjena traktoristom tam zunaj na polju; pa kdo bi nas zadržal, posebno mene, ki sem nedavno dobila izplačanih 25 rubljev. V navalu navdušenja sem kupila takoj kilo bombonov in hleb črnega kruha. In kmalu smo stale pred hlevom, od glave do peta posute s prahom od ovčjega gnoja in lizale sladkorčke, jedle kruh in pozabile na brezno obupa. Cez nekaj časa mi je pokazala Aleksandra svoj oslajeni jezik in spet se je smejala kot nekoč. • Drugi dan smo delale na »togu«, sonce Je že zašlo ln kar shladilo se je že. Neka kriminalka je pograbila prazno vrečo od žita ln si jo ogrnila okoli ramen. Stražar na konju je to opazil. »Takoj mi položi vrečo na tla j« je zaklical. ■Ne, zebe me. Ko bomo odkorakali, jo bom že odložila!« je odvrnila kaznjenka. »Ti bom že pokazal, kdo mora ubogati!« Vojak je prijahal do nje in jo udaril z nagajko po plečih. Kriminalka se je pričela dreti na vse pretege in ko smo se vrnili, je šla takoj k načelniku. Cez nekaj dni je bil vojak prestavljen na drugi odsek. V naši brigadi je bila tudi neka ciganka, stara kakih lf let. Ker je bila lepa, ji je bilo pod častjo, da tl prijela za kako delo. V kazenski blok je prišla zaradi poskusa pobega in vsa ponosna je razkazovala rano na nogi, ki jo je iztaknila, ko je hotela pobegniti ig zapora, kjer Je sedela zaradi konjske tatvine. Njen oče Je bil konjski tat in tudi ona Je »ljubila« konje nad vse. »2e kot majhna deklica sem hotela ukrotiti žrebca in tedaj me je ugriznil v vrat.«