Stev. 208 Trstu, 2« avgusta 1918 — Uredništvo: naj cc pošiljajo Izhaja vsak t lan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. Ulica sv/TrančiŠka AsišUega št. 20, I. nadstr. — Dopisi , • — Nefrankiiana pis na se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. - Izd.-:nic?i in odgovorni urednik Štefan Gcdina. — Lastnik konsordj lista PEdine?tia. — TfsIiJtfcVarne ^Edinosti". — Telefon uredništva in uprave 5tev. 11-57. — - Naročnina - znaša: Za zelo. leto K 10---, pol Seta K 20—, tri mesece * K-IG za nedeljsko izdajo za ceio leto K S —, pol leta K Ar—. ; Posamezna Številka v Trsta in okolici: !Q vinarjev. =-- Letnik X1HI. Posaaiezae.Stevilke zasUre t. Oglasi. trgovcev i j obrtnikov mm po 10 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi* denarnih zavodov mm po i0 vin; opiasi v tekstu lista do pet vrst l\-20. —; vsaka nad.djna vrsta K 2*—. Mali oglasi po G vin. besedi, najmanj rta 33 ^ in. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. —. Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". — Uprava in inscrjtni oddelek se nahajati v ulici sv. Frančiška As. št. PoŠtnoIiranilnič.ii račun St. 841.652. == Posamezna številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. - ZVEZNA ARHADhA POROČILI. AVSTRIJSKO. DUNAJ, f. (Kor.) Uradno sc razglasa: i. avgusta 1918. Italijansko b oj i š č e. To- ski beji in poizvedovalno-delovanje so blii včeraj na vsej fronti zelo živahni, i 7 edvčer ajšnlim ie močno* italijansko embevsko letalsko brodovjeiu padlo «a-a fcenečanska letališča. Naši- letalci so darili proti sovražniku :n so preprečili, da bi bil naredi! kaj škode.. Albanija. — Po naših aibanskni mo-leii pred tednom dni pričeti napadi;so po brezuspešnih protinapadih prisilili ^Italijana. da je severozi paJ ;o in severovzhodno Beiata pepastil i-voje prve črte in znatno ozemlje za njimi v širokosti fronte-'30 km. Naše vrle čete. katerih bojne uspije ie treba ceniti tem vise, ker jim vročinajn podnebne razmere nalagajo velike težave, slede umikajočemu se sovražniku. Načelnik generalnega štaba Veliki glavne NEMŠKO. BEROLIN, I. (Wolri.) stan, 1. avgusta 1918. Zapadnobojišče. lieviča Ruprehta: Med Ypernom in Baille- ulom zrutraf zgodaj začasno živahno streli?, nje. Podnevi zmerno* artiljerijsko de!ovai»ie je zvečer oživelo na več mestih ironte v zvezi z i/vidnimi pr?tsfcami. — Vi«iiaJa nemškega cesarje v i ča: Vzhodno Fere en Tardenois je Francoz popoldne izvrševal ponovne srdite debie napade. Vrgli smo sovražnika s proti sunkom v Vegove izhodne črte. Na csiali fronti artilerijski o^enj menjajoče m moči. Manjši T-oji v predozemifu. Severovzhodno Per-thesa ie sovražnik po močni topovski pripravi phoizkusil zopet zavzeti 30. iuiija mu odvzeto oporišče. Zavrnili smo ga z Izgubami. Uspešni naši Sank« jnžno Fich-U irzvzz in v Argonih. — Arm^« ve?v Dve Ubrchta: Pehotni bcu oh JVIozeli in v par-i t "ske-u gozdu. Zajeli amo nekoliko sovražnikov. — Nasprotnik je izgubil včeraj na fronti v zračnem boju in s sestrelitvijo s tal 25 letal, Nadalje ^o našo frontne In milijona mož. Govoril ie nato o mogočnem razvoju letalstva in mornaric*. Tonaža-vojne mornarice je meseca septembra leta 1914. znašala nad štiri » 1 vone, sedaj pa nad sedem. Osobje se je od 145,000 pomnožilo na 420.000. Nobenega predloga za mirovna pogajanja. ___________________ LONDON, 31. (Kor.) Lee Smith je vprašal, ali i:e:n poletu proti SaarbriickcnM se nahaja- j je od sovražnika v zadnjem er.su prispela kaka »oče angleško brodovi© 6 velikih bojnih pobuda ali predlog za mirovna pogajanja. Minister letal, preden so mogla vreči bombe. !z drugega, prvemu sledečega bredovja smo sestreli nad<:!fno veliko bomo letalo. Prvi generalni kvartirmojster p'- Li^lendorft TURŠKO. CARIGRAD, 30. (Kor.) Palestinska trenil;: Sovražno letalo Sino sestrelili in H*saćko ujeli. Naše letal ko ferodovje ie -biiietalo z bombami taborišč© vstašev /apa^no Katat Eneze in ie napadlo bcžeoe »sta^c s strojnicam! in ročnimi gianatamL - Dardanelska fronta: Naši pomorski letalci %čcrai izvršili presenetljiv napad na asglesko letališče na linfcrosii ter po-v2 ročili poke in nrJ-^ie. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. smo eno sj vrazuo leta!o, ki padi« v Saroški za-fiv. BOLGARSKO. SOFIJA, 30. (Kor.) Zapalio Olnidske-:■ iezera so nrše napadne C-ele uničile sakralno polj.'ko stražo. Vzhodno Var d? rja sovražne nsskočne čete p^)izk»!Šale po rditi totevski pripravi vdreti v naše jarci južno Stojakovcga, a smo jili s stre-iimjcn: ivj'ptšifi, pri čemer so imele ob-vrtiK o. FMcn pehotnih cddel- -v Se vdrl v sovražne jarke zapadno )o:e:'i?t!a in se ie vrnil z različnim p!e-Tioia. N=..if$ki »etal^k: i?apiid na Otinkirchen. HLiRN, 1. l Kor.) Marin javlja iz iLIrc-icna: noči na Jo. so nemška jf;nad E>unkirchen in vrgla . ;■/ 60 t-ori edov najt ožjega bra, ?.i . • napravili znatno škodo. 26. ilfia rt je prišel© obstreljevanje z dale- • i 3V. / z »patine fronte. KO I IMKDAM, 31. (Kor.) General Mau-jo i iše listu »Uailv Clironicle*: Kakor zunanjih stvari Balfcur je odgovoril: »Ne, ne bera sovražna vlada se ni obrnila na nas.« uo- IZ HUSiJ©. Boliševiška vlada k položaju. MOSKVA, 31. (Kor.) V včerajšnji skupni seji izvrševalnega slavnega odseka mo-skovskega sveta m delavske organizacije, ki se je je udeležilo 2000 članov* se je po Lenjinovem in Trockega govoru sklenila resolucija, ki pravi: 1. soci i ali stična do-movina sc nahaja v nevarnosti; 2. naloge sedanjega irenuika so zavrnitev Ccho-slovakov in dovoz žita; 3. med delavskimi masami naj se razvije krepka agitacija v svrho razjašnjenja resnosti položaja; 4. napram buržoaziji, ki se povsod prikliu-ča protirevoluciji, se mora povečati pa-znost. Sovjetska vlada si mora kriti hrbet, buržoazija se mora postaviti pod države padel po roki sovražnikov Ukrajine. Preiskava še ni končana. Ukrenili so se takoj previdnostni ukrepi. Iz najdenih dokazil izhaja, da je bil namerovan tudi napad na hetmanovo življenje. BEROLIN, 31. (\Volff.) Nepobiten dokaz za to, da je ententa vedela za nameravani atentat na generalnega vojnega maršala von Eichhoma, je mM al in«, ki je poročal že 29. julija: »Na glavi Mirnima iii ii'di'iorna je neka tajna zveza uk/ajm--skih patrijotov razpisala nagrade.-^ Kakor znano, so za umor odgovorni sociainore-voiucijonarni veiikoruski elementi. KIJEV, 1. (Kor.) Retman je v svojem in ukrajinske vlade in ukrajinskega naroda imenu poslal nemškemu cesarju so žalno brzojavko z najtoplejšimi izrazi, na katero je cesar odgovoril s prisrčno zahvalo. OBSEDNO STA NJE V UKRAj'N!. KIJEV, L (Izv.) Nad vso Ukrajh-^ se ie proglasila obsedno stanje, a za Kijev in Odeso so se ukrenile še prav posebne uredbe. Železnice preidejo vse v vojaško upravo. Goljševldka zrnata v Vladlvosioku. VLAOiVOSTGK, 30. (Reuter.) Ker so boljše viki pri občinskih volitvah dosegli večino, *>cdo odločeval- pri volitvi mestvega župana. Proti cnt.'utni invaziji. .MOSKVA, 31. (Kor.) Listi javljajo: Za boj proti imperialistični invaziji entente se predlaga s tvorba irr.r.kf'rerskih oddelkov, H nai bi 2a so\Ta2nl-kcvhii hrbtom poizvedovat* in izvrševali uniče-vr.n'o. V te franktirerske oddelke naj bi se r.aCe-lonia c prejemali samo prostovoljci, ki so politično zanesljivi.__Ukaz začasne sibirske vlade na razpust Vs.h delavskih, kmctsJdh in kozaških sovje-tov «r. podpisali naslednji ministri: ministrski predsednik in minister 7unanirfi stvari Volrrodski!, minister notranjih stvari Krutevski}, finančni minister Mihailov, jtistićni minister Potrušir.skij in ; ,'cdia ministrskega sveta GIns. Lenjin pride na Dunaj? DUNAJ, 1. (Izv.) Zatrjuje se, da namerava priti Lenjin v BeroKn in na ' 'unaj, da bi si tu zagotovil r>omoe r.roli prsprot-nikom boljševikov. Kakor izjavljajo tukajšnji meredajni krogi, jim o kakem Le- 11 iv /na- ujinovem prihodu na Dunaj ni nega. ■ * ^thomliiiov. STO C KHOLM. L (Izv.) Kakor se poro ča z Petrograda, je bivši ruski vojni mlnis-cr iz začetka svetovne vojne, general Suhomlinov nevarno obolel in se na-hnja v neki petrograjski bolnišnici. Njegova soproga piše spomine o svetovni vojni. ______ MINISTRSKI PREDSEDNIK PR! CESARJU. Konference s Cehi. DUNAJ, 1. (Izv.) Jutri zjutraj ob 7 se Gdpelje ministrski predsednik baron Hus-sarek v Reichenau, da bo poro-ial tamkaj cesarju o svojih načrtih za boJt^uost. Opoldne se vrne na Dunai in bo_ potem kciferiral s predsedništvom Ceikega S vaza. USTANOVITEV TRUTNOVSKEGA OKROŽNEGA SODIŠČA. DUNAJ, 1. (Kor.) AViener Zeitung« objavlja naredbo jusličnega ministra, ti-kontrolo hi v i>raksi se mora proti njej! čočo sc ustanovitve okrožnega sodišča v izvesti tercr mase; o. Slpošno geslo mo- j Trutnovem (znana protičešica xrh cva ra biti: smrt ali zmago. prav toliko krivec, kakor je bil minister Toggenburg glede okrožnih glavarstev, a dal je naredbo v sankcijo cesarju, dasi- ravno to ni bilo niti potrebno, kar pa naj bi ^ Grof Czernin je za nemški kurz v na, ampak narodnostna, to je: notranja politika v taki državi mora biti vsem narodom enako pravična! vendar dalo stvari pravi pomen. Vlada pa je nadalje to vprašanje iztrgala iz vsega kompleksa čeških in nemških zahtev in tako raztrgala junktim, ki je vedno veljal med vprašanjema okrožnega sodišča v Trutnovem in Slanem. Področje okrožnega sodišča v Trutnovem je sedaj nacijo-nalno tako odmejeno, kakor so hoteli Nemci, „da je popolnoma nemško, dočiin so pa Cehi, kakor že pred davnimi leti, in sicer poslanci prav tako, kakor konservativno plemstvo, zahtevali, da bodi to okrožje jezikovno mešano. Čehi pravijo, da naredba sedaj opovrgava veliko laž, da bi bili Nemci glasovali za državne potrebščine iz patrijotizma, ker se vidi, da so glasoval za nagrado v narodiipi.oHtič-nem oziru. Celil poudarjajo, da vlatra stori vedno vse, kar zahtevajo Nemci, nikdar pa ničesar, kar najupravičeneje zahtevajo Slovani, pa bodi to potem za Nemce okrožna razdelitev na Češkem, ali nemško okrožno sodišče v Trutnovem ali nemška navlična šola v Trstu, dočim pa nikdar ni ničesar za Slovane, pa naj bo njihova zahteva slovenske Šole na Primorskem, slovensko vseučilišče v Ljubljani ali češka univerza v Brnu, dasiravno so te zahteve že stare desetletja in desetletja. _____ Proces proti poljskim legijonar^iiL MARMAROS SZIGET, 30. (Kor.) Za- slišavanje. vseh obtožencev je bilo danes končano. Po sklepu vojnega sodišča se je glavna razprava odgodila do 3. avgusta. Zvišanje cen zmleaaant in kruh^ DUNAJ, 1. (Izv.) Večerni listi poročajo da se obenem z vzpostavitvijo normalnega krušnega odmerka znatno zvišajo tudi cene kruhu iti zmletinam, tako pri kruhu naravnost za 100%. Hlebec kruha, ki je doslej stal na Dunaju 72 vin., bo stal K 1'30, kilogram pšenične moke za peko 3 K, moke za kuho K 1'50, kilogram krušne moke pa 1 K. Vse to novo breme, ki se navali na rame prebivalstvu bo tehtalo nič manj kot — dve milijardi na leto. HRVATSKI PROTEST PROII POMAD- Ž AR JEN J U DOMOBRANSTVA. BUDIMPEŠTA, 1. (Izv.) V imenu hrvatskih poslancev je danes izjavil v zbornici posl. lireljanovle, da označba domobranstva in črnovojništva v novem zakonu za vojaško preskrbo s ;>kr. ogrskim«, namesto »kr. ogrskim in kr. hrvatskim« nasprotuje zakonu in nagodbi med Hrvatsko in Ogrsko. Ker je rešitev tega vprašanja v takem smislu nezakonita, se hrvatski poslanci v znamenju protesii ne bodo udeleževali razprave in glasovanja tej predlogi. ___ i Slikar Rjepin ni umrl. BEROLIN, L (Izv.) Vest, da bi bil slavni ruski slikar Rjepin umrl za lakoto, je izmišljena. Rjepin je živ in se počuti popolnoma dobro. uvoz kruha v velikih množinah v glavna mesta, izobrazba mase in oborožitev delavskih mas, napetje vseh sil za boj proti protirevolucijonarni buržoaziji. ATENTAT NA GENERALNEGA VOJNEGA MARŠALA VON EICHHORNA. BEROLIN, 31. (Kor.) »Vossische Zei-tung« javlja: Aretirani morilec generalnega vojnega maršala von Eichhoma se imenuje Doncov. Po umoru Je prišel liet-man Skoropadski na lice mesta in ie osebno poskrbel za postrežbo generalnemu vojnemu maršali* von Eichhornu in pobočniku. Pozneje je hetman posetil nemškega poslanika in mu ie izrazil odkritosrčno obžalovanje nad strahovitim dejanjem. Manifest, ki ga je izdal hetman, izraža ogorčenje ukrajinske vlade nad umorom in obžalovanje, da je nenadomestljivi veliki prijatelj samostojne ukrajinske i' o \) L i S i i: K. Pmm^mmmm zapiski. i^on:an. iz irancuokega vedel A. R. S j ni nič, — i: rekb, in sn'cšek ji je zopet •r ' ur rstnicr.)'. Me vem, !:cj je Min ... p]C- vsenerncev; — prip. ured.). DUNAJ, 1. (Izv.) Uradna r>Wieuer tuiigc objavlja danes naredbo jusiičncga 7 ei- • :nc: V.:;;!; |e zopet storil na svoj prostor in Matilda je iznova pogledala tja preli Japonski vazi r :vc-nni; tc:r i;i bila več lam. :\T: j roti v:?. .m?a, n:i d ruse m koncu zrcainc dvo- • ie. ^e ta prizor opazovula drt:.c:a oseba. si.ir • o vek, v.; och sam. či^ar so v izrazom naj-, ecje ljubezni bile vprte v Matildo. R: rKčiia čus fva, ki so sc izmenjavala v njegovi duši, so sc zrcuiiia tudi v potezah njegovega obraza. Izpoeetka, ko je .Mp+ildo videl tako veselo in srečno, se jei kazala radost očeta, ki gleda zmago, srečo svojega otroka. Polagoma pa se je izpre-minjal ta izraz, kajti očividno je v srcu Latour du Pica začelo prevladovati bolj osebno čustvo. Vselej, ko se je plesalec priklonil k mladi gospe in ji prišepetal kaj, vselej, ko je Matilda odgovorila s pogledom ali smeškom, pa naj je bil smešek še tako raztresen in pogled še tako vnemaren, se je med obrvmi starega vojvode pojavila velika sruba in po&Ied se mu je omracil. ' ' Ko ie kcn.no Matilda pobledela in se skoraj onesvestila, se je vzbudila v njem ljubosumna slutnja, •n pohitel je tjakaj, da bi izvedel vzrok nepričakovanega dogodka. Videl ni riv^sar. 1 V;i prihHžro ie ii^enl! rcr.-i nico. • , . j Noč sc je bh.-.ala koncu. Gost z j. ^oitom je iz-giniL Sveče na svečnikih so clogorevsle. Plesalo je samo še nekaj četvork. VJgralni sobi so nazadnje igrali še zelo vi.ioko. V banki je bilo dvajset tisoč frankov. Dobil jih Je baron Maubert. Čestitali so mu, in baron je odšel v zrcalno sobo. Ravno ko je stopil čez prag, je prišla mimo njega M. 'T naslanjajoča se na soprogovo roko. V levici je držala velik šopek cvetic. Iz šopka je zdrknila vrtnica in padla na tla, ne da bi bila opazila vojvod inja. Raphael, ki ie mislil, da ga nihče ne opazuje. Je pohitel tjakaj, pobral cvetico in jo skril v nedra. Gospod de Maubert je videl vse. — Nocoj dobivam vse igre, — si ie misli! sam pri sebi in si pomel roke. Notranjo in Mja .:. in. Grof Czernin je povedal v svojem govoru v gosposki zbornici, da ni zadovoljen z našo notranjo politiko. In groi Sternberg izjavlja v svojih razmotrivanjih, da on ministra, s katero sc ustanavlja izključno1)tudi ni zadovoljen žnjo!! V nezadovoljno-nemško okrožno sodišče v Trutnovem. Rr,k za pričetek dejanskega poslovanja tega novega okrožnega sodišča se naznani ix>zneje. Tu gre torej za načelno rešitev vprašanja smislu nemških zahtev, ki so žc od leta 1867. dalje zahtevali ne nško okrožno sodišče v Trntnovem. Glede stvari se poudarja, da izhaja še iz Seid-lerjeviii časov, toda resnica pa je, da ja je likvidiral Hussarck in tako plačal ali na-S'radil Nemce za njihovo glasovanje v prilog začasnemu proračunu meseca februarja in junija. Ta naredba je pobudila pri Čehih velikansko ogorčenje, kateremu podajo izraza v jutrišnji konferenci z ministrskim predsednikom. S češke strani se poudarja proti tej naredbi naslednje: Justični minister Schauer je v tej stvari XX. Blaženost. Dasiravno jo vojvoda Lntour da Pic, ko s^ je j poročil, obljubil Matildi, da ne bo napram nlej gf>j?! j drt'gaćne ljubezni kot očetovsko, sc je vendar že izneveril svoji prisegi. Videl je v njej edino !e Še svojo . eno, in postala je njegova žena. S t:ra pa se je razvilo v njem m;vo, mučno čustvo.. . !ju-borumnost. ' Ca bi vojvoda ne zaupal Mautdini čednosti, ii:i. orotno, niti misliti si ni mogel možnosti, da bi nb'\^o dete moglo zagrešiU kaj, da, niti v mislih. Trda njegova ljubosumnost je šla še dalje. Naj-rrjši bi biUMatildo skril, da ne bi je sploh ne videl nihčj. Zdelo se mu je, kakor da bi mu oni, ki so jo gL Jali, kradli njeno lepoto. Zdelo se mu je, kakor da bi mu oni, s katerimi le izpregovorila besedico ali se Hm nasmehnila kradli to besedo, ^ta nasmeh. Vendar pa )• Matildo vedno vodil v družbo, v gledališče, na teprehode, ker se Je bal smešnostl, ki preganja zaljubljene starce, Je rajSi trpel vse muke, kot pa da M se v Javnosti osmešil z ljubosumnostjo. Tisto jutro po domačem slavju Je de Latour precej pozno stopil v Matifdfno sobo. sti soglašata torej oba moža. Tudi v tem se strinjata, da bodite vnanja in notranja pSitika v soglasju med seboj! Grof Czernin se navdušuje za zvezo z Nemčijo ter zahteva, da naj se ta zveza fundira tako trdno, da bo zagotovljena za vso bodočnost. Tudi' grof Sternberg nikakor ne nasprotuje zavezništvu z Nemčijo in želi, naj notranja politika omogoča to razmerje. Do tu gredo pota obeh mož paralelno in se ne križajo. Razhajajo pa se jima ob vprašanju: kakova bodi notranja politika v tej državi, da bo služila označeni svrbi?! Grof Czernin modruje iu prihaja do čudnega zaključka: ker se naša vnanja politika uravnava po zahtevah in potrebah zavezništva z Nemčijo, ker morate biti notranja in vnanja politika v soglasju med seboj- in ne sme prva križati druge, sc mora notranja peHtika popolnoma podrejati vnanj?! In po naziranju grofa Czernin a pomenja to v praktičnem izvajanju zahtevo: ker vnanja politika zasleduje nemške smeri, mora biti tudi notranja politika izrazito nemška brez vsakega czira na naroži^ostno strukturo države, brez ozira na dejstvo, da velika večina državljanov ni nemška in da neizprosno odklanja vsak * nemški kurz« (kakor ga je izvolil napovedovati g. vitez Seidler). Grof Sternberg sodi drugače. Želimo ohranitev zveze z Nemčijo. Ker pa večina v državi ni nemška, inora biti notranja politika urejena tako, da sprijazni nenem-ške narode z laisiijo zavezništva z Nemčijo, da lih pridobi za to zvezo 1 To pa more doseči le po tej poti, da zadovolji svoje narode, da se bodo čutili zavarovani v svoji nacijonalni ekzistenci ter da se jim odvzame vsaka bojazen, da bi moglo naše zavezništvo z Nemčijo ogrožati njih narodni obstanek! Notranja politika torej ne sme biti nemška, ampak avstrijska v . , ____ . av- strijski notranji politiki; grof Sternberg pa proti takemu kurzu. Prvi meni, da le nemški kurz more služiti zavezništvu z Nemčijo, drugi'pa. da tak kurz ne bi siu-zil temu namenu, marveč bi državo še oddaljeval od njega. Saj pravi, da po načinu, kakor ga zahteva grof Czernin, zveza z Nemčijo ne more posiati popularna! Ta kontroverza med Czerninom Siernbergom nas postav I ia i red veliko vprašanje razmerja med vnanjo in notranjo politiko, oziroma svrhe vnanje politi-ke! Po Czerninovem naj bi bila vnanja politika svrha sama za-se, ki .)aj bi se jej pokorilo in prilagojalo vse — nred vsem notranja politika. Po našem naziranju pa vnanja politika ne bodi svrha za-se, ampak le instrument, za isti namen, ki ga mora zasledovati dobra notranja politika. Obe politiki morate biti v skladu *ned seboj v tem smislu, da vzajemno služite blaginji države in sreči nje narodov. v Groi Czernin bi hotel, da imej naša država le to nalogo, da ostane v zvezi z Nemčijo brez vsakega ozira na to, ali so državljani zadovoljni, ali ne, ali je to na korist države in nje sestavin, ali nef Naš nazor pa je, da država mora sklepati zveze z vnanjimi državami v namen, da potom zveze zavaruje — sebe in pospešuje blaginjo svojih državljanov! Zveze z drugimi državami ne smejo biti torej — kakor bi hotel grof Czernin — svrha zase, ampak le sredstvo! Čim bi se pokazalo, da kaka zveza ne služi takemu name-mu. jo mora država pretrgati! Prav ima grof Sternberg, ko pravi, da zveza z Nemčijo nam bo mogla biti koristna le tedaj, če bodo narodi zaticvoljni žnjo. če jih as bo vznemirjala, marveč bo zagotovlja-ia notranji mir, ki ga država potrebuje pred vse m, iorei tudi pred zvezo z Nemčijo! Će so naši državniki tega u ver jen ja, da je zavezništvo z Nemčijo uajugoai.eja konstelacija za našo državo — dobro. Potem pa naj dado z modro notranjo politiko narodom popolno uverjenje. da bo taka zveza v njihovo materijalno korist iu brez vsake nevarnosti za njiliove etične interese! Naj notranja pulil k.i — kakor pravi Sternberg — popula: izira misel zavezništvu z Nemčijo, ne p;*, da bi se — kakor bi hotel grof Czernin - morali narodi radi zveze z Nemčijo odpovedati vsem svojim pravicam, svojim stremljenjem in (kar je glavno) varnosti za svoj narodni obstanek. Usodepolua in najne-varneja je torej zahteva grofa Czernina, da se mora vnanji politiki, stremeči po zvezi z Nemčijo, popolnoma in brezpogojno podrejati vsa notranja politika; marveč zahteva resnični interes države, da se notranja in vnanja politika izpopolnjujete medsebojno in da se prilagojate drugo drugi! Ce je zveza z Nemčijo potrebna, naj jej služi notranja politika! Ravno radi tega namena pa ne sme vnanja politika zahtevati od notranje, naj s svojim »kur-zom« ogorča narode in jim omraža s tem — zvezo z Nemčijo! Razne politika vesli« Jugoslovanski klub iu vlada. Pod tem naslovom se bavijo Susteršič-vladne »Novice < s politiko Jugoslovanskega kluba. Drgnejo se ob izjavo dra. K", ^osca v nJega proračunskem govoru, da bo klub podpiral še ie tisto vlado, k? nam bo prinesla »mir, kruli in svobodo«. -Novice« vskli-kajo: rNa mir, krtih in svobodo bomo bržčas še dolgo čakali . Tako dolgo na| torej tucH miruje delo od sti ;:ni khiba. Ne \ erjamemo, da bo to prineslo kaj dobrega! Vlada bo vedno obstajala, vedno bo dobivala svoje potrebne večine, in seveda bo potem primorana pod: irv.i in ozirati se na želje le listiii strank, od katerih ima tudi sama kaj! Na stranke, ! aterih političen program je negacija, sc ne bo mogla ozirali, tudi hotela sc ne bo!« — Kar čutimo, kako nad to izjavo v »Novicah« plava duh Šusteršičeve politike. Pomišljali smo nekoliko časa, ali bi napisali besedo »Šusteršič-vladne Novice«. Ta modrovanja nam potrjajo, da smo resnico napisali. Stranke so torej dolžne dajati — vladi! Mi revčki smo pa sodili, da morajo dajati državi, in če ni drugače, tudi v opoziciji. Kako so »Novicec zaverovane v vsako vlado, ovaja njih trditev, da bo vsaka vlada imela svojo večino. K; ko, vraga, saj jc niti sedanja n'ma! Koliko muke je trebalo, da je za proračunski pr .. izorij, za to ba-gatdo, bila večino bornih 19 glasov! Glasovali so za tudi poslanci, ki napove-dujejo vlad? opozicijo v naj va ne jih vprašanjih. Vlada ni dobila izraba zaupanja večine, ampak le respiro dn seni. Per-fidnost prve vrste pa je. če Novicec podtikajo omenjeni izjavi tira. Korošca smi-seii, kakor da ima delo kluba mirovati, dokler ne pride viada, ki prinese »mir, kruh in svobodo«. Dr. Šusteršič, seveda, ni mogel nikdar razumeti, da bi mogla kaka parlamentarna skupina »delati«, če ne služi vladi. Kruh opozicije mu je vedno grenak in dr. Šusteršič se ga je dosledno izogibal kakor vrag blagoslovljene vode. — Naravnost klasične postajajo »Novice«, ko pravijo, da na persekucijah in narašča- pravem smislu te besede; mora odgovar-jnju nemške moči med nami (veliko čudo, jati potrebam države, ki ni narodno enot- da >Novice« priznavajo to) je »bržkone« Stran ffT .fiDINOST- fttev. 208 V Trstu, dne 1 avgusta 10 18 ;---i kriva nesrečna negativna politika t! — Kakor da bi tiste persekucije in tisto naraščanje nemške moči na Kranjskem datiralo še le od tedaj, ko je ogorčena slovenska javnost postavila dra. Susteršiča in njegovo »pametno« in »pozitivno« politiko na led!! Komu hočejo »Novice« na-tvezati to bajko? Backom, nikdar pa mislečim ljudem! Ponemčevanje uradov na Kranjskem, kakor je gledamo sedaj na neizmerno škodo in sramoto . slovenskega naroda, ne bi bilo nikdar moglo uspeti tako, da ga ni pospeševala, ali vsaj omogočala Šusteršičeva politika! lo je nesrečna dedščina po Šusteršičevem vodstvu. — Seveda ne morejo »Novice« opustiti tudi te prilike, da ne bi se predstavljale na zgoraj v luči »lojalnosti«. Pišejo: »Naš narod je vdan dinastiji, zvest državi in potreben državi — zakaj si torej ne bi iskal pomožnih sredstev v soglasju s faktorji, ki mu jih več ali manj lahko dajo?« Nekoliko vprašanj. Ce je narod vdan dinastiji in zvest državi, cemu pa potem zahtevate, naj vnovič prisega to vdanost In zvestobo? Ali ga ne postavljate s tem v nevarnost, da bi vnanji svet vendar-le dvomil na resničnosti te lojalnosti? Dr. Susteršič je skozi leta vodil slovensko politiko in bil je vedno v soglasju s tistimi faktorii. Zakaj pa so dali našemu narodu namesto tistih pomenih sredstev germanizacijo in persekucije>! »Več ali mam« — menijo »Novice * previdno. Ali tudi io previdno izražanje o vaja, kako je bil dr. Susteršič narodni vodja, ki je dal »glihati« s seboj! Več ali manj! »-Novice^ so v neprijetni in odijozni službi:, morajo prati — zamorca!! _______ UmMi iaosđovaaskaga Mi V smrt ga je pognal zaradi majniške deklaracije. Posl. dr.Korošec in tov. so vložili na domobranskega ministra naslednjo interpelacijo: V nekem Koroškem nemškem listu ie Čital rezervni častnik učitelj Schiestl v neki polemiki proti pristajem jugoslovanske deklaracije tudi ime koroškega Slovenca iz Roža, Simna Černeta, ki Je služil pri njegovi stotiiiji (gorskih strelcih št. 1, druga stotnija). Nemško-radikalnemu ljudskemu izobraževalcu in častniku je udarila kri v glavo. Sklenil je takoj, dase maščuje nad možem, ki je užival velik ugled pri stotniji in Je bil trikrat od-likoTfcB. Predvsem ga je opsoval kar najhuje pred celo stotnijo z vsemi mogočimi psovkami, med katerimi ste se seveda ponovno nahajali besedi »veleizdajalec« in sropar«. Nato ga je dal aretirati in odpeljati vspremstvu treh vojakov z nasajenimi bajoneti. 14 dni ga je imel v zaporu, tekom katerega časa ga je večkrat dal poklicati k sebi v stot-nijsko pisarno, da si je ohlajal na njem svojo jezo. Ubogi Cerne je moral molče prenašati izbruhe bes-nosti tedivje ncmSkonacijonalne živine in je strahovito trpel zaradi poniževanja s strani častnika. Slovenec, v svestisi, da pri vojakih glede gonje proti Jugoslovanom, ki se je vendar uvedla od zgoraj, nI pravice zanj, daje popolnoma izročen na milost in nemilost nesramnemu postopanju svojega stotnijskega poveljnika, je sklenil, da se enkrat za vselej reši svojega predstojnika: izvršil je samomor. Vprašamo c. kr. domobranskega ministra: 1. Ali je pripravljen, kar najhitreje preiskati ta slučaj, in takoj objaviti izid preiskave? Ali }e pripravljen, rezervnega častnika, ki ima smrt Simna Cernela na svoji vesti, poklicati na odgovor zaradi politične mržnje, zaradi zlorabe poveljniške in disciplinarne oblasti in ga odstraniti iz službe? Ali je pripravljen poučiti nemškonacijonalne častnike, kako se jim je vesti v službi, in napraviti konec politični gonji teh ljudi? 2. Ali je pripravljen poskrbeli za polnozadoščenje svojcem Simna' Černeta? Šikaniranje slovenskih trgovinskih akademikov v Gradcu. Interpelacija na ministrskega predsednika In trgovinskega ministra: 20 slovenskih trgovinskih akademikov, ki so v šolskem letu 1914—15. obiskovali c. kr. trgovinsko akademijo v Gradcu niso bili izpostavljeni samo Sikanam svojih tovarišev, temveč tudi ravnatelja vladnega svetnika dr. K. Hassacka. Smatral je za prav, da je slovenske trgovinske akademike naznanil kot veleizdajalce, zaradi česar so imeli velike težave. Ko pa je videl, da s to ovadbo ni dosegel posebnega uspeha, je v začetku meseca junija leta 1915. s posebnim razglasom prepovedal i Slovencem uporabo njihovega materinega jezika, češ da se ž njim izzivajo nemški tovariši. Ravnatelj je pozabil državni značaj zavoda, ki je namenjen prav tako slovenskim deželam, kakor nem-, Škim delom Štajerske in Koroške. ? Vprašamo c. kr. ministrskega predsednika In j c. kr. trgovinskega ministra, ali sta pripravljena, x poučiti ravnatelja dr. K. Hassacka o njegovih dolžnostih? Oškodovanje rezervnih častnikov. Interpelacija na domobranskega ministra: Priloga k naredbeniku za c. in kr. armado št. 12, Izdanem 16. marca 1918, objavlja očividno tudi za c. kr. častnike veljavno naredbo, s katero se aktivnim častnikom dovoljujejo posebni poboliSki (vojaška tarifa) za izvenslužbene vožnje, dočim pa naj bi rezervni častniki plačevali skoraj dvakrat toliko. Vprašamo c. kr. domobranskega ministra: V čem je utemeljeno to oškodovanje rezervnih častnikov? Vseneniške provokacije v sodni službi. Dr. Korošec in tov. so vložili to za razmere, ki so zavladale v zadnjem času v sodni službi, zelo značilno interpelacijo: Zoper nadoficiiala Tschebulla (reete Cebulj) pri c.kr. okrajnem sodišču v Slov. Bistrici je bila vložena ta-Ie ovadba dne 19: jan. 1918: Prezidiju c. kr. okrožžnega sodišča v Mariboru. Slavnemu prezidiju jc gotovo znana notica: »Drznost nemških uradnikov«, ki jo je priobčila dne 14. januarja t. L »Straža« št 4. Dne 8. januarja je namreč tukajšnji nadoficijal g. Tschebull na moje vljudno slovensko zahtevanje nekega akta, rekel: »Ich verbiete mir diese Provok?ticn, ich bin ein Deutsclier und \venn Sie mit mir Slovenisch spreclien werdcn, so gebe ich Ihnen keine Antwort«, itd. (Prepovedujem si to izivanje, jaz sem Nemec, in če hočete z menoj govoriti slovenski, vam ne odgovorim.) Dne 11. t m. sem poslal h gosn. Tschebulfu strojepisko in tej Je g. Tschebull na njeno vljudno slovensko vprašanje zopet odvrnil: »So lange Sie nicht deutsch sagen werden, bekomen Sle keine Ant-wort und wenn Sie eine Stunde hier stehen. Sagen Sie auch dem Konzipienten, dass er auf slovenische Fragen keine Anhvort bekommt«. (Dokler ne boste govorila nemški, ne dobite odgovora, in četudi stojite celo uro tu. Povejte tudi koncipijentu. da ne dobi odgovora na slovenska vprašanja.) Gosp. nadoficijal Tschebull je vodja pisarne pri tukajšnjem okrajnem sodišču; od tedaj ne da na slovenski ogovor nikakega odgovora, tako meni, kakor tudine mojemu tovarišu g. dr. Gorlčanu, koncipijentu pri dr. Lemešu. Na slovenski pozdrav pri vstopu v pisarno sploh ne reagira. Obračam se torej doslavnega prezidija s prošnjo, da ono prepreči nadaljne žaljenje slovenske narodnosti pri tule. okr. sodišču s strani državnega uradnika. Z odličnim spoštovanjem Dr. Avguštin Reisman, kon-cipijent pri dr. Kukovcu v Slov. Bistrici; Dr. Alojzij Goričan, koncipijent pri dr. Lemežu«. — Nato so bile zaslišane tri priče, ki so potrdile ovadbo in tudi, da se Cebulj sploh vede neprijazno, da nt reagira na slovenski pozdrav in da je prepovedal poduradnikom odzdravljati na slovenski pozdrav. Niti po zaslišanju ni postal boljši. Pač pa se je v gostilni Josipine Krulc v Slov. Bistrici lavno hvalil, da mu jei po zaslišanju prezident poslal pohvalno pismo, češ da naj si iz vsega nične stori. Vprašamo c. kr. pravosodnega ministra: Je-li pripravljen, napraviti koneetakim pobalinskim pro-vokacijam. Razdeljevanje sivih Izkaznic za kenefenzi-ra.no mleko (za starce in bolnike) za mesec avgust. V soboto, 3. t. m., se prične razdeljevanje sivih izkaznic (za starce in bolnike) za kondenzirano mleko. Stranke morajo priti ponje s staro izkaznico v izkaznični urad v ul. della Valle št. 3. Izkaznice se bodo razdeljevale v naslegnjem redu: V soboto, 3. avg., od 8—12 št. 1—1000, od 3V2—6 št. 1001—2000. Lastniki izkaznic št. 1—2000 naj kupijo mleko za ta teden pred zamenjavo izkaznic. V ponedeljek, 5. t. od 8—12 št. 2001—3000, v ponedeljek, 5. t. m., od 3V2—6 št. 3001—4000. v torek, 6. t m.t od 8—12 št. 4001—>5000, v torek, 6. t. m., od 3V2—6 št. 5001—6000, v sredo, 7. t. .m., od 8—12 št. 6001—7000, v sredo, 7. t. m., od 3V2—6 št. 7001— 8000. — Vsakdo naj pride ob določenem času, da ne bo zastonj izgubljal časa. Kdor ne pride ob določenem času, se brezobzirno zavrne. VRNITEV PRAZNIK STEKLENIC. Prihodnji teden se bo dobila mineralna voda samo proti vrnitvi praznih steklenic izza prejšnjega razdeljevanja. Stranke se zato opozarjajo, da naj hranijo prazne steklenice, kajti kdor jih ne vrne, ne dobi mineralne vode. Cena mineralni vodi se je zato znižala od K 1*20 na K I'— za steklenico. GOVEDINA. Jutri, v soboto, in pojutrišnjem, v nedeljo, se bo prodajala govedina proti pre-ščipnjenju izkaznice za nakup mesa m maščob na št. 31 in oddaji izkaznic št. 47, serije a, b, c, d. Na vsako izkaznico se dobi Va kg mesa. Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Spangher, Barkovije 99, Pimter, Gornja Greta, Bin, Rojan 9, Bolle, ul. Šalita di Gretta 13, Benedettich, ul. Boroevičeva 45, Paro-nitto, P. Caserma 6, Concilia, ul. B. Cellini 1, Cavalier.L ul. 'Poste 3, Visintini, ul. Ca-vana 22, Borzer, ul. Tigor 10, Perlatti, ul. Sanita 9, Rocchelli, ul. Piazza Piccola 2, Fabbro, ul. Marije Terezije 43, Zadnik, P. S. Giovanni 6, Marsč, ul. Farneto 5, Lenarduzzi, ul. Amalia 23, Mornig, ul. Acquedotto 17, Pangoni, ul. Giulia 18, Penso, ul. Giulia 7, Periatti, ul. Barriera 4, Depace, ul. Barriera 26, Rizzian, P. Barriera 9. Polil, ul. Istituto 38, Tapazzin, ul. Settefontane 24. Del. zadruge, ul. Set-tefontane, Del. zadruge, ul. S. Marcc, Roc-co, ul. S. Marco 2, Rizzian, ul. deli* lstria 1, Gatznig, Skedenj 50. CENE? Prednji deli s priklado po K 17*36 kg. Zadnji deli s priklado po K 20'— kg. IZKAZNICE ZA PETROLEJ. Vse one stranke, ki še niso prišie po svoje petrolejske izkaznice, ker v dolženem roku niso imele v rokah svoje živilske izkaznice, a so se že prijaviie, bodo mogle dobiti svoje petrolejske izkaznice pri namestništveni poslovalnici za kurivo v torek, 6. t. m., od S dop. do 2 pop. Domače vestf. Na naši slovenski trgovski šoli prevzame naučna uprava s prihodnjim šolskim letom dve učiteljski mesti. ; Stetie zaostalili za vojaki. Mestni magistrat javlja: Velik del zaostalih za padlimi ali v volni umrlimi vojaki se še ni zglasil v statistično-ana-grafičnem uradu v ul. Sanita št. 25/111, vra-ta 5S, ki sprejema prijave v uradnih urah. Interesiranci se pozivajo torej, da se prijavijo čim preje. Okrožno sodišče v Puli. Kakor znano, le okrožno sodišče, doslej v Rovinju, premeščeno v Pulo. Sedaj je uradna »Wiener Zeitung« priobčila naredbo ministrstva za pravosodje, glasom katere prične okrožno sodišče v Puli dne 26. avgusta s svojim poslovanjem. Zaposlovala! tečaji goriškega učiteljišča. Z ozi-rom na vesti, da se ti tečaji preselijo v Gorico, smo v izdanju od 24. junija — v pomirjenje učen-cev-Tržačanov — prinesli pojasnilo, da se tečaji ne premeste hkratu, ampak postopno, vsako leto po en letnik in sicer začenši z najnižjim. Danes moremo še pojasniti, da je definitivno sklenjena le premestitev, podrobnosti In način pa so še v stadiju pripravljanja predlogov. Cas je še torej, da opozorimo oblasti na neizogibno zahtevo, da se premeščanje ne prične morda s prvim letnikom, marveč s pripravljalnim tečajem ter da prvi letnik za prihodnje leto ostane 5e v Trstu. Kajti sicer bi |on! številni Trifačanf, ki so v ravnokar minulem letu obiskovali pripravljalni tečaj, ne mogli prestopiti v prvi letnik ln bi ostali na cesti. Prosimo oblasti naj uvažujejo to in ukrenejo tako, da ne bo nikomur krivice. Trgovinska In obrtna zbornica naznanja, da se jc leta 1915. na Dunaj premeščeni oddelek s koncem meseca julija t. L zopet preselil v Trst. Na Dunaju ostane v istih prostorih le še ekspozitura tržaške Trgovske in obrtniške zbornice. Izvažanje vina iz Istre. Deželna upravna komisija mejne grofije Istre je razposlala občinam: Ponavljajo se, žal, slučaji, ko se izvozniceza vino, ki so že izgubile veljavnost, stavljajo v promet. Da se ta zloraba prepreči, proglaša istrski vinski urad za neveljavne vse izvoznice za -vina, ki so bile izdane do dne 15. julija (inkluzivno). To se priobčuje vsem občinskim uradom in vsem političnim oblastim, železniškim postajam in c. kr. carinskim organom s pozivom, naj ne dovoljujejo, da se kupuje ali izvaža nikaka količina vina. za katero nc obstoji izvoznica, izdana od 16. julija dalje »Otroci na Ogrsko*. — O. urednik! Dovolite, da še jaz izpregovorim besedo o akciji »Otroci na Ogrsko«. Akcija pod zaščito Nj. Veličanstva ima tudi ime »Cesarja Karla blagotvorno delo: Otroci na deželo«. 2e pred meseci so dobile vse šole brez razlike odlok, da naj se .izberejo vsi potrebni otroci, da se pošljejo 6 tednov v spremstvu učiteljstva o velikih počitnicah na deželo, "in sicer tržaški otroci na Ogrsko. Razumljivo Je, da ie učiteljstvo storilo vse in se pobrigalo za vse potrebno. Pozvalo je starše, primerjalo in pretehtalo otroke ter nabralo lepoštevilo potrebnih otrok. Pred dobrim mesccem je prišel nov odlok ter določil, da naj se pošljejo zasedaj pole zdravniku — otroke je namreč moral preiskati, uradni zdravnik — ne več vseh potrebnih, temveč samo otrok vpckli-cancev. Dasi je nase mnenje in je sploh tudi znano, da danes niso baš vojne sirote največji reveži glede materijalne strani, smo vendar zopet hitro vse uredili ter izbrali vse potrebne vojne sirote. Medtem, ko smo mi vse to pripravljali, so pa na nemških šolah že izbrali vse potrebne spremljevalce, razumljivo samo nemške učiteljice in učitelje. Kako zdaj? Otroci naj bi bili po nalogu in želji Nj. Veličanstva Slovenci. Italijani in Nemci. Spremljevalci so pa že izbrani in to samo Nemci? Kako odpomoči tej neskladnosti? Kmalu so jo dobili. Pred dobrimi 14 dnevi se je namignilo, da je želeti da bi otroci, ki gredo na Ogrsko, morali znati nemški. In tako se Je tudi zgodilo. "Ne več prvo, kakor zahteva sam cesar, da gredo or.i potrebni, ne drugo, da vse vojne sirote, ampak *e!e tajno navodilo: samo oni, ki znajo nemSk?! N°.5 razum ne more drugače, nego da sklepn, da ie to samo radi tega, ker spremljevalci znajo samo nemški. Ko bi določili nekoliko italijanskih učiteljev, ki poznajo italijanščino in nemščino bi moralo r.ekoliko Nemcev manj na letovišče, ko bi pa izbrali slovenske učitelje za spremljevalce, ki obvladujejo vse tri jezike: slovenski, italijanski in nemški, bi sploh ne bilo treba nobenega neraškesra spremljevalca. Zato sodimo, da se je tokrat hetel posebno poplačati In odlikovati nesposobnost za službovanje na Tržaškem! Slovenci, ki poznafo vse tri jezike, ne smejo priti v poštev, Italijani poznajo dva, tudi Še ne, ergo ostanejo Nemci, ki znajo samo svojega, in ti bodo uživali bogato plačilo za svojo-nesposobnosti Radi take neverjetne logike, morajo naši slovenski In Italijanski otroci trpeti prikrajšanje, kljub vsem plemenitim namenom cesarja Karla! — A. O. Za arhiv in garderobo slovenskega glelalllča. Pri urejevanju arhiva in garderobe se !e Izkazalo, da imajo gotova društva In tudi posamezne osebe precej materijala izposojenega, kar ie tudi v !z-posojevalni knjigi natančno zabeleženo. Prosimo torej dotična društva oz. osebe, da revidirajo svoj tozadevni inventar in pošljejo stvari na ravnateljstvo slov. gledališča v Trstu v Nar. Domu, oziroma prinesejo sami. Materijal se bo sprejemal med %2—pop. in VsS—4/*9 zvečer v garderobi slov. gledališča. — Ob tem času se bodo sprejemali tudi tozadevni darovi, če bi se našel kdo, ki bi hotel pripomoči k spopolnitvi arhiva oz. garderobe. Za arhiv so dobrodošli dramski proizvodi v vsakem jeziku, pa tudi gledališko-strokovna oz. estetično kritična dela. Komur je ugodnejše, da se pošlje po stvar k njemu, naj javi predmet in svoj natančni naslov in čas, kdaj bi se moglo priti po stvar, gled. ravnateljstvu čisto kratko na dopisnici. — Ob tej priliki spominjamo tudi na poziv glede darovanja pohištvenih kosov In rekvizit, ki smo ga objavili pred par dnevi, in ki ga jutri zopet objavimo. — Gledališki ravnatelj. Lepo uradno poslovanje. Včeraj popoldne je hotela neka stranka oddati na pošti v ul. Stadion denarno pismo. Uradne ure se pričenjajo popoldne ob 3, toda stranka je mogla v urad šele ob 3'10. Uradujoča gospodična je sprejela pošiljatev, preštela denar, ga vteknila v ovitek in ovitek zalepila. Toda denarna pisma je treba tudi uradno zapečatiti Tedaj pa je rekla gospodična uradnica stranki, da naj se vrne ob 4, da se vpričo nje zapečati denarno pismo, kajti sedaj nima na razpolago — uradnega pečata! Lepa je ta! Stranke naj imajo pota in zopet pota, zato ker poštni urad v uradnih urah nima na razpolago uradnega pečata. Za božjo voljo, pa nabijte potem na steno, da je uradni pečat na razpolago šele ob 4 popoldne, da bodo stranke vedele, kedaj si morejo dati uradno zapečatiti svoje pošiljke. Morda bi pa bilo bolje, da bi se uradno zapečatili možgani onemu, ki tako imenitno ureja službo na pošti, da morajo zaradi te uredbe stranke izgubljati po nepotrebnem čas in marsikaj drugega I Nepotrebno šikaniranje. Neki učitelj na tukajšnjih zavodih je premeščen na družbino šolo v KonrJu. V svrho preselitve je dotični učitelj šel na tukajšnji glavni redarstveni urad radi dovoljenja zu potovanje v Krmin. Izkazal se ie tudi s tozadevnim dekretom. Poslujoči uradnik pa ga je zavrnil, da ne more dati zaprošenega dovoljenja, če nima posebnega pooblastila od kompetentnega okralm^ga glavarstva. Kako pa se to njegovo zatrdilo strinja s poznejšo izjavo istega uradnika, da bi dal dovoljenje, če bi bil prosilec državni učitelj?!! Uradnik je menil tudi. da naj se prosilec obrne do Družbe, da ona izposluje dovoljenje. Učitelj pa mu je odgovoril, da bi ob sedanjih poštno-prometnih razmerah to zahtevalo morda par tednov, dočim zahteva interes šole v Ksrminu, da takoj odpotuje tja, ker je mnogo urediU za-zepetno ureditev šole. Nič ni koristil tudi ta gotovo važni moment. Mi bi vprašali onega redarstvenega uradnika, kaka razlika naj bi bila med državnim učiteljem in učiteljem, . ki je posloval na Šolah s pravico javnosti, torej 'na šolahTki so Izenačene državnim Šolam?! Je-li mar! ta bolj nevaren interesom — vojevanja?! Povsod se nam kaže isti — kurs! Ali nj to nepotrebno šikaniranje? Tržaška kmetijska družba naznanja, da ima sedaj na razpolago kmetovalcem semena: zimsko salato, čebulo, broklje, verzote, zimsko redkev, jesensko repo, motovileč. Ta semena se oddajajo ob delavnikih od 8K do 12 predpoldne v njenem uradu ul. Vienna št. 10/1., desno. ' * • « Poizkušen samoumor. Snoči ob 1034 je v ulici Scorzeria poizkusi! usmrtiti sam sebe komaj 16-letni mesarski učenec, ali morda tudi že »pomočnik«, Mihael ZaUnik, stanujoč na trgu Gian Batti-sta Vico št. 2. Vzel je revolver in si pognal kro-gljo v prsi, hoteč se zadeti v srce.' Težko ranjenega so prepeljali v mestno bolnišnico. Vzrok, da je šestnajstletni deček hotel v smrt, je zopet ona bedasta »nesrečna ljubezen«. Imel je namreč ljubimko, neko — gledališko subretko, katera pa je, kakor je pač popolnoma umljivo, pošteno varala mladega, vanjo zatelebanega fantiča. Sicer stvar ni še ugotovljena, toda misliti si ie pač lahko, da je dekle neizkušenega dečka Izkoriščala In iz-mozgavala. Za snoči se ve toliko, da sta se v imenovani ulici hudo sprla In sporekla. Konec pa je bil, da se je fante ustrelil. Našli so pri njem pismo z naslovcm »Al mio padre«. Pismo si je pridržala policija. Kaj zasluži tak fante, če ozdravi? Vprašali bi pa tudi, kaj zaslužijo starši, ki se tako malo zavedajo svojih dolžnosti napram svojim otrokom, da se sploh more dogoditi kaj takega?! OGI žPšž ga IS se pa^isaid j^a S vin. ^esoda. c — DrS»s!o s a I ¥- KSsž^J'J dtfa.ilO. — M^ilm."; u>u<«>tk ^ . -i ^ ^ -1 1 ^ visarj .v- ® Anton JerkiČ posluje v svojem ateljeja fUilUaUUl v Trstu. Via de)le Poste št 10. 40 i Na -lov pove Icseratni odielek tdinc3ti. 25JJ Jfff^KiČH cospocliC-no iščem za svojo pro-dajalno iabruslnico v Passo S « io-v^nni štev 2. Potrebno je po n nje >lovenskega italijanskega in nemškega jezika. Coppio. 25 i<> li učenko ali učenci za tinevni razgovor v •lorenskem jezika. Naslov pove Edinost. 2o32 iiič V voliEi zalon! plataonm Covljou iz cevi u TlIj, uf. fieila Scslianla 2 se prodajajo platasni s pod .lr^i iz ce- vine z Uitijatimi podtalnimi nabit ki. Prevzemajo se tudi na-otila po meri ia izvrsujtjo v 2 dneh C > caročuii treskrbi p^aino sam. Prcčajajs se gumijevi ^ciniki, fcle. i flj ia mm mite. Specialiteta: raaziio za čevlje. UL della ScaliHsla Z. Stara Eitrica (?an:2ra v. 5. Cena 30. — i \n\ iBSMjLj nrodejaltia sandalov io goduM nsuitKov prodaja usnjate in platnene sand-le, us-njate in železne podpiatne n^biike najboljših tovaren, gumijeve podpetnike, bele, črne in rumene gumbnice, kmetske žrebijc, papir za pisma, razglednice, vojne dopisnice (Feidpost), črnilo itd.* Ha drrta ia debelo. FiFiljsU« ca ideJo cd Irca 109"— naprej. JADRANSKA BANKA Trst, Via Cassa dl Rispsrmio 5 (Isstna poslopja) Kapital In rezerva K 23,303.003«— FILIJALKfi: Dunaj Tegeth jfsi: assa 7 ^ Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatiji Split, ŠioeniK, Za Jar. VLOGE NA KNJIŽICE 3 1 O 2 O od dneva vlogo do dneva vzdiha. Itentni dava*-* plačajo baaka svojega. Obratovanje vloa n * tekočem in žironičunu pj dogovoru - .V era čeki in nakaznic ni v^a tu-ia iaoz-a n3<£& t.rliiia PREDUJME na vrednostna panirjo in b'as