Poštnina plačana v gotovinL Izhaja v pondtljel: in peten. Stnne me«ečno Din 7—, za inozomstvo Din ?0—. Ra<*un pii poštno-čekovnem /.avodu št. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din. Rcdaxcija in ursava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Prednisi glede prostora in dneva objave ojrUisov se uvažujejo !e po možnosti. — V lekstnem delu, uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 62. Celje, pondeljek 4. avgusta 1930. Leto XII. Zborovaraje železničarjev | v Celju CELJE, 4. avgusta. Včeraj dopoldne in popoldne do K5. se je vršilo v veliki dvorani Celj- skega dorna zborovanje delegatov Ujedinjenega saveza železniearjev Jugoslavije. Na dnevnem redu je bi- la «-azprava o splošnem položaju že- lezničarjev zlasti glede na novo uve- Ijavljenega delavskega pravilnika ter o izmeni zakona in pravilnika o voznih ugodnostili. Konfereneo, ki ji je prisostvovalo nad 200 delegatov saveznih podružnic, je vodil pred- sednik g. Korošec iz Ljubljane. Po njegovih pozdravnih besedah je imel centralni tajnik Saveza g. Stanko obširen refei'at o težkem položaju že- lezničarjev in železiViških ilelavcev. Gospod Stanko je predlagal, da se pošljeta prometnemu in finančnemu minislru brzojavki z zahtevo, naj oba lninistra sporazumno preskrbita kredit ltl milijonov dinarjev za iz- plačilo razlik iz leta 1923. in 1924. Pravilnik o pomožnem osobju naj bi se /amenjal z zadevnim zakonorn. Prometnemu ministru so bili poslani naslednji predlogi: 1. Zakon o pomožnem oisfobju naj upošteva vse določbe zakona o ::a- ščiti delavcev, navodil o volitvi de- lavskih zaupnikov, prizna naj de- lavstvu lcoalicijsko pravico in pravi- co intervencij, dovoli delavstvu vcla- njenje v delavskih zbornicah in hor- zah dela. 2. Kot baza za delavske place naj služi faktična potreba delävca, to je cksistenčni minimum, in naj se za- sigura avtomalično povišanje plaf. 3. Zagarantira naj se osemurni de- lavnik, stalnost osobja ter naj se nkinejo brezplačni dopusti in mož- nwt znižavanja delovnega časa ob- enem z znižanje mplače. 4. Zagarantira naj se stalnost in sprejemanje v penzijski fond po do- sedanjih predpisih,;to je po enem le- tu službe in pravica do polne penzi- je po istih službenih letih kot so predvideni za nastavljeno osobje. Uprava penzijskega fonda naj bo paritetna in naj se vse dosedanje Clane fondov prevcde v novi penzij- ski fond brez naknadnih doplaCil, zä kar naj se uporabi premoženje do- sedanjih fondov. 5. Delavstvu naj se zasigura delov- na obleka in sporcdni dodatki, onim pa, ki vrše službo nastavljencev, naj se najkasneje v roku treh let zasi- gura nastavitev. G. Uvedejo naj se paritetne disci- J plinske komisije. Referent je nato obravnaval korek- ture, ki so nujno potrebne v novem pravilniku o pomožnern cuslobju. Ko- rekture so bile poslane prometnemu ministrstvu. Zaslužki železničarjev niso v nobenem skladu s sedanjo draginjo. Povprečne mcsečne place delavcev znašajo komaj (500 do 900 dinarjev. Pravilnik o voznib ugod- nostih naj ,sie izpremeni in se naj vsem upokojencem, ki so bil'i upo- kojeni s polnimi službenimi leti ali pa zaradi bolezni, ter vsem delav- cem, ki so služili pri železnici 30 let oziroma bili upokojeni zaradi bolez- ni ali nezgode, priznajo iste vozne ugodnosti, ki so jih imeli ob času upokojitve, to je pravica do poljub- j nega števila režijskih voženj. Take | legitimacije naj se priznajo tudi mi- loščinarjem in rentnikom, dalje onim železniškim delavcem, ki niso bili člani fonda, a so morali izstopiti iz službe zaradi bolezni in so imeli dotlej naj man j 15 let Lilužbe, in pa adoptiranim otrokom železnjčarjev. Delavcem in pomožnemu osobju naj se po 1 letu službe dovolijo mesečno 4 režijske vožnje. Konferenca je skle- nila tudi razne spremembe v zakonu o državnem prometnem osobju. Po izvajanjih g. Stanka se je raz- vila debata, v katero so posegli gg. Kores v imenu Prometne zveze v Ma- riboru, Mencej v imenu draštva strojevodij, Knetič kot zastopnik že- lezniške delavnice v Zagrebu in sa- vezne podružnice v Novi Gradiški, Zorn iz Niša, Jukic iz Splita, Jelen iz Maribora, Brlič iz Zagreba, Krištof s Pragerskega in Pavlič z Zidanega mosta. Nato je bila izvoljena 10-č.lan- ska komisija, ki je izdelala potrebne predloge in resolucije. Komisija je do 14.30 zaključila svoje delo, nakar ISO bile resolucije sprejete. Večina udeležencev je odpotovala iz Celja s popoldanskimi brzimi in osebnimi vlaki. DOMACE VESTI d Sl'>vanski gasilskl kongres v Ljubljani. V petek ponoči in soboto so začeli prihajati v Ljubljano številni zastopniki gasilstva iz Češkoslovaške BolgariJG, Poljske, Francije, Portugal- ske in Jugoslavijc. V petek zvečcr se je vršila bakljada in podoknica kumici prapora Ljubljanskega gasilneca dru- štva dvorni dami gc. Franji dr. Tav- čarjevi. V soboto 2. t. m. ob 8. zjutraj se je vršila v dvorani ljubljanskega magistrata seja češkoslovaške gasilske zveze, ob 9. dopoldne pa v dvorani Mestnega dormi slavnostni občni zbor ob 601ctnici Prvega prostovoljnega ga- silnega in reševalnega drušlva v Ljub- ljani. Nato je bil na trgu prcd Mest- nim do mom slovesno razvit novi pra- por ljubljanskih gasilcev. Zatem se je vršilo na pokopališču pri Sv. Križu odkritje spomenika prvemu starosti Jugoslovanskc gasilske zveze Franu Barletu, ob 15. pa v magistratni dvo- rani zborovanje Vseslovanske yasilske zvqzq Včeraj zjutraj je bila na Kon- gresnem trgu gnsilska miiša, nato pa v zbornični dvorani vseučilišča sve- čana scja Slovanske gasilske zveze. Po znorovanju se je razvil po mestu veličasten sprevod, v katerem je kora- kalo okrog 9000 gasilcev. Sprevod je gledalo n šil slavn. večer s koncertom in za- bavo. Včeraj so bile glavne slavnosti. Dopoldne se je vršila v kočevski župni cerkvi slovesna maša, opoldne je priredila mestna občina v hotelu »Trst« banket, ki se ga je udeležilo okrog 80 oseb, med njimi zastopnik pokrovitelja svečanosti Nj. Vis. kra- Ijoviča Andreja polkovnik H. Jova- novič, minister dr. Shvegel, zastop- nik vojnega ministra polkovnik Ki- ler, zastopnik bana dr. Mencinger, avstrijski in nomški ]>oslanik ter av- strijski konzul v Ljubljani in nem- ški generalni konzul iz Zagreba. Z banketa so bile poslane brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj. Vis1. kralj«viCu An- dreju in predsedniku vlade. Ob treh popoldne se je vršil zelo lep in zani- miv sprevod kočevskih narodnih noš, nato pa se je začela na veselič- nem prostoru velika ljudska slav- nost. d Spomenik kralju Petru v Sara- jevu. V soboto 2. t. m. se je vršila v Sarajevu slovesna proslava 50-letni- ce obstoja tamošnje tobačne tovarne. Pri tej priliki je bil odkrit spomenik pokojnemu kralju Petru, ki je bil zgrajen s prispevki uradništva in de- lavstva tobačne tovarne. Odkritju spomenika so prisostvovali kot za- stopnik Nj. Vel. kralja armadni ge- neral Kalafatovič, pravosodni mini- ster dr. Srskic, ban Popovič, podban Hasanbegovič ter druge ugledne osebnosti in veliko število prebival- ^tva. (1 Stabilizacija dinar j a. Da bi se rnoglo vprašanje stabilizacije dinar- ja v kratkem končnoveljavno izvesti in dejanski tečaj dinarja obdržati, bo finančno miniistrstvo v tern me- secu poravnalo del dolga pri Narod- ni banki, v septembru pa likvidiralo ves dolg 4 milijard dinarjev. Po li- kvidaciji tega dolga bo mogoče z mnogo večjim učinkom voditi de- vizno politiko in se posvetiti vpraša- nju «tabilizacije dinarja. d Za naše gozdove. Ministrstvo za šumo in rudnike je te dni odobrilo kredite za pogozdovanje in naročilo podrejenim direkcijam, naj posveča- jo posebno pozornost pravilniku o sekanju in pogozdovanju ter izdajo v tern v]'>rašanju strogc odredbe. d »Morosini« je zakrivil nesrečo »Karadjordja«. Sodna komisija okrožnega sodišča v Šibeniku je v soboto uradno ugotovila, da je zakri- vil nesrečo jugoslovenskega parnika »Karadjordja« italijanski parnik »Fi'ancosco Morosini«. Na podlagi raznih predmetov, ki so pri katastro- fi padli v morje, so natančno ugoto- vili, na katerem mestu »ta trčila par- nika. »Karadjordje«, ki je bil odda- ljen le 180 metrov od otoka Galeš- jaka, se je umaknil do skrajne meje, dočim je imel »Morosini« nad 1.000 metrov prostora za srečanje. d Vpis v prvi razred učiteljišč. Kr. banska uprava v Ljubljani objavlja: Po odloku ministrstva pros veto S. N. br. 22.141 z dne 17. julija 1930 se rao- rejo vpisati v prvi razred učiteljske sole ucenci in učenke, ki v koledar- skem letu, v katerem se vpišejo, še ne izpolnijo 18 let. Druge starostne Pri prof. Brodarju na Olševi V drugem tednu letošnjega julija je odšel prof. Brodar iz Celja nada- Ijevat svoje delo pri Potocki zijalki na Olševi. Letos mu pomagajo pri delu trije najeti delavci in dva »pro- stovoljca« iz Celja, visokošolec gosp. Vladko Diehl in učitelj g. Kmecl. Ne- kaj dni so uporabili za pripravljalna dela, nekateri rovi so se pozimi za- suli, bilo je treba spraviti najprej vse v stanje, kakoršno je bilo lani pri odhodu z Olševe. Skoro tri tedne se vršijo nadaljna raziskovalna dela in to zunaj jame. Prof. Brodar se je po odobrenju od- bora celjskcga Muzejskega društva odločil, da raziskuje jamo sisteina- tično, brez ozira na to, da li najde kmalu kaj novega. Dela so imela že takoj v začetku lep uspch. Naši prid- ni kopači so našli štiri kresilnike, tri velike lobanje in obilo kosti jam- skega medveda ter zobovje, ki bo bržkone od jamskega leva. Delo je silno težavno in zahteva mnogo po- žrtvovalnosti in potrpežljivosti. Ta- ko je treba n. pr. odstraniti izpred jame do 3000 kg težke skale in jih zvaliti preko pečin v prepad na južni strani Olševe. Za to posebej najet pastir skrbi, da ne zaide žlvina na ki'aj, kamor pada to kamonje. Trudapolno delo je oviralo dosedaj večinoma slabo deževno in megleno vreme. Solnce je pripekalo na raz- iskovalce v juliju menda le petkrat. V jami je znašala najvižja tempera- tura -j- 6 stopinj C, najnižja pa + 3 stopinje C. Ekspedicija prenočuje pi'i kmetu Strelcu pri Sv. Duhu na ne baš raz- kosnih ležiščih. Prvi vstane zjutraj prof. Brodar, ki zbudi ostale, najprej Kmecl a, ki sedaj zaradi obolelosti »Strelčeve matere« kuha za ekspedi- cijo zajtrk in večerjo in po prizna- nju vodje ekspedicije izvrstno uprav- Ija svoj kuharski posel. Ob ,pol 7. zju- traj odidejo naši raziskovalci po za- vz'itju tople kave s kruhom v jamo, kamor prispejo ob pol 8. Nato je kra- tek počitek. Od 8. do pol 13. delajo nepretrgoma z malim odmorom do desetih. Cas od pol 13. do 15. je dolo- čen za opoldanski počitek, vendar so pri dosedanjem slabem vremenu de- lali večinoma tudi v tern času, da jih ni zeblo. Ta čas je določen tudi za obed, ki obstoji iz slanine ali slra in kruha. Ob pol 19. pustijo delo in se vrnejo k Sv. Duhu, kjer po skromni topli večerji ležejo k počitku na slamnače, nabasane z listjem. Ob so- botah se konCa delo že ob pol 15. Na- to se vrnejo delavci na svoje domove v Solčavo, prof. Brodar, Diehl in Kmecl pa odrinejo v Tillerjevo kočo v Logarski dolini, kjer ostanejo do nedelje zvečer. Tu s slastjo čitajo in poslušajo novice o dogodkih, ki so se izvršili v preteklem tednu, prebi- rajo zanje došlo koreBpondenco in časopise ter pripovedujejo posetni- kom koče o svojem delu in življenju na Olševi. Skoro ne mine dan, da bi naši raz- iskovalci ne prejeli obiska iz doline. Obiskovalci niso le turisti, ker vodi pot na Olževo mimo jame, temveč tudi ljudje, ki se z znanstvenega sta- lišča zanimajo za našo palcolitsko postajo; med njimi so tudi Avstrijci in Nemci. Posetniki jame pa si morajo pre- skrbeti legitimacije, ker je treba na poti k Potočki zfijalki oziroma na vrh Olševe dvakrat prestopiti jugo- islovensko-avstrijsko državno mejo. Clani Slovenskega planinskega dru- štva naj si iz previdnosti nabavijo v članski izkaznici oblastveno potrdilo, ki je itak potrebno za potovanje po prosti 10-kilometerski planinski co- ni. Na avstrijske finančne stražnike naletimo na Olševi malokdaj, pač pa na jugoslovenske, ki se strogo drži- jo predpisov. Ker je vsakoletna podpora države in javnih korporacij za raziskovalna dela v Potočki zijalki zelo pičla, se dela v jami ne morejo vršiti v veli- kem obsegu in dalje čajsa. Letos bo prenehala ekspedicija z delom okrog 15. avgusta. Znanstveno delo prof. Brodarja za- služi največjo joozornost in podporo naše javnosti, pri comer je treba upo- žtevati, da žrtvuje ekspedicija ne le ves svoj prosti Gas izven poklica, ne- go da trpi tudi mnogo fizično. Dr. E. Mejak. Stiran 2. »Nova Doba« 4. VIII. 1930. Štev. 62. meje ni. To se objavlja, da ne bo ne- potrebnih prošenj za izpregled sta- ' rosti. (1 Smrtna nesreca v Rimskih topli- cah., Včeraj ob 9.20 dopoldne se je \ pripeljala z vlakom na sokolski zlet ! v Rimske toplice tudi 10-letna Berta ' Plazarjeva članica Sokolskega dru- j štva v Hrastniku. Po prihodu v Rim- } iske toplice se je Šla kopat v Savinjo | v bližini mostu. Nenadoma je zašla j v globoko vodo in je izginila v valo- vili, ker ni znala plavati. Trupla ne- srcčnega dekleta še niso našli. d Iz Šolske službe. Učitelj g. Simon Gorišek v St. Jurju ob juž. žel. je imenovan za upravitelja osnovne so- le v Dolnji Lendavi. d Srebrniki po 10 Din. V finančnem ministrstvu pripravljajo predlog za ministrski svct, naj bi se dosedanje novčanice po 10 Din zamenjale s sre- brni'mi novel po 10 Din v skupni vrednosti ene milijarde dinarjev. Dr- žava bi pri tern zaslužila 4 odstotke. Kovanje srebrnega denarja naj bi se vršilo v državni kovnici. (1 Smrtna nesreda na Menini pla- nini. Pred dtievi je šo.l pon^estnik Kranjc iz Čepelj pri BoČni s tremi sinovi na Menino pianino spravljat drva. Med delom je udarila močna veja 19-letnega sina Alojza Kranjca z vso. silo po tilniku. Fant je bil na mestu mrtev. d Vpis v I. razred gimnazije. Mini- strstvo prosvete je letos izjemoma dovolilo, da se v začetku šol&kega le- ta 1930/31. lahko vpišejo v prvi raz- red humanistične ali realne gimna- zije učenci, ki so dovršili 4. razred osnovne sole in so se rodili v letih 1917., 1918., 1919. ali 1920. (1 Split dobi avtomatično telefon- sko centralo. V Splitu bodo začeli v kratkem graditi novo, inoderno po- slopje za glavno pošto, ki bo gotovo prihodnje leto. V poslopju bo tudi avtomatična telefonska contrala. d Pri zapeki, inotnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni silabosti vzeinite zjutraj na tešče kozarec »Franc Jo- žeiove« grenčice. Po izkušnjah, na- branih na kliiükah za notranje bo- lezni je »Franc Jožefova« voda iz- redno dobrodejno odvajalno sred- stvo. »Franc Jožefova« voda se dobi v vsoh lekarnah, drogerijah in špece- rijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za torck 5. «ivgusta: Severne Alpe: Naj- brž- že ponoči poslabšanje vremena, vpad vetrov s frontalnimi nevihtami, padec temperature, pozneje izpre- menljivo zapadno vreme. Južne Al- pe: V teku dneva naraščanje oblač- nosti. IzCeljainokolice c Smrtna kosa. V celjs'ki bolnici so umrli: v petek 1. t. m. 2-letna Helena Šolinčeva, hči malega posestnika z Goričlce pri Št. Jurju ob juž. žel., v nedeljo 3. t. m. G8-letni posestnik Jernej Koprivc z Brda v občini Loke pri Planini in v pondeljek L t. m. 8-letni sin delavca Slavko Vegič iz Megojnice pri Žaleu (Skrlatinka). N. p. v m.! c Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov izreka najtoplcjšo zahvalo vseni dobrotnikom v Celju in izven Celja, ki so svojimi mnogoštevilnimi darili za invalidsko tonibolo pripo- mogli, da je bila opremljena s toli- kim številom dobitkov. Občinstvo je bilo z res prav lej)imi in praktienimi dobitki zadovoljno. pa tudi efekt tombole je bil zadovoljiv. c Nadškof dr. Jcglič je prispel v r>o- tek s popoldanskim brzovlakc v spremstvu novega ljubljanskega Skofa dr. Rožmana v Celje in se s kolodvora takoj odpeljal v samostan lazar.istov na Jožeiovem hribu. Jutri sc bo podal v Gornji grad, kjer s/c bo za stalno naselil. c Mestna knjižnica v Celju je izpo- sodila v mesecu juliju 960 strankam 2050 knjip. c Konji so se splašili. Posesitniku Mihaelu Travnerju z Gomilskega se je v petek 1. t. m. na državni cesti v Medlogu pri Celju splašil konj vsled nekega avtomobila. Voz je udaril Travnerja in ga občutno poškodoval. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico. c Pod vozom. 40-letni posestnik Anton Turn.šek iz Zg. Hudinje je vo- zil v soboto ob 21.30 voz velenjskega premoga po Novi cesti proti gostilni g. Graha. Na odcepu oeste so konji zavili proti pokopališču, pri tern pa so zdrknila zadnja koles'a v cestni jarek. Voz se je prevrnil in pokopal pod seboj Turnška, ki si je zlomil levo nogo nad gležnjem. Turnška so nekateri sosedje potegnili izpod pre- moga in ga oddali v celjsko bolnico. c Nesreča s puško. 22-letni lovski čuvaj Anton Močnik iz Luč isle je v petek 1. t. m. po neprevidnosti ob- strelil z lovsko puško v prsa in si ranil pljuča. Zdravi se v celjski bol- nici. c Stroj ga je zgrabil. Posestnika Franca Kumra v Št. Pavlu pri Pre- boldu je 1. t. m. zgrabil mlatilni s/troj za desno roko in mu jo hudo razme,saril. Kumer je moral iskati pomoči v celjski bolnici. . c Dva nesrečna padca. 48-letna so- barica Terezija Ogradijeva v Celju je padla na nekem dvorišču na Slom- škovem trgu tako nesrecno, da si je zlomila desno nogo pod kolenom. — 28-letni krovec Franc Vozlič je padel v soboto 2. 1. m. v Gornjem gradu med delom z neke strehe in si zlo- mil levo roko. — Oba ponesrečenca se zdravita v celjisiki bolnici. c Nezgoda pri novi stavbi. V sobo- to 2. t. m. dopoldne se je dotaknil neki delavec, ki je zaposlen pri novi stavbi na dvorišču mestnega magi- strata, elektriCne žice, ki vodi k stroju za mešanje betonske mase. Tok je zgrabil delavca, ki se je zgru- dil. Tovariši so mu priskočili takoj na pomoč in ga spravili zopet na no- ge. c Neprijeten nodni obisk je iinel pred dnevi sin posestnika gospoda K. v Liscah. V njegovi s,palniei se je nenadoma pojavil neznan moški in začej pobirati obleko s stolov. Ko je K. zagrozil tatu, da bo streljal, je ta odgovoril, naj ne s.tori tega, češ da je detektiv. K. je sköcil iz postelje, tat pa je urno smuknil skozi okno in izginil. Zjutraj so ugotovili, da je tat odnesel iz prnlnice domači dekli jumper. Dekla je opazila naslednji dna ukradeni jumper na hčerki ne- kega avtoizvoščka. Njen oče je kupil jumper za 20 Din od neznanega moš- kega, ki je rekel, da bi se rad peljal domov in da nima dovolj denarja, zaradi Cesar mora pi'odati ženin jumper. fflflodne čevlje za dame, gospode in otroke v bogati izbin in po nizki ceni pri Št. Strašek, Celje, Kovaška 1 Izrczati in prinesti s seboj — 5"/0 popusta! c Policijske vesti. Včeraj je bil are- tii'an v Celju zaradi splošne sumlji- vosti 35-letni brezposelni pekovski pomoCnik Josip Kuzman, roien v Vojniku in pristojen v Marijagradec pri Laškeni. Na policiji so ugotovili, da je bil Kuzman že obsojen na 1U in na (5 mesecav težke ječe zaradi tatvin. Ima pa na vesti še druge tat- vine. V novembru 1. 1928. je z nekim tovarišem ukradel svojemu deloda- jalcu v Guštanju obleke in druge stvari v vi-ednosti -4.590 Din, dne 19. junija t. I. pa je poneveril svojemu delodajalcu v Karlovcu kolo in 5.000 dinarjev. — V aprilu so je pojavil v Celju neznan moški, ki se jo izdajal za doktorja in pobiral pri raznili strankah narocila za vzorce za infor- macije. Pravil je, da je zastopnik za- grebške tvrdke Adam Conrid, in za- hteval preclujme. Sedaj se je izkaza- lo, da v Zagrebu ne poznajo te tvrd- ke in da v!o ljudje nasedli navadne- mu sle})arju. — Dne 1. t. m. ob 20. je bila najdena v Matije Gubca ulici srebrna zapestnica, dne 3. t. m. ob 19.30 pa pri »Skalni kleti« otroški jo- pic. Pristno vino in sadjevet prvovrstne kakovosti nudi po zmernih cenah Fifva južno&ia»«-r>ska winarska zads-uga v Cefiju. Sokolstvo SoHohHi zlct V Gsrnji grad Sokolsko društvo Gornji grad pri- redi s sodclovanjcm svoje zupe Celje in Sokolskega društva Ljubljana vne- deljo 10 t. m. v Gornjem gradu pro- pagandni in telovadni nastop v večjem obsegu. Starejši sokolsld delavci se spominjajo, da so Sokoli še pred vojno pohitcli v Gornji grad, vendar večjega sokolskega nastopa Gornji grad še ni videl, zato je nedeljska so- kolska prireditev za gornjegrajsko mesto velikega pomena in nekaj iz- rednega za tamošnje narodne kroge. Ne bo menda odveč. če ob tej pri- liki opozarjamo naše nacijonalno ob- činstvo na znamenitosti v Gornjem gradu, saj imamo med Celjani veliko število takih, ki Gornjega grada še niso videli ter vedo malo o njem in vendar je ta kraj z ozirom na kra- jevne znamenitosti in na prelepo lego vreden, da si ga vsakdo ogleda. Mesto Gornji grad je sedež sre- skega načelstva, okrajnega sodišča, davčne uprave, dekanije, notarijata in enega odvetnika Ima svoj poštni in brzojavni urad ter štirirazredno osnovno solo. Mesto ima svoj grb, trolistno deteljico na modrem polju, ki jo zgo- raj v obeh kotih zagrinjata beli zavesi, vsaka zavesa pa ima v sredi eno zlato zvezdo. Najimenitnejša posebnost v mestu je veličastna stolnica, zidana v baročnem slogu, ki je največja cerkev v lavan- tinski škofiji. Med riajpomembnejše dragocenosti v tej cerkvi je šteti stare umetnostne slike iz 18 stoletja, delo slavnega slikarja Jancza Schmidta iz Kremsa, namreč zadnjo večerjo, Kri- stusovo rojstvo, vstaienje in vnebohod. Dalje je zanimivih 13 nagrobnih ka- mnov, vzidanih v južni steni cerkve, posvečenih večinoma prvim Ijubljan- skim škofom, eden med nagrobnirni kamni pa je namenjen ces. poveljniku lanezu Kacijanarju, ki qa je Nikolaj Zrinjski 25. oktobra 1. 1538. v Kosta- njevici povabil k sebi in pri mizi za- vratno umoril. S cerkvijo je v štirikotu zvezano graščinsko poslopje. V gradu je sta- novanje ljubljanskega škofa s kapelico, drugi prostori v gradu pa so tudi za- sedeni, tako je n. pr. v njem okrajno sodišče. Med vsemi prostori v gradu se odlikuje velika dvorana, ki ima italijansko ognjišče, na stropu pa ve- liko alegorijo s vsakovrstnimi podo- bami. Od 1. 1463. je ljubljanski škof lastnik gornjegrajskega gradu (prcj samostana) in njegovih obsežnih zemljišč, ki me- rijo preko 11.000 ha; med temi je preko 6000 ha gozdov, katerih uprava se nahaja v bližnjem Vrbovcu. Ljub- ljanski škofje so pogostoma stolovali in to do leta 1783. v Gornjern gradu; tukaj so se vršile tudi škofijske sinode. Kdor torej v nedelio pohiti na so- kolski zlet v Gornji grad, si lahko ogleda te znamenitosti in tako zabavni del združi s koristnim. Bratje in se- stre ter prijatelji sokolstva, na svi- denje v nedeljo v Gornjem gradu! Dr. Mejak. x Seja zbora druStvenili načelnl- kov in načelnic Celjske sokolske župe bo v nedeljo 17. avgusta ob desetih dopoldne v Zagorju ob Savi v Sokol- skem domu. Dnevni red: čitanje za- pisnika zadnje seje, poročilo načelni- štva, razgovor o prednjaškem tečaju," tekoče zadeve in slučajnosti. Ta dan slavi društvo v Zagorju 40 letnico ob- stoja. Prosilo se je za 75% popust. x Uftravna seja Celjske sokolske Župe bo v četrtek 7. avgusta ob 20. v župni sobi v Narodnem domti. Na sporedu so važne zadeve; potrebna je polnoštevilna udeležba. x Sokolski zlet v Gornjem gradu. j Če se bo do petka 8. t. in. zvečer zgla- ! silo dovolj interesentov, bo vozil na I sokolsko prireditev v Gornji grad v ¦ nedeljo 10. t. m. izpred Narodnega j doma v Celju poseben avtobus. Od- hod ob 8. zjutraj iz Celja, povratek iz Gornjega grada ob 19. Priglasc sprejema br. Fr. Cepin v Celjski po- sojilnici, kjer se dobe tudi podrob- | nejše informacije. ZAHTEVAJTE oranžado y tlCx/ ^111011^« POVSOD! Dopisi Št. Jurij ob juž. žel. Včeraj se je pri uns vršil lep telovadni nastop do- mačega Sokolskega društva. Sokol- ske prireditve v St. Juriju so znane po svoji domačnosti in zabavnosfti in tako je tudi včerajšnja pot.ekla v prav veselem razpoloženju. V počet- ku se je vršila povorka po spodnjem trgu z društvenim praporom in celj- sko železničarsko godbo na čelu, po povorki pa proste vaje in orodna te- lovadba. Pri telovadbi so nastopili vsi oddelki. Vaje so se izvajale prav dobro in občinstvo ni štedilo s pri- znanjem. Star, društva br. dr. Sve- tina je imel med telovadbo pozdrav- ni govor, v katerem je razložil po- men in naloge Sokolstva. Govor je izzvenel v živijo-klice našemu vla- darju in vladarski hiši. Po 'končani telovadbi se je razvila animirana prosta zabava, ki je trajala do poz- nili večernih ur. V šotorih se je za cenen denar dobilo vse, kar je sree poželelo. Riniske toplice. (Sokolski z 1 e t.) Včeraj popoldne se je vršil pri »Novi pošti« uspel javni sokolski nastop, ki so is'e ga udeležili številni zdraviliški gostje in domačini, pa tu- di Sokoli iz drugih krajev. Javna te- lovadba je trajala od pol 5. do 6. po- poldne. Ob koncu nastopa je godba zaigrala žalostinko zaradi smrtne nesreče v Savinji, kjer je dopoldne utonila, kakor poro&amo na drugem mostu, Sckolica Berta Plazarjeva iz Ilrastnika. V znak žalosti je bila so- kolska veselica odpovedana. Prvovrstna suha bukova in mehka drua kratko žasana, kolobarje, trboveljski in la^ki premog dobavlja in dostavlja na dom tvrdka F. Bat'c, Celje, Benjamina loavca ul. 3. 4-1 Polzela. (Sokolska priredi- tev.) Včeraj je imelo Sokolsko dru- štvo na Polzeli srvoj vsakoletni telo- vadni nastop na svojem telovadišču tik za žetezniško postajo. Prihitela so na Polzelo tudi sosednja Sokolska društva zlasti so bila zastopana St. Pavel, Št. Peter in Braslovče. Pod skupnim vodstvom društvenega na- čolnika br. Orešnika so izvedli člani, članice, naraščaj in deca obeh spo- lov 11 telovadnih točk, ki so vse prav dobro uspele, zlasti so se postavili \ člani (34 po številu) z letošnjimi pro- stimi vajami. Orodna telovadba je pokazala, da imajo tudi društva v Savinjski dolini zelo dobre telovad- ce. Skuptio število telovadcev je bilo 178. Za veliki trud in požrtvovalnost gre načelniku, načelnici in vodni- kom ])osameznih oddelkov zaslužena pohvala. Med telovadbo je pozdravil zbi'ane Sokole in Sokolice ter mno- gobrojno obCinstvo župni delegat br. dr. Mejak, ki je v svojem govoru opi- sal pomen SKJ in njegov sedanji po- ložaj v državi ter izrekle nekaj ostrih besed na naslov še vedno skrivaj de- lujočih nasprotnikov sokolskega po- kreta. Po telovadbi se je vršila ob zvokili gasilske godbe iz St, Petra prijetna zabava. V dobro založenili šotorih so stregle naše pridne sestre, ki jim gre tudi zaslužena zahvala. - Samo 19 Din poniklani brivni aparat! Samo 35 Din jekleni lasoitrižnik 1 Samo 12 Din jcklene lasostrižtie Skarje! Samo 14 Din britev iz ,Solingen" jekla ! Prodaja Trgovski dom Stermecki, Celje Kar ne ugajn, sc zanicnja nil vrne deiiar I Izbira ogromna, cene čudovito nizke ! Oglejte ai ogroinno zulogo ! Stev. G2. »Nova Doba« 4. VIII. 1930. Stran 3. Gospodarstvo Zborovanje hmeljarjev v Zalcu ŽALEC, 3. avgusta. Ob j)rav mnogobrojni udeležbi se je danes vršilo pod predsedstvom g. Fr. Robleka zborovanje hmeljarjev Savinjske doline, na katerem je bila predvsem določena mezda za obira- nje hmelja. Zadevni predlog maren- bcrških hmeljarjev, da se naj pri se- danj'ih žalostnih razmerah, v kate- rih se nahajajo slovenski hmeljarji, plačuje za obiranje enega škafa sve- žega hmelja, t. j. 281 1, pri trikratni topli hrani in primernem stanovanju 1.50 Din, brez hrane in stanovanja pa 2 Din, je bit sprejet soglasno. Sledilo je poroCilo društvenega tajnika in pot&lovodje g. Petrička o stanju hmeljsikih nasadov v inozem- stvu. Z ozirom 1. na skrčeno ploskev s hmeljem zasajenega zemljišča v tu- in inozemstvu, 2. na peronosporo, ki se širi po nemških nasadih in 3. na škodo, ki jo je bolhač povzročeval po čefikih hmeljnikih že spomladi teko- čega leta, se naj slovenski hmeljarji odpravijo mii'nim srcem na obiranje, sušenje, basanje in prodajo hmelja, ker je vendar nekaj upanja, da se hmeljske cene letos vendar ne bodo tarn pričele, kjer &o se lani končale. Sevoda je pri spravljanju hmelja na- tančno izpolnjevati nauke umnega hmeljarstva. Lepo obiranje, pravilno sušenje, marljivo prebiranje in pravočasno basanje so glavni pogoji za prodajo hmelja. Nepravilno dolge ali nepra- vilno male, rjave, plesnive in jalove kobulc se naj puste na trtah, ker takšno blago ne bo še letos našlo kupccv. Končno so bili hmeljarji pozvani, da se v obilem številu udeleže hmelj- ske razstave, ki se bo vrSila ob pro- slavi 50-letnice Hmeljarskega dru- štva dne 7. in 8. septembra t. 1. v Žalcu. VI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o sianju Iimeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini 31. julija. Vkljub ponovnim padavinam se je pri stanovitni vročini — posebno na prodnati zemlji pojavil solnčni pa- lež, ki neljubo ovira izkobuljenje rastline. To oviro pospešuje še nizka nofna temperatura. Pri vsem tern se bo pa obiranje hmelja letos vendar pričelo nekaj dni poprej, kakor na- vadno. Z ozirom na zmanjšani hektarski donos in upoštevaje skrčenje s hme- ljoni zasajene ploskve, se že lahko danes trdi, da bo letošnja nmožina pridelka približno le % lanske. Društveno vodstvo* Kaj je to za 'na steklenka drobna, vitka, milovidna? Kdo je mala ta zelenka? Hm, hm, če ni malopridna? To je. »Vero«, sladko-vrezna or anžada-limonada; je pijača hladno-trezna; vsaka duša jo 'ma rada. IVžuriranje, entlanjey vezenje na stroj izvršuje najceneje in solidno* M. Š r i b a r, Celje, Aleksandrova ul. Kino Mesinl kino Cel|e. Pondeljek 4 av- gusta: «Princ ka r ne vala». Sijajna komedija v 6 dcjanjih V glavnih ulo- gah Harry * iedtke, Hans Junkermann in Kurt Vespermann. — Torc'< 5., sre- da 6 in četrtek 7. avgusta: «Šp i jon i». Monumcntfilna in do skrajnosli napeta drama v 9 dejanjih iz življenja nio- dernih svetovnih š.jijonov. V glavnih ulognh Willy Fritsch, Rudolf Klein- Rogge. Gcrda Maurus in Lien Deyers. Režiser: Fritz Lang, ustvaritelj vclefil- iTiov «Metropolis» in *2ena na mescu». Po mnenju filmskc. kritike spadajo «Spijoni» rncd najboljšc in najefektnejše velefilme sedjnjosti. Književnost k Zakon o sodnih taksah in pravil- nik za izvrševanje zakona o sodnih taksah je izšel v slovenskem jeziku kot 42. snopič zbirke zakonov v za- ložbi Tiskovne zadruge v Ljubljani. Knjižica obsega 129 strani in velja s poštnino vred 33.25 Din, v celo plat- no vezana pa 45.25 Din. Priporočamo jo vsem interesiranim uradom in privatnikom. KOŽELJ LADTSLAV: V Pariz S (Po dnevniku.) Beograd. Krasno poletno jutro. Pr- vi solnčni žarki poljubljajo zemljo in se iskreč odbijajo od kovinastih streh. Kolodvor je poln občinstva. Nekateri eakajo na prihod vlakov, drugi so pospremili svojee, odhaja- joče v tujino. Tudi mi željno priča- kujemo vlak. »Fidac« nas pošilja na svoje stroške v Pariz (kot nagrado za najbolje izdelane naloge o mini). Orient-Ekspres pridrvi. Vstopimo v 2. razred. V brzem elanu zavozi vlak hip nato s postaje, in kmalu smo sredi prostranih žitnih polj. Pogled na okolico je kaj enoličen. Povsod, kamor se ozreš, sama l'avnina, le tu- üntam se i* nje vzdiguje kak nizek holmec. Ustavimo se le na večjih po- stajah. Mesta imajo tipičen vzhodno- slavonski značaj. Kazsežna so, a imajo kljub temu razmei'oma malo prebivalcev. Kmalu smo ,v Brodu. Tu se pričenja pokrajina spreminjati. V dalji se pokažejo položna pobočja Dilj-gore, onstran Save nay spremlja siva Matajevica planina. Pri Jase- novcu se zapeljemo čez Savo, 4ei je tu že precej široka, vendar pa znatno ožja, nego pri izlivu v Donavo. Na njej opazimo manjše brode, vozeče tovor od Siska,. kjer postane reka plovna. Zdaj teče železnica preko zgodovinsega Turopolja. Prebivalci so pri spravljanju žita. To so visoki, ponosni ljudje, saj so bili dolgo Ca- sa plemeniti kot naši Teharčani. ObleČeni so še pretežno vsi v bele, z rdečimi trakovi obšite narodnc noše. Možem je v tej vročini prav prijetno v tem ohlapnem odelu, nikakor pa menda ne ženam, ki nosijo tudi po pol ducata kril, če ne še vec! V teh krajih se je rodil znameniti Senoin »Turopoljski top«. V Zagrebu se vstavimo le za hip. Le toliko časa še imamo, da si poto- lažimo neznosno žejo s svežim sad- jem. Že drvimo proti lepi Sloveniji. Kar bolj domačega se počutim. Na željo razkazujem sopotnikorn okoli- co, ki jih zelo zadivlja. Zlasti je s prvimi vtisi zadovoljen ncki vseuči- liški profesor slavistike iz Sosije, ki potuje prvikrat v Rogaško Slatino. Solnce krvavo tone onstran tri- glavskih gora, ko se približamo na- ši beli Ljubljani. Tu pustimo prijet- nega družabnika, Japonca, ki potu- je na esperantski študij v Švico. Za spomin podari damam fine pisemske ßkatlje pristnega japonskega izdel- ka. Že v mraku smo prittye'li na Jese- nice, kjer nam pregledajo potnc liste. NaSi jugoslovenski uradhiki se pri tem obnažajo prav vljudno, kar tuj- cem očividno prija. Kmalu za njimi pridejo avstrijski. Koi- smo bili od vožnje že močno utrujeni, smo si ta- koj poiskali lcžišča, ki jih je bilo dovolj, kajti v Beljaku je izstopilo precej potnikov, namenjenih v gor- nje-italijanska le^tovišča. PospaJi smo. Le v sanjah smo gledali našo nesrečno koroško zemljo. Zazvonilo je dan, ko smo prispeli v dolino reke Salzach, ki se pri me- stu Simbach izliva v Inn. V kupejih je bilo neznosno mrzlo, kajti, ko smo se vozili preko razvodja, je v Alpah snežilo. Dolino pokriva gosta megla, ki nam zagrinja razgled po okolici. Tu' smo opazili, da smo zamenjali parno lokomotivo z električnim stro- jem. Nad tirom je razpeta cela mre- ža električnih vodov. Dasi se vzpe- njamo vedno vise, vozi vlak z običaj- no brzino. Tik pod progo, kakih 10 metrov globoko, se vali peneča Sal- zach. Izgleda kakor razljučena, ker jo je priroda uklenila v ta tesni gor- ski svet. Kmalu krenemo proti seve- i-u. Na desni se prikaže od prvih solnčnih žarkov krasno ožarjeno Zellsko jezero. Lahen jutranji vetrič boža njegovo površje, da izgleda kot nagubano starkino lice. Tarn na oni strani se strmo iz jezera vzdiguje precej visoka gora. Njeno, s planin- skimi pašniki poraslo pobočje je kar | posejano s planšarskimi kočami. Zgrajene so večinoma iz lesa, strehe imajo zelo položne, krite z lubjem in obtežene z velikimi kamni, da jih vihar ne odnese. Vrhovi gora so po- kriti s snegom, od katerega se soln- ce prav žarko odbija. Daleč na jugu se vidi skupina Velikega Zvonarja. Tako divna je bila ta pokrajina v tem poletncm jutru, da sein si zaže- lel ostati tu vsaj nekaj časa. Pa žal, da nam lc prehitro azginja 'izpretl oči. Kmalu zavozimo v strmo gorsko so- tesko. Predor se vrsti za predorom. Vendar dima ni n'iti malo. Na obeh straneh nam visoke gore zapirajo razgled. Le z ahip ise razmaknejo, da strmo doli v dolini zapazimo peneči se hudournik. Tudi lahno deževati je pričelo. Dolgčas smo si tedaj prega- njalli z ugibanjem, kako bo v Parizu, o katerem smo že vsi toliko slišali in čitali in ki je bil vedno predmet našega hrepenenja. Največ nam je vedela o njem povedati naša sprem- ljevalka, soproga dvornega'kancelar-j ja generala Stefanoviča, ki je bivala v Parizu več let. (Dalje prih.) Tast Kondelik in zet Vejvära Ceški spisal Ignät Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 91 Vejvara se je nei;zrečeno bal tega siečanja, toda Pepica je sprejela ob- isk nenavadno mirno, kakor bi se bila že davno oglasila. »Boli, boli«, je vzdihnila. »Kje pa boli, mlada gospa?« je vprašala gospa Muknžnablova, pri- bližala se je po prstih Pepici in ji je položila dlan na čelo. »Da, glavica je nekoliko vroCa, toda to bo prešlo, prešlo bo.« »Povsod«, je odgovorila Pepica. »No, ali ne bi hotel a mlada gospa malo leči? Da se telo odpočije?« »Da, tu na divanu«, je prikimala Pepica z glavo. »Ne, milostljiva gospa, ne na diva- nu, v posteljici, samo v posteljici. Gospod Vejvara mi morda dovoli, da odgrnem.« Toda predno je mogel Vejvara do- voliti, je stopala gospa MuknSnablo- va v spalnico s tako gotovim kora- kom, kakor bi bila vedno tu, in čez par minut se je vrnila. Tako, mlada gospa, posteljica je pripravljcna. Samo trdno se me dr- žite.« Vejvara se je Cudil, kako Pepica. vse uboga kakor magnetizirana in kako posluša gospo Muknšnablovo, ki ji je dolgo časa ostala v trpkem spominu. Sedaj je Pepica gledala go- spo Muknšnablovo s popolnoma dru- gačnimi očmt, kakor bi bila cisto druga oseba, zakaj čutila je, da ji je trcba sedaj pomoči. Vejvara je ostal v obednici, da ne l)i bil v spalnici napotl. Toda ni tra- jalo dolgo časa in Pepica se je ogla- sila: »Vejvara!« Takoj je bil pri nji. Pepica je leža- la, prikrita do vratu z lahko odejo, gospa Muknšnablova jo je priliznjc- no gladila po glavi. »Vejvara«, je stokala Pepica, »ali mamice še ni tu tu?« »Pojdem ponjo, Pepica — ali še bo- lje, pošljem tja hišnico, da lahko ostanem pri tebi. — Prosim vas, mi- lostljiva gospa — —« se je obrnil k matron i. »Le pojdito, bodite brez skrbi, go- spod Vejvara«, je odgovorila gospa Muknšnablova samozavestno, kakor bi hotela s tem povedati, da je mla- da gospa v varnili rokah, dokler je ona tu. Vejvara je hitel v pritličje. - »Gospa hišnica, hitro skočite doli " v Prago po mamico in ji recite, da j naj pride k moji ženi, toda takoj — prosim jo, naj sede v voz.« Hišnica je vprašujoče pogledala Vejvaro, kakor bi premišljevala, če sme i/dati, kar ve, ali ne, in je naglo vprašala: »Ali je mfädi gospej slabo?« »Slabo — lc hitro gospa, ne obo- tavljajte se.« »Dragi gospod, ne izdajte me — in pojdite z menoj. Hišna gospa ni da- leč od tukaj.« Vejvara se je čudil, ni razumel teh besed in je stopal za hišnico, ki ga je peljala v prvo nadstropje k vra- tom nekdanjega stanovanja Karas- kovih. Potrkala je na vrata in se je umaknila v kot. . KljuČ se je zavrtel v ključavnici in med odprtimi vrati se je pojavila gospa Kondelikova, po domače oble- čena. »Jezus, Mari ja, mamica!« je zakli- cal Vejvara. »Kdo pa ti je povedal, Fran . . .?« je osupnila gospa. »Mamica, pojdite k nam, Pepica je bolna.« »Za božjo voljo!« je zaklicala go- spa Kondelikova. »Kdo pa je pri nji?« »Gospa Muknšnablova je prišla, le pojdite, mamica.« Ko je čez par minut gospa Konde- likova stopila z Vejvaro v obednico, se je oglasil iz spalnice zategel, bo- lesten stok, podoben eviljenju. Vej- vara še ni nikdar kaj podobnega sli- šal in ta novi glas ga je zbodel v sr- ce kakor nož, tako da se je stresel. Zdel se mu je kakor prerokba veli- kega, silnega dogodka. Gospa Kondelikova se je pokriža- la in njene ustnice so se rnolče pre- mikale, kakor bi molile. — Vrata spalnice, 'k iso bila le priprta, so se sedaj odprla brez šuma in v obedni- co je stopila gospa Muknšnablova. Niti začudila se ni, da je mati mla- de, bolne žene tako hitro prišla, sto- ])ila je po prstih k gospej Kondeli- kovi, šepetaje jo je pozdravila. stis- nila roko in je pristavila: Učenec za krojaSko obrt se sprejme. Karl Kram er, krojač za dame in gospode, Celje, Ljubljanska cesta 19. Sir an 4. »Nova Doba« *. VIII. 1930. iStev. 62. Hmeljarna v Žalcu r». z. z o. z. 2alec, dne 2. avgusta 1930. VABIIC h redni glavni shupščini ki se bo vršila na Marijin praznik dne 15. avgusta t. 1. ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Fr. Robleka v Zalcu s sledečim dnevnim redom: 1. Poslovno poročilo. 2. Račun in bilanca za upravno leto 1929/30. 3. Uporaba čistega dobička, oziroma kritje izgube. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev udov predstojništva in nadzorništva. 6. Nasveti po § 23, odst. 2. zadr. pravil. Za predstojništvo: načclnik: tajnik in blagajnik : Fr. Roblek I. r. Anton Petriček ]. r MALINOVEC pripravljen iz aromatičnih gorskih malin in vkuhan z čistim sladkorjem I kg Din 18-— Stara lekarna „Pri orlu" Mr. Ph. IU0 T0NČ1Č CELJE, Glavni trg — Aleksandrova ulica Dve opremijeni sobi lepi, svetli, s postrežbo, se data v na- jem dvem osebam ev. tudi zakonskemu paru. Naslov v upravi. 1"2 Učenec se sprejme pri tvrdki Franc DobovKnik, manufakturna in modna trgovina, indu- strijaprešitih odej inperila, Celje. 5-5 Trgovci! Gostilnicarji! Obrtniki! Vaši poslovni prostor zahtevajo lep^. svetljavo, ki Vam yab» od^ema« , N Vaše goste k veselemu JJJP° ,MAXlM« bavite si najnovejSo D't"jarje y 56 urah komaj t liter nav. P znamko 300SVCČ mceno. P«!t^deiek. Naroci.se ,MAX1M« >n D.tmarjev^ ^ JugoslaVJJo: Ma 1m Marljiva, izurjena prodajalka zmcžna slovenskega in nemškega je- zika, se sprejme s 15. avgustom. Pe- karna Jos. Achleitner, Celie. 2-2 Učenec ali učenka za damsko krojaštvo se sprejme. V zadnjem učnem letu dobi polno plačo. Fran Meško, Celje, Aleksandrova ul. USf ANOVUENA 1EY A 1881. Celjsba posojilnica i v Celju Celje v lastni hiši Narodni dom Sprejema hmnilne vloge od vsakogar, jih obre- stuie tiajugodneje, nudi popolno varnost in iz- plačiije točno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na ino- zemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za yarnosf hranilnihvlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000*— še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000—. PODRUZNKI: MAR1BOR Aleksandroua cesta St. 11. iOŠTANi (v lastni hiši) Franj o Dolžan kleparstvo, vodovodne inštalacije strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-4 Samo na veliko! C H Vk Samo na veliko! pravi švicarski v §katljah znamke Chalet in Tiger ter domači Alpe nudi najcenejše CELJE, KRALJA PETRA C, 22 veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga jjuu^uum Lastna pkr»f*ž,ar>r»Li kave IVElin za dišave Večja tvrdka išče v pravem trgovskem centru Celja s stranskimi prostori in stanovanjem. Nakup hi5e ni izključen. — Ponudbe je treba poslati na »Publicitas«, Zagreb pod šifro »LOKALI B«. Inserirajte v „NOVI DOBI"! Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupHarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni |»&lači pri kolodvorti) Prihrankom rojakov v flmeriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodisča ter naložbam cerkvenega in cbcin- skega denarja posveca posebno pažnjo. Hranilnica daje poso- jila na zcmljišča po najnižji obrestni meri. Use prošnje rešuje brezplafno. Za hranilne vioge jamči poleg premoženja hranilnice z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za koazorcij »Nove Dobe« in Zyezno tiskarno Milan ceüna. - Oba v CeJju.